16. 8. 2014 23. 8. Do 10. 9. 29. 8. Do 19. 9. 10. 9. Do 14. 9

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo 16. 8. 2014 Portoroška noč Portorož

23. 8. do 10. 9. Tartini festival Piran in slovenska Istra

www.tartinifestival.org

29. 8. do 19. 9. TARTINI_142x58.indd 1 8/11/14 6:13 PM Festival obzidja Piransko obzidje

10. 9. do 14. 9. Festival slovenskega filma Portorož

Avgust, 2014 št. 31 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

začeli v nekdanjem godbenem domu ki vsakih nekaj let spreminja svoje strateške pospešeno urejati moderno kulturno usmeritve. središče Mediadom Pyrhani. Že v kratkem Ker smo v Piranu svoje razvojne nas bodo na pot odkrivanja skrivnosti načrte prilagodili kriznim razmeram, smo zgodovine, arheologije in arhitekturnega obdobje gospodarskega okrevanja pričakali razvoja mesta popeljali najsodobnejša pripravljeni in ne ohromljeni, kot se je to 3D- in 4D-tehnologija, animirani filmi in zgodilo številnim slovenskim občinam. interaktivne pedagoške igre. Za posebno Izdelane imamo ambiciozne načrte za plenjenje domišljije bo poskrbela tudi posodobitev in dopolnitev turistične razstava v podzemnih hodnikih, ki jih je infrastrukture, ki jih bomo izpeljali v razkrila obnova objekta. enakopravnem in poštenem sodelovanju Kot je v naši občini že kar običajno, smo z gospodarstvom. Skupaj s partnerji iz si tudi za izgradnjo novega središča različnih zasebnega sektorja bomo tako v prihodnjih kulturnih dejavnosti zagotovili nepovratna letih zgradili garažno hišo Valeta in uredili sredstva. Z vrhunsko zastavljenim projektom skladišče soli Grando. smo si prek razpisa ministrstva za kulturo Še pred naslednjo kopalno sezono od Evropskega sklada za regionalni razvoj bomo prenovili plažo na Fornačah in nato izborili kar milijon evrov. dokončali ureditev portoroške promenade S tem smo še eno v nizu pomembnih z novo pešpotjo ob morju, uredili ribiško investicij izpeljali z znanjem in ne z pristanišče v Strunjanu, prenovili svetilnik zadolževanjem. Ne verjamem v prihodnost, in Apolonijevo palačo v Piranu. Za potrebe ki temelji na dolgovih. Takšna prihodnost je malega gospodarstva in srednje velikih temna, negotova in tvegana. podjetij bomo prestrukturirali obrtno cono Življenje na up ne daje upanja na boljše ter z izgradnjo novih stanovanj za mlade življenje. družine dosegli, da si bodo zaposleni v naši Drage občanke, cenjeni občani! Prav tako ne verjamem v prihodnost, ki občini življenje lahko ustvarili doma. temelji na nepremišljeni prodaji premoženja. Še več pozornosti in sredstev bomo Namesto dolgega in vročega poletja, ki Takšna prihodnost ima omejen rok trajanja. namenili dopolnitvi infrastrukture. smo ga pričakovali in nanj tudi računali, Bi bila naša občina sploh še naša, ko bi Nadaljevali bomo prenovo cestnega sistema, nam je narava namenila kratko in kislo, z prodali še zadnjo parcelo s pogledom na izgradnjo manjkajočih kanalizacijskih volitvami obarvano napoved burne jeseni, morje? vodov in javne razsvetljave. Postavili bomo ko bomo znova odločali, kdo in v skladu Zato smo v zadnjih štirih letih prekinili Dom vodnih športov in namenili prostor za s kakšnimi vrednotami bo vodil našo prakso vrtoglavega zadolževanja in ureditev muzeja turizma v občini. skupnost. razprodaje nepremičnin. Nismo zapravljali Nisem človek, ki bi z megalomanskimi Pa vendar tudi neverjetno vztrajne kaplje denarja, ki ga nimamo, in smo poskušali projekti prikrival pomanjkanje vizije. Cilje, dežja niso pogasile ognjenika umetniškega vsak evro, ki ga imamo, podvojiti v ki smo si jih zastavili, smo sposobni izpeljati. ustvarjanja, ki v Piranu izbruhne vsako evropskih skladih. Za investicije smo se Z vztrajnostjo, doslednostjo in pogumom. In poletje. Številne prireditve, koncerti in odločali na podlagi trezne presoje lastnih brez obremenjevanja prihodnjih generacij. razstave so v mesto pritegnile množice zmožnosti in dejanskih potreb ljudi. Delali V pričakovanju sončnih dni in lepega obiskovalk in obiskovalcev, ki se radi vračajo smo veliko in dobro, počistili smo precej zaključka muhastega poletja vas lepo k nam in z veseljem ugotavljajo, da Piran okostnjakov iz zaprašenih omar in uspelo pozdravljam. z leti postaja čedalje lepši, živahnejši, bolj nam je občino postaviti na zdrave temelje. Vaš župan, urejen in prijazen. Kaj in kako bomo gradili na njih, je povsem Peter Bossman Zavedamo se, da je prihodnost naša odločitev. Nihče nam ne bo ukazoval, Pirana v kulturnem turizmu, zato smo kako naprej. Ne banke, ne tajkuni, ne država,

Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L'Afioreto 31 Kazalo

Izdajatelj: 3 AKTUALNO Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 14 DRUŠTVA Izšlo: Vse nepodpisane fotografije: 24 ZGODBE LJUDI V Piranu, avgust 2014 Arhiv občine Piran 31 KULTURNA DEDIŠČINA Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 36 OKOLJE

Vsa nepodpisana besedila: Tisk: 38 SOLINE Slavica Tucakov Tiskarna Vek 39 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Lektura: Naklada: Petra Jordan 8.000 izvodov 48 UMETNOST 55 ŠPORT 03 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Spodbujamo kulturni turizem Razstava kipov akademskega kiparja Jakova Brdarja v Piranu

Piran je z javno razstavo riste, da obiščejo našo obči- treh monumentalnih skulptur no." Zahvalil se je pobudnici svetovno priznanega umetni- projekta Poloni Senčar in poka Jakova Brdarja pridobil še nosno povedal, da "Piran ni eno zanimivost. Ona in On samo biser zaradi arhitekture sta razstavljena na obodnem in ohranjene kulturne dedi- zidu piranskega pomola, ščine, temveč je biser zaradi Križani pa v cerkvici Marije ljudi. Ljudi, kot je Polona, Zdravja na Punti. Otvoritev in ljudi, kot ste mnogi med je potekala v četrtek, 7. av- vami, ki dnevno ustvarjate, gusta 2014, tik pred sončnim bogatite mesto, iščete rešitve zahodom. Skulpture Jakova in kreativne zamisli, zaradi Brdarja je predstavil muzejski katerih obiskovalci občutijo, svetnik Andrej Medved, na- da so dobrodošli in da v me- stopili pa so še Tonja Senčar stu brbota ustvarjalnost." trio, pianist Janko Kastelic in Foto: Ubald Trnkoczy Paolo Rumetz, baritonist, ki nastopa po vsem svetu, njegova družina pa izvira iz Pi- rana. “Tudi s to razstavo želimo spodbujati kulturni turizem v mestu, ki ima bogato kulturno tradicijo. Kipi Jakova Brdarja so atrakcija, ki bo zagotovo pritegnila mnoge in dvignila nivo turistične ponudbe,” je povedala Polona Senčar iz agencije Maona, ki je pobudnica razstave. Brdarja veseli, da sta Ona in On postavljena ob morju, saj da po njegovem mnenju ravno morski zrak bronu naj- lepšo patino: "Tako kot ljudje, ki pridejo na morje, da dobijo malo rjave barve." Častni pokrovitelj, žu- pan občine Piran Peter Bos- sman, je na množično obiskani otvoritvi razstave, ki se je je udeležil tudi avtor kipov, povedal, da je kulturni turizem nedvomno tista vrsta turizma, ki ima svetlo prihodnost: "Tudi v bodoče bomo podpirali projekte, ki mestu dodajajo kvaliteto in vsebino. Dobra ponudba na kulturnem področju je med drugim lahko povod za tu- 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Piše · Andrej Medved Brdarjev Križani (Corpus hermeticum artificis kot corpus Christi)

Čist boš, zatorej te prekli- predstavništvo Boga. Ženska njam. (P. P. Pasolini) kot Kristus je del realne zgodovine, del, večji od Celote … Je suis pur, je suis pur, je In če bi Ženska bila cela (a to suis pur. (A. Artaud) dejansko ni), bi predstavljala boga, se pravi raj na zemlji in Križanje je žrtvovanje: žr- kraljestvo sreče. – Pri Kristusu tveno darilo za človeštvo, za gre za la jouissance: užitek Raz- boga. Brdarjev Kristus – fanta- odetja kot »prislušje« smisla sma epokhé – je hkrati Snema- (j'ouïs sens) Človeka, á l'être de nje s križa, Polaganje v grob in l'Homme universel et populaire tudi (že) Vstajenje. Gib glave … Utrip – utripanje – telesa, vstran in vznak, čez glavo do ki postaja truplo, kot die Liebe, temena potegnjena nerazločlji- ljubezen do Človeka kot Laca- va koža z njegovega obraza, in nova lamela. Za novo razume- žeblji – trni vsepovsod ter rana Foto: Ubald Trnkoczy vanje »lamele« torej predlagam na njegovih prsih in trebuhu amor christi, se pravi libido-la- – ranjenost telesa – so blizu corpus christi je axis mundi, občuten kot celota (po Kriste- mela kot ljubezen, ki »preživi Križanemu M. Grünewalda, drevo življenja, os sveta, Dogo- vi) … se pravi sveta snov, ki je v prav sleherno delitev in je v njegovemu ekspresionizmu … dek prerojenja, skrivnost, eni- resnici histera s placento. – Od- zvezi s tistim, kar spolno bitje In Jezusova desna roka, kot da gma, šifra Žrtvovanja. Njegovo prta rana: vzhodnjaška, mistič- izgubi v spolnosti, a je – kakor govori, v istem hipu »O, bog, truplo je sredica in središče na, skrivnostna »kirurgija«, ki ameba v odnosu do spolnih bi- zakaj si me zapustil!« ali pa Oznanitve, Dogodek kot »raz- zlo in grehe (iz)loči iz telesa, da tij – nekaj nesmrtnega«. »Pusti me, nemočnega in za- svetlitev«, veliko znamenje: ga preda »odločnosti« in »var- Nad vsemi pa kraljuje Kri- puščenega, umreti!«, torej je semeion mega kot »prilasti- stvu« in duhovnosti boga, ki je stus: Kristus kot simbol. Kri- tudi »odganjanje« Boga, zaradi tev« Odrešenikove skrivnosti, povzročil rano, zaradi krivde – stus je Novi človek Novega sve- krivičnosti njegove sodbe … In skrivnosti človeške zgodovine grešnosti – človeškega rodu na ta, »neobstoječ dozdevek Bitja« roka (spet) spregovori: »Erkou, kot napovedane usode … Do- zemlji. in axis mundi, ki sta mu priči veni, pridi, pridi v prostor, ki gajanje jasnine-razsvetlitve pa Na Kristusovem trup(l)u, – kot testimonium – postavi s je hkrati znotraj-zunaj tvojega je Svet: svetloba, Luč kot lux ki ga (zdaj) označuje nerazpo- ptičjo glavo v egipčanski drži prostora!« (Privid? Ali le sanje aeterna ter spoznanje bistva in znatnost spola, se odpira rana, … Čuvarji groba, piramide, v rahlem spancu?) »Pridi in resnice Odrešenikovega rojstva veliko brezno, reža, »špranja« tombe … In s pticami (ptice so zgodi se Tvoja odrešilna volja.« in trpljenja. in votlina, ki je v njej groza in ključne za podobo Križa) kot La père-version: proti-očetna Na Kristusovih prsih rana očiščenje človeške nepozorno- pričami trpljenja in vstajenja gesta kot Jezusova odrešitev in na trebuhu trupla (na »šči- sti in zmote. … Skulpturi v neizmerni veli- in spoznanje. Jezus ni več le tu«, menzi labirinta), na mestu Da, Jezus je po svojem bi- kosti, v neovrgljivi, nedopustni messager de Dieu, zdaj je – kot čakre muladhara, ki je pove- stvu »ženski«, Ženska in hkrati in pokončni drži govorita nam, del človeštva – le messager de zana z ognjem, s praizvornimi izvenspolno in nespolno, her- minljivim stvorom, o večnosti l'Homme: Dogodek svoje in in neoblikovanimi Močmi, ne- mafroditsko Bitje. Križanje kot vsesvetnega, vsesvetega Do- človeške, telesne in duhovne kakšna »zgošča«: il liquido, la scandalon, kot sramotenje in godka, ki zaznamuje zgodo- Odrešitve. polpa sacra, ki razžareva, raz- zanikanje Boga, se v Brdarje- vino (že) tisočletja. V njiju je Kristusovo truplo je po- svetljuje Kristusovo truplo, da vem kipu dogaja kot križanje prisotna trajnost – trajanje in stavljeno na piedestal, oltar, pojasni, razloži njegovo Žrtev. kastranta, dvospolnega her- večnost Sporočila, ki je pove- spiralo-labirint, ki nosi v sebi Velika rana, kot »vrtenje«, ki mafrodita, ki nima spola in v zano z vsečloveško zgodbo in (svojo) mistično, skrivnostno telo razkolje v globino in se – svoji čistosti predstavlja žen- resnico. Se pravi, da nosita v sporočilo. Mos geometricos: krožno – pregiblje okrog njega sko zgodovino. Ženska je sin sebi zgodovinskost: našo, zdaj- spirala-labirint kot »matema- in ga obkoljuje v ponavljajočih boga in njena žrtev – žrtvo- šnjo in današnjo in preteklo, tična« napoved njegove Žrtve se krogih. Toda ta (na)gonska vanje – vodi v Vstajenje in v bivanjsko, eksistencialno … je v središču Kristusovega tele- gibljivost doseže, po nakopi- Odrešitev, v novo Luč, v novo kot Usodo. Geschichte = Ge- sa in simbolizira (zdaj) nevidno čenju, trenutek ustavitve, ki razsvetljenstvo. Ženska je v Je- schick: poslanstvo kot posla- in najvišje Bitje, alfo in omego naredi telo (za) nepremično: zusu dejansko »prapotlačena nost in usodnost. stvarjenja, kozmosa, vesolja: razkosano telo, kjer je vsak del in nezavedna Stvar« (Lacan): 05 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Poletni festival Piran Avgustovsko dogajanje na Tartinijevem trgu

Od 3. do 16. avgusta 2014 ko Hatlak & Funtango, fol- v našem mestu poteka prvi klorni skupini France Marolt Poletni festival Piran, ki vsak in Emona, Istrska fjera – Kvar- večer na Tartinijev trg privabi tet 7 Plus iz Izole, večer fla- množico ljudi. Namen je po- menka z Ano Pandur Predin, pestritev kulturne ponudbe v glasbena skupina Teddy bears času turistične sezone in pred- – KUD Esko Piran, glasbena stavitev slovenskih umetnikov, skupina SPOMIN ob svoji 40. kulture in zgodovine. Festival obletnici delovanja, Miriam vključuje baletne in plesne do- Monica & Marsel Marinšek in godke, glasbene koncertne re- Neven Stipanov z Glasbenimi citale, večere folklore, tanga in in ljubezenskimi potepanji, raznih pevskih zasedb. V tem NEW VIRTUOSI v organiza- času so v Piranu na ogled šte- ciji Skupnosti Italijanov Giu- vilne razstave različnih tema- seppe Tartini Piran; dvakrat tik, festival pa spremlja tudi bo na sporedu Festival PUF – Mednarodni baletni in ple- Lutke brez meja, dvakrat Gala sni seminar DANC`S PIRAN baletni večer Mednarodnega 2014. baletnega in plesnega semi- Pobudnika in gonilni sili narja Danc`s Piran in prire- festivala sta Elizabeta Fičur, ditev Miss turizma Slovenije vodja Območne izpostave za Miss turizma sveta 2014. V Javnega sklada RS za kultur- okviru glasbenih koncertnih ne dejavnosti in predstavnica recitalov bodo muzicirali Pe- Zveze kulturnih društev Karol tra Herič – violina & Primož Pahor Piran, ter Tomaž Rode, Urbanc – klavir, Kvartet rogov predsednik Društva baletnih z Blažem Ogričem, Saro Bre- umetnikov Slovenije. znikar, Miho Lončarjem in »Upam si trditi, da se to Patricijo Albreht, GODALNI poletje od vseh občin največ TRIO AETERNUM z Lucijo dogaja ravno v Piranu,« po- Krišelj – violina, Sebastianom Župan občine Piran Peter Bossman ter pobudnika in gonilni sili Poletnega festivala Piran Elizabeta Fičur in Tomaž Rode (predsednik Društva baletnih nosno pove župan Peter Bos- Bertonceljem – violončelo in umetnikov Slovenije) so po odličnem uvodnem večeru skupaj zarezali v sman, ki se je zahvalil vsem Majo Gombač – klavir, Milena festivalsko torto. društvom in organizacijam, ki Kesser – klarinet & Jure Gori- so v sodelovanju in ob podpo- čan – klavir, Robindo Nikolić četrtek, 14. 8. 2014 ri občine Piran pripravili bo- – klarinet in Patrik Mede – 21.00 – Tartinijev trg gato in kvalitetno poletno po- klavir idr. MISS TURIZMA SLOVENIJE ZA MISS TURIZMA SVETA 2014 nudbo. »Poletni festival Piran V času trajanja festivala so Izbrana bo ambasadorka slovenskega turizma, ki novembra odpotovala je pomemben, saj poleg tega, na ogled naslednje razstave: na svetovni izbor MISS TOURISM WORLD. Dogodek bo povezovala da bo popestril poletno doga- FOTOGRAFIJE PIA IN Mojca Mavec, popestrili pa ga bodo številni glasbeni gostje. janje v Piranu, na ta način da- PINO MLAKAR v Mestni ka- Organizator: DRUŠTVO MISS – MODA IDEJA SVETOVANJE STIL, Piran jemo možnost umetnikom, da varni Piran (razstava bo na se predstavijo širšemu doma- ogled v času obratovanja ka- petek, 15. 8. 2014 čemu in tujemu občinstvu,« varne) 20.30 – Tartinijeva hiša je pred pričetkom festivala še BALETNI KOSTUMI ROBINDO NIKOLIĆ – klarinet, N.N. – kitara dejal župan Bossman. SLOVENIJE v občinski palači 21.30 – Tartinijev trg Na festivalu so se in se še (razstava bo na ogled vsak de- BALET & FLAMENKO bodo do sobote predstavili lovni dan od 8. do 15. ure, ob Mladi slovenski balet & Večer flamenka z Ano Pandur Predin tako priznani umetniki kot petkih do 13. ure) in tudi tisti, ki so na začetku Razstava fotografij SLO- sobota, 16. 8. 2014 svoje poti, med njimi plesalci VENSKI BALET na Tartinije- 21.30 – Tartinijev trg Mladega slovenskega baleta, vem trgu (razstava bo na ogled DANC'S PIRAN GALA & ZAKLJUČEK POLETNEGA FESTIVALA PIRAN 2014 Gala baletni večer udeležencev 1. Mednarodnega baletnega in Rosana Hribar in Gregor Lu- vsak večer v času prireditev na plesnega seminarja Danc`s Piran štek s predstavo Duet14, Mar- Tartinijevem trgu). 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Pop up Jadran Piran gosti konceptualni projekt skupnosti mladih ustvarjalcev

Obalne galerije Piran so letos predavanja in drugi ustvarjalni do- je najboljše v trenutni tovrstni pro- mesta Piran ter popestrili lokalno spomladi uspešno predstavile Pop godki. Tako je projekt Pop up Dom dukciji kreativnih industrij. Prav jadransko ponudbo in dogajanje. up Dom v Galeriji A+A v Benet- v Galeriji v Benetkah povezoval tako pa z intenzivnim in pestrim Ponudbo izdelkov, predstavitev kah. Komisija ga je izbrala med umetnost, oblikovanje, arhitekturo, kulturnim programov ob večernih soustvarjalcev in bogat spremljeval- predlogi, ki so jih Obalne galerije izobraževanje, bivanjsko kulturo, urah prebivalkam in prebivalcem ni program lahko preverite na sple- Piran dobile na poziv za razstave kulinariko in glasbo. Pirana ter vsem gostom, ki priha- tni strani projekta, ki je dostopna na v tej galeriji. Pop up Dom ni bil le Pop up Jadran je adaptacija Pop jajo iz širnega sveta, ponujajo du- http://popupjadran.si/. klasična razstava kakovostnih obli- up Doma na okolje, ki ga ponuja hovite, urbane in sodobne kulturne kovalskih izdelkov za vsakodnev- mesto Piran, in je pripravljen prav vsebine. Galerija Meduza 2, no uporabo, temveč se je razširil v za to priložnost. Organizatorji po- Projekt bo potekal med 1. in 31. Cankarjevo nabrežje 7, Piran projekt, ki je vključeval še sodoben nujajo nov izbor manjših, odlično avgustom, v tem času pa se bo z do- Kontakt http://popupjadran.si pristop trženja in promocije, kot oblikovanih predmetov za vsako- mišljenimi oblikovalskimi izdelki Odprto od 18. do 22. ure vsak dan so izmenjava izkušenj z lokalnimi dnevno uporabo, ki združujejo vi- in svežim programom predstavilo Trajanje: od 1. do 31. avgusta 2014 oblikovalci, koncerti, kulinarične soka oblikovalska znanja in ustvar- več kot 75 domačih in tujih ustvar- degustacije, stripovske delavnice, jalne navdihe. So nabor tistega, kar jalcev, ki bodo obogatili vsakdan

Slikovni prikaz Projekt ureditve obalnega pasu na Fornačah Močno neurje je jeseni 2013 re- sno načelo obalno linijo na območju Fornač in na nekaterih mestih spod- kopalo nasutje parkirišča. Nevarno območje je bilo ustrezno označeno in zavarovano. Občina Piran je takoj pristopila k iskanju rešitve utrditve obalnega pasu. Proces pridobivanja soglasij je bil dolgotrajen zaradi posegov v morje. Izvedene so bile geološke in arheološke raziskave v globljih plasteh terena in morskega dna na območju predvidenega urejanja. Projekt PGD je izdelalo pro- jektantsko podjetje ISAN, d.o.o., iz Kopra, ki ima številne reference na prvi fazi bodo izvedeni posegi, ki ureditev razglednih prostorov, na- sestavni del ureditve. Nameščena področju utrjevanja obale in brežin bodo silam narave preprečili izpod- menjenih zadrževanju in posedanju, bo urbana oprema, ki bo omogočila pred škodljivim delovanjem voda. jedanje obalne linije. izvedbo skalometov, ureditev varnih zadrževanje v prostoru v vseh letnih Izdajo gradbenega dovoljenja Projekt utrditve obalne linije dostopov v morje in izvedbo kole- časih. pričakujemo konec avgusta 2014, in prerazporeditev parkirnih mest sarske trase. V delu obalnega pasu Ocenjena vrednost celotne ure- pričetek urejanja območja pa je bosta omogočila sajenje drevoreda je predvideno nasutje s peskom. ditve tega dela Fornač je približno predviden v začetku leta 2015. V pinij, izvedbo tlakovane pešpoti, Ostanki nekdanjega mandrača so 690 tisoč evrov. 07 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

49. mednarodni slikarski ex-tempore in 15. mednarodni ex-tempore keramike Piše · Obalne Galerije Piran Bliža se Ex-tempore Piran 2014

49. mednarodni slikarski 15. mednarodni ex-tempore ex-tempore keramike V tednu od sobote, 30. avgu- Tradicionalnemu slikarskemu ex- sta, do sobote, 6. septembra 2014, -temporu se je pred 15 leti pridružil ex- se bodo slikarji in drugi likovni- -tempore keramike, ki je z leti postajal ki prijavili in žigosali podlage v vse bolj prepoznaven doma in v tujini. Monfortu v Portorožu, v Ljublja- To potrjujejo velika udeležba kerami- ni, Celju, Mariboru, Novi Gorici, kov iz različnih držav in dobri odzivi Brežicah, Pulju in na Reki, dela med ustvarjalci in ljubitelji te likovne pa bodo oddali v portoroškem zvrsti. Razstave izbranih del, ki so, z Monfortu najkasneje do petka, 5. lansko izjemo, na ogled v piranski Ga- septembra do 14. ure (Pravilnik leriji Herman Pečarič, so v septembru na www.obalne-galerije.si). vedno dobro obiskane. Kakovost raz- Člani mednarodne strokovne stavljenih del je zagotovljena s prediz- žirije 49. slikarskega ex-tempora borom, ki ga mednarodna žirija opravi Sreda, 3. 9. 2014: bodo: Lorena Matic (Italija), Eu- na podlagi prispelih fotografij. Tartinijev trg 9.00–12.00 gen Borkovsky (Hrvaška) in Ni- V strokovno žirijo smo letos pova- EX-TEMPORE ZA UČENCE ves Marvin (Slovenija), tajnica pa bili Iztoka Maroha (Slovenija), Franka OŠ Sečovlje Majda Božeglav Japelj. Vecchieta (Italija) in Dražena Vitolo- Apollonijeva palača Piran ob 20.00 Tudi na letošnjem Ex-tempo- vića (Hrvaška). Dan pred podelitvijo Otvoritev razstave fotografij 21 ODTENKOV POKLICEV ru Piran 2014 je razpisano veli- nagrad in odprtjem razstave si bo žirija 4.–7. 9. 2014 ko število nagrad, med drugimi »v živo« ogledala izbrana dela in pode- urnik: četrtek, petek: 17.00–21.00; sobota, nedelja: 11.00–18.00 najprestižnejša grand prixa, sli- lila razpisane nagrade, med katerimi Soorganizator: Fotoklub Portorož karski v vrednosti 2.000 EUR, za ostaja najpomembnejši grand prix, ki DEGUSTACIJA FRANCOSKIH VIN IZ MESTA MAROLS – VILLAGE D’ARTISTES keramiko pa 1.000 EUR, nagradi ga podeljujejo Obalne galerije Piran. pod pokroviteljstvom častne konzulke RS v Saint-Etiennu, ge. Tatiane Dumas Rodica v obliki samostojne razstave v Tudi letos pričakujemo precejšen Četrtek, 4. 9. 2014: Galeriji Herman Pečarič Piran in odziv keramikov iz različnih držav. Tartinijev trg 9.00–12.00 EX-TEMPORE ZA OTROKE druge. Prepričani smo, da bo razstava, ki bo Vrtcec Mornarček Piran in Vrtec Sečovlje Slavnostna podelitev nagrad na ogled do začetka oktobra, spet po- Tartinijeva hiša Piran ob 20.00 in otvoritev razstave izbranih slik kazala panoramski pregled aktualnega Koncert v Mestni galeriji in keramike v stanja na področju sodobne keramike STEFANO BET, flavte Galeriji Herman Pečarič bo pod ter spodbudila zbiratelje, da se nam Organizatorja: Tartini Festival in Comunità degli italiani Giuseppe Tartini Pirano/Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini pokroviteljstvom župana Občine v prihodnje pridružijo v čim večjem Piran, gospoda Petra Bossmana, številu. Petek, 5. 9. 2014: Glavni pomol v Piranu od 14.00 dalje: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri. Ex-temporu se vsako leto pri- SARDELJADA V tem tednu bomo Obalne družujejo številni piranski keramični Obzidje Piran ob 20.00 galerije Piran v sodelovanju z ateljeji, galerije in druga prizorišča, ki Koncert drugimi ustanovami organizira- dajejo mestu v času prireditve poseben FESTIVAL OBZIDJA le še druge prireditve za različne utrip. Med temi je vedno Tartinijeva Organizator: KUD ESKO Piran ciljne publike, razstavi Ex-tem- hiša Skupnosti Italijanov Giuseppe Sobota, 6. 9. 2014: pora Piran pa bosta na ogled do Tartini z razstavo skupine keramikov, Pod pokroviteljstvom župana Občine Piran, g. Petra Bossmana Stari vrtec Piran (Ul. IX. Korpusa 17) med 11.00 in 18.00 5. oktobra. ki ustvarjajo pod mentorstvom Apolo- razstava skulptur francoske umetnice nije Krejačič. LAURENCE COUTURIER Organizator: častna konzulka RS v Saint-Etiennu, ga. Tatiana Dumas Rodica/ Program Ex-tempora Piran 2014 RAZSTAVA SLIK IZ KONKURENCE ZA NAGRADE Sobota, 30. 8.–sobota, 6. 9. 2014 EX-TEMPORA PIRAN 2014 Tartinijev trg ob 20.00 Ponedeljek, 1. 9. 2014: SLAVNOSTNA PODELITEV NAGRAD Tartinijeva hiša Piran ob 20.00 Kulturni program: Otvoritev razstave NEVEN STIPANOV, glasbenik KERAMIKA IN SLIKE Trio MOMENTO CIGANO mentorici: Apolonija Krejačič, Liliana Stipanov Mestna galerija Piran in Galerija Herman Pečarič ob 20.30 1.–24. 9. 2014 OTVORITEV RAZSTAV EX-TEMPORA PIRAN 2014 urnik: torek–nedelja; 11.00–12.00, 17.00–18.00 7. 9.–5. 10. 2014 Soorganizatorja: Comunità degli italiani Giuseppe Tartini Pirano/Skupnost Italijanov urnik: torek–nedelja: 11.00.–18.00, ponedeljek zaprto Giuseppe Tartini Piran in Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano/ Nedelja, 5. 10. 2014: Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran Mestna galerija Piran ob 11.00 Torek, 2. 9. 2014: PODELITEV ČASTNIH PRIZNANJ OBČINSTVA ZA SLIKASTVO IN KERAMIKO KUD ESKO Piran (Rozmanova 7) ob 20.00 Razstave v naših razstaviščih: Otvoritev razstave ilustracij Galerija Meduza Koper: Klavdija Marušič, Metulji iz Fukušime (do 29. 9.) STARODAVNA FANTAZIJA – liki iz slovenske mitologije Galerija Loža Koper: Sledi/Spuren (19. 9.–2. 11.) članov skupine Papirnate sanje Center za sodobno umetnost Monfort Portorož: Boštjan Jurečič, slike (do 8. 11.) 2.–10. 9. 2014 Monfort: 10.00–18.00 urnik: sreda–petek: 17.00–21.00; sobota, nedelja: 11.00–18.00 Soorganizatorja: KUD ESKO Piran in skupina Papirnate sanje Napovedujemo: EX-TEMPORE Piran 2015 (29. 8.–5. 9. 2015) 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Otroci so dobili 23. urejeno in varovano igrišče Piše · Janez Mužič Zlati kit med lucijskimi bloki

Zadnji dan šolskega leta v zadnjem času. To sta v Luciji osebe. Ob njej so tam še lese- jal za kolesa in vseh del pa je sta ob otroškem živžavu župan še igrišči na Kosmačevi ter na na ladja s toboganom, nava- bila približno 32 tisoč evrov. Peter Bossman in predsednik vogalu Liminjanske in Čokove dna gugalnica, dve gugali na Igrala so z navdušenjem Krajevne skupnosti Lucija ulice, igrišče na Gorgu v Pare- vzmet, dva vrtiljaka na dro- prvi preizkusili učenci in Franko Fičur predala v upora- cagu in v Svetem Petru. gu, poligon iz lesenih gredi, učenke prve triade OŠ Lucija in bo že 23. urejeno in varovano Na novem otroškem igri- premična vrv in ravnotežna Centra za usposabljanje Elvira otroško igrišče v občini. Igri- šču je na površini 1100 m2 gred na verigi. Igrišče je za- Vatovec Strunjan, otvoritev šče Zlati kit je med stanovanj- deset igral, med katerimi je varovano z zaščitno ograjo in pa so s krajšim kulturnim skimi bloki Obala v Luciji in je izjemnega pomena poseb- ima sprehajalne poti, vrednost programom popestrile članice eno od petih, ki so bila urejena no igralo za gibalno ovirane vseh igral, zaščitne ograje, sto- Športnega kluba Flip Piran.

Uživanje pridelkov iz domačih krajev Piše in foto · Marina Knez V urejenem središču Strunjana je zaživela tržnica Spomladi 2014 je občina in zelenjavo, ki rasteta na naših Piran uspešno izvedla projekt njivah, pridelana z rokami naših ureditve središča Strunjana. Kraj pridnih kmetov. Prodajo sadja in je tako pridobil dva dvignjena zelenjave smo začeli sredi juni- prehoda za pešce, urejeno par- ja, na začetku samo v soboto in kirišče, hortikulturno ureditev nedeljo dopoldne. V juliju je bila z rastlinami, klopi za poseda- tržnica aktivna tudi druge dni v nje in večnamenski prireditveni tednu, vedno dopoldne. Prodane prostor. Po dogovoru z županom količine niso tako velike, kot je občine Piran Petrom Bossma- pomembno sporočilo – uživanje nom in njegovimi sodelavci je pridelkov iz domačih krajev, sve- v tem delu večnamenskega pro- žih in okusnih. stora zaživela mini tržnica. Na- Z novo tržnico je Strunjan njo smo krajani Strunjana čakali bogatejši za boljšo ponudbo sad- več let. Želja je bila ponuditi do- ja in zelenjave. Dobrodošli vsi, ki mače pridelke, v glavnem sadje si želite domače pridelke! 09 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Za večjo varnost Izvedba montažnega krožišča pri Osnovni šoli Lucija

Občina Piran je v petek, 18. julija 2014, pričela izvedbo montažnega krožišča pri OŠ Lucija, na križišču Liminjanske ceste in ulice Borcev NOB v Luciji. Dela bodo zaključena najkasneje do 20. avgusta 2014. V sklopu gradbenih del bomo središčni otok krožišča izvedli iz plastičnih montažnih elementov. Ločilni otoki na priključnih krakih bodo izvedeni s cestnimi betonskimi robniki. Na obeh prehodih za pešce Križišče Liminjanske ceste in ulice Borcev NOB pred pričetkom izvedbe krožišča. bomo uredili dostope na pločnik z izvedbo vdolbenih klančin s bo zagotovljena večja pretočnost umirjanje prometnih tokov pred obseg del ponudilo najnižjo ceno, pogreznjenimi robniki na nivo osebnih in drugih motornih vozil vstopi v naselja, pa tudi znotraj in sicer 75.596,79 EUR z DDV. vozišča. Ob obeh prehodih bomo in predvsem večja varnost za vse njih. V času gradbenih del je na tem uredili taktilne talne označbe za udeležence v cestnem prometu. Na podlagi izvedenega območju spremenjena prometna slepe in slabovidne z vgradnjo Prometni tokovi v krožnem javnega naročila po postopku ureditev, zato vse udeležence v posebnih taktilnih betonskih križišču se odvijajo neprimerno oddaje naročila male vrednosti cestnem prometu, občanke in plošč. bolj počasi, zaradi česar so krožna bo vsa gradbena dela izvajalo občane ter bližnje stanovalce Z ureditvijo krožnega križišča križišča pomemben element za podjetje CPK, d.d., ki je za celoten prosimo za razumevanje.

