DOCSLIB.ORG

Spremembe Območij Občin

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Datum: 1. 1. 2017 Spremembe območij občin Podatki o območjih občin se v Sloveniji praviloma spreminjajo vsaka štiri leta, in sicer po postopku, ki je zakonsko določen. Spremembe v območjih občin spremljamo na Statističnem uradu RS že več desetletij, saj so pomembne za interpretacijo statističnih podatkov, zlasti tistih, ki jih ne moremo preračunati na v času primerljivo območje občin. Pojasnila o spremembah območij občin V pojasnilih opisujemo spreminjanje občin pred letom 1994 (komunalni sistem) in po letu 1995 (ko je bila vpeljana lokalna samouprava). Seznam občin s spremembami območij občin od leta 1995 Šifra Ime občine Datum Opis spremembe 001 Ajdovščina Ni sprememb. 213 Ankaran/Ancarano 01.01.2015 Občina Ankaran/Ancarano je nastala z odcepitvijo od občine Koper/Capodistria (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-114/11-12 z dne 9. 6. 2011). 195 Apače 01.01.2007 Občina Apače je nastala z odcepitvijo od občine Gornja Radgona (Uradni list RS št. 27/06). 002 Beltinci Ni sprememb. 148 Benedikt 01.01.1999 Občina Benedikt je nastala z odcepitvijo od občine Lenart (Uradni list RS št. 56/98). 149 Bistrica ob Sotli 01.01.1999 Občina Bistrica ob Sotli je nastala z odcepitvijo od občine Podčetrtek (Uradni list RS št. 56/98). 003 Bled 01.01.2007 Od občine Bled se je odcepila občina Gorje (Uradni list RS št. 61/06). 150 Bloke 01.01.1999 Občina Bloke je nastala z odcepitvijo od občine Loška dolina (Uradni list RS št. 56/98). 004 Bohinj Ni sprememb. 005 Borovnica Ni sprememb. 006 Bovec Ni sprememb. 151 Braslovče 01.01.1999 Občina Žalec s šifro 145 (do 01.01.1999) je bila ukinjena. Nastalo je šest novih občin, med njimi občina Braslovče (Uradni list RS št. 56/98). 10.12.2009 Spremenili sta se območji občin Braslovče in Prebold. Iz naselij Grajska vas in Šentrupert v občini Braslovče sta se izločila dela teh naselij in se priključila k naselju Kaplja vas v občini Prebold. Od 1/13 Šifra Ime občine Datum Opis spremembe naselja Kaplja vas v občini Prebold pa sta se odcepila dva dela: del se priključi k naselju Grajska vas v občini Braslovče, drugi del pa se priključi k naselju Šentrupert v občini Braslovče (Uradni list RS št. 56/98). 007 Brda Ni sprememb. 008 Brezovica Ni sprememb. 009 Brežice Ni sprememb. 152 Cankova 01.01.1999 Občina Cankova je nastala z odcepitvijo od občine Cankova - Tišina. Ime občine Cankova - Tišina se je spremenilo v Tišina (Uradni list RS št. 56/98). 011 Celje Ni sprememb. 012 Cerklje na Ni sprememb. Gorenjskem 013 Cerknica 01.05.2010 Spremenili sta se območji občin Cerknica in Vrhnika. Iz občine Cerknica se je izločil del naselja Dobec in se priključil k naselju Pokojišče v občini Vrhnika. Iz občine Vrhnika se je izločil del naselja Padež in se priključil k naselju Kožljek v občini Cerknica. (Uradni list RS, št. 47/06). 30.03.2016 Spremenili sta se območji občin Logatec in Cerknica. Iz občine Logatec se je izločil del naselja Laze in se priključil k naselju Dobec v občini Cerknica. (Uradni list RS, št. 47/06). 