Kraški Obzornik, Letnik IV., Številka 4, Avgust 2012)

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK IX. • ŠTEVILKA 6 • DECEMBER 2012 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Štiri desetletja prijateljstva in sodelovanja

Priklop prvih uporabnikov na novozgrajeno optično omrežje v občini Sežana

Tretji Festival otroške popevke Brinjevka 2012

Laboratorij za geomantizem in aeronomijo in observatorij Sinji Vrh

Zemljevid Živi Kras Leto se počasi izteka in nehote se zalotimo med razmišljanjem, kakšno obdobje je za nami, ter kujemo načrte in spletamo voščila za prihodnost. Tudi na Občini Sežana se že pripravljamo na prednovoletni čas: dan pred prihodom Miklavža nam bodo zasvetile praznične lučke, zaživela bo PRAZNIČNA UMETNIŠKA TRŽNICA,Praznična v sodelovanju z mladinskimi organizacijami pa Sežana snujemo projekt VOŠČILNICA. Gotovo se še spomnite DARILNICE, ki smo jo izpeljali v preteklih dveh letih z namenom blagovne menjave daril. Tokrat bomo s sloganom NASLEDNJE LETO ŽELIM… podarjali dobre misli, želje in prijazne besede. Z njimi bomo okrasili praznično drevesce.

Vabljeni, da se nam pridružite na odprtju letošnje PRAZNIČNE SEŽANE, ki bo v sredo, 5. decembra 2012, ob 17. uri na sežanski tržnici.

Prižig lampijončkov

Vsako leto jih izdelajo varovanci vrtcev in varstvenih zavodov z mentorji in vzgojitelji, šolarji in dijaki z učitelji in profesorji, študentje, upokojenci ter člani različnih društev … S to posebno gesto si različne generacije naših občanov skupaj zaželijo srečno in uspešno novo leto. Lampijoni, ki bodo zasijali skupaj z ostalo praznično razsvetljavo, bodo letos krasili Partizansko cesto.

Voščilnica (naslednje leto želim…)

V preddverju Kosovelovega doma 6. in 7. 12. od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Po sredinem odprtju bomo drevesce želja preselili v Kosovelov dom, kjer vam bodo predstavniki sodelujočih mladinskih organizacij pomagali izobesiti vaše voščilo. Pridite, podarite voščilo in tako sebi in drugim polepšajte prihajajoče obdobje!

Praznična umetniška tržnica

Koordinator: MC Podlaga. V času trajanja VOŠČILNICE bo na ploščadi pred pošto potekala tudi praznična umetniška tržnica. Predstavili se bodo domači ustvarjalci, društva in javni zavodi.

DATUM URA DOGODEK 5. 12. 2012 17.00 PRIŽIG LAMPIJONČKOV in PRAZNIČNE RAZSVETLJAVE 16.00–20.00 UMETNIŠKA TRŽNICA 17.00–20.00 VOŠČILNICA 6. 12. 2012 16.00–20.00 UMETNIŠKA TRŽNICA 10.00–12.00 in 16.00–20.00 VOŠČILNICA 7. 12. 2012 16.00–20.00 UMETNIŠKA TRŽNICA 10.00–12.00 in 16.00–20.00 VOŠČILNICA Pa smo spet tu. Na tisti točki, ko se moramo, če hočemo ali ne, zazreti nazaj in na dolgi ali kratki premici enega leta pregledati, kaj smo naredili oziroma kaj se nam je vrezalo v sledi našega bivanja. Zagotovo je pot vsakega izmed nas v letošnjem letu globoko razbrazdana. Na žalost ne samo z lepimi stvarmi. Toda ob tej poti, ki je postala vse bolj obrabljena, smo puščali vreče strahu, Spoštovane občanke in občani, negotovosti in razočaranj. Starši mogoče tudi grenka spoznanja, naj bodo prihajajoči prazniki srečni da svojim otrokom ne bomo mogli nuditi toliko, kolikor smo v in polni topline, svojem odraščanju sprejeli sami. Po drugi strani pa smo se rav- novo leto pa naj nam prinese no zaradi tega težkega bremena lahko sklonili po majhne ka- novih upov in moči menčke sreče, ljubezni in topline, ki smo se jih (spet) spomnili deliti. Mogoče bomo zmogli v letu, ki je pred nami, zamenjati ter naj izpolni naša pričakovanja. potrošni material z drobnimi stvarmi, ki jih lahko naredimo sami. Vse najlepše v letu 2013 Vam želi Tudi drug drugemu. Mogoče si bomo pomagali. Mogoče bomo spet našli sebe, ko smo se pred davnim izgubili med policami Davorin Terčon, župan velikih nakupovalnih središč. Mogoče bomo spet pomladili svoj s sodelavci vrt in izpraznili omaro na podstrešju. Jaz sem se že lotila. Veli- ko sem našla tam. Vrnila sem se na stransko pot in poiskala ne samo stare predmete, stare spomine, ampak tudi stare prijatelje. In mislim, da se imamo spet lepo. Ko se zazremo nazaj, skoraj ne vidimo temnih senc. Veliko dobrega in lepega visi z dreves našega potovanja. Pogled nazaj kaže, da smo tudi v naši občini naredili veliko – ne sami, ampak skupaj. Pomagali smo si, se veselili, veliko zgradili. Prav zaradi tega lahko rečemo, da bomo skupaj uspeli popraviti in celo nadgraditi tudi tisto, kar se nam je nepričakovano sesulo kot hišica iz kart. Želim, da bi bilo lepo reči, da smo hudo za vedno pustili za seboj. Želim vam, da bi pred sabo videli svetlo, jasno pot, le tu pa tam z majhno jamico, samo toliko, da ne bi pozabili na srečo. A vem, da ne bo tako. Zato bom skromna. Želim, da bi bilo naslednje leto brezskrbno za naše otroke, za nas pa ravno prav dobro, tako, za kakršno se trudimo. Magdalena Svetina Terčon

www.sezana.si

Glavna urednica: Andreja HUSU Člani uredniškega odbora: mag. Magdalena SVETINA TERČON, Pavel SKRINJAR, Ivica PODGORŠEK, Aleksander PERŠOLJA, Adrijana SUŠA BONIFACIO in Nina UKMAR. Lektorica: mag. Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil) Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Dušan Luin, s. p., Sveto 58, 6223 Komen Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 15. 01. 2013. Uvodnik Število izvodov: 5100, Sežana, december 2012 Glasilo je vpisano v Razvid medijev, Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 388. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. ISSN 2232-2884 Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite 1 na tel. št.: 05/ 73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. Slika na naslovnici: Uljana Ozbič 14. seja Občinskega sveta Občine Sežana 18. oktober 2012 – sprejeti sklepi 2. Predlog Odloka o pokopališki in po- 6. Sklep o omejitvi uporabe občinskih in drugi akti grebni dejavnosti ter urejanju pokopa- javnih poti v naselju Šmarje pri Sežani s 1. Predlog Odloka o spremembah od- lišč v Občini Sežana – prva obravnava; postavitvijo prometne signalizacije; loka o koncesiji za opravljanje lokalne 3. Sklep o podaji pooblastila v zvezi s ste- 7. Sklep o izvolitvi predstavnikov v volilno gospodarske javne službe dobave, po- čajnim postopkom družbe Kraški zidar, telo za volitve v Državni svet Republike stavitve, vzdrževanja in izvajanja javne d. d.; Slovenije. razsvetljave v Občini Sežana – prva 4. Sklep o lastninjenju nepremičnin v zve- obravnava; zi s stečajnim postopkom družbe Kraški Orjana Gombač Odlok o spremembah in dopolnitvah zidar, d. d.; odloka o koncesiji za opravljanje lokal- 5. Sklep o podaji soglasja k izgradnji in ne gospodarske javne službe dobave, prometni ureditvi podvoza za občinsko postavitve, vzdrževanja in izvajanja jav- cesto JP št. 874911 na železniški progi ne razsvetljave v občini Sežana; Divača–Koper v km 2+ 803; Najboljše slovensko mladinsko prenočišče

V torek, 16. oktobra 2012, so v Mladinskem hotelu Pliskovica izobesili častno zastavo Turistične zveze Slovenije, ki so jo prejeli ob odličnem rezultatu, doseženem v tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna. Projekt poteka že 21 let, tudi letos pod gene- ralnim pokroviteljstvom predsednika države Danila Türka, ki je na podelitvi priznanj v Radencih poudaril, kako zelo pomemben je trajnostni razvoj, ne samo zaradi skrbi za urejeno okolje, naravo in naravne vire, pač pa tudi zaradi odgovornosti do prihodnjih generacij. V kategoriji mladinskih prenočišč je Mladinski hotel Pliskovica zasedel prvo mesto in tako postal najboljše mladinsko prenočišče v Sloveniji. Ob tej priložnosti se je ekipa mladinskega hotela želela zahvaliti vsem, ki z njimi sodelujejo in jih podpirajo, zato so pripravili sprejem, da bi skupaj nazdravili uspehu ter tudi na tak način krepili vezi, ki jih bogatijo.

Mateja Grzetič Žerjal

Kras in Brkini na 44. mednarodni regati Barcolana v Trstu Letos so se občine Hrpelje-Kozina, Se- žana, Komen in Miren-Kostanjevica, v sodelovanju s Kobilarno Lipica in Parkom Škocjanske jame ter pod koordinacijo Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana prvič predstavile v okviru najve- čje prireditve v našem okolišu – na 44. mednarodni regati Barcolana. Med 10. in 14. oktobrom so Tržačani in številni obiskovalci regate lahko za številne informacije o Krasu ter Brkinih izvedeli kar na tržaškem nabrežju, kjer se je kraško- -brkinska destinacija predstavljala skupaj s še drugimi slovenskimi kraji pod okri-

Iz občinske uprave Iz občinske ljem Slovenske turistične organizacije. Petdnevna predstavitev je bila razdelana po sklopih, tako da so obiskovalci lahko 2 resnično začutili območje nad Trstom. Za kulturno animacijo sta poskrbeli fol- pravi gurmani. Novost, s katero se je de- višini 1 evra. Letošnja predstavitev na Bar- klorni skupini Borjač in Brkini, sicer pa stinacija predstavila v Trstu, je tudi nov kovljanki je bila zagotovo dobra izbira, saj je bilo predstavljeno tudi jamarstvo, ka- zemljevid Živi Kras, na katerem so zbra- je kljub enotnemu teritoriju, kjer državna mnoseštvo, konjeništvo in kulturna de- ni različni ponudniki s Krasa in Brkinov, meja ne predstavlja več ovire za prosto diščina. Bogato gastronomsko ponudbo ki ob obisku nudijo popuste. Vodilo ze- gibanje, poznavanje turistične ponudbe so predstavili gostinci, združeni v okviru mljevida je popolna predstavitev Krasa in Krasa in Brkinov v Trstu dobro predvsem Meseca kraške kuhinje. Dobrotam Brkin- Brkinov, da bi obiskovalec polno doživel pri starejši populaciji, medtem ko je pri ske sadne ceste in odlični ponudbi Kra- Kras. Na zemljevidu se predstavljajo go- mladini zelo slabo. Tako skupni nastop ške vinske ceste se obiskovalci kar nismo stinci, obrtniki, vinarji, muzeji, ponudniki na Barkovljanki kot izdaja zemljevida Živi mogli načuditi. Piko na i sami predstavitvi namestitvenih zmogljivosti, nudi pa tudi Kras sta plod intenzivnejšega sodelova- je dodala še kraljica terana Katrin Štok, popuste pri številnih ogledih (Kobilarna nja znotraj kraško-brkinskih občin in tu- ki je v petek pozdravila vse navzoče in Lipica, Škocjanske jame, Divaška jama, rističnih subjektov na območju v okviru še dodatno poskrbela za promocijo kra- Jame Dimnice, Pepin vrt, MSFI v Divači neformalne turistične koordinacije Kras. ških vinarjev in kraških vin. Sicer pa so se … ). Zemljevid stane 1 evro, v zameno pa obiskovalci šotora izkazali kot ljubitelji ima obiskovalec pri vsakem ponudniku, Besedilo: Mateja Grzetič Žerjal glasbe, aktivnega oddiha s poudarkom ki je označen na zemljevidu (vseh je 34), Slika: arhiv Občine Sežana na kolesarjenju in pohodništvu ter kot možnost koriščenja popusta v minimalni Veleposlanik Republike Češke obiskal Občino Sežana Občino Sežana je v sredo, 7. novembra tudi pomoč pri navezovanju novih stikov 2012, na pobudo Razvojnega društva za še tesnejše sodelovanje Občine Sežana Pliska in Mladinskega hotela Pliskovica z Republiko Češko tako na kulturnem kot obiskal veleposlanik Republike Češke v tudi na gospodarskem področju. Obisk se Sloveniji, njegova ekselenca Petr Voznica s je nadaljeval v Dutovljah, kjer si je velepo- soprogo. Obisk je pričel v Vojaškem muze- slanik ogledal češko pokopališče iz prve ju Tabor v Lokvi, nato pa ga je na sedežu svetovne vojne ter Bunčetovo domačijo občine Sežana sprejel podžupan David s Pepinim vrtom. Sledil je ogled Pliskovice Škabar. Med drugim je podžupan predsta- in Latnika evropskega prijateljstva, v Mla- vil dosedanje dobro sodelovanje z Repu- dinskem hotelu Pliskovica pa je pogovor bliko Češko in pobrateno občino Pardubi- tekel o možnosti realizacije mladinskih ta- ce. Bližajoča se 100. obletnica dogodkov borov v sodelovanju s Češkim veleposlani- na soški fronti pa je ena izmed priložnosti, štvom v Sloveniji. da se sodelovanje Občine Sežana in Repu- blike Češke še izboljša, sta se strinjala. Ve- Besedilo: Tom Ločniškar leposlanik je izrazil pripravljenost ponuditi Slika: Mateja Grzetič Žerjal

Štiri desetletja prijateljstva in sodelovanja V četrtek, 8. novembra 2012, je v Sant'Ambrogiu di Valpolicel- la potekala 40. obletnica pobratenja med Občinama Sežana in Sant'Ambrogio di Valpolcella. Obeležitve, vključene v tamkajšnji praznik kamnosekov, se je pod vodstvom župana Davorina Ter- čona udeležila tudi delegacija Občine Sežana. Sporazum o pobratenju Občine Sant'Ambrogio di Valpolicella in Občine Sežana je bil podpisan v Sežani, 27. avgusta 1972, in je na podlagi Mednarodne razstave marmorja zaokrožil in želel spodbuditi sodelovanje v prid tesnih gospodarskih stikov in prijateljstva med subjekti obeh občin. Občini je k sklenitvi pobratenja spodbudila želja po krepitvi takih odnosov in pobud, ki bi prebivalstvu omogočale poglobiti medsebojno razumevanje in sožitje. Pobratenje je takrat predstavljalo eno prvih povezav med občinami vzhodne in zahodne Evrope. To je – v takrat sicer politično ločenem prostoru – delovalo kot spoznanje, da je s medsebojnemu razumevanju in uresničevanju skupnih intere- skupnimi močmi mogoče doseči povezovanje, ki so ga bili tedaj sov. Tako danes obe lokalni skupnosti povezujejo številne sku- sposobni prepoznati le izjemni vizionarji. Takšna razmišljanja in pne značilnosti, kot npr. struktura prebivalstva, pestra naravna dejanja so nenazadnje prispevala k sedanji enotni Evropi.

in kulturna dediščina, gospodarske in kmetijske panoge ter in- uprave Iz občinske Občini sta od začetka sodelovanja delili prepričanje, da pobra- stitucije in društva s podobnimi vsebinami. Nedvomno pa sta si tenje s pomočjo stalnih stikov in izmenjave izkušenj ter praks občini najbolj sorodni na področju vinogradništva in vinarstva spodbuja in omogoča povezave na različnih področjih, s sku- ter obdelave kamna. pnim ciljem povezati občini in njune prebivalce, kar bo služilo 3 Neprekinjeno sodelovanje med skupnostma in njunim prebi- valstvom, je prispevalo k trdni navezavi, v kateri – tudi po štiri- desetih letih – vladajo sproščeni, prijateljski in korektni odnosi. Kot je bilo izpostavljeno na slovesnosti štiri desetletja zatem, občini še vedno delita skupno prepričanje, da daje pobratenje prijateljskemu mostu med dvema skupnostma temelj za nad- gradnjo sodelovanja z novimi vsebinami in projekti. Uradna spominska slovesnost ob 40-letnici pobratenja je potekala na sedežu občine, kjer je župan Davorin Terčon ob tej pri- ložnosti županu Občine Valpolicella Neriu Destriju izročil kamni- ti kipec, ki ga je posebej za to priložnost oblikovala akademska slikarka Nuša Lederer, izdelala pa družba Marmor Sežana. V svojem nagovoru je župan poudaril, da kipec odraža prijateljstvo. Po- pobratenje – svečano prenovljena prvotna želja po ohranitvi, vezovanje in sodelovanje obeh utrditvi in nadgradnji skupnih idealov obeh občin in njenih občin se kaže v sami obliki, ki prebivalcev, z upanjem, da bi nove generacije občanov tudi v je zasnovana kot drevo. Poleg prihodnosti prispevale k medsebojnemu spoštovanju, sožitju in drevesa ga oblikujejo tudi sledi prijateljstvu med različnimi narodi in skupnostmi. in del poezije Srečka Kosovela, Drugi del slovesnosti je bil namenjen sprejemu novih članov v ki pravi: Ljubim jih, te preproste red vitezov vina Recioto in Amarone, ki je eno najbolj cenjenih besede … zvrsti vina v Italiji in svetu nasploh. Viteški naziv so tako častno Obenem je bila na slovesnosti prejeli Davorin Terčon, Branko Može in Ivan Vodopivec. s podpisom spominske listine – In pot sodelovanja ostaja odprta za nove sledi … v zahvalo in priznanje tistim, ki so skozi štiri desetletja ohranjali Besedilo in slika: Mateja Grzetič Žerjal No borders team 2012 Na podlagi dolgoletnega dobrega medsebojnega čezmejnega sodelovanja in pozitivnih učinkov iz številnih skupnih projektov ter pridobljenih izkušenj lan- skoletnega skupnega nastopa je Občina Sežana tudi letos na pobudo predstavnikov Občine Zgonik pristopila k projektu Barcolana 2012. Projekt z imenom No Borders Team že četrto leto zapovrstjo združuje javne uprave in gospodarske dejavnosti na čezmejnem ozemlju Krasa. Namen projekta je bil uveljaviti sistemsko sodelovanje v našem prostoru, točneje med gospodarstveniki, javnimi upravami in civilno družbo, obenem pa je stremel k ovrednotenju in rasti našega skupnega čezmej- nega prostora. Tokrat je bilo sodelovanje Občin Sežana in Zgo- nik nadgrajeno tudi s predstavitvijo Krasa in Brkinov na tržaškem nabrežju pod okriljem Zavoda za šport, turizem in prosti čas Se- žana ter v sodelovanju s Kobilarno Lipica in Parkom Škocjanske dnji je v skupno ekipo, v kateri sta pomembno vlogo odigrala jame. svetovna in evropska mladinska prvaka jadralnega razreda 470, Tudi letos je čezmejna posadka nastopila pod zastavico jadral- uvrstil Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija. nega kluba ČUPA iz Sesljanskega zaliva, vendar tokrat na krovu Tržaško tekmovalno regato, ki je potekala drugo oktobrsko slovenske velikanke Maxi Jene s krmarjem Mitjo Kosmino. Sle- nedeljo v Tržaškem zalivu, so tudi tokrat zaznamovale številne spremljevalne prireditve in dogodki, zato je Občina Sežana vi- dela v omenjeni manifestaciji odlično priložnost za promocijo skupne čezmejne destinacije Kras. Sodelovanje pri eni izmed največjih športno-poslovnih zgodb, ki se vsako leto odvija v naši neposredni bližini, predstavlja prav poseben čar in odpira veliko novih možnosti. Poleg ogromnega števila obiskovalcev z vseh koncev sveta, je dogodke spremljalo tudi veliko število medijev in predstavnikov gospodarstva. Samo v nedeljo je na kopnem in na morju tokratno Barcolano spremljalo preko 300.000 gledal- cev, kar uvršča regato med eno največjih tovrstnih dogodkov na svetu.

Iz občinske uprave Iz občinske Projekt No-Borders team je bil v letošnjem letu zasnovan tako, da je pred samo tekmovalno regato skozi različne promocijske dogodke in prireditve (na Občinah, v Ljubljani, v Sesljanu in v 4 Trstu) promoviral čezmejno sodelovanje na različnih področjih in spodbujal gojitev dobrososedskih odnosov. Vsekakor pa je čon in Mirko Sardoč, Mitji Kosmini, krmarju Maxi Jene, zahvalila s pomembno prispeval k večji prepoznavnosti čezmejnega Krasa podelitvijo skupnega priznanja. in njegovih značilnosti in atributov. Projekt No borders team je požel veliko zanimanja medijev in Tako kot vsako leto je bila tudi tokratna Barcolana posebna: po različnih javnosti. Sodelovanje v takšnem projektu nedvomno brezvetrju, po času trajanja, po številu jadrnic, ki jim je uspelo predstavlja dokaz, da lahko tudi mednarodni športni dogodki prepluti ciljno črto in še in še bi lahko naštevali. Bila je posebna spodbujajo povezovanje in razvoj lokalnega gospodarstva. tudi za nas, saj je jadrnica, ki je na glavnem jadru imela tudi grb Občine Sežana, osvojila odlično drugo mesto. Ob zaključku pro- Besedilo: Mateja Grzetič Žerjal jekta sta se v znak spoštovanja župana obeh občin, Davorin Ter- Slike: arhiv Občine Sežana Priklop prvih uporabnikov na novozgrajeno optično omrežje v občini Sežana Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij poteka že od junija lani in groba zemeljska gradbena dela se počasi bližajo koncu. V septembru so se intenzivno pri- čele aktivnosti za izvedbo razvodov – uporabniških priključkov po naseljih. V to fazo bodo sedaj občani vključeni neposredno, saj bodo sklepali pogodbe oziroma pridobivali soglasja za pri- ključitev na novozgrajeno optično omrežje. V tem obdobju se bo nedvomno povečalo število vprašanj o projektu. Uporabniki interneta že težko pričakujejo delovanje omrežja, saj omogoča izjemno hiter prenos podatkov in s tem povezane prednosti pri vsakodnevnih dejavnostih. Pogodbeni rok izgra- dnje omrežja in pričetek priključevanja uporabnikov je konec leta 2012. Ker pa tehnični koncept to omogoča, je upravljavec v preteklem tednu že pričel priključevati uporabnike na omrežje. Tako so posamezniki v nekaterih vaseh na območju občine Se- žana že poskusno priključeni in lahko uporabljajo širokopasovne da se izkaže z dokazilom, ki jim ga izda bodoči upravljavec storitve. Omrežje je odprto, kar pomeni, da je (pod enakimi po- omrežja (FMC, d. o. o., iz Ljubljane), v katerem je navedeno, da goji) na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom, ki želijo preko bo upošteval vsa potrebna navodila, ki se nanašajo na speci- njega ponujati storitve. Uporabniki oziroma občani se morajo fičnost in tehnične podrobnosti izvedbe. ob priklopu na omrežje sami odločiti, katerega ponudnika bodo 3) In nenazadnje, z občani se bodo povezali tudi predstavniki izbrali, pri čemer imajo na voljo širok nabor. različnih komercialnih ponudnikov širokopasovnih storitev, da Kar zadeva priključke, se gospodinjstva delijo v dve skupini, in bi z njimi sklenili naročniško razmerje. sicer na t. i. 'sive lise', ki imajo, po podatkih ministrstva že mo- Izgradnja sodobnega telekomunikacijskega omrežja je za vse žnost neke vrste širokopasovne povezljivosti (na primer ADSL/ sodelujoče občine velika pridobitev. Ob tem se moramo zave- VDSL preko običajnega telefonskega priključka), in na 'bele lise', dati, da gre za ogromen projekt, ki obsega več kot 300 kilome- ki te možnosti nimajo. V sklopu projekta gradnje odprtega širo- trov zemeljskih tras samo na glavnem razvodnem omrežju v kopasovnega omrežja gradijo le priključke za bele lise. Ker pa štirih občinah, in da je potrebno projekt zaradi razpisnih zah- vemo, da obstaja tudi med ostalimi velika želja po optični pove- tev, po katerih smo pridobili sredstva za financiranje, izvesti v zljivosti, pozivamo vse morebitne druge investitorje, ki bi imeli 18 mesecih. Obsežnost in zelo tesni roki pa seveda niso izgo- enak interes za investicijo v optične razvode na sivih lisah, da ta vor za nepravilnosti. interes pisno izrazijo, kar so nekateri že naredili. 4) Žal se v zadnjem času v javnosti pojavlja kar nekaj napačnih Gradnja uporabniških priključkov do fasade bo v vseh primerih pa tudi negativnih informacij o projektu, ki so očitno odraz za končnega uporabnika brezplačna. Projekt predvideva izved- nepoučenosti, zato prosimo občane, da v primerih, ko meni- bo priključkov z zračnimi kabli. Če bi kateri od uporabnikov želel, jo, da določena stvar pri projektu ni izvedena pravilno, o tem da se njegov priključek izvede zemeljsko, bo dobil ustrezen ma- obvestijo odgovorne v občinski upravi. Izvajalec se je namreč terial, za zemeljska dela po dvorišču pa bo moral poskrbeti sam. obvezal, da bo morebitne nepravilnosti odpravil, za kar je ob- čina prejela tudi ustrezno garancijo. Prav tako je dolžan še 10 Kaj morajo narediti občani za priključitev na širokopasov- let odpravljati morebitne nepravilnosti, ki bi se kot posledica no omrežje elektronskih komunikacij? gradnje pojavile kasneje. In nenazadnje, izvajalec je tudi soin- 1) Ko pooblaščeni izvajalci podjetja FMC, d. o. o., obiščejo posa- vestitor, saj prispeva 40 odstotkov sredstev za gradnjo in mora meznika, mora ta jasno izraziti željo, ali optični priključek želi omrežje po koncu gradnje upravljati še 20 let. ali ne. To stori pisno, na obrazcu, ki mu bo predan. V primeru, 5) Izvajanje projekta in gradnjo omrežja spremlja ustrezen stro- da ima gospodinjstvo status 'sive lise', bo podpisal še dogovor, kovni nadzor, ki sproti opozarja na morebitne pomanjkljivosti. s katerim se bo obvezal, da bo širokopasovne storitve res kori- Vsekakor so ob tem dobrodošla tudi opozorila posameznikov. stil preko novozgrajenega optičnega priključka. Napake in nepravilnosti pri izvedbi, na katere smo bili ustrezno 2) Pri uporabnikih se bodo oglasili tudi izvajalci s ponudbami za opozorjeni, so bile v preteklosti rešene v skladu z dogovorom. izvedbo inštalacij znotraj stanovanj. Stroški izvedbe notranje Čeprav se na prvi pogled zdi, da dela niso solidno opravljena, inštalacije bremenijo vsakega lastnika posebej, čeprav se neje potrebno poudariti, da še niso v celoti zaključena. Kmalu se kateri ponudniki širokopasovnih storitev odločajo, da končne- bo izvedlo asfaltiranje delov cestišč, po katerih poteka trasa mu uporabniku z različnimi komercialnimi prijemi ta strošek optike. Prepričani smo, da se bodo dela zaključila v pogodbe- financirajo. Načeloma velja, da lahko hišno inštalacijo izvede nih rokih in znotraj pogodbenega proračuna. uprave Iz občinske vsak usposobljen in ustrezno opremljen inštalater, ki ima iz- kušnje z optičnimi vlakni. Zaradi varnosti in da bi se izognili Besedilo: Lejla Šterling Bandelj nepravilnostim, pozivamo občane, naj od izvajalca zahtevajo, Slika: arhiv Občine Sežana 5 PravniškiPosojilna pogodba kotiček S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo jilojemalčeve premoženjske razmere poslabšale po sklenitvi posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno pogodbe. Vendar pa mora izpolniti svojo obveznost, če mu količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se da posojilojemalec ali kdo drug zanj zadostno zavarovanje. zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek Posojilodajalec mora povrniti posojilojemalcu morebitno ško- denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti. do, ki mu je bila povzročena zaradi stvarnih napak posojenih Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravi- stvari. Vendar mora v primeru, ko gre za neodplačno posojilo, co. Bistvena elementa posojila sta pri brezplačnem posojilu povrniti škodo le tedaj, če so mu bile napake stvari znane ali predmet in čas trajanja, pri posojilu proti plačilu pa predmet, mu niso mogle ostati neznane, pa o njih ni obvestil posojilo- čas trajanja in plačilo. Predmet posojila je bistvena sestavina jemalca. pogodbe, gre za nadomestne stvari, lahko tudi bodoče stva- Obveznost posojilojemalca je, da mora v dogovorjenem ri, pa tudi stvari, ki so v trenutku sklenitve pogodbe še v lasti roku vrniti enako količino stvari iste vrste kakovosti. Če po- druge osebe. godbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni Bistvo posojila je v tem, da se da posojilojemalcu v razpola- mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti po- ganje določeno količino nadomestnih stvari za določen čas, sojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh po katerem jih mora vrniti, zato je čas trajanja posojila tudi mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo bistvena sestavina posojilne pogodbe. Pri posojilni pogodbi vrne. Če na posodo ni bil dan denar, dogovorjeno pa je bilo, obstajata dve vrsti roka: rok, v katerem mora posojilodajalec da bo posojilojemalec posojilo vrnil v denarju, je posojiloje- posojilojemalcu izročiti določen znesek denarja ali določeno malec vseeno upravičen po lastni izbiri vrniti izposojene stvari količino drugih nadomestnih stvari, in rok, v katerem je posoji- ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in v kraju, lojemalec dolžan vrniti enak znesek denarja ali enako količino ki sta v pogodbi določena za vrnitev. To velja tudi v primeru, stvari iste vrste in kakovosti. ko ni mogoče vrniti enake količine stvari iste vrste in iste ka- Med bistvene sestavine spada tudi plačilo, ki ima praviloma kovosti. Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, obliko obresti, ki se plača po določeni stopnji. Posojilojemalec ki je določen za vrnitev, vendar mora posojilodajalca vnaprej se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. Da bi obvestiti o svoji nameri in mu povrniti škodo. imel posojilodajalec pravico do obresti, jih je potrebno izrec- Praviloma v posojilnih pogodbah namen posojila ni bistve- no posebej navesti v posojilni pogodbi. Pri gospodarskih pona sestavina pogodbe in posojilodajalec ni upravičen nadzira- godbah pa se domneva, da dolguje posojilojemalec obresti, ti uporabe sredstev s strani posojilojemalca. Namen pa lahko tudi če to ni bilo dogovorjeno. postane sestavina posojilne pogodbe, če stranke s posebno Obveznost posojilodajalca je, da mora izročiti določene stva- klavzulo določita cilj, zaradi katerega se denar (posojilo) daje. ri ob dogovorjenem času, če rok za izročitev ni določen, pa te- Takšna pogodba se imenuje namensko posojilo. Posojiloda- daj, ko posojilojemalec to zahteva. Posojilojemalčeva pravica, jalec lahko v takšnih primerih nadzira način uporabe posojila. da zahteva izročitev določene stvari, zastara v treh mesecih, Če je v pogodbi določen namen, za katerega sme posojilo- odkar je prišel posojilodajalec v zamudo, vsekakor pa v enem jemalec porabiti izposojeni denar, ta pa ga uporabi v kakšen letu od sklenitve pogodbe. Prenos lastnine se opravi na način, drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe. ki je običajen za predmet posojila, največkrat je to izročitev (tradicija). Če se izkaže, da so premoženjske razmere posoji- Besedilo: Andreja Škapin lojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel vrniti posojilo ali ne, lahko posojilodajalec odkloni izročitev obljubljenih stvari, Vir: Janez Šinkovec: Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso. če tega ob sklenitvi pogodbe ni vedel, kot tudi če so se poso- Lesce: Oziris, 2001.

