Sanjska Knjiga Ljubljana 1994 Velika Stara Sanjska Knjiga

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Sanjska Knjiga Ljubljana 1994 Velika Stara Sanjska Knjiga VELIKA STARA SANJSK A KNJIGA SANJSKA KNJIGA LJUBLJANA 1994 VELIKA STARA SANJSKA KNJIGA Copyright © 1990, 1994 by Majda Planinšek Sanjska knjiga d.o.o., Ljubljana 1994 Natisnila Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana 1994 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.963.3 133.52 VELIKA stara sanjska knjiga. - Ljubljana : Sanjska knjiga, 1994 ISBN 961-6125-00-1 42318592 Uvodne misli Najboljši računalniški programi so pravi drobiž v primerjavi s tem, kar zmorejo človeški možgani, ki so najbolj popoln in čudovit dosežek človeškega rodu od pamtiveka do današnjih dni; dosežek, ki ga je ustvarila narava, ki so ga »programirali« rodovi naših prednikov, naši starši, družina, soseska, sovrstniki, šola - predvsem pa vsak sam od rojstva do tega trenutka z reševanjem najrazličnejših življenjskih pro­ blemov. Človekov razum in njegova čustva so najbolj skrivnosten in najmanj raziskan zaklad tega sveta; o tem, kar se nahaja v naši zavesti, je sicer odkritih že za debele knjige koristnih spoznanj, a to je morda komaj desetina tistega, kar je »potonjeno« v našo podzavest. O njej - o tej skrivnostni podzavesti - pa vemo še bore malo. Lahko le slutimo, da so v naši podzavesti skriti številni »možganski računalniški programi« v še bolj številnih medsebojnih kombinacijah najrazličnej­ šega prepletanja, ki kdaj pa kdaj zaživijo v naši zavesti, če jih prikličejo večstransko ustrezni pogoji in prava neposredna ali posredna dejanja v našem vsakodnevnem življenjskem okolju. Kdor pozna delovanje sodobnih računalnikov, si lahko predstavlja človekovo podzavest kot računalniški spomin, človekovo zavest pa kot tisto skromno podobo, ki je trenutno prikazana na zaslonu terminala. Ali: na televiziji imajo shranjene številne filme in druge posnetke, toda na naših televizijskih zaslonih vidimo samo tisti delček slike in glasov, ki se kažejo ta trenutek. Nekaj malega o tem, kako bogata in živa je naša podzavest, nam povedo sanje, ki se jih zavemo v trenutku, ko se prebudimo. Sanjamo pa seveda vsako noč - od večera do jutra - in vsebina naše podzavesti je živa tudi, kadar smo budni, a skozi zelo majhno okence trenutne, »odprte« zavesti pokuka le drobna misel, ki je tisti hip tudi »prebar­ vana« s čustvom. Kaj vse bi lahko spoznali, naredili in ustvarili, če bi se nam mnogo­ krat posrečilo na široko odpreti več oken in vrat naše podzavesti? Bilo 5 bi čudovito, a lahko bi bilo tudi grozno, zato je bolje, da je tako, kakor je; zato je prav, da človek počasi, čeprav prepočasi, spoznava - poleg zunanjega sveta - tudi samega sebe, svoj notranji svet, svojo podzavest. Skozi sanje, ki se jih zavemo in si jih vsaj še za nekaj časa zapom­ nimo, lahko včasih za trenutek pokukamo v lastno podzavest, v delčke »možganskih« programov, ki nam sicer niso dostopni in si zato ne znamo razložiti njihovega izvora, pomena in namena. Ker je bilo in je tako že od nekdaj, si človeški rod pomaga razložiti sanje s sanjskimi knjigami, v katere so zapisali svoja spoznanja in slutnje stari modreci in tudi sodobni znanstveniki. Težko bi rekli, kaj je res in kaj ni res. Vsekakor pa drži, da so sanjske knjige z najrazličnejšimi dodatki prava in (pri manj razgledanih tudi) edina strokovna literatura vseh vedeže- valcev in