UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje DIPLOMSKO DELO Eva Senica Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje Diplomsko delo PREVODI ŠVICARSKE KNJIŽEVNOSTI V SLOVENSKI JEZIK IN ODZIVI NANJO Mentorica: red. prof. dr. VESNA KONDRIČ HORVAT Kandidatka: EVA SENICA Maribor, 2010 Lektorica: VERONIKA PUCKO, prof. slov. j. Prevajalka: MONIKA STRAMEC, univ. prevajalka nemškega jezika ZAHVALA Rada bi se zahvalila svoji mentorici dr. Vesni Kondrič Horvat za strokovno svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Hvala vsem profesorjem oddelka za prevodoslovje, ki so pripomogli k mojemu bogatejšemu znanju. Hvala Veroniki Pucko za natančno lektoriranje in Moniki Stramec za prevod povzetka. Hvala tebi, Peter, ki me sprejemaš tako kot sem. V vseh mojih vzponih in padcih si verjel vame, me optimistično spodbujal ter mi nesebično pomagal. Hvala tudi tebi, dragi Tim, ki si s svojim rojstvom pripomogel k temu, da v življenju želim doseči največ. Iskrena hvala tudi dragima staršema za vso podporo in finančno pomoč pri študiju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi vsa ta leta stali ob strani. "Če je edina molitev, ki ste jo v življenju izrekli, "HVALA", to zadostuje." Mojster Eckhart IZJAVA Podpisana Eva Senica, rojena 12. 9. 1985 v Slovenj Gradcu, študentka Filozofske fakultete v Mariboru, smer prevajanje in tolmačenje – nemščina in slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi nanje pri mentorici dr. Vesni Kondrič Horvat avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni; stavki niso prepisani brez navedbe avtorja. Podpis kandidatke: POVZETEK Cilj pričujoče diplomske naloge je bil čim bolje predstaviti švicarsko književnost, in sicer tisti del, ki je preveden v slovenski jezik. Poleg tega me je zanimal odziv slovenske javnosti nanjo. Švicarska književnost je zanimiva zlasti zato, ker na enotnem geografskem področju nastajajo štiri različne književnosti v štirih različnih jezikih: nemška, francoska, italijanska in retoromanska. Prvo poglavje v diplomski nalogi je kratka predstavitev prevajanja, sledi mu poglavje o prevajanju na Slovenskem. Predstavljena so različna prevajalska načela in predstavniki posameznih teorij. Ker jedro diplomske naloge predstavljajo književni prevodi, je tudi teoriji književnega prevajanja namenjeno eno poglavje. Književno prevajanje je eno izmed najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja; književni prevajalec mora obvladati dva jezika, hkrati pa mora biti tudi umetnik, da začuti zgodbo, rimo, slog besedila ali pesmi. Nenazadnje pa je v teoretičnem delu predstavljena še literarna kritika kot posebna vrsta literarnega vrednotenja. Jedro diplomske naloge predstavljajo prevodi švicarske književnosti v nemškem jeziku v slovenski jezik in odzivi slovenske javnosti na le-te. V slovenski jezik je prevedene veliko švicarske književnosti; vse od otroške in mladinske književnosti do zapletenih romanov, dram in kratkih zgodb. Slovenska javnost je ta dela dobro sprejela in jih pozitivno ovrednotila. Kljub številnim prevodom pa obstaja še mnogo kakovostnih avtorjev, ki še čakajo na slovenski prevod, npr. Erika Burkart, Gabrielle Alioth, Maja Beutler, Martin R. Dean, Friedrich Glauser, Werner Schmidli, Claudia Storz … Diplomska naloga odkriva mnoge zanimive avtorje in avtorice ter jih predstavi v drugi luči; skozi oko slovenskega prejemnika. Ključne besede: - švicarska književnost; - teorija prevajanja; - literarni prevod; - prevodi v slovenščino; - literarna kritika. ZUSAMMENFASSUNG Das Ziel der vorliegenden Diplomarbeit ist es, die deutschsprachige Schweizer Literatur so gut wie möglich vor zu stellen, und zwar jene Autoren und Autorinnen, die in die slowenische Sprache übersetzt wurden. Außerdem interessiert uns die Reaktion slowenischer Kritiker. Die Schweizer Literatur ist deswegen so interessant, weil auf einem einheitlichen geographischen Gebiet vier verschiedene Literaturen entstehen in vier verschiedenen Sprachen: deutsch, französisch, italienisch und rätoromanisch. Das erste Kapitel ist eine kurze Darstellung des Übersetzens, gefolgt von einem Kapitel über das Übersetzen in Slowenien. Es werden verschiedene Übersetzungsmethoden und Vertreter einzelner Theorien vorgestellt. Weil den Hauptteil der Diplomarbeit literarische Übersetzungen bilden, gibt es auch ein Kapitel über die Theorie dieser Art von Übersetzungen. Das literarische Übersetzen ist eine der schwierigsten Formen der interkultureller Kommunikation; der Übersetzer muss zwei Sprachen beherschen, gleichzeitig muss er aber auch ein Künstler sein, damit er die Geschichte, den Reim und Stil des Textes oder Liedes versteht. Nicht zu letzt wird im theoretischen Teil auch die Literaturkritik vorgestellt als