Izbor Iz Člankov in Razprav

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Izbor Iz Člankov in Razprav Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2014 ISBN 978-961-6519-79-3 $ Katarina Šalamun Biedrzycka Med Slovenijo in Poljsko Izbor iz člankov in razprav Ljubljana 2019 Elektronska knjižna zbirka $ e–37 Urednik Gorazd Kocijančič Katarina Šalamun Biedrzycka Med Slovenijo in Poljsko Izbor iz člankov in razprav Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2019 Elektronska izdaja e–37 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299977984 ISBN 978-961-7011-71-5 (pdf) Novim generacijam, da bi segle po prvem in drugem izboru Kazalo Napisano za Slovence 11 Umetnost in svoboda 15 Obisk Alojza Rebule med zamejskimi študenti 17 Bratko Kreft: Po brezkončni poti *** 23 Ljudska pesem in estetska analiza 35 Šavrinske pesmi 39 Marc Alyn: Srečko Kosovel 50 Srečko Kosovel: Ekstaza smrti 55 Pesniški svet Boža Voduška in njegov pomen za slovensko sodobno poezijo 99 Še o antologiji 57 pesmi od Murna do Hanžka 105 Še enkrat o lanskem izboru slovenske poezije v poljščini *** 111 Prežihov Voranc v letih 1914–1924 138 Čuang Ču in metulj *** 157 Gombrowicz prihaja 162 Beaumarchais – naš sodobnik 166 Stanisław Wyspiański in njegova Svatba 174 »Naj se že Aleksander tako drago ne ženi« 181 Dotik duha – Antologija poljske poezije dvajsetega stoletja *** 187 »Energija, skrita na slovenskih tleh« Napisano za Poljake 197 Edvard Kocbek 203 Anton Vodnik in Božo Vodušek 206 Beli azil Slavka Gruma 212 Stanko Vuk – zadet v srce 238 Gregor Strniša: Uvod v knjižni izbor 240 Sodobna slovenska poezija 246 Slovensko-poljske sorodnosti v sodobnih spremembah zavesti 253 Nekaj besed prevajalke Pokra 258 Slovenija v mojem srcu *** 263 M. Mitrović, Cankar in kritika 269 T. Kermauner, Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki 276 Ali je Sizif lahko koristen? *** 283 Czesławu Miłoszu ob 90-letnici *** 289 »Redko se nad čim zares navdušim« *** 301 Bibliografija znanstvenih in strokovnih del in člankov 310 Bibliografija prevodov Napisano za Slovence Umetnost in svoboda V 4. številki Naših razgledov (25. ii. 1961) je Vladimir Kavčič napadel Filipičev članek iz tretje številke dramskega Gleda- liškega lista za l. 1960-61, ki nosi naslov »Antigona 1960«. Že po tem naslovu vidimo, da Filipič v njem ne razlaga nekih svojih osnovnih misli, ampak samo na kratko predstavlja Smoletovo zadnjo dramo. Zato je jasno, da je problem spo- ra prav ta drama, »Antigona«, s svojimi pogumno zastav- ljenimi vprašanji in ne morda njen nekoliko preenostaven komentar. Kavčič je svoj članek simbolično imenoval »Ab- straktnost 1960« in nato načelno zavrnil upravičenost su- bjektivnega idejnega iskanja takih ljudi, ki se osveščajo in se ne zadovoljujejo več le s starim, ampak skušajo v skladu s svojimi etičnimi načeli najti »globljo, resničnejšo, bolj človeško vsebino življenja«. Zdi se mu, da je to histerična želja po »novatorstvu« in ljudem, ki zastopajo Antigonino misel, očita: »Obregajo se ob stroj državne oblasti in se od- rekajo skupnosti, izkoriščajo pa eno in drugo. To je gotovo moralno.