Gorenjski časnik od leta 1947 68 let Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 28. aprila 2015

Leto LXVIII, št. 34, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si V Ratečah zaskrbljeni zaradi beguncev

V začetku prejšnjega tedna so na zboru krajanov v Ratečah izrazili zaskrbljenost zaradi namena sosednje Italije, da v poslopju nekdanje stražarnice na mejnem prehodu uredi center za begunce.

Marjana Ahačič Kranjske Gore Janez Hro- italijanskega Trbiža deset vat v začetku prejšnjega te- minut vožnje z avtom, do Rateče – Prebivalce Rateč dna v Ratečah sklical zbor Rateč pa pet minut hoje. skrbi napovedana odločitev krajanov, kjer so domači- Rateče so majhna in tra- sosednje Italije, da v stra- ni predvsem izrazili svojo dicionalna skupnost, za to žarnico na nekdanjem mej- zaskrbljenost zaradi napo- nas seveda skrbi, kako bi nem prehodu med Italijo in vedanega prihoda begun- prihod za nas relativno ve- Slovenijo namesti okoli šti- cev v neposredno bližino likega števila tujcev vplival rideset beguncev. Kot so po- vasi. Kot so poudarili v Ra- na življenje v vasi, pravijo vedali v Ratečah, so za napo- tečah, razumejo stisko lju- zaskrbljeni krajani, ki se vedano odločitev izvedeli od di, ki prihajajo v Evropo z obenem sprašujejo, kako prebivalcev Bele Peči, ki se z upanjem na boljše življe- bi vzpostavitev begunske- odločitvijo lastne države ne nje, kot tudi sosednjo drža- ga centra vplivala na turi- strinjajo in so že zbrali več vo Italijo, ki se v zadnjem zem, ki je brez dvoma naj- kot dva tisoč podpisov pro- času sooča s hudim nava- pomembnejša gospodar- ti vzpostavitvi begunskega lom beguncev, a poudar- ska panoga tako v Ratečah centra ob meji s Slovenijo. jajo, da stoji objekt nekda- in Planici kot tudi v bližnji Na pobudo krajevne nje stražarnice na mejnem Kranjski Gori. Italija namerava v stavbi nekdanje stražarnice na meji s Slovenijo urediti center, v katerega skupnosti je tako župan prehodu, od katerega je do 43. stran bi namestili okoli štirideset beguncev.

Naslednja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznika izšla že v četrtek, 30. aprila. od 27.4. dodatnihdo 3.5. www.bauMax.si % -30 na vse izdelke na zalogi

Ponudba -30% velja od 27.4. do 3.5.2015 v prodajnem centru Kranj. Ne velja za izdelke po naročilu. Popusti se ne seštevajo. Popust ne vključuje 15% garancije cen. Popust ne velja za plačilo z boni. Popust se obračuna na blagajni.

Prodajni center Naslov Telefon Delovni čas Kranj Poslovna cona D1, 4208 Šenčur 04 600 70 00 pon. – sob.: 7.30 – 20, ned.: 8 – 14

016354_SI_Inserate_Kranj_1_1_001 1 22.04.15 16:03

97 AKTUALNO GORENJSKA KRONIKA SNOVANJA VREME

70 Odpuščanja zaradi Nov športni park z Za motorista Zgodbe s konca druge Danes bo oblačno, sprva

35 organizacijskih grenkim priokusom usodna hitrost svetovne vojne bo deževalo. V noči na sredo se bo zjasnilo. Čez 26 sprememb Pri Osnovni šoli Bled so uradno V nedeljo zvečer se je na Bregu ob Snovanja tokrat namenjamo 70. odprli novi športni park, ki že vse Savi zgodila huda prometna ne- obletnici konca druge od obeh ve- dan bo sončno. V četrtek Zaradi pripojitve Poslovne enote

66 od začetka gradnje konec leta 2013 sreča, v kateri je življenje izgubil likih vojn 20. stoletja. Poudarek je Kranj k ljubljanski je Pošta Slove- bo večinoma sončno. dviga precej prahu. Strokovnjaki sedemnajstletni motorist iz okoli- na hudo različnih zgodbah, ki so nija v Kranju ukinila enajst delov- 01 opozarjajo na prevelik naklon ste- ce Škofje Loke. Policisti so poja- jih maja 1945 doživljali naši ljudje. nih mest. Pošti grozi 1. junija tudi ze, ki je tudi daljša od predpisanih snili, da je mladi motorist izgubil Ne le na zmagovalni, tudi na pora-

8 opozorilna stavka. 2/17 °C dvesto metrov. oblast nad motorjem. ženi strani … 3 4 12 13–20 jutri: sončno 2 Gorenjski glas AKTUALNO [email protected] torek, 28. aprila 2015

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE Skrajšan predpraznični delovni čas Janša: Pot bo še dolga Cenjene naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ter vse dru- ge, ki imate namen v četrtek obiskati Gorenjski glas, obvešča- mo, da bo delovni čas zaradi prihajajočih praznikov nekoliko Po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria je Janez Janša na izrednem shodu Odbora 2014 dejal, da je bila skrajšan. V četrtek, 30. aprila, bo Gorenjski glas odprt od 7. dobljena bitka, a pot bo še dolga. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ne bo odstopil. do 13. ure in ne do 15. ure kot običajno. Ta teden so nam šli praznični dnevi res na roko, saj smo »iztržili« kar dva od treh, Simon Šubic drugi maj pa je vseeno »padel« na soboto. Kljub vsemu smo veseli občutno krajšega delovnega tedna, ki ga je marsikdo Ljubljana – Na petkovem izkoristil za počitnice. Če ste ostali doma ali ste šli na lepše, izrednem shodu pred vrho- vam privoščimo dobro počutje, obilico dobre volje ter krep- vnim sodiščem v Ljublja- čilnega počitka! ni, ki ga je Odbor 2014 pri- pravil potem, ko je ustavno Nagrajenec Tedna slovenske drame sodišče v četrtek razveljavilo Obiskovalci Tedna slovenske drame, ki je konec marca in v obsodilno sodbo zoper prva- začetku aprila potekal v Prešernovem gledališču Kranj, so ime- ka SDS Janeza Janšo, upo- li možnost oddati svoj glas z oceno posamezne gledališke kojenega brigadirja Tone- predstave. Med njimi je pet izžrebanih prejelo abonma PGK, ta Krkoviča in prokuris- to so: Lucija Verdnik, Ines Urh in Magdalena Rekelj iz Kranja, ta Rotisa Ivana Črnkoviča v Helena Srakar iz Škofje Loke in Marica Povše iz Ljubljane. zadevi Patria, je Janša okoli Polletno naročnino na Gorenjski glas pa prejme Konrad Vidic 1500 zbranim podpornikom iz Komende. Čestitamo! dejal, da je proces Patria raz- galil vso bedo slovenskih sodišč, zaradi procesa pa so on, njegova družina, soob- sojena Črnkovič in Krkovič, Janez Janša je v petek pred ljubljansko sodno palačo nagovoril približno 1500 zbranih arilo SDS ter država in davkopla- vztrajnikov. / Foto: T. K. D čevalci utrpeli veliko nepov- izžrebanemu naročniku časopisa ratno škodo. »Gre za stotine bral obtožnico in kako jo je odkrito polemiko med sodi- sojenja, saj je pri sojenju na sodb in več kot tisoč sodni- utemeljeval, bi naslednji šči in vidimo, da se sodišča vrhovnem sodišču sodeloval kov, ki so v drugih primerih dan sodba padla, tožilec pa niti med seboj ne spoštujejo. njegov predsednik Branko

www.gorenjskiglas.si Knjigo prejme KRISTINA POLJANEC z Bleda. kršili človekove pravice in je bi odšel iz službe, ker bi celo- Ustavno sodišče je sod- Masleša, ki je pred tem kri- to ugotovilo slovensko usta- tna slovenska javnost videla, bo v zadevi Patria razveljavi- tično govoril o Janši. vno sodišče ali pa evropsko da gre za farso. Vendar tega lo in primer vrnilo na prvo Predsednik vrhovnega sodišče za človekove pravice, ni videla.« Znova je opozoril, stopnjo v ponovno odločan- sodišča Branko Masleša je kar pomeni, da gre za gnilost da je sedem zadnjih volitev je pred drugim sodnikom, za Odmeve na TV Slovenija sistema, ki namesto pravice potekalo v znamenju zade- ker je ugotovilo kršitev prve- povedal, da ne misli odsto- Zahteve producira krivico,« je bil kri- ve Patria, saj je »vedno, ko so ga odstavka 28. člena usta- piti, saj bi bilo to sporočilo tičen in poudaril: »Danes se bližale volitve, padla neka ve. Ustavni sodniki so nave- sodnikom, da bodo odsta- tukaj slavimo zmago v bitki, sodba ali je bila neka nadalj- dli, da že prvostopenjsko vljeni, ko ne bodo odločili vendar bo pot še dolga!« nja stopnica v tem proce- sodišče iz vseh ugotovlje- tako, kot si nekdo želi. Kot okoljevarstvenikov Po Janševem mnenju je su, samo zato, da se je zas- nih dejstev dogodka ni izlu- je zatrdil, je vrhovno sodi- predpogoj za spremembo trupljalo politično ozračje«. ščilo tistih dejstev o ravnan- šče v zadevi Patria odloči- Alpe Adria Green je vložila zahtevo za vstop v stanja v slovenskem sods- Lanske volitve so bile zato ju pritožnikov, ki omogočajo lo »po najboljšem videnju postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za tvu dobra obveščenost jav- po njegovem nelegitimne. zanesljivo sklepanje o obsto- zakona, ustave in po vesti«. dograditev predora Karavanke. nosti, ki je bila v zadevi Pat- Kot je še dejal, je pričakoval, ju zakonskih znakov »spre- Po mnenju tožilca v zadevi ria še slabša kot v času pro- da bodo po sodbi ustavne- jem« oziroma »dajanje« Patria Andreja Ferlinca se je cesa JBTZ: »Če bi bila slo- ga sodišča najbolj odgovor- obljube nagrade. Ugotovili z odločitvijo ustavnega sodi- Urša Peternel način odvoda požarnega venska javnost seznanjena ni v sodstvu sami odstopili, so tudi, da je bila Janši kršena šča uspelo izogniti vprašan- dima. Opozarjajo tudi na s tem, kako je tožilec Ferlinc namesto tega pa doživljamo pravica do nepristranskega ju, ali je korupcija bila ali ne. Jesenice – Okoljska orga- obremenitev voda in hrup nizacija Alpe Adria Green ter prah ob gradnji. Zahteva- (AAG) je na agencijo za oko- jo, da država pred pričetkom lje poslala zahtevo za vstop gradnje zagotovi nemoteno volitve, naj bodo predčasne v postopek izdaje okoljevar- oskrbo s pitno vodo, pred- ali redne, vendar v stranki ne stvenega soglasja za dogra- vidi izgradnjo novega zajet- Prevc prestopil v NSi čutim volje, da bi na nasled- ditev avtocestnega pre- ja in cevovoda z nadomest- njih volitvah nastopili ali na dora Karavanke. »Prijavo nim vodnim virom. »Izvaja- skupni listi desnih strank ali smo utemeljili z dejstvom, lec del mora uredili ekološ- Nekdanji poslanec in vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc, ki je bil v koaliciji z njimi,« je dejal. da nameravani poseg lah- ko čiste iztoke vodnih virov, vrsto let tudi župan Železnikov, je ta mesec presenetil s prestopom v NSi. Namigovanja, da se je par- ko povzroči onesnaževanje ne pa jih enostavno speljati lamentarni NSi pridružil, okolja večjega obsega, ki lah- v predor, kjer se bodo one- ker je ljudska stranka na zad- ko vpliva na zdravje ali pre- snažili z imisijami v predo- Ana Šubic se je vse zgodilo v zadnjem njih volitvah izpadla iz drža- moženje ljudi,« je povedal ru,« opozarja in dodaja, da je mesecu. Po izstopu iz SLS vnega zbora, odločno zavra- predsednik AAG Vojko Ber- ob gradnji prve ceni predora Železniki – »V zadnjem me je predsednica NSi Ljud- ča: »Čeprav se SLS na zad- nard, tudi sam Jeseničan. okolica gradbišča ostala neo- obdobju me je SLS razoča- mila Novak povabila v njiho- njih volitvah ni uspelo uvrs- čiščena in je bila še dolga leta rala, ker se je ob sprejema- vo stranko in z veseljem sem titi v parlament, sem na zad- Zahtevajo, da država vir onesnaženja Save Dolin- nju zakona o zakonski zve- njeno povabilo sprejel, saj v njem kongresu stranke kan- ke. AAG zato zahteva, da se zi in družinskih razmer- zadnjem času NSi kot opo- didiral za člana izvršnega pred začetkom gradnje pred pričetkom del izvajalca jih povsem umaknila iz jav- zicijska stranka v parlamen- odbora, ker sem prepričan, zagotovi nemoteno obveže, da po zaključku del ne razprave, namesto da bi tu ponuja prave odgovore in da stranke ni konec, napeti oskrbo s pitno vodo, uredi okolico gradbišča in zavzela jasno stališče proti tudi prave odgovore za izhod je le treba vse moči, pošteno predvidi izgradnjo vso drugo infrastrukturo, ki zakonu. Kot drugo pa me je iz krize, tako gospodarske delati in zastopati jasna stali- novega zajetja in jo bo uporabljal. Nekaj zah- k tej odločitvi pripeljala tudi kot politične. Nenazadnje šča do aktualnih problemov cevovoda z nadomestnim tev se nanaša tudi na lokaci- odsotnost volje v vrhu SLS je to stranka, ki opozarja na ter z njimi seznanjati jav- je deponij izkopanega mate- do sodelovanja z NSi oziro- nujnost zdravstvene, šolske nost. Žal pa smo bili na tem

vodnim virom. Foto: Gorazd Kavčič (arhiv GG) riala. »AAG zahteva, da se ma s strankami na desni- in reforme sodstva, na kar področju preveč pasivni.« sestavi posebna pogodba – ci,« je zadnji vodja poslan- sem v zadnjih mesecih stal- Mihael Prevc »Kljub mojemu izsto- »V AAG smo na podlagi štu- štiripartitni sporazum med ske skupine SLS in nekda- no opozarjal tudi v SLS,« je pu bo šel SLS naprej. Čim dij priznanih strokovnjakov DARS-om, izvajalcem del, nji župan Železnikov Miha- razložil. evropskimi volitvami tudi prej pa bo moral začeti zav- prepričani, da bo imela grad- Občino Jesenice ter AAG, v el Prevc razkril glavna razlo- Prevc je prepričan, da sku- zamišljeno, a so bile žal par- zemati drugačna stališča in nja druge cevi karavanškega kateri bi bile zapisane zave- ga za izstop iz SLS, v kateri pni nastop NSi in SLS na lamentarne volitve nekoli- ponujati precej bolj kon- predora neposredni vpliv na ze po končanih glavnih delih je bil vse od združitve med zadnjih evropskih volitvah ko prezgodaj razpisane, da kretne odgovore na sedanje varnost, velike vplive na oko- v predoru s kazensko in SKD in SLS v letu 2000, ni bil napaka, ponoviti pa bi bi to realizirali. Prepričan pa izzive,« je še dejal Prevc, ki lje in naravo ter zdravje lju- odškodninsko odgovornos- pred tem pa je bil član krš- ga morali tudi na kasnejših sem, da bi se morali v SLS po lanskem slovesu od pos- di,« je dodal. Kot je pojasnil, tjo v primeru neizvedbe,« je čanskih demokratov. »Ker parlamentarnih in lokalnih že sedaj začeti pripravlja- lanske funkcije še ni našel jih skrbi zlasti načrtovani še povedal Bernard. sem človek hitrih odločitev, volitvah. »Tako je bilo pred ti na nove državnozborske zaposlitve. Gorenjski glas 3 torek, 28. aprila 2015 AKTUALNO [email protected]

V Mednem bo še Odpuščanja zaradi kar kolona

Postavitev začasnega montažnega mostu v organizacijskih sprememb Mednem se je zavlekla zaradi zahtev za revizijo. Odločitev bodo najverjetneje sprejeli v maju.

Zaradi pripojitve Poslovne enote kranj k ljubljanski je Pošta slovenija v kranju ukinila enajst delovnih Maja Bertoncelj Državni revizijski komisiji mest. Pošti grozi tudi opozorilna stavka, ki jo za 1. junij napoveduje sindikat poštnih delavcev ks 90. in da je predvideno, da bo po Medno – V Mednem se pro- uspešno zaključenem jav- Simon Šubic met še ne bo kmalu sprostil. nem razpisu izbrani izvaja- Vozniki bodo še naprej čaka- lec začasni montažni most Kranj – V Pošti Slovenija s 1. li v kolonah pred polovično Mabey postavil v sto dvajset- majem načrtujejo reorgani- zaprtim mostom, ki so ga ih dneh po podpisu pogod- zacijo poštnega omrežja, saj uvrstili med tiste, ki so zara- be. Obrnili smo se tudi na bodo združili nekatere pos- di dotrajanosti nevarni za Državno revizijsko komi- lovne enote, med drugim promet. Denarja za obnovo sijo. O tem, kdaj bo spre- bodo Poslovno enoto Kranj država nima, zato so že pred jeta odločitev, je odgovo- pripojili k Poslovni enoti Lju- časom sprejeli odločitev o ril predsednik Borut Smr- bljana, zato so v Kranju uki- postavitvi začasnega mon- del: »Državna revizijska nili enajst delovnih mest. tažnega mostu Mabey. Če komisija je revizijska zah- Kot so pojasnili, se v zadnjih bi šlo vse gladko, bi montaž- tevka v obravnavanje preje- letih soočajo s trendom traj- ni most lahko stal pred pole- la 15. aprila, 21. aprila pa ji nega upadanja prihodkov tjem, a se je zapletlo. Neiz- je naročnik odstopil dodat- pisemskih in denarnih sto- brana ponudnika sta vložila no dokumentacijo postop- ritev, trendi v vseh poštnih zahtevi za revizijo. ka. Odločitve o omenjenem upravah v EU pa gredo v zad- Začasni montažni most revizijskem zahtevku še nis- njih desetih letih predvsem Mabey v dolžini dobrih 4,6 mo sprejeli. Skladno z dolo- v produktno organiziranost, kilometra bi rešil izmenično čili 37. člena Zakona o pra- ker za teritorialno organizi- enosmerni promet na tem vnem varstvu v postopkih ranost glede na vpliv razvo- območju. Ta bo v smeri Ljub- javnega naročanja mora v ja informacijsko-komunika- Gorenjske poštarje bodo po novem vodili iz Ljubljane. / Foto: gorazd kavčič ljane potekal čez Mabey, v primeru, kadar zahtevek za cijske tehnologije ni več raz- smeri Medvod pa po obsto- revizijo sprejme v obravna- logov. Pripojene enote, tudi ustavili delo, če se z vod- tudi možnost tožbe. Ali se lani že ugotovil, da so neka- ječem mostu. Direkcija RS vo, Državna revizijska komi- kranjska, sodijo med njiho- stvom Pošte Slovenije ne bo morebitni stavki pridru- teri zaposleni delali tudi več za infrastrukturo je januarja sija o njem odločiti in izdati ve najmanjše enote tako po bodo uspeli dogovoriti o t. i. žil tudi drugi reprezentativ- kot 58 ur na teden,« je razkril objavila javni razpis za izve- sklep najpozneje v 15 delov- velikosti, številu zaposlenih, protokolu za reševanje kad- ni Sindikat delavcev prome- Gržinič, ki ga jezi tudi izja- dbo mostu Mabey. Prispele nih dneh od prejema popol- obsegu in številu opravljenih rovske problematike na poš- ta in zvez Slovenije, ki ima va pooblaščenca družbe na so tri ponudbe v razponu od nega zahtevka in celotne storitev, ustvarjenem prome- tah, ki ureja področje viškov večje članstvo, še ni znano. zadnjem sestanku, češ da je 306 tisoč do 424 600 evrov. dokumentacije. V utemel- tu in dobičku. »Z reorgani- in mankov ur, produktivno- O problematiki neenako- njihov sindikat tako ali tako Najcenejše je bilo podjetje jenih primerih lahko Drža- zacijo dela je potreba po delu sti delavcev, izrabo letnih merno razporejenega delo- manjšinski sindikat, ki pod- CVP, neizbrana ponudni- vna revizijska komisija rok prenehala enajstim zaposle- dopustov, odsotnosti z dela vnega časa se po Gržiniče- pira in ščiti samo lenuhe. ka, družba Rafael in Gorenj- podaljša za največ 15 delo- nim Poslovne enote Kranj. ipd. »Ti ukrepi, poimenova- vih besedah sindikata z vod- V Pošti Slovenija odgovar- ska gradbena družba, pa sta vnih dni.« Odločitev bodo Gre za delovna mesta v raz- ni protokol, niso bili uskla- stvom pošte pogovarjata že jajo, gre pri napovedi opozo- vložila zahtevo za revizijo. tako sprejeli v maju. Država ličnih segmentih dela. Skla- jeni z nobenim od dveh rep- nekaj let. »Delodajalec razla- rilne ustavitve dela zgolj za Iz službe za odnose z javno- denar za postavitev začasne- dno s potrebami in organiza- rezentativnih sindikatov, za ga, da je treba delo dokonča- obvestilo manjšinskega sin- stmi Direkcije RS za infra- ga montažnega mostu ima, cijo dela bodo nekateri zapo- nas so nesprejemljivi, v delu, ti, tudi če se zavleče do 16., 17. dikata s 335 člani in ne za ura- strukturo so sporočili, da vprašanje je torej le, kdo in sleni postopoma premeščeni ki se nanaša na organizacijo ure, čeprav tega zaposlene- dno napoved stavke, naved- so dokumentacijo odstopili kdaj ga bo postavil. v Poslovno enoto Ljubljana,« dela na pošti, pa tudi neza- mu ni napovedal 24 ur prej, be sindikata pa tudi ne drži- so razložili. Ker gre za notra- koniti. To smo vodstvu Pošte kot zahteva zakon. Za vods- jo. O sprejetih ukrepih, ki nje organizacijske spremem- Slovenije jasno povedali že tvo je to zakonito, naše prav- so po pridobljenih strokov- be, se za uporabnike poštnih 26. marca, pa so ga 2. apri- no mnenje pa je, da ni. Zara- nih mnenjih skladni s pred- storitev nič ne spreminja, še la vseeno objavili, zato smo di tega nastajajo veliki viški pisi, so sindikate obvesti- zagotavljajo. napovedali opozorilno stav- ur, lani jih je bilo na primer li konec marca, nato še vse ko,« je razložil Saša Gržinič, kar za 2,5 milijona evrov. zaposlene, pravijo. »Pou- OdgOvOrna urednica predsednik sindikata. V sin- Veliko je tudi neizkorišče- Sindikat napoveduje darjamo, da je edino s spre- Marija volčjak dikatu sedaj od uprave do 6. nega dopusta, ki ga morajo jetimi ukrepi mogoče dose- opozorilno stavko maja pričakujejo pisni pred- delavci prenašati v naslednje či enakomernejšo obreme- naMestnika OdgOvOrne urednice Pošti Slovenija grozi tudi log glede organizacije dela leto, po kratkotrajnem bolni- nitev vseh zaposlenih v poš- cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir opozorilna stavka, ki pa ni na poštah, potem pa se bodo škem staležu pa smo v vrhu tnem prometu, zmanjšanje uredništvO povezana z omenjeno reor- odločili, ali bodo zaostri- gospodarskega sektorja, kar viškov in mankov ur, boljšo nOvinarji - uredniki: ganizacijo. Sindikat poštnih li svoje aktivnosti in 1. juni- kaže na preobremenjenost izrabo letnih dopustov, zma- Marjana ahačič, Maja Bertoncelj, alenka Brun, delavcev KS 90 je namreč ja izvedli opozorilno stavko. in izgorelost delavcev. S krši- njšanje bolniških odsotnos- igor kavčič, suzana P. kovačič, jasna Paladin, urša Peternel, Mateja rant, sredi aprila vse zaposlene, »Kako bo ta potekala, v jav- tvami organizacije dela in ti, s tem pa večje zadovoljstvo vilma stanovnik, ana šubic, simon šubic, ana volčjak, teh je skoraj 6000, obvestil, nosti ne želimo razkrivati,« nadurnega dela je seznanjen vseh zaposlenih v družbi,« cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir; da bodo 1. junija opozorilno je dejal Gržinič, ki omenja tudi inšpektorat za delo, ki je zagotavljajo. stalni sodelavci: jože košnjek, Milena Miklavčič, Miha naglič

OBLikOvna ZasnOva jernej stritar, ilovarstritar, d. o. o.

tehnični urednik V Ratečah zaskrbljeni zaradi beguncev grega Flajnik FOtOgraFija nekdanje stražarnice v bliži- zaskrbljenost zaradi izbire se je vendarle treba zaveda- 31. stran tina dokl, gorazd kavčič ni Rateč. Kot pravi predsed- lokacije in razmer, ki lahko ti, da so vsi begunci, ki pri- Kot je člane občinskega nica sveta tamkajšnje kraje- nastanejo ob prihodu begun- dejo, »ljudje, ki imajo ime in vOdja OgLasnega trŽenja sveta konec prejšnjega tedna vne skupnosti Sonja Kava- cev, o čemer bodo obvestili priimek.« Ob tem je spom- Mateja Žvižaj seznanil župan Janez Hro- lar, majhno skupnost, kakr- tudi pristojni ministrstvi za nil, da smo bili ne tako dolgo gOrenjski gLas (issn 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 vat, je Italija sprva namera- šna so Rateče, skrbi, kako bi zunanje in notranje zadeve. nazaj tudi v Sloveniji mno- pri uradu rs za intelektualno lastnino. ustanovitelj in izdajatelj: gorenjski glas, d. o. o., kranj / vala begunski center vzpos- se soočili z obremenitvijo, Je pa zadevo na zadnji seji gi v položaju, ko smo raz- direktorica: Marija volčjak / naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 kranj / tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / delovni čas: taviti na meji z Avstrijo, a se ki jo predstavlja sobivanje s občinskega sveta komen- mišljali, kam bi se umakni- ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / redne s tem ni strinjala avstrijska popolnoma drugačno kultu- tiral tudi nekdanji župan li, ter opozoril, da ni prav, da priloge: Moja gorenjska, Letopis gorenjska (enkrat letno), tv okno in osemnajst lokalnih prilog / tisk: delo, d. d., tiskarsko središče / naročnina: tel.: 04/201 42 41 / cena izvoda: 1,70 eur, redni Koroška, pa tudi stavba naj ro, pri tem pa poudarja, da Kranjske Gore, zdaj občin- se mora Italija sama ukvarja- plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je ne bi bila dovolj velika, zato na zboru krajanov niso izra- ski svetnik Jure Žerjav, ki ti z iz dneva v dan bolj pere- vračunan ddv po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; naj bi se odločili za objekt žali nasprotovanja, temveč je med drugim poudaril, da čo begunsko problematiko. oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48. Gorenjski glas 4 [email protected] torek, 28. aprila 2015 Za vrednote NOB Nov športni park odprli »S poudarjanjem vrednot in dediščine narodnoosvobodilnega boja bo tudi naša prihodnost svetlejša,« je dejal dr. Anton Bebler.

Urša Peternel letih, in se dotaknil oblet- z grenkim priokusom nic, ki jih obeležujemo: naj- Jesenice – Okrog devetde- prej ustanovitve Osvobodil- set udeležencev se je zbra- ne fronte, zatem ustanovitve Pri Osnovni šoli Bled so v četrtek uradno odprli novi športni park, ki že vse od začetka gradnje konec lo v soboto zvečer v Gledali- prve slovenske narodne vla- leta 2013 dviga precej prahu. Strokovnjaki skupaj s profesorjem telesne vzgoje Vinkom Poklukarjem pa šču Toneta Čufarja na Jese- de 5. maja 1945 v Ajdovščini tudi starši otrok namreč opozarjajo na prevelik naklon tekaške steze, ki je tudi daljša od predpisanih nicah na slovesnosti v orga- (član vlade je bil tudi njegov dvesto metrov. nizaciji Občine Jesenice, oče dr. Aleš Bebler), s katero Mateja Rant

Bled – Novi športni park, vre- den prek pol milijona evrov, so tako v četrtek odpirali z grenkim priokusom in v odsotnosti najvišjih predsta- vnikov občine. Kot je pojas- nil župan Janez Fajfar, naj bi jih o odprtju obvestili pre- pozno. »Žal mi je, da se nis- mo uspeli uskladiti glede datuma. Ta dan smo imeli tako jaz kot podžupan Toni Mežan in direktor občin-

Slavnostni govornik dr. Anton Bebler / Foto: Gorazd Kavčič ske uprave Matjaž Berčon že druge neodložljive obve- znosti.« Ravnateljica Nataša Združenja borcev za vredno- so simbolno izničili priklju- Ahačič je sicer športni park te NOB Jesenice in Območ- čitev slovenskega ozemlja k označila za veliko pridobitev, nega združenja veteranov Italiji. Tretja obletnica je 9. ob tem pa dodala: »Upraviče- Foto: Gorazd Kavčič vojne za Slovenijo zgornja maj, dan zmage, ko se po no smo opozarjali na napake, Gorenjska. Z njo so poča- Beblerjevih besedah mora- Pri osnovni šoli na Bledu so v četrtek odprli nov, za mnoge sporen športni park. saj smo želeli le najboljše.« stili dan upora proti oku- mo pokloniti žrtvam vojne, To je zagotovil tudi župan, drugi strani. To se vidi na pro- ta isti gospod je izdal urad- sodišče in Komisija za prep- patorju, 70-letnico zmage v kateri je padlo tudi 90 tisoč ki pravi, da ima glede špor- sto oko,« je poudaril predse- ni papir, da je objekt prime- rečevanje korupcije. nad nacifašizmom, 70-let- Slovencev. Bebler je izposta- tnega parka čisto vest. »Vse dnik sveta staršev Gregor Jar- ren za izvajanje pouka,« je Ob tem župan poudarja, nico prve slovenske narod- vil pomen antifašizma kot je v skladu z dokumentacijo, kovič in dodal, da je za povrh ogorčen Jarkovič. Predstav- da njihov namen ni bil zgra- ne vlade in 25-letnico posku- enega temeljev demokrati- drugače ne bi dobili uporab- steza še daljša kot dvesto niki staršev so še prepriča- diti mini stadiona, saj bodo sa razorožitve Teritorialne čne Evrope. Mineva pa tudi nega dovoljenja.« metrov. Zato bi lahko nasta- ni, da bi bilo mogoče gra- prava tekmovanja še ved- obrambe. Predsednik Zdru- 25 let od poskusa razoro- Drugače pa menijo neka- le težave pri izvajanju šport- dnjo izpeljati za pol manj no izvajali na atletskem sta- ženja za vrednote NOB Jese- žitve Teritorialne obram- teri strokovnjaki, na katere ne vzgoje, obenem pa je že v denarja, kar dokazujejo s dionu v neposredni bliži- nice dr. Aleksander Klinar je be s strani jugoslovanske- se sklicujejo tudi starši, ki so prvih dneh uporabe steze pri- primerljivimi športnimi ni, ki ga ta čas prenavljajo. v svojem nagovoru sprego- ga generalštaba, ki k sreči ni že od začetka opozarjali na šlo do dveh poškodb. »Že ob objekti v nekaterih drugih »Zato ne vidim nobene teža- voril o tem, kaj naj osvobo- uspel, in tako se je Teritori- napake pri gradnji. »Naklon začetku gradnje si je gradbi- bližnjih občinah. »Na Ble- ve. Na kratki razdalji imamo dilna fronta pomeni danes. alna obramba skupaj s Slo- tekaške površine je lahko šče ogledal sekretar s šolske- du pa so samo za krajinsko dve atletski stezi. To ni nik- Kot je dejal, je vračanje k vre- vensko policijo lahko zoper- največ enoodstoten, tu pa sta ga ministrstva Darko Repan- ureditev odšteli več kot 150 jer drugje,« je poudaril in dnotam iz časov narodnoo- stavila zvezni vojski in omo- sta igrišče in steza na eni stra- šek in tudi pisno izjavil, da tisoč evrov.« Projekt naj bi dodal, da so na občini žele- svobodilnega boja bistve- gočila, da živimo v samostoj- ni 18 centimetrov više kot na je nad videnim zgrožen. A tako preučila tudi Računsko li le dobro. ni element za premagovan- ni državi. je težav, s katerimi se spo- Nasprotujemo poskusom padamo danes. Izpostavil ponarejanja zgodovine in je pomen visokih moralnih zmanjševanju pomena in V Hrastnici še veliko dela in stroškov načel in vrednot. »Domolju- blatenju narodnoosvobodil- Dodatni stroški pri bje, enotnost, samozavest, nega boja, je še dejal Beb- Hrastnica – Dolina Hrastnice je bila v lanskih poplavah močno hrabrost, humanistična ler. »S poudarjanjem vred- prizadeta. Veliko dela pri odpravi škode je bilo že opravljenega, a solidarnost, idejna strpnost not in dediščine narodno- čaka jih še veliko dela in stroškov, pa ugotavlja škofjeloški župan nadgradnji čistilne naprave so vrednote, ki nam jih spo- osvobodilnega boja bo tudi Miha Ješe, ki si je prejšnji teden v družbi sodelavcev ogledal Urša Peternel podjetja Esotech, so dodat- roča osvobodilna fronta za naša prihodnost svetlejša,« stanje v dolini. Za del doline še pričakujejo nepovratni denar od ni nepredvideni stroški nas- današnji dan,« je dejal. Sla- je končal. V kulturnem pro- države, veliko pa bo morala vložiti tudi občina sama. Kolikšni Jesenice – Župan Jesenic tali zaradi ureditve odvod- vnostni govornik dr. Anton gramu so nastopili Veteran- bodo stroški, župan še ni mogel oceniti. Dejal je še, da se za Tomaž Tom Mencinger je njavanja podtalnice iz grad- Bebler pa je orisal zgodovin- ski pevski zbor, Partizanski obnovo dela doline Hrastnice od Fojske žage navzgor namerava- občinske svetnike seznanil s bene jame prezračevalnega sko pot, ki smo jo prehodi- pevski zbor ter Erazem Janc jo z Agencijo RS za okolje najprej dogovoriti, kako urediti najprej povišanjem stroškov investi- bazena, ureditve črpališča li Slovenci v zadnjih stotih in Miro Albinini. vodotok, nato pa še cesto, nato pa bodo takoj začeli projektirati. cije v nadgradnjo centralne in izdelave dodatnih osmih čistilne naprave, ki poteka v vodnjakov. Dodatni stroški sklopu projekta GORKI. Kot investicije naj bi skupaj zna- izhaja iz poročila izvajalca, šali okrog 420 tisoč evrov.

Drage Kranjčanke in Kranjčani, obiskovalke in obiskovalci tradicionalne proslave na Joštu, prejmite čestitke k prazniku.

Prvi maj je simbol dela in boja za delavske pravice. Naj bo to dan druženja in krepitve delavske solidarnosti.

