Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo 5. 10. 2014 Lokalne volitve Lokalne volitve 2014

1. 10. do 5. 10. 5. FEMF

17. 10. Občinski praznik Praznik Občine Piran La festa del Comune di Pirano

I luoghi dove la fortuna è di casa Lucija, Sečovlje, Dragonja, Mlini, Lucia, Sicciole, Dragogna, Mlini, Portorož, Seča in Bužini, Portorose, Sezza e Bužini, Sv. Peter, Padna, Parecag, Strunjan, Sv. Peter, Padna, Parezzago, Strugnano, Nova Vas, Škrile, Škodelin in Piran. Nova Vas, Škrile, Škodelin e Pirano. Gost večera / Ospite: Rudi Bučar Osrednja slovesna prireditev / Solenne manifestazione centrale 17.10.2014 ob/alle 19.00 Avditorij Portorož - Portorose

Oktober, 2014 št. 32 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Spoštovane občanke, cenjeni občani,

dovolite mi, da se vam ob izteku svojega prvega mandata še enkrat iskreno zahvalim za vaše zaupanje, podporo in pomoč. Vodenje naše skupnosti mi je bilo v izjemno čast in ponosen sem, da smo bili skupaj uspešni. V nedeljo se bomo znova podali na volišča in se odločili, kdo in v skladu s kakšnimi idejami ter vrednotami bo vodil občino v prihodnje. Izbira strank in kandidatov je široka, zato se dobro pozanimajte, kaj vam kdo ponuja, in ocenite verodostojnost danih obljub. Preverite, ali boste v nedeljo svoj glas lahko oddali na svojem običajnem volišču, saj smo nekatera volišča preselili v objekte, ki so dostopni tudi invalidom. Izkoristite svojo državljansko pravico in ne dovolite, da bi odločitve o naši skupni prihodnosti sprejemali brez vas. Še enkrat najlepša hvala za to čudovito izkušnjo, ki ste mi jo podarili.

Srečno, Občina Piran! Vaš župan, Peter Bossman

Na podlagi priporočila Državne volilne komisije so se spremenila sledeča volišča, ki so sedaj dostopna tudi invalidom:

Prej: Osnovna šola Cirila Kosmač Piran Sedaj: Epicenter Piran

Prej: Center za korekcijo sluha in govora Portorož Sedaj: Dom družbenih organizacij Beli križ

Prej: Krajevna skupnost Lucija Sedaj: Center za starejše občane

Prej: Krajevna skupnost Portorož Sedaj: Avditorij Portorož

Prej: Gasilski dom Sečovlje Sedaj: Osnovna šola Sečovlje

Kazalo Lokalno glasilo Občine Piran 3 AKTUALNO Solni cvet - L'Afioreto 32 20 ZGODBE LJUDI Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 25 DRUŠTVA 28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Izšlo: Vse nepodpisane fotografije: V Piranu, 3. oktobra 2014 Arhiv občine Piran 36 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI

Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: 37 KULTURNA DEDIŠČINA Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 38 OKOLJE Vsa nepodpisana besedila: Tisk: 42 SOLINE Slavica Tucakov Tiskarna Vek 43 ZDRAVJE Lektura: Naklada: Petra Jordan 8.000 izvodov 45 UMETNOST 52 ŠPORT 03 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO Pregled dokončanih investicij v mandatu 2010–2014

KS Portorož: • V okviru reklamacije smo preplastili del ceste Obala – ob prome- • Uredili smo vodnjak na Belem križu in zelenico okoli njega. nadi (570 m). • V Vrtcu Morje smo uredili hlajenje s pomočjo sonca. • Poskrbeli smo za hidravlične izboljšave vodooskrbnega sistema na • Sanirali smo tribuno Avditorija Portorož in poskrbeli za meteorne Obali, ki so zagotovile zmanjšanje nekontroliranih vodnih izgub. vode. • V dveh etapah smo poskrbeli za javno razsvetljavo novega pločnika • Na streho Avditorija Portorož smo namestili fotovoltaične panele. na Belokriški cesti, skupaj smo tako postavili deset novih svetilk. • V posest smo pridobili obe skladišči soli. • Med Senčno in Letoviško smo postavili pet dodatnih svetilk in po- • Sanirali smo streho skladišča Monfort in poskrbeli za kulturno do- skrbeli za razsvetljavo skulptur v Rožnem vrtu v Portorožu. gajanje (Pomorski muzej, Obalne galerije, Muzej turizma). • Uredili smo parkirišča med skladišči soli v Portorožu ter parkirišče • Priskrbeli smo nov hangar za spravilo jadrnic in opreme za jadral- in počivališče na Belem križu. ce. • Pripravili smo projekt za izgradnjo centralne portoroške garažne • Pridobili smo gradbeno dovoljenje za Dom vodnih športov. hiše na Valeti. • Uredili smo otroško igrišče pri vrtcu Barčica. • Sanirali smo podporni zid ob Stari cesti v Portorožu (19,25 m2) in • Umirili smo promet s krožišči pri Tomiju in na Valeti; pri izvedbi izdelali podporni zid pri Vrtcu Barčica Portorož (27,5 m2). montažnega krožišča pri Tomiju (križišče državne in občinske ce- • Uredili smo vodovod od Portoroža do Bernardina in poskrbeli za ste) smo preplastili območje novega krožnega križišča (cca. 1600 hidravlično izboljšavo na Belokriški cesti in ulici Obala pod Me- m2). tropolom. • Preplastili smo 420 metrov ceste na Šentjanah, pločnik pri Hotelu • Sprejeli smo OPPN Kaštel, kar bo prineslo nova delovna mesta in Slovenija (66 m), pločnik ob cesti Obala, nasproti hotela Kempinski nove parkirne prostore. (145 m), del Postajališke poti pri AP v Portorožu (95 m), skupaj z • Ponovno smo izvedli Melodije morja in sonca. državo pa smo preplastili del državne Belokriške ceste – po preko- • Poskrbeli smo za nove avtobusne nadstreške (Valeta, Bernardin). pih zaradi hidravlike (500 m). • Sanirali smo meteorno kanalizacijo na Lepi cesti in poskrbeli za • Nadaljevali smo izgradnjo pločnika ob državni Belokriški cesti odvodnjavanje. (cca. 240 m). • Uvedli smo Praznik sladoleda, Slan Piran in Istrsko tržnico. 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

KS Lucija: • Preplastili smo 260 m ceste ob Parku Sonce, 90 m ceste v Vinjolah • Poskrbeli smo za obrtno cono v Luciji (pripravljen imamo pro- in 115 m ceste Vinjole–Malija. storski akt). • Preplastili smo tudi del ceste na Lucanu (450 m), del ulice Borcev • Uredili smo plažo na Seči (za otroke in za dostop za vodne športe) NOB v Luciji (90 m), nekategorizirano občinsko cesto v zaselku in v okviru hortikulturne zasaditve na polotoku Seča zasadili 136 Fičurji nad Sečo (230 m), parkirišče pri mestnem parku v Luciji dreves. (1300 m2). • Uredili smo pešpoti pri podhodu regionalne ceste in počivališče • Preplastili oziroma obnovili smo priključek LC št. 312071 (Lu- ob kanalu Fazan. can) na državno cesto na Valeti (180 m). • Uredili smo Park Sonce. • Po izgradnji kanalizacije Vinjole–Nožed smo preplastili LC št. • Zasadili smo drevored od krožišč proti semaforiziranemu križ- 3121014 (490 m), del LC št. 312091 (250 m) in del JP št. 812321 išču. (500 m). • Sanirali smo okna in vrata v podružničnem Vrtcu Ježek v Luciji. • Na novo smo izvedli del ceste v obrtni coni (100 m) – Radič. • Zamenjali smo tlake v igralnicah in skupnem prostoru v vrtcu v • Poskrbeli smo za dodatno osvetlitev ceste proti Kapitolu na Seči. Luciji. • Z namenom zagotavljanja tople sanitarne vode s pomočjo sonca • Uredili smo otroška igrišča Zlati kit, na Kosmačevi ulici, na Limi- in s ciljem zmanjšanja porabe kurilnega olja za te namene smo na njanski - Čokovi in Šolski ulici med bloki. strehi športne dvorane Lucija in OŠ Lucija namestili sprejemnike • Poskrbeli smo za nov podporni zid v dolžini 120 metrov na Pod- sončne energije. vozni - Kajuhovi in tam uredili zelenico in nova otroška igrala. • Na strehi OŠ Lucija smo namestili fotovoltaične panele. • Knjižnico Lucija smo preselili v večje prostore v TPC Lucija, kjer • Odprli smo energetsko svetovalno pisarno v obrtni coni v Luciji. je odslej tudi uprava knjižnice. • Uvedli smo občinsko blagajno. • Tri nova krožišča (pri pošti, na Podvozni, pri OŠ) smo obogatili s • Zamenjali smo dotrajano ograjo večnamenskega igrišča ob ŠD skulpturami iz Forma vive. Lucija. • Pri izvedbi dveh krožišč na cesti Obala smo (poleg preplastitve • Odpravili smo arhitektonske ovire na pločnikih ob prehodih za območja krožišč) preplastili tudi pločnike v neposredni bližini pešce pri OŠ in vrtcu v Luciji. krožišč v dolžini 270 m pri krožišču na Obali - Podvozni cesti in • Na željo KS smo postavili dodatne klopi na Podvozni ulici. v dolžini 150 m pri krožišču pri pošti. • Sanirali smo hudournik v Luciji. • V sodelovanju z DRSC smo zgradili pločnik ob državni cesti skozi • Poskrbeli smo za nova parkirišča na Seči (pri Ribiču). naselje Seča. • Za KS Lucija smo pridobili nove defibrilatorje. 05 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

KS Piran: • Uredili smo plažo v Fiesi; tlakovali smo jo s tiskanim betonom, obnovili stopnice za v vodo in zasadili več vrst avtohtonih dreves. • Uredili smo tudi plažo pred Gledališčem Tartini. • S pridobljenimi sredstvi ministrstva za infrastrukturo in prostor smo energetsko sanirali OŠ Cirila Kosmača Piran (okna, streha in fasada) ter opravili rekonstrukcijo kotlovnice. Vrednost inve- sticije je znašala cca. 1,2 mio. evrov, operacija je bila delno sofi- nancirana iz Kohezijskih skladov Evropske unije, delno pa s strani občine. • S pridobljenimi sredstvi ministrstva za infrastrukturo in prostor smo energetsko sanirali Vrtec Mornarček Piran (okna, streha in fasada). Vrednost investicije je znašala cca. 346.000,00 evrov, ope- racija je bila delno sofinancirana iz Kohezijskih skladov Evropske unije, delno pa s strani občine. • Prenovili smo Godbeni dom. • Prenovili smo stavbo Obalnih galerij Piran. • Glasbeni šoli Piran smo zagotovili prostore. • Sanirali smo streho pomorskega muzeja. • Telovadnico pri stadionu smo opremili z novo športno opremo in zamenjali parket z novim elastičnim športnim podom. • Po prenovi ribiškega pristanišča smo preplastili del Cankarjevega nabrežja (90 m). • Preplastili smo parkirišče pri vhodni zapornici v Piranu (850 m2). • Zagotovili smo parkirna mesta za motoriste v Piranu in uredili ribiško pristanišče v Piranu. • Prenovili smo carinski pomol. • S prvima dvema električnima avtobusoma v Sloveniji smo pove- zali mesto Piran s parkiriščem na Fornačah. • Uvedli smo brezplačni in okolju prijazni električni potniški in do- stavni vozili Maestro ter Dostavko. • Uvedli smo storitev izposoje mestnih koles po knjižničnem sis- temu Piranko. • Uvedli smo program celovite skrbi za brezdomne in jim v upora- bo predali Eko vrt Kažun. • Odprli smo pisarno Pravnega centra za varstvo človekovih pravic – brezplačno pravno pomoč. • Utrdili smo podporne zidove na Adamičevi ulici v Piranu (57 m2). • Sanirali smo škarpo na Rozmanovi ulici, podporni zid na Arzah, mrliško vežico na pokopališču, podporni zid pred vhodom v Pi- ran in klif na Dantejevi. • Postavili smo spominsko tablo Francescu Bonifaciu, meščanu Pi- rana, ki je bil razglašen za blaženega. • Zamenjali smo jambore na Tartinijevem trgu. • Zgradili smo ribiško pristanišče v Piranu. • Obnovili smo kanalizacijo ob pristanišču Piran. • Sanirali smo carinsko-turistični pomol. • Prenovili smo javno razsvetljavo. • Pridobili smo dokumentacijo za ureditev obalnega pasu Fornače. • Izvedli smo restavratorske posege na Svetilniku (zid, nova ograja, sanacija tal), poskrbeli za osvetlitev in omogočili občasne oglede. • Občankam in občanom ter našim gostom smo zagotovili nov de- fibrilator, ki se nahaja v Hotelu Tartini. 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

KS Strunjan: • Uredili smo center Strunjana (poskrbeli smo za meteorno odvodnja- vanje, hortikulturno zasaditev, otroško igrišče, premestitev spomeni- ka). Ob ureditvi centra v Strunjanu smo preplastili del LC št. 177116 (cca. 200 m) in pločnik ob stanovanjskih hišah (cca. 200 m). • Sanirali smo okna in vrata v podružničnem vrtcu in podružnični šoli v Strunjanu. • Zgradili smo krožišče v Strunjanu. • Preplastili smo 90 m ceste. • Z 19 svetilkami smo osvetlili cesto od križišča s cesto Strunjan–Krka do cerkve. • S 4 svetilkami smo osvetlili cesto od cerkve do križa v Strunjanu. • Sanirali smo most v KP Strunjanske soline. • Uredili smo dvižno ploščad v Centru Elvire Vatovec Strunjan. • Novembra bomo začeli obnovo kanalizacije na Karbonaru (sekun- darij). • Zasadili smo kaki miru. • Pripravili smo projekte za ribiško pristanišče, ki ga bomo prijavili na razpis.

KS Sečovlje: • Uredili smo nov priključek na Seči in počivališča ter nova parkirišča. • Uredili smo nov priključek na Parecag pri Marički. • S sredstvi ministrstva za infrastrukturo in prostor smo energetsko sanirali vrtce in šole, dogradili novo kuhinjo, jedilnico in nove igral- nice (Vrtec OŠ Sečovlje, energetska sanacija objekta in rekonstruk- cija kuhinje z dozidavo vrtca). Vrednost investicije je znašala cca. 1 mio. evrov, operacija se je delno sofinancirala iz Kohezijskih skladov Evropske unije, ostalo pa je financirala občina sama. • Sanirali smo kotlovnico v OŠ Sečovlje s pomočjo švicarskega pri- spevka. • Namestili smo fotovoltaične panele na strehi OŠ Sečovlje. • Izvedli smo novogradnjo italijanskega vrtca in dela OŠ ter energet- sko sanacijo drugega dela italijanske OŠ. • Uredili smo otroško igrišče na Gorgu v Parecagu. • Po izgradnji kanalizacije Gorgo–Parecag smo preplastili občinsko JP št. 814611, JP št. 812461 in JP št. 812471 (2.500 m). • Kot sofinancer smo skupaj z DRSC uredili križišče na Seči. • Kot sofinancer smo uredili priključek lokalnih cest na državni cesti G2-111/0239 v Parecagu – križišče pri Marički. • Pri komunalnem opremljanju na Parecagu smo preplastili JP št. 812361 in del JP št. 812351 (80 m). • Zgradili smo čistilno napravo Sečovlje–Košta II, kanalizacijsko omrežje med letališčem in Parecagom ter nova priključka za Sečo in Parecag. • Obnovili smo kanalizacijo Vinjole–Nožed. • Poskrbeli smo za urejanje odlagališča. • Sanirali smo streho kapelice na Parecagu. 07 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

KS Nova vas: KS Padna: • Odkupili smo zemljišče za narodnim domom za potrebe igrišča. • Prenovili smo kulturni dom (projekt Hera). • V Novi vasi smo uredili pot in kal v okviru projekta Revitas. • Opremili smo informacijski center. • Sanirali smo podporni zid pod cerkvijo v Novi vasi (skupaj je zidu • Uredili smo Pot k studencu. 84 m2, od tega smo obnovili 25 m2 in fugirali 35 m2). • Uredili smo razgledno ploščad ob TIC. • Uredili smo spomenik borcem NOB v Novi vasi. • Postavili smo preventivni radar. • Naredili smo projekte za razširitev ceste. • Uskladili smo projekte za pokopališče.

Za vse KS: • Sprejeli smo nov odlok o komunalnem prispevku. • Uvedli smo brezplačno telefonsko številko redarjev. • Uvedli smo bone za tople obroke. • Vpeljali smo občinsko blagajno. • Uvedli smo enotno mestno kartico.

Občina Piran se je v času umetne gospodarske rasti pretirano za- Nismo zapravljali denarja, ki ga nimamo, in poskušali vsak evro, dolžila in porabljala občutno več, kot je pridelala, zato je bil ključni cilj ki ga imamo, podvojiti v evropskih skladih. Tudi za investicije smo se mandata 2010–2014 ta dolg znova obvladati in zagotoviti uravnotežen odločali na podlagi trezne presoje lastnih zmožnosti in dejanskih po- in dolgoročno vzdržen proračun. Proračunski primanjkljaj oziroma treb ljudi. Ohranili smo razvojno naravnanost in do prihrankov prišli razliko med odhodki in prihodki brez prodaje premoženja in zadolže- s kleščenjem nepotrebnih stroškov. vanja smo uspeli znižati celo za več kot 80 odstotkov.

Prihodki Prodaja stvarnega in finančnega premoženja Občine Piran leto Bossman leto Bossman 2007 22.873.389 2011 26.369.367 2007 1.840.641 2011 1.828.828 2008 19.780.529 2012 22.456.741 2008 4.231.879 2012 1.559.328 2009 28.602.338 2013 23.432.256 2009 5.050.028 2013 868.634 2010 21.589.801 2014 27.478.519 2010 3.889.832 2014 1.533.379 Skupaj 92.846.057 99.736.883 Skupaj 15.012.380 5.790.169

Zadolževanje Sredstva, ki jih je v preteklosti Občina Piran pridobivala s prodajo leto Bossman zemljišč na dražbah in deležev v družbah, smo nadomestili s sredstvi, ki smo jih pridobivali z znanjem na razpisih. V letih 2010–2014 je Ob- 2007 0 2011 2.000.000* čina Piran na ta način pridobila občutno več nepovratnih sredstev kot 2008 0 2012 0 v prejšnjem mandatu. 2009 8.000.000 2013 0 Prejeta nepovratna sredstva prek razpisov 2010 0 2014 1.700.000* leto Bossman Skupaj 8.000.000 3.700.000 2007 1.441.077 2011 4.972.258 *sofinanciranje deleža v investicijah z evropskih razpisov 2008 1.394.185 2012 2.240.377

Proračunski primanjkljaj/presežek 2009 5.758.761 2013 2.155.302 (razlika med odhodki in prihodki brez prodaje premoženja in zadolževanja) 2010 931.114 2014 5.256.063 leto Bossman Skupaj 8.687.137 14.624.000 2007 654.748 2011 67.831 S pomočjo evropskega denarja smo izpeljali investicije, kot so ribiško 2008 -6.498.227 2012 -1.598.745 pristanišče in carinski pomol v Piranu, celovita prenova sistema oskrbe 2009 -11.983.237 2013 1.301.509 s pitno vodo v občini, kulturni dom v Padni, energetske sanacije šol in 2010 -6.209.644 2014 -3.318.781 vrtcev ter moderno kulturno središče Mediadom Pyrhani. S pomočjo evropskih sredstev smo spodbujali zeleno mobilnost v Piranu in izvajali projekte na področju turistične infrastrukture na podeželju. 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Pogovor z županom Občine Piran Petrom Bossmanom Foto · Manuel Kalman »Volitve vidim kot priložnost za nov zagon« Precej kislo poletje se je po- brez partnerjev v turističnem seg investicij v kakovost življenja razmišljam o tem, da bi prihran- časi prevesilo v volilno jesen, ki gospodarstvu, ki sta ga zlomila v občini. S programom subvenci- ke namenili za odkup pri nas kljub vztrajnim dežnim kapljam gospodarska kriza in bančni krč, oniranja toplih obrokov smo po- pridelane hrane. Ker je ta zelo postaja vse bolj vroče ... vajena trošiti več, kot je pridelala. skrbeli, da pri nas nihče ni lačen, cenjena, si je doslej nismo mogli Potem ko smo se uspešno Po štirih letih zdaj občina Piran zagotovili smo celovito oskrbo privoščiti, bi pa zelo rad videl, da prebili skozi štiri leta globoke spet stoji na zdravih finančnih za brezdomne, subvencioniramo bi naši otroci v vrtcih in šolah je- recesije, smo morali na koncu temeljih. Uspelo nam je poveča- najemnine, občankam in obča- dli domačo hrano. Ob tem smo res premagati še vreme. Pa nam ti prihodke občine, oklestili smo nom pa priskočimo na pomoč manjšo porabo energije zagota- je uspelo. Kljub muhavemu vre- nepotrebne stroške in proračun- tudi z brezplačnimi pravnimi na- vljali tudi s prenovami kotlovnic menu smo iz te sezone izvlekli ski primanjkljaj zmanjšali za več sveti in enkratnimi pomočmi, ko in nadomeščanjem nafte z lesno precej dobre rezultate. V hotelih kot 80 odstotkov. Zmanjšali smo jih potrebujejo. Dokazali smo, da biomaso, nameščali smo fotovol- v občini smo kljub dežju in niz- zadolževanje, prepolovili prodajo je tudi z omejenimi sredstvi mo- taične elektrarne na strehe naših kim temperaturam v avgustu za- premoženja in skoraj podvojili goče graditi skupnost v skladu z objektov in uvajali nove metode beležili celo za dva odstotka več višino nepovratnih sredstev iz načeli pravičnosti, enakih mo- varčevanja z energijo. Tako se nočitev kot lani. Naši turistični evropskih skladov. Občina Piran žnosti in solidarnosti. bodo prostori v vrtcu Mornarček delavci si zaslužijo posebno pri- je danes spet privlačna za nove Ste držali svojo obljubo, da v Piranu hladili s pomočjo sonca. znanje, saj so delali izjemno trdo, investicije in pripravljena na ra- boste občino Piran vodili v skla- Sprejeli ste tudi določene pohvala pa gre tudi mojim sode- zvojni preboj. du z načeli trajnostnega razvoja? ukrepe na področju zelene mo- lavcem na občini, ki so se zelo Okleščenje stroškov se sliši Izpeljali smo niz investicij v bilnosti. hitro odzivali na spremenjene lepo, ko govorimo o uravnoteže- varno in zdravo okolje. Dejstvo, Na področju mobilnosti zahteve naših gostov in potrebe nju proračuna, prejemniki sred- da je bila občinska blagajna skoraj smo naredili pravi mali zeleni turističnega gospodarstva. Do- stev pa nad takšnim ravnanjem povsem izpraznjena, nas ni usta- preporod. Uvedli smo projekt kazali smo, da smo skupaj uspe- verjetno niso bili navdušeni … vilo in danes sem resnično vesel brezplačne izposoje koles Piran- šni, zato sem trdno prepričan, da Moj najpomembnejši cilj, ki in ponosen, da sem dobil prilo- ko, ki se je odlično prijel. Uvedli bomo svoje delo nadaljevali tudi sem si ga zastavil ob prevzemu žnost in evropski denar za ener- smo brezplačno dostavo v mesto po volitvah. županske funkcije, je bil poskr- getske sanacije piranske osnov- z električnimi vozili Dostavko, Je bila odločitev za vnovično beti za ljudi. Pri tem nismo var- ne šole in vrtca ter za sanacije Pirančani pa se lahko v mesto kandidaturo težka? čevali. Ravno nasprotno, okrepili osnovne šole in vrtca v Sečovljah. in do svojega parkirišča brez- Kot veste, sem zdravnik in smo pomoč vsem, ki so se znašli Ker bodo prenovljeni objekti tudi plačno pripeljejo tudi z električ- zdravnik nikoli ne opusti skrbi v stiski, in občutno povečali ob- porabili polovico manj energije, nim vozilom na klic Maestro ali nad pacientom sredi okrevanja, zato nisem razmišljal o tem, da bi se otresel odgovornosti, ki ste mi jo zaupali občanke in obča- ni. Ocenil sem, da bi bilo prav, da nadaljujem svoje načrte in projekte. Verjamem, da sem bil dober župan v slabih časih in da sem si zaslužil priložnost, da po- peljem občino do novih uspehov v obdobju gospodarskega okre- vanja. Nove volitve vidim pred- vsem kot priložnost za nov za- gon, za potrditev dejstva, da smo na pravi poti. Kako zelo pa je gospodarska kriza prizadela Občino Piran? Dejstvo je, da je Občina Piran izbruh gospodarske krize priča- kala nepripravljena. Ko sem pred štirimi leti prevzel vodenje obči- ne, nisem imel prave predstave tem, v kako hudi stiski je. Zadol- žena in brez sredstev za razvoj, 09 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO s prvimi električnimi avtobusi v Sloveniji. Mobilnost in logistiko bomo v prihodnjem mandatu še olajšali z izgradnjo tretje piranske garažne hiše, ki bo mestu bližje od sedanjega velikega parkirišča na Fornačah. Ob tem pa bomo spodbujali nakupe zasebnih vo- zil z ničelno emisijo z dodatnimi parkirnimi mesti zanje. Za trenutek se vrniva na te- žave, ki jih našemu turizmu pov- zroča vreme. Je ta problem sploh mogoče rešiti? Časi, ko smo se lahko za slab- še rezultate izgovarjali na vreme, so stvar preteklosti. Sodobna tu- ristična središča se morajo pri- lagoditi vsem letnim časom in pomorskega muzeja, obalnih gije. Popravili smo oba pomola v morje in kolesarske trase, nasuli vsem vremenskim razmeram. galerij ter prireditveni prostor. Piranu in v celoti uredili piranski pesek in obalni pas zaščitili s ska- Ker je kulturni turizem še naj- V prihodnjem mandatu bomo mandrač. Seznam infrastruktur- lometi. Nova urbana oprema bo manj odvisen od vremena, smo prenovili tudi Palačo Apollonio, nih projektov, ki smo jih izpeljali, omogočala zadrževanje na tem se odločili, da Piran z njegovo svetilnik na Punti v Piranu in obe je resnično zelo dolg, ga je pa zelo območju v vseh letnih časih. Po edinstveno dediščino povežemo portoroški skladišči soli. Z obno- enostavno preveriti že s kratko izgradnji tretje piranske garažne z umetnostjo in kulturnimi do- vo kulturnih objektov varujemo vožnjo po občini. hiše pa bomo od tam umaknili godki v samostojno turistično našo dediščino in ustvarjamo Kaj se bo zgodilo z območjem še zadnje avtomobile in obmo- ponudbo. Prav zato smo nekdanji pogoje za organizacijo kulturnih Kaštela? čje v celoti namenili turizmu in Godbeni dom v Piranu preuredi- dogodkov, s katerimi bogatimo Prostorski akt je sprejet, in- oddihu. li v središče kulturnih dejavnosti naše življenje in privabljamo obi- vestitor pa pripravljen na zače- Veliko ste vlagali v zunanji Mediadom Pyrhani, ki bo naše skovalke in obiskovalce. V tem tek gradnje. Projekt predvideva videz kraja, nekateri vam zato goste popeljal na pot odkrivanja mandatu smo v Piranu zabeležili 400 novih podzemnih parkirnih celo očitajo razsipnost. skrivnosti zgodovine, arheologije doslej najvišje število različnih mest. Pod zemljo so predvideni Vlaganja v urejenost kraja in arhitekturnega razvoja mesta prireditev, razstav, koncertov in tudi trgovinski prostori, ki bodo niso le vlaganja v višjo kakovost z najsodobnejšo tehnologijo 3D predstav v njegovi zgodovini, v na voljo kateri koli trgovinski življenja občank in občanov, so in 4D, animiranimi filmi in inte- prihodnjem mandatu pa bo Pi- družbi. Nad zemljo bodo buti- tudi vlaganja v turizem. Plaže, raktivnimi pedagoškimi igrami. ran tudi uradno postal festivalsko ki uglednih blagovnih znamk, recimo, uporabljamo vsi, ne le Sezono bomo podaljšali tudi z mesto. pošta, lepotna klinika, poslovni kopalci poleti. Zato smo uredili izgradnjo Termalne riviere ob Občina Piran se rada pohvali prostori za podporo turistični plaže v Fiesi, pred Gledališčem portoroški marini in z investici- z za slovenske razmere zelo ure- dejavnosti … Ob novem objektu Tartini v Piranu, uredili dva za- jo v atletski stadion s 400 metrov jeno infrastrukturo. Pa vendar so bomo uredili velik ozelenjen trg, liva na območju pri gostišču Ri- dolgim tekaškim krogom v Luciji v občini tudi območja, ki v infra- za katerega menim, da se bo raz- bič na Seči ter na centralni plaži pospešili nadaljnji razvoj špor- strukturnem razvoju zaostajajo. vil v novi center Portoroža. Vstop v Portorožu zasadili avtohtone tnega turizma. V iztekajočem se mandatu v mesto bomo uredili s krožiščem palme. Urejali smo parke. Nov je Piran zagotovo ima dedišči- smo se odločno lotili urejanja in ga v celoti razsvetlili. mestni park Sonce v Luciji, park no in šarm za razvoj kulturnega zanemarjene infrastrukture. S Pred štirimi leti ste obljubili, v središču Strunjana, uredili smo turizma. Ali ima tudi ustrezno popolno prenovo vodovodne- da boste uredili kanal sv. Jerneja, območje pod parkom Forma infrastrukturo za takšno ponud- ga sistema smo rešili težave z pa ni videti, da se tam kaj dogaja Viva, zelenico z vodnjakom na bo? oskrbo s pitno vodo. Mislim, da … Belem križu, počivališče v Sečo- Naložbe v kulturne dejav- bomo že prihodnje leto postali Naj vas razveselim z novico, vljah, zasadili smo drevored Lu- nosti, ustanove in dediščino so prva slovenska občina, v kateri da nam je po desetletjih trkanja cija–Portorož in uredili zelenice področje, ki smo mu ves mandat bo prav vsak objekt priključen na vsa možna vrata z državo le ob podpornem zidu na Podvozni namenjali posebno pozornost in na vodovod. Zgradili smo deset uspelo rešiti problem pristojno- ulici v Luciji. Izkoriščali smo vse zajeten kos proračunske pogače. kilometrov nove kanalizacije in sti glede Jernejevega kanala in ga priložnosti za povezovanje in Tako smo v tem mandatu preno- še eno čistilno napravo, tako da bomo lahko v sodelovanju s Po- bogatenje javnih površin z ume- vili objekt Obalnih galerij Piran načrtujemo, da bomo do konca morsko inšpekcijo in Krajinskim tnostjo. Skulpture na zelenicah v in kulturni dom v Padni, preno- prihodnjega mandata na kanali- parkom Sečoveljske soline začeli krožiščih v Luciji smo prenesli iz vili osrednje prizorišče Avditorija zacijo s čistilno napravo priklju- urejati že prihodnje leto. Forme Vive, ki je prispevala tudi Portorož, zagotovili dodatne pro- čili prav vsak zakonito zgrajen Pa Fornače? skulpture, ki vabijo v Park Sonce. store za delovanje Glasbene šole objekt v občini. Popravljali smo Projekt je pripravljen in gre v V Piran pa smo prenesli tri mo- Piran, sanirali streho in uredili ceste, postavljali nova krožišča in izvedbo takoj po sprejemu pro- numentalne skulpture znameni- notranjost skladišča soli Mon- dokončno rešili težave z razsve- računa za prihodnje leto. Zasa- tega umetnika Jakova Brdarja. fort ter v njem zagotovili prostore tljavo v občini na način, ki bo v dili bomo drevored pinij, izvedli Menim, da občina Piran še nikoli za ureditev Muzeja turizma in prihodnjih letih občini prihranil tlakovane pešpoti, uredili raz- ni bila videti tako urejena, kot je dodatne prostore za delovanje skoraj milijon kilovatnih ur ener- gledne prostore, varne dostope v danes. 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Trdite, da boste vse krajevne da v sebi hrani velik potencial, ki prijazen in vljuden in da vedno ga ne uslišim, običajno meni, da skupnosti razvijali enakomerno. je bil predolgo zanemarjan in ga prisluhnem različnim mnenjem, sem se pustil prepričati naspro- Je to sploh izvedljivo? moramo začeti čim prej razvijati. ne pomeni, da se pustim voditi. tni strani, in niti pomisli ne, da To je moj cilj in tako smo pri- Če se vrneva k volitvam, vaši Zgodi se, da mi kdo pove svojo njegovi argumenti preprosto niso pravili tudi naše razvojne projekte izzivalci vam očitajo, da bi bilo plat zgodbe in meni, da mu bom bili dovolj dobri ali upravičeni. in investicije. Eden izmed najpo- mogoče narediti še več, da ste avtomatično ugodil. Ne. Vedno Zato si ne dovolim, da bi me ta- membnejših ciljev naslednjega zaradi neodločnosti izpustili ne- želim izvedeti celotno zgodbo in kšni očitki potrli. Vem, da vedno mandata bo zagotovo preobrazba katere razvojne priložnosti, da se odločati na podlagi dejstev in ravnam in se odločam v korist spalnega naselja Lucija v živahno, se pri svojem delu dovolite voditi ne mnenj posameznikov. Tisti, ki skupnosti. dinamično in urejeno urbano sre- drugim … dišče, ki bo krajanom in krajan- O tem, ali sem naredil dovolj, kam zagotavljalo vse pomembne bodo seveda odločale volivke in mestne funkcije in jim ponujalo volivci, si pa očitkov tekmecev ne številne poslovne priložnosti, ak- jemljem k srcu, saj vem, da sem s tivno preživljanje prostega časa svojo ekipo dal vse od sebe in da in kakovosten oddih. Začeli smo smo naredili zelo veliko. Kar 138 z novim mestnim Parkom Son- različnih projektov smo izpeljali. ce, nadaljevali bomo s povsem Pravzaprav bi bil razočaran, če bi novim zdravstvenim domom, se tako ambiciozna skupnost, kot športnim parkom z atletskim je naša, kar zadovoljila z doseže- stadionom, dograjeno športno nim. Vedno moramo želeti še več dvorano in več urejenimi podze- in narediti še več. Očitki o tem, da mnimi parkirnimi mesti. Poseb- pri svojem delu nisem samosto- no pozornost bom namenil tudi jen, pa so povsem neresni in celo našemu podeželju, saj menim, žaljivi. Dejstvo, da sem po naravi

20. avgusta smo na spletni strani Občine Piran objavili pravila za izrabo časopisnega prostora v lokalnem glasilu Občine Piran Solni cvet v času volilne kampanje za lokalne volitve 2014. Solni cvet je organizatorjem volilne kampanje brezplačno ponudil ½ strani za predstavitev kandidata za župana in listo za člane občinskega sveta, rok za oddajo predstavitve je bil 15. septembra 2014. Do tega datuma se je na poziv odzvala le stranka SD. Uredništvo Solnega cveta

7

Občino Piran smo Bmirno in varnoO popeljali iz gosSpodarske SCon tranquMillità e sicurezza Aabbiamo guidatoN il Comune di krize. Z učinkovitimi ukrepi smo ozdravili občinske finance, Pirano dalla crisi economica. Abbiamo risanato con efficaci z investicijami v kulturne objekte, šole, vrtce in infrastrukturo provvedimenti le finanze comunali, abbiamo migliorato la izboljšali kakovost življenja občank in občanov. Pomagali smo qualità della vita dei cittadini con investimenti negli impianti culturali, scuole, asili e nell'infrastruttura. Abbiamo aiutato vsakomur, ki se je znašel v stiski, podjetnim in inovativnim pa chiunque si sia trovato in difficoltà nonché facilitato agli intra- olajšali uresničitev njihovih poslovnih zamisli. prendenti e innovativi la realizzazione delle loro idee commer- Pripravili smo načrte za nov razvoji preboj Občine Piran, ki bo ciali. temeljil na trajnostnih načelih in ne bo rušil družbenega Abbiamo preparato i piani per il nuovo rilancio dello sviluppo ravnotežja v skupnosti. Vlagali bomo v izobraževanje, usposa- del Comune di Pirano basato su principi durevoli senza dis- bljanje in ideje ljudi ter z novimi nepridobitnimi stanovanji truggere l'equilibrio sociale nella comunità. Investiremo mlaim družinam ponudili možnost, da si svoje življenje ust- nell'istruzione, nella formazione e nelle idee della gente nonché offriremo nuovi alloggi senza profitto alle nuove fami- varijo v domačem kraju. Zagotovili bomo enakomeren razvoj glie per dare la possibilità di crearsi una vita nell'ambiente vseh krajevnih skupnosti ter spodbujali investicije v zeleni, locale. Garantiremo un costante sviluppo di tutte le comunità kulturni in športni turizem. locali nonché stimoleremo gli investimenti nel turismo eco- Socialni demokrati smo dokazali, da je tudi z omejenimi sred- logico, culturale e sportivo. stvi mogoče skupnost graditi v skladu z načeli pravičnosti, Noi, Socialdemocratici, abbiamo dimostrato che anche con enakih možnosti in solidarnosti. Občino Piran smo usmerili na mezzi limitati è possibile costruire la comunità in armonia con pravo pot. Skupaj naredimo korak naprej. i principi di giustizia, di uguali possibilità e solidarietà. Ab- biamo avviato il Comune di Pirano sulla giusta strada. Fac- PETER BOSSMAN ciamo insieme un passo avanti.

