Brošura Zgodovina PGD Šalka

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Brošura Zgodovina PGD Šalka GASILCI SALKA VAS ovitek.indd 1 14.8.2008 10:54:24 Gasilski dom PGD Šalka vas, prenovljen v letih 2007–2008 vsebina Zgodovina PGD Šalka vas ............................. 1 Pregled poÎarov (Gottscheer Kalendar, 1938) ......................... 4 Èlanstvo v PGD ................................................ 4 Najvišji èini, izobrazbena struktura ............ 6 Vidne funkcije èlanov PGD v gasilski organizaciji .................................... 7 Èastni èlani PGD Šalka vas ........................... 8 Novi logotip PGD Šalka vas Gasilska oprema ............................................. 9 Prenove gasilskega doma v Šalki vasi ...... 11 Funkcionarji PGD Šalka Izdalo: PGD Šalka vas, 2008 vas od leta 1945 do leta 2008 ....................... 12 Tisk: Tiskarna Koèevski Operativne dejavnosti .................................. 14 tisk Koèevje d.d. Ostale dejavnosti ........................................... 19 GASILCI SALKA VAS ovitek.indd 2 14.8.2008 10:54:29 Zgodovina PGD Šalka vas Prostovoljno gasilstvo na Ko- rem Brezju in 25. julija v Šalki èevskem se je zaèelo 23. marca vasi. 18. julija 1928 je bila usta- leta 1878, ko je bilo ustanovlje- novitev prostovoljnega gasil- no prostovoljno ga- silsko društvo (PGD) Koèevje. Dokler gasil- ci v Šalki vasi leta 1908 nismo ustanovili la- stnega gasilskega dru- štva je PGD Koèevje iz- vajalo poÎarno varstvo tudi na obmoèju Šalke vasi. V drugem letu obstoja je zasluÎilo prve pohvale koèev- Operativni èlani društva pred 2. sv. vojno skega Îupana (in zahvale prebi- valcev Šalke vasi), ko je obva- skega društva ter posvetitev rovalo premoÎenje krajanov ob roène brizgalne in orodišèa v izbruhu poÎara v Šalki vasi. Íeljnah. Leta 1935 je bila posve- Pred drugo svetovno vojno titev motorne brizgalne ILO v so na sedanjem poÎarnem Cvišlerjih. 19. septembra 1927 obmoèju PGD Šalka vas po je bila prva skupna vaja veè ga- podatkih Gottscheer Kalen- silskih društev v Šalki vasi. dar (1938) obstajala naslednja prostovoljna gasilska društva Koèevarji so ob izselitvi iz (poÎarne obrambe): našega kraja odnesli arhiv Onek ustanovljeno 1899 èlanov 18 Rajhenav ustanovljeno 1907 èlanov 23 Staro brezje ustanovljeno 1907 èlanov 18 Šalka vas ustanovljeno 1908 èlanov 18 Íeljne ustanovljeno 1928 (18. julij) èlanov 28 Cvišlarji ustanovljeno 1935 èlanov 18 Industrijsko gasilsko društvo Rudnik - Itas je bilo ustanovljeno leta 1925. Leta 1909 je bila 27. junija po- PGD, slovenski gasilci pa so svetitev roène brizgalne v Sta- prepreèili odtujitev motorne 1 GASILCI SALKA VAS-2.indd 1 14.8.2008 10:53:05 brizgalne ILO PGD Cvišlerji in ni obèni zbor je bil 27. avgusta so jo zakopali v gozd pri Oneku 1945. Leta 1958 je PGD Šalka (JoÎe Koc jan, Feliks Namlih in vas ob 50. letnici društva dobi- Franc Kocjan). Po vojni je bila lo prapor, ki ga je posodobilo motorna brizgalna leta 1947 leta 1998. izkopana, nekaj èasa je bila v PGD Koèevje, sedaj pa zaseda Po drugi svetovni vojni je poleg èastno mesto med arhiv sko ga- PGD Šalka vas do sredine 50-ih silsko opremo PGD Šalka vas. let dvajsetega stoletja delova- lo le še PGD Íeljne. PoÎarno obmoèje PGD Šalka vas je do leta 1978 obsegalo še podroèje PGD Klinja vas, ki se je istega leta osamosvojilo v samostoj- no PGD. Z ukinitvijo