DOCSLIB.ORG

Nova Zaveza in Slovenska Literatura

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Nova Zaveza in Slovenska Literatura Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Elektronska knjižna zbirka $ e-03 Urednik Gorazd Kocijančič Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Popravljena in dopolnjena izdaja v elektronski obliki Recenzenta red. prof. dr. Tomo Virk in red. prof. dr. Matevž Kos Prevod povzetka Suzana Stančič Oblikovanje in prelom Lucijan Bratuš Izdajatelj $ v sodelovanju z Inštitutom za preučevanje krščanskega izročila Za izdajatelja Milica Kač Ljubljana 2012 Knjiga je dosegljiva na spletnem naslovu: www.kud-logos.si Slika na naslovnici: Jožef Muhovič, Kristogram, 2007, olje in lak na ponjavi, 120×80 cm. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:27-246(0.2.034) 27-246:821.163.6.09(0.2.034) SNOJ, Vid Nova zaveza in slovenska literatura [Elektronski vir] / Vid Snoj ; prevod povzetka Suzana Stančič. – Popravljena in dopolnjena izd. v elektronski obliki. – El. knjiga. – Ljubljana : kud Logos : Inštitut za preučevanje krščanskega izročila, 2012 Način dostopa (URL): www.kud-logos.si ISBN 978-961-6519-66-3 (pdf, kud Logos) 264194560 Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Popravljena in dopolnjena izdaja v elektronski obliki Ljubljana 2012 Kazalo 6 Predgovor 8 Iz predgovora k prvi izdaji 12 Hermenevtična prologomena 13 Nove zaveza in literarna veda ter samoumevnost literarnovedne pristojnosti 21 Vprašanje o Novi zavezi kot literaturi 31 Novozavezno pričevanje 39 Korak v pristojnost: »stanje pri stvari« 54 Vprašanje o slovenski literaturi kot literaturi in njegova predzgodovina: vprašanje o fikciji 65 Slovenska literatura kot fikcija: mitologija ali kvazireligija 74 Slovenska literatura in svobodo-miselnost 82 Večja branja 82 France Prešeren in sekularizacija Biblije 83 Literarna zgodovina o Prešernu in Bibliji 88 Prešernova biblična metafora kot zgled za sekularizacijo 104 Slava v Bibliji in pri Prešernu 117 Lik ženske pri Danteju 129 Lik ženske pri Petrarci in Prešernu 145 Smisli hrepenenja: literatura Ivana Cankarja in novozavezno krščanstvo 146 (Meta)ontološka polnost in ontološka praznost hrepenenja 159 Črtica Kristusova procesija: eshatologizacija ontološke sodbe hrepenenja 177 Obrat smisla hrepenenja ob liku matere 193 Etični konflikt s krščanstvom v pesništvu Boža Voduška 195 Tresenje temeljev 200 Pomenske preobrazbe »strasti« in strast za Boga 212 Etos odkritosrčnosti: neodrešenost strasti 224 Bog iz želje 247 Manjša branja 247 Motiv Jude Iškarijota in svobodomiselstvo Antona Aškerca 267 Klicanje narave in sklicevanje na Biblijo v pesmi Ko dobrave se mrače in kmečki liriki Josipa Murna 289 Razsvetljeni Juda: »novozavezni ciklus« Antona Vodnika 304 Zgodovina in kairós v pesništvu Edvarda Kocbeka 322 Dodatek 322 O literaturi drugače 322 Literarna hereziologija 330 Izkušnja literature 344 Bibliografija 345 Biblije 347 Literatura 352 Sekundarna literatura 372 Podatki o objavah 373 Summary Predgovor Habent sua fata libelli. Tako se glasi misel Terencijana Mavra iz 2. stoletja po Kr., ki je postala pregovor: usoda knjig je odvisna od tega, kako jih sprejemajo bralci. Brž ko so obja- vljene, nastopijo svoje življenje. Lahko postopno izginejo ali pa preživijo, čeprav se njihovo življenje nemara pogosteje kot ne konča z zdrsom v pozabo. To gotovo še bolj kakor za literarne velja za knjige o literaturi. Pisci takšnih, literarnovednih knjig lahko vsaj poskusi- mo vplivati na njihovo preživetje s tem, da jih vnovič izda- mo. V vnovičnih izdajah navadno odpravljamo tiskarske in stvarne napake, vanje zajemamo svoja nova dognanja o istem predmetu in kritično pretresamo premisleke, ugoto- vitve in pripombe drugih. S časovne distance vidimo to, na kar prej, potopljeni v besedilo, morda nismo dovolj pazili ali česar sploh nismo opazili. Knjiga Nova zaveza in slovenska