30.03.2016 Spremenili sta se območji občin Vrhnika in Cerknica. Iz občine Vrhnika se je izločil del naselja Zavrh pri Borovnici in se priključil k naselju Dobec v občini Cerknica. (Uradni list RS, št. 47/06). 014 Cerkno Ni sprememb. 153 Cerkvenjak 01.01.1999 Občina Cerkvenjak je nastala z odcepitvijo od občine Lenart (Uradni list RS št. 56/98). 26.06.2005 Spremenili sta se območji občin Cerkvenjak in Lenart. Iz naselij Osek, Zgornje Verjane in Spodnje Verjane v občini Lenart so se izločili deli naselij in se priključili k naselju Brengova v občini Cerkvenjak. Iz naselja Spodnje Verjane v občini Lenart pa se je izločil tudi del, ki se je priključil k naselju Čagona v občini Cerkvenjak (Uradni list RS št. 71/03). 196 Cirkulane 01.01.2007 Občina Cirkulane je nastala z odcepitvijo od občine Gorišnica (Uradni list RS št. 27/06). 015 Črenšovci 01.01.1999 Od občine Črenšovci se je odcepila občina Velika Polana (Uradni list RS št. 56/98). 016 Črna na Koroškem Ni sprememb. 017 Črnomelj Ni sprememb. 018 Destrnik 01.01.1999 Od občine Destrnik - Trnovska vas sta se odcepili občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas. Ime občine Destrnik - Trnovska vas se je spremenilo v Destrnik (Uradni list RS št. 56/98, 75/98). 019 Divača 01.01.2007 Spremenili sta se območji občin Divača in Hrpelje - Kozina. Naselje Ostrovica je bilo izločeno iz občine Divača in priključeno občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS št. 27/06). 154 Dobje 01.01.1999 Občina Dobje je nastala z odcepitvijo od občine Šentjur (Uradni list RS št. 56/98). 020 Dobrepolje 01.01.1999 Spremenili sta se območji občin Dobrepolje in Kočevje. Naselja Polom, Seč in Vrbovec so bila izločena iz občine Dobrepolje in priključena občini Kočevje (Uradni list RS št. 56/98). 21.12.2000 Spremenili sta se območji občin Dobrepolje in Kočevje. Iz občine Kočevje se je izločil del naselja Vrbovec in se priključil k naselju Rapljevo v občini Dobrepolje (Uradni list RS št. 101/99). 155 Dobrna 01.01.1999 Občina Dobrna je nastala z odcepitvijo od občine Vojnik (Uradni 2/13 Šifra Ime občine Datum Opis spremembe list RS št. 56/98). 021 Dobrova - Polhov 01.01.1999 Od občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec se je odcepila občina Gradec Horjul. Ime občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec se je spremenilo v Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS št. 56/98, 75/98). 156 Dobrovnik/Dobronak 01.01.1999 Občina Dobrovnik/Dobronak je nastala z odcepitvijo od občine Lendava/Lendva (Uradni list RS št. 56/98, 75/98). 022 Dol pri Ljubljani Ni sprememb. 157 Dolenjske Toplice 01.01.1999 Občina Dolenjske Toplice je nastala z odcepitvijo od občine Novo mesto (Uradni list RS št. 56/98). 30.11.2011 Spremenili sta se območji občin Novo mesto in Dolenjske Toplice. Iz občine Novo mesto se je izločil del naselja Uršna sela in se priključil k naselju Dobindol v občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 118/06). 26.8.2014 Spremenili sta se območji občin Novo mesto in Dolenjske Toplice. Iz občine Novo mesto se je izločil del naselja Uršna sela in se priključil k naselju Gorenje Sušice v občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 118/06). 