prerokovalcev nekdanjega in današnjega sveta. Verjemimo jim, kadar nam napovedujejo dobro in bodimo neverni Tomaži, kadar s svojimi izjavami spodbujajo in utrjujejo naš pesimizem - pa nam bodo sanjske knjige lahko celo koristile, saj bomo tako pogosteje poklicali v našo zavest »možganske programe« za dejanja, ki nas bodo vodila k napredku, k pozitivnim ciljem, ki prinašajo v naše življenje zadovolj­ stvo in srečo. Toliko smo morali povedati, za napotek tistim bralcem, ki bodo resno prebirali in uporabljali VELIKO STARO SANJSKO KNJIGO. Mnogo zadovoljstva in prav posebnih, predvsem družabnih užitkov pa napovedujemo tudi vsem drugim, saj sta vedeževanje in prerokovanje, ki se ju bodo zlahka naučili iz te knjige, prava poslastica za prenekatero srečanje v dvoje - pa tudi za širše druščine, ki vse prerade zapadajo v molk in dolgočasje. Sestavili smo torej bogato in zaradi novih ilustracij tudi lepo, kar se da obsežno sanjsko knjigo, s katero želimo ustreči zelo pestrim potre­ bam in okusom. Na današnjem svetovnem knjižnem trgu je mnogo tovrstnega »gradiva«, ki bi ga lahko »prevedli« za naše potrebe, a nas je mnogo bolj pritegnil čar naše slovenske »sanjskoknjižne« preteklosti, ki ni nič slabša od sodobnih tovrstnih dosežkov. Nasprotno, v svojih razlagah in vedeževalskih ter prerokovalskih napotkih je še bolj razum­ ljiva širokemu krogu bralcev. Zato smo - kjer smo le mogli - ohranili celo jezikovne značilnosti izpred petdeset in celo sto let. Prepričani smo, da vam s to posebnostjo darujemo - še zlasti za družabna srečanja - dragocenost neprecenljive vrednosti in prisrčne žlahtnosti, za katero bi vas oropali, če bi vsa stara besedila jezikovno posodobili. VELIKA STARA SANJSKA KNJIGA vsebuje razlago sanj v bo­ gato ilustriranem, po abecednem vrstnem redu urejenem geslovniku 6 izpred petdeset in več let. Sledi vedeževanje in prerokovanje iz dlani, igralnih kart in kavne usedline - v jeziku, ki so ga govorili, predvsem pa pisali naši predniki pred sto leti. Prav tolikšno patino časovne razdalje vam bodo razodeli tudi prvi deli horoskopskih opisov, ki pa niso nič manj »precizni« od sodobnejših dodatkov, ki vsebujejo tudi oznake po treh znamenitih osebnostih v vsakem znamenju; po teh osebnostih boste lahko še globlje spoznali značilnosti znamenja, v katerem ste rojeni. Nazadnje smo dodali še Kitajski horoskop, ki mu nekateri bolj zaupajo kot tovrstnim dosežkom zapadnega sveta. Ker vse, kar je zapisano v Predgovoru neke stare sanjske knjige, drži tudi za našo, dobesedno navajamo tudi ta zapis: »Že dolgo smo prejemali pisma naših prijateljev, da bi iznova izdali »Največjo arabsko sanjsko knjigo«, ki je že davno pošla. Zato smo se­ sedaj odločili za novo izdajo, da ustrežemo vsem, ki so se obračali na nas. Seveda pa smo pri tem porabili priložnost, da jo izpopolnimo tudi z novimi odkritji in jo damo v svet takšno, da ustreza sedanjemu času in sedanjim razmeram. Mnogo smo dodali prvemu delu, ki se peča z razlago sanj. Prenovili in znatno razširili smo tudi tisti del, ki govori o prerokovanju iz kvart. Čisto novo je tudi poglavje o prerokovanju iz kavinega usedka. Zdaj pa še nekaj o sanjah samih in o naši sanjski knjigi. Razen novosti, ki smo jih omenili, so vsi izsledki nabrani po slavnem starogr­ škem »sanjskem pismu« pisatelja Artemidora, ki je imel na razpolago znanje egiptovskih modrijanov, največjih strokovnjakov na polju razla­ ganja sanj, in po raznih