rudnika rjavega premoga Koèevje je IGD Rudnik Koèevje še nekaj èasa delovalo pod pokrovi- teljstvom takratnega podjetja ITAS Koèevje kot IGD Rudnik Itas. S steèajnim postopkom podjetja Itas so odprodali tudi gasilske stavbe in so gasilci ostali brez prostorov. To je leta 1993 povzroèilo ukinitev IGD Rudnik Itas. Skromno opre- mo so prevzela sosednja PGD, poÎarno obmoèje pa je prevze- lo PGD Šalka vas. Veèina ru- dniških gasilcev je prenehala z Operativna vaja èlanov v obdobju takoj po drugi svetovni vojni delom, v PGD Šalka vas so pre- stopili štirje rudniški gasilci, Po drugi svetovni vojni je bil ki še danes aktivno delujejo v Leopold Krivec, predvojni ga- PGD Šalka vas. silec od leta 1922, pobudnik Danes je PGD Šalka vas ga-sil- za ponovno organiziranje ga- sko društvo 2. kategorije, za- silstva v Šalki vasi. Prvi povoj- dolÎeno za poÎarno varnost na 2 GASILCI SALKA VAS-2.indd 2 14.8.2008 10:53:06 Operativni èlani društva okoli leta 1950 obmoèju vasi Šalka vas, Íeljne, sklepu Îupana je pristojno za ga- Cvišlerji, Onek, Maèkovec in šenje poÎarov v naravnem oko- del mesta Koèevje ter za narav- lju za obmoèje celotne obèine no okolje v krajevni skupnosti Koèevje. Je èlan Gasilske zveze Šalka vas v obèini Koèevje. Po Koèevje od njene ustanovitve. Gasilska parada ob 50-letnici PGD Šalka vas. V ospredju Ivan Jerman 3 GASILCI SALKA VAS-2.indd 3 14.8.2008 10:53:07 Pregled poÎarov (Gottscheer Kalendar, 1938) 1879 23. avgust poÎar v Šalki vasi 1880 4. julij velik poÎar v Šalki vasi (78 objektov) 1880 22. september in 12. oktober poÎara v Íeljnah 1882 24. april velik poÎar v Cvišlerjih (26 objektov) 1882 21. avgust poÎar v Íeljnah 1884 4. april poÎar v Šalki vasi 1888 26. julij poÎar v Íeljnah 1890 1. oktober velik poÎar v Íeljnah (25 objektov) 1901 26. junij poÎar v Íeljnah 1911 25. avgust poÎar v Šalki vasi 1913 27. maj poÎar v Oneku 1914 8. november poÎar v Cvišlerjih 1915 17. junij poÎar v Klinji vasi 1923 15. maj poÎar v Oneku 1923 28. avgust velik poÎar v Íeljnah 1925 30. januar poÎar v Oneku 1925 27. oktober poÎar v Šalki vasi Po drugi svetovni vojni poÎari Èlanstvo v PGD niso bili tako unièujoèi kot pred njo. Goreli so posamezni objek- 1908 18 èlanov ti, najveèkrat gospodarska po- 1959 89 èlanov slopja. Veèji poÎar v zadnjem 1964 33 èlanov obdobju je bil leta 2002, ko je 1970 51 èlanov poÎar unièil veèstanovanjsko 1971 66 èlanov stavbo v Šalki vasi 102. 1976 74 aktivnih èlanov Íe leta 1959 je evidentirano ga- 1980 77 aktivnih èlanov šenje gozdnega poÎara. Po letu 1988 133 aktivnih èlanov 1970 se je zaèelo z gašenjem 1888 133 aktivnih èlanov poÎarov v naravnem okolju na sipinah bivšega Rudnika rjave- 1993 108 aktivnih èlanov ga premoga Koèevje, ki zagori- 1998 118 aktivnih èlanov jo vsako leto. 2008 141 aktivnih èlanov 4 GASILCI SALKA VAS-2.indd 4 14.8.2008 10:53:09 Leopold Krivec (1898-1980), Leta 1977 se je oblikovala dese- èlan društva od leta 1922, je bil tina v Klinji vasi, ki pa se je leta prvi vpisan v Matièno knjigo 1978 osamosvojila z ustanovi- PGD Šalka vas po drugi svetov- tvijo PGD Klinja vas. ni vojni. Franc Kocjan (1897- 1972), in JoÎe Zajc (1887-1970), Leta 1962 se v društvu omenja oba predvojna èlana društva, 11 mladincev. Bolj sistematiè- sta najstarejša èlana, ki sta no delo z mladimi se je zaèelo bila vpisana v knjigo. Predvoj- konec šestdesetih let prejšnje- ga