CHAPTER 1 Slovenian Visual Artists Throughout History: a Network Analysis Perspective
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Art & Architecture Of
The true icon of the Slovenian landscape is the Art & Architecture of hayrack (kozolec). Their picturesque appearance gives it a “special stamp” to Slovenia’s cultural landscape. It was the impressionistic Slovenian painter, Ivan Grohar (1867- 1911) who had painted the hayrack as the defining image of the Slovenian countryside. Simple hayracks are not unknown in other parts of alpine central Europe, but decorated or plain are unique to Slovenia. Another form of folk art is the painting of “Beehive Fronts”. Slovenia alone has developed such a Lake Bled (Blejsko jezero) unique kind of art. In Slovenian history there is The lake is situated in a picturesque a rich tradition of affection environment, surrounded by mountains and and love for the bee. forests. A medieval castle stands above the According to Dr Jozko lake and on the only natural island in Slovenia Savli, beehive fronts sits the Assumption of Mary's Pilgrimage called “celnice” achieved Church built in the 15th century. The church an esthetic effect on the outside of the bee house where has a 52 meter tower and 99 steps leading up to they joined into a single picturesque design. A large the building. number of the 600 motifs are biblical in nature. The golden age of beehive art was from the 18th to early 20th The lake is also famous among rowers since it centuries. has very good conditions for the sport. It hosted the World Rowing Championships in 1966, Bobbin lace-making (Klekljanje) is a unique phenomenon 1979 and in 1989. It will host the World in Slovenia. -
Predstavitev Slovenski Impresionisti in Njihov
SLOVENSKI IMPRESIONISTI in njihov čas Gradivo za učence in učitelje ROJSTVO IMPRESIONIZMA • Francija na prelomu 19. v 20. stoletje • Pravila v umetnosti narekuje Kraljeva akademija slikarstva in kiparstva • Impresionizem razumemo kot nastop proti akademizmu, tj. uradni umetnosti ROJSTVO IMPRESIONIZMA • 15. april 1874: francoski impresionisti razstavljajo v pariškem ateljeju fotografa Nadarja • Claude Monet razstavi sliko Impresija, vzhajajoče sonce • Kritik Louis Leroy skuje po naslovu Monetove slike izraz impresionizem, vendar ga uporabi kot posmehljivko Claude Monet Impresija, vzhajajoče sonce, 1872 Musée Marmotan Monet IMPRESIONIZEM IN IMPRESIJA • Izraz impresionizem so kritiki v • Impresija pomeni neposreden učinek začetku uporabljali kot neke izkušnje na dušo in razum, tj. posmehljivko: impresionistične učinek, ki ga zunanji objekti ustvarijo z slike razumejo kot skice oz. našimi čutili. nedokončane slike • Impresionizem je v likovni umetnosti način upodabljanja predmetov in figur, kakor so videti v spreminjajoči se svetlobi KAKO SO SLIKALI IMPRESIONISTI? • Zagovarjali so slikanje po naravi: plenerizem • Delo na prostem jim je olajšal nov izum: barve v tubah • Zanimata jih minljivost in bežnost trenutka – opazujejo, kako se pokrajina menja odvisno od ure, letnega časa in atmosferskih sprememb KAKO SO SLIKALI IMPRESIONISTI? • v praksi so uporabili optične zakone o svetlobi, barvi in vidu • optično mešanje: na platno nanašajo lise čistih barv, ne mešajo jih več na paleti • hitre poteze, kot bi skicirali • debeli, pastozni nanosi barve ČAS SLOVENSKEGA IMPRESIONIZMA na prelomu 19. v 20. stoletje Kaj se v tem času dogaja v Ljubljani? Na področju kulture se oblikujejo • 1895: mesto prizadene hud potres ustanove: • 1898: prvič zasveti elektrika • 1892: Deželno gledališče • 1901: tramvaj • 1919: Slovenska univerza • 1905 dokončan Hotel Union • 1919: Glasbeni konservatorij • 1909: Jakopičev paviljon • 1918: Narodna galerija ČAS SLOVENSKEGA IMPRESIONIZMA na prelomu 19. -
Diplomsko Delo
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj -
Bibliografija Prevodov Pravljic Bratov Grimm V Slovenskem Jeziku
