DOCSLIB.ORG

(Iz)Berite Dobro Knjigo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
(Iz)Berite Dobro Knjigo š Duðan Ðarotar: Biljard v Dobrayu POEZIJA Damijan Ðinigoj: Oèkov kotièek Azra Ðirovnik: Na hrbtu èrnega þrebca Nevin Birsa: To pomlad sem odšel v neznano Polona Ðkrinjar: Ðipkov cvet Jan Cvitkoviè: Laèna þival Milan Dekleva: Audrey Hepburn, sliðið metlo Marija Ðnuderl: Mavrica v ploèevinki Primorci beremo je skupni projekt primorskih knjižnic. Vladimir P. Ðtefanec: Republika jutranje rose budistiènega uèenca? (Iz)berite dobro knjigo Aleð Ðteger: Berlin Patricija Dodiè: Èrno obrobljene oèi Zoran Ðteinbauer: Ukradeno sonce Iztok Geister: Hvalnica ruju Brina Ðvigelj – Mérat: Coco Dias ali Zlata vrata Niko Grafenauer: Diham, da ne zaide zrak Brina Ðvigelj – Mérat: Odveè srce Karlo Hmeljak: Dve leti pod nièlo Brina Ðvigelj – Mérat: Smrt slovenske primadone Alojz Ihan: Salsa Milan Jesih: Verzi t Frane Tomðiè: Posveèena zemlja Mila Kaèiè: Skoz pomladni deþ bom ðla Marjan Tomðiè: Grenko morje Miroslav Koðuta: Drevo þivljenja Marjan Tomðiè: Ðavrinke Miroslav Koðuta: Mesto z molom San Carlo Marjan Tomðiè: Uroki polne lune I in II Taja Kramberger: Þametni indigo Suzana Tratnik: Na svojem dvoriðèu (ali Tretji Marko Kravos: Krompir na srcu svet) Marko Kravos: Med repom in glavo Lida Turk: Zora Feri Lainðèek: Ne bodi kot drugi u Evelina Umek: Hiða na krasu Neþa Maurer: Na tvojo koþo piðem svoje verze Evelina Umek: Po sledeh fate morgane Andrej Medved: Purpurni deþ Evelina Umek: Zlata poroka ali Trþaðki blues Ivan Mermolja: Kresnikovanja Orlando Urðiè: Tadejev deþ Frane Milèinski: Preprosta ljubezen Vinko Möderndorfer: Znotraj 2007–2011 v Mea Valens: Milost Vida Mokrin Pauer: Upoðtevaj kvante! Sergej Verè: Moþ, ki je bral Disneyjeve stripe Zlatka Obid-Lokatos: Ob vodi in kruhu Sergej Verè: Skrivnost turkizne meduze Josip Osti: Jutranjice, veèernice Marko Vezoviðek: Kuba libre Josip Osti: Vse ljubezni so nenavadne Verena Vidrih – Perko: Poletje je dalo na glavo Saða Pavèek: Obleci me v poljub klobuk Tone Pavèek: Þlahtne ljubezenske Jani Virk: Aritmija Andraþ Poliè: Sreèevanja Jani Virk: Ljubezen v zraku Bert Pribac: Vonj po jasminu Jani Virk: Smeh za leseno pregrado Maja Razborðek: Nepopolna Hestija = Goran Vojnoviã: Èefurji raus! L'imperfetta Estia Naslovi knjig slovenskih avtorjev, ki so bili Iztok Vrhovec: Dvojèka Alenka Rebula-Tuta: V naroèju Saða Vuga: Kobariðko zrcalo uvršèeni na priporoèilni seznam Denis Rosanda: Barve svetlobe Primorci beremo v letih 2007–2011. Vesna Vuk Godina: Havaji na papirju Andrej Rozman: Nezavedna kombi nacija z Lenart Zajc: 5 do 12 Maksa Samsa: Þivela sem za pesem Nejc Zaplotnik: Pot Ljubka Ðorli: Izbrane pesmi Andrej Zlobec: V viharju prve svetovne vojne Joþe Ðtucin: Brez priè Dim Zupan: Hudo brezno Saða Vegri: Tebi v tiðino Sanja Vojnoviè: Kaj imajo ptice s tem ž Cilka Þagar: Magdalena med èrnimi opali Ivan Feo Volariè: Desperado tonic water Marjan Þiberna: Beznica v Kitalah Ciril Zlobec: Samo beseda sem Ciril Zlobec: V