//

(/)o-Itntja ptii:ea~a 0- gotooini

TO ll.AS ZANIMA: Ivan Cankar in V1hnika Materina in ocetova podoba v v Cankarjevih spisih Vrhnika in njena okolica v preteklosti Kulturni pregled

Cankarjeva rojstna hisa na Vrhniki Leto II. St. 10 Vrhnika, 10. maja 1952 Din to·-

. \ MU\DINf\ DIJf\$KIH DOMOV Vrhniika okolica je lepa Ivana Cankarja, 1\nice Cernejeve, Majde Vrhovnikove iz Ljubljane bo praznovala v nedeljo, 11. maja 1952 na Vrhniki in .Pricakuje izletnike Cf\NKflRJEV DflN SPORED: Vrhnika, precuden kraj! V mehkem do·tnotozju mi za:koprni srce oib misrlih nate. ~do te je videl z ibdecimi o&n:i, kdo te je ~ s;poznan .Sli so Sobota, 10. maja 1952 ob 20. uri v dvorani dom.a Ivana Cankarja: mimo in v1deli so bele· ceste in so sli dalje. J az pa sem ti •pogledal v F. S. Finzgar- M. Tome: DIVJI LOVEC, ljudska igra v stirih dejanjih obraz kakor ljulbljenemu dekletu in z,daj je moje 1Srce bolno po tebi ... Nedelja, 11. maja 1952 ob 8,30: Kraj ravni pod go .~dom, pod temnim, mo:gocnim Raskovcem sedi SPOMIN PISf\TELJEVEGf\ ROJSTNEGf\ DNE PRED SPOMENIKOM jata golobov; bele peroti se leskecejo v solncu. Tam je Vrhnika. Oez IVf\Nf\ Cf\NKf\RJf\ Z Nf\GOVOROM IN KULTURNIM PROGRf\MOM bore, cez hoje, o:d tihega Krasa od ·mod a slftiili burja, plau1e v ravan, Ob 11. uri v dvorani do rna Ivana Can karja: postane, vztre-pece, osupla in utolazena ab toliki lepoti. Bela kakor ne­ f\KflDEMIJf\ vesta ·se sveti na holmu s1veta Trojica, rwZJg·leduje .se po solncni ravni, po tihem sanjajocem moevirju o:d Zalo1stne gore in do Krima. Zamolkla SODELUJEJO: pesem, kakor vZJdi!h iz gloiboke zemlje, od visokega neba. pretrese jasno mladinski pevski zbor, kvartet mladink, inladinski orkester in tisino; na Za1ostni gori j e zapel vehlki ·zvon, ki kraljuje od Krima do folklorna skupina Ljubljanskega vrha. Pod pesmijo nad ravnino trepetajoco, se lesketajo vasi, uga8ajo in se uz . ~gajo V cisti beloti, ble8,ci se jim 1po:d mlad·im soln­ Od 9,15 do 10,45 in od 14. do 16. ure: ce-m; kakor oh prostranem jezeru leze tbele, tihe; a iz, jezera, v tisini sa­ SPORTNE TEKM.E PIONIRJEV IN MLADINCEV njajocega, se vvdigajo samotni otaki, nizke, s slamo krite koHbe, gruce doma Ivana Cankarja, TD Partizana, SD Vrhnike in garnizona JLf\ brez in vr;b in vi,sokih jagnjedi. I I van Oankar »Ales• iz Razor a«. Pred odhodom vlaka ob 16,30 razglasitev rezultatov na kolodvoru Vrhnika-trg h kov. To je spomin, a danes daje Bi­ stra na8emu raz;vijajocemu se go'lld­ Res cudovito lepo je opeval svoj nemu gospodarstvu pogoje, da z rojstni kraj na8 naj!Vecji pisatelj in gO'Zidnimi pos·tajami goji mlado Tudi mladinske delovne V1sakdo, ki je kdaj koli bral te vr­ drevje za pog·oz,dovanje kra8kega· stice si zazeli, da bi Vrhnilw videl -sveta. V dohri uri si v Borovnici, tU!di s S'V'Odimi telesnimi oemi. Ni od koder pohitis v gorsko sotesko neobjektivni loikalpatriotizem, ki '1)0 ·romanti,iillosti enaki gorenjskemu brigade stUJG~~~~;.,e~ue;tt.-~ veje iz Oankarjeve besede, temvec Vintgarju - v Pekel. Veliki sopi je- to odkritosr;cno p:riznanje in ob­ rdecega roc1odendrona nad Peklom Te dni ho z,azevilo delo V';>)dolz no­ stro:kovno UJsposobljeno delovno silo, cudovanje naravnih lepot eticno l~ aa;­ dajejo kra8ki zemlji videz alps.kega ve trwse 2)Vezne ceste na odseku ~ t . j. ivdelava koritn1c, robnikov, tla­ gledanega cloveka. sveta.. N e tbo ti zal, ko se lbos po isti Vrhnika - Logatec. Gradnja te po­ ko,;anje s koclli:ami. so doloceni stro­ Pa si oglejmo Vrhniko in njeno poti vracal na borovnisko postajo, okolioo! saj dJVa!krat gledana ista lepota osta­ membne ceste, ki jo gradi repuhli­ kovni delavd, mladina ·pa se bo ob Oe v jutranjih urah pi·imaha8 od ja tern si1neise 'V SJPominu. sko podjetje Slovenija ceste, je raz­ njihovem delu lahko ma!'lsiJkaj na­ koder koli v naJs kraj, te lep dan in Ta dva izleta sta naj1znacilndsa; deljena na tri odseke in sicer ;prvi ucila. pogled na okolico nehote pokliceta a nista edina, kajti iz Vrhnike so· dvokilometerski pas · od Vrhnike Za doko~canje zacetih del na pr­ na sprehod ali na kratko, neutrud­ lepi izleti se proti StampetOIVemU lji;vo turo po lbliznjih krajih ter gri­ mostu (zg·odovinski spomenik i·z ca· proti Lagatcu, ki ga je treba v le­ vih dveh kilometrih zvezne ceste ce'Vju. Le mahni jo proti Stare~u sov NOB) do Logatca,, kjer ob poti tosnjem letu dokoncati, naslednji, Vrhnika - Logatec proti Logatcu. malnu. Pot te pelje ,po globoki lll najdes precej jas za poC:ivaJlisca, ali sestkilometrski in tretji petkilome­ ho v sestih mesecih zapos:leniJh vee dolgi s·oteski pod J erinovim gricem ua po Podlipsilri dolini do Vrha treh, tm~stki, ki se vlece skozi Logatec pro­ 1brigad. V•saka hrigada. ki bo stela do skri~o> stne.ga Lintverna. V nje­ haljev, od koder lahk,o z enim sa­ okoli 100 mladincev, 'bo delala dva govi vodi, ta'ko priopoveduje pripo­ mim ;po~led- om objarrnes, vse hri:bov­ ti Planini. ved'ka, ISO . Se V starfu casih kopale je in gorovje Slovenije (Trigla'V, Naloga letosnje gradlbene operati­ meseca. deklice in zene, ki s•o si zelele 8-tevil­ Sneznik, Trnovsik.i govct Boc, Kum, ve ~za to ce;s.to ni se tocno dolocena, Na vDh~isilrem gradilist&u podjet- · nega in kre;p·ke.ga potomstva. Danes Donacko goro itd.) ali preko Zazar­ vendar je predvideno, da bodo ja Slovenija ceste je ze postavljena j e vraza 0 tej cwdotvorni vod'i raz­ ja, Horjula v Polhov gradec, ali pa blinjena, voda pa pr:ijetno po-gasi proti Rovtam, Zirem, Skofji Lo.ki, opravljena v:sa dela na prvem in qpremljena baraka ·z locenimi spal­ zejo popotn:iku, da O.S/Vezen priroma Ljubljani. Vsa · ta vrhniska okolica tretjem odseku, irwdtem, ko bodo· na nicarrni za dekleta in fante. Pitne do znanega okre[)cevalmca pri Pr­ je rznama po svojli flori in ni cud­ drugem odseku le z.ffineljsika d'ela. vade, kakor tudi vode za kopanje, cono'Vem Francetu v Strmci. 