Anton Vodnik
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE in NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE IN NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Sredi šestdesetih let 20. stoletja so v zgodnji liriki Tomaža Šalamuna na stale tri pesmi, ob katerih je mogoče opazovati recepcijo parodije, pred vsem pa satire v totalitarnem, komunističnem sistemu. Ta družbenopoli tične satire v literaturi ni dovoljeval, zato je prvo pesem kriminaliziral in pesnika spravil v zapor, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske literature. Druga satirična pesem je ostala v senci prve. Tretja pesem pa je parodično in satirično izrabila časnikarski umetnostnozgodovinski tekst, toda to pesnikovo dejanje je povzročilo samo časnikarjev užaljen javni odmev, vendar nobenih sankcij, kajti časnikar ni bil komunistični politični veljak. Three parodic satires by Tomaž Šalamun. Three early poems by Tomaž Šalamun from the mid-1960s give us an opportunity to examine the re- ception o f parody, and particularly satire in the totalitarian, communist regime. The regime did not allow socio-political satire in literature: it criminalized the first poem and imprisoned the poet, and that is an un- precedented case in the history o f Slovenian literature. The second sati- rical poem remained in the shadow of the first one. The third poem used parodically and satirically a newspaper article on art history, but only brought about an offended public response by the journalist and no sanctions, because the journalist was not a notable communist po- litician. Meje parodije in satire Literarni teoretiki opredeljujejo parodijo kot literarni tekst, ki delno ali v celoti smeši kak drug tekst.1 Vendar povezava obeh besedil ni nekaj samoumevnega, saj obstaja samo takrat, ko jo bralec zazna. -
Informacija Za Medije
Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi. -
Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru. -
Lietuvos Muzikologija 17.Indd
Lietuvos muzikologija, t. 17, 2016 Gregor POMPE Gregor POMPE Slovenian “Early Modernism” – Methodological, Terminological, Historiographical and Axiological Dilemmas Slovėnijos „ankstyvasis modernizmas“ – metodologinės, terminologinės, istoriografinės ir aksiologinės dilemos Abstract The history of Slovenian music of the first decades after the First World War cannot be written without drawing certain parallels with the history of music in Central Europe. From this perspective, Slovenian composers in the period after 1918 followed the examples of the style that, according to Dahlhaus and Danuser, can be in German labelled as die Moderne (Gustav Mahler, Richard Strauss, Hugo Wolf ) and in Slovenian correspondingly as moderna, the closest English appropriation of the term being “early modernism”. Before the war, Slovenian early modernist composers published their compositions in the magazine Novi akordi, and after the war they maintained the same stylistic orientation. What had changed was the social position of these composers: they were no longer the daring, young and innovative artistic generation, instead taking their place as the main leaders of Slovenian music culture, and therefore increasingly becoming the guardians of conservatism, of the aesthetics of expression, rooted in the romantic convictions of the 19th century. The present text analyses the aesthetic viewpoints and compositions of Anton Lajovic, Janko Ravnik and Lucijan Marija Škerjanc, who either almost ceased to compose after 1926 or remained indebted to the early modernist -
Milan Jesih Spletna Stran V Skladu S 13
