DOCSLIB.ORG

Primerjalna Mladinska Knjiševnost

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Primerjalna Mladinska Knjiševnost Preseganje meje: Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 2006 Milena Mileva Blaši, Univerza v Ljubljani .rimerjalna mladinska knji%evnost Izraz primerjalna mladinska knjievnost je prvi uporabil Paul Hazard v smislu svetovne mladinske knjievnosti leta 1932. Posredno je povezan z Goethejevim konceptom S eltliteratur (1827) oz. s kanonskimi (mladinskimiA besedili, ki so došivela mednarodni uspeh: 1001 no, Robinzon Crusoe, Guliverjeva potovanja, Grimmove pravljice, Andersenove pravljice, Ostr%ek, Mali princ, Pika Nogavika, Harry Potter idr. Pomembna podroja primerjalne mladinske knjievnosti so zgodovina otroka in otrołtva, literarna obdobja, teorija in vrednotenje, prevodi, recepcija in vplivi, zvrsti in vrste, kanonska besedila in mladinska klasika, vekulturnost, globalizacija, vepredstavnost (multimedijiA in potronitvo. Primerjalna mladinska knjievnost pomeni poznavanje ve kot enega nacionalnega jezika in knjievnosti ter znanje in aplikacijo drugih disciplin na podroju knjievnosti. Usmerjena je evropocentrino, vendar s primerjalnim in interdisciplinarnim pristopom presega meje nacionalnih knjievnost. Bvod. Razvoj globalne ekonomije, sodobna komunikacijska tehnologija, evropska integracija, mobilnost :tudi kot posledice vojn), revina in politini dejavniki spodbujajo kulturno proizvajanje, pred nas pa postavljajo zahtevo, da premislimo nove kulturne identitete zunaj tradicionalnih nacionalnih pojmovanj. Medkulturnost je bistvo primerjalne knji%evnosti, ki je bila ustanovljena še v 19. stoletju kot nasprotje raziskavam nacionalnih jezikov in knji%evnosti. Nacionalne knji%evnosti se osredotoćajo na knji%evnost znotraj dr%avnih meja, primerjalna knji%evnost pa se kot kulturni korektiv osredotoća na t. i. svetovno knji%evnost. Literarna veda je po letu 1980 zaela posveati vejo pozornost kulturnim podobnostim in razlikam, npr. primerjava med łpansko in latinsko-ameriko knji%evnostjo, primerjava med knji%evnostmi v nemko govoreih de%elah, primerjava med knji%evnostmi v slovenłini :v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu). Pod vplivom sistemske teorije in konstruktivizma, novih poststrukturalistinih metod (npr. łtudij prevodov, łtudij spolov, kulturnih łtudij) so se razvile nove teorije in metode tam, kjer je imela prej primat primerjalna knji%evnost. Le-ta ni doslej upołtevala niti nacionalnih mladinskih knji%evnosti Preseganje meje: Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 2006 218 niti svetovne mladinske knji%evnosti. Mladinska knji%evnost je, zanimivo, še v osnovi bolj internacionalna kot literatura za odrasle. B tem smislu jo preućujejo npr. Gote 1lingberg, Penni Aotton :European children's Literature, 1998, 2000) in Picture books sans frontiers :2000). Paul Hazard. Leta 1932 je Paul Hazard napisal delo (njige, otroci in odrasli ljudje. Avtor je bil vodilni predstavnik tradicionalne francoske literarne vede in pozitivizma, ki je temeljil na filozofiji umetnosti Hippolyta Taina in umetnosti razumel kot vplivno podroćje dednosti, zgodovine in okolja. Hazardov ućenec Anton Ocvirk je slovensko javnost še leta 1936 seznanil s knjigo, ki je »pisana toplo, odeta je v stilno neposrednost prikazovanja, v šivahno, plastino figuralnost in presenea po bogatih psiholołkih opazovanjih, sodbah in izpovedih. Zdi se, kakor da je ni pisal znanstvenik, opremljen z grmado knjig, citatov in bibliografskih opazk, ampak ostroumni pripovednik, esejist, psiholog in estet.