Festivalna Antologija

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Festivalna Antologija XV 2019 MEDNARODNA REVIJA ZA POEZIJO XXI. ST. IDR. LIRIKONFESTOVE ZADEVE FESTIVALNA ANTOLOGIJA KAZALO Rp./Lirikon21, letnik XV (2019), jubilejna festivalna izdaja Lirikonfestovo podnebje 2019 MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE 2019 International Lirikonfest Velenje 2019 18. MEDNARODNO KNJIŽEVNO SREČANJE V VELENJU 007 Namesto urednikovega uvodnika Ivo Stropnik / hvalnica brzdanju Uvod v melanholijo Andrej Medved / Melanholija v 19. in 20. st. – od G. de Nervala do A. Artauda in P. Celana 011 LIRIKONFESTOVIH 60 60 lavreatov v 18 letih mednarodnega festivala Lirikonfest Velenje (2002–2019); 60 glasov slovenske in prevedene poezije, književne refleksije ter slovenskega potopisa XXI. st. 2003 – Lucija Stepančič; 2004– Dragica Breskvar, Ludwig Hartinger; 2005 – František Benhart, Prišleki (LUD Literatura), Uredništvo kulturno-umetniških in literarnih oddaj (Radio Slovenija); 2006– Gančo Savov, Nadja Dobnik, Andrej Medved; 2007 – Bożena Tokarz, Emil Tokarz, Andrej Medved, Milan Vincetič; 2008– Kari Klemelä, Mateja Bizjak Petit, Milan Dekleva, 12 Mitja Čander, Meta Kušar; 1 2009– Matjaž Kmecl, Andrej Rozman, Draga Rinkema, Urška Zupanec, Vinko Möderndorfer; 2010 – Nadežda Starikova, Peter Kuhar, Boris A. Novak; 2011 – Peter Scherber, Tanja Petrič, Milan Jesih; 2012 – Evgen Bavčar, Orsolya Gallos, Andrej Pleterski, Peter Kolšek, Manca Erzetič; 2013 – Nikollë Berishaj, Željko Perović, Lenka Daňhelová, Zoran Pevec; 2014 – Zdravko Kecman, Namita Subiotto, Esad Babačić; 2015 – Karol Chmel, Daniela Kocmut, Andrej Pleterski, Maja Vidmar; 2016 – Zvonko Kovač, Mateja Komel Snoj, Peter Semolič, Petra Koršič; 2017 – Joanna Pomorska, Katja Zakrajšek, Urška Zupanec, Tone Škrjanec, Agata Tomažič; 2018 – Peter Kuhar, Lenka Kuhar Daňhelová, Maruša Mugerli Lavrenčič, Iztok Osojnik, Dragan Potočnik, Aleš Šteger 177 FESTIVALNE NAGRADE IN PRIZNANJA 2019 (1) (Akademija Poetična Slovenija) 185 MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA 2019 – častni naslov »ambasadorka slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem« Metka Lokar / Biti daleč, blizu in »nekje vmes« Mednarodno 199 LIRIKONOV ZLAT 2019 – književno priznanje/plaketa za vrhunske revijalne/festivalne prevode poezije (za odrasle) XXI. st. Barbara Pregelj / Čas prevoda (v obdobju tehnologije) Vseslovensko AKADEMIJA POETIČNA SLOVENIJA 205 VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI 2019 – književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus (za odrasle) v XXI. st. 21 širše nominiranih: Cvetka Bevc, Primož Čučnik, Lidija Dimkovska, Ivan Dobnik, Anja Golob, Andrej Hočevar, Jurij Hudolin, Jure Jakob, Klarisa Jovanović, Alenka Jovanovski, Petra Kolmančič, Miklavž Komelj, Barbara Korun, Meta Kušar, 2 Cvetka Lipuš, Brane Mozetič, Josip Osti, Barbara Pogačnik, Ivo Svetina, Aleš Šteger, Uroš Zupan; 4 ožje nominirani (dvoletna nominacija/2019 in 2020): Lidija Dimkovska, Miklavž Komelj, Barbara Korun, Uroš Zupan International poetic horizons 295 MEDNARODNA PESNIŠKA OBZORJA (16) Panorama prevedene in izvirne poezije XXI. st. Lirikon(fest)ova degustacija 297 Nagrajeni slovenski prevodi poezije XXI. st. (Lirikonov zlat 2019) Lawrence