Bibliografija Knjižnih Prevodov Slovenske Literature V Nemšâino Bibliographie Der Buchübersetzungen Slowenischer Literatur I

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Bibliografija Knjižnih Prevodov Slovenske Literature V Nemšâino Bibliographie Der Buchübersetzungen Slowenischer Literatur I BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO BIBLIOGRAPHIE BIBLIOGRAFIJA DER KNJIŽNIH BUCHÜBERSETZUNGEN PREVODOV SLOWENISCHER SLOVENSKE LITERATUR LITERATURE INS V DEUTSCHE NEMŠâINO Erstellt von Stojan Vavti Sestavil Stojan Vavti Redigiert von Andrej Leben Uredil Andrej Leben Center for Slovenian Literature Center za slovensko književnost Ljubljana 2006 { Erwin Köstler } Auf dem Weg zur Anerkennung Gegenwärtig sieht es, was die Übersetzung slowe- eben jenes Wechselspiel der Interessen sichtbar zu ma- nischer Literatur ins Deutsche betrifft, gar nicht so chen, aus dessen Schatten die slowenische Literatur schlecht aus; vor allem die zweisprachigen Verlage erst spät heraustrat. Mit der in den sechziger Jahren in Kärnten haben für einen Aufschwung gesorgt, einsetzenden „Normalisierung“ der Verhältnisse wer- von dem heute auch andere Verlage profitieren. Die den die bibliographischen Angaben allmählich zahl- modernen Kulturwissenschaften haben den slowe- reich genug, um für sich selbst zu sprechen. nischen Kulturraum als Betätigungsfeld entdeckt. Die Vermittlung der slowenischen Literatur ins Und seit 2001 gibt es endlich auch eine umfassende Deutsche unterlag lange Zeit denselben Abgren- slowenische Literaturgeschichte in deutscher Sprache: zungsprozessen, die für die Herausbildung dieser Marija Mitrovićs Geschichte der slowenischen Literatur, die Nationalliteratur selbst prägend waren. Im Rahmen die bis dahin einzige slowenische Literaturgeschichte der nationalen Auseinandersetzungen des 19. Jahr- von Anton Slodnjak aus dem Jahr 1958 ersetzt. Dieses hunderts stellt sie sich als Kampf um kulturelle Datum mag illustrieren, wie wenig repräsentativ die Gleichberechtigung und die Anerkennung seitens der in deutscher Sprache erreichbaren Informationen politischen und kulturellen Hegemonialmacht dar. CIP - Kataložni zapis o publikaciji über slowenische Literatur bis vor kurzem waren. Im Hinblick auf die national-utilitäre Dimension die- Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Der vorliegende Katalog der Übersetzungen zeigt, ser Vermittlung sind die Verhältnisse grundsätzlich bei allen Mängeln und Versäumnissen, die er offen- mit den tschechischen vergleichbar, die unterschied- 811.163.6’255.4=112.2(01) bart, das trotzdem vorhandene stete Bemühen, der lichen soziokulturellen Gegebenheiten, vor allem 016:821.163.6=112.2 slowenischen Literatur vor der deutschen Welt den das Fehlen eines großen urbanen Zentrums wie Prag ihr zukommenden Status zu verschaffen. Erst in den mit einer imperialen Geschichte und einer starken, VAVTI, Stojan letzten vierzig Jahren hat dieses Bemühen begonnen, als Vermittler zwischen den Kulturen auftretenden Bibliographie der Büchübersetzungen slowenischer Literatur ind den Charakter des Unsystematischen und Spora- jüdischen Bildungsschicht, bewirken aber markante deutsche = Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v dischen abzulegen. Man sollte im Auge behalten, Unterschiede. So blieb der slowenischen Literatur der nemščino / Erstellt von Stojan Vavti = sestavil Stojan Vavti. - daß die Übersetzung und Vermittlung von Literatur Status, den die tschechische durch die Sanktifizie- Ljubljana : Center za slovensko književnost = Center for Slovenian eine Tätigkeit ist, hinter sich meist auch handfeste rung einiger ihrer Autoren als Weltliteraten erlangte, Literature, 2006 gesellschaftliche oder kulturpolitische Interessen versagt. Damit standen auch nicht die Distributions- verbergen. Im folgenden soll deshalb vor allem für die kanäle offen (zum Beispiel große Verlage), die für eine ISBN 961-6036-73-4 frühe Zeit auf einige diese Vermittlung bestimmende breitere Rezeption der slowenischen Literatur auf dem