GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO

LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak I UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna I Stev. 43 (553, Leto XI. I NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave i ameriške dolarje - TEKOCl RAČUN pri Mestni hranilnicT-Komunalni banki NOVO MESTO 27 OKTOBRA 1960 *t. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno v Novem mestu štev. 606-70/3-24 ' podjetje »Delo-« v Ljubljani

OB PRVEM PEDAGOŠKEM TEDNU IN DNEVU PROSVETNIH DELAVCEV NASEGA OKRAJA Družbain prosvetni delavec

Vse vrste družbenih ureditev gradnjo socialistične ureditve, šča vzgajanja boljšega, sociali­ hovo izredno požrtvovalno ter stva za razvoj družbenih služb, ter vsi režimi polagajo izredno zaradi nenehnega poudarka go­ stičnega človeka. Čeprav je naporno delo v šolah in izven predvsem za šolstvo. spodarskih nalog, pa tudi zato, materialna izgradnja naše njih. Trudijo se po svojih naj­ pozornost vzgojiteljskemu ter PEDAGOŠKI TEDEN, ki ga prosvetnemu kadru, ker se do­ ker živimo v dobi izrednih teh­ skupnosti osnova za razvoj so­ boljših močeh in dosegajo iz­ ničnih dosežkov v svetu in cialističnih odnosov med ljud­ redno lepe uspehe, — največ letos na Dolenjskem prvič or­ bro zavedajo, da je v veliki ganiziramo, ter DAN PRO­ Meri odvisno prav od učite­ doma, smo po mojem mišljenju mi, vendar ne smemo ob silnih pač, kar je v danih skromnih naporih, s katerimi naši de­ pogojih možno doseči. Ce ne SVETNIH DELAVCEV NOVO­ ljev in profesorjev, kakšna bo MEŠKEGA OKRAJA, katerega nova generacija mladih ljudi. lovni ljudje gradijo našo go­ dosezajo vsega tega, kar druž­ spodarsko osnovo, zapostavljati ba od njih pričakuje, ni krivda- bomo proslavljali 29. oktobra Starši imajo sicer zelo mo­ kot uvod v ta teden, vse to čan vpliv na vzgojo svojih pomena družbene vzgoje ljudi, na prosvetnem kadru, vsaj v posebno še mladine. — Kljub večini primerov ne. Krivda je pomeni samo del načrtnih na­ otrok; tudi razne izvenšolske porov organov ljudske oblasti organizacije lahko veliko vpli­ sprejetim načelom pa se to v na družbi sami, ker jim ne da vsakdanjem življenju ter ob' potrebnih materialnih pogojev ter političnih in družbenih či­ vajo na formiranje mladega niteljev za večjo ter vsestran­ Človeka. Vendar pa imajo pri burnem razvoju čestokrat do­ za delo v šolah, ki jih obre­ daja. menjujejo z raznimi manj važ­ sko pomoč prosvetnim delav­ tem pomembnem delu največji cem. Politične, kulturne ter vpliv prosvetni delavci. Oni Razen političnih činiteljev so nimi nalogami, razen tega pa njim osebno ne daje odgovar­ zabavne prireditve, ki bodo 28. »e 'vzgajajo samo posamezni­ naše šole v prvi vrsti poklica­ in 29. oktobra v Novem me­ kov, temveč cele generaciji ne, da vzgajajo mladega socia­ jajočega materialnega in mo­ ralnega priznanja za težko in stu, so namenjene v prvi vrst? mladih ljudi ter vplivajo na lističnega človeka, nosilca bo­ prosvetnim delavcem, ki se formiranje mišljenja mladih doče družbene ureditve. V bo­ odgovorno delo. Pa tudi v stro­ kovno izpopolnjevanje in po­ bodo zbrali iz vsega okraja v državljanov — bodočih nosilcev doče bodo morali iz šol v vse Novem mestu, da proslave svoj družbene ureditve. večjem številu prihajati mladi sebno še v njihovo idejno- vzgojno izobraževanje ne vla­ dan. Razstava učil ter vrsta Delo prosvetnih delavcev ni Mudje klenega značaja, odkriti kvalitetnih seminarjev, ki bo­ in pogumni, ki se ne bodo bali ga naša skupnost dovolj resnih samo v tem, kar je večini ljudi in sistematičnih naporov. do potekali ves teden v Novem znano, namreč: koliko in kakš­ odkrito nastopiti proti nepra­ mestu za ves prosvetni kader no znanje bodo dobili mladi y • • vilnostim, ki bodo znali samo­ Te ugotovitve veljajo v glav­ v okraju, vse to bo v znatni stojno presojati, misliti in od­ nem za vso državo, enako tudi meri obogatilo znanje naših ljudje v šoli, kako jih bo šola Inž. Vilma Pirkovič, ljudska Usposobila za življenje in delo ločati, ki bodo s svojim ustvar­ za naše področje. Pri nas, v prosvetnih delavcev ter jim poslanka in podpredsednica OLO jalnim poletom prevzeli nase novomeškem okraju, so pogoji olajševalo premagovati vsako­ v poklicu. Njihova vzgoja sega v Novem mestu razen navedenega še na mnogo breme nadaljnje izgradnje ter dela na naših šolah ter živ­ dnevne težave v njihovem za­ se ne bodo izogibali težkih in Pomembnejše področje: kakšni preveč zapostavili vprašanje ljenjske razmere prosvetnega htevnem pedagoškem delu. bodo mladi ljudje, kako se bo­ odgovornih nalog — skratka kadra še posebno težke. Raz­ posebno še v zvezi z uresniče­ formiranja bodočega sociali­ ljudje, izpolnjeni z vero v člo­ do izkazali pri utrjevanju druž­ stičnega človeka. logi za to so na eni strani v še vanjem šolske reforme. benega sistema, kakšen bo nji- veka in socialistično skupnost, nezaceljenih vojnih ranah ter Ob dnevu mrtvih se z globoko hvaležnostjo pripravljeni storiti vse za so­ gospodarski nerazvitosti našega Z organiziranjem prvega pe­ bov odnos do raznih družbenih, Več poudarka šolstvu, pro- dagoškega tedna v našem okra­ v srcih spominjamo vseh, ki so za prihodnost in Političnih, ideoloških, etičnih, človeka in skupnost. področja, kar ima za posledico gospodarskih, kulturnih in svetljevanju in kulturi! Da bi naš prosvetni kader šibko materialno osnovo za vse ju skušamo dati ne samo po­ srečo svojega naroda darovali največ, kar so imeli drugih problemov. Iz teh raz­ lahko v tem smislu vzgajal in dejavnosti s področja družbe­ moč, temveč tudi vse priznanje — svoja življenja! Njihova predanost ljudstvu in Skozi vse naše družbene pla­ prosvetnim delavcem, ki na logov so tako v preteklosti kot formiral mlađega socialistične­ nega standarda, vključno šol- njegovi usodi, veličastni borbi za svobodo nas ne­ ne, proračune, zakone in razne našem področju z največjo po­ tudi v sedanjosti posvečali in ekonomske instrumente naše ga državljana, bi moral biti st-a. Na drugi strani pa je žrtvovalnostjo v silno težkih nehno spodbuja, da nadaljujemo začeto pot do zma­ se vedno posvečajo vsi režimi družbe dajemo še vedno mno­ njegov sestav precej kvalitet­ prav s tem povezan tudi oma­ veliko pozornost političnemu go premajhen poudarek šol­ nejši kot je danes. Razumljivo lovažujoč odnos dela prebival­ pogojih zelo uspešno opravlja­ govitega konca. kboru ter kvaliteti prosvetne­ stvu, prosvetljevanju in kultu­ Je, da zaradi znatnega števila stva in ponekod celf vodilnej- jo svoje veliko poslanstvo. Čast in slava vsem padlim borcem in aktivi­ ših ljudi do vprafoira šolstva, ga kadra ter jih uporabljajo ri. Sicer se prav v zadnjem pomanjkanja prosvetnih delav­ Hvala vam vsem za vaš trud stom narodnoosvobodilne vojske, vsem, ki so v na­ 2* svoje širše politično-vzgoj-' času položaj v tem oziru zbolj- cev zaenkrat ni mogoče mi­ izobrazbe in vzgoje, ker še niso prišli do spoznanja, kako ne­ in nesebično delo! Naša skup­ cističnih in fašističnih taboriščih smrti in v izgnan­ no delo. šuje, pa tudi novi ukrepi, ki sliti na selekcijo v njihovih nost bo vložila v bodoče vse Mislim, da moramo priznati, so na vidiku, bodo znatno iz­ vrstah v smislu zadovoljevanja precenljivega pomena so te de­ stvu z življenjem plačali svojo ljubezen do svobode, javnosti za našo družbo. napore, da vam delo olajša ter da posveča naša družba v tem boljšali predvsem položaj šol­ ne samo izobraževalnih, tem- ustvari zanj boljše pogoje, vam večen spomin vsem žrtvam fašističnega nasilja! oziru premajhno skrb prosvet­ stva. Vendar smatram, da še več tudi politično - vzgojnih pa da odgovarjajoče material­ nemu kadru ter da ne izkori­ vedno gledamo na materialna zahtev naše družbe. Razvoj bo Naše najdragocenejše no in široko družbeno prizna­ OKRAJNI LJUDSKI ODBOR šča v politično-ideološkem ozi­ sredstva in napore, ki jih vla­ gotovo privedel sčasoma tudi investicije nje. do tega. ru vsega ogromnega potencia­ gamo v šolstvo, bolj s stališča Inž. VILMA PIRKOVIC, NOVO MESTO la, ki ji leži v tem kadru na splošnega ter strokovnega iz­ Investicije v človeka so naše Imamo pa že danes veliko podpredsednica OI ^ razpolago. Zaradi naglega raz­ obraževanja mladih ljudi za število prosvetnih delavcev, ka­ najvažnejše in najrentabilnejše voja materialne osnove za iz­ delovno mesto, kot pa s stali­ terim gre vse priznanje za nji- investicije. Tudi tega dejstva Novo mesto se na področju novomeškega okraja odločilni činitelji ne za­ vedajo dovolj. To je tudi raz­ log, da se kljub naši šibki materialni osnovi vendarle ved­ no znova najdejo sredstva za Bele krizanteme nove investicije v gospodar­ stvo, medtem ko šolstvo in Otožno se poslavlja jesen. sovražniku v pogin, sebi za koliko svetlega junaštva, ko­ druge veje družbenega stan­ S prečudovitimi barvami je lepše, pravičnejše, svobodno liko tople ljubezni veje iz teh darda močno zaostajajo ter ne okrasila gozdove, parke, sadov­ življenje. Takrat so vstali naši grobov. Nepozabni vstajajo gredo v korak s celotnim raz­ njake in z zadnjimi močmi tovariši, borci, aktivisti, sode­ pred očmi našega spomina ju­ vojem našega področja. Per­ nadela rastlinju tisočere barve. lavci narodnoosvobodilnega naki osvobodilnega boja; z spektivni plan, ki ga priprav­ Redki topli žarki božajo zem­ boja. Ime za imenom se je legendarnim junaštvom so ljamo, bo moral ta neskladja ljo; listje šelesti pod nogami vrstilo, posamezniki so gradili osvetlili našo mračno pretek­ odstraniti ter dati znatno večji ali še na drevju in vse diha neupogljivi zid vsenarodne lost in žalostno zgodovino: poudarek in materialna sred- v skrivnostnih akordih. Po tru- obrambe. Neizmerna množica Jože Mihelič — ko si bil dapolnem delu, ko je izpolnila junakov raznih usod se je obsojen na smrt, si nas v svo­ naloge, se narava pripravlja na združila iz lastne srčne nuje, jem poslednjem pismu hrabril, Jutri 12. seja obeh zbo­ zimski počitek, da si bo na­ da bi zavarovala elementarne tolažit in kazal pot, ki vodi k brala novih moči za pomlad. pravice ljudstva ter nesebično svobodi; rov ObLO Novo mesto Vrtove so okrasili te dni ču­ darovala, če je bilo treba, tudi Štefan Stefanič — dan pred Predsednik ObLO Novo me­ dežno lepi cvetovi belih kri- svoja življenja za svetle idea­ smrtjo si v črnomaljskih za­ sto tov. Maks Vale je sklical zantem. le svobode in napredka. porih napisal na zid: jutri za jutri, petek, 28. oktobra, 12. Zadnji cvetovi, ki kljubujejo Dan mrtvih. Vsak misli na bom ustreljen, živela Osvobo­ sejo obeh zborov občinskega mrzlim nočem, podnevi pa bu­ svoje najdražje, na prijatelje dilna fronta! ljudskega odbora, ki bo ob 9. dijo novembrske spomine. Vse in znance. Vsem pa uhajajo Mladinka Fanika Gašperič uri v Sindikalnem domu. Na leto jih skrivamo v srcih, te spomini v nedavno preteklost, — ko so bile v tebe uperjene dnevnem redu so poročila trž­ dni pa bodo privreli iz nas. k dolgim vrstam znanih in ne­ cevi izdajalcev, si jim vrgla ne, sanitarne ter veterinarske To so najgloblja, najplemeni- znanih junakov, ki so oble­ v obraz: Partizani so povsod, inšpekcije, poročilo sodnika za tejša čustva nepozabnega pri­ žali na bojnem polju in izkr­ koder so Slovenci! prekrške in poročila komisij jateljstva in spoštovanja do vaveli v neizprosnem boju s In ti, Tonček Jakofčič — ko za pravne predpise, za gospo­ onih, ki jih ni več med nami, sovražnikom širom po naši so ti lomili kosti in zahtevali, darstvo in za volitve ter ime­ a živijo z nami kot neminljiv lepi domovini. da bi izdal tovariše, nisi spre­ novanja. simbol svobode in našega na­ govoril niti besedice! rodnega obstoja. Štiriletna vojna je nenehno Angelca Simec — ko so te kosila in neizprosno jemala do kraja štrli vojni napori, si Lepi načrti LJUDSKE Burna preteklost zadnje žrtve vse od 28. oktobra 1941, vojne je razmejila človeštvo zapisala v svoj dnevnik: če ko sta v Razvajah pri Sinjem bom umrla za domovino, ne POTROŠNJE v boju dobrih z zlim. Mračni vrhu pod okupatorjevimi stre­ dnevi fašistične okupacije bom jokala ... V Brežicah je že precej so­ li padla borec za pravice de­ Koliko je še bilo junakov: 1941—1945 so zburili našo do­lovnih ljudi Franc Spehar in dobno urejenih trgovin, sodob­ movino, da je v usodnem boju Ilija Badovinac, Milka Sobar, ne izložbe polne okusno razvr­ njegov tovariš Miha Mukavec. Janko Brodarič, Franci Seti- z nasilniki vstala kot en mož To sta bili prvi žrtvi v Beli ščenega blaga zapeljivo vabijo in se dvignila v revolucijo: na, Janko Stariha — in še in potrošnika. Počasi se bodo tudi krajini in na Dolenjskem, še mnogi, premnogi drugi, ki preostale zastarele prodajalne medtem ko so v Spodnjem so vsi padli junaške smrti v umaknile novim, lepšim. Tr­ Posavju Nemci že prej začeli spopadu s sovražnikom ali pa govsko podjetje Ljudska po­ V. KONGRES SZDL s streljanjem talcev, mladih umirali v sovražnih tabori­ trošnja ima kar lepe načrte. skojevcev in mučenjem za­ ščih, ječah in na okupatorje­ Največjo poslovalnico, ki nosi SLOVENIJE: vednih aktivistov. V noči od vih moriščih. ime »Svoboda« bodo preuredili 1. na 2. november 1941 je Belo 7. MARCA 1961 krajino in naše osvobodilno Prečuden cvet je v grapi in specializirali. Stara izložba črni... se bo umaknila novi, sodob­ gibanje zadel še strašnejši 20. oktobra so na 17. ple­ udarec — v neenakem boju Vseh mrtvih dan. Spet bo­ nejši; taka usoda čaka tudi no­ do oživele steze in stezice, ki tranjo opremo lokala. V pre­ narni seji Glavnega odbora proti številčno močnejšemu sovražniku je na Gornjih La- vodijo h grobovom. Tisoče urejeni prodajalni bodo proda- SZDL Slovenije v Ljubljani imen, vklesanih v granit na ;ali tekstil in konfekcijo. zah tragično padlo 19 borcev med drugim sklenili, da bo za svobodo. Ljudstvo je za tre­ spomenikih in ploščah, bo oži­ V. kongres Socialistične nutek onemelo, toda neiz­ velo in naše misli se bodo prosno je šlo naprej po bor­ združile z njimi, ki smo jih zveze Slovenije 7. marca imeli radi. Milijone rok bo VREME 1961. Na vsakih 1.250 čla­ beni poti, ki so jo zapečatile prve žrtve v najmračnejših seglo po belih krizantemah; A C AS OD 27. OKTOBRA O O nov bodo na občinskih kon­ dneh fašistične okupacije. Ne­ položili jih bodo na grobove, 6. NOVEMBRA ferencah SZDL izvolili po nehno je smrt lovila svoje pred spomenike in spominska žrtve; padali so na bojnih po­ obeležja. Izraz naše globoke Približno do 28. oktobra dr enega delegata za kongres. ljubezni, neizmerne hvaležno­ evje z ohladitvijo jn včasii ljih, umirali v pregnanstvu, Na seji je član G0 SZDL internacijah, streljali so talce, sti in iskrenega spoštovanja Za 2b: oktober — praznik občin« Novo mesto, pošilja Občinski ljudski odbor, v Novem celo sneg do nižin. Nato tri d' Slovenije tovariš Viktor množično pobijali nedolžno so do vseh onih, ki jih ni več »nestn svoje tople čestitke in najboljše želje za \sestranski napredek občine. — Hkrati, ko česti­ štiridnevno izboljšanje vreme Avbelj poročal o osnovah prebivalstvo. Fašizem je bes­ —: a so bili in umrli, da smo tamo tudi mi vsem našim bralcem in naročnikom za letošnji praznik dolenjske metropole, lepo mi danes. na. perspektivnega plana 1961- nel in plaval v krvi. Pozdravljamo vse prosvetne delavce našega okraja, ki se bodo v prihodnjih dneh zbirali To je njihov dan. Posvečen V okrajnem središču, da proslavijo svoj dan prosvetnih delavcev in da se udeležij< prvega Peda­ Po prvem novembru «opeJ 1965 in o nalogah Sociali­ Tisoče grobov se je prezgo­ njihovemu spominu. goškega tedna. Prisrčno dobrodošli! deževje. stične zveze. daj odprlo. Koliko trpljenja. JANEZ VITKOVlC Proti formalizmu in zoževalnim ZuMJJSPOilTIČHI TEDEaSKI PREGLED Ceprav je še deset dni do predsedni­ sveta Atlantskega pakta predlagati, da gospodarstvu. Nevšečnosti bodo na obeb ških volitev v ZDA. je prav tako tve­ bi NATO postal četrta »atomska sila«. straneh, toda DR Nemčija bo izgubo gano napovedovati zmagovalca, kakor Po tem predlogu naj bi zahodna voja­ brez posebnih težav nadoknadila ne sa­ je bilo v začetku volilnega boja. Tako ška zveza dobila rakete Polaris z atom­ mo z uvozom iz drugih držav bloka, težnjam v družbenem upravljanju vsaj pravi ustanova Gallup, ki organi­ skimi naboji. Svet NATO bi tudi dobil ampak tudi z reeksportom zahodnonem* zira ankete o vseh mogočih zadevah, na pravico odločati o uporabi teh raket, škega blaga iz drugih zahodnoevropskih Komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru. jati periodične časnike, ki volitvah oziroma pred njimi pa se v medtem ko je bilo to doslej izključna držav, ki nimajo namena slediti Bonnu SZDL Novo mesto je nedolgo tega izdelala program dela. svoje funkcije obveščanja še glavnem ukvarja z anketami, ki naj bi pristojnost predsednika ZDA. pri blokadi vzhodnonemškega gospodar­ Ker v njem nakazuje nekatere značilne pojave v družbenem ne opravljajo zadovoljivo, a prikazale razpoloženje volivcev. Glavna stva. Ker ne more biti nobenega dvoma, upravljanju in delavskem samoupravljanju, ki pa jih bo ie vseeno že na višji ravni, kot Niso redki glasovi, ki pravijo, da po­ da bonnska vlada ve za dejstva oziroma predsedniška kandidata sta že povedala, meni ta sklep, dejansko omogočiti atom­ podrobneje proučila, bomo nekatere misli iz programa upo­ prej nekatere preživele obli­ kar sta imela povedati in zdaj -- čeprav je vedela za ta dejstva, preden je pre­ rabili za pričujoči sestavek. ke informacij. Potrebno bo, da sko oborožitev Zahodne Nemčije, ki je kinila trgovinske odnose, je očitno, da nadaljujeta svoj predvolilni boj z »ne­ že tako in tako uradno sporočila, da bodo tovarniški časniki posta­ zmanjšano srditostjo« — več ali manj je storila ta korak Izključno z namenom z občinskimi komisijami pro­ namerava oborožiti svojo vojsko z atom­ -_o program ugotavlja po­ jali hkrati tudi obveščevalci vdano čakata, kako bodo odločili Ame­ še poslabšati odnose med obema bloko­ učila vse negativne pojave, ki skim orožjem. trebo, da bj komisija kot po­ komun. Na ta način bodo pri­ ričani osmega novembra. ma. možni organ okrajnega odbo­ se postavljajo na pot hitrej­ spevali k vsklajevanju dvojne Očitno je, da skuša Bonn do skrajno­ Sem sodi tudi incident, do katerega ra SZDL morala posvetiti po­ šemu razvoju komunalnega si­ dejavnosti neposrednega pro­ Sporazum o zahodnonemških vojaških sti izkoristiti sedanji zaostreni položaj je prišlo v Bonnu med govorom mini- sebno skrb nadaljnjemu raz­ stema, in seveda tudi pozitiv­ izvajalca — kot proizvajalca oporiščih in skladiščih v Franciji je že voju komunalnega sistema, ne izkušnje, ki jih bo treba in upravljavca v podjetju ter gotova stvar. Po tem sporazumu bodo hkrati opozarja na nekatere spremeniti v splošno prakso. kot potrošnika in upravljavca prišli na francosko ozemlje nemški vo­ pojave, ki ta razvoj ovirajo. Svoje ugotovitve in pobude v komuni. jaki petnajst let potem, ko so jih zavez­ Tako je v delovanju nekate­ bo posredovala okrajnemu od­ niki izgnali iz Francije. Ne glede na NE DOVOLITI, DA BI SLI V rih samoupravnih družbenih boru SZDL, da bi lahko spre­ zgodovinsko ironijo, je napredne Fran­ RAZVOJU NAZAJ organov še precej formalizma. jel ustrezna stališča. coze globoko pretreslo dejstvo, da se TEDEN V SVETU Dejanske odločitve sprejema­ Važna ugotovitev komisije, NOVI ODNOSI IN bodo nemški vojaki urili na francoskem jo v ozkem krogu ljudi, med­ ki pa terja še globljega prou­ PREŽIVELE OBLIKE čevanja, je siromašenje oblik ozemlju baje zato, ker imajo v Zvezni med obema blokoma. Najnovejši korak stra Erharda pred zastopniki 24 afriških tem ko organi družbenega republiki Nemčiji premalo prostora. upravi j anja nemalokrat samo Komisija v svojem progra­ upravljanja v nekaterih za­ v tej smeri je sklep zahodnonemške držav. Minister Erhard je obljubljal formalno pritrjujejo. Zoževal- mu nadalje ugotavlja, da bo drugah, h katerim so se pri­ Uradni francoski krogi skušajo doka­ vlade o prekinitvi trgovinskih odnosov afriškim državam gospodarsko pomoč, ne težnje se skrivajo v nala­ morala posebej proučiti ne­ pojila družbena posestva. Ce zati, da je ta korak potreben in kori­ z Vzhodno Nemčijo. Trdijo sicer, da sta da bi se rešile kolonlalizma in pripom­ ganju pomembnejših funkcij katere probleme v delavskem •ia posestvu, ki je imelo prej sten, vsaj zato, »ker bomo Imeli odslej bila proti temu koraku minister za go­ nil: »Toda najhujši kolonializem je še manjšemu številu ljudi, na­ samoupravljanju in pri vode­ svoj delavski svet, s pripojit­ Nemce pod nadzorstvom«. Dejansko je spodarstvo Ludvvig Erhard in zastopnik zmerom komunistična diktatura sovjet­ mesto da bi neprestano širili nju podjetij. Strokovni kole­ vijo ukinemo oblike samo­ ta argument prepričal le malo koga. zahodnonemških industrijcev Berg, skega tipa...« Pri teh besedah je skočil krog upravljavcev v komuni. giji v nekaterih podjetjih so upravljanja in se zadovoljimo Javnost se sprašuje, kje je francoska medtem ko je zagovarjal ta ukrep kanc­ na noge sovjetski veleposlanik Smirnov, Preobremenjenost s funkcija­ tako ozki in predvsem resorni, samo z zadružnim svetom pri armada. Odgovor se glasi, da je franco­ ler Adenauer, ki si je zanj pridobil ki je bil tudi navzoč, stopil proti Er- mi ima za posledico, da neka­ da mladi strokovnjaki že tež­ zadrugi, smo s tem naredili ska armada v Alžiriji, kjer se bojuje z soglasje krščansko-demokratske stranke. hardu in mu začel glasno očitati, kaj je teri ljudje ne morejo dobro ko uveljavljajo svoje pobude korak nazaj v razvoju novih uporniki, medtem pa silijo v deželo V resnici pa je Erhardov odpor Izviral vse Nemčija storila drugim narodom, opravljati vseh svojih dolžno­ za napredek proizvodnje, or­ odnosov. »Švabi*. menda le iz dejstva, da se kancler Ade- med drugimi tudi sovjetskim, saj je po­ sti, razen tega pa nujno zane­ ganizacije dela in drugega. V nauer ni prej posvetoval z njim in je bila dvajset milijonov ljudi v ZSSR kakem podjetju se je udoma­ S Šolskimi odbori kot eno Toda francosko-zahodnonemški spo­ marjajo tudi lastno izobraže­ tako »škodoval njegovemu ugledu« kot Smirnova so »spremili« detektivi do av­ čila škodljiva praksa, da se o izmed oblik upravljanja v šol­ razum o oporiščih je samo en element vanje. ministru za gospodarstvo. tomobila, v zaostrovanju odnosov med važnih zadevah dogovarjajo stvu nekaj ni v redu. Komisi­ v razvoju odnosov v atlantski skupnosti. Bonnom In Vzhodom pa je bil storjen Nadaljnje prenašanje sred­ na ožjih sestankih predstavni­ ja je bežno ugotovila, da kak Slišati je čedalje več govoric, da na­ Kritiki tega ukrepa poudarjajo, da ni stev in funkcij okraja na ob­ kov delavskega sveta, sindi­ šolski odbor obstaja že tri in meravajo ZDA decembra na zasedanju zadal hudega udarca vzhodnonemškemu še en korak... čine ni odvisno zgolj od spre­ kalne podružnice, organizacije celo štiri leta, ne da bi bile v memb v predpisih, temveč Zveze komunistov in drugih tem času nove volitve. To ni predvsem od jasne politične organizacij v podjetju. Ko samo v nasprotju s predpisi, usmerjenosti, ki ne sme dovo­ pozneje o tem razpravljajo marveč pomeni hkrati tudi liti omahovanja, ali bi ali ne organi delavskega samouprav­ zoževaino težnjo, ki ovira, da bi. Za to pa ni dovolj samo ja­ ljanja, se sklicujejo na dogo­ bi se skozi oblike družbenega sen koncept pri okraju, mar­ vor političnih organizacij. Tu­ upravljanja v šolstvu zvrstil Za nadaljnjo decentralizacijo javne uprave več je potrebno, da se tudi di če bi v resnici šlo za stali­ širši krog državljanov. Bežna komune kadrovsko in druga­ šče zavestnih političnih sil — analiza dela šolskih odborov V soboto, 22. oktobra, je bil nostmi tudi v delitvi narodne­ odločno izrekli za nadaljnjo povedano, ustanovili Klub di­ če krepijo ter se s poglablja­ v tem primeru gre za dogovor pa tudi kaže, da je bila ka­ v Dolenjskih Toplicah usta­ ga dohodka. Menila je, da decentralizacijo javnih služb. plomantov Višje upravne šole njem demokratičnega organiz­ posameznih predstavnikov — drovska izbira v mnogih pri­ novni občni zbor Kluba diplo­ okraji zadržujejo določene pri­ Pri tem so posebej podčrtali, LRS, sprejeli njegova pravila ma usposabljajo za nove in se ga je moč uveljavljati na se­ merih prepuščena zgolj upra­ mantov Višje upravne šole LR stojnosti, ki pripadajo komu­ da mora decentralizacija zajeti ter izvolili upravni in nadzor­ večje dolžnosti, ne samo pra­ ji delavskega sveta le po de­ viteljem šol. Tako izbran sol- Slovenije. Mimo diplomantov nam. Okraji naj bi nudili ko­ tudi pristojnosti pri delitvi do­ ni odbor. Popoldne so udele­ Vzv vice. Vloga okraja kot skup­ mokratični poti, preko članov dob^al. °5 te šole so občnemu zboru pri­ munam le strokovno pomoč, hodka, pri investicijah in osta­ ženci zbora napravili izlet na nosti komun pa bo seveda tu­ delavskega sveta, ne pa s skli­ za svoje delo večkrat v vod­ sostvovali tudi predstavniki vse operativne naloge pa naj lih zadevah družbene samo­ partizanski Rog, zvečer pa je di se naprej izredno pomemb­ cevanjem na sklep katerekoli stvu šole kot pa pri političnih Sekretariata za občo upravo bi prepustili komunam. uprave. Skratka, pojem samo­ bila v Dolenjskih Toplicah pr­ na pri usmerjanju in vsklaje- politične organizacije. organizacijah in državljanih. LRS, Inštituta za javno upra­ Tovariš Slavko Drčar je go­ stojnosti je treba v celoti po­ va seja novo izvoljenega u- vanju razvoja ter nuđenju Tudi oblike obveščanja čla­ Komisija je v okrajnem me­ vo LRS, Višje upravne šole, voril o nagrajevanju po delu kazati v praksi. pravnega odbora in družabna vsestranske pomoči zlasti ka­ nov delovnih kolektivov o vseh rilu že izdelala analizo izku­ okrajev Novo mesto, Celje, tudi v javni upravi. Poglavit­ Na tem občnem zboru so, kot prireditev za vse udeležence. šenj iz dosedanjega dela sta­ drovsko > šibkejšim občinam. problemih podjetij ne ustre­ Ljubljana in Nova Gorica ter na ovira za pravilnejše nagra­ Komisija za družbeno zajo več nastajajočim novim novanjskih skupnosti, ki raz­ drugi. jevanje je naš uslužbenski si­ upravljanje pri okrajnem od­ odnosom. Zaradi tega so v ne­ kriva nekatere splošne zna­ stem, ki omejuje pravice or­ čilnosti iz skupne poteze za V poročilih in razpravi so boru SZDL bo v sodelovanju katerih podjetjih pričeli izda- ganov javne uprave pri reguli­ ves okraj. O ugotovitvah ana­ se udeleženci dotaknili več pe­ ranju prejemkov svojih usluž­ lize je tudi že razpravljal ple­ rečih zadev s področja javne bencev. Poudaril je, da je od Dopisna šola TEDENSKJ NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED num okrajnega odbora SZDL. uprave. Tovarišica Ančka Ko­ — Zdaj pa bo potrebno, da vic je v poročilu obravnavala nagrajevanja v veliki meri od­ bodo občinske komisije za potrebo nadaljnje decentrali­ visno uspešno delo javne u- zacije javne uprave. Pri tem prave. Kot v gospodarskih or Teden je bil bogat dogodkov in vsi terjajo prostor v našem družbeno upravljanje še pred v Ljubljani je naglasila, da se pri nas ob­ ganizacijah je potrebno tudi v pregledu. Vendar zaradi odmerjenega prostora ne bomo posegli plenumi občinskih odborov SZDL stvameje proučile likuje komuna kot steber druž­ javni upravi uvajati nagraje­ razpisuje vpis po vseh dogodkih, pač pa vam bomo posredovali nekaj misli o vanje po storilnosti, za kar je probleme stanovanjskih skup­ benega samoupravljanja, zato v L letnik dopisne ekonomske srednje lole, razvoju kmetijstva pri nas. Tudi o tem je namreč govoril tova­ je trebs pospešiti prenos pri­ potrebno najti ustrezni sistem riš Edvard Kardelj na velikem zboru • Valjevu, kjer so odkrili nosti In s tem prispevale k v dopisno administrativno Bolo, uspešnejšemu delu plenumov. stojnosti >z okrajev na komu­ ocenjevanja delovnega mesta. spomenik borcem revolucije. Mimo tega je tovariš Kardelj Znatne razlike med prejemki v I. in n. stopnjo dopisne splošnolzobraZevalnr iole fr. ne hkrati z ostalimi pristoj- govoril tudi o perspektivnem nacrtu, ki ga bomo sprejeli v uslužbencev v gospodarskih or­ (osemletke), letošnjem letu. O tem so razpravljali tudi na nedavnem plenu­ ganizacijah in uslužbencev v V I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški al| Italijanski mu Socialistične zvo naslednji: 1. šivalni stroj »B»* Dejstvo, da posamezne organizacije niso izpolnile obveznosti, i/,at«, 2. kompletna kuhinjska »SLOGA« v Sevnici »Grad Otočec« oprava, S. moško kolo, 4. ion­ so jih sklenile z kooperanti, je tu In tam sprožilo razpravo Trgovskega pomočnika, visoko­ sko kolo 5. radioaparat, ** se splača sodelovati z zadrugo. Čeprav morajo kmetje upo- kvalificiran ega v železninarski kevati prehodne težave, je vendar jasno, da morajo zadruge stroki, sprejme Trgovsko podjetje moSka ročna ura. 7. f«n»k» jezpogojno izpolniti obveznosti, ki so jih podpisale. To je na drobno in debelo »Sloga- v OTOČEC ročna ura H kamgarn ca W°" jtoireč osnova, na kateri se bo lahko kooperacija v prihodnjih Sevnici. Placa po tarifnem pravil­ Sko obleko, 9 dese! vreB* ce­ niku in po storilnosti. Ponudbe menta. 10 štedilnik »Goranu, **• fih še bolj razvijala. pošljite na upravo podjetja. štedilnik »Goran«. 12. divfcfi* «