srednjeveških virih iz starih knjižnic. Vsi ti viri so bili stoletja preizkušani in najboljši so prišli v naše kraje. Vendar pa se mora nekaj pripomniti. Nerodno in nespametno bi bilo, če bi človek pri vsakih sanjah iskal njihov pomen in pričakoval njihovo izpolnitev. Mnogo je sanj, ki so samo naključje, izrodek preživahne domišljije. Te nimajo nikakršnega pomena, ampak le one, ki so časih tako čudne, da nam dolgo ne pridejo iz spomina. Takim sanjam ne moremo odreči pomena, kakor ga lahko odrečemo tistim malenkostim, ki se jim moramo smejati, ko se zbudimo. So ljudje, ki sanjam sploh odrekajo vsak pomen in trdijo, da so prazne pene. A svetovna zgodovina nam priča, da temu ni tako. Rimljan Ciceron pripoveduje, da sta šla nekoč dva mladeniča iz Arkadije na potovanje. V mestu Mathariji je eden prenočil pri svojem prijatelju, drugi pa pri nekem krčmarju. Temu, ki je spal pri prijatelju, se je ponoči sanjalo, da je krčmar tovariša napadel in ga umoril. Prebudil se je in se čudil neumni, domišljavi sanjavosti; legel je nazaj in 7 zaspal. Potem se mu je sanjalo, naj zjutraj na vse zgodaj hiti pred mestna vrata in naj tam preišče voz gnoja, ki ga bo krčmar peljal iz mesta. Pod gnojem bo našel mrtvega tovariša. - Storil je tako in je res našel na vozu pod gnojem tovariša, ki ga je bil ponoči klical v sanjah. Krčmar je umor plačal s svojim življenjem. Človek ima večkrat sanje, ki jih ne more takoj izbrisati iz spomina; sanje narede nanj globok vtisk, da začne o njih premišljevati. Kmalu spozna, da utegnejo biti zanj odločilne, usodne, v kratkem ali v dogled- nem času - toda ne ve si jih tolmačiti. Komur se kaj takega prigodi, naj vzame to knjigo v roke in kmalu bo prišel do zaželjenega cilja. Knjiga mu bo najboljši prerok, najboljši kažipot. S tem pa, da smo razen razlaganja sanj pridali sanjski knjigi še različno drugo gradivo, smo hoteli svoje delo izpopolniti in mu dvigniti notranjo ceno.« In še sodobnejši napotek: »Treba je poudariti, da razlaga sanj sploh ni tako lahka, kot kaže na prvi pogled. Če začnemo svojim sanjam posvečati pozornost, je že storjen prvi in pravilen korak. Večkrat je že dovolj, da o nočnih podobah razmišljamo, da jim nekako priznamo veljavo, vsaj za zače­ tek. Kakor hitro pa si sanje skušamo razložiti, običajno napravimo osnovno napako: sanjske prizore vrednotimo enako kot tiste, ki se dogajajo v zavestnem, dnevnem življenju. Recimo, če se v sanjah pojavi nam znana oseba, jo bomo takoj hoteli razumeti tako, kakor se nam kaže v vsakdanjem življenju, torej v luči tega, kar o njej mislimo. Tako bomo naredili napako. Sanje običajno, skoraj zmeraj govorijo le o nas samih, tega ne smemo nikoli pozabiti! Če torej sanjaš o znancu, prijatelju ali o bližnji osebi, gre navadno za podobo tebe samega, za kako tvojo lastnost, ki jo tvoj znanec ima ali pa za tvoje resnično mnenje, tvoje doživetje te osebe. Pri razlagi je treba biti precej spreten in treba se je s sanjami ukvarjati, skrbno in previdno, če jih hočeš doumeti prav. Prav tako vsakih sanj ne moremo razvozlati, vsaj ne takoj. Najprej si skušaj brez knjige sanje razložiti sam.« No, pa obilo sreče in zabave pri razlagi vaših in tujih sanj in seveda - mnogo zadetkov v črno pri vedeževanju in prerokovanju sebi in drugim! Nespodobno bi bilo preveč hvaliti VELIKO STARO SANJ­ SKO KNJIGO, vsekakor pa drži, da bo spodbudila veliko zdravega smeha, kadar jo boste uporabljali z največjo resnostjo.