« :Ocvirk 1936). 1ot zaetnika mladinske knji%evnosti navaja Hazard Charlesa erraulta, ki je leta 1697 izdal zbirko pravljic.1 Hazardova knjiga je prvi poskus mladinsko knji%evnost postaviti kot predmet literarne vede in jo obravnavati kot estetski predmet, ne pa ve znotraj didaktike. Uvod nosi pomenljiv naslov Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga neloljivi del šivljenja, ostala poglavja pa so: O tem, da so odrasli dolgo zatirali otroke, Kako se otroci branijo pred odraslimi ljudmi, O premoći severnih de%el nad jušnimi, Nacionalne posebnosti in Floveanski ćut. Internacionali3acija. Leta 1946 je .ella Lepman povabila dvajset de%el, da podarijo knjige v Mednarodno mladinsko knji%nico (International Yugendbibliothek Mdnchen)2 in s tem praktino priela z internacionalno obravnavo mladinske knji%evnosti.3 Leta 1953 je bila ustanovljena zveza I00Y :International Board on Books for young People) in 1956 so zaeli podeljevati nagrado H. C. Andersena4 za mednarodne dose%ke na podroćju mladinske 1 Aharles errault je res objavil omenjeno zbirko pravljic, vendar pod imenom svojega sina. Motiv za to je v dejstvu, da ima model ljudske pravljice veliko prvin spolnosti, nasilja, kanibalizma ipd.: ni se namre spodobilo, da se visoki lan francoske akademije podpisal pod besedila, ki so simbolno artikulirala spolne fantazme dvorne aristokracije. 2 1inderbdcher als S eltliteratur aus der Sammlung 0ettina (urlimann: Ausstellung, Zentralbibliothek Zurich, 1380. (ttp:EEwww.ijb.deEentry2.html. 3 Europ\ische (inderbuecher in drei Jahrhunderten, Atlantis Berlag, 1353J angl. prevod 0rain S . Alderson, Three Centuries of ChildrenUs Books in Europe, OPford University ress, 1367. 4 (ttp:EEwww.ibby.orgE. Preseganje meje: Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 2006 Preseganje meje0 Slovenski slavisti+ni kongres, .agreb 200 219 knji%evnosti,5 od 1966 pa tudi nagrade za ilustracije.6 Vse dejavnosti po drugi svetovni vojni so spodbujale internacionalizem mladinske knji%evnosti. 2. april, Andersenov rojstni dan, je bil leta 1956 razglaen za mednarodni dan knjig za otroke.7 Nemki znanstvenik Klaus Doderer je 1963 ustanovil prvi Inłtitut za raziskovanje mladinskih knjig8 in izdal łtiridelno publikacijo Le9ikon der Kinder- und Jugendliterature :1975œ82), Bettine Hurlimann pa je izdala knjigo European childrenUs literature. Pomembna knjiga je tudi Poetics of Children's Literature :1986) izraelske semiotiarke Zohar Shavit,3 kjer je mladinska knji%evnost razumljena kot del polisistema. Peter Hunt je v International Companion Encyclopedia of Children's Literature :1996, 2004)10 še v naslovu poudaril internacionalizem, podobno tudi nemka znanstvenica irskega porekla Emer ONSullivan, s knjigo Comparative children's literature :2000, 2005).11 K internacionalizaciji in institucionalizaciji na svetovni ravni je prispevala ustanovitev presti%ne in obenem najveje literarne nagrade na podroćju otroke in mladinske knji%evnosti ALMA ali Astrid Lindgren Memorial Award :2002),12 ki jo financira łvedska vlada.13 Ravno tako je pomembna mednarodna nagrada 0ratov Grimm za literarno znanost na podroćju mladinske knji%evnosti, ki jo od leta 1986 podeljuje IIALO (International Institut for children's literature, Osaka).14 5 Slovenski nominiranci za Andersenovo nagrado so bili 1334 in 1336 Marlenka StupicaJ 1338, 2000, 2002 Svetlana Makarovi in Marija Lucija Stupica ter 2006 Lila rap. Bisoko priznanje za celotni opus sta dobili 1370 Ela eroci in Lidija Osterc. Coslej je bila naa edina finalistka med tirimi za Andersenovo nagrado Marija Lucija Stupica leta 2000. 