Tito Novinarjem
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LETO XXII. — številka 48 KRANJ, sobota, 21.6. 1969 Cena 50 par aH 50 starih dinarjev Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Kranj. Od 1. januarja 1964 kot poltednik — Gla.ni urednik Igor Janhar in sicer ob siedab in sobotah — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tito novinarjem Pred kongresom zveze novinarjev Jugoslavije je Tito na Brionih sprejel člane predsedstva zveze novinarjev Jugoslavije, nekatere direktorje in glavne urednike listov, radia, televizije in Tanjuga. V razgovoru je Tito dejal, da so naš tisk, radio in televizija v zadnjih letih zelo napredovali in tako po dajajo zelo pomemben dejavnik v naši samoupravni družbi. Ljudem, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti, takšen napredek in takšna vloga javnih občil nalaga še Posebne obveznosti. »Novinar mora vselej imeti pred očmi, koliko bo njegov članek pripomogel ne samo k poučenosti naših 'Judi, ampak tudi, ali bo in v kolikšni meri bo kon struktivno vplival ... to pa je odvisno od novinarjeve zrelosti, poklicne strokovnosti in 'sposobnosti... »Novinarji morajo delovati v duhu zveze komuni- 8t°v in programa razvoja naše socialistične družbe ... •norajo pojasnjevati probleme našega razvoja in kon- 8truktivno prispevati k njegovemu urejanju,« je dejal med drugim Tito in nadaljeval: »Zato je potrebno in- Z ustanovne skupščine medobčinskega odbora telesnih invalidov za Gorenjsko. ormacije preverjati... Nihče nima pravice napačno "formirati naših občanov. Novinar mora svoje delo opravljati skrajno odgovorno in po najboljši vesti! Večfa skrb za telesne invalide pri nas dostikrat brez pomišljanja žalijo ljudi. No- nar dobi informacijo iz kakega vira, uradnega ali ne Z ustanovne skupščine medobčinskega društva nadnega in ne da bi preveril, ali tisto drži ali ne, jo telesnih invalidov tro objavi. Tako je včasih prizadel človeka, ki ga ne *adene nobena krivda. To se ne bi smelo dogajati in to V sredo popoldne so se v opozorili na krivice, ki se te telesnih invalidov. Do sedaj Prašanje morate postavljati ostreje kot doslej ... prostorih kranjske občinske lesnim invalidom dogajajo v so na in reč ugotovili, da je adar se piše o kakšnih deformacijah, včasih to novi- skupščine zbrali predstavniki podjetjih. Velikokrat se nam med zaposlenimi okrog 2000 arji na široko razpredajo in zlahka zaidejo v senza- telesnih invalidov z vse Go reč dogaja, da jih v podjet telesnih invalidov. Koliko pa cionali2em ... renjske. Na ustanovni skup jih samovoljno premeščajo j je nezaposlenih, pa bodo ščini so ustanovili medobčin na neustrezna delovna mesta ! skušali ugotoviti s sodelova- v tisku, na radiu in televiziji morate postavljati na sko društvo telesnih invali in so zato prikrajšani pri za | njem krajevnih skupnosti na on? ^do delavca — proizvajalca. Treba je namreč dov za Gorenjsko, čeprav je služku. Eden najbolj perečih Gorenjskem. P"kazovati kako dela, kaj ga tare, vse tisto, kar je do- bila razprava zanimiva in tu problemov pa je neredno pla A. 2. o, kar še ovira hitrejši razvoj samoupravljanja. Na- di koristna za poznavanje te čevanje nadomestil za zmanj 8a delavca pa javna občila še ne postavljajo dovolj žav, ki tarejo danes telesne šano delovno sposobnost iz ospredje ... Zato bi