« Toda, ali ni osnovna pravica – in ko se tega zave, dolžnost – človekovega duha, da nikoli ne miruje? In ali ni osnovna pravica in dolžnost umetnika, da subjektivno izpoveduje, kar teži njega in njegov čas? Vsako dogmatič- no zaviranje tu samo škodi, čeprav si morda utvarja, da deluje za »mir in blagostanje vseh«. Duševnih kriz ni mo- goče eliminirati na ukaz, zlasti pa bi moralo biti suvereno umetniško ustvarjanje. Ne gre za to, ali so bili neki osebni problemi že izpovedani, ali ne, ampak za neprestano idejno razgibanost, ki preprečuje enostranost in apatičnost. Mi- slim, da je družbeni pomen neodvisnega umetnikovega dela prav v osveščanju drugih, da pa se tega ne sme izrabljati v politične ali osebne namene. — 11 — Smoletova drama je naredila name močan vtis, posebno, ker sem nasprotujoče si misli ob branju enakovredno teh- tala, ne glede na to, kdo jih je govoril. Vprašanja, ki nam jih avtor tega dela pogumno zastavlja, se porajajo nam mladim vedno znova.Vzemimo n.pr. problem stražnika in njegove zvestobe. Ali jih ni na tisoče na svetu, ki v dobri veri poče- njajo isto? Tebanski zbor starcev jih nedvoumno obsodi, nas pa pretrese in vznemiri. Ali pa razmišljanje o verzu: »deja- nje lepo je, če je lepo za vse«. Saj se vendar nikoli ne moreš pomiriti sam s seboj, če ne grebeš sam za odgovori. »Srce zveni, vest naj ureja«, a kako? In Kreonovo dokazovanje Ismeni, ali nas ne zadeva v živo, če že zavračamo Teresia, ki bi ga pa tudi lahko razumeli. Pa Ismenin zlom: »0, prepa- metni, da bi ohranili vero v bogove, prešibki, da bi verovali vase« – ali nismo tolikokrat to mi vsi? Najvažnejše pa je vprašanje zvestobe samemu sebi, vera v človekova najvišja etična načela, ki te prisilijo, da moraš razmišljati o njih, pa če bi se jim še tako rad izognil, pač zato, ker so - »Polineikes je«! Polineikes je simbol in morda ne bi niti mogla natančno povedati, kaj vse mi predstavlja, prav tako kot ne more nih- če pisati edino veljavnih določil o tem, kaj je konformizem in kaj to ni. Toda vsak človek, ki s poštenim namenom raz- mišlja o svojih osebnih problemih, bi moral zaslutiti, da ni odgovoren le družbi, ampak predvsem samemu sebi, Morda je to njegov Polineikes, ki se mu ne sme izneveriti, saj bi bila drugače zanj družba le formalistična zunanjost. Kvalitetna družba obstaja lahko le iz kvalitetnih posameznikov. In zdaj se lahko spet povrnemo h Kavčičevim zahte- vam oziroma prepovedim. Če taki problemi so, je nujno, da o njih tudi spregovorimo. In če jih umetnik posploši v občečloveško stvar vseh časov, to ni abstraktnost, ampak zavest, da je iskanje etičnega v človeku večno, odkar je za- vzela njegova biološka struktura tako stopnjo razvoja, da je rodila tudi človekovo duševnost, in da bo trajalo, dokler se človek biološko ne bo popolnoma spremenil. Toda potem — 12 — tudi človek ne bi bil več … Vprašanja o človekovem notranjem življenju so izredno važna in mislim, da nam v slovenski literaturi prav tega manjka: odkritosrčne besede, ki bi si upala razčlenjevati tudi še kaj drugega kot samo naše golo »konkretno udej- stvovanje». ln če bi Kavčiču verjeli, da počenjajo to le histe- rični, snobistično razpoloženi nestrpneži iz same želje po »novatorstvu«, bi se nam v hipu zrušila vera v umetnost, ta najvišji odraz človekovega duha, ki nas venomer oplaja in bogati. Uničen bi bil ves trud šole, ki nam skuša približati lepoto umetniških del skozi stoletja, da bi vedno več doje- mali, razumeli m čutili, ne pa da bi n. pr. dejali: »Kako si si ti, Maeterlinck, upal pisati o sinji ptici, ne da bi povedal, koliko peres je imela in kakšne vrste je bila? Toda saj vemo, starokopiten maloburžoazni element si bil! In ti, Cankar, s svojim hrepenenjem in simboli, zakaj nisi upošteval, ‚da je treba stvari postaviti na svoje mesto in jih imenovati s pravi- mi imeni‘?