DUBA-DUBRAVKA, ANA SAMBOLEC Updated, January 2019 / 10 Pages E-Mail: [email protected] 1/10
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. -
Uradna Razglasitev Lavreatov Jubilejnega 20
medijem / sporočilo za javnost / uvkf 18-6-21 Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021) Velenjska knjižna fundacija, ki te dni zaznamuje 20-letnico delovanja in obenem festivala »liričnega in potopisnega občutja« Lirikonfest Velenje – književnega srečanja z mednarodnimi gosti ter uglednimi literarnimi nagradami in priznanji – razglaša četverico letošnjih lavreatov. Lavreati Lirikonfesta Velenje 2021 Miklavž Komelj, Aleš Šteger, Ivo Svetina, Dragica Fabjan Andritsakos 20. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju (2021) Festival liričnega in potopisnega občutja / Rezervat za poezijo 13. do 16. septembra 2021 v Vili Bianca in v »Gaju poezije Velenje« Akademija Poetična Slovenija 2021 – slavnostna podelitev festivalnih nagrad in priznanj – Velenje, Vila Bianca, 14. septembra 2021 Miklavž Komelj (foto Matej Metlikovič) Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos prejme slovenski pesnik Miklavž Komelj. * * * Miklavž Komelj (1973, Kranj, živi v Ljubljani) je ustvarjalec vsestranskih razsežnosti, kot pesnik pa se je najprej uveljavil kot pisec vezane besede. V tem začetnem obdobju so ga zaznamovali petrarkistični soneti, od katerih je kasneje prešel k pisanju bolj razprtih pesniških oblik. V zadnjem desetletju je izdal vrsto zbirk, za katere pa je vendarle značilno vse od krajših fragmentarnih do daljših široko razprtih pesmi. Za krajše je značilna zenovska misel in haiku globina, medtem ko so daljše pesmi filozofsko refleksivne. V zvezi z večplastnostjo njegove avtopoetike lahko omenimo medbesedilnost in citatnost ter pomenljivo sporočilnost, ki ima svoja izhodišča v antični mitologiji, biblijski religiji, umetnostni zgodovini in kolektivnem spominu. Poetični premišljevalec zaznava denaturirano naravo, širjave kozmosa, išče univerzalno v singularnem, včasih tudi z nadrealističnimi elementi v miselni in besedni igri. -
Strategija Razvoja Turizma V Občini Šoštanj
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI ŠOŠTANJ Delovna verzija PROJEKTNA SKUPINA Naročnik projekta: Občina Šoštanj Trg svobode 12 3325 Šoštanj Župan: Darko Menih Vodja projekta na strani naročnika: Izvajalec projekta: TOPOL, d.o.o. Topolšica 94 3326 Topolšica Vodja projekta na strani izvajalca: Urška Delopst, izvršni direktor Strokovni sodelavci na strani izvajalca projekta: 2 Kazalo PROJEKTNA SKUPINA ................................................................................................................ 2 Kazalo ........................................................................................................................................ 3 POVZETEK PREDLAGANIH INVESTICIJ V RAZVOJ TURIZMA................................................... 6 Seznam predlaganih investicij ........................................................................................... 6 Ocena predlaganih investicij ............................................................................................. 6 Grafični prikaz lokacije predloga ...................................................................................... 6 Viri financiranja izvedbe predlogov .................................................................................. 6 NAMEN IN CILJ TURISTIČNEGA KONCEPTA ................................................................... 6 Uvod ....................................................................................................................................... 7 Predstavitev ..................................................................................................................... -
Multiple Temporalities of the Partisan Struggle from Post-Yugoslav Nationalist Reconciliation Back to Partisan Poetry
