2019) Pkn (Ljubljana
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN (tiskana izdaja/printed edition): 0351-1189 TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SECTION Comparative literature, Ljubljana ISSN (spletna izdaja/online edition): 2591-1805 Stiki in podobnosti med slovensko in ameriško poezijo PKn (Ljubljana) 42.3 (2019) PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 42.3 (2019) 42.3 (2019) PKn (Ljubljana) Contacts and Similarities Between Slovenian and American Poetry Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Published by the Slovene Comparative Literature Association Uredila / Edited by: Darja Pavlič https://ojs.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/index Glavni in odgovorni urednik Editor: Marijan Dović Darja Pavlič: Predgovor / Introduction Tehnični urednik Technical Editor: Andraž Jež Uredniški odbor Editorial Board: Marko Juvan, Alenka Koron, Dejan Kos, Vanesa Matajc, Darja Pavlič, Vid Snoj, Alen Širca, Irena Novak Popov: Kaj Slovenci počnemo z ameriško poezijo? Jola Škulj Igor Divjak: Tradicija Walta Whitmana v sodobni ameriški in slovenski poeziji Uredniški svet Advisory Board: Jelka Kernev Štrajn: Pesem-kot-okolje pri Waltu Whitmanu in Otonu Župančiču Ziva Ben-Porat (Tel Aviv), Vladimir Biti (Dunaj/Wien), Lucia Boldrini, Zoran Milutinović, Seth Michelson: Poetry, Intractability, and the Possibilities of Democratic Katia Pizzi, Galin Tihanov (London), Darko Dolinar, Janko Kos, Aleksander Skaza, Neva Politics Šlibar, Tomo Virk (Ljubljana), César Domínguez (Santiago de Compostela), Péter Hajdu Michelle Gadpaille, Tomaž Onič: Elizabeth Bishop and the Villanelle (Budimpešta/Budapest), Jón Karl Helgason (Reykjavík), Bart Keunen (Gent), Sowon Park (Santa Barbara), Ivan Verč (Trst/Trieste), Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) Iztok Osojnik: Pesem »Teorija strun« Richarda Jacksona in interpretacija poezije kot nezavednega stroja © avtorji © Authors PKn izhaja trikrat na leto. PKn is published three times a year. Richard Jackson: Ennobling Interchanges Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: Barbara Siegel Carlson: Exploring Connections Between the Poetries of Jean Revija Primerjalna književnost, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Valentine and Meta Kušar Letna naročnina: 20,00 €, za študente in dijake 10,00 €. Dubravka Đurić: Early Tomaž Šalamun and American Experimental Poetry TR 02010-0016827526, z oznako »za revijo«. Darja Pavlič: Osebno izkustvo v sodobni slovenski in ameriški poeziji Cena posamezne številke: 10,00 €. Annual subscription (outside Slovenia): € 40,00. Naklada Copies: 350. PKn je vključena v PKn is indexed/ abstracted in: RAZPRAVE / ARTICLES Arts & Humanities Citation Index, Current Contents/ A&H, Bibliographie d’histoire littéraire française, ERIH, IBZ and IBR, Jan Dominik Bogataj: Parenetična retorika v govorih In Matthaeum Janeza MLA Directory of Periodicals, MLA International Bibliography, Scopus. Krizostoma Oblikovanje Design: Narvika Bovcon Stavek in prelom Typesetting: Alenka Maček Mladen M. Jakovljević, Vladislava S. Gordić Petković: Sir Gawain and the Green Knight Tisk Printed by: VB&S d. o. o., Flandrova 19, Ljubljana Diana Koloini: Molièrova Celimena ali neodvisna ženska Izid številke je podprla This issue is supported by: Maja Sekulović: Orwell’s 1984 in Pekić’s 1999 Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Oddano v tisk 15. novembra 2019. Sent to print on 15 November 2019. Vladimir Biti: Walter Benjamin and Homi Bhabha TEMATSKI SKLOP / THEMATIC SECTION Stiki in podobnosti med slovensko in ameriško poezijo Contacts and Similarities Between Slovenian and American Poetry Uredila / Edited by: Darja Pavlič 1 Darja Pavlič: Stiki in podobnosti med slovensko in ameriško poezijo (predgovor) 3 Darja Pavlič: Contacts and Similarities Between Slovenian and American Poetry (An Introduction) 7 Irena Novak Popov: Kaj Slovenci počnemo z ameriško poezijo? 27 Igor Divjak: Poezija v prostem verzu: tradicija Walta Whitmana v sodobni ameriški in slovenski poeziji 39 Jelka Kernev Štrajn: Pesem-kot-okolje pri Waltu Whitmanu in Otonu Župančiču 55 Seth Michelson: Waterlings Among Us: Poetry, Intractability, and the Possibilities of Democratic Politics 69 Michelle Gadpaille, Tomaž Onič: Elizabeth Bishop and the Villanelle: One Art, an Ocean, and Two Languages 87 Iztok Osojnik: Pesem »Teorija strun« Richarda Jacksona in interpretacija poezije kot nezavednega stroja 109 Richard Jackson: Ennobling Interchanges 123 Barbara Siegel Carlson: Invisible Strings: Exploring Connections Between the Poetries of Jean Valentine and Meta Kušar 135 Dubravka Đurić: Early Tomaž Šalamun and American Experimental Poetry 149 Darja Pavlič: Osebno izkustvo v sodobni slovenski in ameriški poeziji RAZPRAVE / ARTICLES 169 Jan Dominik Bogataj: Parenetična retorika v govorih In