GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM Priročnik za gledališko opismenjevanje GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM Priročnik za gledališko opismenjevanje eSLOGI, številka 3 Avtorji besedil Jezikovni pregled: Nika Arhar, dr. Zala Dobovšek, Blanka Gombač, Tin Grabnar, mag. Sandra Jenko, mag. Martina Peštaj, Ira Ratej, Mojca Redjko, mag. Alma R. Selimović, dr. Štefan Vevar, Špela Šinigoj Urednica : Andraž Polončič Ruparčič Uredniška zasnova : dr. Maja Šorli : mag. Sandra Jenko Izbor fotografskega gradiva Oblikovanje : dr. Maja Šorli, Brina Zoran : Nina Šturm Izdajatelj : Slovenski gledališki inštitut (zanj mag. Mojca Jan Zoran, direktorica) Ljubljana, 2021 Elektronska izdaja eSLOGI–3 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (URL): https://www.slogi.si/publikacije/gledalisce-pod-drobnogledom/ Datum javne objave: 12. april 2021 Priročnik je izšel tudi v tiskani obliki. Publikacija je brezplačna. Vsem ustanovam in ustvarjalcem se zahvaljujemo za dovoljenja za objavo fotografij. Za pomoč pri nastanku priročnika se zahvaljujemo mag. Nataši Bucik, Nadi Požar Matijašič in Vladimirju Pircu. Gleda( )išče Priročnik je izšel v okviru nacionalnega projekta kulturno-umetnostne vzgoje l . Naložbo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. © Slovenski gledališki inštitut, 2021 Vse pravice pridržane. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 57406211 ISBN 978-961-6860-30-7 (PDF) Vsebina Nagovor 5 Uvod 7 1. del Po sledeh slovenske gledališke zgodovine 15 Spoznavanje gledališča in presojanje kakovosti 29 Odstiranje potencialov sodobnega gledališča 45 Izrazna sredstva 55 Gledališka uprizoritev od ideje do premiere 73 Od ideje do premiere – drugič drugače v neinstitucionalnih gledališčih 97 Razigranost lutkovnega gledališča 109 2. del Različne predstave za različno stare otroke 121 Umestitev gledališkega obiska v pouk 139 Gledališče vabi odraščajoče občinstvo 149 Razvoj mladih občinstev 167 3. del Predstava pod drobnogledom 197 Dejavnosti za ustvarjalno pripravo na ogled in refleksijo predstave 227 Priporočena literatura 271 Gledališče pod drobnogledom Gledališče, ki ga je pisec prvega slovenskega teatrološkega dela Josip Nolli imenoval »najlepša iznajdba človeškega duha«, je radoživ in iskriv prostor svobode, preizpraševanja, odprtega dia- loga, povezovanja, kreativnosti, umetniških in estetskih stvaritev ter doživetij. Je most med prej, zdaj in potem – vzpostavlja odnos s preteklostjo, nagovarja sedanjost in se spogleduje s priho- dnostjo. Gledališče je drobnogled časa, prostora, človeka in ljudi. Je prostor, kjer se GLEDA(in) IŠČE – sebe, drugega, naju, nas. To »najlepšo iznajdbo človeškega duha« želimo podariti tudi mladi publiki, jo opismeniti za Gledališče pod drobnogledom gledališče in ji s tem dati možnost, da spozna, izbere in se odloči za navdihujoče vseživljenjsko druženje z gledališčem. Priročnik je podstat za razvoj in krepitev kreativnega partnerstva med umetnostjo ter vzgojo in izobraževanjem, je spodbuda za prido- bivanje novih znanj, veščin in kompetenc, je orodje za razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, je pomočnik na poti do vzgoje mladega kritičnega gledalca in ljubitelja gledališča. V poglavjih izpod peresa poklicnih gledališčnic in gledališčnikov, pedagoginj in pedagogov, ki ustvarjajo uprizoritveno produkcijo, o njej pišejo in delajo z različnimi občinstvi, poudarjamo sistematično spoznavanje kakovostne profesionalne gledališke produkcije za otroke in mlade, sodelovanje poklicnih gledaliških ustvarjalcev z vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter opišemo ustvarjalne in inovativne metode učenja o vseh vidikih gledališča. Gleda(l)išče Priročnik je plod večletnega nacionalnega projekta na področju kulturno-umetnostne vzgoje , ki partnersko povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, kulturne ustanove in ustvarjalce ter v formalno učno okolje vpeljuje nefor- malne kreativne pristope. Nastajal in rojeval se je v povezovanju in sodelovanju, v iskanju, dia- logu in viharjenju. Je sad vseh nas, ki verjamemo v gledališče in kulturno-umetnostno vzgojo. Gleda(l)išče Zato hvala, drage kolegice in kolegi, ki ste s svojo strokovnostjo ter ustvarjalnostjo pripomogli k izidu tega priročnika in izvedbi projekta . Hvala ustanovam in posameznikom, ki sodelujete z nami, ker verjamete, da skupaj zmoremo več. Hvala vsem avtoricam in avtorjema za poglavja, ki so vzela gledališče pod drobnogled, hvala gledališčem, šolam, fotografinjam in fotografom, ki ste prispevali slikovni material, prav tako bistveni del priročnika. Za konstruk- tivno branje in komentarje se iskreno zahvaljujemo mag. Nataši Bucik (Ministrstvo za kulturo RS) in Nadi Požar Matijašič (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS), ki sta gonilni