https://doi.org/10.37050/ci-08_08 GAL KIRN Multiple Temporalities of the Partisan Struggle From Post-Yugoslav Nationalist Reconciliation Back to Partisan Poetry CITE AS: Gal Kirn, ‘Multiple Temporalities of the Partisan Struggle: From Post-Yugoslav Nationalist Reconciliation Back to Partisan Poetry’, in Multistable Figures: On the Critical Potential of Ir/Reversible Aspect- Seeing, ed. by Christoph F. E. Holzhey, Cultural Inquiry, 8 (Vienna: Turia + Kant, 2014), pp. 163–90 <https://doi.org/10.37050/ci-08_ 08> Multistable Figures: On the Critical Potential of Ir/Reversible Aspect-Seeing, ed. by Christoph F. RIGHTS STATEMENT: E. Holzhey, Cultural Inquiry, 8 (Vienna: Turia + Kant, 2014), pp. 163–90 © by the author(s) This version is licensed under a Creative Commons Attribution- ShareAlike 4.0 International License. ABSTRACT: The article departs from the diagnosis of post-Yugoslav contemporary accounts of Yugoslav and partisan events. The critique of nationalist and Yugono- stalgic discourses discloses shared assumptions that are based on the ‘romantic’ temporality of Nation and on history as a closed process. In the main part of the article the author works on the special, multiple temporality of partisan poetry that emerged during the WWII partisan struggle. The special temporality hinges on the productive and tensed relationship between the ‘not yet existing’ — the position of the new society free of foreign occupation, but also in a radically transformed society — and the contemporary struggle within war, which is also marked by the fear that the rupture of the struggle might not be remembered rightly, if at all. The memory of the present struggle remains to be the task to be realized not only for poets, but for everyone participating in the struggle. -
Festivalna Antologija
XV 2019 MEDNARODNA REVIJA ZA POEZIJO XXI. ST. IDR. LIRIKONFESTOVE ZADEVE FESTIVALNA ANTOLOGIJA KAZALO Rp./Lirikon21, letnik XV (2019), jubilejna festivalna izdaja Lirikonfestovo podnebje 2019 MEDNARODNI LIRIKONFEST VELENJE 2019 International Lirikonfest Velenje 2019 18. MEDNARODNO KNJIŽEVNO SREČANJE V VELENJU 007 Namesto urednikovega uvodnika Ivo Stropnik / hvalnica brzdanju Uvod v melanholijo Andrej Medved / Melanholija v 19. in 20. st. – od G. de Nervala do A. Artauda in P. Celana 011 LIRIKONFESTOVIH 60 60 lavreatov v 18 letih mednarodnega festivala Lirikonfest Velenje (2002–2019); 60 glasov slovenske in prevedene poezije, književne refleksije ter slovenskega potopisa XXI. st. 2003 – Lucija Stepančič; 2004– Dragica Breskvar, Ludwig Hartinger; 2005 – František Benhart, Prišleki (LUD Literatura), Uredništvo kulturno-umetniških in literarnih oddaj (Radio Slovenija); 2006– Gančo Savov, Nadja Dobnik, Andrej Medved; 2007 – Bożena Tokarz, Emil Tokarz, Andrej Medved, Milan Vincetič; 2008– Kari Klemelä, Mateja Bizjak Petit, Milan Dekleva, 12 Mitja Čander, Meta Kušar; 1 2009– Matjaž Kmecl, Andrej Rozman, Draga Rinkema, Urška Zupanec, Vinko Möderndorfer; 2010 – Nadežda Starikova, Peter Kuhar, Boris A. Novak; 2011 – Peter Scherber, Tanja Petrič, Milan Jesih; 2012 – Evgen Bavčar, Orsolya Gallos, Andrej Pleterski, Peter Kolšek, Manca Erzetič; 2013 – Nikollë Berishaj, Željko Perović, Lenka Daňhelová, Zoran Pevec; 2014 – Zdravko Kecman, Namita Subiotto, Esad Babačić; 2015 – Karol Chmel, Daniela Kocmut, Andrej Pleterski, Maja Vidmar; 2016 – Zvonko Kovač, -
The Music of the National Liberation Struggle and Social Engagement
Partisan Resistance Today? The Music of the National Liberation Struggle and Social Engagement Ana Hofman and Martin Pogačar They kept trying to smother the songs of resistance, but they did not smother them, ever, nor the spark of resistance, which was constantly smouldering here and there and burst into a flame of rebellion. (Hercigonja and Karakljajić 1962) Any interpretation of the past can only be a dissonant and dynamic, always political and without doubt a performative process. This spurs the emergence of and competition between alternative interpretations of the past that may also be understood as acts of opposition and even resistance to dominant and/or competing narratives. This is particu- larly clear when references to particular historical periods or events are problematised in daily political struggles and media discourses: recourse to alternate histories or the search for alternative visions of the past can thus be regarded as an attempt to devise a potential con- ceptual framework within which an articulation of alternative politics 21 (visions of the future) is possible. This carries with it certain (political) connotations that in the post-Yugoslav context are powered by the his- torical experience and perpetual reinterpretations of the national lib- eration struggle and antifascist resistance, as well as the entire period of socialist Yugoslavia – these periods have notably defined Yugoslav and contemporary social, (pop) cultural and political milieux, and the responses to it. In this essay, we discuss the shifting meanings and ascribed in- terpretations of the historical experience of the Yugoslav antifascist resistance as expressed through music. In an attempt to encourage this reflection on the musical expressions of the partisan resistance from a historical perspective, we primarily analyse scholarly works and media discourses and combine historical, musicological and cultural studies approaches. -
