Predstavitev javnosti delovnega gradiva tretjih sprememb in dopolnitev OPN občine Kočevje (SD OPN 3)

Uvod

Občina Kočevje zaključuje s predpripravami na pričetek tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Kočevje (SD OPN 3). Te pričenja v naslednjem mesecu. Na podlagi tretje točke 108. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) občina v nadaljevanju predstavlja vsebino in okoliščine postopka sprejema akta.

1. Namen in potrebe po pripravi SD OPN 3

1.1 Pravni kontekst Občinski prostorski načrt je bil sprejet leta 2016 (Uradni list št. 71/2016). Formalni postopek njegove izdelave se je pričel na podlagi sklepa o pričetku leta 2007. Njegove prve spremembe in dopolnitve so bile objavljene dne 28. septembra lani (Uradni list št. 64/2018). Vendar pa so se slednje nanašale zgolj na eno lokacijo – na širitev in preureditev gospodarske cone LIK v Kočevju in na nadomeščanje kmetijskih zemljišč v zvezi s tem ter na redakcijske popravke v odloku (SD OPN 1). Odprt je bil tudi postopek za druge spremembe in dopolnitve, za implementacijo v prostor gospodarske cone Gater (SD OPN 2). Slednji se je ustavil zaradi neusklajenosti s pogoji varovanja.

1.2 Vsebinski kontekst, namen Občina je dolžna v svojem prostoru nadaljevati, omogočiti razvojni preboj iz izjemno slabih gospodarskih in še posebej demografskih dejstev in okoliščin v nedavni preteklosti – rekordne brezposelnosti, izjemno negativnih demografskih trendov, usihanja gospodarskih aktivnosti. Vendar pa nekateri posamični najnovejši kazalniki potrjujejo ustreznost razvojne poti iz zadnjih letih, preboja iz konteksta izrazite razvojne depresije. Gre sicer le za medle signale, ki pa vendarle dajejo upanje, obetajo dejanski razvojni preboj občine- šele z uresničevanjem osnovnih prostorsko pravnih pogojev za razvoj v naslednjih letih.

