DOCSLIB.ORG

Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TOMAŽ ERŽEN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Razredni pouk PRISPEVEK REVIJE CICIBAN K RAZVOJU SLOVENSKE MLADINSKE POEZIJE DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć, red. prof. Kandidat: Tomaž Eržen Ljubljana, maj 2015 Uvod Otroška revija Ciciban redno izhaja od leta 1945, torej že 70 let. V njej so izhajala razli čna neliterarna in literarna dela, s katerimi je naredila prispevek k otroškemu spoznavanju literarnega sveta in s tem k razvoju mladega bralca. Ciljni bralec revije je starejši predšolski in mlajši šolski otrok od 6. leta naprej (Strokovna ocena revij Cicido , Ciciban in Za starše , Dr. Marcela Batisti č Zorec, Ljubljana, 2006). Po teoriji o mladem bralcu Arthurja Appleyarda je takrat otrok v obdobju »bralca kot junaka in junakinje«, ko se istoveti z osrednjo osebo v zgodbi (Blaži ć, 2011). Diplomsko delo raziskuje prispevek revije Ciciban k poeziji in pesnikom. Ker so v reviji, ki je redno izhajala od leta 1945, objavljali številni pesniki, je ta neposredno podpirala in še podpira slovensko mladinsko pesništvo in s tem tudi prispeva k njenem razvoju. Tako mladi bralci lahko spoznavajo pesništvo in pesnike preko branja revije in s tem jih revija vzgaja v mlade bralce poezije. Klju čne besede: Ciciban, pesništvo, avtorske pesmi, ljudske pesmi, klasi čni pesniki, sodobni pesniki, uredniki, mladinska periodika, moški pesniki, ženske pesnice Introduction Slovenian children's and youth magazine Ciciban is coming out regularly since 1945 until today, in total 70 years. It promoted many non-literary and literary works which contributed to children's knowledge of world of literature and their reading development. Older pre-school and primary school children are the target readers of Ciciban magazine, starting from age of 6 years on (Professional rating of magazines Cicido, Ciciban and Za starše, dr. Marcela Batisti č Zorec, Ljubljana, 2006). According to Arthur Appleyard's theory of young reader it's child's age of »reader as hero and heroine«, when he or she identifies himself/herself with the main charater in the story (Blaži ć, 2011). This diploma researches contribution of Ciciban magazine to poetry and poets. Many different poets were publishing their works through decades and because of that, the magazine was supporting and still is supporting Slovenian youth poetry which helps its development. Young readers learn about Slovenian poetry and poets through reading of the magazine which educates them to become young poetry readers. Keywords: Ciciban, poetry, authorship poetry, folk poetry, classic poets, modern poets, editors, youth periodicals, male poets, female poets Kazalo 1 Mladinska periodika ............................................................................................................ 9 2 Kratka zgodovina slovenske mladinske periodike .............................................................. 9 2.1 Vedež ........................................................................................................................... 9 2.2 Vrtec .......................................................................................................................... 10 2.3 Angel ček .................................................................................................................... 11 2.4 Zvon ček ..................................................................................................................... 12 3 Revija Ciciban ................................................................................................................... 13 3.1 Uredniška obdobja revije Ciciban ............................................................................. 14 3.1.1 Josip Ribi čič ....................................................................................................... 14 3.1.2 Albin Vajngerl .................................................................................................... 15 3.1.3 Lojze Krakar ....................................................................................................... 15 3.1.4 Adolf Šinkovec - Črtomir ................................................................................... 16 3.1.5 Zima Vrš čaj-Holy ............................................................................................... 17 3.1.6 Branka Jurca ....................................................................................................... 18 3.1.7 Leopold Suhodol čan ........................................................................................... 19 3.1.8 Branka Jurca ....................................................................................................... 20 3.1.9 Jože Šmit ............................................................................................................ 21 3.1.10 Božo Kos ............................................................................................................ 22 3.1.11 Nataša Bucik ...................................................................................................... 23 3.1.12 Slavica Remškar ................................................................................................. 24 4 Razvoj in tipi čne zna čilnosti revije Ciciban po desetletjih ............................................... 26 4.1 1945–1955 .............................................................................................................. 26 4.2 1955–1965 .............................................................................................................. 26 4.3 1965–1975 .............................................................................................................. 