Igor Divjak Predsednik Žirije Za Veroniko
Informacija za medije Igor Divjak predsednik žirije za Veroniko V strokovni žiriji za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko v letu 2018 so Mojca Pišek, novinarka in kritičarka, Ivo Stropnik, pesnik, in dr. Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec, ki bo letos predsedoval žiriji. Žiranti bodo vrednotili pesniške zbirke, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Upoštevati morajo le izvirne pesniške zbirke, torej ne izborov, prav tako ne zbirk poezije za otroke. Zbirka lahko izide pri slovenski, zamejski založbi ali v samozaložbi. Kot so se dogovorili na prvem sestanku, bo žirija za nagrado nominirala pet pesniških zbirk do 20. julija. Lavreata, lavreatinjo bodo razglasili 28. avgusta v Celju. Veronikio nagrado bo Mestna občina Celje v sodelovanju s partnerji letos podelila dvaindvajsetič. Nagrada znaša 4000 evrov bruto, nagrajenka, nagrajenec pa prejme tudi listino Mestne občine Celje. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc in Boris A. Novak. Hkrati z Veronikino nagrado bo Fit media, pobudnik in organizator nagrade, podelila štirinajsti Zlatnik poezije pesnici, pesniku za vseživljenjski opus. Doslej so z zlatnikom Zlatarne Celje požlahtnili svoj prispevek slovenski literaturi in besedi: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos in Andrej Brvar. Na podelitvi Veronikine nagrade in zlatnika poezije se bo tudi letos predstavil dijak z zmagovalno pesmijo za malo Veroniko. -
Slovenska Medkulturna Neoavantgarda
Tega velikana slovenske modernistične poezije, enega najbolj prevajanih evropskih pesnikov, želimo predstaviti ob njegovem življenjskem jubileju, dopolnitvi 70 let, v luči slovenske in ostalih južnoslovanskih književnosti. Gre za slovenskega avtorja, pesnika, ki se zanj živo zanima ves literarni svet. Tomaž Šalamun je danes slovenski svetovni pesnik, je »slovenska pesniška blagovna znamka,« ki jo prevaja, o njej piše in govori zagotovo vsaka pomembnejša nacionalna kultura. Avtorjev življenjski jubilej omogoča resnično veliko priložnost, da to pozitivno zunanjo energijo, ki jo zna izvabiti Šalamunovo pesništvo, vrnemo na izhodiščno točko njegovega fizičnega in kulturnega začetka, v Zagreb, njegovo rojstno mesto, ter v Koper in Ljubljano; v slovenski jezik in medkulturno okolje, v mediteranski in srednjeevropski kulturni kontekst. Več na: www.studentskazalozba.si http://217.72.92.208/salamun/ foto: Suhadolonik foto: Jože SLOVENSKA PROGRAMSKI in ORGANIZACIJSKI ODBOR PROJEKTA prof. dr. Zvonko KOVAČ, Univ. v Zagrebu, izr. prof. dr. Krištof Jacek KOZAK, Univ. na Primorskem, MEDKULTURNA izr. prof. dr. Vesna MIKOLIČ, Univ. na Primorskem, izr. prof. dr. Irena NOVAK - POPOV, Univ. v Ljubljani, doc. dr. Barbara PREGELJ, Univ. na Primorskem, Aleš ŠTEGER, Študentska založba, Ljubljana NEOAVANTGARDA Projekt organizirajo: POEZIJA IN SVET Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu študije Koper TOMAŽA ŠALAMUNA Oddelek za slovenistiko sreda in četrtek, 19. in 20. oktober 2011 Zagreb, Ljubljana, Koper Na simpoziju -
Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo -
May '68 in Yugoslavia
SLAVICA TER 24 SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal VOLUME 24 (2020/I) May ’68 in Yugoslavia SLAVICA TER 24 SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal VOLUME 24 (2020/I) May ’68 in Yugoslavia SLAVICA TERGESTINA European Slavic Studies Journal ISSN 1592-0291 (print) & 2283-5482 (online) WEB www.slavica-ter.org EMAIL [email protected] PUBLISHED BY Università degli Studi di Trieste Dipartimento di Scienze Giuridiche, del Linguaggio, dell’Interpretazione e della Traduzione Universität Konstanz Fachbereich Literaturwissenschaft Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko EDITORIAL BOARD Roman Bobryk (Siedlce University of Natural Sciences and Humanities) Margherita De Michiel (University of Trieste) Tomáš Glanc (University of Zurich) Vladimir Feshchenko (Institute of Linguistics, Russian Academy of Sciences) Kornelija Ičin (University of Belgrade) Miha Javornik (University of Ljubljana) Jurij Murašov (University of Konstanz) Blaž Podlesnik (University of Ljubljana, technical editor) Ivan Verč (University of Trieste, editor in chief) ISSUE CO-EDITED BY Jernej Habjan and Andraž Jež EDITORIAL Antonella D’Amelia (University of Salerno) ADVISORY BOARD Patrizia Deotto (University of Trieste) Nikolaj Jež (University of Ljubljana) Alenka Koron (Institute of Slovenian Literature and Literary Studies) Đurđa Strsoglavec (University of Ljubljana) Tomo Virk (University of Ljubljana) DESIGN & LAYOUT Aljaž Vesel & Anja Delbello / AA Copyright by Authors Contents 8 Yugoslavia between May ’68 and November ’89: -
