j,ETO XX. — številka 22 KRANJ, sreda, 22. III. 1967

Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je­ Ceni 4i par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik^ senice, Kranj, Radovljica, Skofja Lo­ Od 1. januarja 1958 kot poltednilc^ ja in Tržič. — Izdaja Časopisno pod­ Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko^ jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in Od 1. januarja 1964 kot poltednik* ^govorni urednik SLAVKO BEZNIK in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Mednarodno Konferenca turistično leto SZDL Konkretni v Kamniku prispevek V petek, 18. marca je bila v Kamniku občinska konfe­ Mednarodno turistično le­ renca SZDL. Že konferenca to ne sme ostati le papirna­ krajevnih organizacij so ime­ ta akcija. Tako govorimo na le močan poudarek na reše­ osnovi več slabih izkušenj. vanju aktualnih problemov f)a v tem primeru ne gre le posameznih krajev in utrje­ a prazno govorjenje, nas t vanja samoupravnega siste­ prerpičujejo že konkretni ma po krajevnih skurpnostih tikrepi tudi na Gorenjskem. in delovnih organizacijah. Ha eni strani beležimo iz- Zato je tudi občinska konfe­ fedno živahno dejavnost tu­ renca največ razpravljala 0) rističnih društev. Kaže, da tem. fo se v to akcijo že aktivno vključile tudi gostinske or­ Delegati iz šmarce, Dupli­ ganizacije. Lani je na primer ce, Podgorja, Križ, Most ia obiskovalo tečaj za gostin­ drugih krajev so govorili o V ponedeljek, 20. marca opoldne, so na cesti JLA v Kranju odprli novo moderno poslovalnico ce delavce na Bledu bore slabo urejeni preskrbi po trgovskega podjetja Slovenijaavto iz LjubljancDoslej je bila v Kranju le ena poslovalnica fttalo gostinskih uslužbencev. teh krajih. Prodajalne ne tega podjetja, in sicer na Titovem trgu. Spričo naraščajoče motorizacije pa je postala pre­ letos? Do sedaj je naredi­ ustrezajo današnjemu času. majhna in je bilo z«to treba misliti še na eno. Odslej bodo v novi poslovalnici prodajali avto­ jo tak tečaj, ki ga je prire­ Udeležnici iz Tuhinjske doli­ dila delavska univerza, že mobile in rezervne dele zanje, v stari poslovalnici pa motorna kolesa in kolesa ter ustrezne ne so govorili o slabi cesti pkoli 1*0 slušateljev. Sklenili rezervne dele. Na sliki: predsednik občinskeskupščine Kranj Martin Košir otvarja novo iz tega kraja ter poudarjali, $o, da ga. bodo v kratkem še poslovalnico — Foto: F. Perdan ponovili. .. da je nujno treba preiti od * Tudi v samem gospodar­ Lani na Gorenjskem 60.055 zaposlenih besed na dejanja ter se lotiti evu se je premaknilo na rekonstrukcije te ceste, ki bi polje. Izrednega pomena je zdarstvu in obrti, zvišalo pa razbremenila ozko grlo na $klep skupščine občine Ra­ Lani v Radovljici 59,6 odstotka več zaposle­ v industriji, prometu in go­ Trojanah in približala Štajer­ dovljica, da oprosti gospo­ nih v trgovini in gostinstvu kot leta 1965 stinstvu. Tako se je lani v sko z Gorenjsko. Precej so darske organizacije, k\ bodo radovljiški občini povečalo govorili tudi o slabih šolskih pvestirale v turizem na nje­ Po podatkih zavoda za za­ žensk. Nasproti letu 1965 se število zaposlenih v trgovini prostorih na Duplici, v Ko­ fl nem območju, obveznosti, ki poslovanje delavcev v Kra­ je lani na Gorenjskem zmanj­ in gostinstvu kar za 59,6 ,'o. mendi in tudi v Kamniku, šalo število zaposlenih za 0,25 jih predpisuje občina. nju je bilo lani na Gorenj­ To do neke mere tudi ka­ kjer posebno primanjkuje odstotka, razen v kranjski Oprostitev prometnega dav- skem zaposlenih 60.055 ljudi. že na hiter razvoj turizma na telovadnic za šolsko mladino. jca na alkoholne pijače, pri­ Od teh je bilo 42 odstotkov občini, kjer se je povečalo Gorenjskem, ki postaja vedno spevkov iz osebnih dohod­ za 0,34 odstotka. bolj pomembna panoga v go­ Na konferenci so ocenili kov ter prispevka na mestno Število zaposlenih se je la­ spodarstvu. Za industrijo pa dosedanje delo občinskega zemljišče pomeni za organi­ ni zmanjšalo predvsem v so ti odstotki precej nižji. vodstva SZDL kot zelo uspeš­ zacije, ki se spuščajo npr. v Po izredno znižanih cenah upravah, bančništvu, social­ Tako se je v kranjski občini no, zlasti s pobudami za zbi­ gradnjo hotela izredno veli­ nem zavarovanju in v zavo­ povečalo število zaposlenih v ranje sredstev oziroma pri­ prodajamo spevkov tako proizvajalcev v jo. Do sedaj se je takšnega dih. V gospodarstvu pa se je industriji lani nasproti 1. 1965 podviga« lotila le maloka- gospodarskih organizacijah t število zaposlenih povečalo za 6,2 odstotka, v radovljiški (čra organizacija, ker se je kakor tudi ostalih občanov za 1,14 odstotka. Najbolj se je občini za 7,6 odstotka in v S tem istočasno tudi zavest­ ženske torbice, letih močno pospešilo razvoj število zaposlenih znižalo v tržiški občini za 3,2 odstotka. jo odloČila za životarjenje aktovke A. Z. na terenu. To je v zadnjih ^ričo težkih bančnih krite­ gradbeništvu, kmetijstvu, go­ letih močno pospešilo razvoj rijev glede posojila. in drugo usnjeno družbenih služb kakor tudi Ukrep radovljiške skupšči­ Razprava na občinski konferenci reševanje perečih težav na ne je, upamo, odprl novo galanterijo ZK Jesenice vasi. Zalo so tudi v letošnji pot investicijam v turizem, program dela SZDL vključili nadaljevanje teh stremljenj, pri tem se motijo tisti, ki v prodajalni fllislijo, da občina s tem iz­ Komunist mora živeti kar je hkrati tudi napotilo gublja na dohodkih, saj se v Galanterija za delo novemu vodstvu. fCsnici odpove le tistemu, kar politično življenje K. M. trenutno ni realno pričako­ v Prešernovi ulici vati. Trdimo lahko obratno: Periferija neprestano kritizira sredino, or­ tako bo občina spodbudila trgovsko podjetje ustanavljanje novih gospo­ ganizacije, vodstvo in le-to često organiza­ darskih organizacij na svo­ cije — Oportunizem se je premočno ugnez- mešanica kap jem področju in pripomogla jc hitrejšemu gospodarskemu dil v naša pojmovanja — Mladini moramo razvoju. široko odpreti vrata v ZK Morda bi se na tem pri- Kranj Ko je govoril o perspektivah pieru lahko zgledovale tudi Na občinski konferenci gospodarskega razvoja v ob­ ostale občine. P. Čolnar ZK na Jesenicah pretekli te­ den je v razpravi sodelovalo čini, je tovariš 2van dejal: 15 komunistov, ki so obrav­ »Za nas in za širšo druž­ Kranj navali razna področja druž- beno skupnost so še posebej beno-političnega' življenja ob­ zanimivi takšni obrati, ki se čanov ter idejnega delovanja bodo razvijali na osnovi do­ Odgovori zborom volivcev komunistov. France Zvan, se­ ma izdelane surovine ali re- promateriala, ki ga bomo z Jutri, v četrtek, bo v Kra­ spodarstva in družbenih kretar komiteja, je v uvod­ dodatnim delom požlahtnili in nju 37. skupna seja obeh sliužb ter o proračunu ob­ nem referatu podal kritično mu dali višjo vrednost. Sem ^Dorov občinske skupščine, čine za letos. Prav tako bo­ oceno in pogled na medna­ sodi obrat za 1500 ton žičnih jia dnevnem redu je spre­ do obravnavali odgovore na rodna dogajanja ter na kon­ armatur za tesnila, obrat za ŠPECERIJA BLED jeto družbenega plana raž­ predloge, zahteve in vpraša­ kretna vprašanja delovanja osem tisoč ton industrijsko nja občine do 1970. leta. nja zborov volivcev, ki so osnovnih organizacij, komite­ Odborniki bodo razpravljali biii od 12. do 19. februarja ja in komunistov jeseniške KVALITETA pičli o resoluciji razvoja go­ letos. občine za pretekli dve leti. (Nadalj. na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. strani) Komunist mora živeti politično... izdelanih armatur za gradbe­ tudi ing. Marko Bule, član ništvo, kar je pogoj za pre­ IK CK ZKS, ki je med dru­ hajanje te panoge na indu­ gim dejal: »Pri splošnih strijski način gradnje, naslo­ problemih smo enotni, manj nitev proizvodnih programov pri posebnih in konkretnih. ZINOS na nadaljnjo obdela­ Ce želimo izpolniti misijo vo izdelkov bodoče profilne avantgardizma, moramo iz­ valjarne na Beli, gradnja polnjevati dva pogoja: daveč obrata za izdelavo gradbenih znamo kot sredina in drugo, plošč in žlindre ter podobna da smo bolj borbeni od sre­ prizadevanja in načrti. Tre­ dine. ba ja poudariti, da je znaten Komunist mora živeti poli­ del zamišljene proizvodnje v tično življenje. Komunisti se naši deželi še neosvojen in vidimo na konferencah, ne da smo prvi, ki na jugoslo­ vidimo se pa pri konkretnih vanskem prostom odpiramo akcijah. Oportunizem se je izdelovanje takšnih izdel­ močno, premočno ugnezdil v kov.« naša pojmovanja. Komunist V nadaljnjem izvajanju se mora imeti svoje lastno sta­ je tovariš Žvan dotaknil kri­ lišče. Malomeščanska kritika tike in kritikastnstva. »Mi­ pravi, da ne znamo obliko­ slim, da je logična seda­ vati socialistično moralnega nja polarizacija sil zno­ človeka. Odrekajo nam ude­ traj ZK, v okviru kate­ ležbo pri vzgoji. Res je, da Vojaki zgradili most v Mlinem re je moč govoriti o tem, smo se 20 let več ukvarjali Te dni so vojaki garnizije jim je poklonil televizijski mandant ljubljanskega voj­ da je del komunistov s problemi gospodarstva, na Bohinjski Beli dogradili sprejemnik. Novi most, ki nega področja general pod­ vedno pogosteje, v opoziciji, manj pa z etiko in moralo. 60 metrov dolg in 3,20 metra bo precej pripomogel k raz­ polkovnik Janko Sikirnik da periferija neprestano kri­ Prosvetni delavci bodo mo­ širok most z nosilnostjo šest voju turizma na tem pod­ v spremstvu komandanta tizira sredino, organizacije rali postati večji aktivisti. ton. Razen tega so uredili ročju, si je ogledal tudi ko­ kranjske garnizije. vodstvo in le-to često orga­ Ne pa, da bodo hodili v šolo tudi 800 metrov poti do mo­ nizacije. Vse to je možno kot uslužbenci. sta, ki povezuje Bled z des­ zategadelj, ker manjka širo­ Kot ZK prehitro staramo. nim bregom Save. Na zborih volivcev v kranjski občini kemu krogu članstva idejne­ Zato moramo vključiti zna­ ga znanja, spoznanj, ki jih nje in polet mladih v našo Novi most so gradili vo­ zahtevajo današnje razmere.« organizacijo. Morali bi zelo jaki v februarju. Zgradili so Razprava o gradnji šol Tomaž Ertel, sekretar ko­ široko odpreti vrata v ZK. ga v dvajsetih dneh. Denar Na zborih volivcev v kranj­ dinarjev, najet pa je bil tudi miteja ZK Železarne, je ob­ Obveljati bi moralo načelo, za gradbeni material je pri­ ski občini razpravljajo med kredit v višini 263 milijonov ravnaval oblike in vsebino da je v ZK laže priti, ampak spevala občinska skupščina, dela komunistov. Jože Po­ teže v njej ostati, če ne bo­ drugim tudi o gradnji šol. starih dinarjev. Predvideno vaščani Mlina pa so dali že­ dobnik je razpravljal o mo na široko odprli mladini Od 1965. leta, ko so se obča­ je, da bomo letos zbrali še lezo. Vrednost norega mo­ problemih integracije, po­ vrata za vstop v ZK, bomo še ni odločili, da s samoprispev­ okrog 630 milijonov starih di­ stu je 20 milijonov starih sebno v zdravstvu. »De­ bolj stareli, ne samo fizično, kom zagotovijo del denarja narjev. Tako bo za dograditev dinarjev. Predsednik občin­ lovne organizacije v teh ampak tudi po vsebini,« je za zgraditev nekaterih šolskih šole na Zlatem polju ostalo ske skupščine Radovljica ustanovah (v zdravstvu) se zaključil svoja izvajanja to­ objektov, je do danes izpol­ okrog 300 milijonov. Z osta­ variš Bule. Franc Jere se je ob otvoritvi počutijo tako samostojne, njen skoraj ves program gra­ lim denarjem pa bodo plačali da si ne pustijo niti svetova­ mostu vojakom najlepše za­ Konference se je udeležila denj. Zgrajena je osnovna neplačane račune. V prihod­ ti več,« je dejal. tudi delegacija koroških ko­ hvalil, ker so most zgradili nje bo tako treba zagotoviti V raspravi je sodeloval munistov iz Beljaka. VIDIC tako hitro. Za nagrado pa šola v Šenčurju, obnovljena pogorela šola v Zabnici, zgra­ še denar za ureditev okolice jeni sta šoli v Cerkljah in pri šoli v Preddvoru in pri Preddvoru in nova telovadni­ šoli v Stražišču. Zaradi ukinitve plesa pri Jelenu ca osnovne šole Lucijan Se­ Ker se s 1. aprilom zaklju­ revoltirana mladina ljak. Zgraditi je treba le še či zbiranje denarja s samo­ šolo na Zlatem polju. Ta bo Terpsihora, boginja plesa ževalce, dvorana pri Jelenu DINSKI KLUB, ALI PO­ prispevkom občanov, in osta­ dograjena jeseni prihodnje in hčerka boga Zeusa, ki je pa stalne obiskovalce. To je STANEMO HULIGANI«. ne za dograditev le še ena na prostranih poljanah Hela- bila mladina v starosti od 13 Takšne in podobne grožnje leto. Pri vseh že zgrajenih šola, so na zadnji seji ob­ de in v hramih svojega očeta do 20 let. To pomeni, da je smo lahko prebrali na raz­ šolskih objektih je urejena činske skupščine v Kranju inspirirala plesalce stare Gr­ tudi osnovnošolska mladina nih javnih krajih po Jese­ tudi okolica, razen v Pred­ razrešili upravni odbor sklada čije, ni mogla vedeti, da bo­ obiskovala plese. Ob nežnih nicah. dvoru in Stražišču, kar bo še za izgradnjo šolskih poslopij. do njeni oboževalci prišli v zvokih kitar se je ples več­ Kakšen mladinski klub že­ treba narediti. V prihodnje bo to nalogo zagato in da bodo s parola­ krat spremenil v razvratno lijo anonimni pisci, ni zna­ opravljal svet za finance pri mi utirali pot do organizira­ divjanje, ki s plesom nima Ob razpisu referenduma je no. Znano je samo, da je pri občinski skupščini. nega plesa. nobene zveze. Za korajžo so Jelenu organizran ples vsa­ bilo za gradnjo novih objek­ V jeseniški občini je okrog mladoletniki pili samo alko­ A. Zalar ko sredo in da se ga udele­ tov predvidenih 1,15 milijarde 2500 mladine v starosti do 25 holne pijače, največ konjak žuje samo 16 parov. To pa S din. Tako naj bi 500 milijo­ let, ki išče zabavo in razve­ in pelinkovec ter razne li­ zato, ker plesni učitelj za­ drilo. Le tega pa jim na Je­ kerje. Večkrat so plesali v nov dobili iz proračuna obči­ hteva kulturno ponašanje, senicah primanjkuje. Poseb­ temi. Da jih svetli hodniki ne, 450 milijonov naj bi pri­ dostojno oblačenje in trez­ no plesa. Zato je bila dvora­ pri tem ne bi ovirali, so elek­ spevale gospodarske organi­ nost. ATOMI tudi niso pri­ na pri Jelenu vedno nabito trična stikala preprosto raz­ stali, da bi še nadalje igrali, zacije, 200 milijonov pa ob­ polna, kadar so ATOMI or- bili. Od novega leta so bila toda v organizaciji občinske­ čani s samoprispevkom. Med­ ganizrali ples. vsa stikala trikrat zamenja­ ga komiteja mladine, ki bi tem pa so se povečale cene ATOMI so privatni kvintet na. Niso bili redki skoki z poskrbel za red na plesu. električnih kitar, ki ga se­ balkona v dvorano. Nedavno gradbenemu materialu, uve­ stavljajo mladinci v starosti tega je neki mladinec zlomil Ni prostora, da bi lahko deni so bili nekateri novi pri­ od 17 do 22 let. Plesi pri Je­ obe nogi pri skoku z balko­ širše razpravljali o tej zade­ spevki, pri šoli na Zlatem po­ lenu minulo zimo so bili v na in še sedaj ima obe nogi vi. Porajata pa se dve vpra­ lju pa je bilo treba spreme­ njihovi privatni režiji in so tu­ v maveh. Vse to je nareko­ šanji: kako gledajo starši niti tudi prvotni načrt. To valo odgovornim, da so ples di sami organizirali pobiranje na 14-letno hčerko ali sina, so namreč narekovale nekate­ vstopnine. Vstopnina je zna­ pri Jelenu v organizaciji an­ ki se omotičen vrača opol­ re slabe izkušnje pri šolah šala 400 S din in razen 8.000 sambla električnih kitar pre­ noči s plesa, drugi dan pa v povedal''. To pa je povzroči­ z ravno streho, posebno pri­ S din, kolikor so plačevali za šoli preganja mačka. In konč­ lo revolt prizadetih mladin­ mer tržiške šole. Zato so dvorano, je ves izkupiček šel no: kaže, da za zdravo raz­ v žep ansambla. Toda to ni cev. Po Jesenicah so se prek se predvideni stroški povečali vedrilo mladine nismo do­ bil razlog, da so temu an­ noči pojavile parole: »SMRT volj storili, čeprav o tem ve­ za več kot 100 odstotkov. samblu prepovedali nadalj­ UNIČEVALCEM MLADIN­ liko pišemo In razpravljamo. njo gostoljubje pri Jelenu. SKIH PLESOV«, »HOČEMO Do sedaj je bilo zbranih mi­ ATOMI so imeli svoje obo­ PLES«, »HOČEMO MLA­ JOŽE VIDIC lijardo 260 milijonov starih 5REDA — 22. marca 1967 GOSPODARSTVO GLAS * 3. STRAN

