Ocene in Poročila
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
OCENE IN POROČILA Marko Jesenšek (ur.): Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora, 32), 2005. 455 str. Zbornik skuša zaobjeti čim širši spekter Iz madžarščine prevzeto v slovenščino; aktualne leksikološke problematike Z. Zorko, Gozdarsko in lesarsko izrazje v slovenskega jezika. Osredotoča se na vzhodnih koroških govorih; M. Koletnik, raziskovanje leksikološko-leksikografskih Izposojenke v narečnih poimenovanjih, problemov v knjižnem jeziku in narečjih, vezanih na vrt in sadovnjak, v rogašovskem in sicer glede na razmerje diahronija – govoru; A. Medved, V. Smole, Trboveljski sinhronija (razvoj besedja in njegovo govor in rudarska kuharska leksika; J. Škofic, jezikoslovno interpretacijo v slovenski 'Povabljeni na svatbo' v slovenskih narečjih; jezikoslovni literaturi od 16. stol. dalje B. Rajh, Severozahodnoprleška osebna avtorji zasledujejo tudi z vidika implikacij imena; H. Maurer-Lausegger, Jezikovno za sodobno jeziko(slo)vno resničnost), spreminjanje – teoretska razmišljanja in hkrati pa izpostavlja še vidik protistavnosti raziskovalna praksa; P. Weiss, Frazeologija v smislu stika slovenskega jezika s v (slovenskem) narečnem slovarju; R. sosednjimi jeziki (nemščina, madžarščina, Cossutta, Frazemi v kraškem narečnem italijanščina, slovanski jeziki) in globalnim prostoru; K. Marc Bratina, Frazeologija jezikom (angleščina) ter dinamičnega v slovenski Istri. Drugi sklop je posvečen prepletanja oz. prehajanja med različnimi raznovrstnim leksikološkim raziskavam (jezikovnozvrstnimi) kodi slovenščine. sodobnega slovenskega, zlasti knjižnega, Oblika zbornika zagotavlja, da so jeziko- jezika: V. Jesenšek, Frazeologija v splošnih (slo)vni fenomeni obravnavani zgoščeno, dvojezičnih slovarjih. Razmislek ob nemško- različen pristop avtorjev k problematiki pa slovenskih slovarjih avtorjev Debenjak; omogoča njeno dovolj pestro predstavitev. E. Bernjak, Frazemi s sestavino drevo v slovenskem, madžarskem in nemškem Zbornik sestavlja 30 na 455 straneh jeziku; I. Stramljič Breznik, Poskusni predstavljenih prispevkov. Z izjemo razprave zvezek besednodružinskega slovarja v poljščini in s slovenskim povzetkom, ki slovenskega jezika za iztočnice na B in zbornik zaključuje, so prispevki napisani v elektronska obdelava podatkov; A. Vidovič slovenščini. Vključeni so v tri (nenaslovljene) Muha, Medleksemski pomenski razmerji – sklope. Tematska razdelitev je smiselna in sopomenskost in protipomenskost; N. Logar, pregledna, zasnovana pa je tako, da omogoča Filter vrečka ali filtervrečka, foto posnetekali povezovanje sorodnih prispevkov, ki so fotoposnetek, ISDN paket ali ISDN-paket?; glede na vrhovno merilo delitve vključeni v A. Žele, Novejša leksika z vidika aktualiza- različne tematske sklope. V prvem sklopu, cije pomenov in tvorbenih usmeritev; ki obravnava zlasti leksikološka vprašanja, P. Jurgec, Fonološke in morfonološke kot se kažejo v slovenskih narečjih, je značilnosti mlajšega prevzetega besedja; predstavljenih 11 prispevkov: M. Jesenšek, A. Valh Lopert, Besedje v pogovornih Besedoslovne lastnosti slovenskega oddajah Radia Maribor; V. Mikolič, Izrazi knjižnega jezika in narečij; J. Toporišič, moči argumenta v znanstvenih besedilih; D. Jezik in slovstvo, let. 52 (2007), št. 6 82 Ocene in poročila Unuk, Apelativi s hipokoristično funkcijo teorija dinamike stanja v jeziku. Govorci kot deiktična sredstva. V zadnjem sklopu so jezika v nasprotju s tem spreminjanje jezika zbrane razprave, ki raziskujejo leksikološke sicer opažamo, vendar ga ne dojemamo kot pojave predvsem z vidika zgodovine kontinuiran proces. Spremembe občutimo slovenskega jezika: L. Bokal, Besedoslovje kot propad nekega stanja, kljub temu da v slovensko pisanih slovenskih slovnicah; na sinhroni ravni tega propada ne moremo M. Humar, Protipomenskost v slovenski locirati in identificirati. Avtorica poudarja, da jezikoslovni literaturi; A. Legan Ravnikar, se jezik in jezikovne preobrazbe kontinuirano O terminoloških besednih zvezah v krščanski dogajajo v času, prostoru in med skupinami terminologiji preteklih dob; M. Merše, govorcev ter da so med glavnimi razlogi za Glagolski priponi -ova in -ava v jeziku jezikovno spreminjanje jezikovna večvrednost slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja; (zlasti jezikovnega standarda), medjezikovni F. Premk, Bratovska ljubezen, k'ljubi in stiki ter nehomogenost jezika, tj. prepletenost k'ljubu pri slovenskih protestantskih piscih; in dinamično soobstajanje različnih kodov v I. Orel, Izmenjava in ustaljevanje besedja jeziku. v slovenskem dvojezičnem slovaropisju 19. stoletja; J. Narat, Elementi slovaropisja Prvi sklop zbornika zaključujejo trije v Primčevih delih; M. Bajzek Lukač, prispevki o narečni frazeologiji, frazeološko Madžarske izposojenke v