« Pa kaj bi hodili v preteklost! Obsodimo najprej našo Državno založbo, ki izdaja bibliofilsko zbirko z reak- cionarnim naslovom »Večni sopotniki«! Ob branju Kavčičevega članka se ti nehote vsili dvom, da tu ne gre samo za vrednotenje nekega umetniškega dela. Stavek, da bi »morali vsi tisti, ki iščejo ,globlje, resničnejše, bolj človeške vsebine življenja …‘ povedati, kaj iščejo, če dejansko iščejo, da bi videli, če je tisto res tisto in ne nekaj drugega«, mi zveni kot grožnja. Komu bi morali to posebej razlagati in zakaj? Delo samo naj pokaže, kakšne kvalitete in ideje nam prinaša. Lahko jih sprejmemo ali odklonimo, saj je absurd, da bi vsi enako mislili. Toda ob trenju idej lahko zrasejo nove kvalitete, kar je pridobitev za vse. Naj se le krešejo iskre, od tega bo samo bolj svetlo! Zato se mi zdi misel, da so taka iskanja »voda na mlin tistim, ki bi radi en stroj državne oblasti zamenjali z drugim, da bi si tako povrnili izgubljeni svet ali ustvarili novega. slabšega od sedanjega«, podtikanje, ki vzbuja samo odpor. — 13 — Če se stvari ne potrudiš razumeti in jo namenoma ponižaš, s tem samo sam padeš. Pogumna iskanja, ki res hočejo nekaj novega, toda boljšega, pa bodo mladim vedno v vzgled in v spodbudo. Katka Šalamun, dijakinja Naši razgledi, 8. aprila 1961 — 14 — Obisk Alojza Rebule med zamejskimi študenti Klub zamejskih študentov je povabil tržaškega pisatelja Alojza Rebulo na pogovor o literaturi oziroma umetnosti nasploh. Predavanje samo, pa tudi druga dejstva, ki so s tem obiskom v zvezi, nas silijo k drobnemu zapisku nekaterih misli. Na večeru je tekla beseda o vrhunski literaturi, ki je po pisateljevem mnenju najbolj univerzalna in kompleksna človekova podoba. Toda ob razmišljanju o Homerju, Dan- teju, Prešernu in Tolstoju, pa tudi o veličini in pomembnosti slovenske literature, se je pred poslušalci odprl predvsem problem neokrnjene, polne človekove osebnosti, ki more sprejemati in doživljati to, kar so v najvišjem vzponu člove- škega duha ustvarili največji geniji s svojim vseobjemajočim dojemanjem sveta. Razmišljali smo pravzaprav o današnjem človeku, ki naj bi mu umetnost pomagala, da se ne bi atomi- ziral in tehnokratiziral, ampak da bi rajši - in lepše - živel. Vemo, koliko v vzdušju trenutne utilitarnosti in vsesplošne duhovne brezbrižnosti pomeni prisrčni stik s človekom, ki je v sebi z vso zavzetostjo izkristaliziral marsikatero bistve- no vprašanje človekove eksistence. Že zato bi bilo o tem srečanju vredno nekaj napisati. Ob spominu na poslušalce - tržaške študente - pa naj navežem še nekaj misli o narodni inteligenci. Danes, ko razpravljamo o zapostavljenosti oziroma manjvrednosti humanistično usmerjenega intelektualca, se morda zdijo nekdanje Vidmarjeve besede o inteligenci, ki da mora biti „sol in cvet“ naroda, anahronistične ali celo nesmiselne. Vendar je njegova zahteva prepotrebna, če no- čemo kot narod degenerirati; še prav posebej pa to velja v življenjskih razmerah manjšine. — 15 — Vidmar je zapisal to misel ob problemu naše narodne zavesti.
