DOCSLIB.ORG

Izjalovljena Upanja?

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Izjalovljena Upanja? wmmm KRANJ, torek, 8. 2. 1983 CENA 11 din St. 10 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek ZA GORENJSKO Uspešna preteklost in nejasna prihodnost kmečkega turizma Izjalovljena upanja? Kranj — Dolga leta je kazalo, da stinstva in turizma? Za napredek vico ali za dve tretjini nižja obrest- Prešernovi nagrajenci — Minuli petek so v razstavišču Prešernove bo kmečki turizem postal rešilna kmečkega turizma bi bilo to nujno. na mera. Razliko do bančnih hiše v Kranju odprli tretjo razstavo iz niza predstavitve dobitnikov bilka številnih hribovskih kmetij. Problemi kmečkega turizma so obresti bi morala zbrati družbena najvišjega slovenskega kulturnega priznanja — Prešernove nagrade. Prevladovalo je mnenje, da bo turi- postali še bolj žgoči v zadnjih dveh skupnost in njeni intervencijski Tokrat so predstavljeni dobitniki Prešernovih nagrad v letih 1957 do zem na kmetijah nadomestil doho- letih, ko so se naglo poslabševali skladi. Sredstva za te namene ne bi 1961. Slovesne otvoritve razstave se je udeležil tudi tedanji Prešernov dek, ki ga kmetje izgubijo zaradi kreditni pogoji, nekatere slovenske pretirano bremenila skladov, saj je nagrajenec dr. Bratko Kreft. Foto: F. Perdan tretjino višjih stroškov pridelova- banke pa so v tem srednjeročnem letno na Gorenjskem le nekaj deset nja in prireje. Ustanavljale so se obdobju to dejavnost izbrisale iz zahtevkov za kreditiranje naložb v posebne pospeševalne ' službe (na programa. To sicer ne velja za te- kmečki turizem. Na razpotju — vla- Gorenjskem le pri Kmetijski zadrugi meljno banko Gorenjske. Na pod- gati v to dopolnilno dejavnost ali ne •Škofj a Loka), banke so dajale po- lagi družbenih načrtov gorenjskih — so predvsem kmetje, ki so obstali V SREDIŠČU POZORNOSTI sojila pod ugodnimi pogoji in spre- občin in razvoja drobnega gospo- na polovici naložbenega programa. jeti so bili razni samoupravni spo- darstva v Sloveniji je kmečki turi- Vse nakopičene probleme bi laže razumi in družbeni dogovori o po- zem uvrstila med prednostne dejav- reševali, če bi se podpisniki družbe- speševanju, razvoju in organizira- nosti, za katere predvideva ugodnej- nega dogovora o pospeševanju raz- nosti kmečkega 'turizma. Z vseh še kreditne možnosti — posojilo v vi- voja kmečkega turizma v Sloveniji strani je bilo čutiti pomoč, češ, gre šini polovice predračunske vredno- vsaj enkrat vsedli za skupno mizo Bodo rekli, da smo bili tudi za izvozno dejavnost in za naše sti, toda največ 800 tisoč dinarjev, (gorenjskim je to uspelo, republiškim obrambne namene pomembni hri- dobo vračanja za nižinske kmete ne) in obravnavali problematiko, ki bovski svet. šest let in za hribovske deset, ter zdaj ostaja zaprta v občinske in kulturni 14-odstotno obrestno mero. Za kme- Po tolikih letih uspešnega dela regionalne okvire. te in za nadaljnji razvoj kmečkega Kultura cveti v slabih časih, pravijo. Umetniki ustvarijo naj- (samo v škofjeloški občini so v zad- C. Zaplotnik turizma bi bila spodbudna za polo- boljša dela, ko žive najtežje. Toda rečemo lahko tudi drugače. V njih šestih letih »usmerili« prek slabih časih kulturo še bolj potrebujemo kot tedaj, ko nam gre do- diajset kmetij) se zdi, da začetni bro. zagon in družbena solidarnost do Prešeren nam je svojo poslanico v Zdravljici napisal za vse ve- kmečkega turizma pojenj uje ta. Po- Priznanja za razvoj hranilništva čne čase. Danes mineva 134 let od njegove smrti. Sveže zvenijo nje- sledice tega najbolj občutijo kmetje, govi stihi: » ... žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da ko- saj jim slabo zasedene prenočitvene der sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ...« zmogljivosti" ne prinašajo načrto- Na osrednji proslavi ob stoletnici zadružnega hranilništva na Da. Prepir. Svetovne, uničujoče razsežnosti ima danes. Pogub- mnega dohodka. Ob tem pa kme- Slovenskem so z Gorenjske prejeli priznanja Kmetijska zadruga ne za vse človeštvo. Več kulture, kličemo svetovnim možem, manj tijstvo in turizem kljub nekaterim Škofja Loka ter zadružni delavci in kmetje Marija Černe, Jurij prepira v vašem navzven sicer tako kulturnem dvogovoru, ko se s dogovorom še naprej vozita po loče- Kumer, Ančka Loštrk, Franc Logonder, Matija Smid ter Milan televizijskim nasmehom na obrazu pogovarjate za okroglo mizo, nih tirnicah in se ne moreta spo- Lončar. razumeti, koliko bo kdo vložil v pod njo pa rožljate z orožjem. Več kulture, manj prepira kličemo našemu vsakdanjemu ži- kmečki turizem in koliko iz njega Ljubljana — »Ko proslavljamo trdneje postavimo na lastne noge in ,vljenju. Manj prepira pod strehami naših domov, saj je razdrtih tudi iztržil. Jih bo v skupni voz vpre- stoletnico zadružnega hranilništva, nadaljujemo z delom, ki so ga za družin že toliko, da je treba v Kranju šteti le do tri. Manj prepira igel samoupravni sporazum o medse- ne obujamo samo spomine na boljši in hitrejši razvoj kmetijstva na delu, saj samoupravljanje ni pravica, da nekoga žalite. bojnem sodelovanju, ki naj bi ga prehojeno pot, temveč je to tudi začeli že naši predniki,« je na slo- Na ovinku smo, ko potrebujemo več kulture. Pomanjkanje ne- £*rav kmalu podpisale organizacije priložnost, da se zdaj, ko nas pestijo vesnosti v Cankarjevem domu v katerih dobrin je vendarle malce spodrezalo našo potrošniško mi- kmetov, zadružna zveza, turistične družbene in gospodarske težave, še Ljubljani poudaril Andrej Petelin, selnost, ki ugled meri le z novo hišo, hitrim avtomobilom in z de- agencije ter splošno združenje go- eden izmed soustanoviteljev Zveze lom v pisarni. Denarja imamo vse manj, potratnosti si ne moremo hranilno-kreditnih služb Slovenije. več privoščiti, vse bolj obračamo dinar, da prebijemo mesec. Smet- Ta ima svojo najstarejšo predhod- njaki niso več polni kruha, ne vihamo več nosov pred krožnikom z nico v Zvezi slovenskih posojilnic, ki ocvrtim piščancem, češ, smrdi, ker je zrasel pod žarnico na farmi. Letos v slovenski skupščini so jo 21. januarja 1883 v Celju ustanovili slovenski rodoljubi. Da- Spodrezana potrošniška miselnost išče nove vrednote. Vse bolj dinske konference pa zaposlo- se obračamo tudi za izgubljenim, saj smo v vihravem hitenju za ne- Ljubljana — Slovenska skup- nes so kmečke posojilnice s prek 4,1 vanje mladih in socialno politiko. ka kot najvišji organ samo- miljarde hranilnih vlog materialna nehno novim na marsikaj starega pozabili. Vse bolj spoznavamo, Delegati republiške skupščine upravljanja v republiki je že podlaga slovenskega zadružništva in da v naše domove vsake štiri leta zamenjano pohištvo ne prinese bodo preverjali uresničevanje že sprejela program dejavnosti v močna opora kmetu pri opremljanju sreče, da so dom ljudje, ki v njem žive. sprejetih zakonov, na dnevnem letu 1983. Glavna pozornost bo in obnavljanju kmečkih domačij. Beseda varčevanje je v našem besednjaku vse pogostejša. Toda redu pa bodo tudi vprašanja zu- veljala spremljanju in ocenje- ne smemo je razumeti napak. Pomeniti mora predvsem razumno nanje politike in mednarodnega Na proslavi so 32 kmetom in vanju uresničevanja politike