26 4.4 1975–1985 .............................................................................................................. 27 4.5 1985–1995 .............................................................................................................. 27 4.6 1995–2005 .............................................................................................................. 27 4.7 2005–2015 .............................................................................................................. 27 5 Pesništvo ........................................................................................................................... 27 6 Razvoj pesništva v reviji Ciciban ..................................................................................... 28 6.1 1945–1955 ................................................................................................................. 28 6.2 1955–1965 ................................................................................................................. 30 6.3 1965–1975 ................................................................................................................. 32 6.4 1975–1985 ................................................................................................................. 34 6.5 1985–1995 ................................................................................................................. 35 6.6 1995–2005 ................................................................................................................. 37 6.7 2005–2015 ................................................................................................................. 39 6.8 Ostali zna čilni pesniki v reviji Ciciban ...................................................................... 41 Empiri čni del ............................................................................................................................ 42 1 Opredelitev raziskovalnega problema ........................................................................... 42 2 Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja .......................................................................... 42 3 Raziskovalni pristop in metoda ......................................................................................... 43 4 Vzorec ................................................................................................................................ 43 5 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ........................................................................... 43 6 Rezultati z interpretacijami ................................................................................................ 48 6.1 Avtorske pesmi ........................................................................................................... 48 6.2 Slovenske ljudske pesmi ............................................................................................. 61 6.3 Svetovne pesmi ........................................................................................................... 64 6.4 Uglasbene pesmi ......................................................................................................... 67 7 Ugotovitve ......................................................................................................................... 68 8 Sklep .............................................................................................................................. 70 9 Viri ................................................................................................................................ 71 10 Literatura ................................................................................................................... 71 11 Priloge .............................................................................................................................
Load more

Recommended publications
  • TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE in NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
    TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE IN NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Sredi šestdesetih let 20. stoletja so v zgodnji liriki Tomaža Šalamuna na­ stale tri pesmi, ob katerih je mogoče opazovati recepcijo parodije, pred­ vsem pa satire v totalitarnem, komunističnem sistemu. Ta družbenopoli­ tične satire v literaturi ni dovoljeval, zato je prvo pesem kriminaliziral in pesnika spravil v zapor, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske literature. Druga satirična pesem je ostala v senci prve. Tretja pesem pa je parodično in satirično izrabila časnikarski umetnostnozgodovinski tekst, toda to pesnikovo dejanje je povzročilo samo časnikarjev užaljen javni odmev, vendar nobenih sankcij, kajti časnikar ni bil komunistični politični veljak. Three parodic satires by Tomaž Šalamun. Three early poems by Tomaž Šalamun from the mid-1960s give us an opportunity to examine the re- ception o f parody, and particularly satire in the totalitarian, communist regime. The regime did not allow socio-political satire in literature: it criminalized the first poem and imprisoned the poet, and that is an un- precedented case in the history o f Slovenian literature. The second sati- rical poem remained in the shadow of the first one. The third poem used parodically and satirically a newspaper article on art history, but only brought about an offended public response by the journalist and no sanctions, because the journalist was not a notable communist po- litician. Meje parodije in satire Literarni teoretiki opredeljujejo parodijo kot literarni tekst, ki delno ali v celoti smeši kak drug tekst.1 Vendar povezava obeh besedil ni nekaj samoumevnega, saj obstaja samo takrat, ko jo bralec zazna.
