Anka Vidovič - Mildavčič

IZ MOZAIKA PRETEKLOSTI OBČINE VRHNIKA V LETIH 1929-1941

Upravna ureditev, prebivalstvo, kulturni dogodki in gospodarstvo

V prispevku smo na kratko orisali upravno ure- manjšim odporom ali nezadovoljstvom sprejelo ditev, navedli nekaj podatkov o prebivalstvu, takšno spreminjanje občin. Po opravljeni koma- kulturnih dogodkih in o gospodarstvu, predv- saciji leta 1937 je ostalo oktobra istega leta le še sem pa smo posvetili pozornost strankarsko- 407 občin, med njimi 4 mestne. Občini Vrhnika političnemu, prosvetno-kulturnemu, kmečko- so še pred komasacijo dodelili kraj Smrečje z stanovskemu, mladinskemu in strokovno-sin- izločitvijo iz občine Št. Jošt. Omenjeni kraj so dikalnemu gibanju v liberalno-unitarnem in 24. junija 1936 zopet vrnili občini Št. Jošt, med- katoliškem taboru na območju tedanje občine tem ko je bila izločena katastrska občina Zažar Vrhnika. Za širše razumevanje dogajanja na dodeljena občini Horjul.1 vrhniškem območju je bilo treba poseči tudi v problematiko, ki je zadevala vso Slovenijo ozi- Leta 1937 je obsegala obravnavana občina te kraje: roma Jugoslavijo. Prispevek je izviren in sloni Bevke, Bistro, Blatno Brezovico, Drenov Grič, Le- predvsem na primarnih virih, uporabili pa smo sno Brdo, Malo in Veliko Ligojno, Mirke, Podli- tudi ustrezno literaturo. po, Sinjo Gorico, Staro Vrhniko, Verd, Vrhniko in Zaplano.2 Prav tako je imela leta 1939 občina iste 3 Občina Vrhnika leži na jugozahodnem delu kraje v na novo oblikovanem okraju Ljubljana. Ljubljanskega barja, blizu kraških izvirov Lju- Po ljudskem štetju z dne 3. marca 1931 je živelo v 2 bljanice. Sodila je v okraj Ljubljana-okolica, ki občini z obsegom 92,29 km 5895 prebivalcev, od 4 je bil tedaj največji v matični Sloveniji, oziroma tega 2841 moških in 3054 žensk. V upravno-ce- z uvedbo šestojanuarske diktature 1929 imeno- rkvenem pogledu je dekanija Vrhnika, ki je sicer vani Dravski banovini. Naziv Dravska banovina presegala območje vrhniške občine, sodila v lju- je dobila na podlagi Zakona o nazivih in razde- bljansko škofijo. Na ozemlju vrhniške občine pa litvi Kraljevine Jugoslavije na upravna območja so delovale naslednje župnije: Bevke (ekspozitura 5 z dne 3. oktobra 1929 in na podlagi Zakona župnije Vrhnika), Vrhnika, Podlipa in Zaplana. o banski upravi z dne 7. novembra istega leta. Na podlagi popisa o prebivalstvu leta 1931 se je Tudi prejšnji naziv države Država Srbov, Hr- prištevalo k rimskokatoliški veri 5.892 vernikov, 6 vatov in Slovencev je dobila novo ime Kralje- k pravoslavni eden in k evangelijski dva. Ob teh vina Jugoslavija. Dravska banovina je imela 25 podatkih naj zapišemo, da je v vrhniški župniji okrajev in 1069 občin, ki so bile po obsegu, zlasti živel sredi tridesetih let tudi musliman, delavec podeželske, dokaj majhne, zato je banska uprava v Dukičevem kamnolomu Smajo Zukovič, ki pa v naslednjih letih, posebej z zakonom z dne 14. je 1. septembra 1935 prestopil v rimskokatoliško marca 1933, pristopila k poenotenju občinske vero in pri krstu dobil ime Jožef. Krstni boter je uprave, zlaganju ali komasaciji manjših občin v bil industrialec Ignacij Hren iz Verda, krstil ga je večje, ki naj bi zajela najmanj 3000 prebivalcev. vrhniški dekan in župnik Janez Kete ob asistenci 7 Vendar je pretežno podeželsko prebivalstvo v kaplana Gregorja Malija. Sicer pa je bilo tudi v kmečkih občinah pod vladavino Jugoslovanske vrhniški župniji kar nekaj konvertitov-spreobr- nacionalne stranke (JNS) ponekod z večjim ali njencev, ki so v dvajsetih letih in tudi kasneje bodi- si iz pravoslavne vere prestopili v rimskokatoliško last, radijska postaja je bila zgrajena po navodi- ali iz rimskokatoliške v starokatoliško ali v pravo- lih univ. prof. Marija Osane. Toda s pogodbo z slavno vero.8 dne 4. februarja 1928 je bil izročen katoliški kro- vni prosvetno-kulturni organizaciji Prosvetni V političnem okraju Ljubljana-okolica, pozneje zvezi v Ljubljani za dobo 15 let. Poskusna oddaja Ljubljana, je delovalo med drugim tudi okrožno ljubljanske radijske postaje je bila 1. septembra sodišče Ljubljana; sem sta bili dodeljeni še okraj- 1928. Ob tej priliki sta govorila Fran S. Finžgar ni sodišči v Ljubljani in na Vrhniki. Pod okrajno in Oton Župančič.19 Na Vrhniki je bilo leta 1929 sodišče Vrhnika so sodile naslednje občine: po- okrog 100 lastnikov radioaparatov. Delavska leg Vrhnike še občine Borovnica, Horjul, Polhov pravica, glasilo Jugoslovanske strokovne zveze, Gradec, Preserje, Rakitna in Št. Jošt; a Škofji Loki, je zapisala, da je aparatov "največ med delav- ki je bila sprva "sreska izpostava "okraja Kranj, v stvom", in sicer detektorjev, ki se "pri nas prav letu 1936 pa je postala samostojen okraj, so do- dobro slišijo".20 delili občino Črni Vrh.9 Zanimivi so tudi podatki, koliko je bilo Na Vrhniki je delovala javna lekarna od skupnih naročnikov katoliškega in liberalnega tiska. 84 banovinskih,10 poleg tega je imela zdravstveno Leta 1931 je bilo v župniji Vrhnika naslednje občino in tudi sedež banovinskega zdravnika v število naročnikov katoliškega tiska: dnevnik okraju Ljubljana. Poleg Vrhnike so sodili v to zdra- Slovenec je prejemalo 91, tednik Domoljub 357 vstveno občino še kraji Borovnica in Preserje.11 in mesečnik Bogoljub 163. Leta 1935 je bilo v župniji Vrhnika 126 naročnikov Slovenca, Ne- Naj še omenimo, da je bil sedež katastrske deljskega Slovenca 17 in Ponedeljskega 19, Do- občine v Ljubljani, ki je zajemal tudi območje moljuba 259 in Bogoljuba 141. V župniji Bevke Vrhnike.12 Tudi finančna kontrola glavnega od- so naročali okoli 10 izvodov Slovenca, 30 Do- delka je bila v Ljubljani, njen oddelek pa tudi na moljuba in 12 Bogoljuba. V župniji Podlipa Vrhniki.13 Tu je bil tudi sedež Davčne uprave, ki so bili le 3 naročniki Slovenca, 55 Domoljuba je obsegala občine: Borovnico, Horjul, Polhov in 22 Bogoljuba. V župniji Zaplana je bilo 10 Gradec, Preserje, Rakitno, Št. Jošt in pa Vrh- naročnikov Slovenca, 37 Domoljuba in 19 Bo- niko.14 Po Valvasorju naj bi imela Vrhnika status goljuba. Ob pregledu župnijskih podatkov ugo- trga že leta 1325. Bržkone sodi med najstarejše tavljamo, da ni v teh statistikah navedena De- trge na Kranjskem.15 lavska pravica, glasilo katoliške strokovno-sin- dikalne organizacije Jugoslovanske strokovne Na območju občine Vrhnika so tekle ceste zveze, čeprav je na vrhniškem območju delovala različnega reda.16 Pomembna je bila državna tudi ta organizacija. Prav tako v teh številčnih cesta, in sicer Ljubljana-Vrhnika-Logatec-Plani- pregledih ni mogoče oceniti o naročnikih na- na-državna meja. Poleg te sta tekli še banovin- sprotnega tiska. Obstaja le nekaj skromnih ska cesta II. reda: Vrhnika-Smrečje in Vrhnika- navedb. Tako sta liberalni in marksistični tisk Borovnica-Podpeč-Ljubljana.1' imela le nekaj naročnikov, npr. na območje občine sta prihajala liberalni podeželski tednik Južna železnica Dunaj-Ljubljana-Trst je sicer Domovina in tednik Kmetski list ter le nekaj so- 21 zaobšla Vrhniko, postaja je bila na Verdu. Leta cialdemokratskega tednika Delavec. Bržkone 1899 je dobila Vrhnika svojo železniško zvezo z so se župnijska pregledna poročila omejila le na Ljubljano.18 katoliški tisk.

Radiofonija je tudi na Vrhniki imela svoje zveste Poleti 1930 je Vrhnika doživela velik kulturni poslušalce. Sprva je bil Radio Ljubljana državna dogodek, ki je bil pomemben za vso Slovenijo. V želji, da osvežimo spomin in s tem odstremo Stojan Bajič, Ciril-Metodovo društvo Viktor tančice pozabe na ta veliki dogodek, bomo neko- Rohrman, Vodnikovo družbo dr. Ivan Lah in liko več opisali potek teh slovesnosti ob odkritju Pavel Karlin; ameriške Slovence sta zastopala Cankarjevega spomenika. Posebej za Vrhničane Fran Gabrovšek in Anton Jurca, ljubljansko so- in širšo okolico je bila slovesnost, ki je potekala kolsko župo Stane Flegar. Brzojavne pozdrave dva dni, polna zanosnega veselja in veličastnega so poslali: minister brez portfelja Ivan Shvegel vzdušja. Že v soboto, 9. avgusta 1930, je kot uvod (Švegl), pesnik Oton Župančič, igralec Hinko v Cankarjeve slovesnosti nastopilo na glavnem Nučič, predsednik Slovenske Matice dr. Drago- trgu s koncertom vrhniško godbeno društvo. Sle- tin Lončar in mariborsko Narodno gledališče. dila je bakljada in slavnostna akademija v Roko- delskem domu. Dan zatem, v nedeljo, 10. avgusta, Pred slavnostnim odkritjem je s pozdravnimi so se zlivale množice iz bližnje in daljnje okolice. besedami in kratkim orisom zgodovine o po- Veliko Cankarjevih častilcev, gostov iz Ljubljane, budi in načrtih postavitve spomenika in poteku se je pripeljalo na Vrhniko z vlakom. Vrhničani dela podal že omenjeni Fran Jurca. Po govoru so jih na postaji sprejeli z godbo. Razvil se je in ob odkritju spomenika so se oglasili topiči in pisan sprevod. Na čelu sta korakala predsednik godba je zaigrala državno himno. Na slovesnosti pripravljalnega odbora za postavitev Cankarje- je pisatelj in trnovski župnik Franc S. Finžgar "v vega spomenika Fran Jurca in neumorni tajnik umetniško izklesanem govoru" orisal Cankarje- Slavko Vuk. Za njima so bili v sprevodu verdski vo mater, njeno vero v boljšo prihodnost, njeno fantje na konjih, borovniški sokoli, nosilci pra- ljubezen do otrok in pa veličino Ivana Cankarja. porov, predstavniki državnih oblasti in kulturnih Ob tem je prikazal njegov boj za pisateljski po- ustanov, pa tudi vrhniška mladina, učiteljstvo, klic in Cankarjevo poslanstvo v boju za pravico gasilci in narodne noše. Grmeli so topiči, fantje in resnico. Finžgar je še naglasil, da je od pisa- so vriskali in igrala je godba. Udeleženci sprevo- teljevih 42 let življenja Cankar dal narodu in do- da so šli k cerkvi Sv. Tojice, kjer se je začela maša movini 25 let. Zatem je mešani pevski zbor zapel - zadušnica. Imel jo je pisateljev brat msgr. Kar- priložnostno pesem in učitelj Pavel Japelj je reci- lo Cankar, ki je služboval v Sarajevu. Zatem so tiral pesem "Cankarju". Sledili so kratki govori, najprej odkrili spominsko ploščo na Cankarjevi tako dveh predstavnikov ameriških Slovencev, rojstni hiši na Velikem klancu 94. Kratek nago- in sicer Antona Jurce in Frana Gabrovška, ki je vor je imel tedanji vrhniški župan in zdravnik dr. govoril v imenu ameriških Slovencev iz Detroita; Janko Marolt. Pevski zbor pa je zapel Nedvedovo nadalje Leona Pogačnika, ki je bil s Cankarjem pesem "Naša zvezda". v Judenburgu, in domačina Vrhničana M. Ko- privca v imenu Krekove družine (mladine). Istega dopoldneva je sledilo odkritje Cankarje- Umetniško izdelan kip Ivana Cankarja je delo vega spomenika na vrhniškem trgu ob veliki mladega, a nadarjenega in prezgodaj umrle- množici ljudstva. Med njimi so bili zastopniki ga akademskega kiparja Ivana Jurkoviča. Ob oblasti in raznih kulturnih ustanov in društev. poklonitvi velikemu geniju Cankarju so razna Slovesnosti so se udeležili podban dr. Otmar društva, šolska mladina, zastopniki oblasti in Pirkmaier, za prosvetni oddelek banovine prof. kulturnih ustanov položila številne vence. France Kotnik, Dravsko divizijo je zastopal polkovnik Miličevič. Poleg teh so bili prisotni še: Po dopoldanski slovesnosti je bil slavnosti rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, banket za povabljene goste v Rokodelskem ljubljanski podžupan prof. Evgen Jarc, za lju- domu, kjer so imeli gostje tudi kratke govore. bljanski okraj dr. Rudolf Andrejka, za Slovensko Tako že omenjeni Pirkmajer; pozdrave mesta Matico Josip Vidmar, za PEN klub prof. France Ljubljane Vrhniki je izročil prof. Jarc. Rektor Koblar. Zvezo kulturnih društev je zastopal dr. Dolenc se je v govoru osredotočil na pomembne zato se je leta 1934 porodila misel o ustanovitvi Muzejskega društva na Vrhniki. Njegova prven- stvena naloga j e bila urediti krajevni muzej, ki naj bi postavil arheološko zbirko ostankov mostičarske, keltske in rimske kulture na vrhniškem območju. K tej naj bi pozneje priključili še umetno-obrtno, etnografsko in prirodoslovno zbirko. Slednjo naj bi uredila Edvard Pajnič, pravnik in botanik, in pa geograf, zgodovinar in mednarodno priznani speleolog, vrhniški rojak, prof. France Habe. Mu- zej je dobil prve prostore "v županovi pisarni na občini", tedaj je županoval Stanko Hočevar. Prof. Schmid in umetnostni zgodovinar ter advokat, ki je leta 1932 odprl svojo pisarno na Vrhniki, Ma- rijan Marolt, rojak iz Verda, sta uredila arheološko zbirko. Med pobudniki za ustanovitev muzeja je bil predvsem Marolt, ki si je tudi prizadeval za izkopavanja rimskih ostankov Nauportusa. Naj še SMRT KIPARJA IVANA JURKOVICA. Dna 10. t. m. je umrl v ljubljanski bolnišnici aka- omenimo, da je Marolt med drugim napisal dve demski kipar Ivan Jurkovlfi, ki je štel šele 41 pomembni topografiji, in sicer Dekanija Vrhnika let. Med njegovimi deli je najbolj znan Can- karjev spomenik na Vrhniki. Občudovanja (1929) in Dekanija Celje (1.1931, II. 1932). Orga- vreden je tudi spomenik škofjeloškim vojnim ' žrtvam. Nadarjenega, prerano umrlega umet- nizatorji muzeja so tudi pozivali lastnike izkopa- nika so položili k večnemu počitku v nedeljo nin in še drugih zgodovinskih predmetov naj jih 12. t. m. darujejo ali posodijo muzeju. Slovenec je ob tej 8. Ivan Jurkovič, akademski kipar, Domovina, Tedenske slike, Priloga Domovini, 16. avgusta 1934, št. 33, str. 1. novici še zapisal, da je s tem "ustvarjen začetek novemu muzeju, ki obeta postati lepa kulturna može. Omenil je Primoža Trubarja kot utemelji- ustanova, ki bo v ponos naši okolici".24 telja, Franceta Prešerna in pa Ivana Cankarja kot "izoblikovalca slovenske besede". Govorili so še: Fran Jurca, Stanko Flegar, župan dr. Janko Ma- V vrhniški občini je bilo delavstvo zaposleno v rolt, industrialec Josip Lenarčič, Slavko Vuk, usnjarski (tovarna Pollak), lesni, opekarski in- pisatelj Finžgar in prevajalec Cankarjevih del dustriji, industriji eteričnih olj ter v kamnolomu. v italijanski jezik, prof. Bartolomeo de Calvi iz V trgu so živeli predvsem mali posestniki, poleg Mantove. Banket se je zaključil z napitnico ki- delavcev tudi dninarji.25 Okoliško kmečko pre- parju Ivanu Jurkoviču.22 bivalstvo pa se je ukvarjalo s poljedelstvom, pre- dvsem z živinorejo in v okviru te zlasti z mlekar- Popoldne se je veliko ljudstva udeležilo veselice stvom, ki je vse bolj postalo pomembna go- na "veseličnem prostoru g. Lenarčiča", ki se je ob spodarska panoga širšega vrhniškega območja. igranju godbe zaključila pozno v noč. Ob koncu Naj spomnimo, da so mlekarsko zadrugo na opisa Cankarjeve slovesnosti na Vrhniki je dnev- Vrhniki ustanovili oktobra 1904. leta na pobu- nik Jutro še zapisal, da so ameriški izletniki isto do tamkajšnjega kaplana Mateja Sušnika, ki se nedeljo dopolne pri Sv. Križu v Ljubljani položili je z zadružništvom seznanil pred prihodom na na pisateljev grob venec z napisom "Najlepši spo- Vrhniko, in sicer v Selcah nad Škof) o Loko, kjer menik so Tvoja dela. Ameriški hlapci Jerneji".23 se je tamkaj bržkone srečal z dejavnostjo Jane- za Ev. Kreka.26 Vrhniška mlekarska zadruga je Vrhniška okolica je bila znana po bogatih bila z novim poslopjem, s stroji in kvalitetnim arheoloških izkopaninah prof. Walterja Schmida, strokovnim kadrom vzor drugim tovrstnim za- drugam. Vsako leto so prirejali strokovne tečaje gih zakonov. Že januarja 1929 so bile razpuščene za mlekarje, ki so prihajali ne le iz Kranjske, politične stranke, ki so ogrožale "državno in na- temveč tudi s Primorske, Štajerske in Koroške.27 rodno enotnost". V Sloveniji so bile razpuščene Hkrati je vrhniška mlekarna v času med obema naslednje stranke: katoliška Koroščeva Sloven- vojnama s kvalitetnimi mlečnimi izdelki (pr- ska ljudska stranka (SLS), v liberalno-unitarnem vovrstno maslo, sir ementaler in trapist, zlasti taboru pa slovenski del Kramerjeve Samostojne topljeni sir, t. i. "Jazon") vse bolj uspešno prodi- demokratske stranke (SDS) in Pucljeve Slo- rala na trg po vsej jugoslovanski državi in tudi v venske kmetske stranke (SKS) ter Narodna ra- tujino. Z razvojem vrhniške mlekarske zadruge dikalna stranka (NRD) in Socialistična stranka v občini so se kmetje, ki so bili njeni člani, vse Jugoslavije (SSJ). Z zakonom o razdelitvi kralje- bolj usmerjali h gojitvi nove pasme govedi in s vine na upravna območja z dne 3. oktobra istega tem v poljedelstvu in travništvu k povečani pre- leta je bila država razdeljena na 9 banovin, ki so delavi krme.28 Seveda so bili kmetje pogostokrat bile poimenovane po rekah. Slovenija je postala odvisni od vremenskih sprememb in pogostih Dravska banovina. poplav. Naj omenimo hude sočasne poplave v nekaterih predelih Slovenije in tudi na območju V novo vlado generala Petra Živkoviča sta vrhniške občine leta 1933. Septembra je barje vstopila dr. Anton Korošec, za njim ing. Dušan poplavila voda v izmeri 16.000 ha, tako je na Sernec. Ko je slednji izstopil iz vlade septembra površini od Vrhnike do Lavrice in še tja do Kri- 1931, so se vključili v beograjsko vlado slovenski ma nastalo "velikansko jezero". Prebivalci so bili liberalci-unitaristi, ki so zvesto podpirali nacio- toliko huje prizadeti, ker so jih pestile poplave nalni unitarizem in državni centralizem. ob obilnem deževju že maja istega leta. Uničile so precejšen del posevkov in še posebej krom- SKUPŠČINSKE VOLITVE NOVEMBRA pir. Septembrske poplave pa so uničile še ajdo in 1931 IN USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE 29 tudi "znamenito barsko zelje". RADIKALNE KMETSKE DEMOKRACIJE (JRKD) - JUGOSLOVANSKE NACIONALNE Na Vrhniki je delovala tudi podružnica STRANKE (JNS) matičnega Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani. V seznamu čebelarskih podružnic Po sprejetju ustave septembra 1931 so bile po številu 106 je bila vrhniška na 101. mestu. razpisane volitve v narodno skupščino Kralje- Na vrhniškem območju se je čebelarska dejav- vine Jugoslavije za 8. november 1931. Volilno nost dokaj uveljavila po kvalitetah medenih pravico so imeli le moški, ki so dopolnili 21 izdelkih.30 let starosti. Začel se je volilni boj zlasti med katoliškim in liberalno-unitarnim taborom. KATOLIŠKI IN LIBERALNO-UNITARNI Koroščeva razpuščena SLS, katere vodstvo je TABOR V OBDOBJU 1929-1935 delovalo v ilegali, je močno agitirala preko svoje V drugi polovici dvajsetih let so tedaj še imeno- mreže zaupnikov, naj abstinirajo omenjene vano Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev pre- skupščinske volitve. Spomnimo naj, da je sicer tresala notranja socialno-gospodarska, nacio- razpuščena SLS še vedno ohranila svoj aparat, nalna in politično-strankarska nasprotja, ki so katoliški tisk, četudi je bil pod hudim nadzo- se kazala že od začetka ustanovitve nove države rom. Zlasti pa so strankino zaledje na podeželju leta 1918. Huda politična kriza konec leta 1928 ohranjala tedaj še delujoča Kmetska zveza in je privedla do razpusta narodne skupščine in katoliška prosvetna društva v župnijah. Tudi na s tem parlamentarizma. Priklicala je obdobje Vrhniki so Koroščevi privrženci v okviru opo- diktature kralja Aleksandra, ki je temeljila na zicijskega gibanja proti kraljevi diktaturi odk- šestojanuarski deklaraciji 1929 in na vrsti dru- lanjali udeležbo pri skupščinskih volitvah, kar okraju izvoljen s 5.675 glasovi Albin Koman, posestnik iz Vižmarij, znan prvak razpuščene Pucljeve Slovenske kmetske stranke.12 V občini Vrhnika je banska oblast, ki jo je vodil od 4. de- cembra 1930 dalje dr. Drago Marušič, tako kot še v številnih drugih občinah, zamenjala župana. Za dr. Jankom Maroltom (vrhniški zdravnik in župan) je postal "predstojnik občine" lekarnar Stanko Hočevar.33