Recommended publications
  • 33/2003, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto XIII 33 4. 4. 2003 6. Naslov službe in oseba, od katere DDC svetovanje inženiring, Družba za se lahko zahteva dodatne informacije: svetovanje in inženiring d.o.o., Kotni- Javna naročila Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., kova 40, 1000 Ljubljana – AC Projekt za Verovškova 62, 1001 Ljubljana, področje VAC, Svit Černe, univ. dipl. inž. kom., po Zakonu za daljinsko ogrevanje kontaktna oseba je tel. 01/306-82-52 (306-82-48), faks Peter Bergman. 01/306-82-51. o javnih naročilih 7. Morebitne druge informacije o načr- 7. Morebitne druge informacije o načr- tovanih naročilih: / tovanih naročilih: izvedba del bo takoj po 8. Datum odposlanja zahteve za obja- izbiri najugodnejšega ponudnika, s tem, da (ZJN-1) vo: 26. 3. 2003. mora izvajalec dobaviti prve tablice že do Javno podjetje julija 2003. Energetika Ljubljana, d.o.o. 8. Datum odposlanja zahteve za obja- ZJN-11 vo: 28. 3. 2003. Št. 18/2003 Ob-91286 Družba za avtoceste Zahteva za objavo 1. Naročnik: Radiotelevizija Slovenija, v Republiki Sloveniji – DARS d.d. predhodnega razpisa javni zavod. 2. Naslov naročnika: 1550 Ljubljana, Št. 18/03 Ob-91346 Na podlagi 66. in 67. člena Zakona o Kolodvorska 2, telefaks 01/475-21-86. 1. Naročnik: Ministrstvo za promet – Di- javnih naročilih naročamo objavo 3. Vrsta, količina blaga, gradenj ali sto- rekcija RS za ceste. predhodnega razpisa ritev, ki bo predvidoma naročeno v na- 2. Naslov naročnika: Tržaška 19, 1000 slednjih 12 mesecih: strežniška tehnolo- Ljubljana, tel.
    [Show full text]
  • Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 66. KNJIGA 2015 LJUBLJANA 2016 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 66/2015 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 66/2015 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXVI (2015) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 66. KNJIGA 2015 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 66/2015 LJUBLJANA 2016 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 23. FEBRUARJA 2016 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU/ SASA ORGANIZATION .............................................................9 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding Members ................................... 11 II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA ..............................19 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2015 .....................................................21 The Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2015 .........................................27 Delo skupščine ............................................................................................................................35 I. Razred za zgodovinske in družbene vede ..............................................................................37
    [Show full text]
  • Recepcija Pregljevih Ilustracij Homerjevih Epov Iliada in Odiseja Med Umetnostno Zgodovino in Klasično fi Lologijo
    Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle serie / New Series LI Ljubljana 2015 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LI/2015 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board MATEJ KLEMENČIČ, glavni in odgovorni urednik / Editor JANEZ BALAŽIC, MARJETA CIGLENEČKI, STANKO KOKOLE, MATEJA KOS, ANDREJ SMREKAR, SAMO ŠTEFANAC, ALENKA VODNIK Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor KATRA MEKE Lektoriranje / Language Editing JELKA JAMNIK, PHILIP BURT Prevajalci povzetkov in sinopsisov / Translators for Summaries and Abstracts MAJA LOVRENOV, MAJA LAZAREVIĆ BRANIŠELJ Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing GORENJSKI TISK STORITVE, D.O.O., KRANJ Naklada / Number of Copies Printed 400 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS, SCOPUS, ERIH PLUS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2016 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalo / Contents Jubilej dr. Ksenije Rozman 9 JANEZ HÖFLER Ob jubileju prof. dr. Sonje Ane Hoyer 13 FRANCI LAZARINI Dr. Damjan Prelovšek – sedemdesetletnik 16 RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES NATAŠA GOLOB Brevir škofa Žige pl. Lamberga in Bartolomeo del Tintore 21 alias Picov mojster The Breviary of Bishop Sigismund of Lamberg and Bartolomeo del Tintore alias Maestro di Pico DANIJEL CIKOVIĆ Reliquiario di San Quirino presso la Cattedrale di Veglia (Krk): 55 donazione del duca Guglielmo V di Baviera al vescovo Giovanni della Torre Relikviarij sv.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 78379 SLAVICA I.00 00374 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 1650281 TSA1385093 *Čitalnica : podučilni list za slovenski narod. 1. zvezek. - V Gradcu : Ivan Gršak, 1865. - 368 p. ; 23 cm. 78909 SLAVICA I.00 00375 Tipo circolazione: INTERNA 1 op. 798958 CUB0381640 *Med Scilo in Karibdo : Povest v zgodbah / Joža Lovrenčič. - V Gorici : Izd. Goriška Mohorjeva družba, 1954 (Tisk. Budin). - 69 p. ; 21 cm. 97700 SLAVICA I.00 00376 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 1642688 TSA1383938 *O knjižničarstvu v občini Kranj : za 900-letnico mesta Kranja, 10-letnico Študijske knjižnice in počastitev občinskega praznika ob tednu knjige / [uredil Stanko Bunc]. - Kranj : Osrednja knjižnica občine, 1960. - [16] p. : ill. ; 24 cm. 78776 SLAVICA I.00 00377 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 2106582 TSA1425565 1. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1954. - 223 p. ; 21 cm. FA PARTE DI Libro moderno 2106581 TSA1425564 *Ben-Hur : roman iz Kristusovih časov / Lewis Wallace. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1954-1955. - 2 v. ; 21 cm. 62403 SLAVICA I.00 00378 Tipo circolazione: INTERNA 1 op. 1642637 TSA1383921 *Mati uči otroka moliti / spisal Filip Terčelj ; [risbe izvršil Josip Srebrnič]. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1930. - 77 p. : ill. ; 21 cm. 78917 SLAVICA I.00 00379 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 1642635 TSA1383920 *Vrtnica : novele / Luigi Pirandello ; prevedel Silvester Škerl.
