Brezplačni delovni zvezki  stran 2

Negativni učinki KočevskaMarec 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod tehnologije  stran 4

Digitalno poneumljanje Intervju: Zmago Šega  stran 6

Občinski razpisi  stran 9

Učinkovitost javnih del  stran 10

Tudi vas trka luna?  stran 13

Je monogamija naravna?  stran 15

Turizem, ki ­razume gozd Foto: Marko Vovk  stran 18 "Un, ku je u tisti šoli tam, je imel tistu, ku se tok dela, da pol ne rabiš unga …" Približno tako zveni ko- munikacija generacije, ki bo čez dobrih 20 let krojila tudi našo usodo. Pripisati takšno sporazumevanje O Bogomiri izključno posledicam vse večje digitalizacije sveta, najbrž ni čisto primerno. A vse več raziskav pritrjuje temu prepričanju Manfreda Spitzerja, ki je s knjigo Digitalna demenca razburkal in razdelil strokovno ter Dobovšek laično javnost. Predstojnik Univerzitetne klinike za psihiatrijo v Ulmu ter vodja centra za nevroznanosti in  stran 20 učenje trdi, da pretirana uporaba sodobnih naprav, ki naj bi lajšale ali vsaj poenostavljale naše življenje, lahko trajno okvari otroške možgane. Ta v majhnih količinah škodi manj, v velikih pa več. O tem, ali so računalniki, telefoni, GPS-naprave in drugi pripomočki res tako nevarni za razvijajoči se um, v tokratni Vitrine spomina osrednji temi.  strani 4 in 5  stran 22

Kolumna Nataše Briški Dolga pot  stran 23 navzgor Mačkarada 2017 Podjetje je naložba. Za uspeh je treba vlagati v razvoj, raz- vijati nove izdelke, se prilagajati novim tehnologijam, imeti  stran 24 razpršene trge in iskati nove poslovne priložnosti. Ter zaupati sodelavcem. To ve tudi direktor enega največjih kočevskih podjetij, ki ni le eden največjih zaposlovalcev, ampak tudi eden Ristanc največjih štipenditorjev. Podjetje, ki izdeluje avtomešalce, se na  trgu vztrajno bori že skoraj 25 let in nadaljuje tradicijo, ki jo je stran 28 socialistični velikan začel davnega leta 1964. Tokrat v intervjuju predstavljamo Zmaga Šego, ki je skozi Itasova vrata vkorakal pred 45 leti s končano triletno šolo, po mnogo letih truda in Knjižne novosti izobraževanj pa leta 1992 prevzel vodstvo tedaj novoustanov-  stran 31 ljenega ITAS-CAS-a. Več na straneh 6 in 7. Kočevska www.kocevje.si Mozaik marec 2017 2

V pol leta posekali pol milijona m³ lesa

Družba Slovenski državni goz- kem prodanem kubičnem metru dovi je lani posekala in prodala gozdno lesnih sortimentov 23,21 530.422 m³ gozdnih sortimentov, evra dobička, medtem ko so kon- od tega največ, 185.900 m³, na cesionarji leta 2015 zagotovili območju kočevske poslovne eno- 12,2 evra dobička na kubični te. Skoraj štiri petine lanskega meter. poseka je iglavcev, 22 % požaga- Slovenski državni gozdovi nega drevja pa so bili listavci. (SiDG), ki imajo sedež v Kočev- Državno podjetje je lani ustva- ju, poslovne enote pa še v Postoj- rilo skoraj 26 milijonov evrov ni, Ljubljani in Mariboru, so prihodkov, imelo pa je za nekaj leta 2016 zaposlovali 161 več kot 19 milijonov evrov od- ljudi. 1. julija lani so v upravlja- hodkov. Dobiček je znašal 6,5 nje prevzeli državne gozdove, s milijona evrov. Nadzorni svet katerimi je do tedaj gospodaril družbe in poslovodstvo ocenju- Sklad kmetijskih zemljišč in jeta, da je bil presežen poslovni gozdov RS. Državno gozdarsko rezultat, ki so si ga zadali v podjetje, ki so ga do nedavnega začasnem poslovnem načrtu. V vodili trije, sicer išče novi vodji, poročilu poslovanja še navajajo, saj je februarja objavilo razpis da je družba v pol leta v gozdni za dva nova direktorja. Dvema sklad vplačala nekaj več kot 5 od treh, poslovnemu pooblaš- milijonov evrov, 418.491 evrov čencu za finance Borutu Mehu namenila za gojitvena dela, za in poslovnemu pooblaščencu za gozdno infrastrukturo pa 295.265 gozdarstvo in lesarstvo Zlatku evrov. Sedanje vodstvo družbe Ficku, se je mandat iztekel 3. je prepričano, da je bila njena marca, vršilcu dolžnosti glavnega ustanovitev smiselna, saj številke direktorja Mihi Marenčetu pa se kažejo, da je država kot lastnik izteče 30. aprila. družbe in gozdov imela pri vsa- P. Š. Foto: Marko Vovk Brezplačni delovni V slovenskih gozdovih živi od zvezki za prvošolčke 42 do 64 volkov Slovenski strokovnjaki so ugo- toriju Biotehniške fakultete, kar jem teritoriju, ki ga branijo pred tovili, da pri nas živi od 42 do je služilo kot osnova za ugota- sosednjimi tropi in v povprečju 64 volkov. Številka je rezultat vljanje številčnosti volkov ter obsega kar 400 km2. Pogosto enoletne raziskave, pri kateri je sorodstvenih povezav med njimi. se pojavlja zmotno prepričanje, sodelovalo več kot 200 ljudi. Strokovnjaki iz društva Dinari- da se lahko volkovi na nekem Gozdarji, lovci in preostali pro- cum ter Biotehniške in Veteri- območju prekomerno namno- stovoljci so pod vodstvom ožje narske fakultete so še ugotovili, žijo, kar ne drži. Volkovi imajo ekipe ugotavljali številčnost na da na območju Slovenije živi 10 namreč razvit sistem samore- dva načina: najprej so izvedli volčjih tropov. Ti se gibljejo med gulacije, ki preprečuje, da bi se popis po metodi izzivanja tu- Kočevskim Rogom, Menišijo, prenamnožili in prekomerno ljenja, nato pa še z genetskim Snežnikom, Vremščico in Slavni- vplivali na svoj plen. V tropih vzorčenjem (zbiranjem in analizo kom ter Nanosom in Trnovskim velja stroga socialna hierarhija z vzorcev iztrebkov, urina, dlake gozdom. Gre za prvo oceno šte- alfa samcem in samico na vrhu. in sline, ki jo volkovi pustijo na vilčnosti volkov po letu 2013, ko Če kateri od njiju pogine, obstaja svojem plenu). Genetske vzorce se je zaključil projekt SloWolf. verjetnost, da bo trop razpadel. volkov so analizirali v labora- Volčji tropi sicer živijo na svo- P. Š.

Foto: Petra Šolar Otroci, ki bodo septembra prvič sicer v vse kočevske osnovne stopili v šolo, bodo poleg zastonj šole vstopilo 178 prvošolčkov, od učbenikov iz učbeniških skladov tega jih je 80 vpisanih v Osnovno prejeli še brezplačne delovne šolo Zbora odposlancev, 66 v zvezke. Novost je posledica Osnovno šolo Ob Rinži in 32 v odločitve ministrstva za izobra- Osnovno šolo . ževanje, znanost in šport, ki bo Zavod RS za šolstvo bo odslej odslej vsako leto šolam razdelilo redno spremljal kakovost delov- 3 milijone evrov za učbeniške nih zvezkov, enkrat letno pred- sklade. Vse slovenske osnov- ložil analizo in podal ustrezna ne šole bodo morale s to vsoto priporočila. Analiza naj bi vklju- poleg učbenikov zagotoviti še čevala tudi to, v kolikšni meri delovne zvezke za prvošolčke. in kako so učbeniki uporabljeni. Ti so velikokrat precej dragi, saj Starši namreč še vedno opozarja- se stroški nakupa gibljejo do 80 jo, da so nekateri delovni zvezki evrov. Starši šestletnikov bodo konec leta izpolnjeni le 20- ali pred prvim šolskim dnem morali 30-odstotno. "Zavod za šolstvo kupiti 'le' šolsko torbo, zvezke bo oblikoval priporočila, ki bodo in preostale potrebščine. Vstop v pomemben element pri izbiri šolo, ki je za marsikatero družino delovnih zvezkov za učitelje," velik finančni zalogaj, bo zato napoveduje ministrica za šolstvo letos nekoliko cenejši. Jeseni bo Maja Makovec Brenčič. P. Š. Kočevska www.kocevje.si Mozaik marec 2017 3

Zaklenjeni zabojniki za smeti Uvodnik Zaradi novih določil o ravnanju ki odvažajo smeti. Uporabniki lavcem Komunale Kočevje. z odpadki in zagroženih sank- morajo delavcem javnega ko- Zbirnih mest ne gre enačiti z Ko je bila moja nečakinja toliko stara, da je 'govorila' le par cij (sprva opozorilne nalepke, munalnega podjetja zagotoviti ekološkimi otoki, kamor spada- besed, bi se zaradi hude infekcije kmalu zanjo končalo naj- pozneje globe v višini najmanj ključ ali pa odkleniti zabojni- jo zabojniki za odpadno steklo slabše. Dežurna zdravnica je trdila eno, realno stanje je bilo 100 evrov) bo marsikdo svoje ke na dan odvoza odpadkov. in papir – ta morajo biti dostop- nekaj povsem drugega. Ko se je otroku stanje poslabševalo smeti zaklepal! To so predvideli Ena izmed možnosti je tudi, na vsem občanom. Zemljevid in je sestri prekipelo, je potrkala na vrata sosedovih, kjer je tudi v Komunali Kočevje, kjer da uporabniki zabojnike iz za- lokacij ekoloških otokov je živel legendarni kočevski zdravnik Bojan, in ga prosila, naj so s spremenjenim odlokom klenjenega zbirnega mesta na dostopen na spletni strani Ko- pogleda otroka. Ta je takoj posumil na drugo bolezen in z uredili 'varovanje' zabojnikov dan prevzema odpeljejo na t. i. munale Kočevje. njegovimi navodili je sestra otroka odpeljala v bolnišnico. v sklopu t. i. zbirnih mest. Ta prevzemno mesto, dostopno de- P. Š. Malčica je preživela. naj bi bila urejena na zasebnih Ko je bil sin star kakšno leto in pol, je začel kašljati. Zdrav lokacijah, kjer imajo lastniki otrok – nikoli bolan do prvega leta – je kašljal in kašljal, malo pravico do zaklepanja. "Pri jokal, hropel, imel malo vročine in komaj kaj spal. Kljub vse- večstanovanjskih stavbah oz. blokih pa morajo biti zbirna mu je bil vesel. Dežurna na urgenci naju je tisti petek zvečer mesta urejena tako, da omo- sicer pogledala, pa kmalu odslovila z besedami, češ kaj de- gočajo odlaganje smeti le upo- lam tam, 'saj je otrok živahen'. Brez zdravil. Ena od sester je rabnikom dotičnega objekta. skomignila z rameni in mi prišepnila, naj pridem drugi dan, Uporabniki lahko to dosežejo ko bo drugi zdravnik. Naslednji dan: diagnoza bronhiolitis. na več načinov: bodisi so zaboj- Komaj je še lovil sapo. Berodual, inhalacije na 4 ure. Tretma, niki zaklenjeni bodisi ograjeni z ki smo ga prakticirali še kakšno leto in pol … ko je bilo naj- objekti, ki se lahko zaklenejo," huje, pa smo 'gostovali' na infekcijski … Tam so ga vtaknili v je pojasnila vodja ravnanja z kategorijo 'živahni piskač'. Nič nenavadnega, da je živahen, odpadki pri Komunali Kočevje so rekli … a kljub temu v dihalni stiski. Saša Kljun. Ko je bila moja mama na enem od oddelkov v bolnišnici, Zbirna mesta, kamor spadajo so se nanjo požvižgali. Čakajoč na operacijo je strmela v zabojniki za mešane komu- nalne in biološke odpadke ter strop, prosila, pa bila deležna strupenih opazk. Ne glede embalažo, morajo biti dostopna na prošnje, opozorila, najina vprašanja, je bila tam številka. delavcem Komunale Kočevje, Foto: Petra Šolar Zanemarjena. K sreči je na istem oddelku delala prijateljeva nekdanja žena. Prosila sem ga, naj jo gre pogledat, naj poskr- bi vsaj za osnove. In je šla. Ta ženska je bila v tistem trenutku za mojo mamo angel. Ker drugi niso imeli nobene sposob- Maslenica v Ljubljani nosti empatije. Ko sem nedavno sama čakala na reševalce, sem bila Maslenica je tradicionalni tradicionalne plese in se veseli- prestrašena. Bolan človek se boji bolj kot zdrav. Tisoč misli v staroslovanski praznik sonca, jo, saj bo tako sreča trajala vse glavi: bom še lahko hodila, kaj hudiča sem zlomila, kaj bo z praznovanje prihoda pomladi in leto. Glavna jed so palačinke, ki mano? Znan obraz v rešilcu je pomirjujoč. Znana zdravnica konca zime v Rusiji. V soboto, simbolizirajo sonce, pravijo, da z na urgenci, ki ji popolnoma zaupaš, je neprecenljiva. Znan 25. februarja, je na Pogačar- zaužitjem prejmeš tudi energijo jevem trgu že enajstič potekal mladega sonca. V nasprotju s obraz v kliničnem centru pa pomeni, da imaš tam nekoga, ki mednarodni festival Maslenica v katoliško cerkvijo, ki je krvavo mu je mar, ki bo najbrž poskrbel, da boš opravil malo hitreje, Ljubljani. Ruski center znanosti zatirala staroslovanske običaje, in ki ti bo povedal resnico. Ker ga poznaš. In ker on pozna in kulture, Društvo Slovenija ruska pravoslavna cerkev ni ni- tebe. Ker mu zaupaš. Rusija in Vesela dRuščina so koli nasprotovala praznovanju Zdravje je vrednota. Večini ljudi najpomembnejša. Zdra- glavni organizatorji, katerim so maslenice. Na isti dan je v Lju- vstvo, v kakršnem stanju je, ni spodbuda, ravno nasprotno: se pridružila še preostala društva bljani potekal še pustni sprevod straši nas. In tretje: poznati nekoga v zdravstvu – bodisi in posamezniki, umetniki in sku- s Škoromati, kurenti, šjmami, medicinsko sestro bodisi zdravnika – je neprecenljivo. Je kot pine iz Slovenije in Rusije, tako Tminsko pustno godbo, halubaj- glavni dobitek. Popolnoma zaupati zdravniku pa je redkost. Foto: Rudolf Baloh da je bilo rajanje in praznovanje skimi zvončari … Tako se je vse In ravno na osnovi zaupanja in dobrega poznavanja pacienta res pestro in je vsako leto bolj skupaj zlilo v veselo povorko od prednikov, povezanih s prebu- se marsikdaj rešujejo življenja. Tako pač je … množično obiskano. Maslenica Magistrata do Kongresnega trga. janjem narave, pomemben del traja ves teden in pravilo je, Ker pust postaja vse bolj kičast etnološkega izročila in slovanske da so ljudje čim bolj veseli, da in potrošniški, so izvirne maske identitete. Petra Šolar, pojejo ljudske pesmi, plešejo in običaji, ki so ostanek obredov Rudolf Baloh odgovorna urednica Metka Fink praznovala 101 leto Na začetku marca je v krogu sestro, tudi vdovo, mojim otro- 1916 kot osmi otrok v Dolenjih družine in sovaščanov praznova- kom in njenimi štirimi skupaj Lazih pri Ribnici. Pri 14 letih se la 101. rojstni dan Marjeta Fink živet," je povedala pred leti na je odpravila služit v Ljubljano, iz Željn. Metka, kot jo kličejo srečanju rudarjev. "Lahko bi šla kjer je spoznala svojega moža. Z sorodniki in znanci, je najsta- delat v Tekstilano, pa nisem šla. njim se je poročila devet let po- rejša rudarka daleč naokrog. Delo v rudniku je imelo svoje zneje. Moža so med 2. svetovno Čila in vesela Željnčanka, ki je prednosti, dobila sem 'težko' vojno odpeljali v taborišče na 23 let trdo delala v kočevskem karto za živila. Pet otrok je bilo Rab, tik pred koncem vojne pa rudniku, še vedno hodi tudi brez treba nahraniti. Približno štiri so ga ubili Nemci. Najstarejša pomoči palice in z vedrino zre v leta sem delala tudi vsa moška knapovka na Kočevskem pravi, prihodnost. Kdaj pa kdaj še za- dela, na sipini, in dobila 'moško' da ji je sto eno leto minilo hitro, poje, za svoje telo pa skrbi tudi z plačo. Moških je primanjkovalo, za največjo grozoto v življenju rednimi telovadnimi vajami. pa sem šla jaz," je bila iskrena. pa je označila vojno. "Ker je mož umrl, sva šli s Metka Fink se je rodila 6. 3. P. Š. Foto: Milan Glavonjić

Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 20, marec 2017 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na ­območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje / zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica urednice in novinarka: Bori Grabovac Morse • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected] • Časopis Kočevska, Trg zbora odposlancev 2, 1330 Kočevje • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Kočevska www.kocevje.si Informacijska tehnologija marec 2017 4

Tisto, česar ne uporabljamo, zakrni

S pojavom mobilnih telefonov smo začeli pozabljati te- lefonske številke. Namesto branja in pisanja prevladuje računalniška metoda 'kopiraj in prilepi'. Zaradi GPS-naprav ne znamo več brati zemljevidov. Čemu trud, če lahko na- mesto nas 'razmišljajo' naprave, se na eni strani sprašujejo zagovorniki napredne tehnologije in vsesplošne digitaliza- cije. Zato, ker ta vodi v vse večjo raztresenost, motnje spo- mina, depresijo, nezadovoljstvo, zaskrbljujočo pozabljivost in celo zgodnje pojave demence, odgovarjajo nasprotniki. Kdo ve, na kateri strani bi se znašel eden od nekdanjih slo- venskih ministrov, ki smo ga pred leti vrsto ur čakali v Ko- čevju. Medtem pa ga je njegov GPS iz Delnic, kjer je bil na obisku, k nam popeljal po 'bližnjici' – prek Ilirske Bistrice.

Brez tehnologije si danes ne vpliva ravno na socialne odnose. znamo predstavljati sveta in Telefon, računalnik in televizor večina se zagotovo ne bi hotela v otroških sobah postajajo stan- vrniti v čase, ko smo lahko te- dard. A kdor ima svoje vesolje lefon uporabljali le doma ali v na nekaj kvadratnih metrih, ima telefonski govorilnici. Ko smo manj stikov s stvarnim svetom, informacije poiskali samo v s pravimi ljudmi. Ne razvija so- knjigah ter enciklopedijah in ko cialnih kompetenc in manj spi. smo morali potovanje z zemlje- Povečuje odtujenost med starši in vidom občasno podaljšati zaradi drugimi otroki. Namesto igranja izgubljanja na neznanem terenu. s tovariši nepremično sedi pred Tehnologija nam je približala zaslonom. Namesto osebnega svet, nam omogočila instantni klepetanja s sošolci komunicira- dostop do neštetih vsebin, učenja nje prek telefonov. "Opažam, da ter nepredstavljivo in neomejeno so naši učenci ves čas na telefo- zbirko podatkov. Vse imamo na nih. Tudi ko se družijo, bolj ali dosegu roke takoj, in to samo z manj buljijo v telefonske ekrane. enim klikom na miško ali tipko. Prek njih so v stiku. Kadar so 'Vse' vključuje tudi netočne, ne- skupaj, si ne znajo povedati ni- resnične, zavajajoče ali škodljive česar. Prvi šok zame je bil, ko so informacije ali mnenja. Teh pa si otroci v družbi med seboj po- mladi um zaradi nerazvitega šiljali sms-je," pravi logopedinja kritičnega mišljenja še ne zna Andreja Mlekuž. razlikovati in vrednotiti. Pogosta Kljub temu se mladi z uporabo in marsikdaj edina referenca o sodobnih naprav počutijo bolj resničnosti je ta, kaj so 'všečkali' mobilne, izobražene, imajo več vrstniki. A mlajši ko je uporab- zasebnosti. Številni menijo, da nik, tem hujše so posledice, je so s svojimi pametnimi telefoni prepričan Spitzer. V svojem delu, veliko bolj družabni. Če hočeš ki je izšlo pri Založbi Mohorje- biti enak vrstnikom, ga moraš va družba v Celovcu, pravi, da imeti, četudi si star šele devet ali pretiravanje z rabo tehnologij deset let. Oziroma 39 ali celo 59. Foto: Bori Grabovac Morse povzroča vrsto zdravstvenih Razlik je malo, naj smo v službi, poročali o mnogo večjem zado- veščine branja ponovno naučili, Vojna in mir. A koliko bolj povr- težav. Britanska nevrologinja sredi dela, na dopustu ali pogre- voljstvu z življenjem. Več je bilo so se ušteli. Tako v knjigi Digi- šno obravnavamo kakšno stanje Susan Greenfield celo meni, da bu. "Kriza je tudi v šoli v naravi, srečnih, manj žalostnih, še manj talna demenca razlaga Manfred stvari, toliko manj sinaps se ak- novi mediji povzročajo avtizmu če so telefoni prepovedani. V zaskrbljenih, osamljenih in de- Spitzer: "V možganskem centru tivira v možganih. In toliko manj podobne pojave ali celo avtizem šoku so otroci in starši. A ne presivnih. V kratkem obdobju so za to sposobnost so celice, pri- se naučimo. Digitalni mediji in sam. Na drugi strani so ugledni čisto vsi, na srečo. Meni osebno se zavedeli izgube časa, izbolj- stojne za posamezne kraje, ker internet prav zaradi tega nega- psihologi prepričani, da za to ni je bilo najhuje, ko sem na morju šali so tudi svojo koncentracijo. so se te kraje naučile prepoznati. tivno vplivajo na učenje. Človek nobenih znanstvenih dokazov, gledala mamico, ki je brala na Ključna ugotovitev je, da so upo- Pri londonskih taksistih se je iz- se je v preteklosti poglabljal v da igranje računalniških igric ne plaži. Otroček v plenicah pa je rabniki Facebooka precej manj kazalo, da leta, ki jih kot taksisti gradivo, danes po njem samo povzroča niti motenj pozornosti imel telefon z risankami, da ji je srečni od tistih prijateljev, ki se preživijo tam, dejansko vplivajo srfa, drsi čez vsebino, preskaku- niti agresije. Tudi strah pred dal mir," o pomirjevalnih pripo- mu izogibajo. Namesto da bi se na velikost dela možganov, pri- je stavke in cele odstavke. Na slabšim spominom naj bi bil močkih sodobnega starša pove osredotočili na to, kar potrebu- stojnega za navigiranje. Kdor si spletni strani se današnji bralec neutemeljen. Pri nas podobno Mlekuževa. jejo, jih grize to, kar imajo (ali poskuša kraje vtisniti v spomin, v povprečju zadrži eno minuto, razmišlja razvojna psihologinja se vsaj hvalijo, da imajo) drugi. omogoča rast svojemu pomnil- kar nikakor ni dovolj za resnejši dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki Virtualna neresničnost Zavidanje navideznega uspeha, niku za kraje. To pa ne velja le razmislek o napisanem. Tudi zato je dejala, da če bi bile teze o ne- Ljudje se vedno raje in vse pogo- sreče in neverjetnih dogodivščin, zanje; pri žonglerjih se poveča ponudniki vsebin svojo ponudbo varnih računalnikih resnične, bi steje zapredejo v idealni virtualni ki se vrstijo non stop, pa v njiho- volumen področij možganov, ki prilagajajo kratkoročnosti upo- 'televizija že pred leti uničila vse svet. In se, ne glede na starost, vo življenje prinaša še več stresa. so pristojni za obdelavo vizual- rabnika in krajšajo članke. sinapse naše generacije'. Pravi ne zavedajo izkrivljene podo- nega gibanja, pri violinistih ali Pri otrocih se zmanjšuje za- odgovor zanjo je oboje; novi in be življenja, ki jo dobijo prek Prostorska orientacija kitaristih se poveča del, pristojen nimanje za branje in pisanje, stari svet. Ob tem pa priznava, da družabnih in drugih omrežij. Tako pri otrocih kot pri odraslih za gibanje prstov leve roke." kar posledično vodi k slabšemu nove tehnologije delno zmanjšu- Ta so kanal nepretrganih dobrih je vse bolj okrnjeno orientiranje Krneli pa naj ne bi le deli možga- uspehu. Tisti, ki igrajo igrice, jejo pestrost, ki jo možgani pot- novic, prilagojenih sosedski v prostoru. GPS je, takrat in tam, nov za prostorsko orientacijo. veliko manj berejo in manj časa rebujejo za kakovostni razvoj. Ta ali prijateljski ljubosumnosti. kjer dobro deluje, zelo uporaben. porabijo za domače naloge. Uči- mora vključevati tudi dovolj gi- Ki, vsaj glede na rezultate raz- Pa vendar. Že v devetdesetih le- Bralna (ne)sposobnost teljica z 20-letno prakso Suzana banja in stikov z 'živimi' vrstniki. iskave Danskega inštituta za tih prejšnjega stoletja je postalo Množična digitalizacija ima ne- Puš opaža spremembe generacij. raziskovanje sreče, ni le prego- jasno, da vse več nesreč povzro- gativne posledice na bralno spo- "Lahko rečem, da se sodobne Osamljena družabnost vorno slovenska. Tam polovica čijo vozniki, ki ne znajo brati sobnost. Mladi in stari postajamo generacije zelo razlikujejo od Prav slednji se v sodobnih sodelujočih teden dni ni smela zemljevidov. Strokovnjaki, ki so vse bolj površni in le še za pešči- prejšnjih. Zdaj je v šolah več procesih izgublja, saj uporaba uporabljati Facebooka. Po samo z vpeljavo navigacijskih naprav co je tistih, ki bi se prostovoljno učencev z motnjami pozornosti socialnih omrežij negativno sedemdnevnem suspenzu so pričakovali, da se bodo šoferji lotili branja Tolstojeve epopeje (slaba in kratkotrajna koncen- Kočevska www.kocevje.si Informacijska tehnologija marec 2017 5

tracija), večina nima domišljije množično nakupovanje in opre- pešno vključevanje v družbo," šalko v roki pogosteje zaletavali "Še posebej je pomembno, da se ali je ta zelo osiromašena. Ker je mljanje domačih prostorov in pojasnjuje Sebastjan Magdič z v mimoidoče, kot če smo pozorni otrokom že v zgodnji mladosti na splošno manj komunikacije šolskih učilnic. A novi načini, ki ministrstva. na eno stvar. Večopravilnost ne dnevna vadba privzgoji kot slog in več vizualizacije, imajo slab vodijo k površnemu razmišljanju Po mnenju Suzane Puš pa je v povečuje produktivnosti, pove- življenja. Zato izvajanje špor- besedni zaklad. Pogosto jih ne in k raztresenosti ter imajo druge naših šolah že zdaj preveč digita- čuje pa raven stresa, zaradi česar tnih aktivnosti poleg izvajanja razumem, kaj mi želijo sporočiti, negativne učinke, očitno niso lizacije: "E-učbeniki, powerpoint se prej postaramo. Upočasnjuje redne športne vzgoje krepimo z razložiti, povedati. Na primer: najboljše, pravi Spitzer. Učenje projekcije, e-knjige, googlanje, naše razmišljanje in delo, saj smo raznimi program, ki so primer tistuku je tok pa tok … tam no namreč pomeni samostojno inte- predvajanje glasbe z youtuba pri več hkratnih opravilih za 40 dobre prakse in so jih šole zelo ku je tistu … un, ku dela tok … lektualno delo. In koliko bolj in … Še posebej je tega preveč v % manj učinkoviti. Pri tem smo dobro sprejele. Program Zdrav itd.," pojasnjuje Suzana Puš in koliko globlje človek neko snov zgodnji dobi opismenjevanja, ko nezbrani, saj delamo eno, misli- življenjski slog se praviloma dodaja, da opaža tudi slabo in intelektualno obdeluje, toliko mora otrok s svojo roko čim več mo pa na nekaj drugega. Več je izvaja po pouku, od ponedeljka pogosto napačno razumevanje bolj dolgotrajno znanje pridobi. vaditi za boljšo grafomotoriko in prostora za napake in več časa do petja, najmanj dve uri na te- predavane vsebine. Naloge, ki Več med seboj neodvisnih razi- številsko predstavljivost. Tu so gre za to, da jih popravimo. den na otroka. Program je lahko zahtevajo razmišljanje ali vsebu- skav je pokazalo, da imajo tisti učitelji prehitro izgubili občutek zasnovan tako, da se posamezne jejo več strategij reševanja, veči- šolarji, ki nikoli ne uporabljajo za dobro vajo," pravi Puševa. V iskanju rešitev aktivnosti izvajajo tudi ob dne- ni sploh niso več izziv. "Besedni računalnika, le neznatno slabši "Čedalje več učencev učitelji po- Učitelji pravijo, da je vsaka nova vih, ko ni pouka, in med poči- zaklad in govorno izražanje otrok uspeh od tistih, ki ga uporabljajo šiljajo na testiranja za odobritev generacija slabša od predhodne: tnicami," zagotavlja Sebastjan je osiromašeno, saj je absolutno občasno; nekajkrat na mesec ali dodatne strokovne pomoči. Me- v motoričnih sposobnostih, kon- Magdič. premalo pogovorov in pripove- leto. Na drugi strani so dosežki nim, da bi se že zdavnaj morali centraciji, splošnem znanju. Vse Otrokovo delo je igra, zato dovanja. Tudi na vasi vidiš zunaj pri branju in računanju pri rednih prebuditi strokovnjaki in nekaj več je težav z branjem, pisanjem, mu je treba pustiti, da se igra in vse manj otrok. Vsi so doma pred uporabnikih znatno slabši. Enaka spremeniti v šolskem sistemu, če matematiko. Kar 50 % sloven- razvija. Koliko časa pa naj mu ekrančki. Vse se mora zgoditi slika se je pokazala pri uporabi imamo tolikšno število učencev skih otrok, starih šest let, ima dovolimo preživeti pred računal- takoj, brez čakanja, brez poseb- interneta v šoli. Res je, da je z odločbami o pomoči. Sama težave s finomotoriko. Otroci nikom ali kakšnim drugim zaslo- nega truda, vse bi moralo biti na treba raziskave jemati z zrnom menim, da imajo učenci že pre- imajo težave s prilagajanjem oči, nom? Mnenja strokovnjakov so 'klik'. Morda znajo res hitro rea- soli, saj obstajajo tako tiste, ki so več 'skurjene' možgane od vse te od 50 do 70 % jih ima ploska različna. Če je pred računalni- girati, motorično pa so vse slab- nečemu v prid, kot one, ki so na digitalizacije. Z grozo tudi ugota- stopala, ker ne hodijo veliko, kom eno uro, se mora gibati dve ši," se strinja Andreja Mlekuž. nasprotnem bregu. Zmedeni star- vljam, da mnogo učiteljev ne vidi sploh pa ne bosi. Debelost zaradi uri, torej enkrat več, trdi Rajović. ši pa ne vedo več, kako in kaj. očitnih slabih strani." fizične nedejavnosti narašča, Manfred Spitzer pa predlaga 'Starostne' motnje pri mladih Vendar se marsikomu začenja vse slabša pa je koordinacija. drugo skrajnosti: da naj otroci do Južna Koreja je danes najbolj dvom utrjevati ob šolah, ki po Mit o večopravilnosti Skandinavske države imajo ta- 17. leta starosti sploh ne bi imeli digitalizirana družba. Težave in- svetu opuščajo šolske programe Ameriški otroci porabijo za di- kih težav precej manj. Njihovi dostopa do računalnika. Podobno ternetne odvisnosti so pri otrocih s prenosnimi računalniki, ker gitalne medije več časa kot za otroci se igrajo na prostem, tudi je z mobilnimi telefoni, ki jih in odraslih opazili že konec 90. med učenci in dijaki ne beležijo spanje, in sicer 7,5 ure na dan, takrat, ko dežuje. V Aziji, kjer lahko prekomerno brez škode let prejšnjega stoletja. 95 % popu- nikakršnega napredka. V Indiji skoraj enako število ur pred in za neprestano buljijo v katerega od uporabljajo le upokojenci.