Dr. Janko Marolt, zdravnik in veleposestnik iz Verda, je bil nad 16 let župan v občini Vrhnika. V tem času je dal sezidati 6 šol v vaseh obširne občine. Kupil je hišo in jo preuredil v občinsko ubožnico. Da bi gmotno pomagal prebivalstvu, je ustanovil občinsko hranilnico, ki je pod njegovim vodstvom in nadzorstvom uspešno delovala. Po- leg tega je kupil hišo, kjer so v preurejenih stano- vanjih živeli uslužbenci hranilnice in še drugi. Dr. Marolt je bil nad 44 let okrožni zdravnik in prilju- 9. Dr. Janko Marolt, zdravnik, veleposestnik, dolgoletni bljen med vsemi sloji. Skoraj do upokojitve je bil župan občine Vrhnika do konca 1931, F. Dobrovoljc, zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delav- Cankarjev album, Maribor 1972. cev v Ljubljani. Bil je zvest privrženec Koroščeve je razvidno tudi v rezultatih v volilnem okraju Slovenske ljudske stranke (SLS) in do njenega Ljubljana-okolica, kamor je sodila tudi občina oblastnega razpusta januarja 1929 tudi predsed- Vrhnika. Številnim volilnim shodom jeseni nik krajevne strankine organizacije na Vrhniki. 1931, ki so potekali tako v Ljubljani kot v širši Dr. Marolt je bil v prijateljskih odnosih z dr. Miho ljubljanski okolici, se je priključila tudi Vrhnika. Krekom in dr. Markom Natlačenom. Bila sta si 34 Shod je vodil Ivo Sancin; prisotnih je bilo do tri- blizu tudi z dr. Antonom Koroščem. sto volilcev, največ iz vrst vrhniškega delavstva. Na shodu so govorniki naglasih, da so pošteni V začetku 1932 so ustanovili v Beogradu delavci, ki zaupajo bodočemu parlamentu, ki bo vsedržavno stranko Jugoslovansko radikalno poskrbel tudi za delavstvo. Poročevalec o shodu kmetsko demokracijo (JRKD), pozneje prei- je še zapisal, da so prisotni obljubili udeležbo na menovano v Jugoslovansko nacionalno stranko volitvah in da gre za uspeli shod zahvala predv- (JNS), ki je s proglasom pozivala državljane, naj sem "agilnemu predsedniku volilnega odbora" začnejo ustanavljati okrajne in krajevne stranki- Jožetu Jelovšku.31 ne organizacije.35 V načelih nove stranke, obja- vljene konec leta 1931, se je stranka zavzemala V okraju Ljubljana-okolica je bilo volilnih v duhu jugoslovanske ideje za uveljavitev naro- upravičencev 19.099, glasovalo je 10.551 ali 55, dnega unitarizma in državnega centralizma. V 04 %; ne le v občinah v okraju Ljubljana-okolica, okviru "jugoslovanskega naroda" naj se razvija kot npr. na Vrhniki, marveč tudi v drugih okrajih enotna jugoslovanska narodna kultura, v ospre- in občinah Dravske banovine je bila udeležba dju naj bo državna šola. Na socialno-gospodar- volilcev bolj ali manj skromna. Za narodnega skem polju so se zavzemali za napredek kmetij- poslanca na edini državni listi predsednika vla- stva in zadružništva, "kmetski dom je osnovna de generala Petra Zivkoviča je bil v omenjenem gospodarska in prosvetna edinica". Stranka bo ščitila delo in delavčev gmotni položaj, davki naj vih pravilih stranke, po katerih se ustanavljajo le enakomerno in pravično obremenijo državljane, občinske organizacije JNS, a le v oddaljenejših uveljavljala bo načelo verske strpnosti in Kralje- krajih tudi krajevne. V omenjenem okraju je de- vina Jugoslavija naj bo steber miru.36 lovalo 23 občinskih, med njimi tudi vrhniška, in pa 13 krajevnih organizacij JNS.4" Dne 8. maja 1932 je potekala prva redna skupščina JRKD okraja Ljubljana-okolica v Ker so Koroščevi privrženci dejavno sodelova- tedanji restavraciji Kazina v Ljubljani. Med li v agitaciji za volilno abstinenco za omenjene prisotnimi delegati iz 27 občin od 37 občin v skupščinske volitve novembra 1931, pri čemer se okraju sta bila dva delegata z Vrhnike, in sicer je v ta volilni boj na podeželju vključila legalna posestnik in tovarnar Jože Jelovšek in posestnik katoliško usmerjena Kmetska zveza in prosvetna Jože Verbič ml. Na volitvah so izvolili člane katoliška društva v župnijah pod krovno Pro- okrajnega odbora JRKD. Predsednik je postal svetno zvezo, je banska uprava pod vodstvom posestnik iz Vižmarij Ivan Pipan. Med drugimi bana dr. Draga Marušiča oblastno razpustila odborniki sta bila izvoljena tudi omenjena dele- konec decembra 1931 krovno Kmetsko zvezo in gata z Vrhnike. V eksekutivo okrajnega odbora vse njene krajevne organizacije. Tudi katoliška so izvolili še Jelovška, ki je bil določen tudi kot prosvetna društva v župnijah niso dolgo delo- delegat na prihodnjem kongresu nove stranke vala. Slovenska deklaracija (Koroščeve punkta- JRKD oziroma preimenovane v JNS 1933 v cije), sestavljena konec leta 1932 in objavljena Beogradu.3' Jože Verbič mL pa je bil določen za v januarju 1933, je namreč v liberalno-unitar- delegata na bližnji banovinski skupščini JRKD. nem taboru povzročila veliko nasprotovanje Zelo dejaven tajnik okrajne organizacije JRKD in Marušičeva banska uprava je v burnem t. i. Pavel Borštnik z Viča, ki je imel veliko zaslug "protipunktaškem gibanju" unitaristov razpu- za izpopolnitev strankine mreže v omenje- stila tudi razvejeno krovno Prosvetno zvezo in nem okraju, je v svojem poročilu na rednem njena društva. S tem je katoliški tabor ostal brez občnem zboru JRKD, 6. maja 1933, pohvalil, da svojih poglavitnih organizacij, sprva razpuščene so "najbolj delavne" organizacije na Igu, Viču, v orlovske organizacije decembra 1929, zatem Št. Vidu nad Ljubljano in na Vrhniki. Na zboru Kmetske zveze 1931 in slednjič še Prosvetne so zastopniki stranke posvetili pozornost ne le zveze februarja 1933. S takšno ohromitvijo or- gospodarskim in socialnim vprašanjem, temveč ganizacij je bil katoliški tabor potisnjem v opo- so spregovorili tudi o nastajanju raznih gibanj iz zicijo in njegovi privrženci so se oprijeli nove vrst razpuščenih prosvetnih društev, kar je bilo okrožnice papeža Pij a XI. Quadragesimo anno, mišljeno predvsem v katoliškem taboru.38 ki je izšla maja 1931. Skupaj z okrožnico Leo- na XIII. Rerum novarum (1891) predstavlja temeljno osnovo, kako po krščanskih načelih Ustanovni zbor banovinske organizacije JRKD obnoviti in preurediti socialni red. S tem so bile za Dravsko banovino je bil v začetku junija 1932 dane poglavitne smernice socialnega nauka v Ljubljani. V banovinsko vodstvo nove stranke Cerkve, pri čemer sta bila obsojena socializem je bil med drugimi iz okraja Ljubljana-okolica in komunizem. Tudi na Slovenskem so na po- izvoljen tudi že omenjeni Jože Jelovšek.39 dlagi okrožnice Quadragesimo anno41 voditelji katoliškega tabora utemeljevali in hkrati utirali Po kongresu JNS sredi leta 1933 v Beogradu pot stanovski misli (korporativizmu) in jo začeli so okrajne organizacije JNS sklicevale stranki- udejanjati z organiziranjem korporacij (stanov) ne zbore. Za okraj Ljubljana-okolica je potekal po socialnih opravilih (kmetje, delavci itd.). Sta- "sijajno uspeli zbor", kot je zapisala Domovina novska ureditev družbe in države naj bi odpra- v decembru istega leta. Poleg poročil narodnih vila razredni boj. Obe okrožnici pa sta obenem poslancev je tajnik Pavel Borštnik govoril o no- predvsem zahtevali obnovo nravi, krščanskega Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ), kot kro- življenja in krščanskih ustanov. S tem je dobila vna organizacija krščanskosocialističnega gi- Katoliška akcija (KA) osrednjo vlogo pri obnovi banja, je imela svoje strokovne skupine tudi in preureditvi socialnega, gospodarskega in kul- med delavstvom v vrhniški občini. V Pollakovi turnega življenja tudi na Slovenskem. To novo tovarni usnja je delovala od leta 1928 strokovna gibanje je v polni meri zajelo škofije, dekanije skupina usnjarjev, ki je imela vsako leto redne in župnije. Slednje so dobile pomembno vlogo v občne zbore. Prvi je potekal 27. januarja 1929 v katoliškem gibanju. Rokodelskem domu. Leto dni delujoča organi- zacija je zabeležila s pomočjo vodstva JSZ v boju Tudi v župnijah vrhniške občine oziroma vrhniške z delodajalci že nekaj uspehov pri reševanju de- 43 dekanije so se prebivalci dejavno vključevali v sno- lavskih razmer. Toda delodajalčevo pošiljanje vanje Katoliške akcije, še posebej Fantovske KA, številnih delavcev na začasen dopust zaradi po- opravljali duhovne vaje in širili evharistično gi- manjkanja dela v tovarni, je vse bolj širilo naza- banje. Prebivalci v okoliških župnijah ljubljanske dovoljstvo delavstva, brezposelnost je naraščala. škofije, tako tudi v vrhniški dekaniji, so sodelovali Veliko brezposelnih delavcev se je preživljalo z v širših pripravah na II. Evharistični kongres za darovi dobrih ljudi. Življenje brezposelnih, ki Jugoslavijo, ki je bil konec junija 1935 v Ljubljani. je vse bolj prehajalo v hudo revščino, je najbolj Ne gre prezreti sodelovanja pri organizacijskih peklilo dvoje, in sicer nestalnost zaslužka in zadolžitvah, zbiranju denarnih sredstev, daro- neurejeno starostno in zdravstveno zavarovanje. vanju lesa za postavitev odra in sedežev na lju- Poleg tega pa je bil "krvnik delavstva" tudi precej bljanskem (Orlovskem) stadionu za Bežigradom. razširjen alkoholizem, ki je bil prav tako priso- 44 Žene in dekleta pa so spletala vence in poskrbela ten v vrhniški občini. Dne 19. januarja 1930 za okrasitev. Stadion, ki je bil zgrajen po načrtih so se zbrali organizirani usnjarski delavci na znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, in je bila rednem občnem zboru, na katerem so obravna- to katoliška zgradba, so gradili več let, vendar je vali delo organizacije za preteklo poslovno leto. bil za omenjeni kongres že pripravljen. Predv- Odborniki so posebej orisali prizadevanje za sem pa so se prebivalci vrhniške občine pridružili izboljšanje položaja usnjarskih delavcev, vendar množični udeležbi na kongresu. Izbrani možje vidnih gmotnih izboljšav niso dosegli. Delegat in fantje pa so bili tudi v službi redarjev, ki so iz zveze JSZ v Ljubljani je delavce vzpodbujal, poskrbeli, da so vse slovesnosti na kongresu ne- naj vztrajajo in krepijo svojo organizacijo. Pred- moteno potekale.42 Na kongresu si je s številnimi lagal je, naj bi se povezali z usnjarskimi delavci govori duhovščine in strankinih prvakov med v Ljubljani in Kranju, da bi s skupno voljo, z udeleženci utirala pot stanovska misel; Katoliška zavednostjo in s solidarnostjo dosegli tiste delav- akcija pa je bila tedaj že ena poglavitnih stebrov ske pravice, ki so bile že sprejete, vendar se ne 45 katoliškega gibanja na Slovenskem. izvajajo, saj so ostale le na papirju.

JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA Hude razmere lesnih delavcev v Kotnikovi tovar- (JSZ) ni parketov in mobilij v Verdu je delavce prisililo, da so se množično zbrali na sestanku pri "Jurci" Če so bile v prvi polovici tridesetih let ohromlje- na Vrhniki in soglasno sklenili vstop v strokovno ne številne katoliške organizacije, pa je živahno skupino lesnih delavcev. Saj namen organizacije delovala prav na vrhniškem območju strokovno- ni ta, so trdili, "da delavstvo uprizori kako revo- sindikalna organizacija krščansko-socialistična lucijo v podjetju, pač pa ta, da terja od svojega Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ). To je bila delodajalca v prvi vrsti protivrednost dela, od- organizacija, ki je imela v vrhniški občini med pravo krivic, v splošnem pa, da terja vse pravice, delavstvom in mladino zaznaven uspeh. ki delavstvu po obstoječih zakonih pripadajo".46 Organizirani lesni delavci v Verdu so imeli se- Delavci v tovarni parketov Kotnik na Vrhniki in stanek v nedeljo, 16. februarja 1930, na katerem delavci iz Tomšičevega podjetja so se 11. maja so obravnavali prvo letno poročilo.4' Člani so se 1930 zbrali na izrednem občnem zboru, na kate- občnega zbora udeležili "v lepem številu", kot je rem so delavci iz Tomšičevega podjetja pristopili poročala krščanskosocialistična Delavska pravi- v skupno strokovno organizacijo delavcev lesne ca. Poročila odbornikov so bila z zadovoljstvom stroke. Zvezin delegat JSZ iz Ljubljane je tako sprejeta. Njihovo sindikalno delo se je predvsem odločitev toplo pozdravil. Poudaril je pomen omejilo na notranjo okrepitev organizacije. De- okrepljene organizacije, ki temelji na solidarno- legat zveze je govoril o položaju lesne industrije sti in vodi k skupnemu boju proti kapitalu.1'" in delavstva, ki tako kot delavci drugih indu- strijskih panog doživljajo v obdobju gospodar- Istega dne je bil sklican tudi sestanek opekar- ske krize redukcijo dela in nasploh krnitev de- skih delavcev, na katerem so izvolili pripravljal- lavske zaščitne zakonodaje. Zato se bo moralo ni odbor za nameravano ustanovitev svoje stro- tudi delavstvo lesne stroke v čimvečjem številu kovne skupine. Organizacija naj bi skrbela za vključiti v krščanskosocialistično organizacijo in obrambo delavskih in človekovih pravic. Tako 48 se vztrajno boriti za svoje delavske pravice. so na tem sestanku udeleženci spregovorili o surovem postopanju nekaterih predpostavljenih Ne gre prezreti Spomenice z dne 26. junija 1930, z mladimi, še neizkušenimi delavci, pri čemer ki so jo prek centrale JSZ v Ljubljani delavci to- so uporabili poleg nedostojnega zmerjanja tudi varne parketov in drugih lesnih izdelkov iz Verda "srednjeveške manire", kar je pomenilo hudo naslovili na podjetnika Josipa Lenarčiča. V Spo- fizično nasilje. Delavci so se odločili, da bodo menici sedelavcivpodjetju Lenarčiča pritožujejo, naredili "primerne korake", da se ta nečloveška da so se po zakonu sicer s povišanjem nadurnega dejanja opustijo.51 dela za 50 % leta 1929 znižale delavske "temeljne plače", s čimer je delavstvo močno prikrajšano. Na Vrhniki je delovala tudi Krekova družina, or- Obenem nasprotujejo uvajanju akordnega dela. ganizacijska oblika krščanskosocialistične mla- Če pa se bo uvedlo, zahtevajo 10 % zvišanje nad dine. Sprva je bila dokaj dejavna. Vsake štirinajst temeljno delavsko plačo pri enakem delovnem dni se je mladina udeleževala sestankov, ki so času. Tako kot je že uvedeno pri večini indu- bili "zelo živahni in dobro obiskani". Ustanovi- strijskih podjetij, delavci v omenjenem podjetju li so tudi moški pevski zbor, ki je uspešno de- zahtevajo uvedbo izplačilnih kuvert oziroma loval. Navduševali so se iudi za izlete v naravo. izplačilnih listkov, kjer bodo navedeni naslednji Mladina, organizirana v Krekovi družini, kot podatki: za kateri čas se nanaša izplačilni zaslužek, drugo delavstvo, se je občasno udeleževala tudi število delovnih ur, število nadur, temeljna urna predavanj. Največkrat so prihajali predavatelji mezda in pa vsi po zakonu dovoljeni odtegljaji. iz Ljubljane. Tako je npr. 8. maja 1930 predaval Podjetnik navkljub intervenciji centrale JSZ v dr. Tomaž Furlan, doma iz Verda, o tedaj zelo Ljubljani ni ugodil navedenim zahtevam, temveč razširjeni in zavratni bolezni tuberkulozi, ki je je 30. junija istega leta odpustil tajnika skupine zlasti pestila revne sloje prebivalstva.52 Krekova lesnih delavcev Antona Verbiča, ker seje potego- družina je sodelovala še z drugimi katoliškimi val za zahteve delavcev v omenjenem podjetju. organizacijami na Vrhniki pri obeležitvi 80. let- Zato, kot je zapisala Delavska pravica, odločno nega jubileja škofa Antona B. Jegliča. V tem času zahtevajo, da se odpust razveljavi, saj podjetnik so proslave potekale v župnijah po vsej ljubljan- ni imel "nobenega tehnega razloga". Obenem pa ski škofiji. Na Vrhniki je bila proslava 29. maja kličejo še neorganizirane delavce, naj se v čim 1930 v Rokodelskem domu z govorom, s petjem večjem številu vključujejo v strokovno-sindikal- in z deklamacijami.53 V letu 1932 je Krekova 49 no gibanje. družina, kot je poročala Delavska pravica, začela nazadovati. Začela je izgubljati svoje članstvo, ske ljudske stranke, ki so v nekaterih občinah ker so mladeniči zaradi brezposelnosti, ki se snovali kompromisne ali opozijske kandidatne je močno razširila v tedanji gospodarski krizi, liste.59 Jutro jih je poimenovalo "separatistična odhajali za kruhom v druge kraje.54 Svoj neu- opozicija".60 V političnem okraju Ljubljana-oko- speh so skušali popraviti že na občnem zboru, 6. lica je bilo tedaj štiriindvajset občin, med njimi novembra istega leta, z izvolitvijo novega odbo- vrhniška. V občini Vrhnika je bilo na volilnih ra, ki naj bi na novo zastavil svoje delo. Odbor- spiskih 1709 volilnih upravičencev, od tega jih je niki so bili: Tone Jurančič, Janez Jurančič, Jakob oddalo glasove 1290. Za listo Jugoslovanske na- Rihar, Franc Nagode in Martin Trček. cionalne stranke je dobil mg. ph. Stanko Hočevar 923 glasov in 27 odbornikov, na opozicijski listi Pri tem so imeli v načrtu, da se bodo preobliko- pa Koroščev privrženec advokat Marijan Marolt vali v borčevsko organizacijo, ki jo je vodstvo 367 glasov in 3 odbornike. Liberalno-nacionalni Krekovih družin priporočalo.55 Obenem so pri- tabor je na teh volitvah navdušeno slavil zmago v tegnili mlajše člane vnovo organizacijsko obliko- Dravski banovini, kjer je dobila JNS od skupnih krdelo, ki je tedaj štelo 14 članov.56 Toda kmalu 368 občin 296 občin. Unitaristi pa so slavili zma- so bile v Dravski banovini zaradi radikalizacije go tudi v vrhniški občini. Vendar tudi tamkajšnja Krekovih družin v levo oblastno razpuščene dne opozicija z Maroltom ni ostala praznih rok.61 7. novembra 1933. S tem je bilo prepovedano delovanje tako krovne Krekove družine kot tudi O izvoljenem županu Stanku Hočevarju so pri- njenih krajevnih organizacij. "' nesle Tedenske slike, ki so bile priloga tedniku Domovini, naslednji opis. Hočevar je farmacijo Po ustanovitvi Mladinske zveze JSZ 8. decembra študiral v Zagrebu in je leta 1929 po očetovi smrti 1934 v Delavski zbornici v Ljubljani kot nove prevzel njegovo lekarno na Vrhniki. Politično in oblike organiziranja krščanskosocialistične kulturno se je udejstvoval "v naprednih" liberal- mladine najdemo zametke teh tudi v tistih to- nih vrstah. Nekaj časa je bil starosta vrhniškega varnah in podjetjih, kjer je delovala starešinska Sokola in tudi igralec v vrhniški Čitalnici. Kot JSZ. Vendar na vrhniškem območju o delovanju liberalec je podpiral jugoslovansko idejo in uni- te mladinske organizacije ne poročata ne mla- tarizem. Ko je bil v Živkovičevem režimu leta dinski list Polet in ne Delavska pravica. Možno 1931 imenovan za vrhniškega župana, "je razvil je, da je sicer delovala Mladinska zveza JSZ, toda veliko iniciativnost". V času, ko so večja vrhniška njeno krajevno vodstvo o tem ni poročalo.58 podjetja odpuščala delavce zaradi gospodarske krize, o čemer je tekla beseda v prejšnjem po- OBČINSKE VOLITVE OKTOBRA 1933 glavju, je delavstvu priskrbel zaslužek pri jav- nih delih, in sicer pri vzdrževanju in popravilu Slovenski liberalno-unitarni tabor, ki je bil od občinskih in banovinskih cest. Dal je popraviti septembra 1931 v beograjskih vladah, je v okvi- zanemarjeni občinski vodovod, pospešil je izgra- ru stranke JRKD oziroma JNS vse do srede leta dnjo vodovoda na Drenovem Griču. Prav tako 1935 v Dravski banovini krojil politično, pro- je omogočil izgradnjo vodovoda v Sinji Gorici, svetno-kulturno in kmečko stanovsko gibanje in ureditev Gospodinjske šole v Bevkah. Poskrbel žel uspehe v preoblikovanem sokolstvu v okvi- pa je tudi, da so dokončali ubožnico na Vrhniki ru vsedržavnega Sokola kraljevine Jugoslavije. in nabavili ves potrebni inventar. Hočevar se je Po utrditvi stranke JNS in po delni komasaciji zavzemal tudi za podaljšek vrhniške proge do manjših občin v večje so bile razpisane občinske sredine trga in uvedel tržne dneve. "Vsekakor volitve za 15. oktobra 1933. Teh volitev so se častni uspehi", je poročevalec zaključil svoj udeležili tudi privrženci dr. Korošca oziroma opis in mu zaželel še mnogo uspehov v novem 62 nekdanji člani v diktaturi razpuščene Sloven- obdobju županovanja. To je bilo od oktobra 10. Izvoljeni župan Stanko Hočevar in 30 odbornikov, 15. oktobra 1933 (z leve prva vrsta: Ivan Rosenwirth, Davorin Šetinc, Anton Petkovšek, Jože Verbič, Stanko Hočevar, Birtič, Velkavrh, Dolenc, Ciril Malavašič, Marjan Marolt; druga vrsta: Petrič, Andrej Opeka, Ignac Grom, Janez Ceme, Šemerl, 6. do 9. neugotovljeni, Rožmanc; tretja vrsta: 1. in 2. neugotovljena, Ignac Suhadolnik, neugotovljeni, Tomažič, Matija Gregurka, Lovro Brenčič, Anton Verbič, neugoto- vljeni, Andrej Dobrovoljc). Fotografija je iz družinskega arhiva Verbič.