go- živeti. Spremeniti moramo naše navade, ne zgolj stisniti pas in ča- sodelovanja tako Slovenije kot zadružnim delavcem ter 11 kmetij- gospodarske stabilizacije, uresni- kati, da vihar mine. Jugoslavije. skim organizacijam in hranilno-kre- čevanju družbenega plana Slo- Tudi rodovitna njiva je kulturna dediščina, ne le kovačija, v Skupščina je že lani sprejela ditnim službam podelili priznanja za venije in Jugoslavije ter njunim kateri kladivo ne poje več. Tudi čiste reke so naša kulturna dedi- načrt dela v prvem trimesečju z njihov prispevek k razvoju zadruž- sprotnim dopolnjevanjem, prav ščina, ne le mlin ob njej, ki se ne vrti več. Tudi zrak, ki ga dihamo v natančno razporeditvijo sej. Pr- nega hranilništva. Z Gorenjske so tako pa uresničevanju razvojnih dolini, ne le vetrovi naših vršacev. Tudi pometeni pločnik, ne le vič se bo letos sešla jutri, 9. febru- jih prejeli Marija Cerne, blagajni- resolucij Slovenije in Jugoslavije. pročelje hiše v starem mestu. arja, med drugim pa bo obravna- čarka v hranilno-kreditni službi Posebnega pomena bo tudi pra- Kakšno dediščino smo dobili, kakšno smo zapustili — po tem vala problematiko varstva dru- Srednja vas pri Bohinju, Jurij vočasna in vsestranska priprava nas bodo ocenjevali zanamci. žine, njeno načrtovanje, zakon- Kumer, vodja pospeševalne službe razvojnih dokumentov za leto Bodo rekli, da smo bili kulturni? sko zvezo in zdravstvene ukrepe pri škofjeloški kmetijski zadrugi, 1984. M. Volčjak pri uresničevanju pravic za svo- Ančka Loštrk, zadružna delavka v Zbori slovenske skupščine bodo bodno odločanje o rojstvu otrok. KZ Sora Žiri, Franc Logonder, kmet razen tega letos obravnavali za- Na dnevnem redu bo tudi pro- iz Žabnice, Matija Smid, kmet iz kone in druge predpise s področja blematika domače in umetne Selc, ter Milan Lončar, kmet s Pokojninskega in invalidskega za- obrti, osnutek zakona o spre- področja tržiške zadružne organi- varovanja, hadalje pet pomemb- membah in dopolnitvah zakona o zacije. Od organizacij je prejela pri- Razvoj industrijske cone nih zakonov s področja rabe in znanje Kmetijska zadruga Skofja samoprispevku ter predlog zako- Čeprav z upočasnjenimi koraki, gre razvoj tržiške industrijske varstva prostora, zakone, ki za- na o spremembah in dopolnitvah Loka za uspešno razvijanje hranil- devajo informiranje, gospodarje- zakona o upravah za družbene ništva na svojem območju in za fi- cone, zlasti na Mlaki, naprej — Letos gradnja trafo postaje in ce- nje z gozdovi, prekrške, PTT prihodke. Do konca prvega tri- nančno sodelovanje z Zvezo hra-
Load more

Recommended publications
  • 33/2003, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto XIII 33 4. 4. 2003 6. Naslov službe in oseba, od katere DDC svetovanje inženiring, Družba za se lahko zahteva dodatne informacije: svetovanje in inženiring d.o.o., Kotni- Javna naročila Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., kova 40, 1000 Ljubljana – AC Projekt za Verovškova 62, 1001 Ljubljana, področje VAC, Svit Černe, univ. dipl. inž. kom., po Zakonu za daljinsko ogrevanje kontaktna oseba je tel. 01/306-82-52 (306-82-48), faks Peter Bergman. 01/306-82-51. o javnih naročilih 7. Morebitne druge informacije o načr- 7. Morebitne druge informacije o načr- tovanih naročilih: / tovanih naročilih: izvedba del bo takoj po 8. Datum odposlanja zahteve za obja- izbiri najugodnejšega ponudnika, s tem, da (ZJN-1) vo: 26. 3. 2003. mora izvajalec dobaviti prve tablice že do Javno podjetje julija 2003. Energetika Ljubljana, d.o.o. 8. Datum odposlanja zahteve za obja- ZJN-11 vo: 28. 3. 