stoletja, leta 1969 je Îe ob- stajala desetina pionirjev, ki je bila med prvimi v GZ Koèevje. Pionirke so zaèele z organizi- ranim delom po letu 1970. Trenutno najstarejši èlan PGD Šalka vas je Viktor Kobola, ro- jen leta 1923. Vedno je bil ak- tiven èlan razliènih odborov Predvojni èlani: JoÎe Lunder, Leopold Krivec, Ivan Drobniè društva. Društvo je še posebno obogatil z rezbarijami in slika- ni èlani društva so bili še Ivan mi za potrebe sreèanj, obletnic Šušteršiè, Franc Logar, Ivan in praznovanj. Do nedavnega Drobniè, JoÎe Krese in JoÎe je bil aktiven èlan veteranske Lunder. PGD Šalka vas je imelo Îe leta 1959 organizirano desetino v Cvišlerjih. Desetina je delova- la do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. PGD Íeljne je kot samostojno društvo delovalo do leta 1957. Leta 1963 je bila v okviru PGD Šalka vas ustanovljena deseti- na v Íeljnah, ki je obstajala do konca sedemdesetih let prej- šnjega stoletja. Viktor Kobola, najstarejši èlan društva 5 GASILCI SALKA VAS-2.indd 5 14.8.2008 10:53:09 desetine. Še vedno je obèasno Najvišji èini, izobrazbena struktura aktivno prisoten med gasilci. Leopold Krivec je bil leta 1952 Bobek Franc je gasilec z naj- prvi gasilski èastnik v društvu. daljšim staÎem (63 let) v PGD Ivan Jerman je postal gasilski Šalka vas, saj se je v gasilsko èastnik 1962 leta, po letu 1980 društvo vèlanil takoj po dru- pa še Branko Kocjan in Bojan gi svetovni vojni, ko je bil v Jerman. Danes ima društvo dva upravnem odboru predstavnik višja gasilska èastnika (Bojan mladine. V društvu je vsesko- Kocjan, Leon Behin ml.) in šest zi opravljal najbolj odgovorne gasilskih èastnikov. InÎenir funkcije, bil je predsednik, dol- Stane Letonja je bil prvi èlan goletni tajnik, veèletni povelj- z višjo izobrazbo. Danes ima- nik, èlan razliènih gradbenih mo v svojih vrstah magistra odborov ter mentor razliènih raèunalništva in informatike tekmovalnih desetin od pio- Mirana Novaka in veè èlanov z nirskih, mladinskih, èlanskih univerzitetno izo brazbo. in sedaj veteranskih. Z dese- tinami je dosegal pomembne rezultate, tudi na drÎavnih tek- movanjih. Franc Bobek, dolgoletni funkcionar Sprièevalo Franca Novaka iz gasilske društva šole za podèastnike leta 1955 6 GASILCI SALKA VAS-2.indd 6 14.8.2008 10:53:10 Vidne funkcije èlanov PGD v gasilski organizaciji Leta 1972 je bil na kongresu GZ Slovenije. Bojan Kocjan, Gasilske zveze Slovenije Stane višji gasilski èastnik I. st. je Letonja izvoljen v predsedstvo Îe drugi mandat poveljnik GZ Koèevje in tre- tji mandat èlan komisije GZ Slo- venije za poÎare v naravnem okolju, aktual- ni predsednik komisije in èlan operativnega šta- ba GZ Slovenije. Leon Behin ml., Bojan Kocjan, poveljnik GZ Leon Behin ml., podpoveljnik Koèevje GZ Slovenije Enota pionirjev okoli leta 1955, z mentorico Terezijo Milešiè 7 GASILCI SALKA VAS-2.indd 7 14.8.2008 10:53:13 Èlanstvo društva leta 1972 višji gasilski èastnik I.st., je Îe poveljnik GZ Slovenije in èlan drugi mandat poveljnik regije operativnega štaba GZ Slove- Ljubljana II, je aktualni pod- nije. Èastni èlani PGD Šalka vas JoÎe Zajc, Ivan Drobniè, Franc Kocjan, Marko Bohanec, Leopold Krivec, Franc Bobek, Stane Zajc, JoÎe Zajc Leopold Krivec Ivan Drobniè 8 GASILCI SALKA VAS-2.indd 8 14.8.2008 10:53:16 Gasilska oprema 1909 roèna èrpalka v Šalki vasi 1928 roèna èrpalka v Íeljnah pred 2.