»•MlIBBBIMfflilM^ Brežicam se obeta veleblagovnica Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnjac bo preuredilo poslo­ Ob prazniku valnico l z vsem 130 kvadiraitnili metrov velikim prodajnim prosto­ rom v sodobno prodajalno živil. Novi prostori bodo opremljeni ln preurejeni tako, da jih bo mo­ goče pozneje, ko bodo dani po­ brežiške občine goji, brez večjih stroškov pre­ urediti v samopostrežno trgovin no. v letu 1962 bodo vso stavbo, Tokrat bomo v Brežicah že sedmič imeli dvig živinoreje, ki je pomembna kmetij­ v kateri je zdar; poslovalnica 1, ob črnski praznik. Ob tem se spominjamo ska panoga v naši občini. To še tembolj, preurediiai v trgovsko niso. S pre­ zidavo upravnih prostorov v pr­ časov, ki so bili za naše ljudstvo najtežji. ker velike površine vinogradov v naši vem nadstropju bodo pridobili 4 To so bili dnevi nemške okupacije, ko občini spričo njihove starosti in izčrpa­ nove prodajne oddelke, izmed je fašizem hotel s silo iztrebiti naš ži- nosti našemu kmetovalcu ne dajejo več katerih bo vsak veliifc po 70 kva­ dratnih metrov, skupna površin« velj, s tem da je iz spodnjeposavskega primernega dohodka. Tako pot bo treba prodajnega prostora v novi vele­ področja izseljeval naše ljudi. Pretežna nadaljevati, če hočemo, da bo naša kme­ Nova šola v Bojsnem ima pravtako dve učilnici; slovesno jo bodo izročili svojemu namenu blagovnici pa bo 470 kadratnih večina občanov je morala v koncentra­ tijska proizvodnja dajala vedno več druž­ metrov. Prizadeven kolektiv na­ cijska taborišča, njihove domove pa so nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri dopoldne merava načrte uresničiti z last­ bi, in če hočemo, da bodo našim kmetoval­ nimi sredstvi in s pomočjo in­ naselili okupatorjevi privrženci. cem njihova gospodarstva nudila dobro vesticijskega sklada občine Bre­ Odpor našega ljudstva je v tistih dneh plačilo za vloženo delo. zice. rodil vsesplošno oboroženo vstajo proti Letošnjemu praznovanju občinskega okupatorju in njegovim pomagačem. Že praznika daje še poseben pomen dejstvo, Trdni temelji kmetijstva v prvih dneh tega plemenitega osvobo­ da proslavljamo 15. obletnico osvoboditve dilnega boja je bila na našem območju in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Občina Brežice je dolgo stv tem bodo pospeševali tudi! pro­ razvoj družbenih dejavnosti ln Izobraževalni center ustanovljena partizanska enota »Brežiška V teh desetih letih smo dosegli velike us­ lit na križpotju, ko je bilo tre­ izvodnjo v zasebnem sektorju za državno upravo porabili le četa«. Bila je in bo ostala poznejšim ro­ pehe v družbenem upravljanju in v izpol­ ba odločiti, kam usmerjati raz­ s pomočjo že ustaljene o^.Lke toliko sredstev, da bo zagotov­ in delavska univerza dovom vsetal zgled in vodnica v bodočnost. njevanju proizvodnih načrtov. Plačevanje pogodbene proizvodnje, hkra'.l ljeno njihovo osnovno delova­ Datum njene ustanovitve smo si izbrali po učinku se vedno bolj uveljavlja. S voj gospodarstva. Industrija je Izobraževalni center v Tovarni pa bo ObLO Izdajal vedno no­ nje. Investicijske sklade pri ob­ pohištva v Brežicah že dobro de­ za naš občinski praznik. skupnimi napori vseh delovnih ljudi si le slabo razvita, zato je ra­ zumljivo, da so investicijska ve in nove odloke, ki bodo čini pa bodo uporabljam ra- luje saj ;e med najboljšimi T Če se ob letošnjem praznovanju občin­ gradimo pot do boljšega življenja. Razme­ kmetijsko proizvodnjo nedru-ž- okraju. Ker center še nima do­ roma slabo gospodarsko stanje naše ko­ sklad: prešibki in. ne zadoščajo zumneje kot doslej. Vse preveč volj izkušenj, Delavska univerza skega praznika ozremo na uspeh našega ?,a hitro industrializacijo. Ker benega sektorja pospeševal'. so jih drobili na majhne zne­ Brežice pa jih je lani z uspešnim dela v minulem letu, lahko z zadovolj­ mune nam še posebej narekuje, da pov­ deiom pridobila dovolj, so se dlQ» v Tretja naloga je obnova vino­ ske, ki niso dajali zaželenih re­ sod tesno sodelujemo pri izgradnji naše je živelj občini pretežno govorili za koristno sodelovarc*. stvom ugotovimo, da smo dosegli omembe gradov; z njo bodo pričeli ia]- zultatov. Odslej bodo pri »i- vreden napredek na vseh področjih druž­ komune. Prav v letošnjem letu smo nare­ kmečki in ker so pogoji za raz­ Delavska univerza pomaga izo­ prej na Bizeljskem. vestiranju temeljito precenili braževala, centru na metodolo­ benega življenja. Prizadevanja za izvršitev dili korak naprej v združevanju naporov voj poljedelske, živinorejske, gospodarnost vsake naložbe 'n škem in organizacijskem področ­ nalog iz družbenega gospodarskega načrta za boljše gospodarstvo v občini, saj smo vinogradniške pa tudi sadjar­ Naštetim smernicam bos:a ju Izobraževanja, center pa doto- gredo h kraju in predvidevamo, da bomo od razpoložljivih sredstev posameznih ske proizvodnje dokaj ugoin!, podrejena petletni perspektivni raje v manjše število objektov oa vsebino in potrebe izobraževa­ so se odfločili za kmetijstvo načrt in družbeni načrt občine investirali večje zneske, ki se nja v podjetju ter hKratij skrbi naloge opravili do dneva republike. Trdno podjetij združili skoraj pedeset odstotkov. za predavatelje. Letos so doseglj računamo tudi s tem, da bomo letošnji Tudi na kultumo-prosvetnem področju Občina Brežice je bila zato pr­ za prihodnje leto. Ker je sred­ bodo hitreje vračali. že zelo lepe uspehe pri izobra­ družbeni plan v glavnem izpolnili do kon­ smo kljub težavam dosegli precejšen na­ va v okraju, ki je sprejela od­ stev zelo malo. bodo lahko ze M. J. ževanju na delovnem mestu. ca leta. predek pri izvajanju šolske reforme, pri lok o agrominimumu v travni- S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, strokovni vzgoji kadrov, izobraževanju šrvu. S tem so ustvarili trden da smo v kmetijski proizvodnji dosegli odraslih itd. temelj za razvoj živinoreje. očiten napredek. Znatno povečanje pro­ Ob koncu je treba poudariti, da nam Ko smo pred leti pričeli vse Bizeljsko: obnova vinogradov izvodnje smo dosegli pri proizvodnji krme. doseženi uspehi na eni strani, obstoječe odločneje uvajati nove. sodob­ Prvi v Sloveniji smo sprejeli spomladi stanje pana drugi strani narekuje, da mo­ nejše načine proizvodnje. Je Kmetijski obrat zadruge Bi­ ln tramovje za žične opore, ra­ ničevali postopoma. Ker bo 1960 odlok o minimalni agrotehniki na ramo pri nadaljnjem delu naše sodelova­ pričel rasti pomen kmetijske zeljsko usmerja svojo proizvod­ čunajo, da bo obnova hektara klet podzemna — gradili jo bo­ travnikih in $ tem zaorali ledino. Naši nje nenehno krepiti za uspešno rast osnov­ proizvodnje. Danes je ne oce­ njo razen v vinogradništvo tu­ veljala mnogo manj od 1,300.000 do v hrib — jo bodo nato lahko kmetovalci so potrosili na 2200 ha travni­ ne celice družbenega, gospodarskega in njujemo več fcot manj pomemb­ di v živinorejo, ker potrebuje­ din, kot bi stala sicer. Zasebn'. širili v nadstropja ter v levo kov nad 1100 ton umetnih gnojil. To se političnega življenja — naše komune. no in celo nepridobitno, kar še jo za gojenje vinogradov hlev­ vinogradniki lahko dobe kredit In desno. M. je že v letošnjem letu bogato obrestovalo, Kolektivom v gospodarskih organizaci­ pred nedavnim ni bil ravno re­ ski gnoj. 90 glav živine, kolikor le v višini 60 odstotkov potreb­ saj se je pridelek sena povečal od 15 do jah in vseh javnih službah ter vsem prebi­ dek pojav. Nedvomno pa dobro se- jo redili doslej, je zadoščalo nih sredstev; več kot bodo za­ »VINO« v Brežicah fe 20 q na hektar. Tudi kvaliteta sena se je valcem občine Brežice čestitam za občin­ organizirana kmetijska proiz­ za gnojenje 32 ha vinogradov. sebniki prispevali zdaj, lažji bo izpolnilo letni plan izboljšala. To je bil napreden ukrep naših ski praznik in jim želim v nadaljnjem delu vodnja.' prav zaradi takšnih Ker je predvidena obnova no­ nato obračun. Zadruga ponuja kmetovalcev v prizadevanjih za dosego veliko uspehov. ocen iz preteklosti, zahteva še vih 50 ha vinogradniških povr­ Podjetje >Vino Brežice« je že sredstva za obnovo vinogradov 7. oktobra doseglo in preseglo večjih donosov v kmetijski proizvodnji. Miroslav Kamb ič danes znatne napore in velika šin na področju Drenovca in že več let, med vinogradniki svoje nailoge v družbenem načrtu Ustvarjeni so torej pogoji in osnova za predsednik ObLO Brežice truda, preden se pokažejo prv Jeneževe gorce, že zdaj raz­ pa doslej ni bilo pravega spo­ za leto 1960. Ko so odposlali 45 vagonov vina za Belgijo, so te sadov1!. mišljajo v povečanju živinore­ razuma, čeprav so se predvsem naloge dosegli in celo že pre­ je. Kmetijski obrat zadruge segli. Občin! Bre.žice j« preostala ti. ki imajo že izčrpane vino­ torej le ena izbira: krepiti in­ zato preureja dva hleva, enega grade, za obnovo navduševali. dustrijo in gospodarske organi­ za 70 glav in drugega za 50 Peronospora prizadene bdzelan- Oddelki za odrasle imajo zacije kolikor jih je, .največ glav goveje živine. V obeh hle­ skim vinogradnikom vsako leto dovolj slušateljev skrbi pa posvetiti hitrejšemu vih bodo živino privezali ša veliko škodo, ker z ročnim V Brežicah ;e letos zanimanje Prisrčne čestitke! razvoju kmetijstva, ki bo ne­ letos. škropljenjem ne utegnejo vsega za izobraževanje v oddelkih za pravočasno poškropiti. V ob­odrasle na osemletkah mnogo dvomno prav tako kot Industri­ Načrti za obnovo 50 ha vino­ večje kot je bilo lani. Odprli so V sredo, 2. novembra, bodo ga zaslišali iandarji, petkrat ZKS, član OLO Novo mesto, ja, pričelo kmalu bogato vra­ gradov so že pripravljeni li novil j enih vinogradih boido to že dva takšna oddelka na brežit številni tovariši iz revolucije, pa na takratnem srezu. član okrajne in republiške čati sadove vloženih sredstev tudi revizijska komisija jih je delo opravljali s stroji, zato bo ški osemletki, oba pa imata do­ Ob prihodu okupatorjev v skupščine Zavoda za soc. za­ škoda peronospore zna eno volj slušateljev ki pouk redno prijatelji, znanci in drugi Da bi pospešili razvoj kme­ že odobrila. Brez ozira na sek­ obiskujejo in se prizadevno uči­ ljudje stisnili roko našemu naše kraje je Martin že prve dni varovanje itd. Čeprav je zelo tijstva, so se odločili za troje: tor lastništva bodo obnavljali manjša. jo. Zaradi res velikega zanima­ našel svoje mesto; vedel je, zaposlen, še vedno najde čas, ekonomsko krepiti kmetijske 50 ha površin na Drenovcu In nja delavska univerza le stežka kaj nas taka in bil je med pr­ da se pomeni z vsakim borcem Novo vinsko klet za 600 na­ zadošča vsem potrebam te vrste zadruge, ki morajo postati to­ Janezovi gorci. Najnaprednejše izobraževan; a. Oddelki za od­ vimi organizatorji upora na in občanom, ki pride k njemu. liko sposobne, da bodo poveče­ vinogradniki so na to že pri­ gonov vina bodo gradili 'la rasle že uspešno delujejo ali pa Krškem polju. O tem priča Predanega revolucionarja in vale družbeno proizvodnjo na stali in tudii zadružni svet je Gradišču, Načrt za gradnjo je bedo še odprti, ker Je dovolj spomenica iz 1941, že julija borca za novi svet je zaradi zelo uporaben zato, ker ga je prijavljencev tudi na osemletkah svojih obratih, ki naj počas: že sprejel sklep o obnovi. Ker v Veltiik Dolini, v Cerkljah in na 1941 pa je bil sprejet v Ko­ velikih zaslug v NOB naše preraščajo v nekakšne kmetij­ bodo mnogi vinogradniki poma­ mogoče uresničevati v več Bizeltskem, munistično partijo. Vsa vojna vodstvo večkrat odlikovalo: ske kombinate. Vzporedno s gali z delom, dali hlevski gnoj etapah. Zaenkrat imajo Izdela­ leta in po osvoboditvi je imel Martin ima Red bratstva in ne načrte za klet. ki bo lahko razne vodilne funkcije v orga­ enotnosti 11. stopnje, Red za sprejela 200 vagonov vina i-n NAROČITE SI nih ljudske oblasti in v poli­ hrabrost in Red zaslug za na­ tudi ta načrt bodo lahko ures­ DOLENJSKI LIST! tični organizaciji. rod III. stopnje. Med vsemi, Po osvoboditvi ga srečamo ki ga poznajo — in teh je na različnih odgovornih me­ povsod v okraju, posebno v stih: bil je sekretar okrajnega Spodnjem Posavju zelo veliko komiteja KPS v Krškem, član — je tovariš Grega priljub­ Spored prireditev ob občinskem okrožnega ljudskega odbora v ljen, visoko spoštovan in drag Novem mestu, kontrolor re­ tovariš! Vsi mu zato želimo ob publiške kontrolne komisije 50-letnici življenja še mnogo prazniku v Brežicah in pod. Zdaj je podpredsednik zdravja, zadovoljnih in sreč­ ObLO v Brežicah, član občin­ nih let v socialistični skupno­ ČETRTEK, 27. oktobra: ob 19.30 slavnostna akademija v skega in -okrajnega komiteja sti! počastitev občinskega praznika; ob 20.30; otvoritev vinske razstave v Domu JLA, ki bo odprta do vključ­ no nedelje, 30. oktobra Martinu Baj cu-Gregi, 10 milijonov so prispevali sami PETEK, 28. oktobra: ob 7. uri: budnica; ob 9. uri:^lav- ki bo ta dan stopil v drugo nostna seja občinskega ljudskega odbora; ob 10.30: polstoletje svojega plodovitega Po predračunu bi veljal vo­ vati kar 10 milijonov dinarjev, komemoracija pri spomeniku padlih borcev Brežiške življenja. Na ta dan pred 50 dovod v vaseh Bojsno, Mrzla- tako da je Občinski ljudski od­ čete na kolodvoru; ob 10.45: odhod motoriziranih pa­ leti se je rodil Martin kot sin va vas in Čatež 14 milijonov bor Brežice dal le 4 milijone. trulj — nosilcev vencev k spomenikom padlih borcev; revnega podeželskega obrtni­ dinarjev. V Mrzlavi vasi je Novi vodovod bo za vse vasi ob 15. uri: otvoritev nove Sole v Mrzlavi vasi ka na Gmajni pri Raki. Doma predviden le za šolo. Prebival­ velika pridobitev, saj bo voda, se je izučil čevljarske obrti, ci vseh omenjenih vasi so ki bo pritekla iz pip, mnogo SOBOTA, 29. oktobra: ob 14. uri: otvoritev vodovoda na nato pa delal vse do odhoda v krepko priskočili na pomoč. bolj zdrava in čista kot ona v Čatežu partizane. Leta 1940 je odprl Krajevni odbori in Socialistič­ studencih, ki jo skali vsaka NEDELJA: 30. oktobra: ob 10. uri: otvoritev nove šole na svojo delavnico v Kostanjevici na zveza so uspeli z dobro or­ nevihta, pa tudi gospodinje Bojsnem kot zaključek slovesnosti ob občinskem na Raki. Že leta 1933 pa je ganiziranim prostovoljnim de­ bodo rešene napornega prena­ Nova šola v Mrzlavi vasi ima dve učilnici. Odprli jo bodo In prazniku začel politično delati. Sodelo­ lom, — prebivalci so sodelovali šanja polnih vađor in škafov. izročili tamošnji mladini jutri, 38. oktobra, ob treh popoldne val je v takratnih naprednih pri izkopu jarkov, pri zasipa­ (Foto: Lojze Kastellc) organizacijah. Ni čudno, da so vanju in opravili številne vož­ ga leta 1936 za štirinajst dni nje z vprežno živino, — prispe- zaprli v ljubljansko šempetr- ajfco vojašnico zaradi organizi­ ranija demonstracij proti are­ Ne recite: »0 našem krofu MLADINA BRE«ISKE OBČINE ZA LETOŠNJI MESEC TEHNIKE tacijam nekaterih tovarišev in proti režimski dejavnosti. Tu­ pa nikoli nič ne piše«; raje di kasneje so ga večkrat pre­ se odločite in nam napišite, ganjali; dvaimdvajsetkrat so kaj je pri vas novega! Mlada volja si je utrla pot Sedaj, ko pišem članek o njih pri­ kega kmečkega proizvajalca — kako silski (25), tamburaški (T), prirodo­ skrbi In odgovornost. Nekateri od­ zadevnosti in imam pred seboj po­ proizvesti čimveč in čim ceneje. De­ slovni (91), Čebelarski (34), risarski redi so delali v družbeno koristnih ročila o delu šestnajstih osnovnih jansko tu ne moremo govoriti t (34), strelski (25) in krožek prve po­ akcijah kot so pogozdovanje, pomoč šol, imam v mislih vseh 3209 učen­ »finančnem uspehu«, saj so mlade moči (15). kmetijski zadrugi, pri komunalnih cev, pionirjev in pionirk, ki sem jih roke res še mlade in šibke, toda o Dejansko sem tu res skopo našte­ debli in lepšanju okolice. srečava! na šolskih vrtovih, na nji­ moralnem uspehu že lahko govori­ Glede patronatov ne morem najti vah in novih nasadih, na športnih val krožke In številke, toda v teh mo. VnovČenih je bilo mnogo kme­ številkah je skritega toliko dela in pohvalne besede, niti je ne morejo igriščih, v delavnicah In šolskih ku­ tijskih pridelkov; nekaj je šlo za­ najti pionirji. Formalnost pri pre­ hinjah — na žalost ne na prireditvah dobre volje, da želim, da prav vsi drugi za strojna dela in semena ter pionirji občutijo svoje zadovoljstvo, vzemanju patronata nad pionirskim — se želim dotakniti njihovih misli gnojila, drugo pa za šolske kuhinje. odredom daje kaj malo poleta mla­ In jih prenesti staršem, učiteljem, ko vedo, da so všteti v te številke, Tako so v 7 šolah pripravili za zi­ prav takšno zadovoljstvo, kot so ga dim. Vemo pa dobro, da so pionirji družbenim organizacijam, posebej mo okrog 480 litrov sadnega, grozd­ skromni in da bi znali Tpošt-nati PODRUŽNICA NOVINARSKEGA patronatom, sploh vsem, ki jim je doživljali ob vse mogočih priredit­ nega in ribezovega soka, 470 kg mar­ vah s širokimi programi vse od pr­ tudi najmanjšo pomoč — pa tudi DRUŠTVA SLOVENIJE V NOVEM mnogo do gospodarskega napredka melade in 270 kg razne konservirane moralno pomoč, ki smo jo tudi po­ občine in vzgoje otrok. vih prazničnih dni (občinski praznik, MESTU BO PRIREDILA S SODELO­ zelenjave. dan republike, novoletna jelka, Pre­ grešali. V mnogih odredih so poma­ VANJEM OBČINSKEGA IN KRAJEV­ Vključeni v tekmovanje, so se pi­ šernova proslava, pustna povorka, gali tudi starši otrok (dovoz gnoja« onirji in pionirke pod vodstvom svo­ V vseh ostalih šolah, kjer so bili NEGA ODBORA SZDL IN ODBORA pogoji za ustanovitev pionirske za­ Zupančičeva proslava, dan žena, pomoč z nasveti). jih učiteljev lotili izpolnjevanja za­ praznik dela, praznik mladosti), tja Prikazal sem le delček tistega, če­ LMS NOCOJ OB 19. URI NA BIZELJ­ črtanih programov. Čeprav so bili druge težji, so pionirski odredi de­ lovali v, skoraj bi rekel, »neštetih do zaključne šolske proslave, kjer so mur pravimo - uspeh. Pionirji in SKEM V DVORANI ZADRUŽNEGA programi ponekod pogumneje zastav­ bila razstavljena dela tehničnih krož­ pionirke so dokazali, da so voljni ljeni, ponekod pa skromneje, kar je krožkih«. No, vendar sem jih pre­ DOMA štet in ugotovil, da je bilo dejavnih kov. delati v takšnih akcijah, toda potre­ v glavnem odsev pogojev, v katerih bujejo pomočnike in svetovalce, po­ 28 krožkov. Številna so bila športna srečanja dela šola, so bili v glavnem izpolnje­ moč in priznanje. in tekmovanja v odbojki, rokometu, ni In v mnogih odredih tudi preko­ V delo krožkov je bilo vključeno Ne nameravam hvaliti posamez­ račeni. 88 °/o vseh pionirjev ali 2.855 od 3.209. badmintonu, svečano je bilo sode­ lovanje na »Zletu bratstva in enot­ nih odredov — res je, vsak je delal: Pionirski odredi so delovali izven V krožke je bilo vključenih 3.917 pi­ eni z večjim, eni z manjšim uspe­ šolskega programa in časa na raznih onirjev in pionirk, kar pomeni, da nosti«- v Novem mestu in aktivno so­ delovanje v Titovi štafeti. hom. Pohvalo zaslužijo vsi pionirji sektorjih. Pionirski odredi, kjer so so mnogi delovali v dveh ali več tam od Pečic, Sromelj, Pisec, Globo­ bili pogoji za ustanovitev pionirske krožkih. Najštevilnejši so bili pev­ V vsem tem naštevanju je nešteto kega, Artič, Brežic, Bušeče vasi, Cer- zadruge, so letos prvič pridelovali ski (545 pionirjev), dramatski (434), veselih in razburljivih trenutkov, od kelj, Skopic, Čateža, Velike Doline* na lastni zemlji. Nastali so prvi na­ šahovski (295), športni (427), tehnični prireditev In nastopov ter športnih Dobove, Kapel, Stare vasi, Bizeljske- sadi. Zadruge so delovale v naslednjih (256), vrtnarski (401), kmetijski (224), tekmovanj do pogledov na končne ga tja do Orešja, izdelke lutk, krmilnic, valilnic, risb šolah: v Globokem, Artičah, Srom- modelarski (128), in fotokrožek (112). Za njih delo so pripravljene itd. tja do značk II. in III. stopnje Ijah. na Bizeljskem, Dobovi. S tem Po številu manjši (in tudi samo po skromne nagrade v Novem mestu. pri prometnih krožkih. Sodelujejo novinarji Dela, Dolenjskega lista in RTV Ljub­ pa ni rečeno, da je bila možnost dela določenih šolah) so delovali literarni Društvo prijateljev mladine in pri­ ljana, predstavniki domačih kolektivov in javnega življenja. v zadrugi le v teh šolah. Razen tega. krožek (78 pionirjev), recitacijski (42). Šolski vrtovi so lepše in bogatejše stojne organizacije pa bodo t kusale da so se v pionirskih zadrugah pio­ folklorni (73), prometni (228). biolo­ V zabavnem delu programa nastopajo domači godbeniki. Na zacveteli v mnogih šolah — lahko pa najti sredstva, ki razveseljujejo in nirji prvir srečali z zadružnimi trak­ ški (18). krožek rejcev malih živali bi še lepše. To moramo priznati. Bile grejejo tako kot pohvala in topla programu: fotoreportaža, nagradno žrebanje, humor ln zadnje torji in drugimi stroji, so tudi prvič (14), godbeni (5), knjižničarski (29), so organizirane dežurne službe, pri obutev in obleka. lutkarski (90), filatelistlčnl (20), ga­ Vstop prost. občutili vprašanje, ki spremlja vsa­ katerih so prišle do izraza tiste male Inž. Mile Pletera«

