BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21

Home , Alojz Ihan, Ivo Svetina, Jani Virk, Sara Stridsberg

BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL

PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju. Bralci, ki bodo v času REFORMATORJI V STRIPU, Boštjan Gorenc trajanja projekta prebrali najmanj 5 knjig z bralnega seznama UNADVA, Tisja Kljaković Braić in se v projekt aktivno vključili z izpolnjenimi knjižnimi kazalkami o prebranem gradivu, bodo na zaključni literarni ESEJI prireditvi prejeli simbolično nagrado. VEŠ, MAŠINA, SVOJ DOLG, Esad Babačić BEREM, DA SE POBEREM, Miha Kovač ZAKAJ? GLASOVI IN PODOBE, Matjaž Lunaček

Ker branje plemeniti duha. POEZIJA ONKRAJ NOČI, Louise Glück V SOBI SRCA, Slavica Jarkovič ČUVAJ SNA, Vinko Möderndorfer LJUBEZENSKA PESEM NOREGA DEKLETA, Sylvia Plath DREVESA, Ivo Svetina SVETLANA ALEKSIJEVIČ Vojna nima ženskega obraza Prevedel Jani Rebec RUSKA KNJIŽEVNOST 412 str.  Goga 2020

Svetlana Aleksandrovna Po drugi svetovni vojni je v Človek je več od vojne. V spominih Aleksijevič (1948), beloruska Sovjetski zvezi družbene diskurze ostanejo prav trenutki tega pisateljica in novinarka, že obvladovala podoba pogumnega presežka. Ko človeka vodi nekaj, nekaj desetletij piše kroniko in požrtvovalnega (moškega) kar je močnejše od zgodovine. Glasovi utopije, kamor sodi tudi junaka, ki se brez strahu podaja Pogledati moram širše – pisati predstavljen roman. S svojimi deli na bojišče, pripravljen, da v imenu moram o resnici življenja in se dotika tako občutljivih tem, da višjih idealov žrtvuje življenje. smrti na splošno, ne le resnice se je morala zagovarjati že pred Toda ta knjiga je pogumno o vojni. Si zastaviti vprašanje sodiščem. Prejela je več literarnih zamajala uveljavljeni nacionalni Dostojevskega: Koliko človeka nagrad v Rusiji ter v tujini, na mit in pokazala, da je imela je v človeku in kako zaščititi primer Herderjevo nagrado leta vojna tudi drugo, zamolčano tega človeka v sebi? Zlo je brez 1999 in nagrado kritikov v ZDA plat, avtorica je z njo ustvarila dvoma mikavno. Je spretnejše leta 2006, leta 2015 pa tudi pretresljiv mozaik izpovedi, kot dobro. Privlačnejše. Vse bolj Nobelovo nagrado za književnost. vtisov, spominov in pričevanj se pogrezam v neskončni svet žensk, ki so se v drugi svetovni vojne, vse ostalo je rahlo zbledelo, vojni borile na vzhodni fronti, postalo običajnejše kot običajno. in o njej zapisala: »Ne pišem o Grandiozen in plenilski svet. Zdaj vojni, ampak o človeku v vojni. razumem samoto človeka, ki se Ne pišem zgodovine vojne, ampak vrne od tam. Kot da bi se vrnil z zgodovino čustev.« drugega planeta ali z onega sveta. (VIR: ZALOŽNIK) Tak človek razpolaga z znanjem, ki ga drugi nimajo, dobiti pa ga je mogoče le tam, v bližini smrti. Ko poskusi kaj ubesediti, ga preplavi občutek katastrofe. Človek onemi. Hoče govoriti, drugi želijo razumeti, a so vsi nemočni. Tak človek je vedno v drugem prostranstvu kot poslušalci. Obdaja jih nevidni svet. VIOLA ARDONE BIANCA BELLOVÁ Otroci z vlaka Jezero Prevedla Irena Trenc-Frelih Prevedla Anjuša Belehar ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST ČEŠKA KNJIŽEVNOST 229 str.  Mladinska knjiga 2020 159 str.  Cankarjeva založba 2020

Viola Ardone (1974) se je Po koncu druge svetovne vojne Pred vrati tvojega doma Bianca Bellová (1970), češka Deček Nami živi z babico na V daljavi je migetala razsvetljena rodila v Neaplju. Je gimnazijska je moralo kar 70.000 otrok s začutim, da imam srce v grlu in pisateljica bolgarskih korenin, je obali ogromnega jezera, ki vas, noč kot bi se utekočinila profesorica latinščine in socialno ogroženega juga Italije ledene roke. Ni le ganjenost, da pozornost kritike vzbudila zlasti vaščanom ne pomeni le vira in postajala vse težja. Manj italijanščine, ima diplomo iz zapustiti svoje domove. Njihove sem po tolikih letih spet tu, ali s svojim drugim romanom Mrtvi hrane, ampak so okrog njega kot je bilo v pušči vremenskih literature, dela v akademski družine so jih, da bi jih rešile žalost, ker vem, da si v tisti sobi, moški, s svojim četrtim romanom spletli tudi svoja verovanja in premikov, tem bolj je bil Nami založbi. Napisala je več romanov, pred lakoto, z vlakom poslale v položena na posteljo, ki je bila Jezero pa je bila leta 2017 tradicije. In tako kot se jezero pozoren na vsakršno drobno Otroci z vlaka so prvi prevod v rejo na bogatejši sever države. najina, z razpuščenimi, skoraj nagrajena z dvema prestižnima duši v onesnaženju, tako tudi spremembo. Včasih se je zalotil, slovenščino. Tam je otroke pričakal nov in popolnoma črnimi lasmi. Strah nagradama: magnesia litera in družbene vezi, pod rusko da vohlja po zraku kot tisti nerazumljiv svet. Na milost in je. Strah pred umazanijo, pred nagrado EU za književnost. okupacijo, razpadajo in iz ljudi bedasti pes, in da poskuša včasih nemilost prepuščeni dobroti revščino, pred pomanjkanjem; vlečejo tisto najslabše. Nami, celo našpičiti ušesa. Zdaj pa se je tujcev so se vsak po svojih močeh strah, da sem slepar, nekdo, ki mora po babičini smrti in tresel od mraza in besa. Mama spopadali z neznanim okoljem, ki je živel življenje, ki ni bilo tragičnem koncu mladostne se mu je obesila na roko, kakor navadami in drugačnim jezikom. njegovo, ki je prevzel priimek, ki ljubezni nenadoma odrasti, da bi mu predajala oblast nad Nekateri so pobegnili. Drugi so mu ni pripadal. Z leti se je strah se odloči zapustiti rodno vas svojim telesom. Povedala mu je, ostali in pri krušnih starših našli ugnezdil v nekem oddaljenem in odpraviti v prestolnico kako je med Urubori spoznala nov dom. Dokler jih niso znova kotičku možganov, a ni izginil, na drugem bregu jezera, svojega moža, ki je bil sicer grob poslali nazaj na jug. To je njihova ostal je na preži kot zdajle, pred kjer si najde delo, sovraštva, in neotesan, a jo je imel rad. zgodba. Italijanska pisateljica temi zaprtimi vrati. Ti se nisi nenavadna zavezništva … in Izbil ji je nekaj zob in zaradi Viola Ardone je s pripovedjo o bala ničesar. Vedno si hodila z morda bo našel tudi mamo, njega je izgubila otroka, ki sta prisilni ločitvi in izgubi identitete, dvignjeno glavo. Strahu ni, si mi ki se je le bledo spominja. ga pričakovala. Na koncu je neke ki sta med letoma 1945 in 1952 govorila, samo v domišljiji je. To Roman Jezero je nenavadna noči na poti iz oštarije padel v usodno zaznamovali številne sem si ponavljal tudi sam, a se knjiga, ki z združevanjem in namakalni kanal in utonil. Po italijanske otroke, pretresla bralce nisem nikoli prepričal. kondenziranjem časa in prostora tistem je končno našla svoj mir, po vsem svetu. Podana skozi oči na trenutke deluje mitsko, skoraj ki bi ga rada tudi obdržala. In to sedemletnega fantka Ameriga že pravljično, a obenem tudi je vse, vse njeno življenje, tako združuje glasove resničnih postapokaliptično. je. Nikoli se ne bo vrnila k jezeru. tragičnih zgodb, ki ne smejo (VIR: ZALOŽNIK) Želi si domov, čimprej, utrujena utoniti v pozabo. je in prezebla. (VIR: ZALOŽNIK) AHMED BURIĆ PAOLO COGNETTI Ti je smešno, da mi je ime Donald? Osem gora Prevedla Lili Potpara Prevedel Luka Novak BOSANSKA KNJIŽEVNOST ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST 146 str.  Goga 2020 235 str.  Totaliteta 2020

Ahmed Burić (1967) je eden Glavni junak, prvoosebni Nihče ni kriv za to, kakšen se Paolo Cognetti (1978), Eden najbolj presenetljivih in Ko je mati končala s najvidnejših novinarjev, pripovedovalec Donald Meerbach, rodi, in vsak ima pravico bit, kar italijanski pisatelj, je sprva vplivnih italijanskih romanov pripovedovanjem, sem se kolumnistov in angažiranih je rojeni Sarajevčan z dedom pač je in za to je tudi odgovoren. študiral matematiko, a se je zadnjih let je hvalnica naravi, spomnil ledenikov. Načina, intelektualcev na področju bivše Nemcem, ki je tu ostal po drugi Ampak to sem ti začel pravit: že kmalu po začetku študija prijateljstvu ter tisti nevidni, a kako je o njih govoril oče. Ni bil Jugoslavije, znan po duhovitih, svetovni vojni in po katerem je mi smo na začetku kao s prstom preusmeril v film. Posnel je pomembni vezi med očetom in sicer nekdo, ki bi se vračal po pronicljivih interpretacijah vnuk tudi dobil ime in priimek. Je kazali na vsakega. Pa ni dober številne dokumentarne oddaje, sinom. V osrčju tega občutljivo svojih stopinjah, niti se ni rad svojega mesta in sveta. Po koncu prototip sodobnega Sarajevčana, ta pa ni dober oni, ko kadar si predvsem s socialno, politično izpisanega dela je sprva osamljeni spominjal žalostnih dni, vseeno vojne je deloma živel tudi v taksist, ki je preživel vojno, stisnjen v obroč pa ne moreš ali literarno vsebino. Njegova šestletnik Pietro, ki med pa se je včasih v hribih, tudi v Sloveniji, kamor se še vedno rad tranzicijski podjetnik, ki si je nikamor in se ti vsi zdijo krivi. druga ljubezen so gore, o katerih počitnicami s starši prvič pride tistih nedolžnih gorah, v katerih vrača, predvsem zaradi dobrih v povojnem srečnejšem času Potem pa vidiš, kdo je kdo, jaz govori tudi njegov predstavljeni v podalpsko vasico Grana. Tam mu ni umrl noben prijatelj, prijateljskih vezi. ustvaril podjetje in družino, sem bil ranjen, rabil sem nekaj, romaneskni prvenec, za katerega spozna precej divjega pastirja zazrl v ledenik in v glavi so se neutrudni pripovedovalec, ki da bi me dvignilo, me okrepilo, je prejel kar nekaj nagrad, Bruna, potem pa z njim ter mu utrnili določeni spomini. nam v sočni bosanščini (spretno in tisti neki so švercali, prinašali med njimi italijansko Strego in očetom kar nekaj let zapovrstjo Takole je govoril: da poletje prevedeni v slovenščino – Lili krave, ki so jih kao granate francoski Prix Médicis. obiskuje in raziskuje tamkajšnjo izbriše spomine natanko tako, Potpara je ohranila ravnotežje raznesle, a med njimi so bile pokrajino, od zapuščenih hiš kot stopi sneg, vendar pa so med izvirnikom in prevodom) krave, ki so granate videle ravno in mlinov do bleščečih gorskih ledeniki sneg daljnih zim, zimski postreže z neskončnim nizom toliko kot ti, ampak pusti zdaj to. vrhov. V najstniških letih vsak spomin, ki noče biti pozabljen. prigod, ugotovitev, zgodb in Mati mi je hotela skuhat juho, da od fantov odide po poti, ki je Šele zdaj sem razumel, kaj je globljih resnic o človekovi naravi me malo spravi k sebi, ma tak ne predvidena zanj: Bruno ostane na hotel s tem povedati. In vedel in njenem delovanju v izrednih moreš niti na noge stopit, in je šla vasi in ne nadaljuje šolanja, Pietro sem tudi enkrat za vselej, da vojnih ter povojnih razmerah. tja, zbrala nek denar in vprašala, pa zaživi tipično urbano življenje sem imel dva očeta: prvi je bil (VIR: BUKLA) če lahko od stegna, ker je to mladega odraslega. Njuni poti se neznanec, s katerim sem bival najbolj krepko meso, papak pa po očetovi smrti spet stakneta, dvajset let, doli v mestu, in za stoji tam in se dela važnega: »Ne ko se Pietro vrne v Grano, da naslednjih deset let prekinil stike gre tako, gospa, dobite, kar vam bi tam obnovil hišo, ki mu jo je z njim; drugi je bil gorski oče, zapade.« A zakaj meni zapade zapustil oče. Poduhovljena zgodba tisti, ki sem ga zgolj zaznal, a ne metek, tebi pa meso, kreten, a o izzivih sodobnega človeka v bolje spoznal, mož, ki je hodil za razumeš ti to, ampak tako to gre. moderni družbi. menoj po gorskih poteh, ljubitelj Pri vsem. In povsod. (VIR: BUKLA) ledenikov. ISABELLA FLEGO ALEKSANDAR GATALICA Spomini iznad ekvatorja Nevidni Prevedel Denis Valič Prevedla Mateja Komel Snoj ITALIJANSKO-SLOVENSKA KNJIŽEVNOST SRBSKA KNJIŽEVNOST 260 str.  Osrednja knjižnica Srečka Vilharja 2019 271 str.  Slovenska matica 2019

