E 41 Spodbuda.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Neustrašnim zaljubljencem Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2006 ISBN 978-961-6519-19-9 $ Boris Šinigoj Spodbuda k filozofiji Ljubljana 2019 Elektronska knjižna zbirka $ e–41 Urednik Gorazd Kocijančič Boris Šinigoj Spodbuda k filozofiji Jezikovni pregled Janez Sivec Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2019 Elektronska izdaja e–41 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300184832 ISBN 978-961-7011-74-6 (pdf) Spodbuda k filozofiji Kazalo 7 Prolegomena Kaj je filozofija? Skok v ljubezensko pustolovščino 5 O prvi zaljubljenosti v modrost 9 Logos preseženi mythos? 24 Živi spomin na srčno lepoto 28 Od kod prihajamo, kdo smo, kam gremo? 34 Čudenje kot odprtost za Skrivnost 39 Nesrečna zavest: vznik potrebe po filozofiji 47 Drevo življenja in drevo filozofije 52 Umetnost odkrivanja skrivnosti 6 Med koreninami in krošnjo 75 Filozofija starih 75 Pri Grkih doma 8 Sedmeri modri in Anaharzisova usoda 9 Od kod porajanje v bivanje? 99 Izgubljeni v Brezmejnem? 06 Blisk, ki razsvetli obzorje 22 Vse je po podobi števila 45 Na pragu Noči in Dneva 99 Med Ljubeznijo in Sovraštvom 23 Vesoljni Um in neskončno? 262 Zagovor vedoče nevednosti — 5 — Boris Šinigoj 379 Iskanje odgovorov na Kantova štiri vprašanja 392 Od drznih razkritij breztalnosti mišljenja do strašnih razodetij smrti 42 Vprašanje duha in biti v času, ki prihaja 433 Biblija kot hermenevtični izziv in neizčrpni vir mišljenja 465 Osvobajajoči paradoks svetega Frančiška Asiškega 485 Namesto epiloga — 6 — Spodbuda k filozofiji Prolegomena Ich bin nun überzeugt, daß der höchste Akt der Vernunft, der, indem sie alle Ideen umfaßt, ein ästhetischer Akt ist und daß Wahrheit und Güte nur in der Schönheit verschwistert sind. Der Philosoph muß ebensoviel ästhetische Kraft besitzen als der Dichter. Die Menschen ohne ästhetischen Sinn sind unsere Buchstabenphilosophen. Die Philosophie des Geistes ist eine ästhetische Philosophie. Prepričan sem torej, da je najvišje dejanje uma tisto, v katerem so zaobjete vse ideje, in to je estetsko dejanje, in da sta Resnica in Dobrost sestri samo v Lepoti. Filozof mora imeti prav toliko estetske moči kot pesnik. Ljudje brez estetskega smisla so naši črkovni filozofi. Filozofija duha je estetska fi- lozofija. G. W. F. Hegel Odlomek iz Najstarejšega načrta sestava nemškega idealizma (Das älteste Systemprogramm des deutschen Idealismus), ki se je kot osnu- tek ohranil v Heglovem rokopisu. Danes velja za skupni sad mlado- stnih prizadevanj trojice šolskih prijateljev iz Tübingena, pozneje znamenitih filozofov F. W. J. Schellinga, G. W. F. Hegla in pesnika Friedricha Hölderlina. Izvirnik nav. po: Digitale Bibliothek II: Phi- losophie von Plato bis Nietzsche, izd. F.