Sezona 2008/2009 Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tajništvo Letnik 58, sezona 2008/09, številka 6 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 Vse pravice pridržane. E-naslov [email protected] Cena te številke je 1 EUR. Milan Jesih Spletna stran www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Zakona o DDV davek ni obračunan. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Za izdajatelja mag. Tina Kosi SVET SLG CELJE Urednica Tatjana Doma Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Lektor Jože Volk Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Fotograf Damjan Švarc Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž Celje, Slovenija, -
Network Map of Knowledge And
Humphry Davy George Grosz Patrick Galvin August Wilhelm von Hofmann Mervyn Gotsman Peter Blake Willa Cather Norman Vincent Peale Hans Holbein the Elder David Bomberg Hans Lewy Mark Ryden Juan Gris Ian Stevenson Charles Coleman (English painter) Mauritz de Haas David Drake Donald E. Westlake John Morton Blum Yehuda Amichai Stephen Smale Bernd and Hilla Becher Vitsentzos Kornaros Maxfield Parrish L. Sprague de Camp Derek Jarman Baron Carl von Rokitansky John LaFarge Richard Francis Burton Jamie Hewlett George Sterling Sergei Winogradsky Federico Halbherr Jean-Léon Gérôme William M. Bass Roy Lichtenstein Jacob Isaakszoon van Ruisdael Tony Cliff Julia Margaret Cameron Arnold Sommerfeld Adrian Willaert Olga Arsenievna Oleinik LeMoine Fitzgerald Christian Krohg Wilfred Thesiger Jean-Joseph Benjamin-Constant Eva Hesse `Abd Allah ibn `Abbas Him Mark Lai Clark Ashton Smith Clint Eastwood Therkel Mathiassen Bettie Page Frank DuMond Peter Whittle Salvador Espriu Gaetano Fichera William Cubley Jean Tinguely Amado Nervo Sarat Chandra Chattopadhyay Ferdinand Hodler Françoise Sagan Dave Meltzer Anton Julius Carlson Bela Cikoš Sesija John Cleese Kan Nyunt Charlotte Lamb Benjamin Silliman Howard Hendricks Jim Russell (cartoonist) Kate Chopin Gary Becker Harvey Kurtzman Michel Tapié John C. Maxwell Stan Pitt Henry Lawson Gustave Boulanger Wayne Shorter Irshad Kamil Joseph Greenberg Dungeons & Dragons Serbian epic poetry Adrian Ludwig Richter Eliseu Visconti Albert Maignan Syed Nazeer Husain Hakushu Kitahara Lim Cheng Hoe David Brin Bernard Ogilvie Dodge Star Wars Karel Capek Hudson River School Alfred Hitchcock Vladimir Colin Robert Kroetsch Shah Abdul Latif Bhittai Stephen Sondheim Robert Ludlum Frank Frazetta Walter Tevis Sax Rohmer Rafael Sabatini Ralph Nader Manon Gropius Aristide Maillol Ed Roth Jonathan Dordick Abdur Razzaq (Professor) John W. -
PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma -
The Erosion of Naive Memory and Its Dangers Ales Debeljak The
Balkan Fragments: The Erosion of Naive Memory and its Dangers Ales Debeljak Versió original en anglès Escriptor, professor de filosofia de la Universitat de Ljubljana. Versión original en inglés Escritor, profesor de filosofía de la Universidad de Ljubljana. Original version english The Yugoslav perspective has been an extremely important one in my personal and creative development. For example, my very first experience of a metropolis was of a Yugoslav one. I believe I can remember to this day that secondary-school excitement I had upon entering a new territory: like the full lips of a slightly vulgar but enormously sensual girl, the streets of Belgrade seduced me in the early 1980s with promises of romantic opportunities and flashing revelations of Balkan wisdom. I remember well that first ascent from the main railway station through the canyons of the faded palaces, which I was later told mimicked Sutjeska architecturally, all the way up to the wide Terazije. Along this boulevard I strolled, enjoying the gaily-coloured, relaxed manner of the passers-by past the Hotel Moskva. This was where, after his return from Britain, having spent decades there as an emigrant, the aged Milos Crnjanski lived until his death. I don’t know why I didn’t stay in the USA when, many years later, I myself followed the call of foreign shores, but perhaps it had to do with my being struck for the first time by the depressive force of the circumstance called exile presented in the pages of Crnjanski’s Roman o Londonu (A Novel of London). In the display window of the bookshop in the Albanija building, I quickly skimmed the titles of books not yet available in Slovene. -