'Du te no, da so jo obiskov.ali celo tujci, Ze povrsen pregled moznosti reali­ j·e v samem nasel'ju dovolj, Indu­ z veseljem: pOistrezejo ob vsakem ca­ med njimi svedski kralj Gu·stav strija U!snja Vrhnika pa ho dala na su. tako s pijaco, kakor tudi z do­ Adolf, ki ga je zanirriala blagajana, zacije gradbenega nacrta nam pa­ brim prigri,zkom. Med hojo proti edinst'Vena, oz. zakonom za8.citena ve, da 1bo zruposleno precej deLovne razpolago svoje tuse s• toplo vodo. Zruplani sci v maju nalberes najlep­ cveti,ca. siie, kajti samo na drugem, sestki­ Igrisca so primerna za od:bojko in .s.ih smarnic, 'V poletnih mesecih se Kaj pa V :r:hnika sam a~ Oankar­ lome.h1skem odlseku . bo potreihno iz­ kosarko, za no,gomet pa je preskrb­ uo mili 'V.obi najes vabljivih rdec:ilh jeva rojstna hisa, njegov spomenik, kopati in •nasuti pr.iiblimo 5G.OOO ku­ ljeno na vrhniskem fizkulturnem :iwgod, nato pa na P1anini pomalicas ki ga. kaie kot po;potnika, sedecega popotnico. Ra,zgled iz te tocke je cu­ Jbionih metrov zemlje. igriscu. Delo bo 7-urno in kar je no­ na kantonu ob to•liJwkrat opevallli dovito lep, ·saj od tu vidis Sneznik, »cesarsilri« cesti, v·sega zamislje·nega Na prvem odseku, t. j. v n~ o­ vast, vsak mladinec bo p1acan po ua Boc na stajerskem in pano.ramo in snujoce-ga, Mociln.ik, Retovje, . ~redni bliiini Vlliniike, .bo v pone­ ucinku dela z o:dJbitkom stroskov za Kamniskilh pla:nin. Oe bos to le-poto Trojica. grotbnica padlih borcev, deljek zasadila krarrn1pe in lo.pate hrano. Delo, ki ga 'bodo vrsili mla­ opa'Zoval mirno. bo prisla v vas ce­ moj·strsko delo kiparja Borisa Ka­ lo plaha s,rna. Ta del vrhnis'ke oko­ 'Prva mladi·Illska . delovna brigada. dinci, ni teZiko, niti nevarno, ali da lina, 'VISe to je v.redno, da si o'bisko­ lice je lep naraven zivalski vrt, valec na8ih krajev ogleda in .znal ho Oakaj.o jo najprej zemeljs,ka dela, bi hila celo skodljivo . zdravju, na­ kjer ·se v j esenskilh mesecih rruzlega ce)niti OalllkaJrje'V slavos,pev dioma­ t. j. izik:op materiala 4. do 6. katego-• s:protno olb njem se bo doraMajo~a lovskri. rog. ZloZ!na pot te rpriJpelje cemu kraju ( in vzklik )) v rhnika rije (kam,en),- za kar bo potrebno mladina utrdila in. si krep~la svoje ureko Kurena, raz katerega vidi,s proouden kraJ !« T·riglav, a tik pod te'boj Raz01~sko poleg ze zapo:slenih minerjev se no­ mlade miSice. Prvim mladincem in dolino, kjer je prelbi'Val Oalllkarjev II. vih; nato odvoz . materiala z vago­ mladinkam, ki se te dni "zbirajo iz ' Ales iz R azora, do Stare Vrhnike, Lepota narave pa se ni vse in- sa­ neti, sarrnookohiicami in drugimi pre-· vrst kmecke in studentske mladine od tu ua si v 20 minutah na vrhni­ ma le;pota zemlje ne bo P'rivabila V:Ozn.imi sredstvi; dokoncanje in ure­ na svojih delovnilh mestih, zelimo skem JwlodVOTU. izletniko'V, ce Vrhnicani sami ne ho­ ditev ·nasipo·v; drohljenje kamna in mnogo ~eiha pri .gradnji takQ vaz­ Ce· pa nisi hrilbolazec, pa jo mahni mo, pa naj si ho to pod firma ob­ cine, Tu6sticnega drus,tva, ali kate­ U:ti1ditev cestiSca - s •stroji; rzdelava ne:ga objekta v okviru ,s;p1osne iz­ preko Ljubljanice, Lju·bije pod J a­ vorcem proti starodavni Bistri. Tu re ·koli dru.ge institucije resneje za­ nosilnega in o'brolbnega ISloja cesti­ gradnje nase socialistiene repub­ ti bodo ljudje povedali, kako •so _pred celi resevati illl usmerjati tujtski in sca .il~ kock. Za· dela, ki zahtevajo like. davnimi casli hlapcevali rijlhovi turisticni promet. Ze sarrno dejstvo, predniki hiostrislki ·gospodi in se-dam­ da odhaja poslednji vrhnmki v_lak v smeri proti Lju!bljani taka rekoc ze Vi, ki imate' v ·SI:CU mladost -in v pesti moe, vi glejte! Ob vasih ple- danasnji pi"icajo razvaline zi·dov o . cih -bo slonelo zivljenje . . . . (Oankar - Hla;pci) 'Vzdihih tr;pljenja zaprtih . wpomi- (Nadaljevanje na drugi str.) 1 P~OSiilYili smo P.rti milj Vrhniika okolica je lepa in pricakuje idetnike N a pred V'ecer Prveg-a maj a so se v Elektroobratu, na gradiliscu Slo­ (Nadaljevanje s prve str.) istem g-rosistu, po kvaliteti raz­ zbrali d'elovmi kolektivi Vrhnike ]n venija ceste in v Parketarni na Ver­ v porpolda.nSJkih urah, odvrne marsi­ h cna. Glede •p1va pa moramo bliztije okolice z zastavami pred du, kjer je bila proslava skuptlla z katere.ga i•zletnika od nastil1 krajev. reci, . da •ga lruhko dobimo ob YSa­ srpomeniJkom IVana Cankarja. Od ·delovUli!lni kolektivi Gozd'arske m'a­ Poslec1nji avtohus odipelje po 18. uri, kem casu belega ali crneg-a. . Toda tam je krenila povorka po Stari ce­ nipulacije v Bisb•i, z LIO Breg ter toda. kdo je prip-ravljen ·dati za eno­ radenske in rog-aske slatine na Vrh­ sti in preko Gmclri.S.ca do doma Zve­ z LIO Pre.serje. srnerno VOrZnjo 110 dinarjev, ko lah­ niki ni na;lti nilder, ·ceprav si jo ze borcev, kjer je bila ·slavno,stna N a sam Praznik dela je Irudustri­ ko z ned:eljsko izletnisko vozovnico marsika.teri zeli kot dodatek, poselb­ a:kademija. Po internacionali, ki jo j a usnj a, . ka teri so cesti tali pionir­ prihran:i. toliko, da s.i lahko prirvos·ci no pol.eti, k vinu, po drugi stri:mi pa je zaig-rala vrhniska g-odba na pi­ ji tukajsnje ' o;snovne sole, priredila malico ali kozarec vina. Nujno po­ bi zaradi svojih ZJdravilnih snovi lah­ hala, je tovanis Prek Franc v svo­ s svojimi toVJornimi avtomo.bili trehno je, da lbi odhajal pors•lednji ko prihranili bolnikom njeno naba- jem ' g-ovoru orisal ·pomen Praznika obis1k pamde v Ljuhljani. V nasled­ v la,k iz, Vrhnike okrog 20. ure in bi vo iz LjruJb ljane. · dela. .Sledil je kult.urno umetnlliki nj.ih dneh so hili s kuiPinski izleti in se vracal ob 23. uri na:zaj. Ta vlak! Nasa kavarna je tocilnica lalko­ program z · recitacijami in glaJsrbe­ je delov.ni kolektiv Elektro o.brata lb:i bil tudi iz Ljubljane cJ.Oibro zase­ holnih p,ijac :D ·razliko od g-ostilne v nim sporedom. Poleg- te centralne sel na Rakitno, Zveza vojaskih in­ den, •ce bi ·zelezni·ska direkcija pri­ tem, da jo zapirajo eno uro kas11eje. pro,slave s o Prvi maj proslavili tu­ validov na Storzev gric, TD Parti­ znala Vrhnilki poloviiillo nedeljsko 0 pravem kavarniSkem vzdus·ju s di v posameznih podjetjih in sicer zan pa v Opatijo. vo·znino. T'e bi se okoris·cali vsi, ker ·caso.piJS.i, xevij anni in tursko ka vo ni ~; i Vrhni·cani zelij.o imeti vsaj en­ ne. duha ne slu:ha. Kavo, ki. jo servi­ krat na teden mol.nost obiska ljub­ raJo za tursko, 'PO ·dvajset dinarjev Kulturno•pros-vetno delo ·-v okolici ljanskii"- kulturnih in druza1bnih d~ pozirka, ima s tursko kavo to­ JJrireclitev. kaikor tudi izletov v dru­ liko slm:Pnega, kakor morska voda s ge kraje