6 B strokovnem %argonu je Andersenova nagrada imenovana 8mala Nobelova nagrada9. 7 Slovenske poslanice ob tem prazniku so: 7rance 0evk, oslanica otrokom vsega sveta, 1368J Ela eroci, Otroci kaj vam pomenijo knjige?, 1370J 0oris A. Novak in Matja% Schmidt, Otrotvo je poezija %ivljenja, poezija je otrotvo sveta, 1337. 8 (ttp:EEwww.uni-frankfurt.deEfbEfb10EjubufoEindeP.html. 3 (ttp:EEwww.tau.ac.ilErzshavitEpoclEcontents.html. 10 (ttp:EEwww.routledge- ny.comEshopping_cartEproductsEproduct_detail.asp?skuckisbnc0415230538kparent_idckpcc 11 (ttp:EEwww.loc.govEcatdirEtocEecip0413E2004015163.html. 12 Slovenski predlogi zanjo so: 2004 in 2005 Marlenka Stupica, 2005 Marija Lucija Stupica, 2006 in 2007 Liljana raprotnik Zupani Lila rap. 13 Nagrada znaa 5.000.000 vedskih kron :2003 Ahristine N\stlinger, 2004 Lydia 0ojunga, 2005 hillip ullman, 2006 1atherine aterson za knji%evnost). Nagrada se podeljuje tudi za ilustracije :2003 Maurice Sendak, 2004, 2005, 2006 Ryoji Arai). (ttp:EEwww.alma.seEpage.php. 14 Nagrada znaa 1.000.000 jenov :http:EEwww.iiclo.or.jpEenglishEenglish.htm). Cobitniki nagrad so bili: 1laus Coderer, Gote 1lingberg, .ames 7raser, Shin Torigoe, Cenise Escarpit, Theodor 0ruggemann, .ack Zipes, .ean errot, eter (unt in Maria Nikolajeva. Preseganje meje: Slovenski slavistični kongres, Zagreb, 2006 220 Periodi3acija. Nemka znanstvenica Bettina Kdmmerling-Meibauer15 je doloćila obdobja primerjalne mladinske knji%evnosti (1995): 1. 1945œ60 œ internacionalizacija mladinske knji%evnosti, vpliv knjige Paula (azarda. 2. 1960œ70 œ Gote 1lingberg, prvi doktor mladinske knji%evnosti (1964), avtor teorije o fantastini pripovedi in idejni pobudnik evropske mladinske knji%evnosti ter preseganja meja. Bettine Hurliman objavi 1965 łtudijo o evropski slikanici (prevod v slovenłino 1ristina Brenkova 1968). 3. 1980œ90 œ Zohar Shavit obravnava mladinsko knji%evnost kot del polisistema in poudari pomen prevajanja, kulturnih sprememb, kulturne zgodovine ter vekulturnih tudij. 4. o 1990 œ tevilne antologije, konference in posebne knji%ne izdaje, posveene primerjalni mladinski knji%evnosti. Mlade bralce zanimajo kakovostne knjige, ne pa avtorjevo nacionalno poreklo. Raziskovalci primerjalne mladinske knji%evnosti v Sloveniji so 1ristina 0renk, Ela Peroci, Zorka Peri, Martina Łircelj, Alenka Glazer, Marjana 1obe, (elga Glułi, .anez Rotar, 0orut Stra%ar idr. Slovenska mladinska knji%evnost je danes samostojen predmet poućevanja na Univerzi v Ljubljani in v Mariboru ter na obeh primorskih univerzah, v Kopru in Novi Gorici. Podro"ja primerjalne mladinske knjievnosti Osrednja podroja primerjalne mladinske knji%evnosti
Load more

Recommended publications
  • Intertekstualnost in Intermedialnost V Poeziji Uroša Zupana