1933 do decembra 1935. V tem času je Hočevar go uradno masko; opasal bo bel predpasnik in z zaslužen za postavitev razglednega stolpa na zadovoljnim obrazom bo kuhal kranjske kloba- Planini nad Vrhniko in za dograditev proge in se. Mojster Kek bo odložil ostro britev in zavihtel novega železniškega postajališča na Vrhniki. bo poln bokal rujnega vinca ..." Zupan, ki je bil očitno zadovoljen z novo turistično pridobitvijo, Slovesna otvoritev razglednega stolpa je bila je vpletel v povabilo še te vznesene besede. Z v nedeljo, 23. septembra 1934. Že prejšnji razglednega stolpa "tu doli bo gledal marsikdo dan, v soboto zvečer, 22. septembra, so člani Vrhniko, brstečo kakor nevesto v pomladnem Olepševalnega društva z bengalično razsvetlja- cvetju, smejočo se v poletnem solncu, vso bo- vo na Planini naznanjali jutrišnjo slovesnost. gato obdarovano v jeseni in bliščečo se v tisoč V nedeljo pa so se na prijazno vabilo župana kristalih v mrzli zimi. Da bi ne zalesketala v nje- Hočevarja pred Cankarjevim spomenikom nih velikih in vernih očeh nikdar grenka solza!" zbrali izletniki z Vrhnike in njene okolice ter tudi Hočevarjevo vabilo je bilo namenjeno vsem, iz Ljubljane, od koder so se pripeljali z vlakom. ki si želijo lepega izleta, in vsem tistim, "ki vas Na Planini so se udeležili slovesne otvoritve, za vežejo spomini na Vrhniko in na našega Ivana s tem pa piknika, ki ga je Hočevar v omenjenem Klanca", in vsem, "ki cenite nesebično delo!"63 vabilu takole videl: "Po otvoritvi se bo razvila vesela, svojevrstna zabava v senčnatem buko- Hočevarjeva zasluga je tudi ta, da je skupaj vem gozdu, v katerem bodo kukali zadnji, topli z vodstvom ljubljanske železniške direkcije žarki jesenskega solnca." Za izdatno okrepčilo uresničil izgradnjo podaljška vrhniške proge in bo poskrbelo Olepševalno društvo. In "to pot bo novega postajališča v središče trga, ki stoji poleg občinski tajnik g. Jerina odložil pero in snel stro- Gasilskega doma. S tem je približal Vrhničanom VRHHIKI TRG BPIHHM TPf

XI. Otvoritev novega postajališča na vrhniškem trgu, 6. janu; ja 1935. Fotografija je iz družinskega arhiva Hočevar-Černič. progo za kilometer in pol. S tem naj bi najbolj železnice dr. Fatur, bivši direktor ing. Klodič, ustregel delavcem in dijakom, ki so se dnevno načelnik prometnega oddelka Ivan Deržič, šef vozili v Ljubljano. Župan je s to novo gradnjo sekcije, svetnik ing. Leben, namestnik načelnika priskrbel tudi zaslužek brezposelnim delavcem, gradbenega oddelka ing. Petržela, geometra Ku- kar je bilo v času gospodarske krize še posebej mer in Fatur ter vrhniški župan Stanko Hočevar pohvalno. Sicer je bilo z gradnjo nekaj finančnih v spremstvu podžupana Josipa Verbiča in pred- zagat, vendar so jih prav po zaslugi direktorja sednika vrhniške Občinske hranilnice Birtiča. železniške direkcije ing. Klodiča zadovoljivo Pričakala jih je velika množica Vrhničanov. rešili. Z gradnjo podaljška proge so začeli 10. Med njimi so bili: ves občinski odbor, zastopniki oktobra 1934. Zaradi ugodnih vremenskih raz- vrhniških uradov in cerkveni predstojnik kons. mer so končali delo v enajstih tednih. Vse delo svetnik in dekan Janez Kete. Zupan Hočevar je je potekalo v okviru režije občine Vrhnika. Za- "radostno pozdravil slovesni trenutek", saj je vlak poslenih je bilo 137 delavcev. Za različna dela je pripeljal sredi vrhniškega trga, pozdravil je vse bilo izplačanih 54.000 din. Še posebej ima za- goste, nato opisal zgodovino gradnje in omenil, sluge gradbeni oddelek železniške direkcije, ki da je že 6. septembra 1932 dal pobudo, ki se je ga je vodil direktor Cagmus. Slovesna otvoritev uresničila s 670 metrov dolgim podaljškom pro- novega postajališča je bila v nedeljo, 6. januarja ge. Sledila je dekanova blagoslovitev, pevci pa 1935. Ta dan je bila vsa Vrhnika v zastavah, a so zapeli državno himno. Po otvoritvi je govoril na postajališču sta na obeh vhodih stala "visoka dr. Fatur, nato pa je izročil novo progo redne- slavoloka", prav tako je stal slavolok pri uvozu mu prometu. Temu je sledila zakuska v dvorani proge na novi peron. Prvemu vlaku, ki je pri- gostilne Mantova, kamor so bili povabljeni vsi vozil na postajališče, je bil priključen salonski gosti, zastopniki uradov in ves občinski odbor. voz železniške direkcije. Ko se je pretrgala vrv, Hočevar je v govoru spomnil, da so v tej dvora- je ogromna množica navdušeno pozdravljala ni pred dvema letoma slavili ustanovitev davčne goste. Pripeljali so se: zastopnik banske uprave uprave na Vrhniki. Na dan otvoritve proge pa okrajni načelnik Znidarčič, pomočnik direktorja se je Hočevar zahvalil vsem, ki so "na katerikoli 12. Stanko Hočevar, lekarnar, vrhniški župan od konca 13. Josip Verbič je opravljal županske posle za Stankom letal931 do 1. decembra 1935. Fotografija je iz družinskega Hočevarjem od 1. decembra 1935 do občinskih volitev 9. arhiva Hočevar-Černič. avgusta 1936. Fotografija je iz družinskega arhiva Verbič. način doprinesli k uresničevanju njegovega ho- ne zajednice (JRZ), ko je potekal znova volilni tenja, da koristi ljubljeni Vrhniki". Pomen nove boj v vrhniški občini 1936, močno kritiziran s prometne pridobitve so v govoru poudarili med strani privržencev dr. Antona Korošca. Ob tem drugimi že omenjeni Znidarčič, domačin Jo- se seveda zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je sip Lenarčič, Deržič, ing. Klodič, predstojnik vrhniška občina imela na razpolago finančna okrajnega sodišča dr. Leitgeb, šolski upravitelj sredstva, da bi vse zastavljene načrte tudi zado- Pavlič, Birtič, oskrbnik trga Opeka in učitelj voljivo uresničila. Vuk. Vsi ti so se zahvaljevali županu Hočevarju, saj brez njega "bi se to delo nikdar ne izvršilo". Stanko Hočevarje opravljal od 1931 oziroma kot Hočevar pa se je zahvalil ing. Klodiču za poseb- izvoljeni predstojnik občine (župan) županske ne zasluge, zato ga je občinski odbor počastil posle od srede oktobra 1933 do 1. decembra s tem, da se cesta blizu novega postajališča 1935. Na volitvah za narodno skupščino 5. maja poimenuje "Klodičeva cesta". Hočevar se je 1935 je bil namreč izvoljen za narodnega poslan- zahvalil tudi vrhniškemu občinskemu odboru, ca v okraju Ljubljana-okolica. Toda obe funkciji uradništvu občinskega urada, še posebej pa taj- hkrati po zakonu ni bilo dovoljeno opravljati, nici Škvarčevi in g. Široku, ki sta bila "ves čas zato se je na občinski seji 24. novembra istega napornega dela županova desna roka". Hočevar leta odpovedal županovanju, njegov naslednik se je še zahvalil "za vse prelepe besede, ki so bile pa je postal posestnik Josip Verbič.65 Hočevar naslovljene Vrhniki in njemu", saj so priznanja je znova kandidiral za vrhniškega župana za povedala, "da vrši svojo dolžnost kot Vrhničan, občinske volitve 9. avgusta 1936, a ni bil izvoljen; posebno pa kot predsednik občine v polni meri. delo narodnega poslanca pa je še opravljal do Njegova ljubezen in sposobnost bosta tudi dalje skupščinskih volitev decembra 1938. posvečeni napredku Vrhnike in njene lepe oko- lice." Ob otvoritvi se je vsa Vrhnika "zavedala Skupščinske volitve novembra 1931, kot tudi velikega dne in županovega gesla: Brez volje občinske oktobra 1933, pa je resnici na ljubo ni napredka".64 Navkljub opisanim zaslugam spremljalo preganjanje in nasilje nad tistimi, je bil v času vladavine Jugoslovanske radikal- ki niso podpirali unitarni režim JNS in se tudi z naslovom "Rožmarin". Kmalu so z uspehom odigrali komedijo "Voda". Za prve pomladanske dni, 25. in 26. marca 1933, pa so pripravili v pe- tih dejanjih "Marišo". Poročevalec je v liberalno podeželskem glasilu Domovina posebej pohvalil šolskega upravitelja Josipa Zakrajška za njegovo požrtvovalno prosvetno-kulturno delo.67