Odmevna predstavitev Pirana na avstrijskem Koroškem Piše in foto · Joza Habernik Od Rikarje vasi do Pirana ni tako daleč

Ideja o sodelovanju gostincev Mohoričeva peka in svinjske kra- med Piranom in Rikarjo vasjo je če, da ne pozabimo na čevapčiče, tudi drugič nadvse vžgala. Mala ražnjiče in pleskavice. Rikarja vas in veliki Piran, tega si Prav velika gneča je bila prej nihče ni mogel predstavljati. v vasi v nedeljo, ko so se tam Zdaj pa množični obisk, vrhun- srečali gostje s Klopinjskega ter ska kulinarika, visoki gostje, istr- Zablatniškega jezera, številni ska glasba, lasten časopis (z dvo- domači obiskovalci, politiki, jezično tablo), fešta, navdušena gospodarstveniki in druge znane mladina in še in še. osebe, ki sta jih pozdravila mlada Od ponedeljka, 7., do ne- šefa Josef in Hannes Jernej. Poleg delje, 13. Julija, so bili v Rikarji deželnega glavarja Petra Kaiserja vasi in Grebinju v gosteh kuharji, in županov iz Pliberka, Djekš Peter Kaiser, župani Stefan Visotschnig, Peter Bossman, Anton Polesig, Hannes vinogradniki in ribogojniki, ki in Žitare vasi je bil navzoč tudi in Josef Jernej. so nudili turistom ter domačim župan Pirana Peter Bossman, gostom izvrstno kulinariko. Kdo po poklicu zdravnik in afriškega Wakounig, predsednik Glasbene omeniti, da mnogi gimnazijci ne pozna istrskih vin malvazije, pokolenja, ki ga imajo Pirančani šole B. Harmann, Danilo Prušnik SG, dijaki TAK in tudi študentje refoška, muškata, črne borgonje, še posebno radi. Ker pa koroški s hčerko, turistični podjetnik (in tudi starejše generacije) v penine, in jedi, kot so brancin, Slovenci še posebno pozdravljajo Marko Sommeregger, tajnik poletnih mesecih zaslužijo svoj kalamari, morski sadeži, ribja to fešto, so bili navzoči tudi AACC Filip Warasch, podjetnika priboljšek ravno pri Mohoričevih juha, škampi, palačinke s tartufi, predsednik SAK Marko Wieser Hermann Jäger in Gregor Slugovc postojankah. In ravna taka gibanica in mnoge druge primor- in njegov sekcijski vodja Igor - Sternad. kooperacija povečuje njihov ske specialitete? Znane pa so tudi Ogris, predsednik SGZ Benjamin Ne nazadnje je treba jezikovnokompetenčni ugled. 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Dostavko in Maestro

Mobilnost v Piranu seVrste izboljšuje tovora, ki jih DOSTAVKO dnevno dostavlja Vrste(statistika tovora, zadnjih dni, ki vir:jih Okolje) DOSTAVKO dnevno dostavlja (statistika zadnjih dni, vir: Okolje)

št. dostav prtljaga št. dostav 19 prtljagahrana, pijača 195 hrana,potapljaška pijača oprema 57 potapljaškadrugo (plin, oprema parket, pohištvo,…) 127 drugoŠt. dostav (plin, SKUPAJ parket, pohištvo,…) 1244 Št. dostav SKUPAJ 44

28% prtljaga 44% prtljaga Občina Piran je z namenom 28% hrana, pijača 44% Vtisi voznikov vozila Maestro hrana, pijača boljše mobilnosti septembra potapljaška oprema 2012 uvedla okolju prijazno so predvsem pozitivni, saj so 16% potapljaška oprema vozilo »Maestro«, leto kasneje uporabniki zelo zadovoljni, drugo (plin, parket, 16% 12% pohištvo,…) pa še dostavno električno vozilo tako občani kot tudi ostali drugo (plin, parket, 12% pohištvo,…) »Dostavko«. Zavedamo se obiskovalci. Voznike ljudje specifike starega mestnega jedra velikokrat pohvalijo, kajti s Pirana in zato na različne načine to storitvijo niso vezani na omogočamo lažjo mobilnost in vozni red mini avtobusa oz. na avtobusno traso, saj jih izboljšujemo logistiko mesta. Vse projekte na področju mobilnosti občina Piran izvaja z namenom lahko z vozilom Maestro izboljšati kakovost življenja in preko trajnostnih rešitev optimizirati zapeljejo tudi do drugih Maestro prometne tokove, učinkovito uporabljati omejen prostor ter spodbujati lokacij ožjega mesta Piran. Okolju prijazno vozilo Maestro uporabo ekoloških in energetsko učinkovitih načinov prevoza. Pirančanom in obiskovalcem Poudarek je predvsem na nudi brezplačen prevoz po mestu pomoči starejšim občanom Dostavko je Dostavka kupila v sklopu in tudi do pokopališča v Piranu. in invalidom, ki jim z Vsem krajanom, gostincem, projekta »Podpora trajnostnim Maestro razveseljuje tako starejše neposrednim prevozom do hotelirjem, trgovcem, obrtnikom oblikam mobilnosti v obalnih someščane, turiste in vse ostale, doma precej olajšajo gibanje in obiskovalcem Pirana je že mestih«, z akronimom Adria. saj so z njegovo pomočjo premiki po mestu. Vozniki Maestra drugo leto zapored brezplačno MOVE IT!. Dostavka, s katerim po mestu in ogledi veliko lažji so občanom in drugim na voljo storitev dostave blaga, upravljala JP Okolje, d.o.o., in pristnejši. Maestro preprosto udeležencem na razpolago manjšega tovora (pohištvo, lahko naročite na telefonski ustavite na ulici in povejte vozniku, vsak dan, in sicer od 9. do 18. električni hišni aparati, prtljaga) številki 031 391 992, vsak dan od kam znotraj Pirana želite, ali pa ga ure. Dnevno se z Maestrom idr. na relaciji Fornače–staro ponedeljka do sobote od 8.00 do naročite na: 031 288 574. pelje od 70 do 90 ljudi. mestno jedro. Občina Piran 14.00.

Parenzana Magic – pot zdravja in prijateljstva Bliža se prvi maraton »Wine run«

Občina Piran in Istrska prireditev v Istri. Trasa mara- županija v sklopu čezmejnega tona, ki se ga bo udeležilo 300 projekta PARENZANA MA- tekačev, poteka mimo številnih GIC 7. septembra 2014 organi- vinskih kleti uglednih istrskih zirata čezmejni maraton »Wine vinarjev, cilj pa bo v Livadah. run«. Glavni cilj projekta je Na voljo bodo tri kategorije: oživitev stare železniške pro- ultramaraton 68 km Piran–Li- ge skozi integrirani turizem vade, maraton Buje–Livade 42 in dolgoročno čezmejno sode- km, maraton Grožnjan–Livade lovanje ter povečanje športnih 20 km. Julija je na posesti vinarjev Kozlović potekala predstavitev projekta Wine run. 11 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Projekt Adriacold Piše in foto · Boris Kočevar, občina Piran Možnost koriščenja sončne energije za namene hlajenja objektov

Občina Piran v sodelovanju hlajenju na nacionalnem nivoju, z agencijo GOLEA, nato bodo določili pet objektov, znanstvenoraziskovalnim parkom kjer bodo izvedli pilotni primer Area Science Park v Trstu (vodilni solarnega hlajenja (dva v Italiji, dva partner), Inštitutom Jožef Stefan na Hrvaškem in na enem manjših in z drugimi partnerji iz Hrvaške, objektov v občini Piran), uveden Italije, BIH, Srbije in Črne gore bo monitoring rabe energije ter izvaja projekt ADRIACOLD ciljno spremljanje rabe energije, (Diffusion of Cooling andpoudarek pa bo tudi na širjenju Refreshing Technologies Using informacij in dvigu ozaveščenosti. the Solar Energy Resource in Za občino Piran je namenjenih the Adriatic Regions) v okviru 215.000 EUR, in sicer 35.000 EUR Jadranskega čezmejnega programa za menedžment, 160.000 EUR za IPA. Gre za projekt, osredotočen na pilotni primer solarnega hlajenja in solarne hladilne in klimatizacijske 20.000 EUR za dvig ozaveščenosti. sisteme majhnih moči. V večini Predvideni viri sofinanciranja so evropskih držav je opazen trend 85 % IPA sredstva, 10 % Služba Nosilci za montažo vakuumskih sprejemnikov sončne energije. povečevanja rabe energije za Vlade RS za lokalno samoupravo in sončne energije tudi za namene poizkusno obratovanje, kjer se bo hlajenje in klimatizacijo stavb, regionalno politiko in 5 % lastnih hlajenja objektov. Stranski produkt uvajalo bodoče uporabnike ter ki naj bi se nadaljeval tudi v sredstev občine. Pilotni primeri so tega postopka bo pridobivanje izvajal monitoring obratovanja in prihodnjih desetletjih. Povečane se oz. se bodo izvajali v letu 2013 tople sanitarne vode, kar bo prav sporočanja podatkov. Te bo zbiral potrebe po hlajenju in klimatizaciji oz. 2014, projekt pa bo zaključen tako pripomoglo k zmanjšanju in obdeloval Jožef Štefan inštitut stavb povzročajo neugodno marca 2015. V občini Piran je bil stroškov in izpustov v tem objektu iz Ljubljane. Po tem enoletnem povečanje rabe fosilnih goriv. V izbran objekt vrtca Mornarček. in občini. Investicija je zaključena. obdobju in odpravi morebitnih času trajanja projekta (30 mesecev) S tem projektom bomo v občini Konec avgusta se bo izvedel še napak, se bodo naprave prevzele v bo izvedena analiza potreb po prikazali možnost koriščenja poizkusni prevzem, to je enoletno celoti.

Morigenos je prepoznal že dobrih 130 delfinov Piše in foto · Janez Mužič Delfini na fotografski razstavi v Akvariju Po zaslugi Slovenskega društva ki jih srečujejo vsako leto. O tem, za morske sesalce Morigenos vsako kako jih prepoznajo, Tilen Genov iz leto vemo več o priljubljenih delfi- Morigenosa pravi: “Poznamo jih po nih v našem koščku morja. Morige- naravnih oznakah na hrbtnih plavu- nos deluje že 12 let, in ker so njihove tih. Ne nameščamo jim nikakršnih aktivnosti od samega začetka tesno umetnih oznak ali celo oddajnikov povezane s piranskim Akvarijem, so oz. se jih sploh ne dotikamo. To ni to poletje v njem postavili razstavo potrebno, saj so sami naravno ozna- fotografij delfinov iz slovenskih in čeni. Na hrbtnih plavutih, ki so lah- okoliških voda. ko različnih oblik, imajo individual- Do sedaj so prepoznali oziroma ne brazgotine, zareze in praske, kar identificirali več kot 130 teh sesalcev je neke vrste delfinov prstni odtis. Te in ugotovili, da se jih dobra polo- poškodbe dobijo, ko se igrajo, tepe- vica vse leto zadržuje v našem delu jo ali srečujejo z drugimi morskimi severnega Jadrana. Delfine prepo- živalmi.« znavajo s pomočjo fotografiranja, Ker tako delfine veliko fotogra- ji pa so Ana Hace, Polona Kotnjek, Spomnimo, da so v Morigenosu kar nekaj svojih znancev pa so tudi firajo, je nastala zanimiva razstava, Tina Centrih in Tilen Genov. Raz- hvaležni vsakemu, ki jih ob opaže- poimenovali. Bananko, Paolo, Lo- ki si jo lahko ogledate v Akvariju stavo si vsekakor velja ogledati. Če nju delfinov o tem čim prej obvesti. vrenc, Daphne, Emanuela, Ama- vsak dan med 9. in 22. uro do 30. to poletje še niste imeli sreče, da bi Nemudoma lahko pustite sporočilo nita, Foki, Kai, Deinon in Sergio je septembra. Fotografije so v glavnem jih videli v živo, vas bo gotovo raz- na 031 771 077. tako le nekaj slovenskih delfinov, nastale po letu 2008, njihovi avtor- veselila. 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Portorož je s poletjem dobil še eno novo prireditev Piše in foto · Janez Mužič Prvi praznik sladoleda Brez sladoleda ni poletja, sploh pa ne V kavarni Karamela so ga zaradi povpra- v Portorožu, saj velja za eno najstarejših in ševanja delali sproti in slaščičarka Marina najbolj priljubljenih sladic na svetu. Slove- Delfar je zatrdila, da je najboljši takoj, ko pri- nec ga v povprečju poje kake 4 litre na leto, de iz mešalnika, in da ga pri njih največ po- Italijan 8,3 litra, najraje pa po njem v Evropi jedo otroci ter morda moški več kot ženske. segajo Finci, ki ga poližejo 13,2 litra. Svetov- Živahno je bilo tudi pri Cappuccinu, ni rekorderji so s kar 26,3 litra Novozelan- Gelateriji, Cafe centralu, Piazza Kingu, Ro- dci. žnem vrtu in v sladolednici pri igralih ob No, morda se bomo na tej svetovni le- portoroški plaži. Stregli pa niso samo slado- stvici povzpeli kaj više z novim portoroškim leda, ampak tudi sorbet in sladoledne kupe. praznikom sladoleda. Prvi je bil 22. junija Z njimi so prednjačili pred Caffe Centra- in organizatorji so bili zadovoljni z udelež- lom, kjer jim je Saša Jankovič, vodja slašči- bo. Za njegovo izvedbo so se pod okriljem čarne Grand hotela Portorož, zaradi večjega Društva Sončna Riviera in v sodelovanju števila gostov iz Rusije, ki prav radi segajo z Občino Piran združili portoroški slašči- po sladoledu, svetoval, naj poskrbijo, da čarji od Lucije do Portoroža. Kot se za tak bodo po slaščičarnah imena vrst sladoleda festival spodobi, so kepico povsod ponujali zapisana tudi v ruščini. za vabljivih 80 centov. Poleg tega so v bliži- Prvi praznik sladoleda pri nas je po gro- ni ponudbe sladoleda na devetih lokacijah bih ocenah pritegnil kakih 4.000 obiskoval- pripravili zabaven program za vse generaci- cev. Mnogi so res prišli v Portorož na plažo je, s komiki, glasbeniki, plesalci, čarovniki, in nato seveda zavili še na sladoled, praznik akrobati, slikarji, karikaturisti, Disneyjevi- pa je imel tudi dobrodelno noto. Med obi- mi figurami, starodobnimi vozili, otroškimi skovalci je bilo namreč tudi okoli 200 otrok delavnicami in nagradnimi igrami. Tako je iz Ajdovščine, Raven na Koroškem in Metli- Portorož ta dan ponudil kar precej zabave ke. »Prazniku sladoleda smo dodali dobro- in tam, kjer je bila, je bilo opaziti le redke, ki delno noto, saj smo v sodelovanju z ZPM v roki niso imeli korneta ali lončka s kepico na izlet k morju pripeljali skoraj 200 otrok ali dvema. iz socialno ogroženih družin,« je bila zado- »Ljudje so nori na sladoled. Največ se- voljna Ksenija Sobota iz društva Sončna Ri- gajo po vaniliji, čokoladi in jagodi. So celo viera. Sicer pa predsednik društva Mladen taki, ki vzamejo 6 kepic,« je povedal vodja Škerbec pravi: »Ideja za praznik sladoleda se Predsednik društva Sončna Riviera Mladen Šker- kavarne Cacao Arzel Hadžiabdič in dodal, je rojevala nekaj let in končno smo stopili bec: »Končno smo stopili skupaj in trudili se bomo, da so pripravili 40 različnih okusov slado- skupaj. Tako se bomo trudili, da bo postal da bo praznik sladoleda postal tradicionalen.« leda. tradicionalen.«

Odhod frančiškanov iz Strunjana Patru Niku Žvoklju plaketa občine Piran

Na presenečenje mnogih je konec julija odjeknila novica, da se iz Strunjana po 107 letih poslavljajo frančiškani. V torek, 29. julija 2014, tik pred odhodom, je priljubljenega patra Nika Žvoklja obiskal župan občine Piran Peter Bossman, ki mu je ob 10-letnici delovanja v Župniji Marijinega prikazanja Strunjan za izjemno tvorno in korektno sodelovanje z Občino Piran, za skrb, ki jo je posvečal kot dušni pastir našim občanom ter romarjem v tem romar- skem središču Istre, ter s tem za promocijo bogate kulturnozgodovinske dediščine Strunjana in Občine Piran kot celote izročil plaketo obči- ne Piran. Patru Niku, ki odhaja v Novo Štifto pri Ribnici, je župan zaželel vse dobro. 13 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

671 let čudeža sv. Jurija Piše in foto · Janez Mužič Drugi spust piranske princeske na Tartinijev trg Obujanje legende, po kateri je četrtino, a spektakel ni bil nič manj piranski zaščitnik sv. Jurij pred 671 atraktiven, in kot kaže, predvsem po leti v noči na 21. julij leta 1343 ču- zaslugi neumornega in vztrajnega dežno rešil mesto pred neurjem, je organizatorja Mojmirja Kovača po- spodbuden primer, kako so lahko staja tradicionalen. zgodbe iz piranske preteklosti pri- Pred spustom so ob 22.30. na ložnost za živahnejše turistično do- Tartinijevem trgu ter na zvoniku gajanje in promocijo. Legenda je bila ugasnile vse luči in bobnarji so upri- prvič nadvse opazno obujena lani s zorili zastrašujoče grmenje bližajoče prvim spustom princeske z zvonika nevihte. Takrat je 35-letna Suzana cerkve sv. Jurija in dogajanje, ki mu Klemenčič iz Slapa ob Idrijci, ki je pri nas ni para, je takrat pritegnilo bila izbrana za letošnjo princesko, večtisočglavo množico. prestopila rob zvonika, na katerem Tako so bila pričakovanja za je zagorelo nekaj bakel. Ob zvokih letošnji drugi spust toliko večja. Princeski Suzani Klemenčič sta po spustu med prvimi čestitala za pogum predse- za to priložnost napisane glasbe Saše Prireditev so 26. julija ob medijski dnik Evropskega združenja obzidnih mest Joseph Spiteri in župan Peter Bossman. Fajona jo je množica navdušeno podpori Slovenskih novic organizi- spodbujala. Spust, med katerim je s rali društvo ŠKID Jaz sem najboljši, in bobnarji iz italijanske Faenze, ki del Slovenije zajeli nalivi s točo in 60 m visokega zvonika preko streh Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini so med največjimi mojstri te veščine. močnejšim vetrom, zaradi česar je piranskih hiš počasi drsela 150 m in Občina Piran, za prečnico oziro- Člani dramske sekcije Skupnosti Ita- bilo odpovedanih precej podobnih niže, je trajal 5 minut in je bil izveden ma varno spuščanje po rekordno lijanov Giuseppe Tartini so prikazali, prireditev na prostem. A sv. Jurij je brez prehodne vaje. Na trgu jo je ob dolgi javno nameščeni vrvi pa so kako so v srednjem veku kaznovali spet naredil mali čudež, saj je zve- pristanku kot kakšen vitez ujel v ob- poskrbeli člani Jamarske reševalne goljufive mlinarje, srednjeveški pe- čer iznad Tartinijevega trga pregnal jem piranski župan Peter Bossman. službe pri Jamarski zvezi Slovenije. čat pa sta prireditvi dala tudi nastop temne oblake in odgnal dež, tako Tudi on ni skrival občudovanja ob Dogajanje je bilo letos zastavljeno žonglerke z baklami in vsekakor da se je princeska lahko spustila z Suzaninem pogumu in zadovolj- nekoliko širše, saj želijo organizator- prisotnost predsednika Evropskega zvonika. Kljub slabi vremenski na- stva, da je po lanskem prvem spustu ji z obujanjem legende oživiti tudi združenja obzidnih mest gospoda povedi si je spust prišlo ogledat kar piranske princeske njegovo mesto srednjeveški čar mesta. Tako so bili Josepha Spiterija. nekaj občinstva. V primerjavi z lan- očitno dobilo turistično privlačen letos na trgu veličastni metalci zastav Žal so na dan prireditve pretežni skim letom ga je bilo res le za kako spektakel.

Tisočletna tradicija česna bogati turistično podobo Nove vasi Piše in foto · Janez Mužič Istrska vas, ki diši po česnu

Redke so rastline, ki so tako vse- česna pri njih. Vaščani ob prazniku splošno veljajo za zdrave kot česen, ne skrivajo, kako ponosni so nanj. sicer pa brez njega ni prave medite- Ponujali so ga na vaški tržnici, mno- ranske in še zlasti tradicionalne is- ge domačije pa so tudi prijazno od- trske kuhinje. Ko danes odkrivamo prle vrata svojih domov in slikovitih vse njegove izjemne lastnosti, ne dvorišč ter teras. Tam so pogostili moremo mimo istrske Nove vasi, ki obiskovalce in jim ob tem ponudili ji lahko rečemo tudi slovenska pre- vpogled v življenje te slikovite stare stolnica česna. Manj znano je, da je istrske vasice. Navdušenim obisko- česen v njeni tisočletni preteklosti valcem, med katerimi ni manjkalo odigral nadvse pomembno vlogo, in ljubiteljev česna od vsepovsod, so domačini vedo povedati, da so z iz- seveda prijazno pripravili degustaci- kupičkom od njegove prodaje v treh je neverjetno veliko domačih jedi iz cesarstvih v vasi zgradili marsikaj, česna in vina. Poskušalo in kupilo se Portorož. Tam je bila tudi vinska Nove vasi. Da je bilo živahno, pa so med drugim leta 1896 tudi cerkveni je lahko tudi vse drugo, pridelano v kraljica slovenske Istre Sara Pfeifer poskrbeli klapa Boškarin, ansambel zvonik. vasi; od domačega sadja in zelenjave Pelicon, ki je poskrbela za zdravico. Ausswinkl Muzikanti, Trio Mando- Tako je 12. in 13. julija Turistič- ter oljčnega olja do sladic. Ni manjkalo zabave in celo re- lino in dramska skupina KD Domo- no združenje Portorož v sodelovanju Praznik je odprla novovaška kreacije. Tako je društvo ŠKID Jaz vina Osp. s Krajevno skupnostjo Nova vas že kulturna skupina Svitek, obiskovalce sem najboljši izpeljalo Pohod štrig Ob prizadevnosti domačinov tretjič zapored organiziralo Praznik pa so pozdravile podžupanja Meira in volkodlakov, na katerem so ude- velja pohvaliti tudi organiziran brez- vina in česna, s katerim prav izvir- Hot, predsednica Krajevne skupno- leženci ob uživanju kulinaričnih plačen avtobusni prevoz na priredi- no bogatijo svojo turistično podobo sti Nova vas Nina Jerebica in Patrici- dobrot na domačijah spoznavali tev in nazaj, iz Pirana, Portoroža, ter opozarjajo na tisočletno tradicijo ja Gržinič iz Turističnega združenja zgodovino, skrivnosti in legende Lucije in Sečovelj. 14 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Vrt Pastoralno kulturnega centra Georgios vabi Piše in foto · Nataša Fajon Filmsko poletje pod zvezdami Prvo sredo v juliju se je na vrtu se spominja. Pastoralno kulturnega centra Ge- Po zagonu filmskega studia na orgios ponovno začel ciklus film- Fornačah je Piran hitro postal pra- skih večerov s skupnim naslovom vo filmsko mesto. Tudi domačini Kino pod zvezdami, ki ga v sode- so bili vključeni v filmsko dogaja- lovanju z Župnijo Piran organizira nje, saj so ekipe, ki so jih snemalci Društvo meščanov mesta Piran. pripeljali s seboj, vedno dopolnili s Tudi tokrat so v uvodnem večeru sodelavci iz Pirana in bližnje okoli- poskrbeli za filmsko predstavo, ki ce. Bili so rokodelci, slikarji, statisti je povezana s Piranom in njegovo in drugi, ki so delali v ateljejih, po- Pogovor s filmskima ustvarjalcema Ljubom Struno in Radom Likonom je vodil bogato filmsko zgodovino, ter za stavljali kulise ... Dušan Mrdakovič. pogovor s filmskimi ustvarjalci, Starosta slovenskega filma je ki ga je vodil Dušan Mrdakovič, v nad današnjim stanjem filmskega z nami. Povsod smo imeli odprta leto dokazuje, da je mogoče z mi- njem pa sta sodelovala Ljubo Stru- studia na Fornačah zelo razočaran. vrata, Piran je bil kot en velik ate- nimalnimi, izključno sponzorski- na in Rado Likon. »Pred nekaj dnevi sem bil tam lje,« je strnil svoje spomine. mi sredstvi lokalnega gospodarstva Ljubo Struna je eden od pio- po dolgem času ... Joj, ali je mogo- Zanimivim podrobnostim iz (generalni sponzor je tudi letos nirjev slovenske filmske umetnosti, če, da se je iz malega slovenskega zlatih časov filmskih koprodukcij Marina Portorož), predvsem pa z saj je kot direktor filma in produ- Hollywooda spremenil v eno veli- je sledil tudi kratek videoprispevek obilo dobre volje in prostovoljnega cent sodeloval pri nastajanju prvih ko ruševino? Včasih so si tujci po- o filmski zgodovini Pirana, nastan- dela organizirati prijetna druženja slovenskih filmov. Bil je del ekipe dajali kljuko, snemal se je film za ku, razvoju in zatonu Viba studia s priznanimi ustvarjalci slovenske- pri snemanju prvega filma v Piranu filmom, ves Piran je živel od tega. na Fornačah, ki sta ga v sodelo- ga filma ter obiskovalcem ponuditi in je tudi sicer sodeloval pri petnaj- Človeku je kar hudo,« je Struna vanju z Multimedijsko delavnico brezplačne oglede filmskih projek- stih filmih, ki so nastali v najlep- opisal svoje občutke. Društva meščanov mesta Piran cij na prostem. šem slovenskem mestu in njegovi Tudi Rado Likon se rad spo- pripravila Sašo in Nataša Fajon. Do konca avgusta si bomo okolici. minja filmarskih časov v našem Poletje v školjki, ki naj bi med lahko tudi letos vsako sredo zve- V sproščenem pogovoru je po- mestu. Bil je direktor fotografije poznavalci veljal za najlepši slo- čer ogledali filme različnih žanrov udaril, da je v Piran nekdaj prihaja- pri filmu Poletje v školjki, ki je bil venski mladinski film, je privabil evropskih in svetovnih produkcij. lo veliko filmskih ekip iz tujine, saj tudi osrednji film prvega večera veliko mladih gledalcev, ki so si ga Avgustovske projekcije so se priče- so bili tuji producenti navdušeni Kina pod zvezdami. V pogovoru je verjetno ogledali prvič, prišli pa so le z italijansko romantično dramo nad piransko arhitekturo in lepoto poudaril, da je bilo njihovo filmsko tudi malce starejši, ki so ob njem Mož, ki je ustvarjal zvezde, sledila slovenske Istre nasploh. ustvarjanje precej drugačno od da- najbrž obujali spomine na svojo pa bosta dva angleška filma, ro- »Prvi film, ki smo ga snema- našnjega. Spominja se namreč, da mladost. Vrt v zavetju zvonika sv. mantični Prstan zaobljube ter koli v Piranu, je bil Na začetku je bil so za mladinsko komedijo Poletje v Jurija je bil zapolnjen do zadnjega medija Štirje levi. Kino pod zvez- greh, nemška koprodukcija v režiji školjki posneli celih 24 kilometrov kotička. dami se bo zadnjo sredo v avgustu Františka Čapa. To je bilo leta 1954. traku, montaža filma pa je trajala Kino pod zvezdami je projekt, slovesno zaključil z ameriškim Filmskega studia takrat še ni bilo, kar pol leta. za katerega skrbi zdaj že utečena zimzelenim muzikalom Lasje. Vsi ta je nastal šele v šestdesetih letih,« »Sicer pa so vsi radi sodelovali ekipa ljubiteljev filma, ki že tretje ljubitelji filma, vljudno vabljeni!

Peta gasilska veselica Piše in foto · Janez Mužič Piran je rajal s svojimi gasilci Piranski gasilci so prvi julij- godkov. Kljub temu je bilo dru- ski vikend v veselje Pirančanov ženje z gasilci in rajanje ob jedeh in obiskovalcev mesta že peto z žara, pijači ter glasbi skupine leto zapored povabili na gasilsko Victory in Ni panike banda tako veselico na Punti. V dveh dneh zabavno kot prejšnja leta. Seveda se je tam zabavalo kakih 3.000 ni manjkal srečelov, za katerega obiskovalcev, kar je, kot je pove- je pošlo okoli 700 srečk, ki so vse dal njihov poveljnik Peter Ven- zadele kako nagrado. Gasilce ve- tin, nekoliko manj kot prejšnja lja pohvaliti tudi zaradi progra- leta, saj je bilo takrat v Portorožu ma in zabave, ki so ju pripravili in Piranu še nekaj privlačnih do- za najmlajše. 15 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Na Piranski Punti se obujajo tradicionalne vezi z morjem Piše in foto · Janez Mužič Za vse, ki imajo radi obmorsko življenje

Piran ima z letošnjim poletjem namreč v marsičem drugačna igrali so istrski fliper, briškolo V goste so povabili pevsko že četrto leto privlačno etno od tistega, ki ga živi pretežni in moro, ponujali so literaturo o društvo Pergola, zaigrali so dogajanje, ki so ga poimenovali »kopenski« del sveta. mediteranski in piranski dediščini, Mandolinski orkestra Serenate Živeti z morjem. Njegov čar je Letos je tako piranska Punta Društvo za cerebralno paralizo in del skupine Vruja, seveda pa je predvsem v tem, da ga ustvarjajo že živela v obujanju starih časov Sonček iz Kopra se je predstavilo z bilo poskrbljeno tudi za kozarček domačini sami: spontano ga lahko junija in julija, dogajalo pa se bo še izdelki svojih varovancev, Dramska malvazije in refoška ter prigrizke. zaživijo vsi, ki jih zanima kar koli vsak drugi petek in soboto zvečer v skupina Skupnosti Italijanov Emilija Pavlič je ob tem povedala v zvezi z morjem in jih v poletnih avgustu in septembru. Vsak mesec Giuseppe Tartini je uprizorila marsikaj zanimivega o istrski večerih zanese na trg pred cerkvico je dogajanje nekoliko drugačno. nekaj odlomkov dramskih kulinariki, lastnih kuharskih Marije Zdravja na koncu Punte. Tako je koordinatorica dogajanja del iz življenja Mediterancev, knjigah in ponujala piranske Pobudnik in organizator Maja Vujović na primer za julijsko s svojimi slikami delfinov so kruhke. Tam pa je bil z velikim dogajanja, ki ga finančno ter prireditev poskrbela, da je ribič Igor se predstavili člani likovnega kotlom tudi kuhar Mladen z navdušenjem podpirata Frece s kolegi »armanjal« mreže in krožka te skupnosti, ki ga vodi Milovanovič iz podjetja Prosub, Občina Piran in Zveza kulturnih kazal, kako se jih šiva, člani RD Liljana Stipanov, in obiskovalci ki je v veselje mnogih pripravljal društev Karol Pahor, je Zavod za Oradela pa so učili obiskovalce so ne nazadnje lahko izvedeli kaj pedoče na belo buzaro iz njihovih revitalizacijo mediteranske kulture vezanja trnkov in prikazali, kako več o delovanju Morigenosa in gojišč. Piran Mediteranum. Kot pravi se lovi ribe ponoči s skalnate obale. piranskega konhilarija. Slobodan Simič - Sime, so odločeni, Irena Sobota je pripravila šiviljsko da poletnim obiskovalcem Pirana delavnico, na kateri so otroci šivali Pridružite se in tudi domačinom ponudijo gumbe in delali modne dodatke, Druženje z domačini, obmorci in njihovimi vsakdanjimi opravili se bo tisto, s pomočjo česar lahko tam je bil otroški kotiček Zavoda ponovilo še 12. in 13. septembra, zato Simič vabi Pirančane: »Le čemu bi bolje spoznajo ter začutijo vsaj Istra Terra iz Kopra, kjer so se sedeli doma pred TV ali računalnikom, če pa se nam lahko pridružite? Ali drobec dragocene tradicionalne malčki učili izdelovanja lučk, ki kvačkate, pletete, slikate, šivate mreže, modelirate …? Pridružite se nam mediteranske kulture bivanja, ki so jih lahko odnesli domov, Maja in predstavite svoje delo. Izredno vas bomo veseli. Če vas vabilo zanima, se vse bolj izgublja in je vse manj Antolovič je prikazala svoja ročna pokličite na telefonsko številko 040 758 900 ali pišite na znana. Življenje ljudi ob morju dela, kot so čipke, prtički, prti in še [email protected]. in njihov vrednostni sistem sta marsikaj drugega, none so štrikale, 16 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Čarobni svet školjk Piše · Jan Simič; foto · Arhiv Glasgow Museums Polž iz ribjega želodca v našem muzeju

Znani so primeri, ko so ribiči na obalah obiskovalci uzrli neviden svet primerkov, Mozambika odprli veliko ribo, pogledali v manjših od zrna peska. Pregledovali in raz- želodec in našli v njem ... porcelanko! Ta vr- iskovali bodo lahko tudi vzorce morskega sta polža je globokomorski prebivalec in dol- dna in mogoče odkrili še kakšno neznano go časa so jih videvali samo v ribjih želodcih. vrsto. Govorimo o polžu Cypraea fultoni, ki je še Muzej »Čarobni svet školjk« v Piranu je v danes ena izmed izjemno redkih porcelank v letu 2013 pridobil evropska sredstva Evrop- svetu. S svojo hruškasto obliko, hrapavo lu- skega sklada za ribištvo. Z njimi postaja še pino in zamegljenim vzorcem še vedno osta- bolj privlačen in poseben, še bolj poučen, in- ja mističen, kot tudi njegovo življenje. formativen, tudi zabaven. Povečano število Sedaj smo to rariteto dobili tudi mi in ga novih vitrin in nova klimatska naprava bodo bomo kmalu predstavili, kot še mnogo dru- omogočili prikaz skupno okoli 3000 primer- gih novosti. kov, tudi nadvse redkih, ki do sedaj zaradi Kmalu bo zaživel edinstven oddelek z neustreznih klimatskih pogojev niso bili na digitalnimi mikroskopi, pod katerimi bodo ogled.

