wmmm KRANJ, torek, 8. 2. 1983 CENA 11 din St. 10

LETO XXXVI

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek ZA GORENJSKO

Uspešna preteklost in nejasna prihodnost kmečkega turizma Izjalovljena upanja?

Kranj — Dolga leta je kazalo, da stinstva in turizma? Za napredek vico ali za dve tretjini nižja obrest- Prešernovi nagrajenci — Minuli petek so v razstavišču Prešernove bo kmečki turizem postal rešilna kmečkega turizma bi bilo to nujno. na mera. Razliko do bančnih hiše v Kranju odprli tretjo razstavo iz niza predstavitve dobitnikov bilka številnih hribovskih kmetij. Problemi kmečkega turizma so obresti bi morala zbrati družbena najvišjega slovenskega kulturnega priznanja — Prešernove nagrade. Prevladovalo je mnenje, da bo turi- postali še bolj žgoči v zadnjih dveh skupnost in njeni intervencijski Tokrat so predstavljeni dobitniki Prešernovih nagrad v letih 1957 do zem na kmetijah nadomestil doho- letih, ko so se naglo poslabševali skladi. Sredstva za te namene ne bi 1961. Slovesne otvoritve razstave se je udeležil tudi tedanji Prešernov dek, ki ga kmetje izgubijo zaradi kreditni pogoji, nekatere slovenske pretirano bremenila skladov, saj je nagrajenec dr. Bratko Kreft. Foto: F. Perdan tretjino višjih stroškov pridelova- banke pa so v tem srednjeročnem letno na Gorenjskem le nekaj deset nja in prireje. Ustanavljale so se obdobju to dejavnost izbrisale iz zahtevkov za kreditiranje naložb v posebne pospeševalne ' službe (na programa. To sicer ne velja za te- kmečki turizem. Na razpotju — vla- Gorenjskem le pri Kmetijski zadrugi meljno banko Gorenjske. Na pod- gati v to dopolnilno dejavnost ali ne •Škofj a Loka), banke so dajale po- lagi družbenih načrtov gorenjskih — so predvsem kmetje, ki so obstali V SREDIŠČU POZORNOSTI sojila pod ugodnimi pogoji in spre- občin in razvoja drobnega gospo- na polovici naložbenega programa. jeti so bili razni samoupravni spo- darstva v Sloveniji je kmečki turi- Vse nakopičene probleme bi laže razumi in družbeni dogovori o po- zem uvrstila med prednostne dejav- reševali, če bi se podpisniki družbe- speševanju, razvoju in organizira- nosti, za katere predvideva ugodnej- nega dogovora o pospeševanju raz- nosti kmečkega 'turizma. Z vseh še kreditne možnosti — posojilo v vi- voja kmečkega turizma v Sloveniji strani je bilo čutiti pomoč, češ, gre šini polovice predračunske vredno- vsaj enkrat vsedli za skupno mizo Bodo rekli, da smo bili tudi za izvozno dejavnost in za naše sti, toda največ 800 tisoč dinarjev, (gorenjskim je to uspelo, republiškim obrambne namene pomembni hri- dobo vračanja za nižinske kmete ne) in obravnavali problematiko, ki bovski svet. šest let in za hribovske deset, ter zdaj ostaja zaprta v občinske in kulturni 14-odstotno obrestno mero. Za kme- Po tolikih letih uspešnega dela regionalne okvire. te in za nadaljnji razvoj kmečkega Kultura cveti v slabih časih, pravijo. Umetniki ustvarijo naj- (samo v škofjeloški občini so v zad- C. Zaplotnik turizma bi bila spodbudna za polo- boljša dela, ko žive najtežje. Toda rečemo lahko tudi drugače. V njih šestih letih »usmerili« prek slabih časih kulturo še bolj potrebujemo kot tedaj, ko nam gre do- diajset kmetij) se zdi, da začetni bro. zagon in družbena solidarnost do Prešeren nam je svojo poslanico v Zdravljici napisal za vse ve- kmečkega turizma pojenj uje ta. Po- Priznanja za razvoj hranilništva čne čase. Danes mineva 134 let od njegove smrti. Sveže zvenijo nje- sledice tega najbolj občutijo kmetje, govi stihi: » ... žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da ko- saj jim slabo zasedene prenočitvene der sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ...« zmogljivosti" ne prinašajo načrto- Na osrednji proslavi ob stoletnici zadružnega hranilništva na Da. Prepir. Svetovne, uničujoče razsežnosti ima danes. Pogub- mnega dohodka. Ob tem pa kme- Slovenskem so z Gorenjske prejeli priznanja Kmetijska zadruga ne za vse človeštvo. Več kulture, kličemo svetovnim možem, manj tijstvo in turizem kljub nekaterim Škofja Loka ter zadružni delavci in kmetje Marija Černe, Jurij prepira v vašem navzven sicer tako kulturnem dvogovoru, ko se s dogovorom še naprej vozita po loče- Kumer, Ančka Loštrk, Franc Logonder, Matija Smid ter Milan televizijskim nasmehom na obrazu pogovarjate za okroglo mizo, nih tirnicah in se ne moreta spo- Lončar. razumeti, koliko bo kdo vložil v pod njo pa rožljate z orožjem. Več kulture, manj prepira kličemo našemu vsakdanjemu ži- kmečki turizem in koliko iz njega Ljubljana — »Ko proslavljamo trdneje postavimo na lastne noge in ,vljenju. Manj prepira pod strehami naših domov, saj je razdrtih tudi iztržil. Jih bo v skupni voz vpre- stoletnico zadružnega hranilništva, nadaljujemo z delom, ki so ga za družin že toliko, da je treba v Kranju šteti le do tri. Manj prepira igel samoupravni sporazum o medse- ne obujamo samo spomine na boljši in hitrejši razvoj kmetijstva na delu, saj samoupravljanje ni pravica, da nekoga žalite. bojnem sodelovanju, ki naj bi ga prehojeno pot, temveč je to tudi začeli že naši predniki,« je na slo- Na ovinku smo, ko potrebujemo več kulture. Pomanjkanje ne- £*rav kmalu podpisale organizacije priložnost, da se zdaj, ko nas pestijo vesnosti v Cankarjevem domu v katerih dobrin je vendarle malce spodrezalo našo potrošniško mi- kmetov, zadružna zveza, turistične družbene in gospodarske težave, še Ljubljani poudaril Andrej Petelin, selnost, ki ugled meri le z novo hišo, hitrim avtomobilom in z de- agencije ter splošno združenje go- eden izmed soustanoviteljev Zveze lom v pisarni. Denarja imamo vse manj, potratnosti si ne moremo hranilno-kreditnih služb Slovenije. več privoščiti, vse bolj obračamo dinar, da prebijemo mesec. Smet- Ta ima svojo najstarejšo predhod- njaki niso več polni kruha, ne vihamo več nosov pred krožnikom z nico v Zvezi slovenskih posojilnic, ki ocvrtim piščancem, češ, smrdi, ker je zrasel pod žarnico na farmi. Letos v slovenski skupščini so jo 21. januarja 1883 v Celju ustanovili slovenski rodoljubi. Da- Spodrezana potrošniška miselnost išče nove vrednote. Vse bolj dinske konference pa zaposlo- se obračamo tudi za izgubljenim, saj smo v vihravem hitenju za ne- Ljubljana — Slovenska skup- nes so kmečke posojilnice s prek 4,1 vanje mladih in socialno politiko. ka kot najvišji organ samo- miljarde hranilnih vlog materialna nehno novim na marsikaj starega pozabili. Vse bolj spoznavamo, Delegati republiške skupščine upravljanja v republiki je že podlaga slovenskega zadružništva in da v naše domove vsake štiri leta zamenjano pohištvo ne prinese bodo preverjali uresničevanje že sprejela program dejavnosti v močna opora kmetu pri opremljanju sreče, da so dom ljudje, ki v njem žive. sprejetih zakonov, na dnevnem letu 1983. Glavna pozornost bo in obnavljanju kmečkih domačij. Beseda varčevanje je v našem besednjaku vse pogostejša. Toda redu pa bodo tudi vprašanja zu- veljala spremljanju in ocenje- ne smemo je razumeti napak. Pomeniti mora predvsem razumno nanje politike in mednarodnega Na proslavi so 32 kmetom in vanju uresničevanja politike go- živeti. Spremeniti moramo naše navade, ne zgolj stisniti pas in ča- sodelovanja tako Slovenije kot zadružnim delavcem ter 11 kmetij- gospodarske stabilizacije, uresni- kati, da vihar mine. Jugoslavije. skim organizacijam in hranilno-kre- čevanju družbenega plana Slo- Tudi rodovitna njiva je kulturna dediščina, ne le kovačija, v Skupščina je že lani sprejela ditnim službam podelili priznanja za venije in Jugoslavije ter njunim kateri kladivo ne poje več. Tudi čiste reke so naša kulturna dedi- načrt dela v prvem trimesečju z njihov prispevek k razvoju zadruž- sprotnim dopolnjevanjem, prav ščina, ne le mlin ob njej, ki se ne vrti več. Tudi zrak, ki ga dihamo v natančno razporeditvijo sej. Pr- nega hranilništva. Z Gorenjske so tako pa uresničevanju razvojnih dolini, ne le vetrovi naših vršacev. Tudi pometeni pločnik, ne le vič se bo letos sešla jutri, 9. febru- jih prejeli Marija Cerne, blagajni- resolucij Slovenije in Jugoslavije. pročelje hiše v starem mestu. arja, med drugim pa bo obravna- čarka v hranilno-kreditni službi Posebnega pomena bo tudi pra- Kakšno dediščino smo dobili, kakšno smo zapustili — po tem vala problematiko varstva dru- Srednja vas pri Bohinju, Jurij vočasna in vsestranska priprava nas bodo ocenjevali zanamci. žine, njeno načrtovanje, zakon- Kumer, vodja pospeševalne službe razvojnih dokumentov za leto Bodo rekli, da smo bili kulturni? sko zvezo in zdravstvene ukrepe pri škofjeloški kmetijski zadrugi, 1984. M. Volčjak pri uresničevanju pravic za svo- Ančka Loštrk, zadružna delavka v Zbori slovenske skupščine bodo bodno odločanje o rojstvu otrok. KZ Sora Žiri, Franc Logonder, kmet razen tega letos obravnavali za- Na dnevnem redu bo tudi pro- iz Žabnice, Matija Smid, kmet iz kone in druge predpise s področja blematika domače in umetne Selc, ter Milan Lončar, kmet s Pokojninskega in invalidskega za- obrti, osnutek zakona o spre- področja tržiške zadružne organi- varovanja, hadalje pet pomemb- membah in dopolnitvah zakona o zacije. Od organizacij je prejela pri- Razvoj industrijske cone nih zakonov s področja rabe in znanje Kmetijska zadruga Skofja samoprispevku ter predlog zako- Čeprav z upočasnjenimi koraki, gre razvoj tržiške industrijske varstva prostora, zakone, ki za- na o spremembah in dopolnitvah Loka za uspešno razvijanje hranil- devajo informiranje, gospodarje- zakona o upravah za družbene ništva na svojem območju in za fi- cone, zlasti na Mlaki, naprej — Letos gradnja trafo postaje in ce- nje z gozdovi, prekrške, PTT prihodke. Do konca prvega tri- nančno sodelovanje z Zvezo hra- ste od obnovljenega mostu do tovarne Trio na Mlaki ter pridobi- promet in sistem zvez, samopri- mesečja naj bi se zbori slovenske nilno-kreditnih služb Slovenije. tev projektne dokumentacije za primarno komunalno opremo spevek, blagovne rezerve itd. skupščine sešli še dvakrat: 16. Ob jubileju s^ v Cankarjevem na Loki — Peko načrtuje preselitev tozda Obutev Skupščina bo obravnavala razvoj marca in 30. marca. domu pripravili tudi razstavo lite- turizma in preobrazbo bančni- rature in dokumentov o razvoju -jk Loko namerava iz utesnjenih pro- štva, na predlog republiške mla- zadružnega hranilništva. Tržič — Izgradnja industrijske cone v tržiški občini ne napreduje storov preseliti temeljno organi- tako hitro, kot so načrtovali. Ta- zacijo Obutev. Čeprav- trenutno išče koimenovana vlaganja v zidove so v pot oziroma način za izpopolnitev obdobju gospodarske ustalitve sko- proizvodne opreme, s čimer bi znova raj povsem zastala, saj številne or- stopila v korak z razvojem tehnolo- ganizacije združenega dela nimajo gije v svetu in postala hkrati bolj dovolj denarja niti za najnujnejše konkurenčna, tovarna s preselitvijo posodobitve proizvodnih procesov. noče več dolgo zavlačevati. Tržiški Najdlje v izgradnji je cona na čevljarji bodo letos pridobili vsa po- Mlaki, ob levem bregu Tržiške trebna mnenja in soglasja ter se do- Bistrice, ki traja že tri leta in za govorili za dinamiko gradnje, ki naj katero zbirajo denar organizacije, ki bi bila po prvotnih načrtih sklenjena imajo na tem območju svoje po- že v tem srednjeročnem obdobju. slovne prostore oziroma jih še na- H. J. meravajo post-viti. Letos namera- vajo zbrati dodatnih pet milijonov DANES dinarjev, s katerimi bodo zgradili trafo postajo in cesto od obnovlje- nega mostu do tovarne Trio. S tem V bodo ustvarjeni tudi pogoji za uspo- sobitev tovarne parkirne cone in za GLASU začetek gradnje Merkurjeve trgovi- ne z gradbenim materialom. Desni breg Tržiške Bistrice, indu- 5. STRAN: strijska cona na Loki, doslej še ni Sneg ni presenetil — V noči iz sobote na nedeljo je začelo snežiti povsod na Gorenjskem in nato doživel pomembnejših posegov. »Po- čez dan zapadlo 15 do 40 centimetrov snega. V zimski službi Cestnega podjetja Kranj jih sneg ni rabniki« tega dela cone so se pred V četrtek presenetil. V nedeljo je bilo vključenih v to delo okrog 100 delavcev. Nekaj težav je bilo zaradi novim letom dogovorili za obseg financiranja projektne dokumenta- premajhnega prometa na cestah in sol ni dobro »prijemala«. Vendar pa so delavci Cestnega pod- cije za primarno komunalno izgrad- jetja že v nedeljo uspeli očistiti vse ceste, včeraj pa so se lotili pluženja ceste na Pokljuko, v Bohi- svečana njo, za katero bodo združili pri- nju proti Slapu Savica in ceste na Soriško planino. Predvidevajo, da je glavni snežni val tokrat ze bližno j>et milijonov dinarjev. otvoritev mimo Sicer pa so z letošnjo zimo zadovoljni, saj so doslej porabili okrog četrtino predvidenega Ena najresnejših organizacij, ki materiala za posipanje. Tako bo več denarja ostalo za redno vzdrževanje cest. — A. Z. — toto. načrtuje gradnjo na Loki, je prav F. Perdan gotovo tovarna obutve Peko. Na TSD '83 GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 8. FEBRUARJA J!

NAŠ SOGOVORNIK PO JUGOSLAVIJI Slovenci na Koroškem rSZD L POMEMBEN Borut Tomažin | DEJAVNIK RAZVOJA SZDL se je v preteklem ob- dobju veliko ukvarjala z vsemi najpomembnejšimi družbenimi vprašanji, vendar pa je SZDL Siljenje v sosvete Pogovori še vedno premalo povezujoča, frontna, zanimiva in odprta, je Enaindvajsetega januarja so se na Dunaju predstavniki koroških v uvodnem referatu na letni z upokojen seji republiške konference Slovencev po skoraj triletnem premoru ponovno sešli z zveznim kanc- SZDL poudaril sekretar RK lerjem Kreiskym. Dolgo je bilo treba prositi za to srečanje in dunajski SZDL Miloš Prosenc. Dejal je, pogovori so povzročili med tremi koroškimi vodilnimi strankami kar in mladino da se SZDL ne more spremi- precej negodovanja. Napovedi, da velikih preobratov ne gre pričakova- njati v sestankarski prostor, ne ti, so se uresničile. Edino trdno je bilo dogovorjeno, da se bo avstrijski da bi v številnih sekcijskih zvezni kancler čez dva meseca ponovno sešel z zastopniki slovenskih oblikah dela iskali tudi rešitev organizacij na Koroškem. Kreisky je po pogovorih dejal, da so bili zelo problemov, tehtali mnenja in trezni in da je zvezna vlada pripravljena storiti to, kar je v njeni pri- usklajevali interese. Kako ob- stojnosti, prav tako pa se bo treba še pogovarjati z deželo Koroško. Po- sežna je problematika, s katero novil je svoje znano mnenje, da bi se morale manjšine v Avstriji poču- se ukvarja SZDL, je pokazala titi najmanj tako dobro kot ostali Avstrijci. Škofja Loka — V javni razpravi o akcijski in idejni enotnosti Zve- ze komunistov pri uresničevanju programa gospodarske štabilizaci-e. tudi razprava, saj so delegati Zastopniki Slovencev so menili, da mora vlada končno le kaj stori- ki se je v teh dneh sklenila v večini osnovnih organizacij ZKS, so pose- razpravljali o številnih vpra- ti za zboljšanje položaja Slovencev. Pred tem so o vstopu v sosvete Slo- bej poudarili potrebo po učinkovitejšem idejnopolitičnem usposablja- šanjih in težavah, ki se jim venci ne nameravajo pogovarjati. Zastopniki koroških vladajočih nju komunistov, ki naj bi bilo hkrati tudi bolj množično. Le usposo pojavljajo v vsakdanjem življe- strank z deželnim glavarjem Wagnerjem vred to stališče Slovencev nju: o gospodarstvu, preskrbi, bljen komunist lahko predvidi tudi posledice odločitev na področja tolmačijo po svoje. Strankarski voditelji so med drugim izjavljali, da o depozitih za prehod meje, re- kjer deluje, in razoroži tiste, ki zagovarjajo nasprotne težnje. Vsak k^ kakršnihkoli »vnaprejšnjih uslugah« Slovencem ni govora in da mora- formi šolstva, zaposlovanju, jo Slovenci najprej v sosvete na osnovi manjšinske zakonodaje, potem munist mora poskrbeti, da se bo izobraževal, osnovna organizacija pa telesni kulturi, socialistični mo- pa bi se sploh lahko še pogovarjali. Sicer pa smo svoje obveznosti do je odgovorna za uresničevanje prejetih programov usposabljanja in 22 rali in vrednotah, izvozu, kre- manjšine že izpolnili, pravijo. Mogoče bi kazalo Slovencem še za tri stalno načrtno kadrovanje v določene oblike idejnopolitičnega usposa- pitvi države na nekaterih pod- minute podaljšali slovensko oddajo na radiju Celovec in zagotovili ne- bljanja. ročjih družbenega življenja itd. kaj mest na trgovski akademiji, potem pa manjšina nima več kaj zah- »Od jeseni do sedaj smo izvedli seminar za člane aktiva komuna O vseh teh žgočih vprašanjih so tevati ... stov neposrednih proizvajalcev, seminar za kandidate in novosprejeoe delegati govorili v prepričanju, člane ter občinsko politično šolo,« je na vprašanje o idejnopolitičneo da je prav SZDL tista orga- Takšna stališča so popolnoma nesmiselna. Slovenci v svojih zah- usposabljanju v občinski organizaciji ZKS škofja Loka povedal iz>f nizacija, ki je zaradi svoje tevah nikomur nočejo ničesar vzeti. Nikomur ne bi škodovala popolna šni sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Borut Tomažin frontne sestave' dovolj široka, dvojezičnost. Kvečjemu k večjemu sožitju bi prispevala. Zaustavljena To so stalne oblike usposabljanja, vendar pa so v občinski politični šc-- življenja in ljudska, da bi jih bi bila asimilacija, za katero deželni glavar pravi, da je nekaj povsem uvedli še nekatere nove metode dela. Slušatelji niso več le poslušala morali reševati z njeno po- naravnega. S potiskanjem Slovencev na stranski tir, trmastim zavra- temveč določene teme obdelajo v razpravah po skupinah. Ob koncu š^ močjo. čanjem njihovih zahtev in siljenjem v za manjšino nesprejemljive re- le bodo napisali seminarsko nalogo, v kateri bodo obdelali povsem cfr Na seji je spregovoril tudi šitve problem ne bo razrešen, prav tako pa bo nezaupanje Slovencev v ločena vprašanja organizacije združenega dela, v kateri delajo.« predsednik republiške konferen- vladajoče stranke še naraščalo. Zgoditi se zna, da Slovenci na bližnjih Najpogostejša je pripomba, da je izobraževanje preveč suhopar- ce Franc Šetinc, Med najpo- volitvah ne bodo glasovali za nobeno od vodilnih strank, ampak se bo- no, da se začne z antiko, aktualni problemi pa se premalo obravnava- do pridružili na novo ustanovljeni demokratični in napredni alternati- membnejše naloge SZDL je jo. vni listi (ALČ), ki ima v svojih temeljnih izhodiščih tudi borbo za ures- uvrstil temeljit preobrat, ki ga »V javni razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je potrebno skraj- ničitev pravic narodnostih skupnosti. bo treba doseči v vsej Jugo- šati takoimenovano abecedo družbenopolitičnega izobraževanja. Seve- J. Košnjek slaviji pri uresničevanju dolgo- da bodo zato krajši seminarji morali biti kvalitetnejši. Zato pa bo več ročnega programa gospodarske časa za pogovore o najaktualnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v seda stabilizacije. Ob tem se je njem času bodisi doma ali v svetu. Moram povedati« da smo s takso: zavzel za to, da morajo biti •mmmz obliko dela pri nas že začeli. V Železnikih je Rado Jan vodil pogovor izvozniki na konvertibilni trg na temo Zveza komunistov kot zavest delovnih množic. Odziv je bil ze- tudi i' resnici in ne samo dekla.- anm m mm - lo dober in enak pogovor sedaj pripravljamo za komuniste iz Poljac- rativno v ugodnejšem položaju ske doline in Škofje Loke. Dogovorjeni smo tudi za pogovor Medna- kot drugi, prav tako pa tudi za rodni odnosi in socializem v svetu, pa naj bi ga vodil eden od novina.-^ uveljavljanje položaja delavca kot subjekta gospodarjenja v jev zunanjepolitične redakcije TV Ljubljana, tretji pogovor Stabilii* praksi. Dejal je, da nikakor ne cijska prizadevanja naj bi vodil kakšen ugleden gospodarstvenik. smemo več dopuščati admini- mm Hkrati sledimo vprašanjem, ki jih postavljajo delegati ali so na dnev strativnega vmešavanja in sta- nih redih raznih delegatskih skupščin. Na pogovorih o teh vprašanjii re logike prerazdeljevanja pri bomo skušali odgovoriti prav na vse dileme. Skratka, idejnopolitičo: mmm. izvajanju dogovorjenih strateš- usposabljanje poskušamo aktualizirati. To pa je korak k večji privla kih nalog. Ob tem je rekel, da se čnosti in množičnosti.« mora povečati vloga zvezne V vseh teh dogajanjih pogosto komunisti upokojenci ostajajo pre- konference SZDL Jugoslavije cej ob strani. pri odpravljanju tabujev kot so »Prav sedaj pripravljamo pogovore z upokojenci — člani 2.K. 0e raznrave o izvozu, cenah, pre- 21. do 25. februarja bomo pripravili pogovore v vseh osnovnih organ: skrbi, delovnem času, posojilno zacijah. Pogovorili se bomo o vseh aktualnih dogajanjih v občini, repu- denarni politiki in podobno. S bliki, Jugoslaviji in v svetu. Ker pa bi nekateri najbrž težko prišli, srne široko javno razpravo o teh se povezali z mladinsko organizacijo, da jih bodo mladinci pripeli vprašanjih bi okrepili vlogo na posvet. Hkrati jim bomo na teh posvetih skušali odgovoriti na vpr^ delegatske skupščine in zajezili Po razgovorih na Dunaju. Od leve proti desni avstrijski zvezni kancler šanja, ki jih težijo Pričakujemo tudi, da bomo na ta način pozivih dele pritiske na zvezni izvršni svet, dr. Bruno Kreiski/, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koro- osnovnih organizacij ZKS v krajevnih skupnostih, saj lahko stares ki pogosto vodijo ekonomsko škem inž. Feliks \Vieser in predsednik Narodnega sveta koroških Slo- komunisti s svojimi izkušnjami veliko prispevajo k reševanju skupil politiko stran od temeljnih stra- vencev dr. Matevž Grilc (fotografija je iz Slovenskega vestnika Celo- zadev, pa tudi povezovanje mladinske organizacije z organizacijo ZZ5 teških usmeritev. vec) NOV in podobno. Pogovorili se bomo tudi o aktivnosti komunistov, k L odhajajo v pokoj. Nekateri namreč želijo ob upokojitvi izstopiti iz ŽK češ da je članarina previsoka. Vendar je vzrok najbrž drugje, zlasti če vemo, da nobeden od teh ni v ZK več kot^deset let.« Kaj pa sodelovanje z mladino? Odločili mimo delavcev »ZK mora pomagati mladini pri razreševanju vseh vprašanj. Po- Pred kratkim sprejeti zakon je za višanje prispevnih stopenj interes- lovnih organizacijah prišlo celo do truditi se moramo, da mladina dobi odgovore na vsa vprašanja, k: v nekaj odstotkov povečal prispevne nim skupnostim, namesto da bi izsiljenih sestankov? zanimajo. V ta namen bomo pripravili nekaj posvetov, katerih name: oboroženi z argumenti delavcev (v stopnje samoupravnim interesnim Sindikat bo ob prvi priložnosti je, da se vsa nesoglasja, nerešeni problemi sproti rešujejo. V naši obč: delegatskem žargonu rečeno »dele- skupnostim. Novo delitveno raz- opomnil na nesprejemljivost biro- ni je veliko študentov, ki jih je treba pritegniti k delu. Dodati pa me- gatske baze«) odločili v skupen prid, merje pa ni začelo veljati s l.janu- kratskega sprejemanja zakonov. ram, da je sodelovanje v forumih v redu, zbledi pa v krajevnih skupni je tu očitno odpovedala. Je potem arjem tega leta, temveč je poseglo v Delavci pa lahko le upajo, da ne bo stih in temeljnih organizacijah, zato bo ZK na tem pdoročju morali kaj čudnega, če so delavci negodo- lanska razmerja in s tem okrnilo šlo po znanem načelu »psi lajajo, več narediti.« ... j 1 vali, ko je nekdo »zgoraj« odločil o delavcem že decembrsko izplačilo. karavana gre dalje«. Vse omenjene oblike izobraževanja potekajo izven dela. Kaj pa ti- Delovne organizacije, ki so lani njihovem dohodku, in če je v ne- ste oblike usposabljanja, ki trajajo nekaj mesecev ali vse leto m sJuša ustvarile dovolj dohodka in se jim katerih dohodkovno šibkejših de- D. Z. Žlebir telj tedaj ne hodi na delo? , . nove prispevne stopnje niso preveč Takrat je teže kadrovati. Ker želimo poslati v razne višje oblike poznale, so imele ob tej priložnosti izobraževanja sposobne in dobre komuniste, naletimo na probleme v več manevrskega prostora kot tiste, Svečanost v Svečan temeljnih organizacijah. Dobri komunisti so praviloma dobri dela^ ki so se vse leto otepale s stiskami in Sveče na Koroškem — Na va- voril predsednik Zveze koroških par- in zato jih pri delu težko pogrešajo.« L. Bogataj vsakokrat do dinarja natančno raz- škem pokopališču v Svečah na Koro- tizanov Janez Wutte-Luc. Sprego- poredile dohodek. V slednjih so škem je bila v nedeljo, 6. februarja, voril pa je tudi o današnjih razme- delavci močno negodovali in so svečanost. Ob grobu narodnega rah Slovencev na Koroškem, poseb- nekaj vprašanj naslovili na sindi- heroja Matije Verdnika-Tomaža so no borcev. V svojem govoru je javno kat. ^ se zbrali nekdanji borci in aktivisti opomnil deželnega glavarja Wagner- Nič čudnega, da so delavci za- z obeh strani meje in počastili ja, ki še vedno govori, da na Koro- htevali natančno pojasnilo, kako in spomin na tega junaka revolucije, ki škem ni bilo množične vstaje, da je zakaj višje prispevne stopnje, ko so je v boju za svobodo pred 39 leti šlo le za posamezne akcije, da je po samoupravne interesne skupnosti Že omahnil tu na bregu Drave v Rožu. vojni deželni glavar sam osebno po- lani razpolagale z viški, ki so jih Matija Verdnik-Tomaž je že 16- delil nekdanjim najzaslužnejšim nato vračale v združeno delo. Prav leten postal skojevec, leta 1937 pa borcem in aktivistom preko 500 od- tako ni logično, da se je povečal član komunistične partije. V za- likovanj ... Koliko pa je bilo še prispevek družbenim dejavnostim, četku leta 1941 je bil interniran v tistih preprostih ljudi, koroških Slo- če naj po resolucijah in vseh go- Ivanjici. Po okupaciji se je zaposlil vencev, ki so dali vse za osvoboditev spodarskih planih velja, da mora v železarni na Jesenicah. Decembra Koroške, ker so upali, da bo tu spet skupna poraba rasti pol počasneje 1941 je odšel v partizane, v prvi Slovenija, da bodo spet lahko brez kot dohodek. V tem primeru raste polovici leta 1942 pa je odšel na kazni govorili slovensko. Zdaj pa namreč enako hitro kot dohodek. In Koroško, kjer je bil sekretar okrož- njihova borčevska organizacija še najmanj je jasno, kdaj in kako so nega komiteja KP za Rož. Januarja vedno deluje na pol v ilegali, še delegati sprejeli to odločitev, ne da 1944, ko so Nemci napadli bunker vedno je zatiran slovenski jezik. bi delavci v združenem delu o tem oblastnega komiteja KP za Koroško, Na koncu svojega govora je tova- količkaj vedeli ali mogli k temu kaj je bil hudo ranjen in kasneje ranam riš Luc zagotovil, da bodo vsem bor- pripomniti. Tisti manj zagreti za podlegel. . . cem, ki so padli za osvoboditev Ko- samoupravna pravice so terjali, da Na slovesnosti v nedeljo je zapel roške, postavili njih vredne spome- bi mogli vsa/ razpravljati, medtem Koroški partizanski pevski zbor, o nike, ki bodo najbolj zgovorno pri- ko so drugi postopek ožigosali kot delu in boju n«rodnega heroja Ma- čali o njihovi borbi. birokratski. Vloga delegatov, ki so, tije Verdnika-Tomaža pa je sprego- D. Dolenc kot kaže. avtomatično sprejeli po- Sprejem z« duhovnike - Prejšnji skimi skupnostmi prt Občinski konferenci SZDL * ' £^ < ... J4 rM««.. nh^inake konference SZDL Jesenice, Kran|, Radovljice, Škofje Loka in Tržit - izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj O LAS Gl^nlurednHUa^ Slev^ — CKJgovornl^adnik *>*• KoSnJek - Novinarji: Leopoidina Bofl.fi. Danica Dole nc. D«*an Hum.,, H..«,. stavniki skupščine občine in ^^^^verskih - ^ZlsSdrtMSETvićE cveto Zaplotnik, Andrej žalar in Danic. Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan la tradicionalni novoletni sprejem za preasiu predsednik skuSc- Jelovćan Led Mencinger, StojanSaj«.Dar.nka a«ko HaJn in Igor KokalJ - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 sodelovanje _ Tehnični urednik Mjrjan' A£o»ec -^Oblikovalca lo^^t, • poHednlk ob sredah in sobotah, od julijs 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Zbranim se je za dosedanje zahvalil p ^ kot pottednik, od januarja 1960 trtkralttedensKO, oo|«n«w^ |n . Il8t. Kranj, Može Pljadeja 1 - Tekoči račun pri SOK v Kranju ttevil- ne občine Kranj Ivan Cvar. kije govoril tuato i ^ pQ ^ Gorenjski tisk Kra«), tisk ZP L|Udska prav^ca yuD»|amr HB» ^ ^ odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pro- preteklem letu, v imenu predstavnikov ver*™ r Bahor ka 51500-603 319*9 - Telefoni: dlrektw in glavw urwnm^ 0prQičen0 ^„etnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina pagar.ua, računovodstvo 28-463, ma« ogia« , , hvalil za sprejem dekan kranjske dekanije sau 350,- din F. Perdan TOREK, 8. FEBRUARJA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN

Preusmeritev Podražitev ni rešila nizke h kvalitetnejši tkanini produktivnosti je preusmeritev od premoga na plin Letošnje večje izvozne obveznosti bo mogoče izpolniti s posoda- vendarle blizu, čeprav dokumenta- Podražitev mesa v poprečju za 27 odstotkov, višje odkupno-pro- bljanjem proizvodnje predvsem v tkalnici in oplemenitilnici — ciji za gradnjo reducirne postaje dajne cene živine in drugih najpomembnejših kmetijskih pridelkov Nadaljnje priprave za prehod na novo energijo — plin manjkajo še nekatera soglasja. ter napovedana podražitev mleka in mlečnih ter mesnih izdelkov naj Vendar upajo, da bodo prve cevi za bi odpravila cenovna nesorazmerja v kmetijstvu in živilsko predelo- trih sprememb, ki se kažejo pri po- Kranj — Kljub težavni oskrbi s odcep od glavnega plinovoda v dolini valni industriji. S tem naj bi se izboljšal dohodkovni položaj živinorej- vpraševanju po modnih tkaninah na surovinami bolj kot z bombažem je Save lahko položili že aprila letos. Z cev, saj naj bi jim nove cene priznale proizvodne stroške, s tem pa bi svetovnem trgu. Tekstilindusovi oskrba šepala s sintetično prejo novim kombiniranim kotlom iz Emo se povečala tudi prireja in preskrba tržišča z mesom, mlekom, mesni- tehnologi so ugotovili, da bi bilo tre- domačih pridelovalcev, je kranjski Celje na plin in mazut se bo mi in mlečnimi izdelki. Kmetje bodo sedaj dobili za kilogram žive teže ba v tkalnici zamenjati okoli 80 od- Tekstilindus planirani fizični obseg Tekstilindus s 17 milijoni kubičnih namesto dosedanjih 91,5 dinarja 98 dinarjev, od novega leta dalje pa stotkov statev, predvsem s spodob- proizvodnje v letu 1982 celo presegel metrov plina letno pridružil večjim jim je tudi priznana premija 11 dinarjev za kilogram, k^r pomeni, da nejšimi brezčolničnimi stroji. Prve za nekaj več kot 5 odstotkov pri porabnikom te »čiste« energije pri bodo živino prodajali po 1.10 dinarjev za kilogram žive teže. modernejše statve bodo uvozili iz gotovih tkaninah. Zaradi občasnih nas, obenem pa močno zmanjšal Sovjetske zveze in ČSSR že letos, Prve reakcije mesno predelovalne industrije, klavničarjev in tudi težav, ko so zaloge nekaterih surovin onesnaževanje zraka. ostale pa v naslednjih letih. Seveda zdrknile za krajši čas tudi na ničlo, Kljub razmeroma skromnejšemu kmetov, niso posebno vesele. Kmete skrbi, da je omilitev nesorazmer- pa za finajše strukture tkanin, za tako kot tudi v nekaterih drugih posodabljanju proizvodnje pa se ja med krmili za živino, brez katerih si tržne proizvodnje najbrž ne vse bolj iskana oblačila za prosti čas, delovnih organizacijah v kranjski Tekstilindusu ne obeta ravno slab moremo več predstavljati, in odkupnimi cenami živine le kratkotraj- niso dovolj le nove statve, pač pa tu- občini, pa ne zamanjšujejo planira- start v leto 1983, saj so preteklo leto na. Cene teh krmil se na trgu v bistvu prosto oblikujejo in tudi stalno di kvalitetnejše plemenitenje blaga, nega obsega za to leto. Da bodo letos zaključili z drugim mestom po go- naraščajo. Klavničarji pa menijo, da sedanje odkupne cene živine, ki kar zahteva tako domača, v izvoz stkali za 2 do 3 odstotke manj, je spodarnosti v tekstilni branži v Slo- so osnova za izračun cene mesa, še vedno niso prave, saj dejansko ži- usmerjena konfekcija, in seveda sicer deloma vzrok v zastarelosti veniji, ugodni so kazalci za vrednost vino, predvsem pa prašiče že sedaj plačujejo precej dražje, kot so se- sama prodaja metraže na domačem opreme, Še bolj pa pred leti sprejete proizvodnje, prav na repu so po danje uradne cene. Skratka, potrošniki bomo meso, mleko ter mlečne in tujem trgu. Razširjeni obrat in v srednjeročne plane zapisane obremenjenosti s krediti ipd. To in mesne izdelke plačevali kar za tretjino draže, kar pri naših osebnih oplemenitilnice bo imel dovolj pro- odločitve o prestrukturiranju pro- sicer ne bo veliko omililo težav, ki odhodkih, ko prehrana pomeni kar polovico življenjskih stroškov, po- stora tudi za nove oplemenitilne izvodnje. Tekstilna industrija je jih imajo tekstilci zaradi zamrznje- meni veliko obremenitev, cenovna neskladja in tudi preskrba pa se ne stroje, razen tega pa bo mogoče s namreč že pred leti spoznala, da m nih cen ter ob določanju izvoznih bodo kaj prida izboljšale. prizidkom v obratu I prenesti ves posebne prihodnosti v izdelovanju obveznosti. Medtem ko so lani v postopek plemenitenja tkanin tudi Problem je torej nekje drugje. Posebno, če vemo, da so bile seda- kilometrov in kilometrov tkanin, Tekstilindusu izvozili za 6,9 milijona iz obrata II. Ob novem prizidku bo nje cene živine in mesa ter cene drugih kmetijskih pridelkov že pred pač pa v delnem zmanjšanju obsega dolarjev na konvertibilni trg, kar je tudi prostor za bodočo čistilno na- podražitvijo precej višje kot v deželah Evropske gospodarske skupno- in ob sočasnem izboljševanju kvali- doslej njihov največji izvoz, za letos pravo, ki bo prestrezala odpadne sti. Rešitev je najbrž treba iskati v večji produktivnosti našega kmetij- tete. Iz okoli 3,2 milijona kilogramov načrtujejo še 15 do 17 odstotkov vode in jih deloma usmerjala po stva. To pogojuje na eni strani razdrobljenost in premajhna posest, po preje in ob dodatni nakupih blaga, večjega in to v večini na zahodni trg. kanalizaciji do glavnega zbiralnika. drugi pa visoki stroški proizvodnje zaradi slabe izkoriščenosti mehani- ki ga bodo obdelali na oplemenite- Će ne bo preveč zaprek tako glede zacije. Podatek, da je jugoslovanski kmet v poprečju zaposlen le 180 nih strojih, bo letos Tekstilindus po- V tem, investicijam kaj malo zagotavljanja potrebnih deviz za dni letno, medtem ko se cene oblikujejo tako, kot bi delal 260 dni, opo- nudil domačemu in še bolj zahtev- naklonjenem obdobju, se Tekstilin- nakup surovin in glede oskrbe v zarja tudi na neenakomerno porazdelitev dohodka znotraj kmetijske nemu tujemu trgu okoli 600 izdel- dus preusmerja tudi na druge vrste domači reproverigi, bo ob doslednem panoge. Poljedlec, ki prideluje pšenico, ima na polju približno za me- kov. energijo in sicer na plin. Odločitev je prizadevanju vseh 2260 zaposlenih stara že nekaj let, uresničitev pa so možno uresničiti tudi te naloge v sec dni dela, pšenica pa ima ceno kot pridelek s polletnim proizvodnim Ob usmeritvi v tržno proizvodnjo, odlagali iz raznih vzrokov, med letu, za katerega napovedujemo, da ciklusom. Enako je s koruzo in zato tako visoke cene krmil in vseh ki ni mogoča brez sodobnih strojev, drugim tudi zato, ker ni bilo ustrez- bo še težje od preteklega. drugih poljedelskih pridelkov. Živinorejca, ki mora opraviti dva proiz- t se je pokazalo, da zastarela tkal- vodna ciklusa, da zredi živino, pa zaradi dragih krmil bremenijo tudi nih soglasij na republiški ravni. Zdaj L. M. i niŠka oprema ne bo dohitevala hi- visoki proizvodni stroški, ki so večji še zaradi premajhnih kmetij. r c Skratka, če bomo želeli izvoziti za 1,5 milijarde dolarjev kmetij- i skih pridelkov, kolikor smo planirali za letos, se bo treba resno spopri- t Zasnova sejma malega gospodarstva v Kranju jeti s problemom produktivnosti in razporejanja dohodka znotraj t- kmetijstva. Visokih proizvodnih stroškov tuji trg ne priznava, pa tudi z i• - visokimi cenami hrane doma jih v nedogled ne bomo mogli kriti. r» Kooperacija med industrijo in obrtjo L. Bogataj t- prireditev v Kranju in zato tega ne tradicijo in lepimi razvojnimi do- t . V. Kranj - Velika škoda bi bila, Če bi smerno dopustiti. To je skupna sežki kot da ni našlo prave spodbude Mednarodni sejem malega gospo- ugotovitev z nedavnega sestanka in časa za prodorne j šo predstavitev h darstva črtali s seznama sejemskih predstavnikov medobčinske gospo- in nastop na sejmu. Tako smo bili v o darske zbornice, zveze obrtnih zdru- v zadnjem času priča bolj seštevku Iz glasil združenega dela t ženj Slovenije, predstavnikov go- sodelujočih na sejmu in dokaj kva- renjskih obrtnih združenj in po- litetnim razstavam. To pa vsekakor TEDNIK - OlASKO OEIOVNEO« KOLEKTIV* »020 Si 2EIE2AIMC JESENICE Popravek slovno-prireditvenega centra Go- ni dovolj in tudi za samo obrt pre- VEC DISCIPLINSKIH renjski sejem v Kranju. Razpravljali malo zanimivo, da bi spodbujalo PREKRŠKOV Pogovor z Emilom Bombačem, so o pripravah na osmi mednarodni kvaliteto in bi se lahko uveljavljale Največ zahtevkov za uvedbo direktorjem temeljne zadružne sejem malega gospodarstva v Kra- prednosti in posebnosti, ki jih ŽELEZOR disciplinskih prekrškov so lani organizacije Sloga Kranj (Glas, nju, ki bo od 13. do 19. maja. sejemska prireditev vsekakor ima. Irivrnu r% • uro » prejeli iz jeklarne, med najbolj 4-februar, osma stran) smo na- pogostimi kršitvami delovnih Sejem malega gospodarstva je po lovili »Naročeno pridelovanje Seveda to ne pomeni, da ni bilo obveznosti pa so bili neopravi- prvih obetajočih prireditvah nekako prizadevanj in naporov v tej smeri, PRESEGLI PRODAJNE »divji trg« in ne, kot je po- čeni izostanki z dela, nevestno zašel na slepi tir. Raznovrstno go- tako v Poslovno-prireditvenem, NACRTE motoma zapisal tiskarski škrat, opravljanje delovnih obvezno- renjsko malo gospodarstvo z bogato centru Gorenjski sejem, v obrtnih Decembra so v jeseniški Že- »Naročeno pridelovanje oživi sti, zamujanje in predčasno od- združenjih na Gorenjskem, v lezarni prodali — tako piše »divji trg«. Za neljubo napako, ki hajanje z dela, odklonitev dela medobčinski gospodarski zbornici. Zelezar - 38.000 ton izdelkov, spremeni smiselnost naslova, se in vinjenost. Skupna disciplin- Vendar je sejem nekako ostajal v kar je za 5 odstotkov več kot je opravičujemo. j ska komisija je obravnavala lani senci podobnega celjskega sejma. predvideval družbeni načrt. 811 zahtevov in zaradi hujše in Vrednostni rezultati so ugod- Čeprav so na zadnjem sestanku v lažje kršitve delovnih dolžnosti nejši od količinskih, saj so iz- v 240 primerih izrekla ukrep Kranju ocenili, da je časa premalo, tržili za 24 odstotkov več kot so da bi na letošnji sejemski prireditvi prenehanja delovnega razmerja. načrtovali. Načrtovane količine Ukrep prenehanja delovnega S sporazumom do malega gospodarstva prišlo do ko- prodaje pa niso dosegli v livarni, renitih sprememb in da bi začeli razmerja predstavlja kar 43 od- valjarni žice in profilov in stotkov vseh izrečenih ukrepov. uresničevati povsem drugačne za- valjarni debele pločevine. dvojnega plačila snove, vseeno pa lahko pričakujemo Jeseniški družbeni pravobranilec med drugim ugotavlja, da po- . vsaj prve korake na tem področju. J* ekod svobod no menjavo dela izkoriščajo za dvojno plačilo - Gre za začetek razvijanja koope- Veliki Odškodninski zahtevki delavcev, k, so se pri delu ponesre- rantskih odnosov med industrijo in Alples v letu 1983 obrtjo. Že nekaj časa namreč trajajo čili področju telesne kulture so prek razgovori in priprave, da bi na tej . Jesenice — Družbeni pravobra- sporazuma predlagali združevanje prireditvi nastopile večje organiza- Za skoraj 5 milijonov nilec samoupravljanja v občini za manjkajočih sredstev za kvalitetni cije združenega dela, ki imajo bogate ginulo obdobje ugotavlja, da skoraj razvoj vrhunskega športa, čeprav so izkušnje na področju kooperantske- *zlovico pobud prispevajo delavci iz bila sredstva že ustrezno ovredno- ga sodelovanja. Ena takšnih je dolarjev pohištva v izvoz klovnih organizacij, medtem ko tena. Dejansko so poskušali za Iskra, ki ima okrog 1900 kooperan- j *y>ani in organizacije skoraj nima- enake naloge pridobiti dvojno pla- tov. Iskra se na primer namerava V Alplesu bodo letos povečali vrednost proizvodnje za 18 odsto- predlogov. Družbeni pravobraru- čilo. Slabo so ocenili sporazum tudi vključiti v prireditev s tako imeno- tkov, izvozili bodo za 4,8 milijona dolarjev pohištva in obnovili r^c zelo dobro sodeluje z drugimi vano borzo programov in koope- v vzgojnih organizacijah, kjer neka- tovarno fonskega in garniturnega pohištva ^ nizacijami in organi v občini, s tere rešitve niso bile v skladu z za- racijskimi ponudbami, z razpisom t*užbo pravne pomoči in drugimi, ki kooperacij za proizvode, ki nado- koni o nagrajevanju po delu. Osnove vami, ki jih Opravijo, kot so razne ^„ ^maeaiov»magajo razreševati , posamezne meščajo uvoz in podobno. Seveda pa Železniki — V Alplesu v Želez- za rešitve izhajajo iz panožnega nikih so za letos zastavili zahtevne manjše dodelave, spremembe, pred- j^ore. Veliko delavcev in občanov ne bi bila edina. Takšen nastop bo sporazuma, zato je sodišče združe- cilje, ki jih bodo lahko uresničili z log celotne opreme stanovanja, naj l*ihaja zgolj zaradi preverjanja nedvomno zanimiv tako za posa- nega dela podalo ustavnemu s(xii izboljšanjem organizacije dela, s bi poskušali zagotoviti kar naj- Ustnih stališč, pogledov in pozna- meznike kot za njihova obrtna šču v presojo ustreznost panožnega povečanjem izkoriščanja delovnega manjši upad prodaje, ki jo povzro- rtinja samoupravnih postopkov ter združenja. Obrtna združenja priča- sporazuma. časa, z več dela, z boljšo kvaliteto čajo slabši kreditni pogoji. A^rmativne in zakonske urejenosti. kujejo tudi večjo podporo zveze dela, pospeševanjem inovacijske de- Alples je znan po tem. da zelo J^teuilo pobudnikov je bilo Umi v Vse pogostejše so tudi pritožbe obrtnih združenj Slovenije. Njen, javnosti, zmanjšanjem odsotnosti z malo uvaža. Vendar vseh surovin in ^merjavi z letom prej nekoliko zaradi internih aktov s področja de- vsaj simboličen prispevek, bi bil ne le dela, z izboljšanjem delovne discipli- materialov ne more kupiti na lovnih razmerij zaradi starih aktov nujen, marveč bi tudi zanikal očitke, ^crijše. Največ primerov je bilo s ne in večjo ekonomičnostjo poslo- domačem trgu. Tako naj bi letos r in neprilagojenosti razmeram in da zveza za sejem malega gospo- * -*dročja delovnih razmerij, samo- vanja s tem, da bodo kar najbolj odšteli za uvoz repromateriala 78 pravne organiziranosti v delovnih interesov delavcev. Najobčutljivejši darstva v Kranju ni zainteresirana varčevali pri materialu in energiji milijonov dinarjev ali 1,1 milijona Z^ganizacijah, dohodkovnih odno- področji v jeseniški občini sta ko- in ni pripravljena podpirati razvoja ter poskrbeli, da bodo stroški čim dolarjev. Problem je v tem, da so F^v, delitev sredstev za osebne do- vinsko-predelovalna industrija ter takšne prireditve v Kranju. Njen manj naraščali. Menijo, da bodo ta- domače surovine pogosto enkrat ali S*dke, stanovanjskih in drugih gostinstvo in turizem in tenui predstavnik je z izjavo, da se bo ko lahko naredili letos za 18 od- celo večkrat dražje od uvoženih, v ^tdev. . , področja bo v prihodnje treba zveza še enkrat vključila v svojo stotkov več kot lani oziroma za 1,7 izvozu pa so seveda priznane sve- i Družbeni pravobranilec je sode- posvetiti več pozornosti. Pravobra- podporo v kranjsko prireditev, milijarde dinarjev. tovne cene. očitke zanikal. Vendar je hkrati l^ml pit uvajanju družbenega var- nilec med drugim tudi ugotavlja, da Čeprav so planirali za 18 odstot- dodal, da bi v prihodnje ta sejemska Druga najpomembnejša naloga bo >/ta v Tehničnem biroju Jesenice, je sodelovanje s samoupravnimi letos povečanje izvoza na konver- kov večjo proizvodnjo, predvidevajo, prireditev v Kranju resnično morala ^edlagal ukrepe v temeljni organi- delavskimi kontrolami neustrezno tibilno področje, kar je zaradi veli- da se število zaposlenih ne bo veliko zaživeti z drugačnim programom. zaciji Špik Gozd Matuljek ter ter da o sredstvih. ki jih delovne kega upada industrijske aktivnosti v povečalo. Zaposlili bodo učence v K^repal pri spreminjanju in dopol- organizacije plačujejo kot odškod- ZDA in deželah zahodne Evrope gospodarstvu in štipendiste, kar Pričakujemo torej lahko, da bo rvanju samoupravnih sporazumov nine za nesreče pri delu, v samih tudi najtežja naloga. Zato se bodo predstavlja približno 1-odstotno po- C medsebojnih pravicah, obvezno- delovnih organizacijah vse premalo letošnji mednarodni sejem malega morali bolj usmeriti na arabsko po- večanje. gospodarstva v Kranju krenil z do- in odgovornosti med delavci v razpravljajo. Lani so predložili dročje in razvijati trgovinsko menja- Investirali bodo predvsem v opre- ^*neljniheljnih organizacijahorgamzacijanin in delovnih 30 zahtevkov za izplačilo odškodni- dosedanjega, za prenekatere neza- vo tudi S',' sosednjimi državami, mo in sicer bodo kupili najnujnejšo nimivega tira in tako postal pri- Zaupnostihiostih skupnih služb. OcmOcena na"" ne nesreč pri delu. Skupni znesek, ki zlasti z avstrijo in Italijo. Skupen strojno opremo ter uredili skladišče vlačnejši tudi za obrt. Razen tega C^vo>i/o sprejetih sporazumovsporazumov ni po- ga zahtevajo oškodovanci, znaša izvoz naj bi znašal 4,8 milijona vnetljivih surovin. Največja nalož- naj bi bil z nekaterimi sporfednimi Am zadovoljiva, saj še ni popol- 9 milijonov 76H.(XX) dinarjev, kar je dolarjev. ba, ki so jo začeli že lani in je prvi prireditvami privlačnejši tudi za V^/na ustreznih meril svobodne me- v povprečju okoli 320.000 dinarjev Na domačem trgu je pričakovati primer so vlaganja v okviru GLG, pa obiskovalce. Ena takšnih je tudi t^nve dela oziroma odvisnosti od na oškodovanca. Sodišče združene- še nadaljnje zaostrovanje kreditne je rekonstrukcija tovarne fonskega dela oziroma odvisnosti od načrtovana predstavitev in prodaja Kt*hodka temeljnih organizacij, la ga dela odškodninskim zahtevkom v politike, zato bo še naprej veljalo in garniturnega pohištva, ki je v Z^hodka temeljnih organizacij. Ta opreme za počitnice v stari pri- turila so še vedno ugodnejša za glavnem ugodi le tako, da v večini pravilo: proizvodnja za trg, kvali- celoti namenjena izvozni proizvod- reditveni hali Gorenjskega sejma. klavce v skupnih službah. primerov zniža zahtevke. teten servis in montaža pohištva. S nji. Iz domače bukve bodo izdelovali pohištvo za izvoz. \frimen neustreznih sporazumov A. Žalar temi in še nekaterimi drugimi storit- ^ tudi v družbenih dejavnostih. Na D. Sedej a LAS 4. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 8. FEBRUARJA 191