KMETSKA POSOJILNICA

Leta 1932 so praznovali na Vrhniki 50-letni jubilej Kmetske posojilnice, ki je delovala kot zadruga po Schulze-Delitschevih načelih, ka- tere so med Slovenci prinesli Mihael Vošnjak in njegovi štajerski sodelavci. Rmetska posoji- lnica je začela delovati na Vrhniki 5. februarja 1882. leta. Na ustanovnem zborovanju leto dni 14. Josip Lenarčič, veleposestnik, industrialec in priznan prej pa so sestavili pravila Kmetske posojilnice, gospodarski strokovnjak, Kmetski list, 31. maja 1939, št. 22, str. 3. ki je obsegala vrhniško okolico s sedežem na niso vključevali v režimsko stranko, temveč so Vrhniki. Pobudniki ustanovnega zbora so bili: se zavzemali za avtonomijo Slovenije. Zlasti na Fran Kotnik, Josip Lenarčič, Gabrijel Jelovšek področju šolstva so se izvajala preganjanja in in Ivan Gruden. Od teh je dočakal jubilej le Jo- pogoste premestitve tistega pedagoškega kadra, sip Lenarčič, veleposestnik v Verdu. Pri razvoju ki je bil vključen v katoliško učiteljsko organiza- Kmetske posojilnice sta imela velike zasluge že cijo Slomškovo zvezo, in nad tistimi, ki so delo- pokojni tajnik Ivan Gruden, še živeči predsed- vali v katoliških prosvetnih in cerkvenih organi- nik Josip Lenarčič, in pa zdajšnji ravnatelj Fran zacijah. Navedli bomo učitelja na Vrhniki Pavla Jurca. Namen posojilne zadruge je bil ozavesti- Japlja, zelo dejavnega v vrhniških katoliških pro- ti ljudstvo, da z majhnimi prihranki omogoči svetnih organizacijah, dokler so še legalno ob- samopomoč in vzajemnost, pri čemer naj bi stajala. Najprej ga je Marušičeva banska oblast revnejšim slojem pomagale do cenenega kre- premestila v Stari trg, od tam v Hinje in iz Hinja dita. Še posebej naj bi kmečko prebivalstvo, ki v Sela ter zopet nazaj v Hinje.66 se je čezmerno zadolževalo, odtegnili od raznih izkoriščevalcev. Posojilnica je pritegnila tudi obrtnike in trgovce, kot zadruga pa je sodila pod V liberalno-unitarnem taboru je živahno delo- liberalno krovno Zvezo slovenskih zadrug. Leta val tudi na Vrhniki vsedržavni Sokol Kraljevine 1904 si je vrhniška Kmetska posojilnica postavi- Jugoslavije (SKJ), ki je imel vse privilegije tudi la svojo stavbo. Njene hranilne vloge so iz leta v na prosvetnem in telesno-kulturnem področju. leto postopoma rasle, tako je npr. leta 1922 ime- V sokolskem dramatskem odseku so vzgled- la 12,633.138 hranilnih vlog in rezerve 298.547 no gojili gledališko dejavnost, še posebej pa so din, a v jubilejnem letu 1932 pa 15,857.000 hra- s telovadnimi prireditvami vabili mladino iz nilnih vlog in rezerve 475.904 din. Leta 1932 katoliškega tabora, naj se vključuje v sokolska so bili v vodstvu posojilnice: že omenjeni Josip društva. Vendar je mladina tudi v župnijah Lenarčič, industrialec Miha Tomšič, notar An- vrhniške občine vabilo odklonila. Naj ome- ton Komotar, veleposestnik Ivan Majaron in po- nimo še dejavnost Sokola v Blatni Brezovici. sestnik Korenčan; a v nadzorstvu pa Josip (Jože) Tamkajšnji sokolski dramatski odsek je pred Jelovšek, Franc Tršar in Andrej Petelin.68 božičnimi prazniki 1932 uprizoril predstavo Tudi iz vrhniškega območja so bili katoliško in liberalno usmerjeni odborniki v vod- stvu Kmetijske družbe s sedežem v Ljubljani, ki je uspešno delovala vrsto let. Toda po ustanovnem ob- čnem zboru, 16. novembra 1932 v Ljubljani, se je časti- djiva, dotiej strokovna usta- nova Kmetijska družba, na- vkljub nasprotovanju kato- liško usmerjenega članstva, preosnovala v gospodarsko zadrugo pod enakim naslo- vom Kmetijska družba v Lju- bljani. S tem je tudi spreme- nila svojo dotedanjo dejav- 15 nost. Zaradi postopnega izri- - Kmetska posojilnica, danes sedež vrhniške občine.Foto: G. Mrak. njanja katoliško usmerjenih članov, ki se s takšno in nepolitično ter je vključevalo člane tako iz li- preosnovo niso strinjali, je kmalu prešla v liberalne beralno-unitarnega kot iz katoliškega tabora. roke.69 V novo vodstvo - v načelstvu zadruge je bil Včlanjeni so bili vojaki iz prve svetovne vojne. izvoljen iz vrhniške občine Josip Lenarčič, velepo- Tudi na vrhniškem območju so delovale krajevne sestnik, prav tako v odboru za organizacijo prodaj- skupine krovne Zveze bojevnikov Ljubljana "Boj" 0 nega in živinorejskega oddelka.' z glasilom Bojevnik (1931-1935). Njihov namen je bil gojiti tovarištvo med člani, skrbeti za moral- Februarja 1936 je praznoval omenjeni Lenarčič no, pravno in gmotno pomoč članov ter pomagati 80-letni življenjski jubilej. Kmetski list ga je vojnim invalidom in vojnim sirotam. Veliko so se ob njegovi sliki takole predstavil: Lenarčič je posvečali pieteti padlim vojakom, zato so skrbeli "markantna osebnost naše dobe", ki je daleč nao- za vojna pokopališča in spomenike.'2 Do začetka koli znan kot gospodarski strokovnjak, velepo- leta 1933 je bojevniška organizacija v Sloveniji sestnik in industrialec. Vse svoje življenje je po- uspela zgraditi nad 150 vojnih spomenikov, med svetil javnemu udejstvovanju, tako na gospodar- katerimi so tudi prave mojstrovine.'3 Bojevniki so skem, nacionalnem in prosvetnem polju. Dolga se udeleževali tudi vsakoletnega zelo odmevnega leta se je udejstvoval v vrhniškem občinskem tabora na Brezjah,'4 in drugih, ki so jih prirejali svetu, pri Kmetijski družbi, Trgovski in obrtni v različnih krajih. Taborov so se udeleževali tudi zbornici, Zvezi slovenskih zadrug in še v drugih vrhniški bojevniki, zlasti na Brezjah, in tistih, ki javnih ustanovah. Nad 20 let (1892-1913) je bil so bili bližji vrhniški krajevni organizaciji. Tako deželni poslanec še v stari Avstro-Ogrski. Josip so se iz krajev ljubljanske okolice, tudi iz vrhniške Lenarčič si je pridobil kot gospodar in organiza- občine, udeležili na binkoštni ponedeljek, 5. ju- tor za narod "nevenljivih zaslug"/' nija 1933, tabora na Žalostni gori pri Preserju, kjer so predvsem govorili Zvezini delegati iz Lju- BOJEVNIŠKO GIBANJE bljane, tako npr. Ivan Marinko. Ob tem naj kot zanimivost navedemo, da je govoril tudi zastop- Na kratko bomo orisali zanimivo množično t. i. nik esperantskega kluba I. Vahen, in sicer najprej "bojevniško gibanje", ki je bilo nadstrankarsko v slovenščini in zatem še esperantsko.' 5 Konec leta 1933 se je bojevniška organizacija okrog 500 ljudi. Zborovanja so se udeležili pred- preosnovala z novimi pravili. Ustanovili so novo stavniki oblasti, I. Likovič ter člani banovinske- vsedržavno organizacijo "Zveza borcev Jugosla- ga vodstva ZBJ, tako predsednik Avgust Kuster, vije" (ZBJ). Njeno banovinsko vodstvo je bilo v Ivan Marinko, prejšnji načelnik Samopomoči Ljubljani. ZBJ je vključevala vojne dobrovoljce, Zveze bojevnikov, in Ivo Rozina. Predsed- bojevnike vseh front, vojne invalide, rezervne nik pripravljalnega odbora Josip Modrijan je oficirje, četnike in "našo borbeno mladino". Po pozdravil goste in povedal, da so si tudi na Vrh- javnem shodu v Unionu, 7. januarja 1934, je niki zaželeli novega vsedržavnega gibanja, ki ga bil banovinski ustanovni občni zbor Združenja je podpiral tudi general Rudolf Maister. Avgust borcev Jugoslavije (ZBJ) 28. januarja istega leta Kuster je v klenih besedah razložil namen in cilj v Ljubljani.'6 Poprejšnje krajevne skupine "Boja" ZBJ. Marinko pa je prebral svoj govor in pri tem so z novimi pravili prešle v novo organizacijo javno pojasnil, da se hoče zavarovati, da mu ne Združenje borcev Jugoslavije. Tako so postale bi neprijatelji gibanja ob prisotnosti ovaduhov temelj nadaljnjemu organizacijskemu razvoju. nekatere misli in besede podtaknili. V govoru je Gibanje ZBJ je bilo vsenarodno in vsedržavno; ožigosal v režimu JNS deljenje ljudi v državljane cilj pa je bil duhovni, gospodarski in socialni prvega in drugega razreda, kar je pomenilo, da preporod vse Jugoslavije, "ki hoče prelomiti s so prvi kot navdušeni centralisti in unitaristi v starim časom strankarskih strasti" ter na podla- privilegiranem podložaju, medtem ko so drugi, gi poštenosti in pravičnosti izbojevati red, zako- ki se zavzemajo za več samouprave v Dravski nitost in splošen gospodarski dvig države. banovini in za enakopravnost slovenskega je- zika zlasti v šolstvu in kulturi, zapostavljeni in Nova pravila ZBJ so bila potrjena na banski preganjani. Tu so mišljeni kot prvi privrženci upravi za Vrhniko, 24. marca 1934. Podpisniki režima JNS in kot drugi privrženci dr. Korošca. vloženih pravil za vrhniško organizacijo so bili: Marinko je zahteval svobodo združevanja, be- Franjo Furlan, posestnik iz Verda, Josip Mo- sede in misli ter neodvisnost sodstva. Predvsem drijan, posestnik, Peter Habič, trgovec, oba z je zahteval takšno svobodo, "da sme človek v la- Vrhnike, in Pavel Birtič, posestnik s Stare Vrh- stni hiši imeti svobodne misli. Za vse državljane nike. Tudi za krajevno organizacijo v Bevkah, morajo biti enake pravice in za vse ljudi enake ki je zajemala člane iz Velike in Male Ligojne, dolžnosti. Zavedamo se, da smo državljani, ki Drenovega Griča, Bevk in Blatne Brezovice, so bodemo šli branit meje, če nas pokliče kralj, bila nova pravila ZBJ potrjena 24. marca 1934. zato pa se zavedamo, da imamo pravico tudi /9 Podpisnikov pa je bilo kar deset. Med njimi naj doma napraviti red." Po sprejetju pravil ZBJ je omenimo šolskega upravitelja Josipa Zakrajška Ivo Rozina obljubil pomoč organizaciji in ostro iz Blatne Brezovice in Josipa Terpina, šolskega obsodil "lažipatriote, ki so s svojim pogubnim upravitelja iz Bevk. Drugi pa so bili posestniki, delom poostrili gospodarsko krizo ..." Na kon- en krojač in en zidar/7 Ustanovili so dva pripra- cu so udeležence zborovanja pozivali, naj še 80 vljalna odbora ZBJ, in sicer za Vrhniko, ki naj bi pomnožijo članstvo v organizaciji. zajel člane še s Stare Vrhnike, Podlipe, Verda in Sinje Gorice. V drugem pa naj bi bili člani iz Bevk, Po ustanovitvi obeh organizacij je bil bojevniški Blatne Brezovice, Drenovega Griča, Velike in tabor za vrhniško območje 27. maja 1934 na Male Ligojne. Delegati iz Ljubljane, in sicer Pire, griču Sv. Trojice nad Vrhniko. Po poročilu gla- Furlan in Ivan Marinko, so udeležence seznani- sila ZBJ Prelom (1934-1935) je bilo prisotnih, li s pravili in z namenom novega bojevniškega navkljub slabemu vremenu, okrog tisoč ljudi. 78 gibanja, "za katerim stoji cel vrhniški okraj". Tabor je otvoril odbornik krajevne organiza- Dne 6. maja 1934 je potekalo na Vrhniki pred cije Janez Jereb. Pozdravil je tudi delegate ZBJ iz Gasilskim domom na sejmišču zborovanje z Ljubljane in predstavnika oblasti I. Likoviča. Po državni himni je prvi govoril Jože (Josip) Ter- Poleg taborov in zborovanj so se bojevniki pin, ki je pozdravil zborovalce v imenu krajev- večkrat srečali na ožjih sestankih. Eden takih je ne organizacije Bevke, Male in Velike Ligojne bil 22. julija 1934 v Rokodelskem domu na Vrh- in Blatne Brezovice. V govoru je orisal vzroke, niki, na katerem je med drugim poročal o delu zakaj se morajo bojevniki vztrajno zavzemati za banovinskega vodstva ZBJ Golob iz Ljubljane. "poštenost, pravičnost in ljubezen med vsemi V enournem govoru je orisal razvoj in delo- sloji naroda, če hočemo, da bo država in narod vanje bojevništva v Dravski banovini. Obenem srečen" Za njim je govoril delegat iz Ljubljane je navzoče opozarjal, naj se ne pustijo zbegati Ivan Marinko. Kritiziral je vse tiste nasprotnike, ob različnih lažnih poročilih anonimnežev o ki označujejo člane prejšnje bojevniške organi- bojevniškem gibanju in naj se ne bojijo groženj zacije Zveze bojevnikov Ljubljana, delujoče še nasprotnikov.83 Naj pojasnimo, da je bilo za od srede dvajsetih let, katere člani so se bojevali ustrahovanje ljudi poslanih v banovini nekaj in krvaveli na soški in drugih frontah, za av- tajnih okrožnic, pa tudi ovaduštvo je bilo v tem striakante. Prav ti nasprotniki, je pribil Marinko, času na delu.84 Kot zastopnik mladine je govo- so naš narod razdvajali, "zadnje čase pa celo z ril Cibic, ki je orisal glede na hudo gospodarsko nasiljem in terorjem preganjali, ter najboljši del krizo slab gmotni položaj tako kmečke kot delav- našega naroda označili za punktaše ..."81 Av- ske mladine, kar je poglavitna ovira za nadalje- striakanti so seveda mišljeni bojevniki, privrženci vanje šolanja mladine. Sestanek je zaključil Peter razpuščene SLS in dr. Korošca, ki zavračajo en Habič. Udeležence je pozval, naj v čim večjem jugoslovanski narod, unifikacijo in centraliza- številu naročijo glasilo ZBJ Prelom.85Člani ZBJ z cijo države. Nasprotniki so jim tudi očitali, da vrhniškega območja so se udeleževali tudi osre- so privrženci Slovenske deklaracije, imenova- dnjih zborovanj na ravni banovine ali pa so bili ne tudi "punktacije Slovenske ljudske stranke", izvoljeni v banovinsko vodstvo. Dne 8. decembra objavljene v začetku 1933. V njej je slovensko 1934 je na občnem zboru delegatov osrednjega vodstvo razpuščene SLS zahtevalo zedinjenje banovinskega odbora v Trgovskem domu v Lju- vseh Slovencev, ki živijo v sosednji Italiji, Avstriji bljani bil kot delegat navzoč nam že znani Jože in na Madžarskem z matično Slovenijo. Slednja (tudi Josip) Terpin iz Bevk,86 izvoljeni zastopnik si mora v jugoslovanski državi priboriti samo- okraja Ljubljana-okolica, v banovinskem odbo- stojen položaj. Torej zahtevali so nacionalno in- ru pa je kmalu zatem postal Peter Habič.8' dividualnost, s tem pa tudi socialno-gospodar- sko in kulturno samostojnost slovenskega na- V banovinskem vodstvu ZBJ se je v začetku roda. Fran Kafol je govoril o perečem kmečkem 1935 pojavila struja, ki je simpatizirala z položaju in zahteval, naj se čimprej ustanovi zboraškim gibanjem Dimitrija Ljotiča in s "kmetska zbornica", v kateri naj bi kmetje samo- tem povzročila razcep v bojevniških vrstah. stojno reševali svoja stanovska vprašanja. Franjo Ljotičevo gibanje je ostro zavračalo liberalno Škrbec je obudil spomin na padle vojake in pou- demokracijo, na liberalnih načelih delujoči ka- daril zdajšnjo vlogo bojevniške organizacije. Dal pitalizem. Zavzemalo se je za stanovsko državo je priznanje narodnim možem-borcem, ki so na in stanovsko demokracijo, kjer bo imel vodja različnih poljih s svojim delom ustvarili sloven- vso oblast. Ostro so zavračali tudi boljševizem skemu narodu boljšo prihodnost. To so bili: ge- in židovstvo. Bržkone so na napovedanem red- neral Rudolf Maister, polkovnik Stevan Švabič, nem občnem zboru za 10. februarja 1935, tako Janez Ev. Krek in Ivan Cankar. Ob zaključku ta- vrhniške kot bevške organizacije, govorili tudi bora je Jereb pozval, naj se tisti, ki še oklevajo, o vprašanju opredelitve za Ljotičevo gibanje. pogumno pridružijo ZBJ; zatem je godba zai- Dejstvo je, da so se tudi člani teh organizacij grala pretresljivo pesem "Oj Doberdob, sloven- udeležili Ljotičevega volilnega shoda na Vrh- skih fantov grob".82 niki. Odločali so se za kandidatno listo Ljotiča za napovedane skupščinske volitve maja 1935. V okraju Ljubljana-okolica sta bila na vladni Na kandidatni listi za okraj Ljubljana-okolica sta Bogoljuba Jevtičevi listi (JNS) izvoljena dva na- bila: Rudolf Zalokar, tovarnar na Viču-Glincah rodna poslanca, in sicer dr. Drago Marušič in že in njegov namestnik Rudolf Šimnovec, uradnik omenjeni lekarnar na Vrhniki Stanko Hočevar. iz Ljubljane; in drugi kandidat Martin Zupančič V tem okraju je bilo volilnih udeležencev 20.729, Grosuplje-Stranska vas, gozdar, njegov name- od tega je glasovalo le 8.757. Na Jevtičevi listi sta stnik pa Karel Kavčič, krojač, Ljubljana-Mo- Marušič in Hočevar skupaj dobila 8315 glasov, ste. Vendar pretiranega števila privržencev lista Maček-Davidovič 109 glasov, Ljotičeva 232 Dimitrija Ljotiča na vrhniškem območju ne in Maksimovičeva le 21 glasov.90 Slaba volilna zasledimo, četudi so številne zboraške organi- udeležba je gotovo plod protivolilne propagan- zacije hitro nastajale zlasti v letih 1936 in 1937 de privržencev dr. Antona Korošca. v Ljubljani in v krajih okraja Ljubljana-okoli- ca, tako tudi v bližini občine Vrhnika. Toda v KATOLIŠKI IN LIBERALNO-UNITARNI zboraškem listu Zbor (1936-1938), v katerem TABOR V OBDOBJU 1935-1941 so dokaj vestno poročali o ustanovljanju kraje- vnih organizacij Ljotičevega Zbora, ni zaslediti USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE 88 organizacij na območju vrhniške občine. So- RADIKALNE ZAJEDNICE (JRZ) dimo, da je članstvo bojevniških organizacij omenjenega območja v veliki meri ostalo zvesto Kmalu po skupščinskih volitvah, 5. maja 1935, idejnopolitičnim smernicam razpuščene SLS in je padla Jevtičeva vlada. 24. junija se je obliko- s tem dr. Korošcu, saj je zavračalo tujo ideolo- vala nova vlada dr. Milana Stojadinoviča, v gijo Ljotičevega zboraškega gibanja. katero je stopil voditelj slovenskega naroda in katoliške Slovenske ljudske stranke (SLS) dr. An- SKUPŠČINSKE VOLITVE MAJA 1935 ton Korošec. Kot notranji minister je Korošec dosegel obnovitev krovne Prosvetne zveze (PZ) Ko so kraljevi namestniki 6. februarja 1935 v ljubljanski in lavantinski (mariborski) škofiji. razpustili narodno skupščino v Beogradu, se je Predvsem pa je sodeloval pri ustanavljanju in začel volilni boj za skupščinske volitve 5. maja utrjevanju nove vsedržavne stranke Jugoslo- istega leta. Vodstvo SLS se je po preudarku vanske radikalne zajednice (JRZ), v katero se je dr. Korošca odločilo, da se teh volitev ne bo vključila tudi Koroščeva SLS. Dnevnik Slovenec udeležilo. Tedanji slovenski del JNS, ki pa je bil je konec avgusta 1935 takole pojasnjeval, kdo razcepljen na frakcijo dr. Alberta Kramerja in je povabljen v novo stranko in kdo odklonjen. na drugo dr. Draga Marušiča, ni bil povsem pro- Nova stranka JRZ hoče zbrati okoli sebe ljudi, ki doren v volilnem boju, še posebej ne ob živahni imajo zaupanje v ljudstvu, "zato se ji ne morejo dejavnosti opozicijskega gibanja, ki ga je vodil in ne smejo priključevati oni, ki nosijo popolno hrvaški politik dr. Vladko Maček. Njegovemu odgovornost za razmere zadnjih let in za strašne gibanju so bile naklonjene tudi demokratične krivice, ki jih je zlasti slovensko ljudstvo v dobi skupine v Sloveniji. njihovega paševanja pretrpelo. Ti ljudje na spa- dajo v stranko, ki hoče biti stranka poštenih lju- Zanimivo je, da so se v volilno gibanje za listo Di- di, ampak v ječe." In dalje: "O tem, kdo oz. katera mitrija Ljotiča vključili, kot smo že zapisali, tudi skupina v Sloveniji je vredna, da se pridruži novi njegovi privrženci z Vrhnike iz vrst Združenja stranki, odloča g. dr. Anton Korošec, kar je za nas borcev Jugoslavije. Volilno zborovanje je poteka- zadostno jamstvo, da se ne bodo vrinili ljudje, ki 91 lo ob dokaj številnih udeležencih na velikonočni vanjo ne spadajo." Tisti, ki ne spadajo v novo ponedeljek, 22. aprila 1935, na Vrhniki,89 slaba stranko, so seveda mišljeni predvsem člani Jugo- dva tedna pred skupščinskimi volitvami. slovanske nacionalne stranke (JNS) in še posebej njeni voditelji, ki so v Dravski banovini od leta bržkone ustanovila pozno poleti ali jeseni 1935. 1932 do srede 1935 krojili politiko, z opozijsko Predsednik krajevnega odbora je bil Ignacij SLS pa postopali sovražno in brezkompromisno. Hren, podpredsednik Marijan Marolt in tajnik Dejansko so bili pri organiziranju stranke JRZ v Jože Brenčič.94 Dravski banovini povsem v ospredju Koroščevi privrženci, na obrobje pa potisnjeni slovenski Dne 24. maja 1936 je potekala seja občinskega radikali, odločno zavrnjena pa je bila frakcija odbora JRZ na Vrhniki. Njen predsednik je bil JNS Pucelj-Marušič ob glasilu Glas naroda (april Ignacij Hren, industrialec in posestnik iz Verda. 1935-julij 1936), ki se je ponujala Beogradu za Seje so se udeležili, kot je katoliški dnevnik Slo- vstop v JRZ. Četudi je omenjeno glasilo Glas na- venec poročal, "zastopniki iz vseh krajev obširne roda spravljivo pisalo o tedanji Koroščevi poli- vrhniške občine". Člani odbora JRZ so prisotnim tiki, jih je Korošec odklanjal. poročali o preteklem delu, še posebej o vzposta- vljanju strankine organizacijske mreže. O tem Program JRZ je poudaril narodno in državno so poročali predsednik Ignacij Hren, podpred- edinstvo, spoštovanje treh imen naroda Srbov, sednik Marijan Marolt in tajnik Jože Brenčič, Hrvatov in Slovencev, spoštovanje njihovih tra- pa tudi drugi odborniki, ki so opisovali, kako dicij in enakopravnosti priznanih veroizpovedi. napreduje strankina organizacija po vaseh, pri Vse to naj bi krepilo zaupanje med narodi in v čemer so nekateri svoje uspehe dokazovali z državi. Stranka si bo prizadevala za krepitev na- izročanjem "celih skladovnic novih pristop- rodnega gospodarstva in za izvajanje načel na- nikov".95 Vsekakor je bilo v poročanju prisotna rodne solidarnosti, razvoja zadružništva, posve- namerna in pretirana propaganda. Komaj se je tila pozornost povzdigu kmetijstva, delavčevi in utrdila vrhniška JRZ, so se že pokazali zelo ostri nameščenski socialni zakonodaji.92 spopadi v volilnem boju za občinske volitve, ki so bile za vrhniško občino na podlagi razpisa Na zborovanju 10. maja 1936 v Ljubljani je dr. banske uprave, 9. avgusta 1936. Zaradi preko- Korošec takole označil novo stranko. "JRZ ni masacije občine je namreč v vladavini JRZ vas niti staroradikalna stranka, ni pa tudi novo Smrečje bila znova dodeljena občini Št. Jošt, s vživela Slovenska ljudska stranka. To je čisto čimer so ustregli tamkajšnemu nezadovoljnemu nova politična organizacija," ki ima svoj pro- prebivalstvu s prejšnjo komasacijo v času vlada- gram.93 Imela je geslo "Z narodom za narod". V vine JNS. V vročem volilnem boju so se, tako Dravski banovini se je na številnih zborovanjih kot v drugih občinah, spopadali privrženci libe- mož in fantov, na katerih so govorili dr. Korošec ralno-unitarnega tabora v stranki Jugoslovanske in predvsem njegov tesen politični sodelavec dr. nacionalne stranke (JNS), ki je bila v opoziciji, Miha Krek o programu in ciljih nove stranke, in privrženci komaj nastale vsedržavne Jugo- hitro organizacijsko širila tako v mestnih kot v slovanske radikalne zajednice (JRZ), določno v podeželskih občinah in krajih. Prav Dravska ba- Dravski banovini slovenski del te stranke, ki je novina je bila med prvimi, ki je imela banovin- bil privržen dr. Antonu Korošcu. sko skupščino že 24. novembra 1935 v Ljubljani, na kateri so izvolili banovinski odbor s predsed- RAZGIBANA BOJEVITOST OBČINSKIH nikom dr. Korošcem na čelu. VOLITEV NA VRHNIKI AVGUSTA 1936