    [Show full text]
  • Celotna Številka
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 25|2 2020 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2020 Vsebina • Contents 2 Franci Lazarini, Likovna umetnost v habsburških deželah med cenzuro in propagando. Predgovor • Visual Arts | in the Habsburg Lands between Censorship and Propaganda. Preface 25 Martin Bele, Did he Really Do it? Frederick V of Ptuj – Coward or Victim? • Je res to storil? Friderik V. Ptujski – strahopetec ali žrtev? Miha Kosi, Representative Buildings of the Counts of Cilli – an Expression of Dynastic Propaganda • Reprezentativne zgradbe grofov Celjskih – izraz dinastične propagande Mija Oter Gorenčič, Die Kartäuserpolitik der Grafen von Cilli – ein Vorbild für die Habsburger? • Kartuzijanska politika grofov Celjskih – zgled za Habsburžane? Susanne König-Lein, Das Habsburger Mausoleum in der Stiftskirche Seckau • Habsburški mavzolej v sekovski samostanski cerkvi Edgar Lein, Graz und Rom – der Petersdom als Vorbild für die Katharinenkirche und das Mausoleum • Gradec in Rim – bazilika sv. Petra kot vzor za cerkev sv. Katarine in mavzolej Ivan Vavpotič: Desetnik Max Woitischek, izrez, Friedrich Polleroß, Porträt und Propaganda am Beispiel Kaiser Karls VI. • Portret in propaganda na primeru cesarja © Vojnozgodovinski muzej, Dunaj / Karla VI. Corporal Max Woitischek, detail, © Museum of Military History, Vienna Tina Košak, Between Uniformity and Uniqueness. Depictions of Benefactors of Stična Cistercian Abbey • Med uniformnim in edinstvenim. Upodobitve dobrotnikov cistercijanskega samostana Stična Polona Vidmar, Porträts als visualisierte Erinnerung an verdienstvolle Leistungen der Bürger von Maribor (Marburg) • Portreti kot vizualizirani spomin na dosežke zaslužnih mariborskih meščanov Jan Galeta, National Houses in Moravia and Austrian Silesia before 1914. Architecture and Fine Arts as an Opportunity for the Manifestation of National Allegiance • Narodni domovi na Moravskem in v avstrijski Šleziji pred letom 1914.
    [Show full text]
  • Gorenjski Glas, Št. 34
    Gorenjski časnik od leta 1947 68 let Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 28. aprila 2015 Leto LXVIII, št. 34, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si V Ratečah zaskrbljeni zaradi beguncev V začetku prejšnjega tedna so na zboru krajanov v Ratečah izrazili zaskrbljenost zaradi namena sosednje Italije, da v poslopju nekdanje stražarnice na mejnem prehodu uredi center za begunce. Marjana Ahačič Kranjske Gore Janez Hro- italijanskega Trbiža deset vat v začetku prejšnjega te- minut vožnje z avtom, do Rateče – Prebivalce Rateč dna v Ratečah sklical zbor Rateč pa pet minut hoje. skrbi napovedana odločitev krajanov, kjer so domači- Rateče so majhna in tra- sosednje Italije, da v stra- ni predvsem izrazili svojo dicionalna skupnost, za to žarnico na nekdanjem mej- zaskrbljenost zaradi napo- nas seveda skrbi, kako bi nem prehodu med Italijo in vedanega prihoda begun- prihod za nas relativno ve- Slovenijo namesti okoli šti- cev v neposredno bližino likega števila tujcev vplival rideset beguncev. Kot so po- vasi. Kot so poudarili v Ra- na življenje v vasi, pravijo vedali v Ratečah, so za napo- tečah, razumejo stisko lju- zaskrbljeni krajani, ki se vedano odločitev izvedeli od di, ki prihajajo v Evropo z obenem sprašujejo, kako prebivalcev Bele Peči, ki se z upanjem na boljše življe- bi vzpostavitev begunske- odločitvijo lastne države ne nje, kot tudi sosednjo drža- ga centra vplivala na turi- strinjajo in so že zbrali več vo Italijo, ki se v zadnjem zem, ki je brez dvoma naj- kot dva tisoč podpisov pro- času sooča s hudim nava- pomembnejša gospodar- ti vzpostavitvi begunskega lom beguncev, a poudar- ska panoga tako v Ratečah centra ob meji s Slovenijo.