Župan Mestne občine Kranj Foto: Gorazd Kavčič Boštjan Trilar Nadgradnja centralne čistilne naprave na Javorniku je eden

Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj večjih projektov na komunalnem področju v občini. Gorenjski glas 5 torek, 28. aprila 2015 [email protected]

Messer si je ogledal proizvodnjo na Trati Škofja Loka – V okviru svo- Drog ni manj, so le drugačne jega obiska v Sloveniji se je generalni direktor podjetja Messer Group Stefan Messer Pri Lokalni akcijski skupini za preprečevanje zlorabe drog ugotavljajo, da se starostna meja, ko mladi posegajo po drogah, niža, v petek srečal z direktorjem vse bolj priljubljene pa so nove sintetične droge in različna zdravila. podjetja Knauf Insulation Tomažem Laniškom in si Vilma Stanovnik potekajo že od vrtca naprej, ogledal njihovo proizvodnjo. še več jih je v osnovnih in Družba Messer Slovenija bo Kranj – Dobrih petnajst let srednjih šolah. namreč ob proizvodnem je, odkar je bila v kranjski Zaskrbljujoč je namreč kompleksu podjetja Knauf občini ustanovljena Lokal- podatek Nacionalnega inšti- Insulation zgradila obrat za na akcijska skupina za prep- tuta za zdravje, da je delež proizvodnjo utekočinjenih rečevanje zlorabe drog, ses- mladoletnih oziroma starih plinov – kisikarno za pro- tavljajo pa jo različni stro- med petnajst in šestnajst let izvodnjo kisika, dušika in kovnjaki s področij sociale, na Gorenjskem, ki so v že argona. Naložba bo vredna zdravstva, policije, šol in vrt- pili alkoholne pijače, kar 94 okrog 15 milijonov evrov. cev, nevladnih organizacij, odstotkov. Zato so v minu- V nadaljevanju se je Mes- mladih, krajevnih skupnos- lem letu veliko aktivnos- ser srečal še s škofjeloškim ti in občinske uprave. ti usmerili v področje alko- županom Mihom Ješetom. Skupaj sta poudarila pomen

Namesto igel se pojavlja vse več sintetičnih drog in različnih zdravil. / Foto: Gorazd Kavčič kisikarne za občino in kra- Pedagoški in svetovalni delavci že med najmlajšimi jane, župan pa je še dodal: šolarji kot velik problem poudarjajo zasvojenost z mladoletnikov, kot je kranj- in pogovorov v preventivnih postaji Kranj ugotavljajo, »Pozdravljam to pomembno igranjem računalniških igric in brskanjem po spletu. skim svetnikom pojasnil delavnicah, pa je med njimi da se je lani število kaznivih skupno investicijo podjetij Stanje je vedno bolj skrb vzbujajoče, zato razmišljajo predsednik Lokalne akcijske vedno več osnovnošolcev v dejanj in prekrškov, poveza- Knauf Insulation in Messer tudi o programih, kjer bi starši in otroci našli pomoč skupine za preprečevanje osmem in devetem razredu. nih z drogami, znižalo. Kra- Slovenija, saj bo uvedba najsodobnejše tehnologije pri tovrstni zasvojenosti. zlorabe drog Mile Hodnik, Prepričani so, da bi bilo zato jevno najbolj izpostavljena pa opažajo trend rasti pose- treba pripravljati več delav- območja, kjer se zadržuje- in uporaba čistejšega ener- ganja po kokainu, novih sin- nic, ki bi bile naravnane na jo uživalci drog, so še ved- genta zagotovilo za čistejše Na zadnji seji mestne- hola. Tudi mladoletnikov, tetičnih drogah in različ- trenutne trende in tudi rizi- no avtobusna postaja, okoli- okolje.« Direktor Knauf Insu- ga sveta prejšnji teden so ki kadijo, je na Gorenjskem nih zdravilih, od pomirje- čne faktorje, ki mlade vodijo ca zdravstvenega doma, Pre- lation Tomaž Lanišek pa je predstavili letno poročilo, kar 58 odstotkov, zanje pa so val do protibolečinskih sred- v eksperimentiranje z različ- šernov gaj in območje Plani- poudaril, da jim je v interesu v njem pa so največ pozor- preventivne akcije pripravi- stev. Starostna meja, ko mla- nimi drogami. ne, vedno večkrat pa kršitve kisikarno postaviti čim bližje nosti posvetili programom, li ob obeležitvi dneva brez di začenjajo posegati po psi- Različne droge niso pro- na področju prepovedanih njihovemu obratu, s čimer ki jih izvajajo. Različni pre- tobaka. Po različnih drogah hoaktivnih substancah, se blem le pri mladoletnikih, drog obravnavajo tudi izven bodo zmanjšali transportne ventivni programi namreč je poseglo že 24 odstotkov niža, kot so izvedeli iz ankete kljub temu pa na Policijski mest. in okoljske obremenitve.

V SOB., 2. MAJA, ODPRTO OD 9:00 DO 18:00!

NIHČE DRUG NE ZMORE TEGA



NA 
OBLAZINJENO POHIŠTVO

v obliki vrednostnega& VZMETNICE bona, ki je unovčljiv pri naslednjem nakupu. 1) Popust velja na doslej veljavno prodajno ceno. Ne velja za že naročene izdelke. Popusta ni možno kombinirati z drugimi akcijami. Popust ne velja za reklamne cene, vrednostne bone, servisne storit- ve, cene Bestpreis/Sparpreis, za izdelke blagovnih znamk Stressless, Tempur, Austroflex, Rolf Benz, Black Label, Musterring, Die grüne Li- www.kikaleiner.at nie, Curem in Henders & Hazel. Ponudba velja od 30. 4. do 4. 5. 2015. Ankerst Ges.n.b.R., Egelmoosweg 26, 9711 Paternion, Austria Paternion, Ankerst Ges.n.b.R., Egelmoosweg 26, 9711 Gorenjski glas 6 [email protected] torek, 28. aprila 2015

Premalo povezovanja Počastili dvajset let med ponudniki

V tržiški občini pogrešajo boljšo povezavo med samostojnosti občine turističnimi ponudniki, poslovno priložnost pa vidijo tudi v kolesarskem turizmu.

Neža Rozman Letošnjo slavnostno akademijo v Šenčurju je zaznamovalo predvsem praznovanje dvajsetletnice V občini bi radi delovanja občine. Tržič – V sredo je tržiški spodbudili nastanek župan Borut Sajovic povabil novih kolesarskih poti. Simon Šubic turistične ponudnike v obči- Pozitivne rezultate so ni na srečanje z naslovom Šenčur – V občini Šenčur so prinesle že pešpoti, kot Kam gremo v turizmu?, na sta Rožnovenska in Pot v petek na slavnostni aka- katerem so ocenili doseda- treh zvonov. demiji ob dvajsetem občin- nje delo na tem projektu. Z skem prazniku, ki je poteka- njim so začeli leta 2013, saj la v šenčurskem krajevnem so poskušali obogatiti turis- slikovita narava in možnost domu, še enkrat prehodili tično ponudbo Tržiča in pri- uživanja v njej. Ravno zato bi dosedanjo uspešno samos- praviti nove smernice v raz- občina rada spodbudila nas- tojno pot, ki je bila tlakova- voju turizma. Tokrat so pre- tanek novih kolesarskih poti na tako z uspehi kot tudi s gledali dosežke do leta 2015 po gorah in v dolinah. Pozi- problemi. V kratkih pogovo- in predstavili načrte, ki jih tivne rezultate so po Megli- rih so o njih spregovorili kar imajo s turistično ponudbo čevem mnenju prinesle že vsi trije župani: Franc Kern, do leta 2018. Župan je pojas- pešpoti, kot sta Rožnoven- ki je prvih osem let oral ledi- nil, da so v zadnjih letih nap- ska in Pot treh zvonov, ven- Letošnji občinski nagrajenci z županom Cirilom Kozjekom / Foto: Tina Dokl no in postavil trdne temel- redovali in izpeljali kar nekaj dar tudi ob teh nimajo zado- je za delovanje občine, nje- uspešnih projektov, med stne ponudbe gostiln in pre- proračunska sredstva name- kot za kanalizacijsko omre- gov naslednik Miro Kozelj, odlični kolesar, sedaj pa špor- drugim so uredili Gorenjsko nočišč. Na občini zato pre- njamo največ za naše inve- žje za celotni južni del obči- ki je županoval dvanajst let tni delavec Bojan Udovič s plažo, povečali število noči- dlagajo, da se ponudniki sticije,« je o prehojeni poti ne. Za projekt bodo skušali in nadaljeval začeto delo, ter Prebačevega, bronasti plake- tev v Tržiču in obisk muze- čim prej zberejo in posku- »dvajsetletnice« povedal sla- pridobiti tudi evropska sred- sedanji župan Ciril Kozjek, ti pa so podelili dolgoletne- ja. Kot izjemno priložnost šajo ustvariti skupno ponu- vnostni govornik Ciril Koz- stva. V teh dneh začenjajo s ki je vodenje občine prevzel mu gasilcu Janezu Vrtačni- za Tržič je izpostavil kole- dbo, ki bi privabljala turiste. jek. Opozoril je tudi na aktu- pripravljalnimi deli za gra- šele lansko jesen, a so že vid- ku iz Vogelj, ki aktivno sode- sarske poti, za te so na občini Za predstavitev ideje o kole- alne občinske projekte. Naj- dnjo začasnega krožišča za ni prvi rezultati njegovega luje tudi v vseh vaških delo- že rezervirali nekaj sredstev sarskih poteh so povabili na večji je s strani Evropske poslovno cono, s čimer bodo dela. In še zanimiva podrob- vnih akcijah, ter Iztoku Pel- in imenovali delovno skupi- srečanje tudi Jana Klavoro unije sofinancirana gradnja odpravili večleten problem. nost: Šenčurjani so vodenje ku z Visokega za prizadev- no, ki se bo z njimi ukvar- in Andreja Žigona, ki imata fekalne kanalizacije v sever- Župan se je na koncu občine v prvih dvajsetih letih no delo na športnem pod- jala. V občini po županovih s tovrstnim turizmom veliko nem delu občine, ki bo kon- zahvalil tudi vsem posamez- zaupali možem, ki priha- ročju in v krajevni skupno- besedah manjka povezova- izkušenj. Oba sta bila enot- čana do poletja, istočasno pa nikom, ki so in še bodo prispe- jajo iz različnih delov obči- sti. Ekipa gasilk pripravnic nja med različnimi turistič- na v tem, da je za uspešno na tem območju poteka tudi vali k razvoju občine. »Pono- ne. Serjan Kern iz osrednje- PGD Trboje, ki so lani posta- nimi ponudniki, sicer bi bilo izpeljavo kolesarskega turi- ureditev druge komunalne sen sem, da živite in dela- ga dela občine, Hotemažan le državne prvakinje v orien- uspehov v turizmu še več. zma bistvena infrastruktu- infrastrukture. Letos name- te v našem okolju, ter vam Kozelj s severa in Voklanec taciji, je prejela spominsko Na to je opozarjal tudi Vid ra, kar pa je najtežji in naj- ravajo urediti tudi mansar- želim, da bi z vašim delom Kozjek z juga občine. priznanje. Meglič iz Urada za družbe- dražji del celotnega projek- do na Osnovni šoli Šenčur, dober glas o naši občini širili »Ko razmišljam o vseh Kulturni program na slav- ne dejavnosti Občine Tržič, ta. Ob koncu srečanja so dali do konca leta izpeljati pos- še naprej,« se je zahvalil leto- dosežkih, ki smo jih v pre- nostni akademiji je pripravil ki je dejal, da bi morali pos- besedo še turističnim ponu- topek sprememb in dopol- šnjim občinskim nagrajen- teklem obdobju uspeli ure- KUD Valentin Kokalj Viso- taviti enotno spletno stran in dnikom, ki so bili nad idejo nitve prostorskega načrta cem. Zlato plaketo je pode- sničiti, se mi porodi obču- ko, na njej pa je bila osred- izdati zbornik, v katerem bi kolesarskih poti navdušeni, občine ter z njimi povezano lil nekdanjemu predsedniku tek zadovoljstva in veselja, nja glasbena gostja Alen- predstavili celotno ponudbo vendar nekoliko zaskrblje- umestitev predvidene čis- državnega sveta Janezu Suš- saj vsakič znova ugotovim, ka Godec. Pred akademijo Tržiča, ki je bogata, a nepoz- ni glede označevanja poti, tilne naprave v Trbojah, še niku iz Šenčurja za dolgolet- da jih sploh ni malo. Kljub je pred vhodom v dom kra- nana. Lani so imeli v Tržiču saj imajo s tem že na zgraje- letos pa nameravajo prido- no aktivno delo pri številnih težki ekonomski situaciji v janov potekal tudi polurni 415 namestitev pri 20 ponu- nih poteh veliko problemov. biti tudi gradbeno dovolje- občinskih projektih. Srebr- naši državi, ki je posledič- koncert Pihalnega orkestra dnikih, nočitve pa so v zad- Skrbi jih tudi problematika nje tako za čistilno napravo no plaketo je prejel nekdanji no prizadela tudi vse občine, Občine Šenčur. njih dveh letih močno nara- legalizacije poti in dodatne sle. Turiste v Tržič pripelje ponudbe.

IZLET // sreda, 13. maja 2015 Sodelovali bodo mladi PLANICA, ZELENCI IN BELOPEŠKA JEZERA podjetniki Dopoldne bo z nami znani nekdanji smučarki skakalec Franci Danica Zavrl Žlebir Na srečanju Podonavske Petek, ki nam bo najprej predstavil Vrtec montessori v Radov- pobude so predstavili projek- ljici, nato nam bo razkazal Nordijski skakalni center v Planici, Škofja Loka – Predstavni- te, pri katerih lahko območja za konec nas bo popeljal še v Zelence – zeleni izvir Save Dolin- ki občine Škofja Loka so teh držav sodelujejo in zan- ke. Tako nam bo Franci predstavil tri področja svojega delova- se prejšnji teden v Monoš- je pridobijo tudi nepovratna nja: vzgojo otrok, smučarske skoke in geografijo. Po kosilu, ki tru na Madžarskem udele- sredstva. Pri tem bodo sodelo- bo v Gostilni pri Martinu v Kranjski Gori, se bomo odpeljali še žili mednarodnega sreča- vale razvojne agencije in pro- na Belopeška jezera v sosednji Italiji. Na poti bomo poskrbeli nja Podonavske regije, ki izvajalci programske opre- za zanimive zgodbe in se naučili kakšno novo pesem. Prepri- združuje območja 14 držav. me. Škofja Loka je predložila čani smo, da nam bo čas hitro minil. »Sodelovali smo župani projekt mednarodnega sode- štirih občin, poleg naše še lovanja mladih podjetnikov Se vidimo na rajži! Idrije, Ribnice in Murske prek podjetniških inkubator- Cena izleta je 30 EUR. Sobote, z nami je bil tudi jev. »Pripravili bomo spletno Odhod avtobusa: pobudnik sodelovanja v stran, 12. maja bo na to temo Cena vključuje: prevoz, vodena ob 7.20 z AP Škofja Loka, regiji dr. Jože Gričar, prid- že prva delavnica. Tako priča- ogleda Planice in Zelencev, ogled ob 7.40 z AP Mercator Primskovo, ružili sta se tudi obe vele- kujemo, da bo do druge kon- Belopeških jezer, okusno kosilo in ob 8.00 z AP Creina, www.gorenjskiglas.si DDV. ob 8.25 AP Radovljica. poslanici – slovenska na ference, ki bo novembra v Madžarskem in madžar- Ljubljani, ta projekt že prip- Za rezervacijo čim prej pokličite po tel. št.: 04/201 42 41, ska v Sloveniji – ter gene- ravljen,« je dejal Miha Ješe, se oglasite osebno na Bleiweisovi c. 4 v Kranju ali pišite na: [email protected]. ralni konzul v Porabju,« je ki napoveduje, da bodo v pro-

Za odjave, ki prispejo kasneje od ponedeljka, 11. maja 2015, do 10. ure, zaračunamo potne stroške. Fotografije so simbolične povedal župan občine Ško- jekt pritegnili tudi predstavni- fja Loka Miha Ješe. ke partnerskih mest. service MAXX Mreža najbolj prijaznih servisov

OSREDNJESLOVENSKA REGIJA: Ljubljana – BTC KMAG d.d., 01/584-31-50 Leskoškova cesta 2, Ljubljana Ljubljana – Črnuče AVTOHIŠA SNOJ d.o.o., 01/561-22-69 Stare Črnuče 10, LJ - Črnuče Domžale AVTOHIŠA AHAC d.o.o., 01/56-27-100 Mala loka 15, Domžale Dob CIM d.o.o., 051/381-403, Želodnik 1, Dob NAJHITREJE RASTOČA MREŽA Vrhnika AVTOTRADE d.o.o., 01/755-79-00 AVTOMOBILSKIH SERVISOV Sinja Gorica 11, Vrhnika Radomlje NOVI AVTO CENTER d.o.o., 01/722-75-34 Prešernova cesta 12, Radomlje Medvode ČREŠNIK d.o.o., 041/646-601 • za vse blagovne znamke Spodnja Senica 20, Medvode PODRAVSKA REGIJA: • za vse modele Maribor AH POTOČNIK d.o.o. 02/234-40-40 Šentiljska cesta 131a, Maribor • z najugodnejšimi cenami rezervnih delov Slovenska Bistrica AVTO STEGNE d.o.o., 02/818-51-40 • z nepremagljivimi cenami storitev Zadružna ul. 7, Slovenska Bistrica GORENJSKA REGIJA: Kranj NASMEH d.o.o., 04/232-83-93 Laze 18b, Kranj Škofja Loka AVTOSERVIS ERŽEN d.o.o., 04/513-70-00 MOTORNO OLJE Grenc 19, Škofja Loka GORIŠKA REGIJA: Nova Gorica OLJNI FILTER KMAG d.d., 05/33-33-213 Ul. Vinka Vodopivca 8, N. Gorica JUGOVZHODNA MENJAVA OLJA SLOVENIJA: Novo mesto PSC STEPAN d.o.o., 07/393-36-80 preventivni in varnostni Šmarješka cesta 50, Novo mesto SPC KREVS d.o.o., 07/30-89-233 pregled vozila v ključnih Črmošnjice pri Stopičah 4a, Novo mesto Šentrupert PETER PRIJATELJ s.p., 07/34-34-660 30 točkah Rakovnik 11, Šentrupert Kočevje AVTOHIŠA RANDELJ d.o.o., 01/893-11-36 AKCIJSKA PONUDBA ZA VOZILA PEUGEOT 206, Mahovnik 2, Kočevje STAREJŠA OD ŠTIRIH LET, 25. 4. - 8. 5. 2015 Črnomelj PSC STEPAN d.o.o., 07/30-61-812 Ul. Marjana Kozine 4a, Črnomelj POMURSKA REGIJA: Murska Sobota AVTOCENTER LEPOŠA d.o.o. 02/536-17-70 90 Ivanocijevo naselje 2, M. Sobota Dobrovnik AVTOCENTER LAJTER d.o.o. 02/57-99-040 Dobrovnik 6c, Dobrovnik Radenci ,EUR A.S. HIMELRAJH, Himelrajh Drago s.p., 02/566 92 76 29 90 Kapelska cesta 21, Radenci AKCIJSKA PONUDBA ZA VOZILA VSEH Ceni veljata za člane MAXX Service Cluba. BLAGOVNIH ZNAMK, STAREJŠA OD 4 LET. 39,EUR Članstvo je brezplačno!

12-mesečno jamstvo na storitev in nadomestne dele zagotavlja najvišjo raven kakovosti! www.servicemaxx.si Spremljaj akcije in ugodnosti na: www.facebook.com/ServicemaxxSlovenija

Cena 29,90 EUR oz. 39,90 EUR velja za do 4l olja z viskoznostjo 10W-40, ACEA: A3/B3. Za dizelske motorje oz. uporabo olja 5W-30, ACEA: A3/B3, C3 do 4l je doplačilo 9,90 EUR. Slike so simbolične, za tiskarske in pravopisne napake ne odgovarjamo. MREŽA SERVISOV d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana. Gorenjski glas 8 [email protected] torek, 28. aprila 2015

V Šenčurju blagoslovili konje Uresničila otroške sanje

Janez Kuhar Na začetku povorke so jezdi- li konjeniki Roman Perdan, Pri Lušinovih na Gostečah pri Škofji Loki so prvega konja dobili pred dobrimi tremi desetletji, Šenčur – Konjeniški klub Šen- Urša Lampič in Janez Pipan danes jih imajo trinajst. čur je v nedeljo ob godu njiho- z zastavami občine Šenčur, vega farnega zavetnika svete- Evropske unije in Slovenije, Ana Šubic kar trinajst konj, od tega štir- ga Jurija in ob zaključku pra- spremljala pa jih je šenčurska je šetlandski poniji. Šola jaha- znovanja občinskega prazni- godba na pihala pod vodstvom Škofja Loka – Čeprav so Luši- nja namreč terja različne veli- ka organiziral tradicionalni, Andreja Zupana. novi na Gostečah pri Škof- kosti konj, saj le tako lahko za že trinajsti blagoslov in povor- Konjeniški klub Šenčur ima ji Loki že dolga leta poznani vsakega jahača najdejo ustre- ko konj in voz skozi Šenčur, 42 članov, predsednik je Miro predvsem po avtohiši, pa nik- znega. ki se ju je udeležilo petdeset Peternel, gospodar pa Martin dar niso opustili kmetovan- »Projekt smo aktivno konj in devet vpreg iz šenčur- Mali. V začetku junija bo orga- ja. V njihovem hlevu je sicer začeli uresničevati novem- ske in tudi iz sosednjih občin. niziral tradicionalno konjeni- le še nekaj glav govedi, saj so bra. Konje smo s svojimi Konje in konjenike je blagos- co po krajih občine Šenčur, se v zadnjih letih bolj usme- inštruktorji jahanja trenira- lovil šenčurski župnik Urban sodeluje pa tudi na tekmova- rili v rejo ovc in konjev. Prav li dva meseca. Pri izgradnji Kokalj. Vsak konj je dobil kos njih po Sloveniji v paralelnem s slednjimi imajo večje načr- maneže nam je malo naga- blagoslovljenega kruha in soli. jahanju. te, saj so pred kratkim osno- jalo mokro vreme, a nam je vali Domačijo Lušina, katere na koncu vse skupaj uspelo glavna dejavnost je šola jahan- narediti v samo štirih dneh,« Skozi Zalo po poteh Ivana Tavčarja ja, kar so obiskovalcem pred- pove sogovornica, ki jo pri stavili minulo soboto na dne- novem projektu podpira Žirovski Vrh – Turistično društvo Žirovski Vrh bo tudi letos za vu odprtih vrat. tudi mož Boštjan. Ker je konj zaključek klekljarskih dni v soboto, 2. maja, pripravilo orga- Projekt domačije je zasno- kot vsaka žival lahko nepre- niziran pohod skozi Zalo, po poteh pisatelja Ivana Tavčarja. vala Agata Lušina Struna, ki je dvidljiv, so veliko pozornos- Na poti bo mogoče srečati številne zanimivosti, za posebno z odprtjem jahalne šole ures- ti namenili varnosti, zato so popestritev pa pripravljajo razstavo klekljanih dreves sredi ničila otroške sanje. A pou- uredili manežo z mivko, ki gozda. Obenem si bo mogoče ogledati igrane prizore iz Tav- darja, da jahalne šole ne bi bolje ublaži posledice more- Foto: Primož Pičulin čarjevih del in spoznati, ali je ljubezen res vsem v pogubo. bilo brez njenega očeta Fran- bitnih padcev, prav tako pa Agato Lušina Struna, njenega moža Boštjana Struno in Pohodniki, obljubljajo organizatorji, se bodo naužili lepega ca Lušine, ki je pred dobri- so manežo ogradili z mehko očeta Franca Lušino povezuje tudi ljubezen do konjev. razgleda in domačih dobrot ter spoznali prijazne domači- mi tridesetimi leti kupil prve- plastično ograjo. ne. Začetek pohoda je ob 9. uri pri domačiji Pr Bukovc na ga konja. »Tedaj se je začela Konj je plemenita žival, razvijamo tudi določene miši- maneži, pri tem pa se otroci Žirovskem Vrhu 44. Tu se bo nato od 15. ure dalje odvijala moja ljubezen do konj. Potem jahanje pa nekaj posebne- ce, ki jih običajno manj upo- navajajo na stabilnost in pra- Salamiada s tržnim dnem. Ljubiteljski izdelovalci salam lahko smo jih postopoma dokupo- ga, poudarja Agata Lušina rabljamo, izvajamo ga na sve- vilno držo na konju, kar je tudi prinesejo salame v ocenjevanje, obiskovalcem pa omogočijo vali, več ali manj smo imeli Struna. »Konj ima terapevt- žem zraku,« je naštela nekaj pogoj za razvoj v dobrega jaha- brezplačno pokušanje. Vse skupaj bodo popestrili s kultur- lipicance,« razloži najstarej- ski učinek, čuti jahača in pra- prednosti jahanja. Priporoča ča. Vaje postopoma dopolnju- nim programom. Ob 17. uri bo sledil še voden ogled utrdbe ša od treh Lušinovih hčera. viloma je tudi obratno. Sicer ga tudi otrokom: »Do šeste- jemo in pri šestih letih imamo Rupnikove linije na Golem vrhu. Danes je na njihovi domačiji pa je jahanje super šport, ga leta predlagamo sprehod v že deklice, ki galopirajo.« Prehitele so mamice

Dina Kavčič štejejo šestnajst članic, torej novorojenčkov v kranjski ena v mesecu dni povpreč- porodnišnici je od 125 do 135 Kranj – Glasove Muce Copa- no splete okoli petnajst parov na mesec oz. od štiri do pet tarice so neutrudne. Plete- copatk. Skupina poleg ple- rojstev na dan. jo in pletejo, ne zmanjka jim tilj šteje še dve članici, Eri- V porodnišnici Kranj v teh ne volne ne volje in ne idej za ko in Tanjo Draksler, ki pos- dneh potekajo še zadnje pri- kombiniranje barv in ustvar- krbita za papirno dekoracijo prave na dobrodelni koncert janje novih krojev copatk za vsakega paketka s copatka- Za lepše prve trenutke, ki bo novorojenčke. Največ pove mi. Spletenih copatk je več v Ledeni dvorani Zlato pol- to, da so letos od januarja do kot rojstev. Na aprilsko sre- je v Kranju v četrtek, 7. maja. aprila, torej v treh mesecih, čanje v porodnišnico so pri- Izkupiček koncerta in druga spletle kar 743 parov copatk. nesle le tristo parov copatk, pridobljena finančna sredstva Za izračun, koliko parov v ostanek pa so prihranile za bodo namenili obnovi porod- povprečju splete ena gospa, poletne mesece, ko se »pro- niškega oddelka in porodnih je pomembno število pletilj. izvodnja« nekoliko umiri in sob. Cena vstopnice za kon- Glasove Muce Copatarice zmanjša. Povprečno število cert je petnajst evrov.

Dobro razpoložene Glasove Muce Copatarice v družbi vodstva porodnišnice in mamice

BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 38 A, KRANJ Mateje Srečnik iz Dupelj, ki je 7. aprila povila drugorojenca Lana. Gorenjski glas 9 torek, 28. aprila 2015 [email protected]

Nastopali Na dnevu odprtih vrat za pomoč vrstnikom Na dnevu odprtih vrat Biotehniškega centra Naklo je bilo več predavanj in stojnic s pestro ponudbo. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Neža Rozman so pred prazniki pripravili prireditev, na kateri so se predvsem z glasbenimi in gledališkimi Strahinj – V Biotehniškem točkami predstavili učenci šole. Z vstopnino centru Naklo so zopet prip- in srečelovom so zbirali denar za šolski sklad. ravili dan odprtih vrat, kjer so bodočim dijakom in štu- Marjana Ahačič akcijami zbiranja starega dentom pa tudi krajanom papirja in zamaškov zbe- želeli pokazati, s čim se Radovljica – Tudi letos so rejo v šolskem skladu, je v ukvarjajo. Pripravili so raz- se na Osnovni šoli Anto- osnovi namenjen za pomoč lične stojnice, na katerih so na Tomaža Linharta odlo- učencem iz socialno šibkej- svetovali o zasaditvi, pred- čili, da bodo s šolsko prire- ših družin. Sklad sredstva stavljali svoje izdelke in jih ditvijo, na kateri bodo svo- namenja tudi za nakup nad- ponujali v pokušino, mož- je talente pokazali njihovi standardne opreme ter sofi- nost predstavitve pa so ime- učenci z matične in podru- nanciranje članarin za raz- la tudi različna podjetja, ki žničnih šol, poskušali zbra- lične dejavnosti za otroke s centrom sodelujejo. Obis- ti čim več sredstev za šol- iz družin, ki jim tega sicer kovalci so se lahko udeležili ski sklad. Tako so se prejš- finančno ne bi mogle omo- tudi vodenega ogleda poses- nji teden na šolskem odru gočiti. Lani se je tako v skla- tva in cvetlične delavnice in na duhoviti prireditvi, ki so du nabralo okoli trinajst si ogledali razstave o proje- jo poimenovali Radovljica tisoč evrov; z delom sred- ktih, ki so jih učenci pripra- ima talent, navdušenemu stev so lahko kupili opremo vili kot zaključne naloge pri občinstvu predstavili števil- za tek na smučeh, ki so jo poklicni maturi. Dva učenca sta prodajala čebelje izdel- ke, izkupiček od prodaje je šel v šolski sklad, en dijak Na dnevu odprtih vrat v Biotehniškem centru Naklo / Foto: Gorazd Kavčič pa je predstavil napravo za ožičenje pašnikov. Osrednji in vzgoji gorenjskih nage- spirajo zemljo, namesto da pred boleznimi, na te pa ne del so bila brezplačna pre- ljnov ... Gorazd Nastran iz bi z zalivanjem le nadomes- smejo pozabiti niti pozimi, davanja, na katerih so stro- podjetja, ki se ukvarja z ure- tili izgubljeno vlago. Preveč ko lahko za zares učinkovito kovnjaki s področja kmetij- janjem nogometnih in golf- zalita trava pa ni zdrava in zaščito odstranijo sneg. stva, vrtnarstva in živinoreje skih igrišč, je predaval prav lepa. Dotaknil se je tudi pro- Majda Kolenc Artiček iz predavali o različnih temah, o vzdrževanju teh igrišč. blematike škropiv in gnojil BC Naklo je še povedala, da zanimivih za dijake in štu- Razložil je, kakšna trava je ter zaščite pred boleznimi. so želeli na ta dan vključiti dente ter za obiskovalce, ki najprimernejša za tovrstna Trava ima po Nastranovem uporabne stvari, s katerih bi so lahko izvedeli marsikaj igrišča in kako se jo najbo- mnenju tri osnovne zahte- se lahko obiskovalci, ki niso koristnega o vplivu gnojen- lje vzdržuje. Poseben pou- ve: vodo, hranila in zračen- strokovnjaki, kaj naučili in to ja na okolje, o ekološkem in darek je dal zalivanju, saj je. Že samo z izpolnitvijo teh uporabili na domačem vrtu. organskem vrtnarjenju, gra- ljudje po njegovem mnen- zahtev naj bi dosegli zdravo Vsemu temu so prilagodili dnji sodobnih hlevov, negi ju preveč zalivajo, s tem pa zelenico in močno zaščito predavanja in stojnice.