BIBLIOGRAFIJA PREVODOV PRAVLJIC BRATOV GRIMM V SLOVENSKEM JEZIKU Slovenian Translations of Grimm‘s Fairy Tales: a Bibliography Tomaž Bešter Oddano: 16. 10. 2012 – Sprejeto: 16. 11. 2012 1.16 Samostojni znanstveni sestavek 1.16 Independent Scientific Component UDK 021Grimm Izvleček 200. obletnica izida prvega zvezka Kinder- und Hausmärchen (KHM) predstavlja odlično priložnost za objavo bibliografije slovenskih prevodov pravljic bratov Grimm. Članek podaja kronološko bi- bliografijo monografij, člankov in zvočnih zapisov v slovenščini. Zbrani zapisi predstavljajo obdob- je 163 let, v katerem so bile prevedene bodisi zbirke ali posamezne Grimmove pravljice. Na koncu prispevka so dodani: seznam oseb, seznam naslovov v slovenščini in seznam izvirnih naslovov s zaporedno številko KHM kot pomoč pri nadaljnjih študijah ljudskih pravljic in ljudskega slovstva. Ključne besede: pravljice, Brata Grimm, bibliografije, prevodi v slovenščino, nemška književnost Abstract The closing moments of the brothers Grimm year to celebrate the 200th anniversary of publish- ing the 1st volume of Kinder- und Hausmärchen represent a perfect opportunity to honor the memory of the authors by publishing a bibliography of Slovenian translations of their fairy tales. The article gives a chronological bibliography of Slovenian monographs, articles and sound re- cordings that are translations or renditions of Grimm’s fairy tales. Thus, a reader enters into a 163 years period in which either collections or individual Grimm’s fairy tales were translated revealing a lot of interesting facts. The index of persons and title index at the end together with the index of original German titles help the bibliography to become a useful tool for future dis- coveries in the field of the folklore and fairy tales studies. -
Glas Vrhnike 19520510-St10
// (/)o-Itntja ptii:ea~a 0- gotooini TO ll.AS ZANIMA: Ivan Cankar in V1hnika Materina in ocetova podoba v v Cankarjevih spisih Vrhnika in njena okolica v preteklosti Kulturni pregled Cankarjeva rojstna hisa na Vrhniki Leto II. St. 10 Vrhnika, 10. maja 1952 Din to·- . \ MU\DINf\ DIJf\$KIH DOMOV Vrhniika okolica je lepa Ivana Cankarja, 1\nice Cernejeve, Majde Vrhovnikove iz Ljubljane bo praznovala v nedeljo, 11. maja 1952 na Vrhniki in .Pricakuje izletnike Cf\NKflRJEV DflN SPORED: Vrhnika, precuden kraj! V mehkem do·tnotozju mi za:koprni srce oib misrlih nate. ~do te je videl z ibdecimi o&n:i, kdo te je ~ s;poznan .Sli so Sobota, 10. maja 1952 ob 20. uri v dvorani dom.a Ivana Cankarja: mimo in v1deli so bele· ceste in so sli dalje. J az pa sem ti •pogledal v F. S. Finzgar- M. Tome: DIVJI LOVEC, ljudska igra v stirih dejanjih obraz kakor ljulbljenemu dekletu in z,daj je moje 1Srce bolno po tebi ... Nedelja, 11. maja 1952 ob 8,30: Kraj ravni pod go .~dom, pod temnim, mo:gocnim Raskovcem sedi SPOMIN PISf\TELJEVEGf\ ROJSTNEGf\ DNE PRED SPOMENIKOM jata golobov; bele peroti se leskecejo v solncu. Tam je Vrhnika. Oez IVf\Nf\ Cf\NKf\RJf\ Z Nf\GOVOROM IN KULTURNIM PROGRf\MOM bore, cez hoje, o:d tihega Krasa od ·mod a slftiili burja, plau1e v ravan, Ob 11. uri v dvorani do rna Ivana Can karja: postane, vztre-pece, osupla in utolazena ab toliki lepoti. Bela kakor ne f\KflDEMIJf\ vesta ·se sveti na holmu s1veta Trojica, rwZJg·leduje .se po solncni ravni, po tihem sanjajocem moevirju o:d Zalo1stne gore in do Krima. -
Ponovno V Šolske Klopi Od 9
NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 C M Y K 1 Leto XLVIII, št. 490, 1. marec 2021 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 29. marca. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Gradivo bomo zbirali do 15. marca. Ponovno v šolske klopi Od 9. februarja šolski zvonec zvoni tudi za drugo in tretjo triado. Dobro sprejeti Da je Naš časopis dobro sprejet med bralci, zlasti med starejšo generacijo, mi je po vseh letih urednikovanja postalo že jasno. Ko je nazadnje časopis izšel teden pozneje kot po navadi, sem pred tem dobil ogromno zaskrbljenih telefonskih klicev in elektronskih sporočil – kje neki je časopis. To potrjuje, da ga prebirate, berete in nenazadnje imate radi. Pred nedavnim mi je pripovedoval znanec, ki sodeluje pri lokalnem časopisu ene od manjših slovenskih občin, kako težko naberejo članke za posamezno številko. Gre za razmeroma nov lokalni časopis, ki ima za seboj komaj dobri dve leti izhajanja. Povedal sem mu, da pri nas takih težav nimamo, saj se približujemo petemu desetletju izhajanja in so ga ljudje vzeli za svojega. Vanj dopisujejo, »se berejo« in v njem gledajo. Če kaj ni v Foto: Mitja Zotti redu, pokritizirajo, če je dobro, pohvalijo. Po Prešernovem dnevu so v šolske klopi sedli tudi petih razredov OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica novih učilnicah, jih bomo zaprosili, ko bo mimo Najbolj sem bil vesel nedavne pohvale učenci druge in tretje triade. Za nekatere od njih, se skupaj s svojimi učitelji niso vrnili v stare šol- navdušenje glede vrnitve v šolske klopi. Več na za objavo nekega obvestila, s pomočjo na primer za borovniške, je bila izkušnja še toliko ske klopi oz. -
Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 2011 Umetnost Do Okoli Leta 1945
bibliografija UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2011 UMETNOST DO OKOLI LETA 1945 Bibliografija vsebuje bibliografske enote, ki so bile s pomočjo UDK vrstilcev za umetnost in po ključnih besedah, zlasti osebnih imenih, zajete iz bibliografsko-kataložne baze podatkov CO- BIB.SI do konca oktobra 2013. Bibliografskemu opisu je zato dodana identifikacijska številka COBISS-zapisa. Vključena so dela, ki so izšla v Sloveniji, in tista, ki so jih naši avtorji objavili v tujini. Včasih je težko potegniti mejo med umetnostnozgodovinsko bibliografijo in bibliografijo, ki je pomembna tudi za umetnostno zgodovino, zlasti v smislu pomožnih strok, zato so delno vključene bibliografske enote z drugih humanističnih področij, kot so zgodovina, arheologija, etnologija, prav tako so v bibliografijo vnesene naravoslovne in tehnične raziskave umetnin. UMETNOST (splošno) 1. Art History in Slovenia (ur. Barbara Murovec, Tina Košak), Ljubljana: Založba ZRC, 2011 (Opera Instituti Artis Historiae), 270 str., ISBN 978-961-254-336-5 [COBISS.SI-ID 259092224] 2. Polona BALANTIČ, Aleksander BASSIN, Marina BRESSAN, Peter KREČIČ, Tatjana ROJC, Janez VREČKO, Ada RAEV, Der Sturm in slovenska historična avantgarda / Der Sturm and the Slovene historical avant-garde. Muzej in galerije mesta Ljubljane, Kulturni center Tobačna 001, 18. 5.−26. 6. 2011 (ur. Alenka Gregorič, Dragan Živadinov), Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, 2011, 228 str., ISBN 978-961-6587-76-1 [COBISS.SI-ID 258865920] 3. Tine GERM, Evropska umetnost poznega srednjega veka I. Gotska arhitektura in kiparstvo; Evropska umetnost poznega srednjega veka II. Gotsko slikarstvo, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, 289 in 228 str., ISBN 978-961-237-408-2, 978-961-237-422-8 [COBISS.SI-ID 254710528] 4. -
Tito Novinarjem
LETO XXII. — številka 48 KRANJ, sobota, 21.6. 1969 Cena 50 par aH 50 starih dinarjev Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Kranj. Od 1. januarja 1964 kot poltednik — Gla.ni urednik Igor Janhar in sicer ob siedab in sobotah — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tito novinarjem Pred kongresom zveze novinarjev Jugoslavije je Tito na Brionih sprejel člane predsedstva zveze novinarjev Jugoslavije, nekatere direktorje in glavne urednike listov, radia, televizije in Tanjuga. V razgovoru je Tito dejal, da so naš tisk, radio in televizija v zadnjih letih zelo napredovali in tako po dajajo zelo pomemben dejavnik v naši samoupravni družbi. Ljudem, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti, takšen napredek in takšna vloga javnih občil nalaga še Posebne obveznosti. »Novinar mora vselej imeti pred očmi, koliko bo njegov članek pripomogel ne samo k poučenosti naših 'Judi, ampak tudi, ali bo in v kolikšni meri bo kon struktivno vplival ... to pa je odvisno od novinarjeve zrelosti, poklicne strokovnosti in 'sposobnosti... »Novinarji morajo delovati v duhu zveze komuni- 8t°v in programa razvoja naše socialistične družbe ... •norajo pojasnjevati probleme našega razvoja in kon- 8truktivno prispevati k njegovemu urejanju,« je dejal med drugim Tito in nadaljeval: »Zato je potrebno in- Z ustanovne skupščine medobčinskega odbora telesnih invalidov za Gorenjsko. ormacije preverjati... Nihče nima pravice napačno "formirati naših občanov. Novinar mora svoje delo opravljati skrajno odgovorno in po najboljši vesti! Večfa skrb za telesne invalide pri nas dostikrat brez pomišljanja žalijo ljudi. -
Information to Users