Küzmičevem problematiko knjižnega jezika pa obrav- prevodu Novega zakona; E. Tokarz, navata tudi prva dva prispevka drugega Zróżnicowanie południowosłowiańskich sklopa zbornika. Frazeografski razpravi (P. standardów językowych. Weiss in V. Jesenšek) tematizirata obseg prikaza frazeološkega gradiva v različnih Zaradi obsežnosti zbornika se bomo v slovarjih slovenskega jezika ter opozarjata nadaljevanju omejili na predstavitev na večinoma nizko stopnjo sistematičnosti ugotovitev avtorjev zlasti v zvezi s pri njegovi predstavitvi. Ker se razmerje med frazeologijo in leksikološkimi vprašanji termini stalna besedna zveza, frazeologem sodobnega slovenskega, predvsem knjižne- in frazem v slovenskem jezikoslovju ne v ga, jezika, ki se z vidika sodobnega pojmovnem ne v poimenovalnem smislu jezikoslovja kažejo kot najbolj relevantne. še vedno ne kaže kot povsem razjasnjeno, kar je vidno tudi v razpravah zbornika, P. Prispevki v prvem delu zbornika prinašajo Weiss in V. Jesenšek izpostavljata dejstvo, predvsem popise in analizo različnih da je temeljno vprašanje, s katerim se segmentov narečnega besedja (tudi slovenska (narečna) frazeografija srečuje, terminološkega), katerega zgodovino nastanka opredelitev frazeološke enote ter njenih avtorji zasledujejo zlasti z vidika njegove kanoničnih, fakultativnih ter variantnih (ne)avtohtonosti (Z. Zorko, M. Koletnik, sestavin. Razmisleka je vredno zlasti A. Medved ter V. Smole, J. Toporišič), opozorilo V. Jesenšek, da določitev izpostavljene pa so tudi posebnosti v narečnem slovarske podobe frazema (invariantne ali besedotvorju (J. Škofic, B. Rajh). Izdvojiti lematizirane) ni zgolj vprašanje formalno- velja prispevek A. Medved ter V. Smole, ki tehnične ter jezikovnosistemske narave, saj prinaša prvi opis trboveljskega krajevnega je pri sestavi frazeološkega slovarja nujno govora v strokovni literaturi. Vsebinsko v izpostaviti sociolingvistične kriterije, tj. prvem sklopu izstopa razprava H. Maurer- uporabnika in namembnost slovarja, saj ti Lausegger. Dragocena je še zlasti zato, ker ključno vplivajo tudi na izbor frazeološkega obravnava sodobne poglede na jezikovno gradiva (frazemi v ožjem in širšem smislu, spreminjanje, tj. področje, ki je v slovenskem pragmatični frazemi). K. Marc Bratina in P. jezikoslovju manj raziskano. Poudarjena je Weiss trdita še, da je pri narečni frazeografiji misel, da teorija jezikovnih sprememb ni nujno še upoštevanje razmerja narečna teorija zgodovine jezikovnih pojavov, ampak frazeologija (frazeološko gradivo, ki se Ocene in poročila 83 pojavlja le na nekem geografsko omejenem je, da takšen priročnik (lahko) naslavlja širši prostoru in v drugih kodih in jezikih ustreznic krog potencialnih uporabnikov. Glede na nima) – frazeologija v narečju (nabor vseh različne kriterije opisa hkrati zahtevnejšemu frazeoloških enot, ki se v narečju uporabljajo, uporabniku omogoča pregled pojavljanja lahko pa so del tudi knjižnega jezika in posameznih morfemov in kompleksnejših drugih narečij). Poudarjeno je še stališče, da besedotvornih vzorcev v jeziku, kar je koristno določitev načinov slovarske rabe vpliva tudi na z vidika opisnega jezikoslovja, leksikografske uvrščanje frazemov v makrostrukturo slovarja teorije ter pregleda natančnosti predstavitve ter v mikrostrukturo slovarskega sestavka, na gradiva v slovarju. Na sodobne tendence v rabi predstavitev frazeološkega pomena ter njegove besedotvornovrstnih tipov in na (ne)ujemanje stilistike (V. Jesenšek, P. Weiss). Razpravi normativistične besedotvorne teorije z o frazeografski problematiki dopolnjujeta jezikovno prakso opozarja prispevek N. Logar, dialektološka prispevka, ki ugotavljata, v ki se ukvarja z zapisom medponskoobrazilnih kolikšni meri se frazeološka leksika obmejnih zloženk iz dveh samostalnikov v slovenščini. narečij podreja vplivom sosednjih jezikov in Avtorica ugotavlja, da je medponskoobrazilno ali oz. v kakšnih okoliščinah je motivacijsko zlaganje v slovenščini zlasti zaradi okolje frazema (ne)avtohtono (R. Cossutta, K. interferenčnega vpliva angleščine eden Marc Bratina). Sklop prispevkov o frazeologiji najproduktivnejših načinov tvorjenja novih zaključuje kontrastivna primerjava sloven- besed, ki je v slovenščini (že) sistemski in skih, madžarskih ter nemških frazemov s ustaljen. Poudarja, da je zapis posameznih sestavino drevo (E. Bernjak). Gre za raziskavo tvorjenk tega tipa sekundarnega pomena o konvergentnosti oz. divergentnosti frazemov in da je trenutno vezan na posa-mezne glede na njihovo izrazno in pomensko podobo lekseme, zato jezikovnosistemskega nor- ter konceptualno podstavo. Prispevek je v mativističnega predpisa, ki bi veljal za metodološko-jezikovnoteoretičnem smislu celoten besedotvornovrstni vzorec, ni nekoliko eklektičen. Dobro je, da je gradivo mogoče uveljaviti. Avtorica zagovarja večjo predstavljeno