Slovenska Moderna
Slovenska moderna Modernus (=navaden, sodoben) Gospodarske, politične in kulturne razmere so na prelomu stoletja pognale številne Slovence v svet, s trebuhom za kruhom. Slovensko ozemlje pa so zasedali Nemci in s ponemčevanjem izrinjali slovenski jezik iz uporabe. Življenje je dobivalo vse bolj izrazite poteze kapitalistične zgodnje družbene ureditve z vsemi slabostmi za prebivalstvo. Zlasti se je to kazalo kot čedalje večja revščina širokih ljudskih slojev. Devetdeset procentov kapitala je bilo v lasti tujcev. Slovenci so se razdelili na klerikalce in liberalce tako, da niso več enotno nastopali proti tujcem. Klerikalci so bili proti narodni suverenosti, enakopravnosti in pravici za samoodločbo. Zagovarjali so absolutno avstrijsko monarhijo. Zaradi takih stališč so Slovenci konec prve svetovne vojne izgubili Koroško, Porabje in Primorsko. Kljub gospodarski nerazvitosti, jezikovni ogroženosti, gostilniški politiki in državni odvisnosti so Slovenci v obeh desetletjih napravili pomemben vzpon v književnosti in drugih umetnostih ter jezikoslovju in literarni zgodovini. Predstavniki Moderne Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič in njihovi spremljevalci Izidor Cankar, Fran Saleški Finžgar, Alojz Gradnik in drugi so slovensko besedno umetnost dvignili na pomembno raven. Na razpolago so imeli leposlovne časopise Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan, Rimski katolik, Čas, Katoliški obzornik, Vedi in Naši zapiski. Izraz moderna je bil od srednjega veka v rabi za vse, kar je današnje v primerjavi s preteklim. V 19. stoletju so ga uporabljali za nove literarne smeri, ki so prelamljale s tradicijo in so se zdele zares sodobne. To se je dogajalo zlasti ob koncu 19. stoletja, ko so nastopile nove književne smeri: naturalizem, nova romantika, dekadenca in simbolizem. Takrat so z imenom moderna označevali zlasti zadnje tri, ki so bile nasprotne pred tem prevladujočemu realizmu in naturalizmu. -
Nova Zaveza in Slovenska Literatura
Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Elektronska knjižna zbirka $ e-03 Urednik Gorazd Kocijančič Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Popravljena in dopolnjena izdaja v elektronski obliki Recenzenta red. prof. dr. Tomo Virk in red. prof. dr. Matevž Kos Prevod povzetka Suzana Stančič Oblikovanje in prelom Lucijan Bratuš Izdajatelj $ v sodelovanju z Inštitutom za preučevanje krščanskega izročila Za izdajatelja Milica Kač Ljubljana 2012 Knjiga je dosegljiva na spletnem naslovu: www.kud-logos.si Slika na naslovnici: Jožef Muhovič, Kristogram, 2007, olje in lak na ponjavi, 120×80 cm. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:27-246(0.2.034) 27-246:821.163.6.09(0.2.034) SNOJ, Vid Nova zaveza in slovenska literatura [Elektronski vir] / Vid Snoj ; prevod povzetka Suzana Stančič. – Popravljena in dopolnjena izd. v elektronski obliki. – El. knjiga. – Ljubljana : kud Logos : Inštitut za preučevanje krščanskega izročila, 2012 Način dostopa (URL): www.kud-logos.si ISBN 978-961-6519-66-3 (pdf, kud Logos) 264194560 Vid Snoj Nova zaveza in slovenska literatura Popravljena in dopolnjena izdaja v elektronski obliki Ljubljana 2012 Kazalo 6 Predgovor 8 Iz predgovora k prvi izdaji 12 Hermenevtična prologomena 13 Nove zaveza in literarna veda ter samoumevnost literarnovedne pristojnosti 21 Vprašanje o Novi zavezi kot literaturi 31 Novozavezno pričevanje 39 Korak v pristojnost: »stanje pri stvari« 54 Vprašanje o slovenski literaturi kot literaturi in njegova predzgodovina: vprašanje o fikciji -
255.4=163.6 Contemporary American Poetry In