Foto: Bori Grabovac Morse Foto: Bori Grabovac Morse lacije je povezane z internetom. naj bi računalnike sploh zavrnili, ekrani prebijejo njihovi nemški zaslonov, pa velika večina otrok Skrivnost je v zmernosti Več kot 67 % prebivalcev ima ker ovirajo kreativnost in ustvar- vrstniki. Mladi se dolgočasijo, nosi očala. Tako trdi dr. Ranko Naši možgani nimajo skladišča. pametni telefon, kar je največ na jalnost malčkov. Tudi učenje če se ne dogaja vse hkrati. Tako, Rajović, nevroendokrinolog in A več informacij ko shranijo, svetu. Večina, 64 % lastnikov, z elektronskimi knjigami se je recimo, med delanjem domačih član Svetovnega odbora Mense več novih lahko dodajo. Ko se so najstniki. Vse več mladih v izkazalo za manj učinkovito. nalog klepetajo po telefonu, poši- za nadarjene otroke. učijo, med živčnimi celicami poznih 20. in zgodnjih 30. letih Zaradi hiperpovezav, ki jih vklju- ljaj sms-je ali igrajo računalniške Začne se pri današnjih starših, vzpostavljajo sinaptične pove- pa prihaja na tamkajšnje klinike s čujejo, zlahka izgubimo rdečo igrice. Običajno sede, brez druž- ki so veliko preveč zaščitniški do zave. Ko se ne učijo, te pove- težavami, tipičnimi za duševnost nit, saj odvračajo našo pozornost be vrstnikov in pogovora. Na- svojih potomcev. S tem jih oro- zave izginjajo. Če torej otrok starejših. Nespečnost, nezmožnost od besedila. Večina mladih, ki je mesto da bi čas preživeli ob igri, pajo samostojnosti in jim delajo ali mladostnik le bulji v zaslon, koncentracije, težave s spomi- odrasla ob računalniku, pa ima, naravi, porabi energije in svežem dolgotrajno škodo. Med napa- samega sebe oropa za umski nom. Beležijo primere propadanja zanimivo, raje običajne, tiskane zraku. Svoj mobilni telefon v ke prišteva kupovanje čevljev napor. Možgani pa se zelo hitro kognitivnih sposobnosti, kar je knjige. roke vzamejo tudi do 300-krat na na ježka, zaradi česar si otroci prilagodijo in določene poveza- bolj tipično za posameznike s Pa pri nas? Ministrstvo za izo- dan. Odrasli niso nič boljši. Med leta ne znajo zavezati vezalk. ve 'ukinejo'. poškodbo glave ali s psihičnimi braževanje, znanost in šport je v delom jih moti stalno preverjanje Pretlačijo jim hrano, da se ne bi Zavedati se moramo, da novi boleznimi. Pretirana uporaba pa- začetku preteklega leta sprejelo elektronske pošte in družabnih zadavili. Ne pustijo jim skakati mediji niso samo pasivni kanali metnih telefonov in drugih poma- dokument Strateške usmeritve strani ali nujni telefonski po- po lužah, branijo jim določene informiranja, temveč aktivno gal namreč uničuje uravnotežen nadaljnjega uvajanja informacij- govori. Povprečen delavec naj aktivnosti, ker se bojijo, da bi se vplivajo na način razmišljanja razvoj možganov. Tako imajo sko-komunikacijske tehnologije bi svoje delo prekinil vsakih 11 jim kaj zgodili. "Vse naredimo, ne le mačkov, temveč tudi izo- tehnološki odvisniki močno raz- v slovenske vzgojno-izobraže- minut. Doma, ob gledanju televi- da otroku olajšamo življenje, blikovanih odraslih. Hkrati nam vito levo polico možganov, desna valne zavode. Ti so nastali tudi zije, pa se velika večina ukvarja s tem pa mu delamo medved- jemljejo zmožnost za koncen- pa ostaja slabo razvita. Prav ta je na podlagi večletnih raziskav. še z mobilnim telefonom. jo uslugo. Možgani se namreč tracijo in poglobljeno branje, ki povezana s koncentracijo in vpli- "Vizija nadaljnjega uvajanja IKT Vse večje pomanjkanje po- razvijajo z gibanjem, starši pa vodi v poglobljeno razmišljanje. va na spomin, v 15 % primerov v te zavode je zagotoviti posame- zornosti opravičujejo s prepriča- otroka prevažajo v vozičku do Zato jih je treba uporabljati pre- pa lahko pripelje celo do zgodnje znikom možnost izobraževanja v njem, da lahko počnejo več stvari tretjega leta starosti," je v jav- vidno in kritično. Vsa skrivnost demence. odprtem, ustvarjalnem in trajno- hkrati. A večopravilnost se je nosti že večkrat poudaril Ranko je v zmernosti, pravi stara mod- stno vzdržnem okolju, podprtem izkazala le za lepo zveneči mit. Rajović. rost, ki velja tudi za sodobno Nova tehnologija v šolah z inovativno uporabo IKT. To bo Ta je sicer možen, če gre za dve Fizična aktivnost je za razvoj tehnologijo. Sicer se nam zna Starši in šola hočejo za otroke na učinkovit in kakovosten način različni vrsti aktivnosti; fizično možganov ključnega pomena. zgoditi, da bomo znali hitro tisto, kar je dobro ali najboljše. omogočilo pridobitev znanja in in psihično. Hkrati lahko hodimo Njenega pomena se, pravijo, tipkati, le natipkanega ne bomo In ker je nekaj časa kazalo, da spretnosti, ključnih kompetenc in klepetamo po telefonu, na zavedajo tudi na Ministrstvu za povsem razumeli. so to računalniki, se je začelo 21. stoletja, potrebnih za us- primer. A tudi tu se bomo s slu- izobraževanje, znanost in šport. Bori Grabovac Morse Kočevska www.kocevje.si Intervju marec 2017 6 Država je 20 let zanemarjala poklicno šolanje Če pred 24 leti in pol ne bi skupaj s sodelavcema spre- jel 'prave' odločitve, bi bilo danes v Kočevju brezposel- nih še 100 ljudi več, srednja šola bi morala podporo in zagovornika na šolskem ministrstvu iskati drugje, na voljo bi bilo manj štipendij. Zmago Šega, ki je pred 45 leti s končano poklicno ko- vinarsko šolo vkorakal skozi vrata Itasa, je tam tudi ostal. Desetletja dela, izobraževanj, prilagajanj, odrekanj, težkih odločitev in naporov so se obrestovala: danes ITAS-CAS pod njegovim vodstvom zaposluje 110 ljudi, izvaža na skoraj vse celine sveta in je eden največjih štipendi- torjev na Kočevskem. Kljub gospodarski krizi – leta 2009 je bila realizacija podjetja v primerjavi z letom poprej le 27-odstotna – skorajda ni odpuščal. Direktor pod- jetja, katerega solastnik je, meni, da je tisti, ki je preiz- kusil večino del v podjetju, boljši vodja. "Podjetnik se mora zavedati, da je njegov zaslužek šele ostanek, ko poravna vse obveznosti do dobaviteljev, države, bank in zaposlenih," je povedal za prvo številko časopisa. Tokrat sva se pogovarjala o celotni poti, od stečaja nekdanjega socialističnega velikana, ki je v najboljših časih zaposloval več kot tisoč ljudi, do preb- roditve gospodarskih kriz in ponovnega vzpona. Foto: Marko Vovk

Leta 1992 so vsi Itasovi delavci trenutno stanje, ki smo ga lahko tujih podjetij je bilo zainteresi- Na Itasu ste od leta 1972. Pravza- stotno zaupati. Obenem jih mora dobili odpoved. Ste tedaj takoj vzeli v upravljanje. Stvar se je so- ranih za odkup po delih, recimo prav ste naredili vso pot navzgor, 100-odstotno upoštevati. Obstajati pomislili, da boste nadaljevali? razmerno normalno odvila. Nato proizvodnjo cistern ali pa traktor- kajne? mora popolno zaupanje, kar pa je Ja. Ko smo izvedeli, kaj se bo smo se začeli dogovarjati z neka- skih prikolic. A vsi so od nakupa Ja, je tako. Na Itasu sem začel kot zelo težko vzpostaviti. zgodilo – to je bilo kakšen teden terimi kupci, ki smo jim ponudili odstopili, ker se je v Zahodni kovinar s triletno poklicno šolo, pred odpovedmi – smo se začeli dokončanje v Itas v stečaju naro- Evropi začela recesija. Nobeno s tem da sem bil med šolanjem Nov udarec je bila druga kriza, ki z Zdravkom Kljunom in Borisom čenih proizvodov in zagotavljanje podjetje ni kupilo nobenega dela njihov štipendist. Potem pa naprej se je začela leta 2008. Kako ste se v Koračinom pogovarjati, kako proizvodov po novih naročilih. Itasa, zato se je stečajni upravitelj … Pet let sem delal v proizvo- vašem podjetju takrat odzvali? naprej. Strinjali smo se, da bi Treba je bilo rešiti tudi nekaj odločil, da bo ustavil firmo. dnji, nato v pripravi proizvodnje. Moram reči, da je bila pred tem program nadaljevali sami. Šel preostalih stvari, npr. da so nedo- Dolgo sem se tudi šolal – vse ob še ena kriza, in sicer leta 2001. sem do stečajnega upravitelja, mu končane proizvode lahko kupci Novo podjetje, ITAS-CAS je prve delu. Tehnična šola, višja upravna Ni bila pa tako dolga, trajala je dal naš predlog, ki ga je sprejel. prevzeli od stečajnika. Delati smo 'prave' zaposlitve omogočil dve in ekonomska fakulteta. Takrat pol leta, krepko se je zmanjšalo Predlog je bil, da najprej najame- začeli takoj po praznikih, to je 2. leti pozneje? sem po opravljenih izpitih za 3. povpraševanje po naših osnovnih mo stavbe in opremo, da odkupi- novembra 1992. Tedanji zakon je omogočal, da letnik fakultete zaradi gradnje hi- proizvodih. Tedaj smo bili že spe- mo nedelujočo registrirano firmo smo bili vsi na zavodu, hkrati pa še, otrok, družine nehal … bilo je cializirani za proizvodnjo mešal- ITAS-CAS, d. o. o., zmenila pa Kako je tedaj deloval trg, koliko delali po pogodbi v zmanjšanem premalo časa za vse. cev. Med krizo smo se intenzivno sva se tudi glede postopnega je bilo naročil? obsegu. To dvoje je bilo takrat ukvarjali s prodajo preostalih odkupa zalog. Zaloge v stečaju Trg je bil še vedno v komi. združljivo. Potem pa, če se prav Menite, da bi se moral vsak stvari, našli smo nadomestilo v predstavljajo neko vrednost, ki jo Kakšno leto ali dve prej se je na- spomnim, od 1. 1. 1994 to ni ­direktor preizkusiti v večini del nekem obsegu, da smo lažje preži- najlažje spremeni v denar tisti, ki mreč sesul. To je bilo povezano z bilo več dovoljeno. Če si bil na v svojem podjetju? veli. Za nas se je kriza začela leta iz njih naredi proizvod, za katere- več dejavniki, tudi osamosvojitvi- zavodu, nisi smel več imeti druge Menim da – vsaj kar se tiče go- 2009. Leto prej smo že slutili, da ga so bile namenjene. Večinoma jo in s tem, da se je v Evropi zače- oblike zaslužka. Do tedaj smo spodarstva – ja. Zato, da ima bo prišla, čeprav je bilo 2008 naše so zaloge namenske. To je na la recesija. Itas v stečaju je do 30. delali po urah in firma je tako tudi uravnotežen odnos do zaposlenih najboljše leto – tudi do danes. Kri- neki način najlažja prodaja za oktobra 1992 pravzaprav deloval. plačevala. Začetek nam je bil torej in da pozna dejavnost do obisti ter za je prišla po treh ekstremno dob- stečajnega upravitelja. Kako naj Firma kot taka je proizvajala, saj malce lažji ravno zaradi te mož- tako bistveno lažje vodi podjetje. rih letih, ker je bila finančna, smo bi stvar tekla, smo se dogovorili je bilo stališče stečajnega upravi- nosti. Pravzaprav smo delali tako, Če je direktor pravnik ali ekono- pa vedeli, da je ne bo hitro konec. sorazmerno hitro, morali pa smo telja in stečajnega senata, da bodo da smo se vsak teden zbrali skupaj mist, torej da ni v firmi od A do Imeli smo srečo, da nismo bili v počakati, da so vse popisali, da največ iztržili, če bodo prodali in odločili, ali bo šel denar za pla- Ž, mora imeti okrog sebe ustrezne velikih investicijah, ker smo sle- je bilo ugotovljeno začetno oz. delujočo firmo po delih. Nekaj čilo ur ali za nabavo materiala. sodelavce in jim mora 100-od- dili stališču, da se držimo počasne Kočevska www.kocevje.si Intervju marec 2017 7

rasti. Tudi zaradi tega si je nemški cimo barvanje in kompletiranje ter rekli, da moramo nekaj narediti sa- praksa je morda maksimalno nice pa je tako, da smo se odločili, partner za manjkajoče količine montaža na vozila. Na neki način mi, zato smo podprli srednješolsko mesec dni na leto. Srednješolski da bomo v podjetju en prostor našel drugega dobavitelja. Nam je je težko potegniti vzporednice, ker izobraževanje v Kočevju. Poleg programi s temi moduli pokrijejo uredili za delavnico za praktično prigovarjal, naj povečamo, toda je bila večina mešalcev, ki smo poklicne šole, torej programa obli- znanja, ki jih podjetja potrebujejo. izobraževanje 2. in 3. letnika po- mislim, da smo ravnali prav, da jih naredili na Itasu, zmontirana kovalec kovin, prihaja v Kočevje Mi zagovarjamo, da je strojna klicne šole, torej kovinarje. Cilj nismo sledili temu. Krizo smo pri- na kamion. Zdaj jih gre večina z tudi program strojni tehnik. Prav šola tista, ki je osnova. Strokovni je omogočiti dijakom delo v malo čakali v sorazmerno dobri formi. osnovno zaščito v Nemčijo, ali v je, da kader ostaja doma, saj je predmeti morajo biti s področja manj nevarnem okolju, omogočiti Odpustili smo pet do sedem zapo- luko, ali pa zgolj v delih v tujino. drugačna povezava. V minulih 20 strojništva, v modulih se pa kom- dober nabor praktičnega dela in slenih, izbor je bil pa enostaven. Se je pa tehnologija zelo spreme- letih nismo ustvarili kadra, ki bi binira znanje s posebnimi potre- spoznavanje dela. Na ta način lah- Odpustili smo tiste, ki so do tedaj nila. Zato smo tudi potrebovali omogočal postopno nadomeščanje bami gospodarstva. ko omogočiš dovolj kakovostno gledali izključno zase in firmi niso toliko časa, da smo ustvarili kon- kadra, ki odhaja v pokoj. In če ne šolanje glede prakse. dali tistega, kar bi lahko. Vsi, ki kurenčno proizvodnjo. To, kar drugega, je to škoda. Če nimaš Kakšne kadre potrebujete? so se žrtvovali za firmo, so ostali. smo sprva najeli in pozneje kupili, nabora, ne moreš prenašati znanja, Praktično vse. Od tistih, ki imajo Kaj menite o današnjih spod- Število zaposlenih smo zmanjšali je bilo tehnološko zastarelo. Tudi tradicije. Smo pa zagovorniki, da končano poklicno šolo, do strojnih budah občine glede oprostitve na 82. Nekaj fantov je šlo v službo slabo vzdrževano in ni bilo teh- gredo fantje po srednji šoli delat in inženirjev. komunalnega prispevka podjetju,

Foto: Marko Vovk v vojsko. Leta 2009 smo izkoristili nološko zaokroženo. Morali smo če to zaposluje določeno število program subvencioniranega ča- urediti, da imamo vse tehnološke Gospodarstvo od občine ne pričakuje ljudi, in vedoč, da jih v preteklosti kanja in izobraževanja. A sistema faze tukaj, in vse modernizirati. ni bilo? nismo podaljšali, ker je bil preveč ­ničesar drugega kot zagotavljanje infra- Mislim, da je prav, da občina tako togo oz. birokratsko zastavljen. ITAS-CAS je eden od redkih štipen- strukture, ki ne bo pisana na kožo le obča- pomaga. Gospodarstvo od občine Žal država postavlja preveč biro- ditorjev na Kočevskem. Si želite, ne pričakuje ničesar drugega kot kracije in oteži tako pomoč. Med da mladi takoj po šoli ostanejo nom/volivcem, ampak tudi gospodarstvu. zagotavljanje infrastrukture, ki ne trajanjem krize, za nas je bilo to tu in čutijo utrip podjetja? Je po bo pisana na kožo le občanom/vo- skoraj tri leta, smo pridelali veliko vaših opažanjih pri mladih delo livcem, ampak tudi gospodarstvu. izgubo, ki smo jo v celoti pokrili z vrednota? študirajo naprej ob delu. Potem je Gimnaziji in srednji šoli Kočevje Drugo: širitvene investicije so zelo lastnimi sredstvi. Takrat bi izgubo Ali je delo vrednota, ne bi vedel. znanje drugače povezano s prakso ste na pomoč priskočili tudi tako, pomembne, da zagotavljamo večjo lahko zmanjšali ali celo izničili le Fantje, ki prihajajo sem, niso sla- in se zna tudi drugače uporabit. da ste jim ponudili uporabo de- stopnjo zaposlenosti in da je ra- s krepkim zmanjšanjem zaposle- bi, ravno nasprotno: delo jim je Žal je kakovost šolstva padla, del- lavnice. zvoj skladen z razvojem v preosta- nih, na primer na 30 zaposlenih, zanimivo. Kar se tiče šolanja in no verjetno tudi zato, ker šole do- Srednji šoli smo ponudili opremo lih državah. Mislim, da je bilo teh vendar tega nismo želeli narediti. štipendiranja je pa tako: država bijo denar na število, se pravi, da za praktično izobraževanje 1. le- spodbud premalo oz. če so bile, so Zato smo sredstva za pokrivanje je 20 let zanemarjala poklicno je neke vrste glavarina. To sili šole tnika, pa ne samo mi, tudi preosta- bile bolj pomoč tujim firmam, ne izgube jemali kot investicijo v šolanje in tehnično izobraževanje. in fakultete, da čim bolj racionalno le firme, recimo Rotis in Kolektor. pa tudi tistim, ki se ves čas borijo kadre. Ta se je na koncu pokazala Dajala je drugačne impulze, takrat organizirajo izobraževanje, mar- Pomagali smo jim tudi tako, da v Kočevju za to, da bi preživeli, se kot dobra investicija. je bila predvsem ona največji za- sikdaj tudi na škodo kakovosti. smo jim odstopili dva naša zapo- razvijali in šli v korak s časom. poslovalec, organizirali so se novi slena: eden je za praktični pouk, Kako se je v 45 letih, odkar ste na študiji – za potrebe države. Mis- Vi zagovarjate sistem, da imajo saj izhaja iz nekdanjih šolskih Kje vse končajo vaši avtomešalci, Itasu, spremenila proizvodnja. lim, da so se ustvarjala določena dijaki zelo veliko prakse? delavnic, drugega pa za tehnične v katerih državah? Kako je npr. prej potekala izdelava nesorazmerja, saj je npr. omogoči- Da, ampak to velja le za poklicno predmete. Pri tem sta v prvi vrsti V vsej Evropi, v vsej Afriki, na avtomešalca, kako zdaj? la neki študij, imela potrebo po 50 šolo. na voljo šoli, pri nas pa sta zapo- Bližnjem in srednjem vzhodu, v Težko bi rekel, saj se modeli zaposlenih, za šolanje pa razpisala slena le za čas, ki jima manjka do Južni Ameriki, nekaj tudi v Sever- spreminjajo. Itasova tehnologija, 200 mest. Preostalih 150 je torej Kaj pa za strojnega tehnika, niso 40-urnega delovnega tedna. Za to ni Ameriki (smo imeli tudi dele,) v njegovem zadnjem obdobju, se na trgu. Ker ni bilo drugačnih im- načrtovani odprti moduli? potezo smo se odločili, da dobimo in v Avstraliji. Skoraj na vseh je raztezala po celotnem starem in pulzov, smo prišli do sklepa, da se Težišče odprtih modulov ne bo kakovostno šolanje in da gre ta celinah. novem Itasu. Na novem je bilo re- na državo ne moremo zanesti, in na praksi v podjetjih. Obvezna stvar v pravi smeri. Glede delav- Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Moja občina marec 2017 8

Občina odprla vrata mladim

V sredo, 15. februarja 2017, je za razvoj mladinske politike in cijah, so tudi izpostavili pomen Občina Kočevje odprla svoja mladinske dejavnosti ter s tem povezovanja slednjih. Prisotni so vrata mladim. V okviru dneva zagotoviti pogoje za uspešno namreč izpostavili željo po tes- odprtih vrat Občine je namreč vključevanje mladih v posame- nejšem sodelovanju organizacij, potekala razprava z naslovom zne dele življenja lokalne skup- ki že zdaj bogatijo življenje mla- Mladi v Kočevju. nosti, predvsem pa spodbuditi dih in drugih prebivalcev naše V prvem delu razprave je bila čim hitrejše osamosvajanje mla- občine. predstavljena raziskava z naslo- dih in njihovo aktivno družbeno Večje angažiranosti mladine si vom Mladi v občini Kočevje, ki participacijo v lokalnem okolju. želi tudi župan in izraža priprav- je bila izvedena v drugi polovici Rezultati analize, katere namen ljenost podpreti predloge mladih z lanskega leta kot podlaga za je bil popis stanja na področju ukrepi, ki bodo naslavljali izzive nastanek dokumenta Lokalni mladine v občini Kočevje ter današnje mladine, med katerimi program za mladino občine Ko- pridobitev nabora predlogov gre izpostaviti tudi zaposlovanje čevje. Program pripravlja Občina mladih, kako izboljšati njihov mladih, reševanje prvega stano- Kočevje v tesnem sodelovanju z položaj v naši občini, so spod- vanjskega vprašanja mladih in Inštitutom za mladinsko politiko. budili konstruktivno razpravo na večanje stopnje participacije. Lokalni program za mladino je temo mladih v občini Kočevje. Zaključki razprave so bili jas- strateški dokument, ki bo začrtal V razpravi so udeleženci iska- ni: mladi bodo stopili skupaj in delovanje Občine na področju li rešitve za izzive, ki pestijo preučili možnosti sodelovanja v mladine v nadaljnjih petih letih. mlade v občini. Izzivi, ki so bili bene aktivnosti mladih v lokal- in drugih nevladnih organizacij. smeri zastopanja skupnih intere- Namen dokumenta je dolgoroč- izpostavljeni kot bolj pereči, so nem okolju in vse manj mladih, Prav mladi, aktivni v mladinskih sov. Izključena pa ni niti možnost no vzpostaviti podporno okolje med drugim nizka stopnja druž- ki so aktivni člani mladinskih in drugih nevladnih organiza- ustanovitve mladinskega sveta. Aprila poskusno mestni potniški promet V aprilu, maju in juniju bo Občina Kočevje po- V poskusnem obdobju obratovanja mestnega Mestni potniški promet Kočevje skusno uvedla mestni potniški promet. Brezplačna potniškega prometa bodo uporabniki lahko na bla- 7 krožna linija bo potekala v obliki osmice. Proga gajni Občino Kočevje kupili celodnevno karto za Breg 6 brezplačna krožna vožnja s 30 minutnim intervalom bo s 17 postajališči zajela večji del mesta Kočevje simbolično ceno 1 EUR. 1 Center ter naselji Breg in . Zaradi nemotenega 8 VOZNI RED za mestni potniški promet Kočevje 5 2 Občina Kočevje obratovanja linije bo treba na novo urediti 14 po- Mahovnik 3 Trata postajališče km ODHODI Trata 4 Železniška postaja Kočevje stajališč. Ena linija bo trajala malo manj kot pol 1 Center 0 0:00 Rudniško jezero 9 3 ure. Z vzpostavitvijo mestnega potniškega prometa 2 Občina Kočevje 1 0:02 5 Petrol 113 4 6 Podjetniško naselje Kočevje 3 Trata 2 0:05 10 11 bodo spalna naselja povezana s središčem mesta, 4 Železniška postaja 2 0:06 7 Breg pri Kočevju nakupovalnimi središči, državnimi in občinskimi 8 Mahovnik 1 5 Petrol 3 0:07 2 9 Mahovnik 2 uradi ter delovnimi mesti in zdravstveno oskrbo. 6 Podjetniško naselje 4 0:09 12 7 Breg 5 0:10 10 Policija Linija bo obenem ponujala dostop do storitev, ki so center 11 Železniška postaja Kočevje 8 Mahovnik 1 6 0:11 13 1 12 Melamin jih izrazile občanke in občani v anketi. Med prome- 9 Mahovnik 2 7 0:12 14 tnimi konicami bo prevoz potekal tudi na klic do 10 Policija 7 0:13 13 Zdravstveni dom Kočevje bolj oddaljenih krajev občine, kot so Borovec, Dol, 11 Železniška postaja 8 0:15 14 Pokopališče Kočevje 15 Mestni log 15 Mestni log 12 Melamin 9 0:15 17 Koprivnik idr. S tem bo omogočen dostop do mesta 13 Zdravstveni dom 9 0:16 16 Osnovna šola Ob Rinži 17 Tuš Kočevje ranljivejšim skupinam, ki so drugače odvi- 14 Pokopališče 10 0:18 16 sne od svojcev in prijateljev, da se bodo tako lahko 15 Mestni log 10 0:20 OŠ ob Rinži 16 OŠ Ob Rinži 11 0:22 odpravili po opravkih v mesto – obiskali zdravnika, 17 Tuš 12 0:24 nakupovali, plačali položnice idr. 18 KCK 13 0:26 Prihajajoči posegi na drevju Dan odprtih Z letošnjim letom je občina Kočevje po 30 letih Zavoda za gozdove, OE Kočevje, Občine Kočevje zapostavljanja vsebine začela sistematično pregle- in Komunale Kočevje. vrat dovati javne drevnine in pripravljati načrt ukrepov Lokacije bolj opaznih dreves, ki bodo posekana in za vzdrževanje in skrb za mestno drevje. nadomeščena z novimi sadikami: Skupnost občin Slovenije je s delom in napredkom v občini Zaradi zamujenega, predvsem pa zaradi starosti • star macesen, ki nevarno visi na cesto – Roška svojimi članicami letos že šesto Kočevje. Mlajši obiskovalci pa večine dreves v mestu so vzdrževalni posegi z cesta pri semaforiziranem križišču, leto zapored organizirala akcijo so največ zanimanja pokazali za obrezovanjem pogosto nesmiseln strošek in ne bi • stara in nezdrava drevesa (3) – Ljubljanska cesta Odprta vrata. Cilj akcije je, da področje izobraževanja in za po- bistveno pripomogli k bolj varnemu in optimalne- nasproti Gimnazije Kočevje, občine povabijo svoje občanke in čitniško delo. Veliko zanimanja mu delovanju in videzu drevesa. Ker so drevesa v • v preteklosti obglavljen hrast, danes gnije in je občane ter medijsko javnost, da mladih je pritegnil tudi predlog mestih tudi pod veliko večjim stresom (vožnja z nevaren – Tomšičeva ulica, nasproti tunela, jih obiščejo in si ogledajo neka- prostorske ureditve Gaja. avtomobili po koreninah, parkiranje vozil, vandali- • poškodbe koreninskega dela na javorju in brezi tere pridobitve, se informirajo o V sklopu dneva odprtih vrat je zem, neprimerno obžagovanje, vzdrževanje površin zaradi gradbenih del – Reška cesta, pri novem načrtih v lokalnem okolju in po- bila ob 17.00 v sejni sobi Občine okoli dreves, poškodbe zaradi izgradnje podzemnih krožišču (poškodbe javorja in breze v korenin- dajo svoje predloge k oblikova- Kočevje organizirana tudi okro- inštalacij, ekstremna urbana klima, posolica, žled skem delu zaradi gradbenih del), nju skupnega življenja v lokalni gla miza na temo Mladi v Ko- …) je njihova življenjska doba mnogo krajša od • zaradi gradnje poškodovana drevesa (koreninski skupnosti. Letos se je akciji prvič čevju, kjer je bila predstavljena dreves, ki živijo v naravnem okolju. sistem) – Kidričeva ulica, zelenica pri hostlu. pridružila tudi Občina Kočevje, analiza anketiranja mladih na te- Posamezna stara in močneje poškodovana dre- ki je svoja vrata odprla 15. febru- renu v okviru priprave Lokalnega vesa (predvsem v mestu in vaških jedrih) v občini Na tem mestu ni odveč poziv, da v primeru želje arja 2017. programa za mlade v Občini Ko- Kočevje so zato primerna za odstranitev in nado- ali potrebe po obrezovanju drevnine na svoji par- Obiskovalci so si lahko na čevje 2017-2021. meščanje z mladimi drevesi. Letos spomladi bo celi tega ne počnete na svojo pest, saj so rezultati v predstavitvenih panojih ogledali Direktorica OU Lilijana Šte- občina Kočevje poskrbela za strokovni obrez prib- večini primerov uničujoči za drevo in javni prostor predstavitev pomembnejših reali- fanič je poudarila, da so tovrstne ližno 60 dreves, zaradi starosti in poškodovanosti okoli njega. Prosimo vas, da pokličete na ZGS OE ziranih projektov in predstavitev akcije korak k bolj demokra- (tudi obglavljanja v preteklosti) pa se bo odstranilo Kočevje (01 8950 400) ali Občino Kočevje (01 projektov, ki se bodo izvajali v tičnemu in participatornemu okoli 30 dreves in se jih zamenjalo z mladimi dre- 8938 251); dogovorili se bomo za ogled drevesa ter prihodnje. Starejši obiskovalci so odločanju, predvsem, ker se za vesi, kjer bo to primerno in potrebno. Vsa drevesa vam svetovali o najprimernejši obravnavi dreves med ogledom projektov izražali delo lokalne skupnosti zanimajo so bila pregledana s širšo skupino strokovnjakov z (optimalnem posegu za drevo). zadovoljstvo nad opravljenim predvsem mladi. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si Moja občina marec 2017 9