Tržiški turizem v mednarodnem turističnem letu Stare želje ob starih pomankljivostih Turistično društvo iz Tržiča pogosto opozarja na pomanjklji­ vosti, ki zavirajo razvoj turizma v občini. Na plenarni turi­ stični konferenci, ki so jo posvetili problemom v mednarod­ nem turističnem letu, so zopet opozorili na nekatere pomanj­ kljivosti in potrebe.

Se vedno ni rešeno vpraša- vali tudi za adaptacijo in šanje priključka z glavne ce­ modernizacijo turistične ceste ste oziroma dohoda v Tržič, pod gorami od Tržiča do predori na glavni cesti še Begunj, prav tako pa so raz­ pravljali tudi o potrebi grad­ sedaj niso dokočno urejeni, nje ceste do Koče pod Stor- dostop k restavraciji Dete­ žičem, kar bi spodbudilo ljica je neurejen. gradnjo še novih objektov, Poseben problem za Tržič tako da bi ta del postal eno predstavljajo parkirni pro­ izmed novih središč v trži- škem turizmu. stori za avtomobile. Glavni trg je vedno popolnoma zase­ Lahko zapišemo, da je naj­ den že z avtomobili delavcev, več predlogov že starih, da je že stara želja za izbolj­ ki so zaposleni po lokalih in šanje pogojev turističnega ustanovah v centru, tako da Polnenje olja v plastične steklenice je povsem avtomatizirano. Pri kontroliranju so potrebni življenja, vendar se te želje le štirje delavci — Foto: F. Perdan za goste sploh ni prostora in vsako leto le prevečkrat po­

se zaradi tega marsikdo obr­ javljajo in se dobiva vtis, kot ne in odide iz Tržiča. Da bi da o njih nihče resno ne raz­ problem vsaj delno rešili, mišlja. Razveseljivo je, da 2000 steklenic olja na uro so predlagali, naj bi čas par­ so bili na konferenci tudi precej tega olja, pa ga v kiranja omejili in uvedli par­ predstavniki gostinskih pod­ Težave pri prodaji olja, ker čakajo na ceno jetij, kar do sedaj ni bila trgovinah še ne prodajajo. kirnino. Seveda s tem stvar Zataknilo se je pri določitvi praksa v Tržiču. Morda se bo — »Smo na meji rentabilnosti« še ne bo rešena. maloprodajne cene. Malo­ sčasoma le kaj spremenilo na Tovarna Oljarica v Britofu stroj, ki so ga uvozili iz Švi­ prodajno ceno morajo nam­ Na konferenci so se ogre- boTJe. Prizadevni amaterski je druga tovarna v Jugosla­ ce, izdela in napolni v eni reč določiti občinske skup­ turistični delavci bi to brez viji, ki je februarja letos za­ uri dva tisoč tričetrtlitrskih ščine. Pričakujejo, da bo ce­ dvoma zaslužili. čela polniti jedilno olje v steklenic iz plastične mase. na olju v plastičnih stekleni­ Beležka - pc plastične steklenice. Poseben čeprav imajo v tovarni že cah od 380 do 397 starih di­ narjev. Vendar pa trgovska Pred kratkim se je oglasil mreža ni zadovoljna s takš­ v uredništvu neki naš bra­ S seje skupščine občine Radovljica no ceno. Pri prodajanju o'ja lec. v litrskih (steklenih) stekle­ nicah namreč ostane trgovini »Gre za popravilo televizor­ Analiza vloge turizma v občini 65 starih dinarjev, pri pro­ ja«, je začel. »Prijatelj mi je daji v plastičnih steklenicah svetoval, naj pokličem neke­ Osrednja točka seje obeh zborov skupščine občine Radovljica, gostišč nezadovoljivo in je pa jim bo ostalo le 39 sta­ ga »privatnika«, ki je zapo­ ki je bila v petek, 17. marca, je bila obravnavanje in skle­ zaradi tega nujno treba re­ rih dinarjev. V tovarni upa­ slen v tovarni Iskra v Kra­ panje o analizi vloge turizma v gospodarstvu občine in pri­ šiti status teh gostišč. Se na­ jo, da bo kljub vsemu olje nju. Rekel mi je, da mi bo prav za mednarodno turistično leto. Ker so se seje udeležili prej bodo stimulirali zasebni v teh steklenicah aprila že v televizor zelo hitro popravil. tudi predstavniki turističnih organizacij, je bila razprava ne­ gostinski sektor, in to pred­ prodaji. Res je prišel zelo hitro in posredna ter je iz več zornih kotov osvetlila probleme turi­ vsem v krajih izven turistič­ Novi pogoji gospodarjenja stičnega gospodarstva v turistično najmočnejši gorenjski ob­ elo trikrat zaporedoma. Ra­ nih centrov. pa so do neke mere prizadeli c čini. Precej govora je bilo tudi čunal pa mi je okrog osem tudi ta kolektiv. Težava je v o javnem redu in miru, pri tem, ker so poprej imel; od tisoč starih dinarjev. Televi­ Devizni priliv od turizma To so le nekatere podrob­ čemer sta prevladali dve predelave uvoženih olj 75 zor pa še vedno ni bil v re­ znaša v radovljiški občini 40 nosti iz analize, ki je pokaza­ mnenji: da naj bi se povezali starih dinarjev od kilograma, odstotkov celotnega izvoza; la izredno- korist, ki jo ima du. Ko sem ga ponovno po­ z organi za notranje zadeve sedaj pa imajo samo 55 di­ posredno korist od turizma občina. Naj omenimo še, da klical, mi je rekel, naj tele­ ali pa uvedli posebno turi­ narjev. Zaradi tega se jim ie ima tudi trgovina, saj zaradi je 9 odstotkov občinskega pro­ vizor odpeljem v servis. Se­ stično inšpektorsko službo. zmanjšal dohodek za približ­ tega izkazuje 35 odstotkov računa prišlo lani samo od no 150 milijonov starih di­ daj mi televizor zopet dobro Tudi recepcijski službi za višji promet; izredna vloga prometnega davka od alko­ narjev. Razen tega pa so se dela. Seveda pa sem moral zasebne sobe in počitniške turizma je vidna tudi v ter­ holnih pijač. povečali tudi nekateri drugi še v servisu plačati osem ti­ domove bodo posvetili več ciarnih dejavnostih, saj so v Kljub ugodnim rezultatom stroški. soč dinarjev. Povedali so mi pozornosti. Vse prevečkrat pri turističnih krajih veliko bolje pa so diskutanti opozorili tu­ tudi, da »privatnik iz Iskre prodaji teh kapacitet »za- »Tako smo trenutno na razvite kot drugod; 13 odstot­ di na vrsto pomanjkljivosti, meji rentabilnosti. Vendar ni prav ničesar popravil.« škriplje«, prodajajo jih šele, kov prebivalcev je neposred­ ki neugodno vplivajo na tu­ pa nismo glede tega osam­ ko so polne ostale hotelske no ali posredno zaposlenih v ristični razvoj. Sprejeli so ljeni. S podobnimi težavami »In kaj bi radi sedaj?« zmogljivosti, poleg tega pa turizmu; dohodek gospodinj­ program dela in opozorili na se srečujejo vsi proizvajalci »Ne vem. Ampak ne zdi se recepcijske službe niso od­ stev z oddajanjem turističnih pomanjkljivosti, na katere je olja in oljnih izdelkov. Lan­ prte ob vsakem času in smo mi prav, da mi je tisti »pri­ sob je znašal v letu 1966 922 treba še zlasti misliti v med­ skoletna razporeditev denar­ tako pogosto naleteli na go­ vatnik« zaračunal osem tisoč tisoč N dinarjev; na območju narodnem turističnem letu. ja v tovarni je bila 77,20 % ste, ki se, posebno v večer­ dinarjev.« občine so zamenjali 1.237.357 za osebne dohodke in 22,80% nih urah, niso mogli znajti dolarjev, devizni priliv v go­ Razmislili bodo o olajšavah za sklade. Letos pa kaže do­ stinstvu je bil 2,138.000 do­ glede obveznosti, ki jih pred­ glede prenočišč. sti slabše. Ce bo šlo tako na­ Najbrž res ni prav. Vendar larjev. pisuje skupščina za podjet­ Na seji so imenovali dve prej, bomo celoten dohodek pa je tako. Danes se človek ja, ki investirajo na njenem komisiji, ki bosta skrbeli za porabili za osebne dohodke. lahko svobodno odloči, kdo področju. Na ta način name­ pregled gostinskih in trgov­ Zato smo v letošnjem pro­ mu bo napravil uslugo. Ima­ Kranjska gora ravajo povečati interes za skih lokalov in odpravo po­ gramu predvideli le tri do mo podjetja in privatnike za investicije na območju ob­ manjkljivosti ter za koordi­ štiri milijone starih dinarjev najrazličnejše stvari. Sam čine. nacijo dela v mednarodnem za sklad skupne porabe. Ra­ sem se že davno odločil, da Hotel Slavec Ker je Bled močno zaostal turističnem letu. Takšne služ­ zen tega pa bomo zgradili še raje odnesem televizor v ser­ V Kranjski gori pospešeno v zimskem turizmu, bodo za­ be so pred leti na tem ob­ dva rezervoarja za olje.« Ta­ visno delavnico kot pa k nadaljujejo s prenovitvijo čeli razmišljati o izgradnji močju že bile in se je sedaj ko je pripovedoval direktor »strokovnjaku«. Je že tako. hotela Slavec, ki je lani po­ zimsko-športnih objektov v pokazala potreba po obnovit­ tovarne. Imamo privatnike, ki so res gorel. Popolnoma prenovljen bližini ter izgradnji igrišča vi, saj so odpravile marsika­ Upajo pa, da so to le tre­ strokovnjaki, imamo pa hotel bo imel 70 postelj ter tero pomanjkljivost, ki moti nutne težave, ki jih bodo »strokovnjake«, ki so čisto 150 restavracijskih sedežev. za golf. dobro počutje gostov. med letom rešili. navadni šušmarjil Računajo, da bo maja že za­ Ugotovili so tudi, da je A. 2. čel obratovati. poslovanje manjših družbenih i P. Čolnar A. žalar KULTURA IN PROSVETA

