Rp./Lirikon21
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Zbirka Medijskih Objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03
Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03. 07. 2012 Število objav: 4 Tiskani mediji: 2 Splet: 1 Radijske postaje: 0 Televizijske postaje: 1 Teletekst: 0 Spremljane teme: 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Kulturna šola Opus 1 Seznam objav v zbirki: Naslov Šoštanjski pevci so se predstavili Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 18 Površina: 266 cm2 1 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor A.P. 3 Teme 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Naslov Zborovska srečanja: uvodoma večer z APZ Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si (WEB); 0 2 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor NR 4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Naslov Žirija v ožji izbor za Veronilcino nagrado uvrstila pet zbirk Zaporedna št. Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11000 Stran: 2 Površina: 185 cm2 3 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor STA, C.R. 6 Teme Opus Naslov Osnovna šola Prestranek je ponovno prejela naziv Kulturna šola Zaporedna št. Medij; Doseg Sponka TV; 0 17:00 Trajanje: 1 min 4 Rubrika / Datum Sponka novice, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor neznan avtor 7 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Kulturna šola 2 Kazalo Šoštanjski pevci so se predstavili Po dobrih štirih desetle- zone pripravijo tematski letni stjo Dunjo Tinauer. študentko tjih delovanja se lahko Me- koncert, ki je med poslušalci Akademije za glasbo Ljubljana šani pevski zbor Svoboda izredno toplo sprejet. Zbor se iz opernega petja pri priznani Šoštanj pohvali predvsem s je neprekinjeno udeleževal profesorici vokalne tehnike, pridnostjo in z zavzetostjo tekmovanja Naša pesem od izredni profesorici Alenki članov, ki pod dolgoletnim leta 1982 do 2003 in prejel pet Dernač Bunta. -
Kroki-Portreti Slovenskih Književnikov
Zbirka DROBEN LIST Roman Kralj KROKI-PORTRETI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV 1 Roman Kralj KROKI-PORTRETI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Velenje, maj 2008 CIP - Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna Knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09:929(084) 74.041.5(497.4):929Kralj R. KRALJ, Roman Kroki-portreti slovenskih književnikov / Roman Kralj. - Velenje : Knjižnica, 2008. - (Zbirka Droben list; 2) ISBN 978-961-92287-1-5 239155712 Kroki-portreti, izbrani v tej knjižici, so na- stali mimogrede. Portretiral sem vrsto znanih slovenskih književnikov, ki so v zadnjem deset- letju gostovali v Velenju. Pri tistih, ki so gosto- vali na literarnih večerih v Knjigarni Kulturnica, gre za portrete, narisane na hitro, saj je obisk trajal največ uro. Gost je dobil original, če mi ga je uspelo narisati dvakrat. Na Herbersteinskih srečanjih pa je bilo portretiranje težje, ker so iz- brani gostje odmaknjeno sedeli na vrtu ali stali za šankom. To pomeni, da je bilo treba risati hitro, oz. čakati na pravo pozo portretiranca. Redko uporabljam svinčnik, saj za radiranje ni časa. Največkrat uporabljam flomaster ali tuš in gladek papir. Kroki-portretov (tako književnikov kot dru- gih) je seveda veliko več; v tej knjižici je samo petindvajset priložnostno izbranih, medtem ko ostale morda objavim kdaj drugič. Avtor 3 Andrej Brvar Herbersteinsko srečanje književnikov, 2004 5 Marko Crnkovič Kulturnica, 2005 7 Aleš Debeljak Kulturnica, 2004 9 Erica Johnson Debeljak Kulturnica, 2004 11 Zdravko Duša Herbersteinsko srečanje književnikov, 2004 13 Ivo Frbežar Herbersteinsko -
Slovenia – Mine, Yours, Ours