Vodovod Suha krajina gradijo tudi pozimi

Prav gotovo ste se do danes že menilna jaška. Prav tako bo po pitne vode, zmanjšanje vodnih Pri odseku Mala Gora–Vrbo- zgrajena črpališče in vodohran, v vsi občani občine Kočevje tako zaključku projekta hidravlično iz- izgub in izboljšanje pretočnih ter vec–Polom so do zdaj zgradili vasi pa razbremenilnik. ali drugače srečali z izvajanjem boljšanih 7.440 metrov obstoječih tlačnih razmer. pribl. 1.913 metrov novih vodo- Celotni projekt zajema iz- projekta Oskrba s pitno vodo v vodovodnih cevi. Na vodovodno Posodobitev vodovodnega vodnih cevi, od skupaj dobrih 9 gradnjo 152.085 metrov cevo- Suhi krajini, ki so se ga v občini omrežje se bo po koncu projekta sistema v občini Kočevje zajema kilometrov cevi. Na tem območju vodov, 8 črpališč (6 novih in 1 lotili že v letu 2016. V okviru priklopilo 14 novih uporabnikov. izgradnjo vodovoda na območjih je treba zgraditi še vodohran, čr- nadgradnjo), 17 vodohranov (9 projekta, v katerem sicer sode- Z izvedenimi aktivnostmi se bo Gorenje–Mala Gora, Mala Go- pališče in en razbremenilnik. novogradenj, 8 nadgradenj), 16 lujejo tudi občine Žužemberk, povečalo tudi število prebivalcev, ra–Vrbovec–Polom in Mala Go- Na zadnjem odseku Mala razbremenilnih jaškov, 18 redu- Dobrepolje, Dolenjske Toplice in ki bodo imeli zagotovljen varni ra–Stari Log–Smuka. Na prvem Gora–Stari Log–Smuka je treba cirnih jaškov in 11 merilnih jaš- Mirna Peč, bo v občini Kočevje dostop do zdravstveno ustrezne odseku Gorenje–Mala Gora, dol- zgraditi še 11,7 kilometra vodo- kov. Vrednost celotnega projekta zgrajenih več kot 23 kilometrov pitne vode. Prav tako bo poskr- gem 2.584 metrov, so zaključili voda. Do zdaj so položili 2.802 Oskrba s pitno vodo Suhe krajine vodotesnih cevovodov, 2 črpa- bljeno za zaščito vodnih virov, dela in se pripravlja vse potrebno metra cevi DN 125. Na Kra- brez vključenega DDV-ja znaša lišči, 2 vodohrana in 2 razbre- zagotovitev ustrezne količine za tehnični pregled. vskem vrhu pred Smuko bosta 31.620.207 €. Javni razpis – Javni razpis za gospodarstvo sofinanciranje kulture

Občina Kočevje je objavila Javni (15.000,00 EUR), Občina Kočevje je na svoji sple- vanja in usposabljanja stro- Občinska uprava, Ljubljanska razpis za pospeševanje razvoja Spodbujanje razvoja socialnega tni strani objavila javni razpis kovnih kadrov za vodenje in 26, 1330 Kočevje, v zaprtih gospodarstva v občini Kočev- podjetništva (20.000,00 EUR), za sofinanciranje programov in izvedbo različnih kulturnih ovojnicah z naslovom pošilja- je za leto 2017. Razpisana so Spodbujanje izobraževanja, projektov na področju kulturnih dejavnosti v višini do telja in s pripisom Javni razpis sredstva v skupni višini 130.000 usposabljanja in promocije na dejavnosti na območju Občine 4.500 EUR. kultura – ne odpiraj. EUR za naslednje ukrepe: področju podjetništva (5.000,00 Kočevje za leto 2017. Okvirna Rok za oddajo vloge je Spodbujanje začetnih investi- EUR), višina razpoložljivih sredstev po Prijavitelji so vloge dolžni 7. 4. 2017. cij in investicij v razširjanje Spodbujanje projektov inovacij posameznih področjih znaša: podati na obrazcih, ki so priloga dejavnosti in razvoj – dotacija (5.000,00 EUR). • A: Sofinanciranje kulturnih tega razpisa in so ves čas traja- Informacije v zvezi z javnim (75.000,00 EUR) programov v višini do nja razpisa dostopni na vložišču razpisom dobijo prijavitelji Spodbujanje začetnih investicij Rok za prijavo je 14. 4. 2017. 58.500 EUR. Občine Kočevje, Ljubljanska v času uradnih ur na Občini in investicij v razširjanje dejav- Razpisna dokumentacija je ob- • B: Sofinanciranje kulturnih 26, 1330 Kočevje in na spletni Kočevje, Občinska uprava, Lju- nosti in razvoj – subvencija obre- javljena na spletni strani Občine projektov v višini do 27.000 strani Občine Kočevje www. bljanska 26, 1330 Kočevje pri stnih mer (10.000,00 EUR) Kočevje. Vse dodatne informa- EUR, od tega 1.350 EUR za kocevje.si. Nini Sambolec, tel. 01/8938 244 Spodbujanje odpiranja novih de- cije lahko dobite na e-naslovu: založniško dejavnost. Vloga mora biti v roku predlo- ali e-mailu: nina.sambolec@ lovnih mest in samozaposlovanja [email protected]. • C: Sofinanciranje izobraže- žena na naslov Občina Kočevje, kocevje.si. Enotni senčniki na letnih vrtovih

Podjetniki, gostinci, poenoti- (z zasičenostjo) urbano okolje finančnih sredstev za pospeše- te videz senčnikov na svojih in 3. omogočiti razvoj malega vanje razvoja gospodarstva v letnih vrtovih! Novi senčniki gospodarstva (vzbuditi pozor- Občini Kočevje za leto 2017 naj bodo v naravni barvi platna nost obiskovalca v tem primeru (dosegljiv je na naši spletni (bela ali bež), kvadratne oblike, za gostinsko ponudbo). Potrebe strani). Zato Vam predlagamo, na njih pa natisnjen logotip de- in sodobni trendi oblikovanja da preučite možnosti in pogoje stinacije Kočevsko … gostinskih vrtov, ne samo v razpisa. "Zakaj takšen uvod?! Kakšne turističnih središčih, namreč Menimo, da bo poenoten koristi bi imel od tega jaz?" narekujejo enostavne oblike videz in uporaba logotipa Ko- se verjetno sprašujete. No, naj in poenoten videz (kot npr. v čevsko zagotovo dodana vred- vam pojasnimo. središču Ljubljane), uporaba nost vaši ponudbi. Bo odličen Aprila se predvideva sprejetje logotipa Kočevsko pa izraža kazalnik našim obiskovalcem, Odloka o posebni in podre- pripadnost našemu kraju in da so obiskali kraj, kjer javni jeni uporabi javnih površin, povabilo obiskovalcu k njego- in zasebni sektor s skupnimi zaradi katerega bodo imeli vemu raziskovanju (npr. ime močmi razvijata turizem za gostinski vrtovi na občinskih Kočevsko poleg drugega zdru- skupni jutri. Saj izgradnja turi- javnih površinah v prihodnje žuje v sebi tudi naše kulinarične stične infrastrukture in delova- poenoten videz sečnikov. In ti značilnosti, priznane blagovne nje javnega zavoda Kočevsko bodo morali biti take oblike in znamke in plodove narave). predstavlja pomemben korak v barve, kot je bilo že opisano v Uvod tega prispevka predsta- razvoju turizma. Ključno vlogo uvodu. Razmišljanje in pripra- vlja le našo javno pobudo, ki pa pri tem pa imate tudi vi, saj va teh izhodišč je temeljila na ni bila izražena brez pomisleka pripomorete k temu, da se naš pogovorih z gostinci, ki upo- na finančne zmožnosti in mož- obiskovalec počuti dobrodošlo, rabljajo občinske površine za nosti sofinanciranja. Zavedamo zadovoljno in ob odhodu že letne vrtove ter željo uresničiti se, da imajo skoraj vsi letni razmišlja o ponovnem obisku javni interes na treh nivojih, vrtovi že nameščene obstoječe naše destinacije. in sicer: 1. izraziti pripadnost promocijske senčnike in se zato Razmislite o naši pobudi in lokalnemu okolju, v katerem za nakup novih težko odločite. njenih pozitivnih učinkih. Vese- bivamo, odraščamo, delamo, Kot eno izmed možnosti sofi- li bomo vsakršnega prispevka k ustvarjamo, se razvijamo … 2. nanciranja vidimo v odprtem razvoju klime in okolja Koče- poenostaviti oz. razbremeniti javnem razpisu za dodelitev vske kot turistične destinacije. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si Aktualno marec 2017 10 Javna dela – pomoč ali potuha? Ko so leta 1991 v Sloveniji uvedli javna dela, je bilo v 135 programov vključenih 1248 ljudi. Letos naj bi jih vključili 5000, za kar bo država namenila 27 milijonov evrov. Dolgotrajno brezposelni bodo med začasno 'zaposlitvijo' med drugim skrbeli za zapuščene živali, pomagali otrokom pri učenju, sanirali divja odlagališča, pomagali v knjižnicah, muzejih in galerijah pa tudi starejšim, invalidom in žrtvam nasilja. Zanimanje zanje je zadnja leta ogromno, na zadnjem razpisu so skoraj vsa javna dela pošla zgolj v nekaj minutah. Nekaj jih je ostalo le v Sevnici.

Za izvajanje programov javnih Maš. Zlasti javni zavodi, ki ima- drugih investicijskih odhodkov jan Žagar, pojasnjuje: "Delavci so tisti, ki javna dela prijavljajo del veljajo številne omejitve: jo odobrenih daleč največ javnih nemogoča. Naša spodbuda zavo- opravljajo dela, ki niso sistemizi- in opozarjajo, da v enem letu de- prva je ta, da jih lahko uveljavijo del, bi sodeč po vsakoletnih pri- dom gre, da se aktivno prijavljajo rana. So pa v dobro stanovalcev lavca komaj nekaj naučijo, pa že le neprofitni delodajalci. Sem javah na javna dela in obseg del na evropske in druge razpise, ki in podporo redno zaposlenim." pride drugi … spadajo nevladne organizaci- pravzaprav morali povečati števi- omogočajo povrnitev stroškov Na vprašanje, ali bi z ukinitvijo je, javni zavodi in ustanove s lo zaposlenih (za določen ali ne- dela zaposlenih na projektih in si javnih del imeli več koristi tako Od pomoči po poplavah do vsa- področja javne uprave. Drugi v določen čas). Kratkoročen ukrep, s tem zagotovijo dodatne zaposli- delodajalci kot tudi iskalci za- kega javnega zavoda množici pogojev je, da se morajo ki brezposelnemu omogoča zgolj tve," pravi Lili Štefanič. In do- poslitev, pa direktorica Doma Javna dela se kot ukrep politi- izvajalci ukvarjati z določeni- zaposlitev za eno leto, potem pa daja: "Občina zavestno finančno starejših občanov Kočevje odgo- ke zaposlovanja uporabijo, ko mi dejavnostmi, npr. socialnim nastane neskladje med ponudbo varstvom, izobraževanjem ali ŠTEVILO JAVNIH DEL delovne sile in povpraševanjem, komunalo. Tretji je, da javni IZVAJALEC 2014 2015 2016 2017 predvsem pa pri dolgotrajni brez- delavci ne smejo opravljati del, Komunala Kočevje 15 17 15 15 poselnosti. Mišljena so bila kot ki predstavljajo redno dejavnost Društvo za zaščito ţivali Kočevje 1 1 kratkoročen ukrep, a jih v Slove- izvajalca, četrti pa prepoved niji poznamo že 26 let. Njihovi Zavod Nesseltal Koprivnik 2 2 1 1 izkrivljanja konkurence ... Sla- 'pravi' začetki so bili popolnoma Turistično društvo Kočevje 3 1 bost tega ukrepa 'aktivne' politike drugačni … Pred 84 leti je, da bi Center ponovne uporabe, d. o. o. 2 1 zaposlovanja je tudi, da država in omilil učinke velike depresije, te- Zavod RS za zaposlovanje pogo- Društvo keramikov Kočevje 1 1 danji 32. predsednik ZDA Fran- je redno spreminjata in zato spro- Športno društvo Sokol 2 2 1 1 klin Delano Roosvelt predstavil žata ogromno slabe volje. Tako Klub mladih Kočevja 2 2 1 program Novi dogovor (New so imeli eno leto prednost pri Pokrajinski muzej Kočevje 3 3 1 1 Deal). Z njim je reševal ameriško vključitvi v javna dela tisti z niž- Gibalno društvo Agilitas 1 finančno in gospodarsko krizo. jo stopnjo izobrazbe, pri zadnjem Javni zavod za šport Občine Kočevje 5 5 3 Del dogovora oz. reform je bila razpisu pa tisti, ki so več kot dve Dom starejših občanov Kočevje 7 10 6 uvedba javnih del, ki so jih orga- leti neprekinjeno prijavljeni med Šent 2 2 nizirali na področju gradbeništva, brezposelnimi. Center za socialno delo Kočevje 4 3 4 4 komunale, kulture, izobraževanja Zavod Jutro 5 3 3 3 in raziskovanja. S tem je Vlada Plače krijeta država in občina Ljudska univerza Kočevje 3 4 4 3 ZDA delno reševala socialno Javna dela se delijo z razpisi OŠ Ob Rinţi 5 4 5 6 stisko 15 milijonov brezposelnih po načelu: kdor prvi pride, prvi OŠ Stara Cerkev 2 3 4 4 oseb. Istega leta so javna dela melje. V praksi to pomeni, da OŠ Zbora odposlancev 2 3 4 4 uvajali tudi v oslabeli Nemčiji, tisti, ki odda popolno prošnjo/po- OŠ Ljubo Šercer 2 2 2 kjer pa so – poleg reševanja brez- nudbo minuto čez osmo, še lahko poselnosti – z njimi poskušali Vrtec Kočevje 2 3 3 3 dobi delavca, tisti, ki odda pet povečati svoj vojaški potencial. Občina Kočevje 13 17 17 16 minut čez osmo, pa ne. Javno po- Kot ugotavlja Uroš Bečan vabilo konec vsakega leta objavi Center za mladinsko kulturo Kočevje 2 3 1 1 v diplomski nalogi Prehod iz Zavod RS za zaposlovanje (Za- KUD Zaloţba Obča kultura 2 1 1 1 javnih del v redno zaposlitev, vod). Za vsak program javnega Zveza kulturnih društev Vezenina 1 1 1 so se prvi primeri javnih del v dela mora obstajati javni interes. KUD Godba Kočevje 2 1 1 1 Sloveniji pojavili leta 1990, a Obstoj tega zagotavlja naročnik Društvo Klopart 2 1 1 1 so bila tedaj pomoč občanom na – praviloma je to občina. Občina DT Rod svobodnega risa 1 1 poplavnih območjih. 82 brez- je tudi ena od treh partnerjev pri Podjetniški inkubator Kočevje 3 2 poselnih oseb je pomagalo pri podpisu pogodbe, preostala dva Zadruga Zakladi Kočevske 1 odpravljanju posledic poplav sta izvajalec programa (deloda- Turistično društvo Brezpotja 3 1 tistim družinam, ki zaradi staros- jalec) in Zavod. Občina mora Društvo invalidov Kočevje 2 1 ti, invalidnosti ali zdravstvenih poleg zagotavljanja javnega Ţelva 7 2 težav dela niso mogle opraviti interesa zagotoviti tudi delež Društvo Soţitje 1 same. Za 'pravo' leto uvedbe sofinanciranja. Kočevska občina Veslaški klub Kočevje 1 javnih del šteje leto 1991, ko je zaradi visoke stopnje brezpo- ŠD 1 bilo vanje vključenih 1248 ljudi. selnosti zagotavlja 10 % plače, Knjiţnica Kočevje 2 2 Od 254 prijavljenih programov je preostanek denarja pa Zavod. bilo realiziranih 135. Glavno in Društvo upokojencev Kočevje 1 Koliko javnih del lahko prijavi zadnjo besedo pri dodeljevanju en naročnik, je odvisno od števila SKUPAJ 99 100 93 73 programov je imel Odbor za iz- Število javnih del v kočevski občini zaposlenih – če npr. zaposluje bor javnih del, ki ga je imenova- več kot 11 oseb, lahko prijavi 5 ga znova pahne v krog iskanja spodbuja javna dela, saj menimo, varja: "Mislim, da so javna dela lo ministrstvo za delo, partnerji programov javnih del itd. zaposlitve in socialno stisko, ki da je to eden boljših ukrepov ak- zabrisala realno sliko o brezpo- pri izvajanju javnih del pa so bili ne omogoča trajnih zaposlitev, tivne politike zaposlovanja. " selnosti v naši državi. Pogosto izvršni sveti občin, Republiški Dvorezen meč po mnenju številnih ni rešitev. Na Kočevskem, ki je že de- postavljajo v stisko delodajalca zavod za zaposlovanje in izvajal- Eden od ukrepov aktivne poli- Na Zavodu sicer poudarjajo, da setletje v vrhu lestvice stopenj in javne delavce, ker se vsako ci javnih del. Prek javnih del se tike zaposlovanja, ki so ga pred je glavni namen socialno vklju- brezposelnosti, je število odo- leto spreminjajo pogoji za dode- je tedaj redno zaposlilo 57 ljudi. 26 leti vzpostavili kot odziv čevanje posameznikov, ki se kot brenih javnih del poskočilo leta litev javnih del, pa tudi razpis je Deset let pozneje je bilo v na krizo zaposlovanja v času dolgotrajno brezposelni zapirajo 2014. Leta 2009 je bilo tako v zelo zbirokratiziran." programe javnih del vključenih tranzicije, je dvorezen meč. Na vase. S stališčem, da bi ukinitev program javnih del vključenih 29 Številni opozarjajo še na eno 9.374 ljudi. Največ, kar 10.641, eni strani omogoča praviloma javnih del dolgoročno prisilila trg ljudi, štiri leta pozneje 78, leta anomalijo: dolgotrajno brezpo- jih je javna dela opravljalo leta enoletno zaposlitev dolgotrajno dela, da vsaj eno tretjino 'javnih 2014 pa kar 99. Največ, sto lju- selne osebe 'čakajo' na javno 1998, ko je bilo v Sloveniji regi- brezposelnim, na drugi strani pa delavcev' končno zaposli, se di, je bilo vključenih leta 2015. delo. Tako so 'javno delo' na dru- striranih več kot 126.000 brez- je predvsem potuha 'delodajal- ne strinja direktorica kočevske Največ javnih delavcev ima gačnem delovnem mestu pri raz- poselnih oseb. Potem je število cem'. Tako menijo številni, tudi občinske uprave. "Mislim, da je kar naročnica in v tem primeru ličnih izvajalcih lahko opravljale upadalo do leta 2007, ko je bilo v uporabniki različnih forumov. stališče zmotno, saj javni zavodi tudi izvajalka, Občina Kočevje tudi po trikrat. Da se je sistem javna dela vključenih 3.475 ljudi, "Javna dela bi morali ukiniti, to ne zagotavljajo oz. ne razpola- (letos 16), sledijo ji Komunala izrodil, potrjujejo tudi pričevanja nato pa znova rahlo naraščalo. je samo potuha za delodajalce in gajo s sredstvi za dodatne plače, Kočevje (15) in DSO Kočevje. nekaterih javnih delavcev, ki Država je za javna dela doslej umetno, navidezno zniževanje zagotovitev teh v občinskem pro- Direktorica slednjega, ki je letos pripovedujejo, da 'izvajalec prav- namenila od nekaj milijonov do števila brezposelnih," piše skriti računu pa je zaradi zmanjšanja zaradi pomanjkljivosti ostal brez zaprav ne ve, kam z njimi, in so več kot štirideset milijonov evrov uporabnik pod vzdevkom Miš prihodkov iz naslova glavarin in javnih delavcev, Lidija Vardi- deklica za vse'. Na drugem polu (2014) letno. Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Izza kulise marec 2017 11

Delovna mesta in mladi

V Sloveniji se zadnja leta veliko Vse prepogosto se poudarjajo slabe ni, da je v naši državi dovolj dela za dovoljeno prav vse, drugi pa naj se po urejenih kolesarskih poteh? govori o mladih na različnih področ- gospodarske razmere kot razlog, da vsakega mladega, ne glede na njegov znajdejo sami oz. s socialno pomoč- V OO SDS Kočevje si bomo jih: socialnem, šolskem, političnem, mladi zapuščajo Slovenijo. V OO poklic in izobrazbo. Prepričani smo jo? To, da ne dobiš odgovora na svojo prizadevali, da bomo predvsem mi, zakonodajnem. Razpravljanje poteka SDS Kočevje smo prepričani, da to tudi, da denar in visoka plača, materi- prošnjo za službo, delo, kar je osnov- starši, učitelji, delodajalci, politiki predvsem na deklarativni ravni, dob- ni glavni in edini razlog. Še nedavno alne in statusne dobrine in privilegiji no etično in profesionalno pravilo? tisti kompas, ki bo mlade usmerjal rih in učinkovitih praks pa je malo. smo navajali kot družbeno-političen niso bistvo in cilj mladih ljudi (kar Da so razmere v številnih podjetjih na pošteno in varno življenjsko in Pravzaprav lahko opažamo svo- uspeh, če so se naši diplomanti zapo- vse prepogosto in zavajajoče navajajo svetlobna leta daleč od poštenih in ustvarjalno pot. Na lokalni ravni si je jevrsten paradoks. Več kot pišemo in slovali v tujini. Organizacije za med- različni kvazi analitiki in medijski demokratičnih načel? Da je strpnosti OO SDS Kočevje za letošnji cilj zas- govorimo o skrbi za otroke in mlade, narodno izmenjavo študentov so rasle strokovnjaki). Za vse nas, predvsem med nami (kaj šele do drugih) vse tavili ustanovitev delovne skupine, ki bolj je mladež nezadovoljna z razme- kot gobe po dežju. In konec koncev za mlade, so veliko pomembnejši manj? Da so nas polna usta ekologije bo z različnimi aktivnostmi pomagala rami pri nas. Če permisivni vzgoji, smo in še vedno poudarjamo, da je korektni in pošteni delovni odnosi, in varovanja okolja, mi pa kot razlog mladim Kočevarjem, še posebej na razrahljanim razmeram v šolskem glavna in ena od bistvenih demokra- mladostni zanos in neovirana delovna za slabe delovne pogoje navajamo področju zaposlovanja v našem lokal- sistemu, neuravnoteženemu poklicne- tičnih prednosti Evropske unije ravno zagnanost, zaupanje v sistem na kate- oddaljenost do delovnega mesta nem gospodarskem okolju. Kar nekaj mu potencialu dodamo še slovensko prost pretok ljudi, blaga in storitev. ri koli ravni, solidni delovni pogoji … nekaj kilometrov, ki jih npr. v skandi- temeljev za to je v zadnjem obdobju politično konfuznost in hipokrizijo, Čemu torej tak preplah, če mladi od- Torej, kaj je tisto, kar nam ne 'funk- navskih državah in na Nizozemskem že postavljenih. O dejavnosti in rezul- potem je na dlani, da smo nezadovolj- hajajo v tujino? cionira'? Družbena klima, ki nam prekolesarijo brez izjeme od doktorja tatih delovne skupine bomo javnost ni vsi, ne le mladi. V OO SDS Kočevje smo prepriča- sporoča, da je nekaterim izbrancem znanosti do administratorja, seveda sproti obveščali. mag. Tanja Kverh

Zdravi ljudje so strateški interes vsake občine Primerno delujoče zdravstvo in zdravnice, je nedopustna. Pomeni Namesto da bi se pogovarjali, je kdor koli vprašal, ali se strinjajo da so zdravniki s koncesijo izvzeti primeren dostop do brezplačnih namreč, da niso pomembni ljudje, kdaj bo rešen problem ginekologa, s takšnim početjem vodstva ZD iz teh obračunavanj in lahko prev- zdravstvenih storitev za vse občane ki zaupajo svoji zdravnici, ampak okulista ali dializnega centra, se in župana? Ali nista župan in di- zamejo del pacientov. Posledično je strateški interes vsake občine. Ta ozki, osebni interesi oblasti. S tem srečujemo z izgubo pediatra in rektorica dolžna delati v dobrobit pa to pomeni, da bo imel ZD manj interes v občini Kočevje, glede na na dan prihaja resnica o načinu zdravnice z izjemnimi izkušnjami ljudi? Zato menim, da bi bilo nujno prihodkov iz zdravstvene blagajne, dogajanje v Zdravstvenem domu vodenja občine. Gre za zlorabo na področju delovanja urgentnih potrebno pridobiti podpise paci- kar pomeni nazadovanje pri za- Kočevje po lokalno-politični zame- oblasti, položaja in za organizirano centrov. S tem se ogroža zdravje entov in ugotoviti, ali se strinjajo gotavljanju zdravstvenih storitev, njavi vodstva, očitno ni takšen. izključevanje in zastraševanje ljudi, vsaj 3000 ljudi že v tem trenutku. s takšnim odnosom do zdravnic in izgubo delovnih mest medicinskih Izjava novega vodstva Zdra- ki delajo strokovno in odgovorno. Popolnoma po nepotrebnem so posledično do pacientov. Pacienti sester in slabšanje zdravstvenega vstvenega doma Kočevje in župa- To ni zdrav razvoj in ne sme biti postavljeni v položaj, ko si morajo niso številke, so ljudje! stanja občanov. na, da je treba zamenjati starejše naša prihodnost. poiskati drugega zdravnika. A jih V takšnih razmerah je še dobro, Anton Fabjan

Zdravstvena reforma

Pred nami je predlog zdravstvene Koliko bomo za zdravstvo dosedanje premije bodo plačevali Republiki Sloveniji, preračunane % zadnje znane povprečne letne reforme v obliki sprememb in do- ­plačevali po novem? zavezanci, ki spadajo v višje dohod- na mesec in nižja od vključno 100 plače, zaposlenih v Republiki polnitev več zakonov, ki bodo v Nova ureditev prispevanja za kovne razrede. % zadnje znane povprečne letne Sloveniji, preračunane na mesec, marsičem spremenile zdravstvene zdravstvo v pretežnem delu za plače, zaposlenih v Republiki znaša zdravstveno nadomestilo storitve. Pot do nje je in še bo trno- zavarovance ostaja nespremenje- Kakšna bo nova obvezna dajatev, Sloveniji, preračunane na mesec, 45 evrov, va, saj marsikdo nasprotuje in ovira na. Prispevki na delodajalski in koliko bo plačal kdo? znaša zdravstveno nadomestilo • višja od 300 % zadnje znane pov- prepotrebne spremembe. Spomnimo delojemalski strani se za aktivne Zavarovane osebe se razvrstijo v 27 evrov, prečne letne plače, zaposlenih v se samo plačevanja dragih zdra- zavarovance ne bodo spreminjali. razrede, če je osnova za plačilo • višja od 100 % zadnje znane pov- Republiki Sloveniji, preračunane vstvenih pripomočkov z ekstremno Le za določene kategorije zavezan- ­prispevkov: prečne letne plače zaposlenih v na mesec, in nižja od vključno 500 visokimi zaslužki. Pri stranki SMC cev, ki zdaj plačujejo nesorazmerno • do vključno minimalne plače Republiki Sloveniji, preračunane % zadnje znane povprečne letne smo v načrtovanje sprememb vložili malo v primerjavi z zaposlenimi, ­znaša zdravstveno nadomestilo na mesec, in nižja od vključno 200 plače, zaposlenih v Republiki izjemno veliko energije z željo, da se bo z uvedbo enotne prispevne 20 evrov, % zadnje znane povprečne letne Sloveniji, preračunane na mesec, naredimo zdravstvo še bolj kakovo- stopnje in spremembo osnov prispe- • višja od minimalne plače in nižja plače, zaposlenih v Republiki znaša zdravstveno nadomestilo stno, dostopno vsakemu državljanu, vek ustrezno zvišal. V delu, ko bo od vključno 75 % zadnje znane Sloveniji, preračunane na mesec, 55 evrov, transparentno in učinkovito. po predlogu uvedeno zdravstveno povprečne letne plače zaposlenih znaša zdravstveno nadomestilo • višja od 500 % zadnje znane pov- Da bi čim širšemu krogu državlja- nadomestilo, namesto dosedanje v Republiki Sloveniji, preračunane 29 evrov, prečne letne plače, zaposlenih v nov vsebina reforme bila predsta- premije dopolnilnega zdravstve- na mesec, znaša zdravstveno na- • višja od 200 % zadnje znane pov- Republiki Sloveniji, preračunane vljena čim bolj kakovostno, bomo v nega zavarovanja, bo približno 80 domestilo 25 evrov, prečne letne plače, zaposlenih v na mesec, znaša zdravstveno na- nekaj nadaljevanjih predstavili najpo- % zavezancev plačevalo manj kot • višja od 75 % zadnje znane pov- Republiki Sloveniji, preračunane domestilo 75 evrov. gostejša vprašanja in odgovore nanje. do zdaj. Nekoliko več od višine prečne letne plače zaposlenih v na mesec, in nižja od vključno 300 Božidar Peteh

Anonimke in anonimneži V zadnjem času je nekaj anonimk okolju. Subjekti – torej osebe, društvu ter ima opravka z večjim norm, vključuje državljanski pogum nil v dobrodelne namene. In da bo na Kočevskem iskalo svoje naslove zoper katere naj bi stekli ustrezni krogom ljudi, je lahko hitro tarča in občutek za pravice sodržavljanov, mera polna, prispeva ta isti svetnik pri različnih naslovnikih, večinoma postopki oz. naj bi bili cilj glo- anonimnega pisma. Seveda ni vodje, ki pa jih anonimno pismo ali prijava še pismo v imenu svetniške skupine na naslovih vodij zavodov in na- danja lokalne ali širše družbe, so ki bi bil pri vseh, ki jim je nadrejen, popolnoma razvrednoti. SD, ki je v bistvu kopija vprašanj in slovih oseb, ki vodijo razna društva torej znani, identiteta pobudnikov absolutno priljubljen. To je popolno- Absolutno nedopustno pa je, da natolcevanj iz tega anonimnega pis- ter imajo stik z večjim številom in pišočih pa je neznana. Takšno ma normalno in jasno je, da ima mar- se anonimno pismo, ki že ob povr- ma, katero pa po javnem zagotovilu ljudi … Omenjena pisanja, iz kate- ravnanje spominja na temni srednji sikdo povedati kaj čez 'šefa'. Prav je šnem branju jasno sporoča, da gre le svetnika in podžupana iz vrst SD na rih seveda ni razvidna kakršnakoli vek, ko so (največkrat obtoženke) to storiti na sestankih, kolegijih, zbo- za golo natolcevanje razočaranega govornici ne odraža mnenja svetni- identiteta avtorja, segajo na števil- bili/-e razglašeni vnaprej za krivega rih, kjer je mesto za predstavitev dru- posameznika, obravnava na seji ške skupine SD … Se mogoče na ta na področja družbenega življenja nekega dejanja in so se morali v gih pogledov, prepričanj ter od vodje občinskega sveta. Branje anonimke način odkriva avtorstvo pisma?! in mnogo polj delovanja. Pri tem postopkih zaslišanja (inkvizicije) zahtevati obrazložitve in odgovore preostalim svetnikom, ki so jo tako Vsak gotovo občasno naredi na- nepodpisani pošiljatelji vehemen- dokazovati kot nedolžni. Takšen na- … A pomembno – pojasnila zah- in tako dobili na svoje naslove, pako in seveda je prav, da se na mo- tno obtožujejo večinoma brez čin delovanja nas močno oddaljuje teva nekdo, ki za njimi stoji z ime- nedvomno izkazuje popoln odklon rebitno nepravilnost opozori, vendar kakršnihkoli dokazil ter predvsem od temeljev sodobnih demokracij, nom in priimkom, nekdo, ki ima od zgoraj napisanega o aktivnem je to prav storiti pokončno, jasno in povzročajo družbeno nelagodje in ki obtožbe opirajo na neizpodbojne osebno mnenje ter vse povedano državljanu. Za nameček je to storil odgovorno. V nasprotnem primeru obrekovanje poimensko navedene- argumente in dokaze. tudi argumentira. To je dokaz zrele- svetnik SD, gospod Anton Fabjan, avtor anonimk največkrat ustvari ga posameznika, še posebej kadar Vsak med nami, ki deluje v neki ga in aktivnega državljana, ki izhaja ki je bil decembra edini občinski kontraproduktiven učinek … anonimka zaokroži v lokalnem organizaciji, v nekem zavodu ali pa iz spoštovanja elementarnih moralnih svetnik, ki svoje sejnine ni name- Peter Pirc Kočevska www.kocevje.si V ospredju marec 2017 12 V Kočevju niso vročekrvni le pacienti V navzkrižju interesov med vodstvom Zdravstvenega doma Kočevje ter dvema zdravnicama, Mileno Vidmar Romić in Nives Prelesnik, bodo najkrajšo potegnili pacienti. Ti so skoraj čez noč ostali brez svoje zdravnice, saj je Vidmar Romićeva vodstvu doma sporočila, da odhaja. Delovno mesto bo zapus- tila 31. marca oz. najkasneje 13. aprila. Iskanje nove službe je na enem od zadnjih sestankov znotraj zavoda napovedala tudi Prelesnikova, a direktorica doma upa, da se to ne bo zgodilo. Za paciente, prav vse, bo poskrbljeno, zatrjuje Polona Vidič Hudobivnik.