Črtomir Zoreč Jože Meglič rKulturn; i koledar POMENKI O GORENJSKIH razstavlja ob slovenskem KRANJ - V galeriji P> šernove hiše je v času slov« KRAJIH IN LJUDEH skega kulturnega praznika cc- kulturnem prazniku prta razstava Prešernovi n* NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN grajenci 1957-1961. V gai- Tako se nadaljuje njegov cilj rij i Mestne hiše so na ogled de* V tržiškem razstavišču paviljona industrijskih pejsažev v modro in ameriškega frafika Gaborja Pi- (80. zapis) Pokojni moj gospod oče, gospod NOB so 8. februarja, na slovenski zeleno hladnih barvah. Razpozna- te rdij a, v Mali galeriji razstav Jernej Valvasor, je dne 2. avgusta kulturni praznik odprli razstavo vna kompozicija nekdanjih tovar- lja osem Domurskih grafiko Od zagorskega Kisovca do Medije leta 1650 napravil večno ustanovo akademskega slikarja Jožeta^ Meg- niških poslopij se je umaknila nes- Ivo Bošnjakovič, Štefan G&b: ni daleč, komaj 3 km dobre ceste. na ta način, da preidi ta ustanova po liča, likovnega pedagoga v Smart- miselnemu kaosu strojev - robotov, Zoltan Gabor, Štefan Haui. Vendar moram kar brž reči, da je njegovi smrti na njegovo ženo, na nem pri Litiji. Slikar izhaja iz Loma kaosu zato, ker v avtorjevi zavesti Jože Horvat-Jaki, Lojze Logar Medija le majhen zaselek' (34 pre- mojo (sedaj tudi rajno} gospo mater nad Tržičem, zato je razumljivo, da grozljiva mreža detajlov, kovinsko Franc Mesarič, Borut Vild. t bivalcev) večjih Izlak (606 prebi- in po njeni smrti na najstarejšega se s svojimi deli rad vrača v rojstni modrih in hladnih preprega celotno Stebriščni dvorani pa je s* valcev). rodnega dediča, vendar pa da imej kraj. To je njegova četrta samo- polje opazovanega izseka. Na prejš- ogled razstava Jugoslovanski prednost pred starejšimi tisti, ki bi stojna likovna razstava v Tržiču, Tu so tudi znane M edijsk^. toplice njih delih nakazana razčlovečena gledališka fotografija & med moškimi rodnimi dediči stopil v njegova razstavna dejavnost pa sega s termalno vodo, ki ima 24 — 26 stop. industrijska krajina je zdaj prerasla Razstave so tako kot stale: duhovski stan. Če bi pa smrt družino še v čas, ko se je tovrstna kulturna C. Toplice imajo odprt m pokrit v grožnjo, v obsodbo postopnega zbirke Gorenjskega muzeja od- ali rod Valvasorjev docela uničila, oblika v tržiški občini šele porajala. bazen. Odprt bazen je v parku in izničenja nedotaknjene narave. Za- prte vsak dan od 10. do 12 in imej pravico do ustanove lastnik Sicer pa avtorjeva osebna zabeležka ima predpisane olimpijske dimenzi- prtemu v ta izsek gledanja se 16. do 18. vire, ob sobotah in ne- gradu in bodi njen naslednik in dedič hrani prek dvajset samostojnih in je. Leta 1788 so v parku postavi- avtorju pojavlja ta svet kot svet brez deljah od 10. do 12. ure, ob po- ter se ravnaj po njej; po zahtevi čez štirideset skupinskih predstavi- li marmornat obelisk z besedilom ljudi, kot svet robotov. nedeljkih so zaprte. iz Valvasorjeve Slave vojvodine omenjene ustanove imej duhovnika, tev odkar je na ALU v Ljubljani pri Takoimenovna čista krajina Jo- Kranjske. ki je dolžan in zavezan v tej kapeli profesorju Maksimu Sedeju diplo- V Prešernovem gledališči žeta Megliča razkriva deloma pejsa- Na jugozahodni strani Izlak stoji (sezidani na čast obiskovanje pre- miral in dokončal tudi specialko. bodo v četrtek, 10. februarja cr že iz avtorjevega rojstnega okolja, medijska graščina Galleneg. Od svete Device Marije in zato imeno- 19.30 slovesno odprli Tedes večji del pa je posvečen hribovitim 1652 je pripadala Valvasorjevi rodo- vani kapela Obiskovanja Matere slovenske drame 83 s predstav dolenjskim predelom krog Litije, vini. Tu je preživljal mladost tu- božje) vsak teden redno brati tri Pričujoča razstava oljnih del je J. Vošnjaka »Doktor Draga* kjer zdaj avtor živi. Krepak kolorit, di zgodovinar Ivan Vajkart Valvasor. maše, in sicer v nedeljo na čast izbor iz dveh zaokroženih ciklov, ki v izvedbi Prešernovega gleda jasno razmejena barvna polja in Med NOB so grad požgali partizani, presveti Trojici, pri tem prebere jima ostaja Jože Meglič vseskozi lišča. V petek, 1L februarja at čista kompozicija se tu družijo z da se v njem ne bi vgnezdili Nemci. evangelij v kranjskem jeziku (t. j. v zvest. Gre za razpon med dvema 19.30 bo na sporedu uprizoriti* Megličevim preciznim zapažanjem Sicer pa je bila okolica Izlak v letih slovenščini; op. Č. Z.); vsak pone- viđenjima narave, bodisi kot čiste Forstneričevega dramskega t* vrednot, ki se mu ponujajo. Ze tu 1 1941-1942 zibelka revirskega parti- deljek mašo zadušnico za pokojno krajina na ena, bodisi kot urbani- sedila »Ljubstava, nekoč in izloča v prvi vrsti vse, kar bi njegovo zanstva, kar priča tudi cela vrsta Valvasorjevo družino, vsako soboto zirane krajine na drugi strani. S blatu« v izvedbi SNG Dran* krajino utesnilo v etnografsko pre- spominskih obeležij. na čast prehvaljene Matere božje in takim razporedom svojih oljnih del Maribor. V soboto, 12. februar* slikavo motiva, posveča se tistim ob 19.30 bo SMG Ljubljai V Izlakah so leta 1950 odprli povrh vsak praznik Matere božje, pa nas je avtor seznanil tudi v prejšnjih elementom videnja, ki krajini da uprizorila »Ujetnike svobod* tovarno elektroporcelana, ki zapo- naj bi ta praznik nastopil ali se predstavitvah s to razliko, da je bil nadih razpoloženja. Podal je plato E. Filipčiča. V nedeljo, 13. fe- sluje kar 700 delavcev. V prostorih slavil, ali pa se v prihodnje njej na tedaj pridružen tudi figuralni ciklus. razgledov s svojega ateljeja v bruarja ob 19.30 bo KI- Medijskih toplic gostuje vsako leto čast določil pod kakršnim že koli Sedaj, je razmejitev še jasnejša, bogenšperški graščini. Titovo Velenje uprizorilo »Se tudi posebna slikarska kolonija, ki jo naslovom ali imenom. Kdor ima to razpon med neskvarjeno krajino in Razstava Megličevih del bo na kiro« J. Zmavca. vzdržuje občina Zagorje. V devetih ustanovo v rokah, ta imej užitek industrijsko razčlovečeno naravo je ogled vse do konca fenbruarja v letih obstoja je kolonija gostila že 75 štirih gruntov (t. j. posesti tla- postal še širši in še bolj opozarjajoč V avli gimnazije v Hran* paviljonu NOB v Tržiču. j § slikarjev. čanskih kmetov, pripadajočih grašči- nase. bodo drevi ob 19. uri odp:^ Cerkev sv. Jurija je ohranila ni; op. Č. Z.) brez vsakršne naklade, razstavo fotografij Marjii prvotne gotske prvine, tudi delno in sicer enega, ležečega v Koprivnici Kukca, člana Foto kino kius odkrite freske so že zelo stare, iz 16. poleg medijskega ornega polja, in Janez Puhar iz Kranja. stoletja. Sicer pa je bil kraj poseljen treh, ki so v Podgorici v moravški NAKLO - Drevi ob IS u že v davnini, mnogo stoletij pred fari; s tem mora vzdrževati du- S knjižne police bo KUD Dobrava Naklo v do- našim štetjem. To dokazujejo hal- hovna. Teh določil se je treba držati vedno brez prestanka in brez spre- mačem kulturnem domu pnpn štatski grobovi, ki so jih odkrili v memb. bližini graščine. Iz pravljičnega sveta vilo Prešernovo proslavo. STRAŽIŠČE — V sredo 9 k Koje moj rajni gospod oče dosegel Ni ga starejšega od šolarja, da ne pravljico drugače kot bogato ilustri- bruarja ob 18.30 bo v domu £ v tej kapeli počitek svojega kr- rano knjižico, še posebej, če gre za VALVASOR O SVOJI MEDIJI bi že poznal vsaj najpopularnejših Stražišče KUD Sava in jjpC ščanskega življenja, je ustanova pripovedk in pravljic bratov Grimm, vsebino, ki je najbliže tusti starostni Svoboda Stražišče pripravil prešla na mojo rajno gospo mater, Jakoba in Wilhelma. Zato prav- stopnji mladega bralca, ko dobra srečanje s pesnikom Mihom Ki: ako domoljuben in rodolju- gospo Ano Marijo, vdovo Valvasor- zaprav ni nič novega, če povemo, da ilustracija vsekakor veliko pripo- narjem. ben človek je bil stari Ivan jevo, rojeno baronico Ravbar, po smo nedavno doživeli že drugi more k poživitvi besedila in ne na- KVajkart Valvasor (1641 do njeni smrti pa na mojega najsta- zadnje tudi k njegovemu razume- ADERGAS - v dvorani ponatis šestih najlepših Grimmovin 1693), ki ga tolikokrat v svojih delih Adergasu bo KUD Vr rejšega brata, barona Karla Val- pravljic, ki so izšle pri Mladinski vanju. Borec omenjajo številni naši potopisci, lesovo pripravilo v sredo 9 t? vasorja. Ko pa je moj mlajši brat knjigi, v sodelovanju z Sveučilišno Omenili smo šest naslovov: Sne- zgodovinarji in etnografi, je prav bruarja ob 19. uri literarni ve? Volk Jernej Valvasor postal duhov- naklado iz Zagreba. guljčica, Trnuljčica, Pepelka, očitno v Slavi vojvodine Kranjske, »Izpod peres naših literatovi nik (župnik in komisar v Žalcu na Toda kljub temu, da omenjene Rdeča kapica, Janko in Metka izšle v letu 1689. Da pa je bil tudi četrtek, 10. februarja ob 19 u' Štajerskem), se je omenjeni moj ravljice že poznamo, velja ob nji- ter Kralj Drozgobrad so pač na- sicer čuteč in sinovsko ljubeč mož, bo pripravilo potopisno predi starejši brat tej ustanovi odpovedal hK ove m ponovnem izidu vseeno za- slovi, preko katerih »pravljičarska« najbolj spoznamo, če povzamem vanje Cirila Hubada »Dorr.ai ter mu jo je odstopil; zato upravlja pisati par besed, kajti čeprav kot literatura ne more, ne da bi se ne za- njegov opis Medije, zajete v okvir zemlja je najlepša«. sedaj ta beneficij mlajši brat po ponatis, vsaka ponovna izdaja pri- vedala, da gre pravzaprav za »kla- gorenjskih krajev. siko« te, posebej pri najmlajših duhovniku. naša s seboj nekaj svežine. Le-to DUPLJE - V petek, 11 fe- ... v dolini, vendar na vzpetini namreč hitro lahko opazimo. V prvi bralcih kaj cenjene literarne zvrsti. med visokimi hribi, stoji grad Me- bruarja ob 19. uri bodo K - vrsti gre seveda za način izdaje, ki ga Knjižice so izšle v nakladi deset klub Duplje, OO ZSMS Dup dija. Manjka mu sicer širok razgled, (Spričo omenjanj tako številnih tokrat označuje takoimenovana iz- tisoč izvodov. in Osnovna šola Duplje pripr ni pa brez prijetnega pogleda, ker so članov Valvasorjeve družine, velja daja v »šubru«, torej nekako v Tudi mladinska zbirka Cicibano- vili v gasilskem domu v Dupi* gore povsod pokrite z zelenim drev- pojasniti, da je imel Jernej, zgo- skupnem ovitku, po drugi strani pa va knjižnica, ki jo prav tako izdaja proslavo ob slovenskem kultu: jem ter osvežujejo oči. Po dolini teče dovinarjev oče, iz prvega zakona nas lahko razveselijo prijetne ilu- Mladinska knjiga, prinaša (kot pove nem prazniku. voda, ki se prav kakor grad imenuje sedmero, iz drugega z Ano Marijo stracije, ki so delo Kamile Volčan- že njen naslov sam) branje za naj: Medija in nosi veliko postrvi. Ob Ravbarjevo pa kar sedemnajstero škove. Težko si je pač zamisliti mlajše. Med zadnjimi izdajami v tej LJUBLJANA - v galer vodi so lepa, ravna polja, pri gradu otrok!) zbirki je tudi pripovedka manj DSLU bodo danes ob 19, ur pa je Čeden vrt, ki rodi dosti sadja. znanega češkega avtorja Rudija odprli razstavo del Vladimir6 Precej pred gradom je lep, velik Morica z naslovom Konjiček moj- Makuca iz Ljubljane. Odprt* konjski hlev, nad njim pa kašča. ; stra Packe. bo do konca februarja, vsak cU Hlev je dal zgraditi moj v Bogu Zgodbica pripoveduje o slikarju, razen nedelje od 10. do 18. up počivajoči gospod oče skupno s mojstru Packi, ki se odloči narisati tistim delom gradu, ki je tik kapele, ŠKOFJA LOKA - y kr konjička, ki bo kakor živ. Konjiček prav tako kapelo samo. Kapela je niči Ivan Tavčar imajo dane> res oživi, ko ga slikar upodobi in v dokaj velika in stoji prav pred gra- slovenskem kulturnem prazni nadaljevanju pripovedke spremlja- dom. V njej so ohranjene kosti Sv. Jakob dan odprtih vrat. Ob 17. ur N mojih ljubih staršev in nekaterih mo njune dogodivščine. . na sporedu ura pravljic mojih bratov in sestra; v njej je tudi Knjižico je prijetno ilustriral češki sredo, 9. februarja ob 18. uri ^ nekaj otrok našega rodu, med njimi irfo ilustrator in slikar Michal Studeny, Cene Avguštin vodil predava: - pet mojih in moja prejšnja žena, ki kajti vedeti moramo, da jo je z diapozitivi »Kulturne znan^ so jo šele pred enim letom položili Mladinska knjiga izdala v sodelo- nitosti Kranja«. tja. Skupaj tu pričakujejo veselega vanju z bratislavsko založbo Mlade Leta, prevod pa je delo Bilke Mate. vstajenja. Pot ob Savi nad Ljubljano (ilustracija sodi k 72. zapisu). Boris Bogataj

nad dušo in telesom. Kri še ni dozorela v tem »Tebe hočem, tebe hočem, tebe hoč4 Edo Torkar #popotna povest mesu, boj še ni končan. Vemo za zmagovalca, sem trmasto ponavljal in ji še zmeraj rt«?-" a ta trenutek sta si oba pola še enakovredna: mično gledal v oči, ne da bi se zmenil za zelo toplo in tega brezkrvnega starca je stre- poželenje in sram, pričakovanje in strah. ske ki so me hotele odtrgati od nje. salo do kosti; mogoče niti ne od mraza, ampak Vsa je otrpnila in se zmedla, ko sem obstal Zdaj mi deklica niti ni več skušala i od bolezni i:i bližajoče se smrti. pred njo. Ko me je pogledala, je to naredila niti pogleda. Bolesten, plah nasmešek se " Ženske so se mi zapeljivo nasmihale, ko kot otrok, ki se je prvič zazrl čez plot svojih zarisal na ustih, ko je rekla: »Zakaj ravne " sem prišel mednje, zakaj prepričane so bile, majhnih in nedolžnih otroških iger velikemu ne, sahib?« . da si bom izbral eno izmed njih. Prva me je svetu v obraz, prvič z odraslimi očmi — dolg, z »Zato, ker si mi vsec m ker si te žel:' prijela za roko; druga me je zaupljivo objela gostimi trepalnicami zastrt, začuden pogled. sem ji povedal po angleško. čez pas; »Bi me ljubil?« mi je tretja dahnila v »Kaj pa hoče ta beli človek od mene?« je govo- Vsa otrpla je stala pred menoj, v upar uho. ril ta pogled. »Zakaj me tako gleda?« da se je bom usmilil in se premislil. poterr - plovba je začela nekaj hlastno dopovedovati v * Nič nisem rekel v odgovor, še pogledal In že je vedela: tako so moški gledali žen- dujščini in se zraven z roko gladiti po Nezanimive zame, ki sem bil preveč oša- sem jih komaj; prijazno, vendar odločno sem ske, ki so se jih poželeli in s katerimi so po- češ moje prsi so majhne in moji boki so ben in samoljuben, da bi vzel, kar se mi je od- jih zavračal. In tedaj sem jo spet ugledal: sta- tem odhajali v tiste kletke zgoraj. Vedela je, nič ne boš imel od mene, če me.dobiš. krito ponujalo. Nikoli mi ni bilo do češenj, ki la je v senci, kakor da se skriva, neopazna za ni bila stvar v tem, da ne bi vedela. Vedela je Zmeraj več ljudi se je zbiralo okoli naju so se mi ponujale s prvih vej; še kot otrok sem vse druge, razen zame. Bila je manjša od — zakaj v tej mestni četrti, kjer na stotine meni sta se borila dva človeka: moški, k:: najraje plezal v vrhove in se stegoval za tisti- vseh, mlajša od vseh, vsa črna, skuštrana in žensk in deklet prodaja svoja telesa, že otroci Sdeček, ki bi rad zbežal. Mogoče bi ta d: mi najbolj črnimi, najbolj sladkimi sadeži, ki nenaličena. Namesto v sari je bila oblečena v vse vejo — vejo, ker vidijo in slišijo. nekakšno žakljevino. A vendar — pod to uma- človek v meni nazadnje še obvladal so bili sicer le ptičem dosegljivi in jih je le ve- In zdaj naj bi tudi njo to doletelo? Kaj ni zano, ohlapno žakljevino sem zaslutil tisto, se ne bi tedaj >kozi gručo prerinila debela- ter lahko otresal. samo za hip zapustila svojih vrstnic, ki se kar nisem pod svilenimi sariji odraslih žensk: ridesetletna ženska in me vprašala: Šel sem naprej, deset, dvajset, trideset ko- igrajo risentanc na uličnem tlaku? Povesila je zaslutil sem nagoto — tisto prvinsko, deviško oči, v zadregi sklonila glavo. Prijel sem jo za »Katero hočeš?« • rakov, napeto razmišljujoč, kako naj se ji pri- nagoto, ki se ne naslaja razuzdano sama nad bradico in dvignil njen obraz navzgor k sebi. ,N,o.« sem pokazal na dekletce bližam. Potem sem se nenadoma odločil in se sabo, ki se ne razgalja obrabljeno in priučeno, Zmedeno, malone prestrašeno je odkimala in »Prav« je rekla ženska, ne da bi tren: obrnil. Nisem je takoj zagledal, zakrivale so ki ne ponavlja že zdavnaj privajenih paritve- pokazala na ženske okoli sebe, kot bi hotela očesom! »Za eno uro ali za celo n<*?, jo druge ženske, in ona, tako majhna in drob- nih gibov; nagoto, ki še drhti ob dotiku z dru- reči: poglej jih, tam jih imaš, jaz nisem tukaj »Za celo noč.« na in slabo oblečena, se je kar izgubila med go nagoto in se še ni do kraja izlevila iz otro- zaradi tistega, kar bi ti rad. »Stodvajset rupij« njimi Stala je v senci ozke in nerazsvetljene Dal sem ji denar in ženska me je p^ škega spanja — a se vendar v sanjah že na In ženske, ki so se mi bile prej odmaknile, stranske ulice, okoli nje so se kriče podili u * 1 Tukai«je pokazala na razmajan.: :> skrivaj slači; ki še ne ve ali pa si ne upa pri- so se zdaj spet zgrnile okoli mene: »Vzemi otroci, (kaj ni bila tudi ona sama se otrok/), znati, da je pravzaprav lepota, in se tega še nas, vzemi nas, zakaj hočeš ravno njo, kaj ne trgano zaveso Zagrnjen pograd v kotu p^ podgana je smuknila čez cesto, star garjav sramuje, namesto da bi se veselila; sramuje vidiš, da je še otrok?« pes se je s taco praskal za ušesi, ubožni starec Ali nimate posebne sobe?« sem vpraša pred sabo, ljudmi in bogom, čeprav nekje glo- Jaz pa sem vedel: četudi je bila pred nekaj ie bzikal rdečo betlovo slino na tla, ovijajoč se w hTnamreč še štirje drugi pograc boko v sredici njenega mladega telesa že zori trenutki res še otrok, zdaj to ni več. Pogledal b v preperelo ogrinjalo; zakaj bila je zima, topla ntnrka terir0dnjih so spali in poležal moč, ki bo nekoč, morda že jutri, morda že no- sem jo kot žensko, zaželel sem si jo kot žen- subtropska zima, še zmeraj toplejša od evrop- coj, surovo in zmagoslavno zagospodovala sko, torej je ženska in ne otrok, . d je. skega poletja - a zdaj ponoči le ni bilo tako TOREK. 8. FEBRUARJA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Franc Vozel razstavlja v Murski Soboti