023 Domžale 01.01.1999 Od občine Domžale se je odcepila občina Trzin. Spremenili sta se območji občin Domžale in Moravče. K občini Domžale sta bili priključeni naselji Kokošnje in Zalog pod Sv. Trojico, ki sta po predhodni členitvi sodila v občino Moravče (Uradni list RS št. 56/98). 024 Dornava Ni sprememb. 025 Dravograd Ni sprememb. 026 Duplek Ni sprememb. 027 Gorenja vas - Poljane 01.01.1999 Spremenili sta se območji občin Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka. K občini Gorenja vas - Poljane je bilo priključeno naselje Bukov Vrh, ki je po predhodni členitvi sodilo v občino Škofja Loka (Uradni list RS št. 56/98, 75/98). 23.08.2010 Spremenili sta se območji občin Gorenja vas – Poljane in Žiri. Iz občine Gorenja vas – Poljane se je izločil del naselja Fužine in se priključil k naselju Selo v občini Žiri (Uradni list RS, št. 47/06). 028 Gorišnica 01.01.2007 Od občine Gorišnica se je odcepila občina Cirkulane (Uradni list RS št. 27/06). 17.01.2015 Spremenili sta se območji občin Gorišnica in Markovci. Iz občine Gorišnica se je izločil del naselja Zagojiči in se priključil k naselju Stojnci v občini Markovci (Uradni list RS, št. 47/06). 17.01.2015 Spremenili sta se območji občin Gorišnica in Markovci (spremenile so se meje in površine med naselji Muretinci in Stojnci), (Uradni list RS št. 47/06). 207 Gorje 01.01.2007 Občina Gorje je nastala z odcepitvijo od občine Bled (Uradni list RS št. 61/06). 029 Gornja Radgona 01.01.2007 Od občine Gornja Radgona se je odcepila občina Apače (Uradni list RS št. 27/06) 030 Gornji Grad Ni sprememb. 031 Gornji Petrovci Ni sprememb. 158 Grad 01.01.1999 Občina Grad je nastala z odcepitvijo od občine Kuzma (Uradni list RS št. 56/98). 032 Grosuplje Ni sprememb. 159 Hajdina 01.01.1999 Občina Hajdina je nastala z odcepitvijo od občine Ptuj (Uradni list RS št. 56/98, 52/02). 15.06.2002 Spremenili sta se območji občin Hajdina in Videm. Iz občine Videm se je izločilo naselje Lancova vas pri Ptuju in se priključilo k občini Hajdina. Ta sprememba je bila formalno izpeljana šele marca 2005 ((Uradni list RS št.52/02). 3/13 Šifra Ime občine Datum Opis spremembe 160 Hoče - Slivnica 01.01.1999 Občina Hoče - Slivnica je nastala z odcepitvijo od občine Maribor (Uradni list RS št. 56/98). 161 Hodoš/Hodos 01.01.1999 Občina Hodoš/Hodos je nastala z odcepitvijo od občine Hodoš - Šalovci/Hodos - Šalovci. Ime občine Hodoš - Šalovci/Hodos - Šalovci se je spremenilo v Šalovci (Uradni list RS št. 56/98, 75/98). 162 Horjul 01.01.1999 Občina Horjul je nastala z odcepitvijo od občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec. Ime občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec se je spremenilo v Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS št. 56/98, 75/98). 034 Hrastnik 07.08.2008 Spremenili sta se območji občin Hrastnik in Trbovlje. Iz občine Hrastnik se je izločil del naselja Studence in se priključil k naselju Ojstro v občini Trbovlje (Uradni list RS, št. 47/06). 035 Hrpelje - Kozina 01.01.2007 Spremenili sta se območji občin Divača in Hrpelje - Kozina. K občini Hrpelje - Kozina je bilo priključeno naselje Ostrovica, ki je po predhodni členitvi sodilo v občino Divača (Uradni list RS št.
Recommended publications
  • V, 6 Istenic 22/7/09 10:41 Página 855

