DOCSLIB.ORG

Slovenska Medkulturna Neoavantgarda

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenska Medkulturna Neoavantgarda Tega velikana slovenske modernistične poezije, enega najbolj prevajanih evropskih pesnikov, želimo predstaviti ob njegovem življenjskem jubileju, dopolnitvi 70 let, v luči slovenske in ostalih južnoslovanskih književnosti. Gre za slovenskega avtorja, pesnika, ki se zanj živo zanima ves literarni svet. Tomaž Šalamun je danes slovenski svetovni pesnik, je »slovenska pesniška blagovna znamka,« ki jo prevaja, o njej piše in govori zagotovo vsaka pomembnejša nacionalna kultura. Avtorjev življenjski jubilej omogoča resnično veliko priložnost, da to pozitivno zunanjo energijo, ki jo zna izvabiti Šalamunovo pesništvo, vrnemo na izhodiščno točko njegovega fizičnega in kulturnega začetka, v Zagreb, njegovo rojstno mesto, ter v Koper in Ljubljano; v slovenski jezik in medkulturno okolje, v mediteranski in srednjeevropski kulturni kontekst. Več na: www.studentskazalozba.si http://217.72.92.208/salamun/ foto: Suhadolonik foto: Jože SLOVENSKA PROGRAMSKI in ORGANIZACIJSKI ODBOR PROJEKTA prof. dr. Zvonko KOVAČ, Univ. v Zagrebu, izr. prof. dr. Krištof Jacek KOZAK, Univ. na Primorskem, MEDKULTURNA izr. prof. dr. Vesna MIKOLIČ, Univ. na Primorskem, izr. prof. dr. Irena NOVAK - POPOV, Univ. v Ljubljani, doc. dr. Barbara PREGELJ, Univ. na Primorskem, Aleš ŠTEGER, Študentska založba, Ljubljana NEOAVANTGARDA Projekt organizirajo: POEZIJA IN SVET Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu študije Koper TOMAŽA ŠALAMUNA Oddelek za slovenistiko sreda in četrtek, 19. in 20. oktober 2011 Zagreb, Ljubljana, Koper Na simpoziju vam bo Šalamunova zbirka izbranih pesmi Kdaj (Beletrina, 2011) Fakulteta za humanistične študije Koper, na voljo po promocijski ceni! Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, Študentska založba PROGRAM sreda, 19. oktober 2011 četrtek, 20. oktober 2011 Zagreb, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, D–I Koper, Fakulteta za humanistične študije Koper, Burja 1 9.00–12.00 OTVORITEV 9.00 OTVORITEV • Zvonko Maković: Ekstaza stvari: Tomaž Šalamun i arte povera • Ivana Latković: Povijesni obzor Šalamunova ranog pjesništva • Krištof Jacek Kozak: Skriti dvojnik avantgardnega pesnika • Alenka Jensterle - Doležal: Diskurz lirskega subjekta v zgodnji poeziji Tomaža Šalamuna • Đurđica Čilić Škeljo: Poliglosija u poeziji Tomaža Šalamuna • Denis Poniž: Zgodnja Šalamunova poezija in pesem Zakaj sem fašist • Ivan Majić: Šalamunove prevedene zbirke na hrvatski i njegova recepcija • Alenka Jovanovski: (Simbolno) nasilje v poeziji Tomaža Šalamuna • Branislav Oblučar: Tomaž Šalamun u tekstovima hrvatskih pjesnika • Marjetka Golež Kaučič: Zoopoetika v poeziji Tomaža Šalamuna 12.00–12.30: PREMOR 11.30–12.00: PREMOR 12.30–14.30 • Zvonko Kovač: Šalamunova neoavantgarda med moderno in postmoderno Razstava Ekspresionizam u Hrvatskoj • Aleš Debeljak: Tomaž Šalamun in mednarodni kontekst • Marcello Potocco: Amerika, kult pesniškega jaza in ironija: nekaj kontrastov • Meta Kušar: Metafizična inteligenca Tomaža Šalamuna sreda, 19. oktober 2011 • David Bandelj: Angažirana medkulturnost Šalamunove poezije Ljubljana, Knjigarna Konzorcij 14.00–15.30: PREMOR ZA KOSILO 18.00 • Ivo Svetina: Tomaž Šalamun in Dušan Pirjevec PESNIKI BEREJO ŠALAMUNA • Irena Novak - Popov: Tomaž Šalamun skozi oči mlajše/mlade slovenske poezije Svoje in pesmi Tomaža Šalamuna bodo prebirali Andrej Brvar, Milan Jesih, Dušan • Tatjana Rojc: Estetsko dejanje Šalamunove Balade za Metko Krašovec Jovanović, Josip Osti, Ivo Svetina in Veno Taufer, pa tudi sam Šalamun. • Simona Škrabec: Pogled izseljenca – Balada za Metko Krašovec Večer bo povezovala Tina Košir. • Aleš Vaupotič, Narvika Bovcon: Integracija pesniške zbirke Balada za Metko Krašovec Tomaža Šalamuna v medij videa 17.30–18.00: PREMOR • Barbara Pregelj: Eternidad prevoda • Tomaž Brejc: Kdaj: zdaj Koper, Galerija Loža 20.00 Pesniški večer s Tomažem Šalamunom Pogovor z avtorjem bo vodil Andrej Medved, glasbena spremljava kitaristov Srednje glasbene šole v Kopru, pod mentorstvom prof. Tatjane Brecelj..