Akademski slikar Franc Vozel je V tej »načrtovani« prostorski utes- delo je logično nadaljevanje likovne eden najmlajših likovnih ustvarjal- njenosti se toliko bolj uveljavljajo zamisli, ki jo vsebuje prejšnja cev na Gorenjskem, diplomant Aka- napetosti, ki so prisotne v pred- kompozicija. Isto velja za sliko demije likovnih umetnosti v Ljub- stavljenem slikarskem objektu. Skupina, ki predstavlja vrvež kon- ljani in udeleženec številnih raz- Napetost odnosov med prostorom in struktivističnih oblik, sestavljen iz stavnih prireditev doma in na tu- figuro se v kompoziciji Ležeča II. še človeških skeletov, ki jih slikar razvrsti v najrazličnejše položaje. jem. Kot svobodni umetnik živi in stopnjuje. Telo se počasi spreminja dela v Kranju. v sestav svetlih in temnih ploskev, Nekatere zgodnejših figuralnih izgublja moč razpoznavnosti, pri- Razreševanje odnosov med po- kompozicij Franca Vozla nosijo dobiva pa na čistosti kompozicijske sameznimi figurami v sliki se nadaljuje v delu Krč. Slikar se od vidne znake realističnega izhodišča. zasnove. konstruktivistične skeletne forme Toda že pri ženski figuri ležeča I. se Janez II je primer preprosto zopet vrača v plastični obliki člo- pokažejo nekatere oblikovne spre- zasnovanega in konstruktivistično veškega telesa. Plastično poudarjena membe, ki opozarjajo na drugačen jasno podanega človeškega telesa. forma pa že v naslednji obliki odnos slikarja do upodobljenega ob- Deli telesa so enakomerno osvet- Objem, zaide v svojo stilno nasprot- jekta. Sklenjen obris telesa zamenja ljeni, po pomembnosti so si med je—v slikovitost. Figuri moškega in zabrisana ali celo prekinjena kon- seboj enaki, saj sestavljajo celovit in ženske nista več izolirani, temveč se tura, umirjen portretni značaj figure enotno delujoč organizem. Lastnosti človeškega telesnega mehanizma kot eno telo povezujeta v barvitem dobi svoje nadomestilo v živem sožitju. Logična posledica tega raz- zanimanju za izraz telesa, ki ni več opažamo v skeletnem prikazu člo- veške figure, ki je prostorsko in voja je razpad figure v razgibano statično niti enotno osvetljeno, tem- funkcionalno v mejah piramide. Po barvno in svetlobno igro barv, ki je več polno notranje dinamike in njej nosi slika tudi ime. To Vozlovo značilna za sliko Brez izhoda. razkrojeno v močnih slopih svetlobe Povezovanje figur v kompozicij- sko strnjeno skupnost, ki smo mu bili priče v nekaterih prejšnjih Vozlovih delih, se nadaljuje v sliki Razstava Dimenzije IV. Medtem, ko smo se v dosedanjih slikarskih predstavitvah srečevali s o Prešernovih nagrajencih problematiko oblikovanja človeške figure v njenih najrazličnejših likov- nih pojavnostih, se v zadnjih dveh V Prešernovi hiši v Kranju je ob slovenskem kulturnem prazni- Vozlovih slikah vedno bolj vidno uveljavlja vsebinski moment. V pla- ku na ogled tretja razstava iz cikla Prešernovih nagrajencev, to- V okviru tradicionalne likovne izmenjave med Kranjem in Mursko Soboto stično in slikovito pojmovano obli- krat v letih od 1957 do 1961 so ob slovenskem kulturnem prazniku v kranjski Mestni hiši odprli razstavo kovalno področje posega nov »gra- del osmih pomurskih grafikov, v Murski Soboti pa samostojno razstavo del doprinos k razvoju slovenske kul- fično« občuten element kot povezo- mladega kranjskega slikarja Franca Vozla, ki se v prelepi pomurski galeriji Kranj - V petek, 4. februarja je ture. Leta 1949 je predsednik Pre- valec kompozicije in katalizator Gorenjski muzej v razstavišču Pre- šernovega sklada Tone Fajfar prvič vsebinskih dogajanj v sliki. Antro- predstavlja s 70 slikami, predvsem olji in risbami. Razstava bo v Murski So- šernove hiše odprl razstavo »Prešer- podelil nagrajencem tudi diplome, pomorfna prevlada v sliki polagoma boti odprta do konca februarja. novi nagrajenci 1957—1961«, ki je vendar pa so jih dobili tudi nagra- bledi, posamezni plastični elementi v posvečena slovenskemu kulturnemu jenci za leti 1957 in 1958. njej še nakazujejo zvezo s prehoje- Razvoj slikarstva Franca Vozla je prazniku, ogledali pa si jo boste morda ostanek nekdanjega kon- Za popolno predstavitev Prešer- no razvojno potjo, vedno bolj pa se logičen, dosleden in zraven dina- lahko tja do 1. marca. Slovesne strukti vističnega skeletnega ogro- novih nagrajencev je morala Beba vanjo zažirajo v samostojne like mičen in poteka v neprestanem boju otvoritve razstave se je kot pred- dja, ki ni samo pomembna nosilka Jenčič zbrati veliko gradiva, ki so ga spremenjene ploskve, ki razkrajajo med plastično in slikovito likovno stavnik Slovenske akademije zna- oblikovnega, temveč tudi vsebin- posodili muzeji pa tudi nagrajenci nekdanjo polnost teles. Olje Odlo- skega dogajanja v sliki. izraznostjo, med konstruktivnimi nosti in umetnosti udeležil tudi dr. čitev je rezultat in sinteza Vozlovih sami. Ob otvoritvi razstave se je V najnovejšem obdobju slikar- in zopet destruktivno usmerjenimi Bratko Kreft, ki je leta 1957 prejel dosedanjih slikarskih prizadevanj. zato posebej zahvalila nagrajencem jevih prizadevanj začenja skeletne likovnimi tokovi, med »realistično« najvišje slovensko priznanje - Človeško telo razpada v vrsto bolj Batiču, Debeljaku, Kalinu in Simči- konstrukcije t. j. okostja vsaj na in abstraktno oblikovanostjo, med Prešernovo nagrado. ali manj samostojnih in svobodno ču, Moderni galeriji, Slovenskemu posameznih mestih preraščati meso, čisto likovnostjo in vsebinsko po- Letos je tako Gorenjski muzej oblikovanih delov, ki so razpršeni oktetu. Slovenskemu gledališkemu kar povečuje slikarjeve perspektive globljenostjo. V tem dinamičnem pripravil že tretjo razstavo iz cikla po slikarski ploskvi in jih posamezni in filmskemu muzeju,Arhitektur- vnašanja novih variant v obliko- spletu ostaja umetnik do kraja Prešernovih nagrajencev, s katerimi barvni poudarki povezujejo v kom- nemu muzeju iz Ljubljane in Osred- vanje telesnosti. Ko se bodo tudi te odprt sočloveku, čigar fizična in predstavljajo ustvarjalce s področja nji knjižnici iz Kranja, ki so gradivo pozicijsko celoto. Slika ne deluje inačice izčrpale, ostaja avtorju še psihična pojavnost je osnovna tema kulture in njihova dela, ki so bila statično, njen premik v prostor na- vedno le malo raziskano področje nagrajena s Prešernovimi nagrada- P SOdlh njegovega upodabljanja. ° ' M. Volčiak kazuje grafično občutena vez — Cene Avguštin mi- V Gorenjskem muzeju dokumen- umetnikovega dela. tne razstave o Prešernovih na- grajencih pripravlja Beba Jenčič, ki opravlja dragoceno delo, saj na- -tančnega pregleda doslej nismo imeli. Teden slovenske drame 83 — žen iz drugih jugoslovanskih republik. Treba bo premisliti, ali ima Tokrat je pripravila pregled Pre- sploh smisel ta bienalna razstava v bodoče, verjetno bo potrebno poi- šernovih nagrajencev v letih" od 195/ Prešernovo gledališče Kranj skati boljšo rešitev, da fotografska razstava ostane, obenem pa že v do 1961. Leta 1957 so najvišje slo- naprej (natečaj sam po sebi še ne zagotavlja niti kvantitete, še manj vensko priznanje za delo na po- kvaliteto) zagotavlja tisto kvaliteto, ki bo vredna slovenskega gledali- dročju kulture prejeli: Cene Vipot- škega in kulturnega praznika. nik, Gabrijel Stupica, dr. Bratko V četrtek svečana Po svečani otvoritvi TSD, letošnji pokrovitelj kranjskega gledali- Kreft, Igor Ozim, Slovenski oktet in škega praznika je delovni kolektiv »Tekstilindus« iz Kranja, bo podeli- dr. France Bezlaj. Leta 195« dr. tev »Nagrade Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo pretekle- Lojze Kraigher, Beno Zupančič, ga leta. Letos bo nagrada podeljena že petič. Žiriji za nagrado je bilo Marij Pregelj, Lojze Potokar, Samo predloženih skoraj trideset različnih novih slovenskih dramskih bese- otvoritev TSD '83 dil. Dosedanje nagrade so s kasnejšimi uprizoritvami nagrajenih tek- Hubad, Samo Smerkolj, Hinko Leskovšek, Edvard Kardelj in Boris stov izpričale umestnost same nagrade, ki je v zadnjih letih brez dvo- Ziherl. Leta 1959 Miško Kranjec, dr. Od 10. do vključno 19. februarja slovenski gledališki festival ma tudi vzpodbudila (ob samem gledališkem uprizarjanju slovenske Danilo Logar, Slavko Pengov Zden- — Krstna uprizoritev drame Josipa Vošnjaka: DOKTOR dramatike) nova imena dramskega pisanja. Žirija v sestavi Mile Ko- ko Kalin, Karel Putrih, Ladko DRAGAN — Odprta razstava fotografije na temo gledališča run, Andrej Inkret in Bojan Štih (v žiriji je vsakokrat tudi umetniški Korošec, Anton Hudarin, Mileva — Vstopnice praktično razprodane — Pokrovitelj letošnje- delavec kranjskega gledališča) po petletnem obdobju zaključuje svoje Zakrajšek, Stane Sever, mg. arh. ga TSD je delovni kolektiv Tekstilindusa Kranj delo. Organiaztor bo v prihodnjih mesecih moral imenovati novo živijo Branko Simčič in sodelavci. Leta za »Nagrado Slavka Gruma«. 1960 Fran Albreht, Riko Debeljak, Organizator Tedna slovenske drame je, tako kot tudi pretekla le- Stojan Batič, Egon Kunej m dr. Kranj — Še dva dni nas ločita od svečane otvoritve letošnjega ta, pred začetkom festivala prodal praktično vse razpoložljive vstopni- Srečko Brodar. Leta 1961 Mile Tedna slovenske drame, ki ga organizira Prešernovo gledališče iz Kra- ce'za predstave, ki so »uvrščene« v program Tedna. Nekatere predsta- Klopčič, Vladimir Skrbinšek, dr. nja. V zadnjem mesecu smo na straneh Glasa »pregledali« vse sodelu- ve bodo ansambli ponovili že-v popoldanskih terminih, saj se je nekaj Dragotin Cvetko, ing. arh. Edvard joče predstave ter njihove ustvarjalce. Preostane nam še predstavitev šolskih kolektivov že po tradiciji odločilo, da si ogledajo del gledališke- Ravnikar. otvoritvenega dne, ki si ga navadno »rezervira« domači gledališki an- ga programa. Vsekakor je gledališka ponudba v glavnem preskromna Zbrano in razstavljeno gradivo sambel. glede na povpraševanje po festivalskih predstavah. Očitno si dobršen tako predstavlja dela 34 slovenskih Prešernovo gledališče že vrsto let posebno pozornost namenja del stalnih gledalcev Prešernovega gledališča zaveda, da enkratne gle- kulturnih delavcev s področja be- krstnim uprizoritvam in še posebej tisti slovenski neigrani dramatiki, dališke priložnosti ne gre zamuditi. Prav predstave Tedna slovenske sedne, glasbene, gledališke in likovne ki je bila iz takih ali drugačnih razlogov v preteklosti spregledana. drame omogočajo kranjskemu gledalcu celovito informiranost o gleda- umetnosti. Po statutu so nagrade Spomnimo se le Govekarjeve »Grče« in Zupanove drame »Stvar Jurija liški podobi Slovenije in to kljub izjemno šibkim tehničnim pogojem podelili ustvarjalcem za dela, ki so Trajbasa«. Ta del svojega programa Prešernovo gledališče nadaljuje s kranjskega odra. Za to gre vsekakor zahvala izvajalcem ter številčno izšla, bila izvajanja, razstavljena krstno uprizoritvijo drame Josipa Vošnjaka: DOKTOR DRAGAN. S skromnemu delovnemu kolektivu Prešernovega gledališča, ki že tri- slika narejena v preteklem letu. premiersko uprizoritvijo na dan otvoritev TSD bo Prešernovo gledališ- najst let s skrajnimi organizacijskimi napori pripravlja odmeven gle- Vendar sta v tem obdobju dobila dr. če kot organizator na ta način še bolj poudarilo TSD. Drama, ki jo je dališki praznik. Kljub vsemu trudu v gledališču ne upajo, da bi se v na- lojz Kraigher in Fran Albreht na- Josip Vošnjak napisal pred skoraj 100 leti, zarisuje še danes aktualen slednjih letih odnos do gledališkega dela kaj bistveno popravil. Ne gre grado za življenjsko delo na po- problem zastopanja ljudstev in narodov v raznoraznih parlamentih. seveda za pesimizem, prej za optimizem, sicer ne bi tako ustvarjalci dročju literature. Prav tako so v tem Dramatik Vošnjak si je za prototip svoje dramske fabule izbral dr . Lo- predstav kot organizatorji kljubovali toliko let. Vsem je namreč pred razdobju dobili Prešernove nagrade vra Tomana ki je bil znan slovenski pesnik (danes seveda pozabljen) očmi gledalec, odmevnost gledališke predstave, prodornost in provoka- tudi dr. France Bezlaj, dr Srečko ter slovenski poslanec na Dunaju. Kljub vsej svoji predanosti se je Lo- tivnost umetniškega dela ... žive in družbeno odzivne ustvarjalnosti Brodar, dr. Dragotin Cvetko, hd- vro Toman dal podkupiti ob glasovanju za dualizem, vendar je sto svo- ne morejo onemogočiti nikakršni še tako slabi pogoji. Tega se zaveda- vard Kardelj in Boris Ziherl za jo »politično gesto« pridobil Slovencem nov kos prepotrebne zelezni- jo vsi soudeleženi v posameznem procesu umetniškega doživljanja. znanstvena dela, ki pomenijo velik ce . Josip Vošnjak je ustvarjalno zgodbo preoblikoval v zanimivo Teden slovenske drame je praznik izvirne slovenske gledališke misli, dramo. Z uprizoritvijo Prešernovo gledališče seveda ne bo »rehabiliti- prazniki, vsaj resnični in delovni pa budijo optimizem in odpirajo pri- ralo« avtorja (tega tudi ni potreben, prav v teh dneh so v novi izdaji iz- hodnje ustvarjalne poti. šli njegovi »Spomini«), želi le opozoriti, da v hlastanju po vedno novem Kot rečeno so otvoritveno predstvo pripravili kranjski gledališčni- lahko najdemo novo in zanimivo tudi v slovenski dramski zapuščini, ki. Vošnjakovega DOKTOR DRAGANA je za uprizoritev priredil Svetlana Makarovič ki je nemalokrat boljša in celo sodobnejša od marsikatere igre, spoče- France Vurnik,dramaturg uprizoritve je Taras Kermauner, scenograf v Kranju te v današnjih časih in za današnje dni. , ra7 Niko Matul, kostumografka Alenka Bartl, glasbo je izbral Ilija Šurev, Prejšnji petek je bila v Stebriščni dvorani Mestne hise odprta raz- lektor je Ludvik Kaluža, režiser Matija Logar. V naslovni vlogi se bo Kranj - Ob -dovenskem kulturnem stava fotografije na temo gledališča. Ta razstava, ki jo skupaj pripravi- predstavil Jože Vunšek, ob njem pa se bo zvrstil praktično ves ansam- urazniku je tudi kranjsko društvo »Gle- jo Gorenjski muzej, Foto kino klub »Janez Puhar« in Prešernovo gle- bel PG: Dare Ulaga, Barbara Lapajne, Biba Uršič, Janez Dolinar, Edka SlJfe. lutke, glasba« pnjf»vilo nduu daoče je bienalna spremljevalna prireditev Tedna slovenske drame. Oman, Jože Sodnik, Tine Oman, RastO Tepina, Miha Krišelj, Jože Mo- privlačnih kulturmh prireditev Otrokom Organizatorji razstave ugotavljajo da so na natečaj fa^ ob. horič, Tine Miklavčič in starosta kranjskih igralcev Jože Kovačič. £o v četrtek, 10. februarja ob 16. m ob 17. komaj zadostno število fotografij, ki so se omogočale Uri namenjen nastop znane ^venske Naj tokrat opozorimo na »izdatna« gledališka lista Tedna sloven- r*snice Svetlane Makarovič, ki jim bo stave Očitno ob množici razstav in nagrad kranjska za večino gledali ske drame ter uprizoritve »Doktor Dragan«, ki jih je izdalo Prešernovo šIdh iotogrufov ni doVolj zanimiva ir» vzpodbudnau sicer ne bi ugo a- SSSrSrSn gobček ™*mi« ^ r gledališče. vljali, da prav iz Slovenije skoraj ni bilo odziva, vecu odziv je zabele M. L. spremljala na klavirju V petek 11. februarja ob 19. uri bo Svetlana Maka- J lovič nastopila za odrasle, pripravila bo avtorski recital »večer šansonov«. TOREK, 8. FEBRUARJA 18* OLA8 6. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE V osje gnezdo po racmana prijazno je niso gledali, nahrulili so Šebatovo mamo dobro poznajo, saj je bila Bohinčeva hiša med jo, a ni odnehala. Nazadnje so ji ga vojno vedno odprta partizanom — Zbirala hrano in material le prinesli, kavcijo je pošteno vrnila in porinila neverjetno bolj rejenega Smokuč — V osemdeseto leto že racmana v cekar. vstopa Šebatova mama iz Smokuča, Ni minilo nekaj dni, ko je okoli ki jo vaščani sosednje vasi prav hiše zaslišala čudne, prav nič razve- dobro poznajo. Čeprav jo je le seljive korake. Stisnilo jo je pri srcu, stežka pripraviti do tega, da bi po- saj je vedela, čigavi so, na skednju vedala kaj iz vojnih let, ko je zelo pa so bili spet partizani. A začuda se veliko pomagala partizanom in so- ni nič zgodilo, le v ranem jutru so sedom, se iz dogodkov vendarle kaj bili sledovi racmanovega perja vse kmalu da sklepati, da je bila resnič- tja do Poljč ... no prava partizanska mama. In ker Šebatova mama je prestala zares iz anonimnosti nikakor noče, je prav veliko strahu, a je bila vedno zrav- zato še toliko bolj zanimiva, še pose- nana in neupogljiva, trdno odločena, bej, ker dogodke, ki so se ji posebej da pomaga vsem tistim, ki so bili vtisnili v spomin, zna po več kot pomoči potrebni. Če se ji je zdelo in štiridesetih letih obuditi z neverjet- se ji še danes zdi to povsem samo- no živahnostjo, iskrivostjo in celo umevno, in nobene publikacije vre- Prva biserna poroka v Domu je Marija prijela za vsako delo. V humorjem. dno, to kaže, da je njena moralna in upokojencev na Planini — Iz Kranju in po Gorenjskem je bik Pa ji nikoli ni bilo lahko. V Smo- materialna podpora v najtežjih dneh Cirč sta doma oba, mama Marija poznana kot »furmanka«, ki je i kuč se je iz Zasipa preselila leta 1933 belo predvsem zato, ker je bila še toliko pomembnejša ... D. Sedej in oče Anton Peternel. Od malih konjem prevažala kramarje m in v zakonu so se rodili trije otroci. skrinja v veži spet polna — tokrat nog sta se poznala. Ko sta zrasla v sejme v Mengeš, Kamnik, Tržit, L Tedaj so bili v Smokuču vsi kmetje, sanitetnega materiala. mlada človeka in je oče v Mariji Poljane in drugam. Rada je imela a se je večina preživljala tudi s kru- Z dokaj za lase privlečenim VAŠA PISMA videl ne le izredno pridno, temveč to delo, kajti bila je med ljudmi hom, ki sta ga dajali jeseniška žele- izgovorom se je Nemcev le otresla. tudi prijetno dekle, se je vnela lju- zanimivimi in podjetnimi, druščini zarna ali leška Veriga. Kmetje so In tudi tedaj, ko je bila kot iz uma bezen. 23.januarja 1923 sta se so bile navadno vesele. Te čase delali na polju, garali in si medse- od skrbi, kaj bi bilo, če bi odkrili Oglašajte se, poročila v Ljubljani. Ni jima bilo ima v najlepšem spominu, čeprai bojno veliko pomagali. Ženske so de- različne hlebce kruha, ki so jih lahko v življenju. Oče Anion je je bilo treba vstajati tudi ob dvci* lale po poljih od iutra do večera napekli po hišah. sporočajte! moral že z desetimi leti od doma ponoči. Po poroki se je zaposlila i V Bohinčevi hiši so imeli partizani tovarni Intex, kjer je bila in- sklonjenin glav in nrbtov, da se je Mogoče ste že opazili, da služit na kmete. Za pet kron je družina preživela. in aktivisti vedno sestanke, skrivali validsko upokojena. Zadnja leti ^ v Glasu vedno pogosteje delal vse leto. S petnajstimi leti se so se na hlevu, kjer so večkrat pre- je zaposlil pri Majdiču, 1921. leta svojega življenja sta si z očete- Pri Bohinčevih, kjer je doma najdete pisma, ki nam jih Šebatova Frančiška, so že takoj v spali. Šebatova mama se še zdaj pa je bil zaradi štrajka odpuščen. zaželela preživeti v domu ostare začetku vojne imeli vrata in srce sprašuje, kje je zmogla toliko pogu- pišejo naročniki in bralci. Novo delo je dobil pri Polaku, kjer lih. Skupaj sta in lepo skrbe zanju vedno odprta za partizane in akti- ma in moči, da je Nemcem vedno Teh prispevkov smo veseli, so strojili kože. Leta 1932 pa je sta svoj počitek. Tid. viste, ki so lahko potrkali ob sleherni kljubovala. Kot v tistem primeru z saj je to znak, da je Glas prišel v Intex, kjer je postal po- dolgčas jima ni, kajti pogosto n uri noči ali dneva. Nemalokrat se je racmanom ... bran. Prav tako pa bi radi močnik mojstra, končal tekstilno obiskujejo otroci, pogosto se j* zgodilo, da so partizani odšli pri zad- Pri Bohinčevih so imeli racmana še več vaših sporočil, pis- šolo in delal kot visoko kvalifi- spomnijo tudi vnuki in pravnuk njih vratih, ko so na sprednja trkali in prav čudno je bilo, da daleč na- menih ali telefonskih, o do- ciran mojster vse do upokojitve Deset vnukov in 10 praunuka Nemci. Šebatova mama se še danes okoli niso imeli nobenega. Najbrž so leta 1956. Mama Marija pa je bila imata. Ob njih nikoli ni dolgčas. godkih, zanimivostih in Da bi bili le srečni v življenju* - sprašuje, kako se je dalo prestati si ga zato želeli tudi v nemški po- problemih, s katerimi se najstarejši otrok z majhne kmetije toliko strahu, kot so ga doživeli stojanki v Poljčah, saj so imeli race, v Cirčah. Da so se laže preživljali, Foto: D. Dolenc racmana pa ne. In so Šebatovo srečujete v okolju, kjer ži- v štirih letih okupacije. vite in delate. Pri Bohinčevih se je zbiral živež, mamo prosili, naj jim ga za tri tedne MS obutev in obleka * za partizane. posodi. Bohinčeva mama se je stri- Vse, ki nam pišete, bi 1111! Ljudje so napekli hlebce kruha, ga njala, pod kavcijo desetih mark, in radi spomnili, da napišete prinesli k mami, zložili v skrinjo v racman je romal v Polj če. A kaj, ko na prispevek tudi ime in veži in odtod so hrano nesli v parti- ga po treh tednih ni in ni bilo nazaj. priimek ter polni naslov. zane. Spominja se, kako jo je streslo, Mama se je razhudila in namerila Nepodpisanih pisem ne korak naravnost v Poljče, kjer je ob ko je bila nekoč navsezgodaj nemška bomo objavljali, kar pa ne »vizita«. Potrkali so na vrata in pri- stražarnici vehementno zahtevala, naj ji racmana vrnejo. Prav nič pomeni, da se mora v časo- šli v »hišo« in neznansko jo je zaskr- pisu obvezno pod sestav- kom pojaviti vaše ime. Na- pišite, ali vas podpišemo z Vzelo mi je sapo. Da bi kdo začetnicami imena in pri- toliko plačal avtoličarju, še imka ali drugače kot na nisem slišal. Za navadno barvo, primer bralka iz..., naroč- za avto, ki ga je za barvanje nik itd. Vaše ime in naslov pripravil že klepar. Le podrgniti je za našo interno uporabo, ga je bilo treba, obrizgati z barvo in speči... Res se prej nisem kar nas obvezuje zakono- zanimal, koliko plačujejo. Kljub daja s tega področja, saj je temu, da je bila cena visoka, sem v določenih primerih na naslednji dan poravnal dolg. No, primer treba preveriti, ali Bahav kaktusj _ - Več kot sto pa lastnikom lepša zimske dni tmff računa res nisem dobil, le pisanje ustreza resnici in rožnatih cvetov je v tej zimi razprl brez kakšnega posebnega prečrtali so me na tistem listku. moramo mi ali prizadeti božični kaktus, ki so ga vzgojili pri vanja, iele snromnoskromno merico z>osin*p0«/an „ i T/ vode potrebuje vsakih nekaj dx- Šele potem sem se med prija- iskati pri piscu dodatne in- Bajželjnovih v Struževem. V pra- — Foto: Perdan POTREBUJETE RAČUN? telji ježi začel zanimati, koliko je formacije za odgovor ozi- vega orjaka se je rastlina razrasla kdo plačal za takšnole delo. O, roma pojasnilo. Razmišlja- nekako v petih letih, s cvetenjem Častna ježevska, da se je tole, česa vsega nisem izvedel! Vsak, mo tudi, da bi vse prispev- kar vam bom, dragi bralci, zdajle ki je imel večji avto, nič manj povedal, resnično zgodilo. In po- ke, objavljene v rubriki rjavega, kot je bil moj, pa še »vaša pisma«, nagradili! vem vam zato, da vam bo moja kovinsko barvo povrhu, je plačal Umrl najstarejši krajan Podbrezij šola v poduk, ko boste v enakih po štiristo, petsto jurjev manj kot J. Košnjek škripcih, kot sem bil pred krat- severno mejo kot Maistrov borte jaz za svojo kobilico. Zakaj pa Kranj - V začetku januarja je kim jaz. MLEKO POD PULTOM Prav tako ni ostal ob strani ko f kar plačaš? Kaj si pa tako ne- v bolnišnici umrl Anton Rajgelj v Takale je ta reč. Imam avto, ALI REZERVACIJA PO je začela druga svetovna vojni umen, da k temu voziš, ko že vsi starosti 88 let. Rodil se je v Kropi v katrco, ki pa je bil že precej TELEFONU Vključil se je v narodnoosvobo- vedo, da je najdražji! Jaz sem delavski družini, v kateri je bilo še potreben popravila. Morala sta dilni odpor, ko pa so mu tla j sosed, pa mu ne peljem! Pa še osem otrok. Že kot otrok si je ga vzeti v roke klepar in seveda Zgodilo se je 17. januarja ob stala prevroča, je odšel v partizan j brez računa! Saj si nor! Povem moral poiskati delo in sicer v avtoličar, da bo spet kolikor 18. uri v živilski trgovini v kot borec Prešernove brigaj AV vam po pravici, da so mi šle kovačnici. Zato je tudi kmalu toliko spodoben. Vsaj na zunaj. središču Kranja, nam piše bral- so ga ujeli, je bil nekaj meseca j bodice pokonci kot še nikoli. spoznal izkoriščanje delavcev in se Zaupal sem ga kleparju, ta pa ka. S prijateljico sva iskali zaprt v zloglasnih begunjski Odločil sem se, da stopim še postavil za delavske pravice. Za- svojemu avtoličarju. Pripravno je alpsko mleko, ker sem šla zaporih, nato pa so ga poslal: r ' enkrat do mojstra in zahtevam, radi tega je bil kasneje tudi da se klepar in avtoličar kar naslednji dan na potovanje taborišče pri Salzburgu. Posred da mi nekaj denarja vrne. Se dva odpuščen, delo si je moral poiskati sama zmenita za delo, da človek skupaj z otroki in je za takšno se mu je pobegniti in vrniti t do- gobčna sem vzel s seboj, kajti, saj drugje in sicer kot rudar v Za- nima preveč potov. In res je veste, sam zase se težko potegneš. priložnost alpsko mleko naj- movino. klepar avto pošteno obdelal in ga primernejše. Razveselili sva se gorju. Delo v rudniku pa je bilo Ampak je oni vodeno gledal in zanj pretežko, pa tudi domotožje potem poslal naprej svojemu se vlekel nazaj: tako je bila grda, zavitka tega mleka na pultu in V Podbrezjah je preživel 26 i prosili starejšo prodajalko za po Gorenjski je bilo tolikšno da je § avtoličarju. Pošten račun sem in bil najstarejši krajan. TU je tiri; rjava, pa smo dali originalno kasneje spet prišel nazaj. V dobil od avtoličarja, pošteno tu- barvo, pa dobro smo naredili... dva litrska zavitka, pa je sled- pokopan. nja odvrnila, da je mleko rezer- jeseniški železarni je delal vse do di plačal. In ko je bil avto tudi pri Ze, že, ampak milijon sedemsto vi virano za žensko, kije pravkar upokojitve. avtoličarju gotov, vmes je bil me- je pa tudi denar in jaz ga ne Saša Pretnar telefonirala, ter zato dala ves Rajgelj je ob zaključku prve § sec čakanja, sem mojstra po tele- pobiram kot listje na bodice. Podbrezje paket pod pult. Protestirali sva, svetovne vojne sodeloval v borbi za fonu povprašal, koliko tisočakov Dokazujem jaz, dokazujeta še pa nama je bilo rečeno, naj naj prinesem s seboj. Saj veste, onadva. In ko Še nič noče slišati, iščeva mleko zjutraj, ko ga nerodno je, da ti zmanjka, pa je da bi kaj vrnil, se največji jež, ki pripeljejo, tega pa nama ne da! potrebna še ena pot. je bil z menoj, napne: »Kaj Posredovala je druga prodajal- s Po telefonu sem zaslišal naj- prosiš?! Zahtevaj račun, potem ka in dobili sva vsaka po liter KAMEN SPOTIKE prej: »Ali potrebujete račun?« pa toži!« mleka. Zaradi razburjenja ni- Zajel sem sapo. Kaj naj rečem? To je pomagalo. Ze je imel v sva terjali knjige pritožb. Takš- Računa res ne potrebujem, ker rokah blok. Toda koliko zdaj ne primere bi moral obravna- s nimam pri olepšanju moje ko- napisati, da bo prišlo ven milijon vati tržni inšpektor, saj imamo bilice nič opraviti z zavarovalni- in sedemsto. Spet se je zvijal, v vsi enake pravice do preskrbe, co. Če pa rečem, da ga ne potre- mislih hitel računati. Material je tudi tisti, ki pridemo nakupovat bujem, ne bo obračunal davka. zaračunal drago, kot se je le v večernih urah. Torej bo stvar cenejša. Slišal sem dalo, in 45 ur dela. Tudi ure je ra- že za tako podjetnost, ko mojster čunal najdražje, kolikor mu do- kar predlaga, da si tisti davek, če voljuje sporazum. Same mojstr- Soglašamo z ugotovitvami gre delo skozi brez računa, s ske ure. Pa dobro vem, da so ga pisma. To, ki smo ga objavili, stranko porazdelita. Fifti : fifti. le drgnili pomočniki. Toda če bi ni edino te vrste. Ljudje nam Pa imata oba profit. Za davka- ga res drgnili, recimo 40 ur, bi večkrat pismeno ali ustmeno rijo bodo pa tisti primeri, kjer ne moral biti avto ves v luknjah ... sporočajo o takšnih in dru- gre brez računa. Na koncu, ko je priračunal gačnih primerih, ki se do- Ne lakomnost ali želja, da bi tudi davek, je račun znesel nekaj gajajo po trgovinah. Objava prikrajšal davkarijo, le upanje, čez milijon in petsto. takšnih pisem, resničnih in da se bom malo ceneje prerinil Vem, da mije še vedno zaraču- objektivnih, brez dvoma pri- skozi več milijonske stroške, me nal preveč. Na zavarovalnici so speva k odstranjevanju ne- je prevevalo tiste trenutke. mi povedali, da bi za tak avto, pa pravilnosti in pomaga pri In izdavil sem: če je bil še bolj rjav, smel zara- prizadevanjih, da bi bili vsi v »Nne, ne potrebujem raču- čunati ncijnajnajveč milijon in sedanjih razmerah čim bolj na...« . , štiristo. Z davkom vred. Pa naj enakomerno preskrbljeni. Koliko bo neki zdaj usekal,« nu bo! Nekaj sem le dobil nazaj in Tega se brez dvoma zavedajo je šlo po glavi. Oni na drugi svoje bo dobila tudi davkarija. tudi trgovci in prav bi bilo, .„ ie na Brniku prepovedano odU- e Največ pa je vredna izkušnja: - ™ • fcfl strani pa se je začel zvijati. »Ja, če bi nam razen negativnih Nesnngu nu Brniku Kljub temu da J komunala, zato je sh- nikoli ničesar več brez računa. Z veste, grda je bila, grda... Ta- pisali tudi o pozitivnih pri- ganje smeti, dovaia sem ^J^'f^an računom je ceneje! kole, milijon pa sedemsto ...« merih. ka kar dovolj zgovorna. — toto. r. 11 PETEK, 4. FEBRUARJA 1983 KRONIKA 11. STRAN GLAS