Razpravljamo o kranjski kulturi (2) V nekaj stavkih

Muzej združuje preteklost in sedanjost KRANJ: nova premiera v Prešernovem gledališču — V po­ nedeljek je bila v Prešernovem gledališču nova premiera. Do­ Direktor Gorenjskega muzeja v Kranju Cene Avguštin odgovarja mača dramska skupina Franceta Prešerna je pripravila za letošnji abonmajski repertoar Prešernovega gledališča kome­ na vprašanja dijo A. Christie Mišolovka. Kot gost jo je režiral ing. Viktor Kratek pogled v delo Gorenjskega muzeja v Kranju v prete­ »Nedvomno. Z več denarja Molka. To je drugo dela v tej sezoni, ki ga je pripravila ama­ klem letu nam pove, da je bila njegova dejavnost dovolj raz­ bi šlo naše raziskovalno delo terska skupina. lahko bolj v širino in globi­ gibana in pestra. Izvedena so bila investicijska dela v Mestni KRANJ: drevi II. glasbeno baletni večer —• Drevi ob no, po drugi strani pa bi z hiši (razen dela drugega nadstropja), za občinski praznik pa 19. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma II. glasbeno nakupom tehničnih pripo­ so bili odprti galerijski prostori. V stebriščni dvorani iz baletni večer. Tokrat bodo v glasbenem delu programa nasto­ močkov bistveno dvignili 16. stoletja so postavili kopije gotskih fresk, v spodnji in zgor­ pali učenci kranjske glasbene šole, in sicer iz oddelka za nji renesančni veži je bila urejena stalna galerijska zbirka popularizacijsko sposobnost ljudske instrumente (kitaro in klavirsko harmoniko), dalje del kiparja Lojzeta Dolinarja, v nekdanji kleti je bila urejena ustanove. Pri pomanjkljivih solo pevca Helena Sodnik (sopran) in Miha Plajbes (bariton), stalna kranjska meščanska kuhinja, v prvem nadstropju stal­ sredstvih posebno trpi mu­ baletna skupina kranjske glasbene šole pa bo zaplesala dva na muzejska zbirka, v renesančni dvorani pa zbirka baročne­ zejska publicistična dejav­ valčka. ga in renesančnega slikarstva ter plastik. nost; vrsta gradiva je pri­ pravljenega in obdelanega, a KRANJ: vpis v prvi razred v šoli Lucijan Seljak — Na alnih vprašanjih muzealske V nekaj stavkih ni mogo­ ne more iziti (npr. dobrav- osnovni šoli Lucijan Seljak (Stražišče) se je 12. marca letos dejavnosti v Kranju odgo­ če vsaj na kratko omeniti ska kronika, katalogi ob vpisal v prvi razred 101 otrok, kar je nekaj manj kot lani. varja direktor Cene Avgu­ vsega dela na različnih pod­ razstavah itd.).« Deklic je 52, dečkov 49. Zaposlenih mater novo vpisanih otrok ročjih dejavnosti muzeja. štin. je 84, le 17 žena bo torej ostajalo doma za varstvo svojih — Kaj meniš o razmerju Omenimo le, da je bilo lani — Povej, prosim, nekaj otrok. V tem številu pa so 4 matere kmetice in 2 upokojenki, med raziskovalno in vzgojno vseh razstav kar 46, ogledalo novosti v delu, ki jih za le- i ki sta bili tudi nekoč zaposleni; torej je dejansko žena, ki ne dejavnostjo muzeja? Je pra­ pa si jih je 108.897 obisko­ tos pripravlja Gorenjski opravljajo poklica, le 11. vilno? valcev. To je lep uspeh. Ra­ muzej! »V osnovi je vsaka pripra­ KRANJ: S popevkami v pomlad v kinu Center — Delav­ zen tega pa je bilo postavlje­ »Razen stalnega prirejanja va večje razstave pravza­ ska univerza Toma Brejca v Kranju, oddelek za splošno izo­ nih še 15 potujočih razstav razstav bo novost v letos- | prav raziskovalno delo na braževanje, bo v torek, 28. marca, pripravila v Kranju zani­ (Cerklje, Zalog, Trstenik, njem delu konkretno sodelo- j nekem področju, ki še ni Podblica, Radovljica, Bled, vanje muzejev z vse Gorenj- j miv zabavni večer z naslovom S popevkami v pomlad. Na­ bilo (dovolj) raziskano. Re­ Tržič, Kamnik), ki si jih je ske pri pripravi določene | stopal bo ansambel Jožeta Privška, pele pa Alenka Pinterič, zultati takega raziskovanja ogledalo 3.200 obiskovalcev. teme (npr. gradovi na Go­ so nedvomno povsem znan­ Marjana Deržaj in Berta Ambrož. Vmes bo modna revija, an Pri tem pa še niso všteti obi­ renjskem). . Druga novost bo stvenega pomena; da pa za­ kateri bodo sodelovala podjetja Almira Radovljica, Vezenine skovalci razstave Nemška popularizacija spomeniškega ključki ne bi ostali le med koncentracijska taborišča, ki gradiva z barvnimi diapozi­ Bled in najbrž tudi Rašica. Napovedoval bo Mito Tref al t. De­ štirimi stenami, se na naj­ si jo je v Kranju, na Bledu, tivi in fotografijami. To bo lavska univerza namerava podobne prireditve prirejati vsak različnejše načine v spre­ v Radovljici in v Kamniku posebno pomembno v letoš­ zadnji torek v mesecu. jemljivi obliki (npr. razsta­ ogledalo 23.500 ljudi. njem mednarodnem letu tu­ ve) prenašajo tudi na naj­ Na vprašanja o delu muze­ rizma. Tujcem in domači­ širše kroge ljudi. Pri takem nom bi radi prikazali go­ ja letos in o nekaterih aktu- delu, ki ga bodo začele pre­ renjske kulturne spomenike, Marij Pregelj vzemati tudi izrazito znan­ ki so še vse premalo znani. stvene institucije v Ljublja­ Uspeli posnetki, ki jih že ni, prav nič ne trpi znan­ V soboto, 18. marca okrog umetnost v Ljubljani. Raz­ Denar za imamo in jih bomo še pri­ stveno delo, od rezultatov pa 23. ure, je po prestani ope­ stavljal je doma in v tujim, pravili, bodo lahko služili za imajo korist tudi vsi občani. raciji črevesnega karcinoma posebno priznanje je dobil Finžgarjevo izdelavo res lepih in značil­ Vemo, da bi nas kot ozko, umrl zaradi pljučne embolije s Prešernovo nagrado. Poleg nih turističnih razglednic, ki vase zaprto, zgolj znanstve­ Marij Pregelj, eden najpo­ ilustracij, grafik in drugih rojstno hišo bi prikazovale naše kulturne no ustanovo na občini ne membnejših sodobnih jugo­ del so ostale po njem velike spomenike; takih razglednic gledali dolgo. Pred seboj slovanskih slikarjev in gra­ zidne slikarije in mozaiki se zbira doslej namreč skoraj ni. S imamo povsem jasen cilj: fikov. (med drugim na spomenika takim načinom dela, s kate­ raziskati Gorenisko z vseh Rodil se je leta 1913 v Kra­ internirancev na Rabu, de­ Zvedeli smo, da se je rim smo delno že pričeli, bi vidikov, s katerimi se ukvar­ nju, akademijo je študiral v koracije v slovenski skup­ do sobote (18. marca) na­ se poživilo zanimanje za tako ja muzej, to pa sproti v ra­ Zagrebu, poučeval v Ljublja­ ščini in zveznem izvršnem bralo na skladu za odkup imenovani kulturni turizem, svetu itd.). in ureditev Finžgarjeve zumljivi obliki posredovati ni, bil v ujetništvu, po vojni ki je bil doslej pri nas izra­ pa je postal redni profesor Pregelj bo v svojih delih rojstne hiše v Doslovičah tudi javnosti.« zito potisnjen ob stran. Sploh na Akademiji za likovno še dolgo Uvel med nami. pri Zabreznici že 50.500 S bomo v tem letu muzej sku­ — Kaj meniš o očitkih, da din. Od tega je 50.000 S šali čim bolj približati turi­ je v Kranju muzealstvo ved­ din prispevalo Društvo stom: s tipičnim izborom no na prvem mestu? upokojencev SRS. To si­ razstav (npr. slike na steklo, »To je odvisno od tega, cer še ni velik znesek, planšarska kultura itd.), s kako gledaš na muzej: če z Še o prisilni upravi v Opekarni v Dvorski vendar je dokaz, da je stalnim prikazovanjem barv­ atributom, kot ga je prinesel akcija stekla. Upamo, da nih diapozitivov naših kul­ muzej iz druge polovice 19. vasi bo denarja na žiro raču­ turnih spomenikov, stebrišč­ stoletja, potem to ni prav, nu, posebej odprtem v no dvorano in meščansko če pa je muzej takšen, kot Pojasnilo Zavoda za ta namen, vsak dan več, kuhinjo bomo odprli občasno so in naj bi bili današnji saj kaže, da je to res za turiste itd.« muzeji, potem me očitek ne edina možnost, da se raziskavo materiala — Ali meniš, da muzej moti, ker ni realen. Muzej Finžgarjeva rojstna hiša opravičuje sredstva, ki jih včasih je bil vase zaprt, oko­ K članku »Prisilna uprava — vzroki in posledice slabega go­ odkupi in preuredi v et­ spodarjenja v opekarni Dvorska vas«, objavljenem v Glasu dobiva iz občinskega pro­ stenel, neživljenjski. muzej nografski in spominski 25. februarja letos, smo dobili pojasnilo Zavoda za raziskavo računa? danes pa prenaša kulturno muzej. Zveza kuluirno- materiala in konstrukcij Ljubljana, ki ga v celoti objavljamo, dediščino prednikov v da­ prosvetnih organizacij ob­ »Trudimo se, kolikor je v čeprav menimo, da pojasnilo bistveno ne spreminja tistega, našnje življenje, s tem pa čine Jesenice bo v krat­ naši moči, da bi jih upravi­ kar smo objavili in o čemer so govorili na seji radovljiške bogati naše obzorje, služi kem izdala posebne bloke čili, da svoje delo ne bi za­ občinske skupščine 17. februarja letos. s kuponi za 50 in 100 S pirali med štiri stene, ampak sedanjosti. Sodobni muzej združuje preteklost in seda­ din; upajo, da bo potem sproti in razumljivo prena­ »Pisec članka, ki obravna­ tem, da vodstvo podjetja ni njost. Tisto, kar se je prav­ bolje stekla tudi akcija šali širokemu krogu ljudi. va stanje v Opekarni Dvor­ skrbelo za organizacijo dela kar zgodilo ali se še dogaja, po šolah, saj bo vsak, ki Smo daleč od kabinetnega ska vas, napačno prikazuje v proizvodnji, ki %\ zagoto­ je že predmet zanimanja bo prispeval ta majhen pojmovanja muzeja in mu­ vila striktno izvajanje pro­ muzeja. Sodobna ustvarjal­ tehnično problematiko tega znesek, dobil tudi nekak­ zejskega dela. Mislim, da s podjetja v tistem delu član­ izvodnje po določeni in usta­ šno potrdilo. nost na likovnem ali kate­ ljeni tehnologiji, ki ustreza tem ustvarjamo muzeju bo­ ka, ki govori o tehnologiji remkoli drugem področju je svojstvu razpoložljive suro­ doče moralne in materialne In kvaliteti proizvodnje. Za­ Žiro račun sklada za že predmet zanimanja mu­ vine in tehnični opremljeno­ temelje. Da je občinstvo s odkup Finžgarjeve rojst­ zeja. Vse to postaja sestavni radi tega daje Zavod k temu sti podjetja. To pomeni, da tem zadovoljno, se vidi iz ne hiše pri Zvozi kultur­ del prikazovanja kompleks­ članku naslednja pojasnila se podjetje v pogledu pre­ števila obiskovalcev na raz­ ne-prosvetnih organizacij nega družbenega razvoja, ki oz. dopolnila. delave surovin (laporja), su­ stavah.« jeseniške oi'čine je naj ga muzej spremlja in ie Vzroki poslovnega neuspe­ šenja in žganja ni pridrže­ — Bi z več denarja iz pro­ vročega takoj posreduje valo tehničnih navodil Za­ 5153 — 831 — 2135. ha tega podjetja niso v po­ računa lahko kaj bistveno ljudem.€ vršni tehnologiji, kot ome­ voda za raziskavo materiala, — a več naredili? A. Triler nja pisec članka, temveč v ki so bila dana podjetju po SREDA — 22. marca 1967 PANORAMA GLAS * 5. STRAN