Load more

Recommended publications
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
    medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri.
    [Show full text]
  • Festivalna Antologija
    XV 2019 MEDNARODNA REVIJA ZA POEZIJO XXI. ST. IDR. LIRIKONFESTOVE ZADEVE FESTIVALNA ANTOLOGIJA KAZALO Rp./Lirikon21, letnik XV (2019), jubilejna festivalna izdaja Lirikonfestovo podnebje 2019 MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE 2019 International Lirikonfest Velenje 2019 18. MEDNARODNO KNJIŽEVNO SREČANJE V VELENJU 007 Namesto urednikovega uvodnika Ivo Stropnik / hvalnica brzdanju Uvod v melanholijo Andrej Medved / Melanholija v 19. in 20. st. – od G. de Nervala do A. Artauda in P. Celana 011 LIRIKONFESTOVIH 60 60 lavreatov v 18 letih mednarodnega festivala Lirikonfest Velenje (2002–2019); 60 glasov slovenske in prevedene poezije, književne refleksije ter slovenskega potopisa XXI. st. 2003 – Lucija Stepančič; 2004– Dragica Breskvar, Ludwig Hartinger; 2005 – František Benhart, Prišleki (LUD Literatura), Uredništvo kulturno-umetniških in literarnih oddaj (Radio Slovenija); 2006– Gančo Savov, Nadja Dobnik, Andrej Medved; 2007 – Bożena Tokarz, Emil Tokarz, Andrej Medved, Milan Vincetič; 2008– Kari Klemelä, Mateja Bizjak Petit, Milan Dekleva, 12 Mitja Čander, Meta Kušar; 1 2009– Matjaž Kmecl, Andrej Rozman, Draga Rinkema, Urška Zupanec, Vinko Möderndorfer; 2010 – Nadežda Starikova, Peter Kuhar, Boris A. Novak; 2011 – Peter Scherber, Tanja Petrič, Milan Jesih; 2012 – Evgen Bavčar, Orsolya Gallos, Andrej Pleterski, Peter Kolšek, Manca Erzetič; 2013 – Nikollë Berishaj, Željko Perović, Lenka Daňhelová, Zoran Pevec; 2014 – Zdravko Kecman, Namita Subiotto, Esad Babačić; 2015 – Karol Chmel, Daniela Kocmut, Andrej Pleterski, Maja Vidmar; 2016 – Zvonko Kovač,
    [Show full text]
  • Igor Divjak Predsednik Žirije Za Veroniko
    Informacija za medije Igor Divjak predsednik žirije za Veroniko V strokovni žiriji za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko v letu 2018 so Mojca Pišek, novinarka in kritičarka, Ivo Stropnik, pesnik, in dr. Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec, ki bo letos predsedoval žiriji. Žiranti bodo vrednotili pesniške zbirke, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Upoštevati morajo le izvirne pesniške zbirke, torej ne izborov, prav tako ne zbirk poezije za otroke. Zbirka lahko izide pri slovenski, zamejski založbi ali v samozaložbi. Kot so se dogovorili na prvem sestanku, bo žirija za nagrado nominirala pet pesniških zbirk do 20. julija. Lavreata, lavreatinjo bodo razglasili 28. avgusta v Celju. Veronikio nagrado bo Mestna občina Celje v sodelovanju s partnerji letos podelila dvaindvajsetič. Nagrada znaša 4000 evrov bruto, nagrajenka, nagrajenec pa prejme tudi listino Mestne občine Celje. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc in Boris A. Novak. Hkrati z Veronikino nagrado bo Fit media, pobudnik in organizator nagrade, podelila štirinajsti Zlatnik poezije pesnici, pesniku za vseživljenjski opus. Doslej so z zlatnikom Zlatarne Celje požlahtnili svoj prispevek slovenski literaturi in besedi: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos in Andrej Brvar. Na podelitvi Veronikine nagrade in zlatnika poezije se bo tudi letos predstavil dijak z zmagovalno pesmijo za malo Veroniko.