viharjih in zavetrjih srca Projekt sofinancira Javna agencija za knjigo RS. www.tol.sik.si/primorci-beremo PROZA h Ervin Hladnik Milharèiè: Pot na orient Ted Kramolc: Tango v svilenih coklah Tone Partljiè: Dom Dom Darja Hoèevar: Ljubezen na meji Maruša Krese: Vsi moji božièi Tone Partljiè: Hvala vam, bogovi, za te blodnje a Marija Ahaèiè-Pollak: Nitke þivljenja Zoran Hoèevar: Ernijeva kuhna Martin Kuchling: Umor v zaspanem mestu Saða Pavèek: Na odru zveèer Zoran Hoèevar: Ðolen z brega Bojan Pavletiè: Zvoki barv Renata Aþman: Depra l Feri Lainšèek: Loèil bom peno od valov Joþe Hudeèek: Golobar Marko Pavliha: Nismo rojeni le zase b Esad Babaèiã: Trdobojec Feri Lainšèek: Nedotakljivi Jurij Hudolin: Pastorek Vanja Pegan: Nebo davnega poletja Gabriela Babnik: Koþa iz bombaþa Feri Lainšèek: Petelinji zajtrk Thomas Hüetlin: Þivljenje na skrajnih mejah Vanja Pegan: Potovanje na zaèetek poti Gabriela Babnik: V visoki travi Vesna Lemaiæ: Odlagališèe Tomaþ Humar: Ni nemogoèih poti Þarko Petan: Aforizmi za lahko noè Olga Babnik: Ðkotske korenine Staša Lepej – Bašelj: Camino Milan Petek Levokov: Popotniðki bazar orienta Renato Baretiã: Osmi poverjenik i Alojz Ihan: Romanje za dva … in psa Mirana Likar Bajželj: Sobotne zgodbe Metod Pevec: Teþa neba Vladimir Bartol: Alamut Ulla-Carin Lindquist: Veslanje brez vesel j Drago Janèar: To noè sem jo videl Metod Pevec: Veèer v Dubrovniku Cvetka Bevc: Soba gospe Bernarde Anica Lokar: Od Anice do Ane Antonovne Duðan Jelinèiè: Bela dama Devinska Matjaþ Pikalo: Modri e Alenka Bevèiè: Jutro na obzorju Dušan Jelinèiè: Umor pod K2 m Nika Maj: Iskanje izgubljenega fanta Matjaþ Pikalo: Vrtnar France Bevk: Kaplan Martin Èedermac Dušan Jelinèiè: Zvezdnate noèi Iztok Majheniè: Par Veno Pilon: Na robu Bojan Bizjak: Skala Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh Svetlana Makaroviè: Prekleti kadilci Klemen Pisk: Pihalec Bojan Bizjak: Za ograjo Erica Johnson Debeljak: Tujka v hiši domaèinov Svetlana Makaroviè: Saga o Hallgerd Sonja Porle: Èrni angel, varuh moj Andrej Blatnik: Spremeni me Boris Jukiæ: Pardon, madame Katarina Marinèiè: Prikrita harmonija Andrej Predin: Uèiteljice Zlatko Blaþiè: Zgodovina moje heroinske Miha Mazzini: Nemška loterija k Janez Kajzer: Sanjska hiša Ivan Pregelj: Matkova Tina odvisnosti Miha Mazzini: Telesni èuvaj Varja Kališnik: Svetlo modra Sebastijan Pregelj: Moþ, ki je jahal tigra Kristina Brenk: Obdarovanja Christopher Merrill: Ostali bodo samo žeblji Štefan Kardoš: Poboèje sonènega grièa Voranc Preþihov: Doberdob c Jani Mlakar: Hladen golaþ s toplim pivom France Cokan: Eno þivljenje je premalo Štefan Kardoš: Rizling polka Bert Pribac: Tam daleè pod juþnim kriþem Rudi Mlinar: Postaja è Ivanka Èadeþ: Èas metuljev Alma Karlin: Sama Benka Pulko: Pocestnica Rudi Mlinar: Ðepetanje lip Duðan Èater: Ata je spet pijan Alma Karlin: Samotno potovanje Vilma Puriè: Burjin èas Uroð Moènik: V 14 dneh do konca sveta Duðan Èater: Dþehenem Igor Karlovšek: Gimnazijec r Vinko Möderndorfer: Ljubezni sinjebradca (ali Pavle