Recommended publications
  • Stanovanja Po Vrsti, Površina Stanovanj, Število Gospodinjstev In
    SLOVENIJA 1-2. STANOVI PREMA VRSTI, POVRŠINA STANOVA, BROJ DOMA6INSTAVA I LICA Broj stinovi prsmi vrsti Stanovi u društvenoj svojini Broj Povröna doma7instava 1-sobni stanova u m' u stanovima površina broj lici ukupno posebne sobe 2-sotmi broj stanova i garsonijere u stanovima stanova u m: u stanovima SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOV5CINA 1 186 56 376 333 182 70 159 256 * 166 5 86 30 11* 2 029 RATUJE 87 1 25 31 2* 6 625 90 337 7 *61 23 BELA T 2 5 635 7 33 BRJE 114 10 *6 7 88* 121 *36 35* 21 BUDANJE 16* 30 61 10 *66 157 676 *76 19 CESTA 69 6 26 25 5 683 80 332 COL HO 22 ** 33 7 766 112 *02 215 22 CRNICE 11* 1* 29 36 8 597 118 • 01 31* 15 DOBRAVLJE IIS 11 *6 *0 7 856 123 *50 198 11 OOLENJE 29 9 8 2 1*6 29 11* OOLCA POLJANA 71 11 37 18 5 677 7* 285 399 ?6 OUPLJE *7 2 22 22 3 807 *7 201 116 I ERZELJ 25 2 9 11 1 895 2* 82 GABRJE 73 U 32 * 6*3 71 219 80 GOCE 8» 12 36 6 825 80 283 *5 GOJACE 70 8 15 5 65* 66 256 BOU 25 1 11 2 189 28 12* GRADIŠ6E PRI VIPAVI 5* 5 2* 21 * **7 60 226 GRIVCE 17 8 * 1 081 17 6* KANNJE 10* 51 32 6 8*7 109 **0 KOVK *0 5 13 3 079 *1 190 KRUNA GORA 12 1 7 955 13 58 LOKAVEC 2** 31 78 85 15 *ll 251 1 025 161 16 LOZICI 5B 18 2* * 7*5 55 22* 23* 12 LOZE 57 23 18 * 693 58 2*7 201 15 DALE ZABIJE 8* 39 5 975 79 328 HALO POLJE 3* U 2 673 35 181 MANCE 29 9 8 2 320 29 106 NANOS 1 * 80* * 1* OREHOVI CA 1* 19 2 831 *1 179 OTLICA 103 *5 30 6 619 • 37 19 PLACE *7 20 13 3 285 19* PLANINA 101 12 25 38 8 *39 1C6 *86 160 6 POOBREG *2 9 15 1* 2 73* *2 19* 73 POOGRIC 17 2 6 5 1 0*5 16 59 POOKRAJ 110 16 *3 37 7 *3* 111 *36
    [Show full text]
  • Očem Skrito, Pa Vendar Nevarno Našemu Telesu Znano Onesnaženje Vseh Vrst Kor Obstaja
    Kočevska www.kocevje.si Zeleno marec 2018 17 Očem skrito, pa vendar nevarno našemu telesu Znano onesnaženje vseh vrst kor obstaja. Zaradi svoje lege je krasa ZRC SAZU pripravili pri- je vsekakor nevarno za ljudi. brezno zelo primerno za odlaga- oritetni seznam jam za čiščenje, Če nam je neznan bodisi izvor nje odpadkov. Da ga v ta namen v katerega so zajeli (predvsem) onesnaženja bodisi vrsta onesna- uporabljajo ljudje še danes, kažeta tiste jame, ki negativno vplivajo ženosti, je nevarnost še večja. pokošena trava in nizko rastlinje na stanje jamskih habitatov. V SPOMLADANSKI ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Kraške jame in brezna so vseka- med cesto in vhodom v brezno; letih 2016 in 2017 je Občina kor del našega močno onesnaže- drugje je podrastNevarni visoka. odpadkiTudi so odpadki, ki zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali Kočevjena okolje s sredstvi zahtevajo projekta še LIFE nega okolja. Zaradi svoje narave močan smrad, ki so mu bili priča Kočevsko financirala čiščenje so bila v preteklosti in še vedno jamarji, kaže, daposebej je brezno pazljivo aktivno ravnanje in poostren nadzor. Imajo eno ali več lastnosti nevarnihsedmih snovi. onesnaženih Pri njihovem jam (Mul - so mesta, kamor ljudje mečemo smetišče. Jamaprepoznavanju je močno onesna -so nam lahko v pomoč simboli, ki jih najdemo na nevarnih snoveh in njihovilerloch, embalaži Smetljivo: jamo, Oneško vse, česar se želimo znebiti, mo- žena. Neznosen smrad je bil raz- jamo, Schaffeichloch, Vodno ja- goče tudi skriti. Onesnažene jame log, da jamarji niso mogli doseči mo 1 in 3 pri Klinji vasi ter Malo polnijo raznovrstni odpadki, med dna jame.