Bojan Spenk in Matevž H. lotila S SODIŠČA obeh fantov iz avtomobila sprva z rokami, kasneje s koli, da sta morala JI Za večjo prometno varnost pobegniti čez polje na Visoko, kjer v SPV sta se spet srečala z razborito trojico Zaigrali prometno nesrečo in so se stepli s koli. Promet v naselju Ker so jih srbele pesti, so sredi noči uprizorili nesrečo, in se Ko so na kranjski postaji milice II spravili nad ljudi, ki so hoteli pomagati — Bežali tudi pred mili- zvedeli, kaj se dogaja, je proti Na slovenskih cestah je bilo lani spet skoraj 560 smrtnih žrtev v čniki Visokemu odpeljal avto s tremi mi- prometu. Četudi botrujejo nesrečam številni objektivni vzroki, pa osta- ličniki. Fante so našli na Olševku, ja še naprej najpogostejši vzročnik za nesreče prav človek. Prometne Višje sodišče v Ljubljani je za tri kami, nato pa je padel po tleh, kot kjer so se ustavili in pritajili. Hiesece povišalo kazen Bojanu Špen- da bi bil povožen. Ko se je ležečemu nezgode in njihove posledice nas vedno znova opozarjajo, da bi lahko z Medtem ko sta bila druga dva v večjim redom in disciplino v prometu pripomogli k večji varnosti. ku, ki ga je lani senat temeljnega približal in na srečo izognil avto- avtu, je bil mlajši Bojanov brat sodišča v Kranju obsodil na 5 me- mobil znamke dacia 1300, je voznik zunaj, ko pa je opazil, da jih je Občinske skupščine so po zakonu odgovorne za varen potek pro- secev zaradi kaznivega dejanja pre- ustavil in izstopil skupaj s sopot- milica odkrila, je stekel v avto in meta v mestih in naseljih: to navadno urejajo z odloki in posebnimi prečitve uradnega dejanja uradni nikom, saj sta mislila, da je treba kaj zaklical bratu, naj požene. Miličnik sklepi. Kot posvetovalni organ pri občinskih skupščinah delujejo sveti osebi. Sicer pa je Višje sodišče po- pomagati, še posebej, ker sta pred ga je zagrabil, ko se je fant vrgel v za preventivo in vzgojo v cestne.m prometu, pri svetih krajevnih skup- trdilo sodbo, s katero je bil njegov tem videla, da je s kraja »nezgode« avto, vendar ga ni mogel zadržati. nostih pa komisije za varnost prometa, ki so dolžne opozarjati na vse, tnlajši brat obsojen na pogojno ka- odpeljal neki avtomobil. Vendar se Avtomobil je sunkovito speljal, tako kar ogroža varnost in kar bi lahko izboljšalo varnost prometa na nji sen štirih mesecev. je avtomobil vrnil, iz njega je da je povlekel za seboj tudi milični- hovem področju. Poglejmo, kako lahko komisije v krajevnih skupno- Dogodek, zaradi" katerega sta izstopil Bojan Špenko in se spravil ka. Ta je po nekaj metrih odskočil in stih koristno sodelujejo z drugimi organi zadolženimi za prometno nad voznika, češ da mu je povozil varnost v občini: orata stopila pred sodišče, se je se mu> na srečo ni nič pripetilo, Pripetil 16. novembra 1980. Okoli ene brata ter mu zlomil nogo. Bojanov Bojan Špenk pa je s sopotnikoma in • organizirajo predavanja za voznike motornih vozil, v nemest- zjutraj je Bojan Špenko, s katerim sopotnik Matevž H. pa se je celo z odprtimi vrati odpeljal. Kljub temu nih krajevnih skupnostih tudi za traktoriste, sta bila še brat in njun znanec udarci spravil nad drugega. Nato sta da je miličniški avtomobil vozil za • nadzirajo ustreznost prometnega reda na njihovem področju Matevž H., ustavil avtomobil na ju spehala nazaj v avtomobil. njimi in jih opozarjal s svetlobnimi in predlagajo spremembe in dopolnitve, Regionalni cesti Hotemaže —Visoko zvočnimi znaki, je voznik ustavil • skrbijo za varnost prometa na krajevnih poteh, za pravočasno Vendar nočnih iger še ni bilo r v bližini prometnega znaka »konec šele na kraju prvega pretepa. odstranjevanje snega in drugih ovir ter posipanje pločnikov cest pozi- h Naselja«. Zamislili so si namreč kaj konec, počakali so še na drug avto- mi, mobil, ki je na tleh ležečega prav »levarno zabavo — igranje prometne Sodišče ni sprejelo zagovora • opozarjajo na okvare na cestiščih in prometne signalizacije. tako obvozil in nato ustavil. Ležeči Bojana Spenka, češ da ni vedel, da je Nesreče. Bojanov brat je zaigral Občinski odloki govorijo tudi o ograjah in živih mejah, ki ne sme- je sicer rekel, da mu ni nič in naj ga nekaj metrov za njegovim ustavil : Ponesrečenca, tako da je, ko se je jo biti ovira za varen promet. Nekateri lastniki vrtov namreč še sedaj puste pri miru, tedaj pa sta spet miličniški avtomobil s prižganimi tt bližal neki avtomobil, krilil z ro- ob cestah postavljajo ograje z dolgimi ostmi na stebrih in bodečo žico * lučmi in ga je spoznalo za krivega na vrhu kot v turških časih, namesto, da bi gradili sodobne in lične kaznivega dejanja preprečitve urad- t ograje, ki ne ovirajo preglednosti na cesti niti niso dodatna nevarnost nega dejanja uradni osebi, to je v it- za morebitne udeležence v nesreči. Tem nevarnostim pa so najbolj iz- Ostalo pri poskusu tem primeru miličnikom. Brata pa je tc postavljeni pešci. Komisije v krajevnih skupnostih pa imajo največ m fjaskus pridobitve odškodnine za že karamboliran avtomobil s obsodilo na pogojno kazen, ker ga je k temu dejanju napeljal. možnosti takšne nevarnosti preprečevati. Mrak t- opravljenim datumom na zavarovalni polici se ni obnesel k Na šest mesecev zapora je senat hotel skleniti zavarovanja za avto- i ^raeljnega sodišča v Kranju obsodil mobil ki ga je nekaj dni poprej r P Milana Orliča iz Kranja zaradi po- v prometni nesreči razbil. Nezgoda znal pomagati drugače, kot da se £ skusa goljufije, Staneta Stariča pa se mu je pripetila 28. novembra 1979 Gorenjska nočna kronika je spravil nad nič krive javne 3 mesece zapora zaradi poskusa na cesti med Đakovim in Osijekom, telefonske govorilnice v Kranju. 9f ^osebnega primera goljufije. avtomobil pa ni bil kasko zavarovan. NEUČAKAN SMUČAR PIJAN ZAHTEVAL PIJAČO Očitno pa s tem, ko je dvema li Milan Orlič je namreč predlagal Skoda je bila velika, skoraj 90.000 Mlademu Kranjčanu D. K. ni potrgal slušalke, ni prekinil vseh Ze krepko natreskani L. Č. je telefonskih zvez. Zaradi njegove- hkratnemu zavarovalnemu zastop- din. 2. decembra se je Orlič oglasil bilo všeč, da mora stati v vrsti hotel na vsak način zvečer v niku pri Zavarovalnici Triglav pri zavarovalnem zastopniku, da je pred žičnico Kekec v Kranjski ga početja zelo razkurjen občan bifeju tržiškega kina, da mu po- je namreč telefoniral kranjskim ^tanetu Stariču, naj napiše zava- ta napisal zavarovalno polico, s ka- gori, zato si je skušal pridobiti strežejo s pijačo. Bil je tako siten, rovalno polico za njegov avtomobil tero je potem Orlič uveljavljal pri prednost s prerivanjem. Drugim, miličnikom o čudnem telefoni- da so morali poklicati miličnike, ranju; tako bodo Sreču takšni panike Lada. To samo po sebi ne bi zavarovalnici odškodnino v višini potrpežljivim smučarjem to se- ki so ga pospremili v znane pro- ^ilo nič neobičajnega, če ne bi Orlič 85.654,05 din, pri čemer je bila že veda ni bilo všeč, toda neučakani nočni obiski v javnih govorilni- store. Tam so se mu čez dobri dve cah ostali za dlje časa v spominu. upoštevana odbitna franšiza v višini fant ni odnehal, tako da je tudi uri vinski hlapi že razkadili, da 4000 din. Orlič je sicer Stariču najbolj v usodo vdanim smučar- je lahko odšel domov, gostilne so OMAGALA NA CESTI Plin uhajal potem, ko je bila polica že napisana, jem prekipelo in so poklicali bile tako že zaprte. povedal, da je avto že razhil, in mu miličnika. Da je čakanje pred V bližini Vina-piva je hudo iz jeklenke predlagal, naj popravi datum na žičnico obvezno za vse, bo mla- NOGE NE NESEJO VEDNO okajena obležala pozno ponoči 28. november. Kasneje je ta napisal dega Kranjčana še enkrat pod- DO DOMA Darinka L. Miličnikom ni mogla Jesenice — V stanovanjski tudi novo polico s tem datumom, učil tudi sodnik za prekrške. Petek preteklega tedna je bil povedati niti kako se piše niti kje hiši na Ukovi je v četrtek, vendar brez ure sklenitve pogodbe. čuden: še pred 14. uro je pred stanuje, tako da ni kazalo dru 3. februarja, dopoldne prišlo do Vendar bi zavarovalnino kljub temu Prešernovim gledališčem zmanj- gega, kot da prespi v prostorčku, eksplozije. E. H. je odstranil je- lahko dobil izplačano brez te po- ZA SPANJE JE NAMENJENA kalo ravnotežja Janezu M., legel ki ga imajo na postaji milice v klenko, ki je bila priključena na manjkljivosti, ki je sicer ob takih POSTELJA, NE je in kar tam hotel počakati, da take namene. Po uri ali dveh je Plinski kuhalnik, pri tem pa ni bil pogodbah v navadi. Zavarovalnine SLAŠČIČARNA se mu spet vrne moč v kolena bila bolj zdrava in sposobna za dovolj previden. Ventila ni pov- pa pri zavarovalnici niso izplačali, Franjo iz Kranja je po zvra- mehka zaradi alkohola. Dobro pot do doma. ssem zaprl, tako da je plin iz ker so ugotovili, da je bil Orličev čanju kozarčkov omagal že zgo- uro kasneje je enaka usoda, do- jeklenke še nekaj časa uhajal. avtomobil že pred tem karamboli- daj popoldne v Radovljici. Ker letela Ivana P. na Smledniški »STOPAL« S KOLOM •Jeklenko je nato postavil v ran Tako je dejanje ostalo le pri pa je imel do svoje postelje daleč, cesti, prav nič bolje se petek ni Kar grozljivo je bilo videti, ko shrambo. V kuhinji, ker so ogre- poskusu. je legel kar na klop v slaščičarni končal za Jakoba K., ki je na je D. R. v Gozd Martuljku pijan vali z oljno pečjo, je čez kake pol Vrba in se hotel tam naspati. Sodišče je v tem primeru upora- poti proti domu omagal na Ljub- ponoči tolkel s kolom po oknih in Ufe prišlo do izbruha ognja in do Nobeno prepričevanje, da to ni bilo omilitvena določila, ker je de- ljanski cesti. Odveč je govoriti, vratih tuje hiše; seveda takšnemu "^njfc eksplozije, zaradi katere hotel in ne oddajajo sob, ni po- janje goljufije ostalo le pri poskusu, da so z vsemi tremi imeli dosti »gostu« ne bo nihče odprl vrat. Popokala stekla na oknih, v magalo. Zaspani gost je trmo- upoštevalo pa je tudi olajšilne oko- dela, kranjski miličniki. Vse čaka Miličniki so ga našli kasneje ob shrambi in veži pa je zagorelo. glavil naprej in hotel ujeti nekaj liščine, pri Stariču še posebej odkrito tudi sodnik za prekrške. cesti, ko je s kolom v roki »Sto- Močneje je bil poškodovan tudi spanca. Ostali gostje so imeli mir priznanje in obžalovanje. Med ob- pal«, a očitno brez uspeha, če iz- strop. Ogenj sta stanovalca po- šele, ko so miličniki preselili težilnimi pa je upoštevalo prav vi- TELEFON MU NI VŠEČ vzamemo miličnike, ki so ga z gasila z ročnim gasilnim apara- zaspanca v prostore za iztrez- šino odškodnine, ki sta jo hotela na Kdo ve, ali je bil Srečo S. jezen avtom odštopali v prostore za iz- tom. Škode je za okoli 500.000 nitev. ta način protipravno pridobiti. na ves svet ali samo nase, pa si ni treznitev in to brez kola. Sodba je pravnomočna

