Kronika 38 1990 3.Pdf
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša-Zorn, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlič, Marija Serno- der, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Baukje Ojdanič - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narodni muzej, Prešernova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218-886 int. 17) - Uprava: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofinancirata: Republiški sekretariat za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški sekretariat za kulturo - Tisk: Roman Hribar KAZALO CONTENTS ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND TREATISES Mateja Kos: K zgodovini ljubljanskih majolikam beloprstene keramike.............................. 105 A Contribution to the History of Ljubljana’s Majolica Manufactury of White Earth Ceramics Matija Žargi: Železarna na Dvoru in Prešernov nagrobnik v Kranju.......... ......................... 108 The Ironworks at Dvor and Prešeren’s Tombstone in Kranj Vesna Bučič: Ljubljanski uraiji v 19. in v začetku 20. stoletja ................................................ 114 Clockmakers in Ljubljana in the 19th and Beginning of the 20th Century Dragan Matič: Vojaški zapor na ljubljanskem gradu od 15. 8. 1914 do vstopa Italije v L svetovno vojno................................................................................................................................. 127 Military Prison in the Castle of Ljubljana from August 15, 1914 to Italy’s Entry into the First World War France Kresal: Razvoj industrije v Sloveniji v letih 1918-1941............................................ 134 Industrial Development in Slovenia in the Years 1918 - 1941 Ervin Dolenc: Bratstvo, izobraževalna društva narodnih socialistov v dvajsetih letih ........ 138 Bratstvo, Educational Societies of National Socialists in the Years 1920’s Branko Šuštar: Ekonomska Orjuna. Poskus gospodarske organizacije jugoslovanskih nacionalistov v dvajsetih letih....................................................................................................... 144 »Ekonomska Orjuna«. An Attempt at Economic Organization by Yugoslav Nationalists in the 1920’s Maja Lozar Štamcar: Fotografije predvojnih grajskih interierjev - dragocen vir za proučevanje notranje opreme, zlasti pohištva ........................................................................... 147 Photographs of Pre-war Castle Interiors - A precious Source for Studying Interior Design, Especially Furniture Božo Benedik: Turizem in kultura na Bledu.............................................................................. 156 Tourism and Culture at Bled Avgust Lešnik: Položaj slovenske ljudske šole v Istri od italijanske okupacije do osvoboditve (1918 - 1945)............................................................................................................. 159 The Position of Slovene Elementary Schools in Istria in the Period from the Italian Occupation to Liberation (1918 - 1945) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV NOTES ON THE ACTIVITY OF OUR INSTITUTES AND ASSOCIATIONS Majda Žontar: Razstava Kranj, kakršnega ni več...................................................................... 164 An Exhibition entitled: Kranj as it no longer exists Blaženka First: Stare ilustrirane knjige in grafike. Mednarodna antikvama razstava v Ziirichu (oktober 1989) ........................,....................................................................................... 166 Old Illustrated Books and Graphics. An International Antiquarian Exhibition in Zürich NOVE PUBLIKACIJE ................................................................................................................ 170 NEW PUBLICATIONS Jože Pfeifer. Zgodovina idrijskega zdravstva, Idrija, Mestni muzej 1989 (Olga Janša-Zorn) Franjo Zorko, Kronologija delavskega gibanja in družbenega razvoja Maribora in njegove okolice 1855 - 1983. Maribor 1989 (Janez Kopač) Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, 1984; France Prešeren Akademski pevski zbor Kranj (1969-1989), Kranj 1989; Vse, kar ste hoteli vedeti o APZ, pa si niste upali vprašati ali Pre- šemovci tečejo častni krog, Kranj 1989 (Janez Kopač) Poročilo s predstavitve knjige Miroslava Bertoše Zlikovci in prognanici, Istarska književna kolonija »Grozd«, Pulj 1989 (Darko Darovec) Kranjski zbornik 1990 (Majda Žontar) Dežela ob Cerkniškem jezeru. Kraji v občini Cerknica na starih razglednicah, Cerknica 1990 (Marjan Drnovšek) IZ DELA ŠOLSKIH KROŽKOV .................................................................................................. 