Oovinski Časopis
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
INSTITUT Zfi NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas. 1997 941/949 119970080,3 -OOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 1997 3 letnik 51 ZČ, Ljubljana, 51, 1997, številka 3 (108), strani 295-442 in XI-XIV UDK 949.712(05) ZGODOVINSKI UDC ČASOPIS ."• HISTORICAL REVIEW ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Rajko Bratož dr. Ernst Bruckmüller dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. 12. 1997. Prevodi: Nives Sulic Dular (angleščina), mag. Niko Hudelja (nemščina), dr. Boris Gombač (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2Л, tel.: (061) 1769-210, e-pošta: ž[email protected] Letna naročnina: za nečlane in ustanove 5000 SIT, za društvene člane 3600 SIT, za društvene člane- upokojence 2700 SIT, za društvene člane-študente 1800 SIT (vse za leto 1997). Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1280 SIT. Naročnina za tujino znaša za ustanove 75 DEM (46 USD), za posameznike 55 DEM (34 USD) in za študente 35 DEM (22 USD) oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Plačuje se na račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-27620- 10295/4. Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Littera pietà, d.o.o., Ljubljana, september 1998 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-348/92 mb. z dne 24. 4. 1992 šteje Zgodovinski časopis za proizvod, od katerega se plačuje 5-odstotni prometni davek. ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 51, LETO 1997, ŠTEVILKA 3 (108) KAZALO - CONTENTS JUBILEJI - ANNIVERSARIES Prof. dr. Tone Ferenc - sedemdesetletnik (Boris Mlakar) 297-300 Prof. Dr. Tone Ferenc - Septuagenarian RAZPRAVE - STUDIES Peter Štih, Diplomatične in paleografske opombe k listinama Otona II. o podelitvi loškega ozemlja škofiji v Freisingu (DO II 47 in DO П 66) 301-321 Diplomatic and Paléographie Notes to the Two Documents of Otto II on the Bestowal of the Škofja Loka Territory to the Freising Diocese (DO II 47 and DO II 66) Igor G rdi n a, Ipavci. Enkrat v življenju se smeje Apolon 323-374 The Ipavec Family. Once in a Lifetime Smiles Apollo Avgust Lešnik, Razcep v mednarodnem socializmu v letih 1919-1923 375-383 The Split in the International Socialism in the Years 1919-1923 Goran Schmidt, Osnutek Ustave kneževine Slovenije (Za dosje »Stanko Majcen« - vmesno poročilo) 385-402 A Draft of the Constitution of the Principality of Slovenia (Dossier »Stanko Majcen« - an Intermediate Report) Nevenka Troha, Slovenski zgodovinarji in vprašanje »fojb« 403-411 Slovenian Historians and the Question of »foibe« KONGRESI, SIMPOZm, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Seminar »Identità e storia della Repubblica. Per una politica della memoria nell'Italia d'oggi« (Identiteta in zgodovina Republike Italije. Za politiko spomina v današnji Italiji), Rim, 26. in 27. junij 1997 (Nevenka Troha) 413-414 Seminar »Identità e storia della Repubblica. Per una politica della memoria nell'Italia d'oggi« (Identity and History of Republic of Italy. For the Policy of Remembrance in Today's Italy), Rome, June 26 and 27, 1997 Mednarodna konferenca »Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji«, Koper-Nova Gorica, 25.-27. septembra 1997 (Matjaž Klemenčič) 414-416 International Conference »The Paris Peace Treaty, New Yugoslav-Italian Border and the Annexation of Slovenian Coastland to Slovenia«, Koper-Nova Gorica, September 25-27, 1997 OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Marjeta Šašel Kos, The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia. Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije (Rajko B ratož) 417-419 David Pearson, Provenance research in book history. A handbook (Anja Dular) 419-420 Sergij Vilfan, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci (Marko Kambič) 420-423 Stane Granda, Jovo Grobovšek, Bojan Radovič, Peter Simič, Novo mesto. Monografija. (Igor Grdina) 423^125 Bruno Volpi Lisjak, Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave (Stane Granda) 425^126 Vasja Klavora, Škabrijel. Soška fronta 1917 (Davorin Vuga) 426-428 Zsiga Tibor, Muravidéktól Trianonig (Vilko Novak) 428-430 Ivan Čizmić, History of the Croatian Fraternal Union of America (Matjaž Klemenčič) 431-432 John R. Lampe, Yugoslavia as History: Twice there was a Country (Matjaž Klemenčič) 432^138 Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina. Popotovanje skozi čas v 189 nasmehih (Darko Friš) .... 