Tri Generacije Šolskih Beril in Tematik V Prvem Triletju Osnovne Šole

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji

Mia Nardin Žagar

TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

Magistrsko delo

Ljubljana, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Drugostopenjski magistrski študij program poučevanje Poučevanje na razredni stopnji

Mia Nardin Žagar

TRI GENERACIJE ŠOLSKIH BERIL IN TEMATIK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

Magistrsko delo

MENTOR: red. prof. dr. Igor Saksida

Ljubljana, 2018

Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj.

Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj.

A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje.

(Tone Pavček: Branje)

ZAHVALA

V življenju lahko z voljo, pogumom in ljubeznijo dosežemo svoje sanje.

Hvala vsem, ki ste mi pomagali tako v času študija kot pri nastajanju magistrske nalog: predvsem številnim profesorjem in ostalim zaposlenim

na Pedagoški fakulteti za podporo in pomoč, ko sem jo potrebovala; 86 sošolkam razrednega pouka in prijateljem za spodbude in večere preživete ob skupnem učenju, ter kolegicam in kolegom v službi za pomoč in konstruktivne nasvete.

Posebna zahvala red. prof. dr. Igorju Saksidi za spodbudne besede, kritične in strokovne posvete, razumevanje in usmerjanje ter za navdihujoče besede.

Nazadnje iskrena zahvala še mojim najdražjim Tilnu, Tiamu, Bojani in še drugim ožjim družinskim članom za ljubezen, razumevanje, podporo in predvsem veliko mero potrpežljivosti in spodbudnih besed.

POVZETEK

Učenci se v prvem obdobju šolanja že srečujejo z različnimi književnimi besedili, tudi in predvsem v sklopu branja osnovnošolskih beril. Za nekatere učence lahko berila, ki se pojavljalo pod različnimi naslovi, predstavljajo prvi stik z raznolikostjo slovenske in tuje literature ter so temelji, na katerih se nato gradi posameznikov seznam prebranih del in nadaljnje znanje oz. poznavanje literature šolskega kanona.

Ker se v obdobju prvih let šolanja temelji učencev za poznavanje literature po večini šele gradijo, me je zanimalo, kako k temu pripomorejo zdajšnja berila in tudi, kako se je to odražalo v preteklosti. Tako kot se spreminjata družba in šolstvo skozi desetletja, se spreminjajo tudi učila. Predvsem berila pogosto posredno odražajo stanje v družbi in tudi socialno-zgodovinska dogajanja. Čeprav je za književna besedila značilno, da spodbujajo bralčevo domišljijo, čustva, čute, manj pa preverljive podatke o resničnem svetu, se lahko prek nabora in analize vsebin samih besedil naučimo veliko o razmišljanju in razvoju samega procesa skozi desetletja.

V svoji magistrski nalogi sem zato izbrala berila treh različnih generacij, da bi v sklopu teh ugotovila, kako sta se socialno-politična zgodovina in družbeno dogajanje skozi tematiko in vsebino odražala v izboru literature za učenje in branje ter na kakšni osnovi lahko pričakujemo, da bodo nastajala tudi berila v prihodnosti.

Izbrala sem si berila prvih treh razredov osnovne šole. Analizirala sem tista, ki so bila v uporabi v šolskem letu 1971/72, v času šolanja svojih staršev (Prvo berilo; Drugo berilo in Tretje berilo), nato berila, ki sem jih kot učenka poznala in uporabljala v šolskem letu 1992/93 (Prvo berilo; Hiša, hiška, hiškica in Babica, ti loviš) ter zdajšnja berila, ki jih uporabljam kot učiteljica (Lili in Bine 1; Lili in Bine 2 ter Lili in Bine 3).

Branje je ena izmed sporazumevalnih zmožnosti, ki jo urimo in obvladamo v času osnovne šole. Kako sprejemamo branje kot učenci in pozneje kot odrasli, je v veliki meri odvisno od tega, kako so literarna dela predstavljena in kako močna je motivacija za delo z besedili. Veliko vlogo igra pri tem učitelj oz. njegovo navdušenje, motiviranje in interakcija, ki jo vzpostavi med učenci in literarnimi deli, pri tem ne moremo zanemariti tudi samih učil.

KLJUČNE BESEDE berilo, osnovna šola, tematika, avtor

III

ABSTRACT

In early school years, students encounter various literary works, mostly as required primary school reading. For some students required reading can be the first contact with a variety of Slovenian or foreign literature. It is a foundation on which an individual's reading opus, learning and knowledge of literature is built. Because the students foundation for knowledge of literature is still being built, I was interested in how current as well as past required reading contributes to the process. Society and educational systems change throughout decades and so do teaching aids and tools.The latter, mostly required reading, often directly reflect the state of society as well as daily life trends. Despite the fact that artistic texts typically spark the reader's imagination, emotions and senses rather than verifiable information about the real world, the literary canon and the analysis of its texts can tell us a lot

about the thinking and the development of the learning process throughout decades.

86 Therefore, I have chosen the required reading of three different generations for my master dissertation in order to determine how socio-political history and social atmosphere are reflected in the selection of reading and learning literature through their topics and contents, as well as to determine the basis upon which future reading will be created. I chose required reading in the first three grades of primary school. I analysed reading textbooks that were used in 1971/72 when my parents went to school (Prvo berilo, Drugo berilo and Tretje berilo), then the books that I knew and used as a student in 1992/93 (Prvo berilo; Hiša, hiška, hiškica and Babica, ti loviš!) and current required reading that I use as a teacher (Lili in Bine 1, Lili in Bine 2 and Lili in Bine 3). Reading is a skill that we develop and master in primary school. Our attitude to reading as students and later as adults largely depends on how literature is presented to us and how strong the motivation for working with texts is. A teacher's enthusiasm, motivation and interraction they develop with students and works of literature plays a big role. However, we can not disregard the importance of teaching aids either.

KEYWORDS required reading, primary school, topic, author

VSEBINA

UVOD ...... 1 TEORETIČNI DEL ...... 3 1 UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI ...... 3 1.1 Berila ...... 3 2 KNJIŽEVNOST V ŠOLSTVU – UČNI NAČRTI SKOZI TRI GENERACIJE ...... 5 2.1 Sedemdeseta leta ...... 5 2.2 Devetdeseta leta ...... 8 2.3 Sedanjost ...... 12 3 KRATKA SOCIALNA ZGODOVINA IN MEJNIKI V GENERACIJAH ...... 15 3.1 Iz šestdesetih let v sedemdeseta ...... 15 3.2 Iz osemdesetih let v devetdeseta ...... 16 3.3 Slovenija v letih 2012 in 2013 ...... 17 EMPIRIČNI DEL ...... 19 4 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ...... 19 5 CILJI RAZISKOVANJA ...... 19 6 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...... 20 7 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ...... 21 7.1 Vzorec ...... 21 7.2 Opis postopka zbiranja podatkov in obdelava podatkov ...... 22 8 REZULTATI Z INTERPRETACIJO ZA POSAMEZNA BERILA ...... 24 8.1 PRVO BERILO (1970) ...... 24 8.2 DRUGO BERILO (1971) ...... 30 8.3 TRETJE BERILO (1971) ...... 36 8.4 PRVO BERILO (1992) ...... 42 8.5 HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991) ...... 48 8.6 BABICA TI LOVIŠ (1992) ...... 54 8.7 LILI IN BINE 1 (2013) ...... 60 8.8 LILI IN BINE 2 (2013) ...... 65 8.9 LILI IN BINE 3 (2013) ...... 70 9 PRIMERJALNA ANALIZA BERIL – REZULTATI Z INTERPRETACIJO ...... 76 9.1 BESEDILA ...... 76 9.2 AVTORJI ...... 89 9.3 ILUSTRACIJE ...... 99 SKLEP ...... 101 VIRI IN LITERATURA ...... 105

I VSEBINA TABEL

Tabela 1: Prikaz zastopanosti zvrsti v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 25 Tabela 2: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 25 Tabela 3: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 25 Tabela 4: Zastopanost tem v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 26 Tabela 5: Zastopanost avtorjev po količini v Prvem berilu iz leta 1970...... 27 Tabela 6: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 28 Tabela 7: Zastopanost po spolu v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 28 Tabela 8: Število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1970 glede na odlomke, brez abecednega dela ...... 29 Tabela 9: Celotno število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1970 glede na število strani ...... 29 Tabela 10: Prikaz zastopanosti zvrsti v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 31 Tabela 11: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 31 Tabela 12: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 31 Tabela 13: Zastopanost tem v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 32 Tabela 14: Zastopanost avtorjev po količini v Drugem berilo iz leta 1971 ...... 33 Tabela 15: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 35

Tabela 16: Zastopanost po spolu v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 35 86 Tabela 17: Število ilustracij v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 35 Tabela 18: Prikaz zastopanosti zvrsti v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 36 Tabela 19: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 36 Tabela 20: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 37 Tabela 21: Zastopanost tem v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 37 Tabela 22: Zastopanost avtorjev po količini v Tretjem berilo iz leta 1971 ...... 38 Tabela 23: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 41 Tabela 24: Zastopanost po spolu v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 41 Tabela 25: Število podob v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 41 Tabela 26: Prikaz zastopanosti zvrsti v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 43 Tabela 27: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 43 Tabela 28: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 43 Tabela 29: Zastopanost tem v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 44 Tabela 30: Zastopanost avtorjev po količini v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 45 Tabela 31: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 47 Tabela 32: Zastopanost po spolu v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 47 Tabela 33: Število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1992 glede na odlomke, brez abecednega dela ..... 47 Tabela 34: Celotno število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1992 glede na število strani ...... 47 Tabela 35: Prikaz zastopanosti zvrsti v Drugem berilu iz leta 1991 ...... 49 Tabela 36: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Drugem berilu iz leta 1991 ...... 49 Tabela 37: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Drugem berilu iz leta 1991 ...... 49 Tabela 38: Zastopanost tem v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 50 Tabela 39: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 51 Tabela 40: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 53 Tabela 41: Zastopanost po spolu v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 53 Tabela 42: Število ilustracij v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 53 Tabela 43: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 55 Tabela 44: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Babica, ti loviš! iz leta 1992 .... 55 Tabela 45: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 55 Tabela 46: Zastopanost tem v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 56 Tabela 47: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 57 Tabela 48: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 59 Tabela 49: Zastopanost po spolu v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 59 Tabela 50: Število ilustracij v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 59 Tabela 51: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 61 Tabela 52: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 61 Tabela 53: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 61 Tabela 54: Zastopanost tem v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 62

Tabela 55: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 63 Tabela 56: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 64 Tabela 57: Zastopanost po spolu v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 64 Tabela 58: Število ilustracij v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 65 Tabela 59: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 66 Tabela 60: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 66 Tabela 61: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 67 Tabela 62: Zastopanost tem v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 67 Tabela 63: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 68 Tabela 64: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 69 Tabela 65: Zastopanost po spolu v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 70 Tabela 66: Število ilustracij v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 70 Tabela 67: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 71 Tabela 68: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 71 Tabela 69: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 72 Tabela 70: Zastopanost tem v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 72 Tabela 71: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 73 Tabela 72: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 74 Tabela 73: Zastopanost po spolu v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 75 Tabela 74: Število ilustracij v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 75 Tabela 75: Zastopanost zvrsti v vseh berilih ...... 76 Tabela 76: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko ...... 79 Tabela 77: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo ...... 82 Tabela 78: Zastopanost tem v 9 kategorijah ...... 85 Tabela 79: Zastopanost tem s podkategorijami ...... 86 Tabela 80: Zastopanost avtorjev ...... 89 Tabela 81: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev ...... 92 Tabela 82: Zastopanost spola avtorjev v berilih ...... 94 Tabela 83: Ponovitev avtorjev in njihovih del v različnih berilih – posebnost 1 ...... 96 Tabela 84: Podobna (ista) dela, a različni avtorji – posebnost 2 ...... 98 Tabela 85: Zastopanost ilustriranih strani v berilih ...... 99

II VSEBINA GRAFOV

Graf 1: Zastopanost glavnih tem v Prvem berilu iz leta 1970 ...... 26 Graf 2: Zastopanost glavnih tem v Drugem berilu iz leta 1971 ...... 32 Graf 3: Zastopanost glavnih tem v Tretjem berilu iz leta 1971 ...... 38 Graf 4: Zastopanost glavnih tem v Prvem berilu iz leta 1992 ...... 44 Graf 5: Zastopanost glavnih tem v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 50 Graf 6: Zastopanost glavnih tem v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 56 Graf 7: Zastopanost glavnih tem v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 63 Graf 8: Zastopanost glavnih tem v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 68 Graf 9: Zastopanost glavnih tem v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 73 Graf 10: Zastopanost zvrsti v berilih ...... 76 Graf 11: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko...... 79 Graf 12: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo ...... 82 Graf 13: Zastopanost tem v vseh berilih ...... 87 Graf 14: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilih ...... 93 Graf 15: Zastopanost spola avtorjev v berilih ...... 95 Graf 16: Zastopanost ilustriranih strani v berilih vseh treh generacij ...... 99

VII

III VSEBINA SLIK

Slika 1: Prvo berilo iz ...... 24 Slika 2: Drugo berilo iz ...... 30 Slika 3: Tretje berilo iz ...... 36 Slika 4: Prvo berilo iz leta 1992 ...... 42 Slika 5: Berilo Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991 ...... 48 Slika 6: Berilo Babica, ti loviš! iz leta 1992 ...... 54 Slika 7: Berilo Lili in Bine 1 iz leta 2013 ...... 60 Slika 8: Berilo Lili in Bine 2 iz leta 2013 ...... 65 Slika 9: Berilo Lili in Bine 3 iz leta 2013 ...... 70

VIII

UVOD

»Če se kateri že koli predmet razišče pravilno, se z njim pokaže vsa družba.« Andrè-Georges Haundricourt

Berila že od nekdaj spremljajo književni pouk slovenskega jezika v šolah in so eden izmed prvih pripomočkov oz. učil, s katerimi se učenci srečajo ob vstopu v osnovno šolo. To so zbirke leposlovnih besedil, primernih starostni stopnji otrok. Poleg pesmi (poezije), proze in dramskih del vključujejo še različne pregovore, reke, uganke, izštevanke, stripe, slikopise, zgodbe v slikah, navodila z novimi nalogami in tudi pesmi z notnimi zapisi. Berila s svojo praktičnostjo predstavljajo za nekatere učence poznavanje številnih literarnih del, saj so v bistvu nekakšno kazalo po slovenski in tuji literaturi. Branje je ena izmed sporazumevalnih zmožnosti, ki jo urimo in obvladamo v času osnovne šole. Kako sprejemamo branje kot učenci in pozneje kot odrasli, je v veliki meri odvisno od tega, kako so literarna dela predstavljena in kako močna je motivacija za delo z besedili. Veliko vlogo igra pri tem učitelj oz. njegovo navdušenje, motiviranje in interakcija, ki jo vzpostavi med učenci in literarnimi deli, pri tem ne moremo zanemariti tudi samih učil. Ravno tako kot poskuša učitelj navdušiti učence za branje knjig, ki so mu všeč, je tudi odprt za njihove predloge in priporočila. Njegova naloga je usmerjanje v zgradbo, smeri in možnosti razpravljanja o literaturi, resnična povezava pa se vzpostavlja med avtorjem literarnega dela in bralcem. V ospredje se postavlja otrokova recepcija (Mohor, 2004). Tukaj se postavljajo tudi vprašanja: Kaj je tisto, kar mladega človeka pritegne k branju in kaj je tisto, kar ga motivira, da po knjigi poseže večkrat? Kakšna je pri tem lahko vloga berila? Ali lahko berilo pripomore k večji motiviranosti za branje? Zakaj so nekatera berila še vedno tako priljubljena med odraslimi in zakaj nekatera tonejo v pozabo? Kot učiteljica in hkrati zgodovinarka se večkrat zalotim, da primerjam sedanje situacije s preteklimi in se istočasno sprašujem, kako bo čez nekaj let. Kakšne novosti me (nas) bodo še doletele, kaj vse se bo še spremenilo in predvsem ali bom kot učiteljica kos tem spremembam. Prav tako se tudi večkrat oziram nazaj in skušam ugotoviti, ali se pri pouku res usmerjamo na pravo pot in ali smo mogoče ukinili določene pristope ali pripomočke, ki so se v preteklosti izkazali za dobre in uporabne. Za raziskovanje in primerjanje beril sem se odločila ravno zaradi tega, da ugotovim, kakšne so bile spremembe (novosti) in koliko so vplivale na zgradbo ter vsebino beril posameznih generacij. Menim, da so berila, poleg učbenikov za zgodovino, ena izmed redkih učil, ki dejansko na nek način prikazujejo socialno stanje družbe skozi čas in na prikriti način tudi vzgajajo mladino s primeri, zgodbami in orisi vsakdanjih situacij.

Naloga prikazuje tako tipične oblikovne kot tudi vsebinske spremembe izbora besedil v osnovnošolskih berilih. Predstavljena sta natančna analiza posameznih beril ter skupna primerjava, ki razkriva tako trende v razvoju samega tiskanja učbenikov na splošno kot tudi spremembe v šolstvu, oz. drugačne didaktične pristope in vsebinske spremembe, ki so nastajale zaradi preoblikovanja ali prevetritve učnih načrtov. Odlomki v berilih so premišljeno izbrani prav zato, da se čim bolj približajo situacijam in občutkom, ki jih učenci najbolj poznajo in s katerimi se lahko poistovetijo. Besedila morajo biti privlačna in zanimiva za branje, saj se tudi odrasli težko lotimo branja nečesa, kar nas niti najmanj ne zanima, kaj šele otroci. Sestavljavci beril morajo upoštevati te informacije, interese učencev, šolske smernice, dogajanja v družbi in celo politično-zgodovinska znanja. Poseben poudarek pri tem nosi tudi vsebina izbranih besedil v berilu, zato je še posebej pomembno, kako blizu so učencem tematike, ki se jih obravnava v času

pouka. Predvsem mladi bralci se lahko najbolj poistovetijo z vsebinami in osebami, ki odražajo njihove že izživete, poznane izkušnje in občutke. 86 Tako kot se spreminjata družba in šolstvo skozi desetletja, se spreminjajo tudi učila in učni pripomočki. Ti, predvsem berila, pogosto posredno odražajo stanje v družbi, tako družbeno-socialne kot politične situacije kot tudi trende vsakdanjega življenja. Čeprav je za umetnostna besedila značilno, da spodbujajo bralčevo domišljijo, čustva, čute, manj pa prikazujejo preverljive podatke o resničnem svetu, sem mnenja, da se lahko preko nabora in analize vsebin samih besedil naučimo veliko o razmišljanju in razvoju samega procesa skozi desetletja. Berila ter spremembe v njih skozi različne izdaje in generacije sta obravnavala že dva avtorja. Adrijan Lah (1989/90) je v krajšem članku z naslovom Književnost v osnovnošolskih berilih vsebinsko in statistično analiziral berila vseh osmih razredov osnovne šole (devetletno osnovno šolo so začeli postopno uvajati s šolskim letom 1999/2000), ki so bila v rabi v šolskem letu 1989/90. Klemen Lah (2002) pa je v svojem magistrskem delu z naslovom Tipologija literarnih junakov v slovenskem šolskem berilu, obravnaval razvoj petošolskih beril od leta 1950 do leta 2000. Še vedno pa niso raziskane spremembe beril drugega ali tretjega vzgojno- izobraževalnega obdobja (v nadaljevanju OIV). Zanimivo bi bilo napraviti tudi podrobnejšo analizo sedanjega stanja in vanjo vključiti berila različnih založb. Prav tako bi bilo zanimivo, poseči z raziskavo še dlje v zgodovino, v čas prehoda iz sedemletk v osemletke (1869), in tako analizirati tako spremembe učnih načrtov in samega učnega procesa književnosti kot tudi razvoj beril.

TEORETIČNI DEL

1 UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

1.1 Berila

Pravilnik o potrjevanju učbenikov (2015) opredeljuje berilo kot zbirko besedil, izbranih v skladu s cilji učnega načrta in opremljenih z ustreznim didaktičnim instrumentarijem. Pri nas se sicer gradiva delijo na nadzorovana oz. potrjena in na nenadzorovana ali komercialna. Usklajenost nadzorovanih gradiv v skladu s Pravilnikom o potrjevanju učbenikov oceni pristojni strokovni svet, pri tem pa upošteva mnenje dveh oz. treh recenzentov o strokovni, didaktično-metodični in razvojno-psihološki ustreznosti. Poleg osnovnega opisa pa lahko v različnih didaktikah najdemo v zvezi z berili še dodatne interpretacije in pojasnila. Ana Tomić (1997) namreč navaja, da so učila v splošni didaktiki predstavljena kot sekundarni viri znanja in informacij (pod to oznako spadajo tako učni pripomočki kot tudi učna sredstva oz. didaktična ali učna gradiva). Primarni vir za pridobivanje znanja je potemtakem objektivna stvarnost, oz. književnost sama. Novejše izdaje pravilnikov o učbenikih uporabljajo nadpomenko učna gradiva, med katera prištevajo učbenike, delovne zvezke, zbirke nalog oz. vaj, atlase – zbirke zemljevidov oz. slik iz določene stroke. Slava Pevec Grm (2001) definira učbenik kot gradivo, ki je pisano na podlagi učnega načrta in predmetnika ter s tem uresničuje temeljne cilje in vsebine učnih načrtov. Pisan je za učence, zato mora biti primeren njihovi razvojni stopnji, saj ga uporabljajo pri izobraževanju in samoizobraževanju. Učbenik je didaktično oblikovan, to pomeni, da so znanstvene in strokovne vsebine podane s pomočjo didaktičnega instrumentarija. Pri tem Slava Pevec Grm dodatno poudarja, da je učbenik namenjen predvsem učencem, saj jih vodi na poti do novega znanja in razvoja osebnosti, medtem ko delo učitelja usmerjata učni načrt in priročnik. Boža Krakar Vogel (2004) navaja tudi, da učbenik za književnost imenujemo berilo (včasih tudi čitanka), predvsem zaradi literarnih besedil, ki so namenjena literarnemu branju. Avtorica poudarja, da sta se pri nas v zadnjih desetletjih glede obsega in izbora literarnih besedil oblikovala dva osrednja tipa beril. Prvi ali vezani tip berila upošteva pri izboru in številu literarnih besedil normativni del učnega načrta, medtem ko drugi ali analogijski tip berila (višji razredi osnovne šole in v srednjih šolah) vsebuje še širši izbor reprezentativnih literarnih besedil, med katerimi učenci lahko izbirajo. Avtorica prav tako pravi, da berilo razumemo ne samo kot temeljno učno knjigo, ampak tudi kot izbor kakovostnih literarnih besedil, primernih za večkratno branje v različnih starostnih obdobjih. Zato meni, da bi berila lahko sodila tudi na domačo knjižno polico kot trajna lastnina, oz. kot osnova domače knjižnice.

Seveda takšnega pomena berila učenci v prvem VIO še ne zaznajo, je pa vedno bolj pogost fenomen, da se kot odrasli (starši) vračajo nazaj k šolskim berilom in jih nato prebirajo svojim otrokom, pogosto še pred vstopom v osnovno šolo. V zadnjem času so vedno bolj priljubljena starejša berila iz devetdesetih, bodisi zaradi barvnih ilustracij bodisi zaradi zanimivega izbora besedil. Čar beril je predvsem v tem, da je na obvladljivem prostoru zbrana kakovostna slovenska in svetovna literarno-kulturna dediščina, ki je primerna tako za branje v zrelejših letih kot za motivacijo novih generacij bralcev. Alenka Žbogar (2000) pravi, da se kakovost učbenika za književnost (v povezavi z učnim načrtom) meri glede na izbor in število besedil ter dodatno glede na njihovo recepcijsko primernost (motivacijska vrednost, primerna dolžina), literarno vrednost besedil in didaktični instrumentarij (tj. vsa spremna razlagalna in vadbena besedila, slikovna in grafična oprema ter druga ponazorila). Za opredeljevanje kakovosti tako navaja sledeče dejavnike:

86 Dejavniki informacijske vrednosti: − splošni videz (format, tisk, papir, kakovost ilustracij, slik …); − vsebina: koncept, število in ureditev poglavij, najbolj zastopani avtorji, zvrsti in vrste besedil, vrste in obseg razlag: stvarna pojasnila, slovarčki. Definicije, biografije avtorjev, razlage dob, tekstne ilustracije, vrste kazal, vrste vaj in nalog itd. Dejavniki didaktične vrednosti: − primerjanje videza in vsebine za temeljni cilj na določeni stopnji šole; − spodbujanje komunikacije in interesa. Sem sodijo: zanimivost in dolžina literarnih besedil (ne več kot dve strani in pol dolgi odlomki), spodbujanje komunikacijskih dejavnosti (branje, poslušanje, govorjenje, pisanje), spodbujanje spoznavno-sprejemnih dejavnosti (doživljanje, razumevanje, vrednotenje …). Zanimiva je tudi razlaga Slave Pevec Grm (2001), ki pravi, da so za kakovost sodobnega učbenika med naštetimi dejavniki zlasti pomembni tisti, ki učbenik oblikujejo v motivacijsko in usmerjevalno gradivo, kar nadgrajuje osnovno informacijsko funkcijo. S tem krepijo sodelovanje in zanimanje učenca, njegovo motivacijo, samostojnost in odgovornost, spodbujajo diferenciacijo in individualizacijo ter razvijajo ustvarjalnost in metakognitivne sposobnosti. Menim, da se uporaba berila med poukom književnosti še vedno uspešno izvaja v šolskem sistemu in se istočasno skozi leta nadgrajuje. Berilo je za mnoge učence ena izmed prvih knjig oz. zbirk literature. S pomočjo berila si širijo vednost o obstoječi literaturi in jo (predvsem po zaslugi novih beril, ki imajo zapisane le odlomke besedil in vsebujejo več ilustracij) raziskujejo glede na lastne interese. Obvezni in kanonski avtorji (tudi v novejših različicah beril) predstavljajo okvir seznama, ki naj bi ga učenci poznali, novejša besedila pa dajejo učencem priložnost, da raziskujejo glede na njihova zanimanja.

2 KNJIŽEVNOST V ŠOLSTVU – UČNI NAČRTI SKOZI TRI GENERACIJE

Učni načrti so podlaga za delo v razredu. Učiteljem postavljajo osnovne smernice in priporočila, vseeno pa dopuščajo nekoliko osebne svobode pri izvajanju kurikulov. Učni načrti so sestavljeni z namenom, da učenci dosežejo dolgoročne cilje, zato ne moremo pričakovati, da bodo v njihovi sestavi vidne najmanjše spremembe. Pogosto je, da se ob prevetritvah sistema dodaja samo dodatna priporočila (za spremenjene odseke). Na takšen način ni potrebe po vsakoletnem sestavljanju in popravljanju učnih načrtov. Pri tem je potrebno obrazložiti, da se ravno zaradi dolgotrajne uporabe učnih načrtov, letnice predstavljenih šolskih obdobij in objave učnih načrtov večinoma ne ujemajo. To dejstvo lahko smatramo kot pozitivno, saj v bistvu pomeni, da so se uporabljeni učni načrti v času obravnavanih beril že ustalili in da so se smernice izvajale skladno z navodili in priporočili.

2.1 Sedemdeseta leta

2.1.1 Predmetnik in učni načrt za osnovne šole iz leta 1969

V sedemdesetih letih je bil v veljavi Predmetnik in učni načrt za osnovne šole iz leta 1969. Izdala ga je založba Prosvetni delavec v Ljubljani. Že v uvodu izvemo, da je bil učni načrt natisnjen kot dopolnilo oz. popravek k obstoječemu učnemu načrtu iz leta 1957. Glede na učni načrt iz leta 1969 se poučevanje slovenščine ni kaj veliko spremenilo (dopolnitve in spremembe so bile na drugih področjih). Le naraščanje števila ur od razreda do razreda je postalo enakomernejše (»Predmetnik in učni načrt za osnovne šole«, 1969). Predmetnik je v sedemdesetih letih v vseh treh prvih razredih predvideval 6 ur tedensko, oz. 198 ur letno za pouk slovenskega jezika. (1. in 2. razred sta imela vsak po 22 ur pouka, 3. pa 24 ur tedensko.) Splošni cilji predmeta so bili: – »usposabljanje učencev za pravilno in lepo pismeno in ustno izražanje v knjižnem jeziku; – razvijanje etičnih in estetskih čustev ter logičnega mišljenja; – seznanjanje z osnovnimi značilnostmi materinščine in z zakonitostmi knjižnega jezika; razvijanje jezikovnega čuta in spoštovanja do materinskega jezika; – seznanjanje s pomembnimi deli iz slovenskega in drugih slovstev ter z nekaterimi pojmi iz literarne teorije; – uvajanje v doživljanje, umevanje in vrednotenje besedne umetnosti in takšno usmerjanje, da bodo dobro knjigo ljubili in da jim bo rabila pri osebnostni rasti; – vodenje k umevanju in vrednotenju tiska, zlasti mladinskega, umevanju in vrednotenju filmskih in gledaliških predstav ter radijskih in televizijskih oddaj;

– vzgajanje v ljubezen do socialistične domovine, v spoštovanju do delovnih ljudi in jim pomaga oblikovati pravilen pogled na svet.« (»Predmetnik in učni načrt za osnovne šole«, 1969, str. 6) Že po splošnih ciljih lahko potegnemo vzporednice z obliko berila. Razvidna je želja po seznanjanju učencev z raznovrstno literaturo (tudi tujo), kar se v berilih kaže v količini odlomkov tujih avtorjev. Predvsem je pa zanimiva peta postavka, kjer pisci načrta nagovarjajo k vpeljavi bralne kulture (učenci naj odkrijejo knjigo, ki jo bodo ljubili). V sedemdesetih letih so že dobro poznali vpliv pisane besede in so jo v berilih med drugim uporabljali tudi za vzgajanje. O tem priča zadnja postavka, ki v bistvu združuje pouk književnosti (slovenščine) z vzgojo in celo z oblikovanjem narodne zavesti. Ta vzgojni pridih je mogoče začutiti v številnih odlomkih v berilih (takšna besedila sem zaradi pogostosti združila v kategorijo, imenovano vzgoja). V sedemdesetih letih pojma književni pouk še ni v učnem načrtu (uporabljata se izraza začetno branje in pisanje ter branje). V sklop književnosti je v 1. razredu spadalo predvsem opismenjevanje (jezikovni pouk je obsegal osnovno glasoslovje, spoznavanje ločil in velike začetnice). To se lepo kaže v Prvem berilu, kjer je pred 86 vsemi literarnimi odlomki najprej poseben razdelek berila, ki je posvečen opismenjevanju in spoznavanju črk. Pri navodilih za književni pouk v 2. razredu so zapisani le osnovni cilji razvijanja bralne pismenosti. Učenci so morali ob koncu 2. razreda brati razločno, gladko in z razumevanjem vse tekste, ki so bili primerni zanje. Brati so morali vezano (povezovanje naslonk in govornih enot) in z upoštevanjem vseh ločil. Znati so morali tudi primerno brati po vlogah. Šele v 3. razredu se prvič omenjajo primerna besedila za branje in še to le površno, kot »primerni, nekoliko daljši mladinski teksti«. Točnega seznama besedil ni, saj je bila izbira prepuščena učiteljem oz. oblikovalcem beril. Pri navodilih je v poglavju Obravnava umetniškega berila in osnovni pojmi o slovstvu celo poudarjeno, da lahko učitelji obravnavajo besedila na različne načine, samostojno. Teorije o pisateljih in pesnikih se v prvih treh razredih niso učili (z izjemo tekmovanj, jubilejev in spominskih dni). Učni načrt zajema posebno poglavje, imenovano Domače branje, kjer so priporočena literarna dela za izvajanje branja doma, oz. domačega branja. V 1. in 2. razredu ni predpisane točne literature za domače branje, priporočeno pa je, da se predela v 1. razredu dve knjigi iz zbirke Čebelica, v 2. razredu pa iz iste zbirke štiri knjige. Nadalje je tudi priporočilo, da se učence navaja na branje knjižic v zbirkah Najdihojca in Čebelica ter revije Ciciban. V 3. razredu sta za domače branje predpisani dve knjigi. Tokrat je izbor zožen na sledeča literarna dela: France Bevk: Pazi na glavo, glava ni žoga! (Lukec in njegov škorec), Branka Jurca: Lizike za vse, Bogomir Magajna: Racko in Lija, Ela Peroci: Taček in Tone Seliškar: Mule. (Prav tam.) Za medijsko obdelavo del načrt ne vsebuje točnih navodil, učiteljem določa le okvirne smernice in jim svetuje, naj se predvsem osredotočajo na kritično vrednotenje del. Drugih navodil ali celo seznamov za obravnavo besedil pri pouku v načrtu ni, prav tako ni nikjer omenjena uporaba beril.

2.1.2 Učila in učni pripomočki za pouk v osnovni šoli iz leta 1963 in 1973

V sedemdesetih letih je bilo v veljavi priporočilo Zavoda za šolstvo iz leta 1963 z naslovom Učila in učni pripomočki za pouk v osnovni šoli od 1. do 8. razreda. V letu 1973 pa je Zavod za šolstvo ponovno izdal novo knjižico z naslovom Učna sredstva in pripomočki v osnovni šoli. Obe publikaciji prikazujeta stanje učil in pripomočkov v šolstvu v sedemdesetih letih in podajata smernice za primerno uporabo učil pri izvajanju pouka. V nadaljevanju bom na kratko predstavila bistvene podatke in priporočila, ki so vplivala na uporabo učil (beril) pri pouku v sedemdesetih letih. V priporočilih Učila in učni pripomočki za pouk v osnovni šoli od 1. do 8. razreda iz leta 1963 avtorji svetujejo učiteljem pri pouku slovenščine čim več pestrosti. Poleg tega se pa zavedajo, da »povsod ne obstajajo enaki pogoji za posameznikov individualni študij in za ustvarjanje lastnega fonda učnih pripomočkov ter učil«. Zato smatrajo pod nujno, »da bi v razredih ali strokovnih aktivih proučili stanje učnih pripomočkov za slovenski jezik tako na posamezni šoli kot na področju zavodov prosvetno pedagoške službe« (»Učila in učni pripomočki v osnovni šoli od 1. do 8. razreda«, 1963, str. 5). Kljub temu pa so v priporočilih berila le omenjena. Ni veliko govora o priporočenem čtivu za različne razrede in niti o tematikah. Priporočila zajemajo večinoma slovnični in spoznavni del slovenščine, književnost pa se omenja le v nekaterih iztočnicah. Avtorji priporočajo spodbujanje branja mladinske literature, kot sta Ciciban in Pionirski list ali seznanjanje učencev z različnimi kanonskimi in obveznimi avtorji s pomočjo njihovih portretov. Drugega govora o čtivu ali berilih ni (»Učila in učni pripomočki v osnovni šoli od 1. do 8. razreda«, 1963). Priporočila z naslovom Učna sredstva in pripomočki v osnovni šoli iz leta 1973 seveda niso bila v uporabi v šolskem letu 1970/71, vendar so pomembna predvsem zato, ker so nastala zaradi izdelave predloga novega predmetnika in učnega načrta za osnovno šolo in prikazujejo, katere spremembe v šolstvu so bile v sedemdesetih letih. Že v sedemdesetih letih se pojavijo tehnično popolnejša in didaktično ustreznejša učila. Kvantitativnemu vidiku pridobivanja znanja se pridruži še kvalitativni in frontalno posredovanje pouka začenja počasi izpodrivati bolj aktivnejši pristop pridobivanja znanja. V priročniku se prvič pojavi tudi posebna klasifikacija učil, ki poleg točne delitve med učnimi sredstvi in učnimi pripomočki, razvršča učila v šest skupin glede na vrednost, mesto in funkcijo (učna sredstva in pripomočke se deli na vizualne, avditivne, avdiovizualne, laboratorijske, posebne in na pripomočke za vzajemno komunikacijo). Poleg te je predstavljena še poglobljena klasifikacija, ki besedila ali tekste uvršča v prvo, vizualno skupino, oz. natančneje med tekste. Berila sicer niso eksplicitno navedena, vendar lahko na podlagi opisa skupine sklepamo, da se uvrščajo v predstavljeno skupino. Pri seznamu za slovenski jezik so v prvih treh razredih ponovno poimenovana le imena beril (podrobnejših priporočil ali predstavitve ni), so pa dodana malce podrobnejša priporočila za dodatno literaturo (za različne razrede primerna dodatna literarna dela: za 1. razred na primer še vedno priporočajo zbirki Najdihojca in Čebelica ter Zgodbe o maršalu Titu. Priporočeni sta tudi reviji Ciciban in Kurirček. Za 2. razred se priporočajo Zgodbe maršala Tita in odlomke iz šolske kronike (dogodki iz NOB), za 3. razred pa mladinska literaturo za to stopnjo: Ciciban, Kurirček in

Pionirski list. Različna literarna dela so v seznamih zabeležena tudi pod rubrikama diafilmi in gramofonske plošče, kar ponazarja uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v povezavi s književnostjo. Posebej pa je potrebno poudariti, da se prvič omenjajo tudi ilustracije iz beril. Te so omenjene pod dodatno demonstracijsko ali auditivno gradivo. Že v sedemdesetih letih so se torej začeli zavedati pomena ilustracij. (Prav tam.) Glede na to, da je že priročnik Učna sredstva in pripomočki v osnovni šoli iz leta 1973 prikazoval konkretne spremembe pri izvajanju pouka, se ne gre čuditi, da je bilo v novem učnem načrtu iz leta 1975 veliko novosti pri pouku slovenščine (med drugim so prvič navedena navodila za izvedbo izobraževanja in dogajanja v knjižnici in prvi krajši seznami priporočene literature). Glede na to, da učni načrt ni bil v veljavi v začetku sedemdesetih let, podrobnejše analize ne bom predstavljala. Oba priročnika sicer podrobneje posegata v pripravo učil in učnih pripomočkov za osnovno šolo, vendar sta glede beril zelo skopa. Razlog za to je najbrž v tem, da so se z analizo beril ukvarjali predvsem recenzenti in so v priročnikih zato obravnavana že kot dodelana celota. Za obdobje sedemdesetih let nisem našla nobene recenzije 86 beril.