Faktoren hingewiesen werden, die aus einer Liste der deutschen Buchmarkt notwendig gewesen wären, und 225058560 erschienenen Bücher allein nicht ersichtlich sind, um die Vermittlung blieb in höherem Maß den traditio- nellen slowenischen Kulturinstitutionen überlassen. ganz unzureichenden sprachlichen Mitteln zur Auf- Andererseits ringt sich die auf nationale Rhetorik ein- Scherr in seinem Bildersaal die Deutschen bezeichnet, Ein Katalog der Übersetzungen slowenischer Literatur wertung des eigenen Oeuvres bedienen. Sie bewirken geschworene slowenische Öffentlichkeit erst langsam scheint er überhaupt der ganz und gar einzige Reprä- ins Deutsche erzählt deshalb auch die Geschichte vom eine ähnliche Trivialisierung wie die zu dieser Zeit zu einer objektiven Bewertung ihres größten Dichters sentant der slowenischen Literatur zu sein – „soweit Eigenwert, den sie ihrer Literatur gaben. massenhaften Nacherzählungen fremder Sagenstoffe, durch. Wie wenig kulturelles Selbstbewußtsein sie eben von einer solchen die Rede sein mag“. Nach zweihundert Jahren Unterdrückung durch mit denen auch Motive slowenischer Volksdichtung entwickelt hat, zeigt sich noch 1880, als ein oberöster- Slowenische Prosa ist ab 1880 nur sporadisch und die Gegenreformation beginnt sich die slowenische Eingang in die modischen und in Österreich weit ver- reichischer Provinzpoet namens Edward Samhaber nur in Provinzblättern zu lesen – vor allem Jurčič, des- Literatur erst Ende des 18. Jahrhunderts zu entfalten. breiteten „Taschenbücher“ finden. ein Büchlein mit dem Titel Preširenklänge veröffentli- sen Johan Erasmus Tatenbach und Der zehnte Bruder die Aus dieser Zeit datiert mit Anton Tomaž Linharts Die dreißiger Jahre bringen aber auch die Veröf- cht – eine von Kitsch und deutschnationalem Pathos ersten Romanübersetzungen aus dem Slowenischen Blumen aus Krain 1781 auch schon der erste freie Ver- fentlichung der ersten Volkslieder aus Krain im elitären triefende Biographie Prešerens mit eingebetteten, bis sind. Ab 1900 aber ist Ivan Cankar für drei Jahrzehnte such ihrer aufwertenden Vermittlung, wobei Linhart Deutschen Musenalmanach für das Jahr 1838 in der zur Fälschung freien eigenen Nachdichtungen. Die slo- der einzige mit einiger Konstanz übersetzte slowe- Volksdichtung unter Umständen noch in Hexameter Übersetzung des krainischen Grafen Anton Alexander wenische Kulturpublizistik ist euphorisiert, versteigt nische Prosaist. Die Übersetzungen seiner Romane überträgt und mit eigenen Gedichten in deutscher Auersperg – des berühmten Anastasius Grün. Seine sich so weit, von einem „neuen Herder“ zu sprechen, Am Steilweg (1903) (durch Zofka Kveder) und Das Kreuz Sprache untermischt, die er originellerweise zur slo- Übertragungen werden als erste philologischen wie der sich aufgemacht habe, der Welt die slowenische auf dem Berge (1905/06) erscheinen jeweils ein Jahr nach wenischen Literatur zählt. Die ersten programmierten ästhetischen Anforderungen gerecht und gedeihen Literatur zu zeigen, und wähnt in dem Aufsehen, das dem Original in Periodika und sind selbst Zeugnisse Vermittlungsansätze stammen, dem Zeitgeist entspre- bis 1850 zu einer repräsentativen Buchausgabe, für dieses Buch in der deutschsprachigen Publizistik er- einer frühen modernistischen Aktualität. Nach 1905 chend, aus der Frühromantik: Janez Anton Zupančičs die Grün ein exzellentes Vorwort schreibt. Die Person regt, Prešerens Eintritt in die Weltliteratur bereits als erscheinen bis Ende des Ersten Weltkrieges aber nur philologische Übersetzung einer Volksballade in der des Übersetzers verschafft dem Buch Prestige und vollzogen. Die Preširenklänge machen vor allem deut- verstreute Übersetzungen aus Cankars Kurzprosa. In Redaktion von Valentin Vodnik 1807 versteht sich überregionale Popularität. Dem nationalen Utilitaris- lich, daß es für slowenische Literatur zu wenig kom- den ersten Jahren des SHS-Staates treten neue Über- bereits als historische „Quelle für die der Geschichte mus der in ihren kleinen Verhältnissen schwelgenden