V okraju Ljubljana-okolica so tudi v krajih Naj za ilustracijo, ki odslikava politične in go- občine Vrhnika dokaj hitro vstopali Koroščevi spodarske razmere v vrhniški občini, navedemo privrženci oziroma nekdanji člani v diktatu- nekaj primerov iz katoliškega tiska, v katerem ri razpuščene SLS v novo vsedržavno stranko. so privrženci JRZ v času pred občinskimi voli- Krajevna organizacija JRZ za Vrhniko se je tvami razkrivali in obtoževali nepravilnosti te- danjih vrhniških strankinih oblastnikov iz vrst ceste Verd-Pokojišče, zgraditev nove škarpe v JRKD, pozneje preimenovani JNS, ko je bila v Podgori, odobritev obnove in razširitve vodo- vladi vletih 1932 do 24. junija 1935. V občinski voda sredi Vrhnike. Delo je bilo opravljeno s upravi pa so strankini prvaki JNS sedeli do podporo cestnega okrajnega odbora, odobritev občinskih volitev v začetku avgusta 1936. Zla- gradnje razširjenega vodovoda pa zaradi inter- sti so Koroščevi privrženci razkrivali nasprot- vencije ministra dr. Mihe Kreka. Obljubili so nikovo slabo gospodarjenje v občini, pri čemer tudi nova dela, ki bodo služila vsem krajanom so v precejšnji meri na svoje volilne obljube iz in ne le tržanom, ko so občinski veljaki JNS časa volilnih bojev iz leta 1933 povsem poza- zgradili samo "volilne tratoarčke". V prispe- bili. V obtožbi strankini občinski veljaki JRZ vku oponesejo Ivanu Puclju, dr. Franu Novaku obujajo spomine, kako so v znamenju nasi- in dr. Dragu Marušiču, ki so drug za drugim lja potekale občinske volitve oktobra 1933 in vodili ministrstvo za socialno politiko in na- državnozborske maja 1935. Tako so "oboroženi rodno zdravje, toda za obnovo in razširitev privandrovci" (mišljeni so srbski žandarji) ho- vrhniškega vodovoda ni bilo nikoli denarja. dili z raznimi grožnjami okrog ljudi in jih goni- Nasprotno pa je dr. Miha Krek v novi vlada- li na volišča; volilce, ki so se upirali in odklanja- vini dr. Milana Stojadinoviča razumel potrebe li volitve, pa zapirali in jih obsojali na denarne Vrhničanov in tudi kot predsednik okrajne or- kazni. Pisec prispevka zatrjuje, da tega ne bodo ganizacije JRZ Ljubljana-okolica pri ministru doživeli zdajšnji volilci v času vladavine JRZ, za gradnje dr. Marku Kožulju priskrbel denar- kajti volitve bodo svobodne, vendar kot določa na sredstva v višini 140.000 din. Hkrati je zago- prejšnji volilni zakon ne bodo tajne, marveč še tovil v najkrajšem času gradnjo prenovljenega javne. Zagotavljali so, da se takih metod tudi vrhniškega vodovoda. Hudo so kritizirali tudi vrhniška JRZ ne bo posluževala, kot se jih je vla- prejšnje gospodarjenje v Občinski hranilnici, davina JNS. Obenem pa so zatrdili, da ne bodo ki je kmete oziroma dolžnike z "brezglavim dopustili, da bi politični nasprotniki "kakorkoli tožarjenjem in preganjanjem" močno prizade- izkoriščali svoje sedanje položaje ali svojo go- lo, zato je več deset tisoč gotovine odhajalo v spodarsko moč". 96 Pri tem so mišljeni občinski roke odvetnikom, ki so bili povrhu tega še izven veljaki JNS, kajti gospodarji slovenskih občin občine. Ko pa je Občinska hranilnica prešla v in tudi vrhniške, so bili do novih občinskih vo- roke novega gerenta Ignacija Hrena iz Verda, litev še vedno iz vrst JNS, ki je prešla po padcu nosilca občinske kandidatne liste JRZ, se je po- Jevtičevega režima sicer v opozicijo proti vlada- kazal večji posluh tudi za malega človeka, tako vini JRZ. Ob sestavljanju občinske kandidatne tudi za delavce.98 liste JRZ je poročevalec zapisal, daje bilo veliko zanimanje volilcev iz vrst JRZ, kar kaže, da se V zadnjem tednu meseca julija 1936 so bili do- volilci dobro zavedajo, da bo "prava lista samo bro obiskani sestanki privržencev JRZ tako v naša". Koroščevi privrženci so se zlasti spotikali Bevkah, na Stari Vrhniki, Zaplani in v Ligojni. ob dejstvu, da občinska oblast ni uspela v ce- O volilnih pripravah so poročali dr. Miloš Stare loti sanirati vodovoda na Vrhniki, kot so ves iz Ljubljane, kandidat volilne liste JRZ Ignacij čas obljubljali, prav tako niso uspeli zgraditi Hren in Marijan Marolt, ki je bil opozicionalec in razširiti cesti na klancu v Blatni Brezovici v občinskem svetu pod okriljem JNS in izvoljen in v Bevkah. Obenem so se pohvalili, da odkar na občinskih volitvah 1933. Navkljub obilne- deluje novo imenovani okrajni cestni odbor mu kmečkemu delu na polju, kot je zapisal okraja Ljubljana-okolica in med njimi "agil- Domoljub, "so se vseh sestankov udeležili naši ni novi odbornik Jože Brenčič",9' se je že zdaj somišljeniki polnoštevilno"; prisotnih je bilo marsikaj postorilo. Navedli so opravljena po- tudi nekaj nasprotnikov, ki pa govornikom "niso pravila blatenskega klanca, (Blatna Brezovica), imeli kaj ugovarjati".99 Naslednji prispevek o volilnih pripravah na ru pred popularno gostilno g. Jurce" okrog 300 občinske volitve na Vrhniki govori o shodih mož in fantov iz Podlipe in vrhniške okolice. političnih nasprotnikov, ki so bili skoraj brez Zlasti fantje so izstopali s "krasnimi notranjski- zborovalcev, tako npr. v Bevkah, in 25. julija v mi narodnimi nošami". Množica je prišlemu gostilni Ceme v Podlipi.100 Da bi omilili kritike ministru dr. Mihi Kreku krepko vzklikala in ga o slabem gospodarjenju v občini in v Občinski pozdravljala; vzklikala pa je tudi odsotnemu no- hranilnici, so privrženci unitarne JNS ponoči tranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Shod je razstrosili "sramotilne letake, kjer mrgoli oseb- otvoril domačin Jože Seljak. Dr. Krek je v govo- nih žalitev in lažnih natolcevanj".101 Kot sta Slo- ru najprej razložil in pojasnjeval, zakaj se je SLS venec in Domoljub razkrivala, Hočevarjeva lista vključila v vsedržavno JRZ. Poudaril je pomen ni bila samo iz vrst JNS, temveč so "proti JRZ te skupne politične poti za Slovence. Zatem je nastopili združeno vsi razdiralni elementi od govoril o tedanjem političnem položaju v državi skrajnih fašistov do skrajnih levičarjev".102 Torej in poudaril pomen širokopoteznega gospodar- to druščino "prav vse skupine nasprotnikov od skega programa. Ob koncu govora je pozval vse skrajnih nacionalistov do najbolj zakrknjenih zbrane volilce, naj še nadalje podpirajo svojega komunistov", naj bi Hočevar zagovarjal "kot go- voditelja dr. Korošca. Za njim je govoril nosilec spodarsko nujnost", saj bi povezovala v občinski kandidatne liste JRZ Ignacij Hren. Zborovalci politiki vse nasprotnike proti režimu JRZ, je po so ga toplo pozdravili in mu obljubili, da bodo volilni zmagi pojasnjeval svojo trditev Slove- prihodnjo nedeljo glasovali za njegovo listo. nec.103 Naprotno pa je Jutro dan po volitvah za- pisalo, da je bilo 460 volilnih glasov, ki jih je do- Po shodu se je Krek še zadržal v sproščenem 104 bil Hočevar, izključno iz vrst JNS. Druščina pogovoru s skupino volilcev in zatem odšel v nasprotnih skupin je mišljena skupna združena Horjul, Polhov Gradec in na Dobrovo. Tudi opozicija v slovenskem kmečko-delavskem gi- na tej poti je "obiskal svoje politične prijatelje". banju z glasilom Slovenska zemlja z geslom "Za V Polhovem Gradcu si je ogledal znamenito staro pravdo" in podnaslovom Glasilo sloven- gotsko cerkev v Dvoru, a na poti Polhov Gra- skega ljudskega gibanja. Morda se je Hočevar le dec-Dobrova-Brezje-Zaklanec pa javna dela, ki iz taktičnih pobud zbliževal z nekaterimi akterji jih nadzorjuje "agilni okrajni cestni odbor".107 omenjenega gibanja, da bi si pridobil volilne gla- Istega dne ob treh popoldne je bil volilni shod sove, po volilnem porazu pa je vse glasove pripi- privržencev JRZ na Vrhniki "na prostornem sal JNS, saj so oblasti organizatorje in zaupnike senčnem vrtu Rokodelskega doma". Shod je, kot kmečko-delavskega gibanja preganjale, ker ni je zapisal Slovenec, lepo uspel "kljub nervozi 105 imelo za obstoj zakonite podlage. protiagitacijskih nasprotnikov". Zbrane volilce (okrog 500 iz vrhniške občine), ki so prišli iz Dne 2. avgusta, teden dni pred občinskimi vo- bližnje in daljne okolice, bodisi peš, s kolesi ali litvami na Vrhniki, sta potekala dva velika vo- z vozovi, je pozdravil Marijan Marolt. Minister lilna shoda JRZ, in sicer prvi v Podlipi in drugi dr. Krek je v govoru uvodoma razložil, kako je na Vrhniki.106 V vzdušju živahnega in hkrati vrhniški vodovod prišel po njegovi vztrajni in- ostrega volilnega boja so se v obeh krajih volil- tervenciji na seznam ministrstva za gradnjo, ci dobro pripravili na volilno zborovanje in na ki ga vodi dr. Marko Kožulj, in da si krivično sprejem ministra dr. Mihe Kreka. Dnevnik Slo- prisvaja zasluge za to narodni poslanec JNS in venec, ki je obširno poročal o obeh shodih, je za župan Vrhnike Stanko Hočevar, ki pa se je le Podlipo zapisal, da so vaščani izobesili zastave, zahvalil omenjenemu ministru. Prav vprašanje, v kolikor so jih posedovali v Podlipi, več hiš pa kdo je odločilno pripomogel k obnovitveni gra- je bilo tudi okrašenih. Po rani službi božji se je dnji vrhniškega vodovoda, za katerega je ban dr. ob osmih zjutraj zbralo na "obsežnem prosto- Marko Natlačen odobril predlagane načrte, je bilo po besedah dr. Kreka v medsebojnem vo- Drugega avgusta je glasilo JNS Jutro prineslo lilnem boju za občinske volitve "predmet hude prispevek s podpisom Delavec. Tudi v tem pri- agitacije".108 Nadalje je v volilnem govoru zatr- spevku je rečeno, da se odvija v vrhniški občini dil, da so v vladavini JRZ volitve svobodne, brez politični boj in da delujejo vsepovsod agitatorji pritiskov oblasti; nasprotno pa so se hudi pritiski enega in drugega političnega tabora. Sicer pa se in nasilje vrstili v času vladavine JNS. Vendar je vsebina osredinja na delavski značaj vrhniškega dr. Krek naznanil, da "želimo vzgajati zavedne, trga, saj tam živi veliko delavstva, ki se le s težavo odločne, samostojne ljudi, ki se bodo s svojo prebija ob slabem zaslužku svojih rok. Skrbi de- voljo in svojim srcem držali politike, ki se jim zdi lavcev za preživetje ob splošni revščini so po- pravilna ... Mi prepričujemo svoje (ljudi, op. A. vezane tudi s tokratnimi občinskimi volitvami. V. M.) in želimo, da bi zaradi enotne udarne sile Zato avtor zatrjuje, da ni pomembno, katera večine Slovencev mogla stranka dr. Korošca reči, stranka bo zmagala; pomembno je, da zmaga ti- da je Vrhnika prestala leta preganjanja, da je ne sti župan, ki ima sočutje in res pravo krščansko bo uklonil noben teror in ne premamile obljube ljubezen do delavcev, zlasti do brezposelnih. Ob in laži. "Ampak, da so vrhniški možje in fantje tem je pohvalil vrhniškega lekarnarja Stanka ostali zvesti, močni in utrjeni v zavesti, da je ena Hočevarja, ki je prenekaterim delavcem, ki so fronta Slovencev na krščanskih načelih edina potrkali na njegova vrata, materialno pomagal prava in trajna zastopnica slovenskega naroda." ali jim priskrbel skromen zaslužek, pri čemer ni Zatem je dr. Krek govoril o velikih javnih delih, vprašal prosilca, "kakšne barve je", brez izjeme je ki jih je vlada začela na Slovenskem, o kmečkem pomagal vsem. Pa tudi za napredek občine bi se kreditu, ki je pereče in eno najpomembnejših kot novo izvoljeni župan močno prizadeval. Že vprašanj gospodarskega programa vlade dr. Mi- zdaj se je Hočevar izkazal, nadaljuje dopisnik, ko lana Stojadinoviča.109 se je navkljub vsem zaprekam edinole on zavzel "za povečanje slapovja" in pridobil to pomemb- no delo vrhniški občini. Zato podpirajo delavci Dr. Kreku se je v govoru zdelo potrebno, da je kandidatno listo Stanka Hočevarja, ker edino on še poudaril pomen katoliške skupnosti. Pripad- se bo kot župan trudil zanje, zato naj mu delavci niki te morajo "v dinamiki državne skupnosti" pri volitvah izkažejo "zvestobo za zvestobo" in ga držati skupaj, da bodo dosegli zmago. Ob tem izvolijo za župana.112 Dopisnik v Kmetskem listu ima vsakdo možnost in priložnost, je zatrdil dr. pa je najprej komentiral govor dr. Mihe Kreka Krek, da se s poštenimi predlogi uveljavi. Toda in zapisal: "Politiko in gospodarstvo pa nič ne "izven katoliške slovenske skupnosti pa si ne mešajte z vero. Pustite nas, da bomo občinske za- sme nihče lastiti pravice, da bi jo razdiral".110 deve sami občani urejevali, kakor smo jih do se- daj." Zatem je pohvalil župana Stanka Hočevarja, Slednjič je dr. Krek v govoru obračunal z deja- kako je poskrbel za javna dela, zato so mu vnim ljudskofrontnim gibanjem in pristaše dr. naklonjeni kmetje, obrtniki in še posebej delavci. Korošca ter člane slovenske skupnosti opozarjal Dopisnik je ob tem zatrdil, da bodo Hočevarja na škodljivost tega gibanja. Hkrati pa je pozval, "delavci volili v strnjenih vrstah", prav tako tudi da morajo biti člani slovenske katoliške skup- kmetje in obrtniki. Saj "vrhniška občina ne bo nosti "veliki, modri, pametni in disciplinirani. nikoli zatočišče za razne protiljudske spletke ... Pomnite, da pri teh volitvah ne gre samo za Na Vrhniki bo županoval Stanko Hočevar."113 gospodarstvo in ne samo za vrhniško občino, ampak gre za to, ali bo dr. Korošec in njegova stranka zmagala ali bo poražena. Imejte pred V soboto, 8. avgusta, zadnjo noč pred volitvami, očmi, da so te volitve velikega političnega po- je po poročanju Slovenca, sklical narodni po- mena za prestiž naše stvari v Beogradu. Pojdite slanec Hočevar sestanek svojih privržencev "iz 111 na volišče vsi z geslom: Za Korošca." vseh kotov vrhniške občine" v gostilni Mantova. Med njimi se je udeležilo (tudi kot opozoval- ci) nekaj privržencev JRZ, ki so Hočevarjevim izvajanjem dokazovali svojo resnico. Hočevar naj bi, kot opisuje Slovenec, v svojem govoru na- padel dr. Kreka, omaloževal dr. Korošca in napo- vedoval, da bo čez mesec dni vladavina JRZ dr. Milana Stojadinoviča propadla. Hočevar je tudi izrazil prepričanje, da bo zmagal na volitvah. V znak mirnega protesta so se vrhniški fantje - Koroščevi privrženci z dekleti zbrali pred go- stilno Mantova in "zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi."114 V noči pred volitvami so hodile pa- trulje Koroščevih privržencev po Vrhniki, z na- menom, da bi nadzorovali pripravljena volišča in preprečili nepoštene nakane nasprotnikov, ki so "hoteli s številnimi letaki in z vpitjem vzbu- diti videz, da ima Hočevar še vedno oblast".115 Poleg tega so v času volilne propagande nacio- 16. Ignacij Hren, industrialec in posestnik, za župana izvoljen 9. avgusta 1936, Slovenec, 20. novembra 1938, nalno usmerjeni delodajalci pritiskali na svoje št. 268, str. 4. uslužbence in delavce, jim grozili s takojšnjim Blatna Brezovica, Franc Petkovšek, Drenov Grič, odpustom, če ne bodo volili Hočevarjeve li- Matevž Fortuna, Podlipa, Anton Petrovčič, Sinja ste. Slovenec je navedel tak primer "nemškega Gorica, Janez Stanovnik, Lesno Brdo, Franc graščaka" Bruna Galleta, lastnika gradu v Bistri Žnidaršič, Vrhnika, Franc Mesec, Vrhnika, An- in lesnega podjetja, ki je bil pronemško usme- ton Petrovčič, Verd, Tomaž Grom, Stara Vrhnika, rjen. Njegovi delojemalci naj bi bili prisiljeni vo- Franc Lešnjak, Bevke, Jože Jelovšek, Zaplana, Ma- 116 liti listo Stanka Hočevarja. Menda so v Galle- tija Kovač, Mala Ligojna, Franc Jerina, Blatna Bre- tovem podjetju dobili službo le tisti, ki so dobro zovica, Janez Jereb, Podlipa, Janez Jurca, Vrhnika, 117 obvladali nemški jezik. Janez Knapič, Verd, Ignacij Jesenovec, Vrhnika, Jože Japelj, Bevke, Ciril Osredkar, Stara Vrhnika, Za občinske volitve, 9. avgusta 1936, sta bili Kari Leskovar, Vrhnika, Franc Kunstelj, Vrhnika, predloženi dve kandidatni listi: prva lista JRZ in Janez Čot, Vrhnika. Od teh je bilo po pokli- Ignacija Hrena, industrialca in posestnika iz Ver- cu petnajst kmetov, devet delavcev, štirje so bili da, in druga lista "kmečko-delavskega gibanja", obrtniki in dva trgovca. Prav tako so bili njihovi kot sta razkrivala Domoljub in Slovenec oziroma namestniki s podobno socialno sestavo.118 lista JNS narodnega poslanca Stanka Hočevarja. Na Vrhniki je 9. avgusta 1936 od 1.718 voli- Ker je le malo virov o imenih članov kandidat- lnih upravičencev glasovalo 1241 volilcev ali ne liste na občinskih volitvah po posameznih 72,2 %. Lista JRZ Ignacija Hrena je dobila 781 občinah, bomo Hrenovo listo, ki nam je na voljo, glasov in 26 občinskih mandatov. Lista Stanka z imeni v celoti predstavili, toliko bolj, ker so bili, Hočevarja 460 glasov in 4 občinske mandate.119 razumljivo, vsi člani JRZ. Kandidatno listo so po- Po občinskih volitvah je imel Hočevar še nadalje leg nosilca Hrena sestavljali še ostali kandidati: funkcijo narodnega poslanca. Janez Voljč, Vrhnika, Jože Jereb, Stara Vrhnika, Franc Stržinar, Vrhnika, Jože Kotnik, Mirke, An- Ker imamo pripoved o poteku teh občinskih vo- ton Kržmavc, Bevke, Leopold Mivšek, Zaplana, litev in kako so proslavili privrženci JRZ tega dne Franc Bradeška, Velika Ligojna, Anton Lenarčič, svojo zmago, ko je postal za Josipom Verbičem novi vrhniški župan Ignacij Hren, naj nam bo novega župana pozdravila načelnik gospodar- dovoljen tudi ta podroben zapis. Takoj po sedmi skega odbora za vrhniški trg Andrej Opeka in uri zjutraj je bil "velik naval" na obeh voliščih iz vodja volilne pisarne Miha Benedičič. Temu je vrst Hočevarjevih privržencev. Iz tabora JRZ pa sledilo "pravo narodno slavje", ki je potekalo do so prišli povečini šele potem, "ko so po svojih fa- poznih večernih ur. Posebej so priredili sprejem, rah opravili jutranjo nedeljsko versko dolžnost". ko se je na novo izvoljeni župan Hren vrnil na Množici ljudstva so že v dopoldanskih urah spro- svoj dom v Verd, pozdravni govor je imel Marjan ti razglašali število glasov, oddanih za Hrena. V Dobrovoljec.120 zgodnjih popoldanskih urah je že "ponosno zaplapola nad volilno pisarno narodna zastava". PROSVETNA ZVEZA IN Ob petih popoldne pa je zaplapolala državna ZVEZA FANTOVSKIH ODSEKOV trobojnica na "starodavnem poslopju vrhniške občinske uprave" v pozdrav novemu županu Katoliška prosvetna dejavnost je bila v župnijah Hrenu. Eno uro kasneje je "zablestela nad ok- vrhniške dekanije dokaj dejavna, zlasti v drugi nom pisarne JRZ številka 321", ki je pomenila polovici tridesetih let, ko je dr. Anton Korošec v razliko volilnih glasov med Hočevarjevo in Hre- novi Stojadinovičevi vladi junija 1935 postal no- novo listo. Po končanih volitvah so Vrhničani in tranji minister. Nemudoma je že julija dosegel okoličani ter ljudje iz sosednjih občin priredili, razveljavitev odločbe z dne 17. februarja 1933 po poročilu Slovenca, "mogočno manifestacijo". dr. Draga Marušiča o razpustitvi Prosvetne zve- Prišli so Horjulci pod vodstvom Lončarja in ze in vseh njenih društev tako v ljubljanski kot Logatčani na čelu z Močnikom, spremljala jih v lavantinski (mariborski) škofiji.121 Zlasti po II. je logaška godba. Med množico, ki se je zbra- Evharističnem kongresu za Jugoslavijo konec la na Cankarjevem trgu, so bile poleg gostov iz junija 1935 v Ljubljani, kamor so se stekale na sosednjih občin tudi "naše žene in dekleta in mogočno prireditev velikanske množice ljudi iz vsa mladina". Pestra množica med Cankarje- vse Dravske banovine in iz drugih delov države, vim spomenikom in cerkvico Sv. Lenarta je so se v naslednjih mesecih navdušeno oživljala navdušeno vzklikala dr. Antonu Korošcu, mini- katoliška prosvetna društva v obeh škofijah. To stru dr. Mihi Kreku in novo izvoljenemu županu je bilo živahno obdobje tako obnavljanja pro- Ignaciju Hrenu. Anton Milavec je z okna okraj- svetno-kulturnega dela kot prirejanja shodov- ne sodnije razglasil ob sedmih zvečer volilne taborov katoliških mož in fantov, na katerih so rezultate in ob "burnem pritrjevanju" je volilni strankini prvaki razlagali program in cilje nove odbor prebral brzojavke, ki jih je poslala krajev- vsedržavne stranke Jugoslovanske radikalne na vrhniška JRZ dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu zajednice (JRZ). Obnovljena krovna Prosvetna in dr. Kreku. Vrhniška godba je zaigrala državno zveza je katoliško ljudsko prosveto postavila himno in vzklikala Hrenu, po vrhniških ulicah pred novimi nalogami. Ob preživeli "meščanski pa se je razvil "impozanten sprevod". Spredaj kulturi", ki je izraz individualističnega liberal- so bili trije fantje z narodnimi zastavami, za nega duha, je zdaj na pohodu nova stanovska vrhniško godbo je korakal župan Hren z vse- občestvena miselnost, ki se znova približuje mi izvoljenimi odborniki in pa člani volilnega ljudskim množicam, zlasti kmečkim. Prav odbora, a žene in dekleta so jih pozdravljale in gledališka umetnost in z njo ljudski oder bosta obsipavale s cvetjem. V sprevodu so koraka- morala biti "zelo realistična, socialna, občestvena, li tudi "naši fantje", to so bili člani Fantovskih narodna in globoko etična ... Preženimo temne odsekov, tedaj še v okviru prosvetnega društva. sence naturalističnega liberalnega duha s še ne Sledila jim je logaška godba, za njo pa množica pometenih kotov", je zapisal Slovenec.122 Poleg volilcev. Sprevod se je pridružil veliki množici tega naj bodo člani prosvetnih društev praktični na prostoru pred Rokodelskim domom, kjer sta katoličani in zvesti podporniki Katoliške akcije. Obnovljena in znova so delovala naslednja prijazno vabili "prijatelje gledaliških predstav", katoliška prosvetna društva na območju naj si jo ogledajo.129 vrhniške občine: Katoliško prosvetno društvo Bevke, Prosvetno društvo Vrhnika, Katoliško Prav tako se je vrhniško prosvetno društvo izka- društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika,123 zalo s prirejanjem iger, potem ko so se 13. sep- nadalje Pevsko društvo Sv. Cecilije, Pevski zbor tembra 1936 udeležili člani in članice rednega Katoliške akcije, po letu 1936 narodnoobramb- občnega zbora v Rokodelskem domu na Vrh- na organizacija Slovenska straža, krajevna kari- niki in si zastavili svoj program.130 Kmalu zatem tativna Elizabetina konferenca in še kaj.124 so pripravili pretresljivo igro "Praznik cvetočih češenj", za katero je na Vrhniki in okolici vlada- Po obnovitvenih občnih zborih prosvetnih lo, po poročilu Domoljuba, veliko zanimanje. društev, ki so večinoma potekala nekje poleti, Ne le uspela dramska predstava, pri kateri je levji drugje jeseni 1935, ponekod pozimi in spom- delež nosilo društvo rokodelskih pomočnikov, ladi 1936, so društvenice in društveniki znova temveč so v celoti postavili tudi nove kulise na pristopili k priljubljenemu gledališkemu delu oder. Prva uprizoritev je bila v soboto, 26. sep- in se lotevali v okviru dramatskih krožkov do- tembra 1936, v Rokodelskem domu na Vrhniki; kaj trdega dela. Katoliško društvo rokodelskih druga pa naslednjega dne, 27. septembra. Gle- pomočnikov, katerega duša je bil režiser, igra- dalce, ki so obakrat napolnili dvorano, sta upri- lec in masker, advokat, zelo dejaven kulturnik zoritvi zelo navdušili. Ob tem je bila načrtovana in publicist Marijan Marolt, je Vrhničanom že tudi predstava za okoliško prebivalstvo, in sicer 24. novembra 1935. leta z velikim uspehom popoldne, 4. oktobra istega leta.131 predstavilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Prosvetno društvo Vrhnika, njegov predsednik Blatna Brezovica je v znamenju novoletnih je bil omenjeni Marijan Marolt, pa je snovalo praznikov v nedeljo, 3. januarja 1937, napoveda- ženski in materinski odsek. Organizacijsko delo la uprizoritev Gregorinove božične igre "Kralj z 125 je prevzela "agilna učiteljica g. Petrovčičeva". neba", za šolsko mladino pa za 6. januarja istega Prosvetno društvo v Bevkah je na občnem zbo- leta.132 Navdušeni privrženci prosvetne dejav- ru sklenilo, da bo čisti dobiček od načrtovane nosti na Zaplani niso hoteli zaostajati. Za belo igre namenilo revnim vaščanom, ki v tem nedeljo, 4. aprila 1937, so namreč napovedali težkem času ne zmorejo še naročniških izdatkov uprizoritev "lepe igre Izpod Golice" in obenem 126 za katoliški tisk. Spomladi, na tiho nedeljo, sklenili ustanoviti v nedeljo, 2. maja istega leta, 29. marca 1936, so v Blatni Brezovici uprizorili svoje lastno prosvetno društvo.133 pasijonsko dramo "V času obiskovanja", avtorja Edvarda Gregorina. Kot je poročalo katoliško Krovna Prosvetna zveza v Ljubljani je skrbela, podeželsko glasilo Domoljub, je igra lepo uspela tako kot tudi Kmečka zveza, za strokovno in tako v zadovoljstvo gledalcev kot igralcev. Ob stanovsko izobrazbo članov prosvetnih društev, tem je Domoljub še napovedal ponovitev pred- delujočih v župnijah. V zimi 1936-1937 je ban- stav na veliki četrtek, 9. aprila, za šolsko mladi- ska uprava v Ljubljani s podporo in sodelo- no, za odrasle pa zvečer na veliko nedeljo, 12. vanjem kmetijskega oddelka in banovinskih aprila 1936127, in na belo nedeljo, 19. aprila.128 kmetijskih strokovnjakov priredila večdnevne Kaže, da je bilo posebej dejavno na dramatskem tečaje v različnih krajih Slovenije. Med preda- polju Katoliško društvo rokolskih pomočnikov vatelji so bili poleg banovinskih kmetijskih stro- na Vrhniki. Ti so v Slovenčevi notici naznanili, kovnjakov tudi okrajni kmetijski referenti in iz da bo 2. avgusta istega leta gostovanje v sosednji strokovnih kmetijskih šol. Sedemdnevni kme- občini St. Jošt nad Vrhniko. Napovedali so ko- tijsko-gospodarski tečaj je uspešno potekal tudi medijo v treh dejanjih z naslovom "Postržek" in na Vrhniki.134 17. Prosvetni dom na Vrhniki, Slovenec, 13. novembra 1938, št. 262 a, str. 3.