    [Show full text]
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Slovenia – Mine, Yours, Ours
    07 ISSN 1854-0805 July 2011 Slovenia – mine, yours, ours • INTERVIEW: Milan Kučan, Lojze Peterle • PEOPLE: Dr. Mrs. Mateja De Leonni Stanonik, Md. • SPORTS: Rebirth of Slovenian tennis • ART & CULTURE: Festival Ljubljana • SLOVENIAN DELIGHTS: Brda cherries are the best contents 1 In focus 6 Slovenia celebrates its 20th anniversary editorial 2 Interview 10 Milan Kučan and Lojze Peterle 3 Before and after 16 20 years of Slovenian Press Agency (STA) 4 Art & culture 27 THE WORLD ON A STAGE Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 32 Julon, the first in the world Slovenia – mine, yours, ours with “green” polyamide 1 2 Regardless the differences among us Slovenians, we nevertheless have a com- 6 Natural trails 48 mon view of what sort of a country we want to live in: a developed, open, tol- erant, free and solidaristic one – among creative individuals in one of the most Slovenian caves and their telliness developed countries, to put it shortly. We also set these values as our goal 20 years ago when Slovenia gained its independence. How do the former president of the MONTHLY COMMENTARY 4 presidency of the Socialist Republic of Slovenia Milan Kučan and the first prime “No” to referendum like jumping off a train? minister Lojze Peterle see those times today, 20 years later, how do they remem- ber them and how do they project them to the present time? Read about it in this BUSINESS 14 issue’s interview. The Economy is Being Revived and Exports are I was hopeful then and I’m hopeful now, says Dan Damon, Journalist, BBC World Increasing Service, in his letter: “I was hopeful for an independent Slovenia even before 1991 A LETTER 20 because I believed (unlike quite a few Slovenians I spoke to at the time) that Slo- venia would be viable as a small, self-governing nation.
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • 255.4=163.6 Contemporary American Poetry In
    UDK 821.111(73)-09-1 "1945/2005"( 497.4):81 '255.4=163.6 CONTEMPORARY AMERICAN POETRY IN SLOVENIAN CRITICISM AND TRANSLATION: 1945 - 2005 lgor Divjak Abstract The article presents the Slovenian reception of five major groups in American post-war poetry -the Formalists, the Confessionals, the Beats, the Black Mountain poets, and the New York School poets - as well as the reception of those prominent authors who cannot be classified in any of these groups. The analysis reveals which groups have attracted most interest of the Slovenian critics and translators, when was the peak of their reception, which methods of interpretation have been used by the Slovenian critics, and to what extent has their judgement about certain contemporary American authors gradually changed. INTRODUCTION This survey of the Slovenian reception of American poetry written after World War II takes into consideration all the relevant articles and publications about contem­ porary American poetry published in Slovenia between May 9th, 1945 and the end of June, 2005. In these six decades a great deal of Slovenian critical attention was de­ voted to different periods and genres of American literature, and a great number of American authors were translated into Slovenian. In the second half of the 20th