radovljiški občini spreminjajo. Nekdaj sta bila komandir postaje milice Radovljica Alojz Mihelčič »črna« podvinski klanec, pa odcep na magi- V dveh izmed treh hudih nezgod na stralno cesto pri letališču v Lescah. Zdaj tam Lešnici so umrli trije ljudje. Kar pet človeških prometnih nesreč skoraj ni več, kar dokazuje, življenje pa je terjala huda prometna nesreča, da je črne točke moč odpraviti že s po- Alanj nezgod, ki se je pripetila na koncu lanskega leta, 28. stavitvijo novega prometnega znaka, z vri- decembra, na cesti Radovljica—Bled. Botro- sanjem polne črte na cestišču namesto pre- vala ji je prevelika hitrost. Sicer pa so bile kinjene. Večja varnost regionalne in lokalne ceste v radovljiški občini Da so miličniki lani bolj skrbeli za varnost lani dokaj varne. Tudi hudo telesno poškodo- na cestah radovljiške občine, ne nazadnje vanih je bilo lani v prometnih nezgodah manj Prometno varnost na naših cestah oce- govori tudi število prometnih prekrškov, ki je kot leto poprej. Lani so zabeležili 39 hudih ^r^jemo predvsem s številom prometmn lani v primerjavi z letom poprej naraslo za 46 telesnih poškodb kot posledice prometnih Ptl^god s poškodbami in škodo, ki jo povzro- odstotkov. Tako so lani zabeležili 1.564 kršitev nesreč, leta 1981 pa 46. Znatno manjše je bilo ter tako, da pregledujemo, kdo in zakaj je cestnoprometnih predpisov, leta 1981 pa 1.070. tudi število lahkih telesnih poškodb, saj so jih udeležen v prometnih nesrečah. V uči Dodati moramo seveda še število predlogov, ki lani zabeležili 55, leta 1981 pa kar 96. podatkov lahko rečemno, da so bile jih je sodniku za prekrške poslala Postaja S^te v radovljiški občini lani varnejše kot V prometnih nezgodah je bilo udeleženih prometne milice iz Kranja in teh je bilo lani ^K^ poprej, posebej, če jih primerjamo z enako število otrok, leta 1981 osem in lani nekaj manj kot 400. ^k^gimi na Gorenjskem, saj je le v radovljiški prav toliko. Lani so bili trije otroci hudo V radovljiški občini imajo nekaj pro- K^ini število prometnih nezgod upadlo. Ker K telesno poškodovani, pet jih je bilo laže metnih »vozlov«, ki jih, kot kaže, ne bodo ni pripomogla boljša urejenost cestišč, telesno poškodovanih. kmalu razpletli, problemov, ki se vlečejo iz fc^Iio rečemo, da je k večji prometni varnosti Ker pri nas nasploh vse bolj narašča leta v leto. Eden največjih so parkirišča na *Všpevalo delo miličnikov, ki so lani večjo število nesreč s trakotrji in drugimi delovnimi Bledu, posebej v času turistične sozone, ko je fu Zornost posvetili prometni varnosti v čest- stroji, posebej pregledujemo tudi te nesreče. ob sobotah in nedeljah Bled natrpan z oj:**! prometu. O tem ne nazadnje govori tudi Tudi število tovrstnih nesreč je lani v jeklenimi konjički. Miličniki vozil nimajo kam ^pak porast števila prometnih prekrškov. radovljiški občini krepko upadlo. Le ena se je usmerjati, saj parkirnih prostorov ni. Pro- pripetila, še ta zaradi padca, izven cestišča. Do takšnega zaključka smo prišli po po- bleme bodo odpravili šele z novo blejsko Leta 1981 pa so imeli 5 nezgod s traktorji, od obvozno cesto. Podobno je natrpano z avto- *Vvor z Alojzom Mihelčičem, komandirjem tega tri delovne, ostali dve na cesti. mesecih lanskega leta,, brez dvoma prispevalo H^ttaje milice v Radovljici. Novo delovno mobili tudi na središče starega radovljiškega tudi lepo vreme, saj snega in poledice skorajda •Važnost je prevzel z letošnjim letom, zato Vzroki prometnih nezgod se takorekoč ne mesta, kjer bi kazalo promet odpraviti. Velika ni bilo. Cestišča sama pa na večjo prometno J^Nsbnosti problematike prometne varnosti v spreminjajo, spreminja se le delež posa- ovira cestnega prometa je še vedno železniški varnost lani niso vplivala, saj večjih popravil sitnem prometu radovljiške občine v lans- meznih. Se vedno povzročijo velik odstotek prehod v Lescah, kjer so zapornice pogosto prometnih nezgod vinjeni vozniki, saj je niso bila deležna. Prav tako tudi na spuščene. »Zamašek« na cesto skozi Bo- v letu težko osvetli v vseh podrobnostih. vožnjo pod vplivom alkohola treba gledati cestnoprometna signalizacija, saj v radovljiški hinjske Belo tudi še ne bo kmalu odpravljen. jV**darje kljub temu pogovor z njim dodobra bolj kot sekundarni vzrok prometne nesreče. občini še vedno nimajo prav nobenega satno- V času smučarske sezone je parkirni prostor vi i Jgrnil prometno varnost na cestah radov- Pod vplivom alkohola mnogi vozniki krepkeje foriziranega cestišča, za vzorec« imajo le težko najti tudi na Zatrniku in ljudje puščajo občine v lanskem letu, saj je Alojz pritisnejo na plin in vzrok prometne nesreče rumeni semafor v Radovljici. Brez zadrege avtomobile ob cesti. Parkirnih prostorov je ^Aelčič poprej delal pri postaji prometne je neprimerna hitrost, ali pa izgubljajo torej lahko trdimo, da urejenost lani ni pozimi tudi premalo v Bohinju, vendar je tam ^V*ice v Kranju, zato prometne razmere na presojo in izsilijo prednost. Najpogostejši vplivala na večjo prometno varnost. Pogla- malce laže, saj se avtomobili porazgube od ^njskih cestah dobro pozna, vzrok prometnih nezgod je bila lani v radov- vitni vzrok za to je na cestah radovljiške postaje gondolske žičnice tja do Zlatoroga. ^čnimo torej s podatki o prometnih nezgo- ljiški občini neprilagojena hitrost, glede na občine delo miličnikov. Svoje delo so lani Registracije vozil kažejo, da je na naših Lani se je na cestah radovljiške občine stanje cestišč in prometne razmere v cestnem okrepili, delali so veliko bolj načrtno, kakor cestah vse več vozil, pravi Alojz Mihelčič, zato • v ^tilo 82 prometnih nezgod, znatno manj prometu. Mnogi torej še vedno ne upoštevajo nam je povedal Alojz Mihelčič, ter ob tem bi morali za prometno varnost na naših ce- & leto poprej. Leto 1981 so namreč zabeležili . , M _ „J nnmuni Ha 1P litlll hitrosti, ki jo dovoljuje cesta. Preveč, se jim poudaril tesno sodelovanje s postajo pro- stah veliko več narediti prav vsi, ne le V^v prometnih nezgod, kar pomeni, da je lani mudi, dostikrat res prispejo na cilj nekaj metne milice v Kranju. Miličniki radovljiške miličniki. Tudi svet za preventivo in vzgojo v ^KViJo upadlo za 28,6 odstotka. Tudi če minut prej, toda vsakodnevno ne gre po sreči. in kranjske postaje so skupaj delali na terenu cestnem prometu, avto-moto društva, osnov- V^C*ierjalno pogledamo posledice prometnih Posledica izzivanja hitrosti so telesne poškod- in nadzorovati promet. Pomembno je tudi ne šole. Seveda pa bodo k večji prometni K^K^od, podatki govore o večji prometni be, lahko celo smrt. Kar pet življenj je lani mentorstvo, saj so kranjski miličniki lahko varnosti na cestah največ pripomogle bolje jJC^osti. Leta 1981 je za posledicami pro- zahtevalo izzivanje hitrosti na cesti med posredovali radovljiškim svoje praktične iz- urejene ceste, saj so v radovljiški občini v V ^ih nezgod umrlo 13 ljudi, lani 8. Vse leto Bledom in Radovljico. kušnje. zadnjem času izboljšali le cesto od Radovljice bila tovrstna »črna statistika« dokaj Posebno pozornost so posvečali tako- do Lesc. na, saj so zabeležili le tri hude prometne K večji prometni varnosti na cestah v imenovanim črnim točkam, ki pa se v %ode na Lešnici, torej na magistralni cesti. radovljiški občini je lani, posebej v zadnjih M. Volčjak TOREK, 8. FEBRUARJA 19 12. STRAN ŠPORT REKREACIJA Pokal Loka '83 ŠKOFJA LOKA - Organizacijski ko- Letna skupščina VZ Slovenije Naši športniki mite mednarodnega FIS tekmovanja pionirjev v alpskem smučanju »Pokal Loka '83« se skrbno pripravlja na to V zvezi že enajst France Pohleven: tekmovanje, ki bo 19. in 20. februarja na Starem vrhu. To že tradicionalno med- vaterpolskih klubov || rezultati narodno FIS tekmovanje vsako leto v Škof j i Loki in Starem vrhu zbere res KRANJ — Pred dnevi so se na redni skupščini VZ Slovenije zbrali oe- skoraj vse najboljše pionirje Evrope. To legati enajstih vaterpolskih klubov, ki so pregledali delo in si zadali smer bodo odločali bo hkrati že osmo mednarodno smučar- sko srečanje pionirjev. niče za nadaljnje delo. V slovenski vaterpolski zvezi je bilo doslej deset s-c Selca— Prvo tekmovanje na prtov- venskih vaterpolskih klubov, na tej skupščini pa so v svoje vrste spreje: ški cesti, izvedeno v okviru prireditev Letošnje tekmovanje vodi organizacij- tudi vaterpoliste celjskega Neptuna. V to zvezo, na čelu izvršnega odbc-rt »Po stezah partizanske Jelovice«, ski komite pod vodstvom predsednika meni zadetek organiziranega san- Janeza Štera, organizacija pa je v rokah je Janez Kovačič, je vključen tudi enainsedemdeseti slovenski vaterpolsk E skrbnih loških smučarjev Alpetourja. sodniški zbor in zbor trenerjev. Žal na to redno drugo skupščino ni bilooe- nja v Selški dolini. Po hribovskih Predsednik častnega odbora je predsed- legatov Kamnika in kranjskega Vodovodnega stolpa. cestah z Rudnega, s Prtovča, iz Lajš nik slovenskega izvršnega sveta Janez Že predlani je začel v zvezi pihati nov veter, saj se je začelo delati take ali Topol — kjerkoli je že bila tekma Zemljarič. Pokrovitelj tega osmega kot je treba. Delegati na tej skupščini so se zavzeli, da novi statut, ki ga — so se sprva spuščali v dolino z na- tekmovanja najboljših alpskih smučarjev pripravlja VZ Jugoslavija, ne bo dosti vplival na razvoj vaterpola. Treba hc vadnimi in samotežnimi sanmi; pred pionirjev je kot vsako leto Emona iz začeti z novim delom, če se hočemo spet priključiti svetovnemu vaterper dvema desetletjema so se tem pridru- Ljubljane. Za letošnje tekmovanje so se skemu vrhu. žile še tekmovalne. že prijavile reprezentance Avstrije, Za delo so si slovenski vaterpolski delavci zadali nalogo, da se mora?: Danes je v Selški dolini prek osovjil tretje mesto. Lani je na po- Švice, ZRN, CSSR, Madžarske, 40 sankačev, ki so organizirani v dobnem tekmovanju v Rudnem zma- Romunije, pričakujejo pa še prijave še bolj organizirati in v svoje vrste pridobiti nove klube. Vemo, da je v Si- sankaški sekciji pri športnem društvu gal. Vmes so ga pestile tudi poškodbe. Francije in Velike Britanije ter še veniji še precej možnosti za vaterpolsko igro. Žalostno pri tem je, da vpr Iskra Železniki. Dva izmed njih, Predlani je zletel s proge in si zvil nekaterih evropskih držav. sameznih občinah, ki imajo vse pogoje za vaterpolsko igro, željni igralo France Pohleven iz Selc in Tinka Na dosedanjih sedmih tekmovanjih za vaterpola ne dobijo prave podpore, premalo pa je tudi posameznikov, ki K Tolar z Martinj vrha, sta si z uspehi »Veliko mladih se je že odločilo za »Pokal Loka« se je na starovrških smu- bili pripravljeni prevzeti odgovorno delo. V takih razmerah tudi zveza« v minulih letih priborila mesto v ekipi sankanje. Toda kakor hitro so spo- čiščih zvrstila že vrsta zmagovalcev, ki še more odigrati tiste vloge, ki bi jo lahko. Tekmovalni sistemi se bistveno •! olimpijskih kandidatov. V njej je še znali, da to ni enostaven in nenevaren sedaj krojijo ženski in moški svetovni bodo spremenili od lanskih. Že ustaljeni turnirski sistemi tekmoval* pet Gorenjcev — Rozman, Pikon in šport, so sani postavili v kot. Velike pokal, osvajajo pa tudi olimpijska odličja vseh kategorijah se bodo dopolnjevali, v kolikor bodo to dopuščali sprejel Cesar iz bohinjske doline, Klinar z Je- hitrosti, zleti in prevrnitve z naravnih in svetovna prvenstva. Med zmagovalci normativi RZTKOS. Le-ti morajo biti izvedeni tako, da bodo v celoti zacfr senic ter Kališnik iz Tržiča. Vsi so prog ter padci na umetnih so del najdemo Ffaffenbichlerja (1973), Wild- volili svojemu namenu in da bodo čim cenejši. Ne smejo preobremenjevac v prvih januarskih dneh preskusili tekmovalnega sankanja,« pravi Fran- gruber (1973), Simano De Agostiifi (1975), olimpijsko progo na Trebeviču. klubov, ki nastopajo v višjem rangu. Delegati so bili tudi mnenja, da bo tu- ce, ker noče naravnost reči, da je to Margarit Steiner (1975), Erwina Rescha ba čimprej ojačati trenersko organizacijo, ki še ni prav zaživela. »To je umetna proga, po kateri šport pogumnih, neustrašnih fantov (1975), Marka Tonazzija (1975), Jureta Na tej skupščini so podelili tudi priznanja za večletno delo v vozijo tudi tekmovalci v bobu. Je in deklet. Franka (1975), Andrejo Leskovšek (1978) varna, a tudi izjemno hitra, saj za napredek vaterpola v Sloveniji. Priznanja, grafike akademskega _ Od 8. do 14. februarja bodo sloven- in še mnogi drugi. sankači na njej dosegamo povprečno ski in sarajevski olimpijski kandidati Spored tekmovanja: 18. 2. ob 18. uri v ja Zmaga Puharja, so dobili Peter Didič (Kranj), Borut Alujevič (Celje) hitrost 95 kilometrov na uro. Na tre- zopet trenirali na umetni sankaški Škofji Loki slovesno otvoritev, 19. 2. vele- man Jazbec (Koper), Dragutin Arčon (Renče), Stane Schnabl (K— ningu smo se postopoma pomikali na- rogi na Trebeviču. Časi bodo odločili, slalom za mlajše in starejše pionirke in posebno priznanje pa je dobil tudi Kranjčan Zdravko Marzič. vzgor po progi in se privajali na hi- mlajše in starejše pionirje, 20. 2. slalom trosti. Od tridesetih voženj smo se le Edo bo v reprezentanci, ki nas bo čez osemkrat spustili z vrha. Z nami so leto zastopala v tej športni panogi na za mlajše in starejše pionirke in mlajše in preskušali progo tudi sarajevski največjem shodu športnikov sveta. starejše pionirje. -dh kandidati za olimpijsko ekipo, ki pa so »Potrudil se bom in upam, da bom dosegali slabše čase. Nasprotno pa so dovolj hiter za mesto v olimpijski r nas sankači Zvezne republike Nemčije ekipi. Predolimpijsko tekmovanje, ki Naši športni deli na 1300 metrov dolgi progi prehitevali bo 18. in 19. februarja, bo že pokazalo, Alpsko smučanje tudi za tri sekunde,« pravi 23-letni kaj si lahko obetamo od prihodnje, za France Pohleven, delavec Alplesa, ki nas najpomembnejše tekmovalne se- se ie krmarjenja sani naučil na ma- zone. V letu dni lahko še veliko na- kadamskih cestah iz Lajš in Topol. doknadimo, če bomo do potankosti Rok Petrovič svetovni prvak Tekmovalnemu sankanju se je zapisal izpolnili dobro zamišljeni načrt skup- pred sedmimi leti, ko je tudi okrepil nih priprav,« razmišlja France in do- sankaško sekcijo pri športnem dru- daja: »Olimpijsko tekmovanje mo- v slalomu štvu Iskra Železniki.1- Naglo je nap.e- ramo izkoristiti tudi za širjenje san- tovne prvakinje v slalomu doval. Že na tretjem tekmovanju v kaškega športa v Sloveniji in Jugo- svoji športni karieri, na republiškem slaviji.« osvojila Andreja Leskovšek v prvenstvu za starejše mladince, je C. Zaplotnik Auronu. Slalomski uspeh Roka Pe- troviča, ki je bil prvi, so dopolnili še Matej Oblak, ki se je z izredno vožnjo v drugem Savčani nastopu zagotovil odlično sed- mo mesto in Luka Knific, ki je bil deveti. Škoda, da je tretji ogrodje državne ekipe po prvi vožnji Tomaž Čižman, Kranj — Osnovno vodilo članov kole- državno ekipo, ki bo sodelovala na balka- v drugi napravil napako in se sarskega kluba Sava iz Kranja je bilo niadi, mediteranskih igrah, svetovnem je moral zadovoljiti s štiri- tudi lani kvalitetna rast tega športa in prvenstvu, na dirki Po Jugoslaviji, Po najstim mestom. Dekleta se v prodor jugoslovanskega kolesarstva Avstriji in številnih drugih, zlasti v Za- veleslaomu niso izkazala, saj v svetovni vrh. Kot je na petkovi letni hodni Nemčiji, Češkoslovadki, AvBtriji, je bila Alenka Mavec na tri- Italiji in Madžarski, kjer ima kranjski Janez Meglič skupščini povedal podpredsednik kluba najstem mestu. Janez Bohorič, do naslednje volilne klub že tradicionalne izmenjave. Tudi Lom — Športna sekcija mladinci se bodo potegovali za jugoslo- skupščine predsednik, je strokovna ekipa Tudi v veleslalomu so se krajevni skupnosti Lom" f vanske drese in s tem najzahtevnejše na- skupaj s tekmovalci nalogo dobro opra- naši mladinci izkazali. Sve- Storžičem je sprva delovala ?' vila. stope na tujih in domačih mednarodnih tovnemu prvaku v slalomu je tekmah. Delo s pionirji bo slonelo pred- okriljem kulturnoumetni& uspelo, da si je z borbeno Kolesarji Save so lani sestavljali vsem na vzgojnih strokovnih osnovah. društva. V tistem Času so ogrodje državne reprezentance, ki je bila SESTRIERA - Lepo darilo vožnjo prismučal še drugo Tudi v obdobju zimskih športov savski krajani ukvarjali 2 ziniss odlična osma na svetovnem prvenstvu. za rojstni dan. Dan pred svo- kolesarji ne počivajo. Tekmovanj res ni- medaljo na tem prvenstvu, saj športi, uredili so tudi nek^t Pobrali so vrsto državnih in republiških jim sedemnajstim rojstnim majo, zato pa za nabiranje telesnih moči je bil tretji, Čižman je bil peti športna igrišča. Ze takrat naslovov, bili med najboljšimi na zahtev- dnem je na letošnjem sve- dobro izkoriščajo smučišča in telovadni- in Knific šesti, medtem ko je Lomljani želeli, da bi imeli nih tujih in domačih mednarodnih etap- tovnem mladinskem prven- ce. Člani bodo imeli do začetka nove tek- Jakopih zasedel deseto mesto športno društvo. Med glav:- nih dirkah. Najuspešnejši član je bil, movalne sezone 89 dni skupnih priprav, stvu v alpskih disciplinah v in mladi Jeseničan Robič dva- zagovorniki organizirane špo- čeprav do nastopa na svetovnem prven- mladinci 31. Sestrierih (Italija) Jugoslovan stvu še v vojaški uniformi, spet Bojan najsto. Naši mladi alpski smu- in rekreativne dejavnosti v tf Savčani bodo letos organizatorji štirih Rok Petrovič postal svetovni Ropret, trikratni državni prvak in prvi Po čarji so ponovno dokazali, da jevni skupnosti je bil Ja? kolesarskih prireditev; 18. junija bo pokal mladinski prvak v slalomu. Vojvodini. Tudi Janez Lampič in Vlado bodo dobri nasledniki že naših Meglič, ki je postal p^j p? Stražišča, 28. in 29. julija državno prven- Tako je ta mladi Ljubljančan, Mara, novinca v članski vrsti, sta se nad- stvo na dirkališču, 30. julija tretji med- prekaljenih alpskih asov. sednik športnega društva in ' povprečno izkazala. Mam je med drugim ki je obenem član naše prve narodni nočni kriterij in naslednji dan Tokrat so se naša dekleta nalogo zavzeto opravlja tudi dobil dirko Alpe-Adria, Lampič je bil moške alpske selekcije, dopol- mednarodna dirka Po ulicah Kranja. bolje odrezala v slalomu kot v nes. V šestih letih obstoji tretji na dirki Po Jugoslaviji. nil uspehe naših smučarjev na Razen tega bodo od konca maja do konca veleslalomu. Alenki Mavec je društvo doseglo največji us?* To je le nekaj podatkov, ki govorijo v oktobra vsak torek na dirkališču med- mladinskih evropskih sve- le za las ušlo tretje mesto, bila lani, ko je v akciji »Iščemo j prid dobremu strokovnemu delu v klubu. klubske preizkušnje. tovnih prvenstvih. Bojan Kri- je četrta. Še en uspeh so Jugo- boljše športno društvo v krav-" Ce dodamo še uspešne nastope mladin- Na petkovi skupščini so se člani žaj je bil leta 1975 evropski cev, med katerimi je kar šest perspektiv- slovani dosegli na tem sve- skupnosti« osvojilo prvo kluba tudi uradno poslovili od Draga mladinski slalomski prvak v nih športnikov, in vse boljše rezultate tovnem prvenstvu. Tomaž občini in štirinajsto v Slo ven ij: Freliha, desetletje enega vodilnih, Maeyrhornu (Avstrija), leta pionirjev, je kolesarski klub Sava lani na jugoslovanskega kolesarja, ki je Čižman je osvojil bronasto tem Času so domaČi športi 1977 je Boris Strel v Kranjski tekmovalnem področju izpolnil vse na- veliko pomagal tudi h kvalitetnemu odličje v kombinaciji in s tem sodelovali na številnih prir^' gori osvojil evropski mladin- črte oziroma jih celo presegel. dvigu Save. Savi in kolesarstvu osta- zaokrožil res lep uspeh naših vah v krajevni skupnosti in Razen tega je klub napredoval tudi v ski naslov v veleslalomu, lani ja zvest še naprej kot mehanik v mladincev. občini. Udeleževali so se tehničnem pogledu. Dobil je novo delav- delavnici, kar je nova potrditev, da . pa je naslov mladinske sve- -tih movanj v sankanju, smučar' nico za popravilo koles, dve garaži, nov kolesarstvo človeka, ki se mu je kombi in nekaj koles, kar je seveda resno predal, ne izpusti. H. JelovČan atletki in krosu. Smučarji - osnovni pogoj za nemoteno delo. Člani navezali stike s športniki kluba so se izkazali tudi kot izvrstni zerskega in Dobrle vasi na - f ~ "> organizatorji tradicionalnih dirk v Kra- atrijskem Koroškem ter skup* nju, ki prispevajo k priljubljenosti kole- Smučarski skoki Jamarske novice ostalimi krajani uredili sniu^" sarstva in s tem k množični in kvalitetni in zgradili kočo na Javonu* rasti. • V Marijino brezno z vhodom V vse te uspehe na podrvv Osnovna izhodišča za delo v tem letu je Rajko Lotrič prvak SFRJ za škofjeloškim gradom so se ob telesnokulturne dejavnosti v ir* podal trener Franc Hvasti, ki je povedal, Novi državni prvak Rajko Lotrič si je koncu decembra spustili Igor Poto- jevni skupnosti je vgrajeno cif da ima klub v članski ekipi kar dvanajst že v prvi seriji priskočil lepo prednost, saj čnik, Jordan Glavina in eden izmed Janeza Megliča, športnika > vrhunskih kolesarjev in da veliko obeta je za seboj pustil Ilirjana Ulago in jamarskih pripravnikov. Potoček tudi kvalitetno zaledje mladincev ter Triglavana Benedika. V tej prvi seriji na dnu jame je skoraj popolnoma mladih nog, smučarskega socfr pionirjev. Člani se bodo trudili za osvo- Goriškove skakalnice je presenetljivo usahnil. To jamarje ni presenetilo, ka, organizatorja ter dobita slabo skočil favorit za prvo mesto Tepeš jitev olimpijskih norm in za uvrstitve v saj je znano, da voda v Marijinem iz Ilirije. Vendar je nato v drugi Tepeš občinskega priznanja - bron*^ pokazal vse svoje znanje in si s skokom 90 breznu tudi ob velikih deževjih le Bloudkove značke. metrov priskočil tudi prvi rekord ska- malo naraste. Opazili so, da je v ja- J. Kikei kalne lepotice. Lotrič se tudi v drugi seriji mi vedno manj netopirjev. Pred leti Šah ni zmedel, doskočil pri isti dolžini kot v so v njej bivale cele kolonije malih prvi in naslov je bil njegov. letečih sesalcev, tokrat so v štirih Skakali so tudi kombinatorci in v urah naleteli le na dva. Nov uspeh Šestnajst ekip za vodstvu pri skokih je Kaštrun (Tržič), • Matjaž Drašak, Igor Potočnik pred lanskoletnem državnem prvaku in pripravnika Marjan Jančar in Jo- bratov Petrič pokal maršala Tita Vidicu iz Bleda in Joštom (Tržič). Vendar že Dragsler so se 26. decembra spu- si je nato vodilni pri skokih državni OFFENBACH - Kranjska p** stili v Simnovo brezno pri Gorjah. Kranj — Šahovska sekcija tovarne naslov zapravil s tekom na deset kilo- Borut in Darjan Petnč nadafe^ Sava je organizator letošnjega občinskega metrov. Tu je bil najhitrejši Vidic in Dosegli so dno v glavnem rovu v mednarodnimi uspehi. Tokrat spominskega tekmovanja za pokal mar- državni naslov je bil njegov. Na nasled- globini 150 metrov, zanimivega močnem mednarodnem mitingu nas** šala Tita. V prvem delu, ki je bil v četrtek njih mestih pa sta člana SK Triglav stranskega rova pa kljub opisu ja- v Offenbachu in se v 25-metrskem b* v delavski restavraciji Iskre na Laborah, Kaštrun in Jošt. me (verjetno je pomunjkljiv) niso enakovredno borila z več kot ^ ie sodelovalo 16 članskih, mladinskih in Rezultati - 1. Lotrič (Jesenice) 248,2 našli. Pred leti so v 40 metrov globo- plavalci. Čeprav sta v polnem trf* pionirskih ekip. Po prvem izločilnem (87,5, 87), 2. Ulaga 243,1 (87,5, 86), 3. ko vhodno brezno namestili lesene sta dosegla več tot »v«jPnčaW. krogu sta se med osmerico nepričakovano Tepeš (oba Ilirija) 236,4 (81,5, 90). lestve. Zob časa jih je do dunes 1 Lep spopad je bil na 400 m kravi. £ uvrstili tudi pionirski ekipi osnovne šole SARAJEVO - Član SK Jesenice Benedik 230,3 (84,5, 83,5), 5. Globočnik močno načel. Trhle in napol podrte /magal reprezentant S/ Salnikev. t\ Lucijana Seljaka iz Stražišča ter Brat- Rajko Lotrič bo še dolgo pomnil novo (oba Triglav) 218,1 (76,5, 84), 8. Kaštrun so nevarne tudi za izkušenega ja- Petnč pa bil 3:51,76 takoj stva enotnosti s Planine, ki pa sta v nada- srednjo olimpijsko skakalnico na Velem (Tržič) 214,3 ( 79,5 , 83,5) 9. Bizjak 6tri- marja, pa četudi se spušča v brezno tretje mesto se je v tej discipl™ u<** ljevanju izpadli- V polfinale, med štiri polju na Igmanu. Po dolgih letih smu- glav) 218,1 (76,5, 84), 8. Kaštrun (Tržič) po vrvi. Prav po zaslugi lestev so Američan 0'Brein, za AmenčanoE * najboljše ekipe v občim, so se uvrstil, čarskih skokov mu je uspelo, da je na tej 214,3 (79,5, 83,5), 9. Bizjak (Triglav! 213,5 ljudje v prejšnjih desetletjih iz bimarjan Petrič četrt.. Na 100 m fcr igralci Iskre Telematike, druga ekipa olimpijski skakalnici, kjer se bodo (76, 84), 10. Dolar (74,5, 83,5) in Kavčič brezna znosili veliko kapnikov, ki Hnrut Petrič deveti, na 200 m fc*' Šahovskega društva Kranj ter dmga m (Žiri) oba 207,3 (78, 82,5). B^ Petrič zasedel tretje ^ prihodnje leto za olimpijske medalje zdaj krasijo vrtove v okolici Bleda. rJva ekipa šahovske sekcije Tomo Zupan, n^sto si je Borut pnplaval tud, nt * borili najboljši skakalci sveta, da je postal Zaradi močnega vetra, ki je v nedeljo Pri tako vundulskem početju in uni- Iti tudi brani naslov lansko članski državni prvak v smučarskih sko- pihal na Velem polju, so morali prestaviti dTlfm. Lep mednarodni uspeh je nJ " čevanju naravnih lepot so prednja- skega prvaka. Razočarali sta vrsta lsKre kih. To je hkrati lep uspeh tega skrom- državno prvenstvo na 90 metrski skakal- litinKu dosegla tudi Kranj čanka M čili odrasli. Srnetike ter ekipa P^editelja^ Po - nega državnega reprezentanta, ki je nici. Prvenstvo bo to nedeljo v okviru J^a.ki je lagala n. 200 n. M, finale borbe bodo jutn, y sredospr.čet obenem dosegel že , vrsto lepih medna- mednarodne tekme, ki šteje tudi za M. C. 200 m delfin. kon. ob 16. uri v prostorih kranjskega rodnih uspehov. evropski pokal. -dh šahovskega društva, (cz) Torek, b. .februarja i 983 ŠPORT IN REKREACIJA —ZANIMIVOSTI 13. STRAN O Pozabljena odlična smučina Španovega vrha turno-umetniško društvo, ki »e pri- partizanom; radi bi postavili tudi Krajevna skupnost Planina pod Golico ima odlične možnosti za kanalizacijo v Prihodih in zato je tudi ta vključena v program srednje- pravilo že več prireditev. Zal pa obeležje za prvo kurirsko ambulanto. Razvoj letnega in zimskega turizma — Dobro delo krajevne ročnih del krajevne skupnosti. nimajo primernih prostorov, saj kra- Če bodo imeli denar in vsaj toliko skupnosti, organizacij in društev — Telefonsko omrežje so gra- V vaških krajevnih skupnostih jevna skupnost nima ustrezne dvo- volje kot dozdaj, bodo lahko v kra- bili tudi s prostovoljnim delom imajo drugačne probleme kot v rane. Vsi krajani so se aktivno vklju- jevni skupnosti Planina pod Golico mestnih n aseljih in večinoma so čili v akcije Nič nas ne sme prese- v okviru krajevne konference So- rujemo skupnost Planina pod Golico so nam predstavili: povezani tudi s prevozi. V Planino netiti, saj se zavedajo, da so od- cialistične zveze in v okviru krajev- pod Golico redno vozi avtobus, tudi daljeni od mesta in zato morajo biti ne skupnosti razrešili še vse tiste šoloobvezne otroke, vendar si starši zadovoljivo usposobljeni za primer probleme, ki so zdaj kamen spotike. želijo, da bi jih pripeljal do šole na naravnih in drugih nesreč. Ne sme- Veliko delovnih ljudi je že vključe- Jesenicah. mo pozabiti tudi dejavnosti Zveze nih v delegatski sistem, ki je učinko- Planina pod Golico je bila borcev, ki si zdaj prizadeva, da bi vit in prek katerega krajani uveljav- nekdaj priljubljena izletniška in uredila nekaj spominskih obeležij, ljajo svoje interese. . turistična točka in po nekajlet- predvsem spomenik petim padlim D. Sedej nem mrtvilu si v krajevni skup- nosti žele, da bi dobil turizem večjo veljavo. Gradijo kočo na Golici. Vaščani bi oddajali več Bodoči starešine na smučeh zasebnih sob, ko bi ustrezno ure- Smučanje je del usposabljanja gojencev vojaške akademije dili prehrano. Dom pod Golico so kopenske vojske — Utrjevanje njihovih psihofizičnih spo- obnovili in je dobro obiskan, vendar ostaja še vedno nadvse sobnosti med zimskim urjenjem — Bivanje na Pokljuki so pereče vprašanje žičnice in na- izkoristili za izpolnitev več nalog sploh razvoja Planine kot zim- skošportnega središča. Dostopi do žičnice niso primerni, parkir- ^ tanko Klinar, predsednik sveta Ivan Razinger, poveljnik štaba narodne zaščite nih prostorov je premalo, smu- rajevne skupnosti čanja pa bi bila lahko kljub pičli snežni odeji kar dobra, ko bi po- stavili vlečnico, ki jo načrtujejo. Že nekaj let se tudi načrtuje po- vezava z Javorniškim rovtom, kamor vodi zdaj gozdna cesta. Z vlečnico bi radi jeseniškega smučarja pripeljali do Španove- ga vrha, kjer so izjemno lepi in zahtevni tereni, s katerimi se Črni in ŠpanoV vrh upravičeno ponašata. Zimski šport bi bil lahko v polnem razmahu, če ne bi tega centra tako zelo zanema- rili. Ne le alpsko smučarijo, temveč tudi sankanja, čeprav je v Planini edina sankaška proga, ki ima vedno dovolj snega. Razumljivo je, da veliko skrbi Smučanje je med gojenci vojaške akademije zelo priljubljen šport Hermina Razinger, tajnica krajev- posvečajo cestam in tako so tudi za ^ofe Stare, predsednik skupščine ne skupnosti Plavški rovt prispevali vsi, razen *~ajevne skupnosti enega, po 2.000 dinarjev. Pravih Pokljuka — Kolona mladih, po- Čeprav tod večina gojencev prvič stavnih fantov, športno oblečenih in stopi na smuči, je med njimi smuča- Planina pod Golico — Krajevna kmetov je razmeroma malo, vendar s smučmi na ramah, je ondan nje zelo priljubljeno. V desetih dneh skupnost Planina pod Golico skupaj se število govedi povečuje. Stalno krenila od vojaške stavbe na vsi obvladajo osnovne- smučarske z zaselkom Prihodi in Plavškim rov- skrbijo za čiščenje pašnikov. Krajani Rudnem polju v zasneženo pobočje. veščine, ob koncu pa svoje sposob- tom šteje okoli 400 prebivalcev, ki so so bolj zadovoljni, ker se število Ob njegovem vznožju se je ustavila nosti preizkusijo v teku patrulj na zaposleni v jeseniških delovnih orga- vikendov ne povečuje več; počitni- in hip zatem so mladeniči, postav- 10 kilometrov in bojnem streljanju. nizacijah. Krajevna skupnost je v ških hiš je že več kot sto in le redki ljeni v krog, začeli z ogrevalnimi minulem obdobju posvetila precej so tisti lastniki, ki so se pripravljeni Med letošnjim zimovanjem na vajami. Potlej jih je njihov vaditelj pozornosti vsem tistim problemom, vključiti v delo krajevne skupnosti. Pokljuki je gojence poučevalo v povedel na vzpetino, s katere so se na katere so opozarjali krajani na Skupščina občine zdaj veliko bolj smučarskih spretnostih 22 vaditeljev po njegovem zgledu na razne načine dobro obiskanih zborih občanov. upošteva mnenje krajevne skupnosti smučanja. Na pomoč so priskočili in zato se ne ogreva več za gradnjo spuščali na smučeh. tudi tisti gojenci, ki smučanje dobro V Planini pod Golico se pritožu- vikendov, saj nekateri neodgovorni obvladajo že od prej. Dobro orga- jejo predvsem nad nekvalitetnimi še »Telesna vzgoja,« je pojasnil lastniki povzročajo raznovrstne ko- nizirano delo je bilo pomembno tako vedno neurejenimi vaškimi potmi, zanjo odgovoren starešina iz vojaške munalne težave. za uspeh kot varnost gojencev. mostovi, makadamom od Prihodov akademije kopenske vojske v Beo- Kakor je poleg ostalega naglasil nji- ter nad še nedograjeno cesto v Plav- Krajevna skupnost dobiva malo gradu, »je sestavni del prizade- hov zdravnik športne medicine, med ški rovt. Želijo razširiti pokopališče denarja za svojo redno dejavnost in vanj za utrjevanje borbene pri- učenjem smučanja tudi letos niso in zgraditi mrliške vežice. Telefon- zato delno lahko prispeva le za ure- pravljenosti. Zato se morajo naši imeli resnejše poškodbe, s povečani- sko omrežje so večinoma že dobili, ditev drobnih komunalnih proble- gojenci uriti v raznih športnih pa- mi telesnimi napori v planinskem ob pomoči vojakov so ga zgradili mov. Hudo jih je prizadel zemeljski nogah in se naučiti tudi smuča- okolju pa so dosegli načrtovano Lojzka Ravnik, predsednica kra- deloma tudi sami. Neurejeno imajo plaz, ki se je sprožil pod žičnico. nja. Pomembno je namreč, da ^vne konference SZDL Z neumornim delom štaba narodne športe obvladajo; le tako lahko večanje psihofizičnih sposobnosti zaščite so ga v kar najhitrejšem času pozneje kot starešine v enotah gojencev. zadovoljivo sanirali, temeljita dela uspešno vodijo telesno urjenje »Učenje smučanja in telesno Gorski reševalci pregledali delo pa čakajo na pomlad. Prav tako bo vojakov.« utrjevanje,« je povedal pomočnik zagotavljanju sredstev za njeno čimprej treba urediti kolovozno pot Z" uresničevanje programa teles- načelnika vojaške akademije kopen- Kranj - V sredo, 2. februarja, so opremljanje. Ker pa večino tehnične v Plavški rovt, ne nazadnje tudi ne vzgoje imajo na akademiji dobre ske vojske Jevrem Cokič, »nista ^ zbrali na redni letni skupščini opreme ni moč kupiti na domačem zato, da bi omogočili pot gasilskemu razmere. To med drugim potrjuje edina cilja zimovanja. Gojence ciani postaje Gorske reševalne služ- trgu, vseeno vlaga velike napore v vozilu ob nujnih intervencijah. podatek, da se vseh 35 rodov, ki so namreč popeljemo vsako leto ^ v Kranju. Na zboru, ki je potekal kompletiranje opreme, brez katere V Plavškem rovtu se ustanavlja ga- doslej tamkaj končali študij, ponaša v drug kraj, da bi spoznali našo večinski udeležbi reševalcev, so ne bi mogla opravljati zahtevnih silska desetina, zato v krajevni z vrhunskimi rezultati v raznih domovino. Med bivanjem na Po- r*-egledali svoje delo v preteklosti m reševalnih akcij. skupnosti začenjajo z akcijo za na- športnih panogah. Smučanja se kljuki so se seznanili z junaštvi ^Črtali naloge za naprej, tukajšnjih partizanov in današ- Gorski reševalci veliko pripomo- bavo ustrezne gasilske opreme. seveda ne uče v Beogradu, ampak j. Kot je v svojem poročilu o oprav- njim življenjem v okoliških kra- rejo tudi k uresničevanju programa V Planini pod Golico pa niso sredi drugega letnika odidejo na ičenem delu naglasil načelnik po- jih, obiskali pa so tovarno šport- planinskih akcij, za kar se jim je v aktivni le gasilci, člani narodne za- dvotedensko zimovanje v enega od Jt-aje Emil Herlec, so glavno pozor- ne opreme Elan in republiški pozdravnem nagovoru med zborom ščite, temveč tudi športno in kul- smučarskih krajev po Jugoslaviji. nost posvečali izpolnjevanju preven- center za obrambno usposablja- zahvalil predsednik kranjskega pla- tivnih nalog in reševalnih akcij. Za nje v Poljčah.« ninskega društva Franc Ekar. Prav ^ševanje v gorah so porabili največ Zimovanje seveda izkoristijo tudi tako je zbrane seznanil, da bodo sed- Aktivni alpinisti iz Gorij ^sa in moči; to pa bo glede na raz- za urjenje v drugih nalogah. Spo- mim reševalcem podelili na bližnjem Gorje — Člani alpinističnega od- Nemško smer v Steni in Zimsko mah planinstva neizogibno tudi v znati morajo posebnosti gorskega zboru društva visoka planinska odli- seka v Gorjah so sestavili poročilo v Krmi. Za naprej načrtujejo stalno ^doče. Ob skrbi za preprečevanje sveta in možnosti za varno gibanje kovanja za njihovo delo. o delu lansko leto, ki kaže na izobraževalno dejavnost, sklic obč- ^^sreč in ukrepanje ob njih je bila v njem. Prav tako se morajo naučiti Med razpravo so namenili po- njihovo dokaj uspešno plezalno nega zbora in pripravo skupne od- njihovih najpomembnejših na- izkoriščanja vseh prednosti zasneže- zornost aktivnostim za pripravo aktivnost. Šest stalnih članov odse- prave z radovljiškimi alpinisti v juž- vzgoja inštruktorjev GRS ter ne narave za preživetje in uspešno skupščine slovenskih reševalcev. V ka je opravilo 219 plezalnih vzpo- noameriške Ande. Uresničevanje ^posabl janje celotnega članstva. vodenje borbe v njej. Najbolj po- njih naj bi predvsem skrbno izbrali nov skupno s turnimi smuki pa so načrtov jim bosta ob njihovi priza- kH tem so zelo dobro sodelovali s membno pa je, da planine sprejmejo novo vodstvo iz vrst operativnih de- imeli kar 317 tur. devnosti omogočila, kot naglašajo K^ipadniki armade in milice, izreden kot del bogastva naše lepe dežele, lavcev, ki poznajo problematiko po- Delo odseka vodi načelnik Franci člani odseka, tudi pomoč in razume- \ ^predek - vsi piloti in mehaniki katere varnost je odvisna tudi od staj GRS. Srečanje so sklenili z ime- Ferjan; uspešen plezalec je tudi vanje domačega planinskega dru- ^talske enote milice so v sestavi njihove obrambne pripravljenosti. novanjem vodstva postaje, katero mladi Slavko Klinar. Sicer pa jedro štva in gorjanske osnovne šole. ^anjske postaje GRS - pa so do- bo še naprej vodil Emil Herlec, za aktivne plezalske druščine najbolje Janez Kunšič Stojan Saje ^gli v alpskem letenju. tehnično vodstvo pa bosta skrbela predstavijo vzponi po zahtevnih ^ Postaja, ki se med drugim vklju- Tone Langerholz in Franc Zupane. smereh! Franci Ferjan in Miha v delovanje civilne zaščite, je S. Saje Zumer sta preplezala Tržaško smer Občinska zimska atletska liga ^ležna široke družbene pomoči pri v severni triglavski steni in smer KRANJ — Za učenci kranjskih osem- enotnost) 6,66, 7. razred — 60 m — 1. Krušic-Ferjan v Luknja peči, Miha letk je prvo kolo letošnje zimske atletske Crvenkovič (F. Prešern) 7,7, 300 m — Zumer in Slavko Klinar Čopov ste- ionirske lige. Ze v prvem kolu se je po- Sušnik (M. Valjavec) 49,7, medicinka ^>semnajstič na Stol ber v Steni, Franci Ferjan in Slavko Eazalo, da je za atletiko na kranjskih - 1. Tumič (S. Jenko) 11,65, višina - 1. Bohinc, Čurčič (oba F. Prešeren), Pelko . Jesenice - Letos bo od 18. do širše domovine Pohod na vrh Stoja Klinar pa Centralno smer v Velikem osnovnih šolah dovolj zanimanja, saj je (S. Jenko) vsi 150, troskok - 1. Kranjc Draškern vrhu in Aschenbrennerje- že v tem uvodnem kolu nastopilo šeststo- Vf?bruaHa že 18 zimski spominski bo seveda mogoč le v primeru dobrih petdeset tekmovalk in tekmovalcev. To je (Bratstvo-Enotnost) 7,42, 8. razred — vo smer v Travniku; navezi Ferjan- r-<3iioa na Stot>toil , ki «gaa pripravlja pof"- vremenskih razmer, sicer pa bodo številka, ki je bila prvič dosežena v kranj- 60 m - 1. Oijetičanin (S. Jenko) 8,0, ronoa na btol, ki ga.pnp • prireditelji udeležence usmerili po Klinar in Zurner-Zupan sta bili K^ben odbor pri koordinacijskem od- skem atletskem športu. 300 m - 1. Rakovec 47,5, medicinka - uspešni tudi v Sfingi. boru planinskih društev jeseniške začrtani poti prek planin pod V skupnem moštvenem vrstnem redu je 1. Kalan (L. Seljak) 13,82, višina - 1. Hribernik (Bratstvo-Enotnost) 170, tro- Jbčine in občinskem odboru Zveze Stolom. Razen z dobro opravljeno alpini- povedla OŠ Franceta Prešerna, ki je bila najboljša tudi med učenci, medtem ko so skok - 1. Krč (F. Prešeren) 8,03; Podrobnejša obvestila organiza- stično šolo in plezalnimi vajami se Jtfruženj borcev NOV na Jesenicah. prvo mesto med moštvi učenk dosegle pionirke — 7. razred — 60 m — 1. 5 njim se bodo mladinci, borci, pla- torjev o pohodu bomo pravočasno odsek lahko pohvali z raziskovanjem tekmovalke OŠ Simona Jenka. Strupi (St. Žagar) 8,9, 300 m - 1. Bradač ninci in drugi ljubitelji gora tudi objavili, že sedaj pa naj opozorimo, južnega ostenja Rjavine od Pršivca Skupni vrstni moštveni red — 1. OŠ F. (S. Jenko) 55,8, medicinka — 1. Ferjan iSkrat množično spomnili junaštev da sleherna zimska tura zahteva do Macesnovca in starih lovskih poti Prešeren, 2. OŠ S. Jenko, 3. OŠ M. Va- (M. Valjavec) 10,22, višina - 1. Polak frtircev jeseniške čete v boju 20. fe- dobro telesno pripravljenost in pri- ter zbiranjem fotografskih posnet- Ijavec, 4. OŠ L. Seljak, 5. OŠ Bratstvo- (F. Prešeren) 140, troskok - 1. Pogačnik af^uarja 1942. leta s premočnim nem- merno opremljenost pohodnika. kov Pomaga tudi domačemu pla- Enotnost, 6. OŠ S. Žagar, 7. OŠ J. B. Tito, (S.Žagar) 6,60, 5. razred - 60 m - 1. 8. OŠ St.-J. Mlakar učenci - 1. OŠ F. Krančar (S. Jenko) 9,3, 300 m - Potoč- Jkim okupatorjem prav pod najviš- Zato ne bo odveč, če vsakdo pred ninskemu društvu pri oskrbi koč in Prešeren, učenke — OŠ S. Jenko. nik (S. Jenko) 54,1, medicinka — 1. Še- ji vrhom Karavank. odločitvijo za udeležbo na zimskem poti ter vzgoji mladih planincev. Zmagovalci — pionirji 5. razred ljanin (F. Prešeren) 8,83, višina - 1. pohodu v gore najprej pretehta Kv Pohod, ki vsako leto privabi več Odsek je — ne nazadnje - uspel z 60 m — 1. Cigler (Bratstvo-Enotnost) 9,0, Milenkovič (F. Prešeren) 115, troskok - udeležencev, bo po predvide- svoje sposobnosti; povsem nujno pa akcijo za ponovno odprtje Pokljuške 300 m - 1. Pajk (F. Prešeren) 51,9, met 1. Tratnik (L. Seljak) 5,82, 6. razred - vanjih organizatorjev potekal letos je, da se na sleherni vzpon, zlasti soteske, kjer so njegovi člani očistili medicinke — 1. Mutvar (M. Valjavec) 60 m - 1. Jeme (F. Prešeren) 8,9, 300 m zimski, potlej temeljito pripravi. Le 9,76, višina — 1. Janškovec (F. Prešeren) - 1. Vitas (F. Prešeren) 55,8, medicinka £tez večjih sprememb. Prvi dan bo s in prepleskali nosilno konstrukcijo 125, troskok — 1. Cuderman (M. Valja- - 1. Bregar (S. Jenko) 8,85, višina - 1. JVoroške Bele in iz Žirovnice krenila s takim osebnim odnosom do hoje galerij. vec) 6,10, 6. razred — 60 m — 1. Brezni- Bukovec (L. Seljak) 125, troskok - 1. fS Pohod Po poteh Cankarjevega v gore in ustreznim ravnanjem na pohodu je namreč moč pričakovati Ze letošnjo zimo so alpinisti na- čar (L. Seljak) 8,6, 300 m - 1. Ožegovič Hafner (L. Seljak) 6,60, 8. razred - K^taljona do Valvasorjevega doma 60 m - Okršlar (S. Jenko) 8,5, 300 m - kar največjo skupno varnost za ude- daljevali svojo plezalno aktivnost. (F. Prešeren) in (Grilc) (S. Mlakar) oba §txl Stolom šolska mladma. Draga 49,8, medicinka - 1. Okoren (S. Mlakar) 1. Hafner (L. Seljak) 53,5, medicinka - ležence množične prireditve. Opravili so več zimskih pristopov na Va dneva se bodo na Stol organi vrhove in turnih spustov z njih, 11,44, višina - 1. Posedi (F. Prešeren) 1. Zumer (F. Prešeren) 140, troskok - 140, troskok — 1. Kastiger (Bratstvo- Brešar (Bratstvo-Enotnost) 6,48. -dh ^rano*Vzpenjale skupine pohodni- S. Saje Ferjan in Zumer pa sta preplezala ^ov iz raznih krajev naše ožje in GLAS 14. STRAN. OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE KRONIKA TOREK, 8. FEBRUARJA 1* MALI Hudo ranjen NESREČE PUSTNI PLES v pretepu OGLASI POVOZILA OTROKA NA PREHODU tel: 27-960 V RESTAVRACIJI Ljubno — Minuli ponedeljek, 31. januarja, sta se v Ljubnem stepla Kranj - Na prehodu za pešce 27-letni Janko Markovec in 19-letni pred osnovno šolo Staneta Žagarja HOTELA CREINA Bojan Perko. Pri ostrem obračunu na Cesti 1. maja je v petek, 4. PRODAM je Markovec padel in z glavo udaril februarja, voznica osebnega avto- v torek, 15. 2. 1983 na asfalt. Po nekaj dneh je začel mobila Ivanka Pogačnik, stara 38 Ugodno prodam globok OTROŠKI' tožiti o bolečinah v glavi, zato so ga let, doma iz Kranja, povozila ZIČEK tribuna in dolgo PORCČ od 20. do 01. ure šolarko. Zaradi hitre vožnje na poti OBLEKO 40-42. Jenko, Sp. BeU 15 » odpeljali v Klinični center v Ljub- fon 45-301 iz Čirč proti središču mesta Pogač- VSTOPNINA: 150 din ljano, kjer so ugotovili, da gre za Prodam original CIRKULAR za S prelom lobanje. Ko bi možaka nikova pri prehodu ni uspela usta- in 4 kW električni CIRKULAR Rezervacije sprejemamo na recepciji predvidevala tako hude posledice, bi viti. Trčila je v otroka, 8-letno Majo 61-032 bila verjetno zrelejša in razsodnejša. - Atanasovo iz Kranja. Hudo ran- Prodam nekaj dni stare PIŠCAS hotela in po telefonu 23-650. jenega so otroka odpeljali v Klinični Telefon 40-146 center v Ljubljano. Poceni prodam raztegljiv KAVČ P» VABI KOLEKTIV HOTELA CREINA zanska 19, Kranj, tel. 2*3-749 SMRT PRI NEPREVIDNEM Črnobel TELEVIZOR, francoske? STEIJO in manjšo MIZO s stoli upe Ogromna škoda PREČKANJU prodam. Telefon 74-881 popoldan Osnovna šola v požaru Kranj - V križišču Ručigajeve Ugodno prodam 7 novih VRaT. jc hrast. Bo zovi čar, Zanova 4 MATIJA VALJAVEC ceste z regionalno cesto Kranj—Br- nik se je v petek, 4. februarja, telefon 23-763 vsak dan po 16. ur« Preddvor Trata — V obratu škofjeloške Prodam POMIVALNO MIZO »E» delovne organizacije Termika na zgodila prometna nsreča, v kateri je z dvema koritoma. Telefon 27-452 3 Trati je v soboto, 5. februarja, kako pešakinja, 74-letna Cecilija Egart iz Prodam 23 kv. m NAPUŠČA, m*c# Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge uro po polnoči nenadoma prišlo do Kranja, izgubila življenje. Voznik širina 7 cm, debelina 1,4 cm in'11 fcu požara v izhodnem dimniku ven- osebnega avtomobila, 20-letni Pavle macesnove OBLOGE 5 cm/l 4 an. VZGOJITELJICE tilacijske postaje. Vidmar iz Žej pri Kamniku, je peljal fon 064-61-691 Nujno in ugodno prodam nov iX v vrtcu »Janček« na Visokem Domnevajo, da je požar nastal v iz mesta v smeri Brnika. Zaradi neprilagojene hitrosti je v križišču z maestral 9 in nerabljen MOTOR v* za določen čas s polnim delovnim časom filtru, ki ga sestavlja 150 kvadratnih 4 KM. Zupan, Zupančičeva 18, K* metrov tervolnih plošč. Slednje so se Ručigajevo cesto trčil v peŠakinjo, ki za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. tel. 26-522 vnele, od tod pa se je požar razširil je prečkala cesto zunaj prehoda za Prodam 120-litrski vinski SOD ? skozi dovodne cevovode do venti- pešce. Egartova je v nesreči utrpela stov) in 140-litrski BOJLER Brit* Nastop dela 7. 3. 1983. lacija in v izhodni dimnik. Zaradi tako hude poškodbe, da je na kraju Prodam PEC kiippersbusch. Ink* Pogoj: — vzgojiteljska šola visokih temperatur so nastale tudi umrla. poškodbe na ventilatorjih in od- D. Ž. cije po tel. 24-571 Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi vodnih napravah. Ogenj so zadušili razpisa komisiji za delovna razmerja osnovne šole Matija delavci sami. Valjavec, Preddvor. Nastalo škodo cenijo na približno 1.880.000 dinarjev, nadaljnjih nekaj milijonov pa je nastalo zaradi izpada proizvodnje od 5. do 9. febru- Cfcf Al mira arja. Alpska modna industrija Radovljica D. Ž. cilmira Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovi«

