Konkretni Prispevek
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
j,ETO XX. — številka 22 KRANJ, sreda, 22. III. 1967 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je Ceni 4i par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik^ senice, Kranj, Radovljica, Skofja Lo Od 1. januarja 1958 kot poltednilc^ ja in Tržič. — Izdaja Časopisno pod Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in Od 1. januarja 1964 kot poltednik* ^govorni urednik SLAVKO BEZNIK in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Mednarodno Konferenca turistično leto SZDL Konkretni v Kamniku prispevek V petek, 18. marca je bila v Kamniku občinska konfe Mednarodno turistično le renca SZDL. Že konferenca to ne sme ostati le papirna krajevnih organizacij so ime ta akcija. Tako govorimo na le močan poudarek na reše osnovi več slabih izkušenj. vanju aktualnih problemov f)a v tem primeru ne gre le posameznih krajev in utrje a prazno govorjenje, nas t vanja samoupravnega siste prerpičujejo že konkretni ma po krajevnih skurpnostih tikrepi tudi na Gorenjskem. in delovnih organizacijah. Ha eni strani beležimo iz- Zato je tudi občinska konfe fedno živahno dejavnost tu renca največ razpravljala 0) rističnih društev. Kaže, da tem. fo se v to akcijo že aktivno vključile tudi gostinske or Delegati iz šmarce, Dupli ganizacije. Lani je na primer ce, Podgorja, Križ, Most ia obiskovalo tečaj za gostin drugih krajev so govorili o V ponedeljek, 20. marca opoldne, so na cesti JLA v Kranju odprli novo moderno poslovalnico ce delavce na Bledu bore slabo urejeni preskrbi po trgovskega podjetja Slovenijaavto iz LjubljancDoslej je bila v Kranju le ena poslovalnica fttalo gostinskih uslužbencev. teh krajih. Prodajalne ne tega podjetja, in sicer na Titovem trgu. Spričo naraščajoče motorizacije pa je postala pre letos? Do sedaj je naredi ustrezajo današnjemu času. majhna in je bilo z«to treba misliti še na eno. Odslej bodo v novi poslovalnici prodajali avto jo tak tečaj, ki ga je prire Udeležnici iz Tuhinjske doli dila delavska univerza, že mobile in rezervne dele zanje, v stari poslovalnici pa motorna kolesa in kolesa ter ustrezne ne so govorili o slabi cesti pkoli 1*0 slušateljev. Sklenili rezervne dele. Na sliki: predsednik občinskeskupščine Kranj Martin Košir otvarja novo iz tega kraja ter poudarjali, $o, da ga. bodo v kratkem še poslovalnico — Foto: F. Perdan ponovili. .. da je nujno treba preiti od * Tudi v samem gospodar Lani na Gorenjskem 60.055 zaposlenih besed na dejanja ter se lotiti evu se je premaknilo na rekonstrukcije te ceste, ki bi polje. Izrednega pomena je zdarstvu in obrti, zvišalo pa razbremenila ozko grlo na $klep skupščine občine Ra Lani v Radovljici 59,6 odstotka več zaposle v industriji, prometu in go Trojanah in približala Štajer dovljica, da oprosti gospo nih v trgovini in gostinstvu kot leta 1965 stinstvu. Tako se je lani v sko z Gorenjsko. Precej so darske organizacije, k\ bodo radovljiški občini povečalo govorili tudi o slabih šolskih pvestirale v turizem na nje Po podatkih zavoda za za žensk. Nasproti letu 1965 se število zaposlenih v trgovini prostorih na Duplici, v Ko fl nem območju, obveznosti, ki poslovanje delavcev v Kra je lani na Gorenjskem zmanj in gostinstvu kar za 59,6 ,'o. mendi in tudi v Kamniku, šalo število zaposlenih za 0,25 jih predpisuje občina. nju je bilo lani na Gorenj To do neke mere tudi ka kjer posebno primanjkuje odstotka, razen v kranjski Oprostitev prometnega dav- skem zaposlenih 60.055 ljudi. že na hiter razvoj turizma na telovadnic za šolsko mladino. jca na alkoholne pijače, pri Od teh je bilo 42 odstotkov občini, kjer se je povečalo Gorenjskem, ki postaja vedno spevkov iz osebnih dohod za 0,34 odstotka. bolj pomembna panoga v go Na konferenci so ocenili kov ter prispevka na mestno Število zaposlenih se je la spodarstvu. Za industrijo pa dosedanje delo občinskega zemljišče pomeni za organi ni zmanjšalo predvsem v so ti odstotki precej nižji. vodstva SZDL kot zelo uspeš zacije, ki se spuščajo npr. v Po izredno znižanih cenah upravah, bančništvu, social Tako se je v kranjski občini no, zlasti s pobudami za zbi gradnjo hotela izredno veli nem zavarovanju in v zavo povečalo število zaposlenih v ranje sredstev oziroma pri prodajamo spevkov tako proizvajalcev v jo. Do sedaj se je takšnega dih. V gospodarstvu pa se je industriji lani nasproti 1. 