S prireditvijo Radovljica ima talent so na Osnovni šoli A. T. Linharta zbirali sredstva za šolski sklad. / Foto: Gorazd Kavčič Že najmlajši radi pomagajo ni imenitni pevci, glasbeni- otroci že uporabljali pri pou- ki, igralci in športniki. ku športne vzgoje in na špor- Kot poudarja predsedni- tnih dneh. S sredstvi šolske- Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Bitnje si želijo, da bi se čim več mladih vključilo med gasilce, zato ca šolskega sklada na rado- ga sklada so na šoli v prete- so zanje pripravili spoznavno gasilsko popoldne, tudi najmlajši pa so se lahko oblekli v prave gasilce. vljiški šoli Darja Pagon, je klih letih že uredili ograjeno denar, ki ga s prireditva- igrišče za otroke iz prve tria- Vilma Stanovnik kotaljenja žogice skozi gasil- nekaj vaj ter skušali pojasni- tega se nam zdi, da je za vzgo- mi, donacijami staršev ter de in kolesarnico. sko cev do hitrostnega zbi- ti, da je gasilstvo tudi zaba- jo otrok v društvu dobro pos- Zgornje Bitnje – Pod geslom janja tarč. Mladi so se lah- va in da se je tudi prek igre krbljeno in da je prav, da že ko oblekli v gasilska oblači- moč veliko naučiti. Tako mladi spoznajo, kaj vse poč- Bodi junak in postani gasilec Veliko otrok je minuli četrtek pred Mer- la, zapeljali z gasilskim avto- že najmlajše poučimo o nemo gasilci in kako poma- catorjem v Zgornjih Bitnjah mobilom, prav tako so prika- ognju in ravnanju z njim, gati soljudem,« je ob druže- še ni videlo morja. potekalo gasilsko popoldne, zali pravo gasilsko vajo. saj nas ta spremlja vsepov- nju z najmlajšimi še dodala Razveselimo jih. na katerega so člani domače- »Danes smo se zbra- sod, od domačega štedilni- Katarina Pogačnik, ki priha- ga PGD Bitnje povabili zlas- li z namenom, da v gasil- ka do tabornega ognja. Prav ja iz gasilske družine, saj je ti mlade. Ob druženju so jim sko društvo privabimo čim tako jih učimo humanitar- oče predsednik gasilskega pokazali različne veščine, od več otrok. Pokazali smo jim nosti oziroma medsebojne društva, v delo sta vključena pomoči. Vsak kdaj potrebuje tudi mama in brat. Tako je še pomoč, morda veter odkrije v marsikateri družini. streho hiše, pride do dimniš- »Za gasilstvo sem se odlo- kega požara, žledoloma in še čil, ker so gasilci tako moj veliko drugega je, pri čemer ati kot stric in drugi, pa tudi lahko pomagamo drug dru- zato, ker bi rad pomagal lju- gemu, gasilci pa znamo ved- dem, ki so v težavah. Med no stopiti skupaj in pomaga- gasilci mi je všeč, ker se veli- ti, kjer je pomoč potrebna,« ko naučim, hodimo pa tudi je povedala mentorica mla- na tekmovanja in spozna- dine Katarina Pogačnik in vamo druge. Večkrat smo pojasnila, da je v PGD Bitnje na tekmovanjih tudi zelo okoli dvesto petdeset članov. uspešni, zato imamo v gasil- »Trenutno imamo v druš- skem domu že veliko poka- tvu sicer kar nekaj otrok od lov in priznanj,« je povedal šestega leta naprej, vendar dvanajstletni Nace Vilfan, ki pa jih je vseeno premalo, zato je prepričan, da bo še dolgo SI56 03100 - 1234567891, sklic: SI00 - 937030 Mladi so na gasilskem popoldnevu videli in izvedeli imamo težavo tudi pri nasto- ostal gasilec in da je to zares Več o akciji na spletni strani: www.rks.si

BREZPLAČNA OBJAVA Poiščete nas lahko tudi na Facebook-u: Rdeči križ Slovenije marsikaj o delu in nalogah gasilcev. / Foto: Gorazd Kavčič pih na tekmovanjih. Poleg lep poklic. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OZ KRANJ, BLEIWEISOVA KRANJ C. 16, Gorenjski glas 10 [email protected] torek, 28. aprila 2015

Primožič zmagovalec v Italiji Poslovili so se z zmago

Vilma Stanovnik Ekipa škofjeloškega rokometnega prvoligaša Urbanscape je na zadnji domači tekmi sezone v dvorani Kranj – Minulo soboto so sta- Poden navdušila polne tribune navijačev ter zanesljivo premagala ekipo Trimo Trebnje. rejši mladinci kranjske Save nastopali v Tržiču v Itali- Vilma Stanovnik ji, kjer je potekala priznana mladinska dirka, že 61. GP Škofja Loka – Sobotna tek- Coppa Montes. Na njej so v ma v dvorani Poden je bila preteklosti zmagovali naši za domače rokometaše ekipe odlični kolesarji, kot so San- Urbanscape, ki so letos novin- di Papež, Grega Bole, Simon ci v 1. NLB leasing ligi, pred- Špilak in pred petimi leti Jan zadnja v tej sezoni. Ker je bila Polanc. hkrati tudi zadnja pred doma- Foto: arhiv KK Sava Tokrat je bilo na startu čimi navijači, ki so tudi tokrat 122 kolesarjev, za ekipo Save Zmagovalec Jaka Primožič napolnili tribune, so se jim pa so nastopili Jaka Primo- in trener Matej Stare z varovanci trenerja Roberta žič, Matic Katrašnik, Miha zasluženimi pokali. Bradeška želeli pokazati v kar Zupan in Edin Kičin. Skozi najboljši luči. To jim je tudi celotno dirko so bili Savča- Z zmago je bil zadovol- uspelo, saj so povedli, ob pol- ni zelo aktivni, Primožič je jen trener Matej Stare, ki je času vodili za tri gole, na kon- dobil prvi in tretji gorski cilj, pohvalil celotno ekipo, ki je cu pa slavili z 28 : 21. v veliko pomoč pa mu je bil Primožiču pomagala do pre- »Fantje so na tekmi pro- predvsem Katrašnik. Po pre- stižne zmage. Jaka je z zma- ti ekipi Trima pokazali tisto, čkanju zadnjega vzpona San go postal tretji Savčan po kar so se v tej sezoni naučili. Martino je v ospredju osta- Žigi Bajtu in Janu Polancu, Igrali so zrelo, izkazali so se Škofjeloški rokometaši so se na zadnji domači tekmi izkazali tako v napadu la skupina petih kolesarjev, ki je slavil na dirki s startom kot moštvo, ki si zasluži igra- kot obrambi. /Foto:Primož Pičulin med njimi tudi Primožič in ciljem v Tržiču. nje med prvoligaši. Kot tre- in kolesar Radenske Tadej Za še en lep uspeh Savča- ner lahko rečem, da so ogro- zbrali in zasluženo zmaga- ekipo kot za klub,« je po tekmi štiriindvajsetimi točkami na Pogačar. nov je minuli konec tedna na mno napredovali, in to je bilo li. S šestim mestom na lestvi- povedal trener moštva Urban- šestem mestu, na lestvici pa Taktiziranje drugih je v dirki GP dalla Liberazione tokrat res videti. Moštvo Tri- ci smo več kot zadovoljni, saj scape Robert Bradeško. vodi ekipa Celje Pivovarna zaključku izkoristil prav poskrbel Gašper Katrašnik, ma Trebnje, ki se bori za igra- smo si kot novinci v prvi ligi Ločani so namreč pred Laško. Prihodnjo sredo, 6. Jaka, ki mu preostali niso ki je nastopil za slovensko nje v končnici štirih najbolj- pred sezono zastavili, da se zadnjim krogom redne- maja, jih čaka še zadnja tek- mogli slediti, tako da je v cil- reprezentanco. Na 138 kilo- ših ekip, je bilo favorit, nam bomo borili za obstanek. To ga dela tekmovanja med ma te sezone, ko bodo gosto- ju 102 kilometra dolge dir- metrov dolgi preizkušnji, ki pa je uspelo, da smo se res je velik uspeh tako za člansko štirinajstimi moštvi s vali pri Krki. ke visoko dvignil roke v znak se je končala s sprintom gla- zmagoslavja. Najboljši je bil vnine, je Gašper osvojil 15. tudi v seštevku gorskih ciljev. mesto. Hokejisti prek Nemčije v Ostravo Odbojkarski prvaki ACH Volley Kamnik – Minuli četrtek se je s četrto finalno tekmo tudi za Vilma Stanovnik je s Torosom iz Neftekam- moške končalo letošnje odbojkarsko prvenstvo. Po zmagi ekipe ska v četrtek postal prvak lige Calcit Volleyball na drugi tekmi v domači dvorani so kamniški Kranj – Po včerajšnjem zad- VHL. odbojkarji tudi na četrti finalni tekmi nasprotnikom iz ekipe njem treningu v dvorani Tivo- Tako bodo na Češkem za ACH Volley nudili dostojen odpor, vendar so jim na koncu li so člani naše hokejske rep- Slovenijo nastopali vratarji vendarle morali čestitati za zmago 1 : 3 (-25, 23, -22, -15) in nov rezentance odpotovali v Ber- Robert Kristan, Luka Grač- naslov državnih prvakov. Državno prvenstvo so odbojkarji Calcit lin, kjer bodo opravili še zad- nar in Gašper Krošelj, branil- Volleyballa tako končali na drugem mestu. »S celotno sezono nje treninge pred bližnjim ci Blaž Gregorc, Mitja Robar, smo lahko zadovoljni, saj smo bili edini, ki smo namučili držav- svetovnim prvenstvom in se Luka Vidmar, Žiga Pavlin, ne prvake. Žal smo pred začetkom finalne serije ostali brez Žige jutri na pripravljalni tekmi Klemen Pretnar, Miha Šte- Šterna, kar se nam je še kako poznalo,« je po odločilni tekmi pomerili z nemško reprezen- bih, Sabahudin Kovačević, poudaril trener Calcit Volleyballa Marko Brumen. tanco. Nato se bodo odpravili Aleš Kranjc, Andrej Tavželj proti Ostravi, kjer jih prva tek- in napadalci Žiga Jeglič, Rok ma čaka v soboto, ko bodo nji- Tičar, Robert Sabolič, Anže Ta atlas vsebuje hovi nasprotniki Belorusi. Po zadnjih treningih v Tivoliju so naši hokejisti včeraj Kopitar, Jan Urbas, Jan Mur- predvsem slike. Ko Po petkovem popoldan- odpotovali v Nemčijo. / Foto: Tina Dokl šak, Tomaž Razingar, Mar- skušamo razumeti skem treningu je strokov- cel Rodman, Žiga Pance, zgradbo ali lego ni štab reprezentance prečr- svetovno prvenstvo. Selek- vratarje, trinajst napadalcev Boštjan Goličič, Ken Ogra- določenega organa, tor Matjaž Kopitar bo na sve- in devet branilcev. Med nji- nam nič ne pomaga tal še zadnje ime in določil jenšek, Miha Verlič in Aleš bolj kot to, da končni seznam potnikov na tovno prvenstvo odpeljal tri mi je tudi Andrej Tavželj, ki Mušič. vidmo, kateri in kakšni so sestavni deli organa oziroma kateri organi ga obdajajo. Anatomski atlas takov ključuje Nova visoka zmaga Zarice Kranj shematske, a dosledne in hkrati nazorne slike. Na Jože Marinček Kostroj igral neodločeno 2 6 : 1. Sava Kranj je gostila Ili- pa je bila boljša in zmagala njih so označeni : 2. Nogometaši Triglava so rijo Extra Lux in morala pri- kar s 0 : 5 ter še naprej vodi posamezni deli Kranj – V 1. SNL Telekom so gostovali in morali prizna- znati premoč gostov, ki so na lestvici. V soboto so 15. telesa ali določenega se tekme 29. kroga začele v ti premoč moštvu Ankaran slavili z 2 : 3. Jezero Medvo- krog odigrali v Gorenjski organa, v kratkem besedilu zraven pa so petek, ko je Kalcer Radom- Hrvatini, ki je slavil z 2 : 1. de in Britof sta igrala neod- nogometni ligi. Rezultati: razložene osnovne lje v Domžalah gostil Mari- Roltek Dob je doma gostil ločeno 1 : 1, z enakim rezul- Naklo – Jacom Sport DLN 4 značilnosti. bor. Vodilni na lestvici so bili zadnjega na lestvici Šmart- tatom pa se je končala tudi :0 , FC Podbrezje – Veleso- boljši in zmagali z 1 : 6. Dom- no 1928 in ga premagal s 4 tekma Šobec Lesce – Koče- vo 1 : 2, Preddvor – Kondor www.gorenjskiglas.si žalčani so gostovali pri Celju, : 0. Na lestvici s 43 točkami vje. Bled Hirter je gostoval Godešič 1 : 0, Polet – Bohinj 90 tekma pa se je končala brez vodi Krško, drugi je Roltek v Ivančni Gorici in izgubil 4 : 1, Jesenice – Niko Želez- Cena knjige je 11 zadetkov. Domžale so na dru- Dob z 41 točkami. Triglav je z 2 : 0, Kalcer Radomlje B niki 2 : 0, Žiri – Ločan 2 : 0 EUR gem mestu s 56 točkami, Kal- s 34 točkami peti, Šenčur pa je na domačem igrišču gos- in Bitnje JuRentA – Visoko cer Radomlje pa s 13 točkami s 25 točkami osmi. til Rudarja iz Trbovelj in ga 5 : 1. V vodstvu ostaja Bitnje Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: ostaja na zadnjem mestu. V 19. krogu 3. SNL - cen- premagal s 4 : 0. V Podze- JuRentA z 31 točkami, točko 04/201 42 41 ali na: [email protected]. V 2. SNL je v 22. krogu ter je ekipa Zagorja gostila mlju sta se pomerila Kol- manj ima na drugem mestu Šenčur z ekipo Dravinja Komendo in jo premagala s pa in Zarica Kranj, Zarica ekipa Žirov. Gorenjski glas 11 torek, 28. aprila 2015 REKREACIJA [email protected]

GIBAJTE SE Z NAMI Upokojenci na strelski tekmi Miroslav Braco Cvjetičanin

Gorenjski upokojenci so se v Škofji Loki pomerili na pokrajinskem tekmovanju v streljanju s serijsko Društvo živih kolesarjev zračno puško. Nastopilo jih je 49 iz osmih društev upokojencev. Najboljše strelke in strelce imajo v Društvu upokojencev Škofja Loka. Tekmovanje je dokaz, da streljanje in upokojenci gredo skupaj, »Tisti, ki mu je iskreno do videli, kako je življenje videti predstavlja pa jim predvsem rekreacijo, druženje in sprostitev. prijateljstva, se ne poteguje, od zgoraj. Robin Williams, da prijatelja dobi, marveč pokojni ameriški filmski igra- Maja Bertoncelj Rezultati so znova pokaza- da postane prijatelj.« Albert lec, v Društvu mrtvih pesni- li, da imajo najboljše strelke Simonin kov igra učitelja. Slučajno ali Škofja Loka – Gorenjski upo- in strelce v vrstah DU Ško- Zato kolesarji Gorenjskega ne – Robin je bil tudi strasten kojenci so se v četrtek ude- fja Loka, saj so zmagali v glasa vsak torek na svojo kole- kolesar. V svoji zbirki je imel ležili Pokrajinskega tekmo- prav vseh kategorijah. V sarsko vadbo odrinejo že osmo več kot tisoč najrazličnejših vanja društev upokojen- enotni ženski je bila najbo- sezono. Kolesarske prijatelje koles, največ unikatnih speci- cev Gorenjske v streljanju s ljša Nevenka Mandić Ore- je težko imeti. Veste, nekate- alk. Kolesaril je vsak dan, če serijsko zračno puško, ki je hek, skupaj s Francko Dem- ri športi so gojišče samozave- je le čas dopuščal, in nekoč je potekalo v organizaciji DU šar Mesec, Ivanko Prezelj stnih, egoističnih ljudi. Kole- izjavil, da vsakič, ko se spom- Škofja Loka. »Tekmuje 16 in Marijo Sovinc so zmaga- sarstvo je tako. Poznavalci ni na vlogo v tem filmu, se upokojenk in 33 upokojen- le tudi ekipno. Druga med ga postavljajo med moštvene spomni tudi fantov v kateri cev iz osmih društev: Ško- ženskami je bila Milka Pla- športe, vendar ti nobeno moš- koli kolesarski ekipi, moštvu. fja Loka, Kamnik, Dovje - sin (Jesenice), tretja pa Fran- tvo ne more pomagati, ko se Nekoč je dejal, da je kolesarje- Mojstrana, Tržič, Jesenice, cka Demšar Mesec (Škofja klanci spremenijo v zid. Ko nje še najbližje letenju ... Žerjavčki Trzin, Radovlji- Loka). V enotni moški kate- te dež pere več kot šest ur, ko Film je sicer tragičen, naša ca in Bohinjska Bistrica,« je goriji je bil najboljši Milen- so ceste tako spolzke, da vidiš druženja pa daleč od tega. pojasnil Ivan Hafner, pred- ko Štimac, skupaj z Jane- le lastno kolo in zavore. Moš- Do tragedije hvala bogu še ni sednik Komisije za šport in zom Demšarjem, Francem tveni je toliko, da ti prijatelj, ki prišlo in trudimo se, da je niti rekreacijo v DU Škofja Loka. Prezljem in Jelkom Pešcem je na isti cesti, vendar na svo- izzivamo ne, ker dobro vemo, Upokojenke so se pomeri- so za DU Škofja Loka osvo- jem kolesu, ponudi pomoč, ko kakšen je današnji promet. le na strelišču SD Kopačevi- Streljanje je primerno tudi za upokojenke. jili tudi ekipno zmago. Dru- te veter neusmiljeno potiska Naše društvo je ustvarilo trdno na v OŠ Cvetka Golarja, upo- gi med moškimi je bil Bojan nazaj; ko ti zmanjka hrane, ti jedro kolesarjev, ki vsak torek kojenci pa na strelišču SD za upokojence, starost pri približno petnajstimi leti, Pogačar (Kamnik), tretji pa nekdo, ki te ima rad, odlomi pridejo, se zberejo, pripravijo Škofja Loka. Ogledali smo tem ni pomembna: »Najbolj povsem naključno: »Na vasi, Janez Demšar (Škofja Loka). delček svoje banane, energij- in gredo na kolesarsko druže- si tekmovanje upokojenk. pomembna je mirnost, kon- prihajam iz Loma, so potre- Poleg tega je DU Škofja Loka ske ploščice ali odstopi požirek nje. Vendar tu ne gre zgolj in Pred nastopom in po njem centracija. Če hočeš kaj več, bovali eno za v ekipo za tro- dobilo tudi prehodni pokal. iz »bidona«. Moštveni je toli- samo za kolesarjenje, gre tudi je bilo opaziti sproščenost, moraš imeti tudi kondici- boj treh vasi, pa sem se odlo- Najbolj so se jim približa- ko, kot reče trener, ki ve, da ti za to, da se naučimo o vsem, druženje, med streljanjem jo, da lahko dolgo držiš puš- čila.« Precej krajši staž na li Kamničani in Tržičani. za tvojo uslugo lahko plača. kar kolo kolesarju ponuja. In pa so bile povsem osredoto- ko. Jaz samo še tekmujem. strelskih tekmovanjih ima »Naši strelci dobro tekmuje- V našem društvu smo se izo- to še zdaleč ni samo prevoz čene na svoje nastope. Upo- Letno imamo okrog deset Milka Plasin, ki je v Škof- jo. Ženske so bile lani drža- blikovali ljubiteljski kolesarji, od ene do druge točke. Vesel kojenka z dolgim strelskim tekem.« Helena Gaberc, ki ji Loki zastopala barve DU vne prvakinje. Na splošno ki svet vidimo (prej ga nismo) sem, da nam je uspelo zbrati stažem je Milena Dolčič iz prav tako tekmuje za DU Jesenice: »Z zračno puško imamo v društvu zelo uspe- s kolesa drugače. Verjetno ste prijatelje zelo različnih staro- DU Tržič. Strelja od svoje- Tržič, je povedala, da je stre- streljam tretje leto. Poleg šno rekreativno in tekmoval- gledali z oskarjem nagrajeni sti, zelo različnih življenjskih ga dvajsetega leta. Kot pravi, ljanje zanjo užitek, rekrea- tega sem pri lovcih. Strelja- no športno dejavnost,« je k film Društvo mrtvih pesni- navad. A ko pride torek, smo je streljanje primerno tudi cija. Streljati je začela pred nje je tudi dobra rekreacija.« uspehu dodal Hafner. kov. Zgodba o učitelju, ki svo- pod čeladami enaki. Nekateri je učence navdušuje s poezijo. odstopajo s svojim »pumpa- Njihova šola življenja jih uči njem« ega in ne samo gum, tradicije, časti, discipline in vendar se vsakič znova spusti- izvrstnosti. Carpe diem – izko- jo v normalen tok vsakdana. risti dan – je njihove šole moto. Nekateri so ležerni do popol- Odlična sezona za naše veterane Vendar jih učitelj uči življe- nosti, vendar se vsakič zno- nja skozi poezijo. Nekega dne va znajo priključiti nazaj v Sredi tega meseca se je v Avstriji zaključila letošnja sezona tekmovanja FIS v alpskem smučanju za mora vsak učenec stopiti na vsakdan. Nekateri pa so samo šolsko klop – da bi videl, kako tiho in sledijo gumi pred sabo, veterane, v kateri so se izkazali tudi naši veterani, ki so že prej nastopili na svetovnem prvenstvu, kjer si je življenje videti od zgoraj ... vendar so vsakič, ko jih potre- je kar tri odličja privozila članica Smučarskega kluba Bled Boža Torkar. Mi smo pred osmimi leti buješ, kot prva pomoč v avtu sedli na sedež kolesa, da bi vedno pri roki. Vilma Stanovnik slalomu pa trinajsti, Boštjan tekmovanje potekalo v lepem Brus je bil v superveleslalo- sončnem vremenu in dobrih Bohinjska Bela – Letošnja mu šesti in dvanajsti v veles- snežnih razmerah. Hedvika sezona naših alpskih smučar- lalomu, Samo Borovinšek je Kotar iz Zagorja je bila na zak- Vodnik, ki vam bo vselej jev veteranov je bila zelo uspe- bil v veleslalomu sedmi, Mar- ljučnem slalomu in veleslalo- pri roki, lahko ga boste vzeli s seboj na vrt. Kot šna, njen prvi vrhunec pa je ko Ribnikar pa v veleslalomu mu tretja in je za skupno tret- najkoristnejši kratki izpiski bilo svetovno prvenstvo, ki je sedemnajsti. je mesto dobila mali kristalni o vsem pomembnem: konec marca potekalo v itali- Zadnji dan svetovnega globus, Mojca Pečelin iz Žirov pripravi zemljišča, janskem Abetoneju. Prvens- prvenstva je bil na sporedu je bila v slalomu tretja, v vele- gnojenju, kolobarjenju, tva se je udeležilo okoli petsto še veleslalom FIS Masters slalomu pa druga in si je tudi namakanju, varstvu rastlin, primeri načrtov osemdeset smučarjev in smu- za točke svetovnega pokala. v skupnem seštevku priborila vrta za določeno čark svetovnega pokala FIS Boža Torkar je bila zopet dru- srednji globus, Boža Torkar z kvadraturo,… Okoli 100 Masters iz 22 držav. V zelo sla- ga, Hedvika Kotar tretja, Tadej Bohinjske Bele je zasedla četr- najpogostejših vrtnin je bih, skoraj neregularnih raz- Prebil je zasedel šesto mesto, to mesto v slalomu in drugo predstavljenih na enak merah, ko je tri od petih dni Samo Borovinšek pa je osvojil mesto v veleslalomu, kar je za način - kratko, z vsemi podatki na enem deževalo, je zelo uspešno nas- četrto mesto. 11 stotink sekunde odločilo, da mestu (dobri in slabi topilo tudi pet slovenskih tek- Svetovnemu prvenstvu je je namesto tretjega, dobila kri- sosedje, razni namigi, movalk in tekmovalcev. Naj- nato 10. in 11. aprila v avstrij- stalni globus za drugo mesto. medvrstne razdalje, boljša med njimi je bila Boža skem Hinterstoderju sledi- Slovence je odlično zastopal čas sajenja,...). Za Torkar, članica Smučarskega lo finalno tekmovanja FIS tudi Tadej Prebil z Brezovice, konec pa je priložen še koledar opravil kluba Bled, ki je na prvenstvu veteranov alpskega smučan- član Smučarskega kluba Bled, www.gorenjskiglas.si po mesecih. osvojila tri medalje. V velesla- ja. Finala se je udeležilo oko- zasedel je 2. mesto v slalomu lomu in superveleslalomu je li dvesto petdeset tekmoval- in veleslalomu in na koncu bila namreč druga, tretjo pa si cev, od tega deset Slovencev, dobil tudi srednji globus za je priborila še v slalomu, ko je štirje so se potegovali celo za letošnje uvrstitve. Kot ugotav- 50 osvojila tretje mesto. Boža Torkar je s svetovnega kristalne globuse, ki jih prej- ljajo naši smučarji veterani, je Cena knjige je 12 Drugi naši medalj niso prvenstva veteranov v mejo prvi trije po kategorijah bila zanje minula sezona naj- EUR osvojili, je pa peto mesto v Abetoneju prinesla tri v skupnem seštevku sezone. uspešnejša doslej, zato upajo, Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, veleslalomu osvojila Hedvi- medalje in je bila naša Kot je povedala Boža Torkar z da se bo tudi tovrstna promo- Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: ka Kotar, v superveleslalo- najuspešnejša smučarka. Bohinjske Bele, so tokrat ime- cija Slovenije in Gorenjske še 04/201 42 41 ali na: [email protected]. mu je bil Tadej Prebil osmi, v / Foto: osebni arhiv li več sreče z vremenom, saj je nadaljevala. 12 Gorenjski glas [email protected] torek, 28. aprila 2015

V Nepalu tudi Slovenci Simon Šubic hip nahajajo v Nepalu, sve- Obtožnico bodo spremenili tuje, da ob prvi priložnosti, Kranj – V Nepalu, ki ga je v ko jih to ne bo dodatno ogro- soboto prizadel uničujoč pot- zilo, državo zapustijo, saj so res, ki je do včeraj terjal že razmere v Nepalu zelo nep- Na sojenju nepremičninskemu posredniku Danijelu Smuku in nekdanjemu direktorju 3300 smrtnih žrtev, se po redvidljive in še nekaj časa ne Kmetijsko-gozdarske zadruge Sava Lesce Emilu Peternelu je tožilstvo napovedalo spremembo obtožbe. podatkih slovenskega zuna- bodo primerne za turistična njega ministrstva v pohod- potovanja, so zapisali v spo- Andraž Sodja 2006, zagovornika obeh niških odpravah nahaja tudi ročilu za javnost. obtoženih Boštjan Penko in okoli 60 slovenskih državlja- V tej gorati himalajski Kranj – V zatožno klop Okro- David Sluga pa sta njegovo nov. Kot so pojasnili na mini- deželi je po poročanju Pop žnega sodišča v Kranju sta cenitev označila za izjemno strstvu, do nedelje še dva TV tudi alpinist Viki Grošelj, prejšnji teden znova sed- slabo, saj je bila opravljena posamezna popotnika nista ki je po telefonu domačim že la kranjskogorski nepremi- štiri leta kasneje. »V teh letih vzpostavila stika s svojci. Vsi sporočil, da so vsi štirje čla- čninski posrednik Danijel je zagotovo prišlo do vlaganj ostali, ki so se javili, so nepo- ni njegove skupine na var- Smuk in nekdanji direktor v objekt,« je poudaril Sluga. škodovani in relativno na nem in nepoškodovani. TV Kmetijsko-gozdarske zad- Cenilec Slavko Stošicki je varnem, pristojno slovensko Slovenija pa je poročala, da ruge (KGZ) Sava Lesce Emil sicer pojasnil, da računov za veleposlaništvo v indijskem je v Nepalu tudi pohodniška Peternel, ki ju obtožnica bre- morebitna vlaganja ni upoš- New Delhiju pa si prizade- skupina pod vodstvom alpi- meni goljufije in pomoči pri teval, saj za to ni dobil nalo- va vzpostaviti stik z omenje- nista Andreja Štremflja, ki je njej. Obtožbe segajo v leto ge, razliko v vrednosti za sta- nima popotnikoma. Zunan- pojasnil, da so bili v času pot- 2006, ko naj bi Peternel leto nje štiri leta nazaj pa je izra- je ministrstvo vsem sloven- resa daleč od epicentra in da dni po sklenitvi pogodbe o čunal na podlagi meril stro- skim državljanom, ki se ta nadaljujejo začrtano pot. prodaji 346 tisoč evrov vre- ke, ki predvidevajo razliko do dnih prostorov trgovine in največ deset odstotkov, kljub gostinskega lokala kot dire- temu da so se v tem času pro- ktor KGZ Lesce podpisal dajne cene nepremičnin v Zmajarja našli mrtvega aneks, s katerim naj bi nep- Zaradi zdravstvenega stanja drugoobtoženega Emila Kranjski Gori razlikovale remičninar Smuk neupravi- Peternela so sojenje prestavili v prvo nadstropje, saj ni tudi za več kot tisoč evrov na zmogel poti v drugo. Simon Šubic je takoj po vzletu odjadral čeno postal lastnik še desetih kvadratni meter. ob grebenu Karavank v sme- apartmajev v Kranjski Gori, Sodnica Marjeta Dvornik Kranj – V četrtek popoldne se ri Jesenic, kar se je nazad- ki sploh niso bili v lasti zad- sedem Mercatorjevih apar- nepremičninah v lasti zad- je na zahtevo obrambe cenil- je končalo iskanje 50-letnega nje potrdilo za pravi podatek. ruge, temveč podjetij Trgo- tmajev. Ker je Petričeva kas- ruge. »Zato smo najeli tudi cu naročila dopolnitev mne- zmajarja iz okolice Ljublja- Ljubljančana so namreč nas- avto in Mercator, kar naj bi neje Mercator zapustila, ji strokovno sodelavko, ki se je nja z odgovori na vprašanja, ne, ki je v sredo popoldne z lednji dan okoli 18. ure naš- Peternel tudi vedel. Pod pre- ni znano, kaj se je dogaja- ukvarjala z urejanjem zem- ki jih bo posredovala obram- jadralnim zmajem vzletel iz li mrtvega na območju Struš- tvezo, da gre le za uskladitev lo kasneje, Povedala pa je, ljiškoknjižnih zadev. Uprav- ba. Okrožno državno tožils- vasi Gozd nad Križami v obči- ke, v glavnem grebenu Kara- s stanjem v zemljiški knji- da zemljiškoknjižno stan- ni odbor pa je o poslih skle- tvo pa je ob tem napoveda- ni Tržič, kmalu zatem pa se vank. Policisti in kriminalis- gi, naj bi pri tem pretentala je apartmajev in etažna las- pal na predlog direktorja ali lo spremembo obtožnice, je za njim izgubila vsakršna ti, ki so na kraj poleteli s heli- notarja Stanislava Krainerja, tnina nista bila urejena. strokovne službe. Vse sku- in sicer naj bi prekvalificira- sled, čeprav so ga iskali tudi kopterjem, vzrok nesreče še da je aneks tudi overil. Pričanja se je udeležil tudi paj se je začelo tedaj, ko smo lo storjeno dejanje goljufije s pomočjo helikopterja. Po ugotavljajo, so pojasnili na Na tokratni glavni obra- Igor Jozelj, ki naj bi bil tudi se zaradi slabega poslovanja v poskus goljufije in pomoč razpoložljivih informacijah Policijski upravi Kranj. vnavi so zaslišali več prič, oškodovan zaradi opisanih odločili za ukinitev zadruž- pri poskusu goljufije. Pis- med njimi nekdanjo prav- dejanj obtoženih, vendar je ne trgovine v poslovnih pro- ni spremembi obtožbe sta nico Mercatorja Mojco Čan- v pričanju povedal, da se ne storih, ki so bili prodani,« je oba zagovornika sicer odlo- Policija preklicala iskanje der Petrič, ki je poveda- čuti oškodovanega, apartma povedal. Na vprašanje tožil- čno nasprotovala in pozva- la, da so zadevo odkrili leta pa je vmes že prodal. Oško- ke, ali je vedel za apartmaje, la k zaključku in oprostilni Kranj – Policijska uprava Kranj je včeraj tudi uradno preklicala 2009, ko je tožbo za razve- dovanja ni zaznal niti pred- je Avsenik odgovoril, da se o sodbi, vendar njunih ugovo- iskanje 27-letne Bohinjke Katje Sodja, ki so jo domači pogrešali ljavitev kupoprodajne pogo- sednik nadzornega odbora njih niso nikoli pogovarjali. rov predsednica senata Mar- od lanskega božiča. Njen avto so našli pod planino Uskovnica, dbe vložil Trgoavto, Merca- Kmetijsko-gozdarske zad- Sojenje se je povsem jeta Dvornik ni upoštevala. kljub obsežni iskalni akciji pa tedaj mlade Bohinjke niso našli. tor pa se je tožbi pridružil, ruge Sava Anton Avsenik, zapletlo ob pričanju sodnega Sojenje se bo z dopolnilnimi 11. aprila so bohinjski gorski reševalci med helikoptersko vajo na saj je bilo v aneksu med Pet- ki je pojasnil, da so se v tem cenilca, ki je pripravil cenitev informacijami cenilca nada- vrhu Studorja odkrili žensko truplo. Medtem ko se je po najdbi ernelom in Smukom tudi času ukvarjali z anarhijo pri apartmajev na dan 30. maja ljevalo 15. junija. trupla Katjin oče preko Facebooka zahvalil vsem, ki so jo poma- gali iskati in ki so družini v težkih trenutkih stali ob strani, pa policija njene identitete ni takoj potrdila. Poročali smo že, da je izkušeni planinki najverjetneje zdrsnilo na skalnatem robu, pri čemer je padla v globino. Za motorista usodna hitrost

Neprilagojena hitrost je botrovala smrtni nesreči sedemnajstletnega motorista na Bregu ob Savi. Vojni roman Zelena solza se Simon Šubic lahko bere tudi kot nadaljevanje knjige Ognjeni ruj. V Zeleni Breg ob Savi – V nedeljo poz- solzi sledimo napeti no zvečer se je na Bregu ob in čustveno bogati Savi zgodila huda prome- pripovedi iz katere lahko zaslutimo tna nesreča, v kateri je živ- potek življenja med ljenje izgubil sedemnajstle- prvo svetovno tni motorist iz okolice Škof- vojno skozi zgodbo je Loke. Na Policijski upravi o kraški družini Kranj so včeraj pojasnili, da Jakomin. je mladi motorist med vož- njo skozi vas iz smeri Jame Trda vezava, proti Drulovki zaradi nep- 336 strani. rilagojene hitrosti izgubil Redna cena je oblast nad motorjem. Pri 32,10 EUR. tem je padel po tleh in tam obležal, njegovo motorno kolo pa je silovito priletelo www.gorenjskiglas.si / Foto: Gorazd Kavčič Pisatelj Ivan Sivec je tudi to knjigo ponudil v obcestno betonsko ogra- Mladi motorist se je smrtno ponesrečil v vasi Breg ob Savi. po posebni ceni: če jo kupite ali naročite na jo. Sedemnajstletnik, ki je Gorenjskem glasu je cena le 10 med vožnjo uporabljal zašči- sporočil Bojan Kos, tiskovni na glavni cesti med podvo- križišču regionalne ceste EUR tno čelado, je za posledicami predstavnik PU Kranj. zom pod železniško progo Kranj-Šenčur in avtocestne- Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, hudih poškodb umrl na kra- Sedemnajstletni moto- in osrednjim križiščem za ga priključka Kranj vzhod Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: ju nesreče. Morebitno pri- rist je letošnja četrta smrtna Koroško Belo pod tovornjak umrla povzročitelj in sopot- 04/201 42 41 ali na: [email protected]. sotnost alkohola bodo ugo- žrtev na gorenjskih cestah. usodno padel 49-letni pešec, nica v njegovem avtomobilu, tavljali v nadaljnji analizi, je Na Jesenicah je 26. februarja 27. marca pa sta v trčenju v oba iz Radovljice. Priloga Gorenjskega glasa 92 ured nik: Miha.Naglič@siol.net

Leta 2014 smo prvomajska Snovanja v celoti posvetili stoti obletnici začetka prve svetovne vojne. Tokrat jih namenjamo 70. obletnici konca druge od obeh velikih vojn 20. stoletja. Poudarek je na hudo različnih zgodbah, ki so jih maja 1945 doživljali naši ljudje. Ne le na zmagovalni, tudi na poraženi in včasih prezrti strani … Zgodbe s konca druge svetovne vojne

Miha Naglič glavna strokovna sotrudni- domovine nasilno izgnani. ustalil v ZDA. Od tam mi novic, da so me malo zme- ca teh Snovanj. O njihovi Ti naj bi se povečini znašli ob je kot uredniku Žirovske- dle.« odpisani pripadam povojni usodi nam je pove- boku zmagovalcev, a tudi na ga občasnika več let pošiljal Ja, koga pa ne bi! Konec generaciji, ki je v dala: »Slovenski mobilizi- marsikatere od njih je padel poglavja iz svojega medvoj- vojne je pred vrati, človek bi šolah spoznala le ranci so se po koncu vojne iz sum. Če je nekdo preživel nega in povojnega dnevnika šel najraje domov, a ve, da zgodbe zmagovi- ujetniških taborišč vračali v nemško koncentracijsko in iz tega sem izbral nekaj ga tam ne čaka nič dobrega. te strani. V osnov- domovino, med njimi oko- taborišče, je bil že zato sum- odlomkov iz maja 1945. Dne Zato v njem mukoma zori Pni šoli sem imel sošolce iz li 15.000 težjih in lažjih ran- ljiv. Kako mu je uspelo pre- 5. maja je bila sobota. »Sto- odločitev, da se raje poda v domobranskih družin, ven- jencev. Povratnike iz zaho- živeti? Se je udinjal taborišč- tine avtomobilov in konj- neznano. Predvsem zato, da dar ne oni sami ne drugi o dnega ujetništva so zbirali ni upravi in paznikom? No, skih vpreg je šlo skozi mes- bi preživel in da ne bi živel tem niso nikdar spregovori- v repatriacijskem centru na večina medvojnih izgnan- to, vse na sever, v Avstrijo pod oblastjo, ki mu je tuja li. V nekaterih družinah o teh Jesenicah, iz ujetništva na cev se je kljub vsemu vrača- Popoldne sem šel k šmar- Konec druge svetovne voj- rečeh tudi doma niso govori- vzhodu pa so prihajali prek la domov in v svobodo. Dru- nicam v Šmartno. Po moli- ne je čisto po svoje doživel li, kaj šele v javnosti. Sloven- Subotice v Vojvodini. Večina gače je bilo z množico tistih, tvi smo se pogovarjali pred tudi poznejši pisatelj Vladi- ska javnost (in z njo tudi jaz) vojaških ujetnikov se je vrni- ki so svoje domove zapustili cerkvijo. Nenadoma je pri- mir Kavčič (1932–2014). Tis- je za poboj domobrancev, ki la do konca leta 1945, mno- ravno maja 1945, prostovolj- peljal mimo velik črn avto s te dni še ni dopolnil 13 let, a se je začel že konec zmagovi- go, predvsem iz sovjetskega no sicer, a po sili razmer in številko 1A in v njem gene- se mu je zgodila prava avan- tega maja 1945, izvedela šele ujetništva, pa se jih je vrnilo se podali v negotovo begun- ral Rupnik in več druge go- tura. Z vrstnikom sta morala iz intervjuja, ki sta ga nare- nekaj let po vojni, zadnji šele stvo. Eden takih je bil Žiro- spode. Veliki črni avto je tudi spremljati voz, s katerim so dila književnika Edvard Koc- leta 1956. Doma so mnoge vec Anton Žakelj (1907– druge presenetil, ker takih nemški žandarji iz Gorenje bek in Boris Pahor in ga je čakala zasliševanja in zani- 2006). V zadnjih letih voj- avtov nismo videli med voj- vasi med umikom odpeljali Zgodbe iz slednji objavil v svoji tržaški čevalni izraz švabski vojak ne je živel in delal v Kranju, no. (Pozneje sem izvedel, da svoj tovor na Koroško. Voz reviji Zaliv oziroma v pose- in status drugorazrednega kjer so imeli žirovski čevljar- so bili v avtu general Rupnik, in par konj sta nato pripelja- maja 1945 so bni brošuri te revije, mar- državljana. Usodo mobilizi- ji svoje vojno podjetje, bil je njegov voznik Luka Milhar- la nazaj ca 1975, v letu, ko je takrat- rancev so krojili tudi vodil- knjigovodja te firme. Veči- čič, dr. Kociper, Rupnikova Zgodbe iz maja 1945 so res različne. na Slovenija na veliko slavila ni ljudje v KLO, saj je bilo na teh čevljarjev se je maja in Kociprova žena in morda res različne. Smo jih 70 let 30. obletnico zmage. Kakšna od njih precej odvisno, ali se 1945 vrnila v Žiri. Tone se še kdo.) Bolj kot vsi transpor- po njihovem nastanku že Smo jih 70 let bo ta obletnica 40 let pozne- bodo smeli normalno vklju- je odločil za »beg v nezna- ti in kolone me je ta avto pre- zmožni kot take tudi doživ- je, bomo videli kmalu, goto- čiti v življenje. Najhujšo uso- no«. Pot ga je vodila iz Kran- pričal, da se res bliža konec ljati in sprejemati? Da niso po njihovem vo pa bo močno drugačna, do so doživeli tisti, ki so bili ja v Vetrinj, nato v taborišča Domobranci so postali več »naše« in »vaše«, tem- bolj trezna in bolj kritična, dodeljeni enotam SS.« za civilne begunce, na novo zmedeni, prijatelji partiza- več v vsej svoji različnos- nastanku že a najbrž tudi bolj sprta kot Pred 70 leti so se začeli se je z družino, ki je začela nov veseli. Danes sem videl ti pravzaprav vse naše, del spravna. vračati tudi tisti, ki so bili iz nastajati ravno v begunstvu, in slišal toliko razburljivih naše skupne dediščine. zmožni kot Sicer pa maja 1945 ni šlo le za zmago partizan- različne tudi ske in komunistične stra- ni na eni in hkratni poraz doživljati in okupatorske in kolaborant- ske na drugi strani. Slika ni sprejemati? bila črno-bela oziroma rde- če-črna, na njej bilo še veli- Da niso več ko drugih barv, zlasti veliko odtenkov sive. Večina ljudi »naše« in ni bila aktivno ne na eni ne na drugi strani; konec voj- »vaše«, temveč ne je ta večina gotovo doživ- ljala z velikim olajšanjem, a v vsej svoji bili so tudi dvomi in strah. V domovino so se začeli vrača- različnosti ti slovenski vojaki, ki so bili prisilno mobilizirani v nem- pravzaprav ško vojsko. Teh zmagovalci niso pobijali, a kot se je kma- vse naše, del lu pokazalo, so tudi njim namenili usodo drugoraz- naše skupne rednih državljanov. Njiho- vo usodo je raziskovala mag. dediščine. Monika Kokalj Kočevar, Zmagovalci: Jeseniško-bohinjski odred na Koroškem, maja 1945 / Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije GORENJSKI GLAS 14 torek, 28. aprila 2015