12 LISTA ZA OBČINSKI UČINKOVITO SVET OBČINE PIRAN EFFICACE 11 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO Pregled dela nadzornega odbora Občine Piran v mandatnem obdobju 2010–2014

Nadzorni odbor Občine Piran trdil na rednih sejah in jih poslal v (v nadaljevanju NO) je najvišji or- obravnavo nadzorovani osebi, župa- gan nadzora javne porabe v občini. nu in občinskemu svetu. Skladno z Zakonom o lokalni sa- V poročilih je NO podal ugotovi- moupravi in Statutom Občine Piran tve in priporočila z namenom kako- opravlja nadzor nad načrtom rav- vostnejšega poslovanja nadzorovane nanja z občinskim premoženjem, osebe. nadzoruje namenskost in smotrnost Sestava končnega poročila je sle- porabe sredstev občinskega proraču- dila napotkom Pravilnika o obveznih OPRAVLJENI NADZORI V LETIH 2010–2014 na ter finančno poslovanje uporab- sestavinah poročila nadzornega odbora Leto 2011 nikov proračunskih sredstev. NO v občine (Ur. l. RS, št. 23/2009), ki ga je okviru svojih pristojnosti ugotavlja sprejelo Ministrstvo za finance RS. Redni 4 : zakonitost in pravilnost poslovanja Nadzori so bili strokovno pa tudi nadzor NO • nadzor nad izvrševanjem proračuna Občine Piran v letu 2011 na področju občinske uprave in kabineta župana, občinskih organov, občinske uprave, časovno zelo zahtevni, saj se je bilo • nadzor izvrševanja proračuna Občine Piran v letu 2011 na svetov krajevnih skupnosti, javnih treba pred pričetkom nadzorov, v področju premičnega in nepremičnega premoženja, zavodov, javnih podjetij in občinskih katerih je bilo treba pregledati števil- • nadzor poslovanja Javnega podjetja Okolje, d.o.o., Piran, skladov ter drugih porabnikov pro- ne dokumente, seznaniti z veljavno • nadzor poslovanja Mestne knjižnice Piran. računskih sredstev in pooblaščenih zakonodajo. Na podlagi ugotovitev Leto 2012 oseb z občinskimi javnimi sredstvi in je bilo podano mnenje o zakonitosti, Redni 5: občinskim premoženjem ter ocenjuje smotrnosti oziroma gospodarnosti nadzor NO • nadzor zaključnega računa proračuna Občine Piran za leto učinkovitost in gospodarnost porabe porabe proračunskih sredstev. 2011, občinskih javnih sredstev. Strokovno in administrativno • nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremič- NO ima sedem članov, ki jih je pomoč so NO nudili župan, občin- nim premoženjem, imenoval in skladno s statutom dolo- ska uprava, predvsem tajnica NO in • nadzor dokončanja investicije Doma družbenih organizacij čil njihove funkcije Občinski svet Ob- finančna služba Občine Piran. v Šentjanah, čine Piran. Tako so bili v mandatnem 2. Vsebina dela • nadzor poslovanja KS Sv. Peter, obdobju 2010–2014 imenovani v NO NO je deloval skladno z Zako- • nadzor investicije Obnova stavbe Mestne galerije Piran.

Marjetka Česnik, predsednica, Sergio nom o lokalni samoupravi in Statu- Leto 2013 Vuk, namestnik predsednice, ter člani tom Občine Piran. Jože Aleš Zdešar, Bruno Čendak, Jože Vsebino in obseg dela je vsako Redni 4: Horvat, Igor Janez Zajec in Bojan Lo- leto opredelil v letnem načrtu, ki je nadzor NO • nadzor izvrševanja proračuna Občine Piran v letu 2012 in boda. obvezno zajemal nadzor predloga • zaključnega računa proračuna Občine Piran za leto 2012, • nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremič- 1. Potek in način dela NO proračuna, zaključnega računa in nim premoženjem Občine Piran, NO se je sestal na 31 rednih in 2 ravnanja s stvarnim premoženjem • nadzor poslovanja JZ Športni in mladinski center Piran, korespondenčnih sejah. Vse so bile občine. • nadzor poslovanja KS Sečovlje v letu 2012. sklepčne, saj je bila udeležba na se- Poleg obveznih nadzorov je NO Izredni 1: jah visoka. Sprejeti sklepi NO so bili opravil nadzore zaključnih raču- nadzor NO • nadzor pridobitve 100 % poslovnega deleža podjetja Obal- soglasno potrjeni. Delo je potekalo nov in finančnih načrtov krajevnih ni tehnološki sklad, d.o.o., Portorož. na sejah in na sedežu nadzorovanih skupnosti, javnega podjetja, javnega Leto 2014 oseb oz. po dogovoru. Nadzori so bili zavoda, posameznih uradov občin- Redni 5: načrtovani in zajeti v programu dela ske uprave, zakonitosti in pravilnosti nadzor NO • nadzor izvrševanja proračuna Občine Piran v letu 2013 in za posamezno koledarsko leto ter iz- javnega naročanja ter namenskosti in zaključnega računa proračuna za leto 2013, vedeni skladno s Poslovnikom Nad- učinkovitosti porabe proračunskih • nadzor zakonitosti in pravilnosti postopka pri oddaji javnih zornega odbora Občine Piran. sredstev. naročil ter ugotovitev namenske porabe sredstev, smotr- Za vsak nadzor je bil izdelan Poleg rednih nadzorov je NO nosti gospodarjenja in učinkovitosti porabe javnih sredstev načrt, ki mu je sledilo obvestilo v mandatnem obdobju 2010–2014 pri ureditvi dvorišča OŠ Sečovlje, podružnične šole in vrtca nadzorovani osebi o nameravanem opravil tudi en izredni nadzor, ki ga je Sv. Peter. nadzoru, dogovor o njegovem času vključil v program nadzorov. • nadzor poslovanja KS Piran v letu 2013, • nadzor ravnanja z občinskim premičnim in nepremičnim in vsebini ter dogovor o sestanku z Iz seznama sprejetih končnih po- premoženjem Občine Piran v letu 2013, vodstvom nadzorovane osebe. Po ročil (priloga 1) je ugotovljeno, da je • nadzor poslovanja Občinske uprave Občine Piran – Urada vsakem opravljenem nadzoru je bil NO opravil 19 nadzorov, od tega 18 za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran. sestavljen osnutek poročila, ki ga je rednih in 1 izredni nadzor. potrdil NO na svoji seji ter ga poslal v NO se je pri svojem delu osredo- pregled nadzorovani osebi, ki je lahko točil predvsem na smotrnost, gospo- Vse ugotovitve, do katerih je Predsednica Nadzornega odbora, morebitno nestrinjanje z ugotovitva- darnost, zakonitost in namembnost prišel NO pri svojem delu, so zajete Marjetka Česnik mi v roku 15 dni posredovala NO v porabe proračunskih sredstev, prav v končnih poročilih, objavljenih na odzivnem poročilu. V primerih, ko je tako pa tudi na ravnanje s premič- spletni strani Občine Piran http:// Člani: nadzorovana oseba podala ugovor v nim in nepremičnim premoženjem www.piran.si/. Sergio Vuk, namestnik odzivnem poročilu, je bil sklican za- ter upravljanje z javnim prostorom. V opravljenih posameznih nad- Jože Aleš Zdešar, ključni sestanek oz. je bila nadzorova- Velika pozornost je bila posveče- zorih ni ugotovil hujše kršitve pred- Bruno Čendak, na oseba povabljena na sejo, na kateri na prodaji občinskega nepremičnega pisov in nepravilnosti pri poslovanju, Jože Horvat, se je obravnaval predlog končnega premoženja, tako večjih kot manjših skladno s Poslovnikom Nadzornega Igor Janez Zajec, poročila. Končna poročila je NO po- vrednosti. odbora Občine Piran. Bojan Loboda 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Odslej na voljo več kot 40 tisoč knjig Foto · Breda Krajnc Lucijska knjižnica v novih prostorih 9. septembra 2014 je lucijska tni meter mesečno. Gradbena dela knjižnica odprla vrata svojih novih so bila opravljena brez povečanja prostorov v Trgovinsko-poslov- vplivov na okolico, brez posega v nem centru Lucija. nosilno konstrukcijo objekta in Na skoraj 530 kvadratnih me- brez vpliva na skupne elemente v trih površine bo obiskovalkam in objektu. Dela je izvedlo piransko obiskovalcem odslej na voljo več podjetje Riva, d.o.o. kot 40 tisoč knjig, dostop do njih Novi prostori v TPC Lucija pa bo veliko lažji, kot je bil v prej- so prijazni do starejših in gibalno šnjem, 320 kvadratnih metrov veli- oviranih bralk in bralcev, saj so kem prostoru. dostopni tudi z dvigalom. Bližina Nova knjižnica ima tudi čital- parka pa bo omogočala izvedbo nico, ki jo bo mogoče uporabiti kot dogodkov, kot je »Knjižnica pod prireditveni prostor, in študijsko krošnjami«. sobo, ki je opremljena za multime- »Zelo sem vesel, da smo uspe- dijske predstavitve, izobraževanja šno rešili trenutno prostorsko sti- in delavnice. Posebna prostora sta sko naše knjižnice, in ponosen, da namenjena domoznanskemu in je bralna kultura v naši občini na otroškemu oddelku. V TPC Lucija tako visoki ravni, da moramo že se je preselila tudi uprava Mestne ob otvoritvi razmišljati o še večjem knjižnice Piran, ki je pred tem de- objektu,« je ob tem povedal župan lovala v Piranu. Izpraznjene pro- Peter Bossman in poudaril, da ob- store na Župančičevi ulici je Ob- čina Piran načrtuje gradnjo nove čina Piran namenila glasbeni šoli. knjižnice ob lucijskem Parku Son- Knjižnica v Piranu pa ostaja na isti ce v prihodnjem mandatu. O novi lokaciji. pridobitvi Lucije sta spregovorila Za celotno investicijo, skupaj tudi direktorica knjižnice Lucija s stroški selitve, je Občina Piran Oriana Košuta Krmac in pred- odštela 81 tisoč evrov, za najem pa sednik krajevne skupnosti Lucija bo plačevala štiri evre na kvadra- Franko Fičur.

Problematika parkiranja na Seči delno odpravljena

Ureditev makadamskega par- Ureditev makadamskega kirišča pri Ribiču na Seči Občina Piran je ugodila prošnji Občina Piran je na območju Združenju borcev za vrednote parkirišča pri Ribiču na Seči polotoka Seča uredila makadam- NOB Občine Piran za spremembo sko parkirišče in sicer na območju urnika brezplačnega avtobusa na Škvera v Jernejevem kanalu, pri go- relaciji Piran - pokopališče Piran stilni Ribič. Za ureditev makadam- in nazaj. skega parkirišča je Občina Piran porabila 14.238,35 EUR z DDV, VOZNI RED: dela pa je izvajalo podjetje Hidro- V zimskem obdobju gradnja, Robert Križman s.p., Luci- (od 1. oktobra do 30. aprila): ja, Portorož. odhodi v smer Fornače – Antene Plačljivo parkirišče bo name- – pokopališče: 09:16, 14:31 njeno vsem obiskovalcem Jerne- odhodi v smer Antene – Fornače jevega kanala (kajterji, kopalci, – Tartinijev trg: 09:25, 14:40 sprehajalci,), bližnjim krajanom in zaposlenim na območju Škvera. Za V poletnem obdobju vse prebivalce s stalnim prebivali- (od 1. maja do 30. septembra): ščem na območju Seče je parkiranje odhodi v smer Fornače – Antene brezplačno. Abonmaje je mogoče – pokopališče: 09:16, 17:41 pridobiti na JP Okolje Piran, ki par- odhodi v smer Antene – Fornače kirišče upravlja. Občani in zaposleni – Tartinijev trg: 09:25, 17:50 v bližnjih podjetjih bodo za mesečni abonma odšteli 10 EUR. 13 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Prihodnost, obsijana s soncem Foto · Aleš Rosa Novi mestni Park Sonce v Luciji predali namenu

V sredo, 17. septembra, je žu- bljana. Odprtost novega parka bo pan Peter Bossman slovesno odprl zagotovo privabljala tudi organiza- novi Park Sonce na območju nek- torje kulturno-zabavnih prireditev danjega kartinga med Trgovinsko- z dinamičnimi in zanimivimi vse- -poslovnim centrom Lucija in Ma- binami ter drugih dogodkov, kot so rino Portorož. knjižni in ustvarjalni sejmi. »Ko so se pred štirimi leti nad Obiskovalce v parku pozdra- Slovenijo zgrinjali temni oblaki re- vljajo štiri kamnite skulpture, ki cesije, smo se v občini Piran odlo- smo jih v sodelovanju z Obalnimi čili, da skupaj stopimo proti soncu. galerijami na lokacijo preselili iz Danes si lahko ob nasmehu sonč- bližnje Forme vive. Prav za novi nega zahoda čestitamo za uspešno park pa je akademski kipar Metod prehojeno pot. Danes ne odpiramo Frlic ustvaril novo skulpturo z ime- le novega mestnega parka v Luci- nom »Kontemplacija demokra- ji, odpiramo vrata v prihodnost, v cije«. Da bi bil obisk parka še bolj katero verjamemo. Čutimo lahko enostaven, smo uredili tudi parkir- prebujanje spalnega naselja in nje- na mesta ob vstopu v park. govo preobrazbo v živahno, dina- Izvedbo parka je omogočil do- mično in urejeno urbano središče,« tev, otroško igro, športne aktivno- prostega časa, in tistih, ki občasno govor z večinskim lastnikom ze- je ponosno dejal župan občine Pi- sti, kulturno udejstvovanje, izobra- potrebujejo le nekoliko počitka in mljišč, Marino Portorož, ki je svoje ran Peter Bossman in poudaril, da ževanje ter stik z naravo. »Začeli miru v naravi. V novem parku smo površine odstopila za javno upo- je Lucija tudi njegov dom. »Naša smo z novim mestnim parkom, na- zasadili 60 mandljevih dreves, ki rabo zgolj za simbolično najemni- prihodnost je obsijana s soncem,« daljevali bomo s povsem novim bodo obiskovalce parka mamili z no v višini stroškov lastnika. Za je sklenil. vrtcem in zdravstvenim domom, zapeljivim vonjem in čudovitimi celotno ureditev parka, vključno Izjemno dobro obiskana pri- športnim parkom z atletskim stadi- cvetovi. Prepredli smo ga s spre- z odstranitvijo navoženih gum, ru- reditev se je začela z otroškim pro- onom, dograjeno športno dvorano, hajalnimi potmi in uredili 400 me- šitvenimi deli ostankov spremlja- gramom, sprehodom mažoretk in več urejenimi podzemnimi parkir- trov dolgo tekaško stezo. Vanj smo jočih objektov kartinga, ureditvijo godbo, plesnimi nastopi, tekom, nimi mesti in okrepljeno izpostavo umestili talno fontano, rožni vrt hribčkov z zasaditvijo ter vsemi slovesno odprtje novega parka pa občinske uprave. Verjamem, da z namakalnim sistemom, zelene gradbenoobrtniškimi in instalacij- smo sklenili z velikim koncertom smo svoje načrte sposobni uresni- gričke in otroška igrišča. Steza za skimi deli, je Občina Piran odštela Tinkare Kovač z bendom. čiti,« je nadaljnji razvoj Lucije na- karting je postala poligon za učenje 230 tisoč evrov. Park Sonce je zasnovan kot povedal župan občine Piran Peter varne vožnje s kolesom in tekaška Pri urejanju Parka Sonce so središče urbanega razvoja Lucije, Bossman. steza. Preobrazbo karting steze v sodelovali: JP Okolje Piran, Hartis, saj bo krajanom in krajankam na Zasnova Parka Sonce omogo- urbano parkovno površino so z d.o.o., Portorož, Hidrogradnja Kri- 22 tisoč kvadratnih metrih zelenih ča sožitje različnih dejavnosti in akcijo barvanja izvedli sami avtorji žman Robi, s.p., Portorož, CRMA, površin odprl nove priložnosti za generacij, krajanov in obiskoval- celotne ureditve parka, projektanti d.o.o., Ilirska Bistrica ter Geoit, druženje, zabavo, počitek, sprosti- cev, željnih aktivnega preživljanja iz podjetja Scapelab, d.o.o., Lju- d.o.o., iz Ankarana. 14 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Pregled ukrepov za umiritev prometa v Občini Piran Piše in foto · Rok Humar, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Komisija za tehnično urejanje prometa S skupnimi prizadevanji do večje varnosti v cestnem prometu Občina Piran je v zadnjem šti- občane v Luciji in policistov PP riletnem obdobju v sodelovanju s Piran pred prehodom za pešce, Svetom za preventivo in vzgojo ki se nahaja pred Centrom za v cestnem prometu, krajevnimi starejše občane in ga povezuje z skupnostmi, občinsko redarsko mestnim parkom, postavili dve službo, policisti PP Piran, pred- montažni fizični oviri v obeh stavniki osnovnih šol in vrtcev ter smereh vožnje. Čeprav je omeji- krajani sprejela in izvedla številne tev hitrosti na tem odseku občin- ukrepe za izboljšanje prometne ske ceste 40 km/h, je bil dodatni varnosti. ukrep za umiritev prometa nujno Največ pozornosti smo name- potreben, saj nekateri vozniki nili območjem okoli osnovnih šol kljub bližini Centra za starejše in vrtcev, mestnim središčem in občane niso upoštevali omejitve. strnjenim delom vasi, saj je pri- Ena izmed rešitev, ki je in- sotnost pešcev (otrok, starejših vesticijsko bolj zahtevna, je tudi občanov, ostalih občank in obča- ureditev t. i. dvignjenega prehoda nov) kot najbolj ranljive skupine za pešce (ploščadi trapezne obli- udeležencev v cestnem prometu ke), s katerim se območje pre- na teh območjih največja. hoda dvigne nad nivo cestišča in Ker je hitrost še vedno ključ- se na ta način dodatno zavaruje ni dejavnik, ki vpliva na nastanek pešce in omeji hitrost motornih prometnih nesreč, smo posebno vozil. To rešitev smo uporabili v pozornost namenili ukrepom za primeru osrednjega prehoda za umiritev prometa, med kateri- pešce na cesti Obala v Luciji, v mi so najbolj pogosti postavitev neposredni bližini glavnega vho- preventivnih merilnikov hitrosti da v TPC. Na podlagi predlogov (table Ti voziš), postavitev mon- krajanov, najemnikov in lastni- tažnih fizičnih ovir (t. i. ležeči po- kov poslovnih lokalov smo na licaji), določitev območij umirje- območju lucijskega Trgovsko po- nega prometa, določitev območij slovnega centra sprejeli novo pro- omejene hitrosti (cona 30 km/h), metno ureditev, kjer smo zaradi ki veljajo za zelo učinkovite in bližine avtobusnega postajališča, cenovno ugodne ukrepe za umi- otroškega igrišča in tržnice ome- ritev prometa. jili hitrost vseh motornih vozil na či policaji), do konca strnjenega te meritve hitrosti), konzultacij s 20 km/h. Ukrepi za umiritev prometa v dela vasi. Na ta način smo isto- krajani, policisti PP Piran in re- zaledju (v Novi vasi, Sv. Petru in časno omejili hitrost na obmo- darsko službo ugotovili največje Ukrepi za umiritev hitrosti v Parecagu) čju podružnične OŠ in v samem prekoračitve hitrosti. Tako smo bližini OŠ in vrtca Lucija ter Fa- V središču Nove vasi smo na središču vasi. Ukrepe za umiritev na Podvozni ulici v Luciji, malo kultete za turizem v Portorožu predlog krajevne skupnosti Nova prometa smo sprejeli tudi na ob- pred podvozom v smeri proti Kot udeleženci v cestnem vas in v sodelovanju z njo dolo- močju križišča »Pri Marički« v krožišču, postavili preventivni prometu moramo vsi prav po- čili območje omejene hitrosti na Parecagu, kjer smo omejili hitrost merilnik hitrosti. sebno pozornost posvetiti našim 30 km/h in na ravnem odseku v na 30 km/h in postavili dve mon- Za ureditev območja omejene najmlajšim, ki kot najbolj ranljiva vstopu v vas iz smeri Padna po- tažni fizični oviri. hitrosti na 30 km/h smo se odlo- skupina udeležencev v cestnem stavili preventivni merilnik hitro- čili tudi na območju soseske Oba- prometu še ne poznajo vseh ne- sti. Ukrepi za umiritev hitrosti v la 122, 130, 132, 134, 144, okoli varnosti, ki nanje vsakodnevno Enak ukrep za umiritev pro- mestnih središčih trgovine Mercator in Rezidence prežijo v prometu, predvsem na meta smo izvedli tudi v Sv. Petru, Ker je bil naš poglavitni cilj Park, kjer smo kot dodatni ukrep poti v šolo in iz nje. kjer smo v sodelovanju s krajev- sprejeti ukrepe za umiritev pro- za umiritev hitrosti postavili tudi Na predlog vrtca Morje Lucija no skupnostjo določili območje meta na območjih, kjer je priso- dve montažni fizični oviri. smo območje okoli osnovne šole omejene hitrosti na 30 km/h, ki tnost pešcev in prehodov za pešce Glede na to, da so starejše in vrtca Morje v Luciji (Fazanska se razteza od območja pri podru- največja, smo svoje aktivnosti občanke in občani ena izmed naj- ulica) določili kot območje umir- žnični OŠ Sv. Peter, kjer smo kot usmerili tudi v tista mestna sre- bolj rizičnih skupin izmed vseh jenega prometa, v katerem imajo dodatni ukrep postavili tudi dve dišča, za katera smo na terenu udeležencev v cestnem prometu, pešci prednost pred vozili in v montažni fizični oviri (t. i. leže- preko spremljanja prometa (skri- smo na predlog Centra za starejše katerem je dovoljena igra otrok, 15 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO vozniki pa morajo voziti poseb- območju bomo tudi v prihodnje upamo, da bodo uspešni in bodo pnostmi in krajani, s policijsko no previdno in s hitrostjo največ podrobno spremljali, in če se sta- občutno prispevali k prometni postajo Piran in našo redarsko 10 km/h. Kot dodatni ukrep za nje ne bo izboljšalo, bomo sprejeli varnosti na tem območju. službo. umiritev prometa smo pred vsa- dodatne ukrepe za umiritev hitro- Seveda pri vseh zgoraj našte- Osnovna cilja Občine Piran kim prehodom za pešce (v obeh sti (postavitev montažnih fizičnih tih ukrepih za umiritev prometa in njenega Sveta za preventivo smereh vožnje) izvedli t. i. zvočne ovir, izvedba dvignjenih preho- ne smemo pozabiti na izgradnjo in vzgojo v cestnem prometu pri zavore prometa, ki ob vožnji če- dov za pešce), saj je prometna treh krožnih križišč v Luciji (dva uvajanju ukrepov za umirjanje znje s tresljaji dodatno opozorijo varnost naših otrok ključna prio- na cesti Obala in najnovejše kro- prometa sta povečanje prometne voznike motornih vozil na bližino riteta Občine Piran. Z optičnimi žno križišče na Liminjanski ce- varnosti ter zmanjšanje nega- prehoda za pešce. zavorami smo dodatno omejili sti pri OŠ Lucija), ki povečujejo tivnih posledic prometa. S temi Žal pa na osnovi monitoringa, hitrost tudi na cesti Obala, pred pretočnost prometa, umirjajo ukrepi želimo obstoječe prome- ki je ključen in obvezen pri oceni obema prehodoma za pešce pod promet in bistveno pripomorejo tne površine preoblikovati tako, sprejetih ukrepov, ugotavljamo, Fakulteto za turizem v Portorožu. k prometni varnosti vseh udele- da bodo vozniki zmanjšali hitro- da nekateri vozniki motornih Gre za odsek ceste, kjer imamo v žencev v cestnem prometu. sti in vozili bolj previdno. Z ukre- vozil omejitev, določenih s pro- obeh smereh vožnje postavljene Radi bi poudarili, da je Ob- pi za umirjanje prometa izbolj- metno signalizacijo, ne spoštujejo preventivne merilnike hitrosti, a čina Piran vse zgoraj naštete šamo prometno varnost, bivalno in še naprej ogrožajo varnost vseh na podlagi ugotovitev, pridoblje- prometne ureditve oz. ukrepe za okolje pa postane prijaznejše za udeležencev v cestnem prometu, nih s strani PP Piran, je bilo treba umiritev sprejela v soglasju in v vse krajane, pešce in kolesarje. predvsem otrok. Promet na tem sprejeti dodatne ukrepe, za katere sodelovanju s krajevnimi sku- Varno v prometu.

Piše · Boris Kočevar Zaključujeta se energetska sanacija ter rekonstrukcija kuhinje in dozidava vrtca OŠ Sečovlje

Občina Piran si je na razpisu nanje meteorne kanalizacije, sestavi ministrstva za infrastrukturo in pro- tlakov, talni hidroizolaciji ipd. stor za sofinanciranje ukrepov ener- GOI dela izvaja gradbeno pod- getske sanacije objektov v lasti lokal- jetje Makro5 gradnje, d.o.o., iz Ko- nih skupnosti za namene energetske pra, kuhinjsko opremo pa bo doba- obnove vrtca OŠ Sečovlje s pogodbo vilo in montiralo podjetje Kogast, zagotovila sofinanciranje teh ukre- d.o.o., iz Grosupljega. Kljub vsemu pov, in sicer v višini cca 320.000,00 prej naštetemu v zvezi z zamikom € (polovica teh sredstev je šla tudi za začetka dela so predstavniki podje- energetsko obnovo vrtca Mornarček tja Makro 5 Gradnje zagotovili, da v Piranu). Vrednost energetske ob- bodo pogodbena dela izvedena v nove je sicer samo del gradbenega roku, to je do 30. 9. 2014. Zato lah- izvajanja, ki se pravkar zaključuje. ko te dneve vidite, da je na objektu Poleg navedenega se izvajajo tudi kot v mravljišču. Polno delavcev, ki dela na prepotrebni rekonstrukci- hitijo in zaključujejo zadnja dela, da ji kuhinje in razširitvi vrtca. S tem bi bil pravočasno predan v uporabo namenom in z namenom energet- otrokom oz. šolam. Da bi objekt za- ske sanacije objekta je zato občina sijal v prenovljenem sijaju, so naro- v proračunu za leto 2014 nameni- čili tudi novo opremo jedilnice, kar la dober milijon evrov finančnih bo tudi urejeno s sredstvi proračuna sredstev za izvedbo predvidenih občine. Vrednost gradbenih del je posegov. Začetek je bil predviden bila po pogodbi blizu 900.000,00 €, no pohištvo skupaj z okenskimi po- javnega zavoda dosegla znižanje te- za maj, vendar so se postopki raz- vrednost nove kuhinjske opreme pa licami. Talno gretje v prostorih vrtca kočih stroškov obratovanja objekta pisa pozno zaključili in so se dela cca 100.000,00 €. pa je financirala občina sama. (toplota, elektrika), ki so po neka- lahko pričela šele v juniju. Ob tem Večji del sredstev za izvedbo te Z razširitvijo prostorov vrtca in terih izračunih zelo visoki. Tako naj smo že takoj naleteli na kar nekaj investicije je zagotovila občina, saj se dozidave z dodatno igralnico skuša- bi, sodeč po izkušnjah z drugimi neljubih presenečenj, ki so zahteva- nepovratna sredstva, ki jih je uspela jo zadostiti vedno večjim prostor- objekti, prihranili vsaj 50 % sedanjih la dodaten čas in finančna sredstva. pridobiti, lahko uporabijo neposre- skim potrebam zaradi povečanega stroškov. Dejansko porabo bomo Vsega ni bilo mogoče predvideti, saj dno samo za energetsko sanacijo. vpisa otrok. Tudi kuhinja je bila že lahko preverili v kurilni sezoni, ki obstoječi projekti, ki so bili podlaga Kljub temu si je z nepovratnimi potrebna temeljite prenove in zame- prihaja. za izdelavo novih projektov za re- sredstvi občina vseeno nekoliko njave opreme. Energetska sanacija Sedaj, po končanih gradbenih konstrukcijo in dozidavo, niso od- olajšala finančno izvedbo investicije, pa temelji na rezultatih pred leti delih in po pridobitvi uporabne- ražali dejanskega stanja. To je bilo vsaj kar zadeva izvedbo tistega dela, izdelanega energetskega pregleda, ga dovoljenja, bo objekt predan v popolnoma drugačno. Zato je bilo ki zagotavlja nižje stroške obratova- ki je pokazal zelo slabo energetsko uporabo šolam in vrtcu. Upamo, da treba izvesti določene spremembe nja objekta za ogrevanje ali hlajenje. stanje objekta. Zaradi navedenega je večjih zapletov pri tehničnem pre- projektne dokumentacije, predvsem Tako se je izvedel nov toplotni ovoj bilo tako nujno pristopiti k izvedbi gledu ne bo ter da bo objekt hitro pri temeljenju objekta, ureditvi zu- fasade in strehe ter zamenjalo stavb- naštetih del. Občina bo kot lastnik zaživel v svoji novi podobi in sijaju. 16 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Energetsko varčen objekt Foto · Breda Krajnc Energetska sanacija podružnične Osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro v Sečovljah