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • May '68 in Yugoslavia
    SLAVICA TER 24 SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal VOLUME 24 (2020/I) May ’68 in Yugoslavia SLAVICA TER 24 SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal VOLUME 24 (2020/I) May ’68 in Yugoslavia SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal ISSN 1592-0291 (print) & 2283-5482 (online) WEB www.slavica-ter.org EMAIL [email protected] PUBLISHED BY Università degli Studi di Trieste Dipartimento di Scienze Giuridiche, del Linguaggio, dell’Interpretazione e della Traduzione Universität Konstanz Fachbereich Literaturwissenschaft Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko EDITORIAL BOARD Roman Bobryk (Siedlce University of Natural Sciences and Humanities) Margherita De Michiel (University of Trieste) Tomáš Glanc (University of Zurich) Vladimir Feshchenko (Institute of Linguistics, Russian Academy of Sciences) Kornelija Ičin (University of Belgrade) Miha Javornik (University of Ljubljana) Jurij Murašov (University of Konstanz) Blaž Podlesnik (University of Ljubljana, technical editor) Ivan Verč (University of Trieste, editor in chief) ISSUE CO-EDITED BY Jernej Habjan and Andraž Jež EDITORIAL Antonella D’Amelia (University of Salerno) ADVISORY BOARD Patrizia Deotto (University of Trieste) Nikolaj Jež (University of Ljubljana) Alenka Koron (Institute of Slovenian Literature and Literary Studies) Đurđa Strsoglavec (University of Ljubljana) Tomo Virk (University of Ljubljana) DESIGN & LAYOUT Aljaž Vesel & Anja Delbello / AA Copyright by Authors Contents 8 Yugoslavia between May ’68 and November ’89:
    [Show full text]
  • SRL 2013 1 07.Pdf | DOST
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_07.pdf | DOST. 30/09/21 23.22 UDK 821.163.6.09-1 Irena Novak Popov Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani SODOBNA SLOVeNSKA POeZIJA V LITeRARNI VeDI Pričujoči pregled ne teži v absolutno izčrpnost, ampak predstavlja žanre strokovnega pisa- nja za različne naslovnike in rabe. Poleg strogo znanstvenih tekstov zajema tudi bolj esejistič- ne, interpretativne in strokovno informativne. Iz monografij, študij in spremnih besed je vidno prizadevanje po razvidu v tem obsežnem, komaj obvladljivem delu literarne ustvarjalnosti. Količina in razvitost pesništva je v obratnem sorazmerju z njenim položajem med literarnimi zvrstmi, ko je iz nekdanjega središča zdrsnilo v neslišno obrobnost in uživanje izbrancev. Ti so profesionalni poznavalci z univerz in inštitutov, kompetentni v literarnovednem diskurzu, ki ga rabijo za specialistični opis izbranih segmentov, ter ljubitelji, med katerimi je največ pesnikov, ki pogosto prevzemajo vloge razlagalcev, urednikov in posredovalcev. Ključne besede: sodobna slovenska poezija, pesniške zbirke, antologije, interpretacije 1 Literarna zgodovina Po menjavi epistemoloških paradigem in dekonstrukciji zgodovinopisja je za- znavno samospraševanje o »velikem žanru« in metodah konstruiranja literarne zgo- dovine. Na Slovenskem so ga načeli prispevki udeležencev konference Kako pisati literarno zgodovino danes? (2003), ki odseva nezadostnost in nezadovoljstvo s sta- njem sodobnega literarnozgodovinskega pisanja. Zadnja velika sintetična literarna zgodovina, ki zajema celoten sistem produkcije, recepcije in obdelave, je Slovenska književnost III iz leta 2001. V skupinskem projektu so si pregled lirike, pripovedne proze, dramatike, mladinske književnosti, literarnih revij in programov, literarne vede in kritike ter prevodne književnosti razdelili tedaj najaktivnejši univerzitetni učitelji in znanstveni raziskovalci.
    [Show full text]
  • 1 Mednarodni Lirikonfest Velenje
    Mednarodni Lirikonfest Velenje 2002–2017_predstavitev17fvk2 V17-2_ist 30/6-17sr // kv 29/8-17 Predstavitev festivala www.lirikonfest-velenje.si MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE International Lirikonfest Velenje Das internationale Lirikonfest Velenje 1 Lirikonfestovo podnebje / rezervat za poezijo festival liričnega in potopisnega občutja (21. marec–21. junij :: od cvetenja do zorenja češenj) ŠESTNAJST LET KNJIŽEVNO USTVARJALNIH (2001/2002–2017) MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE :: www.lirikonfest-velenje.si rezervat za poezijo :: pomladni festival liričnega in potopisnega občutja (21. marec–21. junij :: od cvetenja do zorenja češenj) Mednarodno književno srečanje v Velenju Mednarodni Lirikonfest Velenje (MLFV) je tradicionalni celoletni literarni fe- stival liričnih umetnosti XXI. st. – z osrednjim programom mednarodnega književ- 2 nega srečanja v Velenju (v juniju ali septembru) –, ki ga od leta 2002 (do 2007 imeno- van »Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov z mednarodno udeležbo«) organizirata Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) in asociacija Velenika v sodelovanju s tujimi in slovenskimi partnerji. Pobudnik ustanovitve, programski in organizacijski vodja festivala je književnik Ivo Stropnik. Mednarodni Lirikonfest Velenje (»rezervat za poezijo«, »festival liričnega ob- čutja«) je že poldrugo desetletje vpet v predstavitve in popularizacijo umetniške lite- rature XXI. st., njenih ustvarjalcev, prevajalcev, mednarodnih posrednikov slovenske literature in jezika drugim narodom, organizatorjev, urednikov idr. poznavalcev slo-
    [Show full text]
  • Celje, 2. Julij 2012 Informacija Za Medije Znane Nominacije Za Veronikino Nagrado Žirija Za Podelitev Veronikine Nagrade Za
    Celje, 2. julij 2012 Informacija za medije Znane nominacije za Veronikino nagrado Žirija za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, v žiriji so Milan Vincetič, dr. Alenka Jovanovski in Gregor Podlogar, je med nekaj več kot 200 pesniškimi zbirkami nominirala pet knjig poezije: Primoža Čučnika Mikado (založba Beletrina), Miklavža Komelja Roke v dežju (LUD Literatura), Taje Kramberger Z roba klifa (Center za slovensko književnost) in Tomislava Vrečarja Ime mi je Veronika (Založba Pivec). Med izbranimi je samo eno novo ime, ki doslej še ni bilo blizu Veronikine nagrade. Taja Kramberger si je nagrado delila s Tonetom Pavčkom leta 2007, Miklavž Komelj pa je bil Veronikin nagrajenec leta 2002 in nato še enkrat nominiran. Rekorder pri nominacijah je Peter Semolič, saj so ga doslej v najožji izbor žirije uvrstile že sedmič, prvič leta 2002. Taja Kramberger v najnovejši, obsežni pesniški zbirki Z roba klifa z izrazito avtobiografsko noto, saj poetizira tudi »odstranitev z delovnega mesta« na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in odločitev na sodišču, ki je razsodilo v njen prid. V zadnji pesmi v zbirki med drugim napiše: Ljubim poezijo. Toda pravi mi: naj ta pesem umre, če to pomeni, da bodo ljudje živeli bolje, da bo družba bolj pravična in bodo mračnjaki vseh vrst res odgovarjali za svoja dejanja. Pesem je le podana roka. Taja Kramberger je doslej izdala devet knjig poezije, šest v slovenščini, za zbirko Vsakdanji pogovori je prejela Veronikino nagrado. Zbirka Roke v dežju je sedma pesniška zbirka Miklavža Komelja. V eni izmed pesmi v knjigi se vprašuje: Poezija: edini način govorjenja besed brez vsakih skritih pomenov? Naslovi nekaterih pesmi v zbirki Roke v dežju: Pesem Leninovega brata, Roka, ki je znala samo ubiti, Kakšna bližina med vrhom in prepadom, Igor Zabel, Grob Zdenke Kidrič – Marjete, Srp in kladivo Tine Modotti, In če je bilo vzpenjanje – padanje… Miklavž Komelj je prejel Veronikino nagrado za zbirko Rosa leta 2002, med nominiranci pa je bil tudi za zbirko Hipodrom.