Slovenije. slaclko - obedve sta tekoCi. , Tukaj j,e IV. g.ostovalo kultur­ lotno preds,tavo (obleke) dali do·ber 14. Resneje bo treba zaceti z reonra­ A prenoci·s·C.a ~ Ali ne .bi mogel no-umetni,sko drustvo Horjul . s V:bgled domaci:m ~gralcem. nizacij·o gostinstva iri z njeg-ov.im MLOO poskr1beti za so.be v gostilni 8vetka Golarja veseloig-ro »1Vdova dvi.;gom, da bo vsak 01bi1skovalec na­ P!ri -r·ac1etu ali· Brencicu, ali kje Roslillika«. Ves - eLoig~,ra prehaja po­ NA STARI VRHNIKI BO KUD sih loka1ov .cJ.obil ne samo ' dobro ~r~gJe. Poslovni ljudje, ki_· ·pri·ha­ nekod v neokusno 1burko, zato je V teku so priprave za ustanovi­ kvaliteto, temvec tudi d·ober vtis. ki JaJO na Vrhniko, se veckrat nezrodo­ tem manj primerna za nas e naj­ tev Kulturno umetniskega drustv-a, g-a bo vabil na veckratni dbisk. N a­ voljni vr·acajo na preriocevanje v najmlajs·e. Priredite.lja pa so vkljUJb v katerem b~ v za•cetku delovale sti­ se ·streznisko osobje ni kvaliiicira­ Ljubljano. temu iozdaja1i v.stopnice tudi nedo­ ri s·kupine in si·cer: igrals.ka, oev­ no, . toda v.seeno kaze vs.aj v nekate­ f:'o SO }JOma.njkljivos ti naseg·a go­ rasli mladrin:i,. Zato j e tak njihov ska, g-oclbena in saihovska. Nujno rih lokalih dovo.lj dobre volje, da 'bi sbrustva in pre[Jricani smo, da se odnos · do vzg-ojneg-a vpra8anja na­ .p.a je, '.da si uredimo prostore, tre'ba nravilno in cim hitreje p.os.treg-li, ·bodlo te malenkostne neprav,ilnosti sih otro!k vreden ostre •graje. N a ho poveca:ti dVJOrano, pose!bno ode11, veudar pa ;daje neprijeten ilzgled od,stranile v tem, zadnjem trenn tku tem mestu moramo povdariti, da je ki j.e za vec;e nas.to.pe· odlocno pre­ neenotnost, z drugi,mi beo;edanni ci­ ored -za.cetkom letne sezone. Novo bil del otbcirustva nedisc t~phniran, majhen . . Za jaJzz-orkester 'ho treba vilna obleka nata.karic. Tudi oble­ kar je gotovo motilo tuclJi nastopa­ usta:novljena vrtna res•tavracija >; P ri na!bavit~ se nekaj instrumentov. ka dela cloveka. Prijetno je gostu, Blag·ajani« bo z izpoh1itvijo svuj i h joce. _ Pravijo, da ,so •starovrhnicani ie.­ Ce Ob V•Stopu V lokal najde na mizi ohljub, ki jih danes claje o clohri Dobra ig.ia, kar je v veli'ki veci­ najdljivi, UllJ aimo da bodo •kmalu za­ :iedilni list s ceni,kom, si i?Jbere po ni ·zasluga reziserja, je g-leclalce na­ kvaliteti vin, o ra1zl1cnih toplih in vlihali roikave in ·zagrabih za delo, ~e lji in naroci, ne da bi mo.ral caka­ hlaJdniih j edilih ter 0 vecernih glasbe­ vdltiSJla. Reziser sicer ni izrabil vseh , sa.j so partijska organi•zacija, OF ti konca nastevanja jedil in \pij.ace, nih s1poredih za ples in dobro razpo­ sredstev, ki jih je imel na razpola­ in Zveza •b·orcev pri:vravljene poma­ ki je suho'P'arno in brezizrazno (er­ go, ven:dar je ves·eloig-ri dal zaokro­ q.o_zenj e krepko dlvig,nila nase g·o­ gati nasim ag

N·iihov poraz je hil llJOpolen. cerkev, kjer je hila ravno masa, za­ Bilo pred Drugega dne ·&O Italija.ni prisli po­ j~l.i v;se mo.ske, jiib. na.gnali k spove­ birat svoje ranjence. medtem, ko so dr, nato pa . jiJh odvlekli v Dolenjo Bilo je 7. maja 1942. leta. Italidan­ osebni avtomobil. Pob1tih je hilo se na8i umaknili s Kluca na drug-e vas :pa:i Pol.hovem gradcu, kje~ so ski fasisti s o si prav ta dan i

Znacilna za vse pOJnem.·bnejse Janko Kersnik s krepkimi poteza­ nje vode, od:krival je skr1vnosti Re­ ga vrha in Lucne tja mimo Swnio­ slovenske pesnike in pisatelje je m i rise portret g1orenj,s ke pokrajjne tovja in njeg.ov1h •stevilnih izvir­ torice, Betajnove in Korenega na njihova globoka ljubezen in bre·z­ O ga navdajali z melanholijo rwz­ kla.ncih na K uren, od lwder se m.u zapostavljenimi Vrhnicani na vsak in smrek; valovito g'l'icevje s.rednje bolele duse, pogrezal se je v tisino je j_,zpre.d cerkve sv. Miklavza od:pr­ kora : ~ ...0 te:m pr i cl:Jd.~ . mno~e z.go d­ Stajer&ke, ki se pocasi s.pusca ·proti Velikega Mocilnika, v Malem Mo­ lo obvorje na siroki ven1lc Polho­ be, ln Jrh Je v kasneJsrh letih opisal jugu s sci.rokih hrhtov 'pohorskih k op cilniku mu je motilo sallllot,no z.bra­ e:rajsl.,:ih Dolomi.tov od Vrha v svojih novelah in poves"truh - pra­ in K•orz.jaka, onstran Save pa se nost edinole pticje petj.e in sumlja- treh ha1jev preko Lavrovca, Gole- vih dnevnikih .svoje tezke in neve­ spros1ca v prjjaz:nih dolenjskih hri­ sele mladcsti. Odsel je v s·vet jn tam bih in goricah, dolkler onkraj Gor­ · dokoncno spoznal krivico druzabne­ _iancev ne UlPlahne ob belokrajinski g·a reda, ki je dn.pus•cal tako krieece Kolpi; nehohcne visi1ne planin in razlike v ekonomskih osnovah druz­ sneZn.iko·v, v kateri se .po pesnikovih be. Njeg1ov i.Jzredno r azviti eticni be.sedah razka·zuje »okameneli zanos svetovni nazor ga je prisilil, da je domovine«. a nazadnje bridko-gren­ p·o•stal odlncen bor ec in glasnik lju­ ki Kra.s, . ki se- strmo spus.ca pre­ di s lkla,nca, ki mu je bil sirnbol za ko istrskih in ti,zaskih bregov v ·si­ oh~estvo .. soci.al•no zatrtih ljud:i, se nje Jadransko morje ... To je zuna­ '~ec : lzatiiranega slovens.kega ljud­ nji okv:ir nase zemlje, v katerega so stva. slovens•ki p1satelji, odkar je Fran Cankar je silno dobro poznal vrh­ Levstik ·za.crtal prog-ram za razvoj niSike ljudi. Pogldbil se je v njiho-: nase knjizevnosti, polozili domacega vo ·du:sevno.st in sm~sel njihovih de­ eloveka, da nam pripoveduje 0 svo­ janj kakor le malokdo. V svojih jih kri.zih in tezavah, o s;vo jem hre­ »vrhnis:kih«. novelah in povesiih je uenenju in razocaranjih, o svoji pre­ naslikal celo galerijo ,zivih postav, sernosti in potrtors ti in ne naza.dnje zajetih :iz vr,hniskega okolja, ki sko­ o svojem hoju za .kruh in ·clomaci­ raj . ved:no prehajajo V rZI·azite tipe jo, pa tudi o svojih pora:zih. SVOJe Vl'iSte. lz eisto realistienih pod~ sta:v .jih j e dv1gnil na neko visjo Vsa ta .z.ivopisna raznoli.kos t in ravmno. v kateri jih je priblizal bar;y}to.st je do1bila v na.sih pisate­ splo·snocloveski pomemlbno:sti. P:o Jjih svoje glasnike, ki ji je vsakteri VlZO•rcu vr•hnislltih ljuldi je Can:kar i.zmed nj~h .irz;oblikoval primeren iz.