morali novinarji bolj hoditi v invalide, pa moramo žal ugo sredstev socialnega zavarova varne, se tam pogovarjati ne le s posameznimi delav- toviti, da se je ni udeležil nja. mešanicakav odh niPal< Pokušati tudi razpravljanje delavcev v svetih, noben predstavnik gorenjskih Sklenili so, da si bo v pri orlh In zlasti na zborovanjih delavcev, tako da bi občinskih skupščin in sindi hodnje medobčinsko društvo cel 8e*nani" z vsemi problemi in doumeli položaj v katov. Od povabljenih pred prizadevalo za odpravljanje stavnikov drugih občinskih takšnih in drugih nepravilno Kljub neki počasnosti pri nas napredujejo procesi organizacij pa sta se ustanov sti. Tako nameravajo ustano int ne skupščine udeležila le tr f8raciie • • • Piše pa se o tem premalo. Te primere je viti pravno posvetovalnico, predsednik občinske konfe bud poudarJa*i in pojasnjevati, saj so to tudi spori poskrbeti za boljše vključeva rence SZDL Kranj Tone Vol nje svojih članov v samo ja ue za druge ... Je med drugim dejal tovariš Tito. — t vedno bodo njegove zamisli tudi tokrat imele širok čič in predstavnik občinske upravne organe, za oddih itd. n,ev ga odbora ZVVI Kranj Edo Na skupščini so izvolili tudi v bi tako prispevale k reševanju mnogih odprtih Prašanj objektivnega obveščanja občanov. Resman. izvršni odbor, ki bo v pri Predstavniki gorenjskih te hodnje skušal ugotoviti, koli lesnih invalidov so v razpravi ko je na Gorenjskem vseh VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA trgovinah IVI U A V sredo °f n?Vnim obiskom v Kranju sta «e podpredsednik republiškega IS Slovenije Vinko Hafner In član IS dr. Ernest Petrič KRANJ med drugim pogovarjala tudi S predstavniki Višje šole za org. dela v Kranju — Foto: F. Perdan — Več o tem na 3. str. Kaj sedaj? Pred jutrišnjo prireditvijo v Stražišču Predsednik skupščine občine Škofja Loka Prebivalci Stražišča pri graščini ob poti na Jošta bodo banj in domala vsa tudi iz Zdravko Krvina odgovarja na vprašanja Kranju so letošnjo osrednjo namreč odkrili spominsko krvavela. Oče in trije sinovi, o možnostih za nadaljnji razvoj Žirov prireditev, ki bo v nedeljo 22. ploščo. Ta naj spominja na vsi šolani, polni življenjskih junija, namenil spominu Ši- družino Siškovih, ki je bila nad, najmlajši s komaj kon škovih. Na tako imenovani vsa na strani naprednih gi- čano gimnazijo, vsi so padli, Občina škofja Loka sc je pred tednom dni povečala za oče pa je končal v kremato 4000 prebivalcev ter za okoliš, na katerem le-ti žive. Prepri riju zloglasnega Dachaua. čani smo, da trditev ni preuranjena, čeprav bo zadnjo besedo Krajevni praznik Pri šiškovih je bilo eno iz izrekla šele republiška skupščina. Na nedeljskem referendumu med prvih zbirališč in ža v Velesovem rišč revolucionarnega gibanja. so namreč ljudje izglasovali odcepitev od Logatca in priklju Sem je zahajala Mira Sveti- čitev h gorenjski sosedi. Republiški poslanci torej nimajo Prebivalci krajevne skupno čili modernizirano cesto Tra nova, Stane Žagar, njegov sin težkega dela. sti Velesovo pri Cerkljah bo ta—Adergas dolgo 900 metrov. Stanko je bil kot doma, tU do v soboto in nedeljo, to je Za ureditev te ceste so se so bila posvetovanja, sreča Kaj čaka Žiri poslej, kaj si obetajo njeni prebivalci? Ali se 21. in 22. junija, praznovali prebivalci tega kraja zavze nja, zbirališče najrazličnejše