Recommended publications
  • Zbirka Medijskih Objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03
    Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03. 07. 2012 Število objav: 4 Tiskani mediji: 2 Splet: 1 Radijske postaje: 0 Televizijske postaje: 1 Teletekst: 0 Spremljane teme: 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Kulturna šola Opus 1 Seznam objav v zbirki: Naslov Šoštanjski pevci so se predstavili Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 18 Površina: 266 cm2 1 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor A.P. 3 Teme 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Naslov Zborovska srečanja: uvodoma večer z APZ Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si (WEB); 0 2 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor NR 4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Naslov Žirija v ožji izbor za Veronilcino nagrado uvrstila pet zbirk Zaporedna št. Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11000 Stran: 2 Površina: 185 cm2 3 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor STA, C.R. 6 Teme Opus Naslov Osnovna šola Prestranek je ponovno prejela naziv Kulturna šola Zaporedna št. Medij; Doseg Sponka TV; 0 17:00 Trajanje: 1 min 4 Rubrika / Datum Sponka novice, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor neznan avtor 7 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Kulturna šola 2 Kazalo Šoštanjski pevci so se predstavili Po dobrih štirih desetle- zone pripravijo tematski letni stjo Dunjo Tinauer. študentko tjih delovanja se lahko Me- koncert, ki je med poslušalci Akademije za glasbo Ljubljana šani pevski zbor Svoboda izredno toplo sprejet. Zbor se iz opernega petja pri priznani Šoštanj pohvali predvsem s je neprekinjeno udeleževal profesorici vokalne tehnike, pridnostjo in z zavzetostjo tekmovanja Naša pesem od izredni profesorici Alenki članov, ki pod dolgoletnim leta 1982 do 2003 in prejel pet Dernač Bunta.
    [Show full text]
  • Network Map of Knowledge And
    Humphry Davy George Grosz Patrick Galvin August Wilhelm von Hofmann Mervyn Gotsman Peter Blake Willa Cather Norman Vincent Peale Hans Holbein the Elder David Bomberg Hans Lewy Mark Ryden Juan Gris Ian Stevenson Charles Coleman (English painter) Mauritz de Haas David Drake Donald E. Westlake John Morton Blum Yehuda Amichai Stephen Smale Bernd and Hilla Becher Vitsentzos Kornaros Maxfield Parrish L. Sprague de Camp Derek Jarman Baron Carl von Rokitansky John LaFarge Richard Francis Burton Jamie Hewlett George Sterling Sergei Winogradsky Federico Halbherr Jean-Léon Gérôme William M. Bass Roy Lichtenstein Jacob Isaakszoon van Ruisdael Tony Cliff Julia Margaret Cameron Arnold Sommerfeld Adrian Willaert Olga Arsenievna Oleinik LeMoine Fitzgerald Christian Krohg Wilfred Thesiger Jean-Joseph Benjamin-Constant Eva Hesse `Abd Allah ibn `Abbas Him Mark Lai Clark Ashton Smith Clint Eastwood Therkel Mathiassen Bettie Page Frank DuMond Peter Whittle Salvador Espriu Gaetano Fichera William Cubley Jean Tinguely Amado Nervo Sarat Chandra Chattopadhyay Ferdinand Hodler Françoise Sagan Dave Meltzer Anton Julius Carlson Bela Cikoš Sesija John Cleese Kan Nyunt Charlotte Lamb Benjamin Silliman Howard Hendricks Jim Russell (cartoonist) Kate Chopin Gary Becker Harvey Kurtzman Michel Tapié John C. Maxwell Stan Pitt Henry Lawson Gustave Boulanger Wayne Shorter Irshad Kamil Joseph Greenberg Dungeons & Dragons Serbian epic poetry Adrian Ludwig Richter Eliseu Visconti Albert Maignan Syed Nazeer Husain Hakushu Kitahara Lim Cheng Hoe David Brin Bernard Ogilvie Dodge Star Wars Karel Capek Hudson River School Alfred Hitchcock Vladimir Colin Robert Kroetsch Shah Abdul Latif Bhittai Stephen Sondheim Robert Ludlum Frank Frazetta Walter Tevis Sax Rohmer Rafael Sabatini Ralph Nader Manon Gropius Aristide Maillol Ed Roth Jonathan Dordick Abdur Razzaq (Professor) John W.