­ upo•d:obil svoje najbolj izrazi te po­ raz po svo.jem clo,zivetju in obcutju. stave. Jrakor je :n. pr. njeg·o v »Xralj Preseren je v li1'ienem zanosu zape.J doslej najmog,ocnej,so in najlepso n~ Beta~novi «, tip brezolhzi:rnega met~s , cheJanskeQ"a nadcloveka, nj e­ hvalnico rodni Gorenj•ski, dorrna·ci g·ov »1s.l:ovens!ki Tartuffe« - Ales ]z V r'hi in nj eni ok·olici; J anez Men­ Razora ali njeg.ov monumentalni tip cimger se v sv·ojih sp:isih nep·resta.­ hlapca Jerneja, ki je postal predp·o­ no vraea v svoj poveli.Cevani Bohinj doba ,nseh socialno zatiranih ljud:i in nje:gove planine; Fran Lev.stik in· zejnih •pravice. Pa ne samo to; J ·osip Stritar najTaj.s.i opis ujeta idi- celo vrsto ljudi in zgodb iz. vsak­ ' licno pokrajino okoli Velrkih Lase da:njega vl'lmiMcega zivljenja in in njeno kleno ljudstvo; J os.ip J ur­ okolja, kater~h UJ!'?Oda in potek cic kaze v :novelah in povestih rojst­ .1:\ta bila •znana v:sem Vrhnicanom no Muljav•o •s .so·sedno Krko jn Stic­ je vpletel v svoje pripovedova~ no; Simon Jenko plaho - kakor da nje in jim prav tako vtisnil bi se ·hal - otpeva ·skrivnarstno Sor­ neko visdo 'splosnoclovesko veljav­ sko polje;,_ ki je l'Odilo njega in nje- nost · 0 Vl'leh teh OPiisanih postava:h . govo pesem; Simon Gregm'ilic slavi in z,go-dibah vam se dane:s veJdo mno­ svoj »planinski raj« v gqrnji Soski <>:0 povetclati ;;;tari V rhni•cani, morcla doli.ni, kamor VISe zivlj.enje hrepeni z nekaterimi manj znacilnimi dru­ nazaj, kajti le tam upa najti osebno g·acnim.i naclrobnostmi. t·oda i'z uji­ sreco v preprostem ziv.ljenju g'ori­ boveg·a prrnovedo:vanja ja .rwzvid­ skega gorjanca; Ivan Tavcar z naj­ no, da . je . Cankar v svojih S'J)isi.h neznej·simi barvami fino slika •S•VOjO, uporahrl b.1•stvene 1poteze teh ljucli in g . temnimi go•:zJdovi zaraslo Poljan­ clogodkov, ki jih je seveda po svoje sko dolino in Blegasevo kraljestvo; Matej Sternen: Ivan Cankar N adaljevanje na 4. stra.ni

otroski zaupljivosti, ztdaj bolj usm~ ­ je Lenart po trdellll, obupnem boj:u Materina in ocetova podoba ljenja vreclen v svoji otroski nebog­ za O'hs,tanek zapustil druZino in ne­ Jjenosti. Sele v podobi !k.r··ojooa To­ kje zalostno PI'O!PWdel, je venda!I·le neta Mihova v povesti N a klancu nred svojim begom storil vse da bi v Cankarj~vih spisih (1902.) je postal v sinovi upQ.dobitvi ohranil dom in rod ter je ods'el sele vsaj nekoliko zivljenjsko, eetudi ne v skrajnem. razocaranju, toda g'Ilan Dr. Anton Slodnjak moralno enakovreden drug svoje od velikega upanja. junas.ke zene. Kakor je mati v te.j V.sakemu bralcu Ca.nkarjev1h del jih j v naraV1n.i samoo•bsebiumev­ povesti sredis·ce chuzine in hoce s Se pred tema deloma se je pa Can­ je ·znana in ljuba podoba matere, ki nosti po·rajala mozu in narodu. V r:ilnrajno · :P·oZirtvQ.valnostjo ohraniti ka.r .Sipom:nil tah·at se :zivecega, a je g'otovo najsvetlejsa p r.ikwzen v luci tega s.po:znanja ni bila mati v otrokom in illOZiU V1saj videz doma, nopolnOilll.a zapuscenega oceta v Bo­ galeriji Cankarjevih oseb. •V nje­ Cankarjevih umetniSkih zamis1ih ta.ko je oee tragicna podoba strem­ zicni ·z.g-orclibi (1913) in prikazal v nji nih milih, a izm:ucenih potezruh, v vee samo pisateljeva telesna rodni­ ljenja, cetudi prehitro zlomljenega tragicno osamljenost zapusceneg-a pretresljiviih z.godlbruh o njenem. mu­ oa, tem;vec je oobiva.la mile crte till zalosl.nq propad-ajocega, in nano- starca, Olb oceto;vi smrti (19H) je pa. eeniistwu an f.'iamo2lrtvovanju za duhovne pomocnice in .bozansiki .S:i:­ VO ustvar.iti gos!Po-darske · temelje v . crtici Tiha smrt pretresljiv.o na­ otroke te,r moza in v ne'J)ozabnih jaj najvisjega bitja, ki je soclilo vse razrv an eg·a dnrzinskega ·Ziv ljen j a. sliJkal ocetovo umiran:ie, samotno orisih :njene materinske bi:strovi:d­ njegovo eustJvovanje, misljenje ill Taka je hila v Cankarjevi umet­ um.iranje ne-mdanje-g'a vrhniJskega nOISti je Cankar upQ.dobil povelicane Utstvadanje. V ta:ki potlo:bi je pokoj­ niski zavesti ocetova podoha vse· do •c it~lllli·cair ja, ·znanega krojaskega poteze lastne matere. Olbenem pa je na matit vlivala v Cankarjevo du­ zwdrrde do1be njeg.ovega ustvarjanja. IDOJ'Stra in OICeta stevilnih, .se z.ive- ustvaril se mnogo vee: lastno rod­ so vero v smisel ustvarja.lnega dela o pa je zacel Cankar nekako ob 0ih otroik. V Samotnem pogovoru nico je povelical v glasnico -v.seh tr­ in eloves!kega prizadevanja •za pra­ zacetkru Pl'\' e svetovne vojne. sodi·ti (1915) se ~e pa mrtvi O·CH z.o-pet pri­ pecih mater in zastopnico zavestne­ vico S!Ploh in se tako ra:z.vila v sve­ 11 najo-lobljo, kar bolestno odkritost­ jkazal v Cankarjevi:h ll!Sitvarjalnih ga in poZI"tvovalneg·a materinstva cenico Cankarjeve edinstven•3 umet­ .io 0 SVOjem dOISedanje.m zivljenju nacrtih: zdaj kot m~te•r in pravicen sploh. Pri tem Je deloval v Cankar~ nosti. in delu, se je s,net •s.reeaval v umet- sodnik: njeg·o·vega z,ivljenja in lite­ jevi uwetniski zavesti hvale.Zen in Ze glede na to povelicanje ma.te­ 1li.s kiJ1 zas:novah z ocetovo podobo. rarnega .delova:nja. vro'c spomin na dozivetja v domooi re, ki nima primere ·ne v n Q..s e:m ne 'I'ako ze v Mojem IZivljenju (1914), . ·Tako je ko.ncno .Ca:nkar pridruzil hiffi od prvih 'sluterij o materini v katerem drug-em sloV1stvu, se bolj 'kjer pa je se vedno razlival vso lju­ matm·ini umet:n1slko povelicani po­ illll!Cenis!ki V'logi in nalogi V propa­ pa glede na zalo:stne iz:kusnje, je pi­ bezen in luc ·nacl matm;ino podobo, doibi v svo:iem litera.rnem d:elu prav daj•OCi druiini do stra8nega s.pozna­ sal Cankar Slprva o svojem ocetu zlas.ti pa v Gre8niku Lenartu (1914), ta.ko podobo svojega oceta in tako nja, da je njegova mati pre,z.i, se mu z:di morda nevesela, razjo.kal, sam ne vern zakaj. Ko je v mraku- sapo zapihljalaI kelih krivicne.ga trpljenja in pre­ Jurcev hlapec ·me je bil poteg·nil zgodnjega s·poznanja. Ali tezko je iz vode. Ce komu ni povseci to ali Je pri grobu vrba sepetala: tako pog·ledati nanjo. Nenadoma se ono, kar sem storil v po·znej•sem raiZlllakne, se v ILic ra·ztopi megleni svojem zivljenju, naj se prereka s .. Jamo koplje star grobar ob meni, zastor in zasmeje se mlado sonce, t.istim hlapcem, ne pa z menoj! Koplje v zemlji jo neposveceni. vse · ljubezni in vse hvaleznosti Enajsta sola, bog s. teboj! Milo se Crno krsto polozijo vanjo. vredno. S.pmnin je sladek kakor mi sto·ri kadar