DOCSLIB.ORG

65/1998, Uredbeni

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
65/1998, Uredbeni Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 800 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 65 25. 9. 1998 DRŽAVNI ZBOR Na koncu tretjega odstavka, ki postane èetrti odstavek, se pika črta in doda naslednje besedilo: “, kar pa ne velja v primerih, ko je bila hkrati z zaplembo premoženja izrečena 3015. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B) tudi kazen izgube državljanstva.” 2. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in drugega odstavka 91. èlena ustave Republike Slovenije iz- Za 9. èlenom se doda nov 9.a èlen, ki se glasi: dajam “9.a člen U K A Z Pravna oseba iz 3., 4. in 5. èlena tega zakona, ki je o razglasitvi zakona o spremembah vložila zahtevo do 13. 5. 1995, je upravičenec, če je imela v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, sedež na ozem- in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji lju Republike Slovenije in èe je pravna oseba ali njen pravni (ZDen-B) naslednik ob uveljavitvi tega zakona dne 7. 12. 1991 delo- vala na obmoèju Republike Slovenije. Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po pravu na o denacionalizaciji (ZDen-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije.” Republike Slovenije na seji 27. julija 1998 in o njem ponov- no odloèal na seji 16. septembra 1998. 3. èlen V 10. èlenu se na koncu drugega odstavka doda sta- Št. 001-22-75/98 vek, ki se glasi: Ljubljana, dne 18. septembra 1998. “Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni organ po uradni dolžnosti na Predsednik podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih spo- Republike Slovenije razumov.” Milan Kuèan l. r. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “Odločba, izdana v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.” Z A K O N 4. èlen O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA V 19. èlenu se v prvem odstavku na koncu 3. toèke O DENACIONALIZACIJI (ZDen-B) podpičje nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: “ali če je fevdalnega izvora;”. 1. èlen Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se V zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, glasi: 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 “Šteje se, da bi bili stroški iz 1. točke prvega odstavka – odločba US, 20/97 – odločba US in 23/97 – odločba tega člena nesorazmerno veliki, če bi bili stroški za nadome- US) se v 9. èlenu na koncu drugega odstavka doda besedi- stilo nepremiènine za zavezanca za veè kot 50% veèji od lo, ki se glasi: stroškov, ki bi nastali za upravičenca, če bi ta želel podržav- “Prav tako niso upravičenci tiste fizične osebe iz 3., 4. ljeno nepremiènino nadomestiti z nadomestno in jo usposo- in 5. člena tega zakona, ki so premoženje pridobile od biti za namen, za katerega je služila pred podržavljenjem.” okupacijskih sil ali njihovih organizacij v èasu druge svetov- ne vojne.” 5. èlen Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: V 24. èlenu se doda nov èetrti odstavek, ki se glasi: “Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega “Najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mo- zakona na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj goèe odpovedati dokler najemodajalec najemojemalcu ne državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pra- povrne vlaganj, s katerimi je bila poveèana vrednost nepre- vica na podlagi meddržavne pogodbe priznana tudi sloven- mičnine. Najemnina za to obdobje ne more biti višja kot je skim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec.” povprečna najemnina za podobno nepremičnino – poslovni Stran 4854 / Št. 65 / 25. 9. 1998 Uradni list Republike Slovenije prostor na približno isti lokaciji ob upoštevanju stanja nepre- Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek. miènine pred najemojemalèevimi vlaganji, najemnina za sta- Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi novanja pa ne višja kot najemnina, določena upoštevaje odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: določila stanovanjskega zakona.” “Kadar zemljiškoknjižno stanje parcel v kompleksu ni Dosedanji èetrti odstavek postane peti odstavek. usklajeno s stanjem parcel v naravi, se v korist upravièenca vzpostavi na teh parcelah lastninska oziroma solastninska 6. èlen pravica.” V 25. èlenu se za tretjim odstavkom dodajo novi èetrti, Dosedanji osmi odstavek postane deseti odstavek. peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: Doda se nov enajsti odstavek, ki se glasi: “Za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine se po “Določbe tega člena ne veljajo v primerih iz 3. točke tem zakonu šteje povečanje vrednosti nad 30% vrednosti prvega odstavka 19. člena tega zakona.” nepremiènine. Ne glede na doloèila prvega, drugega in èetrtega od- 10. èlen stavka tega èlena lahko zavezanec ali najemojemalec iz 60. Za 27. èlenom se doda nov 27.a èlen, ki se glasi: èlena tega zakona zahteva od upravièenca iz naslova veè- vrednosti vrnjene nepremiènine razliko v vrednosti, èe ta “27.a člen presega eno polovico prvo objavljenega bruto domaèega Premoženje fevdalnega izvora ni predmet denacionali- proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred zacije, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. denacionalizacijski upravièenci cerkve in druge verske skup- Èe se zavezanec ali najemojemalec in upravièenec ne nosti, njihove ustanove ali redovi. sporazumejo glede odškodnin, predvidenih v prejšnjih do- Za premoženje fevdalnega izvora po prejšnjem odstav- loèbah tega èlena, lahko upravièenec zahteva, da se mu ku se šteje lastnina podarjena od monarha, ki kasneje ni bila nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vred- predmet odplačnega pravnega posla.” nosti. V takem primeru odloèi organ, ki vodi postopek, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknad- 11. èlen no z dopolnilno odloèbo. V 43. èlenu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Če je do povečanja vrednosti nepremičnine prišlo zara- “Za podržavljeno premoženje iz 27.a člena tega zako- di vlaganja fiziènih oseb, lahko te, ne glede na omejitve iz na se prejšnjim lastnikom ne prizna odškodnina.” prejšnjih odstavkov, zahtevajo povrnitev vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine, v celoti.” 