Židovski trg bo ponovno oživel Piše in foto · Janez Mužič Drugi piranski festival kamišibaja

V Piranu bo od 22. do 24. avgusta potekal drugi slovenski festival kamišibaja. To je tradicionalno japonsko pripovedovanje zgodb ob slikah na malih prenosnih odrih, ki je pri nas še malo znano, a si naglo uti- ra pot do publike. Kamišibaj gledališče ima običajno od dvanajst do šestnajst slik, ki podobno kot v stripu prikažejo pomembne trenutke v neki zgodbi. Na japonskem so budistični menihi že od osmega stoletja naprej na ta način s pomočjo slik na svitkih posredovali zgodbe nepismenemu ljudstvu. Kamišibaj je namenjen tako otrokom kot odraslim, zaradi majhnosti prenosnih odrov in neposrednega prenosa zgodb njihovega pripovedovalca pa se med na- stopajočimi in občinstvom ustvarijo pri- stni odnosi. To omogoča, da posredovana zgodba in energija, ki nastane ob dogodku, v posamezniku odzvanjata še dolgo, kar smo lahko v Piranu spoznali lani na prvem slovenskem festivalu kamišibaja. Lahko ji letošnji izbor predstav zelo dober. Prvič nili pri nas v okviru projekta Globalna lut- rečemo, da z njim Piran postaja slovenski bo tudi podeljena nagrada zlati kamišibaj, ka. center tega dokaj preprostega gledališča, ki ki jo bo strokovna žirija dodelila najbolj- Za vse zainteresirane bosta organizirani želi prodreti tudi v šole, vrtce, bolnišnice, šemu slovenskemu kamišibaju v letu 2014. strokovna okrogla miza Kamišibaj v Slove- knjižnice in še kam. Nastopili bodo: Igor Cvetko, Andrej Ada- niji in delavnica kamišibaja za otroke. Festi- Letos bodo na Židovskem trgu v treh mek, Marjan Kunaver, Jerca Cvetko, Jure val bo Društvo Zapik izpeljalo v sodelova- večerih naši najboljši umetniki kamišibaja Engelsberger, Rok Glavan z Oskarjem, Nika nju z Zvezo kulturnih društev Karol Pahor predstavili kar dvajset zgodb, ki bodo go- Bezeljak z Juno, Tatjana Grabrijan, Valda Piran in ob finančni podpori Občine Piran tovo navdušile okrog malega lesenega odra Janjanin, Jelena Sitar, Simona Kavčič, Špe- ter Javnega sklada kulturnih dejavnosti Re- zbrano občinstvo. Organizatorji festivala iz la Juhart in drugi. Izvajalci prihajajo iz vse publike Slovenije. Podrobnejši program fe- Društva Zapik zagotavljajo, da bo glede na Slovenije, posebni gostje festivala pa bodo stivala in več o tej umetniški zvrsti najdete vse večjo produkcijo kamišibaja v Sloveni- tuji izvajalci, ki so se s kamišibajem sezna- na http://www.lutke-zapik.si/. 17 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Društvo meščanov mesta Piran Piše in foto · Nataša Fajon Tartinijeve tržnice so postale stalnica dogajanja na osrednjem trgu

Društvo meščanov mesta dih Istre. Poleg jedi iz domače pestritev ponudbe v času ve- za promocijo kakovostne hra- Piran že tretje leto zapored or- kuhinje ponujajo tržnice še iz- čjega obiska domačih in tu- ne, Piran, Galerija Marko Je- ganizira Tartinijeve tržnice, ki delke domače in umetnostne jih turistov, prireditev pa je zernik Piran, Marjeta Vrunč spremljajo vse večje praznike obrti, primerne za »dušo in prav gotovo zanimiva tudi za iz Kopra, Jovanka Radič iz v letu. Na njih se predstavljajo telo« ali obdarovanje bližnjih. domačine. Tržnice so hkra- Pirana, Vesna Makarov iz Se- razstavljalci iz Pirana in za- Prvo tržnico so v društvu v ti eden izmed načinov, kako čovelj, Rebeka Nachtigal iz Pi- ledja slovenske Istre, nekaj pa precej manjšem obsegu orga- domačinom, ki izdelujejo za- rana, Maja Antolovič iz Pira- jih prihaja tudi iz notranjosti nizirali leta 2012 na Prvomaj- nimive izdelke ali pridelujejo na, Društvo domače dobrote Slovenije. skem trgu, leto kasneje pa je pridelke, ponuditi možnost, moje dežele, Kmetijstvo – olj- Zaščitni znak Tartinijevih razširjeni projekt, poimeno- da rezultate svojega dela pred- karstvo Demeter iz Parecaga, tržnic so domače dobrote lo- van Tartinijeve tržnice, dobil stavijo svojim sokrajanom in Domačija Grondali iz Abi- kalnih pridelovalcev, kot so finančno podporo na razpisu turistom,« je o pomenu tr- tantov, Doris Jelušič iz Kopra, suhe fige, kakiji, čaji, oljčno Občine Piran. Osnovna ide- žnic povedal Marko Jezernik Vina Montis iz Marezig, Dra- olje, domača vina, tartufi, do- ja je bila zagotovitev pestre iz Društva meščanov mesta gan Banda iz Pirana, Arsmaur mača zelišča, piranske kapre, ponudbe domačih pridelkov Piran. iz Parecaga, Štraus – Društvo marmelade in druga okusna vinarjev, oljkarjev in drugih Tržnica se je od začetka, za zdravilne rastline, sadje in presenečenja, ki jih že od nek- pridelovalcev prehrambnih ko je na njej bilo le nekaj po- gobe, Cukrček iz Ljubljane, daj navdihuje bogato istrsko izdelkov, ki jo dopolnjujejo kritih stojnic, neprestano ši- Kmetija Žganjar iz Postojne, zaledje. S sprehodom ob bo- izdelki domače umetnostne rila in trenutno na njej vedno Kmetija Zudich iz Seče. gato obloženih stojnicah tako obrti lokalnih ustvarjalcev. sodeluje okrog dvajset razsta- obiskovalci doživijo pravi pri- »V prvi vrsti gre za po- vljalcev: Mediteran – društvo 18 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Oradela vabi mlade v šolo ribičije Piše in foto · Janez Mužič Za še bolj doživeto poletje

RD Oradela vabi otroke ob Športni ribiči pa so te dni tudi četrtkih ob 17. uri na piranski po- praznovali. Tako sladkovodni kot mol na poletno šolo ribolova. Ta je morski športni ribiči, ki so združeni namenjena tudi vsem otrokom, ki v Ribiški zvezi Slovenije, imajo na- pridejo počitnikovat v Piran. Kot mreč 21. junija svoj praznik. Letos pravi protagonist šole Mario Dru- so ga praznovali predvsem tako, da schovich, se je vsako leto udeleži kar so njihova društva oziroma druži- okoli 200 otrok. Med njimi je večina ne odprla svoja vrata in poskušale takih, ki pridejo v Piran na morje in pokazati svoje delovanje. Aktivni jim na ta način še polepšajo poletje so bili tudi ribiči Zveze za športni ter seveda omogočijo, da ujamejo ribolov na morju Slovenije, ki so svojo prvo ribico. se predvsem s čistilnimi akcijami Šola je brezplačna in udeleženci, morske obale letos prvič priključili ki nimajo svoje opreme, dobijo vse praznovanju. V Piranu je bila no- potrebno za ribolov na pomolu. Pri silec čistilne akcije RD Oradela. 15 njeni realizaciji sodeluje še dobrih ribičev, ki so prišli še iz RD Skuša, deset izkušenejših članov Oradele v RD Solinar in RPD Piran, je čistilo vlogi inštruktorjev. Več informacij obalo od Hotela Salinera v Strunja- je moč dobiti na tel.: 031 897 381. nu do piranske Punte.

Dobro jutro, Piran Piše in foto · Janez Mužič Film o piranskih telovadcih Šole zdravja

»Ni nam vseeno, kako živi- Trnkoczya, ki je skupaj z osta- mo v našem mestu, in ne čaka- lo ekipo ustvarjalcev filma na mo, da nam stvari, ki so za nas premieri požel iskren aplavz življenjskega pomena 'padejo polne dvorane. V njem nasto- same z neba'! Vemo, da mora- pajo člani šole, glasbo zanj pa mo sami najprej kaj postoriti je napisal Sašo Fajon. za naše dobro počutje in točno »Oranževci«, kot jim zara- to tudi delamo. Vsak dan, 365 di oranžnih majic pravijo ne- dni v letu, se dobivamo na pi- kateri, že sedem let telovadijo ranskem pomolu, kjer pridno na prostem za boljše počutje, telovadimo in tako aktivno dobro voljo, za zdravje in ne pripomoremo, da se imamo nazadnje za družbo. S filmom lepo. Pridružite se nam!« pra- sporočajo, da je vse v naših vijo člani piranske sekcije Šole rokah in da lahko vsak sam zdravja in to sedaj sporočajo največ prispeva k temu, da bo tudi z 20-minutnim filmom njegovo življenje prijaznejše. Dobro jutro, Piran. Zatrjujejo, da se počutijo mno- dal tudi pobudnik Šole zdravja Nad filmom je navdušen Film, ki na svoj način go- go bolje, predvsem pa se med dr. Nikolay Grishin, ki je izrazil tudi župan Peter Bossman, ki vori tudi o Piranu in njegovih njimi spletejo nova prijateljstva zadovoljstvo, da se njegove vaje je takole nagovoril telovadce: ljudeh, so premierno predsta- in vzpostavijo nove pozitivne 1.000 gibov izvajajo v vse več »Ponosen sem, ker sem župan vili v dvorani PKC Georgios. vezi. To v različnih krajih po krajih po Sloveniji. Med dru- občine Piran, saj v naši občini Je hudomušno in iskreno va- Sloveniji počne že okoli 2.000 gim je dejal: »Vsi, ki jamrate, živijo nasmejani in srečni lju- bilo tamkajšnjih telovadcev telovadcev, vsak dan jih je več, da v Sloveniji nekaj ni v redu, dje, tudi zahvaljujoč vaši jutra- vsem, ki še niso zbrali poguma, vse pa se je začelo pred sedmi- pridite na telovadbo, boste vi- nji telovadbi in druženju, ki ga da se jim pridružijo. Nastal je mi leti v Piranu, kjer je za to še deli, da se da živeti drugače, da spodbujate ter z njim dokazu- pod taktirko Piranu tudi sicer zlasti zaslužna Ema Perkovič. si lahko sami ustvarite srečo, jete, da je, če smo skupaj, vse ustvarjalno predanega Ubalda Film si je na premieri ogle- da niste sami.« lepše in lažje.« 19 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Doživljajski utrinek z regijskega tekmovanja prostovoljske ekipe prve pomoči Rdečega križa občine Piran Piše · Karmen Kos, prostovoljka RK; foto · RK Ko navdušenje in pozitivna energija premagata neizkušenost

Na tekmovanju v Kopru 7. Junija. (Levo Karmen Kos in desno Vida Grižon v uniformi. V zeleni srajci znani piranski Piranska in koprska ekipa prve pomoči. zobozdravnik dr. Slavko Samotorčan, sicer licencirani predavatelj pri RK Piran.)

Sobota, 7. junij. Lepo sončno sodelujočih. Neusklajeni službeni ki smo jih pred kratkim spremljali prizadevno vajo. So pa prav ti lepotni jutro, ki vedro napoveduje prekrasen urniki, bolezni, družinske ovire, vse preko TV na bližnjem Balkanu. Pa detajli popolnoma nepomembni in poletni dan. Dan, lahko bi rekli, to je botrovalo stanju »Saj ni res, pa oboroženi spopadi ipd. brezpredmetni v resničnem življenju. primeren za na plažo, lahkoten je!« Končno, ko idila že kaže svoje Med tekmovanjem smo se Tekmovanje je bilo čudovita odklop od napornega delovnega vidne obrise, da se bomo navsezadnje počutili presenetljivo umirjeni, izkušnja. Presenečali smo sami tedna ali le za umirjene družinske le prikazali na tekmovanje v popolni solidarni, razpoloženi. Nabiti s sebe. Ekipa je delovala v predznaku obveznosti, za katere vselej zmanjka sestavi, se le dva dni pred njim pozitivno energijo, z zadostno mero pozitivne energije vzajemnosti, časa v prenatrpanem vsakdanjiku. zruši. Kot hiša iz kart! Ekipa ima adrenalina, brez sodb in neumestnih pripadnosti, s ciljem solidarnosti, Mi pa odhajamo … Da, v neznano sedaj 5 članov. Zmanjka eden. Na komentarjev. Celo v popolnem prostovoljstva. V duhu za dobrobit od neznanega … Tekmovanje?! XXL srečo priskoči na pomoč Seba sprejemanju sodniških pripomb in sočloveka, skupnosti, a istočasno Čemu nam je tega sploh treba? Si (Sebastjan). Superca, tako je zasedba pojasnil pri natančno razdelanem z vlaganjem za lastno osebnostno gremo delat sramoto? Itak nič ne spet popolna. Veselje je kratkoročno, ocenjevanju. Obenem smo jih rast. Današnji časi so čudni in znamo! No, droben kanček sreče kajti na predvečer tekmovanja eden ogromno spraševali in se iz situacije odtujeni. Ni idealov, ni navdušenja, je vseeno posijal skozi prijateljsko od članov zboli. Glede na dogajanje v situacijo posamično učili, se timsko ni časa. Vsem se nekam noro mudi. povabilo koprskih prostovoljcev, ki v zadnjih dveh mesecih, bi bilo usklajevali, dopolnjevali. V zraku je Le kam, se vprašamo vsaj občasno, so bili tako dobrodušni, da so nas popolnoma upravičeno, če bi se zadišalo po močni timski energiji, ki vsak pri sebi. Ustavimo se, najdimo nagovorili za skupne vaje le nekaj dni odločili, da ostanemo doma in gremo je vodila povezovalni ples s slehernim notranji mir, imejmo same sebe, pred znanim datumom. Ponudila na plažo. Itak! Čas hitro teče in na izmed nas. Le tu in tam smo bili imejmo se radi in se skozi ljubezen se nam je možnost, da smo skupaj tekmovanje bi lahko šli naslednje malo jezni vsak nase, ko smo s tem do drugih vprašajmo, kaj zares malo povadili. In to cele 3 ure! Dali leto. Bolj pripravljeni, pa še s kakšnim kot ekipa izgubljali dragocene točke osmišlja naše življenje. Kaj mu so nam številne dragocene napotke rezervnim članom več! Pade skupna za čim višjo uvrstitev. Pa tudi kake daje najgloblji smisel? Materialne in nam tako pričarali malo bolj vidno odločitev, da kljub nepopolni ekipi, ki male krivice s strani ocenjevalcev si dobrine so v zdravi meri nadvse meglo. S tem smo pridobili samo sicer lahko tekmuje, nastopimo. Težko nismo pretirano jemali k srcu. Nekje, pomembne, dobri človeški odnosi grobo predstavo, kako naj bi bilo bo »obdelati 6 poškodovancev«, na čisti razumski ravni, z ne pretirano in iskreno prijateljstvo pa so tisto, vse skupaj videti. Glava kar zaboli če je nas le 5 reševalcev! Bitka, ki jo samozavestjo začutiš ranljivost, ki te kar nas resnično izbrusi v bleščeče ob spoznanju, da smo šibki tako večina izgubi, je bitka s strahom pred izostri v srkanju novih izkušenj. Na diamante in nahrani našo velikokrat pri praktičnem kot pri teoretičnem neuspehom. Imeli smo gorečo željo. vsaki delovni točki smo ocenjevalcem podhranjeno dušo. Preživljati prosti znanju. Ekipa je sveže ustanovljena, Iskrena želja, pa je največji ključ do vselej ponovili, kot bi prosili za večjo čas skozi koristno druženje na vajah mlada. Manj po letih, veliko bolj motivacije. Istočasno sta potrebna tolerantnost pri ocenjevanju: »Smo iz prve pomoči, čutiti pripadnost po stažu obstoja in ustanovitvi. odločnost in vztrajno sledenje cilju. nova, komaj ustanovljena ekipa prve ekipi in čutiti, da je tvoja želja po Resnično in dobesedno: pet pred Želja vsakega posameznika znotraj pomoči. Morda smo verjeli v čudeže, a pomoči sočloveku pravzaprav pravi dvanajsto ! Ekipa se je sestavljala ekipe je želja po znanju in izkušnjah, glej ga zlomka, ko smo poškodovance kompas, ki mu želiš in hočeš slediti. postopoma. Člani – prostovoljci so kajti le tako lahko strokovno, brez – lutke – obdelali, smo dobili pohvale, Je humanost, je solidarnost in je dobesedno kapljali. Vsak je, če se je le oklevanja v vsakem trenutku nudimo da »novinci« neverjetno prijetno pozitivni adrenalin, ki te poganja, spomnil koga primernega, še nekoga pomoč pomoči potrebnim. Morda že presenečajo. Dobri v stroki (z izjemo da lahko nekoč brezpogojno in pripeljal v peščico dobrovoljčkov in danes na cesti – v mirnem času ali v prvega preizkusa), a manjkajo nam suvereno pomagaš in rešuješ smeškotov… Težko smo se zbrali primeru naravnih in drugih nesreč, "finese", ki so tako zelo zaželene na dragocena človeška življenja … za minimalne vaje, saj je zaradi kamor spadajo (bog ne daj) npr. tudi tekmovanju. Vem in verjamem, Ali obstaja še kaj večjega in različice vzrokov prihajalo do izpada katastrofalno uničujoče poplave, pridobili jih bomo s časom in plemenitejšega? 20 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Ženski pevski zbor Društva invalidov občine Piran Piše · J. S. »Roža Portoroža« »Roža Portoroža« je novo – žlah- žuje v prijetno prijateljstvo, polno tno ime pred petimi leti ustanovljene- zadoščenja in veselih trenutkov. S po- ga ženskega pevskega zbora Društva nosom se lahko ozrejo na prehojeno invalidov (DI) občine Piran. S svojimi pot, polno strpnosti in potrpljenja, a nastopi žanje številne uspehe in odo- tudi ganljivih in spodbudnih odzi- bravanje, sodeluje pa tudi na Reviji vov. Posebno pozornost zbujajo ob pevskih zborov DI Zveze delovnih in- sproščenem izvajanju domoljubnih validov Slovenije (ZDIS). Namen DI pesmi in za polno dojemanje glasbe je, da usposablja delovne invalide za uporabljajo tudi preprosto glasbilo aktivno življenje in delo, za rekreacijo – manule, kar pesmim daje poseben in šport, za druženje in medsebojno pečat prikupnosti in ljudskosti. pomoč, pa tudi za kulturne dejavno- In kdo so te sproščene – rožnate sti. Naš pevski zbor se je tako vklju- pevke ? čil v kulturno dogajanje ožje in širše Prvo predstavitev je zbor izvedel družbene skupnosti kot vidni ustvar- ob 25. obletnici DI v Avditoriju Por- jalec enakih možnosti. torož z veliko mero treme, negotovo- Na fotografiji od leve: Marija Kostanjšek, Marija Bratina, Ljubica Rebolj, Jelka V zboru deluje štirinajst žensk v sti in vznemirjenosti, a je doživel velik Bužekljan, Sonja Frančič, Stelia Tuljak, Pavla Pavlič, Nives Rustja, Katja Vetrih, zreli dobi, a z veliko dobre volje. Vadi- aplavz v zadovoljstvo vseh. V nasle- Veronika Fuks, Anica Drčar, Kristina Rep in zborovodkinja Mirjana Bonin. Na jo vsako sredo v dvorani KS Portorož dnjih letih so sledili mnogi nastopi sliki manjkata Hilda Vuga in Rina Jedrejčič. pod vodstvom prizadevne prof. Mir- ob lokalnih in občinskih praznikih jane Bonin. Tokrat jih želimo pred- (srečanja, občni zbori društva, dan pesmi najprej v Svetem Petru, nasle- ga rodu. staviti, saj so vključene v eno izmed invalidov, obiski v Domu za starejše dnje leto v Kulturnem domu Hrpelje- Taka srečanja se zaključijo s hi- dejavnosti našega društva, ki bogati občane v Luciji, novoletna prazno- -Kozina, nato še v Senožečah. mnično pesmijo Vstajenje Primor- naš kraj in življenje v njem. Omenili vanja, žalne slovesnosti pred obeležji Nepozaben je bil koncert našega ske, saj smo nanjo ponosni in smo je pa bomo tudi nekatere njihove od- padlim v NOB in še kje). zbora, združen z moškim pevskim tudi vredni. mevne nastope. ZDIS organizira vsakoletno Revi- zborom Jagodje-Dobrava, za dan Drage pevke, spoštovana vodja Pot od začetka do danes ni bila jo pevskih zborov DI; naš pevski zbor borca na Belem Križu, ko so nam zbora, ponosni smo in cenimo trud lahka. Z dobro voljo in s številnimi je sodeloval že petkrat (v Mozirju, Le- zopet osvežili in približali pesmi iz za vaša mnoga izvajanja ter želimo še odrekanji ter s hvaležnim in navdu- nartu, Slovenj Gradcu, Ajdovščini in NOB. nadaljnjih uspehov. šenim poslušalstvom so se pevkam Brežicah), letos pa bo v Žalcu. Tudi v Kučibergu so se s pesmijo In naj še naprej cveti »Roža Por- krepile zdrava moč, samozavest in V letu 2011 se je zbor vključil še v poklonili spominu padlim borcem toroža«! tudi zavest, da jih petje v zboru zdru- Revijo Primorska poje in izvajal svoje slovenskega, hrvaškega in italijanske-

Vera in glasba – ena sama ljubezen Piše · MePZ Sveta Lucija; foto · Mitja Simčič Koncert ob 15. obletnici delovanja MePZ Sveta Lucija

V soboto, 31. maja, se je v cer- Gallusa – Resonet in laudibus, Ave kvici sv. Lucije v Luciji odvijal jubi- verum W. A. Mozarta, Jaz sem živi lejni koncert ob 15. obletnici delova- kruh v priredbi Jožeta Trošta in prav nja Mešanega pevskega zbora Sveta tako Troštovo O, Sveta večerja. Del Lucija, pod geslom Vera in glasba koncerta smo posvetili skladbam, – ena sama ljubezen. posvečenim Božji materi Mariji, saj Začetki zbora segajo v leto 1999, prav v maju Marijo še posebej ča- ko ga je ustanovila zborovodkinja in stimo. Izbrali smo šest pesmi, med organistka Cilka Kavčič, na pobu- njimi skladbi Vinka Vodopivca – Ti- do mladih iz župnije. Namen zbora soč slavospevov krasnih in Stanka je bil predvsem s petjem obogatiti Premrla – Poglej na nas z višave. mašno bogoslužje. Toda kmalu se Koncert smo zaključili z dvema pre- je pojavila želja po gojenju tudi dru- lepima psalmoma: Kjer je resnična gačne glasbe in tako ima danes zbor ljubezen Lojzeta Mava, pri katerem precej pester program. Leta 2013 je se je zelo izkazal moški del zbora, vodenje zbora prevzel dirigent Uroš in mogočnim Laudate Dominum jubilanti so Dušan Podgorelec, Lore- teljske glasbene dejavnosti. Savec. Psalm 117 (116) Marjana Grdadol- dana Chiavalon in Samantha Berne- Večer smo sklenili s podelitvijo Na jubilejnem koncertu smo se nika. tič. Vodja območne izpostave JSKD častnega članstva ustanoviteljici in pod njegovim vodstvom predstavili Na koncertu smo našim članom Piran Elizabeta Fičur pa je pevcem pretekli zborovodkinji Cilki Kavčič s sakralnim programom. podelili jubilejne sveče za 10. leto podelila Gallusove značke za aktiv- ter z veselim druženjem pred cer- Tako smo zapeli pesmi Jacobusa prepevanja v našem zboru. Letošnji no udejstvovanje na področju ljubi- kvijo. 21 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Nenavaden in edinstven muzej Piše in foto · Slobodan Simič - Sime Muzej damskih torbic v Portorožu

Portorož je naše najelitnejše in na- jeminentnejše ime na področju turizma in skupaj s Piranom tudi na področju turistične zgodovine. Tu je slavni hotel Palace, ob odprtju leta 1910 eden naj- prestižnejših v Evropi, kamor so zahajale prelestne dame z vseh koncev sveta. In nobenega razloga ni, da ne bi bilo ponovno tako. Benetke, Dunaj, Opatija in Portorož so bila pravzaprav mesta za izpostavljanje, neke vrste modne steze. Zato se je zavod MEDITERANUM Piran, ki ima na muzealskem in turističnem področju bogate izkušnje in ogromno znanja, odločil, da v Portorožu čim prej odpre manjši, a nenavaden in edinstven muzej damskih torbic. Muzejska zbirka torbic nastaja že več kot 20 let. O tem, kaj je in kaj vse pomeni najpo- trebnejši ter najbolj opazovani del ženske opreme, torbica, ne kaže izgubljati besed. Predhodnice ženskih torbic, mošnjički, z začetka 18. stoletja. Vemo, da je poleg funkcionalnega že v srednjem veku torbica dobila še estetski pomen in kmalu zatem so ženske torbice pričele postajati prave umetnine. To, da so njihove vrednosti dosegale bajne vsote, da je bila vsaka torbica namenjena prav določeni uporabi, prav določenemu družbenemu razredu, da so torbice obli- kovali prav vsi svetovno priznani oblikovalci itd., pove o vlogi ženske torbice skoraj vse. Z muzejem damskih torbic bi Porto- rož in občina Piran ter vsa Slovenija dobili neprekosljivo in izjemno atraktivno vsebino. Vsebino, ki je drugje ni in ki je tesno povezana ravno s turistično zgodovino kraja, kar je na področju hitro razvijajočega se kulturnega turizma, ki ga v Portorožu močno primanjkuje, naj- pomembnejša značilnost. Na poglede obiskovalcev čaka okoli 500 izjemnih že zbranih primerkov žen- Nekaj primerkov prestižnih ženskih torbic iz obdobja od konca 18. stoletja do konca 19. stoletja. skih torbic, ki segajo vse do 17. stoletja. Nekaj jih je pripadalo prav nekdanjim damam iz Portoroža. Neprecenljiva zbir- seveda opremljene z atraktivnimi torbi- zavod MEDITERANUM pa bo skrbel za ka lahko kraju prinese izreden sloves, cami. Tu bodo filmi, fotografije nekda- zbirke, postavitve, muzejske dogodke in ne le zaradi zgodovinskih damskih tor- njih dam iz Portoroža in predvsem tor- dogodke zunaj muzeja, širitev, poslova- bic, pač pa tudi zaradi zbirke torbic po- bice. nje, kadre in vse ostalo. Muzej bo odprl membnih in slavnih žensk z vsega sveta, Projekt nastanka tega sicer manjše- vrata najkasneje 6 mesecev po pridobitvi ki je druga ključna zbirka muzeja. ga, a nadvse samosvojega muzeja, je že prostora. Muzej bo zasnovan sodobno, pri- v polnem teku. Zastavljen je tako, da Ob tem naprošamo vse dame, da nam vlačno in doživetveno. V njem bodo tudi lokalna skupnost in/ali Občina Piran podarijo ohranjene torbice, ki jih ne po- lutke v oblačilih ustreznega obdobja in omogočita manjši prostor v Portorožu, trebujejo več. 22 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Četrto leto delovanja Romskega društva Mro dada Piše in foto · Janez Mužič Tartinijev trg v ritmih romske glasbe

»Ta prireditev je dokaz, da Kot je povedala predsedni- smo multikulturna družba, česar ca romskega društva, Pirančan- sem vesel in na kar sem ponosen. ka Zalika Cener, ki je prireditev Sicer pa je romsko društvo Mro tudi povezovala, združujejo že dada eno najbolj slikovitih in naj- nekaj deset članov. Poleg drugih bolj živahnih, zato vam želim lep aktivnosti pa se enkrat na leto večer,« je na otvoritvi že četrtega potrudijo, da Tartinijev trg obar- večera romske kulture med dru- vajo z romsko glasbo, plesom in gim dejal župan Peter Bossman. programom za otroke. »Tu smo z Pred štirimi leti ustanovljeno najboljšimi nameni, da prispeva- Medobčinsko romsko društvo mo k odprtosti, prijateljstvu in da Primorske Mro dada (Moj oče), ki ljudje s pomočjo plesa ter glasbe ima sedež v Piranu, namreč vsako spoznajo našo kulturo,« je pove- leto pripravi prireditev na Tartini- dala Cenerjeva. jevem trgu, s katero se predstavijo Dogajanje se je začelo s pripo- javnosti. Letošnja je bila v soboto, vedovanjem pravljic za otoke in 2. avgusta, in večerno dogajanje risanjem. Nastale risbe so krasile je tako kot vedno razveselilo ter Tartinijev trg vse do konca prire- razmigalo mnoge dopustnike, ditve. V glasbeno-plesnem delu še z raznimi kulturnimi vložki. pravljajo nadaljevanje piranskega obiskovalce mesta in domačine. sta nastopili glasbena skupina Kot je še povedala Zalika Cener, tečaja romskih plesov, v kratkem Kulturni program z obilo romske Karamela iz Črnomlja in plesna ki je nedavno v romskem in slo- pa nameravajo izdati tudi CD z glasbe in plesa je tako prerasel v skupina Romano Jilo iz Lendave, venskem jeziku izdala svojo prvo njenimi pesmimi. veselo rajanje z občinstvom. romsko kulturo pa so prikazali knjigo, v društvu za to jesen pri-

Raziskovanje delfinov v polnem zamahu Piše · Aljaž Malek, Morigenos Srečanja z delfini in poletni raziskovalni tabori

V Piranu se v poletnih mesecih Poleg starih znancev smo opazili uspešna, kot je bila pri prejšnjem. rigenos, ki potekajo do septembra. kulturne in športne prireditve vr- kar nekaj novih plavuti, med dru- Veseli nas, da smo med opažanji Taborov se udeležujejo ljudje z vse- stijo druga za drugo, le malo stran gim tudi nekaj mladičev. Najmlajši delfinov v zadnjem letu srečali tudi ga sveta, z namenom, da bi pomaga- od vsega dogajanja in turističnega član naše populacije je novorojeni nekaj tistih, ki jih že kar dolgo ni li pri raziskovanju in varovanju del- vrveža pa, neopazno nepozornim mladič delfinke Daphne, ki je tako bilo na spregled. Kljub temu da se finov v severnem Jadranu. Udeležba očem, na morju in v stolpu cerkve že tretjič, odkar jo poznamo, po- naši prijatelji večinoma zadržujejo na poletnih raziskovalnih taborih je svetega Jurija društvo Morigenos stala mama. Ob srečanju na morju kar precej stran od obale, so letos že nepozabna izkušnja, zato se marsi- raziskuje delfine. je mladiček razposajeno plaval ob kar nekajkrat razveselili in navdušili kateri udeleženec ponovno vrne. Za nami je uspešna prva polo- mami in se nekajkrat pogumno pri- pozornejše pešce na piranski Punti. Vsi tisti, ki bi radi pobližje spoznali vica raziskovalnega leta. Trdo delo bližal tudi našemu čolnu. Zanj poleg Delfini so se obali namreč kar precej zanimivi vsakdanjik raziskovalca in potrpežljivost ter prenekateri klic mame skrbijo tudi drugi delfini v približali. delfinov, ste vabljeni, da se pridruži- pozornih ljubiteljev globoke modri- skupini, kot sta Bananko in Deinon. Poleg začetka počitnic julij te društvu Morigenos. Vse informa- ne so dali rezultat skoraj 40 opažanj Upamo, da bo Daphne pri vzgajanju predstavlja tudi pričetek poletnih cije o taborih so dostopne na spletni naših morskih prijateljev do sedaj. in učenju novega mladička enako raziskovalnih taborov društva Mo- strani www.morigenos.org. 23 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Mednarodno sodelovanje 30 let sodelovanja društva DRAVA iz Augsburga in Občine Piran

V nedeljo, 8. junija 2014, je na Ob tem je župan dejal, da je dru- vršnih svetov in piranskih županov no akcijo tako med Pirančani kakor Tartinijevem trgu v Piranu potekal štvo vsa leta uspešno ohranjalo slo- ter ob pomoči številnih zavodov, Me- tudi institucijami obogatili njihov Večer slovenske folklore in glasbe, s venski jezik in kulturo, pred 30 leti pa stne knjižnice, kulturnih in športnih vsakoletni srečelov, katerega izkupi- katerim smo praznovali 35-letnico jih je v njihovih prizadevanjih podprla društev ter Folklorne skupine Val iz ček je seveda namenjen delovanju delovanja Slovenskega kulturnega in tudi Občina Piran. "V Piranu so našli Pirana ji je uspelo stkati globoke, pri- slovenskega društva; neprecenljiv pa športnega društva DRAVA Augsburg prave prijatelje, naj ob tem omenim stne in prijateljske vezi, ki držijo vse je tudi prispevek našega Folklornega ter 30-letnico njegovega sodelovanja gospo Tončko Senčar in folkloristko do danes. društva Val, gospoda Valterja Suri- z Občino Piran. Ob tej priložnosti Nina Luša. Lani sem se s člani dru- Tako ne mine leto ne da bi se ne in kasneje gospe Nine Luša ter še jim je župan Peter Bossman pode- štva DRAVA srečal na tradicionalni obiskali, organizirali gostovanja, fol- nekaterih posameznikov, ki vsako lil plaketo občine Piran za uspešno folkloriadi v Augsburgu in moram klorne seminarje in srečanja. S po- leto obiščejo Augsburg in izvedejo udejanjanje njihovega poslanstva, za povedati, da so name naredili nepoza- močjo Občine Piran, občank in ob- seminar slovenskih ljudskih plesov ohranjanje slovenskega kulturnega ben vtis," ni skrival veselja Bossman. čanov ter Mestne knjižnice se lahko in glasbe. izročila in tradicij ter za izjemno do- V Piranu je stike s slovenskimi prav društvo DRAVA iz Augsburga Predstavili so se plesalci, ljudski bro razvite kulturne, športne in druge zamejci v Augsburgu pred 30 leti na- pohvali z največjim številom sloven- godci in pevci slovenskega kulturne- dejavnosti ter s tem za prispevek k vezala neutrudna in vztrajna gospa skih knjig, ki jih z veseljem posojajo ga in športnega društva DRAVA iz promociji Občine Piran in Slovenije Tončka Senčar. S pomočjo raznih tudi drugim slovenskim društvom v Augsburga in folklorna skupina Val v tujini. odborov, skupščine občine Piran, iz- zamejstvu. Neštetokrat smo z zbiral- iz Pirana.