se spomnim nate, Ne potoci nikdo solzo nanjo. pe.sem; prsa napne vz-dih, zrustro se zibel zivljenja in spo:znanja. Ko clo­ crni krsti mlad mrlic pociva, o.Ci in ustni·ce 'boza smehljaj. vek shodi, se mu odpirajo korak za v korak·om 1)r01strani s-vetovi, se mu V svetu lepsem dusa mu prebiva. '* razkrivajo, ga ~hisi:plejo svetla bo­ V svojem srcu je prestrastno ljubil, Srpomnim se na stari clom, na zgo'Clnjo mladost, n'a to prele[)o, vso g as._tva. Ozre se na siromasno z.ibel Si zivljenje mlado je pogubil. . s ;svetlim i -sanjami preprezeno; in v kotu in oko mu je motno, senca Drug m_u vzel je duse sladko nado, takoj se zmislim na pee. Bila mi je gre preko •srca. - Vzel je njemu z njo zivljenje mlado .. visoka in olbsirna planjava,'b.ila mi Dali s o me v solo, v ono pusto, sre.pogledo, od vseh stran.i zadelano~ Pri pogrebu niso mu zvonili, je zavetiJM~e v samotnih otros·kih sanjah. Tam sem sedel in zvecil pa­ kjer ni ne solncnega, belega proda, Ni duhovnik molil ob gomili: lec dermi.ce kar ves dan. Lasje so ne ra;zbitih loncev, ne luknja.s ti.h Sai je zivel, saj umrl je bedno, mi bili predolgi, zato mi jih je hila ponev, ne pipcov brez rocnika in Beden torej bode naj za vedno. " mati povezala v cop, k i me je sce­ k_a:peljnov se celo ne. Sa:me trde, . . \ q;etal na tilniku. Palec m.i je nruzacl~ ·cloveku nera\Zumljive besede •SO 5pet je v mraku sapo zaoihljala, nje olbve,zala z valiko in debe•lo tam in velike crke, na crno tablo zapisane. Spet pri grobu vrba sepeta Ia: cunjo, ki je 'hila gnusna. Zveciti ni­ sem mogel vee in sem jokal; i.zpod Oblekli so me v novo o1bleko, ki .solz pa sem · videl pro:strano iz;bo, mi je hila veliko ipl'eohlapna: oce je ,.Dalec tam med krasnimi grobovi bil z.ame o:brn.il in za silo prekrojil Stal grobar je spet ob jami novi ... videl sem mater in oceta, brate in se.stre, videl sem o·kn:;t, ne"Znansko obnoseno nedeljsRo obleko starejse­ Zazvonili so zvonovi krasno, siroka in dalec za okni, imluaj ce­ ga brata. Grenka je pot do ucenosti. Zadonelo k nebu petje glasno. ste, milo vabece mes,arjeve klade. S te~kim s rceun s-em se napotil pro­ Za blesteco, pozlaceno krsto, ti soh, s tez:kim srcem in plaho slutnjo, kwkor se napoti gresnik do Glej pogrebcev dolgo, crno vrsto; Oh vro-cih pnletnih dneh, ko :Mo­ hudih sodnikov; in brat, ki me je In zenica vsaka bridko joka, ci lni:k usahlle, ko je temno Retovje vodil, se mi je z.del kakr ern biric. In neznancev dobro srca poka ... skoraj prazno in ko mila zelena Sveze jutro je bilo, cisto nedeljsko, C:iuhija san;ja svoje -tihe 1s anje g-lo­ V sladki sreci tekla so mu leta, svet je bil umit in .uocesan. Siroka hoko pod yDha~mi, upade Ljulhljani­ In odsel je · v lepih dneh od sveta in bela je bila cesta, ze posusena; ".a za eel sezenj in osabna Vrhni­ zelene loke na 01heh straneh so bile Spet zaplaka ljudstvo naokoli, canka je s amo se potok. v 8'S levi se rosne od ponocnega de:Zja. Ena Ob gomili pa duhovnik moli: del iStruge je sam bel prod, od soln­ sama rumena hrza je bila se na ce­ Bog go sprejmi k sebi nad visino, ea ·spaljen. T'akrat se pricne enaj.sta sti, .Srecli IDIOIS•ta, ki drz.i cez prijaz.­ sola po:d mo•s.tollll ter se neha ob Ki zapustil solzno je dolino ... : ni, globo•ko su meci potok Klis. Ne prvih jese•mkih nalivih. Mnogokaj vem, ali sem se bil ·zamaknil v svet­ Saj je zivel, saj umrl je srecno, sern studiral v svoj em zivljenju, ali lo nebo, ali v "temni potok; nenado­ Srecen .torej bode naj no vecno . . '' tako bog-ate in koristne . ucenost,i, ma sem lezal z obrazom, rokami in ka;kor jo daje •S VOjim UCencem enaj­ z nogami v tisti rumeni luzi. ' Nad grobovi luna je sijala, sta sola .pod mostom rlise:m zadolbil »NeGnaga ne.srecna!« V tihem kotu vrba je molcala nikjer in nikoli. Kaksna cnda pre­ Blatnega in krioecega me je vle­ cudna hrani ta g-oli, po.su•seni prod! kel brat domov. Tam so takoj raz­ Ocem,, ki jih iscejo, srcem, ki veru­ sodili, da nikoli ne born ucenjak. iejo vanje, Se kazejo cuda ob YSa­ Objokan sem ·se vrnil v solo v svoji kem p01gledu, olb vsakem koraku. stari, zakrpani obleki. In vsi so rrk­ Polmnljen, star lijak, obroc lwle­ li, da je to slabo znamenje. lla, preluknjana ponev. poceni lon­ Ivan Cankar Triacanom ci, v:i lice s poldrugim klinom. pipec brez rocnika - sam hog nebeski ve­ l:r: predavani v Ljudskem domu v Trstu 1907 in 1918 di. odkod s·e :i e bilo v.se to nabralo v Ljubljauico! Ali Visaka stvar pose­ Edina pot je boj ljudstva, brezo;bziren boj,' d'okler ne pa;de po\'le•c\n ja •bej je tbila cu.do pre-cu-dno in je ime­ bar.ikada; dokler ni ·dose.zen pos-lednji cilj! Boj za popolno socialno in la ·,woj vwzen pomen. Simcevemu politi·cno 'osvolbojenje - zakaj brez socialne in politicne svobode· je ne­ Loi·zetu se je celo· posrecilo, da je mogoca kulturna svolboda. Dokler bo lju1dstvo ·suzenj dru~be, suzenj t ega nas-el denarnico; res ni bilo nic v a nonimrnega naroda - dotlej bo tlacanila, do.tlej bo bre~ravna in po­ nji. 'denarnica pa je ve:rudarle b:i la. nizana tudi dusevna kultura. Boj za os.vobojenje ljudstva je kulturen Cudes na jvecje- so ·hili kapeljni, ki boj - in :kdor ta lboj obrHkuje, kdor IDU postavlja neciste cilje, j e SO­ so se skrivali ·pod rnokrim kame­ vnuznik ljudstva in sovraznik kulture. njem kraj zadnjih rahlo pljuskajo­ cih val·ckov vode. Lovili smo jih z Kljulb vsemu, klju'b temu ·bre'llda;njemu morju krvi in morju solz vilicami, z zeblji ali pa z gnlo roko - kljltb v.seunu ni predrznost, ·ce pravjm, da je in ostane resni·cno, kar ter j :iJh pekli na ierjavici kar tam sem bil neko·c napisal: v soli, ki je . bila skrita neumlllim ocem. Zgo.Ullo se je casih, da je bila »N obena solza ni poto.cena zastonj !« .glava. osmojena, repek pa se moker; In se nadalje: toda lbili so dolbri in socmi, kakor na sosedovem vrtu pobrana jabolka . ·».Svetlejse iz noci zasije dan, v soli smo bili vsi gologlavi in Zivljenja mlado vre iz starih r an goloroki, hlaee pa •smo si zavihali in ti!z trohnobe se rodi vs·tajenje!« visoko do vrh stegna. N ekoc sem v Kajti kolikor tisocev jih je padlo na bojiscih, kolikor tisocev jih je g-orecem hrepenenju po nadaljni umrlo doma od Vlsega hUJd:e•ga: -- ostalo jih bo se dovolj, da •Se z.godi, o uceilosti za8el malo pregloboko v cemer _sem tr-dno in verno priJp6can: na tem ogromneun pokopaliscu, na vodo. Nenadoma se rb.i je zazdelo, teh od solz in krvi bogato pog'Jilojenih tleh si bodo ·zgradili s:inovi in da jaham na . ogromnem zelenem vnuki svetlej1si, lepsi dom, ki s.i ga bodo uredili po ,s,voji rz tr.pljenja knnju naravnost proti sijajnemu vzkipeli volji, po •svojem, v-nov.ih spoznanjih do1zcrelem razUllllu! - solncu. NadVIse sladka, brezprimer- Enajsta sola pod mostom