Tudi gasilska društva so bila ponekod dejavna Podpisniki vloge za odobritev društvenih pravil na prosvetno-kulturnem polju. Omenili bomo so bili: Ivan Oblak, predsednik, Ivan Voljč, taj- Prostovoljno gasilsko društvo Bevke, ki je za nik in Albin Beltram, blagajnik.13 Omenjeno nedeljo, 11. aprila 1937, vabilo gledalce, naj si društvo je sodilo pod krovno katoliško organiza- v domačem gasilskem domu ogledajo v treh cijo Zvezo slovenskih obrtnikov s sedežem v Lju- dejanjih pretresljivo igro "Krivoprisežnik".135 bljani. Njihovo glasilo je bilo Slovenskih obrtnik, ki je izhajalo v letih 1937-1941. Namen društva Sredi novembra 1938, tik pred decembrskimi je bil: skrbeti za povzdigo stanovske organizacije, skupščinskimi volitvami 1938, je Vrhnika dobila gojiti kulturno in gospodarsko udejstvovanje nov katoliški prosvetni dom. Dne 13. novembra obrtništva, zastopati in pospeševati stanovske istega leta so s slavnostno akademijo zabeležili koristi in splošne interese obrtništva; združiti pomemben dogodek, ko je Prosvetno društvo obrtnike in jim priboriti vpliv ter veljavo v jav- na Vrhniki otvorilo težko pričakovani lastni nem življenju, čuvati in braniti koristi in pravice dom. Načrt prostorne stavbe, ki stoji ob tedanji vsega obrtništva in posameznih obrtnih skupin. glavni državni cesti, poleg Rokodelskega doma, Delovati za povzdigo gospodarskega blagostanja je delo vrhniškega rojaka arhitekta Jožeta Sykite; obrtnikov, gojiti družabnost in pa zbrati sredstva 138 vsa obrtna dela pa so opravili "domači vrhniški za zgradbo lastnega obrtniškega doma. mojstri". Pri vsem delu je sodeloval Stavbni odbor, pod skrbnim vodstvom župana Igna- Po volilnem shodu JRZ za decembrske 13 1 cija Hrena. ' K temu naj dodamo, da se je na skupščinske volitve 1938 je popoldne istega dne, podlagi preosnovanih društvenih pravil, ki jih 13. novembra, na Vrhniki potekala otvoritev je načelnik banske uprave odobril 28. januarja katoliškega prosvetnega doma s slovesno aka- 1938, ustanovilo krajevno Društvo slovenskih demijo, ki jo je režiral že omenjeni advokat in obrtnikov na Vrhniki, ki je zajemalo vso občino. umetnostni zgodovinar in zelo dejaven kulturni delavec Marijan Marolt. Okrog dva tisoč ljudi se Bevke z dekliškim krožkom, prosvetno društvo je udeležilo slovesnosti, mnogi izmed množice so Vrhnika z dramatičnim in dekliških krožkom, morali ostati zunaj prosvetnega doma. Otvoritve Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov seje udeležil tudi okrajni načelnik Franjo Maršič. Vrhnika s tamburaškim odsekom in prosvetno Tajnik Prosvetne zveze za ljubljansko škofijo društvo Zaplana.142. Slednji dve društvi sta imeli Miloš Stare, ki je nadomestil obolelega pisatelja tudi vsaka svojo zastavo Pri tem niso všteta pe- akademika Frana S. Finžgarja, je navdušeno go- vska in druga že omenjena društva. voril o poslanstvu katoliške prosvete in pozval navzoče, naj tudi v prihodnje sledijo Janezu Ev. Zveza fantovskih odsekov (ZFO), ki je bila spr- Kreku, Antonu B. Jegliču, in Antonu Korošcu. va le odsek krovne Prosvetne zveze (PZ), je na Na akademiji je posebej izstopal 50-članski pev- ustanovnem občnem zboru 17. oktobra 1937 v ski zbor. Njegov dirigent je bil kaplan France Ljubljani postala "samostojna pravno priznana Studen. Udeležence je navduševala tudi vrhniška organizacija". Dobila je vsa pooblastila osrednje godba in zborna deklamacija. Sledili so telova- mladinske organizacije. Skrbela naj bi za duho- dni nastopi članov fantovskega odseka, članic vno-vzgojno in prosvetno delo in na podlagi dekliških krožkov ter mednarodne telovadne zakona o obvezni telesni vzgoji tudi za telesno vrste na bradlji. Vse te nastope so "občudovali vzgojo mladine. ZFO je ohranila orlovsko tradi- prijatelji in skeptiki iz nasprotnega tabora". Sle- cijo in pritegnila njen vzgojiteljski kader, ohra- dnji so se "odlično zadržali", le maloštevilni so nila pa je tudi svojo prejšnjo orlovsko himno začeli peti "hvalnice dr. Mačku", a so trije reditelji "Dvignite orli krila ponosna".143 kmalu napravili red.139 Zapišimo uvodne besede poročevalca v dnevniku Slovenec, ki je k opisu te S tem, ko je Zveza fantovskih odsekov postala vrhniške slovesnosti takole modroval: "Vrhnika, samostojna organizacija, je dobila tudi vse pri- prečuden kraj! Res prečuden kraj! Skoraj ga ni vilegije kot telesnovzgojna organizacija, s čimer kraja na Slovenskem, kjer bi bilo borbe med je postala pomembna tekmica Sokolu kraljevine različno mislečimi tako hude kakor tukaj, toda Jugoslavije, določnejše sokolskim društvom in kadar nastopi naša slovenska katoliška skupnost, sokolskim četam v Dravski banovini. takrat doživi naš lepi trg vedno znova svoj ve- liki praznik ,.."140 Bržkone je bil pisec navkljub Na podlagi pravil se je ZFO organizacijsko ure- navdušenju nad lepo slovesnostjo blizu resnici, dila. Poleg podzvez so se ustanavljala okrožja če se postavimo z gledišča presoje kvalitetnih in znotraj okrožij fantovski odseki po župnijah. kulturnih dogodkov, kar je veljalo za omenjeno Vrhniško okrožje je sodilo v podzvezo Ljublja- vrhniško slovesnost. Pa ne le to. Dejstvo je, da so na in je organizacijsko zajemalo naslednje kraje: slovenski liberalci, sicer naravnani h kulturnemu Vrhniko, Horjul, Sv. Jošt nad Vrhniko, Dolenji boju in proti političnemu klerikalizmu, bili, zla- Logatec, Gorenji Logatec, Hotedrščico, Rovte sti na podeželju, verni ljudje, ki so v krščanstvu in Borovnico.144 Leta 1939 pa se je ustanovilo videli trajne vrednote in pomemben družbeni logaško okrožje. Vanj so bili vključeni naslednji dejavnik za slovenski narod. O tem priča tudi kraji: Vrhnika, Horjul, Št. Jošt nad Vrhniko, Do- liberalno-unitarni tisk.141 lenji Logatec, Hotedrščica, Rovte, Borovnica in Bevke.145 Še pred ustanovitvijo krovne Zveze Prosvetna okrožja so do leta 1941 tudi spreminja- fantovskih odsekov so se sprva v okviru obno- la svoja območja. V letu 1940 je v vrhniškem vljenih prosvetnih društev v župnijah snovali okrožju, ki je vključevalo tudi kraje izven fantovski odseki. Toda po ustanovitvi omenje- vrhniške občine, delovalo trinajst prosvetnih ne krovne organizacije oktobra 1937 v Ljublja- društev; od tega na območju omenjene občine ni so bodisi že obstoječi fantovski odseki ali na štiri, in sicer že omenjeno prosvetno društvo novo ustanovljeni sodili pod Zvezo fantovskih odsekov. Seveda pa je Zveza fantovskih odsekov ma udejstvovali tudi pri političnih shodih JRZ bila še vedno tesno povezana s krovno Prosvet- in v volilnem boju - tako za občinske kot za no zvezo, katerih temeljna dejavnost se je zaz- skupščinske volitve. navala v katoliškem gibanju na Slovenskem. V župnijah vrhniške dekanije so fantovski odseki KMEČKA ZVEZA (KZ) IN ZVEZA bili dejavni pri cerkvenih in mladinskih prire- ABSOLVENTOV KMETIJSKIH ŠOL ditvah, posebej na telesno-kulturnem področju. (ZAKŠ) Z otvoritvijo novega prosvetnega doma na Vrh- niki, s prostorno telovadnico novembra 1938 je Kot smo že omenili, je bila katoliška Kmetska tudi dejavnost vrhniškega fantovskega odseka zveza oblastno razpuščena decembra 1931; v postajala vsestranska. Poleg fantovskih večerov, novi vladavini JRZ pa se je na podlagi novih na katerih so spoznavali socialni nauk Cerkve, pravil ustanovila 22. decembra 1935 v Ljubljani gospodarska in politična vprašanja in se uri- kmečko-stanovska organizacija pod imenom li v nastopanju na govornih vajah, so prirejali Kmečka zveza (KZ). Vanjo se je vključevalo tudi igre in telovadne nastope. Že pri slavno- katoliško usmerjeno kmečko prebivalstvo. Njen stni akademiji ob otvoritvi prosvetnega doma predsednik je bil že prejšnji dolgoletni voditelj so sodelovali člani fantovskega odseka - tako kmečkega gibanja Janez Brodar. Kmečka zveza v pevskem zboru, ki ga je vodil kaplan Studen, se je imela za nepolitično in zgolj kmečko-sta- in pri uprizoritvi igre "Pri treh mladenkah", ob novsko organizacijo. Vendar resnici na ljubo so pomoči Marijana Marolta. Nastopila je tudi bili prav kmetje člani Kmečke zveze, posebej na mednarodna vrsta tekmovalcev, med temi je podeželju, včlanjeni v Jugoslovansko radikal- bil tudi "naš Jakec". Prizadevno so se pripra- no zajednico. Eden izmed njenih pomembnih vljali na vsakoletno tekmovanje, v letu 1939 je voditeljev je bil dr. Anton Korošec. Prav člani sodelovalo 21 članov. Poleg obveznih tekem iz Kmečke zveze so bili množični podporniki slo- družboslovnih vprašanj so nastopali v redov- venskega dela JRZ. Kmečka zveza si je prizade- nih in prostih vajah. Z uspehom so proslavili vala združiti vse katoliško usmerjeno kmečko materinski dan, 25. marca 1939, z govorom in prebivalstvo pod svoje okrilje, še toliko bolj, ker lepim sporedom, med katerim so bile izvajane so bili, kot smo že omenili, izrinjeni iz Kme- simbolične vaje članov fantovskega odseka in tijske družbe. To je bilo očitno tudi na občnem posebej dekliškega krožka. Naraščajniki pa so zboru junija 1936 v Ljubljani, ko so bili v vod- predstavili igro "Sirota Jerica". Na tej proslavi stvo Kmetijske družbe izvoljeni le iz liberalno- so ob zaključku podali svečano obljubo člani nacionalnih vrst.148 KZ je uspešno ustanavljala vrhniškega fantovskega odseka; to je bila oblju- mrežo krajevnih in okrajnih KZ ter Mladinsko ba zvestobe Zvezi fantovskih odsekov in njenim Kmečko zvezo (MKZ). Močno si je prizade- načelom, ki so bila utemeljena v knjižici Vzori vala za reševanje vprašanja prezadolženosti slovenskih fantov, avtorja dr. Jožefa Jeraja, zna- slovenskega kmeta, vprašanjea razmerja cen nega katoliškega družboslovca iz mariborske kmečkih pridelkov in cen industijskih proizvo- škofije. Za zaključek so člani zapeli fantovsko dov. S svojim strokovnim kadrom je podpira- (orlovsko) himno.146 Eden od članov omenje- la razvoj kmečkega zadružništva. Lotila se je nega fantovskega odseka se je poskusil tudi v tudi reševanja šolske problematike, socialnih pesnjenju. Objavljal je v Kresu s kraticami N. vprašanj, posebej socialnega zavarovanja kme- T. Urednik France Jesenovec ga je blagohotno tov, slednje zlasti s podporo Zveze absolventov ocenjeval in mu dajal poguma.14' kmetijskih šol.