»Ponosen sem, da smem danes na otvoritvi energetsko sanirane Kotlovnici sta že v uporabi. trov, streho smo obložili z 20 cen- Osnovne šolo v Sečovljah razglasiti Osnovne šole v Sečovljah. Projekt obnovljivih virov ener- timetrov debelo toplotno izolacijo za energetsko varčen objekt. Z izve- Občina Piran se je leta 2011 gije v primorskih občinah smo na- in vgradili energetsko varčna okna deno sanacijo smo izgube energije skupaj s skupaj še z nekaterimi ob- daljevali še z dvema investicijama, in vrata. Skupna vrednost izvede- in seveda tudi stroške delovanja činami na Primorskem prijavila na in sicer z malimi investicijskimi nih del je znašala dobrih 125 tisoč šole zmanjšali kar za četrtino. Prav projekt Obnovljivi viri energije v ukrepi, ki so zajemali hidravlično evrov, z nepovratnimi sredstvi pa tako pomembno pa je, da bo naše primorskih občinah, ki je bil razpi- uravnoteženje ogrevalnega siste- smo pokrili 85 odstotkov stroškov. otroke namesto umazane nafte san na podlagi sporazuma SVREZ ma in montažo termostatskih glav Na otvoritvi energetsko sanira- grela čista lesna biomasa. Da bi bila med Slovenijo in Švico, ki predvi- na radiatorjih v podružnični šoli ne šole so prisotne nagovorili tudi kakovost izobraževalnega procesa deva sofinanciranje projektov za Vincenzo e Diego de Castro v Se- njegova ekscelenca Pierre-Yves v sečoveljski šoli še višja, prena- zmanjševanje socialnih in gospo- čovljah ter podružnični šoli OŠ Se- Fux, veleposlanik Švice v Republiki vljamo tudi sosednjo kuhinjo. Za darskih razlik v razširjeni Evropski čovlje v Sv. Petru. Vrednost te inve- Sloveniji, ravnateljica osnovne šole trajnostno energijo in bolj skrbno uniji. sticije je znašala 25 tisoč evrov, pri Vincenzo e Diego de Castro Piran upravljanje naših virov se nismo V okviru tega projekta smo pri- čemer je švicarski sklad zagotovil Nadia Zigante ter gospod Rajko odločili le zaradi prihrankov. Želi- dobili sredstva za zamenjavo kotlov 65 odstotkov sredstev. Leban, direktor izvajalske agencije mo si, da bi tudi prihodnje genera- na ekstra lahko kurilno olje s kotli Drugi del investicije pa je bila Golea. cije odraščale v zdravem okolju in na lesno biomaso v osnovni šoli s energetska prenova podružnične Energetski pregled je pokazal, uživale v naravnih vrednotah, ki jih slovenskim in italijanskim učnim OŠ Vincenzo e Diego de Castro v da bomo s sanacijo prihranili naj- poznamo mi«, Je zadovoljno dejal jezikom v Sečovljah ter v izpostavi Sečovljah. Pročelje smo ovili v to- manj 25 odstotkov energije, ki jo je župan občine Piran Peter Bossman Osnovne Šole Sečovlje v Sv. Petru. plotni ovoj debeline 14 centime- objekt terjal doslej. Končana energetska sanacija Vrtca Mornarček v Piranu Občina Piran si je za namene tine na pomožnem objektu vrtca, Piranu, si želimo, da bi z energetsko načrtom lokalnega energetskega energetske obnove Vrtca Mornar- kjer se skladišči plin za potrebe vr- sanacijo zmanjšali porabo energije koncepta in zavezo Konvencije žu- ček in Vrtca Sečovlje na razpisu tčevske kuhinje. za 50% do 60%. V ta namen se je panov, da si bo občina še dodatno Ministrstva za infrastrukturo in Z energetsko sanacijo objekta tako pri izvedbi sanacije vgradilo prizadevala k zmanjšanju izpustov prostor za sofinanciranje ukrepov Vrtec Mornarček Piran je občina toplotni ovoj stavbe v debelini 16 toplogrednih plinov v okolje. energetske sanacije objektov v lasti kot lastnik javnega zavoda želela centimetrov, strešno izolacijo debe- »Z energetsko sanacijo smo lokalnih skupnosti, s pogodbo za- doseči predvsem znižanje tekočih line 20 centimetrov, zamenjali smo uspeli prepoloviti porabo energi- gotovila sofinanciranje teh ukrepov, stroškov obratovanja objekta (ogre- tudi vsa okna in vrata z energetsko je ter stroške ogrevanja in hlajenja in sicer v višini cca. 320.000,00 €. S vajnje). Za objekta Vrtec Mornar- varčnim stavbnim pohištvom. objekta. Še bolj pomembno pa je, temi nepovratnimi sredstvi je ob- ček in Vrtec Sečovlje sta bila nare- Za objekt je bil pred leti že izde- da smo najmlajšim pokazali, da se čina bistveno olajšala finančno iz- jena DIIP in IP, ki sta pokazala, da lan energetski pregled, ki je pokazal okolje varuje z dejanji. Otroci bodo vedbo investicije. Občina Piran je v je energijsko število za oba objekta zelo slabo energetsko stanje objekta. razmišljali zeleno, če bomo odrasli svojem proračunu za leto 2014 tako (poraba energije za ogrevanje, hla- Po energetski sanaciji, bo potrebno delali zeleno. Zagotovo bodo naši namenila cca. 360.000,00 € sredstev jenje in elektriko objekta) pred re- izdelati novelacijo energetskega malčki danes presenečeni, ko bodo za izvedbo tega projekta, saj je bilo konstrukcijo znašalo 168,11kwh/ pregleda in na tej podlagi izdelati izvedeli, da se njihov vrtec hladi potrebno k temu prišteti izvedbo m2, po rekonstrukciji pa bi to števi- novo energetsko izkaznico objek- s pomočjo sonca, sam pa ne bom prevoza otrok do začasne lokacije lo bilo 40,67 kwh/m2. Torej bi pri- ta. Vsekakor bo občina z izvedeno presenečen, če bom čez nekaj let iz- namestitve otrok v podružničnem hranek za ogrevanje znašal dobrih energetsko sanacijo objekta Vrtec vedel, da je prav eden izmed naših vrtcu v Portorožu, sanacijo dela te- 75 %. Podatke bo možno preveriti Mornarček dosegla znižanje teko- malčkov iznašel nov, še bolj revolu- meljev tega vrtca, delno ureditev in v prihajajoči kurilni sezoni. Glede čih stroškov obratovanja objekta cionaren način za zmanjševanje po- izboljšavo zunanje ureditve in delov na pozitivno izkušnjo pri podobni (ogrevajnje) in zmanjšanje izpustov rabe energije,« je na otvoritvi dejal objekta ter zamenjavo azbestne kri- sanaciji objekta OŠ Ciril Kosmač v v okolje, kar je skladno z akcijskim župan občine Piran Peter Bossman. 17 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Dan prijateljstva 2014 Foto · Nataša Fajon Prvi Festival pobratenih občin

V Piranu se je v petek, 19. da lahko računaš nanj, da ti bo po- septembra, odvil prvi Festival po- magal, če bo potrebno. Mnoga naša bratenih občin – Dan prijateljstva pobratenja so bila sklenjena prav v 2014. Uvod v prireditev je bilo sre- spomin na pomembne humanitar- čanje župana Občine Piran Petra ne dogodke in nesebično pomoč, ki Bossmana z veleposlaniki in pred- so je bili v preteklosti deležni naši stavniki držav, iz katerih so naše občani. Zato predstavljajo naše po- pobratene občine. Na vabilo so se bratene občine veliko bogastvo za odzvali nj. eksc. g. Joseph Adamo piransko občino,« je ponosno iz- Mussomeli, veleposlanik ZDA, nj. javil župan. Sledila je predstavitev eksc. g. Cosmin Boiangiu, velepo- pobratenih občin, ki so jo skupaj s slanik Romunije, nj. eksc. ga. Ve- spremljajočim kulturnim progra- sna Terzić, veleposlanica Hrvaške, mom pripravili učenci piranskih Norveško je predstavljal častni osnovnih šol. generalni konzul g. Mirjan Kuhelj, Prvo pobrateno Občino Vis (l. srečanja na piranski občini pa se je 1973) so predstavili učenci Centra Prvo pobrateno Občino Vis (l. 1973) so predstavili učenci Centra za usposablja- z veseljem udeležil tudi g. Gabriele za usposabljanje Elvira Vatovec nje Elvira Vatovec Strunjan. Spanghero, župan Ogleja. Strunjan. Občino Oglej (1977) in Župan Občine Piran je v nago- mesto Valletta (2002) so predsta- voru izrazil svoje veliko zadovolj- vili učenci Italijanske osnovne šole stvo nad prisotnostjo visokih go- Vincenzo e Diego de Castro Piran. stov ter izpostavil slogan, ki ga je Mesto Ohrid (1981) in Občino OZN lansirala ob 50-letnici svoje- Porano (2012) so predstavili učen- ga delovanja: Misli globalno, deluj ci Osnovne šole Sečovlje, Občino lokalno. Poudaril je, da je to tudi Bjugn (1985) učenci Centra za ko- naloga županov, predstavnikov lo- rekcijo sluha in govora Portorož, kalnih oblasti. »Menim, da je naša Občino Castel Goffredo (1993) in dolžnost, da odpiramo vrata na- Občino Acqualagna (2003) učenci ših občin v svet z vzpostavljanjem Osnovne šole Lucija, Mesto India- mednarodnega sodelovanja. Eden napolis (2001) in Občino Karşiya- od načinov je tudi z vzpostavitvijo ka (2013) učenci Osnovne šole novih pobratenj in prijateljskih sti- Cirila Kosmača Piran, Občino kov ter s promocijo obstoječih. Zato Mangalia (2012) pa gojenci Glas- smo z veseljem sprejeli pobudo na- bene šole Piran. Vabilu župana so se odzvali nj. eksc. g. Joseph Adamo Mussomeli, veleposla- ših šolarjev, da skupaj pripravimo Visoki gostje so si z velikim nik ZDA, nj. eksc. g. Cosmin Boiangiu, veleposlanik Romunije, nje eksc. ga. Ve- Festival pobratenih občin – Dan zanimanjem ogledali pestre stoj- sna Terzić, veleposlanica Hrvaške, častni generalni konzul Norveške g. Mirjan prijateljstva, tako da učenci na nice ter prisluhnili učencem, ki Kuhelj, srečanja na piranski občini pa se je z veseljem udeležil tudi g. Gabriele stojnicah predstavijo naše pobra- so na vprašanja povezovalcev o Spanghero, župan Ogleja. tene občine. Veseli smo, da si naši znamenitostih predstavljenih ob- otroci želijo stopiti v stik s svojimi čin odgovarjali v italijanskem in vrstniki v pobratenih mestih, zato angleškem jeziku, to je v jezikih, da bi spoznavali njihovo kulturo in v katerih komunicirajo s svojimi zgodovino, ob tem utrjevali znanje vrstniki v tujini. Predstavitev stoj- tujih jezikov, predvsem pa, da bi nic je požela veliko odobravanje vzpostavljali nova prijateljstva,« je gostov in vseh obiskovalcev. sprejem na občini zaključil župan. Pri organizaciji prireditve so Dogajanje se je nadaljevalo sodelovali tudi številni učitelji na trgu, kjer je župana in ugledne piranskih osnovnih šol, odrasli goste s pesmijo pozdravilo več prostovoljci in spremljevalci, še kot 600 otrok piranskih vrtcev in posebej iz Osnovne šole Lucija, ki osnovnih šol, ki so v znak prija- je poskrbela za scenarij in vodenje teljstva obkrožili elipso. Župan je v prireditve s tremi učenci – napo- pozdravu na trgu poudaril pomen vedovalci. Dogajanje na Tartijni- prijateljstva: »Kaj pomeni, da ima jevem trgu so v petek dopoldne občina prijateljsko ali pobrateno popestrile še številne delavnice s občino v tujini? To je tako, kot če si sodelovanjem petnajstih piran- v šoli najdeš novega prijatelja. Veš, skih športnih društev. 18 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Piše · Denis Goja Razvoj turistične vasi Padna

Padna je poleg vse njene lepote lep dajejo poseben čar, ki ga obiskovalci prav z odličnimi kulinaričnimi uslugami in primer, kako se s pravilno vizijo posto- posebno poudarjajo. individualno oskrbo slehernega gosta. To poma lahko doprinese k boljši kvaliteti Potrebno je zavedanje ljudi, da je vas pomeni tudi vrsto novih storitvenih dejav- življenja na vasi. V letu 2010 smo v KS res speča lepotica, ki jo je treba obuditi. nosti, ki jih prebivalci s podjetniško žilico Padna na pobudo in povpraševanje turi- Skladno z vizijo se je razvijala tudi po- s pridom izkoristijo, in tako nastajajo še stične agencije Atlasexpress iz Portoroža trebna infrastruktura, npr. hidroizbolj- kako potrebna nova delovna mesta. zasnovali program obiska vasi, ki smo ga šava vodovoda, v celoti prenovljen KD B. Za vzdržno naravnan razvoj vasi števil- poimenovali Padna Šavrinska avantura. Jakca z novim otroškim parkom, priredi- ke niso ravno primerno merilo uspešnosti, Tako je kasneje med mnogimi organizi- tvenim prostorom in igriščem za košarko, bolj je važen pristop do ljudi. V Padni se ranimi izleti po Sloveniji nastal Panora- na novo tlakovano dvorišče ob TIC, vse obiskovalci lepo počutijo in to je najbolj mic Koper, ki je potnike peljal najprej na za boljšo kakovost življenja v vasi. pomembno. Naj poudarim le, da je število ogled Pirana in naprej do Padne. Vsi kra- Vsaka regija ali mikroregija ima edin- obiskovalcev v Padni z okoli 150–200 po- jani so bili pozvani k sodelovanju. stveno priložnost, da razvija svoje lastno skočilo na več kot 6.000 letno. Obiskovalci, ki so s potniške lad- gospodarstvo in kulturno življenje ter pri- Danes je bolj težko povezati ljudi, da je družbe Royal Carribean takrat v letu speva k razpoznavnosti svoje enkratnosti. sodelujejo pri dogodkih, in uspeh vidimo 2011 vsako nedeljo v vse večjem številu Če bi se nekatere turistično-gospodarske prav v dejstvu, da našim otrokom kažemo, prihajali v Padno, so svoja doživetja pre- dejavnosti v obliki nočitvenih kapacitet kako smo kot ekipa močnejši. nesli po svetu in nam dali jasen poziv, naj ter gostinske in druge obrti vrnile v vaška Z motivacijo spodbujamo drug druge- s svojimi vizijami nadaljujemo in da ima- jedra, bi tradicionalno bogato kulturno ga in smo vse boljši in enotnejši. mo raj na zemlji. okolje omogočilo novo dodano vrednost Zavedamo se svojih slabosti, vendar V naslednjih letih je bilo ladij še več, že uveljavljenega turističnega gospodar- vidimo vse svoje prednosti in priložno- prišle so tudi med tednom in se je bilo tre- stva ob slovenski obali. sti. Lepo je začeti iz nič in po štirih letih ba prilagajati. Nastali so tudi novi prodajni Ciljna skupina, za katero si v vaseh ugotoviti vidne spremembe. Črnogledost programi, kot je npr. Farmer's market. v zaledju prizadevamo v prihodnosti, so in negativizem sta zaviralca razvoja tam, Vsak teden se je ponudba s strani va- kultivirani gostje z vsega sveta, ki imajo kjer primanjkuje vizij in idej. Zahvala gre ščanov večala in otroci so pred napove- velika pričakovanja glede kvalitete apart- vsem vaščanom in ostalim partnerjem, ki danimi prihodi skupin pridno ustvarjali majev in uslug. Namen in cilj ideje o turi- so s svojo prisotnostjo prispevali, da je najrazličnejše unikatne izdelke, ki so jih stični vasi »Razpršen hotel« (ali kot ga po- Padna postavljena na svetovni zemljevid kasneje ponujali na bogato obloženih znajo v sosednji Italiji »Albergo diffuso«) med zanimivimi destinacijami za turiste s stojnicah. Prav zalaganje otrok in vtisi je, da se gostom skuša ustreči tako, da se potniških ladij. obiskovalcev so nam bili v spodbudo. jim ponudi bivanje v avtentičnih tradici- Bodimo optimisti, naši otroci nam Vaščani Padne skozi svojo pristnost onalnih hišah, ki imajo neko zgodovino, bodo hvaležni za to. 19 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Od 7. oktobra v Piranu Fotografska razstava »Doma v Evropi. 10 let v EU.« se predstavlja v Piranu Na poti po evropskih prestolni- prebivalcih, ki so se zaradi preho- cah držav članic EU, ki so bile pred dnosti Slovenije srečevali z različ- desetimi leti že »doma v Evropi«, se nimi kulturami, zoreli v lastnem bo odmevna fotografska razstava z jeziku in kulturi ter svoje dosežke naslovom »Doma v Evropi. 10 let nesebično vključevali v evropsko v EU.« v dneh od 7. do 20. oktobra in svetovno zakladnico znanja in 2014 predstavljala na Tartinijevem dosežkov. trgu v Piranu. Na preprost in za široko javnost Razstavo je ob deseti obletnici razumljiv način je z besedo in sliko vstopa Slovenije v Evropsko uni- predstavljen tudi slovenski prispe- jo pripravil Urad Vlade Republike vek k razvoju skupnih vseevropskih Slovenije za komuniciranje v sode- vrednot, večjemu medsebojnemu lovanju z uveljavljenimi slovenski- povezovanju med državami čla- mi fotografi in Zavodom Slovenia nicami EU ter oživitvi in ohrani- Press Photo. tvi enotne evropske dediščine kot Na 38 »gigatografijah« z mo- pomembnega elementa evropske tivi slovenske naravne in kulturne identitete. krajine ter njenih ljudi sta predsta- Po zaključeni predstavitvi na vljeni pripoved o lepotah slovenske slovenski Obali, bo razstava »Doma neskončno zelene pokrajine, ki je v Evropi. 10 let v EU.« nadaljevala že od nekdaj vir slovenskega nacio- svojo pot v Italijo in se v novembru nalnega ponosa, in zgodba o njenih predstavila v Rimu.

Piše in foto · Jan Simič Čarobni svet školjk postal še bolj čaroben S pomočjo sredstev Evropskega svetu, ki se vam smejejo v obraz sklada za ribištvo nam je v muzeju in kažejo svoje bleščeče bele zobe. Čarobni svet školjk uspelo priti do Tudi porcelanke iz ribjih želodcev novih vsebin in primerkov. imajo pri nas svoje mesto. Dobili smo ''Mikro oddelek'', Z novimi vsebinami, ki so plod kjer opazujemo polže, ki so veliki lastnega znanja in idej, je muzej le nekaj milimetrov in s prostim postal izobraževalna ustanova, očesom komaj vidni. Digitalni mi- kjer so obiskovalci aktivni del kroskopi vam bodo približali lepo- muzeja, ki jih na vsakem koraku to teh majhnih polžev in školjk. spremlja s poučnimi zgodbami o Novost so tudi zasloni na dotik, ohranjanju teh krhkih živali ali pa kjer se boste lahko seznanili z ži- jim predstavi nenavadna dejstva iz vimi živalmi in spoznali odgovore sveta polžev in školjk. na nenavadna vprašanja, kot so: Zelo poseben je tudi plavajoči zakaj se porcelanke svetijo, ali so polž (Cymbulia peronii), ki je eden polži strupeni, je res, da so polži redkih polžev z mehko hišico. mesojedi, in kako lahko školjke Prozoren je, pridite in ga skušajte prelisičijo ribe? Vendar teh odgo- najti. vorov ne boste prebrali, temveč Na poti pa je še ogromno veli- videli skozi odlične animacije. kih presenečenj, ki vas bodo vsaj Kako pa je polž sploh videti od za hipec (če ne dva) ustavila v teh znotraj? Zapleteno, z eno besedo, dinamičnih časih. pridite in se prepričajte sami na Odkrijte nas in odkrili boste poučnih 3D-modelih. svet, skrit mnogim očem. Potopite Lupine polžev se tudi svetijo. se v valove in zadržite dih ... Nič nenavadnega, bi rekli. Kaj pa, Nahajamo se v Piranu, Tartini- če dodamo, da se svetijo v temi? jev trg 15, v prvem nadstropju. Nekaj takšnih svetlečih vrst bo Za več informacij pokličite na predstavljenih v našem muzeju. 040/700 053 ali 040/758 900 ali pa Le pri nas si lahko ogledate ene se sprehodite po naši spletni strani izmed najredkejših porcelank na www.svet-skoljk.si. 20 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Ob devetdesetletnici našega krajana Piše · Špela Pahor po pripovedovanju Eve Lenassi in Jane Kostevc Jule Lenassi

Gotovo se marsikdo med nami vojnem času v otroškem taborišču še spominja moža drobne postave v Nemčiji. z izrazitimi, zelo lepimi potezami Po končani vojni je želel študi- obraza in zanj značilno preprosto rati kemijo in je tudi naredil prvi prijaznostjo, nevsiljivostjo in pred- letnik. A ker je kot najstarejši sin vsem spoštljivostjo do vsakogar. A prevzel mesto izginulega očeta, se je tudi sama do danes nisem vedela zaposlil kot nočni čuvaj, da je lahko nič drugega o njem kot to, da je brat preživljal mlajše brate in sestro ter znanega kiparja Janeza Lenassija. Še skrbel za mamo. Nato so ga znanci predstavljala si nisem, kako bogata povabili na Obalo, da bi sodeloval je bila njegova življenjska pot in pri ustanovitvi Radia Koper. Tako kako pomembno vlogo je odigral v je postal soustanovitelj koprskega naših krajih. radia, kjer so bili na samem začetku Jule Lenassi bo 26. septembra zaposleni samo štirje: direktor, Jule praznoval svoj 90. rojstni dan. Če- kot novinar ter dve strojepiski. Za prav že dve leti živi v Domu starej- njim je na Obalo prišla tudi mama ših v Logatcu, je prav, da se ga ob tej Frančiška, potem pa še brata Janez obletnici spomnimo, saj bil njegov in Franci ter sestra Ivica. Vedno so prispevek k razvoju turizma in kul- se čutili zelo povezane in so radi ture na Obali ter k prepoznavnosti sodelovali. Le brat Peter je ostal v teh krajev tudi v širšem, evropskem Ljubljani. merilu izjemen. Jule se je v novem okolju posve- sta začela organizirati Forma vivo v nje vodi 86 stopnic, ki se začenjajo Njegovi predniki po očetovi til turističnemu novinarstvu in tu- Seči, ki še vedno ostaja druga For- pri Vili Virginii. A v novem stano- strani so bili Furlani. Dva brata sta rizmu. Kot organizator turističnih ma viva v kamnu na svetu. Janezov vanju je doživel požar, ki je uničil prišla iz kraja Salino v Furlaniji in dejavnosti je bil zaposlen na Občini sošolec z Likovne akademije, Jakob del njegove knjižnice, obenem pa se naselila na Planini pri Postoj- Piran. Med drugim se je zavzemal Savinšek, pa je po njegovem zgledu poškodoval njegova pljuča in oči, ni. Eden od bratov, Blaž, se je nato za to, da bi v Portorožu razvijali eli- naredil Forma vivo v lesu v Kosta- zato se je preselil v Dom starejših v odselil v Logatec. Njegovi potomci tni turizem, podobno kot v Opatiji. njevici na Krki. Logatcu. Kljub temu, da še vidi, ne so se v Logatcu začeli ukvarjati z Zato je želel ohraniti neokrnjeno Jule Lenassi pozna več jezikov, more brati, zato si pomaga z avdio gozdovi. Bili so veleposestniki, ki podobo Portoroža s parki in vila- dobro govori nemško, italijansko knjigami za slepe. so imeli v lasti ogromno gozda in mi, kakršen je vedno bil. Menil je, in angleško. Še danes so v njegovi Kot je bila razgibana in zanimi- so trgovali z lesom, poleg tega pa da bi cesta skozi naselje morala biti knjižnici ohranjene knjige v različ- va njegova poklicna pot, je bilo pe- so se ukvarjali še z mešano trgo- speljana za hoteli, s čimer bi ohra- nih tujih jezikih. Je namreč velik stro in razburkano tudi njegovo za- vino. Tako je bil Juletov ded Julij v nili povezavo hotelov in parkov z zbiralec knjig in člankov s področja sebno življenje, saj je od očeta Julija Gornjem Logatcu župan, gostilni- morjem in obalo, a mu ni nihče pri- turizma in ta zbirka mu je veliko očitno podedoval nemirni duh. Bil čar in veleposestnik, ki je trgoval sluhnil in tako cesta danes teče pred pomenila. Dopisoval si je z novi- je večkrat poročen, ima dve hčerki, s kraji daleč v Italiji. Njegov prvo- hoteli. Med drugim je bil pobudnik narji iz vse Evrope. Njegov dober dve vnukinji in enega vnuka. Nje- rojenec, tudi Julij po imenu, je bil za gradnjo portoroškega Avditorija, znanec je bil gospod Vanderbildt, gova hčerka Eva se spomni, kako je nemirnega duha. Ni hotel prevzeti bil je med pobudniki vsakoletne ameriški novinar in milijonar, ki si vsako leto poleti naučil nekaj otrok očetovega gospodarstva. Ko se je poletne turistične prireditve Por- je želel videti Balkan in mu je bilo plavati, bil je namreč odličen plava- poročil s Frančiško Godina, rojeno toroška noč. V tistem času je bila kot prvemu zahodnemu novinarju lec. Nečakinja Jana pa se spominja, 2. septembra 1897, sta se odselila Portoroška noč elitni dogodek na omogočeno, da je iz cone A prišel kako so vsi otroci njegovih bratov v Gorico. Rodilo se jima je sedem visoki ravni, ki so se je udeležili bo- v cono B. Za vodiča so mu dode- in sestre Ivice radi prihajali k nje- otrok, a sta dva, prva Ivana in zadnji gati nemški in italijanski turisti. Od lili Juleta Lenassija. Ker je dobro mu na obisk, saj je vedno našel čas, Andrejček, umrla še kot otroka. Jule nekdanjega sijaja je tako ostal le še poznal toliko krajev, je vodil tudi da se je z njimi igral ali jim kaj pri- je bil najstarejši, za njim se je rodil ognjemet. Kot turistični delavec je ekskurzije evropskih turističnih no- povedoval in otroci so ga zelo radi Janez, nato še Peter, hčerka Ivica in zelo skrbel za promocijo lokalnih vinarjev, svojih stanovskih kolegov, poslušali. Franci. Oče je bil veliko zdoma, tr- značilnosti, tako je na primer zelo ki so se enkrat na leto podali na pot Naj dodam še zanimivo anek- goval je z lesom, se ukvarjal s politi- podpiral vsakoletne oslovske dirke po Dalmaciji in v druge kraje po Ju- doto z njegovih številnih potovanj. ko, bil je tudi član TIGRa. Družina v Luciji. Zelo se je zanimal za le- goslaviji in Balkanu. Ta dogodek dobro osvetljuje nje- se je precej selila, tako da se je Jule talstvo – med služenjem vojaškega Živel je v hiši na Obali 71, ki je govo priljubljenost med ljudmi, pa rodil še v Gorici, Janez pa že v Opa- roka se je namreč izučil za vojaške- bila zgrajena na mestu nekdanjega tudi pomen, ki ga je imel v turizmu tiji. Precej let so živeli v Črnučah ga pilota. Bil je v stiku z letalskimi samostana nad današnjo igralnico in pri promociji naših krajev. Pripo- pri Ljubljani in na tisti čas imajo še društvi, s katerimi je organiziral tu- Casinò Portorož oziroma Vilo Vir- vedovala jo je njegova hčerka Eva. vedno lepe spomine, ohranili pa so ristično zanimiva tekmovanja pilo- ginio. Pod tlemi v kuhinji je bil vo- »Moj oče je poznal ogromno tudi mnoga prijateljstva. tov v akrobatskem letenju. Skupaj z dnjak, ki je nekoč stal na samostan- ljudi in, ko je z novinarji potoval Tudi med 2. svetovno vojno so bratom Janezom sta bila pobudnika skem dvorišču. Ko je hišo prodal po Jugoslaviji, je v vsakem kraju še bili v Črnučah. V tem času je bil Forma vive v kamnu. Janez Lenassi in se preselil v stanovanje v bloku srečal znanca. Na enem potovanju oče Julij zaprt v Begunjah, po vojni je v Salzburgu doživel prvo Forma v Luciji, so novi lastniki hišo podr- z evropskimi novinarji se je v ne- pa je izginil brez sledu. Jule je bil v vivo v kamnu, že naslednje leto pa li in zgradili novo, še vedno pa do kem kraju v Bosni pokvaril njihov 21 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI avtobus. K sreči je bila v tisti vasi je nanj naredila Jugoslavija. Ameri- reče: »Ni problema. Imamo njegov dnevnega prebiranja aktualnih no- kavarna in šofer avtobusa je naro- ški predsednik pa odvrne: »Jugosla- naslov, že vemo, kje ga poiskati.« vic v različnih časopisih do števil- čil potnikom, naj gredo tja na kavo, vija mi je zelo všeč, žal mi je samo, Ko pride Jule, ga ruski predsednik nih potovanj v tujino in pogovorov medtem bi on odpeljal vozilo na da nisem srečal Juleta.« objame in tako se je tudi ta obisk z najrazličnejšimi ljudmi so širila popravilo. Vsi so odšli v kavarno Tito se je pozanimal, kdo je ta zaključil uspešno in z velikim za- njegova obzorja, tako da je lahko in kot zadnji je vstopil Jule. Ko ga je Jule, kje živi in ga nato hitro po- dovoljstvom pomembnega ruskega dajal izvirne pobude in je veljal za lastnik kavarne zagledal, je zaklical: klical, naj pride v Beograd. Tako gosta. izjemno razgledanega človeka. Kot »Pa, Jule, gde si mi ti!« Izkazalo se je prijateljski obisk uspel, v veliko Pa spet mine nekaj mesecev in zaveden Slovenec je bil vedno po- je, da sta bila skupaj v vojski. zadovoljstvo obeh predsednikov, Tito se po dolgem premišljevanju nosen na Slovenijo in slovenski je- Iz tega dogodka je nek nizo- predvsem ameriškega. odloči, da je že čas, da obišče Vati- zik in tudi velik zagovornik mnenja, zemski novinar, ki je bil prisoten, Mine nekaj časa in Tito se od- kan. Ker ni bil preveč podkovan v da Piranski zaliv pripada Piranu. skoval vic: loči, da bo na prijateljski obisk po- katolištvu, je prosil svetovalce, naj Še danes je to bister in luciden »Tito povabi ameriškega pred- vabil predsednika Sovjetske zveze. mu na trgu pred baziliko sv. Petra gospod, ki se rad pogovarja in ga sednika na prijateljski obisk v Ju- Prav tako mu razkaže deželo in ga od daleč pokažejo papeža, da si ga je lepo poslušati, ker je izredno do- goslavijo. Razkaže mu deželo, se razvaja na vse možne načine. Obisk bo lahko zapomnil. Eden od sveto- ber pripovedovalec. Ob tako visoki ukvarja z njim, mu nudi odlično je bil zelo uspešen. Pred odhodom valcev mu reče: »Tovariš Tito, glejte, obletnici mu želimo, da bi še dolgo postrežbo in sploh vse ugodnosti, pa Tito tudi njega vpraša, ali ima to res ni težko. Vidite, tisti, ki stoji ohranil zdravje in zanimanje za vsa da bi mu v čim lepši luči prikazal morda še kakšno željo. Tudi predse- poleg Juleta, tisti je papež.« področja življenja. Verjetno bi bil Jugoslavijo in življenje v njej. Ob dnik Sovjetske zveze reče: »Resnič- Vse te dejavnosti in zanimanja vesel tudi obiskov sokrajanov, lju- koncu obiska ga vpraša, ali ima še no sem mislil, da bom srečal Juleta. Juleta Lenassija, od branja knjig, bezni otrok, vnukov in nečakov pa kakšno posebno željo in kakšen vtis A bi se dalo to kako urediti?« Tito novinarskega poročanja, vsako- mu gotovo ne manjka.