• 4 DOLENJSKI LIST štev. 43 (553)

ske stavbe, ki so jih zgradila Mladinska politična Solo •odjetja, ustanove in občina. v Novem mestu Se in še bi lahko naštevali, a naj bo dovćlj to. kar smo V širokem programu idejno* e povedali, čeprav je vse na- vzgojnega dela z mladino za­ •teto le droben izrez velikega vzemajo važno mesto večerna lela, ki smo ga opravili letos. miadinske šole. ki s svojim pro­ Najbrž mnogih stvari nismo gramom pomagajo, da slušate­ •pazili, saj je utrip življenja lji pridobijo potrebno znanja. ako nagel! Uspehi, ki so jih Organizacija teh šol zahteva s složnimi napori dosegli obča­ precej truda. Mladinska vod­ ni novomeške občine, pa so ta­ stva so se naslonila na ideolo­ ko veliki, da si lahko ponosni ške komisije pri Občinskih estitamo za letošnji občinski m tejih Zveze komunistov Jn -raznik, ki je hkrati tudi praz- da občinske ljudske univerze, velikih delovnih zmag. k: bodo lahko pomagale zlast' pr: Izbiri predavateljskega ka­ Miloš Jakopec dra. Trenutno kaže. da se bo v kratkem začela mladinska šola v Novem mestu, ki bo v glav­ nem zajela mladino iz delovnih kolektivov, ki se zelo zarvzema za to šolo. Sd, življenje smo dali, vse smo žrtvovali, kot v MLADINCI! težkih sta dneh nam veleli dolžnost in zavest. Občinski komite LMS No^o mesto prosi vse mladince, ki želijo obiskovati večerno poli­ svetli V vas dalje živimo, ker vaša vseživa smo vest. tično šolo, naj se zglasijo na (NAPIS NA Občinskem komiteju LMS No­ vo mesto, kjer bodo dobili vsa SPOMINSKI Vse dni naj bo z nami, spomin naj vam drami, PLOŠCI V VEZI potrebne informacije. HEROJEV Hkrati obveščamo vse, ki se V NOVEM da misli, ki zanjo smo umrli, ostane vsak zvest. zanimajo z« mladinske značke, MESTU) da jih imamo dovolj na zalogi poti uspehov — cena 50 dinarjev. Občinski komite LMS Novo mesto Leta 1956 smo pripravljali odstotkov več kot lani smo na­ letošnjega leta z doslej neslu- proizvodmje in kljub črnogle­ Za mladi rod, za gospodinje petletni perspektivni plan. »Ta­ redili v tričetrtletju v vseh pa­ tenim delovnim poletom in ve­ dim napovedim dvomljivcev in matere ko velike naloge, to je vendar nogah; kmetijstvo družbenega likimi napori izpolnjevali na­ dosegle večji bruto proizvod neizvedljivo!« smo govorili, ko sektorja celo za 113 odstotkov, loge družbenega načrta. kot kdajkoli doslej. Razvoj je Zapustimo tovarniške dvora­ smo prelistavali zajetni zvezek, industrija za 44 odst., gradbe­ prerasel mnoge manjše zadru­ ne, kjer stoje v dolgih vrstah prebirali številke in, čudeč se, ništvo pa za 37 odst. več kot v Trgovina v novi obleki ge, ki niso bile sposobne živeti; stroji, izognimo se zdaj po­ vzdihovali. Ko smo pripravlja­ enakem razdobju lanskega leta, združile so se z večjimi, te pa ljem, kjer motorji traktorjev li družbeni načrt občine Novo Skoroda vse panoge se z več­ Trgovina se je že lani in zdaj laže zmagujejo vse nalo­ sopeč vlečejo pluge in si oglej­ mesto za letošnje leto, so se jim ali manjšim odstotkom predlani pričela odevati v no­ ge. Kmečki proizvajalci so že mo bližnjo okolico, svet, v ka­ dvomi še povečali. Sklenili smo uvrščajo k naštetim. vo obleko: po Novem mestu so spoznali prednosti sodobne pro­ terem živimo dan za dnem. izpolniti petletni plan v štirih pričele rasti sodobno opremlje­ izvodnje v kmetijstvu. Otresli Ali smo že pozabili? Letos letih. To je hkrati pomenilo ne poslovalnice v svetlih, za so se predsodkov, brez prepri­ opraviti haloge dveh let v Stroji v tovarnah nenehno oko privlačnih prostorih. Letos je Novo mesto dobilo lep, nov, čevanja posegajo po novih vi- športni stadion, ki bo še dolga enem letu! Mnogo trdih bitk s teko je bil storjen še večji korak v sokorodnih semenih, gnoje z tej smeri: dobili smo kar štiri leta zadoščal vsem potrebam posameznimi kolektivi je bilo Največji delež pri uresniče­ umetnimi gnojili in se radi telesne vzgoje. Na njem bodo treba izvojevati, preden so pri­ nove poslovalnice, ki so mestu poslužujejo kmetijskih strojev. vanju letošnjega družbenega v ponos: novo delikatesno tr­ merili svoje moči mladi in sta­ stali na predlagane naloge in načrta občine Novo mesto je ri športniki vsako leto od zgod­ načrte. govino, prodajalno Astra, ob­ V okviru kmetijskih zadrug prevzela industrija. Ta bo do novljeno poslovalnico Avtodeli rastejo zadružne ekonomije, na nje pomladi do pozne jeseni. Od takrat je poteklo komaj konca leta ustvarila za 7 mili­ in preurejeno Drogerijo. Sta­ njih se, čeprav še na soraz­ Ob stadionu je zrasla stavba 8 mesecev in že ugotavljamo, jard 658 milijonov din bruto rodavni novomeški Glavni trg merno majhnih površinah, pri­ s sanitarijami, prhami in z ob- Prizorček z asfaltiranja obnovljene ceste čez Gorjance. Ce dež da so bili dvomi neosnovani in proizvoda. Popolni podatki za odkriva v svojih nedrjih novo čenja blagovna proizvodnja v lačilnicami, skoraj enaka pa na ne bi tako zelo nagajal, bi se zdaj po lepi, novi cesti že lahko da je bil strah neupravičen. tr'četrtletje še niso zbrani, ven­ lepoto. kmetijstvu, ki bo kmalu zajela športnem telovadišču na Loki. vozili — no, pa tudi do tega ni več tako daleč. Zdaj z deli res Vrsta kolektivov bo že do 29. dar so naloge kljub števil­ hitijo in vsak dan je videti več črne »vijugaste kače«, ki sili novembra izpolnila proizvodne nim težavam uresničene. Indu­ v Gorjance ... strija motornih vozil je bila le­ tos predmet številnih razprav. OB LETOŠNJEM OBČINSKEM Proizvodna dvorana je pričela PRAZNIKU NOVEGA MESTA šele v marcu služiti namenu. Najboljši: Stopiče, Novo mesto Čeprav obratuje tovarna še vedno v zelo tesnih prostorih, in Šentjernej načrte. Bitka za družbeni načrt saj obsega ves njen prostor Letos spomladi se je v celi državi začelo tekmovanje pionirjev je pričela v vseh kolektivih že komaj desetino tega, kar imajo Ošriovnih Šol in mladih zadružnikov v raznih dejavnostih. Ocena te januarja, že od prvih dni le­ avtomobilske tovarne sicer, dejavnosti obsega: tošnjega leta so vsi trezno raz­ 1. sestavo programa dela in Izvajanje tega programa (ocen* proizvodnja kljub temu teče. 5 tbčk). S to zahtevo so sestavljavd tekmovanja hotela vzbuditi mišljali o velikih nalogah in Glavna naloga: osvojiti proiz­ zanimanje za delo in lastno sipodbudo za delo; jih hkrati sproti kar najbolj vodnjo treh avtomobilov na 2. merjenje aktivnosti dela na vseh področjih preko celega izpolnjevali. Uspehi prvega triT dan, bo letos uresničena. To­ leta, pri čemer Je treba predvsem upoštevati pogoje za delo (10 točk); 3. koliko pionirjev od celotnega števila šolarjev sodeluje pri četrtletja potrjujejo upraviče­ varna se bo nato razvijala v izvajanju programa (10 točk); nost napovedi, ki se nam je skladu s sredstvi, ki jih bo 4. obdelavo zemljišča (šolskega vrta), dežurstvo obdelave med zdela v začetku leta preveč družba vanjo vlagala. Nekda­ počitnicami, napravo nasadov na vrtu ali drugje, tople grede, če­ optimistična, namreč: da lahko belnjake, krmil niče za ptice pevke ln evidenco dela (skupaj 15 točk); nji podgorski kmet, ki je pred V nedeljo odprta nova šola v Zameškem pri Šentjerneju. Dve svetli učilnici sta postali dom 5 točk). S to zahtevo so se sta vi j a v ci tekmovanja hoteli vzbuditi petletni perspektivni načrt iz­ nedavnim znal obračati samo zameške in okoliške mladine (Foto: Lojze Kastelic) posestvom, kmetijskimi strokovnjaki, ugotovitev, ali so šole iskale polnimo že letos. motiko, proizvaja danes v no­ to pomoč (10 točk); vi tovarni svetle, lepe avtomo­ vse površine. Občinski ljudski Letos spomladi je v Novem «. vključevanje v družbeno koristne akcije: pogozdovanje, obi­ V Bršljinu so hkrati zrasla ranje hmelja, urejanje spomenikov in grobov padlih borcev itd. bile. nova trgovska skladišča, ki bo­ odbor je letos sprejel odlok o mestu začela delati pralnica ih (10 točk); Zaradi dobrega začetka: kemična čistilnica. Skoraj mi­ Tovarna zdravil Krka je le­ do močno omilila veliko po­ agrominimumu za pšenico in 7. spoznavanje naprednega kmetijstva z ogledi družbenih po­ do 36 odst. več kot lanil mogrede vam tam za mali de­ sestev in zavodov (10 točk); tos zelo povečala proizvodnjo, manjkanje skladiščnih prosto­ travništvo. Oboje je trdna pod­ Naši delovni ljudje so že od laga za bodoči še hitrejši raz­ nar operejo perilo in očistijo 8. ustanavljanje, delo in samoupravljanje pionirskih zadrug, saj jo je od lanskih 800 mili­ rov. Trgovina se specializira pri čemer Je poudarek na samoupravljanju (10 tockj; nekdaj polni ustvarjalne volje, jonov dvignila na 1 milijardo. in približuje potrošniku, kar je voj kmetijstva. obleko. Še nekaj časa, pa bo 9. dejavnost krožkov, število krožkov, število pionirjev, včla­ ne boje se naporov, le redko­ Ta proizvodni načrt so že iz­ obema le v korist. Razdrobljena / kmetijska po­ nov otroški vrtec v Kandiji njenih v krožke, delo krožkov in vodstvo krožkov po pionirjih kdaj omahujejo. Toda uspehi polnili, kolektiv pa se je ob­ sestva, ki so do letošnjega leta sprejel prve cicibane. Mamice (20 točk). letošnjega leta so zasenčili vse ne bodo več v skrbeh za njih, Navedena dejavnost hoče pionirje navajati k samostojnosti m vezal preseči plan za 300 mi­ V bogato klasje so zarezali le životarila, je prevzelo KGP Je poudarek predvsem na tem. To je vsekakor pozitivno. Sodimo pa, dosedanje. Kako to? Letos smo lijonov. Novo mesto. Na 2436 ha povr­ ne bodo jih več v jutranjih da Je morda premalo poudarka na ureditvi šolskih vrtov, nasadov pričeli družbeni načrt uresni­ kombajni šin se po načrtih kmetijskih urah vodile iz Kandije čez vse in dela na vrtu. Kljub tej pomanjkljivosti je pa z oceno deda po čevati z vso resnostjo že ja­ Obrat IEV v Šentjerneju je Kmetijske zadruge so letos strokovnjakov razvija načrtna mesto. Nova šola v Zameškem navedenih dejavnostih možno dobiti razmeroma ustrezno podobo letos povečal proizvodne pro­ dela pionirjev ta mladih zadružnikov na naših osnovnih šolah. nuarja, že prve dni leta smo oddale trgovsko poslovanje, ki proizvodnja, ki bo v prihodnjih je v zameno za temačne pro­ V novomeški občini se je od 30 šol prijavilo za tekmovanje povečali vse napore do skraj­ store. Rudniki nekovinskih jih je že vsa leta doslej močno letih zlahka zadostila vsem po­ store v nekdanji kmečki hiši JI šol (70 odstotkov). Za tekmovanje se niso prijavile osnovne SOie nosti, ne čakajoč »odločilnih rudnin Kremen pa so presegli hromilo. Z mnogo večjo vnemo trebam domačega tržišča in ponudila te dni učencem nove, v Podgradu, na Dolžu, v Brusnicah, Gaberju, na Drči, v Zameškem, vsa pričakovanja. Preselili so Smarjeti, Kartel je vem in Lazah. Iz tekmovanja so bue izločen« mesecev« konec leta, kot smo so se lotili svoje osnovne na­ razen tega prodajala svoje pro­ svetle učilnice, polne sonca in šole v Mirni peči ta Prečni, ker razen prijav niso poslale nobenega to delali vsa leta doslej. Po pralnico peska iz Novega me­ loge: pospeševanja kmetijske izvode tudi drugam. svetlobe. V Šentjerneju bodo poročila o delu. Občanska komisija za ocenitev dela pionirjev ta približni oceni (poudarjamo, da sta na Mokro polje in kljub začeli kopati temelje za novo mladih zadružnikov je te dni končala delo in so posamezne šole neugodnemu vremenu znatno dosegle od 100 dosegljivih, naslednje število točk: » je raje nižja kot višja), je šolsko poslopje, dograjeni del 1. osnovna šola Stopiče M točk družbeni bruto proizvod — presegli vse proizvodne naloge. šolskega poslopja v Smihelu 2. osnovna šola Novo mesto I. ta n 83 točk ustvarjen v občini do 30. sep­ Da ne pozabimo na nove obra­ pa bo omilil veliko pomanjka­ 3. osnovna šola Šentjernej 81 točk tembra letos, za 36 odstotkov te Iskre iz Kranja, ki bodo še nje šolskih prostorov v Novem 4. osnovna šola Birčna vas 71 točk Spored prireditev za 29. oktober, 5. osnovna šola Otočec . » 72 točk višji kot v enakem razdobju letos pričeli rasti v novem in­ mestu. 8. osnovna šola Smihel . 71 točk lanskega leta. Vsi pa vemo, da dustrijskem središču v Bršlji- 7. osnovna šola V avta vas 63 točk je bil že lanski plan kar moč­ nu! Ko bodo dograjeni, bodo praznik občine Novo mesto 8. osnovna šola Dolenjske Toplice ..... 62 točk dajali družbi 4 milijarde bruto Novi vodovodi 9. osnovna žola Skocjan 59 točk no »napet«, kot pravimo. Ze v 10. osnovna Sola Mali Slatnik 56 točk prvem četrtletju je bil družbe­ proizvoda na leto. Tam bo zra­ ČETRTEK, 27. oktobra: v Studijski knjižnici bo odprta Vas se vse bolj otresa za­ 11. osnovna šola Bela cerkev 55 točk ni načrt izpolnjen le za nekaj sla še tovarna ravnega stekla razstava »Izbor knjižnih novosti SK Mirana Jarca v ostalosti, električne žice, na­ 12. osnovna šola Orehovica 54 točk in tudi Novoteks bo znatno letu 1960 (odprta do 5. novembra). V DOLENJSKEM 13. pomožna šola Smihel 48 točk odstotkov niže, konec polletja pete med drogovi, ki si utirajo 14. onsovna šola Trška gora 47 točk so bili uspehi še ugodnejši, na povečal svoje prostore. MUZEJU bo odprta razstava: Novo pridobljeni pred­ pot preko hribov in dolin, pri­ 15. osnovna šola Soteska 45 točk koncu tričetrtletja ugotavlja­ Našteli smo le najpomemb­ meti v letu 1960 našajo tudi v oddaljene hiše 16. osnovna šolo Gor. Sušice 41 točk električno luč. Se več kot to: 17. osnovna šola Šmarješke Toplice 40 točk mo, da je že vrsta kolektivov, nejše, zato poudarjamo, da so PETEK, 28. oktobra: ob 20. uri v Domu ljudske prosvete: 18. osnovna šola Globodol 39 točk ki bodo te dni izpolnili naloge vsi delovni kolektivi v občini Drama SNG iz Ljubljane — Matej Bor: ZVEZDE SO novi vodovodi v Smarjeti, v 19. osnovna sola Grčavje 38 točk Skocjanu in v Dolenjskih To­ proizvodnega načrta. ZA 36 šli po enaki poti in od začetka VEČNE C« bi ocenjevali samo šolski vrt in nasade, bi brez dvoma plicah bodo dograjeni še letos, bila na prvem mestu šola v Birčnl vasi s svojim l^pim nasadom, SOBOTA, 29. oktobra: ob 8.30 na Glavnem trgu: koncert po ceveh pa bo pritekla voda nato Stopiče, Novo mesto in Otočec. Toda oceniti je bilo potrebno godbe na pihala; ob 9. uri: zborovanje na Glavnem tudi na vas. Cez Krko bo pri tudi drugo dejavnost ln zato se naj nihče ne jezi, če nI na vrhu Zalogu s pomočjo prebivalcev lestvice. Upravičene želie Slatenčanov trgu, govori podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. Navedena ocena Je samo predlog občinske komisije okrajni dr. Jože Vilfan; ob 10. uri: tradicionalni tek 29. okto­ in prizadetih podjetij zrasel ocenjevalni komisiji, ki bo dokončno odločala o nagradah. Po za­ luč« očem pravzaprav bolj ško­ Elektrifikacija podeželja se bra s ciljem na Glavnem trgu; ob 10.15: položitev ven­ nov lesen most. V Novem me­ trdilu okrajne komisije bo nagrad več in jih bodo dobile vse šole* di kot koristi. Zato je že lani ki so se tekmovanja udeležile, vrstni red ta višino nagrad za posa­ počasi približuje h koncu. Mno­ cev v spominski loži narodnih herojev na Vratih; stu je urejena kanalizacija na go denarja in truda so organi dozorel načrt: Slatnik naj bi mezno šolo bo pa dokončno odločila okrajna ocenjevalna komisija. ob 10.30: otvoritev pedagoških razstav v prostorih Va­ Partizanski in Zagrebški cesti, Obžalujemo, da se tekmovanja niso udeležile še ostale šole v ljudske oblasti, prebivalci sami dobival elektriko prek Krke iz položene so cevi za novi vodo­ občini, med katerimi bi bile nekatere lahko, če že ne na prvem in kolektiv DES vložili po voj­ Mačkovca. Rečeno — storjeno! jenske šole; ob 11.30: otvoritev upravne stavbe, razvitje prapora in športne prireditve TVD Partizan Novo vod na Zagrebški in Gubčevi mestu, vsaj v sredini navedene lestvice. 2elimo, da bi pri tem ni v to pomembno delo. Med Za nov transformator so pri­ cesti. Zrasle so nove stanovanj- spodbudnem tekmovanju prihodnje leto sodelovale vse šole, saj Je kraji, ki imajo še vedno iz- spevali Slatenčani in okoličani mesto — vse na Loki; ob 15. in 20. uri: v Domu LP ta vrsta tekmovalnega dela spodbuda za delo naših otrok. D. T. nad 400 tisočakov v denarju, priredi Svoboda Dušana Jereba Hamiltonovo dramo opravili so vse prevoze in vsa PLINSKA LUC gradbena dela. Izkopali so tudi jame za daljnovod in kupili Ob 15. uri v Domu JLA: vokalni koncert Slovenskega drogove. Proračun za vsa dela okteta; ob 20. uri v Domu JLA: baletni večer solistov znaša menda 750 tisočakov; ljubljanske Opere nekaj bo po obljubi primaknil k temu tudi ObLO v Novem mestu. Ze prvo elektrifikacijo so NOVA ŠOLA V ZAMEŠKEM Slatenčani s sosedi izpeljali sa­ mi. Zdaj, ko gre za nov dalj­ V nedeljo. 23. oktobra, je bila bila izročena namenu. Novi novod iz Mačkovca, so spet dopoldne na slovesen način iz­ šola, ki se lahko meri z naj­ pridno zavihali rokave in ve­ ročena namenu nova Sola v lepšimi šolskimi stav Mam i v liko naredili. Nekatere vasi /ameskem. Staro šolsko P - okraju, je stala le I5 milijonov okrog Smolenje vasi, ki še ni­ slopje, ki je stalo na istem pro­ dinarjev, ker so 3 milijone pri­ majo elektrike, so že tretjič storu, je uničila vojna vihri. spevali prebivalci 5 prostovol; kupile drogove za elektriko, Pouk se je po vojni, sprem­ nim delom in podarjenim grad­ ker so jim prvi zginili. Zato ljan s številnimi težavami, od benim materialom. Ce bi j< prosijo prebivalci te novome­ vijal v navadnem kmečkem gradilo podjetje, bi veljala na,5 ške okolice ObLO in DES v poslopju. Vse to je okoliške mani 22 milijonov. Novem mestu, da jim pomaga­ prebivalce sililo h gradnji no­ Na lepi otvoritveni slovesno jo do dobrega toka in da ne bi vega šolskega poslopja, za ka­ sti so sodelovali domači učenci, nova transformatorska hišica terega je bilo težko zbrati l>o in učenci osemletke iz Šent­ stala prazna še naprej. Prazna nebna sreduUu. Leta 1957 je jerneja, zvrstilo se je več go je že tako več mesecev. — Ob bil ustanovljen gradbeni odbor vornikov, nato P» je klj>uče no redno slabo luč, je tudi Mah letošnjem občinskem prazniku Prebivalci so vneto sodelovali ve šolske stavbe prevzel preu Slatnik z vso okolico. Zdaj do­ Novega mesta si prebivalci Vozili so gradbeni materi 1!, sednik šolskega odbora. Učene: biva luč iz 2abje vasi, odkoder Slatnika z okolico vred žele prispevali les in pomagali na so predstavnike občine in dru* pa je le malo daleč: žarnice predvsem močnejši tok in pro­ razne druge načine. V letih benega upravljanja v šolstvu -»taro in novo — kozolec in šupa pred vrsto novih blokov nad Ragovsko cesto. Se nekaj let, pa bo na Slatniku in v okolici zvečer sijo pristojne organe, da jih 1958 in 1959 so stavbo dogru ter gradbeni odbor obdarili s lodoba Novega mesta docela spremenjena. Nova, strnjena naselja govore sama po sebi dovolj le žalostno brle. Taka -napol pri tem oodpro U vali. preteklo nedeljo pa Je cvetjem. prepričljivo e hitri izgradnji Novega mesta, «krajnega središča 48 (553) DOLENJSKI LIST NENAVADNI ŠOLARJI •Pri nas sta šola in praksa Govorili so o šoli, o dneh, ki nam ga je vzela vojna. CAS Od končane osemletke do po eno . . .« so iih prebili tukaj. GRE NAPREJ, ne moremo polne srednje šole in fakul- »Se letos bomo gulili hlače,« ostati vedno enaki, moramo se tete.« Dopoldan na dvorišču grm- se je pošalil »učenec«. izobraževati. V službi vidim, »Vas šola ovira pri delu v skega gradu. Odmor. Slušatelji SREDNJE KMETIJSKE SOLE Zazvonilo je. ZA ODRASLE se v gručah po­ Razšli smo se. Odhiteli so v govarjajo. Pristopim k skupi­ učilnice. Na križišču pred bencinsko postajo v Novem nici treh. Pogovarjajo se o Se marsikaj se hočejo na­ mestu sta se srečala znanca, čas: nekaj minut pred učiti! predmetu, ki ga bodo imeli četrto popoldan. « čez nekaj minut. O agrarni po­ litiki. »Rad bi se izpopolnil« »Glej ga no, kam pa ti?« je povprašal prvi in zvedavo pogledal po prijateljevi torbi, iz katere je »Sicer pa to pri nas ni naj­ Vrvenje na hodniku v gim­ važnejši predmet,- je povedal naziji. Nekaj minut pred če­ sililo ravnilo. Marko Šterbenc. »Pri nas je trto je. Slušatelji SREDNJE »Pa menda ne...« je dodal presenečen. poudarek predvsem na živino- EKONOMSKE SOLE ZA OD­ »V šolo seveda, uganil si,« mu je odvrnil drugi. reji in poljedelstvu .. .* RASLE hite v razred. Prvo Potem sta se prijatelja — tridesetletna moža razšla. Od posameznih predmetov je uro imajo slovenščino. Poslu­ pogovor napeljal na šolo na šajo dobo prosvetljenstva. »Bo Temu, ki je hitel v šolo, se je mudilo. Še pet minut učenje. kaj utrjevanja? Izpraševanja?« in pouk se začne, je pomislil. Kar stopiti moram! Najbrž smo že vsi pozabili, koliko je a na kvadrat plus b na kvadrat, toda v večernih šolah za pomišljajo. Odrasle tudi te uganke za naie resne slušatelje niso pretrdi orehi, ki Jih ne bi mogli streti. Volja, «-Zakaj ste se odločili za to Trikotnik: Vajenska šola — Gimnazija — Osem­ vztrajnost, nepopustljiva odločnost — to je odlika naših »velikih učencev«, o katerih vam govori Nekaj minut pred zvonje­ lolo?« me je zanimalo. letka. In še nekaj drugih stavb, v katerih luč ne ta stran »Tukaj na Grmu sem pred njem sem se zapletel v pogo­ ugasne pozno v noč. Za tiste, ki jih dopoldan naj­ leti končal nižjo kmetijsko vor s tremi slušatelji te šole. šolo. Potem sem bil v službi v Imena: Lidija Unjič, Tone Ga­ deš v novomeških podjetjih in ustanovah: za de­ delavec v dveh urah naredi... KZ v Starem trgu. Vesel sem brijel in Lojze KoČevar. Za- lavce iz tovarn, uslužbence iz podjetij, Člane delav­ v kolikem času bosta delo do­ sprejel vest, da je organizirana skih svetov ... Velika je njihova želja po izobrazbi. vršila dva delavca... srednja kmetijska šola za od­ Radi bi se izpopolnili, nadoknadili vse, kar so za­ To je osnovna šola za od­ KAJ PRAVIJO rasle .. .« mudili, slišali bi radi o novih pogledih na svet ln rasle. Obiskujejo jo ljudje, ki »Tudi jaz sem pri svojem c" lu bi radi nadoknadili, kar so ne­ pogrešal večje znanje,« je doda! družbo... Kot nekdaj v otroških letih šolanja tudi koč zamudili. Ce pogledaš v še Tone Jereb, doma iz Pra- sedaj zvečer, ko pridejo domov, pregledujejo urnik: njihov razred, čutiš utrip nji­ protne Police pri Cerkljah na treba se bo pripraviti, predelati in utrditi včerajš­ hovega življenja, njihovih ho­ DRUGI 0 NJIH Gorenjskem. »Deset lt. sem bil njo snov, tako razmišljajo. Urnik njihovega dneva tenj... v službi v zadrugi.« se je spremenil. V kratko odmerjenem prostem Ce delavec... »Tukaj imamo šolo in pra­ Koliko nalog bo v dneh, ki ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE: DRAGOCENA kso povezano,« je nadaljeval. času, ko niso v službi ali pa v šoli, so zatopljeni v pridejo, še zastavilo življenje? »Mislim, da je to najbolj živ­ knjige, priročnike, skripta. Marsikaj so morali opu­ »PREDIZOBRAZBA« ljenjska oblika šole, saj se ne stiti in dan urediti tako, da ne trpi niti šola niti Se obisk v srednji tehnični Tovariš uredniki Izgubljamo samo v teorili, pač služba. Soli za odrasle Tvoji prvi želji, naj bo odgovor kratek, bom vsekakor laže pa tudi praktično preverimo ustregel kakor ostalim. To pa zato, ker poučujem na šoli za odrasla, ttvari, ki se jih v šoli učimo.* Niso navadni šolarji. Odrasli so, resni ljudje, »Prosim, kje je strojna?« po­ ki je po svoji strukturi — dopoldanski pouk, hnematsko življenja -Sest let sem bil v službi na ki vedo, zakaj se učijo. Vedo, da je vsaka ura v vprašam v vajenski šoli. gojencev, praktično delo na posestvu popoldan, ko Je teoretični pouk »Tištale vrata,« odgovorijo končan - vsekakor bolj podobna »klasični** strokovni šoli, kot pa raznih kmetijskih posestvih,« dnevu dragocena in da jo morajo izkoristiti, če se današnji običajni večerni šoli za odrasle, kjer poteka pouk, ko so je povedal še tretji iz skupine fantje. slušatelji že opravili svoje poklicno vsakodnevno delo. — No, pa hočejo čimveč naučiti, čimveč pridobiti. »Se boš tudi ti vpisal?-" me nič zato; vsaka stvar Ima svoje dobre in slabe plati in vrh tega — Ludvik Mežan. »Končno sem ne spadam med tiste, ki sodijo, da je vse, kar je »klasično«, nujno BO, zaposlil tu, na Grmu. Bil Vedno več jih je, ki hočejo nadaljevati svoje pobara človek pri oknu. slabo, kakor tudi ne, da je vse, kar je novo, dobro že zaradi tega, sem vodja strojnega parka in šolanje. Zavedajo se, da potrebuje družba izšolane »Moral boš izbrati,« nadalju­ ker je pač novo. poljedelske panoge. Okrajna ljudi, strokovnjake v poklicu. je. »Tukaj je strojni, lesni ln Tope j k stvari: poučujem v dveh močnih oddelkih slovenski elektro oddelek...« Jezik na Srednji kmetijski šoli na Grmu. Slušatelji - vseh skupaj Je zadružna zveza me je poslala Kako študirajo, kako izpolnjujejo gvoje dolž­ 92 - bodo letos končali drugi letnik in s tem absolvirali srednjo na prakso na Dansko. Tam »In kam naj se vpišem? Sve­ šolo. starost Je kaj različna: najstarejši je nekako mojih let, naj- sem bil šest mesecev. Marsikaj nosti, kaj vse pričakujejo od šole in zakaj so se tuj ...« mlajM jih Ima enaindvajset. Med njimi Je nekaj uslužbencev zadrug, sem videl. Predvsem me je za­ prevladujejo pa kmečki sinovi in delavci. Prlzorček Iz administrativne io­ odločili zanjo — vse to nas je zanimalo, ko smo jih »K nam pojdi, k strojni­ Poprejšnja izobrazba je različna, prav tako prizadevnost m nimala sodobna obdelava zem­ le 'za odrasle: učimo se »slepo obiskovali. kom!« pravi. 7.animanje za moj predmet, vendar sem z njima zadovoljen. Pred lje. Na to šolo sem se vpisal pisati« z vsemi desetimi prsti.,. »K nam, k mizarjem!« je re­ nekaj dnevi smo opravili kolokvij lz slovenske književnosti, uspeh zato, ker bi se rad izpopolnil pa Je bil takle: 16 odličnih, 20 prav dobrih, 24 dobrih, 2fi zadostnih kaj so se odločili za nadaljnje kel fant nasmejanih oči, ki je in 4 nezadostni. (Seveda se je pri tem številka 4 poigrala čisto po tudi teoretično. šolanje? Odgovori so približno pristopil. »Lesni oddelek, to je naključju!) Upam, da se ne motim, če trdim, da se tudi s tistimi da mi manjka znanja Rad bi siužbl Jn v političnih organi­ Medtem ko je govoril, so se enaki: nekaj ...« štirimi, ki jim Je sedaj spodrsnilo, kar dobro razumemo. se izpopolnil... Imam že pri­ zacijah?« S kolokvijem sem na splpšno zadovoljen. Moram reči, da so skupinici približali še drugi... »Moramo nadoknaditi čas, ki znano srednješolsko izobraz­ »V času šolanja smo razbre­ »Pa gre v šoli?« bili posebno nekateri odgovori zelo lepi in včasih mi Je bilo kar menjeni vseh političnih funk- »Mora iti. Ce sem štiri leta užitek poslušati kandidata, ki sem mu mimogrede nalašč zastavil bo, vendar čutim, da je bilo Se kako vprašanje lz sodobne literature, čeprav je pri pouku še vse tisto premalo... Od ne­ nismo obravnavali. Hotel sem namreč preveriti, koliko je bral sam kdaj sem si želela, da bi obi­ iz lastnega zanimanja. Široko Je letos razpredeno Izobraževanje odraslih v No­ skovala ekonomsko šolo. Sedaj Dojemanje je kajpada različno ln odvisno največ od tega. vem mestu. Najbrž mnogi naši bralci ne vedo, čemu gore kakšna je kandidatova izobrazba. Tistim, ki so napravili več šol* v vseh novomeških šolah pozno popoldne ln zvečer luči v to­ imam priložnost...« osvajanje znanja ne dela težav, tistim pa. ki Imajo manj razredov in likih razredih. Namesto njih smo zato pred občinskim praz­ so se šolali celo med vojno, gre teže, kajti v dveh letih morajo nikom obiskali šole in razrede, skupine mož in žena, fantov Vsakdo ima svojo pot, toda opraviti vse, kar mora absolvent redne srednje šole opraviti v ln deklet, ki Jih srečujete v popoldanskih urah, ko hite v vse njihove poti vodijo k iste­ štirih letih. »svoje šole«, v »svoje tečaje«. mu namenu: učiti se. Kajti sa­ Pa še zadnji odgovor. Na šoli učim rad, čeprav Jo nekoliko mo talko boš lahko izpolnjeval od rok. Se rajši bi seveda učil, ko bi imel primerne učne knjiga. Sedim namreč, da je primerna tiskana čitanka s pretehtanimi ln • SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA ZA ODRASLE vse dolžnosti, ki ti jih nalaga smotrno izbranimi sestavki in odlomki tudi za odraslega ie vedno družba in čas. najboljši učbenik, posebno, če mu Je za delo čas tako skopo od­ NA GRMU: merjen. Enako je z jezikovnim, zlasti slovničnim poukom: tu nam P* ttUBOjkM samo učbenik, ampak sploh metoda za delo z odra- Od Jeseni lanskega leta obstaja SREDNJA KMETIJSKA čas jih lovi Iz dneva v dan SOLA ZA ODRASLE na Grmu v Novem mestu. Na Soli Je Ko bomo prišli do vsega tega, kar nam danes manjka, sem pospešen pouk, saj traja samo dve leti. Letos prvega letnika Vrata naprej od srednje eko­ prepričan, da bo delo z odraslimi toliko prijetnejše sa1 so odrazu ni. Slušatelji - 92 Jih Je - imajo še leto dni šolanja pred nomske šole je večerna gim­ navadno dosti hvaležnejši učenci kakor radina življenje ^ihH seboj. Stanujejo v internatu na Grmu, Program Sole Je precej nazija. Čakam na he>dniku, da namreč že obrusilo, življenjske lzkutevje pa so ne^rno svo^evrsma skrčen. Učne pripomočke, knjige ln skripte, so dobUi lz ln dragocena, čeprav ne a spričevali potrjena - »predlzVrazST srednjih kmetijskih šol v Mariboru, LJubljani in Celju. Vsi bo zazvonilo za odmor. Sem' se slušatelji so štipendisti kmetijskih zadrug, občin in okrajev. slišijo besede, ki jih ponavljajo K. BACEK Večina slušateljev je iz novomeškega okraja, nekaj pa Jih Je drug za drugim. NemšČdno tudi lz kranjskega okraja imajo. Potem le zazvoni. Odmor. »OBČUDOVANJA VREDNA • SREDNJA EKONOMSKA SOLA Pričakoval sem, da bodo slu­ PRIZADEVNOST...« ZA ODRASLE: šatelji prišli na hodnik, da se Petintrideset ljudi se Je lani odločilo za študij na SRED­ bodo po uri sedenja spreho­ Resni, zavzeti, prizadevni — to je spričevalo njihovih značajev Učim slovenski jezik in književnost v oddelkih Eko- NJI EKONOMSKI SOLI ZA ODRASLE. Petintrideset se Jih je dili. Toda iz razreda je prišel letos vpisalo v drugi semester te šole. Noben ni odpadel, no-< nomske srednje Me za odrasle. Obiskovalci te šole so usluž­ ben ni popustil. Letos so se vpisali novi v prvi semester. samo profesor. cij razen dela v organih druž­ zdržal v partizanih, bom tudi benci iz podjetij in trgovin, med njimi je le malo delavcev Od 86 slušateljev na šoli jih ima 30 supendlje_ ali podpore za Stopim v razred. Deset žena benega samoupravljanja. Sicer nekaj let tukaj zdržal...