cen­ tury and the first years of the new millennium no other national literature attracted so much interest of both Slovenian scholars and readers, and probably no other literature has had so much influence on the contemporary Slovenian authors. The topic of this article, however, is limited only to the reception of those contemporary American poets whose work is not always familiar to the wider Slovenian public, but who nevertheless created a great deal of excitement, provoked vigorous debates, and proved very influential in Slovenian literary circles.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj
    [Show full text]
  • Linhartovo Sre Anje
    LINHARTOVO KULTURNI 25.-27. september 2014 SREANJE DOM 53 POSTOJNA Festival gledalikih skupin Slovenije ČETRTEK PETEK SOBOTA 25. september 2014 26. september 2014 27. september 2014 10.00 10.00 11.00 KD Slovenj Gradec, Studio A Gledališka šola Prve gimnazije KD Loški oder Škofja Loka Jose Luis Alonso de Santos: Maribor Simon Gray: IGRE JE KONEC LJUBEZENSKE IN ŠALJIVE SLIKE avtorski projekt (po S. Beckettu): AL FRESCO RAZMERJE PO BECKETTU 15.00 Gledališka skupina KD Brce, 17.00 11.30 Gabrovica pri Komnu KUD Franc Kotar Trzin Okrogla miza o predstavah Marjan Tomšič: ČEŠPE NA FIGI Nikolaj Erdman: SAMOMORILEC 17.00 17.00 20.00 Gledališka skupina KUD Štefan Okrogla miza o predstavah SLAVNOSTNA OTVORITEV FESTIVALA Kovač Murska Sobota TER PODELITEV LINHARTOVIH LISTIN Aleš Nadai: TOKRAT RES 20.00 IN PLAKETE REPUBLIKA! Questors Theatre, London, Velika Britanija Gledališki ansambel KUD »Zarja« 20.00 POTTERJEVE NEVERJETNE BOLHE Trnovlje – Celje Šentjakobsko gledališče Ljubljana (POTTERS AMAZING FLEAS), Carlo Goldoni: KRČMARICA Antony Jay, Jonathan Lynn: NEKOGARŠNJA PRTLJAGA MIRANDOLINA DA, GOSPOD PREMIER (SOMEBODY’S LUGGAGE) SLAVNOSTNA PODELITEV MATIČKOV IN ZAKLJUČEK FESTIVALA Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. V veliko čast mi je, da vas lahko v imenu Jerneju Verbiču, selektorju Marku Bratušu, ži- Jesenski čas na postojnske odrske deske Javnega sklada RS za kulturne dejavnost lepo riji in sodelavcem sklada, še posebej Silvi Bajc vsako leto pripelje bogato bero najboljših pozdravim na 53. Linhartovem srečanju v in Matjažu Šmalcu. gledaliških predstav ljubiteljskih skupin Postojni. minule sezone. V širni in pestri gledališki Linhartovo srečanje ni le srečanje najbolj- tradiciji vsekakor ne manjka zgodb, ki jim je ših slovenskih ljubiteljskih gledališč, ampak vredno prisluhniti, ljubezen do gledališča ter je stičišče vedenja o gledališču; prostor, kjer se predanost mnogih pa omogočata, da vse te kakovostna produkcija srečuje z ustvarjalnimi zgodbe lahko tako živo in jasno zaživijo pred potenciali mladih, šele prihajajočih umetni- našimi očmi.
    [Show full text]
  • Več Dni Odrezani Od Sveta
    Št. 31(1668) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 30. julija 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 J********************* fNagrade vstaje | Praznično in zavzeto J —■ ---------------------------- * Na 6. srečanju delavcev IMV je govoril Boris Gabrič — *10 dolenjskih nagrajen-* Opozoril je na zapleteni gospodarski položaj — Pevski * cev prejelo plakete } zbor, godba in recitatorji razživeli obiskovalce } — — ★ * Prejšnji teden so na slavnostni } Pri Miklavžu na