Galerija, dolga kar 550 metrov Piše in foto · Janez Mužič Portreti Pirančanov v predoru Parenzane

Piranski slikar Repy Repija je sprehajalcem in kolesarjem bolj Pirančanov, je bilo med njimi že popestrila Matjaž Javšnik in Pe- prvič prišel na idejo, da bi bil pre- znanem predoru nad Portorožem. ob odprtju precej zanimanja za tra Pralica iz Pulja s petjem ter dor Valeta lahko tudi atraktivna Tako je bilo tudi 29. avgusta, dogodek, saj je marsikdo prišel igranjem na kitaro. K dogodku likovna galerija, že leta 2010, ko je ko je Repy tam razstavil kar 98 v pogledat svoj portret. Pri izbiri primerni družabnosti pa so pri- tam pripravil samostojno razsta- zanj značilni »špagetni tehniki« portretirancev ni imel posebnih spevali tudi pedoči na buzaro in vo. Naslednje leto je v njej izpeljal narejenih portretov Pirančanov. kriterijev, tako da se med njimi kalamari na žaru, ki so jih pripra- razstavo 25 slikarjev iz Evrope, Poleg njega so dolgo galerijo s najdejo tako preprosti ljudje, ribi- vljali kar pred predorom. leto kasneje razstavo slik in skulp- svojimi portreti, slikami oziroma či, kot vidnejši meščani in seveda Razstavo je pospremil katalog, tur 36 avtorjev iz Evrope in lani kipi napolnili še akademski slikar tudi župan Peter Bossman. Tudi katerega izid so omogočili števil- razstavo 420 slik mladih avtorjev mag. Vedran Vražalić iz Sarajeva, on ni manjkal na otvoritvi razsta- ni pokrovitelji z Občino Piran in iz desetih držav – od Maroka, Marjan Mirt iz Hrvaške, Vasko ve in je ob tej priložnosti poudaril, Uwe Jenzenom (Jenzen Pharma) Turčije, Romunije, Makedonije, Vidmar in Evgen Čopi Gorišek iz da lahko tako razstavo v prostoru, na čelu. Za prihodnje leto Repy Bosne in Hercegovine, Slovaške Pirana, Robert Pavlič iz Sečovelj kot je predor Parenzane, izpelje načrtuje razstavo svojih velikih do Latvije, Francije, Anglije in ter kiparja Miha Pečar iz Portoro- samo človek, ki ima rad Piran in portretov znanih žensk, kot so na seveda tudi iz Slovenije. Vse raz- ža in Aljoša Golubič iz Strunjana. to mesto doživlja kot svoje mesto. primer Mona Liza, Nefreteta ali stave so pritegnile občinstvo tudi Glede na to, da je Repy za Dobro obiskano in živahno Marilyn Monroe. zaradi neobičajne postavitve v le razstavo portretiral skoraj sto otvoritev sta s svojim nastopom 22 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Borec in namestnik komandanta udarne Brigade “Garibaldi Trieste” Piše · ZB NOB Piran; foto · arhiv ZB NOB Piran Spomin na Riccarda Giacuzza 23. avgusta smo se sestali borci ANPI iz Fi- vojno na strani nacistične Nemčije. umicella in člani ZB iz Pirana na skupnem sre- Brigada je večinoma operirala na ozemlju čanju v Fiumicellu. Obudili smo spomine na s slovenskim prebivalstvom in delovala v eno- borce iz tega kraja, med katerimi je bil tudi naš tah IX. Korpusa, od katerega je bila operativ- borec, partizan, krajan, trd delavec, poštenjak no odvisna in je bila odraz volje italijanskega in vsestranski človek, tako politično kot druž- prebivalstva severovzhodne Italije, da se zavr- beno aktiven, Ricardo Giacuzzo. Tega srečanja ne in obsodi nacionalistična in protislovenska se je udeležila tudi njegova hčerka Miryam. politika fašizma, izraz volje živeti v harmoniji Ricardo Giacuzzo se je rodil leta 1919 v Fi- z drugimi državljani različnih narodnosti, jih umicellu kot Jakus Riccardo, sin Jacusa Dome- spoštovati in sodelovati z njimi tudi potem, ko nica in Luigie Puntin. Družina je bila številna bo vojne konec. in zato je moral šele 12-letni Riccardo odidi na V tej brigadi so bili tako Italijani kot Slo- delo k različnim kmečkim družinam v Italiji. venci, pa tudi borci iz Julijske krajine, Veneta, Leta 1933 so spremenili priimek v Giacuzzo in Furlani, Istrani, Dalmatinci, iz Ferrare, iz Sici- se preselili v bližino Tržiča (Monfalcona). Za- lije, Kalabrije in celo Sardinije, pretežno delav- poslil se je v ladjedelnici z očetom in starejšim ci in kmetje. Vsi so se dan za dnem bratili in bratom, obenem pa se je stalno izobraževal. postali sinovi prave velike družine. Leta 1939 je bil vpoklican v mornarico v Pulj Za Riccardovo družino je bila 2. svetov- in z ladjo odplul v Grčijo. Tam ga je doletela 2. na vojna zelo boleča. Starejši brat Giovanni je svetovna vojna. V Italijo se je vrnil leta 1941 in umrl v Dachauu, bratranec Giuseppe je padel bil do 8. septembra 1943 vkrcan na ladji, ki je v partizanih, sestra Irma je bila deportirana v bila v Genovi bombardirana s strani zavezni- Dachau, mlajši brat Bruno je bil v partizanih, obeležij v občini Piran in zlata knjiga, v kate- kov in potopljena. mama pa se je morala z vnukom skrivati pri ri so natančno opisani vsi borci, tako tisti, ki Po 8. septembru se je poskušal vrniti do- sorodnikih vse od spomladi 1944 pa do konca vojne niso preživeli, in kje so padli, kam so bili mov, toda prijeli so ga Nemci in ga z ostalimi vojne, da je ušla deportaciji v Dachau. izgnani, ter tudi vsi tisti, ki so vojno preživeli. italijanskimi vojaki poslali z vlakom v Nemči- Po koncu vojne pa vse do aprila 1947 je bil Za piransko borčevsko organizacijo je jo. Uspelo mu je pobegniti, tako da je skočil z tako na raznih dolžnostih v Ljubljani, Postoj- naredil največ od vseh prejšnjih in kasnejših vlaka takoj po odhodu iz Pordenona. Rešil se ni, Idriji, Beogradu in Reki in tako za vedno predsednikov. je z le nekaj poškodbami, ki pa ga niso ovirale, ostal v Jugoslaviji. Na Reki se je zaposlil v lad- Pred smrtjo je Riccardo izrazil željo, da bi da se ne bi vrnil v Tržič, peš in s tovornjaki. jedelnici 3. maj, tam spoznal svojo izbranko in originalni prapor Brigade Garibaldi Trieste Doma je ostal samo en dan in takoj poskušal se z njo tudi poročil. kot tudi vso njeno dokumentacijo, ki jo je hra- navezati stik s partizani. Tako je prišel v Ba- V aprilu 1949 se je preselil v Pulj, kjer se nil na domu v Piranu, z vsemi priznanji, ki jih taljon Triestina, ki je bil pod poveljstvom IX. je tudi zaposlil v ladjedelnici in tam ostal do je bilo veliko, prevzela ANPI Fiumicello in ju Korpusa, kjer se je boril na strani partizanov leta 1953. hranila za bodoče rodove. Tovariši iz Fiumi- in postal spomladi 1944 namestnik koman- Z družino se je dokončno ustalil, ko se je cella so to s spoštovanjem in zavezo tudi spre- danta Udarne brigade Garibaldi Trieste, ki je leta 1953 preselil Piran in tam prav tako začel jeli. Na kar smo vsi tudi mi Pirančani izredno bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Lokovcu. delati v ladjedelnici. ponosni. Namestnik komandanta, lahko rečemo V Piranu je Riccardo preživel ves preosta- V Fiumicellu so tovariši ANPI namenili tudi komandant, saj komandanta udarna bri- nek svojega življenja in nas za vedno zapustil tov. Riccardu pomembno spominsko sobo in gada ni imela, je ostal vse do konca 2. svetovne 1. maja 2009 v svojem 90. letu. jo opremili z njegovimi priznanji, titovko z vojne in osvobodil Tržič. Več kot 25 let je bil direktor Komunale rdečo zvezdo, bojnim praporom (ki ga je iz- Vse od nastanka je brigada sodelovala v Piran, kasnejšega Okolja, zelo dejaven tudi v delala antifašistična mladina iz Kanala ob Soči zelo pomembnih akcijah, kot so 25. maja 1944 družbenopolitičnem življenju na občinskem in ga podarila udarni brigadi Garibaldi Trieste akcija proti fašističnim postojankam v Dorn- nivoju, bil je svetovalec in tudi podpredsednik 3. decembra 1944), odlikovanji, ki jih je briga- berku, junija pri napadu 30. divizije na progo Komunale Piran, dolgoletni član upravnega da prejela tudi od maršala Tita (Red bratstva Gorica–Podbrdo, napad na posadko alpine v odbora kot tudi podpredsednik AMD Pinko in enotnosti z zlatim vencem – Okroglica 6. Vipavi, v istem mesecu ofenziva za rušenje že- Tomažič Piran. Bil je dolgoletni predsednik september 1953, Red zaslug za narod z zlato lezniške proge Gorica–Podbrdo, pred katerim ZZB za vrednote NOB piranske občinske or- zvezdo – Rim 22. december 1961), odlikova- so morali uničiti postojanko na Baču in Pod- ganizacije. Zelo aktiven je bil tudi v italijanski nji, ki jih je prejel Riccardo tudi osebno, slika- brdu, kjer je bilo 1250 sovražnikov – fašistov, skupnosti v Piranu. Veliko zaslug mu gre pri mi spominov in zelo lepo urejeno dokumen- SS-ovcev, belogardistov in drugih. vodenju Circola v Piranu, zbiranju dokumen- tacijo brigade, ki jo je Riccardo skrbno vodil 9. avgusta je sabotažni četi uspelo razstre- tacije in obnovi Tartinijeve hiše. Pripomogel in shranil. liti železniški viadukt pri Štivanu. je k postavitvi spomenika padlim iz njegove Takih, kot je bil Riccardo Giacuzzo, je v se- Pomembnost Tržaške brigade je bila pred- brigade v Temnici. danjem času vse manj in manj. Za njim počasi vsem v tem, da je predstavljala nadaljevanje V spomin na vse padle tovariše in na vse in neopazno izgubljamo njegove bojne tovari- dolgega antifašističnega boja na vojaškem preživele je sodeloval pri izdaji knjig FRATEL- še, ki jim je bil narodnoosvobodilni boj sveti- področju, tudi italijanskega ljudstva v naši po- LI NEL SANGUE e ITINERARIO DI LOTTA. nja, hrabrost, tovarištvo, pogum, solidarnost, krajini. Predstavlja odgovor antifašističnega Kot predsednik ZB Piran je bil zaslužen za spoštovanje in delavske pravice pa na prvem delavca nori politiki, ki je hotela nadaljevati izdajo publikacij, kot je popis vseh spominskih mestu. 23 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

V angleškem Ipswichu imajo trgovino z antikami z imenom Piran Piše in foto · Janez Mužič Angleški restavrator, ki je vse bolj Pirančan

»Zaljubljen sem v Piran in stih retro, malo mlajših iz sredine tako se tudi zaradi imena svoje prejšnjega stoletja. Pravi, da je žal starinarnice v angleškem Ipswichu povsod po svetu tako, saj mno- vsak dan spomnim nanj. Presene- gi vržejo malo starejše pohištvo ča me, da kar nekaj ljudi, ki stopi stran, ker so se ga naveličali in še vanjo, ve za Piran. Sam pa za Pi- ni ravno častitljivo staro. A dodaja, ran ne delam rad še kake posebne da pozabljamo, da je to pohištvo promocije. Ta mediteranski biser narejeno bolje od sodobnega, da raje ohranjam za svojo skrivnost, traja dlje, da ima dušo in da s ča- ki jo izdam samo pravim ljudem. som dobiva svojo zgodovino. Po- Odkar sem precej tudi v Piranu, staja tudi trend, in da bi Pirančane sem tako sem povabil le kakih 10 opozoril nanj, je med različnimi prijateljev iz Anglije,« pravi An- stili starejšega pohištva razstavil še glež David Salter, ki mu Piran vse nekaj retro kosov, ki jim je ob po- bolj postaja drugi dom. Živi sicer v stopkih obnove dodal kaj svojega, Ipswichu, ki je kakih 100 km jugo- nekaj novega življenja, predvsem vzhodno od Londona, a ima že 10 pa poudarek življenju njihovega Svoji trgovini z restavriranim pohištvom v Angliji je David Salter dal ime njemu let nad Piranom, od koder ima po- lesa. tako ljubega Pirana. gled na morje, manjše stanovanje. Sicer pa si želi v Piranu še bolj Piran je odkril po naključju spoštovanje do starega. Ob tem je z hitekturo in tudi staro pohištvo, si ustvariti svoj dom. Tako že pogle- pred 11 leti, ko se je takoj zaljubil mojstri iz Anbota vzpostavil tesno je rekel, da mestu ponudi razstavo duje po kaki stari istrski kamniti vanj in v Istro. »Tu je tako lepo, da sodelovanje, saj si radi izmenjuje- nekaj svojih obnovljenih kosov. hiši, kjer bi po njeni avtentični se vračam in prihajam uživat me- jo izkušnje in znanja o postopkih Ni mu jih bilo težko pripeljati iz obnovi imel delavnico, skladišče, sto nekajkrat na leto oziroma ve- restavriranja ter si pomagajo. Kot Ipswicha 1.500 km daleč in vesel trgovino in seveda svoje bivališče. dno, ko le utegnem,« pripoveduje. pravi, želi prispevati k ohranjanju je, da so obiskovalci razstave, ki »Sanjam o tem, da bi bil tu še bolj Po poklicu je mizar, ki ljubi vse Pirana, a dodaja: »Ne gre samo za je bila avgusta v Anbotovi Kamri, kreativen in da bi lahko še bolj uži- iz lesa in se je že pred četrt stoletja ohranjanje starega pohištva. Gre pokazali kar precej interesa zanjo. val Piran,« so njegovi načrti za pri- specializiral za restavriranje sta- tudi za ohranjanje starih piranskih Razstavljal je obnovljeno angleško hodnost, ob čemer si želi tesnejše- rega pohištva. To svoje nagnjenje hiš, njihovih škur, tlakov, podov viktorijansko pohištvo iz oreha in ga sodelovanja z vsemi iz mesta, ki do ohranjanja spoštljivo starega in podobnega. Vse to daje mestu hrasta, ki je staro kakih 200 let, jim je blizu katera koli dejavnost, je letos prvič prenesel tudi k nam. energijo, ki je ne najdeš drugje, in pa tudi tako imenovano retro po- ki je povezana z ohranjanjem de- Lahko bi rekli, da v Piran, kjer že k temu bi rad kaj dodal tudi sam.« hištvo iz šestdesetih let prejšnjega diščine, ali pa na primer kaka stara deluje zelo močno društvo resta- Ker v Piran še zlasti poleti stoletja, ki je zanj še poseben izziv. rokodelska ustvarjalnost. Dose- vratorjev Anbot, tako prinaša še prihajajo ljudje iz vsega sveta, ki Opazil je, da imamo Slovenci gljiv je na piran2000@hotmail. dodatno in v Angliji zelo razvito občudujejo staro mesto, staro ar- raje starejše kose pohištva od ti- co.uk.

Piše in foto · Rok Dolničar

Piše se leto 2007, poznega za dobro fotografsko ozadje, ki ga Konj v jeseni jesenskega dne. Jaz naložen s fo- riše narava. tografsko opremo in z nahrbtni- Na zelenem hribčku stoji kot kom, polnim vode, saj brez nje vkopan, kot kip. Nekaj ga zvija, ne pridem nikamor več. Hodim pomislim. Skoraj je že tema. Od- s pospešenim korakom in z glo- ločim se v hipu. Hitro postavim bokim dihom in v mislih se mi stojalo in fotoaparat, izmerim poraja vprašanje. Ali bodo tam? svetlobo, izostrim, naredim ka- Konji. Kot nekoč pred leti, pole- der, medtem ko me spreletava ti. Kamenje žvižga svojo pesem mrzlica navdušenja in upanja. pod mojimi nogami in večer se Malo levo in malo dol, kaj bo no- naglo bliža. Na moji desni po- tri in kaj bo zunaj in kje bo konj. lja sečoveljskih solin ter kakšna Škljoc! Kratka pesem za fotogra- osamela solinarska hiška, na levi fa. Konj je še vedno pri miru. Saj vonj reke Dragonje. Čutim jo. ne morem verjeti. Pošteno ga Tam proti koncu, na drugi strani mora zvijati, pomislim. Popravim reke bi morali biti, tam se pasejo. kader, še dva škljoca in mu zavpi- Pokrajina je barvita in polna za- jem: Hvala, legenda! Hvala za po- nimivih vzorcev. Ravno pravšnja snetek, hvala ti za utrinek! 24 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Seaside Bar Solutions – prva primorska barmanska šola Piše in foto · Janez Mužič Koktajl, prosim

Vroče poletje, poležavanje na in barov, kjer se lahko udeleženci plaži, večerno ohlajanje na terasi pobližje seznanijo z izdelavo in kje ob morju ali počitniške zabave pripravo različnih pijač. po lokalih in klubih do jutranjih Nadvse privlačna sta tudi ur si je vse bolj težko zamisliti osnovni in nadaljevalni tečaj brez koktajlov. Slovenci smo sicer atraktivnega mešanja pijač. V te- tradicionalno ob takih in drugih dnu dni se udeleženci najprej nau- priložnostih nekako staromodno čijo osnovnih elementov takšnega naklonjeni vinu, pivu ali kaki ga- mešanja pijač oziroma »flaira«, zirani brezalkoholni pijači, a se tako da so nato sposobni sami v tako kot drugod po svetu vse bolj baru na atraktiven način pripra- navdušujemo tudi nad pestrim viti določen koktajl. Spoznajo tudi svetom teh barvitih mešanic iz pravila, ki veljajo na tekmovanjih najrazličnejših alkoholnih pijač, tej vse bolj priljubljeni disciplini. sadnih sokov, sladkorja, dišavnic Lahko pa sledita še tečaj oziroma in še česa. Matej Krajnc, Matej Bertoncelj in Damjan Brajko so gonilna sila Seaside Bar pripravljanje na »flair« tekmova- »Tudi brezalkoholni koktajli Solutions. nja in uvajanje na še bolj atrakti- so zadnje čase zelo popestrili oku- ven »exhibition flair«. sov in barv nadvse poln svet teh prvenstvu v atraktivnem mešanju Izobraževanje poteka na dveh To pa ni vse, kar ponuja za- pijač. Naj omenim samo smutije, pijač. ravneh. Najprej je tu osnovni tečaj gnana ekipa Seaside Bar Solu- po slovensko bi jim rekli zme- Je torej izvrsten in priznan Uvod v delo v baru, ki je organizi- tions, saj Damjan Brajko pravi: šančki, ki lahko poleg svežega barman, ki mu trdo delo in na- ran enkrat mesečno in je primeren »Na področju koktajlov nudimo vsebujejo tudi zmrznjeno sadje, porni treningi niso tuji. Svoje za tiste, ki so v tem še začetniki. različne promocije za bare, klu- zmleti led, kak sadni sirup ali znanje pa želi deliti z drugimi Sestavljen je iz praktičnega in te- be in poslovne partnerje. Lahko zmrznjen jogurt, lahko pa še tako vedoželjnimi mladimi in tako oretičnega dela mešanja pijač. Te- nas najamete za osebno zabavo in imenovana superživila, ki dajo ustvariti dobre barmane, ki bodo čajniki spoznajo način dela v baru, pridemo s svojo opremo, tako da človeku neko hranilno vrednost. kulturo pitja mešanih pijač pri barski pribor in ravnanje z njim, za to ni treba skrbeti. Sestavljamo Ponujamo celo otroške delavni- nas postavili na višji nivo. Zato je največ pozornosti pa je namenjene koktajl karte za vse ki jih potrebu- ce na tem področju, da jih malo skupaj z barmani Matejem Ber- predstavitvi pijač, njihovi izdelavi jejo, izvajamo bar show, ki zajema poučimo o zdravem prehranjeva- toncljem, Matejem Krajncem, in strežbi. Naučijo se tudi zmešati bruhanje ognja, ter »flair show« in nju,« pravi energični mladi Por- Marcelom Verdevom, Markom nekaj svetovno znanih koktajlov. ne nazadnje ponujamo delavnice torožan Damjan Brajko, ki se je Stankovičem, Alešem Padovni- Tečaj se konča s teoretičnim in s smutiji in drugimi brezalkohol- pred dvema letoma kot izkušen kom in ob nepogrešljivi pomoči praktičnim izpitom. Nadaljevalni nimi koktajli za otroke.« barman odločil, da bo kulturo pi- najstarejšega in najbolj izkušene- del izobraževanja so enodnevni Z vsem tem pa v lucijskem tja mešanih pijač pri nas postavil ga člana ekipe Mladena Čoge, ki seminarji, ki so vedno tematsko Seaside Sport Solutions še niso na višjo raven. je pravi primorski ambasador pi- obarvani, tako da na njih podrob- zadovoljni. »V prihodnje načrtu- V čudoviti svet barv, okusov tja koktajlov, v Luciji pred dvema no predstavijo določene segmen- jemo razširitev programa v smer in tehnik mešanja koktajlov ga je letoma ustanovil podjetje Seaside te, ki so v barmanstvu ključnega športa in zdrave prehrane. S tem pri 18 letih vpeljal njegov mentor Bar Solutions. Kot zagnane mlade pomena. To je tečaj, na katerem programom želimo otrokom, Mladen Čoga. Od takrat naprej podjetnike jih združuje prepriča- nudijo poglobljeno znanje o vseh mladini in tudi ostalim ponuditi poznamo Damjana kot odlične- nje, da je mešanje pijač tržna niša, vrstah mešanja pijač, sestavinah in bolj aktivno ter družabno preži- ga barmana, ki je delal v marsi- ekonomsko zanimivo in pri nas še seveda novih in novih koktajlih. vljanje časa, predvsem pa poučiti katerem dobrem lokalu ali klubu neodkrit svet, ki ga želijo raziskati Tudi ta tečaj se zaključi s praktič- vse udeležence naših izobraževanj po Sloveniji. Izpopolnjeval se je in predstaviti. Nosilec podjetja je nim in teoretičnim izpitom. o pravilnem in zdravem prehra- v atraktivnem mešanju pijač ozi- Damjan, ki je študiral ekonomijo. Poleg tega imajo še dnevne njevanju, ki ga ponuja tudi so- roma »flair barmanstvu«, svoje V prvi vrsti se ukvarjajo z iz- seminarje, ki so namenjeni nad- dobni svet koktajlov,« napoveduje znanje pa je pilil tudi v tujini na obraževanjem vseh, ki se želijo grajevanju znanja zaposlenih v go- Brajko. Če ta svet zanima tudi vas, priznanem »John White coursu« naučiti dobrega, hitrega in kako- stinstvu. Delo je tematsko obarva- lahko več o dejavnosti Seaside Bar in na primer na »Elite Barten- vostnega dela za točilnim pultom, no, tako da so seminarji na primer Solutions najdete na www.facebo- dingu« v Benetkah, kjer je bil kot predvsem pa mladih, ki imajo že- pripravljeni na temo kave, ruma, ok.com/seasidebarsolution, na predstavnik Društva barmanov ljo po uveljavitvi v svetu barman- vodke, likerjev, piva, vina itd. www.seasidebarsolutions.com ali Slovenije. Aktiven je na tekmo- stva in delu v najboljših klubih Organizirajo tudi oglede vinskih preko e-maila damjan.brajko@ vanjih, s katerih je prinesel že kar pri nas. Tako že drugo leto deluje kleti, destilarn ter raznih lokalov gmail.com. lepo število trofej. Med drugim je prva šola za barmane na Obali, ki bil tretji na tekmovanju v »After je poleg usposabljanj, ki potekajo S pomočjo Centra za pospeševanje podjetništva Piran in Javnega dinner« koktajlu na Bledu, 12. na v okviru Društva barmanov Slo- sklada za regionalni razvoj so si svoj novi sedež uredili v obrtni coni, tekmovanju Kauffman vodka v venije, tudi edina trenutno aktiv- natančneje na naslovu Liminjanska cesta 96. Londonu ter drugi na državnem na taka šola v Sloveniji. 25 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Istrska fjera Piše in foto · Nataša Fajon Večeri tradicionalne istrske glasbe na Tartinijevem trgu

Društvo meščanov mesta Pi- ja, sledila domača skupina Vruja, ran je tudi letos organiziralo kon- ki nadaljuje tradicijo glasbenih certne večere s tradicionalno istr- skupin iz slovenske Istre, ki so v sko glasbo, ki so jih poimenovali zadnjih desetletjih pustile globo- Istrska fjera. ko sled v poznavanju in popula- Namen Istrske fjere je predsta- rizaciji istrskega glasbenega izro- viti bogato izročilo ljudske glasbe čila. Številni obiskovalci so lahko Istre in jo približati obiskovalcem, prisluhnili tradicionalni istrski saj ti na nastopih spoznavajo na- glasbi, ki jo skupina goji že od rodne noše, različna ljudska glas- začetka svojega delovanja. Za ne- bila, tradicionalne plese in pesmi, pričakovano presenečenje večera ki so se od nekdaj plesali in pele je poskrbel angleški zbor dekliške na našem področju. šole King Edward VI Camp Hill Prvi večer, 17. julija, se je pred School for Girls iz Birminghama, množičnim občinstvom na Tar- ki se je pridružil skupini po kon- tinijevem trgu predstavila etno certu v cerkvi sv. Jurija in skupaj Tretja Istrska fjera je potekala tri se bo zaključilo konec avgusta, skupina Šćike iz sosednje Hrva- z njo zapel pesem Plovi mi, plovi. 5. 8. 2014 v okviru Poletnega festi- ko se nam obeta še zadnja letošnja ške, katere delovanje temelji na Na trgu je v času obeh večerov vala Piran. Na trgu so obiskovalce fjera. povezovanju tradicionalnega fol- potekala tudi Poletna Tartinijeva zabavali Folklorna skupina Val iz Organizator Istrske fjere je klornega in modernega glasbene- tržnica, kjer so lokalni razstavljal- Pirana, Šavrinski godci iz Šmarij Društvo meščanov mesta Piran. ga izraza. ci ponujali domače dobrote in iz- in Kvartet 7 Plus iz Izole. Projekt je sofinanciran s strani Šćikam je v nedeljo, 20. juli- delke domače umetnostne obrti. Glasbeno popotovanje po Is- Občine Piran.

Ulična feštica, ki že 10 let tradicionalno spremlja Starodobniki piranski ex-tempore Piše in foto · Janez Mužič Piše in foto · Janez Mužič Obisk bleščečih starčkov iz Prinesi kaj, da se imamo fajn Stuttgarta

V nadvse pestrem likovnem in Pirančanov, prijateljev Oradele, S paradno vožnjo se je na pi- iz Stuttgarta, je bil 63 let star MG drugem dogajanju, ki spremlja ex- naključnih mimoidočih, pa tudi ransko Punto 8. septembra pri- TD iz leta 1951, na čelu kolone pa -tempore, na poseben način izstopa udeležencev ex-tempora, je tako peljalo 17 pokromanih starčkov, je bil MG CB iz leta 1953, ki ga kulinarična ulična prireditev Pridi v veselem druženju kot v pestrosti na katerih so se ponosno bleščale neguje Ivo Arnuš, Slovenec, ki že in prinesi kaj, da se imamo fajn. vsega tistega, kar se znajde na mizi značke častitljivih angleških avto- dobrih 40 let živi in dela v Stutt- Spontano se je rodila prav v času in je seveda domače. Vsak namreč mobilskih znamk MG, Triumph gartu in je tudi ustanovitelj tam- Ex-tempora pred desetimi leti in se prinese kaj za pod zob, tako da so in Austin. Z njimi se je pripelja- kajšnjega kluba ljubiteljev staro- obdržala vse do danes. Dogaja se na bile mize tudi letos polne, pa naj lo 31 članov »angleške« sekcije dobnikov. Ker ima hišo v Kortah, Verdijevi ulici pred ateljejem Mo- je šlo za pečenko, ocvrte piščance, kluba ljubiteljev starih avtomo- člane kluba vsaki dve leti prav rad zaik, njen protagonist pa je Mario ribe, solate, sire, pršut, salame in ne bilov Oldtimer Stuttgart, ki jih je pripelje k nam. Na Obali so jim Druscovich. nazadnje ni manjkalo niti kroštul in prišel pozdravit tudi župan Peter pripravili pester turistično-popo- Čar feštice, na katero je le- še česa drugega sladkega, ob čemer Bossman. Najstarejši avtomobil, tniški teden z ogledom solin, tor- tos skozi ves dan prišlo kakih 100 vsem seveda prija tudi kozarček. ki je v Piran brez težav pripeljal klje in degustacijami vin. 26 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Društvo tabornikov Rod Sergej Mašera Piran Piše in foto · Janez Mužič 55 let piranskih tabornikov »Res je, da je mlade danes tež- veča. Svoj sedež imajo v Taborni- ko odtegniti od računalnikov, a če škem domu na Arzah, ki so ga dobili se jim kaj zanimivega ponudi, radi leta 1994 od Občine Piran in so ga pridejo in zdržijo tudi brez njih,« nadvse veseli. Tam se dobivajo vsak pravi starešina Društva tabornikov teden, enkrat na mesec pa za vsako Rod Sergej Mašera Piran Veronika skupino pripravijo izlet ali kako dru- Bjelica. Rod letos obeležuje 55 let de- go dejavnost. lovanja in se je septembra podrob- In očitno se mladi ob živahni neje predstavil na razstavi v piranski taborniški dejavnosti pri njih ne Apolonijevi palači. Razstava je pri- dolgočasijo. Učijo se taborniških ve- tegnila tako številne nekdanje čla- ščin, udeležujejo se pohodov in tek- ne, ki so prišli obujat lepe spomine movanj ter imajo ne nazadnje tudi ob množici fotografij in razstavljeni zimovanja in poletne tabore. Pozimi taborniški opremi, pa tudi mlajše, ki tako že vrsto let hodijo na Lokve so jih s predstavitvijo pestrega tabor- nad Novo Gorico, letos poleti pa so niškega dogajanja in življenja vabili v bili po dolgih letih spet v Koritnici v Rod je pred leti izdal pester spodbuja in vleče v vedno doži- svoje vrste. Baški grapi, kjer je tabor napolnilo zbornik o svojem delu, ki starej- vljajev poln svet taborništva. Več o Rod ima dobrih 80 članov, ki so kar 100 udeležencev. Tam se nauči- še tabornike prijetno popelje v včlanjevanju v njihove vrste in nji- glede na starost organizirani v pet jo vsak dan kaj novega, pa naj gre za spomine, mlajše pa brez dvoma hovih dejavnostih lahko izveste na skupin, pri čemer se še zlasti zadnja postavljanje šotora, gozdno šolo, ori- pritegne med njihove vrste. Tudi tel. št. 031 567 228 ali 031 468 870. leta število najmlajših članov lepo entacijo ali kaj drugega zanimivega. razstava v Apolonijevi palači

ZB za vrednote NOB Občine Piran Spominska slovesnost ob 70. obletnici smrti učiteljice Elvire Vatovec

Dvanajstega septembra 2014 ramo vsi skupaj skrbeti za to, da kurirka OF. V politično razgiba- smo se spoštljivo spomnili usmr- se slovenski jezik bolj spoštuje in nem življenju se je seznanila tudi titve učiteljice Elvire Vatovec pri neguje v vseh generacijah od vrtca s slovensko književnostjo. Po ka- njenem obnovljenem doprsnem dalje. Hvaležni moramo biti tistim, pitulaciji fašistične Italije je postala kipu pred Centrom za usposablja- ki so dali svoja mlada življenja za partizanska učiteljica v domačem nje Elvira Vatovec v Strunjanu. to, da danes lahko ponosno govo- kraju. Tu je poučevala v šolskem Spominsko slovesnost smo organi- rimo slovensko v svoji domovini. letu 1943/44. V začetku septembra zirali skupaj z ravnateljem centra, v O svoji teti je spregovorila ga. 1944 so jo nemški okupatorji sku- krajšem kulturnem programu pa Giaconda iz Trsta, ki se je spomi- paj s sestro zajeli v domači vasi, ju so sodelovali tako njegovi učenke njala, kako so, ko je bilo njej 10 let, mučili v vojaški postojanki v Deka- in učenci kot tisti iz Osnovne šole Nemci Elviro pred njenimi očmi nih ter 5. septembra 1944 ustrelili. Lucija, podružnica Strunjan, pod odpeljali v Dekane in je ni nikoli Po osvoboditvi so po Elviri Vatovec vodstvom svojih mentorjev. Reci- več videla. poimenovali osnovni šoli v Pradah tirali so pesmi Karla Destovnika - Elvira Vatovec je bila partizan- in Strunjanu ter vrtec v Strunjanu. Kajuha, Riharda Kneza iz Strunja- ska učiteljica, rodila se je 8. junija Krvni davek, ki so ga morali na, učenec Centra za usposabljanje 1922 v Čežarjih in umrla 5. sep- Primorci plačati v času fašističnega je zapel pesem »Tam nekje je zlata tembra 1944 v Dekanih pod streli in nacističnega nasilja, je bil nepo- roža«, učenec OŠ Strunjan pa je nemških okupatorjev. pisno velik in marsikatera rana še zaigral na trobento. Na slovesnosti Bila je najmlajša od šestih danes ni zaceljena. sta bila prisotna učiteljičina še ži- otrok v družini zidarja Jožeta Va- Zavedati pa se moramo, da so dna Slovenka skrivoma učila tako veča nečakinja Giaconda ter nečak tovca. Ljudsko šolo je obiskovala ta mlada dekleta, kot je bila Elvira, otroke kot odrasle slovenske bese- Enco, drugi dve nečakinji, Elvira in v rojstnem kraju. Po končani šoli orala ledino slovenskega jezika, de. Tega mi ne smemo nikoli poza- Anita, žal nista bili prisotni zaradi je delala doma na kmetiji, kasneje tudi za ceno svojega življenja. Toč- biti. Nikoli ne smemo pozabiti, da neodložljivih obveznosti. pa kot služkinja v južni Italiji, Gr- no je vedela, kaj jo čaka, če jo bo brez partizanskega boja in takih, V svojem nagovoru sta tako čiji in Tirani. Leta 1941 se je vrnila odkril okupator ali pa tudi domači kot je bila Elvira, ne bi bilo ne nas župan Občine Piran g. Peter Bos- v Čežarje, tu priložnostno delala izdajalci. Vedela je, da jo bodo mu- ne našega nam tako ljubega jezika. sman kot tudi ravnatelj Centra za in se pridružila političnemu delu čili in jo nazadnje tudi zverinsko Le njim gre zahvala, da smo danes usposabljanje poudarila, da mo- v okviru OF. Bila je aktivistka in ubili. Toda kljub temu je kot zave- tukaj in govorimo slovensko. 27 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Dobrodelni koncert z dražbo umetniških del in razstava fotografij delfinov Piše in foto · Janez Mužič Prebujanje piranskega svetilnika

Prizadevanja za odprtje naše- trti Festival otroške ustvarjalnosti ga edinega kamnitega svetilnika, Zrno soli, na katerem so otroci ki je že desetletja zaprt, se nadalju- posneli igrani film Naš avto in ne- jejo. Tako so bili to poletje mno- kaj kadrov zanj tudi na svetilniku. gi Pirančani in obiskovalci mesta Za zabavo je poskrbela glasbena nadvse veseli, da so se lahko po skupina Kingston, ki se je odpove- nekaj desetletjih prvič povzpeli dala honorarju, izvedli pa so tudi nanj. Seveda se zatika pri denarju dobrodelno dražbo 16 umetniških in zato je 10. avgusta na trgu pred del, ki jih je prispevalo 12 piran- svetilnikom Društvo meščanov skih umetnikov in nekaj v Piran mesta Piran izpeljalo dobrodelno zaljubljenih slikarjev iz drugih prireditev, ki so jo poimenovali krajev Slovenije. Luč Pirana. Zbrali so prvih 1.500 Priložnost, da stopite v in na evrov, ki so že na posebni postavki svetilnik pa se ponuja še tja do 5. Občine Piran za nadaljevanje ob- oktobra (od ponedeljka do petka nove svetilnika. od 17. do 19. ure ter ob sobotah Pobudo za prvo kratko od- in nedeljah od 10. do 14. ure). Do prtje svetilnika oziroma za prire- takrat je namreč v njem na ogled ditev je dal igralec in komedijant razstava fotografij delfinov iz slo- Matjaž Javšnik, ki ga tudi sicer venskega morja, ki jo je ob Dnevu rado zanese v Piran. Letos julija delfinov pripravilo društvo Mori- je namreč v mestu izpeljal že če- genos.