Schimel / Prevedla Barbara Pregelj (LZ19) Francisco Tomsich / Prevedla Barbara Pregelj (LZ19) 335 Slovenski prevodi poezije XXI. st. (2) Adriana Díaz Enciso / Prevedla Barbara Pregelj Arian Leka / Prevedel Nikollë Berishaj Zvonko Kovač / Prevedla Vesna Mikolič Lenka Kuhar Daňhelová / Prevedel Peter Kuhar 381 Izvirna slovenska poezija XXI. st. Željko Perović, Goran Gluvić, Petra Koršič, Sara Špelec 399 Prevodi slovenske poezije XXI. st. Ivo Stropnik / Prevedel Nikollë Berishaj FESTIVALNE NAGRADE IN PRIZNANJA 2019 (2) (Akademija Poetična Slovenija) Vseslovensko / potopisno 405 KRILATA ŽELVA 2019 – književna nagrada za najboljši slovenski potopis preteklega leta (2018) Jakob J. Kenda / Apalaška pot – 3500 kilometrov hribov in Amerike Iz ožje nominiranih potopisov Nataša Rogelja / Trinajsti mesec, portreti morskih nomadov Peter Zupanc / Kitajska, dežela razdalj, in jaz Refleksije 436 LIRIKONFESTOVO KNJIŽEVNO OMIZJE 2019 Distanca in melanholija v XXI. st. (spletna Čitalnica Pri pesniški duši / www.lirikonfest-velenje.si) 3 Predstavitev festivala 439 MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE International Lirikonfest Velenje Osemnajst let književno ustvarjalnih (2001/2002–2018/2019) Knjižna priloga Iztok Osojnik (dobitnik nagrade velenjica – čaša nesmrtnosti 2018) 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega vrhunskega desetletnega slovenskega pesniškega opusa v XXI. st. (knjižna zbirka) 4 Lirikonfestovo podnebje 2019 MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE 2019 International Lirikonfest Velenje 2019 XVIII. MEDNARODNO KNJIŽEVNO SREČANJE Ali smo bolj zadržani do vzhodnoevropske poezije kot do zahodne? FESTIVAL LIRIČNEGA IN POTOPISNEGA OBČUTJA REZERVAT ZA POEZIJO 5 Lirikonfestovo podnebje 2019 MEDNARODNO KNJIŽEVNO SREČANJE MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE Ali je melanholija (še) stalnica v novejši poeziji? FESTIVAL LIRIČNEGA IN POTOPISNEGA OBČUTJA REZERVAT ZA POEZIJO 6 LIRIKONFESTOVIH 60 / Namesto urednikovega uvodnika Ivo Stropnik hválnica bŕzdanju – To melanholično jesensko lesniko pred so- cialnim blokom bi lahko mirno posekali. Zastira pogled na urba- no poezijo, literarni teoretiki pa brez lestve itak ne znajo rabutati trpkih jabolk. A brez te skomine ne veš: da so besede peš pred besedo, ne pa da jo dohitevajo; ne veš, da si njihova zaobljuba oranja in kolobarjenja, ko enkrat prisopeš do ne-izrekljive izrečenosti. To sangvinično ščavje domačijskega nagona bo ulilo še veli- ko brona in zašpililo na tone kranjskih klobas znanstvene vesti! Brez strahu pred izginotjem – v srcih horde maturantov – ostaja slovenska literatura prešerna, jara, jeprška, oštirska, rožnovenska, materinska, na klancu in alamutska! A brez tega čipa ne veš: kdaj si iz kanglice mleka razlil življenje; ne veš, da te v sendvi- ču hamata nebo in zemlja – in si le kamen za metanje v vodo. To lirično med nami! med naturo in literaturo, tradicionalno kanonizirano s hlevskim gnojem in kalijevim gnojilom. To distan- co narekujem slaviti z neposvečeno hostijo! Rim ne bo padel brez rim in Beseda ne bo padla brez sfriziranih čutil. A brez viklerjev in trajne ondulacije ne veš: da blede oči vidijo v vodi in med fotokopiranimi zvezdami; ne veš, da pričeske čutijo veter, ki stresa lesniko in