    [Show full text]
  • Dražba Starin, Umetnin in Knjig
    KAVARNA GRAND HOTELA UNION, V NEDELJO, 6. DECEMBRA 2009 DRAŽBA STARIN, UMETNIN IN KNJIG KAVARNA GRAND HOTELA UNION V NEDELJO, 6. DECEMBRA 2009 DRAŽ DRAŽB V polnem secesijskem salonu smo priča dražbi. Vidimo moža Vsa ta leta smo se učili eden od drugega. Vsaka dražba je prinesla z dvignjeno roko, v kateri drži leseno kladivo. Na dražiteljevi nekaj novega in neznanega. Letos, že deseto leto zapored, vam levi pomočnik drži dekorativno romantično sliko. Njena cena je ponujamo na ogled katalog dražbe in v njem izbrane knjige, skokovito naraščala skupaj z napetostjo publike. Dražitelj še zadnjič umetnine in starine. pozorno pogleda po prostoru in udari s kladivcem. Ob strani nam je ves čas stal Grand hotel Union, ki je tako postal Ko izreče besedo »Prodano!«, si zadovoljni kupec vidno oddahne. prvi hotel in prostor, kjer se v samostojni Sloveniji redno, vsako »Boj« za tako želeno umetnino je bil hud. Umetnina je končno leto, odvijajo dražbe. Posebno zahvalo za odlično sodelovanje in njegova. vsestransko pomoč izrekamo Grand hotelu Union in direktorju, gospodu Bogdanu Lipovšku. Zahvaliti se moramo tudi pokojnemu To ni prizor iz filma. Dražbe so eden najstarejših načinov trgovanja prijatelju Mihi Breclju, brez katerega tega sodelovanja ne bi bilo. doma in v tujini. Trgovanje s starinami, njihovo nakupovanje in zbiranje so del kulture pa tudi naložba. Vedno lahko zavijemo v Seveda to ne bi bilo možno brez vseh ostalih sodelavcev, ki so bili starinarnico ali antikvariat ter poiščemo kaj za svoj okus in žep ali in so pripravljeni sodelovati pri tem podvigu. pa se udeležimo dražbe. In nenazadnje hvala tudi vam spoštovani kupci, poznavalci in Iz zgodovine poznamo dražbe dišav, začimb, čajev, kave, vin ter zbiralci.
    [Show full text]
  • INTERDISCIPLINARNOST SKOZI OČI ALUMNOV 2019 Knjižica
    Strokovno srečanje Program in povzetki 19. november 2019 Moderna galerija Ljubljana Organizator: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) Sodelujoče fakultete: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) Biotehniška fakulteta (UL BF) Fakulteta za arhitekturo (UL FA) Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT) Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL FRI) Vodja projekta: Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO Organizacijski odbor: Irena Kralj Cigić, UL FKKT Ana Kučan, UL BF Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO Tamara Trček Pečak, UL ALUO Podpora: Moderna galerija Svet za umetnost Univerze v Ljubljani Klubi alumnov Univerze v Ljubljani 3 Program 18:00–18:15 Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO uvodni nagovor Maja Dizdarević, Karierni centri UL, predstojnica organizacijske enote 18:15–20:00 Slika Leopolda Layerja Ecce homo: 5-minutne predstavitve konservatorski problemi in rešitve Ana Oblak, UL ALUO Estetska prezentacija slike Objokovanje iz depoja Narodne galerije Nives Slemenšek, UL ALUO Preučevanje stabilnosti derivatizirane celuloze z velikostno izključitveno kromatografijo Tim Bencik, UL FKKT Spektroskopska in kromatografska analiza stabilnosti azo pigmenta Sara Ražman, UL FKKT Mikrobiološke analize stenskih poslikav na zunanjščinah Zala Rebernak, UL ALUO Vpliv izbranih pigmentov na oksidacijo lanenega olja Urška Zupančič, UL FKKT Problematika odstranjevanja smolnih lakov s površin, poslikanih s cinobrom v lanenem olju Ena Đelmo, UL ALUO Primernost uporabe metode ELISA za ugotavljanje prisotnosti