Isabella Flego je bila rojena Spomine na Gano v sedemdesetih Vas, ta zamegljeni svet brez golih Aleksandar Gatalica (1964) Osnovna tema pisemsko Kaj je umetnost brez občinstva: v italijansko istrsko družino, v letih prejšnjega stoletja je površin, je v mojih očeh pridobila je srbski pisatelj, ki ga odlikuje oblikovanega romana je rojstvo puste sanje? Kaj je občinstvo brez zgodnji letih pa je prišla v Koper pripovedovalka Isabella Flego dimenzije nečesa prostranega, predvsem zavzeto in nadvse moderne umetnosti, ki se umetnosti? Norenje? Če ne bi bilo in se kot učiteljica zaposlila na oživila z zgodbami, ki so jih nečesa, kar me je poneslo onkraj pronicljivo zapisovanje časovno umešča v čas srede druge njih in če ne bi bilo nas, ki smo italijanski osnovni šoli. Za pet let pripovedovali domačini: varuške resnice trenutka. A že takrat in vznemirljivih zgodb, predvsem polovice devetnajstega stoletja. V imeli nalogo, da iz nič naredimo se je z možem preselila v Gano, in pomočniki pri evropski družini, še tudi danes si moram zastaviti takšnih, ki se naslanjajo na zgodbi, ki jo razkriva, prikazuje umetnike in občinstvo dobesedno po vrnitvi pa aktivno vstopila v spretni in modri rokodelski vprašanje, ali sem morda čutila zgodovinske podatke, ki jih delovanje izredno močne in prisilimo, da jih vzljubi, sem družbeno dogajanje kot koprska obrtniki, vedre in človeško le usmiljenje? Seveda, nedvomno, prepričljivo prireja v literarno razvejane skupine podpornikov prepričan, da 20. stoletje ne bi podžupanja in kot poslanka v tople prodajalke na tržnici … smilila se mi je doba, v kateri sem snov. Napisal je skoraj dvajset nove umetnosti, imenovane poznalo nikakršne umetnosti in prvem sklicu DZ RS. Afrike ni spoznavala turistično, živela, saj jo je gnal pohlep, prav knjig in zanje prejel vse moderna, ki jim umetnost - da bi jo leta 1953 preučevali samo nobene fotografije ni naredila, le tako pa sem usmiljenje začutila pomembnejše nacionalne predvsem slikarstvo (pa tudi na oddelkih za arheologijo starih zapisovala je svoje vtise v dnevnik. pri pogledu na nas, ljudi, in naše nagrade. literatura in glasba) - dolguje svoj univerz kot dejavnost, ki so jo ljudje Podobe pa so ostajale v živem pojmovanje dobrega in zlega, ki uspeh sprejetja in sidranja pri popolnoma opustili. A kako žalosten spominu vsa štiri desetletja. Ne ga ohranjamo tudi v času miru. občinstvu in brez katerih bi bil bi bil človek brez umetnosti! Bil bi le slike, ostala so doživetja gozda, A v meni se je oglasil občutek obstanek ter posledično seveda neobrzdan in neizobražen divjak, afriškega busha, z glasovi, zvoki, krivde. Zaradi osredotočenosti tudi nadaljnji razvoj te umetnosti ki bi v prah sesul vso civilizacijo in vonji in nepozabno lepimi otroki nase nisem zmogla in nisem morda res vprašljiv. Bralec bo vsa obdobja mukotrpnega razvoja. velikih oči in belih nasmehov. znala izstopiti iz ječe navad, z branjem romana deležen tudi Umetnost je zato treba za vsako Pa osupljivi pogovori z modrimi natanko tako, kot tega ne zmore marsikaterega zgodovinskega ceno rešiti, in štirje ustanovitelji razlagalci narave in življenjske velik del ljudi, ki živijo v obilju: podatka tako s področja umetnosti so se takoj lotili dela. Toda katero vsepovezanosti človeka z njo. kruh, mleko, maslo, meso, ribe na splošno kot tudi intimnih nians umetnost ozdravljati? Vdihniti novo (VIR: ZALOŽNIK) in sladice so še vedno krasili posameznih umetnikov, o katerih življenje stari umetnosti, ki je v mizo našega doma, kar ga je je govora, poglobljeno predvsem petdesetih letih 19. stoletja še zadnja močno razlikovalo od tega sveta Chagalla, knjiga pa dobro služi tudi sploh imela kak odziv, ni imelo vsesplošnega pomanjkanja, pa kot splošno-izobraževalni vpogled smisla. Potem ko so ustanovitelji čeprav sem ju v tistem trenutku v razmišljanje o umetnosti in kot požrtvovalno preučili skupne poskušala fizično in geografsko poziv k razmisleku o dojemanju dosežke evropskega akademizma, zbližati. pomena umetnosti in odnosa do so nedvomno ugotovili, da so le-te v življenju posameznika. stare umetnostne zgradbe votle, (R. V.) prepuščene na milost in nemilost naključnim odmevom. OLIVIER GUEZ LAURA IMAI MESSINA Izginotje Josefa Mengeleja Telefon v vetru Prevedla Saša Jerele Prevedel Luka Novak FRANCOSKA KNJIŽEVNOST ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST 245 str.  Mladinska knjiga 2020 256 str.  Vida 2020

Olivier Guez (1974) je Klicali so ga Angel smrti. Nikoli ni nikomur storil žalega, Laura Imai Messina (1981) je Najmočnejši izmerjeni potres na Otroci dojemajo srečo kot stvar. uveljavljen francoski pisatelj, Njegovo pravo ime še desetletja prisega nacist, opravljal je le svojo italijanska pisateljica in blogerka, Japonskem 11. marca leta 2011 je Recimo vlakec, ki gleda iz košare, novinar, scenarist in kolumnist. po koncu druge svetovne vojne vojaško in znanstveno dolžnost. Če ki se je na Japonsko preselila pri sprožil gromozanski cunami, ki je folijo, v katero je zavit kos torte. Z romanom Izginotje Josepha vzbuja grozo, poročila o njegovih pilot odvrže bombe na mesto na 23 letih, da bi izpopolnila jezik, a uničil številna mesta in kmetijske Ali pa kot fotografijo, na kateri Mengeleja je leta 2017 osvojil neusmiljenih poskusih v nemških sovražnem ozemlju, ga skupnost je tam tudi ostala. Pričujoči roman površine. Katastrofa je vzela vsi občudujejo njih. Za odrasle Renaudotovo nagrado. koncentracijskih taboriščih nima za zločinca, temveč ga slavi je takoj postal uspešnica in bil 19.000 življenj. Med njimi tudi je vse bolj komplicirano. Sreča pa nejevero; njegova dejanja kot junaka. Zakaj ga potem tako preveden v več kot dvajset jezikov. Yuiino mamo in triletno hčerko. je uspeh, delo, moški ali ženska, pomenijo mejnik človeške zagrizeno preganjajo? Poleg tega Od takrat ne ve, kako nadaljevati vse neoprijemljivo in zahtevno. krutosti. A kdo je bil v resnici Nemci v tistih časih niso nikdar življenje. Ko se bori s svojo Ko je in ko je ni, postane sreča Josef Mengele? In kdo je postal, ugovarjali, niti papež ne. To je žalostjo, sliši po radiu zgodbo o prav to – beseda. Res je, je ko se je vojna blaznost razkadila? nepravično in podlo, se razburja starcu, ki je na svojem dvorišču pomislila Yui, otroštvo nas uči V zgodovinsko-biografskem Mengele. Kot kirurg ljudstva postavil pokvarjeno telefonsko nekaj drugega, in sicer, da je romanu pisatelj raziskuje zadnje se je bojeval za večni obstoj govorilnico. Tam ljudje, ki so dovolj stegniti roke v pravo obdobje Mengelejevega življenja, arijske rase in blagor skupnosti. izgubili ljubljeno osebo, z njimi smer, pa jo imaš, srečo. ki se začne z njegovim povojnim Posameznik ni bil pomemben. komunicirajo po vetru. Telefon Razmišljala je o tem, kaj vse pobegom v Argentino. Oprt na Naenkrat starec ves škrlaten v v vetru postane kotiček, v lahko predstavlja srečo, zamotila številna poročila in na novo obraz skoči na noge in zavpije: katerem si ližejo rane in celijo se je s to mislijo, kot se je nekoč odkrito dokumentacijo, se poda »Ti, moj edini sin, verjameš vsem poškodovano življenje. Fantič zamotila s knjigami, z zgodbami za petami najbolj iskanemu svinjarijam, ki jih pišejo o meni! hodi brat dedku časopis, mati se drugih, ki so se ji vse, brez izjeme, esesovskemu zločincu, na lov za Navaden malomeščan si, pod pogovarja s tremi umrlimi sinovi, že od otroštva zdele lepše od resnico o njegovem življenju in vplivom svojega bedastega očima, deklica kliče v onostranstvo psa. njene lastne. Spraševala se je, smrti. pravnega študija in medijev, Yui pri govorilnici spozna vdovca ali se ni prav iz tega razloga (VIR: ZALOŽNIK) kot vsa tvoja usrana generacija. Takeshija, čigar hči od materine odločila, da bo delala na radiu. Ta zgodba je večja od vas, zato smrti ni več spregovorila. S Tako neskončno jo je privlačilo pustite starše končno pri miru in pomočjo telefona v vetru si poslušanje zgodb drugih, rada se jih spoštujte. Nič slabega nisem začneta graditi novo življenje. je izgubila v njihovih pripovedih. storil, Rolf, me slišiš?« Topla zgodba o žalovanju in o novih začetkih. (VIR: dobreknjige.si) GAËLLE JOSSE DAMIR KARAKAŠ Poslednji varuh otoka Ellis Šumenje gozda Prevedla Jedrt Lapuh Maležič Prevedel Jurij Hudolin FRANCOSKA KNJIŽEVNOST HRVAŠKA KNJIŽEVNOST 163 str.  Miš 2019 137 str.  Beletrina 2020

Gaëlle Josse (1960), New York, 3. novembra 1954. Amerika, ki se je nameravala Damir Karakaš (1967) izhaja Šumenje gozda je roman o Liki Pripeljal naju je v prostran nagrajevana francoska pesnica V nekaj dnevih bo imigracijski zaščititi pred marksističnimi iz Like, v Zagrebu je študiral in njenih metamorfozah v obliki kockast prostor, poln kletne in pisateljica, pa tudi pravnica, center na otoku Ellis, skozi prepričanji, je preganjala tiste, ki agronomijo, pravo, novinarstvo in mračnih, tihih, trdih, zaprtih svežine. Na sredini je nameščena novinarka in klinična psihologinja, katerega so šle množice so naznanjali tovrstna nagnjenja bil nekaj let novinar črne kronike ljudi. Čeprav beremo zgodbo posoda s kovinskimi nosilci. se je pisanju romanov posvetila priseljencev, zaprt. Njegovemu in ki so v svoji deželi veljali za Večernjega lista v Splitu. Od leta družine, o odnosih v njej in Povsod je preluknjana, zato je dokaj pozno, pri več kot direktorju se v zadnjih dneh na nezaželene, ker so bili v svojem 2001 do 2002 je živel v Bordeauxu njeni vpetosti v družbeno okolje, videti kakor velikansko cedilo. štiridesetih letih. Za predstavljen tem opustelem kraju vračajo razmišljanju preveč svobodni, v Franciji, od leta 2002 do 2007 vas in mesto, beremo tudi o Pod posodo se nahaja enako roman je prejela nagrado Grand spomini, ki jih je vestno beležil in kakopak njihov vstop v našo pa v Parizu, kjer je na ulici igral prodoru modernizacije skozi velika plastična kanta: v to Livre du Mois in nagrado za v dnevnik: o pokojni ženi Liz, državo niti za trenutek ni bil harmoniko. Kot najstnik je gozdove in čez hribovja, hkrati kanto lahko stresemo več mojih literaturo Evropske unije. o Nelli, izseljenki s Sardinije možen. Naša veleposlaništva objavljal stripe in risbe v številnih pa se avtorjevo mojstrstvo kaže polnih vreč lešnikov. Človek reče: z nenavadno preteklostjo, ter so na imigracijske urade redno časopisih nekdanje Jugoslavije in v prehajanju od preteklosti k »Sem stresemo lešnike. Tisto, o drugih usodnih in tragičnih pošiljala sezname osumljencev, prejel več uglednih nagrad. mitom, od realnosti k simbolom kar ostane, to vzamemo, kar dogodkih. V trenutku resnice za katere je bilo verjetno, da bodo in nazaj. Karakaš se tudi v tem gre skozi, tega ne vzamemo.« doživi svoje neuspehe in potrkali na Zlata vrata. Če so bila romanu postopoma vrača v svoje Spet sam prime vrečo, jo dviga, občutke krivde, čeprav se zadolžena za predhodne preiskave otroštvo in odraščanje, fascinirajo v posodo stresa lešnike, vendar zaveda, da človek ne zmore in so sprejemala ali zavračala ga narava, še posebno gozd, in vse iz vreče se počasi sesipa obvladovati svoje usode. Skozi kandidate za izgnanstvo, ko je temne plati hrvaške zgodovine, skozi tiste luknjice: ostane samo pripoved zadnjega človeka na šlo za vkrcanja, so se v sistemu ki še vedno ni izpuhtela iz glav en sam samcat lešnik. Vrti se, otoku Ellis odmevajo zgodbe občasno znašle tudi luknje. Tako ljudi, čeprav je od nekaterih okleva po posodi. Potem tudi on o izgnanstvu, preseljevanju, sem torej postal zelo vnet lovec dogodkov minilo že stoletje. V najde luknjici: pade vanjo. Človek upanju, ljubezni in strasti ter na ta rdeče. Menil sem, da se avtorju tekmujeta strah in želja, skomigne z rameni, kakor da zapletenosti najusodnejših bom s tem odkupil in da tako ki se izražata s travmo, humorjem bi ta gib hotel skriti pred sabo. človekovih odločitev. ravnam v korist svoje države in in poezijo. Roman je po vsebini Najprej pogleda teto in potem (VIR: ZALOŽNIK) čast svoje uniforme. Neumnost! in obliki značilno Karakašev, zvit mene, reče: »Na mojo veliko Nečimrnost! Prigoda, ki sem jo v svoji notranji logiki, natančen žalost so predrobni, nikakor ne doživel z madžarskim pisateljem in tekoč, zamaknjen in razumljiv, ustrezajo.« Teta in jaz še vedno Gyorgyem Kovacsem in njegovo tak, ki gre lahko naravnost v svet. nejeverno gledava za tistim soprogo Ester, me je šele veliko let (VIR: založnik) edinim lešnikom, lisica okrog pozneje pripeljala do spoznanja, tetinega vratu pa steguje zobe da so mučeniki vselej na strani proti človeku v beli halji. duha, krivci pa na strani sile. BORUT KRAŠEVEC FERI LAINŠČEK Agni Kurji pastir SLOVENSKA KNJIŽEVNOST SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 174 str.  LUD Šerpa 2020 297 str.  Beletrina 2020