"Poskrbljeno bo za stalno nado- %, Vidmar Romić 15 % veljavnih enega kupa na drugega! Kot kaže, zdravnika. Vidmar Romićevi pa Romićeva, ki ni dobila soglasja meščanje, tako da bolniki ne bodo anket," je na novinarsko vprašanje naša direktorica načrta nima. Ali naj ne bi ustrezalo, ker so stvari direktorice, češ ker naj bi s tem imeli vsakič drugega zdravnika. sporočila rezultate ankete Vidič pa ga mogoče ima, pa mi ne vemo začeli urejati v skladu z zakono- 'kršila zakonitost delovanja in s Tako bo do prihoda nove zdravni- Hudobivnikova. Namesto stran- zanj, saj komunikacije ni nobene," dajo. "Pomembno je, da so naše tem ne bi koristili zdravstvenemu ce, predvidoma septembra letos," karski kolegici so svetniki Moje je med drugim zapisala Nives Pre- dejavnosti izvedene popolno, domu', pa opozarja: "Nekako ne razburjeno javnost in bolnike miri Kočevske na seji občinskega sveta lesnik. "Težko mi je delati v hiši, neokrnjeno in da poskrbimo, da so morem mimo nekaterih izjav žu- direktorica Zdravstvenega doma pritrdili sedanji direktorici. "Vsi, kjer je delo vodstvu všečnih sode- naše potrebe pokrite. In potem šele pana in direktorice, češ da je izgu- Kočevje Polona Vidič Hudobiv- ki smo bili njeni partnerji, smo lavcev več vredno od preostalih, izdamo dovoljenje zaposlenim ba privilegijev nekatere, do katerih nik. Milena Vidmar Romić ima ji pojasnili, da ne gre za nobeno ki imajo občutek, da lahko vsak za delo pri drugem delodajalcu," niso imeli pravice, močno vzne- namreč okoli 1900 pacientov. "Za zamero, nepodporo, ampak za dej- hip zapustijo zdravstveni dom, ne delo Vidmar Romićeve izven ZD mirila. Ali to pomeni, da sem bila vse bolnike bo poskrbljeno in delo stvo, da želimo v zavodu imeno- da bi se kdo zamislil nad tem," je Kočevje komentira njena nadre- pod prejšnjim vodstvom privilegi- bo tekoče potekalo," se je zavezala vati direktorja, ki med zaposlenimi v svojem zapisu dodala Milena jena. Zdravnica je namreč tudi rana? Nikakor ne, saj sem delala direktorica doma in dodala: "po- uživa določeno podporo. Ona tega Vidmar Romić. samostojna podjetnica, ki dežura v vedno enako ali več kot drugi, kar moč so mi ponudili tudi kolegi iz ni imela, kar nas je vse presene- Direktorica ne trdi, da je v zdravstvenem domu v Škofji Loki. velja tudi za Prelesnikovo. Raz- sosednjih regij. Če bodo kakšne tilo. Če bi ta podatek imeli prej, zdravniški hiši vse v redu, a to- In ki bi morala za to dejavnost v lika je samo v tem, da je prejšnje težave, bom ponujeno pomoč tudi bi se drugače odzvali. Skladno z vrstne navedbe dveh zaposlenih skladu z Zakonom o zdravniški vodstvo delo zaposlenih cenilo in sprejela." dejstvom pa smo potem prilagodili zanika. "Težave imamo samo z dejavnosti pridobiti soglasje Sveta ga tudi ustrezno nagrajevalo." aktivnosti," odločitev pojasnjuje določenimi zaposlenimi. Kolektiv zavoda. To se izda zgolj za 12 Županove ambicije župan. predstavlja več kot 70 zaposlenih mesecev, njen zadnji dokument pa 'Vsi smo zamenljivi' Vse tri vpletene strani imajo svojo in večina dela svoje delo brez te- nosi letnico 2012. "Vlogo za izda- Milena Vidmar Romić je že pred razlago, zakaj je privedlo do tega. Odprto pismo javnosti žav in posploševanje, da so neza- jo soglasja za delo pri drugem de- časom odstopila z mesta občinske Kočevski župan dr. Vladimir Pre- Vidmar Romićeva trdi nasprotno: posleni nezadovoljni in da tonemo, lodajalcu je pisno vložila šele 24. svetnice, iz občinske komisije za bilič, ki ne skriva, da je bila njego- njen odhod ni povezan z izbiro je neresnično. Komunikacija s to oktobra 2016, ko je videla, da bo- volitve, imenovanja in mandatna va osebna ambicija ob prevzemu direktorice, temveč je posledica večino nemoteno teče," zagotavlja mo tovrstne zadeve začeli urejati vprašanja ter iz društva Moja Ko- oblasti zamenjati tedanjo direkto- neprimerne komunikacije in ne- Vidič Hudobivnikova. in spoštovati zakon," je prepričana čevska. Župan o njenih potezah rico Andrejo Rako pojasnjuje: "V enakopravne obravnave. Ne strinja Polona Vidič Hudobivnik, ki ne meni, da so prenagljene. "Zdaj prejšnji sestavi občinskega sveta se, da bi s pridobitvijo soglasja Upor zaradi privilegijev? ve, zakaj je staro vodstvo tolerira- kazati s prstom, da so vsi drugi to ni bilo možno, ker nisem imel za delo v drugem zdravstvenem Upor na zdravstveni ladji naj bi lo delo brez soglasja, a tega, pravi, krivi, je neodgovorno, saj ne mo- podpore. Leta 2014 smo to razpra- domu kakor koli škodovala delu v zdravnici zakuhali zaradi odvzema zdaj ne bo raziskovala. "Svojega remo preko volje zaposlenih v vo spet začeli. Dogovor je bil, da kočevskem, saj 'tudi sedanja direk- določenih privilegijev, do katerih dela sem se lotila resno, predano, zavodu. Prav bi bilo stopiti korak se bomo izogibali nasilne menja- torica in njen pomočnik opravljata nista upravičeni, meni Polona s skrbnostjo in odgovornostjo, ki nazaj in premisliti. Najti prostor ve, da počakamo na iztek mandata dodatna dela pri drugem izvajal- Vidič Hudobivnik, ki je krmilo jo to delovno mesto zahteva. Tu za kohabitacijo. Žal se je Vidmar tedanje direktorice." Rakovo naj bi cu'. Poleg tega je v minulih letih prevzela 8. avgusta lani. Pri Prele- nisem, da bom vsem všeč, ampak Romićeva odločila za strategijo, zamenjala Milena Vidmar Romić, poleg dela v svoji ambulanti opra- snikovi naj bi šlo za novo urejanje da vodim zavod s 74 zaposlenimi, kjer je požgala vse mostove in zdravnica v ZD Kočevje in članica vljala delo tudi na zdravstvenih razmer v otroškem dispanzerju, da poskrbim za strokovno in kako- zaprla vsa vrata," je dejal Prebilič županovega društva Moja Koče- postajah, v metadonski ambulanti, kjer so v preteklosti obravnavali vostno storitev za naše bolnike z in dodal, da njeno odločitev kljub vska. A je njen stolček postal vpra- bila vodja nujne reševalne pomoči tudi odrasle paciente. "Te bolnike zakonito organizacijo dela," je še vsemu spoštuje. "Na tem planetu šljiv, ko so v zdravstvenem zavodu in velikokrat dežurna na urgenci. smo preusmerili drugam in otroški povedala. je vsakdo zamenljiv, kar pa ne- izvedli anonimno anketo o tem, Obe omenjeni zdravnici sta svo- dispanzer bo namenjen izključno Videti je, da v preteklosti vse kateri težko sprejmejo. Preživeli katera od kandidatk za direktorsko ji stališči pojasnili v pismih za jav- otrokom, kar je tudi njegov na- stvari v Zdravstvenem domu Ko- bomo tudi zamenjavo kakšnega mesto uživa podporo delavcev. nost, v katerih sta opozorili na, po men," zatrjuje direktorica. Okoli čevje niso bile urejene tako, kot zdravnika," je zgodbo ob zaključ- "Glasovalo je 73 % zaposlenih, njunem mnenju, nevzdržno stanje 900 pacientov je namreč nedavno je treba. Kljub obstoju nadzornih ku novinarske konference poko- glasovi pa so bili razdeljeni tako: v zdravstvenem domu. "Ne dela- dobilo obvestila, da naj si names- organov pa ni na napake opozo- mentiral župan. Vidič Hudobivnik 44 %, Rako 40 mo z opekami, ki jih prenašamo z to Prelesnikove izbere drugega ril nihče od pristojnih. Vidmar Bori Grabovac Morse Kočevska www.kocevje.si Zdravje marec 2017 13 Tudi vas trka luna?

Ste med tistimi, ki med polno luno prebedijo polovico noči in ste bolj kot običajno živčni, tečni in sploh nemogoči. Ali pa v tem času na cesti opažate kolege, ki sprejemajo neracionalne odlo- čitve pri prehitevanju na pamet ali vožnji v škarje. Morda vas med spanjem luna celo nosi ali imate občutek, da vas malo 'trka'. Potem najbrž verjamete v vpliv edinega naravnega Zemljinega satelita, katerega vmešavanje je med drugim tudi vzrok počasne- ga daljšanja koledarskega leta. Čutijo ga živali in druga nara- va, gospodinje pa se že stoletja ravnajo po njegovem setvenem koledarju. In vendar: znanstvene raziskave kažejo, da 384.400 kilometrov oddaljeni satelit sicer vpliva na Zemljo in življenje na njej, ne pa tudi na človeka. Prvi argument verujočih sta prav plima in oseka. Če lahko luna premika ogromne količine vode na Zemlji, mora vplivati tudi na Foto: Bori Grabovac Morse neznatnega posameznika, ki je enaki, ne glede na njen pojav. menda tudi menstruacijski cikel ki je specialistka za alkoholizem njenem vplivu na naše razpolo- povečini sestavljen prav iz vode. Tudi zdravniških napak ni nič pri ženskah, ki traja toliko kot in druge odvisnosti, pravi, da ženje in čustva. Antični zdravilec A plimovanje je vsakodnevni več, tveganje je nespremenjeno, lunina mena. se v času polne lune povečajo Hipokrat je verjel v povezavo pojav, ki ni odvisen od luninih pa naj kirurgi operirajo z meseči- Vendar se med znanstveniki abstinenčne krize zdravljenih med položaji zvezd, Lune in člo- men, temveč od njene oddalje- no ali brez nje. Le del britanske najdejo tudi taki, ki Mesecu odvisnikov. So pa raziskovalci vekovim počutjem. Paracelsus je nosti. Plima je tako največja ob policije ugotavlja, da se število priznavajo moč. Ameriška bi- potrdili še en zanimiv lunarni vzpostavil zvezo med Mesecem mlaju in ščipu, in to zato, ker nasilnih dejanj ob polni luni re- ologinja Winifred B. Cutlerje vpliv. V času polne lune se po- in učinkovanjem zelišč. Tudi so takrat Luna, Sonce in Zemlja dno povečuje, ljudje, s katerimi prepričana, da luna s svojimi veča število pacientov in njiho- zdravniki, ki se ukvarjajo z na- poravnani. prihajajo v stik, pa so bolj pre- elektromagnetnimi valovi vpliva vih obiskov v mačjih in pasjih ravnim zdravilstvom, upoštevajo Prepričanje, da ob polni luni pirljivi in čudaškega vedenja. na Zemljo in njene prebivalce ambulantah, in to za kar 23 %. tisočletno znanje predhodnih naraste število samomorov, na- Kljub znanstvenemu mnenju, ter v času polnega sija povzroča Več je tudi gastrointestinalnih generacij. Zgodovinarji naj bi silnih dejanj, kriminalnega obna- da je človek imun za mesečeve pravo zmedo. Z njeno močjo naj krvavitev, nekoliko naraste menda celo dokazali, da je v ča- šanja in klicev nujne medicinske čare, je zanimivo odkritje, da bi naraščalo spolno poželenje; število agresivnih epizod pri su polne lune Brut ubil Cezarja, pomoči, naj bi bilo le prepriča- na bledi soj mesečine posebej po statistikah se vsak peti otrok shizofrenikih. Učinkovanju pri- Jack Razparač pa naj bi takrat nje. Samo ena od študij naj bi občutljivo reagira vsa preostala rodi v času polne lune. Vpliv trjujejo študije, ki se nanašajo na opravil najbolj krvavi del svoje- kazala na tako povezavo, in sicer narava. Kronobiologija, ki se je viden pri plodnosti, saj spoz- spanec in motnje, še posebej pri ga posla. naj bi se v tem času povečalo ukvarja s časovnimi zakoni- nanja uporabljajo pri posegu najmlajših. A raziskovalci meni- Znanstvena skupnost danes število samomorov z zastrupi- tostmi življenjskih procesov, umetne oploditve. Po besedah jo, da ta podatek tako ali tako ni povečini trdi, da med luno in tvijo. Stopnja kriminala je večja ugotavlja, da takrat komarji celovškega ginekologa Ralpha relevanten za zdravje. človekovim obnašanjem ni ni- le neznatno. Obiski bolnišnic, močneje pičijo, ribe plavajo v Spernola v času mesečeve rasti Vera v vpliv Lune je bila kakršne povezave, a vsak zase še psihiatričnih ustanov ali število globljih vodah in podgane po- ženska lažje zanosi. Dunajska nekdaj samoumevna, že stari najbolje ve, ali je res tako. epileptičnih napadov ostajajo gosteje grizejo. Le naključje je psihologinja Alexandra Kostba, Rimljani so bili prepričani o Bori Grabovac Morse

NOVA ŠKODA OCTAVIA

JORAS CENTER d.o.o. Ob železnici 7, Ribnica, tel.: 01 836 90 40

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,5−6,9 l/100 km in 90−158 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0096−0,0733 g/km, trdi delci: 11 0,0000−0,00075 g/km, število delcev: 0,00−9,51 x 10 . Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz

prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Kočevska www.kocevje.si Zanimivosti marec 2017 14 Nastanek priimkov Danes je za večino ljudi nepredstavljivo, da bi živeli brez priimkov. Pa vendar ti niso od vekomaj, temveč so se resneje pojavili šele v 11. stoletju, ko so v beneški republiki ugotovili, da morajo tudi dediči plačati davke za umrlimi. Pred tem so se ljudje označevali glede na očetovo ali materino ime, poklic ali vzdevek, in sicer takrat, ko je več oseb delilo isto ime in jih je bilo treba nekako razlikovati. Več stoletij pozneje so se priimki pojavili tudi pri nas.

"Prej so se uveljavili na zahod- je temu simbolično uprl, je bil domače vasi. V srednjem veku (označuje sina), je splošnoslo- čin postal priimek, ki se je obdr- nem delu slovenskega ozemlja aktivist za črnske pravice Mal- je veljalo še eno pravilo: če se je vansko in nič manj domače tudi žal vse do 19., 20. stoletja, ko se kot na vzhodnem. Nastali so iz colm Little, ki je pozneje postal mladeniču iz nižjega stanu us- pri Slovencih. Tudi praznik bo- je večina preimenovala v Jelačin. štirih virov: iz krstnih oz. rojstnih poznan pod imenom Malcolm pelo priženiti v družino višjega, žič, po katerem je nastal priimek Obdržal se je tudi Predikaka, imen, iz zemljepisnih imen, iz X. Da so priimki pomembni in je moral prevzeti nevestin prii- Božič, pomeni isto kot 'božji sin'. medtem ko Drekonja sploh ni iz- imen poklicev oz. dejavnosti in imajo velik vpliv na človeka oz. mek. Takšna tradicija še danes Najpogostejši priimki s tem obra- peljan iz germanizma drek, tem- iz vzdevkov. V Selški dolini, na njegovo življenje, kaže primer velja pri nekaterih prvobitnih zilom so Kovačič, Petrič, Pavlič, več iz krajevnega imena Dreka v primer, je leta 1500 nosilo priim- ameriške pevke Tine Turner. Po naseljencih kanadskih plemen. Uršič Tomažič in Janežič," pravi Benečiji," še pravi Torkar. Pose- ke 60 % kmečkih podložnikov. ločitvi od nasilnega moža ni od V ZDA pa se včasih par odloči Silvo Torkar. ben priimek je bil v 14. stoletju Zakonsko obvezni so postali šele Volkojebec, o katerem je pokojni s patentom Jožefa II, in sicer 1. imenoslovec Pavle Merku v novembra 1780," pojasnjuje dr. Mladini med drugim dejal: "Gla- Silvo Torkar, znanstveni sode- gol 'jebsti' je bil sprva slovenski lavec Inštituta za slovenski jezik glagol, ki poleg 'futuere' pomeni Frana Ramovša ZRC SAZU. tudi 'končati, ubiti'. Volkojebec Med najbolj očitnimi priimki je bil pastir, ki je bil zadolžen, da v Sloveniji in po svetu so 'po- ubija volkove." klicni': Kovač, Smith, Schmidt 'Svoje' priimke imajo tudi ali Mlinar, Miller, Molinero. Iz Romi, na Dolenjskem so najpo- imena izhajajo Bogdan, Staniša, gostejši Hudorovič (z izpeljanka- Jackson, Gustafson oz. Jackov mi), Jurkovič ter Brajdič. "Prva ali Gustafov sin. Iz krajev in dva sta izpeljanki iz osebnih okolice, iz katerih so izhajali imen Hudor in Jurko, Brajdič pa posamezniki, so nastali Dolinar, iz vzdevka Brajda. Vsi trije so Hribar, Gorski pa Lake (jezero), patronimiki, označujejo torej si- Stone (kamen), Bridge (most); nove oseb Hudor, Jurko in Braj- iz osebnih lastnosti pa Mali, da," pove dr. Silvo Torkar, ki je Short. Priimki Čeh, Nemec, pri svojem raziskovanju naletel Turk ali Bizjak, morda kažejo na še na nekatere zanimive primere: geografsko lokacijo, s katere so tolminski priimek Velikonja je prišli predniki današnjih nosilcev povezan s praznikom velike noči, Foto: Bori Grabovac Morse priimkov. Pri Turkih gre lahko le Pretnar izhaja iz ponemčenih ob- za oznako nekoga, ki je pribežal Za Slovenijo so značilna tudi lik zemljepisnega imena Predel, iz turškega imperija, kamor je NAJPOGOSTEJŠI PRIIMKI V NEKATERIH DRŽAVAH: živalska poimenovanja. "Njihov Poglajen pa se je v zatolminskem nekdaj spadala tudi Bosna. Pri- namen je bil, da se skupaj z ime- govoru uporabljal v pomenu 'ne- imki, ki izhajajo iz držav, Franca, Slovenija: Novak; Češka: Novák; Poljska: Nowak nom na človeka prenesejo last- koliko lačen, nedohranjen'. Portugal, Brasil in Holanda, pa Hrvaška: Horvat; Slovaška: Horváth nosti, kot so bojevitost, pogum, so pogosti na Portugalskem. BiH: Hodžić; Srbija: Jovanović; Črna gora: Popović; določene sposobnosti, zdravje. Narodi brez priimkov Makedonija: Stojanovski Uporaba živalskih imen za po- Pri poimenovanju so dokaj samo- Poetični, poniževani in suženjski Velika Britanija, ZDA: Smith; Irska: Murphy imenovanje človeka je imela še svoji v afriški Eritreji in Etiopiji, priimki Nemčija: Müller; Avstrija: Gruber drug namen – varovanje pred kjer imajo otroci 'psevdopriim- Na drugem koncu sveta, na Ja- Francija: Martin; Španija: Garcia, Italija: Rossi nevarnostjo. Med največjim šte- ke', ki jih oblikujejo iz očetovega ponskem, imajo radi poetične Rusija: Smirnov; Grčija: Papadopulos vilom nosilcev pri nas so Kos, ali materinega osebnega imena. priimke geografskega porekla: Golob, Zajc (različne variante) Med Evropejci so taki Islandci. Ishikawa (kamena reka), Ya- njega hotela čisto nič, le priimek. skupno življenje začeti s povsem Medved, Jereb …" pojasnjuje Le 250.000 jih je, zato pri njih mamoto (podnožje gore) in po- Z njim si je namreč ustvarila ime novim priimkom, ki si ga skupaj Torkar. zadostuje patronimik ali metroni- dobno. Pri Arabcih je poznano v svetu zabave in za ustvarjanje izbereta mož in žena. mik. Ženska, katere očetu je ime dodatno poimenovanje po kraju, novega v zrelih letih ni želela Sramotilna in barvita Gunar, se bo tako 'pisala' Gunar- iz katerega prihaja posame- tratiti moči. Novak, Novák in Nowak poimenovanja­ sdottir oziroma Gunarjeva hči, znik. Če omenimo le najbolj Veliko stoletij pred zahodnjaki V Sloveniji je okoli 70.000 pri- Slabšalni in pogosto slikoviti sin pa bo Gunarsson ali Gunarjev zloglasnega Sadama Huseina al naj bi družinsko ime uporabljali imkov, najpogostejši je Novak, priimki so nastali iz vzdevkov. sin. Brez priimkov so tudi prebi- Tikrita, ki izhaja, kot pravi prii- na Kitajskem. Začelo se je za sledijo mu Horvat, Kovačič, Vsi se niso obdržali, je pa med valci Burme, Jave in še nekaterih mek, iz kraja Tikrit. Tudi Leonar- časa cesarja FuŠija, 2852 pr. n. Krajnc in Zupančič. Prvega si njimi nekaj drastičnih, pravi delov afriškega kontinenta. Imajo do da Vinci si je priimek 'ustvaril' št.. Njegova učinkovita admini- deli kar 11.124 oseb, največ Torkar: "Na primer v Škofji Loki jih, a jih zelo redko uporabljajo iz svojega rojstnega kraja Vinci. stracija je standardizirala sistem Novákov je še na Češkem, sredi 15. stoletja Slaticurac, v nekateri Tibetanci, ki pa jih znajo S svojimi lepimi priimki, kot so poimenovanja, ki je naslednjih različico Nowak pa največkrat okolici Tržiča Pisdopara, v Ilir- po nasvetu lokalnega lame celo Rosenberg (rožni hrib), Morgen- dva tisoč let izhajal iz družin- srečamo na Poljskem, medtem ski Bistrici Pisdo Obesel. V 16. spremeniti. A le če jim bo to po- stern (jutranjica, danica) ali Sa- ske veje matere. Danes si po ko je na Hrvaškem na 5. mestu stoletju pogosto zasledimo na magalo pri premagovanju dolo- fire (safir), je mogoče prepoznati nekaterih izračunih kar 85 % najpogostejših priimkov. Med Tolminskem vzdevek Jebač, na čenih življenjskih ovir. jude, ko so bili prisiljeni v samo- vseh Kitajcev deli samo 100 pri- kombinacijami imena in priimka Vipavskem pa je vzdevek Jeba- Bori Grabovac Morse poimenovanje v 18. in 19. sto- imkov, najpogostejši trije pa so je pri nas največ Jožefov Horva- letju. Kdor se je obiral, je dobili Wang, Žang in Li. V Evropi so tov, sledijo mu Franci Novaki, poniževalno ime, kot je Shmutz stalnica najprej postali pri Ircih, med ženskami pa so najpogostej- (umazanec), ki so jih družine prvi zapisani priimek iz leta 916 še Marije Novak. Najsplošnejši pozneje spremenile. Z lahkoto pa se glasi O Cleirigh. Večina priimek izhaja iz besede nov, v prepoznamo tudi Armence, in Angležev je poimenovanje usvo- pomenu novinec; novak je bil sicer po končnici –ian; Sarkisian, jila okoli leta 1400, najprej so moški, določen za vojaško služ- Armenian, Kardashian. ga prevzeli višji stanovi, nato bo, ali človek, ki je s sekanjem Svojih priimkov nimajo Kurdi, še preostale skupnosti. Škoti in ustvarjal nove obdelovalne povr- ki so razseljeni po več državah prebivalci Walesa so jim sledili šine. Novak torej ni nujno nekdo, in so prisiljeni uporabljati tur- šele v 17. stoletju. Francoski ki je prišel od drugod, tako kot ške, sirske ali arabske družinske plemiči, ki so v času normanskih med 'priseljenske' priimke ne oznake. Brez njih so bili sužnji, osvojitev prišli na britanski otok, moremo šteti vseh, ki se končajo ki so prevzeli priimke svojih so svojo posebnost in ločenost na –ič. "Manjšalno priponsko gospodarjev in jih povečini no- od navadne raje označili z bese- obrazilo –ič, ki je v priimkih sijo še danes. Eden redkih, ki se dico 'de' (iz), ki so ji dodali ime prevzelo patronimično vlogo Kočevska www.kocevje.si Zanimivosti marec 2017 15 Monogamija ali monotonija Marsikdo bo razočaran, a rek 'Če si želiš zvestobo, se poroči z labodom' ne velja več. Razveseljujoče ni niti dejstvo, da je monogamija za večino moških neizbežna pot v monotonijo. Tako vsaj v knjigi Seks ob zori ugotavljata avtorja Christopher Ryan in Cacilda Jetha. V preteklosti je za mnogo vrst ptic, tudi labode in drozge, veljalo, da so monogamne. Z dostopnim DNK-preverjanjem pa se je izkazalo, da tudi te niso imune za zunajzakonske čare. Par drozgov res skupaj zgradi gnezdece in skrbi za svojo mladež, a DNK razkriva, da 15 do 20 % malčkov pripada kakšnemu sosedu. Od približno 180 vrst ptic, za katere so bili prepričani, da jih zanima le en partner, jih zato s tega seznama lahko izbrišemo kar 90. Tudi labode, pravita avtorja.