petente Übersetzer gibt. Dies stellt auch der berühmte setzer hervor, unter anderem zeichnen sich Pläne zu eines Volkes zugrundeliegenden Motivationen und Slowenen schmeichelt die scheinbare Verbeugung des Grazer Slawist Gregor Krek in der Einleitung zu seiner einer kompletten Übersetzung der Traumbilder ab. 1926 Eigenschaften“. Die französische Herrschaft 1809-1813 deutschen Herren vor seinen slowenischen Unterta- großartigen 1895 bei Cotta in Stuttgart erschienenen vermittelt der deutsche Publizist Hermann Wendel die über die Provinz Illyrien, die auch das inneröster- nen. Grün aber argumentiert nicht als Gönner, sieht Slavischen Anthologie fest, wenn er kritisch anmerkt, zeitgleiche Publikation von Joža Glonars Übersetzung reichische Krain umfaßt, bedeutet für die Slowenen vielmehr den Anspruch zur Vermittlung der Kultur daß „manche Uebertragung Aufnahme gefunden hat, des Hlapec Jernej in sozialdemokratischen Blättern in eine Aufwertung ihrer sprachlichen und politischen eines Volkes durch dessen nationale, demokratische die bei einem günstigeren Stande der Dinge davon Frankfurt, Graz und Hamburg. Neben anderen tritt Identität und wird das Verhältnis der Deutschen zu Forderungen legitimiert und versteht die Slowenen ferne geblieben wäre“. Aus demselben Grund schei- Glonar in den zwanziger Jahren auch als produktiver den Südslawen nachhaltig prägen. Nach der Wieder- als Teil jener „mächtigen Slawenfamilie“, die in Öster- tert auch der Versuch, Prešerens Poezije anläßlich des und auf Qualität bedachter Übersetzer Cankarscher herstellung der österreichischen Hegemonie soll die reich die Bevölkerungsmehrheit stellt und mit der die hundertsten Geburtstag des Dichters komplett in Kurzprosa hervor. Das erste eigenständige Buch mit Vermittlung slowenischer
Recommended publications
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Reference Živa Književnost 1994 – 2020
    REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija),
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]
  • Izvirnost V Mladinskih Besedilih Svetlane Makarovič
    Milena Mileva Blažić UDK 821.163.6–343–93.09Makarovič S. Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta IZVIRNOST V MLADINSKIH BESEDILIH SVETLANE MAKAROVIČ Svetlana Makarovič je ena izmed najbolj reprezentativnih slovenskih mladinskih avtoric. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti, in sicer izvirne domišljijske prostore (Kosovirja), izvirno perspektivo (neatropocentričen pogled na svet), izvirno zgradbo (postmodernistično besedilo Potepuh in nočna lučka), subverziven slog (raba izvirnih kletvic, problemska tematika, zoomorfizem in antropomorfizem), jezikovno izvirnost (na čomop), izvirna poimenovanja (človekarji, kosovirja, mba, ščeper), karakterizacijo oseb (Kazimir, Nedamir, baronesa Tintengern, Temrazbov, Žabotka), družbeno kritiko za otroke (Leva in desna roka) in redefinicijo (uporaba znanih elementov v novem kontekstu). Avtoričina značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku. Ključne besede: Svetlana Makarovič, kratka sodobna pravljica, izvirnost, tekst za otroke, kontekst za odrasle Uvod Svetlana Makarovič je začela besedila za mlade bralce objavljati po letu 1970 (Miška spi, 1972, Kosovirja na leteči žlici, 1975, Pekarna Mišmaš, 1975, in drugo). Na področju mladinske književnosti je pisala pesemska, prozna in dramska dela, vendar se je najbolj uveljavila v pripovedni prozi, in sicer v žanru kratke sodobne pravljice, v kateri je glavna književna oseba poosebljena žival. Makarovičeva je pravljice tudi prevajala, npr. Picka in Packa Wilhelma Buscha, 1980, in Mačka Mačkurssona Hallveiga Thorlaciusa, 1997. Delala je tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot avtorica, glasbenica, igralka, prevajalka in režiserka. Makarovičeva je ena izmed redkih slovenskih avtoric, katerih dela so Jezik in slovstvo, let. 56 (2011), št. 1–2 74 Milena Mileva Blažić v osnovnošolskem Učnem načrtu za slovenščino (1984, 1998, 2011) predlagana za branje v prvem triletju.