Tradicionalna prireditev Piše in foto · PGD Sečovlje Uspešna tudi 30. gasilska veselica Sečovlje

Sečoveljski gasilci smo letos (gasilska veselica je bila na Pare- ko, kasneje pa so sledile še likovne pripravimo bogat srečelov, za kar priredili že 30. tradicionalno ga- cagu), sledili so Primorski fantje, delavnice. Večkrat na večer vzbudi- se moramo zahvaliti vsem spon- silsko veselico. Lahko rečemo, da Faraoni, Kingston, Veseli plan- mo pozornost gostov z žrebanjem zorjem in donatorjem, ki so nam s smo imeli neverjetno srečo oz. nas šarji, Štajerskih 7, Natalija Verbo- vstopnic, ki jim prinesejo zavidljive prispevki v kakršni koli obliki zvesti je tudi tokrat ščitil naš zavetnik sv. ten, Nuša Derenda, Čuki, Okrogli nagrade naših sponzorjev. Našo ve- že vrsto let. Dobljena sredstva bomo Florjan, saj je bil ta konec tedna muzikantje in drugi. Letos smo selico sta letos obiskala tudi župan letos namenili za obnovo strehe, ki brez dežja, sicer bi bil naš trud za- gostili skupini Mambo Kings in g. Peter Bossman in župan občine jo bomo še letos sanirali. man. Ne me jugat. Vedno poskrbimo za Buje g. Edi Andrejašič. Vsem obiskovalcem in pod- Po izjavah številnih obiskoval- pestrost dogajanja in za različne Poleg zabavnega dela spremlja pornikom se iskreno zahvaljujemo cev so naše gasilske veselice vedno okuse. Vzdušje je letos popestri- našo veselico tudi športno dogaja- in upamo, da ste se imeli tudi vi zelo odmevne. V vseh teh letih je la tudi novonastala lokalna klapa nje. Že vrsto let vzporedno poteka lepo v naši družbi. Vidimo se na- pri nas gostovalo kar lepo število Bevanda, ki je za nas odpela venček turnir v malem nogometu, ki se od- slednje leto na tradicionalni, 31. ansamblov in ostalih gostov. Prvi, dalmatinskih uspešnic, poskrblje- vija na igrišču pri OŠ Sečovlje, nekaj gasilski veselici v Sečovljah! ki je prebil led, je bil naš slavni in no je bilo tudi za najmlajše, kjer let zapored smo imeli tudi medna- Z gasilskim pozdravom »Na nepozabni ansambel Lojzeta Slaka sta jih zabavala Mojca in Kaličop- rodni balinarski turnir. Vsako leto pomoč«! 28 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Neptunu je tradicionalno zaprisegla že 68. generacija pomorščakov Piše in foto · Janez Mužič Po Piranu so plapolale gusarske zastave

„Jaz, suhozemna pojava, ko- prnim, da bi bil sprejet med pod- ložnike edinemu vladarju mor- skih prostranstev boga Neptuna, in nepreklicno obljubljam, da bom v štirih letih zaključil šolo ...“ je 6. septembra za Neptunom ponavljala prisego nova genera- cija dijakov pomorske šole. To je bil že 68. Neptunov oziroma po- morski krst te šole, ki sedaj delu- je v okviru Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Kot je povedal ravnatelj šole Borut Butinar, so letos pod okri- lje vladarja vseh voda Neptuna sprejeli 60 novih dijakov. »33 je bodočih pomorščakov in 27 elektrotehnikov. V primerjavi z lanskim letom se je vpis rahlo povečal. Vsako leto napolnimo en oddelek dijakov plovnih teh- nikov in en oddelek elektroteh- nikov. Glede na vpis ocenjujemo, nila malo dlje, tja do svetilnika, precej zaslug za to, da bo čez dve bi krst bodočih pomorcev postal da se spreminja odnos do po- so na ramah vlekli dolgo debelo leti Piran deležen že 70. Neptuno- še večji, vsakoletni veličasten pi- morstva in do poklicnih usmeri- ladijsko vrv in na nosilih spoštlji- vega krsta. ranski pomorski dogodek. Na tev. Tudi letos bo Splošna plovba vo prenašali vladarja vseh ocea- Spomnimo, da je pomorski njem lahko tako bodoči pomorci najboljšim dijakom podelila šti- nov Neptuna. »Žvižgaj! Glej v tla! krst kot poseben obred prvič kot obiskovalci začutijo našo po- pendije, še zlasti za elektroteh- Stoj! Sedi! Vleci vrv! Hitreje!« so spontano zaživel davnega leta vezanost z morjem, pa čeprav je nike pa je veliko povpraševanje v poslušno in brez oklevanja sklo- 1947 na pobudo 29 dijakov prve slovensko pomorstvo, kot smo ga gospodarstvu, kjer jim že v času njenih glav ob še kakšni šikani generacije takratne Slovenske poznali nekoč, kljub resoluciji o šolanja ponujajo delovno prakso igrali vlogo ponižnih sužnjev ter pomorske trgovske akademije, pomorski usmeritvi naše države in štipendije,« je dejal in dodal, izpolnjevali glasne ukaze. Pove- ki je bila v Žusterni. V vseh letih v krizi. Tako smo lahko ponosni, da je Neptunov krst tako pra- ljevali so jim, jih polivali z vodo je do danes neprekinjeno obdr- da še imamo odlično pomorsko znik šole kot praznik Pirana ter in jih strogo nadzorovali gusarji žal svojo tradicijo in je tovrstni šolo, za katero upamo, da bo vpis da želi, da bi spet postal dan, ki ter vojaki z meči in helebardami, šolski običaj z najdaljšo zgodbo, v naslednjih letih še večji. Za ga tako kot nekoč praznujejo vsi vse pa je s svojega prestola nadzi- obenem pa tudi najstarejša turi- pomorske poklice je namreč v domačini. ral bog Neptun. stična prireditev v Piranu. Zato Evropski uniji in po svetu veliko Na krstu je bil tudi piranski Ko je pisana povorka hodila so pomembna prizadevanja, da povpraševanje. župan Peter Bossman, ki je poz- po Piranu, se je za njimi in okoli dravil preplašene obraze zelen- njih nabralo vedno več zveda- cev ter jih pred krstom opogumil vega občinstva, med katerim se in jim priklical nasmeh na obra- je sem in tja pokazal zaskrbljen ze. Zaželel jim je uspešno šolanje obraz kake mame. Tem je še zla- in da v poklicu dosežejo vse, kar sti jemalo sapo, ko so novinci si želijo. Dijaki so prisluhnili še na koncu prestajali tisto najbolj starosti slovenskega pomorstva »kruto« preizkušnjo, ko so jih Edvardu Roškarju, ki je orisal pometali v morje. ustanovitev in zgodovino po- Dogajanje so, kot se za mla- morske šole ter krsta. Spomnil de spodobi, z glasbenim pro- je na čase, ko je imela Slovenija gramom popestrili Trio Tonja svoje ladje in ladjedelnice, in di- Senčar bend in mlada pevka pi- jakom položil na srce, naj imajo ranske gimnazije Samanta. Tudi radi morje ter ladje. letošnjo prireditev je ob organi- Zelenci so uspešno prestali zaciji prizadevnega predavatelja »hude« preizkušnje in prisegli šole in kapetana dolge plovbe zvestobo bogu vseh morij. V po- Roka Sorte domiselno vodila Pi- vorki po Piranu, ki je letos kre- rančanka Zora Mužinić, ki ima 29 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Dejavnosti za mlade Piše in foto · Simon Blaško in Patricija Lovišček V Mladinskem EPI centru je bilo in bo – lepo! V eni od preteklih številk Solne- lahko tudi odpadni material povod ga cveta smo napovedali pestro do- za izdelavo kreativnih in nenava- gajanje v času poletnih počitnic in dnih likovnih stvaritev. Tako bomo res je bilo tako. Izvedli smo Program spoznali svet reciklaže in prek te iz- počitniškega varstva, znotraj njega delali raznorazne risbe, slike, stripe, pa vrsto prijetnosti. Program je si- kipe ...« (Vasko Vidmar); Gremo se cer namenjen učencem od 1. do 4. gledališče (vsak torek od 18.00 do razreda osnovnih šol občine Piran, 19.30): »Če te je vedno zanimalo, izvedli pa smo ga v dveh terminih: kako nastane gledališka predstava in od 26. 6. do 18. 7. ter od 18. do 29. kako se igralec nauči strani in strani 8. 2014, v času od 7.30 do 16. ure. besedila, bodo gledališka druženja Tokrat se je v obeh terminih zvrstilo pravi prostor zate.« (Samanta Ko- skupaj trideset otrok. Poleg številnih bal); Čas za naravoslovje (vsak torek že utečenih dejavnosti in ustvarjal- od 18.00 do 19.00): »Te zanima? Pri- nih delavnic smo izvedli tudi nekaj di! Spoznavali bomo ptice, žuželke, izletov in obiskov različnih ustanov raziskovali z mikroskopom, nabirali in društev. Kar nekajkrat smo obi- in raziskovali morske organizme skali jezeri v Fiesi, piransko me- …« (Simon Blaško); Joga za otroke stno jedro, rt Sečo in Forma vivo. (vsako sredo od 18.00 do 19.30): Povzpeli smo se na mestno obzidje. »Joga za otroke ob slikanicah ali pri- V strelskem domu smo se preizku- povedkah, ugankah, sproščanju, gi- sili v streljanju z zračno puško in banju, dihanju, igricah koncentracije pištolo, pri belokriških balinarjih in izdelovanju origami junakov (po spoznali osnove in različne discipli- želji se lahko pridružijo tudi starši).« ne balinanja. V koprskem Centru (Sadhvi Savitri Puri); Moda & slika eksperimentov smo izvedli nekaj (vsak četrtek od 18.00 do 19.30): poskusov in spoznali uporabo lego »Modna ilustracija, barve, tekstil, kock v znanstvene namene. Ribe in unikatna majica po tvojih merah ... ostale prebivalce našega morja smo to je le nekaj besed za opis ustvar- si ogledovali v piranskem akvariju, jalne delavnice, ki jo bo v letošnjem nekatere od njih pa smo opazili tudi letu vodila modna oblikovalka Ve- v morju, ko smo se z barko Solinar- sna. Prav lepo vabljen/-a, če rad/-a ko odpravili na izlet ob naši obali. Polona Oblak in Salem Aitha tudi pri nas, prvi karierni klub se je v ustvarjaš in se obenem še kaj novega Številne lupine školjk in polžev smo sta nam predstavila življenje otrok Mladinskem EPI centru Piran zgo- naučiš!« (Vesna Makarov); Raču- spoznavali ob obisku stalne razstave v puščavski vasici v Maroku. Polona dil v petek, 12. 9. 2014. Namenjen je nalniško ustvarjanje (vsak petek od Čarobni svet školjk. Dvakrat smo tam preko italijanske humanitarne predvsem dijakom 3. in 4. letnika, 16.00 do 17.00): »Skupaj bomo spo- obiskali Mestno knjižnico Piran, organizacije otroke uči francoskega srečanja pa bodo potekala tedensko. znali, da je računalnik lahko tudi ko- kjer smo do potankosti spoznali jezika. Navdušena nad berbersko In kaj nas čaka? Predvsem redna ristna škatla, ki ponuja še kaj več kot oddelke, načine iskanja knjig in pro- kulturo jo je želela predstaviti tudi dejavnost, ki je v Mladinskem EPI igrice in brskanje po spletu (OK – saj store z natančno določenim knji- našim otrokom, kar je zanje predsta- centru Piran organizirana med 12. je tudi to lahko koristno).« (Roman žnim in multimedijskim gradivom. vljalo pravo dogodivščino. in 20. uro med tednom v Piranu in Starin). Na najdaljši izlet pa smo se odpravili V Mladinskem EPI centru Piran med 14. in 18. uro v Luciji (infotoč- Vse »Organizirane dejavnosti« v Pivški muzej presihajočih jezer in smo izvedli tudi projekcijo stripov, ka, učna pomoč, svetovanje, prosti bodo vodene v Mladinskem EPI v Muzej vojaške zgodovine, ki se ki so nastali v okviru kariernih klu- čas …). Kot vsako jesen tudi letošnjo centru Piran. Organizirane bodo ob prav tako nahaja v Pivki. Otrokom bov Mladi bi radi, ki jih organizira mladim uporabnikom ponujamo dovoljšnjem številu prijav. Prispevek se je najbolj vtisnil v spomin ogled Zavod Nefiks v različnih krajih po organizirane dejavnosti. Letos na- za organizirane dejavnosti je 5 € me- notranjosti podmornice ter drugih Sloveniji. Rdeča nit predstavljenih črtujemo izvedbe: Učimo se šivati z sečno za posamično dejavnost. Sicer vojaških prevoznih sredstev. stripov je bila, kaj si mladi želijo v Ensi (vsak ponedeljek od 18.00 do pa si čez vikend v naših prostorih V prvih dveh tednih nam je svojem lokalnem okolju in kaj so za 19.30): »Si želiš biti oblečen/-a po lahko organizirate otroško rojstno- družbo delala Maja, dijakinja kopr- to pripravljeni prispevati. Predsta- svojem okusu? Zakaj bi kupoval/-a, dnevno zabavo. In ker bodo jesenske ske gimnazije, ki si je želela svoj čas vljeni stripi so spodbudili k ustvarja- če si lahko kaj starega posodobiš? počitnice en dva tri potrkale na vra- preživeti koristno in v družbi otrok. nju tudi nas in tako je nastalo nekaj Lahko si celo sam/-a kaj zašiješ! Iz ta, ponovno dobrodošli! Več o vsem Odločila se je, da bo svojo prosto- zanimivih izdelkov na temo, kako preprostega lahko narediš nekaj po- na: [email protected] in GSM voljsko izkušnjo pridobila z nami. si mladi želijo preživljati prosti čas sebnega!« (Ensi Pečar); Ustvarjaj s 041/71 91 33. Dejavnosti Mladin- Bili smo je veseli, še posebej ker se je med poletnimi počitnicami. Za to Puranom (vsak ponedeljek od 18.00 skega EPI centra Piran sofinancira od prvega trenutka počutila kot del popestritev je poskrbela naša dol- do 19.30): »Pridi in spoznaj povsem Športni in mladinski center Piran iz ekipe in nam je bila v dobro pomoč. goletna prostovoljka Martina. S po- nov in svojevrsten pristop k likovni pridobljenih sredstev Občine Piran Rekla je, da bo še prišla. dobnimi aktivnostmi nadaljujemo umetnosti. Dokazali bomo, da je in razpisa Urada RS za mladino. 30 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Delovni zvezek o solinarstvu Piše in foto · Janez Mužič Otroci spoznavajo soline na igriv način

V sklopu projekta EU Openmuseums (program čezmejnega sodelovanja Slovenija- -Italija), v katerem je partner tudi Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, so sredi sep- tembra izdali prvi delovni zvezek, ki bo služil kot didaktični pripomoček za spoznavanje solin in solinarjev. Med ogledom Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline jih je z navdušenjem prva uporabila skupina otrok iz šestih razredov OŠ Pivka. Slovenski jezikovni različici bo v kratkem sledila izdaja v italijanskem jeziku, kasneje pa morda tudi v angleščini. V delovnem zvezku se odvija zgodba o mladem vedoželjnem pomorščaku Slianu, ki ga kot popotniškega pustolovca iz daljnih krajev s poškodovano barko zanese v Piran. prvi vodil skozi reševanje nalog. Njegovo pri- Openmuseums (Odprti muzeji), v katerega Tu spozna tudi solinarje in soline. Avtor poved in naloge sta privlačno oblikovali Ire- program čezmejnega sodelovanja z Italijo je zgodbe je kustos pedagog Boštjan Korošec, ki na Gubanc in Mateja Škofič. bil vpet tudi Pomorski muzej »Sergej Maše- je na predstavitvi osnovnošolce iz Pivke tudi S tem se je sklenil tri leta trajajoč projekt ra« Piran, ki je založil delovni zvezek.

Zahvala bivših lucijskih devetošolcev Piše in foto · 9. b in 9. a – nič več Slovo od osnovnošolskih klopi

»Spoštovani učitelji, starši, znanci in so- da bi se čas ustavil. A žal to ni mogoče. Pred jo priredili v portoroškem Avditoriju. šolci. nami so novi izzivi in preizkušnje na poti od- Celotna prireditev je bila zelo lepo spre- Leta 2005 smo navdušeno odkorakali v raščanja. jeta, domiselna in zabavna in vsi smo zelo prvi razred, z leti pa je navdušenje upadalo. Radi bi se zahvalili razredničarkam, ki so uživali v njej. Bila je rezultat večmesečnega Spoznali smo ljudi, ki so nam polepšali našo nas podpirale in nam bile kot druge mame. dela in ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem osnovnošolsko pot in bodo vedno v naših Staršem, ki so nam stali ob strani in verjeli v učiteljem, šolskim delavcem, staršem in srcih. Skupaj smo se preganjali po igrišču, nas, ko še mi sami nismo. ostalim, ki so kakor koli pomagali pri njeni trepetali pred testi, se veselili dobrih ocen in VSAK VZPON JE TEŽEK, TODA RAZ- realizaciji. bili nočna mora marsikaterega učitelja. GLED IZ VRHA JE NEPOZABEN IN OD- Posebno pohvalo in zahvalo pa si zaslu- Med nami so zrastla prijateljstva, ki bodo TEHTA VES TRUD!« žijo Slavko Ivančič in policisti PP Piran, ki so trajala večno. Pri nekaterih pa se skupna pot se hitro in učinkovito odzvali našemu pova- tukaj konča, toda spomini bodo ostali več- S temi besedami smo se od osnovnošol- bilu in sodelovali pri programu. NAJLEPŠA no shranjeni. Teh devet let je minilo, kot bi skih klopi v začetku junija poslovili deveto- HVALA VSEM! mignil. Oklepamo se preteklosti in si želimo, šolci OŠ Lucija na zaključni VALETI, ki smo 31 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Brezplačno za otroke piranske občine Piše in foto · Nevija Božič Ustvarjalne in gibalne poletne urice angleščine Otroci piranske občine, v starosti in še bodo potekale kot dopolnitev re- od pet do deset let so letošnje poletje dnega učnega procesa, razvijajo nove ustvarjali, se gibali, peli in plesali ter pristope k poučevanju zgodnjega se tako v okviru pilotnih brezplačnih učenja tujega jezika, ter inovativnost, delavnic »Ustvarjalne in gibalne pole- kreativno razmišljanje tne urice angleščine« učili angleškega in druge kompetence, ki jim jezika. bodo omogočile lažji prehod iz izo- Delavnice so potekale v okviru braževanja v zaposlitev. Podjetje Euro projektov »Razvoj inovativnih pri- Nobile, Nevija Božič s.p. se je v pro- stopov k zgodnjemu učenju tujega jekt vključilo, ker želi v svojih obstoje- jezika« in »Skozi gibanje do tujega čih ustvarjalnih programih zgodnjega staršev so o takem načinu pou- MNIT (študijski program Aplikativ- jezika«. S pomočjo različnih zavodov poučevanja tujega jezika te pristope čevanja tujega jezika zelo pozitivna. na kineziologija). smo jih izvajali od junija do avgusta. dodatno nadgraditi in otrokom še Otroci z veseljem sodelujejo, saj ni Tudi v jesenskem času ponujamo V Občini Piran so sodelovali naprej ponujati način učenja, ki je poudarek na učenju in na suhopar- otrokom celoletne šolske programe ŠIMC - EPI Center Piran, v Knjižnici njim prijazen, igriv in ustvarjalen, nem memoriranju na novo naučene zgodnjega učenja angleškega in ita- Lucija in v Vrtcu Sečovlje smo izvedli predvsem pa tak, da otroci tuj jezik snovi, pač pa na igri, ustvarjanju in na lijanskega jezika, ki jih bomo izvajali po eno delavnico, medtem, ko so bile vzljubijo in se ga zlahka naučijo. gibanju, kar je otrokom že po naravi na ustaljen-ustvarjalen način, ki je zaradi velikega zanimanja v Vrtcu Otroci, tako začetniki v tujem blizu. Tako se posredno in z lahkoto otrokom blizu. Morje v Luciji izvedeni dve delavnici. jeziku, kot nadaljevalci so ustvarjali naučijo tujega jezika. Program je iz- Za več informacij o projektu in Projekt je zasnovan tako, da štu- skozi različne tematike: Na morju, vajalo deset študentk, ki so vključene nadaljnjih izvedbah uric tujega jezika denti s pomočjo mentorjev iz gospo- Na kmetiji, V hiši, V vrtcu /v šoli in V v projekt. To so študentke UP PEF nas lahko kontaktirate na E: eurono- darskega in izobraževalnega področja gozdu ter pridobili in osvežili znanje (študijska programa 1. in 2. stopnje [email protected]. v okviru projektnih aktivnosti, ki so tujega jezika. Mnenja otrok in Razredni pouk) in študentke UP FA-

Vrtec Mornarček Piran, enota Barčica Portorož Pišeta· Vzgojiteljici Sabina Vidic in Ingrid Ješelnik Pikine avgustovske dogodivščine V želji, da bi se v muhastem sami smo si izdelali presne kroglice avgustu imeli čim lepše, smo si iz- pregelk in preden smo jih pojedli, mislili Pikine dogodivščine, s kate- smo izgovorili čarobne Pikine bese- rimi smo popestrili dopoldneve v de: »Ljuba kroglica pregelk, nikdar vrtcu. Naučili smo se Pikino pesem, nočem biti velk.« Zabavali smo se prisluhnili smo zgodbam o Piki ob ustvarjanju z odpadnim mate- Nogavički in si ob deževnih dneh rialom. Izdelali smo pikaste ropo- ogledali Pikine risanke. Imeli smo tulje, lutko Ficka, pobarvali Pikine čisto pravo Pikino zabavo. Našemili nogavice in si naredili Pikino bral- smo se v Pike Nogavičke, si obraze no kazalo. Čeprav nam vreme v av- porisali s pegicami in zaplesali Pi- gustu ni bilo naklonjeno in smo bili kin ples. Zabava pa ne bi bila pra- prikrajšani za igre z vodo, so nam va, če se na njej ne bi sladkali. Kar dnevi prijetno in hitro minevali. Prvič v šolo V Oš Sečovlje smo letos spre- se veselo zavrteli v ritmu glasbe. jeli 27 prvošolcev (20 v Sečovljah In že so nestrpno pričakovali, kdaj in 7 v Podružnični šoli Sv. Peter). bo napočil trenutek, ko bodo do- V ponedeljek, 1. septembra bili rumene rutice. Učiteljice smo 2014, popoldne so šolsko telova- prvošolčke povabile na oder in jim dnico napolnili radovedni otroci, ob tem pomembnem dogodku če- njihovi starši in sorodniki. Najprej stitale. Otroke je čakalo še sladko sta jih nagovorila ga. ravnatelji- presenečenje – torta. ca Mirela Flego in g. župan Peter Ponosni prvošolci so s svojimi Bossman, ki je otrokom prine- najdražjimi odšli domov in prav sel prav posebno darilo – knjigo. gotovo so to noč sanjali o … Sledila je plesna zabava z zajčkom Dragi prvošolci, srečno na vaši Dolgouščkom. Deklice in dečki so novi poti 32 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Piše · Dragica Kocjančič Lucijan De Reggi, učenec Oš Lucija

Lucijan De Reggi je učenec 8. a Osnovne šole Lucija. Vsa leta šolanja je na vseh področjih zelo uspešen, radoveden, na področju matematike pa izjemno talenti- ran. Je dober poslušalec, prijeten sogovorec in dejaven kritik. Med sošolci in vrstniki uživa spošto- vanje. S svojo razgledanostjo zna popestriti marsikatero učno uro. Ima svoj, drugačen način raz- mišljanja, ki je zlasti opazen pri reševanju matematičnih nalog. Svoje znanje razvija v okviru re- dnega pouka, pri matematičnem izbirnem predmetu, v okviru krožka Razvedrilna matematika, dosegel tudi najvišje rezultate. za najvišje dosežke na matema- in dosegel najvišji rezultat na dejavnosti za nadarjene učence, Že v 6. in 7. razredu je bil naj- tičnih tekmovanjih. šolskem tekmovanju. Tako se je ter v sklopu priprav na tekmo- višje uvrščen na šolskem tekmo- V 6. razredu je dosegel bro- udeležil državnega tekmovanja, vanja. Reševanja matematičnih vanju iz razvedrilne matematike nasto Vegovo priznanje, v 7. ra- kjer je kot šestošolec dosegel zla- problemov se rad loti tudi sam in in si s tem odprl vrata na državno zredu pa bronasto, srebrno in to, v 7. razredu pa srebrno pri- z veseljem zagrize že v srednje- tekmovanje. V 6. razredu je prvič zlato Vegovo priznanje. Kot eden znanje. šolske matematične orehe. dosegel svoj najvidnejši rezultat, izmed najboljših učencev v kate- Njegov napredek budno Lucijan je nepogrešljiv član tj. drugo mesto na državnem goriji je prejel povabilo na nagra- spremljajo njegovi učitelji, men- matematične tekmovalne ekipe. tekmovanju v razvedrilni ma- dni izlet na Dunaj. torji Andreja Klančar, Saša Sa- Doslej se je udeležil vseh tekmo- tematiki. Ta prestižni uspeh je V teh letih je dosegel tudi šić in Miha Steinbacher, njegovi vanj, organiziranih na OŠ Lucija, dosegel tudi v 7. razredu in bil bronasto priznanje iz logike in se starši, sošolci in vrstniki. Z mate- kot so Vegovo tekmovanje, tek- ob zaključku obeh tekmovalnih uvrstil na državno tekmovanje. matično doslednostjo bo Lucija- movanje iz logike, razvedrilne sezon povabljen v Cankarjev Uspešno je sodeloval na tek- nu uspelo doseči še marsikaj. matematike računalniške in in- dom v Ljubljani na slavnostno movanju iz računalniške in in- formacijske pismenosti Bober, in prireditev in podelitev priznanj formacijske pismenosti Bober

Italijanska OŠ Vincenzo e Diego de Castro, podružnica Lucija Piše in foto · Karmen Peroša Prvič v šolo, a varni v prometu Prvi september je za prvošolčke mo, kako pomembna sta pravilno in njihove starše prav poseben dan. obnašanje v prometu in poznavanje Na italijanski OŠ Vincenzo e Diego prometnih predpisov. Že v prvem te- de Castro, podružnica Lucija, je letos dnu pouka je bil izpeljan naravoslov- prvič v šolo vstopilo 12 radovednih ni dan na temo »VARNI V PROME- in živahnih učencev. Tam smo njih TU«. Z učenci smo se odpravili pred in njihove starše pričakale učiteljice OŠ Lucija, kjer so nas čakali policisti ter učenci 2. in 3. razreda, ki so jim s psi, vozili in delovnimi pripomočki pripravili kratek program za dobro- oz. delovno opremo. Pojasnili in po- došlico. Vsi skupaj smo nato stopili v kazali so nam, kako poteka urjenje učilnico, kjer je razredničarka posre- psov ter kako in čemu uporabljajo dovala nekaj informacij ter staršem opremo. Učenci so si dan popestrili z in učencem zaželela uspešno šolsko gledališko predstavo Ena, ena, tri, ki leto. Učenci so bili navdušeni in pri- je sporočala, da lahko ljudje oz. tudi jetno presenečeni, saj so se lahko po- majhni otroci, ki se znajdejo v stiski, smo pojasnili prometne znake in pridobili osnovna znanja o prometu sladkali s torto, ki jim je zelo teknila. zavrtijo številko 113 in tako pokličejo obnašanje na križiščih, krožiščih in in da jih bodo znali uspešno upora- Tako je prvi šolski dan prijetno minil. na pomoč policijo. Ob koncu dneva prehodih za pešce. bljati na vsakdanji poti v šolo. Učiteljice se zelo dobro zaveda- smo tudi prehodili okoliš šole, kjer Upamo, da so naši prvošolčki 33 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Inaugurazione della scuola elementare di Sicciole Mercoledì, 10 settembre, si è co spesso 20 centimetri. Sono state suo mandato nel comune di Pirano si campo energetico”. Entusiasmato dal- svolta l’inaugurazione della sede pe- inoltre inserite porte e finestre a basso è “dato il via ad una rinascita verde, di la bella energia emanata dagli alunni, riferica di Sicciole della Scuola ele- consumo energetico. Tali lavori sono cui una parte importante è data anche si è raccomandato anche che la scuo- mentare Vincenzo e Diego de Castro stati portati a termine in maniera ce- dal risanamento energetico delle no- la mantenga vivi i contatti di amicizia Pirano, dopo l’avvenuta ristrutturazi- lere dall’agenzia Golea, la quale si pre- stre strutture.” Si è puntato perciò su con la Svizzera. one energetica. figge l’obiettivo di far raggiungere alle un’energia sostenibile ed una gestione Ma i più entusiasti, oltre alla pre- Essa è stata svolta nell’ambito del regioni l’autosufficienza energetica. più attenta delle risorse, “non solo per side Nadia Zigante e agli insegnanti, progetto “Le fonti energetiche rinno- Il valore totale dei lavori effettua- beneficiare del risparmio, ma perché sono stati sicuramente gli alunni, i vabili nei comuni del Litorale”, cofi- ti è stato di 125 mila euro, di cui l’85 desideriamo che anche le generazioni quali dopo aver passato due anni a nanziato dalla Svizzera. Dopo la rie- percento del costo è stato ricoperto da future crescano in un ambiente sano far lezione in trasferta presso l’edificio dificazione di una parte dell’edificio e sovvenzioni. Da un’analisi energetica e possano godere dei valori della na- del Faros di Lucia, hanno potuto fi- l’introduzione di una caldaia a basso risulta che grazie a tale risanamento tura che noi conosciamo”. nalmente presentare con gioia ai loro consumo, nella seconda fase dei la- si risparmierà almeno il 25 percento Presente anche l’ambasciatore genitori e al pubblico il loro edificio vori si è posta particolare attenzione delle energie richieste dall’edificio allo elvetico nella Repubblica di Slovenia, scolastico ristrutturato ed abbellito. alla riduzione della dispersione ener- stato precedente. Sua Eccellenza Pierre - Yves Fux, il Per l’occasione hanno intonato del- getica. La facciata è stata rivestita da Tra le personalità presenti a par- quale ha apprezzato la svolta ecologi- le allegre canzoncine e l’inno della una guaina termica dello spessore di tecipare all’evento troviamo il sindaco ca dei lavori apportati, i quali “orien- scuola, che hanno riecheggiato dopo 14 centimetri e ridipinta, ed il tetto è del comune di Pirano Peter Bossman, tano questa meravigliosa scuola verso lungo tempo tra i vicini e le campa- stato tappezzato da un isolante termi- il quale ha ricordato che durante il il futuro, verso la responsabilità nel gne del circondario. Nelle biblioteche di tutta la La SE Vincenzo e Diego de Castro valorizza Pirano attraverso il progetto Slovenia la pubblicazione Scrive· Manuela Rojec “La miniera di Sicciole” Ti mando una cartolina da ... Pirano La scuola Vincenzo e Diego di dall’esodo, grazie all’arrivo di - com- Castro di Pirano, nell’ambito del plessivamente - centinaia di lavora- progetto Istria, che ha preso avvio tori, che si stabilirono nel Comune all’inizio degli anni 90 quale iniziativa di Pirano, provenienti dall’interno tesa alla valorizzazione del patrimo- della Slovenia o da altre repubbliche nio storico, etnografico, culturale e dell’ex Jugoslavia. Alunni ed inse- naturale inerente alla nostra regione, gnanti della nostra scuola hanno ha preso in esame un tassello, spesso dedicato un grande impegno ad un ormai dimenticato, di storia, geogra- paziente lavoro multidisciplinare di L’obiettivo del progetto è di crea- Tre gli appuntamenti ai quali par- fia, etnografia ed antropizzazione ricerca che, come risultato ultimo, ha re una rete di scuole alle quali inviare teciperemo: del territorio: la miniera di carbone dato vita alla presente pubblicazione; una cartolina d’invito a visitare Pirano. di Sicciole, chiusa da oltre 40 anni, i pubblicazione che, per la prima vol- La scuola che accetta l’invito si impe- 1. Sabato, 27 settembre 2014 cui ruderi testimoniano un passato di ta, nell’ottica della maggior fruizione gna a contraccambiarlo. Le scuole che L’EREDITA’ VA A SCUOLA duro lavoro, sacrificio ma pure di vita possibile, viene composta con testo verranno in visita a Pirano avranno – DEDIŠČINA GRE V ŠOLO quotidiana, che sapeva dare momen- a fronte in lingua slovena e riassunto l’occasione di conoscere la nostra cit- Alla giornata parteciperanno tutti ti piacevoli di aggregazioni sociale e, pure in lingua inglese; verrà distribu- tadina attraverso la guida dei gruppi gli alunni della scuola, i genitori, i naturalmente, permetteva il sosten- ita nelle principali biblioteche nazio- di alunni già preparati in occasione volonatri delle Associazioni e un tamento di centinaia di famiglie. La nali. A breve, nel mese di ottobre, si della giornata del 27 settembre. È un gruppo di alunni ed insegnanti presenza della miniera contribuì terrà la presentazione ufficiale di “La progetto intergenerazionale perché è della scuola di Buie. inoltre a modificare il quadro etni- miniera di Sicciole” presso la bibliote- stato proposto in collaborazione con 2. Mercoledì, 1 ottobre 2014 co del territorio, quasi desertificato ca civica comunale. la Comunità degli Italiani, le associa- La nostra scuola presenterà Pirano zioni del territorio ed includerà gruppi attraverso percorsi interdisciplina- in costume e volontari. È un progetto ri agli alunni della Scuola di Lucia interdisciplinare perché comprende (le II classi). tutti i campi del curricolo scolastico 3. Venerdì, 10 ottobre 2014 e anche l’etnografia. È un progetto Nell'ambito del progetto I co- multilingue perché vi parteciperanno lori dell'autunno 330 alunni ed scuole slovene, italiane, croate. E' un insegnanti delle scuole italiane progetto per riattivare la rete UNE- dell'Istria e di Fiume verranno in SCO, vuole promuovere il Comune visita a Pirano. In questa occasione di Pirano ed educare i più giovani al percorreranno calli, androne, piaz- grande valore culturale di queste terre. ze in compagnia dei loro coetanei Tutti questi appuntamenti ver- piranesi e si divertiranno giocando ranno realizzati grazie all’impegno di alla tombola, scoprendo i giochi di insegnanti, volontari della Comunità una volta, dipingendo, creando degli Italiani, con mezzi dell’Istituto strumenti musicali, in compagnia per l’Educazione della RS (ZRSŠ) e di personaggi del tempo di Tartini. con il contributo di tante persone di buona volontà. 34 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Postanek doma in polet v Antiko Piše in foto · mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Portorož »A ToTaL DRAMA« Comenius šolski projekt CKSG Portorož