Le od 3 do 5 odstotkov izmed pomeni spolne odnose le z enim pravljice konča z besedami "in ljubeči in se z njo izmenjujejo slovo in poišče novega partnerja 5000 živalskih vrst, ki spadajo partnerjem. živela sta srečno do konca svojih pri skrbi za jajca in pozneje za za naslednjo sezono. Množično med sesalce, je monogamnih, dni". Še najbolj so romantični hrano. Svoj edini par si poiščejo monogamijo oziroma začasno med njimi so volkovi, vidre ter Zvesti volk in romantični prerijski voluharji, mali glodavci, še afriške antilope, vendar je sedenje na enem stolčku izvajajo nekatere vrste netopirjev in lisic. prerijski voluhar ki posteljne vragolije uganjajo le samce najti le pri zabavnem delu, nekatere vrste rib, kar pomeni, Zvesti so tudi evrazijski bobri, Čeprav primerov vdanosti ni z izbranko, s katero so izgubili medtem ko pri vzgoji mladičev da imajo v življenju več zvez, medtem ko njihovim ameriškim veliko, jih nekaj le lahko našte- nedolžnost. Ta jim povsem zme- ne pomagajo. vendar le z eno ribo hkrati. sorodnikom kaj takega ne pade Precej ljubeči monogamisti so na pamet in se v svoji promisku- giboni, ki s 'soprogo' delijo skrb iteti ne pustijo motiti. Med okoli za gibončke in sploh veliko časa 300 vrstami primatov je takih, prebijejo s svojo izvoljenko. A ki se z enim partnerjem veže- tudi pri teh bitjih so izjeme in jo za vse življenje ali njegov med njimi je najti tako ločence dobršen del, samo 6 odstotkov. kot tiste, ki varajo. Razlog za to naj ne bi bila večna ljubezen, temveč povečini skrb Človeški samec, zmerni za potomce. Ta je, tako kot pri poligamist­ človeških partnerjih, lažja in Pa ljudje? Odvisno od tega, koga uspešnejša v dvoje. vprašate. Evolucijski psihologi Teorij o pojavu monogamije menijo, da so zunajzakonske je več. "Pojav je smiseln, če aktivnosti pogostejše pri moških, upoštevamo, da razkropljenost deloma zaradi njihove potrebe po samic po velikem območju si- 'razsipanju genov'. Monogamija li samce, da se parijo le z eno naj bi se med ljudmi pojavila samico, ki jo potem skupaj z zaradi skrbi za nasledstvo, ki je zarodom branijo. Pri vrstah, ki postala glavna povezovalna nit. živijo v skupinah in imajo uve- Moški je zmerni poligamist, kar ljavljen hierarhični model, imajo pomeni, da se 'pari' z več kot dominantni samci prednost pri eno žensko. V takih primerih parjenju (pri volkovih), pa tudi imajo tudi manj izgubiti, zato je, monopol nad samicami," pravi menda, varanje pri njih lažje. Za biologinja Zorica Potisk. Razlog ženske promiskuitetno vedenje za zvestobo je lahko pomanjka- Foto: Bori Grabovac Morse ne pripomore k skrbi za njihov nje hrane in populacija samic, ki podmladek, zato naj mu ne bi je razpršena. "Zato samec pred V živalskem svetu je monogamnih zgolj od 3 do 5 % izmed 5000 živalskih bile tolikanj nagnjene. tekmeci ne more obraniti več kot Posebnost tako v človeškem ene samice. Da si zagotovi, da vrst, ki spadajo med sesalce. Marsikateri strokovnjak je prepričan, da tudi kot živalskem svetu je polian- je mladič njegov, ostaja v bližini človek ni monogamno bitje. Profesorica sociologije Pepper Schwartz s drija oz. mnogomoštvo; ko ima izbrane samice in tako prepreči seattelske univerze trdi, da je monogamija investicija v skupno življenje, človeška ali živalska samica več stike z drugimi spolnimi partner- partnerjev. V živalskem svetu ji," pojasnjuje Potiskova. Hrvaški ki ni nujno naravna: "Če iščete resničnega monogamista, je to gos, ki si imajo več partnerjev kače in sociolog Aleksandar Štulhofer tudi po smrti partnerja ne bo poiskala novega ljubimca ali soproga." zajci, pri gepardih pa si gospa meni, da je za nastanek monoga- privošči 6 do 8 samcev. mije kriv poskus minimalizacije Profesorica sociologije Pepper sporov znotraj določene skupnos- jemo. Volkovi, recimo, so svo- ša glavo, saj znajo napasti vsako Sezonska zvestoba in Schwartz s seattelske univerze ti. Ko je z večanjem negotovosti jim družinam lojalni in z njimi predstavnico nasprotnega spola, mnogomoštvo­ pravi, da človek ni monogamna rasla potreba po posesivnosti, je močno povezani, celo bolj kot ki se jim ponuja in ki ni njihova Monogamijo, čeprav le enole- žival. "Če iščete resničnega mo- prišlo do revolucije monogamije. smo ljudje. Običajno si samec in prva in edina. Takšno obnašanje tno, prakticirajo kraljevi pingvi- nogamista, je to gos, ki si tudi Tista z družbenim predznakom je samica ostaneta lojalna "za vse znanstveniki povezujejo s hor- ni. Skrb za bodoči naraščaj si po smrti partnerja ne bo poiskala pogosto prisotna pri vrstah, ka- večne čase". Tudi partnerstvo monom vazopresinom, ki se izlo- zaradi strašnih zimskih razmer, novega ljubimca ali soproga." terih potomci so zelo ranljivi in beloglavih orlov prekineta le ča, ko samci pazijo na potomce. plenilcev in manka hrane delijo Monogamijo pa vidi kot neka- potrebujejo zaščito obeh staršev. smrt ali impotenca. Albatrosi se Zaradi tega hormona je mono- s partnerico. Medtem ko eden kšno investicijo v skupno življe- A pojavlja se tudi v primerih, ko v času parjenja vedno vračajo k gamna zveza povezana s pozitiv- čuva malčka, drugi išče živež. nje, ki ni nujno naravna. Še več, je določena populacija majhna istemu partnerju, skozi vrsto let nimi čustvi. Enake receptorje je A to traja le, dokler potomec nekateri biologi ugotavljajo, da in razkropljena. Takšno vedenje vzpostavijo trdno zvezo, ki nato mogoče zaslediti tudi v človeških ne odpeketa v lastni sončni je za skoraj vsako vrsto varanje samcu omogoča stalno parjenje, traja vse življenje. Zanimivo je, možganih – pri nekaterih več, pri zahod. 85 odstotkov pingvinov pravilo, ki velja za oba spola. ne da bi moral trošiti energijo za da v dolgih letih povezanosti tudi drugih manj –, kar bi lahko raz- in pingvink si nato pomaha v Bori Grabovac Morse iskanje novih izzivov. Nekatere oni potrebujejo iskrico ali dve, ložilo večjo ali manjšo zvestobo vrste so monogamne iz praktič- ki bo spodbudila dolgočasno pri ljudeh. Prerijski voluharji so nih razlogov; da samicam samci zakonsko življenje. Za poživitev torej tako resni monogamisti, da ne bi pobili mladičev. Drugi se poskrbi posebni paritveni ples, ki bi si kaj takega v človeški podobi prostituirajo zaradi hrane, tretji ga samček zapleše svoji izbranki. želela marsikatera ženska. Ne le, na ta način poskušajo zaščititi Zaobljubijo se parazitski črvi, ši- da v paru vzgajajo svoj podmla- svojega partnerja in s tem pravi- stomiaze, ki se naselijo v človeku dek, temveč si delijo domača op- co do razploda. Pri sesalcih, kjer in povzročajo t. i. polžjo mrzlico, ravila, ves čas čepijo skupaj in so jih je družbeno monogamnih le dokaj pogosto na afriškem konti- nasploh kar se da ljubki. V svoji Sončna očala Korekcijska očala Športna očala 3 odstotke, je skrb nekoliko ne- nentu. Če ne morete ostati zvesti, zaljubljenosti so posebej napa- Kontaktne leče Okulistični pregledi enakomernejše porazdeljena, saj se lahko vsaj tolažite z mislijo, dalni rdečehrbti aligatorski pup- lahko z mlekom podmladek hrani da ste morebitni gostitelj črvom, ki, ki v upravičenem ljubosumju Optika Center le samica. ki se razmnožujejo po vašem napadajo ženske predstavnice TZO 20 +386 (01) 893 14 86 [email protected] Drugače je pri genetski mono- telesu in tvorijo ljubeče pare. Vez svoje vrste. Milosti s prešuštniki 1330 Kočevje +386 (0)51 641 770 www.optikacenter.si gamiji. Ta prinaša zvestobo, ki med kraljem in kraljico termitov, ne poznajo niti črni jastrebi, ki Delovni čas: jo potrdi DNK-testiranje starše- ki sta oče in mati celi koloniji, pa napadejo vsakogar, ki ga imajo ponedeljek-petek: 8:00-12:00, 15:00-18:00, sobota: 8:00-12:00 vstva. Seksualna monogamija pa je že kar pravljična in se tako kot za grešnika. Do partnerice so Kočevska www.kocevje.si Zanimivosti marec 2017 16 Življenje je za to, da ga živimo, ne gledamo "Kako lahko živiš brez televizor- le kakovost, torej vsebina gleda- buljila v zaslon, kar želim, pa tako ali sprehodom v naravi. Ne vidim so še potencialni razvoj depresije, ja?" me zadnja štiri leta ob vsa- nega; če je program 'letom prime- pogledam prek računalnika," pove prav nobenih negativnih strani ta- večja prehranjenost, četudi nismo kem obisku sprašuje sestra, ki se ren', 'izobraževalni' ipd., pa je ta tudi prodajalka Lili Kitič. Eden kega življenja. Prej same pozitiv- lačni, in manjša kondicijska spo- takoj, ko prestopi vrata stanova- tehnologija v najslabšem primeru izmed tistih, ki so se odpovedali ne," zatrjuje Mateja. "Tišina, mir sobnost zaradi dolgih ur sedenja. nja, prelevi v notranjo oblikovalko neškodljiva. Trdijo celo, da je življenju s televizorjem, je svojo in nobenih vsiljenih slabih novic. Več desetletij trajajoče raziskave ter išče najbolj primerno steno, otrok razvojno in vzgojno prikraj- odločitev povzel na spletu: "Po Pogledam in preberem samo dob- so pokazale povezavo med tele- kamor bi ga obesila. Televizor, ta šan, če nima dostopa do nje. Da to treh urah gledanja nanizanke Ka- re in vesele," se strinja Lili. vizorjem in zvišanim holestero- sodobni oltar, katerega mesto je ne drži, zagotavljajo raziskovalci ko sem spoznal tvojo mamo sem Če želimo ali ne, TV vpliva lom, slabim kardiovaskularnim običajno v središču dnevne sobe s Harvard Medical School. Nobe- ugotovil, da v tem času z zaročen- na naš način življenja in razmi- stanjem, zvišanim krvnim tlakom in okoli katerega se zbira družina. nega dokaza ni, da se morajo ot- ko nisva spregovorila niti 10 be- šljanja. Zaradi njega smo bolj in težavami s srcem. Čeprav je tudi takega zbiranja vse roci zgodaj seznaniti z zaslonsko sed in da vem več o tem, kaj misli osamljeni, vezani na čas nanizank Otroci danes preživijo več časa manj, saj ima danes marsikateri tehnologijo, da bi jim bila blizu. Barney Stinson (lik iz nanizanke) in nadaljevank, vmešava se tudi v pred zaslonom kot v šoli. Moč rok otrok sprejemnik v svoji sobi. Dejstvo, da otroci nekaj hočejo kot pa ona." našo porabo denarja. Če menite, je pri desetletnikih upadla za 26 Mož in žena pa, da se ne bi kre- ali da starši mislijo, da hočejo, pa Tistih, ki se odločijo za tak na- da to ne drži, vedite, da velike odstotkov, njihova telesa so zdaj gala okoli izbire programa, prav ne pomeni, da je to vzgojno ali čin bivanja, je v vsaki populaciji korporacije ne mečejo stran mi- sestavljena iz več maščob in manj tako. Televizor je postal tako po- celo dobro znanje. Radi imajo tudi približno en odstotek, večina pa se lijonov evrov, ki jih namenjajo mišic. Vsi gledalci so izpostavlje- memben, da ima celo svoj dan, na bombone, pravijo ti znanstveniki. jih strinja, da so z njim le prido- reklamiranju svojih izdelkov. Te- ni sto tisoč nasilnim dejanjem na katerega pa še vedno čakajo če- Svoje razloge za odpoved škatli, bili: več medsebojnih pogovorov levizor posega tudi v racionalno leto in več deset tisoč reklamam, bele, ki so za naš obstoj življenj- ki krade življenjski čas, imata zad- (razen če v vmesnem času ugoto- razmišljanje gledalca, saj poe- televizijo pa gleda vse mlajša skega pomena. Združeni narodi so nja štiri leta tudi Mateja in Lili. vite, da se s partnerjem nimata o nostavlja in idealizira stvari, ki jih populacija. Prepuščeni so ji celo ga razglasili leta 1996, ker je bil "Že prej nisem veliko časa preži- čem pogovarjati), več priložnosti lepo zapakirane predstavlja v ne- dojenčki. Več desetletij trajajoče takrat izpeljan svetovni forum, na vela pred televizorjem. Tudi od- za druge dejavnosti, kot so branje, kaj sekundah ali minutah. Krade novozelandske študije ugotavljajo, katerem so vodilni predstavniki iz tegnitvenih simptomov ni bilo, ker ročna dela, šport, učenje. Manj je čustveno energijo in koncentraci- da so tisti, ki so v otroštvu preveč televizijskega sveta razpravljali o sem imela opravka s prenavlja- negativnih novic in stresa, izbolj- jo. Po podatkih revije Journal of časa preživeli pred televizorjem, naraščajočem pomenu televizije njem in opremljanjem stanovanja. ša se družabno življenje, več je Economic Psychology vpliva na manj uspešni, ko odrastejo. Zato v današnjem svetu. Vendar njena Zanimive vsebine si pogledam na telesne dejavnosti, to pa se pozna nižje zadovoljstvo z življenjem, podjetnik Brian Tracy ne pravi vloga z leti postaja vse manj izo- računalniku ali na mobilni tele- na posameznikovem zdravju. Če povečanje želja po materialnih zaman: "Reveži imajo velike tele- braževalna, vse bolj pa vir poneu- viziji, filme pa raje v kinu," pravi ni televizorja, ni niti računa zanj rečeh in večjo nervozo. Med ne- vizorje in majhne knjižnice, boga- mljanja in pranja možganov. Njeni zobozdravnica Mateja Simončič. ali za kabelsko. "Sama čas, ki ga gativnimi platmi programov, v ka- taši pa ravno obratno." zagovorniki trdijo, da je vprašljiva "Že v preteklosti nisem veliko imam, raje namenim branju knjig terih je vse več nasilja in strahu, Bori Grabovac Morse Bronasti znak destinaciji Kočevsko Destinacijam in ponudnikom tion Standard) trajnostno delova- destinaciji živijo. Izrednega po- v Zeleni shemi slovenskega nje destinacij in ponudnikov. mena je namreč, da je destinacija turizma, ki so že prejeli znak Zelena (okoljsko in družbeno najprej prijetna in prijazna za Green Destination/ odgovorna) destinacija ni nekaj, vse, ki tu delajo in živijo. S tem Accommodation, se je pridru- kar je projekt, naloga oziroma bo takšna tudi za ljudi, ki obišče- žila tudi destinacija Kočevsko odgovornost zgolj turistične jo zeleno destinacijo. Kočevsko z občinami Kočevje, Kostel in organizacije. Gre za rezultat sku- je izpolnilo vse navedene zahteve Osilnica. Nacionalni in certifika- pnih prizadevanj vseh deležnikov trajnostnega razvoja in delovanja Foto: Arhiv Slovenske turistične organizacije cijski program Zelena shema slo- v destinaciji, tako v javnem, ter po izvedenih 11 korakih skla- venskega turizma združuje vsa nevladnem kot tudi zasebnem dno z Green Destination Stan- aktivnih ude- prizadevanja za trajnostni razvoj sektorju – in ne samo v turiz- dard uspešno pridobilo bronasti ležencev (poleg vseh treh turizma v Sloveniji in s konkret- mu, temveč na vseh področjih znak Slovenia Green Destination. občin še številni javni zavodi in jim trudom veliko nimi orodji izboljšuje in ocenjuje delovanja. Ne nazadnje pa so v Med člani zelene ekipe na koče- podjetja, društva, posamezniki in pripomogli k pridobitvi bronas- (ocenjevanje po Green Destina- tem procesu ključni tudi vsi, ki v vskem je sodelovalo več kot 20 turistični ponudniki), ki so s svo- tega znaka. Tina Peček

TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA BLAŽ ABRAHAMSBERG Z masažo in ostalimi terapijami lahko zdravimo sledeče težave: • boleča hrbtenica, križ, išias, lumbago • boleč vrat, ramena, bolečine za lopatico • migrenski glavoboli • težave s sinusi • diagnostika je brezplačna Informacije in naročanje: gsm 031 260 358, Blaž Abrahamsberg s.p., Tomšičeva 13, Kočevje

Dobite jih v Mestni cvetličarni, DARILNI BONI Reška cesta 10A KINO PROGRAM MAREC 2017

ČETRTEK, 6. APRIl SObOTA, 15. APRIl ČETRTEK, 20. APRIl PETEK, 28. APRIl NEDElJA, 30. APRIl Ob 20. uRI Ob 17. IN PETEK, 21. APRIl Ob 11. uRI MATINEJA Ob 20. uRI Amerišk drama 20. uRI Ob 20. uRI Ameriška anim. družinska Ameriški ZF triler MESEČINA (MOONlIGhT) Ameriška akcija Ameriška akcija komedija - sinhronizirana V MREŽI Film predvajamo v okviru art kino programa hITRI IN DRZNI 8 hITRI IN DRZNI 8 MAlI ŠEf (ThE bOSS bAby) (ThE CIRClE) ------(fAST & fuRIOuS 8) (fAST & fuRIOuS 8) ------SObOTA, 8. APRIl PETEK, 28. APRIl PONEDElJEK, 1. MAJ ------Ob 18. uRI Ob 18. uRI Ob 11. uRI MATINEJA NEDElJA, 16. APRIl NEDElJA, 19. APRIl Ameriška anim. družinska Ameriška anim. družinska Norveška anim. družinska Ob 18. uRI Ob 20. uRI komedija - sinhronizirana komedija - sinhronizirana komedija - sinhronizirana Ameriška anim. družinska Ameriška komedija SMRKCI : SKRITA VAS SMRKCI : SKRITA VAS JEŽEK IN VRAN komedija - sinhronizirana uPOKOJITEV V STIlu (SMuRfS: ThE lOST (SMuRfS: ThE lOST (SOlAN OG luDVIG ) SMRKCI : SKRITA VAS (GOING IN STylE ) VIllAGE) VIllAGE) (SMuRfS: ThE lOST ------VIllAGE) SObOTA, 8. APRIl ČETRTEK, 27. APRIl PETEK, 28. APRIl Ob 20. uRI ------Ob 11. uRI MATINEJA Ob 20. uRI KCK Kino Ameriški drama NEDElJA, 16. APRIl Ameriška anim. družinska Ameriški ZF triler Kočevje si KOlIbA (ThE ShACK) Ob 20. uRI komedija - sinhronizirana V MREŽI (ThE CIRClE) ------Francoska komična drama SMRKCI : SKRITA VAS ------pridržuje pravico NEDElJA, 9. APRIl NEPRIČAKOVANO OČKA (SMuRfS: ThE lOST SObOTA, 29. APRIl Ob 18. uRI do spremembe (DEMAIN TOuT VIllAGE) Ob 18. uRI Ruski animirani in COMMENCE) ------Ameriška anim. družinska programa. sinhronizirani risani film komedija - sinhronizirana MAŠA IN MEDVED ------ČETRTEK, 27. APRIl Obiskovalce SREDA, 19. APRIl MAlI ŠEf (ThE bOSS bAby) (MAShA I MEDVED ) Ob 18. uRI prosimo, da ------Ob 20. uRI Ameriška anim. družinska ------NEDElJA, 9. APRIl Iransko Francoska drama komedija - sinhronizirana SObOTA, 29. APRIl spremljate Ob 20. uRI Ob 20. uRI TRGOVSKI POTNIK MAlI ŠEf program na Srbska komedija - drama (fORuShANDE) (ThE bOSS bAby) Ameriška akcija ZONA ZAMfIROVA 2 Film predvajamo v okviru art kino programa hITRI IN DRZNI 8 spletni (VRATI SE, ZONA) ČETRTEK, 20. APRIl ------(fAST & fuRIOuS 8) ------PETEK, 21. APRIl ČETRTEK, 27. APRIl ------www.kck.si, ČETRTEK, 13. APRIl NEDElJA, 23. APRIl Ob 20. uRI NEDElJA, 30. APRIl kjer bodo Ob 20. uRI Ob 18. uRI Francoska drama Ob 18. uRI Francosko nemška belgiska Ameriška anim. družinska SAMO KONEC SVETA Ameriška anim. družinska vnesene vse drama komedija - sinhronizirana (JuSTE lA fIN Du komedija - sinhronizirana spremembe. ONA (EllE) MAlI ŠEf MONDE) SMRKCI : SKRITA VAS (SMuRfS: ThE lOST VIllAGE) Film predvajamo v okviru art kino programa (ThE bOSS bAby) Film predvajamo v okviru art kino programa

SOBOTA | 15.4. | 11:00 bAlON VElIKON PETEK | 14.4. | 22:00 Lutkovna predstava PETEK | 31.3. | 20:00

tudi za izven

ČETRTEK | 13.4. | 20:00 S.A.R.S. SEKS IN SOBOTA | 22.4. | 22:00 lJubOSuMNOST komedija Kočevska www.kocevje.si Zeleno marec 2017 18 Gozdovi – dragocena svila

Turizem v Sloveniji postaja izredno pomembna gospodar- ska panoga: lani je v bruto družbeni proizvod prispeval ok- rog 13 %, predstavlja 8 % celotnega izvoza, število preno- čitev v letu 2016 je bilo blizu 11 milijonov. Vzpenjajočemu se slovenskemu turizmu so pred leti naredili usluge tudi pri Lonely Planetu, kjer so Slovenijo uvrstili med najboljša popotniška doživetja za najbolj ugodno ceno, Kočevski rog pa na 8. mesto med top namigi. A kljub dobri promociji svetovno znanega založnika turističnih vodnikov in dej- stvu, da kar tri četrtine tujih turistov pride v Slovenijo na sproščanje, počitnice ali rekreacijo, v jugovzhodni Sloveniji prenoči le 3,7 % vseh turistov*. Kočevska pa si, sodeč po številkah, kljub izvrstnim izhodiščem šele utira pot na turi- stični zemljevid.

Občina, katere 83 % vse površine 18 tisoč 'turistov'. Za primerjavo: prekriva gozd, je v minulih dese- v Črnomlju jih je prenočilo več tletjih že postavljala v ospredje kot 23.000, v Ljubljani pa 1,3 in slogane besedo 'gozd', a zaradi milijona. nesodelovanja akterjev, pomanj- kanja jasne vizije, kapitala, Turizem, ki ne uničuje okolja energije in inovativnosti ter mar- Potencial, ki ga na Kočevskem sičesa drugega tega ni izkoristila. niso uresničili, je izvrstna podla- In zato caplja za preostalimi … ga za nadaljnji razvoj. Tako meni Foto: Marko Vovk Medtem so v Cerknem razvili tudi avtorica dopolnil strategije na Kočevskem kljub relativno produkt gozdni selfness, ki je razvoja turizma v kočevski ob- »Pragozdovi so biseri, ki jih moramo najbolj dobri dostopnosti izredno slabo prejel priznanje na madridski tu- čini dr. Maja Uran Maravić, ki spoštovati. Prav je, da jih poudarimo, da jih razviti: "Težko bi rekli, da lahko ristični borzi, Bled je postal me- predlaga vlaganja v razvoj narav- kateri od trenutno močnih sku- ka slovenskega glampinga, spet nega turizma. Novi trendi v tu- občudujemo, da nas spominjajo na zgodbo pin turistov, ki iščejo doživetja drugje so unovčili energetske rizmu združujejo doživetje, torej narave in se lahko od nje učimo. A jih moramo gozda, lahko ponudite tematske, točke, v bližnji Loški dolini pa izzive, doživljanje zgodb, ljudi, kakovostne, na ciljne skupine so nas že zdavnaj prehiteli z opa- navad in kulinarike ter skrb za spoštljivo tudi pokazati svojim obiskovalcem. usmerjene programe, nastanitve, zovanjem medveda. Sprostitev okolje, zdravje in dobro počutje. Da se zavedajo, da je to tempelj, svetišče ali ponudbo hrane in pijače, ponud- pod krošnjami dreves, 'polnjenje' Okoljevarstvo, vrednote, prakse katedrala.« dr. Petra Draškovič Pelc bo izdelkov za spomin na gozd, baterij, uživanje v neokrnjeni na- ali občutja, ki jih je človeštvo vodenja ali delavnice." Cilj 'zelenega' turizma, ki ga sledeč razvoju slovenskega turiz- ma zadnje leto v ospredje postav- ljata tudi Občina Kočevje in njen javni zavod, je izoblikovanje kakovostne turistične ponudbe, ki temelji na spoštovanju narave. Kočevska naj bi tako razvijala okolju prijazne destinacije in produkte. Na pomen varovanja narave in zlasti negativne posle- dice 'množičnega' turizma pa že dlje časa opozarja tudi večina tistih, ki je kakor koli vpletena v kočevski turizem. "Samo oh- ranjena narava je lahko osnova za trajnosti turizem in le ta mora naravo tudi ohranjati. Tukaj se radi pohvalimo s pragozdovi kot zelo pomembnim elementom ne- okrnjene narave in prvobitnosti. A to so biseri, ki jih moramo naj- bolj spoštovati. Da karikiram – če bomo vanje spustili vsak dan na tisoče in tisoče ljudi, ne bo njihov vpliv več nezanemarljiv. In če bi to počeli vsak dan znova, bi ta prvinskost, neokrnjenost kmalu izginila. Prav je, da jih po- udarimo, da jih občudujemo, da Foto: Marko Vovk nas spominjajo na zgodbo narave ravi, opazovanje zveri, ki je zna- skorajda izgubilo, znova prido- nega (trajnostnega/odgovorne- zelo odmaknjeni, nasprotno – le in se lahko od nje učimo. A jih čilna za kočevske gozdove, so bivajo pomen. Raziskave mnenj ga) turizma. In tega naravnega dobro uro vožnje ste od glavnega moramo spoštljivo tudi pokazati znali dobro unovčiti drugje. Tudi kažejo, da vse več turistov ceni bogastva je na Kočevskem na mesta, pa lahko ponudite zares svojim obiskovalcem. Da se za- številke o prenočitvah v kočevski lokalno hrano, išče prvinskost pretek. Še več, na širšem koče- izjemna doživetja gozda in nara- vedajo, da je to tempelj, svetišče občini niso spodbudne. Četudi so in neznano. Dejstvo je, da so se vskem območju je kar 41 goz- ve, za kakršna je treba kje drugje ali katedrala. In to lahko začu- te zaradi upoštevanja prenočitev zadnja leta med top destinacijami dnih rezervatov, med njimi so 4 potovati zelo daleč," analizira tijo tudi iz urejenih poti, ki to policistov v vadbenem centru znašle npr. kostariške gozdne pragozdovi. "Imate prekrasne in stanje Marjeta Keršič Svetel, omogočajo," opozarja dr. Petra nerealne in pretirane, hiške in da naravni materiali zno- sila zanimive gozdove, naravno nekdanja voditeljica oddaje Gore Draškovič Pelc, fotografinja, vo- ostajajo skromne. Po podatkih va prevzemajo vodilno vlogo v dediščino, izjemno zanimivo in ljudje. Ljubiteljica narave, ki dnica in ljubiteljica narave. Do- Statističnega urada RS je lani v nastanitvenih objektih. snovno in nesnovno kulturno de- svoje znanje predaja študentom daja, da mora ta pozornost veljati kočevski občini prenočilo okoli Gozd je v ospredju t. i. zele- diščino. Sploh ni res, da ste tako turistične šole, dodaja, da smo za vse, tudi potoke, jase in reke. Kočevska www.kocevje.si Zeleno marec 2017 19

