Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo ¥ DECEMBER 2010

NASTOPILI NOVI OBČINSKI JANUARJA ZAPIRAMO POZNAMO ŽE GOST V MESTNI KNJIŽNICI SVETNIKI ODLAGALIŠČE DRAGONJA 120 DELFINOV SLOBODAN SIMIČ SIME

Stran 4 Stran 12 Stran 20 Stran 34

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! / GENTILI CITTADINE E CITTADINI! Vsem Vam prisrčno voščim lepe božične praznike, osebno srečo, zdravje ter veliko uspehov v novem letu. Naj bo vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. ❆ Vi auguro di tutto cuore Buon Natale, serenità, salute e tanti successi nell’ Anno Nuovo. Le vostre parole siano coraggiose, la vostra vita piena di allegria, di creatività e d’affetto. Župan Občine Piran / Il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman

Pooblaščeni prodajalec Telefon 040 410 742 TPC LUCIJA Pon - pet od 9 do 20 Obala 114, 6320 Portorož Sobota od 9 do 13 2 aktualno

Spoštovani bralci Solnega cveta! Župan Peter Bossman: Če ima l j u b K temu, da so pred župan pravo ekipo in ustrezno nami prazni- ki, vsebina zadnje leto- podporo, lahko veliko premakne šnje številke ni posebno praznična. Od kon- Na letošnjih lokalnih volitvah smo v drugem krogu 24. oktobra 2010 izvolili ca septembra se je nabralo ve- za župana priljubljenega in cenjenega zdravnika Petra Bossmana liko novosti, za marsikoga pre- senetljivih. Največja je gotovo, tem, ko smo dobili prvega je uprava. Moram priznati, da »»Vsako delo je po svoje zah- da smo izvolili novega župana temnopoltega župana daleč imam tudi po enem mesecu še tevno. Ko sem v vlogi župana, Petra Bossmana, ki je ponesel S naokoli, smo zbudili izje- vprašanja, a sem zadovoljen s moram malo odklopiti vlogo ime naše občine daleč v svet. mno medijsko pozornost ne le hitrimi odzivi sodelavcev na zdravnika. Tu so pomembni Izvolili smo tudi nove občin- doma, ampak tudi v tujini. Sam vsa moja vprašanja in želje. predpisi, mimo katerih ne mo- ske svetnike in vodstva krajev- je tako nehote neprecenljivo Med volilno kampanjo sem reš, potrebno je spoštovati pra- nih skupnosti, od katerih veliko prispeval k prepoznavnosti naše sam nekoliko drugače razmi- vila igre. Pogosto je samo ena pričakujemo. Na naslednjih občine. šljal, sedaj pa sem spoznal, da izbira. Kot zdravnik pa imam straneh preberite njihove začr- so predpisi takšni, rekel bi togi, vedno več možnosti na izbiro tane naloge in jih “pocukajte Po dobrem mesecu v vlogi župa- da pogosto ne dovoljujejo kraj- in za odločanje, predpisi so tam za rokav”, če jih ne bodo ure- na že lahko strnete prve vtise? še poti in ne gre drugače, če malo bolj prožni. sničevali. Ob listanju glasila »»Moram reči, da je delo župa- želiš delati zakonito, kot da jim boste videli, da življenje v ob- na zelo dinamično, ki zahteva slediš. Zato delo včasih teče po- Katera področja pri delu so čini kljub volitvam ni zastalo. od človeka polno angažiranost. časneje, kot bi si želeli. najbolj zahtevna za vas? Že začete naložbe se izvajajo Priznam, da mi vedno zmanj- Moram reči, da sodelavci v »»Trenutno se soočam s plazom in načrtujejo se nove. V dobro kuje časa za vse, kar bi želel upravi delajo dobro in strokov- želja po rešitvi stanovanjskih vseh nas in naših obiskovalcev. postoriti. no. Pomembno je, da se zaveda- problemov občanov. Te pa je O delu naših mladih in naj- jo, da so tukaj zato, da po svo- kratkoročno zelo težko izpol- mlajših občanov se je nabralo Verjetno niste pričakovali toli- jih najboljših močeh rešujejo niti. To se lahko rešuje le dol- toliko gradiva, da smo bili pri- kšne medijske pozornosti? Ste probleme občanov. Mnogi jih goročno. Včasih ljudje ne razu- morani obseg tokratne številke se navadili kamer in luči? pogosto po krivici ocenjujejo mejo, da občina nima na voljo povečati za nekaj strani. In prav »»Res je, nisem pričakoval ta- kot birokrate. Delo župana pa je praznih stanovanj in da vsa, je tako. Z veseljem objavljamo kšne pozornosti. Pričakoval tudi zelo kreativno, saj ima ve- ki jih zgradi ali prenovi, takoj tudi uspehe naših likovnih in sem morda nekaj odmevov liko možnosti, da naredi nekaj preda upravičencem. glasbenih ustvarjalcev, nekoliko Sloveniji, morda tudi v sose- novega. Če ima pravo ekipo in V naslednjih štirih letih se več prostora pa smo upravičeno dnji Hrvaški … Bil pa sem iz- ustrezno podporo, lahko veliko bomo vsekakor potrudili pri- tokrat posvetili našemu prizna- redno presenečen, da je hotel premakne. dobiti stanovanja, a žal le za nemu publicistu in raziskovalcu ves svet slišati mojo zgodbo. najbolj potrebne, za vse jih istrske in piranske dediščine Sedaj sem se že nekoliko nava- Kaj vas je najbolj presenetilo ne bo dovolj. Začeli smo že s Slobodanu Simuču Simetu. dil kamer in novinarjev, a prvi pri delu župana? postopkom za nadaljevanje Na koncu vendarle ne more- nastopi v času pred volitvami »»Najbolj me je presenetila gradnje stanovanj na območju mo mimo tega, da so pred nami zame niso bili prav enostavni dinamičnost dela. Prej sem Sečovlje Košta, o gradnji na praznični dnevi. Kot pravijo v in imel sem kar malo treme. mislil, da bo delo župana zelo drugem območju Sečovelj se radijskih voščilih: za trenutek Sedaj je tudi toliko lažje odgo- birokratsko. Sedaj vidim, da ni, pogovarjamo tudi s potenci- odložite delo in se poveselite! varjati, ker sem se že seznanil saj se je treba izredno angaži- alnim investitorjem, nekaj jih Želimo vam, da bi se vam v no- delom in najbolj perečimi pro- rati na vseh področjih in sreče- bomo prenovili v Piranu. Ven- vem 2011. letu uresničile vse blemi. vat ogromno ljudi ter hoditi na dar žal tako kot drugod po Slo- skrite želje. Na občini se bomo številne sestanke. Delo je zelo veniji to ne bo zadoščalo. Zato trudili, kolikor bo v naših mo- Kako se počutite med novimi zanimivo, zelo zahtevno in pri bi morali začeti delovati širše z čeh, da naše obljube ne bodo sodelavci v občinski upravi? tem vsak dan izvem kaj novega aktivno politiko na stanovanj- izzvenele v prazno. Tukaj smo Kako so vas sprejeli? (smeh). skem področju. zato, da vam naredimo življe- »»Na občini, v občinski upravi, nje prijaznejše. Srečno! so me kar lepo sprejeli. Naj- Ste pričakovali, da bo tako Katerim nalogam ste se najprej urednica prej je bilo treba spoznati nove naporno? Je bolj zahtevno biti posvetili? mag. Danica Cmrečnjak sodelavce in kako sploh delu- zdravnik ali župan? »»Najprej sem spoznal so- aktualno 3

omejena in moramo biti pri na- drugih obveznosti. Seznam črtovanju zelo pragmatični. Še čakajočih občanov se vsak dan posebno glede na splošno krizo. žal daljša, koledar za mesec Zato bo moral kakšen projekt, januar je že poln … Tu so še ki bi ga želeli čim prej uresni- gospodarstveniki, predstavniki čiti, žal počakati morda eno raznih institucij v občini, no- leto. Nekateri projekti, kot so vinarji in protokolarni obiski. prenova stavbe Obalnih galerij Vmes pa je treba tudi kaj na- in prenova ribiškega pristani- rediti. Postali smo zanimivi za šča pa že tečejo. Lotili smo s javnost (smeh). Vesel sem, da tudi že nekaterih sprememb na je bila na prvem uradnem obi- področju prometa. Težava je, da sku pri nas prav veleposlanica vsaka sprememba zahteva dolo- Gane, obiskali pa so nas tudi čena sredstva. že številni drugi, recimo župan ene beograjskih občin, ruski Ste v občinskem svetu sklenili s veleposlanik … kakšno koalicijo? »»Imamo sicer neformalno ko- Kako vidite občino Piran čez alicijo, nismo pa nič podpisali. štiri leta? Če bomo predlagali dobre pro- »»Rad bi videl, da smo uresni- jekte in če se bomo dobro pri- čili obljubo o socialnem pod- pravili na seje, sem prepričan, jetništvu, ki pomeni skrb za da bomo s sporazumevanjem socialno šibkejše s tem, da pre- oziroma s konsenzom sprejeli pletemo socialo in podjetništvo. pravilne odločitve. Rad bi tudi, da uresničimo ide- jo o blagovni znamki “Produkt Eden perečih problemov v obči- Piran”, s čimer bi podprli naše ni je tudi portoroški Avditorij? pridelovalce odličnega oljčnega »»Rad bi videl, da bi bilo dru- olja, vina, kakija in zelenjave, gače. Kdorkoli ga bo v pri- da bi prodajali na slovenskem hodnje vodil, bo moral bolj in tujih trgih. odločno pridobivati potrebna Upam tudi, da bo v na- sredstva za delovanje tudi na slednjih štirih letih postala Župan občine Piran Peter Bossman Foto: Ubald Trnkoczy trgu. Prepričan sem, da bi s piranska občina kot celota kakovostnimi prireditvami, turistična destinacija, ne le delavce in vsebino njihove- Katerim nalogam ali projek- koncerti in predstavami, pri- Portorož in Piran, kot je to se- ga dela. Trenutno je najbolj tom boste posvetili največ svo- dobili tudi občinstvo. Če pa daj. Tu so namreč še Strunjan, pereče vprašanje v občini jega časa? bo vodstvo pasivno, kot je zaledje, soline in še veliko za- zaprtje deponije v Dragonji. »»Največ časa mi vzamejo po- bilo doslej, bo občina v priho- nimivega. Pereč je tudi problem prome- govori z občani. Razumem pa, dnje zelo težko financirala to Na področju naložb upam, ta, predvsem mirujočega, pa da jim veliko pomeni že to, da institucijo ali celo pokrivala da bomo zgradili vsaj en nov ne le v mestu Piran, ampak jih poslušam. Nekateri vedo že njeno izgubo. stanovanjski blok. Načrtuje- tudi v Portorožu in Luciji. v naprej, da ne morem rešiti mo tudi investicijo v središču Podpiramo tudi čim prejšnjo njihove težave, a je včasih že Vaša vrata so verjetno “preoz- Portoroža na območju Kaštela, izgradnjo golf igrišča in ne dovolj to, da jih poslušam. ka” za vse, ki bi radi čim prej do pred nami je načrt za ureditev moremo razumeti, zakaj ima- Trenutno je pomembna naloga vas? Dan ima vendarle 24 ur. skladišča soli. Izboljšati mora- mo v najbolj turistični občini priprava proračuna za naslednje »»Nemogoče je, da bi sprejel mo komunalno infrastrukturo, toliko težav z obogatitvijo tu- leto. Težava je v tem, da bi radi vse tisti dan, ko bi želeli. Ve- kjer še ni urejena. Če bomo vse ristične ponudbe. čim več naredili, a sredstva so liko je odvisno tudi od mojih to uresničili, bom zadovoljen. 4 aktualno Izvolili smo nove občinske svetnike Na lokalnih volitvah 10. oktobra 2010 smo za naslednji štiriletni mandat izvolili naslednje občinske svetnike

SD - SOCIALNI DEMOKRATI ● Meira HOT ● Mitja CESTNIK ● Jelka PEČAR ● Peter BOSSMAN ● Dušanka ĐUKIĆ ● Monika ROMANELLO REBOL

PJN - PIRAN JE NAŠ ● Alenka ŠUTO ● Tomaž GANTAR ● Šime KOPILOVIĆ ● Marko TANCER ● Marino MAHNIČ

NEODVISEN.SI - INDIPENDENTE.SI

● Zora MUŽINIĆ Občinski svetniki po prvi konstitutivni seji občinskega sveta 12. novembra 2010. Foto: Ubald Trnkoczy ● Slavko IVANČIĆ ● Gašpar GAŠPAR MIŠIČ PredstavnikI ital. narodnosti Ker je bil Peter Bossman iz- seji so zaradi nezdružljivosti z ● Andreja HUMAR voljen za župana, so svetniki na delom v občinski upravi sklenili, FATORIČ ● Alberto MANZIN svoji 2. redni seji občinskega da preneha mandat Moniki Ro- ● Luciano MONICA sveta 16. decembra 2010 name- manello Rebol (SD), hkrati pa ● Bruno FONDA sto njega potrdili mandat Mitji so potrdili mandat novemu članu SDS - SLOV. DEMOKRATSKA STR. Troha iz Portoroža (SD). Na isti Alenu Radojkoviču (SD). ● Mitja JANČAR ● Marijan TONČIĆ

DESUS - DEMOK. STR. UPOK. SLOV. ● Milica MASLO ● Stanislava PREMRU LOVŠIN

LDS - LIBERALNA DEMOK. SLOV. ● Darij BARRILE ● Tatjana VOJ

ZI - STRANKA ZDRUŽENA ISTRA ● Boštjan VRANJEŠ Po konstitutivni seji so novi svetniki nazdravili. Foto: Ubald Trnkoczy aktualno 5

Obiskala nas je Župan z delegacijo veleposlanica Gane Sveta Evrope o aključje je hotelo, da se je na Poudaril je tudi pomen piran- Nprvi uradni obisk pri župa- skega zaledja in še predvsem položaju italijanske nu Petru Bossmanu najavila prav pridelave odličnega oljčnega veleposlanica Republike Gane v olja in vina. Gostja je županu Republiki Sloveniji Evelyn Anita prenesla pozdrave iz domovine narodne manjšine Stokes – Hayford. V sredo, 24. in iskrene čestitke ob izvolitvi. novembra 2010, jo je župan sku- Poudarila je, da pomeni njegova paj s podžupanom Gašparjem izvolitev za župana odraz velike Gašparjem Mičičem sprejel v demokracije v Sloveniji. Vele- dvorani Domenica Tintoretta. poslanica Evelyn Anita Stokes- V prisrčnem in prijateljskem Hayford se je vpisala v Zlato nagovoru je župan gostji in knjigo, nato pa so si gostje v njenemu spremstvu predstavil spremstvu župana in podžupana v nekaj besedah občino Piran. ogledali Piran.