07 ISSN 1854-0805 July 2011 Slovenia – mine, yours, ours • INTERVIEW: Milan Kučan, Lojze Peterle • PEOPLE: Dr. Mrs. Mateja De Leonni Stanonik, Md. • SPORTS: Rebirth of Slovenian tennis • ART & CULTURE: Festival Ljubljana • SLOVENIAN DELIGHTS: Brda cherries are the best contents 1 In focus 6 Slovenia celebrates its 20th anniversary editorial 2 Interview 10 Milan Kučan and Lojze Peterle 3 Before and after 16 20 years of Slovenian Press Agency (STA) 4 Art & culture 27 THE WORLD ON A STAGE Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 32 Julon, the first in the world Slovenia – mine, yours, ours with “green” polyamide 1 2 Regardless the differences among us Slovenians, we nevertheless have a com- 6 Natural trails 48 mon view of what sort of a country we want to live in: a developed, open, tol- erant, free and solidaristic one – among creative individuals in one of the most Slovenian caves and their telliness developed countries, to put it shortly. We also set these values as our goal 20 years ago when Slovenia gained its independence. How do the former president of the MONTHLY COMMENTARY 4 presidency of the Socialist Republic of Slovenia Milan Kučan and the first prime “No” to referendum like jumping off a train? minister Lojze Peterle see those times today, 20 years later, how do they remem- ber them and how do they project them to the present time? Read about it in this BUSINESS 14 issue’s interview. The Economy is Being Revived and Exports are I was hopeful then and I’m hopeful now, says Dan Damon, Journalist, BBC World Increasing Service, in his letter: “I was hopeful for an independent Slovenia even before 1991 A LETTER 20 because I believed (unlike quite a few Slovenians I spoke to at the time) that Slo- venia would be viable as a small, self-governing nation. -
BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva Knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21
BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju. -
PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma -
Reference Živa Književnost 1994 – 2020
REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija), -
Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. -
Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana. -
Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri. -
Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka KumarHiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher. -
The Center for Slovenian Literature
Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature. -
Programska Knjižica Večera Poezije 2017
Program Mala Veronika Večer Rok Komel, član Celjskega literarnega društva Fit media d.o.o. je med 11. januarjem in 26. aprilom 2017 organizirala drugi nagradni pesniški natečaj za srednješolce Mala Veronika. O Mali Veroniki Na natečaj se je prijavilo 45 srednjih šol. poezije mag. Vanesa Čanji, direktorica, Fit media d.o.o. Vse pesmi so po vrstnem redu prejetja Lavreatinja Male Veronike, Karin Vrbek, Šolski center Celje, objavljene na spletni strani Veronikine Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije nagrade www.veronikini-veceri.si. Ocene za izbor nagrajenke ali nagrajenca za Pesmi nominirank in nominirancev za Veronikino nagrado 2017 Malo Veroniko sta dali 3-članska strokovna Gregor Podlogar žirija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), Veronika Dintinjana dr. Robert Simonišek in Petra Kolmančič, žirijo je imenoval organizator natečaja, in Iztok Osojnik »občinstvo« (prejeti veljavni e-glasovi). Barbara Korun Boris A. Novak Lavreatinja Utemeljitev priznanja Zlatnik poezije 2017 Male Veronike je Jože Volfand, Fit media d.o.o. Karin Vrbek, s podelitvijo foto osebni arhiv VERONIKINE NAGRADE, Pogovor s prejemnikom Zlatnika poezije 2017 Andrejem Brvarjem Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, MALE VERONIKE in ZLATNIKA POEZIJE za leto 2017 mehatroniko in medije, ki je prav tako Utemeljitev izbora žirije za Veronikino nagrado 2017 zmagovalka občinstva. Dan mi je dan… Ivan Dobnik, predsednik strokovne žirije za Veronikino nagrado 2017 (Andrej Brvar) S pesniškim natečajem Mala Veronika želimo Nagovori mlade spodbuditi k pesniškemu izražanju in Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje jim ponuditi prostor za promocijo njihovega Celje, Stari grad Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije pesniškega ustvarjanja, jih spodbuditi k (v primeru dežja Narodni dom Celje), Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev razmišljanju o besedi in pomenu besede v torek, 29.