–P. Hansen, Berlin 998 (= DB II): Hegel – Werke, Bd. , str. 234–235. Prim. celotno besedilo v: Nova revija 28–29/984, prev. Tine Hribar, str. 329–3220. — 7 — Boris Šinigoj Ali filozofi v svojem srcu in v srcih svojih bližnjih še zmo- remo prebuditi posluh za resnična vprašanja, kakršna so ne tako davno po Platonovem in Kantovem zgledu tvegali trije mladostni prijatelji iz tübingenskih šolskih klopi? Imamo dovolj srčnosti za drzen vzlet duha, ki od nekdaj druži filozo- fa in pesnika, spomnimo se le uvodnih stihov Parmenidove pesnitve ali vedrega vzklika na smrt čakajočega Sokrata o filozofiji kot največji umetnosti Muz?2 Smo tedaj filozofijo pripravljen vzeti zares in jo živeti kot vajo v umiranju sebi in slabi neskončnosti sveta, kakor je to za Sokratom ob zatonu svoje dobe s stihi na ustnicah izpričal rimski patricij Boetij,3 da o ekstatični ljubezni srednjeveških mistikov in drugih izvoljencev do svojega nesmrtnega Ljubega iz ponižnosti in nevpeljanosti raje molčim?4 Bojim se, da se taki vzgoji, ki bi v iščočih dušah pognala čudovite pomladne cvetove duhovno prebujenega življenja,5 v našem nevzgojenem času približamo le redko in najmanj v kaki za to poklicani ustanovi. Sumničavi do duhovnega iz- ročila se raje zapletamo v odmišljena in poljubna enodnevna razpravljanja, medtem ko nas prvinskost življenja nezadržno odnaša v neznano, novim vekovom naproti ... 6 2 Prim. Platon, Fajdon 6a. 3 Prim. Boethius, Consolatio Philosophiae (Tolažba Filozofije); lat. izvirnik z angl. prev. je dostopen tudi na internetu: http://etext.lib. virginia.edu/latin/boethius/consolatio.html. 4 Prim. življenja in dela Pindarja, Platona, Plotina, Prokla; Gregorja iz Nacianca, Gregorja iz Nise in njegove sestre Makrine, Dionizija Areopagita, Evagrija, Maksima Spoznavalca, Romana Meloda, Sime- ona Novega Teologa, Hildegarde iz Bingna, Methilde Magdeburške, Marguerite Porete, Mojstra Eckharta, Angela Silezija; Juda Halevija, srednjeveških kabalistov; sufijev Al Bistamija, Al Haladža, Ibn Ara- bija, Džalaludin Rumija ... 5 Prim. Evelyn Underhill, „The Education of the Spirit“, v: The Essen- tials of Mysticism and Other Essays, Oxford 995, str. 59 sl. 6 Prim. Nikolaj Berdjajev, Novi srednji vek, prev. B. Šinigoj, Ljubljana 999, str. 3 sl. — 8 — Spodbuda k filozofiji Mar je potem čudno, da filozofija danes komaj zmore nagovoriti človeka, še posebej mladega, ki bi moral biti naj- bolj zvedav? Mu posredovati predokus neslutene Lepote, kolikor globoko v sebi še hrani skriti zaklad: dovzetnost za njen smisel, ki je obenem smisel Dobrega in Resničnega? Je v svetu naraščajočega koristoljubja sploh mogoče izkopati ta nekoristni zaklad in po Sokratovem vzoru zastaviti zanj svo- je življenje? Ali pa z iskrenim priznanjem lastne nevednosti vsaj pokazati nanj kot na plemeniti sad potrpljive vzgoje in nesebične ljubezni do resnice? Zdi se, da tudi na tako odkritosrčen in ranljiv bivanjski patos nihče med nami ni več pripravljen. Raje ga z varne razdalje in z lažno akademsko držo „subjekta, za katerega se predpostavlja, da ve“ in ki tudi sam zase „predpostavlja, da ve“, vzvišeno motrimo kot razsvetljenemu razumu ne- primerno razčustvovanost, ki ostaja v najboljšem primeru kuriozum zgodovinskega spomina. In vendar pod usedlinami tega spomina še utriplje živo srce in vzplamteva novo upanje. Upanje, da si filozofski Eros in njegova Muza spet podata roko v srčnem vzletu zaljub- ljenca v modrost, ki ne želi več razpravljati o črki, ampak vzleteti kakor „pero na Kraljevem dihu“ 7 in pri tem tvegati tudi norost iz ljubezni do Resničnega. Mar ni le tako mogoče