SPOMINI

Druga svetovna vojna naj bi se v Evropi končala 9. maja 1945. Kako pa je bilo tistega dne pri nas? Natančneje: v Kranju. Eno od izvirnih pričevanj imamo v dnevniku, ki ga je pisal Žirovec Anton Žakelj. Živel in delal je v Kranju, kjer so imeli žirovski čevljarji svoje vojno podjetje … Maja 1945: beg v neznano

Miha Naglič novic, da so me malo zme­ Kranj, 9. maja 1945 dle. – 6. maja 1945, nedel­ a, žirovski čevljar­ ja. Ponoči nisem mogel spa­ Druga svetovna vojna naj ji so imeli v letih ti; neki zunanji šum me je bi se v Evropi končala 9. 1943–1945 svojo fir­ motil. Vstal sem in šel na maja 1945. Ob koncu prejš­ mo v Kranju! Ko so balkon pogledat, kaj se godi. njega dne je general Alfred se Nemci 23. oktob­ In sem videl: od vrha Gaš­ Jodl v imenu nemške voj­ Jra 1943 pod pritiskom par­ tejskega pa do vrha Jeleno­ ske podpisal brezpogojno tizanskih enot umaknili iz vega klanca ena sama kolo­ kapitulacijo. V Moskvi je bil Žirov, so s seboj odpelja­ na nemške vojske, peš in ob tisti uri že 9. maj in tako li tudi velike količine usnja na vozovih. Tiho, kot stra­ se je uveljavil ta datum. Pa in čevljev in vse to spravi­ hovi, se je kolona pomikala poglejmo, kako je bilo iste­ li v Ljudskem domu v Kran­ proti Gorenjski. Ob pol sed­ ga dne pri nas. Konkretno: ju. Ko so jih prizadeti prosi­ mih sem šel k maši. Vlak je v Kranju. Anton Žakelj: »9. li, naj jim zaplenjeno vrnejo, pripeljal množico beguncev maja 1945, sreda. Prve dni so to možnost zavrnili, hkra­ iz Dolenjske. Pripoveduje­ maja so odvažali vlasovci z ti pa predlagali, da v Kranju jo, da armada mednarodnih lojtrskimi vozovi hrano iz odprejo podjetje in v njem partizanov zaseda deželo. skladišča Majdičevega mli­ izdelujejo čevlje za nemške Nemci beže ali mečejo oro­ na ob Savi proti Gorenj­ (razumelo se je: ne za parti­ žje proč; domobranci sami ski, najbrž na Ljubelj. Vodil zanske) potrebe. Tako se je ne morejo vzdržati nava­ jih je star ruski polkovnik. tudi zgodilo. Nekateri člani la. Begunci hočejo priti čim Danes so ljudje opazili, da predvojnih zadrug in podje­ prej pod varstvo Angležev – pred skladiščem ni več stra­ tnika Anton Gantar in Ivan peš, z avtomobili, kolesi ali že; menda ni bilo več niti Zajc so decembra ustanovi­ živinsko vprego. Podnevi se zaklenjeno. Vdrli so v skla­ li firmo z dolgim nazivom je val beguncev zlil v tri kolo­ dišče in odnašali moko, v nemščini: »Kriegsarbe­ ne: Nemci in druge oborože­ sladkor, makarone, riž v itsgemenischaft der Saira­ ne sile, begunci na vozovih vrečah in zaboje mesnih cher Schumacher, Krain­ in pešci. Opazujoč ves dan in ribjih konzerv, surovega burg« (Vojna delovna sku­ procesijo beguncev, sem masla, prepečenca in druge pnost žirovskih čevljarjev, postal – z množico – nekoli­ hrane. Pri plenjenju je sode­ Kranj); zaposlovala je 41 ko živčen, zato sva šla s Cilko lovala množica civilistov in mojstrov in pomočnikov in zvečer v Loko. Čete Rusov, ki tudi vojakov. Neki vojak, štiri vajence. Glavni so bili: so mirno ležale s konji v sen­ ki je malo prej ponujal v vodja Franc Gantar, knjigo­ Anton Žakelj (1907–2006), knjigovodja žirovske čevljarske ci ob cesti, so me pomirile, Domu porcelanasto poso­ vodja Anton Žakelj in glavni firme v Kranju, fotografiran v begunskem taborišču na toda ko sva se vrnila v Kranj do, je prinesel v vežo Delav­ mojster Jernej Peternel (oče Koroškem, 1946. Fotografijo hrani sin Janez Žakelj, St. Paul, in videla dve strnjeni kolo­ skega doma vrečo sladkor­ slikarja Konrada). Za dela­ Minnesota, ZDA. ni avtomobilov in vozov od ja in naročil enemu naših, vnico jim je Polde Zupan Gašteja do Jelena do dese­ naj pazi nanjo. Toda on je prepustil gornji del svo­ 10.000 RM za plače delav­ avtomobilov in konjskih tih zvečer, kljub policijski imel prav toliko pravice do je usnjarne ob Savi (tik za cem. – 2. maja 1945, sreda. vpreg je šlo skozi mesto, vse uri, ki je določena ob osmih, nje in jo je nesel v skladišče. Delavskim domom), stroje Govori se, da je Hitler umrl na sever, v Avstrijo. Zjutraj sem postal spet nemiren. – Nemec je pa šel po drugo. so iz Žirov pripeljali naknad­ v Berlinu. Za Hitlerjem nih­ so že povedali, da je vsa slo­ 7. maja 1945, ponedeljek. Ko se je vrnil in ni dobil vre­ no. Delali so do konca vojne, če ne žaluje. – 3. maja 1945, venska vlada aretirana, da je Popoldne sem se šel v Loko če, je izdrl bajonet in z njim se po njej vrnili v Žiri in pos­ četrtek. Popoldne v Loko po prišel kralj Peter v Trst ipd., poslovit od staršev in sester. v roki tekal po hodnikih in tali kadrovsko jedro, iz kate­ karte – zastonj. Videl veliko vse mogoče in nemogoče Mama me je spodbujala, naj sobah. Nezanesljivega varu­ rega je v naslednjih letih na­ skupino Rusov, ki so mar­ novice. Popoldne sem šel k se umaknem; sama, ata in ha svoje vreče ni našel. Tudi »Nenadoma stala Alpina. Anton Žakelj je širali skozi Loko v Poljan­ šmarnicam v Šmartno. Po sestri bodo ostali v Loki, pa mene so nagovarjali, naj si ves čas pisal dnevnik, ta pa je sko dolino in na Primorsko, molitvi smo se pogovarja­ naj pride karkoli. Val begun­ kaj pomagam, pa nisem za je pripeljal danes prvovrstno pričevanje proti partizanom. Ob 6.30 je li pred cerkvijo. Nenadoma cev je vsrkaval v svoje kolo­ tako delo. Drugi so mi dali o vojnem in povojnem času. odpeljal iz Kranja zadnji vlak je pripeljal mimo velik črn ne tudi begunce, ki so pri­ nekaj konzerv kislega zelja, mimo velik na Gorenjsko. Govori se o avto s številko 1A in v njem hajali iz stranskih vasi, in ribjega in svinjskega mesa miru, toda letala prihajajo še general Rupnik in več dru­ in prepečenca. Vse nama Prvi majski dnevi pritegnil tudi marsikoga, ki vsak dan. Ob osmih streljan­ ge gospode. Veliki črni avto prej ni mislil iti od doma. je prišlo zelo prav. Kranj­ črn mercedes s v Kranju je z vsemi flak kanoni. Nekaj je tudi druge presenetil, ker Med bežečo armado sem čani, ki so pričakovali par­ številko 1A in V dnevniku Antona Žak­ bo nekje padlo na vlak. – 4. takih avtov nismo videli med videl nemškega častnika, ki tizane kot osvoboditelje, lja preberemo najprej, da je maja 1945, petek. Zjutraj so vojno. (Pozneje sem izvedel, se je peljal v lepo prebarva­ so gledali procesije begun­ v njem general bil 1. maja 1945 torek. Sle­ tito vci spet napadli železni­ da so bili v avtu general Rup­ nem osebnem avtomobilu cev in zmajevali z glava­ di: »Alarmirajoča poroči­ ške transporte in baje zade­ nik, njegov voznik Luka Mil­ z ojesom in konjsko vpre­ mi. Kmet Govekar s Prim­ Rupnik in več la so vsaj deloma resnična. li deset lokomotiv, večino v harčič, dr. Kociper, Rupni­ go. (Avtomobili z zadaj pri­ skovega me je vprašal: Le Vinko Tavčar, ki je bil prej Loki. Ob dvanajstih so vrgli kova in Kociprova žena in trjenim tankom za pogon kaj mislijo ti ljudje? Da jih druge gospode mlekar na Hotavljah, nazad­ bombe na sodišče in na sose­ morda še kdo.) Bolj kot vsi na drva, podobni vodnemu na Koroškem čakata med nje pa pri četnikih, je prišel dnje hiše v Loki. Slo venec transporti in kolone me je ta grelcu, so bili že nekaj let v in mleko? Vprašajte tega­ Bolj kot vsiv Kranj in povedal, da parti­ poroča o ustanovitvi sloven­ avto prepričal, da se res bliža prometu, takih na konjsko le! sem odgovoril in poka­ zani, okrepljeni z indijski­ ske narodne vlade države, konec. Zvečer so partizani vprego pa še nisem videl.) – zal na kmetiča iz Dolenjske, transporti in mi gurka in ruskimi tanki, parlamenta in drugo z dr. osvobodili Begunje z vsemi 8. maja 1945, torek. Iz Loke ki je peljal na malem vozi­ prodirajo nezadržno proti Basajem na čelu. Ministri še živimi talci. Nemci so bili sta prišla Lovro Možina in ču s kravjo vprego nekaj kolone me je ta Ljubljani. Nemci in domo­ so: Franc Kremžar, dr. Vor­ pobiti. Zasedli so tudi Loga­ Franc Stanovnik in hotela iti malih otrok. Res ga je vpra­ branci jih ne morejo usta­ šič in drugi. Dobri možje! tec; domobranci res beže iz takoj naprej. Pregovoril sem šal: Za božjo voljo, zakaj avto prepričal, viti; rešitev je samo v begu. Ob pol dvanajstih ponoči je Žirov, Rovt, Lučin, Gorenje ju, da sta ostala čez noč. Veli­ bežite? Odgovor: Pred tre­ Res so šli nemški avtomo­ začelo zvoniti v Kranju in je vasi Domobranci so posta­ kanske množice beguncev mi leti smo bežali iz Dolenj­ da se res bliža bili vso noč skozi Kranj pro­ zvonilo kot za največji praz­ li zmedeni, prijatelji partiza­ vedno bolj uporabljajo trav­ ske v Ljubljano, zdaj bomo ti Koroški. Red je še povsod. nik do pol dveh zjutraj. – 5. nov veseli. Danes sem videl nike ob cesti, ker na cesti ni pa bežali na konec sveta, če konec.« Banka mi ni hotela izplačati maja 1945, sobota. Stotine in slišal toliko razburljivih več prostora.« treba. Ni razumel. Zmajal GORENJSKI GLAS 15 torek, 28. aprila 2015

SPOMINI

je z glavo in mrmral: S pra­ Kakih deset drugih naših, so se v Pekovi tovarni zalo­ ga svobode beže v nezna­ ki so tudi hoteli iti, sem sva­ žili s čevlji, usnjem in plat­ »Domobranci no! Gospa Zupanova je te ril, naj ne hodi, kdor se ne nom in nas nagovarjali, naj dni pekla in cvrla, da bi na čuti v nevarnosti za življenje se založimo tudi mi, toda v Vetrinju so dan zmage sprejela osvobo­ in kdor ni pripravljen ostati jaz sem to zavrnil. Kradel še ditelje, med njimi tudi svo­ dve leti zdoma. Ne vem, ali nikoli nisem in tudi zdaj ne že precej dobro jega brata, partizanskega se je kdo zaradi tega skesal. bom! – Pod noč smo prišli – heroja. Čudila se je, zakaj Ob propagandi, da se bomo po hudih klancih – do barak vedeli, kam mi bežimo iz raja. (Pozneje vrnili čez 14 dni, sem se pod Ljubeljem pod cerkvijo sem izvedel, da je po našem spomnil, da so tako govorili sv. Ane. Pred predorom je gredo, pa so šli odhodu navdušeno slavi­ tudi pred 1. svetovno vojno. bila gneča še mnogo večja la zmago. Ko se je peljala v (Tistih 14 dni se je podaljša­ kot drugod. Nekaj naših je z besedami: avtu s svojim bratom, so se lo na štiri leta in tri mese­ šlo vseeno naprej, preosta­ zaleteli v neko drevo in gos­ ce.) Ljubljanska policija je li smo pa sklenili, da preno­ Kamor so šli pa je bila mrtva. Tako je pos­ ponoči zapustila mesto. Ob čimo v SS­barakah ob ces­ tala njena hčerka popolna devetih se odločimo, da gre­ ti. V njih so bile ambulant­ drugi, gremo sirota. Očeta so ji že leto prej mo tudi mi. S Cilko sva nalo­ ne sobe s pregrnjenimi pos­ ubili Nemci.) Kljub močni žila nekaj hrane in obleke v teljami in zraven čista kuhi­ še mi. Nekaj privlačnosti kolone begun­ kovček, aktovko in mrežo, nja. (Na nekih vratih je bil cev sem z begom odlašal. vse skupaj pa na bicikel, pa napis zdravnika dr. Bauer­ voditeljev se Čakal sem na križišču pred smo odšli. Komu sem oddal ja, o katerem sem pozne­ Majdičem, če bi videl vsaj ključe od delavnice, skladiš­ je mnogo bral v časopisih, je poskrilo, enega mojih bratov iz Ljub­ ča in blagajne, niti ne vem. ko je bil pred sodiščem, ker ljane, spraševal ljudi, ki sem Šef Franc je nekam izginil. je zdravil francoske vojne vojakom pa so jih poznal, če so kaj videli Ker sem bil čisto suh, sem si ujetnike, ki so bili zaposle­ katerega, pa nobeden ni nič izposodil od družbene bla­ ni pri kopanju predora, z pustili, da so se vedel o njih. Neki Ribničan gajne 500 RM za prvo silo. injekcijo bencina.) Na dru­ je na vprašanje, kako je z Potem bom že dobil kako gi strani ceste je bil avtobus, dali odpeljati dekanom č. g. Demšarjem, delo, da bom kaj zaslužil. poln kave, čaja, makaronov odgovoril: Njega so križa­ Moj cilj je bil Št. Vid ob Gli­ in drugih živil, vse zmešano – v mučenje in li. Videli so se tudi žalost­ ni, kjer sem že imel ponud­ skupaj. Zunaj je ležal zaboj Reka beguncev na cesti od Tržiča proti Ljubelju. Posnetek iz smrt.« ni prizori: Mimo je prijaha­ bo za službo. Ob enaj stih 50 kg surovega masla, v gro­ Nove zaveze. la četa kozakov na konjih. dopoldne je bilo priprav­ bovih po bregu pa zakopa­ Kot bi bili zraščeni s kon­ ljenih za odhod 13 moških nih več vagonov krompirja. ji! V levici so držali uzde, Žirovcev in Cilka, deloma Tu bi se kar dalo živeti nekaj smo ga, ko nam je zagoto­ neki domobranec in pripo­ s desnico pa metali ročne peš, deloma s kolesi. Jaz časa.« vil, da nima uši. Ko je odšel v vedoval, kaj se tam godi, pa bombe v zrak, da so – viso­ sem nosil vrečo in porival mesto, je pa nekdo pogledal ga je domobransko vodstvo ko nad njimi – eksplodira­ kolo, Cilka pa vodila kolo in v njegovo suknjo in videl, da preteplo, češ da širi laži, da Iz Kranja v Vetrinj le. Posledica takega ravnan­ na njem kovček, dve aktov­ v njej vse mrgoli. Takoj smo bi naredil zmedo. Tudi fan­ ja se je videla v kočiji, v kate­ ki in mrežo, vse natrpano z Prvi daljši postanek beže­ jo vrgli v kotel, zalili z vodo tom, ki jih je domobransko ri se je peljal en sam kozak. obleko in živili. Odšli smo s čih civilistov, med njimi tudi in dolgo kuhali. Šele ko smo vodstvo poslalo v Podrožco, Obvezane štrclje obeh rok, praga svobode v neznano. našega pričevalca Antona jo vzeli ven, smo našli v žepu niso verjeli. Šele ko je pri­ ki mu jih je odtrgala grana­ Šla sva hitro, vedno peš in Žaklja in njegove zaročen­ zapestno uro, ki je še tikta­ šel od tam dr. Janez Janež, ta, je držal visoko v zrak in se ustavila vsako uro ali dve, ke Cilke, je bil v Vetrinju. In kala. Dobre so bile nemške so verjeli, pa je bilo že pre­ presunljivo ječal. Po neu­ da sva se malo odpočila in tam so dočakali tudi 28. maj, tankovske ure! Naši domo­ pozno. Nekaj voditeljev se je spešnem čakanju na kate­ pojedla malo kruha z mar­ dan, ko so izvedeli, da domo­ branci so že precej dobro poskrilo, vojakom so pa pus­ rega mojih bratov in ko je melado in surovim mas­ brance vračajo v domovino. vedeli, kam gredo, pa so šli tili, da so se dali odpeljati – v začela goreti kasarna ges­ lom. Po okrepčilu sva nada­ »28. maja 1945, ponedel­ z besedami: K amor so šli mučenje in smrt.« tapa na Gašteju, sem skle­ ljevala pot. Vse od Kran­ jek. Pred odhodom z domo­ drugi, gremo še mi. Men­ Pripis urednika: Dnev­ nil, da je čas, da grem. Tudi ja leže ob cesti avtomobili, branci nam je dal tudi naš da so bili prepričani, da zan­ nik A. Žaklja navajamo po Cilka je rekla: Če misliš iti, orožje, municija. Pred Trži­ župan nekaj kruha. Razen je ni več na svetu varnega objavi v Žirovskem občasni­ pojdiva! Nisem mislil, da čem smo srečali žensko, ki njega je odšlo z domobranci kotička, kamor bi se mogli ku, št. 36 (2006), str. 49–71, je toliko navezana name, je živela pred leti v Žireh. še pet drugih iz naše skupi­ skriti. Po taborišču se je že dostopen v Digitalni knjiž­ da bi šla z menoj v nezna­ Svarila nas je, naj gremo ne, pet jih je pa na novo pri­ nekaj dni šušljalo, da Angle­ nici Slovenije (www.dlib.si). no. Tudi jaz sem jo imel rad, domov, ker je ob Dravi toli­ šlo v taborišče. Med drugimi ži ne vozijo vojakov v Beljak, Izšel je tudi v njegovi knji­ toda sem mislil bolj s pame­ ko partizanov, da ne pus­ je bil fant Pavel Jesenko, ki ampak v Podrožco, kjer jih gi Beg v neznano, zapiski tjo kot s srcem in bi ji niko­ te nikogar čez. Nobeden se je služil v tankovskem oddel­ izroče jugoslovanskim par­ 1945–1949, v zbirki Studia li ne rekel, naj gre z menoj. ni dal prestrašiti. Nekateri ku nemške vojske. Sprejeli tizanom. Iz Podrožce je ušel Slovenica, Ljubljana, 2008.

Zupanova usnjarna v Kranju, v kateri so od decembra 1943 do začetka maja 1945 delali Vetrinjsko polje pri Celovcu, domobransko begunsko taborišče. žirovski čevljarji. / Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije Posnetek iz Nove zaveze. / Foto: Janko Tavčar GORENJSKI GLAS 16 torek, 28. aprila 2015

POGOVOR

Prvi dnevi maja 1945. Čez Gorenjsko se po glavnih poteh, ki vodijo proti prelazom na Karavankah, valijo reke beguncev, vojaških in civilnih. Proti koncu maja se procesija obrne. Angleži vračajo pobegle domobrance, vračati se začno tudi medvojni izgnanci in prisilni mobiliziranci v nemško vojsko. Eni bežijo, drugi se vračajo, eni žalujejo, drugi slavijo … Skupna želja vseh je bila, da se vrnejo domov

Mag. Monika Kokalj Kočevar, zgodovinarka, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani

Miha Naglič nekoliko starejši od ljubljan- skih domobrancev, v pov- lovenska javnost prečju je bilo največ roje- vas pozna po vaših nih od 1901 do 1910. Več kot delih in kot kus- tretjina jih je bila poročenih tosinjo Muze- in na isti postojanki je bilo ja novejše zgodo- tudi več članov družine. Ko Svine Slovenije v Ljubljani; so prihajali prisilno mobili- le malokdo pa ve, da je bila zirani v nemško vojsko na vaša prva služba v Gorenj- dopust, so jih tako partizani skem muzeju v Kranju v kot domobranci vabili v svo- letih 1990–1995. Kako ste je vrste. Največ nekdanjih prišli v to službo in kakšne nemških vojakov je bilo na so vaše siceršnje povezave z postojanki na Brezjah, kar Gorenjsko? 45 odstotkov, veliko pa so jih »Kot študentko me je naj- imeli tudi v Kovorju, Predo- bolj zanimala druga svetovna sljah in Domžalah. Kar deset vojna, zato sem si za diplom- odstotkov je bilo med vse- sko nalogo izbrala temo, ki mi domobranci nekdanjih sem jo hkrati lahko povezala nemških vojakov, 28 odstot- z angleščino, ki sem jo študi- kov pa je bilo nekdanjih par- rala pod B . Tako sem iz bri- tizanov.« Zgodovinarka Monika Kokalj Kočevar, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije v tanskih medvojnih časopi- Ljubljani in glavna sotrudnica teh Snovanj / Foto: Gorazd Kavčič sov pripravila pregled član- Ker se pogovarjamo ob 70. kov, ki so omenjali Sloveni- obletnici konca druge sve- »Gorenjski jo. Mimogrede, Daily Tele- pa sem vse preverjala še po kolega Franceta Benedika prve postojanke v Lučinah, tovne vojne, nas bo zanima- graph julija 1942 piše o stre- matičnih knjigah. Seveda ravno o delu kustosa med Suhem Dolu in Gorenji vasi, la usoda gorenjskih domob- domobranec ljanju talcev in požiganju je bilo tudi veliko terenske- vojno. Ko sem se po upo- zgodaj spomladi 1944 sta rancev v tistem času. A naj- vasi na Gorenjskem. Že pred ga dela, pogovorov z ljudmi, kojitvi dolgoletnega kusto- bili ustanovljeni tudi močni brž se ni bistveno razlikova- je nosil sivo diplomo sem si želela, da bi katerih pričevanja so mi več- sa Matica Žganjarja zaposli- postojanki v Kranju in Škof- la od njihove siceršnje uso- delala v takratnem Muze- krat predstavljala edini vir la v Cekinovem gradu, sem ji Loki. Povprečno je bilo na de? Med osebnimi zgodba- uniformo ju ljudske revolucije v Ceki- podatkov. V Gorenjskem prevzela mesto kustosinje postojanki od 40 do 60 mož. mi gorenjskih domobran- novem gradu in potem sem glasu sem objavila prve za drugo svetovno vojno in Vodja gorenjskih domob- cev je gotovo kakšna taka, ki varnostne hodila tja še šest let spraše- nepopolne sezname in zap- se po dogovoru ukvarjala z rancev je bil SS Oberschar- še posebej izstopa vat za službo. Ko sem nekoč rosila bralce za pomoč pri vsemi temami razen s parti- führer Erich Dichtl. Na sede- »Večina gorenjskih policije, na zopet poklicala takratnega preverjanju podatkov. Lju- zanstvom, kar je že pokrival žu kranjske postojanke je domobrancev je bilo skupaj ravnatelja Stanislava Mrvi- dje so se mi javljali še deset drug kolega.« bil tudi Center Gorenjskega s poveljniki vrnjenih s Koro- levem rokavu ča, je bil pri njem na obisku let po objavi. Naslednje leto domobranstva, ki ga je vodil ške. Med drugimi so smle- kolega iz Gorenjskega muze- sem sodelovala pri projektu Domobranstvo na Gorenj- Slavko Krek. Iz Ljubljane so dniškega poveljnika izloči- suknjiča pa ja, Jože Dežman, in zelo hit- Industrija na Gorenjskem. skem ni bilo tako močno kot prišli inštruktorji, da bi uve- li s transporta že v Podrož- ro smo se zmenili za pripra- S kolegico Nado Holynski na Dolenjskem in Notranj- dli vojaško disciplino in urili ci, vodiški je bil menda zaprt grb s kranjskim vništvo. Ker sem iz Šentvida, in njenim možem Dragom skem. Kakšne so sicer nje- moštvo, sicer pa je bilo sode- v Kamniku, lahovški je ostal sem imela pravzaprav bli- smo prekrižarili Gorenj- gove posebnosti? lovanje s slovenskim domo- na Koroškem, poveljnik iz orlom v žje Kranj kot pa center Lju- sko in zbirali gradivo za raz- »Po zbranih podatkih naj branstvom prepovedano. Sopotnice tudi ni preživel, bljane, pa tudi Šentvidčani stavo in zbornik. Tako sem bi Gorenjska samozaščita, Gorenjski domobranec je cerkljanski je bil na poz- belo-modro-rdeči se imamo za Gorenjce. Tudi spoznala malodane vse kra- kot se je uradno imenova- nosil sivo uniformo varnost- nejšem sojenju obsojen na sicer me bolj vlečejo teme z je na Gorenjskem. To je lo Gorenjsko domobrans- ne policije, na levem rokavu smrt z ustrelitvijo. Zanimi- barvi. Prave Gorenjske.« bila izredna izkušnja. Nekaj tvo, štela v skoraj 50 posto- suknjiča pa grb s kranjskim va je zgodba Slavka Kreka, že časa sem delala tudi v pisar- jankah in skupaj z udarno orlom v belo-modro-rdeči prej omenjenega poveljnika prisege, kot so Ste v Gorenjskem muzeju ni arheologa Andreja Valiča. četo do 3500 članov. S pri- barvi. Postojanke so teden- Centra Gorenjskega domo- delali na kakšnem poseb- Tudi v času osamosvojitve- volitvijo varnostne službe in sko pošiljale poročila varno- branstva, ki se je februarja jo organizirali nem projektu? ne vojne sem bila v Gorenj- varnostne policije z Bleda in stni policiji in Centru. Tiska- 1945 umaknil v ilegalo. Ob »Kot pripravnica sem prvo skem muzeju, spomin- ob sodelovanju vodij SLS za li so tudi svoj časnik Gorenj- koncu vojne je bil v Celovcu, slovenski leto pripravljala sezname jam se, kako smo zavarova- Gorenjsko pa tudi ljubljan- ski domobranec. Prave pri- nato je odšel v Rim, kjer se gorenjskih domobrancev in li muzealije in vzpostavili skih voditeljev meščanskih sege, kot so jo organizira- je srečal s stricem Miho Kre- domobranci, na žrtev med njimi, pregledo- režim v posebnih razmerah. strank je nemški okupator li slovenski domobranci, na kom. V Berlinu je nato študi- vala sem arhive gorenjskega Zanimivo, da sem pozneje, dovolil ustanovitev enot, ki Gorenjskem ni bilo. Največ ral jezike, pravo in ekonomi- Gorenjskem ni domobranstva oz. gorenj- ko sem bila že v Muzeju v naj bi delovale kot pomož- jih je vstopilo na postojan- jo. Maja 1946 je bil aretiran ske samozaščite in statistič- Ljubljani, za projekt Enotni na policija. Decembra 1943 ke januarja 1945. Gorenj- in poslan v taborišče Wann- bilo.« no obdelovala podatke, nato v zmagi snemala kranjskega oz. januarja 1944 so nastale ski domobranci so bili tudi see, nato pa je bil izpuščen. GORENJSKI GLAS 17 torek, 28. aprila 2015

POGOVOR

Januarja 1947 je bil še enkrat razorožili. Osvobojeni Fran- aretiran in obtožen, da je cozi so ustanovili brigado »Doma organiziral Dijaško protiko- Liberte, Poljaki pa brigado munistično akcijo, bil Rup- Story. V taborišču je do 12. so mnoge nikov tajnik, posredoval maja, ko so prišli prvi par- pošto štajerskim četnikom, tizani, ostalo nekaj čez sto povratnike organiziral obveščevalno taboriščnikov. – Ko je Naro- mrežo na Gorenjskem in dni odbor je na seji v Ljub- iz nemške Center Gorenjskega domo- ljani januarja 1945 sprejel branstva. Aprila 1948 je bil uredbo o ustanovitvi Slo- vojske čakala obsojen na dosmrtno ječo venske narodne vojske, je s prisilnim delom in trajno bilo Gorenjsko domobran- zasliševanja izgubo državljanskih pra- stvo preimenovano v Gor- vic. Leta 1956 – oziroma po sko divizijo. 7. maja 1945 in zaničevalni drugih podatkih leta 1962 je prišlo povelje o umiku. – je bil izpuščen. Umrl je v Gorenjske domobrance je izraz švabski sedemdesetih letih v Ljub- vodil major Anton Mehle. ljani.« Četniki, ki so zasedli višin- vojak in status ske položaje okoli Tržiča, so Čez Gorenjsko je poteka- se skupaj s kovorsko posto- drugorazrednega la ena glavnih smeri umika janko umaknili na Koroš- domobrancev: Kranj–Tržič– ko 10. maja. Kolone ljudi so državljana. Ljubelj–Celovec. Kaj pa se se umikale proti Tržiču in Zgodovinarka Monika Kokalj Kočevar, aprila 2015 / Foto: Gorazd Kavčič je sicer dogajalo na Gorenj- naprej čez prelaz na koroš- Najhujšo usodo skem ob koncu vojne? ko stran. Po 11. maju 1945 se močnejša domobranska in Železniki, se je nato pre- nič pomagalo, saj sem iska- »Zavezniška letala so zad- je skozi tunel usula množi- skupina, v okolici Kranja je bila na Koroško. Še marca la imena. Tako sem najprej so doživeli njih nekaj mesecev intenzi- ca ljudi, vojakov in civilistov. bilo organiziranih okoli 50 1946 se je pri Golniku poja- po njihovi računalniški bazi vno bombardirala pomem- Bračičeva brigada in Koroški domobrancev, pri Podnartu vila skupina, avgusta 1946 iskala mobilizirane iz posa- tisti, ki so bne komunikacijske pove- odred sta dobila nalogo, da je bilo v eksploziji uničenih pa je bilo več skupin na Ble- meznih gorenjskih kra- zave na Gorenjskem, nem- preprečita prehod domob- 30 vagonov različnega mate- gošu, Pokljuki in Mežakli. V jev. To je izgledalo tako, da bili dodeljeni ška vojska z ranjenci, oddel- rancev čez Dravo, po spopa- riala. Enote Narodne zaščite prvem letu je bilo izvedenih sem vtipkala v bazo ime kra- ki vlasovcev, srbski četni- du pri Borovljah so se parti- so opazile skupino domob- tudi več sabotaž, npr. v šoli ja v nemški obliki in v vseh enotam SS.« ki, ljotićevci, nedićevci in zani umaknili, domobranci rancev tudi v Poljanski doli- v Tržiču, minirana je bila njegovih variantah, nato pa še druge enote so se pospe- pa so po predaji orožja nada- ni. Oboroženi so bili z brzos- železniška proga med Nom- sem izpisovala vsa imena. šeno umikali čez Tržič. 6. ljevali pot do Vetrinjskega trelkami in puškami. V Udin njem in Bohinjsko Bistri- Včasih sem kar fotografira- maja 1945 je bila tudi ces- polja, kjer so se prerazpore- borštu se je skrivala skupina, co, uničena je bila cesta med la ekran in nato doma pre- ta od Kranja do Tržiča že dili. IV. polk je bil znan kot ki se je sredi junija preselila Radomljami in Rovami, pod pisovala v svojo bazo poda- polna umikajočih civilis- Gorenjski polk, saj so bili v v gozd nad Tržičem. V oko- Limbarsko goro pa so bile tkov. Šele nato sem priče- tov. 29. hercegovska divizi- njem pretežno Gorenjci pa lici Loma se je nahajala sku- nastavljene mine.« la pregledovati kartoteke in ja je iz Ljubljane nadaljeva- tudi Draveljčani, Šentjošča- pina 60 domobrancev. Tudi izpisovati podatke, med dru- la pot po Gorenjski, čez Ško- ni in Dobrovčani. 24. maja je v Tuhinjski dolini in okolici Med vašimi večjimi raziska- gim v katerih enotah so bili, fjo Loko in Kranj, 11. maja odpeljal z Vetrinjskega pol- Kamnika so bile večje sku- vami najdem tudi tisto o pri- ali so bili ranjeni, večkrat so prišli do Tržiča. 15. divi- ja prvi transport, domnev- pine skrivačev, na Pokljuki silno mobiliziranih Sloven- imajo tudi zapis, kaj se je zija VII. korpusa je zased- no v Italijo. 28. maja pa so je partizanska patrulja zaje- cih v nemško vojsko, pa o zgodilo z njimi – pogrešan, la Kamniško. Po 1. maju se bili vrnjeni prek Podrožce la 60 domobrancev, v gozdu prisilnih in suženjskih dela- padel, umrl. V pomoč mi je je število partizanskih enot gorenjski domobranci.« pod Mežaklo se je zadrževa- vcih v Tretjem rajhu. Med bila tudi računalniška baza na Gorenjskem zmanjšalo, lo 200 domobrancev, avgu- prvimi, ki so morali po sili podatkov, ki smo jo pripravi- saj so se usmerile pretežno Je po maju 1945 na naši stra- sta so bile večje oborožene razmer v nemško vojsko, je li skupaj z Društvom mobi- proti Trstu in Gorici. Ostale ni Karavank sploh še ostalo skupine še okoli Kamnika, bilo tudi veliko Gorenjcev. liziranih Gorenjcev v nem- so komande mest ter Kokr- kaj od poražene vojske? na Jelovici, v Poljanski doli- Poglejva ta fenomen najprej ško vojsko in Zvezo druš- ški in Jeseniško-bohinjski »Po koncu vojne so na ni in okolici Žirov. Kurir- statistično, koliko jih je bilo, tev mobiliziranih Sloven- odred, ki pa sta tudi že bila Gorenjskem še ostale manj- ji so vzdrževali zvezo prek koliko se jih ni vrnilo cev v nemško vojsko 1941– na poti na Koroško. Kokrški še vojaške skupine, ki se Košute, kjer so imeli orga- »Pred tremi tedni sem se 1945, tam je vpisanih oko- odred je 4. maja rešil zapor- niso umaknile na Koroš- nizirane karavle. Od Jezer- vrnila iz Berlina iz arhiva li 4000 Gorenjcev, jaz pa nike v Begunjah. Del tabo- ko. Že okoli 18. maja 1945, skega vrha prek Robleko- Deutsche Dienststelle, kjer sem prišla sedaj do številke riščnikov z Ljubelja, zuna- poroča obveščevalni cen- ve planine in Košutnikove- sem zadnjih nekaj let redna 12.000, padlih je nekaj čez njega taborišča matičnega ter štaba divizije Narodne ga turna je bil v razdalji ene- stranka. Med enajstimi mili- 1700. Zelo dobro sodelujem koncentracijskega taboriš- obrambe, da so se na Štefan- ga kilometra skoraj povsod joni kartotek, ki jih arhiv hra- z Društvom mobiliziranih ča Mauthausen, je v sprem- ji gori pojavile različne sku- možen prehod, ker ni bilo ni, pregledujem kartoteke Gorenjcev. Njihovi člani mi stvu esesovcev odšel proti pine. Pri Bohinju se je par- dovolj vojakov, ki bi pregle- gorenjskih mobilizirancev. pomagajo pri zbiranju imen Celovcu, ko so jih pred Bis- tizanska enota spopadla z dovali zelo gozdnat teren. Ker imajo kartoteke urejene mobiliziranih, po krajih pa trico zaustavili partizani in domobranci, 23. julija se je Skupina, ki se je septembra po abecedi, mi ni to na zače- tudi evidentiram gradivo, ki ob pomoči taboriščnikov v okolici Radovljice pojavila zadrževala med Medvodami tku raziskave pravzaprav ga še hranijo. Tako je npr.