Borut Kraševec (1973) je Roman je ljubezenska drama, Opoldne je spet izpustila Agni Feri Lainšček (1959), slovenski Avtor v svojem najnovejšem Otročiček je bil seveda občutljiv objavil več kot 45 prevodov iz spletena iz treh pripovednih linij: na travo pod jablano, odšla pisatelj, je sprva zaslovel z proznem delu opisuje otroštvo in ranljiv, a zdel se ji je tudi ves ruščine, prevajal pa je filozofijo, živalske, dekliške in odrasle. na dolg sprehod po rebri nad romani, uveljavil pa se je tudi na v Dolencih na Goričkem v nekako čist in povsem nedolžen, literarno teorijo, religiozne misli Zunanji okvir daje romanu vasjo, potem pa s knjigo v roki področju mladinske književnosti, Prekmurju, majhni in odmaknjeni saj ni mogel vedeti, kaj se je okoli in predvsem prozo. Leta 2004 življenje kunke od njenega rojstva sedela v gugalniku na vrtu. kratke proze, radijske in lutkovne vasici tik ob madžarski meji, kjer njega ves ta čas dogajalo, ona je prejel nagrado za najboljšega do smrti. Če ne štejemo vodilne Ampak ni brala. Sinočnja igre, filmskih scenarijev in kot je bila njegova družina del vaške pa je stala ob njem še zmeraj mladega prevajalca, leta 2014 pa teme »eros - tanatos«, ki je občutja, še topla, utripajoča in tekstopisec popevk ter šansonov. revščine. Njegovo odraščanje polna pomislekov in strahov. Za Sovretovo nagrado. Pred leti je nadčasna, je roman tukaj in zdaj drhteča, je zapovrstjo jemala s Za svoje literarno delo je prejel v tradicionalni, cimprani in s njo je bilo eno samo negotovo začel tudi sam pisati prozo in jo najbolj aktualen zaradi živalske police spomina, jih težkala in več nagrad: Kajuhovo nagrado, slamo kriti hiši, v kateri ni bilo in mučno popotovanje vase, objavljal v reviji Literatura ter na teme, ki pa je avtor ne obravnava preučevala pri dnevni svetlobi, nagrado Prešernovega sklada, elektrike in nobenih sodobnejših med katerim ga je marsičesa spletnem portalu za književnost trendovsko, ampak ustaljene nato pa skrbno polagala nazaj. kresnika ter večernico, leta tehnoloških pridobitev, je bilo obtoževala, ga vztrajno in mišljenje Vrabec anarhist. Za predstave sodobnega urbanega Toda razgledovala se je tudi 2021 pa je bil ovenčan tudi z na poseben način prvinsko ter v zavračala in celo pomišljala, da roman Agni je na 36. Slovenskem človeka o živalih (žival = hišni naokoli: vse se ji je kazalo v novi veliko Prešernovo nagrado za veliki meri povezano z živalmi. bi bilo bolje, če ga ne bi bilo. Zdaj knjižnem sejmu prejel nagrado za ljubljenček) sooča s svetom luči. Kako je svet skrivnosten, življenjsko delo. Med njimi so imele posebno ko je le zmogla toliko moči, da se najboljši literarni prvenec. rejnih in divjih živali, ki niso grozljiv in lep! Ob misli, da je vlogo kokoši v domači reji, kar je vrnila in ga sprejela, bi se mu sterilizirane in izvzete iz boja za to le majhen del tega, kar bi je v memoarskem romanu Kurji verjetno morala prvo opravičiti. obstanek. Toda glavna kvaliteta se ji lahko in se ji morda še bo pastir posebej tematizirano. A tudi tega se iz vsega, kar ji je romana ni opis živalskega sveta razkrilo, ji je zastajal dih. Trdna dramaturška zgradba rojilo po glavi, še ni dalo zložiti. kot takega, ampak preplet tvori napet in pretresljiv roman o Tako kot on ni bil ničesar kriv, vseh treh pripovednih linij, posebnem otroštvu, o katerem se tudi sama ni v resnici ničesar ki odsevajo druga v drugi, se sprva zdi, da osrednjemu junaku zakrivila, je premišljevala. Bila medsebojno opomenjajo ter iz ne ponuja nobenih življenjskih sta rojena v svet, ki ni dopuščal, nepričakovanih gledišč razkrivajo možnosti. Posebno vrednost dajeta da bi lahko izbirala in o čem nekatere tabuirane teme (incest, tudi metaforična ter simbolna odločala. Edino, kar mu je lahko kanibalizem, poligamija). govorica, ki – izhajajoč iz ljudskega želela, je bilo upanje, da bo imel Avtor pa se z izmenjavanjem izročila in mitske arhetipskosti več sreče kot ona. Da se bo bolje pripovednih gledišč ves čas – vzpostavljata celovito in znašel od nje. Pa da se mu bo poigrava z bralskimi pričakovanji prepričljivo literarno delo. nekoč vendarle zgodilo nekaj, in dosega močne učinke. (VIR: založnik) kar ga bo povleklo iz tega risa in (VIR: ZALOŽNIK) ga morda celo rešilo. JAKUB MAŁECKI MINAE MIZUMURA Rja Mamina zapuščina Prevedel Klemen Pisk Prevedel Iztok Ilc POLJSKA KNJIŽEVNOST JAPONSKA KNJIŽEVNOST 252 str.  Sodobnost International 2020 499 str.  Litera 2019

Jakub Małecki (1982), poljski Roman Rja se začenja leta 2002, Minil je mesec in še vedno nič, Minae Mizumura (1951) Priznana japonska pisateljica Srečna je lahko tista hči, ki pisatelj, je prejel več nagrad, na dan, ko je Szymek na obisku samo življenje pri babici Tončki, je v Tokiju rojena japonska v romanu, ki ga je izpisala tudi premore toliko moči, da si ne želi med drugim nagrado Jerzyja pri babici še zadnjič zatopljen obiski razno raznih stricev in pisateljica, katere družina na osnovi nekaterih svojih mamine smrti, ko ta na stara leta Żuławskega in nagrado za v brezskrbno igro z najboljšim tet, sosedje, pokopališče, zajci, se je pri njenih dvanajstih življenjskih izkušenj, predeluje postane breme. Gotovo mora biti fantastično literaturo Śląkfa, prijateljem, na dan, ko zaradi prepelice, trg, nakupovanje v letih preselila v Ameriko, a so teme, ki so v splošnem javnem kar veliko hčera, ki jih vsaj za roman Sledovi (2016) je bil prometne nesreče izgubi oba Mestu in nič več, prav nič. Včasih japonščino strogo ohranjali in jeziku bolj kot ne tabu − splošni trenutek obide želja po mamini nominiran za najuglednejšo starša. Deček odslej živi pri je imel že dovolj čakanja. Takrat razvijali in tudi za njene romane položaj žensk in počutje žensk smrti, četudi je bila ta še tako poljsko literarno nagrado NIKE. babici, Małecki pa se izkaže za je po navadi ves dan jokal in tulil, je značilno, da jih zaznamuje v srednjih letih, obremenjujoča dobra. In starejša ko je mama, Rja (2017) je po mnenju mnogih pretanjenega prisluškovalca nič ni pomagalo. Želel je, da bi močan pridih japonske tradicije. skrb za ostarele starše, pogosteje doživlja hči takšne kritikov njegovo doslej najboljše njegovi otroški duši, njegovim ga mama poklicala, naj poliže Za Mamino zapuščino je leta 2012 neetičnost krutega podaljševanja trenutke. Poleg tega ženske na delo. tesnobam in strahu, hkrati pa kuhalnico, s katero je zmešala testo prejela nagrado Osanagi Jiro. življenja starostnikov, soočanje Japonskem z vsakim letom, kot ob skokih v preteklost izrisuje za zamorčka. Hotel je, da bi mu z zapravljenim življenjem, nekakšna pošastna bitja, živijo travmatično mladost babice, v oče dovolil, da se usede poleg njega partnerska zavrženost, gmotna dlje. Nič čudnega, da je bilo vedno katere otroštvo je zarezala vojna. za mizo v veliki sobi in opazuje, odvisnost od partnerjev in odnosi več žensk, ki so želele, da jim Pred nami se tako odvijeta kako se ukvarja s tem, čemur so z njimi, obremenjujoča družbena umre mama, in ne − kot doslej življenjski usodi predstavnikov nekateri rekli »najnenavadnejši in družinska zgodovina ter breme − tašča, za katero so bile dolžne dveh generacij, ki ju zaznamuje konjiček na svetu«, čeprav Simon tradicije. Osrednja pripovedovalka skrbeti. Mitsuki si je predstavljala nezmožnost komunikacije. In nikakor ni razumel, kaj počne oče, je Mitsuki, ženska srednjih let, sodobne japonske ženske, v če je bil največji izziv starejše medtem ko zapolnjuje okenca s ki se v svojih petdesetih globoko mestih in na podeželju, ki si s generacije, da prebrodi vojne številkami. Včasih se je zgodilo, da žalostna znajde na pomembni pomračenimi, izčrpanimi obrazi travme, se mlajša spopada z mu je zmanjkalo moči. Takrat se življenjski prelomnici, sooča se ne na tihem želijo mamine smrti. Še vprašanjem, kako se pomiriti s je počutil, kakor da ga ne bi bilo: le s svojim propadlim zakonom, več, te hčere ne hrepenijo samo to dediščino. sedel je pred hišo ali v svoji sobi, ki fizično in čustveno je dodobra po osvoboditvi od svojih mam, (VIR: ZALOŽNIK) pravzaprav ni bila njegova, kajti izžeta že zaradi večletnih skrbi temveč se želijo osvoboditi tudi njegova soba je izginila s starši in za svoja ostarela in bolna starša. bolečine, ko od blizu opazujejo vsem drugim vred, zato je sedel v Natančen, tiho sporočilen roman starost − od duševne bolečine, da svoji nepravi sobi v babičini hiši, o tem, kako se spraviti s svojimi jim je pod nos porinjena podoba, gledal je skozi okno, gledal na starši in svojim lastnim življenjem. ki kaže, kaj čaka njih same. preprogo ali kratko malo predse in (R.V.) izginjal, toda kmalu je spoznal, da ni mogoče izginiti za dalj časa. RUDI MLINAR KRISTIAN NOVAK Maks Pleteršnik Cigan, ampak najlepši SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Prevedla Đurđa Strsoglavec 309 str.  Celjska Mohorjeva družba 2018 HRVAŠKA KNJIŽEVNOST 569 str.  Beletrina 2020

Rudi Mlinar (1950) je slovenski Rudi Mlinar je biografski roman O tem, kaj bi kdo moral in koliko Kristian Novak (1979) je Pričujoči romani je mojstrski In zaradi tega … težko določim, kulturni delavec, pisatelj in strojni o Maksu Pleteršniku zasnoval je kdo dal tistega, kar je prejel, eden najbolj znanih hrvaških literarni dosežek, ki iz kaj točno sem vzljubila. Bil je delovodja. Bil je član predsedstva, kot zapis sedemdnevnih srečanj sem razmišljal tudi tedaj, ko je pisateljev, njegov roman marginalcev, v literaturi poškodovan in blag fant. Tak je član odbora za gledališče in med študentom Robertom in umrla mama. Premišljeval sem Cigan, ampak najlepši je prejel pogosto obsojenih na stranske bil njegov gib, kadar je skočil in literaturo in tudi podpredsednik slavnim profesorjem Maksom o vseh njenih besedah, njenih najuglednejše hrvaške literarne ali tipizirane vloge, ustvari pokukal, ali je kdo pozno ponoči Zveze kulturnih društev Ravne, Pleteršnikom, filologom in dejanjih, o vseh tistih trenutkih, nagrade, bil razglašen za roman polnokrvne junake in z njimi prišel na dvorišče. Ali kadar mu je član Kulturnega društva Žarek v slavistom, slovaropiscem, ko sem zaradi nje, njenih besed, leta, avtor pa se je z njim poleg resnični svet. Mladi Rom Sandi krožnik padel z mize in je v eni sami Brežicah ter predsednik literarne avtorjem znamenitega slovensko- napotkov, spremenil to ali ono predhodnega Črna mati zemla, se zaljubi v Mileno, ločeno sekundi besa brcnil v steno. Bil je sekcije Beseda pri Kulturnem nemškega slovarja. Na teh življenjsko odločitev. O vsem tem ki ga prav tako lahko beremo štiridesetletnico, ki je po krivici pogumen, to sem zagotovo vzljubila. društvu Franc Bogovič Dobova. srečanjih v Pleteršnikovi zidanici sem premišljeval tisti mesec, ko v slovenščini, zapisal v kanon pravkar izgubila službo. Nuzat, Treba je imeti jajca, da prihajaš v Pišecah profesor pripoveduje sem tu objokoval njeno slovo, sodobne hrvaške književnosti. Kurd iz Mosula, beži pred v vas, ki postaja vse bolj nevarna o svojem otroštvu, svojih ko sem se pobiral, si nabiral nevarnostjo in išče (boljše) zate … Ne poznam pogumnejšega domačih, šolanju v rodnem moči, da sem bil sposoben življenje. Plančić, piarovec človeka. Nekoč sem ga v hecu kraju, v Celju in na Dunaju, nadaljevati delo. Veste, oče je na zagrebške policije, skuša prikriti vprašala, ali se česa boji. Odgovoril svojem delu in pa seveda o tem, prvi pogled, vsaj tako sem ves škandal. Sredi vseh teh zgodb se je, še preden sem končala vprašanje. kako je nastajal slovensko- čas mislil, odločilneje posegal pojavi truplo, zaradi katerega je Rekel je, da se boji, da me ne bo nemški slovar. Ob snovanju v moje življenje, a ko sem vse roman na površini mogoče brati imel samo zase. Pomislila sem, da je tega dela je Maks Pleteršnik dobro premislil, sem prišel do kot napeto kriminalko, globlje pa samo izgovoril prvi stavek turbofolk sodeloval z najvidnejšimi sklepa, da je bila vendarle moja se razpirata socialna in družbena pesmi, preveden v kajkavščino, in da slovenskimi jezikoslovci in mama tista, ki je večkrat obrnila drama sedanjosti, ki presegata bo za tem odpel nadaljevanje, to sva najvplivnejšimi Slovenci zadnje moj korak v drugo smer s tem, meje fikcije. pogosto počela. On pa je strmel skozi tretjine 19. stoletja. Skozi roman ko mi je pokazala drugo pot, (vir: založnik) zaveso na dvorišče, ki je postajalo spoznavamo lepoto pokrajine drugo možnost. Ona je bila tista, vse temnejše, in resno rekel: »Ne Pleteršnikovih rojstnih Pišec, zaradi katere sem sprejel več vejš, kak je tou. V noči se fsejden na kamor se je umaknil na stara pomembnih odločitev. Žal sem to bicikl pa proban tou napraviti tiju. leta, in zgodovinsko, kulturno, spoznal prepozno in ji tega nisem Tak fse vlečej k tebi, ka lejko odijden literarno in znanstveno klimo na nikoli povedal. somo, gda fse okouli mene spij. Tuj Slovenskem v zadnjih desetletjih drejve bi potejgnilo s seuf, če ne bi 19. in v začetku 20. stoletja. mele korenin. Fse kuče bi vrglo s (VIR: dobreknjige.si) temelof pa lidij s postel bi zdigalo pa fsi bi kak mejsečniki odili k tebi.« JULIA PHILIPS MARKO RADMILOVIČ Izginuli svet Kolesar Prevedla Danica Križman SLOVENSKA KNJIŽEVNOST AMERIŠKA KNJIŽEVNOST 423 str.  Beletrina 2020 316 str.  Mladinska knjiga 2020