Gorjancih je vstaje na Slovenskem in o pomenu J seji republiškega odbora ZZB * bila 22. julija proslava, ki jo je tega dejanja. Dejal je, da so se * NOV podelili 9 nagrad sloven- * ob 40-letnici vstaje in ustano­ slovenski vstaji že v samem začetku J skega naroda, 5 plaket Zveze * vitve OF pripravila konferenca pridružili tudi dolenjski komunisti, okrog katerih se je začelo nabirati * rezervnih vojaških starešin Jugo- J osnovnih organizacij sindikata Jslavije in 87 plaket ZZB NOV ★ jedro partizanov. IMV. Na prireditvi, ki je bila V nadaljevanju je Gabrič opozoril * Jugoslavije. Slavnostni govornik * hkrati šesto srečanje delavcev } je bil predsednik RO ZZB NOV* na zdajšnji zapleteni gospodarski po- IMV, je govoril sekretar medob­ * Slovenije Janez Vipotnik. i , Nagrade slovenskega naroda * činskega sveta ZKS za Dolenj­ * so prejeli: Matej Bor, Aleš Beb- * sko Boris Gabrič. J ler, Janez Bitenc, France Lubej * Gabrič je množici udeležencev * - Drejče, Milica Ostrovška, * uvodoma spregovoril o začetkih J uredniški odbor in avtorji knjige * •k »Revolucionarna izročila - do- J * micili v slovenskih občinah”, * Dve zm agi v ČSSR * uredniški odbor in avtoiji pionir- * }skih knjig s tematiko NOB pri* STARO IN NOVO — Partizanski most čez Kolpo pri Starem trguje znamenje napredka.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Acta Neophilologica 40
    ACTA NEOPHILOLOGICA 40. 1-2 (2007) Ljubljana MIRKOJURAK JAKOB KELEMINA ON SHAKESPEARE' S PLAYS SANDROJUNG WORDSWORTH' S "TINTERN ABBEY" AND THE TRADITION OF THE " HYMNAL" ODE JANES STANONIK MARCUS ANTONIUS KAPPUS: A REEVALUATION DARJA MAZI- LESKOVAR THE FIRST TRANSLATIONS OF LEATHERSTOCKING TALES JERNEJA PETRIC LOUIS ADAMJC'S "OLD ALIEN" AS A RELIC OF ETHNIC DIFFERENTIATION IN THE U.S.A. TATJANA VUKELIC UNDERSTANDING ZORA NEALE HURSTON' S THEIR EYES WERE WATCHING GOD BRANKA KALOGJERA "OLD" VS. "NEW" ETHNICITIES AND MULTIPLE IDENTITIES IN SANDRA CISNEROS' CARAMELO MAJDASAVLE INDIRECT NARRATION: ON CONRAD' S HEART OF DARKNESS AND FITZGERALD' S THEGREATGATSBY DARJA MARINSEK FEMALE GENITAL MUTILATION IN AFRICAN AND AFRICAN-AMERICAN WOMEN' S LITERATURE BRIGITA PAYSIC TIME AS THE FIFTH ELEMENT IN MARGARET LAURENCE'S MANAWAKA CYCLE JOHANN GEORG LUGHOFER EINE ANNAHERUNG AN HAND DES FALLBEISPIELS BERTHA VON SUTTNER MIHA PINTARIC THE ROLE OF VIOLENCE IN THE ROMANCES OF CHRETIEN DE TROYES SPELA ZAKELJ L' IRONIE DANS L' ALLEGORIE CHEZ RUTEBEUF PATRIZIA FARINELLI SUL FANTASTICO NELLA NARRATIVA Dl TABUCCHI UROS MOZETIC FROM DOUBLEVALANT TO MONOVALANT DISCOURSE: THE ROLE OF THE TRANSLATOR MIRKOJURAK BERNARD HICKEY. IN MEMORIA M ACTA NEOPHILOLOGICA 40. 1-2 (2007) Ljubljana MIRKOJURAK JAKOB KELEMINA ON SHAKESPEARE'S PLAYS ........... .... .. .. ... ........... .... ....... ..... ......... .. 5 SANDROJUNG WORDSWORTH'S "TINTERN ABBEY" AND THE TRADITION OF THE "HYMNAL:' ODE ....... 51 JANES STANONIK MARCUS ANTONIUS KAPPUS: A REEVALUATION .......................................................... 61 DARJA MAZI- LESKOVAR THE FIRST TRANSLATIONS OF LEATHERSTOCKING TALES .............................................. 75 JERNEjA PETRIC LOUIS ADAMIC'S "OLD ALIEN" AS A RELIC OF ETHNIC DIFFERENTIATION IN THE U.S .A. 89 TATJANA VUKELIC UNDERSTANDING ZORA NEALE HURSTON'S THEIR EYES WERE WATCHING GOD ............
    [Show full text]