Ob 21. marcu karnova politična načela, ki Džakarti pravijo, da se v so se mnogim zdela modra Sukarnovih časih tega na­ Apartheid in pametna in ki je po njih čela niso dosledno držali. največje zlo Sukarnova luč na indone­ ska vojska, katere vrhovni postala Indonezija znana Preusmeritev v indone­ zijskem križišču postopoma poveljnik je bil, pomenita kot neodvisna država. Se­ zijski politiki pa ima tudi Konec minulega leta je ge­ ugaša. Ne glede na to, da brez dvoma največji poli­ veda se ni mogoče strinjati svoje nasprotnike, saj ni neralna skupščina OZN na so v uradih in javnih pro­ tični preobrat v času indo­ z vsem, kar je Sukamo de­ mogoče trditi, da je Sukar- svojem zasedanju proglasila storih že zamenjali njegove nezijske samostojnosti. Se­ lal in je bila Sukarnova po­ no vladal po svoji volji Zl. marec za mednarodni dan slike in ne glede na to, veda so se vzporedno s tem doba neodvisnosti v neki brez političnih sil, ki so ta odpravo rasne diskrimi­ kakšna bo njegova usoda, tudi bistveno spremenile meri včasih enostranska. takšno njegovo politično nacije. pa indonezijsko križišče smernice in izhodišče indo­ Nova vlada v Džakarti pa usmerjenost odobravale. — Apartheid. Kaj pomeni da­ ostaja v središču pozornosti nezijske politike, ki ji je v že nakazuje neke nove ele­ Spopad med novimi in sta­ nes ta beseda? Če pogleda­ različnih političnih presoj. preteklosti dajal pravi smi­ mente v indonezijski zuna­ rimi silami v Indoneziji ne mo v leksikon, vidimo, da Dejstvo je namreč, da na sel Sukamo in njegovi naj­ nji politiki, po katerih lah­ poteka tako mirno kot si pomeni ločitev ali ločeno indonezijskem križišču po- ožji sodelavci. Zadnji do- ko sodimo, da gre Indone­ zamišljamo. Indonezija je življenje. Apartheid pa je zija iz skrajnosti v skraj­ še vedno močno razklana. danes ponekod sistem. Dovo­ nost. Ščita, ki ga je držal Ta neenotnost je v veliki ljuje bivanje nekaterih ljudi Sukamo proti zahodnim meri že posledica različne­ le v rezervatih, prepoveduje Indonezijsko križišče državam, zdaj ni več. Indo­ ga političnega in gospodar­ sestajanje ljudi in omejuje nezija razglaša novo neod­ skega razvoja posameznih svobodno gibanje. stavljajo nove prometne godki v Džakarti in neka­ visno zunanjo politiko, ki področij in posameznih Vera, barva kože, običaji znake, ki kažejo, da bo v tere izjave sedanjih indo­ se bo ločila od Sukarnovih ljudstev, ki jih je Sukarnov itd, so vzrok, da manjšina Indoneziji prevladalo desno nezijskih voditeljev pa ka­ poenostavljanj. Ce naj bi program do neke mere le belih ljudi v Južnoafriški pravilo. žejo, da so se v indonezij­ bila namreč indonezijska držal skupaj. Tako so ved­ republiki, in še kje, lahko Zamenjava Sukarna in skem glavnem mestu duhu zunanja politika resnično no bolj zaskrbljujoče vesti gospodari množici temnopol­ njegovo ujetništvo, ki mu Sukarna popolnoma odre­ neodvisna, potem morajo o uporih in novih pokolih tih prebivalcev. Kdor se temu ga je pripravila indonezij- kli. Zavrgli so celo tista Su­ biti do vseh držav enaki. V širokih razmer. ne pokorava, je kaznovan. Kazni pa so hude. Kršenje v. zakonov apartheida danes ne pomeni plačati denarno ka­ zen — apartheid pomeni S seje skupščine stanovalcev Kranj smrt. Postal je sinonim za Te dni rasno diskriminacijo. 1,7 milijona N din za popravilo stanovanj Generalna skupščina OZN milijon 230 tisoč novih dinar­ posvetu je že leta 1963. leta sprejela Za večja popravila zgradb v kranjski občini jev. Skupaj bi tako zagoto­ deklaracijo OZN o odpravi Britanski tisk je v pone-^ vili za večja popravila okrog vseh oblik rasne diskrimina­ bi potrebovali prek 3 milijone N din deljek sporočil, da nameraval milijon sedemsto tisoč no­ cije. Kljub temu pa apar­ Velika Britanija 1. novembra Minuli petek je bila v Kra­ ugotovile, da v enem letu vih dinarjev. S tem denar­ theid še vedno živi. Zakaj? letos razglasiti neodvisnost nju seja skupščine stanoval­ ne bo mogoče vsega popra­ jem pa bodo posamezne Zato, ker so nekatere države Adena. Šejki in vlada Adena cev podjetja za stanovanjsko deklaracijo le sprejele, izva­ viti. Za večja popravila bi zgradbe letos popravili le to­ so spričo takšne odloči Iva jajo je pa ne. in komunalno gospodarstvo bilo namreč potrebnih prek liko, da se na njih ne bo de­ Wilsonovega kabineta precej lala še večja škoda. Predvsem Prav v teh dneh se dve Kranj. .Na seji skupščine so tri milijone novih dinarjev. presenečeni, ker so pričako­ bodo popravili strehe, zuna­ večji ameriški banki dogo­ razpravljali o delu podjetja Letos pa je na razpolago za vali, da bo do razglasitve ne-« nje kovinske dele na stavbah, varjata, da bi kreditirali več' v letu 1966 in o programu go­ ta popravila le okrog milijon odvisnosti prišlo šele prihod-- pročelja itd. nje leto. Šejki namreč vedo^ objektov v Južnoafriški repu­ spodarjenja in vzdrževanja 140 tisoč novih dinarjev. bliki. Ce se bosta za to od­ A. 2. da njihova oblast sloni na hiš v letu 1967. Predvideno pa je, da bi 500 ločili, bo manjšina belih lju­ britanskem orožju. di še laže izkoriščala temno­ Posebne strokovne komisije tisoč novih dinarjev od lan­ skoletne nerazporejene sta­ Triglav v noči polte domačine. podjetja za stanovanjsko in V ponedeljek se je na pa­ Dan za odpravo rasne di­ komunalno gospodarstvo v narine porabili za večja po­ cifiškem otoku Guamu začel skriminacije je sicer le en Kranju, ki so v januarju in pravila. Del denarja pa bi Turistično društvo Dovje- posvet med predsednikom dan v letu. Pomeni pa, da je februarju letos pregledale vse dobili tudi od tekočega vzdr­ Mojstrana in druge organiza­ Johnsonom in voditelji sai- na svetu še vedno zlo. Proti ževanja, ki ga imajo hišni cije v tem kraju so se na gonskega režima. Opazovalci temu zlu pa se je treba bo- stanovanjske zgradbe, s ka­ zadnjih sejah in zborih od­ pričakujejo, da bodo na po>« riti sleherni dan. A. ž. I terimi gospodari podjetje, so sveti letos na voljo okrog ločili, da bodo — kot svoj de­ svetu razpravljali o vseh vi­ lež k mednarodnemu turistič­ dikih vietnamske vojne. Pre­ nemu letu — izvedli v poča­ mier Cao Ky je zahteval ođ stitev dneva borca, 4. julija, ZDA, da razširijo bombardi­ ranje DR Vietnama in uve­ zaključku prve sanacije leta sulfatov v opeki pa ne etvo radovljiške občinske veliko prireditev, ki so ji dali ljavijo posebne ukrepe na 1964. zmanjšuje kvaliteto opečne­ skupščine za sanacijo ope­ naslov Triglav v noči. Ker je mejah ob Kambodži in Lao­ Posedlca tega je bila, da ga izdelka glede na tlačne karne! prav julija v Vratih in Julij­ su. je izredno padla kvaliteta trdnosti. »V teku obravnave in na cih največ planincev in tu­ opečnih izdelkov v pogledu S tem prispevkom želimo, podlagi poročila Zavoda za ristov, organizatorji pričaku­ izločanja sulfatov in tlačne da bodo potrošniki opečnih razisikavo materiala je bilo jejo, da bo prireditev tudi Po nepopolnih podatkih se trdnosit. Razumljivo je, da izdelkov na gorenjskem pod­ ugotovljeno, da obstajajo po tej plati uspela. Želijo . je v nedeljo 22.523 volivcev podjetje za tako kvaliteto ročju pravilno informirani o možnosti, da s pravilno or­ tudi, da bi postala tradicio­ od 39.000 vpisanih odločilo na svojih izdelkov ni Imelo od­ vzrokih nekvalitetne proiz­ ganizacijo, primernimi kadri nalna, kot na primer Kravji volitvah, da francoska Sorna^ jemalcev, čeprav je izvršilo vodnje tega podjetja v pre­ in spoštovanjem tehnologije bal v Bohinju. lija še naprej ostane v fran­ le 50 % proizvodnega plana. teklem letu in s tem v zvezi proizvodnje ter ob intenziv­ -č coski skupnosti. članek nadalje omenja, njenega poslovnega ne­ nem komercialnem prizade­ da bo treba opečnim izdel­ uspeha. vanju podjetja v teku leta kom dodajati kemične pri­ Obstoječe stanje v podjet­ 1967 doseže rentabilno pro­ Indijski parlament je v po­ mesi za izboljšanje trdnosti ju je Zavod podrobno pro­ izvodnjo.« nedeljek zavrnil predlog opo­ izdelkov. K tej navedbi po­ učil in z novim vodstvom Javna zahvala »Svet predlaga skupščini zicije, naj bi izglasovali ne­ udarjamo, da podjetje iz podjetja v prisilni upravi Naša velika zahvala in pri­ zaupnico vladi Indire Gandhl. razpoložljive surovin« ob j podvzel vse tehnične in or­ tudi način sanacije, in sicer znanje naj velja odličnima Proti predlogu opozicije ja pridrževanju osvojene teh- j ganizacijske ukrepe, ki bodo naj bi se poslovna izguba Jeseniškima zdravnikoma — glasovalo 257 članov indij­ nologije lahko brez kemič- j podjetju v letu 1967 omo­ podjetja za leto 1967 v zne­ sku 128.329.000 N din in stro­ primarijii dr. Hafnerju in dr. skega predstavniškega odbo­ nih dodatkov proizvaja opeč- i gočili proizvodnjo kvalitet­ ra. ne izdelke visoke tlačne trd- j nih opečnih izdelkov v za­ ški za odstranitev plazu v Ažmanu ter ostalemu zdrav­ nosti, In sicer preko meje j dovoljstvo tudi najzahtev­ laporokopu v znesku 60.000 stvenemu osebju, ki so rešili življenje mojemu možu Ja­ poprečne trdnosti izdelkov nejših kupcev.« — Zavod za N din pokrili s sanacijskim V brazilskem obmorskem kreditom iz sklada skupnih nezu Legatu. Zahvala tudi ostalih opekam v Sloveniji. raziskavo materiala in kon­ mestu Caraguatatuba je v ne­ rezerv. Za stroške odkriva- | vsem tistim, ki so me razu­ S kemičnimi dodatki suro- strukcij, Ljubljana. deljo izgubilo življenje 33 nja humusa za nadaljnjo | meli v mojih najhujših tre­ vni je možno le elimentiratl Kot dopolnilo k pojasnilu ljudi. Ker se je uirgal oblak,' proizvodnjo v znesku 130.000 j nutkih. sulfate v opeki, če se to ne Zavoda citirajmo še nekaj je reka Santo Antonio pre«^ N din pa naj podjetje pre- | doseže že s striktnim pri­ odstavkov iz obrazložitve Hvaležna žena, starši, bra­ stopila bregove. Hudourni odločbe za uvedbo prisilne skrbi obratna sredstva, ker | državanjem tehničnih navo­ ta, sestre, svaki in svakinje. valovi so preplavili in poru^ dil v posameznih fazah pro- uprave v Opekarni in iz se ti stroški nanašajo na j s šili več hiš v predmestju, ij Izvodneca Drocesa. Vsebnost predloga sveta za gospodar- proizvodnjo 7 let.« — at I .BR€Z ZCUSCKI RASTEJO gorenjski kraji i Saša SAMO NA MORSKCM BftCCjU. Dobrjia Lonc (Nadaljevanje in ko» Glino obdelujejo v U skem podjetju v Kd Jr na posebnem stroju, \M V I, \ «1 najprej dobro preme* pa na drugem stroju s n jo dolge glinene valjt Izdelke izdelujejo I rati. Imajo 7 kolov:.* nožni pogon za zah'; G izdelke in 14 kolov:-* električni pogon. Na I tih na električni pog" lujejo predvsem c* lonce. Na vrtečo M da model iz mavca, j H vrže kepa gline in p* z vzvodom, ki ima * cu že določeno oblike' je glina v surov cvetf Ji nec. Izdelke suše v M skih pečeh ali pa v I V ni peči. Imajo tudi * stropno tunelsko pet, Kakor so mi poveš jazni delavci in prija!1 r ja podjetja Jože Ke

GLAS * 6 STRAN ^— Ijddje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjsld kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje

Slovenski pravopis 1962 ima komenški. Težko izgovorljiva v slovenskem jeziku le redko ir$tvo v komenški okolici (6) na strani 362 tele izpeljanke soglasniška skupina ds se je spremene. asimilirala v en glas, v š. Izdelkov za domačo porabo marca) pa smo zapisali, da iz krajevnega imena Komen­ Sicer pa prosimo Komenča- Sicer se pa tudi v drugih be­ ne izdelujejo veliko, ker po je lončarske izdelke večkrat da: komenški -a -o, Komčn- ne in okoličane, da nam piše­ sedah v govoru zveneči so- njih tudi ni povpraševanja. prodajal tudi Ivan Peterlin, čani -ov. Iz šole nam je od jo, kako oni v vsakdanjem glasniki (b, d, z. ž) pred ne- Poprečen dohodek delavca po domače Varvo. V obeh pouka materinega jezika ver­ govoru izgovarjajo. To bo zvenečimi spreminjajo v ne- je okrog 75.000 S din in je primerih domače hišno ime jetno ostalo še toliko, da se najboljši dokaz, kaj je pray zveneče, čeprav se v pisavi torej kar dober, če upošteva­ nismo pravilno zapisali; gla­ spominjamo glasovnih spre­ in kaj ne. A. Triler mo, da je zaposleno največ si se Vorvovi, Vorvov. Bral­ memb, med drugim tudi pri- likovanja (asimilacije). Po '0v/ nekvalificirane delovne sile. cem se oproščamo za pomo­ Seveda pa imajo zaposlenih to. tem pravilu fonetično načelo tudi nekaj kvalificiranih lon­ Prav tako je v petem nada­ v razvoju jezika spreminja čarjev, ki delajo na kolovra­ ljevanju (Glas št. 21, 18. nekatere soglasniške skupine tih na nožni pogon. marca) v oddelku »Primerja­ (v govoru in pogosto tudi v Zdaj imajo še veliko na­ va med lončarji« izpadla vr­ pisavi) tako, da se lažje iz­ ročil. Podjetje se še razvija. stica. Četrti lončar je Franc govarjajo. Pri ljudskem in po­ Z lastnim denarjem so si Ravnikar z Mlake, po doma­ govornem jeziku je v slo­ zgradili tudi novo skladišče. če Južanov. Njega in tudi venščini fonetično načelo po­ gosteje prevladalo kot pri I S* Lončarsko podjetje v Komen­ ostale bralce prosimo, da nam di je perspektivno, saj za oprostijo za napako. knjižnih in učenih besedah. Nasprotna sila v jeziku je zdaj še ni mogoče nadomesti­ Pred dnevi smo dobili do­ etimološko načelo, ki zaradi V ti cvetličnih loncev s posoda­ pisnico s poštnim žigom 11 lažje razumljivosti priteguje 1«/ mi iz umetne snovi. »Ljubljana«, v kateri nam po izvoru sorodne besede k Ivan Sivec neki L. A. piše: »Naslovi čim večji podobnosti v pisavi POPRAVEK Lončarstvo v komenški oko­ in govoru. Pri krajevnih ime­ IN POJASNILO lici niso pravilni. Kraj je nih so spremembe pogostej­ V zapiskih o lončarstvu v Komenda, torej v komendski še kot drugje; imena krajev komenški okolici nam jo je okolici. Nam izgledajo naslo­ ljudje veliko izgovarjajo, za­ tiskarski škrat nekajkrat vi smešni.« V to jih povedo čimbolj pre­ krepko zagodel prav pri Dragi L. A.! Veseli smo prosto. Za krajevna ime­ osebnih imenih. Tako smo v vsakega dopisa ,tudi vašega, na in izpeljanke pravopis drugem nadaljevanju (Glas vendar se čudimo, da niste priporoča rabo, kakršna je št. 18, 8. marca) objavili, da toliko pogumni, da bi se pod- j zdaj med ljudmi. Domačini so glino veliko vozili v Ko­ pisali s polnim imenom. Ker in okoličani pa ne izgovarja­ mendi tudi Peterlinovi, po pa je verjetno pridevnik ko- i jo komendski, ker je skupino domače Vozvovi, v četrtem menški zmotil tudi še koga Lončar v lončarskem podjetju v Komendi dela na kolovratu ds težko izgovoriti, ampak nadaljevanju (Glas št. 20, 15. drugega, naj pojasnimo: | cvetlične lonce — Foto: Franc Perdan

^cestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,

tako da je v strahu zašepetala: Umrla bom, umrla... On pa se je »Si mi kaj prinesla?« samo nasmehnil, ji segel... in si jo vzel; vzel kot »predmet«, kot »Prinesla?« vprašujoče ponovi in se šele potem spomni Lehmaa telo za drugo telo, kot telo za drugo dušo, kot telo za drugo ljube­ nove čokolade. »Da,« se skoro živčno iztrga iz nje. »Čokolado sem zen. Ona pa je bila srečna, ker si je utvarjala, da jo resnično ljubi. ti prinesla.« »Podlež!« »Čokolado?« se Slavko ne more takoj spomniti, kaj je to, kakol tna Da, podlež, ki ji je zarinil trn, strupeni trn v dušo. Podlež, ki da čokolade ni še nikoli videl in jedel. 14 se je tudi nocoj vrinil v njeno srečo, neviden, a ves čas prisoten. »Da, čokolado,« ponavlja Stefi živčno in išče, ker ne ve, karu Toda odstranila ga bo. Izruvala! Ne bo se več vrival s svojo jo je položila. nevidno prisotnostjo med njo in človeka, ki ga .ljubi in ki jo ljubi »Čokolado?« ponavlja tudi Slavko in vpraša, kje jo je dobilaj tudi on. Ne bo ji več prihajal v misel. To vprašanje se zareže v Stefi kakor nož. »Ne, nič več!« »Dobila?« Toda, ali ni prisoten tudi sedaj, ko sloni na oknu, vdihava Naj mu pove? \ svežino aprilske noči in misli na vojaka, berlinskega študenta in Ne, ne sme mu! pesnika Frica Lehmanna. * jjUbezen »nora sreča«. Naj se zlaže? ' K fcj se jim izpolni, tako Ali si ne želi, da bi imel Lehmann tako naravo kakor Franc ta­ Ne, otroku ne sme lagati! L ,norci«, ki jih nesreča krat ob Muri, ko si jo je že ob prvem srečanju in na prvem njunem sprehodu vzel kot prvi in doslej edini moški, ki je poznal njeno telo. »No, kam sem jo dala?« lipa po oknu, po mizi in išče čokoladoj Ktffr nesrečni in da je Ali ne gleda v Fricu Franca z željo, da bi ravnal kakor Franc? ki se ji ta hip zdi, da se je drži »greh« njene »nezvestobe«. H, ^srečuje in jih osreči. »Luč prižgi!« pravi Slavko. t0 lQ In ali ne razmišlja o slasti in potešitvi, kakršno je spoznala \i & P od Lehman- in poznala v Francovem objemu? »Da, luč!« Ne Stefi se tega ne zaveda. Ne zaveda se, da v svojih mislih »Čakaj, jaz bom prižgal,« plane Slavko iz postelje in že zapra« sketa vžigalica v plamenček, ki ga Stefi, vsa zardela od sramuj je vse prej kot nadeva samo Lehmannov videz Francovemu telesu in da počne skoro isto, čeprav podzavestno, kar je zavestno počel Franc, ko je zbegano opazuje, dokler ne zaplapola na sveči ognjen jeziček iu V grenkobe! nadeval njenemu telesu videz žene, videz Anne Bauer, ki jo je razsvetli izbo. ^tavala do nove želje resnično ljubil. »Tu je,« zagleda Štefi čokolado poleg sveče. Ljubezensko doživetje je lahko samo enkratno, vsa kasnejša Slavko začudeno strmi v angleški napis. »Ne razumem,« pravi, :v/a z besedami, ko se doživetja pa so samo metafore na prvo doživetje. t; / podstrešje; v izbico, Tega se Štefi ne zaveda, marveč samo sanjari o Lehmannu kot »Cesa ne razumeš?« »To, kar piše?« jo vprašujoče gleda. ,>a ž otrokom vrnila do- »starem« znancu, dokler je iz tega sanjarjenja ne vzdrami otrokov glas. Stefi odmakne pogled. Sram jo je pred otrokovimi modrimi in \ Sliši Slavkovega mir- »Mama, zakaj sloniš ob oknu?« čistimi očmi. k-J\en do zadušljivosti, »Slavko?« se Stefi zdrzne; v obraz ji plane kri; vročica sramu, Otrok pa čaka odgovora in obenem opazi njeno zaprašeno, >>/ina. Telo se ji neče kakor da jo je otrok zalotil pri brezsramnem grehu. obleko. »Kdaj si se vrnila, da te nisem slišal?« »Vsa si prašna. V laseh imaš prah. Si padla?« ! Stefi molči. »Padla?« upihne svečo. '•>J Kako srečna bi bila »Si bila pri Bajberlovih? ... Kaj je rekel Ivanček? ... Za Da, padla je. Padla, si ponavlja in se čuti pred Slavkom kako? koliko je zrasel? Je večji od mene?« grešnica. ym1 Zakaj ni bil tak Slavkova vprašanja so kakor hladen dež na njeno sanjarjenje. »Dobra je! Kako je dobra!« sliši v temi Slavkov glas. »Nal Ne odgovarja mu, marveč ga samo jecljaje miri, da mu bo pripo­ Vzemi tudi ti,« ji Slavko ponuja košček. 4 »spodobno« ali »ne- vedovala jutri. »Lezi! Lezi! Prehladil se boš!« »Jutri greva z nonom v Kobarid.« Slavko leže. i M vrbami ob daljni »V Kobarid?« jo spreleti srh. Tudi Stefi se sleče in leže. A zaspati ne more. Muči jo vest. <4 bilo, kakor da se bo V Kobaridu je tudi on, misli na Lehmanna. Noč se nagiba že v jutro. Ptice se oglašajo. Vmes kikirikajc -/takrat neznane, nove, »Tudi Rozika gre z nama!« petelini. Potem se tej jutranji pesmi pridruži še oddaljeni lajež

/;Vnjej zgorela v smrt. »Zaspi... Potem zaspi, da ne boš ...« Kraguljevega psa.

