OCENE IN POROČILA

Marko Jesenšek (ur.): Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora, 32), 2005. 455 str.

Zbornik skuša zaobjeti čim širši spekter Iz madžarščine prevzeto v slovenščino; aktualne leksikološke problematike Z. Zorko, Gozdarsko in lesarsko izrazje v slovenskega jezika. Osredotoča se na vzhodnih koroških govorih; M. Koletnik, raziskovanje leksikološko-leksikografskih Izposojenke v narečnih poimenovanjih, problemov v knjižnem jeziku in narečjih, vezanih na vrt in sadovnjak, v rogašovskem in sicer glede na razmerje diahronija – govoru; A. Medved, V. Smole, Trboveljski sinhronija (razvoj besedja in njegovo govor in rudarska kuharska leksika; J. Škofic, jezikoslovno interpretacijo v slovenski 'Povabljeni na svatbo' v slovenskih narečjih; jezikoslovni literaturi od 16. stol. dalje B. Rajh, Severozahodnoprleška osebna avtorji zasledujejo tudi z vidika implikacij imena; H. Maurer-Lausegger, Jezikovno za sodobno jeziko(slo)vno resničnost), spreminjanje – teoretska razmišljanja in hkrati pa izpostavlja še vidik protistavnosti raziskovalna praksa; P. Weiss, Frazeologija v smislu stika slovenskega jezika s v (slovenskem) narečnem slovarju; R. sosednjimi jeziki (nemščina, madžarščina, Cossutta, Frazemi v kraškem narečnem italijanščina, slovanski jeziki) in globalnim prostoru; K. Marc Bratina, Frazeologija jezikom (angleščina) ter dinamičnega v slovenski Istri. Drugi sklop je posvečen prepletanja oz. prehajanja med različnimi raznovrstnim leksikološkim raziskavam (jezikovnozvrstnimi) kodi slovenščine. sodobnega slovenskega, zlasti knjižnega, Oblika zbornika zagotavlja, da so jeziko- jezika: V. Jesenšek, Frazeologija v splošnih (slo)vni fenomeni obravnavani zgoščeno, dvojezičnih slovarjih. Razmislek ob nemško- različen pristop avtorjev k problematiki pa slovenskih slovarjih avtorjev Debenjak; omogoča njeno dovolj pestro predstavitev. E. Bernjak, Frazemi s sestavino drevo v slovenskem, madžarskem in nemškem Zbornik sestavlja 30 na 455 straneh jeziku; I. Stramljič Breznik, Poskusni predstavljenih prispevkov. Z izjemo razprave zvezek besednodružinskega slovarja v poljščini in s slovenskim povzetkom, ki slovenskega jezika za iztočnice na B in zbornik zaključuje, so prispevki napisani v elektronska obdelava podatkov; A. Vidovič slovenščini. Vključeni so v tri (nenaslovljene) Muha, Medleksemski pomenski razmerji – sklope. Tematska razdelitev je smiselna in sopomenskost in protipomenskost; N. Logar, pregledna, zasnovana pa je tako, da omogoča Filter vrečka ali filtervrečka, foto posnetekali povezovanje sorodnih prispevkov, ki so fotoposnetek, ISDN paket ali ISDN-paket?; glede na vrhovno merilo delitve vključeni v A. Žele, Novejša leksika z vidika aktualiza- različne tematske sklope. V prvem sklopu, cije pomenov in tvorbenih usmeritev; ki obravnava zlasti leksikološka vprašanja, P. Jurgec, Fonološke in morfonološke kot se kažejo v slovenskih narečjih, je značilnosti mlajšega prevzetega besedja; predstavljenih 11 prispevkov: M. Jesenšek, A. Valh Lopert, Besedje v pogovornih Besedoslovne lastnosti slovenskega oddajah Radia Maribor; V. Mikolič, Izrazi knjižnega jezika in narečij; J. Toporišič, moči argumenta v znanstvenih besedilih; D.

Jezik in slovstvo, let. 52 (2007), št. 6 82 Ocene in poročila

Unuk, Apelativi s hipokoristično funkcijo teorija dinamike stanja v jeziku. Govorci kot deiktična sredstva. V zadnjem sklopu so jezika v nasprotju s tem spreminjanje jezika zbrane razprave, ki raziskujejo leksikološke sicer opažamo, vendar ga ne dojemamo kot pojave predvsem z vidika zgodovine kontinuiran proces. Spremembe občutimo slovenskega jezika: L. Bokal, Besedoslovje kot propad nekega stanja, kljub temu da v slovensko pisanih slovenskih slovnicah; na sinhroni ravni tega propada ne moremo M. Humar, Protipomenskost v slovenski locirati in identificirati. Avtorica poudarja, da jezikoslovni literaturi; A. Legan Ravnikar, se jezik in jezikovne preobrazbe kontinuirano O terminoloških besednih zvezah v krščanski dogajajo v času, prostoru in med skupinami terminologiji preteklih dob; M. Merše, govorcev ter da so med glavnimi razlogi za Glagolski priponi -ova in -ava v jeziku jezikovno spreminjanje jezikovna večvrednost slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja; (zlasti jezikovnega standarda), medjezikovni F. Premk, Bratovska ljubezen, k'ljubi in stiki ter nehomogenost jezika, tj. prepletenost k'ljubu pri slovenskih protestantskih piscih; in dinamično soobstajanje različnih kodov v I. Orel, Izmenjava in ustaljevanje besedja jeziku. v slovenskem dvojezičnem slovaropisju 19. stoletja; J. Narat, Elementi slovaropisja Prvi sklop zbornika zaključujejo trije v Primčevih delih; M. Bajzek Lukač, prispevki o narečni frazeologiji, frazeološko Madžarske izposojenke v Küzmičevem problematiko knjižnega jezika pa obrav- prevodu Novega zakona; E. Tokarz, navata tudi prva dva prispevka drugega Zróżnicowanie południowosłowiańskich sklopa zbornika. Frazeografski razpravi (P. standardów językowych. Weiss in V. Jesenšek) tematizirata obseg prikaza frazeološkega gradiva v različnih Zaradi obsežnosti zbornika se bomo v slovarjih slovenskega jezika ter opozarjata nadaljevanju omejili na predstavitev na večinoma nizko stopnjo sistematičnosti ugotovitev avtorjev zlasti v zvezi s pri njegovi predstavitvi. Ker se razmerje med frazeologijo in leksikološkimi vprašanji termini stalna besedna zveza, frazeologem sodobnega slovenskega, predvsem knjižne- in frazem v slovenskem jezikoslovju ne v ga, jezika, ki se z vidika sodobnega pojmovnem ne v poimenovalnem smislu jezikoslovja kažejo kot najbolj relevantne. še vedno ne kaže kot povsem razjasnjeno, kar je vidno tudi v razpravah zbornika, P. Prispevki v prvem delu zbornika prinašajo Weiss in V. Jesenšek izpostavljata dejstvo, predvsem popise in analizo različnih da je temeljno vprašanje, s katerim se segmentov narečnega besedja (tudi slovenska (narečna) frazeografija srečuje, terminološkega), katerega zgodovino nastanka opredelitev frazeološke enote ter njenih avtorji zasledujejo zlasti z vidika njegove kanoničnih, fakultativnih ter variantnih (ne)avtohtonosti (Z. Zorko, M. Koletnik, sestavin. Razmisleka je vredno zlasti A. Medved ter V. Smole, J. Toporišič), opozorilo V. Jesenšek, da določitev izpostavljene pa so tudi posebnosti v narečnem slovarske podobe frazema (invariantne ali besedotvorju (J. Škofic, B. Rajh). Izdvojiti lematizirane) ni zgolj vprašanje formalno- velja prispevek A. Medved ter V. Smole, ki tehnične ter jezikovnosistemske narave, saj prinaša prvi opis trboveljskega krajevnega je pri sestavi frazeološkega slovarja nujno govora v strokovni literaturi. Vsebinsko v izpostaviti sociolingvistične kriterije, tj. prvem sklopu izstopa razprava H. Maurer- uporabnika in namembnost slovarja, saj ti Lausegger. Dragocena je še zlasti zato, ker ključno vplivajo tudi na izbor frazeološkega obravnava sodobne poglede na jezikovno gradiva (frazemi v ožjem in širšem smislu, spreminjanje, tj. področje, ki je v slovenskem pragmatični frazemi). K. Marc Bratina in P. jezikoslovju manj raziskano. Poudarjena je Weiss trdita še, da je pri narečni frazeografiji misel, da teorija jezikovnih sprememb ni nujno še upoštevanje razmerja narečna teorija zgodovine jezikovnih pojavov, ampak frazeologija (frazeološko gradivo, ki se Ocene in poročila 83 pojavlja le na nekem geografsko omejenem je, da takšen priročnik (lahko) naslavlja širši prostoru in v drugih kodih in jezikih ustreznic krog potencialnih uporabnikov. Glede na nima) – frazeologija v narečju (nabor vseh različne kriterije opisa hkrati zahtevnejšemu frazeoloških enot, ki se v narečju uporabljajo, uporabniku omogoča pregled pojavljanja lahko pa so del tudi knjižnega jezika in posameznih morfemov in kompleksnejših drugih narečij). Poudarjeno je še stališče, da besedotvornih vzorcev v jeziku, kar je koristno določitev načinov slovarske rabe vpliva tudi na z vidika opisnega jezikoslovja, leksikografske uvrščanje frazemov v makrostrukturo slovarja teorije ter pregleda natančnosti predstavitve ter v mikrostrukturo slovarskega sestavka, na gradiva v slovarju. Na sodobne tendence v rabi predstavitev frazeološkega pomena ter njegove besedotvornovrstnih tipov in na (ne)ujemanje stilistike (V. Jesenšek, P. Weiss). Razpravi normativistične besedotvorne teorije z o frazeografski problematiki dopolnjujeta jezikovno prakso opozarja prispevek N. Logar, dialektološka prispevka, ki ugotavljata, v ki se ukvarja z zapisom medponskoobrazilnih kolikšni meri se frazeološka leksika obmejnih zloženk iz dveh samostalnikov v slovenščini. narečij podreja vplivom sosednjih jezikov in Avtorica ugotavlja, da je medponskoobrazilno ali oz. v kakšnih okoliščinah je motivacijsko zlaganje v slovenščini zlasti zaradi okolje frazema (ne)avtohtono (R. Cossutta, K. interferenčnega vpliva angleščine eden Marc Bratina). Sklop prispevkov o frazeologiji najproduktivnejših načinov tvorjenja novih zaključuje kontrastivna primerjava sloven- besed, ki je v slovenščini (že) sistemski in skih, madžarskih ter nemških frazemov s ustaljen. Poudarja, da je zapis posameznih sestavino drevo (E. Bernjak). Gre za raziskavo tvorjenk tega tipa sekundarnega pomena o konvergentnosti oz. divergentnosti frazemov in da je trenutno vezan na posa-mezne glede na njihovo izrazno in pomensko podobo lekseme, zato jezikovnosistemskega nor- ter konceptualno podstavo. Prispevek je v mativističnega predpisa, ki bi veljal za metodološko-jezikovnoteoretičnem smislu celoten besedotvornovrstni vzorec, ni nekoliko eklektičen. Dobro je, da je gradivo mogoče uveljaviti. Avtorica zagovarja večjo predstavljeno tudi z vidika kognitivne propustnost jezikovne norme, saj meni, da semantike, kot alternativa raziskovalnim se bo trenutno veljavno pravopisno pravilo, paradigmam prej omenjenih prispevkov, ki priporoča zapis skupaj, moralo podrediti vendar je treba opozoriti, da so koncepti, zlasti jezikovni rabi. S tem, da je kategorija eno- ali ker jih avtorica, tako se zdi, večinoma razume večbesednosti, ki se v slovenščini povezuje z kot konceptualne metafore, najbrž vendarle vprašanjem zapisa skupaj – narazen, zaradi pojmovani nekoliko preozko. Bralci smo, da intenzivnega prevzemanja tujega besedišča bi lahko problematiki bolje sledili, pogrešali v slovenščino pravzaprav manj relevantna, tudi navajanje prevodov (vsaj) madžarskih se strinja tudi A. Žele. Avtorica v razpravi frazemov v slovenščino. spremlja novejšo slovensko leksiko z vidika aktualizacije pomenov leksemov, kot se kaže O enem od jezikoslovnih priročnikov za s pomenskoožitvenimi in -širitvenimi procesi slovenščino, nastalih »po računalniškem ter s procesi (de)terminologizacije. Opozarja štetju«, poroča razprava I. Stramljič Breznik. na nove tendence v pojavljanju besedotvornih Prispevek sodi v sklop besedil, ki tematizi- morfemov in besedotvornovrstnih tipov, rajo aktualno besedotvorno problematiko tudi z normativistično-stilističnega vidika. sodobnega (knjižnega) jezika. Uporabnost Zanimiva je avtoričina misel, da nastanek nove računalniško urejenih zbirk besedja v besedne zveze pravzaprav pomeni tudi novo sodobni leksikografski praksi, v tem primeru pomenskoskladenjsko kombinacijo besed, kar poskusnega besednodružinskega slovarja, se povzroči spremembo pomenskosestavinske v tujem jezikoslovju potrjuje že vrsto let. Na zgradbe najmanj ene besede v besedni zvezi, preprost način urejena računalniška zbirka s čimer se poveča pomenska zlitost besed glede na besedotvorne morfeme razčlenjenega in »stopnja« leksikalizacije besedne zveze. besedja v tem smislu ni izjema, izjemno pa Povedano drugače, nastanek besedne 84 Ocene in poročila zveze, mišljena je seveda zveza besed, različni meri, in sicer glede na poglavje v ki je v kolokacijskem smislu (dovolj) znanstvenem besedilu, metodološki pristop, relevantna, ne pa še ustaljena, sproži vsaj znanstveno področje in osebni stil avtorja. njeno minimalno idiomatizacijo. P. Jurgec Drugi sklop dopolnjuje še razprava A. Vidovič raziskuje (mor)fonološke značilnosti Muhe o sopomenskosti in protipomenskosti mlajšega prevzetega besedja, pri čemer kot temeljnima paradigmatskima razmerjema, za določevanje kategorije »prevzeto« ki sta odločilni tudi pri določanju leksikalne uporablja izključno fonološke kriterije. večpomenskosti, zaključuje pa ga prispevek Ugotavlja, da je termin mlajše prevzeto D. Unuka o posebnem naboru izrazito besedje manj ustrezen, saj ne gre za absolutno, ekspresivnih personalnih deiktičnih sredstev, ampak stopenjsko kategorijo. To besedje je tj. apelativov s hipokoristično vlogo. del slovenskega poimenovalnega fonda, in se kot tako podreja vsem temeljnim fonološkim Tretji sklop zbornika prinaša problemski pravilom slovenščine, vendar pa izkazuje v ter kronološki pregled posameznih različni meri tudi posebnosti v distribuciji segmentov pomenoslovne, besedotvorne posameznih segmentov (fonemov, alofonov). ter, deloma, leksikografske problematike v Opozoriti velja še na avtorjevo pojasnilo, zgodovini slovenskega jezika, kot se kaže da kategorija mlajšega prevzetega besedja v slovenski (jezikoslovni) literaturi, pri pravzaprav ni časovno pogojena kategorija, čemer so jeziko(slo)vni pojavi opazovani in saj se večina njenih distribucijskih posebnosti ovrednoteni tudi z vidika trenutnega stanja glede na fonološko »nevtralno« besedje v v slovenskem jeziku in jezikoslovju. Pregled času ne odpravi. A. Valh Lopert razpravlja besedja v časovnem prerezu nas spodbuja o besedišču v pogovornih radijskih oddajah. tudi k razmisleku o tem, kakšen je odsev Morda bi veljalo prevladujočo avtoričino družbeno- in kulturnopolitične situacije na tezo, »da je zborni jezik tisti, ki je izbran jeziko(slo)vno realnost. za skupno javno sporazumevanje«, pri čemer je treba omeniti, da avtorica seveda Zbornik je gotovo pomembno dopolnilo k opozarja tudi na vpliv javnosti pri izbiri koda, slovenski leksikološki literaturi. Z nekoliko nekoliko bolj zrelativizirati. Razmerje med večjo zastopanostjo prispevkov, ki bi sledili standardom in drugimi variantnimi kodi v paradigmam kognitivne semantike ter s jeziku pri javnem sporazumevanju seveda korpusnimi podatki podprte leksikologije, ne more in ne sme več biti predstavljeno kot ki sta v slovenskem jezikoslovju že dokaj razmeroma neproblematično. Izbira koda za dobro razviti, bi sicer še bolje odseval realno sporazumevanje je kompleksno vprašanje, različnost pristopov v slovenski leksikologiji, ki ga ne moremo zreducirati zgolj na nivo vsekakor pa gre za knjigo, ki jo je vredno socialne ali funkcijske zvrstnosti oziroma na vzeti v roke. Kot bralci bi si torej morda pričakovanega naslovnika, saj na tovrstno želeli le, da bi bilo besedje v naslednjih izbiro vpliva interakcija številnih raznolikih zbornikih še pogosteje obravnavano tudi dejavnikov. Prispevek V. Mikolič se osredin- z metodologijo korpusnega, kognitivnega ja na modifikacijo argumentov v znanstvenih ter drugih jezikoslovij. Metodološko- besedilih, in sicer obravnava jezikovna jezikovnoteoretično čim bolj raznovrsten sredstva, s katerimi pisci opozarjajo na različ- pregled namreč vedno omogoča, da no moč svojih argumentov, ko želijo s svojimi problematiko zaobjamemo še bolj celovito, prispevki objektivizirati subjektivne poglede objektivno in verodostojno. na stvarnost. Modifikacija argumentov, ki jo avtorica zasleduje v odnosu do propozicijske vsebine, je zaradi nenehne nadgradnje Nina Ledinek človeškega vedenja nujen element znanstvenih Florjan besedil, po V. Mikolič pa se udejanja v [email protected] Ocene in poročila 85

Marija Stanonik: Procesualnost slovstvene folklore. Slovenska nesnovna kulturna dediščine. Ljubljana: Založba ZRC, SAZU, 2006. 503 strani.

Nova monografska predstavitev obsežnega »Slovstvena folklora – zavržena umetnost?« raziskovalnega dela Marije Stanonik, sporoča, da gre za odločno, polemično znanstvene svetnice na Inštitutu za slovensko in strokovno skrbno in čvrsto podkovano narodopisje (ZRC, SAZU), dopolnjuje in razmišljanje, kar dokazujejo poglavja zaokroža avtoričino dolgoletno raziskovalno »Vzvodi obstajanja slovstvene folklore« delo na področju slovstvene folkloristike, (začetki, nosilci, vprašanje o sodobni njenih razvojnih značilnosti, metodoloških slovstveni folklori: da ali ne?), »Procesualnost pristopov in terminoloških rešitev. slovstvene folklore« (folklorizacija, tradicija + starost – kriterij s.f., od tipizacije k Tako kot v raziskovalkinih predhodnih tipologiji), »Drugotne oblike slovstvene monografijah (Teoretični oris slovstvene folklore« (otroška slovstvena folklora, folklore, 1999, Slovstvena folkloristika: med slovstveni folklorizem, avdiovizualizacija jezikoslovjem in literarno vedo, 2004) so s.f.) in »Avtorizacija slovstvene folklore« tudi v novi predstavitvi vsebinskih oziroma (poustvarjanje, bibliofilsko literarjenje, tematskih, metodoloških in terminoloških literarizacija s.f.). Sklep je posvečen spoznanj v zvezi z zastavljeno raziskavo »rezultatom in perspektivam nadaljnjega posebej poudarjene zahteve o ustreznejšem razvoja slovstvene folkloristike na meji dveh vrednotenju slovenske slovstvene dediščine tisočletij«. v slovenski kulturni zavesti in utemelje- vanje opaznejše umeščenosti slovstvene Knjigi je dodan obsežen seznam virov in folkloristike v potek izobraževanja. izbrane literature, delo Ane Miklavčič, ter angleški prevod sklepnega zapisa (prevedel V zvezi s sistematičnim prikazom stroke Franc Smrke). – z njenimi posebnimi vsebinskimi in teoretičnimi značilnostmi – avtoričin pogled Monografija je utemeljena na natančno vedno znova postavlja vprašanja razmejitev in široko dokumentiranih in teoretsko in/ali povezav z etnologijo in drugimi vejami pojasnjenih pogledih na predmet raziskave, folkloristike, še posebej s slovensko literarno ki zajema gradivo, s katerim avtorica odpira zgodovino in primerjalno literarno vedo. Ob nov pogled na vezi med ljudskim besednim tem posebej in s prepričljivimi argumenti ustvarjanjem in literarno zgodovino. Skupaj poudarja možnost opredelitve slovstvene s temeljnimi viri, opremljenimi z obsežnimi folkloristike kot samostojne znanstvene citati, pojasnili in komentarji, terminološkimi vede. V svojih polemičnih poudarkih vprašanji ter tematskimi, oblikovnimi, avtorica teze zagovarja z odločno bojevitost- estetskimi in vsebinskimi značilnostmi jo odlične poznavalke svojega področja. Pri pojava, se oblikuje podoba zgodovinskega tem se opira na svojo bogato razgledanost razvoja porajanja in spreminjanja dejstev, ki po evropski zgodovini stroke, kot jo razbira sodijo v območje slovstvene folklore. iz spoznanj ruske, finske, nemške, češke in, seveda, slovenske znanstvene literature, v V osrednjem delu monografije se katerih odkriva prepričljive dokaze o možnih metodologija avtoričine predstavitve povezovalnih točkah vsega narodovega teoretičnega in terminološkega gradiva besednega ustvarjanja. postopoma dopolnjuje z živo predstavitvijo znanstvenega gradiva v zvezi s slovstveno Monografija Procesualnost slovstvene folkloristiko. Ob tem opazno izstopa folklore že v avtoričinem uvodu z naslovom avtoričino izjemno poznavanje žanrov, 86 Ocene in poročila izvajalskih oblik, medijskih stvaritev, pisave slovstvene folkloristike, predvsem v zvezi in njenih variant v razsežnostih med ljudskim z njeno estetsko, vsebinsko, idejno (tudi besednim ustvarjanjem in književnostjo. izobraževalno) vlogo.

Ob analizi razvojnih silnic so posebej V »Bibliofilskem pogledu na slovstveno poudarjeni avtoričini komentarji, kritične folkloro« je avtorica izbrala pomembne zabeležke in strokovno ostro premišljeni knjižne izdaje in jih ponudila kot zanimivo sklepi v zvezi s pomenom narodove in uporabno gradivo za sodobno pedagoško, duhovne tradicije za podobo sodobnega medijsko in ljubiteljsko dejavnost. kulturnega ozračja. Posebno poglavje je posvečeno nosilcem slovstvene folklore. V poglavju o literarizaciji folklornih Tu se odkrijejo teme, oblikovne variante, motivov v slovenski književnosti pa je v ustvarjalna specifika in tipologija nosilcev razvojnem loku od začetkov do današnjega dejavnosti, pripovedovalcev, pravljičarjev, književnega dogajanja s primeri in pevcev/pevk, njihove izobrazbe, starosti, problemsko analizo prikazala študijsko zelo značajskih lastnosti in rodbinske tradicije. dragoceno gradivo s tega področja. Ob tem je poseben vidik namenjen tipologiji otroške slovstvene folkloristike (otrok kot Monografija v končni sintezi ne odkrije poslušalec/gledalec, otroška motivika, le avtoričine znanstvene razgledanosti in otroški izdelek), ter pomenu naslovnika, ki njene strokovne vestnosti: jasno pokaže tudi odločno vpliva na razvoj in spreminjanje iskreni zanos in odkrito predanost predmetu oblikovnih in vsebinskih prvin ljudskega raziskovanja, živemu, vedno znova ustvarjanja. oživljenemu in poživljajočemu gradivu slovstvene folkloristike. Pojavom variiranja ljudske motivike in njenega prilagajanja sodobnemu času in njegovim tržnim zakonitostim so Helga Glušič namenjene avtoričine kritične pripombe Ljubljana ter pogledi na sodobno in prihodnjo vlogo [email protected]

Alojzija Zupan Sosič: Robovi mreže, robovi jaza. (Sodobni slovenski roman.) Maribor: Litera, 2006. 367 str.

Pričujoča knjiga o sodobnem slovenskem – Kakšne podobe realnosti kaže romanu je zbir prenovljenih in poglobljenih roman t.i. informacijske dobe? študij zadnjih let, ki jih je Alojzija Zupan Sosič objavila že v svoji prvi knjigi V zavetju Išče tudi odgovore na bolj specifična zgodbe. Vse, razen uvodne študije, so bile vprašanja. Uvodna študija Vmesnost in že natisnjene v znanstvenih publikacijah in sodobni slovenski roman (1990–2005) je revijah. Avtorica je v Bralnem vodilu navedla povzetek vseh desetih študij, ki so bile bistvena vprašanja, na katera je skušala že natisnjene v znanstvenih publikacijah odgovoriti, in sicer: in revijah. Čeprav so v ponovni objavi – Ali je spremenjeni položaj dopolnjene, ne odstopajo od bistvenih spo- literature v svetu vplival tudi na sodobni znanj iz predhodnih natisov. Ker je to obenem slovenski roman (1990–2005)? tudi zbir študij, prinaša knjiga zaokroženo – Koliko ga je zaznamovala podobo sodobnega slovenskega romana, globalizacija? beremo pa jo lahko tudi kot učbenik. Ocene in poročila 87

Avtorica je pregled romanopisja obravnavala Istre, Prekmurja, Prlekije – pokrajinska po literarnozgodovinskih, interpretativno- fantastika) spodbud. Sklepna ugotovitev je, analitičnih in žanrskosintetičnih pristopih, da se je delež fantastike zelo povečal. ki jim je pridružila, kot pravi, tudi drobce literarnoaksiološke kritičnosti. Kriminalkina uganka proučuje razliko med klasično in sodobno kriminalko, ki ju Knjigo sestavlja deset razmišljanj o ločimo po načinu razreševanja identitetne sodobnem slovenskem romanu. Začenja jo uganke, ubesedene v razkrinkovalni že prej omenjena uvodna razprava, zaključu- pripovedi. Neklasična se od klasične raz- je pa poglavje Robovi sodobnega sloven- likuje predvsem v suspenzu, problem se skega romana, ki je sestavljeno iz povzetkov z zgodbene ravnine prenaša tudi na raven vseh študij; povzetek celotne knjige pa je pripovednih postopkov. Sodobna kriminal- zbran v končnem poglavju Povzetek. ka se ne sprašuje samo, kdo je zločinec, ampak tudi, kaj je kriminalka. Iz študije Vmesnost in sodobni slovenski roman izhaja, da je sodobna slovenska kriminalka (1990–2005) je uvodna študija, v kateri zmes klasične detektivke, kriminalke, trde je avtorica poiskala skupne značilnosti kriminalke ter drugih žanrov: psihološkega, najnovejšega slovenskega romana. Ugo- ljubezenskega, »kozerskega« … romana tavlja, da je prevladujoči romaneskni (Izza kongresa ali umor v teritorialnih vzorec modificirani tradicionalni roman z vodah, Cimre, Vrata skozi, Nekdo drug …) realističnimi potezami. Skozi majhno zgodbo in literarno oplemenitena. in prevladujočo ljubezensko tematiko prevladuje v njem iskanje osebne identitete. Potovati, potovati! Najnovejši slovenski Skupna točka najnovejšega slovenskega potopisni roman. Študija prinaša pregled romana je tudi nova emocionalnost, povezana sodobnega literarnega potopisa v Sloveniji. s (spolno) identiteto, raziskovanjem Avtorica ugotavlja, da slovenski potopisni stereotipov ženskosti in moškosti, pou- roman, poleg žanrskega sinkretizma, darjanje telesnosti, prikazana z ironične, označuje še veliko avtobiografskih, lirskih, cinične in parodične perspektive. esejističnih in simbolnih prvin. (Fiktivno) potovanje v njem še zmeraj pomeni Sledijo študije: spoznavanje družbe ali/in lastne identitete (Tao ljubezni, Potovanje predaleč, Tropska Poti k romanu, kjer se avtorica ukvarja z melanholija, Vladarka, Črni angel, varuh vrstno identiteto romana in sklene, da je moj …). Pripovedovalec – potopisec obrača sinkretizem najstarejša romanova stalnica, pozornost bolj nase kot na potovanje. v sodobnem slovenskem romanu v zadnjem desetletju 20. stoletja pa najbolj opazna kot Sodobnemu slovenskemu antiutopičnemu žanrska hibridnost v okviru enega romana. romanu je posvečen del z naslovom Ptiči, Pomembna preoblikovalca tradicionalnih hrošči in androidi v smaragdnem mestu. Ta žanrskih obrazcev sta še netipični položaj roman je uveljavil obe klasični antiutopični pripovedovalca in povečano število govornih možnosti alternativne družbe: zapeljavno odlomkov. Dinamični dialogi približujejo in ustrahovalno. Najbolj presunljiva in sodobni slovenski roman scenariju. negativna vizija mesta prihodnosti je zapisana v obeh romanih Berte Bojetu, V študiji Fantastika in sodobni slovenski ki je obsodila površnost in agresivnost roman ob koncu stoletja sintetizira mesto družbe pa tudi nezmožnost komunikacije fantastike, ki je sodobni slovenski roman med spoloma.Iz podrobneje obravnavanih zaznamovala bolj kot kadarkoli. Njeni izvori (Filio ni doma, Ptičja hiša, Harmagedon, izhajajo iz žanrskih (pravljica, antiutopija, Satanova krona, Smaragdno mesto) grozljivi roman) in tematskih (remitizacija romanov po mnenju avtorice kriči sporočilo 88 Ocene in poročila za tretje tisočletje: strpnost, enakopravnost, slovenskem romanu je presvetljena skozi ljubezen. razvijanje osebne oziroma intimne zgodbe. Prevladuje heteroseksualna matrica Romaneskna novost zadnjega desetletja 20. (vprašanja spolnih manjšin so zelo redka), stoletja so romani s pravljičnimi značilnostmi ugotavlja pa naslednje stereotipe: ženska (Zrno od frmentona, Nekdo je igral klavir, – temni kontinent, ženska – hišni angel, Tanaja) in pravljični roman Marjana ženska – femme fatale in moški – don Tomšiča Óštrigéca, o čemer piše avtorica Juan. S spreminjanjem spolne identitete sta v poglavju Pravljični roman. Ugotavlja, da pove-zani tudi glavni novosti najnovejšega vsi štirje romani, ki prepletajo pravljičnost slovenskega romana: osrednjost ženske ljudske in sodobne pravljice ter sestavine literarne osebe in nova emocionalnost, fantastike in ostalih žanrov, dokazujejo, da prikazani s humorno, ironično ali parodično je pravljica v Sloveniji še vedno priljubljena razdaljo. literarna vrsta, hkrati pa zanimiva prvina za prenovo tradicionalne romanesknosti. V Homoerotika v najnovejšem slovenskem romanu se avtorica ukvarja s spolno iden- Razpravi Žensko in ptičje na literarnem titeto spolnih manjšin. V najnovejšem otoku Berte Bojetu in Tradicionalno in romanopisju je delež homoerotičnih sodobno v romanu Boštjanov let Florjana motivov majhen (pojavili so se v enajstih Lipuša analizirata prozni opus pomembnih romanih), čeprav se je (v primerjavi z slovenskih ustvarjalcev. Avtorica je desetletji nazaj) pravzaprav povečal. Ho- natančno preučila njune najnovejše romane. moerotično tematiko obravnavajo trije Berta Bojetu Boeta je v svojih delih razkrila romani (Angeli, Zgubljena zgodba, Ime mi svet kot razmerje med moškim in žensko, v je Damjan). Največ romanov se s svojo katerem je prava pot povezanost moškega podobo homoseksualnosti obrača proti in ženskega principa. V svoji prozi je normalizaciji, a je ta še vedno po meri uravnovesila tri pripovedne vrste – grotesko, heteroseksualne perspektive. Homoerotika parabolo in antiutopijo. Oblikovala je sporoča univerzalne resnice: ljubezen negativne simbole, njihovo poučnost pa prižene literarne osebe v nerešljive uporabila za moralni nauk. Najbolj grozljiv bivanjske stiske predvsem zato, ker se simbol kot znak brutalnih odnosov med ne zavedajo, da jo spodjedata bolezni ljudmi je posilstvo. Simbolika le-tega je današnjega časa – zdolgočasenost in tesno povezana še z dvema negativnima medspolna komunikacijska blokada. simboloma – s hišo in ptičem. Nasilje za vedno pohabi človeka in mu odvzame Alojzija Zupan Sosič je deset samostojnih občutek za najsvetlejšo človeško vrednoto razprav naslovila Robovi mreže, robovi jaza. – ljubezen. V romanu Florjana Lipuša »Najbrž je glavna odlika modernega pripovedovalec ironizira škodljive stereotipe romana pripovedovati o vsebinah in tradicije (kult dela in smrti, Cerkev–varuh in robovih jaza. Prav to, kar dela subjekt gospodar vernika, neenakovrednost spolov, individualen (v tem času, ko svetovni poslušnost otrok …), a se zavzema za red zarisuje politiko v novih področjih ohranitev tradicionalnih vrednot, predvsem hibridnosti, skupnosti in konflikta); če družine, naravnosti in iskrenosti. sploh kaj, je to ponovna naloga sodobne fikcije. Ker se osebnost zdaj razpršuje v S pomembnostjo ženske literarne osebe, globalno ob mešanju kultur in spreminjan- nove emocionalnosti in neuspešne spolne ju informacijske tehnologije, je potrebno komunikacije se Sosičeva ukvarja v študiji v romanu zaznati, kaj ločuje posameznika Spolna identiteta in novi slovenski roman. V od sveta, kaj zaznamuje subjektov odklon njej ugotavlja, da je spolna identiteta danes od različnih norm in kaj določa posebno jedro identitetne problematike. V sodobnem perspektivo ali posebneža. Ocene in poročila 89

Prav zdaj, ko se naše misli preoblikujejo v Monografijo bodo zagotovo z veseljem mrežo, moramo še vedno na različne načine uporabljali študenti slovenistike (pregledna raziskovati in opisovati individualnost.« Tako zgradba, kratki povzetki) in učitelji napoveduje romanu Matz v svojem delu The slovenščine na vseh stopnjah, saj ponuja modern novel. A short introduction. (2004) pregled in značilnosti pomembnejših romanesknih del od 1990–2005. Po njej ute- Alojzija Zupan Sosič s svojimi prenovlje- gne poseči tudi vsak drug literarno radoveden nimi študijami v knjigi prinaša poglobljena bralec, ki ga zanima sodobni roman, saj le- in nova spoznanja o sodobnem slovenskem ta sodi med najbolj brane in tudi najbolje romanu in ponuja kar nekaj odgovorov prodajane literarne vrste. Avtorica tudi zaradi na vprašanja o njegovem razvoju in slednjega svojemu delu in delom, ki bodo značilnostih. Knjiga predstavlja svojevr- sledila, povečuje zanimivost in uporabnost sten razgled po sodobnem slovenskem ter širi možni krog bralstva. romanu (1990–2005) in hkrati pomemben prispevek k proučevanju le-tega oz. k literarni vedi. Pisana je v strokovno Milena Kerndl natančnem in premišljenem, vendar zelo Maribor berljivem jeziku. [email protected]

Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. 947 str.

Slovar stare knjižne prekmurščine, ki ga najznačilnejših del stare knjižne prekmur- je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana ščine, ki so izšla med letoma 1715 in 1886. Ramovša ZRC SAZU, je življenjsko delo V slovarju so zastopani vsi pomembni pro- etnologa, literarnega zgodovinarja in jezi- testantski in katoliški avtorji 18. in 19. sto- koslovca Vilka Novaka, ki je bil tri deset- letja: Franc Temlin, Mihael Sever, Štefan letja zaposlen na etnološkem oddelku Filo- Küzmič, Mikloš Küzmič, Mihael Bakoš, zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svo- Štefan Sijarto, Mihael Barla, Jožef Košič, je življenje je posvetil preučevanju prek- Janoš Kardoš, Aleksander Terplan, Imre murskega jezika in slovstva. Med drugim Agustič in Jožef Bagary. V slovar je vklju- je zasnoval in uredil Izbor prekmurske čena zelo raznolika tematika, ki se je po- književnosti (1936), Izbor prekmurskega javljala v takratni prekmurski književnosti, slovstva (1976), Slovenske ljudske molitve in sicer verska besedila, učbeniki in vzgoj- (1983). Kot izvrstni poznavalec stare prek- ne knjige, zgodovinska besedila ter ljudski murske književnosti in njenega jezika se običaji, delno pa je izpisan tudi časopis je lotil izpisovanja besed ter besednih zvez Prijatél (1875–1879). Štiri dela so bila iz- najpomembnejših del prekmurskih piscev pisana popolno (Franc Temlin: Mali kate- 18. in 19. stoletja, katerega rezultat sta tudi chismus, 1715; Abecedarium szlowenszko, Slovar stare knjižne prekmurščine: Posku- 1725; Mihael Sever: Réd zvelicsánsztva, sni snopič (Inštitut za slovenski jezik Frana 1747; Štefan Küzmič: Vöre krsztsánszke Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, 1988, 73 krátki návuk, 1754), druga pa delno. Za str.) in Slovar stare knjižne prekmurščine. osrednji razvoj stare knjižne prekmurščine sta pomembni letnici 1715, ko je izšla prva Vilko Novak je med letoma 1977 in 1981 knjiga v prekmurščini (Mali katechismus izpisal 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko Franca Temlina), in 1919, ko se je s pri- 90 Ocene in poročila ključitvijo prekmurskega ozemlja k ma- žma 'škorenj', dòktor tudi dòctor 'doktor, tični državi stara knjižna prekmurščina po- učitelj', nóuvi in nóvi 'nov', spéjvati tudi časi začela umikati v zasebnost, danes pa spéivati tudi spévati 'peti', vučìtel tudi vučì- jo kot nadnarečni pokrajinski jezik lahko teo 'učitelj', žoltár tudi žòltar 'psalm', tešta- slišimo v zasebnem sporazumevanju, v Po- mèntom tudi teštamènt 'oporoka, testament', rabju, pri evangeličanskih verskih obredih, včéla -e in -é 'čebela' idr. uporabljajo pa jo tudi nekateri sodobni prekmurski pesniki in pisatelji. Vrh prek- Na podlagi 160.000 izpisov je prvo re- murske književnosti je bil dosežen z Nou- dakcijo gesel med letoma 1981 in 1987 vim zákonom (Štefan Küzmič, 1771). Kü- opravil Vilko Novak (približno 16.000 slo- zmič je ohranil nekaj kajkavskih izrazov in varskih sestavkov), v Poskusni snopič pa oblik, predvsem pa z novimi izrazi ubesedil je vključenih 124 iztočnic. Najprej je delo v do takrat slovstveno nerazvitem jeziku potekalo v okviru Sekcije za historične slo- vso vsebino tega za kulturni in jezikovni varje, pozneje pa je prešlo v Leksikološko razvoj pomembnega dela. Njegovo delo sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana je nadaljeval Jožef Košič s prevodom Ramovša ZRC SAZU, kjer je bilo dokončno madžarske slovnice, v kateri je ustvaril tudi izbranih 14.880 iztočnic in 2.407 podiztočnic, prekmursko terminologijo. Besede je pre- ki jih lahko najdemo v Slovarju stare knjižne vzemal iz slovenskega tiska, kajkavščine ali prekmurščine, katerega redakcijo je opravila pa jih je tvoril sam. Od začetka 18. stoletja Milena Hajnšek - Holz. Poleg občnoimenskih lahko torej spremljamo prehod prekmurske besed najdemo v slovarju tudi za prekmurski verske in javne komunikacije iz kajkavske jezik neprecenljivo zbirko osebnih (npr. jezikovne oblike v živo prekmurščino. Gejza, Margeca), zemljepisnih (npr. Böltinci, Sobota, Balkan polotok, Müra, Tigriš), Tako pri Prekmurcih kot tudi drugod po veroslovnih in bajeslovnih (npr. Boug, Sveti Sloveniji se je ustvarilo razlikovanje »slo- Düh) ter drugih imen. vensko« proti »prekmursko«, kar velja tudi oziroma predvsem za jezikovna vprašanja. Posamezni slovarski sestavki si sledijo Prekmurje je bilo od 9. stoletja do leta po abecedi iztočnic, ki so lahko tudi več- 1919 del Ogrske (Porabje je še danes del leksemske (npr. góri zrásti 'zrasti, odrasti', Madžarske) z madžarskimi šolami in ma- dòli zbrìsati 'zbrisati, odpustiti'). V slovar- džarsko administracijo, kar je oviralo šir- ju najdemo tudi veliko enakopisnic, ki so jenje in sprejem osrednjega slovenskega razporejene po različnih kriterijih, in sicer standardnega jezika. Prekmurski pisatelji npr. po besednih vrstah, ko je samostalnik so sicer prevzeli nekaj izrazov tudi iz Dal- (ráven -vni ž 'ravnina') pred pridevnikom matinove Biblije, vendar so vse bolj uve- (ráven -vna, -o 'raven') in prislovom (rá- ljavljali jezikovno obliko, temelječo naj- ven 'zraven'). Poleg glave iztočnice najde- prej na ravenskih in goričkih, pozneje tudi mo v slovarskem sestavku še razlago ozi- na dolinskih prekmurskih govorih. Tak roma knjižno vzporednico, ponazarjalno jezik se je vse bolj osamosvajal in se pod gradivo, ponekod pa so dodane še podizto- vplivom hrvaške kajkavščine ter madžar- čnice, npr. primernik in presežnik pri pri- ščine oblikoval v samostojni prekmurski devniku (pod iztočnico véliki najdemo tudi knjižni jezik, ki je bil oblikovno, glasovno, podiztočnici vékši in nájvékši). Iztočnica je leksikalno in slogovno povsem neenoten. v glavi zapisana v oblikah, kot jih najdemo Da je knjižna prekmurščina res sestavljena tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezi- iz različnih govorov, lahko vidimo tudi iz ka, in sicer samostalnik v imenovalniku in najrazličnejših dvojnic (izgovornih, pisno- rodilniku ednine ali množine (fàčuk -a m izgovornih, oblikoslovnih), saj so prekmur- 'nezakonski otrok', čín -a m 'dejanje', obíst ski pisci 18. in 19. stoletja uporabljali npr. -i ž 'ledvica', pítvo -i s 'pijača', Dolénci -ov kokóut tudi kokót 'petelin', čìzma tudi čì- m mn. 'Nizozemci'), pridevniki, pridevniški Ocene in poročila 91

števniki in pridevniški zaimki so v vseh treh ne in prekmurskega življenja nasploh, ki spolih (pišlívi -a -o prid. 'plešast', edenájseti lahko služi nadaljnjim leksikološkim, dia- -a -o vrstil. štev. 'enajsti', mòj -a -e svoj. lektološkim, etimološkim, frazeološkim, zaim. 'moj'), glagol v osnovni obliki in v prvi zgodovinskim, teološkim, primerjalnojezi- osebi ednine (múviti -im nedov. 'mrmrati, koslovnim in drugim raziskavam, navedki pa godrnjati', gvérati -am dov. 'vrniti, povrniti'), so opremljeni tudi z bibliografskimi podatki druge besedne vrste pa samo v svoji osnovni (kratica dela, letnica, stran), npr.: obliki (kàmči prisl. 'vsaj', čiglì vez. 'čeprav', čres predl. s tož. 'skozi', èfata medm. 'odpri glasník -a m samoglasnik: csi to eden se', gòdi člen. 'koli'). Iztočnica je prav tako drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; opremljena s podatkom o naglasu, in sicer ednoga glasznika völücsijo AIN 1876, so dolžine označene z ostrivcem (pádar 13; c pred glasznikom sze tak glászi AIN 1876, 6; Csi eden vküpglasznik med dvema 'zdravnik', veléjnje 'ukaz'), kračine pa s glaszníkma sztoji KOJ 1833, 6; glaszníczke krativcem (ščùkati 'tepsti z bičem', dènok (vocalis, magánhangzó) KOJ 1833, 2; csi 'vendar', kaštìga 'kazen'), pri čemer so bili vu nyih osztri glaszniki szojo AIN 1876, 8; upoštevani Pleteršnikov Slovensko-nemški glasznícke, steri sze morejo brezi pomocsi slovar (Ljubljana, 1894–1895), Slovar drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze beltinskega prekmurskega govora Franca brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati in Vilka Novaka (Murska Sobota, 1996) AIN 1876, 5; pred ovimi drügi glaszniki sze ter Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski etak glaszi AIN 1876, 61 slovar Franceta Mukiča (Szombathely, 2005). Izgovor besed se ponavadi ne navaja, razen v Če nekoliko natančneje pregledamo be- nekaterih primerih, ko je beseda prevzeta iz sedje, ki ga najdemo v tem slovarju, potem tujih jezikov (gulyas -a [gújaš] m 'črednik, opazimo nekatere tipične značilnosti v raz- pastir'). voju prekmurskega glasovja. Tako lahko v vokalizmu opazimo npr. pozicijski razvoj Brez prevoda (vsaj nekaterih besed) bi bil u-ja (vöra 'ura'), diftong za nosnik (róuka Slovar stare knjižne prekmurščine za veli- 'roka'), prehod polglasnika v e-jevski glas ko morebitnih raziskovalcev in uporabni- (dén 'dan'), razvoj zlogotvornega l-ja narav- kov težko uporaben, zato je velika vrednost nost v u-jevski glas (vúk 'volk') itn., za tega slovarja prav v razlagah iztočnic s konzonantizem pa lahko v slovarju najde- slovenskimi standardnimi vzporednicami, mo primere za metatezo žre- v žer- (žerbé ki so usklajene s Slovarjem slovenskega 'žrebe'), asimilacijo m-ja na sledeči so- knjižnega jezika (Ljubljana, 1994), in sicer glasnik (sèdendesetkrat 'sedemdesetkrat'), največkrat z nevtralnimi sopomenkami ohranjanje soglasnika v pred ł (vlás 'las'), (idéjnje 'hoja, potek', nevolák 'revež'). Pri izpad medsamoglasniškega -v- v večzložnih razlagi pomenov so si pomagali tudi s prej besedah (ìlojca 'ilovica'), nastanek soglasnika naštetimi priročniki (Pleteršnik, F. in V. f iz soglasniške skupine hv (fála 'hvala') ali Novak, Mukič) in Rječnikom hrvatskoga prehod skupine pt v ft (ftìč 'ptič'), prehod kajkavskoga književnog jezika (ur. B. Finka, soglasniške skupine tm v km (kmìca 'tema'), Zagreb, 1984–), po drugi strani pa slovar pri izgubo h-ja (làče 'hlače'), ohranjanje skupine opredeljevanju besed, pomenov in stalnih šč (èšče 'še') in še veliko drugih primerov, zvez uporablja tudi slovnične, slovarske, ki samo dokazujejo vrednost slovarja za vrednostne kvalifikatorje in kvalifikatorska nadaljnja raziskovanja (stare knjižne) pojasnila, ki dopolnjujejo pomensko ali prekmurščine. slovnično razlago.

Največje bogastvo Slovarja stare knjižne 1 AIN 1876 = Imre Agustič, Návuk vogrszkoga je- prekmurščine je ponazarjalno gradivo, ki je zika, Budimpešta 1876; KOJ 1833 = Jožef Košič, Zobriszani Szloven i Szlovenka med Mürov in Rá- velika zakladnica stare knjižne prekmuršči- bov, Körmend 1845. 92 Ocene in poročila

Zaradi bližine madžarščine in kajkavščine v jeziku, ki mu zaradi velike zgodovinske prekmurskih besedilih najdemo tudi izraze vloge pri ohranjanju slovenstva v Prekmur- iz teh dveh jezikov, npr. orság 'država' ali ju v najtežjih trenutkih nadvlade sosednjih ìstina 'resnica' in náime tudi nájme 'namreč, narodov tudi pripada. Jezik se v svojem tri- izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej stoletnem razvoju ni veliko spreminjal, saj povedanega'. Zunanji razpoznavni znak ga bodo zelo dobro razumeli tudi današnji skupnega kulturnega prostora z madžarsko govorci prekmurščine, veliko manj pa se- državo so torej nekateri madžarizmi in veda govorci osrednjeslovenskih narečij, saj madžarska grafika (latinica z drugačnim ima veliko posebnosti tako v oblikoslovju sestavom grafičnih znamenj za sičnike in in skladnji kot tudi v besedju. Stara knjižna šumnike). Različni pisci so prekmurski prekmurščina oziroma prekmurščina se s knjižni jezik zapisovali z različnimi znaki za tem slovarjem pridružuje drugim jezikom, glasove, tj. črkovnimi znamenji, saj so npr. ki so opisani oziroma zapisani v enem samo za današnji č uporabljali pet različnih izmed jezikovnih priročnikov, s čimer so črk oziroma dvočrkij, in sicer c∫, cs, ch, ts, postali »nesmrtni«. Slovar bo nepogrešljiv č (npr. csrc∫avka in čerčavka = črčavka pripomoček pri nadaljnjih razisko-vanjih 'sodra'). Zelo pomemben je tudi vpliv prekmurskega jezika, književnosti in hrvaške kajkavščine (predvsem v cerkvi), saj življenja nasploh na levem bregu reke so prekmurske župnije dolgo časa pripadale Mure. k zagrebški škofiji (1094–1777).

Vilko Novak je z zgodovinsko-narečnim Damjan Huber Slovarjem stare knjižne prekmurščine po- Rogašovci stavil spomenik prekmurskemu knjižnemu [email protected]

Miran Štuhec: Aristokracija jezika in duha. Antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirka Beletrina), 2005. 590 str.

V antologiji Aristokracija jezika in duha Miran Štuhec je z antologijo nedvomno so zbrani eseji slovenskih avtorjev, ki so zajel raznolikost slovenskega esejističnega nastali po drugi svetovni vojni. Antologija ustvarjanja in pokazal na njegove glavne prinaša besedila šestintridesetih piscev: tematske ter idejne premike. seznanimo se z besednimi mojstrovinami Josipa Vidmarja, Edvarda Kocbeka, Antologij o eseju so se v preteklosti lotili Lojzeta Kovačiča, Toneta Pavčka, Marjana tudi že Drago Šega (Antologija slovenačkog Rožanca, Kajetana Koviča, Milana književnog eseja, 1964), Jože Pogačnik Dekleve, Draga Jančarja in drugih vidnejših (Sodobni hrvaški esej, 1980), Matevž Kos ustvarjalcev. Vsebinsko logično se zaključi (Branje po izbiri, 2004) ter Janko Kos z urednikovim razmišljanjem o esejistiki (Sodobni slovenski esej, 1979); le-ta je v na Slovenskem; o slogovnih, miselnih in svoji knjigi iz leta 1979 predstavil pisce tematskih značilnostih piše Miran Štuhec z različnim številom prispevkov. Korpus tako, da poudari predvsem tiste avtorje, ki so besedil je sedaj neprimerno večji, zato je v za dinamiko korpusa odločilnejši. Urednik Aristokraciji jezika in duha vsakemu izmed je zbral še pomembnejše biografske podatke avtorjev dodeljen prostor le za eno delo, a je esejistov ter jih strnil v Beležki o piscih na mogoče trditi, da knjiga kljub temu prinaša samem koncu knjige. temeljit uvid v obravnavano področje. Bra- Ocene in poročila 93 nje nas prepriča, da je slovenska esejistika Kermauner, Vinko Ošlak, Spomenka Hribar, dejansko aristokracija jezika in duha. Marjan Rožanc, Janko Kos), nekoliko manj so zastopane bivanjske teme (Marjan Rožanc, V preteklosti so o eseju med drugim , Jože Snoj, , Alojz razmišljali že Božidar Borko (Kaj je in Rebula, Vinko Ošlak, Iztok Geister). Izbor kaj ni esej, 1954), Drago Šega (Antologija vsekakor upošteva tematsko pestrost esejistike. slovenačkog književnog eseja, 1964; Eseji in kritike, 1966), Franc Zadravec (Literarna V branje se nam najprej ponudi delo esejistika in kritika v knjigi Slovenska Organska lepota Josipa Vidmarja, kjer avtor književnost 1945–1965 II, 1967), Janko na kratek, jedrnat in berljiv način prikaže Kos (Esej in Slovenci, 1979, v reviji skrivnostno lepoto rastlin, živali in človeka. Sodobnost, let. 27, št. 1, str. 39–56), Denis V Pričevalcu in bojevniku je France Vodnik Poniž (Slovenački esej, 1984; Esej v knjigi zapisal razmišljanje o življenju in delu Literarni leksikon. Študije, zv. 33, 1989) in Edvarda Kocbeka, »velikega mojstra naše Marjan Rožanc (Evropa : eseji in legende, besede, hrabrega in zvestega bojevnika 1987). Čeprav Miran Štuhec ne sodi med za slovensko svobodo, pa tudi izvirnega, prve preučevalce omenjenega področja, evangelijsko zavzetega pričevalca sodobne pomeni njegova antologija viden prispevek krščanske omike …«. Sledi esej samega k tej temi in je pomemben del študijskega Edvarda Kocbeka O poeziji, v katerem gradiva. Zelo širok izbor esejev je urednik pisec razglablja o umetnosti kot spontanem pospremil še s temeljito analizo. Knjiga na in osvobajajočem iskanju smisla, o enem mestu prinaša besedila, ki so nastajala vprašanjih, s katerimi se ubada umetnost, celih petdeset let. Zaradi raznovrstne ter o nasprotnem, razumskem spoznavanju tematike, ki jo obravnavajo zbrani prispevki, resničnosti, ki je primarno dana znanosti. je zanimiva tudi za širšo publiko; je pa V antologiji najdemo tudi esej Marjana prav tako primeren priročnik za študente Rožanca Pervertiran katolicizem, kjer literature. pisec razmišlja o tem, kaj se dogaja v nekoč elitni nogometni igri in da so gledalce, Eseji v antologiji si sledijo glede na kot so bili Miško Kranjec, Tone Pavček, pisce: zbrani so od najstarejšega Josipa Dominik Smole in drugi, nadomestili Vidmarja, do najmlajšega Mitje Čandra. nasilneži in pijanci. Morda bi še nekaj Pri izboru avtorjev in besedil je Miran besed namenila novejšim esejem, zbranim Štuhec upošteval pomembnost tematskih, na koncu antologije. Med njimi je, recimo, nazorskih, idejnih, slogovnih in jezikovnih Oda vodi Iztoka Gaistra, kjer avtor esejizira sestavin, reprezentativnost, številčnost o različnih vidikih vode, v Vprašanju in pomembnost posameznih opusov, za Borisa Viana skozi Rožančevo nagrado in podobno, vključil pa perspektivo jazza razpravlja o Johnu Cageu je tudi pisce, ki niso napisali veliko esejev, kot o najdoslednejšem nadrealističnem vendar so zanimivi zaradi svojega izvirnega pesniku. V eseju Nemir zgodovine, in estetsko dovršenega pisanja. Med njimi so umetnost, človekov nemir Drago Jančar taki, ki obravnavajo vprašanja književnosti razglablja o zgodovini, o tem, kje smo in (Tomo Virk, Matevž Kos, Tea Štoka), kritike kam gremo. Dalje v Ujetnikih bolečine ali (Josip Vidmar, Janko Kos, Matevž Kos) trpkem paradoksu sreče Tomo Virk govori o in estetike (Josip Vidmar), problematiko trpljenju oziroma bolečini, kot jo razumejo narodnosti, slovenstva in jezika (Drago Adolf Muschg, Leszek Kolakowski, Evald Jančar, , Tone Pavček, Flisar, Marjan Rožanc, Gustave Flaubert, Bojan Štih, , Juš Kozak, Fjodor Mihajlovič Dostojevski ter še neka- Marjan Rožanc, , Boštjan M. teri drugi. V eseju Korupcija razsvetljenstva Zupančič), nekatere vidnejše osebe (Drago in postkomunizem Aleš Debeljak na primeru Jančar, Kajetan Kovič, Anton Ocvirk, Taras oboroženega študenta piše o dobi, v kateri 94 Ocene in poročila

živimo. Pravi, »da pištola v univerzitetni tematiki, ki jih natančneje obravnava pri pisarni« ne zaznamuje samo razširjenih mej Josipu Vidmarju, Marjanu Rožancu in dovoljenega, temveč metaforično razkriva Dragu Jančarju. Na kratko strne tudi teme, obrat od vrednot skupnosti k ekskluzivistični notranjeslogovne prvine in značilnosti skrbi za užitek posameznika, k obsesivnemu preostalih esejistov, vključenih v antologijo. ukvarjanju z lastnim egom, interesi, Ugotavlja, da so le-te odraz dejanskega uspehom in varnostjo. V eseju Alojza Ihana stanja na tem področju. Močneje so O nespodobnih besedah avtor na živ in zastopana vprašanja književnosti, kulture zabaven način razpravlja o nespodobnih in jezika, manj bivanjska problematika. besedah, o njihovem potovanju skozi čas Z vidika notranjeslogovnih prvin se v ter o »dobromislečih vrtičkarjih«, ki so uvrščenem gradivu prepletajo predvsem po svoje »čistili« jezik. Sledi esej Janija interpretativnost, razpravljalnost in kriti- Virka Na robu resničnosti in Nedovršni čnost. Razmišlja, da so za antologijo glagol biti Matevža Kosa, kjer teče beseda in slovensko esejistiko nasploh očitno o Šepavih sonetih (1995) Milana Dekleve. značilni izzivalnost, meditacija, intuicija Zadnji prispevek je delo Mitje Čandra in osebna prizadetost, dvom, skrb, radost, – Ljubosumnost, v katerem izvemo o navdušenje, ponos ter slovesnost; nekateri oblastnih, skorajda napadalnih in perverznih esejisti posvečajo posebno pozornost jeziku, pismih Jamesa Joycea njegovi ljubici Nori. na drugi strani pa imamo nekoliko bolj V antologiji so si svoj prostor priborili še: »racionalno« skupino ustvarjalcev, ki želijo Jože Javoršek, Bojan Štih, France Papež, jezik povezati z logičnostjo, nazornostjo Alojz Rebula, Herbert Grün, Ciril Zlobec, in natančno sledijo slovničnim pravilom, Lojze Kovačič, Tone Pavček, Primož preciznosti in jasnosti. Pisci se med seboj Kozak, Teras Kermauner, Kajetan Kovič, razlikujejo tudi po duhovnih in filozofskih Matjaž Kmecl, Jože Snoj, Niko Grafenauer, stališčih ter svetovnonazorskih temeljih. Andrej Inkret, Vinko Ošlak, Aleš Berger, Med njimi prav tako najdemo razlike v širini Aleksander Zorn, Edvard Kovač, Boštjan znanja, v sposobnosti umetniškega izražanja M. Zupančič in Vinko Möderndorfer. in ustvarjalni zmogljivosti. Izpostavila bi še eseja edinih avtoric v antologiji; to sta Narodnoosvobodilni Antologija zajema največji korpus slovenske boj kot poesis Spomenke Hribar, kjer esejistike in je reprezentativna tako po avtorica analizira Kocbekovo poezijo iz slogovni ter jezikovni kot tudi po idejni, narodnoosvobodilne vojne ter prispevek tematski in nazorski plati. Kaže na razvojno Tee Štoka Zapeljevanje, ljubezen, skrivnost pot slovenskega eseja, ki teče od Vidmar- v poeziji Tomaža Šalamuna, kjer, kot že jevih prek Rožančevih do Jančarjevih in naslov pove, beremo o skrivnosti poezije Virkovih esejev. Čuti se vpliv Nietzscheja, Tomaža Šalamuna. Bergsona, Gasseta, Kierkegaada, Sartra, Heideggerja, Witgensteina in Gadamerja, Antologijo je urednik zaključil z lastnim pri- Pirjevca, Rožanca, Kocbeka ter mnogih spevkom Aristokracija jezika in duha, kjer drugih mislecev, ki so vplivali na slovenski na pregleden in analitičen način razmišlja o duhovni prostor v preteklih petih desetletjih. razvojnih, slogovnih, duhovnozgodovinskih V knjigi najdemo vse tematske sklope, in tematskih področjih slovenske esejistike namenoma je izpuščen le filozofski esej, saj po drugi svetovni vojni; pokaže na pestrost, avtor trdi, da le-ta zaradi svoje specifičnosti pomembnost in strukturiranost omenjene zahteva posebno obravnavo. teme. Med zbranimi pisci so pripadniki vseh generacij, od najstarejšega Josipa Vidmarja do najmlajšega Mitje Čandra. Katja Bergles Vsi so prepoznavni po svojevrstnem Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta slogu, notranjeslogovnih značilnostih in [email protected] Ocene in poročila 95

RANLP 2007 − International Conference on Recent Advances in Natural Language Processing, Borovets, Bolgarija 27.–29. 9. 2007

Konec septembra se je v znanem bolgarskem Catherine Havasi z Univerze Brandeis in turističnem središču Borovec, ki leži ob Robert Speer z MIT Media Lab za prispevek vznožju najvišjega balkanskega vrha Musale z naslovom ConceptNet 3: a Flexible, (2925 m), odvijala že šesta mednarodna Multilingual Semantic Network for Common konferenca RANLP (http://lml.bas.bg/ Sense Knowledge. ranlp2007/). Od leta 2001 jo pod vodstvom Poleg konference se je konec septembra predsednice organizacijskega odbora dr. v Borovcu zvrstil še niz spremljevalnih Galie Angelove z Bolgarske akademije dogodkov. RANLP je že od samega začetka znanosti in predsednika programskega odbo- znan po tem, da vselej zelo dobro poskrbi tudi ra prof. Ruslanom Mitkovim z Univerze za študente in vse, ki jih področje računalniške v Wolverhamptonu prireja Oddelek za obdelave naravnega jezika zanima, pa o njem jezikovno modeliranje Inštituta za vzporedno še nimajo veliko znanja in izkušenj. Tako so procesiranje pri Bolgarski akademiji znanosti. tudi letos pred konferenco postregli s šestimi Letos se je na konferenci zvrstilo nekaj čez sicer napornimi, a izjemno kakovostnimi 120 prispevkov v obliki predstavitev (50) in poldnevnimi seminarji, na katere so povabili posterjev (70), pokrivali pa so praktično vsa vrhunske strokovnjake, ki so slušateljem na področja računalniške obdelave naravnega dostopen način in s številnimi praktičnimi jezika. Poleg tega so organizatorji povabili primeri predstavili nekatera trenutno tudi šest uglednih predavateljev, ki so najbolj popularna raziskovalna področja 230 udeležencem z vsega sveta osvetlili računalniškega jezikoslovja. Elisabeth vsak svoje področje: Karin Verspoor je Andre z Univerze v Augsburgu je pripravila s prispevkom Semantics, Text and a Cure seminar o sistemih za govorni dialog, ki for Cancer predstavila vlogo računalniške s pomočjo agentov simulirajo človeško obdelave naravnega jezika v biomedicini, komunikacijo. Dimitar Kazakov z Univerze Bernardo Magnini je pod naslovom »Where v Yorku je predaval o poizvedovanju can I eat paella this evening?«: Context Aware informacij, kot ga na primer uporabljajo Question Answering with Textual Inferences spletni iskalniki in sistemi za odgovarjanje predstavil razvoj sodobnih sistemov za na vprašanja. Bernardo Magnini z inšti- odgovarjanje na vprašanja, Lauri Karttunen tuta FBK-irst iz Trenta je udeležencem je v predavanju Wasting a chance is not like seminarja predstavil besedilno vsebovanost wasting a dollar razpravljal o omejitvah (ang. textual entailment), trenutno zelo formalne semantike, Yorick Wilks je naredil aktivno raziskovalno področje, katerega pregled skozi zgodovino sistemov za dialog naloga je ugotoviti, ali je iz danega dela in predstavil svoj najnovejši raziskovalni besedila mogoče sklepati o nekem drugem projekt COMPANIONS, Allan Ramsay je besedilu. Tovrstni sistemi lahko bistveno spregovoril o intenzionalnosti v vsakdanjem izboljšajo aplikacije, za katere je potrebno jeziku, Ellen Riloff pa o sinergiji analize razumevanje jezika, kot so na primer sistemi subjektivnih elementov besedil in luščenja za odgovarjanje na vprašanja, pridobivanje informacij. in luščenje informacij ter strojno prevajanje. Stelios Piperidis z inštituta ILSP iz Aten je Organizatorji konference so skupaj s predstavil načine obdelave multimedijskih sponzorjem, Evropskim raziskovalnim vsebin in aplikacije, ki tovrstno tehnologijo centrom Xerox, podelili tudi nagrado za s pridom uporabljajo. Razvoj tehnologij za najboljši študentski prispevek s področja obdelavo naravnega jezika v industriji je semantične obdelave besedil, ki sta jo prejela osvetlil Frédérique Segond z Evropskega 96 Ocene in poročila raziskovalnega centra Xerox, razpravljal Processing and Knowledge Representation pa je predvsem o zahtevah industrijskih for eLearning Environments je potekala v strank, o razlikah med akademskim in organizaciji Paole Monachesi, Lotharja industrijskim raziskovanjem, o spremembah Lemnitzerja in Cristine Vertan, medtem v povpraševanju po industrijskih apli- ko so Montse Maritxalar, Nerea Ezeiza in kacijah in glavnih problemih, s katerimi Mathias Schulze pripravili delavnico NLP se raziskovalci v industrijskem svetu for Educational Resources. srečujejo. Karin Verspoor iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamosu pa je predstavila Po zaključku konference so se zvrstile obdelavo naravnega jezika za področje še naslednje delavnice: Acquisition and medicine in biologije, ki je v zadnjih letih management of multilingual lexicons v doživelo pravi razmah. Za razliko od mnogih organizaciji Viktorja Pekarja, Diane Inkpen drugih področij je razveseljivo dejstvo, da in Andrea Mullonija; Constantin Orasan biomedicina razpolaga z izjemno bogatimi in Sandra Kuebler sta izvedla delavnico in prosto dostopnimi jezikovnimi viri, kot Computer-aided language processing – sta na primer ontologija Gene Ontology in CALP, Klaus Schulz in Stoyan Mihov sta korpus Genia. pripravila delavnico Finite-State Techniques and Approximate Search, Marina Santini in Konferenco je dopolnilo tudi devet zelo Georg Rehm pa delavnico Towards Genre- raznolikih in bogatih spremljajočih delavnic, enabled search engines: the impact of NLP. ki so se zvrstile dan pred konferenco in dan po njej. Pred začetkom glavne konference Poleg resnično bogatega in kakovostnega sta Elena Paskaleva in Milena Slavcheva programa so se organizatorji odlično odrezali pripravili delavnico z naslovom A Common pri brezhibni izvedbi celotnega dogodka, Natural Language Processing Paradigm uspelo pa jim je ustvariti tudi pristno in For Balkan Languages, na kateri smo slišali sproščeno vzdušje, v katerem je bilo druženje prispevke o trenutnem stanju in morebitnih nadvse prijetno. V spomin se bo vtisnila težavah najrazličnejših jezikovnih virov še resnično posrečena lokacija, kjer so se držav z Balkanskega polotoka, tudi iz po izteku dnevnega programa možnosti za Slovenije. Petya Osenova, Erhard sproščanje, rekreacijo, kulinarične užitke in Hinrichs in John Nerbonne so organizirali zabavo pozno v noč kar same ponujale. delavnico Computational phonology, Thierry Poibeau in Horacio Saggion pa sta priredila delavnico na temo Multi-source Darja Fišer Multilingual Information Extraction and Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Summarization. Delavnica Natural Language darja.fiser@guest arnes.si

LT&C 2007 − Language and Technology Conference, Poznan, Poljska 5.–7. 10. 2007

V prvih dneh oktobra je v Poznanu na 100 prispevkov in videli 10 posterjev ter Poljskem Fakulteta za matematiko in 10 demonstracij aplikacij z najrazličnejših računalništvo v sodelovanju s Fundacijo jezikovno-tehnoloških področij. Avtorji Univerze Adama Mickiewicza organizirala prispevkov so prišli z zelo različnih tretjo mednarodno konferenco Language koncev, vse od Poljske do Južnoafriške and Technology Conference (http://www. republike (slovenske barve so zastopali ltc.amu.edu.pl/). Na njej smo slišali več kot tako predstavniki z ljubljanske kot z Ocene in poročila 97 mariborske univerze), njihovi prispevki pa in kulturnospecifične elemente v posameznih so bili razdeljeni na 10 različnih sekcij. Te zbirkah. Na tak način bi bistveno prispevali so bile: informacijsko poizvedovanje in k boljšemu večjezičnemu in večkulturnemu luščenje informacij, procesiranje govora, pridobivanju informacij in rudarjenju podatkov. dialoški sistemi, računalniška semantika, Kimmo Rossi z Generalnega direktorata za računalniška morfologija, skladenjska analiza, informacijsko družbo in medije pri Evropski digitalni jezikovni viri, formalizmi jezika, komisiji pa je predaval o jezikovnih tehnologijah strojno prevajanje in wordnet kot letošnja v evropskih programih in politikah. Najprej je posebna tema na konferenci. V tej sekciji predstavil projekte, ki so bili sprejeti v okviru so se predavatelji posvečali razvoju novih prejšnjih Okvirnih programov, nato pa je wordnetov, orodij za lažjo izdelavo wordnetov spregovoril o smernicah sedmega Okvirnega in aplikacij s področja umetne inteligence, ki programa in o najpogostejših težavah, ki wordnet uporabljajo. Na konferenčni delavnici pestijo tako raziskovalce kot tudi uporabnike z imenom Homeland Security pa so avtorji jezikovno-tehnoloških rešitev. prispevkov predstavili aplikacije za državno varnost in spregovorili o pravnih vidikih Poleg bogatega konferenčnega programa so tovrstnih raziskav. organizatorji navdušili tudi z nepozabnim kulturno-družabnim spremljevalnim progra- Zelo dobro sta bili obiskani obe vabljeni mom, katerega vrhunec je bil koncert predavanji; Piek Vossen z Univerze v Chopinove glasbe v baročni dvorani mestne Amsterdamu je predstavil iniciativo The hiše. Global Wordnet Grid, s pomočjo katere naj bi ustvarili univerzalno jezikovno-neodvisno ontologijo osnovnih konceptov, s čimer bi Darja Fišer omogočili povezovanje semantičnih mrež v Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta številnih jezikih in hkrati ohranili jezikovno- [email protected]