2003. Št. 18/2003 Ob-91286 Družba za avtoceste Zahteva za objavo 1. Naročnik: Radiotelevizija Slovenija, v Republiki Sloveniji – DARS d.d. predhodnega razpisa javni zavod. 2. Naslov naročnika: 1550 Ljubljana, Št. 18/03 Ob-91346 Na podlagi 66. in 67. člena Zakona o Kolodvorska 2, telefaks 01/475-21-86. 1. Naročnik: Ministrstvo za promet – Di- javnih naročilih naročamo objavo 3. Vrsta, količina blaga, gradenj ali sto- rekcija RS za ceste. predhodnega razpisa ritev, ki bo predvidoma naročeno v na- 2. Naslov naročnika: Tržaška 19, 1000 slednjih 12 mesecih: strežniška tehnolo- Ljubljana, tel.
    [Show full text]
  • Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 66. KNJIGA 2015 LJUBLJANA 2016 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 66/2015 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 66/2015 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXVI (2015) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 66. KNJIGA 2015 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 66/2015 LJUBLJANA 2016 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 23. FEBRUARJA 2016 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION .............................................................9 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding Members ................................... 11 II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ..............................19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2015 .....................................................21 The Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2015 .........................................27 Delo skupščine ............................................................................................................................35 I. Razred za zgodovinske in družbene vede ..............................................................................37
    [Show full text]
  • Recepcija Pregljevih Ilustracij Homerjevih Epov Iliada in Odiseja Med Umetnostno Zgodovino in Klasično fi Lologijo
    Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle serie / New Series LI Ljubljana 2015 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LI/2015 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board MATEJ KLEMENČIČ, glavni in odgovorni urednik / Editor JANEZ BALAŽIC, MARJETA CIGLENEČKI, STANKO KOKOLE, MATEJA KOS, ANDREJ SMREKAR, SAMO ŠTEFANAC, ALENKA VODNIK Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor KATRA MEKE Lektoriranje / Language Editing JELKA JAMNIK, PHILIP BURT Prevajalci povzetkov in sinopsisov / Translators for Summaries and Abstracts MAJA LOVRENOV, MAJA LAZAREVIĆ BRANIŠELJ Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing GORENJSKI TISK STORITVE, D.O.O., KRANJ Naklada / Number of Copies Printed 400 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS, SCOPUS, ERIH PLUS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2016 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalo / Contents Jubilej dr. Ksenije Rozman 9 JANEZ HÖFLER Ob jubileju prof. dr. Sonje Ane Hoyer 13 FRANCI LAZARINI Dr. Damjan Prelovšek – sedemdesetletnik 16 RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES NATAŠA GOLOB Brevir škofa Žige pl. Lamberga in Bartolomeo del Tintore 21 alias Picov mojster The Breviary of Bishop Sigismund of Lamberg and Bartolomeo del Tintore alias Maestro di Pico DANIJEL CIKOVIĆ Reliquiario di San Quirino presso la Cattedrale di Veglia (Krk): 55 donazione del duca Guglielmo V di Baviera al vescovo Giovanni della Torre Relikviarij sv.