    V, 6 Istenic 22/7/09 10:41 Página 855

    V, 6 Istenic 22/7/09 10:41 Página 855 THE EARLY ROMAN MILITARY ROUTE ALONG THE RIVER LJUBLJANICA (SLOVENIA) JANKA ISTENICˇ The River Ljubljanica in central Slovenia is a typical Karst river. It is just 38 km long, and flows from approximately south-west to north-east (Figs. 1 & 2) (Bitenc & Knific, 1997: figs. 1, 2; Isteniˇc, 2001: fig. 4). Its vigorous sources, typical of a Karst stream, rise on the western outskirts of Ljubljansko barje, just below the steep slopes of the Karst margin. From Vrhnika, less than 2 km from its sources, the Ljubljanica is already navigable, and in the approximately 20 km to Ljubljana, it flows through Ljubljansko barje (the Ljubljana Moors), a plain with several isolated low hills. Until drainage-work which began in the 18th century, this area was very marshy and difficult to cross. Even now, the central part of the Ljubljansko barje is subject to annual flooding. On its course through this region, the river is relatively narrow (up to c. 30 m wide) and slow-flowing, with steep banks and a deep bed (at low water level, 3,8 to 7,6 m; Sbrizaj 1903: 13) of silt, over clay sediments. At Ljubljana, it leaves the region of Ljubljansko barje, and flows over a gravel floor until it joins the River Sava. From the prehistoric period until the advent of the railway in the nineteenth century, there was busy traffic along the River Ljubljanica. In the prehistoric period, this river was a part of the “Amber route” from the northern Adriatic to the Baltic and an important stage in the so-called “Argonauts route” from the Black Sea to the Adriatic 1.
  • Hiking Trails

    Hiking Trails

    HIKING TRAILS IN LJUBLJANA AND ITS REGION visitljubljana.com VIBRANT. VIVID. #LJUBLJANAREGION HIKING TRAILS AND FAMILY ADVENTURES 1 Šmarna Gora (from Tacen) ..................................................................................6 2 Rašica (from Gameljne) .......................................................................................8 3 Rožnik (from Tivoli Park, Ljubljana)..................................................................10 4 Path of Remembrance and Comradeship (Ljubljana) ..................................... 12 5 Polhograjska Grmada (from Polhov Gradec and Topol) .................................14 6 Polhograjska Gora (from Polhov Gradec) ........................................................16 7 Sveti Jakob (from Topol) .................................................................................... 18 8 Krim (from Lake Podpeč) ................................................................................. 20 9 Sveta Ana (from Lake Podpeč) ..........................................................................22 10 Planina nad Vrhniko (from Betajnova in Vrhnika) ..........................................24 11 Limbarska Gora (from Gradišče Lake) ..............................................................26 12 Kingfisher Nature Trail (from Cerovo) ...............................................................28 13 Velika Planina (from the valley of the Kamniška Bistrica – by cable car) ....30 14 Kamniško Sedlo (from the valley of the Kamniška Bistrica) ..........................32 Text:
  • Šolski Prevozi V Kombinaciji Z Rednimi Linijskimi

    Šolski Prevozi V Kombinaciji Z Rednimi Linijskimi

    ŠOLSKI PREVOZI V KOMBINACIJI Z REDNIMI LINIJSKIMI PREVOZI NA PODROČJU VRHNIKE 2014/2015 BREG -VRHNIKA-LJUBLJANA SMREČJE-VRHNIKA-BREG Bratuša ND2310 Umek ND2410 05:00 Vrhnika 05:20 Breg 05:25 Breg-Vrhnika-Avtomontaža 05:50 Vrhnika 06:00 Smrečje 06:27 OŠ AMS 06:10 Vrhnika-Jazon 06:30 Breg 06:27 OŠ AMS 06:29 Vrhnika jazon 06:30 Breg-6:40 Bistra 06:50 OŠ IC Tržaška, Lošca 06:59 Vrhnika-Sinja G.-Opekarna 07:05 Sinja G. Oblak 06:40 OŠ AMS-Ligojna GD -Raspoti 06:55 OŠ AMS 07:05 Sinja G. Oblak 07:07 Vrtnarija 07:07 Vrtnarija 07:10 Šivalnica ? 06:55 OŠ AMS 07:20 Smrečje 07:10 Šivalnica 07:12 Lošca 1 07:20 Smrečje, Podlipa 07:49 OŠ AMS 07:12 Lošca 1 07:15 Tržaška 2 07:50 OŠ AMS 07:55 Sinja G.-Opekarna 07:45 Mizendol 07:55 Žaga 07:55 Sinja G.-Opekarna 08:05 OŠ IC Lošca 07:55 Žaga 08:00 Jazbar 08:05 OŠ IC Lošca 08:10 Bistra 08:00 Jazbar 08:05 Strmica 08:10 Bistra 08:20 OŠ IC Lošca 08:05 Strmica via Raskovc 8:20 OŠ Lošca 1 08:20 OŠ IC Lošca 08:25 Obrtna cona 08:20 OŠ IC Lošca 08:25 Obrtna cona 11:40 Obrtna cona 11:45 OŠ AMS 11:50 OŠ AMS-Sinja G. Opekarna 12:00 Sinja G. Oblak 11:40 Obrtna cona 11:45 Šivalnica 12:00 Sinja G. Oblak - Ligojna 12:10 Razpotje 11:45 Šivalnica 11:49 Tržaška 2 12:10 Razpotje 12:30 Podlipa - Županov zavoj 11:49 Tržaška 2 11:57 Bistra 12:30 Podlipa - Županov zavoj 12:47 Vrhnika 11:57 Bistra 12:09 Sinja Gorica Opekarna 12:55 Vrhnika Jazon 13:00 Šivalnica 12:09 Sinja Gorica Opekarna 12:12 Sinja Gorica Oblak 13:00 Šivalnica 13:05 OŠ IC Lošca Vrhnika -stoji 10 min 13:05 OŠ IC Lošca, Tržaška 13:12 Bistra 12:30 Jazon - 12:37 OŠ AMS
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: Info@Uradni-List.Si Št

    Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št

    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
  • VOZNI RED - Javni Potniški Promet

    VOZNI RED - Javni Potniški Promet

    VOZNI RED - javni potniški promet Linija: Smrečje - Podlipa - OŠ A. M. Slomška Vrhnika odhod odhod Postajališče 1 2 Postajališče 3 4 5 Smrečje/Vrhnika 6:40 7:40 OŠ A. M. Slomška 13:10 14:00 14:54 Smrečje/Vrhnika pri kapelici 6:41 7:42 Ligojna k 13:12 14:02 14:56 Smrečje/Vrhnika pri Mihu 6:43 7:44 Podlipa Stope 13:14 14:04 14:58 Smrečje/Vrhnika Samije 6:44 7:46 Podlipa hrast 13:16 14:06 15:00 Podlipa Zukancov z. 6:46 7:48 Podlipa Podlogar 13:18 14:08 15:02 Podlipa Županov z. 6:47 7:50 Podlipa pri trans. 13:21 14:11 15:05 Podlipa Kovtrov z. 6:49 7:52 Podlipa Vičič 13:23 14:13 15:07 Podlipa 6:51 7:54 Podlipa 13:26 14:16 15:10 Podlipa Vičič 6:52 7:56 Podlipa Kovtrov z. 13:28 14:18 15:12 Podlipa pri trans. 6:53 7:57 Podlipa Županov z. 13:30 14:20 15:14 Podlipa Podlogar 6:55 7:59 Podlipa Zukancov z. 13:32 14:22 15:16 Podlipa hrast 6:57 8:01 Smrečje/Vrhnika Samije 13:33 14:23 15:17 Podlipa Stope 6:58 / Smrečje/Vrhnika pri Mihu 13:34 14:24 15:18 Ligojna k 6:59 / Smrečje/Vrhnika pri kapelici 13:36 14:26 15:20 OŠ A. M. Slomška 7:01 8:07 Smrečje 13:38 14:28 15:22 prihod prihod Linija: Krošljev Grič - Sinja Gorica - Ligojna - Razpotje - OŠ A. M. Slomška Vrhnika odhod odhod Postajališče 1 2 Postajališče 3 4 5 Krošljev Grič 6:50 7:30 OŠ A.
  • Na Sledi Prazgodovinskega Navporta Gradišče Na Hribu Tičnica Na Vrhniki

