Predstavitev javnosti delovnega gradiva tretjih sprememb in dopolnitev OPN občine Kočevje (SD OPN 3) Uvod Občina Kočevje zaključuje s predpripravami na pričetek tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Kočevje (SD OPN 3). Te pričenja v naslednjem mesecu. Na podlagi tretje točke 108. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) občina v nadaljevanju predstavlja vsebino in okoliščine postopka sprejema akta. 1. Namen in potrebe po pripravi SD OPN 3 1.1 Pravni kontekst Občinski prostorski načrt je bil sprejet leta 2016 (Uradni list št. 71/2016). Formalni postopek njegove izdelave se je pričel na podlagi sklepa o pričetku leta 2007. Njegove prve spremembe in dopolnitve so bile objavljene dne 28. septembra lani (Uradni list št. 64/2018). Vendar pa so se slednje nanašale zgolj na eno lokacijo – na širitev in preureditev gospodarske cone LIK v Kočevju in na nadomeščanje kmetijskih zemljišč v zvezi s tem ter na redakcijske popravke v odloku (SD OPN 1). Odprt je bil tudi postopek za druge spremembe in dopolnitve, za implementacijo v prostor gospodarske cone Gater (SD OPN 2). Slednji se je ustavil zaradi neusklajenosti s pogoji varovanja. 1.2 Vsebinski kontekst, namen Občina je dolžna v svojem prostoru nadaljevati, omogočiti razvojni preboj iz izjemno slabih gospodarskih in še posebej demografskih dejstev in okoliščin v nedavni preteklosti – rekordne brezposelnosti, izjemno negativnih demografskih trendov, usihanja gospodarskih aktivnosti. Vendar pa nekateri posamični najnovejši kazalniki potrjujejo ustreznost razvojne poti iz zadnjih letih, preboja iz konteksta izrazite razvojne depresije. Gre sicer le za medle signale, ki pa vendarle dajejo upanje, obetajo dejanski razvojni preboj občine- šele z uresničevanjem osnovnih prostorsko pravnih pogojev za razvoj v naslednjih letih. Skozi gospodarsko in upravno življenje občine so se v nekaj minulih letih razkoraki med opredelitvami v veljavnem OPN in razvojnimi potrebami ter možnostmi pokazali na več pomembnih segmentih. Zavedajoč se pomena, ponekod tudi usodnosti pogojev opredelitev v OPN je občina izvedla širši vsebinski in formalni vpogled v razmerja OPN in dejanskega stanja. Na tej podlagi je, upoštevajoč konkretne potrebe procesa izhoda iz razvojne depresije, pot k rešitvam razdelila med takoj izvedljive naloge in na naloge, ki zahtevajo še bolj poglobljen, širši pogled v stanje in možnosti v svojem prostoru in nekoliko več časa - dozorela je namreč zavest, da so pogoji razvoja skriti v pravilno ovrednotenih virih in omejitvah, tudi prostora kot takega. Nekajletna izkušnja občine v postopku sprejemanja in na drugi strani uporabe akta je namreč izčistila vsebinske in tudi formalne neskladnosti OPN z dejanskimi potrebami in možnostmi, ki bistveno vplivajo na življenje ljudi. Tako je v postopek teh, tretjih sprememb in dopolnitev, uvrščeno na eni strani reševanje najbolj nujnih vprašanj in na drugi tistih, kjer se tehnične ali vsebinske rešitve iz veljavnih predpisov zdijo na dlani. Gre za naslednje sklope konkretnih potreb, ki jih občina rešuje v postopku SD OPN 3: a- Postopke uskladitve in opredelitve primerne lokacije osrednjega razvojnega prostora gospodarstva v občini, še posebej industrije je akutna razvojna potreba občne. Uresničevanje cilja se izvaja s širšim premislekom, skozi posebno strokovno podlago identifikacije, usklajevanj in utemeljitve dolgoročno sprejemljive rešitve. b- Že v postopku priprave OPN, torej po letu 2007 (po javni razgrnitvi in javni obravnavi) so bile dane pobude (vsebinsko, formalno pa kot pripombe) na OPN, ki jih v takratnem postopku ni bilo mogoče obravnavati - so bile pa vključene v ta postopek za spremembo namenske rabe (SD OPN 3). Poleg tega je občina lani javnost obvestila o nameri spreminjanja OPN in objavila postopek zbiranje pobud, ki ga je v minulih poletnih mesecih tudi zaključila. Skupaj je bilo teh pobud, po obdelavi po lokacijah in namenskih rabah, cca 260. Hkrati so v minulem obdobju strokovne službe v občini, skozi tekoče delo in tudi s sistematičnim pregledom veljavnega akta, ugotovile določene pomanjkljivosti, katerih rešitve je mogoče odpraviti le s spremembo in dopolnitvijo akta. Tako je bil pomemben delež teh pobud opredeljen v kontekstu prostorsko urbanistične sanacije namenske rabe prostora, pri kateri se za posamezna območja nezazidanih stavbnih zemljišč v OPN opredeli povrnitev statusa kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Tako se kar cca 80 pobud nanaša na renaturacijo stavbnih zemljišč. Skupaj pa je identificiranih cca 165 primerov, ki so tudi vključeni v ta postopek sprememb in dopolnitev. c- Na segmentu uresničevanja drugih konkretnih razvojnih potreb lokalne skupnosti in njenih akterjev, ki se seveda s časom spreminjajo, so se medtem določene potrebe na eni strani nekoliko spremenile, na drugi pa