ALPINA tovarna obutve Žiri, objavlja prosta dela Strojarska ul. 2, Žiri, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb POSLOVODJE PRODAJALNE TOZD Prodaja v Kranjski gori

razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije za Delovno skup- Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednji nost skupnih služb, TOZD Prodaja prosta dela in naloge: BLED dokončana poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj pri i2Vaja. i nju poslovodskih del . • j Delovna skupnost skupnih služb HOTELSKO TURISTIČNO ali • i j 1. VODENJE SLUŽBE NAČRTOVANJA IN ANALIZ PODJETJE - dokončana trgovska šola tekstilne usmeritve in 5 let delovnih iziu- i za dobo 4 let Bled šenj pri izvajanju razpisanih del _ t Komisija za delovna raz- Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela po dogovoru. ^ TOZD Prodaja merja Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pismene prijave z dokaiii * TOZD GH Toplice Bled 2. VODENJE PRODAJALNE ALPINA ŠKOFJA LOKA I o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira, alpska modni za dobo 4 let objavlja prosta dela in naloge industrija Radovljica, Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. 3. VODENJE PRODAJALNE ALPINA AJDOVŠČINA Razpis velja 8 dni od dneva objave oglasa. za dobo 4 let Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po sprejemi: ClSTILKA SREBRNINE sklepa samoupravnega organa. Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o obliko- Pogoji: vanju in izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjeva- — nedokončana osnovna šola, ti še naslednje pogoje: — poznavanje čistilnih sred- Pod 1. stev in njihovo uporabo s — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, posebnim poudarkom na — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj čiščenje srebrnine, Pod 2. in pod 3. — poskusno delo traja 1 — VKV prodajalec, mesec — 5 let delovnih izkušenj v prodaji na drobno z obutvijo. Rok za zasedbo: v zakonitem roku. Za vse delovne naloge in opravila velja ugotovljeno in priznano z de- Delo se združuje za nedoločen lom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje določenih del in na- čas. log. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Vloge s pripisom »Komisiji na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Razpisna komisijaza DSSS, za delovna razmerja« poš- TOZD Prodaja, Strojarska ul. 2, 64226 Žiri" ljite v 8 dneh od dneva objave, na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Grand hotel Toplice Bled, C. svobode 12. Cv

ABC POMURKA »LOKA« n. sol. o. Škofja Loka TOZD JELEN, Gostinstvo Kranj Komisija za delovna razmerja pri objavlja naslednja prosta dela in naloge: OSNOVNI ŠOLI 1. POSLOVODJE RESTAVRACIJE PRAJERCA DAVORIN JENKO v Škofji Loki CERKLJE Pogoj: — VKV ali KV gostinski delavec z dvema oziroma tre- razpisuje naslednja prosta de- mi leti prakse na enakih ali podobnih delih la in naloge 2 VEČ NATAKARJEV 1.UČITELJA za delo v gostilni Stari Mayr v Kranju SLOVENSKEGA Pogoj: — KV natakar JEZIKA 3. DVEH KUHARJEV od 1.3. do 27. 6. za delo v gostilni Stari Mayr Pogoji: Pogoj: — KV kuhar — diploma iz slovenskega 4 SKLADIŠČNIKA jezika na pedagoški aka- demiji oz. na drugi za gostilno Stari Mayr ustrezni višji ali visoki Pogoj: — KV gostinski ali trgovski delavec šoli 5 SNAŽILKE 2. POMOČNICA za delo v gostilni Gorenja sava in Gaštej V RAČUNOVODSTVU Delo se opravlja z deljenim delovnim časom s polovičnim delovnim 1 6. SNAŽILKE časom za nedoločen Čas. za delo v gostilni Prešernov hram Nastop dela 1. 3. 1983. 7 DELAVKE ZA POMOČ V KUHINJI Pogoji: — srednja ali višja izobraz- restavracije Frankovo naselje v Škofji Loki ba ekonomske smeri. Poskusno delo traja 2 me- Poskusno delo za dela pod točko 1. traja 60 koledarskih dni. za dela seca. reševalne službe K ran trt Vaja gorskih reševalcev - Postaja UorsKt pnpravlU na KalilH pod točkami 2., 3., 4. traja 45 koledarskih dni, za dela pod točkam! 5., 6. Kandidati naj počljejo pri- Uprava za notranje zadeve sta prea neu ^ reševaice miličnik in 7 pa traja 30 koledarskih dni. jave z dokazili o izpolnjeva- redno preverjanje znanja za gorske res (;n,nc tehnike tn prve p,- nju pogojev v roku 8 dni po Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v IS dneh po objav. Šestdeset tečajnikov je obnovilo poznai unj re.gvanja poškodovanca objavi komisiji za delovna oglasa na kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Ki- moči. Preverjanje so sklenili z vajo euim sedežem. — razmerja dole. dričeva 53, Škofja Loka. s Kališča v Mače. — Na sliki: spust z Urammy to: F. Ekar TOREK, 8. FEBRUARJA 1983 OBVESTiLA, OGLASI, OBJAVE .15. STRAN GLAS

