DOCSLIB.ORG

GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM Priročnik Za Gledališko Opismenjevanje GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM Priročnik Za Gledališko Opismenjevanje GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM Priročnik za gledališko opismenjevanje GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM Priročnik za gledališko opismenjevanje eSLOGI, številka 3 Avtorji besedil Jezikovni pregled: Nika Arhar, dr. Zala Dobovšek, Blanka Gombač, Tin Grabnar, mag. Sandra Jenko, mag. Martina Peštaj, Ira Ratej, Mojca Redjko, mag. Alma R. Selimović, dr. Štefan Vevar, Špela Šinigoj Urednica : Andraž Polončič Ruparčič Uredniška zasnova : dr. Maja Šorli : mag. Sandra Jenko Izbor fotografskega gradiva Oblikovanje : dr. Maja Šorli, Brina Zoran : Nina Šturm Izdajatelj : Slovenski gledališki inštitut (zanj mag. Mojca Jan Zoran, direktorica) Ljubljana, 2021 Elektronska izdaja eSLOGI–3 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (URL): https://www.slogi.si/publikacije/gledalisce-pod-drobnogledom/ Datum javne objave: 12. april 2021 Priročnik je izšel tudi v tiskani obliki. Publikacija je brezplačna. Vsem ustanovam in ustvarjalcem se zahvaljujemo za dovoljenja za objavo fotografij. Za pomoč pri nastanku priročnika se zahvaljujemo mag. Nataši Bucik, Nadi Požar Matijašič in Vladimirju Pircu. Gleda( )išče Priročnik je izšel v okviru nacionalnega projekta kulturno-umetnostne vzgoje l . Naložbo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. © Slovenski gledališki inštitut, 2021 Vse pravice pridržane. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 57406211 ISBN 978-961-6860-30-7 (PDF) Vsebina Nagovor 5 Uvod 7 1. del Po sledeh slovenske gledališke zgodovine 15 Spoznavanje gledališča in presojanje kakovosti 29 Odstiranje potencialov sodobnega gledališča 45 Izrazna sredstva 55 Gledališka uprizoritev od ideje do premiere 73 Od ideje do premiere – drugič drugače v neinstitucionalnih gledališčih 97 Razigranost lutkovnega gledališča 109 2. del Različne predstave za različno stare otroke 121 Umestitev gledališkega obiska v pouk 139 Gledališče vabi odraščajoče občinstvo 149 Razvoj mladih občinstev 167 3. del Predstava pod drobnogledom 197 Dejavnosti za ustvarjalno pripravo na ogled in refleksijo predstave 227 Priporočena literatura 271 Gledališče pod drobnogledom Gledališče, ki ga je pisec prvega slovenskega teatrološkega dela Josip Nolli imenoval »najlepša iznajdba človeškega duha«, je radoživ in iskriv prostor svobode, preizpraševanja, odprtega dia- loga, povezovanja, kreativnosti, umetniških in estetskih stvaritev ter doživetij. Je most med prej, zdaj in potem – vzpostavlja odnos s preteklostjo, nagovarja sedanjost in se spogleduje s priho- dnostjo. Gledališče je drobnogled časa, prostora, človeka in ljudi. Je prostor, kjer se GLEDA(in) IŠČE – sebe, drugega, naju, nas. To »najlepšo iznajdbo človeškega duha« želimo podariti tudi mladi publiki, jo opismeniti za Gledališče pod drobnogledom gledališče in ji s tem dati možnost, da spozna, izbere in se odloči za navdihujoče vseživljenjsko druženje z gledališčem. Priročnik je podstat za razvoj in krepitev kreativnega partnerstva med umetnostjo ter vzgojo in izobraževanjem, je spodbuda za prido- bivanje novih znanj, veščin in kompetenc, je orodje za razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, je pomočnik na poti do vzgoje mladega kritičnega gledalca in ljubitelja gledališča. V poglavjih izpod peresa poklicnih gledališčnic in gledališčnikov, pedagoginj in pedagogov, ki ustvarjajo uprizoritveno produkcijo, o njej pišejo in delajo z različnimi občinstvi, poudarjamo sistematično spoznavanje kakovostne profesionalne gledališke produkcije za otroke in mlade, sodelovanje poklicnih gledaliških ustvarjalcev z vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter opišemo ustvarjalne in inovativne metode učenja o vseh vidikih gledališča. Gleda(l)išče Priročnik je plod večletnega nacionalnega