upan Peter Bossman je 17. Giuseppe Tartini Piran. Na Žnovembra sprejel delegaci- področju vzgoje in izobraže- Veleposlanica jo Svetovalnega odbora Okvir- vanja delujejo v občini Piran Republike Gane v ne konvencije Sveta Evrope za tri italijanske institucije: Vrtec Republiki Sloveniji varstvo narodnih manjšin in La coccinella Piran, Osnovna Evelyn Anita Stokes jim predstavil položaj italijan- šola Vincenzo e Diego de Ca- – Hayford ske narodne manjšine v Občini stro Piran ter gimnazija Anto- Piran. Sprejema se je udeležila nio Sema Piran. Občina prav tudi Predsednica Skupnosti Ita- tako skrbi za objekte, v ka- lijanov Giuseppe Tartini Piran terih se odvija izobraževanje Manuela Rojec, ki verjame narodnosti. Tako je bila pred v dobro sodelovanje z občino tremi leti zaključena prenova tudi nadalje. Župan je poudaril, italijanske osnoven šole Vin- da si želi tesnega sodelovanja cenzo e Diego de catro Piran, in da si bo prizadeval, da bi ki je bila vredna nekaj več kot morebitna vprašanja reševali 2 milijona evrov. Sredstva sta sprotno in soglasno. prispevali Republika Sloveni- Gostom je pojasnil, da druž- ja ter Republika Italija. Občina beno in politično življenje v Piran pa je zagotovila celoten Občini Piran bogati sožitje objekt in vodila prenovo. med pripadniki slovenskega Ob koncu srečanja je župan naroda in italijanske narodne poudaril, da “gre v naši občini skupnosti. Prav tako je poja- za zgleden primer dobrega so- snil, da ima narodnost v ob- delovanja med večinskim na- činskem svetu zagotovljena rodom in pripadniki italijanske tri svetniška mesta. Bogato je narodne skupnosti, ki mu prav tudi kulturno življenje, ki ga gotovo še posebno težo in ve- pripadniki narodnosti razvi- ljavo daje tudi današnji obisk jajo v okviru številnih sekcij visokih uglednih gostov.” društva Skupnosti Italijanov Slavica Tucakov 6 aktualno Novosti v prometnem režimu Brez plačila in brez vstopnega medija (abonmaja) se je mogoče brezplačno v mestu zadržati 15 minut

rva začasna spre- njen izključno abonentom, levi memba dosedanje oziroma naravnost pa naključ- “Pprometne ureditve nim obiskovalcem. Sedaj namreč vhoda v mesto Piran velja že od prihaja redno na tem delu gara- 6. decembra. Novost je, da je žne hiše do zadreg in posledično lahko vstopijo v mesto brezplač- nepotrebnih zastojev. no za 15 minut tudi naključni Cilj vseh ukrepov je napolniti obiskovalci mesta oziroma vsi, garažno hišo in razbremeniti zu- ki nimajo abonmaja. Če ta čas nanje površine, predvsem pa red- prekoračijo, plačajo po ceniku, ke parkirne površine v mestnem kot da bi parkirali eno uro”, je jedru. Te naj bi bile namenjene le pojasnil podžupan Gašpar Ga- za kratkotrajno parkiranje prebi- špar Mišič, ki je na občini med valcev in obiskovalcev. Za daljše drugim zadolžen za področje postanke pa bo potrebno parkira- prometa in z njim povezane jav- ti zunaj mesta. “Da bi to dosegli, ne infrastrukture. moramo zagotoviti javni prevoz Dosedanji prometni režim je med središčem mesta in garažno Logistiki v garažni hiši se namreč po Mišičevih besedah hišo oziroma Fornačami v ena- obeta nekaj sprememb. odvračal naključne potencialne komernih intervalih vsaj na deset obiskovalce mesta. V njem živijo minut. Avtobus naj bi krožil med trgovci, hotelirji, gostinci in dru- uvozom v garažno hišo, Forna- gi podjetniki, ki se iz meseca v čami in Tartinijevim trgom, kjer mesec trudijo preživeti, goste pa bo obračališče”, pojasnjuje Mi- jim je odvračala zapornica pred šič. Velik poudarek namenja tudi mestom. Dolgoročna rešitev je boljšemu informiranju in ustre- tudi po Mišičevem prepričanju znim informacijskim tablam. mesto brez avtomobilov. Da pa bi to dosegli, moramo upoštevati Piran kot en sam velik hotel dejanske življenjske potrebe pre- Podžupan še dodaja, da se z la- bivalcev in skupaj z njimi ustvariti stnikom garažne hiše Kraškim pogoje za rešitev prometnih težav. zidarjem dogovarjajo o ugodnej- ših pogojih za nakup mesečne- Urejanje logistike med ga abonmaja (pozimi okoli 20 garažno hišo in centrom evrov, poleti največ 30 evrov). mesta A Mišič gre še dalje: “Razmi- Zapornico pred vhodom v mesto naj bi premestili bliže parkirni hiši. “Trenutno pripravljamo v sodelo- šljamo tudi o uvedbi tako ime- vanju z zunanjimi strokovnjaki, s novane 24-urne šoferske službe, krajani in vodstvom krajevne kot jo imajo sodobni hoteli, saj skupnosti spremembo sedanje- bi morali Piran obravnavati kot ga prometnega režima oziroma en sam velik hotel: Obiskovalec ureditev logistike med garažno ali abonent se pripelje v mestno hišo Fornače in centrom mesta. jedro z osebnim vozilom in pre- Ureditev bo bolj prijazna vsem da ključe svojega avtomobila uporabnikom, tako stanovalcem vozniku, ki mu odpelje avtomo- kot obiskovalcem”, zagotavlja bil v garažno hišo. Na klic mu ga Mišič. Kot pravi, razmišljajo o pripelje nazaj. Takšna “služba” premiku vstopne zapornice, ki je bi bila v veliko pomoč tudi me- sedaj tik pred mestom, na loka- stnim hotelom, saj bi služila tudi cijo uvoza v garažno hišo. Načr- njihovim gostom. Naš namen je tujejo tudi spremembo pri izvozu namreč privabiti v mesto tudi tako, da bi zamenjali izstopna najzahtevnejše goste, ki jim mo- pasova: desni bo poslej name- ramo ponuditi ustrezne storitve”. Pred Tartinijevim trgom bo potrebno urediti obračališče za vozila. aktualno 7 Piranski mandrač bo pravo ribiško pristanišče

Kar 3.5 milijona evrov vredna dela prenove ribiškega pristanišča naj bi zaključili aprila 2011

piranskem mandraču bitev pristana in pomola za večjo lahko že od konca ok- varnost pri natovarjanju in razto- V tobra vidimo delovno varjanju rib, vzpostavitev boljših ploščad, na kateri so dvigalo, pogojev za prodajo ribiških proi- drugi težki stroji in material, ki zvodov in boljša zadostitev higi- ga uporabljajo za pilotiranje no- enskim zahtevam za ribe, ureditev tranjega dela glavnega valobrana, mesta za popravilo in vzdrževanje kasneje pa bodo z njegovo pomo- ribiških plovil in ureditev ekolo- čjo utrdili še zahodno obalo male- škega otoka za ustrezno ločeno Po prenovi ga mandrača in obeh malih pomo- zbiranje odpadkov. bo že na lov. Marca letos je občina prejela Med izvajanjem del ni mogo- pogled Odločbo o odobritvi nepovratnih če parkirati na območju pred ribiško sredstev sofinanciranja iz Evrop- gledališčem Tartini in ob prista- pristanišče skega ribiškega sklada v višini do nišču. Zaradi sanacije obalnih bolj urejeno. 2,4 milijona evrov za izvedbo 3,5 zidov bo potrebno obstoječa milijona evrov vredne naložbe za privezana plovila na lokacijah, ureditev ribiškega dela piranskega kjer bodo potekala dela, prema- pristanišča. Cilj projekta je uredi- kniti na začasno urejene priveze tev ribiške infrastrukture za potre- ob glavnem pomolu. Najemniki be ribičev v Piranu, med drugim privezov, ki bodo morali plovila izboljšanje pogojev za iztovar- premeščati, bodo o tem oseb- janje, skladiščenje in prodajanje no obveščeni. Zaradi ureditve ribiških proizvodov, izboljšanje gradbišča in izvajanja pilotira- Delovna varnosti ribičev in posodobitev nja obalnega zidu pred zgradbo ploščad bo mest iztovora, primerna ureditev Gea Collega bo predvidoma za še nekaj oskrbe ribiških plovil z gorivom, 20 do 30 dni urejen dvosmerni časa v ledom, vodo in energijo, posodo- izmenični promet s semaforjem. pristanišču. Drsališče prvič tudi na Tartinijevem trgu

a Tartinijevem trgu v Pira- poldanski čas je bolj ali manj Nnu, ki ga poleg novoletne namenjen za skupinsko drsanje okrasitve pročelij hiš krasi tudi vrtcev in šol. Posebej živahno novoletna smreka, je letos prvič bo tudi v predprazničnih dneh, že od 16. decembra postavljeno ko bo Društvo prijateljev mla- tudi pokrito umetno drsališče. dine Piran poskrbelo, da bo na Drsati je mogoče brezplač- ledeno ploščad s svojim sprem- no vsak dan od 10. do 22. ure, stvom pridrsal tudi dedek poskrbljeno je tudi za izposojo Mraz. Drsališče bo razveselje- drsalk, saj jih je v vseh veliko- valo mlade in manj mlade vse stih na voljo kar 70 parov. Do- do 15. januarja 2011. Že prvi dan, ko so postavili drsališče, so se mladi veselili na ledu. 8 aktualno Prenavljamo stavbo Obalnih galerij v Piranu Stavbo Obalnih galerij v Piranu, ki je v lasti občine, smo pred dobrim mesecem začeli temeljito prenavljati, dela pa naj bi trajala v dveh fazah dve leti

bnova mestne galerije je nujna, saj je stavba Ostatično že povsem dotrajana. Po besedah pred- stojnice občinskega urada za družbene dejavnosti Lade Tancer bodo v tem delu obno- ve rezultati najmanj vidni, a najpomembnejši. Vrednost naložbe je okoli 1,5 milijona evrov. Od tega bo država (zaenkrat) prispevala 495 tisoč evrov, od tega 145 tisoč še letos, 350 tisoč pa pri- Stavba Obalnih galerij v Piranu bo hodnje leto. Piranska občina Avtor načrta prenove stavbe je Boris Podrecca. še nekaj časa gradbišče. bo letos zagotovila 215 tisoč evrov, drugo leto pa še 710 ti- niti še okrog 300 tisoč evrov. nekdanje Drogine pisarne nekajkrat izkazalo kot odli- soč evrov. V letu 2012 pa bo V času prenove so se za- ob skladišču soli Monfort. čen prostor za postavitev po- za nakup opreme treba name- posleni začasno preselili v Skladišče samo pa se je že membnih razstav.

ARENA aktualno 9 Občina Piran se je med prvimi lotila odgovornejšega gospodarjenja z energijo Urad za gospodarstvo in turizem Občine Piran je 9. decembra pripravil posvet, ki se ga je udeležilo nekaj deset direktorjev javnih zavodov, podjetij, šol oziroma institucij iz občine

trokovnjaki za učinkovito Leban. Dela se tudi na možnosti rabo energije in izkorišča- izrabe morja za hlajenje oziroma Snje obnovljivih virov ener- ogrevanje s toplotno črpalko, pri gije so jim predstavili potek Lo- čemer bo morda prvi tak objekt v kalnega energetskega koncepta občini Gledališče Tartini. (LEK), s katerim je ta občina med Na področju oskrbe z energijo prvimi pri nas, ki se je gospodar- so v letu 2010 začeli s postop- jenja z energijo lotila načrtno, kom za spremembo koncesijske strokovno in odgovorno. pogodbe glede na zahtevo, ki se “Ne gre za to, da bi nadzirali, nanaša na obvezen 20-odstotni kako vaši zavodi in institucije minimalni delež proizvedene to- upravljajo z energijo, gre za to, plote iz obnovljivih virov ener- da lahko načrtujemo varčevanje z gije v sistemih daljinskega ogre- energijo, da bo ostalo več denarja vanj v letu 2020. za investicije in da bo to bolje za Kot je povedala Pogačnikova, naše okolje. Naše okolje moramo LEK vključuje tudi osveščanje in začeti ohranjati na lokalnem ni- izobraževanje širše javnosti ter za- voju. Če tega ne bomo storili, ta poslenih v občini o učinkoviti rabi svet ne bo več tak, kot ga pozna- energije in izkoriščanju obnovlji- mo,” je v uvodu povedal piranski vih virov energije. Dana je tudi že župan Peter Bossman. pobuda za vzpostavitev poskusne Občine so v skladu z nacional- energetske svetovalne pisarne v nim energetskim programom do občini, kjer bodo od februarja da- začetka leta 2012 dolžne spre- lje občani lahko dobili vse tehnič- jeti Lokalni energetski koncept ne informacije, ki se nanašajo na (LEK). V njem opredeljujejo varčevanje z energijo pri adapta- dolgoročni načrt razvoja ener- cijah in tudi o finančnih olajšavah getike, učinkovite rabe energije zanje. Izvedli bodo tudi več temat- in izkoriščanje obnovljivih virov skih predstavitev s tega področja, energije ter tako zagotavljajo posledica dejstva, da je turistična namenom ciljnega načrtovanja o vsem pa bo seveda poročalo tudi zmanjševanje negativnih vpli- občina. V poletnem času je večji investicij v letu 2011, prvi korak občinsko glasilo Solni cvet. vov na okolje, razvoj lokalnega porast porabe električne energije k izvedbi sanacije objektov pa so Janez Mužič, Podpalmo.si gospodarstva in zaposlovanja. predvsem pri javni razsvetljavi, izvedli z razširjenimi energetski- Lokalni energetski koncept ob- ki je na prebivalca v primerjavi mi pregledi v 9 javnih stavbah. čine je z opisom ukrepov znotraj z ostalimi občinami presežena za Na področju obnovljivih virov akcijskega načrta na posvetu skoraj dvakrat. Imamo že načrt, energije so v občini že postavili predstavila energetska upra- da se bo ta stopnja zmanjšala, sončno elektrarno na strehi telo- vljavka Občine Piran mag. Ka- saj občina aktivno deluje na tem vadnice Lucija (moči 59 kWh, tarina Pogačnik. Poudarila je, področju.” Dodala je, da so pri 358 m2, proizvodnja električne da občina svoje aktivnosti na tem zgradbah možni veliki prihranki energije 59.880 kWh/leto), po- področju usmerja ciljno in da je predvsem pri obnovi oken in po- teka pa tudi projekt zamenjave na dobri poti k dvigu učinkovite dobnega, izolaciji notranjih sten, kotlov na fosilna goriva s kotli na rabe energije in zvišanju deleža kjer je to možno, pomemben biomaso v OŠ, vrtcu, telovadnici obnovljenih virov energije. Na faktor pa je tudi osveščanje vseh. in podružnični OŠ Vincenzo Di- naše vprašanje, kako potratni so V zvezi z LEK je Pogačnikova ego de Castro v Sečovljah. Gre Pirančani z energijo, pa je pove- povedala, da so bila za učinko- za projekt, ki se financira iz švi- dala: “Trenutno je Piran glede na vito rabo energije v letu 2010 carskega sklada in ga je na pred- porabo električne energije nad vzpostavljena energetskega knji- stavitvi podrobneje predstavil slovenskim povprečjem, kar je govodstva v 34 javnih stavbah z direktor podjetja GOLEA Rajko 10 aktualno Piran in Augsburg sodelujeta že 30 let Že 30 let poteka sodelovanje med občino Piran in Slovensko — kulturno — športnim društvom “Drava” Augsburg. Ta visoki jubilej smo praznovali v gosteh 20. novembra 2010

ili smo deležni šte- vilnih zahval za iz- Bpolnjevanje prevzetih obveznosti, ki izhajajo iz pod- pisanih listin o kulturnem so- delovanju ter pokroviteljstvu. Ponosni smo na opravljeno delo in na odmevne uspehe društva, ki je poznano tudi po drugih krajih v Nemči- ji. K prepoznavnosti slo- venskega društva prispeva folklorna skupina, ki se je prvih korakov naučila prav v Piranu. Letos praznujejo 30. letnico nastopanja. SŠK Društvo Drava je delovalo v raznih sekcijah, kot so ša- hovsko, kegljaško, dramsko in pevsko. Prizadevali so si, da je bila ustanovljena slo- venska dopolnilna šola, ki prav tako beleži 30. letnico obstoja. Za še boljše spoznavanje in sporazumevanje v sloven- skem jeziku smo organizira- Naše druženje je vedno nepozabno. li izmenjavo šolskih otrok. Tako so učenci piranskih šol Slovensko dopolnilno šolo bili dvakrat na 14-dnevnih smo podpirali z didaktičnim počitnicah pri slovenskih materialom in knjigami za družinah v Augsburgu in otroke in odrasle. Pri tem obratno. Oboji so dožive- nam je pomagala Mestna li veliko lepega in spoznali knjižnica Piran. nove kraje in način življenja. S folklorno skupino pa je ves čas sodeloval KUD Ka- rol Pahor Piran, ki je men- torja folklore pošiljal v Au- gsburg, da je učil plese in poskrbel za noše. Društvu PORTOROŽ Drava smo pomagali tudi tako, da smo zbirali prispev- AVTOBUSNI PREVOZI ke za tombolo, ki so jih po- darili tako občani, predvsem Augsburška mestna hiša [email protected] pa obrtniki, gostišča, hoteli, in druge ustanove. naša občina, obala in Slove- štvu ob 30. letnici slovenske www.street-tour.com Preko obiskov na kulturnih, nija. Občinsko delegacijo je dopolnilne šole Augsberg, športnih prireditvah občnih vodila Tončka Senčar, ki čestitke članom društva k tel: 05 677 04 38 zborov v Augsburgu, na ka- z Društvom Drava sodeluje uspehom in zaželela uspe- terih smo obiskovalcem raz- že od ustanovitve. V imenu hov tudi naprej. gsm: 041 724 302 delili številne turistične pro- župana Petra Bossmana je spekte, je prepoznavna tudi posredovala čestitke Dru- Tončka Senčar aktualno 11 Zlati grb občine Piran Ministrica za kulturo letos Marjanu Čeligu na obisku pri županu