Sedmo leto prijateljevanja Piše · Mirjam Kastelič, predsednica RD »Stena«; foto · Ivo Kastelič Tradicionalno srečanje RD »Stena« iz Dragonje in italijanskega društva AGA iz Agugliane

Začelo je pred sedmimi leti zgodbo o Romeu in Juliji, ki je in še vedno traja, vsakoletno navdihnila angleškega dramatika prijateljsko druženje RD »Stena« Shakespeara. in italijanskega društva AGA Vsakoletno srečanje društev (Associazione Giovani Agugliana). pa ne mine brez nogometne Letošnje tradicionalno dvodnevno tekme. Pomerili sta se ekipi obeh srečanje, ki je potekalo 14. in 15. društev in kot lansko leto so junija, so gostili italijanski prijatelji. tudi letos slavili fantje iz društva Prijetno druženje so popestrili z AGA. ogledom mesteca Marostica, kjer Udeleženci srečanja so se se vsakega septembra od leta 1923 pred odhodom iz Agugliane odvijajo šahovske igre z živimi še poklonili spominu na figurami, ter Palladijeve vile »Da preminulega Beppija, člana Porto Barbaran« v Montorsu, kjer obeh društev, ki je bil pobudnik Pred slovesom še skupinski posnetek in obljuba za srečanje v Sloveniji v je Luigi da Porto napisal slovito prijateljevanja med društvi. naslednjem letu. 24 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

In memoriam Piše · Družina Vilhar - Vidovič Mario L. Vilhar (1925–2014)

V zaokroženem opusu, ki ga je Mario L. Vilhar ustvarjal kar šest desetletij, nas poleg vsega drugega pritegneta neverjetna plodovitost in raznolikost. Vilharjevo oblikovanje, plastika in slikarstvo so izraz notranje nuje, so tudi avtorjev način komuniciranja z ljudmi in govore o izrazito mediteranskih sestavi- nah njegovega življenja in dela. V svojem obširnem oblikovalskem opusu nam odpira pogled v pomemben del množične produkcije, s katero se sre- čujemo v vsakdanjem življenju. Dragoce- na sestavina njegovega opusa je nagovor, ki se giblje v okvirjih tradicij in vsem ra- zumljivih simbolov, je dokument, ki govori o sociologiji in etnologiji grafične in likovne produkcije. V 89. letu je umrl nam vsem dragi no. Oblikoval je številne grafične podo- Bil je neutruden in senzibilen ustvar- Mario L. Vilhar, slikar, kipar, grafični be podjetij, organizacij, medalje, plake- jalec, v katerem tli sredozemska žerjavica, oblikovalec in novinar. te in plakate za slovenske filme. lirik, ki je v tihožitjih in krajinah odkri- Rodil se je 29. junija 1925 v Velikem Leta 1965 je uvedel v kiparstvo teh- val prikrito, vsakdanjim očem odtegnjeno Otoku pri Postojni v slikarski družini. niko metalizacije terakote. fantastiko. Estet, ki se je znal pronicljivo S slikarstvom se je ukvarjal od leta Kot novinar se je posvečal časopisni pogrezniti v lepote Postojnske jame. 1943, s kiparstvom in grafičnim obli- ilustraciji, karikaturi in fotografiji. kovanjem pa od leta 1945. Imel je 112 (dr. Ivan Sedej ob stoti likovni samostojnih in 26 skupinskih likovnih Bil je: razstavi – povzetek) razstav doma in v tujini, kot grafični • član Društva oblikovalcev Slovenije, oblikovalec je zapustil bogato dedišči- • član Društva novinarjev Slovenije.

Piše in foto · Rok Dolničar Polojnikov prelet

Oglašanje ptice v daljavi. Tam daleč nekje mora biti. Skrita v travi Sečoveljskih solin sredi zapuščenega solnega polja. Del narave in kulture, ki so nam jo zapustili naši predniki. Ptica kot da protestira s svojim glasnim in prodornim glasom, ker sem se prikazal s svojo podobo, podobo umetnega v svet harmonije, v svet naravnega, globljega in bolj pristnega. Le katera je, pomislim in naredim nekaj korakov bližje. Pogledam v daljavo in jo zagledam. Polojnik, ki bra- ni svoje gnezdo. Prepričljivo vzleti proti meni. Leti nizko in hitro, nato se dvigne nad mano, tja v višino, tja proti nebu. Sledi počasen prelet v vsej svoji eleganci, kot kakšen gledališki nastopač. Opozarja me s svojo podobo, s svojim oglašanjem, glasom iz pradavnine. Res je. Umeten in preveč racionalen sem. Oddaljil sem se od svojega bistva, od univerzal- nega. Želim si nazaj. Sem utrinek v soncu in želim ga živeti. Ne želim umreti z glasbo, ki jo nosim v sebi. Želim jo predati, predati svoji kulturi, sočloveku. V Sloveniji so polojniki začeli gnezditi v Sečoveljskih solinah v 90. letih prejšnjega stoletja. Od takrat naprej pri nas redno gnezdi okrog 10 parov. Gnezdo si naredi iz rastlinja in ga malce dvigne nad vodno gladino. Bela ptica z dolgimi rdečimi nogami in črnimi perutmi lovi vodne žuželke, paglavce in majhne rake. Vrsta je selivka, ki prezimuje v osrednji Afriki, k nam pa se vrne spomladi. 25 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

50 let glasbene kariere, od tega 30 let kot One man band Piše in foto · Janez Mužič Milan Petrovič – ikona slovenske pop scene

Še zlasti v Piranu in na Obali se že 30 let imenuje One Man vemo, da iz vsakega svojega nastopa band. Nadvse je uspešen, saj je naredi zabavo, kot se spodobi, postal tudi član zlate lige one pa naj igra za naključne turiste man bandov Evrope. Ima njihov v Piranu, za malčke na Debelem posebni certifikat, ki mu omogoča Rtiču, na poslovni, rojstnodnevni nastope v hotelih, kot so Hilton ali kakšni drugi zabavi ali pa za in Sheraton. Igra tudi za protokol študente na Pokljuki. Program ima vlade, za zaključene družbe in še za vse vrste poslušalcev, nastopa zlasti z veseljem za otroke šolskih po vsej Sloveniji in je izdal že 7 kolonij na Obali. V zadnjih treh samostojnih kaset ter 3 CD-plošče. desetletjih je na njegovih zabavah Predvsem pa verjetno pri nas ni rajalo že kar kakih sto tisoč glasbenika, ki bi imel daljši rokerski otrok. A rad zabava tudi starejše staž in bi bil tej glasbeni sceni zvest in dodaja: »Imam poseben dlje od njega. Začel je v šestdesetih program pod naslovom »Oldies letih, v takrat zelo priljubljenih but Goldies«, s katerim nastopam mariborskih skupinah Korali in tudi po casinojih v Avstriji, Italiji kasneje Generacija, a se je leta 1983 in pri nas ter seveda v različnih odločil, da bo raje nastopal sam v 50 let glasbene kariere, od tega 30 let kot One man band. pubih in lokalih.« One man bendu. Tako proslavlja Ob polstoletni obletnici svoje tudi 30 let te samostojne glasbene Rodil se je pred dobrimi rutino, dokler ni prišel čas za moj glasbene kariere pripravlja izid poti. šestdesetimi leti v Mariboru, kjer prvi ansambel. To je bila skupina svoje prve pesniške zbirke. Izšla V Piran je prišel leta 1976. se je v Industrijski kovinarski šoli Žabkar in nato Generacija, ki bo tudi CD-plošča. Njegova Skupaj z Marjanom Sovičem sta v izučil za avtokleparja. Vzporedno je bila med prvimi skupinami v posebna skrb pa so živali. Je duetu Virgo zabavala turiste. Ko bi je obiskoval oddelek solo petja na takratni Jugoslaviji, ki so odšle borec proti njihovemu mučenju, se morala vrniti domov v Maribor, glasbeni šoli, obenem pa še klavir. igrat v tujino.« o čemer pravi: »Živali se ne je dobil novo dolgoročno ponudbo Potem se je vpisal na srednjo O tistih časih pravi: »Rock je morejo braniti, človek jim je za nastopanje v piranskih Treh tehnično varilsko šolo in za tem takrat postal moj način življenja, edini in največji sovražnik. Doma papigah. Ker je živel od glasbe, ker na študij prava, sicer pa o svoji a je prišlo obdobje, ko se samo imam dve mački, Niki in Maki je bilo življenje v Piranu lepo in mladosti pravi: »Prava nisem od rock'n'rolla ni dalo preživeti. ju kličem, ki sem ju posvojil s ker so ga Primorci vzeli za svojega, nikoli končal. Naredil sem samo Tako sem razširil delovanje kot piranskih ulic. Na daljavo sem je ostal tu za vedno. O Piranu en izpit, iz predvojaške vzgoje. V DJ, animator in skladatelj lastnih posvojil še osem mačk, ki jih pravi: »Takrat je bilo na obali vse službo nisem hodil nikoli, a sem pesmi. Leta 1978 sem z njimi hranim, in če je treba, vozim k polno hotelov, restavracij, barov in med počitnicami barval žlebove nastopil na Veseli jeseni in na veterinarju. Mačke me spremljajo diskotek, kjer smo lahko nastopali. na mariborskih hišah, vlival prvem festivalu Melodije morja in vse življenje, tako da brez njih Glasba se je igrala na vseh koncih. sem betonske bloke in prekladal sonca, kjer sem za lastno skladbo pri meni ne gre. Na srečo imam Bila je na terasah hotelov in hlodovino. Ta leta sem namenjal Pesem mornarjev dobil nagrado.« pri hranjenju piranskih muc restavracij, na kegljišču na Punti, da učenju igranja kitare. Z njo sem Leta 1983 je začel nastopati tudi nekaj donatorjev, saj bi pri o veselicah na stadionu ne govorim. se rad udeleževal oddaj Pokaži, samostojno, kot pevec in njihovem številu sam bolj težko Tisti Piran me je pritegnil.« kaj znaš, kjer sem dobival pevsko instrumentalist hkrati. Tako zmogel vso skrb zanje.«

Najboljše iz Istre. KZ AGRARIA KOPER Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje 26 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Intervju Piše · Špela Pahor Polona Oblak, Pirančanka v Sahari

Polona Oblak je na Filozofski življenje. Tam namreč še vedno živijo fakulteti v Ljubljani študirala fran- tako kot nekoč, torej v plemenu. Sča- coščino in italijanščino in je iz fran- soma pa človek spozna in se navadi coščine tudi magistrirala. Vedno je na marsikaj, se marsičesa nauči in rada potovala, njena želja je bila tudi razume ... Takrat postane vse lažje. pomagati ljudem, predvsem otro- Sicer pa je, kot pravijo tam: "Faites kom, do znanja. Zato ni čudno, da comme chez vous, mais n'oubliez pas jo je pot zanesla v severno Afriko, v que vous êtes chez nous." To pomeni: Maroko, kjer se je srečala z italijansko Počutite se kot doma, vendar ne po- humanitarno organizacijo Bambini zabite, da ste pri nas. nel deserto. Zdaj preko te organiza- Nam lahko kaj poveš o Berberih cije že štiri leta poučuje francoščino – kdo so, kako živijo, kakšne so njiho- berberske otroke in ženske v vasici ve navade, jezik, kultura? Hassi Labiad v provinci Errachidia v Berberi so domorodci Afrike, to- maroški Sahari. Konec šolskega leta rej tudi Maroka, pred prihodom isla- smo jo povabili v Mestno knjižnico ma. Berbere najdemo tudi v Alžiriji, Izola, kjer je trem skupinam izolskih Tuniziji, Libiji, Egiptu in Maliju, ven- tretješolcev pripovedovala o življenju dar imajo v vsaki državi drugačno Berberov v tej vasici, njen prijatelj ime. Nekoč, ko še ni bilo meja znotraj Salem Ait Ha pa je radovednim otro- Afrike, so živeli kot nomadi in poto- kom pripovedoval berbersko basen vali s svojo živino, zato jih najdemo v v berberskem jeziku – seveda jo je različnih državah. Polona potem povedala še po sloven- V Maroku večina Berberov živi sko. Izolski otroci so na Salemovo že- v vaseh ali mestih. Nekateri so še ljo pripravili vprašanja za berberske vedno nomadi, torej živijo v šoto- otroke, ti pa jim bodo poslali odgo- rih. Vas, v kateri živim in poučujem, vore v jeseni, ko se Polona in Salem je nastala šele okoli leta 1960, ko so vrneta v Saharo, saj se takrat tudi tam začeli opuščati nomadsko življenje. spet začne šola. Upamo, da bomo Po veroizpovedi so muslimani, ven- lahko sodelovanje med izolskimi in dar so bili pred tem judovske vere in berberskimi otroki nadaljevali tudi v prvotno celo politeisti, saj so verjeli v prihodnje. Da bi tudi vi bolje spozna- bogove sonca, zemlje, vetra in tako li Polonino izkušnjo, smo jo prosili za dalje. kratek pogovor. Nekoč je nomadstvo terjalo Polona, kako si se odločila za močno povezanost med člani klana študij jezikov in kaj ti je ta študij dal? oziroma skupine, saj je posameznik Kdaj si začutila željo, da bi postala težko preživel sam. Ta plemenski na- učiteljica? čin življenja in podrejanje tradiciji sta Tuji jeziki so mi bili vedno všeč. vo pa me je pripeljal mektoub, to je stik nekje spomladi, ko sem se že od- še vedno močno prisotna, ne glede V otroških letih sem se naučila itali- usoda. ločila, da se tja vrnem in poučujem na to, da smo že leta 2014. Včasih se janščino in angleščino, na gimnaziji Kako si spoznala organizacijo v združenju. BnD sem poslala svoj mi zdi, da je tam, kot bi se ustavil čas, pa še francoščino. Zelo rada potujem Bambini nel deserto in postala njiho- življenjepis, razložila, kaj želim tam kot da sem v neki drugi dimenziji ... in znanje tujih jezikov nam odpre va sodelavka? početi, ponudila svojo pomoč in oni To je pač poseben svet. nešteto poti, omogoči, da sploh spo- Humanitarno organizacijo BnD so jo rade volje sprejeli. Ponovno mi Način življenja Berberov je se- znamo druge ljudi, spletemo z njimi sem spoznala med svojim potova- je znanje jezikov odprlo vrata v zame veda povezan z vero, vendar je zelo vezi, obiščemo tuje države, se poglo- njem po Maroku. Najprej sem videla, nov svet mednarodnega sodelovanja očitna tudi tesna povezanost z na- bimo v njihovo kulturo in jo lažje rada je v tej vasici združenje, kjer opi- in humanitarnega oz. prostovoljne- ravo: zemljo in rastlinami. Berberi zumemo ... Zato sem se tudi odločila, smenjujejo ženske, in to je pritegnilo ga dela. Na začetku si sploh nisem še danes raje posegajo po zdravilnih da grem študirat jezike. Na začetku mojo pozornost. Že pred časom se predstavljala, da bom imela tolikšno rastlinah, kot pa da bi šli k zdravniku. sploh nisem želela biti učiteljica, a mi je porodila želja, da bi poučevala odgovornost, saj sem postala njihova Govorijo berberščino, ki se spre- sem bila v času študija na obvezni v drugačnem kontekstu, kot sem to predstavnica v puščavi in v Maroku. minja glede na področje: na severu praksi v Franciji in tako sem ugoto- sicer počela, torej ne v gimnaziji ali Kako si se vživela v življenje v Maroka oziroma Rifu govorijo tarifit, vila, da zelo rada poučujem. jezikovni šoli, kjer so ljudje oz. otroci novem kraju in z novimi ljudmi? na osrednjem delu tamazirt, na pre- Kaj te je privedlo v Afriko? tako rekoč prisiljeni k učenju, temveč Na začetku mi je bilo seveda delu Soussa, to je Agadir z okolico, Med bivanjem v Franciji se mi je nekoga in nekje, kjer je to res po- težko ... Vsi vemo, da so oni Maroča- pa asousit. porodila želja, da bi obiskala Maroko, trebno. Nato sem šla slučajno na čaj ni, nato še Berberi in muslimani po Kako so te Berberi sprejeli med- vendar nekako ni bil pravi trenutek, v neki hotel – prav tako v tisti vasici veroizpovedi. Vendar se določenih se? da bi odpotovala tja. No, decembra – in tam videla plakat, ki je prikazo- stvari ne da najti v knjigah, pač pa jih Mislim, da so me lepo 2009 sem si rekla, ali grem sedaj ali val projekte te organizacije v regiji. moraš sam spoznati. Te pa zadevajo sprejeli, vsaj tako se jaz počutim pa sploh ne grem ... In tako sem si Zapisala sem si njihovo ime, inter- kulturo, tradicijo, vezi in odnose med ... Navsezadnje sta delo, ki ga tam kupila karto za Maroko. V pušča- netno stran in z njimi vzpostavila ljudmi znotraj vasi, samo plemensko opravljam, in dejstvo, da sem se 27 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

naučila kolikor toliko berberščine in vodnjaku, moški obdelujejo vrtove daridje, to je maroška arabščina, da v oazi. Nato ženske zamesijo kruh, sem sprejela njihov način življenja pospravijo, perejo in pripravijo kosi- in navade, recimo v prehrani in lo, po navadi je to tajin ali tadjin, ob nošenje rute, pripomogla k temu, da petkih pa kuskus. Kosilo je navadno je sobivanje lažje. Kot povsod pa se okoli pol dveh. Kosilo je zelo druža- seveda tudi tam včasih najde kdo, ki ben trenutek, ki mi je zelo pri srcu, bo bolj hladen samo zaradi dejstva, saj si takrat hrano delimo vsi priso- da sem tujka, torej drugačna. tni. Jemo iz iste posode, vendar vsak Katere jezike poleg maternega še pred seboj ... Nikoli se ne je s pribo- govorijo? rom, pač pa s kruhom. No, razen ku- Govorijo še maroško arabščino, skusa, ki ga sedaj jedo z žlico, včasih velika večina jih govori tudi franco- pa so ga jedli kar z roko, in sicer tako, sko, špansko, angleško ... Nekateri da so naredili kroglico. Ta običaj so zaradi stikov in dela s turisti govorijo bolj ali manj opustili. Kosilo se ve- celo japonsko. dno konča s sadjem. Nato sledi po- Kaj se pri njih otroci učijo v šoli? čitek. Okoli štirih, petih popoldne je Radi hodijo v šolo? Je šola obvezna? čas malice: obvezno se pije čaj, včasih morje ... Še posebej mu je všeč to, da Da, zelo si želi napisati knjigo Imajo tudi neopravičene ur? Česa so tudi bela kava ali mleko s sladkorjem, ni tako vroče kot v Maroku oziroma o tem, kako so ljudje nekoč živeli. berberski otroci najbolj veseli? zraven pa kruh, oljčno olje, datljev v puščavi. Oba meniva, da bi bila knjiga zelo Program osnovne šole na po- sirup, marmelada ... Nato pa ženske S Salemom pripravljata knjižno pomembna z antropološkega vidika, dročju puščave, torej v vaseh, zajema kuhajo večerjo – juho, ki je zelo po- izdajo berberskih basni v več jezikih. saj bi odkrili veliko stvari o načinu matematiko, arabščino, francoščino, dobna naši ječmenovi mineštri. Spat Kako je nastala ta ideja? življenja Berberov, ki jih tujci sploh ne islamski verouk, zemljepis, fiziko in pa se gre zgodaj, okoli devetih zvečer. Ideja, da bi sploh zapisali berber- poznamo, verjetno pa jih ne poznajo tako dalje. Nimajo pa telovadbe, li- Seveda, obvezna je molitev petkrat ske basni, ima svoj izvor v opazki, da niti njihove mlajše generacije. A če kovnega ali glasbenega pouka, torej na dan. K molitvi kliče mujezin in danes Berberi izgubljajo in pozablja- želiva to narediti, morava pohiteti, ničesar, kar bi razvilo se kakšno do- tako tudi vedo, koliko je ura, sicer pa jo to dediščino, ki se prenaša pred- saj starih ljudi ni več veliko. datno spretnost pri otrocih. Otroci za uro vedo tudi po soncu in sencah. vsem ustno. Nove generacije je skoraj S Salemom sta bila nekaj časa so vsepovsod enaki: tudi tam nekate- V vasi si spoznala tudi Salema, ne poznajo, starejše pa so jo žal že tudi v Mehiki, kjer si prav tako ri radi hodijo v šolo, drugi pa ne. Vsi ki je prišel s teboj na počitnice v Pi- skoraj pozabile. Poleg tega sva želela, poučevala francoščino. Kako bi pa se radi igrajo z žogo, avtomobil- ran. Salem zna več jezikov, recimo da bi berberske basni spoznali odra- primerjala vse tri kulture: berbersko, čki, rišejo ... Šola je seveda obvezna odlično govori francosko, uči pa se sli in otroci iz različnih držav, zato bo mehiško in slovensko? Katera kultura do 15. leta, vendar neopravičene ure tudi slovensko. Kje se je vseh teh jezi- knjiga večjezična. Basni sva prevedla ti je najbližje, katera najbolj všeč in niso tako pomembne kot pri nas, saj kov naučil?Kakšno se mu zdi življe- v italijanščino, španščino, francošči- kje se počutiš najbolj doma? je pomembnejše preživetje ali pa tra- nje v Piranu oziroma v Sloveniji? no, angleščino in slovenščino. Oprostite, vendar na to ne bi dicija. Mnogo jih tako manjka zaradi Da, Salem je poliglot. Govori Ali v vasi še živi pripovedovanje odgovorila, ker kakor sem spoznala kakega slavja v družini, recimo poro- seveda berbersko, arabsko, in sicer pravljic, basni? Kaj pa skupno petje, mehiško kulturo, mi ni preveč pri ke, ki pri njih traja tri dni, ali pa roj- klasično arabščino in dialekt daridje, glasba in ples? srcu ... stva otroka, smrti v družini. Nekateri francosko ... Tekoče pa govori tudi Včasih starejše ženske pripove- Kakšni pa so tvoji načrti za so odsotni, ker delajo in s tem po- špansko, italijansko, angleško, ne- dujejo zgodbe iz ljudskega izročila, prihodnost? magajo družini pri preživetju. Tako kaj besed nemščine in japonščine. vendar vse manj in manj ... Petje, Znotraj humanitarnega projekta na primer turistom prodajajo fosile Teh jezikov se je naučil zaradi dela glasba in ples pa so še vedno zelo smo odprli tako imenovano pravično in podobno. Nekateri tako sploh ne s turisti, saj organizira potovanja po prisotni. To se da najlepše videti ob trgovino, kamor ljudje, predvsem dokončajo osnovne sole, saj morajo Maroku. Slovenščina se mu zdi zelo porokah in družinskih proslavah, ženske in združenja, prinašajo delati, dekleta pa se največkrat poro- zanimiva, včasih težka, včasih lahka, kot sta rojstvo otrok, obrezovanje svoje izdelke, mi pa jih prodajamo čijo okoli 15 leta. vsekakor pa eksotična in drugačna fantkov in podobno. turistom. Izposojamo tudi električna Lahko opišeš potek dneva v vaši od jezikov, ki jih že pozna. Uči se je Kaj te je v vasici najbolj prese- kolesa. Želela bi bolje razviti trgovino vasici? sam s knjigo in CD-ji, dosti besed netilo, recimo nekaj, kar je najbolj in pritegniti več obiskovalcev in Po navadi ljudje vstajajo okoli pa se nauči pri meni doma, torej v drugačno od naše kulture? kupcev. Rada bi nadaljevala tudi sedmih, pojedo zajtrk in gredo delat. družinskem krogu ali pa s prijatelji. Najbolj so me presenetile poro- poučevanje francoščine, vendar v Ženske ali dekleta gredo po vodo k V Sloveniji mu je všeč, zelo rad ima ke, te so res nekaj izjemnega in so mestu, saj bi se tako bolje naučila pristen del njihove tradicije in kul- arabščine in pridobila nove izkušnje. ture. Polona, hvala za čas, ki sta si ga s Najdeš tudi kako stično točko Salemom vzela za naše izolske otroke med našo in njihovo kulturo? in za ta pogovor. Bi ga hotela sama Kar zadeva kulturo ne, a navse- zaključiti s kakšno posebno mislijo, zadnje smo si ljudje povsod po svetu sporočilom našim bralcem? enaki. Vsi potrebujemo ljubezen, to- Hvala Mestni knjižnici Izola plino, hrano, zavetje, imamo čustva za to priložnost. Moje sporočilo ... bralcem pa je sledeče: za srečo ne Salem je povedal, da bi zelo rad potrebujemo bogastva. Bolj bi morali napisal knjigo o življenju v vaši vasi. ceniti nekatere osnovne stvari, ki Znan je afriški pregovor: Ko umre jih imamo, na primer tekočo vodo, starec, je, kot bi izginila cela knjižni- elektriko, poln hladilnik, dostop do ca. Je v vasi še veliko starih ljudi, ki izobrazbe, svobodo in ne podrejenost mu bodo lahko pomagali pri posre- veri in tradiciji, potni list in svobodo dovanju tradicionalnega znanja in pri gibanju in potovanjih ... Te stvari spominov na preteklost? namreč še zdaleč niso dane vsem. 28 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Intervju Piše · Špela Pahor Vesna Makarov, perspektivna oblikovalka tekstilij

če zgodb, ki samo čakajo, da jih trenutno ustvarjam v Sloveniji, razlika, kaj na primer najraje odkriješ na samosvoj način ... natančneje v Piranu, in želim si kupujejo, kakšen okus imajo, Zanimiv je vaš priimek Ma- ustvariti nekakšno bazo, ter se koliko lahko zapravijo? karov. Od kod izhaja? nato širiti in povezovati, morda Meni so vsi izdelki po svoje Iz Rusije. Moj pradedek je tudi čez mejo. Puščam odprta ljubi ... V vsakega posebej dam bil Rus, pravzaprav kozak, ki se vrata. del sebe, se mu posvetim, si je kot mlad vojak zaljubil v Slo- V Sloveniji se da živeti od vzamem čas, da ga oblikujem in venko, mojo prababico, in nato oblikovanja, vendar moraš biti likovno izpolnim. Je pa verjetno ostal v Sloveniji. temu resnično predan, delo res rdeča nit mojega ustvarjanja Po izobrazbi ste modna moraš opravljati s strastjo, biti »slika in tekstil« v takšni ali oblikovalka. Kje ste se izobraže- moraš fleksibilen, vedno na drugačni navezi. vali za ta poklic in kako ste se preži za novimi priložnostmi, Najbolje se prodajajo slike- odločili za ta študij? biti moraš delaven in imeti tudi -ilustracije manjših formatov, Izobraževala sem se najprej srečo, da spoznaš prave ljudi na unikatne majice ter unikatne na srednji oblikovni šoli (SŠOF, pravem mestu. potiskane torbe. Morda je res, smer modno oblikovanje), nato Ustvarjate različne izdelke, da tujci manj gledajo na ceno, pa še na višji Naravoslovno od uporabnih torb in majic do kadar jim je nekaj všeč, bodo to tehniški šoli (NTF v Ljubljani, nakita in slik. Kateri vaši izdel- kupili. Slovenci bi najraje imeli V juliju je bila v Mestni knji- smer oblikovanje tekstilij in ki so vam najljubši? In kateri vse po 5 evrov (in da ni iz Ki- žnici Izola na ogled slikarska oblačil). Proti koncu študijske- se najbolje prodajajo? Je med tajske), pa seveda ne vsi ... Še so razstava Vesne Makarov, mlade ga leta sem šla še na študijsko našimi in tujimi kupci kakšna nekateri, ki cenijo ročno delo mamice in modne oblikovalke, izpopolnjevanje na Dansko, na doma iz Tržiča, ki že pet let živi eno boljših skandinavskih šol in ustvarja v Piranu. na področju oblikovanja. Ime- Vesna sicer izdeluje ročno nuje se Designskolen Kolding. potiskane tekstilne torbe, poti- Za delo na področju modne- skane majice in nakit. Majčke ga oblikovanja ste prejeli tudi so potiskane z digitalnim ti- nekaj nagrad. Katere so to in skom ali sitotiskom ter z uni- kaj vam ta priznanja pomenijo? katnimi dizajni. Vesna sama Prejela sem Prešernovo na- oblikuje tekstilne vzorce, ki jih grado za diplomsko delo: »Gi- nato natiska na posamezne ma- bljive slike« – slikarske tehnike jice, za konec pa jih popestri s v oblikovanju tekstilij in oblačil, kakšnim izvezenim dodatkom, letos sem pa v sklopu Meseca ki oplemeniti blago. Motivi so oblikovanja prejela nagrado večinoma abstraktni z geome- za perspektivnega slovenskega trijsko obliko. oblikovalca tekstilij in oblačil Zadnje čase ustvarja tudi 2014. Vsekakor sem vesela vsa- ilustracije in slike na papirju v ke nagrade, dajo mi nov zagon kombiniranih tehnikah kolaža, in motivacijo za nadaljnje delo. digitalni in risani tehniki. Da So tudi neke vrste potrditev, da bi tudi vi bolje spoznali Vesno, sem na pravi poti. smo jo povabili k pogovoru. Se v Sloveniji da preživeti z Vesna, prihajate iz Tržiča. modnim oblikovanjem ali bi si Kaj vas je pred petimi leti zane- morda želeli v tujino? slo k nam na morje? Tujina je mamljiva, a tudi Kaj pa drugega kot ljubezen v tujini ni lahko ... Želela bi si (smeh)! Res pa je, da mi je Piran v tujino, tam so možnosti pri- že od nekdaj pri srcu, na prav dobivanja izkušenj veliko ve- poseben način – kot bi se pod čje. Če ne drugače, na kakšno gladino vsakdana skrivalo tiso- izobraževanje, delavnico ... A 29 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

tako, da si postavljam prioritete: in uživam v gurmanskih dobro- enkrat delo, drugič organizaci- tah. ja, tretjič ustvarjanje. A vedno Gospa Vesna, hvala za po- poskrbim, da si vzamem čas za govor in lepo poletje vam želi- sina, to mi je prva in edina primo. oriteta. Uspeva mi, ker se zelo Hvala za zanimiva vprašanja potrudim, da mi uspe, pa četu- in lep pozdrav! di mi včasih ne uspe ... Takrat se najprej poskušam umiriti, znova premislim in grem zopet naprej, proti ciljem, ki sem si jih zastavila. Kaj še radi počnete, kadar niste v ustvarjalnem elementu, pri stojnici ali z družino? Mor- da radi plavate, se sprehajate, berete knjige? Sprehajam se ravno ne (smeh), to bom verjetno poče- la, ko bom v pokoju ... Včasih grem rolat, rada imam tudi dobre koncerte, predstave, rada spoznavam nove zanimive ljudi, rada tudi plešem in pojem

in so pripravljeni tudi podpreti me liki, geometrija, abstraktne ustvarjalca. oblike, skratka ne povsem real- Lotili ste se tudi slikarstva. ne podobe ... in vedno barvno Je bila ta želja v vas že prej ali skladne ali kako drugače barv- ste jo začutili ob ustvarjanju no navdihujoče in drzne. Všeč uporabnih izdelkov? mi je, kadar je v sliki, oblačilu Že od nekdaj! Čopič je ... čutiti tisti prvinski vzgib oz. moj »prijatelj«. V slikanju ču- potezo umetnika-ustvarjalca. tim svobodo, omogoča mi, da Povsem pa me prepriča šele vedno znova odkrivam nove celota. Veliko pozornost po- dimenzije ustvarjalnosti. Ve- svečam tudi detajlom, ki pa so lik izziv mi hkrati predstavlja neke vrste »srce« izdelka. vprašanje, kako idejo slikarstva Imate sinka, starega 4 leta, izraziti s pomočjo različnih me- ki še hodi v vrtec. Kot vsi otroci dijev in tehnik pri oblikovanju najbrž tudi vaš potrebuje veliko tekstila. pozornosti in ljubezni, pa tudi Posrečene so vaše slike v teh- skrbne nege in vzgoje. Kako niki kolaža. So razgibane, estet- vam uspe ob družini najti čas ske in nekatere tudi duhovite. V še za ustvarjanje in nato še za tehniki slikanja z akrili pa ste prodajo izdelkov? še na poti iskanja. Bi nam po- Dobro vprašanje (smeh). vedali, kateri so poleg modne Mojemu sinu je ime Marsel in je skice vaši najljubši motivi? moja največja ljubezen! Prav on Ja, dobro ste opazili, kolaži mi da največ moči in ljubezni, so mi bili vedno pri srcu. Na- da lahko nadaljujem tisto, v kar slednji korak bi bil prenesti jih verjamem. Svoj prosti čas naj- na večje formate ali kaj povsem raje preživljam z njim in Marsel novega ... Tudi modna ilustraci- me vsak dan posebej uči, kako je ja mi leži, a sem jo tokrat dala življenje lahko preprosto, kako na stranski tir. Vedno bolj se na- malo je potrebno za nasmeh in gibam k abstrakciji. Privlačijo da pozabiš na skrbi. Ustvarjam 30 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Srečanja v Piranu 3 Piše in foto · Janez Mužič 27 novih življenjskih pripovedi prebivalcev Pirana