« Vsi so se prostovoljno odločili, da bodo tri leta obiskovali šolanje. Slušatelji so v službi v novomeških podjetjih in in dva fanta. pa imamo šolo samo dvakrat pouk štirikrat tedensko po 5 ur pozno popoldne, vsak dan ustanovah. Učnih pripomočkov Ima šola dovolj, saj Jih dobi »Je kaj težko?« vprašam od redne srednje ekonomske šole iz Ljubljane, razen tega pa na teden.« Stopimo Se k njim! do osmih ali devetih zvečer. Ta odločitev zahteva od njih so tudi skripta, ki so prirejena za šolo za odrasle. Marijo Ficelj, ki pridno pre­ »Kako ste zadovoljni s pre­ vehko požrtvovalnost in odrekanja, kajti Sola ne zahteva Oddelki srednje ekonomske šole za odrasle v Novem pisuje besede s table v zvezek. davanji?« A še nismo obiskali vseh. samo tega, da poslušajo razlago, marveč morajo snov mestu so tudi v Vidmu-Krškem ln v Brežicah. Na teden imajo »Težko?« vpraša. »Prve tri »Verjemite mi, da bi mi bilo Stopiti bi morali še k tovari­ doma sproti vsaj pregledati in pogosto naredUi še domače 20 ur predavanj. Na šoli učijo profesorji iz redne ekonom­ šem — »dijakom« Dopisne šole ske šole. Marsikateri med njimi pravi, da Je delo s starejšimi dni se mi je zdela matematika težko, če bi prišel kdo sedaj le naloge. v Ljubljani, k nekdanjim par­ zanimivejše in hvaležnejše, saj so slušatelji že odrasli ljudje težka. Cez tri dni se mi je zde­ v razred in povedal, da danes Namen pouka slovenščine na tej šoli ni samo ta, da pre­ m se zavedajo pomena Šole. lo, da jo razumem in da je ne bo predavanj. Navadil sem tizanom, izmed katerih dokon­ čujejo mnogi prav zdaj zadnji davatelj utrdi jezikovno znanje, marveč predvsem ta, da pre­ sploh zelo zanimiv predmet, se.- Toliko zanimivih stvari sli­ davatelj pokaži estetske in idejne vrednote del iz svetovne in • VEČERNA GIMNAZIJA ZA ODRASLE: začutila sem pa težave pri je­ šim.« letnik dopisne ekonomske srednje šole. O njih smo lani domače književnosti. Ob tem naj bi se kandidatom izoblikoval Na otvoritveni sestanek VEČERNE GIMNAZIJE ZA OD­ ziku. No, čez kakšne tri dni »Kako Študirate?« pojem umetniške in družbene vrednosti ter lepote književ­ RASLE v Novem mestu Je prišlo 29 uslužbencev in delavcev. je bilo tudi tu dobro... Da, sicer že pisali, kmalu pa nam Vsi so pokazali veliko zanimanje za Šolo, vendar se Jih je »Predavatelji nam pri pre­ nosti. Marsikomu se to ne zdi potrebno, toda v nalogah, ki lahko vam povem o težavah, davanju vedno naštejejo lite­ bodo sami spet povedali kaj vpisalo samo dvanajst. Vpis Je bil manjši zato, ker Je šolnina več o sebi, o vztrajnosti in so jih učenci te šole pisali o svojih poklicih, so povedali, precej veiika (vsakdo ne more pogrešati 2500 dinarjev na ki pa jih ima skoraj vsak slu- raturo, po kateri lahko preda- da ti poklici ne zahtevajo samo ekonomsko razgledanega mesec), razen tega pa so tudi podjetja,' kjer so slušatelji v močni volji, ki premaguje vse službi, le delno zainteresirana za šolanje, saj v večerni gimna­ ovire. človeka, marveč tudi človeka, ki je human, takten in ki ima ziji ne dobijo slušatelji strokovne Izobrazbe, pač pa le splošno. razumevanje za bližnjega. Ob vzorih, ki jih pokažejo svetovna Celotna gimnazija za odrasle traja trt leta. Učni načrt Je zelo Stopiti bi morali ob tihih in domača dela, se oblikuje tudi njihova osebnost. ugoden. Kot na drugih šolah za odrasle so tudi tukaj manj večerih še v sobice, kuhinje in bistveni predmeti skrajšani. Obvezen je samo en tuj jezik, Prizadevnost kandidatov je občudovanja vredna. Med ki ga poučujejo povprečno pet ur na teden. Pri slušateljih kabinete, v katerih se sklanja­ njimi so ljudje različne starosti. Mladi, brez družine, in je opaziti veliko željo po izobraževanju. Nekateri bi se radi jo glave nad naloge, skripta, starejši, med njimi tudi žene, ki jih doma čakajo trije učili kar dveh Jezikov. Na šoli poučujejo profesorji redne učbenike — zraven njih pa le­ gimnazije. Vodi jo prof. MIlan Dodlč. Za uspešen potek šole otroci. Vsi se odrekajo prostemu času in razvedrilu. bo potreben materialni prispevek občinske delavske univerze. že že napisane kuverte: »Do­ Med učenci te šole se dobro počutim, ker vidim njihovo Slušatelji imajo na teden dvajset ur pouka. pisni knjigovodski tečaj, Ljub­ resnost in zavzetost, ki je nujna, če hočejo, da bo njihovo ljana...« ali pa: »Dopisna znanje, ki ga bodo pridobili v treh letih tako, kot bi bilo, • VEČERNA POLITIČNA ŠOLA: šola za tuje jezike, Ljubljana, če bi obiskovali redno &>lo. Likozarjeva 3«. Pomeniti, bi se VEČERNA POLITIČNA SOLA stopa letos v tretje leto. Palma Kasesnik Medtem ko so V prejšnjih letih šolo obiskovali samo člani morali s tovariši in tovariši- ZK, Jo letos obiskujejo tudi nečlani. Slušatelji se vsak pone­ cami, ki so se vpisali v različ­ deljek in petek seznanijo z osnovami političnih in gospodar­ ne dopisne tečaje in šole. Tudi skih ved. Solo obiskujejo, zato, da bodo lahko aktivno po­ segli v delo prt političnih organizacijah in organih družbe­ med njimi so poročene matere, »VSAK SI LAHKO IZPOPOLNI ZNANJE« nega samoupravljanja. Program Sole zajema 28 tem, vsaka očetje in mlajši uslužbenci, tema pa se predeluje en teden. Na predavanjih so zajeta vpra­ uradnice različnih ustanov in Današnje življenje zahteva vsak dan več od posameznika in od šanja politične ekonomije in ekonomike FLRJ, znanstvenega kolektiva. Kar Je kdo zamudil v mladosti, mora dohiteti sedaj, da socializma, marksizma, delavskega gibanja ... pisarn. Želijo korak naprej, ne ne bo zaostal za drugimi. Vsak zaostanek povzroča človeku tudi Perspektive šole: posebni oddelki bi se odprli pri pod­ bi radi obtičali le pri znanju, materialno Izgubo. Ker pa vsak nerad kaj izgubi, zato si vsak pri­ jetjih. Program šole bi bil prilagojen podjetju. S to prakso Prvič imamo letos tudi v Novem mestu večerni oddelek srednje ki jim ga je dalo doslej prak­ zadeva ohraniti to, kar že ima. Se več, želi si izboljšati življenje Da bodo začeli v letošnjem letu. tehnične šole za odrasle —ti, ki ga obiskujejo, so hvaležni učenci! bi pa to dosegel, se mora izobraziti, izpopolniti svoje znanje, kajti tično delo. Radi bi širših ob­ le tako mu bo uspelo iti v korak z življenjem. Izobraziti se, pridobiti zorij. si več znanja pa danes ni več nerešljiv problem ne za mladino, ne • ADMINISTRATIVNA ŠOLA ZA ODRASLE: šatelj katere koli šole za od­ vanja, ki jih slišimo, doma ob­ za odraslega čioveka. Danes ljudska oblast dejansko nudi vsakomur rasle. Časa nimamo. Lovi nas novimo. Imamo tudi skripta in O žeji po znanju in širjenju priliko, da si z manjšim ali večjim naporom izpopolni svoje znanje, Dva semestra traja ADMINISTRATIVNA SOLA ZA OD­ s tem pa tudi izboljša svoj materialni položaj. Do tega spoznanja Je RASLE. Solo obiskuje 32 žena. Delajo po učnem načrtu, ki iz dneva v dan. Kino, popol­ druge učne pripomočke ...« obzorja bi zvedeli marsikaj za­ nimivega tudi na večernih te­ prišlo že veliko ljudi, tudi odraslih, ki delajo v podjetjih in ustano­ pa je bil pred kratkim izpremenjen. Slušateljice Imajo na danski počitek po službi, vse vah novomeškega okraja. Zato so se eni vpisali v večerno osemletko, teden 8 ur strojepisja, ostalo pa so družbeno-ekonomske vede majhne in velike stvari, ki so »Kaj boi skuhala?« čajih za tuje jezike, ki so ste­ ekonomsko srednjo šolo, administrativno šolo ali pa v večerno in gospodarsko poslovanje. Na Šoli predavajo profesorji, ki kli te dni v okviru delavske delavsko gimnazijo; nekateri pa so se vpisali v jezikovne tečaje tujih poučujejo na redni administrativni in srednji ekonomski Soli. človeku že prišle v meso in Dvaintrideset žena obiskuje univerze. Zanimanja za tuje jezikov, ki so v okviru naše delavske univerze, da bi si pridobili ln kri, moraš tu opustiti in ure — izpopolnili znanje tujih jezikov. v pošte v pridejo samo večerne administrativno šolo za odra­ jezike pa je proti pričakova­ • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE: Letos smo prvič v našem mestu odprli večerno delavsko gimna­ — žrtvovati šoli, to je: žrtvo­ sle. Šola traja dva semestra. nju manj kot smo predvide­ zijo. Zanimanje zanjo Je bUo doknjšnje, saj se je priglasilo kar 23 OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE je prejšnja leta spadala k vati jih zase, za dni, ki pri­ »Kaj pa boš zvečer skuha­ vali. kandidatov. To pomeni precej; prihodnje leto se bo število verjetno večerni gimnaziji. Ob reformi šolBtva je skrb za osnovno šolo la?« je povprašala šestindvaj- dvignilo, ker bodo nekateri gotovo nadaljevali študij, čim bodo kon­ za odrasle prevzela I. osnovna Sola v Novem mestu. Tu sta dejo ...« Stopiti bi morali še k tistim, čali večerno osemletko. V naši večerni delavski gimnaziji prevla­ sedaj dva tečaja. Prvi, ki obsega snov petega razreda osem­ In že ni bilo več časa za setletna žena svojo prijateljico ki so jim novi predpisi lani in dujejo ženske. Doslej vsi učenci redno obiskujejo pouk. Imajo 20 ur letke, in drugi tečaj, ki ustreza sedmemu ln osmemu raz­ pogovor. — sošolko. letos omogočili izredni študij na teden. Dela so se lotili z vnemo in voljo, zato so kmalu prebro­ redu. Časovno je študij za polovico krajši kot na redni »No. bom že kaj na hitro dili prve težave. V njih sta se prebudila vztrajnost in veselje, ker osnovni šoli. Delajo po skrčenem načrtu, saj odpadejo vsi na univerzi. Vemo, da so med vidijo, da so tudi oni sposobni obvladati stvari, nad katerimi so nebistveni predmeti. , »Toliko je zanimivih stvari« naredila ... Hčerkici bom .. njimi izredni študentje zagreb­ morda v mladosti zdvajali. Ti uspehi pa jim dvigajo samozavest, Latos je na šoli okoli 70 sluftatellev. Večina je v delov­ in potem je naštevala, kaj bo ške ali ljubljanske pravne, fi­ utrjuje se jim še bolj volja do dela. Učno snov spremljajo in jo ob­ vladujejo dokaj urno, kar se vidi ob preverjanju njihovega dela. Tu­ nem 'razmerlu. To so bolničarii. delavci lz tovarn, skratka vsi Nadstropje više. Dan po­ pripravila za večerjo. lozofske, ekonomske fakultete, tisti, ki prej niso imeli možnosti šolanta. Slušatelj, ki se zneje. di naloee vestno narede in pazijo na ličnost. vpiSe na to šolo. mora biti star vsaj is let. Pouk je trikrat To je pogovor, ki ga navad­ izredni študentje Visoke ko­ Lahko rečem, da rad učim na večerni delavski gimnaziji nekaj na teden. Sola Ima dovolj učnih pripomočkov, tnko da slu­ Prvi je prišel v razred Jože ni šolarji ne poznajo. Za žene, mercialne šole v Mariboru in zato, ker vidim, da so se za študij odločili iz resn'ene želje kaj več šatelj, ki zamudi uro ali dve, lahko snov sam predela in se Cmič Slušatelj večerne poli­ ki obiskujejo administrativno različnih drugih visokih in vedeti o vsem, kar se dogaja na svetu, še bolj pa zato. ker hitreje je nnuči. tične šole. Zastavil sem mu In globlje dojemajo lepoto in idejni pomen literarnih in drugih šolo za odrasle pa je to nekaj višjih šol. Tudi oni stoje v umetniških del in ker se v pogovoru z njimi bolj razčistijo pogledi nekaj vprašanj. vsakdanjega... in sodbe o naravni in idejni vredn osU sleherne umetnine. • SRFDNJA TEHNIŠKA ŠOLA ZA ODRASLE: dolgi vrsti tistih, ki jih. leta, »Kakšen je namen šole in kaj Se delnvec v dveh urah...« odkar so nehali drgni!i šolske Dodal bi somo Se naslednle: Čim več bo v posameznem razredu, Posebno zarilmanle je med mlajšim) delavci ln tudi ne­ pričakujete od nje?« tečaju, učencev, toliko manjši bodo vzdrževalni stroški, ki pridejo klopi, ne morejo ločiti od glo­ na osebo. Dobršen del stroškov krijejo namreč učenci sami, oziroma katerimi starejšimi letos zbudila vest, do bo ustanovi jena »Na kratko: rad bi spozna' Po desetih, dvajsetih letih boke, iskrene in trdne želje: srednja tehnična Sola za odrasle s stro.inim. / elektro in z so spet stopili pred šolske ta­ podjetja in ustanove, kjer so zaposleni. Na druai strani pa se ob lesnim oddelkom. Pouk se je začel letos. Solo obiskujejo de­ našo družbeno stvarnost.- večjem Številu učencev ustvari boljše delovno vzdušje, prej pride do lavci in uslužbenci novomeških podjetij ln ustanov. »Kakšno izobrazbo imajo ble, vzeli v roke kredo in na-, zdržati, učiti se, spoznavati medsebojnega tekmovanja, večja je tudi medsebojna pomoč pft slušatelji te šole?« pisali 3 3 x +... Sklonjeni čas, v katerem živimo. učenju. »Izobrazba je zelo različna. nad zvezki rešujejo nalogo: Ce PETER BRESCAK MILAN D O D I O 0 pomenu razstave učil v konkretnosti navadno preple­ lahko rešilia nepotrebnega bate* ten z množico drugotnih in sta, ki stagnira in konservtra manj bistvenih komprt^ent. "*ri pouk, in prešla n»a pot stalne V »PEDAGOŠKEM TEDNU« učilu torej ne gre za neko mi­ i/loljšave in dopolnjevanja niaturno posnemanje v naravi iiL.il z noivimi in ustrezneJ1I- Ob pripravah za razstavo uči limo korak dalje. Prav reforma danih dejstev. Ce ima šola * mi primerki. V tem naj bi bfl smo se prosvetni delavci rave- osnovnega šobvtva je okrepila neposredni okolici tak objekt, tudi pomen razstave učil naš«" deli številnih težav in proble­ osnovne šole z višjimi razredi, menda ne bo treba zanjo izde­ ga okraja, ki naj bi dala šolni­ mov, ki spremljajo pouk ni kjer pouk zahteva odkrivanj«1 lati miniaturo tega. ker bo ne kom In industriji izpodbudne osnovnih šolah. Te težave so zakonitosti v splošnih piij.i' i.i posreden ogled realnega objek­ rr;sli in načrte. deloma posledica šibke materi Prototip, shema, učilo bistveno ta dal učencu več ko miniatura Iz konkretne situ«acije in de ulne podlage naših šol, večje premaguje verbalizem. Nekaj Pač pa bi shematična ali tip'č" lovnih pogojev šole se bo mo* zahtevnosti po sodobnih meto­ zemljevidov ali slik pa še kak na ponazoritev delovanja, pr> rala le-ta orientirati na vp:»' dah, spremenjenih in poglobi ie- preprost mehanizem za fiziko cesa, proizvodnje tovarne, stro­ sanje, po kakih poteh in prin­ nih učnih načrtov, vedno »es je pač vse, kar najdemo na "e ja, geografskih posebnosti in cipih je treba zbraiti osnovna uejše prepletenosti življenja s čini šol m podeželju. Sicer je tako dalje približala in skraj­ učila in pomagala, določiti ne" tehniko, spremenjenih gospo­ pa tudi pomanjkanje učbenikov šala pot k razumevanju osnov- ke splošne in standardne tip« darskih pogojev in še več tega z ustreznimi ilustracijami in Pa tudi tehnična usposoblje­ slikami naš splošen pojav v nost prosvetnega kadra ni t<»- šc'stvu. So pa pri pouku ne­ likšiiti, da bi vsakomur uspelo katera področja bolj ko druga Program strokovnega dela v »PEDAGOŠKEM zamisel o potrebnem učilu tudi odtegnjena možnostim cDati ur uresničiti. O industriji učil Je novzgojni vsebini adekvatno TEDNU« (2.-5. novembra 1960) ponazorilo ali učilo. 'udi znano, da Je marsikaka po­ 2. novembra predava Jože 2abkar: Analitična metoda in učna sred­ buda na tem področju propad­ Podčrtati je treba, da bo ia- stva prt računskem pouku Nastop v 1. razredu. Pavle Kalan predava o Orfovem instrumentariju pri glasbenem la, ker iz ekonomskih in dru- ša razstava učil menda prva te pouku. Nastop v 2. razredu. fih vzrokov ni bilo mogoče in­ vrste pri nas in je še brez ne­ 3. novembra predava Ljuba Kozina: Metodične posebnosti o uporabi dustrijske izdelave učil utrditi, kih praktičnih izkušenj. Brez fizikalnega instrumentarija. Nastop v 7. razredu. •o izpopolnjevati in dobfti >z koristi bi bilo za bodoče delo Dora Vodnik predava o direktni metodi pouka nemškega je­ zika. Nastop v 7. razredu vrst prosvetnih delavcev po­ na šolah, ako bi se razstava Sonja Pestotnik predava o direktni metodi pouka angleškega budnike in iznajditelje učil. orientirala na izjemna učila, ki jezika v primerjavi z drugimi metodami (6. razred). Vanj za Slovenijo bi to precej so praktično bodisi nedoseglji 4. novembra predava Miro Kugler: Likovni pouk v osnovni Joli. Na­ va ali predraga za povprečno stop v 3. razredu. Jutri ob 16. in 20. uri bo gostovala na odru novomeškega Doma LP Drama SNG iz Ljubljane z veljalo. Dr. SUva Trdina: Nekaj metodičnih problemov pri pouku slo­ dramo Mateja Bora: ZVEZDE SO VEČNE (režija Slavko Jan, scena: Vladimir Rljavec). — Na sliki: Prosvetni delavec je ob vse- proračunsko zmogljivost šol. Ne venskega Jezika (4. razred). bi bilo smotrno razkazovati Stane Cesnik (prvi partizan), Ali Raner (kurir), Slavka Glavinova (Jasna), Andrej Kurent (Andrej stranski -zaposlitvi le fežko na- 5. novembra predava Antonija Metelko: O pouku v 5. razredu imamo vse, kar leži zaprašeno in pre že nekaj Izkušenj. Nastop v s. razredu. Brinar), 1) ",o Makuc (Boštjan). — Prireditev je v kulturnem programu prvega PEDAGOŠKEGA gel čas ukvarjati g« z izdelavo Avguštin Lah: Sodobni tehnični pouk v osnovni šoli. Nastop T živelo ter že vrsti generacijam *£D\ A PROSVETNIH DELAVCEV NOVOMEŠKEGA OKRAJA, nekaj vstopnic pa bo v predpro- n0vih učil. Reforma Šolstva pa znano v kabinetih, ki jim je v 6. razredu. dajl tudi za drage obiskovalce Mira Majcen: Pravilna drža pri gospodinjskih delih. Nastop zahteva, čfe» v tem pogledu «t*v vojna slučajno še piiatanesla. v 8. razredu. Ni dvoma, da je življenj« lju­ di, narava in okolica otrok pr­ vo in najbolj zanimivo učilo ln da mora biti pouk tesno pove­ ne funkcionalnosti danega ob za industrijsko izdelavo in jih zan s tem. kar obdajb otroki jek ta, procesa, dogodka. Zato ločiti od onih, ki so za posa- doma m v šoli. To velja slasti tudi ne more biti za vsako lois mezno šolo ob danih pogojih za pouk prirode In družbe, kjer in za vsako stopnjo učenčeve­ nujno različni in prepuščeni SEMIČ SPOMINU PRVIH JUNAKOV M prisiljeno tehniziranje in ga razvoja isto učilo enakega individualni Invenciji ter izde­ shematiziranje zapiralo učen­ pomena. Ostane torej učitelju lavi. Učitelj bo pri pouku vse­ 28. oktobra 1941 so se zbrali Semič se je v povodnih letih vih nalog iz sorodnega cen­ nejšo uro, da bi imeli ljudje cem oči pred tvornimi, pestri­ na šoli nelahka nalogja in dolž kakor stremel za tem, da bo Da Smuku nad ^ miflem belo­ precej razvil, če primerjamo tralnega obrata IEV v Ljub­ iz oddaljenih krajev zvezo na mi in dialektičnimi spremem­ nost, da ustrezno učnim smo­ učence navajal ob shematičnem kranjski parti/- il in ustanovili kraj ln zaposlitev njegovih pre­ ljani, tako da bo proizvodnja vlak, ki odhaja ob osmih proti bami živega sveta. trom, položaju šole in stopnji Črnomlju. Ljubljanski avtobus učilu opazovati konkretno in Prvo belokr.ii> ko četo. Zaradi bivalcev s stanjem pred zadnjo še znatno večja. Trg je z iz­ pouka sam izdela najbolj ade­ dokaj različno izvedbo v pra­ todajstva je skupina že čez ne­ pa naj bi odhajal iz Ljubljane To torej ne more bKi raz vojno. Kmetje se pečajo pred­ delki »Kondenzatorji-« zadovo­ kvatno učilo. Pri tem pa ne ksi. Vsega, kar daje narava in stava tehnike na nek] primitiv­ kaj dni doživela tragedijo na vsem s poljedelstvom in vino­ ljen, letošnji plan pa bo kolek­ malo kasneje. smemo pozabiti, da obstoje po ni stopnji, marveč razstava življenje, ni mogoče prenesti v Gor. Lazah pri Rožnem dolu. gradništvom. Kraška tla pa ne tiv pravočasno izpolnil. Tudi v kulturnem življenju leg šolskih kjablnetov še mu­ sredstev in pomagal, ki na ne­ kabinete in tudi ni namen So­ Dan ustanovitve prve partizan­ dajejo dovolj kruha za vse, ki Mizarska delavnica in Čev­ hoče Semič napredovati. Sindi­ posredno čutno dojemljiv način zeji, zbirke, galerije, knjižnice, le spreminjati življenja v ka- ske enote si je Semič izbral živijo doma. Mladi ljudje — ljarstvo Semič dajeta kruh 38 kalne podružnice so sklenile, razstave in institucije, ki ve za svoj krajevni praznik. Prvič predvsem dekleta, so našli pri­ da urede klubske prostore, kjer posredujejo odkrivati bistvo in binetsko znanost. Ta princip ljudem. Manjka pa v Semiču dno bolj prevzemajo nase del morda ne bo na tej razstavi še ga je slavil lete 1953, zdaj pa merno zaposlitev v obratu IEV kvalificirane in visoko kvali­ bodo imeli knjižnico, revije in osnovno aakonitost in funkcio­ te 28. oktober postal že tradi­ - »KONDENZATORJI* na Vr­ časopise ter televizijski spre­ nalnost v obravnavani učni pedagoških ln metodičnih na povsem jasno oblikovan. Ka­ ficirane delovne sile, pa seveda log in da spadajo poučne eks snejše razstave pa bodo lahko cija. tači, kjer dela zdaj 150 žena tudi stanovanj. Sodobna stano­ jemnik. Sredstva za televizor snovi. Zato bo razstava več nu­ in deklet in kakih 30 moških. že zbirajo. RTV v Ljubljani so dila metodikom in pedagogom, kurzije v okvir rednega šolske tudi že teoretično oblikovale Krajevni odbor SZDL v Se­ vanja nudi samo blok obrata ga dela. miču je sklenil, da bodo letos V letu 1951 je tu delalo le ne­ IEV na Vrtači. Kraj ima zdaj prosili, naj uredi že dolgo ob­ ko laikom. Tehnika in metodo­ osnovni namen učil in dale v vseh šolah predavali o zgo­ kaj ljudi, 1953 okrog 30 delavk lepo urejeno zdravstveno po­ ljubljeno televizijsko relejno logija pri Izdelavi učil mora Na podlagi (takega tehtanja, spodbudo za metodološka raz­ dovinskem pomenu krajevnega v leseni baraki, 1955 pa že 100 stajo, manjka pa gostišče s postajo na Mirni gori. namreč zasledovati cilj pribli­ kaj mora šola imeti kot nujno mišljanja, kaj je naloga jčite- praznika. Osrednja proslava s ljudi. Njihovi proizvodi: papir­ primernimi prostori. Železni­ Semlčani in okoličani, pridi­ žati učencu na najbolj nepo učilo, kaj pa lahko že okoli«* lja na šoli, katere naloge pa kulturnim sporedom bo v so­ nati radijski kondenzatorji v ško postajo so končno vendar­ te v soboto popoldne na pro­ sred en način neko tipičnost ah nudi kot pomoč za nazornost lahko prevzame industrija učil. boto, 29. oktobra, ob treh po­ steklenih cevkah zdaj še drugi le začeli obnavljati oz. graditi. slavo krajevnega praznika! zakonitost realnega sveta, kl U pouka, se bo marsikatera šola -k poldne v domu narodnega he­ kondenzatorji in stirofleksini kondenzatorji za odpravljanje Semiška gora slovi po vino­ roja Jožeta Mihelčiča. Po pro­ gradih, ki pa so mešani * naj­ slavi bo v Partizanovem domu jalovega toka. Kmalu bodo dobili na Vrtači še nekaj no- različnejšimi sortami trt; težko II. OKTOBER — IS. NOVEMBER: MESEC TEHNIKE družabna prireditev. je odkupiti večje količine ena- kovrstnega vfaa. Pridelek je bil letos zelo slab zaradi po­ mladanske slane in marsikdo ne bo imel pijače niti za do­ mače potrebe. — Se miško pod­ s ročje ima nekaj zasebnih obrt­ Veliko tekmovanje se je začelo Vpliv govornih moteni nikov; kazalo bi ramisliti o njihovi združitvi • uslužnostne V mesecu tehnike smo v na­ vključilo 20 šol s tehničnimi pa tudi več fotokrožkov. Mladi krožki po odredih, AMD, foto na psihčni razvoj otroka servise. šem okraju pričeli osemmeseč­ krožki in klubi, razen tega bo­ zadružniki bodo v tej akciji klub in radio klub izdelali de­ Semič z okoliškimi vasmi J« no tekmovanje vse tehnične do pa sodelovali tudi klubi pomagali pri kmetijsko-tehnič- lovni načrt. Pri delu bi lahko precej oddaljen od železniške dejavnosti, da bi z njo zainte­ mladih zadružnikov, avto-moto ni vzgoji in pri delu na vrto­ mnogo pomagala mladinska Piše defektologtnja Kristina Rilci) postaje. Organizacije predlaga­ resirali širšo javnost in vklju­ društvo, traktoristi in modelar­ vih. Kakor so nam sporočili, organizacija in sindikati. jo, da bi se povečal in spre­ čili mladino v njene vrste. ji. Izdelali so že podroben na­ tudi tu uspešno sodelujejo s. V brežiški občini že ustanav­ Kako boste pomagali svojemu obroku? menil vozni red avtobusov. — Na razpis tekmovanja je črt za delo občinskega odbora Socialistično zvezo in taborni­ ljajo tehnične klube v podjet­ Zdravljenje je najuspešnejše v začetku razvoja ali takoj po Avtobus »Gorjancev« naj bi okrajni odbor Ljudske tehnike Ljudske tehnike. Pripominja­ ško organizacijo. jih, kar naj bo vzgled tudi dru­ nastanku govorne hibe. Vsa podrobna navodila dobite pismeno vozil prek Strekljevca in Vr­ prejel že tri prijave: iz Brežic, mo, da je v občini k uspešne­ Prizadevni aktivisti Ljudske gim občinam. ali ustno v Logcpedičnem oddelku na osemletki v Novem mestu tače čez Semič v Novo mesto Sevnice in Žužemberka. mu delu zelo pripomoglo tesno tehnike v Žužemberku so pri­ ali na pomožni šoli v Smihelu, kjer je tudi logopedični oddelek. (tudi potem, ko bo cesta čez V Brežicah so se že sestali sodelovanje s Socialistično zve­ pravili obširen program, v ka­ Marijan Tratar Gorjance spet urejena!). Odhod in imenovali tekmovalno ko­ zo in prosvetnimi delavci. Pre­ terem so zajeli vse pionirje po ZGODBA IX 8 M I H E L A naj bi bil postavljen na zgod­ misijo. V tekmovanje se bo pričani smo, da bodo mladi šo'ah, foto in radio klube. Ko odhajajo Vaši fantje la * tehniki v Artičah, Brežicah, V novomeški občini so ob­ možje na odsluženje vojaške­ Po pregtedu otrok na osemletki v Smihelu sem ugotovila, Veliki dolini in še kje drugje ga roka T JLA ali na orožno : činske odbore LT reorganizirali vaja, jim nikar ne pozabita* da ima 30 otrok govorne hibe in motnje. Ker se to da odpraviti zelo pridni. in sestavili obsežen delovni na­ naročiti tudi »DOLENJSKEGA S in zdra/viti, sem nekaj teh otrok poklicala v logopedični oddelek. Novo: okrajno društvo kmetijskih Tudi v sevniški občini se res­ črt. Prva akcija je bilo pred­ LISTA"f Vsak teden jim bo M Vest se je hitro razširila in matere teh otrok so se razburjale no pripravljajo. Imajo dobre vajanje filmov po mnogih šo­ prinaSal vse domsčs novicah in so bile proti temu, da bi njihovi otroci obiskovali to šolo. in zanimivosti - zato jim to inženirjev in tehnikov tehnične krožke po odredih, lah v tednu otroka. Pričaku­ veselje takoj pripravita I \Mi Višek razburjenja in nerazumevanja pa je pokazal B. S., čigar med zadružniki-pionirji, deluje jemo, da bodo tudi tehnični • 1 •' 1 1 t sin je imel tudi govorno hibo. Kmetijski strokovnjaki novo­ naklada na traktorsko prikolico. meškega okraja so si v soboto, 15. Zeleno maso odvažajo v nad dvaj­ Vsi določeni otroci so kljub temu prišli v logopedični odde­ okrtobra ogledali kmeti;aka pose­ set metrov dolge m več metrov lek. To je bilo zanje nekaj povsem novega. Več staršev je bilo stva v Beli krajini. Najprej so široke jame, po njito pa traktorji proti temu, da bi njihovi otroci hodili h govornim vajam, čez obiskali kmetijski obrat Poslovne tlačijo silažo, v Jami ;e rbite in z zveze v Cmomiju »Lokve«, kjer Je zemljo pokrite nad 50 ton zelene nekaj dni pa so bili zadovoljni in srečni, da si bo otrok popra­ 50 ha zemlje pridobljene iz stel;- krme za pitanje govedi. Taki si­ vil govor. nih površin, m hlev s 100 glavami losi se vrstijo drug za drugim. mlade goveđe živdme. Gradijo pa Kmetijski strokovnjaki 4z Nove­ Komaj som začela dobro delati, nekdo naglo, ne da bi po­ že hlev za 200 glav goveje fcivine. ga mesta so si ogledali še Kmetij­ trkal, odpre vrata in s stegnjeno roko išče med učenci svojega Inž. Drvoriak Je pripovedoval sko posestvo v Metliki »Mestni Športni dan I. osemletke sina: >Janez, kje si? Janez, domov!« — »To je moj sdn! Pridi, strokovnjakom, kako je tu na­ log« ln Vlnomer, k;er so imeli stala plodna zemlja rz stel;ni£kih občni zbor. Tu so govorili o Iz­ Janez, tukaj že ne boš!« — »Pri ta neumnih pa že ne boš zaprt!« površin in kakšne načrte Ima po­ delavi petletnega perspektivnega Pretekli teden so Sneli pionirji zultat neodločen — 6:6. v prvem resnejši od Igralcev Je bil Drago sestvo v bodoče. Mnogi so obču­ plana v kmetijstvu ter o nalogah L novomeške osemletke prvi delu so bile domačinke v rahli Štefan, ki Je dosegel dva gola. Se- Vse to je človek povedal zelo razburjeno. Hotela sem zvedeti za Športni dan v tem šolskem letu. premoči medtem ko so Koprčan­ vzrok, nakar md je odvrnil, da so ga ženske na cesti napadale, dovali posestvo, saj Je bila pred v zvezi z nJim. sprejeli so sklep novškl pionirji so to tekmo burno dvema letoma vsa bližnja okolica naj se ustanovi okrajno društvo Nižji razredi so šli na Izlet v na­ ke v drugem delu igre vodille. spremljali m s tem dokazali, da kje ima sina, da je zaprt na pomožni šoli itd. Mene sploh ni Črnomlja že porasla z brezami in kmetijskih inženirjev in tehni­ ravo in se tam pomerili v igri Prea približno 300 tfedalcl Je Je za ta šport na Senovem mnogo poslušal in s hitrimi koraki je odpeljal svojega sina. praprotjo, danes pa je tu rodo­ kov, ki si bo v bodoče prizadeva­ •Med dvema ognjema«. sodnik Kašma slabo vodij tek­ zanimanja. Upamo, da se bomo vitno polje s sodobnimi hlevi in lo, da se poveča kmetijska proiz­ Visjl razredi so se zbrali na Sta­ mo. lahko udeležili tudi turnirja v Kr­ Otroci so preplašeno gledali prizor, prav tako jaz. Vprašu- vodnja ln izvede socialistična pre­ dionu bratstva m enotnosti In dvostanovanjska h:ša. Gostje so Pred prvenstvenim dvobojem škem. Kudolf Strnad jooim očem sem pojasnila, da ljudje tega še ne poznajo, zato s', ogledali tudi 200 ha preoranih obrazba vasi. To društvo naj bi tekmovali v atletiki; v teku na obstajalo vse do takrat, ko se bo­ 60 m, skoku v daljino ln visino. ;e bila na Igrišču kratka sloves­ steljniSk:h površ-in v Gribljah in nost. Predsednik Partizana Črno­ si razlagajo po svoje in ne gre jim zameriti. na Kraslncu. Tu brni sUokom- do učvrstile kmetijske sekcije pri Skoraj 250 otrok se Je borilo za KD GORJANCI — pokalni občinskih društvih inženirjev ln čim boljše rezultate ln s tem za melj Tone Malerič se je v imenu Oče tega Janeza pa je pokazal skrajno nekulturno vedenje, bajn. eden najmodernejših kme­ društva zahvalu jenski ekipi ob tijskih strojev ln hkrati prvi tehnikov, da bodo sposobne prev­ točke, ki naj bi pokazale najbolj­ zmagovalec ko je vdrl v učilnico, ne da bi potrkal. zeti to