ščavje, ščavje – P. S. Piš, ki te vleče za ušesa in sladke lase, lase. (Nate mislim, votlina v glavi, 2006) 7 LIRIKONFESTOVIH 60 / Andrej Medved / Uvod v melanholijo Andrej Medved MELANHOLIJA V 19. IN 20. ST. – OD G. DE NARVALA DO A. ARTAUDA IN P. CELANA (s poudarkom na Oničevem Darovanju in Grafenauerjevi Stiski) Melanholija, ki je povezana z romanticističnim občutjem – <Nervalovo> »črno sonce« – nam govori o neki temeljni in vzvi- šeni – sublimni – negativnosti, skrivnostnosti zrcala, ki je »ni- koli, vedno in že videno«, o nekem »varanju« /trompe l'oeil/, tj. zaslonu, ki prikazuje skriven horizont pojavljanja, v ozadju, iz ozadja, Niča, o nekem ljubljenem objektu /del Amor/, ki ga zak- riva črno sonce. Ta je v resnici – in prudentia – nek simulacrum, neki čudež, ki splavlja območje črne barve v ekstazo. Od kod pri- haja takšno črno sonce? Iz iz katere galaksije sijejo njegovi vidni in nevidni, težki žarki, ki me pritiskajo /po Kristevi/ v tla, v odrekanje in nemost? Skrivnost prihaja iz notranjščine, iz nekega spominjanja / Er-innerung/ v zunanjost, »zavržene« v smisli réjetér, na strani možnosti nečesa, kar je mogoče še prenašati, kar je še znosno in je /še/ možno misliti in občutiti. Od nas zahteva neko temeljno po- zornost, ki naj vzbudi nemir in fascinira naše poželenje po podobi. Varuje jo nek absolut, ki je v istem hipu – hkrati – nek /po/klic, »poklicanje« in nek odboj, ki to skrivnost, to notranjost v nače- lu naseljuje. V tem absolutu so misli zvezane z afekti, ki nimajo, če smo natančni, prav nobenega objekta. Pa vendar gre za /neko/ Stvar, za nek pratemeljni objekt, ki je dejansko Stvar v Poeziji. In v tem je neka »opredmetena« ob-igra /ob-jeu/ z objektom, ki je poetski korelat, in je odmaknjen in hkrati samosvoj in avtonomen. A če me ta objekt, s tem da mi »nasprotuje«, uravnoveša v krhkem »poželenju smisla«, ki me v resnici nedoločno in dokonč- no homologizira, sem z njim – v objektu – že izključen od /pra/ smisla, ki se zdaj sesuje. Neki določen Jaz, ki se je, v temelju podob, zdaj stopil z nad-Jazom, ga je v celoti prepojil. Smisel, ki kliče po 8 LIRIKONFESTOVIH 60 / Andrej Medved / Uvod v melanholijo »razbremenitvi«, po potlačitvi »arogantnega objekta«, ki vleče narazen telo, skoz črno sonce razsvetlitve. Pesem – poezija je vzvišena in se sprevrača v sublimno Stvar, v sublimno »père-verzijo«, ki jo prenašam kot osnovno željo v telesu Pesmi – poezije. Nenadna pojavitev »tujskosti«, »me- lanholije« je le privid o nekem, že pozabljenem življenju, ki izsi- ljuje neko drugo Stvar, da se pojavi kot podoba. V robovih ne-ob- stajanja, »halucinacije« in ne-realnosti, ki me, če jo do kraja prepoznam, uniči. Se pravi neka stvar, ki jo spoznam kot Stvar be- sede, pesnjenja kot Dichtung, kot »tesnjenje«. Tu je podoba moja in poetska varovalka: zametek nove pesmi. Nastopi stordimento, tj. omamljenost v popolni luči črne bar- ve, ki sem ji izpostavljen, v tej Stvari, ki ne izstopi več in torej nič več ne pomeni. Sesutje – izginotje – nekega sveta, ki je zabrisal in izbrisal svoje meje, brez znanosti in brez boga, ki sta /v preteklosti/ okužila Umetnost. In vendarle: od njega se ne ločimo dokončno, čeprav se zavarujemo z »objektom«, s figuro-v-besedi. Nekakšna »domišljijska čudnost« /po Kristevi/ in resnična grožnja /Trompe l'oeil in Smrt/ nas zdaj preveva, da nas na koncu