Tedanji župan Tomaž Gantar je podelil priznanje Zlati grb občine Piran Marjanu Čeligu. Ministrica Majda Širca in župan Peter Bossman: “Najin pogovor je bil petek, 15. oktobra, ko ob- Kamnoseška dejavnost, ki jo zelo konstruktiven.” V čina Piran praznuje svoj je Marjan Čeligo z družin- praznik, smo zvečer v portoro- skimi člani in sodelavci leta esel sem, da je bila da- kulturo in Ministrstva za okolje škem Avditoriju slovesno obe- 1962 postavil v dolini Drago- “Vnes z nami ministrica in prostor”, je dodala. ležili ta dan s prireditvijo Sle- nje, nima zgolj gospodarskega za kulturo. Najin pogovor je bil V zvezi s vprašanjem solinar- di, ki ostajajo. O tem je pričal pomena za občino Piran, tem- zelo konstruktiven, veliko sva skega muzeja je župan zagoto- 10-minutni film z umetniškimi več tudi širši pomen za kul- dorekla o nadaljnjem sodelo- vil, da bo občina bdela nad svo- fotografijami Ubalda Trnko- turno in umetniško dejavnost vanju, ki se ga veselim”, je po jim interesom na tem področju: czya o tem, kaj vse je občina v občini. Njegova nesebična današnjem obisku ministrice za “Nekatere predlagane rešitve so pridobila v zadnjih štirih letih. pomoč pri dobavi in uvozu kulturo Majde Širca povedal sprejemljive in upam na simbi- Ob tej priliki je župan Tomaž kamna za Mednarodni simpo- župan Peter Bossman števil- ozo med solinarskim muzejem Gantar podelil priznanje Zla- zij kiparjev Forma viva Por- nim novinarjem, ki so se zbrali in družbo Soline”. Ministrica ti grb občine Piran Marjanu torož ter gmotna in tehnična na novinarski konferenci po sre- je dodala, da v tej luči načrt Čeligu za življenjsko delo in podpora pri realizaciji galerije čanju 25. novembra. omogoča dostop tudi z morske aktivno vlogo pri spodbujanju AmasA v Madridu pričata o Tudi ministrica Majda Širca strani, tudi zaradi spoštovanja gospodarskega razvoja ter za viziji gospodarskega razvoja, je poudarila, da je bil njun po- tradicije. Tako bo po njenem podporo kulturni in umetniški ki s podporo umetnosti za- govor zelo konstruktiven. “Iz- zagotovilu tudi s pomočjo drža- dejavnosti v Občni Piran. gotavlja bogatejše kulturno postavila sva vprašanja, ki se ve ojačana turistična ponudba. življenje vsem občankam in nanašajo na odnose med občino Prepričana je, da je potrebno Obrazložitev priznanja: občanom občine Piran. in državo”, je povedala. Med muzejsko vlogo uravnovesiti z drugim je to problematika pre- drugo dejavnostjo na tem ob- nove objekta piranskih Obalnih močju. Vesela je tudi, da je se- Solni cvet_L'Afioreto galerij, ki se prenavljajo tudi s danji koncesionar uspel prido- pomočjo “kulturnega tolarja”, biti znatna evropska sredstva v Želite oglaševati? Vaš kontakt je [email protected] zaradi objektivnih okoliščin pa prid krajinskega parka. po besedah ministrice prenova Sogovornika sta omenila tudi Lokalno glasilo Občine Piran Vsa nepodpisana besedila: nekoliko zamuja. Omenila je vprašanje namembnosti skla- Solni cvet — L' Affioreto 16 mag. Danica Cmrečnjak tudi “odprto dilemo” v zvezi s dišča soli v Portorožu, kjer so Izdajatelj: Občina Piran, Vse nepodpisane fotografije: prostori Viba filma na Forna- trenutno nameščene Obalne Tartinijev trg 2, Piran, arhiv občine Piran čah, ki čakajo na boljše čase. galerije. Poudarila sta možnost Izšlo: v Piranu, dec. 2010 Fotoliti: Luxuria “Velik del razmisleka pa sva dodatnih sredstev v ta namen iz Odgovorna urednica: Tisk: Tiskarna SET, posvetila načrtu upravljanja Se- Norveškega sklada, ki bodo v mag. Danica Cmrečnjak Vevška c. 52, 1280 Lj. – Polje Tehnični urednik: Nikolaj Koželj Naklada: 8.000 izvodov čoveljskih solin. Gre za projekt, letu 2011 bistveno bolj dosto- ki je prioriteta Ministrstva za pna za Slovenijo. 12 javna podjetja in zavodi Zapiranje odlagališča Dragonja januarja 2010 V zadnjih dveh letih javnost postopoma pripravljamo na neizogibno zaprtje odlagališča Dragonja, saj na njem ni več prostora

ržava nam je že odredila Dnevno jih bo naložil v zabojni- zaprtje, kar bomo izvedli ke in odpeljal stran. Djanuarja 2011. Nimamo Predpisi zahtevajo dosledno več možnosti odlaganja na ob- ločevanje odpadkov na izvoru in močju naše občine, saj tega ne intenzivno zmanjševanje vseb- dopuščajo številni evropski in nosti biorazgradljivih odpadkov slovenski predpisi. Regijskega v odloženih odpadkih. Predaja- centra za obdelavo odpadkov in nje odpadkov v nadaljnje ravna- odlaganje ostanka še ni. Občina nje bomo plačevali po teži, zato Piran intenzivno išče kratkoroč- bo v interesu uporabnikov do- ne in dolgoročne rešitve v okviru sledno ločevanje na izvoru. Naj- Ekološki otok s posodami za odpadke s slikovnimi navodili za ločevanje konzorcija za gospodarjenje z od- večji delež k teži gospodinjskih odpadkov. padki južne Primorske (GOJUP). odpadkov prispevajo kuhinjski biorazgradljivi odpadki, papir in svet in določil ceno na podlagi več kot 80 % odpadkov, ki na- Predajanje odpadkov v steklo. Predajanje biorazgradlji- predpisov in stroškov. stanejo v gospodinjstvih in v nadaljnje ravnanje vih odpadkov nas bo stalo manj turističnem gospodarstvu.Ta cilj Po zaprtju odlagališča Dragonja kot predajanje mešanih komu- Gospodinjstva bistveno lahko dosežemo, saj smo sku- bo tam še obratoval zbirni cen- nalnih odpadkov. Ločevanje pla- bolje ločujejo kot paj “zdržali” dodatni dve leti s ter, kjer bo še naprej potekalo stične in druge embalaže pa je turistično gospodarstvo praktično polnim odlagališčem. ločeno zbiranje različnih frakcij pomembno zaradi zmanjševanja V občini Piran smo pri ločevanju JP Okolje je omogočalo lažje odpadkov, elektronske opreme, volumna odpadkov. Smetarina se odpadkov zelo napredovali, ven- ločevanje,okoliški prebivalci in kosovnih, nevarnih odpadkov in ne bo podražila pred 1. marcem. dar zaradi skupnega poročanja o občani pa so dobro sodelovali. zelenega reza (veje, listje, trava), 2011, saj je vlada zamrznila cene odpadkih iz gospodinjstva (mali Zahvaljujoč vsem smo privarče- ki jih predajamo v predelavo. komunalnih storitev. Pravičnejši uporabniki) in gospodarstva (ve- vali več kot 2 milijona evrov. Prevzem mešanih komunalnih način od sedanjega plačevanja liki uporabniki) izkazujemo le 22 Načrtujemo, da bi v letu 2011 odpadkov bo začasno potekal na je cena po določeni minimalni % ločevanje v letu 2010. S tem namesto planiranih 6.700 ton od- zbirnem centu za odpadke v Dra- količini odpadkov na osebo, zato smo nad slovenskim povprečjem. padkov predali in plačali le 5.000 gonji do ureditve zbirnega centra za gospodinjstva pripravljamo Če izločimo vpliv gospodarstva, ton in sorazmerno manj plačali na drugi lokaciji. Odpadke bomo takšen predlog tarifnega pravil- ugotovimo, da gospodinjstva na prevzemniku. To se bi poznalo predajali prevzemniku Publicus nika. Obravnaval ga bo izvoru ločujejo 37% odpadkov. pri stroških, dvig cene na polo- d.o.o, ki je bil leta 2009 izbran Občinski Možno bi bilo izločiti žnicah pa bi tudi bil manjši. na javnem razpisu. V Občini Piran smo v letu javna podjetja in zavodi 13

2009 ustvarili povprečno 500 kg lišče v Sloveniji ne bo spreje- kih opremili z novimi nalepkami, dro vrečko in modro posodo za ostanka mešanih komunalnih od- malo komunalnih odpadkov, v to je z barvnimi slikovnimi navo- pločevinke, ker smo dosegli, da padkov na prebivalca (vključno s katerih biorazgradljive sestavine dili. Na vrečkah za ločeno zbira- jih lahko predajamo skupaj s pla- turizmom), kar je nad slovenskim presegajo predpisane deleže, saj nje v starem mestnem jedru Piran stično in tetrapak embalažo v ru- povprečjem (453 kg iz leta 2008). okoljska inšpekcija odreja visoke so navodila v slovenskem in ita- meno vrečko in rumeno posodo. kazni. Kazen za nepravilno rav- lijanskem jeziku. V letih 2009 in Milica Maslo (tekst), Bodo ločevali odpadke nanje lahko doleti tudi posame- 2010 smo postopoma ukinili mo- Sandra Loboda (grafi) tudi v turističnem znike in gospodarske subjekte. gospodarstvu?! Inšpekcijski nadzor postaja strog, Turistično gospodarstvo ustvari kršitelje pa moramo prijavljati. 53 % vseh odloženih odpadkov v občini Piran, gospodinjstva pa Več ločujmo, manj 47 %. Analiza odpadkov iz tu- plačujmo! ristične in gostinske dejavnosti Za lažje ločevanje bomo v krat- decembra 2009 je pokazala, da kem vse posode na ekoloških oto- vsebujejo 63 % biorazgradljivih odpadkov . V letih 2009-2010 Embalažo pred ločevanjem ne bi smeli preseči 28 %, v le- izpraznimo, iztočimo in tih 2011-2012 pa 25 %. Visok stisnemo! Kam jo odložimo? delež biorazgradljivih odpadkov Rumeni zabojnik/vrečka – v mešanih komunalnih odpad- plastika, pločevinke, tetrapak Količina ločeno zbranih odpadkov v letih 2005-2009. kih iz turističnega gospodarstva Rdeči zabojnik/vrečka – papir in karton zvišuje težo odpadkov na prebi- Zeleni zabojnik – steklo valca in delež biorazgradljivih Rjavi zabojnik/biorazgradljiva odpadkov v vseh odpadkih, ki vrečka – biorazgradljivi jih bomo predajali v nadaljnje kuhinjski odpadki ravnanje. Zato smo turistično Zelena vrečka v starem gospodarstvo že obvestili, da je mestnem jedru Piran – ostanek skrajni čas za spremembo ravna- mešanih komunalnih odpadkov. nja z odpadki, bodo njihovi stro- ški za odpadke bistveno višji. Za več informacij glejte Ne smemo dopuščati nepravil- Navodila za ločevanje odpadkov na www.okoljepiran.si nega ravnanja, saj bi to zelo obre- Telefonske informacije na Primerjava količine vseh odloženih mešanih komunalnih odpadkov in menilo ceno predajanja odpadkov zeleni številki 080 88 15 tudi za občane. Nobeno odlaga- količine malih uporabnikov.

Čarobna energija Srečno, v Portorožu zdravo in Sproščeno 2011

tel. 05 692 90 01 Shakti Thalasso & Wai Thai www.lifeclass.net ayurveda center Medical center center za tradicionalno tajsko masažo LifeClass Hotels & Spa, Obala 33, Portorož 14 krajevne skupnosti

Predstavljamo vam nova vodstva krajevnih skupnosti v občini Piran. Člane Svetov krajevnih skupnosti ste izvolili volivci na zadnjih lokalnih volitvah. V posameznih krajevnih skupnostih so nato člani Sveta izmed sebe izvolili predsednika krajevne skupnosti.

KS PIRAN KS Portorož

ovoizvoljeni člani sveta sreda tudi popoldne od 15. ovi Svet portoroške kra- Portorož še Robert Smrekar, NKS Piran so Zora Mu- do 17. ure. Telefonski kon- Njevne skupnosti se je ki je podpredsednik, Aldo Zi- žinić, Davorin Petaros, Mi- takt: 673 24 83, e-naslov: konstituiral v ponedeljek, 15. gante, Mojmir Kovač, Sergij lica Maslo, Sašo Saksida, [email protected]. novembra 2010. Isti dan so iz- Fikfak, bivši predsednik KS Lili Žigo, Sandro Kravanja Tudi do več novih informa- volili tudi svoje vodstvo. Kot Mauro Belac in Boris Kopilo- in Silva Červar. Poklici, ki tivnih tabel ni tako daleč! Na kandidat z največ, to je 331 vić, ki je bil član Sveta KS tudi jih opravljamo in interesna prvem sestanku smo obrav- prejetimi glasovi je bil za pred- v prejšnjem mandatu. področja, na katerih smo (in navali načrt ureditve ribiške- sednika Krajevne skupnosti Glede na sestavo nove lokalne bomo še) aktivni, obetajo di- ga pristanišča. Strinjali smo Portorož izvoljen Slavko Ivan- oblasti , nagnjenost njenih članov namičen in pester mandat. se, da se v njem ohrani dviga- čić, sicer tudi podpredsednik h kulturi dialoga, glasbi, kulturi, Za predsednika sveta KS lo. Zaprosili (in uspeli smo) stranke Neodvisen.si in novo- ribištvu, igralništvu in športu, Piran je bil na ustanovni smo za sklic okrogle mize o izvoljeni občinski svetnik. Ob lahko v Portorožu pričakujemo seji izvoljen Sašo Saksida, ukinitvi prve pomoči v ZD Slavku Ivančiću so v Svetu KS štiri pestra in zanimiva leta. dipl. ekonomist. Lucija oziroma organizaciji Ni skrival veselja nad se- Centralne urgentne službe v stavo sveta KS. “Izjemno SB Izola. članstvo za plodno in meni V tesnejšem sodelovanju z nadvse pomembno produk- Občino Piran je razvoj naše- tivno sodelovanje! Za boljšo ga mesta, razvoj izobraževa- obveščenost krajank in kraja- nja, športa, kulture, turizma, nov ter komuniciranje z njimi ohranjanje kulturne dedišči- so poleg nekaterih osebnih ne bliže uresničevanju, še po- telefonskih številk kot vedno sebno, če bomo skupne načrte odprta vrata pisarne KS na uspeli financirati z nepovra- Levstikovi 7, kjer vam bo na tnimi finančnimi sredstvi. voljo naša tajnica Lidija Do- Pomembno je tudi, da se dig. bomo glede teh načrtov pra- Uradne ure za stranke – vočasno in temeljito uskladili krajane so: ponedeljek, sre- s svojimi krajani! Svet KS Portorož (z leve): S. Fikfak, A. Zigante, S. Ivančić, R. da in petek od 8 do 12. ure, Zora Mužinić Smrekar, M. Belac in M. Kovač (na sliki manjka B. Kopilović)

krajevne skupnosti so Mirela naloga bo poskrbeti za ureditev KS sečovlje Flego, Ingrid Mahnič, Maja lokalne ceste med Gorgom in Lušina, Igor Kramešteter ter osnovno šolo, ker je nevarna poštovani krajani Sečovelj, predstavnico Italijanske naro- za otroke in voznike. Ostalo naj Sz veseljem vam predstavim dne skupnosti Nives Matijašič. bo presenečenje … novoizvoljeni Svet Krajevne Krajanom se zahvaljujemo za Vsem krajanom krajevne skupnosti Sečovlje v manda- njihovo zaupanje in jim spo- skupnosti Sečovlje in občanom tnem obdobju od 2010 do 2014. ročamo, da se bomo trudili po piranske občine voščimo sre- Predsednik Krajevne skupno- najboljših močeh, da prisluh- čen Božič in srečno in zdravja sti je Denis Fakin, podpredse- nemo težavam, ki jih imajo polno Novo leto 2011! dnik je Silvo Pliško. Ostali člani krajani v Sečovljah. Naša prva Denis Fakin Predsednik KS Sečovlje D. Fakin krajevne skupnosti 15