Slovenski mobiliziranci v nemško vojsko. Iz fototeke MNZS. / Foto: Franc Erce Slovenski mobiliziranci v RAD – Reichsarbeitsdienst / Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije GORENJSKI GLAS 18 torek, 28. aprila 2015

POGOVOR

vlakom nazaj v Nemčijo. Po Poudarek je predvsem na vrnitvi z dopusta je bil pos- izgonu na ozemljih, ki jih lan na fronto v Francijo. Pri je zasedla nemška okupacij- Cherbourgu je ob priložnos- ska oblast. V prvi sobi obis- ti skupaj s prijateljema pre- kovalec dobi vpogled v raz- begnil k zaveznikom, ki so narodovalne ukrepe okupa- jih odpeljali v taborišče voj- cijskih oblasti. Na velikem nih ujetnikov Woodhouse- zemljevidu so zaznamova- lee na Škotsko. Novembra na taborišča in kraji izgona, 1944 je prišel v taborišče s katerimi je povezana usoda predstavnik kraljeve vojske, 80.000 izgnancev in begun- general Ristić. Nagovarjal cev. Razstavljeno je večje šte- jih je, da bi se javili v kralje- vilo kovčkov in osebne prtlja- vo vojsko. Ni bilo prida zani- ge, ki so jo izgnanci odnes- manja, čez teden pa je pri- li s seboj v izgnanstvo in jih šel partizanski major Ravni- je Muzej pridobil med zbi- kar. Gospod Valjavec je pri- ranjem gradiva za razstavo. povedoval, kako jim je pove- Posebno mesto je namen- dal: Sram me je, ko vidim jeno kovinskim ploščicam tu pred seboj mlade sloven- s številkami, ki so jih dobile ske fante, v nemških in uje- družine v taborišču za izgon tniških uniformah. Najbolj- in predstavljajo njihovo sim- Nemci in domobranci na poti skozi Tržič, maja 1945 / Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije ši od vas so šli v gozdove bra- bolično razčlovečenje. Šte- nit svoje domače, so šli bra- vilni drobni predmeti za vsa- nit Jugoslavijo, vi ste se pa kdanjo uporabo in fotografi- šli udinjat okupatorju! Ob je nakazujejo življenje v izg- teh besedah so se vsi zelo nanstvu. V vitrinah izposta- vznemirili. Nato pa je major vljeni predmeti, povezani z dodal: Saj večina ste bili pri- zgodbo družin, prehajajo v silno mobilizirani, mogo- pripovedi razstave iz splo- če ste rešili starše, brate, ste šne ravni in skupnega na imetje rešili, da ste ta greh posameznika in osebno. V naredili. Mi vam nudimo, da nadaljevanju razstave si lah- to napako popravite, nič vas ko obiskovalci na računal- ne prosimo, nič ne silimo, nikih ogledajo dodatno gra- priganjamo, popolnoma divo, med drugim okrog sto prostovoljno. Ko boste pris- zgodb izgnanih družin. Raz- topili, boste postali enakop- stava se zaključi z organizi- ravni člani narodnoosvobo- ranjem izgnancev v društva, dilne vojske . Večinoma so s pričevanji in t. i. steno spo- se nato javili in 11. decembra mina, kjer lahko obiskovalci 1944 so v konvoju izpluli iz razstave dodajo predmete ali Liverpoola in ravno na sveti zapišejo svoje zgodbe ali spo- večer prišli v Neapelj in nato mine svojih družin.« naprej v Gravino. 4. januar- ja 1945 so se odpeljali z lad- Kaj bi se dalo poveda- jo Ljubljana do Splita, nada- ti še dodatno o izgnancih z Reka beguncev na poti skozi Tržič, maja 1945 / Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije ljevali pot v Obrovac in peš Gorenjske? čez Velebit v Gračac. V Slove- »Nemški okupator je na zanimiva zgodba g. Franca svojo enoto, ampak so se pri- na Jesenicah, iz ujetništva na nijo so prišli 17. aprila 1945. območju Spodnje Štajerske Erceta iz Čirčič. V nemški ključili slovenskim partiza- vzhodu pa so prihajali prek Po razformiranju 5. preko- in Gorenjske ustanovil več vojski je posnel več kot sto nom, sta nemško poveljstvo Subotice v Vojvodini. Večina morske brigade je bil Milan zbirnih taborišč za izgon Slo- fotografij, pošiljal domov in glavni vodstveni urad SS vojaških ujetnikov se je vrni- poslan v štab zaledne enote, vencev. Sami so jih poime- negative ter jih tako ohranil. sredi julija 1943 prepoveda- la do konca leta 1945, mno- nato pa v krojaško delavnico novali pr eselitvena taboriš- Že leta 2005 smo se skupaj la pošiljanje slovenskih pri- go, predvsem iz sovjetskega na Blatnik. Zaradi ofenzive ča. Na Gorenjskem so bili to z režiserjem Vastenom Vali- padnikov nemške vojske na ujetništva, pa se jih je vrnilo so se umaknili za nekaj časa Škofijski zavodi v Šentvidu »Ponekod se čem entuziastično lotili veli- dopust na območje južno nekaj let po vojni, zadnji šele na Hrvaško, pri vasi Moravi- nad Ljubljano. Zbirni centri, kega projekta, snemali smo od Drave. Zaradi izurjenosti leta 1956. Doma so mnoge ce na Kočevskem pa je doča- kjer so jih le zbrali in odpe- še vedno bojijo dokumentarni film o prisilni in poznavanja orožja so bili čakala zasliševanja in zani- kal konec vojne. V Ljubljani ljali v eno od zbirnih tabo- mobilizaciji Slovencev, kar nemški vpoklicanci za parti- čevalni izraz švabski vojak je bil nato dodeljen v krojaš- rišč, pa so bili v Goričanah spregovoriti, 43 mobilizirancev je želelo zanske in domobranske eno- in status drugorazrednega ke delavnice IV. armade. 26. pri Medvodah in Begunjah sodelovati v filmu in na kon- te zelo dragoceni. Prisilno državljana. Usodo mobilizi- januarja 1946 je bil odpuš- na Gorenjskem. Že v prvem včasih so zgodbe cu smo pripravili uro in pol mobilizirani so se po prebe- rancev so krojili tudi vodil- čen iz vojske in skoraj po pet- valu izganjanj so v času od trajajoči film, ki ga uporab- gu vključevali tudi v odpor- ni ljudje v KLO, saj je bilo ih letih spet stopil v civilno 6. do 10. julija 1941 iz tabo- tako težke, ljamo tudi pri pedagoških niška gibanja in partizan- od njih precej odvisno, ali se življenje.« rišča Šentvid izgnali v Srbijo urah na šolah.« ske enote v okupiranih deže- bodo smeli normalno vklju- pet transportov, skupaj 2387 komaj verjetne, lah zahodne Evrope. Večino čiti v življenje. Najhujšo uso- Tretja od vaših velikih razis- slovenskih izgnancev, 169 Kaj pa tisti slovenski vojaki ubežnikov, ki jih je nemška do so doživeli tisti, ki so bili kav – po gorenjskih domob- duhovnikov z Gorenjske pa večkrat mi je v nemški uniformi, ki so se vojska ujela, je čakala smrt- dodeljeni enotam SS.« rancih in prisilnih mobilizi- je bilo izgnanih v zadnjem leta 1945 in pozneje vrnili, na kazen. Od napada na Nor- rancih – je raziskava o izg- transportu iz Šentvida 10. kdo zaupal, kaj jih je čakalo doma? mandijo, junija 1944, je bilo Lahko tudi med zgodba- nancih. Slovenski izgnanci julija 1941 v Slavonski Brod. »Slovenski fantje so leta veliko prebežnikov tudi na mi o prisilno mobiliziranih 1941–1945 je tudi ime nove Ker je nemški okupator želel da zgodbe 1943 začeli množičneje zahodni fronti, mnogi so pri- Slovencih v nemško vojsko stalne razstave v vašem pod- povsem zatreti odpor in par- dezertirati na vzhodnem šli v vojno ujetništvo. Večina izberete vsaj eno, ki vam je ružničnem muzeju na Gra- tizansko gibanje, je začel na niti svojim bojišču. Nekateri so do kon- Slovencev iz Štajerske, Koro- ostala še posebej v spominu? du Rajhenburg v Brestani- Spodnjem Štajerskem in ca vojne ostali v enotah Rdeče ške in Gorenjske je pozneje »Izberem zgodbo gos- ci. Ste soavtorica te razstave Gorenjskem izganjati bliž- najbližjim še ni armade, večina pa se je poz- prišla v sestavo 5. prekomor- poda Milana Emila Valjav- (skupaj z Ireno Fürst), odpr- nje sorodnike partizanov in neje vključila v enote Narod- ske brigade. Slovenski mobi- ca, ki se je rodil na Brezjah te oktobra 2014. Prosim, da ubitih talcev. Od 26. marca povedal. Imela noosvobodilne vojske Jugo- liziranci so se po koncu voj- pri Tržiču leta 1919. V nem- nam jo na kratko predstavite. 1942 do 22. avgusta 1944 so slavije, ustanovljene v Sov- ne iz ujetniških taborišč vra- ško delovno službo v Celov- »Nova stalna razstava Slo- iz taborišč za izgon Šentvid sem opravka z jetski zvezi, in v njih sode- čali v domovino, med njimi cu je bil mobiliziran 7. maja venski izgnanci 1941–1945, nad Ljubljano in iz Goričan lovala v zaključnih bojih na okoli 15.000 težjih in lažjih 1943, nato pa je bil poslan na Gradu Rajhenburg v poslali v VoMi (Volksdeut- jokom, histerijo, jugoslovanskem ozemlju. ranjencev. Povratnike iz v pešadijo v Ingolstadt in Brestanici, v petih sklopih sche Mittelstelle) taborišča Ker se številni mobiliziranci zahodnega ujetništva so zbi- na rusko fronto. Februarja predstavlja izgon Slovencev v Nemčijo 31 transportov s obupom «z dopusta doma niso vrnili v rali v repatriacijskem centru 1944 je prišel z bolniškim med drugo svetovno vojno. 4185 izgnanci.« GORENJSKI GLAS 19 torek, 28. aprila 2015

POGOVOR

Zgodbe izgnancev so si po nemško vojsko, vendar se ni prisilni delavci, v katerem največ koščkov sestavljanke, ponudili možnost, da prislu- eni strani podobne, saj je nihče odzval. Po vsakodnev- smo kolegi iz 27 držav zbi- da bi bila kar najbolj popol- hnejo njihovi pripovedi. Pri- »V vojnah so vse doletela podobna usoda. nih alarmih so jih leta 1945 rali pričevanja. Nekajkrat po na. Ustna zgodovina pred- sluhniti sočloveku, spošto- A gotovo je tudi med njimi že odpustili iz podjetja in teden dni smo imeli v Berli- stavlja t. i. živo dediščino, vati njegovo drugačnost in se spreminjale katera zelo posebna in moč- razporedili k podjetnikom. nu delavnice na temo ustna ki omogoča nova vedenja in razumeti različne izkušnje no izstopa? 1. maja je prišla v taborišče zgodovina, tehnike in meto- nudi vpogled v glavne sme- je eden od ciljev medinstitu- države, državne »Gorenjske družine so zavezniška vojska. Navduše- de snemanja, sodelovanja ri izkušenj, in kot taka pred- cionalnega razstavnega pro- izganjali v Srbijo in v Nem- nim taboriščnikom so vojaki s pričevalci. Dr. Alexander stavlja dinamični vir kon- jekta. Razstavo odpiramo meje, družbene čijo. Družino Vidic s Sred- dajali čokolado in cigarete. von Plato, nemški sinonim strukcije vedenja. Intervju 20. junija.« nje Dobrave na Gorenjskem 19. julija 1945 so se izgnan- ustne zgodovine, nas je uve- ohranja perspektivo posa- ureditve in so izgnali v Nemčijo. Ker se ci odpravili na pot domov. del v umetnost pogovora in meznika. Namen intervjuja Skleniva 70 let po njenem je sin Tone pridružil partiza- Na Jesenicah so jih z vlakov dela s pričevalci. Nadgradnja je, da bi ujel in ohranil posa- koncu z bilanco druge sveto- vrednote, a nom, so gestapovci 11. oktob- porazdelili v zbirno bazo v tega pa je bil projekt s Holo- meznikov pogled, presoja- vne vojne. Je zdaj že kaj bolj ra 1941 aretirali mamo, oče- Radovljici in čez nekaj dni caust Museum iz Washin- nje in spominjanje na pre- gotovo, koliko žrtev je pra- skupna želja ta, hčer Mici ter štiri sinove so se Vidičevi vrnili na pra- gtona, ko smo snemali pri- tekle dogodke. Pri pričeva- vzaprav zahtevala ta velika – Franca, Alojza, Stanka in zno in izropano domačijo.« čevalce druge svetovne voj- njih ne morem ostali nep- in strašna vojna v različnih vojakov, Ivana. Družino so v begunj- ne, dr. Nathan Beyrak me je rizadeta. Od vsakega priče- kategorijah? So te številke že skih zaporih zaprli ločeno, Druga svetovna vojna se je spremljal pri snemanjih in valca se tudi nekaj naučim, kolikor toliko dokončne? beguncev, jih zasliševali, jim grozili in v naših krajih končala maja me sproti popravljal, pouče- tudi to, kako sprejemati tež- »Inštitut za novejšo zgo- pretepali. Ker je Alojz poz- 1945? Se je res? Včasih ima val in svetoval. Nadvse dob- ke izkušnje in ostati poziti- dovino je zbiral podatke o izgnancev, dravil mamo, so ga zaprli za človek občutek, da še traja, ro, uporabno, za kar sem mu ven. Med snemanjem priče- žrtvah in pripravljal projekt dva dneva v bunker. Na ste- zlasti v duhovih Kako vi izredno hvaležna.« vanj taboriščnikov sem spo- od leta 1997 in številke so ujetnikov in nah je bral poslednja spo- kot zgodovinarka in po vseh znala tudi takratnega koor- glede na podatke prejšnjih ročila sojetnikov in poslu- svojih raziskavah gledate Kako vi osebno doživljate dinatorja taboriščnih odbo- desetletij zelo narasle, so pa drugih vojnih šal poslavljanja zapornikov, na možnost narodne sprave drugo svetovno vojno? Kot rov in dolgoletnega predse- sedaj bolj ali manj dokonč- ki so bili kot talci določeni med Slovenci – glede na to, profesionalno nalogo, podo- dnika mednarodnega odbo- ne. Druga svetovna vojna je razseljencev je za streljanje. Konec januarja da nas je ravno konec druge bno kot zdravnik obravna- ra koncentracijskega tabo- po podatkih terjala 60 mili- 1942 so družino Vidic odpe- svetovne vojne usodno razd- va pacienta, ali pa vas kate- rišča Mauthausen gospoda jonov žrtev. Poljska izstopa s bila, da se vrnejo ljali v Škofove zavode v Šen- vojil? ro od zgodovinskih dejanj Dušana Stefančiča. Sedaj že 16 odstotki izgube prebival- tvid nad Ljubljano, od koder »Veliko časa preživim tudi »zadene« in ne morete deset let z njim sodelujem v stva, Sovjetska zveza je izgu- domov.« so jih sredi marca premesti- med pričevalci druge sve- ostati neprizadeti? Vpraša- mednarodnem odboru, pri bila 14 odstotkov prebivalcev, li v Goričane. 14. aprila 1942 tovne vojne in včasih se mi no drugače: je zgodovinar po komemoracijah osvobodit- Francija 1,4 odstotka, Italija so večjo skupino Gorenj- zdi, da od vojne ni minilo že 70 letih lahko objektiven do ve taborišča in drugih med- 1 odstotek, Slovenija je bila s cev preko Jesenic in Celovca 70 let. Občasno razmišljam, usod ljudi ob koncu vojne? narodnih dogodkih. Vsako 6,5 odstotka precej prizade- poslali naprej v Nemčijo do da smo na dobri poti, včasih »S pričevalci se pogovar- leto peljemo skupino šolar- ta, največ je bilo žrtev v Lju- Nürnberga, od koder so šli še pa se ideja sprave oddalju- jamo in skušamo izvedeti jev v koncentracijsko tabori- bljanski pokrajini – 9 odsto- dve uri peš do vasi Wernfels. je. Ponekod so ljudje še zelo kar največ detajlov, vendar šče Mauthausen. Pričevalce tkov, na Gorenjskem pa 7,3 Čez pet tednov so več kot zaprti, nezaupljivi, zaprti v je tako, kot mi je v pogovoru oz. zgodbe bomo uporabili odstotka. Glede na posame- tristo Gorenjcev in Štajer- svoje skupine. Že tako nismo dejal Nathan Beyrak: Spra - tudi v našem novem proje- znikovo vlogo v vojni je naj- cev preselili v samostan pri Slovenci posebej poznani po ševanje ljudi pri ustni zgo- ktu Pot domov, kjer govori- več žrtev med partizani – čez vasi Poxau. Po treh tednih so tem, da bi nam tekla beseda dovini ni povsem definira- mo o vračanju po prvi in dru- 28.000, v protipartizanskih jih poslali na prisilno delo. in da bi bili pripravljeni pos- no, pravzaprav je to v redu, gi svetovni vojni pa tudi osa- enotah okoli 15.000, vpo- Mlajši in starejši izgnanci lušati. Ko sem začela zbira- da ni, saj obstaja cel niz raz- mosvojitveni vojni. V voj- klicanimi v nemško vojsko so šli za hlapce na kmetije, ti pričevanja, sem zelo težko ličnih pristopov in načinov, nah so se spreminjale drža- čez 10.000, aktivisti 5000, ženske pa so bile snažilke v prišla do pričevalcev, načelo- kako voditi intervju. Skuša- ve, državne meje, družbene zelo visoka je številka mrt- hotelih oziroma gospodinj- ma še vedno velja in je naj- mo voditi intervjuje tako, da ureditve in vrednote, a skup- vih civilistov – 23.000. Naj- ske pomočnice ali varuške bolje, da te kdo priporoči in ne jemljemo nič za dokonč- na želja vojakov, beguncev, več žrtev je povzročil nemški otrok po hišah. Poleg Sloven- tako gradiš povezave naprej. no. To je morda ena izmed izgnancev, ujetnikov in dru- okupator – 31.000, v tabori- cev je bilo v okolici zaposle- Ponekod se še vedno bojijo karakteristik naše metode gih vojnih razseljencev je ščih pa je umrlo čez 10.000 nih veliko Poljakov in Ukra- spregovoriti, včasih so zgod- – ne vzeti karkoli za dokon- bila, da se vrnejo domov. Nji- Slovencev. Skupno števi- jincev. Alojz je začel delati v be tako težke, komaj verjet- čno, vendar ne, ker bi dvo- hove osebne izkušnje, stiki lo žrtev druge svetovne voj- tovarni poljedelskih strojev ne, večkrat mi je kdo zaupal, mili, da priča govori resni- s svojci in zg odbe o vrnit- ne in zaradi nje v Sloveniji v Dingolfingu, brat Ivan, ki da zgodbe niti svojim naj- co. Da bi razumeli, kar nam vi, ki so pogosto pravi poto- je preseglo število 97.000.« je bil po poklicu čevljar, je bil bližjim še ni povedal. Ime- skuša pričevalec povedati, pisi in pričevanja o vojnem dodeljen obrtniku, oče pa je la sem opravka z jokom, his- moramo gledati na priče- nesmislu, so osnova razsta- Spoštovana poznavalka dru- nekaj časa delal pri mizarju. terijo, obupom. Ko pričeva- vanje očividca kot na sesta- vne pripovedi, ki jo priprav- ge svetovne vojne, najlepša Ker se mu je zdravstveno sta- lec zgodbo pove, jo del sim- vljanko. Pričevalec prispe- ljamo. Pri tem bomo odprli hvala za te bogate in dragoce- nje poslabšalo, je decembra bolično tudi preda. Imela va nekaj koščkov sestavljen- številna vprašanja o pojmih ne odgovore na vprašanja, ki 1943 zaradi vodenice umrl. sem srečo, da sem leta 2005 ke, veliko jih ostane v priče- dom, domovina, država, se nam postavljajo še 70 let V letu 1944 so mlade fan- pridobila za Muzej medna- valčevem spominu. V inter- soočili različne osebne voj- po koncu te največje vojne te nagovarjali, da vstopijo v rodni projekt Suženjski in vjuju skušamo dobiti kar ne izkušnje in obiskovalcem vseh časov.

Vetrinj, maja 1945. Fotografija iz knjige Monike Kokalj Kočevar, Gorenjski domobranec, Člani gorenjskih družin v taborišču Burghausen na Zgornjem Bavarskem ob osvoboditvi, 2000. / Foto: Janez Gorenc 1945 / Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije GORENJSKI GLAS 20 torek, 28. aprila 2015

ZGODBA

Konec druge svetovne vojne je prav po svoje doživel pisatelj Vladimir Kavčič (1932–2014). Tiste dni še ni dopolnil 13 let, a se mu je zgodila prava avantura. Z vrstnikom sta morala spremljati voz, s katerim so nemški žandarji iz Gorenje vasi odpeljali svoj tovor na Koroško. Voz in par konj sta nato pripeljala nazaj … S konji na Koroško in nazaj

Miha Naglič v Poljanski dolini, Dolenja katerih so prebivali angleški vas je v resnici Gorenja vas vojaki. Vendar ti niso poka- ot na Koroško in in podobno. To je pisateljska zali nobenega zanimanja za nazaj ob koncu voj- svoboda v pisanju, a napisa- njiju, mimo straž sta vozi- ne, maja 1945, je no se je dejansko zgodilo. la, kot da je to nekaj povsem pisatelj opisal na Šli so torej na pot, po samoumevnega. V njihovih svoj avtorski, lepo- dolini navzdol in nato po očeh sta gotovo bila še otro- Pslovni način. Takole gre: Gorenjski navzgor. »V vrve- ka in jima niso pripisovali »Danijelov spomin je pla- žu, ki so ga bile tiste dni kakšnega pomena, morebiti nil v prve majske dni. Sla polne vse ceste in poti pro- so celo sklepali, da prihaja- po orožju ga je bila zvabila v ti meji z rajhom, se Danije- ta iz bližnjega zaselka in sta Dolenjo vas. Za izgovor mu lu in Vincu ni zdelo, da bi se namenjena v soseščino. Po je bil Vinc, njegov sosed iz dogajalo kaj usodnega. Res, nekaj kilometrih poti sta se Podgorja. V Dolenji vasi je da med belimi in med Nem- že znašla v popolni samoti. služil za hlapca, pomagal je ci ni bilo opaziti nobenega Okrog njiju so bile le še pre- priletnima stricema, ki nista pravega veselja. Čeprav so padne grape, v ozadju str- bila poročena in nista imela prvi zatrjevali, da se bodo ma kamnita pobočja, mimo otrok. Bil je dekla za vse in na kmalu vrnili, z angleškim katerih in čez katere je vodi- vse tudi pripravljen pristati, orožjem in pod angleško la vijugava, razdrapana ces- saj se je vedelo, da mu bos- komando, in so drugi odha- ta, edina cesta proti domu. ta prepustila grunt in bo čez jali domov, v Avstrijo, priho- Ostankov vojaške opreme noč postal njegov gospodar. dnosti niso omenjali. Prepu- tod se umikajočih vojska je Vinc mu je bil že prejšnjega ščena je bila novim gospo- Pisatelj Vladimir Kavčič na Lenčkovem večeru v Muzeju bilo zdaj celo več kot ob nju- dne zaupal, da se Nemci in darjem. Od vojske in okupa- Žiri, 16. maja 2014. To je bil eden njegovih zadnjih nastopov nem prihodu. To je pomeni- domobranci odpravljajo na cije se tiste dni ni poslavlja- v javnosti. / Foto: Tanja Mlinar lo, da so se za njima čez Lju- Koroško. Odvečno in težko la le Poljanska dolina. Dolga belj valile še množice begun- orožje ter strelivo odmetava- kolona voz z vojaško opremo preberemo, kako je bilo, ko je njune poti konec in bos- cev in vojaštva. Crknjeni jo v Soro. Slišalo se je, kot da se je primikala tudi iz polho- so čez Ljubelj prispeli do ta ostala v begunskem tabo- konj ob cesti je že močno se dogaja čudež. Ni vzdržal, grajske smeri, od Loke pro- Drave. »Ko sta z Vincem pri- rišču, kamor ju je eden od zaudarjal. Tudi mrtvih voja- da tega ne bi videl na lastne ti Kranju pa so bile vse ces- spela do mosta na Dravi, za gorenjevaških domobran- kov še niso bili povsod poko- oči. Pri Vincu je tudi zvedel, te polne vojaštva. Nemške katerega je bitka trajala več cev tudi izrecno napotil. Na pali. Ležali so ob cesti čud- da bo moral žandarjem vozi- in domobranske postojanke ur, domačinov nista opazila. prostranem travniku, ki je no sploščeni in zaudarja- ti nahrbtnike in drugo opre- so se praznile ena za drugo Bojda so se bili še pravoča- malo dlje od ceste prehajal v li daleč naokrog. Vznemir- mo, s parom konj, s težkim in šele zdaj se je videlo, koli- sno umaknili. Med številni- gozd, je že taborilo na tisoče jena konja sta živčno hrza- lojtrnim vozom. Strica sta ko je bilo v teh krajih vojaš- mi mrtvimi so prevladovale ljudi, večinoma civilov, ki so la in vlekla vstran, kot da se ga skoraj na kolenih prosila, tva. In strah pred njim je čez svetle uniforme ljubljanskih si ob vozovih že bili pripra- jim hočeta ogniti. Večinoma naj gre zraven, dva bosta laže noč uplahnil. Žandarji, kate- domobrancev, vmes je bilo vili svoja zasilna bivališča ali so to bili navadni vojaki, a ne skrbela za živali, dva se bosta rim sta vozila prtljago, pa so tudi nekaj Nemcev, a kranj- pa so jih že postavljali « vsi. Sivolasi oficir, v neznani tudi bolje znašla, in če bosta postali z njima celo prijazni, skega orla, ki ga je gorenjska In kako je bilo v Vetrinju, uniformi, je kazal zlate zobe, dva, bosta tudi imela dovolj kot da nikoli ne bi bili dru- s amozaščita nosila na roka- kakšno je bilo vzdušje v tabo- ob njem pa je ležala torbica »Crknjeni korajže, da se vrneta domov. gačni. Ob vsakem postan- vu, nista opazila. Takoj za rišču? »Vsem, ki so taborili iz lakastega usnja, še vedno Izguba konj in voza bi bila ku so jima ponujali konzer- mostom so angleški vojaki v pod milim nebom, se je že zaprta. Vendar Vinc in Dani- konj ob cesti za kmetijo prevelik udarec.« ve in komis, čutarice z vodo značilnih ploskih čeladah že na prvi pogled videlo, da so jel nista imela poguma, da bi – Bralcem, ki ne bodo sami in čajem.« razoroževali vse, ki so priš- utrujeni in izčrpani, da že jo vzela s seboj ali kar odpr- je že močno razpoznali krajev in lju- V tem povzetku Kavčičeve li čez. Do Vetrinja sta vozila postajajo nestrpni in malo- la. Ob cesti je ležalo marsi- di, povejmo, da je Podgorje zgodbe je prostora le za nekaj samo še nahrbtnike, tam pa dušni. Vsi so nekaj pričako- kaj vrednega, tudi konzer- zaudarjal. Tudi pisateljeva rojstna Podgora odlomkov. V naslednjem sta žandarjem dala vedeti, da vali, a skoraj vsak nekaj čisto ve in vreče s hrano, konj- drugega. Ponekod so se tudi ska oprema in na kupe oro- mrtvih vojakov že spočenjali prepiri, dru- žja, tudi najbolj imenitne- žinski in politični « Naša ga, brzostrelke in mitralje- še niso bili mladeniča nista bila iz te zi, kupi ročnih in tromblon- zgodbe. »Vinc in Danijel sta skih granat ter dolgi redeni- povsod pokopali. imela v mislih eno samo žel- ki zamolklo bleščečega stre- jo: čim prej domov.« Tako liva. Pot pred njima je bila Ležali so ob cesti sta tudi storila. »Taborišče še vse preveč negotova, da sta zapustila v zgodnjih jut- bi ju lahko zvabil plen. Tega čudno sploščeni ranjih urah, kmalu po tret- se nista niti dotaknila, tudi ji, ko je luna že zahajala in voza se nista upala zapustiti, in zaudarjali se begunske množice še zavedajoč se, da bo že sama niso prebujale. Tudi cesta srečna vrnitev najboljše pla- daleč naokrog. je bila tisti čas najbolj praz- čilo za vse, kar sta prestala.« na. Zamolkla jutranja tišina, Pripis urednika: Zgod- Vznemirjena ki je kljub prisotni množici bo, ki smo jo v tem članku beguncev ni zmotil noben povzeli le na kratko, si lah- konja sta živčno glas, pa je bila bolj moteča, ko v celoti preberete v Kav- kot sta pričakovala. Povsem čičevem obsežnem avtobio- hrzala in vlekla običajno drdranje lojtrske- grafskem romanu z naslo- ga voza, ki ga podnevi ne bi vom Prihodnost, ki je ni bilo; vstran, kot da bilo slišati niti lučaj stran od izdala ga je Študentska zalo- ceste, je v jutranjem molku žba v Ljubljani, 2005. Pot na se jim hočeta odmevalo nenavadno širo- Koroško in nazaj ob koncu V začetku maja 1945 so se mnogi podali na pot v neznano kar z vprežnim vozom. A niso ko, do bližnjih grap in goto- vojne je opisana na straneh ogniti.« imeli vsi para konj – kot junaka naše zgodbe / Posnetek: Nova zaveza vo tudi do velikih šotorov, v 41–52. V Blaža Jurjevčiča se je vpetek začel cikel Glasbenih večerov vTržiškem muzeju. S koncertom francoskih šansonov in slovenskih popevk vizvedbi pevke Nuške Drašček in pianista Babšek želijopopestriti muzeja Jane direktorice večerih vTržiškemmuzeju. bodo zvrstilinaGlasbenih vali tudidrugiizvajalci,kise na je,dabodovnastopihuži- vsake tolikočasa.«Prepriča- koncertejedobroimeti ne tes- ozračje. Takšnedelika se ustvariposebnointimno manjših prostorih,vkaterih »Zelo radanastopamvmalo da večeraNuškaDrašček: uživala tudizvez- je zelo pel vdomačidnevnisobi.« in imašobčutek,kotdabiti cem sepočutišpovezanega intima prizorišča;zizvajal- tudi pianist.Všečmije Edith Piaf...Izjemenjebil ney Houston,EldoVilerkot tno interpretiratakoWhit- glasu, takodalahkokvalite- izredno širokrazpon ka, ima »Nuška jefantastičnapev- ja Eržen,pravtakoizTržiča: tudi Lidi- Marija Grm,enako je bilanavdušenaTržičanka ent semijezdelzanimiv,« na, neposredna.Tudiambi- kot pevkainoseba,jeprisrč- ko obožujem,izjemnaje venskimi popevkami. baladami inzimzelenimislo- francoskimi šansoni,lepimi jevčič, kistavečerprepletlas zovskih pianistovBlažJur- najvidnejših slovenskihdže- pevka NuškaDraščekineden me, navdušilavsestranska kor jihsalonlahkotudisprej- sta okoli70obiskovalcev,koli- nih izvajalcev.Nakoncertu priznanih slovenskihglasbe- Glasbeni cukrčki Glasbeni S koncertipobesedah V Pollakovemsalonu »Nepozabno jebilo.Nuš- petih koncertov petih koncertov petek prviizniza muzeja jebilv nu Tržiškega P ollakovem salo- Ana Šubic Ana Punčke inKovesolje. Bajta vŽeleznikihnastopilizasedbi tokrat naprijetnemprizoriščuDKC Kulturna transverzala2015sta projekta povezovalnega V okviru S p Glasov oder odelovanja rojekt rojekt meru lepegavremenapa v Pollakovemsalonu,pri- škim vodstvom,kijihbodo certov podnjenimumetni- ve. Nastaljecikelpetihkon- ren zakoncertnepriredit- vit manjšiambient,prime- je vnjemtakojvidelačudo- pevko RomanoKrajnčan,ki ji povsemočaraldomačinko, Šuštarski nedel- lanski je ob bolj kotnesameval.Slednji Pollakov salon,kijedosedaj ter obenemoživitimuzejin glasbeno dogajanjevTržiču Blaž Jurjevčič navdušilaBlaž sta ambientu vprijetnem Pollakovega salona. Vsestranska najvidnejših pevka in Nuška eden slovenskih Drašček džezovskih pianistov Tržiškega muzeja Jana Babšek Umetniška vodja Romana festivala Krajnčan in direktorica 22 / Foto: Ana Šubic Ana / Foto: začutiš pevca,interpretacija liko neverjetnopristen.Res dvoranice, kjerjestikspub- mo glasbenikiradiintimne velikim veseljem,kerima- povabljeni izvajalciodzvaliz izbrala zazačetek,sosepavsi Nuška jesuper,zatosemjo certi bodotakšni»cukrčki«. nja obdobriglasbi.Vsikon- imeli takšna»luštna«sreča- gumili indabomovTržiču sem vesela,dasmoseopo- jali dokoncaavgusta.»Zelo na muzejskemvrtu,izpel- likovno ustvarjanje. upora, kisicerniznačilnazanjegovo Na ogled jedvanajstdel stematiko slovenskega slikarjaGabrijelaStupice. Layerjeve hišeodprlirazstavogvašev svetovne vojnev Evropi soGaleriji v sedemdeseti obletnicikoncadruge Ob dnevubojaprotiokupatorjuin drugačen Stupica kultura čanova. večere,« napovedujeKrajn- no znovanaredilidrugačne tem ved- cijo inbodotudis noto, karizmoininterpreta- so raznoliki,vsakimasvojo Jure Ivanušič.»Vsiizvajalci Trio terRomanaKrajnčanin Primož Grašič,NinaStrnad ju zvrstilišeUrošPeričin se bodovTržiškemmuze- manc, dokoncapoletjapa Oto PestnerinGašperKrž- bosta konecmajanastopila dediščine našegamesta.« morda tudinaogledbogate ne večere,vprostemčasupa njih ševrnilnanašeglasbe- pričan sem,dasebokdood kovalci izdrugihobčin,pre- Udeležili sosegatudiobis- izjemnega prostora. mocija meščanske tradicijeinpro- ti sonanekinačinoživljanje glasbeni presežek:»Koncer- je petkovkoncertoznačilza Tržič. ŽupanBorutSajovic tev, kijihsofinanciraObčina pu Tržiškihpoletnihpriredi- snila Krajnčanova. pride zelodoizraza,«jepoja- Na naslednjemkoncertu Koncerti potekajovsklo- / Foto: Luka Rener Luka /Foto: 23 V krbel Miha Krušič. V prostor krbel MihaKrušič.Vprostor zahteve koreografijepajepos- ne Mirtelj,zaplesnevložkein na odrunosijokostumeVes- delo JanezaUsenika.Igralci dojević, izvirnabesedilapaso njevanje jevodilaŽeljkaPre- ta Rozmana,pevskoizpopol- Anže- ha. Orkestracijesodelo pod vodstvomTomiPuric- ki jihvednovživoodigraband šič ustvaril22izvirnihskladb, Matjaž Vla- skim dekletomje komaj polnoletnimpodežel- meščanom vzrelihletihin bo oljubeznimedpremožnim literarne zgodovine.Zazgod- ljubezenskih zgodbslovenske na oderpostavilenonajlepših jo producentkeMišeStanko je skupajzekipoinspomoč- ducent predstaveGorazdSlak šuje celotnoSlovenijo. kah ževečkotpolletanavdu- od krstneuprizoritvevKrižan- kot 60.ponovitevpredstave,ki pod zvezdamipotekalaževeč Loko bovidiličnemambientu ritev naprostem.NadŠkofjo ni doživelpremiernouprizo- vrtu, bomuzikalCvetjevjese- Obeta se odlična prireditev pod zvezdami. se odlična pod prireditev Obeta točneje naŠkofjeloškigrad. prihaja vsoboto,23.maja,takorekočdomov, Zelo uspešeninpriljubljenislovenskimuzikal c Prihaja M Prihaja Idejni vodjainizvršnipro- V e T ja na grajskem ja nagrajskem vesi insenaha- z mogočnimidre- teatru, kijeobdan n je Samo Lesjak aravnem amfi- manov avtobus. ravno pravsitipopoldnesedlivRoz- prijetno utrujeni,pregretiodsoncain Tako sosinekateriprepevali,kosmo S razve o ljudje Vjeseni

k ra S , kako kako , elil u Z skim človekom. rak medmestniminpodežel- - prikažerazko v preteklostin jočo predstavo,kivaspopelje pa grezaizjemnonavdušu- krat. Kljubbridkemukoncu si muzikalogledali tudi več- racije obiskovalcev,številniso v solzespravilarazličnegene- katerih senajdepravvsak,so besedila, v ganljiva glasba in humorja inironije.Čustvena bezni, začinjenespravomero ga veselja,srečeinigrivelju- trenutke žalosti,neizmerne- doživi urah gledalec rih dveh gi drugi.Vintenzivnihdob- ju panaoderstopijošemno- ka KozolecGregurić,obnji- lja JureIvanušič,LizoAlen- gi Janeza.Danijelaupodab- žaj paseizmenjujetavvlo- jaž RobavsinDomenKri- na MerljakvvlogiMete,Mat- jo NinaPušlarinMajaMarti- tirko VojkaAnzeljcanastopa- na imena.Podrežiserskotak- znana kottudišeneuveljavlje- čih, mednjiminajdemotako število nastopajo- kar lepo sti maska NatašeCastaldi. tumografija VesneMirteljin kyja, MariaČurkoviča,kos- ve lučiDavidaAndrejaFranc- cije GašperjaVovka,postavit- fike MarkaJordanainanima- ti Grete Godnič,scenskegra- še domiselniscenskielemen- in časpasozgodboumestile S ikal i na V muzikalu se na odru zvr- S 28 / Foto: arhiv prireditve (Bastian) prireditve arhiv / Foto:

TOREK_28. 04. 2015 22 TOREK_28. 04. 2015 GLASOV ODER

KINO SPORED

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER) Sreda, 29. 4. 20.00 MAŠČEVALCI: PROJEKT SODELOVANJA Torek, 28. 4. ULTRONOVA DOBA, 3D 15.40, 19.20 IMPERIJ ROBOTOV 16.30, 19.15, 20.00 V okviru povezovalnega projekta Kulturna transverzala 2015 sta tokrat na prijetnem prizorišču DKC 13.40, 17.20 GEMMA BOVERY HITRI IN DRZNI 7 Bajta v Železnikih nastopili zasedbi Punčke in Kovesolje. 13.10, 15.00, 16.50, 18.40 18.10, 20.25 SPUŽI NA SUHEM, sinro. BREZČASNA ADALINE 12.50, 14.50, 17.00 ZAKAJ NI(SEM) 14.00, 16.00, 18.00 Samo Lesjak in drugačne kulture nujno. tudi stopiti v dialog z občin- POHRUSTAL SVOJEGA OČETA, sinhro. SPUŽI NA SUHEM Prav tako se nam zdi zapira- skimi odločevalci in posku- 21.30 ODKLIKANA 13.00, 15.00, 17.00 nje znotraj občinskih meja šati skupaj doseči napredek 19.00, 20.30 HITRI IN DRZNI 7 SPUŽI NA SUHEM, 3D re za skupni nesmiselno, zato je Kultur- na lokalnem kulturnem pol- 21.00 POSTALI BOMO PRVAKI SVETA 21.15 NOČNI LOV projekt sorod- na transverzala 2015 pro- ju. Projekt tudi podpira mla- 17.45, 19.30 ODKLIKANA nih kulturnih jekt, ki bo zabrisal občinske de regionalne ustvarjalce Sreda, 29. 4. 14.30, 16.10 DOMOV društev, posa- meje, nastopil v t. i. civilnem alternativne glasbe. 15.40, 19.20 IMPERIJ ROBOTOV 13.15, 15.15 DOMOV, 3D meznikov in dialogu ter podpiral razli- »Sodelujoči bomo ustvar- 13.40, 17.20 GEMMA BOVERY 14.15 BACEK JON Gpobudnih skupin treh sose- čna področja umetnosti,« jali tudi izven meja naših 13.10, 15.00, 16.50, 18.40 dnjih občin. Tako sodelujejo je dejal Tine Hafner, eden občin ter tako stopili izven SPUŽI NA SUHEM, sinhro. Kulturno umetniško društvo izmed pobudnikov projekta. svojega lokalnega okolja in 12.50, 14.50, 17.00 ZAKAJ NI(SEM) LINHARTOVA DVORANA , RADOVLJICA Jadran iz Škofje Loke, Druš- Z večplastnim projektom matičnih prostorov. Meni POHRUSTAL SVOJEGA OČETA, sinhro. Petek, 1. 5. tvo Kulturni center Bajta iz želijo poglobiti medobčin- se zdi ključna točka proje- 21.30 ODKLIKANA 16.30 SPUŽI NA SUHEM, 3D, sinhro. Železnikov ter pobudna sku- sko sodelovanje na področju kta vzpostavljanje širšega 19.00, 20.30 HITRI IN DRZNI 7 18.15 MAŠČEVALCI: pina mladih iz Gorenje vasi. sodobne neodvisne kulture, kulturno-političnega socia- 21.00 POSTALI BOMO PRVAKI SVETA ULTRONOVA DOBA, 3D »Menimo, da je sodelova- si izmenjati izkušnje ter pri- lizacijskega prostora,« pra- 21.00 ČLOVEŠKI KAPITAL nje na področju neodvisne mere dobrih praks, hkrati pa vi Aleš Žumer, predsednik DKC Bajta iz Železnikov. CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ Sobota, 2. 5. Prav tovrsten prehod in Poezija v akciji: zasedba Torek, 28. 4. 16.30 SPUŽI NA SUHEM, 3D, sinhro. sodelovanje preko meja pa Kovesolje je navdušila z 16.30, 20.00, 21.00 HITRI IN DRZNI 7 18.15 MAŠČEVALCI: predstavlja organizacija ambientalno medzvezdno 18.10, 20.25 BREZČASNA ADALINE ULTRONOVA DOBA, 3D tokratnega koncerta v Žele- interpretacijo Srečka 14.00, 16.00, 18.00 SPUŽI NA 21.00 SOL ZEMLJE znikih, ko je na premišlje- Kosovela. / Foto: Gašper Doljak SUHEM no izbranem prizorišču Nedelja, 3. 5. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 SPUŽI DKC Bajta v domala intimni rock/post-punk zasedbe 16.30 SPUŽI NA SUHEM, sinhro. NA SUHEM, 3D atmosferi najprej nastopila Punčke, ki so prej že delile 18.15 MAŠČEVALCI: 21.15 NOČNI LOV sežanska zasedba Kovesol- oder s Queens Of The Stone ULTRONOVA DOBA, 3D 17.45, 19.30 ODKLIKANA je, sestavljena iz prekaljenih Age, si ustvarile prepoznan 21.00 ČLOVEŠKI KAPITAL 14.30, 16.10 DOMOV borcev kraške podzemne kulten status, tudi tokrat pa scene s samosvojo interpre- poskrbele za neponovljivo 13.15, 15.15 DOMOV, 3D Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo 14.15 BACEK JON pravico do spremembe programa. tacijo pesmi Srečka Kosove- koncertno doživetje. Nasle- la, sledil pa je udaren nas- dnji dogodek organizatorji Prvinsko koncertno doživetje: skupina Punčke / Foto: Gašper Doljak top odlične hrvaške indie/ obljub ljajo v juniju.

Siddharta vs. Elvis Jackson lahko uživalo v glasbeni nostalgiji, dolgi dve desetletji. Isto- časno pa so v kranjskem Bazenu zaplavali neutrudni Elvis sudoku_LAZJI_15_34 Škofja Loka, Kranj – V Loški pub se je v petek po petnajstih Jackson, prepoznavni po svoji energični mešanici panka, NALOGA LAŽJI letih vrnila skupina Siddharta, ki prav letos praznuje dvajset roka, skaja, metala ter reggae glasbe, ki so razigrani publiki SUDOKU 32 71let od svojega prvega koncerta – tudi zato je bil koncertni poleg starejših hitov predstavili nov, že peti album Radio večer poln emocij. Svoje zimzelene uspešnice v izštekaniUnfriendly, poln skladb nalezljivih melodij in sproščene 92izvedbi so nadgradili z novejšimi skladbami, občinstvo, ki energije, s katerimi ohranjajo prepoznavno rdečo nit svo- 18 65 je do zadnjega kotička napolnilo atrij Loškega puba, pa je jega ustvarjanja. 4235 813 6957

Rešitev:

254398617

638172495

917564382 75 43

163945278

825617943

749283156 39

471826539 596731824

382459761 24 67

REŠITEV

sudoku_TEZJI_15_34sudoku_LAZJI_15_34 NALOG 67 A 24

TEŽJIsudoku_LAZJI_15_34 39 543 75

SUDOKU 6957 971 813

REŠITEV 4235

865 18

92 2 97

271 32

NALOG A 382459761 sudoku_LAZJI_15_34 46 9 Ker ne verjamem v telo ... : Siddharta na odru Loškega Spektakularni skok v Bazen: Elvis Jackson z novim 596731824 puba / Foto: Ana Volčjak albumom Radio Unfriendly / Foto: Primož Pičulin 2 68 471826539 8146 749283156 32 7

Rešitev: 376251489 825617943

591487362 8 61 284396517

463928175 163945278

857134926

129765834 14 3

745613298 612849753 917564382

938572641 359 REŠITEV

638172495sudoku_TEZJI_15_34

359 Navodilo 3 za14 reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_15_34

se ne bo 61 nobeno8 število254398617 ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem 27 32 8146

izmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F. RADIO SORA, KAPUCINSKI D.O.O., TRG 4, ŠKOFJA LOKA

REŠITEV 68 2

69 46

97 2

971

NALOG A 938572641 sudoku_TEZJI_15_34 612849753 745613298 129765834 857134926 463928175 284396517 591487362 376251489 TOREK_28. 04. 2015 23 KULTURA FeStiVaL Z drugačen Stupica eKOLOŠKO nOtO Ob dnevu boja proti okupatorju in sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi so v Galeriji Layerjeve hiše odprli razstavo gvašev slovenskega slikarja Gabrijela Stupice. Na ogled je Bled bo med 16. in 20. junijem gostil že drugi dvanajst del s tematiko upora, ki sicer ni značilna za njegovo likovno ustvarjanje. filmski festival. Tudi tokrat bo posvečen vodi, in sicer skrbi, upravljanju, ohranjanju ter čiščenju le-te.

Igor Kavčič

beleževan- ju 70. oblet- nice osvobo- ditve in kon- ca 2. svetov- One vojne so se pridružili tudi v Layerjevi hiši, kjer so v četr- tek odprli razstavo gvašev enega naših najpomembnej- ših slikarjev Gabrijela Stupi- ce (1913–1990). Gre za cikel dvanajstih gvašev, ki jih je Posebni častni gost lanskega blejskega filmskega festivala Stupica naslikal na povabilo je bil tudi igralec Armand Assante – v družbi prelestne umetnostnega zgodovinarja italijanske igralke Caterine Murino. / Foto: Matic Zorman in urednika Lojzeta Gostiše. Mojstrovine manjšega for- Samo Lesjak filmskih platnih. Filmi na mata je Stupica ustvaril v letih festivalu bodo vseh žanrov in 1961 in 1962 za objavo v dru- tematik, tako da bodo zago- gi iz serije štirih monumen- ot se za pravi film- tovo pritegnili pozornost gle- talnih knjig Ljubljana v ilega- ski festival spo- dalcev. Alenka Nedelko iz li, a je redno zamujal roke za dobi, bo na ogled poslovne šole IEDC je pou- oddajo. Tako dela nikoli niso tudi veliko dobrih darila, da je IEDC partner dočakala objave, nazadnje pa V Galeriji Layerjeve hiše je na ogled dvanajst gvašev Gabrijela Stupice. / Foto: Primož Pičulin filmov, filmskih festivala, zlasti strokovne- jih je Stupica poklonil Gosti- Kzvezd in glamurja. Organi- ga dogodka na temo vode. ši. K sodelovanju pri omen- nekdanji Jugoslaviji ter za jih je naslovil Sestanek, vidi- zadnjem slovesu, sledi še zatorji pa so tekmovalnima Napovedala je, da bo 16. juni- jeni seriji knjig, med letoma enega najbolj cenjenih slo- mo najbrž skrivno srečanje motiv, imenovan Ob pogori- programoma celovečernih ja simpozij, na katerem bodo 1959 in 1979 so izšle štiri, so venskih modernističnih več moških in žensk, sede- šču, kot so zapisali pred leti in dokumentarnih filmov poudarili pomen vode kot bili sicer angažirani tudi dru- umetnikov. Njegova dela čih za mizo. Sledi prizor Ile- ob razstavi v MGLC. letos dodali še program mla- osnovne človekove dobrine. gi odlični slovenski umetni- so razstavljena v muzejih in galci, ki predstavlja pet moš- Zanimivo pa je, da se je dinskih filmov. Novost bo Simpozija se bodo udeleži- ki, ki so mogočnost narodne- galerijah na območju nekda- kih in ženskih glav oziroma prav v času, ko je slikal ome- tudi dobrodelna nota, saj bo li številni znani in strokov- ga upora izražali v likovnih nje Jugoslavije ter v Ameri- doprsij. Na listu Zadnja pot njeni cikel gvašev, v Stupi- zadnji dan festivala organi- ni gostje, med drugimi stro- delih. Ob Gabrijelu Stupici še ki, Stockholmu, Rimu, Nür- vidimo ženske in moške z čevem slikarstvu dogajala ziran golfski turnir, denar- kovnjak za sladke vode Stu- Marij Pregelj, Ive Šubic, Ivan nbergu in drugod. zavezanimi rokami, ki jih temeljita sprememba. Za ni izkupiček pa bo v sodelo- art Orr iz organizacije WWF, Seljak Čopič in drugi. A vrni- Kot smo že omenili, so italijanski vojaki vkrcava- platna, nastala v petdeset- vanju z mednarodno funda- klimatologinja Lučka Kajfež mo se k Stupičevemu ciklu, motivi razstavljenih del jo na tovornjak. Sedma ris- ih letih, je značilna temna, cijo Water.org šel ljudem, ki Bogataj in Tomo Križnar. ki je bil prvič razstavljen leta povezani s tematiko NOB, s ba z naslovom Requiem pri- zamolkla barvitost, avtor je nimajo dostopa do čiste vode Kot je dejala, bo slednji zago- 2008 v Mednarodnem grafi- katero se kot slikar sicer ni kazuje krsto, v kateri leži uporabljal predvsem težke, in sanitarij. Predsednik čas- tovo komentiral manipulaci- čnem likovnem centru v Lju- pogosto ukvarjal. Poznamo moški, za njo pa so naniza- zemeljske barve, na to tema- tnega odbora festivala Rade je z vodo za dosego strateških bljani v okviru razstave Upor/ ga bolj po njegovih intro- ne glave žalujočih. Gvaš Ob čno razpoloženje je najbrž Šerbedžija je na novinarski političnih ciljev. Restistance, tokrat pa jih lah- vertiranih, intimnih avto- pogorišču predstavlja šti- vplival tudi prostor stare- konferenci na Ljubljanskem Podžupan Bleda Toni ko vidimo v Kranju. portretih, portretih hče- ri doprsja obupanih žensk, ga ljubljanskega ateljeja na gradu izrazil veselje ob Mežan, ki je med drugim Gabrijel Stupica se je rodil re, znane so njegove neve- deveti Talci pa sedem sto- Resljevi. Ko se je preselil v novem blejskem filmskem zadolžen za prireditve na Ble- v Dražgošah, študiral na aka- ste Eden osrednjih moj- ječih moških pred zidom. Rožno dolino, so barve pos- festivalu, ki bo po njegovih du, je dejal, da si Bled želi zno- demiji v Zagrebu, leta 1946 strov slovenskega moder- Na deseti risbi Kamion so tale svetlejše, kasneje pa je besedah zagotovo uspešen va postati vrhunska turistična se je vrnil v Ljubljano in nizma pa je tokrat ustvar- moške in ženske posta- prevladala popolna belina in vesel. Mednarodno uve- destinacija. Bled postaja cen- deloval na novoustanovljeni jal na temo druge svetovne ve vidne skozi zadnji del s z vsem bogastvom njenih ljavljeni filmski ustvarjalec ter za množični turizem, želi- akademiji, kjer je bil do svoje vojne in upora. Motivno se ponjavo prekritega tovor- odtenkov. Med temnim in je dejal, da si organizatorji jo pa znova postati tudi mon- upokojitve dvakrat tudi rek- avtor poda na sodišče, dve njaka. Enajstega je naslo- svetlim so tudi njegovi gva- želijo, da bi festival vzeli za deni turistični kraj. Festival tor. Velja za enega najbolj sliki prikazujeta sedeče sod- vil Pogrebci in predstavlja ši, ki so na ogled v Layerjevi svojega vsi Slovenci, ki ljubi- je tako kamenček v mozai- uveljavljenih umetnikov v nike in sojenje, na slikah, ki skupino ljudi, zbranih ob hiši do 20. maja. jo film, ter da bi njihov eko- ku te strategije, saj prihajajo loški projekt za zaščito vode s filmi in okoljevarstvom tudi postal tradicionalna zgodba. novi gostje. Program festiva- Producentka festivala la se po besedah soustanovi- Dunja Klemenc je dejala, da telja in organizatorja festivala vsak festival pripelje lepo šte- Daniela Utješanovića naslan- vilo tujcev v Slovenijo, kar ja na lanskega, razširili so ga je pomembno tudi za turi- z mladinskim programom. zem. Festival predstavlja stik Z novim programom želijo z najnovejšo kinematografi- prispevati k opozarjanju na jo, še posebej iz dežel, ki jih pomembnost kulture in eko- po navadi ne vidimo na naših logije že pri mladih.

Vtisi iz Indonezije Kranj – V galeriji Planika v drugem nadstropju tovarniške stavbe nekdanje Planike v Savski loki bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Andreja Korenča z naslovom Vtisi iz Indonezije. 24 TOREK_28. 04. 2015

RubRiko MulaRija ureja Dina kavčič. Pišite ji na [email protected] ali na Ko posije sončeK [email protected]. Na Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati pri Škofji Loki že sedemnajsta generacija četrtošolcev spoznava življenje oseb s posebnimi potrebami v okviru projekta Sonček.

Samo Lesjak primeren način pomagati,” grafik. Učencem so pripove- Učenci zapisujejo vtise in je dejala vodja projekta Mar- dovali o svojem življenju in shranjujejo literaturo o tej janca Trilar. pred učenci tudi ustvarjali. tematiki in vsak učenec je čenci tako obi- V Škofji Loki so obiskali Učenci so se tudi sami preiz- izdelal ob zaključku projekta Patricija Raztresen je navdušila z uspešnico Whitney skujejo ustano- Varstveno delovni center in kusili v slikanju z usti in ugo- svojo revijo za spomin. Pro- ve, kjer se te ose- Osnovno šolo Jela Janežiča. tovili, da je to zelo naporno in jekt so zaključili v večnamen- Houston. / Foto: Matic Zorman be usposablja- Predstavili so jim svoje delo zahtevno slikanje. Občudo- skem prostoru šole s prire- jo za življenje, in izdelke. V OŠ so se igrali vali so delo in izdelke umet- ditvijo za starše in vse druge Use z njimi pogovarjajo, spo- in družili, v Kranju pa so bili v nikov. Obiskali so jih tudi čla- obiskovalce. Na prireditvi so znavajo njihove pripomočke centru Sonček in se družili z ni društva AURIS iz Kranja poleg vseh četrtošolcev nas- in način življenja. O tej temi otroki v razvojnem vrtcu Moj- in predstavili svet gluhih in topile tudi osebe s posebnimi se veliko pogovarjajo ter spo- ca. V okviru projekta so ime- naglušnih. Slepa gospa Met- potrebami. “Učenci so doži- dbujajo učence, da se o tem li zanimive obiske. Na šoli so ka je predstavila svoje življe- veli veliko lepega in plemeni- pogovarjajo tudi s starši. gostili dva slikarja, sicer tet- nje in pokazala pripomočke tega. Srečanje s tovrstno dru- “Bistvo projekta ni samo spo- raplegika, Benjamina Žni- za slepe. Paraplegiki gorenj- gačnostjo bodo nesli s sabo v znavati drugačnost, ampak daršiča in Vojka Gašperu- skega društva so predstavili življenje za graditev strpnej- jo tudi sprejeti in znati žive- ta, ki slikata z usti, in Meto- športe, s katerimi se ukvarja- ših odnosov in sprejemanje ti v stiku s takšnimi oseba- da Zakotnika, paraplegika, jo: košarko na vozičkih, kole- teh oseb takih, kot so,” je še mi, jih spoštovati in jim na ki se ukvarja z izdelovanjem sarjenje in smučanje. dodala Marjanca Trilar.

Učenke in učenci so tudi sami predstavili zgodbe oseb s posebnimi potrebami. / Foto: Matic Zorman

PESMI MLADIH

Lepa Vasiljica Tisti rdeči, v obraz ves rdèč, vzhajajoče je sonce, ima oster meč. Ko z njim zareže – vile več ni, v krvi se divja baba rodi. Jezdec v črnem – on moja je Noč, me v tèmo zagrne, da mi to moč, da dam Življenje ali ga ubijem, ga belo obarvam ali v Smrt skrijem. V polni dvorani je zadonela vesela pesem mladih ... / Foto: Matic Zorman In vsakič ko sonce zláto vzhaja, v jutranji zarji moja moč se napaja. POTOVANJA  VINO  HRANA  DOGODIVŠČINE  MOŠKI  ŽENSKE Vasilisa, zdaj vidim, da si razumna, tvoja vprašanja niso neumna, kdaj táko modrost si ti pridobila, zgodba o rožah, zelju in zeliščih kako si pred smrtjo lahko se rešila?« Vasilisa pred babo nič ni skrivála, mamino punčko ji v roke je dala: na Kolo in po rože »Poglejte, ta punčka mi je pomagala, tolážila je, mi prav svetovala, Lea Peterlin se sprehajal ob robu cesti- več v dosegu moje vidljivo- Podoben primer je doži- odgovore vse je ona poznala, šča. Gledala sem ga v ogle- sti, se pognal do tulipanov, vel tudi prijatelj Beno, sicer jaz ji na skrivnem sem hrano dajala. dalu avtomobila. Kaj hudi- utrgal dva, tri, pogledal oko- gostinec, ki se je z velikim Ona z menoj se vrača domov, akor hitro posije ča počenja? Potem sem na li sebe, posegel še po cvetu entuziazmom lotil ustvar- ona je materin blagoslov.« sonce, se na lokal- njegovi levi, kakšen meter narcise, se usedel na kolo in janja lastnega zeliščne- Nataša Udir ne ceste začne- od roba glavne ceste, opazi- že ga ni bilo več. ga vrta. Ponosno je glas- jo zgrinjati trume la več neograjenih vrtičkov, To me je spomnilo na čase, no sanjaril, kako lep zeliš- »Ona z menoj se vrača domov, ona je materin blagoslov.« kolesarjev. Tudi med njimi tudi okrasno tra- ko sem v osnovno šolo še čni vrt si je omislil ob gos- Vsak od nas ima angela, ki ga čuva. Lep pozdrav, Meta. Kletos ni nič drugače. Ni se še so, polno tulipanov in narcis. pešačila. Na poti sem šla vsak tilni. Nekega dne je prišel v dobro ogrelo, pa je treba biti Ker sem bila v tistem trenu- dan mimo kar nekaj njiv, ki službo in vrta praktično ni Pes mi po šlji te na elek tron ski na slov v avtu precej pozornejši na tku na cestišču sama, mimo so se bile jeseni polne čudo- bilo več. Nekdo ga je popol- pes mi.mla dih@gma il.com ali pis no na na slov: dogajanje oziroma športno je sicer švignil še en avtomo- vitih zeljnatih glav. In zgodi- noma opustošil – pobrali so Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj. aktivne na cesti. bil, vendar je zavil v drugo lo se je, da sem ob pogledu vse, kar se je pobrati dalo. Bila je sončna nedelja, smer in stran od možakar- nanje iz dneva v dan ugotav- Življenjska šola, je bil žalo- okoli ene popoldne, ko veči- ja, me je prešinilo, da mor- ljala, da se med zeljnimi gla- sten Beno. Uredil je sicer na kosi ali pa je na kakšnem da čaka, da se tudi moj avto- vami na delih njive pojavljajo novega, vendar o njem ne tedenski koledar izletu, ko sem na enem vaš- mobil oddalji in si bo nabral ogromni presledki. Ljudje so govori na glas. Če ga pov- vzhod zahod kih križišč spremljala navi- šopek In glej ga zlomka! se pač odločili, da bodo kme- prašaš, kako kaj njegove han prizor. Možakar sre- Kolesar se je še malo spreha- tu olajšali delo pri pospravlja- rožice , samo nemo priki- 28. 4. tor. Pavel 5.54 20.06 dnjih let je parkiral kolo in jal ob cesti, ko je mislil, da ni nju zelja. ma: »Uspevajo.« 29. 4. sre. Robert 5.53 20.07 30. 4. čet. Katarina 5.51 20.08 1. 5. pet. Jože 5.50 20.09 desetdnevna vremenska napoved 2. 5. sob. Boris 5.48 20.11 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 28. 4. 29. 4. 30. 4. 1. 5. 2. 5. 3. 5. 4. 5. 5. 5. 6. 5. 7. 5. 3. 5. ned. Aleksander 5.46 20.12 4. 5. pon. Cveto 5.45 20.13 11/14 °C 7/18 °C 7/20 °C 6/15 °C 5/17 °C 6/18 °C 8/20 °C 7/19 °C 9/18 °C 11/19 °C TOREK_28. 04. 2015 25 PRAZNOVANJA vse reŠila z ljubeznijo

Angela in Franc Sajovic iz Naklega sta poročena že 65 let in sta tako praznovala železno poroko. Življenje jima je namenilo več hudih preizkušenj, a sta z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem vse rešila.

Ana Šubic

ngela in Franc Sajovic iz Na­ klega sta poroče­ na že od 15. aprila 1950, po 65 letih Angela Bajželj in Franc Sajovic sta se poročila 15. aprila 1950. Azakona pa sta si pred kratkim v Ljubnem pred župnikom Mladoporočenci Pavletom Juhantom ponovno V soboto, 18. aprila 2015, sta se v Kranju poročila Milorad obljubila zvestobo. Železno Kondić in Vanja Kovačević, na Jesenicah pa Sandi Galić in poroko sta skupaj s svati nato Edisa Ćehajić. praznovala v gostilni Marin­ šek v Naklem. Novorojenčki »Za dober zakon je potreb­ Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 51 novo- na ljubezen, dobra volja, vese­ rojenčkov. V Kranju se je rodilo 13 deklic in 14 dečkov. Naj- lje, prijateljstvo. V zakonu pri­ težja je bila tokrat deklica s 4145 grami, najlažji deklici pa de dobro in slabo, a moraš vse je tehtnica pokazala 2795 gramov. Na Jesenicah je prvič vzeti z dobro voljo, sicer ne zdr­ Po 65 letih sta zakonca Sajovic obnovila poročno zaobljubo. Tokrat sta bili njuni priči sin zajokalo 12 deklic in prav toliko dečkov. Najlažja je bila žiš skupaj niti nekaj let,« po 65 Aco in hči Bernarda. deklica z 2770 grami, najtežji pa je bil korenjak, ki je ob letih zakona razmišlja Angela rojstvu tehtal 4210 gramov. Sajovic. Mož Franc jo dopolni: Nemčijo, od tam pa so ga pos­ več kot 15 mesecev sta govori­ jima je rodila hči Bernarda in »Včasih je bilo veliko lažje kot lali na rusko fronto, kjer je pre­ la , čeprav so doma obema nas­ sedem let kasneje še sin Aco. danes. Velik problem so slu­ živel kar devet mesecev. Svo­ protovali. A ju to ni ustavilo. Danes imata tudi vnuke Katjo, žbe in prav trpim, ko gledam bodo je pričakal med parti­ Poročila sta se 15. aprila 1950 Špelo in Primoža ter pravnu­ Poroke, rojstva, obletnice, vnuke in pravnuke in se spra­ zani. Angela, rojena Bajželj, v Naklem. »Po drugi svetovni ke Anžeta, Saro in Jana, ki jima šujem, ali bodo dobili službo.« Petrova po domače, se je 30. vojni je bilo veliko pomanjka­ predstavljajo največje veselje. zabave ... Franc se je izučil za zidarja, aprila 1931 rodila očetu Fran­ nje, ničesar se ni dalo dobiti, a Zakonca Sajovic pravita, da do upokojitve je delal v kranj­ Delite osebno srečo z bralci in vaše predloge cu in mami Uršuli kot zadnja se da vse preživeti, če se imaš sta obdarjena s srečno in zdra­ sporočite Alenki Brun po e-pošti: skem Servisnem podjetju, od sedmih otrok. Oče je umrl rad,« sta poudarila zakonca. V vo družino, ljubečim zako­ [email protected] ali po telefonu: Angela pa v Tekstilindusu in v pred njenim rojstvom, saj ga je prvih letih sta živela v skrom­ nom, pa tudi zdravje jima za 041/699 005. Presenetite, razveselite, dodajte piko Planiki v šivalnici. Kot mlado na i dogodkom z objavo v Gorenjskem glasu. povozil avto. nih sobicah, med drugim tudi njuna leta dobro služi – Franc www.gorenjskiglas.si dekle si je želela, da bi se lahko In kako sta se spoznala? v t. i. žitarici brez oken in kopal­ bo namreč novembra star že izučila za šiviljo, a denarja za Francelj je večkrat prihajal k nice, v kateri je bilo tako mraz, 90 let, Angela pa bo pojutriš­ šolanje ni bilo. Petrovim v Naklo. Pri njih je da je bil viden srež po stenah, njem dopolnila 84 let. Franc Franc Sajovic, po domače puščal kolo, ko je šel na šiht noge sta tiščala v pečico, da sta je znan po tem, da ne zna biti Tanjin koTiček Grofov, iz Strahinja, se je rodil v Kranj. Prijateljeval pa je tudi se pogrela. Leta 1956 sta kon­ brez dela, še vedno žaga drva 29. novembra 1925 kot tret­ z Angelinim bratom Francem čala gradnjo hiše v Naklem, v in vse postori okoli hiše, je pa ji od petih otrok očeta Janeza in se kmalu zagledal v najmlaj­ kateri živita še danes. Prva dva tudi strasten gobar. Pozimi Šola vedeževanja iz in mame Terezije. Med dru­ šo Angelco. Septembra 1948 otroka sta jima umrla že kot skupaj pečeta kruh, kdaj pa go svetovno vojno so ga pri sta se na neki veselici zmeni­ nekajmesečna dojenčka, ven­ kdaj pa v kuhinji tudi zapleše­ Ciganskih kart sedemnajstih letih odpeljali v la, da bosta postala par. Malo dar nista obupala – leta 1956 se ta ob zvokih domače glasbe. V kartah lahko preberemo let- ne čase, in sicer karta Sreča predstavlja pomlad, Upanje Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. nam pokaže obdobje v pole- Tanja oDGoVaRja Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust tju, karti Vdovec ali Vdova sta v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite jesen in karta Sovražnik nam

[email protected] www.gorenjskiglas.si Tanjo na tel. št.: 040 514 975 nakazuje zimski čas. Ker je denar žal sveta vladar in brez njega ne moremo biti, ima- »Nov začetek« vedno več dela in odgovorno- že nekaj časa. Želim vam vse premalo. Imel bo delo, ki ga mo tudi stopnje denarja, ki Pozdravljeni, Tanja. Ker sem sti. Nova zaposlitev vam bo dobro. bo lažje usklajeval z zasebnim si sledijo po vrstnem redu od Ko eden od kupčkov nima redna bralka vaše rubrike, sem prinašala tudi finančno var- življenjem in od vas ne bo več najvišje vrednosti: Nenadna več kart, vzamemo iz sosed- se tudi sama odločila, da vam nost, ki jo še kako potrebujete. »Katja 1« tako oddaljen. Takrat se bosta sreča, Denar, Nekaj denarja njih dveh eno ali dve karti in pišem. Najbolj me zanima, Vendar počasi, ne zahtevajte Draga Tanja, zanima me za spoznala tudi v globino. Zade- in Darilo. Karte vedno meša- povezujemo. Tako delamo, ali se mi v bližnji prihodnosti preveč od sebe. Na strani zvezo in moje podjetje. Že va, ki jo mora še rešiti na sodi- mo toliko časa (oziroma jih dokler ne pridemo do konca, obeta služba. Vnaprej se vam družine vidim večji konflikt, vnaprej se vam zahvaljujem šču, mu predstavlja veliko več meša oseba, ki se ji vedežu- če pa nam ostane le še nekaj zahvaljujem za posredovane ki bi ga lahko s svojim posre- za odgovore in srečno tudi skrbi, kot jih bo prineslo kas- je), kot mislimo, da je treba. kart, te vse razgrnemo. Za informacije in vam želim še dovanjem preprečili. Ko bo vam. nejše stanje. Tukaj se bo ure- Ko jih premešamo, naredimo vas bralci imam vprašanje – naprej lep in uspešen dan. pri naslednjem prepiru spet Kot pravite, v zvezi, lahko bi dilo, tako da bosta obe strani tri kupčke od leve proti desni. nekakšno »domačo nalogo«. Nad iskanjem službe ste naneslo na temo, ki je za vas rekli na daljavo, za vas ni bilo zadovoljni. Vaše podjetje stoji Karte so z licem obrnjene Sporočite mi, kako preberete že nemalokrat obupali, saj občutljiva, se morate posta- ovir. Sedaj, ko je ljubezen na trdnih temeljih. Imate novo navzdol. Najprej privzdigni- te tri karte: Sodnik, Ljubica, vedno znova ugotovite, kako viti zase. Ne glede na to, kaj močnejša in so vezi vedno poslovno idejo, o kateri prem- mo srednjega, nato tistega na Hiša. Na naslov tanja.70 drugačne poglede imajo si drugi potem mislijo, v prvi bolj okrepljene, pa vam to ne levate, vendar je niste še niko- naši levi strani in nato še na @hotmail.com ali pa kar na delodajalci. Služba, ki vam vrsti morate poskrbeti, da ste zadostuje več. Razdalja med mur zaupali. Kar pogumno desni strani. Vse tri pogleda- Gorenjski glas s pripisom je namenjena, se vam obeta iskreni, saj ste s tem pravič- vami in partnerjem je v bis- naredite načrt in vanj dodajte mo, preberemo razlago in jih šola vedeževanja in vašo še v tem poletju. S pozitivno ni do drugih in predvsem do tvu odličen preizkus vajine kanček tveganja. Saj ste ven- združimo. Tako karte razpo- šifro pošljite tri poljubne kar- naravnanim pogledom vam sebe. Kar zadeva ljubezen, se ljubezni. V jeseni se bo stanje darle spontani, neposredni redimo ne glede na kasnejšo te, ki ste jih naključno izbrali bo uspelo prepričati samo vam v naslednjem letu obeta spremenilo in zaživela bosta in drugačni od drugih. Našli postavitev. Pred vami je prvi iz kompleta, in skupaj bomo sebe, da se vendarle splača velik preobrat. Vsekakor lah- skupaj. Pobuda bo prišla z boste pravo ekipo za uresniči- sistem polaganja. Pogled je našli pravo razlago, ki bo tudi počakati za stvari, ki nam ko rečem, da boste na tem njegove strani, saj se mu bo tev projekta, tako da vam bo to splošen in ne postavljamo objavljena. Lahko dodate že pomenijo največ. Na začetku področju srečni kot že dolgo odprla možnost menjave slu- zaposlovalo misli v naslednjih vprašanj. Naredimo tri kup- svojo razlago in ju bom pri- ne boste delali za polni delov- ne. V življenje boste vpeljali žbe. Tudi on si želi imeti več mesecih. Pred vami je uspeh, čke, jih obrnemo z licem nav- merjala ali pa po potrebi vašo ni čas, ampak boste počasi več stikov z ljudmi in zanimi- pristnih stikov z vami in mu na katerega boste ponosni zgor in vsakokrat med seboj izboljšala. napredovali in imeli boste vih druženj, kar ste pogrešali je zveza na daljavo postala celo življenje. Imejte se lepo! povežemo zgornje tri karte. Srečno! Vedeževalka Tanja 26 TOREK_28. 04. 2015 križem kražem Dvojni abraham na TraTi

Praznovanje dvojnega abrahama zakoncev Tatjane in Filipa Nastran s Trate pri Velesovem je popestril ansambel Mladi Poljanški, za piko na i pa so jima prijatelji zagodli z zanimivimi nalogami in pevskimi presenečenji.