GLAS * 11. STRA^ Razen te lične, 147 strani teri, naj piše očetovemu bra­ »Dne 17. julija 1. 1895 sem obsegajoče samostojne knji­ tu za kako podporo. Ubogala bila prvikrat v Kranju. I* Bolne oči ge, je Ernestina Jelovškova je, a naletela slabo, župnik polnila se mi je najiskrenej- napisala še nekaj krajših Jurij Prešeren ji je zmerjaje ša želja, katero sem gojila Vedeli smo že, da je pesni- nekaj zaslužila, saj je bila po odgovoril, da v tem oziru črtic in jih priobčila v več nego dvajset let, ali bo­ Kova hčerka ErnestLna bole­ bratovi smrti edina dedinja brata ne spoznava za svoje­ hala na očeh in da je v dneh vse očetove duševne ostaline. Ljubljanskem Zvonu (Preše­ ga. In če bi moja mati pri­ lje, vse življenje: videla sem ren - človek, 1. 1883, V samot­ gomilo svojega očeta! Takoj pred smrtjo že popolnoma Slišal pa je Levstik med­ šla z otroci k njemu — na­ oslepela — toda, da je bilo tem, da namerava tudi novo­ ni uri 1. 1900 in Dom v Vrbi, štel je vse gore zapored, ki mi je postalo jasno, da ni­ tako hudo že od leta 1910, meški knjigarnar Ivan Kra­ 1.1902). Dvakrat je tudi pre­ ločijo Ljubljano od gnezda, sem nikdar in nikogar tako kot nam je pripovedovala v jec ponatisniti Prešernove davala o Prešernu (1. 1903); kjer je župnikoval — požene ljubila prisrčno ko svojega jo kot navadno vlačugo čez prejšnjetedenskem zapisu go­ Poezije. Da bi Ernestina ne enega od teh govorov je Slo­ očeta, katerega se spomi­ prag.« spa Eda Grobelnikova — te­ imela škode s to izdajo, je venski Narod v celoti na­ njam samo še kakor v megli, 11. novembra 1878 pisal Kraj­ ga še nismo vedeli. Biti je tisnil. »Dr. Rudolf je shranil to dasiravno mi plava njegov cu roteče pismo, v katerem pismo in ga pokazal škofu pogled in smehljaj nepresta­ moralo zares hudo: živeti mod drugim tudi pravi: Vsekakor pa pomen h Er­ Wolfu. Ta je dejal, da bi celih sedem let v skoro po­ nestinino literarno delo teh­ no pred očmi.« »Poleg tega je tudi to, da pozval Jurija Prešerna na polni temi... ten prispevek k prešerno- »če je sploh kako svidenje, Preširnova hči Ernestina odgovor, ako bi bil v njegovi slovju. Res je sicer, da nje­ kak sestanek po smrti, tedaj zdaj misli sama .svojega oče­ škofiji. Le kako more pisati no prikazovanje Prešerna ni prosim Boga, naj mi da sniti ta pesmi dati na svitlo ter tako pismo, kot duhovnik — Pri sveti kritično — a je vendar poleg se z očetom. Poleg mrtvaške ima v to namero tak materi­ se je še škof hudoval. Žal, jal v rokah, kakoršnega ne­ Zupanovih zapisov Lenkinih da je obdržal to pismo dr. krste rajne matere, katero Luciji ma nihče drug: nove, do pripovedi, nedvomno najbolj Rudolf ali škof; natančno ne sem tudi ljubila in kateri A le kaj je bilo pravzaprav zdaj še nenatisnene pesmi in bogat vir pričevanj o pesni­ sem marsikaj žrtvovala, ni­ zelo zanimljive podatke iz vem več ...« z Ernestininimi očmi? Po kovem življenju, trpljenju in sem občutila tolike žalosti, njegovega življenja ter važna V času urejevanja Ernesti- kakor ob tej gomili, pod ka­ eni od zadnjih fotografij so­ pisma, česar zopet nema nih­ delu. deč, bi to utegnila biti siva ninih »Spominom«, Aškerc tero sniva moj oče.« če drug. — Vse to je uže Zato tembolj neprijetno že zdavnaj ni bil več duhov­ mrena na levem očes. Slika je tako pripravljeno, da se sko­ dirnejo človeka Finžgarjeve nik. Formalno je bil sicer Nekega jasnega dne letoš­ iz 1. 1901. Potem je moralo raj začne natiskovati.« neiaskave pripombe o tej nje pomladi bo Ernestini ta iti strmo v slepoto — očesni imenovan za mestnega arhi­ »Niti nij pozabiti, da je ta knjigi v Katoliškem Obzorni­ želja izpolnjena ... zdravnik bi to znal bolje raz­ varja ljubljanskega, a prete­ uboga sirota zdaj sama na ku 1. 1904. Narobe je tedaj ložiti — za strokovno pomoč žen de! časa je posvečal le — ČRTOMIR ZOREČ svetu, ker jej je odmrla tudi bilo predvsem to, da je bil pa revica gotovo ni imela literaturi, pesnikovanju, men­ mali, in se hrami ob delu svo­ urednik »Spominov« Anton sredstev; vsaj del vida bi ji torstvu in urednikovanju. Za jih rok. Trpela in stradala Aškerc, politični nasprotnik zdravniška voda še mogla re­ Razlagom, Cimpermanom, / I je, od kar so jej pokopali ortodoksnih katoličanov. šiti ... Levcem in kiparjem Gang- očeta, in dolgo je na Dunaju lom, je veljal Aškerc za Er- Očesne bolezni so često hranila svojo oslepelo mater nestininega najboljšega pri­ s trudom in delom svojih Priiatelj krat dedne. Zato nam misel jatelja. To smemo sklepati 'I kar nehote uide na podatek rok. Uže vsa se veseli drob­ tudi s številnih posvetil na iz prvih časov Prešernovega tinice ,ki je čaka iz Prešir- Aškerc fotografijah in v knjigah. novih poezij. Kolikor vas jaz poznanstva z Ernestinino Seveda »Katoliškemu Ob­ i G.HEITE I materjo Ano Jelovškovo: sre­ poznam, ne verujem, da bi zorniku« niso mogli biti v J—r --^v-*. di decembra 1. 1838 je peljal vi hoteli tej ubožici to skopo všeč taki odstavki: Literarni že 38-letni doktor Prešeren sikorjico kruha iz rok trgati.« I »Kakor poznam Dasarina svojo komaj 15-letno prijate­ Torej ni le Ernestina na iz njegovega vedenja do mo­ arhiv iT« ljico na božjo pot k Sveti starost oslepela, tudi njeni je matere, ga ne morem Spričo časa, ki beži, se po­ Luciji v Skaručno pod Šmar­ materi ni bila ta grenkoba smatrati sposobnim, da bi zablja in izgublja vse, kar ni no goro. prizanešena! Mora biti le ne­ ti bil dal iz lastnega nagiba po- zbranega in spravljenega — ka zveza z onim romanjem Sedaj ne vemo: ali sta šla žgati rokopise Prešernove. in ker je Prešernov institut p* k »očesni« svetnici in tem le na obisk k pesnikovemu Poprej bi storil kaj tacesja v Kranju le še daljni sen — Levstikovim sporočilom o stricu Francu Prešernu, ki je moj stric, Jurij Prešeren, ki predlagam, da bi naša štu­ bil že tu od 1. 1837 za po­ oslepeli Ani... je bil takrat na Koroškem za dijska knjižnica sledila svoji možnega župnika — ali pa župnika in so ga videli na posestrimi, študijski knjiž­ sta poromala le k sveti Lu­ očetovem pogrebu. Ali n; lah­ nici v Novem mestu. Tamkaj Ernestinino posvetilo svoj« ciji, priprošnjici za ozdravi­ Spomini ko on pripravil dekana Da- namreč že vrsto let sistema­ fotografije pesniku Antonu tev očesno bolnih? na očeta garina do tega nesrečnega tično in z vso vnemo zbira­ Aškercu, 1. 1902 Ni dosti verjetno, da bi čina? Kajti moja mati je jo rokopise, dela in spomine Prešeren šel kazati premla- Ko je Ernestina po smrti vedno pravila, da je vzel oče­ dolenjskih pesnikov, pisate­ doletno dekle svojemu stro­ svoje matere še nekaj let tove knjige njegov brat Ju­ ljev in publicistov. Iz izku­ gemu, osivelemu stricu — sama šivala na Dunaju, jo je rij; kje je to zvedela, ne šenj pa vemo, kako hitro se bolj sprejemljiva je misel, Prešernov častilec dr. Rado- vem. Morebiti je Dagarin da je že tedaj bilo nekaj na­ vsi papirji pogube, čim sam rešil oni zavojček »iz robe z Aninimi očmi? slav Razlag nagovoril, da bi omahne roka s peresom ... napisala spomine na svojega rok Vandala«, ki ga je po­ Bržčas pa ne bomo nikoli Vse doslej smo vedeli le za očeta, seveda po pripovedih tem izročil doktorju B;eiwei- tako bogati, da bi prav vsem Ernestinine bolne oči — kri­ in spominih svoje matere — su? Tudi mi ni znano, če ga gorenjskim književnikom vili smo vlažna stanovanja, v kajti sama je bila ob očetovi je v Kranju brat dobil še ži­ katerih je životarila z ma­ uredil; spominske muzeje — smrti komaj stara 7 let. vega. Čudno se bode morda terjo, in pa drobno šiviljsko v študijski knjižnici pa bi le zdelo, kako morem obdol­ delo ob večerih in nočeh pri Res je nato Ernestina pri­ zadostoval le oddelek z ne­ žiti takega čina očetovega slabi takratni svečavi. Anina jela za pero v letih 1875 in kaj omarami in vitrinami. brata? No, moj oče je sam očesna bolezen pa nam je 1876 napisala precej obširen bila skoro docela neznana. pravil moji materi, da je A vrnimo se še enkrat k zvezek »Spominov na Pre­ njegov brat silno nestrpen. Prešernovi Ernestini! šerna«. Pisani so bili seveda Končno pa še pristavljam v nemščini, saj je revica od V zadnjem našem zapisu sledeče, da se lahko vsakdo Levstikovo svojega štirinajstega leta da­ smo povedali, da bo otrok uveri v nestrpnosti in brez- lje živela le v nemškem sve­ našel svoj prostor ob očetu. srčnosti mojega strica. Po pismo tu in tudi šolanje ji je bilo Zdaj pa smo še enkrat pre­ očetovi smrti je dr. Anton Brat Anin, Ernestimin stric, nemško. brali Ernestinine besede, ki Rudolf, moj in bratov sodni tiskar Martin Jelovšek, je 1. jih je napisala na čelo svo­ 1877 seznanil svojo nečakinjo V letih 1880—1883 je »Spo­ varuh, nasvetoval moji ma­ jih »Spominov«: Ernestina Jelovšek leta 187< z uglednim skriptorjem ljub­ mine« predelovala in jih do­ ljanske licejske knjižnice polnjevala. V slovenščino jih Franom Levstikom. Ta se je je pozneje prevedel Janko z vso resnobo zavzel za osi­ Kessler, za tisk pa uredil in rotelo Prešernovo hčerko. oskrbel pesnik Anton Aškerc. Skušal ji je pomagati tako, »Spomini« so potem izšli Po Prešernovih stopinjah da bi tretji natis »Poezij« iz­ 1. 1903 pri založniku Lavosla- dala ona sama in pri tem vu Schvventnerju v Ljubljani. Na cesti med Posavcem in Ljubnem Trčila iz Pestra dejavnost veletrgovskega podjetja Umrl zaradi ubodov z nožem neznanega Kokra Kranj Prepir se je končal s smrtjo Antona Sokliča vzroka Sejem pohištva zaključen V nedeljo, nekaj pred s kuhinjskim nožem vrnil v V nedeljo ob 19.30 sta na drugo uro ponoči, se je na gostilno na Posavcu, kjer je cesti II. reda na Poljanah Trgovina s pohištvom Dekor zabeležila velik cesti med Pasavcem in Ljub­ Soklič v družbi še vedno pri Bohinju iz neznanega nem razvnel prepir, ki se je igral karte. Ko je gostilni­ vzroka trčila motorist Ivan komercialni uspeh končal z ubojem 28-letnega čar zaprl gostilno so odšli Rabič iz Bohinjske Bistrice V nedeljo, 19. marca, so v sojil, kar je navrglo še do­ Toneta Sokliča, iz Ljubnega proti domu. Drug za drugim in moped ist Emil Rozman Delavskem Domu v Kranju datnih 15 milijonov S dinar­ št. 19. S kuhinjskim nožem so šli proti Ljubnem. Zad­ iz Kamenj pri Bohinju. Mo­ zaprli razstavo in prodajo po­ jev prometa. Na, sejmu so ga je kar trinajstkrat zabo­ nja sta bila Soklič in Per­ torist Rabič je vozil sopot­ ković. Ker sta bila oba moč­ hištva. Izredno uspelo sejem­ razstavljale svoje izdelke pri­ del 40-letni Mile Perković, nika Tomaža šolarja iz Bo­ no vinjena sta se vnovič sko prireditev je organizirala znane tovarne Marles iz Ma­ prav tako iz Ljubnega. hinjske Bistrice, Rozman pa sprla. Perković je potegnil poslovalnica veletrgovskega ribora, Stil iz Kopra, Kras- Anton Soklič se je v so­ sopotnico Anico Štros iz nož in z njim trinajstkrat podjetja Kokra Kranj, za po- oprema iz Dutovelj, Meblo iz boto zvečer zadrževal v go­ Stare Fužine. Pri padcu so zabodel Sokliča. Smrtno ra­ pohištvo in stanovanjsko Nove Gorice, 22. julij iz Idri­ stilni na Posavcu. Tja je bili Rabič, Šolar in Rozman njenega so prepeljali v je­ opremo Dekor. Ker prodajni je in Brest iz Cerknice. prišel okoli 22.30 tudi Mile laže ranjeni, medtem ko jo Perković s svakinjo. Prijate­ seniško bolnišnico, kjer je bila Štrosova hudo ranjena. prostori na Koroški cesti v Vsi navedeni proizvajalci okoli tretje ure umrl. Kranju ne zadoščajo za obšir­ lji so ju povabili naj prise- pohištva zaslužijo vse prizna­ S. Š. — sš nejšo razstavo pohištva, so deta in se vključita v igro, nje, ker so se odzvali ini­ se odločili za sejemsko pri­ ki so jo igrali. Ko je Perko­ reditev, ki je izredno uspela. ciativi organizatorja tega sej­ vić čez nekaj časa odšel ven, Sejem si je ogledalo prek ma, veletrgovskega podjetja se je njegova svakinja pri- Obtičal pod cesto 5000 ljudi. Na njem so pro­ Kokra. Ni dvoma, da je tak sedla k družbi, v kateri je dali za prek 30 milijonov di­ stik med proizvodnjo in pro­ bil tudi pokojni Soklič. Voznik hudo ranjen, na avtomobilu škode Perkoviću to ni bilo prav, narjev pohištva, razen tega dajo izredno uspešen. Zato si zato je prišlo do prepira in za 15.000 novih dinarjev pa so kar na sejmu odobrili podobnih sejmov želimo v celo pretepa. Vendar se je več kot 50 potrošniških po­ Kranju še več. osebni avto fiat 1500, ki ga družba na to pomirila. Per­ Na medvoškem klancu pri je vozil avstrijski državljan ković je odšel s svakinjo hiši št. 81 se je v noči od domov in se čez nekaj časa sobote na nedeljo prevrnil Alojz Rausch. Vozil je iz Čuvajmo nasade Kranja proti Ljubljani. Ko Izpred obrata KZ v Predosljah je privozil na vrh medvo- Pravijo, da je letos med­ strašno mudi, da ne utegne­ škega klanca, je iz neznane­ narodno turistično leto. Na­ mo obiti vogala nasada ali ga vzroka zapeljal desno s zelenice? Mislim, da temu ni ukradla dvobrazdni plug povedujejo tudi, da nas bo ceste, trčil v betonski pod­ vzrok naglica, predvsem je prikolico na dvorišče, nalo­ obiskalo mnogo tujcev. Kaj Z dvorišča obrata KZ Pre- stavek droga javne razsvet­ to splošno pomanjkanje kul­ žila plug in ga odpeljala k bodo videli pri nas? Marsi­ doslje je v noči od 1. na 2. ljave, ga podrl in vozil na­ ture do narave. Bomo res avtomobilu. Medtem ko je kaj. Smo pripravljeni, da marec izginil dvobrazdni morali vsako pomlad preko­ Kremžar priključil prikolico prej po nasipu, dokler ni bodo o nas ponesli najlepši plug in dve zavorni luči s pavati mnoge bližnjice po ze­ k avtomobilu, je Murko od­ trčil še v naslednji drog. Tu vtis? Smo uredili okolico na­ smernima kazlcema na trak­ lenicah in znova zasejati šel k traktorski prikolici in ših blokov? Da, uredili smo torski prikolici. Skupna se je prevrnil na streho in travno seme? Torej Kranjča­ odmontiral zavorni luči in jo, vendar kaj, ko jo pa kar vrednost ukradenih predme­ tako drsel 60 metrov naprej ni, glejmo kam stopamo, ču­ smerna kazalca. Plug sta po­ »počez« mahnemo, čeprav je tov je 228.000 starih dinar­ po cestišču. Nato je zdrknil vajmo nasade, tudi to bo tem odpeljala h Kremžarju jev. Ugotovili so, da sta sto­ na levo stran ceste ter se bila zelenica pred meseci že prispevek k mednarodnemu na dom in ga v hlevu skrila rilca Matevž Kremžar, kmet urejena. Se nam res tako turističnemu letu. F. V. v večji kup listja. Ker je bi­ prevrnil 8 metrov globoko iz Luž in Ignac Murko, stru­ lo delo opravljeno, je Krem­ pod cesto in tam obtičal. gar v tovarni Iskra, doma iz žar odpeljal Murka, ki je Škoda na avtomobilu znaša Šenčurja. Kmetijsko živilski kombinat vzel s seboj tudi ukradene 15.000 novih dinarjev. Rausch 1. marca ob 22.30 je Krem­ zavorne luči in smerne ka­ je bil pri nesreči hudo ra­ Kranj žar prišel s svojim avtomo­ zalce, na njegov dom. njen. — sš bilom fiat 750 in enoosno KADROVSKA KOMISIJA PRI SO KMETIJSTVO S. š. prikolico k svojemu znancu Murku v Šenčur. Prosil ga V Poclljubelju razglaša je, če bi šel z njim, da bi naslednja prosta delovna mesta: mu pomagal nekaj naložiti. 1. KUHARICE — za določen čas 6 mesecev, Ko sta se pripeljala v Pre- avtomobilist zbil cestarja na delovišču Šenčur doslje, mu je Kremžar pove­ ja in cestni voziček. Kljub V soboto ob 10.45 se je na dal, kaj namerava naložiti. temu, da je takoj močno za­ 2. VRTNARJA na delovišču Vrtnarija Kranj cesti I. reda v Podljubelju Ker je bil dvobrazdni plug vrl, nesreče ni mogel pre­ 3. TRANSPORTNEGA DELAVCA na delovišču zgodila huda prometna ne­ še vedno na dvorišču pred prečiti. Zbil je Ivana Langu- Mehanični senčiš Šenčur sreča. Voznik Matjaž Bo­ obratom KZ, sta pripeljala sa iz Podljubelja, ki je ne­ hinc iz Cerkelj je pripeljal Pogoji: Razen splošnih pogojev za zaposlitev še pod zavesten obležal na cesti. z osebnim avtomobilom Peu­ točko 1. KV ali PK kuharica, pod 2. KV vrtnar, Hudo ranjenega so prepelja­ geot 404 KR 101-76 iz smeri pod 3. NK delavec z veseljem do dela s traktorjem. Spregledal li v bolnišnico. — sš Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Ljubelja. V Podljubelju je zagledal na cesti dva cestar- Prošnje sprejema uprava obrata Kmetijstvo v Kra­ varnostni nju, Begunjska cesta 5. do zasedbe delovnih mest. 120 metrov Prošnjam je treba predložiti še opis dosedanjih za­ trikotnik poslitev in potrdila o strokovnosti. Na cesti I. reda pri nase­ Motorist po pobočju lju Polica se je v soboto zvečer ponesrečil mopedist podlegel Šmarjetne Dominik Baš iz Ljubljane. V nedeljo ob 20.20 se je Zaletel se je v tovorni avto­ poškodbam Janez Skrlep iz Mengša pe­ V blag spomin druge obletnice, odkar je umrla mobil znamke TAM, ki ga naša ljubljena V petek sta na Gorenjesav- ljal z osebnim avtomobilom je vozil Nikola Jovičić iz ski cesti v Kranju trčila 26- LJ 235-35 iz Kranja na Smar- Kranja, šofer tovornjaka je letni motorist Anton Rotar iz jetno goro. Na ostrem zad­ Marica Jereb, roj. Malovašič vozilo na desni strani ceste Zgornje Bcsnice in osebni njem ovinku pred prihodom iz Fužin, ustavil, ker mu je zmanjka­ avto KR 100-75, ki ga je na Smarjetno pa je iz nezna­ lo goriva. Na avtomobilu so katera nas je za vedno zapustila dne 24. marca 1965. upravljal Janez Jereb iz nega razloga zavil najprej v gorele tudi luči, Jovičić pa Kranja. Do trčenja je prišlo levo, nato pa ostro v desno, Draga Marica, kako je sedaj naš dom tih in pra­ je postavil še varnostni tri­ zapeljal čez podporni zid in zen, odkar Tebe ni več med nami. Ostaneš nam v kotnik. Za tovornim avtom zaradi tega, ker je motorist se valil približno 120 metrov trajnem spominu, posebno pa v tem zgodnjem po­ se je z mopedom pripeljal v nepreglednem ovinku pri­ po pobočju hriba. Na srečo mladanskem času, katerega si vselej tako z veseljem Baš, spregledal luči in tri- peljal po levi strani ceste. sta bila voznik in sopotnica pričakovala. kotniJi ter se zaletel v avto­ Rotarja so hudo ranjenega žalujoči: mož Andrej, hčerki mobil. Pri padcu se je mo­ odpeljali v bolnišnico Petra Cveta Breznik le laže ranje­ Andrejka in Mari, sin Vanek, pedist hudo ranil in so ga Držaja v Ljubljano, kjer je na. Materialna škoda znaša Malovašičevi in ostalo sorodstvo morali odpeljati v bolnišnico. v nedeljo poškodbam podle­ 13.000 novih dinarjev. gel, -sš -sš jaz.za — 22.50 Literarni nok­ roške — 18.45 Jezikovni po­ nasveti — 12.40 Igrajo tuje pi­ Poročila poslušajte vsak dan turno — 23.05 Zaplešimo z govori — 19.00 Lahko noč, halne godbe — 13.30 Pripo­ ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., orkestrom Barolli otroci — 19.15 Glasbene raz­ ročajo vam — 14.05 S popev­ 17., 22., 23. in 24. uri ter ra­ glednice — 20.00 četrtkov ve­ kami po svetu — 14.35 Naši čer domačih pesmi in nape- dijski dnevnik ob 19.30 uri. ČETRTEK — 23. marca poslušalci čestitajo in po­ vov — 21.00 Večer umetniške Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., zdravljajo — 14.55 Kreditna 8.05 Glasbena matineja — besede — 21.40 Glasbeni nok­ banka in hranilnica Ljublja­ 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 8.55 Radijska šola za višjo turno — 22.10 Samospevi Ro­ na — 15.20 Napotki za turi­ 24. uri ter radijski dnevnik stopnjo — 9.25 Poljski na­ berta Schumanna in Johan- ste — 15.25 Zabavni inter­ ob 19.30 uri. rodni ansambel »šlonsk« — nesa Brahmsa — 23.05 Sklad­ mezzo — 15.40 Mladinska od­ 9.40 Pet minut za novo pes­ be Jožeta Privška igra Ples­ daja — 16.00 Vsak dan za mico — 10.15 S solisti za­ ni orkester RTV Ljubljana vas — 17.05 Petkov simfonič­ dije za razvedrilo — 14.35 grebške opere — 11.00 Turi­ ni koncert — 18.00 Aktualno­ SREDA — 22. marca stični napotki za tuje goste Naši poslušalci čestitajo in sti doma in po svetu — 18.15 — 11.15 Sprehod z orkestri PETEK — 24. marca 8.05 Glasbena matineja — pozdravljajo — 14.55 Kredit­ Zvočni razgledi — 18.50 Kul­ — 12.10 Domači ansambli 8.55 Pisan svet pravljic in na banka in hranilnica Ljub­ 8.05 Operna matineja — turni globus — 19.00 Lahko igrajo — 12.30 Kmetijski na­ 8.55 Pionirski tednik — 9.25 zgodb — 9.10 Igrajo veliki za­ ljana — 15.20 Zabavni inter- noč, otroci — 19.15 Glasbe­ mez.z.o — 15.30 Majhen reci­ sveti — 12.40 Lahka koncert­ Četrt ure z ansamblom Moj- bavni orkestri — 9.45 Glas­ ne razglednice — 20.00 Dvaj­ bena pravljica — 10.15 Pisa­ tal klarinetista Miha Gunzka na glasba — 13.30 Priporoča­ mira Šepeta — 9.40 Pojo naši set minut z zabavnim orke­ ne skladbe — 10.45 človek in — 16.00 Vsak dan za vas — jo vam — 14.05 Orkestralni mladinski zbori — 10.15 strom Beograd — 20.20 Te­ zdravje — 10.55 Glasbena 17.05 Mladina sebi in vam — fragmenti iz opernih odrov —- Dvajset minut pri skladatelja denski zunanje-politični pre­ medigra — 11.00 Turistični 18.00 Aktualnosti doma in po 14.45 »Enajsta šola« — 15.20 Danilu Svari — 10.35 Naš napotki za tuje goste — 11.15 svetu — 18.15 Iz naših stu­ Zabavni intermezzo — 15.30 podlistek — 10.55 Glasbena gled — 20.30 Slovenska zem­ »Dol za vaškim gričem .. .« diov — 18.45 Naš razgovor — Melodije za klavir in godala medigra — 11.00 Turistični lja v pesmi in besedi — 21.15 — 12.10 Jugoslovanski pevci 19.00 Lahko noč, otroci — — 16.00 Vsak dan za vas — napotki za tuje goste — 11.15 Oddaja o morju in pomor­ zabavnih melodij — 12.30 19.15 Glasbene razglednice — 17.05 Turistična oddaja — Popevke s tekočega traku — ščakih — 22.10 Iz sodobne Kmetijsiki nasveti — 12.40 Iz 20.00 Deseti brat — opera — 18.00 Aktualnosti doma in po 12.10 Na obisku pri madžar­ bolgarske in češke glasbe — opere »Mefistofeles« — 13.30 21.10 Iz arhiva orkestralne svetu — 18.15 ob 80-letnici skih zabavnih ansamblih in 22.50 Literarni nokturno — Priporočajo vam 14.05 Melo- glasbe — 22.10 Za ljubitelje slovenskega dirigenta iz Ko­ orkestrih — 12.30 Kmetijski 23.05 Nočni mozaik jazza