literatura sicer ni doži- vela kakega posebnega odziva, vendar se doslej še ni poja- vila ali je celo spodrinila kakšna druga, ki bi bila obsežnejša ali temeljitejša od nje. Zato je bilo moje poglavitno opravilo pri pripravi vnovične izdaje prav to: zbistriti v njej sporočilo, ki ga knjiga nosi. To sem ob nekaterih manjših popravkih in dopolnitvah poskušal storiti predvsem z zamenjavo teksta v »Dodatku«. Namesto teksta, ki ob delih slovenske literature, navezujočih se na Novo zavezo, za nameček obravnava še delo z navezavo na Staro zavezo – Gregorčičevo prepesni- tev zgodbe o Jefteju iz Knjige sodnikov –, sem vanj postavil drugačen, »teoretičen« tekst. Ta s konca knjige meri nazaj na njen začetek. V »Her- menevtičnih prolegomena« je postavljeno povsem temeljno vprašanje o Novi zavezi kot literaturi in ob oprtju na herme- nevtično ekspertizo Paula Ricoeurja tudi razgrnjen odgovor — 6 — nanj: Nova zaveza je martyría oziroma, z Ricoeurjevima izrazoma, »pričevanje pripoved« in hkrati »pričevanje vero- izpoved«. Na tej podlagi se v njih potem postavlja tudi vpra- šanje o slovenski literaturi kot literaturi. »Hermenevtična prolegomena« tako postavljajo Novo zavezo kot literaturo v nasprotje s splošno sprejetim razumevanjem slovenske literature (in s pojmom literature sploh, ki to razumevanje določa), s tem da ga predstavljajo in, izhajajoč iz vzposta- vljenega napetostnega razmerja, delajo vprašljivega. Ven- dar ne več kot. Čeprav ga temeljito kritično prevprašujejo, drugačnega razumevanja slovenske literature (in literature sploh) ne razvijajo, ampak samo nakazujejo možnost zanj. O literaturi dejansko govori drugače šele tekst v »Dodatku«, ki iz njega osvetljuje začetek knjige in nakazani hermenev- tični možnosti daje »pozitivno vsebino«. Naj samo še dodam, da v primerjavi s prvo izdajo knjige v tej ni stvarnega in imenskega kazala; nova oblika izdaje ju je z iskalnimi orodji, ki so na voljo v elektronskem mediju, naredila nepotrebni. In naj se na koncu zahvalim Marku Juvanu, uredniku zbirke Studia litteraria, v kateri je knjiga pri Založbi ZRC, ZRC SAZU, leta 2005 prvotno izšla, za prijazno naklonje- nost in privoljenje, da lahko popravljena in dopolnjena izide v elektronski obliki. V Ljubljani, 23. julija 2012 — 7 — Iz predgovora k prvi izdaji Uvodoma bi rad opozoril, da moj namen s knjigo Nova zaveza in slovenska literatura ni bil ustreči pričakovanju, v katerem je bralec morda menil, da bo v knjigi našel vse, kar si je kdaj želel vedeti o Novi zavezi, poglavitnem delu krščanske Biblije, in slovenski literaturi. Že prvi del, »Hermenevtična prolegomena«, se ne ukvar- ja ne z empirijo ne s sistematično vednostjo. Prolegome- na so pripravljalni uvod. Ker Nova zaveza ni tradicionalni predmet literarne vede, najprej vprašujejo po možnosti ra- zumevanja Nove zaveze kot literature sploh. Odgovor, do katerega pridejo, je pritrdi len. Naj povem kolikor mogoče preprosto: Novo zavezo je mogoče razumeti kot literaturo, ki posreduje skrivnost Drugega. Prolegomena pa se ne usta- vijo pri tem, saj vpraševanje o literarnosti Nove zaveze po drugi strani naredi vprašljivo tudi tradicionalno razumeva- nje slovenske literature in tako pelje k vprašanju o njej kot vprašanju o prihodnosti drugega. Prolegomena se torej ukvarjajo z »vzpostavljanjem pred- meta«. Vendar se to ves čas godi v polemiki z objektivira- njem oziroma upredmetovanjem kot temeljnim načinom ravnanja moderne znanosti, katerega cilj je spoznavno obvladanje vzpostavljenega predmeta. Prolegomena s tem predvsem nočejo izgubiti izpred oči skrivnosti svojega »predmeta«. V njih ne gre za teorijo interpretacije oziroma razlage, za izdelavo celovitega pravila, ki bi opredeljevalo posamezne korake pri razlagi, ampak za motrenje neupred- metljivosti »predmeta« z name nom, da bi to obvarovalo preiskovanje slovenskih literarnih del, ki se navezujejo na Novo zavezo, pred stremljenjem