    [Show full text]
  • Homer and Slovene Culture 1
    HOMER AND SLOVENE CULTURE 1. The beginnings of Homer’s influence upon Slovene artistic creativity are veiled in the mists of illiteracy, spun in A net of invisible, scarcely discernible threads, which are not likely ever to be disentangled or definitely identified. These traces can be felt in many Slovene folK songs where we notice ex­ pressions, thoughts and images which are at times surprisingly similar to the Homeric ones. So for instance in A folk song St. Scholastica, who is in mortal danger froM the Turks, is suddenly covered with A thick mist and hosts of angels who come to deliver her from her enemies.1 This reminds us of Ho­ meric scenes in which Apollo saves his protégé Hector by wrapping him in A thick haze, or of Poseidon saving Aeneas in A similar way. The folK wisdom which runs in Slovene proverbs, shows similar traits to the Homeric sayings.2 Moreover, we come across real Homeric motifs in Slovene folK tradition, in most cases, of course, in A Christianized version, e.g. the motif of Polyphe­ mus,3 Psychostasis,4 Gigantomachy.5 1. Cf. Karol Štrekelj’s collection of Slovene folk songs (Slovenske narodne pesmi, Ljub­ ljana 1895-1923) 38, 28-32. 2. Cf. Miroslav Žakelj’s article, published in the Reports of the Rijeka Secondary School (Izvestje gimnazije Reka 1868, 3-25). It is mainly the Croatian proverbs that Žakelj com­ pares with Homer, but these are on the whole identical with the Slovene ones (Žakelj was A Slovene by birth and thus of course knew the Slovene proverbs better than the Croatian ones).
    [Show full text]
  • Dějiny Lublaně Jak Dokazují Četné Archeologické Nálezy, Oblast Dnešního Města Byla Osídlena Už Na Konci Neolitu
    Dějiny Lublan ě Jak dokazují četné archeologické nálezy, oblast dnešního m ěsta byla osídlena už na konci neolitu. Osadníci si vybrali bažinaté místo v kotlin ě p ři řece Ljublanici, které mezi Rožnikem a Gradem vytvá řelo p řirozený „pr ůsmyk“ (n ěkdy se hovo ří o brán ě) mezi Panonií a severní Itálií či Balkánem a severní Evropou obecn ě. P ůvodní obyvatelstvo bylo neznámého p ůvodu a krom ě zem ědělství a chování dobytka se zabývalo řemeslem či obchodem. Od doby bronzové se v povodí usazují Ilyrové a v dob ě železn ě i Kelti. V 1. st. n. l. zde Římané založili vojenský tábor, který se pozd ěji p řem ěnil v klasickou římskou osadu s 5-6 tisíci obyvateli. V pramenech se ozna čuje názvem Emona (pozd ěji Iulia Emona), což podle soudu mnohých historik ů mohl být název p ůvodní osady n ěkdy z doby železné. Římané zde vybudovali charakteristickou pravoúhlou sít ulic, vodovod, kanalizaci a zd ěné domy vybavené „úst ředním topením“ a také m ěsto obehnali mohutnou (6-8 metrovou) kamennou zdí, jejíž drobné poz ůstatky jsou dodnes patrné v jižní část m ěsta („mirje“). Postupný úpadek západo římské říše znamenal i úpadek Emony, která byla několikrát vypálena a vyplen ěna nájezdy barbar ů, nap ř. Vizigót ů, definitivn ě však až hunským ná čelníkem Attilou r. 452. Obyvatelé m ěsta bu ď prchli p řed nájezdníky na Istrii nebo našli strategická úto čišt ě na okolních kopcích. Následuje temné období raného st ředov ěku, které nám poskytuje jen n ěkolik zmínek. Nejspíše v 2.