Recommended publications
  • Zbirka Medijskih Objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03
    Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03. 07. 2012 Število objav: 4 Tiskani mediji: 2 Splet: 1 Radijske postaje: 0 Televizijske postaje: 1 Teletekst: 0 Spremljane teme: 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Kulturna šola Opus 1 Seznam objav v zbirki: Naslov Šoštanjski pevci so se predstavili Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 18 Površina: 266 cm2 1 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor A.P. 3 Teme 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Naslov Zborovska srečanja: uvodoma večer z APZ Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si (WEB); 0 2 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor NR 4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Naslov Žirija v ožji izbor za Veronilcino nagrado uvrstila pet zbirk Zaporedna št. Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11000 Stran: 2 Površina: 185 cm2 3 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor STA, C.R. 6 Teme Opus Naslov Osnovna šola Prestranek je ponovno prejela naziv Kulturna šola Zaporedna št. Medij; Doseg Sponka TV; 0 17:00 Trajanje: 1 min 4 Rubrika / Datum Sponka novice, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor neznan avtor 7 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Kulturna šola 2 Kazalo Šoštanjski pevci so se predstavili Po dobrih štirih desetle- zone pripravijo tematski letni stjo Dunjo Tinauer. študentko tjih delovanja se lahko Me- koncert, ki je med poslušalci Akademije za glasbo Ljubljana šani pevski zbor Svoboda izredno toplo sprejet. Zbor se iz opernega petja pri priznani Šoštanj pohvali predvsem s je neprekinjeno udeleževal profesorici vokalne tehnike, pridnostjo in z zavzetostjo tekmovanja Naša pesem od izredni profesorici Alenki članov, ki pod dolgoletnim leta 1982 do 2003 in prejel pet Dernač Bunta.
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
    medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Acta Neophilologica 40
    ACTA NEOPHILOLOGICA 40. 1-2 (2007) Ljubljana MIRKOJURAK JAKOB KELEMINA ON SHAKESPEARE' S PLAYS SANDROJUNG WORDSWORTH' S "TINTERN ABBEY" AND THE TRADITION OF THE " HYMNAL" ODE JANES STANONIK MARCUS ANTONIUS KAPPUS: A REEVALUATION DARJA MAZI- LESKOVAR THE FIRST TRANSLATIONS OF LEATHERSTOCKING TALES JERNEJA PETRIC LOUIS ADAMJC'S "OLD ALIEN" AS A RELIC OF ETHNIC DIFFERENTIATION IN THE U.S.A. TATJANA VUKELIC UNDERSTANDING ZORA NEALE HURSTON' S THEIR EYES WERE WATCHING GOD BRANKA KALOGJERA "OLD" VS. "NEW" ETHNICITIES AND MULTIPLE IDENTITIES IN SANDRA CISNEROS' CARAMELO MAJDASAVLE INDIRECT NARRATION: ON CONRAD' S HEART OF DARKNESS AND FITZGERALD' S THEGREATGATSBY DARJA MARINSEK FEMALE GENITAL MUTILATION IN AFRICAN AND AFRICAN-AMERICAN WOMEN' S LITERATURE BRIGITA PAYSIC TIME AS THE FIFTH ELEMENT IN MARGARET LAURENCE'S MANAWAKA CYCLE JOHANN GEORG LUGHOFER EINE ANNAHERUNG AN HAND DES FALLBEISPIELS BERTHA VON SUTTNER MIHA PINTARIC THE ROLE OF VIOLENCE IN THE ROMANCES OF CHRETIEN DE TROYES SPELA ZAKELJ L' IRONIE DANS L' ALLEGORIE CHEZ RUTEBEUF PATRIZIA FARINELLI SUL FANTASTICO NELLA NARRATIVA Dl TABUCCHI UROS MOZETIC FROM DOUBLEVALANT TO MONOVALANT DISCOURSE: THE ROLE OF THE TRANSLATOR MIRKOJURAK BERNARD HICKEY. IN MEMORIA M ACTA NEOPHILOLOGICA 40. 