KS lucija KS SV. PETER

ovoizvoljeni člani sveta redsednik sveta je Matjaž gradništvo ter jih navezati v tu- NKS Lucija so Franko Fi- PBučinel, podpredsednik je ristično ponudbo. Zaveda se, da čur (predsednik), Gašpar Ga- Marjan Guzič, člani Sveta KS je pogoj za napredek izgradnja špar Mišič (namestnik pred- pa so še David Rupnik, Dorija- oziroma posodobitev javnih sednika), Lidija Bužekijan, no Lucjan Brec in Denis Vuk. zgradb, komunalne in prome- Karmen Lakovič Bossman, Predsednik Sveta krajevne tne infrastrukture na območju Andreja Humar Fatorič, Ma- skupnosti Sv. Peter Matjaž Bu- KS Sv. Peter, pri čemer si bo rijan Tončič in Nadia Zigante činel je od leta 1995 zaposlen v v sodelovanju z Občino Piran (predstavnica italijanske naro- večji gospodarski družbi, ki se prizadeval za njeno čimvečjo dnostne skupnosti). ukvarja z logistiko, v kateri je podporo. kot samostojni strokovni sode- Podpredsednik Sveta krajevne Predsednik KS Franko Fičur lavec delal v oddelkih kontro- skupnosti Sv. Peter Marjan Gu- Franko Fičur linga, trženja in terminalskih zič je delal na raznih vodilnih Že s prvo zaposlitvijo pri je 15 naši KS Lucija še bolje in si storitev, od leta 2004 pa dela na mestih v podjetjih, leta 1995 pa letih spoznal, kaj pomeni trdo bo kot predsednik prizadeval področju nepremičnin družbe. je ustanovil in vodil družinsko delo pleskarja. Čeprav mu šola za sledeče. V Luciji bo nujno H kandidaturi za volitve čla- podjetje do upokojitve. Od leta sprva ni dišala, je kasneje zbral opredeliti določeno površino nov v Svet krajevne skupnosti 1978 se je ukvarjal z občinsko moč in veliko truda vložil v za namene športa. Danes pre- na lokalnih volitvah 2010 ga je politiko in bil dva mandata de- pridobivanje znanja. Zanj je bil more le nekaj športnih površin spodbudila skupina krajanov, legat takratne občinske skup- to izziv in danes je diplomirani ob osnovni šoli Lucija. Za na- na volitvah pa je prejel zaupa- ščine, en mandat predsednik organizator dela, zaposlen pa daljnji razvoj Lucije je potreb- nje večine volivcev. zbora krajevnih skupnosti, bil kot vodja službe varovanja. Je no opredeliti večji prostor, kjer S člani Sveta KS Sv. Peter pa je tudi član dveh izvršnih zaveden in ponosen Primorec, se bo v naslednjih letih lahko in v sodelovanju s krajani ter svetov Občine Piran. Ves ta čas mož in oče štirih otrok. Kljub gradila športna infrastruktura. Občino Piran si bo prizadeval je bil aktiven tudi v KS Sv. Pe- delovanju na različnih podro- Tudi če bi želeli danes kaj iz- nadaljevati obstoječe projek- ter in v raznih organih obalne čjih je družinski človek. graditi, nimamo kje. Gre torej te in z namenom razvoja kraja skupščine. Leta 2000 je prevzel Verjame v sodelovanje in za rezervacijo prostora. sodelovati pri razvoju novih, vodenje sveta KS Sv. Peter in komunikacijo, ki ne smeta biti V naslednjih letih bomo tako reševati aktualno problemati- ga vodil do volitev leta 2006. pogojeni z izbiro politične op- potrebovali: ko, nadaljevati sodelovanje z Namen njegovega delovanja je cije, temveč usmerjeno v sku- • Večnamensko dvorano, ki aktivno društveno dejavnostjo predvsem spoznanje, da spošto- pni cilj. Ve, da so podjetja zares bi bila primerna za prireditve na področju kulture in športa vanje prava in demokratičnih uspešna šele, ko živijo in delu- (tako kulturne kot športne); ter podpirati promocijo za is- postopkov na lokalni ravni do- jejo v skladu z okoljem, zato je • 25-metrski plavalni bazen, trsko podeželje značilnih go- slej niso bili uresničeni in želi pomembno dobro vodenje in saj danes v občini nimamo spodarskih dejavnosti, kot so vplivati na ta dejanja. usklajeno delovanje, ki ni po- pravega plavalnega bazena in kmetijstvo, oljkarstvo in vino- Matjaž Bučinel drejeno divji logiki komerciale, si pomagamo s tistim v hotelu temveč z zaposlovanjem in po- Metropol, vendar konec leta nudbo bogati lokalno skupnost. poteče pogodba; Morda se vam je v spomin • Atletsko stezo, saj lucijski vtisnil kot prvi piranski župan v otroci trenirajo tek po cesti! samostojni Sloveniji, morda ga • Lucija še danes nima svojega srečujete na različnih športnih, pravega centra, ki bi združeval kulturnih in družabnih priredi- vse, kar kraj potrebuje. Zato bo tvah ali pa ga, kot vsakega dru- podpiral ideje, da se na karting gega občana, videvate v trgovi- stezi uredijo nov Zdravstve- ni in med vsakdanjimi opravili. ni dom, knjižnica, morda tudi Po načelu svojega življenj- novi prostori KS, večnamenska skega delovanja si želi videti dvorana, tržnica, mestna kavar- in doživeti strpnost, spošto- na, skratka zaokrožen center z vanje in upoštevanje različno zadostnim številom parkirnih mislečih. Pripravljen je po- mest, ki bi združeval več druž- slušati, slišati in sodelovati! beno koristnih področij. Člani Sveta KS Sv. Peter (z leve): Dorijano Lucjan Brec, Marjan Zato ve, da bi bilo lahko v FF Guzič, Matjaž Bučinel, David Rupnik, Denis Vuk 16 krajevne skupnosti / društ va

KS nova vas Jubilejni 10. praznik redsednica KS Nova vas je kakija v Strunjanu PNina Jerebica, dipl. ekon. (VS). Njen namestnik je Bru- no Peroša, člani sveta KS pa še Ivan Debernardi, Valter Pu- cer in Anja Kolenc Forštnarič. Najpomembnejši načrti za naš štiriletni mandat so: • izgradnja prizidka k dvorani - garderobe in wc-ji; • razširitev pokopališča in ureditev parkirišča; • širitev in asfaltiranje ceste Godnje, urejanje in vzdrže- vanje ostalih poti; • ureditev oziroma širitev ce- ste skozi vas na najožjem delu ti. ozkem grlu; Praznik kakija vedno obeleži z njim povezana kulinarika. • urejanje meteornih voda. NJ Nina Jerebica Strunjanu je Turistično predsednice KS Strunjan Ma- V društvo Solinar Strunjan rine Knez, direktorja Talaso od petka 12. novembra do ne- Strunjan Mirana Gasparija in delje, 14. novembra, že 10. leto direktorja Javnega zavoda Kra- zapored skupaj s Krkinim ob- jinskega parka Strunjan mag. morskim centrom Talaso Stru- Marka Starmana je zbrane njan organiziralo kulinarič- nagovoril še strunjanski pater no-zabavno prireditev praznik Niko, ki je ob pomoči piran- kakijev. Obiskalo ga je rekor- skega župnika Zorka Bajca dnih 15 tisoč obiskovalcev. blagoslovil kaki. Organizatorji Na otvoritvi v petek popoldne so skupaj s Kmetijsko sveto- se je s svojim prvim javnim na- valno službo Koper, Krajin- stopom in nagovorom predsta- skim parkom Strunjan in dru- vil novi piranski župan Peter gimi sodelujočimi tudi letos Bossman. Poleg predsednika vložili veliko v promocijo ka- Turističnega društva Solinar kija, ki je bil še ne tako davno Strunjan Franca Giassija, slabo poznan sadež.

Kuharski mojstri iz Krkinega hotela so poskrbeli za krostato velikanko. društ va 17

Domoznanski POMEMBNO! Naslednjih obvestil ne bomo več vstavljali v vaše nabiralnike, ampak neposredno na vaše naslove, ki nam jih boste posredovali. Zato nam četrtki v Piranu vsi tisti, ki si želite prejemati informacije o Domoznanskih četrtkih ali projektih zavoda MEDITERANUM (izidi publikacij, razstave, festivali, Piran je mesto, zaradi katerega mnoge boli srečanja …) posredujte vaš e-mail ali klasičen naslov, kamor naj vam glava, spet druge pa za vedno privije k sebi pošiljamo informacije in vabila.

do in kakšni so ljudje, šljene ovire in še kaj povzročajo Organizator Domoznanskih četrtkov v Piranu je MEDITERANUM, Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran, Ulica svobode ki tu vztrajajo? Kakšno tisto najhujše, trganje niti pripa- 81, 6330 Piran (e-mail: [email protected]) v sodelovanju in v Kmesto je v resnici Pi- dnosti mestu in okolju. prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS Univerze na Primor- ran? V katero smer bi se moral Nobenega dvoma ni, da smo za skem, v Bolniški ulici 20 (ob Križnem hodniku), vsak drugi četrtek v razvijati? Zakaj toliko konflik- ta prostor in kakovost bivanja v mesecu, ob 18. uri. tov in težav v mestu? Kdo vleče njem odgovorni predvsem do- niti iz ozadja, kdo je v ospredju? mačini sami. Ne zavodi, dekreti, Dobrodošli vsi, ki želite kaj več izvedeti o Piranu in prostoru Istre Zakaj je to mesto tako opevano občinska pravila in vodstva, ne in vsi, ki vam ni vseeno za ta življenjski prostor! in tolikokrat prekleto obenem? karkoli drugega ne more mesto Kaj izgublja in kaj pridobiva? ohraniti in zaščititi tako, kot to Kakšne so vloga in možnosti lahko njegovi ozaveščeni prebi- domačinov? valci. Veliko je še vprašanj, ki so Čeprav bomo na srečanjih go- Aktivnosti Društva ključna za razvoj mesta, a vseh vorili večinoma o Piranu in o odgovorov ne moremo najti le v njegovi vpetosti v našo občino, knjigah, šolah, časopisih, gostil- pa bodo razgrnjeni problemi v invalidov občine Piran nah, na tečajih. Zato so ponovno marsičem primerljivi z Izolo, tu Domoznanski četrtki v obliki Koprom in drugimi istrskimi as se hitro odmika in či- Radi bi bili še bolj delov- okroglih miz, kjer se bomo ob mesti. Zato smo prepričani, da Čsto blizu je čas, ko bomo ni in uspešni, zato vabimo strokovnih izhodiščih in pogle- bodo Domoznanski četrtki do- stopili v novo leto in tako tudi mlade invalide ( I., II. dih iz različnih zornih kotov brodošli tudi udeležencem od tudi čas, ko se ozremo nazaj in III. kategorije) ter invalide medsebojno seznanili z mno- drugod. in analiziramo naše delo. Z s telesno okvaro, ki še niso gimi prepomembnimi in tudi Koledar še preostalih Domo- zadovoljstvom ugotavljam, vključeni, da se nam pridru- neprijetnimi temami in tabuji iz znanskih četrtkov v Piranu za da smo uspešno izvedli svoje žijo, saj vemo, da je v slogi našega okolja. Morda bomo po- sezono 2010/2011: zastavljene cilje, med kate- moč in da prostovoljcev ni tem o svojem mestu in meščanih • 13. januar 2011 Mediteranski re štejejo predvsem poseb- nikoli preveč. Sleherni inva- vedeli več, bolje razumeli nje- vrednostni sistem in kultura ni socialni programi, ki jih lid lahko najde v našem dru- govo raznolikost in tradicijo ter • 10. februar 2011 Kakšen naj društvo izvaja že vrsto let in štvu nekaj zase in končno je lažje soodločali o usodi mesta, o bi bil idealen Piran? v katerih lahko delujejo vsi velikokrat tudi lepše dajati usodi občine in nas samih. • 10. marec 2011 Ali Pirančani naši člani. Skozi celo leto kot prejemati. Piran namreč ni katerokoli še verujejo? (začne se s filmom smo izvajali obiske obolelih mesto in meščani nismo le sta- o Procesiji v Piranu) članov, nudili različne vrste Vsem članom in občanom tistične številke. Nasprotno. • 14. april 2011 Stranpoti piran- rekreacije in športnih tekmo- želimo SREČNO IN ZDRA- Piran je družinsko mediteran- skega turizma vanj, organizirali srečanja in VO NOVO LETO! sko mestece in Pirančani smo • 12. maj 2011 Kako se upra- izlete, različne ustvarjalne velika družina, ki se med seboj vljajo zgodovinska mesta – iz- delavnice, skupinsko letova- dobro poznamo in nam je mar kušnje in metode nje, nastope našega pevskega Hilda Vuga, predsednica za slehernega člana in naše pri- Ob teh, rednih, pripravljamo zbora, razna izobraževanja in Društva invalidov jatelje. Skozi vso zgodovino so letos še veliko izrednih večerov, marsikaj. občine Piran Pirančani preživeli zaradi viso- na katerih se bomo dotaknili ke stopnje pripadnosti družini in posebnih zgodb in vsebin in na njenemu stanovanju – mestu. Ta katerih bomo gostili nadvse za- pripadnost nas je ohranila, na- nimive ali pomembne ljudi tako, redila velike in samosvoje. Od- da se bodo letošnji Domoznan- stranjen tlakovec, bitva, dvigalo ski četrtki v Piranu dogajali sko- za čolne, vodnjak, uničena erta, rajda dvakrat v mesecu. izguba priveza, oddaljevanje od Vsi Domoznanski četrtki se morja, neperspektivnost, vsako- pričnejo ob 18. uri in trajajo vrstne neživljenjske in nepremi- okoli dve uri! 18 društ va Dediščina in pomanjkanje v Anbotu —Butik od anbot Pomanjkanje je delno pogojeno tudi s potrošniško mrzlico, ko želijo mediji in vedno večji trgovski centri iz malega človeka izvabiti še zadnji, v teh recesijskih časih tako težko prisluženi evro

redstavitev Butika od an- bot na letošnjih Dnevih Pevropske kulturne dedi- ščine nam je ponudila prikaz, kako lahko z malo truda in mi- nimalnimi stroški oblačilom, ki so pospravljena, pozabljena in zanemarjena obležala po raznih kotičkih v stanovanju, z raznimi dodatki vdahniti novo življenje in uporabnost ter tako prihraniti kakšen evro.

Članice dveh študijskih krož- kov, ki sta potekala vse od Reciklaža oblačil pomladi dalje v kamri od An- bot, so septembra v Križnem Žetev sivke hodniku Minoritskega samo- stana obiskovalcem prikazale nje. Tako so se člani društva postopek reciklaže in “novo odzvali povabilu na prazniku kolekcijo” predelanih oblačil. sivke na Krasu ter sodelovali z Novo podobo so oblačila dobila delavnicami. pod vodenjem mentorice Mari- ne Benčič. Na pomoč pa nam V Pokrajinskem muzeju Ko- je tudi tokrat priskočila gospa per so v okviru Poletne muzej- Loredana Ruzzier. ske noči člani društva v oblači- lih od anbot obogatili otvoritev Tretji študijski krožek “Med razstave Ženska ročna dela na dvema stoloma”, ki je potekal Prvi istrski deželni razstavi. pod vodenjem mentorja Pol- deta Belca, se je posvetil ob- Butik od Anbot V društvu gojimo in negu- navljanju stolov. Vsak izmed jemo medgeneracijsko pove- članov krožka je s pomočjo zovanje. Septembra so otroci, mentorja ter medsebojno po- udeleženci mednarodnega močjo vdahnil nov lesk in po- Unesco tabora, na obisku dru- novno uporabnost priljublje- štva spoznavali kulturno dedi- nem stolu. Na razstavi, ki je ščino Pirana. bila odprta z igro Stol na moji desni je prazen, so člani krož- Na petih sejmih starin, do- ka prikazali, da lahko marsi- mače obrti in darov narave, kateri zavržen predmet z malo društvo pomembno prispeva truda ponovno služi svojemu k bogatitvi dogajanja v starem namenu. mestnem jedru Pirana. Obisko- valci vedno znova lahko dopol- V Točki vseživljenjskega njujejo svoje zbirke ter si naku- učenja društva Anbot so vra- pijo lokalne dobrote. ta vedno odprta za sodelova- Obnavljamo stole Natalija Planinc društ va 19