STROKOVNA IN HITRA IZVEDBA GEODETSKIH STORITEV. Iz občinske uprave Iz občinske Geodetsko podjetje Sežana d.o.o. • Partizanska cesta 17 • 6210 Sežana 6 ( 05 730 45 75 + [email protected] ü http://www.geodezija.eu Več kot 300 pohodnikov na 17. pohodu Na Krasu je krasno V okviru letošnjega že 17. tradicional- letos zaradi suše in pretoplega vreme- nega Oktoberfešta v Praprotu je 14. na ni žarela v jesenskih barvah ruja. Tra- oktobra 2012 potekal že sedmi pohod s sa pohoda se je vila iz Tubelj po ozkotir- startom v Tubljah pri Komnu Na Krasu je ni železnici do Škofov, od tam pa proti krasno, ki ga je organizirala Vaška skup- Nadrožici do Brij pri Komnu, kjer je sledil nost Tublje pri Komnu v sodelovanju z daljši postanek na Kmetiji Kosmina, ki je Razvojnim društvom Pliska iz Pliskovice, imela odprto osmico. Pohodniki so se Slovenskim kulturnim društvom Vigred okrepčali z domačim sendvičem s pršu- iz Šempolaja, Jamarskim društvom Gr- tom in kozarčkom vina. Naslednja točka mada in Planinskim odsekom SK Devin. je bil bivši mejni prehod Gorjansko, kjer Pohoda se je udeležilo okrog 380 poso pohodniki dobili bombone, češ, da hodnikov z obeh strani Krasa in širšega ne padejo v ’švhust’. Med potjo proti slovenskega prostora. Prečniku je sledil še ogled obeležja J. Pohodniki so se lahko pogostili z do- Knezu, ki so ga Nemci v drugi svetovni mačim pecivom, kavo, čajem, kozarč- vojni tri dni mučili in nato ubili. V Pre- kom rujne kapljice ali pa z žganjem. čniku so si ogledali spomenik padlim Na stojnici so imeli udeleženci pohoda sredi vasi in jo mahnili proti Slivnem, možnost kupiti kraški med čebelarstva med potjo videli še položaje iz prve Bandelj. Poleg tega so vpisanim pohod- svetovne vojne ter se povzpeli na Gra- nikom delili bombažne vrečke z napi- dišče, od koder je bil čudovit razgled na Proti Slivnem. som Na Krasu je krasno, ki so jih lahko v morje in na Tržaški Kras. Sledil je ogled avtobusni čakalnici napolnili s promo- jame Lisičja luknja (Grotta Lindner) v or- so bili tudi člani DU Jesenice, ki so se le- cijskim in propagandnim materialom ganizaciji Jamarskega društva Grmada, tos predstavili na pohodu kot ’Vandrov- s Krasa, za katerega so poskrbeli lokal- nato so jo pa mahnili proti Šempolaju ci’ in si kot največja skupina tudi zaslužili ni TIC-i. Po prihodu zadnje skupine iz in Praprotu ter zaključili pohod na prire- darilo. Poskrbeli so tudi za zahvalo or- Praprota, kjer so udeleženci pustili svo- ditvenem prostoru. ganizatorjem in udeležencem pohoda. je avtomobile, je sledil nagovor pred- Pod šotorom so organizatorji najprej S sabo so imeli tudi odličnega pevca stavnika vaške skupnosti Tublje Ignaca izžrebali pohodnike, ki so jih nagradili. Franca Rebernika (Fantje s Praprotna), Hribarja, ki je udeležencem opisal pot, Nagrade so prispevali sponzorji (butelj- ki je ob spremljavi harmonikarke Marja- sledilo je še nekaj namigov in opozoril. ke, pecivo, planinski nahrbtnik, pohod- ne Komel in dveh kitaristov domačega Pod vodstvom kar nekaj vodičev so se ne palice, tekaške nogavice …). Sledil ansambla zapel Slakove Čebelice in V pohodniki podali na štiriurno hojo, ki je krajši dvojezični skeč. Med pohodniki dolini tihi. Sodelovanje poslušalcev pri petju, bučen aplavz in nasmejani obrazi poslušalcev so bili dokaz, da so izbrali odlično darilo za prizadevne domačine. Za Jeseničani je nastopilo Društvo prijateljev Istre in Krasa pod vodstvom Dar- ka Turka, ki so ravno tako uspeli ogreti občinstvo. Kljub temu, da se je nekaj dni prej ap- rilsko vreme poigralo z oktobrom, je pohod odlično uspel, se nadaljeval z Muzikfeštom, tekmovanjem godcev, in se zaključil v nočnih urah z ansamblom Kraški muzikanti. Organizatorji pohoda so bili zelo zadovoljni in upajo, da se jim naslednje leto, 13. oktobra 2013, pridru- žite v čim večjem številu. Iz naših krajev Besedilo: Neža Pahor Sliki: Stanko Bebar Postanek na osmici Kmetije Kosmina. 7 Rudarska reševalna vaja 2012 Več kot 50 metrov globoko, v podzemni galeriji kraškega ka- mnoloma, kjer družba Marmor Sežana, d. d., pridobiva naravni kamen, je prišlo do nevarne nesreče. S stropa je padel kamnit klin, poškodoval strojno opremo in povzročil požar. V galeriji sta ostala ujeta dva delavca. Eden ima poškodovano ramo in nogo, zato ne more hoditi, drugi je skočil iz stroja in si pri tem poškodo- val glavo in hrbtenico. Zaradi požara v podzemnem delu je potrebno poskrbeti za zračenje in rešiti ponesrečenca ter opremo. Tako se začenja scenarij rudarske reševalne vaje, ki sta jo v petek, 26. oktobra, ob 13. uri za vse izvajalce rudarske dejavnosti v Sloveniji priredila družba Marmor Sežana, d. d., in Rudnik Trbo- vlje – Hrastnik v kamnolomu Lipica 2 družbe Marmor Sežana. Reševalno vajo nacionalnega pomena sta izvedla ob 37. sreča- Kamnolom Lipica 2 je prvi kamnolom v Sloveniji, kjer so že leta nju rudarskih reševalnih enot Slovenije SRRES 2012, ki se je odvi- 2002 začeli s podzemnim pridobivanjem naravnega kamna. Ka- jala v petek, 26. oktobra, z začetkom ob 8.30 v dvorani Allegra 1 sneje se je Marmor Sežana, d. d., za podzemno pridobivanje od- v hotelu Maestoso v Lipici. ločil še v dveh svojih kamnolomih. Tako ohranja površino kraške V vaji so sodelovale reševalne ekipe Premogovnika Velenje, Ru- pokrajine nespremenjeno, obenem pa mu ta način omogoča dnika Trbovlje-Hrastnik, Nafte Lendava in Rudnika živega srebra selektiven odvzem kamnine in delo v praktično vseh vremen- Idrija z Regijskim centrom za obveščanje Postojna, sežanskimi skih pogojih. zdravstvenimi in reševalnimi službami, sežanskimi gasilci, Civil- no zaščito Sežana in republiško rudarsko inšpekcijo. Besedilo in slika: Andrej Kos Okusen in zabaven gledališki večer v Repentabru V soboto, 27. oktobra, je bil v Dolu pri Vogljah prav poseben do- z delovanjem Dramatično društvo, katerega naslednik je SSG. godek. Razvojno združenje Repentabor je v Zadružnem domu Tekst in režija omenjene predstave sta plod dela Sabrine More- gostilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Šlo je za predstavo ne. V igri nastopata igralka SSG Lara Komar in izvrstna poznavalka 110 okusnih let, s katero ta pomembna kulturna ustanova pra- kraške kuhinje Vesna Guštin iz Repna. Vesna in Lara sta na odru znuje 110-letnico delovanja. Leta 1902 je v Trstu namreč pričelo teta in nečakinja, ki v zanimivem ambientu kuhinje pomešata pogovore o gledališču, ljubezni in starih tradicijah. Med pestrim odrskim dogajanjem, v katerega so vključeni tudi gledalci, je predstavljeno kar nekaj receptov tradicionalnih kraških jedi. Nekatere so v času dogajanja tudi nastajale in v dvorani je prijetno zadišalo po njih. Slovensko stalno gledališče je z omenjeno predstavo proslavilo svoj visok jubilej ter opozorilo javnost na svojo pomembno vlogo tako na tržaškem kot širšem kraškem območju. Sem sodi tudi povabilo k ogledu njihove nove abonmajske sezone 2012/2013.

Besedilo: Danilo Ravbar Slika: Vid Metljak

Dutovlje, kot jih vidijo ptice Če dela priložnost tatu, dela zidarski oder okrog cerkvenega zvonika radovedneže, ki si zviška ogledujejo vaščane, kar jim pa nič ne zamerimo, saj si potem lahko na spletni strani Turističnega društva Kras zato lahko tudi sami pogledajo, kaj vidijo ptice, ki posedajo na cerkvenem zvoniku.

Napisala: Helena Škrl Slika: Marjan Tavčar Iz naših krajev

8 Blišč in beda aleksandrink V sklopu petkovih večerov v Bučetovi stikrat krivo v zakonskem življenju prepi- domačiji v Dutovljah je bil petek, 12. ok- ra in hvala Bogu, da mi je dal priložnost tobra, posvečen zgodovini Primorske. si kaj prislužiti. Na besede, da bi rad umrl Gost večera, ki ga je organiziral TIC Du- te tri leta in potem, da bi se spet oživil, tovlje, je bil Vili Prinčič, urednik knjige ti verjamem. Pa vendar upaj, ker dne- Blišč in beda aleksandrink. Zgodba ale- vi hitro tečejo,« je samo en odlomek iz ksandrink, slovenskih kmečkih žena, ki ganljivega pisma aleksandrinke Feličite so jih nevzdržne gospodarske razmere iz zgodnjih tridesetih let, ki ga je ta večer od konca devetnajstega in do tridese- prebrala Prinčičeva žena. tih let dvajsetega stoletja prisilile, da S predavanjem je bila uradno odprta so si zaslužek poiskale v Egiptu, »je še nova dvorana v zgornjem nadstropju danes zelo pomenljiva, ne samo z druž- Bunčetove domačije – večnamenski benega in človeškega, temveč tudi z multimedijsko opremljen prostor, ki bo mnogo drugih vidikov,« nas opomni služil različnim prireditvam. Poleg tega uvod knjige, ki je izšla leta 2010 in bila se Dutovlje po novem ponašajo še z lani ponatisnjena, njena posebnost pa urejenim odvodnjavanjem in betoni- S tovrstnimi zanimivimi prireditvami, ki je v tem, da je trijezična (napisana je v rano potjo v delu vasi Hrušce, ki sedaj so postale že stalnica, kakor tudi z novi- slovenščini, italijanščini in furlanščini). omogoča prevoz s kmetijsko mehani- mi pridobitvami, ki prispevajo k ureje- Svojo pripoved je Prinčič oživil s starimi zacijo in avtomobili. Za obe novi pri- nosti in modernizaciji vasi, se širi prepo- fotografijami in posnetki, ki so nastali dobitvi se je predsednik Turističnega znavnost in turistični pomen Krajevne med njegovim obiskom v Egiptu. društva Kras ob koncu petkovega ve- skupnosti Dutovlje. »Mislim, da ne more nobeden mi reči žal čera zahvalil predstavnikoma vaškega besedice radi tega, ker sem šla. Nikar ne odbora in krajevne skupnosti za pomoč Besedilo: Helena Škrl proklinjaj Egipta, ker človek ne živi samo in nadzor nad porabljenimi sredstvi ter Slika: Boris Prinčič od ljubezni, ampak, če je uboštvo, je do- jima čestital za opravljeno delo. Srečanje kluba Balilla in obisk muzeja starodobnih vozil Sebastjana Rejca v Križu pri Sežani V soboto, 20. oktobra, smo se člani Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla zbrali na zaključnem srečanju v sezoni 2012. Zbrali smo se v Sežani pred hotelom Golden Pick, kjer so nam prijazni gostitelji postregli z zajtrkom in nam pokazali postopek pridelave njihovega doma- čega, večkrat nagrajenega piva. Naslednja in osrednja točka našega izleta je bila v Križu pri Sežani, kjer smo si ogledali starodobna vozila našega člana Sebastjana Rejca. Sebastjan je vsa vozila predstavil v svojem hišnem muzeju starodobnih vozil, na ogled je lepo število avtomobilov in koles, tako da je obisk zanimiv za vse, posebej pa za navdušence nad staro tehniko. Pridružil se nam je tudi župan občine Sežana Davorin Terčon. Ogledal si je vsa razstavljena vozila in vsem prisotnim zaželel še veliko sreče in prijetnih trenutkov s svojimi starodobnimi vozili. Nato smo se odpravili proti Štanjelu in skozi Po- nikve, Dobravlje, Kazlje in Štorje do Grahovega Brda, kjer so nam na domačiji in osmici Mahnič postregli s kosilom. Tu smo tudi zaključili z našo skupno vožnjo in se poslovili do naslednjega druženja.

Besedilo in slika: Nenad Majkić Restavriranje kipov v parku Stari grad V novembru so študentje Višje strokovne šole – program oblikovanje materialov – začeli restavrirati že drugi kip v parku Stari grad v Sežani. Dela potekajo pod vodstvom mentorja Damijana Kracine (predavatelj na šoli; akademski kipar in magister umetnosti). Občina Sežana in Višja strokovna šola sta sodelovanje pri obnovi kipov začeli že v letu 2010. Obnovljeni kip Neptun je bil letos ob občinskem prazniku ponovno postavljen v park, saj se je obnavljal v delavnicah, ki jih Marmor Sežana, d. d., nudi šoli. Tokrat pa potekajo restavratorsko- -konservatorska dela zunaj, na lokaciji v parku, kjer kip že stoji. Ker je kip zelo velik in težak, bi ga bilo težje prenesti v delavnico. Tudi tokrat Iz naših krajev Občina Sežana krije materialne stroške obnove, dela pa opravi šola. Besedilo in slika: Nina Ukmar 9 Pliskovljani obiskali zamejske kmetovalce Razvojno društvo Pliska rado pokuka izven svojega okolja. »Le tako se lahko človek kaj nauči,« pove predsednica društva Ivica Žerjal. Da se kaj naučiš, pa ni potrebno iti tako daleč, zato so se to leto odpravili na strokovno ekskurzijo na zamejski Kras. Vodil jo je Andrej Bandelj, izkušen turistični vodič. Predmartinova ekskurzija se je tako začela z ogledom Dober- dobskega jezera in koče Cadorna, nadaljevala pa pri izviru Tima- ve. Čeprav je bilo treba zaradi dežja odpreti dežnike, je bila gla- dina najkrajše reke v Italiji ravno zaradi obilnega deževja konec oktobra in na začetku novembra skorajda rekordna. Sledil je obisk vinogradništva Škerk v Praprotu. Kot je povedal Sandi Škerk, se skušajo vrniti k tradicionalnemu vinogra- dništvu, zato uporabljajo ekološka škropiva. Škerkovi za razliko od Kraševcev na slovenski strani pridelajo 80 odstotkov belih S Stankom Miličem so si ogledali trto prijateljstva v Zgoniku. vin in le 20 odstotkov rdečih. Pohvalijo se lahko s posebno, v skalo vklesano kletjo. V njej so izkopali tudi 180 metrov globo- Miličem. Da ima njihova družina dolgo tradicijo, pričajo tudi ko jamo, ki v klet dovaja hladen zrak. Naslednja postaja je bila trte, ki so lansko leto praznovale 100. obletnico. Gre za verjetno pri sirarju Lenartu Vidaliju v Bazovici, ki izdeluje okrog deset najstarejše trte na Krasu, po nekaterih podatkih pa za celo naj- vrst sirov, od poltrdih do znamenitih italijanskih mocarel. Siri se starejše v celi Italiji, pove Milič, ki je tudi znan osmičar. v zorilnici starajo največ dva meseca. »Ponudba presega pov- Pliskovljani so ekskurzijo zaključili v sproščenem vzdušju v praševanje,« je povedal sicer skromni Vidali. Kupci prihajajo iz gostilni Milič v Zagradcu. Gotovo pa so ta dan naučili marsikaj Slovenije in Italije, večino sirov pa prodajo kar doma v domači novega. Predvsem to, kako prodajati zgodbo svojih produktov. prodajalni. Včasih se v Pliskovici sliši zvon iz vasice Zgonik. O Kakovost izdelkov pri nas, s tem so se strinjali vsi, je vsekakor njihovi povezanosti dokazuje tudi trta prijateljstva iz Pliskovice, primerljiva, če že ne boljša. ki so jo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo posadili v zamejski vasi. Ob tej priložnosti so si jo ogledali z vinarjem Stankom Besedilo in slika: Petra Mezinec O pripravi hrane in Zazidanem kamnu Krasa Vaški dom v Križu je bil v soboto, 27. oktobra, prizorišče uspe- činka Tanja Bordon, ki si je po končanem študiju na Biotehnični šno organiziranega predavanja o ekološki, zdravi in trajnostni fakulteti s področja živinoreje pridobila še naslov klinične diete- prehrani oziroma odlični hrani, o čemer je spregovorila doma- tičarke, zaposlena pa je na Višji in visoki strokovni šoli za gostin- stvo in turizem v Ljubljani. Bitko za hrano pa je kot del bitke za dediščino označil prav tako domačin Jadran Sterle, ki je že od leta 1975 zaposlen na RTV Slovenija, sedaj kot režiser in scenarist ter urednik dokumentarnih filmov iz zakladnice naše kulturne dediščine v izobraževalnem programu. 30-minutni dokumen- tarno-igrani film Zazidan kamen Krasa, ki so ga do sedaj predstavili že v Parku Škocjanske jame, Lokvi, Štanjelu in Bazovici, je tudi v Križu vzbudil veliko zanimanje. Na oder so stopili tudi sodelujo- či v filmu, Boris Čok iz Lokve in Vojko Ražem z osemletnim sinom Vanjo iz Bazovice. Čok in Ražem sta obnovila in nanovo zazidala že veliko pastirskih hišk. Ena takih je s pomočjo Čoka nastala tudi na gmajni v bližini Križa, pri cerkvi sv. Antona v Šepuljah. Postavili so jo člani Razvojnega društva Gmajnca iz Križa, ki so pod vodstvom predsednika Alojza Trampuža organizirali tudi tokratni večer s predavanjem o zdravi hrani in predstavitvijo filma.

Besedilo in slika: Olga Knez Martinovanje v Štorjah V soboto, 17. novembra 2012, smo v sklopu Kulturnega in športnega društva Šator Štorje v dvorani Zadružnega doma v Štorjah organizirali martinovanje. Preizkušali smo mlado vino vaških pridelovalcev, se posladkali s kostanjem, manjkal pa ni niti zabaven kulturni program. Najprej so nas razveselili naši naj- mlajši, ki so pod vodstvom Tine Ostrouška zaplesali na pesmico Enkrat je bil en škrat. Sledila je plesna skupina Štorovke, ki nam je predstavila kar nekaj plesnih točk. Nasmejali smo se Kraškim ko- Iz naših krajev medijantom v komedijski enodejanki Varnost na prvem mestu, ki jo je napisal in režiral Bojan Podgoršek, za konec pa nazdravili skupaj s štorskim mešanim pevskim zborom. 10 Besedilo in slika: Petra Weber Klelija in Bruno Vrčon – zlatopročenca 13. oktobra je minilo 50 let, odkar sta si v Komnu obljubila zvestobo in si iz- menjala prstana Klelija, rojena Švara, in Bruno Vrčon, ki sedaj z družino s tremi otroki stanujeta v Sežani. V družbi šte- vilnih sorodnikov in prijateljev sta jubilej obeležila in proslavila na turistični kmetiji Francinovi v Avberju. Obudila sta spomine na 50-letno skupno ži- vljenjsko pot, ki sta jo prehodila v so- žitju, sreči in nesreči, bolezni in zdravju, kajti dočakati zlati jubilej poroke v krogu svoje družine je izjemna in red- ka sreča, ki lahko doleti zakonski par. Klelija, rojena leta 1942 v Gabrovici pri Komnu, je ena izmed štirih otrok, ki je zrasla v kmečki družini, se šolala v ro- dnem kraju in službovala v Pletenini, na kjer je bil vodič službenih psov. Bruno vnuki (Nataša, Barbara, Alina, Tenej). Ob pošti in Jugošpedu, medtem ko je mož je tudi dolgoletni ribič in častni član aj- zlatem jubileju jima je voščil in zaželel Bruno, rojen 1937. leta v Trstu, zaradi fa- dovske ribiške družine. V zakonu so se še mnogo zdravja in ljubezni v zakonu šizma z materjo pribežal v Male Žablje jima rodili trije otroci (Igor, Marjan in tudi sežanski župan Davorin Terčon. pri Ajdovščini, se zaposlil pri Primorju Zvezdana), ki so zakon naredili še bolj in nato v organih za notranje zadeve, trden. Veliko veselje jima delajo štirje Besedilo in slika: Olga Knez Pohod na Jakovce Prebivalci Štorij zelo radi spoznavamo v drugem svetu. Ravno zaradi tega se, V soboto 3. novembra zjutraj smo se okolico svoje vasi. Vsakokrat veseli ugo- predvsem pohodniki v srednjih in zrelih podali na pot od Majcnov do Jakovc. Po tovimo, da nam za to, da bi odkrili kaj letih, radi udeležujemo pohodov, ki jih dokaj uhojeni, a nam neznani poti, sta novega in v tem uživali, ni treba prav da- organizirajo mlajši. In vedno jim dokaže- nas vodila Matevž Hreščak in Blaž Mar- leč. Le z uhojene poti zavijemo in že smo mo, da še zmoremo loviti njihov korak. setič. 20 pohodnikov se je iz Majcnov najprej podalo proti Jerišem, od tam smo se spustili v dolino Raše in se spet dvignili do Griž. Čez travnike smo jo ubrali do Ja- kovc, kjer smo naredili krajši postanek in že smo hiteli proti Tabru. Od tam smo se hitro vračali domov, saj nam je grozil dež. Pohod smo zaključili na Rovni v Majcnih, kjer nas je čakala pogostitev. Verjetno smo se skoraj vsi vračali domov z mislijo, kako bomo ta podvig kmalu ponovili v družbi prijateljev, z veseljem pa pričakujemo novih pohodov.

Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Slika: Elena Mahnič

Blagoslov novega vina Na Martinovo nedeljo, 11. novembra, slabo vreme) se je že zjutraj zbralo pred iz Briščikov. Po slavnostnih nagovorih in smo v Dutovljah opravili že drugi blago- Bunčetovo domačijo in se odpravilo na petju kvarteta Odpev z Goriškega je sle- slov novega vina. 6 kilometrov dolg pohod pod vodstvom dil blagoslov novega vina; obred, ki ga je Prireditev je pravzaprav zakrivila Brato- domačina Miloša Stankoviča. Ob 12. uri vodil domači župnik Bogdan Špacapan. vščina svetega Martina, skupina domo- se je pričela slavnostna prireditev, na ka- Nazadnje pa so predstavniki župana, ljubov in ljubiteljev vina, ki širi kulturo teri je zbrane v imenu predstavnikov or- Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa, uživanja vina in njegovo promocijo po ganizatorjev, Krajevne skupnosti Dutovlje Konzorcija kraških pridelovalcev terana,

Sloveniji in se med drugim zavzema, da in Turističnega društva Kras, najprej poz- Vinakrasa Sežana in dutovskega vina za- Iz naših krajev bi Martinovo postalo dela prost dan. Le- dravil Marjan Tavčar, nato je nekaj besed bili pipe v sode z novim vinom in sledila tos jim je to tudi uspelo. Nekaj neustra- povedal podžupan David Škabar, seveda je pokušina. Program se je zaključil z od- šnih (napovedano je bilo namreč zelo pa ni šlo brez kraljice terana, Katrin Štoka prtjem razstave stekleničenih vin, likerjev 11 ter ostalih pijač Društva vinogradnikov, vinarjev Krasa ter članov Konzorcija, ki bo v Bunčetovi domačiji do sredine decembra. »Grozdja bo manj, kar ga bo, pa bo dalo odlično vino,« so napovedovali enolo- gi. Za nami je sušno poletje, a Kraševec in Kraševka se nista dala, obdelovala sta svoje vinograde, pobrala sadove, jih spre- menila v vino, ki jima je v ponos.

Besedilo: Helena Škrl Slika: Miloš Stankovič

Martinovanje na Tomaževi kmetiji V času, ko se mošt spremeni v vino, so s poljedelstvom, zbrali trgači kot tudi ga BK Draga Šuligoja se že pripravljajo se na Tomaževi kmetiji v Vrhovljah, ki leži člani Balinarskega kluba Repentabor, ki na letošnji dogodek postavitve jaslic, ki na kraški vinski turistični cesti in je vino- ga že vrsto let uspešno vodi predsednik bodo tudi tokrat, že peto leto zapored, gradniško živinorejsko usmerjena, saj Drago Šuligoj. Spomnili so se dobro med božično-novoletnimi prazniki kra- Slavko Ravbar obdeluje 3000 trt, ki dajo opravljenega dela v letošnjem letu, na sile zunanji prostor v neposredni bližini 90 odstotkov terana, in redi ovce me- katerega so lahko ponosni. balinišča v Dolu pri Vogljah. sne pasme solčavke ter se ukvarja tudi Po besedah predsednika repentabrske- Pohvalijo se z dobro obiskanimi jasli- cami, ki jih s prostovoljnim delom po- stavljajo že od leta 2007, prispevali pa so tudi material. Bile so dobro obiskane, preoblečene jaslične figure v tipičnem kraškem stilu so si ob domačinih ogledali tudi prijatelji iz zamejstva. Jaslice, ki predstavljajo romanje treh kraljev v Betlehem, imajo tudi nove figure matere z dojenčk- om in dvema otrokoma, posebnost pa je slamnata streha na štalci. Tudi ob letošnjem koncu leta vabijo vse, da si jih ogledajo v naravnem okolju, še zlasti v večernih in nočnih urah, ko za- sijejo v vsem svojem čaru.

Besedilo in slika: Olga Knez

Srečanje Lipencev je bilo radostno in prisrčno V soboto, 10. novembra, so se v Kobilar- ni Lipica prvič srečali 'avtohtoni' prebivalci Lipice oziroma Lipenci. To so vsi, ki so bili v Lipici rojeni ali pa so v Lipici preživeli svoje otroštvo. Zbralo se jih je kar 42, roje- nih v obdobju od leta 1925 do 1975, zato je bilo družabno srečanje priložnost za obujanje spominov in snidenje po dolgi vrsti let. Življenjska pot je mnoge pope- ljala v druge kraje, a so kljub temu ostali Lipenci, so povedali. Srečanje so začeli z vodenim ogledom kobilarne, obiskali so tudi Černigojevo galerijo, muzej kočij in Lipikum – muzej lipicanca ter dan sklenili z večernim druženjem v hotelu Maesto- so. Kot so pojasnili, so kljub temu, da so otroštvo preživeli v Lipici, na srečanju Iz naših krajev med klepetom izvedeli marsikaj novega. kinodvorana. Spomnili so se tudi prvih oziroma voltežiranja. Čez leto ali dve se Na primer to, da je v Lipici nekoč delovala let delovanja Konjeniškega kluba Lipica, bodo znova srečali, so si obljubili ob slo- javna krušna peč in da je bila med itali- kjer so nekateri med njimi prvič sedli na vesu. 12 jansko zasedbo v hlevu Velbanca začasna lipicanca in se učili akrobatike na konju Besedilo in slika: Tina Čič Največja zasebna zbirka v Sloveniji – od začetkov pa do danes TIC Lokev se je znova pozanimal o dedi- ščini vasi Lokev. Tokrat nas je o preteklosti vasice seznanil Srečko Rože, ki nam je predstavil Vojaški muzej Tabor in njegovo zgodovino. Rože je tudi prejemnik nagrade Občine Sežana za leto 2012. V muzeju si lahko ogledate največjo za- sebno zbirko te vrste v Evropi, ki se lahko pohvali s številnimi domačimi in medna- rodnimi priznanji ter plaketami, vpisana pa je celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Gre za izjemno bogato zbirko raz- ličnih vojaških eksponatov, ki prikazujejo vojne dogodke na naših tleh ter zgodbe slovenskih vojakov v tujini. Lastnik muzeja, odprtega leta 1994, si je zadal nenava- dno nalogo – vsak dan pridobi 30 novih vojaških eksponatov, rad pa tudi vodi po muzeju. Izredno zanimiv vodeni ogled eksponatov iz obeh svetovnih vojn ter zgodovine Lokve traja približno dve uri. občine dobil prostor za ureditev stalne valci znajdejo v virtualnem navzkrižnem O muzeju in njegovi preteklosti muzejske zbirke za debelimi kamnitimi ognju nasprotnih si vojsk. 14. avgusta je praznoval 15. obletnico zidovi ovalne utrdbe. Njegova zbirka si- Vsi predmeti so izvirni. Med najzanimi- delovanja. Stavba, v kateri se nahaja, sega cer obsega več kot 140 tisoč predmetov, vejšimi predmeti so vojaške uniforme, v davno leto 1485, bila pa je namenjena večinoma iz prve in druge svetovne voj- med katerimi izstopata umetelno rdeča obrambi pred Turki. Ko so kopali pod ne, a razstavljenih je le okoli 4200. iz obdobja Marije Terezije in uniforma stavbo za takratni bar, je Srečko Rože na- Svetozarja Barojevića, generala s soške šel kovance, ki segajo v 4. st. pred Kristu- Notranjost muzeja fronte. Med redkimi primerki ima poseb- som, kar pomeni, da je Lokev stara nasel- Zbirka je res ogromna in v več nadstro- no mesto sablja z zlatim ročajem, kakršno bina, ki je obstajala že v času Rimljanov. pjih okroglega stolpa predstavlja pred- je Hitler podarjal svojim častnikom za po- Stolp, vojaška utrdba v času Turkov, je bil vsem obe svetovni vojni ter zgodovino sebne zasluge in kakršnih je ohranjenih večkrat prenovljen. Za sedanja okna pra- same vasi Lokev. le še enajst. Med redke primerke iz druge vi, da so nastala šele v 17. st., prej so bile Srečko Rože je prvo nadstropje posve- svetovne vojne se uvrščata še plinski male strelne line; tudi strehe ni bilo, name- til prvi in drugi svetovni vojni – na desni ski za otroke in milo iz koncentracijskega sto nje je bila kronska obroba, s katere so strani je vsa zgodovina o avstro-ogrski, taborišča Dachau. Kot posebnost v mu- vaščani metali kamenje, kole, vrelo olje in na levi pa o italijanski vojski. Na vrhu je zeju si je mogoče ogledati zajetno kroni- vodo na Turke. razstavil uniforme, ki jih ima, kot pravi, že ko dinastije Habsburžanov iz časa Franca Konec osemdesetih, ko je Srečko zbirko več kot pet tisoč, na žalost ima razstavlje- Jožefa z zgornjo platnico s 16-karatnim razstavljal še v domači hiši, je bil vpisan v nih le okoli 230, saj muzej ni dovolj velik zlatom. Guinnessovo knjigo rekordov kot imetnik za vse zgodovinske dragocenosti. V dru- največjega števila vojaških predmetov gem nadstropju prikazuje okupatorje na Besedilo in slika: ekipa TIC Lokev na nacionalnem območju. Ko se je po desni, partizansko vojsko in njihove zave- poroki preselil k ženi Ireni v Lokev, je od znike pa na levi strani, tako da se obisko- Hudič, duša umrlega in utelešenje Velesa V parku Škocjanske jame smo se v pe- nih, nejasnih in vseprisotnih fenomenov. tvih in gospoduje nad vodami. S priho- tek, 19. oktobra 2012, zbrali na poseb- Velja za princip življenja in smrti. Pojavlja dom krščanstva postane simbol hudiča nem dogodku, posvečenem prepletanju se na začetku kozmogeneze in na koncu in poganske tradicije. V pripovedih ljudi narave in kulture, ki ga v parku velikokrat kot apokaliptična sila. Je čuvaj zakladov, se lahko pojavlja tudi kot zmaj, tako npr. v poudarjamo v okviru izobraževalnih pro- darovalka dobrin in rodovitnosti, simbol pregarskem izročilu kača poleti in ima tri gramov v želji po spodbujanju trajno- podzemne moči in modrosti. Kot sovra- glave. Neposredno s kačo se primerjajo stnega razvoja. Docentka doktorica Katja žnik nastopa le, ko hoče v kozmosu uve- Kraševci ('Kraševca ubij, modrasa pusti.'). Hrobat Virloget iz Znanstveno-raziskoval- sti kaos. V kraški in brkinski folklori se javlja na nega središča Univerze na Primorskem Kot del kulta mrtvih je bila poznana v 'konfinih', kjer je še posebej strupena. nam je predstavila svoje izsledke analiz o antični Grčiji in na ilirskem območju na Dr. Hrobat Virloget pojasnjuje, da kače predkrščanskih duhovnih predstavah kač Balkanu od neolitika do rimskih časov. v predstavah naših prednikov stražijo Iz naših krajev na širšem območju Krasa in okolice, ki jih Tudi pri nas jo najdemo kot lintverna v Je- katastrske in druge meje, tam varujejo je našla med našimi ljudmi. zeru tik nad antičnim grobiščem na Čuku zaklade in kaznujejo njihove iskalce. Po- Pravi, da je kača eden najbolj univerzal- nad Rodikom, kjer posreduje v svetu mr- leg zakladov pa so lahko tudi same tarča 13 človeškega pohlepa. Še pred kratkim so Prav tam je dr. Hrobat Virloget predsta- Poleg tega dr. Hrobat Virloget ugotavlja, na Krasu živele pripovedi o kraji krone vila tudi pripovedi o gožu, ki pije mleko da se kača v našem izročilu povezuje tudi kačje kraljice, ki je pomenila bogastvo. pri kravah. V teh je moč prepoznati Ve- z žensko, saj pije mleko z otroki. Za razliko Pred kačo je bilo na Krasu in Brkinih treba lesa, ki vlada podzemlju, mrtvim, in ima od Kraševcev, ki so se bali kač, naj se jih braniti hišni prag in dvorišče z ognjem, moč nad vodo in živino ter dodaja, da ženske in otroci ne bi bali. Še več, v Br- zelišči in drugimi magičnimi dejanji. Tudi predkrščanska mitologija naših predni- kinih in na Pivškem je znano izročilo, ko v tem primeru je šlo za meje med 'svojim' kov ne pozna dobrega in slabega, ampak ženska rodi kačo, imenovano 'duhovin'. in 'tujim' prostorom. Te so veljale za rizič- boj med zimo in poletjem, temo in sve- Tako kača kot ženska predstavljata stik z ne, saj bi na njih lahko prišlo do udora tlobo, staro in mlado babo, pri čemer – v onostranstvom. Ko ženska rodi, je v stiku 'tujega', divjega, kaotičnega v 'svoj' ure- skladu z rekonstrukcijo praslovanskega s svetom mrtvih, saj dojenček, v predsta- jen človeški svet. osnovnega mita – temačni polovici leta vah naših prednikov pred prevzemom Negativni vidik kač pa še zdaleč ni edi- vlada Veles, svetli pa Perun. krščanske vere, dobesedno pride iz sveta ni, ki so ga poznali naši predniki. Tako dr. Na Krasu in, kot je pripomnila prisotna mrtvih. Torej dajejo sile, ki prihajajo iz sve- Hrobat Virloget pove, da je povsod na učiteljica Nada Šircelj, tudi na bistriškem ta mrtvih, rodovitnost. terenu, kjer je raziskovala, zasledila izroči- koncu, so verjeli, da na veliki šmaren (15. Gostja je uro trajajoče predavanje skle- lo o hišnih kačah, ki naj bi prinašale hiši avgust) kače plezajo na drevo. Dr. Hrobat nila z mislijo, da je bila kača v percepciji blagostanje, bile naj bi njen varuh, duh Virloget je razložila, da to dejanje, mito- naših prednikov posrednica med tem in zaščitnik. Gospodinje so jim nastavljale loško gledano, privede do spopada Ve- onim svetom, ki je s svojim plodnostnim mleko. Njihov uboj pa naj bi hiši prine- lesa in Peruna. Veles v obliki kače spleza principom vzpostavljala osnoven pogoj sel prekletstvo (točo nad Plešivico ipd.). na drevo življenja, kjer ni njegovo mesto. za delovanje kozmosa, tj. človeškega bi- Hišne kače so poznane širom Evrope. Perun se razjezi in kačo z gromom in bli- valnega sveta, ki se nenehoma ustvarja Arheološke najdbe dokazujejo, da so že skom prežene h koreninam, v svet mrtvih, preko uravnovešanja s kaosom, tj. ono- v neolitiku simbolizirale duše mrtvih. Na in ponovno se začne pomlad. Dan tega stranstvom. Krasu je bilo potrebno pri življenju pusti- kozmičnega spopada je najpomembnej- ti črnico in goža, za katerega so v okolici ši koledarski dan v slovanski mitologiji, ki Besedilo: Darja Kranjc Sežane verjeli, da ima železen rep, s kate- je bil morda kasneje prenesen na enega Slika: Sidonija Zega rim lahko stepe človeka do smrti. največjih krščanskih praznikov.

Eugene Polley in sežanska rodbina Polley Komentar na članek »Je bil Eugene Polley rojen v Sežani?« (Kraški obzornik, Letnik IV., številka 4, avgust 2012)

Že bežen vpogled v spletne vire je po- daje na ameriški sne liste, t. i. U. S. Census Records. Te so kazal, da je potrebno biti pri domnevah televiziji pove- v digitalni obliki (najnovejša je iz leta o izvoru posameznih oseb, ki temeljijo dal: »Polley was 1940) dostopne tudi na spletu1 in kot zgolj na enakem priimku, previden. Na born Nov. 29, take predstavljajo izjemno koristen vir pri prelomu iz 19. v 20. stoletje priimek Pol- 1915, in Chicago raziskovanju družin v ZDA. Popis iz leta ley v ZDA sploh ni bil tako redek. Še več, v to a mother who 1930 pokaže, da je takrat družina še žive- tem obdobju je tam živelo celo več oseb was shunned by la v skupnem gospodinjstvu. Štiričlansko približno enake starosti z istim imenom her well-to-do družino so sestavljali: oče Anthony A. (38), in priimkom: Eugene Polley. Pri ugota- family because mati Veronica A. (38) ter sinova Eugene J. vljanju izvora prednikov izumitelja Euge- of her relation- (14) in Anthony A. (13). Isti vir tudi beleži, na Polleya, ki je letos umrl v svojem 97. ship with his da sta se starša poročila leta 1914/15, da letu, je bilo zato potrebno biti še posebej father, a »ne'er do well« bootlegger. - His je bil oče, ki je bil po poklicu prodajalec, natančen. Predvsem za območje ZDA parents separated when Polley was a boy rojen v zvezni državi Wisconsin, mati pa so rodoslovcem na voljo številni posre- and his mother, Vera Wachowski, stru- v sosednjem Illinoisu. Očetova starša sta dni, preko spleta dostopni digitalni viri, ggled to get by on her own. Polley, who bila rojena v Wisconsinu (oče), oz. na Polj- s pomočjo katerih je mogoče ugotavljati demonstrated a remarkable mechanical skem (mati), oba materina starša pa sta izvor posameznih oseb in celo izdelovati aptitude from an early age, found a job bila rojena na Poljskem. njihove rodovnike. as a parts clerk for Zenith Radio Corp. in Torej sta že ta vira dala slutiti, da s sežan- Kaj nam ti viri povedo o dejanskem 1935.«. Torej, družina Eugena Polleya, ki skim izvorom ne bo nič. Pa naj raziskavo, izvoru izumitelja? Z navzkrižnim prever- se je rodil 29. novembra 1915 v Chicagu, bolj kot zanimivost, vseeno zaključim. janjem med različnimi viri mi je najprej v ameriški zvezni državi Ilinois, je, do- Na spletu2 sta objavljeni tudi osmrtni- uspelo določiti pravo osebo, nato pa sem mnevno zaradi težavnega očeta, že zgo- ci Evgenovega očeta in matere (prevod se poglobil tudi v izvor rodbine. daj razpadla. Eugene je od tedaj živel s verjetno ne bo potreben). Ti veliko pove- svojo materjo Vero, z dekliškim priimkom sta tudi o njuni širši družini: Kdo je bil izumitelj Eugene J. Polley Wachowski. Bil je za tehniko nadarjen

Iz naših krajev (1915–2012)? otrok in leta 1935 se je zaposlil v podjetju Name: Anthony A. (Polezinski) Polley Prvi namig o njegovi družini, ki sem Zenit Radio Corp. Sex: M ga uporabil, je podal njegov sin Eugene V ZDA se je vsakih 10 let vršil popis ALIA: Antoni Piotr /Polezynski/ 14 Polley ml., ki je kot gost pogovorne od- prebivalstva in takrat so nastale popi- Birth: JUN 1890 in Milwaukee, Milwau- kee County, Wisconsin. 79, wife of the late Anthony A.; devoted Name: Anthony A. (Polezinski) Polley Death: ABT 12 SEP 1965 in Chicago, mother of Eugene J. [Blanche] of Lom- Father: Anton Polezynski b: ABT 1859 in Cook County, Illinois. bard and Anthony J. [Kay] of Chicago; Prussia. Note: Chicago Tribune (IL) grandmother of five; sister of Stanley A. Mother: Anastasia Marianna »Annie« Date: September 14, 1965 of Chicago, Hon. Eugene L. of Chicago, Ruchniewicz b: 1865 in Berent, Kreis Be- Casimir R. of Chicago, Dr. Theodore J. of rent, Westpreußen (now Koscierzyna, Po- Deceased Name: Anthony A. Polley Wheaton, Mrs. Gertrude Spindler of New meranian Voivodeship, Poland). Anthony A. Polley, age 74, late of the Jersey and the late Leon of Chicago, Mrs. Crillon hotel, dear father of Eugene of Jeannette Czonstka of Chicago and Mrs. Wife: Veronica Agnes Wachowski b: 21 Lombard, Ill., and Anthony J. of Chica- May Windham of California. Resting JAN 1891 go; fond brother of Mrs. Rose Rothrock at Brust Funeral Home, 135 S. Main St., Married: 30 SEP 1914 in Chicago, Cook of Milwaukee. Visitation Tuesday, from 2 Lombard, after 2 p.m. Friday and until County, Illinois. 2 p.m., at the Sisson Chapel, 839 S. Wabash 8:30 a.m. Saturday. Funeral mass 9 a.m. Children avenue. Mass 9:30 a.m., Wednesday, Old at Sacred Heart Church. Eugene J. Polley b: 29 NOV 1915 in St. Mary's church. Interment St. Mary's ce- Chicago, Cook County, Illinois. metery. WE 9-4488. Osmrtnica očeta nam razkrije še eno za- Anthony J. Polley b: 28 APR 1917 in nimivost. Iz nje je razvidno, da Anthony Chicago, Cook County, Illinois. Name: Veronica Agnes Wachowski pravzaprav sploh ne pripada rodbini 4 Sex: F Polley. Njegov priimek ob rojstvu je bil Še nekaj drugih spletnih poizvedb mi Birth: 21 JAN 1891 namreč Polezynski. Tega je v Polley spre- je omogočilo izdelavo dokaj spodob- Death: ABT 5 AUG 1970 in Chicago, menil šele v ZDA, najverjetneje zaradi nega družinskega drevesa prednikov, Cook County, Illinois. lažje izgovorjave v angleškem govornem ki nedvoumno dokazuje, da je izumitelj Note: Chicago Tribune (IL) področju. Eugene Polley dejansko potomec pruske Date: August 07, 1970 Še več o Evgenovem očetu in njegovi rodbine Polezynski. Tudi njegove druge družini pove naslednji vir3. Med drugim družinske korenine sežejo na Poljsko. Deceased Name: Veronica A. Polley, nee tudi, kdo so Evgenijevi stari starši po oče- Wachowski tovi strani. Drevo prednikov: Veronica A. Polley, nee Wachowski, age Iz naših krajev

15 Sežanska rodbina Polley? Alojzij Polley (18. 2. 1816–4. 1. Za Sežance in Kraševce je gotovo bolj 1872): zanimiv sežanski rod družine Polley, zato V letih 1861–1867, torej še pred Karlom, naj povem kaj več o njem. Če izvzamem je bil deželni poslanec v Gorici njegov matične knjige, ki mi jih še ni uspelo raz- mlajši brat Alojzij. Alojzij Polley je bil sicer iskati, sem največ uporabnih podatkov o po svojem osnovnem poklicu sodnik in družini odkril na sežanskem pokopališču. je v državno upravo pri okrajnem uradu Nekaj koristnih virov v zvezi z rodbino pa v Sežani vstopil leta 1846, ko je zaključil je mogoče najti tudi na spletu. študij na vseučilišču. Leta 1853 je postal okrajni komisar in bil leta 1858 imenovan za predstojnika okrajnega urada v Ko- mnu. Sodeloval je pri ustanovitvi društva za pogozdovanje Krasa (1851–1853) in pomagal pri sestavi pravil društva. Ko je bil v letih 1857–1860 predstojnik okr. urada v Komnu, si je prizadeval za gradnjo novih vodnjakov in za splošno zboljšanje gospodarskih razmer na Krasu. 21. mar- ca 1861 je bil izvoljen v goriški deželni zbor kot poslanec kmečke kurije za okraj Sežana-Komen. Od 1863 do 1866 je bil član deželnega odbora,1863 predsednik vložil nadaljnjih 50.000 florintov v odkup odbora za pripravo cestne zakonodaje in premogovnika (Trbolje – Vode) v Trbo- vljah. Na licitaciji tri mesece kasneje so bili poleg njega kandidati za nakup pre- Sežanska rodbina Polley, katere začetni- mogovnika tudi Ivan Kosler iz Ortneka, ka sta bila Simon Polley (27. 1. 1780–19. sicer grosist v Trstu, v svojem imenu in 9. 1837) in njegova žena Marija Polley, roj. imenu dr. Jožefa Koslerja, Petra Koslerja Külling (8. 4. 1778–2. 4. 1828), se je ob- in podjetja Ivan Baumgartner & sino- držala približno 100 let. Tako Simon kot va, dunajski zasebnik Giacinto Riano in njegova žena Marija sta bila rojena v kra- podjetnik iz Lienza Franz Freundenthaler. ju Unterbergen (Podgora) na avstrijskem Koslerji so na licitaciji sicer vložili za 10 Koroškem.5 florintov višji znesek, vendar so se s Pol- V Sežano, kjer je Simon opravljal službo leyem, kot kaže, ustno pogodili in tako je poštnega mojstra, se je družina priselila slednji leta 1868 postal 4/8 (torej polo- okoli leta 1810. Kljub temu, da sta oba vični) lastnik premogovnika v Trbovljah. zakonca umrla relativno mlada, sta uspe- Od leta 1869 je bil Karl Polley upravni la kmalu, najverjetneje v času po smrti svetnik Lankowiške premogovne družbe Adelma leta 1819, zadnjega iz rodu Peta- (Lankowitzer Kohlen-Compagnie). V tem čev, in razprodaji njegove zemlje pridobi- času je imel svoje premogovnike tudi ti v Sežani dokaj veliko posest. blizu Voitsberga, od 1871 dalje rudnik V zakonu so se jima rodili vsaj štirje otro- rjavega premoga v Velušiću blizu Knina, ci: trije sinovi, eden od njih, Jožef (30. 9. prostoslede v Hrvatskem primorju in na 1814–1.4.1816), je umrl star komaj leto in otoku Pagu. Leta 1873 je v Ljubljani usta- član odbora za šolske zadeve in poseb- pol, in hči Amalija. Predvsem oba sinova, novil Kranjsko stavbno družbo.6 nega odbora za finančne zadeve, 1865– Karl-Dragotin in Alojzij, sta bila poslovno Z ženo Karlo sta imela vsaj dva sino- 1866 član odbora za sestavo zakona, ki je zelo uspešna. Tudi Amalija se je bogato va: Oskarja in Karla. Oskar (4. 5. 1848– predvideval nov teritorialni in administra- poročila. 5. 9. 1896) je bil od avgusta 1878 do 1780 tivni ustroj goriške dežele. 2. julija 1867 je skupaj z Antonom Polleyem (morda tudi bil izvoljen za predsednika odbora, ki je Karl Polley (5. 1. 1812–20. 9. 1877): brat) in Marijo Polley, por. Macale, sola- skrbel za ustanovitev čitalnice v Komnu Karl-Dragotin Polley je bil bogat posestnik hotela Pri zvezdoglednici v Ljublja- ter imel na njeni otvoritvi 15. septembra stnik, gradbeni inženir in politik. Vodil je ni1. Zatem je odprl svojo gostilno v Se- slavnostni govor. Po ločitvi upravne in gradbena dela na južni železnici in njemu žani. Pred koncem 19. stoletja je bil c. kr. sodne oblasti je leta 1868 postal okrajni 7 gre zasluga, da je železnico dobila tudi obrtni nadzornik v Sežani. glavar v Sežani. Sežana, prav tako pa je njegovo podjetje zgradilo železniško postajališče v Divači. 1 Gostilna Pri zvezdoglednici (Zur Sternwart) je Z ženo Ido, roj. Reinelt, sestro barona Poleti leta 1860 je Karl Polley s še štirimi dobila ime v spomin na ‘zvezdarno’, stavbo za Karola Reinelta, sta imela pet sinov: Av- matematične in zvezdoslovne študije, ki jo je Ga- družabniki sklenil pogodbo za 15 let za gusta, Friderika, Julija, Gvida in Alojzija. brijel Gruber sezidal med letoma 1775 in 1781. Leta Žena Ida Reinelt je bila plemiškega rodu, potrebe izkoriščanja in proizvodnje ko- 1840 je stari zvezdoglednici tedanji lastnik Anton Vi- ksa. V ta namen je za zakup montanskega rant dodal obširen prizidek in v njem odprl gostilno zato naj samo na kratko opišem tudi del industrijskega obrata v Hohenwangenu s s prenočišči. Oktobra 1844 je gostilno prevzela Mari- njene rodbine. Pri tem bom uporabil kar ja Virant. Kmalu potem, ko so gostilni dodali kavarno, vsebino osmrtnic družinskih članov, ob- pogodbo z dne 4. februarja 1869 plačal se je dvignila med ljubljanske hotele in postala Hotel javljenih v takratnih časnikih, ki je zanimi- Iz naših krajev kar 250.000 florintov. Leta 1864 je kupil Wirant. Leta 1899 je bil v hotelu ustanovni sestanek tovarno za keramične izdelke v Kamniku. Jugoslovanske socialno-demokratske stranke. Hiša, va sama zase. Tudi sloga pisanja ne bom v kateri je nekdaj deloval hotel, je še danes prizidek popravljal. 4. februarja 1867 je postal deželni po- Gruberjeve palače, v njem pa so depoji Arhiva Re- 16 slanec za sežanski okraj v Gorici. Takrat je publike Slovenije. »Slovenec, 6. 3. 1875, letnik 3, števil- vplivati. Zato je bil tudi obče spoštovan posestnikom Alojzem Preglom pl. v Ri- ka 28: Glavarja tržaških bogatinov, baro- in priljubljen. Pokojnik je bil sin nekda- hemberk (Branik), Emilija s strojnim inže- na Rayerja, so 25. p. m. v najhujem snegu njega okrajnega glavarja v Sežani, brat nirjem Janom Rybářjem, in je postala mati in viharju pokopali. Pa vkljub grdemu sedanjega voditelja okrajnega glavarstva pravnika, politika in diplomata Otokarja vremenu je bil pogreb sijajen in tudi gle- v Kopru. Spoštovani rodbini naše iskreno Rybářja, sin Aleksander si je ustvaril dru- dalcev po ulicah ni manjkalo. Ljudje pra- sožalje.« žino na očetovi posesti v Matavunu, v hiši vijo, da je zapustil nad 16 milijonov. Bil je »V petek (1. maja 1908) ob 6. in pol uri Pri Franceljnu, najstarejši sin Rajmund, ki neoženjen, njegov glavni dedič je njegov zjutraj je umrla tu v Trstu gospa Ida Pol- se je poročil z Marijo Jeršan, hčerjo gostil- vnuk in prokurator g. Reinelt. Pa mnogim ley po kratki in mučni bolezni in v visoki ničarja Antona Jeršana – Gnezde z Unca je volil veliko. Spomnil se je vsih, kteri so starosti. Pokojnica je bila sestra pokoj- in Terezije, ki je bila hči Gašperja Obersne- pri njem služili, sorodnikov in znancev, in nega barona Karola Reinelta in vdova la – Gasparota iz Divače, pa je imel svojo je le na ta način razdelil okoli 5 milijonov. po nekdanjem priljubljenem sežanskem gostilno v Sežani. Mestna ubožnica dobi 100.000 gld., trgo- okrajnem glavarju Alojziju Polley-u. Bila Rajmund Mahorčič (28. 6 .1840–25. 1. vska zbornica 100.000 gld., kterih obresti je velika dobrotnica ubogih ter ni nikdar 1895) je bil leta 1862 med udeleženci se imajo vsako leto razdeliti med družine odrekla svoje pomoči zares potrebnim in srečanja narodnih buditeljev na Krasu, propadlih trgovcev, kteri so pa dobri Av- podpore urednim prosilcem. Posebno ki se je 8. septembra odvijalo na gradu strijanci. Pri pokopu in na osmino se ima revežem občine sežanske je bila prava Zemono. Polnih 18 let, od leta 1876 do razdeliti med tržaške reveže 12 000 gld. mati. Imela je pet sinov, od katerih še svoje smrti 1895, je bil sežanski župan. Bil Tudi za revne duhovne tržaške škofije je žive: Avgust, Friderik in Gvido, poslednji c. je tudi zastopnik politične stranke Sloga zapustil 2000 gld Za šole ali pa kake šol- kr. okr. glavar v Kopru. Pred par leti umrli v deželnem zboru in deželni poslanec v ske štipendije ni nič volil.«� sin Julij je bil izredno sposoben in pri de- Gorici za okraj Sežana. V tem času ga je lavcih priljubljen inženir, prej v ladjedel- cesar Franc Jožef odlikoval z zaslužnim »Edinost (Trst), 7. 5. 1887, letnik 12, nici ´Slabilimento tecnico´ in pozneje in- zlatim križcem s krono. številka 37: Gospa pl. Ana Reinelt jo pre- spektor v Lloydovem arzenalu, dočim je Umrl je še ne 55 let star. Objavljena je minola 4. t. m. po dolgotrajnej bolezni v bil pred enim letom umrli sin Alojz Polley bila tudi njegova osmrtnica: Trstu. Pokojna jo bila mati predsednika posestnik v Sežani. Kakor pokojnico tako tržaško trgovinsko in obrtne komore, baje dičila tudi umrle in diči še živeče sinove »Slovenski narod, 28. 1. 1895, letnik rona Karla Reinelta, ali bila je tudi prava znana dobrota src.« Pogreb pokojnice se 28, številka 23: Po dolgi in mučni bole- mati sirotam in siromakom. Posebno pa bo vršil danes ob 8. in pol uri zjutraj od zni je v petek ponoči umrl vrli rodoljub, jo izgubila ž njo veliko občina Sežanska, hišo žalosti v ulici Carradori štv. 2 narav- sežanski župan in goriški dež. poslanec kjer je zadnji večkrat čas prebivala in, nost v Sežano, kjer se položijo zemeljski g. Rajmund Mahorčič star šele 55 let. kakor smo poročali, veliko dobrega sto- ostanki v rodbinski rakev. Zaostalim naše Pokojnik je bil dolgo vrsto let župan se- rila. Kako je bila radi njene radodarnosti najiskreneje sožalje!« žanske občine, deželni poslanec, načel- splošno priljubljena, to jo dokazal včeraj nik cestnega odbora sežanskega in član velikanski pogreb, katerega so ni vdeleži- »Slovenec, 13. 4. 1917, letnik 45, šte- okrajnega šolskega sveta. Posebno skrb la samo vsa tržaška gospoda in oblasti, vilka 84: V Florenci je umrla 85-letna vdo- je posvečeval materijalnim interesom ampak na tisoče ljudstva je spremljevalo va bivšega mnogoletnega predsednika svoje občine in si pridobil za razvoj Se- svojo dobrotnico k večnemu pokoju. Ne- tržaške trgovske in obrtne zbornice, go- žane in nje okolice nevenljivih zaslug a brojeno število krasnih vencev je sledilo sposkozborničnega člana barona Karla osebno kot načelnik cestnega odbora. mrtvaškemu vozu, katerega je spremlje- Reinelt – baronica Angela pl. Reinelt. Po Pri tem gospodarskem delovanju pa ni valo 39 duhovnikov, na čelu preč. g. profit smrti svojega soproga se je pokojnica pozabil narodnih interesov. Uradoval je in konzistorijalni sovetnik dr. Ivan Sust preselila najprej v Benetke, nato v Milan, slovenski in svoj čas, kot član goriške tr- do nove cerkve sv. Antona. Ranjka bode začetkom italijanske vojne pa v Florenco, govinske zbornice se krepko potegoval živela dolgo v hvaležnih srcih ubožcev. — kjer je sedaj umrla. Glasom oporoke pri- za slovenske menične blankete itd., kar Naj počiva v miru!« pade sedaj vse premoženje barona Rei- pač dokazuje, da je pri vsi zmernosti bil nelta, okroglo 25 milijonov kron, avstrijski vender odločen, kadar je šlo za koristi »Soča, 3. 4. 1900, številka 39: Baron državi kot glavnemu dediču.« slovenskega prebivalstva. Globoki žalo- Reinelt, šef velike trgovske tvrdke »Reyer sti mnogobrojnih sorodnikov in vsega ... Schlick« predsednik trgovinske zborni- Amalija Polley (17. 1. 1817–17. 2. sežanskega okraja se pridružujemo tudi ce itd. v Trstu je umrl, star 75 let. Reinelt 1896) mi, kličoč ob grobu »vrlega slovenskega je bil jako upliven mož, in tudi v politiških Naj na koncu omenim tudi hčer Simo- moža: Časten mu spomin!« razmerah se je čutil njegov upliv, saj je na in Marije Polley, Amalijo. Amalija se je Rodbina Mahorčič bi bila seveda vre- našim čitateljem še v spominu, da so po- po poroki, 21. novembra 1836, s Francem dna posebne obravnave, vendar naj to slali nekega c. kr. uradnika še mladega v Mahorčičem preselila v Matavun. Mož, ostane za kdaj drugič. pokoj baš radi njega čeprav ni bil storil ki je imel v Matavunu hišo in je izviral iz Leto za Rajmundom je umrla tudi nje- nič protizakonitega.« znamenite rodbine Bezkovih iz Nakla, je gova mati Amalija. bil ugleden vaščan, saj je bil, poleg tega, »Edinost: glasilo slovenskega poli- da je imel gostilno, tudi župan. 22. julija »Edinost: glasilo slovenskega poli- tičnega društva tržaške okolice (1. 5. 1852 je na vrtu svoje gostilne gostil zbor tičnega društva tržaške okolice (18. 1907, letnik 32, številka 120): Včeraj je društva za pogozditev Krasa9, katerega 2. 1896, volume 21, issue 21 a): Umrla umrl tukaj g. Alojzij Polley, veleposestnik soustanovitelj je bil, kot sem že omenil je v Matovunu pri Divači gospa Amalija in podžupan v Sežani. Pokojnik je bil tudi zgoraj, njegov svak Alojzij Polley. Mahorčič, mati pokojnega poslanca Raj- član raznih drugih korporacij. Bil je bla- Franc in Amalija Mahorčič sta imela vsaj munda Mahorčiča in župana nakelske- ga duša, ki je vsakomur storil le dobro, sedem otrok: Adelajdo (Ado), Rajmunda, ga, gosp. Aleksandra Mahorčiča ter stara Iz naših krajev ako je le mogel. V političnem življenju ni Rudolfa+, Emilijo, Ano+, Aleksandra in mati tržaškemu odvetniku g. dru. Otokar- stopal v ospredje, pač pa je vsikdar sku- Adolfa. Rudolf in Ana sta umrla mlada, ju Rybaru. Naj v miru počiva !« šal na navstala nasprotja pomirjevalno prav tako Adolf. Hči Ada se je poročila s »Edinost: glasilo slovenskega poli- 17 tičnega društva tržaške okolice (27. 2. Revnim in bolanim bila je mati, a kedor 1 Spletna zbirka Ancestry – http://search.ances- 1896, volume 21, issue 25 a): Iz Škocija- je iskal pri njej modrega sveta, ni se va- try.com/search/. na dne 24. t. m. (Izv. dopis). Britko je dir- ral. – Pa saj zadostuje to, da je niso daleč 2 Spletna zbirka osmrtnic Legacy – http://www. legacy.com/NS/. nolo vsakogar po vsej daljni okolici tužno na okrog poznali pod drugim imenom, 3 John Gorski genealogy – http:// zvonenje dne 17. t. m., ki je naznanjalo, nego: »Mama v Matavunu«. wc.rootsweb.ancestry.com/cgi-bin/igm. da se je v bolji svet preselila žena, ki se cgi?op=PED&db=jgorski&id=I7608. je toli odlikovala po svoji ženski modro- Za zaključek naj predstavim še delni 4 The Klest Family Tree – http://trees.ancestry. sti, častitljivosti in plemenitosti srca, da rodovnik potomcev sežanske rodbine com/tree/8429763/family?cfpid=-821812984 5 Nagrobnik rodbine Polley na pokopališču v jo je moral visoko spoštovati vsakdo, ki Polley. Sežani. jo je poznal. – To je bila mati pokojnega 6 Jože Šorn: Premogovniki in njihovi rudarji v poslanca Rajmunda Mahorčiča in mati Robert Fonda obdobju 1848–1918; Prispevki za zgodovino našega župana, g. Aleksandra Mahorčiča. delavskega gibanja 1968-1969, Letnik VIII-IX, Porojena je bila blaga ranjka leta 1817 v Viri fotografij: številka 1–2. 7 Primorski slovenski biografski leksikon, 12. narodni Sežani od imetne rodovine Pol- - Eugene Polley, posnetek s svetovnega spleta - Nagrobni napis in portreta Guida in Oskarja snopič: ley. Z 19. letom poročila se je v Matavun Polleya: fotografije z nagrobnika rodbine v 8 Digitalna knjižnica Slovenije (Dlib.si) – velja za s pok. deželnim poslancem in županom Sežani. vse citate, povzete iz starih časopisov. Francem Mahorčičem. – Premožno po- - Rodovnika, lastna izdelava. 9 Kmetijske in rokodelske novice, 1852, letnik 10, ročena, začela je takoj revnim in potreb- številka 60. nim lajšati gorje se svojo darežljivo roko. Iz naših krajev

18 Hiša pekočih paprik V oktobru je v Knjižnici Kozina likovna trdi: »…hrepenim po tem, da bi postala dela in različne inštalacije razstavljala Aborigin. Rada bi imela odnos do ze- Beti Njari iz Koprive na Krasu. Na otvo- mlje, rada bi imela odnos do vseh živih ritvenem večeru razstave, naslovljene bitij, rada bi imela odnos do same sebe, Hiša pekočih paprik, je vsestranska rada bi imela odnos do Vesolja, rada bi ustvarjalka goste presenetila z abori- bila v ravnovesju z vsem in rada bi bila ginskim krogom, spuščanjem poštnih dobra do vseh in vsega, vključno tudi golobov in trkanjem jajc. Samosvojo do same sebe. Rada bi bila Ljubezen. To avtorico ročno sešitih lutk, slik, inštalacij je zame umetnost in to je moj poligon, ter zanimivega vabila so k otvoritvi po- po katerem padam in se dvigam, ra- spremili prijatelji in nekaj domačinov. stem in odraščam.« S hangom je goste Slikarski mojstri o njenem likovnem z magičnim zvenom pozno v večer za- delu trdijo, da je dekliško sanjavo, hkrati zibal Dejan Štemberger iz Ajdovščine. pa njene slike odsevajo 'opojni tango vesolja-stvarstva' oz. 'boj med krščan- Besedilo in slika: Patricija Dodič stvom in poganstvom', sama o sebi pa Likovniki s Krasa razstavljali v evropskem mestu kulture V septembru in oktobru so štirje likov- pomočjo intenzivnih in žarečih barv, ki ter povezati v delujočo celoto, ustvariti niki iz Sežane in Divače razstavljali svoja izžarevajo pozitivno energijo, predstavil delujoče in idealistične a ne utopične likovna dela v razstavni galeriji hotela lastna razmišljanja in doživljanja okolja konstrukte, s katerimi opazovalca slike Betnava v Mariboru. Kraški slikarji so se in ljudi, med katerimi živi. Dajana Čok, opozarja, ozavešča in usmerja v reali- odzvali vabilu domačega likovnika Raj- ki se poleg fotografije ukvarja tudi s sli- stični idealizem. Petra Oblak se s svojimi ka Ferka, da bi štajerskim obiskovalcem kanjem, je na svoj poseben ustvarjalni platni, ki so nastala kot posledica opa- in turistom omenjene galerije s svojimi način predstavila idealistični pogled na zovanj in analiz ter lastnih doživljanj od- deli predstavili tako sebe kot tudi Kras razmerja med posameznimi subjekti in nosov javnosti predstavlja šele zadnja in svoje doživljanje Krasa. Štirje likovniki organizmi, ki so del okolja, v katerem leta. M. Mljač pravi, da jih »spaja v pe- so na svojstven način predstavili doži- ustvarja. Dajana uspe na platnu z upo- ster opus realističnih pogledov na svet, vljanje kraške pokrajine, ljudi in njihovih rabo vsakdanjega odrabljenega mate- odnosov mitov, pogledov globoko v odnosov. Slavko Guštin je na platnih s riala s pomočjo barv oživiti in osmisliti preteklost in iskanja podob onkraja. Pe- tro navdihujejo podobe človeka,« ki ga srečuje v okolju, ki jo obdaja. Maja Oblak je izšolana oblikovalka, geomantinja in svetovalka pri urejanju in harmoniza- ciji življenjskega prostora; slika 'portale ustvarjalne zavesti' in energijske in- stalacije, ki vzpostavljajo ravnovesje in pretočnost energije pri zasebni ali poslovni ureditvi prostora. Namen njenega ustvarjanja je vnašanje luči ljubezni v zastarele vzorce delovanja. V Mariboru se je predstavila s slikami in inštalacijo Štirje likovniki s Krasa so s pomočjo različnih tehnik ustvarjanja, doživljanja sebe in okolja, iz katerega izhajajo, po-

nosno predstavili kraški temperament v Kultura evropskem MK 2012.

Besedilo in slika: Anamarija Samec 19 Mlada Vilenica odpotovala v svet Mednarodni literarni festival otroške stavil sodelovanje s sorodnim festivalom Letos so na pesniškem festivalu v Lime- poezije Mlada Vilenica, ki ga je letos že Cuisle v Limericku na Irskem. Odtlej se ricku od 12. do 14. oktobra sodelovale 12. zapored pripravilo Kulturno društvo med mladimi iz Slovenije in Irske tkejo nagrajenke 12. mlade Vilenice Tilka Na- Vilenca, je že pred štirimi leti prvič vzpo- pesniške in prijateljske vezi. mestnik iz Maribora, Marta Radić z Reke (Hrvaška) in Veronika Martinčič iz Ljublja- ne v spremstvu svojih staršev. Na festivalu je mlade pesnice in njihovo poezijo predstavila vodja Mlade Vilenice Magda- lena Svetina Terčon, kot spremljevalka pa se ji je pridružila članica Kulturnega dru- štva Vilenica Ljuba Bezek. Na festivalu pa je letos bolj kot prejšnja leta odmevala slovenska beseda, saj je bil med zmagovalci irskih pesnikov še en mladi pesnik iz Slovenije, Kristjan Oberc- kal, ki živi v Limericku. Upamo, da bo naslednje leto obiskal festival mlade poezije v Sežani.

Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Slika: Robert Marinčič Delegacija Mlade Vilenice z organizatorji mednarodnega pesniškega festivala Cuisle v Limericku na Irskem. Okusi Krasa: Sozvočje Krasa in morja V okviru letošnje že 11. tradicionalne prireditve Okusi Krasa, ki jo organizira Sloven- sko deželno gospodarsko združenje Trst v sodelovanju s konzorciji proizvajalcev in drugimi slovenskimi organizacijami, so 31. oktobra v nizu številnih fotografskih razstav odprli tudi razstavo fotografij z naslovom Sozvočje Krasa in morja. V gostilni Gruden v Šempolaju se je ob domači fotografinji Nataši Peric predstavil fotograf Dušan Pa- vlica iz Sežane. S kamnito skulpturo pa se je predstavil tudi priznani kamnosek, kipar in oblikovalec Pavel Hrovatin iz Briščikov. Tudi tokrat je razstavo organiziral Foto klub Trst 80. Predsednik FK Marko Civardi je pozdravil številne prisotne in predstavil razstavljena dela, medtem ko je gospo- dinja gostilne Vanda Gruden predstavila meni za letošnje Okuse Krasa, ki temelji na tipičnih jedeh živali z domačega borjača, spremili s kulinaričnimi dobrotami, kot so ne lune organizira potopisna predavanja kot so kokoši, zajci in purani. majhni polpeti z zajčjim mesom in dišavni- v Baru Nanos v Podnanosu, nato pa nočni Dušan Pavlica, ki je za svoj fotografski cami (koromač), piščančje prsi z meto, zaj- pohod na Nanos. Rad potuje in v njegovi opus prejel že vrsto nagrad in priznanj ček s koromačem in skutno testo z dišav- bogati zakladnici se je nabralo kar precej na raznih državnih in mednarodnih oce- nicami s Krasa. Za prijetno vzdušje pa so fotografij. Tokrat se predstavlja z motivi njevanjih in fotografskih ekstemporih, se poskrbeli godci Kulturnega društva Kraški od Nanosa do morske obale, iz živalskega je Foto klubu Trst 80 pridružil v zadnjih šopek iz Sežane. letih. Njegova najbolj priljubljena točka in rastlinskega sveta. Na stenah Grudno- ve gostilne je razstavil 15 fotografij. je Nanos, tako pohodniku kot tudi s foto- Besedilo in slika: Olga Knez grafskega vidika. Vsak petek v bližini pol- Odprtje razstave treh avtorjev so po-

Blazno resno z Deso Članice bralnega krožka Sončna ura literature. Letos smo gostile vsestransko Sončna ura, smo se 11. oktobra letos sre- Kultura (Beremo z Manco Košir) že nekaj let za- ustvarjalko Deso Muck čali s priljubljeno pisateljico Deso Muck. pored vsako sezono dopolnimo s sreča- Članica Slavka Kranjec je takole strnila Prisotni smo skupaj doživeli njeno najbolj- njem z izbranim slovenskim avtorjem, na svoje vtise s srečanje: »V Kosovelovi knji- še razpoloženje, se nasmejali in v razve- 20 katerega povabimo širši krog ljubiteljev žnici v Sežani, kjer domuje bralni krožek drilnem optimizmu preživeli skupni dra- goceni čas. Med lepim številom knjig, ki se dogaja v našem okolju in je v njej ome- leviziji, pojavlja se tudi v filmih. Zelo je so bile tega dne razstavljene na mizi, okoli njena tudi Kosovelova knjižnica v Sežani sproščena in priljubljena. Ker je prišla katere smo posedli, smo jo povprašali o kot pomembna vez med mladimi ljudmi, med nas, nas je osrečila in uresničila naše marsikateri podrobnosti iz knjig, ona pa željnimi knjižnega znanja, in nepogrešljivo veliko pričakovanje.« nas za mnenje o prebranih delih, na pri- kulturo. Naštela bi lahko vse knjige, ki jih Eda La Vita pa je dodala svojo izkušnjo: mer o Kremplinu, ki je zanimiva osebnost je Desa napisala, vendar naj ostane znano »Ko pomislim na Deso, se mi utrne bese- iz istoimenske knjige. Prav pri srcu pa nam število le tistemu, ki je vse prebral. da original. Ja, ona mi deluje kot original. je ostala knjiga Nebo v očesu lipicanca, ker Desa Muck je zelo delavna tudi na te- Prepoznavna po imenu, pojavi, budnosti, sposobnostih, bistrosti, pogumu ... Všeč mi je njena ustvarjalnost, kreativnost in pronicljivost. Zna biti iskriva, igriva, mo- dra in (upravičeno) kritična. In ravno prav odštekana, seveda. Skratka, notranje bo- gata oseba. Rada berem njene kolumne. Občudujem tudi, da se zmore 'potopiti' v otroški svet (prebrala sem njene zgodbe o Anici). Desa zase pravi, da je iskrena in resnicoljubna. In ko po vsem tem prebe- rem še o njeni dolgoletni spremljajoči depresiji, si rečem: ja, res je, vsak od nas ima v sebi sončno in senčno plat. Desa je toliko človeška, da zase to prizna.«

Članice bralnega študijskega krožka Sončna ura Slika: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana Otroci spoznavajo sodobno slovensko ilustracijo V mladinskem oddelku Kosovelove njene ilustracije v izvirniku še večje kot Prav zaradi navdušenega odziva otrok, knjižnice v Sežani že več kot 30 let ob v slikanicah. Tudi otroci, ki so se vrstili na učiteljic in vzgojiteljic se bodo v knjižnici razstavah izvirnih ilustracij vrhunskih skupinskih vodenih ogledih razstave, so tudi v prihodnjih letih potrudili, da bodo slovenskih ilustratorjev uvajajo otroke bili očarani. Ugotavljali so, da ima slikar- vsako leto pripravili razstavo izvirnih ilu- v svet likovne umetnosti in jih ob tem ka zelo rada tople, okraste barve, da zna stracij katerega naših najboljših ilustrator- vzgajajo v ljubitelje dobre ilustracije in odlično ujeti razpoloženje in da ji niso jev. Slovenci jih imamo veliko in prav je, hkrati tudi dobre knjige. To je pravza- tuje tudi bolj temačne zgodbe. Ob ilu- da jih spoznamo in sledimo njihovemu prav temeljna naloga knjižnice in prav stracijah so prisluhnili pravljicam, da je delu. vse dejavnosti za otroke v knjižnici vodi- bilo doživetje še bolj pristno in urica je Besedilo: Marija Godnič jo k temu cilju. minila, kot bi trenil. Slika: Valentina Novič Mladinski oddelek knjižnice so v preteklih letih krasile ilustracije priznanih ilustratorjev starejše generacije, kot so Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, pa srednje generacije, med katerimi so najbolj znani Marija Lucija Stupica, Alen- ka Sottler, Zvonko Čoh, Lila Prap, Dani- jel Demšar in še mnogo drugih. Zadnja leta pa se uveljavljajo tudi mlajši avtorji, ki vsak po svoje prinašajo nove likovne rešitve in zanimivo slikarsko tehniko. Letos so se v knjižnici odločili, da bodo predstavili mlajšo, a že uveljavljeno sli- karko Polono Lovšin. Kljub temu, da bralci poznajo njene ilustracije iz nešte- tih slikanic, so bili ob razstavi prijetno presenečeni, tako nad barvami, tehniko in, nenazadnje, nad velikostjo slik, saj so Kultura

www.sezana.si 21 Srečko Kosovel – prvi slovenski pesnik v vesolju Muzejska zbirka Kosovelove domačije v da je Kosovel kot prvi slovenski pesnik res Tomaju, za katero že vrsto let z vso svojo poletel visoko v kozmos. V septembru se predanostjo skrbi Dragica Sosič in ki vsa- je z Draganom Živadinovim po odprtju ko leto privabi številne obiskovalce od Kulturnega središča evropskih vesoljskih blizu in daleč, je postala bogatejša za še tehnologij v Vitanju ponovno oglasil v en razstavni eksponat. Pred časom je do- Tomaju, se srečal s sarajevsko-tomajskim mačijo Kosovelovih obiskal Jurij Baturin, pesnikom Josipom Ostijem in dragoce- ruski kozmonavt in predsednik Inštituta no ožigosano razglednico predal v trajno za zgodovino umetnosti in tehnologije last Kosovelovi muzejski zapuščini. na Ruski akademiji za znanost. Ta je v za- četku letošnjega leta poletel v vesolje, s Besedilo: Tanja Bratina Grmek seboj pa je vzel tudi razglednico Jakčeve Slika: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana upodobitve pesnika Krasa. Na njej je viden žig z vesoljske postaje, ki dokazuje,

Arhitekt Mediterana - dokumentarni portret o arhitektu Vojtehu Ravnikarju V Kosovelovem domu Sežana smo 9. intimne trenutke arhitektove karizme, novembra predstavili film oziroma doku- večplastnosti in izredno globok psiholo- mentarni portret o arhitektu Vojtehu Rav- ški lik združevanja, odprtosti, ustvarjalni nikarju, za katerega sta scenarij napisala pristop, in nenehno prepletanje racio- Boris Bezić (tudi režiser filma) in domačin nalnih prostorskih rešitev z umetniškim Matej Mljač v okviru produkcije Tramal instinktom časa Krasa in Mediterana. Do- Films Ljubljana. kumentarni portret o arhitektu Vojtehu Dokumentarni portret o arhitektu Voj- Ravnikarju je kompleksno tkanje zgodbe tehu Ravnikarju osvetljuje ključna obdo- o velikem mestu malega kraja, postmo- bja arhitektovega ustvarjanja, v katerih so dernem iskanju resnice, 'mestotvornosti', nastala arhitekturna dela in razmišljanja, arhitekturi hedonizma družbe in posa- ki so danes zapisana v slovensko arhitek- meznika treh desetletij. turno zgodovino. Dokumentarni portret Začetki arhitektove kariere segajo na skozi pogovore sodelavcev, prijateljev, Kras, za katero pravi, da je »arhitekturno znancev in tistih na drugem bregu pre- najbolj izrazita in markantna pokrajina«. pričanja o arhitekturnem smislu, odpira S podpisom osimskih sporazumov leta 1975 in projektom 'velika' Sežana je bila ustanovljena skupina Kras (Marko De- kleva, Vojteh Ravnikar, Matjaž Garzarolli, Egon Vatovec ). Skupina Kras je intenzivno delovala med letoma 1977 in 1980. To je ključno obdobje za nadaljnji razvoj in ustvarjalno pot arhitekta Vojteha Ravni- karja. V tem obdobju je nastal mednarodni simpozij Piranski dnevi arhitekture, ki ga je od leta 1983 tudi vodil. Leta 1992 je ustanovil revijo Piranesi, katere glavni urednik je bil. Leta 1993 je začel predavati na Šoli za arhitekturo v Ljubljani in vodil arhitekturno-urbanistične delavnice do leta 2009. Sodeloval je z Marušo Zorec in Robertom Potokarjem, s katerim je leta 2003 ustanovil arhitekturni biro Ravnikar Potokar. Ravnikarjeva arhitektura je mešanica, ki črpa iz Plečnikovega lokalno obarvanega klasicizma, Le Corbusierjevega bruta- lizma in vernakularne arhitekture. Prva Kultura pomembnejša zgradba, ki jo je načrtoval samostojno, je bila kostnica padlim med 22 prvo svetovno vojno na Žalah v Ljublja- ni. Za njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani velja urbanistično in arhitekturno celostno zasnovani kompleks Trga revolucije v Ljubljani (1960). Urejanje ob- močja nekdanjega Uršulinskega vrta so načrtovali že v petdesetih letih. Ravnikar je s svojo zamislijo zmagal na natečaju in zatem, skupaj s sodelavci, urejal celoto in posamezne objekte do leta 1982. Kom- pleks obsega ploščadi in različno visoke ter različno oblikovane stavbe: tlorisno tristrani stolpnici TR2 (Ljubljanska banka) in TR3 (nekdaj Iskra) v osi ljubljanskih vrat, blagovnico Maximarket ob vzhodnem robu in kulturni center Cankarjev dom. Drugo pomembno Ravnikarjevo delo s področja urbanizma je Nova Gorica. Me- sto je bilo zgrajeno po II. svetovni vojni kot samostojno mesto na robu starega mesta Gorica, ki je po določitvi nove dr- žavne meje ostalo v Italiji. Urbanistični načrt mesta je zasnovan kot mreža, ki so jo pričeli graditi leta 1947. Ravnikarjev urbanistični načrt nikoli ni bil izveden v jev dom (1982), stanovanjski kompleks Miho Černecem (kamera) in arhitektoma celotnem obsegu. Ferantov vrt (1975) ter zgradba Fakultete Matjažem Garzarollijem ter Vladimirjem V Sežani sta najpomembnejši njegovi za gradbeništvo in geodezijo, vse v Lju- Vremcem. Pogovor je vodila arhitektka deli oz. deli skupine Kras prav Kosovelov bljani. Med drugim je bil Ravnikar tudi del dr. Nika Grabar. dom Sežana in stavba Občine Sežana. projektne skupine, ki je zasnovala Novi Druge znane zgradbe in ureditve, ki jih Beograd. Povzela: Nina Ukmar je zasnoval Ravnikar, so: zgradba Mestne Po predvajanju filma je sledil pogovor Slike: Matej Mljač (1, 3) neznan avtor 2 občine Kranj, grobišče talcev v Begunjah o filmu in na temo sodobne kraške arhi- in posebej zanimivo grobišče v Dragi, po- tekture z gosti: Matejem Mljačem (sce- kopališče internirancev na Rabu, Cankar- narij), Borisom Bezićem (režija, scenarij),

Druga predstavitev knjige V siju mesečine Borisa Čoka Ker je knjiga V siju mesečine – ustno iz- sredi novembra predstaviti tudi v sežan- torjem se je pogovarjala novinarka kopr- ročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice av- ski Kosovelovi knjižnici. skega radia Ljuba Sušanj. Mistično vzduš- torja Borisa Čoka iz Lokve požela obilno Knjiga je izšla v zbirki Studia mytholo- je sta ob zvokih hanga, na katerega je zanimanje na prvi predstavitvi v Lokvi v gica Slavica – Supplementa pri Inštitutu zaigral Boris Magdalenc, pričarala Mirjam počastitev vaškega zaveznika sv. Mihae- za arheologijo ZRC SAZU, Inštitutu za Jug in Domen Gulič, ko sta prebrala nekaj la, so se odločili to domoznansko knjigo slovensko narodopisje v Ljubljani. Z av- odlomkov iz knjige, ki govori o starodavni duhovni kulturi naših prednikov. Knjiga je redkost na področju predkrščanskih verovanj celotne evropske tradicije. V knjigi je dragocen zapis predkrščanskih tradicijskih verovanj iz prve roke, kot so jih avtorju pripovedovali njegovi najbližji, babici, dedka in vaščani, ki so ohranjali predkrščanska verovanja in obrede vse do minulega stoletja. V tradicijskih verovanjih obravnavanih vasi, v Preložah, Lokvi in Divači, se pona- vlja princip trojnega božanstva. Čokova prababica Marija Ban, po domače Fri- gleva iz Prelož pri Lokvi, kateri je knjiga tudi posvečena, je povedala: »V naši stari veri je bil glavni bog Triglav, ki je imel tri glave. Z eno je pazil na nebo, z drugo na

zemljo in s tretjo pod zemljo, zato ima Kultura tudi naša najvišja gora tako ime.« Tri- glavu posvečena svetišča je označevala trojnost. Naravno svetišče Preložanov 23 so označevale 'tri kamnite' glave – trije šina, ki so mu rekli Božja glava (zato so in povedke 'pri šprgertu', ledinska imena bogovi v enem bogu, tak je bil Triglav. tu pogosti priimki Božeglav), pa je vanjo in posebnosti lokavško-preloškega go- Zato je spodmolu ime Triglavca. Ob treh vsul tri vrste žita (pšenico, rž in ajdo). V vora s slovarjem. Kot je avtor Boris Čok, glavah sta dva obredna kamna. Po bese- obrednem obrazcu so prosili boginjo po domače Liletov, zaupal občinstvu, ni dah prababice je spodaj jamski stalagmit, Devo, naj 'jarovi' obrodi in naj žita zaščiti pričakoval, da bodo njegovi zapisi iz mla- vrh katerega je škovnica, naravna luknja pred Moro. Posvečena praprot iz obre- dosti tako odmevni za stroko in celotno v obliki ženskega splovila, ki ponazarja da je na ognjiščih varovala družine pred evropsko javnost. Pomen življenjskih boginjo rodnosti Devo. V njo kaplja voda nesrečami. Po nekaj dneh ob prvem luni- ceremonialov v kontekstu planetarne iz stalaktita v obliki moškega splovila, ki nem krajcu se je starešina vrnil po zrnje, ki skupnosti so spoznali ne le znanstveni predstavlja njenega ženina Devača. Bo- je medtem vzklilo, in ga skrivaj položil po svetnik dr. Andrej Pleterski, ampak tudi ris Čok je prikazal staroverski obred, ki so vseh njivah starovercev za dobro letino z domača arheologinja dr. Katja Hrobat Vir- ga v Preložah tajno opravljali v Triglavci, izrekom: »Jari žito«. Zadnji obred so opra- golet, ki je knjigo pospremila na pot, pa potem ko so poželi zadnje žito, ajdo. V vljali konec tridesetih let 19. stoletja. Te Mateja Belak, Jadran Sterle ter drugi. zdravilnem čudežnem izviru Vroček so priprošnje in varovalne obrede na svojih namakali praprot, ki so si jo štiri dekleta poljih še vedno opravlja Francka Mljač, po Besedilo in slika: Olga Knez – svečenice opasale okrog pasu v zaščito domače Bcljeva iz Prelož. pred besi. Praproti so položile na naravni V knjigi so opisana še druga obredja, ba- oltar z naravno luknjo. Svečenik – stare- jeslovna bitja, vraževerja in uroki, pravljice Tretji Festival otroške popevke Brinjevka 2012 Za nami je tretji Festival otroške popevke Brinjevka 2012, ki je potekal v nedeljo, 18. novembra 2012, ob 18. uri v veliki dvorani Kosovelovega doma Sežana. V polni dvorani je prisotne najprej na- govoril igralec Gašper Tič, ki je festival vodil že tretje leto. Festival vsako leto posname in kasneje predvaja Radiote- levizija Slovenija, regionalni center Ko- per-Capodistria. Letos se je na odru predstavilo 14 otrok s 13 skladbami, poslušali smo tudi duet. Dirigentsko palico 17-članskemu big bandu Kras je tudi letos vihtel dirigent Ivo Bašič, 40-članski pevski zbor Brinjev- ka pa je ponovno vodila zborovodkinja Ada Škamperle. Člani pevskega zbora so učenci Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Otroci solisti, ki so se letos prijavili na 1. Žan Kos: Veverica (Semenič, Greblo, Greblo) na Čok s pesmijo Otroške oči (Ličen, Sirk, festival, prihajajo pretežno s Primorske, 2. Lara Podreka Kadič: Šuibidubidubidua (Bu- Avbelj). Zmagovalka je poleg kamnite nekaj otrok pa je tudi iz drugih koncev čar, Bučar, Avbelj) plakete prejela še izlet v Legoland za dva Slovenije. Da informacija o našem festi- 3. An Černe: Super-An (Gal Štromar, Mystica, dni in za dve osebi, ki ga poklanja Last valu prihaja na vse konce Slovenije, je Mystica) minute center, poslovalnica Sežana. zasluga Javnega sklada RS za kulturne Vsi zmagovalci so prejeli kamnito plake- Ne glede na uradne zmagovalce je ne- dejavnosti. Naša naloga za prihodnja to za prvo, drugo in tretje mesto. Kamni- izpodbitno dejstvo, da so zmagovalci leta je, da se festival še razširi in prodre te plakete so izdelali na Višji strokovni festivala vsi mladi pevci, ki sodelujejo tudi v zamejstvo. šoli v Sežani, program oblikovanje ma- na njem. Vsak otrok je edinstven in pri- Strokovna žirija v sestavi Vladimir Mljač terialov. Zmagovalec po mnenju stro- nese s seboj nekaj posebnega, kar nam (predsednik žirije), Aljoša Jerič, Pavle kovne žirije pa je prejel še sliko brinjevke ostane v spominu, zato je prirejati tak Plahutnik, Irena Vrčkovnik in Severa Gju- akademskega slikarja Simona Kastelica. festival privilegij. Prav otroci nas namreč rin je izbrala prve tri nagrajence: Po mnenju občinstva je zmagala Kristi- spomnijo, da svet poganja kultura srca s primesmi poguma in optimizma. Zahva- la gre torej vsem otrokom solistom ter pevskemu zboru in big bandu, ki festival povežejo v celoto. Za to, da nam tako velik projekt uspe, se moramo zahvaliti Občini Sežana, ki vsako leto prisluhne našim idejam in festival podpre, ter seveda sponzorjem, ki imajo, ne glede na težke čase, posluh za tak festival in nam pomagajo bodisi finančno Kultura bodisi materialno. Kultura Besedilo: Ariana Pertinač 24 Sliki: Bogdan Macarol 3. Festival otroške popevke Brinjevka so podprli:

Poslovalnice Last Minute Center LAST MINUTE CENTER SEŽANA Kosovelova ulica 4b, 6210 Sežana tel.: 05 7301 210 [email protected] Kultura Kultura

25 BOLČIČ

MIZARSTVO BOLČIČ, Mitja Bolčič s.p. Klanec pri Kozini 5, 6240 Kozina tel. +386 (0)5/680-01-20, fax: +386 (0)5/680-01-25 e-mail: [email protected] www.bolcic.com

OBLIKOVANJE & TISK Letaki, vizitke, plakati, zgibanke,brošure, vabila, ...v majhnih in velikih nakladah.

DTP STUDIO, Čeh Damijan s.p., Partizanska 82, 6210 Sežana tel.: 05 7300 830, gsm: 040 696 393

MIZARSTVO DAVID ŽIBERNA S.P. MERČE 11, 6210 SEŽANA TEL.: 031-226-974 Kultura

26 KLUN d.o.o.

papirnica • fotokopirnica Kultura

27 Splošno neformalno izobraževanje odraslih – brezplačni tečaji V sklopu Javnega razpisa za programe davčnih vidikov poslovanja ter možno- Poleg omenjenega tečaja bomo v tem splošnega neformalnega izobraževanja stih za financiranje dejavnosti. Posebna sklopu v januarju začeli še s številnimi za odrasle bomo v januarju pričeli iz- pozornost je posvečena dopolnilni de- drugimi 50-urnimi tečaji (italijanščina, vajati brezplačen program z naslovom javnosti na kmetiji, saj bodo udeleženci angleščina, slovenščina za tujce, računal- Podjetnost na kmetiji. Izobraževanje podrobno izvedeli vse o pogojih in po- ništvo) za različne ciljne skupine. Podjetnost na kmetiji vsebinsko pokriva stopkih same registracije na upravni eno- Programi so financirani iz sredstev široko paleto znanj in informacij, ki jih si- ti, poleg tega pa bodo dobili informacije, Evropskega socialnega sklada in Ministr- cer zainteresirani za opravljanje kakršne kdaj je potrebno poslati prijavo tudi na stva za izobraževanje, znanost, kulturo in koli dejavnosti na kmetiji nimajo na voljo Veterinarsko upravo Slovenije in kdaj na šport. v strnjeni obliki. Vključuje vsebine s po- Zdravstveni inšpektorat ter kako zadostiti dročja registracije dejavnosti, pravilnega prostorskim pogojem za opravljanje de- Aljana Resinovič oblikovanja poslovne ideje, finančnih in javnosti. Laboratorij za geomagnetizem in aeronomijo in observatorij Sinji Vrh Od leta 2008 deluje pod okriljem Viso- geomagnetne meritve uporabne (na- košolskega središča Sežana raziskovalna vigacija, geologija z rudarstvom, arhe- enota Laboratorij za geomagnetizem in ologija, telekomunikacije, energetika, aeronomijo. V času od ustanovitve je la- seizmologija, heliobiologija …). Posebno boratoriju uspelo doseči veliko: pozornost je ddr. Čop posvetil predstavi- - postal je raziskovalna organizacija, re- tvi iskanja primerne lokacije za observa- gistrirana pri Javni agenciji za razisko- torij. S predstavitvijo nekaterih observa- valno dejavnost RS; torijev v tujini je zbranimi prikazal razlike - izvedel je geomagnetna merjenja na v postavitvah. Observatorij Sinji Vrh ima območju celotne RS; glede na ostale observatorije v Evropi - izvedel je mednarodno znanstveno nekaj posebnosti: že sama lega in geo- konferenco z gostujočimi uglednimi in loške lastnosti tal na območju Gore, ak- priznanimi strokovnjaki tako iz Sloveni- tivno potresno območje, na katerem leži Objekti na Observatoriju so razporejeni tako, da se čim bolj vključujejo v okolje. je kot tujine; observatorij, posebnost je tudi podtalni- - vzpostavil je plodno in dobro sodelo- ca, ki se nahaja v sistemu kraških jam v se nadpovprečno poveča število srčnih vanje z domačimi inštitucijami kot tudi podzemlju observatorija, pa tudi lega na napadov, možganskih kapi, zastojev di- s tujimi observatoriji iz Belgije, Danske, območju pogostih strel. hanja. Ciljna javnost projekta MIS zdravje Italije, Srbije, Makedonije idr.; V navezavi na te teme je Goran Milev iz so zato v prvi vrsti kronični in sladkorni - uspel je postaviti Geomagnetni obser- Elektroinštituta Milana Vidmarja predsta- bolniki, bolniki s srčnimi težavami, e-sto- vatorij na Sinjem Vrhu, prvi in edini ge- vil sistem Scalar, ki ugotavlja ogroženost ritev in mobilna aplikacija pa bo na voljo omagnetni observatorij v Sloveniji, ki je pred udari strel ter določa lokacijo udara. tudi vsem ostalim, ki posvečajo svoje- od letos spomladi poizkusno vključen Podatki, pridobljeni v observatoriju, mu telesu in zunanjim pogojem telesne v Intermagnet – mednarodno mrežo imajo lahko tudi praktično uporabno obremenitve posebno pozornost (špor- opazovalnic. vrednost. Laboratorij je skupaj s Visoko- tniki, rekreativci, planinci …). Predlagana Namen laboratorija je tudi informiranje šolskim središčem Sežana na Ministr- e-storitev in mobilna aplikacija večata in ozaveščanje javnosti o geomagnetiz- stvo za izobraževanje, znanost in kulturo uporabnikovo kakovost in varnost življe- mu – vedi, ki je v Sloveniji razmeroma prijavil projekt MIS zdravje – Modularni nja, saj jim s predstavljenim indeksom in slabo poznana. V ta namen smo pripravili informacijski sistem za povečanje kako- napovedano obremenitvijo omogoča javno predstavitev laboratorija in obser- vosti in varnosti življenja. Obstaja namreč načrtovanje težjih, za telo obremenjujo-

Izobraževanje vatorija. Na predstavitvi je predstojnik znanstveno potrjena povezava med ge- čih dejavnosti. laboratorija ddr. Rudi Čop najprej pred- omagnetnimi spremembami zemeljske- stavil osnove geomagnetnega delovanja ga polja ter počutjem ljudi. Ob pojavu Besedilo: Tjaša Kranjec 28 ter splošna področja, v okviru katerih so izredno močnih geomagnetnih neviht Slika: arhiv laboratorija, Sindi Štor Nočni pohod z lučkami V četrtek, 8. novembra 2012, so se člani naredili v vrtcu, odpravili na pohod. Pot Pot smo nadaljevali po neosvetljeni poti, skupine Čebelice iz vrtca Sežana skupaj s nas je vodila mimo blokov, do temačne mimo bolnice in na koncu smo prišli starši odpravili na nočni pohod z lučka- makadamske poti, kjer nam je presene- na naš cilj – na sejmišče. Tam nas je na mi. Ob 17.30 smo se zbrali pred vrtcem čenje pripravil eden izmed 'tatkotov', ko zidu čakal nesrečni deček, ki je izgubil in se s prižganimi lučkami, ki smo jih je v nebo spustil kitajski lampijonček. bombone. Otroci so mu jih s pomočjo svetilk pomagali poiskati in se na koncu z njimi tudi posladkali. Po krajšem po- stanku smo se odpravili spet proti vrtcu, vendar ne po isti poti, temveč po ulici, ki je bila osvetljena. Pohod smo zaključili z vrnitvijo v vrtec. Vsi skupaj smo se zbrali v garderobi vrtca na vhodu B in si priča- rali prijetno vzdušje. Na sejmišču je bilo pripravljeno presenečenje za otroke, v vrtcu pa so otroci pripravili presenečenje staršem. Posladkali smo se s kokosovimi kroglicami, ki smo jih z otroki iz skupine Čebelic pripravljali v dopoldanskem času, ter spili topel čaj. Otroci in starši so bili nad pohodom navdušeni. Svetilka, ki nam je pomagala osvetljevati pot, pa nam je pomagala premagati strah pred temo.

Besedilo: Mateja Švara Slika: Renata Gerželj Začeli smo novo skavtsko leto 29. septembra smo se skavti prvič v tem šolskem letu zbrali v Sežani, nato pa smo se šli potepat proti Lipici. Do gasilskega doma smo šli vsi skupaj, nato pa smo pot nadaljevali po starostnih skupinah oziroma po vejah. Ko je vsaka veja našla svoj miren kotiček ob poti, so sledili prehodi, ko se poslovimo od članov, ki so vejo pre- rasli, in vanjo sprejmemo nove člane. To pa ne gre kar tako! Vsak skavt, ki bi rad bil del nove veje, mora prestati preizku- šnjo, ki mu jo pripravijo njegovi soskavti. Zvečer smo se zbrali ob ognju, ki nam ga je uspelo prižgati kljub dežju in slabemu vremenu. Naše druženje se je zaključilo s peko krompirja in piščančjega mesa, ki nam je po dolgem popoldnevu še posebej teknilo. Najmlajši skavti, volčiči in volkuljice, se srečujemo ob sobotah med 16.00 in dober, pošten in odgovoren volčič, ki misli ličnih veščin, med drugim tudi vozlov, 18.00. Skupaj z voditeljicami Akelo, kačo bolj na drugega, kakor na samega sebe. postavljanja bivakov, orientacije, prve Kajo in mamo Rakšo raziskujemo džunglo, Prav tako se ob sobotah med 16.00 in pomoči in preživetja v naravi. Naši mladi spoznavamo njene zakone in Mavglija, 18.00 dobivajo tudi izvidniki in vodnice, Popotniki in popotnice so najstarej- učimo se ročnih spretnosti ter kako biti ki imajo srečanja po vodih. Učijo se raz- ši skavti. Srečanja imajo ob sobotah od 29 14.00 do 16.00. Glavna načela klana so predstavitev neke veščine ali primer prve novembra smo se udeležili Bandime, pot, služenje in skupnost in na tem teme- pomoči. srečanja vseh primorskih skavtskih vodi- ljijo srečanja, izhodi in tabori. Posebnost Zvečer, ko so vsa srečanja končana, se teljev, ki je bilo letos v Trnju pri Pivki. njihovih srečanj je, da jih oblikujejo sku- zberemo voditelji, ki skupaj načrtujemo paj z voditelji, t. j., da vsak pripravi nekaj prihajajoče dogodke in zbiramo predlo- Besedilo in slika: Eva Pavletič za srečanje, pa naj bo to duhovna misel, ge za najrazličnejše projekte. V začetku Grizlarija Začelo se je novo taborniško leto in z vili so se v gozdove Severne Amerike, v pobeglega sinčka. Najprej so se odpravili njim nove zanimive dogodivščine za domovanje velikega grizlija, kjer so medna progo, kjer so na različnih kontrolnih sežanske medvedke in čebelice. Odpra- vedji mamici pomagali poiskati in uloviti točkah obvezali grizlija, ki je stopil v med- vedjo past, lovcu ukradli med, iskali med- vedje sledi, premagali grizlijev poligon, pripravili slasten medvedji obrok in gri- zliju pomagali zložiti drva. V zameno za pomoč so dobili zemljevid in načrt, kako ujeti pobeglega mladička. S skupnimi močmi so sestavili past in jo nastavili na drevo ter se skrili za bližnjimi grmi. Ravno takrat je mimo pridivjal grizli. Spustili so past in poredni sinček je bil ujet. Pridni taborniki so mu zapeli himno MČ in Grizli jim je obljubil, da ne bo nikoli več zbežal od svoje mamice.

Besedilo: Julijan Peric Slika: Urša Kukanja

Sežanski petošolci na Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana V oktobru, mesecu požarne varnosti, in reševalno službo Sežana. Tretja izme- so nam predavanje o gasilski organizaci- smo učenci 5. razredov Osnovne šole na operativne poklicne gasilske enote ji, seznanili so nas s potencialnimi viri za Srečka Kosovela Sežana v sklopu naravo- zavoda pod vodstvom Alana Paleta nas nastanek požara ter s pravilnimi postopki slovnega dne obiskali Zavod za gasilno je prijetno in prijazno sprejela. Pripravili gašenja. Poleg predavanja so nam predstavili tudi prostore zavoda, vozila ZGRS Sežana ter ustrezno zaščitno gasilsko opremo. Učenci so si z navdušenjem ogledali, kaj vse se skriva v sprejemni pisarni ter gasilskih vozilih. Po obisku pri gasilcih smo na šoli izvedli vajo evakuaci- je pod vodstvom pomočnika ravnateljice Miloša Škapina. Namen vaje je bil oza- vestiti učence, kje potekajo evakuacijske poti na šoli ter kje se nahaja zbirno mesto izven šole, kjer se preveri prisotnost učencev. Za uspešno izpeljan dan gre zahvala vsem sodelujočim, posebej pa gasilcem tretje izmene operativne poklicne gasilske enote Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana.

Besedilo: Barbara Škabar, Suzana Čehovin Verč in Marjetka Vičič Slika: arhiv OŠ Srečka Kosovela Sežana Naši mladi

30 www.sezana.si Dvesto mladih gasilcev v Sežani Mentorji Kraške gasilske zveze smo gasilskih vrstah med seboj spoznajo in jo v športnih igrah, ki so gasilsko obarva- pred osmimi leti v Lokvi organizirali prvo spoprijateljijo. Od takrat organiziramo ne. Posebnost druženja je v tem, da med prijateljsko druženje mladih gasilcev. srečanja na vsaki dve leti. Letošnje je bilo seboj sodelujejo člani različnih društev in Namen srečanja je bil, da se najmlajši v že četrto. Nadebudni gasilci se preizkusi- različnih starostnih skupin. S tem želimo razvijati medsebojno sodelovanje, ki bo ključno za kakovostno delo pri požarih v poznejših letih. V oktobru se je v Sežani zbralo kar dvesto otrok in njihovih mentoric in men- torjev. Otroci so se pomerili v gasilski orientaciji, na posameznih točkah pa so mentorji preverjali njihovo gasilsko znanje. Tako številčna udeležba kaže na to, da se v vseh gasilskih društvih v naši zvezi zavedamo pomena vzgoje podmladka in prenosa vrednot prostovoljstva na otroke. Živimo na območju, ki je požarno zelo ogroženo, in kakovostno vzgojen pod- mladek je zagotovilo, da bo požarna varnost v naših občinah ostala na tako visoki ravni, kot je sedaj.

Besedilo: Tanja Pangerc Žnidaršič Slika: Jerica Hlad

Varčevanje danes Na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana smo dijaki četrtega letnika eko- nomske smeri pripravili okroglo mizo na temo Varčevanje danes. Okrogle mize sta se udeležila predstavnika Abanke, in sicer Andreja Merslavič in Dejan Gašperšič, ter predstavnica zavarovalnice Adriatic Slo- venica Martina Gerželj. Vodili sta jo dija- kinji Tanja Gec in Lejla Porić. Dijaki smo v oktobru objavili spletno anketo, s katero smo želeli izvedeti mnenje anketirancev o varčevanju v času recesije, o zaupanju v banke in zavarovalnice ter o drugih me- todah varčevanja, predvsem o varčeva- nju s plemenitimi kovinami. Okroglo mizo smo pričeli s predstavi- tvami metod varčevanja in s predstavitvijo rezultatov ankete, ki sta jo obdelali, analizirali in glavne ugotovitve grafično predstavili Barbara Obreza in Eva Škapin. Ugotovili smo, da večina anketirancev kljub recesiji še vedno varčuje in zaupa varčevanju na bankah. Najmanj zaupa- jo varčevanju na zavarovalnicah, skoraj in poudarila, da ljudje še vedno premalo na kamen palača. – še vedno drži. Ne polovica anketiranih pa še vedno zaupa cenijo svoje življenje, saj zavarujejo vse smemo pozabiti tudi na primerne obli- varčevanju v vrednostnih papirjih. premoženje, pozabijo pa zavarovati sebe. ke zavarovanja, pa naj bo to zavarovanje Predstavnika Abanke sta nam predsta- Dijake je najbolj zanimalo varčevanje v življenja, zavarovanje kredita ali kakršno vila najprimernejše načine varčevanja, ki zlatu, o katerem se v zadnjem času veli- koli drugo naložbeno zavarovanje, kjer so najboljši za dijake, svetovala, naj zač- ko govori in piše. Izvedeli smo, da lahko poleg zavarovanja tudi varčujemo. nemo z varčevanjem čim prej ter naj se kupimo zlate palice oz. ploščice, katerih zgledujemo po starejših ljudeh, saj so ti najmanjša teža je 1 g, za kar je potrebno Besedilo: Tanja Gec, Eva Škapin, pri varčevanju veliko bolj vztrajni in spre- trenutno odšteti 58 evrov. Lejla Porić in Barbara Obreza tni kot mlajša oziroma srednja generacija. Okroglo mizo smo zaključili z mislijo, Slika: Anja Zadnik Naši mladi Predstavnica Adriatica Slovenice pa je da se varčevanje vedno splača, pa tudi podrobneje opisala varčevanje na zava- če varčujemo po 5 evrov na mesec, saj rovalnici, ki je med ljudmi manj poznano, pregovor – Zrno na zrno pogača, kamen 31 »Atención, concentración ...« je odmevalo po Sežani Mladinski Center Podlaga je v sklopu prvega v Kosovelovem domu za dijake podobo občutkom in idejam, ki jih tako dogodkov večletnega projekta Karava- prvih letnikov Šolskega centra Srečka stanje sproža, saj vpliva tako na osebno na Kulture od 7. do 13. oktobra 2012 v Kosovela Sežana, sledil je nastop v OŠ kot tudi na skupno življenje vseh vplete- Sežani gostil mlado gledališko skupino Dutovlje za učence od 6. razreda dalje. nih. Z vključevanjem v takšne kreativne EncontrArte iz Gvatemale. Skupina je na V nadaljevanju je skupina nastopila še skupine, kot je tudi skupina EncontrArte svoji turneji obiskala več držav. K nam so v OŠ Srečka Kosovela Sežana in pa na (v maju smo že gostili skupino Shangilia pripotovali iz Nemčije, kjer so imeli orga- predstavi za izven v Kosovelovem domu iz Kenije, ki je v naši skupnosti pustila ve- niziranih več nastopov. Tudi v Sežani in v Sežani. lik pečat), mladi umetniki izrazijo svoje okolici so dekleta izvedla štiri nastope, Predstava skupine EncontrArte se osre- nestrinjanje s stanjem v njihovem okolju dotoča na vprašanje strahu, ki ga sproža- in želijo, da bi bilo v prihodnosti njihovo ta nepravičnost in brezvladje ter posle- življenje lepše, bolj prijazno in predvsem dično nasilje, ki je pogosto v Gvatemali, brez nasilja. Takšna angažiranost mladih še posebej pa v četrti Ciudad Quetzal, od iz Gvatemale v želji po spremembah in koder skupina prihaja. Realna situacija je izražanje nestrinjanja z dano situacijo, je takšna, da je skupina odraslih moških, ki lahko navdihujoča tudi za naše mlade, da se ne zmenijo za zakone, v skupnosti obli- začnejo delovati bolj proaktivno. Mladin- kovala nezakonito oboroženo tolpo. Ti ski Center Podlaga se je projektu pridružil možje, znani tudi pod imenom Patrouil- tudi zato, ker želimo spodbujati medkul- le, trdijo, da želijo v skupnosti zagotoviti turno sodelovanje in tako medkulturno varnost, namesto tega pa so v svoje roke učenje med mladimi. V naslednjem letu vzeli oblast in zamaskirani ter z orožjem v se nam bodo v Sežani pridružili mladi lokalnem okolju sejejo strah. V nekaterih umetniki iz Indije in Ugande. primerih so vzpostavili tudi nezakonite 'procese' in družine izsiljujejo, da se lah- Besedilo: MC Podlaga ko preživijo. Predstavo so oblikovali kot Slika: Nik Čebulec posledico dejstva, da je treba dati glas in Mladinski Center Podlaga na izmenjavi na Hrvaškem »Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.« − Lao Tse Za resnično razumevanje pomena nave- dene misli pa bi se morali pridružiti mednarodni mladinski izmenjavi, ki je tokrat potekala na Hrvaškem, v idilični pokrajini Velebita, Jablanca in Raba. V enajstih dneh smo mladi iz Slovenije, Hrvaške, Romu- nije, Latvije in Litve aktivno preživljali in ustvarjali izmenjavo na prostem. Outward bound Croatia (nam najbližja podružnica izmed 40 organizacij v mreži Outward Bo- und International, ki je vodilna in najstarej- ša organizacija v učenju iz izkušenj, učenja v naravi, osebne rasti in socialnih kompe- tenc na svetu) je v okviru programa Mladi v akciji organizirala zahtevno preizkušnjo za um in telo. Med 25. septembrom in 6. oktobrom 2012 smo se izurili v marsičem, med drugim znamo sedaj postaviti bivak, narediti primerno ognjišče, stranišče, tuš in kako za pozornosti, torej brez vseh elektronskih prebarvali igrala in postavili novo gugal- sabo ne pustiti sledi. V glavni šestdnevni naprav. Med drugim smo igrali in spozna- nico. Zadnji dan smo združili vse znanje ekspediciji (medved Pu bi rekel eksme- vali nacionalne igre drugih držav. in sestavili sklop iger, katere smo naučili diciji) smo se naučili tudi preračunati pri- Zadnje tri dni smo preživeli v skupno- mlajšo generacijo in druge zainteresira- merno količino hrane, jo pripraviti in pred- sti na otoku Rab. Po dolgi poti in nešteto ne, ki so bili prisotni. vsem vse skupaj nositi s seboj. Ves čas smo preizkušnjami smo postali prava ekipa. Vse smo predstavili 24. novembra v MC se izmenjevali v ekipah, ki so bile razdelje- Enotni in polni vtisov smo del izkušnje Podlaga, kjer smo ob 18. uri zavrteli kra- Naši mladi ne na ekipo za ogenj, navigacijo, hrano, vrnili v skupnost. Igrali smo se z mladimi tek videoposnetek in še kaj več. čistočo in poročanje ob zaključku dneva. prebivalci otoka in v sodelovanju z dru- Na tem mestu je potrebno omeniti, da štvom Kocka iz naše pobratene občine Besedilo in slika: Staš Štrukelj 32 smo bili ves čas izmenjave brez motilcev Rab obnovili otroško igrišče, počistili in Nov salon keramike in kopalniške opreme v Sežani Na Partizanski cesti 70 so med trgovinama Mesnica in diskont Pivka in Agropreskrba Sežana v začetku maja 2012 odprli nov salon keramike in kopalniške opreme Sve-ra Sežana. V trgovini poleg talne in stenske keramike ponujajo orodje za obdelavo kamna, mozaik, lepila, kopalniško opremo (omarice, pipe, pod- stavke za tuš), kotle ter peči na pelete in drva kot tudi pelete za kurjavo. Podjetje, ki je tudi zastopnik za kamnoseške žage Mondial Mec, želi v prihodnosti razširiti svojo ponudbo in tako čim bolj zadovoljiti sodobnega kupca. Omenjena trgovina je nastala kot poslovalnica podjetja Lapeš, ki deluje že 18 let. Posebnost tega podjetja je, da ponuja po- polno izvedbo dela s keramiko, od načrtovanja in svetovanja do realizacije, izdelujejo pa tudi samoizravnalne tlake, primerne za talno gretje. Program, ki si ga je zastavil lastnik Rado Svetina iz Štorij, je am- biciozen, saj išče nove izzive, ki sledijo modnim smernicam.

Besedilo in slika: Izak Štok

Nova prodajalna Pivke perutninarstva v Sežani V začetku oktobra je na Partizanski ulici 70 v Sežani vrata odpr- la Mesnica in diskont Pivka. Kupce so ob otvoritvi prodajalne raz- veselile posebne ugodnosti, zadišalo pa je tudi po Pivkinih sveže pečenih perutninskih pleskavicah in čevapčičih, ki so navduši-

SpoštovaniSpoštovani zavarovanci zavarovanci in poslovni partnerjipartnerji ZavarovalniceZavarovalnice Triglav,Triglav, d.d. OE Postojna.

SodelovanjeZahvaljujemo z vami namse vam je bilo za zaupanje v zadovoljstvo in veselimoin sodelovanje se ga tudi v tem v prihodnje. letu. Želimo, da vam praznični dnevi prinesejo Želimo vam prijetne praznike veliko lepih trenutkov, v letu 2013 pa vam li tudi najbolj zahtevne gurmane. Če ste med tistimi, ki nove voščimoin srečno obilo novo sreče, leto 2012 zdravja ter Pivkine prodajalne še niso obiskali, vas vabimo, da se o okusni mnogo poslovnihin poslovnih uspehov uspehov. in osebne sreče. in pestri ponudbi prepričate na lastne oči. Poleg bogate izbire piščančjega mesa in izdelkov Pivka ter svežega rdečega mesa slovenskih dobaviteljev ter rib z zelenjavo Delamaris, boste

navdušenimi tudi nad prijaznim osebjem, dostopnimi cenami Gospodarstvo in turizem in visoko kakovostjo mesa in izdelkov.

Besedilo in slika: Olga Knez 33

triglav2011.indd 1 29.11.2011 12:16:48 Najhitrejši internet in najboljša televizija sedaj tudi pri vas doma! S storitvami SiOL na odprtem širokopasovnem omrežju. Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana

Sodobno optično širokopasovno omrežje, ki se gradi na območju občin Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Komen vam omogoča, da v svoj dom pripeljete storitve kot so hitri SiOL internet, napredna SiOL TV in sodobna SiOL telefonija. Spremenite svoj dom v svet povezanosti in zabave!

Izberite SiOL internet, TV in telefonijo tri mesece kar 50 odstotkov ugodneje --5500%% ter z brezplačno hišno inštalacijo.* 33 mesecemesece

Za več informacij pokličite brezplačno številko 080 8000 ali obiščite Telekomov center Koper, Postojna ali Nova Gorica.

*Ponudba velja na odprtem širokopasovnem omrežju na območju občin Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Komen. Ponudba 50 % popusta prve tri mesece na osnovno mesečno naročnino na izbrani paket storitev SiOL velja za sklenjena nova naročniška razmerja in za obstoječe naročnike storitev SiOL, ki prehajajo na odprto širokopasovno omrežje, ob vezavi 24 mesecev. Ponudba velja do preklica. Brezplačna hišna inštalacija velja za nove naročnike ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev, za standardno hišno inštalacijo v izvedbi Telekoma Slovenije, v vrednosti do 156 EUR z DDV in do dolžine 15 Gospodarstvo in turizem metrov. Telekom Slovenije, d. d, si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Za več informacij, pogoje in cene pokličite 080 8000, obiščite www.siol.net/storitve ali Telekomove centre Koper, Postojna in Nova Gorica. 34 Vrhunske SiOL-ove storitve na novem omrežju

Na območju občin Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Komen se gradi sodobno odprto širokopasovno omrežje, ki omogoča dostop do širokopasovnih storitev, kot so hitri internet, digitalna telefonija ter napredna IP televizija. Telekom Slovenije kot največji ponudnik sodobnih širokopasovnih storitev pri nas nanovem omrežju ponuja storitve, ki jih poznamo pod blagovno znamko SiOL. Z visoko kakovostjo storitev, pestrostjo ponudbe, zanesljivostjo delovanja, neprekinjeno podporo in skrbjo za uporabnika nenehno potrjuje svoj visoki ugled, ki ga imajo med uporabniki teh storitev.

SiOL internet je hiter, zanesljiv in preizkušen. Enostaven je za priklop in nima časovnih omejitev. V ponudbi je skupaj z varnostnim paketom, z 10 megabajti prostora na spletnem strežniku ter vrsto drugih dodatnih storitev.

SiOL TV je veliko več kot le televizija. S SiOL TV lahko uporabniki spremljajo več kot 150 televizijskih programov, dostopajo do vsebin v več videotekah, ki premorejo več kot tisoč, tudi najnovejših ﬁlmov. Programe je mogoče snemati, zaustavljati in si nadaljevanje ogledati kasneje, možno je igranje igric, pregledovanje fotograﬁj ali posnetkov z računalnika na TV-zaslonu, dostopanje do aktualnih informacij, vremena in športa. V programski shemi so tudi vsi pomembnejši nacionalni in regionalni radijski programi. Naročniki lahko televizijske programe spremljajo tudi preko računalnika, tablice ali pametnega mobilnega telefona v okviru storitve SiOL TViN. V zadnjem času je zelo popularno tudi spremljanje nogometnih tekem UEFA Lige prvakov, pri čemer si lahko uporabniki sami izberejo, katero izmed osmih tekem enega dne bodo gledali. SiOL TV je skratka napredna digitalna televizija. Omogoča, da si uporabnik sam izbere paket programov, ki mu najbolj ustreza, ter z vrsto dodatnih vsebin in možnosti uporabe prilagodi gledanje televizije svojemu načinu življenja.

Pozabiti pa ne gre niti na SiOL telefonijo. Ta ponuja uporabnikom brezplačne klice med več Telekom Slovenije, d.d., 1546 Ljubljana kot 140.000 svojimi uporabniki, ob naročilu mesečnega dodatka pa je možno neomejeno telefoniranje na več kot pol milijona številk v omrežju Telekoma Slovenije. Zraven sodijo še storitve, kot so preusmeritev ali zapora klicev, spremljanje stroškov ter urejanje nastavitev prek spletnih servisnih strani.

Naročnikom SiOL je seveda na voljo tudi strokovna pomoč 24 ur na dan na brezplačni telefonski številki 080 1000. V začetnem trimesečnem obdobju novim naročnikom ponujajo kar 50-odstotni popust na naročnino z brezplačno izvedbo hišne inštalacije v vrednosti do 156 EUR. Vse potrebne informacije lahko uporabniki dobijo v Telekomovih centrih v Kopru, Postojni in Novi Gorici ali na brezplačni telefonski številki 080 8000, po predhodnem dogovoru pa vas lahko obiščejo tudi na domu. Gospodarstvo in turizem Promocijsko sporočilo siol.net/storitve 35 Najboljši krompirjev golaž

Starošince, vasica sredi Dravskega polja, kulturni dediščini, smo bili letos pova- med in medene izdelke, kozji sir, punčke je v nedeljo, 16. septembra 2012, pra- bljeni tudi Kraševci, ki smo na stojnicah iz sivke ter turistične zanimivosti Krasa. znovala svoj vaški praznik Zahvala polju. predstavljali kraška vina, kraški brinjevec Društvo kmetic Sežanske regije je doga- Na prireditev, posvečeno etnološki in in brkinski slivovec, kamnoseške izdelke, janje popestrilo s svojimi hudomušnimi animacijami ter slastnim domačim pecivom in kruhom iz krušne peči z domačo marmelado, medtem ko je za kulturno dogajanje poskrbelo Kulturno društvo Kraški šopek iz Sežane, ki je z nastopom obogatilo celotno dogajanje. V sklopu prireditve je potekalo tudi tekmovanje v kuhanju bobovega (krompirjevega) gola- ža po domače, ki ga je na koncu ocenila strokovna komisija pod vodstvom preda- vateljice na Višji strokovni šoli za gostin- stvo in turizem Maribor Mojce Polak. Iz- med desetih skupin, ki so se potegovale za prva tri mesta, smo Kraševci skuhali najboljši krompirjev golaž in si tako pri- služili priznanje za prvo mesto.

Besedilo: Laura Lozej Slika: arhiv MH Pliskovica 40 let Konvencije o svetovni dediščini obeležili v Parku Škocjanske jame V torek, 9. oktobra, sta nacionalni od- bor za dediščino pri Slovenski komisiji za Unesco in park Škocjanske jame organizirala posvet ob 40-letnici konvencije o svetovni dediščini. Posveta, ki je bil namenjen predvsem strokovni javnosti in lokalnemu prebivalstvu na zavarovanih območjih, se je kot častni gost udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk. Konvencija je pred 40. leti prvič v mednarodno pravnem dokumentu povezala naravno in kulturno dediščino; od takrat pa do danes je postalo samoumevno, da sta oba elementa dediščine nede- ljiva, neločljiva in da vplivata drug na drugega. Kot je povedala Breda Pavlič iz Slovenske nacionalne komisije za Unes- co, je namen konvencije ne le varovanje in ohranjanje kulturne dediščine in na- ravnih vrednot temveč tudi ozaveščanje in izobraževanje. V Sloveniji imamo trenutno tri vpise v seznam svetovne dediščine (Škocjanske srebra) ter dva postopka vpisa v začetni nam tudi nalaga skrb zanje, primerno va- jame, kolišča na Barju in dediščina živega fazi (Plečnikova dediščina in Dinarski kras, rovanje, ohranjanje ter uporabo.« Dodal obe kot serijska čezmejna nominacija). je še, da imata vedenje in vrednotenje la- Po mnenju predsednika dr. Türka pa si stne kulturne dediščine ter ustrezna skrb še marsikateri košček Slovenije zasluži to zanjo velik nacionalni pomen, kulturna, pomembno priznanje: »Ko govorimo o duhovna, snovna in nesnovna dediščina pomenu konvencije danes nasploh in še pa so po njegovem mnenju spoštovanja posebej za Slovenijo, naj najprej opozo- vredne tradicionalne vrednote, ki se jim v rim, da konvencija tako nam kot drugim danih okoliščinah ne moremo in ne sme-

Gospodarstvo in turizem državam nalaga, naj ugotovimo, katere mo odpovedati. naravne vrednote in katera kulturna de- diščina presegajo nacionalne in regional- Besedilo: Sidonija Zega 36 www.sezana.si ne okvire. To seveda ni vse – konvencija Slike: Borut Lozej Tudi letošnji Mednarodni sejem obrti in podjetnosti uspešen Predstavljeni so bili naslednji izdelki: kamnoseški izdelki domače in umetnostne obrti (stojala za pršut, sklede, vaze, pladnji, itd.), paneli, svetila in dekorativni predmeti, izdelki iz masivnega lesa (miza, omara, vitrina), avdio- in videonaprave, obnova katalizatorjev, obnova filtrov DPF – FAP, čiščenje filtrov trdih delcev. Informacije o turistični ponudbi Krasa in Brkinov so letos predstavljali informatorji iz kraško-brkinskih TIC-ev in predstavniki Občine Hrpelje-Kozina. Komisija Obrtno podjetniške zbornice Slovenije je razstavljavcem na letošnjem MOS podelila 14 priznanj ter dva srebr- na in dva bronasta ceha. Med prejemniki priznanj sta tudi dva člana OOZ Sežana, in sicer Eletraart Radovan Gregorčič za projekt predstavitve podjetja na spletni 45. MOS je med 12. in 18. septembrom Dea Sežana, Milan Škapin, s. p., Strajnar strani in Leon Mahnič, s. p., s kamnose- obiskalo več kot 137 tisoč obiskovalcev. Janek, s. p., Aik Audio, Igor Kravanja, s. p., škimi izdelki. OOZ Sežana je tudi letos organizirala Kamnoseški izdelki umetnostne obrti skupni sejemski nastop. Na 60 kvadratnih Jernej Bortolato, s. p., Eletraart Radovan Besedilo: Marija Rogan metrih razstavnega prostora se je pred- Gregorčič, s. p., Kamnoseški izdelki Leon Slike: arhiv OOZ Sežana stavilo šest članov OOZ Sežana, in sicer: Mahnič, s. p., in Mizarstvo Bolčič Mitja, s. p. Zemljevid Živi Kras Za zdrav razvoj določene regije je nujno – Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana, Komen številne skrite kotičke potrebno sodelovanje, povezovanje ter iz- in Miren-Kostanjevica – Javnega Zavoda in edinstvena doži- menjevanje informacij. Kras in Brkini, dve Park Škocjanske jame, podjetja Slovenija in vetja. Z nakupom ze- tako različni geografski enoti, hkrati pa Lipica turizem, so pod koordinacijo Zavo- mljevida ugodnosti močno povezani in nerazdružljivi pokra- da za šport, turizem in prosti čas Sežana, Živi Kras, ki vključuje jini, sta osnova, na kateri sloni trajnostni enote Mladinski hotel Pliskovica, izdali Ze- kar 34 bonov, lahko razvoj turizma našega območja. Prav za- mljevid ugodnosti. Cilj zemljevida je spod- gostje prihranijo pri radi tega je neformalna koordinacijska tu- buditi priložnostne obiskovalce Krasa, da nočitvah, ogledih kraškega podzemlja, ristična destinacija Kras preteklo pomlad se vrnejo oziroma da iz enodnevnih obi- spoznavanju enogastronomije, nakupu ponovno okrepila medsebojno vodenje skovalcev postanejo večdnevni in resnič- vin in pri vodenem ogledu Pepinega vrta, skupne politike razvoja turizma na Krasu no oživijo Kras in Brkine, saj zemljevid po- Štanjela ter Kobilarne Lipica. Prihranijo pa in Brkinih. Predstavniki vseh kraških občin leg glavnih znamenitosti opozarja tudi na tudi pri najemu koles in ali pa pri vodenem pohodu po poteh miru, pri kamnoseku … S pomočjo zemljevida lahko tudi obiščejo naravne in kulturne znamenitosti na Kraški vinski cesti in Brkinski sadni cesti. Priložen zemljevid s popusti je obenem tudi hiter vodič območja. Za ceno 1 evra tako prihranijo več kot 50 evrov in si tokrat Kras in Brkine privoščijo s polno žlico. Takšen projekt bo na Kras in v Brkine zagotovo prinesel večje kroženje indivi- dualnih gostov in zato si lahko obetamo tudi večje število nočitev, naše območje pa bo predstavljeno celostno. Zemljevid Živi Kras je dosegljiv pri vseh ponudnikih, ki sodelujejo v projektu, na vseh TIC-ih Krasa, v Mladinskem hotelu Pliskovica, Parku Škocjanske jame in Kobilarni Lipica. Boni na zemljevidu veljajo eno leto, torej Gospodarstvo in turizem do oktobra 2013. Besedilo: Laura Lozej Slika: arhiv MH Pliskovica 37 »Moj cilj je, da se Lipica odpre« »Naša strategija je, da se Lipica odpre menedžmenta. Turisti morajo tu na Krasu v regionalni prostor. Brez dodatne lokal- nekaj doživeti. Pospešili bomo prodajne ne in regionalne turistične ponudbe ne aktivnosti in verjamem, da se bomo v de- moremo ponuditi dobrega turističnega cembru javnosti že lahko pokazali v novi produkta, zato že pripravljamo nove in- luči,« je napovedal kmalu po tem, ko ga je tegralne turistične proizvode z različnimi Vlada 25. oktobra imenovala za v. d. Kobi- ponudniki, saj želimo gosta v Lipici za- larne Lipica in Lipice turizem, d. o. o. držati več kot en dan.« Taka je vizija turi- »Ohranjamo vse zaposlitve, odpuščanj stičnega razvoja Lipice, ki jo je v zadnjih ne bo,« je še dodal. »Sicer pa morajo dneh oktobra predstavil novi v. d. direk- zaposleni začutiti, da je prišel nov ve- torja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak. ter, nova energija. Ubrali smo nekoliko Boštjan Bizjak je po izobrazbi magister drugačno pot, začeli smo tako, da smo turizma. Iz turizma bo kmalu doktoriral, najprej stopili do ljudi – do jahačev in pred prihodom v Lipico je na Turistici v gostinskega dela, dveh ključnih skupin Portorožu predaval o metodologiji razi- v Lipici. Vključujemo jih v procese odlo- skovanja v turizmu in statistiki upravljanja čanja, v tem kratkem času se že opazijo poslovnih sistemov. spremembe,« je zagotovil in pojasnil, V pakete, ki jih Lipica ponuja, želi vključiti da v javnem zavodu Kobilarna Lipica ne ponudnike iz lokalnega okolja, na primer opaža posebnih težav. oglede Škocjanskih jam, pršutarn, vinskih kleti in Parka vojaške zgodovine v Pivki. Besedilo: Tina Čič »To je prvi korak k razvoju destinacijskega Slika: arhiv Kobilarne Lipica Društvo Vezi ob dnevu duševnega zdravja Društvo za duševno zdravje in kreativ- Ilirski Bistrici. Mimoidoče smo informi- je mesto imeli zgolj tam. Pri izvedbi no preživljanje prostega časa Vezi je ne- rali o problematiki duševnega zdravja tega edinstvenega projekta so se nam vladna organizacija, ki že 13. leto deluje in nemalo je bilo takih, ki so se zadržali pridružili dijaki in učitelji SGLŠ – zdra- na področju duševnega zdravja. Vsa ta v naši družbi; vstveni program, uslužbenci CSD Po- leta na različne načine obeležujemo sve- - z udeležbo nogometne ekipe društva stojna, župan Občine Postojna Jernej tovni dan duševnega zdravja, ki ga pra- Vezi na turnirju, ki ga je organiziralo Verbič, uslužbenci Občine Postojna, znujemo 10. oktobra. Kljub temu, da se Društvo Novi Paradoks v Senožetih, uporabniki psihiatričnih storitev dr. vsakoletni dogodki med seboj malo raz- kjer so naši fantje pomerili z nogome- Mirjane Damej in dr. Andreja Fabiča, likujejo, stremijo vedno znova k istemu tnimi ekipami društva Novi Paradoks, Vrtec Postojna, OŠ Miroslava Vilharja in cilju – ozaveščati širšo javnost o pomenu Šent, Ozara in Altra in zasedli odlično 2. OŠ Antona Globočnika Postojna, Dom duševnega zdravja ter o vseh posledicah mesto; upokojencev Postojna, prostovoljci, in razsežnostih tega problema v družbi. - z akcijo Odpihnimo predsodke – pisa- člani širše skupnosti in MC Postojna, Letos smo dan duševnega zdravja obele- ni baloni so ob 11. uri na trgu izpred Društvo Šent in Karitas Postojna; žili z več dogodki: Hotela Kras v Postojni poleteli visoko v - s predavanjem dr. Mirjane Damej, - s promocijsko-informativnimi stojnica- nebo in želimo si, da bi vsi predsodki, spec. psih., z naslovom Krizno dogaja- mi, ki smo jih imeli v Sežani, Komnu in ne zgolj tisti o duševni bolezni, svo- nje v svetu in njegov vpliv na duševno zdravje, ob 17. uri v Veliki sejni dvorani Občine Sežana. Duševna bolezen ne izbira, prizadene lahko vsakega izmed nas, morda naše prijatelje, sorodnike ali znance. Da je zdravje pomembno, se ne zavedamo, dokler ga imamo, zato je pomembno, da stopimo k tistim, ki imajo s duševnim zdravjem težave, saj to občutijo na vseh področjih svojega življenja. Takih akcij ne moremo izpeljati brez dobrih sodelavcev, prijateljev in tistih, ki verjamejo v naše delo, zato se za sodelovanje in podporo zahvaljujemo vsem, ki z nami sodelujejo, še posebej pa Občina- ma Sežana in Postojna, ki sta nam omo- gočili izvedbo dveh velikih dogodkov.

Besedilo: Katarina Tomažič

Gospodarstvo in turizem / SocialaGospodarstvo in turizem zdravstvo Slika: Karmen Margarit 38 Pohod po Glinščici – princesi iz Doline V Društvo za zdravje srca in ožilja Slo- venije, ki je v lanskem letu praznovalo 20 Naravni deželni rezervat doline Glinščice je bil ustanovljen 1996. leta in meri 746 hek- letnico svojega delovanja, je vključena tarjev. Meji na občino Hrpelje-Kozina, v kateri se nahaja izvir reke Glinščice in s katero tudi kraška podružnica, ki jo že nekaj let je vrsto let potekala odprta meja prav na pobudo takratnih županov Edvina Švaba iz uspešno vodi predsednica dr. Ljubislava Doline in Borisa Bernetiča iz Sežane. Škibin. Kot eno izmed pomembnih nalog Rimski vodovod so postavili v 1. stoletju in je zagotavljal 5800 kubičnih metrov vode so si zastavili izvedbo mesečnih pohodov, na dan. Na območju Botača je danes prisotnih še šest ostankov mlinov. Posebnost mli- ki prispevajo k ohranitvi zdravja in so kot nov, ki so jih postavljali od 16. stoletja dalje, so mlinska kolesa (z lopatami). Mlinarji so preventiven življenjski slog namenjeni sami klesali mlinske kamne, ženske pa so trgovale z moko. Ta pot sovpada tudi s solno vsem skupinam prebivalstva. Tako se nji- potjo, ki so jo trgovci s Kranjske stoletja uporabljali za dostop do tržaških solin. Baje je hovi člani, vabljeni pa so tudi drugi ljubite- prav po tej poti sol prevažal tudi Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici. lji narave in pohodov, odpravijo na pohod Železniška proga je imela samo en tir in je bila dolga 20 km s 490 metri nadmorske vi- vsako tretjo nedeljo v mesecu. Že nekaj let šine ter je povezovala Hrpelje s tržaško postajo pri sv. Andreju ob morski obali. Imela je se enkrat letno odpravijo v naravni dežel- sedem viaduktov, pet nadvozov, šest mostov, pet tunelov in številne, v živo skalo vkle- ni rezervat doline Glinščice, ki je s svojimi sane odseke. Vse to priča o težavnosti dela. Dokončana je bila v dveh letih (1885–1887). naravnimi lepotami vreden občudovanja v Po njej je vlak peljal zadnjič 31. decembra 1958. leta, leta 1966 pa so odstranili vse tire. vseh letnih časih. Tokrat so se oktobrsko nedeljo odpravili centru ogledali polurni film Glinščica – čina Pavla Čurmana iz Boljunca so se nato v Boljunec, kjer so si najprej v sprejemnem princesa iz Doline. Pod vodstvom doma- odpravili na približno osem kilometrov dolgo pot, ki so jo skupaj s postanki za razgled prehodili v nekaj manj kot štirih urah. Ogledali so si slikovito dolino in kanjon, ki ga je izdolbla reka Glinščica, ki privablja številne ljubitelje narave, jamarje in tudi plezalce. Urejenih je tudi več čudovitih pešpoti. Podali so se mimo pralnice in vodnega zbiralnika, rimskega vodovoda, do cerkve sv. Marije na Pečah, si ogledali ostanke nekdanjih mlinov in slovensko- -italijanske meje v Botaču in ob železniški progi zavili do razglednega stolpa. Polni vtisov so se pohodniki vračali na iz- hodiščno točko v želji, da bi se vsako leto zopet dobivali v tem naravnem deželnem rezervatu

Besedilo in slika: Olga Knez

Pohodnik kraške podružnice Za zdravje srca pred cerkvico sv. Marije na Pečah. Pohod na Stari Tabor Ob svetovnem dnevu srca je kraška po- hiško – tipično pastirsko kraško arhitek- 20. novembra so v Kosovelovem domu družnica Društva za zdravje srca in ožilja turo, ki je bila grajena samo iz kamna. v Sežani organizirali tradicionalno prire- pripravila pohod in brezplačne meritve Ob povratku so si organizirano ogledali ditev S pesmijo, glasbo in razumom za krvnega tlaka, sladkorja, kisika in holeste- najstarejšo turistično jamo v Evropi, jamo zdrava srca Krasa, 18. novembra pa po- rola. Skupaj so opravili 96 meritev pred Vilenico, ki je bila za turizem odprta 1633. hod po poteh Rapalske meje (Ilirska Bi- pričetkom pohoda. Pohod je vodila dr. leta. V jamo, v kateri se prvi konec tedna strica), drugo soboto v decembru pa bo Ljubislava Škibin, ki je tudi predsednica v septembru podeljuje mednarodna li- pohod po poteh miru na Krasu (Cirje). društva. terarna nagrada vilenica, so jih popeljali Sociala in zdravstvo Trasa pohoda je vodila blizu 60 poho- člani domačega jamarskega društva, ki je Olga Knez dnikov izpred jame Vilenica na Stari Tabor. pred leti proslavilo pol stoletja uspešne- Med potjo so si ogledali staro pastirsko ga delovanja. 39 Gluhi in naglušni V Sloveniji imamo dvanajst društev glu- oddaji Prisluhnimo tišini. Počitnice lahko ljudmi. Tudi sam sem to doživljal. Vem, hih in naglušnih. Eno med njimi je DNG preživljamo v počitniškem domu v Kranj- kako je, če ti nekdo bulji v levo ali desno Koper in pokriva obalno-kraško regijo. Na ski Gori, z Društvom slepih in slabovidnih uho. Pred mnogimi leti sem tako enemu področju podružnice Divača, Sežana in v hotelu v Fesi ali v treh apartmajih v Mo- od opazovalcev povedal, da sem policist Komen nas živi več kot 200 pretežno ne- ravskih toplicah za 3, 4 in 5 oseb; seveda v civilu in da prisluškujem ljudem, kaj se registriranih z okvaro sluha, to pomeni da imajo v času šolskih počitnic prednost pogovarjajo. Smo nevidni invalidi. Pred- uporabljamo slušne pripomočke. Imamo družine s šoloobveznimi otroki. vsem ženski del je brez potrebe preveč tudi precej podpornih članov, ki se radi Družimo se od štiri- do petkrat letno. Pr- zakompleksan. družijo z nami. vič na vsakoletni skupščini v Kopru. Naša zveza izdaja glasilo Iz sveta tišine, Tako, moji naglušni Kraševci, pridružite Levin Rodica v katerem objavljam že več kot 30 let, se nam. Vedno se imamo lepo, in ne bo dvakrat mesečno pa pripravlja tudi dve vam žal. Svoje predsodke izbrišite pred Dobrodelna akcija Pričarajmo nasmeh Prostovoljci Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana so v sodelovanju z Mla- dinskim centrom Podlaga zbirali sredstva za akcijo Pričarajmo nasmeh. Sredstva so bila namenjena društvu Sožitje Sežana, nepridobitni in prostovoljni organizaciji, ki nudi pomoč osebam z motnjami v razvoju ter njihovim staršem. Osebe z motnjo so vključene v VDC Koper, v Enoto v Sežani in v Enoto v Divači. Po lanskoletni uspešni akciji S skupnimi močmi za boljši jutri so se odločili tudi za letošnjo akcijo. Zbrali so donatorska sredstva, s katerimi so se udeležili festivala prostovoljstva v Ljubljani. V šolskem centru si jim prisko- čili na pomoč ravnatelj Dušan Štolfa, prof. Marijetka Gombač, Urška Milač iz Mladin- letališčem v Sečovljah. Na avtobusu jih je pa za razumevanje, ker so si vzeli čas, da so skega Centra Podlaga in prostovoljci Bar- zabaval harmonikar Klemen Dokić. jim prisluhnili. Varovanci iz Sežane in VDC bara, Nana, Mateja, Samuel, Sara, Angelina Naslov Pričarajmo nasmeh je ustrezal iz- Divača se še posebej zahvaljujejo Darji in Eli. Odločili so se, da z zbranimi sredstvi letu, ki se je varovancem zelo vtisnil v srce, Verbič, Eli Kafol in Slavku Možetu za delo v višini 639 evrov organizirajo izlet v Piran, nasmeh na njihovih obrazih je bil viden in trud, ki so ga vložili v pripravo izleta. kjer so si ogledali vse znamenitosti našega še cel teden. To je bil eden lepših izletov, obmorskega mesta, vključno z Akvarijem, ki so se ga udeležili. Zahvaljujejo se vsem Besedilo: Roman Koprivc starim mestnim jedrom, marino v Luciji in donatorjem za darovana sredstva, ostalim Slika: Darja Verbič Drobtinica Rdeči križ Slovenije s sodelovanjem v hrane naših najmlajših – osnovnošolcev domačega peciva in marmelade. V akciji mednarodni kampanji Drobtinica, ki v – ter vzpodbuja čut za solidarnost s tisti- so sodelovali učenci Osnovne šole Srečka Sloveniji ob svetovnem dnevu hrane, 16. mi, ki so se znašli v stiski. Na podlagi ocen Kosovela Sežana, ki so obiskovalcem po- oktobru, poteka že dvanajsto leto, ozave- Združenih narodov se je število lačnih na nudili marmelade, pripravljene pri pred- šča širšo javnost o vse bolj pereči proble- svetu zaradi globalne recesije povišalo za metu Sodobna priprava hrane. Svoj pri- matiki nezadostne in/ali nepravilne pre- kar 100 milijonov in tako preseglo milijar- spevek v obliki kruha je dodalo trgovsko do. Stopnja lakote, ki zavzema že šestino podjetje Mercator. V akcijo so se tudi letos svetovne populacije, predstavlja resno aktivno vključile ženske iz Aktiva kmetic nevarnost svetovnemu miru. Kljub temu, sežanske regije, ki so spekle domači kruh da večina lačnih živi v državah v razvoju in pecivo ter zbrale kmetijske pridelke. (saharska Afrika, Azija) in da je v razvitem Tudi letos je bil odziv ljudi zelo dober. svetu lačnih le okoli 15 milijonov ljudi, se Ob koncu akcije smo prijetno presenečeni v Rdečem križu Slovenije srečujemo z vse ugotovili, da se je v dopoldnevu v skrinjicah večjim številom posameznikov in družin, nabralo za 1.062 evrov prispevkov. Zbran ki se iz dneva v dan borijo za preživetje. denar bo v celoti nakazan v šolski sklad na Na našem območju smo se v akcijo Osnovno šolo Srečka Kosovela v Sežani. Drobtinica vključili v Sežani in na Kozini. Prisrčna hvala vsem dobrosrčnim lju-

Sociala in zdravstvo V Sežani so prostovoljke pred trgovino dem, ki so prispevali svojo drobtinico za Tuš in pri sežanski tržnici uredile stojnice otroke. in jih napolnile z raznovrstnimi domačimi 40 dobrotami. Same so pripravile več vrst Besedilo in slika: Dora Sedmak Še en običajen dan izmed 366, ki jih šteje leto 2012 Dan duševnega zdravja se zaradi pri- zadevanj Svetovne zveze za duševno zdravje (World Federation of Mental He- alth – WFMH), pobudnice svetovnega dne, redno obeležuje 10. oktobra. Leto- šnje leto je prav posebno, saj ga zazna- muje dvajseta obletnica obeleževanja. To je dan, ki je namenjen ozaveščanju in izo- braževanju ljudi o duševnem zdravju ter spodbujanju pozornosti ljudi na duševne bolezni in njihove učinke na življenje ljudi po vsem svetu. Slogan letošnjega svetovnega dne se glasi Depresija: globalna kriza. Ključno sporočilo je, da je depresija bolezen, katere ozdravitev je mogoč in dosegljiv cilj. Po ocenah WFMH naj bi za depresivno motnjo trpelo 350 milijonov ljudi oziroma naj bi imelo epizodo de- presije v preteklem letu vsaj 5 % ljudi na nizirali krajši nočni pohod do igrišča v šanega pevskega zbora Sežana in pev- svetu. Dutovljah in daljši do Skopega. Zaključili skega zbora Kraška burja SVZ Dutovlje pa Soustvarjalci dneva duševnega zdravja smo ga ob peki hrenovk, kozarcu čaja, so nam zapeli nekaj melodičnih pesmi. smo se odločili, da ožjo lokalno skupnost klepetu in prijetnem druženju na igrišču Osrednja tema je bilo predavanje prof. dr. in širšo okolico povabimo v Socialno-var- pri osnovni šoli v Dutovljah. 10. oktobra Vita Flakerja na temo aktualne globalne stveni zavod, med drugim pa zaposleni pa smo v dopoldanskem času pripravili krize in duševnih boleznih ter medseboj- skupaj s stanovalci stopimo v lokalno delavnico peke keksov, ki se je je udele- ne povezanosti različnih generacij. Svoj okolje in naredimo korak naprej v razvoju žila skupina osnovnošolcev pod mentor- prispevek so dali tudi mlajši osnovnošol- medsebojnih odnosov z različnimi gene- stvom učiteljice. Za končni izdelek, peko, ci OŠ Dutovlje z lutkovno igrico. Dan se racijami. Na tej točki smo se želeli nave- so poskrbeli kuharji iz zavodske kuhinje. je prevesil v večer in zaključil ob klepetu zati tudi na temo letošnjega leta, ki ga je V popoldanskem času smo skupaj s Kra- vseh prisotnih ter skodelici toplega čaja evropski parlament razglasil za Evropsko jevno skupnostjo Dutovlje in Turističnim in sladkem prigrizku. leto aktivnega staranja in medgeneracij- društvom Kras organizirali strokovno kul- ske solidarnosti. turno prireditev v Bunčetovi domačiji v Besedilo: Barbara Poljšak Dan duševnega zdravja smo letos obe- Dutovljah. Najprej je vse navzoče nago- Slika: arhiv SVZ Dutovlje ležili v dveh dneh. 3. oktobra smo orga- vorila direktorica SVZ Dutovlje, pevci Me- Lions klub Sežana Po uspešno zaključenem lionističnem praznika Občine Sežana z dobitki, ki jih priredil dobrodelni koncert z naslovom letu 2011/2012, ko je je Lions klub Sežana je po posredovanju novega tajnika klu- Podajmo roko, na katerem so sodelovali uspešno vodila predsednica mag. Silvana ba Aljoše Jeriča oziroma njegove žene narodnozabavni Ansambel Oberkrain- Šonc, smo pod predsedstvom novega prispevalo znano japonsko podjetje herz (Gorenjsko srce) iz Hengela na Ni- predsednika Egona Turka že v času poči- Hello Kitty. Celoten izkupiček srečelova zozemskem, Oktet Raskovec z Vrhnike tnic pomagali Leo klubu Sežana pri zelo je bil namenjen za dobrodelne namene in Kraški komedijanti iz KŠD Šator Štorje uspešni izvedbi dobrodelnega srečelova po programu mladih leov. 27. septem- s tremi enodejankami. Program je pove- na stojnici ob praznovanju občinskega bra 2012 je klub v Kosovelovem domu zoval naš član Gojmir Lešnjak - Gojc. Na rednem oktobrskem srečanju kluba smo se srečali z varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik, ki nam je predstavila svoje delo in prizadevanja v zvezi z varstvom človekovih pravic v Sloveniji. Novembra smo se družili na skupnem martinovanju z našim botrskim klubom iz Kopra v Gračišču. Tudi letos se bo Lions klub Sežana tru- dil zbrati čim več sredstev za dobrodelne namene, tako kot je že do sedaj uspešno pomagal pri pridobivanju dobrodelnih sredstev za izvajanje programa Bolnišni- ce Sežana za pomoč slepim in slabovi- dnim, socilano in drugače ogroženim in

za druge dobrodelne namene. Sociala in zdravstvo

Besedilo in slika: Marko Kosmač 41 Leo klub Sežana v letu 2012 – uspešen srečelov in načrti za nakup defibrilatorja Leto, ki je za nami, je bilo eno izmed Jeriča in njegove soproge, ki sta izdel- Centra Elvire Vatovec, člani sežanskega uspešnejših v osemletni zgodovini se- ke priskrbela, pa tudi brez stojnice, ki jo Leo kluba pripravljajo v decembru še ak- žanskega Leo kluba. Mladi in zagnani je odstopila Občina Sežana, si uspešne cijo zbiranja sredstev za nakup defibrila- pripadniki društva so se izkazali z nekate- izvedbe podviga ne bi mogli zamisliti. torja, v okviru katere se bodo predstavili rimi dejanji, ki so pustila pečat v življenju Zavzeti pripadniki Leo kluba so s srečelo- na decembrski stojnici v Sežani. Denar lokalne skupnosti. Posebej gre tu omeniti vom pričeli že zjutraj in do večera dosegli za nakup naprave, ki bo predvidoma na- izvedbo izjemno uspešnega srečelova iz- izjemen uspeh. Uspeli so zbrati kar 1010 meščena v stavbi sežanske občine, bodo delkov japonske blagovne znamke Hello evrov, ki jih bodo namenili v dobrodelne zbirali v posebej za ta namen prirejenih Kitty, ki so ga ob občinskem prazniku iz- namene. Leo klub Sežana je poln zami- skrinjicah na različnih lokacijah po mestu peljali ob neskromni podpori sežanskega sli tudi za prihodnje aktivnosti. Poleg že (bankah, večjih trgovinah ipd.). 'botrskega' Lions kluba. Brez vztrajnega tradicionalnega božično-novoletnega sodelovanja tajnika Lions kluba Aljoše obiska Varstveno-delovnega centra in Miha Zobec Moj trenutek za dobrodelnost Splošna gospodarska kriza, brezposel- Veliko družin v stiski išče delujoče rablje- bo veliko spremenilo. Zato smo na Rde- nost in varčevanje ter s tem povezana ne gospodinjske aparate (pralni stroji, čem križu ponovno sprožili akcijo zbira- nova zakonodaja na področju socialnih hladilniki, štedilniki …). nja sredstev iz dohodnine. Zakonodaja prejemkov so mnoge ljudi pahnili na Vse več ljudi pa prosi za pomoč pri pla- vsem, ki smo zavezanci za dohodnino sam rob preživetja. Vsi zaznavamo, da nič čilu nujnih stroškov, kot so elektrika, voda, omogoča, da 0,5 % dohodnine nameni- ni več tako, kot je bilo. Še toliko bolj to ogrevanje, saj mnogi kljub zaposlitvi ne mo različnim upravičencem do donacij. občutimo tisti, ki se dnevno srečujemo s zaslužijo dovolj, da bi se lahko prebili skozi Zakaj bi ta del denarja ostal v državnem stiskami in nemočjo prizadetih. mesec. A, žal, so tudi naša sredstva pre- proračunu, če ga lahko podarite Rdeče- Na Območno združenje Rdečega kri- skromna. Razmere v državi v zadnjem letu mu križu Sežana za lajšanje socialnih stisk ža Sežana prihajajo po osnovna živila in so namreč prispevale k temu, da podjetja občanov. V decembru boste v poštni higienske pripomočke, rabljeno obleko, kot tudi posamezniki na našem obmo- nabiralnik prejeli obvestilo in obrazec za obutev, posteljnino … Letos smo razdeli- čju težko darujejo finančna sredstva. Do namenitev dela dohodnine za donacije li 688 prehranskih paketov Rdečega križa konca oktobra smo lahko s finančnimi z vsemi navodili. Izpolnitev obrazca vam in vrečk pralnega praška ter skoraj 6 ton pomočmi v višini 4320 evrov pomagali bo vzela le trenutek vašega časa, vendar hrane iz intervencijskih zalog. S pomočjo družinam pri nakupu šolskih potrebščin in ne denarja. Vzemite si trenutek za dobro- Občine Sežana nam je uspelo pripraviti pokritju drugih nujnih stroškov. delnost. še dodatnih 110 paketov hrane, z donaci- Zavedamo se, da samo ugotavljanje teh jo Mercatorja pa še 100 kompletov čistil. žalostnih dejstev in opozarjanje nanje ne Dora Sedmak Kako podariti 0,5% dohodnine Del dohodnine lahko namenite tudi organizacijam, navedenim v spodnji tabeli. To naredite tako, da izpolnite obrazec Zahteva za nemenitev dela dohodnine za donacije. Zahtevo lahko vložite kadarkoli prek sistema Edavki, lahko pa tudi pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu do 31. decembra 2012. Več informacij najdete na www.dobrodelen.si.

NAZIV ORGANIZACIJE NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA DAVČNA ŠTEVILKA DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV SEŽANE SREBRNIČEVA ULICA 001 6210 SEŽANA 59036672 MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV SEŽANA PARTIZANSKA CESTA 004 6210 SEŽANA 61120626 SOŽITJE DRUŠTVO ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU SEŽANA KOSOVELOVA ULICA 004B 6210 SEŽANA 62578367 DRUŠTVO ZA NEGOVANJE RODOLJUBNIH TRADICIJ ORGANIZACIJE TIGR PRIMORSKE PARTIZANSKA CESTA 18 6210 SEŽANA 65911946 DRUŠTVO ZA POMOČ ODVISNIKOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM POMOČ ULICA 1. MAJA 001 6210 SEŽANA 84364041 MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA PARTIZANSKA 18 6210 SEŽANA 74803280 DRUŠTVO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA »VEZI« ŠTORJE 026 6210 SEŽANA 14906627 LOVSKA DRUŽINA RAŠA - ŠTORJE ŠTORJE 158 6210 SEŽANA 19996632 LOVSKA DRUŽINA TABOR SEŽANA PARTIZANSKA CESTA 029 6210 SEŽANA 82122555 LOVSKA DRUŽINA KRAS - DUTOVLJE KREPLJE 040 6221 DUTOVLJE 47317655 LOVSKA DRUŽINA VRHE - VRABČE GRIŽE 014 6210 SEŽANA 30963141 KULTURNO DRUŠTVO VILENICA SEŽANA KOSOVELOVA ULICA 4A 6210 SEŽANA 98212010 NEODVISNA LISTA ZARJA, KOSOVELOVA ULICA 004B 6210 SEŽANA 46979743 KRAŠKA GASILSKA ZVEZA SEŽANA BAZOVIŠKA CESTA 013 6210 SEŽANA 65803531 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POVIR POVIR 024 6210 SEŽANA 35444843 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SEŽANA BAZOVIŠKA CESTA 013 6210 SEŽANA 41102495 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA SEŽANA BAZOVIŠKA CESTA 013 6210 SEŽANA 45825785 DRUŠTVO TABORNIKOV ROD KRAŠKIH J'RT KOSOVELOVA ULICA 006A 6210 SEŽANA 92030793 JAMARSKO DRUŠTVO SEŽANA PARTIZANSKA CESTA 061 6210 SEŽANA 28000196 RADIOKLUB NIKA ŠTURMA - TARZANA SEŽANA BAZOVIŠKA CESTA 013 6210 SEŽANA 30953928 PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA SREBRNIČEVA ULICA 001 6210 SEŽANA 63617706 SMUČARSKO DRUŠTVO KRAS SREBRNIČEVA ULICA 001 6210 SEŽANA 36999768 Sociala in zdravstvo ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠKI TEKAČI SEŽANA KOSOVELOVA ULICA 5 6210 SEŽANA 84284331 DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA PARTIZANSKA CESTA 018, 6210 SEŽANA 18788882 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKEV LOKEV 005G, 6219 LOKEV 92898602 42 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTJAK ŠTJAK 001A 6222 ŠTANJEL 25330284 Tekaški pozdrav jeseni na Krasu – tek skozi Kobilarno Lipica Druga novembrska sobota je poskrbe- energijo. Ta se je pretakala od desetih domu, saj so izkoristili praznično sobotno la, da so bile ulice od Sežane do Lipice dopoldan, ko so v športno dvorano za- martinovanje tudi za obisk kraških kme- tekaško obarvane. Tradicionalna rekre- hajali prvi tekači, pa vse tja do 15. ure, čih turizmov. Dobrih petsto pa smo jih acijska prireditev je znova postregla s ko so Sežano zapuščali še zadnji ljubi- našteli v štartno-ciljnem kanalu natanko Razgibajmokakovostjo, izbranim okusom in prijetno telji teka. Vsi se nisoObčino takoj odpravili proti ob 12. uri, ko jeSežana legendarna Helena Ži- gon potrobila v znak začetka prireditve. V Lipici so imeli tako za približno 10 av- tobusov več obiskovalcev, ki so prečkali lipiški drevored, tekli mimo hlevov in hipodroma ter si spotoma ob vračanju ogledovali še zelenice za golf. Lipicanci niso izostali in čeprav jih je drveča gru- ča tekačev iz vse Slovenije in tudi tujine presenetila na paši, so dogajanje z varne razdalje le sramežljivo opazovali. Klemen Rojnik se na to ni oziral, saj je drvel proti cilju in postavil rekord proge, dolge dobrih 12 kilometrov, s časom, malce pod triinštirideset minut. Sledila sta mu Boris Peček in Uroš Štremfelj. Najhitrejše dame so bile Barbara Černič, Janja Prelovšek in Lea Železnikar.

Besedilo: Miha Penko Slika: Miha Grgič Jelen Funky Rockerz Funky Rockerz je mlada ekipa, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Boc- humu v Nemčiji dosegla 3. mesto med mladinci v breakdancu. Ekipo sestavljajo Ivo Derman, Jure Vidakovič, Jure Vitežnik, Tine Bodiroža, Tilen Grašič in Matic Gerič. Fantje so stari od 10 do15 let in prihajajo iz Sežane, Orleka, Vipave, Podnanosa, Ka- mnika in Domžal. Trenirajo pod taktirko priznanega in večkratnega svetovnega, evropskega in državnega prvaka Sama Polutaka - Kosa. Trenirajo v Štanjelu, Vipa- vi in Ljubljani.

Besedilo: Samo Polutak Kos Slike: arhiv ekipe Funky Rockerz Šport in rekreacija

43 Novo vadbišče za fitnes v Sežani Pred kratkim je Sežana dobila novo po- pestritev za vse, ki radi telovadijo, novo vadbišče za fitnes Fitnes Planet. Nahaja se zraven srednje šole nad Karsiko (trgovina Fama), razprostira se na približno 300 kvadratnih metrih in je zelo dobro opremljeno. V Sežani je to že četrto vad- bišče za fitnes, kar pomeni veliko konku- renco, za mlade pa obilico telovadbe, še posebej ker prihaja zima in je rekreacija zunaj otežena. Fitnes Planet vodi Bojan Pirjevec, ki je že lastnik fitnesa Studio F v Lipici. Fi- tnes Planet ima na voljo veliko opreme. V ponudbo so vključili tri tekaške steze, dva steperja, dve kolesi, dva spinnerja, osemnajst tenažerjev, kletko, šest različ- nih klopi, dvajset parov gumiranih ročk (2,5– 0 kg), olimpijske palice ter več kot tono gumiranih uteži. Fitnes ima tudi jasno vizijo in poslovni načrt za prihodnost. Glavna naloga je je za prijetno vadbo potrebna tudi pri- kot na prebivalce občin v neposredni bli- ugoditi strankam, tako da bo tudi poslo- jaznost osebja ter pozornost do vsakega žini, tudi v Italiji. Za trajen uspeh pa bo vanje potekalo v tej smeri. Pirjevec je na posameznika. Vse te lastnosti so, ne samo potrebno tudi sprotno spremljanje ne le otvoritvi dejal, da bo fitnes posodabljal v navedenem fitnesu, temveč tudi v dru- konkurence, temveč tudi navad strank ter na osnovi želja strank. To je bilo mogo- gih podjetjih, nujno potrebne za trajno- sprotno odpravljanje pomanjkljivosti. če opaziti že nekaj dni po otvoritvi, ko stni razvoj podjetja. je fitnes pridobil nekaj dodatnih pripo- Kar zadeva uspeh Fitnesa Planet je Pirje- Besedilo: Robert Radonič močkov. Nadaljnji cilji za prihodnost so vec optimističen. Upa tudi na obisk prebi- Slika: Bojan Pirjevec postavitev infrardeče savne, solarija in valcev občin, ki nimajo središča za fitnes, nudenje masaž. Poleg navedenega pa kot so Divača, Hrpelje-Kozina in Komen,

Mitja Mahorčič je nov državni prvak v vožnji dvovpreg Nov državni prvak v vožnji dvovpreg je postal voznik Kobilarne Lipica Mitja Ma- horčič. Svojega uspeha se je veselil 30. septembra, ob zaključku mednarodnega tekmovanja CAI-1,2 in državnega prven- stva v vožnji vpreg, ki že tradicionalno potekata v Lipici. Z zmago v dresurni vožnji je Mitja Ma- horčič odlično začel že prvi dan tekmovanja. V maratonski vožnji je bil šesti, v spretnostni vožnji pa peti, kar mu je pri- neslo tretje mesto v mednarodni razvrsti- tvi in naziv državnega prvaka. »Ponosen sem na dresurno vožnjo, ki je bila najboljša vsej zgodovini mojega treninga s konji,« je pojasnil po zaključku tekmovanja. Ker je nastopil z žrebcema, s katerima za tekmovanja trenira le slabo leto dni, je prepričan, da bo lahko svoje ki s svojima lipicancema trenira v doma- Trebec s svojim lipicancem Bona, sicer je rezultate v prihodnje še izboljšal. čem Povirju. na turnirju nastopilo 21 vpreg iz Avstrije, Zmagovalec mednarodnega tekmo- Gledalci so pozdravili tudi nastop dru- Čila, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Italije, vanja v vožnji dvovpreg je postal voznik gega voznika Kobilarne Lipica, Marka Slovaške, Švedske in Slovenije. Šport in rekreacija slovaške državne kobilarne Topolcianky Memona. Memon je bil v maratonu četr- Miroslav Matuška. Drugi je bil madžarski ti, v skupnem seštevku pa sedmi. Držav- Besedilo: Tina Čič voznik Szilagyi Zsolt, tretji Mitja Mahorčič, ni prvak v vožnji enovpreg je postal Igor Slika: osebni arhiv Mitje Mahorčiča 44 četrti pa lanski državni prvak Miha Tavčar, S kolesom po Krasu Letošnjo kolesarsko sezono smo, kot je že v navadi, zaključili na Krasu 20. oktobra z rekreativno prireditvijo S kolesom po Krasu, ki je potekala po dveh pripo- ročenih trasah – Po osrčju Krasa (46 km) in Zahteven Kras (65 km). Kolesarjenja se je udeležilo 437 kolesarjev. Večina (271) se je odločila za krajšo pot (Sežana–Ka- zlje–Kobdilj–Kobjeglava–Coljava–Plisko- vica–Dutovlje–Sežana), ostali (167) pa so se podali na progo, na kateri je bilo treba premagati tudi večjo višinsko razliko (Se- žana–Štjak–Štanjel–Komen–Pliskovica– Dutovlje–Dol pri Vogljah–Sežana). Prireditev je minila v izredno lepem vremenu in v znamenju Meseca kraške kuhinje. Na progi sta program obogatili dve okrepčevalnici. V Kobjeglavi so kolesarje pričakali prijazni domačini, gostilna Kraljestvo pršuta pa je pripravila sladko okrepčilo. V Pliskovici pa smo s pomočjo Mladinskega hotela, društev in doma- činov kolesarjem pripravili degustacijo pristnih kraških namazov. Iz Pliskovice je Največ prijavljenih je bilo z osrednje Udeležba kolesarjev nam je vnesla nov sledil povratek proti Sežani. S postankom Slovenije, sicer pa so kolesarji prišli z vseh zagon za nadaljnje delo in upanje, da v Dutovljah so si lahko vsi udeleženci pri- koncev Slovenije, kar pripisujemo bogati športno tradicijo nadaljujemo še nasle- reditve ogledali Pepin vrt, ki se nahaja tik tradiciji in spremljevalnemu kulturnemu dnja leta. ob trasi in je bil dobitnik zlate medalje v programu. Na Krasu in zagotovo tudi na kategoriji malih vrtov na svetovnem raz- Primorskem je to največja tovrstna prire- Besedilo: Matej Glavina stavišču v Londonu. Vse kolesarje je v cilju ditev, ki ni tekmovalno obarvana, verje- Slika: Miha Grgič Jelen pričakala kraška jota s klobaso. tno pa je tudi redkost v Sloveniji.

www.sezana.si

V Zavodu za gozdove Slovenije uvajamo čakalne vrste Zavod za gozdove Slovenije obvešča lastnike gozdov, da zaradi omejenih finančnih možnosti in sredstev, ki jih ima Zavod za gozdove Slovenije za delovanje na razpolago, žal, ne moremo več zagotavljati kratkih odzivnih časov za naše storitve, kot ste jih bili vajeni vsa dosedanja leta. Ker moramo maksimalno optimizirati službene prevoze, lastnikom gozdov priporočamo, da pravočasno prijavijo željo za skupno označitev drevja in ostale storitve pri revirnem gozdarju ali na pristojni krajevni enoti Zavoda, kjer se oblikujejo čakal- ne liste. Zavod za gozdove Slovenije bo storil vse, da bodo storitve deležnikom nudene v najkrajšem mogočem času. Kar zadeva financiranje, delimo usodo preostalega javnega sektorja in lastnike gozdov ter druge naše uporabnike prosimo za razumevanje.

Besedilo: Jošt Jakša (v. d. direktorja) in prostor Šport / Okolje in rekreacija Slika: arhiv GZS 45 Kinološko društvo Sežana V letu 2011 je skupina lastnikov psov izrazila potrebo po organiziranemu stro- kovnemu pristopu pri vzgoji in šolanju svojih pasjih ljubljenčkov in tako je na Krasu na območju sežanske občine nastalo Kinološko društvo Sežana. Člane je ob ustanovitvi družila želja, da bi se poleg dobrega počutja lastnikov kot tudi njihovih psov pridobili kinološko znanje. Neka- teri ustanovni člani smo že stari kinološki mački, drugi na začetku svoje kinološke kariere, vsi pa smo pred ustanovitvijo sežanskega društva delovali v drugih ki- noloških društvih. Po zaslugi pridnih rok članic in članov je nastalo prijetno in lepo vadbišče v Križu. Vsa zahvala gre lastniku zemljišča družini Filipčič, ki je brezplačno dala v uporabo zemljišče. Pod skrbnim vodstvom dobrih inštruk- torjev in zavedanju, da je pse potrebno začeti šolati čim bolj zgodaj, smo članom sameznemu psu in njegovemu vodniku, omogočili kombinirano učenje. Člani si v v želji, da bi psi v okviru šolanja postali učilnici ogledajo videoprojekcijo vaj, ki jih aktivni, da bi dobili in ohranili veselje do bo inštruktor izvajal na vadbišču ter razlo- dela in sodelovanja z vodnikom, naj bo žil pravilen pristop k izvedbi same vaje. to osnovo šolanje ali nadaljevanje šolanja Dobra osnova poskrbi za možnosti, da po- po programih višjih izpitov ali katerega stane prijeten spremljevalec ali pa uspe- od pasjih športov. Poleg šolanja je vseka- šen na katerem koli drugem področju. kor pomembna tudi vzgoja psa, s katerim Velik poudarek dajemo šolanju psov s boste lahko prijetno sobivali doma, na sodobnimi metodami, prilagojenimi po- vsakodnevnih aktivnostih v naravi ali pa na kavici v središču mesta. na smo izšolali četrto generacijo vodni- Naše člane seznanjamo tudi z bonto- kov in psov po programu male šole ter nom in pravili razstav, svetovanjem in skupino razstavljavcev, ki dosegajo lepe pomenom pravilne prehrane za naše uspehe doma in v tujini. Pripravljamo ljubljence. Ker se zavedamo, da je samo prvo ekipo tekmovalcev v Rally obedi- vrhunsko usposobljen učni kader pogoj encu, ki bodo nastopili na tekmovanjih v za dober učni uspeh naših psov, je skrb naslednjem letu. za znanje in izobraževanje na seminarjih Zaradi odmaknjenosti smo skupaj z na prvem mestu. Občino pričeli iskati rešitev v nadomestni Vedno bolj pomemben je namreč zdrav lokaciji, kjer bi bilo mogoče napeljati ele- način življenja, k čemur poglavitno pri- ktriko, urediti bokse za odlaganje psov za speva tudi rekreacija, ki jo združujemo čas treninga in izvajati državne in med- z našim pasjim ljubljenčkom. Tega se narodne kinološke prireditve. Zagnani in- zavedamo tudi v društvu, zato skušamo štruktorji in člani društva so realni temelji spodbuditi vodnike k pohodništvu. Poleti za to, da Sežano uvrstimo na zemljevid je za pse velik užitek, če lahko plavajo s kinoloških središč. svojim vodnikom. Želimo si, da bi ta na- Vsem občanom in ljubiteljem psov že- čin rekreacije izkoriščalo čim več ljudi in limo vesele božične praznike in srečno bi tako skupaj lahko poskrbeli za svoje novo leto, da bi bilo čim manj pokanja dobro počutje in počutje psov ter zdrav petard in raket, s čimer bi prihranili mar-

Okolje in prostor Okolje način življenja. sikateremu psu stres in nepopravljive po- Da bi lahko te želje uresničili, je pogoj sledice. pravilno izšolan pes, ki ni moteč v urba- Besedilo: Ljubo Gorup 46 nem okolju. V Kinološkem društvu Seža- Slike: Peter Lombar Jama Sežanske reke – dostop do podzemnega toka reke Reke V zimskih dneh se jamarji radi zateka- mo na prijeten jamski zrak s temperaturo okrog 12 °C (velja za jame na Krasu), predvsem pa smo neumorni pri iskanju vode – podzemnega toka reke Reke, ki ponika v Škocjanskih jamah in znova priteče na površje v izvirih Timave. Na tej poti teče skozi kraško podzemlje in je jamarjem dostopna le skozi nekaj jam, natančneje Brezno treh generacij pri Risniku, Kačno jamo, Jamo 1 v Kanjaducah, Brezno v Stršinkni dolini, Labodnico in Čudovito jamo Lazarja Jerka. Vmes – med Kanja- ducami in Stršinkno – pa smo se pred dobrim letom člani Jamarskega društva Sežana, Jamarskega društva Danilo Rem- škar Ajdovščina in Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst (JO SPD Trst) uspeli po nizu ožjih in širših brezen prebiti do podzemnega toka Reke. Pri tem smo kaj hitro ugotovili, da smo pravzaprav prišli v eno izmed dvoran Bre- Vhod v Jamo Sežanske reke. zna v Stršinkni dolini, kar pomeni, da je pravilo. Jama je v splošnem niz zapore- čanje) in ponikne pod nizek strop in med nastal jamski sistem (to pomeni, da ima dnih brezen, ki so med seboj ločena s podornim kamenjem. jama dva vhoda). kratkimi in ozkimi meandri, v katerih je Skupne akcije treh društev so se priče- Jama leži v neposredni bližini vasi Orlek viden vodni kanal. Po stenah brezen je le junija 2010. Bile so tedenske, z izjemo pri Sežani. Od Brezna v Stršinkni dolini, lepo ohranjen jamski skalni relief v šte- poletnih počitnic med julijem in sep- kjer smo sežanski jamarji dosegli pod- vilnih oblikah. Fini sedimenti, po doma- tembrom. A takrat je bila za Claudiem zemni tok reke Reke leta 2003, je odda- če blato (tako fljaskasto kot Nutella), se Bratošem in Stojanom Sancinom v tej ljena približno 300 metrov. Vhod v jamo v zgornjih delih praviloma ne pojavljajo, jami že dolga in trnova pot. Ne vemo leži v plitvi vrtači, v kateri sta naša dobra temveč le od 100 metrov globine dalje. točno, koliko akcij in koliko ur sta preži- jamarska kolega Caludio Bratoš in Stojan 'Brezno velike dimenzije' se odpre pribli- vela v jami, vendar lahko ocenimo, da sta Sancin (JO SPD Trst) že pred leti izkopa- žno 100 metrov nad Reko in do tam tudi skupaj opravila okrog 200 akcij in 1.600 la nekaj dihalnikov, izmed katerih je bil segajo poplavne vode, kar smo videli po ur. V jami nas je delalo precej. Natančna perspektiven ta, danes imenovan Jama listju in organskem materialu. Brezno nas statistika, ki smo jo vodili, je jasna. Od Sežanske reke. privede do Reke, ki ji sledimo od pritoč- 17. junija 2010 do 8. aprila 2011 je bilo Za razliko od večine jam na Krasu so ka- nega do odtočnega jezerca. Vmes teče opravljenih 55 akcij. K temu je potrebno pniške tvorbe v tej jami prej izjema kot med brzicami (te ustvarjajo močno bu- prišteti še 200 akcij Stojana in Claudia izpred let. Skupaj torej 255 akcij, kar pomeni več kot 1.000 delovnih ur, skupno šte- vilo akcij pa je 567. V jami je sicer delalo in raziskovalo 21 jamarjev in jamark. Vsak je predstavljal pomemben del v celotni zgodbi. Kljub vsemu pa po aktivnosti daleč najbolj izstopata Claudio in Stojan. Jamarji JO SPD Trst: Claudio Bratoš, Stojan Sancin in Dean Zobec; jamarji in jamarke JD Sežana: Sara Bensi, Bonisolo Flamiano, Rosana Cerkvenik, Jordan Guštin, Jaka Ja- kofčič, Jure Jakofčič, Emil Kariž, David Ma- ver, Bogdan Opara, Andrej Peca, Jasmina Rijavec in Zdenka Žitko; jamarji JD DR Ajdovščina: Matej Blaško, Klemen Cigoj, Blaž Kodele, Kevin Krečič, Robert Rehar in Bogomir Remškar. Odkritje nam je dalo seveda nov zagon za raziskovanje in nestrpno čakamo po- plave reke Reke, ki bodo povzročale 'di- hanje' jam. in prostor Šport / Okolje in rekreacija

Besedilo in sliki: Rosana Cerkvenik Claudio Bratoš na dnu jame. 47 TIC SEŽANA Turistično informacijski center Sežana Tourist information center Centro di informazione turistica

Spoštovani, obveščamo vas, da smo z novem- brom na vseh treh enotah TIC-a prešli na zimski urnik:

TIC Sežana med tednom 8.00−16.00 sobota 9.00−16.00 nedelja in prazniki 9.00−14.00

TIC Dutovlje petek 14.00−17.00 sobota 9.00−16.00 nedelja in praznik 9.00−15.00 20 let TIC Lokev petek 14.00−17.00 sobota10.00−16.00 Koncert ob 20-letnici nedelja in praznik 10.00−15.00 Kraške pihalne godbe Za dodatne informacije smo vam na voljo vsak delavnik od 8.00 do 16.00, v nedeljo, 9. decembra 2012, ob 17. uri ob sobotah od 9.00 do 17.00 ter ob v Kosovelovem domu v Sežani. nedeljah in praznikih od 9.00 do 14.00. Vljudno vabljeni!

Kultura je lahko resnično dobra družba. Ob njej je vsakič znova dokazana teorija o relativnosti časa; ta se bodisi čudežno ustavi bodisi mineva veliko prehitro, ko uživamo. V prihajajočem letu vam želimo veliko drobnih užitkov in prijetnih druženj. Obveščamo vas / Prireditve ob novem letu ob novem / Prireditve vas Obveščamo Dobrodošli pri nas. 48 Kosovelov dom Sežana Baletna rekreacija v Sežani

Baletno društvo Sežana, ki deluje že 17. leto, vabi nove člane k pestre- mu delovanju društva. Med drugim poteka tudi baletna rekreacija, in sicer v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom ba- letnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine ter prispeva k boljšemu zdravju in počutju posameznika. Olga Knez

S Kosovelovim domom Sežana v Trst na Festival otroških predstav Kosovelov dom Sežana v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in Občino Trst vabi na ogled treh predstav: Milan Jesih razpleti kredibilnejši, kot pripoveduje pri- DESETI RAČEK redba Milana Jesiha, v kateri je raček ne- Režija: Katja Pegan popravljivo grd, zaradi tega pa nič manj vreden srečnega izhoda iz položaja prave Za otroke od 8. do 14. leta. družbene diskriminacije.

V nedeljo, 30. decembra, ob 17. uri v H. C. Andersen Mali dvorani Slovenskega stalnega gle- KAKOR NAPRAVI STARI, dališča v Trstu. JE ZMEROM PRAV Režija Sergej Verč Režiserka Katja Pegan je postavila na Igrata: ROMEO GREBENŠEK koncu pa je za svojo iskrenost bogato na- oder pripoved o notranji in zunanji le- in LUKA CIMPRIČ grajen – predvsem z najpomembnejšim: poti, ki jo je »proti« Andersenovi, najbolj z razumevanjem in ljubeznijo svoje žene. znani različici priredil Milan Jesih. Za otroke od 3. do 8. leta. »Raci in racmanu se je rodil raček, ki je Oton Župančič bil od drugih drugačen, saj je bil nedopo- V soboto, 26. januarja, ob 17. uri v Mali CICIBAN vedljivo grd« – začetek Andersenove pra- dvorani Slovenskega stalnega gledališča Režija: PRIMOŽ BEBLER vljice je vsem znan tako kot njen srečen v Trstu. Igrata: Primož Forte in Romeo razvoj, ko se raček spremeni v laboda. V Grebenšek življenju pa so bolj ‘kompromisno’ srečni Odrska priredba znane pravljice, ki te- matizira optimizem, skromnost in ljube- Za otroke od 4. do 10. leta. zen, na svojski in humoren način pripoveduje zgodbo o starejšem kmečkem paru, V nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri v Mali ki se odloči prodati svojega edinega ko- dvorani Slovenskega stalnega gledališča nja. Po poti na sejem sreča kmet različne v Trstu. popotnike, s katerimi sklepa navidez ne-

smiselne kupčije: konja zamenja za kravo, Na odru bodo zaživele v igrivo in prisrč- letu ob novem Prireditve kravo za ovco…in tako dalje, do vreče no dramatizirani obliki vsem dobro zna- obtolčenih jabolk. Za svoje zamenjave ne pesmi Otona Župančiča o Cicibanu. je najprej v krčmi deležen posmeha, na Vsi otroci so zvedavi in nagajivi cicibani, 49 katerim je dovolj vtis, drobno, vsakdanje ti, kot veleva pismo 'zamorskega kralja' iz presenečenje za ustvarjanje zanimive daljne dežele, spoznava poklice, posluša zgodbe, s katero odkrivajo svet odraslih nasvete prijazne siničke v goščavi, se igra ali se soočajo z naravo, z okoljem, ki jih z vetrom in zmajem, ki se spusti tako vi- obdaja. Igralca Primož Forte in Romeo soko, da lahko vidi slovenske pokrajine in Grebenšek bosta oblekla kratke hlače celo tržaške hiše. malega junaka, ki noče ubogati in zaspa-

ORGANIZIRAN JE OGLED PREDSTAV Z AVTOBUSNIM PREVOZOM IZ SEŽANE (odhod z avtobusne postaje).

Cena: 8 EUR na osebo. Cena za družine z najmanj 3 člani: 7 EUR na osebo.

Ogled se izpelje, če bo prodanih vsaj 20 vstopnic najkasneje 3 dni pred predstavo. Blagajna je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in uro pred prireditvami. Rezervacija vstopnic: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. št. 05 731 20 12 ali vse dni na e-naslov: [email protected].

Pestro praznično dogajanje v Lipici 1. in 2. decembra se je z Dnevoma od- Ogledali si bodo lahko trening lipiške šole na Padovanskega obeležili božični večer, prtih vrat v Kobilarni Lipica začel bogat jahanja in se podali na vožnjo s kočijo, na štefanovo, 26. decembra, pa se v Lipici program decembrskih doživetij. Obisko- medtem ko bodo otroke pričakali poniji. po dolgi vrsti let znova obeta blagoslov valci so se lahko oba dneva brezplačno Praznično decembrsko vzdušje bodo 8. konj. preizkusili v drsanju in tečaju hokeja ob decembra pričarale božično-novoletne Ves december bo v 'kraški hiši' na ogled odprtju drsališča pred hotelom Maesto- stojnice in miklavževanje. fotografska razstava študentov Višje stro- so, za prihodnje dni pa v Kobilarni Lipica Božično in družinsko vzdušje bo naj- kovne šole Sežana Drugi pogled/Second pripravljajo še vrsto nepozabnih praznič- bolj čarobno 25. decembra, ko bo Lipico gaze. Praznično vzdušje bo 31. decembra nih decembrskih doživetij. obiskal Božiček. Pripeljal se bo z lipican- sklenilo silvestrovanje, prvega januarja Eden od vrhuncev prazničnega doga- sko vprego in se najmlajšim pridružil na 2013 ob 15. uri pa Kobilarna Lipica vabi janja bodo predstave lipiške šole jahanja, drsališču. Razvajal jih bo z sveže pečeni- obiskovalce, naj začnejo novo leto v in sicer 8., 25. in 30. decembra ter 1. jami piškotki ter popestril bogat program družbi lipicancev z ogledom praznične nuarja ob 15. uri. Bogat in pester bo tudi delavnic in animacij za otroke. Lipica bo predstave lipiške šole jahanja. program preostalih decembrskih dni ob obiskovalcem predstavila svojo bogato koncu tedna. Po drsanju se bodo lahko dediščino – prihodnost v luči preteklosti, Besedilo: Tina Čič obiskovalci ogreli ter prepustili prenovlje- obenem pa bo to tudi družinski dan za Slika: arhiv Kobilarne Lipica nim menijem in novemu kulinaričnemu zaposlene v Lipici in njihove družine. 24. razvajanju v restavraciji hotela Maestoso. decembra bomo v lipiški cerkvi sv. Anto- Obveščamo vas / Prireditve ob novem letu ob novem / Prireditve vas Obveščamo

50 PRIHAJA NA ODER KOSOVELOVEGA DOMA

SNG Drama Ljubljana Koncert Vinko Möderndorfer NEŽKA SE MOŽI PERPETUUM JAZZILE za abonma Komedija in izven ponedeljek, 28. januar 2013, ob 20.00 torek, 11. december 2012, ob 20.00 za Briljantni abonma in izven

PREMIERA dokumentarne oddaje TV Slovenija Koncert PEPINA ZGODBA JEŽKOV VEČER Z NANO MILČINSKI petek, 21. december 2012, ob 18.00 Ob slovenskem kulturnem prazniku izven 8. februar 2013, ob 20.00 izven

Koncert Gledališko-glasbena predstava TERRAFOLK Jure Ivanušič in skupina NORDunk – SRCE V KOVČKU nedelja, 23. december 2012, ob 21.00 11. marec 2013, ob 20.00 izven za Briljantni abonma in izven Oblikovanje Terrafolk

Novoletni koncert UROŠ PERIĆ IN BLUENOTE QUARTET petek, 28. december 2012, ob 20.00 izven

Posnetek: Tamino Petelinšek Tamino Posnetek: www.kosovelovdom.si Novoletne prireditve za otroke in krajane občine sežana 2012−2013

GLEDALIŠKE PREDSTAVE, ANIMACIJE IN OBISK DEDKA MRAZA sobota, 15. 12. 2012 – 16.00 petek, 21. 12. 2012 – 8.10 sreda, 26. 12. 2012 – 16.00 ŠTJAK – Gasilski dom SEŽANA – Osnovna šola Srečka Kosovela DANE pri SEŽANI – Vaški dom gledališka predstava Babica Zima, gledališka predstava Rdeča kapica in gledališka predstava Muca Copatarica, sprejem dedka Mraza volk, sprejem dedka Mraza sprejem dedka Mraza sobota, 15. 12. 2012 – 18.00 petek, 21. 12. 2012 – 8.30 četrtek, 27. 12. 2012 – 17.00 AVBER – Vaški dom TOMAJ – Vaški dom SEŽANA – Kosovelov dom gledališka predstava Babica Zima, čarodej Maris, sprejem dedka Mraza gledališka predstava Vžigalnik, sprejem sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in vrtec Tomaj ter dedka Mraza izven) sobota, 15. 12. 2012 – 17.00 četrtek, 27. 12. 2012 – 19.00 ORLEK – Vaški dom petek, 21. 12. 2012 – 10.00 DUTOVLJE – SVZ Dutovlje gledališka predstava Hudička Vili in Ani – LOKEV – Osnovna šola sprejem dedka Mraza (interno) Ukradena darila, kaj pa zdaj?, gledališka predstava Rdeča kapica in sprejem dedka Mraza volk, sprejem dedka Mraza petek, 28. 12. 2012 – 17.00 (za osnovno šolo in vrtec Lokev ter izven) KRIŽ – Vaški dom Križ nedelja, 16. 12. 2012 – 16.00 gledališka predstava Račka, sprejem KAZLJE – Vaški dom petek, 21. 12. 2012 – 10.30 dedka Mraza čarodej Maris, sprejem dedka Mraza DUTOVLJE – Osnovna šola gledališka predstava Račka, sprejem Organizator prireditev Medobčinsko sreda, 19. 12. 2012 – 9.30 dedka Mraza društvo prijateljev mladine Sežana DIVAČA – CU Elvira Vatovec, PE Divača (za osnovno šolo in vrtec Dutovlje in si pridržuje pravico do spremembe čarodej Maris, sprejem dedka Mraza izven) programa. (interno) petek, 21. 12. 2012 – 18.00 GRIŽE – KS Vrabče Prireditve MDPM Sežana omogočajo sreda, 19. 12. 2012 – 10.00 gledališka predstava Muca Copatarica, Občina Sežana, Občina Divača, Občina DIVAČA – VDC PE Divača in PE Sežana sprejem dedka Mraza Komen in lokalnimi donatorji, podjetja čarodej Maris, sprejem dedka Mraza ter posamezniki Krasa in Brkinov. (interno) sobota, 22. 12. 2012 – 17.00 ŠTORJE – Kulturni dom Vse prireditve so brezplačne. Prisrčno sreda, 19. 12. 2012 – 13:30 baletna pravljica in gledališka predstava vabljeni! SEŽANA – Dom upokojencev Erazem in Potepuh, voščilo dedka Mraza (interno) sprejem dedka Mraza Srečno novo leto in vesele četrtek, 20. 12. 2012 – 19.00 sobota, 22. 12. 2012 – 17.00 praznike vam želimo člani SEŽANA – SVZ PE Sežana PLISKOVICA – Mladinski hotel Medobčinskega društva sprejem dedka Mraza (interno) gledališka predstava Babica Zima, prijateljev mladine Sežana. sprejem dedka Mraza Ponovno v športnem parku v Sežani.

BIG FOOT MAMA NOTTERDAM CORVUS SOBOTA I 8.12. I SOBOTA I 15.12. I

& marc slider

PETEK I 21.12. I SOBOTA I 29.12. I 31.12. SILVESTROVANJE RIGHT SHOULDER, ČEGAVARA BAND, ČRNA GRADNJA, MADBRINGER, APOLON

Krasovanje Sežana kjerÊdozoriÊokus

Kraška panceta Kraški pršut Kraški zašink

Te izdelke je Evropska komisija letos vpisala v evropski register zaščitenih živil. S tem je priznana in potrjena posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji Kraškega pršuta, Kraške pancete in Kraškega zašinka.

je certificiran proizvajalec zaščitenih živil, zato lahko svoje izdelke opremi z EU znakom zaščitena geografska oznaka. Šepulje 31, 6210 Sežana, Slovenija, Tel.: +386 5 731 0 300, Fax: +386 5 731 0 327, e-mail: [email protected], url: www.kras.si