Julia Phillips (1989), ameriška Na ruskem polotoku Kamčatka, Nebo za šipami se je iz sivo Marko Radmilovič (1964) je Melanholičen, osamljen in vsaj Kreps ga je že videval na krožku. pisateljica, je po diplomi iz deželi neukrotljive lepote in modrega spreminjalo v siv, bil sprva novinar na Valu 202, delno zafrustriran srednješolski A ni natančno vedel, od kdaj ga angleščine kot Fulbrightova velikih nasprotij – neprehodnih vlažen somrak in nato v vlažno kmalu pa je svojo strast do učitelj zgodovine – ki ga poznamo je obiskoval. Ne dlje kot zadnji štipendistka na Kamčatki, gozdov in prostrane tundre, poltemo. Reka na njihovi levi dokumentaristike uveljavil v po priimku Kreps – se sooča tako mesec, vsekakor ne pred novim skrajnem vzhodu Rusije, sovjetske nostalgije in etničnih je zavila vstran. Marina je Dokumentarno-feljtonskem z banalno vsakdanjostjo življenja letom. Za novo leto so imeli raziskovala vpliv tujih investicij manjšin, okostenelega šovinizma opazovala, kako izginja, in uredništvu Prvega programa kot z nabiranjem kilogramov okoli varovanci zabavo in od tam bi na tamkajšnji turizem, pa tudi in prebujajočega se feminizma, v mislih naštevala, kaj ji je Radia Slovenija. Na Valu 202 pasu. Obojega se nameni znebiti se ga lahko spomnil. Starec je bil vsakdanje življenje tamkajšnjih nekega avgustovskega dne prineslo zadnje leto. Njeni je pomagal negovati satiro in za s kolesom. Ker kupi stanovanje slok, imel je temno kožo in snežno žensk. Na osnovi tega je nastal izgineta dve deklici, sestri. punčki so ugrabili. Njen dom je oddajo Zapisi iz močvirja prejel na deželi v bližini prestolnice, za bele lase. Hodil je rahlo sklonjeno, (sicer izmišljen) prvenec Policijske preiskave kmalu prazen. Nezahtevna služba, ki Ježkovo nagrado. Kolesar je pomoč pri plačevanju obrokov noge je vlekel za seboj, roke so Izginuli svet, ki so ga pri New zajamejo bližnjo in širšo okolico jo je izbrala, da bi ob njej zlahka njegov romaneskni prvenec. stanovanjskega kredita honorarno mu bingljale ob telesu. Kreps se York Timesu uvrstili med deset in pretresejo malo mesto. Med skrbela za svojo družinico, je vodi zgodovinski krožek v je spomnil, da ni sedel, temveč je najboljših knjig leta. brezplodnim poizvedovanjem, bila zdaj brez pomena, zgornji bližnjem domu za ostarele. stal naslonjen na podboj okna, ki se vleče vse leto, se pred nami predal pisalne mize pa poln Nekega večera po predavanju k in večkrat se mu je zazdelo, da nizajo različne ženske zgodbe, pomirjeval. Ponoči je včasih njemu pridrsa starec in mu skoraj spi. Nikoli ni rekel nič, nikoli se ni vsaka tako ali drugače povezana sanjala o hčerkah in se zbujala brez pojasnil v roko stisne ključ. vključil v debato, kaj šele prepir. z izginotjem. Mesec za mesecem, v joku. Takrat je bila bolečina Naslednje jutro je starec umorjen. Zdaj je stal pred njim, vendar košček za koščkom gradijo pisani enako sveža, ostra in nova, kot je Krepsa obišče kriminalistični se mu je zdelo, da je drugačen mozaik raznolike kamčatske bila šest ur po njunem izginotju, inšpektor Petek in tako se začne kot starec in učilnice. »Prav isti družbe, obenem pa pletejo mrežo strahovita kot nož, zaboden v najprej zapletati, kmalu pa bedak si, kot sem bil jaz! Pridi!« tesno povezane ženske skupnosti, maternico. Zdaj se je podila za tudi razpletati niz dogodkov, mu je ukazal starec. Možakar ki nazadnje preraste okvire tega novo utvaro. S to odločitvijo bo ki protagonista vodijo po sledi ni mogel izgovoriti »r«, zato se skrivnostnega končka sveta. vase znova zasadila nož. izjemno živo opisanih nenavadnih je slišalo »pijdi«, in že je začel (VIR: založnik) človeških usod, izživetih med drsati po dolgem hodniku, ki je drugo svetovno vojno. upravni del ločeval od bivalnega. (vir: založnik) Kreps je bil tako presenečen, da se najprej ni znašel, nato pa je njegova ubogljiva natura pričela slediti starcu. CHRISTOPH RANSMAYR BERNHARD SCHLINK Atlas rahločutnega moškega Olga Prevedel Štefan Vevar Prevedel Brane Čop AVSTRIJSKA KNJIŽEVNOST NEMŠKA KNJIŽEVNOST 405 str.  Beletrina 2020 234 str.  Beletrina 2020

Christoph Ransmayr (1954) je V knjižni zbirki, ki jo je avtor … bil je metulj - in še eden, dva Bernhard Schlink (1944) je Olga sprva deluje kot klasični, Herbert je umolknil in se eden najzanimivejših avstrijskih pomensko naslovil kot Atlas od mnogih, ki so po temi, ki je literarni klasik 20. stoletja in velikopotezni zgodovinski zagledal v daljavo. Tudi Olga se oziroma kar srednjeevropskih rahločutnega moškega, sledimo težko pritiskala na zemljo, iskala eden najpomembnejših nemških roman, za katerega pa se kmalu je zravnala. Kaj je videl? Polja pisateljev. Študiral je filozofijo in sedemdesetim potopisnim svetlobo; namenila sta se v pisateljev. Po poklicu je pravnik izkaže, da mu tempo narekuje repe. Zelene rastline in rjave etnologijo, od leta 1982 pa živi zapisom oz. epizodam, ki jih je v globino, k soncem žarometov, a in pravni teoretik, ki živi med prebrisan avtor, ki je vseskozi brazde v dolgih vrstah, najprej kot svobodni pisatelj. Veliko je svojo življenjsko sestavljanko avtor sta se v usodnem trenutku, ko sta Berlinom in New Yorkom ter korak pred bralci. Pripovedno ravne, ki nato zaradi terena potoval po svetu, najraje zunaj vpenjal na svojih potovanjih po se s krili dotaknila vode, začela usklajuje karieri univerzitetnega dogajanje je resda potopljeno v zavijugajo proti obzorju in se hrupne civilizacije. svetu. Spomini, ki jih je oblikoval, ob plavalki utapljajoč se udrihati predavatelja ter pisatelja. Njegov zgodovino, vendar pa je naracija nazadnje stopijo v eno samo so polni zgodovinskih, geografskih, okoli sebe. Na slepeči svetlobi, ki roman Bralec, po prevodu še tako napeta, da se zdi, kot bi se zeleno površino. Posamične mitoloških, astroloških, ekoloških, je prihajala z dna, so bila njuna dolgo odmeven tudi v slovenskem zgodba odvijala ta hip, pred nami. topole. Skupino bukev kot temen kulturoloških, etnografskih in krila črna - in črna kot silhueta prostoru, je Der Spiegel označil Olga si v poznem 19. in zgodnjem otok v svetlem morju repe. Nebo antropoloških podatkov, ob je bila tudi plavalka, ki se je za enega največjih literarnih 20. stoletju prizadeva za pravico je bilo brez oblačka, sonce jima tem tudi intimnih uvidov v ustavila, se zravnala v vodi, da ji triumfov po Pločevinastem do samoizpolnitve in ljubezni, je stalo za hrbtom, da je pred posameznike, ki jih je na svoji je ta segala samo do prsi, potem bobnu Günterja Grassa. čeprav njena doba in okoliščine njima vse zažarelo – zelena poti srečeval, prav tako avtorjevih pa prvemu in nato še drugemu temu nasprotujejo. Olgino zgodbo barva rastlin in dreves pa še čustev in občudovanj, njegovih metulju ponudila roko, da bi ju nam Schlink predstavi s treh rjava barva tal. Kaj je videl prevzetosti in premišljevanj ter rešila. Metulja sta milost sprejela perspektiv in nas do samega on? Obraz je obrnil k njej in se drobnih opazk sveta in življenja, in ženska je zabredla k robu konca pušča v negotovosti. v zadregi smehljal, ker ni znal živega ali mrtvega, velikega ali bazena, položila roko, na kateri Roman, ki ga preberemo na dah – naprej, čeprav je bil prepričan, majhnega. Zagotovo pa ne gre sta izčrpani zračni bitji počasi a z nami ostaja še dolgo. da mora obstajati na njegovo zanemariti niti znanja in globine prihajali k sebi, na poliran kamen (vir: založnik) vprašanje odgovor, za njegovo moči prevajalstva Štefana Vevarja, in začela rešenima nekaj šepetati, hrepenenje izpolnitev. Rada ki temu literarnemu biseru, tej jima šepetaje prigovarjati, ju bi ga objela in ga pobožala po graciozno oblikovani plejadi vtisov, morda svariti, opozarjati, naj glavi, a si ni upala. Herbertovo sijaj omogoča tudi v prevodu. žarkov žarometa nikoli več ne hrepenenje se je je dotaknilo kot (R. V.) zamenjata za sončno svetlobo, hrepenenje otroka po svetu. Ker morda šušljati ljubkovalnice, in pa ni bil več otrok, je v njegovem jima šepetati vse dotlej, ko sta hrepenenju, vprašanju, dirjanju rešena naposled odfrfotala v zrak začutila obup, za katerega še in po nekaj zmedenih spiralah sam ni vedel. nazaj v svoje podaljšano življenje. MURIEL SPARK SARA STRIDSBERG Zlata leta gospodične Jean Brodie Beckomberga Prevedla Tadeja Spruk Prevedla Iva Klemenčič ŠKOTSKA KNJIŽEVNOST ŠVEDSKA KNJIŽEVNOST 131 str.  Cankarjeva založba 2020 341 str.  Beletrina 2020

Muriel Spark (1918–2006) velja Roman je klasično delo škotske Ker so ravno začele z zemljepisom, Sara Stridsberg (1972) je ena Beckomberga, projekt švedskega Velikokrat sem se igrala v parku za najpomembnejšo škotsko književnosti, njegova naslovna je pred tablo visel zemljevid. najboljših sodobnih švedskih arhitekta Westmana, zgrajena Observatorielunden, medtem ko pisateljico 20. stoletja. Nekaj let junakinja pa eden najbolj Gospodična Brodie se je obrnila, pisateljic, uveljavljena tako leta 1932, je bila v tistih časih je omamljen spal v senci. Zvit je preživela v Rodeziji (današnjem nepozabnih romanesknih likov da bi jim s palico pokazala, kje leži doma kot v tujini. Leta 2016 je ena največjih in najprestižnejših kot zarodek je ležal v travi in Zimbabveju), Londonu, New 20. stoletja. Samosvoja, strastna Aljaska, v tistem pa se je jadrno postala najmlajša članica Švedske psihiatričnih bolnišnic v Evropi. videti je bil, kot bi ga tlačile nočne Yorku, zadnjih dobrih trideset in sentimentalna Jean Brodie zasukala nazaj proti razredu akademije in šele deseta ženska v Umeščena v okolico Stockholma, more, kot bi ga nekaj preganjalo let svojega življenja pa v Toskani. je učiteljica na edinburški in pristavila še: »Na prvem zgodovini, ki ji je uspelo prodreti obdana s parki in gozdovi, je v sanjah. Velika drevesa so naju Znana je predvsem po humornem dekliški šoli, kjer pod svoje mestu sta umetnost in religija, v to institucijo, vendar pa je daleč od mestnega vrveža skrivala varovala, ker so na njegovo speče prikazovanju človeške narave in okrilje vzame peščico izbrank v na drugem filozofija in šele na že čez dve leti iz nje protestno tragične zgodbe neprilagojenih telo spuščala svetlobo sveta. satirični priostrenosti svojih del. želji, da bi jih vzgojila v creme zadnjem naravoslovje. Takšen je izstopila. Predstavljen roman je družbenim normam. Glavna Včasih sva šla v park tudi zvečer de la creme. Sredi tridesetih red velikih življenjskih tem, tako bil preveden v kar trideset jezikov. protagonistka romana je Jackie, in skozi velik teleskop opazovala let preteklega stoletja jih uči si sledijo po pomembnosti.« To hčerka neuravnovešenega zvezde. Nenadoma se je zdelo, o italijanskih renesančnih je bilo v prvem od dveh zimskih egocentrika Jima, katerega po da je vse vesolje z nama, da sva slikarjih, menstrualnih zagatah, semestrov, ki so jih učenke poskusu samomora zdravijo v pustila Zemljo za seboj. Zvezdam ljubezenskem življenju Emily preživele z gospodično Brodie. Beckombergi. Osamljena najstnica ni bilo pomembno, kdo sva, da je Brontë in izjemnosti moža Pisalo se je leto 1931. Gospodična edina zvesto obiskuje nesrečnega Leone odpotovala, da sva sama po imenu Benito Mussolini. Brodie je že izbrala svoje očeta, bolnišnica postane njen v mestu, on in jaz, da je ves čas Med svojimi učenkami uživa ljubljenke ali, bolje rečeno, deklice, drugi dom. Roman je pretresljiv pil iz majhne stekleničke, ki jo je brezpogojno privrženost, toda ko ki jim lahko zaupa, ali, še bolje mozaik usod psihiatričnih spravljal na dno športne torbe. dekleta vpelje v spletke odraslih, rečeno, deklice, na katerih starše bolnikov in zdravstvenega osebja Atmosfera iz številnih plasti, za njihovo zvestobo postavi na se lahko zanese, da se ne bodo ter nežna in lirična pripoved o njo pa večnost in zvezde. Sumim, preizkušnjo. Po romanu je bil pritožili čez naprednejše in bolj družini, odraščanju, žalosti in da je pil, ker je to potreboval. leta 1969 posnet istoimenski prevratne vidike njene poučevalne odvisnosti ter razumevanju sveta, Ko sva stala pod širnim nebom film, ki je legendarni angleški politike, ker so ti bodisi preveč ki mu je blizu spoznanje, da je v parku, se je zdelo, da sva edini igralki Maggie Smith prinesel bodisi premalo razsvetljeni, da najmočnejša ljubezen lahko tudi živi bitji na planetu. Rekel je, da oskarja za naslovno vlogo. bi se pritožili, preveč osupli nad tista, ki nas najbolj obteži. se bo moja zvezda nekega dne (vir: založnik) priložnostjo, da se njihove hčerke (vir: založnik in dobreknjige.si) utrgala z neba in padla k meni šolajo po subvencijski ceni, ali pa na tla in da naj bi se mi takrat preveč zaupljivi, da bi podvomili o uresničile vse želje. pomenu znanja, ki ga pridobivajo na tej ugledni ustanovi. ALAN SULLIVAN BRINA SVIT Pod svetlobo severnega sija Nove definicije ljubezni Prevedla Tanja Goršič SLOVENSKA KNJIŽEVNOST KANADSKA KNJIŽEVNOST 217 str.  Mladinska knjiga 2020 173 str.  Grlica 2020