Rak: Zlati ptiè na kobrini glavi Aldo Èernigoj: Èas ob zori Igor Karlovšek: Gran Canaria Odprla sem oèi in ðla k oknu) Barbara Raue: December Moon Aksinja Kermauner:: Orionov meè d Avgust Demðar: Tanek led Vinko Möderndorfer: Opoldne nekega dne Uroð Ravbar: Potujmo skupaj okoli sveta Matjaž Klemše V zakrpanih gojzarjih Andrej Detela: Sanje v vzhodni sobi Vinko Möderndorfer: Pokrajina ðt. 2 Alojz Rebula: Skrivnost kostanjevega gozda Metka Klevišar: Moja èetrta kariera Duðan Dim: Rdeèa meseèina Milena Mohoriè: Zgodbe iz tridesetih let Alojz Rebula: Arhipel Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov Mate Dolenc: Morje v èasu mrka Andrej Moroviè: In si tu Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko skret Saðo Dolenc: Nove kratke zgodbe o skoraj Andrej Moroviè: Okoliðèine Magda Reja: Ime tvoje zvezde je Bilhadi Edvard Kocbek: Èrna orhideja vsem Marjana Moðkriè: Samo jesen Peter Rezman: Skok iz koþe Edvard Kocbek: Strah in pogum Desa Muck: Panika Mirjana Ribiè: Borzne tigrice f Joþe Felc: Cinober Aleksandra Kocmut: Trije razlogi Desa Muck: Peskovnik boga otroka Joþe Rode: Spopad pri mrzli reki Joþe Felc: Þiveti þivljenje Tatjana Kokalj: Draga Alina, draga Brina Marjan Roþanc: Ljubezen Evald Flisar: Èaj s kraljico Nina Kokelj: Poletje s klovnom n Katarina Nadrag: Utopljene sanje Franèek Rudolf: Jahta med drevjem Evald Flisar: Mogoèe nikoli Boris Kolar: Iqball hotel Bogdan Novak: Zdomci med brati s Evald Flisar: Na zlati obali Mirt Komel: Sarajevski dnevnik Luka Novak: Zlati deþ ali kaj hoèe moðki Veronika Simoniti: Zasukane ðtorije Evald Flisar: Opazovalec Nataša Konc: Lorenzutti Bela, bela Iilija Maja Novak: Karfanaum ali as killed Ifigenija Simonoviã: Konci in kraji John Fowles: Zbiratelj Ciril Kosmaè: Pomladni dan Vlasta Nussdorfer: Naðe deklice z vþigalicami Andrej E. Skubic: Fuþinski bluz Franjo Franèiè: HIPO Tomaž Kosmaè: Punk is dead Katarina Nzobandora: Zapoj mi Andrej E. Skubic: Lahko Marinka Fritz – Kunc: Janov krik Manca Košir: Drugaèna razmerja Rajko Slokar: Ðèebet v vojni o Fani Okiè: Da bo Þivljenje þivelo Marinka Fritz – Kunc: Zbogom, prijatelj moj Manca Košir: Otoki svetlobe Joþe Snoj: Ubijanje kaèe ali Zapoznela sporoèila Pedro Opeka: Bojevnik upanja o Gadu g Jostein Gaarder: Lepotica s pomaranèami Miroslav Košuta: Spomini angela Katice p Arto Paasilinna: Gozd obeðenih lisic Marko Sosiè: Tito, amor mijo Nejc Gazvoda: Camera obscura Lojze Kovaèiè: Otroške stvari Boris Pahor: Moje suhote in njihovi ljudje Borut Spacal: Noèni cvet Nejc Gazvoda: Sanjajo tisti, ki preveè spijo Lojze Kovaèiè: Zrele reèi Boris Pahor: Nekropola Tereza Srebrniè: V objemu sonène Afrike Polona Glavan: Noè v Evropi Marjana Kovaèiè: Dobrofarkt Boris Pahor: Zalivi Tadej Golob: Svinjske nogice Kajetan Koviè: Mala nebesa Jurij Paljk: Oèetovstvo malo drugaèe Branko Gradiðnik: Strogo zaupno na Irskem Kajetan Koviè: Pot v Trento Branko Gradiðnik: Strogo zaupno o Sloveniji Joško Kragelj: Iz vojne v novo življenje Viki Groðelj: Prehodil bi svet za en sam nasmeh.