Trgovskega podjetja Vsem čevljarjem držav­ DROGERIJE Za letošnji nega in privatnega sektor- občinski praznik ia kakor tudi ostalim Novo mesto čestita »Izbira« državljanom na območju delovni kolektiv V NOVEM MESTU občine čestitamo za ob­ čestita za občinski vsem svojim cenjenim odjemalcem In vsem občanom. činski praznik in jih pri­ praznik vsem de­ srčno pozdravljamo! Ob tej priložnosti se priporočamo za nadaljnjo naklonje­ lovnim ljudem v nost in nakupe v prodajalnah, ki so v sestavu podjetja USNJE IN občini, zlasti pa ČEVLJARSKE cenjenim odjemal­ POTREBŠČINE, cem ln poslovni NOVO MESTO prijateljem! Utrjujmo in razvijajmo •amoupravljanje delovne­ ga ljudstva v osnovnih Kmetijsko celicah družbene ureditve, Delovni kolektiv • komunah is najrazlič­ gozdarsko nejših oblikah družbenega posestvo se pridružuje samoupravljanja • pomoč­ manifestacijam ostalih jo organov, v katerih so­ delovnih kolektivov Mesarije NOVO MESTO delujejo zainteresirani dr­ Novo mesto ta občinski praznik ln toplo pozdravlja žavljani in organizacije! svoje odjemalce!