    [Show full text]
  • Gorenjski Glas, Št. 34
    Gorenjski časnik od leta 1947 68 let Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 28. aprila 2015 Leto LXVIII, št. 34, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si V Ratečah zaskrbljeni zaradi beguncev V začetku prejšnjega tedna so na zboru krajanov v Ratečah izrazili zaskrbljenost zaradi namena sosednje Italije, da v poslopju nekdanje stražarnice na mejnem prehodu uredi center za begunce. Marjana Ahačič Kranjske Gore Janez Hro- italijanskega Trbiža deset vat v začetku prejšnjega te- minut vožnje z avtom, do Rateče – Prebivalce Rateč dna v Ratečah sklical zbor Rateč pa pet minut hoje. skrbi napovedana odločitev krajanov, kjer so domači- Rateče so majhna in tra- sosednje Italije, da v stra- ni predvsem izrazili svojo dicionalna skupnost, za to žarnico na nekdanjem mej- zaskrbljenost zaradi napo- nas seveda skrbi, kako bi nem prehodu med Italijo in vedanega prihoda begun- prihod za nas relativno ve- Slovenijo namesti okoli šti- cev v neposredno bližino likega števila tujcev vplival rideset beguncev. Kot so po- vasi. Kot so poudarili v Ra- na življenje v vasi, pravijo vedali v Ratečah, so za napo- tečah, razumejo stisko lju- zaskrbljeni krajani, ki se vedano odločitev izvedeli od di, ki prihajajo v Evropo z obenem sprašujejo, kako prebivalcev Bele Peči, ki se z upanjem na boljše življe- bi vzpostavitev begunske- odločitvijo lastne države ne nje, kot tudi sosednjo drža- ga centra vplivala na turi- strinjajo in so že zbrali več vo Italijo, ki se v zadnjem zem, ki je brez dvoma naj- kot dva tisoč podpisov pro- času sooča s hudim nava- pomembnejša gospodar- ti vzpostavitvi begunskega lom beguncev, a poudar- ska panoga tako v Ratečah centra ob meji s Slovenijo.
    [Show full text]
  • Dražba Starin, Umetnin in Knjig
    KAVARNA GRAND HOTELA UNION, V NEDELJO, 6. DECEMBRA 2009 DRAŽBA STARIN, UMETNIN IN KNJIG KAVARNA GRAND HOTELA UNION V NEDELJO, 6. DECEMBRA 2009 DRAŽ DRAŽB V polnem secesijskem salonu smo priča dražbi. Vidimo moža Vsa ta leta smo se učili eden od drugega. Vsaka dražba je prinesla z dvignjeno roko, v kateri drži leseno kladivo. Na dražiteljevi nekaj novega in neznanega. Letos, že deseto leto zapored, vam levi pomočnik drži dekorativno romantično sliko. Njena cena je ponujamo na ogled katalog dražbe in v njem izbrane knjige, skokovito naraščala skupaj z napetostjo publike. Dražitelj še zadnjič umetnine in starine. pozorno pogleda po prostoru in udari s kladivcem. Ob strani nam je ves čas stal Grand hotel Union, ki je tako postal Ko izreče besedo »Prodano!«, si zadovoljni kupec vidno oddahne. prvi hotel in prostor, kjer se v samostojni Sloveniji redno, vsako »Boj« za tako želeno umetnino je bil hud. Umetnina je končno leto, odvijajo dražbe. Posebno zahvalo za odlično sodelovanje in njegova. vsestransko pomoč izrekamo Grand hotelu Union in direktorju, gospodu Bogdanu Lipovšku. Zahvaliti se moramo tudi pokojnemu To ni prizor iz filma. Dražbe so eden najstarejših načinov trgovanja prijatelju Mihi Breclju, brez katerega tega sodelovanja ne bi bilo. doma in v tujini. Trgovanje s starinami, njihovo nakupovanje in zbiranje so del kulture pa tudi naložba. Vedno lahko zavijemo v Seveda to ne bi bilo možno brez vseh ostalih sodelavcev, ki so bili starinarnico ali antikvariat ter poiščemo kaj za svoj okus in žep ali in so pripravljeni sodelovati pri tem podvigu. pa se udeležimo dražbe. In nenazadnje hvala tudi vam spoštovani kupci, poznavalci in Iz zgodovine poznamo dražbe dišav, začimb, čajev, kave, vin ter zbiralci.