Load more

Recommended publications
  • Intertekstualnost in Intermedialnost V Poeziji Uroša Zupana
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŢEVNOST ODDELEK ZA SLOVENISTIKO INTERTEKSTUALNOST IN INTERMEDIALNOST V POEZIJI UROŠA ZUPANA DIPLOMSKO DELO Mentorica NINA BARBIČ Izr. prof. IRENA NOVAK POPOV SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Somentor PRIMERJALNA KNJIŢEVNOST IN Izr. prof. MATEVŢ KOS LITERARNA TEORIJA LJUBLJANA, marec 2010 ZAHVALA V diplomi je poleg mojega truda in dela tudi delček vseh, ki so mi stali ob strani, zato bi se rada zahvalila staršem za dobre nasvete in smernice, predvsem pa za moralno podporo in vzpodbudo na vsakem koraku. Zahvaljujem se tudi svojemu fantu za vso pozitivno energijo, ki je olajšala proces pisanja. Zahvala gre tudi mentorjema za strokovno pomoč in usmeritve, ki so pripomogle k uspešnemu pisanju. POVZETEK Diplomsko delo poskuša z raziskovanjem medbesedilnih in intermedialnih navezav očrtati enega izmed vidikov poetike Uroša Zupana. Uvodni predstavitvi nekaterih teorij in pogledov na pojma intertekstualnost in intermedialnost sledi poglavje o avtorju, osredotočeno predvsem na njegovo ustvarjanje in prehode med sporočilnostjo posameznih zbirk, ki jasneje osvetljujejo določene značilnosti Zupanove poetike. V osrednjem in najobseţnejšem poglavju so s tabelarnimi prikazi posameznih intertekstualnih pojavitev podane informacije o pogostosti pojava in umestitvi primerov znotraj teorije, v analizah pa sem navezave in prevzete prvine predstavila v izvornem okolju ter poiskala podobnosti in razlike obeh pojavitev. V sklepih posameznih poglavij sem opredelila funkcije uporabljenih postopkov, ki so smerokazi pri ugotavljanju značilnosti Zupanove poetike. V poglavju o intermedialnih navezavah sem se osredotočala predvsem na umestitve konkretnih primerov v prej omenjene teorije in prav tako kot pri intertekstualnosti opredelila funkcije posameznih postopkov. Z opredelitvijo funkcij obeh prej omenjenih načinov navezovanja sem skušala preseči okvire zgolj določanja referenc in se dokopati do ključnih mest v Zupanovi pesniški drţi.