»Hotela sem zabeležiti izkušnje ljudi, ki so se rodili v tem mestu ali vanj prišli in sooblikovali njegovo življenje,« je v uvodu k svoji novi knjigi Srečanja v Piranu 3 med drugim zapisala Špela Pahor. Gre za 27 življenjskih pripovedi prebivalcev Pirana in za delo, ki je, tako kot prvi dve knjigi te avtorice Srečanja v Piranu 1 in Srečanja v Piranu 2, zakladnica piranske domoznanske dediščine. Založil jo je Mediteranum – Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran in ob velikem zanima- nju Pirančanov so jo konec junija predstavili na piranskem sedežu Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primorskem. Z avtorico se je pogovarjala Ksenija Petaros Kmetec, odlomke iz knjige je brala Mirela Bo- naca Arzenšek, predstavitev pa sta popestrili prepoznavni, pa vendar so njihove pripovedi gar, Natalija Planinc, Edi Poniž, Darko Šolič, še projekcija fotografij Pirana iz polpreteklega nadvse pomembne za proučevanje zgodovine Janja J., Ranko Pepič, Zdravko Kuhta, Jana obdobja in prijetna feštica, ki je sledila. in načina življenja v tem mestu. Kostevc, Mihaela Lipuš, Roberto D’Ans, Aleš Pahorjeva beleži pripovedi prebivalcev V tretji knjigi tokrat predstavlja Norino Lenassi in Lucijčan Ivan Merljak. Pirana že več desetletji in z njihovimi zapisi Zamarin, Sergia Perentina, Almerigo Appolo- Spremni besedi k knjigi sta napisali lekto- ponuja spoznavanje življenja v mestu od prve nio in Anamarijo Degan, ki so v Piranu živeli rica Ana Jurkovič in dr. Nadja Terčon, opre- polovice 20. stoletja do danes. Prva knjiga je že pred drugo svetovno vojno. Sledijo jim pri- mljena pa je z zanimivimi reprodukcijami prinesla 23 avtobiografskih in biografskih seljenci v Piran in njihovi potomci Ludovika fotografij Pirana od leta 1940 do 1970, ki so življenjskih zgodb, druga 18, tretja 27, kar je Kalan, Rozina Nussdorfer, Franc Ipavec, Slav- iz bogate zbirke Slobodana Simiča - Simeta. skupaj kar 68 pripovedi, ki jih je zbrala med ko Terčon, Roža Mlakar, Mira Zorec, Sofija Naročite jo lahko na e-naslovu zavod@medi- letoma 1989 in 2013. Gre za življenjske zgod- Simić, Divka Sladič, Lidia Tomasin, Katarina teranum.si ali na številko 040 840 158. be posameznikov, ki niso na splošno javno Ljumezi Butuči, Cecilija Mužinić, Jožica Ža-

Zalika Cener je predstavila svojo prvo dvojezično slovensko-romsko knjigo Piše in foto · Janez Mužič Kar so mi starši dali v zibelko, to sem

Mestna kavarna Piran, ki po obnovi vsak človek to, kar mu dajo starši v zibelko. smelo postaja tudi nadvse prijetno kul- Čeprav je Zalika med Pirančani do- turno stičišče, je gostila predstavitev prve bro znana, saj je pobudnica ustanovitve knjige Zalike Cener Ali na izgubljeni cesti in predsednica Medobčinskega romskega življenja. Pirančani so kavarno popolnoma društva Primorske ter organizatorka vse napolnili, saj je Zalika priljubljena some- več romskih kulturnih dogodkov, so jo ščanka, dogajanje pa so popestrili pevski Pirančani tokrat lahko spoznali tudi kot zbor Georgios pod vodstvom dirigenta razmišljujočo pisateljico. Glasba in ples jo Saša Fajona in skupina trubačev Skandal navdihujeta od malih nog, sedaj pa se temu bend iz Pulja. pridružujeta še literarno ustvarjanje in tudi O tem, kako je knjiga nastala, se je z novinarsko delo. avtorico na literarnem večeru pogovarjala Poseben čar sta dogajanju dala ude- Zora Mužinić, beseda pa je večkrat stekla ležba članov romskega društva iz Pulja in tudi na temo soočanja človeka s samim branje odlomkov iz knjige v slovenskem ter seboj in njegovim poreklom oziroma romskem jeziku. Za slednje je poskrbel Veli koreninami. Knjiga govori o zgodbi dekleta Husein iz Pulja, od koder je v Piran prišla Ali, skozi katero Zalika obuja drobce svojega skupina Skandal bend. Knjigo, ki je izšla otroškega življenja v romski mešani družini v nakladi 500 izvodov, je ilustriral Gianni in pot, ki jo je pripeljala do spoznanja, da je Colori. 31 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Literarni večer s pesnikom Stipetom Cvitanom Piše · Zalika Cener; foto · Nataša Fajon Dalmatinska poezija Pirančanom popestrila večer

napisanih v dialektu, je tako kot dalmatinskega naroda, bogati tudi v italijanščini kot L'ulivo nella ga. Milada Monica, dobitnik našo večkulturno skupnost. brughjera, v prevodu ge. Adrijane Tartinijevega priznanja. Pogovor je vodila Lea Kalc Cah. Prevod pesmi U spomen Stipe Cvitan je občutljiv Furlanič. Gosti večera so bili Tartiniju v italijanščino je pripravil na krizo vrednot, pri tem pa ni Mandolinisti Serenate iz Pirana g. Mirko Orlič. Literarnega večera le zasanjan pripovedovalec in pod vodstvom Arcangela smo se udeležili v velikem številu. opisovalec, pač pa kritičen in Svettinija. Z mediteranskim S petjem MePZ Georgios, ob aktiven soustvarjalec kulturnega vzdušjem pa nam je večer obarval zvokih mandolin, z edinstveno življenja v občini Piran in širše. MePZ Georgios, ki je prvič zapel interpretacijo pesmi, ki jih je avtor Na podlagi tega je Društvo Cvitanovo pesem Garoful i Murtela doživeto recitiral na pamet, smo meščanov mesta Piran v Mestni (Nagelj in bazilika), pod vodstvom preživeli nepozaben pesniški večer. kavarni Piran organiziralo literarni zborovodje Saša Fajona, ki je pesem Prostor je bil prepoln večer z recitacijo njegovih pesmi tudi uglasbil. romantike, čustev, tu in tam se je iz zbirk Maslina u ledini, Ne odi Narečna poezija je poseben marsikateremu obiskovalcu utrnila noder in Babin pas. prevajalski izziv. Že pred leti je ga. kakšna solzica. Pesnik piše zgolj v materinščini, Alferija Bržan v šavrinsko narečje Predvsem pa je večer dosegel to je v narečju – čakavščini – prevedla pesem Maslina u ledini svoj namen – odzvali smo se na Gospod Stipe Cvitan, upokojeni rodnega Tribunja. S tem ko – Uoluka u barjedi, ki smo jo tihe, nevsiljive klice, ki jih šepeta kapitan, avtor treh pesniških zbirk, ohranja svojo besedo in kulturo tokrat prvič imeli priložnost slišati brezčasna lepota glasbe in poezije.

Nova pridobitev v okviru projekta Openmuseums Piše in foto · Franco Juri Fontanigge: S kolesom do muzeja solinarstva in razstave

Nova pridobitev in ponudba Pomorskega muzeja za obiskovalce Muzeja solinarstva. Nove razglednice z Blatnikovimi motivi solin.

Pomorski muzej je junija, v znam svetovne dediščine. Pred- tujoče razstave Pomorskega mu- in pomorstva (Galeb). Projekt in okviru projekta Openmuseums, stavitvi koles, ki se je je udeležila zeja o solinah, ki je bila leta 2010 predstavitev koles sta del skupnih javnosti predstavil novo prido- tudi direktorica direktorata na ogled v Cankarjevem domu prizadevanj Pomorskega muzeja bitev: 25 koles, ki so v Krajin- za dediščino na ministrstvu v Ljubljani, letos pa v Muzeju in Krajinskega parka Sečoveljske skem parku Sečoveljske soline za kulturo, Špela Spanžel, je sledi- grada Šibenika. Kustos razstave soline za ozaveščanje javnosti o brezplačno na razpolago obisko- la otvoritev razstave in grafičnega je dr. Flavio Bonin. Konec avgu- izjemnem pomenu in bogastvu valcem parka in Muzeja solinar- projekta Andreja Blatnika "Cum sta bo ista razstava potovala na Piranskih solin, edinih na tem stva v Fontaniggeah. Tudi dru- grano salis". Avtorja in njegovo Madžarsko, v Sombotel. Blatni- delu Sredozemlja s tako ohranje- žinam, saj je med kolesi tudi pet ustvarjalnost je v četrti obnovlje- kove fotografije bo torej možno nimi posebnostmi, kot sta petola otroških. Novost so obiskovalci ni solinarski hiši predstavila mu- občudovati v Muzeju solinarstva in tradicionalna pridelava soli. muzeja sprejeli z navdušenjem. zejska svetovalka Duška Žitko. do konca avgusta. Ob razstavi je Blatnikove fotografije v Pomorski muzej pa želi z novo Razstavljene fotografije z motivi Blatnik predstavil tudi širši pro- različnih formatih je za zdaj ponudbo spodbujati trajnostni Sečoveljskih solin in s posebnim jekt "Cum grano salis", ki zajema mogoče dobiti v Muzeju solinar- turizem v krajinskem parku, ki si umetniškim pečatom Andreja niz velikih razglednic, knjižnih stva in Pomorskem muzeju v Pi- prizadeva za vpis na Unescov se- Blatnika so bile sestavni del po- kazalk in plakatov na temo solin ranu. 32 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Razstava v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran Piše · Nadja Terčon; foto · Franco Juri Marcel Blažina in umetnost ladijskega modelarstva

Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran se je tudi letos pridružil vseslovenskim do- godkom ob Poletni muzejski noči. Odprli smo razstavo o Marcelu Blažini in njegovem ustvarjalnem modelarskem delu. Razstavni projekt, ki je plod večdesetletnega sodelovanja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Pi- ran z izolskim modelarjem Marcelom Blaži- no, po njegovi smrti pa z družino Blažina, sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in evropski projekt Openmuseums (Program čezmejnega sodelovanja Slovenija/ Italija), ki sta prepoznala pomen Blažinovega mojstrstva in dragocenost njegovih modelov ter finančno podprla odkup določenega dela njegove modelarske zbirke. Iz evropskega projekta je financirana tudi publikacija, ki je zato brezplačna. Fotografija in model rušilca Zagreb. Ladjo sta 17. aprila 1941 v Boki Kotorski razstrelila poročnika bojne Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran ladje Sergej Mašera in Milan Spasić. Po Sergeju Mašeri se od leta 1967 dalje imenuje pomorski muzej v poskuša že od svoje ustanovitve leta 1954 Piranu. ohranjati tradicijo in spomin na ladje tudi – ali predvsem – v obliki ladijskih modelov. Izdeloval je modele ladij iz okolja, v kate- Nekatere izmed njih je tudi sam narisal. Z namenom ustvariti reprezentativno zbirko rem je živel, plovila, ki so zaznamovala njego- Z modeli se je udeleževal modelarskih tovrstne kulturne dediščine našega področja vo življenjsko pot, ter plovila, ki so se mu zde- tekmovanj v Jugoslaviji in Italiji, kjer je sklepal jih pridobivamo na različne načine: z od- la pomembna za pomorsko zgodovino širšega nova poznanstva in modelarski publiki pred- kupi, darovi, izdelavo v lastni in zunanjih okolja in slovenskega naroda. Zato je tako v stavljal svoje delo. Razveselil se je vsakogar, ki modelarskih delavnicah, naročili, izposojo publikaciji kot na razstavi ob vsakem mode- se je zanimal za njegovo delo in mu z veseljem ... Enkrat so v ospredju pridobivanja in pro- lu in njegovih osnovnih kataložnih podatkih razkazal svoje ustvarjanje. Zaradi tekmovalne učevanja vojaška plovila, drugič trgovska, podana še zgodba upodobljene ladje. žilice je želel biti čedalje boljši. Številne nagra- tretjič tradicionalna … Običajno izkoristimo Ladijski modeli Marcela Blažine pričajo o de, ki jih je prejel na tekmovanjih, so njego- vsebino občasne razstave in temu primerno različnih obdobjih zgodovine in uporabi plo- vo voljo do dela le še spodbujale. Zato so na obogatimo zbirko. vil v preteklosti. Govorijo pa tudi o človeku, ki razstavi predstavljena tudi nekatera njegova Navadno so v ospredju raziskovanja la- je svojo ustvarjalnost utemeljil na doslednem priznanja, pokali, plakete. dijski modeli in originalna plovila, ki jih razumevanju družbenega in zgodovinskega Avtorici razstave in publikacije dr. Nadja predstavljajo modeli, manj pa njihovi izdelo- dogajanja, v katerem je bil tudi sam eden od Terčon in Bogdana Marinac sta projekt iz- valci – modelarji. Aktualna razstava in spre- nepogrešljivih akterjev. Kot številni drugi Pri- peljali v tesnem sodelovanju z mlado izolsko mljajoča publikacija pa ne obravnavata samo morci in Istrani, ki so živeli v 1. polovici 20. oblikovalko Matejo Tomažinčič, vnukinjo modelarskega ustvarjanja Marcela Blažine, stoletja, je tudi Marcel Blažina občutili poli- Marcela Blažine, ter s projektno strokovno temveč tudi njegovo življenje in delo. Govo- tične, gospodarske in življenjske razmere pod ekipo, ki so jo sestavljali direktor Pomorskega rita o tem, kako so se življenjski nazori, vre- različnimi režimi in političnimi ureditvami, muzeja Franco Juri, projektna sodelavka Ve- dnote ter želje in ljubezen do dela Marcela posledice različnih ideologij, spreminjanja sna Zorko, strokovni sodelavec dr. Flavio Bo- Blažine izoblikovali skozi njegovo življenjsko meja in vojn. Tokratna razstava in publikacija nin, fotograf Luka Kaše, lektor dr. Igor. Presl, pot. Preteklost je vplivala na njegovo delo v ne govorita le o vrhunskem modelarju, tem- prevajalec Ivan Marković. Tehnična dela sta zrelih letih in na njegov največji konjiček – več tudi o pomorščaku, partizanu in delavcu, v celoti izpeljala Leonora Kortnik in Marko modelarstvo, v katerem je bil cenjen mojster ki je živel v krajih ob morju, kjer so stoletja Goljuf s pomočjo Leana Vinkoviča in Luane in ki je postalo njegovo življenjsko poslan- sobivali različni narodi. Govori o zgodovini Kozlovič. stvo. V svoji modelarski delavnici v Izoli je Tržaškega primorja in Istre ter o tamkajšnjih Odprtja razstave se je poleg njenih ustvar- v različnih modelarskih tehnikah ustvaril ljudeh. Govori o vplivu zgodovinskega doga- jalcev, družine in številnih prijateljev Marcela svoje miniaturne ladijske mojstrovine in pri janja na življenje posameznika. Blažine udeležilo še veliko drugih obiskoval- tem neizmerno užival. O tem pričajo tudi Poleg ladijskih modelov, ki smo jih glede cev. Poleg častnega gosta, župana občine Izola arhivski posnetki televizijskih in drugih od- na tehniko izdelave razdelili na pet vsebin- Igorja Kolenca, so na slovesnosti spregovorili daj, ki jih predstavljamo na razstavi. Dodana skih sklopov (jadrnice in tradicionalna plo- še podžupanja občine Piran Meira Hot, direk- vrednost razstave o Marcelu Blažini pa je, da vila, plovila na mehanski pogon – vojaške tor Pomorskega muzeja Franco Juri ter obe nam je na enem mestu uspelo zbrati večino ladje, modeli v steklenicah, mikromodeli in avtorici. V kulturnem programu pa je nastopil Blažinove pomorske dediščine, ki se danes sestavljenke), je na ogled še izbor njegovega izolski kantavtor Drago Mislej - Mef. sicer nahaja v Sloveniji, Italiji in na Hrva- modelarskega orodja in delovnega gradiva, Razstava bo odprta do 31. decembra 2014. škem. Na razstavi je 31 ladijskih modelov, 1 modelarske dokumentacije, pisne korespon- Vabljeni na ogled. model letala in 1 model v gradnji. dence in nekaj primerkov njegovih načrtov. Franco Juri, Vesna Zorko 33 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

V Anbotu restavrirali dragocen muzejski predmet Piše in foto · Janez Mužič Miza s piranskim mestnim grbom in božjim očesom

V okviru Poletne muzejske obnovi mize. noči sta Pomorski muzej Sergej Direktor muzeja Franco Juri je Mašera Piran ter Društvo ljubite- ob razstavi pohvalil sodelovanje z ljev naravne in kulturne dediščine Anbotom in dejal: »Muzej potre- Anbot povabila v Apollonijevo pa- buje okolje, zlasti tisti del, ki si pri- lačo na razstavo restavrirane stare zadeva za ohranjanje dediščine. To meščanske mize in izdelkov Anbo- Anbot, ki je kot strokovni partner tovega študijskega krožka intarzije. izjemno pomemben za muzej in Kot je povedala kustosinja muzeja Piran, gotovo je.« Duška Žitko, ima muzej depoje »Povezni smo s stroko, stroka polne bogate dediščine, a žal pred- nad nami bdi in skupaj lahko nekaj metov ne morejo obnavljati, kot bi naredimo. Ponosni smo, da nam želeli. Zato je pri restavratorskih muzej zaupa dragocene eksponate, delih nadvse dobrodošlo njihovo ki jim v društvu povrnemo sijaj. sodelovanje s člani Anbotovega re- To je mogoče, ker imamo skupne- stavratorskega krožka, s katerim so iz katerega samostana, morda iz stola, ki ju prav tako datirajo v 17. ga mojstra restavratorja Leopolda letos skupaj restavrirali dragoceno župnišča ali mestne hiše, kar naka- stoletje in sta istega leta kot miza Belca. Brez njegove pomoči ne bi mizo iz 17. stoletja. zuje mestni grb na njej. Skozi sto- prišla v muzej iz minoritskega sa- šlo,« pa je bila vesela predsednica Miza iz orehovega lesa s stru- letja so jo nekajkrat predelali, zdaj mostana. Anbota Natalija Planinc. ženimi balustrnimi nogami in re- pa je nastal čudovit eksponat, ki bo Oba stola je restavriral moj- Za prihodnje leto so v mu- zljanimi čeli ima izrezljan piranski razstavljen v muzeju,« je povedala ster Leopold Belec, ko je še kot zeju skupaj z Anbotom že izbrali mestni grb ter božje oko. Od kod Žitkova in se zahvalila za pomoč restavrator delal v muzeju, njegovo predmet, ki ga bodo restavrirali na je leta 1954, ko je bil ustanovljen, anbotovcem ter tudi piranskemu strokovno znanje pa je bilo nadvse podoben način. To bo lepo intarzi- prišla v muzej, ne vedo, domne- mizarju Peru Vidoviču. Poleg mize pomembno tudi pri vodenju resta- rana meščanska skrinja iz Pirana iz vajo pa, da iz Pirana. »Morda je so razstavili še dva renesančna vratorskega dela članov Anbota pri 18. stoletja.

Fotoutrinki Avtor fotografij· Siniša Rančov Na piranskem pomolu po 60 letih Izdaja znamke, posvečene prvi trgovski motorni ladji Splošne plovbe za plovbo po Sredozemlju Martin Krpan (Sirob), ter priložnostna razstava o tej ladji v Pomorskem muzeju sta bili prijeten dogodek, ki je pritegnil pozornost mnogih Pirančanov in gostov. Objavljamo nekaj fotografskih utrinkov. 34 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Poročne fotografije na svetilniku Piše in foto · Janez Mužič Spodbude, da piranski svetilnik končno oživi

Kamnita luč, ki je edini te speče Trnuljčice, kot svetilnik zidan svetilnik pri nas, je ve- rada poimenuje Senčarjeva. Pr- ličasten spomenik pomorske vemu poročnemu paru sta julija dediščine Pirana. Predvsem po sledila še Iva in Andrej, pri če- zaslugi Pirančanke Tončke Sen- mer je nevesto tja pripeljal Mae- čar se prizadevanja za njegovo stro, odpeljala pa ta se na vespi. oživitev počasi premikajo na- V obeh primerih je mla- prej. doporočencema Senčarjeva v Na zadnji majski dan sta se imenu ljubiteljev Pirana po- tako domačina Sonja in Grega darila čestitko, v kateri med prva odločila, da svoje nepo- drugim piše: »Vajine odločitve zabne poročne trenutke zabele- smo veseli številni Pirančani, žita s fotografiranjem na svetil- posebno pa še Trnuljčica, ki se niku. S tem sta pokazala, čemu je predramila, a vstati ne more vse bi bil lahko namenjen, pred- … Svetilnik kaže pravo smer in vsem pa sta spodbudila nadalj- pravo pot. Tudi vaju naj sreča Sonja in Grega sta se prva odločila, da svoje nepozabne poročne trenutke nja prizadevanja za predramitev spremlja povsod.« zabeležita s fotografijo na svetilniku.

Ali želimo biti nova Unesco destinacija? Piše in foto · Janez Mužič Piranske soline na poti do spomenika Unescove svetovne dediščine Piranski Inštitut za dediščino tega okolja in njuno vzdrževanje katere so pozitivne strani oziro- Sredozemlja ZRS UP v okviru priložnost za ekonomski razvoj. ma čast take nominacije,« je po- svojih aktivnosti znotraj projekta Javne razprave bodo nadaljevali vedal Guštin in poudaril pomen Expo.Aus, ki ga vodi Dubrovnik jeseni, na dosedanjih pa je pobu- sodelovanja lokalne skupnosti, in združuje nekatera že nomini- dnik teh aktivnosti prof. dr. Mitja pa tudi pomanjkanje vizije ra- rana Unesco mesta, nadaljuje s Guštin z Inštituta za dediščino zvoja tega prostora. »Če ni vizi- strokovno pobudo za nominaci- Sredozemlja Znanstveno-razi- je, ki jo pogrešamo, ne moremo jo piranske kulturne krajine in še skovalnega središča Univerze na naprej, vizija pa mora upoštevati zlasti Sečoveljskih ter Strunjan- Primorskem opisal prizadevanja dediščinske vrednote prostora. skih solin za Unesco spomenik za nominacijo Piranskih solin. Sprožamo razmišljanja, ki mo- svetovne dediščine. V prvi fazi Pobuda z ustrezno izjavo občine rajo biti razmišljanja piranske se pripravlja vloga za čakalni Piran, ZVKDS, ZVND in Po- skupnosti in v katerih se mora- seznam, s katero želijo državno morskega muzeja je že oddana mo zavedati, da imamo poten- administracijo, odbor za Unesco na ministrstvo za kulturo, v na- cial za kmetijstvo, za turizem in v Sloveniji in lokalno daljevanju pa pripravljajo študije za vzdrževanje dediščine. Kaj več skupnost prepričati o prednostih v podporo projekta, do katerega nimamo. Če to vemo, moramo Prof. dr. Mitja Guštin: »Premalo se take nominacije. Vlogo želijo od- vodi cela vrsta administrativnih v to smer načrtovati prostorski zavedamo, da je vzdrževanje kultur- dati prihodnje leto. zahtev. Župan Peter Bossman razvoj.« ne in naravne dediščine zelo visoka Za ta namen so od srede junija podpira kandidaturo, sedaj pa Temu dodaja, da se premalo za- ekonomska investicija.« pa do srede julija pripravljali sre- pobudniki aktivnosti čakajo, da vedamo, da je vzdrževanje kul- čanja z razpravami o možnostih, imenuje odbor za dediščino in turne in naravne dediščine zelo ekonomska investicija, od katere ki jih takšna nominacija nudi Pi- prostor, ki bo s strani občine so- visoka ekonomska investicija. Na lahko bolje živimo. ranu. Na njih so udeleženci dali deloval v projektu. dosedanjih srečanjih so se raz- O pomenu in priložnostih piran- kar nekaj pobud in argumentov »Naš namen je, da bi čim širša pravljavci strinjali, da bi nomi- ske Unesco kandidature je inšti- za to, kako priti do nominacije in javnost podprla vlogo za Une- nacija pomenila priznanje za to, tut izdal zloženko z naslovom Ali s čim predlog vsebinsko dopolni- scov seznam. Na srečanjih smo kar imamo na področju naravne želimo biti nova Unesco destina- ti. Predvsem pa so poudarjali, da že in še bomo pripravili vrsto te- in kulturne dediščine, ter prispe- cija, mnenja na to temo pa zbira- se premalo zavedamo, kako sta matskih predstavitev o tem, kako vala k spoznanju, da je vzdrževa- jo tudi na elektronskem naslovu naravna in kulturna dediščina se tak predlog pripravi, do tega, nje te dediščine tudi pomembna [email protected]. 35 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Pomeni ulic v občini Piran Piše · Dušan Puh st. Ulice Istrskega odreda, XXX. divizije in IX. korpusa

V občini Piran imamo tri ulice z gornjimi dirja so borci izvolili Karla Masla - Draga, ki so darskega in celo vrsto drugih referentov, ki so imeni. Da ne bi ostalo neznano, kaj pomenijo se ga Italijani tako bali, da so na njegovo glavo organizirali delovanje vsega: od obveščanja, da ta imena, v tej številki preberite o Istrskem od- razpisali nagrado 50.000 lir, kar je bil v tistem so Nemci (ali Italijani) šli iz postojanke, koliko redu. O XXX. diviziji in IX. korpusu pa v na- času velikanski denar. Maslo je pozneje postal jih je, kam so se obrnili itd., do skrbi za šole, ki slednji. komandant Istrskega odreda. so nastale v vsej krajih. Ker šolanih pedagogov Ulica Istrskega odreda. Zakaj? Zato, ker je V sedanjem mirnem času si je težko pred- ni bilo, so poučevali pač tisti, ki so to kakor koli vprašanje, ali bi brez bojev Istrskega odreda po stavljati tedanje stanje. Vsak trenutek si lahko zmogli. Zbirali so orožje in strelivo, ki ga je bilo neusmiljenem boju za zeleno mizo o meji med izgubil življenje, roko, nogo … Vsak trenutek povsod mnogo od bežeče italijanske vojske. In Slovenijo in Italijo v slovenski Istri, ta potekala je lahko od nekod priletela topovska granata ali vse to je delovalo do konca vojne po vsej Slove- tam, kjer je sedaj. Italijanska iredenta še danes letalska bomba, porušila hišo ter pobila tvoje niji, se pravi tudi v Prekmurju, Beneški Sloveniji trdi, da je Istra njihova. najbližje. Za vsako figo, pa tudi brez vzroka so in celo po Terskih dolinah. Po skrivnih krajih Primorci in Istrani so se sicer borili za osvo- te lahko odvlekli v koncentracijsko taborišče in imel Istrski odred štiri bolnišnice. boditev izpod italijanskega jarma že vse od leta te izstradali do smrti. Ti požgali vse imetje. O tej čudoviti organizaciji in neomajnosti 1918, ko so Italijani v prvi svetovni vojni zavze- Septembra 1943 je Italija kapitulirala. Ta- ljudi so angleški in ameriški častniki, ki so bili li določena področja Slovenije. Ko je prišlo na krat sta celotna Primorska in Istra vstali, razo- v vojnih misijah pri štabih večjih enot, izdatno dan, da so sile antante leta 1915 Italiji »plačale« rožili italijanske divizije in se oborožili. Vojske poročali svojim nadrejenim. prestop na njihovo stran z deli slovenskega in je bilo kot listja in trave, a manjkalo je vojaške- Istrski odred je dobil to ime zato, da se je hrvaškega ozemlja, je nastalo veliko razočara- ga znanja. Častnikov, ki bi znali organizirati poudarilo njegovo poslanstvo: ubraniti sloven- nje. Primorci in Istrani te trgovine niso priznali. in voditi čete, bataljone, brigade, enostavno ni skost tržaškega zaledja in morja na njegovi ju- Borili so se zoper njo na vse načine. Ustanovili bilo. Glavni štab NOV Slovenije je zato poslal govzhodni strani. V času svojega 20-mesečnega so ilegalno oboroženo borbeno organizacijo čez Snežnik 14. divizijo, ki naj bi zorganizirala obstoja je opravil 241 bojnih akcij, od tega 61 na TIGR in se prvi v Evropi z orožjem uprli fašiz- množice prostovoljcev, ki so se javljali za boj. A železniške proge. Iz nemškega stroja je izločil mu. časa je bilo premalo, in preden so iz množice 900 vojakov, razrušil 4000 metrov železniških Ko je prišlo do druge svetovne vojne, so se nastale prave vojaške enote, se je začela nemška prog, uničil 32 lokomotiv in 167 vagonov. Vezal tigrovci pridružili partizanom in skupaj z njimi ofenziva. Neizvežbane enote so se pod udarci je nase od 7700 do 13000 sovražnikovih voja- osvobodili tisti del Primorske, ki je z rapalsko nemškega tankovskega korpusa in številnih di- kov. Teh enot Nemci niso mogli uporabljati na pogodbo prišel pod italijanski jarem. vizij enostavno razpršile. Največ se jih je vrnilo anglo-ameriški fronti v Italiji in Normandiji. Prvi partizani so se na Primorskem pojavili na domove, del pa se jih je umikal v snežniške Omogočil je tudi prve operacije Mornariškega že leta 1941. V glavnem so bili dezerterji iz itali- in javorniške gozdove. odreda. Kajti če hočeš biti gospodar morja, mo- janske vojske. Vse za orožje sposobne Slovence Ko je ofenziva minila, so se vrnili na svo- raš imeti tudi obalo, po kateri do morja sploh in Hrvate so namreč Italijani vpoklicali v voj- je ozemlje – v Pivko, Brkine, Istro. Tako je pač prideš. Ime »istrski« je dobil, ker je obsegal tudi sko, a jim niso zaupali orožja in jih poučili, kako gverilsko vojskovanje: ko si v premoči, napadeš, Savudrijo. se z njim ravna. Dobili so lopate in krampe. Bili ko si v manjšini, se umakneš. Pri tem je »pre- V zaključnih operacijah za osvoboditev Tr- so podvrženi vojaški disciplini in vojaškemu moč« v glavnem presenečenje, in ne v številu sta je bil odred vključen v Bazoviško brigado 30. kazenskemu zakoniku, obenem pa so bili le su- ter še manj v orožju. divizije 9. korpusa. Skupaj z zalednimi organi je ženjska delovna sila. Zato je bilo do septembra V vaseh po dolini Rižane in Šavrinskega gri- osvobodil Piran, Izolo in Koper. Razpuščen je 1943 na Primorskem in v Istri malo moških in čevja so Nemci v enem dnevu, 2. oktobra 1943, bil 7. maja 1945 v Trstu. ni bilo pogojev za nastanek večjih enot. pobili 200 moških in zažgali vse vasi, da je zgore- Avgusta 2013 je živelo še 35 njegovih bor- V Brkinih, Pivki in na Ilirskobistriškem so lo, kar je pač lahko gorelo. Z vso okrutnostjo so cev. nastale posamezne čete že leta 1941, leta 1942 ravnali po izrecnem Hitlerjevem ukazu. Glavni Skupščina Občine Piran je 18. oktobra 1968 pa se je boj že precej razmahnil. Za naše kraje namen takega početja je bil prestrašiti ljudi, da na predlog Občinskega odbora Zveze borcev je bila najpomembnejša Brkinska četa, ki je po se ne bi več upirali. A tu se je Hitler uštel. Ljudje NOV Istrskemu odredu podelila domicil in po bitki na Nanosu (18. aprila 1942) prevzela tudi so se sicer bali, boriti pa se niso nehali. Vsaka njem poimenovala eno od (tedaj) novih ulic v del borcev, ki so se prebili z Nanosa. Za koman- vas je imela odbor Osvobodilne fronte, gospo- Luciji. Čistilni servis Biljana Pajić s.p., Ulica Svobode 99, 6330 Piran Tel.: 040 435 260 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE 24 UR NA DAN 36 OKOLJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Rainbow Warrior III. Greenpeaceova ladja za okolju prijazen razvoj

V petek, 25. julija 2014, je v s poslanstvom jadrnice, ki uteleša Kopru pristala svetovno znana nove tehnologije in okolju prija- Greenpeaceova jadrnica Rainbow zen razvoj. Warrior. Slavnostni govornik je bil Rainbow Warrior, eno izmed predsednik Republike Slovenije treh plovil organizacije Greenpe- Borut Pahor. Obiskal jo je tudi žu- ace, v Koper ne prihaja zgolj na pan občine Piran Peter Bossman. obisk, ampak je v naši državi na Občina Piran pod njegovim vod- posebni misiji. V Slovenijo prihaja stvom veliko dela na področju v znak podpore lokalni Greenpea- energetske učinkovitosti in vlaga- ceovi kampanji, ki promovira širi- nja v obnovljive vire, kar sovpada tev rabe obnovljivih virov energije.