    Na Sledi Prazgodovinskega Navporta Gradišče Na Hribu Tičnica Na Vrhniki

    Arheološki vestnik 60, 2009, str. 195–206 195 Na sledi prazgodovinskega Navporta Gradišče na hribu Tičnica na Vrhniki Andrej GASPARI in René MASARYK Izvleček Abstract Prispevek predstavlja sledove prazgodovinske utrjene Traces of a prehistoric fortified settlement on Tičnica naselbine na hribu Tičnica na Vrhniki, ki so bili odkriti hill near Vrhnika, discovered during a field survey in med terenskim pregledom aprila 2009. Gradišče sestavljajo April 2009, are presented in this contribution. The hillfort nepravilno eliptično oblikovan osrednji del naselbine z več comprises an irregular elliptical central part of the settle- nivoji teras in vršnim platojem ter dva večja predprostora v ment with several levels of terraces and a summit plateau, skupni izmeri 4,5 ha. Ostanki obrambnih struktur obsegajo as well as two larger yards, all together measuring 4.5 ha. nasipe, ki so večinoma vidni kot oster prelom zunanjih Remains of defence structures include ramparts, which teras v nižje ležeča pobočja. Posamične najdbe prostoročno are mostly seen as sharp breaks of the outer terraces into izdelane keramike omogočajo okvirno datacijo gradišča v the lower slopes. Based on isolated finds of hand-made bronasto in starejšo železno dobo. Z naselbine, ki se dviga pottery, the site can be roughly dated to the Bronze and okoli 50 m nad okolico, je bilo mogoče nadzirati enega Early Iron Ages. From the settlement, which rises about ključnih delov karavanske poti med severnim Jadranom in 50 m above the surrounding area, one of the crucial parts srednjo Evropo ter vodni promet po plovni Ljubljanici. Glede of the caravan route between the northern Adriatic and na lego in velikost gradišča, ki na vrhniškem koncu nima Central Europe could be controlled, as well as traffic on primerjave, gre skoraj brez dvoma za centralno naselbino the navigable Ljubljanica River.
  • Program 21 24.Pdf

    Program 21 24.Pdf

    Program izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja za obdobje 2021 – 2024 KAZALO VSEBINE: 1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................. 4 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ....................................................................................... 4 1.2 Območje izvajanja javne službe ........................................................................................ 4 1.3 Podatki o predpisih in drugih pravnih aktih občin, ki določajo izvajalca in način izvajanja javne službe .................................................................................................................. 7 1.4 Podatki o naseljih, kjer se izvaja javna služba .................................................................. 8 1.5 Podatki o območjih poselitve, kjer se izvaja javna služba ................................................ 9 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 15 2.1 Podatki o javnem kanalizacijskem sistemu - omrežju .................................................... 15 2.2 Podatki o komunalnih čistilnih napravah ....................................................................... 20 2.3 Podatki o cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode ............................................................................................................................ 23 2.4 Podatki o številu
  • MDO PD Pot Oz. Odsek Poti GORENJSKE PD SOVODENJ Pot

    MDO PD Pot Oz. Odsek Poti GORENJSKE PD SOVODENJ Pot

    Po žledolomu ponovno odprte planinske poti: MDO PD Pot oz. odsek poti GORENJSKE PD SOVODENJ Pot Janeza Govekarja (Trebija - Ermanovec) NOTRANJSKE PD LOGATEC Begunje pri Cerknici - Slivnica NOTRANJSKE PD BLAGAJANA Kmetja Žul - Veliki vrh NOTRANJSKE PD BLAGAJANA Zalog - Pečnik na območju Srednjega vrha SAVINJSKI PD LJUBNO OB SAVINJI Pot v Sopot (Podlesnik - izvir - Stenšak) NOTRANJSKE PD BOROVNICA Begunje - Pokojišče NOTRANJSKE PD BOROVNICA gostišče Pekel - Pristava - Pokojišče NOTRANJSKE PD VRHNIKA Star maln - Planina (LMP 11) mimo Lintverna LJUBLJANE PD IMP LJUBLJANA Dragomer - Debeli hrib - Ključ PODRAVJA PD SL. BISTRICA Pot po Bistriškem Vintgarju (Sl. Bistrica - Močnik) SAVINJSKI PD VELENJE Šalek (Velenje) - Gomžar SAVINJSKI PD VELENJE Ramšak - Meh - Metul (ŠPP) Pevc - Idrija (Via Alpina) POSOČJA PD IDRIJA Opomba: Označen je obhod iz Idrijskega Loga proti Idriji po lokalni cest. LJUBLJANE PD ŠMARNA GORA Kovačeva steza (na Šmarno goro) Pot Svobode (na Šmarno goro) LJUBLJANE PD ŠMARNA GORA Opomba: Pot je bila zaprta od vozne poti na Šmarno goro do Grmade. SAVINJSKI PD SL. KONJICE Slovenske Konjice - Skala SAVINJSKI PD SL. KONJICE Slovenske Konjice - Skala, direktna PRIMORSKO- Sv. Trojica - Slovenska vas – Petelinje – Osojnica PD POSTOJNA NOTRANJSKIH PD Opomba: Pot odprta na odseku Sv. Trojica-Slovenska vas-Petelinje. Postojna – Prestranek – Selce – Osojnica - Križišče pod Vremščico PRIMORSKO- PD POSTOJNA Opomba: Pot odprta na odseku Postojna -Selce, od Postojne do NOTRANJSKIH PD Rakitnika obvoz po cesti za Staro vas. PRIMORSKO- PD POSTOJNA
  • Iz Mozaika Preteklosti Občine Vrhnika V Letih 1929-1941