Edward Alan Sullivan (1868— Zbirka iz leta 1928 prinaša enajst Odprla je dolgi črni gobec in Brina Svit (1954) je slovenska V zbirkih desetih kratkih Gospodična Skarabot, kot 1947) je bil kanadski pesnik zgodb o kanadskih staroselcih, iz razlegel se je klic – prediren mednarodno uveljavljena zgodb osrednje literarne osebe jo je klical Kandinsky, je in pisatelj kratkih zgodb, ki ga katerih buhti divja in neukročena in strahoten. Iz gošče se je v pisateljica, scenaristka, režiserka spoznavamo v procesih velikih imela vsaj pet različnih slovenski bralci do sedaj še niso narava in je preživetje človeka odgovor oglasilo cviljenje in in novinarka, ki že vrsto let živi in življenjskih sprememb, ki jih nasmehov. Hladnega in rahlo poznali. Je avtor znamenitega odvisno od njegove sposobnosti, priteklo je še šest volkov, čigar ustvarja v Parizu. Za svoje romane sproži bodisi prelomni zunanji posmehljivega, ki je bil ponavadi romana The Great Divide, v pa tudi o njihovem spoštovanju mršave postave so se gibale z je prejela kar nekaj francoskih dogodek, bodisi pomembna namenjen ravno Kandinskemu, katerem je popisal gradnjo narave ter tesni povezanosti z neverjetno eleganco. Nobenega literarnih nagrad, vse knjige, intimna odločitev ali zgolj na kadar se je preveč norčeval iz kanadske železnice, in dobitnik njo. Iz zgodbe v zgodbo razkriva, zvoka ni bilo, z izjemo vetra, ki ki jih napiše v francoščini, pa v videz banalno naključje. Sila, nje, ali Mata Hari, kadar jo prestižne kanadske nagrade za kako je narava oblikovala je vršal skozi vrhove dreves, in slovenščino tudi sama prevede. ki protagoniste premika, je je poslala pokrit eminentno literaturo. njihova življenja, a tudi, kako so pridušenega zamolklega udarca, predvsem nezadovoljstvo v nepomemben dogodek. prišleki to izkoriščali in posegli ko je veja odložila snežno težo. intimnih razmerjih, a se avtorica Razburljivega in navdušenega, v naravno ravnovesje, ki so Sedem zveri je bolščalo gor in ne poglablja le v različne oblike ki je zažarel na njenem obrazu ga domača plemena negovala mož je bolščal vanje. Bile so ljubezni med partnerji, pač pa tudi kot ognjemet, kadar je odkrila iz roda v rod. S tehnološkim odrasle živali, toda volkulja, ki v družinska medosebna razmerja kaj presenetljivega, fotografijo, napredkom, ki se je v avtorjevem je bila vodja, je bila največja. in predvsem v človekovo iskrenost stavek, verz, glasbeni komad, času širil v Kanado, so porušili Dolgih bokov, košatih prsi, do samega sebe, v soočanje z kres na nebu … Očarljivega, naravno ravnotežje, evropsko šilastega, črnega gobca in lastnimi čustvi. Bogata zbirka, nežnega, neskončnega, ki ga zapostavljanje kanadskega koničastih uhljev. Zatulila je s prevladujočo optimistično je ošvrknil, ko je stopil mimo prvobitnega načina življenja pa je enkrat in trop je počepnil, spustil atmosfero, v kateri je ljubezen nje v mestu in bi se lahko imelo po njegovem mnenju, kot smrčke k prednjim tacam, krzno tista energija, ki ne (več) omejuje, zaljubil vanjo. Tistega, ki je se vidi iz zgodb, pogosto tragične na grebenih vratov jim je košato pač pa bogati in osvobaja. bil namenjen samo njemu, posledice, tudi s fizičnimi spopadi sršalo k višku, usta so imeli (vir: dobreknjige.si) diskreten, tovariški, nestrpen, in porazi, pri katerih je bila seveda nekoliko privzdignjena, zelene ki je pomenil: saj si bova pisala najbolj na udaru človečnost kot oči pa so neusmiljeno upirali v danes zvečer, se pogovarjala, taka. Kanadska klasika, ki dobro človeka. Zlahka so si privoščili si pripovedovala stvari, ki jih orisuje lepoto in divjost severno čakanje. ne poveva nikomur drugemu, kanadske pokrajine, in pomembno nadaljevala z najino zgodbo. In zgodovinsko delo o načinu življenja potem je bil tu še eden … prebivalcev ledenega severa. (vir: Bukla) EMIR ŠAKOVIĆ OLGA TOKARCZUK Turist v težavah Bizarne zgodbe Prevedla Jasmina Žgank Prevedla Jana Unuk BOSANSKA KNJIŽEVNOST POLJSKA KNJIŽEVNOST 164 str.  Sophia 2020 159 str.  Cankarjeva založba 2020

Emir Šaković (1970–2010) se je Zgodba tega nežno izpisanega Dame in gospodje, spoštovano Olga Tokarczuk (1962), poljska Bizarne zgodbe vsebujejo deset Izvod Ovidovih Metamorfoz je v bosansko književnost rodil kot dela, pod katerim brbotajo občinstvo, dragi gledalci pred pisateljica, je ena najvidnejših v različne dogajalne čase in ležal poleg postelje kot hotelska pesnik in umrl kot pisatelj, star (duševni) odmevi balkanske televizijskimi zasloni, poročamo s in najbolj relevantnih avtoric kraje postavljenih in motivno sveta knjiga. Lepa, starinska komaj štirideset let. Širši javnosti vojne, ki so nepovratno severa Finske, kjer se pravkar odvija vzhodnoevropskega literarnega raznovrstnih zgodb, ki so, kot ilustrirana izdaja, je spominjala je bil poznan po odmevni satirični poškodovali marsikatero človeško veliki spektakel. V desnem kotu je prostora. Njena dela so izjemno napoveduje naslov, nenavadne, na knjige iz 19. stoletja – najbrž pesnitvi, objavljeni v tedniku psiho, je preprosta. Glavni junak veliki nordijski junak, gospodar dobro sprejeta in nagrajevana pri včasih presenetljive, vendar naj bi budila nostalgijo po nečem Dani, med literarnimi sladokusci (gre tako za avtobiografsko kot snega in ledu, krotilec severnih domačih ter svetovnih kritikih. tudi s komičnimi in humornimi starodavnem, naravnem in pa po Pesmih iz zanesljivih virov avtofikcijsko delo) je bosanski jelenov, živa ikona finskega boksa. Prvo svojo mednarodno literarno poantami. Vsem zgodbam sta trdnem, pomirjala. Nekajkrat (Feral Tribune, 2001), ki so pisatelj, ki odpotuje po literarnih V nasprotnem kotu stoji borec nagrado (Vilenica) je leta 2013 skupna rahlo premaknjen pogled je v Brošuri prebrala, da ne kmalu obveljale za kultno zbirko. opravkih na Finsko, urejeno, s slovanskega juga, ljubimec z prejela prav v Sloveniji, nato na stvarnost in opisovanje mejnih obstaja nobena trajna enovita mirno in razvito državo, med mednarodnim ugledom in človek, pa leta 2018 mednarodnega izkušenj, v katerih se človek substanca, ki bi napolnjevala popotnimi prigodami pa jo ki je preživel najdaljše obleganje v bookerja in tudi Nobelovo pogosto znajde pred izzivi, ki svet, in da je ta svet reka sil in pripovedovalec ves čas vzporeja novejši zgodovini. Pripravite se na nagrado za književnost. izhajajo iz možnosti sodobnih odnosov, ki pritiskajo drug na z razdejano domovino. Pri tem spopad velikanov. Še vedno pomnimo tehnologij. Takšne teme so drugega. Vsako bitje premore pa jasno izhaja iz lastne vloge boj med Alijem in Foremanom kloniranje, možnost spreminjanja voljo, ki mu omogoča živeti. (tudi v vojni) marginaliziranega štiriinsedemdesetega v Kinšasi. ali metamorfoze telesa, vse večja Resničnost sestavljajo milijarde intelektualca, s čimer izpiše Danes bosta na drugem koncu sveta samotnost posameznika v okolju bitij, ki se prepletajo v mreži volje inteligenten in nevsiljiv roman, moči pomerila beli protestant in beli tehnicizirane družbe, telesna in nalagajo druga na drugo. ki vsebuje obilo melanholije, musliman. Pričakujemo negotov in duhovna zmedenost zaradi Nekatere med njimi so domiselne podložene z obilo samoironije in izid do zadnje runde. Bosanec nima nerazumevanja lastnega položaja in voljne, druge inertne in celo samosubverzije. česa izgubiti, drzen je, provocira in vloge v svetu, potreba po fatalistične. V takšnem svetu (vir: Bukla) Finca. Mar poskuša prikriti strah, v preseganju neantropomorfnega obstaja mogoče veliko doslej katerem že dolgo živi? Lahko bi rekli, zornega kota. Kljub prikazovanju nepredstavljivega, meje pa se da se obnaša nekorektno, žali verska tehnološko naprednega ali rahlo izkazujejo za iluzorne. čustva finskega borca, Martina Lutra fantastičnega okolja so v ospredju obklada z žaljivkami. Dragi gledalci, odnosi med ljudmi in psihološka ne vemo, ali gre za posttravmatski predstavitev junakov, njihovih sindrom ali morda za žensko, ne bojazni, stisk in dilem. vemo, zakaj je tako besen na ves svet, (vir: založnik) a to je resnično nezaslišano … ELIAS VENEZIS VLADO VRBIČ Številka 31328 Prestreljene sanje Prevedla Lara Unuk SLOVENSKA KNJIŽEVNOST GRŠKA KNJIŽEVNOST 375 str.  Litera 2020 222 str.  Cankarjeva založba 2019

Eliasa Venezisa (1904–1973) Številka 31328 je avtobiografski Zadnje poletne noči so nas dobile Vlado Vrbič (1955) je slovenski Roman pripoveduje o mladem Tudi Karlija so zaslišali, ta pa je s pravim imenom Ilias Melos, roman Eliasa Venezisa, ki v takšnem položaju. Olja – niti kulturni delavec in publicist, pesniku Karlu Destovniku – še vedno vztrajal pri trditvi, da uvrščamo med najpomembnejše literarno popisuje avtorjevo za pokušino. Brez dela. Da ni to nekdanji direktor Kulturnega Kajuhu, čigar življenjska zgodba mu je bilo pismo podtaknjeno grške pisatelje t. i. generacije travmatično izkušnjo prisilnega kakšen nov način? … Taborišče centra Ivana Napotnika v Velenju je tesno prepletena z družbenim med vožnjo in da pisca ne pozna. tridesetih. Poleg romanov in pohoda in bivanja v turškem postaja vse težje, vse bolj molčečno in sedanji direktor Knjižnice in političnim dogajanjem od leta Šli so celo tako daleč, da so na seji drame je napisal še vrsto zbirk delovnem taborišču po in grenkobno. Kakor veliki valovi, Velenje. Na podlagi dejstev, pisem, 1922 od 1944. Pred bralcem oživi prebirali njegove pesmi. V njih kratkih zgodb, potopisov ter porazu Grčije v grško-turški kot pravijo, na daljnih morjih. pesmi, zgodovinskih gradiv, predvojni Šoštanj z Vošnjakovo niso našli nobenih protidržavnih tri zgodovinska dela; izredno vojni (1919–1922). Za komaj Ne razbijajo se. Zamolklo bučijo. ohranjene zapuščine in spoznanj fabriko usnja, zgarani delavci, naklepov, kvečjemu njegov priljubljen je bil tudi med bralci. osemnajstletnega Eliasa to Ponoči nam pustijo, da sedimo prejšnjih preučevalcev je spisal bistri fant in njegova družina globoko razvit socialni čut. Po romanu Številka 31328 je bil pomeni štirinajst mesecev pekla. zunaj pred barakami. Malo naprej osupljiv roman o Kajuhu. – Vasleti in Destovniki, dijaki Večina profesorjev bi najraje leta 1978 posnet tudi film. Najprej jih sestradane, žejne, je žica. Nimajo se česa bati. Teh, in profesorji celjske gimnazije, zadevo kar opustila brez kazni, bolne in kmalu povsem izčrpane ki grejo spat, je malo. Lahko bi jih prvi literarni uspehi, širši krog a to bi lahko pomenilo prevelik ženejo v notranjost Anatolije. Na preštel na prste ene roke. Drugi, zagnanih mladih literatov, upor oblastem, zato so za dijaka, tej poti so na milost in nemilost večina, dolge ure bedijo. Prihajajo prva ljubezen, izključitev iz ker pisma ni izročil oblastem in prepuščeni pripeki ter maščevalni tudi mafazasi. Vsi skupaj gledamo celjske gimnazije, začetek vojne, ker ni prijavil pisca, predlagali okrutnosti vojakov in lokalnega zvezde. Nekdo prične neko zgodbo. negotovost, gestapovski zapor, ukor profesorskega zbora, kar prebivalstva, tako da za sabo Po turško, da bodo razumeli tudi mučenja in zasliševanja, ilegala je sicer pomenilo zadnjo kazen nenehno puščajo davek smrti. mafazasi. Neverjetno, koliko v Ljubljani, nova velika ljubezen, pred izključitvijo. Profesorski Nato pa jih v delovnem taborišču zgodb se sliši po nočeh v taborišču. italijanski zapor, odhod v zbor je predlagano kazen z veliko »posojajo« za suženjsko delo Če izvohajo, da si kaj prebral in partizane, delovanje v kulturniški večino sprejel. Razmeroma mili okoliškim kmetom, njihovo da znaš pripovedovati, postaneš skupini Štirinajste divizije in kazni sta ostro nasprotovala le razosebljenje pa gre tako daleč, pri priči čislana oseba. Nekoč so potem … prestreljene sanje. profesor Hanželič in Bitenc, ki sta da se ujetniki razveselijo celo me pripravili, da sem jim tudi jaz (vir: založnik) spisala pismo in ga tudi osebno tega, da postanejo (vsaj) številke povedal zgodbo. O Robinsonu. odnesla na prosvetni oddelek v … Pretresljiva pripoved, ki ne Najbolj od vseh so priljubljene Ljubljani. Dosegla sta svoje in skuša estetizirati trpljenja, a zgodbe, v katerih sta nevarnost država je s ponovnim dopisom vendar sredi trpljenja odpre in akcija. Vsi poslušajo z odprtimi ostro zahtevala še strožjo kazen, prostor tudi za subjektivno, usti. To neutrudno hitenje izključitev iz vseh jugoslovanskih poetično in ironično. zunanjega sveta je kot zatočišče. srednjih šol. (vir: založnik) ESEJ

EVELYN WAUGH ESAD BABAČIĆ Ekskluziva Veš, mašina, svoj dolg Prevedla Dušanka Zabukovec SLOVENSKA KNJIŽEVNOST ANGLEŠKA KNJIŽEVNOST 220 str.  Cankarjeva založba 2020 237 str.  Cankarjeva založba 2019