N:vdalj.evanje s 3. strani. doktrinarnirn ali celo statisticnim dosti, temiVeC tudi tisto zalostno ro­ bitja, zivecega v ne!prestaneni po­ prikrojil po •zahtevah lastne umet­ clo·kamovanjem lkrivic, ki jih je mo­ manje otrok brez.pnselnih vrhniskih manjkanjl\l in bedi. T'a zgodba iz i10sti Sarno rprime,rjajmo ·cudovito ral prena;sati sam in z njim vsi pre­ delavcev, ki so olb cwsu gospodarskih Cankarjeve »Nine« je goto-vo ena l'ealisticne •crte, s katerimi je zirani proletars.ki mali ljudje na k1iz ·ostali brez vsega in jim je bil najibolj pretre,sljivih, kar jih je bil Cankar risal vrhniske ljudi n. Vrhni:ki. Prika;z.oval je ra;zmere v edini izhod i·z tez.kega polo~aja ta, kdaj 1koli napisal. pr. v ·svojih povestiih »Na klan­ konkretn1h z:godlbah s.vojega zivlje­ da so ;poi§.iljali ·svoje otroke bera&it Dolga je vm.ta grenkih dog·odkov cu« in »M•artin Kacur« iz d()be v nja, ki ucinkujejo po s•voji lastni po o·koliskih vaseh med 'km.e-te, ki in trv-k1h d oiivljajev, ki so se Can­ za;dinjih dveh desetletjih, prejsnjega dokumentarni .sili. Spomn:imo se sa­ jih kr:il."'e ni:so talm hudo pr1za;dele. karju vti1s nili v zavest' za v.se ziv­ Drugod se piJsateb z.opet s•pominja stoletja. Pred n:vmi defilira vrsta mo na cudovito plU~sticno nove1o »0 ljen je izza mla.clih dni na Vrhni:ki in re-sni.Cnih ljudi, tako verno posnetih svoje hoje v go1zd lJO drva, motiv, ki ki jih je 01pi•sal v mnogih novelah in pres.cah«, .ki je prava visoka pesem ga je veckrat Uip-orabil v svojih no­ iz •zivljenja, ·da la;hko postre.zemo slik.anja »:siveg·a v •sivern«. v gluhi povestih. Vse te zgodlbe s o bile gla­ z nj]hovim.i fotograiijami. V1se te velah. Saa:n,o·tna, grorzljiva pot med se-n prote1st T,J roti socialni zavostav­ pokrajini mrkega poznojeseruskeg-a gors,to .rzarashm drevjem ob plitki ljenosti proletatrskega otroka, bile ljUJdi in do·godike je pisatelj ovil s razpolo~enja se ka;ze pred nami ti­ car·om vrhllii!ske pokrajinske roman­ v·ndi po-toka Bele, ki skrivnm01tno su­ so klic po pravicnos.ti, trkanje na ~ti ·onemog-ll otbup otrok, izgubljeni'h tike, tako da jasno vid.imo, kako m i med :i:zlrzanimi skalami in kam­ clovesilm vest, da je treba odpravi­ v clezevnem, rneglenem ba.rju, se ka­ ni; .gloJbok·o sredi goz!Cla polra2pali ti nevzldrzne razmere in s. tem tudi zra;sli so z domaeim krajem, kako mJin - starodavni, znameniti Stari .samo vrhni1s:ki so, :k.ako jih je mog­ ze v jasn i luoi tiJsto grbz.otno neso­ tisti socialni red, ki jih do:pusca .. glasje med njihovim vehkim prica­ malern: Sredi morja zelene narave Njihovi ~pi . si .so tako prepricljivi, la roditi le ta zemlja. o.bidej:o osamelega otroka samomo­ 1tmetnisko ·dognani do po·tantkosti, N ajlepse vrimere t:vke .svoje umet­ kovanjem. necesa lepega in med nji­ hovim brezglasnim koncnim ra:zo.ca­ rilne m isli. Zanje pae ni vzrok samo da -svoje.ga cilja niso mogli zg-resiti. nosti je Cankar po1kazal ob rllisanju kos caso.pisnega papirja z z·g·odlbo 0 Z.ato bo slovenski :mali clovek, slo­ svojega zivljenj.a v vrhniskem oko­ ranjem, malodusnost, ki jim jo na­ vdihuje bre?Johbcna ·s:ivi,na v ne­ samommriJcu, ki ga slucajno najde venski pr·oletarec videl v Cankarju lju. Sp1osno ·znano je, kako verno na sv

4 VRHNIKH IN NJENfl, OKOLICfl V. PRETEKLOSTI.

osvojitev nas~h dezel pa je uspela FRRNCE HflBE ravl!-ine v dV:i"_:.ajoci se ·Kras, je- hi- vre.lci. V »Hrastju« pri Mirkah so sele cesarju A vgustu v letih od 15. ~0 vehk.ega VOJaskega pom~na, ker naSli' l. 1853 vee rimskih zar (to SO do 9. stol. pred nas.im stetjem, ko je Je bramlo vsake??-u n~pokhcanemu posode, v kat~r1h je bil ohranjen bil udusen prav moca:n upor pod gos~u .Pot v ItahJo .. Zrd t~ga tabo- pepel pokojnikov). · vodstvom Batona. Da bi vojas·lw in r.~)e sel na vzhoclnr st~·am pokop~- Po po;rocilu rimskega ·z•g-odoY:i­ · Dolgo je ze, kar sem za trideset­ gospodarsko povezal nase kras:ke in !I.s;ca med Novo ce~to m pokopah- narja Tacita vemo, da so imele v )etnico vrhn.iske ljudske sole podal alpske dezele, ter P.odonavje z Ita­ s<:~m, g-a Rimljani sl])losno nazi­ Zid .Je brl 4 m deibel. m gotov-o .v JU, ko je •zavladal cesa•r ' Tiberij, so vali Alpe:s. Juliae. T:o ozemlje so hi­ ka z olmlico ;prel:wdlen svet. Zg·odo­ zv~zr z v ujrdbo na ihnbu ~rl!-ovsa se te leg-ije poCl vodstvom nekeg-a vinsk,i t-Dikov.i s o v vseh do'ba;h pustili la takorekoc vrata za vstop v poclo­ natl _Trzasko cesto .. Ta a~h~~l ka- Terceniusa uprle- in odpovedale po­ tu svoje .sledi, ki se dane:; zrcalijo v nav:ske dezele. Prav zarad~ :svoj.ega ,s tel ~~ l. 1882. ydkril pokOJJ?.I ~upan kors·C:ino. Sele ,samemu cesadevemu Zlg'Odovini naSega trg-a. rra kratek polozaja ob tej znameniti vojaski in GrubnJel Jelov.sek. ptrd'~a Je.IJ?.e~a pastorku Druzu se je po daljsem pri\<>pevek k ZJgodovini V rhnike naj trgovtski poti preko Kra1sa (per Al­ v. nr~meru 19 m, nJen ~J.d, ki Je rz trudu posrecilo zatreti upor leo·ij lbi okrepil v Vlseh vrhnicanil1 zavest pes Juliws), je imel Nauportus, kot lombenega kamna, pa Je bil -clebel (gl.ed tocen l])re-vod Tacitovega ;o- skupnosti in ljuJbezni do rodne ze!Ill­ recno .pristanisce ta;ko veli:k pomen 2 metra! .•• . . . roc.i!la o upoit.l rimskih legij v ja- lje, ki jo ~e tako 0uclovito, nedosez­ -,.i starem veoku. _Od ta,bons-ca na Hrrbu Je.pel~ala nuarski stevilki »Glasa V.rhnike«). rio lepo opisoval v v•seh svojih delih 0 tej vazni prometnii cesti prina­ r1~1 r ska cesta v. sedlu med LJubbaJJ.- Stalna vojaska ta:horisca so ved­ Ivan Cankar. Ta kratek oris pa naj sa prvo porocilo g-r·ski ze-mljepisec skim v:rhom m RrusJmycem pr9ti no flpremlja.li stevilni rimski trgo"'t­ bi zclruzil v mislih vse vrhni.Cane, Strabo, ki je Zivel v 1. stoletju p vojih :mlaclih let, prej po vodn.i poti -c'Lo Donave in do :pntisk~tl 1!