Matthaeum Janeza Krizostoma: diatriba, lalija, protreptik 185 Mladen M. Jakovljević, Vladislava S. Gordić Petković: Sir Gawain and the Green Knight: Not Really a Chivalric Romance 203 Diana Koloini: Molièrova Celimena ali neodvisna ženska 223 Maja Sekulović: Orwell’s 1984 in Pekić’s 1999: Intertextual Relations 247 Vladimir Biti: Translating the Untranslatable: Walter Benjamin and Homi Bhabha Primerjalna književnost, letnik 42, št. 3, Ljubljana, november 2019 Tematski sklop / Thematic section Stiki in podobnosti med slovensko in ameriško poezijo Contacts and Similarities Between Slovenian and American Poetry UredilaRazpra / Editedve by Darja Pavlič Stiki in podobnosti med slovensko in ameriško poezijo (predgovor) Darja Pavlič Namen pričujočega tematskega sklopa je z različnih vidikov osvetliti in ovrednotiti stike med poezijo v Sloveniji in ZDA ter prispevati h kom- pleksnejšemu razumevanju njunih tipoloških podobnosti. Metodološko izhodišče, skupno zbranim razpravam, je teorija medliterarnosti. Kot ugotavlja njen avtor Dionýz Ďurišin v Theory of Interliterary Process (1989), so literarni pojavi povezani bodisi genetsko bodisi tipološko. Literarni stiki so pogoj za razvoj literature, razlikovati pa je mogoče med tistimi, ki so brez posebnega vpliva na literarni proces (zunanji stiki), in tistimi, ki imajo neposredni učinek na ustvarjalnost (notranji stiki). Raziskovanje tipoloških podobnosti med literaturami, ki se kažejo v rabi podobnih tem in literarnih postopkov, razkriva nekavzalne oblike medliterarnosti; razlogi za podobnost med literarnimi deli so v tem primeru gospodarski, politični, družbeni ali psihološki. Čeprav je v slovenskem prostoru dokaj uveljavljeno prepričanje, da je ameriška poezija vplivala na sodobno slovensko poezijo, je poznavanje drugih vidikov oblikovanja medliterarne skupnosti slabo razvito in bi zahtevalo kontinuirano obravnavo. Slovenski pesniki, ki prihajajo v stik z ameriškimi kolegi, so v primerjavi z njimi običajno jezikovno bolje opremljeni, toda v vlogi (so)prevajalcev so vse pogosteje oboji. Raziskavo o tem, kaj s slovensko poezijo, razen tega, da jo prevajajo, počnejo Američani, bo treba še opraviti, medtem ko na zaobrnjeno vprašanje v tej številki Primerjalne književnosti odgovarja Irena Novak Popov. Kot ugotavlja, so si slovenski pesniki v zadnjih štiridesetih letih intenzivno prisvajali in domačim razmeram prilagajali subjektove drže, pesniške postopke, motivno-tematske, žanrske in jezikovne izbire (odprtost, pogovorni jezik, pripovedovanje osebne zgodbe, vključeva- nje popularne kulture, medijev in glasbe, urbana resničnost), ki so jih uveljavili ameriški pesniki. Z vlogo Walta Whitmana pri prozaizaciji slovenske poezije se v svo- jem prispevku ukvarja Igor Divjak. Pri tem izpostavi, da je ameriški bard v prvi polovici 20. stoletja vplival na Otona Župančiča in Antona Podbevška, v drugi polovici in do danes pa neposredno prek prevo- dov in posredno prek bitnikov na mnoge slovenske ustvarjalce, tako da lahko ob upoštevanju drugih vplivov razvoj prostega verza pri nas 1 Primerjalna književnost (Ljubljana) 42.3 (2019) PKn, letnik 42, št 3, Ljubljana, november 2019 razumemo tudi kot nadaljevanje Whitmanove tradicije. Z razmerjem med Whitmanom in Župančičem se poglobljeno ukvarja Jelka Kernev Štrajn, to pa tako, da na njuno poezijo aplicira koncept environment- po em (pesem-kot-okolje), kakor ga je na podlagi Whitmanove poezije uvedel ameriški literarni teoretik Angus Fletcher, in koncept času nepri- merno, kakor ga je na podlagi Nietzschejevih pojmov volje do moči in večnega vračanja oblikoval Gilles Deleuze. Na tega izjemno aktualnega francoskega filozofa se naveže tudi Seth Michelson, ko naslovni lik iz Tauferjeve pesniške zbirke Vodenjaki zaradi njegove hibridnosti razloži kot metaforo za postajanje. Poleg domiselne interpretacije Michelson razvije tezo, da gre za figuro, ki vpliva na branja drugih pesniških del, in s tem posredno ponudi vsaj delen odgovor na vprašanje, kaj Američani počnejo s slovensko poezijo. Prispevek Michelle Gadpaille in Tomaža Oniča se ukvarja z estetiko pesmi »Ena umetnost« Elisabeth Bishop, natančno razišče njen globalni vpliv (merljiv zgolj zaradi razširjenosti polisemičnega refrena) in prisot- nost vilanele v slovenski poeziji, poleg tega pa analizira slovenski pre- vod omenjene pesmi. Iztok Osojnik je v središče svoje razprave postavil pesem »Teorija strun« Richarda Jacksona, ki jo je sam tudi prevedel. Njegova interpretacija izhaja iz Lacanove psihoanalize in predpostavlja, da se delovanje nezavednega tudi v poeziji pokaže v njeni deformaciji in ne v vsebini. Pesem »Teorija strun« tako vibrira med okruški sanj in potlačenim spominom. Tematskih podobnosti med slovensko in ameriško poezijo se loteva Richard Jackson, ko analizira, kako so romantični koncept enosti obravnavali Prešeren, Kosovel, Detela in Osojnik