Evelyn Waugh (1903–1966) Roman iz leta 1938 se danes Govorila sta o Izmajliji. »Nihče Esad Babačić (1965) je objavil Meditacije o otroštvu, naivnosti, Sam nisem nikoli izbiral je bil angleški avtor romanov, bere presenetljivo aktualno in ne ve, ali imajo kaj rudnin, ker vrsto odmevnih pesniških knjig in o mladosti. O tistih igriščih, ki trenutkov, zato sem dovolil, da kratkih zgodb, potopisov in je postavljen pred bralca kot nihče ni šel pogledat. Zemljevid bil izbran za slovenskega avtorja jih ni več. O mestih. Ljubljani. so oni izbirali mene. Tako kot življenjepisov. Bil je tudi novinar nalašč za čas popularizacije je popolna farsa,« je pojasnjeval v središču festivala Vilenica 2019. Sarajevu. Splitu. O njihovih te izbira usoda, ki se je ne smeš in kritik. Danes je mednarodno medijskega sveta, lažnih novic Bannister. »Dežele sploh nikoli Istega leta je bil povabljen na pesnikih. O trenutkih. O tišinah. dotikati, jo izzivati. Kar je bilo priznan kot eden največjih in osebnosti, ki jih producirajo. niso pogledali, polovica je Toronto International Festival Veliko o tišinah. Spominih. vmes, med njimi, je pronicalo, proznih stilistov 20. stoletja in Gre za delno biografski roman, naraziskane. Samo poglej tole.« of Authors. Njegova poezija je Na Braneta. Veliko o Branetu. tako kot pronica temna snov oster satirik. V slovenščino sta ki ga je avtor napisal na podlagi S police je vzel zemljevid in ga nagrajevana in prevajana, za svojo Branetu Bitencu. Njegovi poetiki. skozi obraze in stare vaze na prevedeni tudi dve izmed njegovih osebnih izkušenj, ko je delal razgrnil. »Vidiš tale kraj, Laku prvo zbirko esejev pa je prejel tudi O njuni povezanosti. O panku. pozabljenih mizah otroštva, najbolj znanih del: Prgišče prahu za časnik Daily Mail in so ga se mu reče? Označen je kot mesto Rožančevo nagrado 2020. Košarki. O očetu. Iskreno. Počasi. temna snov, ki je edina stalnica, in Vnovič v Brideshladu. poslali poročat o Mussolinijevi s približno pet tisoč prebivalci In s srcem. Velikim, iskrenim podtalnica teh neskončnih invaziji na Abesinijo v letih osemdeset kilometrov od srcem samotnega opazovalca trenutkov. Zakaj se igramo? 1935–1936, v zapisani zgodbi Jacksonburga. No, takega kraja življenja, ki se spreminja mimo Morda ravno zato, ker se trenutki pa revnega novinarja Williama nikoli ni bilo. Laku v izmajlijščini naše nemoči. Nemoči zaustavitve igrajo z nami, nas izenačujejo Boota, ki ga uredniki zamenjajo pomeni ‘ne vem’. Ko so člani tega dogajanja. Tega nasilja s temno snovjo, ker so nevidni, za razvpitega pisca, pošljejo komisije za meje leta 1898 egoizma in hlastanja po več. dokler jih ne pokličemo, včasih, poročat v izmišljeno afriško poskušali priti v Sudan, so se tam Veš, mašina, svoj dolg, je zbirka za trenutek seveda. In ja, vsak državo, kjer naj bi poročal o utaborili in enega svojih nosačev prestižnih besed. Skrbno zloženih je imel svoj trenutek ali vsaj »obetavni vojnici«. Tam se vprašali, kako se imenuje hrib, stavkov o lepoti obstajanja. O mislil, da ga je imel. To je bil moj Boot v staromodno napisanem, da bi si ga zapisali v dnevnik. lepoti življenja. Čutečih besed. trenutek, se je zareklo tudi na vendar vseeno dopadljivem Rekel je ‘laku’, in vse odtlej to Tistih pravih. videz najbolj preračunljivemu satiričnem stilu zaplete v serijo prepisujejo z enega zemljevida (vir: dobreknjige.si) in pragmatičnemu osebku: to je bizarnih prigod, Waugh pa v na drugega. Predsednik Jackson bil moj trenutek in ni mi žal. Ker romanu, predvsem v dialogih, ima rad, da je dežela v atlasih na koncu je to najpomembnejše: ves čas kaže svojo jezikovno videti pomembna, zato je takrat, da ti ni žal, ko se obračaš nazaj. virtuoznost, s katero bralca ko je bila natisnjena ta izdaja, Čemu potem vsi ti trenutki, ki si preseneča, obenem pa zapeljuje dal z mastnimi črkami napisati jih sejal za seboj. Če med njimi ni ter vleče naprej vse do konca. Laku. Francozi so nekoč, ko so se tistega pravega, za katerega si (vir: BUKla) začeli šopiriti na tem koncu sveta, pripravljen tvegati vse. Ampak imenovali konzula v Lakuju.« ja, ne dotikaj se usode. ESEJ ESEJ

MATJAŽ LUNAČEK MIHA KOVAČ Glasovi in podobe Berem, da se poberem SLOVENSKA KNJIŽEVNOST SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 159 str.  OPRO 2020 151 str.  Mladinska knjiga 2020

Matjaž Lunaček (1950) je Zbirka ni povsem leposlovna, Stopamo dalje in iščemo pravšnjo Miha Kovač (1960), odličen Ali ima branje knjig v dobi Branje leposlovja je ena od študiral medicino in primerjalno saj prepleta fikcijo in esej. sipino, ki bo ustrezala relativnostni poznavalec dogajanja na knjižnem digitalnih medijev sploh še najučinkovitejših oblik treninga književnost. Je specialist Avtor nam vzorec razkrije že teoriji in bo v njej zaobsežena področju pri nas in v svetu pa smisel? Zakaj bi se prebijali čez empatije. Ko berem roman, se psihiatrije, svojo poklicno pot pa na začetku, kjer na konkretni svetlobna pot do zvezde danice. tudi vsega, kar pomeni branje, obsežne romane, ko pa si lahko vanj vživim, pogosto kulturno je posvetil psihoterapiji. S svojim biografski podrobnosti razvije Pravijo, da ima vsak svojo je med leti 1985-2000 delal v ogledamo serijo, pobrskamo in politično ukoreninim sam. širokim poznavanjem svetovne dinamično pripoved in nas sipino kakor karmo. Če si vešč, različnih slovenskih knjižnih in po spletu ali preprosto čas Ko se z branjem postavljam umetnosti, filozofije in znanosti hkrati vpelje v svoj blagi humor jo prepoznaš, saj telo ob pogledu časopisnih založbah, med drugim preživljamo kako drugače? Ta v kožo drugih, ki so včasih (s poudarkom na psihoanalizi) in ironično distanco. Sicer pa je nanjo vzvalovi. Na sipine se slabo je bil odgovorni urednik Mladine knjižica ponuja deset razlogov radikalno drugačni od mene, s povezuje razmišljanja o sodobnem leposlovje zastopano v prvem spoznam. Prekratek čas sem ter glavni urednik v založbah DZS za branje, ki dokazujejo, da ima tem vzpostavljam tudi distanco človeku ter njegovih stiskah in delu z obliko, ki je blizu črtici in bival v puščavi. Vem pa, da sem z in Mladinska knjiga, leta 2000 branje knjig številne pozitivne do lastnih nagnjenj, čustev in iskanjih smisla bivanja. vinjeti. Nekatere so čiste fantazije, ostrino očesa zaznal svojo duhovno je začel svojo drugo kariero kot stranske učinke. Z branjem vrednot, jih preverjam, postavljam druge realistični opisi fantazijskih pokrajino. Na tak način se je profesor na Filozofski fakulteti. knjig si širimo in poglabljamo pod vprašaj in v drugem tudi situacij, včasih izhajajo iz socialne projicirala na mojo mrežnico, da Je odgovorni urednik slovenske besedišče, ostrimo sposobnost poglobim, najpogosteje tako, da tematike, teče tudi kri, kakšne se je v trenutku vse ujemalo: tisto, izdaje revije National Geographic. mišljenja na vseh področjih, se poistovetim z njegovimi junaki. so skoraj potopisi, kakšne druge kar sem si mislil o starem očetu, krepimo zmožnost razumevanja Ti so lahko drugačnega spola skoraj biografske. Skoraj, saj se ki je izumil posebno vrsto panja, in se urimo v empatiji – vse to pa kot jaz, lahko so druge starosti vsebine in prijemi prepletajo in do prvih negodnih besed svojega so temelji za razmišljanje z lastno ali drugačnih političnih nazorov, skupaj oblikujejo svoje posebno sina. Vsak dogodek do tedaj in glavo, ne nazadnje pa tudi za lahko so pripadniki drugih etnij obzorje. Pisec tu in tam poseže v poslej, vsaka moja misel, prebrana uspeh in srečo. ali nacionalnosti ali pa so se pripoved s komentarjem in doda knjiga, negotovost in svoboda so (vir: založnik) rodili v drugačnih zgodovinskih esejistični element, proti koncu pa se zarisovali v tisti pokrajini južno okoliščinah od tistih, v katere preide k docela esejskim, zvečine od Slavnika, proti hrvaški meji. sem se kot bel, blago rovtarski biografskim spisom. Kot vkopan sem zrl v njen relief, Evropejec moškega spola kulturno (iz spremne besede dr. Bogdana se počasi usedel na mehke, napol in politično ukoreninil sam. Lešnika) suhe trave in dolgo strmel predse. Ko se z branjem prestavljam v Zavel je veter, vzvalovil je dolge kožo drugih ljudi, ki so včasih bilke in liste markantnega drevesa. radikalno drugačni od mene, s To gibanje je v meni povzročilo tem vzpostavljam tudi distanco do občutek posebne radosti, ko si sam lastnih nagnjenj, čustev in vrednot. in vendar nisi sam. STRIP STRIP

BOŠTJAN GORENC IN JAKA VUKOTIČ TISJA KLJAKOVIĆ BRAIĆ Reformatorji v stripu Unadva SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Prevedla Đurđa Strsoglavec 76 str.  Škrateljc 2020 HRVAŠKA KNJIŽEVNOST 199 str.  Mladinska knjiga 2020

Boštjan Gorenc (vzdevek Strip izpod nabrušenega peresa V zbirki nas v smeh spravlja Tisja Kljaković Braić (1979), Pižama) (1977) je slovenski Boštjana Gorenca Pižame in devetdeset risb, karikature hrvaška slikarka in ilustratorka, podcaster, pisatelj, komik, igralec, z iskrivimi ilustracijami Jake zakonskega para v vsakdanjih je šolanje končala na Umetniški raper in prevajalec. Rad spravlja Vukotiča, oboje podkrepljeno z tipskih življenjskih situacijah, in akademiji v Splitu. Dela je v smeh, že od malih nog pa je znanstveno in akademsko roko prav toliko pogledov na ljubezen razstavljala na približno tridesetih zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni dr. Kozma Ahačiča, je odgovor in njeno slavljenje skozi humor, ki skupinskih in petintridesetih imenovalec vsega, s čimer se na to, kako lahko spremenimo ga avtor spremne besede povezuje samostojnih razstavah doma ukvarja. Za prevod romana Dobra svet, kako lahko ustvarjamo predvsem z Mediteranom, za in v tujini. Risbe, zbrane v znamenja (Gaiman, Pratchett) je pomembne mejnike za življenje katerega pravi, da ga naseljuje predstavljeni knjigi, je najprej bil leta 2012 uvrščen na častno vseh – in kako so nam veliki mentaliteta ljudi, ki živijo blizu objavljala na družbenih omrežjih listo IBBY, Mednarodne zveze za ljudje v resnici povsem podobni. morja, klima jim dovoljuje, da in z njimi postala prepoznavna in mladinsko književnost. Celo če so živeli več sto let pred so večji del leta doma oblečeni le priljubljena. nami. Hkrati pa je ta strip tudi v spodnje perilo, imajo počasne Jaka Vukotič riše že od mladih poročilo o pubertetniški dobi kretnje in svoje emocije izražajo nog. Čeprav je nekaj let resno slovenskega knjižnega jezika. O skozi ležerno in fino, včasih tudi verjel, da bo delal v arhitekturi, je času, ko se je slovenski knjižni cinično zbadanje. Čeprav sta na koncu prevladala ilustracija. jezik že rodil, ni pa še povsem nastopajoči figuri po karakteristiki Redno objavlja v učbenikih ter v odrastel. V odraslo dobo sta ga stereotipno moška in ženska, otroških in mladinskih revijah, namreč popeljali prav knjigi, pa njuna duhovita konverzacija prosti čas pa posveča pisanemu na nastanek katerih se strip govori o intimnosti, bližini in domišljijskemu svetu, ki ga osredotoča: Biblija Jurija medsebojni povezanosti. združuje pod znamko Three ants Dalmatina in slovnica Adama (vir: založnik) in a row. Bohoriča. Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo. (vir: založnik) POEZIJA POEZIJA

LOUISE GLÜCK SLAVICA JARKOVIČ Onkraj noči V sobi srca Prevedla Veronika Dintinjana SLOVENSKA KNJIŽEVNOST AMERIŠKA KNJIŽEVNOST 75 str.  Neviodunum 2020 172 str.  Mladinska knjiga 2011

Louise Elisabeth Glück (1943) Je trenutek, potem ko si odmaknil oko, Slavica Jarkovič (1976) je svojo Kako preprosto je je ameriška pesnica in esejistka, ko pozabiš, kje si, izrazno pot začela kot članica začutiti ljubeznivo misel, nobelovka. Objavila je 12 ker si prebival, tako se zdi, Literarnega kluba Krško, kasneje ki poljublja vsak trenutek dneva. pesniških zbirk in nekaj zvezkov drugje, v tišini nočnega neba. pa sodelovala v številnih kulturnih esejev o poeziji ter prejela skupinah, predvsem pevskih zborih Kako preprosto je, številne književne nagrade, med Prenehal si biti tu, na tem svetu. v Krškem in okolici. Leta 2019 je ko se potopiš drugim Pulitzerjevo nagrado Si v drugačnem kraju, prejela častno Gallusovo značko v mehkobo otroškega smeha za pesništvo leta 1993 ter kjer je človeško življenje brez pomena. za udejstvovanje na glasbenem in se s pogledom dotakneš Nobelovo nagrado za književnost področju (JSKD OE Koper). neskončnega neba. leta 2020 »za njen nezgrešljiv Nisi bitje v telesu. poetični glas, s katerim z ostro Obstajaš, kot obstajajo zvezde, Kako preprosto je, lepoto naredi posameznikovo del njihove negibnosti si, ko se z nagajivo razigranostjo eksistenco univerzalno.« njihove neizmernosti. podiš po ulicah in se opolnoči oblečeš Nato si spet sredi sveta. v cvetlično obleko. Ponoči, na mrzlem hribu, razstavljaš teleskop. A najbolj preprosto je – biti srce.