Prodam barvni televizor »BLAU- Prodam FIAT 126-P. Zabfeznica 61, na našem domu. Naslov v oglasnem od- ^UNKT«, ekran 68 cm. Bogataj Bene- Žirovnica 1218 OBVESTILA delku U87 ctikova 24, Stražišče Iščem VARSTVO za 7-mesečnega otro- Ugodno prodam MINI MORIŠ 1000. Združenje šoferjev in avtomehanikov ka v okolici Nakla. Naslov v oglasnem Prodam malo rabljen črnobel TELE- Jože Mencin, Cankarjeva 17, Radovljica, Tržič bo priredilo teoretični tečai iz oddelku 1227 VIZOR iskra panorama. C. JLA 44, tele- tel. 77-515 do 15. ure, potem 75-668 1040 CESTNO PROMETNIH PREDPISOV VARSTVO za enoletnega otroka v fon 24-910 1103 za pridobitev C, CE in D — kategorije Šenčurju, iščemo. Zaželjene izkušnje. Po- MIZARSKO TRAČNO ŽAGO sipa 600. STANOVANJA voznikov motornih vozil in tečaj za pri- nudbe pod: Primož ' 1228 *>ovo, nujno prodam za 15% ceneje, dobitev podaljšanja inštruktorskega do- KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC r elefon 064-57-095 1080 6' 370 LOGATEC I« ( C51 > 74 - 333 tetei 31656 Dvosobno STANOVANJE, novejše, voljenja vseh kategorij za naslednja leta. Prodam novo diatonično HARMONI- s telefonom, v Škotji Loki, prodam. In- Predavanja bodo v ponedeljkih, petkih in OSTALO KO. Forme 18, Žabnica 975 formacije po tel. 064-62-016 1043 sobotah od 16. do 19. ure. Tečaj se bo Prodam novo KOSILNICO tip agroal pričel v drugi polovici februarja. Vse in- Iščem INŠTRUKTORJA za matema- še v garanciji, in KOMAT Marija Žensko sprejmem v ogrevano STANO- formacije daje in prijave sprejema vodja tiko in kemijo za . letnik usmerjenega **erišič, Dovje 111, Mojstrana 1100 VANJE. Naslov v oglasnem oddelku tečaja Jože Goričan, RoČevnica 35. Tržič, izobraževanja. Teleion 28-069 ' 1185 Prodam PRAŠIČE, težke po 70 kg. 1219 tel.50-715 1173 Iščem VARSTVO za dveletno PUNČ- 0ičur, Mlakarjeva 58 1081 V Kranju ali Skofji Loki kupim dvo- KOMBINAT LgSNE IN0USTRUE LOGATEC KO na območju Čirč ali Hrastja. Lahko Prodam stereo ZVOČNIKA. Telefon inpol ali trosobno STANOVANJE. Po- PRIREDITVE 61 370 LOGATEC Id < 06U 741 333.1ele< 31656 Sl-325 1159 nudbe pod: Navedite ceno 1220 w Prodam LADIJSKI POD. Bašelj 17, Mlada družina iz Škofje Loke nujno potrebuje SOBO za 6 mesecev, na območ- Nogometni klub Šenčur, vas vabi na t^reddvor 1190 vsakoletno MAŠKARADO v soboto, 12. Prodam rabljene KUHINJSKE ELE- ju Škofje Loke. Naslov v oglasnem od- delku 1221 februarja 1983 ob 20. uri v domu Kokrške MENTE, pomivalno mizo, omaro za Čete v Šenčurju. Za ples bo skrbel ansam- ZAHVALA ^inevno ali otroško sobo. Boro Mikič, stari bel GONG iz Škofje Loke. Predprodaja KOKRICA reja VESELO PUSTOVANJE 12. 2. 1983 „ Prodam ŠIVALNI STROJ bagat, Tilka od 19. do 0.2 ure v KULTURNEM Vovk, Suha 1, Kranj 1193 DOMU na Kokrici. Igra ansambel PRA- ^ Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 77, PROTNIK. Za jedačo in pijačo poskrblje- Šenčur 1194 KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC JANEZA KALANA 61370 LOGATEC tel < 061 > 7«1 -333. letei 31656 no. Maske nagrajene! VABLJENI! 1178 Brnkovega ata . Prodam KAMERO super 8 SANKYO. PLESNI TEČAJI v Kranju (DELAV-

> Kupim polavtomatski SADILEC za ^•otnpir. an Osterman; Luže 34, Šenčur l0 ^ Kudnj dobro ohranjen glbbok OTRO- BI VOZIČEK. Telefon 064-60405 1118 v Kupim otroško POSTELJICO. Naslov oglasnem oddelku . j211 ^ Kupim mlado KRAVO s prvim ah dru- teletom. Naslov v oglasnem oddelku i«« lfc Sporočamo žalostno vest, da je v 87. letu starosti dotr- peJa naša draga mama ZAHVALA Vozila Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata

^ Prodam RENAULT 4. Tomšičeva 19, ~*anj 1010 ^ Prodam OPEL KADETT, zadaj ka- v^wboliran. Franc Uršič, Bistrica 171 pri FRANČIŠKA KRIŽNAR 4 HiČu 1015 Markušova mama iz Okroglega pri Naklem JAKOBA KOSELJA LProdam FIAT 124, letnik 1970. Šenčur, z Brezovice 3 pri Kropi Mlakarjeva 58 H29 ^s.Kupim JUGO 45. Plačam v gotovini. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 1137 Do pogreba, ki bo v sredo, 9. februarja 1983, ob 15,30, se najlepše zahvaljujem^ vsem sorodnikom, znancem, prijateljem V Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji *t»VMk, Sv. Duh 86, Šklofja Loka 1213 leži v mrliški vežici v Naklem. poti na dobravsko pokopališče. Posebna zahvala velja g. Žabkarju in V Prodam BMW 2002 ali menjam za to- avto ali osebni karamboliran. Mo- Boštjanovemu atu za poslovilne besede, ZB NOV Srednja Dobrava ^riB, Zabrekve 9, Selca 1214 ŽALUJOČI: hčerka Vera, sinova Jože in Francelj in Kropa za spremstvo s praporom, župnikoma za obred ter Anici in *W*>T0dam ZASTAVO 750, letnik 1973. z družinami Stanetu Causovima za vso skrb in pozornost v času bolezni. Štem, Šmidova 13, Čirče, Kranj 1215 OHRANITE GA V LEPEM SPOMINU! V \Jgodno prodam WARTBURG kara- Okroglo, Naklo, Besnica, 7. februarja 1983 jo, letnik 1974. Ogled v soboto in ne- ŽALUJOČI: žena Katarina, sin Miha in hčerke Ivanka, Kristina, tijo, ob delavnikih pa po 16. uri Telefon Stana in Ida z družinami t^H-80-122. int. 66 ali naslov v oglasnem ^delku 1216 ^*rodam NSU 1200 C. Milan Klemene, . Nska 20, Tržič 1217

ZAHVALA

V SPOMIN im Jm* *** IT'^/'', Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in zeta Včeiuj, 7. februarja je minilo

leto dni odkar je nehalo biti srce mojega FRANCA PINTARJA predragega moža Šutna št. 58

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. nesebično pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala Kliničnemu centru Nefrološkega oddelka v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje. Nadalje se zahvaljujemo TOZD Vzdrževanje — Kibernetika JAKOBA ŠTIBUA in Telematika Iskra ter obratu II. tkalnica — Tekstilindus za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.

Iskrena hvala pevcem in g. župniku ter vsem drugim, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga radi spo- minjate. ŽALUJOČI: ŽENA IN SIN Z DRUŽINO, BRATJE IN SESTRI

Šutna, 3. februarja 1983 ŽALUJOČA ŽENA IVI INKA Krajevna skupnost Kovor GLASOVA ANKETA Julija zazvonijo telefoni Priznanja v pravih ro skupnosti smo zbrali 4,76 milijo- V krajevni skupnosti Kovor najbolj pogrešajo kanalizacijo, so- Januarja je hkrati z občino na dinarjev, z milijonom nam je Škofja Loka praznovala tudi kra- dobnejšo šolo in gasilski dom, kulturni dom in samopostrežni tr- pomagala občinska skupščina, jevna skupnost Železniki. Ob tej govini v Kovorju in Zvirčah tako da* nam manjka samo še priložnosti so podelili priznanja okrog 400.000 dinarjev, za katere Kovor — Krajevna skupnost Ko- vsem pa pogrešajo kulturni dom, v posameznikom, delovnim organi- pa tudi, upam, ne bo težav. Pri- vor, ki se z istoimensko vasjo, z kateig-m oi se lahko sestajali in zacijam in društvom, ki so se dobili smo okrog 110 bodočih te- Zvirčami, delom Loke in z zasel- razvijali številne dejavnosti. V Zvir- posebej izkazali s prizadevnim lefonskih naročnikov, ki so že koma Hudo ter Brezovo razpoteguje čah, kjer imajo zelo delavno športno delom ali pa dosegli pomembne poravnali vsak po 22.000 dinar- vzdolž stare magistralne ceste, sodi društvo, brez razumevanja gostilni- uspehe pri izboljšanju družbeno- jev za gradnjo omrežja, približno kljub svoji velikosti in novim sta- čarja, ki jim odstopi sobo, ne bi imeli ekonomskega napredka kraja ozi- po 12.000 dinarjev pa bodo še na- novanjskim pozidavam med komu- niti enega prostora za shode. roma občine. kazali za priključke, ko jih bodo nalno najskromneje opremljene v Tudi dejavnost gasilskega društva dobili. Za zamudnike je še nekaj tržiški občini. je že zdavnaj prerasla zmogljivosti časa, da se prijavijo.« Najbolj pereča je vsekakor kanali- starega doma. Gasilci bi že dolgo Telefonsko omrežje v krajevni zacija, ki je speljana v nekdaj čisto radi novega, večjega, in prav pred- skupnosti Kovor naj bi začeli graditi potoško vodo, v kateri so ženske kratkim so spet ustanovili gradbeni oktobra lani. Čeprav so vsi kabli že prale in jo uporabljale celo za kuho. odbor, ki bo skušal zbrati dovolj plačani, je z njimi precej težav. Zdaj je potok kalen, zasmrajen. denarja za zidavo. Izvajalec del, ljubljansko podjetje Načrt za gradnjo kanalizacije, ki bi Klasična trgovina je samo v Ko- PAP, je uspel dobiti vse razvodne, krajane rešila nadlog, že nekaj let vorju. Krajani čakajo na njeno po- medtem ko primarnega proizvajalec solidarnostna stanovanja obstaja, zaradi pomanjkanja denar- sodobitev, na samopostrežnico, novo obljublja šele maja. kojencev. Vsako leto oi^^ ja pa se uresničitev prelaga iz leta v pa bi potrebovali tudi v Zvirčah. ramo nekaj izletov, vsaki dve * leto. Kot kaže, je torej težav veliko. Ob »Gradnje ne bi radi zavlače- vali,« je nadaljeval Janko Jančič. pa imamo občni zbor.« Druga težava v dokaj gosto po- pomanjkanju denarja in varčevanju »Če bo vreme ugodno, bomo že seljeni krajevni skupnosti je tele- na vseh koncih so obeti, da bi z njimi marca začeli napeljavati po va- fonsko omrežje. Aparata sta samo kaj hitro opravili, slabi. Kljub temu seh razvodne kable. Upam, da bo dva. Prvega ima krajevna skupnost, pa se bo letos vendarle uresničila šlo vse po načrtih in bodo tele- drugi pa je, prav tako v Kovorju, v vsaj ena od dolgoletnih želja kraja- foni zazvonili v začetku julija. javni telefonski govorilnici, ki so jo nov. Dobili bodo telefonsko omrežje. Žal ne pri vseh naročnikih. dobili pred poldrugim letom. Torej »S podjetjem za PTT promet v Vezani smo namreč na telefon- je docela napokrit večji del območja Kranju Sino se začeli resneje sko centralo v Križah, ki ima le krajevne skupnosti, od Tržiča od- dogovarjati nekako pred štirimi, petindvajset prostih priključ- Dragiša Miškovič, vodja pi- daljene okrog pet kilometrov. petimi leti,« je povedal Janko halnega orkestra Alples, je Jančič, predsednik gradbenega od- kov. Torej jih bo julija dobilo Nič bolj bogati niso krajani z samo petindvajset naročnikov, dobil priznanje za delo na družbenimi objekti. Šola je stara, bora za telefonsko omrežje. »Lani glasbenem področju: »Že vse smo končno uspeli. V krajevni eden pa bo za javno govorilnico verjetno najslabša v občini, pred- v Zvirčah. Drugi naročniki bodo življenje se ukvarjam z glasbo, z priključke sicer dobili v svoje učenjem godbenikov, vendar do niše, številke pa šele takrat, ko sedaj še nisem dobil nobenega Pred 39. leti je umrl dr. Julius Kugy bo v Križah zgrajena nova priznanja, zato sem še bolj vesel. centrala z večjo zmogljivostjo. V našem pihalnem orkestru ved- Sredi vojne vihre, 4. februarja gorniško . življenje je posvetil Računamo, da leta 1985 ali no želim ustvariti tekmovalnega 1944. leta, je v Trstu preminil ne- Trenti, Triglavu, Jalovcu in Škr- 1986. duha in poskrbeti, da glasbena dejavnost ne bo usahnila. An- kronani kralj Julijskih Alp, veliki latici, rad pa je obiskoval tudi Težka odločitev, kdo od na- sambel mora postati trden, tako ljubitelj našega planinskega sveta Zahodne Julijce in gorske vršace ročnikov naj številke dobi letos da bodo igrali, če bom še dirigent Lojze Jelene je prejel in ljudi ter pisatelj dr. Julius vse do Monte Rose pa Mont in kdo kasneje, je padla na naš ali ne. Železniki godbo potrebu- nanje za aktivnost v Kugy. Ta veliki mož, pravnik po Blanca. Na planinskih poteh je gradbeni odbor. Sami jih nismo jejo. Hkrati pa si vsi skupaj dinski organizaciji: poklicu, se ni nikoli posvetil sod- med drugimi našel prijatelja upali deliti, zato smo povabili k želimo Čimbolj izboljšati kvali- dinski organizaciji aktivno nim vprašanjem," temveč je vse Baumbacha, ki je spisal znano sodelovanju vse družbenopolitič- teto igranja in se vključiti v dobrih deset let. V tem svoje življenje daroval mogočnim epsko pesnitev o Zlatorogu. Na- ne organizacije v krajevni skup- gorenjsko in tudi širše slovensko datnem obdobju sem pre goram, planinskemu cvetju in bi- vezal je tesne stike s Švicarskim nosti,« je dejal Janko Jančič. vanju preprostih ljudi. državljanom trentarskega po- glasbeno dejavnost.« mladih iz krajevnih sjcu »Mislim, da smo našli najbolj sem član predsedstva OK Kugy ni nikoli tajil, da je po rekla Bois de Chesnom. Prav sprejemljivo rešitev. Prednost Julka Kemperle je dobila Škofja Loka, mentor OO rodu Korošec iz Ziljske doline. tako velik tovariš je bil slavnim smo dali večjim kmetom in priznanje za vodenje tajniških Sorica, Dolenja vas, v Celo ponosen je bil, da izhaja iz trentarskim vodnikom Pavrir, obrtnikom, družbenopolitičnim poslov v društvu upokojencev varstveni zavod Škofja kmečke družine. Rodil se je 1858. Moti in Špiku, s katerimi je zmo- delavcem, ki opravljajo posebne za Selško dolino: »Pri Društvu Mehaničnih delavnic v Ali leta najstarejši hčeri našega pes- gel številne težke in nevarne ple- funkcije, in težkemu invalidu. upokojencev delam že dobrih 12 in Niku. Pri tem delu je j nika Ivana Vesela Koseskega. zalne smeri. Pri tem smo uspeli, da smo pro- let. V začetku sem bila tajnica in membnejše, da se ustvari Komaj trinajstleten je ušel iz Svojo izredno obsežno gorniško storsko pokrili prav vsa naselja. blagajničarka hkrati, kar je bilo zava med osnovnimi Qrg očetove trgovine v Trstu v svet dejavnost in edinstvena doživetja Razen tega so naročniki, ki bodo celo lažje, saj sem imela nad vsem cijami mladine in občinsko planinskega cvetja, za katerega z našimi ljudmi je Kugy opisal v dobili telefone julija, obljubili, da boljši pregled. Sedaj opravljam ferenco Zveze socialističn- sta ga navdušila botanika Tom- sedmih knjigah. V zahvalo za bodo, če bo treba, omogočili tajniška dela za društvo, ki ima dine. V razpravah se naj^ mašini in Marchetti. Po očetovi njegovo veliko delo smo mu dostop do svojih aparatov vsem že 610 članov. Naše delo zajema govarjamo o problemih smrti 1883. leta in na Dunaju skupaj z Italijani in Avstrijci tistim, ki bodo morali nanje vanja, pridobivanju S1 opravljeni maturi je sicer prevzel postavili 1953. leta spomenik v vključevanje upokojencev v dru- čakati še nekaj let.« interesnin dejavnostih direktorsko mesto v trgovini in iz Trenti. Letos, ko mineva 125 let štvo, včasih tudi z osebnimi vabili H. Jelovčan odnosih med mladinsko in prava usmeril svoje življenje v od rojstva in 39 let od smrti dr. na domu. Ob smrti upokojencev gimi družbenopolitičnimi trgovstvo, vendar mu je bilo le-to Juliusa Kugyja, pa smo pionirju poskrbimo za pogrebne stroške in samo osnova za brezskrbno po- planinstva v Julijcih in piscu, ki družinske pokojnine. Za člane, zaijami.« hajanje po tako ljubljenih gorah. je ponesel imena naših gora in Kje je ki imajo prenizke pokojnine, pro- Glasilo simo za varstveni dodatek in za Prek štirideset let je neumorno ljudi v svet, dolžni vsaj bežen »Alples« iskal bogastva, skrivnosti in spomin in skromno hvaležnost. človečnost? lepoto planinskega sveta. Svoje Uroš Stanovalci domov za ostarele so danes praviloma od sveta pozabljeni in prepuščeni samim Kaj draži gradnjo stanovanj? Ajda se umika krmnim rastlinam sebi. Zlasti betežni, ki jih noge več ne nesejo in bolniki ter invalidi, priklenjeni na posteljo Spomin na preteklost ali invalidski voziček, so pri- Razdrobljena komunalna siljeni ždeti med štirimi stenami in prepuščeni nenehnim črnim »Če vleče veter s Koroškega, je dovolj strdi in ajde, če piha z mislim. Pozornosti zunanjega ljubljanske strani, ni ne prve ne druge,« pravi 78-letni Franc sveta jim zato veliko pomenijo. dejavnost Za nami so prazniki, ko smo tudi Bizjak z Jezerske ceste v Kranju, ki seje ajde, odkar pomni. lejmo, kak&io je stanje na pod*' te ljudi razveselili z voščilnicami, V Sloveniji smo danes kljub tovrstne komunale. Spričo »Letos sem jo posejal na pol darili, stiski rok. Drobne po- prizadevanjem po združevanju in Kranj — Nekdaj so belorožnati ječih cen, ki pa odstopajo «* hektarja in računam, da jo bomo zornosti od ljudi, s katerimi so povezovanju še vedno priča pre- cvetovi krasili številna gorenjska po- govorjenih normativov, "bi namlatili okoli 300 kilogramov. Slab nekdaj skupaj delali, od društev cejšnji razdrobljenosti na področju lja, zlasti v hribovitih oredelih, da- rekli da vsaka takšna organi-* je letošnji pridelek. Pozno smo upokojencev, invalidov, so kanile gradbene operative. Težava pa je nes je gojitev ajde postala na kmetij kljub veliki razdrobljenosti iu ' poželi pšenico, zato je bila tudi ajda nekaj veselja v njihov zapuščeni toliko večja, ker marsikje na po- povsem ljubiteljska dejavnost. Spo- področju in neredu kar dobre - kasno sejana. Donos je močno odvi- vsakdan. dročju povezovanja ni prišlo dlje od minja na tiste dni našega kmetij- tari«. Drugače povedano: raf-l sen od vremena; če je v času oplodi- deklarativnih povezav, dejanskih v stva, ko smo pridelovali vsakega po Toda vse leto ne morejo živeti 1 jen ost je tolikšna, da on:-1 tve deževno vreme, ni pričakovati delovnem procesu pa pravzaprav ni. malo za preživetje mnogoštevilnega od teh spominov na prijaznost podražitve in podaljševanj r> kmečkega gospodinjstva. Danes so bogate letine. Nekaj so jo uničile »privilegiranih«, tistih, ki še uži- Tako smo priča zanimivi ugo- tudi srne in fazani, medtem ko se Vsi skupaj dajejo vtis, da sc gorenjske kmetije usmerjene v živi- vamo radosti samostojnega živ- tovitvi. Gradbene zmogljivosti so zaposleni in težko dosegljivi U ptice zdaj raje držijo v silažni koru- ljenja. V domu ostarelih na glede na sredstva veliko večje, kar norejo in na njivah je za ajdo eno- bi bili povezani, bi bili z druf' zi. Prej, ko te kmetje niso sejali, so se Planini so ob prazničnih obiskih stavno zmanjkalo prostora. Izpodri- narekuje odpiranje na druga po- organizacijo veliko učinkoviti jeseni spravile nad ajdo. Kam bom z znova opomnili, da smo jih nili so jo ohrovt, repa in druge krm- dročja v državi in v tujini; ponekod predvsem cenejši v ceni kvadri I letošnjim pridelkom? Del ga bom nekoliko pozabili, da bi radi več ne rastline. V kranjski občini sejejo razmišljajo celo o zmanjšanem metra stanovanja. Takšna k prodal za seme, ostalo bom dal mlet kot le enkratnih stikov z »zu- ajdo le še na nekaterih manjših zaposlovanju v gradbeništvu. Po ugotovitev na posvetu v Krarv v brdski mlin v Predoslje. Da bodo nanjim svetom«. Čeprav jim je kmetijah v okolici Cerkelj, Preddvo- drugi strani pa p pomenilo tudi srečanje z drugimi povezovanje v gradbeništvu. Zatika redki kmetje, ki Še kljubujejo tradi- Franc Bizjak zato že po čebelah ve, vanja dolgoročnega program.' ? ljudmi. Ko bo pomlad vabila med se tudi na področju urbanizacije. ciji, je ne sejejo zaradi gospodarske kdaj bo dobra letina. zelenje, bi se tudi invalid na vo- bilizacije stanovanjskega in Ka- računice. Ajdova moka, iz katere Vendar bi povezana gradbena ope- nalnega gospodarstva. Pokret »Ce se čebelarji pohvalijo, da so zičku rad popeljal v mesto, v gospodinja zmeša v loncu okusne rativa lahko marsikaj pospešila tudi tovrstne akcije je bila pred jim živalce sredi avgusta (takrat naravo. Ker sam komajda zmore žgance, so glavni razlog. Vse bolj je na slednjem področju. S tem bi sprejeta tudi na Medobčm* ajda cveti) nanosile veliko medu, dvorišče in najbližjo ulico, bi rad olajšali prizadevanja za čim cenejša if kana v zadnjem času, tudi veliko svetu zveze komunistov ^ i- * potem se za ajdo ni treba bati. Letos spremljevalca. Sostanovalci do- stanovanja. renjsko. bolj cenjena kot nekdaj. Za kilogram niso bili posebno zadovoljni, zato je ma niso več toliko pri močeh, da Na tem področju bi napredovah je treba odšteti v trgovini domala tudi pridelek skromnejši. Kadar bi lahko rinili voziček skozi po- A. 2afsi veliko hitreje, če bi se takoj lotili 96 dinarjev. Na kmete, ki so ajdo čebel sploh ni blizu, takrat je ajda mladni vrvež, uslužbenci so zapo- izdelave akcijskih programov. Treba opustili, pa se jezijo čebelarji, saj so zanič. Na Primskovem se to ne sleni z drugimi opravili... To- I bi jih bilo časovno opredeliti za l zdaj njihove marljive delavke pri- dogaja, saj je v bližini naših njiv več da, saj so še drugi ljudje, ki razreševanje posameznih odprtih Predavanje b krajšane za ajdovo bero. čebelnjakov. Oče je že po vetru kdaj pa kdaj brezdelno postopajo vprašanj. Pri tem bi se bilo treba t 78-letni Franc Bizjak z Jezerske vedel, kako bo s čebelami in ajdo. Ce naokoli. Koliko je v tem najbolj najprej lotiti izdelave dogovora o neuvrščenih ceste v Kranju ni prelomil s tradici- v avgustu piha veter s Koroškega, je obljudenem delu Kranja mladih ocenah. Le-ta naj bi prispeval tudi k jo. Odkar pomni, imajo pri hiši ajdo dovolj medu in ajde; če vleče z ljub- ljudi, ki nimajo kaj početi s Ž preobilico prostega časa! Pa določenemu redu pri tako imeno- Kranj - Komisija za \ in ajdovo moko. Samo štirje so osta- ljanske strani, ni ne prvega ne vendar invalid ne najde v tej vanih zaključnih delih oziroma iz- stično izobraževanje pri w li na Primskovem, vsi ostali so ajdo drugega,« se spominja očetovih množici nekoga, ki bi ga bil vajalcih pri gradnji stanovanj. konferenci zveze mladine v K, drug za drugim opustili. besed gospodar Franc, ki kjub letom voljan kdaj pa kdaj pospremiti v Njihov delež v celotni gradnji pred- bo v četrtek, 10. februarja, ob 1 »Enako se je dogajalo tudi drugje še trdo služi zemlji in dvaitajstim mesto. Nam res manjka človeč- stavlja'okrog 30 odstotkov. In prav v prostorih skupščine občine na Gorenjskem in v Sloveniji. Pred repom v hlevu. Navezan je na zem- nosti ali pa mislimo, da smo ji tu se nedvomno skrivajo precejšnje pravila predavanje »Aktualna dvema desetletjema pa je bilo ajde ljo in težko razume, da bodo kmalu zadostili ob letu, ko smo osta- rezerve. mitki gibanja neuvrščenih p*^ še povsod dovolj. Ljudje so tudi po pozidali vso njegovo obdelovalno relemu. invalidu, na po,stelio pri- ferenco v New Delhiju« Mla dvakrat na dan jedli ajdove žgance, zemljo. Zmaje z glavo in razmišlja: Kaj sodi v zaključna dela pri klenjenemu bolniku voščili pri- družbeno in zgodovinsko vi nekateri so se jih takrat prenajedli gradnji stanovanj, je več ali manj »Nekdaj sem ajdo posojal na dveh jetne praznike. znano. Gre za inštalacijska oziroma pomenom neuvrščenih seznanu in jim danes ne teknejo. Toaa veliko hektarih, zdaj kmalu n