»A ToTaL drama« – Traditi- pole, novega arheološkega muzeja, ons, Tales and Legends Presented skrivnih ulic, ki jih poznajo le do- by Students with Special Needs je mačini, in specialitete, ob katerih naslov Comenius šolskega projek- še vsak najstnik pozabi, kako diši ta, ki ga izvajamo v Centru za ko- pica, ampak si želi poskusiti nekaj rekcijo sluha in govora Portorož. bolj grškega. Suvlaki, giros s spre- Povezani smo s šolami iz Polj- mljajočim pečenim krompirčkom, ske, Turčije, Španije in Grčije. V nam niso ostali neznani. projektu zganjamo dramo in sku- Partnerska šola v Pireju pa paj z učenci s posebnim potrebami nam je odprla oči, ko smo videli in in zanje raziskujemo običaje, pri- z njimi preživeli drugačno stvar- povedi ter legende. nost neke šole. Resda se njihova Projekt, ki ga financira Evrop- šola ukvarja zgolj z učenci z avti- ska unija, nosi temeljno evropsko stičnimi motnjami, a v številnih dimenzijo znotraj sodelovanja iz- pogledih se srečujejo s podobnimi branih šol za otroke in mladostni- izzivi kot mi. Da, vse pogosteje je ke s posebnimi potrebami. Drama treba probleme preimenovati v ali natančneje gledališke prvine pa Možnost njihove neposredne par- nostjo skupine, ki nastane ob taki izzive. Okostenelost pedagoškega so izgovor, s katerim premoščamo ticipacije in udeležbe na medna- priložnosti. dela, ki je odvisno od finančnih vi- meje, navidezne predstave in stere- rodnih mobilnostih pa je že prav Skoraj pred koncem šolskega rov, pomanjkanje didaktične opre- otipe, ki jih imamo o sodelujočih patetično navdihujoča. Odprava leta smo odpotovali v srce grške mljenosti, moderne tehnologije, državah. Med našimi pomembni- skupine otrok z učitelji v tujino žal antike in teden dni preživeli v Pi- iznajdljivost pedagoškega kadra, mi cilji je razviti nove ustvarjalne ni običajna praksa našega šolske- reju ter bližnjih Atenah. njegova ustvarjalnost in želja po prakse in izkušnje, ki imajo tudi ga vsakdana. Odpotovati v tujino, Program je bil pester in nad- iskanju pozitivnejših priložnosti terapevtski učinek pri delu z ose- bivati v hotelu, obedovati v lokal- vse zanimiv, še posebej če smo – izzivi, ki jim dodamo vključe- bami s posebnimi potrebami. nih restavracijah je prava dogo- bili deležni presenečenj, kot je bila nost in sodelovanje v tovrstnih Minulo šolsko leto je bilo še divščina, ki je za otroke »totalen vožnja s trajektom na bližnji otok projektih, so gonilna sila in nove toliko bolj polno raznotere drame. žur«, za nas strokovne delavce pa z mestom Aegino, ki je bilo v zgo- priložnosti, da obogatimo svoje in Najprej smo v marcu gostili edinstvena priložnost z ogromno dovini namenjeno postati glavno učenčevo šolsko življenje. projektno mobilnost, ko so nas mero odgovornosti. Človeško je, mesto Grčije. Sledili so sprehodi Letos nas čakajo še zadnje pro- obiskali predstavniki partnerskih da si pozoren na vsako malenkost, po arheoloških najdiščih, zgo- jektno leto in dve novi mobilnosti. šol, ki so večinoma prvič stopili ker veš, da skrbiš za otroke drugih dnjesezonsko kopanje na plaži, ob Jesenska Turčija in spomladanska na naše ozemlje. Naučili smo jih staršev, in navdušen si nad poveza- kateri rastejo pistacije, ogled Akro- Španija. Pa srečno, Evropa. nekaj stvari o lokalnih in narodnih legendah, zgodbah ter jih seznanili z običaji in kulturo. Obiskali smo Piran, se srečali s podžupanjo, si ogledali tehniški muzej v Bistri, Ljubljano in zaključili skoraj se- demdnevno druženje s slučajnim obiskom predsednika države, g. Boruta Pahorja, ter umetniškim poustvarjanjem naših solinark in solinarjev. Od vsega začetka nas spremlja izhodiščni izziv za tak projekt in v njegovo središče smo postavili učence. Otroci in mladostniki že z igro doživljajo njen sproščujoči učinek in druge pozitivne vpli- ve na osebni razvoj. Gledališko ustvarjanje, branje in pripovedo- vanje zgodb jim je lahko v pomoč pri razvijanju sporazumevalnih zmožnosti, motivacije, pozornosti in razreševanju vedenjskih težav. 35 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Talenti za katedrom 2014 Piše in foto · mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Portorož Živali so lahko neumne, a so mnogo bolj razumne

Učitelji in učenci Centra za ko- spopasti še z ustrezno priredbo igre. žena, se živali odločijo, da bodo težno iz afriškega sveta in so odeti rekcijo sluha in govora Portorož so Režiser Gregor Geč izpostavlja: tudi same organizirale konferenco, v kostume, ki sta jih posebej za to v minulem šolskem letu že tretjič »Letos se je za sodelovanje v pred- Konferenco živali. Glas se hitro raz- priložnost naredili učiteljica Gorda- strnili svoje vrste in v sklopu pro- stavi odločilo še več otrok kot lani, širi po zraku, kopnem in po vodi. na Panič in strokovna delavka Rosa jekta Talenti za katedrom pripravili natančneje triindvajset, preostali so Njihov glavni namen je, da pred Gavrič. novo gledališko stvaritev Konferen- bili učitelji. Vrsto igre pa vsako leto orožjem in človeškim nespame- »V ospredju so bili predvsem ca živali. Premiero je doživela 18. izberemo na podlagi zamisli, ki jo tnim početjem obvarujejo naravo učenci, ki so izrazili željo, da bi radi junija v koprskem gledališču, teden zasledujemo, zasedbe, sporočilnosti zase in za bodoče rodove, otroke. več igrali. Oni so upodobili živali, dni kasneje pa so jo uprizorili še v in prilagodljivosti besedila.« V zgodbi želijo živali narediti svet medtem ko so imeli učitelji vloge portoroškem Avditoriju. Zakaj sploh potrebujemo Kon- boljši, kakor je. človeških likov,« dodaja režiser. Predstavo Konferenca živali je ferenco živali? Afriške živali uživa- Dinamičnost dogajanja doka- Jeseni in pozimi se nadejamo, režiral igralec Gregor Geč, ki je tudi jo v svojem idiličnem spokojnem že, da se tudi otroci s posebnimi da številčno igralsko zasedbo čaka- priredil istoimensko radijsko igro vsakdanu. Njihov mir zmotijo Dr- potrebami lahko izkažejo, ko se jo predstave še na drugih odrskih v verzih Borisa A. Novaka po mo- žavniki, ki brezobzirno in hrupno spoprimejo s kakovostnim in nič deskah in oplemenitijo izkupiček, tivih Ericha Kärstnerja. Tokratna zasedejo neokrnjeno naravo ter kaj enostavnim gledališkim izzi- ki je tokrat namenjen šolskemu zasedba je zaobjela kar petintrideset organizirajo Človeško konferenco. vom. Najrazličnejši detajli, nešteto skladu. nastopajočih in režiser se je moral Ker sta živalski prostor in mir ogro- živalskih junakov, ki prihajajo pre- Premio Haiku per i bambini nel mondo Sabato 25 ottobre 2014 alle ore 16.00, presso la Sala Degan della Biblioteca Civica di Porde- none, si terrà la cerimonia di premiazione per il Premio Haiku per i bambini nel mondo (tema: I sogni), organizzato dalla JAL Foundation di Tokyo, in collaborazione con l’Associazione Ita- liana Haiku (AIH). L’associazione italiana Haiku bandisce ogni anno un concorso dedicato a questo componi- mento poetico, nato in Giappone nel XVII seco- lo e composto da tre versi. Durante il laboratorio degli Inventastorie i nostri ragazzi più grandi si sono divertiti a creare degli Haiku originali unendoli a un loro disegno. Il loro impegno è stato premiato! Complimenti ad Anna Klarica, Thomas Marijanovič e Lana Maria Bernetič, alunni del- la SE Vincenzo e Diego de Castro di Pirano, che si recheranno, insieme alle mentori Fulvia Zudič ed Elena Bulfon Bernetič, alla cerimonia di pre- miazione a Pordenone. 36 ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNITÀ DEGLI ITALIANI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Scrive · Daniela Sorgo Uno sguardo nel passato di Giuseppe Tartini, anzi due

Nel passato piranese Ruggero Paghi, il giovane Tartini

dell’insigne virtuoso del Settecen- OMAGGIO A TARTINI / POSVEČENO TARTINIJU Danijel Konestabo, la madre Dani- to non c’erano gli auditori firmati ela Sorgo, il padre Marino Maurel,

dagli architetti per esibirsi come RTVKPDVD014 due servette Anna Klarica e Mari- una star internazionale dei giorni nela Čok, un salinaio Piero Rotter, nostri, non c’erano i maestosi teatri la sorella di Tartini Lara Sorgo, per la musica sacra e da camera e Tartini adulto Dragan Klarica, la nemmeno i set televisivi e le sale moglie Elisabetta Lara Pirjevec, il d’incisione digitale. Solo ed esclu- diavolo Noel Celar, le comparse sivamente musica strumentale con Marjela Lovrič-Petrič, Tamara Pe-

parti vocali, diffusa nei luoghi di TARTINIJU POSVEČENO trica e Nina Lovrič-Petrič. Sceno- culto per pochi. grafia di Fulvia Zudič. Oggi, il nostro illustre concit- OMAGGIO A TARTINI Se i sogni son desideri, la col- tadino ha una piazza circolare a laborazione del Centro regionale

POSVEČENO TARTINIJU RTVKPDVD014 nome suo con in mezzo il monu- RTV Capodistria con la nostra mento inaugurato più di un secolo Comunità li ha coltivati fino al OMAGGIO A TARTINI / A TARTINI OMAGGIO TV KOPER fa, e che dall’alto ha visto nascere RTVKPDVD014 CAPODISTRIA giorno della presentazione del teatri e festival, alberghi e luoghi Vietata la riproduzione e la vendita / Prepovedana reprodukcija in prodaja prodotto finale, il dvd Omaggio a di ristorazione che portano fieri alla Chiesa di S. Giorgio, ma han- Robert Letica, Mario Argentin, Ja- Tartini. Nella serata del 28 giugno, il suo nome. Il suo sguardo come no raggiunto un pubblico più va- nez Zabukovec e Marko Jezernik. a Teatro Tartini, nell’ambito dei 20 l’arco del violino sono leggermente sto, con la partecipazione a Trieste, Al concerto hanno partecipato i fi- anni del Festival estivo del Litora- rivolti verso la casa che gli ha dato a Padova e a Fermo nelle Marche. guranti del gruppo in costume “Al le, alla presenza della sua direttri- i natali. Forse, per ricordare a tutti Anche TuttoTartini ha coro- tempo di Tartini”: Daniela Sorgo, ce Neva Zajc e del caporedattore le sue origini e i suoi trascorsi gio- nato un bel sogno. Per la regia di Marino Maurel, Lara Sorgo, Moj- responsabile di TV Capodistria, vanili, o il sogno che l’aveva rapito Miriam Monica e presentatrice mir Kovač, Tamara Petrica, Ru- Robert Apollonio, dopo i saluti e fino a diventare la più complessa e con Dragan Klarica, il concerto è ggero Paghi, Anna Klarica, Nina ringraziamenti ufficiali, siamo stati migliore composizione che avesse stato registrato da TV Capodistria Lovrič-Petrič, Danijel Konestabo, chiamati tutti sul palco: i solisti e mai scritto, la sonata in sol mino- l’anno scorso a settembre nella Marinela Čok e Lara Pirjevec. Le coristi che dal vivo si sono esibiti re Il Trillo del Diavolo, oppure che Chiesa di Santa Maria della Visi- riprese televisive sono state curate con un programma ad hoc, registi ha sede la Comunità degli Italiani one di Strugnano. In programma da Luisa Antoni e la regia da Rena- e operatori tv, gli interpreti e coloro che si fregia del suo nome e che da canzoncine sacre, canti mariani to Alessio. che dietro le quinte hanno dato il una vita celebra i suoi anniversari, e Stabat Mater dagli interpreti e Il secondo sguardo nel passato loro prezioso contributo, dalle sar- organizzando incontri e convegni, solisti: baritono Neven Stipanov, di Tartini riguarda la vita tormen- te Mariella Lovrič Petrič ed Elena giornate e festival e concerti in suo organo Davide Circota, e dai cori- tata e le vicissitudini del musicista. Zonta, alla truccatrice Tanja Skok, onore. Nasce proprio così il proget- sti soprani: Elda Tuljak Sincovich, Un altro dei ‘nostri’ sogni raccon- alla parrucchiera Josipa, e tanti al- to TuttoTartini ideato e scritto da Vesna Prinčič, Mariucci Vegliach, tato nella rievocazione storica Ai tri che ci hanno sostenuto in que- Milada Squarcia Monica, direttrice Nataša Carnelutti, Teresa De An- tempi di Tartini, scritto e diretto sta meravigliosa avventura. Esauri- del Coro “G. Tartini”, che ha curato drea; Adriana Skrlič e Melita Wier- da Ruggero Paghi della Filodram- ta la parte formale, dal palco Fulvia l’adattamento dei canti. I concerti sma, contralti: Marjela Lovrič-Pe- matica con il gruppo in costume Zudič con l’assistente Eva Barbari hanno segnato in modo diverso e trič, Majda Ferfolja, Laura Semec, d’epoca “Al tempo di Tartini”, è ci hanno invitati a raggiungere originale le celebrazioni per il No- Rita Lisjak; tenori: Sandro Sambi, stato registrato da TV Capodistria l’altana dell’Hotel Tartini, per con- stro, e sono stati apprezzati non Dario Krastič, Riccardo Ernestini, a cura di Ondina Matijašič Pucer cludere la serata con un momento solo a Pirano, portando la musica e Neven Stipanov; bassi: Severino per la regia di Goran Stoisavljevič. conviviale. Volete sentire un altro l’interpretazione dalla Casa Tartini Scherlich, Vjekoslav Gelemanovič, Personaggi e interpreti: narratore sogno? Čistilni servis Biljana Pajić s.p., Ulica Svobode 99, 6330 Piran Tel.: 040 435 260 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE 24 UR NA DAN 37 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Dobrodošlo svetovanje Piše in foto · dr. Margareta Jeraj, arhitektka Vzdrževanje stavb v mestnem jedru Pirana in na slovenski obali Če je arhitektura subtilna gospa in urbani- AUS, v katerem gre za prijavo Piranskih solin na zem eminenten gospod, ki gresta z roko v roki seznam za Unesco kandidaturo, posebej razmi- naprej, kaj sploh je potem grajena dediščina, če šljali o izvedbi Pomoči za vzdrževanje grajene ne le zgolj pogled nazaj? dediščine/Citizens Heritage Helpdesk in s tem Meni pomeni preplet rok! Prisotnost časa v ljudem razložiti vse potrebne izvedbene postopke utripu obstoječega. Spomin in vizija. Korenine na način, da pridobijo potrebne pravno-admini- družinskega drevesa, ki skozi generacije raste, strativne napotke, kako pristopiti v skladu z zako- njegova krošnja pa ima že bogate plodove. nodajo, vpogled v katalog primerov dobrih praks Prepričana sem, da se marsikdo vpraša, ali ne rešitev, ki so se nabrale v zadnjih desetletjih. bi bilo življenje izven mestnega jedra zanj eno- Prof. Mitja Guštin, pobudnik plemenite ide- stavnejše in ugodnejše, ko se kot skrben gospodar je, me je zaradi mojega svetovalnega dela v letu sooča s stanjem stavbe, ki kar kriči po sanaciji. 2013 povabil k sodelovanju in realizaciji projekta. Stara bordura priča o več kot 500-letni starosti hiše in o skrbnem lastniku. Kako naj se tega lotim? Nemudoma je tu tisti Vzpostavi se javna informativno-svetovalna pi- nelagoden občutek pred kopico težav, zahtevami sarna, ki bo dostopna občanom – zainteresiranim proces kvalitetnih posegov in spodbuditi preven- varuhov kulturne dediščine, občinskimi prostor- lastnikom stavb. Upamo, da bo njeno delovanje tivno skrb skozi vzdrževanje grajene dediščine, skimi pogoji, pa precejšnjim finančnim zaloga- dodatno podprlo skupno skrb za naše mestno saj se slednje kaže kot najcenejše, hkrati pa ohra- jem zaradi posebnih rešitev in težke dostopnosti. jedro, v primeru uspešnosti pa naj bi po izteku nja avtentičnost v sodobnem življenju. Bolje, da ne pomislimo na težave pri izvedbenih raziskovalnega projekta prešla pod okrilje občin- Želimo si, da bo informativno-svetovalna delih, rešitve detajlov, izbiro materialov, nabor ske uprave. pisarna v pomoč prebivalcem Pirana pri vzdr- mojstrov … Ideja temelji na treh izhodiščih: okrepiti ževanju njihove dediščine! Pisarna je svoja vrata Na Inštitutu za dediščino Sredozemlja Uni- medinstitucionalno sodelovanje pri upravljanju odprla 1. oktobra 2014 v prostorih društva Anbot verze na Primorskem, so v okviru projekta EXPO. grajene dediščine, aktivno vključiti prebivalstvo v na Tartinijevem trgu.

Fotografski natečaj na Facebooku v poklon piranskemu obzidju Piransko obzidje, zgleden primer valorizacije kulturne dediščine v Jadranu Občina Piran je vključena v pro- že v 7. stoletju, dokončno podobo pa jekt čezmejnega sodelovanja Adrifort je dobilo med letoma 1470 in 1534. (program IPA Jadran 2007–2013) za Z izgradnjo vrat Marčana (Marciana, večji pomen jadranskih trdnjav in Trg bratstva) so pred 480 leti zaklju- vojaških baz. Naše mestno obzidje čili njegovo postopno širjenje, ki je predstavlja primer dobre prakse pri spremljalo razvoj mestnega jedra. vrednotenju kulturne dediščine sku- V obdobju sanacije mestnega paj z utrdbo Rocca Brancaleona v obzidja, med letoma 2003 in 2010, Raveni, gradom Gallipoli v Apuliji in je Občina Piran v obnovo in uredi- sistemom utrdb v mestu Krf. tev mestnega obzidja vložila dobrih Slikovito in zgodovinsko po- 786 tisoč evrov. Po uvodnih večjih membno mestno obzidje je prilju- Fotografija mestnega obzidja s fotografskega natečaja, ki je na Facebookovi in nujnih vzdrževalnih delih je leta bljena turistična točka. Po podatkih, strani Turističnega združenja Portorož prejela največ glasov (Barbara Kožar). 2004 izvedla zahtevno temeljenje ki nam jih je posredoval Matjaž prvega obrambnega stolpa, ki mu Ukmar, direktor skrbnika obzidja, Tudi fotografski natečaj na temo Facebooka glasovali za 3 najljubše je grozila nevarnost rušenja proti Športnega in mladinskega centra Pi- obzidja fotografije. Avtorji treh zmagovalnih morju, zatem pa postopoma do leta ran, ga je v prvih šestih mesecih letos Občina Piran je za večjo pre- fotografij so si prislužili košare ek- 2007 sanirala šest stolpov. Leta 2008 obiskalo okrog 16 tisoč obiskovalcev poznavnost slikovitega mestnega stra deviškega oljčnega olja, pridela- in 2009 je ob spodnjem delu uredila ali 7 odstotkov več kot v enakem ob- obzidja pripravila tudi nagradni nega v Piranu, in piranske soli. pešpot in obzidje osvetlila, čemur sta dobju lanskega leta. fotografski natečaj, ki je potekal na leta 2010 sledili še ureditev vhodne Ob mestnem obzidju se vrstijo Facebookovi strani Turističnega Najmlajša vrata Marčana so letos ploščadi in postavitev daljnogleda. različni dogodki. Med drugim je od združenja Portorož (facebook.com/ dopolnila 480 let Mestno jedro z obzidjem je razgla- 29. avgusta do 19. septembra pote- portoroz.touristboard), njegov na- Obzidje je srednjeveško mestno šeno za spomenik lokalnega pome- kal Festival obzidja, kjer so se pod men pa je oblikovati spletni album jedro stoletja varovalo pred vdori s na, občina pa je članica Evropskega piranskim obzidjem vrstili koncerti fotoutrinkov, povezanih s piran- kopnega in morja, še danes pa s svojo združenja obzidnih mest, o čemer in razstava umetniških del mladih skim obzidjem. Zbiranje fotografij značilno strukturo močno prispeva k priča tudi plošča s Piransko dekla- ustvarjalcev. Festival je organiziralo je potekalo do 18. septembra, od 20. njegovi veduti. Glede na zgodovin- racijo tega združenja na enem od Kulturno-umetniško društvo Esko. do 27. septembra pa so uporabniki ske vire je imelo obzidje prve obrise obrambnih stolpov. 38 OKOLJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Sistem za izposojo koles Piranko je vedno bolj priljubljen tako med krajani kot obiskovalci Piše · Rok Humar, UGT, vodja projekta Adria.MOVE IT!; foto · Igor Jelen - Iggy PIRANKO praznoval 1. rojstni dan

Sistem za izposojo koles PIRANKO, ki je zaživel v sklo- pu čezmejnega projekta Adria. MOVE IT!, to je projekta, ki je bil namenjen spodbujanju traj- nostne mobilnosti v obalnih me- stih in je bil v 85 % sofinanciran s strani programa EU IPA Adri- atic, v 10 % pa s strani RS in v 5 % s strani Občine Piran, je letos maja praznoval svoj 1. rojstni dan. V sklopu projekta smo na- bavili 100 kakovostnih mestnih koles, med katerimi so trije na- menjeni manjši dostavi z mestne tržnice do domov naših krajanov, gostinskih lokalov in trgovin. Ker je bil naš poglavitni cilj zagotoviti kakovostno storitev ob minimalnih stroških delovanja, v primeru Piranka ne moremo go- voriti o t. i. bike sharing sistemu, kot ga poznajo v Ljubljani ali Ve- lenju, temveč deluje po t. i. knji- žničarskem sistemu. To pomeni, da kjer si kolo sposodimo, tam ga moramo tudi vrniti. Naša poseb- nost je to, da si je moč Piranka izposoditi za obdobje do največ Slovenska pevka Nuša Derenda je za potrebe snemanja glasbenega spota za skladbo »Blues in vino« (scenarij in režija Igor 7 dni. Jelen - Iggy) uporabljala dostavnega Piranka. Na fotografiji z Metijem, priljubljenim prodajalcem zelenjave v Piranu. Krajani si lahko kolo izposo- dijo na prevzemni točki prome- tne pisarne JP Okolje, na glavni AP v Piranu, turisti pa si lahko kolo Piranko izposodijo v poslo- valnicah TIC v Piranu in Porto- rožu. Izposoja koles Piranko je za krajanke in krajane brezplačna. V času trajanja projekta je bilo brezplačno tudi servisiranje in Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran JP Okolje d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran popravilo koles, ki je bilo krito iz 05 671 03 63 [email protected] www.piran.si stroškov projekta. 05 617 50 81 [email protected] www.okoljepiran.si V prvem letu delovanja sis- tema za izposojo koles mesta Piran se je v družino Piranko turisti večje, je razumljivo, saj metno pisarno JP Okolje vrnil kot obiskovalce, ki si bodo kolesa včlanilo 180 stalnih članov, kra- je kolesarska kultura v tujini na poškodovano kolo (npr. poško- izposodili v poslovalnicah TIC, janov mesta Piran, ki so si kolesa višji ravni in tudi samo veselje do dovana luč, zvonec, zvit blatnik naj z njimi ravnajo čim bolj skrb- skupno izposodili 1322-krat, in kolesarstva je tam izredno razšir- …), bo stroške popravila po ce- no in vestno. to največkrat za teden dni. Tudi jeno. niku pooblaščenega serviserja Občina Piran je z vzposta- med domačimi in tujimi turisti Radi bi poudarili, da je bil kril sam. Če se bodo poškodbe vitvijo sistema za izposojo koles se je Piranko izredno »prijel«. V projekt Adria.MOVE IT! letos periodično ponavljale in v pri- Piranko, določitvijo novih ob- obdobju od maja do novembra februarja zaključen, kar pome- meru večje poškodbe ali kraje močij za pešce, območij umirje- 2013 si je kolo izposodilo kar 552 ni, da vzdrževanje koles in redni kolesa, pa bo uporabnik uvrščen nega prometa, postavitvijo števil- tujih gostov (največ je bilo upo- letni servisi ne bodo več kriti na črno listo in si kolesa v priho- nih stojal za kolesa in kolesarnic rabnikov iz Avstrije, Nemčije in iz sredstev projekta, temveč jih dnje ne bo mogel več izposoditi. bistveno prispevala promociji ter Italije) ter 138 slovenskih. Da je bodo krili uporabniki sami. V Zato pozivamo vse uporabnike k dvigu ravni kolesarske kulture zanimanje za kolesa med tujimi primeru, da bo uporabnik v pro- koles Piranko, tako stalne člane in kolesarstva v naši občini. 39 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

Občina Piran je postala ena izmed vodilnih slovenskih občin v zeleni trajnostni mobilnosti Piše in foto · Rok Humar, UGT, vodja projekta Adria.MOVE IT! Zelena občina Piran

Februarja 2014 smo uspešno zaklju- čili izvedbo pilotskega evropskega pro- jekta “Podpora trajnostnim oblikam mo- bilnosti v obalnih mestih” z akronimom “Adria.MOVE IT!”. Pri projektu v vrednosti 345.508,57 EUR z DDV, ki je bil sofinanciran s strani EU (85 % program IPA Adriatic, 10 % RS, 5 % Občina Piran), so poleg Občine Piran sodelovali še vodilni partner Mestna ob- čina Dubrovnik, mesto Umag, mesto No- vigrad, Občina Lopar (vsi iz Hrvaške) in Občina Kotor iz Črne gore. Projekt je bil namenjen spodbuditvi trajnostne mobilnosti za izboljšanje ka- kovosti življenja v Jadranski regiji ter ve- čjo učinkovitost in varnost prometa. To je bilo doseženo z analizo sedanjega stanja, modeliranjem različnih transportnih sis- temov, pripravo različnih scenarijev ra- zvoja prometa, pripravo lokalnih načrtov trajnostne mobilnosti, izobraževanj, de- lavnic, promocije in izmenjave izkušenj posameznega projektnega partnerja. V prvi fazi projekta Adria.MOVE IT! smo izdelali Lokalni načrt trajnostne mo- bilnosti, v katerem smo analizirali trenu- tno stanje v prometu, modelirali različne transportne sisteme in pripravili različne pilotskega projekta Adria.MOVE IT! na- šanje prometne varnosti vseh uporab- scenarije razvoja prometa. bavili: nikov. V Lokalnem načrtu trajnostne mobil- • 100 mestnih koles Piranko in vzposta- Občina Piran je s pridobitvijo električ- nosti smo nakazali rešitve, ki jih je treba vili sistem za brezplačno izposojo koles, nega vozila Dostavko, dveh električnih bu- implementirati za izboljšanje trajnostne • električno dostavno vozilo Dostavko, ki sov za prevoz 17 oseb, ki so bili nabavljeni mobilnosti (kolesa, povečanje frekvenc je namenjeno krajanom in obiskoval- v sklopu projekta Adria.MOVE IT!, elek- na relaciji parkirišče–staro mestno jedro) cem za dostavo dobrin ter gostincem, tričnega vozila za prevoz Maestro, ki je bil in povečanje uporabe ekoloških in ener- trgovcem in hotelirjem za dostavo bla- nabavljen z lastnimi sredstvi in dolgoletni- getsko učinkovitih načinov prevoza, s či- ga, mi prizadevanji zeleno naravnanega Jav- mer bomo zmanjšali vplive na okolje in • 2 električna shuttle busa za prevoz 17 nega podjetja Okolje, ki odvaža odpadke s izboljšali kakovost in privlačnost javnega oseb, s katerima smo na brezplačni li- petimi električnimi vozili za odvoz odpad- prevoza (znižanje izpustov CO2). niji Piran–parkirišče Fornače poskrbeli kov (t. i. Jolly) in upravlja z električnimi Poleg ureditve parkirišča pri vhodni za večjo frekvenco prevozov, izboljšanje buski ter Dostavkom, postala ena izmed zapornici v mestu Piran smo v drugi fazi privlačnosti javnega prevoza ter izbolj- vodilnih zelenih občin v Sloveniji. 40 OKOLJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Informiranje in osveščanje učiteljev in mladih o pomenu porabe energije v vsakodnevnem življenju Piše · Boris Kočevar, UGT, občina Piran Projekt »Moja energija« Na OŠ Cirila Kosmača Piran bo OVE, trajnostni proizvodnji in prehrambne izdelke, sodelovali pri ožjo in širšo okolico (na družbo in v letošnjem šolskem letu v okviru potrošnji skozi gibanje in ples). dejavnostih umetniškega ustvarja- okolje). Če si želimo spremembe, aktivnosti akcijskega načrta lokal- Osnovni namen izvajanja pro- nja (ples), idr. moramo začeti pri sebi in prvi ko- nega energetskega koncepta (LEK) jekta je aktivno informiranje in Ob koncu tehniškega dneva rak k spremembi je ravno zavedanje izveden projekt »Moja energija«. ozaveščanje učiteljev in mladih bodo učenci predstavili svoje izdel- o lastnem delovanju, osebnih nava- Izveden bo v sodelovanju OŠ Ciri- (6.–9. razred OŠ) o pomenu porabe ke in izkušnje na zaključni priredi- dah ter njihovem vplivu na okolje in la Kosmača Piran in Občine Piran. energije v vsakodnevnem življenju tvi. družbo. V sklopu dejavnosti informiranja in širšem družbenem konceptu, ki Projekt »Moja energija« pred- Zelo pomemben vidik projek- in ozaveščanja bo v sodelovanju z zajema razvoj kritične presoje o vsa- stavlja inovativni pristop k infor- ta je, da mladi spoznajo konkretne osnovno šolo organiziran tehniški kodnevnih navadah. miranju in ozaveščanju javnosti o korake k zvišanju deleža obnovljivih dan, kjer se bodo odvijale aktivnosti V sklopu priprav na projekt dejavnostih, povezanih z lokalnim virov energije in energetske učin- iz naslednjih tematskih sklopov: je bilo izvedeno izobraževanje za energetskim upravljanjem občin, kovitosti v občinah. Pomembno je, • izdelava lokalnega energetskega 20 učiteljev, pri izvedbi tehniškega saj je njegov namen ozaveščati in da spoznajo, kaj se na tem področju koncepta moje občine, dneva pa bo sodelovalo 120–130 informirati mlajšo populacijo, ki odvija v njihovi občini, da se pove- • razširjen energetski pregled in iz- učencev, ki bodo z različnimi aktiv- bo v bližnji prihodnosti sama upra- žejo z župani in občinskimi usluž- delava energetske izkaznice, nostmi spoznavali pomen trajno- vljala z viri za proizvodnjo energije, benci in da razumejo lasten vpliv v • obnovljivi viri energije (OVE), stnega energetskega upravljanja na istočasno pa bo od trenutnih upra- skupnosti, v kateri bivajo. • trajnostna proizvodnja in potro- ravni občin, šol in pri osebnih vsa- vljavcev »podedovala« stanje okolja, Najpomembnejši cilj projekta šnja: kodnevnih navadah. Izvajali bodo ki jim ga zapuščamo. Ravno zato je »Moja energija« je mladim omogo- • s ponovno uporabo in ži- poskuse z obnovljivimi viri energije, pomembno, da so mladi seznanjeni čiti pozitivno in kreativno izkušnjo vljenjskim ciklom tekstila, se spoznavali s porabo energije na z možnostmi za trajnostno upra- na področju energetskega upravlja- • dokumentiranje potrošniških svoji šoli, pripravljali lokalne ener- vljanje z naravnimi viri, da spoznajo nja in jih s tem vzpodbuditi k traj- in prehranskih navad, getske koncepte za svojo občino, prednosti uporabe obnovljivih vi- nostnemu upravljanju z energijo v • ustvarjalni gib (učenje in ustvar- ustvarjali izdelke iz odpadnega te- rov energije in razvijejo zavedanje prihodnosti. janje o učinkoviti rabi energije, kstila, fotografirali in dokumentirali o lastnem/individualnem vplivu na

Vozni park JP Okolje Piran Piše in foto · JP Okolje Piran, d.o.o Nova električna vozila za odvoz odpadkov

JP Okolje Piran razpolaga z virali v primeru okvare katerega 48 različnimi vozili. Podjetje ima drugega tovornjaka. V podjetju 5 električnih vozil, 3 pometače, je v uporabi 23 delavnih strojev, en traktor, eno osebno vozilo za ki so starejših od 8 let. potrebe režije in 38 ostalih vozil Pred kratkim smo kupili za opravljanje javnih storitev. Z novo 15 m3 vozilo znamke Ive- večjim številom vozil odvažamo co z nadgradnjo Atrik in zanj odpadke po celotni občini, razen odšteli 117.900 EUR brez DDV. iz nedostopnih področij, kjer Novo vozilo uporabljamo za od- imajo krajani skupna odjemna voz frakcij iz gospodarstva, kar mesta. Ostala vozila uporablja- pomeni odvoz odpadne embala- mo na področju že, papirja, plastike in stekla. kanalizacije in čistilne na- Kupili smo tudi električno prave, na pokopališču, na enoti vozilo znamke Golia iz Italije, parki in enoti promet. Zanj smo odšteli 33.480 EUR V podjetju je najstarejše vo- brez DDV. Električno vozilo bo zilo letnik 1995, znamke Norba dano v obtok, takoj ko uredimo – Mercedes Benz, ki ima opra- ustrezno dokumentacijo. Upora- vljenih 320.000 km. Zaradi nara- bljalo se bo za odvoz odpadkov ve dela je stroj precej izrabljen, iz starega mestnega jedra Pirana nima pa veliko kilometrov. S in delno iz Portoroža. pridobitvijo novega kamiona Obe vozili sta kupljeni na fi- smo najstarejše vozilo dali na nančni lizing. "rezervno klop" in ga bomo akti- 41 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