Organizirani člani fantovskih odsekov, če so bili Med prvimi krajevnimi organizacijami Kmečke hkrati tudi člani Mladine JRZ, pa so se pravilo- zveze so se ustanavljale v Okrajni Kmečka zve- za Ljubljana, ki je zajela kmete širše ljubljanske je bila deležna "dolgotrajnega odobravanja". Že okolice. Že na seji vrhniškega občinskega odbora omenjeni svetnik Kržmanc iz Bevk pa je govoril JRZ 24. maja 1936 so strankini člani govorili tudi o pomenu in ciljih ustanovitve Kmetijske zbor- o čimprejšnji ustanovitvi Kmečke zveze na Vrh- nice in poudaril, daje "po zaslugi Kmečke zveze niki in osnovali pripravljalni odbor.149 Vrhniški stopila v življenje".155 krajevni Kmečki zvezi je banska uprava potrdi- la pravila 13. oktobra 1936. Podpisniki vloge za Kmečka zveza, tako kot tudi liberalna Puclje- odobritev pravil so bili: Jakob Stržinar z Vrhnike, va Zveza slovenskih kmetov in posebej Zveza Franc Lovrin iz Blatne Brezovice in Franc Oblak absolventov kmetijskih šol so se močno zav- z Drenovega Griča. Še pred odobritvijo pravil je zemali za čimprejšnjo ustanovitev "kmečkega bilo v poročilu okrajnega (sreskega) načelstva v parlamenta", to je za Kmečko in ne Kmetijsko Ljubljani na bansko upravo z dne 8. oktobra na- zbornico. Po daljših pripravah so bile 27. junija vedeno, da so podpisniki vloge "nekaznovani ter 1937 v Ljubljani volitve v Kmetijsko zbornico. politično in moralno neoporečni".150 Jeseni, 29. Postavljenih je bilo 29 kandidatov, od teh je bilo novembra 1936, je potekal ustanovni občni zbor 28 članov JRZ in 1 iz opozicije. Med drugimi je KZ za občino Vrhnika. Izvolili so vodstvo, in si- bil za svetovalca Kmetijske zbornice Dravske cer načelnik je postal Franc Furlan, podnačelnik banovine izvoljen Anton Kržmanc iz Bevk pri Franc Lovrin, tajnik Janez Leskovec in blagajnik Vrhniki.1'16 Na drugi skupščini Kmetijske zbor- Matevž Žitko.151 nice je bil Kržmanc izvoljen tudi kot namestnik v nadzornem odboru.15' Na skupščini 15. sep- Redni letni občni zbor je imela krajevna Kmečka tembra 1940, tedaj je že potekala vojna vihra v zveza 21. februarja 1937 na Vrhniki.152 Člani nekaterih evropskih državah, so svetniki raz- Kmečkih zvez so se udeleževali tudi okrajnih pravljali o pomembnem vprašanju, kako bo v taborov. Za okrajno Kmečko zvezo Ljubljana okviru vojnega gospodarstva s prehrano tudi sta bila dva večja kmečka tabora, prvi 4. ok- kmečkega prebivalstva. Pri tem so ugotavljali, tobra 1936 na Brezovici153, in drugi 8. avgusta da je položaj kmetov vse slabši ob tako nizkih 1937 v Polju. Na taboru na Brezovici je bilo cenah kmetijskih pridelkov. Lotih so se tudi prisotnih "nad 150 zavednih kmetov" iz vseh vprašanja žitnega trga in ob tem ocenili, da je vasi ljubljanske in vrhniške okolice. Govorniki "žitna politika zgrešena", četudi je Kmetijska so obravnavali pomembnejša pereča vprašanja, zbornica od ustanovitve dalje naglašala, da tako tudi ustanovitev Kmetijske zbornice; svari- morajo biti cene žita vsklajene s cenami drugih li pa so kmete tudi pred komunizmom.154 Prav pridelkov, še posebej z živinorejskimi. Pri voli- tako je bil za vso ljubljansko okolico " veličasten tvah nadzornega odbora in sedmih strokovnih tabor" v Polju, kot ga je poimenoval dopisnik odborih je bil med drugimi Kržmanc izvoljen Domoljuba, ki je tudi presegel vsa pričakovanja. v odbor za živinorejo, mlekarstvo, travništvo, Številni kmečki voditelji in udeleženci tabora so pašništvo in melioracijo. V razpravi tega dne se se vključili v sprevod, v katerem je bilo 40 konje- je izjavil proti maksimiranju cen krompirja in 158 nikov z zastavami, 150 kolesarjev in nad 150 zahteval izpremembo šolskih zakonov. narodnih noš. Govorili so: predsednik krovne Kmečke zveze Janez Brodar, Josip Špindler iz Sv. Na Vrhniki je delovala tudi podružnica krovne Ane v Slovenskih Goricah, Marija Brodar, žena Zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ). To predsednika krovne KZ, Brodarja, ki je vabila v je bila organizacija "kmečkih šolancev", vseh vrste Kmečke zveze tudi kmečke žene in dekleta. absolventov katerekoli kmetijske šole. Krovna Med drugim je "upravičeno zahtevala, da se be- ZAKŠ se je ustanovila 2. aprila 1933 v dvorani seda slovenskih kmečkih žena in deklet upošteva Kmetijske družbe v Ljubljani, svoje podružnice takrat, ko se odloča usoda našega naroda", za kar pa je imela skoraj v vseh okrajih. Organizacija se je hitro razvijala in jeseni 1938 je imela predsednik Franc Lovrin iz Blatne Brezovice, okrog tisoč članov od približno dva tisoč ab- tajnik Josip Jurca, blagajnik Jakob Stržinar, sle- solventov kmetijskih šol na Slovenskem.159 dnja dva oba z Vrhnike. Odborniki pa so bili: Njen namen je bil ščititi in zastopati stanov- Ciril Trček iz Laz pri Borovnici, Jože Jurca iz ske koristi članov in kmečkega stanu, gojiti Podlipe, Franc Oblak z Drenovega Griča, Mar- tovarištvo in prijateljstvo med člani in jim nu- tin Šušter iz Kamnika pri Preserju, I. Bastič iz diti gmotno pomoč. Zlasti pa je hotela s svojim Horjula, I. Petrove iz Polhovega Gradca. Vsi delom dvigati kmetijsko stroko in njen ugled so bili sinovi posestnikov, le Janko Mesec je bil ter družbeni, gospodarski in kulturni položaj posestnik s Stare Vrhnike.162 kmečkega stanu. ZAKŠ je bila nadstrankarska. Njeni člani so imeli različno svetovnonazorsko Člani podružnice ZAKŠ na Vrhniki so podpi- opredelitev, jedro pa je bilo katoliško usme- rali dejavnost krovne Zveze in se udeleževali rjeno. Člani so našli skupni jezik pri pomem- pomembnih sestankov, zborovanj in skupnih bnih zahtevah kmečkega stanu, še posebej pri akcij. Mednje so sodile zahteve po združenju oživljanju "kmečkega socialnega programa", ki vseh slovenskih kmetov v močno kmečko-sta- ga je začrtal Janez Ev. Krek v Socialnem načrtu novsko organizacijo, ki si bo priborila Kmečko 160 slovenskih delavskih stanov. V glasilu Brazda zbornico, v kateri bodo člani samo pravi kmetje, (1934-1937) je ZAKŠ razlagala bralcem svoje in bo predvsem socialna ustanova, ki bo zasto- idejne poglede in načrtovane akcije kmečko- pala kmečko ljudstvo. Zavzemali so se za najbolj stanovskega gibanja. ZAKŠ, ki se je otepala odprto vprašanje, čimprej doseči socialno za- strankinega varuštva, je imela tudi nekaj skup- varovanje kmečkega prebivalstva, za utrditev nih pogledov s krščanskosocialistično Jugoslo- stalnosti kmečkih domov, se pravi za ohranitev vansko strokovno zvezo, kar pa katoliška skraj- kmečke zemlje kmetu in za usmeritev kmečke na desnica ni odobravala. Dolžila je ZAKŠ, da mladine v kmetijske šole. simpatizira s komunizmom.161 JUGOSLOVANSKA NACIONALNA STRANKA Pripravljalni odbor podružnice s predsednikom (JNS) Francem (Franjem) Lovrinom se je sestal v ne- deljo, 8. septembra 1935, v gostilni pri "Jurci" V razpadajočem liberalno-unitarnem taboru v na Vrhniki. Sklenili so ustanoviti podružnico drugi polovici tridesetih let so na podlagi ko- ZAKŠ za sodni okraj Vrhnika. munikeja pomembnih politikov Jugoslovanske nacionalne stranke, sprejetega na Pohorju av- Banska uprava je pravila podružnice ZAKŠ gusta 1935 (Pohorska deklaracija), znova po- odobrila 10. februarja 1936. Podpisniki vloge trdili, da predstavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci so bili: Josip Jurca z Vrhnike, Martin Šuštar iz v etničnem oziru "en narod". S tem so potrdili Kamnika pri Preserju, Franjo Lovrin iz Blatne strankin program, ki temelji na načelu narod- Brezovice in Ciril Trček iz Laz pri Borovnici. nega in državnega edinstva. Vendar so v komu- Še predno so bila potrjena pravila, se je ban- nikeju sprejeli načelo dekoncentracije oblasti ska uprava, kot je bila tedaj obvezujoča uradna in decentralizacijo uprave v banovini z obliko- praksa za vsa društva, obrnila na orožniške po- vanjem finančne samouprave. Komunike je bil staje na širšem območju Vrhnike z naročilom, strankin odgovor na novo vsedržavno vladno naj poročajo "o političnem ponašanju in stranko Jugoslovansko radikalno zajednico moralnem slovesu" podpisnikov. Poročila (JRZ).163 Na banovinski konferenci JNS za Dra- žandarmarijskih postaj o prosilcih pa so bila vsko banovino, ki je bila 24. maja 1936, so izvolili več kot ugodna. Ustanovni občni zbor je bil predsedstvo banovinske organizacije JNS. Njen 15. marca istega leta. Izvoljeni so bili naslednji: predsednik je postal dr. Janko Rajar, med člani izvršnega odbora pa je bil izvoljen med drugimi čete na podeželju, narodne čitalnice, gledališke tudi Josip Verbič, posestnik z Vrhnike.164 družine, glasbena društva (pevski zbori, godbena društva, tamburaši in orkestri), učiteljska društva V znamenju obnovitvenega dela Jugoslovanke v Sloveniji, ki so bila vključena v Udruženje jugo- nacionalne stranke je bila 6. januarja 1937 v Lju- slovenskih učitelja, nadalje knjižnice, študentska bljani banovinska konferenca ob navzočnosti in dijaška društva, delovala pod okriljem liberal- predsednika stranke generala Petra Zivkoviča. no-unitarne krovne prosvetne-kulturne organi- Naslednji dan je med potovanjem po Sloveniji zacije Zveze kulturnih društev (ZKD) s sedežem obiskal tudi Vrhniko, kjer ga je pred svojim v Ljubljani. Njena "posestrima" pa s sedežem v domom pozdravil narodni poslanec Stanko Mariboru. V poročilu za leto 1938 je bilo v ZKD 165 Hočevar ob množici somišljenikov. včlanjenih 381 društev. Vsako leto je pomemb- no delo opravil zvezin predavateljski odsek; nje- Tudi v občini Vrhnika je delovala Mladina JNS. govi člani, znani kulturni delavci iz liberalnega Dne 7. novembra 1937 je potekala v solonu go- tabora, so obiskovali društva in jih s predavanji stilne "pri Nacetu" ustanovna skupščina Mladi- o socialnih, narodnih in prosvetno-kulturnih ne JNS (MJNS), na kateri se je zbralo okrog 50 vprašanjih usmerjali k uveljavitvi jugoslovanske mož in fantov. Prisotni so bili tudi narodni po- nacionalne ideje. Obenem so jim posredovali slanci: Stanko Hočevar, Albin Koman in Milan koristne napotke za vsestransko kulturno delo. Mravlje. Skupščino je vodil Vinko Prek, ki je še V letu 1938 je predavateljski odsek v ZKD v posebej pozdravil prisotnega domačina, narod- Ljubljani opravil 47 predavanj. Obiskalo jih je nega poslanca Stanka Hočevarja. Hočevar je na okrog 7.240 poslušalcev. ustanovni skupščini razložil pomen te mladinske organizacije, član banovinskega odbora MJNS Na Vrhniki je bilo sokolsko društvo dokaj deja- Andrej Uršič pa njene cilje. Narodni poslanec vno. Naj omenimo, da je priredilo 3. oktobra Albin Koman je navzoče seznanil s političnim 1937 na Cankarjevem trgu "veliko vsakoletno položajem v državi in banovini; Milan Mravlje tombolo". Te se je udeležila, po poročanju Do- (tudi Mrovlje) pa je "do podrobnosti razčlenil movine, "velika množica" ne le z Vrhnike in nje- klerikalizem". Navzoče je nagovoril še predse- nih okoliških krajev, temveč tudi iz Ljubljane. dnik okrajne organizacije MJNS za Ljubljano- S tombolo so bili zadovoljni tako dobitniki kot okolico Albin Jakopič z željo, da bi organizacija tudi vrhniško sokolsko društvo, ki je zbrana de- uspešno delovala. Na skupščini so izvolili za pre- narna sredstva porabilo za delno plačilo dolga, dsednika krajevne MJNS Vrhnika Vinka Preka, ki je nastalo z gradnjo novega sokolskega doma. podpredsednika Franca Bradeško, tajnika Fran- Za uspešno prireditev gre zasluga in zahvala or- ca Rudija, blagajnika Tomaža Štefančiča. Izvolje- ganizatorju Francu Malavašiču. Hkrati je dopi- ni odborniki pa so bili naslednji Franc Birtič, snik še zapisal: "Naš Sokol prav zadnja leta sijaj- Jože Petkovšek, Josip Otrin, Albin Kucler in no napreduje. V društvu vlada vzorna disciplina Franc Grom ter revizorja Alojz Gutnik in Pavle in vse prireditve beležijo naravnost neverjetne 166 Grom. Sicer pa je MJNS skupaj s starešinsko moralne in gmotne uspehe."16' JNS tudi na Vrhnild imela strankine seje in zbo- rovanja. Predvsem je načrtovala politične in go- Pod okriljem Zveze prosvetnih društev so bila spodarske akcije. ponekod tudi gasilska društva in čete. Na Vrh- niki je prizadevna gasilska četa 7. avgusta 1938 PROSVETNO DELO proslavila 60-letnico svojega delovanja. Predse- dnik čete je bil "delovni starešina" že omenjeni V liberalno-unitarnem taboru so sokolska Slavko Vuk. Proslave so se udeležili tudi gasilci društva s svojimi odseki in posebej sokolske iz sosednjih krajev.168 go čakala na odločitev banske uprave. V po- slovnem letu 1938 je bilo v poročilu tajnika Zveze kmetskih fantov in deklet Ivana Nemca navedeno, da je banska uprava od 19 vloženih prošenj zavrnila 13, le 6 vlog pa je ugodno rešila, med njimi tudi vrhniško. Kmetski list je s tem naznanil, da se je "želja, ki je toliko časa dela v naših dušah", končno uresničila, saj 18. Nekdanji Sokolski dom, danes razstavni salon Liko na Vrhniki. Foto: F. Dovč, 2007. se je še pred ustano- MLADINSKO KMEČKO GIBANJE vitvijo prijavilo 46 mladeničev in mladenk. Pri- POD OKRILJEM ZVEZE DRUŠTEV pravljalni odbor pa je pridobil še nove naročnike KMETSKIH FANTOV IN DEKLET (ZDKFID) glasila Gruda. DKFID na Vrhniki so ustanovili 15. januarja 1939. Na ustanovnem občnem zboru Če je imela Zveza kmetskih fantov in deklet je bil prisoten tudi zvezin delegat Vinko Kristan, (ZKFID) znatno podporo v času vladavine ki je govoril o nalogah in ciljih društva. Za pred- JRKD, kasnejše JNS, in je tudi beležila velik or- sednika društva je bil izvoljen Jože Petkovšek, za ganizacijski porast, svojo dejavnost pa bolj ali podpredsednico Hani Petkovšek, tajnika Andrej manj zduževala s strankinim gibanjem, je bila Verbič, blagajničarko Anči Jesenovec. Izvoljeni v obdobju vladavine JRZ v opoziciji. V tem odborniki pa so bili naslednji: Anton Petrovčič, času se je organizacijski razvoj ZDKFID precej Albin Lah, Ivan Verbič, Franc Birtič, Pavla Pod- 169 upočasnil in marsikatero prizadevanje za usta- gornik, Matija Homovc. Na tem občnem zbo- novitev krajevnega Društva kmetskih fantov in ru so sprejeli tudi društveni minimalni načrt, deklet (DKFID) ni bilo odobreno s strani ban- in sicer obsegal naj bi uprizoritev ene igre, izve- ske uprave. Pri tem so imela večkrat odločilno del dva izleta, tri predavanja, poldnevni tečaj, vlogo pri odobritvi društvenih pravil okrajna razvitje prapora in pa prireditev tekmovanja v načelstva, ki so na bansko upravo pošiljala bo- kmečkih delih. Na koncu sta poročevalca, člana disi pozitivna ali negativna priporočila. Slednje vrhniškega društva, v Kmetskem listu zapisala: 1/0 je bilo odločilno zlasti v tistih okrajih in krajih, "Mi vztrajamo krepko do zmagovitega dne." kjer je kmečka mladina tudi mimo Zvezinega Društvo kmetskih fantov in deklet na Vrhniki vodstva v Ljubljani podpirala bodisi opozicijsko se je poslej večkrat oglašalo v Kmetskem listu in gibanje dr. Vladka Mačka, na Slovenskem ime- poročalo o svojem raznovrstnem kmečko mla- novano slovensko mačkovstvo pod vodstvom dinskem gibanju. dr. Dragotina Lončarja, ali pa je bila naklonjena protifašističnemu ljudskofrontnemu gibanju in s Na drugem občnem zboru 14. decembra 1939 tem simpatizerjem ter aktivistom Komunistične so obravnavali poročilo o dejavnosti v tem letu. partije Slovenije (KPS). V občini Vrhnika je de- Poleti so priredili veliko tekmo koscev, uprizorili lovalo DKFID na Zaplani, medtem ko je kmečka več iger, imeli predavanja, izlete in zlasti debatne mladina v trgu in okolici Vrhnike kar precej dol- večere. Tudi v tej zimski sezoni načrtujejo po- goste debatne večere, za dekleta pa šivilski tečaj. svojo organizacijsko mrežo je šele do začetka "S tem smo pokazali našo zavednost in smisel januarja 1935 uspela vzpostaviti le kot okrajne za lastno organizacijo, ki stremi za kulturnim pododbore v večino okrajev Dravske banovine in prosvetnim napredkom slovenske vasi," je in ne tudi krajevne organizacije.174 Tudi v dru- zaključil svoje poročilo tajnik. Zatem so znova gi polovici tridesetih let ni uspela združiti vse izvolili za predsednika Jožeta Petkovška in taj- slovenske kmete v enotno kmečko-stanovsko nika Andreja Verbiča. Tudi odbor je le z neka- gibanje. Konec decembra 1934 je v dvorani terimi spremembami ostal isti. Občnega zbora Kmetijske družbe v Ljubljani potekala ustano- sta se udeležila tudi predsednik ZKFID Ivan vitev Zveze slovenskih kmetov za okraj Ljublja- Kronovšek in član Zvezinega odbora Ernest Ti- na-okolica, na katerem so po obravnavi perečih tan. Kronovšek je pohvalil "izredno delavnost" vprašanj okoliških kmetov soglasno izvolili vrhniškega društva in obenem opozoril na še okrajni pododbor. Za predsednika so izvoli- začetniške hibe pri organizacijskem delu.171 Dne li Martina Kališa in med odbornike pa Josipa 18. marca 1940 je dramatski odsek krovne Zveze Verbiča z vrhniške občine. Sicer pa ZSK ni imela kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane uprizoril množične podpore kmetov ne v vrhniški občini na Vrhniki Cankarjevo dramo "Hlapec Jernej", in tudi ne v drugih okrajih. Katoliško usmerjeni igralci pa so nastopili tudi z dvema recitacijama. kmetje so namreč v velikem številu pristopali v Predstava je z vsebinsko kvalitetno igro lepo že zgoraj obravnavano Kmečko zvezo, ustano- uspela, tudi v zadovoljstvo gledalcev. S tem naj vljeno v času vladavine JRZ, decembra 1935.175 bi na mladino tudi vzgojno vplivala kot zgled kvalitetnega odrskega delu na podeželju, ki naj SKUPŠČINSKE VOLITVE DECEMBRA 1938 bi opustili prirejanje pogostih "praznih burk".1'2 Stojadinovičeva vlada JRZ je razpisala nove Ne gre prezreti, da so nekateri člani ali odborniki skupščinske volitve za december 1938. S tem društva imeli stike s člani Komunistične partije se je zopet porajalo kar bojevito volilno gibanje Slovenije (KPS) in z vodstvom Pokrajinskega ko- na vseh nivojih v okviru treh političnih taborov. miteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije Katoliški tisk je propagiral listo JRZ, medtem za Slovenijo. Na tem mestu bi omenili Vinka Kri- ko liberalno-unitarni in pa marksistični tabor stana, ki je bil član tega vodstva, in pa tudi, kot je opozijsko. Vrstili so se številni strankini volilni že zapisano, član vodstva Zveze kmetskih fantov shodi in zborovanja, vendar so bila opozicijska in deklet. Večkrat se je mudil med Vrhničani in nemalokrat prepovedana ali vsaj ovirana. jih usmerjal v ljudskofrontno kmečko-dela- vsko gibanje. Omenimo naj še člana vrhniškega Velik volilni shod, ki je zajel vrhniško občino, omenjenega društva Franca Popita in Andreja je potekal 13. novembra 1938 v bližnji Borov- Verbiča, ki sta kmalu po okupaciji 1941 sodelo- nici, in sicer v tamkajšnjem prosvetnem domu. vala tudi pri vključevanju krovne Zveze kmetskih Shoda se je udeležil notranji minister dr. Anton fantov in deklet v odporniško gibanje in v Osvo- Korošec, ki je bil kandidat za okraj Ljubljana in 173 bodilno fronto slovenskega naroda. Ljubljana-okolica. Spremljal ga je njegov kandi- dat, namestnik Rudolf Smersu, ki je bil predsed- Veliko manj je imela uspeha Zveza slovenskih nik Mladine JRZ v Dravski banovini; prisoten je kmetov (ZSK), ki se je sicer ustanovila 4. sep- bil še kandidat Miloš Stare in njegov namestnik, tembra 1932 v Ljubljani. Njen cilj je bil združiti vrhniški župan Ignacij Hren. Dnevnik Slove- vse slovenske kmete v eno kmečko-stanovsko nec ga je s sliko med drugimi kandidati takole organizacijo, ki bi presegla strankarska nasprotja predstavil: "Tedaj 38-letni Ignacij Hren se je že med "liberalci" in "klerikalci", in pa socialno in v mladosti dejavno udeleževal prosvetnega dela, gospodarsko dvigniti slovenskega kmeta. Toda veliko je imel tudi zaslug za zgraditev novega Prosvetnega doma na Vrhniki. V letu 1938 je bil povečala cestna in druga tehnična dela, kot npr. imenovan za namestnika v novo upravo Borze elektrifikacija. Obenem je v ospredje stopilo tudi dela v Ljubljani."176 aktualno vprašanje čimprejšnje pridobitve široke banovinske samouprave.179 Ker so bili nekateri Korošec je udeležencem volilnega shoda v Bo- člani banskega sveta na omenjenih skupščinskih rovnici razložil notranji in zunanji politični volitvah 1938 izvoljeni za narodne poslance in položaj Jugoslavije in poudaril "velike uspehe" s tem razrešeni funkcije banskih svetnikov, so vlade dr. Milana Stojadinoviča. potekale na tem zasedanju tudi nove volitve banskih svetnikov za posamezna mesta oziroma Za Korošcem so govorili Smersu, Stare in Hren. okraje. Za ljubljanski okraj je bil tedaj izvoljen za Po dopoldanskem shodu, ki se ga je udeležilo banskega svetnika Marijan Marolt, nam že zna- veliko Koroščevih privržencev, se je Korošec v ni vrhniški prvak Koroščeve Slovenske ljudske spremstvu Hrena ustavil na Vrhniki, kjer si je stranke oziroma tedaj slovenskega dela Jugoslo- ogledal novo zgrajeni prosvetni dom. Pri tem vanske radikalne zajednice, advokat in velepo- 180 je izrazil iskreno pohvalo prosvetnim delavcem, sestnik iz Verda. Svojo funkcijo je opravljal v 181 "ki so si postavili tako krasno ognjišče za pro- letih 1939-1941. svetno delo med Vrhničani".177 ČAS PRED APRILOM 1941 Poglejmo volilne rezultate skupščinskih volitev 8. decembra 1938, in sicer najprej za okraj Ljublja- Po začetku druge svetovne vojne septembral939 na-okolica in zatem za občino Vrhnika. Število so se razmere v Evropi in tudi v Jugoslaviji pre- volilnih upravičencev je bilo v okraju 16.718, vo- cej poslabšale. Zamiralo je dotedanje živahno lilo jih je 12.405, lista JRZ (dr. Anton Korošec in društveno življenje, saj so morali tudi sloven- Miloš Stare) je dobila 10.054, skupaj opozicijska ski fantje in možje odditi k orožnim vajam. lista dr. Vladka Mačka (Furlan, Čeme, Leskošek, Državna oblast je začela uvajati vojno gospo- Škrjanc, Stanko, Mravlje) 2.331, in Ljotičeva lista darstvo, pri čemer je bilo revnejše prebivalstvo (Zupančič in Siberer) 20 glasov. V občini Vrhnika najbolj ogroženo. Politično strankarsko življenje pa je bilo volilnih upravičencev 1682, volilo jih je se je osredotočilo k ohranjanju varnosti in miru 1121, lista JRZ (Korošec-Stare) je dobila 916 gla- tako v Jugoslaviji kot tudi v Dravski banovini. sov, Maček 198 in Ljotič 7 glasov.178 Tako kot v V ospredje je bilo potisnjeno vprašanje nevtral- večini okrajev in občinah je tudi v vrhniški občini nosti Jugoslavije, slovensko prebivalstvo pa naj zmagala vladajoča JRZ. bi zaupalo vodenju državni oblasti, ki si je pri- zadevala ohraniti dobre odnose s sosednjimi Po skupščinskih volitvah decembra 1938 se je državami. Toda med najbolj ogroženimi je po- 13. februarja 1939 sestal banski svet za Dravsko stala Dravska banovina, ko so s priključitivijo banovino v Ljubljani pod vodstvom bana dr. Avstrije k nemškemu rajhu marca 1938 Slovenci Marka Natlačena. Banski svet, ki je deloval kot dobili novega soseda - nacistično in agresivno posvetovalni organ bana, se je dotaknil različnih Hitlerjevo Nemčijo. S tem je bilo znova priklica- vprašanj, ki zadevajo banovino. Na rednem no v življenje vse bolj aktualno narodnoobram- desetem zasedanju je ban Natlačen v daljšem bno gibanje, ki se je odvijalo ne le v katoliškem poročilu predstavil proračun za leto 1939, obra- in liberalno-unitarnem taboru, temveč je bilo 182 vnaval gopodarstvo in pri tem predstavil načrt močno dejavno tudi v marksističnem. V vseh za pospeševanje kmetijstva; nadalje je obravna- političnih taborih so posvetili veliko pozornosti val socialno politiko in stanje ljudskega zdravja, utrjevanju državljanske in narodne zavesti Slo- finansiranje šolstva oziroma prosvete. Če pa vencev, v liberalnem v okviru narodnoobramb- bodo dobili ustrezno finančno podporo, se bodo nega Ciril-Metodovega društva, v katoliškem v okviru narodnoobrambne Slovenske straže,183 5 Splošni pregled Dravske banovine, cit. d., str. 143. v marksističnem v okviru levih študentskih or- 6 Prav tam, str. 10,11. ganizacij, posebej v ljudskofrontnem gibanju, 7 Nadškofijski arhiv Ljubljana (odslej NŠAL), fasc. 20, socialisti v okviru svojega delavsko-kulturnega Župnija Vrhnika, spis 16, Prememba vere: Slovenec, 6. septembra 1935, št. 204 a, str. 8, Redka slovesnost. društva Vzajemnost. Po Sloveniji, še posebej v 8 NŠAL, fasc. 20, Župnija Vrhnika, spis 16, Prememba obmejnih krajih, so se odvijali narodnobramb- vere. ni tabori enih in drugih. Zlasti so bili odmevni 9 Splošni pregled Dravske banovine, cit. d., str. 25, 28. dijaški in študentski, ki so opogumljali Slovence 10 Prav tam, str. 42. pred nacistično in fašistično agresijo. Politična desnica pa je opozarjala predvsem pred nevar- 11 Prav tam, str. 44. nostjo boljševizma. Na Vrhniki sta bili dejavni li- 12 Prav tam, str. 54. beralno Ciril-Metodovo društvo in katoliška Slo- 13 Prav tam, str. 57. venska straža. Obe društvi sta se v času zbiralnih 14 Prav tam, str. 52. akcij odzvali njunima krovnima organizacijama 15 Krajevni leksikon Dravske banovine, c. d., str. 365.