obvla dati vsakokratni tekst v njegovem večpomenskem sevanju. — 8 — Prvi, hermenevtični del torej uvaja v drugega, ki se deli še naprej v »Večja« in »Manjša branja«. Večja branja so na- menjena Francetu Prešernu, Ivanu Cankarju in Božu Vo- dušku, manjša Antonu Aškercu, Josipu Murnu, Antonu Vo- dniku in Edvardu Kocbeku. Razlika med enimi in drugimi branji pa ni v tehtnosti in pomembnosti, ampak v obsegu, tako kot so »véliki preroki« po tradicionalnem judovskem razumevanju večji od »malih« po velikosti črke sporočila, ne po globini njegovega duha. Vsa ta večja in manjša branja niso nobeno zbiranje od- lomkov, njihova bera niso krpe iz slovenskih literarnih del z novozavezno navezavo. Navadno ne zadevajo le teksta v celoti, ampak se, še več, osredinjajo na to, kar je v opusu ka- kega pisca, pogosto ob pomoči doslejšnje literarnozgodo- vinske obravnave, mogoče prepoznati kot njegovo tematsko žarišče. Izhajajoč iz razumevanja Nove zaveze in slovenske literature, kot je razgrnjeno v hermenevtičnem uvodu, ter piščevega opusa, marsikdaj postanejo close reading, »bližnje branje« teksta. Pa vendar se spet ne omejujejo le na tekst, ampak vzdolž niti, ki jih ponujajo zgodba, lik, motiv, meta- fora ali podoba, besedna zveza ali celo posamezna beseda, prestopajo njegove meje. Ko spremljajo postavljanje kakega vprašanja v obzorju teksta, ne ostajajo le znotraj tega ob- zorja, ampak ga širijo z obzorjem vprašanja samega. Meje teksta prekoračujejo s preiskovanjem bodisi v kontekstu Biblije in njenega izročila oziroma zgodovine bodisi v kon- tekstu slovenske in evropske literature in njune zgodovine ter filozofske misli in duhovne zgodovine sploh, skratka, v kontekstu grško-judovsko-krščanske kulture. Takšne digre- sije, takšna odstopanja od razpravne linije, ki jih je v večjih branjih več in so daljše, so nedvomno koraki vstran in na- zaj, vendar zmeraj zato, da bi bilo mogoče narediti korak naprej. Njihov namen je dati branju nov
Load more

Recommended publications
  • Network Map of Knowledge And
    Humphry Davy George Grosz Patrick Galvin August Wilhelm von Hofmann Mervyn Gotsman Peter Blake Willa Cather Norman Vincent Peale Hans Holbein the Elder David Bomberg Hans Lewy Mark Ryden Juan Gris Ian Stevenson Charles Coleman (English painter) Mauritz de Haas David Drake Donald E. Westlake John Morton Blum Yehuda Amichai Stephen Smale Bernd and Hilla Becher Vitsentzos Kornaros Maxfield Parrish L. Sprague de Camp Derek Jarman Baron Carl von Rokitansky John LaFarge Richard Francis Burton Jamie Hewlett George Sterling Sergei Winogradsky Federico Halbherr Jean-Léon Gérôme William M. Bass Roy Lichtenstein Jacob Isaakszoon van Ruisdael Tony Cliff Julia Margaret Cameron Arnold Sommerfeld Adrian Willaert Olga Arsenievna Oleinik LeMoine Fitzgerald Christian Krohg Wilfred Thesiger Jean-Joseph Benjamin-Constant Eva Hesse `Abd Allah ibn `Abbas Him Mark Lai Clark Ashton Smith Clint Eastwood Therkel Mathiassen Bettie Page Frank DuMond Peter Whittle Salvador Espriu Gaetano Fichera William Cubley Jean Tinguely Amado Nervo Sarat Chandra Chattopadhyay Ferdinand Hodler Françoise Sagan Dave Meltzer Anton Julius Carlson Bela Cikoš Sesija John Cleese Kan Nyunt Charlotte Lamb Benjamin Silliman Howard Hendricks Jim Russell (cartoonist) Kate Chopin Gary Becker Harvey Kurtzman Michel Tapié John C. Maxwell Stan Pitt Henry Lawson Gustave Boulanger Wayne Shorter Irshad Kamil Joseph Greenberg Dungeons & Dragons Serbian epic poetry Adrian Ludwig Richter Eliseu Visconti Albert Maignan Syed Nazeer Husain Hakushu Kitahara Lim Cheng Hoe David Brin Bernard Ogilvie Dodge Star Wars Karel Capek Hudson River School Alfred Hitchcock Vladimir Colin Robert Kroetsch Shah Abdul Latif Bhittai Stephen Sondheim Robert Ludlum Frank Frazetta Walter Tevis Sax Rohmer Rafael Sabatini Ralph Nader Manon Gropius Aristide Maillol Ed Roth Jonathan Dordick Abdur Razzaq (Professor) John W.