12. èlen 54. èlen se spremeni tako, da se glasi: 7. èlen “O zahtevah na prvi stopnji odločajo: V 26. èlenu se dodata nov tretji in èetrti odstavek, ki se 1. upravne enote; glasita: 2. ministrstvo, pristojno za finance, o denacionalizaciji “Za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine se po premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organiza- tem zakonu šteje zmanjšanje nad 30% vrednosti nepremič- cij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona; nine. Glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upraviče- 3. ministrstvo, pristojno za kulturo, o denacionalizaciji nec zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene stvari iz prvega in drugega odstavka 17. èlena ter tretjega nepremiènine razliko v vrednosti, èe ta presega eno polovi- odstavka 18. èlena tega zakona. co prvo objavljenega bruto domaèega proizvoda na prebival- Naèelniki upravnih enot ustanovijo strokovne komisije ca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za dena- ter imenujejo njihove člane.” cionalizacijo. Če se upravičenec in zavezanec iz prejšnjega odstavka 13. èlen ne sporazumeta glede razlike v vrednosti, odloèi o zahtevku 56. èlen se spremeni tako, da se glasi: organ, ki vodi postopek, naknadno z dopolnilno odločbo.” “O zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zako- na odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. 8. èlen Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena Za 26. èlenom se doda nov 26.a èlen, ki se glasi: revizija. V postopku iz prvega odstavka tega èlena se smiselno “26.a člen uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na način in Upniki upravièenca do vrnitve nepremiènin in kapitala, oblike denacionalizacije (2. èlen), na stranke v postopku oziroma njihovi pravni nasledniki, katerih terjatve so s podr- (60. èlen), na vsebino zahteve za denacionalizacijo (62. žavljenjem postale neizterljive ali nezavarovane, lahko te člen), na rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo (64. terjatve uveljavljajo s tožbo pri pristojnem sodišču. èlen), na vsebino odloèbe o denacionalizaciji (66. in 67. Upravièenec do povraèila terjatev, zavarovanih s hipo- člen), na začasne odredbe (68. člen) in na stroške postop- teko na nepremièninah za terjatve bank, zavarovalnic in ka (71. člen).” drugih kapitalskih družb, za katere je bil uveden postopek denacionalizacije, je Slovenski odškodninski sklad. 14. èlen Rok za vložitev tožbe oziroma izvršbe je eno leto od 57. èlen se spremeni tako, da se glasi: pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.” “O pritožbah zoper odločbe upravnih enot iz 54. člena tega zakona odloèajo: 9. èlen 1. ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in V 27. èlenu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: prehrano, zoper odloèbe o zahtevi za denacionalizacijo kme- “Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slove- tijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržav- nije je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zem- ljenih po predpisih iz 3. in 4. èlena tega zakona, ljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Pri tem je dolžan 2. ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, zo- upoštevati določbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 21. per odloèbe o zahtevi za denacionalizacijo zasebnih gospo- člena in 22. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list darskih podjetij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena RS, št. 59/96).” tega zakona, Uradni list Republike Slovenije
Load more

Recommended publications
  • 033/2016, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 33 9. 5. 2016 (2) Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne DRŽAVNI ZBOR posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zve- zo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice 1426. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če ta zakon določa drugače. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od izdajam vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka tega člena, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te U K A Z pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni o razglasitvi Zakona o partnerski zvezi (ZPZ) učinek samo v zadevi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. (4) Partnerja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Partnerja nesklenjene partnerske zve- Razglašam Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je spre- ze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2016. pomočjo. Št. 003-02-3/2016-8 Ljubljana, dne 9. maja 2016 4. člen (smiselna uporaba določb o zakonski zvezi) Borut Pahor l.r. (1) Za temelj partnerske zveze in enakopravnost partner- Predsednik jev ali partneric (v nadaljnjem besedilu: partnerja) partnerske Republike Slovenije zveze se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja za- konsko zvezo o temelju zakonske zveze in enakopravnosti Z A K O N zakoncev.