"Gosta ne bo zanimala degradi- raznimi vodenimi dejavnostmi ... zovanju. A je pri vsem tem treba tudi programi opazovanja med- vrhunski menedžer želi preživeti rana ali uničena narava. Želijo Ampak to bi zahtevalo strategijo upoštevati način ponudbe, zlasti veda niso šala. Oblikovali so jih dva tedna v brunarici brez elek- pestro biotsko raznolikost in Slo- in usklajevanje delovanja vseh pa kakovost. Tako na primer pre- skladno s smernicami, ki so jih trike in hoditi bos po gozdu, zve- venija je na tem področju v veliki deležnikov. Kar se pa zdi v Slo- živetje v naravi vključuje vodstvo razvijali v okviru projekta Life čer pa pojesti svežo ribo, ki jo je prednosti. Tudi zato naravoslovci veniji znanstvena fantastika," je strokovnjaka, enako opazovanje DinAlp Bear, kjer priporočajo spekel na žaru med pogovorom radi prihajajo v Slovenijo. Ker je odkrita Keršič Svetelova. medveda. Kot poudarja dr. Petra namenske opazovalnice. To so o tem, kako je bilo fotografirati na razmeroma majhnem obmo- Draškovič Pelc, je medved kariz- ustrezno pripravljene opazoval- medvedove sledove ... Naše pre- čju mogoče doživeti raznolikost Magnet: inovativne nastanitve matična vrsta, a zelo občutljiva: nice, postavljene na lokacijah, lepe in avtentičnih zgodb polne tako živalskega kot rastlinskega in vsebine "Zahteva veliko mero zdravega kjer je medveda mogoče z veliko gozdove bi morali obravnavati sveta," pojasnjuje doktorica bio- Ključen člen sekundarne turi- razuma in predvsem spoštovanja. verjetnostjo opaziti. kot dragoceno svilo – iz takega medicine. stične ponudbe je nastanitev. Teh Ne le samih udeležencev foto- Marjeta Keršič Svetel poudar- materiala ne greš šivat cenenih na Kočevskem močno primanj- grafskih potepov, ampak celot- ja, da za razvoj tovrstnega turiz- majic, ampak ga unovčiš v zares Le hitri in dobri bodo ujeli vlak kuje. V gozd pa sledeč motivom nega okolja, ki se mora naučiti ma ni vedno nujen zajeten kup lepih, edinstvenih, nepozabnih Keršič Svetelova, ki si že vrsto prihoda in željam turistov ter sobivanja z veliko zverjo." Zato denarja. "Danes si marsikateri izdelkih." Petra Šolar let skozi več vlog prizadeva upoštevanju okoljevarstvenega *podatki za 2015 za ohranitev gorske narave, na vidika ne spadajo hoteli ali apart- srce polaga nujnost sodelovanja maji, temveč koče, bungalovi, in usklajevanja: "Kočevska je eko kampi, hišice na drevesih KOMUNALA OBVEŠČA območje, kjer so še skoraj neiz- ipd. Zato je eden od načrtovanih merne priložnosti, ampak za do- ukrepov, omenjenih v strategiji seganje visoke dodane vrednosti razvoja turizma, popis stanja koč SPOMLADANSKI ODVOZ NEVARNIH v turizmu in zlasti multiplika- in vzpostavitev mreže zasebnih cijskih učinkov je treba delovati ponudnikov koč. Drugi je iz- ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV strateško in usklajeno. Vse sku- gradnja nastanitvenih obratov paj zahteva tudi resen strokovni s pomočjo umetnikov, tretji pa Spoštovani uporabniki! pa se skozi postopke recikliranja težke kovine pristop. Kolesarski turizem gradnja gozdnega glamping Obveščamo vas, da bo med 30. marcem in 1. lahko ponovno uporabijo za nove proizvode, zahteva svoje, gozdna terapija resorta. Pri oblikovanju nastanit- aprilom organizirana akcija zbiranja nevarnih kar pomembno prispeva k ohranjanju naravnih svoje, spoznavanje gozda (izo- venih objektov bodo morali vla- odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiral- virov. Da bi posameznikom še bolj približali in braževalna doživetja v naravi so gatelji za doseganje višje dodane nico. Vabimo vas, da svoje nevarne odpadke omogočili lažje zbiranje OEEO, je osem e-zbi- izjemno priljubljena, povezana vednosti upoštevati avtentičnost, (npr. baterije, akumulatorje, ostanke barv, lakov, ralnikov postavljenih v občini Kočevje, dva pa so z interpretacijo, delavnicami, lokalno arhitekturo in materiale čistil,SPOMLADANSKI razredčil, ODVOZ škropiv, NEVARNIH pesticidov, ODPADKOV kozmetike, IZ GOSPODINJSTEV v občini Kostel. Prosimo vas, da v e-zbiralnike opazovanjem, fotografiranjem) iz lokalnega okolja. mineralnihSpoštovani uporabniki! olj, odpadnih jedilnih in motornih odlagate samo tiste odpadke, katerim so name- znova svoje, adrenalinska doži- Kaj pa vsebine? Primeri olj,Obveščamo maziv, vas, neonske da bo med žarnice 30. marcem in druge in 1. aprilom nevarne organizirana akcijanjeni: igrače, ki za svoje delovanje potrebujejo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Vabimo vetja spet svoje, ljubitelji pešače- dobrih praks v Evropi so odraz odpadke)vas, da svoje oddate nevarne odpadke pooblaščenemu (npr. baterije, akumulatorje, podjetju ostanke KE- barv,električni tok iz omrežja, baterije ali akumula- MIS,lakov, d. čistil, o. razredčil,o., na najbližjiškropiv, pesticidov, lokaciji kozmetike, po naslednjem mineralnih olj, odpadnih torje, električne mešalnike, likalnike, tehtnice, nja svoje." ugotavljanja in razumevanja jedilnih in motornih olj, maziv, neonske ţarnice in druge nevarne odpadke) Kljub neizmernim možnostim potreb gosta in izdelave celovite razporedu:oddate pooblaščenemu podjetju KEMIS, d. o. o., na najbliţji lokaciji poure, grelnike vode, električne ožemalnike, je za razvoj in uspeh 'gozdne- podpore. Marjeta Keršič Svetel naslednjem razporedu: opekače kruha, salamoreznice, sušilnike KRAJ ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, LOKACIJA ga turizma' poleg sodelovanja izpostavlja, da imajo ljudje zelo 30.3. 31.3. 1.4. in kodralnike las, brivnike, ventilatorje, BANJA LOKA 9:00 - 9:30 pri ekološkem otoku nujna izredno visoka kakovost različne vrednote in pričakova- BREG 9:00 - 9:15 pri ekološkem otoku električna orodja, sesalnike, svetilke, ponudbe. Pa tudi znanje, čas, nja: "Zelo veliko je ljudi, ki si (trafo) telefone, tipkovnice, zvočnike, radijske BREZOVICA 11:30 - pri tabli Brezovica, v energija in inovativnost. Zamuda želijo gozd razumeti, spoznavati, 11:45 kriţišču aparate, računalniške miške, kalkulatorje, CVIŠLERJI 8:00 - 8:15 na avtobusnem Kočevske pri razvoju tovrstnega kako gozd živi in deluje, kako (SPODNJI) postajališču polnilce,fotoaparate, slušalke, DVD-pred- CVIŠLERJI 8:30 - 8:45 pri ekološkem otoku turizma je ogromna in če želi živijo posamezna zanimiva bitja, (ZGORNJI) vajalnike, kamere, tiskalnike, računalnike, konkurirati območjem, ki imajo jih opazovati." Nekdanja vodite- ČRNI POTOK 12:30 - pri kapelici kasetofone, gramofone … Vsi ti aparati 12:45 podobno naravno dediščino, bo- ljica oddaje na nacionalki, ki je DOLGA VAS 13:00 - pri Gasilskem domu so opremljeni z znakom, ki označuje pre- 13:15 do morali vsi akterji narediti veli- pred kratim vodila delavnico v FARA 8:00 - 8:45 pri ekološkem otoku poved odlaganja v zabojnike, ker jih je GORENJE 13:45 - pri ekološkem otoku pri ko več. "V sklop tega spada tudi Kočevju, opozarja na nujen ele- 14:00 kapelici treba ločeno zbirati in oddajati na za to ustanavljanje zavarovanih obmo- ment pri razvoju in trženju turiz- 13:15 - pri Gasilskem domu namenjena mesta. Ravnaj odgovorno! 13:30 čij, ta so namreč odlično orodje ma: "Če nečesa sam ne šteješ za KNEŢJA LIPA 12:45 - pri ekološkem otoku 13:00 za upravljanje z vrednotami, tako vrednoto in ne spoštuješ, je težko KOČEVJE 15:00 - pri Športni dvorani 16:00 da se ohranjajo tudi vrednote, ki pričakovati, da boš znal to kot KOČEVJE 13:30 - na parkirišču pri TUŠ-u so zelo pomembne za turizem, v vrednoto prodajati drugim. Zlasti 15:30 KOČEVJE 10:00 - na parkirišču v našem sistemu varstva narave jih Avstrija in Nemčija močno pred- 12:00 Kidričevi ulici KOČEVSKA 10:45 - pred Pošto pa sploh ni. Na primer estetska njačita po terapevtskih programih REKA 11:30 KOPRIVNIK 9:45 - pri ekološkem otoku vrednost gozda, naravno zvočno v gozdu, kar bi lahko pri nas raz- 10:00 okolje, občutek neokrnjene na- vili naravnost vrhunsko – glede 14:30 - pri trgovini 14:45 rave ... in tako naprej. Odločiti na to, kakšna gozdna območja LOŢINE 15:45 - na parkirišču pri Tušku 16:00 Lokacije e-zbiralnikov: se bo treba, kakšne produkte imamo. Ampak za to potrebuje- MAČKOVEC 9:00 - 9:15 pri ekološkem otoku Lokacije e-zbiralnikov: MAHOVNIK 9:30 - 9:45 pri Gasilskem domu doživetij želite razvijati, za koga te medicinske strokovnjake, ki MLAKA PRI 14:15 - pri ekološkem otoku v NASELJE/NASLOV/LOKACIJA in kje. Med zadeve, ki jih je treba verjamejo v take pristope, stro- KOČEVJU 14:30 vasi DOLGA VAS (pri ekološkem otoku pri MORAVA 9:45 - pri ekološkem otoku temeljito premisliti, spada javni kovnjake s področja zdravstvene 10:00 igrišču Kobel na Remihovi ulici) transport, saj si vse več turistov nege, psihoterapevte, vešče MOZELJ 13:15 - pri ekološkem otoku Cesta v Mestni Log (pri ekološkem otoku 13:30 pri čistilni napravi, Cesta v Mestni log 2a) ne želi potovati z lastnim avtom, gozde terapije ... Ne zadošča, da MRTVICE 8:00 - 8:15 pri ekološkem otoku NEMŠKA LOKA 11:00 - pri ekološkem otoku Roška cesta (pri ekološkem otoku ob ker je to v velikih evropskih mes- postavite nekaj klopic in table 11:15 odcepu za Rozmanovo ulico) 10:15 - pri ekološkem otoku tih združeno z dolgotrajnim in terapevtska pot." 10:30 Tesarska ulica (pri Komunali) 12:00 - pri Kulturnem domu mučnim potovanjem v kolonah 12:15 Pri Unionu (pri ekološkem otoku Pri – raje se odločijo za javni tran- Od preživetja v naravi do SLOVENSKA 8:30 - 8:45 pri ekološkem otoku Unionu, pri PP) VAS KNEŢJA LIPA (pri ekološkem otoku) sport. Tudi bolj ekološko je, če opazovanja­ medveda STARA 14:45 - na parkirišču ob CERKEV 15:30 pokopališču STARA CERKEV (pri ekološkem otoku računate na tako imenovane zele- Kočevski turistični ponudniki ŠALKA VAS 12:15 - pri Gasilskem domu 12:30 "pri Krausu") ne tržne niše. Tudi za pohodnike, – zasebniki in obe društvi – že ŠTALCERJI 11:45 - pri trgovini ŠTALCERJI (pri ekološkem otoku) ki radi pešačijo, je pomembno, zdaj tržijo gozd in medveda, oba 12:15 BANJA LOKA (pri ekološkem otoku) ŢELJNE 12:45 - pri bivši trgovini da se lahko z nekim javnim pre- najbolj prepoznavna simbola 13:00 FARA (pri ekološkem otoku) vozom spet vrnejo na izhodišče. Kočevske. V ponudbi so pohodi POSTAVITEV ULIČNIH E-ZBIRALNIKOV Če greste na izlet z lastnim av- po pešpoteh, polharija, preživetje POSTAVITEVV prejšnji številki ULIČNIH časopisa smo E-ZBIRALNIKOV napovedali, da bo podjetje ZEOS lokalni tom, ste se prisiljeni vrniti ponj, v naravi, fotolov in opazovanje Vskupnosti prejšnji v kratkemštevilki v časopisa uporabo predalo smo ulične napovedali, zbiralnike (e-zbiralniki) da za zbiranje manjše elektronske opreme in baterij. Slavnostni podpis listin ob kar zelo omeji možnost 'klatenja', medveda. Izoblikovani produkti, bopredaji podjetje e-zbiralnikov ZEOS je potekal lokalni v petek, skupnosti 10. marca 2017. v kratkemOdpadna elektronska oprema (OEEO) sicer predstavlja le majhen deleţ odpadkov v gospodinjstvih, še zlasti večdnevnega. Navse- ki postajajo vse bolj prepoznavni, vvendar uporabo je zaradi predalo vsebnosti ulične številnih teţkihzbiralnike kovin za okolje(e-zbiral izredno- nevarna. zadnje bi lahko s sodelovanjem so plod nekajletnega dela. Pest- niki)Hkrati za pa sezbiranje skozi postopke manjše recikliranja elektronske teţke kovine lahko opreme ponovno in uporabi jo za nove proizvode, kar pomembno prispeva k ohranjanju naravnih virov. Da bi več območij, od Snežnika, ribni- rost rastlinskega in živalskega baterij.posameznikom Slavnostni še bolj pribliţali podpis in omogočili listin laţje ob zbiranje predaji OEEO, e-zbi je osem- e- ralnikovzbiralnikov postavljenihje potekal v občini v petek, Kočevje, 10.dva pamarca v občini 2017. Kostel. Prosimo vas, ške okolice, Kočevskega, pa še sveta ponuja zanimive motive za da v e-zbiralnike odlagate samo tiste odpadke, katerim so namenjeni: igrače, prek Kolpe na območju odlično fotografiranje, sposobnost preži- Odpadnaki za svoje elektronskadelovanje potrebujejo oprema električni (OEEO) tok iz omreţja,sicer baterije ali akumulatorje, električne mešalnike, likalnike, tehtnice, ure, grelnike vode, ohranjenih gozdov na Hrvaškem veti tri dni brez vsega, pod zvez- predstavljaelektrične oţemalnike, le majhen opekače deležkruha, salamoreznice, odpadkov sušilnike v gospo in kodralnike- vse tja do morja razvijali za- dnatim nebom sredi mogočnega dinjstvih,las, brivnike, vendar ventilatorje, je električnazaradi vsebnosti orodja, sesalnike, številnih svetilke, telefone, tipkovnice, zvočnike, radijske aparate, računalniške miške, kalkulatorje, res vrhunska doživetja narave, Roga, je adrenalinsko doživetje, težkihpolnilce,fotoaparate, kovin za okolje slušalke, izredno DVD-predvajalnike, nevarna. kamere, Hkrati tiskalnike, računalnike, kasetofone, gramofone … Vsi ti aparati so opremljeni z znakom, večdnevna, s prenočevanjem, največja zver pa kar vabi k opa- ki označuje prepoved odlaganja v zabojnike, ker jih je treba ločeno zbirati in oddajati na za to namenjena mesta. Ravnaj odgovorno! OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE Kočevska www.kocevje.si Iz depojev marec 2017 20 Njena družina so bili slepi otroci V Kočevju je med letoma 1922 in 1944 deloval slovenski zavod za slepe, nato pa se je preselil nazaj v Ljubljano. Med učitelji in ravnatelji kočevskega in pozneje ljubljanskega zavoda za slepe posebno mesto zavzema Bogomira Dobovšek. S krajšimi prekinitvami ga je vodila od leta 1929 do upokojitve le- ta 1964. S svojo iznajdljivostjo, organizacijskimi in pedagoškimi sposobnostmi je strokovno delo zavoda dvignila na zavidljivo raven. Okoli sebe je zbrala vrsto dinamičnih in humanih pedagogov, ki so pod njenim vodstvom leta 1965 v Ljubljani postavili novo šolo za slepe. Zasebnega življenja skorajda ni imela. Živela je za delo, dobrobit in napredek zavoda ter njegovih gojencev. Nikoli se ni poročila. Med slepimi in za slepe je preživela tudi ves prosti čas.

Rojena je bila 13. novembra nateljstvo zavoda in ga vodila 1905 v meščanski družini v vse do upokojitve v letu 1964. Ljubljani kot prva izmed petih Najprej se je lotila urejanja novih otrok. Oče Franc (1875‒1915) prostorov na Mirju, kjer zavod je bil znani slovenski naravo- deluje še danes. Pri nabavi novih slovec, muzejski preparator in učnih pripomočkov, učil in dru- spreten fotograf, mati Josipina gih potrebščin so ji z donacijami (1881‒1963) pa potomka stare izdatno pomagali slovenski izse- ljubljanske družine Premk. ljenci iz ZDA, Švedske in Nor- Mladost je preživela v skro- veške. S pomočjo UNICEF-a je mnih socialnih razmerah, saj vzpostavila tiskarno za brajlico, je mati po nenadni smrti moža na podstrešju zavoda pa uredila težko preživljala številno druži- prvi tonski studio za snemanje no. Po končani osnovni šoli je zvočnih zapisov za slepe v nek- obiskovala Zasebno dekliško me- danji Jugoslaviji. Za starše slepih ščansko šolo, nato pa še Državno otrok je organizirala posebne žensko učiteljišče. Zrelostni izpit tečaje, za slepe in slabovidne je opravila junija 1924, tri leta gojence pa različne zunajšolske pozneje pa še praktični učiteljski dejavnosti. Na Višji pedagoški izpit. šoli (danes Pedagoška fakulteta) Leta 1928 se je prijavila na v Ljubljani je predavala tiflope- razpis Zavoda za slepe v Kočev- dagogiko. Aktivna je bila tudi pri ju in bila kot edina prijavljena ustanovitvi in delovanju Zveze izbrana za delovno mesto uči- slepih Slovenije ter Društva de- teljice. Najprej je tri mesece fektologov Slovenije. hospitirala, nato pa s štipendijo Udeležila se je številnih stro- oblastnega odbora v Ljubljani kovnih srečanj in seminarjev odšla na dvomesečno študijsko ter pripravila vrsto strokovnih potovanje v tujino. Obiskala je člankov in predavanj, skupaj s zavode za slepe v Gradcu, Linzu, Cirilom Musarjem pa rokopis na Dunaju in v Berlinu. učbenika za slepe Prva čitanka Po vrnitvi ji je oblastna samo- (1947). Posebej se je posvečala uprava septembra 1929 zaupala rehabilitaciji slepe invalidne mla- vodstvo šole. Kljub skromnejšim dine, ki je izgubila vid kot žrtev pogojem za nastanitev, bivanje vojne ali nepremišljene igre z ek- in šolanje, pomanjkanju stro- splozivnimi sredstvi. To tematiko kovnega osebja in oddaljenosti je prvič predstavila na jugoslo- od banovinskega središča je vanskem kongresu defektologov kočevski zavod v času njenega v Ljubljani leta 1960, štiri leta ravnateljevanja dosegel pomem- pozneje pa še v dokumentarnem ben napredek pri izobraževanju Bogomira Dobovšek (v sredini) v družbi sodelavk, Kočevje, 1941 • Foto: Pokrajinski muzej Kočevje filmu Kaj se je Zvonko naučil. in poučevanju slepih in slabo- Scenarij je napisala sama in vidnih otrok in mladostnikov. iz tiflopedagogike in oligofreno- tudi javni nastopi akademije in Med drugo svetovno vojno je prevzela celo režijo, za kamero Kot mlada in nadarjena učiteljica pedagogike in postala prva slo- celo neposredni radijski prenosi. ustaljen ritem življenja in dela je stal znani slovenski fotograf- se jim je povsem posvetila in v venska strokovno usposobljena Z njimi je širila glas o pomenu Zavoda za slepe otroke v Ko- ski mojster Vlastja Simončič. marsičem orala ledino. Pri tem je učiteljica 'za nedovoljno razvije- šolanja in skrbi za slepe in sla- čevju ovirala italijanska zasedba Film je še isto leto predvajala na v tujini pridobljeno teoretično in nu i defektnu decu'. Oktobra iste- bovidne, hkrati pa opozarjala na dela poslopja za potrebe vojnega predavanju za člane avstrijskega praktično znanje znala prenesti v ga leta jo je na mestu ravnateljice njihovo nadarjenost in ustvarjal- poštnega urada, še najbolj pa le- društva za zdravstveno proble- delovanje takrat trioddelčne šole zamenjal Gabrijel Janežič, toda nost ter pomagala porušiti mar- talski napadi. 12. decembra 1943 matiko na Dunaju. z osemletno šolsko obveznostjo. že decembra 1936 je spet prevze- sikateri predsodek pri njihovem je letalska bomba huje poškodo- Bogomira Dobovšek se je za- Za učiteljsko knjižnico je prido- la vodstvo zavoda. Še isto leto je zaposlovanju po končanem šola- vala zavodsko poslopje. Uprav- vedala, da zavod za svoj nadalj- bila prve strokovne knjige s pod- z nastopom gojencev kočevske- nju. Med številnimi prireditvami nica Bogomira Dobovšek je nji razvoj nujno potrebuje večje ročja tiflopedagogike, za zavod ga zavoda v dvorani sedanjega je izstopala slavnostna akade- gojence in osebje zaradi varnosti in moderno opremljene prostore pa nova učila. Poleg vodstvenih Mestnega gledališča ljubljanske- mija ob 20-letnici ustanovitve začasno preselila v bližnji Ma- za šolanje na vidu prizadete mla- obveznosti je prevzela še pouk ga preprečila njegovo preselitev zavoda leta 1939. Gojenci so se hovnik. Nastanjeni so bili v nek- dine. Leta 1955 je dala pobudo v tretjem oddelku in delo vzgo- med vlažne zidove nekdanje v Ljubljani predstavili s pevski- danji gostilni Zum Fichtenwalde, za izgradnjo novega šolskega jiteljice v internatu. Na njeno tovarne slamnikov v Mengšu. mi, glasbenimi, recitacijskimi pred bombardiranjem so se poslopja. Skupaj s sodelavci je pobudo je po sedmih letih začela Ob pomoči celotnega kolektiva in dramaturškimi točkami, v zatekli v bližnji podzemni jami pripravljala dokumentacijo za ponovno delovati tudi obrtno na- je redno prirejala razstave ročnih Kočevju pa so skupaj z učitelji Kofel, kjer so po potrebi tudi gradnjo, ki je bila zaključena de- daljevalna šola. del in pletarskih izdelkov slepih pripravili jubilejno razstavo prespali. Prosvetni oddelek po- set let pozneje. Obsežno strokovno znanje jo gojencev in učil, ki so jih izdela- ročnih del, pletarskih izdelkov krajinske uprave je 31. decembra Tako rekoč sredi gradnje je je izoblikovalo v odlično učite- le učiteljice. Ob koncu šolskega in učil. Odprl jo je ban Marko 1943 že odredil začasno preseli- konec leta 1963 iz zdravstvenih ljico. Kot 'prefektinja' je imela leta je za dijake ljubljanskega Natlačen, poleg je bil tudi teda- tev v ljubljansko gluhonemnico. razlogov zaprosila za razrešitev možnost spoznavati in proučevati učiteljišča organizirala redne nji kočevski župan Ivan Sajovic. Toda po zasilnem popravilu z mesta ravnateljice. S tem se individualnost slepih otrok ter hospitacije, za glasbeno nadarje- Ob tej priložnosti so bila sloven- manj poškodovanega trakta in je zaključilo 34-letno delo 'naj- vpliv slepote na njihov telesni in ne gojence pa pouk glasbe raz- skim tiflopedagogom podeljena stopnišča stavbe je vodstvo za- markantnejše osebnosti tako med duševni razvoj. Dnevno je bila širila na igranje violine in čela. prva odlikovanja. Red sv. Save voda na željo gojencev odhod ravnatelji kot učitelji slepih v zaposlena povprečno po 12 ur, Nastopali so v violinskem kvar- IV. stopnje je prejela tudi Bogo- odložilo. Po ponovnem bombar- vsej njegovi zgodovini'. Umrla vsako drugo nedeljo je opravljala tetu in salonskem orkestru. mira Dobovšek. Tik pred drugo diranju zavoda novembra 1944 je leta 1994, stara 88 let. Svoj celodnevno dežurstvo, prav tako Pod njenim vodstvom sta pre- svetovno vojno je za dekleta je preselitev v Ljubljano postala zadnji dom je našla v družinski ob praznikih in med počitnicami. poznavnost in ugled kočevskega ustanovila gospodinjsko šolo, za neizbežna. grobnici na pokopališču na lju- Junija 1931 je pred državno zavoda v javnosti postajala vse pletarske vajence pa prvič orga- Konec leta 1946 je Dobov- bljanskih Žalah. komisijo v Beogradu diplomirala večja. K temu so pripomogli nizirala pomočniške izpite. škova še tretjič prevzela rav- Ivan Kordiš Kočevska www.kocevje.si Ste vedeli? marec 2017 21 S sprehoda po Kočevju: Zavod za slepo deco v Kočevju Tokratni sprehod bo malo druga- ederwohla, ki jo je dal obnovit na ko se na štedilnik polaga posoda čen, saj stavba, ki jo tokrat pred- svoje stroške. Kupnina je znašala z vodo, nalaga štedilnik itd. Na stavljamo, žal ne stoji več. Gre 16.000 goldinarjev, obnova, ki zavodskem vrtu so gojili različno za dom za slepo deco oz. stavbo, jo je vodil vodja šolskega odbo- zelenjavo, ki so jo otroci spozna- kjer je v letih pred drugo svetovno ra Ernst Faber, pa je stala 4.000 vali, dekleta pa uporabila v gospo- vojno deloval slovenski zavod za goldinarjev. Stampfl je poleg tega dinjski šoli. Namen je bil otroke slepe. Pred tem pa imela stavba dodal še 3.000 goldinarjev. Vse je pripraviti na čim bolj samostojno drugo namembnost. prepustil nemškemu Schulvereinu, življenje. Z namenom oživitve domače ki je zavod oskrboval. Stavba, v Na začetku druge svetovne voj- obrti so leta 1882 v Kočevju us- kateri je imela prostore šola, je bi- ne, aprila 1941, so del prostorov tanovili Strokovno šolo za lesno la po prenovi mestu v ponos. zasedli italijanski vojaki. Konec industrijo oziroma obrt (Holzindu- Kočevsko šolo za lesno obrt so leta 1943 je bil med bombardira- strieschule zu ). Zamisel provizorično odprli 3. novembra njem Kočevja porušen osrednji dr. Weitlofa za ustanovitev šole so 1882. V 18 letih njenega obstoja del stavbe. V manj poškodovanem spodbudile ugodne krajevne oko- je šolanje končalo 71 učencev traktu je zavod deloval še do liščine: gozdovi in obstoječa do- (pletarji, mizarji, rezbarji, iz- konca novembra 1944, ko je bila mača obrt. Menil je, da bi domače delovalci palic, strugarji). Prvi Zavod za slepo deco v Kočevju, okoli 1930 • Foto: Pokrajinski muzej Kočevje stavba dokončno uničena. Sledila krošnjarstvo (izdelovanje suhe ravnatelj ustanove je bil Josef tedensko v večernih urah, primer- tudi časopis Gottscheer Zeitung. je selitev v Ljubljano. V Kočevju robe) z izdelavo kakovostnejših Ganslmayer. Ves čas svojega nejša za lokalne razmere. V šolskem letu 1928/29 so vsi je ostalo samo nekaj tehničnega izdelkov dobilo širši trg. Ustano- obstoja se je šola srečevala z Zavod za slepe je bil formalno odrasli gojenci odšli iz zavoda, osebja, ki je varovalo zavodsko vitev šole sta podprla Deutscher različnimi težavami (premalo ustanovljen 13. septembra 1919 v ki se je preimenoval v Zavod za imetje do zaključka preselitve. Schulverein in takratni minister učencev, neustrezen odnos staršev, Ljubljani. Preselitvi zavoda v Ko- slepo deco. Stavba je imela zelo bogato za uk in bogočastje Exner. Pomoč nenaklonjenost obrtnikov, finanč- čevje so močno nasprotovali, kar Za slepe so bili delno prilagoje- zgodovino in smo jo zato predsta- je ponudil tudi premožen praški ne težave). Leta 1906 je prišlo do je bilo objavljeno v različnih časo- ni tudi prostori v stavbi (učilnice, vili tudi na razstavah Živeti z goz- trgovec Johann Stampfl, po rodu združitve z Obrtno nadaljevalno pisih, npr. Slovencu – češ da so jih delavnice). Tako so npr. v šolskem dom in Edina tema je neznanje. z Raven pri Kočevski Reki. Šola šolo, ki je od leta 1873 delovala premestili iz kulturnega središča letu 1941/1942 na novo opremili Desetletja je bila v okras mestu, je dve leti domovala v njegovih v sklopu nižje gimnazije. Srednja v Kočevje, v tujo zgradbo, ki so posebno kuhinjo z vso potrebno danes pa jo nadomešča poslopje stavbah, ki pa niso bile primerne obrtna šola je leta 1921 prenehala jo nazaj še zahtevali 'kočevski opremo, da so lahko izvajali prak- Nove ljubljanske banke, nekdanji za pouk. Kot dobrotnik in mecen delovati. Obrtno nadaljevalna šola industrijski krogi'. Zavod se je v tični pouk gospodinjstva. Dekleta zavodski vrt pa je bil na prostoru je v spomin svoje hčere nato je nadaljevala delo, saj je bila Kočevje preselil 20. julija 1922. O so se učila ugotavljati toploto na današnje avtobusne postaje. kupil zemljišče s hišo Jožefa Wi- zaradi pouka, ki je bil le dvakrat prihodu slepih v Kočevje je pisal posameznih delih štedilnika, ka- Vesna Jerbič Perko Pomladna akcija Zakaj kupiti originalno Hondino kosilnico? Jana invest d.o.o. Kosilnico, za katero bi rekli, da kosi do- KOSILNICA S KOVINSKIM PREKOPALNIK bro, lahko najdemo relativno hitro. Raz- Kolodvorska cesta 16 A , 1330 Kočevje like med napravami se najprej pokažejo OHIŠJEM FG 320 gsm: 070/700-802 na zahtevnejšem terenu – v trenutku HRG 466 SKEP Moč motorja: 3,4 kW e-mail: [email protected] boste začutili, da z nepravilno uravno- Širina reza: 46 cm Hitrost: 116 obr./min teženo motorno koso nekaj ni v redu ali Prostornina motorja: 160 cm³ Največja obdelovalna širina: 90 cm da so pri kosilnici velika zadnja kolesa Koš: 55 l Največja obdelovalna globina: 32 cm prej ovira kot pomoč pri obračanju na www.jjana.si Masa: 32,5 kg Masa: 52 kg nagnjenem terenu.

Honda na svojih kosilnicah uporablja STROKOVNO lastne štiritaktne motorje, ki jih name- SVETOVANJE ščajo tudi nekateri konkurenčni proizva- EUR 799 EUR jalci. Pri izbiri kosilnice je treba biti po- 649 zoren na oznako 100 % Original Honda DOSTAVA Product, s katerim so označene origi- NA DOM nalne kosilnice Honda. Pri Hondinih vr- tnih kosilnicah je pogonski mehanizem zaprt v ločeni komori pri zadnjih kolesih. MULČER MONTAŽA Z zadnje strani ga ščitita plastika in de- SERIJSKO AKCIJA bel gumijast trak, tudi s sprednje stra- ni je zaščiten z robom ohišja, tako da travnati delci praktično ne morejo blizu. UGODNO Zobniki, prek katerih se pogon prenaša 699 FINANCIRANJE s pogonske osi na kolesa, so kovinski, EUR saj je plastika seveda bistveno manj odporna proti obrabi. Koš je pri Hondi PLAČILO TUDI izdelan preprosto, iz trpežne tkanine in DODATNA močnega kovinskega ogrodja, ki tako Lastnosti OPREMA NA OBROKE rekoč izključuje možnost okvar. AKCIJA Nastavljivo Osipalni plug in Lastnosti držalo železna kolesa Vabljeni, v trgovino Jana, kjer vam bodo Nizka stopnja Stranski CENA: do svetovali pri nakupu. hrupa 579 diski 169 EUR Avtomatski EUR čok Menjalnik 60 Versamow™ - selektivni Nihajoče Transportno mesecev sistem mulčenja držalo kolo Kočevska www.kocevje.si Kultura marec 2017 22

Kočevska s(m)o ljudje – razstava Vitrine spomina Februarja je Zavod Putscherle, center za raziskovanje, kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, obeležil prvo leto delovanja. Zavod je ime dobil po putscherlu – manjšem sodčku za vodo, etnografski posebnosti Kočevske, ki so ga do 2. svetovne vojne uporabljali prebivalci Kočevske. Primerjali bi ga lahko s priljubljenimi 'flaškami' za vodo. Podobno, kot so 'flaške' danes naše vsakodnevne spremljevalke, so putscherli nekoč spremljali svoje lastnike na poti, zlasti med delom na polju. Tako kot so putscherli nekoč hranili vodo, da je ostala prijetno hladna, je ena temeljnih nalog Zavoda Putscherle skrb za ohranjanje kulturne dediščine na Kočevskem.