    [Show full text]
  • 033/2016, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 33 9. 5. 2016 (2) Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne DRŽAVNI ZBOR posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zve- zo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice 1426. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če ta zakon določa drugače. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od izdajam vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka tega člena, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te U K A Z pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni o razglasitvi Zakona o partnerski zvezi (ZPZ) učinek samo v zadevi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. (4) Partnerja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Partnerja nesklenjene partnerske zve- Razglašam Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je spre- ze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2016. pomočjo. Št. 003-02-3/2016-8 Ljubljana, dne 9. maja 2016 4. člen (smiselna uporaba določb o zakonski zvezi) Borut Pahor l.r. (1) Za temelj partnerske zveze in enakopravnost partner- Predsednik jev ali partneric (v nadaljnjem besedilu: partnerja) partnerske Republike Slovenije zveze se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja za- konsko zvezo o temelju zakonske zveze in enakopravnosti Z A K O N zakoncev.
    [Show full text]
  • Program Prevzema Grezničnih Gošč In
    PROGRAM PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Pripravila: Direktor: BOJANA KLEPAC MARKO KLJUN marec 2015 novelacija junij 2016 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................. 3 2 ZAKONODAJA ................................................................................................................. 4 3 NASELJA, ŠTEVILO PREBIVALCEV IN ŠTEVILO GREZNIC ................................... 4 4 OPREMA IN KADRI ......................................................................................................... 5 5 TERMINSKI PLAN PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č ................................................ 6 6 OPIS ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................. 8 6.1 Postopki na C ČN ......................................................................................................... 8 7 EVIDENCA PODATKOV ................................................................................................. 9 8 CENA .................................................................................................................................. 9 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. 1 UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur. list 88/2011, 8/2012 in 108/2013 ter Uredbe o emisiji snovi
    [Show full text]
  • Letno Poročilo Hydrovod 2020 Loški Potok