1-2 (2007) Ljubljana MIRKOJURAK JAKOB KELEMINA ON SHAKESPEARE'S PLAYS ........... .... .. .. ... ........... .... ....... ..... ......... .. 5 SANDROJUNG WORDSWORTH'S "TINTERN ABBEY" AND THE TRADITION OF THE "HYMNAL:' ODE ....... 51 JANES STANONIK MARCUS ANTONIUS KAPPUS: A REEVALUATION .......................................................... 61 DARJA MAZI- LESKOVAR THE FIRST TRANSLATIONS OF LEATHERSTOCKING TALES .............................................. 75 JERNEjA PETRIC LOUIS ADAMIC'S "OLD ALIEN" AS A RELIC OF ETHNIC DIFFERENTIATION IN THE U.S .A. 89 TATJANA VUKELIC UNDERSTANDING ZORA NEALE HURSTON'S THEIR EYES WERE WATCHING GOD ............
    [Show full text]
  • Programska Knjižica Večera Poezije 2017
    Program Mala Veronika Večer Rok Komel, član Celjskega literarnega društva Fit media d.o.o. je med 11. januarjem in 26. aprilom 2017 organizirala drugi nagradni pesniški natečaj za srednješolce Mala Veronika. O Mali Veroniki Na natečaj se je prijavilo 45 srednjih šol. poezije mag. Vanesa Čanji, direktorica, Fit media d.o.o. Vse pesmi so po vrstnem redu prejetja Lavreatinja Male Veronike, Karin Vrbek, Šolski center Celje, objavljene na spletni strani Veronikine Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije nagrade www.veronikini-veceri.si. Ocene za izbor nagrajenke ali nagrajenca za Pesmi nominirank in nominirancev za Veronikino nagrado 2017 Malo Veroniko sta dali 3-članska strokovna Gregor Podlogar žirija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), Veronika Dintinjana dr. Robert Simonišek in Petra Kolmančič, žirijo je imenoval organizator natečaja, in Iztok Osojnik »občinstvo« (prejeti veljavni e-glasovi). Barbara Korun Boris A. Novak Lavreatinja Utemeljitev priznanja Zlatnik poezije 2017 Male Veronike je Jože Volfand, Fit media d.o.o. Karin Vrbek, s podelitvijo foto osebni arhiv VERONIKINE NAGRADE, Pogovor s prejemnikom Zlatnika poezije 2017 Andrejem Brvarjem Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, MALE VERONIKE in ZLATNIKA POEZIJE za leto 2017 mehatroniko in medije, ki je prav tako Utemeljitev izbora žirije za Veronikino nagrado 2017 zmagovalka občinstva. Dan mi je dan… Ivan Dobnik, predsednik strokovne žirije za Veronikino nagrado 2017 (Andrej Brvar) S pesniškim natečajem Mala Veronika želimo Nagovori mlade spodbuditi k pesniškemu izražanju in Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje jim ponuditi prostor za promocijo njihovega Celje, Stari grad Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije pesniškega ustvarjanja, jih spodbuditi k (v primeru dežja Narodni dom Celje), Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev razmišljanju o besedi in pomenu besede v torek, 29.