    [Show full text]
  • INTERDISCIPLINARNOST SKOZI OČI ALUMNOV 2019 Knjižica
    Strokovno srečanje Program in povzetki 19. november 2019 Moderna galerija Ljubljana Organizator: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) Sodelujoče fakultete: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) Biotehniška fakulteta (UL BF) Fakulteta za arhitekturo (UL FA) Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT) Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL FRI) Vodja projekta: Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO Organizacijski odbor: Irena Kralj Cigić, UL FKKT Ana Kučan, UL BF Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO Tamara Trček Pečak, UL ALUO Podpora: Moderna galerija Svet za umetnost Univerze v Ljubljani Klubi alumnov Univerze v Ljubljani 3 Program 18:00–18:15 Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO uvodni nagovor Maja Dizdarević, Karierni centri UL, predstojnica organizacijske enote 18:15–20:00 Slika Leopolda Layerja Ecce homo: 5-minutne predstavitve konservatorski problemi in rešitve Ana Oblak, UL ALUO Estetska prezentacija slike Objokovanje iz depoja Narodne galerije Nives Slemenšek, UL ALUO Preučevanje stabilnosti derivatizirane celuloze z velikostno izključitveno kromatografijo Tim Bencik, UL FKKT Spektroskopska in kromatografska analiza stabilnosti azo pigmenta Sara Ražman, UL FKKT Mikrobiološke analize stenskih poslikav na zunanjščinah Zala Rebernak, UL ALUO Vpliv izbranih pigmentov na oksidacijo lanenega olja Urška Zupančič, UL FKKT Problematika odstranjevanja smolnih lakov s površin, poslikanih s cinobrom v lanenem olju Ena Đelmo, UL ALUO Primernost uporabe metode ELISA za ugotavljanje prisotnosti
    [Show full text]
  • Homer and Slovene Culture 1
    HOMER AND SLOVENE CULTURE 1. The beginnings of Homer’s influence upon Slovene artistic creativity are veiled in the mists of illiteracy, spun in A net of invisible, scarcely discernible threads, which are not likely ever to be disentangled or definitely identified. These traces can be felt in many Slovene folK songs where we notice ex­ pressions, thoughts and images which are at times surprisingly similar to the Homeric ones. So for instance in A folk song St. Scholastica, who is in mortal danger froM the Turks, is suddenly covered with A thick mist and hosts of angels who come to deliver her from her enemies.1 This reminds us of Ho­ meric scenes in which Apollo saves his protégé Hector by wrapping him in A thick haze, or of Poseidon saving Aeneas in A similar way. The folK wisdom which runs in Slovene proverbs, shows similar traits to the Homeric sayings.2 Moreover, we come across real Homeric motifs in Slovene folK tradition, in most cases, of course, in A Christianized version, e.g. the motif of Polyphe­ mus,3 Psychostasis,4 Gigantomachy.5 1. Cf. Karol Štrekelj’s collection of Slovene folk songs (Slovenske narodne pesmi, Ljub­ ljana 1895-1923) 38, 28-32. 2. Cf. Miroslav Žakelj’s article, published in the Reports of the Rijeka Secondary School (Izvestje gimnazije Reka 1868, 3-25). It is mainly the Croatian proverbs that Žakelj com­ pares with Homer, but these are on the whole identical with the Slovene ones (Žakelj was A Slovene by birth and thus of course knew the Slovene proverbs better than the Croatian ones).