UDK 821.111(73)-09-1 "1945/2005"( 497.4):81 '255.4=163.6 CONTEMPORARY AMERICAN POETRY IN SLOVENIAN CRITICISM AND TRANSLATION: 1945 - 2005 lgor Divjak Abstract The article presents the Slovenian reception of five major groups in American post-war poetry -the Formalists, the Confessionals, the Beats, the Black Mountain poets, and the New York School poets - as well as the reception of those prominent authors who cannot be classified in any of these groups. The analysis reveals which groups have attracted most interest of the Slovenian critics and translators, when was the peak of their reception, which methods of interpretation have been used by the Slovenian critics, and to what extent has their judgement about certain contemporary American authors gradually changed. INTRODUCTION This survey of the Slovenian reception of American poetry written after World War II takes into consideration all the relevant articles and publications about contem porary American poetry published in Slovenia between May 9th, 1945 and the end of June, 2005. In these six decades a great deal of Slovenian critical attention was de voted to different periods and genres of American literature, and a great number of American authors were translated into Slovenian. In the second half of the 20th cen tury and the first years of the new millennium no other national literature attracted so much interest of both Slovenian scholars and readers, and probably no other literature has had so much influence on the contemporary Slovenian authors. The topic of this article, however, is limited only to the reception of those contemporary American poets whose work is not always familiar to the wider Slovenian public, but who nevertheless created a great deal of excitement, provoked vigorous debates, and proved very influential in Slovenian literary circles. -
Redatelj Koji Vlada Scenom Branko Gavella I Modernizacija Slovenskog Kazališta
REDATELJ KOJI VLADA SCENOM BRANKO GAVELLA I MODERNIZACIJA SLOVENSKOG KAZALIŠTA Primož Jesenko Uloga Branka Gavelle (1885. – 1962.) na prostoru nekadašnje Jugo slavije, u Ljubljani, Zagrebu i u Beogradu, glavnim kazališnim središtima u tadašnjoj zajedničkoj državi, velika je, i bila je u zapisima Dušana Moravca i Filipa Kalana, Nikole Batušića i Georgija Para, već i znanstveno objašnjena. U godinama između 1920. i 1926., prijelaznim godinama između amaterskih nastojanja i umjetničkog kazališta, umjetnička razina slovenskog kazališta nije bila zavidna. Publika je tražila svoje i ako to nije dobila, u sve se većoj mjeri otuđivala, piše Moravec. Tako danas znamo da je Gavellin sistem režije bio ključan za idejno-estetsku i stilsku europeizaciju jugoslavenskog kazališta, za »prijelom iz romantičnog klasicizma u plemeniti realizam«.1 U Ljubljani je, u međuratnom razdoblju, utjecaj na stil slovenskog kazališta i njegov repertoar kao izvedbeni uzor imao Narodni divadlo iz Praga, a slabije su tragove ostavila kazališta iz 1 Lojze Filipič, Doktor Branko Gavella (Spominske reminiscence njegovega učenca). GL Drama SNG Ljubljana 1961/62, str. 3638. 384 prijestolnice zajedničke države ili iz Zagreba. U to je doba Gavella isprva bio gostujući redatelj u Narodnom gledališču u Ljubljani, zatim redovni član redateljskog zbora, a poslije oslobođenja nakratko i pedagog za režiju na ljubljanskoj Akademiji za igralsko umetnost (AIU). Odobrenje Ministarstva za prosvjetu u Beogradu 1930. godine, koje se odnosilo na Gavellino »povremeno« režiranje u Ljubljani, osigurao je dopis Otona Župančiča, ondašnjeg ravnatelja Drame i Opere Narodnog kazališta u Ljubljani. (Zbog šestojanuarske diktature 1929. Gavella napušta Beograd.) Razlog za Župančičev prijedlog bio je manjak redatelja u Narodnom kazalištu u Ljubljani, jednako kao i stagnirajući estetski monopol dotadašnjih nositelja dramske režije Osipa Šesta, Cirila Debevca ili Milana Skrbinšeka, što je dovelo do inflacije raznovrsnosti u repertoaru.