Okrogla miza na Turistici Piše in foto · UP FTŠ Turistica Okolju prijaznejši festivali in prireditve

Organizatorji prireditev so na no, ne povezujemo pa je še v zado- okrogli mizi portoroške Fakultete za stni meri s proizvodi in storitvami. turistične študije spregovorili o vse Mojca Gobina, vodja kongresov bolj perečem vprašanju ravnanja z v Hotelih Bernardin, je opozorila, da odpadki. Primere dobrih praks so so kongresne prireditve v hotelih to- predstavili nekateri vidnejši orga- liko okolju prijazne, kolikor je takšen nizatorji festivalov in dogodkov na tudi sam hotel. Hoteli so zaradi leta slovenski obali. Omizje je bilo or- izgradnje še veliki porabniki ener- ganizirano v okviru projekta ZERO gije, vendar so nove investicije že WASTE – Zero Waste Adriatic Net vse trajnostno usmerjene. Vse pa se for Events and Festivals v okviru začne pri ozaveščanju zaposlenih, je Jadranskega čezmejnega programa prepričana Gobina. Takšni projekti, IPA. kot je Zero Waste Events, pripomo- V poletnih mesecih postanejo rejo k ozaveščanju širše javnosti. prireditve in festivali stalni spre- Dr. Tadeja Jere Jakulin, prorek- mljevalci turistične ponudbe. Kraji varja publiko k družbeni in okoljski njem s študenti, ki so mu predstavili torica in vodja mednarodnega pro- se z organizacijo dogodkov trudijo odgovornosti, je edino sprejemlji- projekt Zero Waste Events (dogodki jekta Zero Waste Events z Univerze privabiti obiskovalce in povečati vo, da tudi organizator udejanja to brez odpadkov), tudi sam postal bolj na Primorskem, je napovedala, da turistično potrošnjo. V ozadju pri- odgovornost. Z občino in lokalno ozaveščen in je na prireditvi takoj bodo raziskave, ki so jih partnerske jetnega dogajanja, ki ga spremljajo skupnostjo tesno sodelujejo, tako poskrbel za ločevanje odpadkov. Pri države v okviru projekta izvajale v obiskovalci, se organizatorji ukvarja- na področju izvedbe in storitev kot tem je opozoril, da bi morali svoj de- zadnjem letu, podale pomembne jo z logističnimi in poslovnimi, vse standardov. S posebnim programom lež odgovornosti prevzeti tudi izde- napotke, kako organizirati okolju bolj pa tudi z družbenimi in okolj- vključujejo v delo in izobraževanje lovalci, zlasti plastike, ki se prepočasi prijaznejše prireditve. skimi vprašanji, so zapisali sklicatelji mlade, za spremljanje in raziskova- prilagajajo varovanju okolja. V avli Fakultete za turistične omizja v vabilu. Organizatorji prire- nje učinkov na okolje so povezani Jerneja Kamnikar, direktorica študije – Turistici v Portorožu si bo ditev, ki so v Portorožu spregovorili tudi z univerzo. Tako imenovana podjetja Vivo Catering, je poudarila v okviru projekta Zero Waste Events o problematiki, povezani z okoljem, zelenost prireditve se jim zdi samo- pomen kreativnosti in inovativnosti možno čez poletje ob delovnikih so izpostavili tri aktualna vprašanja: umevna in o njej v javnosti doslej organizatorja dogodka pri upravlja- ogledati tudi provokativno foto- kako s prireditvijo čim manj obre- sploh še niso govorili. nju z energetskimi viri in odpadki. grafsko razstavo z naslovom »Več meniti okolje, kako v dogodek vklju- Mojmir Kovač, organizator re- Pri Vivo Cateringu so na primer dogodkov, manj odpadkov« avtorja čiti lokalne prebivalce, in končno, kreacijskih prireditev v regiji (npr. razvili lastno inovacijo – jedilni kro- Iztoka Bončine. Fotograf Bončina kam z ostanki hrane in odpadki, ko Povežimo soline), je opozoril, da se žnik iz steklenic za mineralno vodo, iz Združenja popotnih fotografov in se prireditev konča. po drugi strani tudi pri prireditvah ki se lahko reciklira. Ob inovaciji, ki fotoreporterjev Slovenije je ob od- Lorena Pavlič, direktorica film- in festivalih prepogosto dogaja »ze- koristi naravnemu okolju, so se pri prtju razstave, ki je sledila zaključku skega festivala Kino Otok v Izoli, leni marketing«, ki prireditev obarva tem povezali tudi z domačim ponu- okrogle mize, dodal, da je na vsako je povedala, da je v njihovem pri- kot okoljsko odgovorno samo v ime- dnikom, Radensko. Kamnikarjeva prireditev možno in nujno pogledati meru skrb za okolje vključena že v nu, na primer »Eko tek«. To so slabe meni, da je problem okoljsko odgo- z vidika globalnih posledic. To kaže- samo idejo o festivalu angažiranega prakse, ki koristijo samo organiza- vorne miselnosti v Sloveniji v tem, jo tudi izbrane fotografije. filma. Če vsebina prireditve nago- torju. Povedal je, da je s sodelova- da jo razumemo bolj infrastruktur- 37 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

Vodnik Uživajmo podeželje Piše in foto · Turistično združenje Portorož Vse več pozornosti istrskemu zaledju

Istrsko zaledje objema obalne kraje in jim promocijo turističnih destinacij, na katerih so nudi zavetje. V svojih gričih, poraslih z oljčniki udeleženci spoznali pomen oblikovanja in upo- in vinogradi, skriva neokrnjeno naravo, dih je- rabe zgodb v turizmu. Ker sta bili predstavitvi majoče razglede, zanimivo zgodovino in toplino zelo dobro obiskani, so jih ponovno organizirali tamkajšnjih ljudi. Vsega tega se vse bolj zaveda- tudi letos, tokrat v zaledju. Vsaka delavnica je jo tudi turisti, ki pri nas iščejo nova doživetja in bila razdeljena na dva sklopa. V prvem delu so aktivne počitnice. predstavniki uspešnih turističnih krajev pred- Lepo povabilo v zaledje Istre predstavlja stavili svoje izkušnje in nam povedali, kako jim vodnik Uživajmo podeželje, ki ga je lani izdalo je uspelo. Svoje znanje so predstavili: Polonca Turistično združenje Portorož. V njem je opisa- Blažič iz doline Wagrain-Kleinarl (Avstrija), Pe- nih kar 39 poti po vseh treh obalnih občinah: ter Misja, župan Podčetrtka in predsednik Turi- 17 kolesarskih, 19 pohodniških in 3 konjeniške stične zveze Slovenije, Ennio Malusa iz vasi Bale poti. Ljubiteljev rekreacije je iz leta v leto več, (Hrvaška) in Mojca Štepic iz Razvojnega centra kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo v manj kot Srca Slovenije. V drugem delu so udeleženci enem letu razdeljenih več kot 25.000 izvodov te skupaj s strokovnjakom s področja marketinga, brezplačne knjižice. Na spletni strani www.por- prodaje in organizacije turizma poskušali na- toroz.si pa sta na voljo tudi interaktivni zemlje- rediti turistični načrt za lasten kraj. Brezplačne vid in knjižica v elektronski obliki. delavnice so se zgodile med marcem in majem Pomembno pa je tudi izobraževanje lokal- v Novi vasi (Oblikovanje skupnega turističnega nega prebivalstva. Že novembra in decembra produkta), Padni (Trženje skupnega turistične- lani je Turistično združenje Portorož organizi- ga produkta) in v Sv. Petru (Končni izdelek – kaj ralo prvi javni predstavitvi novega koncepta za smo se naučili).

Ekološka kmetija Forte Piše in foto · Mateja Forte Na vaškem prazniku v Svetem Petru tudi poučno V okviru vaškega praznika v Sv. Petru nad zatravljanjem in zmernim izkoriščanjem eko- Dragonjo je Ekološka kmetija Forte v sodelo- sistemskih uslug ekološka kmetija tako skrbi vanju z Zavodom Terra Viva Sv. Peter 28. 6. za naravno ravnovesje in povečevanje vrstne 2014 organizirala Dan odprtih vrat na Učni biodiverzitete, kar je tudi pogoj za trajnostni točki ekologije. razvoj, ki omogoča izkoriščanje ekosistemskih Vaški praznik, ki ga Sv. Peter praznuje ob uslug v prihodnosti. dnevu svetega Petra in Pavla, 29. junija, je ve- Obiskovalci Dneva odprtih vrat so bili dno čas za druženje, glasbo, ples in smeh. Letos najprej deležni strokovnega predavanja vodje pa je že tako pestro praznično ponudbo pope- Učne točke ekologije in Zavoda Terra Viva Sv. strila tudi Ekološka kmetija Forte, ki je v so- Peter, ki je goste odpeljal po oljčnem nasadu, delovanju z Zavodom Terra Viva Sv. Peter pod jim predstavil kmetijsko mehanizacijo in nje- vodstvom biologa Janeza Forteja prvič organi- no pravilno uporabo, orodje ter pripomočke za zirala Dan odprtih vrat in tako obiskovalcem obrezovanje oljk in pobiranje pridelka. Pred- predstavila Učno točko ekologije v Sv. Petru. stavil je nekatere sorte oljk, tako avtohtone kot Slednja je za obiskovalca zanimiva že s stali- prinesene. Pojasnil je tudi povečano vrstno šča, da tu pod eno streho sobivata kmetijsko diverziteto rastlin in posledično povečanje pridejo po nova znanja. Dan odprtih vrat je s gospodarstvo, ki prideluje certificirano ekolo- števila ekosistemskih uslug v oljčnem nasadu. strokovnim predavanjem zaključil ddr. Rudi ško ekstra deviško oljčno olje iz oljk okrog 300 Posredoval je nekaj informacij o alternativnih Čop, ki je na obronku kmetije postavil geoma- dreves domačih in tujerodnih sort, in Zavod virih energije ter o pristopih, s katerimi lahko gnetni del geofizikalnega observatorija z ime- Terra Viva, ki deluje kot raziskovalno-izobra- zmanjšamo ekološki odtis (biološka čistilna nom »GO Sikuri«. Namen takega observatorija ževalna ustanova na področju ekologije in z naprava, raba kapnice kot sanitarne vode, to- je izvajati stalne meritve relativnih sprememb njo povezanih področij. V nadaljevanju je za plotna črpalka, raba lokalne lesne biomase za zemeljskega magnetnega polja za oblikovanje obiskovalca zanimiv tudi program Učne toč- ogrevanje). Sledila je še pokušina domačega planetarnega geomagnetnega indeksa v za- ke ekologije, ki v izobraževalno raziskovanje oljčnega olja s strokovno razlago senzoričnega dnjih treh urah. Omenjeni indeks je uporaben vključuje ekološko pridelavo, torej pridelavo ocenjevanja, oljk iz slanice ter oljčnega nama- za oceno vpliva spremembe zemeljskega mana zatravljenem območju, brez mineralnih za. Na ogled so bili postavljeni pripomočki, gnetnega polja na naše vsakdanje življenje; od gnojil in škropiv, ki bi utegnili porušiti krhko literatura ter drugo gradivo, ki ga Učna točka telekomunikacij, energetike, radijske navigaci- ravnovesje znotraj ekosistema. Z namenskim ekologije uporablja pri delu s skupinami, ki je pa vse do zdravja in počutja. 38 SOLINE SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Piše in foto · Andrej Sovinc, vodja parka KPSS Nove pridobitve v KPSS

Novinarji na čolnu ob otvoritvi zapornice na ustju kanala Pichetto, postavljene v okviru Sanacijskega Obnovljeni nasipi ob kanalu Pichetto s sredstvi programa Vlade RS. (foto: A. Grbec) projekta LIFE+ MANSALT (foto: A. Grbec) Evropska unija je razvila več finančnih me- Istočasno smo za javnost odprli še atraktiv- hanizmov, s katerimi državam članicam omo- no sprehajalno pot na Fontaniggeah. Pot meri goča črpanje »evropskih« sredstev. Praviloma dva kilometra, od tega poteka skoraj tristo me- Unija prek teh projektov sofinancira tiste aktiv- trov poti po lesenem mostovžu in mostovih nosti v državi članici, ki nadgrajujejo nacionalna tik nad vodno gladino. Pot je bila financirana s prizadevanja za doseganje ciljev javnega intere- sredstvi projekta Saltworks, v okviru Evropskega sa. regionalnega razvojnega sklada. Projekt, ki se je Prvega decembra 2008 je v Krajinskem par- pravkar zaključil, je bil namenjen ovrednotenju, ku Sečoveljske soline visoko plimovanje poru- promociji in ohranitvi solin v severnem Jadra- šilo več kilometrov nasipov. Vlada Republike nu. Poleg italijanskih partnerjev sta bila v pro- Slovenija je v naslednjem letu sprejela sanacijski jekt vključena tudi upravljavca obeh slovenskih program za odpravo posledic te naravne nesre- solin, Javni zavod Strunjan in podjetje SOLINE. če, vendar bi sama le s težavo zagotovila vsa po- Danes, ko so pritiski kapitala vse močnejši, trebna sredstva za celovito obnovo nasipov, ki so zavedanje javnosti o pomenu varovanja narave potrebni za ohranjanje razmer za pestrost živega in kulturne dediščine pa pogosto prezrto ob sveta in življenjskih okolij v parku. Prek projek- vsesplošnem poveličevanju pomena neposre- ta MANSALT v okviru finančnega mehanizma dnih ekonomskih koristi, so evropska sredstva EU LIFE+, ki velja za najpomembnejši vir za fi- ključen, pogosto celo najpomembnejši vir fi- nanciranje projektov ohranjanja biotske razno- nanciranja ohranjanja dediščine in tradicije. To vrstnosti v Evropski uniji, pa je evropski denar je svojevrsten paradoks: ali ni neverjetno, da se oplemenitil prizadevanja Slovenije za odpravo včasih na evropski ravni bolj zavedajo pomena Meira Hot, podžupanja Pirana, in Klavdij Godnič, posledic naravne nesreče v solinah. varovanja in ohranjanja dediščine kot država, ki direktor SOLIN, ob slavnostnem odprtju nove poti v Javnosti smo v začetku julija predstavili takšno dediščino premore? okviru projekta Saltworks. (foto: A. Sovinc) novo zapornico na ustju osrednjega solinskega kanala, imenovanega Pichetto, ki je bila postavljena v okviru Sanacijskega programa Vlade »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.« Republike Slovenije. Zapornica bo večinoma LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira odprta in bo omogočala stalno izmenjavo vode izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu v kanalu, preventivno pa jo bomo zaprli le ob razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in napovedi posebej visokega plimovanja. S sred- narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v stvi projekta LIFE+ MANSALT so bili obenem območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. obnovljeni nasipi ob kanalu Pichetto in čelni nasipi, ki ločujejo soline od morja, in sicer na Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah zadostni višini, da odslej kljubujejo tudi plimo- članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost vanju, ki se po izračunih strokovnjakov lahko za bodoče rodove. pojavi le enkrat na nekaj sto let. Višini zapornice in čelnih nasipov se ujemata, kar pomeni, da so odslej soline med Drnico in Dragonjo varne pred visokimi plimami. 39 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Arhitekturna delavnica Piše · dr. Margareta Jeraj; foto · Rebeka Fink Bodoči arhitekti, pozor!

Fakulteta za arhitekturo je od strukcija, estetika – logika, in njiho- nekdaj znana po svojstvenem pred- va soodvisnost. V svet izpovednosti hodnem preizkusu sposobnosti za- oblik bomo vstopili skozi opazova- interesiranih kandidatov za sprejem nje, sprejemanje, spreminjanje, obli- na študij arhitekture in urbanizma. kovanje ter jih udejanjali v skicah Lažje ga opravijo tisti, ki se nanj do- in maketah in še kaj. Zainteresirani bro pripravijo. Žal pa tovrstno do- bodoči maturantje naj se za tovrstno datno usposabljanje in priprava kar pomoč do konca septembra 2014 precej staneta. Še zlasti sedaj, v času obrnejo neposredno na mentorico krize, si marsikatera, tudi povpreč- dr. Jerajevo (041 608 811). Na ta na družina težko privošči dodatne način bodo prejeli ustrezne infor- stroške, ki bi njihovemu otroku od- macije in zastavili način nadaljnje- prli vrata za želeno študijsko smer. ga dela, ki ga bodo deležni s strani Kaj lahko se torej zgodi, da marsi- prostovoljke – strokovnjakinje – do kateri nadarjeni srednješolec nima znanega termina sprejemnih izpitov možnosti za uspešno opravljen na fakulteti. Individualno delo ali sprejemni izpit, ker si pripravljalne delo v manjših skupinah (odvisno arhitekturne delavnice preprosto ne od števila zainteresiranih) bo pote- more plačati. Preizkus sposobnosti kalo na sedežu Rdečega križa Piran pri vpisu na Fakulteto za arhitektu- pod mentorstvom prostovoljke dr. nosti, kritičnosti in objektivnosti do (Župančičeva 14 v Piranu) ali kako ro šteje kar neverjetnih – magičnih Margarete Jeraj iz Pirana uvedejo okolja, prostora, odnosov in razmer. drugače po predhodnem dogovoru – 80 % točk, maturitetni uspeh in v osnove arhitekturnega in urbani- Natančnejša priprava na preizkus s posameznimi dijaki zadnjih letni- splošni uspeh v 3. in 4. letniku pa le stičnega jezika, izpilijo sposobnosti sposobnosti za vpis na Fakulteto kov. Prispevek udeležencev bo za po skromnih 10 % točk! za likovno in prostorsko dojemanje za arhitekturo bo zajela: prostorsko prejeto znanje skozi šolsko leto zelo Arhitekturna delavnica, ki jo ter izražanje, posluh za problema- predstavo, prostoročno risanje, bo- skromen, predvsem pa simboličen: z začetkom novega šolskega leta tiko arhitekture in prostorskega gastvo idej, njihovo predstavitev in 1 EUR/uro. Zbrana sredstva bo 2014/15 organizira OZ Rdeči križ urejanja ter nagnjenje k ustvarjalni smisel za bistveno. Pomembna je Rdeči križ namenil nakupu šolskih Piran, omogoča, da se prikraj- domišljiji in analitičnemu mišljenju, opredelitev pojmov, kot so abstrak- potrebščin za otroke iz socialno šib- šani mladi talenti prepoznajo in ob sočasnem poudarku na osvešče- tno – realno, kompozicija – kon- kih družin.

Spodbujamo krvodajalstvo in prostovoljstvo Rdeča kapljica je doma v Piranu

Občina Piran in območno zdru- Pirana, kjer smo v vsakem trenutku ženje Rdeči križ Piran sta v torek, 8. pripravljeni pomagati,« je ponosno julija 2014, izdala novo knjižico z napovedala podžupanja ter napovedala, slovom Rdeča kapljica je doma v Pira- da bo z novim šolskim letom zloženka nu. Gre za pravljico o rdeči kapljici, s razdeljena med učenke in učence pi- katero promoviramo prostovoljstvo in ranskih osnovnih šol in vrtcev. krvodajalstvo. »Cilj pravljice je otroke naučiti Pravljica je umeščena v Piran, spoštovati prostovoljstvo in vzbuditi kjer ima krvodajalstvo dolgoletno tra- zavest o tem, da lahko darujejo del dicijo. Ima veliko sporočilno vrednost sebe ter na ta način pomagajo,« je in predstavlja tudi bogato kulturno prepričana avtorica pravljice Irena dediščino mesta Piran. Ilustracije je Dolinšek, dolgoletna krvodajalka in prispevala akademska slikarka Fulvia prostovoljka OZRK Piran, ki je kot Zudič. rdeča vila pravljico že predstavljala v »Če smo zmožni, je naša dolžnost, vrtcih in šolah piranske občine. da darujemo kri,« je prepričana podž- Duška Žitko in Valentina Klemše upanja Meira Hot, ki je od lanskega iz območnega združenja Rdeči Križ leta tudi sama krvodajalka. Pozdra- Piran sta si enotni, da je »prostovolj- vila je izid knjižice, ki je rezultat pro- stvo največja odlika vseh nas« ter da stovoljnega dela in je izobraževalne, je pravljica primeren medij za spod- informativne in promocijske narave. bujanje tako prostovoljstva kot krvo- »Razdelili jo bomo v turističnoinfor- dajalstva, saj »pravljice nosijo celostno macijske centre, saj želimo, da obisko- sporočilo o življenju in ponujajo upa- valci spoznajo tudi humanitarno plat nje na boljši jutri«. Zloženka je nastala s prostovoljnim delom in donacijami vseh sodelujočih. 40 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Piše in foto · Darja Šemrov, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Ljubljani; foto · Rok Humar, Občina Piran Zaključen evropski projekt ROSEE v Občini Piran

Občina Piran je na povabilo Prometno- ri. Iz smeri Pirana je križišče slabo zaznavno, Občina Piran je na tej lokaciji že izvedla tehniškega inštituta Fakultete za gradbe- preglednost je neustrezna, prehod za pešce je predlagane ukrepe; vgrajene so talne LED- ništvo in geodezijo v letu 2013 pristopila k slabo zaznaven. svetilke za povečanje zaznavnosti prehoda sodelovanju v evropskem projektu ROSEE Projekt ROSEE na tej lokaciji predlaga za pešce, v glavni smeri pa je izveden ukrep (Road Safety in South East European regi- dve variantni rešitvi. V obeh variantah je v umirjanja prometa z zvočnimi zavorami. ons), katerega cilj je spodbujanje varnosti v glavni smeri Piran–Beli Križ predvideno cestnem prometu in izboljšanje dostopnosti umirjanje prometa z optičnimi zavorami, na cestnega omrežja. kraku iz Strunjana je predvidena sprememba Projekt je na eni strani obravnaval insti- prometnega režima. Po prvi varianti krak iz tucionalno, zakonodajno in infrastrukturno Strunjana služi samo za dostop do parkirišča problematiko ter se na drugi strani ukvarjal trgovine in gostilne ter se priključi na glavno z udeleženci cestnega prometa, tudi v okviru cesto v prvem križišču. Po drugi varianti pa preventivno izobraževalnih vsebin. smer iz Strunjana ostane odprta in enosmer- V okviru pilotskih aktivnosti na po- na v smeri proti Piranu, kjer se uredi geome- Z v o č dročju infrastrukture je bilo v sodelovanju trija priključevanja neprednostne smeri na n e z a v o s predstavniki Občine Piran, AMD Pinko prednostno. re Tomažič Piran ter drugimi deležniki izbranih šest prometno neustreznih oziroma

e nevarnih lokacij. Na izbranih lokacijah so r o v a z e n bile s terenskim ogledom (angl. road safety ič t p inspection) identificirane infrastrukturne in O prometnotehnične pomanjkljivosti, ki vpli- vajo na prometno varnost predvsem ranlji- vejših udeležencev v prometu, kot so pešci in kolesarji. Projekt ROSEE se je na pilotskem in- frastrukturnem delu ukvarjal predvsem s preučevanjem različnih nizkocenovnih, učinkovitih in hitro izvedljivih ukrepov za umirjanje prometa. Kot rezultat so bile izdelane projektne rešitve na nivoju idejne za- snove. V okviru projekta so bile na območju Občine Piran obravnavane naslednje lokaci- e r

je: sestavljeno križišče na Belem Križu, pre- e n

č i t

p hod za pešce pri Turistici, potek ceste skozi O naselje Sveti Peter, vstop v naselje Padna iz »zgornje« smeri, trikrako križišče – priklju- ček avtokampa Strunjan ter nedovoljeno parkiranje na hodnikih za pešce na Sončni poti. Prehod za pešce pri Turistici Sestavljeno križišče na Belem Križu V križišču pri Turistici se nahaja nevaren Obstoječe sestavljeno križišče oziroma prehod za pešce, saj vozila iz smeri Pirana dve sosednji križišči na Belem Križu sta za- dosegajo visoke hitrosti, prehod pa ni dovolj radi svoje oblike neustrezni in potencialno zaznaven in pregleden. nevarni. Cesta iz smeri Strunjana se priklju- Na tej lokaciji sta predvidena umirjanje čuje na glavno cesto tangencialno pod zelo prometa na glavni smeri z zvočnimi zavo- ostrim kotom, kar se odraža v velikih hitro- rami in dodatna signalizacija za povečanje stih vključevanja vozil iz neprednostne sme- zaznavnost prehoda. 41 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Naselje Sveti Peter Vstop v naselje Padna (križišče na ploščadi). Za zagotavljanje var- Prečni profil ceste skozi naselje je neu- Prema iz »zgornje« smeri omogoča pre- nosti pešcev se podaljša hodnik za pešce, strezen, ni površin za pešce, na več mestih seganje dovoljenih hitrosti. Hkrati obcestje hkrati z urejanjem križišča se uredi tudi je omejena preglednost. Na območju avtobu- ne nakazuje vstopa v območje naselja, zato prehod za pešce na ploščadi. snega postajališča niso jasno razmejene po- vozniki ne prilagodijo hitrosti. Ta je sicer vršine voznega pasu in območja postajališča. omejena na 30 km/h. Nedovoljeno parkiranje na Sončni poti Obstoječa urbanistična ureditev naselja Za znižanje hitrosti vozil in posledično V bližini Sončne poti so vrtec, šola, gi- ne omogoča sprememb prečnega profila, povečanje varnosti je predvideno umirjanje mnazija z italijanskim učnim jezikom, dija- zato je predvideno umirjanje prometa skozi prometa z zvočnimi zavorami. ški dom ter center za korekcijo sluha in go- naselje s trapeznimi grbinami (tri trapezne vora. Na območju Sončne poti je prometna grbine na približno enakih razdaljah v ob- Trikrako križišče pri avtokampu Strunjan varnost pešcev zaradi vozil, ki so parkirana močju naselja). Na območju avtobusnega Na priključku avtokampa ni zagotovljena hodniku za pešce, neustrezna. Na delu postajališča na Špehih je predviden sredinski na ustrezna preglednost, ki v kombinaciji z šolske poti pa sploh ni urejenih ustreznih otok, ki razmeji površine in nakaže potek vo- visokimi hitrostmi v glavni smeri zmanjšu- površin za pešce. znega pasu. Predlagana sta podaljšanje ob- je varnost vključevanja. Na krajšem delu ni Predvideni sta izvedba fizičnih ovir, ki stoječih robnih črt za optično vodenje vozni- urejenega hodnika za pešce, niti ni v bližini bodo preprečevale nepravilno parkiranje, kov in vizualno dodatno zoženje vozišča kot urejenega prehoda za pešce. in označitev površin za pešce s horizontal- ukrep za nižje hitrosti skozi celotno naselje, Predvideno je umirjanje prometa s pre- no signalizacijo ter dodatno opremo. kjer to še ni izvedeno. plastitvijo celotnega trikrakega križišča

Zaključni dogodek evropskega projekta ROSEE Dan prometne varnosti na OŠ Sečovlje

poimenovali »Dan prometne varnosti«, na katerem smo na ogled postavili vse likovne in literarne izdelke, ki so prispeli na natečaj. OŠ Sečovlje je pripravila izjemen kulturni program, ki so ga povezovali otroci sami. Ob zaključku kulturnega programa so bila razglašena nagrajena dela. Nagrajenim skupinam iz vrtcev je nagrade podelil župan Občine Piran, gospod Peter Bossman, nagrade za likovne izdelke osnovnošolcev vodja projekta na Avto-moto zvezi Slovenije, Ro- bert Štaba, nagrade za literarne izdelke pa je podelila mag. Marta Novak iz Zavoda RS za šolstvo. Nato je potekala še okrogla miza, na kateri so mentorji predstavili, na kakšen na- čin so v preteklem mesecu ustvarjali izdelke Otroci so z nastopom navdušili avlo OŠ Sečovlje, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. na temo prometne varnosti, s poudarkom na varnosti pešcev. Ostali udeleženci so si ogle- Zadnji dan februarja je bil v OŠ Sečovlje usposabljanja, namenjena drugim službam, dali razstavljena dela, pred šolo pa so polici- organiziran zaključni dogodek v okviru so- ki se ukvarjajo s prometno varnostjo. De- sti, redarji, gasilci in predstavniki RK – Ob- delovanja različnih deležnikov občine Piran ležniki iz občine Piran so se vedno odzvali močna enota Piran otrokom pokazali, kako v evropskem projektu ROSEE. Glavni cilj vabilom na takšna usposabljanja. vsakodnevno skrbijo za njihovo varnost. projekta je izboljšanje koordinacije in ko- V prvi polovici februarja so otroci v Poudariti je treba, da se je dogodka na munikacije pri promoviranju, planiranju ter osnovnih šolah in vrtcih občine Piran inten- OŠ Sečovlje udeležilo več kot 100 otrok in upravljanju primarnega in sekundarnega ce- zivno ustvarjali likovne in literarne izdelke mentorjev iz osnovnih šol in vrtcev občine stnega omrežja. Avto-moto zveza Slovenije, na temo »Varno na poti«, saj je Avto-moto Piran. ki v projektu nastopa kot vodja enega od de- zveza Slovenije v okviru projekta ROSEE Na koncu so vsi podpisali svečano listi- lovnih paketov (ta se ukvarja z obnašanjem razpisala nagradni natečaj za tri najboljše no, s katero so se zaobljubili, da bodo v pro- in navadami udeležencev v prometu), si je za likovne izdelke v vrtcih ter prvi triadi osnov- metu vedno ravnali varno in odgovorno, da pilotno območje izbrala Občino Piran. Ko- ne šole in za tri najboljše literarne izdelke bo njihov odnos do preostalih udeležencev ordinacijo vseh aktivnosti z deležniki občine v drugi triadi osnovne šole. Vse izdelke so vedno spoštljiv, ravnanje pa vzor vsem, s ka- je prevzelo Avto-moto društvo Pinko Toma- šole in vrtci pošiljali na OŠ Sečovlje, kjer je v terimi se vsakodnevno srečujejo v prometu. žič Piran. četrtek, 27. 2. 2014, ocenjevalna komisija iz- Dogodek je resnično povezal vse šole in V okviru projekta je bila v preteklem letu brala nagrajena dela. Ker smo želeli pokazati vrtce piranske občine ter seveda ostale de- izvedena vrsta posvetov in izobraževanj, ki rezultate intenzivnega sodelovanja s šolami ležnike, ki skrbijo za vsakodnevno varnost so bila v prvi vrsti namenjena vzgojiteljem in vrtci ter nagraditi delo mentorjev na eni najmlajših na naših cestah. v vrtcih in učiteljem prometnih vsebin v in otrok na drugi strani, smo se odločili, da osnovnih šolah, organizirana pa so bila tudi organiziramo zaključni dogodek, ki smo ga 42 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Pomoč za prizadete v poplavah Piše in foto · Karmen Peroša Učitelji, učenci in njihovi starši stopili skupaj za poplavljene v BiH, Srbiji in na Hrvaškem V Sloveniji je potekala vseslo- V času, ko smo lahko v me- Neverjetno je bilo videti, kako Ko je šolski hišnik zlagal ma- venska akcija zbiranja hrane in dijih spremljali dogajanje na je bilo materialne pomoči vse več, terial v kombi, smo vsi začutili za- osnovnih življenjskih potrebščin Balkanu, smo se odzvali tudi v in hkrati začutiti, da smo ljudje še dovoljstvo ob dobro opravljenem za poplavljene na Balkanu. Za ak- vrtcu in šoli. Začeli smo zbirati vedno pripravljeni stopiti skupaj delu, hkrati pa tudi upali, da si cijo smo se odločili tudi na itali- najrazličnejšo materialno pomoč za sočloveka v stiski. Ob pogovoru bodo vsi prizadeti ljudje čim prej janski osnovni šoli Vincenzo e Di- (hrano, vodo, osebne higienske z učenci je bilo moč čutiti, da jim opomogli ter se vrnili k vsakda- ego de Castro. Pridružili so se tudi pripomočke, plenice idr.) in tudi ni vseeno za prizadete ljudi in da njemu normalnemu življenju. vrtčevski otroci skupaj s starši. finančno pomoč. so ponosni na potekajočo akcijo.

Družbena odgovornost Piše · Valentina Klemše; foto · Igor Smode Pomoč socialno ogroženim pri nakupu šolskih potrebščin

Direktor in lastnik papirnice in dijaki iz socialno šibkih družin Hartis, Aleksander Vučko iz v času do 31. avgusta opravijo Lucije, že več kot 10 let sodeluje nakup potrebščin za novo šolsko s piranskim Rdečim križem pri leto 2014/15. Papirnica Hartis jim zagotavljanju pomoči socialno pomaga v obliki 40 % popusta, ki ogroženim družinam pri bolj seveda velja le zanje. Seznam otrok ugodnem nakupu šolskih je piranskemu Rdečemu križu potrebščin. Čeprav so se vrata kot vedno posredoval Center za učenosti pravkar zaprla, pa je že vse socialno delo Piran, ki ima najbolj pripravljeno za to, da lahko učenci verodostojne podatke. Lepota vztrajnosti in sožitja.