20.00 TV dnevnik (RTV Beo­ SREDA — 22. marca grad) 20.30 Cik cak, 20.37 9.40 TV v šoli, 10.35 Angle­ Kruto morje — film, 22.40 TELEVIZIJA Poročila (RTV Ljubljana) — ščina, (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe Ostale oddaje: 17.00 Poročila be (RTV Beograd) — 14.50 DrugI spored: 17.55 Včeraj, ČETRTEK — 23. marca (RTV Beograd) — 13.40 T V (RTV Skopje) — 19.40 Pro­ TV v šoli, 15.45 Angleščina danes, jutri, 18.15 Novele, v šoli, 14.35 Angleščina (RTV 9.40 TV v šoli, 11.00 An­ pagandna oddaja (RTV Beo­ (RTV Zagreb) — 16.10 Osno­ 19.05 Objektiv 350 (RTV Za­ greb) — 19.54 Lahko noč, Zagreb) — 15.00 Prenos gleščina (RTV Zagreb) — grad) — 22.10 Informativna ve splošne izobrazbe (RTV otroci, 20.00 TV dnevnik, 21.00 športnega dogodka (RTV 11.30 Glasbeni pouk (RTV oddaja (RTV Zagreb) Beograd) 17.05 Poročila (RTV Spored italijanske TV (RTV — Skopje) — 17.00 Poročila, Beograd) — 14.50 TV v šoli Skopje) 17.10 Vaša križamka 17.15 Drejček in trije mar­ (RTV Zagreb) — 16.10 TV v Beograd) — Ostale oddaje: PETEK — 24. marca (RTV Skopje) — 17.55 T V sovci, 17.25 Premor. 17.30 Ra­ šoli (RTV Ljubljana) 16.40 20.35 Revija (RTV Skopje) madan v Kanu, 17.55 T V ob­ Glasbeni pouk (RTV Beo­ 9.40 TV v šoli — 10.15 An­ obzornik, 18.15 Tiskovna kon­ — 21.35 Operna scena, 20.15 zornik (RTV Ljubljana) — grad) — 17.05 Poročila (RTV gleščina (RTV Zagreb) — ferenca, 18.45 Nesrečniki — Informativna oddaja (RTV 18.15- Tisočkrat zakaj, 19.10 Ljubljana) — 17.08 Tiktak 11.00 Osnove splošne izobraz- 10. del (RTV Ljubljana) — Zagreb) Reportaža (RTV Beograd) — (RTV Ljubljana) — 17.25 19.30 Dokumentarni film Du­ Slike sveta (RTV Beograd) šana Povha (RTV Ljubljana) — 17.55 TV obzornik (RTV — 20.00 T V dnevnik (RTV Ljubljana) — 18.15 Reporta­ 23. marca francoski film 23. marca francoski film Beograd) — 20.30 Cik cak, ža, 18.25 Sam z glasbo (RTV HUDIČEVKI GROM IN PEKEL ob 17.15 20.35 Hotel Victoria, 21.35 Re­ Zagreb) — 19.00 Dežurna 24. marca francoski film in 20. uri zerviran čas, 22.00 Zadnja po­ ulica (RTV Beograd) — 19.40 HUDIČEVKI ročila (RTV Ljubljana) — Cik cak, 19.54 Medigra (RTV Drugi spored: 17.55 Včeraj, Ljubljana) — 20.00 TV dnev­ Žirovnica danes, jutri, 18.15 Spored nik (RTV Beograd) — 20.25 Prešernovo 22 marca ameriški film JRT, 19.30 TV pošta (RTV Posneteik s svetovnega prven­ MORITURI Zagreb) — 19.54 Lahko noč, stva v hokeju na ledu (RTV gledališče v Kranju otroci (RTV Skopje) — 20.00 Zagreb) — 20.30 Poročilo s Dovje-Mojstrana ČETRTEK — 23. marca TV dnevnik (RTV Beograd) plenarnega zasedanja CK — 21.00 Spored italijanske ZKS (RTV Ljubljana)—21.10 Jesenice »RADIO« 23. marca ameriški film ob 19 .30 uri Agatha Christie: TV — Ostale oddaje: 14.15 Opera (RTV Skopje) — 22.10 MORITURI MISNICA za red KOLEKTI­ 22. marca amer. barv. film Osnove splošne izobrazbe Poročilo s plenarnega zase­ TOPKAPI VI — ČETRTEK (RTV Beograd) — 17.00 Po­ danja CK ZKS, 22.30 Rezer­ Kranjska gora ročila (RTV Skopje) — 17.25 viran čas (RTV Ljubljana) 23. marca ital. barv. VV 23. marca ameriški barvni film KAPETAN OGENJ Poljudno znanstveni film — Drugi spored: 17.55 Včeraj, film TOPKAPI (RTV Beograd) - 20.30 Pro­ danes, jutri, 18.15 Spored 24. marca ruski film TO 24. marca ameriški barvni Pri trg. podjetju JE FAŠIZEM pagandna oddaja (RTV Za­ JRT, (RTV Zagreb) 19.54 film TOPKAPI »KURIVO« Kranj greb) — 20.35 Celovečerni Lahko noč, otroci, 20.00 TV film (RTV Beograd) — 22.05 dnevnik, 20.30 Aktualni po­ Jesenice »PLAVŽ« Kamnik »DOM« dobite butan — propan InTormativna oddaja (RTV govori, 21.10 Spored italijan­ 22. marca ital. barv. VV 22. marca francoski film plin Beograd) ske T V (RTV Beograd) — film KAPETAN OGENJ GROM IN PEKEL ob 20. uri

Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure

Ob sobotah od 8. do 13. ure Villach — Beljak Spomladanski vzorci 1967 čakajo na vas Kot vedno kakovostno in poceni MALI OGLASI

gradi vrniti v oglasni odde­ Nujmo potrebujem 70.000 Preklicujem avtobusno iz­ mlatilnico s čiščenjem. Vo- kaznico št. 16011 na ime lek 1429 S din posojila. Plačam do­ Prodam klo 86, Šenčur 1413 Kern Ludvik, relacija Kranj Kdor mi posodi 200.000 S Prodam krompir cvetnik, bre obresti. Naslov v oglas­ — Zalog 1427 bintje, krmilno poso, repo in nem oddelku 1424 din, mu vrnem v treh mese­ Ugodno prodam motor Jarčke in piščance za za­ maxl 175 ccm z prevoženi­ korenje. Zg. Bela 62, Pred­ Iščem otroka za dopoldan­ cih 260.000- S- din. Naslov v dvor 1414 kol prodam. Razprodajam mi 12.000 km. Mulej Janez, sko varstvo, činkule, Huje tudi petelinčke lahke pasme, oglasnem oddelku 1430 Šenčur 8 1316 Prodam plemenskega vola in kravo s teletom, št. gora 11, Kranj 1425 stare 4 tedne po 1 N din. Prodam 100 novih gajbic Naklo 4, telefon 22176 1428 Pri zahvali Alojzija Boga­ 19, Cerklje 1415 Izjavljam, da nisem plač­ ali zamenjam za deske taja je pomotoma izostala Prodam 700 kg sena. Tra­ nik dolgov, ki bi jih napra­ 20. marca sem izgubila žen­ 2fv55 mm iin motor NSU družina Zeličeva, kar v tej ven Franc, Šenčur 332 1417 vil moj mož Soklič Vinko, sko uro od Primskovega do 175 ccm. Rupa 31, Kranj Prodam kravo s tretjim številki popravljamo Krnica pri Bledu 1426 Predoselj. Prosim proti na­ 1372 teličkom. C. talcev 12, šk. Prodam televizor, znamke Loka 1418 »Siemens« dobro ohranjen. Prodam kravo bohinjko s Vrhumc Marija, St. Žagar­ teletom ali po izbiri. Mar- ja 7, Radovljica 1403 kič, Kokrica 1, Kranj 1419 Zahvala Prodam repo. Kokrica 56, Prodam krmilno peso, ko­ Ob prezgodnji izgubi našega dragega sina in brata Kranj 1404 renje in droban krompir. Dam v najem 30 arov obde­ Prodam mrvo. Bernik, Pot lovalne zemlje ali prodam. Ivana Arharja na Josta 26, Kranj 1405 Naslov v oglasnem oddelku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki so v teh žalostnih Prodam enosobno stanova­ 1420 dneh z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga spremili na njegovi prezgodnji nje v starejši hiši v Ljublja­ Prodam rabljeno dobro zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za ves trud, podjetju Ko­ ni, v prvem nadstropju, ohranjeno spalnico z vlož- vinar za vsestransko pomoč, zlasti tovarišu direktorju, g. duhovniku, pevcem, opremljeno z modernim po­ Iki. Djukič, Kranj, Gosposvet- govornikom za poslovilne besede, sosedom, nekdanjim sodelavcem iz pod­ hištvom. Ponudbe poslati ska c. 19 1421 jetij Planika in Loških tovarn hladilnikov, RK, sograditeljem hiš, vaškim fan­ pod »Vseljivo takoj«. 1406 I V odličnem stanju poceni tom in dekletom. Prodam rabljeno kosilnico, prodam motorno kosilnico. Žalujoči starši, sestre in Marta dobro ohranjeno za 350.000 Kranj, Ljubljanska 15 din Bašel 9, Preddvor 1407 Zg. Bitnje, 20. marca 1967 Prodam garažo za osebni avto. Razstresen Slavko, Su­ Kupim ha SO 4, šk. Loka 1408 V Kranju kupim trosobno Prodam kokoši nesnice in stanovanje, komfortno, takoj za zakol. Soklič, Češnjica 16, vseljivo. Ponudbe poslati Podna rt 1409 pod »8 milijonov« 1352 Ob nenadomestljivi izgubi najinega srčno dobrega moža in očeta Prodam sadike domače Kupim zazidljivo parcelo češplje in »troj za izdelavo v Kranju ali ožji okolici za Rudija Kolmana zidne opeke iz ilovice. Re- gradnjo enonadstropne hiše. mic, Rupa 9, Kranj 1410 Plačam tudi v devizah. Na­ se zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem in sosedom za poklonjeno cvetje Prodam moped v nevoz­ slov v oglasnem oddelku in tako številno slovo na njegovi poslednji poti. Dr. Bajžlju in dr. Hriberniku nem stanju in več plemen­ 1353 hvala za zdravstveno skrb. Za veliko pozornost v času njegove bolezni, šte­ skih zajkelj. Sp. Brnih 36, Kupim lažjega konja. Po- vilne vence in spremstvo ter poslovilne besede ob odprtem grobu se iskreno Cerklje 1411 ženk 39, Cerklje 1422 zahvaljujeva delovnemu kolektivu tovarne IBI. Srčna hvala družinama Rihtar- Prodam kravo, ki bo ko­ šič in šmid za številne prečute noči, neizmerno pomoč in sočutje. nec marca teletila, cirkular- Hvala vsem, ki sta ga imeli radi in z nama sočustvovali. no žago z motorjem, vprež- Ostalo Žalujoča žena Cvetka in hčerka Meri no kosilnico, vprežne grab- Iščem trgovskega potnika Jje in sejakiico. Pintar Franc, upokojenca. Ponudbe poslati V Kranju, dne 20. marca 1967 Sv. Duh 7, Skofja Loka pod »Lesni galanterijski iz­ 1412 delki« 1358 Prodam konja, 10 let stare­ Sprejmem sostanovalko. ga, slamoreznico »špeizer« s Kranj, Titov trg 16 (dvori­ paihalnikom, vprežne grabi je, šče) 1423 Zahvala