1965 podviga« lotila le maloka- gospodarskih organizacijah t število zaposlenih povečalo za 6,2 odstotka, v radovljiški (čra organizacija, ker se je kakor tudi ostalih občanov za 1,14 odstotka. Najbolj se je občini za 7,6 odstotka in v S tem istočasno tudi zavest ženske torbice, letih močno pospešilo razvoj število zaposlenih znižalo v tržiški občini za 3,2 odstotka. jo odloČila za životarjenje aktovke A. Z. na terenu. To je v zadnjih ^ričo težkih bančnih krite gradbeništvu, kmetijstvu, go letih močno pospešilo razvoj rijev glede posojila. in drugo usnjeno družbenih služb kakor tudi Ukrep radovljiške skupšči Razprava na občinski konferenci reševanje perečih težav na ne je, upamo, odprl novo galanterijo ZK Jesenice vasi. Zalo so tudi v letošnji pot investicijam v turizem, program dela SZDL vključili nadaljevanje teh stremljenj, pri tem se motijo tisti, ki v prodajalni fllislijo, da občina s tem iz Komunist mora živeti kar je hkrati tudi napotilo gublja na dohodkih, saj se v Galanterija za delo novemu vodstvu. fCsnici odpove le tistemu, kar politično življenje K. M. trenutno ni realno pričako v Prešernovi ulici vati. Trdimo lahko obratno: Periferija neprestano kritizira sredino, or tako bo občina spodbudila trgovsko podjetje ustanavljanje novih gospo ganizacije, vodstvo in le-to često organiza darskih organizacij na svo cije — Oportunizem se je premočno ugnez- mešanica kap jem področju in pripomogla jc hitrejšemu gospodarskemu dil v naša pojmovanja — Mladini moramo razvoju. široko odpreti vrata v ZK Morda bi se na tem pri- Kranj Ko je govoril o perspektivah pieru lahko zgledovale tudi Na občinski konferenci gospodarskega razvoja v ob ostale občine. P. Čolnar ZK na Jesenicah pretekli te den je v razpravi sodelovalo čini, je tovariš 2van dejal: 15 komunistov, ki so obrav »Za nas in za širšo druž Kranj navali razna področja druž- beno skupnost so še posebej beno-političnega' življenja ob zanimivi takšni obrati, ki se čanov ter idejnega delovanja bodo razvijali na osnovi do Odgovori zborom volivcev komunistov. France Zvan, se ma izdelane surovine ali re- promateriala, ki ga bomo z Jutri, v četrtek, bo v Kra spodarstva in družbenih kretar komiteja, je v uvod dodatnim delom požlahtnili in nju 37. skupna seja obeh sliužb ter o proračunu ob nem referatu podal kritično mu dali višjo vrednost. Sem ^Dorov občinske skupščine, čine za letos. Prav tako bo oceno in pogled na medna sodi obrat za 1500 ton žičnih jia dnevnem redu je spre do obravnavali odgovore na rodna dogajanja ter na kon armatur za tesnila, obrat za ŠPECERIJA BLED jeto družbenega plana raž predloge, zahteve in vpraša kretna vprašanja delovanja osem tisoč ton industrijsko nja občine do 1970. leta. nja zborov volivcev, ki so osnovnih organizacij, komite Odborniki bodo razpravljali biii od 12. do 19. februarja ja in komunistov jeseniške KVALITETA pičli o resoluciji razvoja go letos. občine za pretekli dve leti. (Nadalj. na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. strani) Komunist mora živeti politično... izdelanih armatur za gradbe tudi ing. Marko Bule, član ništvo, kar je pogoj za pre IK CK ZKS, ki je med dru hajanje te panoge na indu gim dejal: »Pri splošnih strijski način gradnje, naslo problemih smo enotni, manj nitev proizvodnih programov pri posebnih in konkretnih. ZINOS na nadaljnjo obdela Ce želimo izpolniti misijo vo izdelkov bodoče profilne avantgardizma, moramo iz valjarne na Beli, gradnja polnjevati dva pogoja: daveč obrata za izdelavo gradbenih znamo kot sredina in drugo, plošč in žlindre ter podobna da smo bolj borbeni od sre prizadevanja in načrti. Tre dine. ba ja poudariti, da je znaten Komunist mora živeti poli del zamišljene proizvodnje v tično življenje. Komunisti se naši deželi še neosvojen in vidimo na konferencah, ne da smo prvi, ki na jugoslo vidimo se pa pri konkretnih vanskem prostom odpiramo akcijah. Oportunizem se je izdelovanje takšnih izdel močno, premočno ugnezdil v kov.« naša pojmovanja. Komunist V nadaljnjem izvajanju se mora imeti svoje lastno sta je tovariš Žvan dotaknil kri lišče. Malomeščanska kritika tike in kritikastnstva. »Mi pravi, da ne znamo obliko slim, da je logična seda vati socialistično moralnega nja polarizacija sil zno človeka. Odrekajo nam ude traj ZK, v okviru kate ležbo pri vzgoji. Res je, da Vojaki zgradili most v Mlinem re je moč govoriti o tem, smo se 20 let več ukvarjali Te dni so vojaki garnizije jim je poklonil televizijski mandant ljubljanskega voj da je del komunistov s problemi gospodarstva, na Bohinjski Beli dogradili sprejemnik. Novi most, ki nega področja general pod vedno pogosteje, v opoziciji, manj pa z etiko in moralo. 60 metrov dolg in 3,20 metra bo precej pripomogel k raz polkovnik Janko Sikirnik da periferija neprestano kri Prosvetni delavci bodo mo širok most z nosilnostjo šest voju turizma na tem pod v spremstvu komandanta tizira sredino, organizacije rali postati večji aktivisti. ton. Razen tega so uredili ročju, si je ogledal tudi ko kranjske garnizije. vodstvo in le-to često orga Ne pa, da bodo hodili v šolo tudi 800 metrov poti do mo nizacije. Vse to je možno kot uslužbenci. sta, ki povezuje Bled z des zategadelj, ker manjka širo Kot ZK prehitro staramo. nim bregom Save. Na zborih volivcev v kranjski občini kemu krogu članstva idejne Zato moramo vključiti zna ga znanja, spoznanj, ki jih nje in polet mladih v našo Novi most so gradili vo zahtevajo današnje razmere.« organizacijo. Morali bi zelo jaki v februarju. Zgradili so Razprava o gradnji šol Tomaž Ertel, sekretar ko široko odpreti vrata v ZK.