    [Show full text]
  • LITERARNO VREDNOTENJE NA SLOVENSKEM OD 1918 DO 1945 Matija Ogrin Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
    LITERARNO VREDNOTENJE NA SLOVENSKEM OD 1918 DO 1945 Matija Ogrin Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Članek povzema izsledke obsežnejše raziskave o slovenskem literarnem vrednotenju med vojnama in nakazuje perspektivo, v kateri so se razvijale glavne duhovne usmeritve tega vrednotenja - katoliška, svobodomiselna in marksistična. Na primeru glavnih avtorjev teh usmeritev - to so France Vodnik, Josip Vidmar in Ivo Brnčič - je predstavljena tudi tipološka problematika slovenskega literarnega vrednotenja v času med vojnama. Evaluation o f literature in Slovenian criticism 1918-1945. The article recapitulates the results o f an extensive study o f Slovene literary criticism between the two world wars and indicates a perspective in which the main spiritual orientations of this criticism - Catholic, freethinking and Marxist - have been developing. The main authors o f these orientations - France Vodnik, Josip Vidmar and Ivo Brnčič - are provided as examples o f how problematic the typology o f Slovene literary criticism between the wars is. Poskus analize literarnega vrednotenja si mora za svoje izhodišče posta­ viti kriterij, koliko posamezno literarno vrednotenje upošteva specifično naravo svojega predmeta; koliko to vrednotenje specifični naravi litera­ ture ustreza in se po nji oblikuje, tako da njena specifičnost določa izhodišča samega oblikovanja vrednostnih stavkov. Ta zahteva velja tako za teoretsko-načelni del literarnega vrednotenja kakor za njegov prak- tično-kritiški del. Analiza vrednotenja literature
    [Show full text]
  • Račun Brez Korošca? Dileme Očeta Jugoslavije Ob Ustanovitvi Banovine Hrvaške
    3 S tudia S tudia Historica Historica S lovenica letnik 18 (2018), {t. S lovenica SAMO SKRALOVNIK in MAKSIMILIJAN MATJAŽ: Izziv revščine v nekaterih mezopotamskih zakonikih in Svetem pismu TONE RAVNIKAR: Borba za cerkev Matere Božje v Velenju v 16. stoletju ŠTEFAN ČOK: Ivan Nabergoj – nesojeni župan tržaških Slovencev (1873–1897) SIMON MALMENVALL: Župan Odese Grigorij Grigorjevič Marazli (1878–1895) kot mestni graditelj in mecen TAMARA GRIESSER-PEČAR: Dunajski župan Karl Lueger (1897–1910) IGOR IVAŠKOVIĆ: Jugoslovanske vizije tržaških Slovencev v obdobju 1912–1913 ADNAN JAHIĆ: Between Loyalty and Pragmatism: The Mayor of Tuzla Hafiz Osman Vilović in the Years of the Great War (1914–1918) DAVID HAZEMALI: The Battle of Galicia: The Disintegration of the Austro- Hungarian Land Forces on the Eastern Front in the First World War, With Special Emphasis on the Role of the Graz's III Corps and Slovenian Soldiers BORIS MLAKAR: Naši podestaji. Prispevek k zgodovini slovenskih županov v času fašizma na Primorskem KLEMEN KOCJANČIČ: "Prvi general ujet od nas": zajetje in smrt Konrada Heidenreicha JANKO PRUNK: Idejni in praktični vzori slovenske komunistične revolucije 1941–1945 GORAZD BAJC in URŠKA LAMPE: Kritična analiza uporabe anglo-ameriških dokumentov glede nasilja ob koncu druge svetovne vojne v Julijski krajini MITJA FERENC: Leto 1945 in prikrita grobišča: zakonske podlage in možnost raziskav. "Načelo naj velja, da morajo biti grobovi izdajalcev pozabljeni." DAMJAN PRELOVŠEK: Jože Plečnik. Umetnost v novih razmerah DRAGO UNUK: Poimenovanja mestnega javnega prostora: urbanonimi v MariboruG GJOKO NIKOLOVSKI: Panonska in makedonska teorija o jezikovni osnovi Fotografija na naslovnici / stare cerkvene slovanščine na prelomu iz 18. v 19.