Pravljice za mlade vseh let Piše in foto · Mestna knjižnica Piran Bralna značka in razstava likovnih del uporabnikov portoroške enote VDC Koper v lucijski knjižnici

V Mestni knjižnici Piran smo Sledilo je odprtje razstave na področju dela s posebnimi ženskih portretov, v katerih se skupinami uporabnikov v letu zrcali velikanska ustvarjalna 2010 vzpostavili partnersko so- moč naših dragih bralcev in delovanje z Varstveno delovnim slikarskih mojstrov, ki so se s centrom Koper (enota Portorož) poustvarjanjem znanih likovnih z željo, da bi tudi pri osebah z del (Modigliani, Klimt, Kahlo, motnjo v duševnem in telesnem Lempicka) pod mentorskim razvoju spodbujali bralno kultu- vodstvom Snežane Hočevar ro in jim skušali približati svet pogumno dotaknili prave ume- branja – »čudežnega potovanja«. tnosti. Dvakrat mesečno smo se sre- Namen skupnega delovanja čevali ob branju in pripovedova- knjižnice in VDC-ja se tako nju pravljic, poezije, odlomkov uresničuje: s sodelovanjem iz romanov ter pogovorih o ustvarjati odprt prostor, v kate- prebranem. V štirih letih smo Junija smo v lucijski knjižni- Neldinih »štorjic od straha«, rem poskušamo skozi različne obdelali različne teme: istrske ci pripravili podelitev že četrte skupaj z glasbenim preseneče- knjižnične dejavnosti spremi- legende, antične mite, sloven- bralne značke, ki so jo letos pre- njem – članoma skupine Sons njati utečeno podobo naših ži- ske ljudske pripovedke, spoznali jeli prav vsi uporabniki porto- Klemnom Domjem in Gašper- vljenjskih okolij in se približati smo Tavčarja, Kosmača in Sha- roškega centra. Mirella Bonaca jem Gustinčičem – pa smo tudi pogosto marginaliziranim sku- kespearja. Arzenšek nam je prebrala nekaj zapeli. pinam prebivalcev. 43 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih Piše · Vika Kuštrin; foto · Riccardo Bertoni Za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti Na OŠ Cirila Kosmača Piran razvite socialne mreže, visoka ra- smo v preteklem šolskem letu iz- ven zaupanja, visoka državljanska vedli projekt Dvig socialnega in zavzetost, simboli in obredi, sood- kulturnega kapitala v lokalnih sku- visnost, vzajemnost ter prostovolj- pnostih za razvoj enakih možnosti stvo in dejavnosti skupnosti. Višji je in spodbujanje socialne vključeno- otrokov socialni kapital, bolj se čuti sti (SKK), ki ga je vodila Ana Kra- povezanega s skupnostjo, večji je mar. Projekt je potekal pod okriljem njegov občutek blagostanja in večja sredstev evropskega socialnega skla- je verjetnost, da bo v šoli uspešen. da in s sofinanciranjem ministrstva Na naši šoli smo do sedaj so- za izobraževanje, znanost in šport delovali že z mnogimi lokalnimi v okviru Operativnega programa skupnostmi, ki razvijajo otrokov so- razvoja človeških virov. Namen cialni in kulturni kapital. Sodelovali projekta je bil izvajanje programov smo z Mestno knjižnico Piran, kjer za dvigovanje socialnega in kultur- so otroci razvijali knjižno kulturo. nega kapitala v šolah, vrtcih in lo- in kulturnega kapitala na šolah in kapitala so pozitivni odnosi. Po- Obiskali smo Dnevni center Školj- kalni skupnosti. Z izvedbo projekta vrtcih. Pri tem smo si prizadevali pri membni sta tako količina kot tudi ka, kjer so otroci za starejše občane smo raziskovali vpliv dejavnikov otrocih uzavestiti pomen neformal- kakovost socialnih stikov, ki jih zapeli in zaigrali na inštrumente. V socialnega in kulturnega kapitala nega znanja in spodbuditi povezo- vzpostavlja posameznik v okolju, sodelovanju z Obalnim zavetiščem na zaposlitvene zmožnosti, pripra- vanje socialnih partnerjev ter uvajali kjer živi in dela – se pravi v družini, smo zbirali hrano in odeje za živali. vili izhodišča in usmeritve za dvig fleksibilno obliko organizacije dela v v šoli, med vrstniki in v širši sku- Za valentinovo pa so učenci z gleda- tega kapitala ter organizirali izvedbo šolah in vrtcih. pnosti. Socialni kapital označujejo liško igro razveselili prebivalce Cen- programov za izboljšanje socialnega Glavna značilnost socialnega skupna pravila in vrednote, dobro tra za starejše občane Lucija.

Pobratena mesta Piše · Vika Kuštrin; foto · Mojka Mehora Lavrič Sodelovanje OŠ Cirila Kosmača Piran in OŠ Allisonville iz Indianapolisa

V letošnjem letu smo se učen- Z razredom učiteljice Sandre dih in še in še. Ugotovili smo, da vrstnikov z drugega konca sveta. ci 5. b razreda OŠ Cirila Kosmača Brown smo komunicirali preko se v marsičem razlikujemo, a nas V maju smo izpeljali dve videosre- Piran povezali z vrstniki iz OŠ Al- e-pošte. Izmenjali smo si vrsto in- kljub veliki razdalji in časovni čanji, v katerih smo se končno tudi lisonville iz Indianapolisa. Mesto formacij, vezanih na znamenitosti razliki veže mnogo podobnih in- videli in slišali v živo. Lahko smo Indianapolis je naše pobrateno domačega kraja, na nacionalne teresov in želja. Konec koncev si poklepetali o vsem, kar nas zani- mesto, zato se nam je zdelo prav, športe in športnike, vodilne go- vsi želimo novih dogodivščin in ma. No, ja, zanima nas še veliko da o njem kaj izvemo, obenem spodarske panoge domačih regij, znanj, aktivnega prostega časa ter več, zato bomo zagotovo ostali v pa njim predstavimo naš Piran in kulturno dediščino, glasbo in ples, smo navdušeni ob zanimivih no- stiku in nadaljevali našo čudovito sebe. kulinariko, naravo, interese mla- vicah, ki jih prejmemo od naših skupno dogodivščino. 44 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Povezovanje mladih po svetu Piše in foto · Vika Kuštrin, OŠ Cirila Kosmača Piran Učenci OŠ Cirila Kosmača na gostovanju v Turčiji

Da je svet najboljša učilnica, smo se prepri- vu otrok uspešno predstavili izbor slovenskih čali že mnogokrat. Zato na OŠ Cirila Kosma- ljudskih plesov ter suvereno zastopali našo ča Piran veliko časa, truda in prostovoljnega šolo, mesto in državo. Vrstniki so jih sprejeli na dela usmerjamo v projektno delo, ki povezuje svoje domove, v svoje družine. Zabava, učenje, naše učence z mladimi po svetu. Na ta način si raziskovanje, komunikacija v angleškem jezi- pridobivajo dragocene izkušnje, gradijo svojo ku, zanimive navade in običaji, skupni interesi, samostojnost in samozavest, raziskujejo lastno kulinarika in še in še. Teden dni v Mersinu je osebno in narodnostno identiteto ter spozna- prehitro minil. Stkala so se nova prijateljstva, vajo druge kulture. stara utrdila in resnično se je bilo težko poslo- V aprilu se je skupina učencev naše šole viti. Pred odhodom se je utrnila marsikatera pod mentorstvom učiteljic Katarine Petrič in solza in zapečatila obljubo, da se nekega dne Vike Kuštrin odzvala povabilu šole Doga Kole- ponovno srečamo. narodnega projekta Želva, ogrožena staroselka, ji in odpotovala v Mersin, mesto na južni obali Z učenci in učitelji šole Doga Koleji sode- naše prijatelje iz Turčije gostili v Piranu. Idej, Turčije. Vanesa Memić, Urša Malačič, Tija Do- lujemo že dve leti. To je bil naš drugi obisk tega načrtov in želja imamo veliko, zato upamo, da lenc Šuštar, Tinkara Starin, Ana Savić in Filip prijetnega obmorskega mesta in čudovitih lju- nam bo v jeseni ponovno uspelo povabiti in Borak so na prireditvi ob mednarodnem dne- di. V preteklem oktobru pa smo v okviru med- gostiti skupino učencev z mentorji iz Turčije.

Vrtec Mornarček Piran Piše in foto · Jožica Grilj Raziskovanje vode v našem okolju V Vrtcu Mornarček Piran smo se v okviru materiali ustvarjali, se z njimi igrali in primerjali nacionalnega Unesco projekta Naš kraj – njegova njihove lastnosti. kulturna in naravna dediščina priključili podpro- Pomemben vidik raziskovanja morske obale jektu »Voda v našem okolju« tudi otroci oddelka je bilo tudi ekološko osveščanje otrok, saj smo 3–5 let iz enote Barčica. Raziskovanje morja in mnogo najdene plastične embalaže z morske oba- morske obale je bila ena izmed osrednjih tem, ki le razvrstili v temu namenjene zabojnike. je otroke najbolj pritegnila k raziskovanju. Poseben dogodek je bil obisk akvarija in otro- Otroci so odkrivali in spoznavali vodo v na- ci so svoja doživetja tudi ustvarjalno narisali. šem okolju in njene lastnosti. Ob spoznavanju Kakšne so lastnosti vode, so odkrivali ob raz- morja in morske obale so nabirali naplavine, ličnih eksperimentih ter pri tem pridobili veliko kamenčke, školjčne lupinice in pesek. Vrtcu so z novih izkušenj in znanja.

Praznovanje dneva fakultete Piše · Robert Brsa; foto · Arhiv FPP

Svečana podelitev diplom diplomantom Fakultete za pomorstvo in promet Promocijo diplomantov Univerze v Ljubljani Fa- kultete za pomorstvo in promet organiziramo enkrat letno ob praznovanju dneva fakultete. Praznujemo ga 24. junija v spomin na ta dan leta 1960, ko je tedanja Ljudska skupščina Republike Slovenije sprejela Za- kon o ustanovitvi Višje pomorske šole v Piranu. 20. junija 2014 je v LifeClass Hotels & Resorts v Portorožu potekala svečana podelitev diplom. Udeležil se je je tudi župan občine Piran, g. Peter Bosman, ki je dejal, da je »delo pomorščakov izredno odgovorno in poteka v posebno zahtevnih • Pomorstvo: Navtika in Ladijsko strojništvo, • Transportna logistika, okoliščinah. Pomorščaki morate biti odlično • Navtika (1. stopnja), • Tehnologija prometa (1. stopnja). usposobljeni za opravljanje svojega poklica, saj ne • Ladijsko strojništvo (1. stopnja), Svečana podelitev 12 magistrskih del podiplomskega skrbite le za varnost svoje ladje in tovora, temveč • Tehnologija prometa, študija 2. stopnje: varujete tudi morsko okolje, zibelko življenja našega • Prometna tehnologija in transportna logistika (1. • Promet, planeta.« Diplomantom in diplomantkam je čestital stopnja). • Pomorstvo. ter jim zaželel mirno morje. Svečana podelitev 29 diplom univerzitetnih progra- Svečana podelitev 4 magistrskih del podiplomskega Svečana podelitev 63 diplom visokošolskih strokov- mov: študija (znanstveni magisteriji): nih programov: • Tehnologija prometa, • Prometne vede. 45 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

In volo con La Coccinella Scrive · Nives Matijašić, direttrice Scuola dell'infanzia LA COCCINELLA Pirano Celebrazione del XXX anniversario della Scuola dell’Infanzia La Coccinella Pirano

Il 12 giugno 2014 per la nostra collettivo e genitori dei piccolissimi, scuola dell’infanzia è stato un giorno che non sono ancora in grado di davvero speciale: all’Auditorium cantare da soli. Lo abbiamo cantato di Portorose abbiamo celebrato insieme per sentirci vicini, perché è solennemente il XXX anniversario bello condividere le cose importanti. della fondazione della scuola Un inno che racchiude nelle parole dell’infanzia La Coccinella. Tre semplici e ripetitive l’essenza della decenni di autonomia, tre decenni di nostra visione, un inno che ci ha continua crescita professionale, tre emozionati nella consapevolezza decenni di impegno per innalzare che uniti possiamo vincere qualsiasi progressivamente la qualità dei sfida, cominciando da oggi, facendo programmi e dei servizi offerti. volare le nostre piccole Coccinelle Rimanere al passo con i tempi non nel cielo azzurro dei valori del cuore è stato e non è tutt’ora facile, ma e della mente. l’entusiasmo, il rispetto dei bambini Per concludere desidero e la responsabilità che sentiamo di ringraziare tutto il collettivo, che avere nei loro confronti ci hanno ha lavorato instancabilmente per la sempre guidati e continuano a musiche, dai testi e dalla scelta dei delle scuole dell’infanzia, troppo realizzazione di questa celebrazione, guidarci nella nostra missione di contenuti alle splendide comparse spesso sottovalutate, e spendendo dimostrando ancora una volta che educatori. Il XXX anniversario è dei bambini. Abbiamo scelto di parole importanti sulla difficoltà e il l’unione fa la forza. Grazie di cuore, stato particolarmente significativo presentare l’operato della nostra significato di essere e rappresentare sono orgogliosa di voi tutti e onorata e importante per tutti noi, che ci scuola in modo originale e creativo una minoranza. Grazie di cuore. di essere alla guida di questa scuola siamo impegnati nel corso degli attraverso i valori, visualizzandoli Tra le altre autorità, oltre al vice dell’infanzia. anni e continuiamo a farlo tutt’ora nelle comparse per regalare al sindaco sign. Bruno Fonda e alla Grazie a tutti gli sponsor e per garantire quotidianamente il pubblico preziose e insostituibili presidente della CAN di Pirano collaboratori esterni, il cui aiuto benessere e lo sviluppo ottimale dei emozioni. sign.a Nadia Zigante, erano presenti è stato fondamentale e prezioso, bambini che ci vengono affidati. Con la mostra abbiamo alla celebrazione pure il Console un grazie dal profondo del cuore Dopo un anno di preparativi ripreso il filo conduttore dei valori Generale d’Italia, signora Maria agli insostituibili collaboratori finalmente il giorno dellapresentando le attività concrete Cristina Antonelli, il Presidente Martina Gamboz, Matjaž Križman e celebrazione: abbiamo scelto di della scuola attraverso il loro filtro, dell’Unione Italiana, sign. Furio Damiano Roi. presentare l’operato didattico evidenziando i valori più importanti Radin, il Presidente della Giunta E per finire, un grazie davvero a pedagogico della nostra scuola da curare nel periodo prescolare; Esecutiva dell’UI, sign. Maurizio forma di cuore a tutti i genitori che dell’infanzia attraverso l’educazione poiché solo individuandoli ed Tremul. Grazie a tutti per averci ci affidano ogni anno i loro bambini ai valori, poiché siamo convinti equilibrandoli correttamente onorato con la vostra presenza. e a tutte le nostre piccole coccinelle che questa sia la strada giusta e il possiamo garantire la formazione e Durante la celebrazione è stata che vediamo giornalmente crescere contributo dovuto delle istituzioni lo sviluppo integrali della persona e conferita alla scuola dell’infanzia e diventare sempre più autonome e per la creazione di un mondo della personalità del bambino. La Targa del Comune di Pirano, abili, finchè sicure spiccano il volo migliore, l’”investimento” di oggi In un Auditorium gremito di un riconoscimento importante per verso la scuola elementare, alla per la società del futuro. pubblico molte erano le autorità l’operato della scuola nel territorio conquista di nuove conoscenze. Il programma della celebrazione presenti alla celebrazione, tra comunale. Grazie di cuore, è davvero un e la mostra sono stati curati nei cui il Ministro per l’istruzione, A conclusione della grande privilegio stare con i minimi particolari. Nulla è stato la scienza e lo sport, dr. Jernej celebrazione abbiamo scelto di bambini e accompagnarli attraverso lasciato al caso: dalla scenografia Pikalo, che ci ha onorato con la cantare l’inno tutti insieme, uniti, l’infanzia, il periodo più importante, alla scelta delle canzoni e delle sua presenza valorizzando l’operato come una grande famiglia: bambini, più meraviglioso e magico della vita! 46 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Vključevanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij Piše · Mojca Filipčič Pouk angleščine na OŠ Vincenzo e Diego de Castro je drugačen nikacijske tehnologije in jih tekmovanja, 9 od njih pa je uspešno integriramo v med- prejelo diplomo za doseženih predmetne povezave. Učenci vsaj 80 % točk. Svoj pristop k se tako angleščine ne učijo le poučevanju učiteljica Mojca iz učbenika in zvezka, ampak deli s svojimi kolegi učitelji. si širijo obzorje z uporabo vaj Med drugim je svoje prispevke Dandanes se vse bolj iz- formacijo na spletu, ni dovolj, na spletu, avdio-video vsebin, predstavila na Evropski konfe- postavlja pomen znanja (vsaj da zna uporabljati računalnik, spletnih kvizov ter spletnega renci o e-učenju ECEL v Portu enega) tujega jezika. V pri- temveč mora vedeti, kaj iska- dnevnika (bloga) in hiperpo- na Portugalskem, v domovini hodnosti je zato najverjetneje ti, kako najdeno informacijo vezav na njem. O nekaterih pa na konferencah Moodle, SI- pričakovati, da se bodo zah- razumeti in kako jo interpre- temah učenci razpravljajo pri RIKT in Eduvision. teve po aktivni uporabi tujega tirati. Otroci so svoji starosti pouku, svoje mnenje nato iz- Kako učiti, da bo učenje jezika (angleščine) samo še in znanju primerno sposobni razijo v obliki krajšega pisnega smiselno? Kako poskrbeti, stopnjevale. kritično presojati, vrednotiti sestavka ali pa ga v obliki mul- da bo znanje trajno? Recept V luči zahtev družbe po ter izražati mnenje o določe- timedijske predstavitve ustno je preprost: učitelj mora biti znanju tujega jezika si pedago- nih temah v tujem jeziku, še predstavijo pred sošolci. strokovnjak na svojem po- gi postavljamo vprašanja, kako posebej če so se o vsebinah Tak pristop k poučevanju dročju, podajanje snovi mora učiti, da bo učenje jezika učin- učili pri drugih predmetih. se je izkazal za zelo uspešnega, prilagajati glede na učni načrt kovito, smiselno, pa tudi zani- Prav takšne vsebine, ki so jih saj učencem bralno in slušno in situacijo v razredu, pri indi- mivo, ter kako poskrbeti, da učenci obravnavali pri geogra- razumevanje ter pisno in ustno vidualizaciji pa so mu lahko v bo znanje trajno, predvsem pa fiji, zgodovini, biologiji, infor- izražanje ne predstavljata ve- veliko pomoč ravno informa- uporabno. Odgovor se ponuja matiki in drugih predmetih, čjih težav. Pri nacionalnem cijsko-komunikacijske tehno- na dlani – skozi skrbno načr- velja izkoristiti pri poučevanju preverjanju znanja iz angle- logije. Zavedati se moramo, da tovano rabo informacijsko- tujega jezika za razvijanje slu- ščine kot šola beležimo visoko učitelj nima čarobne paličice, -komunikacijskih tehnologij v šnega razumevanja in bralne nadpovprečne rezultate, tako in kljub trudu se zgodi, da so razredu in zunaj njega. spretnosti, ki je ena glavnih v šestih kot tudi v devetih ra- učenci nad doseženimi rezul- Zaradi lažjega dostopa do komponent informacijske pi- zredih. Prav tako so se učen- tati razočarani. Učence pripra- informacij preko interneta sta smenosti. ci devetega razreda ekipno vljamo na življenje in včasih je pridobivanje ter prenos zna- Na OŠ Vincenzo e Diego odlično odrezali na tekmova- že veliko, če jih uspemo nau- nja in učenje nemalokrat lažja, de Castro v 3. triadi v pouk an- nju iz angleščine. V razredu čiti, KAKO poiskati pravo in- pa tudi bolj učinkovita. Da bi gleščine tako že več let vklju- je bilo 13 učencev, od katerih formacijo v poplavi podatkov. učenec poiskal določeno in- čujemo informacijsko-komu- se jih je 11 udeležilo šolskega Tudi v tujem jeziku.

OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piše · Mojca Železen Repe Obisk Prešernove in Finžgarjeve domačije Letošnje šolsko leto smo Ob poslušanju razlag o ži- učitelji in učenci osnovne vljenju in ustvarjanju obeh šole Vincenzo e Diego de Ca- književnikov smo izvedeli še stro zaključili tako, da smo veliko zanimivega o življenju združili prijetno s koristnim. in običajih ljudi v gorenjskih Odpravili smo se v Vrbo, roj- vaseh. Nato nas je čakal še tisti stno vas Franceta Prešerna, prijetnejši del. Odpravili smo se in v Doslovče, kjer smo si na Bled, kjer smo se med spro- ogledali rojstno hišo Frana ščenim klepetom in smehom Saleškega Finžgarja, avtorja sladkali s kremnimi rezinami. za Slovence pomembnega ro- Sledil je še kratek sprehod ob mana z naslovom Pod svobo- Blejskem jezeru in z mislimi dnim soncem. smo bili že na poti domov. 47 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Scrive · Marina Dessardo Bilancio di fine anno scolastico

l'uso del computer. Inoltre, ci preme ricordare la partecipazione della nostra scuola alle azioni umanitarie per la raccolta di beni per le popolazioni alluvionate dei Balcani e per i bambini socialmente svantaggiati di Jesenice. Non ci rimane che lodare tutti gli alunni che si sono impegnati e hanno rappresentato con onore la scuola che frequentano, i loro familiari che li hanno aiutati e supportati in questo impegno e, naturalmente, un ringraziamento particolare va pure agli insegnanti che li hanno motivati, spronati e seguiti. A questo punto ci vien spontaneo da dire Alla fine di ogni anno scolastico si fa un bronzo. »semo pochi ma boni« ! bilancio di ciò che si è fatto e dei risultati che si sono Come non ricordare poi l'uscita a Ledro degli ottenuti. Tutto sommato, gli alunni dalla prima alunni della quinta e sesta classe di Pirano che, quali Ecco il tema che ha vinto il primo premio al alla nona classe della »Vincenzo e Diego de Castro vincitori, hanno presentato la loro canzone accom- Festival dell'Istroveneto: » di Pirano, con le sezioni periferiche di Lucia e pagnata anche da una coreografia. Sicciole si sono dati da fare in tutti i campi ed hanno Ricordiamo i successi ottenuti al Concorso A OGNI USEL EL SO NIDO XE BEL conseguito degli ottimi risultati. Hanno aderito della Mailing List Histria, indetto dall'Associazione Penso: ma varda dove son nata e dove stago. Se vedi che a gare, concorsi sia a livello scolastico, nazionale della Cultura Giuliana Istriana Fiumana e Dalma- la cicogna la me ga leto nel pensier. E se saria nata in un altro logo, come saria la mia vita? che internazionale e si sono portati a casa diversi ta, che ha visto vincitrice per il lavoro individuale Chissà! Forsi meio o forsi peso. De sicuro no poso saver. riconoscimenti, premi e menzioni speciali. l'alunna Anna Rosso dell'ottava classe di Pirano Me piazi torziolar, andar in ferie con i mii. Per dir la verità Gli alunni hanno partecipato alle gare Canguro con la sua opera in dialetto istroveneto »Una storia son stada solo in Italia, in Croasia e in Slovenia. Me son di matematica e l'alunno Sandro Romanello della triste«. trovada ben per duto. Forsi perché dove son stada capivo nona classe ha ottenuto il Riconoscimento Vega E infine riportiamo anche gli ottimi risultati la lingua e le uzanse xe le nostre. Gavaria piaser de andar a torziolon in altri paesi come un mucio de zovani i fa d'Argento e di Diamante per i successi riportati ottenuti al Festival dell'Istroveneto, organizzato per zvariadi motivi: per studio o per spisio. Insoma, per nell'arco di tutti i nove gli anni. Alle Gare di italiano dall'UI in collaborazione e con il patrocinio della vedi le belese de sto mondo. Cusì deso solo me imagino l'alunna Karin Amina Sahir della nona classe ha Città di Buie, della Regione istriana, dell'Università come podesi trovar el mio mondo de esplorar, anca ottenuto il secondo premio, mentre l'alunno Erik popolare di Trieste e della Regione Veneto, che ha perché deso, ala mia età, no poso viagiar sola. Putar dell'ottava classe di Sicciole ha avuto una assegnato il primo premio della Categoria Pici a Ripenso: perché quando torno a casa de un viagio me sento contenta, sicura, sodisfada? Me son dada una menzione onorevole. Poi ci sono state le gare di Lana Maria Bernetič della quarta classe di Sicciole. risposta: come prima roba perché torno nela nostra inglese, sia scolastiche che nazionali, le gare di Invece i primi tre premi della Categoria Medi sono tera istriana. Tera grigia, timida, gioiosa, bona, fertile, chimica, il concorso »Un fiore per la mamma«, andati rispettivamente ad Anna Rosso dell'ottava gentile, fatigosa, riposante. L’Istria, podemo dir, che la xe tanti concorsi figurativi, i giochi sportivi organizzati classe di Pirano, a Laura Babnik e Sara Romanello amorosa conseguensa de la sua forma. Forma unica al dall'Unione Italiana, il concorso indetto da »il della settima classe di Pirano. mondo, a forma de cuor. Constato: tornada a casa me sento felice come un usel al Trillo« dedicato al mare. Non possiamo non dire due parole sulla qual el suo nido ghe xe bel. I ragazzi si sono cimentati pure nella lettura in partecipazione degli alunni al Progetto Simbioza, Anna Rosso, classe VIII, Pirano lingua italiana, slovena, inglese e in lingua spagnola che li ha visti protagonisti nel ruolo di «insegnanti ottenendo riconoscimenti d'oro, d'argento e di » pazienti e disponibili nello spiegare agli anziani

IL VIAGGIO A LEDRO (Veneto) IL VIAGGIO A LEDRO (Veneto) Quando eravamo in quarta abbiamo partecipato al concorso internazionale “Un testo per noi” dove dovevamo scrivere il Siamo andati a Ledro per danzare. È stato tutto molto testo di una canzone per bambini. bello. Mi sono piaciute le montagne e il lago è anche Avevamo in mente tanti temi, ma dato che ai bambini non piacciono le verdure, ma al contrario mangiano troppi dolci, molto grande. Siamo stati in un albergo molto elegante... abbiamo scelto un tema salutare “La battaglia tra i grassi e le verdure”. .... Alle otto di sera abbiamo ballato. C'erano altre sette L’abbiamo scritto e mandato! Dopo qualche tempo abbiamo saputo di essere uno degli otto vincitori del concorso. scuole, ma solo noi eravamo della Slovenia. Erano La nostra canzone è stata musicata dal cantante e compositore Franco Fasano. Quando ci hanno rispedito la canzone tutti bravi, ma a me è piaciuto di più »Giulietto non con la musica e il testo non la riconoscevamo più! esagerare«. Era una canzone che parlava di scienze. Un giorno, la dirigente de “Piccole colonne” (che è un coro di bambini come quello dello Zecchino d’Oro), è venuta a Venerdì e sabato hanno filmato tutto lo spettacolo e la visitarci a Pirano per invitarci e presentare lo spettacolo al quale avremmo partecipato a Ledro. domenica è stata tutta per noi. Con gli insegnanti siamo Noi, per la nostra canzone, avremmo dovuto preparare una coreografia. Abbiamo chiesto l’aiuto del maestro di ballo andati a vedere dove viveva la gente migliaia di anni fa. Siniša Bukinac e abbiamo portato a termine la nostra missione egregiamente! Abbiamo visto i loro vestiti, i gioielli e come dipingevano. Dopo aver fatto tantissime prove, il 3 aprile 2014 siamo partiti alla volta di Ledro accompagnati dalle nostre maestre Siamo andati a vedere anche le loro case sul fiume, cioè Ornella e Manuela, dal maestro di musica Silvio, da Siniša e dai nostri genitori (alcuni). le palafitte. Era tutto molto interessante. L’albergo si trovava proprio in riva ad un lago (lago di Ledro). Per tre giorni non abbiamo fatto altro che ballare e registrare Prima di ballare avevo sempre tanta paura ma poi ho programmi televisivi! Lo spettacolo era condotto da Mago Gentile e filmato dalla RAI. visto che non c'era motivo di preoccuparsi. Abbiamo avuto anche la possibilità di visitare Riva del Garda e fare tantissime foto. È stata una bellissima esperienza, tutto mi è piaciuto. Ero Una sera è venuta anche TV Capodistria a filmarci e intervistarci. un po' triste quando siamo partiti da Ledro, ma tutto o L’ultimo giorno siamo andati pure a visitare il Museo delle palafitte. prima o poi deve finire. Ho sentito anche la mancanza A tutti è dispiaciuto un po’ lasciare quella bellissima valle. della mia mamma ed è stato bello ritornare a casa e È stata un’esperienza unica! rivederla. Anna Klarica, classe V, “Vincenzo e Diego de Castro” Pirano Emma Gladović, classe VI, “Vincenzo e Diego de Castro” Pirano 48 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

34. festival Melodije morja in sonca Piše · Adrijana Krajnc Vasovič; foto · FPA Absolutni zmagovalec je Rudi Bučar s Frčafelami

Avditorij Portorož – Portorose in Občina Piran sta v sodelovanju z RTV Slovenija 6. julija 2014 v Amfiteatru Avditorija Portorož priredili 34. festival Melodije morja in sonca. Umetniški vodja festivala je bil Slavko Ivančić, spremljevalni program pa je bil tokrat nogometno obarvan. VELIKO NAGRADO MMS 2014, 3000 EUR, ki jo je v imenu občine Piran podaril župan Peter Bossman, je prejela zasedba Rudi Bučar in Frčafele. Avtor zmagovalne skladbe Sen znala jes v izvedbi Rudija Bučarja in Frčafel je prejel blagovno nagrado – križarjenje za dve osebi po Sredozemlju, ki jo prispeva podjetje Morje možnosti, specializirana agencija za križarje- nja. Pri izboru nagrajencev so poleg strokovne žirije (25 %) sodelovali tudi poslušalci s telefonskim glasovanjem (25 %), občinstvo v Amfiteatru s posebnimi glasovalnimi vsto- pnicami (25 %) ter šest radijskih postaj, Ra- dio Koper Capodistria, Radio Maribor, Radio Slovenija 1, Radio Celje, Radio Murski val in Radio Sora (25 %).