Ob bridki izgubi naše drage žene, mame in stare mame Alpski letalski center Lesce nudi v zakup Jožefe Gros rojene Kastrun gostinski lokal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ter na..letališču v Lescah nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Lepa hvala vsem pevcem za njihove ganljive pesmi. Informacije in ponudbe v upravi žalujoči GROSOVI centra Tržič, 18. marca 1967

Zahvala Zahvala Ob težki izgubi našega nadvse dobrega in skrbnega moža, očeta, sina, brata, svaka, zeta in strica Ob smrti našega ljubega moža, brata in strica Luka Jerkoviča Petra Markiča gumar v pokoju Kosmatovega ata iz Zg. Bele se iskreno zahvaljujem vsem, bratu, svakinji, sosedom, dr. Hriberniku, g. žup­ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, da­ niku, društvu upokojencev, vsem darovalcem cvetja, sodelavkam in sodelav­ rovali vence, g. župniku Jegliču, pevskemu zboru, g. cem tovarne Iskra, mehanični delavnici obrata I tovarne Sava, osnovni šoli Markunu za poslovilni govor, še posebno zahvalo Fr. Prešeren in vsem skupaj za denarno pomoč. Hvala tudi za poslovilne be­ smo dolžni sosedom in vsem, ki so ga počastili in sede tov. Hočevarju, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav spremili na njegov zadnji doma. vsem moja iskrena zahvala. Žalujoča družina Kosmatova Žalujoči: žena Majda, sin Emil; hčerki: Danica in Brigita SPORT SREDA — 22. marca 1967 O LAS Izdaja in tiska ČP »Go­ renjski tisk«, Kranj, Ko­ Pionirski atletski dvoboj Slovan : Triglav V Železarni Jesenice roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Visoka zmaga Kranjčanov Razmah športne rekreacije Kranj, Trg revolucije 1 svojem delu na kopico te­ (stavba občinske skupšči­ Udejstvovanje v športu ni V prvem pionirskem atletskem dvoboju med AK Slovan in AK žav, kot so npr. triizmensko ne) — Tek. račun pri SDK več privilegij določenega slo­ Triglav, bil je v nedeljo v telovadnici osnovne šole Kette-Murn delo, remonti, dopusti in več­ v Kranju 515-1-135. — Te­ ja ljudi, ampak je to posta­ lefoni: redakcija 21-835, v Ljubljani, sta kranjski ekipi temeljito obračunali s svojimi la življenjska potreba delov­ je število delavcev, ki sa 21 860; uprava lista, ma- nasprotniki Pionirke so zmagale s 33:4, pionirji pa z 31:19, nega človeka. V jeseniški že­ dnevno iz oddaljenih krajev vozijo na delo v Železarno. looglasna in naročniška torej skupno kar s 64:23. lezarni so pri tem zabeležili služba 22-152 — Naročni­ vidne uspehe, čeprav so Leta 1965 je v raznih pano­ na: letna 24.—, polletna Ze v prvi disciplini, skoku v presenetila novinka Klemen- športni referenti naleteli pri gah športne rekreacije sode­ lovalo 3612 delavcev, 2867 pa 12.— N-din. Cena posamez­ višino za pionirke, so bili do­ ccva, ki je dosegla v teku na nih številk 0.40 N-din — v preteklem letu. V 15 pano­ seženi zeio dobri rezultati. 20 m rezultat 3,3. Med pio­ Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. gah so v železanri zabeležili nirji sta bila najboljša Jenko Naročniki imajo 20% po­ V.idovičeva je preskočila 135 Preberite 2000 različnih imen sodelujo­ pusta. Neplačanih oglasov cm, Kovičeva pa je s 130 cm in Romšak, pri Slovanu pa mimogrede čih, kar je več kot 30 odstot­ ne objavljamo. postavila tudi osebni rekord. Eršte in Zakrajšek. Zanimi­ kov staleža v železarni. To vo je, da je vsaka ekipa za­ je uspeh, ki ga zasledimo sa­ V kranjski ekipi je prijetno 0 Skakalec kranjskega Tri­ sedla 5 prvih mest. mo še v športno razvitih de­ glava Peter Štefančič je do­ želah, kot so Rusija, Norveška REZULTATI — Pionirke segel izreden uspeh na ska­ Mladinsko tekmovanje za Alpski pokal kalnih tekmah v Ruhpoldin- in Švedska. Tekmovanja med 20 m: 1. Vidovič (Tr) 3,3, 2. gu, kjer je v močni konku­ obrati ali z drugimi ekipami Klemene (Tr) 3,3; višina: 1. renci osvojil tretje mesto. v streljanju, kegljanju, bali­ Avstrijski mladinci Vidovič (Tr) 135, 2. Kovic nanju, atletiki, odbojki, šahu, najboljši (Tr) 130; plezanje po vrvi: 1. O V tekmovanju za šar- namiznem tenisu, sankanju, Zelikovar (SI) 7,4, 2. Var- planinski pokal na Popovi nogometu, veleslalomu in pla­ Na Zelenici se je letos zbralo močno in izenačeno mladinsko mas (Tr) 7,7;dil.jina z mesta: šapki sta požela dvojni zma­ vanju, nudijo raznovrstnost športnega udejstvovanja in zastopstvo iz alpskih držav. Kot smo pričakovali, so se razvili 1. Velkavrh (SI) 2,16, 2. Kle­ gi v smuku in slalomu Blaž široko izbiro za vsakega de­ Izredno zanimivi spopadi najboljših mladincev. Mladi avstrij­ mene (Tr) 2,15; medicinka: 1. Jakopič in Majda Ankele. lavca. ski tekmovalci so dokazali, da so najboljši in so zasluženo Surman (SI) 9.23, 2. Čavlovič 9 Na memorialu J. Rožiča, osvojili dragocen pokal. (Tr) 8,01. Železarna Jesenice je na ki je bil v nedeljo v Ratečah, področju športne rekreacije je med člani zmagal Mlinar REZULTATI — Mladinci EKIPNO: 1. Avstrija, 2. Pionirji 20 m: 1. Romšak dosegla lepe uspehe in je Italija, 3. Jugoslavija. (Jes.), pri st. mladincih Vo­ — Smuk: 1. Bechter (Av) (Tr) 3,3, 2. Jakšič (Tr) 3,4; lahko mnogim kolektivom za 1:44,52, 13. Gazvoda 1:49,67, gel (SC KAU), ml. mladin­ zgled. Z rezultati naših mladin­ višina: 1. Sušte (SI) 145, 2. cih Pintar ter pri mladinkah 17. Kavčič (oba Jug.) cev smo lahko zadovoljni. M. Prezelj (Tr) 140; daljina z Klemenčeva (oba Jes). Jože Vidio 1:50,45; slalom: 1. Bozon (Fr) Posebno lepa uspeha sta mesta: 1. Jenko (Tr) 2,30, 2. 107,52,... 17. Bedrač 121,29, zabeležila Gazvoda v smuku Pavlin (Tr) 2,29; plezanje po 9 ženska ekipa Triglava 18. Klemenčič 128,07; in Kramarjeva v slalomu. Kot posebno zanimivost pa vrvi: 1. Mravlje (TR) 5.6, 2. je osvojila na državnem pr- Mladinke — Veleslalom: 1. lahko omenimo, da je Kur- Romšak (Tr) 5,6; met medi- vensvu v namiznem tenisu Mittermaier (ZRN) 1:23,68,.. nikova snela šele v petek cinke: 1. Zakrajšsk (SI) 12,71, šesto, moška pa osmo me­ 16. Kurnik (Jug.) 1:43,60; Sla­ mavčno obvezo in je tako 2. Repac (Tr) 10,33. sto. Jeseniške igralke na pr­ SAP TURIST BIRO — lom: 1. Spettel (Av) 120,67, nastopila tako rekoč brez venstvu niso nastopile zaradi LJUBLJANA ...10. Kramar (Jug.) 210,99. treninga. — dh M. Kuralt zasedenosti v šoli. vabi na zanimive izlete z avtobusom: — Spomladanski velesejem — smo, da se Triglav poteguje MILANO - od 20. do 23. Gašper Kordež ocenjuje letošnjo tekaško sezono za organizacijo tega velikega aprila. mednarodnega tekmovanja, Večja pozornost kvaliteti kaj bi lahko povedali o tem? Prijave do 8. aprila. »To bi bila nedvomno naj­ — MADŽARSKA — Se eno ali največ dvoje tekmovanj Je na sporedu v letošnji bi morala najti tudi večjo bolj kvalitetna športna pri­ AVSTRIJA od 21. do 23. reditev vseh časov v Kranju. zimi. Ne glede na to, lahko že danes ocenimo letošnjo smu­ skrb za kvaliteto in morda aprila. čarsko tekaško sezono. Pred dnevi smo se dogovarjali o uspe­ formirati pri društvu ali Nastopili bi domala vsi naj­ hih in delu tekačev Triglava v minuli sezoni z dolgoletnim ObZTK posebna sredstva, si­ boljši evropski tekači, razen Prijave do 31. marca. trenerjem in bivšim državnim reprezentantom Gašperjem Kor- cer bomo obstali vedno na severnjakov. Prireditev bi — FERRARA — RAVENNA dežem. bila tudi s propagandnega istem nivoju. V Kranju ima­ — SAN MARINO — RIM mo v smučarskem športu stališča ze!o primerna za — NAPOLI — SORREN- — Kakšno je vaše mnenje tudi Bešter, od mlajših mla­ nekako 10 državnih reprezoo- Kranj. V kratkem bodo od­ o letošnji sezoni? dincev pa sta zabeležila lepe tantov, ki stalno tekmujejo govorili, če bo sprejeta kan­ TO — CAPRI — FIREN- »Mnogo načrtov nam je le­ rezultate Mohorič (lani še za državno reprezentanco in didatura Kranja za to tek­ ZE — BOLOGNA od 27. tos prekrižal sneg, ki ga nI pionir) in Vinko Lotrič. Gle­ za ime kluba v tujini (znano movanje.« aprila do 4. maja. bilo za vadbo in tekmovanje de na letošnje dobre rezulta­ je, da že nekaj časa v tujini — Kaj menite o delu Prijave do 10. aprila. V Kranju. Prav zaradi tega te pa so v ožjem izboru kan­ nastopajo tekmovalci za ma­ upravnega odbora v letoš­ didatov za olimpijske igre v — TRST — RAVENNA — smo šli v sezono nastopov s tične klube, čeprav gredo v njem letu: premajhno količino »kilome­ Grenoblu 1968 kar štirje Tri- inozemstvo kot člani državne SAN MARINO — FIREN- trov v nogah«. Kljub vsemu glavani: Seljak, Bešter, Kri- reprezentance) in bi morala »Novi predsednik Edo Von- ZE — BOLOGNA — šelj in Grašič.« čina je bil nedvomno velika je bila sezona dokaj uspeš­ zato klub in ObZTK posve­ FERRARA — PADOVA na, le škoda, da na držav­ — Omenili ste kvaliteto titi in podpreti mnogo bolj pridobitev za klub. Sam »d 29. aprila do 1. maja. nem prvenstvu v solo tekih določene skupine mladih te­ kvalitetne tekmovalce, če upravni odbor, kakor tudi zaradi objektivnih okoliščin kačev, kaj sodite, da bi bilo hočemo doseči še večji kva­ tehnični, pa se je mnogo Prijavo do 10. aprila. < preveč angažiral za organiza­ nismo zabeležili takšnega potrebno napraviti za še več­ litetni napredek. Tudi vpra­ — Mednarodna razstava uspeha kot bi ga lahko glede ji napredek? šanje dopustov za kvalitetne cijo najrazličnejših alpskih obrtništva — FlRENZE — na sposobnosti nekaterih »S precejšnjim trudom in tekmovalce še zdaleč ni tekmovanj (Ru'igajev sla­ odličnih posameznikov. Zelo minimalnimi finančnimi sred­ urejeno. Gospodarske orga­ lom, republiško pionirsko Dd 29. aprila do 2. maja. razveseljivo pa je, da imamo stvi nam je uspelo v nekaj nizacije v Kranju bi lahko prvenstvo, državno prven­ Prijave do 10. aprila. sedaj močne ekipe tako pri letih ustvariti določeno kva­ za vzor vzele jeseniško žele­ stvo v alpskih disciplinah, gradblnske zimske igre, članih kot tudi pri starejših liteto. Vprašanje pa je, kako zarno in podjetje v Ravnah. Za poklicne šoferje C ka­ Lahko je kritizirati določene mednarodni veleslalom na in mlajših mladincih.« sedaj nadaljevati, saj so za tegorije, ki so že 2 leti vozili to drugo fazo v vzgoji do­ neuspehe tekmovalcev na tu­ Krvavcu ipd). V organizacijo — Kdo oziroma kateri te­ tovorna motorna vozila ce­ brih državnih reprezentan- jih smučiščih, ko pa se od­ takih pomembnih tekmovanj kači so pokazali največji lokupne teže nad 3500 kg, — uspeh? tov potrebna precej višja loča o dopustih za posamez­ bi morali pritegniti tudi več ostalih sodelavcev, ne pa priredi ZSAM podružnica Tr­ »V prvi vrsti moram oce­ sredstva. Skrb za kvaliteten nike, da bi se lahko v redu vedno celotni upravni odbor, žič 6-tedenski tečaj za D ka­ niti F. Grašiča, ki je po mo­ dvig se vedno bolj prenaša pripravljali na sezono, pa ne ki tako ni imel praktično ča­ tegorijo. jem med vsemi našimi čianl iz federacije na občine, do­ najdejo pravega razume­ sa, da bi se posvetil več dru­ Prijave sprejema do 5. apri­ — tekači pokazal največji tacija klubu pa je vsako leto vanja.« gim osnovnim dolžnostim, ki la in daje informacije tajnik napredek in je kot mlad tek­ Ista, čeprav so izdatki za — Prihodnjo zimo bo v Ju­ jih ima" upravni, kakor tudi podružnice Jože Goričan, Tr­ movalec predstavljal prese­ kvalitetne tekmovalce vedno goslaviji po dolgih letih spet tehnični odbor.« žič, Trg svobode 9. nečenje v članski konkurenci. večji. Prioriteta, ki Je danes tradicionalno tekmovanje za Določen napredek je pokazal še več ali manj na papirju, pokal Kurikhala. Zvedeli J. Javornik