Leto 2011 - evropsko leto prostovoljcev Bodi prostovoljec, spreminjaj svet

vet Evrope je prihodnje leto no delo. To je tudi eden izmed Sizbral za evropsko leto pro- glavnih pogojev, da se kot po- stovoljcev s sloganom Bodi pro- samezniki med seboj družbeno stovoljec, spreminjaj svet. Na povežemo skozi solidarnost in Med dvema stoloma Območnem združenju Rdečega humanost. Vsak posameznik bi križa Piran že vrsto let zavestno moral skozi medsebojno pomoč sledimo temu priporočilu, saj se in občutljivost do drugega - sle- zavedamo, kako pomembno je hernega posameznika in ranljive pridobiti, usposobiti, koordinira- skupine prebivalstva, ohranjati ti in voditi prostovoljce in pro- in spodbujati dobre medčlove- stovoljke na različnih področjih ške odnose, predvsem pa osnov- dela. Iskati, najti in obdržati pro- ne človeške vrednote in s tem stovoljca z bistro glavo, toplim sr- civilizacijske pridobitve. cem, delovnimi rokami in ostrim Dokler živi navdušenje in duh duhom, je naš vzor, obveza in cilj. prostovoljstva, ostaja za vse Zgodovinsko gledano se ob nas več kot upanje v boljši svet. vsaki gospodarski krizi okre- Danica Kekič – Lapanje pi dobrodelnost in prostovolj- (dolgoletna prostovoljka)

Poletna muzejska noč

Mladi prostovoljec (dijak piranske gimnazije) Nejc Žužič iz Portoroža preda- va nekaj let mlajšim vrstnikom iz Gimnazije A. Sema iz Portoroža o pomenu in načelih prostovoljnega dela ter humanitarnem pravu in znanjih RK. Unesco tabor

Prostovoljka za področje prostovoljnega krvodajalstva Mateja Car iz Lucije na igriv in zanimiv način poučuje malčke v sečoveljskem vrtcu (skupina Sejem starin Palčki), kako pomembno in vzorno je biti krvodajalec v času odraslosti. 20 narava Poznamo že 120 delfinov Nastopila je zima. Večji del Slovenije je odet v belo odejo, dnevi so kratki, morje prehladno za kopanje in tudi življenje na slovenski obali se je ponovno umirilo

društvu Morigenos jejo ljudi na krovu, saj so rado- smo uspešno zaklju- vedne živali. Ne smemo poza- V čili letošnjo poletno biti, da so delfini divje živali in raziskovalno sezono. Redno te- nas lahko poškodujejo. Napadi rensko delo se je pričelo izvajati na ljudi v divjini so zelo redki, v aprilu in delfine smo med dru- vendar je lahko za nas pregroba gim opazili iz avta, avtobusa in že njihova igra, zato dotikanje celo iz restavracije. Pri razisko- in plavanje z delfini odsvetu- vanju so nam pomagali tudi ude- jemo. Poleg tega lahko med leženci taborov, ki jih organizira- delfinom in človekom pride do mo med julijem in septembrom, prenosa bolezni. iz sedmih držav (Slovenije, Itali- je, Nemčije, Velike Britanije, Ni- Zbiranje podatkov o delfinih zozemske, Poljske in Francije). pri nas je ključnega pomena V juliju smo delfine pogosto sre- Foto: Polona Kotnjek / Morigenos za nadaljnje raziskave in nji- čevali zelo blizu obale. Na piran- hovo zaščito. K temu veliko ski Punti so se približali vse do in vzgojo mladičev, kar so le- skovalci našega morja, danda- pripomorejo vaša obvestila zunanjega dela kopališča. Ljudje tošnja opažanja znova potrdila. nes pa jih vidimo že zelo redko. o opažanjih. Delfini se pozi- so jih z zanimanjem opazovali z V fotografski objektiv smo ujeli Kljub temu, da so delfini zelo mi ne selijo v tople kraje kot obale in celo iz vode. Nihče od samico z novorojenim mladi- družabne živali, ni nič nenava- ptice selivke, zato bomo vaših prisotnih se jih ni skušal na silo čem. Sodeč po telesnem izgledu dnega, če opazimo samo enega klicev in e-pošte veseli tudi v dotakniti in jih vznemirjati, zato ter vedenjskih vzorcih sta oba delfina. Le-tega lahko v nasle- tem letnem času. Sporočate jih je bližnje srečanje vsem ostalo v zdrava. Zadrževala sta se v sku- dnjih dneh ponovno opazimo v lahko na naš e-mail: morige- zelo lepem spominu. pini šestih delfinov, ki smo jo drugih, večjih skupinah, saj se [email protected] ali tele- Skupno smo zabeležili 44 opa- večkrat srečali. delfini iz različnih skupin med fon: 031 77 10 77. žanj delfinov. Prepoznali smo Poleg delfinov smo na naših sabo tudi mešajo. S pomočjo Ana Hace, Morigenos veliko znanih plavuti ter opa- izhodih srečali tudi želve vrste zvoka se lahko namreč spora- zili nekaj novih. V celotnem glavata kareta (Caretta caret- zumevajo na dolge razdalje. Do raziskovalnem območju smo ta), ki naše morje obiščejo med sedaj naši delfini še niso poka- v naš katalog prepoznanih del- aprilom in oktobrom ter pribli- zali nikakršnih znakov po želji finov tako uvrstili že več kot žno 1,5 do 1,8 metra dolge mo- neposrednega, fizičnega kon- 120 živali. Delfini slovenske droplavute tune (Thunnus thyn- takta z ljudmi. Kljub temu se in okoliške vode uporabljajo za nus). Velike tune (dolge tudi 3 pogosto, ko pridejo plavat pod prehranjevanje, razmnoževanje metre) so bile nekoč redni obi- čoln, obračajo na bok in opazu- narava 21 Morski datlji naj ostanejo v morju

Sredi oktobra smo na posvetu v okviru projekta Morski datlji? Ne hvala! naredili pomemben korak pri spodbujanju sodelovanja med strokovnimi inštitucijami, nadzornimi organi, turističnimi in nevladnimi organizacijami. Ob tem, da večkrat slišimo, kako se institucije ob potrebnem ukrepanju med seboj izgovarjajo druga na drugo, smo s tem posvetom naredili korak naprej

osvet je vodil in organizi- in kulinarike s školjkami za- označujejo želeno stanje v pri- nanizali tudi konkretne pre- ral Zavod RS za varstvo varovane vrste morski datelj hodnosti. dloge, kaj lahko posamezna Pnarave v sodelovanju s (Lithophaga lithophaga), ime- Vsi smo se strinjali, da je organizacija naredi, da se številnimi organizacijami in novane tudi prstac, osvetlimo izjemno pomembna natanč- bomo približali zastavljenim ob finančni podpori Kneževi- trenutno stanje ter opredelimo na opredelitev pristojnosti ciljem. Izoblikovali smo kon- ne Monako. Udeležili so se ga korake, ki jih lahko naredimo posameznih organov, izpo- kreten akcijski načrt dela za predstavniki različnih organi- usklajeno. Ob tem smo izme- polnjevanje in informiranje naslednjih nekaj mesecev. zacij, povezani z problematiko njali izkušnje in mnenja ter uslužbencev ter opredelitev Mateja Kocjan ohranjanja morskih datljev ter jih nadgradili z razpravo o morebitnih sprememb v zako- zagotavljanja zdravja potro- možnostih za izboljšanje ure- nodaji. Strinjali smo se, da je šnikov: Ministrstva za okolje sničevanja zakonodaje. Opre- poleg nadzora in kazni ključ- in prostor (Direktorata za oko- delili smo tudi akcije nadzo- no tudi osveščanje, pri čemer lje in Agencije RS za okolje), ra in osveščanja. Žal je kljub je potrebno vsebine ohranja- inšpekcijskih služb (ribiške, prepovedim morske datlje še nja morskih datljev in drugih okoljske, zdravstvene in vete- vedno mogoče dobiti v šte- zavarovanih živalskih vrst ter rinarske inšpekcije), carinske vilnih gostilnah po Sloveniji. okolja vključiti v vse segmen- in policijske uprave, Zavoda RS Posvetili smo se predvsem te družbe - od vzgoje v vrtcu za varstvo narave, Zveze potro- področjem, ki posredno spod- do informiranja vlade. šnikov Slovenije, Turističnega bujajo nabiranje teh školjk, Nenazadnje pa so udeleženci združenja Portorož ter društev torej nelegalnemu uvozu in Morigenos in Anbot. trgovini (prevozniki, proda- Namen posveta je bil, da ja v gostinstvu) ter uživanju skupaj z vsemi vpletenimi prepovedanih školjk. Eden od institucijami, ki sodelujejo rezultatov posveta je vizija na pri preprečevanju izkorišča- tem področju do leta 2015 in nja, tihotapljenja, trgovanja opredelitev glavnih točk, ki

NAŠE PREDNOSTI SO VAŠE KORISTI

 projekt bomo zgradili skladno z vašimi željami in potrebami  skupaj bomo določili način gradnje in materiale  pripravili bomo terminski plan in ga skupaj spremljali  gradbišče bomo prijavili, ga zaščitili in skrbeli za urejenost  z vodjo gradbišča boste ves čas gradnje tesno sodelovali  gradili bomo stroškovno in časovno najbolj racionalno Design: Aktiv PR d.o.o.

+ 386 (0)5 663 56 00 • [email protected] • WWW.MAKRO5.SI GRADIMO: HIŠE • POSLOVNE PROSTORE • HOTELE 22 soline Projekt Mansalt - človek in narava v Sečoveljskih solinah V Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) so 19. novembra 2010 na novinarski konferenci predstavili projekt MANSALT Človek in narava v Sečoveljskih solinah

zvaja ga podjetje Soline d. o. o., upravljavec Krajin- I skega parka, odobren pa je bil v okviru program LIFE+, s katerim Evropska skupnost podpira okoljsko politiko sku- pnosti, posebej projekte, ki pri- spevajo k trajnostnemu razvoju in se izvajajo v območjih eko- loškega omrežja Natura 2000. Projekt je namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti na obmo- čju Sečoveljskih solin. V KPSS je uravnavanje vo- dnega režima ključno za obstoj izjemne pestrosti posebnih, red- kih in ogroženih vrst, pripeva Soline iz zraka Foto: Primož Hieng pa tudi k varstvu kulturne dedi- ščine, izvajanju tradicionalnega solinarstva, ki je osnova za na- daljnji razvoj parka in lokalne Mala čigra skupnosti. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja ni bilo prave- dal: “Vse več obiskovalcev in ga posluha za vzdrževanje nasi- turistov v svojih željah za izbiro pov ob vodotokih in kanalih in destinacije prepoznava možno- na čelnih nasipih, ki soline va- sti doživljanja in sprostitve v rujejo pred plimovanjem. Nasi- naravnem okolju. Sečoveljske pi ob kanalih in pred morjem so soline so del ekološkega omrež- zato v zelo slabem stanju. ja Natura 2000 in so poznane po Minister za okolje dr. Roko izjemni pestrosti živega sveta Žarnić je poudaril, da “ohra- in različnih slanih življenjskih njanje narave in kulturne dedi- okolij. Število obiskovalcev ščine v naravnih parkih in Na- Novinarska konferenca Krajinskega parka Sečoveljske tura 2000 območjih pomembno soline je v zadnjih letih močno prispeva k razvoju lokalnih raj vseh rastlinskih in živalskih močja, s katerih naj bi se v pri- naraslo in med njimi so števil- skupnosti, pravični delitvi ko- vrst v parku ohranja oziroma v hodnje princip trajnosti razširil ni turisti iz Pirana in Portoroža. risti in stroškov v teh območjih veliki meri celo povečuje, so na vso naravo”. Tradicionalnim oblikam turiz- in bogati nacionalno turistično dokaz, da so naravni parki ob- Župan Peter Bossman je do- ma v piranski občini, kot so ponudbo. Prek 80 zaposlitev v kopališki, zdraviliški ali kon- podjetju, ki upravlja s KPSS, še gresni, se je prek Sečoveljskih nekajkrat več posrednih zapo- solin pridružil še naravoslovni slitev, ki jih v obliki storitvenih turizem. Značilno za to obliko dejavnosti ponuja park lokalne- turizma je, da temelji na ohra- mu prebivalstvu, več deset tisoč njanju narave in projekt LIFE+ obiskovalcev, ki park obišče MANSALT bo pomembno pri- vsako leto, vse to pa ob dejstvu, speval k doseganju tega cilja na da se številčnost populacij sko- solinah”. Barbara Sovinc comunità degli italiani 23 Discorso della preside in occasione della visita del presidente della repubblica Dr. Danilo Türk alla Scuola elementare Vincenzo e Diego de Castro di Pirano

norevole presidente della ciale della rinnovata sede. spesso di famiglia mistilingue e sesta alla nona classe; a gennaio Repubblica di Slovenia La nostra scuola, come le al- portatori di valori, esperienze e è prevista quella in per la quinta ODr. Danilo Türk, sua tre scuole elementari della culture diverse da quella istrove- classe a Bohinj. eccellenza Dr. Alessandro Pie- Comunità nazionale italiana, ha neta o italofona. Siamo ben consapevoli tromarchi ambasciatore d’Italia in la particolarità di possedere due Dal 1997 siamo una scuola dell'importanza della conoscen- Slovenia, signora Marina Simeo- fondatori: il Comune di Pirano UNESCO e come tale parteci- za delle lingue per cui, a scuola, ni Console Generale d’Italia a Ca- e la Comunità autogestita della piamo a tutte le iniziative e pro- oltre all'italiano, allo sloveno e podistria, signor Sindaco Tomaž nazionalità di Pirano. getti ad esso legati. Intensa è la all'inglese gli alunni hanno la Gantar, stimati ospiti, vi porgo Questa che oggi ci ospita è collaborazione con le altre scuo- possibilità di studiare il tedesco e lo un cordiale benvenuto a nome del la sede centrale della scuola, le, anche oltre confine, e vasta la spagnolo. Alla fine della scolariz- collettivo della Scuola elementare frequentata dagli alunni del II e nostra partecipazione a progetti zazione elementare i nostri alun- Vincenzo e Diego de Castro. La III triennio; sul territorio abbiamo in ambito comunale, nazionale ni sono perfettamente bilingui e nostra scuola porta il nome di due poi le due sedi periferiche di Lu- ed internazionale: vogliamo citar- quindi, a secondo dei loro interes- illustri piranesi, di antica e nobile cia con le classi del primo triennio ne alcuni, di particolare impegno si, possono proseguire i loro studi famiglia: Vincenzo è stato pedago- e quella di Sicciole, con alunni del e spessore scientifico-culturale, anche in istituzioni scolastiche ed go e professore di filologia latina II e III triennio. come l’iniziativa europea ACES, universitarie slovene. Le attività ed estetica, Diego invece profes- La nostra è un’istituzione sco- in collaborazione con la scuola nel campo dell'informatica, del- sore di economia e statistica.Il pa- lastica, appartenente al sistema elementare italiana di Buie; as- la multimedialità, dell'arte e lazzo che oggi ci ospita si chiama scolastico nazionale sloveno, che sieme gli alunni hanno studiato dello sport arricchiscono, come Bartole-Fonda e risale alla metà ha come particolare finalità il l'area del fiume Dragogna: infat- d'obbligo in una scuola moderna del XIX secolo; a partire dagli anni mantenimento della lingua e della ti il progetto è stato intitolato: IL e al passo con i tempi, la nostra ’50 del Novecento, le scuole italia- cultura italiane sul territorio, gra- DRAGOGNA, UN FIUME CHE offerta formativa. ne furono collocate in questo edi- zie pure al sostegno del Ministero UNISCE. Cito infine le parole scritte dal ficio. Gli spazi venivano condivisi degli Affari esteri di Roma, per il In quest'anno scolastico siamo presidente della repubblica nel da scuola elementare e Ginnasio, tramite dell’ Unione Italiana e dell’ entrati poi a far parte del program- libro d’oro della scuola: “Veseli che ha trovato una nuova colloca- Università Popolare di Trieste. ma COMENIUS con il progetto me, da sem danes imel priložnost zione a Portorose solo nei primi I nostri alunni hanno la D.O.V.E. con partners della Sve- obiskati šolo Vincenzo e Diego de anni novanta. Nei piani inferiori si possibilità di conoscere, la lingua zia, Francia, Lituania e Romania. Castro. Na to šolo smo vsi pono- svolgeva l’attività didattica della italiana praticarla ed approfondir- Ricordiamo inoltre il Progetto sni, kajti predstavlja zagotovitev scuola elementare, mentre in quelli la, grazie anche alle escursioni di- Istria, dedicato quest'anno a San sožitja, ohranjanja in razvoja itali- superiori e in mansarda, quella del dattiche in Italia (come in Toscana Giorgio e il Drago, La primavera janske narodne skupnosti na svoj Ginnasio. per le classi IX o al campus estivo dell'Europa e numerosi altri. način, s številnimi domiselnimi Il palazzo Bartole-Fonda è stato a Tarvisio per le classi VII), alla Con cadenza annuale organizzi- prispevki pa tudi k multikulturno- recentemente ristrutturato: i lavori fornitura di libri di testo, attrezza- amo la scuola in natura nei cen- sti celotnega obalnega prostora. sono iniziati nell’autunno del 2006 ture didattiche, ecc. tri per le attività scolastiche ed Vsem, ki ustvarjajo to šolo in njen e si sono conclusi nella tarda estate Allo stesso tempo siamo una extrascolastiche. Abbiamo appe- ambient, želim veliko uspehov, dell’anno successivo: il 17 settem- scuola aperta ed attenta alla na concluso la scuola in natura a otrokom pa lepo prihodnost”. bre 2007 si è svolta l’apertura uffi- multiculturalità dei nostri alunni, Luico/Livek per gli alunni dalla Helena Maglica Susman 24 italijanska skupnost Incontro col presidente Benvenuto Laboratorio Danilo Türk al presidente artistico