    [Show full text]
  • Spremembe Območij Občin
    Datum: 1. 1. 2017 Spremembe območij občin Podatki o območjih občin se v Sloveniji praviloma spreminjajo vsaka štiri leta, in sicer po postopku, ki je zakonsko določen. Spremembe v območjih občin spremljamo na Statističnem uradu RS že več desetletij, saj so pomembne za interpretacijo statističnih podatkov, zlasti tistih, ki jih ne moremo preračunati na v času primerljivo območje občin. Pojasnila o spremembah območij občin V pojasnilih opisujemo spreminjanje občin pred letom 1994 (komunalni sistem) in po letu 1995 (ko je bila vpeljana lokalna samouprava). Seznam občin s spremembami območij občin od leta 1995 Šifra Ime občine Datum Opis spremembe 001 Ajdovščina Ni sprememb. 213 Ankaran/Ancarano 01.01.2015 Občina Ankaran/Ancarano je nastala z odcepitvijo od občine Koper/Capodistria (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-114/11-12 z dne 9. 6. 2011). 195 Apače 01.01.2007 Občina Apače je nastala z odcepitvijo od občine Gornja Radgona (Uradni list RS št. 27/06). 002 Beltinci Ni sprememb. 148 Benedikt 01.01.1999 Občina Benedikt je nastala z odcepitvijo od občine Lenart (Uradni list RS št. 56/98). 149 Bistrica ob Sotli 01.01.1999 Občina Bistrica ob Sotli je nastala z odcepitvijo od občine Podčetrtek (Uradni list RS št. 56/98). 003 Bled 01.01.2007 Od občine Bled se je odcepila občina Gorje (Uradni list RS št. 61/06). 150 Bloke 01.01.1999 Občina Bloke je nastala z odcepitvijo od občine Loška dolina (Uradni list RS št. 56/98). 004 Bohinj Ni sprememb. 005 Borovnica Ni sprememb. 006 Bovec Ni sprememb. 151 Braslovče 01.01.1999 Občina Žalec s šifro 145 (do 01.01.1999) je bila ukinjena.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo Hydrovod 2020 Loški Potok
    LETNO POROČILO 2020 KOČEVJE, MAREC 2021 • LETO 2020 SI BOMO ZAPOMNILI PO EPIDEMIJI COVID 19, KI JE NI NIHČE NAPOVEDOVAL IN TUDI NE PRIČAKOVAL • EPIDEMIJA NAM JE SPREMENILA ŽIVLJENJA, ZAPRLA NAS JE V SVOJE DOMOVE IN NAM POKAZALA, KAKO SMO RANLJIVI LETO • DEJAVNOST OSKRBE S PITNO VODO JE DEL KRITIČNE INFRASTRUKTURE, KI MORA 2020 DELOVATI • TUDI ČE SE VSE USTAVI, OSKRBA S PITNO VODO SE NE SME • ZARADI EPIDEMIJE SMO MORALI PRILAGODITI NAŠ NAČIN DELA, OBNAŠANJA, POSLOVANJA IN IZVAJANJA VSEH NAŠIH STORITEV OSNOVNI PODATKI O PODJETJU OB 60-LETNICI DELOVANJA SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI NAJVEČJI PROJEKT V NAŠI ZGODOVINI – KOHEZIJSKI PROJEKT SORIKO V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: PA DO VPISA PRAVICE OD PITNE VODE V USTAVO UPRAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO NASLEDNJE VODOVODNE SISTEME 1. REGIONALNI SISTEM KOČEVJE - RIBNICA - SODRAŽICA 2. OBČINA KOČEVJE 4. OBČINA SODRAŽICA - KOČEVSKA REKA - ŽIMARICE - GORNJA IN DOLNJA BRIGA - GORA - KOPRIVNIK - KNEŽJA LIPA 5. OBČINA LOŠKI POTOK - SPODNJI LOG - LOŠKI POTOK - BREZOVICA - TRAVA - SREDNJA VAS - DOL - NOVI KOT - LAZE OB KOLPI - STARI KOT 6. OBČINA KOSTEL - KOSTEL- KAPTOL - DELAČ OBČINA RIBNICA - GORENJA ŽAGA 3. - KOT - JURJEVICA - BREŽE - JAKŠIČI - FARA - SAJEVEC - DANE - VRH - KRKOVO - KUŽELJ VODOVODNI SISTEMI – PREGLEDNA