    [Show full text]
  • 1 D@Imikfcjj©Isnglas Imenitna Stvaritev
    NOVA BANČNA KARTICA MENJALNICE ACG Avto Center Gorenjske Gorenjska ^Banka POOBLAŠČENI PRODAJNI CENTER ZA VOZILA •1 Banka s posluhom PROBANK A GREGORČIČEVA 8, KRANJ PE KRANJ - tel : 064/380-160 ACTIVA - MAESTRO www.wilfan.si Kranj, koroška 2. (Stara pošta) d@IMiKfcJJ©ISnGLAS **to Lni - ISSN 0352 - 6666 - št. 52 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kraiy, torek, 4. juUja 2000 Kovaški šmaren Utrip nekdanjih časov v okolju starodavne Krope Vsi, ki so se v sobo- ' to zbrali na Placu, so v okolju starodav­ ne Krope vsaj za ne­ kaj ur občutili utrip nekdanjih časov. Naj­ bolj so jih v tiste čase "povedle" žeb- ljarjeve težave in to­ vorniki, ki so s konji tovorih kroparske žeblje. STRAN 4 Praznik v Preddvoru Tone Logonder prvi v aleji znamenitih Ločanov Konjske vprege skozi čas Imenitna Osrednja prireditev ob prazniku v občini Preddvor je bil v nedeljo sprevod kon­ stvaritev jskih vpreg, ki jo je pripravil ob sodelo­ vanju občine Pred­ dvor in sponzorjev Metoda Frlica Konjeniški klub Tu- paliče. V parku pred osnovno šolo, na poti proti 'oskemu pokopališču, so odkrili spomenik kiparju Tonetu Logondru. STRAN 5 STRAN 18 igre so povezale prebivalce Jelendola in Jezerskega Na delo v mesto, zabava pa kar doma V nesreči dva mrtva avstrijska državljana - V nedeljo. 2. julija, se je ob 17.40 uri na ces­ ti Tržič - Ljubelj, izven naselja Podljuhclj, zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega avtomobila. Voznik Raimond S., avstrijski državljan, je vozil Peugeot proti Podljubelju, ko je nenadoma zapeljal levo na nasprotni vozni pas. Nekaj časa je vozil po travi, nato pa silovito trčil v betonsko ograjo.
    [Show full text]
  • Konkretni Prispevek
    j,ETO XX. — številka 22 KRANJ, sreda, 22. III. 1967 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je­ Ceni 4i par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik^ senice, Kranj, Radovljica, Skofja Lo­ Od 1. januarja 1958 kot poltednilc^ ja in Tržič. — Izdaja Časopisno pod­ Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in Od 1. januarja 1964 kot poltednik* ^govorni urednik SLAVKO BEZNIK in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Mednarodno Konferenca turistično leto SZDL Konkretni v Kamniku prispevek V petek, 18. marca je bila v Kamniku občinska konfe­ Mednarodno turistično le­ renca SZDL. Že konferenca to ne sme ostati le papirna­ krajevnih organizacij so ime­ ta akcija. Tako govorimo na le močan poudarek na reše­ osnovi več slabih izkušenj. vanju aktualnih problemov f)a v tem primeru ne gre le posameznih krajev in utrje­ a prazno govorjenje, nas t vanja samoupravnega siste­ prerpičujejo že konkretni ma po krajevnih skurpnostih tikrepi tudi na Gorenjskem. in delovnih organizacijah. Ha eni strani beležimo iz- Zato je tudi občinska konfe­ fedno živahno dejavnost tu­ renca največ razpravljala 0) rističnih društev. Kaže, da tem. fo se v to akcijo že aktivno vključile tudi gostinske or­ Delegati iz šmarce, Dupli­ ganizacije. Lani je na primer ce, Podgorja, Križ, Most ia obiskovalo tečaj za gostin­ drugih krajev so govorili o V ponedeljek, 20. marca opoldne, so na cesti JLA v Kranju odprli novo moderno poslovalnico ce delavce na Bledu bore slabo urejeni preskrbi po trgovskega podjetja Slovenijaavto iz LjubljancDoslej je bila v Kranju le ena poslovalnica fttalo gostinskih uslužbencev.