    [Show full text]
  • Nastanek Slovenskega Pesniškega Ekspresionizma
    1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Alen Albin Širca Filozofska fakulteta, Ljubljana DOI: 10.4312/SSJLK.55.95-103 Nastanek slovenskega pesniškega ekspresionizma Literarni ekspresionizem se je v slovenski poeziji pojavil precej pozno. Sodeč po vodilnih literarnih revijah tistega časa, kot sta bili Dom in svet ter Ljubljanski zvon, je nekatere tipične ekspresionistične prvine v slovenski poeziji mogoče zazna- ti leta 1919. Čeprav je slovenska literarna veda te prvine različno razlagala in za ekspresionistične pesnike razglašala raz- lične avtorje, pa sta v začetni fazi tipična predstavnika pesniškega ekspresionizma na Slovenskem samo Miran Jarc in Anton Podbevšek. Večina drugih pesnikov posamezne motive, ki bi lahko veljali za ekspresionistične, kot so motiv vlaka oziroma tehničnih objektov ali opis vojnih grozot, upesnjuje še vedno s sredstvi novoromantične in simbolistične poetike. Sem spadajo pesniki, kot so Fran Albreht, Pavel Golia, Alojzij Remec, Joža Lovrenčič in Anton Vodnik. literarni ekspresionizem, moderno pesništvo, leto 1919, Miran Jarc, Anton Podbevšek Literary expressionism appeared in Slovene poetry rather late. Judging by the leading literary journals of the time, such as Dom in svet and Ljubljanski zvon, certain characteristic expressionist elements can be discerned in Slovene poetry in 1919. Although these elements are explained by Slovene literary studies in different ways, proclaiming different poets as expressionists, in the initial phase the only real representatives of poetic expressionism in Slovenia were Miran Jarc and Anton Podbevšek. The majority of other poetic motifs that might be described as expressionist, such as that of the train or technical constructions, or descriptions of the horrors of war, were still written about using neo-Romantic or symbolist poetics.
    [Show full text]
  • Izbor Iz Člankov in Razprav
    Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2014 ISBN 978-961-6519-79-3 $ Katarina Šalamun Biedrzycka Med Slovenijo in Poljsko Izbor iz člankov in razprav Ljubljana 2019 Elektronska knjižna zbirka $ e–37 Urednik Gorazd Kocijančič Katarina Šalamun Biedrzycka Med Slovenijo in Poljsko Izbor iz člankov in razprav Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2019 Elektronska izdaja e–37 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299977984 ISBN 978-961-7011-71-5 (pdf) Novim generacijam, da bi segle po prvem in drugem izboru Kazalo Napisano za Slovence 11 Umetnost in svoboda 15 Obisk Alojza Rebule med zamejskimi študenti 17 Bratko Kreft: Po brezkončni poti *** 23 Ljudska pesem in estetska analiza 35 Šavrinske pesmi 39 Marc Alyn: Srečko Kosovel 50 Srečko Kosovel: Ekstaza smrti 55 Pesniški svet Boža Voduška in njegov pomen za slovensko sodobno poezijo 99 Še o antologiji 57 pesmi od Murna do Hanžka 105 Še enkrat o lanskem izboru slovenske poezije v poljščini *** 111 Prežihov Voranc v letih 1914–1924 138 Čuang Ču in metulj *** 157 Gombrowicz prihaja 162 Beaumarchais – naš sodobnik 166 Stanisław Wyspiański in njegova Svatba 174 »Naj se že Aleksander tako drago ne ženi« 181 Dotik duha – Antologija poljske poezije dvajsetega stoletja *** 187 »Energija, skrita na slovenskih tleh« Napisano za Poljake 197 Edvard Kocbek 203 Anton Vodnik in Božo Vodušek 206 Beli azil Slavka Gruma 212 Stanko Vuk – zadet v srce 238 Gregor Strniša: Uvod v knjižni izbor 240 Sodobna slovenska poezija 246 Slovensko-poljske sorodnosti v sodobnih spremembah zavesti 253 Nekaj besed prevajalke Pokra 258 Slovenija v mojem srcu *** 263 M.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_20.pdf | DOST. 02/10/21 20.13 UDK 082.1:821.163.6.09 Igor Kramberger Düsseldorf THe SeRIeS THe COMPLeTe WORKS OF SLOVeNe POeTS AND PROSe WRITeRS (An inspirational assessment) In memory of Evald Koren 1913–2013 The point of departure for this study is a booklet by Matija Ogrin, the third editor-in-chief of the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers), which he prepared as an aid to editors of individual volumes. In certain instances, I indicate the history of evaluating and selecting writers for the series. I also point out the changed status of editors of such publications. This is the basis for a proposal to compile a handbook containing the analytical suppositions of books published in the series, as well as details on the materials in the commentaries and their arrangement—in short the scholarly apparatus of each book. Key words: author, editor, complete works, book series, the Complete works of Slovene poets and prose writers, evaluation 1 Scholarly literature on the series Composing a scholarly article begins with a review of publications on the topic. Once the picture of existing knowledge is clear, it is possible to mount the shoulders of the giant of accumulated knowledge and make a scholarly contribution on the topic (Merton 1965). This article is devoted to a series that is known as fundamental schol- arly series, The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers.