    [Show full text]
  • Hrvatski Knjiševni Časopisi 19. Stoljeća Œ Bibliografija, Knj. I., Sv. 4 36. PROSVJETA
    Hrvatski književni časopisi 19. stoljeća – Bibliografija, knj. I., sv. 4 36. PROSVJETA (1893 – 1913) I. OPĆA BIBLIOGRAFIJA PROSVJETA. List za zabavu, znanost i umjetnost, (1912:) Časopis za pouku i zabavu. – Vlastnik Fran Folnegović, (1912:) Na svoj trošak izdao Dr. Rudolf Horvat. – Odgovorni urednik Josip Zoček, (1894:) Vjekoslav Fleišer, (br. 8, 1900:) Uredjuje: Emil Laszowski, (1898:) Dr. Velimir Dezelić; (br. 13, 1908:) [Oton Szlavnik], (1909:) Emilij Laszowski. – Tisak i naklada Antuna Scholza u Zagrebu; (br. 13, 1908) [“Pijeva društva”]; (1909:) Antuna Scholza; (1912:) Tisak Antuna Scholza i Kr. zem. tiskare, (1912:) Tisak Antuna Scholza, (1913:) Tisak Kr. zem. tiskare. – Izlazi svakog petka na dva arka, (1894:) početkom i polovicom svakoga mjeseca na četiri arka, (1912:) početkom i sredinom svakoga mjeseca. – Godišnja ciena poštom ili dostavom u kuću 7 for., inače samo 6 for. (1894:) Predplatu prima: Uprava “Prosvjete”, Zagreb, Margaretska ulica br. 6; (br. 8, 1900:) Godišnja cijena poštom ili dostavom u kuću 14 kruna, inače samo 12 kruna. Za inozemstvo 20 kruna. Pretplatu prima: Uprava “Prosvjete”, Zagreb, Kačićeva ulica broj 20. Format: 32x22 cm; [1912:] 26x18 cm Signatura u NSK Zagreb: 86.256 II. BIBLIOGRAFIJA GODIŠTA I(1893) PROSVJETA. List za zabavu, znanost i umjetnost. – Vlastnik Fran Folnegović. – Odgovorni urednik Josip Zoček. – Uredjuje: Emil Laszowski. – Tisak i naklada Antuna Scholza u Zagrebu. – Izlazi svakog petka na dva arka. – Godišnja ciena poštom ili dostavom u kuću 7 for., inače samo 6 for, Za inozemstvo 20 kruna. Pretplatu prima: Uprava “Prosvjete”, Zagreb, Kačićeva ulica broj 20. Br. 1. God. I. U Zagrebu, dne 3. veljače 1893. Str. 1–24 Br. 2. God.
    [Show full text]
  • Slovenia Storymap Copyright Information CC-BY-2.0 License Link
    Slovenia StoryMap Copyright Information CC-BY-2.0 License Link: https://creativecommons.org/licenses/by/2.0/deed.en Caption: A possible flute carved from bear bone. Author: dalbera Image Link: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Fl%C3%BBte_pal%C3%A9olithique_%28 mus%C3%A9e_national_de_Slov%C3%A9nie%2C_Ljubljana%29_%289420310527%29.jpg/400px- Fl%C3%BBte_pal%C3%A9olithique_%28mus%C3%A9e_national_de_Slov%C3%A9nie%2C_Ljubljana%29_ %289420310527%29.jpg Caption: Andrej Šporn downhill (alpine) skiing at the 2010 Winter Olympics. Author: Jon Wick Image Link: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Andrej_%C5%A0porn_at_the_2010_Winter_Olympi c_downhill.jpg/640px-Andrej_%C5%A0porn_at_the_2010_Winter_Olympic_downhill.jpg Caption: Big Mountain Hall in Postojna Cave, Slovenia. Author: Shadowgate Image Link: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fb/Postojna_Cave_%2818264483725%29.jpg/ 640px-Postojna_Cave_%2818264483725%29.jpg Caption: Christmas in Ljubljana, Slovenia. Author: Jure Cuhalev Image Link: https://c7.staticflickr.com/3/2535/4166370966_9a33ff08b0_b.jpg Caption: Cyclist Janez Brajkovič at 2012 Summer Olympics. Author: Chris Barber from Dartford, Kent, UK Image Link: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Janez_Brajkovi%C4%8D_at_2012_Summ er_Olympics_%E2%80%93_Mens_road_race.jpg/640px- Janez_Brajkovi%C4%8D_at_2012_Summer_Olympics_%E2%80%93_Mens_road_race.jpg Caption: Ljubljana Museum of Modern Art Author: Michael R Perry Image Link: https://c8.staticflickr.com/4/3737/9491659399_9a1c8df781_b.jpg Caption: Market in Ljubljana, Slovenia. Author: Mark Doliner Image Link: https://c5.staticflickr.com/8/7316/9167571868_be420d8c2a_b.jpg Caption: People dressed as Kurents making noise to “chase away winter.” Author: Ekke Image Link: https://c3.staticflickr.com/4/3587/3313545786_b302f25dfb_b.jpg CC-BY-SA-2.0 License link: https://creativecommons.org/licenses/by-sa/2.0/legalcode Caption: Bled Castle.
    [Show full text]