    [Show full text]
  • Kronika 38 1990 3.Pdf
    Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša-Zorn, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlič, Marija Serno- der, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Baukje Ojdanič - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narodni muzej, Prešernova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218-886 int. 17) - Uprava: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofinancirata: Republiški sekretariat za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški sekretariat za kulturo - Tisk: Roman Hribar KAZALO CONTENTS ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND TREATISES Mateja Kos: K zgodovini ljubljanskih majolikam beloprstene keramike.............................. 105 A Contribution to the History of Ljubljana’s Majolica Manufactury of White Earth Ceramics Matija Žargi: Železarna na Dvoru in Prešernov nagrobnik v Kranju.......... ......................... 108 The Ironworks at Dvor and Prešeren’s Tombstone in Kranj Vesna Bučič: Ljubljanski uraiji v 19. in v začetku 20. stoletja ................................................ 114 Clockmakers in Ljubljana in the 19th and Beginning of the 20th Century
    [Show full text]
  • Kronika Marjana Pogačnika O Zaljubljencih V Umetnost V Počastitev 100–Letnice Rojstva Marjana Pogačnika (1920–2015)
    Milček Komelj Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost V počastitev 100–letnice rojstva Marjana Pogačnika (1920–2015) Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2005 ISBN 961–6519–09–3 Milček Komelj Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost $ Ljubljana 2020 Elektronska knjižna zbirka $ e–55 Urednika zbirke Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Milček Komelj Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost Slikovno gradivo: arhiv Marjana in Bogice Pogačnik, fotodokumentacija Narodne galerije v Ljubljani, Lucijan Bratuš Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za KUD Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2020 Elektronska izdaja e–55 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (URL): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=28140547 ISBN 978-961-7096-57-6 (pdf) Vsebina 9 Pogačnikova beseda bralcu 11 O nastanku in naravi Kronike 33 Legendarni stric Janez Zorman 67 Starši, dom, Velesovo 105 V zatišju fotografij, likovnih spominov in krajinarske nostalgije 127 Ustvarjalni začetki in prvi vzori 141 Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov 163 Pogačnik in Ljubljana tridesetih let 219 Hiša na Karlovški 231 Vojni pretresi in spomini 251 Pogačnik in umetnostna zgodovina 285 Na Jakčevi slovenski likovni akademiji: mučno urjenje v risanju figur 313 V primežu socialističnega realizma 339 Pogačnikovo odrekanje socialističnemu realizmu: lesorezna Faronika in risarska zazrtost v ljudsko ustvarjalnost 353 Pogačnikov slikarski študij:
    [Show full text]
  • Ocene - Osvald - 250-271 23.11.2005 11:13 Page 250
    ocene - osvald - 250-271 23.11.2005 11:13 Page 250 OCENE IN PORO^ILA Book Reviews and Reports Monika Osvald, Ljubljana LE ARTI DI EFESTO. CAPOLAVORI IN METALLO DALLA MAGNA GRECIA Razstava: Trieste, Scuderie del Castello di Miramare, 8. 3.–8. 9. 2002. Razstavni katalog: Le arti di Efesto. Capolavori in metallo dalla Magna Grecia, ur. Allesandra GIUMLIA-MAIR in Marina RUBINICH, Silvana Editoriale, Milano 2002. Plinij Starejši (23/24–79 po Kr.) je v enciklopedijo vsega antične- ga znanja, poimenovano Naturalis Historia (Naravoslovje, v 37 knjigah) vključil tudi pregled antične umetnosti, ali bolje rečeno antičnih umetnosti. Avtor nam- reč, v skladu s takratnimi pogledi na umetnost, v svojem delu ne predstavi občega slogovnega razvoja grške in rimske likovne ustvarjalnosti, ampak se posveti vsaki njeni zvrsti posebej. Te pa so izrecno vezane na materiale sno- vanja, zato Plinij z lahkoto vključi ‘zgodovino antičnih umetnosti’, ki je v teku časov našla svoje mesto na področju humanizma, med naravoslovne znanosti. Triintrideseto ter štiriintrideseto knjigo avtor posveti kovinam in načini obde- lovanja le teh predstavljajo tehne umetnosti zlatarstva in kiparstva v bronu. Tržaška razstava je, po zgledu Plinijevega koncepta, predstavila grško umetnost zlatarstva ter kiparstva v bronu, kot jo razberemo iz manufak- tov, najdenih in ohranjenih v Magni Greciji. Časovni razpon razstave ni zaob- segal celotne zgodovine mest, ki so jih Grki ustanovili na južnem delu italskega polotoka od 8. stoletja pr. Kr. dalje, ampak le obdobje njihovega največjega razcveta do konca druge punske vojne (205 pr. Kr.), ko je nad tem območjem zavladal Rim. Na razstavi je bilo predstavljenih več kot 580 predmetov, ki so bili razdeljeni v pet tematskih sklopov.
    [Show full text]