eine besondere Art der literarischen Bewertung. Den Kern dieser Diplomarbeit bilden die Übersetzungen der Schweizer Literatur ins Slowenische und Reaktionen slowenischer Öffentlichkeit darauf. In der slowenischen Sprache können wir viele Bücher von Schweizer Autoren und Autorinnen lesen: von Kinder- und Jugendliteratur bis hin zu komplizierten Romanen, Theaterstücken und Kurzgeschichten. Slowenische Öffentlichkeit hat diese Arbeiten gut aufgenommen und sie positiv bewertet. Obwohl sehr viele Autoren und Autorinnen schon übersetzt wurden, gibt es dennoch viele gute Schriftsteller, die noch nicht übersetzt wurden, wie z.B. Erika Burkart, Gabrielle Alioth, Maja Beutler, Martin R. Dean, Friedrich Glauser, werner Schmidli, Claudia Storz … Die Diplomarbeit behandelt viele interessante Schriftsteller und Schriftstellerinnen und stellt sie aus einer anderen Perspektive dar: durch das Auge eines slowenischen Rezepienten. Schlüsselwörter: - Schweizer Literatur; - Übersetzungstheorien; - Literaturübersetzungen; - Übersetzungen ins Slowenische; - Literaturkritik. KAZALO 1. UVOD…………………………………………………………………1 2. METODOLOGIJA…………………………………………….…….3 3. PREVAJANJE NEKOČ IN DANES………………………………..4 3.1 Zgodovina prevajanja………………………………………………..4 3.2 Teorije prevajanja……………………………………………………4 4. PREVAJANJE NA SLOVENSKEM….……………………………7 4.1 Zgodovina prevajanja na Slovenskem……….………………………7 4.2 Prevajalska politika Slovencev…………….……………………….10 4.3 Društvo slovenskih književnih prevajalcev………………………...13 4.4 Nekaj pomembnih slovenskih prevajalcev…………………………14 4.5 Prevajanje slovenskih besedil v nemški jezik………………………16 5. KNJIŽEVNO PREVAJANJE……………………………………...18 6. ŠVICARSKA KNJIŽEVNOST………………………………….....21 6.1 Začetki švicarske književnosti……………………………………...21 6.2 Švicarska književnost med obema vojnama………………………..22 6.3 Sodobna švicarska književnost…………………………………….23 6.3.1 Prva povojna generacija (po letu 1945)………………………….....24 6.3.2 Druga povojna generacija (po letu 1959)……………………….….24 6.3.3 Tretja povojna generacija (po letu 1968)……………………….…..25 6.3.4 Četrta povojna generacija (po letu 1980)……………………….….25 6.3.5 Peta povojna generacija (po letu 1990)…………………………….26 6.3.6 Skupne značilnosti povojne generacije……………………………...26 6.3.7 Tematika povojne generacije………………………………..….…….27 7. LITERARNA KRITIKA……………..……………………….…...29 7.1 Tipološki vidiki………………………..…………………………...30 7.1.1 Biografska kritika………………………………………………………30 7.1.2 Impresionistična kritika…………………………………………..….. 30 7.1.3 Imanentna kritika……………………………………………………... 31 8. ŠVICARSKI AVTORJI, PREVODI NJIHOVIH DEL V SLOVENŠČINO IN KRITIKE……………….…………….. …33 9. PREGLED KRITIK…………..……………………………….…...65 10. NEKATERI ŠVICARSKI AVTORJI, KI JIH PRI PREUČEVANJU NE BI SMELI SPREGLEDATI…………………………..…….…70 11. DELA ŽE PREVEDENIH AVTORJEV, KI SI ZASLUŽIJO ŠE KAKŠEN PREVOD……………………………………...…………73 12. POVZETEK PREVODOV……………………………………..….75 13. ZAKLJUČEK……………………………………… …………..….94 14. LITERATURA…………………………………………………......97 1. UVOD Med študijem sem obiskovala mnoga zanimiva predavanja, najbolj pa me je pritegnilo predavanje o švicarski književnosti. Mojo pozornost je vzbudilo predvsem dejstvo, da so v »idilični« Švici avtorji tako kritično uperjeni proti lastni državi. Seveda sem se želela sama prepričati, ali je res tako. Ker poleg nemščine študiram slovenščino, me ne zanima le švicarska književnost, ampak tudi prevodi švicarske književnosti v slovenski jezik in odzivi slovenske javnosti na tovrstno literaturo. Sama zelo rada berem, priznati pa moram, da name vpliva tudi kritika in da še posebej z zanimanjem prebiram tista dela, o katerih sem prebrala kakšno pozitivno kritiko oz. oceno. Zato še toliko bolj cenim kakovostne kritike, saj lahko s svojo natančnostjo in opisom močno vplivajo na bralca, čeprav vemo, da so kritike precej subjektivno obarvane. Če je kritiku neko delo všeč, me seveda zanima, če bo všeč tudi meni; če kritik delo raztrga, me knjiga še bolj pritegne, saj bi se o tem tudi sama rada prepričala. Namen pričujoče diplomske naloge je orisati švicarsko književnost in pri tem izpostaviti tista dela, ki so bila prevedena v slovenščino, ter prikazati tudi recepcijo prevedenih del v Sloveniji. Vse skupaj bo predstavljeno na ozadju književnega prevajanja nasploh in na ozadju razvoja prevajanja književnih del v Sloveniji. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bom najprej predstavila pojem prevajanja, kako se je prevajanje razvijalo na Slovenskem in kakšne so značilnosti književnega prevajanja. Nadaljevala bom s kratkim opisom švicarske književnosti, posvetila pa se bom tudi pojmu literarne kritike. V empiričnem delu bom na kratko predstavila vse švicarske avtorje, ki so bili prevedeni v slovenščino, navedla njihova dela, ki so izšla v slovenščini,