Živel 29. oktober - praznik občine Novo mesto!

Pozdrav vsem naSdm odjemalcem ln Iskrene čestitke za občinski praznik

DELOVNI KOLEKTIV

PEKARIJENovo mesto TRGOVSKO PODJETJE a Investicijski biro Novo mesto

Pozdrav delavskemu razredu Jugoslavije, ki je zmerom dosledno izpolnjeval svojo Internacionali- stično dolžnost ter hkrati iskreno pomagal in pod­ nudi potrošnikom želez- piral boj delavskega gibanja in naprednih sil v ninski, gradbeni in avto svetu! OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO material ter jim za 29. ok­ tober — praznik Nove­ Vsem poslovnim prijateljem In vsem delovnim pozdravlja in čestita za občinski praznik vsem ga mesta — iskreno čestita ljudem ns področje novomeške občine — toplo kolektivom, posameznikom in svojim poslov­ z željo, da bi se vsi še čestitke za 29. oktober! nim znancem ter se jim še nadalje priporoča nadalje trudili za rast ln za naklonjenost in zaupanje! procvet našega mesta!

VODOVODNO NOVOLES - Novo mesto INŠTALATERSKO V proizvodnji smo dosegli lepe uspehe, prav tu pa IN KLEPARSKO moramo narediti še odločnejše korale, da bomo do­ kazali polno vredn-.t ukrepov, ki smo se jih lotilil PODJETJE Za občinski praznik pozdravljamo in Čestitamo vsem podjetjem, ustanovam, organizacijam ln posamez­ nikom z željo, da bi še nadalje krepili ln razvijali socialistično miselnost! NOVO MESTO

se priporoča ln ln pozdravlja AVTOPROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA za praznik Novega mesta vse delovne ljudi Gorjanci na področju NOVO MESTO - STRAŽA občine! pozdravlja za 29. oktober vse, ki poslužujejo uslug Občinski ljudski odbor podjetja in se jim priporoča!

OBČINSKI ODBOR SZDL Kmetijska zadruga OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS Semič OBČINSKI KOMITE ZKS čestita za krajevni praznik 28. oktober OBČINSKI SINDIKALNI SVET vsem delavcem, uslužbencem, zadruž­ nikom, ostalim kmetom in delovnim ljudem na področju zadruge ter se tudi v bodoče priporoča! čestitajo prebivalstvu ob letošnjem praznovanju občinskega praznika — 28. oktobra — ln ielljo, da bi se vsi še nadalje tako kot doslej T vsem ognjem ln nesebičnim prizadevanjem trudili za nadaljnji razvoj socializma v naši deželi!

IEV LJUBLJANA - OBRAT čestitkam se pridružujejo: KONDENZATOR Agroservis Brežice - Gozdno gospodarstvo, Brežice - Prevoz, Brežice - Opekarna, Brežice - Vino, Brežice - Kino, Brežice - SEMIČ Trgovsko podjetje »Krka«, Brežice - Trgovsko podjetja »Ljudska pozdravlja uspehe in prizadevanja Semlčanov potrošnja«, Brežice - Mizarsko podjetje, Dobova - Podjetje za po­ za gospodarski, politični in kulturni napre­ pravilo železniških voz, Dobova - Pletilnlca, Dobova - Splošno dek kraja ter jim čestita za 28. oktober! trgovsko podjetje, Dobova - Kovinarske obrtno podjetje, Dobova Kmetijska zodruaa, Brežice - Kmetijska zadruga B'zeljsko - Kmetijska zadruga, Dobova - Kmetijsko zadruga, Cerklje ob Krk) • Kmetijska zadruga, Plšece - Kmetijska zadruga, Jesenice na Dolenjskem - Obrtna delavnica »Kovina«, Blzelisko - Zdravilišče čateške Toplice - Kolodvorska restavracijo Brežice - Go5<'*?e »Pri Mizarska delarniva Semič pošti«, Brežice - Gostišče »Pr' gradu«, brež'ce - Kavarna, Brež'ce • Gostišče, Mokrice * Komunalno banka, Brežice - Zadružna hra­ nilnica in posojilnice, Brežice ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK SEMICA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SE TOPLO PRIPOROČA! Za občinski Keramika praznik proizvaja peči in kamine, samotni material, čestitamo POZDRAV VSEM DELAVCEM IN USLU2BENCEM V DELOV­ azbestne tlakovce in opravlja montažo last- ?vo?jm strankam NIH KOLEKTIVIH, VSEM TOVARIŠEM IN TOVARlSlCAM, nih izdelkov. in jim želimo nadaljnjih uspehov KI DELAJO V ORGANIH NASE KOMUNE, PROSVETNIH. pri delu! ZDRAVSTVENIH IN KULTURNIH USTANOV, V PROMETU iVoro mesta OBRTI, GOSTINSTVU IN TURIZMU, VSEM ZADRUŽNIKOM IN DRUGIM KMETOM, NAŠI MLADINI, TOVARIŠEM V VRSTAH LM IN JLA IN ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK!

OBČINSKI Delovni kolektiv Industrije obutve OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB Novo mesto OBČINSKI ODBOR ZW1 LJUDSKI OBČINSKI KOMITE ZKS pošilja za občkiski praznik iskrene OBČINSKI KOMITE LMS Čestitke z najboljšimi željami vsem ODBOR NOVO MtSlO delovnim kolektivom in posameznikom! OBČINSKI SINDIKALNI SVET tU OSTALE ORGANIZACIJE Priporočamo kvalitetne izdelke našega kolektiva!

Vsem cestarjem, cestnim delavcem in ostalemu pre­ TRGOVSKO PODJETJE P £ X R 0 L bivalstvu na področju novomeške občine čestita in Jih pozdravlja

LJUBLJANA UPRAVA ZA CESTE LRS

tehnična sekcija Novo mesto Poslovalnica NOVO MESTO

Čestita za občinski praznik vsem svojim odjemalcem, kolektivom v podjetjih in ustanovah ter jim želi še vrsto delovnih zmag!

Obrtna zadruga sobnih slikarjev in pleskarjev Novo mesto Pozdravljamo vse kolektive v nali občini in Jim čestitamo za občinski častita z« praznik Novega mesta te M praznik kakor tudi za uspelie, ki so priporoča! jih v tem letu dosegli v dobrobit nas Hkrati obvešča tvoje stranke, da se j« pod­ vseh! jetje preselilo v nove prostore v Muzejske ulico 5.

Podjetje za vzdrževanje prog Novo mesto

Opekarna Prečna Pozdravljamo in čestitamo vsem organom delavskega samoupravljanja v naši občini, vsem podjetjem ln ustanovam, delavcem in uslužbencem, zlasti pa železničarjem in pro- govnim delavcem!

Vsa v stroko ;padajoča dela opravljamo brezhibno in RADIOSERVIS - Novo mesto po zmernih cenah! Vsem svojim strankam ln poslov­ nim prijateljem čestitamo za občinski prazniki opravlja garancijska in druga popravila radijskih »prejemnikov ter se priporoča! MIZARSKA DELAVNICA BROD Naj živi praznik občine Novo mesto! PRI NOVEM MESTU

Gostilno »DRSKA« DELOVNI KOLEKTIV Novo meito - Irca VOD

Vlagaj; tudi vnaprej pozdravlja svoje goste z* vse naše sile in sposob­ Tekstilna tovarna praznik novomeške obči­ nosti za izpolnitev druž­ Novomeške opekarne benega plana v našo ne in se jim ie nadalje korist in vse naše skup­ NOVO IM1ST0 priporočal nosti! pozdravlja občinski pra­ znik z neštetimi novimi Zalog uspehi! SE PRIDRU2UJE ČESTITKAM IN MANIFESTACIJAM OSTA­ LIH DELOVNIH KOLEKTIVOM. ZA OBČINSKI PRAZNIK TER POZDRAVLJA SVOJE ODJE­ svoje goste in vz* Vodovod" - ]Voro tnoftto MALCE, POSLOVNE PRIJATE­ prebivalstvo TRUDIMO SE SE VNAPREJ LJE IN ZNANCE 1 ZA PROCVET IN DOBROBIT pozdravlja na NASE OBČINE! občinski praznik In jim čestita

HOTEL Potrošnikom električne energije, »METROPOL« vsem delovnim ljudem tv KAVARNA v kolektivih naše občinr NOVO MESTO ln posameznikom čestitamo Splošno gradbeno podjetje Pionir ZA 29. OKTOBER Novo mesto Novo mesto opravlja vse vrste nizkih in visokih gradenj ter

priporoča svoje obrate in delavnice1.