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŢEVNOST ODDELEK ZA SLOVENISTIKO INTERTEKSTUALNOST IN INTERMEDIALNOST V POEZIJI UROŠA ZUPANA DIPLOMSKO DELO Mentorica NINA BARBIČ Izr. prof. IRENA NOVAK POPOV SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Somentor PRIMERJALNA KNJIŢEVNOST IN Izr. prof. MATEVŢ KOS LITERARNA TEORIJA LJUBLJANA, marec 2010 ZAHVALA V diplomi je poleg mojega truda in dela tudi delček vseh, ki so mi stali ob strani, zato bi se rada zahvalila staršem za dobre nasvete in smernice, predvsem pa za moralno podporo in vzpodbudo na vsakem koraku. Zahvaljujem se tudi svojemu fantu za vso pozitivno energijo, ki je olajšala proces pisanja. Zahvala gre tudi mentorjema za strokovno pomoč in usmeritve, ki so pripomogle k uspešnemu pisanju. POVZETEK Diplomsko delo poskuša z raziskovanjem medbesedilnih in intermedialnih navezav očrtati enega izmed vidikov poetike Uroša Zupana. Uvodni predstavitvi nekaterih teorij in pogledov na pojma intertekstualnost in intermedialnost sledi poglavje o avtorju, osredotočeno predvsem na njegovo ustvarjanje in prehode med sporočilnostjo posameznih zbirk, ki jasneje osvetljujejo določene značilnosti Zupanove poetike. V osrednjem in najobseţnejšem poglavju so s tabelarnimi prikazi posameznih intertekstualnih pojavitev podane informacije o pogostosti pojava in umestitvi primerov znotraj teorije, v analizah pa sem navezave in prevzete prvine predstavila v izvornem okolju ter poiskala podobnosti in razlike obeh pojavitev. V sklepih posameznih poglavij sem opredelila funkcije uporabljenih postopkov, ki so smerokazi pri ugotavljanju značilnosti Zupanove poetike. V poglavju o intermedialnih navezavah sem se osredotočala predvsem na umestitve konkretnih primerov v prej omenjene teorije in prav tako kot pri intertekstualnosti opredelila funkcije posameznih postopkov. Z opredelitvijo funkcij obeh prej omenjenih načinov navezovanja sem skušala preseči okvire zgolj določanja referenc in se dokopati do ključnih mest v Zupanovi pesniški drţi.
    [Show full text]
  • Nakup Knjižničnega Gradiva S Sredstvi Ministrstva Za Kulturo V Letu 2017
    Nakup knjižničnega gradiva s sredstvi Ministrstva za kulturo v letu 2017 0 SPLOŠNO. 1. BAICHTAL, John Building with virtual Lego : getting started with Lego digital designer, LDraw, and Mecabricks / John Baichtal. - New York [etc.] : McGraw-Hill Education, 2017. - 183 str. 007.52 Š II 23343 00 BAICHTAL J. Building with COBISS.SI-ID 25987896 2. BILBAN, Tina [Petdeset] 50 abstraktnih izumov / Tina Bilban ; ilustriral Ivan Mitrevski. - 1. izd. - Dob pri Domžalah : Miš, 2017. - 214 str. 001.894(02.053.2) M P 00 BILBAN T. Petdeset P P 00 BILBAN T. Petdeset Š 91984 00 BILBAN T. Petdeset a COBISS.SI-ID 290580992 3. BOCCADOR, Sabine Povej mi!. Vse o znanosti in izumih / Sabine Boccador ; [ilustracije Patrick Chenot ... [et al.] ; prevedla Maja Bajželj]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2017. - 108 str., [3] f. z nalepkami 030(02.053.2) 088(02.053.2) M C 030 BOCCADOR S. Povej mi P C 030 BOCCADOR S. Povej mi COBISS.SI-ID 286945024 1 4. BOGART, Jo Ellen Beli muc in menih : po starodavni irski pesmi "Pangur Bán" / Jo Ellen Bogart ; ilustracije Sydney Smith ; [prevod iz angleščine Mateja Sužnik]. - 1. izd. - Hlebce : Zala, 2017. - [30] str. 821.111-93-32:087.5 M C 82-32 BOGART J. E. Beli muc in menih P C 82-32 BOGART J. E. Beli muc in menih Š II 23083 82-32 BOGART J. E. Beli muc in menih COBISS.SI-ID 289049088 5. CARLE, Eric All about the very hungry caterpillar / Eric Carle. - [London [etc.] : Puffin Books], 2017. - 1 kartonka ([10] str.). - (The world of Eric Carle) 087.5 M K 087.5 CARLE E.
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Slovenia – Mine, Yours, Ours
    07 ISSN 1854-0805 July 2011 Slovenia – mine, yours, ours • INTERVIEW: Milan Kučan, Lojze Peterle • PEOPLE: Dr. Mrs. Mateja De Leonni Stanonik, Md. • SPORTS: Rebirth of Slovenian tennis • ART & CULTURE: Festival Ljubljana • SLOVENIAN DELIGHTS: Brda cherries are the best contents 1 In focus 6 Slovenia celebrates its 20th anniversary editorial 2 Interview 10 Milan Kučan and Lojze Peterle 3 Before and after 16 20 years of Slovenian Press Agency (STA) 4 Art & culture 27 THE WORLD ON A STAGE Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 32 Julon, the first in the world Slovenia – mine, yours, ours with “green” polyamide 1 2 Regardless the differences among us Slovenians, we nevertheless have a com- 6 Natural trails 48 mon view of what sort of a country we want to live in: a developed, open, tol- erant, free and solidaristic one – among creative individuals in one of the most Slovenian caves and their telliness developed countries, to put it shortly. We also set these values as our goal 20 years ago when Slovenia gained its independence. How do the former president of the MONTHLY COMMENTARY 4 presidency of the Socialist Republic of Slovenia Milan Kučan and the first prime “No” to referendum like jumping off a train? minister Lojze Peterle see those times today, 20 years later, how do they remem- ber them and how do they project them to the present time? Read about it in this BUSINESS 14 issue’s interview. The Economy is Being Revived and Exports are I was hopeful then and I’m hopeful now, says Dan Damon, Journalist, BBC World Increasing Service, in his letter: “I was hopeful for an independent Slovenia even before 1991 A LETTER 20 because I believed (unlike quite a few Slovenians I spoke to at the time) that Slo- venia would be viable as a small, self-governing nation.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj
    [Show full text]
  • Bibliografija Prevodov Pravljic Bratov Grimm V Slovenskem Jeziku
    BIBLIOGRAFIJA PREVODOV PRAVLJIC BRATOV GRIMM V SLOVENSKEM JEZIKU Slovenian Translations of Grimm‘s Fairy Tales: a Bibliography Tomaž Bešter Oddano: 16. 10. 2012 – Sprejeto: 16. 11. 2012 1.16 Samostojni znanstveni sestavek 1.16 Independent Scientific Component UDK 021Grimm Izvleček 200. obletnica izida prvega zvezka Kinder- und Hausmärchen (KHM) predstavlja odlično priložnost za objavo bibliografije slovenskih prevodov pravljic bratov Grimm. Članek podaja kronološko bi- bliografijo monografij, člankov in zvočnih zapisov v slovenščini. Zbrani zapisi predstavljajo obdob- je 163 let, v katerem so bile prevedene bodisi zbirke ali posamezne Grimmove pravljice. Na koncu prispevka so dodani: seznam oseb, seznam naslovov v slovenščini in seznam izvirnih naslovov s zaporedno številko KHM kot pomoč pri nadaljnjih študijah ljudskih pravljic in ljudskega slovstva. Ključne besede: pravljice, Brata Grimm, bibliografije, prevodi v slovenščino, nemška književnost Abstract The closing moments of the brothers Grimm year to celebrate the 200th anniversary of publish- ing the 1st volume of Kinder- und Hausmärchen represent a perfect opportunity to honor the memory of the authors by publishing a bibliography of Slovenian translations of their fairy tales. The article gives a chronological bibliography of Slovenian monographs, articles and sound re- cordings that are translations or renditions of Grimm’s fairy tales. Thus, a reader enters into a 163 years period in which either collections or individual Grimm’s fairy tales were translated revealing a lot of interesting facts. The index of persons and title index at the end together with the index of original German titles help the bibliography to become a useful tool for future dis- coveries in the field of the folklore and fairy tales studies.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]
  • Ljubljana Tourism
    AKEYTOLJUBLJANA MANUAL FOR TRAVEL TRADE PROFESSIONALS Index Ljubljana 01 LJUBLJANA 02 FACTS 03 THE CITY Why Ljubljana ............................................................. 4 Numbers & figures.............................................. 10 Ljubljana’s history ................................................ 14 Ljubljana Tourism ................................................... 6 Getting to Ljubljana ........................................... 12 Plečnik’s Ljubljana ............................................... 16 Testimonials .................................................................. 8 Top City sights ......................................................... 18 City map ........................................................................... 9 ART & RELAX & 04 CULTURE 05 GREEN 06 ENJOY Art & culture .............................................................. 22 Green Ljubljana ...................................................... 28 Food & drink .............................................................. 36 Recreation & wellness .................................... 32 Shopping ...................................................................... 40 Souvenirs ..................................................................... 44 Entertainment ........................................................ 46 TOURS & 07 EXCURSIONS 08 ACCOMMODATION 09 INFO City tours & excursions ................................ 50 Hotels in Ljubljana .............................................. 58 Useful information ............................................