je prišlo do konkretizacij razvojnih načrtov. Zato je občina pregledala določene v OPN opredeljene občinske podrobne prostorske načrte, še posebej tiste, kjer so bili pobudniki zelo aktivni in so svoje potrebe razvili tudi v idejne koncepte, idejne zasnove želenih ureditev. Za te štiri primere, kjer so bili zagotovljeni formalno vsebinski pogoji, se je občina odločila, da tem projektom pomaga do hitrejšega uresničevanja z vključitvijo nadomestitve OPPN v OPN. d- Pregled veljavnega akta, konkretno digitalnega zapisa namenske rabe prostora, je pokazal določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, in sicer: - dopolnilne opredelitve PNRP za javne površine cest, vključno z novimi in planiranimi kolesarskimi potmi (cca 350 primerov), - tudi nemalo primerov minimalnega preseganja določenih stavb preko meje stavbnega zemljišča na druge NRP (cca 160 primerov), - predvsem pa gre za odprte primere »napenjanja« namenske rabe prostora na veljavni kataster; iz tega naslova je v SD OPN 3 cca 160 primerov formalnega spreminjanja malih delov namenske rabe prostore, ki so večji od 50 m2; v cca 200 primerih pa gre za površine manjše od 50 m2, kjer je korekcija uskladitve z mejo katastra izvedena brez formalne identifikacije spremembe. 1.3 Opis in prikaz zasnove pomembnejših prostorskih ureditev Pomembnejše prostorske ureditve, ki jih prinaša postopek SD OPN 3 so v nadaljevanju na kratko predstavljene in prikazane v grafiki. 1.3.1 Vsebine za področje proizvodnje V okviru SD OPN 3 se bo na podlagi strokovnih podlag umestila nova gospodarska cona. Gre za cono, ki bo dolgoročno obsegala okoli 50 ha, v okviru SD OPN 3 pa je potrebno na izvedbeni ravni opredeliti okoli 20 – 25 ha zemljišč. V prvi fazi izdelave strokovnih podlag je bilo v občini identificiranih devet možnih lokacij. Po končanem preliminarnem vrednotenju so v nadaljnji fazi iskanja, v podrobni analizi primernosti med njimi izbrane le štiri možne lokacije: na lokaciji b – Mala Gora – zahod (slika 1) širitev obstoječe cone na lokaciji c - Kočevje- vzhod (slika 2), in na lokaciji h – Kleč (slika 3) ter na lokaciji i – Mala Gora – vzhod (slika 4). Lokacije b, h in i ležijo ob cesti Kočevje – Dvor – Novo mesto. Primerjava rezultatov v študiji ranljivosti prostora in SWOT analizi in (na njuni podlagi) še posebej preliminarno usklajevanje z nosilci urejanja prostora pa bo pokazalo optimalno lokacijo za dolgoročno rešitev tega vprašanja za občino. Slika 1: varianta b – Mala Gora – zahod Slika 2: varianta c – Kočevje – vzhod Slika 3: varianta h – Kleč Slika 4: varianta i – Mala Gora - vzhod Za potrebe razvoja gozdnega gospodarstva in lesarstva se na podlagi pobude družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) v Kočevski Reki, ob lokaciji sedanje gospodarske cone Snežnik, opredeli ca 27 ha novih zemljišč za skladiščenje in predelavo lesa. Družba Melamin želi dolgoročno opredeliti svoj razvoj v obstoječem območju, še posebej po prestavitvi železniške proge. V tem OPN ne gre za nova stavbna zemljišča, temveč le za kvalitetno opredelitev izhodišč razvoja, seveda v skladu z možnostmi prostorskega konteksta – za to bo do faze dopolnjenega osnutka izdelana posebna študija. Akt med drugim tudi usklajuje dejansko rabo zemljišč z namensko v OPN v območju sicer izvorne proizvodnje znotraj mesta, v območju kompleksa Itas, ki ima danes opredelitev centralnih dejavnosti. Vendar se nova stavbna zemljišča opredelijo zgolj ob vodotoku Rinže za dejavnosti ki tam že so- parkirišča, skladišča ipd. – poseg pa je izvedljiv le z vzporedno ureditvijo katastra in dogovorom z NUP – DRSV (slika 5). Slika 5: območje kompleksa Itas, kjer je prikazana sprememba namenske rabe v skladu s potrebami in na drugi strani izvedeno prostorsko preveritvijo izvedljivosti 1.3.2 Pobude za spremembo namenske rabe v korist razvoja kmetijstva Kmetijstvo ostaja pomembna gospodarska panoga na območju občine, saj je med drugim tudi pomemben sooblikovalec krajine. Nekaj pobud (cca 15) se nanaša na spremembo načeloma kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče v korist kmetijstva. Večinoma pa gre za uskladitev namenske rabe prostora z dejanskim stanjem v naravi, v nekaj primerih pa za vzpostavitev novega kmetijskega gospodarstva oziroma selitev kmetijskega poslopja (npr. hleva). Pobudniki, ki še niso predložili mnenja kmetijsko pospeševalne službe, so bili k temu povabljeni. Sicer so bila razpoložljiva tovrstna mnenja pri obravnavi tudi upoštevana in so priložena k obrazložitvam. 2. Opis in prikaz zasnove prostorskih ureditev, ki imajo vplive na okolje 2.1 Gospodarski coni Ocenjujemo, da bo predvidena gospodarska cona imela vpliv na okolje, saj bo presegla velikost 5 ha (ca 20-25 ha). V izhodišču se torej opredeljuje ena osrednja lokacija v občini za tovrstne namene. To pomeni koncentracijo tovrstnih vsebin, s tem