    [Show full text]
  • Acta Neophilologica 42
    ACTA NEOPHILOLOGICA 42. 1-2 (2009) Ljubljana MIRKOJURAK .W. SHAKESPEARE AND SLOVENE DRAMATISTS (I): A. T. LINHART'S MISS JENNY LOVE VESNA MARINKO GOTHIC ELEMENTS IN CONTEMPORARY DETECTIVE STORY: M. G. LEWIS AND M. WALTERS MATIC VECKO WILLIAM MORRIS AND THE CRITICAL UTOPIA OF HIGH FANTASY DARJA MAZI - LESKOVAR LEATHERSTOCKING TALES: 20'h CENTURY SLOVENIAN TRANSLATIONS JERNEJA PETRIC COMIC STRIP AS LITERATURE: ART SPIEGELMAN' S MAUS IN SLOVENIAN DANICA CERCE "MAKIN IT RIGHT" THROUGH THE POETRY OF ALF TAYLOR POLONCA ZALOKAR PRODUCTIONS OF EDWARD ALBEE' S PLAYS IN SLOVENIA ADI WIMMER AUTONOMOUS ABORIGINAL COMMUNITIES IN AUSTRALIA JASON BLAKE PIANIST GLENN GOULD' S OFTEN DISMAL WRITING MARIA BRYK ARNO GEIGER'S ES GEHT UNS GUT PATRIZIA FARINELLI TOMMASO LANDOLFI: RACCONTO D'AUTUNNO MELANI MAMUT ACHILLE CAMPANILE SMILJAN KUNDERT .L' (IN)TRADUISIBILTE DU LANGAGE POETIQUE DE BORIS VIAN MARKO MARINCIC CLASSICAL PAST IN BAUDELAIRE' S LE CYGNE FLORENCE GACOIN-MARKS UNE SI LONGUE LETTRE DE MARJAMA BA DAVID MOVRIN FORT/SS/MUS ROBORE: MARTIN KRPAN AS A CASE OF BIBLICAL RECEPTION ACTA NEOPHILOLOGICA 42. 1-2 (2009) Ljubljana MIRKOruRAK W. SHAKESPEARE AND SLOVENE DRAMATISTS (I): A. T. LINHART'S MISS JENNY LOVE..... 3 • VESNA MARINKO GOTHIC ELEMENTS IN CONTEMPORARY DETECTIVE STORY: M. G. LEWIS AND M. WALTERS ........................................................................................................ 35 MATICVECKO WILLIAM MORRIS AND THE CRITICAL UTOPIA OF HIGH FANTASY ................................ 45 • DARIA MAZI - LESKOVAR -- -- --LEATHERSTOCKINGTALES.o-20"'-CENTURY-SLOVENIAN TRANSLATIONS ....-. :::-.-:.:.. - ...~~: ...-.::-- 57 JERNEJA PETRIC .COMIC STRIP AS LITERATURE: ART SPIEGELMAN'S MAUS IN SLOVENIAN ...................... 69 DANICA CERCE "MAKIN IT RIGHT" THROUGH THE POETRY OF ALF TAYLOR ..................... ..................... 83 POLONCA ZALOKAR PRODUCTIONS OF EDWARD ALBEE'S PLAYS IN SLOVENIA ...........................................
    [Show full text]
  • 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 Let Glasbe
    30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 let Glasbe 1986–2015 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV 30 let Glasbe 1986–2015 Zakaj Slovenski glasbeni dnevi? Zato, da poudarimo tudi na glasbenem področju visoke cilje, za katerimi gre naša umetnostna težnja, zato, da odpiramo tej glasbi širše vidike doma in na tujem, zato, da pred domačim občinstvom zastavimo svoje sile v boljše poznavanje lastne glasbene kulture. Naša bodočnost je v prodornejši navzočnosti v sodobnem svetu. Biti hočemo ustvarjalni, to je naša ambicija. Prof. dr. Primož Kuret, 1987 30 LET SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV – 30 let Glasbe UVODNIK S Slovenskimi glasbenimi dnevi že trideseto leto slavimo slovensko glasbo, ki je pomemben element naše narodne zavesti in identitete. Visoki jubilej je priložnost za pogled v preteklost in za načrtovanje prihodnosti. Organizatorjem dogodka je uspelo vsa ta leta ohraniti visoko kakovostno raven glasbenih dnevov. Ti spodbujajo sodobno glasbeno ustvarjalnost in hkrati izkazujejo spoštovanje glasbeni dediščini našega prostora. Novitete slovenskih skladateljic in skladateljev različ- nih generacij ter orkestrov, ki jih na Slovenskih glasbenih dnevih vsako leto predstavijo širši publiki, kažejo aktualno stanje sodobne slovenske ustvarjalnosti. Ni naključje, da se v okviru tega glasbenega praznika izbira najboljše sodobne in pretekle stvaritve slovenske glasbe- ne umetnosti. Festival je tudi priložnost za soočenje slovenske glasbe s tujo. Letošnja festivalska izdaja predstavlja, kaj zmoremo sami, in ponuja priložnost, da se seznanimo z novo svetovno glasbeno produkcijo. Tudi letošnji Slovenski glasbeni dnevi so priložnost za refleksijo in za srečevanje ljubiteljev glasbe. Prepričana sem, da bo glasba tudi letos z odličnostjo navdihnila različno občinstvo, stro- kovno javnost in medije. Pohvalno je, da posvečajo organizatorji pozornost tudi glasbeni vzgoji najmlajših.
    [Show full text]
  • The Younger Generation's Magazines in the Eyes of The
    UDK: 811.163.6:050]’’1945/195’’ 323.28(497.4) Izvorni znanstveni članak Received: November 15, 2017 Accepted: June 6, 2018 DOI:https://doi.org/10.22586/review.v15i1.9738 THE YOUNGER GENERATION’S MAGAZINES IN THE EYES OF THE COMMUNIST IDEOLOGUES Aleš GABRIČ* The contribution analyses the increasing criticism, voiced by the yo- unger generation of Slovenian intellectuals from the first post-war years until the end of the 1950s. The critical attitude towards the pre- ssing social issues started developing in the beginning of the 1950s, as Mladinska revija – the first post-war literary magazine, published between 1946 and 1951 – was still subject to thorough scrutiny by the authorities. In the period of its successor – the Beseda magazine between 1951 and 1957 – certain more radical debates or critiques of the existing situation were already published. This publication sto- pped coming out in 1957. However, contrary to what the authorities had expected, a similar circle of the associates of this magazine’s su- ccessor, the Revija 57 magazine (published in 1957 and 1958), was even more critical of the situation in the state. This contribution thus follows two parallel processes: on the one hand the increasingly cri- tical attitude of the younger-generation intellectuals towards the au- thorities; and on the other hand the mounting pressure that the au- thorities exerted against magazines that published critical texts. At first the publications were merely the focus of political disapproval, followed by the abolishment of subsidies and thus consequently the cancellation of the magazines; while towards the end of the 1950s we can already come across a judicial process against an author of so- cially-critical articles.