Janez Kuhar

ri Nastranovih na Trati pri Veleso­ vem je bilo v sobo­ Čestitale so jima tudi »Sestre«. / Foto: Janez Kuhar to nadvse veselo. Abrahama sta sku­ Ppaj praznovala zakonca Tat­ jana in Filip Nastran. Filip je praznoval petdeseti rojstni dan prav v soboto, žena Tat­ jana, ki je bila rojena v Srako­ vljah pri Kokrici, pa bo Abra­ hama srečala jutri. Kot je povedal Filip, je bila organi­ zacija takšnega praznovanja poleg rednega dela velik zalo­ gaj. Zato so mu na pomoč Tatjana in Filip Nastran s sinom Klemenom in hčerko Simono priskočili prijatelji in znan­ ci, za kar jim je nadvse hvale­ voz s pridihom zapravljivčka. Marcela, mlada harmonika­ jima rodila hčerka Simona in žen. Slavljencema so na pre­ V voz je bil vprežen poni, zato rica ansambla Marcela In ter sin Klemen. Filip je kot izu­ dvečer praznovanja postavi­ sta zakonca Nastran malo za pevska skupina »Sestre«. čen avtomehanik serviser za li mlaj, za katerega je orga­ šalo malo zares napovedala, Čestitke so deževale tudi iz vozila Citroën, avtomehani­ Slavljenca z darilom cerkljanskih obrtnikov / Foto: Janez Kuhar nizacijsko poskrbel Filipov da letos načrtujeta dopust. vrst konjenikov, saj je Filip kot čno dejavnost pa sta s sinom brat Peter. Zakonca sta praz­ Odločila sta se, da se z zaprav­ velik ljubitelj konj pred štiri­ nadgradila tudi s kleparstvom novanje pripravila v velikem ljivčkom in s ponijem odpra­ najstimi leti ustanovil kon­ in ličarstvom. Žena Tatjana šotoru pred domačo hišo na vita na Gorenjsko. Pod nov jenico, ki je do sedaj opravila vzorno skrbi za dokumenta­ ognjeni mUzikanTi Trati. Za glasbeno vzduš­ voz so jima obrtniki pritrdili prav tako štirinajst pohodov. cijo, ki je pri takšni dejavnosti je je skrbel ansambel Mladi še agregat za elektriko ter roč­ Na letošnji konjenici je bilo ni malo. V vseh teh letih si je Poljanški, presenečenj pa ta no kosilnico, s katero si bos­ 29 konjenikov, največ, kar 117 sicer Filip nabral toliko znan­ z najboLjšo poLko večer ni manjkalo. Kot se za ta lahko sama med dopus­ konjenikov pa se je konjeni­ ja, da hodijo k njemu na prak­ sveža abrahamovca spodobi, tom priskrbela krmo za poni­ ce udeležilo leta 2008, ko je so dijaki, ki se izobražujejo za Ana Šubic muzikantov predstavili še sta dobila praznično torto, z ja. Pred tem so konja kondi­ Slovenija predsedovala EU. avtomehanika. Sekstakord, Zoran Zorko in obiskom pa ju je počastil tudi cijsko usposobili, da bo pri­ Poleg konj ima v hlevu tudi Preden je odprl avtomeha­ Jodel Express, Azalea, Popo­ sam Abraham. Filipa so pre­ pravljen na ta podvig. Slav­ nekaj govedi, prav te dni pa se nično delavnico, je bil Filip Podčetrtku je tniki in Slavček, nove valč­ senetili tudi cerkljanski obrt­ ljencema je čestital tudi vele­ je razveselil novega telička. dvanajst let zaposlen kot bil minuli petek ke pa že omenjeni Vikend niki, ki so mu podarili sred­ sovski župnik Slavko Kalan, Tatjana in Filip sta se poro­ poklicni gasilec v Gasilsko jubilejni, dvaj­ ter ansambli Prleški kvin­ njeveški unikatni kovinski voščile pa so tudi sorodnica čila 1987. leta, v zakonu sta se reševalni službi Kranj. seti festival Slo­ tet, Unikat, Mladika, Vese­ venska polka in li Dolenjci in Hozentregar­ Vvalček, na katerem je občin­ ji. Slednji prihajajo iz Škof­ stvo premierno slišalo po je Loke in okolice, sicer pa so izbrala mesto za slikanje. Da šest novih polk in valčkov. gorenjske barve na festivalu so se učenci po dokončanem Slovenska polka leta 2015 je več kot uspešno zastopali še mLaDi USTvarjaLi ustvarjanju lahko sprostili, postala viža Našel te bom v Ognjeni muzikanti, ki pri­ so pripravili še knjižnico pod izvedbi ansambla Ognjeni hajajo iz okolice Kamnika kozolcem, kjer so na udob­ muzikanti. Kar dve nagra­ in Celja. Pogovor z njimi si Ob Jenkovem letu je na gradu Strmol pri Cerkljah v četrtek potekal sedmi nih sedežih prebirali izbrano di pa je prejela viža Sin v boste lahko prebrali v nasle­ likovni natečaj OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj v obliki Ex Tempore. slovensko in angleško litera­ izvedbi ansambla Vikend, dnji izdaji našega časopisa. turo. in sicer nagrado za najbolj­ Festival Slovenska pol­ Neža Rozman Tatjana Škrab Grašič, ši valček leta 2015 in nagra­ ka in valček, ki ga že 20 let pomočnica ravnateljice OŠ do strokovne žirije za najbo­ prireja Razvedrilni program Davorina Jenka in koordi­ ikovni natečaj ljšo skladbo festivala v celo­ Televizije Slovenija, sta natorica projekta Unesco, je pripravljajo v sklo­ ti. Nove polke so na festivalu povezovala Darja Gajšek in dejala, da se na šoli že vrsto let pu Unescovega naci­ poleg zmagovalcev Ognjenih Blaž Švab. ukvarjajo s tem projektom in onalnega projek­ so povezani v mrežo 84 Une­ ta, tema letošnjega sco šol po Sloveniji. Na prire­ Lpa je bila kulturna dedišči­ ditev so povabili Unesco šole na domačega kraja. Ustvar­ Gorenjske, širše Slovenije in jali so učenci sedemindvaj­ pa tudi nekaj šol, ki v ta projekt setih osnovnih in srednjih niso vključene. Vsaka šola je šol z Gorenjske, v goste pa so lahko pripeljala tri učence povabili tudi učence iz dru­ in pedagoga. Grašičeva je še gih koncev Slovenije. povedala, da je njihova šola Okoli 130 mladih ustvar­ Bajer kot navdih pri risanju / Foto: Primož Pičulin močna na likovnem področ­ jalcev si je ogledalo grad Str­ ju, zato so se odločili, da ohra­ mol, nato pa so se razpore­ Frančiška Prosen, ki jih je Kamnik za 3. triado. Slednja njanje kulturne dediščine dili po parku okoli gradu in zanimala predvsem kreati­ je povedala, da jo je za slika­ združijo s slikanjem. Na pro­ začeli ustvarjati slike. Njiho­ vnost, čistost, jasnost tehni­ nje najbolj navdušila narava jekt so vključili še Unesco gla­ ve izdelke je ocenjevala stro­ ke in kreativna uporaba bar­ okoli gradu, predvsem dre­ snike, učence, ki svoje sošolce kovna komisija, ki so jo ses­ ve. Najbolj so jih prepriča­ vesa in zelenje. Z njo se je in prijatelje posebno opozar­ tavljali slikar in likovni peda­ le Ana Strašek z Gimnazije strinjala tudi Sara Čarman jajo na pomembnost ohranja­ gog Lojze Kalinšek, slikarka Center iz Celja, Ajda Meglič z OŠ Škofja Loka Mesto, ki nja dediščine, na dan dogod­ Nagrado za najboljšo polko festivala je prejela skladba Irena Gayatri Horvat in upo­ z OŠ Križe za 2. triado in Pat­ ji je bil še posebej všeč bajer ka pa so za učence pripravili Našel te bom v izvedbi Ognjenih muzikantov. / Foto: Žiga Culiberg kojena likovna pedagoginja ricija Zore z OŠ Marije Vere pod gradom, kjer si je tudi iskanje zaklada. TOREK_28. 04. 2015 27 NAGRADNA KRIŽANKA

43. Mednarodni dnevi Mineralov, fosilov in okolja

InternatIonal days of mInerals, fossIls and envIronment

Exposition intErnationalE dEs minEraux, fossilEs Et EnvironnEmEnt

InternatIonale mIneralIen und fossIlIentage sowIe ausstellung der umwelt

Dvorana tržiških olimpijcev

sobota, 9. maj od 9. do 19. ure nedelja, 10. maj od 9. do 18. ure Tržič 2015

Prodajni sejem Geološko mineralov, fosilov in nakita bogastvo

strokovne Kobanskega, in priložnostne Slovenskih goric razstave in Prekmurja Ustvarjalne in izobraževalne delavnice

Tehnična pokrovitelja

organizirana BIOS, d.o.o., TR@I^ vodenja v Dovžanovo sotesko medijski pokrovitelji

spremljevalni dogodki v Tržiču in okolici Turistično društvo Tržič

Zasnova: TD Tržič in DPMFS / Strokovna pomoč: Viljem Podgoršek, DPMFS / Oblikovanje: A. Belhar Polanc, Kubuk d.o.o. / Tisk: Tiskarna Uzar d.o.o. Fotografije:Rosasit , foto Zmago Žorž / Dovžanova soteska, foto TPIC Tržič / 39. MINFOS, foto Matej Slabe www.trzic.info

Nagrade: 5-krat po dve vstopnici za ogled Minfosa Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 6. maja 2015, na Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Ble i we i so vi ce sti 4. TD TRŽIČ, TRG SVOBODE TRŽIČ 18, 28 TOREK_28. 04. 2015 DRUŽABNA KRONIKA

VRTIMO GLOBUS O Kras, KaKO Potres usoden tudi za Fredinburga Zaradi potresa je v Nepalu umrlo več kot tri tisoč ljudi, med njimi tudi eden od dire- ktorjev Googla in nekdanji partner igralke Sophie Bush (32) Dan Fredinburg. Sophie razveselil si nas je Danu na Instagramu posvetila ganljiv zapis. »Ni primernih besed. Poskušam Tako so si nekateri prepevali, ko smo prijetno utrujeni, pregreti od sonca in ravno prav siti popoldne najti delčke zlomljenega srca, verjetno jih ne bom nikoli. sedli v Rozmanov avtobus. Danes smo izgubili izjemnega prijatelja. Dan Fredinburg je bil neustrašen, zabaven, vedno si je želel boljše prihodnosti za naš svet in jo je znal tudi ustvarjati. Zame je bil najboljša Grega Flajnik skozi celo leto veliko dela, marsikaj. Ob poti so nas ves ki deluje v obnovljeni kraški oseba na svetu in ljubezen mojega življenja,« je zapisala. jim že petnajst let pomaga- čas spremljali kamniti zido- domačiji, zaščiteni kot kul- jo Kranjčani Irena, Olga, vi, kamnite pastirske hiške, turni spomenik. Obiskoval- ri Vrabčevih v Pli- Martin in Rado, redni gos- kamnite klopi. Vodička nam ci lahko v njem spoznava- Bruce Jenner razkril svojo preobrazbo skovici, kjer je bila tje na Glasovih izletih. Prav je razložila tudi, da so tod jo značilnosti kraške arhi- Nekdanji olimpijec Bruce Jenner (65) je naša prva postaja, njim se moramo zahvaliti za nekoč namolzli veliko mle- tekture in posebnosti kme- razložil, zakaj se je odločil za spremembo sta nam lastnika odlično idejo, da obiščemo ka in ga oddajali v okoliška čkega življenja, gostom, ki spola. Zvezdnik je v dveurnem intervjuju Bernarda in Rikar- Kras. Ko sta se nam pridru- mesta vse do Trsta. V Sežani želijo prenočiti, je na voljo na ABC priznal, da se v moškem telesu Pdo pripravila lepo dobrodo- žila turistična vodnika, smo so kraško mleko začeli upo- 45 ležišč. In seveda po hoji počuti ujetega že od otroštva. »Od nek- šlico s kraškimi dobrotami, se odpravili na pot. Veroni- rabljati kot surovino za lepi- 'paše' tudi dobra hrana. Na daj sem zmeden glede svojega spola. Z pršutom, sirom in teranom. ka je prvo skupino peljala lo. To so bili začetki tovar- kmečkem turizmu Franci- vsemi organi sem bil do sedaj ženska, ujeta v moškem Vrabčevi imajo šest hekta- na sprehod po Pliskini poti. ne Mitol. Drugo skupino je novi v vasici Avber so nam telesu,« je priznal Jenner, ki se sedaj počuti srečnejšega, rov vinogradov, od tega kar Pot, ki je dobila po ptici pli- vodnik Ivan popeljal po vasi postregli s kraškimi dobrota- s preobrazbo pa želi pomagati drugim, ki se počutijo ena- devetdeset odstotkov terana. ski, je označena s prijazni- in pokazal prav vse podrob- mi. Za uvod špargljeva juha, ko. Olimpijcu so podporo izrazili tudi nekdanja soproga Celo leto se trudijo, da bi pri- mi ovčkami, vklesanimi v nosti vasi, vključno s kam- nato meso s špargljevo oma- Kris Jenner, člani družine Kardashian ter mnogi slavni. delali kakovostno vino, zato kamen. Na poti smo spoz- noseško delavnico Bertola- ko, za konec še slastno peci- imajo že več zlatih in srebr- nali, kaj so kraške kali, kako to. Obe skupini sta zaključi- vo. Ob vsem tem še kozarček nih medalj z različnih tek- so včasih pridobivali smolo li svoj pohod v pristnem mla- kraškega … komaj čakamo Streljali na avtobus raperja Lila Wayna movanj. Ker je z vinogradom iz dreves črnega bora in še dinskem Hostlu Pliskovica, naslednji Glasov izlet. Nepridipravi so streljali na dva avto- busa v Atlanti. Na enem izmed njiju je bil raper Lil Wayne (32). Razlog napada zaenkrat ni znan, mediji pa ne poročajo o poškodbah udeležencev. »Avtobusa sta bila napadena na avtocesti v Georgii, osumljencev niso našli, vendar se preiskava nadaljuje,« so sporočili atlantski policisti. Predstavnik raperja v zvezi z napadom še ni podal izjave.

Dokumentarec o Amy Winehouse je lažen

Družina Amy Winehouse ni zadovoljna z dokumentarcem o pokojni pevki, ki bo premierno predvajan na canskem film- Vrabčeva in njuni najbolj pridni pomagači z Gorenjske Laura in Ines, prijazni sodelavki v Hostlu Pliskovica skem festivalu prihodnji mesec. Pred- stavnik družine pravi, da so nekateri deli zavajajoči, saj film namiguje, da je dru- žina storila premalo, da bi preprečila njeno zastrupitev z alkoholom, ki ji je podlegla pri sedemindvajsetih. Filmski ustvarjalci pa trdijo, da je film rezultat objektivnega dela in intervjujev z več kot sto ljudmi, ki so poznali pevko.

Veronikina skupina se je podala na sprehod po Pliskini poti.

Lea Gašperšič je študentka drugega letnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Letos smo jo lahko spremljali v vlogi vodje projekta šolskega barmanskega tekmovanja ter tekmovanja v pripravi in postrežbi kave, medtem ko se je lani tudi sama znašla v vlogi tekmovalke in s kolegom osvojila odlično tretje mesto. / Foto: AB Majda Kobal je povabila na izlet svoje najljubše sosede. Francinovi: Anica, Bojana in Bruno Gorenjski glas 29 torek, 28. aprila 2015 NASVETI [email protected]

KU HAR SKI RECEP TI n JAZ, MIDVA IN MI Za vas iz bi ra Da ni ca Do lenc Vrt Ščitnica in stres Tedenski jedilnik Nedelja – kosilo: juha s cmočki iz drobtin in skute ter drobnja- ka, goveji zvitki, dušen riž, kuhana mešana zelenjava, berivka, Mojca Logar Janez Logar V našem vrtu je zemlja precej se sestoji iz čutenj in odzivov mandljevi upognjenci; večerja: sendviči, sok trda in zbita. Šele nedavno našega telesa na ta čutenja. Ponedeljek – kosilo: zelenjavna enolončnica s porom, pečen Imate doma vrt? Imate mi je kapnilo, da s tolčenjem V zadnji kolumni smo pisa- Če smo si pozabili priznati, piščanec, pečen krompir, sirova solata z oljkami; večerja: mla- zelenjavni, sadni, cvetlični velikih kep v manjše spoz- li, da je stres pomemben spre- da nas je strah, nam to pove da goveja jetra v omaki, polenta, mešana solata vrt ali visoko gredo ali na bal- navam strukturo prsti. Pri mljevalec težav s ščitnico. Vsaj telo z npr. povečanim srčnim Torek – kosilo: krompirjeva juha s korenjem, rižota s teletino, konu pridelate kakšna zeliš- pouku je včasih o prsti precej tako so povedale gospe. Ne trdi- utripom in tesnobo v prsih, rdeča pesa v solati; večerja: mortadela, ržen kruh, zeliščna ča? Nekaj zelenja in zemljice težko razložiti, kaj je struktu- mo, da je to edini vzrok. Stres če nočemo govoriti o žalosti, skuta, jajčevci v marinadi nam lahko pomeni več, kot si ra in kaj tekstura prsti. Zelo pa ni le spremljevalec težav nas npr. pogosto boli glava, Sreda – kosilo: česnova juha s kruhovimi ocvrtki, puranji zrezki mislimo. smo se smejali, ko sem takole s ščitnico. Stresnim dogod- če si ne upamo priznati jeze po dunajsko, rižota z grahom in korenjem, zelena solata z Pri nas imamo vsakega po pripovedovala svojo situaci- kom se v življenju ne moremo in jo tlačimo, imamo morda jajcem in koruzo; večerja: jabolčni narastek, sadni sok malo. Zelenjavni vrt smo celo jo na vrtu, pa mislim, da se izogniti. Akutne (najhujše) probleme s povečanim krvnim Četrtek – kosilo: goveje srce v omaki, njoki s parmezanom, povečali, sadno drevje vsako bodo lažje zapomnili in ločili strese doživljamo ob smrti tlakom. O sramu pa tako ali zeljnata solata s korenjem in majonezo; večerja: piščančja leto obrodi nekaj sadja. Slivi ti dve lastnosti. najbližjih, ob velikih naravnih tako ne želimo govoriti – ven- nabodala na žaru, sveža zelenjava na žaru, ajvar, lepinje smo že večkrat napovedali Svojemu vrtu ne namenim nesrečah, doživljanju hudih dar kljub temu zardimo in Petek – kosilo: mešano meso na žaru, ocvrt krompirček, solata vislice, ker ni bilo sliv, pa je pol ure nege na dan. Pogosto prometnih nesreč, ob gledanju pogledamo v tla. Dodatno s paradižnikom in feto, makova potica; večerja: jajčna ponev lani le nakazala, da bo sta- ga opleve mama, pa vendarle ali celo samo poslušanju o tra- so ubijalci še stalni občutki z zelišči, francoska štruca, skutna pena s kivijem. ra sorta začela roditi. Ima- mi vedno več pomeni. Spra- vmatičnih dogodkih (npr. voj- manjvrednosti, večkrat tudi Sobota – kosilo: kunčje meso s paradižnikom, kruhovi cmoki, mo tudi nekaj grmov ribeza šujem očeta, kaj sadi, kako ne grozote), ob izgubi službe zavrženosti in neke praznine. mešana solata z jogurtovim prelivom; večerja: namaz s skuto in borovnic. Šele lani sem neguje. V šoli tako ali tako Takrat nam telo preko žlez Nekateri ljudje celo življenje in kislo smetano, polnozrnat kruh, sadna torta, sok izvedela, da je čuden grm s ves čas opazujem, kaj delajo, (npr. hipofiza in nadledvični- garajo, zgradijo uspešna pod- trpkimi temnimi plodovi, ki za vsako neznanje ali radove- ci) z izločanjem dodatnih koli- jetja in kariere, teh občutkov Mandljevi upognjenci ga imamo med ribezom, aro- dnost dobim odgovor. Le kate- čin hormonov omogoči fizično pa se ne znajo rešiti. Da je še nija. In kako obilen pridelek ri učinek vrta je večji, spro- preživetje. V telo dobimo več t. slabše, oni sami vedo in oko- 3 beljaki (srednje veliki, 120 g), 200 g grobo nastrganih man- daje. V vrtu nasadim veli- stitveni ali ekonomski? Če bi i. stresnih hormonov. Problem lica jim priznava, da so zelo dljev, 50 g margarine ali masla, 150 g sladkorja in 40 g mehke ko zelišč. Pravzaprav vsako preračunali vse, kar kupimo nastane, ko telo po krajšem dobri ljudje. Le nekaj jih notri bele moke leto več, saj jih potrebujem za svoj vrt, ne vem, če bi imeli času ne neha izločati teh hor- razjeda. Maslo ali margarino v vodni kopeli zmehčamo. Zmešamo za mešanico čaja in izdela- računico ob pridelani zelenja- monov (predvsem kortizola, Na drugi strani pa imamo moko, mandlje, maslo, sladkor in stepene beljake ter maso vo mil. Danes lahko kupimo vi in sadju. Če pa vključimo še kortikotropina, kasneje tudi seveda pozitivni del našega za 2 uri postavimo v hladilnik. Kupčke ohlajenega testa z žlico že močne in zdrave sadike rekreacijo, meditacijo in hobi, adrenalina). notranjega sveta. Veselje, skrb nalagamo na papir za peko v pekaču, nato jih z vilicami, ki jih za najrazličnejšo zelenjavo. potem smo zagotovo opravičili Poleg akutnih stresov pa za drugega, zaupanje, zani- prej pomočimo v mleko, oblikujemo v ovalne ploščate krpice Soseda me oskrbuje s sadika- investicijo v svoj vrt. vsak izmed nas dobro pozna manje, hvaležnost, ponos in spečemo. Še vroče poberemo s pekača, jih pritisnemo čez mi paradižnika in paprike, Trenutno je moj vrt še pra- tudi strese, ki jih doživljamo v in spolna vznesenost. Ko jih valjar, kozarec ali kaj podobnega, da se pecivo upogne. ki jih vzgoji sama. Čisto maj- zen. Nekateri sadijo zgodaj, odnosih. Od spočetja dalje, saj doživljamo, se telo odzove hne, manj kot 10 cm dolge drugi čakajo, da je zemlja se možganske strukture razvi- podobno kot pri težkih čute- Sirova solata z oljkami posadi v vrt. Prav primerjala dovolj topla. Poleti imajo vsi jajo že v času nosečnosti. Kot njih, le z drugimi hormo- sem kupljene močne in viso- vsega preveč. Imam seme- raste naše fizično telo, tako se ni. Pomembno je vedeti, da 200 g bohinjskega sira, 400 g vloženih oljk (pol zelenih, pol ke sadike, ki so kdaj imele že na, kopreno in zatiče. Vsako tudi naša psiha (naša notran- imamo v sebi več dobrega kot črnih), 2 rezini ananasa iz konzerve, 1 rdeča in 1 zelena paprika cvet, in to malo, doma vzgoje- leto posejem tudi sončnice. jost) razvija od začetka življe- slabega, sicer fizično ne bi Preliv: 3 žlice olja, 1 žlica kisa, 1 žlička pikantne gorčice, beli no rastlinico. Konec julija sta Enkrat smo šli na sprehod, nja dalje. Vsi (prav vsi) se ne preživeli. poper, pol žličke soli, 100 g sira rokfora bili obe enako veliki in doma- kasneje se nam je priključi moremo odreči hrepenenju, Drage dame, predlagam Bohinjski sir narežemo na kocke. Oljke speremo pod tekočo ča sadika je dala več pridelka Janez. Ponosno pravi, da je s da bi bili sprejeti, zaželeni in vam, da povabite svoje gospo- vodo, da niso preslane, in jih narežemo na tanke rezine. Ana- kot kupljena. Zdi se mi, da srpom požel zelo velik plevel. ljubljeni od ljudi, ki nas imajo de na prvomajski sprehod. nas narežemo na koščke, očiščeno papriko na kockice. Vse smo ljudje vedno bolj ozave- Ko ga še naprej sprašujem, radi. Naše telo in še posebej Skupaj pozobajta malo čoko- sestavine damo v stekleno skledo in prelijemo s prelivom, ščeni, da sta vsaka domača kaj in kje je to bilo, ugotovim, naši možgani se razvijajo gle- lado (dokazano prispeva k ki mu nazadnje dodamo še pretlačen rokfor. Premešamo in solata in korenček še kako da je požel sončnico, tik pre- de na odnose, v katerih odra- vzniku veselja) in se malo pustimo še malce stati, da pridejo dišave bolj do izraza. dragocena. Vsaj toliko kot je den je odprla cvet. Niso bile ščamo in živimo. Vsak odklon pogovorita o temah, ki jih je dragocen pridelek in dejstvo, prijazne besede za neznanje, od ideala, ki nam ga name- tokrat napisal tale tip. da vemo, kaj jemo, je vreden kaj je zrno in kaj plevel, pa se nja narava, je za nas boleč. čas, ki ga v vrtu preživimo. le tako največ naučimo. Najbolj to vidimo in čutimo Janez Logar je zakonski in Zemlja nas ozemlji in pri- v intimnih odnosih, ko nam družinski terapevt – stažist zemlji. Strokovnjaki pravijo, Mojca Logar je profesorica partnerji in otroci v nas pre- pri Frančiškanskem družin- da je to meditacija, sprostitev. geografije in zgodovine. bujajo naš notranji svet. Ta pa skem inštitutu v Ljubljani.

Cmoki iz skutinega testa L ahke jedi

Erika Jesenko Na vsake toliko časa se marmelada za polnilo, 50 g marmelade ter robove spri- nam prileže brezmesno masla, 30 g krušnih drobtin. memo skupaj, tako da obli- kosilo. Meni se ob pomis- Skuto z vilicami dobro kujemo cmok. Zavremo več- leku na le-to v glavi pojavi- premešamo ali stepamo z ji lonec vode, jo osolimo in jo cmoki. Največkrat jih pri- ročnim mešalnikom, jo oso- zavremo. V vrelo vodo pola- pravljam iz krompirjevega limo in vanjo vbijemo jajci. gamo cmoke. Cmoke kuha- testa. Kadar mi primanjku- Na skuto presejemo moko mo približno 15 minut. je časa, da bi krompir skuha- in pšenični zdrob. Doda- Kuhane cmoke s penovko la, olupila, pasirala , nare- mo še kislo smetano in vse poberemo iz vode. Nazad- dim testo kar iz skute. Taki skupaj dobro premešamo, nje še zabelimo s krušnimi cmoki so pripravljeni never- da dobimo testo. Po potre- drobtinami, prepraženimi jetno hitro, po okusu pa niso bi dodamo še moko ali pše- na maslu. nič slabši od klasičnih – so nični zdrob. Testo oblikuje- Nasvet: Za cmoke je pri- celo boljši. mo v kepo in postavimo na poročljiva uporaba ostre Za pripravo skutinih cmo- hladno za pol ure. Testo raz- moke. Če te nimamo, upo- kov potrebujemo: 0,5 kg delimo na približno 10 delov rabimo navadno, vendar jo na to temo je bilo objavlje- omako ali marmelado. Ker nepasirane skute, 2 jajci, in vsak del sploščimo v cen- del zamenjamo s pšeničnim nih v preteklih številkah). ne vsebujejo sladkorja, 250 g moke, 30 g pšenične- timeter debel krog. Na sre- zdrobom. Zraven cmokov Testo oblikujemo v cmo- pa jih lahko uporabimo ga zdroba, ščep soli, 2 žli- dino vsakega kroga položi- ponudimo še doma priprav- ke brez polnila. Zraven teh tudi kot prilogo k mesnim ci kisle smetane, sadje ali mo košček sadja ali žličko ljen kompot (že več receptov serviramo kakšno sadno jedem. Gorenjski glas 30 [email protected] PISMA, KAŽIPOT torek, 28. aprila 2015