Mlade želve nas obiščejo poleti, kje so pozimi, pa bo kmalu znano Piše in foto · Janez Mužič Želvice s satelitskimi oddajniki Mauro in Rino sta prvi dve mladi mor- ski želvi, glavati kareti (Caretta caretta), ki so jima namestili satelitski oddajnik, nato pa ju 8. avgusta izpustili v morje na plaži v Piranu, kjer sta živahno zaplavali kar med tamkajšnje dogodka vesele kopalce. Majhna upogljiva antena z oddajnikom na zadnjem delu oklepa ju ni prav nič motila. "Gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča sledenje želvam. Oddajnika bosta na oklepu pritrjena približno eno leto, koli- kor bodo trajale baterije, nato pa se bosta sa- modejno snela. Želv ne ovirata pri plavanju, oblikovana pa sta tako, da je malo verjetno, da se kam zatakneta,« je pojasnil doc. dr. Bojan Lazar, vodja projekta, z Inštituta za biodiver- zitetne študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Inštitut vodi satelitsko spremljanje mor- skih želv v Jadranu v okviru mednarodnega projekta NETCET (Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu) in kopi- ca podatkov o gibanju Maura ter Rina se že zbira – vsakič, ko želvi priplavata na površi- no po zrak in so nad njima sateliti. Ne gre pa samo za spremljanje njunega gibanja, ampak tudi za podatke o profilu potapljanja, času, ki ga preživita na določeni globini, in skratka o njunem obnašanju. Satelitsko spremljanje vsake želve sta- ne približno 6.000 evrov, kar vključuje tako opremo kot najem uporabe satelitov, sicer pa je za celoten projekt NETCET v jadranskih državah iz sklada IPA Adriatic namenjenih kar 2,7 milijona evrov. Naši raziskovalci bodo v kratkem v morje izpustili še tri s satelitskimi oddajniki opremljene želve in do oktobra še pet, vse države vzdolž Jadrana pa skupaj 25. Dobljeni rezultati bodo izjemno pomembni pri prizadevanjih za njihovo varstvo. Glavate Pri nas se pojavijo predvsem v toplem selitvene poti in kje so, ko jih ni pri nas,« po- karete so namreč ena najbolj znanih in hkrati delu leta, ko se v prvem življenjskem obdobju jasnjuje Genov. tudi najbolj ogroženih živalskih vrst Sredoze- hranijo s prosto plavajočimi organizmi, zatem Čeprav jih opazi le malokateri obiskova- mlja. Sicer pa je na območju Jadrana po neka- pa izključno z organizmi, ki se zadržujejo na lec slovenske obale, so želve redni prebivalci terih ocenah približno 70.000 želv, severno od morskem dnu. Mlade imajo naše morje tako našega morja. So zaščitene, žal pa se jih pri črte Zadar–Ancona pa kakšnih 50.000. Karete rade, ker se še ne morejo globoko potapljati, nas kar nekaj poškoduje, ko se zapletejo v kak zrastejo do velikosti oklepa enega metra in kar pri nas ni potrebno. Poleg tega pa je sever- odvržen laks, v ribiške mreže ali pa jih »povo- doživijo dobrih 80 let. ni Jadran bogat z njihovo osnovno hrano, kot zi« kakšno hitro plovilo. Zato proučevalci želv O projektu NETCET njegov sodelavec so vetrnice, polži, školjke in raki. prosijo ribiče in vse navtike, da v primeru, ko Tilen Genov pravi: »To je projektna mreža, »Ne vemo pa, kam odplavajo, ko naše naletijo na poškodovano želvo, pokličejo na v kateri sodelujejo vse države ob Jadranu. Na morje jeseni postane zanje prehladno in se 041 981 990, da jo bodo prišli iskat in poskr- našem inštitutu izvajamo del projekta, ki je morajo premakniti južneje. Ne vemo niti, beli zanjo. To še zlasti velja, če gre za s satelit- osredotočen le na satelitsko sledenje mladih kako daleč južno gredo. Za nekatere odrasle skimi oddajniki opremljene želve. želv. Projekt se je začel letos in bo trajal še je znano, da prezimijo na zunanji strani Lo- Za slednje Tilen Genov še pravi: »Če se eno leto, z njim pa želimo pridobiti podatke šinja, kjer so temperature višje, za male žel- ujame v mrežo in je nepoškodovana, jo je tre- o gibanju predvsem mlajših želv. Ni namreč vice pa ne vemo, ali gredo tja ali morda celo ba čim prej spustiti v morje. Če pa želva po- znano, kje vse se mlade želve, stare od tri do niže v Jonsko morje. S satelitskim sledenjem gine, nas o tem obvestite, da jo prevzamemo, šest let in z oklepom od 30 do 45 centimetrov, bomo to razkrili in odgovorili na vprašanja, saj bomo lahko oddajnik namestili na katero gibljejo v času odraščanja.« katera so njihova območja, kakšne so njihove drugo.« 42 SOLINE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Na slano okolje navezane ptičje vrste Piše in foto · Andrej Sovinc, vodja parka KPSS; foto · Iztok Škornik Ptice solin skozi čas Po zaslugi zgodovinarjev, etnologov in drugih raziskovalcev je danes veliko znane- ga o življenju in delu solinarjev v Sečovelj- skih solinah od srednjega veka dalje. Kljub temu je še veliko tudi neodkritih skrivnosti. Natančno še ne vemo, kdaj so soline nastale in kakšne skrivnosti bi razkrile podrobnejše arheološke raziskave. Prve celovite raziskave rastlinskega in živalskega sveta solin so iz zadnjih desetle- tij 19. stoletja, ko je tu raziskoval Bernardo Schiavuzzi. Več podatkov imamo na voljo šele iz časa po drugi svetovni vojni, zelo podrobne podatke o favni ptic v zadnjih 30. letih pa je zbral Iztok Škornik, ki je zapo- slen v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS). Poglejmo si le nekaj najbolj opa- znih sprememb v sestavi in pojavljanju pti- čjih vrst na solinah v času zadnjih desetletij. Polojnik, danes ena najbolj značilnih in pogostih ptic gnezdilk v KPSS, v preteklo- sti tu sploh ni gnezdil. Prvi pari so priče- li gnezditi šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Do danes je njihovo število naraslo že na več deset parov, ki jih poleti zlahka opazujemo ob sprehodu po označenih po- teh. K povečanju njihovega števila je ne- dvomno prispevalo uravnavanje vodnega režima na način, ki ustreza tako postopku pridelave soli kot tudi pticam. Z obnovo nekdaj porušenih nasipov v okviru projekta LIFE MANSALT se je zmanjšala tudi ne- varnost, da bi visoko plimovanje zalilo jajca na tleh gnezdečih polojnikov in drugih so- linskih ptic. Tudi sabljarke nekdanji opazovalci ži- »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije.« vljenja na solinah skoraj niso poznali. Prvi pari sabljark so pričeli gnezditi na solinah LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira pred dobrim desetletjem, zdaj pa je njihovo izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in število naraslo že na prek 20 parov. Čigre, narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v male in navadne, na solinah gnezdijo od območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. 80. let prejšnjega stoletja. Skoraj zanesljivo so začele gnezditi na Fontaniggeah šele ne- Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah kaj let po tistem, ko tam niso več pobirali članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost soli. Pred nekaj leti so se v večjem številu na za bodoče rodove. prezimovanju pričele ustavljati duplinske kozarke, zdaj pa nekaj parov tu tudi gnez- di. Tudi med drobnimi pticami pevkami sta vsaj dve, svilnica in brškinka, ki ju Schia- vuzzi ni zaznal. Za vse naštete vrste lahko z gotovostjo trdimo, da so ukrepi, ki jih iz- Obalnih mokrišč, takšnih, ki nudijo površini ohranjati zadostno število osebkov, vajamo v okviru projekta LIFE MANSALT, ustrezne razmere za preživetje redkim na da bodo te vrste lahko preživele. Sečoveljske in dejstvo, da so med naštetimi pticami tudi slano okolje navezanim ptičjim vrstam, je v soline so tako eno zadnjih pribežališč ogro- vrste, ki veljajo za evropsko pomembne, za Sredozemlju vse manj. Zato je tem bolj po- ženih ptic v tem delu Jadrana in prav zato se katere morajo članice EU v območjih Natu- membno, da ohranjamo in varujemo zadnja v solinah še posebej trudimo, da bodo tudi ra 2000 še posebej skrbeti, pripomogli k nji- še dokaj ohranjena naravna območja, saj naši vnuki uživali ob pogledu na eleganco hovemu ugodnemu ohranitvenemu stanju. morajo v današnjem času na veliko manjši sabljark ali akrobatsko spreletavanje čiger. 43 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZDRAVJE

Storitve s področja okulistike, dermatologije in estetske kirurgije Piše in foto · Janez Mužič Nov medicinski center v Portorožu „Vaše none bodo iz Porto- log, in asist. Petra Schollmayer, bolj uveljavlja. Po nekaterih bivanja. Ob tem omenimo, da v roža prihajale lepše, brez sive dr. med., na področju plastične ocenah je v svetu že kakih 10 % portoroških hotelih LifeClass že mrene, gub in aken,“ se je ob kirurgije mag. Franci Planinšek, turističnih potovanj povezanih z pet let deluje Medicorjev Center slavnostni otvoritvi novega Me- dr. med., in specialistka kirur- iskanjem zdravstvenih storitev, za preventivno kardiologijo in dicinskega centra v atriju Grand gije Mirta Matič, dr. med., ter tako da ta vrsta turizma postaja rehabilitacijo. hotela Metropol v Portorožu v na področju dermatologije spe- pomembna tržna niša. Portorož V okviru otvoritve centra so začetku septembra pošalil župan cialistki dermatovenerologije ima zanj vse možnosti, saj lahko odprli zanimivo razstavo medi- Peter Bossman. V centru, ki de- Nataša Grebenšek, dr. med., in poleg kakovostnih zdravstvenih cinske fotografinje z Očesne kli- luje že od pomladi, so združene Helena Rupnik, dr. med. storitev v svojem okolju ponudi nike Ljubljana. storitve s področja okulistike, Kot so povedali, se turistov možnost udobnega in prijetnega dermatologije in estetske kirur- sicer ne bodo otepali, je pa nji- gije. hov namen predvsem ponuditi Storitve centra so samoplač- storitve prebivalcem slovenske niške, vendar se za nekatere po- in hrvaške Istre, Primorske in sege, kot je na primer operacija Furlanije, kjer imajo pacien- sive mrene, pacienti lahko vanj ti manj možnosti, da bi na teh odpravijo tudi z napotnico. Cen- področjih prišli do vrhunskih ter ima moderno opremljene medicinskih uslug. Tako je prof. prostore, tako da bodo v njem dr. Marko Hawlin, ki vodi cen- nudili tudi vstavljanje intrao- ter, poudaril, da ni potrebno, da kularnih leč, ki odpravijo diop- bi Slovenci hodili na zdravstve- trijo, ali pa izvajali vse estetske ne posege v tujino, saj se lahko posege plastične kirurgije, ki so pohvalijo z vrhunskimi strokov- izvedljivi z lokalno anestezijo. njaki in opremo, poleg tega pa Na otvoritvi so se pohvalili, so cene nižje kot v Italiji in pri- da v centru deluje ekipa najvišje merljive s tistimi na Hrvaškem. usposobljenih strokovnjakov. Na Portorož z novim Medicin- področju okulistike sta to prof. skim centrom še bolj odločno dr. Marko Hawlin, ki je svetov- stopa na področje zdravstve- no cenjeni in priznan oftalmo- nega turizma, ki se povsod vse

Vseslovensko srečanje Šole zdravja Foto · Ubald Trnkoczy Preko 500 telovadcev zavzelo Tartinijev trg

je na Tartinijevem trgu v nu. Letošnje srečanje, že šesto žil župan občine Piran Peter poudaril, da v Piranu z vese- Piranu potekalo vseslovensko po vrsti, je privabilo preko 500 Bossman, ki je kot zdravnik s ljem podpiramo take projekte, srečanje »Šole zdravja«. Šola telovadcev iz vse Slovenije. Pri spodbudnimi besedami nago- ki blagodejno vplivajo na naše zdravja deluje po vsej Sloveniji, množični skupinski vadbi se je voril in pozdravil vse udele- zdravje in počutje. vse pa se je začelo prav v Pira- telovadcem tudi letos pridru- žence srečanja. S ponosom je 44 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Svetovni dan prve pomoči Piše in foto · Janez Mužič Občina Piran, srcu prijazna občina

11. septembra obeležujemo svetovni dan prve pomoči. Leto- šnji slogan je: »Bodi heroj. Rešuj življenja. Prva pomoč je za vsa- kega, kjerkoli.« Občina Piran je v petek, 12. septembra 2014, sve- tovni dan prve pomoči obeležila s predstavitvijo varnostne mreže v občini Piran, predstavitvijo novih defibrilatorjev in demon- stracijo uporabe defibrilatorja ter podpisom pogodbe o sodelova- nju pri projektu iHelp, sistemu za obveščanje, alarmiranje in nu- denje pomoči preko mobilnega telefona. »Kot zdravnik zelo dobro vem, kako pomembna je prva pomoč, in na tem mestu se za- hvaljujem vsem, ki vsakodnev- no delujete na tem področju. Kot občina si prizadevamo in si bomo tudi vnaprej, da se bodo občanke in občani ter tudi obi- skovalke in obiskovalci pri nas počutili varno,« je povedal župan občine Piran Peter Bossman. Na območju piranske občine je nameščenih skoraj 30 defibri- Od leve proti desni: Aleš Suban, poveljnik PGD Sečovlje, Peter Ventin, poveljnik PGD Piran, Vasko Koljesnikov, civilna latorjev. Občina Piran je pred zaščita in reševanje občine Piran, župan občine Piran Peter Bossman, Valentina Klemše, Območno združenje Rdeči križ Piran in Andraž Ogorevc, iHelp. kratkim namestila tri nove, in sicer na vhodu v Hotel Tartini v Piranu, na fasadi bloka Oba- Brezplačne 3-urne tečaje temeljnih postopkov oživljanja z defibrilatorjem bo Rdeči križ izvajal na sedežu združenja v la 105 v Luciji (v katerem ima Piranu vsak prvi torek v mesecu, in sicer: 7. oktobra, 4. novembra in 2. decembra od 17. ure dalje. prostore KS Lucija) in na stavbi KS Portorož pred vhodom v TIC SPONZOR KRIŽANKE Portorož. Defibrilatorje so občini Piran donirale Obalne Lekarne postavili tudi Vasko Koljesnikov, tečajev uporabe defibrilatorjev, ki mobilnega telefona. »Okoli nas je Koper. civilna zaščita in reševanje obči- že potekajo in bodo tudi v priho- veliko ljudi, ki imajo veščine nu- »V Sloveniji želimo opozoriti ne Piran, Peter Ventin, poveljnik dnje, tudi v sodelovanju z Zdra- denja prve pomoči, in z aplikaci- širšo javnost, kako pomembno je PGD Piran, in Aleš Suban, po- vstvenim domom Piran. jo, ki smo jo razvili, jih povezuje- znanje prve pomoči od otroških veljnik PGD Sečovlje. »Ključno Ob tej priložnost sta župan mo v mrežo,« je gospod Ogorevc leti naprej,« je opozorila Valenti- je, da je čim več ljudi usposo- občine Piran Peter Bossman na kratko povzel bistvo projekta na Klemše iz Območnega zdru- bljenih in da lahko nudimo prvo in Andraž Ogorevc iz podjetja iHelp. »Želimo dvigniti zaupa- ženja Rdeči križ Piran in pozvala pomoč še preden na kraj nesreče MiDS, inteligentno reševanje ži- nje ljudi, jih združiti v namenu vse zainteresirane, da se jim pri- pridejo prve profesionalne ekipe vljenj, d.o.o., podpisala pogodbo pomagati sočloveku, povečati družijo kot prostovoljci. reševalcev,« so si enotni in poz- o sodelovanju pri projektu iHelp, informiranost in varnost ljudi, Pomen povezovanja, sode- dravljajo prizadevanja občine in sistemu za obveščanje, alarmi- zato smo pristopili k projektu,« je lovanja in izobraževanja so iz- OZ RK Piran glede organizacije ranje in nudenje pomoči preko sklenil župan Bossman. 45 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

V skalah na Punti že sedmo leto zapored nastajajo skulpture in reliefi Piše in foto · Janez Mužič Sprehajalce pozdravlja že 30 podob

Mentor delavnice je bil letos akademski kipar Miha Pečar, ki je tudi avtor Uroš Preželj iz Portoroža je svojo morsko želvo začel klesati pri glavi. najbolj opazne morske deklice.

Vrsta starih portalov, ki- sprehajajo, obiskovalci Pirana. pov, spominskih plošč, tlakov Tako je kot kreativno dogaja- in drugih kamnitih umetnin nje tudi svojevrstna turistična po Piranu priča, da je bilo ka- atrakcija, ki ne nazadnje kaže, mnoseštvo v mestu nekoč zelo kako so mladi v Piranu dejavni razvito. Zato mladi ustvarjalci na področju kulture. v kamnu iz strunjanskega KUD »Namen delavnice je, da Korenina želijo, da bi se v Pira- polepšamo Punto in da ude- nu in tudi drugje na Obali ka- leženci dobijo nova tehnična mnosekom ponudilo več mo- znanja. Ta kamen, ki je iz Istre, žnosti za ustvarjanje in da bi se je trd, zahteva veliko časa in to dejavnost obudilo. izkušenj. Ne delamo z električ- Tako so pred sedmimi leti nimi stroji, ampak na roke, z domiselno našli izziv za svojo dleti in kladivi, tradicionalno, javno kamnoseško ustvarjal- kot se je delalo nekoč. Priha- nost v monolitnih skalah, ki že jamo, da ustvarjamo, da se desetletja varujejo obalo piran- samorealiziramo in ne za de- ske Punte pred valovi. Letos so nar. Ob tem se učimo in kre- tam ob podpori Občine Piran ativno družimo. Vsak ima kaj Aljaž Vidmar iz Lucije je nadaljeval lani začetega kita glavača. izpeljali sedmo delavnico in pokazati, predvsem pa delček sprehajalce iz skal pri piran- umetnika v sebi, kar je danes Aljaž Vidmar iz Lucije je nada- preurejanja kamnov v prepro- skem svetilniku pozdravlja že priložnost, ki je vse preveč po- ljeval lani začeto klesanje kita ste glasbene instrumente, kot kakih 30 skulptur in reliefov. tisnjena vstran,« je ob zaključ- glavača. Kot je povedal, je ta so tolkala. Načrtuje celo bren- Nanje še najbolj opazno opo- ku letošnje delavnice povedal delavnica zanimiva, ker na njej kalo in skratka želi v naslednjih zori kamnit kip morske dekli- akademski kipar Miha Pečar iz lahko pride do velikega kamna letih narediti javno dostopne ce na vrhu ene od skal, ko pa Portoroža. Bil je mentor mla- in ker se odvija na enkratni lo- glasbene instrumente, ki bodo človek postane še malo bolj po- dim ustvarjalcem, sicer pa je kaciji, veliko pa mu tudi pome- povezani s tamkajšnjim prosto- zoren, ga iz kamnov pozdravijo prav on avtor na skalah najbolj ni, da za svoj kraj lahko naredi rom in akustiko skal. sonce, riba, školjka, polž, kit, opazne morske deklice, ki jo je nekaj, kar bo ostalo na javnem »Med kamnoseke me je po morska želva, povodni mož in začel klesati pred štirimi leti in mestu. spletu okoliščin zaneslo letos še kakšna največkrat morsko jo je letos dodelal. Matjaž Šušmelj iz Pirana prvič, potem ko sem od daleč obarvana izklesana podoba. Letošnje delavnice, na ka- se ljubiteljsko ukvarja z glas- spremljal prejšnje delavnice. Kamnoseška delavnica je tero sicer prihajajo tudi kiparji bo, slikarstvom in že peto leto Delam morsko želvo, za katero brez dvoma zanimiva tudi zato, iz Italije, Nemčije in Hrvaške, zapored na Punti tudi s kipar- pa bom, kot vidim, potreboval ker se odvija na javnem mestu se je udeležilo 5 ustvarjalcev stvom. Do sedaj je štiri kamne še kako leto,« pa je povedal in se tako na njej ustavljajo, in med njimi je bila kot edino izklesal tako, da se ponujajo Uroš Preželj iz Portoroža. ko se tam kopajo, sončijo ali dekle Ana Janjanin iz Kopra. kot sedeži, letos pa se je lotil 46 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Gostili smo 2. slovenski festival kamišibaj gledališča Piše · Janez Mužič, foto · Romana Zajec Zgodbe na majhnih odrih

K poletnemu kulturnemu dogajanju v strokovne žirije. iz Črnomlja ter Ivana Koncutar, Juna Be- Piranu je glede na velik obisk predstav in Festival je organiziralo Društvo Zapik zeljak in Oskar Glavan. navdušenje publike letos opazno prispeval v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Predstave so potekale na Židovskem tudi 2. slovenski festival kamišibaja, ki se Karol Pahor Piran in ob finančni podpori trgu, ki so ga obiskovalci vedno napolni- je zaključil 24. avgusta. V treh večerih so Občine Piran ter Javnega sklada kulturnih li do zadnjega kotička. Nad njimi so bili se predstavili najboljši slovenski gledališki dejavnosti Republike Slovenije. Žirija, v navdušeni tako starejši kot najmlajši, ki ustvarjalci na tem pri nas še malo znanem kateri je bila tudi Pirančanka Tončka Sen- so nastopajoče nagrajevali s prepričljivimi miniaturnem odru. Izvedli so tudi delav- čar, je glavno nagrado festivala podelila aplavzi. Še posebej je navdušil zadnji ve- nico kamišibaja za otroke ter okroglo mizo Mariborčanki Špeli Juhart, nagrade pa so čer, ko so se s svojimi nastopi predstavili na temo kamišibaja in njegove razsežnosti. prejeli še Jerca Cvetko in Jure Engelsber- tuji izvajalci, udeleženci projekta Globalna Letos so prvič podelili nagrade po izboru ger iz Ljubljane, Breda in Darko Kočevar lutka.

Mladi umetniki predstavili svoje videnje bajeslovnih bitij, ki od nekdaj burijo domišljijo Piše in foto · Janez Mužič Ilustracije podob iz slovenske mitologije

Ob letošnjem piranskem nije od nekdaj pletejo številne Ex-temporu je piranski KUD legende, ki gredo iz roda v rod. Esko v sodelovanju z Obalni- Razstava je pokazala, da je Slo- mi galerijami Piran v prostorih venija polna mitoloških bitij, ki Mladinskega centra pripravil domišljiji ilustratorjev puščajo sila nenavadno likovno razsta- odprto pot za njihovo upodo- vo ilustracij podob iz sloven- bitev. ske mitologije. Kar 12 mladih Svoja dela so predstavi- umetnikov je predstavilo svo- li Kristijan Dolenc Rojko, Jan je predstave coprnic, gozdnih Hadžić, Nina Štajner, Tanja škratov, ajdovske deklice, Mo- Janc, Maksim Azarkevič, Ga- rane, tolminskega Maarjaana, šper Krajnc, Andreja Srna, Jure Žive, duha Mraka, štiriokega Burnik, Tavi Šifrer, Rok Kleva psa, nočnega duha Trutamora, Ivančić, Tibor Bolha in Oskar Zlatoroga, kurenta in drugih Fekonja. bajeslovnih bitij, okoli katerih se po različnih regijah Slove- 47 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

35. tradicionalni poletni godbeni tabor Piše in foto · Alenika Žnidaršič Musica creativa na Obali Predzadnji teden avgusta je v Dirigent Boštjan Dimnik je na Kopru potekal že 35. tradicionalni obeh koncertih dirigiral Sloven- poletni godbeni tabor z naslovom skemu mladinskemu pihalnemu Musica creativa, ki ga organizira orkestru, ki je skupaj z udeležen- Zveza slovenskih godb v sodelo- ci tabora, mentorji in gosti štel vanju z Javnim skladom RS za kul- skupno kar petinsedemdeset čla- turne dejavnosti. nov. V Šostakovičevi skladbi The 100 mladih godbenic in god- Gadfly suite je kot solistka nasto- benikov se je izobraževalo pod pila violinistka Tonka Pogačnik vodstvom priznanih in uveljavlje- Pirnat, v skladbi Celtic child Berta nih mentorjev različnih inštru- Appermonta pa je kot solistka za- mentov – flavto je poučevala Vanja pela devetletna Lori Cerar. Ivanković, oboo Pavli Kac, fagot Koncert v portoroškem avdi- in tubo Mitja Petkovšek, klarinet toriju sta z obiskom in spodbudni- Mitja Dragolič in Gregor Kovačič, mi besedami obogatila tudi direk- saksofon Jan Gričar, trobento Aleš Boštjana Dimnika, pa je osvajal in V soboto, 23. avgusta 2014, tor Javnega sklada RS za kulturne Klančar, rog Nikica Banjac, pozav- izvedel glasbena dela višjih težav- je bil koncert namesto na Tito- dejavnosti, mag. Igor Teršar, in no Andraž Cencič, bariton Gerd nostnih stopenj avtorjev Marjana vem trgu zaradi neugodnih vre- predsednik Zveze slovenskih godb, Wensink iz Nizozemske ter tolkala Kozine, Dmitrija Šostakoviča, Ber- menskih razmer izveden v avli Tone Urbas. Avditorij Portorož je z Mitja Tavčar. ta Appermonta, Erica Whitacra in Gimnazije Koper, v nedeljo, 24. odličnimi pogoji za izvedbo kon- Udeleženci tabora so bili glede Willema van Merwijka. avgusta 2014, pa sta orkestra certa mladim glasbenicam in glas- na svoje izkušnje in znanje razpo- Intenzivne vaje so potekale v nastopila v Avditoriju Portorož. benikom ponudil doživetje nepo- rejeni v dva orkestra. Orkester Mu- prostorih Glasbene šole Koper in Štiridesetčlanski Orkester zabne glasbene izkušnje na odru, sica creativa se je seznanil z malen- Godbenega doma Pihalnega or- Musica creativa, v katerem so kjer nastopajo največja glasbena kost lažjim programom avtorjev kestra Koper kar osem ur dnevno poleg članov sodelovali tudi imena. To pa udeležencem Musi- Vinka Štrucla, Franka Tichelija, Ja- po posameznih sekcijah in skupno nekateri mentorji, je na sobo- ce creative potrjuje, da so na pravi coba de Haana, Johanna de Meija v orkestru. Ves vloženi napor in tnem koncertu nastopil pod poti glasbene rasti, ki jo omogoča- in Paula Lavenderja pod taktirko trud je pogoj, da so se člani Musice vodstvom dirigenta Gregorja jo tovrstna izobraževanja in nasto- dirigenta Gašperja Salobirja. Slo- creative poslušalcem lahko ob za- Kovačiča, na zaključnem kon- pi, ki poleg dviga kvalitete igranja venski mladinski pihalni orkester, ključku tedna predstavili na dveh certu pa pod taktirko Gašperja in pridobljenih izkušenj tkejo tudi ki je deloval pod taktirko dirigenta koncertih. Salobirja. močne neprecenljive vezi.

V sklopu Tartini festivala Piše · Lea Šuligoj, TZP, in Miha Lesjak, UP FTŠ Turistica Mednarodna delavnica kulturnega menedžmenta 27. avgusta je na UP FTŠ Turi- kulturna dediščina lokalni skupno- je slovenska Istra kot destinacija kvalitetnih dogodkov, povezovanje stica potekala mednarodna delav- sti ponudi nove priložnosti in jo premajhna za organizacijo izje- kulturnih prireditev z lokalnimi nica kulturnega menedžmenta pod poveže s širšim kulturnim svetom mno velikih festivalov (kot je npr. produkti in pomembnost pravo- vodstvom priznanega strokovnjaka ter tako omogoči dolgoročen ra- Salzburški festival). S tem bi tvega- časnega posredovanja informacij prof. Fransa Brouwerja. Delavnica zvoj obalnih destinacij. Kulturni li uničenje čudovitega naravnega o prireditvah. Delavnice se je ude- je bila organizirana v sklopu Tarti- turizem je zanimiv predvsem za okolja, ki nas obdaja. Pomembno ležilo preko dvajset udeležencev iz ni festivala v sodelovanju z UP FTŠ ljudi z višjo izobrazbo, ki pa imajo je upoštevati načela trajnostnega akademskih, kulturno-umetniških Turistica in s Turističnim združe- običajno tudi višje osebne prihod- razvoja. in turističnih organizacij, ki delu- njem Portorož. ke. Z razvojem kulturnega turizma V nadaljevanju je sledila delav- jejo na področju Obale. Udeleženci Prof. Brouwer je v svojem pre- bi tako lahko na našo destinacijo nica z aktivno udeležbo prisotnih, so se v en glas strinjali, da so kul- davanju o menedžmentu kultur- pritegnili goste z večjo kupno mo- katere najpomembnejše ugotovitve turni turizem, dediščina ter organi- nega turizma izpostavil vrednote čjo. Kulturni turizem destinaciji so bile: pomembnost zmanjšanja zacija kulturnih prireditev, podprta kulturne dediščine in njen pomen doda podobo prestiža in ima nepo- števila prireditev na destinaciji (za z znanjem usposobljenih kadrov, pri ekonomskem razvoju skupnosti sreden pozitiven učinek na lokalno bolj učinkovito financiranje), pove- izrednega pomena za razvoj ključ- z vlaganjem v kakovosten kultur- gospodarstvo kot celoto. Brouwer zovanje prireditev in festivalov med nih turističnih produktov regije. ni turizem. Razložil je, kako lahko je med drugim tudi opozoril, da sabo, problematika prepoznavanja 48 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Preko 170 glasbenikov iz štirih držav Piše in foto · Društvo Mirare Lucija Festival Tartinijevi dnevi Piran 2014

Bienalni Festival Tarti- nijevi dnevi Piran je letos že drugič odprl svoja vrata. Le- tošnji festival je, tako kot tudi prejšnji, potekal v Piranu, roj- stnem mestu velikega violini- sta. Začel se je 4. aprila s Šolo Tartinijeve glasbe, kjer je vio- linist Zdravko Pleše mlade in odrasle glasbenike poučeval o posebnostih igranja Tartini- jeve glasbe ter slogu Tartini- jevega skladanja. Udeleženci so bili navdušeni nad izvedbo delavnice, saj je bila ponujena vsebina zanimiva in edukativ- na. Festival se je nadaljeval 23. aprila z izvedbo koncerta z naslovom Tartinijeve vrago- lije. Koncert je bil posvečen Tartinijevem opusu 2, zah- tevnim glasbenim mojstrovi- nam, ki sta ga izvedla Zdravko Pleše na violini in Snježana Pleše Žagar na klavirju. Bile so izvedene tri zelo zahtevne violinske sonate. Koncert je bil izveden v soorganizaciji s Avstrije in Italije. 11. maja so svojimi nasveti in znanji je letošnjo Tartinijado pripravil Knjižnico Lucija, ki letos pra- na Tartinijevem trgu zazve- svojim številnim učencem po- Zdravko Pleše, ki je orkestru znuje svoje peto leto delovanja nele violine, viole, violončela magal premagovati mojstrovi- tudi dirigiral. ter s projektom Noč knjige. in kontarabas, združeni v go- ne igranja violine. Tartinijada Festival je sklenila glasbe- Tako smo prisluhnili virtuozni dalnem orkestru in v glasbi je medgeneracijski koncert, ki no pravljično urica posvečena in bleščeči izvedbi violinskih Giuseppeja Tartinija. Nepo- s svojo glasbo povezuje mla- najmlajšim z naslovom Tar- sonat, v katere so se žlahtno pisno je bilo opazovati mlade de in neizkušene glasbenike tinijeva skrivnost. Na njej so prepletali verzi Metastazija, glasbenike, kako se pred kon- s svojimi vrstniki, njihovimi najmlajši uživali v pravljici o Tartinijevega priljubljene- certom družijo, drug drugem učitelji ter profesionalnimi glasbi in o Tartiniju, ki jo je ob ga pesnika, ki jih je prebirala igrajo, se smejijo in pogovar- in amaterskimi glasbeniki, ki kitari in petju pripovedovala Tina Bržan Pleše. jajo ter izmenjujejo kontakte. prihajajo iz različnih delov Tina Bržan Pleše. V soboto, 11. maja pa Iz vseh kotičkov Tartinijevega sveta in imajo različne stopnje Festival Tartinijevi dne- smo prisluhnili mednaro- trga se je slišala glasba. Po be- znanja. Namen Tartinijade je vi Piran 2014 so podprli Av- dnem koncertu z naslovom sedah organizatorja se je Tar- obujanje in izvajanje Tartinije- ditorij Portorož, Mercator, Tartinijada. Tartinijada je tinija za svojega življenja držal ve glasbe. Na letošnji Tartini- Hartman, Občina Piran, ZKD bila že drugič uprizorjena na naslov »maestro narodov«. Na jadi so nastopili tudi učitelji in Karol Pahor Piran, Hofer, Ho- Tartinijevem trgu v Piranu, njegove koncerte so prihajali učenci primorskih glasbenih tel Tartini Piran, Goslarstvo pred spomenikom skladatelja poslušalci iz cele Evrope. Nje- šol iz Nove Gorice, Sežane, Demšar, Mestna knjižnica Pi- Giuseppeja Tartinija in pod gova glasba je bila blizu vsem, Idrije, Postojne, Kopra in Ilir- ran in Glasbena šola Koper. oknom njegove rojstne hiše. mladim in starim, ne glede ske Bistrice. Tartinijeva glasba Festival je letos sodeloval z Na letošnjo Tartinijado je pri- na narodnost ali prepričanja. je zahtevna za izvajanje in jo je Noč knjige, ZPGŠ, zavodom stopilo 170 glasbenikov iz šti- Z njo je povezoval ljudi. Bil za mladostnike potrebno pri- Upol ter s šolo orkestrske igre rih držav, Slovenije, Hrvaške, je tudi zelo iskan pedagog. S lagoditi. Tako je aranžmaje za OrkesterkamP. 49 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST Mladi pianisti z uspehi na mednarodnih tekmovanjih Pričelo se je novo šolsko leto glasbene šole Nina Rupnik je ponovno osvojila prvo nagrado in vsi upamo, da bo tudi letos tako uspešno, kot in absolutno prvo mesto. Občinstvo je navdušila je bilo lansko, saj je bila piranska glasbena šola je z nagrajeno skladbo L. van Beethovna. Tudi izredno uspešna na več mednarodnih klavirskih ostali piranski tekmovalci so bili odlični, saj so tekmovanjih. dosegli lepe uvrstitve, Rea Štrukelj Pahović in V Radljah ob Dravi se je ob zaključku šol- Taša Šinkovec drugo nagrado in Lana Petrovič skega leta odvijalo že 4. Mednarodno klavirsko tretjo nagrado. tekmovanje. To tekmovanje je mednarodni do- Za vrhunec šolskega leta se je v samostanu godek, namenjen zbliževanju glasbenikov sveta. Kostanjevica nad Novo Gorico odvijala glasbe- V poplavi glasbenih tekmovanj izstopa po vse- na prireditev – koncert Mladi glasbeni biseri. bini, naravnanosti in duhu, kar botruje številne- Nastopili so izbrani nagrajenci z mednarodnih mu odzivu iz leta v leto. tekmovanj v preteklem šolskem letu, med njimi Med 180 tekmovalci iz Avstrije, Italije, Hr- tudi primorski pianistki Nina Rupnik iz Pirana vaške, Srbije, Makedonije in Slovenije so izredne in Nastasja Ušumović Češnjevar iz Kopra, ki sta uspehe dosegli tudi učenci glasbene šole Koper, Nina Rupnik, absolutna zmagovalka na letošnjem navdušili poslušalce s svojima nastopoma. podružnica Piran. Pod vodstvom prof. Bojana klavirskem tekmovanju v Naborjetu (Italija). Izpostaviti je treba, da se je Nina Rupnik, Glavine je dosegla velik uspeh Nina Rupnik, doma iz Sv.Petra nad Sečovljami, odlična učen- kot regijsko – že takoj preraslo v mednarodno, ki je v svoji, 4. kategoriji absolutno zamagala ka šole, udeležila štirih mednarodnih tekmo- z izjemno številno udeležbo mladih pianistov iz in dobila zlato nagrado. Rea Štrukelj Pahovič vanj, poleg Radelj in Naborjeta še v Trstu (Tek- mnogih držav, ter postalo tradicionalno. Zato se je osvojila drugo mesto in zlato priznanje, Lana movanje Ars Nova – Paolo Spincich) in v Piranu mali in malo večji pianisti in njihovi učitelji radi Pavlovič pa srebrno priznanje. Aurora Lovrečič, (1. mednarodno tekmovanje Tartini), in osvojila vračajo v Radlje ob Dravi, saj se tukaj ustvarjajo Selma Ibračić in Taša Šinkovec, pod vodstvom štiri prve nagrade! posebni, dragoceni spomini. Tako postaja Ko- mentorice Aleksandre Češnjavar Glavina, so Mladi piranski pianisti ponovno dokazuje- roško klavirsko tekmovanje vsako leto glasbeni bile prav tako odlične z nagradami. jo, da je potrebno poleg talenta tudi veliko dela praznik (Zbornik Radlje 2014). Vzdušje med samim potekom tekmovanja in truda, da se doseže tako lepe rezultate na Nina Rupnik in Rea Štrukelj Pahović sta je zato enkratno: med udeleženci, poslušalci mednarodnih tekmovanjih. Omeniti je treba, da prejeli tudi posebno nagrado za najboljše iz- in organizatorji je čutiti entuziazem in skupno piranska glasbena šola kot podružnica glasbene vedeno slovensko delo. Nastopili sta tudi na doživljanje nečesa lepega; napetost pričakova- šole Koper še nima svoje koncertne dvorane, ki zaključnem koncertu nagrajencev z izvrstnim nja tekmovalnega nastopa, ki se deli z drugimi. pa bi jo upravičeno morali imeti, glede na glas- muziciranjem. Še bolj pa se deli veselje ob skupnem igranju. beno tradicijo mesta Piran in zelo uspešno delo Teden dni kasneje so mladi učenci nastopili Zato je to tekmovanje – prvotno načrtovano z mladimi glasbeniki. na mednarodnem tekmovanju Naborjet v Italiji.