INFORMATION TO USERS This manuscript has been reproduced from the microfilm master. UMI films the text directly from the original or copy submitted. Thus, some thesis and dissertation copies are in typewriter face, while others may be from any type of computer printer. The quality of this reproduction is dependent upon the quality of the copy submitted. Broken or indistinct print, colored or poor quality illustrations and photographs, print bleedthrough, substandard margins, and improper alignment can adversely affect reproduction. In the unlikely event that the author did not send UMI a complete manuscript and there are missing pages, these will be noted. Also, if unauthorized copyright material had to be removed, a note will indicate the deletion. Oversize materials (e.g., maps, drawings, charts) are reproduced by sectioning the original, beginning at the upper left-hand corner and continuing from left to right in equal sections with small overlaps. Each original is also photographed in one exposure and is included in reduced form at the back of the book. Photographs included in the original manuscript have been reproduced xerographically in this copy. Higher quality 6" x 9" black and white photographic prints are available for any photographs or illustrations appearing in this copy for an additional charge. Contact UMI directly to order. UMI • University Microfilms International A Bell & Howell Information Company 3 0 0 North) Z e e b Road, Ann Arbor, Ml 4 8 1 0 6 -1 3 4 6 U SA 313/761-4700 800/521-0600 Order Number 9121692 Poetics andkultura: A study of contemporary Slovene and Croat puppetry Latchis-Silverthorne, Eugenie T., Ph.D. -
ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko Delo
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić, prof. Somentorica: dr. Uršula Podobnik, viš. pred. Ljubljana, 2017 POVZETEK V teoretičnem delu magistrskega dela so povzete definicije slikanice različnih slovenskih in tujih teoretičark. Slovenska slikanica je predstavljena z različnih vidikov: zahtevnostne stopnje slikanice, tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek, izbor besedila v slikanici, iskanje novih likovnih in funkcijskih možnosti slikanice. Opredeljeni so naslednji vidiki parabesedila, ki skupaj z besedilom in ilustracijo tvorijo celostno podobo slikanice: format, naslov, naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi in zadnja platnica. Teoretični del vsebuje tudi predstavitev razvoja slovenske ilustracije in slikanice, poglavje o sodobni pravljici ter poglavje o nagradi »izvirna slovenska slikanica«, ki jo od leta 2004 dalje podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slikanice, ki so bile nominirane in nagrajene z nagrado »izvirna slovenska slikanica«, so osrednji predmet raziskave empiričnega dela. V njem so predstavljene vse nominirane in nagrajene slikanice od -
Letopis SAZU 2018
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni, -
Kultura Spominjanja Gradnikov Naroda in Države: Slovenija in Evropa
ZBORNIK POVZETKOV BOOK OF ABSTRACTS MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA KULTURA SPOMINJANJA GRADNIKOV NARODA IN DRŽAVE: SLOVENIJA IN EVROPA INTERNATIONAL CONFERENCE CULTURAL MEMORY OF NATION- AND STATE-BUILDING: SLOVENIA AND EUROPE 22. in 23. junija 2021 = 22 and 23 June 2021 preko MS Teams = with MS Teams PROGRAM KONFERENCE 22. JUNIJ 2021 09:00–09:45 POZDRAVNI NAGOVORI red. prof. dr. Zdravko Kačič (Univerza v Mariboru, rektor) red. prof. dr. Darko Friš (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, dekan) red. prof. dr. Peter Jambrek (Nova univerza) Tomaž Zalaznik (Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, direktor) red. prof. dr. Darko Darovec (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Inštitut IRRIS, vodja projekta) 09:45–11:15 KULTURA SPOMINJANJA, GRADNIKI NACIJE IN MITOTVORSTVO moderator: Žiga Oman Pål Kolstø (Univerza v Oslu – Fakulteta za humanistiko): Cultural Memory as Both Contributor and Impediment to Nationbuilding = Kultura spominjanja kot prispevek in ovira za izgradnjo naroda Darko Darovec (Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Inštitut IRRIS): Slovenian Nation- Building Mythmaker: Fran Levstik’s Martin Krpan = Slovenski narodno graditeljski mitotvorec: Fran Levstikov Martin Krpan Marijan Premović (Univerza Črne gore – Filozofska fakulteta): Trader Kanjoš Macedonović as a Montenegrin National Myth = Trgovec Kanjoš Macedonović kot črnogorski nacionalni mit 11:15–11:30 odmor/diskusija 11:30–13:00 MED ZGODOVINO IN KULTURO SPOMINJANJA 1 moderator: Darko Darovec Andrej Rahten (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Univerza