gregio signor presidente trovano difficoltà di soluzione. pettabile Presidente enerdì, 26 novembre noi della EDanilo Türk! Problemi vecchi e nuove sfide, Sdella Repubblica Slo- Vseconda classe siamo andati Porgo a Lei, il saluto di ben- che la società di oggi ci pone. vena, dottor Danilo Türk, a visitare la sezione periferica di venuto tra i rappresentanti del Egregio presidente Türk, solo Signor Ambasciatore della Sicciole. Lì abbiamo incontrato i nostro gruppo nazionale. Un con l'aiuto, la sensibilità e la Repubblica Italiana, Signo- nostri amici della quarta classe e gruppo nazionale che nell'arco buona volontà del Paese in cui ra Console della Repubblica la maestra Gloria. Assieme a loro degli anni ha saputo conser- ci troviamo a vivere, tutti que- Italiana, Onorevoli Parla- ed alla maestra Fulvia abbiamo vare, tutelare e tramandare le sti problemi possono trovare mentari, Signor Sindaco, partecipato ad un laboratorio arti- tradizioni italiane e venete di una giusta soluzione. Ed è ne- autorità presenti, signore e stico sul Natale. Abbiamo creato queste terre: mai con difficoltà, cessario pensarci quanto prima signori. stelline, campane, alberelli, stelle ma sempre con cipiglio ed or- se vogliamo che questa nostra Desidero porger Le a nome comete ed alte decorazioni natali- goglio di appartenere alla mi- minoranza, una minoranza au- della Comunità degli Italia- zie modellando il das. noranza italiana autoctona di toctona e non di importazione, ni di Pirano ed a nome mio Dopo la merenda abbiamo gioca- questo territorio, con perseve- continui ad essere tale, ad esi- personale il più cordiale to un po’ tutti assieme ed abbiamo ranza e giustificata fierezza, stere ancora e proseguire sulla benvenuto nella nostra sede. continuato il lavoro creando tanti contro ogni forma, ogni ten- via di un suo fattibile ed auspi- Considero la Sua visita segnalibro colorati sempre ispirati tativo di cancellare la nostra cabile rinascimento. odierna un grande onore al Natale. Al termine gli alunni di presenza, la nostra essenza in E che possa vivere final- fatto alla Comunità Nazio- Sicciole ci hanno recitato una bella questa parte d'Europa. Ogni mente la coscienza da par- nale Italiana, che assieme poesia che sapevano tutti a memo- minoranza, inesorabilmente te di tutti che noi italiani di a quella ungherese è parte ria ed abbiamo giocato ancora un reca in sé il seme dell'effimero questa parte d’Europa, non costituente della Slovenia. po’ nella loro accogliente scuola. ed è per questo importante ed siamo degli elementi inseriti La Sua presenza sottoli- Il bidello ci ha riportati a scuola in essenziale renderci conto della e scomodi, bensì presenze di nea nuovamente la profon- tempo per il pranzo. La giornata ci sua estrema vulnerabilità, se ad una millenaria realtà umana, da sensibilità che ha sempre è piaciuta davvero molto. essa non porgiamo ed offriamo culturale e linguistica, vissuta nutrito nei nostri confronti In primavera ritorneremo a Si- la nostra massima attenzione e vivente su questo territorio. ed il Suo costante impegno cciole per una giornata scientifica e considerazione. Dobbiamo Il pericolo più grande per noi per la salvaguardia dei di- dedicata alle piante ed agli anima- renderci conto che la cultura di è L’INDIFFERENZA, il non ritti umani e di quelli delle li delle saline. Vorremmo coglie- una minoranza deve rappresen- rendersi conto o il non volersi minoranze nazionali. re l’occasione per ringraziare la tare una ricchezza aggiuntiva render conto che noi siamo gli Signor Presidente, maestra Gloria e tutti gli alunni di per la società in generale e non ALTRI, coi quali è giusto, ne- nell'auspicare una proficua Sicciole per averci invitati e per un incomodo fardello di cui bi- cessario ed opportuno vivere, e piacevole presenza tra averci fatto trascorrere una piace- sogna liberarci. convivere ed operare comune- noi, La invito a prendere la vole giornata assieme. Tanti sono i problemi che an- mente assieme.Grazie Presi- parola. Gli alunni della seconda classe della cora ci troviamo di fronte: pro- dente della sua visita! Manuela Rojec S.E. Vincenzo e Diego de Castro, blemi che nonostante le leggi Bruno Fonda sezione di Lucia e la maestra Doriana Alfredo Pettener 1862- 1943 fotografo piranese

unedì 20 dicembre 2010 11-12 e 17-18, chiuso il lunedì. num. Tel. 673 30 90 oppure al Lalle ore 19.00 in Casa Tar- Durante l’apertura della gsm 041 77 17 38. tini a Pirano l’apertura della mostra verranno organizza- Organizzatori: Biblioteca Ci- mostra fotografica dedicata ti incontri, dibattiti sul tema vica Pirano,Comunità degli ad Alfredo Pettener (1862- dell’opera del fotografo pira- Italiani “Giuseppe Tartini”, 1943) raffinato fotografo pira- nese - sabato 8 e 15 gennaio Comunità autogestita della nese. Mostra di ritratti, vedute 2011 alle ore 11.00. Su richie- nazionalità italiana Pirano. e paesaggi della città di Pirano sta verranno organizzate visite Finanziamenti: Ministero del- . La mostra rimarrà aperta dal guidate alla mostra. la cultura della RS,Comune di 20 dicembre 2010 al 20 genna- Per ulteriori informazioni po- Pirano. io 2011 con il seguente orario: tete contattare la segreteria al Foto: Collezione Jože Sobota comunità degli italiani 25 Piccoli e grandi alpinisti sul monte Vremščica ' sabato mattina, la giornata Come provetti scalatori andiamo sembra essere molto bella, avanti, il vento ci ricorda la sua Eforse un po' fredda e vento- presenza, ma il sole e più forte e sa. Raggiungiamo il gruppo poco ci accompagna lungo il percorso. numeroso, come al solito siamo in Siamo circondati da una vegeta- ritardo. Sono quasi le 9, si parte zione semplice e incontaminata, destinazione Vremščica. Con le il panorama è mozzafiato e l'aria nostre auto saliamo per una stra- è veramente ricca di ossigeno. Ci da piuttosto impervia, incontriamo siamo, abbiamo raggiunto il primo subito un gregge di pecore. E' im- traguardo. Sul posto c'è un capitel- mensa la gioia di Noemi che grida lo di cemento con cassettina me- alla loro vista, poi raggiungiamo tallica e un libro da firmare. Poi il primo punto di ristoro e qui leggo sul capitello: altezza 1030 lasciamo le nostre auto. Ci sono metri. Caspita, pensavo di più. La molti animali domestici e non, tra simpatia delle maestre e della di- Dopo un po' facciamo ritorno alla … io preferisco salsiccia e crau- cui dei splenditi maiali bianchi e rettrice viene fuori. Erica e Nives base, prendiamo una stradina nuo- ti. Il tutto annaffiato da calici di neri. Sono molto belli e socievoli, organizzano uno spettacolino con va ed ecco che i bambini trovano refosco e succhi di mela. La gita subito facciamo amicizia con loro tutti noi, destando la curiosità e alcuni funghi. Sono molto belli e per alcuni non finisce qui, bensi e anche delle foto ricordo. Ok, si lo stupore delle persone che so- sembrano anche buoni, ma la no- continua alla sagra delle castagne parte! Zaini in spalla e via, la stra- praggiungevano. Così anche noi stra conoscenza è limitata, quin- a Rodik. da sembra facile, ma dopo poco genitori abbiamo ballato e cantato di raccogliamo solo 3 mazze di La giornata è stata veramente ci rendiamo conto di averla sotto- con i nostri bambini. Ci rifocillia- tamburo. Pochi per una cena ma molto bella e piacevole, ci sia- valutata. Noemi comincia a pre- mo con panini e bibite e andiamo sufficienti come trofeo da portare mo complimentati e poi salu- occuparsi e vuole sapere quanto avanti. Dopo un po' incontriamo in asilo. Eccoci arrivati alla base, tati dandoci appuntamento alla manca alla meta. Siccome la vede una piccola chiesa fatta intera- la fame si fa sentire e quindi ci prossima uscita. ancora lontana vuole fermarsi, mente in pietra, con una campana. mettiamo seduti. Il posto di ristoro Cristini Francesco, ma orgogliosamente e caparbia- I bambini la suonano subito, poi lo promette bene e partono le prime papà di Noemi mente va avanti strappandoci la facciamo anche noi, ora si che mi ordinazioni. I più gettonati sono Scuola dell'infanzia promessa del panino più grande. sento parte della favola di Heidi. gli gnocchi, la minestra d orzo, La Coccinella Lucia Piccolo giallo e piccolo blu - storia di colori e di amicizia

enerdì, 5 novembre, subito simi pezzi di carta velina di tutti Vdopo merenda ci ha fatto i colori e con la carta trasparen- visita l'insegnante Susan Pe- te… Il risultato è stato fantastico: tri. La giornata era uggiosa e di i colori si sono mescolati dando conseguenza pure l'umore di noi origine a nuovi colori e a tante bambini era un po' malinconico... sfumature diverse con un effetto Per fortuna l'insegnante Petri ha cromatico davvero speciale!! riportato tra noi tanta allegria e La storia di Piccolo Giallo e voglia di fare. Dopo averci sa- Piccolo Blu ha più di cent'anni, lutato ci ha fatto accomodare ma ci ha fatto divertire tantissi- fuori dalla stanza, perché dove- presentato la storia Piccolo Giallo il grande valore dell’amicizia. La mo e ci ha insegnato cose che per va prepararci una bella sorpresa e Piccolo Blu. La storia parla di storia era così bella che abbiamo noi bambini sono sempre attuali. … Quando siamo rientrati siamo una bellissima amicizia del co- chiesto di riascoltarla ma questa Anche il laboratorio creativo è rimasti a bocca aperta per lo stu- lore Giallo e Blu che, giocando volta abbiamo partecipato pure sttao molto divertente e interes- pore: la nostra stanza si era tras- insieme, si sono tuffati nell'acqua noi come narratori. sante e ci ha fatto scoprire come formata in un bellissimo mondo e hanno creato il colore verde ... Terminato il racconto si formano tanti bei colori. colorato e l'insegnante Petri era Con interesse abbiamo assistito l'insegnante Petri ha preparato Scuola dell’infanzia molto diversa, vestita di bianco alla storia che ci ha fatto emozi- per noi un laboratorio artistico, La Coccinella Lucia e con una coloratissima parrucca onare e sorridere, ma soprattutto dove abbiamo giocato con i colori Il Gruppo degli Aquiloni e in testa. In questo contesto ci ha ci ha fatto scoprire tanti colori e lavorando con la colla, con tantis- l’insegnante Erica Ferko 26 vzgoja in izobraževanje Tudi otroci iz vrtca Srečanje s slikarko Morje so obirali oljke Miro Ličen Krmpotič

K pestremu programu EKO VRTCA spada tudi obisk ačetek novembra je bil ide- otrok na eko kmetijah in prva skupina otrok se je Zalen za opazovanje in do- podala na to avanturo. Kakšen izlet! Poln presenečenj, življanje pisane narave. Tudi aktivnosti, dobre hrane, pozitivnih izkušenj nas je jesen s svojo barvitostjo očarala že takoj, ko smo izsto- omaj smo dočakali, da nam pili iz šolske stavbe. Pobarvala Kje vreme dopustilo in obi- je liste kakija, ruja, lipe, akacije skali smo eko kmetijo pri centru in različnih grmičkov. Nekje je Sonček v Elerjih. Že sama vo- listje obarvala, drugod ga je že žnja je doživetje, kaj šele pre- odpihnila. je pri delu in se z nami pogo- čudovit razgled na Tržaški zaliv Učenci iz portoroške OŠ so se varjala. Povedala nam je, da in Slovensko obalo! Potem pa podali peš, učenci iz Sečovelj lahko z barvo marsikaj upo- ogled konj, koze, hleva, traktor- pa so se pripeljali z avtobusom. dobimo: svoje počutje, veselje ja, kompostnika, lavande in se- Dobili smo se pri skladiščih ali žalost, svoje razpoloženje, veda oljk. Tudi imenitno, prav soli, pri razstavišču Monfort v z barvo lahko povemo kaj in posebno igrišče imajo in aktivno Portorožu. Tu nas je sprejela kako čutimo. Povedala nam je smo ga preizkusili. Pred obira- kustosinja Obalnih galerij Pi- kako je ona pričela s slikanjem njem smo se najprej okrepčali z ran Nives Marvin. kot majhna deklica. Z barvami ekološkimi jabolki, bio jabolč- Z njo smo se pogovarjali in lahko komu kaj sporočimo ali nim sokom ter posladkali z bio opazovali rastline okoli nas, pa se ob slikanju z njimi spro- pirinimi piškoti. Mmmm, kako morje, nebo in pisano mavrico stimo. je teknilo! da starši niste bili preveč jezni barv, ki nas je obdajala. Nato Zaključili smo z razstavo na- In končno k oljkam. Bile so zaradi tega, kajti užitek je od- nas je vodila po razstavnem ših slik in obljubo, da se bomo majhne, polne oljk in kar va- tehtal vse to! prostoru, kjer so razstavljene v galerijo še vračali. Po obisku bile so k obiranju. Otroci so se Kar težko smo se umirili in zelo velike slike akademske smo nadaljevali svoje ustvarja- razdelili v več skupin in zače- odšli proti vrtcu. Polni drobnih slikarke in restavratorke Mire nje in svojim slikam dali imena. li z delom. Z veliko vnemo so trenutkov sreče, z veliko nove- Ličen Krmpotić. Občudovali Na šoli smo pripravili razstavo skoraj tekmovali, kdo jih bo več ga znanja in izkušnjami. S se- smo ustvarjalnost in barvitost svojih slik. Za ta čudovita doži- nabral. Ko je bilo dno posode boj smo ponosno vzeli oljke in ter ugotovili, da lahko tudi vetja se zahvaljujemo Obalnim prekrito, je bilo kar dovolj. Sle- jih dali v slanico. Mogoče nam brez svinčnika in radirke sami galerijam Piran in slikarki Miri. dila pa je spontana zabava z dr- celo uspe in jih vložimo, kasne- upodobimo barve, tako kot jih Učenci 1.r OŠ Sečovlje, 1. in sanjem po koroni. Plezanje gor, je poskusimo. Prepričana sem, začutimo. To smo seveda tudi 2.r. Podružnice v Sv.Petru ter spust dol, spet gor in ponovno da bodo slastne, saj so jih otroci dokazali z našim slikanjem. učenci 2.r OŠ CK Piran, po- dol – enkratno! Seveda so bile sami nabrali. Presenečenje za nas je bil družnica Portorož z učiteljica- hlače zelo umazane. Upam pa, Leonora Drgan obisk slikarke. Opazovala nas mi Ireno, Majo in Mirelo.