UDK 821.163.6.09:725.94(497.4) Marijan Dović ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana the NETWO
UDK 821.163.6.09:725.94(497.4) Marijan Dović ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana THE NETWORK OF MEMORIALS OF SLOVENE Literary Culture AS SEMIOTIC Appropriation OF (National) Space This article treats the network of memorials or memorial landmarks of Slovene literary culture, which began forming in the middle of the nineteenth century and yet today powerfully marks the Slovene territories’ cultural landscape. The first part of the article reviews historical models for the formation of such networks, which can be understood as the semiotic appropria- tion of (national) space connected with the canonization of a handful of prominent »cultural saints« and numerous men of letters of lesser stature. Then the partial results of a GIS project to map Slovene literary memorials are appraised, along with its methodological challenges and possible contributions to a better understanding of the spaces of Slovene literary culture. Key words: Slovene literature, literary culture, cultural nationalism, cultural saints, me- morials, mnemotopes, space 1 Introduction Literature’s semiotic interventions into geographic space are not limited to the textual sphere. Literary cultures reshape physical spaces by means of the network of memorial sites (mnemotopes, lieux de mémoire) as well. Such networks have visibly marked the geographic spaces of European cultures, especially since the late eight- eenth century, when cultural nationalism started spreading rapidly over the conti- nent. Their treatment in this article has a twofold motivation. On the one hand, it is prompted by study of canonization of national poets and other »cultural saints« that has exposed space as an important element. -
SRL 2013 1 07.Pdf | DOST
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_07.pdf | DOST. 30/09/21 23.22 UDK 821.163.6.09-1 Irena Novak Popov Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani SODOBNA SLOVeNSKA POeZIJA V LITeRARNI VeDI Pričujoči pregled ne teži v absolutno izčrpnost, ampak predstavlja žanre strokovnega pisa- nja za različne naslovnike in rabe. Poleg strogo znanstvenih tekstov zajema tudi bolj esejistič- ne, interpretativne in strokovno informativne. Iz monografij, študij in spremnih besed je vidno prizadevanje po razvidu v tem obsežnem, komaj obvladljivem delu literarne ustvarjalnosti. Količina in razvitost pesništva je v obratnem sorazmerju z njenim položajem med literarnimi zvrstmi, ko je iz nekdanjega središča zdrsnilo v neslišno obrobnost in uživanje izbrancev. Ti so profesionalni poznavalci z univerz in inštitutov, kompetentni v literarnovednem diskurzu, ki ga rabijo za specialistični opis izbranih segmentov, ter ljubitelji, med katerimi je največ pesnikov, ki pogosto prevzemajo vloge razlagalcev, urednikov in posredovalcev. Ključne besede: sodobna slovenska poezija, pesniške zbirke, antologije, interpretacije 1 Literarna zgodovina Po menjavi epistemoloških paradigem in dekonstrukciji zgodovinopisja je za- znavno samospraševanje o »velikem žanru« in metodah konstruiranja literarne zgo- dovine. Na Slovenskem so ga načeli prispevki udeležencev konference Kako pisati literarno zgodovino danes? (2003), ki odseva nezadostnost in nezadovoljstvo s sta- njem sodobnega literarnozgodovinskega pisanja. Zadnja velika sintetična literarna zgodovina, ki zajema celoten sistem produkcije, recepcije in obdelave, je Slovenska književnost III iz leta 2001. V skupinskem projektu so si pregled lirike, pripovedne proze, dramatike, mladinske književnosti, literarnih revij in programov, literarne vede in kritike ter prevodne književnosti razdelili tedaj najaktivnejši univerzitetni učitelji in znanstveni raziskovalci.