438-439 Annales 6 in 7/'95 (Letnik V.). Anali za istrske in mediteranske študije (Avgust Lešnik) 439-441 OBVESTILA - INFORMATIONS Najava 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev (Barbara Šatej) 442 Information on 29th Assembly of Slovenian Historians IZVLEÔCI - ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 51, 1997, 2 (107) in 3 (108) XI-XIV Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski časopis - Historical Review, 51, 1997, 2 (107) and 3 (108) ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 • 3 (108) • 297-300 297 JUBILEJI Prof.dr. Tone Ferenc - sedemdesetletnik Čeprav imamo zgodovinarji do kategorije časa prav poseben in včasih vzvišen odnos, je kljub vsemu tudi za nas njegova glavna mera človeško življenje in njegov hiter tek. Zato ne moremo zanikati vtisa, da je bilo »šele včeraj«, ko smo v našem časopisu prebirali naklonjene besede dr. Miroslava Stiplovška ob šestdesetletnici dr. Ferenca. Ena osrednjih osebnosti sodobnega slovenskega zgodovinopisja, znanstveni svetnik in univerzitetni profesor dr. Tone Ferenc pa konec leta 1997 že praznuje sedemdesetletnico. Res je, zaradi bioloških zakonov našega življenja naj bi to bila že kar visoka obletnica, toda hkrati lahko vsi, ki jubilanta dobro poznajo, potrdijo, da kot zgodovinar in moder človek dobro ve, kako odvzeti oziroma otopiti življenju manj lepe dimenzije: z vztrajnim, trdim in predvsem ustvarjalnim delom, ki pomlajuje in osrečuje tako njega samega kot tudi njegovo okolico. Dr. Ferenc izhaja iz Prlekije, rodil se je namreč v Veržeju 6. decembra 1927 kmečkim staršem; mati je bila sestra skladatelja Slavka Osterca. Šolanje na nižji gimnaziji je zaradi nacistične okupacije prekinil in je vojna leta prebil doma ob kmečkih opravilih. Zaradi tedanjih razmer pa mu po končani vojni ni bilo dano takoj nadaljevati šolanja, saj je moral najprej v vojsko, v enoto KNOJ, kjer je opravil tudi podčastniško šolo. Šele po dveh letih je lahko dal duška svoji ukaželjnosti, saj je na mah napravil privatni izpit za dva razreda gimnazije in malo maturo ter nato nadaljeval redno šolanje na višji gimnaziji v Murski Soboti; tam je maturiral 1951. Že v 298 В. MLAKAR: PROF. DR. TONE FERENC - SEDEMDESETLETNIK gimnazijskih letih pa je pokazal neumorno delovno energijo, saj je bil ves čas voditelj v takratnih mladinskih organizacijah, npr. sekretar aktiva SKOJ in predsednik aktiva Ljudske mladine Slovenije v Veržeju, predsednik aktiva LMS in sekretar osnovne organizacije KPS na gimnaziji, bil je stalni udeleženec mladinskih delovnih akcij, komandant delovne brigade »Štefana Kovača« itd.; vse to ob stalnih odličnih učnih uspehih. Po maturi se je odločil za študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tudi med univerzitetnim študijem je bil politično aktiven, med drugim v Združenju Zveze študentov Jugoslavije. Kot mnogim dragim v slovenski »študentski zgodovini« tudi našemu jubilantu v materialnem pogledu ni bilo vse z rožicami posuto, zato se je začasno zaposlil kot arhivarski pomočnik v ljubljanski izpostavi Vojnozgodovinskega inštituta JLA pri redakciji Zbornika dokumentov in podatkov o NOV Slovenije (del VI). Tam se je srečal z resnim praktičnim delom in uporabo arhivskih dokumentov, kar mu je bilo »usojeno« še vsa naslednja desetletja. Diplomiral je 1956 ter za diplomsko nalogo prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Kot arhivar (arhivist) se je zaposlil v takratnem Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani; 1958 je napravil arhivistični strokovni izpit in naslednje leto kot arhivist prešel v novoustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Že takoj spočetka se je posvetil tudi znanstveno raziskovalnemu delu, objavil je nekaj vidnih razprav in 1960 ga je svet inštituta izvolil za znanstvenega sodelavca. Tako se je dokončno odločil za proučevanje zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem. Čeprav je, kot vidimo, svojo kariero pričel z arhivskim delom, pa je sam prav to kasneje označil za srečo. Seznanil se je namreč z važnimi kategorijami arhivskih virov, spoznaval strukturo ustanov - ustvarjalcev gradiva in ker mu energije in časa, prebitega v arhivih, nikdar ni bilo žal, je sčasoma postal izreden poznavalec arhivskih virov, tako v domačih kot zatem tudi v tujih arhivih. Na inštitutu je kmalu postal tudi vodja raziskovalnega oddelka za zgodovino NOB (temeljne organizacijske enote II. zgodovinskega oddelka). Inštitut pa je bil tedaj dokaj raznorodna druščina in resno znanstveno delo ter disciplina kot glavna deviza mladega znanstvenika nista zmeraj naletela na ustrezno