V Portorožu nas je sprejela Nives Marvin iz Obalnih galerij. vzgoja in izobraževanje 27 S Cirilom Kosmačem Osrednja prireditev tistega lepega dne ob prazniku občine

petek, 15. oktobra, se ci Samantha Knez, Alma V je ob 19. v portoroškem Tahirović in Tine Bizajl so Avditoriju odvijala slovesna s solističnim nastopom pe- prireditev ob prazniku Obči- smi dali še poseben čar. Zbor ne Piran z naslovom Sledi, ki sta pripravljali učiteljici Do- ostajajo. V polni dvorani je lores Šturman Krbavac in občinstvo občudovalo nastop Eneja Baloh. plesne skupine Metulj pa vr- V razstavnem prostoru hunske baletke Tijuane Kri- Avditorija si je občinstvo žman Hudernik, prisluhnilo lahko ogledalo tudi risbe pevki Maji Keuc, jazz orke- učencev OŠ Lucija, ki so stru iz GŠ Piran, vrhunec sodelovali na ex tempore na večera pa so s svojim zboro- medgeneracijskem druženju vskim petjem dosegli učenci z društvom Faros, na temo OŠ Lucija. Predstavili so se Moj kraj. etošnje leto je Kosmačevo izbrane novele in razmišljali, ka- s pesmijo pevke Anike Hor- Mladi novinarji OŠ Lucija in Lleto. Ob njegovi 100-letni- kšni so bili otroci nekoč, kakšni vat, Naši mali sončki. Učen- mentorica Dragica Kocjančič ci rojstva in 30-letnici smrti se so danes. Skupina likovnikov spominjamo moža, ki je lepe, je narisala nekatere književne močne, izbrane besede zlival junake. Učenci so se podali po na papir, da je napisal zgodbe lucijskih ulicah in ugotavljali, o dobrih, malih ljudeh z veli- kako mimoidoči poznajo Cirila kimi srci, ki so živeli v stiskah Kosmača. Tudi njegova filma in upanju, in neskončno ljubili Tistega lepega dne in Tantadruj svoj kraj, svojo zemljo. se zdita mladim zanimiva. Na OŠ Lucija je bil v sredo, 20. Knjižničarki Mestne knjižni- oktobra 2010, organiziran kul- ce Piran in podružnice v Lu- turni dan z naslovom Doživetje ciji, Nada Leban in Karmen s knjigo. Učenci 8. in 9. razreda Kodarin, sta s svojim zna- so ga posvetili Cirilu Kosmaču. njem o pisatelju omogočili, da V skupinah in v različnih dejav- so učenci zvedeli o njem in o nostih so spoznavali primorske- njegovem življenju še več. ga pisatelja. Obiskali so Kosma- Mladi novinarji OŠ Lucija in čevo hišo v Portorožu, prebrali mentorica Dragica Kocjančič

Zbiralna akcija na OŠ Lucija

a Osnovni šoli Lucija so V dežurno sobo so šolarji in od- Nod 1. do 15. oktobra učen- rasli že v zgodnjih jutranjih urah ci in delavci šole v sodelova- prinašali obutev, trenirke, otroške nju z RK Piran izvedli zbiralno plenice, pižame, tople puloverje, akcijo. Dobrodelno akcijo so jakne, šale … in tople misli, na- še posebno spodbujali učenci menjene ljudem v stiski, posame- prostovoljci s svojima mento- znikom, družinam, vsem prizade- ricama Nevo Flajs in Tanjo tim v Sečovljah in Dragonji, ki so Šorgo Milutinović. Izdelali so utrpeli škodo ob letošnjih popla- plakate, jih razobesili po šoli, vah. V takih trenutkih znajo mla- redno dežurali. Ob njihovi po- di pokazati, da imajo veliko srce. moči je tudi zbiranje potekalo Mladi novinarji OŠ Lucija in nemoteno. mentorica Dragica Kocjančič 28 vzgoja in izobraževanje

Mladi in požarna varnost Piranski gimnazijci obeležili 30. srečanje gasilskih društev Mladi gasilec svetovni dan filozofije Piranski gimnazijci so se 18. novembra udeležili pra- znovanja svetovnega dneva filozofije, ki je potekalo v Cankarjevem domu pod okriljem Nacionalne komi- sije za UNESCO in Slovenskega filozofskega društva akaj UNESCO v tolikšni tako osmislila vsebine, ki jih po- Zmeri podpira filozofijo? Ta daja dijakom. Moto piranske gi- edina mednarodna nevladna mnazije je, naj šola zaživi v svo- organizacija se ni zgolj oprijela jem ožjem in širšem okolju in filozofije, ampak je filozofija naj dijake pripravlja predvsem sama. Podobno kot če bi rekli, za življenje. Temu nazoru je ve- da miru ne moremo zgraditi v liko botruje dolgoletno sodelo- dejanskosti, če ga prej ne zgra- vanje v nacionalnih in evropskih Otroci v gasilskem vozilu dimo v glavah ljudi. Filozofija izobraževalnih projektih, ki kon- nam tako spet kaže njeno osre- stantno posodabljajo pedagoško ri gasilskem domu Sečovlje je tudi za glasbo, po kratki plesni dnjo vlogo pri graditvi sveta in delo in šoli omogočajo, da sledi P1. oktobra potekalo 30. sreča- točki, ki so jo odplesale osnov- soočanju z njegovimi problemi. najaktualnejšim pedagoškim in nje mladih gasilcev. Tekmovanja nošolke, so učenci Nina, Alen, Med temi danes izstopa problem vzgojnim trendom. so se udeležili tudi osnovnošolci Simon, Mia, Sara, Teja in Nina realnosti (in) fikcije, kateri je bil Dijaki so pod mentorstvom iz drugih krajev Slovenije. zaigrali na glasbila, kot je na ta dan tudi posvečen. V zadnjih profesorice filozofije dr. Da- Sprejem je potekal pred gasil- primer nunalca. Gasilske poz- 30-ih letih namreč ta tema še niele Matelić Kozlovič in tuje skim domom, prireditev se je drave pa je prenesel tudi pred- posebej zaposluje filozofe, saj učiteljice Soizic Dupuy - Rou- začela ob 10.30, goste je pred- sednik Gasilske zveze Slovenije avdiovizualne komunikacije in del imeli možnost začutiti živost stavil Rok, učenec 7. razreda Anton Koren. Nato sta mlada njihov razvoj s pomočjo novih na videz najbolj abstraktnega OŠ Sečovlje v domačem na- gasilca Alen in Simon zaigrala tehnologij samo še dodatno izri- šolskega predmeta, to je filozo- rečju. Nato je uvodni pozdrav skladbe na harmoniko. Učenci sujejo problem, ki se je pokazal fije. Ta jim je osvetlila problem povedal tudi Boris Trbižan, OŠ Gornja Radgona, lanskole- že z nastankom literature (Plato- doživljanja realnosti (in) fikcije, predsednik Prostovoljnega ga- tni gostitelji tega srečanja, so nova kritika pesništva), še bolj poleg tega pa so imeli dijaki mo- silskega društva Sečovlje. Pri- nato našim gasilcem predali za- pa z izumom fotografije in filma. žnost neposrednega pogovora in reditev so nato popestrili osnov- stavo. Potem ko je bila zastava V izgubi smisla za realnost in navezovanja stikov z najvidnej- nošolci iz OŠ Sečovlje, ki so dvignjena, sta Martina Jelov- fikcijo, gre torej za ponovni klic šimi slovenskimi filozofi. Dogo- pripravili kratek skeč o solinar- čan in Mirela Flego predstavili po filozofiji po obdobju, ko se je dek so naknadno vključili v svo- jih v domačem narečju. V skeču dvodnevni program. Gasilce iz že zdelo, da nima več kaj pove- jo realnost, tako da so povabili so nastopili Stephany, Saman- vse Slovenije so pogostili v OŠ dati. Seveda nobena teorija več filozofa Nenada Miščeviča na ta ter Peter. Pesem Zaklad Se- Sečovlje, kjer je potekal večji ne preživi, če je zgolj sama sebi pomladni filokafe (filozofija ob čovelj sta predstavili Ylenija in del njihovega tekmovanja. namen. Zato se tudi šola vedno kavi), ki se bo odvijal na šoli v Eva, učenki 8. razreda. Nadja Jukič bolj obrača v konkretne proble- začetku aprila in ki bo odprt tudi Seveda pa je bilo poskrbljeno devetošolka OŠ Sečovlje me in aktualne tematike, da bi za javnost. Alenka Ceglar

Gimnazijci na poti v Mladi sečoveljski gasilci Ljubljano. vzgoja in izobraževanje 29

Poučno po Idrijsko- Rekordno število tekačev cerkljanskem hribovju iz CUEV Strunjan Učenci se lahko ogromno naučijo v šolskih klopeh, V sklopu Specialne olimpijade Slovenije in veliko več pa jim lahko ponudimo s poučnimi izleti, v projekta Mi in vi skupaj CUEV Strunjan smo katere prepletemo vsebine iz učnega načrta in pomnike se v nedeljo, 7. novembra 2010 udeležili 30. zgodovinskih dogodkov, ki so ponekod še ohranjeni jubilejnega Martinovega teka v Izoli torek, 5. oktobra, smo Antonijev rov. Tam so nam tart in cilj je bil v San Simonu Zahvaljujemo se organiza- V odšli na ekskurzijo. Po predstavili rudnik živega sre- Skot vsa leta do sedaj. Pretekli torju, Centru za kulturo, šport dolgi vožnji smo se ustavili bra. Najprej smo si ogledali smo 1000 metrov. Tudi letos nas in prireditve Izola, še posebej na postajališču Lom, kjer smo kratko predstavitev zgodovine je bilo iz CUEV Strunjan rekor- pa Aleksandru Janevu za lep malicali in si malo odpočili. Po rudnika, nato pa smo se tudi dno število tekačev, in sicer 67. sprejem, enolončnico in tople ovinkasti poti smo prispeli do spustili v rudniški rov. Pred Tekači so bili naši učenci, njihovi napitke. Na zaključni prireditvi bolnišnice Franje. Žal je močno spustom smo si morali obleči starši, bratci, sestrice, trenerji … smo prejeli tudi pokal za ekipno deževalo, a smo se vseeno zaba- posebne vetrovke, na glavo pa Bilo je res lepo. Najprej smo se sodelovanje. vali. Tam smo izvedeli veliko smo si nadeli čelade. Še kako seznanili s progo, prehodili smo Še enkrat hvala vsem. Vi- novega o bolnišnici in o ljudeh, prav so nam prišle! Ob vhodu jo, nato se je začelo zares. Zma- dimo se na 31. Martinovem ki so se tam zdravili ali delali. smo se pozdravili z rudarskim govalci smo bili vsi, premagali teku! Ogledali smo si prenovljene pro- pozdravom: Srečno. Iz rudni- smo razdaljo in pritekli v cilj. Milena Pinter, spec. ped. store, med njimi še edini origi- ka smo si najbolj zapomnili nal, ki je star 67 let. Vodič nam trenutek, ko nas je prestrašil je povedal, kako požrtvovalni pok – prikazali so nam na- so bili zaposleni v bolnišnici in mreč, kako je bilo slišati, ko prebivalci okoliških krajev. Na so v rovih minirali. koncu smo se podpisali v knji- Nato smo se odpeljali še go obiskovalcev. Lepo smo se do Divjega jezera, kjer smo zahvalili za vodstvo ogleda in si privoščili kratek sprehod. nadaljevali svojo pot. Prečkali smo viseči most in si Naša druga postaja je bil grad ogledali najkrajšo slovensko Gewerkenegg v Idriji. Tam smo reko Jezernico. si ogledali geološko zbirko fo- Na poti domov je bilo na av- silov in mineralov, še posebej tobusu zelo razburljivo. Peli so nam predstavili živo srebro. smo in se zabavali, nekateri so Pokazali so nam tudi steber ži- tudi zaspali. Imeli smo se zelo vega srebra, ki je bil izdelan v lepo in z veseljem bi tak izlet Udeleženci CUEV Strunjan na Specialni olimpijadi Slovenije. počastitev vseh rudarjev in nji- ponovili. hovih življenjskih usod. Ana Potočnik, Z gradu smo se odpravili v Ana Moro in Tina Fatović V vinogradu

a OŠ Cirila Kosmača Piran Nže drugo leto sodelujemo v evropskem sistemu razdeljevanja sadja v šolah s finančno podporo Evropske skupnosti. Med dru- gim je naš cilj ozaveščati učence o pomembnosti uživanja sadja in Sergio nas je podučil o vrstah zelenjave za naše zdravje. grozdja in negovanju vinograda. Jesen nam ponuja različne, oku- Ob tej priložnosti bi se še enkrat sne in zdrave plodove. Med temi radi zahvalili gospodu Poropatu, je tudi grozdje. S pridelovalcem ki nam je prijazno razkazal klet, grozdja Sergiom Poropatom povedal veliko zanimivega in nas smo se dogovorili za obisk 1., 2. popeljal v vinograd. in 3. razreda v njihovem vino- Karmen Munda, izvajalka V Antonijevem rovu so nam predstavili rudnik živega srebra. gradu in kleti na Arzah. Gospod Sheme šolskega sadja na šoli 30 vzgoja in izobraževanje

Izjemen šolski dan Dejavnosti na OŠ Cirila ponedeljek, 29. no- učilnici in pričakali ugledne Kosmača ob tednu otroka V vembra 2010, je bil za goste. Andrew Page in James Osnovno šolo Cirila Kosmača Hampson sta nam predstavi- Piran poseben dan Gostili smo la spletno stran British coun- namreč pomembne goste, in si- cila. Povedala sta, da je eden cer ministra za šolstvo in šport od njunih ciljev vsakemu RS Igorja Lukšiča, župana ob- uporabniku omogočiti učenje čine Piran Petra Bossmana, angleškega jezika s pomočjo britanskega veleposlanika v računalniške aplikacije, ki je RS Andrewa Pagea in direk- brezplačno dostopna na sple- torja British councila Jamesa tni strani British councila. Hampsona. Nato je preko internetnega Namen srečanja je bila vzpo- telefonskega omrežja Skype stavitev povezave s podobno stekel video-glasovni pogovor šolo v tujini. To smo izvedli z učenkami dekliške šole iz preko elektronskih medijev. Londona. To je bila naša prva Utrinek iz delavnic, ki sta jih strokovni delavki EPIcentra iz izvedli v Ta dan smo si izmenjavali tovrstna izkušnja, in to z ne- 2.A oddelku. mnenja in izkušnje na temo znanimi vrstnicami iz tujega fair play-a v športu. Naša šola okolja, zato smo bili nekoliko esen je čas, ko povsod po svetu Šolski radio nas je seznanil z je tako prvič delila svojo izku- zadržani. Led so nam poma- Jpraznujemo MEDNARODNI najpomembnejšimi deli poslani- šnjo z dekliško šolo iz Londo- gali prebiti učitelji. Predstavi- DAN OTROKA. Po riporočilu ce, ki sta jo varuhinja človeko- na. K sodelovanju so učitelji li smo se in si izmenjali nekaj Združenih narodov (OZN) poteka vih pravic dr. Zdenka Čebašek povabili okrog 15 učencev od vprašanj na temo prihajajočih mednarodni dan otroka vsak prvi – Travnik in predsednik Zveze šestega do devetega razreda. olimpijskih iger leta 2012 v ponedeljek v mesecu oktobru. Le- prijateljev mladine, mag. Franc Zbrali smo se v računalniški Londonu. Povedali so nam, da tos je to bil 4. oktober, v Sloveniji Hočevar naslovila otrokom. Ci- je njihova šola oddaljena le 10 pa je to tudi uvodni dan v TEDEN tiram: Mediji so postali sestavni minut hoda do glavnega prizo- OTROKA. Letošnje geslo tedna del našega življenja in tudi otro- rišča tega dogodka. otroka je bilo MEDIJI ZA BO- kom omogočili razprostreti rila Po klepetu s tujimi vrstnica- GATEJŠE OTROŠTVO in taka radovednosti. Starši, skrbniki mi smo se za krajši čas lahko je tudi tema nacionalnega otroške- in učitelji komunikacijskih poti, prosto pogovarjali z uglednimi ga parlamenta v tem šolskem letu. po katerih “potujejo” otroci, ve- gosti in tako zaključili zanimi- Na naši šoli smo ta teden obe- činoma ne poznamo. Na njih so vo izkušnjo. ležili delovno. Med urami li- sami, ne znajo presoditi, kakšna Jernej Potokar, 9.a kovne vzgoje so učenci risali na je vrednost prejetih sporočil, ka- temo o otrokovih pravicah. Pod kšne nevarnosti tičijo za njimi. okriljem podmladka RK Piran Zato smo odrasli toliko bolj od- so učenci ustvarjali šablone za govorni, da otrokom pomagamo Martinove majico spoštovanja oz. prijatelj- poiskati prave poti v svetu tiso- stva in zbirali oblačila za ljudi, ki čerih informacij. Da bodo znali igre jih je pred kratkim prizadela po- prepoznati pojave sovražnega plava. Najmlajši, od 1. do 4. ra- govora, kršitve zasebnosti in zreda, so se udeležili ustvarjalnih dostojanstva, nasilje in zlorabe ovembra se je 70 osnov- delavnic, ki jih je za naše otroke tako v družbi kot v medijih. Nnošolcev od drugega do realiziral Mladinski EPI Center Obvestilo šolskega radia petega razreda iz OŠ Cirila Piran. Ker se je letos mednaro- se je končalo z željo vodstva Kosmača Piran s svojo porto- Utrinek dogajanja dni dan otroka prekrival s SVE- šole, da bi naši učenci odra- roško podružnico v sončnem TOVNIM DNEVOM VAR- ščali v vzpodbudnem in var- torkovem popoldnevu pomeri- sodelovanje. Zahvaljujemo se STVA ŽIVALI, smo poskrbeli nem okolju. Ob tej priliki bi lo v Martinovih igrah - špor- društvu Coolturistra za orga- tudi za naše štirinožne prijatelje. se v imenu naših učencev radi tnih in miselnih igrah obarva- nizacijo in vodenje celotnega 4. oktobra so k nam na obisk zahvalili Patriciji Lovišček in nih z jesensko tematiko. programa in v upanju na sni- prišli vodniki psov – reševalcev. njenim sodelavcem iz Epicen- Vsi tekmovalci in njihovi na- denje naslednje leto, učenci in Poleg tega smo zbirali hrano, tra za zgledno sodelovanje. vijači so si prislužili tudi ma- učiteljice podaljšanega biva- odeje in prispevke za zavetišče Zlatka Knez, lico in topel napitek, prejeli nja OŠ Cirila Kosmača Piran. živali v Sv. Antonu pri Kopru. vodja šolskega parlamenta pa so še posebno priznanje za MŠ OŠ CK Piran vzgoja in izobraževanje 31