v Ljubljani in sodelovali pri zbiranju denarnih in 16 Splošni pregled Dravske banovine, c. d., str. 42.

drugih sredstev. S tem so gmotno podpirali na- 17 Prav tam, str. 71. rodnostno ogrožene obmejne kraje in Kočevsko. 18 Krajevni leksikon Dravske banovine, c. d., str. 365. Poleg tega je zlasti katoliški tabor posvetil veliko 19 Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici pozornosti boju proti "razdiralnim silam komu- kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 319. nizma". Vse svoje organizacije (zlasti mladinske) 20 Delavska pravica, 7. marca 1929, št. 10, str. 4. je pozival, naj se jim postavijo v bran. Po sovražni 21 NŠAL, fasc. 19, Dekanija Vrhnika, spis 21, Časopisi okupaciji Slovenije aprila 1941 se je tudi za 1926-1935. območje vrhniške občine, ki jo je zasedel italijan- 22 Jutro, 12. avgusta 1930, št. 185, str. 3, Ivan Cankar ski okupator, začelo novo poglavje zgodovine. Ob iz brona in kamna. Slavnostno odkritje spominske vprašanju odpora proti okupatorju in s tem naro- plošče in spomenika našemu največjemu pisatelju. Kmetski list, 13. avgusta 1930, št. 33, str. 3, Ivan dnoosvobodilnega boja Slovencev so prišla znova Albreht, Ivan Cankarje dobil spomenik. vse bolj v ospredje že prisotna idejnopolitična in 23 Jutro, 12. avgusta 1930, št. 185, str. 3. strankarsko politična nasprotja, ki so se med voj- 24 Slovenec, 6. septembra 1935, št. 204, str. 8., Vrhniški no še poglobila in tragično krojila življenje tudi muzej (citat); glej še v; Schmid, Walter, Enciklopedija prebivalcem vrhniške občine. Slovenije (ES), Ljubljana 1997, zvezek 11, str. 12. Habe, France, ES, Ljubljana 1989, zvez. 3, str. 441. Marolt, Marijan, ES, Ljubljana 1993, zvez. 7, str. 8. Glej še v: Marolt, Marjan, "Spomini vmret" memento mori, OPOMBE Ljubljana, Studia slovenica, 2000, str. 5, 6. Pajnič, Edvard, ES, Ljubljana 1994, zvez. 8, str. 223.

1 Občine Dravske banovine s komasacijo občin v 25 Krajevni leksikon Dravske banovine, c. d., str. 364. letih 1933-1937, Ljubljana 1937, izdala in založila 26 Več o nastanku in delovanju vrhniške mlekarske Županska zveza v Ljubljani, Uvod (brez paginacije) zadruge glej v: Dr. Vlado Valenčič, Petdeset let in str. 26, 28. Primerjaj Domoljub, 22. julija 1936, št. mlekarstva na Vrhniki. Ob jubileju ustanovitve 30, str. 455. Več podrobnosti o upravi glej v: Gašper mlekarske zadruge 1904-1954. Založila Zadružna Šmid, Uprava Dravske banovine 1929-1941, Ljubljana mlekarna na Vrhniki /1954/, str. 5. 200:, str. 48-57. 27 Prav tam, str. 14. 2 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, 28 Prav tam, str. 17-24,44-46; glej v: omenjeni str. 363-365. publikaciji dr. Valenčiča še prispevek ing. Antona 3 Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični Simončiča, Razvoj živinoreje na Vrhniki in njeni podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev okolici ter vpliv selekcije na molznost krav, str. 51-55. ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema 29 Domovina, 28. septembra 1933, št. 39, št. 1, zemljevidoma, Ljubljana 1939, str. 143. Strahovite poplave so opustošile cele pokrajine 4 Splošni pregled Dravske banovine, cit. d., str. 10,11. Slovenije. 30 Arhiv Republike Slovenije (odslej ARS), AS škatla unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929-1941 v 68, arhivska nova enota 2201-2291, spis 2249,20. jugoslovanskem delu Slovenije, Ljubljana 1994, str. maja 1935 sprejeta pravila Slovenskega čebelarskega 75-78,185-192. društva v Ljubljani. 59 Več o volitvah glej v: Gašparič, Jure, Občinske volitve 31 Jutro, 6. novembra 1931, št. 257, str. 4, Razmah v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja volilnega pokreta v ljubljanski okolici. Slovenska ljudska stranka. Zgodovinski časopis, 58, 2004, št. 1-2, str. 47-67. 32 Jutro, 10. novembra 1931, št. 260, str. 1: Domovina, 12. novembra 1931, št. 46, str. 1. 60 Jutro, 10. oktobra 1933, št. 237, str. 1, Črni dan za punktaše, uvodnik. 33 Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, Letnik II, KOS 80, v Ljubljani, 16. 61 Jutro, 17. oktobra 1933, št. 243, str. /3/. decembra 1931, str. 1573. 62 Tedenske slike-priloga Domovini, 26. oktobra 1933, 34 Umrl je mož (nekrolog s sliko dr. Janka Marolta), št. 43, rubrika Pomembni razgledi doma in na tujem. Domoljub, 11. november 1936, št. 46, str. 713. Tekst pod sliko Zdravko (napačno) Hočevar, pravilno Stanko Hočevar. 35 Jutro, 9. aprila 1932, št. 82, str. 2. 63 Jutro, 22. september 1934, št. 218, str. 2. 36 Domovina, 24. decembra 1931, št. 52, str. 1,2, Načela nove državne stranke. 64 Jutro, 9. januarja 1935, št. 7, str. 4. 37 Jutro, 10. maja 1932, št. 108, str. 2, Krasen zbor sreske 65 Slovenec, 27. novembra 1935, št. 272, str. 7. Vrhnika. organizacije JRKD za Ljubljana-okolico. Domovina, Župan Hočevar odstopil. 12. maja 1932, št. 20, str. 1. 66 Domoljub, 9. oktobra 1935, št. 41, str. 531. Primerjaj 38 Domovina, 11. maja 1933, št. 19, str. 2. še Domoljub, 16. oktobra 1935, št. 42, str. 542 in str. 543. Prav tam, 23. oktobra 1935, št. 43, str. 559. Prav 39 Jutro (ponedeljsko), 6. junija 1932, št. 23, str. 1. Prav tam, 8. aprila 1936, št. 15, str. 226. tam, 7. junija 1932, št. 131, str. 3. Domovina, 23. junija 1932, št. 26, str. 1. 67 Domovina, 23. marca 1933, št. 12, str. 3, Blatna Brezovica (za zadnjo predstavo je napoved). 40 Domovina, 14. decembra 1933, št. 50, str. 2. 68 Jutro, 3. maja 1932, št. 102, str. 5. 41 Anka Vidovič - Miklavčič, Quadragesimi anno, ES, Ljubljana 1996, zvezek 10, str. 24. 69 Več o tem Anka Vidovič - Miklavčič, Prispevek k zgodovini ustanovitve in dejavnosti Kmetijske 42 NŠAL, fasc. 19, spis 10, Evharistični kongres 1935. zbornice v Sloveniji. V: Zgodovinski časopis, 43 Delavska pravica, 17. januarja 1929, št. 3, str. 2, Ljubljana, 51,1997, št. 2, str. 222, 223. napoved občnega zbora in kratke vesti o delu. 70 Jutro, 23. junija 1932, št. 145, str. 2. 44 Delavska pravica, 10. maja 1929, št. 19, str. 4. 71 Kmetski list, 26. februarja 1936, št. 9, str. 3. Ob 45 Delavska pravica, 23. januarja 1930, št. 4 a, str. 2. njegovi smrti maja 1939 glej še nekrolog v: Kmetski 46 Delavska pravica, 18. aprila 1929, št. 16, str. 2. list, 31. maja 1939, št. 22, str. 3.

47 Delavska pravica, 6. februarja 1930, št. 6, str. 3, 72 Bojevnik, 15. avgusta 1931, št. 1, str. 10. Napoved. 73 Bojevnik, 1. februarja 1933, št. 1-2, str. 1.

48 Delavska pravica, 20. februarja 1930, št. 8, str. 2. 74 Primerjaj Bojevnik, 25. septembra 1932, št. 4-5, 49 Delavska pravica, 3. julija 1930, št. 27, str. 2. str. 1. Prav tam, 4. novembra 1933, št. 8-11, str. 6, Fran Bonač, Desetletnica bojevniških sestankov na 50 Delavska pravica, 15. maja 1930, št. 20, str. 2, 3. Brezjah. Prav tam, 15. septembra 1934, št. 9, str. 1.

51 Delavska pravica, 15. maja 1930, št. 20, str. 1. 75 Bojevnik, 1. julija 1933, št. 7, str. 3, Na Žalostni gori 52 Delavska pravica, 15. maja 1930, št. 20, str. 4. pri Preserju.

53 Delavska pravica, 5. junija 1930, št. 23, str. 1. 76 Prelom, 1. februarja 1934, št. 3, str. 1.

54 Delavska pravica, 20. oktobra 1932, št. 42, str. 2. 77 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS škatla 68, arhivska enota 2201-2271, tehnična enota 24, spis 55 Delavska pravica, 10. novembra 1932, št. 45, str. 3. za Vrhniko in za Bevke 2203. Imena preostalih 56 Delavska pravica, 24. novembra 1932, št. 47, str. 3. podpisnikov na vlogi za odobritev pravil ZBJ za Bevke so žal nečitljiva. 57 Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana 78 Prelom, 1. marca 1934, št. 7, str. 3. 1977, str. 122. 79 Prelom, 24. maja 1934, št. 19, str. 3. 58 Primerjaj Anka Vidovič - Miklavčič, Mladina med 80 Prav tam, str. 4. nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij v liberalno- 81 Bojevnik, 15. junija 1934, št. 6, str. 5. 82 Prav tam. 115 Prav tam.

83 Prelom, 16. avgusta 1934, št. 31, str. 3. 116 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3.

84 Primerjaj Bojevnik, 15. junija 1934, št. 6, str. 2; 117 Primerjaj Katica Kobe, Iz zgodovine Bistre. Kronika, Prelom, 16. avgusta 1934, št. 31, str. 1, Avgusta časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto IX, Fabjančič, Beseda o denuncianstvu ali ovaduštvu. Ljubljana 1964, št. 3, str. 172.

85 Prelom, 16. avgusta 1934, št. 31, str. 3. 118 Domoljub, 29. julija 1936, št. 31, str. 471, Občinske volitve na Vrhniki. 86 Prelom, 13. decembra 1934, št. 48, str. 1. 119 Slovenec (ponedeljski), 10. avgusta 1936, št. 32, str. 3, 87 Prelom, 20. decembra 1934, št. 49, str. 1. Sijajna zmaga JRZ pri občinskih volitvah. 88 Pregled letnikov Zbora 1936,1937,1938. 120 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3. 89 Prelom, 25. aprila 1935, št. 17, str. 1-2. 121 Domoljub, 25. julija 1935, št. 30, str. 393, Prosvetna 90 Domoljub, 8. maja 1935, št. 19, str. 247, Volitve v zveza oživljena. narodno skupščino. 122 Slovenec, 6. novembra 1935, št. 205 a, ali 233, str. 1. 91 Domoljub, 28. avgusta 1935, št. 35, str. 449. 123 Društveni koledarček 1937. Izdala in založila 92 Slovenec, 20. avgusta 1935, št. 189 a. Prosvetna zveza, urednik Vinko Zor, str. 68-75.

93 Slovenec, 14. maja 1936, št. 110, str. 2. 124 Krajevni leksikon Dravske banovine, cit. delo, str. 364. 94 Slovenec, 29. maja 1936, št. 122 a, str. 7. 125 Slovenec, 27. novembra 1935, št. 273 a, str. 7; glej še v: 95 Slovenec, 29. maja 1936, št. 122 a, str. 7. Marjan (Marijan) Marolt, "Spominivmret", memento 96 Domoljub, 22. julija 1936, št. 30, str. 455, Občinske mori, Ljubljana, Studia slovenica, 2000, str. 8. volitve na Vrhniki. 126 Prav tam. 97 Domoljub, 8. aprila 1936, št. 15, str. 240, notica 127 Domoljub, 8. aprila 1936, št. 15, str. 240. Blatna Brezovica. 128 Domoljub, 16. aprila 1936, št. 16, str. 254, Blatna 98 Domoljub, 22. julija 1936, št. 30, str. 455; glej še v: Brezovica. Slovenec, 11. februarja 1936, št. 34 a, str. 7, Vrhnika. Občinska hranilnica. 129 Slovenec, 29. julija 1936, št. 171 a, str. 4.

99 Domoljub, 29. julija 1936, št. 31, str. 471. 130 Domoljub, 9. septembra 1936, št. 37, št. 573 (napoved). 100 Prav tam. 131 Domoljub, 23. septembra 1936, št. 39, str. 602. Prav 101 Domoljub, 5. avgusta 1936, št. 32, str. 489. tam, 30. septembra 1936, št. 40, str. 621. 102 Slovenec, 26. julija 1936, št. 169, str. 3. 132 Domoljub, 1. januarja 1937, št. 1, str. 11. 103 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3. 133 Domoljub, 1. aprila 1937, št. 13, str. 11; prav tam, 21. 104 Jutro (ponedeljsko), 10. avgusta 1936, št. 32, str. 2. aprila 1937, št. 16, str. 13.

105 Primerjaj Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje 134 Domoljub, 14. aprila 1937, št. 15, str. 2, tečaji v Sloveniji od leta 1935 do 1941, Ljubljana 1978, str. Prosvetne zveze. 65-67. 135 Domoljub, 7. aprila 1937, št. 14, str. 13. 106 Slovenec (ponedeljski), 3. avgusta 1936, št. 31, str. 2. 136 Slovenec, 13. novembra 1938, št. 262 a, str. 3. 107 Prav tam. 137 Arhiv Republike Slovenije (ARS) AS 68, Kraljevska 108 Prav tam. banska uprava Dravske banovine. Serija društvenih pravil po kartoteki, arhivska enota 2726-2960, spis 109 Prav tam. 2892, Pravila Društva slovenskih obrtnikov na 110 Prav tam. Vrhniki.

111 Prav tam. 138 Prav tam.

112 Jutro, 2. avgusta 1936, št. 177, str. 8, Prava krščanska 139 Slovenec, 15. novembra 1938, št. 263, str. 3, Vselitev ljubezen na Vrhniki. Delavstvo ve, komu naj v vrhniške Prosvete v novi dom. hvaležnosti zaupa. 140 Prav tam. 113 Kmetski list, 5. avgusta 1936, št. 32, str. 5, Občinske 141 Primerjaj Kmetski list, 29. aprila 1936, št. 18, str. volitve na Vrhniki. 1, Vera je temelj človeške družbe. Jurij Perovšek, 114 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3, Volilno Razpadanje liberalizma v opoziciji, Slovenska novejša zmagoslavje na Vrhniki. zgodovina, Ljubljana 2005, knjiga 1, str. 370. 142 Koledarček, 1941, Izdala Prosvetna zveza, str. 200, 163 Jutro, 22. avgust 1935, št. 193, str. 1, Pohorska 201. deklaracija.

143 Slovenec (ponedeljski), 18. oktobra 1937, št. 42, str. 2, 164 Domovina, 4. julija 1936, št. 23, str. 1. Zbor slovenskih fantov. 165 Jutro, 6. junij 1937, št. 129, str. 1. Prav tam, 8. junija 144 Koledarček, 1938, Izdala Prosvetna zveza, str. 67. 1937, št. 130, str. 2, Pot Petra Zivkoviča po slovenskih krajih. 145 Koledarček, 1938, Izdala Prosvetna zveza, str. 88. 166 Domovina, 18. novembra 1937, št. 47, str. 5; Kmetski 146 Kres, Glasilo Zveze fantovskih odsekov, julij 1939, št. list, 10. novembra 1937, št. 45, str. 3. 7, str. 202,203. 167 Domovina, 7. oktobra 1937, št. 41, str.. 147 Prav tam, marec 1939, št. 3, str. 80, in maj 1939, št. 5, str. 132. 168 Domovina, 11. avgusta 1938, št. 32, št. 7.

148 Domoljub, 10. junija 1936, št. 24, str. 352. 169 Kmetski list, 25. januarja 1939, št. 4, str. 5. Petkovšek Jože, Verbič Andrej, Vrhnika (poročilo). 149 Slovenec, 29. maja 1936, št. 122 a, str. 7. 170 Prav tam. 150 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 68, Upravni oddelek, Serija društvenih pravil, arh. enota 10501- 171 Kmetski list, 24. januarja 1940, št. 4, str. 5. 10700, spis 10565/ 1936; ARS, fasc. BAN 16-2, fasc. 172 Kmetski list, 27. marca 1940, št. 13, str. 2. 25501-2800, spis, 26502/ 1936. 173 Pot kmečkga ljudstva v OF. Zbrala in uredila Drago 151 ARS, fasc. BAN 16-2, fasc. 25501-28000, spis Košmrlj in Janko Liška, Ljubljana 1986, str. 179. 26502/1936. 174 Kmetski list, 2. januarja 1935, št. 1, str. 2. 152 Domoljub, 17. februarja 1937, št. 15, notica. 175 Več o tem v: Anka Vidovič - Miklavčič, Zveza 153 Domoljub, 7. oktobra 1936, št. 41, str. 528, Za staro slovenskih kmetov 1932-1935. Zgodovinski časopis, pravdo. 43,1989, št. 4, str. 555-569. 154 Prav tam. 176 Slovenec, 20. novembra 1938, št. 268, str. 4, s sliko. 155 Domoljub, 11. avgusta 1937, št. 32, str. 13, Veličastni 177 Slovenec (ponedeljski), 14. novembra 1938, št. 46, str. tabor pri D. M. v Polju. 1. 156 Domoljub, 1. julija 1937, št. 26, str. 1, Prvi člani naše 178 Slovenec, 13. decembra 1938, št. 285, str. 1, Živela Kmetijske zbornice. najveličastnejša zmaga. 157 Domoljub, 4. novembra 1937, št. 44, str. 2. 179 Slovenec, 14. februarja 1939, št. 37, str. 4, X. zasedanje 158 Orač, oktober 1940, št. 10, str. 217,218. banskega sveta.

159 Anka Vidovič - Miklavčič, Oživljanje "Kmečko- 180 Orač, Za bodočnost slovenskega kmeta, marec 1939, socialnega programa "v okviru kmečko-stanovskega št. 3, Novi člani banskega sveta. gibanja Zveze absolventov kmetijskih šol (ZASKŠ). 181 Vladimir Kološa, Banski svet Dravske banovine Revija 2000, Ljubljana 1990, št. 52/53, str. 165. 1931-1941, Ljubljana 1980, str. 23. Publikacija 160 Prav tam; Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Serija Arhivi 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine. državnih in samoupravnih organov in oblastev. Upravni oddelek, Serija društvenih pravil po Zvezek 2. kartoteki, arhivska enota 6501-6710, spis 6558. 182 Primerjaj Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko 161 Anka Vidovič - Miklavčič, Oživljanje "Kmečko- gibanje 1919-1941, Ljubljana 1972, str. 315-324. socialnega programa v okviru kmečko-stanovskega 183 Več o tem glej v: Anka Vidovič - Miklavčič, Društvo gibanja Zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ), cit. Slovenska straža, Studia historica Slovenka, d., str. 173-176. Časopis za humanistične in družboslovne študije. 162 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 68, Kraljevska Hartmanov zbornik, Maribor 2004, letnik 4, št. 2-3, banska uprava Dravske banovine. Upravni oddelek str. 439-476. BAN 16-2, fasc. 2401-5000, spis 4736/1936.