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • Nova Zaveza in Slovenska Literatura
    Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Elektronska knjižna zbirka $ e-03 Urednik Gorazd Kocijančič Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Popravljena in dopolnjena izdaja v elektronski obliki Recenzenta red. prof. dr. Tomo Virk in red. prof. dr. Matevž Kos Prevod povzetka Suzana Stančič Oblikovanje in prelom Lucijan Bratuš Izdajatelj $ v sodelovanju z Inštitutom za preučevanje krščanskega izročila Za izdajatelja Milica Kač Ljubljana 2012 Knjiga je dosegljiva na spletnem naslovu: www.kud-logos.si Slika na naslovnici: Jožef Muhovič, Kristogram, 2007, olje in lak na ponjavi, 120×80 cm. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:27-246(0.2.034) 27-246:821.163.6.09(0.2.034) SNOJ, Vid Nova zaveza in slovenska literatura [Elektronski vir] / Vid Snoj ; prevod povzetka Suzana Stančič. – Popravljena in dopolnjena izd. v elektronski obliki. – El. knjiga. – Ljubljana : kud Logos : Inštitut za preučevanje krščanskega izročila, 2012 Način dostopa (URL): www.kud-logos.si ISBN 978-961-6519-66-3 (pdf, kud Logos) 264194560 Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Popravljena in dopolnjena izdaja v elektronski obliki Ljubljana 2012 Kazalo 6 Predgovor 8 Iz predgovora k prvi izdaji 12 Hermenevtična prologomena 13 Nove zaveza in literarna veda ter samoumevnost literarnovedne pristojnosti 21 Vprašanje o Novi zavezi kot literaturi 31 Novozavezno pričevanje 39 Korak v pristojnost: »stanje pri stvari« 54 Vprašanje o slovenski literaturi kot literaturi in njegova predzgodovina: vprašanje o fikciji
    [Show full text]
  • Reference Živa Književnost 1994 – 2020
    REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija),
    [Show full text]
  • Elements of Historical Anthropology (2Nd Grade)
    Elements of Historical Anthropology (2nd grade) Instructors: Drago Rotar & Taja Kramberger Spring Semester 2007/2008 (14 courses, 90 min/week; 14 research seminars, 180 min/week) Lectures: Tue, 19.10–20.40: LEVANT 4 Research seminar: Wed, 15.00–18.15: LEVANT2 Office Hours: Wed, 18.15–19.10 (after the seminar in the cabinet) E-mails: [email protected] [email protected] See also Taja Kramberger’s web-page (About the Dreyfus Affair): http://tajakramberger.wordpress.com/afera-dreyfus-the-dreyfus-affair-laffaire-dreyfus/ 1. Course Overview: In the frames of this course – during its lectures – students will get to know different approaches and perspectives in historiography between 18th and 21th Centuries. Special stress will be given to the shaping of a special French paradigm of making history called historical anthropology (anthropologie historique). We will examine its gradual formation, its particularities, some of its concepts for social analysis, its leaders and orbits, its institutions (such as: journal Annales, school EHESS etc.). We will also verify its dissemination outside France and become aware of its criticisms. At the end of the course we’ll debate the achievements of historical anthropology in the light of Slovene historiography, its methods and its discursive representations. 2. Research seminar overview: Starting with this year (2007/2008) we’re launching an undergraduate research seminar, which has an aim to arm an undergraduate student with a model of an investigative praxis, help him/her to form his/her own comprehension of social world and make suitable and coherent arguments. At the same time students will get to know research methods and benefit in using some of the notions and concepts from lectures in the investigation itself.