2.2 Devetdeseta leta

V devetdesetih letih je bil še vedno v uporabi učni načrt iz leta 1984 z naslovom Program življenja in dela osnovne šole. Kljub temu pa so se ravno v devetdesetih letih na šolskem področju pokazale potrebe po renovaciji slovenskega jezika v učnem načrtu, zato je leta 1990 izšlo tudi dopolnilo k učnemu načrtu z naslovom Slovenski jezik v osnovni šoli. Glede na to, da je dodatek k učnemu načrtu temeljil na analizi pouka slovenskega jezika v šolskem letu 1989/90, so dopolnitve in navodila že veljale za šolsko leto 1990/91 (»Slovenski jezik v osnovni šoli«, 1990). V nadaljevanju bom na kratko predstavila tako učni načrt iz leta 1984 kot dopolnilo iz leta 1990 ter poudarila spremembe in evolucijo književnega pouka.

2.2.1 Program življenja in dela osnovne šole

Ure slovenskega jezika so bile v učnem načrtu iz leta 1984 razporejene enotno v vseh treh prvih razredih. Načrt je predvideval 5 ur tedensko, oz. 175 ur letno (»Program življenja in dela osnovne šole, 1. zvezek«, 1984, str. 46). Splošnih ciljev je že na prvi pogled več kot v sedemdesetih letih (7 jih je v učnem načrtu iz leta 1969, 17 pa v učnem načrtu iz leta 1984). Večinoma so dodelani in razčlenjeni cilji za slovnično-sporočilni del slovenskega jezika, znanje s področja književnosti je omejeno na sledečih pet učnih ciljev: – »se usposabljajo za doživljanje, razumevanje in vrednotenje besedne umetnosti; – ob delu z umetnostnimi besedili spoznavajo slovensko književnost, se navajajo na razčlenjevalne postopke in usvajajo književnoteoretske pojme; – si oblikujejo in razvijajo potrebo po dobri knjigi in ob njej osebnostno rastejo;

– si uzaveščajo odnos do slovenskega jezika in do besedne umetnosti; – se usposabljajo za doživljanje, odkrivanje in vrednotenje gledališkega, filmskega, lutkovnega, radijskega in televizijskega sporočanja ter spoznavajo značilnosti, posebnosti in povezanost izraznih govoric ter medijev;« (»Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek«, 1984, str. 5). Med cilji najbolj pade v oči razvijanje potrebe po dobri knjigi. Metka Kordigel Aberšek (2000) pravi, da je predstavljeni cilj najvišji smoter šolskega ukvarjanja z literaturo, ki bo kot vedenjski model spremljal otroka na njegovi poti v odraslost. Tako bo zaznamoval njegovo življenje in model bo morebiti prenašal na svoje otroke. Cilj ubeseduje preprosto to, da naj bi učencem privzgojili ljubezen do branja, da bi spoznali, da je branje vir estetskega in vsestranskega užitka, skratka, da jim bo ukvarjanje z literaturo nekaj vsakdanjega (domačega). Seveda ne gre prezreti, da so tudi v tem učnem načrtu pod splošnimi cilji še vedno zajeti tudi cilji oblikovanja moralnih vrednot in socialistične narodne zavednosti, tokrat v povezavi z marksističnim pogledom na jezik in kulturno dejavnost. Ti cilji so bili v kasnejših priporočilih iz leta 1990 močno preoblikovani, nekateri tudi izbrisani, saj so bili zastavljeni preveč abstraktno za osnovnošolsko delo. Pri priporočilih za izvajanje pouka so tokrat podana konkretna navodila, ki imajo v večini tudi predstavljene primere. Književni pouk je v 1. razredu posebej zajet v poglavju Književna vzgoja, ki ima ob naslovu navedeno tudi okvirno število ur (30, kar predstavlja 17,14 % vseh ur, ki so namenjene pouku slovenskega jezika). Poglavje je razdeljeno na štiri podpoglavja. V prvem podpoglavju z naslovom Delo z umetnostnimi besedili: književni pouk so predstavljeni splošni cilji, oz. osnovni pojmi, ki so jih morali učenci poznati in prepoznati ob delu z literarnim gradivom (bistven je pogovor o vsebini in glavnih osebah, zaznavanje prostorskih in časovnih odnosov, poznavanje bistvenih lastnosti oseb in njihovih dejanj, opažanje osnovnih čustvenih stanj in razlogov zanje). V drugem podpoglavju z naslovom Besedila za branje in obravnavo (izbor iz berila in učnih lističev) pa so prvič konkretno podani naslovi primernih (predlaganih in kanonskih) literarnih besedil za obravnavo. Kot lahko vidimo že iz naslova, so izbrani tako iz berila, ki je bilo takrat v uporabi kot iz drugih virov. Izbrani naslovi predstavljajo le jedro besedil, ki so po mnenju avtorjev po vsebini, obliki, jeziku in sporočilu primerna in dovolj zanimiva za prvošolske učence. Učitelje spodbujajo, da osnovni repertoar razširjajo tako z besedili iz berila, kot iz učnih lističev, revije Ciciban in knjižnih zbirk. Zanimivo pri tem je dejstvo, da morajo dela ustrezati tudi »drugim vzgojnim smotrom, kot so vzgoja za vrednote in pridobitve NOB, za odnose med ljudmi, za varstvo človekovega okolja, za koristno izrabo prostega čas ipd., pa tudi za vse naloge, ki jih zagotavljajo razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti (varnost in družbena samozaščita, odnos so družbene lastnine, zdravstvena, prometna vzgoja ipd.).« (»Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek«, 1984, str. 11). Torej lahko sklepamo, da je imela vzgojna komponenta veliko vpliva na sam izbor literarnih besedil, saj so morala ta poleg svoje osnovne funkcije neposredno tudi vzgajati. Ravno zaradi tega ni presenetljivo, da je bilo včasih v berilih precej več »vzgojnih besedil«, kot jih je danes. V pojasnilih so posebej dodana še priporočila o tehnikah branja in o razvijanju odnosa do literature. Poznavanje pomena branja in knjige je osnovna naloga književne vzgoje v 1. razredu.

Tretje poglavje je namenjeno domačemu branju. V njem so navedeni naslovi primernih literarnih del (večinoma so to slikanice) in v pojasnilu navodila izvajanja domačega branja. Filmska in TV-vzgoja sta obravnavani posebej v svojem poglavju, o gledališki ali radijski kulturi ni govora (»Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek«, 1984). Književna vzgoja v 2. razredu je zajemala največ ur v prvem VIO, in sicer 48. Ponovno je kot prvo predstavljeno delo z umetnostnimi besedili. V 2. razredu so morali učenci prepoznavati časovno in logično zaporedje dogodkov, prepoznavati vzročno-posledične zveze v besedilu, zaznati okoliščine, osebe in dogodke. Poudarek je na razumevanju bistvenega sporočila besedila. Poleg tega so se prvič srečali tudi z navedbami avtorjev in z oblikami besedil. Tudi za 2. razred so v drugem podpoglavju podani primeri ustreznih besedil. Avtorji v pojasnilih poudarjajo, naj bo v ospredju vzgoja bralca in naj bodo besedila ustrezna tako ravni razvoja kot interesom učencev. Ponovno se tudi poudarjata tako vzgojni vidik besedil kot tudi krepitev nacionalne zavednosti (v skladu s političnim prepričanjem tega obdobja). V tretjem podpoglavju so dodani še naslovi del za 86 izvajanje domačega branja. Tokrat se delijo na poezijo in prozo, dramatika ni omenjena. Seznam vključuje tako slikanice kot tudi že knjige z več besedili. (Prav tam.) Na koncu poglavja za 2. razred me je še posebej pritegnilo pojasnilo (ki med drugim velja tudi za besedila v berilu), da so v knjigah »izbori kratkih zgodb ali pa strnjene pripovedi, pisane v krajših poglavjih, od katerih je vsako zase zaključena bralna enota, kar omogoča učencu primerne doživljajske in bralne predihe« (Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek, str. 20). Način predstavitve besedil je bil drugačen od današnjega (kjer besedila niso podana v celoti, ampak le po odlomkih), kar je med drugim tudi najbolj očitna razlika, ki sem jo tudi sama zaznala pri delu z gradivom. Filmska in TV-vzgoja sta ponovno obravnavani posebej v svojem poglavju, gledališka ali radijska kultura nista omenjeni. Književna vzgoja je v 3. razredu zajemala 41 ur. V prvem podpoglavju izvemo, da so morali učenci razlikovati med knjigami, revijami in časopisi; presojati in vrednotiti dejanja in ravnanja oseb; poimenovati pisca, pisatelja, novinarja ter razlikovati med oblikami besedil proze in poezije. (Prav tam.) V drugem podpoglavju so navedeni naslovi primernih literarnih del s priporočili, ki v 3. razredu postavljajo v ospredje »vzgojo za branje dobrih besedil in knjig, tudi za knjigo kot vir informacij pri samoizobraževanju« (»Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek«, 1984, str. 26) ter razvijanje samokritičnosti do besedila. Tudi v zadnjem razredu prvega VIO sta bili vzgoja ter etično-moralni razvoj učencev ena izmed primarnih ciljev pri književnosti. V zadnjem, tretjem poglavju so ponovno podani naslovi primernih besedil za izvajanje domačega branja s priporočili. Kot lahko opazimo, je učni načrt iz 1984 na področju pouka slovenščine in književnosti že veliko bolj dodelan kot v sedemdesetih letih. Omenjajo in predstavljajo se primerna literarna dela za različne starostne skupine otrok, izoblikovan je načrt domačega branja, osnovne informacije o avtorjih literarnih del spoznavajo že v prvih treh razredih in prikazana je povezava književne vzgoje z moralno in etično vzgojo

učencev. Dramatika in gledališka vzgoja sta potisnjeni v ozadje, oz. sta precej skrito umeščeni v sklop posebnega poglavja filma in televizije. V splošnih navodilih, ki jih v načrtu najdemo šele po predstavitvi dela v posameznih razredih, vidimo, da se je pouk slovenskega jezika organizacijsko delil na tri področja: jezikovna vzgoja, sporočanje in književna vzgoja, v 1., 2. in 3. razredu pa še na dve dodatni področji v sklopu opismenjevanja: branje in pisanje. Del splošnih navodil zavzema tudi posebno poglavje z naslovom Književna vzgoja. V njem so podani splošni napotki za delo od začetka do konca osnovnošolskega izobraževanja. Avtorji izpostavljajo, da je »književna vzgoja, do vključno 3. razreda predvsem spodbuda k branju in oblikovanju tehnike branja, pomoč učencu pri iskanju in izboru dobrih in primernih besedil in oblikovanje bralnih navad, le deloma tudi že priložnost za prepoznavanje in rabo književnih pojmov ter značilnosti izražanja v umetniški besedi.« (»Program življenja in dela osnovne šole, 2. zvezek«, 1984, str. 8) Zanimivo je tudi dejstvo, da avtorji posebej poudarjajo, da je od 1. razreda naprej glavni cilj književne vzgoje umetnostno besedilo. Besedilo je potrebno učencem v nižjih razredih posredovati v celoti, kasneje pa se učitelji lahko poslužujejo tudi izbranih odlomkov ali izborov odlomkov iz daljšega besedila. V osemdesetih in začetku devetdesetih so bila torej literarna dela v berilih še vedno zajeta v celoti, česar pa v današnjih berilih ne zasledimo več pogosto (z izjemo poezije). Seveda je tudi v tem poglavju izpostavljena tesna povezava med književno vzgojo in oblikovanjem narodne zavednosti ter spodbujanje sožitja med jugoslovanskimi narodi, kar je značilno za tisto obdobje. Književnost je področje, ki se povezuje tudi z drugimi predmeti, predvsem tistimi, ki vplivajo na idejno-moralni razvoj učenca. Besedila so izbrana tako, da usmerjajo učenca pri opredeljevanju in odločanju za lastno ravnanje in vrednotenje. Kljub temu da se predstavljeni načrt precej razlikuje od današnjega, sem v splošnih informacijah vendarle zasledila tudi napotke, ki kažejo na to, da se je delo pri književni vzgoji v osemdesetih letih v nekaterih točkah le stikalo z današnjim pogledom izvajanja književnega pouka. Ta del govori o tem, da je potrebno pustiti učenca »da se razživi: govori naj o svojih vtisih in opažanjih, o dogajanju, osebah, o zgradbi književnega dela, pove naj, kje se mu je misel ustavila in kje zmedla, kaj je drugače bral kot sošolci, o čem bi se pogovarjal s pisateljem.« (Prav tam.)

2.3.2 Slovenski jezik v osnovni šoli

V začetku devetdesetih let se je zaradi empirične spremljave pouka slovenskega jezika v šolskem letu 1989/90 pojavila potreba po prenovi zlasti na področju učno- ciljnega načrtovanja, razvijanja specialne didaktike ter priprave učbenikov in priročnikov (»Slovenski jezik v osnovni šoli«, 1990). Večjih sprememb v prvem VIO na področju književnosti ni, so pa določeni odstavki zelo okleščeni. V vseh prvih treh razredih so bili v poglavju Besedila za branje in obravnavo seznami del in avtorjev v celoti izbrisani. Namesto njih je bilo v tem poglavju na splošno napisano le »Izbor iz berila, učnih lističev, periodike in knjižnih zbirk za otroke.«

Tudi seznamov z deli za domače branje v novih priporočilih ni bilo več. Namesto seznamov je bilo med priporočili zapisano: »Seznam knjig učitelj vsako leto na novo oblikuje in ga dopolnjuje s knjižnimi in revialnimi novostmi ter ponatisi.« (»Slovenski jezik v osnovni šoli«, 1990, str. 13) Brisanje seznamov literature nam daje vedeti, da je bila izbira dodatnega literarnega gradiva za obravnavo v celoti prepuščena učiteljem (med drugim tudi avtorjem učil) in njihovemu zanimanju za novosti v književnosti ter za razvoj odnosa učencev do same literature. Berilo je vsebovalo osnovni repertoar besedil, ki so ga lahko učitelji bodisi nadgrajevali bodisi podrobno pilili. Učitelj je kot strokovnjak na svojem področju moral skrbeti za ažurnost literature in hkrati učencem predstavljati obvezna in kanonska dela, ki so jih avtorji beril (med drugimi tudi strokovnjaki za didaktiko književnosti) izbirali v berilih. Opustitev seznamov je po eni strani omogočalo učiteljem, da so lahko po lastni presoji sooblikovali učni program, po drugi strani pa je lahko učiteljem začetnikom povzročalo preglavice pri iskanju in pripravi kvalitetnega nabora besedil

(»Slovenski jezik v osnovni šoli«, 1990). 86 2.3 Sedanjost

2.3.1 Posodobljeni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli iz leta 2011

V Beli knjigi iz leta 2011 so novosti v šolstvu nazorno prikazane takole: »Novo etapo v razvoju obveznega šolanja pomeni reforma osemletke v devetletko v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Z uvedbo devetletke vstopajo otroci v osnovno šolo s šestim letom, šolska obveznost pa traja devet let. S sistemsko-razvojnega vidika je bistveno, da so bili z Zakonom o osnovni šoli 1996 preseženi trije tradicionalni doktrinarni tabuji enotne šole, in sicer z rešitvami, kot so: a) notranja diferenciacija pouka v celotni devetletki in pri vseh predmetih ter uvajanje fleksibilne diferenciacije v 6. in 7. oz. elementov zunanje diferenciacije v 8. in 9. razredu pri pouku materinščine, matematike in tujega jezika, b) uvajanje obveznih izbirnih predmetov v obveznem delu programa ter c) priprava učnih načrtov s cilji in standardi znanja na več ravneh zahtevnosti (minimalni standardi, temeljni standardi, zahtevnejši standardi).« (»Posodobljeni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli«, 2011, str. 110) »Za sodoben pouk književnosti je v kontekstu spoznanj o vzpostavljanju domišljijske besedilne stvarnosti ter o funkcijah branja značilno naslednje:  izbor besedil izhaja iz bralčevih interesov;  poglobljeno se obravnavajo izbrani sodobni avtorji in tista starejša dela, ki prikazujejo za bralca relevanten, smiseln problem;  v šoli se obravnavajo maloštevilna dela, in to poglobljeno;  učiteljevo razumevanje besedila ni več edino, pač pa le eno od branj – je branje odraslega, učitelj pa dopušča različne interpretacije besedil in ne omejuje izražanja mnenj o prebranem;  osrednji pojem v tem pristopu je besedilnost – ta pojem opredeljuje stvarnost, predstavljeno v leposlovju, kot fiktivno bralčevo kreacijo, ki nastaja iz svojevrstnega prepletanja zaznav iz realnosti, domišljije in drugih besedil;  pouk književnosti je vaja v ustvarjanju in izražanju besedilnosti;

 učitelj dopušča različne odzive in jih skuša nekako združiti v razlago, sprejemljivo za vse – tako tudi osvetljuje večpomenskost besedila;  učitelj spodbuja učence k pogovoru ob besedilu, k razkrivanju povezav besedila z njihovim svetom ter njegovo preteklostjo in prihodnostjo – veliko vlogo ima skupinsko delo;  tak pouk je za učitelja zahtevnejši, a brez dvoma bolj zanimiv.« (Saksida, 2008, str. 24.) V Učnem načrtu za slovenščino (2011) je za 1. razred predvidenih 210 ur, za 2. in 3. razred pa 245 ur slovenskega jezika. Sprememb je v načrtu ogromno, saj sta tako jezikovni kot književni del pouka predstavljena v podrobnostih. V učni načrt so se vnesla priporočila in delitve, ki jih do tedaj ni bilo. Cilji v učnem načrtu so razdeljeni na splošne in operativne. Pri splošnih (ki so se številčno ponovno zmanjšali glede na devetdeseta leta) se v petih točkah prepletata tako književno kot jezikovno znanje. Operativni cilji in vsebine pa se delijo glede na tri VIO ter glede na jezik ali književnost. Operativni cilji in vsebine so v poglavju književnosti za prvo VIO (torej prve tri razrede osnovne šole) zelo podrobno dodelani v primerjavi s starejšimi učnimi načrti. Cilji v sklopu književnosti so razdeljeni na operativne cilje in na vsebine. Operativni cilji se delijo na dve podpoglavji. V prvem se cilji vežejo na branje, poslušanje, gledanje in pisanje umetnostnih besedil; v drugem pa na razvijanje percepcijske zmožnosti s tvorjenjem oz. poustvarjanjem ob umetnostnih besedilih. Znotraj prvega podpoglavja (Razvijanje recepcijske zmožnosti s branjem, poslušanjem, gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih) so natančno opredeljeni cilji glede na književne zvrsti in vrste (poezija in proza, v okviru proze pa še književna oseba, književni prostor in čas, dogajanje in tema ter avtor in pripovedovalec) ter glede na gledališče, radijsko igro in film (dodatno še glede na gledališko/lutkovno predstavo, radijsko igro, risanko in filmsko predstavo). Znotraj drugega poglavja se cilji delijo glede na govorjenje in pisanje (na cilje vseh treh književnih zvrsti in vrst), glasno, interpretativno branje književnih besedil ter na govorne nastope. (Prav tam.) V prvi iztočnici so podani osnovni književni izrazi in krajši seznam različnih obveznih slovenskih avtorjev (Niko Grafenauer, Oton Župančič, Kajetan Kovič, Ela Peroci, Svetlana Makarovič, en sodobnik po izbiri učitelja in slovenske ljudske pravljice), ki jih morajo učenci poznati. V drugi iztočnici je podan seznam predlaganih književnih besedil za obravnavo v prvem VIO. V poglavju Didaktična priporočila so podana priporočila tako za jezik kot književnost. Pri književnosti so predstavljeni optimalni načini organizacije in priprave pouka s poudarkom na metodah in oblikah, razvojni stopnji učencev, načinu opismenjevanja in usvajanja bralne tehnike, na sprejemanju umetnostnih besedil ter njihovi interpretaciji. Didaktična priporočila so v preteklih učnih načrtih že obstajala. Navadno so jih zapisovali sproti v opombe pod besedilom (večkrat so se ponavljala, saj so bili za različne razrede napisani enaki odstavki). Sedanji način ima priporočila strnjena v celoto, kar pripomore k večji preglednosti. V tem poglavju so obravnavane teme uresničevanja ciljev predmeta, individualizacije in diferenciacije, medpredmetnih povezav, preverjanja znanja in uporabe informacijske tehnologije.

Dodatno pomoč učiteljem predstavljata tudi poglavji Standardi znanja in Didaktična priporočila. V poglavju Standardi znanja so navedeni minimalni standardi in znanja, ki naj bi jih učenci dosegali na koncu vsakega izobraževalnega obdobja. Ravno zaradi časovno in zrelostno različnega doseganja znanja učencev standardi niso napisani po razredih, temveč glede na tri VIO, kar omogoča individualiziran pristop. V sedanjem učnem načrtu je pouk književnosti organizacijsko in vsebinsko dodelan ter prvič predstavljen enakovredno jezikovnemu pouku. Cilji književnosti so nastavljeni dovolj široko, da le usmerjajo učitelje pri organizaciji pouka, vseeno pa predlagani seznami in natančnejša priporočila pomagajo pri izbiri primerne mladinske literature in drugih učnih pripomočkov, kar zna biti v veliko pomoč predvsem učiteljem začetnikom in učiteljem, ki vsako leto poučujejo v različnih razredih. »Ker so za uresničevanje ciljev pouka književnosti vsa besedila samo predlagana, jih lahko učitelj po lastni presoji nadomesti z drugimi, po njegovem mnenju primernejšimi besedili.« (Posodobljeni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, 2011, str. 97). Pri

tem pa je potrebno omeniti, da se je z novim učnim načrtom spremenilo izhodišče

sodobnega književnega pouka, torej učenčevi odzivi na besedilo (lastno branje). Na 86 podlagi tega se lahko obravnava besedila in se jih skuša čim bolj približati učencem. Tradicionalni pouk književnosti je zamenjal komunikacijski pouk. Prve zametke le- tega lahko opazimo že v devetdesetih letih z izdajo takrat novega berila Hiša, hiška, hiškica. Če pogledamo bolj podrobno, lahko opazimo, da so bila besedila, ki so jih uporabljali pri tradicionalnem pouku zasnovana na podlagi literarne vede, seznam v učnem načrtu je bil dokončen, zastopani so bili številni avtorji. Učenci so večinoma le pasivno sprejemali podatke o književnosti, učitelji pa so ji prenašali. Pri komunikacijskem pouku besedila izhajajo iz predstavnega sveta mladih in jim omogočajo doživetje, besedila v učnem načrtu so le predlagana, zastopanih avtorjev je manj, saj to omogoča poglobljeno obravnavo besedil. Učenec pri komunikacijskem pouku soustvarja besedilno stvarnost, učitelj pa nastopa kot mentor in usmerja dejavnosti in spodbuja pogovor (Saksida, 2008). Učni načrt, ki je trenutno v uporabi, predstavlja temelje dela z učenci. Za učitelja začetnika je vir pomembnih informacij tako za organizacijsko kot vsebinsko plat pouka; za učitelja, ki je dela v razredu že vešč, pa kontrolna točka. Z berili in drugimi učnimi pripomočki je neposredno povezan, saj ima stično točko v seznamih priporočene literature. Besedila, ki jih najdemo v seznamih, so v večini primerov zbrana tudi v berilih, z izjemami pa lahko učitelj popestri pouk književnosti brez slabe vesti ali morebitne stiske glede primernosti besedil. Učitelji so sicer strokovnjaki na svojih področjih in se tudi v okviru književnosti izobražujejo v skladu s priporočenimi smernicami. Ravno zato morajo imeti možnost, da učence seznanijo tudi z najnovejšo literaturo ali za predstavljanje različnih tematik, ki v berilih niso zajete. Takšen način dela sedanji načrt tudi omogoča (»Posodobljeni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli«, 2011). Povezanost med sedanjim učnim načrtom in oblikovanjem beril na kratko predstavlja Metka Kordigel Aberšek (2006), ki pravi, da avtorje beril v celoti zavezuje učni načrt za književno vzgojo. Ta ima natančno določene cilje, ki opredeljujejo, katere segmente recepcijske zmožnosti je potrebno razviti v določenem obdobju otrokovega šolanja. Preden oblasti berilo potrdijo, nekdo skrbno preveri, ali so z izbranimi besedili in pripadajočim didaktičnim instrumentarijem zares zajeti vsi cilji učnega načrta.

3 KRATKA SOCIALNA ZGODOVINA IN MEJNIKI V GENERACIJAH

Družbeni sistem oblikujejo skupna dogajanja, ki zajemajo večino prebivalstva, odločilne premike, radosti, ob katerih se veselimo, in solidarnosti, ob katerih se zavemo moči množice. Socialna in politična zgodovina postopoma oblikujeta prebivalstvo ter vplivata na njen razvoj in napredek. Stanje družbe se odraža tudi v delih in umetninah, ki jih ljudje oblikujemo in ustvarjamo, zato se ne gre čuditi, da lahko tudi izbrana berila temeljijo na treh različnih družbeno-političnih usmeritvah.

3.1 Iz šestdesetih let v sedemdeseta

3.1.1 Politika in gospodarstvo

Zmagovalna struja Zveze komunistov je po obračunu z nacionalnimi in reformističnimi gibanji utrdila svojo oblast. Zavladal je »politični sistem socialističnega samoupravljanja«, ki je temeljil na t. i. pluralizmu samoupravnih interesov. Ljudje naj bi s pomočjo delegatskega sistema odločali o vsem (Nečak in Repe, 2003). Zato je obdobje sedemdesetih let v spomin zabeleženo kot »delegatska sedemdeseta«. »Liberalizem« je bil poražen. Prizadevanja za večjo samostojnost republik pa so kljub temu obrodila sadove z novo ustavo, sprejeto februarja 1974. Ta je Jugoslavijo opredeljevala kot zvezno republiko enakopravnih narodov in narodnosti in je temeljila na federativnem principu. Vsakemu narodu je zagotavljala pravico do samoodločbe in odcepitve. Ustava je opredeljevala državo tudi kot socialistično (federativno) skupnost delovnih ljudi, v kateri ima oblast delavski razred. (Prav tam.) Za navidezno nekonfliknostjo države so se že kazala tiha znamenja krize: naraščajoča inflacija, prikriti nacionalni konflikti in kasneje življenje po smrti raznih jugoslovanskih političnih avtoritet. Med tem se je pa zmagovalna politična garnitura v Sloveniji samopotrjevala z velikimi manifestacijami: obletnicami, proslavami, postavljanjem spomenikov. (Prav tam.)

3.1.2 Družba, kultura in šolstvo

Življenje je bilo v začetku sedemdesetih še precej skromno: primanjkovalo je stanovanj, ponudba prostorskih dobrin je bila še zastarela, prvi gospodinjski aparati so šele prihajali na trg, javni promet je bil v nastajanju in kot tak neprilagojen potrebam ljudi (Bajt idr., 2005). »Pomemben vpliv je pridobivala tudi javnost: odraščati je začela slovenska televizija, nastale so revije in časopisi, ki so se ukvarjali z glasbo, filmom, modo, množili so se festivali in modne revije. Moda je revolucionirala socialistično družbo: Slovenke so v službi začele nositi hlače in minikrila, se začele šminkati in redno zahajati k frizerjem in v prve kozmetične salone. Slovenci so opuščali kravate, si natikali kavbojke, kupljene »na štantih« za mejo, oblačili vetrovke in si natikali superge. Nekateri – še redki – tekstilni direktorji pa so celo spoznali, da se »splača« narediti tudi kakšno domače otroško oblačilo.« (Bajt idr., 2005, str. 275)

Z zadolževanjem v tujini, poceni domačimi krediti in s samoprispevki se je v Sloveniji močno dvignil družbeni in zasebni standard. V tem času so zgradili veliko družbenih objektov: vrtcev, šol in drugih vzgojnih institucij, zdravstvenih domov in športnih objektov. Nezaposlenost je bila nizka, dopust na morju so si lahko privoščile tri četrtine Slovencev. Slovenija je v sedemdesetih letih še doživljala razcvet trgovine, bančništva in turizma. Državljane je zajela potrošniška in gradbena mrzlica, zato so bili mejni prehodi stalno natrpani zaradi nakupovalnih izletov v bližnje zamejske trgovske centre (Nečak in Repe, 2003). V sedemdesetih letih so izvedli široko zasnovano šolsko reformo, ki jo je komunistična oblast načrtovala že v povojnem času. Njen temeljni cilj je bil, da morajo biti vsi osnovnošolci deležni enakih možnosti šolanja. Mladim pa so po novem omogočali, da so se lahko šele pri petnajstih letih razvrščali po različnih strokovnih usmeritvah. Po starem sistemu je bila namreč ta odločitev že po štirih letih šolanja, kar je takrat pomenilo pri približno enajstih letih. V tem času je bila uzakonjena

enotna osemletna osnovna šola (Dolenc in Gabrič, 2002). Ciperle in Vovko (1987) pa dodatno poudarjata, da so se s spremenjenim 86 predmetnikom in učnim načrtom iz leta 1973 in z uvajanjem celodnevne osnovne šole v drugem polletju šolskega leta 1974/75 začela prizadevanja po ponovnem reformiranju osnovne šole in odpravljanju vsega, kar je bilo v njej zastarelega. Spremembe so se vrstile tudi na nadaljnjih stopnjah šolanja in so zajele celotno šolstvo.

3.2 Iz osemdesetih let v devetdeseta

3.2.1 Politično dogajanje

Sredi osemdesetih let se je začelo odpirati vprašanje demokratizacije sistema. Ker možne rešitve za obstoj Jugoslavije niso bile odobrene in ker so se spremenile zunanjepolitične razmere (ni bilo več strahu pred nemškim, italijanskim in madžarskim pritiskom) so načrti o novi evropski ureditvi dajali upanje tudi manjšim narodom (Repe, 1996). Leta 1990 so bile v Sloveniji izvedene prve večstrankarske volitve, na katerih je zmagal Demos. Povolilno obdobje je bilo sprva težko, saj je slovensko gospodarstvo preživljajo težko obdobje. Dušili so ga zvezni ukrepi, izgubljalo je jugoslovanski trg in najbolj znana podjetja so propadala. Do nesoglasij je prihajalo zlasti v različnih pogledih na privatizacijo in ekonomski sistem. Kljub velikemu medsebojnemu nezaupanju se je postopoma oblikovalo soglasje, kako doseči slovensko suverenost. Sledil je plebiscit, na katerem so z veliko večino odločitev za samostojno Slovenijo potrdili tudi slovenski državljani. Dejanska odcepitev se je izvršila kasneje, sredi leta 1991. Slovenska skupščina je 25. junija sprejela Temeljno ustavno listino, Ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Slovenija pravnoformalno razglasila neodvisnost. (Prav tam.) Toda samostojnost si je morala Slovenija izboriti vojaško in diplomatsko. Pri tem je bila uspešna, njeno sedemdesetletno življenje v Jugoslaviji se je zaključilo. Druge države so jo priznale in včlanila se je v OZN. Po osamosvojitvi se je začela soočati z gospodarsko krizo, veliko brezposelnostjo, lastninskimi

spremembami denacionalizacije in privatizacije, nemirnimi političnimi spremembami ter težavami pri vključevanju v evropski sistem. Sredi devetdesetih let je že doživljala prve politične in ekonomske uspehe (Bajt idr., 2005).

3.2.2 Družba in kultura

Ljudje so bili odvisni od skromnih plač. Za to obdobje je izrazito značilno iskanje cenejšega blaga po različnih trgovinah in čakanje v dolgih vrstah. Živeti ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let je pomenilo spopadati se s pomanjkanjem nekaterih osnovnih potrebščin in neumnostjo birokracije. Svetla plat desetletja pa je bil razcvet civilne družbe, zlasti alternativnih gibanj in subkulture. Za drugo polovico osemdesetih letih je za Slovenijo značilna tudi računalniška revolucija, ki je poleg številnih znanj prinesla nove oblike zabave. S prodorom kabelske in satelitske televizije se je močno dvignil izbor ponudbe TV-programov (Nečak in Repe, 2003).

3.3 Slovenija v letih 2012 in 2013

3.3.1 Stanje v Sloveniji v letu 2012

Že na začetku leta 2012 so Slovenijo preoblikovale masivne politične spremembe. Konec leta 2011 so potekale že pete predsedniške volitve, februarja 2012 pa je zaprisegla tudi nova vlada (katere stranka sicer ni zmagala na volitvah, vendar zmagovalni stranki ni uspelo sestaviti koalicije). 25. marca smo volivci glasovali tudi na referendumu o družinskem zakoniku, ki ga večina volivcev ni podprla. Kljub temu da je zakonik zajemal kar nekaj novih rešitev in sprememb, se je javnost več ali manj ukvarjala le s temo istospolnih posvojiteljev, kar je le poglobilo razkole v družbi in ni prineslo konkretnih rešitev težav. Slovenijo je v aprilu prav tako pretresala druga največja stavka v slovenski zgodovini, kjer so se šolniki, profesorji, policisti, gasilci, študentje, upokojenci in nezadovoljni državljani odločno upirali proti novim varčevalnim ukrepom. Ti so po njihovem mnenju ogrožali kakovost in dostopnost javnega šolstva in dodatno rušili socialno državo. Ljudski upor proti mariborskemu županu zaradi radarskih kontrol se je v razširil v vstajo po vsej Sloveniji. Leto 2012 je bilo pretežno negativno zaznamovano in bo ostalo v spominu Slovencev predvsem kot leto prve velike gospodarske krize po osamosvojitvi Slovenije. Najbolj so prebivalce pestili varčevalni ukrepi, pokojninska reforma (s katero so poslanci v začetku leta 2013 zvišali mejo upokojitve na 40 let delovne dobe in izenačili pogoje za ženske in moške), reševanje NLB, fiskalno pravilo (po katerem bi morala Slovenija uravnotežiti proračun do leta 2015) in propad gradbincev (v letih 2009/12 je propadlo enajst večjih gradbenih podjetij in še več malih) in tudi vse večja brezposelnost mladih (»Inventura 2012. Dogodki leta v Sloveniji«, 2012).

Umar ali Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je celo zatrdil, da je bilo leto 2012 še eno v nizu poslabševanja rezultatov, po stopnji razvitosti pa smo se vrnili na raven iz leta 2005. Splošna slika stanja prebivalstva se je v letu 2012 izrazito poslabšala, saj sta se začeli povečevati materialna prikrajšanost in nevarnost revščine, predvsem otrok in družin z več otroki. Nekoliko se je povečala tudi dohodkovna neenakost. Zadovoljstvo z življenjem je bilo sicer razmeroma visoko, a pričakovanja ljudi so bila večinoma slaba. Tako je bilo zadovoljstvo s stanjem šolstva in zdravstva na visoki ravni, zelo nizko pa je bilo zadovoljstvo z demokracijo in stanjem gospodarstva. Prav tako je bilo na zelo nizki ravni zaupanje v institucije, z izjemo policije. (»Slovenija leta 2012 na ravni razvitosti iz 2005«, 2013)

3.3.2 Stanje v Sloveniji v letu 2013

Leto 2013 je bilo za Slovenijo četrto leto krize, v katerem sta se izmenjali dve vladi, podali dve poročili, leto v katerem je odstopila KPK in ki je sprožilo pet vseslovenskih 86 vstaj ter umik enega predsednika in zamrznitev drugega (Starič in Potič, 2013). Marca 2013 je Slovenija spet dobila novo (že enajsto) vlado, tokrat pod taktirko prve ženske premierke. Kljub željam in obljubam je bil tudi mandat te vlade razmeroma kratek in so se v ospredju več ali manj bili boji med različnimi parlamentarnimi strankami. Dodatno nastrojenost proti politiki je prinesel tudi boj proti korupciji, v katerem so prišla na plano razna sramotna dejanja pohlepa in nepravilnosti slovenskih veljakov. Kljub zahtevam vstajniškega gibanja, pa tudi širše javnosti, da se stare politične elite umaknejo, je v letu 2013 odšel en sam predsednik stranke (SLS), ostali pa so se obdržali na oblasti. (Prav tam.) Slovence nas je v tem letu še najbolj pestilo krizno varčevanje in porast brezposelnosti. Kljub temu tudi po petih vseslovenskih vstajah v Sloveniji ni prišlo do korenitih sprememb. Ljudje so se več ali manj poskušali prilagajati direktivam politike, zategovali so pasove, skomigali z rameni ob naraščanju davkov, iskali alternative drugod, tudi s pomočjo sive ekonomije. Želeli so si le preživeti, oči pa so vseeno upirali v prihodnost z željo po normalizaciji stanja. (Prav tam.) Tudi v šolstvu je v tem času prišlo do nekaterih sprememb, ki sicer niso odražala direktnega stanja v slovenski politiki in družbi, vseeno pa so dodatno globila vrzeli med učitelji, starši, učenci in ministrstvom za šolstvo. Kljub željam po kakovostnem izobraževanju in nudenju čim bolj življenjskega znanja sta poučevanje in učenje deležna številnih kritik (preobsežni učni načrti, toga vsebina, zastarelost sistema, premalo izkustvenega učenja, preveč piflanja ipd.) »Devetletka ni to, kar so obljubljali,« lahko slišimo tako od staršev kot učiteljev. Veliko je nezadovoljstva, ki se med drugim odraža tudi na učencih. Dodatna birokracija je učiteljem vzela veliko časa, ki bi ga lahko uporabili za ustvarjanje, iskanje idej in dodatno izobraževanje. Kljub temu si veliko učiteljev in staršev prizadeva, da bi mladim omogočili največ, kar lahko, v nastajanju so številne skupine za različno pomoč, na voljo so dejavnosti in različna literatura v pomoč tudi učiteljem, vendar je do korenitih sprememb še dolga pot, ki jo med drugim utesnjuje tudi moralno-socialno stanje v državi.

EMPIRIČNI DEL

4 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Razmere v družbi in zgodovina naroda oblikujeta posameznike skozi vsa življenjska obdobja. Eno izmed prvih je naše oblikovanje temeljnih vrednot in znanja v osnovnih šolah. Stanje, ki je vplivalo na izobraževanje preteklih generacij, je pripeljalo do vse večjih sprememb pri novih generacijah, kar pa se v šolskih klopeh razkriva tudi v učilih, ki so v uporabi. Ljudje se učimo večinoma na podlagi izkušenj, oz. situacij, ki so nam blizu. Pri pouku učenci uporabljajo veliko učbenikov, delovnih zvezkov in drugih učil, vendar menim, da pri vseh študijskih pripomočkih glede na vzgojo za življenje še najbolj izstopajo berila. Besedila, ki so v berilih, so subjektivno pisana in skrbno izbrana prav zato, da učencem omogočijo empatijo in hkrati tudi vplivajo na zaznavanje sveta. Daleč so časi, ko so se berila uporabljala samo za osnovno opismenjevanje, dandanes je književni pouk področje, ki učence med drugim pripravlja tudi na zunanji svet in razvija kritično mišljenje. Razvoj književnosti pri pouku lahko najlažje spremljamo s spremembami, ki so se dogajale skozi čas. S pomočjo zgodovine in socialnih sprememb, ki so vplivala na stanje v družbi, si lahko ogledamo, kako sta se razvoj in oblikovanje beril spreminjala skozi generacije in kako so se s tem spreminjale tudi šolske smernice. »Historia vitae magista« (Zgodovina je učiteljica življenja.), zato nas ne sme presenečati, da lahko s podrobno analizo preteklosti pripomoremo k boljši prihodnosti in ohranjamo šolstvo v koraku s časom. Primerjave med berili so seveda že obstajale, vendar v tej nalogi ne primerjam berila le glede na vsebinske sestavine, pač pa postavljam v ospredje tudi spremembe v šolstvu in mejnike v socialni zgodovini, ki so v skoraj petdesetih letih vplivali na oblikovanje sedanje družbe. Vprašanja, kaj nam lahko učila povedo o smernicah branja in tematik ter o samem razvoju poučevanja, si v Sloveniji ni zastavil še nihče. Kaj nas čaka v prihodnosti, ne moremo vedeti z gotovostjo. Kljub temu pa smo lahko na nove spremembe pripravljeni tudi tako, da poznamo razloge, ki so pripeljali do današnjega stanja ne glede na to, kako zanemarljivi lahko izpadejo na prvi pogled. Zato je prav, da s podrobno analizo razkrijemo, kaj vse nam pravzaprav razkrivajo osnovnošolska berila skozi različne generacije.

5 CILJI RAZISKOVANJA

Cilj raziskovalne naloge je bil predstaviti spremembe v sestavi in vsebini različnih beril prvih treh razredov osnovne šole skozi tri generacije. Največji poudarek je bil na tematikah, ki so se skozi generacije spreminjale zaradi socialno-zgodovinskih sprememb in družbeno-izobraževalnega razvoja. Naloga odgovarja na temeljno vprašanje, kako so spremembe v šolstvu, v učnih načrtih in tudi v socialni zgodovini družbe vplivale na samo vsebino besedil v berilih in na oblikovaje učnih pripomočkov.

Naloga skuša tudi predstaviti pomembne razlike med generacijami v različnih pogledih. Tako predstavlja uvajanje ter opuščanje tematik, zastopanost slovenske literature v primerjavi s tujo, vključevanje besedil avtoric v primerjavi z besedili avtorjev, spreminjanje same oblike berila in dolžin teksta besedil ter vlogo ilustracij v berilu. Na podlagi analize sem ugotavljala povezavo med neposrednimi zgodovinskimi dogodki in spremembami v šolskih smernicah ter njihovo vplivanje na oblikovanje in sestavo beril. Poskušala sem postaviti v ospredje pomen uporabe beril za razvoj posameznika in seznanjanje s tematikami, s katerimi se učenci seznanjajo v prvem VIO. Tem, ki so nekoč veljale za vzorčne primere pravilne vzgoje in učenja, dandanes v berilih skoraj ni več. Z družbo se spreminja tudi potreba po informacijah in z njo tudi sama oblika prenosa s pomočjo učil in učnih pripomočkov.

6 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. raziskovalno vprašanje: 86 Katere razlike se pojavljajo med zastopanostjo različnih zvrsti književnosti v berilih prvega VIO?

2. raziskovalno vprašanje: Ali se pojavljajo razlike v številu enot ali dolžine odlomkov v berilih prvega VIO?

3. raziskovalno vprašanje: Katere razlike se pojavljajo med zastopanostjo tem v berilih prvega VIO?

4. raziskovalno vprašanje: Ali se pojavljajo isti avtorji ali celo ista dela v različnih berilih, generacijah?

5. raziskovalno vprašanje: Ali se pojavljajo razlike med zastopanostjo del slovenskih in tujih avtorjev v berilih prvega VIO?

6. raziskovalno vprašanje: Ali se pojavljajo razlike med zastopanostjo avtoric in avtorjev v berilih prvega VIO?

7. raziskovalno vprašanje: Kakšno vlogo imajo ilustracije in kako so zastopane v berilih prvega VIO?

8. raziskovalno vprašanje: Ali in kako učni načrti in zgodovinsko-socialne okoliščine vplivajo na spreminjanje in izbor besedil in tematik v berilih prvega VIO?

Ob tem sem raziskovala vsebino in obliko ter videz berila. Primerjala sem, kako so se berila razvijala in prilagajala glede na razvoj tehnologije. Izpustila pa sem didaktična vprašanja v berilih in naloge za opismenjevanje, ki so se pojavljale v berilih iz sedemdesetih in devetdesetih let. Smiselno bi bilo pregledati tudi te predpostavke, vendar sem se v raziskovanju omejila na vsebinski del.

7 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Empirična raziskava temelji na natančni vsebinski analizi devetih beril, ki so (smo) jih uporabljali pri pouku slovenskega jezika v prvih treh razredih osnovne šole v zadnjih 40- letih, in treh učnih načrtih (1969, 1984 in 2011). Uporabljen je kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Podatki so zbrani s preštevanjem. Med seboj so primerjani količinski deleži zastopanih kategorij, ki so ponazorjeni z odstotnim prikazom v tabelarični in grafični obliki. Metode za podatke posameznih kategorij so opisane pri obdelavi podatkov. Kvalitativno-kvantitativna raziskava temelji na primerjavi različnih kategorij, s poudarkom na tematikah in vsebini odlomkov beril različnih generacij ter omogoča natančnejši pregled nad razvojem učil – beril skozi desetletja. Podatki, ki se ne vežejo neposredno na berila, ampak so pridobljeni s pomočjo vsebinske analize ostalih šolskih in zgodovinskih dokumentov (spremembe učnih načrtov 1969, 1984, 2011 za književnost in oris zgodovinsko-socialnih okoliščin), so povzeti v krajših deskriptivnih odstavkih. Primerjava različnih virov in literature ponazarja smernice in trende šolstva v določenih desetletjih.

7.1 Vzorec

V raziskavo sem vključila berila prvih treh razredov osnovne šole iz šolskih let 1971/72, 1992/93 in 2013/14 (razvrščena so glede na razrede in leto uporabe) ter tri učne načrte iz let 1969, 1984 in 2011 (učni načrti so predstavljeni v teoretičnem delu naloge). Izbrala sem neslučajnostni vzorec, namenski.

BERILA V RABI V ŠOLSKEM LETU 1971/72:  Gerlanc, B., Ribičič, J. in Završnik, R. (1970). Prvo berilo. (6. ponat.). Ljubljana: Državna založba Slovenije.  Cvetko, V., Gerlanc, B., Ribičič, J., Šavli, A. in Winkler, V. (1971). Drugo berilo: [za osnovne šole]. (8. neizprem. izdaja). Ljubljana: Državna založba Slovenije.  Cvetko, V., Gerlanc, B., Šavli, A., Winkler, V. in Ribičič, J. (1971). Tretje berilo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

BERILA V RABI V ŠOLSKEM LETU 1992/93:  Veselko, H., Sivec, D., Lampič, Z. in Mahkota, B. (1992). Prvo berilo. (4. natis). Ljubljana: Mladinska knjiga.  Golob, B., Kolar, M., Saksida, I., Velikonja, C. in Zidar, A. (1991). Hiša, hiška, hiškica: slovensko berilo za drugi razred osnovne šole. (1. natis). Ljubljana: Mladinska knjiga.  Golob, B. in Saksida, I. (1992). Babica, ti loviš! Slovensko berilo za tretji razred osnovne šole. (1. natis). Ljubljana: Mladinska knjiga.

BERILA V RABI V ŠOLSKEM LETU 2013/14:  Kordigel, M. in Saksida, I. (2013). Lili in Bine 1. Berilo v prvem razredu osnovne šole. (1. izdaja, 1. ponatis). Ljubljana: Rokus Klett.  Kordigel, M., Saksida, I., Cugmas, Z. in Riedl, M. (2013). Lili in Bine 2. Berilo v drugem razredu osnovne šole. (1. izdaja, 1. ponatis). Ljubljana: Rokus Klett.  Kordigel, M. (2014). Lili in Bine 3. Berilo za tretji razred osnovne šole. (1. izdaja). Ljubljana: Rokus Klett.

Vseh beril skupaj je 9. Časovna razlika med posamezno uporabo beril je 21 let, le-ta je izbrana glede na subjektivno stališče uporabe: berila iz šolskega leta 2013/14 predstavljajo učila, ki jih uporabljam kot učiteljica, berila iz šolskega leta 1992/93 predstavljajo učila, ki sem jih poznala in uporabljala kot učenka ter berila iz šolskega leta 1971/72 predstavljajo učila, ki so jih uporabljali v času šolanja mojih staršev.

86 7.2 Opis postopka zbiranja podatkov in obdelava podatkov

Podatki za posamezna berila so izbrani in razvrščeni s pomočjo treh osnovnih kategorij, ki se delijo še na podkategorije: BESEDILA: uporabljena je metoda preštevanja in primerjanja, vključena so vsa besedila razen uvodnih nagovorov. Kategorija se deli na sledeče podkategorije:  Zastopanost zvrsti: besedila so razvrščena v tri rubrike: proza, poezija ter dramatika in druga besedila.

 Dolžina enot: − posebej so razvrščena prozna in dramska besedila, kjer so besedila razdeljena v tri skupine glede na dolžino: krajši odlomek (KZ od 0 do 149 besed), srednje dolg odlomek (SZ od 150 do 300 besed) in dolg odlomek (DZ nad 301 besed). Za merilo dolžine besedil je izbrano besedilo Ludvika Stariča, Prva dirka, ki se nahaja v Tretjem berilu iz leta 1971. Besedilo je bilo izbrano na podlagi velikosti strani berila in glede na enakomerno razporeditev besed v odlomku (300 besed v formatu A5), − posebej so razvrščena pesemska besedila, ki so prav tako razdeljena v tri skupine glede na dolžino: krajša pesem (KP od 0 do 11 vrstic), srednje dolga pesem (SP od 12 do 14 vrstic) in daljša pesem (DP nad 15 vrstic). Za merilo je bila izbrana klasična oblika soneta: 2 x 4 in 2 x 3 = 14 vrstic.

 Zastopanost tem: Pri temi besedila so vsebine odlomkov razvrščene, kodirane v 9 kategorij, nekatere pa še dodatno v podkategorije: 1. Otroška: ̶ lastnost, ̶ prigoda, 2. igra: ̶ besedna igra,

̶ domišljija, 3. problemska, 4. odnosi: ̶ družina, ̶ prijateljstvo, ̶ ljubezen ̶ drugo, 5. stvarni svet, 6. vzgojna, 7. poučno-informativna, 8. vojna: ̶ vojna tema, ̶ domovina, patriotizem, 9. doživljanje narave: ̶ okolje ̶ žival.

Ugotovitve primerjave kategorij so povezane s socialno-političnim odrazom družbe tistega časa in učnimi načrti, oz. razvojem šolstva. AVTORJI: uporabljena je metoda preštevanja in primerjanja, pri ljudskih besedilih in besedilih, kjer nista navedena ime in priimek avtorja, so besedila razvrščena v rubriko Brez avtorja). Kategorija se deli na sledeče podkategorije:  Zastopanost avtorjev po količini: predstavljena je količinska shema del istega avtorja.  Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev – nacionalnosti: pri besedilih ljudskega slovstva bo nacionalnost avtorjev določena glede na izvor besedila, na primer slovenska ljudska besedila so obravnavana kot slovenska; če besedilo nima navedenega avtorja, je razvrščeno v rubriko Brez avtorja.  Zastopanost glede na spol avtorja: upoštevala sem le odlomke, ki so imeli imena avtorjev napisana (v vzorec niso bili vzeti odlomki z drugačno navedbo avtorstva, na primer ljudska besedila), če besedilo ni imelo v celoti navedenega avtorja, le kratice ali priimek, je oseba uvrščena v rubriko Brez navedbe. ILUSTRACIJE: uporabljena je metoda preštevanja in primerjanja, če je bilo na eni strani več ilustracij, so združene v eno reprezentativno celoto.

8 REZULTATI Z INTERPRETACIJO ZA POSAMEZNA BERILA

8.1 PRVO BERILO (1970)

Splošne informacije: abecedni del berila je sestavil Rudolf Završnik, ostali del berila sta sestavila Bogomil Gerlanc in Josip Ribičič. Berilo sta ilustrirala akademska slikarja Jože Ciuha in Janez Šubic. Recenzijo so pripravili Venčeslav Čopič, Drago Mehora in Janez Tomšič, za ilustracije pa Marij Pregelj. Berilo je odobril Svet za šolstvo LRS dne 12. avgusta 1957 s št. 218/49.

8.1.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 160 strani in obsega 118 literarnih del, meri 14,07 cm x 18,49 cm (približna velikost formata A5). Platnica je rdeča, na 86 njej sta narisana dva šolarja (deklica in deček). Deklica drži v rokah cvetlico, na hrbtu pa nosi torbo, deček pa šolsko torbo nosi v roki. Oblečena sta v značilna oblačila preteklega časa. Pod njuno sliko je s črno barvo in z velikimi tiskanimi črkami zapisan naslov berila: PRVO BERILO. Notranji del platnic ima v ozadju rdečo barvo, čeznjo pa so z belo barvo zapisane velike tiskane črke abecede. Prva stran ima ponovno na sredini strani sličico obeh otrok in napis naslova z informacijo o založbi in letu tiskanja. Sledi stran s Titovim portretom in splošnimi Slika 1: Prvo berilo iz leta 1970 (Foto: avtorica) informacijami berila. Berilo ima tudi dve uvodni ilustraciji. Prva prikazuje otroke, ki v mestu spuščajo balone in se veselijo, druga pa prikazuje očeta in mater, ki pozdravljata otroke, ki se odpravljajo v šolo. Berilo se nato nadaljuje z abecednim delom, ki se zaključi na strani 44. Opismenjevanje se prične z učenjem velikih tiskanih črk, najprej s črkami I, V in A. Sledita črki M in N, nato T, J, U, C, Č, L, R, K, S, Š, G, D, Z in P. Sledijo prva oblikovanja stavkov, nato pa še črki B, Ž. Za tema črkama se prvič pojavi krajši opis živali v obliki uganke in nato prvo navodilo za vajo (Naredi stavke in uporabi besede.). Sledita še zadnji dve črki H in F, med njima pa se že pojavi prvo literarno besedilo, pesem Zima Ivana Albrehta (na strani 44). V abecednem delu so številne ilustracije in poljudna besedila, ki služijo za boljše opismenjevanje. Berilo se oblikovno in tematsko ne deli. Premore ustvarjajo posamezni deli z opismenjevanjem in vaje z rabo različnih vrst črk. V teh delih so besedila poljudne narave, saj v tem berilu najdemo celo nekaj matematično-logičnih ugank, kot na primer: Volk, koza in zelje ter Premisli! Literarna besedila so napisana tako z velikimi kot z malimi tiskanimi črkami, ki so različnih velikosti in vrst. Prevladujejo dela z malimi tiskanimi črkami, le-teh je 100, del z velikimi tiskanimi črkami je 16, sta pa tudi dve deli, ki imata tako velike kot male tiskane črke.

8.1.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 1: Prikaz zastopanosti zvrsti v Prvem berilu iz leta 1970

Poezija Proza Dramatika Skupaj Številčno glede na odlomke 45 71 2 118 Odstotki 38,14 % 60,17 % 1,69 % 100 % Iz tabele je razvidno, da v tem berilu krepko prevladujejo prozna dela (60,17 %), sledijo pesmi (38,14 %) in nato dramska dela (1,69 %). Zastopanost zvrsti ni enakomerna, saj prozna dela predstavljajo skoraj 2/3 celotnega berila.

b) Dolžina enot

Tabela 2: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Prvem berilu iz leta 1970

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki Krajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 59 81,94 % Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 13 18,06 % Daljši odlomek Nad 301 besed ( več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 0 0,00 % SKUPAJ 72 100 %

Tabela 3: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Prvem berilu iz leta 1970

Št. vrstic Št. enot Odstotki Krajša pesem Od 0 do 11 vrstic 32 69,57 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 4 8,70 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 10 21,74 % SKUPAJ 46 100,00 %

Iz tabel 2 in 3 je razvidno, da tako v prozi in dramatiki (81,94 %) kot v pesemskih besedilih (69,57 %) prevladujejo krajša besedila. Razlog je vsekakor v tem, da gre za berilo 1. razreda, ko se učenci šele učijo branja in branja z razumevanjem. Krajša besedila pripomorejo torej k temu, da učenec ob branju in po njem besedilo uzavesti in si vsebino tudi zapomni. Srednja besedila so tako v prozi in dramatiki (18,06 %) kot v pesemskih besedilih (8,70 %) v precej manjšem številu. Med daljšimi besedili ni proznih besedil in dramatike, so pa daljše pesmi (21,74 %). Predvidevam, da daljših besedil v berilu ni prav zaradi uvajanja branja. Daljših pesmi pa je več kljub njihovi dolžini, saj je branje pesmi bolj razgibano kot branje proznega besedila, uporabljajo pa se tudi za utrjevanje spomina ob učenju na pamet.

c) Zastopanost tem

Tabela 4: Zastopanost tem v Prvem berilu iz leta 1970

Številčno glede Številčno glede na Kategorije Podkategorije Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 15 12,71 % 30 25,42 % Prigoda 15 12,71 % IGRA Igra besed 35 29,66 % 39 33,05 % Domišljija 4 3,39 % PROBLEMSKA Problemska 2 1,69 % 2 1,69 % ODNOSI Družina 4 3,39 % 15 12,71 % Prijateljstvo 2 1,69 % Ljubezen 2 1,69 % Drugo 7 5,93 %

STVARNI SVET Stvarni svet 6 5,08 % 6 5,08 % VZGOJNA Vzgojna 15 12,71 % 15 12,71 % 86 POUČNO- Poučno- 1 0,85 % 1 0,85 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 3 2,54 % 4 3,39 % Domovina – 1 0,85 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 2 1,69 % 6 5,08 % NARAVE Žival 4 3,39 % SKUPAJ 118 100,00 % 118 100,00 %

Graf 1: Zastopanost glavnih tem v Prvem berilu iz leta 1970 Iz tabele in grafa je razbrati, da je med temami najbolj zastopana kategorija igre (33,05 %), v podkategorijah močno prevladuje igra besed (29,66 %), domišljijskih del pa je le malo (3,39 %). Igri sledijo otroška kategorija (25,42 %), kjer sta podkategoriji lastnosti in prigod enakovredno zastopani (12,71 %), ter besedila z vzgojno tematiko in tematiko odnosov (oboje

12,71 %). V okviru tematike odnosov je najbolj zastopana tematika raznovrstnih odnosov – drugo (5,93 %), sledi ji družina (3,39 %) in nato prijateljstvo in ljubezen (oboje 1,69 %). Najmanj zastopane teme so: stvarni svet (5,08 %), doživljanje narave (5,08 %), vojne teme (3,39 %), problemske teme (1,69 %) in nazadnje poučno-informativne teme (0,85 %). V 1. razredu, ko se učenci šele srečujejo z besedili in se učijo branja ter opismenjevanja, je seveda smiselno, da prevladujejo zabavna in igriva besedila. Ob njih učenci spoznavajo tako literarni svet kot tudi samo tehniko branja. Da se lažje poistovetijo s prebranim, so pa poleg igrivih besedil v večji količini zastopana tudi besedila z otroško tematiko.

8.1.3 AVTORJI a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 5: Zastopanost avtorjev po količini v Prvem berilu iz leta 1970

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Josip Ribičič 10x 1. Brez avtorja 15x 2. France Bevk 8x 2. Ljudska 8x 3. Oton Župančič 6x 3. Po češki 6x 4. Lokvar 4x 4. Iz češčine 2x 5. Josip Stritar 4x 5. »Mladi rod Kočevske« 2x 6. Mile Klopčič 3x 6. Po srbski 2x 7. Baščan 2x 7. Belokranjska 1x 8. Ezop 2x 8. Iz "našega naroda" 1x 9. Danilo Gorinšek 2x 9. Iz ruščine 1x 10. Fran Milčinski 2x 10. Po hrvatski 1x 11. Fran Saleški Finžgar 2x 11. Po poljski 1x 12. Bina Štampe Žmavc 2x SKUPAJ 40 13. Ivan Albreht 1x 14. Vinko Bitenc 1x 15. Matej Bor 1x 16. Borisov 1x 17. Fran Erjavec 1x 18. Po T. Etzlu 1x 19. Pavel Flerè 1x 20. Tone Gaspari 1x

21. Po Z. Hanziću 1x

22. Simon Jenko 1x

23. Vida Jerajeva 1x

24. K. Jurik 1x

25. Dragotin Kette 1x

26. Srečko Kosovel 1x

27. Kajetan Kovič 1x

28. Vilijem Kunst 1x

29. Fran Levstik 1x

30. Osejejova 1x

31. Anton Polenec 1x

32. France Prešeren 1x

33. Meta Rainer 1x

34. Renard 1x

35. Mitja Ribičič 1x

36. Fran Roš 1x

37. Po T. Seliškarju 1x

38. Albert Širok 1x

39. Karel Širok 1x

40. Janez Trdina 1x

41. Ušinski 1x

86 42. Utva 1x

43. Valentin Vodnik 1x

SKUPAJ 78

Iz tabele lahko razberemo, da je vseh imenovanih avtorjev v Prvem berilu 43. Najbolj je zastopan avtor Josip Ribičič s kar 10 deli, sledita mu France Bevk z 8 in nato Oton Župančič s 6 deli. 4 dela imata tako Lokvar kot Josip Stritar, 3 dela pa Mile Klopčič. 6 avtorjev ima objavljeni dve deli, 31 avtorjev pa je zastopanih le enkrat. Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo odlomki brez avtorja, teh je kar 15, sledijo jim ljudska dela z 8 ponovitvami, nato češka dela s 6 ponovitvami in nazadnje dela, ki so zastopana dvakrat. Po enkrat je zastopanih le pet del brez avtorja. b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 6: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Prvem berilu iz leta 1970

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Številčno glede na odlomke 79 24 15 118 Odstotki 66,95 % 20,34 % 12,71 % 100 %

Iz tabele lahko ugotovimo, da je izmed vseh del v berilu (118), 79 (66,95 %) del slovenskega izvora, 24 (20,34 %) tujega izvora in 15 (12,71 %) del, ki jim ne moremo določiti izvora ne glede na avtorstvo ali na analizo vsebine odlomka. c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 7: Zastopanost avtorjev po spolu v Prvem berilu iz leta 1970

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 35 4 4 43 Odstotki 81,40 % 9,30 % 9,30 % 100,00 %

Vseh navedenih avtorjev in avtoric v berilu je 43. Opazimo, da so v berilu zastopane štiri avtorice (9,30 %), in sicer Bina Štampe Žmavc, Meta Rainer, Vida Jerajeva in ena tuja avtorica Osejejova, avtorjev je 35 (81,40 %). Iz 4 del (9,30 %) ni bilo mogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.1.4 ILUSTRACIJE

Tabela 8: Število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1970 glede na odlomke, brez abecednega dela

Zastopanost ilustracij glede na odlomke, brez abecednega dela: Številčno Odstotki Ilustrirane enote 49 42 % Enote v berilu 118

Tabela 9: Celotno število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1970 glede na število strani

Zastopanost vseh ilustracij glede na število strani: Številčno Odstotki Ilustrirane strani 91 57 % Število strani v berilu 160

Iz tabele se vidi, da je bilo ilustracij v sedemdesetih letih manj glede na literarni nabor del. To so bila leta varčevanja, barvni tisk pa je bil zelo drag (kar pa so šolarji tudi vedeli). V berilu je le 49 ilustracij ob odlomkih, kar predstavlja 42 % vseh odlomkov v berilu. Vendar gre pri tem poudariti, da se v prvi nabor niso štele ilustracije abecednega dela berila. Če ilustracijam, ki so poleg besedil, prištejemo tudi ilustracije abecednega dela, se situacija spremeni. V tem primeru gledamo zastopanost ilustracij glede na število strani. Vseh strani v berilu je 160, od teh pa so ilustracije na 91 straneh, kar je 57 %. V tem primeru je zastopanost boljša in bolje ustreza tudi dejanski podobi berila na prvi pogled, saj berilo daje vtis razgibanosti, barvitosti in privlačnosti, kar je za učence še najbolj zanimivo.

8.2 DRUGO BERILO (1971)

Splošne informacije: berilo so sestavili Vladimir Cvetko, Bogomil Gerlanc, Josip Ribičič, Andrej Šavli in Venčeslav Winkler. Recenzijo so pripravili dr. Franc Sušnik, Tone Ferlinc, Drago Mehor, Ela Peroci in Jernej Lenič. Berilo je ilustrirala Tinca Stegovec. Berilo je potrdil Svet za šolstvo LRS dne 17. aprila 1959 s št. 01-47/47-59, to je bila 8 neizprem. izdaja.

8.2.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 139 strani in obsega 181 literarnih del, meri 14,20 cm x 19,94 cm (približna velikost formata A5). Na rumeno-zeleni platnici berila je risba Otona Župančiča, na prvi uvodni strani pa tudi slika maršala Tita. Berilo nima posebnega uvoda, ampak je 86 že na tretji strani prvo literarno delo. Ob odlomkih besedil ni imen avtorjev, te lahko najdemo le v kazalu. Navedeni so v oklepaju poleg naslova dela. Ne glede na prvi vtis se berilo vendarle vsebinsko deli na 22 delov, kar pa je razvidno šele iz kazala, saj posebnega razmika Slika 2: Drugo berilo iz med deli v berilu ni, besedila prehajajo brez oznak. Ne glede na leta 1971 (Foto: avtorica) stvarno kazalo se v samem berilu besedila večkrat premešajo, oz. se ne držijo vsebinskega reda razdelkov (npr. besedilo Drva, bi se glede na kazalo moralo nahajati v razdelku Kako smo živeli včasih, vendar se v berilu pojavi v razdelku O živalih. Kljub temu je v kazalu pravilno označena številka strani, zato predvidevam, da so avtorji sestavili vsebinske sklope, ko je bilo berilo že kot celota zaključeno in morda tudi natisnjeno. Možno bi bilo tudi, da so besedila oblikovali in razvrstili glede na prostorsko učinkovitost. Berilo se tematsko deli na 22 delov z naslovi:

̶ Spet smo začeli (7 literarnih del), ̶ Naša vojska (3 literarna dela), ̶ Svet okoli nas (6 literarnih del), ̶ Naše zdravje (7 literarnih del), ̶ Čas in vreme (11 literarnih del), ̶ Babica pripoveduje (3 literarna dela), ̶ Naš vsakdanji kruh (6 literarnih del), ̶ Prišla je pomlad zelena (9 literarnih del), ̶ O živalih (14 literarnih del), ̶ Na travniku in polju (14 literarnih del), ̶ Kako smo živeli včasih (3 literarna dela), ̶ Šumi, šumi gozd zeleni (8 literarnih del), ̶ Kako je pri nas doma (11 literarnih del), ̶ Teče, teče vodica (6 literarnih del), ̶ Kako potujemo (12 literarnih del), ̶ Praznik dela (2 literarni deli), ̶ Zima, zima bela … (10 literarnih del), ̶ Vesele urice (6 literarnih del), ̶ Skozi trpljenje v svobodo (11 literarnih del), ̶ Dan mladosti (5 literarnih del), ̶ Delati je treba (22 literarnih del), ̶ Na počitnice k morju (5 literarnih del).

Večina besedil je napisanih z malimi tiskanimi črkami, vendar pa so nekatera besedila napisana s poševnimi ali odebeljenimi črkami. Berilo vsebuje tudi dve ljudski pesmi, napisani z velikim tiskanimi črkami (Škrjanček prepeva kmetu in Otroci kličejo murna). Naslovi besedil so napisani tako z velikimi kot malimi tiskanimi črkami.

8.2.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 10: Prikaz zastopanosti zvrsti v Drugem berilu iz leta 1971

Poezija Proza Dramatika Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 58 122 1 181 Odstotki 32,04 % 67,40 % 0,55 % 100 %

Iz tabele je razvidno, da v berilu krepko prevladujejo prozna dela, teh je 122 (67,40 %), pesmi je 58 (32,04 %) in le 1 dramsko delo (0,55 %). Zastopanost zvrsti ni enakomerna, saj prozna dela tudi v tem berilu predstavljajo 2/3 celotnega berila, medtem ko dramskih del praktično ni.

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 11: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Drugem berilu iz leta 1971

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki K rajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 60 48,78 % Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 47 38,21 % Daljši odlomek Več kot 301 besed ( več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 16 13,01 % SKUPAJ 123 100 %

Tabela 12: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Drugem berilu iz leta 1971

Št. vrstic Št. enot Odstotki K rajša pesem od 0 do 11 vrstic 21 36,21 % Srednje dolga (klasična oblika) od 12 do 14 vrstic 11 18,97 % Daljša pesem več kot 15 vrstic 26 44,83 % SKUPAJ 58 100,00 %

Iz tabele 11 je razvidno, da v okviru proznih in dramskih besedil še vedno prevladujejo krajša besedila, vendar jih ni toliko kot v 1. razredu – 60 del (48,78 %), kar predstavlja skoraj polovico tovrstnih besedil. Sledijo jim srednje dolgi odlomki, teh je 47 (38,21 %), najmanj, 16 (13,01 %), pa je daljših odlomkov. Branje so v 2. razredu v sedemdesetih letih učenci že usvojili, zato so lahko brali več daljših besedil.

Pri pesemskih besedilih pa lahko vidimo, da prevladujejo daljše pesmi, v berilu je 26 del (44,83%). 21 (36,21%) je krajših pesmi, najmanj – le 11 pa je srednje dolgih pesmi (18,97%). Daljše pesmi v 2. razredu prevladujejo verjetno zaradi enakega razloga kot v 1. razredu: uporabljajo pa se tudi za utrjevanje spomina ob učenju na pamet. Daljše pesmi ne povzročajo težav pri mladih bralcih, saj količina besed in podatkov ni tako obremenjujoča kot pri proznih besedilih.

c) Zastopanost tem

Tabela 13: Zastopanost tem v Drugem berilu iz leta 1971

Številčno glede Številčno glede na Kategorije Podkategorije Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 20 11,05 % 46 25,41 % Prigoda 26 14,36 % IGRA Domišljija 10 5,52 % 25 13,81 % Igra 15 8,29 % PROBLEMSKA Problemska 12 6,63 % 12 6,63 % ODNOSI Družina 10 5,52 % 26 14,36 % Prijateljstvo 1 0,55 % Ljubezen 0 0,00 % Drugo 15 8,29 %

STVARNI SVET stvarni svet 19 10,50 % 13 7,18 % VZGOJNA Vzgojna 14 7,73 % 14 7,73 % 86 POUČNO- Poučno- 5 2,76 % 5 2,76 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 11 6,08 % 14 7,73 % Domovina – 3 1,66 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 14 7,73 % 20 11,05 % NARAVE Žival 6 3,31 % SKUPAJ 181 100,00 % 181 100,00 %

Graf 2: Zastopanost glavnih tem v Drugem berilu iz leta 1971 Iz zgornje tabele in grafa lahko vidimo, da so v besedilih najbolj zastopane otroške teme (25,41 %). Del z otroško tematiko je 46. Od tega je 26 del z otroškimi prigodami (14,36 %) in 20 del z otroškimi lastnostmi (11,05 %). Sledijo naslednje teme: odnosi (26 del, 14,36 %), šele na tretjem mestu je igra (25 del, 13,81 %). Sledijo besedila s tematiko doživljanja narave (20 del,

11,05 %), od tega je 14 del z osrednjo tematiko okolja in le 6 del z osrednjo tematiko živali. Približno enakovredno so zastopane teme vojne (7,73 %), vzgoje (7,73 %), stvarnega sveta (7,18 %) in problemske teme (6,63 %). Najmanj zastopana tematika je poučno-informativna, s 5 deli (2,76 %). V 2. razredu se torej teme spremenijo: preprosto igro zamenjajo osebne izkušnje otroških prigod in lastnosti, ki so učencem blizu. Prav tako otroci že poznajo dinamiko odnosov, predvsem pravila obnašanja in družinskih vlog, zato je smiselno, da so v berilu v večini zastopane prav te teme.

8.2.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 14: Zastopanost avtorjev po količini v Drugem berilo iz leta 1971

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Josip Ribičič 10x 1. Brez avtorja 26x 2. Fran Saleški Finžgar 7x 2. Ljudska 18x 3. France Bevk 6x 3. Ruska ljudska 4x 4. Oton Župančič 6x 4. »Še pomnite tovariši« 2x 5. Igo Gruden 4x 5. »Mladi rod Kočevske« 2x 6. M. Jevtovič 4x 6. Prigode iz živ. maršala Tita 2x 7. Fran Milčinski 4x 7. Češka 1x 8. Bina Štampe Žmavc 4x 8. Iz srborhvaščine 1x 9. Mihaljo Iljin 3x 9. Letonska ljudska 1x 10. Srečko Kosovel 3x 10. "Pionir" 1x 11. Kajetan Kovič 3x 11. Pion. List 1x 12. Karel Širok 3x 12. »Tako je bilo trpljenje« 1x 13. Lev N. Tolstoj 3x 13. SKUPAJ 60 14. Kristina Brenkova 2x 15. Danilo Gorinšek 2x 16. Alojz Gradnik 2x 17. Vida Jerajeva 2x 18. Vilijem Kunst 2x 19. Fran Levstik 2x D. Maksimovič – I. 20. Minatti 2x 21. Mima Malenšek 2x 22. Lili Novy 2x 23. Ivan Albreht 1x 24. Matej Bor 1x 25. Vida Brest 1x 26. Ivan Cankar 1x 27. Tone Čufar 1x 28. Po V. Dedijeru 1x 29. Fran Erjavec 1x 30. Cvetko Golar 1x

31. Janko Golar 1x 32. Simon Gregorčič 1x 33. Dragotin Kette 1x Goran Kovačič – T. 34. Potokar 1x 35. Miško Kranjec 1x 36. Drago Kumer 1x 37. Po L. P. 1x Astrid Lindgren – K. 38. Brenkova 1x 39. Ivan Ločniškar 1x 40. Lokvar 1x 41. Bogomir Magajna 1x 42. Janez Menart 1x

43. Mira Miheličeva 1x 44. I. Miklošič 1x 86 45. Ivan Minatti 1x 46. Josip Murn 1x 47. Ela Peroci 1x 48. Anton Polenec 1x 49. Slavko Pregl 1x 50. Meta Rainer 1x 51. Smiljan Rozman 1x 52. Tone Seliškar 1x 53. Josip Stritar 1x 54. Leopold Suhodolčan 1x 55. Črtomir Šinkovec 1x 56. Jože Šmit 1x 57. Utva 1x 58. Grigor Vitez, Minatti 1x Grigor Vitez, Tone 59. Pavček 1x 60. Prežihov Voranc 1x 61. Cvetko Zagorski 1x 62. Pavle Zidar 1x 63. Lojze Zupanc 1x 64. Beno Zupančič 1x 65. B. Žitkvo – P. Golia 1x SKUPAJ 121

Iz tabele lahko razberemo, da je vseh imenovanih avtorjev v Drugem berilu 65. Med njimi je najbolj je zastopan Josip Ribičič s kar 10 deli, sledijo mu Fran Saleški Finžgar s 7 in nato Oton Župančič ter France Bevk s 6 deli. 4 dela imajo Igo Gruden, Fran Milčinski, Bina Štampe Žmavc in M. Jevtovič, 3 dela pa Mihajlo Ilijn, Srečko Kosovel, Kajetan Kovič, Lev Nikolajevič Tolstoj in Karel Širok. 9 avtorjev je zastopanih z objavljenima dvema deloma, 43 avtorjev pa je zastopanih le enkrat.

Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo odlomki brez avtorja, teh je 26, sledijo jim ljudska dela z 18 deli, nato ruska ljudska s 4 deli in nato dela, ki so zastopana dvakrat. 6 del je brez avtorja.

b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 15: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Drugem berilu iz leta 1971

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 134 21 26 181 Odstotki 74,03 % 11,60 % 14,36 % 100 %

Iz tabele lahko ugotovimo, da je izmed vseh 181 del v berilu kar 134 (74,03 %) del slovenskega izvora, 21 (11,60 %) tujega izvora in 26 (14,36 %) del, ki jim ne moremo določiti izvora ne glede na avtorstvo ali na analizo vsebine odlomka.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 16: Zastopanost avtorje po spolu v Drugem berilu iz leta 1971

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 52 10 3 65 Odstotki 80,00 % 15,38 % 4,62 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v Drugem berilu je 65. Opazimo, da je v berilu zastopanih 10 avtoric (15,38 %), in sicer, Kristina Brenkova, Bina Štampe Žmavc, Lili Novy, Vida Jeraj, Mima Malenšek, Meta Rainer, Vida Brest, Ela Peroci, Mira Miheličeva in tuja avtorica Astrid Lindgren. Avtorjev je 52 (80,00 %). Iz 3 del (4,62 %) ni bilo mogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.2.4 ILUSTRACIJE

Tabela 17: Število ilustracij v Drugem berilu iz leta 1971

Številčno Odstotki Ilustrirane strani 38 27 % Število strani v berilu 139

Iz tabele se vidi, da je bilo ilustracij v Drugem berilu zelo malo. Vseh strani v berilu je 138, od teh pa so ilustracije le na 38 straneh, kar je 28 %. Kje je razlog za tako slabo zastopanost ilustracij, lahko le ugibamo. Mogoče je, kot sem že omenila, da so morali pri tiskanju varčevati, saj je bi barvni tisk takrat velik finančni zalogaj. Možno je tudi, da so avtorji dali večjo prednost besedilom in predvidevali, da bo otroška domišljija nadomestila manjše število ilustracij. Verjetno pa je tudi, da so ilustracije zmanjšali zaradi starostne stopnje učencev (takrat so 2. razred obiskovali osemletniki), oz. so menili, da preveč ilustracij naredi berilo bolj otroško in ne toliko »šolsko«. Ilustracije v berilu so enostavnejše in jih je že navidezno manj. So le treh osnovnih barv (bele, črne in rdeče).

8.3 TRETJE BERILO (1971)

Splošne informacije: berilo so sestavili Vladimir Cvetko, Bogomil Gerlanc, Josip Ribičič, Andrej Šavli in Venčeslav Winkler. Ocenjevalci so bili Tone Ferlinc, Anzelma Jenko in Ela Peroci. Slike je izbrala Ljerka Menaše. Berilo je potrdil Svet za šolstvo z odlokom 01-33/80-60, 13. junija 1960.

8.3.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 176 strani in obsega 194 literarnih del, meri 13,83 cm x 19,86 cm (približna velikost formata A5). Na temno zeleni platnici berila je portret Primoža Trubarja, na prvi uvodni strani pa tudi slika maršala Tita. Berilo nima posebnega uvoda, ampak je že na peti

prvo literarno delo. Imena avtorjev so zapisana na desnem delu 86 strani, na koncu odlomkov. Kazalo je neoštevilčeno in se nahaja na koncu berila, za njim je pa še seznam podob (navedeni so avtorji podob v berilu). Če pogledamo kazalo, za trenutek pomislimo, da se dela v berilu delijo na posebne enote, vendar ko preberemo naslove in Slika 3: Tretje berilo iz leta dejanske odlomke, ugotovimo, da je delitev le navidezna. 1971 (Foto: avtorica) Vsa besedila so napisana z malimi tiskanimi črkami, nekatera pa imajo tudi ležeče postavljene črke. Vsi naslovi so napisani z enako pisavo in obliko, z velikimi tiskanimi črkami.

8.3.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 18: Prikaz zastopanosti zvrsti v Tretjem berilu iz leta 1971

Poezija Proza Dramatika Skupaj Številčno glede na odlomke 54 139 1 194 Odstotki 27,84 % 71,65 % 0,52 % 100,00 %

Iz tabele je razvidno, da v berilu krepko prevladujejo prozna dela, teh je 139 (71,65 %), sledi jim 54 pesmi (27,84 %) in le 1 dramsko delo (0,52 %). Zastopanost zvrsti ni enakomerna, saj prozna dela predstavljajo več kot 2/3 celotnega berila.

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 19: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Tretjem berilu iz leta 1971

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki Krajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 20 14, 29% Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 59 42, 14% Daljši odlomek Več kot 301 besed (več kot 40 vrstic in več kot ena A5 stran) 61 43, 57% SKUPAJ 140 100,00%

Tabela 20: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Tretjem berilu iz leta 1971

Št. vrstic Št. enot Odstotki K rajša pesem Od 0 do 11 vrstic 17 31,48% Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 9 16,67% Daljša pesem Več kot 15 vrstic 28 51,85% SKUPAJ 54 100,00%

Iz tabele 19 je razvidno, da v okviru proznih in dramskih besedil prevladujejo daljši in srednje dolgi odlomki. Daljših je 61 (43,57 %), srednje dolgih je 59 (42,14 %). Najmanj je krajših odlomkov, saj jih je v Tretjem berilu le 20 (14,29 %). Branje v 3. razredu je bilo že usvojeno, zato so lahko odlomki daljši (učenci ne posvečajo več toliko časa urjenju branja). Pri pesemskih besedilih lahko vidimo, da prevladujejo daljše pesmi, v berilu je 28 del (51,85 %). 17 (31,48 %) je krajših pesmi, najmanj – 9 je srednje dolgih pesmi (16,67 %). c) Zastopanost tem

Tabela 21: Zastopanost tem v Tretjem berilu iz leta 1971

Številčno glede Številčno glede na Kategorije Podkategorije Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 7 3,65 % 37 19,27 % Prigoda 30 15,63 % IGRA Domišljija 11 5,73 % 23 11,98 % Igra besed 12 6,25 % PROBLEMSKA Problemska 5 2,60 % 5 2,60 % ODNOSI Družina 7 3,65 % 21 10,94 % Prijateljstvo 0 0,00 % Ljubezen 0 0,00 % Drugo 14 7,29 % STVARNI SVET Stvarni svet 36 18,75 % 36 18,75 % VZGOJNA Vzgojna 7 3,65 % 7 3,65 % POUČNO- Poučno- INFORMATIVNA informativna 25 13,02 % 25 13,02 % VOJNA Vojna 15 7,81 % 20 10,42 % Domovina – patriotizem 5 2,60 % DOŽIVLJANJE NARAVE Okolje 14 7,29 % 18 9,38 % Žival 4 2,08 % SKUPAJ 192 100,00 % 192 100,00 %

86 Graf 3: Zastopanost glavnih tem v Tretjem berilu iz leta 1971 Iz zgornje tabele in grafa lahko vidimo, da so v besedilih najbolj zastopane otroške teme (19,27 %). Del z otroško tematiko je 37. Od tega je 30 del z otroškimi prigodami (15,63 %) in le 6 del z otroškimi lastnostmi (3,65 %). Sledi tema stvarnega sveta s 36 deli (18,75 %), nato pa po vrsti sledeče teme: poučno-informativna s 25 deli (14,36 %), igra s 23 deli (11,98 %) ter odnosi z 21 deli (10,94 %). Pri odnosih je 14 del z raznovrstnimi odnosi (7,29 %), sledi 7 del z družinsko tematiko (3,65 %), medtem ko prijateljske in ljubezenske teme ni. Sledijo še besedila z vojno temo (20 del, 10,42 %) in doživljanje narave (18 del, 9,38 %). Tema doživljanja narave se deli na 14 del s tematiko okolja (7,29%) in na 4 dela s tematiko živali (2,08%). Najmanj zastopani tematiki sta vzgojna s 7 deli (3,65%) in problemska tema s 5 deli (2,60%). V 3. razredu prednjačijo teme, ki so otrokom te starosti blizu, torej otroške dogodivščine in vsakdanje podobe sveta. Berilo je imelo v sedemdesetih letih tudi vlogo učbenika, zato je razumljivo, da je bilo v njem veliko poučno- informativnih besedil.

8.3.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 22: Zastopanost avtorjev po količini v Tretjem berilo iz leta 1971

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Oton Župančič 16x 1. Brez avtorja 28x 2. Josip Ribičič 5x 2. Ljudska 11x 3. France Bevk 4x 3. Pregovori 2x 4. Oskar Hudales 4x 4. Koroška ljudska 1x 5. Mile Klopčič 4x 5. Litovska ljudska 1x

6. Miško Kranjec 4x 6. Ljudski pregovori 1x 7. Tone Pavček 4x 7. Po narodni Pavel Golija 1x 8. Bina Štampe Žmavc 4x 8. Ruska ljudska 1x 9. Vida Brest 3x SKUPAJ 46 10. Ivan Cankar 3x 11. Fran Saleški Finžgar 3x 12. Igo Gruden 3x 13. Kajetan Kovič 3x 14. Fran Levstik 3x 15. Fran Milčinski 3x 16. Matej Bor 2x 17. Mihajlo Iljin 2x 18. M. Jevtovič 2x 19. Lojze Kovačič 2x 20. Juš Kozak 2x 21. Vilijem Kunst 2x 22. Jože Pahor 2x 23. Ela Peroci 2x 24. Meta Rainer 2x 25. Tone Seliškar 2x 26. Črtomir Šinkovec 2x 27. Ferdo Godina 1x 28. Louis Adamič 1x 29. Vera Albreht 1x 30. Kristina Brenkova 1x 31. Branko Čopić 1x Branko Čopić – 32. Tone Pavček 1x 33. Karel Destovnik Kajuh 1x 34. Ferdo Godina 1x 35. Nuša Gogala 1x 36. Cvetko Golar 1x 37. Danilo Gorinšek 1x Dragutin Horkić – 38. Ivo Minatti 1x 39. Anton Ingolič 1x 40. Janez Jalen 1x 41. M. Jevtovič 1x 42. Branka Jurca 1x 43. Janez Kerštajn 1x 44. Franc Klevišar 1x 45. Kljusov Joža 1x 46. Ciril Kosmač 1x 47. France Kosmač 1x 48. Vladimir Kovačič 1x 49. Ana Krasna 1x

50. Bogomir Magajna 1x 51. Franc Malek 1x 52. Ksaver Meško 1x 53. Mira Mihelič 1x 54. Uroš Miklavžič 1x 55. Metod Mikuž 1x 56. Jana Milčinski 1x 57. Rado Murnik 1x 58. Vladimir Nazor 1x 59. Džavaharlal Nehru 1x 60. Vasja Ocvirk 1x 61. J. P. 1x 62. Josip Pavčič 1x

63. Elin Pelin 1x

64. Anton Polenec 1x 86 65. Ivan Potrč 1x 66. Jože Raščan 1x 67. Smiljan Rozman 1x 68. Milan Sega 1x 69. Milan Seljak 1x 70. Ludvik Starič 1x 71. Josip Stritar 1x 72. Aleš Strojnik 1x 73. Andreja Šavli 1x 74. Rabindranat Tagore 1x 75. Ivan Tavčar 1x 76. Tetjurev 1x 77. Julian Towim 1x 78. Janez Trdina 1x 79. Milan Vidmar 1x 80. Grigor Vitez 1x 81. Valentin Vodnik 1x 82. Prežihov Voranc 1x 83. Ernest Vranc 1x 84. Venčeslav Winkler 1x 85. Franc Žgur 1x 86. Beno Zupančič 1x SKUPAJ 148

Iz tabele lahko ugotovimo, da je vseh imenovanih avtorjev v Tretjem berilu 86. Med njimi je najbolj je zastopan Oton Župančič s kar 16 deli. Nato si sledijo Josip Ribičič s 5 deli in 6 avtorjev s 4 deli (France Bevk, Miško Kranjec, Mile Klopčič, Tone Pavček, Bina Štampe Žmavc in Oskar Hudales). Avtorjev s tremi deli je 7, z dvema pa 11. Šestdeset avtorjev je zastopanih le enkrat.

Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo odlomki brez avtorja, teh je 28, sledijo jim ljudska dela z 11 deli in nato pregovori z 2 deli. Enkrat je zastopanih 5 del.

b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 23: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Tretjem berilu iz leta 1971

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 152 15 27 194 Odstotki 78,35 % 7,73 % 13,92 % 100,00 %

Iz tabele lahko ugotovimo, da je izmed vseh 194 del v berilu kar 152 (78, 35%) del slovenskega izvora, 15 (7,73 %) tujega izvora in 27 (13,92 %) del, ki jim ne moremo določiti izvora ne glede na avtorstvo ali na analizo vsebine odlomka.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 24: Zastopanost avtorjev po spolu v Tretjem berilu iz leta 1971

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 72 13 1 86 Odstotki 83,72 % 15,12 % 1,16 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v Tretjem berilu je 86. Opazimo, da je v berilu zastopanih 13 avtoric (15,12 %), in sicer, Vera Albreht, Dunja, Kristina Brenkova, Nuša Gogala, Jana Milčinski, Andreja Šavli, Mira Mihelič, Ana Krasna, Branka Jurca, Meta Rainer, Ela Peroci, Vida Brest in Bina Štampe Žmavc. Avtorjev je 72 (83,72 %). Le pri enem delu (1,16 %) ni bilo mogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.3.4 ILUSTRACIJE

Tabela 25: Število podob v Tretjem berilu iz leta 1971

Številčno Odstotki Strani s slikami 31 18 % Število strani v berilu 176

V Tretjem berilu ilustracij pravzaprav ni, med odlomki so razporejene črno- bele fotografije umetniških izdelkov. Iz tabele lahko vidimo, da v berilu večinoma prevladuje besedni zapis, saj je strani s slikami le 31 od 176, kar je 18 %. Domnevam, da so se avtorji odločili opremiti berilo s slikami zato, ker je imelo takratno berilo tudi nekakšno prikrito funkcijo učbenika (glede na število poučno-informativnih besedil), ki naj bi združeval kulturno-umetnostne predstavnike. Prav tako so bili učenci v 3. razredu stari od 10 do 11 let in večina jih je »otroško obdobje ilustracij« že prerasla.

Izbrane podobe sicer izžarevajo večinoma vsakdanje podobe življenja, tako se tudi lepo dopolnjujejo z odlomki stvarnega sveta, ki jih je v tem berilu zelo veliko. Spodaj je naveden seznam podob: – Boris kalin: Maršal Tito. 1948, marmor – Riko Debenjak: Istranke. 1953, akvatinta. – Maksim Sedej: V kuhinji. 1947, olje. – Matej Sternen: Polje s kozolcem, olje. – France Mihelič: Kurent. 1942, olje. – Ivan Grohar: Sejalec. 1907, olje. – Matija Jama: Belokranjsko kolo. 1953, olje. – Nikolaj Omersa: Ribiške barke. 1948, olje. – Gabrijel Stupica: Oton Župančič. 1948, olje. – Maksim Sedej: Ribiči. 1951, olje. – Rihard Jakopič: Družina. Med 1927 do 1935, olje. – Gojmir Anton Kos: Ljubljana. 1948, olje. – Maksim Sedej: Brez dela. 1939, olje. – Frančišek Smerdu: Osnutek za spomenik – Zdenko Kalin in Karel Putrih: Delo in »Ilegalca«, bron. mladina. 1948, marmor. – Anton Karinger: Triglav z Bohinja. 1961, olje. – Gojmir Anton Kos: Boj pri Krškem (izrez). 1940, olje. – Tone Kralj: Rudarji. 1950, visoka jedkanica. – Boris Kalin: Primož Trubar. 1952, bron. – Lojze Kogovšek: Rudar. 1954, bron. – Dore Klemenčič: Konec vojne. 1955, olje. – Ivan Grohar: Pomlad. 1903, olje. – Božidar Jakac: Iz cikla »XIV. divizija na – Ivana Kobilica: Poletje. 1889 do 1890, olje. Štajerskem 1944«. 1948, visoka jedkanica. – Rihard Jakopič: Breze v jeseni. 1902, olje. – Franc Mihelič: Partizansko taborišče. 1948, olje. – France Pavlovec: Zima. 1940, olje. – Lojze Spacal: Kraška vas. 1949, olje. – Božidar Jakac: Jeseniški martinar. 1939, jedkanica. 86 – Frank Tratnik: Begunci II. 1916, olje. – Fran Tratnik: Industrija. 1928, grafit.

8.4 PRVO BERILO (1992)

Splošne informacije: berilo so sestavili Helena Veselko, Darinka Sivec, Zdenka Lampič, pri izboru besedil je sodelovala tudi Breda Mahkota. Recenzentke so bile Berta Golob, Anita Vadnal Marušič, Darka Tancer Kajnih, Iva Lampič in Danica Golli. Ilustrirala je Marjanca Jemec Božič. Berilo je na podlagi 32. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5–582/80) potrdil Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje s sklepom št. SS–61/011–17–89 na seji 1. junija 1989.

8.4.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 117 strani in obsega 123 literarnih del vključno z uvodnimi pesmicami, meri 26,04 cm x 20,52 cm (nekoliko manjše od formata A4). Na belo-zeleni platnici so ilustrirani šolarji (štiri deklice in štirje dečki). Pet jih v rokah nosi cvetje, pet jih nosi tudi šolsko torbo. Oblečeni so v vsakdanja oblačila. Nad ilustracijo je s črno barvo in z velikimi tiskanimi črkami zapisan naslov berila: PRVO BERILO. Prva stran v berilu ima v zgornjem desnem robu ponovljen naslov berila, na spodnjem delu strani pa sta naslov založbe in manjša ilustracija šolske torbe. Na naslednji strani sledijo formalni podatki berila. Tretja stran je ponovno naslovna z osnovnimi podatki. Namesto uvoda je na četrti strani besedilo pesmi Toneta Pavčka: Kaj je majhno in kaj je veliko? Na peti strani Slika 4: Prvo berilo iz leta 1992 pa je naslovnica abecednega dela berila. Abecedni del sega (Foto: avtorica) do strani 40, vendar se že ob abecednem delu od strani 19 dalje pojavljajo tudi prva literarna dela. Abecedni del ima pretežno splošna poljudna besedila in povedi za spoznavanje velikih in malih tiskanih ter pisanih črk abecede (povedi ne spadajo pod

literarna dela, ampak služijo za poučevanje in učenje branja prvošolčkov). Stavki in črke so podkrepljeni s številnimi ilustracijami, ki služijo za lažjo predstavo besedila. Berilo se oblikovno in tematsko deli na štiri dele z naslovi: – Abecedni del (21 literarnih del), – Med nami (39 literarnih del), – Moj dom (29 literarnih del), – V naravi (33 literarnih del). Vsak izmed štirih delov se začne z uvodno ilustracijo in naslovom, sledijo literarna dela. Literarna besedila so napisana tako z velikimi kot z malimi tiskanimi črkami, ki so različnih velikosti in vrst. Prevladujejo dela z malimi tiskanimi črkami, teh je 84, del z velikimi tiskanimi črkami je 37. V berilu sta tudi en odlomek, ki ima tako velike kot male tiskane črke, in še en odlomek, ki je napisan z malimi pisanimi črkami.

8.4.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 26: Prikaz zastopanosti zvrsti v Prvem berilu iz leta 1992

Poezija Proza Dramatika Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 62 59 2 123 Odstotki 50,41 % 47,97 % 1,63 % 100,00 %

Iz tabele je razvidno, da je v berilu nekoliko več pesmi (50,41 %), tesno jim sledijo prozna dela (47,97 %). Najmanj so zastopana dramska dela (1,63 %). Zastopanost zvrsti ni enakomerna glede na vse tri zvrsti, saj so v berilu le dve dramski deli, sta pa poezija in proza zastopani približno enakovredno.

b) Dolžina enot

Tabela 27: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Prvem berilu iz leta 1992

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki

Krajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 46 75,41 % Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 10 16,39 %

Daljši odlomek Več kot 301 besed (več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 5 8,20 % SKUPAJ 61 100,00 %

Tabela 28: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Prvem berilu iz leta 1992

Št. vrstic Št. enot Odstotki K rajša pesem Od 0 do 11 vrstic 31 50,00 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 10 16,13 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 21 33,87 % SKUPAJ 62 100,00 %

Iz tabel 27 in 28 je razvidno, da tako v prozi in dramatiki (75,41 %) kot v pesmih (50,00 %) prevladujejo krajša besedila. To je značilno za berila v prvih razredih, ko se učenci šele učijo branja in branja z razumevanjem. V prozi in dramatiki (16,39 %) ter tudi v poeziji (16,13 %) je 10 srednje dolgih besedil, najmanj je daljših besedil. Pri daljših besedilih je v okviru proze in dramatike le 5 del (8,20 %), pri poeziji pa so daljše pesmi (33,87 %) zastopane bolje kot pesmi srednje dolžine. c) Zastopanost tem

Tabela 29: Zastopanost tem v Prvem berilu iz leta 1992

Številčno glede Številčno glede na Kategorije Podkategorije Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 15 12,20 % 27 21,95 % Prigoda 12 9,76 % IGRA Domišljija 16 13,01 % 36 29,27 % Igra 20 16,26 %

86 PROBLEMSKA Problemska 4 3,25 % 4 3,25 % ODNOSI Družina 12 9,76 % 23 18,70 % Prijateljstvo 1 0,81 % Ljubezen 1 0,81 % Drugo 9 7,32 % STVARNI SVET Stvarni svet 10 8,13 % 10 8,13 % VZGOJNA Vzgojna 1 0,81 % 1 0,81 % POUČNO- Poučno- 5 4,07 % 5 4,07 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 0 0,00 % 0 0,00 % Domovina – 0 0,00 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 10 8,13 % 17 13,82 % NARAVE Žival 7 5,69 % SKUPAJ 123 100,00 % 123 100,00 %

Graf 4: Zastopanost glavnih tem v Prvem berilu iz leta 1992

Iz tabele in grafa je razbrati, da je med temami najbolj zastopana kategorija igra (29,27 %), obe podkategoriji sta zastopani približno enakovredno, iger besed je malce več, 20 del (16,26 %), domišljijskih del pa je 16 (13,01 %). Igri sledi otroška kategorija (21,95 %), kjer sta podkategoriji lastnosti in prigod tudi precej enakovredno zastopani: prigode imajo 12 del (9,76 %) in lastnosti 15 del (12,20 %). Tretja najbolj zastopana tema so odnosi (18,70 %), kjer ima največ – 12 del družinsko tematiko (9,76 %), 9 del pa raznovrstne odnose (7,32 %). V okviru odnosov sta še eno delo z ljubezensko in eno delo s prijateljsko tematiko. V berilu je 17 del s tematiko doživljanja narave (13,82 %), od tega je 10 del povezanih z okoljem in 7 z živalmi. Najmanj zastopane tematike so stvarni svet (8,13 %), poučno-informativne (4,07 %), problemske (3,25 %) in vzgojne (0,81 %). Vojne tematike v tem berilu ni.

8.4.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 30: Zastopanost avtorjev po količini v Prvem berilu iz leta 1992

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Tone Pavček 5x 1. Slovenska ljudska 6x 2. Miroslav Košuta 4x 2. Češka ljudska 1x 3. Svetlana Makarovič 4x 3. Etiopska pravljica 1x 4. Slavko Pregl 4x 4. Iz Mladega vedeža 1x 5. Bina Štampe Žmavc 4x 5. Iz Pravc iz Benečije 1x 6. Saša Vegri 4x 6. Kongoška ljudska 1x 7. Dane Zajc 4x 7. Ljudska 1x 8. Ivan Cimerman 3x 8. Nemška ljudska 1x 9. Berta Golob 3x 9. Slovenska basen 1x 10. Kajetan Kovič 3x SKUPAJ 14 11. Boris A. Novak 3x 12. Anton Polenec 3x 13. Oton Župančič 3x 14. Kristina Brenkova 2x 15. Niko Grafenauer 2x 16. Mira Jaworczakowa 2x 17. Branka Jurca 2x 18. Majda Koren 2x 19. Vilijem Kunst 2x 20. Feri Lainšček 2x 21. Neža Maurer 2x 22. Marjeta Novak 2x 23. Meta Rainer 2x 24. Janez Švajncer 2x 25. Draga Tarman 2x

26. Lev Nikolajevič Tolstoj 2x 27. Vojan Tihomir Arhar 1x 28. J. S. Bach 1x 29. Anica Černejeva 1x 30. Tone Dodlek 1x 31. Franjo Frančič 1x 32. Pavle Gregorc 1x 33. Barbara Gregorič 1x 34. Anton Ingolič 1x 35. Slavko Jug 1x 36. Tatjana Kordiš 1x 37. Srečko Kosovel 1x 38. Polonca Kovač 1x

39. Nada Kranjc 1x 86 40. Fran Levstik 1x 41. Arnold Lobel 1x 42. Desanka Maksimović 1x 43. Miha Matè 1x 44. Frane Milčinski 1x 45. Jana Milčinski 1x 46. Alan Alexander Milne 1x 47. W. A. Mozart 1x 48. Malgorzata Musierowicz 1x 49. Merwyn Peake 1x 50. Ela Peroci 1x 51. Žanko Petan 1x Lilijana Praprotnik- 52. Zupančič 1x 53. Dušan Radovič 1x 54. Gianni Rodari 1x 55. Ivica Vanja Rorić 1x 56. Gregor Strniša 1x 57. Karel Širok 1x 58. Jože Šmit 1x 59. Janez Vipotnik 1x 60. Karl Würzburger 1x 61. Rudi Završnik 1x 62. Pavle Zidar 1x SKUPAJ 109

Iz tabele lahko ugotovimo, da je vseh imenovanih avtorjev v Prvem berilu 62. Med njimi je najbolj je zastopan Tone Pavček s 5 deli. Nato sledi 6 avtorjev in avtoric s 4 deli (Miroslav Košuta, Slavko Pregl, Svetlana Makarovič, Saša Vegri, Dane Zajc in Bina Štampe Žmavc) in prav tako 6 s 3 deli (Oton Župančič, Berta Golob, Boris

A. Novak, Kajetan Kovič, Ivan Cimerman in Anton Polenec). Avtorjev z dvema deloma je 13, 36 avtorjev pa je zastopanih le enkrat. Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo odlomki ljudskih besedil, teh je 6. Ostalih 8 del je zastopanih le enkrat. b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 31: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v Prvem berilu iz leta 1992

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 102 21 0 123 Odstotki 82,93 % 17,07 % 0,00 % 100,00%

Iz tabele lahko ugotovimo, da je izmed vseh 123 del v berilu, 102 (82,93 %) del slovenskega izvora, 21 (17,07 %) del pa je tujega izvora. Del brez navedbe avtorja v berilu ni.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 32: Zastopanost avtorjev po spolu v Prvem berilu iz leta 1992

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 40 22 0 62 Odstotki 64,52 % 35,48 % 0,00 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v Prvem berilu je 62. Opazimo, da je v berilu zastopanih 22 avtoric (35,48 %), kar je ena tretjina del. Razlog je mogoče tudi v tem, da so berilo v celoti oblikovale in recenzirale samo ženske. Avtorjev je 40 (64,52 %). Pri nobenem delu z navedenimi imeni avtorjev ni bilo nemogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.4.4 ILUSTRACIJE

Tabela 33: Število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1992 glede na odlomke, brez abecednega dela

Zastopanost ilustracij glede na odlomke, brez abecednega dela: Številčno Odstotki Ilustrirane enote 74 60 % Enote v berilu 123

Tabela 34: Celotno število ilustracij v Prvem berilu iz leta 1992 glede na število strani

Zastopanost vseh ilustracij glede na število strani: Številčno Odstotki Ilustrirane strani 91 78 % Število strani v berilu 117

Iz tabel se vidi, da je bilo ilustracij v devetdesetih precej več, glede na literarni nabor del. V berilu je 74 ilustracij ob odlomkih, kar predstavlja 60 % vseh odlomkov v berilu. V prvi nabor nisem štela ilustracij abecednega dela berila. Če

ilustracijam, ki so poleg besedil, prištejemo tudi ilustracije abecednega dela in gledamo zastopanost ilustracij glede na število strani, je situacija sledeča: vseh strani v berilu je 117, od teh pa so ilustracije na 91 straneh, kar je 78 %. V tem primeru je zastopanost ilustracij še večja, kar bolje ustreza tudi dejanski podobi berila. Ilustracije so v barvah in v različnih, pogosto manjših velikosti.

8.5 HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991)

Splošne informacije: berilo so sestavili Berta Golob, Marija Kolar, Igor Saksida, Cveta Velikonja, Anica Zidar. Ilustriral in opremil ga je Marjan Manček. Berilo je na podlagi 32. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list R Slovenije, št. 5-582/80) potrdil Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje s sklepom št. SS-601-8-10/91 na seji 27. februarja 1991.

8.5.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA 86

Berilo ima 126 strani in obsega 103 literarnih del, meri 15,95 cm x 23,47 cm (nekoliko večje od formata A5). Berilo ima zelene platnice, na kateri so manjše ilustracije hišic različnih velikosti in naslov berila v črni barvi. Velikost črk v naslovu se manjša skladno z uporabo manjšalnic/ljubkovalnic. Na prvi strani v berilu so ponovno osnovne informacije in naslov. Berilo nima posebnega uvoda. Berilo se oblikovno in tematsko deli na tri dele z naslovi: – En majhen škrat (30 literarnih del),

– Tri miške, tri muce, tri druge reči (39 literarnih del), Slika 5: Berilo Hiša, hiška, hiškica – Če slišiš hudo mravljico … (34 literarnih del). iz leta 1991 (Foto: avtorica)

Vsak izmed treh delov se začne z uvodno ilustracijo in naslovom, sledijo literarna dela. Ob delih so v manjši velikosti pisave navedena imena avtorjev. Vsa besedila so napisana z malimi tiskanimi črkami, razen nekaterih del Marjana Mančka, ki so napisana kot stripi (uporabljene so velike tiskane črke), in vmesnih besedil Slave vojvodine Kranjske (pisava je bolj poševna, vendar kljub temu so uporabljene male tiskane črke). Naslovi del so napisani z velikimi tiskanimi črkami. Na koncu berila se nahajata stvarno in abecedno kazalo. Igor Saksida (1992) dodatno pojasnjuje, da je iz razporejenosti besedil zrasla tudi zasnova berila. Besedila niso tematsko razporejena tako, da bi ustrezala kakemu drugemu predmetu oz. njegovim vsebinskim temam, saj bi to pomenilo, da so književna besedila le odmev drugje obravnavanih tem. Izhodišče uvrščanja in razporejanja je bila besedilna tematika. Po avtorjevem mnenju je to tista širina pomena oz. sporočila, ki jo razbere bralec in jo primerja z ostalimi besedili. »Na trostopenjski zgradbi besedila: Otrokov notranji svet (njegov odnos do samega sebe), Otrok in zunanji svet (njegovo povezovanje z okolico), Otrok in skupnost (otrok in soljudje)

temelji tudi naslovljenost njegovih posameznih razdelkov, na kar bi mlade bralce/učence veljalo opozoriti. Kdo je »en majhen škrat«? Kaj se zgodi, če se srečajo tri miške in tri muce? Kaj bi naredili, če bi srečal »mravljico«, veliko kot lokomotiva? Poleg postopnega odpiranja v svet, ki mladega bralca obdaja, prinaša taka vsebinska delitev še večjo povezanost besedil, saj tematika vodi bralca od enega besedila k sorodnemu drugemu, in tako »omogoča« domišljiji, da išče naprej, pač glede na znano otrokovo vprašanje »In potem?« – to silo imenuje Gianni Rodari »domišljijska sila vztrajnosti« (Rodari, 1977: 46 v Saksida, 1992).«

8.5.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 35: Prikaz zastopanosti zvrsti v Drugem berilu iz leta 1991

Poezija Proza Dramatika Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 39 52 12 103 Odstotki 37,86 % 50,49 % 11,65 % 100,00 %

Iz tabele je razvidno, da v berilu prevladujejo prozna dela, teh je 52 (50,49 %), sledi jim 39 pesmi (37,86 %) in le 12 dramskih del (11,65 %). Zastopanost zvrsti ni enakomerna, saj prozna dela sama zavzemajo polovico del v berilu. Igor Saksida (1992) še navaja, da so pesemski in prozni sestavki v berilu Hiša, hiška, hiškica ločeni iz dveh razlogov. Kot prvo meni, da je branje pesmic v primerjavi z branjem proznih besedil svojevrstno, saj vključuje razpoznavanje in upoštevanje prvin, ki jih v prozi ni zaznati pogosto (ritem, rima, večja gostota tropov itd.). Te bralca nevsiljivo uvajajo v opazovanje določenih značilnosti pesniškega jezika. Kot drugo pa je glede na avtorja taka razdelitev utemeljena tudi ob upoštevanju smotrov pouka književnosti, saj na razmeroma zgodnji stopnji uzavešča zvrstno delitev književnosti (na liriko, epiko in dramatiko).

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 36: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v Drugem berilu iz leta 1991

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki Krajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 29 45,31 % Srednje dolg Od 150 do 300 (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 15 23,44 % odlomek besed Daljši odlomek Več kot 301 besed ( več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 20 31,25 % SKUPAJ 64 100,00 %

Tabela 37: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v Drugem berilu iz leta 1991

Št. vrstic Št. enot Odstotki K rajša pesem Od 0 do 11 vrstic 15 38,46 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 13 33,33 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 11 28,21 % SKUPAJ 39 100,00 %

Iz prve tabele je razvidno, da v okviru proznih in dramskih besedil prevladujejo krajši odlomki, ki jih je 29 (45,31 %). Daljših je 20 (31,25 %), srednje dolgih je 15 (23,44 %). Pri pesemskih besedilih opazimo, da so vse tri dolžine precej enakomerno zastopane. Vseeno prevladujejo krajše pesmi s 15 deli (38,46 %) sledijo srednje dolge s 13 deli (33,33 %) in nato daljše pesmi z 11 deli (28,21 %). c) Zastopanost tem

Tabela 38: Zastopanost tem v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991

številčno glede številčno glede na Kategorija Podkategorija Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 13 12,62 % 36 34,95 % Prigoda 23 22,33 % IGRA Domišljija 20 19,42 % 35 33,98 %

Igra 15 14,56 %

86 PROBLEMSKA Problemska 1 0,97 % 1 0,97 % ODNOSI Družina 8 7,77 % 14 13,59 % Prijateljstvo 1 0,97 % Ljubezen 1 0,97 % Drugo 4 3,88 % STVARNI SVET Stvarni svet 1 0,97 % 1 0,97 % VZGOJNA Vzgojna 1 0,97 % 1 0,97 % POUČNO- Poučno- 5 4,85 % 5 4,85 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 0 0,00 % 1 0,97 % Domovina – 1 0,97 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 8 7,77 % 9 8,74 % NARAVE Žival 1 0,97 % SKUPAJ 103 100,00 % 103 100,00 %

Graf 5: Zastopanost glavnih tem v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991

Iz zgornje tabele in grafa lahko razberemo, da so najbolj zastopane otroške teme, teh del je 36 (34,95 %). Od tega je 23 (22,33 %) del z otroškimi prigodami in 13 (12,63 %) del z otroškimi lastnostmi. Otroškim temam tesno sledijo dela s tematiko igre, teh je 35 (33,98 %). Izmed 35 del jih je 20 (19,42 %) domišljijskih in 15 del (14,56 %) z igro besed. Sledijo po vrsti sledeče teme: odnosi (14 del, 13,59 %) in doživljanje narave (9 del, 8,74 %). Tema doživljanja narave se deli na 8 del (7,77 %) s tematiko okolja in le 1 delo (0,97 %) s tematiko živali. Sledijo dela s poučno-informativno tematiko s 5 deli (2,76 %). Najmanj zastopane tematike so: problemska, stvarni svet, vzgojna in vojna. Vse štiri tematike imajo v berilu le po eno delo (0,97 %).

8.5.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 39: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Oton Župančič 6x 1. Slovenska narodna 3x 2. Marjan Manček 4x 2. Estonska narodna 1x 3. Janez Vajkard Valvasor 4x 3. Gorenjska narodna 1x 4. Franjo Frančič 3x 4. Narodna 1x 5. Niko Grafenauer 3x 5. Narodna iz Rezije 1x 6. Srečko Kosovel 3x 6. Savinjska narodna 1x 7. Svetlana Makarovič 3x SKUPAJ 8 8. Tone Pavček 3x 9. Ela Peroci 3x 10. Slavko Pregl 3x 11. Vojan Tihomir Arhar 2x 12. France Bevk 2x 13. Anica Černejeva 2x 14. Zdenek Florjan 2x 15. Boris A. Novak 2x 16. Miroslav Slana-Miroš 2x 17. Vera Albreht 1x 18. Milena Batič 1x 19. Janez Bitenc 1x 20. Carlo Collodi 1x 21. Jadranka Čunčić 1x 22. Fran Saleški Finžgar 1x 23. Slavko Fras 1x 24. Nina Gernetova 1x 25. Ferdo Godina 1x 26. Berta Golob 1x 27. Danilo Gorinšek 1x 28. Igo Gruden 1x 29. Olga Hejna 1x 30. Branka Jurca 1x

31. Ivan Kalaš 1x 32. Dragotin Kette 1x 33. Marija Kmet 1x 34. Miroslav Košuta 1x 35. Lojze Kovačič 1x 36. Kajetan Kovič 1x 37. Vilijem Kunst 1x 38. Feri Lainšček 1x 39. Astrid Lindgren 1x 40. Danilo Lokar 1x 41. Desanka Maksimović 1x 42. Neža Maurer 1x 43. Frane Milčinski 1x 44. Alan Alexander Milne 1x

45. Vinko Möderndorfer 1x

46. Tomaž Ogris 1x 86 47. Denis Poniž 1x 48. Dušan Radović 1x 49. Meta Rainer 1x 50. Josip Ribičič 1x 51. Ivan Rob 1x 52. Smiljan Rozman 1x 53. Franček Rudolf 1x 54. Branko Rudolf 1x 55. Sandi Sitar 1x 56. Mirjana Stefanović 1x 57. Josip Stritar 1x 58. Leopold Suhodolčan 1x 59. Jože Šmit 1x 60. Ksenja Šošter 1x 61. Janez Švajncer 1x 62. Veno Taufer 1x 63. Cvetka Zagorski 1x 64. Dane Zajc 1x SKUPAJ 95

Iz tabele lahko razberemo, da je vseh imenovanih avtorjev v berilu Hiša, hiška, hiškica 64. Med njimi je najbolj je zastopan Oton Župančič s 6 deli, sledita mu Janez Vajkard Valvasor in Marjan Manček s 4 deli in nato sedem avtorjev s 3 deli (Svetlana Makarovič, Tone Pavček, Srečko Kosovel, Niko Grafenauer, Slavko Pregl, Franjo Frančič in Ela Peroci). 6 avtorjev ima objavljeni dve deli, 48 avtorjev pa je zastopanih le enkrat. Igor Saksida (1992) poudarja, da so v berilu Oton Župančič, Niko Grafenauer in Srečko Kosovel izraziteje zastopani tudi zato, da se učenci seznanijo s pomembnimi ustvarjalci (mladinske) književnosti. Ob tem uzavestijo tudi dejstvo, da je besedilo nekdo napisal (pojma pesnik, pisatelj), kar pa ni prišlo do izraza v drugem berilu, v katerem so avtorji navedeni z zelo majhnimi črkami pod besedilo.

Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo trije odlomki slovenskih narodnih besedil, z enim besedilom pa so zastopana sledeča dela: estonska narodna, narodna, narodna iz Rezije, gorenjska narodna in savinjska narodna.

b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 40: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 91 12 0 103 Odstotki 88,35 % 11,65 % 0,00 % 100,00 %

Vidimo, da je izmed 103 deli v berilu, 91 (88,35 %) del slovenskega izvora in 12 (11,65 %) tujega izvora. Del brez navedbe avtorja v berilu ni.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 41: Zastopanost po spolu v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 46 18 0 64 Odstotki 71,88 % 28,13 % 0,00 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v berilu Hiša, hiška, hiškica je 64. V berilu je zastopanih 18 avtoric (28,13 %) in 46 avtorjev (71,88 %). Pri nobenem delu z navedenimi imeni avtorjev ni bilo nemogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.5.4 ILUSTRACIJE

Tabela 42: Število ilustracij v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991

Številčno Odstotki Ilustrirane strani 52 41 % Število strani v berilu 126

Iz tabele lahko razberemo, da so v berilu Hiša, hiška, hišica ilustracije sorazmerno dobro zastopane, saj ima skoraj polovica strani svojo ilustracijo. Vseh strani v berilu je 126, ilustracije so na 52 straneh, kar je 41 %. Res pa je, da sem kot ilustracije vzela tudi narisane stripe, ki jih je v berilu 5. Ilustracije v berilu so tako barvne kot črno-bele. Vse ilustracije se nanašajo na vsebino.

8.6 BABICA, TI LOVIŠ! (1992)

Splošne informacije: berilo sta sestavila Berta Golob in Igor Saksida, ilustriral in opremil ga je Daniel Demšar. Ob berilu je bil na voljo tudi dodatni učni pripomoček, in sicer Kaseta za 3. razred osnovne šole. Berilo je po 32. členu Zakona o osnovni šoli (Uradni list R Slovenije, št. 5-582/80) potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na seji 25. februarja 1992 (sklep št. SS-601-37-1/92).

8.6.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 144 oštevilčenih strani in obsega 117 literarnih del (vključno z uvodno pesmijo), meri 16,09 cm x 23,57 cm (približna velikost formata med A5 in B5). Na sivi platnici

berila je ilustracija papirnatega aviona različnih barv. Na njem 86 so ilustracije različnih pravljic in domišljijskih likov. Pod ilustracijo sta v črni barvi z velikimi tiskanimi črkami napisana naslov in podnaslov berila. Na prvih dveh straneh v berilu so splošne informacije o berilu ter naslovna stran. Na tretji strani je krajši uvod v berilo, ki je namenjen učencem tretješolcem, napisala ga je Berta Golob. Besedilo omenja tudi berilo iz 2. razreda (Hiša, hišk,a hiškica), kot predhodnika novonastalega berila. Ob uvodu sta tudi dve ilustraciji, ki ponazarjata »Mojce Slika 6: Berilo Babica, ti loviš! in Andreje«, ki jih nagovarja uvod. K uvodnem delu spada tudi iz leta 1992 (Foto: avtorica) pesem Alenke Glazer Za koga so te pesmice?, ki na nek način že napoveduje razdelitev besedil v berilu glede na spol in vključuje tudi samo ime berila. Pesem nima ilustracij. Uvodni del je sestavljen torej iz dveh besedil. Berilo se oblikovno in tematsko deli le na dva dela z naslovoma: – Za Mojce (58 literarnih del). – Za Andreje (59 literarnih del). Vsak del se začne s posebnim naslovom in celostransko ilustracijo: Za Mojce – Danes sem slavna princeska postala (verz, vzet iz pesmi Milene Batič, Maškarada), Za Andreje – Vitez na obisku (verz, vzet iz dela Miroslava Košute, Vitez na obisku). Oba naslova sta napovednika za vživetje v otroški svet pravljic. Novost pri berilu je tudi ta, da na koncu obsega krajši slovarček neznanih besed (Besede neznanke) ter tudi posebno kazalo za pomoč učencem pri iskanju besedil v knjižnicah (Iz berila v knjižnico), saj so naslovi odlomkov v berilu drugačni, kot je dejanski naslov. Večina besedil je napisanih z malimi tiskanimi črkami, razlik v stilu pisave ni. Tudi naslovi besedil so napisani z malimi tiskanimi črkami, nad njimi pa so navedeni avtorji. V berilu je 9 besedil (ta služijo kot vmesni premori) zapisanih z velikimi tiskanimi črkami. Ta besedila so tudi v stvarnem kazalu označena drugače (s poševno pisavo).

8.6.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 43: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Poezija Proza Dramatika Skupaj Številčno glede na odlomke 37 66 14 117 Odstotki 31,62 % 56,41 % 11,97 % 100,00 %

Iz tabele je razvidno, da v berilu prevladujejo prozna dela, teh je 66 (56,41 %), sledi jim 37 pesmi (31,62 %) in 14 dramskih del (11,97 %). Zastopanost zvrsti ni enakomerna, je pa viden poskok dramskih besedil glede na stanje v preteklosti.

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 44: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki

Krajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 9 11,25 % Srednje dolg Od 150 do 300 (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 27 33,75 % odlomek besed Daljši odlomek Več kot 301 besed (več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 44 55,00 % SKUPAJ 80 100,00 %

Tabela 45: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Št. vrstic Št. enot Odstotki

Krajša pesem Od 0 do 11 vrstic 4 10,81 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 11 29,73 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 22 59,46 % SKUPAJ 37 100,00 %

Proznih in dramskih besedil v berilu je 80. Prevladujejo daljša besedila, saj s 44 deli (55,00 %) zajemajo več kot polovico besedil v berilu. Sledi 27 (33,75 %) srednje dolgih odlomkov in nato 9 (11,25 %) krajših odlomkov. Pri poeziji (37 del) prevladujejo daljše pesmi. Daljših pesmi je 33 (59,49 %) in predstavljajo več kot polovico vseh pesniških besedil v berilu. 11 (29,73 %) je srednje dolgih pesmi, najmanj, le 4, je krajših pesmi (10,81 %).

c) Zastopanost tem

Tabela 46: Zastopanost tem v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Številčno glede Številčno glede na Kategorije Podkategorije Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 16 13,68 % 31 26,50 % Prigoda 15 12,82 % IGRA Domišljija 28 23,93 % 35 29,91 % Igra 7 5,98 % PROBLEMSKA Problemska 5 4,27 % 5 4,27 % ODNOSI Družina 13 11,11 % 33 28,21 % Prijateljstvo 5 4,27 % Ljubezen 4 3,42 % Drugo 11 9,40 %

STVARNI SVET Stvarni svet 10 8,55 % 10 8,55 % VZGOJNA Vzgojna 1 0,85 % 1 0,85 % 86 POUČNO- Poučno- 1 0,85 % 1 0,85 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 0 0,00 % 1 0,85 % Domovina – 1 0,85 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 0 0,00 % 0 0,00 % NARAVE Žival 0 0,00 % SKUPAJ 117 100,00 % 117 100,00 %

Graf 6: Zastopanost glavnih tem v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992 Graf in tabela ponazarjata, da je v berilu najbolj zastopana tema igre, s 35 deli in 29,91 %. Od tega je 28 (23,93 %) domišljijskih del in 7 del (5,98 %) besedne igre. Temi igre tesno sledijo dela s tematiko odnosov in otroško tematiko. Del s tematiko odnosov je 33 (28,21 %), od tega jih je 13 (11,11 %) z družinsko tematiko, 11 (9,40 %) z raznovrstnimi odnosi, 5 (4,27 %) na temo prijateljstva in 4 (3,42 %) na temo ljubezni. 31 del (26,50 %) otroške tematike

se deli na 16 del (13,86 %), kjer prevladujejo otroške lastnosti, in na 15 del (12,82 %) otroških prigod. Slabše so zastopane teme stvarnega sveta z 10 deli (8,55 %) in problemske teme s 5 deli (4,27 %). Še vedno pa pri problemskih temah to predstavlja dvig obravnavane tematike. Najslabše so zastopane vzgojna, poučno-informativna in vojna tematika. Vsaka izmed teh ima le eno delo (0,85 %), medtem ko tematike doživljanja narave v berilu ni.

8.6.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 47: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Vojan Tihomir Arhar 4x 1. Brez avtorja 6x 2. Svetlana Makarovič 4x 2. Narodna 4x 3. Jože Snoj 4x 3. Beneška narodna 1x 4. Matej Bor 3x 4. Koroška ljudska 1x 5. Miroslav Košuta 3x 5. Malajska narodna 1x 6. Tone Pavček 3x 6. Odlomek iz Biblije 1x 7. Bina Štampe Žmavc 3x 7. Ruska narodna 1x 8. France Bevk 2x SKUPAJ 15 9. Ronald Dahl 2x 10. Milan Dekleva 2x 11. Niko Grafenauer 2x 12. Anton Ingolič 2x 13. Feri Lainšček 2x 14. Dragan Lukić 2x 15. Boris A. Novak 2x 16. Marjeta Novak 2x 17. Franček Rudolf 2x 18. Saša Vegri 2x 19. Dane Zajc 2x 20. Milena Batič 1x 21. Alenka Bole-Vrabec 1x 22. Kristina Brenkova 1x 23. Igor Cvetko 1x 24. Brane Dolinar 1x 25. France Filipič 1x 26. Fran Saleški Finžgar 1x 27. France Forstnerič 1x 28. Alenka Glazer 1x 29. Ferdo Godina 1x 30. Alenka Goljevšček 1x

31. Berta Golob 1x 32. Josef Guggenmos 1x 33. Branko Hofman 1x 34. Marko Jarc 1x 35. Jovan Jovanović-Zmaj 1x 36. Branka Jurca 1x 37. Magda Koren 1x 38. Polonca Kovač 1x 39. Lojze Kovačič 1x 40. Kajetan Kovič 1x 41. Vilijem Kunst 1x 42. Fran Levstik 1x Fran Levstik - Boris 43. A. Novak 1x

44. Bogomir Magajna 1x 86 45. Miha Matè 1x 46. Lili Novy 1x 47. Lewy Olfson 1x 48. Vid Pečjak 1x 49. Ela Peroci 1x 50. Zlata Pirnat 1x 51. Denis Poniž 1x 52. Tatjana Pregl 1x 53. Slavko Pregl 1x 54. Dušan Radović 1x 55. Meta Rainer 1x 56. Miha Remec 1x 57. Josip Ribičič 1x 58. Gianni Rodari 1x 59. Miroslav Slana-Miroš 1x 60. Josip Stritar 1x 61. Leopold Suhodolčan 1x 62. Ivo Svetina 1x 63. Sunčana Škrinjarić 1x 64. Marjan Tomšič 1x 65. Janez Trdina 1x 66. Marija Vogelnik 1x 67. Prežihov Voranc 1x 68. Philip Walsh 1x 69. Oscar Wilde 1x 70. Pavle Zidar 1x 71. Ivo Zorman 1x 72. Zdenka Žebre 1x 73. Janez Žmavc 1x SKUPAJ 102

Ugotovimo lahko, da je vseh imenovanih avtorjev v berilu Babica, ti loviš! 73. Med njimi so najbolj zastopani Svetlana Makarovič, Vojan Tihomir Arhar in Jože Snoj s 4 deli. Sledijo 4 avtorji s 3 deli: Matej Bor, Tone Pavček, Miroslav Košuta in Bina Štampe Žmavc. Avtorjev z 2 deloma je 12, 54 avtorjev je zastopanih samo enkrat. Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo odlomki brez avtorja, teh je 6, sledijo jim 4 narodna besedila in nato 5 del, ki so zastopana samo enkrat (ruska narodna, odlomek iz Biblije, koroška ljudska, beneška narodna in malajska narodna).

b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 48: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 97 14 6 117 Odstotki 82,91 % 11,97 % 5,13 % 100,00 %

Iz tabele lahko ugotovimo, da izmed vseh 117 del v berilu 97 (82,91 %) del slovenskega izvora, 14 (11,97 %) tujega izvora in 6 (5,13 %) del, ki jim ne moremo določiti izvora ne glede na avtorstvo ali na analizo vsebine odlomka.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 49: Zastopanost avtorjev po spolu v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 52 21 0 73 Odstotki 71,23 % 28,77 % 0,00 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v berilu Babica, ti loviš! je 73. Opazimo, da je v berilu zastopanih 21 avtoric (28,77 %), avtorjev je 52 (71,23 %). Pri nobenem delu z navedenimi imeni avtorjev ni bilo nemogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.6.4 ILUSTRACIJE

Tabela 50: Število ilustracij v berilu Babica, ti loviš! iz leta 1992

Številčno Odstotki Ilustrirane strani 50 35 % Število strani v berilu 144

Iz tabele lahko razberemo, da je v berilu Babica, ti loviš! ilustracij manj, saj je strani z ilustracijo le 50, kar je 35 %. Med ilustracije sem štela tudi uvodne ilustracije in ilustracije vmesnih besedilnih premorov.

Ilustracije v berilu so tako barvne kot črno-bele, prevladujejo manjše velikosti. Če je bilo na eni strani več različnih ilustracij, sem jih obravnavala kot eno, t.j. ilustrirano stran.

8.7 LILI IN BINE 1 (2013)

Splošne informacije: berilo sta sestavila Metka Kordigel Aberšek in Igor Saksida, ilustrirala sta ga Daša Simčič in Igor Šinkovec. Recenzijo berila so opravili dr. Marjana Kobe, dr. Zlatka Cugmas in Mojca Riedl. Lili in Bine 1 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 142. seji, dne 16. 6. 2011, s sklepom št. 6130- 1/2011/87 potrdil kot berilo za slovenščino v 1. razredu osnovne šole.

8.7.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA 86

Berilo ima 108 strani in obsega 56 literarnih del, meri 21,59 cm x 29,69 cm (velikost formata A4). Na modro-vijolični platnici berila sta namišljena lika Lili in Bine, ki se pogovarjata in bereta knjige. Naslov berila je napisan z belo barvo na temno roza podlagi, nad naslovom je modra številka ena. Platnica je v osnovi podobna za vse tri prve razrede osnovne šole, saj gre za isto zbirko (lika ostajata ista, vendar ilustrirano dogajanje se spreminja). Na prvih dveh straneh v berilu so splošne informacije o berilu ter naslovna stran. Na tretji strani je krajši uvod v berilo, kjer avtorja naslavljata starše otrok in jih spodbujata, k aktivnemu pristopu branja z otrokom, predlagata obisk knjižnice in Slika 7: Berilo Lili in Bine 1 iz vzpostavitev kulture branja, pripovedovanja ob slikah. Na leta 2013 (Foto: avtorica) naslednjih štirih straneh se nahaja abecedno kazalo (v primerjavi z berili preteklih generacij, imajo kazala na zadnjih straneh beril). S preletom kazala lahko ugotovimo, da se berilo deli na 3 tematske dele: − Ringa-ringa raja; − Čri-čri, čri-čri, čriček; − Anča in Otokar.

NOVOSTI V TEM BERILU: Glavna razlika med berili prejšnjih generacij in berilom sedanjosti je ta, da berilo v 1. razredu ne vsebuje več nalog za opismenjevanje in učenje pisanja. Berilo je tako v celoti sestavljeno iz odlomkov literarnih del. Opismenjevanje je prepuščeno drugim uram slovenščine, ki s književnostjo nimajo ničesar skupnega več. V moderni dobi, je prišlo do revolucije tiskanja v barvah (nova tehnologija, napredek v procesu tiskanja, barvno tiskanje ipd.), zato je berilo izjemno barvito in skoraj ne obstaja stran, ki je ne bi krasila ilustracija (le prve strani in kazalo). Določena besedila imajo tudi po več ilustracij. Novost berila je tudi v tem, da se nad besedilom vedno nahaja moder oblaček (pravokotnik), ki služi za motivacijo in

hkrati uvod v branje. Pod izbranim odlomkom besedila pa opazimo manjši pravokotnik, v katerem so za učence zasnovana vprašanja, informacije ali naloge glede prebranega besedila. Vse to služi za utrjevanje in razširjanje znanja. Nekateri odlomki imajo poleg nalog tudi sliko knjige, ki vsebuje obravnavano besedilo. Na koncu berila je podano še dodatno kazalo z naslovom Od kod je kaj, ki učencem omogoča, da si v knjižnici poiščejo in izposodijo knjigo, iz katere je odlomek v berilu. Berila iz preteklih generacij so zavzemala več ali manj celotne sestavke, ki so dajale besedilom nekakšno obliko celote, zdajšnja berila pa učencem podajajo le krajši, nezaključen odlomek dela in učence na takšen način motivirajo, da si lahko preberejo celotno besedilo (če želijo). Literarna besedila so napisana tako z velikimi kot z malimi tiskanimi črkami, ki so različnih velikosti, barv in oblik. Prevladujejo dela z velikimi tiskanimi črkami, ki jih je 31, del z malimi tiskanimi je 20, 5 del je brez zapisanega besedila (navadno gre v takih primerih za gledališka, filmska ali radijska dela). Naslovi so napisani z velikimi tiskanimi črkami, so bele barve na barvni podlagi in nad naslovom je zapisan avtor besedila.

8.7.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 51: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Poezija Proza Dramatika in druge zvrsti Skupaj Številčno glede na odlomke 27 23 6 56 Odstotki 48,21 % 41,07 % 10,71 % 100 %

Iz tabele razberemo, da v berilu prevladujejo pesmi, teh je 27 (48,21 %), sledi jim 23 proznih del (41,07 %) in 6 dramskih del, oz. del drugih zvrsti (film, risanka) (10,71 %). V berilu so zastopana tudi dela, ki jih do sedaj v berilih ni bilo, na primer risani film ali gledališka predstava.

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 52: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki Kr ajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 10 41,67 % Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 13 54,17 % Daljši odlomek Več kot 301 besed (več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 1 4,17 % SKUPAJ 24 100,00 %

Tabela 53: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Lili in Bine 1iz leta 2013

Št. vrstic Št. enot Odstotki Krajša pesem Od 0 do 11 vrstic 15 57,69 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 4 15,38 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 7 26,92 % SKUPAJ 26 100,00 %

Proznih in dramskih besedil v berilu je 24. Prevladujejo srednje dolga besedila, saj s 13 deli zajemajo več kot polovico besedil v berilu (54,17%). Sledi 10 krajših odlomkov (41,67%) in nato le 1 daljši odlomek (4,17%). Pri pesemskih besedilih, kjer je 26 del, prevladujejo krajše pesmi. Krajših pesmi je 15 (57,69%), kar je več kot polovica vseh pesemskih besedil v berilu. 7 (26,2%) je daljših pesmi, najmanj je pesmi srednje dolžine (4 dela, 15,38%). V berilu je 6 del brez zapisanega besedila. Predstavljena dela imajo le navedenega avtorja in naslov ter pripadajočo ilustracijo. Načeloma gre za dramska besedila, filme ali radijska dela. c) Zastopanost tem

Tabela 54: Zastopanost tem v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

86 Številčno glede Številčno glede Kategorija Podkategorija Odstotki na glavne Odstotki na podkategorije kategorije OTROŠKA Lastnost 8 14,29 % 11 19,64 % Prigoda 3 5,36 % IGRA Domišljija 11 19,64 % 20 35,71 % Igra 9 16,07 % PROBLEMSKA Problemska 2 3,57 % 2 3,57 % ODNOSI Družina 10 17,86 % 14 25,00 % Prijateljstvo 0 0,00 % Ljubezen 0 0,00 % Drugo 4 7,14 % STVARNI SVET Stvarni svet 6 10,71 % 6 10,71 % VZGOJNA Vzgojna 0 0,00 % 0 0,00 % POUČNO- Poučno- 0 0,00 % 0 0,00 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 0 0,00 % 0 0,00 % Domovina – 0 0,00 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 2 3,57 % 3 5,36 % NARAVE Žival 1 1,79 % SKUPAJ 56 100,00 % 56 100,00 %

Graf 7: Zastopanost glavnih tem v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013 Graf in tabela ponazarjata, da je v berilu najbolj zastopana tema igre, z 20 deli in 35,71 %. Od tega je 11 domišljijskih del (19,64 %) in 9 del besedne igre (16,07 %). Temi igre sledi 14 del s tematiko odnosov (25,00 %), kjer najbolj prevladujejo družinske teme z 10 deli (17,89 %). Dela z raznovrstnimi odnosi so 4 (7,14 %), ljubezenskih in prijateljskih tem ni. Tretja najbolj zastopana je otroška tema z 11 deli (19,64 %). 8 del (14,29 %) se nanaša na otroške lastnosti in 3 dela (5,36 %) opisujejo otroške prigode. Slabše so zastopane teme stvarnega sveta s 6 deli (10,71 %), teme doživljanja narave s 3 deli (5,36 %) in problemske teme z 2 deloma (3,57 %). V berilu ni vzgojnih, poučno-informativnih in vojnih tem.

8.7.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 55: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Brata Grimm 5x 1. Ljudska 7x 2. Oton Župančič 4x 2. Prekmurska pravljica 2x 3. France Bevk 2x 3. Rezijanska pravljica 2x 4. Lojze Kovačič 2x 4. Afriška pravljica 1x 5. Kajetan Kovič 2x 5. Koroška pripovedka 1x 6. Tone Pavček 2x 6. Nemška pravljica 1x 7. Leopold Suhodolčan 2x 7. Slovenska pripovedka 1x 8. Bina Štampe Žmavc 2x SKUPAJ 15 9. Saša Vegri 2x 10. Janez Bitenc 1x Carlo Collodi, Niko 11. Kuret 1x

12. Niko Grafenauer 1x 13. Igo Gruden 1x 14. Vida Jeraj 1x 15. Branka Jurca 1x 16. Polonca Kovač 1x 17. Vilijem Kunst 1x 18. Feri Lainšček 1x 19. Fran Levstik 1x Fran Levstik, Boris 20. A. Novak 1x 21. Neža Maurer 1x 22. Lili Novy 1x 23. Ela Peroci 1x Charles Perrault, 24. Niko Kuret 1x

86 25. Meta Rainer 1x 26. Anja Štefan 1x 27. Dane Zajc 1x SKUPAJ 41

Ugotovimo lahko, da je vseh imenovanih avtorjev v berilu Lili in Bine 1 27. Med njimi sta najbolj zastopana brata Grimm s 5 deli, sledi jima Oton Župančič s 4 deli. Nato je v berilu 7 avtorjev z 2 deloma, in sicer, France Bevk, Tone Pavček, Bina Štampe Žmavc, Saša Vegri, Lojze Kovačič, Leopold Suhodolčan in Kajetan Kovič. 18 avtorjev je zastopanih samo enkrat. Pri delih z drugačno navedbo avtorstva prednjačijo ljudska literarna dela, teh je 7. Sledijo jim 2 prekmurski pravljici in 2 rezijanski pravljici ter dela, ki so zastopana enkrat. b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 56: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 45 11 0 56 Odstotki 80,36 % 19,64 % 0,00 % 100,00 %

Ugotovimo, da je izmed vseh 56 del v berilu 45 del (80,36 %) slovenskega izvora in 11 (19,64 %) tujega izvora. Del brez navedbe avtorja v berilu ni. c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 57: Zastopanost avtorjev po spolu v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 17 10 0 27 Odstotki 62,96 % 37,04 % 0,00 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v berilu Lili in Bine 1 je 27. V berilu je zastopanih 10 avtoric (37,04 %), avtorjev je 17 (62,96 %). Pri nobenem delu z navedenimi imeni avtorjev ni bilo nemogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.7.4 ILUSTRACIJE

Tabela 58: Število ilustracij v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Številčno Odstotki Ilustrirane strani 90 83 % Število strani v berilu 108

Iz tabele lahko razberemo, da je v berilu Lili in Bine 1 veliko ilustracij, saj je strani z ilustracijo 90, kar je 83 %. Strani brez ilustracij je izjemno malo, večinoma so to strani kazal in drugih splošnih informacij. Ilustracije v berilu so barvne, določena literarna dela imajo tudi po več ilustracij. V berilu so tudi strani, na katerih so samo ilustracije.

8.8 LILI IN BINE 2 (2013)

Splošne informacije: berilo je sestavila Metka Kordigel Aberšek, ilustrirali so ga Jure Kralj, Alenka Miklavžin in Igor Šinkovec. Recenzijo berila so opravili dr. Igor Saksida, dr. Zlatka Cugmas in Mojca Riedl. Berilo Lili in Bine 2 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 148. seji, dne 19. 4. 2012, s sklepom št. 6130- 1/2012/73 potrdil kot berilo za slovenščino v 2. razredu osnovne šole.

8.8.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 116 strani in obsega 64 literarnih del, meri 21,59 cm x 29,69 cm (velikost formata A4). Berilo Lili in Bine 2 je del kompleta učbenikov za poučevanje v 2. razredu osnovne šole. Berilo je barvito, polno ilustracij, da bralca pritegne že na prvi pogled. Na modro-vijolični platnici berila sta namišljena lika Lili in Bine, ki si ogledujeta pravljične like, kako izstopajo iz knjige. V ozadju je vijolična pravljična pokrajina z gradom, ki nakazuje pravljični prostor. Naslov berila je napisan z belo barvo na temno roza podlagi, ob kateri je številka dve turkizne barve. Zgradba platnice in oblika berila sta podobna Slika 8: Berilo Lili in Bine 2 iz leta berilu za 1. razred. 2013 (Foto: avtorica) Uvodni nagovor, ki ga je napisala avtorica, tudi v 2. razredu nagovarja starše in jim svetuje, kako naj pomagajo svojim otrokom do boljšega branja, oz. do vzpostavitve primernega odnosa do literature.

Iz kazala lahko ugotovimo, da se berilo deli na 3 širše tematske dele, prvi del pa se deli še na dodatne tri dele – podteme: – V prvi gredici …  Rad bi  Otroci nekoč …  … in danes – V drugi gredici … – V tretji gredici …

Tematski deli ločujejo posamezna besedila med seboj: prvi del »V prvi gredici …« se prične z odlomkom pesmi Saše Vegri (Pravljice se presaja (od oktobra do maja)), ki služi kot uvodni del v prvo poglavje. Pravi, da »v prvo gredico da pravljice brez napake …«. Tudi drugi del se od prvega ločuje z odlomkom pesmi, ki pravi, da »v drugi gredici so pravljice preproste …«. Prav tako je v tretjem delu, kjer so v tretji gredici »pravljice čarobne …« »Pesem Pravljice se presaja (od oktobra do maja) je

86 tudi tematski tloris učbenika Jaz pa berem 2 (2000); vsebinske poteze besedila so namreč merilo za razporejanje besedil v tri razdelke učbenika, ki izhajajo iz doživetja otroške igre v stvarnosti, živalskega sveta in pravljice.« (Saksida, 2009). Ostale lastnosti, tako oblika kot novosti berila so podobne tistim v berilu Lili in Bine 1. Zanimivo je, da so tako kot v prvem, tudi v drugem berilu, literarna besedila napisana z velikimi in malimi tiskanimi črkami, ki so različnih velikosti, barv in oblik. Prevladujejo dela z malimi tiskanimi črkami, ki jih je 28, del z velikimi tiskanimi je 25, 11 del je brez zapisanega besedila. Naslovi so napisani z velikimi tiskanimi črkami, so bele barve na barvni podlagi in nad naslovom je zapisan avtor besedila.

8.8.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 59: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Poezija Proza Dramatika in druge zvrsti Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 32 23 9 64 Odstotki 50,00 % 35,94 % 14,06 % 100,00 %

Iz tabele lahko vidimo, da v berilu prevladujejo pesmi, teh je 32 (50,00 %), sledi jim 23 proznih del (35,94 %) in 9 dramskih del (14,06 %), oz. del drugih zvrsti.

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 60: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki K rajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 8 38,10 % Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 11 52,38 % Daljši odlomek Več kot 301 besed (več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 2 9,52 % SKUPAJ 21 100,00 %

Tabela 61: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Št. vrstic Št. enot Odstotki K rajša pesem Od 0 do 11 vrstic 9 28,13 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 9 28,13 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 14 43,75 % SKUPAJ 32 100,00 %

Proznih in dramskih besedil v berilu je 21. Prevladujejo srednje dolga besedila, saj z 11 deli (52,38 %) zajemajo več kot polovico besedil v berilu. Sledi 8 (38,10 %) krajših odlomkov in 2 (9,52 %) daljša odlomka. Pri pesemskih besedilih (32 del) prevladujejo daljše pesmi, teh je 14 (43,75 %). Obojih, krajših in srednje dolgih pesmi je 9 (28,13 %). Tako kot v berilu 1. razreda so tudi v tem berilu dela brez besedila, teh je 11. c) Zastopanost tem

Tabela 62: Zastopanost tem v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Številčno glede Številčno glede na Kategorija Podkategorija Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 23 35,94 % 24 37,50 % Prigoda 1 1,56 % IGRA Domišljija 14 21,88 % 20 31,25 % Igra 6 9,38 % PROBLEMSKA Problemska 0 0,00 % 0 0,00 % ODNOSI Družina 7 10,94 % 11 17,19 % Prijateljstvo 0 0,00 % Ljubezen 0 0,00 % Drugo 4 6,25 % STVARNI SVET Stvarni svet 6 9,38 % 6 9,38 % VZGOJNA Vzgojna 0 0,00 % 0 0,00 % POUČNO- Poučno- 0 0,00 % 0 0,00 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 0 0,00 % 0 0,00 % Domovina – 0 0,00 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 3 4,69 % 3 4,69 % NARAVE Žival 0 0,00 % SKUPAJ 64 100,00 % 64 100,00 %

86 Graf 8: Zastopanost glavnih tem v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 Graf in tabela ponazarjata, da je v berilu najbolj zastopana otroška tema s 24 deli (37,50%). Od tega je večina, kar 23 del (35,94%), namenjenih lastnostim in le 1 (1,56%) delo z otroško prigodo. Sledi tema igre z 20 deli (31,25%), kjer je 14 domišljijskih del (21,88%) in 6 del besedne igre. Tretja najbolj zastopana tema so odnosi z 11 deli (17,19). Največ, 7 (10,94%) del, je z družinsko tematiko, v ostalih 4 (6,25%) delih so raznovrstni odnosi. Ljubezenskih in prijateljskih tem ni. Slabše sta zastopani temi stvarnega sveta s 6 deli (9,38%) in doživljanja narave s 3 deli (4,69%). V berilu ni problemskih, vzgojnih, poučno-informativnih in vojnih tem.

8.8.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 63: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Svetlana Makarovič 7x 1. Narodna 4x 2. Brata Grimm 4x 2. Slovenska ljudska pravljica 1x 3. Niko Grafenauer 3x SKUPAJ 5 4. Feri Lainšček 3x 5. Bina Štampe Žmavc 3x 6. Carlo Collodi 2x 7. Srečko Kosovel 2x 8. Miroslav Košuta 2x 9. Kajetan Kovič 2x 10. Astrid Lindgren 2x 11. Jan Malik 2x

12. Frane Milčinski 2x 13. Tone Pavček 2x 14. Leopold Suhodolčan 2x 15. Kristina Brenkova 1x 16. Hans De Beer 1x 17. Cvetko Golar 1x 18. Danilo Gorinšek 1x 19. Dragotin Kette 1x 20. Polonca Kovač 1x 21. Vilijem Kunst 1x 22. Munro Leaf 1x 23. Ela Peroci 1x 24. Dušan Radović 1x 25. Meta Rainer 1x 26. Andrej Rozman Roza 1x 27. Branko Rudolf 1x 28. Ifigenija Simonovič 1x 29. Gustav Strniša 1x 30. Peter Svetina 1x 31. Anja Štefan 1x 32. Saša Vegri 1x 33. Grigor Vitez 1x 34. Dane Zajc 1x 35. Oton Župančič 1x SKUPAJ 59

Iz tabele je razvidno, da je v berilu Lili in Bine 2 vseh imenovanih avtorjev 35. Med njimi je najbolj pogosta avtorica Svetlana Makarovič s 7 deli, sledita ji brata Grimm s 4 deli. S 3 deli so v berilu zastopani trije avtorji: Niko Grafenauer, Feri Lainšček in Bina Štampe Žmavc. V berilu je 9 avtorjev z 2 deloma in 21 avtorjev z enim delom. Pri delih z drugačno navedbo avtorstva so 4 narodna dela in ena slovenska ljudska pravljica. b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 64: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 53 11 0 64 Odstotki 82,81 % 17,19 % 0,00 % 100,00 %

Ugotovimo, da je izmed vseh 64 del v berilu 53 del (82,81 %) slovenskega izvora in 11 (17,19 %) tujega izvora. Del brez navedbe avtorja v berilu ni.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 65: Zastopanost avtorjev po spolu v berilu Lili in Bine 1 iz leta 2013

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 25 10 0 35 Odstotki 71,43 % 28,57 % 0,00 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v berilu Lili in Bine 2 je 35. V berilu je zastopanih 10 (28,57 %) avtoric, avtorjev je 25 (71,43 %). Pri nobenem delu z navedenimi imeni avtorjev ni bilo nemogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.8.4 ILUSTRACIJE

Tabela 66: Število ilustracij v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013

Številčno Odstotki 86 Ilustrirane strani 100 86 % Število strani v berilu 116

Iz tabele razberemo, da je v berilu Lili in Bine 2 veliko ilustracij, saj je strani z ilustracijo 100, kar je 86 %. Strani brez ilustracij je izjemno malo, večinoma so to strani kazal in drugih splošnih informacij. Ilustracije v berilu so barvne, določena literarna dela imajo tudi po več ilustracij. V berilu so tudi strani, na katerih so samo ilustracije.

8.9 LILI IN BINE 3 (2013)

Splošne informacije: berilo je sestavila dr. Metka Kordigel Aberšek, ilustrirali so ga Jure Kralj (1., 3., 5. in 7. poglavje) in Tina Perko (2., 4. in 6. poglavje). Strokovni pregled berila so opravili dr. Igor Saksida, dr. Zlatka Cugmas in Mojca Riedl. Lili in Bine 3 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 156. seji, dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/39 potrdil kot berilo za slovenščino v 3. razredu osnovne šole.

8.9.1 SPLOŠNI OPIS OBLIKE BERILA

Berilo ima 135 strani in obsega 63 literarnih del (eno delo je razdeljeno na dva vsebinsko različna dela, tako da lahko rečemo tudi, da ima berilo 64 enot). Berilo meri 21,59 cm x 29,69 cm (velikost formata A4). Na modro-vijolični platnici berila sta namišljena lika Lili in Bine, ki tokrat na knjigi letita med oblaki. Naslov berila je napisan z belo barvo na temno roza podlagi, ob kateri je roza številka tri. Zgradba platnice in oblika berila sta podobni beriloma za 1. in 2. razred. Slika 9: Berilo Lili in Bine 3 iz leta 2013 (Foto: avtorica) 70

Uvodni nagovor, ki ga je napisala avtorica, je tokrat namenjen otrokom. Motivira jih v iskanje pravljic in drugih zvrsti literature ter jim razkriva, kje vse so lahko doma pravljice. Berilo se deli na 7 tematskih delov: – Brati pomeni početi podvige, – Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo, – Če bi vsem kamnom na svetu zrasla krila, – Mizica, pogrni se, – Tisto noč, ko je mali trol prikobacal na svet, – Miška je sklenila: »Skovala si bom srečo …«, – Nekega sivega jutra je v Mumindolu zapadel prvi sneg.

Ostale lastnosti berila so oblikovane tako kot v berilih iz 1. in 2. razreda. Edina razlika je, da se končno kazalo, kjer učenci lahko preverijo naslove knjig, iz katerih so odlomki, ne imenuje več Gremo v knjižnico! pač pa Od kod so odlomki. Besedila so napisana z enotno pisavo malih tiskanih črk, vendar različnih velikosti. Naslovi so napisali z velikimi tiskanimi črkami, so bele barve na barvni podlagi in nad naslovom je zapisan avtor besedila. Pri delu Kajetana Koviča Kekčeva pesem je ob besedilu dodan tudi notni zapis pesmi.

8.9.2 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti v berilu

Tabela 67: Prikaz zastopanosti zvrsti v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Poezija Proza Dramatika in druge zvrsti Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 29 29 6 64 Odstotki 45,31 % 45,31 % 9,38 % 100,00 %

Iz tabele lahko vidimo, da sta v berilu zvrsti proze in poezije zastopani enakovredno z 29 deli (45,31 %). Dramskih del oz. del drugih zvrsti je 6 (9,38 %).

b) Dolžina enot v berilu

Tabela 68: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Št. besed Širina besedila na strani A5 Št. enot Odstotki K rajši odlomek Od 0 do 149 besed (cca 20 vrstic oz. polovica strani A5) 2 6,67 % Srednje dolg Od 150 do 300 odlomek besed (cca 40 vrstic oz. cela stran A5) 15 50,00 % Daljši odlomek Več kot 301 besed (več kot 40 vrstic in več kot ena stran A5) 13 43,33 % SKUPAJ 30 100,00 %

Tabela 69: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Št. vrstic Št. enot Odstotki K rajša pesem Od 0 do 11 vrstic 3 11,11 % Srednje dolga (klasična oblika) Od 12 do 14 vrstic 5 18,52 % Daljša pesem Več kot 15 vrstic 19 70,37 % SKUPAJ 27 100,00 %

Proznih in dramskih besedil v berilu je 30. Prevladujejo srednje dolga besedila, saj s 15 deli predstavljajo točno polovico besedil v berilu (50,00 %). Sledi 13 daljših odlomkov (43,33 %) in nato 2 krajša odlomka (6,67 %). Pri pesemskih besedilih (27 del) močno prevladujejo daljše pesmi, saj jih je 19 (70,37 %). Obojih, srednje dolgih in krajših pesmi je zelo malo. Prvih je 5 (18,52 %) in drugih pa 3 (11,11 %).

V berilu je 7 del brez zapisanega besedila (ponovno so to večinoma dramska 86 besedila). Berilo ima 63 enot, eno besedilo je razdeljeno na dva različna vsebinska dela, zato je skupno število 64 enot. c) Zastopanost tem

Tabela 70: Zastopanost tem v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Številčno glede Številčno glede na Kategorije Podkategorije Odstotki Odstotki na podkategorije glavne kategorije OTROŠKA Lastnost 15 23,44 % 15 23,44 % Prigoda 0 0,00 % IGRA Domišljija 18 28,13 % 22 34,38 % Igra 4 6,25 % PROBLEMSKA Problemska 2 3,13 % 2 3,13 % ODNOSI Družina 6 9,38 % 19 29,69 % Prijateljstvo 3 4,69 % Ljubezen 4 6,25 % Drugo 6 9,38 % STVARNI SVET Stvarni svet 5 7,81 % 5 7,81 % VZGOJNA Vzgojna 0 0,00 % 0 0,00 % POUČNO- Poučno- 0 0,00 % 0 0,00 % INFORMATIVNA informativna VOJNA Vojna 0 0,00 % 0 0,00 % Domovina – 0 0,00 % patriotizem DOŽIVLJANJE Okolje 1 1,56 % 1 1,56 % NARAVE Žival 0 0,00 % SKUPAJ 64 100,00 % 64 100,00%

Graf 9: Zastopanost glavnih tem v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013 Graf in tabela ponazarjata, da je v berilu najbolj zastopana tema igre, ki se ponavlja v 22 delih (34,38 %). Od tega je v večini del tema domišljija (18 del, 28,13 %) in v 4 delih besedna igra (6,25 %). Sledi tema odnosi z 19 deli (29,69 %). 6 del je z družinsko tematiko (9,38 %), 6 del z raznovrstnimi odnosi (9,38 %), 4 dela z ljubezensko tematiko (6,25 %) in 3 dela s tematiko prijateljstva (4,69 %), igre z 20 deli (31,25 %), kjer je 14 domišljijskih del (21,88 %) in 6 del besedne igre. Tretja najbolj zastopana je otroška tema s 15 deli (23,44 %), ki so v celoti posvečeni otroškim lastnostim. Slabše so zastopane: tema stvarnega sveta (5 del, 7,81 %), problemska tema (2 deli, 3,13 %) in tema doživljanja narave – okolje (1 delo, 1,56 %). V berilu ni vzgojnih, poučno-informativnih in vojnih tem.

8.9.3 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini

Tabela 71: Zastopanost avtorjev po količini v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Št. Avtor Št. del v berilu Št. Drugačne navedbe avtorstva Št. del v berilu 1. Hans C. Andersen 6x 1. Angleška ljudska pravljica 1x 2. Svetlana Makarovič 6x 2. Slovenska ljudska pesem 1x 3. Tone Pavček 4x 3. Slovenska ljudska pravljica 1x 4. Lojze Kovačič 3x SKUPAJ 3 5. Kajetan Kovič 3x 6. Feri Lainšček 3x 7. Boris A. Novak 3x 8. Bina Štampe Žmavc 3x 9. Niko Grafenauer 2x 10. Brata (J. in W.) Grimm 2x 11. Slavko Jug 2x 12. Alan Alexander Milne 2x

13. Otfried Preussler 2x 14. Maria Blazejovsky 1x 15. France Forstnerič 1x Kornej Ivanovič 16. Čukovskij 1x 17. Tove Jansson 1x 18. Rudyard Kipling 1x 19. Srečko Kosovel 1x 20. Miroslav Košuta 1x 21. Vilijem Kunst 1x 22. Astrid Lindgren 1x 23. Mira Lobe 1x 24. Neža Maurer 1x 25. Ela Peroci 1x Lilijana Praprotnik

86 26. Zupančič 1x 27. Meta Rainer 1x 28. Gerda Marie Scheidl 1x 29. Jože Snoj 1x 30. Josip Stritar 1x Josip Vandot, Andrej 31. Rozman Roza 1x 32. Saša Vegri 1x 33. Jan Zakonjšek 1x SKUPAJ 61

Iz tabele je razvidno, da je v berilu Lili in Bine 3 vseh imenovanih avtorjev 33. Med njimi sta najbolj zastopana avtorja Svetlana Makarovič in Hans Christian Andersen s 6 deli, sledi jima Tone Pavček s 4 deli. S 3 deli je v berilu zastopanih pet avtorjev: Feri Lainšček, Boris A. Novak, Kajetan Kovič, Bina Štampe Žmavc in Lojze Kovačič. V berilu je 5 avtorjev z 2 deloma in 20 avtorjev z enim delom. Pri delih z drugačno navedbo avtorstva so zastopane z enim delom le angleška ljudska pravljica, slovenska ljudska pravljica in slovenska ljudska pesem. b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Tabela 72: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj Š tevilčno glede na odlomke 45 19 0 64 Odstotki 70,31 % 29,69 % 0,00 % 100,00 %

Ugotovimo, da izmed vseh 64 del v berilu je 45 del (70,31 %) slovenskega izvora in 19 (29,69 %) tujega izvora. Del brez navedbe avtorja v berilu ni.

c) Zastopanost avtorjev po spolu

Tabela 73: Zastopanost avtorjev po spolu v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Moški Ženski Brez navedbe Skupaj Št. del glede na spol 22 11 0 33 Odstotki 66,67 % 33,33 % 0,00 % 100,00 %

Število vseh avtorjev in avtoric v berilu Lili in Bine 3 je 33. V berilu je zastopanih 11 avtoric (33,33 %), avtorjev je 22 (66,66 %). Pri nobenem delu z navedenimi imeni avtorjev ni bilo nemogoče razbrati avtorstva glede na spol.

8.9.4 ILUSTRACIJE

Tabela 74: Število ilustracij v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013

Številčno Odstotki Ilustrirane strani 113 84 % Število strani v berilu 135

Razberemo, da je v berilu Lili in Bine 3 veliko ilustracij, saj je strani z ilustracijo 113, kar je 84 % vseh strani. Strani brez ilustracij je torej le 22. Ilustracije v berilu so barvne, določena literarna dela imajo tudi po več ilustracij. V berilu so tudi strani, na katerih so samo ilustracije.

9 PRIMERJALNA ANALIZA BERIL – REZULTATI Z INTERPRETACIJO

9.1 BESEDILA

a) Zastopanost zvrsti

Tabela 75: Zastopanost zvrsti v vseh berilih

Poezija Proza Dramatika in ostale zvrsti Skupaj PRVO BERILO (1970) 45 71 2 118 38,14 % 60,17 % 1,69 % 100,00 % DRUGO BERILO (1971) 58 122 1 181 32,04 % 67,40 % 0,55 % 100,00 % TRETJE BERILO (1971) 54 139 1 194 27,84 % 71,65 % 0,52 % 100,00 %

86 PRVO BERILO (1992) 62 59 2 123 50,41 % 47,97 % 1,63 % 100,00 % HIŠA , HIŠKA, HIŠKICA (1991) 39 52 12 103 37,86 % 50,49 % 11,65 % 100,00 % BABICA, TI LOVIŠ (1992) 37 66 14 117 31,62 % 56,41 % 11,97 % 100,00 % LILI IN BINE 1 (2013) 27 23 6 56 48,21 % 41,07 % 10,71 % 100,00 % LILI IN BINE 2 (2013) 32 23 9 64 50,00 % 35,94 % 14,06 % 100,00 % LILI IN BINE 3 (2013) 29 29 6 64 45,31 % 45,31 % 9,38 % 100,00 %

Graf 10: Zastopanost zvrsti v berilih

Iz tabele in grafa lahko ugotovimo, da so bila prozna dela še najbolje zastopana v berilih iz sedemdesetih let, kjer je bil njihov odstotek višji od 60. V Tretjem berilu so s 71,65 % prozna besedila zavzemala tudi več kot dve tretjini vseh literarnih del. Pesemska besedila so bila veliko slabše zastopana. Pesmi so predstavljale približno tretjino vseh del v berilu. Najvišji odstotek pesmi v sedemdesetih letih je v Prvem berilu (38,14 %). Dramatika je bila najslabše zastopana v tem času. Količina teh besedil je v primerjavi z ostalima dvema zvrstema zanemarljiva, saj v nobenem primeru besedila ne zavzemajo več kot 2 odstotka vseh besedil. V Prvem berilu sta dramski besedili dve, kar predstavlja tudi najvišji odstotek (1,69 %) zastopanosti v sedemdesetih, v Drugem in Tretjem berilu pa je zastopanost nižja od 1 %. V sedemdesetih letih je berilo v prvih razredih služilo kot pripomoček za učenje branja, kar ponazarjajo tudi opismenjevalne vaje v abecednem delu Prvega berila. Njegova druga in posredna naloga pa je bila tudi vzgoja, tako da je veljal za neke vrste priročnik za osnove. Ravno zaradi tega je v berilih sedemdesetih let največ proznih besedil. V devetdesetih je stanje zastopanost zvrsti v berilih drugačno. Kakor lahko opazimo iz tabele in grafikona, so že med samimi berili, ki so bili v uporabi v istem času, vidne razlike. Prvo berilo je izšlo leta 1989, to je dve leti pred prvo izdajo berila Hiša, hiška, hiškica in tri leta pred izdajo berila Babica, ti loviš! Kljub temu da so že v prvem berilu vidne spremembe v sami strukturi berila in zastopanosti zvrsti, je berilo izšlo pred izdajo dopolnilnih smernic k učnemu načrtu iz leta 1990. Mogoče je ravno to razlog, da je dramatika še vedno tako slabo zastopana v tem berilu (1,63 %) v primerjavi z drugima dvema. Kljub temu lahko vseeno opazimo razliko v primerjavi z berili iz sedemdesetih let. Zastopanost proze se je zmanjšala v korist poezije in tako sta v Prvem berilu iz leta 1991 proza in poezija v dokaj enakovrednem položaju, saj obe zavzemata približno polovico vseh del v berilu. Res je, da za malenkost še vedno prevladujejo prozna dela (2,44 %), vendar je to neprimerno malo glede na preteklo sliko. V berilih Hiša, hiška, hiškica in Babica, ti loviš! zopet prevladujejo prozna besedila. V berilu Hiša, hiška, hiškica je proznih besedil polovica vseh besedil (50,49 %), v berilu Babica, ti loviš! pa še malenkost več (56,41 %). V zadnjih dveh berilih opazimo povečan odstotek dramskih besedil, saj se je zastopanost zvrsti dvignila iz minimalnega enega odstotka v sedemdesetih letih na okvirnih 11 odstotkov (kar v berilu za 2. razred je 12, v berilu za 3. razred pa 14 besedil). Spremembo strukture berila lahko do neke mere pripišemo spremembi smernic v učnem načrtu iz leta 1990, seveda pa je bila tudi ključna odločitev avtorjev, da v ospredje postavijo tudi druga besedila. Berila iz leta 2013 se v mnogih vidikih razlikujejo od beril prejšnjih generacij. Nastala so po številnih spremembah na različnih področjih. Veliko sprememb je prinesla različna struktura osnovnega izobraževanja (z nastopom devetletke), spreminjal se je tudi sam študij literature (večji poudarek na raznolikosti zvrsti in tematik, v besedilih se pojavijo teme, ki jih v preteklih generacijah niso obravnavali v šolah), spremembe je prinesel tudi sam razvoj tehnologije (možnost barvnega tiska, cenejši tisk). Ne smemo pa pozabiti tudi na šolanje

učiteljev, ki se je postopoma spreminjalo (in se še vedno) iz teoretičnega na bolj praktični pristop. Kot lahko vidimo iz tabele, sta v berilih za 1. in 3. razred proza in poezija zastopani sorazmerno enakovredno. V berilu Lili in Bine 1 sicer prevladujejo prozna besedila (48,21 %) pred pesmimi (41,07 %), vendar je dejanska razlika pet del. V berilu Lili in Bine 3 pa imata proza in poezija enako število del, kar je 45,31 % vseh del v berilu. Zanimivo je, da je pri obeh omenjenih berilih odstotek dramskih besedil malenkostno nižji (za odstotek ali dva) od odstotka dramskih besedil v devetdesetih letih. Je pa res, da v kategoriji dramskih besedil niso zastopana le dramska besedila, pač pa tudi film, risanka in druga dela. To zopet postavlja dramska besedila v nekakšno ozadje. Berilo Lili in Bine 2 se vidno razlikuje od ostalih beril, tako glede na berila iste

serije kot tudi glede na berila prejšnjih generacij. V berilu namreč prevladujejo pesmi, ki zavzemajo natanko polovico vseh del v berilu. Poleg tega pa je tukaj 86 odstotek dramskih besedil najvišji. Ne moremo pa trditi, da berilo vsebuje največ dramskih del, saj jih je številčno največ (14) zastopanih v berilu Babica, ti loviš!, poleg tega pa so v rubriko dramskih besedil v berilih iz leta 2013 uvrščene še druge podkategorije zvrsti, kot so: film, risanka, gledališka predstava, avdio posnetek ipd. Razporeditev zvrsti in del v berilu se je skozi generacije spreminjala, tako kot se je spreminjala socialna zgodovina in s tem tudi samo učenje in poznavanje književnosti. Pričakovala sem, da bo v berilih sedemdesetih let večina proznih besedil, prav tako sem predvidevala, da dramska besedila ne bodo posebej izstopala. Zanimivo je videti preskok strukture beril v devetdesetih letih, z večjim poudarkom na dramskih besedilih in z večanjem števila pesmi. Spremembe v šolstvu so pozitivno vplivale na razporejenost in zastopanost različnih zvrsti v berilih. Presenetila me je struktura zdajšnjih beril, saj sem mnenja, da bi morale biti vse tri zvrsti enakovredno zastopane. Še vedno je v dveh berilih največ proznih besedil, medtem ko se zastopanost dramskih besedil ni kaj pretirano dvignila glede na devetdeseta leta. Še več, če gledamo na to, da sem v zvrst dramatike vštela tudi dela, ki niso samo dramska, lahko opazimo, da je odstotek dramskih besedil še vedno drastično nižji v primerjavi z ostalima dvema zvrstema. Vsekakor menim, da bi morali dati več pozornosti na bolj enakovredno zastopanost zvrsti, saj primernih otroških dramskih besedil ne primanjkuje. Predvidevam, da se vzrok za manjšo zastopanost dramskih besedil skriva v morebitnem prepričanju, da so le-ta za mlajše učence težja za branje in razumevanje. Vendar bi lahko potemtakem oblikovali zvrstno zastopanost tako, da bi bilo več tovrstnih besedil v 3. razredu ali kasnejših razredih.

b) Dolžina enot v berilu

 Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko:

Tabela 76: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko

Krajši Srednje dolg Daljši odlomek (KZ) odlomek (SZ) odlomek (DZ) SKUPAJ PRVO BERILO (1970) 59 13 0 72 81,9 % 18,1 % 0,0 % 100,0 % DRUGO BERILO (1971) 60 47 16 123 48,8 % 38,2 % 13,0 % 100,0 % TRETJE BERILO (1971) 20 59 61 140 14,3 % 42,1 % 43,6 % 100,0 % PRVO BERILO (1992) 46 10 5 61 75,4 % 16,4 % 8,2 % 100,0 % HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991) 29 15 20 64 45,3 % 23,4 % 31,3 % 100,0 % BABICA, TI LOVIŠ (1992) 9 27 44 80 11,3 % 33,8 % 55,0 % 100,0 % LILI IN BINE 1 (2013) 10 13 1 24 41,7 % 54,2 % 4,2 % 100,0 % LILI IN BINE 2 (2013) 8 11 2 21 38,1 % 52,4 % 9,5 % 100,0 % LILI IN BINE 3 (2013) 2 15 13 30 6,7 % 50,0 % 43,3 % 100,0 %

Graf 11: Razvrstitev enot glede na dolžino za prozo in dramatiko

Iz tabele in grafikona se lepo razbere, da je bila dolžina besedil v berilih vedno prilagojena starosti učencev in njihovim zmožnostim glede na doseženo stopnjo v izobraževanju. V prvih razredih vseh generacij torej prevladujejo krajši odlomki. Število krajših odlomkov se je skozi desetletja sicer nižalo, saj je bilo v Prvem berilu iz leta 1970 krajših besedil za 81,9 %, v Prvem berilu iz leta 1991 75,4 % in v berilu Lili in Bine 1 le še 41,7 %. Če so krajša besedila v prvih dveh berilih predstavljala večino bralnega gradiva v berilih, pa tega ne moremo trditi za berilo Lili in Bine 1, kjer so krajša besedila sicer še vedno v ospredju, vendar ne predstavljajo niti polovico vseh del v berilu. Razlog je najbrž v tem, da sta prvi dve berili vsebovali tudi abecedni del in so se učenci s pomočjo krajših besedil učili tudi pravilnega branja. Dandanes branja ne učimo in ne urimo več na literarnih besedilih, zato lahko učenci tudi v 1. razredu obravnavajo besedila različnih dolžin. Seveda so še vedno krajša besedila v ospredju, to pa zato, ker so navadno igriva besedila in otroške pesmice krajših oblik. Teh pa je v 1. razredu

največ. Najmanj je seveda v 1. razredu daljših odlomkov, saj ti zahtevajo od učenca dobre 86 bralno-pismene zmožnosti. Pri daljših besedilih je potrebno kombinirati znanje branja, bralnega razumevanja, spomina in seveda koncentracije. Le tako lahko učenci usvojijo besedilo v celoti. Najbrž ravno zaradi zavedanja težav, s katerimi se srečujejo mladi bralci, v Prvem berilu iz leta 1970 daljših besedil ni. So pa daljši odlomki vključeni v ostalih dveh berilih, saj ni nujno, da se pri pouku besedilo obravnava le tako, da ga bere učenec. Besedila lahko obravnavamo na več načinov (branje učitelja, poslušanje posnetka, gledanje igre …) in s tem pripomoremo k pestrosti izkustev učencev. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na tiste učence, ki že nakazujejo željo po samostojnem branju ali pa so že celo vešči branja. Pri srednje daljših besedilih je zanimivo dejstvo, da v sedanjem berilu zavzemajo več kot polovico vseh del v berilu (54,2 %), v prejšnjih dveh berilih pa njihov delež ne presega 20%. Predvidevam, da so srednje daljša besedila postala bolj zastopana ravno zaradi želje po širšem naboru literarnih del že v 1. razredu. Omejitev le na krajša besedila samo zaradi neusvojenega bralnega procesa je nesmiselna. V drugih razredih vseh treh generacij se število krajših odlomkov postopoma zmanjšuje iz 48,8 % na 45,3 % in nato na 38,1 %. Opuščanje krajših odlomkov seveda pomeni porast števila odlomkov srednje dolžine in daljših besedil, kar pa je povezano tudi z napredkom bralnih sposobnosti učencev v 2. razredu. Pri daljših besedilih je zanimivo, da samo v berilu Hiša, hiška, hiškica daljša besedila (31,3 %) prednjačijo pred srednje dolgimi odlomki (23,4 %). V ostalih dveh berilih je stanje drugačno, saj je v berilih več besedil srednje dolžine, v berilu Lili in Bine 2 pa srednje dolga besedila celo zavzemajo več kot polovico vseh besedil v berilu (52,4 %). V 3. razredu je krajših besedil najmanj. Največ (14,3 %) jih je v Tretjem berilu iz leta 1971, najmanj (6,7 %) pa v berilu Lili in Bine 3. V berilih Tretje berilo in Babica, ti loviš! je največ daljših besedil in predstavljajo 43, 6%, oz. 55,0 %. V berilu Lili in Bine 3 pa pred daljšimi besedili prednjačijo srednje dolga s 50, 0%. Pri tem je potrebno poudariti, da razlika ni velika, saj je daljših besedil le za dve besedili manj, kar predstavlja 43,3 %.

Iz celotnega pregleda lahko sklepamo, da se dolžina besedil prilagaja glede na razvojno stopnjo in bralno zmožnost učencev, kar je seveda smiselno, saj se učence postopoma preko vseh treh prvih razredov navaja na samostojno branje. Besedila so krajša ali daljša, lažja ali zahtevnejša, kar tudi pri pouku književnosti omogoča lahko diferencirano delo. Če primerjamo berila iz devetdesetih let in berila današnjih generacij lahko opazimo napredek pri uvajanju daljših besedil v prve razrede. Učenci se na ta način srečujejo z daljšimi besedili že od samega začetka šolanja in širijo literarni repertoar ne glede na njihovo sposobnost bralnega razumevanja. Predvsem v berilih za vse tri razrede iz leta 2013 je več srednje dolgih besedil, kar poskuša razbiti delitev na kratke in dolge odlomke. Pri tem je potrebno poudariti, da je na dolžino besedil najverjetneje vplival tudi nov način razmišljanja in predstavitve del. V berilih starejših generacij so bila dela predstavljena celovito (vsako besedilo je imelo zaključek), zgodbe so delovale zaključeno. V berilih kasnejših generacij (predvsem v sedanjih berilih) pa so predstavljeni le določeni odlomki, ki se ne zaključujejo tako rigidno in puščajo odprto pot domišljiji in ustvarjanju lastnega zaključka besedila. Na tak način skušajo besedila bralce motivirati za morebitno nadaljnje branje celotnega dela in ustvarjanje novih besedil. Boža Krakar Vogel (2004) navaja, da v naši preteklosti književnega pouka ni bilo v navadi, da bi omejevali ali zmanjševali obseg snovi (literarnih del). V učnih načrtih starejših generacij so se tako pojavljali obsežni seznami naslovov in avtorjev za posamezne stopnje. Ta obširni obseg je bil obvladljiv pri reproduktivnem pouku, saj ni sistematično gojil dejavnega branja kot izhodišča za spoznavanje književnosti. Učenci so posredovane razlage obnavljali predvsem spominsko, ne da bi bili dejavno soudeleženi pri tvorjenju in usvajanju snovi. Avtorica nadalje poudarja, da se je z uvajanjem komunikacijskega pouka književnosti z jasneje zastavljenimi cilji, začela uveljavljati šolska interpretacija in vzgoja bralca. Tako obsežnih vsebin ni bilo več mogoče obravnavati, zato so obseg oz. seznam del prilagodili sodobnejšim metodam in ciljem. »Empirična raziskava (v prvi polovici devetdesetih let, 1993–1995, Krakar Vogel 1995/96) je pokazala, da je treba po metodi šolske interpretacije nameniti obravnavi krajšega besedila ali odlomka povprečno po dve šolski uri, celostni šolski interpretaciji pa najmanj tri. V učnih načrtih kurikularne prenove so upoštevani rezultati te raziskave v različnih dikcijah – v osnovnošolskem so določena procentualna razmerja med liriko (30 %), pripovedništvom (50 %) in dramatiko (20 %), v srednješolskih pa okvirno število enot v dani temi in (pri nekaterih) število ur za enoto.« (Krakar Vogel, 2004) Barica Marentič Požarnik (2000) navaja še, da je minimalen obseg snovi pri nas načeloma določen z učnim načrtom. Prednost takega določanja je, da omogoča več časovne fleksibilnosti ter omogoča učiteljem in učencem možnosti za stik z literaturo kot obvezujočim načinom obravnave. V novih učnih načrtih ostaja določen delež predpisanih avtorjev in del. Razlogi so različni. V ozadju sta tako odmev tradicije kot tudi nova spoznanja o vlogi literarnega kanona pri razvijanju bralne sposobnosti. Poleg tega ima na obseg besedil svoj vpliv tudi eksterno preverjanje, eden od splošnih znakov centralizacije šolskih sistemov v devetdesetih letih, ki mora vsem udeležencem omogočiti enake pogoje (obseg, vsebino in globino zahtev).

 Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo

Tabela 77: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo

Krajša Srednje Daljša pesem dolga pesem (KP) pesem (SP) (DP) SKUPAJ PRVO BERILO (1970) 32 4 10 46 69,6 % 8,7 % 21,7 % 100,0 % DRUGO BERILO (1971) 21 11 26 58 36,2 % 19,0 % 44,8 % 100,0 % TRETJE BERILO (1971) 17 9 28 54 31,5 % 16,7 % 51,9 % 100,0 % PRVO BERILO (1992) 31 10 21 62 50,0 % 16,1 % 33,9 % 100,0 %

HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991) 15 13 11 39

86 38,5 % 33,3 % 28,2 % 100,0 % BABICA, TI LOVIŠ (1992) 4 11 22 37 10,8 % 29,7 % 59,5 % 100,0 % LILI IN BINE 1 (2013) 15 4 7 26 57,7 % 15,4 % 26,9 % 100,0 % LILI IN BINE 2 (2013) 9 9 14 32 28,1 % 28,1 % 43,8 % 100,0 % LILI IN BINE 3 (2013) 3 5 19 27 11,1 % 18,5 % 70,4 % 100,0 %

Graf 12: Razvrstitev enot glede na dolžino za poezijo Kot lahko razberemo iz tabele in grafa, se število krajših pesmi v berilih vseh treh generacij s prehajanjem v višje razrede postopoma zmanjšuje. Najbolje so kratke pesmi zastopane v Prvem berilu iz leta 1970 (69,6 %), kjer je tudi številčno glede na

vsa berila največ krajših pesmi, in sicer 32. Prvemu berilu nato sledi berilo Lili in Bine 1 (57,7 %) in nazadnje še Prvo berilo iz leta 1992 (50,0 %). Ravno nasprotno pa seveda velja za daljše pesmi, ki jih je v višjih razredih čedalje več. Najvišji odstotek daljših pesmi ima berilo Lili in Bine 3 (70,4 %), sledi mu berilo Babica, ti loviš! (59,5 %) in nato še Tretje berilo iz leta 1971 (44,8 %). Zanimivo pri tem pa je to, da ima Tretje berilo kljub najnižjemu odstotku zastopanosti številčno največ daljših pesmi, in sicer 28, medtem ko je glede na količino daljših pesmi berilo Lili in Bine 1 šele na petem mestu z 19 pesmimi. Srednje dolge pesmi so razporejene dokaj neenakomerno, najmanj (8,7 %) jih je v Prvem berilu iz leta 1970 in največ (33,3 %) v berilu Hiša, hiška, hiškica. Kakšnega posebnega vzorca ni.

c) Zastopanost tem Teme, ki se nahajajo v berilih, sem razdelila na 9 kategorij s podkategorijami (te služijo za podrobnejšo analizo posameznih beril in za dodaten prikaz). V spodnjih alinejah sem predstavila tematske iztočnice, po katerih sem besedila razvrščala v kategorije: – IGRA:

 igra: tvorjenke, uganke, humorne izjave, nesmiselnice, jezikovne in glasovne igre, pregovori, premetanke, uspavanke, matematične uganke, izštevanke …;

 domišljija: nerealističen svet v ospredju, svet sanj, čarovništva, dogodivščine domišljijskih likov; legende, bajke in pripovedke, ki ne temeljijo na realistični osnovi, biblične pripovedi.

– OTROŠKA:

 otroška lastnost: prevladuje opis fizične, psihične ali kakršnekoli druge lastnosti otroka (lahko tudi otroškega živalskega ali domišljijskega lika);

 otroška prigoda: spomini na otroštvo in dogodivščine, šolske prigode, dogajanje v otroštvu, napisano v prvi osebi (zapis v dnevnik) ali v tretji osebi vendar z otroškim likom (tudi če je iz živalskega sveta) v glavni vlogi.

– ODNOSI:

 družina: situacije v družinskem krogu, prigode iz vsakdanjika, odnosi med bližnjimi;

 prijateljstvo: v ospredju odnos med prijatelji, opis prijatelja ali prijateljstva, dogodivščine, ki v ospredju prikazujejo dejanje prijateljstva;

 ljubezen: ljubezenski odnos, zagledanost, neuslišana ljubezen, dvorjenje, sanjarjenje o ljubezni …;

 drugo: človeški odnos do živali, do starejših, do neznancev, domišljijske živalske prigode z odnosom v ospredju, odnos do hrane, do predmetov in lastnine, odnos do doma, domovine, odnosi med domišljijskimi osebami ali predmeti.

– PROBLEMSKA: bojazen pred nesprejetjem (samopodoba, osamljenost, prijateljstvo, drugačnost, večkulturnost, motiv tujca, predsodki, ksenofobija), odnosi v družini (rojstvo sorojenca, ločitev staršev, smrt bližnjega, istospolne zveze), strahovi (tema, pošasti), bolezen (invalidnost, razvojne motnje, posebne potrebe, zdravniki, življenje v bolnišnici) izražanje (negativnih) čustev (jeza, žalost, slaba volja).

– STVARNI SVET: opisi vsakdanjega življenja, prikaz stvarnosti brez otroške perspektive, spomini odraslih oseb, opisi poklicev, dejavnosti, mest … Svet 86 skozi oči odraslega.

– POUČNO-INFORMATIVNA: zapisi, ki jih sedaj v berilih ne najdemo več in spadajo bolj v učbenike, to so poljudnoznanstveni opisi in predstavitve. Sem sodijo tudi poučni izreki in stare ljudske modrosti.

– VZGOJNA: besedila z izrazitim poudarkom na vzgoji bralca, primeri z zgledom. Bralca učijo, kakšno je pravilno ravnanje in kako naj se v določenih primerih obnaša.

– VOJNA:

 vojna: partizanske prigode (tudi otroške), vojne teme, spomini na vojaške napade …;

 domovina – patriotizem: odnos do domovine, slovenskega jezika, primerjava z drugimi narodi, spomini preteklih dni, odnosi z Nemci in ostalimi sosednjimi državami, odnos do pokrajine, slovenskih herojev, domovinski ponos. Čeprav je vojna v bistvu problemska tema, sem jo obravnavala posebej, saj sem želela primerjati količino besedil z vojno tematiko v različnih zgodovinsko- socialnih obdobjih in prikazati njeno opuščanje.

– DOŽIVLJANJE NARAVE:

 okolje: opis in prikaz narave, čudenje in občudovanje vremenskih pojavov, natančen oris pokrajine, pesniško opevanje doživljanja narave;

 žival: podrobni opisi živali, razlage njihovega vedenja, sožitje živali z naravo, čudenje lepoti živali.

Tabela 78: Zastopanost tem v 9 kategorijah

STVARNI POUČNO- DOŽIVLJANJE OTROŠKA IGRA PROBLEMSKA ODNOSI VZGOJNA VOJNA SKUPAJ SVET INFORMATIVNA NARAVE PRVO BERILO (1970) 30 39 2 15 6 15 1 4 6 118 25,42 % 33,05 % 1,69 % 12,71 % 5,08 % 12,71 % 0,85 % 3,39 % 5,08 % 100,00 %

DRUGO BERILO (1971) K246 25 12 26 13 14 5 14 20 181 25,41 % 13,81 % 6,63 % 14,36 % 7,18 % 7,73 % 2,76 % 7,73 % 11,05 % 100,00 %

TRETJE BERILO (1971) 37 23 5 21 36 7 25 20 18 192 19,27 % 11,98 % 2,60 % 10,94 % 18,75 % 3,65 % 13,02 % 10,42 % 9,38 % 100,00 %

PRVO BERILO (1992) 27 36 4 23 10 1 5 0 17 123 21,95 % 29,27 % 3,25 % 18,70 % 8,13 % 0,81 % 4,07 % 0,00 % 13,82 % 100,00 % 85

HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991) 36 35 1 14 1 1 5 1 9 103 34,95 % 33,98 % 0,97 % 13,59 % 0,97 % 0,97 % 4,85 % 0,97 % 8,74 % 100,00 %

BABICA, TI LOVIŠ (1992) 31 35 5 33 10 1 1 1 0 117 26,50 % 29,91 % 4,27 % 28,21 % 8,55 % 0,85 % 0,85 % 0,85 % 0,00 % 100,00 %

LILI IN BINE 1 (2013) 11 20 2 14 6 0 0 0 3 56 19,64 % 35,71 % 3,57 % 25,00 % 10,71 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 5,36 % 100,00 %

LILI IN BINE 2 (2013) 24 20 0 11 6 0 0 0 3 64 37,50 % 31,25 % 0,00 % 17,19 % 9,38 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4,69 % 100,00 %

LILI IN BINE 3 (2013) 15 22 2 19 5 0 0 0 1 64 23,44 % 34,38 % 3,13 % 29,69 % 7,81 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 1,56 % 100,00 %

Tabela 79: Zastopanost tem s podkategorijami

Otroška Otroška Odnosi Odnosi Odnosi Odnosi Domovina Doživljanje Doživljanje – – – – – – Stvarni Poučno- – narave narave lastnost prigoda Domišljija Igra Problemska družina prijateljstvo ljubezen drugo svet Vzgojna informativna Vojna patriotizem – okolje – žival SKUPAJ PRVO BERILO (1970) 15 15 4 35 2 4 2 2 7 6 15 1 3 1 2 4 118 12,7 % 12,7 % 3,4 % 29,7 % 1,7 % 3,4 % 1,7 % 1,7 % 5,9 % 5,1 % 12,7 % 0,8 % 2,5 % 0,8 % 1,7 % 3,4 % 100,0 % DRUGO BERILO (1971) 20 26 10 15 12 10 1 0 15 19 14 5 11 3 14 6 181 11,0 % 14,4 % 5,5 % 8,3 % 6,6 % 5,5 % 0,6 % 0,0 % 8,3 % 10,5 % 7,7 % 2,8 % 6,1 % 1,7 % 7,7 % 3,3 % 100,0 % TRETJE BERILO (1971) 7 30 11 12 5 7 0 0 14 36 7 25 15 5 14 4 192 3,6 % 15,6 % 5,7 % 6,3 % 2,6 % 3,6 % 0,0 % 0,0 % 7,3 % 18,8 % 3,6 % 13,0 % 7,8 % 2,6 % 7,3 % 2,1 % 100,0 % PRVO BERILO (1992) 15 12 16 20 4 12 1 1 9 10 1 5 0 0 10 7 123 12,2 % 9,8 % 13,0 % 16,3 % 3,3 % 9,8 % 0,8 % 0,8 % 7,3 % 8,1 % 0,8 % 4,1 % 0,0 % 0,0 % 8,1 % 5,7 % 100,0 %

HIŠA HIŠKA HIŠKICA 86 (1991) 13 23 20 15 1 8 1 1 4 1 1 5 0 1 8 1 103 12,6 % 22,3 % 19,4 % 14,6 % 1,0 % 7,8 % 1,0 % 1,0 % 3,9 % 1,0 % 1,0 % 4,9 % 0,0 % 1,0 % 7,8 % 1,0 % 100,0 % BABICA TI LOVIŠ (1992) 16 15 28 7 5 13 5 4 11 10 1 1 0 1 0 0 117 13,7 % 12,8 % 23,9 % 6,0 % 4,3 % 11,1 % 4,3 % 3,4 % 9,4 % 8,5 % 0,9 % 0,9 % 0,0 % 0,9 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % LILI IN BINE 1 (2013) 8 3 11 9 2 10 0 0 4 6 0 0 0 0 2 1 56 14,3 % 5,4 % 19,6 % 16,1 % 3,6 % 17,9 % 0,0 % 0,0 % 7,1 % 10,7 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 3,6 % 1,8 % 100,0 % LILI IN BINE 2 (2013) 23 1 14 6 0 7 0 0 4 6 0 0 0 0 3 0 64 35,9 % 1,6 % 21,9 % 9,4 % 0,0 % 10,9 % 0,0 % 0,0 % 6,3 % 9,4 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 4,7 % 0,0 % 100,0 % LILI IN BINE 3 (2013) 15 0 18 4 2 6 3 4 6 5 0 0 0 0 1 0 64 23,4 % 0,0 % 28,1 % 6,3% 3,1 % 9,4% 4,7 % 6,3 % 9,4 % 7,8% 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 1,6 % 0,0 % 100,0 %

Graf 13: Zastopanost tem v vseh berilih Iz tabel 78 in 79 ter pripadajočega grafa lahko razberemo, da je v prvih razredih vseh treh generacij najbolj zastopana tema igre. V Prvem berilu iz leta 1970 tema igra zavzema 33,05 % vseh besedil v berilu, v Prvem berilu iz leta 1992 29,27 % in v berilu Lili in Bine 1 35,71 %. Na splošno je tema igre v večini beril v ospredju, kar pa ne velja za berili iz leta 1971, in sicer za Drugo berilo in Tretje berilo. V teh dveh berilih je odstotek zastopanosti teme precej nižji glede na ostala berila, saj v Drugem berilu tema igre zavzema 13,81 % in v Tretjem berilu le 11,98 %. Druga najbolj zastopana tema v prvih berilih je otroška tema, ki je na drugem mestu s 25,42 % v Prvem berilu iz leta 1970 in s 21,95 % v Prvem berilu iz leta 1992, medtem ko je v berilu Lili in Bine 1 na drugem mestu tema odnosov s 25,00 %. Besedila z otroškimi temami pa so v tem berilu po zastopanosti na tretjem mestu (19,64 %). Zanimivo je, da so v Prvem berilu iz leta 1970 zastopane vse kategorije tem, v Prvem berilu iz leta 1992 pa že ni več besedil z vojno tematiko. V berilu Lili in Bine 1 ni kar treh tem, in sicer poučno-informativnih, vojnih in vzgojnih besedil, kar kaže na evolucijo prilagajanja tematik učencem glede na zanimanje, razvoj pedagoške stroke in posledično tudi družbeno stanje. Igor Saksida poudarja (1992), da je bila mladinska književnost dolgo pod okriljem pedagogike. Šele v prvi polovici dvajsetega stoletja se je področje besedne tvornosti za mladino začelo obravnavati v okviru področja književnosti. Pedagogizacija mladinske književnosti se je odrazila v pretiranem poudarjanju etične vloge besedila, saj naj bi pisanje za mladino služilo vzgoji. Ravno zaradi tega vzroka besedila, nastala v takšnih okoliščinah, vsebujejo elemente, ki so pravim umetniškim besedilom tuji (črno-belo oblikovanje oseb, poudarjanje naukov zgodbe, zaključek zgodbe v smislu dobri vedno zmaga, predstavljanje »junaka«, s katerim se otrok ne (ali pa težje) poistoveti ipd).

Če izvzamemo teme, ki iz beril mlajših generacij postopoma izginejo, ter se osredotočimo le na teme, ki se pojavljajo v vseh treh berilih prvih razredov, je najmanj besedil s problemsko tematiko. Njena pogostost se sicer iz generacije v generacijo povečuje (1,7 % v Prvem berilu iz leta 1970; 3,3 % v Prvem berilu iz leta 1991 in 3,6 % v Lili in Bine 1 iz leta 2013), vendar menim, da bi bila lahko zastopanost tovrstne tematike v zdajšnjih berilih še večja, saj se z raznoraznimi problemskimi vsebinami učenci soočajo že v zgodnjem otroštvu. Njihove izkušnje pa so najboljša podlaga za razvijanje znanja. V berilih za 2. razred se tema igre postavi nekoliko v ozadje in se nahaja na drugem mestu. Najbolj je zastopana otroška tema. V Drugem berilu iz leta 1971 obsega 25,42 %, v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1992 34,95 % in v berilu Lili in Bine 2 iz leta 2013 37,50 % vseh besedil. Zanimivo je, da so tri najbolj zastopane teme v vseh treh berilih za 2. razred iste, saj je v vseh treh berilih tudi na tretjem mestu enotna tema, in sicer tema odnosi.

V berilih Drugo berilo in Hiša, hiška, hišica je zastopanih vseh 9 kategorij, v berilu Lili in Bine 2, pa se jih ohrani le 5. V današnjem berilu Rokusove založbe torej tako 86 nimamo problemskih, vzgojnih, poučno-informativnih in vojnih besedil. Med kategorijami, ki se pojavijo v vseh treh generacijah, sta najmanj zastopani temi stvarnega sveta in doživljanja narave. V berilih Drugo berilo in Hiša, hiška, hiškica je s 11,05 % v prvem in 8,74 % v drugem berilu, najslabše zastopana tema stvarnega sveta. V berilu Lili in Bine 2 pa je najslabše zastopana tema doživljanja narave (9,38 %). V berilih za 3. razred najbolj zastopane teme niso tako poenotene kot v prejšnjih dveh razredih. Najbolj se od beril za 3. razred razlikuje Tretje berilo, ostali dve berili pa sta po zastopanosti tem dokaj podobni. V Tretjem berilu s 19,27 % namreč prevladujejo otroške teme, v berilih Babica, ti loviš! s 29,91 % in Lili in Bine 3 s 34,38 % pa prevladuje tema igre. Na drugem mestu je v Tretjem berilu (18,75 %) tematika stvarnega sveta, v berilih Babica, ti loviš! z 28,21 % in v berilu Lili in Bine 3 z 29,69 % pa odnosi. Na tretjem mestu je v Tretjem berilu z 13,02 % poučno-informativna besedila, v berilih Babica, ti loviš! z 26,50 % in Lili in Bine 3 z 23,44 % pa besedila z otroško tematiko. Tretje berilo zavzema vse kategorije tematik, medtem ko v berilu Babica, ti loviš! ni besedil na temo doživljanja narave. V berilu Lili in Bine 3 ni vojnih, poučno- informativnih, vzgojnih besedil. Med temami, ki so prisotne v vseh treh berilih, je najslabše zastopana problemska tema (v Tretjem berilu z 2,60 %, v berilu Babica, ti loviš! s 4,27 % in v Lili in Bine 3 s 3,13 %). Na splošno lahko iz tabel in grafikona opazimo, da starejša berila vsebujejo vse raziskovane teme, berila iz devetdesetih pa počasi opuščajo značilni temi preteklih generacij – vojna in vzgojna besedila. V sedanjih berilih ostaja šest tem od prvotnih devetih: igra, otroška, odnosi, stvarni svet, problemska tema in doživljanje narave. Slednji dve sta v berilih precej slabše zastopani, večinoma prevladujejo prve ti tematike. Ob raznovrstnih tematikah, ki jih najdemo v berilih, je potrebno upoštevati tudi otrokov pogled na dela in literarne osebe. Metka Kordigel Aberšek (2000) namreč pravi, da mlajši, kot so otroci, večja je egocentričnost dojemanja literarnega dela. Mlajši učenci uporabljajo književnost izključno za razčiščevanje lastnih težav, saj ob

literaturi razmišljajo o svojih problemih tako, da svoje občutke projicirajo nanje in jih glasno obsodijo. Poleg tega se lahko identificirajo večinoma le s takšnimi literarnimi osebami, ki so jim vsaj malo podobne. Šele mnogo kasneje, nekako pri enajstih, dvanajstih letih je mogoča etična distanca od identifikacijske figure. Prav zaradi postopnega miselnega in socialnega razvoja otrok je potrebno pri oblikovanju opusa besedil paziti, saj lahko v nasprotnem primeru z veliko gotovostjo pričakujemo težave pri obravnavi besedil. Pri tem avtorica naknadno poudarja, da je v otrokovih očeh ravno zaradi ustaljenega, natančno določenega urnika, življenje dokaj suhoparno, dolgočasno, brez domišljije. Zato ni čudno, da si učenci v tem obdobju želijo nenavadnih, čudežnih doživetij, ki bi ga iztrgale iz monotone vsakdanjosti. Ravno to pa je razlog, da so v prvih berilih besedila večinoma domišljijske in igrive narave (Kordigel Aberšek, 2000). Poleg tega je še nekaj zelo značilno za izbor literature v tej dobi. Učenci imajo močno razvit občutek za pravičnost, zato pričakujejo od literature, da to njihovo željo izpolnjuje. To pomeni, da ne marajo, da slabo zmaga nad dobrim in da krivci ne bi bili kaznovani. (Prav tam.)

9.2 AVTORJI

a) Zastopanost avtorjev po količini (ponavljanje avtorjev v berilih)

Številčnost literarnih del avtorjev sem predstavila na dva načina. Avtorji so v tabeli 80 razvrščeni glede na obseg/število vseh del, ki so objavljena v vseh devetih berilih, v zadnji koloni razpredelnice pa si lahko ogledamo tudi v kolikih berilih so bili avtorji zastopani. Podatki o avtorjih, ki jih lahko zasledimo v vseh devetih berilih, so rahlo obarvani. Ker imajo nekatera besedila več avtorjev, je v razpredelnico vključena tudi kolumna kombinacij (KOMB.), ki prikazuje, koliko literarnih del je določen avtor napisal s soavtorjem. V tabelo so vključeni vsi avtorji, katerih dela so v berilih zastopana vsaj dvakrat.

Tabela 80: Zastopanost avtorjev

HIŠA BABICA, PRVO DRUGO TRETJE PRVO LILI IN LILI IN LILI IN IME IN PRIIMEK HIŠKA TI ŠT. ŠT. BERILO BERILO BERILO BERILO BINE 1 BINE 2 BINE 3 SK. KOMB. AVTORJA HIŠICA LOVIŠ BERIL (1970) (1971) (1971) (1992) (2013) (2013) (2013) (1991) (1992) 1. Oton Župančič 6 6 16 3 6 0 4 1 1 43 / 8 2. Josip Ribičič 10 10 5 0 1 1 0 0 0 27 / 5 3. France Bevk 8 6 4 0 2 2 2 0 0 24 / 6 SvetlK2ana 4. Makarovič 0 0 0 4 3 4 0 7 6 24 / 6 5. Tone Pavček 1 1k 4 + 1k 5 3 3 2 2 4 24 2k 9 6. Kajetan Kovič 1 3 3 3 1 1 2 2 3 19 / 9 Fran Saleški 7. Finžgar 2 7 3 0 1 1 0 0 0 14 / 5 8. Niko Grafenauer 0 0 0 2 3 2 1 3 2 13 / 6 9. Miroslav Košuta 0 0 0 4 1 3 2 2 1 13 / 6 10. Fran Milčinski 2 4 3 1 1 0 0 2 0 13 / 6

11. Boris A. Novak 0 0 0 3 2 2 + 1k 1k 3 3 13 2k 6 12. Viljem Kunst 1 2 2 2 1 1 1 1 1 12 / 9 13. Feri Lainšček 0 0 0 2 1 2 1 3 3 12 / 6 14. Brata Grimm 0 0 0 0 0 0 5 4 2 11 / 3 15. Srečko Kosovel 1 3 0 1 3 0 0 2 1 11 / 6 16. Ela Peroci 0 1 2 1 3 1 1 1 1 11 / 8 Leopold 17. Suhodolčan 0 1 0 4 1 1 2 2 0 11 / 6 18. Saša Vegri 0 0 0 4 2 0 2 1 1 10 / 5 19. Igo Gruden 0 4 3 0 1 0 1 0 0 9 / 4 20. Lojze Kovačič 0 0 2 0 1 1 2 0 3 9 / 5 21. Fran Levstik 1 2 3 1 0 1 + 1k 1 + 1k 0 0 9 2k 6 22. Slavko Pregl 0 1 0 4 3 1 0 0 0 9 / 4 23. Josip Stritar 4 1 1 0 1 1 0 0 1 9 / 6 Vojan Tihomir 24. Arhar 0 0 0 1 2 4 0 0 0 7 / 3 86 25. Matej Bor 1 1 2 0 0 3 0 0 0 7 / 5 26. Kristina Brenkova 0 2 + 1k 1 2 0 1 0 1 0 7 1k 5 27. Danilo Gorinšek 2 2 1 0 1 0 0 1 0 7 / 6 28. Mile Klopčič 3 0 4 0 0 0 0 0 0 7 / 3 29. Baščan 2 4 0 0 0 0 0 0 0 6 / 2 30. Ivan Cankar 2 1 3 0 0 0 0 0 0 6 / 3 31. M. Jevtovič 0 4 2 0 0 0 0 0 0 6 / 2 32. Branka Jurca 0 0 1 2 1 1 1 0 0 6 / 5 33. Anton Polenec 1 1 1 3 0 0 0 0 0 6 / 4 Bina Štampe 34. Žmavc 0 0 0 0 0 3 0 0 3 6 / 2 35. Prežihov Voranc 0 1 4 0 0 1 0 0 0 6 / 3 36. Berta Golob 0 0 0 3 1 1 0 0 0 5 / 3 37. Mihajlo Iljin 0 3 2 0 0 0 0 0 0 5 / 2 38. Miško Kranjec 0 1 4 0 0 0 0 0 0 5 / 2 39. Lokvar 4 1 0 0 0 0 0 0 0 5 / 2 40. Neža Maurer 0 0 0 2 1 0 1 0 1 5 / 4 41. Jože Snoj 0 0 0 0 4 0 0 1 0 5 / 2 42. Karel Širok 1 3 0 1 0 0 0 0 0 5 / 3 43. Lev N. Tolstoj 0 3 0 2 0 0 0 0 0 5 / 2 44. Dane Zajc 0 0 0 0 2 1 1 1 0 5 / 4 45. Vida Brest 0 1 3 0 0 0 0 0 0 4 / 2 46. Franjo Frančič 0 0 0 1 0 3 0 0 0 4 / 2 47. Anton Ingolič 0 0 1 1 0 2 0 0 0 4 / 3 48. Vida Jeraj 1 2 0 0 0 0 1 0 0 4 / 3 49. Polonca Kovač 0 0 0 1 0 1 1 1 0 4 / 4 50. Astrid Lindgren 0 1k 0 0 1 0 0 2 1 4 1 4 Alan Alexander 51. Milne 0 0 0 1 1 0 0 0 2 4 / 3 52. Marjeta Novak 0 0 0 2 0 2 0 0 0 4 / 2 53. Lili Novy 0 2 0 0 0 1 1 0 0 4 / 3

54. Dušan Radović 0 0 0 1 1 1 0 1 0 4 / 4 55. Smiljan Rozman 0 1 1 0 1 1 0 0 0 4 / 4 56. Tone Seliškar 1 1 2 0 0 0 0 0 0 4 / 3 57. Carlo Collodi 0 0 0 0 1 0 1k 2 0 3 1k 3 58. Anica Černejeva 0 0 0 1 2 0 0 0 0 3 / 2 59. Ferdo Godina 0 0 1 0 1 1 0 0 0 3 / 3 60. Cvetko Golar 0 1 1 0 0 0 0 1 0 3 / 3 61. Slavko Jug 0 0 0 1 0 0 0 0 2 3 / 2 62. Dragotin Kette 1 1 0 0 1 0 0 0 0 3 / 3 63. Bogomir Magajna 0 1 1 0 0 1 0 0 0 3 / 3 64. Meta Rainer 0 0 0 0 1 0 0 1 1 3 / 3 65. Franček Rudolf 0 0 0 0 1 2 0 0 0 3 / 2 Miroslav Slana- 66. Miros 0 0 0 0 2 1 0 0 0 3 / 2 67. Črtomir Šinkovec 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 / 2 68. Jože Šmit 0 1 0 1 1 0 0 0 0 3 / 3 69. Janez Švajncer 0 0 0 2 1 0 0 0 0 3 / 2 70. Janez Trdina 1 0 1 0 0 1 0 0 0 3 / 3 71. Grigor Vitez 0 1k + 1k 1 0 0 0 0 1 0 3 2k 3 72. Pavle Zidar 0 1 0 1 0 1 0 0 0 3 / 3 73. Ivan Albreht 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 / 2 74. Vera Albreht 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 / 2 75. Milena Batič 0 0 0 0 1 1 0 0 0 2 / 2 76. Janez Bitenc 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 / 2 77. Fran Erjavec 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 / 2 78. France Forstnerič 0 0 0 0 0 1 0 0 1 2 / 2 79. Simon Gregorčič 0 1 1 0 0 0 0 0 0 2 / 2 80. Barbara Gregorič 0 0 0 1 0 0 1 0 0 2 / 2 Desanka 81. Maksimović 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2 / 2 82. Miha Matè 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 / 2 83. Mira Mihelič 0 1 1 0 0 0 0 0 0 2 / 2 1 + 1k 84. Ivan Minatti 0 + 1k 1k 0 0 0 0 0 0 2 1k 2 85. Jana Milčinski 0 0 1 1 0 0 0 0 0 2 / 2 86. Denis Poniž 0 0 0 0 1 1 0 0 0 2 / 2 Lilijana Praprotnik 87. Zupančič 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 / 2 88. Gianni Rodari 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 / 2 Andrej Rozman 89. Roza 0 0 0 0 0 0 0 1 1k 2 1k 2 90. Branko Rudolf 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 / 2 91. Anja Štefan 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 / 2 92. Valentin Vodnik 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2 / 2 93. Utva 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 / 2 94. Beno Zupančič 0 1 1 0 0 0 0 0 0 2 / 2

Iz razpredelnice lahko razberemo, da je v vseh berilih 94 avtorjev, ki imajo objavljeni vsaj dve literarni deli. Od tega je 24 avtoric in 79 avtorjev. Največ objavljenih del ima pesnik Oton Župančič. Kljub temu da njegovih del v berilu Babica, ti loviš! ni, ima pred drugimi avtorji precejšnjo prednost, saj ima objavljenih vsega skupaj 43 del. Sledi mu Josip Ribičič s 27 deli. Večina njegovih del je sicer v berilih iz leta 1971 (kar 25 del), ostali dve pa sta objavljeni v berilih iz leta 1991. V novejših berilih avtor nima objavljanih del. Josipu Ribičiču nato s 24 deli sledijo trije avtorji, med njimi tudi prva ženska predstavnica – Svetlana Makarovič. Ob njej sta še Tone Pavček in Kajetan Kovič, ki sta med drugim poleg Vilijema Kunsta (objavljenih ima 12 literarnih del) zastopana v vseh devetih berili. Avtorjem z največ deli sledi 13 avtorjev, ki imajo v berilih objavljenih najmanj 10 literarnih del in nato še 55 avtorjev, katerih dela se v berilih pojavijo več kot dvakrat. Avtorjev, ki imajo v berilih objavljeni točno dve literarni deli, je 22.

Poleg treh avtorjev, ki so zastopani v vseh devetih berilih, sta še dva avtorja, ki imata

86 objavljena dela v osmih izmed devetih beril. To sta Oton Župančič in Ela Peroci. Njima sledi 12 avtorjev, ki so zastopani v šestih berilih, 7 avtorjev z deli v petih berilih, 9 avtorjev v štirih berilih, 22 avtorjev v treh in 39 v dveh berilih. 9 avtorjev je zavedenih tudi v rubriki kombinacij (KOMB.). Pri tem gre bodisi za soavtorstvo bodisi za prevod originalnega /v tujem jeziku zapisanega) besedila.

b) Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilih

Tabela 81: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev

Slovenski avtorji Tuji avtorji Brez avtorja Skupaj PRVO BERILO (1970) 79 24 15 118 66,9 % 20,3 % 12,7 % 100,0 % DRUGO BERILO (1971) 134 21 26 181 74,0 % 11,6 % 14,4 % 100,0 % TRETJE BERILO (1971) 152 15 27 194 78,4 % 7,7 % 13,9 % 100,0 % PRVO BERILO (1992) 102 21 0 123 82,9 % 17,1 % 0,0 % 100,0 % HIŠA , HIŠKA, HIŠKICA (1991) 91 12 0 103 88,3 % 11,7 % 0,0 % 100,0 % BABICA, TI LOVIŠ (1992) 97 14 6 117 82,9 % 12,0 % 5,1 % 100,0 % LILI IN BINE 1 (2013) 45 11 0 56 80,4 % 19,6 % 0,0 % 100,0 % LILI IN BINE 2 (2013) 53 11 0 64 82,8 % 17,2 % 0,0 % 100,0 % LILI IN BINE 3 (2013) 45 19 0 64 70,3 % 29,7 % 0,0 % 100,0 %

Graf 14: Zastopanost slovenskih in tujih avtorjev v berilih Iz tabele in grafa lahko razberemo, da so bili slovenski avtorji v vseh berilih izrazito močno zastopani, saj odstotek slovenski del ni nikoli nižji od 66 %, kar predstavlja 2/3 celotnega berila. Odstotek zastopanosti slovenskih avtorjev je skozi leta večinoma naraščal vse do berila za 2. razred leta 1991, nato se je obdržal v približno enakem razmerju vse do berila za 3. razred iz leta 2013, kjer je zastopanost slovenskih avtorjev padla na račun tujih. Najnižja zastopanost slovenskih avtorjev 66,9 % je bila v Prvem berilu iz leta 1970, najvišja 88,3 % pa v berilu Hiša, hiška, hiškica iz leta 1991. Razlog, da je v berilih iz sedemdesetih let manjša zastopanost slovenskih avtorjev, je mogoče tudi v tem, da sem nacionalnost avtorjev razvrščala glede na sedanje politično stanje države. V šolskem letu 1971/72 je bila namreč Slovenija še vedno del Socialistično federativne Republike Jugoslavije, kar pomeni, da bi lahko glede na politično-zgodovinsko ozadje med domače avtorje uvrstiti tudi avtorje držav, ki so takrat spadali v to isto politično strukturo, vendar jih dandanes smatramo za tuje. Južnoslovanski avtorji sicer za Slovence in slovenske šolarje niso nikoli veljali za domače avtorje, saj jih je bilo potrebno prevajati (kot vse nemške, italijanske, kitajske … avtorje). Čim je med originalom in bralcem prevod, ne moremo govoriti o domačem literarnem delu. Dokaz za to so tudi knjižnice: jugoslovanski avtorji so bili vedno postavljeni posebej – ali pod jugoslovansko ali pod tuje leposlovje, nikdar v okvir slovenskega leposlovja. Zastopanost tujih avtorjev ni tako enakomerno naraščala kot zastopanost slovenskih. V Tretjem berilu je bila izjemno majhna s samo 7,7 %, najvišja, z 29,7 % pa je v berilu Lili in Bine 3 iz leta 2013. Pri tujih avtorjih ni kakšnega posebnega pravila glede količinske zastopanosti. Besedila, pri katerih ne morem ugotoviti narodnosti, so večinoma prisotna v berilih iz sedemdesetih let, saj so odlomke takrat zbirali tudi iz drugih otroških publikacij, v katerih pa avtorji niso bili vedno navedeni. V sedanjih berilih in v berilih iz devetdesetih let del brez navedbe avtorjev ni, z izjemo berila Babica, ti loviš!, kjer v 5,1 % besedil brez navedbe avtorja spadajo odlomki, ki v berilu služijo za premor. V kazalu berila avtorstvo in s tem narodnost nista navedena, vendar lahko sklepamo,

da gre za slovenske avtorje, oz. za dela, ki so jih napisali sestavljavci berila. Podobno bi sicer lahko sklepali tudi za starejša berila, saj je na primer prva uganka v Prvem berilu iz leta 1970 navedena brez avtorstva, v kasnejših berilih pa navedena kot uganka Otona Župančiča. Kljub temu sem se odločila, da bom tovrstne navedbe zabeležila brez avtorstva, saj za večino takšnih del avtorstva ne morem utemeljiti. Kje je razlog za takšno razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji, najbolje ponazarja razlaga Metka Kordigel Aberšek (2006), ki pravi: »Človek postaja del nekega kulturnega prostora tudi (ali predvsem) s tem, da doživlja reči, ki so jih (ki jih) doživljajo tisti, v katerih krog spada. To povezuje, daje občutek identitete. In Evropejci smo pač skorajda vsi po vrsti doživljali Rdečo kapico in Grdega račka in Piko Nogavičko. In to povezuje. Kakor povezuje nas Slovence, da vsi vemo, kaj se bi zgodilo, če zvečer ne bomo pospravili copat, kaj se bo zgodilo nekega dne, ko se bo zbudil stari mož pod Peco, in kako je bilo, ko je Mojca Pokrajculja našla krajcarček. Tega namreč Angleži ne vedo. Oni doživljajo podobne občutke, kot jih mi ob Petru Klepcu, če jih kdo spomni na Merlina in kralja

Arturja in viteze okrogle mize … To in ne literarnozgodovinsko znanje je razlog, da je v

berilu ustrezno razmerje domače in tuje mladinske literature« (str. 44). 86

c) Zastopanost spola avtorjev v berilih

Pri analizi zastopanosti spola avtorjev je potrebno opredeliti, da v analizo nisem vštela del, ki jih smatramo za ljudska besedila (tako slovenska kot tuja). Prav tako nisem upoštevala besedil, ki so jih v berilih povzeli iz drugih literarnih virov brez navedbe avtorstva, na primer iz Pionirskega lista (čeprav bi lahko za nekatera besedila avtorstvo lahko potrdila). Besedila, ki jih v raziskavo nisem zajela, so navedena za vsa berila v posameznih poglavjih o avtorjih, v tabelah, pod rubriko »drugačne navedbe avtorstva«. V raziskavo so zajeti vsi navedeni avtorji v berilih, ne glede na število del. Soavtorstva, dvojna avtorstva in prevodi besedil so zabeleženi glede na glavnega avtorja besedila (v berilih ni nobenega besedila, kjer bi bila soavtorja moški in ženska.

Tabela 82: Zastopanost spola avtorjev v berilih Moški Ženske Brez navedbe SKUPAJ PRVO BERILO (1970) 35 4 4 43 81,40 % 9,30 % 9,30 % 100,00 % DRUGO BERILO (1971) 52 10 3 65 80,00 % 15,38 % 4,62 % 100,00 % TRETJE BERILO (1971) 72 13 1 86 83,72 % 15,12 % 1,16 % 100,00 % PRVO BERILO (1992) 40 22 0 62 64,52 % 35,48 % 0,00 % 100,00 % HIŠA , HIŠKA, HIŠKICA (1991) 46 18 0 64 71,88 % 28,13 % 0,00 % 100,00 % BABICA, TI LOVIŠ (1992) 52 21 0 73 71,23 % 28,77 % 0,00 % 100,00 % LILI IN BINE 1 (2013) 17 10 0 27 62,96 % 37,04 % 0,00 % 100,00 %

LILI IN BINE 2 (2013) 25 10 0 35 71,43 % 28,57 % 0,00 % 100,00 % LILI IN BINE 3 (2013) 22 11 0 33 66,67 % 33,33 % 0,00 % 100,00 %

Graf 15: Zastopanost spola avtorjev v berilih Iz tabele in grafa je razvidno, da so v vseh berilih večinoma prevladovali moški, kar niti ne preseneča. Zanimivo pa je, da se je njihova količinska zastopanost skozi berila večinoma ohranjala in nikoli ni padla pod 60 %. Najslabše, z 62,96 % so moški zastopani v berilu Lili in Bine 1, najbolje, s 83,72 % pa v Tretjem berilu iz leta 1971. Besedila brez navedbe avtorja in s tem spola so prisotna samo v berilih iz sedemdesetih let. Teh je vsega skupaj 8. Največ, štiri, jih je v Prvem berilu, tri so v Drugem berilu in le še eno takšno besedilo se nahaja v Tretjem berilu. V tovrstnih primerih je ob besedilu podan le priimek ali pa samo veliki začetnici imena in priimka. Ženskih avtorjev je v sedemdesetih letih izjemno malo. V Prvem berilu iz leta 1970 so v berilu le 4 ženske, kar predstavlja 9,30 % vseh avtorjev. V Drugem in Tretjem berilu se zastopanost avtoric sicer zviša na okvirnih 15 %, kar je pa še vedno zelo malo. V devetdesetih letih je viden preskok. Zastopanost avtoric se približa in tudi že dvigne nad 30 %. V Prvem berilu iz leta 1992 je navedenih 22 avtoric, kar predstavlja 35,48 %. To je tudi količinsko (številčno) največ navedenih avtoric v vseh berilih. Glede na odstotke so avtorice najbolje zastopane v berilu Lili in Bine 1, kjer njihova dela predstavljajo 37,04 % vseh del. Če preletimo vsa besedila v berilih, lahko ugotovimo, da je odstotek avtoric naraščal tudi zaradi zmanjševanja količine besedil v berilih. Količinsko gledano je v nekaterih berilih več avtoric kot v drugih, kljub temu pa odstotki ostajajo nizki zaradi velike količine besedil, ki so jih napisali moški.

Pričakovala sem, da bo v sedanjih berilih zastopanost med spoloma bolj enakovredna, vendar pa moram pri tem opozoriti, da je v berilih še vedno veliko klasične otroške literature, ki pa so jo po večini pisali moški. č) Posebnosti Med raziskovanjem sem naletela še na dve posebnosti, ki jih želim predstaviti. Glede na to, da so se avtorji beril pri zbiranju in oblikovanju učnega pripomočka osredotočali na potrebe in znanja učencev, ne preseneča, da se določena besedila med berili pojavljajo večkrat. Razlogov za to je več: predstavitev tradicionalnih besedil, ponavljanje priljubljenih zgodb in tematik, poznavanje kanonskega opusa besedil, naključje. Vsekakor se mi pa zdi vredno predstaviti, katera besedila so skupna tako različnim generacijam. POSEBNOST 1: V prvi tabeli sem predstavila besedila in avtorje, ki se v berilih ponavljajo. Tovrstnih besedil ni ravno malo. Vsega skupaj sem naštela 28 avtorjev. Določeni avtorji sicer imajo več različnih besedil, ki so del iste zbirke ali knjige, zato sem

86 le-te izpostavila v dodatnih iztočnicah pod avtorji.

Tabela 83: Ponovitev avtorjev in njihovih del v različnih berilih – posebnost 1

IME IN PRIIMEK ŠT. NASLOV DELA PB DB TB PB HHH BTL LIB 1 LIB 2 LIB 3 SK. AVTORJA 1970 1971 1971 1992 1991 1992 2013 2013 2013 Lukec in njegov 1. a) France Bevk škorec X X 2 (različni deli besedila) Peter Klepec (različni b) France Bevk odlomki) X X X 3 Klepčevo ženitovanje Prigode koze Kunigunde: Na poti v Kozje mesto X 1

Kristina O kozjem mestu 2. Brenkova Kozlevjeku, kakršno je bilo tistega dne, ko X 1 je po njem hodila koza Kunigunda Ostržek (različni 3. Carlo Collodi X X 2 odlomki) 4. Anica Černejeva Bele snežinke X X 2

Fran Saleški Slamica, bobek in 5. X X 2 Finžgar kamenček Razna dela: Dvojčka X X 2 6. Niko Grafenauer Sladkosned X X 2

Trd oreh X X 2

7. Igo Gruden Pesmica o čričku X X 2

8. Srečko Kosovel Kje? X X X 3

Različne izgodbe iz zbirke Rič-Rač: Tejko zida hišo X X 2

9. Lojze Kovačič Zgodba o jeznem X 1 lenuhu Pst, volk je v sobi X 1

Najmočnejši fantek na X X 2 svetu Dva zmerjavca X 1

Zgodba o levih in X 1 levčku 10. a) Kajetan Kovič Zlata ladja X X X 3 (r. del) Maček Muri: Maček Muri (različni b) Kajetan Kovič X 1 deli pesmi) Mačja knjiga X 1

Črno kravo, molzo 11. a) Fran Levstik X X 2 našo Kdo je Vidku napravil b) Fran Levstik srajčico (različni X X 2 odlomki) Različne zgodbe Pike Nogavičke: Pika nogavička gre v X 1 12. Astrid Lindgren Cirkus Pika nogavička, X 1 Tomaž in Anica Svetlana 13. a) Čuk na palici X X 2 Makarovič Svetlana b) Jaz sem jež X X 2 Makarovič 14. Neža Maurer Tri luže X X 2

15. Boris A. Novak Ljubezenska za dečke X X 2

16. Tone Pavček Pretepač X X 2

Lilijana 17. Praprotnik Resni ljudje X X 2

Zupančič 18. Meta Rainer Žabeceda X X 2

19. Josip Ribičič Prvi izlet X X 2

Če dedek ne zna 20. Gianni Rodari pripovedovati pravljic X X 2 … 21. Branko Rudolf Huda mravljica X X 2

22. Ruska ljudska Sinovi X X 2

23. Josip Stritar Žabja svatba X X 2

Josip 24. Jež in lisica X X 2 Stritar/ljudska 25. Saša Vegri Jure kvak kvak X X 2

26. Dane Zajc Veverica pekarica X X 2

27. a) Oton Župančič Uganka (Svetloba) X X 2

b) Iz zbirke Mehurčki: Turek X X 2 Kadar se Ciciban joče X X X 3

Oton Župančič Racman (kasnejši naslov: rac, rac, X X 2 racman, kam racaš) Zvonovi X X 2

Pismo X X 2

28. / Kmet in povodni mož X X 2

Kot lahko opazimo iz zgornje tabele se večina del ponovi v dveh berilih. Besedila, ki se ponovijo trikrat, oz. v treh berilih, so le tri. Od vseh treh najbolj izstopata pesmi Otona Župančiča Kadar se ciciban joče in Srečka Kosovela Kje?, ki se v celoti ponovita v treh berilih. Župančičeva pesem se ponovi v Prvem berilu iz leta 1970, v berilu Hiša, hiška, hiškica in v berilu Lili in Bine 1, Kosovelova pa v Prvem berilu iz leta 1970, v berilu Hiša, hiška, hiškica in v berilu Lili in Bine 2. Trikrat se ponovita tudi besedilo Franceta Bevka Peter Klepec – Klepčevo ženitovanje ter pesem Kajetana Koviča Zlata ladja, vendar so v berilih povzeti različni deli besedila. Če pogledamo na objave različnih literarnih besedil (četudi spadajo v isto zbirko ali so del iste knjige) sta med najbolj ponovljenimi avtorji Oton Župančič in Lojze Kovačič. Med različnimi berili se ponovi kar 6 njunih besedil.

Če gledamo na zbirke kot eno enoto, ugotovimo, da se pri večini avtorjev ponovi eno delo v dveh berilih. Pri tem izstopa ena avtorica (Svetlana Makarovič) in pet 86 avtorjev (Oton Župančič, Kajetan Kovič, Josip Stritar, France Bevk in Fran Levstik). V različnih berili imajo namreč objavljeni po dve literarni deli. POSEBNOST 2: V drugi tabeli sem predstavila besedila, ki imajo sicer različne avtorje, vendar podobno vsebino. V prvem primeru (V Butalah sejejo sol/Butalci sejejo sol) gre za zapis besedila v dveh različnih zvrsteh. Zaradi tega imata dokaj slični besedili različna avtorja in tudi različen naslov. V drugem primeru (Jež/Ježek) pa zvrst ostaja ista, naslova in avtorja pa ne. Zanimivo pri tem je, da se obe pesmi začenjata na različne načine, vendar pa imata nekaj kitic napisanih s popolnoma isto vsebino. Kljub dodatni raziskavi nisem uspela ugotoviti, čemu je tako, vendar menim, da gre pri tem za napako.

Tabela 84: Podobna (ista) dela, a različni avtorji – posebnost 2

IME IN ZVRST OBLIKA PB DB TB PB HHH BTL LIB 1 LIB 2 LIB 3 ŠT. PRIIMEK NASLOV DELA ZAPISA 1970 1971 1971 1992 1991 1992 2013 2013 2013 AVTORJA Igor BUTALCI 429 Dramatika X Cvetko SEJEJO SOL besed 1. Fran V BUTALAH 98 Proza X Milčinski SEJEJO SOL besed Gustav 4 kitice JEŽ Poezija po 4 X Strniša 2. vrstice Karel 3 kitice JEŽEK Poezija po 2 X Širok vrstici

9.3 ILUSTRACIJE

Ilustracije so ogledalo otroških besedil. Besedila naredijo vizualno zanimiva in predstavljajo dodatno motivacijo za branje. Poleg tega imajo ilustracije še veliko dodatnih vlog, (»slika pove več kot tisoč besed«). Pomembnost ilustriranega gradiva je skozi čas pridobivala večjo veljavo. Kako se to vidi v razponu treh generacij in štiridesetih let, lepo predstavljata spodnja tabela in graf.

Tabela 85: Zastopanost ilustriranih strani v berilih

Št. ilustriranih strani Št. literarnih enot v berilu Odstotek

PRVO BERILO (1970) 42 118 36 % DRUGO BERILO (1971) 38 181 21 % TRETJE BERILO (1971) 30 194 15 % PRVO BERILO (1992) 74 123 60 % HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA (1991) 51 103 50 % BABICA, TI LOVIŠ (1992) 46 117 39 % LILI IN BINE 1 (2013) 54 56 96 % LILI IN BINE 2 (2013) 59 64 92 % LILI IN BINE 3 (2013) 62 64 97 %

Graf 16: Zastopanost ilustriranih strani v berilih vseh treh generacij Ilustracij je bilo v berilih iz sedemdesetih let zelo malo. Največ (36 %) jih je bilo v Prvem berilu iz leta 1970, najmanj (le 15 %) pa v Tretjem berilu. V Prvem berilu iz leta 1970 so presenetljivo ilustracije že v barvah, v Drugem berilu so ilustracije na prvi pogled manj privlačne, saj so omejene na dve barvi – rdečo in črno. V Tretjem berilu pa o ilustracijah praktično ne moremo govoriti, saj so namesto njih

v berilo vključene črno-bele fotografije slovenskih umetniških del (v veliki večini med njimi in besedili v berilu ni povezave). Predvidevam, da so se avtorji beril za takšen skok iz simpatičnih ilustracij v 1. razredu do umetniških del v 3. odločili zato, ker so želeli prikazati »resnost motivov« in proces odraščanja ter istočasno s pomočjo slikovnega materiala v berilu tudi vzgajati o drugih vidikih kulture. Takšna predstavitev je vsekakor ustrezala tako socialnemu kot tudi učnemu sistemu tistega časa. V devetdesetih letih je že videti spremembe. Še vedno se sicer količina ilustracij zmanjšuje glede na starost učencev, vendar pa so ilustracije prisotne v vseh treh berilih in dopolnjujejo besedila. Največ ilustracij (60 %) je v Prvem berilu iz leta 1992, najmanj (39 %) pa v berilu Babica, ti loviš! Količina ilustracij v berilu 3. razreda v devetdesetih letih je torej celo višja od količine ilustracij v berilu 1. razreda v sedemdesetih letih. Pri tem je potrebno dodati tudi to, da kljub temu da so tudi nekatere ilustracije v berilu Babica, ti loviš! črno-bele, so v primerjavi s

slikami Tretjega berila primernejše, saj se povezujejo z vsebinami berila, so bolj

igrive in zabavne ter ne delujejo monotono. 86 V sedanjih berilih iz zbirke Lili in Bine so ilustracije v berilih postavljene ob skoraj vsako besedilo. Tehnološki napredek in sprejemljiva cena barvnega tiska sta omogočila, da so lahko berila v vseh pogledih veliko bolj privlačna za mlade bralce, kot so bila včasih, ko je na belih straneh kraljevala predvsem črna barva. Nekateri odrasli celo trdijo, da so morebiti prepolna ilustracij in da na tak način berila delujejo zelo »kičasto« (kar pa je učencem nedvomno zelo všeč). Poleg tega pa ne gre zanemariti tudi dejstvo, da so učenci, ki sedaj obiskujejo 3. razred (zaradi uvedbe devetletke) v bistvu toliko stari, kot so bili v prejšnjih sistemih učenci 2. razreda. Morda je tudi to razlog, da je količina ilustracij v sedanjem berilu za 3. razred precej večja v primerjavi z berili za 3. razred iz preteklih generacij.

100

SKLEP

Učila posredno odražajo tako zgodovinsko kot družbeno stanje okolja, saj se na tak način učenci iz njih učijo življenja v lastnem okolju in spoznavajo družbene norme. Družbeno-socialno stanje je najbolje razvidno v učilih kot so berila ali pa v opisnih učbenikih (npr. za zgodovino), kjer se med stvarnimi opisi skrivajo tudi osebne izpovedi in prikazi vsakodnevnih dogajanj. Širitev in preoblikovanje šolstva, natančneje učnih načrtov, sicer nima posebno velike vloge pri samem oblikovanju beril in obravnavi besedil. Učni načrti dopuščajo učiteljem precejšnjo mero svobode pri izbiri literature, hkrati pa jim omogočajo orientacijo znotraj osnovnih okvirjev tematik in besedil. Zdajšnji učni načrt je v primerjavi s preteklimi veliko bolj natančen pri poimenovanju znanja in ciljev, vendar še vedno dovolj ohlapen (v primerjavi z jezikovnim delom slovenskega jezika), da učitelju dopušča veliko mero ustvarjalnosti pri predstavitvi in izboru učnih tehnik, metod in navsezadnje dodatnih pripomočkov. Drugače pa lahko trdimo za zgodovinsko-socialno dogajanje v družbi. Spremembe, ki so se zgodile v preteklosti in se bodo zgodile v prihodnosti, so in bodo še naprej vplivale na samo vsebino beril ter na izbiro besedil, saj je izkustveno učenje (vživljanje v zgodbo ali pesem in sočustvovanje z literarnimi liki) bistvo književnega pouka. Za sedemdeseta leta je značilno tipično vzgojno-moralno poučevanje in poudarjanje zgodovinskih prelomnih dogodkov na slovenskem ozemlju, zato je razumljivo, da so berila vseh treh prvih razredov polna partizansko-domovinskih zgodb in vzgojnih primerov pravilnega ravnanja. Nekaj besedil ponazarja, kakšne so bile posledice svetovnih vojn, kako so se ljudje spopadali z lakoto ali izgubo ljubljenih oseb, kako je potekalo delo v tovarnah in kako so ljudje živeli nekoč, ko gospodinjskih aparatov in drugih ugodnosti moderne dobe še ni bilo. Spet druga besedila postavljajo v ospredje življenje maršala Tita (prigode iz njegovega otroštva) ali pa slavje ob tradicionalnih državnih praznikih. Berila tistega časa imajo veliko strani, besedila so zapisana v celoti, v prvem berilu je vključen tudi opismenjevalni del. Organizacijsko besedila v berilih niso deljena v posebne sklope, dolžina besedil (tako poezije kot proze) se prilagaja predvidenemu nivoju branja učencev v posameznih starostnih skupinah. Večinoma prevladujejo prozna, igriva besedila, vendar pa so v ospredje še postavljene tematike, ki jih v današnjih berilih ne zasledimo več (vojna, opisi stvarnega sveta – večinoma delo na polju ali v tovarnah, primerna vzgoja in poučno-informativne informacije). Najbolj so zastopani priznani slovenski avtorji (Josip Ribičič, France Bevk, Oton Župančič), avtoric je zelo malo (med njimi najbolj izstopa večkrat zastopana avtorica Bina Štampe Žmavc). Še vedno najdemo številne odlomke brez navedbe avtorjev (besedila brez avtorjev so bila več ali manj vzeta iz različnih revij in zbirk tistega časa). Pri primerjavi med zastopanostjo slovenskih in tujih avtorjev so prikazani rezultati v nasprotju s pričakovanjem. Predvidevala sem, da bo tujih avtorjev izjemno malo ali nič, saj sem si predstavljala, da je bila Slovenija za tuje vplive še bolj zaprta.

101

Tujih avtorjev sicer ni veliko, pa vendar več, kot sem sprva pričakovala. Za tuje avtorje sem štela vse avtorje, ki niso bili (niso) slovenske narodnosti, kar pomeni, da sem pod tuje avtorje vključevala tudi pisatelje in pisateljice držav bivše Jugoslavije. Zgodovinsko gledano je takšna delitev nekoliko sporna, saj smo skupaj z ostalimi južnimi državami tvorili enotno državo, a vendar sem izhajala iz predpostavke, da južnoslovanski avtorji za Slovence niso nikoli veljali za domače avtorje. Ilustracij je v primerjavi z mlajšimi berili najmanj, kar je bilo seveda predvidljivo, saj je šele v sedanjem času napredek tehnologije omogočil cenejše in kakovostnejše tiskanje tako besedil kot ilustracij. Vseeno pa se opazi upad ilustracij med prvim in tretjim berilom. Predvidevam, da je šlo pri tem za »stopnjevanje resnosti učenja in branja«, oz. so manjšo količino ilustracij skušali enačiti s pojmom odraščanja (»starejšim učencem ni več do gledanja ilustracij«). Ravno zaradi tega predvidevam, da so v berilu za 3. razred namesto ilustracij raje vključili slike znanih slovenskih

likovnih del, ki pa z besedili nimajo nikakršne povezave in so zato po mojem mnenju odveč. 86 V devetdesetih letih so berila na prvi pogled veliko bolj igriva in privlačna kot berila iz sedemdesetih. Slovenija se je v tem času osamosvojila. Bile so dovoljene sanje, ljudje so verjeli v boljšo prihodnost. V različnih institucijah so se pričele korenite spremembe, zastarele sisteme in podatke je bilo potrebno zamenjati z novimi, primernejšimi. Tudi v slovenskem šolstvu je prišlo do temeljitih sprememb, predvsem v vlogi slovenščine kot maternega jezika. Reforme so se izvajale tako na področju učno- ciljnega načrtovanja in razvijanja specialne didaktike kot tudi na razvoju primernejših učbenikov in ostalih priročnikov. Velik poudarek je s tem dobila vloga učitelja, ki je veljal za strokovnjaka na svojem področju, in je lahko svobodno, na podlagi lastnega znanja in izkušenj izbiral primerno literaturo za svoje učence. Berila so vsebovala osnovni izbor besedil, ki so ga lahko učitelji bodisi nadgrajevali bodisi podrobno urili. Prvo berilo iz leta 1992 še ni konkretno nakazovalo večjih sprememb na področju književnih učil, je pa vseeno viden razkorak v primerjavi s Prvim berilom iz sedemdesetih let. Še vedno obsega tudi opismenjevalni del, se pa v primerjavi s prejšnjim berili deli na tematske dele. Je polno ilustracij in je še dandanes eno izmed najbolj priljubljenih starejših beril. Zaradi svoje zgodovinske vrednosti in priljubljenih besedil je še vedno veliko povpraševanja po njem, predvsem pri odraslih, ki so ga nekoč uporabljali, sedaj bi ga pa želeli za svoje otroke. Če strnem bistvene spremembe beril v devetdesetih, opazimo, da se je količina pesmi številčno povečala in se glede na število približala proznim besedilom, medtem ko so se dramska besedila šele počasi začela v berila vključevati (v berilih iz sedemdesetih jih je bilo zanemarljivo malo). Reforme na šolskem področju so uvedle večjo zastopanost ostalih dveh zvrsti poleg proze. Število besedil (enot) se je zmanjšalo (kar še ne velja za Prvo berilo) za približno 40 % glede na sedemdeseta leta. Vzroke lahko iščemo v samih ciljih književnosti, saj se po reformah književnost ni več toliko ukvarjala z opismenjevanjem, usvajanjem in vadbo branja, pač pa konkretno s samo literaturo in poglabljanjem v prebrano besedilo.

102

Ugotovila sem, da bi bilo v tem okviru bolje analizirati berila, ki so nastala po letu 1994, ko so se šolske reforme že ukoreninile v sistem, saj sem opazila, da se spremembe vidijo bistveno bolje v berilu za 2. in 3. razred, ki sta nastala in izšla leta 1991, medtem ko so Prvo berilo uporabljali še pred devetdesetim letom (torej pred samo reformo) in v njem sprememb še ni. Število besedil z vojno in vzgojno tematiko ter tematiko stvarnega sveta se v devetdesetih letih bistveno zmanjša, vendar so še prisotna (predvsem v berilih za 1. in 2. razred). V berilu za 3. razred pa lahko opazimo opustitev besedil na temo doživljanja narave. Najbolj zastopani avtorji v besedilih iz devetdesetih let so Tone Pavček, Oton Župančič, Niko Grafenauer, Srečko Kosovel, Slavko Pregl, Jože Snoj, Svetlana Makarovič in Ela Peroci. Tuji avtorji so zastopani približno v enakem obsegu (mogoče malenkost slabše) kot v berilih iz sedemdesetih let. Število avtoric pa je v primerjavi s preteklimi berili v porastu. To sem sicer predvidevala, vendar me je presenetila količina, saj je teh besedil v berilih iz devetdesetih let za približno četrtino vseh zajetih del. Tudi ilustracij je v berilih iz devetdesetih let več v primerjavi z berili iz sedemdesetih. Najbolj se razlika opazi v berilih za 2. in 3. razred, kjer so bile ilustracije slabše zastopane v preteklih generacijah. V berilih devetdesetih let se večinoma vse ilustracije nanašajo na besedila, nekaj malega je izjem, ki delujejo kot vezni element med besedili ali enotami beril. Duhovite ilustracije učence spodbujajo k branju in prelistavanju besedil, kar je navsezadnje ena izmed osnovnih funkcij slikovnega gradiva. Sedanja berila iz zbirke Lili in Bine se od preteklih beril močno razlikujejo. Že na prvi pogled so večjega formata, zanimivo je pa tudi to, da se vizuelno dopolnjujejo med seboj in so oblikovno slična za vse tri prve razrede. Razlog za to je nedvomno, da so skupaj z ostalimi učbeniki prvih treh razredov del zbirke, ki jo je izdala založba Rokus Klett. V celoti so veliko bolj barvita in privlačna zaradi sodobne tiskarske tehnologije. V sedanjih berilih besedila niso več zapisana v celoti (pri tem so izjema pesmi tvorjenke), ampak so zbrani le odlomki, ki so po dolžini prilagojeni razvojnim stopnjam učencev v različnih razredih. Razlogov za takšen način predstavitve literarnih del je več. Po eni strani skušajo sestavljavci beril doseči, da lahko učenci na podlagi nedokončanega dela razvijajo domišljijo, si izmišljujejo svoje unikatne in izvirne zaključke (začetke) besedila. Istočasno so učenci motivirani, da si sami poiščejo knjigo v knjižnici in prebirajo to, kar jim je zanimivo (vsem učencem niso zanimiva ista besedila). Kot sem že velikokrat poudarila, je ključnega pomena tudi vloga učitelja, saj je od njegove predstavitve in navdušenja za delo odvisen tudi odnos, ki ga bodo učenci do literarnega dela imeli. Res pa je, da v primerjavi z berili preteklih generacij, ima učitelj z novejšimi berili možnost raznovrstne obravnave besedila. Osredotoča se lahko na tiste točke, ki se mu zdijo pomembne (ne glede na temo celotnega besedila), sočasno pa se lahko opira tudi na dopolnilne dejavnosti in naloge, ki so v novejših berilih na voljo za delo ob besedilu. Prvi zametki tovrstnih nalog za delo ob branju (med njim in po njem) so se sicer pojavljali tudi že v berilih iz devetdesetih, vendar se je njihov obseg razširil na vsa zbrana besedila. Najbolj

103

opazna razlika je opustitev opismenjevalnega dela v berilu za 1. razred. Opismenjevanje je prepuščeno jezikovnemu delu slovenskega jezika, saj berilo ni učbenik za urjenje tehnike branja, ampak učbenik za spoznavanje književnosti. Vsebinsko-tematskih sprememb je veliko, saj v berilih Lili in Bine ni več poučno- informativnih, vojnih in vzgojnih besedil, kar kaže na evolucijo prilagajanja tematik učencem glede na zanimanje, razvoj pedagoške stroke in posledično tudi družbeno stanje. Večinoma prevladujejo otroške teme, teme igre in domišljije ter odnosov. Kljub temu pa menim, da je v njih še vedno premalo problemskih tematik, ki bi omogočala razprave in učenje na višjem nivoju. Mogoče gre pri tem za nepripravljenost družbe, ker predvsem tabu teme še vedno dojema kot nekaj občutljivega, kar mogoče vendarle ne spada v šolo, ampak le v ožji družinski krog. Časi pa se spreminjajo in nekatere teme, ki so bile še trideset let nazaj zaznamovane kot tabu, si že odpirajo vrata tako v vrtce kot v šole. Z raznovrstnimi problemskimi besedili se učenci srečujejo že v zgodnjem otroštvu. Njihove izkušnje pa so najboljša podlaga za razvijanje znanja.

86 Berila so vsebinsko in oblikovno razdeljena na različne tematske dele. Proza in poezija sta približno enakovredno zastopani, medtem ko je dramskih besed še vedno malo. Kljub temu moram pri tem opozoriti tudi na dejstvo, da so v novejših berilih vključene tudi druge zvrsti, med njimi radijska predstava, risani film, lutkovna predstava … Najbolj zastopani avtorji v zdajšnjih berilih so Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Pavček, Feri Lainšček, Boris A. Novak, Bina Štampe Žmavc in Lojze Kovačič. V ospredje so prvič postavljeni tudi tuji avtorji, kot so Hans Christian Andersen in brata Grimm. V sodobnem času je na trgu veliko beril različnih založb (Modrijan, DZS, Izolitt, MK …), v nalogi pa je predstavljen samo en komplet (Lili in Bine). Menim, da bi bilo sicer potrebno analizirati tudi druge različice beril, da bi lahko z gotovostjo potrdili, katere predstavljene spremembe so dejansko skupne vsem zdajšnjim berilom. Zaradi prevelikega števila beril, ki so nam sedaj na voljo, pa takšne raziskave nisem naredila. Tako kot se spreminjajo generacije, se spreminja tudi okolje, v katerem živimo. Torej ni čudno, da lahko spremembe zaznamo tudi v učilih, kot so berila. Na prvi pogled bi sicer marsikdo lahko rekel, da kakšnih bistvenih razlik ni, vendar je natančna analiza pokazala, ne samo da je iz generacije v generacijo vse več novosti ampak tudi, da na besedilih svojo sled puščajo socialno-zgodovinski dogodki. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na same šolske reforme in tehnični napredek, ki sta omogočila kvalitetnejša in zanimivejša berila. Sprašujem se, ali bodo čez dvajset let ponovno tako velike razlike v berilih. Bodo učenci pri pouku še vedno uporabljali takšna berila, kot jih uporabljamo danes, ali bodo mogoče samo še v elektronski obliki? Novosti prodirajo v skladu z družbo tudi v šolske prostore. Od bodočih sestavljavcev beril je odvisno, ali bodo tudi v prihodnje v berila oz. učila vključena kvalitetna besedila. Želimo si lahko, da bodo v berilih in drugih učilih ostala in prevladovala besedila, ki bodo hkrati navdihovala in izobraževala učence ter jim uzaveščala slovensko kulturo in jim hkrati odpirala vrata v svetovno književnost.

104

VIRI IN LITERATURA

Bajt, D., Balkovec, B., Cvirn, J., Dolenc, E.,| Drnovšek, M., Godeša, B., … Svoljšak, P. (2005). Slovenska kronika XX. stoletja. 1941–1995. V M. Drnovšek in D. Bajt (ur.), Ljubljana : Nova revija. Ciperle, J. in Vovko, A. (1987). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Dolenc E. in Gabrič A. (2002). Zgodovina 4, učbenik za 4. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. Izobraževanje za delo in življenje. Razstava učil 1991. Slovenski jezik v osnovni in srednji šoli. Delovno gradivo za posvet o prenovi pouka slovenskega jezika 3. (1991). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kordigel Aberšek, M. (2000). Mladinska literatura, otroci in učitelji. Komunikacijski model »poučevanja« mladinske književnosti, 1. del. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Kordigel Aberšek, M. (2006). O mladinski literaturi, književni vzgoji, didaktičnih gradivih in še čem. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih predmetov, št. 67, letnik 33, str. 43–46. Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kos, J. (2002). Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Krakar Vogel, B. (2004). Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Lah, A. (1989/1990). Književnost v osnovnošolskih berilih. Jezik in slovstvo 6. str. 144–149. Lah, K. (2002). Tipologija literarnih junakov v slovenskem šolskem berilu. Literarno- sociološka analiza beril za 5. razred v obdobju 1950-2000 (Magistrska naloga). Filozofska fakulteta. Ljubljana. Marentič Požarnik, B. (2000). Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, 31(4), str. 4–11. Mohor, M. (2006). Kakšno berilo osnovnošolskemu najstniku? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih predmetov, št. 67, letnik 33, str. 59–65. Nećak D., Repe B. (2003). Oris sodobne obče in slovenske zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pevec Grm, S. (2001). Učbenik kot didaktični pripomoček pri pouku maternega jezika. (Magistrsko delo). Filozofska fakulteta. Ljubljana.

105

Posodobljeni učni načrt za slovenščino v osnovni šoli. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Predmetnik in učni načrt za osnovno šolo. (1969). Ljubljana: Prosvetni delavec. Program življenja in dela osnovne šole. (1984). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. Repe, B. (1996). Naša Doba: oris zgodovine 20. stoletja: učbenik za 4. razred gimnazije. Ljubljana: DZS. Saksida, I. (1992). Mladinska književnost pri pouku na razredni stopnji osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literaturo in književno didaktiko. Maribor: Založba Obzorja.

Saksida, I. (2008). Poti in razpotja didaktike književnosti. Mengeš: Založba Izolit, d. o. o.

86 Slovenski jezik v osnovni šoli. (1990). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tomić, A. (1997). Izbrana poglavja iz didaktike. Študijsko gradivo za pedagoško – andragoško izobraževanje. Center za pedagoško izobraževanje. Filozofska fakulteta. Ljubljana Učila in učni pripomočki za pouk v osnovni šoli od 1. do 8. razreda. (1963). Ljubljana: Zavod za napredek šolstva SR Slovenije. Poročilo štev. 2–1963. Žbogar, A. (2000). Srednješolski učbeniki za književnost od 1975 do 1999. Slovenščina v šoli, št. 6, letnik 5.

LITERATURA – NABOR ANALIZIRANIH BERIL Cvetko, V., Gerlanc, B. Šavli, A, Winkler, V. in Ribičič, J. (1971). Tretje berilo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Cvetko, V., Gerlanc, B., Ribičič, J., Šavli, A. in Winkler, V. (1971). Drugo berilo: [za osnovne šole]. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Gerlanc, B., Ribičič, J. in Završnik, R. (1970). Prvo berilo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Golob, B. in Saksida, I. (1992). Babica, ti loviš! Slovensko berilo za tretji razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Golob, B., Kolar, M., Saksida, I., Velikonja, C. in Zidar, A. (1991). Hiša, hiška, hiškica: slovensko berilo za drugi razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kordigel, M. (2014). Lili in Bine 3. Berilo za tretji razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Kordigel, M. in Saksida, I. (2013). Lili in Bine 1. Berilo v prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

106

Kordigel, M., Saksida, I., Cugmas, Z. in Riedl, M. (2013). Lili in Bine 2. Berilo v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Veselko, H., Sivec, D., Lampič, Z. in Mahkota, B. (1992). Prvo berilo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

ELEKTRONSKI VIRI Bela Knjiga o vzgoji in izobraževanju. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni- lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf

Inventura 2012. Dogodki leta v Sloveniji (20. december 2012). Delo. Pridobljeno s http://www.delo.si/novice/slovenija/inventura-2012-dogodki-leta-v-sloveniji.html Pravilnik o potrjevanju učbenikov. (2015). Uradni list RS, št. 16/07 (28. 4. 2015). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015-01- 1401?sop=2015-01-1401 Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport: zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje ni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf Saksida, I. (2009). Celovitost pesniškega doživetja otroštva. Otrok in knjiga, letnik 36, številka 75, str. 42-53. URN:NBN:SI:doc-SOD6A9DQ. Pridobljeno s https://www.dlib.si Slovenija leta 2012 na ravni razvitosti iz 2005 (10. maj 2013). Slovenske novice. Pridobljeno s http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slovenija-leta- 2012-na-ravni-razvitosti-iz-2005 Starič T. in Potič Z. (30. december 2013). 2013: leto velikih preobratov v slovenski politiki. Delo. Pridobljeno s http://www.delo.si/novice/politika/2013-leto-velikih- preobratov-v-slovenski-politiki.html Željan, K. (17. 9. 2015). Gospod s klobukom, plaščem in črnim mercedesom. Delo. Pridobljeno s http://www.delo.si/clanek/349267

107