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Oddelek Za Bibliotekarstvo, Informacijsko Znanost in Knjigarstvo Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Vrednotenje v knjižnih kritikah DIPLOMSKO DELO Mentor: izr. prof. dr. Alenka Šauperl Kandidatka: Veronika Balkovec Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, 2010 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KEYWORDS DOCUMENTATION 2 KAZALO VSEBINE 3 KAZALO TABEL 4 ZAHVALA 5 1 UVOD 6 V diplomski nalogi sem se posvetila vrednotenju literarnih del v literarnih kritikah. Literarne kritike, objavljene v popularnih in strokovnih revijah in časopisih, bi lahko bile s svojimi vrednostnimi ocenami vodilo za knjižničarje, ki se morajo v odločiti, ali naj za knjižnico kupijo določeno knjigo, prav tako pa morajo uporabnikom knjižnice svetovati pri izbiri gradiva. Od knjižničarja se namreč pričakuje, da je seznanjen s čim več literarnimi deli. Vendar pa knjižničar seveda ne more prebrati čisto vseh knjig, ki so v knjižnici, saj bi mu to vzelo preveč časa. Zdi se, da bi bile literarne kritike lahko idealna rešitev in bi si knjižničarji z njimi lahko pomagali pri svetovanju uporabnikom in pri nabavi gradiva. Zanimalo nas je, če je možno oblikovati model, po katerem bi lahko vrednotili določeno literarno delo, ki je obravnavano v literarni kritiki. Tako bi se lažje osredotočili na to, kaj naj v literarnih kritikah sploh iščemo, kako izluščiti bistvo tistega, kar nam literarna kritika sporoča. Osredotočili smo se na vrednotenje, se pravi na to, kaj literarne kritike hvalijo in kaj grajajo. Tako smo postopoma oblikovali 13 različnih skupin. Zanimalo nas je tudi, kako se razlikujejo knjižne kritike v strokovnih revijah in knjižne kritike kritik v nestrokovnih revijah. Zaradi tega smo se odločili, da bodo polovico vzorca predstavljale kritike iz nestrokovnih revij, polovico pa kritike iz strokovnih revij.
    [Show full text]
  • The Vilenica Almanac 2011
    vilkenica-zbornik_za_tisk-TISK4.pdf 1 30.8.2011 21:36:02 C M Y CM MY CY CMY K vilkenica-zbornik_za_tisk-TISK4.pdf 1 30.8.2011 21:36:02 C M Y CM MY CY CMY K 26. Mednarodni literarni festival Vilenica / 26th Vilenica International Literary Festival Vilenica 2011 © Nosilci avtorskih pravic so avtorji sami, če ni navedeno drugače. © The authors are the copyright holders of the text unless otherwise stated. Uredila / Edited by Tanja Petrič, Gašper Troha Založilo in izdalo Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj Milan Jesih, predsednik Issued and published by the Slovene Writers’ Association, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Milan Jesih, President Jezikovni pregled / Language editor Jožica Narat, Alan McConnell-Duff Grafično oblikovanje / Design Goran Ivašić Prelom / Layout Klemen Ulčakar Tehnična ureditev in tisk / Technical editing and print Ulčakar&JK Naklada / Print run 700 izvodov / 700 copies Ljubljana, avgust 2011 / August 2011 Zbornik je izšel s finančno podporo Javne agencije za knjigo RS in Ministrstva za kulturo RS. The almanac was published with financial support of the Slovenian Book Agency and Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821(4)-82 7.079:82(497.4Vilenica)”2011” MEDNARODNI literarni festival (26 ; 2011 ; Vilenica) Vilenica / 26. Mednarodni literarni festival = International Literary Festival ; [uredila Tanja Petrič, Gašper Troha]. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev = Slovene Writers’ Association, 2011 ISBN 978-961-6547-59-8 1. Petrič, Tanja, 1981- 257388544 Kazalo / Contents Nagrajenec Vilenice 2011 / Vilenica 2011 Prize Winner Mircea Cărtărescu . 6 Literarna branja Vilenice 2011 / Vilenica 2011 Literary Readings Pavel Brycz .
    [Show full text]