KARTA INTENZIVEN RAZVOJ DEJAVNOSTI ZADNJIH 25 LET • IZGRADNJA NOVIH ODSEKOV VODOVODA NA OBSTOJEČIH VODOVODNIH SISTEMIH • IZGRADNJA NOVIH OBJEKTOV • IZGRADNJA NOVIH SAMOSTOJNIH VODOVODNIH SISTEMOV TER PREVZEM NEKATERIH PREJ VAŠKIH VODOVODOV • VEČJA POKRITOST PODEŽELJA S SISTEMOM JAVNE OSKRBE S PITNO VODO • SKUPNA DOLŽINA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA SE JE ZVIŠALA IZ 290 KM NA GOTOVO 500 KM OBČINA omrežje v km KOČEVJE 237.442 RIBNICA 112.907 LOŠKI POTOK 44.387 SODRAŽICA 52.409 KOSTEL 38.757 ČRNOMELJ 13.072 SKUPAJ 498.974 VODOVODNI SISTEMI – PREVZETI V ZADNJIH LETIH B.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Predstavitev Javnosti Delovnega Gradiva Tretjih Sprememb in Dopolnitev OPN Občine Kočevje (SD OPN 3)
    Predstavitev javnosti delovnega gradiva tretjih sprememb in dopolnitev OPN občine Kočevje (SD OPN 3) Uvod Občina Kočevje zaključuje s predpripravami na pričetek tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Kočevje (SD OPN 3). Te pričenja v naslednjem mesecu. Na podlagi tretje točke 108. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) občina v nadaljevanju predstavlja vsebino in okoliščine postopka sprejema akta. 1. Namen in potrebe po pripravi SD OPN 3 1.1 Pravni kontekst Občinski prostorski načrt je bil sprejet leta 2016 (Uradni list št. 71/2016). Formalni postopek njegove izdelave se je pričel na podlagi sklepa o pričetku leta 2007. Njegove prve spremembe in dopolnitve so bile objavljene dne 28. septembra lani (Uradni list št. 64/2018). Vendar pa so se slednje nanašale zgolj na eno lokacijo – na širitev in preureditev gospodarske cone LIK v Kočevju in na nadomeščanje kmetijskih zemljišč v zvezi s tem ter na redakcijske popravke v odloku (SD OPN 1). Odprt je bil tudi postopek za druge spremembe in dopolnitve, za implementacijo v prostor gospodarske cone Gater (SD OPN 2). Slednji se je ustavil zaradi neusklajenosti s pogoji varovanja. 1.2 Vsebinski kontekst, namen Občina je dolžna v svojem prostoru nadaljevati, omogočiti razvojni preboj iz izjemno slabih gospodarskih in še posebej demografskih dejstev in okoliščin v nedavni preteklosti – rekordne brezposelnosti, izjemno negativnih demografskih trendov, usihanja gospodarskih aktivnosti. Vendar pa nekateri posamični najnovejši kazalniki potrjujejo ustreznost razvojne poti iz zadnjih letih, preboja iz konteksta izrazite razvojne depresije. Gre sicer le za medle signale, ki pa vendarle dajejo upanje, obetajo dejanski razvojni preboj občine- šele z uresničevanjem osnovnih prostorsko pravnih pogojev za razvoj v naslednjih letih.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, Verzija 1.1
    STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, verzija 1.1. Kočevje, julij 2015 Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26 1330 Kočevje Tel.: 01 893 82 20 Fax: 01 893 82 30 e-mail: [email protected] www.kocevje.si Projekt (naziv dokumenta): Kratek naslov dokumenta: Strategija turizma Kočevje Daljši naslov dokumenta: Strategija razvoja turizma v občini Kočevje 2015-2025 Nosilka naloge: prof. Lilijana Štefanič Strokovni sodelavci: Anja Pugelj Jan Čibej, mag. posl. ved Julija Valentič, prof. šp.vzg. in trener mag. Irena Škufca Datum: Avgust 2015 KAZALO UVOD ................................................................................................................... 1 1 ANALIZA STANJA ...................................................................................... 2 1.1.1 Geografske in demografske značilnosti kočevske občine ............................................... 2 1.1.2 Gospodarska struktura .................................................................................................... 3 1.1.3 Demografska struktura .................................................................................................... 3 1.1.4 Primarna turistična ponudba ........................................................................................... 5 1.1.5 Sekundarna turistična ponudba ...................................................................................... 7 1.2 POMEN TURIZMA ZA RAZVOJ ..................................................... 13 2 SWOT ANALIZA ......................................................................................
    [Show full text]
  • Načrtovanje Celovite Ureditve Povodja Gradaščice Poplav Ne Moremo Preprečiti, Smo Pa Nanje Lahko Pripravljeni
    zagotovitev poplavne varnosti načrtovanje celovite ureditve povodja Gradaščice poplav ne moremo preprečiti, smo pa nanje lahko pripravljeni V Sloveniji je 15 odstotkov površin poplavno ogroženih, kar predstavlja približno 3.000 km2 celotnega ozemlja. Kljub temu pogosto pozabimo na dejstvo, da so poplave naravni pojav, ki ga ni mogoče popolnoma preprečiti. Obstaja vrsta ukrepov, s katerimi je mogoče negativne vplive poplav omejiti ali celo preprečiti. Pri načrtovanju ukrepov na območju, ki velja za poplavnega, je potrebno upoštevati predvsem celovitost povodja. Načelo celovitosti se namreč vse bolj uveljavlja prav na področju voda, torej tudi pri obvladovanju poplav. To dokazujejo skupne zakonodajne podlage, ki nastajajo na ravni celotne Evropske unije, države članice pa jih prenašajo v svoje nacionalne podlage. Eno osrednjih vlog ima tako imenovana okvirna evropska vodna direktiva, ki smo jo v Sloveniji povzeli v Zakonu o vodah, v pripravi pa je tudi predlog direktive o ocenjevanju in obvladovanju poplav, ki predstavlja skupni korak Evropske unije za obvladovanje tveganj poplav. Zavedanje o poplavnem tveganju in njegovih posledicah pomeni tudi to, da so prebivalci poplavnega območja seznanjeni z značilnostmi in dejavniki, ki povzročajo poplave, ter o možnostih, kako je mogoče negativni vpliv poplav na tem območju čim bolj omejiti. Povodje Gradaščice predstavlja eno tistih območij, ki je ob nastopu visokih voda potencialno poplavno nevarno tako za celotno dolino pod Polhovim Gradcem kot tudi za primestna in mestno območje jugozahodnega in južnega dela Ljubljane. Z namenom, da predstavimo dosedanje aktivnosti, možne ureditve in predlog rešitev, s katerimi bi čim bolj zmanjšali tveganje pred poplavami na povodju Gradaščice, smo pripravili knjižico, ki je pred vami.