    Iz Mozaika Preteklosti Občine Vrhnika V Letih 1929-1941

    Anka Vidovič - Mildavčič IZ MOZAIKA PRETEKLOSTI OBČINE VRHNIKA V LETIH 1929-1941 Upravna ureditev, prebivalstvo, kulturni dogodki in gospodarstvo V prispevku smo na kratko orisali upravno ure- manjšim odporom ali nezadovoljstvom sprejelo ditev, navedli nekaj podatkov o prebivalstvu, takšno spreminjanje občin. Po opravljeni koma- kulturnih dogodkih in o gospodarstvu, predv- saciji leta 1937 je ostalo oktobra istega leta le še sem pa smo posvetili pozornost strankarsko- 407 občin, med njimi 4 mestne. Občini Vrhnika političnemu, prosvetno-kulturnemu, kmečko- so še pred komasacijo dodelili kraj Smrečje z stanovskemu, mladinskemu in strokovno-sin- izločitvijo iz občine Št. Jošt. Omenjeni kraj so dikalnemu gibanju v liberalno-unitarnem in 24. junija 1936 zopet vrnili občini Št. Jošt, med- katoliškem taboru na območju tedanje občine tem ko je bila izločena katastrska občina Zažar Vrhnika. Za širše razumevanje dogajanja na dodeljena občini Horjul.1 vrhniškem območju je bilo treba poseči tudi v problematiko, ki je zadevala vso Slovenijo ozi- Leta 1937 je obsegala obravnavana občina te kraje: roma Jugoslavijo. Prispevek je izviren in sloni Bevke, Bistro, Blatno Brezovico, Drenov Grič, Le- predvsem na primarnih virih, uporabili pa smo sno Brdo, Malo in Veliko Ligojno, Mirke, Podli- tudi ustrezno literaturo. po, Sinjo Gorico, Staro Vrhniko, Verd, Vrhniko in Zaplano.2 Prav tako je imela leta 1939 občina iste 3 Občina Vrhnika leži na jugozahodnem delu kraje v na novo oblikovanem okraju Ljubljana. Ljubljanskega barja, blizu kraških izvirov Lju- Po ljudskem štetju z dne 3. marca 1931 je živelo v 2 bljanice. Sodila je v okraj Ljubljana-okolica, ki občini z obsegom 92,29 km 5895 prebivalcev, od 4 je bil tedaj največji v matični Sloveniji, oziroma tega 2841 moških in 3054 žensk.
  • PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE « I R S MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE

    PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE « I R S MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE

    ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE « I R s MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE CODEN SCPLEK • ISSN 0351-0077 ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at ouur ujuixi 501 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana Journal o f the Slovenian Museum o f Natural Histoiy, Ljubljana Izdajatelj / Edited by: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija Slovenian Museum o f Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofinancirata / Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Ministry o f Culture and Ministiy of Education, Science and Sport Urednik / Editor: Janez GREGORI Uredniški odbor / Editorial Staff: Breda ČINČ-JUHANT, Boris KRYŠTUFEK, Lojze MARINČEK, Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIČ (HR), Tone WRABER Naslov uredništva in uprave / Address o f the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenija Slovenian Museum o f Natural Histoiy, Prešernova 20, p.p. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor (za slovenščino) /Reader (for Slovene): Cvetana TAVZES Lektor (za nemščino) /Reader (for German): Doris DEBENJAK Lektor (za angleščino) / Reader (for English): Henrik CIGLIČ Oblikovanje /Design: Jurij KOCBEK Tisk /Printed by: Schwarz d.o.o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov The Journal appears at least twice a year, 600 copies per issue. Natisnjeno / Printed: oktober 2003 / october 2003 Fotografija na naslovnici / Front cover: Phyllotreta armoraciae foto/Photo: Matija Gogala Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by COBIB, BIOSIS Zoological Record ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at ScopoliaNo50:1-279(2003) Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije 1.
  • VRHNIKA Kazalo Vrhnika Prečuden Kraj!

    VRHNIKA Kazalo Vrhnika Prečuden Kraj!

    Ekonomska šola Ljubljana Ekonomska gimnazija VRHNIKA Kazalo Vrhnika prečuden kraj!...........................................................................................................................3 Osnovni podatki......................................................................................................................................3 Prebivalstvo............................................................................................................................................4 Relief......................................................................................................................................................4 Vodovje..................................................................................................................................................6 Vodnatost Ljubljanice.............................................................................................................................7 Klimatske značilnosti Vrhnike.................................................................................................................7 Prometna povezanost kraja....................................................................................................................8 Cestni promet:....................................................................................................................................8 Železniški promet:..............................................................................................................................9 Turizem...................................................................................................................................................9
  • Stanje Planinskih Poti

    Stanje Planinskih Poti

    STANJE PLANINSKIH POTI V začetku februarja 2014 je večji del Slovenije prizadela naravna nesreča v obliki zelo obsežnega žledoloma in tudi snegoloma. V tej naravni nesreči je bilo po zbranih ocenah poškodovanih okoli 40 % vseh planinskih poti izven visokogorja, kar je največja škoda na planinskih poteh, ki jo beležimo v planinski organizaciji v naši več kot 120-letni zgodovini. V namen sporočanja o zaprtih poteh in po sanaciji ponovno odprtih planinskih poteh smo odprli posebno spletno stran PZS, http://stanje-poti.pzs.si/, kjer objavljamo seznam vseh zaprtih planinskih poti, za katere so planinska društva, skrbniki planinskih poti, sporočila, da so le-te zaprte. Prav tako na tej strani objavljamo seznam ponovno odprtih planinskih poti, za katera so planinska društva, skrbniki teh poti, sporočila, da so sanirane, očiščene in varne za hojo ter tako odprte. Po zadnjih podatkih (9. junij 2014) je še vedno zaprtih 88 planinskih poti, ponovno odprtih pa je 288. Vendar se podatki sproti spreminjajo, ko planinska društva sanirajo te poti in nam sporočajo spremembe. Po podatkih Zavoda za gozdove naj bi sanacija odprave žledoloma v gozdovih trajala 3 do 4 leta. Posledično se lahko zgodi, da vse planinske poti ne bodo odprte torej letos, vendar o zaprtih planinskih poteh planince in vso javnost ves čas ažurno obveščamo prek naše spletne strani stanje planinskih poti. Planinske poti, ki ostajajo ZAPRTE po sporočilih skrbnikov planinskih poti, na dan: 9. junij 2014 Skupaj 88 planinskih poti OBMOČJE (Meddruštveni odbor planinskih društev) SKRBNIK POTI POT GORENJSKE PD JEZERSKO Ravenska Kočna–»štengce« na SPP 1 GORENJSKE PD KRIŽE Golnik–vas Gozd GORENJSKE PD KRIŽE Odcep od št.