wmmm KRANJ, torek, 8. 2. 1983 CENA 11 din St. 10 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek ZA GORENJSKO Uspešna preteklost in nejasna prihodnost kmečkega turizma Izjalovljena upanja? Kranj — Dolga leta je kazalo, da stinstva in turizma? Za napredek vico ali za dve tretjini nižja obrest- Prešernovi nagrajenci — Minuli petek so v razstavišču Prešernove bo kmečki turizem postal rešilna kmečkega turizma bi bilo to nujno. na mera. Razliko do bančnih hiše v Kranju odprli tretjo razstavo iz niza predstavitve dobitnikov bilka številnih hribovskih kmetij. Problemi kmečkega turizma so obresti bi morala zbrati družbena najvišjega slovenskega kulturnega priznanja — Prešernove nagrade. Prevladovalo je mnenje, da bo turi- postali še bolj žgoči v zadnjih dveh skupnost in njeni intervencijski Tokrat so predstavljeni dobitniki Prešernovih nagrad v letih 1957 do zem na kmetijah nadomestil doho- letih, ko so se naglo poslabševali skladi. Sredstva za te namene ne bi 1961. Slovesne otvoritve razstave se je udeležil tudi tedanji Prešernov dek, ki ga kmetje izgubijo zaradi kreditni pogoji, nekatere slovenske pretirano bremenila skladov, saj je nagrajenec dr. Bratko Kreft. Foto: F. Perdan tretjino višjih stroškov pridelova- banke pa so v tem srednjeročnem letno na Gorenjskem le nekaj deset nja in prireje. Ustanavljale so se obdobju to dejavnost izbrisale iz zahtevkov za kreditiranje naložb v posebne pospeševalne ' službe (na programa. To sicer ne velja za te- kmečki turizem. Na razpotju — vla- Gorenjskem le pri Kmetijski zadrugi meljno banko Gorenjske. Na pod- gati v to dopolnilno dejavnost ali ne •Škofj a Loka), banke so dajale po- lagi družbenih načrtov gorenjskih — so predvsem kmetje, ki so obstali V SREDIŠČU POZORNOSTI sojila pod ugodnimi pogoji in spre- občin in razvoja drobnega gospo- na polovici naložbenega programa. jeti so bili razni samoupravni spo- darstva v Sloveniji je kmečki turi- Vse nakopičene probleme bi laže razumi in družbeni dogovori o po- zem uvrstila med prednostne dejav- reševali, če bi se podpisniki družbe- speševanju, razvoju in organizira- nosti, za katere predvideva ugodnej- nega dogovora o pospeševanju raz- nosti kmečkega 'turizma. Z vseh še kreditne možnosti — posojilo v vi- voja kmečkega turizma v Sloveniji strani je bilo čutiti pomoč, češ, gre šini polovice predračunske vredno- vsaj enkrat vsedli za skupno mizo Bodo rekli, da smo bili tudi za izvozno dejavnost in za naše sti, toda največ 800 tisoč dinarjev, (gorenjskim je to uspelo, republiškim obrambne namene pomembni hri- dobo vračanja za nižinske kmete ne) in obravnavali problematiko, ki bovski svet. šest let in za hribovske deset, ter zdaj ostaja zaprta v občinske in kulturni 14-odstotno obrestno mero. Za kme- Po tolikih letih uspešnega dela regionalne okvire. te in za nadaljnji razvoj kmečkega Kultura cveti v slabih časih, pravijo. Umetniki ustvarijo naj- (samo v škofjeloški občini so v zad- C. Zaplotnik turizma bi bila spodbudna za polo- boljša dela, ko žive najtežje. Toda rečemo lahko tudi drugače. V njih šestih letih »usmerili« prek slabih časih kulturo še bolj potrebujemo kot tedaj, ko nam gre do- diajset kmetij) se zdi, da začetni bro. zagon in družbena solidarnost do Prešeren nam je svojo poslanico v Zdravljici napisal za vse ve- kmečkega turizma pojenj uje ta. Po- Priznanja za razvoj hranilništva čne čase. Danes mineva 134 let od njegove smrti. Sveže zvenijo nje- sledice tega najbolj občutijo kmetje, govi stihi: » ... žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da ko- saj jim slabo zasedene prenočitvene der sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ...« zmogljivosti" ne prinašajo načrto- Na osrednji proslavi ob stoletnici zadružnega hranilništva na Da. Prepir. Svetovne, uničujoče razsežnosti ima danes. Pogub- mnega dohodka. Ob tem pa kme- Slovenskem so z Gorenjske prejeli priznanja Kmetijska zadruga ne za vse človeštvo. Več kulture, kličemo svetovnim možem, manj tijstvo in turizem kljub nekaterim Škofja Loka ter zadružni delavci in kmetje Marija Černe, Jurij prepira v vašem navzven sicer tako kulturnem dvogovoru, ko se s dogovorom še naprej vozita po loče- Kumer, Ančka Loštrk, Franc Logonder, Matija Smid ter Milan televizijskim nasmehom na obrazu pogovarjate za okroglo mizo, nih tirnicah in se ne moreta spo- Lončar. razumeti, koliko bo kdo vložil v pod njo pa rožljate z orožjem. Več kulture, manj prepira kličemo našemu vsakdanjemu ži- kmečki turizem in koliko iz njega Ljubljana — »Ko proslavljamo trdneje postavimo na lastne noge in ,vljenju. Manj prepira pod strehami naših domov, saj je razdrtih tudi iztržil. Jih bo v skupni voz vpre- stoletnico zadružnega hranilništva, nadaljujemo z delom, ki so ga za družin že toliko, da je treba v Kranju šteti le do tri. Manj prepira igel samoupravni