projekta na področju kulturno-umetnostne vzgoje , ki partnersko povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, kulturne ustanove in ustvarjalce ter v formalno učno okolje vpeljuje nefor- malne kreativne pristope. Nastajal in rojeval se je v povezovanju in sodelovanju, v iskanju, dia- logu in viharjenju. Je sad vseh nas, ki verjamemo v gledališče in kulturno-umetnostno vzgojo. Gleda(l)išče Zato hvala, drage kolegice in kolegi, ki ste s svojo strokovnostjo ter ustvarjalnostjo pripomogli k izidu tega priročnika in izvedbi projekta . Hvala ustanovam in posameznikom, ki sodelujete z nami, ker verjamete, da skupaj zmoremo več. Hvala vsem avtoricam in avtorjema za poglavja, ki so vzela gledališče pod drobnogled, hvala gledališčem, šolam, fotografinjam in fotografom, ki ste prispevali slikovni material, prav tako bistveni del priročnika. Za konstruk- tivno branje in komentarje se iskreno zahvaljujemo mag. Nataši Bucik (Ministrstvo za kulturo RS) in Nadi Požar Matijašič (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS), ki sta gonilni sili razvoja kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji, ter Vladimirju Pircu (Zavod RS za šolstvo). Hvala strokovni, potrpežljivi in vztrajni urednici priročnika dr. Maji Šorli ter ekipi – oblikovalki Nini Šturm, lektorju Andraži Polončiču Ruparčiču in vsem drugim, ki so priročnik pripeljali do izida v tiskani in tudi e-obliki – najdete jo na platformi Zlata paličica in spletnih straneh Sloven- skega gledališkega inštituta. In ne nazadnje, hvala kolegici Sandri, strastnemu in neumornemu gibalu, spodbujevalcu in gonilu projekta in kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča. Glejte, iščite in posvojite gledališče.Mag. Mojca Izplača Jan Zoran, se. direktorica Slovenskega gledališkega inštituta. 5 Gledališče je ena tistih umetnosti, ki se vsaj v zadnjih sto letih vsebinsko neustavljivo širi. Zato ga moramo, še preden se posvetimo radostim gledališkega opismenjevanja, opredeliti. da en človek ali več ljudi (gledališke ustvarjalke in ustvarjalci, lahko tudi Gledališki dogodek lahko imenujemo predstava ali odrska izvedba ali še kako drugače, performerke, igralci ali izvajalke) izvajajo neko akcijo, katere temelj je igra/nje, za ugodje bistveno pa je, gledanja enega ali več ljudi – občinstva na način, ki je v nečem drugačen od našega običaj- nega življenja . To je še vedno precej široka opredelitev, a takšno je tudi sodobno gleda- lišče v 21. stoletju. uprizoritvena/scenska/odrska/ performativna umetnost/praksa uprizo- Gledališče lahko najdemo v različnih poimenovanjih, kot so ritvene/odrske/scenske/performativne umetnosti , včasih ga imenujemo z izrazi v množini, kot so . Vse to govori o zelo podobnih praksah. Da, tudi praksa je še en izraz, ki se pogosto uporablja v gledaliških kontekstih. Gledališ- ka umetnost je nadvse bogata in razvejana, zato imamo v mislih vse gledališke zvrsti, od zgodovinskih začetkov do danes. Ločimo besedno ali govorjeno gledališče ali kar dramsko gledališče, v katerem se uprizarjajo besedila, nebesedno gledališče, ki mu rečemo tudi fizi- čno gledališče, včasih pa gre tudi za instalacije, performanse, cirkus, gibalno ali kar plesno male umetnosti Kleinkunst gledališče, lutkovno ter predmetno gledališče pa intermedijsko in glasbeno gledališče. Med odrske umetnosti spadajo tudi t. i. (nem. ), kamor lahko uvrsti- mo kabaret, stand up komedijo, improvizacijsko gledališče, skratka, gledališke oblike, ki jih ustvarjalci in ustvarjalke izvajajo na manjših ali netradicionalnih gledaliških prizoriščih. O različnih oblikah gledališča podrobneje pišemo v prvem delu tega priročnika. A ne glede na gledališko obliko, s katero se srečamo, je osrednjega pomena prav zavedanje, da se gleda- lišče kot umetnost razlikuje od vsakdana. Kako jo sočasno doživljati kot različno od življen- ja in hkrati tudi kot življenje samo, o tem govori pričujoča knjiga. Pa seveda ne Gleda(l)iščezgolj o tem. Ta priročnik je sad petletnega nacionalnega kulturnovzgojnega projekta (2016–2020), ki partnersko povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, kulturne ustanove in ustvarjalce. Povečati gledališko pismenost je eden od temeljnih ciljev projekta in vsebine v tem priročniku naslavljajo tudi druge projektne cilje: v poglavjih izpostavljamo sistema- tično spoznavanje kakovostne profesionalne gledališke produkcije za otroke in mlade, so- delovanje poklicnih gledaliških ustvarjalcev z vzgojno- izobraževalnimi zavodi, opišemo pa tudi ustvarjalne in inovativneGledališče metode pod učenja drobnogledom o vseh vidikih gledališča. V prvem delu priročnika na kratko predstavimo slovensko gledališko zgodovino, nadaljujemo s spoznavanjem gledališča v stiku s predstavo, potem razpremo značilnosti sodobnega gledališča v 21. stoletju in obširno spregovorimo o različ- nih izraznih sredstvih, ki so značilna za gledališče. Nato se spet osredotočimo na najizra- zitejše vidike slovenskega gledališča: na predstave in poklice v večjih dramskih gledališčih 7 ter na neinstitucionalnih prizoriščih, posebej pa se posvetimo še lutkovnemu gledališču, ki je največkrat prva gledališka oblika, s katero se človek sreča. Drugi del opisuje, kaj se dogaja v prostoru, ki ga skupaj naseljujejo gledališče in vzgoj- no-izobraževalni zavodi ter ljudje, ki v njem ustvarjajo. Pri tem opredelimo razvojne zna- čilnosti otrok in mladih, da lahko iz/beremo ustrezno gledališko predstavo, povemo, kako učitelj/-ica umesti ogled kakovostne predstave v pouk, to pa dopolnimo z vidikom ustanov, ki ponujajo gledališče različnim občinstvom. Ta del končujemo s poglavjem o sodobnih praksah gledališkega opismenjevanja za mladostnike, za katere upamo, da jih bo gledališka umetnost spremljala tudi v odraslosti. Tretji del priročnika pa je opis vzorčnega modela integracije gledališkega obiska v formal- no učno okolje z naslovom »Predstava pod drobnogledom«.
Load more

Recommended publications
  • Piran Days of Architecture: Looking Back and Looking Forward Piranski
    uvodnik piranski dnevi piran days of včeraj, danes architecture: in jutri looking back and intervju z arhitektko Majo Ivanič, novo predsednico organizacijskega odbora looking forward Piranskih dnevov arhitekture interview with architect Maja Ivanič, the new Kristina Dešman in Miha Dešman head of the Piran Days of Architecture Fotografije: Andraž Kavčič, Peter Krapež organising committee Kristina Dešman and Miha Dešman Photo: Andraž Kavčič, Peter Krapež Piranski dnevi arhitekture so mednarodna arhitekturna konferenca, ki se od Piran Days of Architecture is an international architecture conference that takes leta 1983 vsako leto konec novembra odvije v očarljivem gledališču Tartini place in late November in the charming Tartini Theatre in Piran, and has done v Piranu. Konferenca, ki je z leti prerasla regionalne okvire, je dolgo pred­ so every year since 1983. Through the years, the conference outgrew its initial stavljala enega redkih strokovnih arhitekturnih dogodkov z mednarodnim regional scope, and was for a long time one of the very few events for architec- predznakom pri nas. Na njej so predavali številni ugledni predavatelji in ar­ ture professionals in Slovenia that was truly international, featuring numerous hitekti iz Evrope in drugih delov sveta. Najbolj znani so Friedrich Achleitner, renowned lecturers and architects from Europe and other parts of the world. The Boris Podrecca, Heinz Tesar, Luigi Semerani, Gino Valle, Eduardo Souto de most famous among them have been Friedrich Achleitner, Boris Podrecca, Heinz Moura, Alvaro Siza Vieira, Peter Zumthor, Enric Miralles, Sverre Fehn, Kenneth Tesar, Luigi Semerani, Gino Valle, Eduardo Souto de Moura, Alvaro Siza Vieira, Frampton, David Chipperfield in še mnogi drugi. Leta 2008 so Piranski dnevi Peter Zumthor, Enric Miralles, Sverre Fehn, Kenneth Frampton, David Chipper- zaživeli na novo, saj jih je po 25ih letih, ko jih je vodil prof.
    [Show full text]
  • A N in Qu Iry in to D Ig Ita L H Is to Ry O F a Rt a N D a Rc H Ite C Tu Re E D Ito Rs
    An Inquiry into Digital History of Art and Architecture Editors Ljiljana Kolešnik Sanja Horvatinčić Institute of Art History Online Editions, book 11 1 MODERN AND CONTEMPORARY ARTISTS’ Contents NETWORKS. An Inquiry into Digital History of Art and Architecture 6 Ljiljana Kolešnik On Digital Art History: The Objectives and the Results of the Project ARTNET Editors Ljiljana Kolešnik and Sanja Horvatinčić 14 CASE STUDIES Zagreb, 2018 16 Irena Kraševac, Petra Šlosel Networking of Central European Artists’ Associations via Exhibitions. The Slovenian Art Association, Czech Mánes and Polish Sztuka in Zagreb in the Early 20th Century 38 Dalibor Prančević Between Art Nouveau and the Avant-Garde: The Personal (Ego) Network of Ivan Meštrović and the Map of Critical Reception of His Work during the 1910s 64 Tamara Bjažić Klarin, Nikola Bojić CIAM Network Visualisation – Detecting Ideological Ruptures in the CIAM Discourse 84 Ljiljana Kolešnik The Transition of New Tendencies from Neo-Avant-Garde Subculture to Institutional Mainstream Culture. An Example of Network Analysis 124 Sanja Horvatinčić Between Creativity and Pragmatism: Structural Network Analysis and Quan- titative Survey of Federal Competitions for Yugoslav Monuments and Me- morial Complexes (1955–1980) 166 Željka Tonković, Sanja Sekelj Duality of Structure and Culture: A Network Perspective on the Independent Cultural Scene in Zagreb and the Formation of the WHW Curatorial Collective 196 Contributors 202 Literature, archival and online sources This book is the result of the research conducted
    [Show full text]
  • Socialist Realism and Socialist Modernism IC I ICOMOS COMOS O M OS
    Sozialistischer Realismus und Sozialistische Moderne Welterbevorschläge aus Mittel- und Osteuropa Socialist Realism and Socialist Modernism World Heritage Proposals from Central and Eastern Europe Sozialistischer Realismus und Sozialistische Moderne SocialistSocialist Modernism Realism and III V L S EE T MI O ALK N O I T A N N E CH S UT E D S ICOMOS · HEFTE DES DEUTSCHEN NATIONALKOMITEES LVIII ICOMOS · JOURNALS OF THE GERMAN NATIONAL COMMITTEE LVIII ICOMOS · HEFTE DE ICOMOS ICOMOS · CAHIERS DU COMITÉ NATIONAL ALLEMAND LVIII Sozialistischer Realismus und Sozialistische Moderne Socialist Realism and Socialist Modernism I NTERNATIONAL COUNCIL on MONUMENTS and SITES CONSEIL INTERNATIONAL DES MONUMENTS ET DES SITES CONSEJO INTERNACIONAL DE MONUMENTOS Y SITIOS мЕждународный совЕт по вопросам памятников и достопримЕчатЕльных мЕст Sozialistischer Realismus und Sozialistische Moderne. Welterbevorschläge aus Mittel- und Osteuropa Dokumentation des europäischen Expertentreffens von ICOMOS über Möglichkeiten einer internationalen seriellen Nominierung von Denkmalen und Stätten des 20. Jahrhunderts in postsozialistischen Ländern für die Welterbeliste der UNESCO – Warschau, 14.–15. April 2013 – Socialist Realism and Socialist Modernism. World Heritage Proposals from Central and Eastern Europe Documentation of the European expert meeting of ICOMOS on the feasibility of an international serial nomination of 20th century monuments and sites in post-socialist countries for the UNESCO World Heritage List – Warsaw, 14th–15th of April 2013 – ICOMOS · H E F T E des D E U T S CHEN N AT I ONAL KO MI T E E S LVIII ICOMOS · JOURNALS OF THE GERMAN NATIONAL COMMITTEE LVIII ICOMOS · CAHIERS du COMITÉ NATIONAL ALLEMAND LVIII ICOMOS Hefte des Deutschen Nationalkomitees Herausgegeben vom Nationalkomitee der Bundesrepublik Deutschland Präsident: Prof.
    [Show full text]
  • R1995044.Pdf
    [t. 44 – 28. VII. 1995 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 1841 R E P U B L I K E S L O V E N I J E [tevilka 44 Razglasni del z dne 28. julija 1995 Leto V registra tega sodi{~a prenehanje dru‘be po Oklici o skrbnikih in razpravah skraj{anem postopku s temile podatki: Razglasi in objave Firma: MEDIJUS, storitveno, posred- I P 36/95 R-123 ni{ko in trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta To sodi{~e v pravdni zadevi to‘e~e stran- talcev 11, Medvode ke Republike Slovenije, Ministrstvo za fi- Postavitev Skraj{ana firma: MEDIJUS, d.o.o., nance, Republi{ka uprava za javne prihodke, Medvode Izpostava Ljubljana–Be‘igrad, ki jo zastopa stalnega sodnega tolma~a Pravno org. oblika: dru‘ba z omejeno Javno pravobranilstvo RS, Miklo{i~eva 24, odgovornostjo [t. 756/315/94 Ob-1854 Ljubljana, zoper to‘eno stranko Karapetro- Sede‘: Medvode, Cesta talcev 11 vi~ Gospo, Cesta v Pe~ale 48, Ljubljana in Prof. Mladen Feketija, stalno prebivali{- Osnovni kapital: 100.000 SIT Karapetrovi~ Dragoljuba, naslov isti, zaradi ~e Celje, Spominska ulica 23, je bil z odlo~- Ustanovitelj: Us Jurij, Medvode, Cesta ugotovitve ni~nosti darilne pogodbe, dne 18. bo Ministrstva za pravosodje, {t. 756/315/ 5. 1995 sklenilo: 94 z dne 11. 7. 1995, imenovan za sodnega talcev 11, izstop 3. 5. 1994, vlo‘ek: 100.000, odgovornost: ne odgovarja. na podlagi dolo~ila 5. to~ke 84. ~l. ZPP tolma~a za hrva{ki jezik za neomejen ~as in se drugoto‘eni stranki Dragoljubu Karape- Osebe poobla{~ene za zastopanje: za- za celotno Republiko Slovenijo.
    [Show full text]
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
    BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana.
    [Show full text]
  • Doctoral Programme in Architecture University of Ljubljana, Faculty of Architecture
    DOCTORAL PROGRAMME IN ARCHITECTURE UNIVERSITY OF LJUBLJANA, FACULTY OF ARCHITECTURE Presentation of study programme: 1. Data on study programme: The doctoral study programme in Architecture lasts 3 years (6 semesters) and is comprised of a total of 180 ECTS-credits. The study programme includes 60 ECTS-credits in organized study form, and 120 ECTS-credits of individual research work (basic or applied research). The organized forms are comprised of a general, architectural module and interdisciplinary optional modules, as well as of an annual research presentation (ranging from the presentation of the study plan to the defence of the dissertation). The scientific title acquired by the doctoral student in the field of architecture is: • Doctor of Science The abbreviated form of the title placed in front of the name is: Dr. 2. Basic goals of the programme and general competences Basic goals: The programme trains the independent scientific researcher in the widest problem area of architectural issues, demonstrating responsibility towards the cultural region and excellence at an international level. Responsibility for architecture as both a field of scientific research and a cultural region derives from the significance of architectural design, the quality of buildings harmonizing with the environment, respect for natural and urban landscapes, which is in the public interest. The quality of physical space is protected in the public interest by Slovenian and European legislation. General competences: • in-depth understanding of theoretical
    [Show full text]
  • 80/98, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto VIII 80 27. 11. 1998 Ustanovitelja sta Nevenka Božič in Peter ki prevzema obveznost plaèila morebitnih Špan, oba Dom in vrt 46, Trbovlje, z usta- preostalih obveznosti družbe. novitvenim kapitalom 185.682 SIT, ki prev- Po prenehanju družbe po skrajšanem Sodni register zemata obveznost plaèila morebitnih pre- postopku se ustanovitveni kapital v znesku ostalih obveznosti družbe. 2,000.000 SIT in vse ostalo premoženje Po prenehanju družbe po skrajšanem prenese v celoti na ustanovitelja Delo, èa- postopku se premoženje prenese v celoti sopisno in založniško podjetje, d.d., Ljub- na ustanovitelja. ljana. Prenehanje družb Zoper sklep skupščine o prenehanju Zoper sklep skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku je v smislu družbe po skrajšanem postopku je v smislu po skrajšanem postopku in izbris 396. in 397. člena zakona o gospodarskih 396. in 397. člena zakona o gospodarskih iz sodnega registra družbah dopusten ugovor v 15 dneh od družbah dopusten ugovor v 15 dneh od dneva objave v Uradnem listu RS, sicer bo dneva objave v Uradnem listu RS, sicer bo sodišče po preteku tega roka sprejelo sklep sodišče po preteku tega roka sprejelo sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra. o izbrisu družbe iz sodnega registra. LJUBLJANA Okrožno sodišče v Ljubljani Okrožno sodišče v Ljubljani dne 6. 10. 1998 dne 11. 11. 1998 Srg 305/96 Rg-281 Okrožno sodišče v Ljubljani, oddelek za Srg 6777/96 Rg-284 gospodarsko sodstvo, kot registrsko sodi- Okrožno sodišče v Ljubljani, oddelek za MARIBOR šče na predlog objavlja sklep: gospodarsko sodstvo, kot registrsko so- GREGORC & CO.
    [Show full text]
  • Prostori Reprezentacije Moći Alternativnih Kulturnih Praksi U
    UNIVERZITET U NOVOM SADU FAKULTET TEHNIČKIH NAUKA Departman za arhitekturu i urbanizam mr Maja Đilas PROSTORI REPREZENTACIJE MOĆI ALTERNATIVNIH KULTURNIH PRAKSI I U JUGOSLAVIJI: 1945-1980. Doktorska disertacija Mentor: prof. dr Radivoje Dinulović Novi Sad, 2014. UNIVERZITET U NOVOM SADU FAKULTET TEHNIČKIH NAUKA KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA Redni broj: RBR Identifikacioni broj: IBR Tip dokumentacije: TD Monografska dokumentacija Tip zapisa: TZ Tekstualni štampani materijal Vrsta rada (dipl., mag., dokt.): Doktorska disertacija VR Ime i prezime autora: AU Maja Đilas Mentor: MN dr Radivoje Dinulović, redovni profesor Prostori alternativnih kulturnih praksi u Jugoslaviji: 1945- Naslov rada: NR 1980. Jezik publikacije: JP Srpski Jezik izvoda: JI Srpski i engleski Zemlja publikovanja: ZP Republika Srbija Uže geografsko područje: UGP Autonomna pokrajina Vojvodina, Novi Sad Godina: GO 2014. Izdavač: IZ Autorsko reprint izdanje Mesto i adresa: MA Novi Sad, Trg Dositeja Obradovića 6 (poglavlja VIII / stranica 178 / slika 28 / grafikona/ tabela 1 / Fizički opis rada: FO referenci 262) Naučna oblast: NO Arhitektura i urbanizam Naučna disciplina: ND Arhitektonsko-urbanističko projektovanje, istorija i teorija Alternativna kultura – mejnstrim (mainstream) kultura, Predmetna odrednica, ključne arhitektura i urbanizam, pojedinac – kolektivno biće, II reči: PO Jugoslavija, prostor kulture, svakodnevica UDK Čuva se: ČU Biblioteka Fakulteta tehničkih nauka, Novi Sad Važna napomena: VN Rad istražuje alternativne kulturne prakse arhitekture i urbanizma u Jugoslaviji, nastale u periodu 1945. i 1980. Teorijske, edukativne, kustoske, umjetničke i profesionalne Izvod: IZ arhitektonske prakse su sagledane u kontekstu socijalističke svakodnevice i modernizma. Objašnjene su osnovne karakteristike fenomena alternativnih kulturnih praksi, prostora i autora, njihova reprezentativna moć kao sastavni dio reprezentacije moći države, njihova posebnost kao prostorno-kulturnog fenomena i trajne posljedice nezavisno od izmjenjenih uslova i okolnosti u kojima danas postoje.
    [Show full text]
  • Galerija Dessa 25 Let 1989
    GALERIJA DESSA 25 LET ČASOVNI PREGLED 1989-2014 1989 13. januar 1989 • otvoritev razstave: »Damjan Gale; Plečnikovi stebri«, galerija Tabarelli, Bolzano 17. april 1989 • Ljubljanska županja Nuša Kerševan je svečano odprla nove prostore DESSA • otvoritev razstave »Plečnikovi nagrajenci 1989«, Galerija DESSA, Ljubljana 19. april 1989 • predavanje: »Plečnikovi nagrajenci se predstavijo«, Andrej Kemr, Tomaž Kržišnik, Miljenko Licul, Galerija DESSA, Ljubljana 21. – 22. april 1989 • ekskurzija: Ob Brenti – Padova – Vicenza 22. maj 1989 • otvoritev razstave: » Muzej Trigon Gradec; razstava natečajnih projektov povabljenih avtorjev iz Jugoslavije«, Galerija DESSA, Ljubljana 24. maj 1989 • predavanje: »Trigon Graz«, Majda Kregar in Miha Kerin, Vojteh Ravnikar, Branko Silađin, Aleš Vodopivec in Matej Vozlič, Galerija DESSA, Ljubljana 31. maj 1989 • predavanje: »Sicilija«, Janez Koželj, Galerija DESSA, Ljubljana 1. – 7. junij 1989 • ekskurzija: Praga – Dresden –Berlin 12. junij 1989 • otvoritev razstave: »Jurij Kobe et al.; Sedem projektov«, Galerija DESSA, Ljubljana 14. junij 1989 • predavanje: »Natečaj za mobilno dvorano za graški festival«, Horst Haberl – Graz, Galerija DESSA, Ljubljana 21. junij 1989 • predavanje: »Pogovor ob razstavi«, Jurij Kobe, Galerija DESSA, Ljubljana 28. junij 1989 • predavanje: »Tretja številka Lista«, Miloš Florijančič, Galerija DESSA, Ljubljana 8. september 1989 • tiskovna konferenca: »100. številka revije AB«, Galerija DESSA, Ljubljana • otvoritev razstave: »100. številka revije AB«, Galerija DESSA, Ljubljana 12. september 1989 • otvoritev razstave: »Jurij Kobe et al.; 7 Projekte – 7 projektov«, Kleine Gallerie, Künstlerhaus, Celovec 18. september 1989 • predavanje: »Arhitekturni projekti«, Mario Bellini – Milano, Klub delegatov, Ljubljana • otvoritev razstave: »Mario Bellini; Trije arhitekturni projekti«, Galerija DESSA, Ljubljana 30. september 1989 • predavanje: »DESSA and the architecture of its members«, Andrej Hrausky, Jurij Kobe, na srečanju skupine »Stredotlaci«, Stary Splavi – Češka 26.
    [Show full text]
  • Oovinski Časopis
    INSTITUT Zfi NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas. 1997 941/949 119970080,3 -OOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 1997 3 letnik 51 ZČ, Ljubljana, 51, 1997, številka 3 (108), strani 295-442 in XI-XIV UDK 949.712(05) ZGODOVINSKI UDC ČASOPIS ."• HISTORICAL REVIEW ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Rajko Bratož dr. Ernst Bruckmüller dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. 12. 1997. Prevodi: Nives Sulic Dular (angleščina), mag. Niko Hudelja (nemščina), dr. Boris Gombač (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2Л, tel.: (061) 1769-210, e-pošta: ž[email protected] Letna naročnina: za nečlane in ustanove 5000 SIT, za društvene člane 3600 SIT, za društvene člane- upokojence 2700 SIT, za društvene člane-študente 1800 SIT (vse za leto 1997). Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1280 SIT. Naročnina za tujino znaša za ustanove 75 DEM (46 USD), za posameznike 55 DEM (34 USD) in za študente 35 DEM (22 USD) oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Plačuje se na račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-27620- 10295/4. Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Littera pietà, d.o.o., Ljubljana, september 1998 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št.