Skozi gospodarsko in upravno življenje občine so se v nekaj minulih letih razkoraki med opredelitvami v veljavnem OPN in razvojnimi potrebami ter možnostmi pokazali na več pomembnih segmentih. Zavedajoč se pomena, ponekod tudi usodnosti pogojev opredelitev v OPN je občina izvedla širši vsebinski in formalni vpogled v razmerja OPN in dejanskega stanja. Na tej podlagi je, upoštevajoč konkretne potrebe procesa izhoda iz razvojne depresije, pot k rešitvam razdelila med takoj izvedljive naloge in na naloge, ki zahtevajo še bolj poglobljen, širši pogled v stanje in možnosti v svojem prostoru in nekoliko več časa - dozorela je namreč zavest, da so pogoji razvoja skriti v pravilno ovrednotenih virih in omejitvah, tudi prostora kot takega. Nekajletna izkušnja občine v postopku sprejemanja in na drugi strani uporabe akta je namreč izčistila vsebinske in tudi formalne neskladnosti OPN z dejanskimi potrebami in možnostmi, ki bistveno vplivajo na življenje ljudi. Tako je v postopek teh, tretjih sprememb in dopolnitev, uvrščeno na eni strani reševanje najbolj nujnih vprašanj in na drugi tistih, kjer se tehnične ali vsebinske rešitve iz veljavnih predpisov zdijo na dlani. Gre za naslednje sklope konkretnih potreb, ki jih občina rešuje v postopku SD OPN 3: a- Postopke uskladitve in opredelitve primerne lokacije osrednjega razvojnega prostora gospodarstva v občini, še posebej industrije je akutna razvojna potreba občne. Uresničevanje cilja se izvaja s širšim premislekom, skozi posebno strokovno podlago identifikacije, usklajevanj in utemeljitve dolgoročno sprejemljive rešitve. b- Že v postopku priprave OPN, torej po letu 2007 (po javni razgrnitvi in javni obravnavi) so bile dane pobude (vsebinsko, formalno pa kot pripombe) na OPN, ki jih v takratnem postopku ni bilo mogoče obravnavati - so bile pa vključene v ta postopek za spremembo namenske rabe (SD OPN 3). Poleg tega je občina lani javnost obvestila o nameri spreminjanja OPN in objavila postopek zbiranje pobud, ki ga je v minulih poletnih mesecih tudi zaključila. Skupaj je bilo teh pobud, po obdelavi po lokacijah in namenskih rabah, cca 260. Hkrati so v minulem obdobju strokovne službe v občini, skozi tekoče delo in tudi s sistematičnim pregledom veljavnega akta, ugotovile določene pomanjkljivosti, katerih rešitve je mogoče odpraviti le s spremembo in dopolnitvijo akta. Tako je bil pomemben delež teh pobud opredeljen v kontekstu prostorsko urbanistične sanacije namenske rabe prostora, pri kateri se za posamezna območja nezazidanih stavbnih zemljišč v OPN opredeli povrnitev statusa kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Tako se kar cca 80 pobud nanaša na renaturacijo stavbnih zemljišč. Skupaj pa je identificiranih cca 165 primerov, ki so tudi vključeni v ta postopek sprememb in dopolnitev. c- Na segmentu uresničevanja drugih konkretnih razvojnih potreb lokalne skupnosti in njenih akterjev, ki se seveda s časom spreminjajo, so se medtem določene potrebe na eni strani nekoliko spremenile, na drugi pa je prišlo do konkretizacij razvojnih načrtov. Zato je občina pregledala določene v OPN opredeljene občinske podrobne prostorske načrte, še posebej tiste, kjer so bili pobudniki zelo aktivni in so svoje potrebe razvili tudi v idejne koncepte, idejne zasnove želenih ureditev. Za te štiri primere, kjer so bili zagotovljeni formalno vsebinski pogoji, se je občina odločila, da tem projektom pomaga do hitrejšega uresničevanja z vključitvijo nadomestitve OPPN v OPN. d- Pregled veljavnega akta, konkretno digitalnega zapisa namenske rabe prostora, je pokazal določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, in sicer: - dopolnilne opredelitve PNRP za javne površine cest, vključno z novimi in planiranimi kolesarskimi potmi (cca 350 primerov), - tudi nemalo primerov minimalnega preseganja določenih stavb preko meje stavbnega zemljišča na druge NRP (cca 160 primerov), - predvsem pa gre za odprte primere »napenjanja« namenske rabe prostora na veljavni kataster; iz tega naslova je v SD OPN 3 cca 160 primerov formalnega spreminjanja malih delov namenske rabe prostore, ki so večji od 50 m2; v cca 200 primerih pa gre za površine manjše od 50 m2, kjer je korekcija uskladitve z mejo katastra izvedena brez formalne identifikacije spremembe.

1.3 Opis in prikaz zasnove pomembnejših prostorskih ureditev Pomembnejše prostorske ureditve, ki jih prinaša postopek SD OPN 3 so v nadaljevanju na kratko predstavljene in prikazane v grafiki.

1.3.1 Vsebine za področje proizvodnje V okviru SD OPN 3 se bo na podlagi strokovnih podlag umestila nova gospodarska cona. Gre za cono, ki bo dolgoročno obsegala okoli 50 ha, v okviru SD OPN 3 pa je potrebno na izvedbeni ravni opredeliti okoli 20 – 25 ha zemljišč. V prvi fazi izdelave strokovnih podlag je bilo v občini identificiranih devet možnih lokacij. Po končanem preliminarnem vrednotenju so v nadaljnji fazi iskanja, v podrobni analizi primernosti med njimi izbrane le štiri možne lokacije: na lokaciji b – Mala Gora – zahod (slika 1) širitev obstoječe cone na lokaciji c - Kočevje- vzhod (slika 2), in na lokaciji h – Kleč (slika 3) ter na lokaciji i – Mala Gora – vzhod (slika 4). Lokacije b, h in i ležijo ob cesti Kočevje – Dvor – . Primerjava rezultatov v študiji ranljivosti prostora in SWOT analizi in (na njuni podlagi) še posebej preliminarno usklajevanje z nosilci urejanja prostora pa bo pokazalo optimalno lokacijo za dolgoročno rešitev tega vprašanja za občino.

Slika 1: varianta b – Mala Gora – zahod

Slika 2: varianta c – Kočevje – vzhod

Slika 3: varianta h – Kleč

Slika 4: varianta i – Mala Gora - vzhod

Za potrebe razvoja gozdnega gospodarstva in lesarstva se na podlagi pobude družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) v Kočevski Reki, ob lokaciji sedanje gospodarske cone Snežnik, opredeli ca 27 ha novih zemljišč za skladiščenje in predelavo lesa.

Družba Melamin želi dolgoročno opredeliti svoj razvoj v obstoječem območju, še posebej po prestavitvi železniške proge. V tem OPN ne gre za nova stavbna zemljišča, temveč le za kvalitetno opredelitev izhodišč razvoja, seveda v skladu z možnostmi prostorskega konteksta – za to bo do faze dopolnjenega osnutka izdelana posebna študija.

Akt med drugim tudi usklajuje dejansko rabo zemljišč z namensko v OPN v območju sicer izvorne proizvodnje znotraj mesta, v območju kompleksa Itas, ki ima danes opredelitev centralnih dejavnosti. Vendar se nova stavbna zemljišča opredelijo zgolj ob vodotoku Rinže za dejavnosti ki tam že so- parkirišča, skladišča ipd. – poseg pa je izvedljiv le z vzporedno ureditvijo katastra in dogovorom z NUP – DRSV (slika 5).

Slika 5: območje kompleksa Itas, kjer je prikazana sprememba namenske rabe v skladu s potrebami in na drugi strani izvedeno prostorsko preveritvijo izvedljivosti

1.3.2 Pobude za spremembo namenske rabe v korist razvoja kmetijstva Kmetijstvo ostaja pomembna gospodarska panoga na območju občine, saj je med drugim tudi pomemben sooblikovalec krajine. Nekaj pobud (cca 15) se nanaša na spremembo načeloma kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče v korist kmetijstva. Večinoma pa gre za uskladitev namenske rabe prostora z dejanskim stanjem v naravi, v nekaj primerih pa za vzpostavitev novega kmetijskega gospodarstva oziroma selitev kmetijskega poslopja (npr. hleva). Pobudniki, ki še niso predložili mnenja kmetijsko pospeševalne službe, so bili k temu povabljeni. Sicer so bila razpoložljiva tovrstna mnenja pri obravnavi tudi upoštevana in so priložena k obrazložitvam.

2. Opis in prikaz zasnove prostorskih ureditev, ki imajo vplive na okolje

2.1 Gospodarski coni Ocenjujemo, da bo predvidena gospodarska cona imela vpliv na okolje, saj bo presegla velikost 5 ha (ca 20-25 ha). V izhodišču se torej opredeljuje ena osrednja lokacija v občini za tovrstne namene. To pomeni koncentracijo tovrstnih vsebin, s tem pa se bo predvidoma zmanjšalo negativne vplive in tudi siceršnje vplive na okolje – promet, hrup, kakovost zraka itd. Lokacija bo konkretizirana po zaključku študije, ki je v izdelavi, z izborom najprimernejše lokacije, preliminarno usklajene z večino NUP, v fazi dopolnjenega osnutka SD OPN 3. Ob tem je še lokacija podobno velike cone, vendar le za potrebe razvoja gozdnega gospodarstva in lesarstva ob Kočevski Reki. Glede na Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) in njeno prilogo 1 (Vrste posegov v okolje) gre v obeh primerih za vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov obvezna (prvi odstavek 2. člena Uredbe).

2.2 Krčitve gozda nad 10 ha Krčitev gozda na površini cca 55 ha po pobočju vzhodno od naselja je z vidika poselitve sicer sprejemljiva, vendar bo zaradi obsega nad 30 ha poseg predvidoma imel vplive na okolje in je po 2. členu Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št 51/14, 57/15 in 26/17) potrebno le to izvesti.

Krčitev gozda na površini cca 11 ha jugovzhodno od naselja Štalcerji. Tudi ta krčitev je iz vidika poselitve sicer sprejemljiva, vendar bo zaradi obsega nad 5 ha poseg predvidoma imel vplive na okolje in je po 3. členu iste Uredbe je potrebno izvesti predhodne postopke.

Krčitev gozda na površini cca 10 ha po pobočju severozahodno od naselja Rogati hrib. Iz vidika poselitve je sprejemljiva, vendar bo zaradi obsega nad 5 ha poseg predvidoma imela vplive na okolje. Zato je tudi ta po 3. členu Uredbe potrebno izvesti predhodne postopke preveritve.

3. Predlagane spremembe namenske rabe

V postopku je cca 440, predvsem prostorsko manjših pobud za spremembe namenske rabe prostora v OPN ali za spremembe prostorskih izvedbenih pogojev. To vključuje tudi množico drobnih sprememb za sanacijo, uskladitev podrobne namenske rabe prostora (PNRP) z zemljiškim katastrom.

Brez upoštevanja površin za gospodarske cone, ki so v postopku določanja, se iz stavbnih zemljišč v gozdna spreminja 0,30 ha površin, iz gozdnih v stavbna zemljišča pa 2,37 ha – torej slednjih nekoliko več. Iz stavbnih zemljišč se v kmetijska zemljišča prerazvrsti 5,73 ha. V to površino niso všteta območja namenjena vrnitvi v kmetijske površine za namene osrednje gospodarske cone. Iz kmetijskih zemljišč se v stavbna zemljišča prerazporedi 16,29 ha površin. Torej se v stavbna zemljišča prerazporedi 10,56 ha več površin, kot se jih prerazporedi v kmetijska zemljišča, pri čemer pa še ni izvedena izravnava- vse potrebne izločitve kmetijskih zemljišč. Iz vodnih površin se zaradi popravkov na dejansko stanje prerazporedi 0,06 ha v območja stavbnih zemljišč. Zaradi sanitarne sečnje in pobud za krčitev gozda se kar 86,42 ha gozdnih zemljišč prerazporedi v kmetijska zemljišča. Za širitev površin nadzemnega pridobivalnega prostora mineralnih surovin na lokaciji pri Mali Gori pa se iz območja gozdnih zemljišč prerazporedi 8,15 ha v območja drugih zemljišč.

4. Predlagane rešitve, ki vplivajo na spremembo ali določitev novih prostorsko izvedbenih pogojev

Prostor občine je razdeljen na enote urejanja prostora (EUP). EUP je območje, ki obsega naselje, del naselja ali odprti – naravni prostor z istim režimom urejanja. Na območju stavbnih zemljišč je lahko sestavljena iz ene ali več območij namenske rabe prostora. Občina je prejela 40 pobud, ki se nanašajo samo na spremembo prostorskih izvedbenih pogojev. Njihove rešitve povsod tam, kjer je bilo to mogoče, implementirajo pravni režim znotraj prostorsko sprejemljivih meril za konkretne potrebe. Gre za izločitve OPPN in nadomestitve z pravnim režimom neposredno v OPN ter več manjših opredelitev, ki na ravni OPN kot celote nimajo pomembnejšega vpliva – npr. umestitev večje poslovne stavbe brez stanovanj v območje centralnih dejavnosti, za določitev con hrupa, za npr. širitev vaškega pokopališča , za reševanje socialnih izzivov na območju obstoječe gospodarske cone za ureditev nekaj rekreacijskih območij (ob Reškem jezeru, ob Žejnskih jamah ipd.)

4.1. Nadomeščanje OPPN v OPN V veljavnem OPN je opredeljenih območij, ki se urejajo z OPPN. Želja občine je, da se število takih območij zmanjša v skladu z veljavno zakonodajo. Po pregledu stanja ugotavljamo, da so za delno zmanjšanje ali nadomestitev v celoti primerni štirje OPPN, kot sledijo.

Koc-7-OPPNa – Kolesarski center Dolga vas (slika 6) Na Območju je po veljavnem OPN opredeljeno stavbno zemljišče za šport in rekreacijo ter območje za turizem, predpisano pa je urejanje z OPPN. Pobudnik želi na območju vzpostaviti (oziroma so deloma že vzpostavljene) urejene poti za gorsko kolesarjenje ter ustrezne spremljevalne objekte. Na podlagi idejnega koncepta ureditve in izdelanih strokovnih podlag za nadomeščanje OPPN s PIP se OPPN ukine in opredelijo ustrezni prostorski izvedbeni pogoji za vzpostavitev športnega centra z outdoor športnimi dejavnostmi.

Slika 6: Območje izločitve OPPN KOČ-7-OPPNa – Kolesarski center Dolga vas

LIV-OPPNa – Adrenalinski park (slika 7) Na območju je po veljavnem OPN opredeljeno območje za šport in rekreacijo, za katerega je bilo predvideno urejanje z OPPN. V veljavnem OPN je torej celotno območje že zajeto v stavbna zemljišča (ZS). V SD OPN 3 pa se na podlagi idejne zasnove, ki jo je predložil investitor, in izdelanih strokovnih podlag za nadomestitev OPPN, način urejanja nadomesti s pravnimi sredstvi neposredno v OPN. Prostor sicer leži v območju Nature 2000, vendar pa je bil ta projekt že opredeljen in ustrezno presojan v postopku CPVO, zato zdaj za to ne vidimo potrebe.

Slika 7: Območje izločitve OPPN LIV-OPPNa – adrenalinski park Livold

KOČ-6-OPPNa –Marof (slika 8) Na območju je po veljavnem OPN opredeljeno območje drugih zelenih površin, površin za oddih, rekreacijo in šport, centralnih dejavnosti ter stanovanjskih površin, ki se kot celota ureja z OPPN. Prostor stanovanjskih in centralnih dejavnosti je večinoma že pozidan, potrebno pa je opredeliti sanacijo degradiranih površin in predpisati urejanje nepozidanih zemljišč. V SD OPN 3 se na podlagi predložene idejne zasnove in izdelanih strokovnih podlag za nadomestitev OPPN urejanje z OPPN deloma nadomesti z ustreznimi instrumenti v okviru akta. Novih sprememb namenske rabe med kmetijskimi, gozdnimi in stavbnimi zemljišči ni, gre le za manjše prerazvrstitve znotraj NRP stavbnih zemljišč.

Slika 8: Območje izločitve OPPN KOČ-7-OPPNa – Marof

KOČ3-OPPNa - Novi center, Heiiport (slika 9) Na podlagi predložene idejne zasnove se opredeli aktivne pogoje za izvedbo nujno potrebnega heliporta ob zdravstvenemu domu. Lokacija se izvzame iz OPPN, opredeli se nova enota urejanja prostora (KV-3g) in združi z režimom urejanja zdravstvenega doma. Tudi tu se namenska raba ne spreminja, zgolj režim urejanja. Za območje se opredelijo ustrezni instrumenti v okviru akta.

Slika 9: Območje izločitve OPPN KOČ3-OPPNa – Novi center (Heliport)

5. Okvirna določitev ureditvenih območij naselij, drugih ureditvenih območij in območij za dolgoročen razvoj naselij oziroma njihovih sprememb

V okviru izdelave SD OPN 3 se bodo med drugim tudi določila razvojna območja naselij, z namenom usmerjanja nadaljnjega razvoja naselij, njihovih prenov in širitev. Ukrepi notranjega razvoja naselij in prenove morajo seveda imeti prednost pred širitvami naselij. Zato pri načrtovanju presojamo ali širitev ureditvenega območja naselja smotrna. S tem se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naselju.

Območja naselij so določena z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2, členi 21, 22, 24, 25, 26, 27, 28, 29) in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (1.1.1 Notranji razvoj naselij, 1.1.2 Širitev naselij, 1.1.3 Gradnja zunaj poselitvenih območij, 1.1.4 Podeželska naselja, vasi in zaselki, 1.1.6 Območja počitniških hiš).Še natančnejša merila določa Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij z poglavjema III. Pogoji za določitev območij sanacije razpršene gradnje (členi od 27. do 32.) in IV. Pogoji za določitev območij za razvoj in širitev naselij (členi od 33. do 36.).

Na podlagi teh pravnih aktov so bila torej za vsa naselja, ki imajo več kot 10 stanovanjskih hiš (6. člen ZDOIONUS, Uradni list RS, št. 25/08), določena ureditvena območja posameznega naselja in razvojno območje naselja (območje za dolgoročni razvoj naselja). Razvojna in ureditvena območja naselij so tako določeni za 48 naselij. Ostalih 38 naselij po klasifikaciji RPE ne ustreza pogojem naselij po sedanjih merilih za poselitev.

Naselja katerim so bila določena ureditvena in razvojna območja naselij: Breg pri Kočevju, Brezovica pri Predgradu, Cvišlerji, Čeplje, Črni Potok pri Kočevju, Dol, Dolga vas, , Dolnje Ložine, Gorenje, , Gornje Ložine, , , , Knežja Lipa, , Koče, Kočevje, Kočevska Reka, , Koprivnik, , Livold, Mačkovec, , Mlaka pri Kočevju, Mlaka pri Kočevski Reki, Morava, , Mrtvice, Nemška Loka, Nove Ložine, , , , , Slovenska vas, , Spodnji Log, , Stari Log, Šalka vas, Vimolj pri Predgradu, Zajčje Polje, Željne, Polom, Griček pri Željnah.

6. Okvirni roki za izvedbo priprave in postopka SD OPN

Doslej, pred pričetkom postopka SD OPN 3 so bila izvedena sledeča opravila: - delno ažuriranje in delne dopolnitve strokovnih podlag, še posebej Analiza razvojnih možnosti, - izveden je pretežni del tehnično vsebinske sanacije sloja PNRP e- zapisa OPN, - 4. faza od šestih, študije Gospodarska cona Kočevje 2020 – izbor lokacije, - obdelava prejetih pobud in tistih, ki so posledica sanacije PNRP, - izdelane so strokovne podlage nadomestitve štirih OPPN z instrumenti urejanja v OPN, - izdelan je osnutek elaborata ekonomike, - izdelana so izhodišča za pripravo SD OPN, pripravljen je sklep o pričetku priprave SD OPN.

V nadaljevanju sledijo naslednji postopki: - objava sklepa o pričetku postopka – marec 2019, - izdelava osnutka akta - aprila letos, prejetje mnenj, usklajevanja z NUP – avgust 2019, - dopolnjen osnutek z javno razgrnitvijo in obravnavo – september 2019, - objava stališč do pripomb iz javne razgrnitve – oktober 2019, - izdelava predloga, oddaja v druga mnenja – november 2019, - uskladitev drugih mnenj NUP – januar 2020, - obravnava in sprejem na občinskem svetu – februar 2020, - objava v Uradnem listu – februar 2020.

V primeru potrebnega postopka CPVO se roki podaljšajo za cca 9 mesecev.

Številka: 350-3/2018-647 Kočevje, 31.01.2019