    [Show full text]
  • Kroki-Portreti Slovenskih Književnikov
    Zbirka DROBEN LIST Roman Kralj KROKI-PORTRETI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV 1 Roman Kralj KROKI-PORTRETI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Velenje, maj 2008 CIP - Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna Knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:929(084) 74.041.5(497.4):929Kralj R. KRALJ, Roman Kroki-portreti slovenskih književnikov / Roman Kralj. - Velenje : Knjižnica, 2008. - (Zbirka Droben list; 2) ISBN 978-961-92287-1-5 239155712 Kroki-portreti, izbrani v tej knjižici, so na- stali mimogrede. Portretiral sem vrsto znanih slovenskih književnikov, ki so v zadnjem deset- letju gostovali v Velenju. Pri tistih, ki so gosto- vali na literarnih večerih v Knjigarni Kulturnica, gre za portrete, narisane na hitro, saj je obisk trajal največ uro. Gost je dobil original, če mi ga je uspelo narisati dvakrat. Na Herbersteinskih srečanjih pa je bilo portretiranje težje, ker so iz- brani gostje odmaknjeno sedeli na vrtu ali stali za šankom. To pomeni, da je bilo treba risati hitro, oz. čakati na pravo pozo portretiranca. Redko uporabljam svinčnik, saj za radiranje ni časa. Največkrat uporabljam flomaster ali tuš in gladek papir. Kroki-portretov (tako književnikov kot dru- gih) je seveda veliko več; v tej knjižici je samo petindvajset priložnostno izbranih, medtem ko ostale morda objavim kdaj drugič. Avtor 3 Andrej Brvar Herbersteinsko srečanje književnikov, 2004 5 Marko Crnkovič Kulturnica, 2005 7 Aleš Debeljak Kulturnica, 2004 9 Erica Johnson Debeljak Kulturnica, 2004 11 Zdravko Duša Herbersteinsko srečanje književnikov, 2004 13 Ivo Frbežar Herbersteinsko
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Slovenia – Mine, Yours, Ours
    07 ISSN 1854-0805 July 2011 Slovenia – mine, yours, ours • INTERVIEW: Milan Kučan, Lojze Peterle • PEOPLE: Dr. Mrs. Mateja De Leonni Stanonik, Md. • SPORTS: Rebirth of Slovenian tennis • ART & CULTURE: Festival Ljubljana • SLOVENIAN DELIGHTS: Brda cherries are the best contents 1 In focus 6 Slovenia celebrates its 20th anniversary editorial 2 Interview 10 Milan Kučan and Lojze Peterle 3 Before and after 16 20 years of Slovenian Press Agency (STA) 4 Art & culture 27 THE WORLD ON A STAGE Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 32 Julon, the first in the world Slovenia – mine, yours, ours with “green” polyamide 1 2 Regardless the differences among us Slovenians, we nevertheless have a com- 6 Natural trails 48 mon view of what sort of a country we want to live in: a developed, open, tol- erant, free and solidaristic one – among creative individuals in one of the most Slovenian caves and their telliness developed countries, to put it shortly. We also set these values as our goal 20 years ago when Slovenia gained its independence. How do the former president of the MONTHLY COMMENTARY 4 presidency of the Socialist Republic of Slovenia Milan Kučan and the first prime “No” to referendum like jumping off a train? minister Lojze Peterle see those times today, 20 years later, how do they remem- ber them and how do they project them to the present time? Read about it in this BUSINESS 14 issue’s interview. The Economy is Being Revived and Exports are I was hopeful then and I’m hopeful now, says Dan Damon, Journalist, BBC World Increasing Service, in his letter: “I was hopeful for an independent Slovenia even before 1991 A LETTER 20 because I believed (unlike quite a few Slovenians I spoke to at the time) that Slo- venia would be viable as a small, self-governing nation.
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • Reference Živa Književnost 1994 – 2020
    REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija),
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
    BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska Fakulteta Oddelek Za Slavistiko Oddelek Za Slovenistiko
    UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Ljubljana, september 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Oddelek za slovenistiko (Dvopredmetni študijski program, slovenski jezik in književnost ter hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi) PRIMERJAVA DVEH PROZNIH LITERARNIH NAGRAD ─ SLOVENSKEGA KRESNIKA IN HRVAŠKEGA KSAVERJA ŠANDORJA GJALSKEGA Diplomsko delo univerzitetnega študija Eva Bišćan Mentorja: red. prof. dr. Miran Hladnik doc. dr. Đurđa Strsoglavec Ljubljana, september 2007 Zahvala Za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorjema, red. prof. dr. Miranu Hladniku in doc. dr. Đurđi Strsoglavec. VSEBINA stran 1 UVOD........................................................................................................................1 2 O NAGRADAH KRESNIK IN KSAVER ŠANDOR GJALSKI .....................................4 2.1 Razvoj nagrad od začetka do danes...........................................................................4 2.1.1 Razvoj nagrade kresnik ......................................................................................4 2.1.1.1 Temeljne stalnice kresnika ..........................................................................6 2.1.1.2 Še o K(k)resniku .........................................................................................7 2.1.2
    [Show full text]
  • Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
    medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]