181 FROM THE WORK OF SCHOOL CIRCLES Naša šola skozi čas (Knjižničarski krožek Osnovne šole Vera Šlander Polzela z mentorico Valerijo Pukl) ČLANKI IN RAZPRAVE K ZGODOVINI LJUBLJANSKIH TOVARN BELOPRSTENE KERAMIKE MATEJA KOS V Zgodovinskem arhivu Ljubljana se v cvetočih tovarn v Trstu, ki so izdelovale poso mapi LJU - Družine in osebe: Barbo Daniel, do po vzorih angleške beloprstene keramike, Zois Žiga, Družina Taufferer, Lambergova pečarski vajenec Jacob Schönehr in strojnik hiša in Anton Aškerc nahaja Zoisovo Poročilo (Maschinist) Egenhoffer poskušala v Ljubljani o nastanku keramične tovarne v Ljubljani.1 urediti takšno delavnico. Pri tem sta se ozirala Gre za v usnje vezan zvezek z ekslibrisom Bi- zlasti na dejstvo, da je sicer glina iz Vicenze, bilotheca Mantuani in s črnilom izpisano šte ki so jo uporabljale tržaške tovarne, zelo dra vilko 346, s svinčnikom pa je v levem zgor ga, da pa so v Ljubljani očitno nižji življenski njem kotu dodan napis: Podaril nadinž. Ru stroški (torej tudi mezde) in les za kurjenje.3 dolf Roesse(r) 7.1. 1919. Tovarna (ZoisJa obrat izrecno imenuje to Zgodovinski arhiv Ljubljana je posamezne varna) je bila v Živalskem vrtu kneza Auers akte Žige Zoisa z nakupom pridobil leta 1955. perga pri Fužinah (Fürst Auerspergischen V Akcesijsko knjigo so vpisani pod številko Thiergarten bey Kaltennprun), na mestu, ki je 88. bilo zelo primemo zaradi bližine vode in mli Originalni naslov dela je Nachrichten von na. Z vsoto 600 goldinarjev je njeno delovanje der Entstechung der SteingutFabrick in La podprla ekonomska družba (ökonomische ibach. Aus alten Noten Zusamen geschrieben Gesellschaft), ki jo je vodil grof Hochen- im Spatherbste 1795. Napisano je s svinčni warth. kom na 99 (oštevilčenih) straneh. Sam zapis Schönehr je pripravil nekaj modelov na ni nikjer podpisan, iz naslova pa lahko skle mizne posode po angleških vzorih, nato pa je pamo, da je glavnina nastala po smrti Antona poizkušal z vsemi mešanicami (za glino in Sylve avgusta leta 1795, s kasnejšimi dodatni glazuro), za katere je mislil, da se jih je naučil mi vpisi (finančna poročila in bilance za leta v Trstu pri tovarnarjih Lorenziju in Sinibal- 1796-1798).2 diju.4 Toda kmalu je ugotovil, da njemu in Vsebina je razdeljena na tri dele. Prvi (Zgo njegovim pomočnikom manjka osnovno zna dovinska poročila) vsebuje naslednja poglavja: nje lončarskih rokodelskih veščin. Zapustili so 1. 1788: Prvi poizkus Schönehra in Egen- samo »slabo zgrajeno« keramično peč.Za nji hofferja v Živalskem vrtu mi sta tovarno v Živalskem vrtu prevzela 2. 1789: Drugi poizkus Sylve in Lorenzija, (drugo poglavje) Anton Sylva iz Milana in Lo prav tam renzi iz Trsta. Sylva je bil nekdaj med drugim 3. 1790: Odkritje selške gline na Gorenj uradnik v Brentanijevem skladišču v Genovi. skem S seboj prav tako ni prinesel potrebnega roko 4C 1791: Predelava iste do opustitve tovarne delskega znanja, pač pa je za 500 goldinarjev v Živalskem vrtu od beneškega fabrikanta Geminiana Gozzija 5. 1792: Prenos in ponovna ureditev tovarne odkupil recepte (za glino in glazuro), s seboj v Ljubljani. pa je pripeljal tudi delavca. Vendar seje po srečilo samo žganje majolike (iz navadne lon Drugi del - z naslovom Tehnična opazova čarske gline iz nahajališča v bližini Ljubljane nja - se deli na štiri razdelke: in z zelo lepo, bleščeče belo kositrno glazuro), 6. O selški glini in pripravljanju paste ki pa po nastanku tovarn beloprstene posode 7. Groba (pripravljalna) dela, modeli in bi v Trstu pri potrošnikih ni bila več priljublje skvit na, torej se proizvodnja nikakor ne bi splača 8. Materiali za glazuro la. Žganje beloprstene posode po Gozzijevem 9. Žgalne peči in žganje. receptu pa se je popolnoma ponesrečilo. Nič bolje se ni godilo posodi, izdelani po receptu, Ekonomska poročila pa zajemajo: ki ga je s seboj prinesel Lorenzi iz Trsta. Poso da je bila po bisvitnem žganju dovolj bela, 10. Mezde delavcev in dogovore tudi glazura se je zdela ustrezna. Toda po 11. Cene materialov, orodja in popravil ohlajevanju (že v skladišču) so na predmetih 12. Skladišče izdelkov, cene in prodajo nastale kot las tanke razpoke, ki so v kratkem 13. Račune in bilanco. času porjavele. Ker je zaslutil bližnji propad, V prvem poglavju izvemo, da sta po zgledu je Lorenzi po teh neuspešnih poskusih sklenil 105 tovarno zapustiti. Tik pred odhodom pa je od renzijem pa ni dokazano. znanca iz Kranja dobil kos fine bele gline iz Nato sledi poglavje z obširno tehnično in Loškega pogorja. Le-to so uporabljali vsi lon mineraloško analizo selške gline z obširnimi čarji v deželi za barvanje (najbrž engobiranje) citati iz