Skupnost V Gledališcu/Theatre and Community Ljubljana, 2021
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
am fi 9.Letnik / Volume 1 Številka / Number te Revija za teorijo scenskih umetnosti Journal of Performing Arts Theory 2021 at er Skupnost v gledališcu/Theatre and Community Ljubljana, 2021 am fi 9.Letnik / Volume 1 Številka / Number te Revija za teorijo scenskih umetnosti Journal of Performing Arts Theory 2021 at er Skupnost v gledališcu/Theatre and Community AMFITEATER Revija za teorijo scenskih umetnosti / Journal of Performing Arts Theory Letnik / Volume 9, Številka / Number 1 ISSN 1855-4539 (tiskana izdaja) 1855-850X (elektronska izdaja) Glavni in odgovorni urednik: Gašper Troha Uredniški odbor / Editorial Board: Zala Dobovšek (Univerza v Ljubljani), Primož Jesenko (Slovenski gledališki inštitut), Matic Kocijančič (Slovenski gledališki inštitut), Bojana Kunst (Justus-Liebig-Universität Gießen, DE), Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani), Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani), Maja Murnik (Inštitut za nove medije), Barbara Orel (Univerza v Ljubljani), Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), Maja Šorli (Univerza v Ljubljani), Tomaž Toporišič (Univerza v Ljubljani) Mednarodni uredniški odbor / International Editorial Board: Mark Amerika (University of Colorado, US), Marin Blažević (Sveučilište u Zagrebu, HR), Ramsay Burt (De Montfort University, GB), Joshua Edelman (Manchester Metropolitan University, GB), Jure Gantar (Dalhousie University, CA), Anna Maria Monteverdi (Università degli Studi di Milano, IT), Janelle Reinelt (The University of Warwick, GB), Anneli Saro (Tartu Űlikool, EE), Miško Šuvaković (Univerzitet Singidunum, RS), S. E. Wilmer (Trinity College Dublin, IE) Soizdajatelja: Slovenski gledališki inštitut (zanj Mojca Jan Zoran, direktorica) in Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (zanjo Tomaž Gubenšek, dekan) Published by: Slovenian Theatre Institute (represented by Mojca Jan Zoran, Director) and University of Ljubljana, Academy of Theatre, Radio, Film and Television (represented by Tomaž Gubenšek, Dean) Prevod/Translation: Jaka Andrej Vojevec Lektoriranje slovenskega besedila / Slovenian Language Editing: Andraž Polončič Ruparčič Lektoriranje angleškega besedila / English Language Editing: Jana Renée Wilcoxen Korektura / Proofreading: Gašper Troha in/and Jana Renée Wilcoxen Bibliotekarka / Librarian: Bojana Bajec (UL AGRFT) Oblikovanje / Graphic Design: Simona Jakovac Priprava za tisk / Typesetting: Nina Šturm Tisk / Print: CICERO, Begunje, d.o.o. Število natisnjenih izvodov / Copies: 200 Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke: 10 €. Cena dvojne številke: 18 €. Letna naročnina: 16 € za posameznike, 13 € za študente, 18 € za institucije. Poštnina ni vključena. The journal is published twice annually. Price of a single issue: 10 €. Price of a double issue: 18 €. Annual subscription: 16 € for individuals, 13 € for students, 18 € for institutions. Postage and handling not included. Prispevke, naročila in recenzentske izvode knjig pošiljajte na naslov uredništva / Send manuscripts, orders and books for review to the Editorial Office address: Amfiteater, SLOGI, Mestni trg 17, Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta / E-mail: [email protected] Ljubljana, junij 2021 / Ljubljana, June 2021 Revijo za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater je leta 2008 ustanovila Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. / Amfiteater – Journal of Performing Arts Theory was founded in 2008 by the University of Ljubljana, Academy of Theatre, Radio, Film and Television. Revija je vključena v / The journal is included in: MLA International Bibliography (Directory of periodicals), Scopus, DOAJ. Izdajo publikacije sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. / The publishing of Amfiteater is supported by the Slovenian Research Agency and the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. Kazalo / Contents Uvodnik 9 Preface 13 Razprave / Articles Tomaž Toporišič Collectives, Communities and Non-Hierarchical Modes of Creation from the 1970s till the 1990s 19 Kolektivi, skupnosti in nehierarhični načini ustvarjanja od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja 49 Višnja Kačić Rogošić Keeping the Promise of Community: Communal Efforts on the Contemporary Zagreb Non-Institutional Scene 53 Držati obljubo skupnosti: skupnostni napori na sodobni zagrebški neinstitucionalni sceni 65 Aldo Milohnić O skupinskem in snovalnem ustvarjanju v slovenskem gledališču 69 On Collective and Devised Creation in Slovenian Theatre 85 Gašper Troha Me slišiš? Simone Semenič in vprašanje ne več dramske pisave 89 can you hear me? by Simona Semenič and the question of no-longer-dramatic writing 105 Promise Nyatepeh