NAGRADE STROKOVNE ŽIRIJE Strokovna žirija: Zvone Petek – predsednik, Mojca Menart, Patrik Greblo, Lean Kle- menc in Alesh Maatko so podelili naslednje nagrade: Nagrada strokovne žirije za besedilo: Marko Gregorič za besedilo skladbe Moja so- seda izvajalke Katarine Male. Nagrada strokovne žirije za aranžma: Bor Zuljan za skladbo Dobro jutro izvajalca Folk Idoli. Nagrada strokovne žirije za glasbo: Sašo Fajon za skladbo Daleč stran od vsega izvajal- GLASOVANJE OBČINSTVA V AMFITEA- eno največjih glasbenih prireditev in tudi letos ke Tonje Senčar. TRU sta ga neposredno prenašala Televizija Sloveni- Nagrada strokovne žirije za izvedbo: Easy Zmagovalec: Rudi Bučar in Frčafele ja in Radio Slovenija 1. Nagrada strokovne žirije za obetavnega Za nastop na letošnjih MMS se je prija- Prireditev sta povezovala Mario Galunič in izvajalca oz. avtorja – nagrada Danila Kocjan- vilo kar 84 kandidatov. Za veliko nagrado Lorella Flego. čiča: Tonja Senčar MMS 2014 se je tudi letos potegovalo 14 iz- Da je vse potekalo v redu, so poskrbeli: Dobitniki strokovnih nagrad za izvedbo, vajalcev, od katerih je bilo 7 povabljenih: Enzo producentka RP Mica Puc Ornik, urednica glasbo, aranžma in besedilo so prejeli po 500 Hrovatin, Katarina Mala, Manca Izmajlova, Dajana Makovec, režiserka Urška Žnidaršič. EUR bruto, nagrajenec za obetavnega izvajal- Nuša Derenda, Rebeka Dremelj, Rudi Bučar Župan občine Piran Peter Bossman, ki je bil ca oz. avtorja pa 1000 EUR bruto in praktične in Frčafele ter skupina Victory. Komisijo je s navdušen nad profesionalno izvedbo festivala, nagrade, ki so jih prispevali Bernardin Group, svojimi skladbami prepričalo naslednjih se- je čestital zmagovalcem in ob tem dejal, da ga d.d., Hotel Marita Portorož, Aerodrom Porto- dem izvajalcev: Folk idoli, Nana Milčinski & izredno veseli, da se festival razvija in vsako leto rož, d.d., Luka Koper, d.d., AMZS, d. d., Sazas Radio Mondo, Tonja Senčar, Igor Lija & Luci- privabi več izvajalcev ter obiskovalcev. "Portorož in studio Hendrix iz Kopra. enne Lončina, Fauš Dur & Dare Kaurič, Easy, diha s festivalom in kje je lepše uživati v melodi- GLASOVANJE RADIJSKIH POSTAJ: Glaso- Statale 56. jah morja in sonca kot ravno tu," ni skrival za- valo je šest radijskih postaj, in sicer Radio Ko- Novost 34. festivala Melodije morja in dovoljstva. Obljubil je še, da bo občina Piran, ki per, Radio Maribor, Radio Slovenija 1, Radio sonca je festivalski bend, ki je izvajalce spre- je pred tremi leti obudila festival Melodije morja Celje, Radio Murski val in Radio Sora. mljal v živo. in sonca po nekaj letih premora, tudi v prihodnje Zmagovalec: Rudi Bučar in Frčafele Letošnji šov program festivala je bil obar- aktivno sodelovala pri njegovi izvedbi. TELEFONSKO GLASOVANJE van nogometno. Režiral ga je Igor Jelen - Iggy. Na dan festivala je pri ZKP RTV SLO izšla Zmagovalec: Rudi Bučar in Frčafele 34. festival Melodije morja in sonca velja za tudi plošča z vsemi pesmimi. 49 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Piranski glasbeni večeri Piše · Adrijana Krajnc Vasovič Avditorij Portorož že skoraj štiri desetletja uspešno organizira Piranske glasbene večere

Gre za najstarejši in edini arij in duetov ter je bil posvečen neprekinjeni festival komorne najboljšim študentom mednaro- glasbe v Sloveniji. Uvod v že 36. dno priznanih akademij. Piranske glasbene večere je bil Zaključek letošnjega festivala 11. julija v Gledališču Tartini Pi- je bil okronan z izredno lepim ran. Letošnji program, ki ga je za in zahtevnim programom. Obi- Avditorij Portorož pripravil ume- skovalci so imeli edinstveno pri- tniški vodja Ervin Berce, združuje ložnost slišati vrhunec baročne več zvrsti in je programsko poso- instrumentalne glasbe briljantnih dobljen. Slavnostna govornica na solistov češke filharmonije. En- letošnji uvodni glasbeni prireditvi semble Prague – Zelenka project: v Gledališču Tartini je bila podž- Vilém Veverka, Jan Souček – upanja občine Piran Meira Hot, oboa, Petr Hlavatý – fagot, Pavel ki je še posebej poudarila zgodo- Nejtek – kontrabas, Lukáš Vendl vinski pomen glasbe in umetnosti – čembalo so postregli z izborom v Piranu. Glasbeni večer je po- triosonat ZWV 181 do nedavne- vezovala Adrijana Krajnc Vaso- številnih nagrad in priznanj, Ma- stolnice (Carlo Grossi, Giovanni ga povsem po krivici zapostavlje- vič. V času med 11. julijem in 8. tjaž Uporovne – violina, Mojca Legrenzi, v Kopru delujoči Gabri- nega, dejansko pa enega najbolj avgustom 2014 smo organizirali Fortun – violina, Gordana Keller ello Puliti). Dialogi so dramatizi- izvirnih baročnih skladateljev, 5 koncertov na treh lokacijah, iz- Petre – violončelo, Nejc Miko- rani, nadnapisi prevodov besedil Jana Dismasa Zelenke, ter sona- hodišče pa je ostala baročna glas- lič – viola, s premišljeno privlač- (latinščina, italijanščina) so bili to v g-molu za oboo in čembalo ba z atraktivnimi nastopi solistov, nim programom dajejo posebno sproti projicirani na platnu. Slo- njegovega sodobnika Bacha. Ze- pevcev in glasbenikov. vrednost svojim koncertom, od venskemu ansamblu za zgodnjo lenka, čigar življenjska pot ostaja Prva predstava je povezovala znanih skladb za kvartet, do manj glasbo na zgodovinskih glasbi- zavita v temo in skrivnosti, je bil izvirne zgodovinske vzgibe fla- znanih in pozabljenih del ter pri- lih musica cubicularis, Domnu tako kot J. S. Bach v času svoje- menka v očarljivo glasbeno ple- redb za godalni kvartet, s katerimi Marinčiču – čembalo in Tomažu ga življenja cenjen in spoštovan, sno pahljačo. Musica antigua y nagovarjajo širok krog občinstva. Sevšku – orgelski pozitiv, so se vendar daljnosežnejše slave ni flamenco nuevo/stara glasba in Izjemni godalni kvartet je zazve- pridružili trije ugledni tuji gostje: dočakal. novi flamenko, glasbeno-plesna nel v duhu skladb, ki izpričujejo na Škotskem rojeni lutnjist in te- »Koncerte Piranskih glasbe- predstava v izvedbi edinstvenega ljubezenske izpovedi. orbist Hugh Sandilands, nemška nih večerov lahko po kakovosti slovenskega ansambla za zgodnej- Tretji koncert, operni pro- sopranistka Monika Mauch ter primerjamo s koncerti Srebrnega šo glasbo Nova Schola Labacensis jekt »O Kajn, kje je tvoj brat?«, avstralskiSPONZOR baritonist KRIŽANKE Matthew Ba- abonmaja Cankarjevega doma, z nadarjeno plesalko novega vala predstavlja duhovne dialoge ita- ker. ki je najbolj eminenten cikel to- flamenka pri nas, Urško Centa, je lijanskih skladateljev 17. stoletja. V Piranu smo prav tako pri- vrstnih koncertov v Sloveniji,« je v Tartinijevem gledališču požela Lahko trdimo, da je bil to unika- sluhnili koncertu s trenutno naj- poudaril umetniški vodja Ervin velik aplavz. Naj izpostavimo tudi tni študijski glasbeni projekt, ki obetavnejšimi mladimi vokalni- Berce. »V Avditoriju Portorož si sopranistko Tadejo Pance in Bo- je pomemben tako za slovensko, mi virtuozi iz Avstrije, Turčije, prizadevamo, da bodo Piranski risa Šinigoja, umetniškega vodjo. predvsem pa primorsko glasbe- Japonske, Kitajske in Makedoni- glasbeni večeri še naprej nepreki- V cerkvi Marijinega prikaza- no dediščino. Spored koncerta je je. Koncert opernih arij in duetov njeni tradicionalni dogodki kla- nja v Strunjanu je v edinstvenem bil zastavljen ambiciozno in ne- “Viver d'amor” v izvedbi Irena sične glasbe v piranski občini, in ambientu in ob odlični akustiki kaj posebnega, saj skoraj nobena Krsteska – sopran, Yuri Mizo- ob tej priložnosti bi se rad zahva- občinstvo prepričal Godalni kvar- skladba ni bila posneta, pa tudi buchi – mezzosopran, Muratcan lil vsem podpornikom tovrstne tet Slovenske filharmonije. zaradi zanimive, skoraj zabav- Atam – tenor, Josef Ruppert – bas umetnosti,« je povedal Marko Mladi člani Orkestra Slo- ne vsebine. Vsaj polovico skladb in Lana Cenčić – klavir je postre- Česnik, direktor Avditorija Por- venske filharmonije, dobitniki s koncerta hrani arhiv koprske gel z izborom najlepših opernih torož. 50 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Praznik plesa in plesalcev Piše · Nataša Fajon; foto · Miha Schaffer Jubilejni deseti Festival plesa Piran

V sredo, 25. junija, se je z Gala na uprizoritev Baleta za Lebiča, baletnim večerom pod zvezda- posvečena slovenskemu sklada- mi, ki je bil hkrati tudi osrednja telju Alojzu Lebiču, ki bo letos občinska prireditev ob dnevu dr- praznoval osemdeset let. V ko- žavnosti, slovesno zaključil leto- reografiji komaj sedemnajstletne šnji jubilejni deseti Festival plesa Gabrijele Mede se je prvič na- Piran 2014. Za čarobni večer so sploh predstavil Mladi slovenski poskrbeli plesalci domače sku- balet, ki deluje od prvega junija pine Metulj in Društva baletnih letos. umetnikov Slovenije. Osrednji del večera je bil na- Na letošnjem festivalu plesa, menjen uradni razglasitvi nagra- ki ga organizirata ZKD Karol jencev prvega slovenskega tek- Pahor Piran in Javni sklad RS za movanja koreografskih miniatur, kulturne dejavnosti v sodelova- ki je v sklopu festivala potekal v nju z Društvom baletnih ume- nedeljo, 22. junija. Mednarodna tnikov Slovenije in Avditorijem strokovna žirija, ki je spremljala Portorož, ob finančni podpori tekmovanje, je drugo nagrado Občine Piran, se je predstavi- namenila koreografinji Claudii lo skupaj 45 plesnih skupin, 42 Sovre, prvo pa domačemu kore- iz domala vse Slovenije in tri iz ografu Siniši Bukincu. sosednje Italije. Plesalo je preko Srebrno in zlato plaketo je osemsto mladih in manj mladih zmagovalcema podelil predse- plesalcev, ki so se predstavili z dnik žirije, Jean-Loup Jordan, ki najrazličnejšimi zvrstmi. se je v nagovoru v treh jezikih, »V Piranu je bil tako šest dni tudi slovenščini, zahvalil organi- pravi praznik plesa in plesalcev, zatorjem, da je lahko sodeloval kar je in ostaja namen organiza- na festivalu, nagrajencu Siniši in torjev,« je povedala pobudnica in plesalki Romani pa je podžupa- vodja festivala, Elizabeta Fičur iz nja občine Piran Meira Hot izro- ZKD Karol Pahor. čila še šopek. Gala baletni večer, ki ga Podelitvi je sledila predstavi- mestu Piran že šesto leto zapo- tev obeh nagrajenih koreografij, red poklanja Društvo baletnih celoten večer pa so popestrili vr- umetnikov Slovenije, so odprle hunski baletni umetniki, ki so s članice plesne skupine Metulj svojimi gibi in profesionalnostjo iz Pirana, sledila pa je premier- očarali celotno občinstvo.

Na letošnjem festivalu so nastopili: Športni twirling klub Deskle, Twirling klub Piran, Plesna skupina Attitude Trst, Plesno akrobatska skupina Flip Piran, Plesna skupina Vesoljski povžki Vrhnika, Plesna skupina Dancehall Squad Ljubljana, Športni klub Salto Koper, Plesna skupina Metulj Piran, Plesni studio Erato Izola, Plesna skupina Siniša dance Portorož, Plesna skupina MiB Squad Zagradec, GŠ Radlje ob Dravi – Klara & Manca, Plesni studio Ana, Plesni krožek OŠ Lucija, PS Balerina iz Mengša, PS OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran, Mažoretno plesna sekcija KUD Godba Kočevje, A.S.D. Ventaglio iz Trsta, Plesno gledališko društvo Primabalerina iz Ajdovščine, Plesna šola Urška Ljubljana, Plesna šola Wolfy iz Ljubljane, A.S.D. culturale Arteffetto Danza iz Trsta, PS Metropola dance iz Tolmina, Twirling in mažoretni klub Lucija, Kulturno in izobraževalno društvo Plesonoga Cerknica, Art dance studio Portorož, Glasbena šola Trbovlje, Plesno društvo Imani Brežice, GŠ Krško- oddelek za sodobni ples, KUD Razcvet- plesna skupina Lučke z lučko Hoče - Slivnica, Plesni klub Nova Gorica – plesna skupina Soraya, A.C.S.D. la Melarancia – PS Oriental Butterflies Trst, Harem skrivnosti Slovenska Bistrica, KUD Balerima Izola, Plesna šola Djamila Domžale, Društvo mažoretk in plesalcev Ribnica, Plesno društvo Srebrna Senožeče, Harlekin Društvo za umetnost plesa Celje. 51 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Piranski festival plesa Piše · Nataša Fajon; foto · Miha Schaffer Prvo slovensko tekmovanje koreografskih miniatur

V okviru letošnjega piranskega festivala ple- Bukinac je na tekmovanju predstavil koreogra- sa, ki je potekal od 20. do 25. 6. na Tartinijevem fijo I am walking clouds, ki jo je odplesala Ro- trgu, je v nedeljo, 22. 6., potekalo prvo slovensko mana Fičur, ter koreografijo Sedma nevesta, v tekmovanje koreografskih miniatur s področja kateri je poleg Fičurjeve zaplesal tudi sam. Dru- baleta in plesa. go mesto je zasedla Claudia Sovre, članica SNG »Misija tekmovanja je promocija baleta in Opera in balet Ljubljana, ki se je v prvem krogu plesa, njuno vrednotenje v najširšem smislu raz- predstavila s koreografijo Glasneje od tišine, v ličnih plesnih stilov in oblik, odkrivanje doma- kateri so zaplesali Nina Noč, Barbara Potokar, čih koreografskih potencialov, spodbujanje nji- Mariša Nač, Mateja Železnik in Monika Zorko, hovega razvoja ter razvoja kvalitete s področja v drugem pa s koreografijo Tja, kamor te vodi baletne in plesne koreografije ter spoznavanje srce, ki so jo odplesali Nina Noč, Yuki Seki, Urša širšega kroga populacije s trenutnim stanjem in Vidmar, Mateja Železnik in Monika Zorko. Tre- trendi na področju koreografije,« so o namenu tje nagrade žirija ni podelila. tekmovanja povedali v društvu. Predsednik Društva baletnih umetnikov Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh kro- Slovenije, organizatorja prireditve, Tomaž Rode gov. V prvem so se tekmovalci predstavili s ko- je odločitev komisije pospremil z besedami: reografskimi miniaturami na katero koli glasbo »Žirija se je odločila, da tretje nagrade ne po- po izboru koreografov, v drugem pa na glasbo deli, podeli pa prvo in drugo, ker sta prvo- in slovenskih avtorjev. prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, drugonagrajena koreografija izredno izstopali Koreografije je ocenjevala strokovna žirija, publicistka Jedrt Jež Furlan in solist SNG Mari- od ostalih.« ki so jo sestavljali priznani ustvarjalci s področja bor Matjaž Marin. Bukinac in Sovretova sta poleg zlate in sre- baleta in plesa v Sloveniji in tujini: predsednik Izmed šestih koreografov in dvanajstih brne plakete dobila tudi priložnost ustvarjanja žirije Jean-Loup Jordan iz Francije, Valentina koreografij je komisija za zmagovalca izbrala daljših koreografij za Mladi slovenski balet, ki Turcu – ena najvidnejših domačih koreograf- Sinišo Bukinca, ki deluje na Primorskem kot deluje v okviru Kariernih perspektiv, sofinanci- skih osebnosti, Maruša Vidmar – nekdanja samostojni umetnik in samozaposleni v kulturi. ranih iz Evropskih socialnih skladov.

Razstava Sodobno slovensko slikarstvo Piše · Andrej Medved; foto · arhiv OG Piran Osem slikark v piranski Mestni galeriji

Razstavo Sodobno slovensko slikarstvo, mrtva, naj živi slika!«, ki je nakazala njeno ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim ponovno oživitev. In prav Marušič, ki prese- domom v Ljubljani, smo v piranski Mestni neča z vedno novo, prenovljeno umetniško galeriji odprli na Poletno muzejsko noč in močjo in kvaliteto, je danes med vodilnimi bo na ogled do konca avgusta. Predstavlja slovenskimi in ne samo slovenskimi slikar- osem slikark mlajše in najmlajše generaci- ji. Ob boku mu zdaj stojita Dušan Kirbiš in je, ki je začela slikati v obdobju po prelomu Ivo Prančič, prvi kot zadnji v novi nacio- tisočletja: nalni postavitvi, drugega pa v stalni zbirki Joni Zakonjšek, Maruša Šuštar, Nika v Moderni galeriji ni, ker ga vodilni v tej Zupančič, Ksenija Čerče, Katja Sudec, Ana prestižni instituciji ocenjujejo za postmo- Sluga, Suzana Brborović, Ira Marušič. derni kič. Tu je še Marjan Gumilar v posta- Sodobno slovensko slikarstvo je po ve- vitvah v galeriji Loža in kostanjeviški cerkvi liki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla ... ter nenadkriljivi Marko Jakše s svojimi svoj vrhunec v osemdesetih in devetdesetih fantazmagoričnimi liki. Potem sledi, v no- letih in še traja, zašlo v krizo, osebnostno vem tisočletju, odkritje novega slikarstva, (saj so le redki avtorji ostali zvesti sebi in ponovno in prelomno vračanje k sliki. Naj- umetniškemu poslu) in splošno, generalno, prej z »zasanjanimi« platni in z odličnim, zaradi »vdora« novih medijev v nacional- klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Fic- ne galerije. Te danes – navkljub ponovne- ka, ki že odmeva tudi v tujini, in hipoma mu odkritju slike in »klasične« umetniške zatem slikarski čudež, čisto »tkanje« na panje v slikarsko sporočilo in umetniško podobe, v Ameriki in Evropi – še vedno podobah Joni Zakonjškove, ter slike Uroša spoznanje: Maruša Šuštar, Nika Zupančič, vztrajajo v lokalnem kvazilikovnem pristo- Weinbergerja, ki združijo – kongenialno – Ksenija Čerče in Katja Sudec, Ana Sluga, pu in razstavah. Po svoje odločilna je bila računalniško in družbeno-eksistencialno Suzana Brborović, Ira Marušič. In mnoge pregledna postavitev del Živka Marušiča ikonografijo v časovni točki nič, da končno, druge, ki šele oblikujejo svoj slog v odkritja v Moderni galeriji pod naslovom »Slika je danes, vznikne val slikark, ki vračajo zau- in iznajdbo nove slike. 52 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Mednarodni poletni festival komorne glasbe Pričenja se Tartini festival

Program festivala: Sobota, 23. 8. 2014, ob 20:30, cerkev sv. Jurija v Piranu Otvoritveni koncert: Morska nevihta – koncert na Tartinijevi violini Ansambel 1756, umetniško vodstvo: Konstan- tin Hiller; solist: Dimitris Karakantas, violina Program: G. Tartini, A. Vivaldi, J. F. Rebel, G. PH. Telemann, G. F. Händel

Nedelja, 24. 8. 2014, ob 20:30, Minoritski sa- mostan v Piranu Lotz Trio, Bratislava Program: J. J. Rösler, J. Družecký, W. A. Mozart

Petek, 29. 8. 2014, ob 20:30, Minoritski samo- stan v Piranu Od Tartinija do Csardasa: Madžarski virtuozi Program: A. Corelli, F. Kreisler/Tartini, F. Li- szt, G. Tartini, V. Monti

Sobota, 30. 8. 2014, ob 19:00, Glasbena šola Koper (prost vstop) Trio Rêverie, zmagovalci mednarodnega tek- Ansambel 1756 je bil ustanovljen leta 2006. Ukvarja se z interpretacijo glasbe 18. in 19. stoletja na tako movanja Giuseppe Tartini imenovanih “zgodovinskih inštrumentih”, zato ima ansambel tudi edinstven arhaičen zvok. Program: G. Tartini, F. Schubert

Tartini festival je mednarodni pole- Letošnji Tartini festival se bo začel Sreda, 3. 9. 2014, ob 20:00, Pokrajinski muzej Koper (prost vstop) tni festival komorne glasbe, posvečen v 23. avgusta z otvoritvenim koncertom Recital Chopina: Nicolas Bourdoncle, klavir Piranu rojenemu Giuseppeju Tartiniju. na Tartinijevi violini in z ansamblom

Poleg njegovih del festival predstavlja 1756. Četrtek, 4. 9. 2014, ob 20:00, Tartinijeva hiša, tudi dela drugih velikih svetovnih in Sledil bo nastop številnih znameni- Piran slovenskih skladateljev ter sodobnih tih glasbenikov, ki tudi letos prihajajo Stefano Bet, traverso flavta ustvarjalcev, ki jih navdihuje Tartinije- v Piran in Koper z najrazličnejših kon- Program: Zvoki flavt različnih vrst va umetnost. Na festivalu imate prilo- cev sveta. žnost videti in slišati, kako zveni zna- Novost letošnjega festivala so tudi Petek, 5. 9. 2014, ob 20:00, Minoritski samo- menita Tartinijeva violina, ki pod prsti glasbene delavnice, na katerih bomo stan v Piranu vrhunskih glasbenikov vedno znova gostili glasbenika in strokovnjaka za Bojan Čičić, baročna violina navdušuje. kulturni menedžment. Brice Sailly, čembalo

Nedelja, 7. 9. 2014, ob 20:00, Minoritski sa- Cena vstopnice: 17 EUR mostan v Piranu Cena vstopnice za otvoritveni koncert 23. 8. 2014: 19 EUR Mozartove Serenade in Tartini: Amadeus Brezplačen vstop za otroke do desetega leta. Consort, Salzburg Vstopnice za Tartini festival lahko kupite uro pred koncertom na prizorišču dogodka ali v predprodaji na prodajnih mestih: Eventim – Hiše vstopnic (Križanke, Kino Šiška, Hala Tivoli, City Sreda, 10. 9. 2014, ob 20:00, Minoritski samo- Park, Europark), Petrol servisi, Pošte v Sloveniji, K-kioski, Kompasove poslovalnice, 3-dva trafike, stan v Piranu hipermarketi Mercator, trgovine Big Bang, M holidays, Alpetour, e-študentski servis, Tic Piran in Ansambel Il Terzo Suono Turistična agencija Maona v Portorožu in Piranu. Masterclasses Spletna prodaja: www.eventim.si, www.vstopnice.com, www.koncerti.net, www.napovednik.com 27. 8. 2014 ob 11:00: Frans Brouwer – delav- Telefonska prodaja: 01 420 5000 nica kulturnega menedžmenta (Fakulteta za Organizator: KD LIB-ART turistične študije – Turistica) 5. 9. 2014 ob 10:00: Stefano Bet – baročna www.tartinifestival.org flavta, flavta, blokflavta (Tartinijeva hiša v Pi- ranu) 6. 9. 2014 ob 10:00: Bojan Čičič – baročna violina (Tartinijeva hiša v Piranu) 53 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Art dance Portorož Piše · Plesalčeva mama Se še spomnite Briljantine?

Zaključni plesni spektakel do- plesnimi koraki. Za zaključek pa mačega plesnega kluba Art dance so se predstavile še najmlajše čla- iz Portoroža je presegel vsa pri- nice kluba s plesno pravljico Alica čakovanja. Navdušena publika v čudežni deželi. Plesne pravljice polnega portoroškega Avditorija so že tradicionalna (tokratna pre- je bila na nogah dobri dve uri, ko miera je bila že dvanajsta zapored) so si plesne točke podajale roke v poslastica klubskih produkcij, ki zanimivem dramaturškem loku: jih z izvirnimi zamislimi, učin- prvi del je bil namenjen izkušenej- kovitimi kulisami in domiselnimi šim in starejšim plesalcem kluba, koreografijami režira trenerka in v drugem pa so se predstavili ple- koreografinja Dana Petretič. salci hip-hopa in najmlajši. Plesna trenerja Dana in Sini- Za ogrevanje sta se predstavila ša sta ponovno dokazala, da se je klubska trenerja Dana Petretič in moč z resnim, vztrajnim in do- Siniša Bukinac v tankočutni in do- slednim delom z mladimi kosati s vršeni koreografiji. Sledil je sim- profesionalnimi koncepti ustvar- patičen nastop male tekmovalne janja. Plesalci so s svojim znanjem skupine z igrivo in zabavno kore- klasičnih plesnih tehnik ter s pre- ografijo, nato so se predstavili naj- pričljivimi in samozavestnimi na- obetavnejši solisti in dueti z izvr- stopi potrdili izpovedno moč ple- stnimi nastopi v različnih plesnih sa, ki ga trenerja s plesno vzgojo tehnikah. Vrhunec prvega dela predano tketa v mlade talente na večera je bila koreografija Dane tem delu obale že sedmo leto. Petretič v znamenju petdesetih let In morda namesto zaključka: prejšnjega stoletja: plesna predsta- trenerja sta s svojim pedagoškim va Briljantina, ki so jo odplesali le nastopajočih, tudi med publi- videli hip-hop s koreografijami poslanstvom od »LCD-ekranč- »uporniški« najstniki (po vzoru ko je bilo zaznati pozibavanje in trenerja Siniše Bukinca in obetav- kov« in sorodnih digitalnih za- vrstnikov iz istoimenskega filma). ploskanje v znanih napevih. Za- nega plesalca Martina Sorga. Gle- slonov odvrnila na desetine Bili smo priča eksploziji mlado- služenemu zaključnemu aplavzu dalci so z bučnim aplavzom nagra- mladostnikov, ki se na številnih stne energije, prepredene z ritmi in navdušenemu vzklikanju kar ni dili tako najmlajše, ki šele okušajo treningih družijo, rekreirajo ter zimzelenih skladb rock'n'rolla, ki bilo videti konca. slast plesa, kakor tiste z večletnim spoznavajo izpovedno in umetni- k energičnemu plesu ni spodbudil V drugem delu večera smo plesnim stažem, z bolj ubranimi ško moč svojega telesa.

Projekt PIRAN V FILMU Piše · Nives Marvin Razstava NASVIDENJE, PIRAN! v sklopu 17. Festivala slovenskega filma V času Slovenskega filmskega kratki dokumentarec so nastali sivno leseno mizo in trezorjem, zgolj dokumentaren, ampak bolj festivala od 8. do 14. 9. 2014 bo v letošnjem juniju v piranskih ogromne kleti, kjer so nakopiče- kot neke vrste predaja spomi- v Beli dvorani Avditorija Porto- studiih Vibe. Kristina Ravnikar, ni brezštevilni kosi scenografij in nov, anekdot in zgodb s snemanj. rož razstava fotografij in videa s pobudnica razstave, je zapisala: še dva ogromna zapuščena stu- Utrip studiev, kakršen je bil, ko pomenljivim naslovom NASVI- »Filmski studii v Piranu s svojo dia kar sami pripovedujejo svojo so bili na vrhuncu svoje ustvar- DENJE, PIRAN, ki napoveduje bogato zgodovino, lokacijo blizu zgodbo. Želimo si ta neprecen- jalnosti.« multimedijsko razstavo projekta morja in ostalin v obliki zapušče- ljivi ambient še zadnjič oveko- Projekt in razstavi Piran v fil- Piran v filmu v Mestni galeriji Pi- nih scenografij, rekvizitov in ko- večiti in ga prikazati kot izredno mu in Nasvidenje, Piran! nasta- ran v letošnjem oktobru. stumov predstavljajo zaklad, ki bi pomemben del slovenske filmske jajo v produkciji Obalnih galerij Avtorji razstave Nasvidenje, ga bilo greh potopiti v pozabo. zgodovine. (…) Piran s sodelovanjem 17. Festiva- Piran! so režiserka Kristina Ko človek danes vstopi v te Fotografsko razstavo bomo la slovenskega filma, Slovenske- Ravnikar (tudi selektorica prostore, ga nemudoma preža- okrepili s krajšim dokumen- ga filmskega centra, Slovenske avtorjev in del), Primož Lukežič, mejo z nekakšno oddaljeno no- tarcem s še živečimi filmskimi kinoteke in RTV Slovenija ter s Lev Predan Kowarski, Blaž stalgijo. Spalnice, kjer v omarah ustvarjalci, ki so imeli v mlado- podporo Splošne plovbe Porto- Završnik in Kaja Brezočnik. rjuhe še vedno čakajo na nove sti piranske studie za svoj drugi rož in Tobačne Ljubljana. Predstavljene fotografije in goste, pisarna direktorja z ma- dom. Namen posnetkov ne bo 54 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Vodstva po razstavah Piše in foto · OG Piran Da se ponovno srečamo v galeriji

Vodstva po razstavah in razstaviščih Obal- vsebine, ki jo želimo predstaviti. Ob kustosih Obalnih galerij Piran so na sre- nih galerij v Kopru in Piranu so namenjena Idej je vedno lahko veliko, mislimo na čanjih sodelovali avtorji in povabljeni strokov- široki publiki – obiskovalcem, ki se želijo po- tiste ideje, ki povezujejo umetnike in vsebino njaki, kot so Meta Krese, Katrin Modic, dr. Gabi drobneje seznaniti z vsebino predstavljenih razstavišč v našem programu, in pri tem nam Čačinovič Vogrinčič, Bojan Radovič, Sebastjan umetniških del, njihovim »notranjim« in lahko pomagate prav vi, dragi redni obiskovalci, Jeretič, Ajda Purger in Mitja Blažič. Z njimi so »zunanjim« okvirjem in zasnovo. Tako naj bi ki sledite našim projektom in akcijam. Prav s vodstva presegla predstavitev umetnikov in li- spoznali tudi namen in želje avtorja pri vsa- pogostejšimi vodenji po razstavah ter v dialogu kovnih del, saj je bila razstavna problematika kokratni postavitvi razstave ter razkrili njegov z nami in povabljenimi gosti boste lahko največkrat izhodišče za širša strokovna razmi- celotni umetniški opus in biografijo, ki je vpeta sooblikovali naše delo, vsebino in koncept šljanja in poglede. v njegovo ustvarjalnost. Ob pomoči domačih vsakoletnega programa Obalnih galerij. Zadnjo julijsko nedeljo načrtujemo še vod- in zunanjih strokovnjakov z različnih področij, V prvi polovici leta smo uspešno organizi- stvo po razstavi Vizije v bronu, iz zbirke brona- ki se dotikajo razstavljenih predmetov in vsa- rali zanimiva srečanja ob razstavah Ivo Prančič stih skulptur Galerije-Muzeja Lendava v galeriji kokratne postavitve v galerijskih prostorih, že- v Monfortu in Mestni galeriji, Miriam Monica Herman Pečarič. Razstavljene bronaste skulp- limo »odstreti tančico« razstavnega programa in Marco Pugliese v galeriji Herman Pečarič, ture ter lendavsko kolonijo bo predstavil vodja Obalnih galerij, z vodstvi in kratkimi preda- Klaudija Poropat v galeriji Meduza, Petra Varl kolonije in upokojeni direktor Franc Gerič. To vanji, a tudi v medsebojnem dialogu z obisko- v galeriji Loža, Nataša Segulin v galeriji Medu- bo tudi priložnost za turistično in kulinarično valci. Prav ta dialog – pogovor, ki se razvije ob za, Klementina Golija v Mestni galeriji, Slast predstavitev Lendave. tem, kar pove voditelj po razstavi – se nam zdi – Erogeno telo med estetiko in manifestacijo Vodstva, ki jih ciklično organiziramo v vseh ključen pri vključevanju naše zveste publike v v galeriji Loža, Sodobno slovensko slikarstvo: razstaviščih Obalnih galerij, ob sobotah v Ko- proces vsakokratnega programa naše ustanove, nove generacije po letu nič v Mestni galeriji in pru in ob nedeljah v Piranu in Portorožu, bomo saj lahko samo z njim dosegamo interakcijo in na Forma vivi, kjer je najbolj navdušil Piknik z nadaljevali jeseni, ko si bomo v poletnih mese- dobimo povratne informacije pri sestavljanju mojo skulpturo. cih nabrali dovolj svežih in zanimivih idej.

Poezija zemlje in morja Piše in foto · Sonja Stanič Likovna razstava Darinke Lapajne

V juniju je bila v prostorih hotela klekljano čipko, ki priča o etnološki Kempinski na temo »Poezija zemlje dediščini in se posredno dotika nje- in morja« razstava okrasnih izdelkov nih korenin. Predvsem pa so izdelki in nakita iz keramike, narejenih v neločljiv del nje same – občutljive li- raku tehniki. Avtorica Darinka La- kovne ustvarjalke, ki z glino razkriva pajne ima v svoj keramični opus kot svoj pogled na stvarnost in svojo du- prepoznavno prvino vkomponirano hovno bogato notranjost. 55 Avgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Neobičajna regata po nekdanji poti soli Piše · Janez Mužič; foto · Jadran Rusjan Iz Pirana v Benetke na vesla

Veslači na polinezijskih kanujih običajno preveslajo 100 km dolgo pot iz Pirana Udeležence regate je v Tartinijevi hiši toplo sprejel piranski podžupan Bruno do Benetk v dobrih 10 urah. Fonda s predstavniki Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.

Morska razdalja med Pira- se v njegov mandrač vračali prvi vanjem najrazličnejših družbe- Atlanti, ustanovila društvo "Ca- nom in Benetkami je dolga okoli ribiči z nočnim ulovom, sta na- nih skupin v šport in rekreacijo, noa Republic", ki preko športa 100 km in ima zgodovinsko gle- mreč s piranskega pomola kre- tudi letos poskrbel, da je veslalo uči vse otroke, tudi invalidne, dano poseben pomen, saj pred- nila na pot proti Benetkam dva več žensk, ki so prebolele raka pomena njihovega vključevanja stavlja nekdaj nadvse pomemb- šestsedežna polinezijska kanuja na dojkah, slabovidnih, otrok v družbo. no pot piranske soli v svet. Sol beneškega veslaškega kluba Bu- z avtizmom in drugih s poseb- Udeležence regate je v Tar- je po tej poti stoletja romala cintoro. 12 veslačev je na drugih nimi potrebami. Pravi namreč, tinijevi hiši toplo sprejel in jim iz Pirana v Benetke, v obratni plovilih spremljala še 11-članska da mu ne gre samo za športni skupaj s Fulvio Zudič ter Da- smeri pa je omogočala Piranu ekipa, vse pa je vodil nekdanji podvig, ampak za povezovanje nielo Sorgo izrekel dobrodošli- njegov razcvet ter tudi kulturni, olimpijski in svetovni prvak v športa z medicino in za dogo- co piranski podžupan Bruno arhitekturni in še kakšen razvoj, kajaku Daniele Scarpa. dek, s katerim želi širšo družbo Fonda. Ob tem zdaj že tradici- ki mu je dal današnjo podobo. Daniele Scarpa je v sode- opozoriti na šport ter rekreacijo onalnem veslaškem podvigu, Danes je ta morska pot z izjemo lovanju s Skupnostjo Italijanov najrazličnejših skupin ljudi, ki ki ga omenjeni veslači običajno turističnih obiskovalcev Benetk Giuseppe Tartini iz Pirana prvič so preboleli kako hujšo bole- opravijo v dobrih 10 urah, pa pozabljena. Očitno pa postaja izpeljal takšno veslaško regato zen oziroma živijo z njo. Je pra- se vsekakor postavlja vprašanje, priljubljen izziv za veslače, in to iz Pirana v Benetke leta 2005, vi junak solidarnosti, saj sta z kje so slovenski veslači, ki bi se ne povsem običajne rekreativce. od leta 2009 pa je tradicional- ženo Sandro Truccolo, ki je bila pridružili temu zdaj že tradicio- V soboto, 19. julija, zgodaj na. A to ni običajna regata, saj je dvakratna prvakinja na parao- nalnemu obujanju morske poti zjutraj, ko je Piran še spal in so Scarpa, ki se ukvarja z vključe- limpijskih igrah v Sydneyju in Piran–Benetke.

Športni turizem Portorož, d.o.o., v sodelovanju z Rokometno zvezo Slovenije organizira Finale Superpokala v roko- metu med RK Celje Pivovarna Laško in RK SVIŠ Ivančna Gorica.

Športni dogodek bo v Sloveniji prvič organiziran v takšni podobi. Teniški stadion bo “preoblečen” v rokometno igrišče. Kraj dogodka: Športno rekreacijski center Marina Portorož Datum in ura: 30. 8. 2014 ob 20:30 Cena vstopnice: 8 € na osebo Vstopnice lahko kupite od 12. 8. 2014 v Turistično informacijski pisarni v Piranu ali Portorožu ter na www.mojekarte.si. NAGRADNA KRIŽANKA Sponzor nagradne križanke MARE – Več kot čistilnica, d.o.o., je tudi tokrat pripravil praktične nagrade za ugankarje. Če se želite potegovati za eno od nagrad, pošljite rešeno križanko do 31. avgusta 2014 na naslov: Mare – Več kot čistilnica, Liminjanska 78, 6320 Portorož, s pripisom »nagradna križanka«. V tokratni nagradni križanki vas sprašujemo po imenu novega festivala v Piranu, ki se je začel 3. avgusta in bo potekal na Tartinijevem trgu do 16. avgusta. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova!