DOCSLIB.ORG

Tri Generacije Šolskih Beril in Tematik V Prvem Triletju Osnovne Šole

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Mia Nardin Žagar TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo Ljubljana, 2018 86 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji Mia Nardin Žagar TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Magistrsko delo MENTOR: red. prof. dr. Igor Saksida Ljubljana, 2018 86 Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje. (Tone Pavček: Branje) I ZAHVALA V življenju lahko z voljo, pogumom in ljubeznijo dosežemo svoje sanje. Hvala vsem, ki ste mi pomagali tako v času študija kot pri nastajanju magistrske nalog: predvsem številnim profesorjem in ostalim zaposlenim na Pedagoški fakulteti za podporo in pomoč, ko sem jo potrebovala; 86 sošolkam razrednega pouka in prijateljem za spodbude in večere preživete ob skupnem učenju, ter kolegicam in kolegom v službi za pomoč in konstruktivne nasvete. Posebna zahvala red. prof. dr. Igorju Saksidi za spodbudne besede, kritične in strokovne posvete, razumevanje in usmerjanje ter za navdihujoče besede. Nazadnje iskrena zahvala še mojim najdražjim Tilnu, Tiamu, Bojani in še drugim ožjim družinskim članom za ljubezen, razumevanje, podporo in predvsem veliko mero potrpežljivosti in spodbudnih besed. II POVZETEK Učenci se v prvem obdobju šolanja že srečujejo z različnimi književnimi besedili, tudi in predvsem v sklopu branja osnovnošolskih beril. Za nekatere učence lahko berila, ki se pojavljalo pod različnimi naslovi, predstavljajo prvi stik z raznolikostjo slovenske in tuje literature ter so temelji, na katerih se nato gradi posameznikov seznam prebranih del in nadaljnje znanje oz. poznavanje literature šolskega kanona. Ker se v obdobju prvih let šolanja temelji učencev za poznavanje literature po večini šele gradijo, me je zanimalo, kako k temu pripomorejo zdajšnja berila in tudi, kako se je to odražalo v preteklosti. Tako kot se spreminjata družba in šolstvo skozi desetletja, se spreminjajo tudi učila. Predvsem berila pogosto posredno odražajo stanje v družbi in tudi socialno-zgodovinska dogajanja. Čeprav je za književna besedila značilno, da spodbujajo bralčevo domišljijo, čustva, čute, manj pa preverljive podatke o resničnem svetu, se lahko prek nabora in analize vsebin samih besedil naučimo veliko o razmišljanju in razvoju samega procesa skozi desetletja. V svoji magistrski nalogi sem zato izbrala berila treh različnih generacij, da bi v sklopu teh ugotovila, kako sta se socialno-politična zgodovina in družbeno dogajanje skozi tematiko in vsebino odražala v izboru literature za učenje in branje ter na kakšni osnovi lahko pričakujemo, da bodo nastajala tudi berila v prihodnosti. Izbrala sem si berila prvih treh razredov osnovne šole. Analizirala sem tista, ki so bila v uporabi v šolskem letu 1971/72, v času šolanja svojih staršev (Prvo berilo; Drugo berilo in Tretje berilo), nato berila, ki sem jih kot učenka poznala in uporabljala v šolskem letu 1992/93 (Prvo berilo; Hiša, hiška, hiškica in Babica, ti loviš) ter zdajšnja berila, ki jih uporabljam kot učiteljica (Lili in Bine 1; Lili in Bine 2 ter Lili in Bine 3). Branje je ena izmed sporazumevalnih zmožnosti, ki jo urimo in obvladamo v času osnovne šole. Kako sprejemamo branje kot učenci in pozneje kot odrasli, je v veliki meri odvisno od tega, kako so literarna dela predstavljena in kako močna je motivacija za delo z besedili. Veliko vlogo igra pri tem učitelj oz. njegovo navdušenje, motiviranje in interakcija, ki jo vzpostavi med učenci in literarnimi deli, pri tem ne moremo zanemariti tudi samih učil. KLJUČNE BESEDE berilo, osnovna šola, tematika, avtor III ABSTRACT In early school years, students encounter various literary works, mostly as required primary school reading. For some students required reading can be the first contact with a variety of Slovenian or foreign literature. It is a foundation on which an individual's reading opus, learning and knowledge of literature is built. Because the students foundation for knowledge of literature is still being built, I was interested in how current as well as past required reading contributes to the process. Society and educational systems change throughout decades and so do teaching aids and tools.The latter, mostly required reading, often directly reflect the state of society as well as daily life trends. Despite the fact that artistic texts typically spark the reader's imagination, emotions and senses rather than verifiable information about the real world, the literary canon and the analysis of its texts can tell us a lot about the thinking and the development of the learning process throughout decades. 86 Therefore, I have chosen the required reading of three different generations for my master dissertation in order to determine how socio-political history and social atmosphere are reflected in the selection of reading and learning literature through their topics and contents, as well as to determine the basis upon which future reading will be created. I chose required reading in the first three grades of primary school. I analysed reading textbooks that were used in 1971/72 when my parents went to school (Prvo berilo, Drugo berilo and Tretje berilo), then the books that I knew and used as a student in 1992/93 (Prvo berilo; Hiša, hiška, hiškica and Babica, ti loviš!) and current required reading that I use as a teacher (Lili in Bine 1, Lili in Bine 2 and Lili in Bine 3). Reading is a skill that we develop and master in primary school. Our attitude to reading as students and later as adults largely depends on how literature is presented to us and how strong the motivation for working with texts is. A teacher's enthusiasm, motivation and interraction they develop with students and works of literature plays a big role. However, we can not disregard the importance of teaching aids either. KEYWORDS required reading, primary school, topic, author IV VSEBINA UVOD ......................................................................................................................... 1 TEORETIČNI DEL ...................................................................................................... 3 1 UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI ............................................................................. 3 1.1 Berila .............................................................................................................. 3 2 KNJIŽEVNOST V ŠOLSTVU – UČNI NAČRTI SKOZI TRI GENERACIJE .......... 5 2.1 Sedemdeseta leta .......................................................................................... 5 2.2 Devetdeseta leta ............................................................................................ 8 2.3 Sedanjost ..................................................................................................... 12 3 KRATKA SOCIALNA ZGODOVINA IN MEJNIKI V GENERACIJAH .................. 15 3.1 Iz šestdesetih let v sedemdeseta ................................................................. 15 3.2 Iz osemdesetih let v devetdeseta ................................................................. 16 3.3 Slovenija v letih 2012 in 2013 ...................................................................... 17 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 19 4 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................ 19 5 CILJI RAZISKOVANJA ....................................................................................... 19 6 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................................... 20 7 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ............................................................ 21 7.1 Vzorec .......................................................................................................... 21 7.2 Opis postopka zbiranja podatkov in obdelava podatkov .............................. 22 8 REZULTATI Z INTERPRETACIJO ZA POSAMEZNA BERILA .......................... 24 8.1 PRVO BERILO (1970) ................................................................................. 24 8.2 DRUGO BERILO (1971) .............................................................................. 30 8.3 TRETJE BERILO (1971) .............................................................................. 36 8.4 PRVO BERILO (1992) ................................................................................. 42 8.5 HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991) .................................................................... 48 8.6 BABICA TI LOVIŠ (1992) ............................................................................. 54 8.7 LILI IN BINE 1 (2013) ................................................................................... 60 8.8 LILI IN BINE 2 (2013) ................................................................................... 65 8.9 LILI IN BINE 3 (2013) ................................................................................... 70 9 PRIMERJALNA ANALIZA BERIL – REZULTATI Z INTERPRETACIJO ............. 76 9.1 BESEDILA ..................................................................................................
Recommended publications
  • Diplomsko Delo

    Diplomsko Delo

    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Jasna Ledinek Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo PROZA TONETA PARTLJI ČA Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Silvija Borovnik Jasna Ledinek Maribor, 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik za strokovno vodenje in svetovanje pri nastajanju diplomskega dela ter pri tem za posredovanje povratnih informacij v zelo kratkem času. Hvala tudi Tonetu Partlji ču, ki je sam velikodušno predlagal, da se osebno sre čava, in mi prijazno posredoval podatke, ki sem jih potrebovala pri oblikovanju njegove bibliografije. Na nekatera moja vprašanja je odgovoril tudi preko elektronske pošte in mi tako zelo olajšal delo. Za vse vzpodbudne besede v času študija in v času pisanja diplomskega dela se zahvaljujem svojim staršem, Anji in Mateju, ki so mi vedno stali ob strani. Hvala tudi Valeriji, ki si je vzela čas za prevod povzetka, Boštjanu in vsem, ki so mi na dolgi poti šolanja kakorkoli pomagali. UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Jasna Ledinek, rojena 26. 3. 1984 v Slovenj Gradcu, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo in Zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Proza Toneta Partlji ča pri mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. 4. 2009 POVZETEK Pri čujo če diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partlji ča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja.
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991

    Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991

    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
  • Noč Knjige 2017 Bomo Ob 18.00 Začeli S Črno Noč

    Noč Knjige 2017 Bomo Ob 18.00 Začeli S Črno Noč

    PO VSEJ SLOVENIJI petek, 21. 4. 2017 od 18.00 do 1.00 www.nocknjige.si www.booknight.net Šele ponoči izveš koliko zvezd je vrh neba. Srečko Kosovel No~ knjige je mobilna. Prenesite aplikacijo in se pridružite družini bralcev, poetov, fotografov in knjižnih oboževalcev. ^astni pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: Nosilca projekta: Podpornik: KAZALO NOČI KNJIGE Fokus | 4 Slovenski dnevi knjige | 6 Noč knjige, petek, 21. april | 18 Spremljevalni program | 48 Akcije | 76 Noč knjige snujemo: Amnesty International Slovenija Antikvariat Glavan Beletrina, zavod za založniško dejavnost Bukla Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS Društvo knjigotržcev Slovenije Društvo slovenskih književnih prevajalcev Društvo slovenskih pisateljev Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji Društvo slovenskih založnikov Društvo Festival Sanje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Javni sklad za kulturne dejavnosti Za morebitnese vnaprej opravičujemo! napake Knjigarna Libris Koper Mestna knjižnica Ljubljana Mladinska knjiga Morfem založništvo Narodna in univerzitetna knjižnica Skupaj za knjigo Slovenska sekcija IBBY Šolski center Slovenske Konjice – Zreče (Noč branja) UNESCO Slovenija Vodnikova domačija Založba Sanje Naklada: 15.000 izvodov. Uredništvo: Andreja Udovč, Sabina Tavčar, Rok Zavrtanik. Zavrtanik. Rok Tavčar, Sabina Udovč, Andreja Uredništvo: 15.000 izvodov. Naklada: ter Založba za Javna agencija RS knjigo Sanje. Založili: Sanje. Produkcija: Katalog je brezplačen. aprila 2017. 9. V Ljubljani, Združenje slovenskih splošnih knjižnic Poslanica Vsaka noč je noč knjige Ko si otrok, posegaš po vsem, kar te obkroža. V svojem otroštvu sem bil obkrožen s knjigami. Knjige so bile vsepovsod. Zavzemale so večji del zidov hiš, v katerih sem odraščal. Povsem naravno je torej, da me je otroška radovednost gnala, da sem posegal po knjigah. Tu, med platnicami knjig, se mi je odpiral nov svet, vzporedna resničnost, ki mi je omogočala, da potujem, ne da bi šel iz postelje.
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International

    Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International

    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
  • Diplomsko Delo

    Diplomsko Delo

    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL

    Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL

    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
  • Linhartovo Sre Anje

    Linhartovo Sre Anje

    LINHARTOVO KULTURNI 25.-27. september 2014 SREANJE DOM 53 POSTOJNA Festival gledalikih skupin Slovenije ČETRTEK PETEK SOBOTA 25. september 2014 26. september 2014 27. september 2014 10.00 10.00 11.00 KD Slovenj Gradec, Studio A Gledališka šola Prve gimnazije KD Loški oder Škofja Loka Jose Luis Alonso de Santos: Maribor Simon Gray: IGRE JE KONEC LJUBEZENSKE IN ŠALJIVE SLIKE avtorski projekt (po S. Beckettu): AL FRESCO RAZMERJE PO BECKETTU 15.00 Gledališka skupina KD Brce, 17.00 11.30 Gabrovica pri Komnu KUD Franc Kotar Trzin Okrogla miza o predstavah Marjan Tomšič: ČEŠPE NA FIGI Nikolaj Erdman: SAMOMORILEC 17.00 17.00 20.00 Gledališka skupina KUD Štefan Okrogla miza o predstavah SLAVNOSTNA OTVORITEV FESTIVALA Kovač Murska Sobota TER PODELITEV LINHARTOVIH LISTIN Aleš Nadai: TOKRAT RES 20.00 IN PLAKETE REPUBLIKA! Questors Theatre, London, Velika Britanija Gledališki ansambel KUD »Zarja« 20.00 POTTERJEVE NEVERJETNE BOLHE Trnovlje – Celje Šentjakobsko gledališče Ljubljana (POTTERS AMAZING FLEAS), Carlo Goldoni: KRČMARICA Antony Jay, Jonathan Lynn: NEKOGARŠNJA PRTLJAGA MIRANDOLINA DA, GOSPOD PREMIER (SOMEBODY’S LUGGAGE) SLAVNOSTNA PODELITEV MATIČKOV IN ZAKLJUČEK FESTIVALA Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. V veliko čast mi je, da vas lahko v imenu Jerneju Verbiču, selektorju Marku Bratušu, ži- Jesenski čas na postojnske odrske deske Javnega sklada RS za kulturne dejavnost lepo riji in sodelavcem sklada, še posebej Silvi Bajc vsako leto pripelje bogato bero najboljših pozdravim na 53. Linhartovem srečanju v in Matjažu Šmalcu. gledaliških predstav ljubiteljskih skupin Postojni. minule sezone. V širni in pestri gledališki Linhartovo srečanje ni le srečanje najbolj- tradiciji vsekakor ne manjka zgodb, ki jim je ših slovenskih ljubiteljskih gledališč, ampak vredno prisluhniti, ljubezen do gledališča ter je stičišče vedenja o gledališču; prostor, kjer se predanost mnogih pa omogočata, da vse te kakovostna produkcija srečuje z ustvarjalnimi zgodbe lahko tako živo in jasno zaživijo pred potenciali mladih, šele prihajajočih umetni- našimi očmi.
  • Več Dni Odrezani Od Sveta

    Več Dni Odrezani Od Sveta

    Št. 31(1668) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 30. julija 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 J********************* fNagrade vstaje | Praznično in zavzeto J —■ ---------------------------- * Na 6. srečanju delavcev IMV je govoril Boris Gabrič — *10 dolenjskih nagrajen-* Opozoril je na zapleteni gospodarski položaj — Pevski * cev prejelo plakete } zbor, godba in recitatorji razživeli obiskovalce } — — ★ * Prejšnji teden so na slavnostni } Pri Miklavžu na Gorjancih je vstaje na Slovenskem in o pomenu J seji republiškega odbora ZZB * bila 22. julija proslava, ki jo je tega dejanja. Dejal je, da so se * NOV podelili 9 nagrad sloven- * ob 40-letnici vstaje in ustano­ slovenski vstaji že v samem začetku J skega naroda, 5 plaket Zveze * vitve OF pripravila konferenca pridružili tudi dolenjski komunisti, okrog katerih se je začelo nabirati * rezervnih vojaških starešin Jugo- J osnovnih organizacij sindikata Jslavije in 87 plaket ZZB NOV ★ jedro partizanov. IMV. Na prireditvi, ki je bila V nadaljevanju je Gabrič opozoril * Jugoslavije. Slavnostni govornik * hkrati šesto srečanje delavcev } je bil predsednik RO ZZB NOV* na zdajšnji zapleteni gospodarski po- IMV, je govoril sekretar medob­ * Slovenije Janez Vipotnik. i , Nagrade slovenskega naroda * činskega sveta ZKS za Dolenj­ * so prejeli: Matej Bor, Aleš Beb- * sko Boris Gabrič. J ler, Janez Bitenc, France Lubej * Gabrič je množici udeležencev * - Drejče, Milica Ostrovška, * uvodoma spregovoril o začetkih J uredniški odbor in avtorji knjige * •k »Revolucionarna izročila - do- J * micili v slovenskih občinah”, * Dve zm agi v ČSSR * uredniški odbor in avtoiji pionir- * }skih knjig s tematiko NOB pri* STARO IN NOVO — Partizanski most čez Kolpo pri Starem trguje znamenje napredka.
  • Acta Neophilologica 40

    Acta Neophilologica 40

    ACTA NEOPHILOLOGICA 40. 1-2 (2007) Ljubljana MIRKOJURAK JAKOB KELEMINA ON SHAKESPEARE' S PLAYS SANDROJUNG WORDSWORTH' S "TINTERN ABBEY" AND THE TRADITION OF THE " HYMNAL" ODE JANES STANONIK MARCUS ANTONIUS KAPPUS: A REEVALUATION DARJA MAZI- LESKOVAR THE FIRST TRANSLATIONS OF LEATHERSTOCKING TALES JERNEJA PETRIC LOUIS ADAMJC'S "OLD ALIEN" AS A RELIC OF ETHNIC DIFFERENTIATION IN THE U.S.A. TATJANA VUKELIC UNDERSTANDING ZORA NEALE HURSTON' S THEIR EYES WERE WATCHING GOD BRANKA KALOGJERA "OLD" VS. "NEW" ETHNICITIES AND MULTIPLE IDENTITIES IN SANDRA CISNEROS' CARAMELO MAJDASAVLE INDIRECT NARRATION: ON CONRAD' S HEART OF DARKNESS AND FITZGERALD' S THEGREATGATSBY DARJA MARINSEK FEMALE GENITAL MUTILATION IN AFRICAN AND AFRICAN-AMERICAN WOMEN' S LITERATURE BRIGITA PAYSIC TIME AS THE FIFTH ELEMENT IN MARGARET LAURENCE'S MANAWAKA CYCLE JOHANN GEORG LUGHOFER EINE ANNAHERUNG AN HAND DES FALLBEISPIELS BERTHA VON SUTTNER MIHA PINTARIC THE ROLE OF VIOLENCE IN THE ROMANCES OF CHRETIEN DE TROYES SPELA ZAKELJ L' IRONIE DANS L' ALLEGORIE CHEZ RUTEBEUF PATRIZIA FARINELLI SUL FANTASTICO NELLA NARRATIVA Dl TABUCCHI UROS MOZETIC FROM DOUBLEVALANT TO MONOVALANT DISCOURSE: THE ROLE OF THE TRANSLATOR MIRKOJURAK BERNARD HICKEY. IN MEMORIA M ACTA NEOPHILOLOGICA 40. 1-2 (2007) Ljubljana MIRKOJURAK JAKOB KELEMINA ON SHAKESPEARE'S PLAYS ........... .... .. .. ... ........... .... ....... ..... ......... .. 5 SANDROJUNG WORDSWORTH'S "TINTERN ABBEY" AND THE TRADITION OF THE "HYMNAL:' ODE ....... 51 JANES STANONIK MARCUS ANTONIUS KAPPUS: A REEVALUATION .......................................................... 61 DARJA MAZI- LESKOVAR THE FIRST TRANSLATIONS OF LEATHERSTOCKING TALES .............................................. 75 JERNEjA PETRIC LOUIS ADAMIC'S "OLD ALIEN" AS A RELIC OF ETHNIC DIFFERENTIATION IN THE U.S .A. 89 TATJANA VUKELIC UNDERSTANDING ZORA NEALE HURSTON'S THEIR EYES WERE WATCHING GOD ............
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?

    Kaj Brati? Zakaj Brati?

    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
  • O POSLANSTVU HUMANISTIKE in DRUŽBOSLOVJA Ob Stoletnici Filozofske Fakultete Univerze V Ljubljani

    O POSLANSTVU HUMANISTIKE in DRUŽBOSLOVJA Ob Stoletnici Filozofske Fakultete Univerze V Ljubljani

    Katja Mahnič, Barbara Pihler Ciglič (ur.) O POSLANSTVU HUMANISTIKE IN DRUŽBOSLOVJA Ob stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana 2021 O poslanstvu humanistike in druzboslovja_FINAL.indd 1 1. 06. 2021 11:57:24 O poslanstvu humanistike in družboslovja. Ob stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani Zbirka: Historia facultatis (ISSN 2712-6242, e-ISSN 2712-6250) Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Urednici: Katja Mahnič, Barbara Pihler Ciglič Recenzenta: Janez Mlinar, Marko Stabej Lektor: Aljoša Dobovišek Prevod povzetka: Mateja Petan Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Fotografija na naslovnici: Borut Krajnc Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori d. o. o. Ljubljana, 2021 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 29,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2020. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. Izjema so vse fotografije, pesmi na straneh 19–60 in prispevek na straneh 151–171. / This work is licensed under a Creative Commons Attribu- tion-ShareAlike 4.0 International License. With the exception of all the pfotographs, the poems on pages 19-60, and the article on pages 151-171. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604549 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
  • ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko Delo

    ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko Delo

    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić, prof. Somentorica: dr. Uršula Podobnik, viš. pred. Ljubljana, 2017 POVZETEK V teoretičnem delu magistrskega dela so povzete definicije slikanice različnih slovenskih in tujih teoretičark. Slovenska slikanica je predstavljena z različnih vidikov: zahtevnostne stopnje slikanice, tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek, izbor besedila v slikanici, iskanje novih likovnih in funkcijskih možnosti slikanice. Opredeljeni so naslednji vidiki parabesedila, ki skupaj z besedilom in ilustracijo tvorijo celostno podobo slikanice: format, naslov, naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi in zadnja platnica. Teoretični del vsebuje tudi predstavitev razvoja slovenske ilustracije in slikanice, poglavje o sodobni pravljici ter poglavje o nagradi »izvirna slovenska slikanica«, ki jo od leta 2004 dalje podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slikanice, ki so bile nominirane in nagrajene z nagrado »izvirna slovenska slikanica«, so osrednji predmet raziskave empiričnega dela. V njem so predstavljene vse nominirane in nagrajene slikanice od