Koncert ob 40-letnici rock skupine Spomin Piše in foto · Janez Mužič Piranske legende

Ljubitelji glasnejšega, malo udarnejšega Prve vaje so imeli v domu družbenih orga- rocka, ki se radi spominjajo svojih mladostni- nizacij, kasneje pa v bivšem dijaškem domu po- ških dni v 70. letih, so 8. avgusta na Tartinije- morske šole v Piranu. Že leto po ustanovitvi so vem trgu prišli na svoj račun. V okviru Pole- igrali celo kot predskupina na koncertu skupine tnega festivala Piran je namreč Društvo Mozaik Bjelo dugme na Škofijah in kmalu so bili pova- Spodnje Škofije poskrbelo za velik rock koncert bljeni tudi na Radio Koper na snemanja. Leta skupine Spomin, ki je bil posvečen 40. obletnici 1977 so še veliko igrali po študentskih kampih, ustanovitve te legendarne piranske skupine. v izolskem Arrigoniju in drugod, nato pa je bilo Spomin je bil ustanovljen leta 1974 in v za rockerje vse manj igranja, saj je komercialna njem so igrali Gianni Collori in Stane Bakan glasba začela počasi izpodrivati to zvrst. na kitari, Dušan Pegam na basu ter Bojan Sta- Čeprav pravijo, da se uradno niso nikoli riha na bobnih. Fante je skupaj zbral Bakan in razšli, kar so dokazali tudi na piranskem kon- to je bila ena prvih skupin pri nas, ki je ime- certu, so proti koncu leta 1977 nadaljevali vsak la povsem izdelan odrski nastop, koreografijo svojo pot. Na Tartinijevem trgu sta poleg starih in seveda obleke, predvsem pa veliko željo po članov skupine z njimi igrala še Edi Nadišič in uspehu. Njihov menedžer je bil Jože Cerjak, ki Piero Pocecco. Pred njimi so za rockovsko ži- je poskrbel za glasbila in predvsem za močno vahnost poskrbeli Bakan Rock Gang, Piero Po- ozvočenje. cecco band, Kuga, Stillout in The Bullets. 50 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Razstava Atilia Radojkoviča Piše in foto · Franc Krajnc Zanimiva razstava v istrski občini Tar – Vabriga

Ljubitelji izjemnih umetniških stva- ritev iz istrskega kamna avtorja Atilia Radojkoviča, ki ponazarjajo nekdanjo Parenzano in upodobitve mita zaljubljene Ofelie avtorja Sergia Koraca boste zagoto- vo prišli na svoj račun, če si boste ogledali razstavo, ki so jo v organizaciji Turistične zveze Tar-Vabriga in tamkajšnje Skupno- sti Italijanov otvorili 5. septembra 2014 v galeriji Skupnosti Italijanov v istrski občini Tar-Vabriga. Dela obeh avtorjev bodo na ogled do 5. oktobra 2014.

Številne udeležence in avtorja je poz- dravil direktor Turistične zveze Tar-Va- briga Denis Žužić, o liku in delu umetni- kov pa sta spregovorila Gaetano Benčić in Oskar Kogoj, ki je avtorju Atiliu Radojko- viču izročil posebno priznanje s posveti- lom. Atilio Radojkovič je bil rojen v Taru pri Poreču. Leta 1981 je diplomiral na reški Fakulteti za industrijsko pedagogi- ko in si pridobil naziv profesor industrij- ske pedagogike. Po preselitvi v piransko občino se je zaposlil na občinski upravi Občine Piran, kjer je več let opravljal tudi naloge predstojnika Urada župana. Že kot osnovnošolec je slikal in obliko- val kamnite strukture. Leta 1993 je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno Likovno društvo Solinar Piran, katerega je član tudi sam. Doslej je imel tri samostojne ki- parske razstave v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. V zadnjih dvanajstih letih je sodeloval na 52 skupinskih kiparskih razstavah v Sloveniji (na Ex-temporu v Sečovljah, v portoroškem Avditoriju in drugod), pa tudi na mednarodni razstavi lijev talent se je očitno prebudil. Začutil umetnosti že lahko ogledali na različnih v mestu Lyon v Franciji. Največje prizna- sem, kako z veliko ljubeznijo sprošča svo- razstavah. Istra mu ponuja izzive za sli- nje "Zlato paleto" za kamnito skulpturo je ideje pri oblikovanju istrskega kamna, karsko in kiparsko snovanje. Rezultat le Solza žalosti je prejel leta 2012 od Zveze iz katerega izkleše umetniško stvaritev", teh so mini skulpture, razstavljene v gale- likovnikov Slovenije. Njegove stvaritve iz je dejal Kogoj. riji Skupnosti Italijanov v Tar-Vabrigi, ki istrskega kamna so tudi Sonce, Solinarska Kustosinja Obalnih galerij Piran Ni- ponazarjajo viadukte, železničarske hiške hiša, Jadrnica, Čigra, Ljubezen, Akt, Dru- ves Marvin je nekoč zapisala, da se je Ati- in tunele nekdanje ozkotirne železnice ga stran sonca. lio Radojkovič, kljub službenim obvezno- Parenzane. Oskar Kogoj se spominja, kako ga je stim, uveljavil kot likovni ustvarjalec, kot Atilio Radojkovič se je svojemu ro- leta 2000 obiskal Atilio Radojkovič in mu slikar in kipar, zakoreninjen v prostoru, dnemu mestu Tar-Vabrigi oddolžil tudi predlagal, naj oblikuje motiv jadrnice kot kjer se je rodil in kjer živi. Pod skupnim z veliko kamnito skulpturo imenovano enega od elementov za najvišje priznanje naslovom Kamnite sanje je ustvaril vrsto Kula-Turris-Torre (Stolp), ki od leta 2013 Zlati grb Občine Piran - jadrnico. "Ati- skulptur, ki so si jih ljubitelji tovrstne krasi vhod v mesto. 51 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Portorož je bil v znamenju filma Piše · Špela Lužar; foto · Arhiv FSF 17. Festival slovenskega filma

Ljubitelji osme umetnosti so v portoroškem Lučke v romantični komediji Pot v raj, Teleking avditoriju dočakali že 17. Festival slovenskega fil- nagrado za najboljši igrani celovečerni film je pre- Vesna za najboljšo montažo ma, ki se je odvijal med 10. in 14. septembrom, jel film z naslovom Boj za, v režiji Siniše Gačiča, Sašo Podgoršek na katerem si je bilo možno ogledati več kot 50 ki je prav tako prejel nagrado Vesna za najboljši (Vašhava) filmov različnih kategorij in žanrov. V okviru fe- celovečerni film. Nagrada Art kino mreže Slove- Režija: Sašo Podgoršek, stivala se je zvrstilo večje število kulturnih dogod- nije je pripadla filmu Kaj pa Mojca? v režiji Urše Produkcija: Zavod EN-KNAP kov. Novost programa so bile filmske projekcije Menart, ki skozi pogovore s filmskimi igralkami, namenjene otrokom in mladini. Na festivalu so teoretičarkami in ustvarjalkami skuša ugotoviti, Vesna za najboljši študijski film in Restart na- podelili filmske nagrade Vesna, poleg omenjenih kdo je značilna slovenska filmska junakinja. Na- grada za najboljši študijski film pa še nagrade pokroviteljev festivala in Badjur- grado Združenja slovenskih filmskih kritikov je Šuolni iz Trsta jevo nagrado za življenjsko delo. Slednjo je ob prejel film Drevo v režiji Sonje Prosenc. Režija: Gregor Božič odprtju festivala prejela Hanna Preuss, izredna Nagrado občinstva, ki zajema Paket Lepa Produkcija: Deutsche Film- & Fernsekakademie habilitirana profesorica za režijo zvoka, sonorična Vida Relax za dve osebi v Grand Hotelu Bernar- Berlin (dffb) komponistka in oblikovalka zvoka, dobitnica na- din v protivrednosti 500 EUR, je podelil župan Koprodukcija: Arte Geye grade Zlata arena za najboljši zvok na festivalu v Občine Piran, prejel pa jo je film Pot v raj v režiji Pulju leta 1983 za film Eva Francija Slaka, nagrade Blaža Završnika. Film Prespana pomlad je dobil Vesna za najboljši dokumentarni film za oblikovanje zvoka na 6. Slovenskem filmskem Vesno za najboljši kratki film, najboljšo režijo in Rejnica maratonu v Portorožu leta 1997 za filme Ekspres, scenarij z utemeljitvijo žirije, da je Avtor filma Režija: Miha Možina ekspres Igorja Šterka, Outsider Andreja Košaka in Prespana pomlad Dominik Mencej filmsko zrela Produkcija: UL AGRFT Vrtoglavi ptič Saše Podgorška. Poleg nagrade Ve- in kreativnosti polna osebnost, ki zelo dobro ra- Koprodukcija: RTV Slovenija sna, ki jo je prejela za najboljši zvok na Festivalu zume svoje filmske junake. Zanje skozi celotno slovenskega filma 2007 za film Tea Hanne Slak, je pripoved ustvarja situacije, v katerih lahko vsi liki Vesna za najboljši animirani film z oblikovanjem zvoka sodelovala v kratkem filmu zaživijo v svoji polnosti, zato lahko film prepričlji- Princ Ki-Ki-Do: Pošast iz močvirja (A)Torzija Stefana Arsenijevića, ki je bil leta 2004 vo zaživi kot celota v rokah ustvarjalne in igralske Režija: Grega Mastnak nominiran za Oskarja in prejel Zlatega medveda ekipe. Produkcija: OZOR, zavod za gibljive slike na Berlinskem filmskem festivalu. Poleg omenjenih so postali prejemniki leto- Strokovni spremljevalni program v organi- šnjih nagrad Vesna še naslednji filmi: Vesna za najboljšo scenografijo zaciji Centra Ustvarjalna Evropa v Slovenij, Slo- Peter Perunović venskega filmskega centra in Zavoda Aipa je le- Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo (Prespana pomlad) tos ponudil pester nabor dogodkov za strokovno Anja Novak Režija: Dominik Mencej usposabljanje, ki so potekali v obliki predavanj, (Prespana pomlad) Produkcija: UL AGRFT okroglih miz in seminarjev. Po projekcijah filmov Režija: Dominik Mencej Koprodukcija RTV Slovenija je sledil zajtrk z avtorji. V okviru festivala so na Produkcija: UL AGRFT ogled postavili fotografsko razstavo Nasvidenje, Koprodukcija RTV Slovenija Vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo Piran! Kristine Ravnikar. Barbari V Prostoru za sodobno umetnost Monfort, v Vesna za najboljšo glavno moško vlogo Režija: Ivan Ikić nekdanjem skladišču soli je potekal spremljevalni Jernej Kogovšek Produkcija: Sense Production program z izbranimi projekcijami kratkih filmov, (Drevo) Koprodukcija: Restart Production, OR ki so zdrsnili skozi rešeto tekmovalnega progra- Režija: Sonja Prosenc ma, dogajanje pa so dodatno popestrili z nastopi Produkcija: Zavod Monoo Vesna za najboljšo masko glasbenih skupin Fake Orchestra, My Brother Koprodukcija: RTV Slovenija, Nuframe, Staraga- Mojca Goroganc Pertushevska from another mother in Repetitor (Srbija). ra (Inferno) Prebivalci Občine Piran so si tako kot že nekaj Režija: Vinko Möderndorfer let zapored vse filmske projekcije lahko ogledali Vesna za najboljšo fotografijo Produkcija: Forum Ljubljana brezplačno. Mitja Ličen Koprodukcija: Kinorama, Sektor Film, Delirium, Zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad Ve- (Drevo) RTV Slovenija sna je potekala ob ritmih glasbene skupine Kata- Režija: Sonja Prosenc lena. Produkcija: Zavod Monoo Vesna za najboljši ton V tekmovalni program se je uvrstilo 13 celo- Koprodukcija: RTV Slovenija, Nuframe, Staraga- Julij Zornik večernih in srednjemetražnih filmov in 28 kratkih ra (Inferno) filmov. Petčlanska mednarodna strokovna žirija, Režija: Vinko Möderndorfer ki so jo sestavljali Rok Biček, Špela Čadež, Katja Vesna za najboljšo glasbo Produkcija: Forum Ljubljana Šoltes, Hrvoje Pukšec in Matjaž Zajec, je podeli- Janez Dovč Koprodukcija: Kinorama, Sektor Film, Delirium, la 12 nagrad Vesna. Podeljene so bile tudi druge (Drevo) RTV Slovenija nagrade, ki so jih prispevali partnerji oziroma po- Režija: Sonja Prosenc krovitelji festivala; Nagrado Stopova igralka oziro- Produkcija: Zavod Mono o ma igralec leta je prejela Ajda Smrekar za vlogo Koprodukcija: RTV Slovenija, Nuframe, Staragara 52 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

3. Memorial Plinio Tomasin Piše in foto · ŠD Piran, odbojkarska sekcija Odbojkarice Pirana leto pričele s turnirji

V začetku leta je odboj- karska sekcija ŠD Piran SS v dvorani v Luciji organizirala turnir za mini in malo odboj- ko, 3. Memorial Plinio Toma- sin, v spomin na dolgoletnega predsednika ŠD in pobudnika ustanovitve društva. Ekipa kadetinj se je od 2. 1. do 5. 1. 2014 udeleži- la Mednarodnega turnirja v Novem Sadu v Srbiji. Čeprav so piransko ekipo sestavljale najmlajše igralke, so v kate- goriji 40 ekip iz Srbije, BiH, Makedonije, Bolgarije, Ro- munije in Grčije zasedle tre- tje mesto. Po končanih tekmovanjih v državnih ligah je bil v maju izveden 3. Mednarodni turnir za kadetinje in starejše dekli- ce, na katerem so sodelovale ekipe iz Srbije, Hrvaške, BiH in Slovenije. Vadba odbojke, ki jo vo- dijo usposobljene osebe, tre- nerji odbojke (Goran Jovičič, vsem deklicam od začetka četrtkih v ŠD Lucija od 15.30 Kontakt je mogoče vzpostavi- Alenka Kološa, Bogdan Pajek, osnovne šole naprej in po- naprej in v Piranu ob sredah ti na bogdan@odbojkapiran. prof. šp. vzg. Ljudmila Ste- teka tako po osnovnih šolah v OŠ Cirila Kosmača po 16. si ali bogdan.pajek@gmail. fčeva Breulj in prof. šp. vzg. kot v športni dvorani Lucija. Uri, informacije pa so na vo- com in na telefon 041357123 Albis Petretič), je namenjena Vpis je mogoč ob torkih in ljo na www.odbojkapiran.si. (Bogdan Pajek, vodja sekcije). 53 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Piranske rokometašice Piše · Eva Krajnc Novim zmagam naproti

Po uspešni dvodnevni pro- slavi v juniju, ki so jo v roko- metnem klubu pripravili v čast 60. obletnici igranja rokometa v piranski občini, so igralke odšle na zaslužen odmor med poletjem. Po odmoru, ki je trajal dober mesec in pol, so piranska dekleta 4. avgusta tradicionalno začela priprave na novo rokometno sezono na piranskem stadionu, pod taktirko dolgoletne trenerke Dalije Erceg. Dekleta so trdo trenirala in se potila, da bi v prihajajoči sezoni stopila še stopničko višje v državnem prvenstvu in tekmovanju po- kala Slovenije. Po končanih kondicijskih pripravah so se dekleta preselila v svoje doma- če okolje, v športno dvorano Lucija, kjer pridno trenirajo in pilijo taktike za razorožitev nasprotnic. Med pripravljal- nim delom so Pirančanke odi- grale pet pripravljalnih tekem, na katerih so vselej zmagale, kar je še dodatna spodbuda, da napolnimo tribune in jim odšla v RK Krim Mercator, in s preteklo sezono tudi sklenilo tudi z mladim kadrom. Zahva- dajemo dodatno motivaci- vratarka Yvonne Petek, ki se- zaključiti svojo športno pot, la, da imajo v klubu dober in jo. Prihajajoča sezona bo že daj brani v Nemčiji. Jedro eki- kar je bil dodaten šok za klub. zelo številen mladinski pogon, sedma zapored, v kateri bodo pe je sestavljeno iz domačih Pa vendar bodo močni obsto- gre trenerju Petru Terčiču, Ro- dekleta igrala v 1. A državni igralk, ki so se jim seveda za ječi sredini in standardnim bertu Cerinu, kapetanki član- rokometni ligi za ženske, zato prihajajočo sezono priključili igralkam okrepitve s svojim ske ekipe Valentini Panger in je jasno, da so cilji Pirančank tudi novi obrazi. znanjem in močno željo po Milanu Matovini, ki skrbijo, v prihajajoči sezoni visoki. Po poškodbi se je na parket igranju dodatno pomagale na da klub na vseh osnovnih šo- Njihova želja je 5. mesto v vrnila najbolj izkušena igralka poti k dobrim igram in rezul- lah in njihovih podružnicah v državnem prvenstvu, v Poka- v piranskih vrstah Manuela tatom. Kljub mladostnemu vi- Občini Piran izvaja treninge lu Slovenije pa so dekleta že Hrnjić, povratnica pa je tudi dezu ekipe, povprečna starost cici in mini rokometa za naj- uvrščena v osmino finala in se domačinka Nikol Stojanović. igralk je namreč dobrih 20 mlajše. nadejajo uvrstitve tudi v četrt- Iz sosednje Izole je po trile- let, se lahko nadejamo dobrih Pirančanke so 20. 9. 2014 v finale. Prav tako si želijo igrati tnem premoru v Piran presto- rezultatov in kakovostnih te- domači Športni dvorani Lucija čim boljši rokomet ter doseči pila Škofjotka Nika Vivoda, iz kem. igrale neodločeno v 1. krogu tako individualni kot tudi ko- rokometnega kluba Škofije pa Rokometni klub Piran bo v 1. A državne rokometne lige. lektivni napredek. na posodo prihajajo Martina prihajajoči sezoni poleg članic Gostile so lani tretjeuvrščeno Piranski kader je sestavljen Medič, Eneja Benčič in Nensi v državnem prvenstvu nasto- ekipo ŽRK CELJE CELJSKE iz mladih in perspektivnih Panić. Iz primorskega prvoli- pal tudi z mladinskim pogo- MESNINE. Končni rezultat deklet, ki poleg vsakodnev- gaša ŽRK Mlinotest Ajdovšči- nom. Tako se bodo za najboljša je bil 26:26. V soboto, 27. 9. nih treningov in prvenstvenih na je v Piran prestopila Ško- mesta v državi potegovale tudi 2014, ob 18.00 uri bodo prav tekem vestno opravljajo tudi fjotka Ana Terčič, iz sosednje igralke, ki zastopajo kategori- tako v Luciji gostile ekipo študijske obveznosti. Omeniti Hrvaške, natančneje iz ženske- jo mladink, starejših deklic in ŽRK MLINOTEST AJDOVŠČI- velja, da se je piranska zased- ga rokometnega kluba Orijent mlajših deklic A, v kategoriji NA. V soboto, 4. 10. 2014, pa ba od lanske sezone nekoliko Presoflex Rijeka, pa prihaja mlajših deklic B pa bodo imeli odhajajo na težko gostovanje k spremenila. Odšli sta perspek- vratarka Sabrina Spahić. Ne- kar dve ekipi. To vsekakor po- državnim podprvakinjam RK tivni igralki Polona Barič, ki je kaj mladih in dobrih igralk je meni, da v klubu dobro delajo GEN-I ZAGORJE. 54 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Plavalni klub Biser Piran Piše in foto · PK Biser Piran Koncilja in Primožič ponovno državna prvaka

V juliju in avgustu so se v treh za mlajše dečke in deklice, v Kranju koncih tedna zvrstila tri državna so se od 25. do 27. 7. 2014 pomerili prvenstva v plavanju za vse staro- dečki in deklice, Ravne na Koro- stne kategorije. Člani plavalnega škem pa so od 31. 7. do 3. 8. 2014 kluba Biser Piran so navkljub sla- gostile državno prvenstvo za kade- bim pogojem za treniranje ponov- te, mladince in člane. Prvenstev se no dosegli in presegli pričakovanja je udeležilo 16 članic in članov pla- trenerjev Tadeja Bačelića in Dušana valnega kluba Biser Piran, in sicer: Danilovića. Prvenstev se je udele- • mlajši dečki in deklice: Žiga Re- žilo 16 plavalk in plavalcev: Žiga mec, Enei Krumpak, Roy Krum- Remec, Enei Krumpak, Roy Krum- pak in Jaša Benčič, pak, Jaša Benčič, Eli Filipčič, Dina • dečki in deklice: Anže Ajlec, Vernot, Taša Vižman, Astra Babnik, Marcel Primožič, Eli Filipčič, Anže Ajlec, Marcel Primožič, Ma- Dina Vernot, Taša Vižman in tic Benčič, Patrick Koncilja, Mateja Astra Babnik, Švonja, Kim Zabukovec, Urša Kve- • kadet: Matic Benčič, der in Martin Leščešen, s skupno • mladinci in mladinke: Patrick s časom 0:36,76 osvojila 3. mesto v s časom 2:41,05 zasedla 12. mesto 96 štarti. Večina je odplavala svoje Koncilja, Mateja Švonja, Kim Za- svoji kategoriji deklice letnik 2003, v kategoriji mladink, Mateja Švo- osebne rekorde v 50-metrskem bukovec in Urša Kveder, Astra Babnik je v disciplini 100 me- nja je v disciplini 50 metrov prosto bazenu. Športnice in športniki PK • član: Martin Leščešen. trov prsno s časom 1:27,78 osvojila s časom 0:29,22 osvojila 9. mesto Biser Piran so si priplavali skupno Plavalke in plavalci so na držav- 9. mesto v svoji kategoriji, Taša Viž- v kategoriji mladink, v disciplini 26 finalnih nastopov, med mlajšimi nih prvenstvih imeli skupaj 96 star- man je s časom 1:34,88 v disciplini 100 metrov hrbtno s časom 1:14,72 dečki pa 7 uvrstitev med najboljših tov v različnih disciplinah. Večina 100 metrov hrbtno osvojila 15. me- je osvojila 8. mesto med mladin- deset. Posebej gre omeniti Marcela je odplavala svoje najboljše čase v sto v kategoriji deklic letnik 2003, kami in v disciplini 200 metrov Primožiča, ki si je v kategoriji deč- 50-metrskih bazenih, torej osebne Dina Vernot je v disciplini 100 me- hrbtno s časom 2:39,96 osvojila 7. kov priplaval kar štiri zlate medalje rekorde, kar je nekaterim zadosto- trov prsno s časom 1:44,05 osvojila mesto med mladinkami. Martin in tako postal štirikratni državni valo tudi za odlične uvrstitve. 18. mesto v kategoriji deklice letnik Leščešen je v disciplini 50 metrov prvak ter eno srebrno in eno bro- Tako je na Državnem prven- 2003, Anže Ajlec pa je v disciplini prosto s časom 0:28,22 osvojil 19. nasto medaljo. V disciplini 400 stvu za mlajše dečke in deklice 100 metrov prosto s časom 1:07,52 mesto med člani. Patrick Koncilja metrov prosto si je Primožič s ča- v Brestanici Jaša Benčič s časom osvojil 37. mesto. Marcel Primožič je v disciplini 200 metrov mešano s som 4:17,86 priplaval tudi najboljši 1:23,63 v disciplini 100 metrov pr- je v disciplinah 50 metrov delfin časom 2:12,86 postal državni prvak izid prvenstva po točkah FINA. sno in s časom 2:59,37 v disciplini s časom 0:27,36, 400 metrov pro- v kategoriji mladincev, v disciplini Prav tako je bil zelo uspešen Patrick 200 metrov prsno obakrat zase- sto s časom 4:17,86 (kar je bil tudi 200 metrov prsno s časom 2:27,41 Koncilja v kategoriji mladincev, ki si del 4. mesto v svoji kategoriji, Roy najboljši izid prvenstva po točkah osvojil 2. mesto ter v disciplini 400 je priplaval eno zlato medaljo in po- Krumpak je s časom 2:35,85 200 FINA), 200 metrov prosto s časom metrov mešano s časom 4:47,23 3. stal državni prvak v disciplini 200 metrov prosto zasedel 16. mesto v 2:03,47 in 100 metrov prosto s ča- mesto prav tako v kategoriji mla- metrov mešano ter eno srebrno in svoji kategoriji, Enei Krumpak je v som 0:56,36 postal državni prvak v dincev. eno bronasto medaljo. disciplini 100 metrov prsno s časom kategoriji dečkov, prav tako je v di- Na državnih prvenstvih za Plavalke in plavalci PK Biser 1:32,68 prav tako zasedel 16. mesto sciplini 200 metrov delfin s časom mlajše dečke in deklice ter na dr- Piran so pokazali, da je z vestnim v svoji kategoriji, Žiga Remec, ki je 2:21,22 osvojil 2. mesto, v discipli- žavnem prvenstvu za dečke in delom kljub slabšim pogojem za najmlajši tekmovalec plavalnega ni 100 metrov delfin pa s časom deklice se na koncu izračuna tudi treninge mogoče doseči zelo dobre kluba, saj je star šele 10 let, je v di- 1:02,50 osvojil 3. mesto prav tako v moštvena uvrstitev. Plavalke in rezultate na državnih prvenstvih, sciplini 100 metrov prosto s časom kategoriji dečkov. plavalci plavalnega kluba Biser Pi- k čemur predsednica PK BP Tina 1:21,73 zasedel 59. mesto v katego- Na Odprtem absolutnem dr- ran so tako na prvenstvu za mlajše Benčič dodaja, da bi bili dosežki z riji s plavalci, ki so leto ali dve starej- žavnem prvenstvu za kadete, mla- dečke in deklice zasedli 15. mesto v možnostjo treniranja v pravem pla- ši od njega. Vsi štirje našteti plavalci dince in člane v Ravnah na Koro- konkurenci 25. slovenskih klubov, valnem bazenu, na katerega v klu- so bili tudi udeleženci štafete 4x50 škem je Matic Benčič v disciplini na prvenstvu za dečke in deklice pa bu čakajo že 30 let, lahko še veliko metrov prosto in so s časom 2:14,50 50 metrov prsno s časom 0:33,98 so se uvrstili na skupno 11. mesto boljši. zasedli 7. mesto med 33. štafetami, zasedel 8. mesto med kadeti, v di- v konkurenci vseh 24. slovenskih v štafeti 4x50 metrov mešano pa so sciplini 100 metrov prsno s časom plavalnih klubov. Plavalke in plavalci plaval- bili s časom 2:33,67 uvrščeni na 8. 1:13,74 je zasedel 7. mesto med ka- Rezultati, ki so jih naši športni- nega kluba Biser Piran ponovno mesto med 28 štafetami. Fantje so deti in v disciplini 200 metrov pr- ki odplavali na državnih prvenstvih, blesteli na poletnih državnih pr- na državnem prvenstvu pokazali, sno s časom 2:41,64 ravno tako 7. so zelo spodbudni za naše delo v venstvih da so ves čas pridno trenirali, kar se mesto med kadeti. Urša Kveder je prihodnje. Plavalke in plavalci so V juliju in avgustu so potekala je odražalo na njihovih rezultatih. s časom 19:49,58 zasedla 8. mesto v pokazali, da je z vestnim delom tri državna prvenstva v plavanju. V Na Državnem prvenstvu za disciplini 1.500 metrov prosto v ka- kljub slabšim pogojem za treninge Brestanici pri Krškem se je 19. in 20. dečke in deklice v Kranju je Eli Fi- tegoriji mladink, Kim Zabukovec mogoče doseči zelo dobre rezultate 7. 2014 odvijalo državno prvenstvo lipčič v disciplini 50 metrov delfin je v disciplini 200 metrov mešano na državnih prvenstvih. 55 Oktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

ŠK Flip Piran Piše · SM; foto · Dubravko Marčeta Pestro in delovno Flipovo polletje in poletje

Za flipovci sta izjemno pe- so zastopali Slovenijo in se vr- stro polletje in poletje. Prvo nili s srebrnimi medaljami. Že polovico leta so preživeli delov- dva dni po vrnitvi se je mlajša no in hkrati uspešno. Januar so selekcija udeležila izmenjalne- začeli z osvojitvijo več zmag na ga športnega tabora v Padovi državnem prvenstvu v skokih v Italiji, kjer so sodelovali z gi- z male prožne ponjave, kjer so mnastično skupino Blukippe prejeli tudi prehodni pokal, in iz Padove. Avgusta so delovno nadaljevali na podelitvi priznanj poletje zaključili v Škofji Loki Gimnastične zveze Slovenije, v Gimnastičnem centru našega kjer je bil Flip ponovno razgla- gimnastičnega prvaka Saša Ber- šen za najboljši klub v Sloveniji tonclja, kjer so se v gimnastič- v programu Gimnastika za vse, nih in akrobatskih prvinah na članici Rebeka Grižon in Ana kanvasu in trampolinu, plesu, Uspešni cheer tekmovalci 2014. Janko pa sta kot posameznici baletu, cheerleadingu in atleti- prejeli priznanje za 1. in 2. me- ki urili najmlajši člani kluba, ki sto med najboljšimi športnica- so se preizkusili tudi na klubski mi. Uspehi so se nadaljevali na tekmi. tekmah na veliki prožni ponja- Septembra pa že pridno tre- vi, v pokalu Slovenije v skokih nirajo, vpisujejo nove člane in na mali prožni ponjavi in DP v se pripravljajo na jesenski del gimnastiki ter na DP v cheerle- tekmovanj, na organizacijo dr- adingu, kjer so zasedli več pr- žavnega prvenstva v akrobatiki, vih in drugih mest posamezno, novoletno gledališko predsta- mlajša navijaška ekipa, ki je tek- vo, Flipov vsakoletni pohod na movala prvič, pa je bila 3. Slavnik, pevsko tekmovanje v Flipovi tekmovalci s prehodnim pokalom. Največji uspeh sta letos do- Bosni in Hercegovini, števil- segla flipovca Danimir Azirovič ne manjše nastope na različnih in Ilarija Grižon, ki sta postala prireditvah ter druge vzporedne dvakratna državna prvaka v dejavnosti. Konec septembra partnerskih dvigih, maja in ju- odhaja na festival Golden Age v nija pa tudi dvakratna evropska Franciji Flipova senior skupina prvaka v Angliji in Nemčiji. pod vodstvom prof. Gine Grži- Aprila je sedem Flipovih tekmo- nič, ki že kar nekaj let uspešno valcev sodelovalo v reprezen- predstavlja Flip na festivalih v tanci Slovenije, ki je v Ameriki tujini. osvojila srebrn pokal na svetov- Intenzivno se že pripravljajo nem prvenstvu v cheerleadingu. za festivale, ki se jih bodo ude- Po vsakoletnem uspešnem ležili leta 2015, z mlajšo selekci- velikem show nastopu v porto- jo julija na Kefaloniji v Grčiji, s roškem Avditoriju Portorož in starejšo pa novembra v Tokiu na Flipovem družinskem pikniku Japonskem. na plaži v Portorožu, kjer so Brez pomoči seveda ne gre. imeli flipovci nastop tudi v sklo- Brez prijateljev, ki klubu stojijo pu akcij Sokolske zveze Sloveni- ob strani in mu pomagajo, da je, so konec junija sodelovali na lahko Slovenijo tako uspešno Fens festivalu v Kopru s pesmijo zastopa tudi v tujini, bi težko Anbot u Perane avtorjev Aleša dosegli vse cilje, ki so si jih za- Lavriča in Mojke Mehora La- stavili: Gimnastična zveza Slo- vrič v izvedbi Minke Lavrič in venije, Občina Piran, Omnis in Flipovega mlajšega zbora in bili Verbum 8 iz Kopra, Medis Lju- kot najboljši slovenski izvajal- bljana, Sokolska zveza Slovenije, ci povabljeni k sodelovanju na Tintter, RID in Kavarna Kapita- festivalu Raspjevane pahuljice v nija iz Kopra, Avditorij, Picerija Mrkonjić Gradu v BIH. Santa Lucija, Slaščičarna Maja Julija so odpotovali v Hel- in Elmarkt iz Portoroža, Vinar- singborg na Švedskem na gim- stvo Černe Ankaran, Dubravko nastični festival Eurogym, kjer Marčeta in drugi. Vsem hvala. Najboljše iz Istre. KZ AGRARIA KOPER Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Na podlagi priporočila Državne volilne komisije so se spremenila sledeča volišča, ki so sedaj dostopna tudi Lokalne volitve 2014 invalidom:

Prej: Osnovna šola Cirila Kosmač Piran Sedaj: Epicenter Piran Prej: Center za korekcijo sluha in govora Portorož Sedaj: Dom družbenih organizacij Beli križ Prej: Krajevna skupnost Lucija Sedaj: Center za starejše občane Prej: Krajevna skupnost Portorož Sedaj: Avditorij Portorož Prej: Gasilski dom Sečovlje Sedaj: Osnovna šola Sečovlje