sili razvoja kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji, ter Vladimirju Pircu (Zavod RS za šolstvo). Hvala strokovni, potrpežljivi in vztrajni urednici priročnika dr. Maji Šorli ter ekipi – oblikovalki Nini Šturm, lektorju Andraži Polončiču Ruparčiču in vsem drugim, ki so priročnik pripeljali do izida v tiskani in tudi e-obliki – najdete jo na platformi Zlata paličica in spletnih straneh Sloven- skega gledališkega inštituta. In ne nazadnje, hvala kolegici Sandri, strastnemu in neumornemu gibalu, spodbujevalcu in gonilu projekta in kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča. Glejte, iščite in posvojite gledališče.Mag. Mojca Izplača Jan Zoran, se. direktorica Slovenskega gledališkega inštituta. 5 Gledališče je ena tistih umetnosti, ki se vsaj v zadnjih sto letih vsebinsko neustavljivo širi. Zato ga moramo, še preden se posvetimo radostim gledališkega opismenjevanja, opredeliti. da en človek ali več ljudi (gledališke ustvarjalke in ustvarjalci, lahko tudi Gledališki dogodek lahko imenujemo predstava ali odrska izvedba ali še kako drugače, performerke, igralci ali izvajalke) izvajajo neko akcijo, katere temelj je igra/nje, za ugodje bistveno pa je, gledanja enega ali več ljudi – občinstva na način, ki je v nečem drugačen od našega običaj- nega življenja . To je še vedno precej široka opredelitev, a takšno je tudi sodobno gleda- lišče v 21. stoletju. uprizoritvena/scenska/odrska/ performativna umetnost/praksa uprizo- Gledališče lahko najdemo v različnih poimenovanjih, kot so ritvene/odrske/scenske/performativne umetnosti , včasih ga imenujemo z izrazi v množini, kot so . Vse to govori o zelo podobnih praksah. Da, tudi praksa je še en izraz, ki se pogosto uporablja v gledaliških kontekstih. Gledališ- ka umetnost je nadvse bogata in razvejana, zato imamo v mislih vse gledališke zvrsti, od zgodovinskih začetkov do danes. Ločimo besedno ali govorjeno gledališče ali kar dramsko gledališče, v katerem se uprizarjajo besedila, nebesedno gledališče, ki mu rečemo tudi fizi- čno gledališče, včasih pa gre tudi za instalacije, performanse, cirkus, gibalno ali kar plesno male umetnosti Kleinkunst gledališče, lutkovno ter predmetno gledališče pa intermedijsko in glasbeno gledališče. Med odrske umetnosti spadajo tudi t. i. (nem. ), kamor lahko uvrsti- mo kabaret, stand up komedijo, improvizacijsko gledališče, skratka, gledališke oblike, ki jih ustvarjalci in ustvarjalke izvajajo na manjših ali netradicionalnih gledaliških prizoriščih. O različnih oblikah gledališča podrobneje pišemo v prvem delu tega priročnika. A ne glede na gledališko obliko, s katero se srečamo, je osrednjega pomena prav zavedanje, da se gleda- lišče kot umetnost razlikuje od vsakdana. Kako jo sočasno doživljati kot različno od življen- ja in hkrati tudi kot življenje samo, o tem govori pričujoča knjiga. Pa seveda ne Gleda(l)iščezgolj o tem. Ta priročnik je sad petletnega nacionalnega kulturnovzgojnega projekta (2016–2020), ki partnersko povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, kulturne ustanove in ustvarjalce. Povečati gledališko pismenost je eden od temeljnih ciljev projekta in vsebine v tem priročniku naslavljajo tudi druge projektne cilje: v poglavjih izpostavljamo sistema- tično spoznavanje kakovostne profesionalne gledališke produkcije za otroke in mlade, so- delovanje poklicnih gledaliških ustvarjalcev z vzgojno- izobraževalnimi zavodi, opišemo pa tudi ustvarjalne in inovativneGledališče metode pod učenja drobnogledom o vseh vidikih gledališča. V prvem delu priročnika na kratko predstavimo slovensko gledališko zgodovino, nadaljujemo s spoznavanjem gledališča v stiku s predstavo, potem razpremo značilnosti sodobnega gledališča v 21. stoletju in obširno spregovorimo o različ- nih izraznih sredstvih, ki so značilna za gledališče. Nato se spet osredotočimo na najizra- zitejše vidike slovenskega gledališča: na predstave in poklice v večjih dramskih gledališčih 7 ter na neinstitucionalnih prizoriščih, posebej pa se posvetimo še lutkovnemu gledališču, ki je največkrat prva gledališka oblika, s katero se človek sreča. Drugi del opisuje, kaj se dogaja v prostoru, ki ga skupaj naseljujejo gledališče in vzgoj- no-izobraževalni zavodi ter ljudje, ki v njem ustvarjajo. Pri tem opredelimo razvojne zna- čilnosti otrok in mladih, da lahko iz/beremo ustrezno gledališko predstavo, povemo, kako učitelj/-ica umesti ogled kakovostne predstave v pouk, to pa dopolnimo z vidikom ustanov, ki ponujajo gledališče različnim občinstvom. Ta del končujemo s poglavjem o sodobnih praksah gledališkega opismenjevanja za mladostnike, za katere upamo, da jih bo gledališka umetnost spremljala tudi v odraslosti. Tretji del priročnika pa je opis vzorčnega modela integracije gledališkega obiska v formal- no učno okolje z naslovom »Predstava pod drobnogledom«.