bodo pričakovanja novopečenili občanov Škofje Loke uresni svoj krajevni praznik. Vsako mali že nekaj let. Nekaj sred ga blaga in podobno. Pri Ši čila? želeč zvedeti kaj več o tem. hoteč slišati, kako misli leto v teh dnevih obude spo stev so zbrali sami, ostalo je škovih je bil tudi pokrajin min na tri padle partizane — prispevala občina. Za asfalti ski odbor OF. Škofjeloška občinska skupščina poskrbeti za razvoj gornjega domačine. Osrednja sloves ranje tega dela ceste in ure- Vse to ni ostalo skrito pred defia Poljanske doline, smo obiskali predsednika Zdravka nost bo v soboto popoldan, diitev parkirnega prostora v sovražnikom. Zlasti ne, ker Krvino. Rade volje je odgovoril na zastavljena vprašanja. ko bo žalna komemoracija Adergasu so prebivalci zbrali tiga tudi niso skrivali pred pri spominskem obeležju. Po kar 6 milijonov starih din, javnostjo. Nemci so pobrali Ravno Žiri so bile doslej ti 0 Vprašanje: tovariš ; komemoraciji bo skupen okoli 8 milijonov pa je pri vse moške. Le mama s hčerko sednik, kako se boste lotili sta ovira, zaradi katere se odhod na Trato pri Veleso- spevala občina. Jelko je bila internirana >n Poljanska dolina* ni mogla reševanja gospodarskih prob vem, kjer bodo namenu izro -an sta se, čeprav izčrpani, obe lemov Žirov, kaj bi bilo tre enakomerno razvijati. Občin vsaj živi vrnili. ba storiti za njihov hitrejši ska meja je d-oslej razpolav- Obiskali smo 82-Ietno mamo razvoj? Mislimo predvsem na Ijiula območja, ki sicer sodi Frido šiška, ki zdaj živi s začetne, uvodne korake, na jo drugo k drugemu, in obe Tesneiše sodelovanje s svojo hčerko, poročeno Jelko čisto konkretne ukrepe, ne pa ma stranema p n/.r-K ala kup Zupančič v lepi hiši na Par" na dolgoročne obete in ob problemov (na primer zaplati sinci katom in ZK tizanski cesti pri Vodovod ljube. #a§%mi m ob asfaltiranju ceste). Poslej V sredo popoldne je bila renci dogovorili, da je treba nem stolpu. Odgovor: Takoj zatem, ko bodlo tovrstne težave odpad v Industrijskem Kombinatu navezati tesnejše sodelovanje bo republiška skupščina potr le. S skupnimi močmi, s pri Planika Kranj prva redna de s sindikalno organizacijo in Besed o takratnih dogodkih dila rezultate referenduma, se zadevanjem tako Žirovcev lovna konferenca zveze mla organizacijo ZK. Razen tega je bilo malo. Boleče je oživ nameravamo lotiti podrobne kot tudi ostailega dela komu dine. Na njej so razpravljali pa se bodo zavzeli tudi za ljati stare, neozdravljene ra ga preučevanja načrtov za ne, lahko napravimo velik ko o delu organizacije zveze boljše sodelovanje z mladimi ne. Hudo ji je, da lahko sa bodoči razvoj Žirov, ki jih je rak naprej.'' mladine v podjetju in o ne člani samoupravnih organov mo dvema sinovoma nosi ro izdelaJa tamkajšnja komisija O Vprašanje: Žirc^vski katerih nalogah za prihodnje. v podjetju. že v Begunje, mož je bil upe za, razvoj kraja, in jih vklu- okoliš bo v občinski.skupščini Med drugim, so se na konfe A. Ž. peljen, en sin pa ... Bil Je čiti v srednjeročni načrt go škofja Loka zastopajo znat med 29 talci na mostu v t}' e spodarskega razvoja celotne no manj odbornikov kut do rovnici 1. julija 1942, kjer J danes vrsta plošč. Toda v škofjeloške občine. Pri tem slej v skupščini občine Loga ZK in samoupravljanje usodnem trenutku se je znebi bomo seveda upoštevali tudi tec.