    [Show full text]
  • ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić, prof. Somentorica: dr. Uršula Podobnik, viš. pred. Ljubljana, 2017 POVZETEK V teoretičnem delu magistrskega dela so povzete definicije slikanice različnih slovenskih in tujih teoretičark. Slovenska slikanica je predstavljena z različnih vidikov: zahtevnostne stopnje slikanice, tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek, izbor besedila v slikanici, iskanje novih likovnih in funkcijskih možnosti slikanice. Opredeljeni so naslednji vidiki parabesedila, ki skupaj z besedilom in ilustracijo tvorijo celostno podobo slikanice: format, naslov, naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi in zadnja platnica. Teoretični del vsebuje tudi predstavitev razvoja slovenske ilustracije in slikanice, poglavje o sodobni pravljici ter poglavje o nagradi »izvirna slovenska slikanica«, ki jo od leta 2004 dalje podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slikanice, ki so bile nominirane in nagrajene z nagrado »izvirna slovenska slikanica«, so osrednji predmet raziskave empiričnega dela. V njem so predstavljene vse nominirane in nagrajene slikanice od
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ POZDRAV BRALNI ZNAČKI V NOVEM BRALNEM LETU BRALNA ZNAČKA, plemenito kulturno gibanje, ne pozna staranja, saj jo vsako leto mladijo nove generacije bralcev. Prav v branju je njena moč gibanja, saj so ob knjigi združeni tako mentorji kot bralci. Vsi skupaj pa vztrajamo v spoznanju, da bi bila materinščina brez branja samo še spomin na dejanje, ki je bilo porojeno v Prežihovem svetu davnega leta 1961. Ob vsakoletnem spodbujanju, spoštovane mentorice in spoštovani mentorji, smo vseskozi bogatili branje s počastitvijo avtorjev – največ okrog najbolj pomembnih jubilejev. Letos pa želimo spodbujanje nadgraditi. Še bomo v manjšem obsegu počastili zaslužne za moč gibanja, hkrati pa bomo prisluhnili vsem tistim umetnikom, ki so v preteklem bralnem obdobju dobili pomembno priznanje za mladinsko književnost. Tako bo veliko več možnosti, da se mladi bralci srečajo z nagrajenimi deli – in tudi z njihovimi avtorji. In še važno spoznanje: Bralna značka je v preteklem bralnem obdobju postala del naše kulturne dediščine, kar kaže, da ji čas ne more do živega. Tudi zato je prav, da obnavljamo spomine na ustvarjalce, ki so s svojimi deli zaznamovali zgodovino branja mladinske književnosti. Letos predlagamo tri imena: PREŽIHOV VORANC, LEOPOLD SUHODOLČAN in TONE PARTLJIČ. Pisatelj PREŽIHOV VORANC (10. VIII. 1893-18. II. 1950 – 70. obletnica smrti) Bralne značke ni dočakal, je pa dal svoje ime prvi bralni znački - Prežihova bralna značka. Pobudnika – prof. Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan – sta sprva mislila, da bo Bralna značka s Prežihovim imenom zajela ves slovenski prostor – a življenje je obrnilo drugače.
    [Show full text]