VSEM GRADBENIM DELAVCEM, USLUŽ­ BENCEM IN STROKOVNJAKOM KAKOR Okra ni zavod za socialno TUDI OSTALIM DELOVNIM LJUDEM NASE OBČINE ČESTITAMO ZA NJIHOV zavarovan e Novo mesto PRAZNIK TER JIM 2ELIMO SF VRSTO NOVIH USPEHOVl čestita vsem prebivalcem novomeške občine ca praznik — 29. oktober, pozdravlja pa vse zavaro­ vance, kmetijske zavarovance, upokojence ln nji­ hove svojce! Btev. 43 (553) DOLENJSKI LIST Stran 9 Po mokronoški konferenci SZDL ' Dobra tretjina članov se je ljudstva v Mokronogu bo prav cije 7 članov, posebej pa še pravljati z izvoljenimi odbor­ v petek zvečer udeležila kra­ glede tega verjetno še morala nadzorni odbor in 21 delegatov niki organizacije: vsak torek jevne konference Socialistične posredovati pri ObLO v Treb­ za občinsko konferenco. Volit­ lahko v zadružnem domu go­ zveze v Mokronogu. Za uvod njem, vendar z zadirčnostjo in ve niso bile tajne, čeprav naj vorijo s predsednikom ali s so prebrali tri poročila (pred­ z nekako »jezo*- nad občinskim bi v načelu bile take. To sicer kom drugim iz odbora SZDL. Četrtek 27 oktobra sednik, tajnik in blagajnik). — središčem ne bo moč stvari da odboru nekaj več dela, zato Čeprav še nimajo prostorov, so — SvetopoLk Petek, 28 oktobra — Simon NOVO MESTO Zviirč, je nekdo vrgel kamen v Osnovno poročilo o delu in pro­ koristno reševati. Prav je, da naj organizatorji podobnih to važno vprašanje zadovoljivo Sobota. 29. oktobra — Id« Od 17. do 24. oktobra je bilo prsi. cirll pavšič, kmet lz Tršči- blemih v organizaciji je bilo se člani oglašajo; poročevalec konferenc vendarle temeljiteje rešili. — Iz poročila na konfe­ Nedelja, 30. oktobra — Sonja rojenih 13 de6kov in 15 deklic. ne, se je na. trarvniku spotaknil in sorazmerno dobro. Zajelo je razmislijo, ko postavijo vpra­ Ponedeljek, 31. okt. — Gorazd Poročila sta se: Alojz Reze]j, si poškodoval desno nogo.Franc na mokronoški konferenci lah­ renci je razvidno, da ima or­ Torek, 1. novembra — Don vlogo in naloge občinske in šanje, ali naj bodo volitve jav­ mizarski oomočnik iz Hmeljčiča, Lovrenko. gradbeni delovodja iz ko poroča, da so sodelovali ganizacija 507 članov, konec mrtvih in Ana Murgelj. šivilja iz Gor. Koče\ra. si je pri prometni nes­ krajevne organizacije SZDL, plodno in z razumevanjem za ne ali tajne. leta 1959 pa jih je imela le 415. Sreda. 2. novembra — Dušanka Kamene. reči poškodoval levo roko in no­ morda pa je preslabo opisalo krajevne potrebe. Izvolili so Mokronoški odbor Sociali­ Izmed podjetij se lahko le ko­ Smrti ta teden m bilo. go. Martin Gosenca sia ključav­ pomen in delokrog sekcij v na­ lektiv »Telekomunikacij« po­ ničarja lz Radovice, je padel in si tudi: nov 15-članski odbor, v stične zveze je med prvimi, ki poškodoval desno koleno. Miho ši politični organizaciji (česar sekretariat krajevne organiza­ je dal članom možnost raz- hvali, da je v celoti uredil Andruščičena, upokojenca iz Ka­ poročila nr drugih konferencah vprašanje članstva v vrstah menja je krava sunila in ga po­ ne bi smela izpustiti). Razpra­ SZDL, česar za druge ustano­ škodovala. Črnomelj; 28. ln 30. X. ame­ va na konferenci je bila zelo ve in podjetja v Mokronogu riški barvni film »Bodimo srečni«. prettkh teden so v novomeški tehtna. Ljudje so se oglašali in Krajavna organizacija SZDL v Slo­ žal še ni moč trditi. Ko so pre­ . in 2. Xi ameriški barvni film porodnšnici rodile: Jožefa Med­ Iz brežiške porodnišnice gledovali, kako so uresničili Človek ki ga ni bilo«. ved s Krke—deklico, Jožefa jon- predlagali marsikaj, kar bo Pretekli teden so v brežiški po­ lani sprejeti delovni načrt, so Dol. Toplice: 29. in 30. X. ju­ tez iz Sp. Miadetičev—dečka, Jo­ treba še urediti. Prav gotovo venski vasi pred novimi nalogami goslovanski mm »Kala«. žefa Kregar iz Gor. Straže—dekli­ rodnšnici rodile- Ankica Majerič obstaja v Mokronogu možnost, v Mokronogu v glavnem bili Kostanjevica: 20. x. jugoslovan­ co, Fani Blažič iz Stopič—dečka, iz Trstenika — dečka, Albina To- min iz Brežic — deklico, Mari­ da bodo ta in oni problem Konferenca krajevne orgm'- SZDL bi morala biti tolmač lahko zadovoljni. Žal poročilo ski barvni film »Miss Stone«. Zofida Zeli ko iz Tr:buč—dečka. molči o delu z ženami (komi­ Metlika: 29. in 30 X. ameriški Marija Klanšek iz Koluderjev- ja Bautm iz Poišče — dečka, Te­ rešili prav s sekcijami v Socia­ zaeije SZDL v Slovenski va^i hitrih sprememb, ki jih nare­ barvni film Savonara«. dečka, Rozalija Bradač iz Dol. rezija Bučar iz Senuš — deklico, listični zvezi. — Ljudje se bodo pri Mirni je analizirala celot­ kuje naš razvoj. Kolikor tam sija ni delala), kaj več pa bi Mokronog: 29. in 30. X. madžar­ Toplic — dečka, Slavka Murn lz Urška Mauser s Pristave — deč­ radi slišali tudi o prostovolj­ ski film »Zavito stopnišče«. Podgore—deklico. Jožica Siler iz ka, Marica Topol iz Laduča — ogreli za problem, ki jih teži no dejavnost od decembra 1952 ni sposobnih ljudi, so občinska Cešče vasi—deklico, juika Nema- Novo mesto. «Krka«; od 28. X. deklico. Kristina Kržan z Malega nem delu članov pri urejanju nič iz Bršljina—dečka, Rev.ka Luk- m ga skušali rešiti s pomočjo dalje. Moramo omeniti, da je vodstva dolžna članom ra'.ioi- do l. XI. Jugoslovanski film »Do­ vrha — dečka, Marija VranaričdČ kraja. šič tz Jurne vasi—dečka, Marija svoje organizacije. bila udeležba na konferenci za­ mačiti spremembe. Sd. bri stan pianino«. Od 1. do 3. XI. iz Pologa — dekldco Milica Turk judež lz Mirne peči—deklico, angleški film »Pot v visoko druž­ iz sv. Križa — dečka. dovoljiva in da je sekretar or­ Frančiška Kernič iz Maiega Ne­ V Mokronogu .so okoliš nove bo«. rad ca—deklico, Jožefa Knez lz ganizacije kritično opisal vse •omi*: S». X. ameriški barvni krajevne organizacije (občinski Krila—dečka, Marija Brezovar iz delo in že v dobrem referatu Mm »Dimni signaG«. Brežiška kronika nesreč odbor SZDL v Trebnjem) vskla- Sentruperta—dečka, Marija Gršič dili s krajevnim odborom. Ko dal smernice za bodoče delo. Na Bizeljskem smo zvedeli Senovo; 2. in 3. XI »Megre na­ iz Križevske vasi—deklico. Milena Pretekli teden so se ponesrečili stavlja past«. Fink iz Vavte vasi - deklico, Jo­ ln iskan pomoči v brežiški bol­ poročamo o razpravi na kon­ Na konferenci smo dobili obču­ Sevnica: 29. in 30. X. ameriški Pogodbena proizvodnja go­ letošnje krme povečal v pri­ žefa 2agar iz Kočev;a—dečka nišnici; Marija Galof, upokojenka ferenci, ne moremo mimo opaz­ tek, da so se člani zaveda'.> film »Vanentino«. Štefanija Makse lz Goriške vasi— iz Ljubljane, si je pri padcu z ved na Bizeljskem se je letos Trebnje: 29. in 30. X. ameriški ke, da so nekateri člani dali svojih nalog, niso pa znali ko merjavi z lanskim kar za 50 deklico. Kristina Marinč tz Žu­ vlaka zlomila levo roko. Jožetu ustavila, čeprav je za rejo pra­ odst. Razen tega je tudi kvil- barvni film -Dimni signal«. Pred­ žemberka—dečka, Marija Pšek iz Lupšini, delavcu iz Sel. je padei 8vojemu sodelovanju pečat lo­ ordinirati dela. Z zanašanjem stava v soboto ob 19. uri in v šičev dovolj interesentov. N.iva Arje vasi—dečka. na levo nogo kos železa ter mu kalnih teženj (razprava glede »drug na drugega« so zapravili teta pridelka znatno boljša od nedeljo ob 14., 16. in 18.30. jo poškodoval. Štefka Sunta, go­ uredba je malo prizadela po­ Žužemberk; 30. X. pol;ski film stanovanjskega sklada bivše vrsto dobro planiranih akc'j dosedanje. spodinja ;z Sevnice, si je pri pad­ godbene rejce za težjo živino »Kanal«. cu zlomila levo nogo. Štefana občine Mokronog). S tem no­ ZH katere je tudi družba pri­ Italijanska pšenica se kar do­ spevala del sredstev. Tako vendar zadeva ni tako huda, lliaž. kmetovalca iz Lukovca, je čemo reči, da vprašanja ni tre­ bro uveljavlja na bizeljsk'h povozil avtomobil, pri čemer je ker je moč vse pogodbe pre­ C+J ba urediti — nasprotno, rešiti z večjimi napori kot bi bilo njivah, čeprav sicer kmetovalc. dobil poškodbe po glavi.. Nikola octrebno uresničili nekaj na'Iog usmeriti v »bebi bif« pitan le. Pretekli teden so se ponesrečili Kopinič, delavec iz Brdovca si je Ba je treba v splošno korist in ne sejejo posebno veliko pše­ med katere štejejo vključeva­ Rejec lahko dobi za kilogram in iskan pomoči v novomeški pri padcu poškodoval desno roko zadovoljstvo. Organizacija So­ nice. Od 80 ha. kolikor je vsa in levo nogo.Jožeta Bogolina, de­ nje novih članov, ureditev ko žive reže pri 55-odstotni k'.av bolnišnici; Antonu Zupančiču, ru­ cialistične zveze delovnega ko leto zasejanih z njo. je bilo Ob bridki izgubi našega dragega darju iz krmelja. se je pri delu lavca tz Pesja, je pritisnil voz ob pališča in delno otroškega Igri­ nosti 220 din. takšno živinče pa zid, pri čemer je dobil poškodb« letos že 40 ha posejanih i Ita­ očeta zrušil na desno dlan premog. šča itd. Precej govora je bilo lahko vzred; v enem letu in FRANCA SUTARJA Antonu Tekavčiču, kmetu iz po hrbtu. lijanko, Domača pšenica je vr­ o kooperaciji, ki ni dosegla 2a zasluži 80.000 dinarjev. Razen se iskreno zahvaljujemo zdravni­ gla pridelek povprečno nižji od Koristen pouk želenega razmaha. Glavni vzrok tega lahko tudi gnoj koristno koma dr. Feliksu Koscu in dr. Er- 2>) stotov na ha, medtem ko it ni Primožičevi, vsem uslužbencem črnomaljskim šoferjem za ta neuspeh je zastarelo sle­ uporabi za vinograd. Do zda; bil povprečen pridelek Italijan­ Internega oddelka in sindikatu denje ha kmetijske stroje in jo bilo sklenjenih le 6 pogodb Splošne bolnišnice Novo mesto za in avtomehanikom ke pri kmetovalcih, ki so up6 premajhna pomoč odgovornih za »bebi bif« pitanje, za pr.iši vse, kar so storili za nas. Druitvo šoferjev in avloms- ; ljudi, ki bi kmetom na prakti­ čn pa kar 60. Prepričani smo. štovali navodila, nekaj višj Sutarjevl. SPORED RADIO LJUBLJANA hanikov je organiziralo za »vo­ čen način prikazali obojestran­ da se bodo kmetovalci rade ve kot 30 stotov, posamezniki pa le članstvo• predavanje o gori­ so pridelali tudi več kot 40 sko korist kooperacije. Čudno, lje odločili tudi za »bebi bif* Zahvaljujemo se Cirilu Novaku, vih in mazivih. Predaval jo stotov na hektar. krojaču iz bloka Nad mlini v No­ da državno posestvo na Dobj pitanje, ker je najdonosnejše. VSAK DAN: vas — 13.45 Koncert pri vas do­ inž. Kuncelj iz Ljubljane, ki je vem mestu, ki je podaril namesto nima večjega vpliva na kmeto­ Napoved časa. poročila, vremen­ ma — 14.15 Naši poslušalci česti­ .enca na grob pokojnega Franca tajo In pozdravljajo — II. — 15-15 zelo nazorno in zanimivo podal V zvezi z odlokom o agro- ska napoved ln obvestila — ob valce, saj prav to kaže,, kai se 'Sega 2000 din Okrajnemu odboru Reklame — 15.30 Iz solistične glas­ snov. koristno zlasti šoferjem— 3.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, minimumu v travništvu. k: so slepih. be Chopina in Gersh\vina — 1610 da doseči z umnim kmetova Zveze 15.00, 22.00; radijski dnevnic ob amaterjem. Mnogi udeleže ici ga na Bizeljskem letos dobro V vsako hišo našega okraja: Humoreska tega tedna — 16.20 njem. Krajevna organizacija Okrajni odbor Zveze slepih 19.30, poročila ln pregled tiska Za nedeljsko popoldne — 17.10 predavanja so spoznali. komiku upoštevali, saj se je pridels! DOLENJSKI LIST v Novem mestu. ob 23.00, zadnja poročila in za­ Peli so jih mati moja — 17.30 Ra­ nepotrebnih izdatkov so imel: ključek oddace ob 24.00. dijska igra — 18.22 ocmetri; Ze­ r ^ samo zaradi tega. ker niso BS« bre: Vizija n. — 18-30 Operetne poučeni o uporabi goriv in ms- SOBOTA — 29. OKTOBRA: uverture — 18.45 Trio Slavka Av- 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Slo­ eiv. Zato so zelo hvaležni pre serpka — 19. Oo Obvestila, rekla­ venski samospevi — 8.55 Radijska me n zabavna glasba — 19.30 Ra­ davatelju inž. Kunci j u in dru­ i'RODAM 18 mesecev staro žrebi- šola za nižjo stopnjo — 9.25 Za dijski dnevnik in športna poro­ Praznik novomeškega Partizana co. Bojane, Bučna vas 15, Novo razvedriio — 10.10 Odmevi iz oper­ štvu, ki ga je organiziralo. čila — 20.O5 Izberite melodijo mesto. nih in koncertnih dvoran — 11.00 tedna — 20.50 Zveneča godala — Jože Skof zvočna ruleta — 11-30 Pionirski 29. oktobra praznuje Nove vem mestu. Praporu bo kuml- urejene garderobe in prhe , .'KODAM HISO z vrtom ln nekal 21.00 O Verdiju in njegovem de­ gozda. Zupane, Dol. Toplice 31. .tednik — 11.50 Otroci izbirajo pe­ lu - II. oddaja — 22.16 Ples ob val predsednik občinskega od­ telovadeče na šoprtnih igrišč- mesto svoj praznik. V progra­ NACE HLDOKLIN Z MIKLAVŽA smice — 12.00 Pesmi jugoslovan­ radijskem sprejemniku — 23.05 že štirikrat udarna mu prireditev zasledimo, da bi bora SZDL tov. Tone Počrvuia. na Loki. na Gorjancih, p. Brusnice, proda skih narodov — 12.15 Kmeti.isk: Nočni koncert — 24.00 Zadnja po­ nasveti _ 12.25 Opoldanski spo­ kar med drugim dokazuje te*- vse svoje posestvo na Gorjancih ročila in zaključek oddaje. 29. oktobra ob 11.30 uri na Lo­ Društvo ne bo dobilo samt red za zabavo — 13.15 Obvestila brigada! s hišo in gospodarskimi poslop­ ki otvoritev upravne stavbe, no sodelovanje društva z orga­ upravne zgradbe. pač pa s v 0 ; m zabavna glasba — 13.30 Kvintet ji. Izletna točka in primerno za nizacijami. Niko Stritof ob spremljavi Štirih Torek - 1. novembra: Brigadirji so nam pisali, da razvitje prapora in nato šport­ dom — Dom Partizana. 2 planinski dom. Cena po dogo­ ne prireditve Društva za teies- fantov — 1345 Dvospevi iz fran 8.00 Mladinska radijska igra — »o v četrti dekadi dosegli že Druga pomembna pridobitev uspehi ki jih je društvo le: v voru. Ogled vsak dan. Zemljišča coskih oper — ^ 14.20 Sport tn Maurice Maeterlfhck: Sinja ptica TSO' vzgojo*"Partizan "Novo mesto. doseglo, se resno vključuje \ je okoli 3 ha z njivo in sadnim Iportniki — 14.35 Naši poslušalci T 8i55 Dve jesenskr pesmi'V izved­ 4&ikratno^*mfar«l8tV6 lh * tri­ ie vsekakor upravna zgradbi vrtom. Društvo- -zaključuje sezono, ki tekmovanje za pokal DELA k >estitajo in pozdravljajo — 15.15 bi otroškega zbora - 9.00 Melo­ kratno posebno- pohvalo. Kljub Ze vrsto let se društvena Pi­ iOSPODINJSKO POMOČNICO, ne Obvestila, reklame :n zabavna dije slovesa - 10.00 Da bi dtugi ži­ temu, da se akcija približuje jt bila plodna ln obilna. 5e z sarna seli iz lokala v lokal, saj mu po doseženih uspehih tjC glede na starost, sprejmem ta­ glasba — 15.40 S knjižnega trga veli - 10.30 F. Chopin: Preludij za koncu, upajo brigjodirji XIV. otvoritvijo doma in razvitjem se je od leta 1945 selila že kar gr*. koj. Pismene ponudbe pošljite — 16.00 Izbrali smo za vas — 16.40 klavir - 11.00 Simfonični koncert Mešam zbor KUD pošta — Obrt­ novomeške brigade Milke Ss- prapora. Razvitje prapora. k! šestkrat, sedma selitev pa bj O delu društva bomo več p na naslov: Jenko, dežntkarstvo, - Marijan Lipovšek: Domovina; nik iz Maribora — 17.00 Lokalni Sergej Rahmaninov: Koncert za bo v' ponos članom društva, je končno v lastne prostore. Ne sali v eni prihodnjih .štev '.K Kranj, Prešernova ulica 8. rin. da bodo presegli po udar- rtiUPIM ENOSTANOVANJSKO hišo, dnevnik — 17.15 Po kinu se do­ klavir in orkester št. 2 v c-molu; bimo — 17.45 pozdrav z gora — ništvu vse naše predhodne bri­ nagrada za dosežene uspehe v smemo misliti, da bo na L*v Danes pa čestitamo vsem Si 1 zaželena Mirenska dolina. Peter­ Robert Schumann: Manfred. uver­ 18.00 Jezikovni pogovor; — 18.15 rezvoju telesne kulture v No im, Žabja vas — kamnolom. tura - 12.00 Opoldanski glasbeni gade. samo upravna stavba. Tu bodo nom društva in upravnemu 'A Akademski pevski oktet — 18.30 KDOR MI JE VZEL na terasi kina spored - 12.30 Zbori in ansambli Se klubski prostori, v katerih boru k doseženim uspehom! V tnčeti-tinskem taktu — 18.45 iz oper - 13.30 Slovenske narodne -Krka* bel modro pikast dežnik, SP bodo zbirali člani društva Okno v svet — 19.00 Obvestila, pesmi - 14.00 Melodije za godala -c- naj ga prinese do 29. oktobra v reklame in zabavna glasba — - 15.15 Adaggio cantabile (stavki na sestankih, razgovorih in uredništvo Dolenjskega lista, ker 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Po iz kvartetov in tria L. van Bee­ kjer bodo prirejali čajanke. V je bil opazovan. (1326-60) Srečanje v Krškem gamsovi stezi . . .« — 20.30 »Po­ thovna) - 15.15 Ivo Tijardovič: Ma­ ISCERI SOBO IN KUHINJO ali sa­ klubskih prostorih bodo revije, slušaj m povej nam!« — 21.20 Me­ ti joče nad mrtvim sinom, kantata mo sobo s posebnim vhodom, po lodije za prijeten konec teana — časopisi, družabne igre in stro- OK »DJURO SALAJ« (Videm- (prva izvedba v RTV Ljubljana) — KRSKO) • TVD PARTIZAN možnosti v Novem mestu ali 22.15 Oddaja za naše izse^ence - 16.00 Reportaža z žalnih svečanosti kevna knjižnica. V stavbi bc 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. (TREBNJE) 2:3 bližnji okolici. Nagrada. Naslov - 15.30 Simfonični fragmenti — na razpolago tudi 16 ležišč z? v upravi lista. (1323-60) V nedeljo, dne 23. oktobra je 17.00 Radijska igra - Oskar Davi- NEDELJA — 30. OKTOBRA: obiskovalce seminarjev in te­ odbojkarska ekipna TVD Partizan čo: Zrenjanin - 17.34 Tam na Pu- 6.00--6 30 jutranji pozdrav - čajev, ki jih bo prirejala Okraj­ iz Trebnjega, ki je nedavno tega pozdravite svojce v tujini gled gori . . . (pesmi naših parti­ osvojila prvenstvo okraja, gosto­ 6.30 Vedri zvoki — 7.15 Reklame — zanov) - 17.56 Dolina miru (filmska na zveza Partizan, na voljo 50 Z DOLENJSKIM LISTOM! Na- 7.30 Radijski koledar in prireditve Novomeška kronika vala v Vddmu-Krškem. Srečala roSite JlB fa - hvaležni j glasba iz istoimenskega filma) — do pa tudi ostalim interesen­ se je s kombinirano ekipo odboj - dneva — 7.35 Pihalni orkester 1B.15 Tragične ljubezni (Tristan in tom. V prostih dnevih bodo karjev tovarne POtO papirja Dju- Vam bodo za posornoat! * LM — 8.00 Mladinska radijska Izolda. Francesca da Rimini in Plenum občinskega odbora SZDL prenočišča oddajali. V spodnjih ro salai, in Tehniške srednje šo­ igra — 8.47 Iz albuma otroških Paolo Malatesta. Romeo in Julija) le. pesmi Pavla Sivica — 9.02 Melo­ - 19.05 Igraio veliki zabavni or­ prostorih bo pisarna društva in dije za dobro voljo — 10.00 Se Rezultat kaže, da je bila tekma ošljite nam naslove sorod- kestri - 20.00 Jugoslovanske zbo­ pomnile, tovariši . .. Anton Iko- v Novem mestu Okrajne zveze Partizan, abc zelo zanimiva, zlasti v drugem rovske skladbe - 20.30 Glasovi, ki likov, znancev in prijate- vic: Napad v Kačjeku — 10.30 delu pri stanju 2:2. Odbojkarji so utihnili - 21.30 Lahka glasba - Dve skladbi Pabla sarasateja — 22.15 Josef Suk: Klavirski kvintet 21. oktobra so delegati'na plenumu v Novem mestu pretresali K Trebnjega so imeli ob konev iev, ki še ne poznajo na- 10.45 Radi jih poslušarte! - 11.30 op. 8 - 22.50 Narodne žalostinke vrsto pomembnih vprašanj s področja organizacijskega utrjevanja več sile in so zasluženo zmagal' ->ega lista: poslali jim bomo Nedeljska reportaža — 12.00 Naši (literarna oddaja) - 23.05 Od me­ Socialistične zveze, stanovanjskih skupnosti in stanovanjskim gradenj. DOLENJSKI LIST naj ne s 3:2. poslušalci čestitajo in pozdrav, lodije do melodije - 23.50 Bene- Krajevne konference SZDL naj se izpremene v res dobro priprav­ Ekipi sta ^ dogovorili za po­ reč številk brezplačno na ljajo — I — 13.15 Obvestila in detto Marcello: Introdukcija, arija ljeno tribuno izmenjave mišljenj. Na njih naj člani SZDL obdelajo manjka v nobeni družini v vratno srečanje, ki bo verjetno zabavna glasba — 13.30 Za našo ln presto. vse plati družbenega življenja z organi delavskega samoupravljanja, čez štirinajst dni v Trebnjem. ogledi družbenega upravljanja in družbenega upravljanja v zadružništvu, ki domačem okraju! S. B. delujejo na področju, kjer je konferenca sklicana. Na plenumu so ugotovili, da stanovanjske skupnosti v občini ZABELE2ENO niso vedno upoštevale načel družbenega upravljanja. Delovanje skup­ nosti se je preveč omejilo na sestajanje predsednikov in posameznih članov izvršnih svetov, upravni odbori skupnosti pa so pri tem ostali neaktivni. Do novega leta Je treba izdelati perspektivne načrte, Pretekli petek zvečer U načrti pa morajo biti v skladu z družbenim načrtom občine. Vzornemu mozu v spomin so se v gasilski dvorani Državljani naj v okviru Socialistične zveze in na zborih volivcev te Za sekcije: v Sevnici zbrali člani načrte, preden bodo sprejeti, predlskutirajo. v razpravi o stanovanj­ Ko so Metlicam IS. oktobra skih gradnjah so ugotovili, da je s trošenjem sredstev stanovanj­ usianovitelji telovadnega dru­ godbi in jo nemalokrat tudi (bolje rečeno — del čla­ skega sklada v obliki posojil zasebnikom treba prenehati in ta sred­ pospremili k zadnjemu počit­ štva v Metliki leta 1907, sode­ materialno podprl. Ni treba dovoli nov) SZDL iz Sevnice. stva uporabljati le v okviru stanovanjskih zadrug. Razen številnih ku ROBERTA FUXA, Je bilo loval je pri prvem nastopu le­ posebej poudariti, da je na­ Razpravljali so o V. kon­ zaključkov so sprejeli tudi pravilnik o volitvah v krajevne odbore ob odprtem grobu v srcih ve­ ta 1908, tekmoval v župnt vr­ predni mož s svojo družino gresu, kmetijskem vpra­ SZDL, ki natančneje določa vse tisto, kar je v statutu SZDL načelno liko iskrene žalosti. Zavedali določeno. sti v Pragi leta 1912. Bil je tudi med NOB vedel, koga je možnosti! šanju, stanovanjski skup­ so se, da ne pokopujejo le ene­ oodnačelnik druHva in je do treba podpirati. nosti, vrtcih, o organi­ % Ragovski most je z obeh na Loki turnir v malem nogome­ ga svojih someščanov, temveč l. vojne vodil mlajše vrste. Kakor je, zlasti zadnja leta zacijskih vprašanjih pred strani zaprt za ves promet, ker tu, za katerega ;e občinski ljud­ izredno vrlega in plemenitega Kot odličen telovadec je leta :ive! tiho, tako je tiho ugasnt- krajevno konferenco in o predlogu perspektivnega ski odibor Novo mesto razpisal moža, tihega, nesebičnega člo­ bi ga bilo treba popraviti. Po­ prehodni pokal, DO sedaj so se te 1919 nastopil v Oz!ju in na lo tudi njegovo blago srce in plana razvoja Sevnice. pravlja pa ga še nihče, zato prijavila moštva Elan, Borec, Pi­ veka, ki so ga vsi ns samo zveznem zletu Beograd-Novi se izteklo življenje. Usahni­ V razpravi o vrtcu, stanovanjski skupnosti- in per­ So stalni obiskovaloi Ragovega onir, IMV, Otočec, Birčna vas in spoštovali, temveč imeli radi Sad. Za razvoj in napredek la je spet ena dobrih m zdra­ spektivnem planu se je razvilo prav veselo vzdušje. Straža, pričakujejo pa še nekaj in bili ponosni nanj. Kratke, vih belokranjskih korenin- loga pogruhtali. kje se dajo prijav. Tekmujejo lahko športna telovadbe v Metliki in sploh K temu so pripomogli posamezni člani. deske obiti, in se tako kljub' društva, društva Partizan, sindi­ toda srčno tople besede so ob Bell krajini ie imel pokojni Naj pokojni Robert Fur še Predlogi so padali sem in tja, nekateri boljši, kati, šole JLA in dirugi iz obči­ grobu zazvenele v čast in slo­ zapori nemoteno sprehajajo po Robert Fux velike zasluge. dolgo živi v lepem spominu! nekateri slabši. Vrtci so premajhni, otroci se ne ne Novo mesto. Moštva, ki bi že­ vo temu zmeraj tako skrom­ mostu in gozdu. V nedeljo po­ lela tekmovati, pa se Se niso pri­ Enako je rad pomagal mestni S. morejo igrati in pripravljati za šolo tako, kot bi bilo nemu človeku, ki je tudi pred poldne je bil na mostu precej­ javila, na. se zberejo v četrtek. treba. Razprava se je usmerila na vprašanje, kdo 27. oktobra, ob 16. uri na Loki. smrtjo izrazil željo, naj ga šen promet; tudi do 10 ljudi naj bi dokončno razpravljal o predlogu članstva, da Vabimo vse ljubitelje nogome­ -poneso po najkrajši pot\ na hkrati je šlo čezenj. Kdo bo se zgradi nov vrtec. Kje naj stoji, kolikšen naj bo, ali ta, da si ogledajo turnir. Mali no­ pokopališče, brez petja, godbe kriv, če pride do nesreče? gomet je nova športna panoga, naj bo eden ali dva itd. Ze so hoteli ustanoviti pri-< ima pa vse značilnosti nogometa, •in vencev*. Žlahtna želja po­ Iz Poljanske doline pravljalni odbor, pri tem pa so pozabili, da je prav­ % Na tržnici je bilo v pone­ le da so dimenzije igrišča mnogo kojnika, ki pa ji Metličani le deljek, 24. oktobra, precej pro­ manjše, niso mogli povsem ustreči. S V nedeljo, 16. oktobra, so £ Osemletka v Starem trgu zaprav organizacija SZDL tisia, ki naj vse te zadeve meta. Prodajali so zelje po 20 bili zaradi združitve v Poljan­ je letos dobila še eno učilnico, rešuje v bodoče v svojih sekcijah. Ko se je nato Pokojni Robert Fux je bil razprava pol ure sukala okoli razbite školjke v vrtcu din, kostanj po 40 din, jabolka rojen v Metliki leta 1892. Dve ski dolini zbori volivcev. Po tako da jih ima sedaj štiri. V Po 50 din, paradižnik po 50 Tečaj za fotoamaterje treh letih razkosanosti te geo­ vseh učilnicah je pouk dopol­ v Sevnici, je postalo jasno, da predvsem starši niso leti je obiskoval realko v napravili svojega, saj se za svoje malčke zanimajo din, jajca po 28 din,, papriko Ljubljani, potem pa je zaradi grafsko zaokrožene doline, ki dan in popoldan, učiteljev pa piireja Fotoklub Novo mestu. le do vrat vrtca, naprej pa vse skrbi prepuščajo vzgo­ Po 60 din, hruške po 70 din. naglušnosti moral opustiti štu­ je odkar pomnijo ljudje spada­ je le 5. Končno smo uspeli, da Tečaj se bo pričel v petek, 28. jiteljicam. Ker je v dvorani sedelo dokaj ljudi, ki jih krompir po 20 din, grozdje po dij. Posvetil se je krojaškemu la pod Belo krajino, so njeni v letošnjem letu obiskujejo oktobra, ob 17 uri v prostorih vrtec toliko ne zanima, ker v njem pač nimajo svojih 100 din in vino po 100 din li­ poklicu, delal nekaj časa v prebivalci na zborih volivcev višje razrede vsi učenci iz Po­ Fotokluba na Hladnikovi ul'ci otrok, verjetno ni bilo povedano vse, kar je res ter. Dobiti je bilo tudi košarice Beogradu, nato pa je v rodni odločili, da hočejo živeti spet ljanske doline. aktualno. Zato je prav, da se ljudje pogovorijo o pro­ s cvetjem za na grobove; zanje 1. Teoretični pouk bo združen Metliki odprl krojaško delav­ z Belokranjci v občini Črno­ £ Jesensko slabo vreme zelo so zahtevali 700-800 din. s praktičnim. Tečajniki se bo K1 nico in manufakturno trgovi­ melj. N- zbore volivcev je pri­ ovira spravilo koruze, vendar blemu, ko so vsi prizadeti zbrani. To je — sekcija seznanili z osnovami fotografi­ no, ki je spričo njegove vest­ šlo skoraj 90% vseh volilnih ljudje izkoristijo vsako lepe pri krajevni organizaciji SZDL. Potreba po njej se % Gibanje prebivalstva: Ro­ je vse od nastanka slike, prek nosti in poštenosti uživala upravičencev; od teh jih je za uro tudi za setev pšenice, ki je pokazala. Druge potrebe pa se bodo pojavile, ko dile so: Anicd-PečaPifr iz bloka razvijanja filma, do izdelavi? sp.ošni ugled. občino Kočevje glasovalo 67. se mora še pred nastopom mra• bo delo krajevne organizacije v Sevnici steklo po Nad mlini — deklico, Erna Ja- posnetka. Predavanja bodo za Črnomelj pa 355. za obrasti. Če bo še kaj ugod­ redni poti, ko bo sestankov članstva več, ko bodo bežič iz bloka IMV v Gubcevi Toda Robertovo poklicno dvakrat na teden — ob sred:ih S skupnimi napori bomo mo­ nega vremena, bodo vse njive sestanki rednejši in ko bo vodstvo krajevne organi­ Ulici - dečka, in Malči Pirno- delo je bila le ena veja dejav­ in polkih od 17. do 19. ure. Z* rali zdaj popravljati, kar smo posejane do 28. oktobra. zacije analiziralo probleme svojega kraja. var s Šmihelske 4 — deklico.— nosti tega naprednega, zmeraj To je le izvleček iz velikega števila problemov, ki odrasle je šolnina za v«*s te«'"« dejavnega moža v javnem živ­ zamudili. V ta konec sveta bi £ Novembra bodo volitve v Porok, smrti in nesreč ta teden člane SZDL nekega kraja zelo zanimajo Prav je, da 100 din, za dijake pa 50 dir.. ljenju. Bil je do zadnjega bilo treba prenesti kakršno ko­ nove odbore SZDL, na kar se V mestu ni bilo. o tem razmislimo in da se pripravimo na nove pred­ Fotoaparatov je vedno več, li­ navdušen planinec, zaljubljen li gospodarsko dejavnost, da že dolgo pripravljamo. Želimo, loge, ki naj jih analizira konferenca osnovne organi­ to bn med strastnimi »filmarji* v Gorjance, njegovo glavno bi lahko zaposlili vsaj tiste da bi bili v novih odborih taki Danes: mali nogomet gotovo precej takih, ki se fele ljudi, ki so zaposlitve potreb­ ljudje, ki so voljni delati v zacije sredi novembra. Takrat pa bomo lahko usta­ torišče pa je bilo v mlajših novili vse potrebne sekcije in bomo torni nrnnnizirann na Loki pivdrobneje seznaniti s foto«?ra letih teovndba. vse do zadnje ni. Mnogo je še drugih pro­ korist domačega področja in firan jem. blemov, vendar bomo vse re­ vse jugoslovanske skupnosti lahko reševali kar nas tare pri vsakodnevnem delu V počastitev občinskega prazm- vojne pa prizadevno delo v *« se bo danes popoldne pričel Pridite! ^okolskem društvu. Bil je med šili, če bomo enotni in složni. Rudolf Kobe Stran 10 DOLENJSKI LIST štev. 43 (553JI