    [Show full text]
  • Program 21 24.Pdf
    Program izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja za obdobje 2021 – 2024 KAZALO VSEBINE: 1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................. 4 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ....................................................................................... 4 1.2 Območje izvajanja javne službe ........................................................................................ 4 1.3 Podatki o predpisih in drugih pravnih aktih občin, ki določajo izvajalca in način izvajanja javne službe .................................................................................................................. 7 1.4 Podatki o naseljih, kjer se izvaja javna služba .................................................................. 8 1.5 Podatki o območjih poselitve, kjer se izvaja javna služba ................................................ 9 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 15 2.1 Podatki o javnem kanalizacijskem sistemu - omrežju .................................................... 15 2.2 Podatki o komunalnih čistilnih napravah ....................................................................... 20 2.3 Podatki o cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode ............................................................................................................................ 23 2.4 Podatki o številu
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo V Občini Dobrova - Polhov Gradec Za Leto 2019 – 2022
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC ZA LETO 2019 – 2022 Izvajalec javne službe: Režijski obrat občine Dobrova – Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Pripravil: Franci Petkovšek, univ. dipl. inž. str. Vodja Režijskega obrata Dobrova, maj 2019 IZJAVA O USKLAJENOSTI Na podlagi 3. odstavka 25. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.l.RS št.: 88/2012) potrjujem usklajenost Programa oskrbe s pitno vodo v občini Dobrova – Polhov Gradec za leto 2019 – 2022 z Občino Dobrova – Polhov Gradec. Franc Setnikar, župan Program oskrbe s pitno vodo potrjuje odgovorna oseba izvajalca javne službe. Franci Petkovšek, Vodja režijskega obrata PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO Program oskrbe s pitno vodo je dokument, ki ga pripravi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine, v kateri izvaja javno službo. Program oskrbe s pitno vodo je dokument izvajalca javne službe, po katerem bo potekalo izvajanje javne službe v letu 2019 – 2022. Program vsebuje vsebino določeno v 25. členu Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. L. RS, št. 88/2012), opis, kako bo izvajalec izvajal obvezno javno službo oskrbe s pitno vodo. Tabele, ki so priloga posamezni vsebini, so v pomoč pri določanju obsega in nalog izvajanja obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in vključujejo podatke, ki jih je potrebno voditi v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo. Kazalo Vsebina 1. OSNOVNI PODATKI ................................................................................................................ 6 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE ..........................................................................
    [Show full text]
  • Kočevskamarec 2017 / Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni Izvod Tehnologije  Stran 4
    Brezplačni delovni zvezki stran 2 Negativni učinki KočevskaMarec 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod tehnologije stran 4 Digitalno poneumljanje Intervju: Zmago Šega stran 6 Občinski razpisi stran 9 Učinkovitost javnih del stran 10 Tudi vas trka luna? stran 13 Je monogamija naravna? stran 15 Turizem, ki razume gozd Foto: Marko Vovk stran 18 "Un, ku je u tisti šoli tam, je imel tistu, ku se tok dela, da pol ne rabiš unga …" Približno tako zveni ko- munikacija generacije, ki bo čez dobrih 20 let krojila tudi našo usodo. Pripisati takšno sporazumevanje O Bogomiri izključno posledicam vse večje digitalizacije sveta, najbrž ni čisto primerno. A vse več raziskav pritrjuje temu prepričanju Manfreda Spitzerja, ki je s knjigo Digitalna demenca razburkal in razdelil strokovno ter Dobovšek laično javnost. Predstojnik Univerzitetne klinike za psihiatrijo v Ulmu ter vodja centra za nevroznanosti in stran 20 učenje trdi, da pretirana uporaba sodobnih naprav, ki naj bi lajšale ali vsaj poenostavljale naše življenje, lahko trajno okvari otroške možgane. Ta v majhnih količinah škodi manj, v velikih pa več. O tem, ali so računalniki, telefoni, GPS-naprave in drugi pripomočki res tako nevarni za razvijajoči se um, v tokratni Vitrine spomina osrednji temi. strani 4 in 5 stran 22 Kolumna Nataše Briški Dolga pot stran 23 navzgor Mačkarada 2017 Podjetje je naložba. Za uspeh je treba vlagati v razvoj, raz- vijati nove izdelke, se prilagajati novim tehnologijam, imeti stran 24 razpršene trge in iskati nove poslovne priložnosti. Ter zaupati sodelavcem. To ve tudi direktor enega največjih kočevskih podjetij, ki ni le eden največjih zaposlovalcev, ampak tudi eden Ristanc največjih štipenditorjev.
    [Show full text]