    LETNO POROČILO 2020 KOČEVJE, MAREC 2021 • LETO 2020 SI BOMO ZAPOMNILI PO EPIDEMIJI COVID 19, KI JE NI NIHČE NAPOVEDOVAL IN TUDI NE PRIČAKOVAL • EPIDEMIJA NAM JE SPREMENILA ŽIVLJENJA, ZAPRLA NAS JE V SVOJE DOMOVE IN NAM POKAZALA, KAKO SMO RANLJIVI LETO • DEJAVNOST OSKRBE S PITNO VODO JE DEL KRITIČNE INFRASTRUKTURE, KI MORA 2020 DELOVATI • TUDI ČE SE VSE USTAVI, OSKRBA S PITNO VODO SE NE SME • ZARADI EPIDEMIJE SMO MORALI PRILAGODITI NAŠ NAČIN DELA, OBNAŠANJA, POSLOVANJA IN IZVAJANJA VSEH NAŠIH STORITEV OSNOVNI PODATKI O PODJETJU OB 60-LETNICI DELOVANJA SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI NAJVEČJI PROJEKT V NAŠI ZGODOVINI – KOHEZIJSKI PROJEKT SORIKO V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: PA DO VPISA PRAVICE OD PITNE VODE V USTAVO UPRAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO NASLEDNJE VODOVODNE SISTEME 1. REGIONALNI SISTEM KOČEVJE - RIBNICA - SODRAŽICA 2. OBČINA KOČEVJE 4. OBČINA SODRAŽICA - KOČEVSKA REKA - ŽIMARICE - GORNJA IN DOLNJA BRIGA - GORA - KOPRIVNIK - KNEŽJA LIPA 5. OBČINA LOŠKI POTOK - SPODNJI LOG - LOŠKI POTOK - BREZOVICA - TRAVA - SREDNJA VAS - DOL - NOVI KOT - LAZE OB KOLPI - STARI KOT 6. OBČINA KOSTEL - KOSTEL- KAPTOL - DELAČ OBČINA RIBNICA - GORENJA ŽAGA 3. - KOT - JURJEVICA - BREŽE - JAKŠIČI - FARA - SAJEVEC - DANE - VRH - KRKOVO - KUŽELJ VODOVODNI SISTEMI – PREGLEDNA KARTA INTENZIVEN RAZVOJ DEJAVNOSTI ZADNJIH 25 LET • IZGRADNJA NOVIH ODSEKOV VODOVODA NA OBSTOJEČIH VODOVODNIH SISTEMIH • IZGRADNJA NOVIH OBJEKTOV • IZGRADNJA NOVIH SAMOSTOJNIH VODOVODNIH SISTEMOV TER PREVZEM NEKATERIH PREJ VAŠKIH VODOVODOV • VEČJA POKRITOST PODEŽELJA S SISTEMOM JAVNE OSKRBE S PITNO VODO • SKUPNA DOLŽINA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA SE JE ZVIŠALA IZ 290 KM NA GOTOVO 500 KM OBČINA omrežje v km KOČEVJE 237.442 RIBNICA 112.907 LOŠKI POTOK 44.387 SODRAŽICA 52.409 KOSTEL 38.757 ČRNOMELJ 13.072 SKUPAJ 498.974 VODOVODNI SISTEMI – PREVZETI V ZADNJIH LETIH B.
    [Show full text]
  • Predstavitev Javnosti Delovnega Gradiva Tretjih Sprememb in Dopolnitev OPN Občine Kočevje (SD OPN 3)
    Predstavitev javnosti delovnega gradiva tretjih sprememb in dopolnitev OPN občine Kočevje (SD OPN 3) Uvod Občina Kočevje zaključuje s predpripravami na pričetek tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Kočevje (SD OPN 3). Te pričenja v naslednjem mesecu. Na podlagi tretje točke 108. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) občina v nadaljevanju predstavlja vsebino in okoliščine postopka sprejema akta. 1. Namen in potrebe po pripravi SD OPN 3 1.1 Pravni kontekst Občinski prostorski načrt je bil sprejet leta 2016 (Uradni list št. 71/2016). Formalni postopek njegove izdelave se je pričel na podlagi sklepa o pričetku leta 2007. Njegove prve spremembe in dopolnitve so bile objavljene dne 28. septembra lani (Uradni list št. 64/2018). Vendar pa so se slednje nanašale zgolj na eno lokacijo – na širitev in preureditev gospodarske cone LIK v Kočevju in na nadomeščanje kmetijskih zemljišč v zvezi s tem ter na redakcijske popravke v odloku (SD OPN 1). Odprt je bil tudi postopek za druge spremembe in dopolnitve, za implementacijo v prostor gospodarske cone Gater (SD OPN 2). Slednji se je ustavil zaradi neusklajenosti s pogoji varovanja. 1.2 Vsebinski kontekst, namen Občina je dolžna v svojem prostoru nadaljevati, omogočiti razvojni preboj iz izjemno slabih gospodarskih in še posebej demografskih dejstev in okoliščin v nedavni preteklosti – rekordne brezposelnosti, izjemno negativnih demografskih trendov, usihanja gospodarskih aktivnosti. Vendar pa nekateri posamični najnovejši kazalniki potrjujejo ustreznost razvojne poti iz zadnjih letih, preboja iz konteksta izrazite razvojne depresije. Gre sicer le za medle signale, ki pa vendarle dajejo upanje, obetajo dejanski razvojni preboj občine- šele z uresničevanjem osnovnih prostorsko pravnih pogojev za razvoj v naslednjih letih.
    [Show full text]
  • Porocilo O Izvajanju Storitve Brezplačni Prevozi Za
    PREGLED DELA ZA OBDOBJE: JULIJ - SEPTEMBER 2019 Zavod Sopotniki je v občini Kočevje pričel z izvajanjem storitve februarja 2018 v sodelovanju z Občino Kočevje. Na terenu je v navedenem obdobju aktivno sodelovalo 18 prostovoljcev. V bazo uporabnikov smo sprejeli 274 starejših občanov Kočevja. V juliju smo opravili 105 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 61 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 175 ur in v tem času prevozili 3.255 kilometrov. V bazo smo sprejeli 246 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 75 30 Število kilometrov 927 2.267 V avgustu smo opravili 77 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 45 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so nekateri storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 115 ur in v tem času prevozili 2.175 kilometrov. V bazo smo sprejeli 253 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 57 20 Število kilometrov 636 1.041 V septembru smo opravili 165 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 80 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so nekateri storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 219 ur in v tem času prevozili 3.989 kilometrov. V bazo smo sprejeli 271 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 120 45 Število kilometrov 1.135 3.182 Do konca sept. 2019 smo opravili 847 prevozov, oddelanih je bilo 1.206 prostovoljskih ur in prevoženih je bilo 22.740 kilometrov. Povprečna razdalja prevoza v tretjem tromesečju je bila 31,19 km (upoštevaje samo A-B-A). Povprečna razdalja prevoza od jan. do konca sep. 2019 je bila 24,93 km.
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, Verzija 1.1
    STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, verzija 1.1. Kočevje, julij 2015 Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26 1330 Kočevje Tel.: 01 893 82 20 Fax: 01 893 82 30 e-mail: [email protected] www.kocevje.si Projekt (naziv dokumenta): Kratek naslov dokumenta: Strategija turizma Kočevje Daljši naslov dokumenta: Strategija razvoja turizma v občini Kočevje 2015-2025 Nosilka naloge: prof. Lilijana Štefanič Strokovni sodelavci: Anja Pugelj Jan Čibej, mag. posl. ved Julija Valentič, prof. šp.vzg. in trener mag. Irena Škufca Datum: Avgust 2015 KAZALO UVOD ................................................................................................................... 1 1 ANALIZA STANJA ...................................................................................... 2 1.1.1 Geografske in demografske značilnosti kočevske občine ............................................... 2 1.1.2 Gospodarska struktura .................................................................................................... 3 1.1.3 Demografska struktura .................................................................................................... 3 1.1.4 Primarna turistična ponudba ........................................................................................... 5 1.1.5 Sekundarna turistična ponudba ...................................................................................... 7 1.2 POMEN TURIZMA ZA RAZVOJ ..................................................... 13 2 SWOT ANALIZA ......................................................................................