upati, da kdaj tudi sami dosežemo vzgojenost srca, da bi na- posled nesmrtno zaljubljeni „umrli od poljuba“ 8 in se znova rodili od zgoraj, iz oživljajočih plamenov duha? Napočil je čas za novo srečanje življenja in filozofije, pes- ništva in filologije, glasbe in filokalije, za oživitev resnične 7 Prim. Hildegarda iz Bingna, Epistolae, v: J. P. Migne, Patrologia latina 97, 352c–d. 8 Izraz srednjeveške judovske mistike, ki je bil posebno drag krščan- skemu renesančnemu filozofu Picu della Mirandola. Prim. Eugenio Garin, Spisi o humanizmu in renesansi, prev. Srečko Fišer, Ljubljana 993, str. 57 sl. — 9 — Boris Šinigoj filozofije duha. Prizadevanje v tej smeri je odkrita namera pričujočega pisanja, ki ne želi biti poduk v znamenju črke, ampak iskrena duhovna spodbuda k ljubezni do modrosti. Priznam, da se spričo nedosežne veličine sorodnih podvigov, ki segajo od Platonovih razgovorov s Sokratom do Hölder- linovih pisem Diotimi in Solovjovovih samotnih srečanj s Sofijo, s tesnobo zavedam svoje začetne nebogljenosti in nerodnega jecljanja. Vendar srčno upam in ponižno prosim Vsevišnjega, da po nesebični ljubezni do modrosti in priče- vanju drugih zaljubljencev kljub lastni nevrednosti prejmem v dediščino in nadaljnje posredovanje vsaj skromen delež na resnični filozofiji, posredovani po nesmrtnem Logosu, ki domuje onkraj vekov.9 Od ondod namreč ne izvira le skriv- nostna intuicija resnice, ki vselej vznemirja rahločutne duše, ampak vanje milostno pronica tudi studenec upanja, ki ni- kdar ne presahne. 9 Prim. Klemen Aleksandrijski, Preproge ,8. — 0 — Spodbuda k filozofiji Kaj je filozofija? Skok v ljubezensko pustolovščino Ah, quem sabe, quem sabe, Se não parti outrora, antes de mim, Dum cais; se não deixe, navio ao sol Oblíquo da madrugada, Uma outra especie de pôrto? Ah, kdo ve, kdo ve, če nisem nekoč pred samim seboj že odpotoval z nekega nabrežja; če nisem z ladjo v poševnem jutranjem soncu odplul iz nekega drugačnega pristana? Fernando Pessoa0 S teboj, draga neznanka, in s teboj, dragi neznanec, že- lim deliti teh nekaj krhkih, a skrbno izbranih filozofskih drobtinic, to skromno popotnico, ki se, priznam, skriva za nekoliko neskromnim naslovom. Kajti tudi sam bom šele danes odrinil na globoko, potem ko sem zaradi neizkušeno- sti dolgo odlašal z odplutjem neznanemu Nabrežju naproti, 0 F. Pessoa ( 888–935), skrivnostni portugalski pesnik s preloma prejš- njega stoletja, ki je podpisal svojo poezijo z mnogimi heteronimi, tj. samostojnimi pesniškimi imeni, za katerimi so stale izmišljene, a celovite pesniške osebnosti; med njimi vsaj tri (Alberto Caiero, Ricardo Reis, Álvaro de Campos) z lastnim opusom! To večplastnost pesnikovega lika, v kateri se globoko zrcali bivanjska skrivnostnost sleherne človeške osebe, simbolično ponazarja pesnikovo lastno ime, saj beseda pessoa (izg. pšoa) v portugalščini pomeni „oseba“. Kakor pesnik tudi sami sebi kot iskalci in zaljubljenci v modrost ostajamo bitnostno nespoznatni in torej večni neznanci na pragu naše tvegane plovbe resnični filozofiji naproti. Uvodni in sklepni navedek sta iz daljše pesnitve Ode marítima, podpisane s heteronimom Á. de Cam- posa, ki je nastala ok. leta 95; prim.