sporazum o medse- ne obujamo samo spomine na boljši in hitrejši razvoj kmetijstva na delu, saj samoupravljanje ni pravica, da nekoga žalite. bojnem sodelovanju, ki naj bi ga prehojeno pot, temveč je to tudi začeli že naši predniki,« je na slo- Na ovinku smo, ko potrebujemo več kulture. Pomanjkanje ne- £*rav kmalu podpisale organizacije priložnost, da se zdaj, ko nas pestijo vesnosti v Cankarjevem domu v katerih dobrin je vendarle malce spodrezalo našo potrošniško mi- kmetov, zadružna zveza, turistične družbene in gospodarske težave, še Ljubljani poudaril Andrej Petelin, selnost, ki ugled meri le z novo hišo, hitrim avtomobilom in z de- agencije ter splošno združenje go- eden izmed soustanoviteljev Zveze lom v pisarni. Denarja imamo vse manj, potratnosti si ne moremo hranilno-kreditnih služb Slovenije. več privoščiti, vse bolj obračamo dinar, da prebijemo mesec. Smet- Ta ima svojo najstarejšo predhod- njaki niso več polni kruha, ne vihamo več nosov pred krožnikom z nico v Zvezi slovenskih posojilnic, ki ocvrtim piščancem, češ, smrdi, ker je zrasel pod žarnico na farmi. Letos v slovenski skupščini so jo 21. januarja 1883 v Celju ustanovili slovenski rodoljubi. Da- Spodrezana potrošniška miselnost išče nove vrednote. Vse bolj dinske konference pa zaposlo- se obračamo tudi za izgubljenim, saj smo v vihravem hitenju za ne- Ljubljana — Slovenska skup- nes so kmečke posojilnice s prek 4,1 vanje mladih in socialno politiko. ka kot najvišji organ samo- miljarde hranilnih vlog materialna nehno novim na marsikaj starega pozabili. Vse bolj spoznavamo, Delegati republiške skupščine upravljanja v republiki je že podlaga slovenskega zadružništva in da v naše domove vsake štiri leta zamenjano pohištvo ne prinese bodo preverjali uresničevanje že sprejela program dejavnosti v močna opora kmetu pri opremljanju sreče, da so dom ljudje, ki v njem žive. sprejetih zakonov, na dnevnem letu 1983. Glavna pozornost bo in obnavljanju kmečkih domačij. Beseda varčevanje je v našem besednjaku vse pogostejša. Toda redu pa bodo tudi vprašanja zu- veljala spremljanju in ocenje- ne smemo je razumeti napak. Pomeniti mora predvsem razumno nanje politike in mednarodnega Na proslavi so 32 kmetom in vanju uresničevanja politike go- živeti. Spremeniti moramo naše navade, ne zgolj stisniti pas in ča- sodelovanja tako Slovenije kot zadružnim delavcem ter 11 kmetij- gospodarske stabilizacije, uresni- kati, da vihar mine. Jugoslavije. skim organizacijam in hranilno-kre- čevanju družbenega plana Slo- Tudi rodovitna njiva je kulturna dediščina, ne le kovačija, v Skupščina je že lani sprejela ditnim službam podelili priznanja za venije in Jugoslavije ter njunim kateri kladivo ne poje več. Tudi čiste reke so naša kulturna dedi- načrt dela v prvem trimesečju z njihov prispevek k razvoju zadruž- sprotnim dopolnjevanjem, prav ščina, ne le mlin ob njej, ki se ne vrti več. Tudi zrak, ki ga dihamo v natančno razporeditvijo sej. Pr- nega hranilništva. Z Gorenjske so tako pa uresničevanju razvojnih dolini, ne le vetrovi naših vršacev. Tudi pometeni pločnik, ne le vič se bo letos sešla jutri, 9. febru- jih prejeli Marija Cerne, blagajni- resolucij Slovenije in Jugoslavije. pročelje hiše v starem mestu. arja, med drugim pa bo obravna- čarka v hranilno-kreditni službi Posebnega pomena bo tudi pra- Kakšno dediščino smo dobili, kakšno smo zapustili — po tem vala problematiko varstva dru- Srednja vas pri Bohinju, Jurij vočasna in vsestranska priprava nas bodo ocenjevali zanamci. žine, njeno načrtovanje, zakon- Kumer, vodja pospeševalne službe razvojnih dokumentov za leto Bodo rekli, da smo bili kulturni? sko zvezo in zdravstvene ukrepe pri škofjeloški kmetijski zadrugi, 1984. M. Volčjak pri uresničevanju pravic za svo- Ančka Loštrk, zadružna delavka v Zbori slovenske skupščine bodo bodno odločanje o rojstvu otrok. KZ Sora Žiri, Franc Logonder, kmet razen tega letos obravnavali za- Na dnevnem redu bo tudi pro- iz Žabnice, Matija Smid, kmet iz kone in druge predpise s področja blematika domače in umetne Selc, ter Milan Lončar, kmet s Pokojninskega in invalidskega za- obrti, osnutek zakona o spre- področja tržiške zadružne organi- varovanja, hadalje pet pomemb- membah in dopolnitvah zakona o zacije. Od organizacij je prejela pri- Razvoj industrijske cone nih zakonov s področja rabe in znanje Kmetijska zadruga Skofja samoprispevku ter predlog zako- Čeprav z upočasnjenimi koraki, gre razvoj tržiške industrijske varstva prostora, zakone, ki za- na o spremembah in dopolnitvah Loka za uspešno razvijanje hranil- devajo informiranje, gospodarje- zakona o upravah za družbene ništva na svojem območju in za fi- cone, zlasti na Mlaki, naprej — Letos gradnja trafo postaje in ce- nje z gozdovi, prekrške, PTT prihodke. Do konca prvega tri- nančno sodelovanje z Zvezo hra-