    [Show full text]
  • Journal of Urban History
    Journal of Urban History http://juh.sagepub.com Duce/Divo: Masculinity, Racial Identity, and Politics among Italian Americans in 1920s New York City Giorgio Bertellini Journal of Urban History 2005; 31; 685 DOI: 10.1177/0096144205275981 The online version of this article can be found at: http://juh.sagepub.com/cgi/content/abstract/31/5/685 Published by: http://www.sagepublications.com On behalf of: The Urban History Association Additional services and information for Journal of Urban History can be found at: Email Alerts: http://juh.sagepub.com/cgi/alerts Subscriptions: http://juh.sagepub.com/subscriptions Reprints: http://www.sagepub.com/journalsReprints.nav Permissions: http://www.sagepub.com/journalsPermissions.nav Downloaded from http://juh.sagepub.com by taja kramberger on October 28, 2008 10.1177/0096144205275981 ARTICLE JOURNAL OF URBAN HISTORY / July 2005 Bertellini / DUCE/DIVO DUCE/DIVO Masculinity, Racial Identity, and Politics among Italian Americans in 1920s New York City GIORGIO BERTELLINI University of Michigan This article compares the politics and masculinity of two Italian men—political leader Benito Mussolini and immigrant film star Rodolfo Valentino—who in the early 1920s arguably became the first important media “stars” for New York’s growing Italian American population. Rather than mere icons of a predetermined and “given” Italianness, the two men’s simultaneous popularity, representing such differing political beliefs and embodying such starkly different masculine ideals, points to the complexity of the “Americanization” of ur- ban Italian Americans in the 1920s. Mussolini’s new, heroic manhood offered immigrants an opportunity to celebrate stereotypically male and American values in a self-consciously Italian form.
    [Show full text]
  • Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
    medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • Ugly Duckling Presse
    Ugly Duckling Presse LOOK BACK, LOOK AHEAD: The Selected Poems of Srečko Kosovel Translated from the Slovenian by Barbara Siegel Carlson and Ana Jelnikar Eastern European Poets Series #26 ISBN: 978-1-933254-54-8 $17 | Poetry 232 pages | original paperback | bilingual edition Release date: March 2010 In his short life, Srečko Kosovel experimented with a wide variety of styles—impressionist, symbolist, expressionist, futurist, Dadaist, and surrealist—leaving over 1,000 poems as well as prose writings, essays and vignettes totaling several hundred pages. Kosovel’s poetry has been translated into many languages. Look Back, Look Ahead is the first American edition of Kosovel’s selected poetry. “Srečko Kosovel and Rainer Maria Rilke couldn’t be more different, but they aren’t, they’re brothers. They died the same year. They worked and lived eight miles apart. One in Duino Castle, the other in Karst. ‘Come, you night- wounded man, so I can kiss your heart,’ screamed Srečko Kosovel, the greatest Slovenian poet of the twentieth century. At twenty-two, he immolated himself with the torch of his own verses. To read him is like watching Van Gogh’s last paintings, to stare at Celan’s last drops of life. And yet, he’s the threshold, the triumphal arch to this small nation’s destiny. The eternal poet of total existence.” —Tomaž Šalamun _________________________________________________________________________________________________________ ABOUT THE AUTHOR Srečko Kosovel (1904-1926) was born near Trieste and was raised in the Karst, a desolate region of rockwork in Slovenia, which was then part of the Austro-Hungarian Empire. Following the outbreak of World War I, his parents sent him to school in Ljubljana, where he began to write, experimenting with a wide variety of styles—impressionist, symbolist, expressionist, futurist, Dadaist, and surrealist.