Pozneje ti postane jasno, ne da je bila podoba napačna, ampak da je bila napačna povezava.

Spet vidiš, kako oddaljena je vsaka stvar druga od druge.

TELESKOP (2006) POEZIJA POEZIJA

VINKO MÖDERNDORFER SYLVIA PLATH Čuvaj sna Ljubezenska pesem norega dekleta SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Prevedla Andreja Udovč 107 str.  Cankarjeva založba 2020 AMERIŠKA KNJIŽEVNOST 122 str.  Sanje 2019

Vinko Möderndorfer (1958) in je biti in je oditi Sylvia Plath (1932-1963), Zaprem oči v smrt in ves svet potemni; je nadvse plodovit gledališki, ali samo pozabiti ameriška pesnica in pisateljica, je privzdignem veke, v rojstvo se odstre. radijski, televizijski in filmski zaslovela s svojim avtobiografskim (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.) režiser, pesnik, dramatik, in je spoznati in je zaznati romanom Stekleni zvon, ki je romanopisec in esejist. Za ali se samo bati izšel le mesec dni pred njeno Zvezde v modrem, rdečem, v ples razprši, svoje delo je prejel številne tragično smrtjo, izdala pa ga je in samovoljna tema v galopu vdre: nagrade, med drugim nagrado in je častiti in se mastiti po psevdonimom Victoria Lucas. zaprem oči v smrt in ves svet potemni. Prešernovega sklada, Župančičevo ali se samo raziti Zanjo je značilna ekspresivna nagrado, Boršnikovo nagrado za samoreflektivna poezija, polna Sanjala sem, da uročil si me v postelji, režijo in mnoge druge. Leta 2016 ko je čas ko je vreme simbolike, v kateri so odsevali me mesečno opeval, blaznil s poljubi sle. je prevzel funkcijo predsednika za biti za spoznati in za znati groza fašizma, otroške travme, (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.) upravnega odbora Prešernovega strah pred boleznijo ter soočenje s sklada. samo ljubiti smrtjo in naravo. Z neba se opoteče Bog, peklenski ogenj tli: izstopijo serafi, Satana možje: IN JE zaprem oči v smrt in ves svet potemni.

Mislila sem, vrneš se, tako obljubil si, a jaz postaram se, pozabim ti ime. (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.)

Da bi ljubezen dala ptici – njej, viharnici; ko se razcveti pomlad, v odgovor vsaj kriče. Zaprem oči v smrt in ves svet potemni. (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.)

LJUBEZENSKA PESEM NOREGA DEKLETA (VILANELA) POEZIJA

IVO SVETINA Drevesa SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 146 str.  UMco 2020

Ivo Svetina (1948), pesnik, Kadarkoli je stopil v gozd, je stopil v tempelj dramatik, esejist in prevajalec, zelene tišine in vse njegove misli so se mu zdele je izdal več kot 20 pesniških kakor molitev neznanemu bogu, živečemu v gozdu. Ker branje plemeniti duha. zbirk ter napisal več gledaliških Pod baldahinom zelenih krošenj, iger, pravljic, esejev o poeziji skozi katere je potoval vzhodnik za soncem na zahod, in gledališču oz. dramatiki. Je je hodil, prešteval besede, njihove zloge, prejemnik nagrade Zlata ptica, da bi jih tako umite in posvečene shranil v šatuljo pesmi. Veronikine in Jenkove nagrade ter nagrade Prešernovega sklada, OBLAK IN GORA (2003) za svoje igre je večkrat prejel tudi nagrado Slavka Gruma. Od 10. decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih pisateljev. Urejeno po nacionalnostih Urejeno po založbah

AMERIŠKI AVTORJI SRBSKI AVTOR BELETRINA ŠKRATELJC Louise Glück, ONKRAJ NOČI Aleksandar Gatalica, NEVIDNI ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš REFORMATORJI V STRIPU, Boštjan Gorenc Julia Phillips, IZGINULI SVET KURJI PASTIR, Feri Lainšček Sylvia Plath, LJUBEZENSKA PESEM NOREGA DEKLETA ŠKOTSKA AVTORICA CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak TOTALITETA Muriel Spark, ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE KOLESAR, Marko Radmilovič OSEM GORA, Paolo Cognetti ANGLEŠKI AVTOR ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr Evelyn Waugh, EKSKLUZIVA ŠVEDSKA AVTORICA OLGA, Bernhard Schlink UMco Sara Stridsberg, BECKOMBERGA BECKOMBERGA, Sara Stridsberg DREVESA, Ivo Svetina AVSTRIJSKI AVTOR Christoph Ransmayr, ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA ZAMEJSKA AVTORICA CANKARJEVA ZALOŽBA VIDA Isabella Flego, SPOMINI IZNAD EKVATORJA VEŠ, MAŠINA, SVOJ DOLG, Esad Babačić TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina BOSANSKA AVTORJA JEZERO, Bianca Bellová Ahmed Burić, TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD? ČUVAJ SNA, Vinko Möderndorfer ZAVOD NEVIODUNUM Emir Šaković, TURIST V TEŽAVAH ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark V SOBI SRCA, Slavica Jarkovič BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ČEŠKA AVTORICA ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis Bianca Bellová, JEZERO EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh

FRANCOSKA AVTORJA CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA Olivier Guez, IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar Gaëlle Josse, POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS GOGA GRŠKI AVTOR VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič Elias Venezis, ŠTEVILKA 31328 TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić

HRVAŠKI AVTORJI GRLICA Tisja Kljaković Braić, UNADVA POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Damir Karakaš, ŠUMENJE GOZDA Kristian Novak, CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI LIBRIS SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego ITALIJANSKI AVTORJI Viola Ardone, OTROCI Z VLAKA LITERA Paolo Cognetti, OSEM GORA MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Laura Imai Messina, TELEFON V VETRU PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič

JAPONSKA AVTORICA LUD ŠERPA Minae Mizumura, MAMINA ZAPUŠČINA AGNI, Borut Kraševec

KANADSKI AVTOR MIŠ Alan Sullivan, POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse

NEMŠKI AVTOR MLADINSKA KNJIGA Bernhard Schlink, OLGA OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone ONKRAJ NOČI, Louise Glück POLJSKA AVTORJA IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez Jakub Małecki, RJA UNADVA, Tisja Kljaković Braić Olga Tokarczuk, BIZARNE ZGODBE BEREM, DA SE POBEREM, Miha Kovač IZGINULI SVET, Julia Phillips RUSKA AVTORICA NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit Svetlana Aleksijevič, VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA OPRO SLOVENSKI AVTORJI GLASOVI IN PODOBE, Matjaž Lunaček Esad Babačić, VEŠ, MAŠINA, SVOJ DOLG Boštjan Gorenc, REFORMATORJI V STRIPU SANJE Slavica Jarkovič, V SOBI SRCA LJUBEZENSKA PESEM NOREGA DEKLETA, Sylvia Plath Miha Kovač, BEREM, DA SE POBEREM Borut Kraševec, AGNI SLOVENSKA MATICA Feri Lainšček, KURJI PASTIR NEVIDNI, Aleksandar Gatalica Rudi Mlinar, MAKS PLETERŠNIK Vinko Möderndorfer, ČUVAJ SNA SODOBNOST INTERNATIONAL Matjaž Lunaček, GLASOVI IN PODOBE RJA, Jakub Małecki Marko Radmilovič, KOLESAR Ivo Svetina, DREVESA SOPHIA Brina Svit, NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković Vlado Vrbič, PRESTRELJENE SANJE V letih 2011-2021 smo po izboru AVSTRALSKI AVTORJI Maylis de Kerangal, POKRPAJMO ŽIVE IZRAELSKI AVTOR knjižničarjev posavskih knjižnic brali: Richard Flanagan, OZKA POT GLOBOKO DO SEVERA Aude Lancelin, FILOZOFI IN LJUBEZEN Amos Oz, JUDA Joan Lindsay, PIKNIK PRI HANGING ROCKU Marc-Antoine Mathieu, OTTO, UZRTI ČLOVEK Amos Oz, ZGODBA O LJUBEZNI IN TEMNINI Evie Wyld, VSEH PTIC PETJE Véronique Olmi, BAKHITA ALBANSKI AVTOR Markus Zusak, ODPOSLANEC Emmanuelle Pagano, JAMSKI NAJSTNIKI JAPONSKI AVTORJI Ismail Kadare, PALAČA SANJ Daniel Pennac, ŠOLSKE BRIDKOSTI Minae Mizumura, MAMINA ZAPUŠČINA BELGIJSKI AVTOR Jacques Prevert, BESEDE Soseki Natsume, KOPRNENJE ALBANSKO-MAKEDONSKI AVTOR Stefan Hertmans, TUJKA Pascal Quignard, VILA AMALIA Kenzaburō Ōe, POTRGAJTE POGANJKE, POSTRELITE OTROKE Luan Starova, ČAS KOZ Mathias Rambaud, O BIVANJU IN KRAJIH BELORUSKA AVTORICA Alexandre Seurat, NERODA JUDOVSKO-AMERIŠKI AVTOR ALŽIRSKA AVTORICA Svetlana Aleksijevič, ČERNOBILSKA MOLITEV Pierre Soletti, AVGUST NE RAZUME VEČ TEGA SVETA Isaac Bashevis Singer, LJUBEZEN IN IZGNANSTVO Yasmina Khadra, BAGDADSKE SIRENE Aurelie Valognes, STARA MAMA V KOPRIVAH BOLGARSKI AVTORJI Tanguy Viel, 353. ČLEN KAZENSKEGA ZAKONIKA JUŽNOAFRIŠKA AVTORJA AMERIŠKI AVTORJI Georgi Gospodinov, NARAVNI ROMAN J. M. Coetzee, V PRIČAKOVANJU BARBAROV Joan Didion, LETO ČUDODELNIH MISLI Viktor Paskov, BALADA ZA GEORGA HENYCHA FRANCOSKO-KANADSKI AVTOR Zakes Mda, NAČINI SMRTI Neil Gaiman, AMERIŠKI BOGOVI Ilija Trojanow, ODVEČNI ČLOVEK Hubert Reeves, KLOP MINEVANJA Elizabeth Gilbert, PEČAT STVARJENJA JUŽNOKOREJSKA AVTORICA Louise Glück, ONKRAJ NOČI BOSANSKI AVTORJI GRŠKA AVTORJA Kyong-Suk Sin, PROSIM, PAZI NA MAMO Lee Harper, POJDI, POSTAVI STRAŽARJA Velibor Čolić, SARAJEVSKI OMNIBUS Ioána Karistiáni, MALA ANGLIJA Siri Hustvedt, POLETJE BREZ MOŠKIH Ahmed Burić, TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD? Elias Venezis, ŠTEVILKA 31328 KANADSKI AVTORJI Jack Kerouac, KLATEŽI DHARME Miljenko Jergović, PLEŠE V SOMRAKU Rupi Kaur, MED IN MLEKO Alan Lightman, GOSPOD B Dževad Karahasan, VZHODNI DIVAN HRVAŠKI AVTORJI Alan Sullivan, POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA Toni Morrison, MILOST Enes Karić, PESMI DIVJIH PTIC Tisja Kljaković Braić, UNADVA Larry Tremblay, NASAD ORANŽEVCEV Greg Mortenson & Oliver Relin, TRI SKODELICE ČAJA Alen Mešković, UKULELE JAM Damir Karakaš, ŠUMENJE GOZDA Patrick Ness, SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ Emir Šaković, TURIST V TEŽAVAH Kristian Novak, CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI KATALONSKI AVTORJI R. J. Palacio, ČUDO Marko Tomaš, ČRNI MOLITVENIK Dubravka Ugrešić, EVROPA V SEPIJI Maria Barbal, KAMEN NA MELIŠČU Julia Phillips, IZGINULI SVET Nenad Veličković, SAHIB Dubravka Ugrešič, JAGA BABA JE ZNESLA JAJCE Jaume Cabré, SODNIK Sylvia Plath, LJUBEZENSKA PESEM NOREGA DEKLETA Manuel de Pedrolo, TIPKOPIS O DRUGEM NASTANKU Philip Roth, OČETOVINA BRAZILSKI AVTOR INDIJSKI AVTOR Jordi Punti, IZGUBLJENI KOVČKI Philip Roth, UMIRAJOČA ŽIVAL Bernardo Carvalho, DEVET NOČI Vikram Seth, ENAKA GLASBA Lionel Shriver, POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU KITAJSKA AVTORJA Patti Smith, PAČ MULCA ČEŠKI AVTORJI IRANSKA AVTORICA Maxine Hong Kingston, BOJEVNICA Donna Tartt, LIŠČEK Bianca Bellová, JEZERO Négar Djavadi, DEZORIENTALKA Yu Hua, ŽIVETI John Williams, STONER Tereza Boučková, LETO PETELINA Radka Denemarková, KOBOLD IRANSKO-NIZOZEMSKI AVTOR LIBANONSKI AVTOR AMERIŠKO-MEHIŠKA AVTORICA Alena Mornštajnová, HANA Kader Abdolah, HIŠA OB MOŠEJI Amin Maalouf, TANIOSOVA PEČINA Jennifer Clement, MOLITVE ZA UGRABLJENE Pętra Soukupová, POD SNEGOM Katerina Tučkova, ŽITKOVSKE BOGINJE IRSKI AVTORJI MADŽARSKI AVTORJI ANGLEŠKI AVTORJI Michal Viewegh, ANGELI VSAKDANJEGA DNE Rodaan Al Galidi, AVTIST IN POŠTNI GOLOB Frank Furedi, MOČ BRANJA J. G. Ballard, SUŠA Sebastian Barry, SKRITO SPOROČILO Gabi Gleichmann, NAPOJ NESMRTNOSTI J. L. Carr, MESEC DNI NA PODEŽELJU ČRNOGORSKI AVTOR Gerard Donovan, JULIUS WINSOME Agota Kristof, TRILOGIJA Anthony Doerr, VSA TA NEVIDNA SVETLOBA Žarko Laušević, LETO MINE, DAN NIKOLI John McGahern, PORNOGRAF Sándor Márai, KNJIGA ZELI ZA DUŠO IN TELO Siobhan Dowd, ČISTI KRIK Edna O’Brien, V GOZDU Melinda Nadj Abonji, GOLOBI VZLETIJO Geoff Dyer, BUT BEAUTIFUL DANSKI AVTORJI Sally Rooney, POGOVORI S PRIJATELJI Alexander Frater, NA LOVU ZA MONSUNOM Isak Dinesen, ANEKDOTE USODE William Trevor, LUCY GAULT MAKEDONSKA AVTORJA Atul Gawande, MINLJIVOST Morten Ramsland, PASJEGLAVEC Lidija Dimkovska, NON-OUI Rachel Joyce, NENAVADNO ROMANJE HAROLDA FRYA Janne Teller, VSE ISLANDSKI AVTOR Blaže Minevski, SPOMINČICE Doris Lessing, PETI OTROK Einar Mar Gudmundsson, ANGELI VESOLJA Owen Matthews, STALINOVI OTROCI EGIPČANSKI AVTOR MAROŠKA AVTORJA Ian McEvan, NA OBALI CHESIL Najib Mahfuz, PRAVI ČUDEŽ ITALIJANSKI AVTORJI Tahar Ben Jelloun, TA SLEPEČA ODSOTNOST SVETLOBE Alexandra Oliva, POSLEDNJA Viola Ardone, OTROCI Z VLAKA Muhhamed Shukri, GOLI KRUH Oliver Sacks, HVALEŽNOST FINSKI AVTORJI Alessandro Baricco, MR GWYN Evelyn Waugh, EKSKLUZIVA Selja Ahava, STVARI, KI PADEJO Z NEBA Daria Bignardi, POPOLNA AKUSTIKA MEHIŠKA AVTORJA Raynor Winn, PREŽETA S SOLJO Kari Hotakainen, KAR NAM JE USOJENO Italo Calvino, BARON NA DREVESU Carlos Pascual, O SLUŽKINJAH, VISOKIH PETAH IN ... Tommi Kinnunen, KRIŽIŠČE ŠTIRIH ŠPOTI Paolo Cognetti, OSEM GORA Juan Rulfo, PEDRO PARAMO ARGENTINSKO-ŠPANSKI AVTOR Sofi Oksanen, KO GOLOBICE IZGINEJO Alessandro D’Avenia, UMETNOST KRHKOSTI Andrés Neuman, SAMOGOVORI Sofi Oksanen, STALINOVE KRAVE Elena Ferrante, GENIALNA PRIJATELJICA MOLDAVIJSKA AVTORICA Andrés Neuman, STVARI, KI JIH NE NAREDIVA Paolo Giordano, SAMOTNOST PRAŠTEVIL Liliana Corobca, KINDERLAND FRANCOSKI AVTORJI Laura Imai Messina, TELEFON V VETRU AVSTRIJSKI AVTORJI Christian Bobin, VSI SO ZAPOSLENI Nicola Lecca, HOTEL BORG NEMŠKI AVTORJI Thomas Bernhard, MRAZ Jean-Claude Carrirèe, KRHKOST Giacomo Leopardi, PESMI IN PISMA Ernst Haffner, KRVNI BRATJE Arno Geiger, STARI KRALJ V IZGNANSTVU Chantal Delsol, SOVRAŠTVO DO SVETA Milena Magnani, NAROBE CIRKUS Daniel Kehlman, IZMERA SVETA Daniel Glattauer, PROTI SEVERNEMU VETRU Jean Echenoz, POBLISKI Margaret Mazzantini, NOVOROJEN Mariana Leky, SELMA JE SANJALA O OKAPIJU Michael Köhlmeier, GOSPODA NA OBALI Jean Echenoz, TEČI Marco Missiroli, OPOLZKOSTI V ZASEBNOSTI Jens Petersen, GOSPODINJSKA POMOČNICA Christoph Ransmayr, ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA Mathias Enard, KOMPAS Nuccio Ordine, KORISTNOST NEKORISTNEGA Martin Puchner, NAPISANI SVET Christoph Ransmayr, COX ALI TOK ČASA Mathias Enard, PRIPOVEDUJ JIM O BITKAH, KRALJIH IN SLONIH Antonio Scurati, NEZVESTI OČE Bernhard Schlink, OLGA Joseph Roth, JOB Frederic Gros, FILOZOFIJA HOJE Tiziano Terzani, ŠE EN KROG NA VRTILJAKU Lutz Seiler, KRUZO Robert Seethaler, VSE ŽIVLJENJE Olivier Guez, IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA Ana Wambrechtsamer, GUZEJ Stefan Zweig, STRAH Michel Houellebecq, PODREDITEV ITALIJANSKO-SOMALSKA AVTORICA Gaëlle Josse, POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS Igaba Scego, MOJ DOM JE TAM, KJER SEM NEMŠKO-ŠVICARSKA AVTORICA Aleš Čar, O ZNOSNOSTI Bogdan Novak, TRTE UMIRAJO STOJE ŠVEDSKA AVTORJA Sibylle Berg, NEKAJ LJUDI IŠČE SREČO IN CRKNE OD SMEHA Dušan Čater, DŽEHENEM Nina Novak Oiseau, V ŠEPETU TREPET Sara Stridsberg, BECKOMBERGA Primož Čučnik, KOT DAR Tea Oršanič, PREŠITE BESEDE Tomas Tranströmer, NAPOL DOKONČANA NEBESA NIGERIJSKI AVTORJI Primož Čučnik, TRILOGIJA Carmen L. Oven, SPREHAJALKA GOSPODOVEGA PSA Chinua Achebe, RAZPAD Milan Dekleva, ZMAGOSLAVJE PODGAN Carmen L. Oven, TIHOTAPCI MIRU ŠVICARSKA AVTORICA Chimamanda Ngozi Adichie, POLOVICA RUMENEGA SONCA Dušan Dim, RDEČA MESEČINA Tone Partljič, DOM DOM Noemi Lerch, KMETICA Uzodinma Iweala, ZVERI BREZ DOMOVINE Veronika Dintinjana, V SUHEM DOKU Saša Pavček, OBLECI ME V POLJUB Emil Filipčič, MOJSTROVKA Tomaž Pengov, DREVO IN ZVEZDA ŠVICARSKO-ROMUNSKA AVTORICA NIZOZEMSKI AVTORJI Evald Flisar, DEKLE, KI BI RAJE BILO DRUGJE Anica Perme, KAKO JE MOGOČE Aglaja Veteranyi, ZAKAJ SE OTROK V POLENTI KUHA Herman Koch, VEČERJA Evald Flisar, NA ZLATI OBALI Tone Peršak, USEDLINE Connie Palmen, TI SI REKEL Peter Florjančič, SKOK V SMETANO Miha Pintarič, DVOJNI PRESLEDEK TURŠKA AVTORJA Connie Palmen, ZAKONI Jasmin B. Frelih, BLEDA SVOBODA Dan Podjed, VIDENI Oya Baydar, IZGUBLJENA BESEDA Jan Van Mersbergen, ZADNJI POBEG Ervin Fritz, DOLGI POHODI Sebastijan Pregelj, POD SREČNO ZVEZDO Elif Shafak, ČAST Margriet de Moor, SLIKAR IN DEKLE Maja Gal Štromar, ŽENSKA DRUGJE Sebastijan Pregelj, VDIH. IZDIH. Nejc Gazvoda, V PETEK SO SPOROČILI, DA BO V NEDELJO ... Slavko Pregl, SKRIVNOST SE IMENUJE ERICH ŠLOMOVIČ VENEZUELSKA AVTORICA NORVEŠKI AVTORJI Polona Glavan, KAKORKOLI Marko Radmilovič, KOLESAR Elisabeth Burgos, IME MI JE RIGOBERTA MENCHÚ Roy Jacobsen, NEVIDNI Polona Glavan, NOČ V EVROPI Alojz Rebula, ČETVEROREČJE Per Petterson, KONJE KRAST Anja Golob, DIDASKALIJE K DIHANJU Magda Reja, IME TVOJE ZVEZDE JE BILHADI ZAMEJSKI AVTORICI Kjersti Annesdatter Skomsvold, HITREJE, KO GREM, MANJ ME JE Tadej Golob, JEZERO Peter Rezman, BARBARA IN KRIŠTOF Isabella Flego, SPOMINI IZNAD EKVATORJA Boštjan Gorenc, REFORMATORJI V STRIPU Nataša Rogelja, TRINAJSTI MESEC Maja Haderlap, ANGEL POZABE PALESTINSKO-SIRSKA AVTORICA Ervin Hladnik Milharčič, POT NA ORIENT Ana Rostohar, LJUBEZEN, KI SE JE ŽELELA SPOZNATI Maja Haderlap, DOLGO PREHAJANJE Ghada Karmi, VRNITEV Stanka Hrastelj, IGRANJE Andrej Rozman Roza, IZBRANE ROZINE V AKCIJI Stanka Hrastelj, PRVA DAMA Marjan Rožanc, LJUBEZEN POLJSKI AVTORJI Marija Hrvatin, ZAPEČKARICA Z OBRONKA Andraž Rožman, TRIJE SPOMINI Lisa Appignanesi, VSAKDANJA NOROST Marija Hrvatin, ZARJAVELA OD VSAKDANJOSTI Samo Rugelj, NA DOLGE PROGE Isaac Bashevis Singer, MOČ TEME Jurij Hudolin, INGRID ROSENFELD Samo Rugelj, RESNICA IMA TVOJE OČI Jakub Małecki, RJA Alojz Ihan, HVALNICA REŠNJEMU TELESU Renata Salecl, TEK NA MESTU Wiesław Myśliwski, TRAKTAT O LUŠČENJU FIŽOLA Jure Jakob, LAKOTA Brane Senegačnik, POGOVORI Z NIKOMER Olga Tokarczuk, BIZARNE ZGODBE Drago Jančar, IN LJUBEZEN TUDI Marko Sosič, KRUH, PRAH Agata Tuszynska, OBTOŽENA: WIERA GRAN Drago Jančar, TO NOČ SEM JO VIDEL Sarival Sosič, STAREC IN JAZ Slavica Jarkovič, V SOBI SRCA Ana Svetel, DOBRA DRUŽBA PORTUGALSKA AVTORJA Milan Jesih, MARŠAL Ana Svetel, LEPO IN PRAV José Saramago, KAJN Dušan Jovanović, PROTI TOKU Ivo Svetina, DREVESA Miguel Sousa Tavares, V TVOJI PUŠČAVI Alenka Jovanovski, TISOČ OSEMDESET STOPINJ Brina Svit, NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI Štefan Kardoš, VETER IN ODMEV Dušan Šarotar, BILJARD V DOBRAYU RUSKI AVTORJI Milan Kleč, TROJKE Dragomila Šeško, SVETLOBE V TEMO! Svetlana Aleksijevič, VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA Tjaša Koprivec Vuga, TU JE MOJ ONKRAJ Mojca Širok, POGODBA Olga Kharitidi, PLES V KROGU Petra Koršič, FURLANKA JE DVIGNILA KRILO Bina Štampe Žmavc, PESEM ZA LIRO Nikolaj Lilin, PROSTI PAD Manca Košir, ČAS ZA MODROST Aleš Šteger, VČASIH JE JANUAR SREDI POLETJA Zahar Prilepin, SAMOSTAN Manca Košir, DRUGAČNA RAZMERJA Zoran Šteinbauer, TRI LUNE Pavel Sanajev, POKOPLJITE ME ZA ŠPRAJC Miha Kovač, BEREM, DA SE POBEREM Miroslav Tičar, POPOTNIK Marina L’vovna Stepnova, LAZARJEVE ŽENSKE Lojze Kovačič, KRISTALNI ČAS Agata Tomažič, TIK POD NEBOM Varlan Šalamov, KOLIMSKE ZGODBE Sabina Kožar, SONCE IN SENCE Boštjan Videmšek, NA BEGU Mihail Šiškin, UČNA URA KALIGRAFIJE Lado Kralj, KOSEC KOSO BRUSI Maja Vidmar, KAKO SE ZALJUBIŠ Jevgenij Vodolazkin, LAURUS Borut Kraševec, AGNI Jani Virk, LJUBEZEN V ZRAKU Andrej Volos, VRNITEV V PANDŽRUD Vesna Kravcar, ČARODEJKA Jani Virk, MED DREVESI Maruša Krese, DA ME JE STRAH? Goran Vojnović, JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA SENEGALSKI AVTOR Maruša Krese, PESMI Vlado Vrbič, PRESTRELJENE SANJE Boubacar Boris Diop, MURAMBI, KNJIGA O OKOSTJIH Mojca Kumerdej, KRONOSOVA ŽETEV Andreja Zelinka, PRED OGRAJO Meta Kušar, VRT Ciril Zlobec, TIHO ROMANJE K ZADNJI PESMI SIRSKI AVTOR Petja Kužel, VRNITEV: PISMA BIVŠEGA ODVISNIKA Uroš Zupan, ENE IN DRUGI Adonis, POEZIJA 1 Feri Lainšček, JADRNICA Vitomil Zupan, MENUET ZA KITARO NOSILKE PROJEKTA Feri Lainšček, KURJI PASTIR Vlado Žabot, SVETA POROKA Knjižnica Brežice SLOVAŠKA AVTORJA Mirana Likar Bajželj, GLASOVI Monika Žagar, KOŠČEK ČOKOLADE V PASJI DLAKI Valvasorjeva knjižnica Krško Peter Pišt’anek, RIVERS OF BABYLON Izar Lunaček, MÜSLI IN RÜSBE Knjižnica Sevnica Pavol Rankov, MATERE Matjaž Lunaček, GLASOVI IN PODOBE SRBSKI AVTOR Eva Mahkovic, VINJETE STRAHOLJUBCA Aleksandar Gatalica, NEVIDNI IZVEDBA PROJEKTA SLOVENSKI AVTORJI Silva Matos, NEVIDNE VEZI Renata Vidic Miha Avanzo, RORSCHACH Neža Maurer, SAMA SVA NA SVETU – TI IN JAZ ŠKOTSKE AVTORICE Saša Zimšek Esad Babačić, PRIHODI, ODHODI Silvo Mavsar, POSTELJA IZ KNJIG Aminatta Forna, NAJEMNIK Mateja Kus Esad Babačić, VEŠ, MAŠINA, SVOJ DOLG Silvo Mavsar, SAMOBEG Jackie Kay, RDEČA PRAŠNA CESTA Gabriela Babnik, INTIMNO Miha Mazzini, OTROŠTVO Muriel Spark, ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE OBLIKOVANJE Gabriela Babnik, V VISOKI TRAVI Miha Mazzini, PALOMA NEGRA Alenka Žugič Jakovina Vladimir Bartol, ALAMUT Janez Menart, ZADNJA POMLAD ŠPANSKI AVTORJI Tina Batista Napotnik, TUNEL Rudi Mlinar, KO NI CVETELA AJDA Pablo Auladell, IZGUBLJENI RAJ JOHNA MILTONA 21. marec 2021 Jiři Bezlaj, EVANGELIJ ZA PITBULE Rudi Mlinar, MAKS PLETERŠNIK Jesus Carrasco, NA PROSTEM Bogdan Biščak, IGRA IN BISERI Vinko Möderndorfer, ČUVAJ SNA Ángeles Caso, PROTI VETRU Andrej Blatnik, UGRIZI Vinko Möderndorfer, DRUGA PRETEKLOST Javier Marías, BERTA ISLA Helena Cestnik, PLETILJINA PESEM Vinko Möderndorfer, NIHČE VEČ NE PIŠE PISEM Helena Cestnik, DESETERONOČJE Boštjan Narat, PODAJA V PRAZNO