-a cvetoco lt~hJO. mlada jaki, pa se · ·Zi.v"ahen blag·OVUi pro­ ko so se l breZJskr~ bno pohajali v enaj­ taJilllka.jsnjih d8'Zel. Mimo N a:uporta Ill ~vez~ srla g·e12mansJtib. buds tev, me.t na ta:kratni svet,oYlli poti v Po­ sto •solo pod mostom. Ozka, srcna ~ce nam,re•c plovna reka, ki prihaja se. J~ _nmska drzav~ zavarovala. ·z clonavje in na sev·er, vse to je p 1~i ­ vez •z, roclniiln krajem jih :bo priteg­ iz Il.i.rije in se izliva v .Savo, ta:ko OFJaskr \ 10. k~ dqltg-rm vol?ra!-ll,bmm vecll.o do precejsnjega razvo:ia in nila za ozje in obenem s tern tudi da je blago lahko spra.viti v Sis ak zido!-'11. ~.~:d Je b1l, k;ot 'ka:zeJO :rzk:0pa- blag-o,stanja Nauporta. Ze zgoraj za sir.Se probleme nase donioviue. (Si.g-esbcum) ter k Panoncem in vanJa,. 1 m .dolg- m _2-3 m Yisok. omenjeni rimski 7!g-odovinar Tacit g-a Visa zgoclovina Vrhnike je pJ:av 'l'auriiSikom. Imel J~ &2 o:b!·ambruh. ·stol:"• v o~ postavlja v vrsto pokrajinskih mest za prav le majhen delcek zgoclovine V do!bi cesarja Avgusta je zacel t.~h 50. rzkopamh. Stolpr s~:brh. s~r- (imenovalo se· je municipium, to je borbe za pot na J a'clran, na clrugi Nawportus rru3ti in .se razvijati, ker nkotm,_ o~ 3.6 do 4.8 .. m suMirke (murus je la- ocl novti.tli ljudstev so •kon-cem 6. sto­ danes ,ste-vilni 01stanlki .najprimitiv­ tinska lbeseda in pomeni· •zid), kjer lctja n. s. [l)!l'Od'J:li SLoveni, ki rso · casu precej.Snja naselbina, ker so se so bi1i !Illord.a ze takrat znani topli stalno posedli na8e kraje. nejsega O!'o:z.ja in oroclja i:z dobe, ko na:Sli s.tevi:lni •OStanki mozaicnih tal, je clovek izdeblizno beljsek Karel _ Gwber, neikdanji na­ l,la ozemlju seclanje farne· cerkve mestnik koruilsarja II. bataljona Do­ nesmij-o krenili nazaj proti domu. porocilo o tej oprQIIDe-tni poti v tret­ Tega izleta so bili veseli vsi: nckda je stoletje pred na:Sim stetjem. Sv. Pavla. Da so v rimski dohi .stale lomitskega odreda, Leskovec J aka­ v tudi ih~se, nam doka;zujejo ·r.azna iz- nji partizani,- ki ·so s svojim prip.o­ zvezi s to pripovedlko imaj·o Vrhni­ kopavanja. Tako je med clrugim Aimbroi, kQIIDis.ar III. cete, Kenk Ja- vedovanjem oteli poza'bi pomembni cani V SV10jem g'l"bb.enem' srecka. 'l'isti,. ki ga dobi, .naj ga takoj ]zpolni s 3. stevi~ka poljudno tehnicne re­ svojim na:slovom in ;poslje na upra­ Mladi igralci . so se predstavili vije »•Ljudsika tehnika<<, .ki je te dni vo revije. Prejel 'ho licno nagrado. izsla 'iz tiJsika, prinasa zanimivo in · Dne 13. IV. 1952 je KUD' »Stane vern ·in deloma se v drugem ·de ja~ . rruzumljivo nrupisane sestav,ke, novi­ DNEVNE VESTI Dobovicnik«, oziroma njegova mla­ nju), medtem, ko je bil Martin v ce · in zanimivosti z najrazlicnejsih dinsJka sekcija priredila v Cankar­ tretjem dejanju znatno boljsi (3. de­ tehnicnil;l poqrocij. Za amatede in Poroke v niesecu aprilu 1952: jevem domu Fiinzga'rjevo dramo janje: 2. in 3. p:rizor!) K:reacija Fer­ Premrl Iz>i.dot, s·~laJdis ,cnik , Brezo· samouke- je v r:evi:ii vr'sta navodil in 70 »RaJzval,ina zivljenja<<, v reZiji Gu­ jana (nekdanjega ljuJhimca Lencke) nacrt-ov za prakticno deJo, o.d kate­ vica in Birtic Franciska, gos:p. stava Koprivnikarja. je sla v napa0no smer. Drama za­ pomoonica, Mala Lig-ojna 4; Istenic . rib velja omeniti nacrt za grad,njo · MateviZ, vratar IU Vrhnika in Jane Fin:z.garjevim igram UIJTav.i.ceno hteva vedrega, optimisticnega, mal­ modela elektricnega letala, tecaj oravimo, da so ljudske, saj je v sle­ ce lahkomiiselnega cloveka, medtem .Ana, delavJm IUV, bivaliS·ce · V rh- . >rRadiotehnika za zacetnike<< , »J a- · nika; Mivsek Fran{}, delavec IU ' herni izmed njih p1ikazan koscek ko je lbil ]gralCev Ferjan prevec no­ dralni tecaj« in rubriko »Za .mlade resn!icnega kmeckega zivljenja. Pi­ tranje, sko.ro ibsensko po,globljen, tethnike«. R.evija je oprembena s ste- . Vrhnika in Puc Marjana, delav:ka . s~te~ja odlilr.uje lep in preprost je­ bre~ ti,stih krurakt&istiJCn>ih sv,oj­ vjlnimi slikami. IUV, biv. Vrhnika; Grud'en Mirko, . zik Ill pa gloiboko poznanje znaca­ stev, ki jih od· nje.ga zahteva zgod­ UpraJVa revije »:Ljudska tehnika<< krojaski pomocnik, Drenov ·gric 47 ;iev kme&ih ljudi. Junaki njegovih ba sama. :Stranska vlo,ga pij,anega v in Novak J ozefa, delaJV·ka, Drenov je svojim narocnikom' in bralcem g~ric 4; Hladnik GaJbrijel, h-g. po- · dram so p•reprosti, nikdar pa ne na­ Siirka je lbila mestoma i[Jroblematic­ naslednjih inesecih nri,pravila · tudi ivni. na. Igralec ·je. veckrat pre8el v ka­ dvoje na:gradnih zrebanj. Prvo se moVerd st. 14; odrskih del spada 1b:rez dV'oma »Raz­ >bo vrsao 1. julija in ob tej priliki Hren Anton, delavec IUV, stan. . vilno. Sirk predstavlja kmeta s ko­ ibo izzreibanih 20 brezplacnih •poleto.v valina zivljenja<<. Spominjam se, da po otrok in energicno zeno. Te~ke Vrhnika 33 in Pajsar Katarina, de­ mi je nekoc pred leti nek ocanec oh z leta.Jom. v zrebanju s.odelujejo lav'ka IUV, Velika Ligojna 53. razmere, v 'katerih ·zlivi, skusa poza­ vsi, ki imajo vsaj en izvod omenje­ njeni urprizoritvi s sol'Zami v b>iti v p~jooi. :SiJrk ni 1burke.z, zato Smrti v mesecu aprilu 1952 oceh, dedal: »Clovek, ki j'e to napi­ njegov.a pijanost nikakor ni in ne ne revije, opremljene z nagradnim Jeraj Jakob, star 80 let, u:pokoje­ sal, .dobro pozna zivljenje.