    [Show full text]
  • LITERARNO VREDNOTENJE NA SLOVENSKEM OD 1918 DO 1945 Matija Ogrin Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
    LITERARNO VREDNOTENJE NA SLOVENSKEM OD 1918 DO 1945 Matija Ogrin Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Članek povzema izsledke obsežnejše raziskave o slovenskem literarnem vrednotenju med vojnama in nakazuje perspektivo, v kateri so se razvijale glavne duhovne usmeritve tega vrednotenja - katoliška, svobodomiselna in marksistična. Na primeru glavnih avtorjev teh usmeritev - to so France Vodnik, Josip Vidmar in Ivo Brnčič - je predstavljena tudi tipološka problematika slovenskega literarnega vrednotenja v času med vojnama. Evaluation o f literature in Slovenian criticism 1918-1945. The article recapitulates the results o f an extensive study o f Slovene literary criticism between the two world wars and indicates a perspective in which the main spiritual orientations of this criticism - Catholic, freethinking and Marxist - have been developing. The main authors o f these orientations - France Vodnik, Josip Vidmar and Ivo Brnčič - are provided as examples o f how problematic the typology o f Slovene literary criticism between the wars is. Poskus analize literarnega vrednotenja si mora za svoje izhodišče posta­ viti kriterij, koliko posamezno literarno vrednotenje upošteva specifično naravo svojega predmeta; koliko to vrednotenje specifični naravi litera­ ture ustreza in se po nji oblikuje, tako da njena specifičnost določa izhodišča samega oblikovanja vrednostnih stavkov. Ta zahteva velja tako za teoretsko-načelni del literarnega vrednotenja kakor za njegov prak- tično-kritiški del. Analiza vrednotenja literature
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Oddelek Za Bibliotekarstvo, Informacijsko Znanost in Knjigarstvo Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Vrednotenje v knjižnih kritikah DIPLOMSKO DELO Mentor: izr. prof. dr. Alenka Šauperl Kandidatka: Veronika Balkovec Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, 2010 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KEYWORDS DOCUMENTATION 2 KAZALO VSEBINE 3 KAZALO TABEL 4 ZAHVALA 5 1 UVOD 6 V diplomski nalogi sem se posvetila vrednotenju literarnih del v literarnih kritikah. Literarne kritike, objavljene v popularnih in strokovnih revijah in časopisih, bi lahko bile s svojimi vrednostnimi ocenami vodilo za knjižničarje, ki se morajo v odločiti, ali naj za knjižnico kupijo določeno knjigo, prav tako pa morajo uporabnikom knjižnice svetovati pri izbiri gradiva. Od knjižničarja se namreč pričakuje, da je seznanjen s čim več literarnimi deli. Vendar pa knjižničar seveda ne more prebrati čisto vseh knjig, ki so v knjižnici, saj bi mu to vzelo preveč časa. Zdi se, da bi bile literarne kritike lahko idealna rešitev in bi si knjižničarji z njimi lahko pomagali pri svetovanju uporabnikom in pri nabavi gradiva. Zanimalo nas je, če je možno oblikovati model, po katerem bi lahko vrednotili določeno literarno delo, ki je obravnavano v literarni kritiki. Tako bi se lažje osredotočili na to, kaj naj v literarnih kritikah sploh iščemo, kako izluščiti bistvo tistega, kar nam literarna kritika sporoča. Osredotočili smo se na vrednotenje, se pravi na to, kaj literarne kritike hvalijo in kaj grajajo. Tako smo postopoma oblikovali 13 različnih skupin. Zanimalo nas je tudi, kako se razlikujejo knjižne kritike v strokovnih revijah in knjižne kritike kritik v nestrokovnih revijah. Zaradi tega smo se odločili, da bodo polovico vzorca predstavljale kritike iz nestrokovnih revij, polovico pa kritike iz strokovnih revij.
    [Show full text]