PRIREJENO PO FAN­ TASTIČNI ZGODBI Brivec kronanih glav R. O. FOHLERJA V ATOMSKI RAKETI NA LUNO Djordje Gojkovič, brivec v Osijeku, bo kmalu prazonval 100-letnico rojstva Toda ugledno mesto med svojimi jugo­ slovanskimi stanovskimi tovariši ne zavzema le spričo častu tljive starosti, temveč še posebno po zanimivih doživetjih in glavah, ki jih je strigel in bril. Pred prvo svetovno vojno je delal v najboljših dunajskih brivnicah in tako prišel v stik z marsikatero kronano in nekronano glavo svojega časa. Zapisano ima, da so bile njegove stranke na primer ruski car Nikolaj II, predsednik ZDA Theodor Roos- welt, črnogorski kralj Nikola, srbski kralj Milan, španski kralj Alfonz XIII., skladatelj Richard Strauss, dva angleška kralja: Georg IV. in Edvard VII.. in še marsikdo. Georg IV. je Gojkoviča celo povabil na angleški dvor za svojega osebnega brivca, toda mojster je ponudbo odklonil- žveplo iz odpadnih plinov V Jugoslaviji bomo kmalu izvrstnega zdravja in telesne začeli pridobivati žveplo iz od­ moči, nima niti enega pokvar­ padnih plinov, ki jih dajejo jenega zoba, naočnikov ne po­ velike industrijske naprave. To trebuje. Tudi zdaj v pokoju bo velikega pomena za naše večkrat gre v kamnolom Pa gospodarstvo, kajti letno uva­ tudi še na daljše ture. Pravi, žamo 9 tisoč ton žvepla. da se ni odrekal ne vina, ne Strokovnjaki so že sestavili tobaka, vendar je oba ta »stru­ 7. — Za inž. Rona to noč ni bilo spanja. Učenjak 8. — Smehljaje mu je odgovoril inž. Ron: »Kri­ 9. — Naslednje sporočilo daljnopisa je bilo: načrt za najgospodarnejše pri­ pa« užival umerjeno. je vedel, da so za usodo slehernega poleta v tičnih 1300 kilometrov, ki jih mora preleteli »Zaman skušamo dobiti zvezo z vsemirsko ra­ dobivanje žvepla. Ugotovili so, vesolje odločilne prve sekunde, minute in ure vsemirska ladja, da premaga privlačno silo keto. AR 2 se ne javlja.« In AR 2 se ni več da je žveplo mogoče proizva­ Vetrovno mesto po vzletu. Z zavistjo je bil v duhu pri svojem Zemlje, je že za njimi. S parabolično brzino javila. Minile so ure, napočil je dan; AR 2 se jati iz domaČih surovin, zlasti Beograd ni samo naše naj­ srečnem tekmecu in s šestilom ga je spremljal 11,18 kilometrov na sekundo se približuje AR 2 še vedno ni javila. Minili so dnevi in brezžične iz pirita, ki ga je v Jugoslaviji večje, temveč tudi najbolj ve­ na posebnem zemljevidu Zemlje in Lune. Nekdo tisti točki v vesolju, kjer bo Luna v približno oddajne postaje so ponoči in podnevi zaman dovolj, in iz nekaterih odpad­ trovno mesto. Na leto ima 145 je rahlo potrkal. Bil je IUming, ki je vstopil v petih dneh, torej na dan prihoda rakete. Na skušale dobiti zvezo z atomsko raketo. Izgubila nih plinov. Posebna skupina vetrovnih dni. Za primerjavo: delovno sobo svojega očeta in molče prisedel. — krovu vse čilo in zdravo!« — »Torej so izven se je v neizmernem vesolju. Začeli so jo iskati. znanstvenikov bo proučila v Sarajevo ima vetrovnih dni 58, Tedaj se je oglasil daljnopis. Illming se mu je nevarnosti?« je hotel vedeti Illming. Oče je Prvi poseg človeštva v vesolje je bil poseg v Boru, Trepči in še v nekaterih Zagreb 40, Titograd 32, Skop­ v skoku približal in glasno bral: »Prvo poročilo molče odkimal in dodal: »Zal so za sedaj le prazno in dvanajst najboljših iz vrst človeštva rudnikih možnosti pridobivanja je 17, Ljubljana 12. o položaju AR 2: 1300. kriterij premagan — stop iz največje nam znane nevarne cone. Toda so morali črtati z liste živih in zapisati njihova žvepla iz odpadnih plinov. — parabolično se bližamo Luni — stop — NKVČIZ sedaj se bližajo nam povsem neznanemu, po imena v zlato knjigo žrtev napredka. Svet se je Poleg čisto gospodarskega konec.« Illming je vprašujoče zrl v očeta, ki je sodbi teoretikov manj. nevarnemu delu vesolja. odel v črnino. Povsod so vihrale žalne zastave ima ta načrt tudi velik zdrav­ PREBERITE olajšano vzdihnil. »Kaj pomeni to v zemeljski Sedaj šele se začenja največja pustolovščina v in ljudje so spraševali po usodi izgubljene stveni pomen. Ce bi namreč govorici?« je vprašal. zgodovini človeštva, ki ji žal, lahko prisostvu­ rakete. osvojili pridobivanje žvepla iz ŠE TOLE: jem samo v duhu!« odpadnih plinov, bi naselja i okrog rudnikov rešili škodlji­ Q Londonska gospodinja Betr vih kemičnih snovi, ki ogroža­ ty Tennvsson je postala za svo­ jo zdravje in slabijo pogoje za jo okolico junak dneva: na ži­ življenje in delo. Odstranitev ve in mrtve je pretepla na teh škodljivih plinov bi ugod­ ulici žeparja, ki ji je hotel iz no vplivala tudi na vegetacijo, žepa ukrasti denarnico. saj je znano, kako v neposred­ $ Neki dunajski zobotehnik ni okolici borskega rudnika je svojemu lovskemu psu na­ »Saj je vendar še čas...« škodujejo rastlinam in dreve­ pravil umetno zobovje za na­ som plini, ki uhajajo iz tovar­ grado, ker mu je tako zvesto niških dimnikov. že deset let pomagal pri lovu. Ce se ojunačite in na »tar­ Ali mora res biti tako, da o javo šele takrat, ko se tempe­ nju o tem, kje in kako bodo del, da s tramvajem nekaj ni Pravijo, da se pes izvrstno po­ nanje o kurjavi« pripomnite: letnem dopustu mislimo šele ratura približa ničli in ne mo­ člani tega kolektiva preživeli v redu, nadaljeval vožnjo, čuti z umetnimi zobmi. »•Kje ste bili pa spomladi in takrat, ko sonce že pošteno remo dobiti dobrih drv ali svoj letni dopust. Ker pa je že češ: Malo bo že še vzdržal. Pot, dolga 150.000 km & Največ krožkov in dru­ premoga? Ali res moramo prepozno, da bi kaj resnega poleti?« boste od zaskrbljenih ogreje svet? In potem nas boli Podoben primer se je zgodil Toliko, in še čez, je doslej štev za tehnično vzgojo mla­ misliti na zimsko perilo in ob­ pripravili in organizirali, ne gospodinj dobili odgovor, da so glava zaradi denarja in ker ne oni dan v neki naši tovarni, prepešačil Borisav Mihajlovic dine imajo v Sovjetski zvezi. leko na začetku zime, ko je že morejo skleniti nič stvarnega. takrat svojo pozornost zaposli­ moremo več najti prostega me­ ko je eksplodiral kotel, kar je iz Arandjelovca v Srbiji od do­ 0 Mlada, pa že slavna in prepozno, da bi dobro izbrali, Zadevo odložijo na jesen. Toda le okrog stroškov za letni do­ sta tam, kjer bi radi- letovali. prizadejalo tovarni veliko ško­ ma do službenega mesta v zna­ tudi precej zgovorna francoska kar želimo? Ali res moramo iti jeseni na dopust nihče več ne pust. Ali res moramo misliti na kur- do. Vedeli so, da kotel lahko nem rudniku marmora na pla­ pisateljica Saganova je vpra­ v kino ali v gledališče pet mi­ misli, pa razpravljajo o preživ­ vsak trenutek eksplodira, pa nini Venčac. Od leta 1923 pa šala režiserja Claira: »Kakšne nut pred predstavo in se po­ ljanju dopusta spet šele maja vendar, niso o pravem času do 1958 je vsak dan prehodil ženske vam najbolj ugajajo?« tem jezimo, ker so vstopnice ali junija, v najboljšem prime­ ustavili proizvodnje in popra­ 12 kilometrov in v vseh teh — »Molčeče!« je odgovoril nič že razprodane? ru aprila. Tako kolektiv iz leta vili kotla. 35 letih nobenkrat ni izostal manj slavni režiser. v leto ostane brez počitniškega To našo navado, oziroma na­ z dela. Mihajlovic je zdaj star £ Neka angleška tovarna je doma, tudi če ima sredstva, da To naše čakanje »zadnjega vado marsikoga od nas, da v 70 let, visok, nad dva metra in izdelala tiskarski stroj za hitro bi ga zgradil ali najel. časa« ni dobra lastnost. Ne osebnem življenju hočemo ure­ težak 120 kg. Ves čas službo­ serijsko tiskanje. Stroj natisne diti vse v zadnjem trenutku, To naše »saj je še čas« in v takrat, ko gre za naše osebno vanja v rudniku, kjer je bil tisoč besed v minuti, je torej smo na žalost prenesli tudi v »poslednjem trenutku« se je že življenje, še manj pa, kadar skladiščnik, je imel, kot pravi desetkrat hitrejši od »najhitrej­ družbeno delo, v tovarne in mnogim neprijetno maščevalo. gre za družbene posle in za­ sam, samo en obrok na dan. šega teleprinterja«. Stroj ;e na­ ustanove, v katerih smo zapo­ Primerov je nešteto, naj ome­ deve. Za zdravnike je Mihajlovic menjen za delo z elektronski­ sleni in katere tako ali druga­ nimo le enega, najnovejšega: (Po »Sedmi sili«) pravcati fenomen: še zmeraj mi računskimi stroji. če vodimo ali jih upravljamo. pri nedavnem trčenju dveh Ce na primer obiščete maja tramvajev v Beogradu je bilo ali junija sestanek delavskega ranjenih okrog 40 oseb. Ta ne­ sveta v kaki tovarni, boste ver-' sreča se je zgodila zato, ker je jetno prisostvovali razpravlja­ voznik tramvaja, čeprav je ve­ Na hrbtih so znosili planinski dom V Turčiji se je začel veliit proces proti bivšim državnim voditeljem s predsednikom re­ Ko so pred dvema letoma pri zato so lahko še posebno po­ Kanadska filmska zvezda publike in vlade Bavarjem in Velikem jezeru na makedonski nosni na svoj lepi planinski Anne Helm se je le s težavo Menderesom na čelu. Obtože­ planini Perister odprli planin­ dom na Peristeru, planini, ki prerivala skozi ateljeje in nih je kakih 450 oseb, med nji­ ski dom, ki spada med najlep­ na daleč slovi po svojih na­ igrala skromne epizodne vloge mi vsi ministri. Dolžijo jih kr­ po raznih filmih. Nenadoma šitve ustavnih svobod, defrav- še v Jugoslaviji, so poudarili, ravnih lepotah: jezerih, gozdo­ pa je dvajsetletno dekle po­ dacij, korupcije in špekulacij da so za ta dom najzaslužnejši vih, smuških terenih in pre stala zelo slavna - pa ne za­ vse do veleizdaje. Vse kaže, bitoljski planinci. Ti so nam­ krasnih razglednih točkah. radi svoje zmage na platnu, da bodo odletele številne gla­ marveč zato, ker ji je neki ve in da se bo nabralo nekaj reč večino gradbenega materia­ daljni stric zapustil okrog sto let zapora, ko bo sodišče la znosili na hrbtu po strmih Dve iz Vojvodine pol milijarde. Stric Walter izreklo kazen zaprtim obdol­ gorskih stezah. Drugače ni šlo, »Sem. V Rusiji.* »Zdi se mi. da je vpisan pri meni,« 'se je Helm iz Port Hopeja (prista­ žencem. Na sliki: bivši pred­ Najbolj izrazito nihanje let nišče Upanja) je s svojo smrt­ sednik republike Turčije Dže- ker ni vozne poti do mesta, »Torej sem uganil. Jaz pa pri Angležih v spomnil neki starejši uradnik. »Zadnjič ste jo in naslednjo voljo uresni­ lal Bayar odgovarja na vpra­ kjer 2218 metrov visoko stoji ne temperature v Jugoslaviji Egiptu.« Vzel je Kurtu suknjič in si ga ogle­ tako hitro odšli, da vam sploh nismo utegnili či dekletove najdrznejše sa­ šanja preiskovalca v državnih planinski dom. Dolge kolone ima Vojvodina. Pozimi se tem­ pojasniti. Jaz pa sem si vendar zapisal vaše nje - postala bo- sama filmski dal. >Ugaja mi. Koliko zahtevate?« zaporih na Yassaidi, majhnem bitoljskih planincev, otovorje­ peratura zniža do minus 30 producent in si bo po mili otočku v Marmornem morju. Kurt mu je naštel živila. Kupec je mrmra­ ime. Sed'te.« volji izbirala vloge v svojih ne z najrazličnejšim gradbe­ poleti pa naraste do plus 3:' le zračunal sam pri sebi in rekel: Ko je Kurt vse povedal o svoji družini in filmih. nim materialom, so se dan za stopinj Celzija. »Dobre, toliko bom imel. Počakajte za o sebi in ko so njegove podatke vnesli v dnem vile iz Bitolja proti Pe- V zadnjih sto letih je ime:.- renutek, da nakupim.« kartoteko, so mu rekli, naj gre k šefu. risteru. To je bilo požrtvoval­ Vojvodina 32 katastrofa! ir1 Kurt je ostal sam. Mimo njega so spet ho- V prostornem kabinetu, ki je bil opremljen no dejanje bitoljskih planincev, suš. Jili ljudje, ponujali stvari ali živež, izklicevali z dragim pohištvom, s težkimi zavesami in ceno, odhajali. Potem so prišli novi in trgo­ starimi slikami po stenah, sta sedela dva vanje se je nadaljevalo. Kurt je že izgubil človeka. Eden je pisal za veliko pisalno mizo, upanje, da se bo njegov kupec vrnil, zdajci drugi pa je s cigaro v roki udobno sedel v pa ga je zagledal z velikim zavitkom pod naslonjaču. Sluga je pomolili glavo skozi vrata roko. in kratko prijavil: ON »Komaj komaj sem vse nakupil,« je vzdih­ »Kurt VViener. Išče delo.* nil naglas in ponudil Kurtu zavitek. »Tu je Človek za mizo je preiskujoče pogledal vse, kar ste zahtevali.* Vzel je suknjič in Kurta in mu pokazal stol. se ogrnil, Kurt pa je z lačnim pogledom ogle­ »Sedite! Vaša strokj?« ga je vprašal. NA LJUBEZENSKEM IZ SAMOMORILCEVEGA doval živita. »Da nimava slučajno iste poti?« »Pred vojno sem bil strojni ključavničar.* P SPREHODU ISMA Kurt mu je imenoval svojo ulico. »Kaj na v vojski? Šofer? Mehanjk?« »... zato si prostovoljno »Vem, da ni tole prvo srce »Tudi jaz grem tam mamo. Pojdiva!« »Ne, strelec.* vzamem življenje. Smrt me ne ki si ga vrezal v deblo. Pove), »Tako... Drugih kvalifikacij nimate? Čez nekaj časa je novi znanec vprašal bo dobila živega'.** koliko si jih doslej že menjal?• Morda poznate nemške stroje?... Kako se K u rta: Številni tehniki v Centru za »Menjal sem eno bukev, ene sestavljajo.* preizkušnjo raket na Cap Cana- REŠITEV brezo in dve lipi.* »Mislim, da ste se pošteno nagarali tam, veralu na Floridi v ZDA priha­ v Rusiji. Ste bili v taborišču?« »Da, delal sem tudi v montažnem oddel­ jajo na delovna mesta, da na­ »Ker ima naše podjetje ve­ UVOŽENI HUMOR ku,« je hitro odgovoril Kurt polnijo z gorivom in opremijo lik primanjkljaj, bomo tokrat »Ne, nismo bili v taborišču,« je odgovoril z vsem potrebnim za polet ve­ Nadaljnja znamenitost mo­ delili manjši presežek.** Kurt in od veselja, da je dobil za družino »V katerih tovarnah? Krupp? Messer- skovskega Kremija je »Carski liko raketo Atlas, ki sestoji iz potrebna živila, je postal zgovomejši. »Ze schmitt?« rvon«, vlit v 18. stoletju. Ko so nad 300 tisoč delov in stane ve­ ga spravljali tedaj v zvonik, liko več kot srednje vojaško POROČILO pred vojno sem se učil ruski. Potem sem v »Ne* Kurt je bil v zadregi. Stroje je |e nastal požar in zvon je pa­ letalo. Znano pa je, da imajo O DIJAŠKI PREDSTAVI Rusiji nadaljeval. Bilo je težko, ker Rusi niso montiral v ujetništvu, v tovarni, ki so jo del z zgorelega odra. Pri tem Američani smolo in jim rakete radi govorili z nami ... V Donbasu sem si bili preselili v Sibirijo. Vendar se ni upal nekako nočejo leteti tako, kot »MaJo pred počitnicami smo se je razbil in odlomljenega kupil dober slovar. Z njim je šlo veliko laže. povedati, morda bi potem ne dobil dela. kosa niso popravili zato še da­ bi oni hoteli in se večkrat pre­ dali v šoli zelo uspelo pred­ Kasneje sem v ujetništvu bil tudi tolmač.* »Kje pa? Telefunken?« nes manjka in je Zvon videti mislijo med letom v vesolje ter stavo tragedije Hamlet. Čeprav kot ogromen šotor z odgrnje- se vrnejo nazaj v naročje ma­ Spotoma je Kurt pripovedoval novemu »Ne, ne...« nim vhodom. tere Zemlje. so mnogi starši to dramo videli na odru že poprej, so se ven­ znancu o svojem življenju v ujetništvu, do­ »Povejte vse, brez skrbi! Moramo vedeti, dar prav tako sladko smejali kler nista prišla do neke ruševine. da vam lahko priskrbimo dobro delo. Če ne, kot drugi.« »Vidite, tukaj je stala moja hiša. Sedaj vas bomv. morali poslati v kako na pol poru­ stanujem v kleti. Hočete pogledati?« šeno delavnico. Kakor želite. Izbirajte sami!« »Ne, ne,« se je oprostil sopotnik. »Ze tako »Delal sem v ruskem ujetništvu.* PIKER JEZIK ^em se preveč zamudil. Zena bo v skrbeh. »Bili ste v ujetništvu?« Neka dama se hvali prijate­ Časi so nemirni. Kako pa kaj z delom?« »Da.« ljici, kako je nekoč bila znane­ — Uh, da veš, kako je naš ge­ »Še nisem nič našel.« »Čujte, gosped Kruse: v ruskem ujetni­ mu slikarju model za sliko neral ljubosumen na svojo ženo. »Pa ste šli v Bismarckovo ulico 8?« štvu so lahko montirali tudi stroje. Zanimivo, »Kleopatra in kača«. Se tukaj v kopališču jo nadzo­ »Šel, pa brez uspeha* zanimivo! . Za hrbtom pa vam je bržkone »To je pa res zanimivo!« ruje s stražo! »Pogejte še! Vsak dan. Jaz sem hodil, stal stražar z avtomatsko puško, ne?« pravi prijateljica. »Katera je pa bila model za Kleopatro?« n zdaj delam.« Kur' je sprevidel, da mora računati s so- Ko sta se poslovila, je sopotnik vzel be- govornikovjm lazpoloženjem. če hoče dobita ležnico in zapisal Kurtov naslov. delo. POJASNILO »Za Kur ta bom precej dobil,* je zamrmral »Da,« je odgovoril kratko. »Ti, kaj pa je to ,abstraktno m spet odšel proti Reichstagu. »No. kaj sem vam govoril, gospod slikarstvo'?« Naslednji dan je Kurt šel na številko 8 Schvvarz?« se je oglasil gospod v naslanjaču. »To je način, s katerim se v Bismarckovi ulici. V hodniku ni bilo ljudi. Schvvarz. s-^ je nagnil nad mizo, črtal po dokaže, da stvari le niso tako Stopil je v prvo sobo in se ustavil pred mizo. čistem papirju nekake kroge in vprašal malo­ grde, kakor jih lahko naslika­ /.a katero je sedel starejši gospod. marno: jo.« »Prišel sem vprašat za delo« je rekel »To gotovo ni bilo kako pomembno podje­ RES ZANIMIVO Kurt. tje. Ne morem verjeti, da so vas poslaili v »Ali ste že vpisani v naš seznam?« veliko tovarno.* Med največjimi zanimivostmi Moskve je prav gotovo Kre- Vodnik je v egiptovskem