    [Show full text]
  • Download Pranger Lyricbook
    lyrik book Sample Translations Slovenian Poetry in World Languages ● 95 Slovenian poets ● 34 translators ● 16 world languages ● 6 editors Pranger Festival encourages critics to reflect on poetic texts and promotes translation analysis of poetry. Every year since 2006, the festival translates a selection of poems by nine Slovenian poets from poetry collections published the year before. Each year, a different target language is selected for the translation. All translation booklets are available at pranger.si/en/lyrikbook The brochure was made as part of a project which is organized by the Malinc publishing house and connects lesser-known publishers in international cooperation. and also as part of the new Pranger Lyrikbook project. Albanian 2020 Poetry: Esad Babačić, Varja Balžalorsky Antić, Jure Jakob, Klarisa Jovanović, Alenka Jovanovski, Maja Miloševič, Milan Šelj, Andreja Štepec, Kaja Teržan Translation: Nikollë Berishaj Editor: Nada Grošelj Basque 2018 See Spanish and Basque. Bosnian and Croatian 2006 Poetry: Primož Čučnik, Peter Kolšek, Blaž Lukan, Brane Mozetič, Aleš Mustar, Marcelo Potocco, Ivo Svetina, Maja Vidmar, Aleš Šteger Translation: Josip Osti, Edo Fičor, Branko Čegec Editor: KUD Pranger Cultural Association Danish 2011 Poetry: Miljana Cunta, Primož Čučnik, Ivan Dobnik, Anja Golob, Tina Kozin, Boris A. Novak, Brane Senegačnik, Ivo Svetina, Aleš Šteger Translation: Silvana Orel Kos, Cay Dollerup Editor: Nada Grošelj FOTO FOTO Dutch 2009 Poetry: Veronika Dintinjana, Franjo Frančič, Primož Repar, Milan Dekleva, Maja Vidmar, Miklavž Komelj, Peter Semolič, Cvetka Lipuš, Milan Jesih Translation: Morgane Hansses, Frederik Mergaerts, Liese Vossen, Roel Schuyt Editor: Mateja Seliškar Kenda German 2020 Poetry: Nina Dragičević, Blaž Iršič, Nina Kremžar, Matej Krajnc, Zalka Drglin, Monika Vrečar, Brane Senegačnik, Iztok Osojnik, Lucija Stupica Translation: Urška P.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo JAK Z Aleto 2009
    LETNO POROČILO ZA LETO 2015 Ljubljana, februar 2015 VSEBINA: 1. RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................. 3 1.1. Računovodski izkazi ................................................................................................................... 3 1.2. Pojasnila k računovodskim izkazom za leto 2015 ................................................................... 15 Poslovni dogodki po datumu bilance stanja ................................................................ 22 2. POSLOVNO POROČILO ........................................................................................................... 24 2.1 Predstavitev agencije .............................................................................................................. 25 2.2 Zakonske in druge pravne podlage ........................................................................................ 27 2.3 Dolgoročni cilji JAK ............................................................................................................... 29 2.4 Realizacija ciljev v letu 2015 .................................................................................................. 32 31. Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu (www.knjiznisejem.si/) ................................... 48 2.5 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev .................................................................... 50 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev je podana upoštevaje fizične, finančne in
    [Show full text]
  • The Poetic Ludism of Milan Jesih U Ime Slobode: Pesnički Ludizam Milana Jesiha
    In the Name of Freedom: The Poetic Ludism of Milan Jesih U ime slobode: pesnički ludizam Milana Jesiha ❦ Darja Pavlič ▶ [email protected] SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal ISSN 1592-0291 (print) & 2283-5482 (online) VOLUME 24 (2020/I), pp. 160–182 DOI 10.13137/2283-5482/30675 SLAVICA TERGESTINA 24 (2020/I) ▶ May ’68 in Yugoslavia This paper examines how the demand U radu se analizira pitanje kako for freedom was fulfilled in Milan je ostvaren imperativ za slobodom Jesih’s poetry from different pe- u različitim periodima pesničkog riods, paying particular attention stvaralaštva Milana Jesiha, s poseb- to the origin of the label ludism. In the nim naglaskom na genezu termina broader perception, language play ludizam. U širem smislu reči, jezička was central to Slovenian ludism, igra je ključna za slovenački ludizam, but it flourished without a clear link međutim, takvo polazište se razvilo to Derrida’s concept of the play of sig- bez jasnog oslanjanja na Deridin pojam nification or Heidegger’s idea of ​​being igre označavanja ili Hajdegerovu as play. A comparison of Jesih’s poetry ideju o biću kao igri. Upoređivanjem collections Uran v urinu, gospodar! Jesihovih zbirki Uran v urinu, gospodar! (Uranus in the Urin, Master!), Soneti (Uran u urinu, gospodare!), Soneti (Sonnets) and Maršal (Marshal) shows i Maršal, postaje evidentno da sve tri that all three books open up space for knjige otvaraju prostor za karneva- carnivalisation, as they connect the lizaciju, s obzirom na to da povezuju high with the low, and the comical with visoko s niskim, smešno s ozbiljnim, the serious.
    [Show full text]