    [Show full text]
  • O POSLANSTVU HUMANISTIKE in DRUŽBOSLOVJA Ob Stoletnici Filozofske Fakultete Univerze V Ljubljani
    Katja Mahnič, Barbara Pihler Ciglič (ur.) O POSLANSTVU HUMANISTIKE IN DRUŽBOSLOVJA Ob stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana 2021 O poslanstvu humanistike in druzboslovja_FINAL.indd 1 1. 06. 2021 11:57:24 O poslanstvu humanistike in družboslovja. Ob stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani Zbirka: Historia facultatis (ISSN 2712-6242, e-ISSN 2712-6250) Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Urednici: Katja Mahnič, Barbara Pihler Ciglič Recenzenta: Janez Mlinar, Marko Stabej Lektor: Aljoša Dobovišek Prevod povzetka: Mateja Petan Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Fotografija na naslovnici: Borut Krajnc Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori d. o. o. Ljubljana, 2021 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 29,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2020. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. Izjema so vse fotografije, pesmi na straneh 19–60 in prispevek na straneh 151–171. / This work is licensed under a Creative Commons Attribu- tion-ShareAlike 4.0 International License. With the exception of all the pfotographs, the poems on pages 19-60, and the article on pages 151-171. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604549 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
    [Show full text]
  • Programska Knjižica Večera Poezije 2017
    Program Mala Veronika Večer Rok Komel, član Celjskega literarnega društva Fit media d.o.o. je med 11. januarjem in 26. aprilom 2017 organizirala drugi nagradni pesniški natečaj za srednješolce Mala Veronika. O Mali Veroniki Na natečaj se je prijavilo 45 srednjih šol. poezije mag. Vanesa Čanji, direktorica, Fit media d.o.o. Vse pesmi so po vrstnem redu prejetja Lavreatinja Male Veronike, Karin Vrbek, Šolski center Celje, objavljene na spletni strani Veronikine Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije nagrade www.veronikini-veceri.si. Ocene za izbor nagrajenke ali nagrajenca za Pesmi nominirank in nominirancev za Veronikino nagrado 2017 Malo Veroniko sta dali 3-članska strokovna Gregor Podlogar žirija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), Veronika Dintinjana dr. Robert Simonišek in Petra Kolmančič, žirijo je imenoval organizator natečaja, in Iztok Osojnik »občinstvo« (prejeti veljavni e-glasovi). Barbara Korun Boris A. Novak Lavreatinja Utemeljitev priznanja Zlatnik poezije 2017 Male Veronike je Jože Volfand, Fit media d.o.o. Karin Vrbek, s podelitvijo foto osebni arhiv VERONIKINE NAGRADE, Pogovor s prejemnikom Zlatnika poezije 2017 Andrejem Brvarjem Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, MALE VERONIKE in ZLATNIKA POEZIJE za leto 2017 mehatroniko in medije, ki je prav tako Utemeljitev izbora žirije za Veronikino nagrado 2017 zmagovalka občinstva. Dan mi je dan… Ivan Dobnik, predsednik strokovne žirije za Veronikino nagrado 2017 (Andrej Brvar) S pesniškim natečajem Mala Veronika želimo Nagovori mlade spodbuditi k pesniškemu izražanju in Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje jim ponuditi prostor za promocijo njihovega Celje, Stari grad Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije pesniškega ustvarjanja, jih spodbuditi k (v primeru dežja Narodni dom Celje), Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev razmišljanju o besedi in pomenu besede v torek, 29.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]
  • BZ Priporočilni Seznam 2020-2021