    [Show full text]
  • Publikacija OŠ Stara Cerkev
    Osnovna šola Stara Cerkev PUBLIKACIJA 2019/2020 Dragi učenci, spoštovani starši in cenjeni zaposleni! Vzgoja in izobraževanje je eno najvitalnejših področij družbe, zato je potrebno nenehno prilagajanje, sodelovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje. Za dobro sodelovanje pa je bistvenega pomena kakovostna medosebna komunikacija, tudi to, da si znamo prisluhniti. Kljub različnosti, ki vlada v današnji družbi, je na koncu pomembno le eno, da po katerikoli poti prispemo do istega cilja, naš cilj pa je v ospredje postaviti otroka in njegov celostni razvoj, hkrati pa zaupati v učiteljevo strokovno delo in avtonomno vodenje pedagoških procesov. Učenci, vsekakor je šola v prvi vrsti namenjena vam. Ravno zato, bodite do sebe zahtevni in odgovorni, samostojno opravljajte svoje naloge in s spoštovanjem vzemite vse najboljše, kar vam ponujamo. Čaka vas mnogo izzivov in priložnosti. Vsi zaposleni pričakujemo od vas lep odnos do vsega, kar vam nudi možnosti za razvoj. Pokažite spoštovanje do učiteljev in ostalih zaposlenih, do šole kot ustanove, ki vam daje temeljno podlago za uspeh v življenju in vam nudi prijetno okolje za ustvarjalni razvoj. Osnovni pogoji uspešnega učenja so dobro branje z razumevanjem, sledenje in poslušanje razlag v šoli, redno pisanje domačih nalog, s katerimi boste ponavljali učno snov, ter redno, sprotno učenje. Spoštovani, šola in življenje v njej naj ostaneta prežeta z optimizmom in veseljem, da bo čas, ki ga namenjamo vzgoji in izobraževanju vreden truda vseh – otrok, staršev in učiteljev. Naše skupno sodelovanje bo tako
    [Show full text]
  • Thematic Guide Eleven …
    EURACADEMY Thematic Guide Eleven EURACADEMY ASSOCIATION EUROPEAN ACADEMY FOR SUSTAINABLE RURAL DEVELOPMENT THEMATIC GUIDE ELEVEN …. Culture and Landscape: Contributions to Sustainable Rural Development 1 EURACADEMY Thematic Guide Eleven EURACADEMY THEMATIC GUIDE SERIES EURACADEMY ASSOCIATION The European Academy for Sustainable Rural Development www.euracademy.org THEMATIC GUIDE ELEVEN Culture and Landscape: Contributions to Sustainable Rural Development Texts were written by: Simon Bell Diedrich Bruns Mojca Golobic Jelena Hladnik Peter Howard Panagiotis Ignatiadis Lenka Kacvic-Spela Kuhar Miha Klinar Marko Koscak Zoltan Kun Pauline White, Edited by: Fouli Papageorgiou Case studies editing: Elena Barka Athens, July 2013 2 EURACADEMY Thematic Guide Eleven CONTENTS PAGE Preface 4 PART 1: Landscape Chapter 1. Cultural Landscapes-Two Competing Systems, by Peter Howard 6 Chapter 2. Reading the Landscape, by Simon Bell 16 Chapter 3. What people give value to in their Surroundings by Diedrich Bruns 25 Chapter 4. Protecting Wilderness in Europe: A Landscape approach by Zoltan Kun 32 Chapter 5. Landscape as an Inspiration and Obligation by Mojca Golobic 41 Chapter 6. Implementation of the European Landscape Convention in Slovenia and Slovenian Candidacy for European Landscape Award by Jelena Hladnik 47 Chapter 7. Landscape and Social Innovation in Rural Areas 55 PART 2: Creative Industries Chapter 8. Creative Industries: At the Crossroads of Innovation and Creativity by Panagiotis Ignatiadis 58 Chapter 9. Creative Industries’ Role in Rural Development-The case of the West of Ireland by Pauline White 65 Chapter 10. Heritage Trails in Slovenia: Tourism Entrepreneurship in action and stakeholders’ relationship by Marko Koscak 76 Chapter 11. Playful Architecture-Learning about Sustainable Spatial Development by Lenka Kavcic&Spela Kuha 85 3 EURACADEMY Thematic Guide Eleven PREFACE uracademy Association is a pan-European, non-profit membership organisation devoted to capacity building of rural communities in Europe.
    [Show full text]
  • Das Jahrhundertbuch Der Gottscheer
    Gottscheer Schriften digital DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Erich Petschauer 1980 Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Mit freundlicher Genehmigung des Wilhelm Braumüller Verlages – Wien http://www.braumueller.at Neubearbeitung: Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2005 Leustik Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Erich Petschauer DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Bearbeitet von Hermann Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Umschlagentwurf: Ulrike Dietmayer Umschlagphoto: W. Verderber Alle Rechte vorbehalten © 1980 by Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung Ges. m. b. H., A-1092 Wien ISBN: 3 7003 0243 6 Satz: Friedrich Jasper, Tongasse 12, A-1030 Wien Druck: Adolf Holzhausens Nfg., A-1070 Wien Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Dr. Erich Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Inhaltsverzeichnis Vorwort .............................................................................................................. 7 Einführung ........................................................................................................ 10 Kleine Landeskunde............................................................................................ 14 11 bis 13. Jahrhundert ........................................................................................ 16 Das 14. Jahrhundert ........................................................................................... 23 Das 15. Jahrhundert ..........................................................................................
    [Show full text]