Pojem dediščina označuje vse Kočevskem. Razstavljeni pred- tisto, kar nam je bilo predano od meti in življenjske zgodbe lastni- prejšnjih generacij v ohranjanje kov predmetov pa so pomemben danes. Kulturna dediščina niso element identitete in kulturne samo stavbe, spomeniki in pred- dediščine Kočevske. meti, shranjeni v muzejih, ampak Med pripravo razstave sem tudi tisti elementi in znanja, ki jih tudi sama razmišljala, kaj se imamo za del vsakdanjega živ- mi v povezavi s Kočevsko zdi ljenja; šege in navade, oblačilne najpomembnejše; na kaj najprej prakse, jeziki in narečja, pesem in pomislim, ko rečem Kočevska. glasba, ples, kulinarika, obrti itd. Odločila sem dodati še en pred- Dediščina se tesno prepleta s poj- met, in sicer album s fotografija- mom identiteta, torej s tem, kako mi tistih, ki so (ste) pri razstavi kot skupnost in posamezniki vidi- sodelovali. Na prvo stran albuma mo sami sebe in kako nas vidijo sem zapisala tisto, za kar me- drugi. Nemalokrat slišim pomi- nim, da je pri nas na Kočevskem sleke, ali na Kočevskem sploh najpomembnejše: "Kočevska imamo identiteto; kaj sploh ima- s(m)o ljudje". Z razstavo Vitrine mo, razen gozda in medvedov, po spomina sem želela pokazati, da katerih nas vsi poznajo; ali zaradi smo Kočevska mi vsi: Kočevarji tragične zgodovine, ki je med in staroselci, tisti, ki smo prišli sem po drugi svetovni vojni doletela po vojni, in Kočevarji, ki so se Kočevsko, sploh imamo kulturno med vojno izselili. Vsi mi smo dediščino in identiteto ali praktič- del tega prostora in soustvarjamo no nimamo česa pokazati. njegovo kulturno podobo, zato Z izselitvijo kočevskih Nem- je kulturna dediščina Kočevske cev se je resda pretrgala po- naša skupna kulturna dediščina. selitvena kontinuiteta na tem Čeprav morda nimamo razkošno območju, vendar to ne pomeni, Odprtje razstave Vitrine spomina v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani • Foto: Sašo Kovačič opremljenih gradov in naš muzej da je območje izgubilo kulturno iz vseh časovnih obdobij na Ko- do druge svetovne vojne, npr. oz. MissGottschee iz Kanade pa ne hrani draguljev, se moramo dediščino in identiteto. Prepriča- čevskem. Želela sem opozoriti lep primerek ženske in dekliške predstavlja izbor miss – novonas- zavedati, da je tudi preostala na sem, da je tragična preteklost na pomembnost ljudske kulture, kočevarske noše ali pa žensko talo tradicijo, ki se je z namenom dediščina veliko bogastvo. Ali območje celo kulturno obogatila. kulture običajnih ljudi ter na dej- spodnje perilo. Lepo izvezen spominjanja na staro domovino bomo to prepoznali ali ne, pa Po vojni so na Kočevsko prišli stvo, da je treba tudi to kulturo modrček je bil namenjen praznič- razvila med izseljenci v Ameriki. je odvisno zgolj in samo od nas priseljenci iz drugih slovenskih ohraniti in spoštovati, ne glede ni, po razporku preklane spodnji- Čeprav ta tradicija nikoli ni bila samih. Mi smo tisti, ki krojimo pokrajin in si v prej zapuščenih na to, ali spada v čas pred, med ce pa vsakodnevni rabi. Spodnjic prisotna na Kočevskem, je danes usodo naših krajev, in smo tisti, krajih, z znanjem in izkušnjami, vojno ali po njej, v čas nacio- zaradi razporka ob opravljanju pomemben del identitete ame- ki lahko te kraje obogatimo ali ki so jih prinesli s seboj, ustvarili nalnih delitev, v socializem ali potrebe ni bilo treba slačiti, riških in kanadskih Kočevarjev. jih osiromašimo. Kočevska smo nova življenja. Poleg peščice v današnji čas. Zato so Vitrine dejstvo, da so bile večkrat zak- Rdeča nit razstave je življenje na ljudje. dr. Anja Moric Kočevarjev, ki se med vojno spomina skupna razstava – torej rpane, pa je pričalo o vestnosti niso izselili, je na tem območju razstava o vseh prebivalcih Ko- gospodinje. Drugi sklop vsebuje tradicionalno prisotna še romska čevske, ne glede na etnično ali predmete, ki pokažejo, da so se skupnost in nekatere novodobne drugo pripadnost. določene tradicije in obrti na Ko- priseljenske skupnosti (Hrvati, Moj cilj je bil predstaviti tiste čevskem ohranile tudi po odhodu Srbi). Vsako leto se na obisk vra- predmete, ki jih sedanji in nek- večine Kočevarjev, na primer ča vse več izseljenih kočevskih danji prebivalci Kočevske razu- čebelarjenje, polharjenje in pa Nemcev in njihovih potomcev, mejo kot pomembne elemente izdelovanje polhovk oz. kap iz ki iščejo svoje korenine. Še več: identitete Kočevske. Zato sem polšjih kož, ki sta še danes pri- kulturne prvine s tega območja 21 posameznikov, Kočevarjev sotna. Tretji sklop predmetov pa so se razširile po svetu, saj se staroselcev in ostalih prebivalcev zajame življenje na Kočevskem poleg Slovenije ohranjajo tudi v Kočevske, ki so se preselili sem po drugi svetovni vojni. Sem ZDA, Kanadi, Avstriji in Nemči- po vojni, kot tudi tistih, ki so se spadajo lutke lokalnega lutkarja ji, kamor so se Kočevarji izselili. med drugo svetovno vojno od tu Matije Glada, lesene smuči ali pa Lahko bi celo rekli, da je Koče- odselili, povabila, naj izberejo in krojaške škarje in obrabljena alu- vska bila in ostaja stičišče kultur, prispevajo svoje osebne predme- minijaste vilice, ki simbolizirajo zato imamo na Kočevskem zani- te za razstavo. Odziv je bil dober. povojno pomanjkanje in trud za mivo etnološko dediščino, ki pa Šest predmetov so prispevali preživetje povojnih priseljencev. se jo moramo naučiti prepoznati Kočevarji iz ZDA in Kanade, pet Zgovorni so tudi dokumenti gos- kot tako. Kočevarji iz Avstrije, pet pred- poda Hansa Jaklitscha, ki so mu Nekaj dni prej, preden smo v metov Kočevarji staroselci, pet po vojni poslovenili ime in prii- GRADBENIŠTVO IN KRAJINSKA ARHITEKTURA Zavodu Putscherle upihnili prvo pa preostali prebivalci Kočevske. mek in je šele leta 2007, čez 51 Maja Govže s.p., Roška cesta 43, Kočevje svečko, smo odprli razstavo Kljub temu da so sodelujoči pri let, dobil nazaj svoje pravo ime. TEL: 040 830 213 / 051 330 993 Vitrine spomina – o sedanjih in izboru predmetov imeli proste V četrti sklop pa sodijo predmeti, GiKA email : [email protected] nekdanjih prebivalcih Kočevske, roke in je bil ta zato poljuben, značilni za izseljene Kočevarje, o ljudeh, ki se s tem prostorom dobro prikaže pestrost oz. razno- ki se tako ali drugače navezujejo - GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA tako ali drugače identificirajo likost življenja na Kočevskem na Kočevsko. Rezbarija s podobo - novogradnje – v Muzeju novejše zgodovine nekoč in danes pa tudi v izse- cerkvice Ebna Pille (stala je med - adaptacije stanovanj, kopalnic Slovenije v Ljubljani (novembra ljenskih kočevarskih skupnostih Borovcem in Ravnami), ki jo je - FASADERSTVO in decembra 2016 je razstava v Ameriki, Kanadi in Avstriji. v Ameriki izrezljal umetnik sa- - brezplačna barvna študija gostovala v prostorih Knjižnice Predmete lahko razdelimo v mouk Heinrich Puttre, je primer - priprava dokumentacije za pridobitev ekosubvencij Kočevje). Razstava je nastala štiri sklope. V prvi sklop spadajo izseljenske umetnosti, ki odseva - UREJANJE IN NAČRTOVANJE OKOLICE prav z namenom opozoriti na tisti, ki pričajo o življenju na ljubezen do domovine in spomin pomembnost kulturne dediščine Kočevskem od konca 19. stoletja nanjo. Lenta Miss Kočevarjev Kočevska www.kocevje.si Kultura marec 2017 23

In memoriam: KOLUMNA Anton Fajfar

Leta 1978 je postal član gasilske organizacije. Včlanil se je v Pro- Potovanja bogatijo stovoljno gasilsko društvo Kočevje, pozneje, leta 1984 je postal član Industrijskega gasilskega društva LIK Kočevje, od leta 2006 pa je bil ponovno član PGD Kočevje. V začetnem gasilskem obdob- našega duha Foto: Grega Žunič, Viva ju je izjemno požrtvovalno in uspešno opravljal operativne gasilske naloge. Pred dnevi sem se vrnila iz Omana, sultanata na samem repu arabskega polotoka. Država To mu je utrdilo ugled med prostovoljnimi gasilci in zaupane so je velika za kakšnih 15 Slovenij in šteje 4,6 milijona ljudi. Članice Evro-arabske ekspedicije mu bile čedalje bolj odgovorne naloge v matičnem društvu in po- na Severni tečaj smo se po septembrskem druženju na Islandiji tokrat zbrale na kulturni zneje tudi na Gasilski zvezi Kočevje. Na izrednem občnem zboru izmenjavi v Muscatu. Jaz sem bila takoj za. Potem ko je zanosila vodja naše odprave in je 18. oktobra 1996 je bil izvoljen za predsednika Gasilske zveze Ko- projekt prestavljen na april 2018, sem se iskreno razveselila novega druženja. To sicer ni bilo moje prvo potovanje v ta konec sveta, a sem bila sploh prvič v Omanu. čevje. Z veliko zagnanostjo se je lotil reorganizacije gasilske zveze Marsikdo me je vprašal, pa kako se lahko na takšni vročini pripravljaš na ekspedicijo, ki in s sodelavci začrtal novo pot razvoja gasilstva na Kočevskem. jo bo bolj kot karkoli drugega zaznamoval mraz? Ne rečem, da bi vsakega, ki se odpravlja Njegovo delo so spoštovali tudi na Gasilski zvezi Slovenije, ki so na sever, poslala na priprave na jug, ampak za nas je bila ta etapa odlična. V prvi vrsti pa Kočevju leta 2000 zaupali organizacijo državnega mladinskega tek- je bilo srečanje v Omanu in prečenje puščav Sharkiya ter Sugar Dunes namenjeno temu, movanja, leta 2004 državno člansko tekmovanje in leta 2011 prvo da se še bolje spoznamo med seboj, okrepimo vezi, urimo spretnosti pri postavljanju mladinsko gasilsko olimpijado v Sloveniji. Stroka je tekmovanja šotorov, časovni menedžment ... Navigiranje med sipinami pa je do neke mere menda ocenila z najvišjo oceno. Spoštoval je vse prostovoljne gasilce, se sploh precej podobno iskanju najboljše poti med ledenimi ploskvami. zavzemal za njihov ugled in ureditev statusa operativnega gasilca. Bilo je to zelo drugačno in hkrati tudi zelo poučno potovanje. Neverjetno, kakšno dra- Bil je pravi ambasador kočevskega gasilstva po Sloveniji in sose- gocenost so na naši poti predstavljala drva. Navadna drva, za kakšen piknik v puščavi. Pe- dnji Hrvaški. ljemo se iz prestolnice Muscat do puščave Sharkiya, mimo številnih vasi, in dolgo iščemo Kot delegat Gasilske zveze Kočevje je aktivno sodeloval na ga- prodajalce drv. Meni, ki prihajam iz gozdnatega paradiža, kjer je lesa na pretek, je bilo to precej čudno. Pa kako nimate drv?! Smo se jih kar naiskale. Dokler nismo pozno zvečer, silskih Kongresih v Sežani, na Bledu, v Krškem in Kopru. Bil je v eni od svaštarnic ob cesti zagledale nekakšne pasje kletke, notri pa niti ne drva, ampak dolgoletni član Plenuma GZ Slovenije in več kot 20 let član Sveta eni sfiženi okruški, ki jih pri nas še pogledali ne bi. “Koliko pa hočete zanje,” smo vprašale regije Ljubljana 2. Nikoli se ni odpovedal osnovnemu poslanstvu prodajalca. 17 EUR. Kaj?! Ja, prav ste prebrali, 17 evrov za šest pokvečenih grč in malo de- gasilcev: pomagaj ljudem takrat, ko so v nesreči. Vedno je priskočil belejših vejic na kupu, pa kup presušenega lubja. Nekaj smo se še trudile s cenkanjem, a na pomoč in kljub funkciji predsednika gasilske zveze je sodeloval nismo daleč prišle. Od strani sem gledala vodjo naše odprave Felicity, kaj bo naredila, pa pri gašenju vseh večjih požarov na Kočevskem ter tudi ob državnih sem videla, da ji že glihanje ni ravno naravno padlo, ob ceni smo se pa samo za glavo pri- intervencijah po Sloveniji. Stalno se je izobraževal in pridobival jele in šle dalje. Bomo pa brez tabornega ognja. Zakaj so drva takšna dragocenost, sem strokovna znanja za različne specialnosti, leta 1999 je opravil tečaj seveda spoznala že v naslednjih dneh. V čudoviti puščavi, ki je bila naš dom devet dni, so za člane višjih poveljstev in leta 2010 dosegel čin višjega gasilske- že bili majhni in nizki grmički, ampak dreves pa tam prav nobenih. ga častnika 2. stopnje. Za gretje drv seveda nismo potrebovale, dovolj toplo in vroče je bilo ves čas, dodatne Njegova veličina in humanost sta bili nagrajeni s številnimi pri- vročice v taboru so občasno zanetili še ogromni pajki, ki so nam sem ter tja pognali kri po žilah. Prve dni sem bila v šotoru skupaj s Švedinjo Ido, z njo, ki je vajena severnega znanji in odlikovanji. Med njimi je treba izpostaviti odlikovanje medveda, recimo da sem jaz na približno rjavega medveda, ampak obe naju pa te male Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge, odlikovanje GZ gomazečke takoj in precej ob živce spravljajo. Sva bili hitro zmenjeni, ko sva postavljali Slovenije 1. stopnje, plamenico 2. stopnje, priznanje GZ Kočevje šotor – ko greš notri, zadrgneš za sabo do zadnjega milimetra, ko greš ven, ponoviš vajo. 1. stopnje, zlato zahvalno plaketo GZ Slovenije za organizacijo ga- Kakšno drugo bi morda morala opozarjati: “Ej, a lahko, prosim, zapreš, da ne bo šel kak- silske olimpijade, plaketo Primorsko-Goranske županije Republike šen pajek notri,” ampak tu se je dogovor izvajal 100 %. Toliko sva drgnili tisto zadrgo gor Hrvaške za utrjevanje prijateljskih odnosov z gasilci iz Kočevske in in dol, da se nama je v nekem trenutku seveda pokvarila. Ne srečo se je dalo popraviti, sosednje Hrvaške in zlati znak civilne zaščite. sicer bi verjetno spala kar v avtu. Če samo pomislim na dramo en večer, ko so punce na Anton Fajfar je aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni za tleh, na preprogi igrale monopoly. Nič hudega sluteče, ko je čez sredino pridirjal en ogro- Slovenijo, imel je status vojnega veterana in je bil član Območnega men pajek, temačnik se mu menda reče, po angleško pa tudi “camelspider”. V glavnem, združenja veteranov vojne za Slovenijo Kočevje. Aktivno je deloval ogromna zverina. Tako smo kričale, da je bil en sam joj. tudi v Združenju šoferjev in avtomehanikov Kočevje. Ponoči pajki, čez dan pa kamele in koze, kuščarji različnih velikosti, ptiči, male miške, hrošči in veliko sledi raznega življa. Ki ne potrebuje veliko vode za preživetje in lahko pre- Milan Simičič naša visoke temperature. Ponoči se je namreč 'shladilo' na dobrih 20 stopinj Celzija, čez dan pa smo se pražile na 35 do 40 stopinjah Celzija. Za nas, ki dobro prenašamo vročino, je bilo imenitno. Švedinja pa je prvi dan precej trpela. Iz debelega minusa je priletela na debeli plus in že razmišljala, ali bi morda morala vsaj začasno izobesiti belo zastavico. Med vlečenjem sani gori doli naokoli je imela pri brutalni pripeki nekaj težav z dihanjem, a se je na srečo kmalu vse uredilo. Dneve smo nekako delile na štiri dele, med 7. in 11. uro zjutraj so bile temperature blage, med 20 in 30 stopinjami. Med 11. in 4. uri popoldne je pošteno zahajcalo, rekla bi, da tam nekje do 40 stopinj in brez vetra. Po četrti se je vročina počasi umirjala, začel pa je pihati veter. Močno in do 11. ure zvečer, kot bi imela ves čas prižgan sušilnik za lase. Puščavski pesek je neslo v vse smeri. Prve dni se še nekaj trudiš in brišeš in čistiš, a kmalu vidiš, da je to Sizifovo delo. No, med 11. uro zvečer in 6. zjutraj vetra ni bilo več, naokoli se je še vedno skakljalo s kratkimi rokavi, zato pa je bilo toliko bolj vlažno ozračje. Verjetno ni v vseh puščavah in vseh obdobjih enako, ampak Sharkiya je bila takšna. En popoldan, ko smo v avtomobilski senci čakale, da mine opoldanska pripeka, smo klepetale tudi o položaju žensk v Evropi in arabskem svetu. Predvsem slednjem. Ko smo npr. zapustile Muscat, jih na cestah, po vaseh in mestih, domala nismo več videle. Tudi v puščavi smo videvale le beduine. “Ja, kje so pa ženske?!”, sva s Francozinjo spraševali do- mačinko Aniso. “A ne vesta,” je rekla “v narekovajih”, “ženskam je mesto v hiši.” V prestolnici je bilo drugače, malo ven pa ... meni se je zdelo, da potujem v srednjem veku. Razkorak je bil velikanski. Ampak pravijo, da se spreminja. Počasi, ampak se. Govorile smo tudi o po- rokah z eno, dvema, tremi ... ženami. O tem, kdo v družini hčeram in sinovom izbira može oz. žene. Pa o izobraževanju. Zanimivo, dekleta so v Omanu bolje izobražena od fantov. To statistiko poskušajo oblasti uravnotežiti tudi s kvotami, s katerimi spodbujajo fante, da pogosteje sedejo v šolske klopi. Veliko smo se pogovarjale. Anisa nam je recimo povedala, da v Omanu državljani in državljanke ne plačujejo nobenih davkov, da sta zdravstvo in šolstvo povsem brezplačna, ob rojstvu pa od države vsi dobijo kos parcele, s katero lahko počnejo, kar želijo. Ni slabo. Nekaj reči je bilo tudi takšnih, ki jih ne razumem najbolje. Veliko je tudi običajev, ki so drugačni od tistih, ki jih morda prakticiramo v naših matičnih državah. In ravno zato rada potujem. Da odkrivam in spoznavam novo. Ker se ob tem veliko naučim, ker bogati duha in ker pomaga tudi pri odpravljanju stereotipov, ki niso nujno posledica neposrednih iz- kušenj. Absolutno priporočam čim večkrat. Nataša Briški Kočevska www.kocevje.si Kultura marec 2017 24 MAČKARADA 2017 Približno 500 šem je letos plesalo, igralo in ponosno korakalo od občinske stavbe proti ploščadi ter tako preganjalo zimo iz dežele gozdov. V trinajstih skupinah so znova prevla- dovale maškarce iz šol in vrtcev – domine, zvezde in planeti, žarnice in vodne kapljice v nevihti ter pajki. Lanski šejki iz Dubaja so letos pripeljali v Kočevje japonske robote, ki so dajali takt gasilkam-mažoretkam. Sledile so jim sodraške mojstrice vrtenja palic, zamas- kirane v vile in čarovnice, po glavni ulici pa so rajali še žametne gobice, mavrični žužki, netopirji, gosenica in nov občinski redar. Za hudomušno povezovanje programa in na- smeške na obrazih je letos skrbela 'uvožena' Lucija Ćirović, vse pogumne šeme pa so se po koncu razkazovanja radovednežem in preganjanja zime posladkale s krofi. Kako so bile videti male in velike maškare, si oglejte spodaj. P. Š.

Fotografije: Petra Šolar Foto: Klemen Petrič Avtohiša Vrtin Kočevje 21 8340 Črnomelj • +386 (0)7 35 66 101 • [email protected] QUICK CHECK CENITVE • 041 782 167 Matic POŠKODOVANIH VOZIL

NA ZALOGI PREKO KAROSERIJSKA PRODAJA IN 30 RABLJENIH VOZIL POPRAVILA SERVISIRANJE VOZIL

TEST IN NASTAVITEV SERVISIRANJE VSEH GEOMETRIJE PODVOZJA - OPTIKA ZNAMK VOZIL

ZA VAS POSKRBI MATIC OBRANOVIČ, KI VAŠE VOZILO ODPELJE IN PRIPELJE BREZ DOPLAČILA

Novi Renault MEGANE Tehnologija na tvoji strani.

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. ** V kolikor želite zamenjati svoj stari avtomobil, vam ob nakupu novega modela znamke Renault priznamo 1000€ bonusa. Odločitev o sprejemu vašega rabljenega vozila v račun je diskrecijska pravica posameznega pooblaščenega distributerja. Odobritev bonusa “staro za novo” ni izključno vezana na sprejem vašega rabljenega vozila v račun. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Poraba pri mešanem ciklu 3,7 - 6,4 l/100 km. Emisije CO2 95 - 144 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

renault.si Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča AVTOHIŠA VRTIN d. o. o. Kočevje 21, 8340 Črnomelj SAMO 39 KM IZ KOČEVJA Kočevska www.kocevje.si marec 2017 26 Dnevi odprtih vrat kočevskih podjetij Kočevska podjetja so že drugo leto zapored odprla svoja vrata obiskovalcem, ki so želeli doži- veti njihov utrip dela in ustvar- janje ter se seznaniti z njihovimi dejavnostmi. V prvih treh dneh Dnevov odprtih vrat, ki jih je organiziral Podjetniški inkubator Kočevje, je podjetja obiskalo 134 ljudi, kar kaže na večji obisk kot lani, povečano zanimanje ljudi za spoznavanje podjetij pa je očitno tudi posledica boljših obetov za razvoj gospodarstva v občini Kočevje in splošnega op- timizma. Skupno smo skozi ves teden našteli nekaj manj kot 600 obiskovalcev, največji obisk pa blagovnih znamk in tehnoloških za zaposlitev. Ena od ugotovitev sta zabeležili podjetji Melamin in procesov, obiskali pa so tudi eno ob Dnevih odprtih vrat kočevskih Kolektor. večjih ekoloških kmetij (Ekolo- podjetij je bila, da prenekaterim V Kočevju imamo 950 podje- ška kmetija Kocjančič) v Slove- že danes primanjkuje ustreznega tij (vir: statistični urad RS, leto niji. Zanimiva ugotovitev je bila, kadra. Aktivnosti, kot so Dnevi 2015), 19 izmed njih pa se je da za nekatera podjetja občani odprtih, omogočajo širšo, nepos- odločilo, da bodo letos odprla niso niti vedeli, da obstajajo, šte- redno komunikacijo med podjetji vrata občanom. Ti so lahko pod vilni pa so bili presenečeni nad in občani, kar se izkazuje tudi vodenim ogledom spoznali zelo kakovostjo in uspešnostjo, ki jo kot nujnost v današnjem poslov- različne poklice in dejavnosti. podjetja dosegajo, ne samo v na- nem prostoru. Glede na vse večje Organizatorji so se tudi letos cionalnem, ampak tudi v svetov- zanimanje prebivalcev Kočevja potrudili predstaviti še bolj barvit nem merilu. Zahvala za uspešno nad tovrstnimi aktivnostmi pri- in raznolik nabor podjetij. Tako izvedbo dogodka gre predvsem Foto: Jernej Kalan čakujemo, da bo prihodnje leto so lahko obiskovalci spoznali vsem podjetjem, ki so prijazno na Dneve odprtih vrat kočevskih vse od lesne industrije, kemične odprla svoja vrata, in sicer v še podjetij za predstavitev lokalnim obveščanje javnosti o svojih ka- podjetij prišlo še več ljudi. pa do kovinarske in preostalih. večjem številu kot lani. Treba pa prebivalcem čedalje večji, ker drovskih potrebah in osebne po- Andrej Mladenovič, Spoznali so tiskarno, razvoj je omeniti tudi to, da je interes take obiske izkoristijo tudi za govore z morebitnimi kandidati Vlado Komljenovič Živimo ZELENO! Sobota, 8. april 2017, ob 8:00 V primeru slabega vremena bo akcija v soboto, 15. 4. 2017

Očistimo KS Stara CerKev KS ŠaLKa vaS • Kačji Potok središče vasi • Nove, Dolnje in Gornje Ložine • Šalka vas pri gasilskem domu • Zajčje polje središče vasi Kočevsko gasilski dom • Željne pri lovskem domu • Črni Potok središče vasi 201720142015 • Stara Cerkev Gostilna Kraus • Klinja vas pri igrišču • - pri igrišču • Sp. Cvišlerji pri ekološkem otoku KS KOČEVSKA REKA • pri pokopališču • Zg. Cvišlerji pri ekološkem otoku • Štalcerji gasilski dom • Mlaka pri Kočevju pri igrišču • Mačkovec pri ekološkem otoku • Novi Lazi pri igrišču PRIDRUŽIL • Gorenje pri igrišču • Koprivnik travnato igrišče pred vasjo • Kočevska Reka pri pošti • Slovenska vas Gostilna Kraus • Borovec, , • Breg trafo postaja, križišče KS IvaN OMerZa v križišču SE BOM, • Mala gora • Dolga vas gasilski dom • Morava -gasilski dom • Vrbovec • Livold trgovina • Polom križišče ob Novomeški • Mozelj OŠ KS POLJaNSKa DOLINa KER ŽELIM • Stari log pri pokopališču • Kočarji središče vasi • Predgrad Kulturni dom • Smuka - pri spomeniku • - središče vasi • Dol križišče • Knežja Lipa središče vasi • pri Romanu Skendru ŽIVETI KS KOČevJe MeStO • Spodnji Log središče vasi • Vimolj na križišču • Kočevje - mesto Mestna ploščad • Mahovnik pri gasilnem domu V ZELENEM! • Trata pri cerkvi

www.kocevsko.com Kočevska www.kocevje.si Glavni odmor marec 2017 27 Classcraft Na Gimnaziji in srednji šoli Ko- premalo, ne moremo čarati. So mi (npr. vsi čarovniki pridobijo čevje smo to šolsko leto uvedli edine točke, ki se napolnijo ob 100 XP), negativnimi (npr. vsi v klasični pouk matematike koncu vsakega dneva. zdravilci padejo na 5 HP) ali celo Classcraft. To je igra, ki nam smešnimi dogodki (npr. dijaki ne zmanjšuje kakovosti pouka, Izkušenjske točke (XP) kličejo profesorja celo šolsko temveč motivira in spodbuja k Te pridobivamo s sodelovanjem uro kapitan in se pogovarjajo po sodelovanju tiste, ki jim določen pri pouku, s pomaganjem so- gusarsko). Vsebina dogodka je predmet ni ravno pri srcu. Igra je igralcu itd., seveda pa jih lahko naključno izžrebana. v Sloveniji novost. profesor nameni dijaku, če preso- Začela se je na začetku šolske- di, da si jih je zaslužil kako dru- Gamemaster ga leta, ko nas je profesor raz- gače. Točke XP so pomembne za Profesorja kličemo Gamemaster. delil po skupinah. Cilj delitve je napredovanje heroja v naslednjo On je tisti, ki nadzira celotno povezovanje in sodelovanje dija- stopnjo, ki mu odkriva nove in igro in njen potek. Gamemaster kov, saj delujemo kot ekipa, in ne boljše moči. lahko kaznuje ali nagradi dijaka s kot posameznik. Vsaka skupina Foto: Mitja Bončina točkami, če se odloči za premium si je izbrala svoj grb, ki zazna- Denarne točke (GP) pomeni, da imajo manj možnosti točkami. Zdravilčeva moč je npr. verzijo, pa omogoči likom, da muje njene člane. Vsak dijak si je To so točke, ki ne vplivajo na čaranja, zato pa si lahko privošči- uporaba njegovih zapiskov med imajo svoje hišne ljubljenčke. izbral tudi svojega heroja. Ta ima potek igre, temveč so namenjene jo več izgube HP. Ti lahko npr. kontrolno nalogo za 2 minuti. V igro lahko vstopimo prek štiri različne lastnosti, na katerih nakupu različnih dodatkov za zaščitijo soigralca, in ker je to mobilne naprave, ki nam omogo- temelji igra, in sicer življenjske drugačen videz heroja. Dijaki jih skupinsko delo, je dijak nagrajen Kazen in dnevni dogodek ča urejanje profila heroja, sledenje točke, čarovniške točke, izku- pridobimo z napredovanjem v s točkami XP. Če dijakov heroj izgubi vse točke soigralčevim točkam, komunici- šenjske točke in denarne točke. višjo stopnjo. Čarovniki imajo 50 AP in 30 HP sledi kazen, ki je naključno ranje (če to gamemaster dopušča) Najvišje število točk HP in AP HP, kar pomeni, da morajo ti naj- izžrebana. Kazni so različne, kot ter še veliko drugih možnosti. Življenjske točke (HP) je odvisno od izbire heroja. bolj paziti, da ne pozabijo nare- so npr. 5 ur učenja v knjižnici, Tako lahko dijaki rečemo, da Dijaki se moramo izogibati izgu- diti domače naloge, zato pa lahko trojna domača naloga in podob- je Classcraft moderen in zaba- bi teh točk, saj ob izgubi vseh HP Heroji veliko več čarajo. Ena izmed no. Ker pa je cilj igre sodelovanje ven pristop k pouku, ki nas vse sledi kazen. Izgubimo jih lahko Vsak dijak si je izbral enega he- čarovnij je, da lahko čarovnik in pomoč soigralcu, zaradi moti- spodbuja k sodelovanju in po- z nesodelovanjem pri pouku, roja, ki ima več različnih moči. 'izgine' iz učilnice za 2 minuti tik vacije k temu izgubi dijakova ce- vezovanju med seboj. Hkrati se neprimernim vedenjem, pozab- Vsaka skupina mora imeti vsaj pred začetkom spraševanja in se lotna skupina po 10 HP, tisti dijak pri pouku ne zmanjša kakovost ljanjem domačih nalog itd. po enega predstavnika izmed treh tako reši slabe ocene, če ni dobro pa se povrne v življenje z 1 HP. vsebine, saj nas profesor nad- skupin herojev: bojevnik, čarov- pripravljen. Ker smo dijaki večino časa zoruje in ima še vedno vse pod Čarovniške točke (AP) nik in zdravilec. Zdravilci začnejo igro s 50 HP pridni, je za popestritev dneva nadzorom. Te točke potrebujemo za upo- Bojevniki imajo na začetku in 35 AP točkami in imajo naj- potreben dnevni dogodek, ki Vasja Aćimović, Tamara Prelac, rabo svojih moči, če jih imamo igre 80 HP in 30 AP točk, kar bolj uravnoteženo razmerje med nas lahko preseneti s pozitivni- Jože Križman Kočevska www.kocevje.si Ristanc marec 2017 28