« Da, prav more b;iti 'Zaletavanje po odru. kunonom. P.oleti se bodo vrsili z le­ nec, Bevke 43, SeEger 1vana, stara tp,Ilsc v Ljuhljani, Mariboru, Ce]ju res! Finzgar rise nase p ~reproste lju­ O;paz.ili ·smo, da mladi igralski 52 let, · urpokojenka, Vrhruka, Bren­ in Le1s cah, vo~njo do najblizjega le­ di take, kakrsni v resnici so. Osred­ druzini manjka vigranosti. To pa cic Ivana, 1Stara 87 let, uiitkarica, nji pro!blem te drame je: zganjar bo gotovo diobila s siJsterrnation,im talisca pa placa i:zzrebancu uprava Podlipa 3. Urh hoce &V'oji 'hcer~ Lencki !Zagoto­ delom. ReZii.ja je bila dobra, vendar r evi;ie. Rojstva v mesecu aprilu 1952 vHi Zivljenjsko eksdJstenco. pa . jo · je tbilo opaziti, da 'POnekod podrob­ :Pli drugem zre:banju bo izireba­ 6 deckov in 2 deklici. zato, dejal bi; 'skoraj· nasilno poro­ nosti niso hHe dovolj temeljito ob­ nih 12 n ag·rrud. Sodelujejo vsi naroc­ ci z MMtinom, skopim, a mladilm . delane. Tako n. IJT. priz.or v I. deja­ n:Lki revije, .ki bodo do 2>0. avgn·sta Ha filmskem pJatnu homo videli: km.etom. Ta zakO>n bt;ez harmonije' nju 13. prizor (;ko ooe u rib. zasaci ·noravnali celoletno narocnino. Zre­ V petek 9. maja 01b W. uri in v ne­ Vlkiljulb eno,stran&ki Mal'ti!novi lju­ Ferjana 1in LenC!ko pr;i vodnjaku). hanje se bo v,rsilo 1. septembra v bezni postaja v pravem pomenu oe­ Prolblematicen je bil tudi zakljucni Ljubl;iani. P.eva nagTada j e motor­ deljo 11. maja ob 15., 17., in 20. uri sede :res - razva1ina zivljeuja, do­ (deseti) vrizor' tretjega dej:wda, ko no kolo. druga radujs.ki apar::J,t »Kos­ premiera angleskega filma »LA­ kl(}r Martin v v:alu ljubosumja Martin v ekstaz:i ljulbosumdla:- in olb­ ma;i<<. Ce hocefe torej sodelovati v DY HAMILTON<<. V glavnih vlo­ mlade zene ne 'zadavi. upa Lencko zadavi. zrebanju, se narocite na revijo in gah Vivien Leigh in Laurence· Oliw'ier. Dodatek: filmske novosti Ob V!r'hni&ki uprizor;itvi sta zlas,ti Odlicna raZiS;vetljava in stilno pra­ do 20. avgusta poravnajte celoletno ugajal·i kreaciji z,ganjarja Urha in narocnino. Stalni narocniki solllelu­ 7-52. vilna scena sta mnog·o pripomog·li v sredo 14. maja in v cetrtek 15. ma-· njegove hcerke Lencke. Urha, p-re­ k uspehu predstave. Vklju'b napa­ jejo v oheh zrelbanjih. udarne>ga, starej·sega kmeckega clo­ v na:slednj_i>h stevi·lkah .bo rev.ua ja, olbakrat ob 20.30 uri nemski kam, ki smo j~h' ugotovili -zg·oraj, fi.lm »·KATICA«. Dodatek: kratek veka; zaverovanega v svoj posel, je ki so tbr~ dv'Oma po:p·rav'ljive, po­ prinasala se veliko vee prakti'cnih igr:a:lec podal oibCuteno. Ta je ugajal meni za mlado i,gralsko druZ.ino navodil i:n naJsvetov za amaters·ko . filun »Zemlja je cakala traktor«. posebno v prvem dejanju (4. pri­ uprizoritev us.peh, sa:i je mladim dejavnost. 8 pormocjo teh si bo mar­ V petek 16., in v 1&0'boto 17. maja oba­ zor: U1rh >>I}Jripravlja<< Lencko na i·gralcem illtsrpelo izoblikovati osnov­ sikate£i amater-tehnik lahko izdelal krat ob 2i0.30, ter v nedebo 18. ma­ zenitev z Martinom). Lencka je lbila ni ton drame. doma uporabne in koristne predm~­ ja ob 15. in 17. uri premiera jugo­ nristna in neprisiljena, kot pravo te in se pri tern se ' marsikaj prl­ slovanskeg-a filma »DECEK MI­ kmecko dek·le. V drugem, zlasti pa Akademija otroskega "Yrtca ucil. S tern se bo obs.eg revije raz­ TA:. Dodatek: kratka risanka: V v tretjem dejanju je hila dovolj siril in urednistvo je sklenilo, da se dezeli 1pritlikavcc-v«. premisljeno povdadena zagrenje­ Nasi mal&i, .ki obiskujejo otroski revija preimenujc v »·Zivljenje in v sredo 21. in v cetrtek 22. maja ob nost v zakonsJkem zivljenju, lkakrs­ vrtec. so v nedeljo 20. aprila poka­ tehni'ka«. 20..30 uri angleski film »LJUBAV­ nega preprosto Jmnooko dekle ni pri­ zali, kako jih v21gaja ·socialiozem ·ze Se na naslednje vas opozarjamo. NA ZGODBA«. Glasbeni film. V cakova1o. Pomemibno vlog·o· ima v v Zlgodn:ii mlados.ti. Mali juna:ki in N ad posaJme!Znimi kraji bodo let~l~ glavni vlogi Stewart Granger in igri tudi rejenka Tona, ki je pa zrtev :iunakinje so v Hubkih prizoriJh le­ te dllli metala letake s podro'bmnn Patricia RoCt- Dodatek: filmske socialnih p1ilik. Ta vloga je bila >Po pokazali, eesa so se v vrtcu na­ pojasnili o zrebanji,h. Vsak petde- novosti 8-5~. lJO dana mocno dognano, 1kot energic­ b rciii. Z ,zavidJanja vfrecfriim ]~ogu­ llO marljivo hisno deklo, ki skusa v mom so nastonili pred javnostjo s trdem; delu pozabiti svojQ zivljeu;i­ 'Petjem in deklamacijami. Ta nastop Odprfa ie wrrna resrawr il£ii a sko nesreco. Interp:retantka zasluzi ciciJbanokov je dokazal starsem nredi­ S p.resenecenjem so se 1. maja "ho o1dslej ta vrt odprt v.saJk dan, v za to vso poib.valo. Vloga Martina, nost kolektivne v,z.goje v otroskem ustavljali Vrhnicani, pa tudi izlet­ sredah, ·sobotah in v nedeljah pa bo -­ Lenckinega moza, ni ,bila deta;ilno vrtcu, in starsi izra.Zajo vso odkri­ plesni spored. Zagotovil nam je, da tosreno za:hval,o tutkajsnji;m vzgoji- ni•ki, ki .so potovali sikozi nas kra;j izdelana, ponetkod so manjlkali na ovinku avtostrade med lndustl'J.­ bo skrlbel 'Za dOibro pijaco po o·kusu osnovnii prijemi (to P·redvsem v pr- teljicam. · in zelja:h oibilskov3Jlcev. v~·hnicani jo usnja ter Raskovcem. Svojim .so tega lo,kala veseli, saj v poletnih ocem niso mogli verjeti, da je kar mesecih, pose'hno pa v vecernih urah cez noc zrasla vrtna ·restavracija ni [IJ.rijetno sedeti_ v zakajenih go· Pred pionirskim koncertom »Pri Bla:gajani<<. Licne mrzice j·l!­ stilniskih sobah. »Ze i~ dosedanjega stoli betons·ka plo.s!i\a za rples, beh obiska lalhko ·siklepamo,<< je rekel to­ pesek in mladi nrusvadi, el ektr~' cn~ J?.~­ vari's Berlberich, >~ da bo vedno velik ]Jeljava ter poskocni komaJdl, k1 Jlh dotok .gos.tov, bodi>si domacih, kakor ~e ioTal P'lesni orkester pod vod­ tudi tujih,« v tolailbo Vrhnicanom ~tvo~ Staneta Fe.ferja, je marsika­ na dodal: »Res se je v teh -dneh drl tereg-a z.vabil na kozarec d~brega mi

Zadnje kmetijsko predavanje Y sezoni . Jng. Viktor Repansek bo v nedeljo 18. maja ob 10. uri predaval o temi POMENKI 0 KROMPIRJU ·BENE5KI TROJCKI Dramatska skupina Kulturno zenskih, ka'kor tudi ostaliih e~zod­ umetniskega drustva »Stane· Dobo­ nih vlo·g. Ce izvzaJmemo, da je tre· ma naredila igralskemu kole!ktivu vicnik<< je v nedeljo, d'ne 20. aprila nekaj ne;prijetnos·ti, moramo povda­ uprizorila svojo drugo igro v. letos~ riti, da je hila celotna p.redstava nji sezoni. To p·ot so zopet 1:zJbrah skoraj pri vseh d'obro nastudirana.' komedijo, iki po svoji literarni vred­ Pohvaliti .pa je treba rutiniranost nos,ti preka:sa hurko »Na '11r8ki go­ in hladuokrvnost igralcev, ki so se ri<<. Collaltovi »Beneski troj,cki« v zna8li oh kronri:cni improvizaciji ne­ KureiJovi IJTiredJbi zahtev;ajo rutini­ katerih .clanov skupine, ker

Lastniik: Klub Ljudske univerze, Vrhnika. - Odg. urednik Smjljan Volcic. - Urednistvo in uprava: Vrhnika, Nova cesta st. 1. Tekoci racun NB 6102~9033 2-0, podruzn~· ca Vrhniika. - T,iska Umetnils'ki zav·od, Ljubljana. lzhaja vsako drugo soboto. - Naroc nina za prvih 13 stevilk v letu 1952 je 130 dinarjev, celoletna narocnina za leto 1952 je 2?'0 dinarjev. I 6