Nyatuame, Akosua Abdallah Youth Theatre and Community Empowerment in Ghana 123 Mladinsko gledališče in opolnomočenje skupnosti v Gani 145 Branko Jordan Beton ltd.: A Case Study 151 Beton ltd.: študija primera 161 Marina Pallarès Elias The Theatre of Yes: Beauty as the Axis of Change for the Transformation of Communities Through Their Own Stories 165 Gledališče DA-ja: lepota kot središče sprememb za preobrazbo skupnosti prek njenih lastnih zgodb 181 6 The Intelektrurálně Collective (Amálie Bulandrová, Anna Chrtková, Andrea Dudková) Prague is Not Czech: Artistic Project as a Public Service 184 Praga ni Češka: umetniški projekt kot javna storitev 200 Recenzije / Book Reviews Eva Kučera Šmon Gledališče potencialnosti in potencial njegove skupnosti 204 Kaja Jurgele Abstraktna umetnost kot vzvod dejanskih sprememb 212 Navodila za avtorje 218 Submission Guidelines 220 Vabilo k razpravam / Call for papers 222 Uvodnik1 9 2 Gledališče je neločljivo povezano s skupnostjo , saj ga določa soprisotnost akterjev Amfiteatra in gledalcev oz. kolektivna narava recepcije. Seveda pa to ni edina plat gledališča, ki je povezana s skupnostjo. Tokratna številka raziskuje različne načine vzpostavljanja skupnosti v dramatiki in gledališču od sredine 20. stoletja. Tu gre najprej za kolektivno naravo gledališke produkcije (v zadnjem času npr. pojav snovalnega in skupnostnega gledališča), potem za vzpostavljanje skupnosti med igralci/akterji/performerji in gledalci, za moč gledališča, da oblikuje in spreminja družbo oz. določeno skupnost, pa tudi za vprašanje, kako se takšna skupnost oblikuje že v samem gledališkem tekstu. Prispevki tokratne številke se teh vprašanj lotevajo z zelo različnih strani in v mednarodnem kontekstu. Uvodni članek Tomaža Toporišiča tako predstavlja razvoj gledaliških kolektivov in nehierarhičnega načina ustvarjanja na Slovenskem od Gledališča Pupilije Ferkeverk do Slovenskega mladinskega gledališča. Prav eksperimentalna gledališča sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja so pustila odločilni pečat, ki je viden tudi pri sodobnih gledaliških skupinah, kakršne so En-Knap, Betontanc, Mini teater in Via Negativa. Razširitev tega vprašanja v mednarodni prostor predstavlja analiza gledaliških kolektivov, ki so se na hrvaški neinstitucionalni sceni ukvarjali z ustvarjanjem skupnosti in s spreminjanjem družbe. Lucidno analizo tega razvoja je prispevala Višnja Kačić Rogošić, ki ugotavlja, da vse te skupine druži želja po transformaciji posameznika in družbe. Aldo Milohnić se ukvarja z aktualnima pojavoma – s snovalnim in skupinskim gledališčem – ki ju analizira prek odnosa ustvarjalne ekipe do režiserja in dramatika skozi zgodovino 20. in 21. stoletja pri nas. Gašper Troha razširi obravnavano polje na dramsko besedilo oz. na vprašanje dramskega in ne več dramskega teksta. Gre za ponovno pojavljanje dramskega v delih Simone Semenič in za analizo, kako je izkušnja ne več dramskega teksta vplivala na sodobno dramsko pisavo, ki v večji meri ohranja prepoznavne karakterje, dejanje in družbenokritično sporočilo. 1 Uredništvo te številke in pisanje uvodnika je potekalo na AGRFT Univerze v Ljubljani v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave P6-0376, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 2 Ideja za tematsko številko se je rodila ob 50-letnici obstoja EG Glej, ki je bilo v svojem delovanju tesno povezano z raziskovanjem skupnosti v gledališkem ustvarjanju. V oktobru 2020 je pod naslovom Skupnost deluje potekal tudi mednarodni znanstveni simpozij, ki so ga organizirali UL AGRFT, SLOGI in Gledališče Glej. 10 Teoretične razprave so dopolnjene s štirimi študijami primerov. Najprej raziskava dela centra za mlade v Gani, ki skuša tudi prek gledališča opolnomočiti mlade iz marginaliziranih okolij Gane. Avtorja dokazujeta, da prav gledališče močno vpliva na razvoj samozavesti in motivacije. Branko Jordan v zanimivem članku analizira kolektivno ustvarjanje v skupini Beton Ltd. in nam prek lastne izkušnje odpira pasti in dileme igralskega kolektiva. Gledališče DA-ja je umetniški pristop, ki ga je Marina Pallares-Elias razvila ob delovanju v Mehiki in sodelujočim omogoča soočanje z njihovimi travmatičnimi izkušnjami. Na drugačen način pa z umetnostjo vstopa v marginalna okolja Češke Praga ni Češka kolektiv Intelektrurálně (intelektualni in ruralni), ki je za Praški kvadrienale pripravil projekt in ga potem razvijal naprej. Tu umetniški kolektiv razširja obzorje sodobnega intelektualca (običajnega sprejemnika umetnosti) z različnimi srečanji z ruralnimi prostori, njihovimi prebivalci in avtentičnimi zgodbami. Tako se vračamo na izhodiščno ugotovitev, da je povezava med skupnostjo in gledališčem predvsem način, na katerega se skuša doseči transformacija vseh vpletenih. Čeprav je slednja, kot ugotavljajo tudi razprave,