    [Show full text]
  • 94/99, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto IX 94 19. 11. 1999 Rg-300084 drobno s svežim sadjem in zelenjavo; 5222 Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Trgovina na drobno z mesom in mesnimi Sodni register Srg št. 97/00459 z dne 4. 9. 1998 pri izdelki; 5223 Trgovina na drobno z ribami, subjektu vpisa MOTOŠOP, podjetje za tr- raki, mehkužci; 5224 Trgovina na drobno s govino z avtomobili in avtodeli, d.o.o., kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi Rogaška Slatina, Kidričeva 42, sedež: izdelki; 5225 Trgovina na drobno z alkohol- Kidričeva 42, 3250 Rogaška Slatina, nimi in brezalkoholnimi pijaèami; 5226 Tr- pod vložno št. 1/00828/00 vpisalo v sodni govina na drobno s tobaènimi izdelki; 5227 CELJE register tega sodišča spremembo osnovne- Trgovina na drobno v drugih specializiranih ga kapitala, uskladitev z zakonom o gospo- prodajalnah z živili; 5233 Trgovina na drob- Rg-212324 darskih družbah, spremembo dejavnosti n no s kozmetiènimi in toaletnimi izdelki; 5241 Okrožno sodišče v Celju je s sklepom uskladitev dejavnosti s standardno klasifika- Trgovina na drobno s tekstilom; 5242 Trgo- Srg št. 94/04451 z dne 25. 9. 1998 pri cijo dejavnosti s temile podatki: vina na drobno z oblaèili; 5243 Trgovina na subjektu vpisa AVTOMOTOR, trgovina in Matična št.: 5299322 drobno z obutvijo in usnjenimi izdelki; 5244 servis, d.d., Celje, sedež: Miklošičeva 5, Osnovni kapital: 58,083.323 SIT Trgovina na drobno s pohištvom, svetili in 3000 Celje, pod vložno št. 1/03050/00 Ustanovitelji: Verzel Rudolf, izstopil drugimi predmeti za gospodinjstvo; 5245 vpisalo v sodni register tega sodišča pove- 28.
    [Show full text]
  • Deset Gledaliških Let Na Prelomu Tisočletja
    Zgodovina ptujskega gledališča 1992–2002 Deset Nič se bolj stalno ne spreminja gledaliških let kot preteklost, kajti preteklost, na prelomu ki vpliva na naša življenja, tisočletja ni sestavljena iz tega, kar se je v resnici zgodilo, ampak iz tega, kar mislimo, Kulturni poletni dolgčas 23. 7. 1992 Tednik Ribe ne smejo crkniti zaradi predstave 30. 7. 1992 Tednik Absurdni humor na otoku - Predstava je Ptujčane navdušila 12. 8. 1992 Večer PTUJSKI TEATER Zgodovina ptujskega gledališča III, DRUGAČNO AMATERSKO GLEDALIŠČE 14. 8. 1992 Večer SAMO STRELEC, FRANCI MLAKAR IN ROMANA ERCEGOVIĆ SO MORDA NOVI PROTAGONISTI POKLICNEGA TEATRA NA PTUJU 24. 7. 1993 Večer Pekla ni, to smo mi Grom v poletno vročino zaspanega Ptuja – Svoje pripovedujejo, kot pravijo, na način gledališča 27. 7. 1993 Novice Avgusta premiera poklicnega gledališča v ustanavljanju 1992–2002 ZATO Mesto naj bo gledališče 29. 7. 1993 Tednik Bolj so na Ptuju Talijo zapirali, bolj je še živa 30. 7. 1993 Delo Sartre cepljen z Genetom – Učinkovita kombinacija, zelo dobra igra 12. 8. 1993 Slovenske novice Stvar ni v tem, koliko … 12. 8. 1993 Tednik Novo poklicno gledališče – NENAMERNA POŽIVITEV PREDSTAVE JE MOŠKA INTERPRETACIJA ŽENSKIH VLOG V IZVEDBI NEŠA TOKALIĆA IN VOJKA BELŠAKA 12. 8. 1993 Večer Ni čas za junake, čas je za ljudi 13. 8. 1993 Republika Ptuj se je v rimskem gledališču Euclide izredno lepo predstavil Zaprta vrata v odprtem Rimu 15. 3. 1994 Večer Kvalitetno in sugestivno odigrana drama 17. 3. 1994 Tednik ZATO. MED RIMOM IN PTUJEM 19. 3. 1994 Večer Po dolgih petintridesetih letih V Ptuju spet poklicno gledališče 26. 3.
    [Show full text]