    [Show full text]
  • Niko Grafenauer RAINER MARIA RILKE PRI SLOVENCIH Odmevi V
    Razprava skuša na podlagi kolikor mogoče popolnih podatkov ugoto­ Niko viti, katere plasti v ustvarjalnem opusu tega nemškega pesnika so najmočneje Grafenauer pritegovale našo kulturno javnost v obravnavanem obdobju in kakšna po­ doba o pesniku in njegovem deluje spričo tega prevladovala v njej. Spis pri­ kazuje kronološko zaporedje tega dogajanja, označuje duhovno naravnanost RAINER in estetsko fakturo prevedenih besedil ter zarisuje ideološke spodbude, ki so MARIA odločilno vplivale na glasave o pesniku in na prevajanje njegovih tekstov. RILKE Razprava torej predstavlja empiričen prispevek k celovitejšemu raziskovanju PRI Rilkejevega vpliva v naši književnosti. SLOVENCIH Odmevi Ta prikaz odmevov Rainerja Marie Rilkeja v našem tisku upošteva v periodičnem samo tisto gradivo, kije v kakršnikoli eksplicitni zvezi z Rilkejem in njego­ tisku do druge vim delom, ne spušča pa se v subtilnejšo analizo njegovih vplivov na posa­ svetovne vojne mezne literarne ustvarjalce pri nas. Na te vplive opozarja samo toliko, ko­ likor govori o njih obravnavano gradivo. Gre torej za pretres tiste plasti naših odnosov do avtorja zbirke Stunden- buch, ki so kolikor toliko razvidni in nedvoumni. Res je, da prikaz teh od­ nosov in razmerij ne more v celoti izčrpati Rilkejevega odmeva in vpliva pri nas, vendar pa s svojimi dognanji in opozorili lahko v marsičem prispeva k izoblikovanju določnejše predstave o tem, kako smo SlovenCi sprejemali tega nemškega pesnika. Prvi glasovi o njem so prodrli k nam preCej pozno, saj se pojavijo v času, ko je Rilkejevo pesniško ime že močno uveljavljeno v nemški kulturni jav­ nosti. Omenja ga Vojeslav Mole v svoji oceni Mutherjeve Geschichte der Malerei, ki jo je 1910.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2018_1_01.pdf | DOST. 02/10/21 16.12 UDK 821.163.6.09-1Vodnik A. Maruša Brozovič Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani [email protected] ANTON VODNIK IN MEDBESEDILNOST NJEGOVE POEZIJE NA PRIMERU MOTIVA MARIJE Po literarnozgodovinski in slogovni umestitvi Antona Vodnika nas zanima, kje in kakšno medbesedilnost lahko prepoznamo v njegovi poeziji medvojnih pesniških zbirk (Žalostne roke, 1922, Vigilije, 1923 in Talitá, kumi, neob. 1923) na primeru motiva Marije. Predstavimo pesmi, ki gradijo medbesedilne odnose z »viri«, kot so Biblija, Rilke, Verlaine, Maeterlinck, Trakl, Župančič in medumetnostne vezi z zgodnje- in visokorenesančno ter s prerafaelitsko umetnostjo, secesijskim dekorativizmom ali umetnostjo bratov Kralj. Podrobnejša interteks- tualna in intermedialna analiza je zajela pesmi Oznanjenje, Ženitna v Kani in Immaculata.1 Ključne besede: Anton Vodnik, vpliv, intertekstualnost, intermedialnost, sv. Marija We first specify Anton Vodnik’s role in literary history and his style. The article’s main interest is the distribution and types of intertextuality in his poetry from the inter-war period (Žalostne roke, 1922; Vigilije, 1923; Talitá, kumi, 1923) with regard to the Marian motif. We consider poems that are intertextually connected and influenced by the Bible, Rilke, Verlaine, Maeterlinck, Trakl, and Župančič. We also reveal intermedial relations with the early and high Renaissance, Pre-Raphaelite art, art nouveau decorative style, and paintings by the Kralj brothers. There are detailed intertextual analyses of the poems Oznanjenje [The Annunciation], Ženitna v Kani [The wedding feast at Cana] and Immaculata.
    [Show full text]
  • Univerzita Pardubice Fakulta Filozofická Diplomová
    UNIVERZITA PARDUBICE FAKULTA FILOZOFICKÁ DIPLOMOVÁ PRÁCE 2013 Bc. Veronika Adámková Univerzita Pardubice Fakulta filozofická Náboženské motivy ve slovinském expresionismu Bc. Veronika Adámková Diplomová práce 2013 Prohlašuji: Tuto práci jsem vypracovala samostatně. Veškeré literární prameny a informace, které jsem v práci využila, jsou uvedeny v seznamu použité literatury. Byla jsem seznámena s tím, že se na moji práci vztahují práva a povinnosti vyplývající ze zákona č. 121/2000 Sb., autorský zákon, zejména se skutečností, že Univerzita Pardubice má právo na uzavření licenční smlouvy o užití této práce jako školního díla podle § 60 odst. 1 autorského zákona, a s tím, že pokud dojde k užití této práce mnou nebo bude poskytnuta licence o užití jinému subjektu, je Univerzita Pardubice oprávněna ode mne požadovat přiměřený příspěvek na úhradu nákladů, které na vytvoření díla vynaložila, a to podle okolností až do jejich skutečné výše. Souhlasím s prezenčním zpřístupněním své práce v Univerzitní knihovně. V Pardubicích dne ____________________ Bc. Veronika Adámková Klíčová slova Expresionismus, barokní expresionismus, Anton a France Vodnik, Ivan Pregelj, Slovinsko, slovinská kultura. Keywords Expressionism, Baroque Expressionism, Anton a France Vodnik, Ivan Pregelj, Slovenia, Slovenian culture. Obsah 1 ÚVOD .......................................................................................................................................... 8 2 VYMEZENÍ POJMU EXPRESIONISMUS .........................................................................
    [Show full text]