pa ga je še drugič in nato še in poznani tudi iz drugih virov. poveča ali zmanjša čreda. Tako O tragediji tretjič pripeljal na grad, kjer sta Številke iz teh opisov oz. gradiv kot v hlevu je tudi pri gamsu. Če HALO-HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Hribarjevih ga Hribar in Megič ponovno govore, da so domači nasprot- bo kmet dal iz hleva molznice nagovarjala za sodelovanje, mu niki partizanov v najtesnejšem in teleta, bo kmalu prazen hlev, Naro čila za ob ja vo spreje ma mo po te lefo nu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 s Strmola obljubljala vrnitev premoženja, sodelovanju z najvišjimi okupa- če tudi ostanejo biki. Po filozo- ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do končno pa so ga prepričevali vsi cijski političnimi in policijskimi fiji zavoda za gozdove bi moral če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne. V zadnjem času so s tragedijo trije, nazadnje celo s pretnjo, kaj voditelji še to leto partizanstvo stati v hlevu skoraj ob vsaki Hribarjevih s Strmola v medi- bo v obratnem primeru z njim na območju Krvavca razbili in kravi bik. Kako bi se potem na Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot jih nekateri pisci povezovali in njegovo družino. uničili. Od 74 borcev Krvavške pašniku biki preganjali za vsa- brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni nas- moje ime. Brez slehernega sra- Ker pa je Zabret vseskozi zav- čete, pravkar ustanovljenega ko kravo, si lahko predstavljate. lov [email protected]. mu in dokazov so navajali ali račal sodelovanje, so ga Nemci Kokrškega odreda, jih je osta- Tako je tudi pri gamsih zelo namigovali, da sem sodeloval kmalu za tem ponovno aretira- lo šest. Nemci so ubili devet in narobe, če je v času prska (v pri uboju Hribarjevih, pri naj- li, v begunjskem zaporu sta mu zajeli dvanajst borcev čete, 47 novembru) preveč kozlov. Zgu- PRIREDITVE bolj grozovitem uboju, kakor dva tamkajšnja gestapovca še pa so jih domači nasprotniki bijo tudi do tretjine teže in če ga je po več prekopavanjih ozi- enkrat prigovarjala, naj vendar partizanov na razne načine nastopi huda zima, marsikate- Kresovanja roma izkopavanju in po več kot premisli, nato pa so vklenjenega in z različnim vplivanjem zva- ri ne preživi. Križe, Jelendol, Leše – V četrtek, 30. aprila, bodo v tržiški sedemdesetih letih videl in pri- odvedli v taborišče Dachau, od bili od partizanov. Od slednjih Starosta slovenskih lovcev Miloš občini ob 20. uri organizirana tradicionalna prvomajska kre- kazoval zasebni, že kar poklic- tam pozneje v še hujši Flossen- se jih je 35 zbralo na zbornem Kelih mi je dejal: če se je kdo sovanja. PGD Križe ga bo priredilo na Polani nad Križami. ni izvedenec za podobna izko- burg, kjer je dočakal svobodo. mestu pri Mejaču v Komendi. zmotil in ustrelil gamsovo kozo, Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, ob dobri glasbi pa tudi za pavanja. Odločno izjavljam, Istočasno so na Dunaj kon- Franc Štefe - Miško, smo se mu smejali, ko sem ga prijetno vzdušje. Kresovali boste lahko tudi v Športnem par- da pri uboju nisem sodeloval ali finirali njegovo ženo s štirimi Ljubljana vprašal, če so včasih streljali ku Jelendol - Dolina v organizaciji Športnega društva Jelen- bil navzoč. Neresnično je tudi otroki. gamsove kozliče, mi je dejal: dol - Dolina in v Lešah s PGD Leše. V Kovorju bo Srečanje pisanje, da je Hribar pomagal Prav to je Zabret po vojni pri- tega pa nismo nikoli počeli. krajanov ob tabornem ognju. in sodeloval s partizani. Komu povedoval tudi sovaščanu in Zakaj ni gamsov Prav to pa danes počenjajo lovci so po toliko letih potrebne vse te nekdanjemu njegovemu delav- po direktivi Zavoda za gozdove. Gozd - Martuljek – Kresovanje se bo v četrtek, 30. aprila, ob izmišljotine in sprenevedanja? cu in ko ga je vprašal, kako je Gospod Miran Hafner, vodja Najhujše pa je to, da si ene in 19. uri v organizaciji TD Gozd Martuljek začelo na travniku Ni moj namen po več kot zmogel kljub tolikim grožnjam odseka za gozdne živali in lov- iste gamse lastijo sosednje lovske pri hiški ŠD Varpa. sedemdesetih letih razgrinjati in trpljenju vztrajati, je odgovo- stvo v kranjski območni enoti družine. V Dobrči LD Tržič, Kranjska Gora – V organizaciji TD Kranjska Gora in Hit Alpi- in obujati medvojno delova- ril: »Kot Slovenec nisem mogel Zavoda za gozdove Slovenije, LD Dobrča, LD Begunjščica nea, d. d., se bo pri gostilni Oštarija v četrtek, 30. aprila, ob nje Hribarja ali posameznika sodelovati s tistimi, ki so prega- navaja kot vzrok zmanjšanja in zavod za gozdove Kozorog 18. uri začelo kresovanje v s skupino Zahod band. sploh. Zaradi resnice pa naj njali in uničevali naš narod.« števila gamsov klimatske raz- Kamnik. V Kriški gori LD spomnim samo na en poznan In za kakšno sodelovanje z obo- mere in zaraščanje planin. Tržič, LD Udenboršt in LD Rateče – TD Rateče - Planica organizira kresovanje v četrtek, primer Hribarjevega medvoj- roževanjem je šlo? Hribarju so Za tako izjavo sta možni samo Storžič. V LD Tržič so še malo 30. aprila, ob 19. uri v Ledinah. nega sodelovanja, zapisanega ob preiskavi gradu zasegli brzos- dve razlagi: ali gospod Miran pred drugimi, upravni odbor v knjigi S. Šinkovca: Begunje trelko, nabito z naboji, voja- Hafner vidi lovišča Območne si vsako leto med sabo razdeli Prvomajska parada enote samo skozi okno svoje 1941–1945, izdani leta 1995, ško pištolo in več lovskih pušk gamsa. Cerklje – Avto-moto društvo Cerklje v petek, 1. maja, letos in sicer: Nemci so 4. maja 1941 (lovskega orožja Gorenjci niso pisarne ali pa se spreneveda. Za primerjavo: zavod Kozorog že 62. leto zapored organizira tradicionalno Prvomajsko aretirali vplivnega predvojne- smeli posedovati). Brzostrelko Dvaintrideset let sem bil član Kamnik ustreli na 3500 ha 12 parado. Zbor udeležencev bo ob 8.45 pred gostilno Bavant ga politika Jožka Zabreta iz je za varnost Hribarju izročil LD Tržič, od tega 14 let vodja do 13 gamsov, LD Tržič pa na v Dvorjah. Britofa pri Kranju in zaplenili generalmajor Karel Brenner, na sektorja Kukovnica Tolsti vrh, 2000 ha 21, v preteklem letu je njegovo tovarno olja in firneža. Bledu poveljnik redarstvene poli- tri mandate (12 let) podpred- en lovec (beri mrhar) uplenil Parada in razstava starodobnikov Po skoraj letu in pol so ga 4. sep- cije »Alpenland«, t. j. general, ki sednik Lovske družine. Prav šest gamsov. Naklo – Moto društvo Oldtajmer Naklo prireja v petek, tembra 1942 iz Begunj izpusti- je 19. julija 1942 izdal ukaz o zaradi nestrinjanja pri gospo- Tudi planine, kakor trdi Miran 1. maja, tradicionalno že 20. razstavo in parado starodo- li, brez obrazložitve. Kmalu za požigu vasi Kokra, Hrastnik in darjenju z gamsi sem zapustil Hafner, se niso v preteklih letih bnih vozil. Med 8. in 10. uro bodo starodobniki na ogled tem ga je pozval nacist dr. Gus- Sovodenj, postrelitvi moških ter lovske vrste. prav nič zarastle, nasprotno – s v središču vasi pri gasilskem domu, okrog 11. ure pa bodo tav Skalka, deželni svetnik, ki je ukazal njihova trupla zmetati Z naše kmetije se vidijo Julijske pomočjo subvencij so se še pove- motoristi in avtomobilisti krenili na vožnjo do Dupelj in v kranjskem okrožju vodil urade v ogenj in izgon žena in otrok Alpe, Karavanke in Kamni- čale. nazaj skozi Bistrico in Posavec do Brezij, kjer jih čaka bla- okupacijske oblasti gaulaterja v nemška taborišča. Iz enega ško-Savinjske Alpe: Kukov- Izboljšanje je mogoče samo na goslov, nato pa se bodo skozi Begunje in Tržič vrnili nazaj dr. Friedricha Rainerja, in že medvojnega zapisa je tudi razvi- nica, Tolsti vrh in Storžič. naslednji način: prepisati (in po v Naklo. sta bila na gradu Strmol. Tam dno, da je Hribar za večjo var- Odkar pomnim, smo gledali hitrem postopku v parlamentu sta ga sprejela Rado Hribar nost pred partizani 16. decembra v plazu pod Vrati, Širokem sprejeti) avstrijski zakon o lovu, Dobrodelni nogometni turnir in Lojze Mejač, veletrgovec in 1943 orožnike v Cerkljah prosil plazu, Krivem plazu in pod kmetijski in gozdarski zakon. Tržič – Torcida Tržič v sodelovanju s ŠD Jelendol - Doli- nemški komisar občine Komen- za minomet, to pa utemeljeval Tolstim vrhom trope gamsov. Po podatkih, ki jih imam, je v na organizira nogometni turnir, ki se bo odvijal 2. maja v da, in Zabretu govorila: Rešila še s predlogom generala Bren- Tudi sedem solnic se vidi z naše Sloveniji preveč 1000 gozdarjev. Jelendolu v Športnem parku Jelendol - Dolina. Prijave zbi- sva vas zapora in ustrelitve, nerja, da bi nekaj bomb vseeno kmetije v Kukovnici in Tolstem Z upanjem, da bo ta prispevek rajo do 30. aprila, ko bo tudi žrebanje ob 19. uri v gostilni želiva, da nam napravite proti- imel, da bi z njimi na nevarnost vrhu. Danes lahko ves teden gle- bral tudi kakšen tak, ki odloča Pr'Krvin. Ves zbrani denar (od prijavnin ter od prodane hra- uslugo in se pridružite naši sku- pred partizani opozoril bližnje dam v tržiško lovišče nasproti, o naši usodi, vas lepo pozdrav- ne in pijače ter prostovoljni prispevki) bodo izročili Andria- pini za protipartizansko delo- nemške posadke. pa ne bom videl enega samega ljam. nini družini. Več informacij: 031 249 607, sdjelendoldolina@ vanje. Presenečen je zaprosil za Medvojni dogodki z območja gamsa. Kot kmetu mi lahko Jože Meglič Tič gmail.com. nekajdnevni premislek, Skalka Krvavca so opisani v več knjigah verjamete, da vem, kako se

Roman o kraški POčITnIce // od četrtka, 21. maja, do nedelje, 24. maja 2015 družini Jakomin (1914-1917) so navdihnili spomini Štiridnevne počitnice v Termah Dobrna na prvo svetovno Septembra lani je skupina izletnikov v družbi Gorenjskega glasa na podobnih počitni- vojno. Pisatelj cah v Termah Dobrna že uživala. Ker so bili odzivi zgolj pozitivni, vas znova vabimo v pa bolj kot vojni, našo družbo. Tudi tokrat bomo bivali v udobnih sobah depandanse Vila Higiea s 4 zve- ki se odvija na zdicami. V program je vključeno neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno Krasu, pozornost vodo, vsakodnevna vodna aerobika, vsako jutro po zajtrku si bomo dodobra pretegni- posveča ljudem li kosti, mišice in sklepe na jutranji gimnastiki pod strokovnim vodstvom fizioterapev- in njihovi usodi. ta. Predstavili nam bodo pravilno uporabo palic za nordijsko hojo in skupaj se bomo Trda vezava, odpravili na krajši sprehod z nordijskimi palicami. Palice so na voljo v hotelu, vendar če Cena počitnic je 135 EUR. 320 strani. imate svoje, je zaželeno, da jih prinesete s seboj. Pokazali nam bodo vaje za odpravo Redna cena knjige težav s hrbtenico, podali se bomo tudi na potovanje skozi zgodovino Dobrne. V petek Cena vključuje: prevoz, 3-krat nočitev, je 32,10 EUR. in soboto zvečer pa se bomo v kavarni hotela Vita zavrteli ob živi plesni glasbi. 3-krat polpenzion, kopanje, gimnastiko, Pisatelj Ivan Dobimo se v četrtek ob 11.40 na AP v Škofji Loki, 12. uri na AP na Primskovem animacijo, vodno aerobiko, brezžični Sivec je za knjigo internet, vodene pohode, živo plesno ponudil posebno www.gorenjskiglas.si pred Mercator centrom. glasbo, nezgodno zavarovanje. ceno: če jo kupite ali naročite na Za rezervacijo čim prej pokličite Gorenjskem glasu na tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite na je cena le Gorenjskem glasu, na Bleiweisovi 4 www.gorenjskiglas.si v Kranju osebno vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali pišite na: [email protected]. 10 Če boste izlet odpovedali kasneje kot tri delovne EUR dni pred odhodom, se zaračunajo stroški prevoza. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Gorenjski glas [email protected] 31 torek, 28. aprila 2015 MALI OGLASI

V Hiši čez cesto DRVA – suha ter nesuha bukova in VEČ ČB bikcev, starih 10 dni, tel.: GP BITIČI, d.o.o., Tomšičeva ul. 38, mešana, Žabnica, tel.: 041/756-449 031/387-440 15001525 Kranj izvaja vsa gradbena dela, novo- Milje – V Hiši čez cesto Pr' Franč na Miljah boste lahko v MALI OGLASI 15001523 gradnje, adaptacije, vse vrste fasad, petek, 1. maja, ob 19.30 ljubitelji ljudskega petja spet pre- T: 201 42 47, F: 201 42 13 notranje omete in urejanje dvorišč, tel.: SUHA bukova drva, tel.: 040/378- 041/760-614 15001416 pevali, od 17. do 19. ure pa si boste lahko ogledali zasebno E: malioglasi@g­glas.si 176 15001514 ZAPOSLITVE (m/ž) zbirko punčk, igrač, lutk, maketo vlaka, otroških vozičkov, KERAMIČARSTVO Janez Kleč, s.p., Male oglase spreje ma mo: SUHA bukova drva, možna dostava, NUDIM Milje 77, Visoko vam nudi kakovo- zibk, gospodinjskih pripomočkov in kmečkega orodja. tel.: 041/386-967 15001522 stno in cenovno ugodno polaganje za obja vo v petek – do srede IŠČEMO kuharja/ico za nedoločen keramičnih ploščic in mozaikov, adap- do 14. ure in za ob ja vo čas, priporočene izkušnje. Gostilna pri tacije kopalnic in drugih prostorov. Boštjanu, Boštjan Bernik, s.p., Križna Za otroke v to rek – do petka do 14. ure! Ustrežemo tudi najbolj zahtevnim, tel.: Gora 8/a, Škofja Loka, tel.: 041/720- 051/477-438 15001205 Preddvor – V TIC-u lahko otroci v soboto, 2. maja, ob 10. uri De lo vni čas: ŠPORT, 446 REKREACIJA 15001506 KVALITETNO in v roku izvajamo grad- prisluhnejo zgodbici Spominčice in po njej likovno ustvar- ponedeljek, torek, četrtek, bena dela: adaptacije, novogradnje, jajo. petek neprekinjeno od PODARIM IŠČEMO dva delavca na betonarni, temeljne plošče in kleti za montažne 7. do 15. ure, sreda od skladišču, izmensko delo, Zaželena objekte, zunanje ureditve ter manj- Tržič – V Knjižnici Toneta Pretnarja bo ura pravljic v četrtek, ŽENSKO kolo na prestave, tel.: tehnično-praktična oseba s prakso. ša gradbena dela. TIP TOP, d. o. o., 7. do 16. ure, sobote, nedelje 031/750-587 15001516 Prijave in informacije na tel. 04/236- Planina 27, Kranj, 031/458-289, 30. aprila, ob 17. uri. in prazniki zaprto. 40-30, ga. Martina Sodnikar. Niko- [email protected] trans& Begrad, d.o.o., Savska Loka 15001177 Jesenice – Jutri, v sredo, 29. aprila, bo v jeseniški knjižnici 23, Kranj 15001443 PRAVNIK ZA VSE: pravni nasveti, ustvarjalna delavnica z naslovom Izdelajmo papirnate ška- NEPREMIČNINE MEDICINSKI JURČIČ & Co., d.o.o., Poslovna cona sestava dopisov, pogodb, pritožb, usta- tle. Začela se bo ob 17. uri. PRIPOMOČKI A 45, Šenčur zaposli izkušenega voz- navljanje družb, odškodnine, zemljiška POSLOVNI PROSTORI nika tovornih vozil. Informacije na tel., knjiga ... Komplet storitve, d.o.o., Mai- Kranj – V Mestni knjižnici Kranj si otroci danes, v torek, 28. PREGLED ZA OČALA kot na napot- tel.: 041/761-400 strova 11, Kranj, tel.: 031/205-069, ODDAM nico s popustom ob nakupu očal 15001475 041/959-340 aprila, ob 17.30 lahko ogledajo lutkovno predstavo Veseli cir- do 100 EUR v Optiki Aleksan- 15001433 POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks dra v Qlandii. Tel. 04 234 234 2, JURČIČ & Co., d.o.o., Poslovna cona kus otožnega klovna Gledališča Bičikleta. Jutri, v sredo, lah- na Savski cesti 34, Kranj (bivša Trenča) www.optika-aleksandra.si 15001172 A 45, Šenčur zaposli izkušenega SLIKOPLESKARSTVO Sandi Ferlan, ko ob 17.30 prisluhnejo pravljici O dečku, ki je ljudem vrnil oddamo, velikost od 140 do 500 m2. avtokleparja, ličarja in avtomehanika s.p., C. talcev 14, Kranj – barvanje Cena 2,95 EUR/m2 mesečno, tel.: tovornih vozil. Informacije na tel., tel.: napuščev in fasad z lastnimi dvigali do sonce, četrtek, 30. aprila, pa bo ob 17. uri na sporedu delav- 041/426-898 15001015 041/761-400 15001476 viš. 25 m, brez uporabe lestev ali odrov nica Sadimo in sejemo v cvetlične lončke. in druga slikopleskarska dela, kvali- KMETIJSKI STROJI tetno in ugodne cene, tel.: 041/682- Cerklje – Danes, v torek, 28. aprila, lahko ob 17.30 otroci v MOTORNA VOZILA PRODAM STORITVE 166 15000926 knjižnici prisluhnejo pravljici Palčica, v četrtek, 30. aprila, pa CIRKULAR za žaganje drv z mizo in TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena NUDIM AVTOMOBILI koritom, tel.: 031/812-210 15001520 tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva- ob 17.30 pravljici Arne na potepu. nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan KUPIM ADAPTACIJE vsa gradbena dela, hrup, 10 let garancije. Karkol, d.o.o., Stražišče – Danes, v torek, 28. aprila, lahko ob 17.30 v knjiž- KUPIM notranje omete, strojne omete, fasade, KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo v Ul. Toma Brejca 14, Kamnik, tel.: adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, 031/720-141 15001169 nici otroci prisluhnejo pravljici Špicparkeljc. okvari, od letnika 2000 dalje. Ugrica TRAKTOR in kiper prikolico, tel.: kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, Blaž, s. p., Drulovka 38, Kranj, tel.: 031/500-933 15001180 hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., 041/349-857 Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 15000680 PRIDELKI IZLETI 15001124 ZASEBNI STIKI PRODAM VOZILA cela, v okvari ali poškodovana. ADAPTACIJE od temelja do strehe, ŽENITNA posredovalnica Zaupanje Avto Tojos, Tomislav Josipovič, s.p., omete, fasade, kamnite škarpe, tlako- Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Romanje po Rožnovenski poti Drulovka 23a, tel.: 031/629-504 JEČMEN za krmo, ugodno, tel.: 031/899-924 15001513 vanje dvorišč, tudi manjša gradbena Prebold, tel.: 031/836-378 15001365 Brezje – Društvo Sveta Neža za ohranjanje kulture in raz- dela – z vašim ali našim materialom, 15001176 KROMPIR – zgodnji, pozni in krmni ter Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, voj kraja z Brezij pri Tržiču in KD Kranjčani materam vabita AVTODELI IN OPREMA vitlo Tajfun 4.5 T, tel.: 031/585-345 Kranj, tel.: 041/222-741 15001251 na romanje po Rožnovenski poti, ki bo v soboto, 9. maja. PRODAM 15001524 RAZNO Posvečeno bo spominu na gospoda Vlada Pečnika. Ob BARVANJE fasad, napuščev, slikople- 4 RABLJENE letne gume, 205 x 60 x VZREJNE ŽIVALI skarska dela, izolacijske fasade, ugod- 16, tel.: 031/678-828 15001405 PRODAM 8.30 bo sv. maša, takoj zatem pa se bodo pohodniki zbrali PRODAM no. Allmont - Mladen Sedlanić, s.p., C. pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, od koder se bodo ob ribniku 26, Miklavž, tel.: 070/348- CISTERNO, plastično na paleti, z ven- 1 MESEC staro teličko, cena po dogo- 899 15001144 tilom, odlična za vodo, možna dostava, odpravili po 12 km dolgi poti v vsakem vremenu. Romanje voru, tel.: 04/57-44-430 15001518 tel.: 041/320-701 GRADBENI BARVANJE napuščev in fasad, belje- 15001521 traja predvidoma štiri ure. 1 TEDEN staro teličko mesne sorte, nje, barvanje vrat, dekorativni ometi in MATERIAL tel.: 041/601-498 15001512 opleski, glajenje sten, sanacija plesni HLADILNIK z zamrzovalnikom, sala- vam nudi Pavec Ivan, s. p., Podbrezje moreznico, parni likalnik in betonski 39. spominsko-rekreativni pohod na Blegoš GRADBENI MATERIAL KOKOŠI - jarkice, rjave, bele in grahas- 179, Naklo, tel.: 031/392-909 mešalec, tel.: 031/491-190 te, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, 15001265 15001515 Kranj – Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 10. maja, na KUPIM tel.: 040/130-979 EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, 39. spominsko-rekreativni pohod na Blegoš. Tura je primer- LIPOV ali hrastov hlod, premera 15001419 Tržič vam ponuja čiščenje, razrez cis- 120 cm, dolžine najmanj 3 m, tel.: na za planince in tehnično ni zahtevna. Odhod bo izpred tern, filtracijo, prevoz in odkup kurilne- 041/375-398 RJAVE jarkice v začetku nesnosti, Era- zem Stanonik, s.p., Log 9, Šk. Loka, ga olja, tel.: 041/989-987 hotela Creina ob 7. uri. Hoje bo za približno štiri ure in pol. 15001519 tel.: 04/51-85-546, 041/694-285 15001173 Prijavite se lahko v pisarni Planinskega društva Kranj do KURIVO 15001403 vključno srede, 6. maja, ali na [email protected] FLORJANI, d. o. o., C. na Brdo 33, PRODAM TELIČKO simentalko, staro 5 mese- Kranj izvaja vsa gradbena dela od oziroma do zasedenosti. cev, tel.: 041/926-269 15001511 temeljev do strehe, adaptacije, omete, AKCIJA, kvalitetna hrastova ali bukova omete fasad, kamnite škarpe, tlakova- drva, metrska ali razžagana, po ugodni TELIČKO simentalko, staro 14 dni, nje dvorišč, tel.: 041/557-871 15001171 Na kopanje v Portorož ceni, tel.: 041/639-348 15001502 tel.: 031/544-131 15001517 Kranj – Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vas vabi na kopanje v Bernardin v Portorož v torek, 5. maja. Dopoldne bo kopaje, popoldne pa še kakšen ogled. Vabijo tudi tiste, ki racionalno porabo materialov, vodenje projekta ... Zaposlitev za nedoločen čas s niste člani društva. Odhod avtobusa: 6.30 Škofja Loka, 6.45 poskusno dobo 6 mesecev. Kovinc ključavničarstvo, d. o. o., Lahovče 87, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Prijave zbiramo do 15. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Stražišče, 7.00 Globus, 7.10 Mercator Primskovo, 7.20 Šen- Samostojni komercialist kmetijske mehanizacije za tuje trge m/ž čur, 7.30 Cerklje. Prijave po telefonu 041 424 768. (Cerklje na Gorenjskem in teren) Odgovorni boste za prodajo predvsem na nemško govorečem trgu, kjer boste pre­ vzeli področje kmetijske mehanizacije. Pričakujemo najmanj 2 leti delovnih izkušenj MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, v prodaji kot samostojni komercialist, odlično znanje nemškega jezika in/ali odlič­ OBVESTILA 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 no znanje angleškega jezika (govorno in pisno), zaželena izobrazba tehnične smeri VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 ­ 500) (strojništvo, kmetijstvo …). Stimulativno plačilo. Prijava do 10. 5. 2015. Gorenc­Igor NA: www.mojedelo.com, [email protected] Stare, s. p., Spodnji Brnik 81, 4207 Cerklje. Prijave zbiramo do 10. 5. 2015. Podrobno­ Pozdravimo sonce sti na www.mojedelo.com. Svetovalec za zdrav življenjski slog m/ž (Slovenj Gradec) Tržič – V večnamenskem prostoru knjižnice bo od 28. do Terenski komercialist m/ž (Ljubljana) Pogoji: komunikativnost in urejenost; zaželene izkušnje v direktni prodaji ter obvla­ Pričakujemo: več let izkušenj na podobnem delovnem mestu v prodaji; veselje do 30. aprila med 10. in 12. uro potekala brezplačna počitniška dovanje veščin prodajnih razgovorov, telefonske komunikacije; najmanj srednje­ prodaje in svetovanje strankam; delovne izkušnje s področja gradbeništva so pre­ delavnica za otroke Pozdravimo sonce. Otroci bodo izdelo- šolska izobrazba; vozniški izpit kategorije B; lastno osebno vozilo. Zepter Slovenica, dnost; tehnična usmerjenost; znanje uporabe računalnike, MS Word in Excel pro­ d. o. o., Pohorska cesta 12, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 24. 5. 2015. Po­ vali darilne škatlice, okvirje za fotografije, vse na temo sonca gramov; vozniški izpit B kategorije; samostojnost, samoiniciativnost; natančnost, drobnosti na www.mojedelo.com. in prihajajočega poletja. komunikativnost; pripravljenost na popoldanski delovni čas (izmensko delo). KIP KOP, d. o. o., Naselje Borisa Kidriča 9, 8330 Metlika. Prijave zbiramo do 13. 5. 2015. CNC operater m/ž (Komenda) Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pričakujemo: ročno spretnega rezkalca/orodjarja, poklicno izobrazbo – oblikovalec kovin, rezkalec, frezalec, dobre fizične sposobnosti, smisel za organizacijske sposo­ Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki in zdravniki bnosti, samostojnost, samoiniciativnost, k rešitvam usmerjena osebnost, ki se ne (Švica) m/ž (Zürich in okolica, Švica) ustraši izzivov in priložnosti, zaželeno poznavanje Heidenhain krmilnika. Plamtex LOTO Ponujamo: takojšen delovni vizum, pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite INT., d. o. o., Pod bukvami 8, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 23. 5. 2015. Podrob­ takoj) in urejanju administrativnih zadev, zelo dobre razmere, plačo in zavarovanje. nosti na www.mojedelo.com. Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: [email protected] www. Rezultati 33. kroga – 26. aprila 2015 staehlipersonal.ch, 0041 55 610 12 12 (med 8. in 18. uro). Govorimo tudi slovensko. Tehnolog v galvaniki m/ž (Kranj) 5, 27, 32, 35, 37, 38, 39 in 29 Možen je osebni termin enkrat na mesec v Sloveniji (Celje). Stähli Personal, Hädi­ Pričakujemo: prednost imajo kandidati s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe kemijske (teh­ lochstrasse 8, 8867 Niederurnen, Schweiz. Prijave zbiramo do 7. 5. 2015. Podrobno­ nološke) smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu ... Loto PLUS: 3, 16, 18, 22, 29, 30, 33 in 10 sti na www.mojedelo.com. ADECCO H.R. Executive search , Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Lotko: 9 3 7 5 1 0 Kuhar m/ž (Bled) Iščemo kuharja za samostojno opravljanje dela. Potrebno je znati samostojno pri­ Prodajni svetovalec m/ž za Ljubljano in okolico (Ljubljana in okolica) Sklad 34. kroga za Sedmico: 3.360.000 EUR praviti zajtrke, malice (tudi A la carte), priprava solat. Kraj dela je Bled. Nudimo razno­ Vaše delo bo: pridobivanje novih strank, njihovo spremljanje in oskrba, skrb za liko in dinamično delo v prijetnem delovnem okolju in redni osebni dohodek. Pogod­ obstoječe uporabnike. Kotorna, d. o. o., Brnčičeva 19e, 1231 Ljubljana­Črnuče. Prija­ Sklad 34. kroga za PLUS: 1.480.000 EUR bo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas 12 mesecev s poskusno dobo 1 mesec in ve zbiramo do 5. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. možnostjo podaljšanja za nedoločen čas ... ABC DINAMIKA, d. o. o. , Proletarska cesta Vodja orodjarne m/ž (Žirovnica) Sklad 34. kroga za Lotka: 370.000 EUR 4, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Potrebna znanja: aktivno znanje nemščine, poznavanje tehnoloških obdelav in Čistilka (m/ž) za območje Gorenjske (Kranj) materialov v proizvodnji orodij za brizganje plastike, poznavanje funkcij orodja in Vaše delo bo: čiščenje trgovskih objektov na območju Maribora. Pričakujemo: zahte­ postopke uporabe orodij za brizganje plastike, poznavanje programskih paketov vana izobrazba: osnovna šola; alternativa: poklicna šola; znanje dela s čistilnim stro­ CAD in CAM. Saxonia­Franke, d. o. o., Moste 111, 4274 Žirovnica. Prijave zbiramo do jem, natančnost, doslednost, vztrajnost, poštenost na delovnem mestu, odgovoren 20. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. odnos do dela, inventarja in delovne opreme, vsaj 1 leto delovnih izkušenj. Zažele­ Samostojni komercialist m/ž (Kranj) no stalno prebivališče na Gorenjskem. ABC DINAMIKA, d. o. o. , Proletarska cesta 4, Pričakujemo: VI., VII. stopnjo izobrazbe – ekonomske ali tehnične smeri, odlično zna­ 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice nje angleškega jezika, dobro znanje še enega tujega jezika (nemščina ali italijanšči­ Vodja projektov m/ž (Cerklje na Gorenjskem) na), obvladovanje dela s paketom Office, poznavanje sistemskega okolja Windows, Na delovnem mestu vodja projektov m/ž boste odgovorni za: pripravo tehno­ zaželeno poznavanje SAP­a, zaželene delovne izkušnje na področju prodaje in trže­ loške dokumentacije proizvodov, tehnološko obdelavo naročnikovih datotek, nja na tujih trgih ... Savatech, d. o. o., Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj. Prijave zbiramo določitev potrebnih orodij, materiala za izdelavo proizvoda, skrb za pravilno in do 5. 5. 2015. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 32 Gorenjski glas [email protected] torek, 28. aprila 2015

Anketa Čipke znova navdušile

Mateja Rant

V Žireh se ta teden odvijajo 9. Slovenski klekljarski dnevi, ki Jože Stanonik ml., Žiri: Marinka Petrinjak, Naklo: Peter Udovč, Kamnik: Lea Forjanič, Ljubljana: Helena Vukšinič, Črnomelj: vsako leto privabijo množico »Sem član Klekljarskega »Prvič sem na klekljarskih »Z ženo oba klekljava, sva »Kot otrok sem tudi sama »Že nekaj let prihajava s ses- obiskovalcev iz vse Sloveni- društva Žiri in se vsako leto dnevih, zanje mi je poveda- člana klekljarskega društva klekljala, a sem že malo poza- tro, ona kleklja, jaz pa samo je. Nekaj vtisov o klekljar- udeležim tekmovanja v klek- la hčerka iz Žirov. Nisem si Veronike iz Nevelj, ki imajo bila. Zelo mi je všeč, izdelki gledam. Spet so predstavili skih dnevih so z nami delili ljanju. Pridem zaradi vzpod- še veliko ogledala, a kar sem tudi svojo razstavo. Danes so zelo lepi, zanimivo mi je, nekaj novega, zdi se mi zelo obiskovalci, ki so si razstave bude, vzdušja. V Žireh veliko videla, mi je zelo všeč. Sama sem si najbolj zapomnil ita- kaj vse je mogoče narediti. izvirno, sploh mi je všeč raz- ogledali minulo nedeljo. moških kleklja, a se ne kažejo sicer ne klekljam, čipke imam lijanske čipke, všeč mi je nji- Posebno sem presenečena stava Štirje letni časi. Upam,

Foto: Primož Pičulin v javnosti.« pa rada.« hova izdelava.« nad skodelicami.« da bo tako ostalo.«

Spomladansko cepljenje V Žireh bo še »ropotalo« ... lisic proti steklini Minuli konec tedna so bile Žiri spet v znamenju čipk. Razstave, ki so se razprostirale na več kot tisoč Cveto Zaplotnik kvadratnih metrih površin, so bile znova prava paša za oči. tetraciklin – in kapsula s cepivom, ki vsebuje oslab- Kranj – Uprava za varno hra- ljen virus stekline. Ljudje naj Mateja Rant no, veterinarstvo in vars- se ne dotikajo odvrženih vab. tvo rastlin bo danes, v torek, Če vabo najdejo na dvorišču Žiri – Klekljarski dnevi v začela s spomladansko akci- ali na vrtu, naj jo primejo z Žireh so tudi letos privabi- jo cepljenja lisic proti stekli- vrečko in odvržejo v najbližji li množico obiskovalcev. ni, ki bo predvidoma trajala grm ali v smeti. V primeru, Samo minuli konec tedna si do sredine junija. V tem času da vsebina vabe pride v stik je razstave, ki so jih popes- bodo posebej za to prireje- s sluznico ali svežo rano, naj trili s številnimi spremljajo- na letala z višine okrog tri- to mesto dobro izperejo in čimi dogodki, ogledalo več sto metrov odvrgla po celo- takoj obiščejo najbližjo anti- kot pet tisoč ljudi. »Obisko- tnem ozemlju države oko- rabično ambulanto. valci so letos posebno pohva- li 460 tisoč vab oz. od 22 Cepljenje lisic proti stekli- lili razstavne prostore, saj do 26 vab na kvadratni kilo- ni je najučinkovitejši način smo v svetlih prostorih Ike meter. Vaba je sestavljena zatiranja stekline pri lisi- lahko vse razstave združi- iz zunanjega ovoja, v kate- cah, ki predstavljajo glavno li na enem mestu, obenem rem so snovi za privabljanje nevarnost za širjenje bolezni pa omogočili dostop tudi lisic – ribja moka, kokosovo pri divjih živalih in za prenos invalidom in staršem z otro- maslo, vosek in biomarker te bolezni iz živali na ljudi. ki v vozičkih,« je bila zado- voljna predsednica klekljar- skega društva Cvetke Mari- Radi bi obnovili porodni blok ca Albreht, ki so že od vse- Foto: Primož Pičulin ga začetka pred devetimi leti Kranj – V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj si Ta konec tedna se je v Žireh odvijal osrednji program v okviru 9. Slovenskih klekljarskih dni. glavni motor slovenskih kle- želijo, da bi lahko čim prej obnovili zlasti porodni blok pa tudi kljarskih dni v Žireh. porodniški oddelek. Vse več je namreč porodnic, ki si želijo Osrednjo klekljarsko raz- iz suhega cvetja. Na ogled srečuje ene in iste obraze, svetu se je vrnila v Žiri in pod rojevati v porodnih apartmajih, v čim bolj domačem vzdušju. stavo so letos pripravili pod so bile tudi čipke slovenskih ki se jim vsako leto pridru- novim ravnateljem prevzela V bolnišnici jim počutje porodnic veliko pomeni, zato so jim naslovom Štirje letni časi, klekljaric, ki so bile že pred- žijo še številni novi. »Mno- vodenje klekljarske šole. Po pripravljeni stopiti naproti. Ker pa brez pomoči širše javnosti svoje izdelke, ki so nastali v stavljene na svetovnem kon- gi mi že danes pravijo, da tridesetih letih, ko je odha- vseh investicij ne bodo zmogli, so se odločili, da bodo s pomo- medgeneracijskem sodelo- gresu v Avstraliji, v kapeli bodo drugo leto spet priš- jala v pokoj, se je klekljan- čjo sponzorjev organizirali dobrodelni koncert, s katerim želijo vanju med mladimi in sta- Male Cvetke pa so pripravili li, ker jih zanima, kaj bomo ja učilo že 145 otrok, danes pridobiti prepotrebna sredstva za obnovo omenjenih prostorov. rejšimi klekljaricami, pa razstavo 70 klekljanih golo- spet u špičile,« se nasme- jih je 115. Marica Albreht Potekal bo naslednji četrtek, 7. maja, ob 19. uri v Ledeni dvorani je razstavila tudi Čipkar- bov za 70 let miru po drugi je. Prav njej se gre zahvali- svoje zanje na mlade gene- Zlato polje v Kranju, naslovili pa so ga Za lepše prve trenutke. ska šola Žiri. Klekljarice so svetovni vojni. Prvič so letos ti, da klekljarska tradicija v racije prenaša že 52 let, kle- prek klekljarskega natečaja razstavili tudi več kot dve- Žireh ni zamrla. »Ko sem kljarsko šolo pa vodi njena naklekljale prtičke, ki sodijo sto skodelic, ki so jih umet- prišla v Žiri, je v klekljarski hči Branka Grošelj. »Zdaj Delničarjem Petrola 11,7 evra dividende pod skodelico kave, predsta- niki in rokodelci iz Sloveni- šoli znanje nabiralo 35 otrok se ne bojim, da bi klekljan- Kranj – Družba Petrol je imela ob koncu lanskega leta 24,3 vili pa sta se tudi Andreja Str- je in tujine izdelali na pod- in je bila tik pred zaprtjem. je v Žireh zamrlo, saj se pri milijona evrov bilančnega dobička, ki ga bo po sklepu četrtkove žinar z razstavo unikatnih lagi natečaja Skodelica kave. A takrat ni bilo službe zame, nas kleklja v vsaki hiši. Tudi skupščine delničarjev skoraj v celoti namenila za izplačilo divi- kostumov iz naše preteklo- Marico Albreht veseli, da saj nisem bila prave b arve.« ko mene ne bo, bo v Žireh še dend. Delničarji, ki bodo imetniki delnic na dan 29. april, bodo sti in Stana Kristan s šopki že devet let na teh razstavah Po osmih letih potikanja po ro potolo za mano.« 12. avgusta prejeli 11,70 evra dividende na delnico (bruto). vre menska napo ved 12/15 oC o o 11/15 C Danes bo oblačno, sprva bo deževalo, popoldne bodo padavine 11/14 C o Prijave takoj! ponehale. Pihal bo severnik, ki bo pod Karavankami in Kamni- 7/13 oC 9/14 C ško-Savinjskimi Alpami prehodno okrepljen. V noči na sredo se Finale: TM 9. 5. 2015 bo zjasnilo, zjutraj bo ponekod možna slana. Čez dan bo sončno, 10/13 oC 11/16 oC veter bo oslabel. V četrtek bo večinoma sončno, proti večeru 13/17 oC se bo od zahoda nekoliko pooblačilo, pihal bo jugozahodnik. 12/14 oC

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo 12/15 oC TOREK SREDA ČETRTEK 10/12 oC

13/17 oC 13/17 oC 12/17 oC

10/13 °C 2/17 °C 4/19 °C www.radio-kranj.si