Otroška gledališka mini karavana Pred petimi leti se je porodila ide- smo ga na dva dela. Oka predstavili še Štrkci, učenci z ja o predstavitvi vseh gledaliških Razigrana Pika Nogavička je OŠ Stara Cerkev. skupin kočevskih osnovnih šol na v prvem delu najprej na oder po- Otroška gledališka mini karava- skupni prireditvi. Tako je nastala vabila igralce gledališke skupine na je potekala v veselem in spro- Otroška gledališka mini karavana, Gle – Gla z OŠ Zbora odposlan- ščenem vzdušju. Voditeljici Piki ki jo vsako leto organizira ena iz- cev. Odigrali so lutkovno igrico Nogavički je prireditev pomagala med sodelujočih osnovnih šol. Le- z naslovom Dogodivščine opice zaključiti ravnateljica šole, gospa tos je ta čast pripadla Osnovni šoli Fride. Iz džungle in cirkusa smo Sonja Veber, ki je mentorjem po- Stara Cerkev. V okviru kulturnega se nato preselili v kočevske goz- delila priznanja za uspešno delo. tedna, ki ga praznujemo vsako le- dove. Učenci OŠ Ljuba Šercerja Vsa zahvala mentorjem, ki se to v dnevih okoli kulturnega pra- iz Mavričnega gledališča so nam vsako leto s svojo predanostjo in znika, 8. februarja, je bila v petek, zaigrali igro Medved Roško se ustvarjalnostjo trudijo, da je igra 10. februarja, že 5. otroška gleda- zaljubi. in gledališče za otroke prijetna liška mini karavana. Kot gostitelji Drugi del prireditve pa so oder dejavnost, ki spodbuja aktivnost Foto: Nevenka Oberstar smo želeli, da nas gledališčniki in prevzele kokoši. To so bili Po- in ustvarjalnost. preostali obiskovalci obiščejo na kovci – igralci z OŠ Ob Rinži, in Gledališče namreč ne uči le gre namreč za premagovanje tre- koristnega. naši šoli, zato smo šolsko telovad- sicer s podružnične šole Livold, in tega, kako na odru zaigrati v do- me, predanost delu v skupini in Torej, naj živi Otroška gledali- nico spremenili v 'teater' in do- njihova igra Kokosenzacija. Zad- ločeni vlogi, temveč otroku dviga krepitev otrokovih talentov – tu se ška mini karavana! godek se je lahko začel. Razdelili nji so se z lutkovno igrico Sovica samozavest. Pri gledališkem delu gledališki krožek izkaže za zelo Katja Rus in Natalija Videnšek Gibalni odmor – GIBKO Osnovna šola Ob Rinži je bila mu ali fit odmoru. Šola lahko Cilji gibalnega odmora izbrana v projekt Celostni ino- organizira daljši odmor, ki traja Cilji, ki jih želimo doseči z gi- vativni model za zagotavljanje 15 do 20 minut, nekje na sredini balnim odmorom, se povezujejo zdravega življenjskega sloga, dnevnega urnika otrok. Med gi- tudi z drugimi predmetnimi po- s poudarkom na prehranjeva- balnim odmorom učenci izvajajo dročji in se ne navezujejo samo nju, gibanju, preprečevanju in različne samoorganizirane gibal- na področje gibanja. Nekateri od obravnavi debelosti pri otro- ne dejavnosti. teh so: odpravljanje negativnih cih, mladostnikih ter odraslih Obremenitev učencev pri posledic sedenja (poživitev krv- in zmanjševanju neenakosti v pouku je večinoma intelektu- nega obtoka in frekvence diha- zdravju – skrajšan naslov Uživaj- alna, senzorična, emocionalna, nja, aktiviranje mišičnega tkiva mo v zdravju. V sklopu projekta mnogokrat monotona in močno in sklepov), psihično sproščanje smo na šoli uvedli spremembe okupira delo možganov, ki so učencev, razvijanje trajnih navad na področju prehrane in gibanja velik potrošnik kisika. Upočasni za smotrno izrabo prostega časa Foto: Gregor Šterk osnovnošolcev. V okviru gi- se tudi krvni obtok, zmanjšajo (navajanje na zdrav način živ- mor uspelo organizirati in vpeti v igro. Če je le mogoče, gibalni balnega dela smo naredili velik se frekvence dihanja in srčnega ljenja), razvijanje sproščenega urnik po 3. šolski uri, in sicer za odmor organiziramo zunaj, tudi korak naprej in vsem učencem in utripa, tako je manj tudi kisika, odnosa med učiteljem in učenci, vse učence in učitelje. Tako lah- ob različnih vremenskih pogojih. učiteljem poleg odmora za mali- ki ga še posebej pogrešajo mož- zadovoljiti potrebe učencev po ko vsi skupaj na sproščen in igriv Spremembo na šoli sprejemamo co zagotovili tudi gibalni odmor, gani. Gibanje je nenadomestljivi, igri, gibanju, sreči, veselju, za- način prek gibanja izkoristimo pozitivno in z odprtimi rokami, tako imenovan Gibko. najpreprostejši, najnaravnejši dovoljstvu, povečati storilnost, 15-minutni gibalni odmor. V tem saj so že prvi dnevi po uvedbi in najpogostejši in skoraj edini ohranjati in izboljševati zdra- času se nadihamo svežega zra- Gibka pokazali, da gre spremem- Kaj je gibalni odmor? način, ki poživi krvni obtok in vstveno stanje, vplivati na boljšo ka, s preprostimi gimnastičnimi ba v pravo smer, saj imajo učenci Pojem gibalni odmor je sopo- s tem poveča količino kisika v motivacijo za delo … vajami razgibamo telo in nada- radi gibalni odmor in pri tem za- menka aktivnemu, rekreacijske- možganih. Na naši šoli nam je gibalni od- ljujemo s spontano in sproščeno res uživajo. Špela Vovko Cvetoči poklon kulturi Se morda spomnite ljudske pri- ni pomembno samo, kaj rečemo, nem področju podeljeni naziv povedke o ubogi pastorki, ki jo je ampak tudi, kako nekaj povemo. kulturna šola, se vsako leto ob mačeha v snežnem metežu pos- Po definiciji je kultura ozi- Prešernovem dnevu poklonimo lala nabirat jagode? Deklica je roma omika skupek dosežkov, spominu na veliko ime, ki je ob pomoči dobrega vetra domov vrednot človeške družbe kot povzdignilo slovensko literarno prinesla polno košarico slastnih rezultat človekovega delovanja ustvarjanje na enakovredno ra- sadežev, medtem ko je pravi ma- in ustvarjanja. Kulturni človek ven mogočnih narodov. čehini hčeri pri njenem početju ima ponotranjene (privzgojene) "Mokrocveteče rož'ce poezije spodletelo. Ključ do uspeha je določene vzorce obnašanja, ki / očitajo to, kar se v prsih skri- tičal v spretnosti komuniciranja, jih kot svoj moralni imperativ va, / srce mi je postalo vrt in povezani s kulturo govorjene kaže v življenjskih situacijah, v njiva, / kjer seje zdaj ljubezen besede in seveda s pristno člo- katerih se znajde. Tako se učencu elegije." Znana kitica Prešerno- veškostjo. v razrednem okolju ne zdi nič vega Sonetnega venca je bila s Že psiholog in filozof Anton nenavadnega, da z vprašanjem svojim prvim verzom tematsko Foto: Sašo Mrnjec Trstenjak je zapisal, da je člo- o odhodu iz razreda (tja, kamor vodilo nagradnega literarnega Kot je povodni mož Urško su- polnjevala tišina pričakovanja, vek bitje artikulirane govorice. gre še cesar peš) prekine strastno natečaja, ki so se ga udeležili kal in vrtel, se je tudi naš oder ši- da se bo zgodilo še kaj 'kultur- Ljudje se sporazumevamo na učiteljevo razlago o določeni učenci predmetne stopnje. Po bil pod plesnimi koraki učencev nega' – morda bo kot opomin različne načine, tako besedno kot snovi, nasprotno pa si sam ne bi interpretativni uprizoritvi klasič- 4., 5. in 6. razredov, se za konec pristopicala drobna deklica s nebesedno, pri tem pa svoje misli nikoli dovolil glasne pripombe nega Povodnega moža in sodobni še potresel v ritmu modernega košarico dišečih jagod v eni in čustva najpogosteje izražamo recimo sredi mašnega cerkvene- deklamaciji z gledališkimi vložki sprejemanja pesnikovega življe- roki in z vljudnim prosim/hvala jezikovno. Ob ustrezni mimiki ga obreda. Človek je civilizirano je ravnatelj Peter Pirc čestital nja in ob zvokih srečne pesmi v drugi ter podkrepila pomen in kretnjah ter intonaciji so še bitje kulture, no, vsaj po defini- učencem z najizvirnejšimi poe- počasi izzvenel v misli, da je na takšnih druženj, zlasti na šoli z tako neprijetne besede daleč od ciji ... tičnimi prispevki: Zarji Marolt svetu veliko lepega, treba je biti vizijo po spoštljivem, delavnem, golih elektronskih sporočil, ki Na Osnovni šoli Zbora odpo- (6. r), Gašperju Žagarju (7. r), le pogumen in si upati. poštenem, odgovornem in izo- puščajo odprtega veliko prostora slancev Kočevje, ki ima zaradi Tilnu Majerletu (8. r) in Vitanu Tudi po prireditvi je avlo šole braženem človeku s pozitivno za sovražno interpretacijo. Torej izrednih dosežkov na kultur- Maju Hribarju (9. r). skoraj do zadnjega kotička na- samopodobo. Maja Gole Premrl Kočevska www.kocevje.si Ristanc marec 2017 29

Naša mala knjižnica

Naša mala knjižnica je medna- močjo katerih otroci razvijajo sprehod, ji razkazali mesto … in rodni projekt, ki je namenjen predvsem predbralne in predopi- svoje vtise strnili v za to name- promociji bralne kulture in lite- smenjevalne sposobnosti na po- njen zvezek, bodisi z ilustracijo, rarnih del priznanih domačih in učen, ustvarjalen, raziskovalen mislijo, pripovedjo ali fotogra- tujih evropskih avtorjev. Projekt in zabaven način. fijo. obsega sklop šestih zgodb, Ena izmed posebnosti te Na- V času, ko je lutka Travček delovni zvezek s poučnimi na- še male knjižnice je zagotovo gostovala pri otrocih doma in se logami (Moj ustvarjalnik), ki so izmenjava knjižnega junaka, ki potepala po mestu Kočevje smo vezane na obravnavane zgodbe, je za otroke izredno zanimiva in nekajkrat vzpostavili tudi video ter vrsto zanimivih in pestrih posebna. klic z otroki iz vrtca Ormož, dejavnosti, namenjenih predšol- V preteklem šolskem letu smo da smo se malo bolje spoznali, skim in šolskim otrokom od 4. z otroki izdelali knjižno junaki- povprašali po naši Groznovilci do 10. leta starosti. njo Groznovilco, iz zbirke zgodb in jim zapeli kakšno pesmico Cilj in namen Naše male knji- Groznovilca v Hudi hosti, in ter poročali o tem, kako se ima žnice, v katerega smo skupina jo poslali na obisk v VIZ Vr- njihov Travček … To je bilo za Pikapolonice iz enote Kekec tec Ormož, ki je bil prav tako otroke prav posebno doživetje, vključeni že drugo leto zapo- vključen v omenjeni projekt. saj so se nekateri s tovrstnim red, je v prvi vrsti spodbujanje V zameno smo od njih prejeli komuniciranjem srečali prvič. predbralnih in predopismenje- knjižnega junaka Junačka Trav- Zanimivo jih je bilo opazovati, Foto: Tanja Muhvič valnih zmožnosti pri predšol- čka iz zbirke zgodb Junaček kako med seboj komunicirajo sodelujemo pri izmenjavi, tokrat zato ta prispevek zaključujem z skem otroku pa tudi razvijanju Travček in njegove pustolov- in vedoželjno ter z zanimanjem z lutko Gospod Murko iz zbirke mislijo svetovno znanega znan- miselnih procesov, pozornosti, ščine. Lutka Travček je, tako kot opazujejo otroke na drugi strani zgodb Otilija gre v šolo, in sicer stvenika Alberta Einsteina, ki se domišljije, zavesti o knjigi naša Groznovilca, v Ormožu, zaslona in z drugega konca Slo- z otroki 1. razreda podaljšanega je že takrat zavedal izrednega (prva, zadnja stran, ilustracije, v nahrbtniku z zvezkom vtisov venije. Tovrstna izmenjava je bivanja OŠ Maribor I Tabor, ki pomena branja: "Če želite, da avtor …) ter pozitivnega odnosa spremljala otroke domov. Doma bila za otroke zelo poučna, saj nam je na obisk poslala čarovni- bo vaš otrok inteligenten, mu do literarnih del, knjig. so otroci z lutko lahko počeli, smo podrobneje spoznali tudi co Meg. berite pravljice. Če želite, da bo Tako kot vsak projekt nam kar so hoteli. Z njo počivali, se mesto Ormož in vse njegove O dejavnostih znotraj projekta še pametnejši, mu berite še več tudi ta ponuja paleto različnih igrali, ji zaupali svoje skrivnosti, posebnosti. bi lahko še marsikaj napisali, pa pravljic." dejavnosti in idej za igro, s po- z njo ustvarjali, brali, odšli na V letošnjem šolskem letu spet še vedno ne bi vsega povedali, Tanja Muhvič Zdrav življenjski slog na OŠ Ljuba Šercerja Projekt Zdrav življenjski slog delno financira Evropska unija odpravljati posledice negativnih ski slog zavzema več kot 20 raz- bi. Težava so predvsem slabše je namenjen otrokom od 1. do iz Evropskega socialnega sklada vplivov sodobnega načina živ- ličnih športnih panog: atletiko, socialne veščine ali pa slabše 9. razreda osnovne šole in se in Ministrstvo za izobraževanje, ljenja z vadbo za primerno teles- gimnastiko, rokomet, nogomet, psihofizične sposobnosti. Zato izvaja po končanem pouku in ob znanost in šport. Cilj programa no držo, odpravljanje ploskosti odbojko, košarko, badminton, je zelo pomembno, da se spo- dnevih, ko pouka ni. Program Zdrav življenjski slog je spodbu- stopal, odpravljanje debelosti, sankanje, karate, teoretične vse- znavajo s športnimi veščinami je oblikovan tako, da zagotovi diti osnovnošolske otroke k obli- razvoj splošne vzdržljivosti itd. bine o zdravem načinu življenja, na njim prilagojen način. Veliko otrokom najmanj dve dodatni kovanju zdravega življenjskega S programom želimo zagotoviti hokej, namizni tenis in še marsi- učencev prihaja iz socialno šib- uri športne vadbe na teden, sloga s pomočjo dodatne športne otrokom, vključenim v program, katere druge športne vsebine, ki kih okolij, kar pomeni, da se z športna vadba pa je v celoti za aktivnosti, aktivno vključiti vsaj priporočeno vsakodnevno stro- je na urah redne športne vzgoje določenimi športnimi panogami, otroke brezplačna, saj operacijo 20 % osnovnošolske populacije, kovno vodeno vadbo, ki ima otroci nimajo veliko ali pa sploh kot so npr. tenis ali smučanje, pozitivne učinke na zdravje, in ne. Program pa smo še dodatno sploh nimajo možnosti spoznati. spoznati učence s čim več športi. obogatili s sodelovanjem z neka- Projekt Zdrav življenjski slog pa Osnovna šola Ljuba Šercerja terimi lokalnimi športnimi klubi. omogoča učencem naše šole vse je kandidirala na javnem razpisu Aktivnosti potekajo v šolski od naštetega. Zavoda za šport RS Planica in telovadnici, na zunanjih igriščih Redna vadba se izvaja vse je bila izbrana za izvajanje pro- šole ter v javnih športnih objek- šolsko leto, po pouku, od po- grama Zdrav življenjski slog v tih in naravnem okolju. nedeljka do petka (najmanj 2 šolskem letu 2016/2017. V pro- Seveda pa je na OŠ Ljuba Šer- uri na teden na učenca). Poleg gram je vključenih 30 učencev cerja ta projekt zelo pomemben konstantnega urnika pa imamo (65 % celotne populacije) in po- še iz drugih razlogov. Veliko v letnem delovnem načrtu tudi teka pod vodstvom učitelja špor- učencev naše šole se namreč pet sobotnih aktivnosti (tenis, tne vzgoje Saša Mrnjeca. Pestra zaradi svoje drugačnosti težko veslanje, pohod, sankanje in ponudba športnih aktivnosti v vključujejo v določene socialne smučanje) okviru programa Zdrav življenj- sredine, kot so npr. športni klu- Sašo Mrnjec

ENERGETIKA, Koprivnik 20 Ponujamo vam nabor storitev in proizvodov, s katerimi bo v vašem domu za energetsko Vlado Oberstar, s.p 1330 Kočevje varčevanje poskrbljeno!

Nudimo: OGREVANJE

PVC okna, Peči za centralno Salamander Lesena okna kurjavo. Police Radiatorji. Rolete Ostali material za V naši ponudbi so tudi centralno kurjavo. notranja vrata Montaža peči in priznanega nemškega centralne kurjave. KONTAKT proizvajalca GARANT. 041-798-914 Foto: Sašo Mrnjec [email protected] Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo marec 2017 30

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE, Recept Kočevske bombice KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČA

PRIPRAVA: NOVOSTI V ZAKONU O PREKRŠKIH BISKVIT: • Beljake stepemo v trd • 4 jajca • ščep soli sneg s 4 žlicami mrzle • 4 žlice mrzle vode • 1/2 pecilnega Konec preteklega leta je začela veljati novela Zakona o vode. Počasi vmešavamo prekrških (ZP-1J), ki prinaša nekaj pomembnih in zani- • 150 g sladkorja praška sladkor, rumenjake, moko mivih novosti, uporabnih tudi glede na razmere v našem • 150 g moke • 2 žlici olja s pecilnim, sol in olje. Da- lokalnem okolju, ki bodo znatno poslabšale možnosti mo v velik pekač in prib- zlasti različnih 'verižnih prekrškarjev', da se izognejo plačilu izrečenih glob oz. vsaj resnim posledicam izo- ližno 20 minut pečemo na gibanja. Omenili bomo dve najpomembnejši novosti, 180 do 200 stopinj. zanimivi tudi za splošno javnost. • Ko je biskvit pečen, izre- Z novelo zakona je bil uveden nov pravni institut, žemo kroge. Preostanek imenovan nadomestni zapor. Sankcija nadomestnega biskvita zdrobimo, doda- zapora zaradi neplačila izrečenih glob, ki jo bodo izrekala okrajna sodišča, bo izrečena tistim storilcem prekrškov, mo 100 g margarine, 50 g ki iz kakršnihkoli razlogov (objektivni kriterij) ne bodo sladkorja v prahu, 3 žlice plačali glob (zaradi neuspešne izvršbe, ki sicer vedno ruma, 2 žlici čokolade v sledi v primeru neplačila globe) in sicer če bo vsota vseh prahu, ter od 6 do 10 žlic izrečenih glob dosegla 1.000 EUR. To vsoto bo sicer mo- vode. Zmiksamo, da dobi- goče 'doseči' na dva načina: 1. Če sta izrečeni dve ali več glob, od katerih vsaka posamezna globa znaša vsaj 300 mo gladko punč kremo. EUR – v takem primeru lahko nadomestni zapor traja do LEPLESK • Kroge biskvita namažemo Celostnenajveč 90rešitve dni. 2. Če so je storilcuznamenje izrečenih časa.10 ali več Zaznamujmo glob ga skupaj. s kremo, nato jih okrasimo v zneskih, ki so sicer nižji od 300 EUR, vendar seštevek s stepeno sladko smetano teh glob znaša najmanj 1.000 EUR – v takem primeru pa ter po vrhu posujemo je mogoče izreči nadomestni zapor v trajanju do največ s kavo. 30 dni. Kadar je izrečen nadomestni zapor, se za vsakih 100 EUR neplačane globe 'odsluži' en dan zapora, kar Jana Primčič predstavlja precej solidno vrednotenje razmerja med 1 dnevom (ne)svobode in denarno vrednostjo neplačanih glob. Nadomestni zapor se torej izreče v vsakem prime- ru, ko glob tudi objektivno ni mogoče niti prisilno izter- jati, ne glede na to, ali storilec globe noče ali ne more plačati. V slednjem primeru ob nezmožnosti plačila ima 1. OSNUTKIstorilec VI namrečZIT vednoK- na3 voljo, V daA pristojnemuRIAN sodiščuTE predlaga nadomestitev globe z opravo del v splošno ko- rist ali korist lokalne skupnosti. V praksi dosedanjega de- lovanja MIR je bila do zdaj ena globa na podlagi prošnje, o kateri odloči sodišče, nadomeščena z opravo takih del. Drugo pomembno novost prinaša 2. odstavek 20. čle- na Zakona o prekrških, ki določa, da se storilcu prekrška, ki ne plača globe in stroškov ter se zoper njega vodi prisilna izterjava, v upravnih postopkih do plačila globe (vendar najdlje za 3 leta) ne izdajo potrdila iz uradne evidence in ne izda ali ne podaljša dovoljenja s tistega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek, če gre za naslednja področja: vozniško dovoljenje in re- gistracija motornih vozil, javni red ali organizacija javnih zbiranj. To konkretno pomeni, da denimo storilec, ki je storil prometni prekršek in globe ne bo prostovoljno pla- čal ter bo zoper njega potrebno vložiti prisilno izvršbo, ne bo mogel pridobiti ali podaljšati vozniškega dovolje- pLESKARSTVnja ali ne bo mogelO IN opraviti SOBOSLIKARSTV letne registracije motornegaO vozila, doklerZvone izrečene Čerimovič globe ne bo poravnal.s.p. Storilci prekrškov, ki so neplačniki glob in se 'prepuščajo' temu, da je zoper njih treba voditi izvršilne postopke, bodo Ljubljanska 23tako posredno dodatno kaznovani, saj bodo do plačila globe občutili posledice tam, kjer 'najbolj boli' in bo to 1330 Kočevje pomenilo resno oviro pri njihovem vsakdanjem življenju. 041 267 937Z opisanimi spremembami je želel torej zakonodajalec doseči večjo 'resnost' kršiteljev za plačilo glob, zlasti pogostejšim kršiteljem, ki jim je bilo (nekaterim) do zdaj 'težko priti do živega'. Damir Marinč

Slikarska in pleskarska dela

Zvonko Čerimović s.p., Ljubljanska c. 23, Kočevje C 041 267 937 F [email protected]

Leplesk Zvonko Čerimović pLESKARSTV• brizganjeO IN disperzijskih SOBOSLIKARSTV barv O • pleskanje lesenih in kovinskih izdelkov (okna vrata ograje) •Zvone industrijsko Čerimovič brizganje in barvanje Ljubljanska 23, 1330 Kočevje 041 267 937

Zvone Čerimovič s.p. pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Ljubljanska 23, 1330 Kočevje, 041 267 937

© PRISMA DIGITAL Ljubljana 2001 • Pripravil Jure Gaspari, 02/01 digitalni tisk Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo marec 2017 31

KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČA

Ruth Ware Ženska v kabini številka 10 Učila, 2016

Do zadnjega poglavja nepredvidljiv psi- hološki triler. Dogajanje je postavljeno na krov luksuzne ladje, na kateri pluje tudi novinarka Lo, ki si je križarjenje z bogatimi zamislila kot oddih in izvrstno priložnost za vzpon poslovne kariere. A stvari ne gredo po načrtu. Ponoči jo zbudi krik in skozi okno kabine opazi truplo, ki so ga vrgli v morje skozi okno sosed- nje kabine. Za nameček pa je tudi edina, ki je na ladji srečala skrivnostno črnolaso žensko iz kabine 10, ker posadka sploh nima podatkov, da bi kdo bival v tisti kabini. Izčrpana, ču- stvena in vedno bolj obupana se Lo znajde v kaosu spletk in ugank, kako odkriti resnico, če ti nihče ne verjame, in kako se rešiti, ko si ujet na ladji in ti strežejo po življenju.

Miša Pušenjak Dolnje Ložine: Ali je lahko Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot upravljavcu kmetijskih površin Visoke grede in vrtički v posodah ­(najemodajalcu kmetijskih površin) vseeno, kaj se dogaja na najetih kmetijskih površinah? Kmečki glas, 2017

Dnevi so že daljši, toplejši, pomlad bo zdaj zdaj tu … Zato je nova knjiga Miše Pušenjak ravno pravšnja, da obnovimo ali pa se celo česa novega naučimo o delu na vrtu. Že sam naslov knjige nam naznani, da gre za male površine sajenja in gojenja rastlin, kot sovisoke grede ali vrtiček v posodah na balkonih in te- rasah. Bralca tudi seznani s posebnostmi gojenja rastlin na gomilah, ker si na tak način lahko poveča površino pridela- ve na vrtu. Priročnik je nazorno slikovno gradivo za vse, ki jih veseli vrtičkanje.

Alex Van Tol Viralni posnetek Miš, 2016

Kako mladina uporablja svetovni splet, socialna omrežja in sodobno informacij- sko komunikacijsko tehnologijo, o tem vemo že veliko. Kakšne pasti in zlorabe so možne, vemo, opozoril pogosto ne upoštevamo. Zato je razumljivo, da se te tematike loteva tudi sodobna mladinska književnost. V Mrtvice: tudi namerno postavljeno deblo (ovira) ni zaustavilo onesnaževalcev okolja, ki nelegalno odlagajo ­odpadke na 'obračališču' svojem kratkem romanu kanadska pisateljica opisuje primer takšne zlorabe. Glavna junaka, srednješolca Lindsey in Mike, sta dolgoletna prijatelja. Ko med njima preskoči iskrica lju- OBVESTILO: REGISTRACIJA MOPEDOV bezni, se ne znajdeta in to pripelje do tragičnih dogodkov. Posnetek omamljene in zlorabljene Lindsey začne krožiti po V Uradnem listu RS, št. 68/16, z dne 4. 11. 2016, je bil objavljen Zakon o dopolnitvah Zakona o omrežjih. Kako bosta najstnika v tej težki situaciji našla reši- motornih vozilih (ZMV-B), ki je začel veljati 19. 11. 2016 in je prinesel novosti glede registracije tev in svojo ljubezen gradila naprej? mopedov. Po spremembi Zakona o motornih vozilih se lahko moped (tako kot do zdaj npr. traktor), če je bil Morris Gleitzman na ozemlju Republike Slovenije pred 1. 5. 2004, registrira brez dokazila o izvoru in lastništvu vozila, če lastništvo vozila ni sporno (kar se ugotovi na podlagi ugotovitvenega postopka o Kmalu lastništvu). Miš, 2017 Novost je tudi ta, da morajo biti po 1. 5. 2017 vsi mopedi registrirani. To pomeni, da morajo biti do tega datuma registrirani tudi tisti mopedi, pri katerih trajna nazivna moč pogonskega motorja Seriji štirih odličnih knjig priljubljenega ne presega 4 kW in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h. Takšni mopedi bodo avstralskega avtorja se je pridružila še peta. imeli posebne registrske tablice, na katerih bo registracijsko območje označeno z rdečimi črka- Knjige imajo nekaj skupnega, govorijo o mi, registrska oznaka vozila pa z rdečimi črkami in številkami, kar v cestnem prometu omogoča dogodivščinah judovskega dečka Feliksa, razlikovanje od preostalih registriranih mopedov. Vlogi za registracijo je treba priložiti naslednja med drugo svetovno vojno na Poljskem dokazila: dokaz o lastništvu, dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, dokazilo o sklenjenem zava- in po njej. Knjige so napisane tako, da je rovanju in dokazilo o istovetnosti stranke. vsaka zaključena celota in se bere samostojno. Ta roman je še Začetek registracije navedenih mopedov bo možen od 6. 4. 2017 dalje. posebej zanimiv, saj govori o dogajanjih tik po vojni, o katerih Lastnik registriranega ali odjavljenega mopeda, pri katerem trajna nazivna moč pogonskega malo vemo. Razmere niso nič manj krute kot tiste med vojno, motorja ne presega 4 kW in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, mora obstoječe predvsem zaradi nasilja, ki ga spodbujajo brezobzirni poljski registrske tablice zamenjati za nove registrske tablice ob prvem poteku veljavnosti prometnega dovoljenja ali registraciji mopeda po 1. 5. 2017. nacionalisti in lakota. V teh razmerah še bolj izstopata dobrota Registracijo mopeda je mogoče opraviti pri katerikoli registracijski organizaciji na območju RS. in idealizem glavnega junaka in njegovih prijateljev. Napeta zgodba, polna preobratov, ki se bere kot pustolovščina ali kot Roman Kladošek, načelnik UE Kočevje zgodovinski roman. Kočevska www.kocevje.si Zadnja stran marec 2017 32

Utrinek Anekdota

Človek planira, bog se Genialni znanstvenik Albert Einstein je nekoč prejel pismo, v katerem se mu je neznana lepotica ponujala v zakon. smeje. (Judovski pregovor) "Samo pomislite, kakšne otroke bi imela! Bili bi pametni kot vi in lepi kot jaz," je med drugim zapisala gospodična. Einstein ji je poslal kratek odgovor, v katerem se je zahvalil za ponudbo: "Spoštovana! Vse lepo in prav. Ne morem pa mimo vprašanja, ki me muči: In kaj, če bi bili najini otroci lepi kot jaz in pametni kot vi?" Skok čez plot Zanimivosti V Združenih državah Amerike je resnično mogoče videti in dobiti vse. Tako so bili pri ko- Neki sodnik novozelandskega družinskega sodišča se je loradskih starših že pred leti priljubljeni 'pasji pred časom uprl modi nenavadnih imen, ki so jih starši dajali povodci' za otroke. Skrbne mame in očetje pa svojim potomcem. Ti očitno ne poznajo latinskega pregovo- raznovrstnih in raznobarvnih trakcev otrokom ra 'Nomenestomen' ali 'V imenu je pomen', ki otroka označi niso vezali okoli vratu, temveč okoli pasu. Ot- doživljenjsko ali vsaj do 18. leta, ko si ga lahko sam spremeni. rok se je lahko v omejenem radiju varno gibal Sodniku je kapljo čez rob predstavljal par, ki je hčer poime- po dvorišču, saj bil povodec na drugi strani noval Taluladoesthe Hulafrom Hawaii (Talula pleše havajski privezan na nepremični predmet. Tako opasan ples hula). Med imeni, ki bi otroka zaznamovala in osramotila pa naj bi bil otrok varnejši tudi na cesti, saj ni med vrstniki, pa so bila še: Stallion (Žrebec), Fishand Chips mogel kar brez opozorila skočiti pred drveči (Riba in krompirček, po priljubljeni hitri hrani) Keenan Got avto ali motor. Lucky (Keenanu se je posrečilo) ter Sex Fruit (Sadež oziroma Rezultat spolnosti).

Vrelec besed O človeških možganih Pomlad: Samostalnik pomlad je verjetno drugotna tvorba iz prislova pomladi, ki se Človeški možgani so zelo nagubani, in če bi jih lahko 'od- je lahko razvil iz 'po mlade (lete)' v mla- vili', bi dosegli velikosti prevleke za blazino. dem (letu) ali 'po mladi' 'v mladosti' (leta). Pri starosti šestih let imamo že 90 % velikosti možganov, Možnih razlogov za pomensko motivacijo Anketa ki jih bomo imeli kot odrasli. iz 'mlad' je več, morda zato, ker se spomladi Naši možgani lahko kadarkoli proizvedejo toliko energi- rastline pomladijo, na novo zrastejo, ker je je, da bi z njo razsvetlili žarnico. O tem, kaj prinaša pomlad, so tokrat spre- spomladi leto spet mlado. Nekdaj namreč Možgani delajo brez prestanka, med spanjem še bolj kot govorile Čebelice iz Vrtca Ostržek. začetka leta niso praznovali sredi zime, tem- sicer. Povprečen človek pa naj bi na dan pomislil okoli več spomladi, marca ali aprila. Druga mož- 70.000 misli. Kristijan: Spomladi zrastejo zvončki in nost je domneva, da je z 'nekaj mladega' Sami možgani nimajo bolečinskih receptorjev in ničesar ­forzicije in grem v gozd. mišljeno 'mladi mesec', da je torej pomlad ne čutijo. Zato lahko kirurgi operirajo na odprtih možga- Gaja: Ven pridejo metuljčki, pa ptički se prvotno 'čas po (prvem) mladem mesecu nih, medtem ko je pacient buden. vrnejo iz toplih krajev. (po spomladanskem enakonočju). Možgani odraslega človeka tehtajo približno 1,5 kg. Bolj Nejc: Pri nas imamo pa celo goro tro- (Iz Slovenskega etimološkega slovarja, avtorja Marka Snoja, kot velikost je pomembna njihova povezanost. Največje bentic, zrasel je tudi zvonček, ki sem ga Založba Modrijan, 2003) možgane je imel neki idiot, najmanjše pa eden od fran- posadil. Pa noč je krajša in dan daljši. coskih pisateljev.

Foto: www.pixabay.com

Nazaj v preteklost

Jezikovni nasvet Kot živahnemu, trmastemu, radovednemu in pogum- nemu otroku Petri Šolar dogodivščin ni manjkalo … Tokrat o barvah Zdajšnja urednica časopisa je rada odkrivala nove Kako se pravilno zapiše: rumenozelen, rumeno zelen ali stvari. Tako je nekega poletja – bilo ji je štiri leta – med rumeno-zelen? dopustom v Selcah opazovala starejšo sestro in preos- Vsi zapisi so pravilni, kar pa ne pomeni, da je to ista barva. tale otroke, ki so čofotali v vodi. Stoječ na obali konca Če je pulover rumenozelen (pravilno je tudi rumeno 'kroga' je svojo sestro vprašala: "A je tu goboka joda?" zelen), govorimo o zeleni barvi z rumenim odtenkom, če In sestra ji je bolj za hec odgovorila: "Ne vem, probaj." pa je zelenorumen (ali zeleno rumen), je rumen z zelenim Mala je poskusila in skočila v vodo, ki ji je segala preko odtenkom. glave. Vsi otroci so – skupaj s sestro – takoj priskočili na Kakšen pa je rumeno-zelen pulover? Obe barvi sta ena- pomoč, dokler pa je do Petre prišla mama, je ta že spla- kovredno zastopani, torej je pulover rumen in zelen. Za vala. Da se vode ni čisto nič bala, ni treba razlagati, tudi lažjo predstavo: črno-belo je šahovsko polje, obe barvi sta da se je naučila plavati, ne, je pa poslušala pridiganje enakovredno zastopani. glede nevarnosti …