    BRALNA SEZONA 2020/21 Spoštovani učenci in starši! Začetek bralne sezone in tekmovanja za bralno značko se tudi letos začne 17. septembra, ko obeležujemo t. i. dan zlate knjige. Naša šola se v tekmovanje vključuje še s posebnim zanosom in z veseljem, saj se je prav pri nas rodila ideja tega gibanja, ki letos praznuje že 60-letnico obstoja. Koordinatorica in mentorji si bomo tudi tokrat prizadevali privabiti čim več bralcev, starše pa prijazno nagovarjamo, da sodelujete z nami in kot dober zgled pristopite k naši skupni poti BRANJA ZA BRALNO ZNAČKO. Osvojimo nova obzorja! CICIBANOVA BRONASTA BRALNA ZNAČKA (3) Učenci prvih razredov začnejo z branjem za bralno značko v mesecu novembru. Skupaj s starši preberejo tri pravljice po lastnem izboru − vsak mesec eno knjigo in jo ob slikanici (ilustracijah) obnovijo v šoli. Zgodbe pripovedujejo razredničarki. CICIBANOVA SREBRNA BRALNA ZNAČKA (3) Učenci drugih razredov preberejo tri knjige po lastnem izboru . O eni prebrani zgodbi narišejo tudi risbico. Datum branja in pripovedovanja določimo v šoli. Zgodbe pripovedujejo razredničarki. CICIBANOVA ZLATA BRALNA ZNAČKA (3 + 1) Učenci tretjih razredov preberejo tri knjige, ki jih določimo v šoli, in se naučijo eno pesem. O eni prebrani zgodbi narišejo tudi risbico. Začetek branja za bralno značko bo v mesecu novembru. Zgodbe pripovedujejo razredničarki. PRIPOROČILNI SEZNAMI CICIBANOVA ZLATA BRALNA ZNAČKA 3. RAZRED 1. SAŠA VEGRI: JURE KVAK KVAK 2. FRANCE BEVK: PETER KLEPEC 3. PET BRATOV 4. LEOPOLD SUHODOLČAN: PIKO DINOZAVER/KROJAČEK HLAČEK 5. ALJOŠA HANCMAN: ZAKLAD POD HRIBOM 6. LEOPOLD SUHODOLČAN: 7 NAGAJIVIH PESNIŠKE ZBIRKE PREBERI 3 KNJIGE S SEZNAMA IN 1 PESEM. Pesem, ki se jo učenci naučijo na pamet, izbere knjižničarka.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Oddelek Za Bibliotekarstvo, Informacijsko Znanost in Knjigarstvo Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Vrednotenje v knjižnih kritikah DIPLOMSKO DELO Mentor: izr. prof. dr. Alenka Šauperl Kandidatka: Veronika Balkovec Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, 2010 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KEYWORDS DOCUMENTATION 2 KAZALO VSEBINE 3 KAZALO TABEL 4 ZAHVALA 5 1 UVOD 6 V diplomski nalogi sem se posvetila vrednotenju literarnih del v literarnih kritikah. Literarne kritike, objavljene v popularnih in strokovnih revijah in časopisih, bi lahko bile s svojimi vrednostnimi ocenami vodilo za knjižničarje, ki se morajo v odločiti, ali naj za knjižnico kupijo določeno knjigo, prav tako pa morajo uporabnikom knjižnice svetovati pri izbiri gradiva. Od knjižničarja se namreč pričakuje, da je seznanjen s čim več literarnimi deli. Vendar pa knjižničar seveda ne more prebrati čisto vseh knjig, ki so v knjižnici, saj bi mu to vzelo preveč časa. Zdi se, da bi bile literarne kritike lahko idealna rešitev in bi si knjižničarji z njimi lahko pomagali pri svetovanju uporabnikom in pri nabavi gradiva. Zanimalo nas je, če je možno oblikovati model, po katerem bi lahko vrednotili določeno literarno delo, ki je obravnavano v literarni kritiki. Tako bi se lažje osredotočili na to, kaj naj v literarnih kritikah sploh iščemo, kako izluščiti bistvo tistega, kar nam literarna kritika sporoča. Osredotočili smo se na vrednotenje, se pravi na to, kaj literarne kritike hvalijo in kaj grajajo. Tako smo postopoma oblikovali 13 različnih skupin. Zanimalo nas je tudi, kako se razlikujejo knjižne kritike v strokovnih revijah in knjižne kritike kritik v nestrokovnih revijah. Zaradi tega smo se odločili, da bodo polovico vzorca predstavljale kritike iz nestrokovnih revij, polovico pa kritike iz strokovnih revij.
    [Show full text]