Z Albertom Pucerejem Starši v šoli za starše po slovenski Istri a OŠ Lucija že vrsto let jemu otroku pomagajo načrtova- Npoteka Šola za starše. Na ti bolj zdrav, aktiven prosti čas. popoldanskih srečanjih enkrat V prihodnjih mesecih se bodo mesečno lahko starši učencev v zvrstila predavanja z naslednjimi obliki delavnic, predavanj pri- temami: od poslušnosti do od- sluhnejo oz. aktivno sodelujejo v govornosti (25. 11. 2010), kako pogovorih glede vzgoje, odrašča- šolar išče pot do sebe (6. 12. nja svojih otrok. 2010), vzgojni napotki za velike V četrtek, 30. septembra 2010, starše (10. 1. 2011), vsak učenec je v večnamenskem prostoru po- je lahko uspešen (2. 2. 2011), tekalo prvo srečanje z aktualno kako otroke učiti sreče (7. 3. temo Računalnik in mediji. Pe- 2011), zakaj postajajo naši otroci dagoginja Neva Strel Pletikos tirani (11. 4. 2011), čustvena in- in učitelj računalništva Miha teligenca otrok (9. 5. 2011). Na Steinbacher sta prisotnim pred- zaključnem srečanju, ki bo 6. 6. stavila, kaj bi pravzaprav starši 2011, bodo v delavnici sodelo- morali vedeti o računalniških vali s svojimi starši tudi otroci. vsebinah, s katerimi se sreču- Delavnice bo vodila Neva Strel lberto Pucer je zgodo- Istre vse do meje z Italijo in je njihov otrok, a se največkrat Pletikos. Avinar, arhivar, ljubitelj kraškega roba. Občudovali so zgodi, da so otroci spretnejši Na takih srečanjih lahko mar- etnologije, arheologije, glasbe, istrsko vaško arhitekturo. in drznejši glede uporabe raču- sikdo izmed staršev najde odgo- likovne umetnosti, gledališča, Odpeljali so se v Šmarje, od nalnikov. Na spletnih straneh je vore na vprašanja, ki se porajajo predavatelj, radijski voditelj, koder so se nazadnje sprehodi- ogromno pasti, takih vsebin in ob tem, ko se srečujejo z odra- veliki raziskovalec slovenske li še po Padni, ki se je najprej fotografij, ki so neprimerne za ščanjem svojih otrok. Zato je istrske pokrajine, njenih ljudi, imenovala Pedina. Njeno ime otroke. Tudi čas, ki ga preživijo treba o vzgoji razmišljati skupaj, njene preteklosti, navad, šeg. je prvič omenjeno v 12. stoletju. pred računalnikom, se daljša in se spoprijeti z izzivi in se naučiti Stanuje v Padni, zaposlen je v Izvira pa iz latinske besede pate- marsikaterega lahko popelje v pomagati otrokom, da uresničijo piranskem arhivu. Svoje znanje na in pomeni krožnik, skleda. In zasvojenost. Prav starši so tisti, vse, kar imajo v sebi, čim bolje. je predstavil v mnogih knjigah. res-grič, na katerem leži vas, je ki lahko s svojim zgledom svo- Dragica Kocjančič Svoje znanje pa je pripra- kot narobe obrnjena skleda. Po vljen deliti tudi z najmlajšimi. sprehodu skozi vas so si ogleda- Tako se je v petek, 22. okto- li tudi galerijo Božidarja Jakca. Psi vodniki navdušili bra, odzval vabilu OŠ Lucija Med potjo so učenci opazovali in učence 7. a, b, c razreda po- značilne istrske hiše, pokrajino, si vodniki so zvesti psi in peljal iz Lucije do Dragonje, poraščeno z oljčnimi nasadi in Ppravi profesionalci. La- nato pa v Šavrinsko gričevje. vinogradi. Delo, ljubezen istr- stniki takih psov se počutijo Ustavili so se v Sv. Petru, kjer skega človeka do zemlje pa sta varne in mirne. V Vanganelu stoji znamenita Tonina hiša. poplačana z bogatim pridelkom. pri Kopru ima sedež Društvo Učenci so se razgledali in res Sedmošolci so nato v šoli za reševalne pse Burja. Psi in so lahko marsikaj videli. Nato polni vtisov prisluhnili še istr- vodniki se na to službo pri- so se podali na Pomjan, naj- ski bajki Začarana hiša, ki jo je pravljajo dve leti, nato opra- višje ležečo vas Šavrinije. Ime napisal istrski pisatelj Marjan vijo izpit. naj bi dobila po besedi pagan, Tomšič. Veliko učencev OŠ Lucija to je pogan. Z razgledišča so si Mladi novinarji OŠ Lucija in se je v ponedeljek, 11. okto- pežljivostjo razložile in pri- ogledali severni del Slovenske mentorica Dragica Kocjančič bra 2010, pred šolo udeležilo kazale postopke dresiranja zanimive delavnice. Učite- reševalnih psov, ki imajo po- ljica Suzana Prodan Rakar membno vlogo pri reševanju je že drugič povabila člane človeških življenj. Primerna Društva za reševalne pse oprema je v takih trenutkih Burja. Vodnice so s seboj nujna. Učenci so občudovali pripeljale tudi tri pse reše- zanimive trike in jih kasneje valce, dve zlati prinašalki, poskusili še sami izvesti. Lano in Belo, ter avstralsko Mladi novinarji OŠ Lucija in ovčarko Bri. Mladim ljubite- mentorica Dragica Kocjančič ljem živali so z veliko potr- 32 vzgoja in izobraževanje Srečanje Zdravih šol prvega kroga na OŠ Cirila Kosmača Piran vropska mreža zdravih in sol v znak gostoljubja. V šol je nastala kot strate- Tantadrujevi dvorani smo jim Eški projekt pod okriljem pripravili bogat kulturni pro- Svetovne zdravstvene organiza- gram. Pod vodstvom učiteljice cije, Sveta Evrope in Evropske Zlatke Knez so učenci zapeli komisije. himno naše šole ter zaigrali na Slovenija se je z dvanajstimi Orffove instrumente. Učitelji- pilotskimi šolami priključila ca Mojka Mehora Lavrič je s Evropski mreži zdravih šol leta svojim razredom na sproščen, 1993. Projekt podpirata Mini- vendar poučen način predstavi- strstvo za zdravje in Ministrstvo la našo šolo. Naša ravnateljica za šolstvo, znanost in šport, In- Snežana Gustinčič je prav tako štitut za varovanje zdravja RS nagovorila mentorice in jim pa je nacionalni podporni center povedala, zakaj smo našo šolo Zdravih šol. poimenovali prav po Cirilu Ko- Ena izmed pilotskih šol, ki se smaču. Vika Kuštrin Pocrnič je je leta 1993 priključila Evropski s sodelavkami Vesno Prunk, mreži zdravih šol, je bila tudi Sonjo Stanič, Karmen Fonda Gostiteljice so prisostvovale pri Pod pridnimi rokami učiteljice naša šola. V petek, 26. novem- in Sonjo Požar podrobno pred- kvalitetno izvedeni šolski uri v 8. Irene Žerjal so nastale vrečice bra, smo se kljub slabemu vre- stavila projekt Zdrav življenjski a razredu. Pouk je izvajala uči- soli z barčico, znakom naše šole. menu na naši šoli zbrale pilot- slog, in sicer področje gibanje, teljica Kristina Glavina, ki nas Dodali smo šopek z rožmarinom ske šole ter članice z Inštituta v katerega smo bile vključene je seznanila z učinki tople grede. za spomin, oljčno vejico v znak za varovanje zdravja pod vod- le štiri osnovne šole v Sloveniji. Kot vedno se je izkazala tudi miru in lovorovo vejico kot znak stvom Mojce Bevc. Predstavile smo ga teoretično in naša kuhinja pod vodstvom ku- zmagovalcev. To je bilo naše da- Gostje sta pred vhodom v šolo praktično. Končni izdelek tega harice Silve. Za gostje je spekla rilo udeleženkam. pričakali učenki v solinarskih projekta je brošura, ki sedaj kro- kruh z olivami, pripravila zdrave Sonja Požar, oblekah in jim ponudili kruh ži po slovenskih šolah. namaze in primorski sadež kaki. vodja zdrave šole OŠ Lucija organizirala prvi slikarski ex tempore

četrtek, 14. oktobra 2010, vsaki kategoriji pa podelila tudi udeležencem pa je podelila tudi Mladi novinarji OŠ Lucija in Vje na Mahničevem vrtu pri nagrade. Med lucijskimi šolarji nagrade in priznanja. mentorica Dragica Kocjančič lucijski osnovni šoli v dopoldan- je prvo nagrado prejel učenec 7. skih urah potekal 1. slikarski ex razreda Edi Pikolj, drugo uče- tempore, ki ga je organizirala OŠ nec 8. razreda Beno Atelšek , Lucija oziroma učiteljici likovne tretjo pa sta si delili sedmošolka vzgoje Andreja Ozebek in Emi- Kim Požar in devetošolka Nina lija Podjavoršek ter ravnateljica Ribarič. Dela so od petka, 15. Katja Arzenšek. Sodelovali so 10. 2010. razstavljena v avli por- lucijski učenci in člani društva toroškega Avditoriju. Faros. Vseh udeležencev je bilo Prav vsi udeleženci so bili zelo 18. Dela so nastajala v tehnikah zadovoljni z dogodkom. Izrazili akril na platno in tempera na so željo, da bi tovrstne dejavno- platno. Platna in malico je priskr- sti večkrat izvajali. Velika po- bela šola. Na koncu je strokov- hvala in zahvala gre ravnatelji- na komisija, ki so jo sestavljale ci OŠ Lucija, Katji Arzenšek, Dragica Samsa, Lara Kobal saj je pokazala interes in veliko in Andreja Ozebek, nastala pripravljenost pomagati pri iz- dela ocenila, najboljšim trem v vedbi in izpeljavi ex tempora, kultura 33 Denis Jašarević alias Gramatik osvaja ZDA Pionir obalnega hip-hop-a, vsestranski portoroški producent in didžej Denis Jašarević, bolj znan kot Gramatik, je v zadnjih dveh letih kot Artist/Producer požel viden uspeh v ZDA in opozoril nase z izidom dveh albumov in dveh EP-jev na Denverski založbi Cold Busted

a vodilni spletni proda- skupina D12, legendarni rapper jalni elektronske glasbe Warren G in mnoga druga veli- NBeatport.com je preko ka imena. omenjene založbe prodal preko Njegov novi album z naslo- 80.000 skladb v digitalni obliki, vom No Shortcuts je izšel 29. kar mu je prineslo pogodbo z septembra in se premika po kar močno ameriško booking agen- treh top 100 lestvicah na be- cijo Progressive Global Agency, atportu: Dubstep Top 100, Indie ki na svojem roster-ju ponuja iz- Dance/Nu Disco Top 100 ter vajalce, kot so R.E.M., Warren Chill Out Top 100. G, Eminemovo skupino D12 in Pravice za uporabo Gramatiko- mnoge druge. V novembru in de- ve glasbe so pred kratkim odku- cembru lani je imel prvo turnejo pili: BMW za Adelaide Fashion po ZDA, ki je vsebovala 20 da- Festival v Avstraliji, French Cafe tumov in se razprostirala po vsej za TV reklamo v Južni Koreji ter državi. Gramatik se je pred krat- francoska nacionalna televizija za kim vrnil iz svoje druge ameri- popularen TV show Francija Ima ške turneje, ki je obsegala kar 32 Talent.Vse večje je tudi povpra- nastopov od New Yorka do Los Artist in Best Chill Out Track. V gressive Global Agency, ki ga ševanje po Evropi. V letu 2011 se Angelesa. Odzivi so bili celo za obeh je končal na drugem mestu. je pred kratkim uradno dodala mu obetajo nastopi v Atenah, Pa- stopnjo višji kot lansko leto. Bil Uspeh je Gramatiku odprl šte- v svoj katalog izvajalcev, med rizu, Bruslju, Londonu in drugod. je tudi nominiran na Beatport vilna vrata, med najpomemb- katerimi so med drugim tudi Maja 2011 pa se vrača v ZDA na Music Awards 2010 v dveh ka- nejšimi je ponudba močne legendarna skupina R.E.M., svojo tretjo ameriško turnejo. tegorijah in sicer Best Chill Out ameriške booking agencije Pro- Widespread Panic, Eminemova Martin Kenjič Odlični uspehi učencev piranske Glasbene šole

bjavljamo rezultate dveh GULC: 2. nagrada (93 točk), SARA HORVAT: 3. nagrada KOMORNE SKUPINE ka- Omednarodnih tekmovanj učitelj: Bojan Glavina (GŠ (88 točk), učiteljica: Aleksan- tegorija C (od 14 do 19 let) v Trstu, na katerih so učenci Piran). LARA CERAR: 2. dra Češnjevar Glavina (GŠ IVANA PERCAN KODA- piranske podružnice Glasbene nagrada (92 točk), učiteljica: Piran). RIN: violina, JULIJA HENI- šole Koper v zelo močni in šte- Aleksandra Češnjevar Glavina SARA JELENIČ: 4. nagrada GMAN: viola, vilni konkurenci dosegli odlič- (GŠ Piran). DEA KOLENC: 2. (80 točk), učitelj: Bojan Glavi- SERENA BUREMI; klavir, ne rezultate. nagrada (92 točk), učitelj: Bo- na (GŠ Piran). priznanje za udeležbo.Men- jan Glavina (GŠ Piran). REA torja: Bojan Glavina in Aman- ● VI. Mednarodno glasbeno ŠTRUKELJ PAHOVIĆ: 2. na- FLAVTA, kategorija A (do da Vidic (GŠ Piran). tekmovanje Ars Nova: “Na- grada (91 točk), učitelj: Bojan 12 let) grada Paolo Spincich” (3. - Glavina (GŠ Piran). TADEJ LILI RADIĆ: 4. nagrada (84 ● VII. Mednarodno harmo- 11. decembra 2010): SIVIČ: 3. nagrada (86 točk), točk), učiteljica: Olga Sosič nikarsko tekmovanje “Fisa učitelj: Bojan Glavina (GŠ Pi- (GŠ Piran), klavirska spre- Armonie” (1. - 3. oktobra KLAVIR, kategorija A (do ran). ANA SIMČIČ: 3. nagrada mljava: Vesna Zuppin. MAJA 2010) 10 let) (85 točk), učitelj: Bojan Glavi- BARBARA BIZAJL: prizna- KATARINA PEROŠA: 1. na (GŠ Piran). nje za udeležbo, učiteljica: JULIJANA PEROŠA, kat. A: nagrada (95 točk), učiteljica: Olga Sosič (GŠ Piran), kla- srebrna plaketa (90 točk), DO- Aleksandra Češnjevar Glavi- KLAVIR, kategorija B (od virska spremljava: Vesna Zu- RIS LIPOVAC, kat. B: prizna- na (GŠ Piran). TIARA STER- 11 do 14 let) ppin. nje (82,33 točke). 34 kultura Slobodan Simič Sime — gost v Mestni knjižnici Piran

Mestna knjižnica Piran je ob občinskem prazniku na tretje Srečanje v Piranu povabila Slobodana Simiča Simeta, priznanega publicista in raziskovalca istrske ter piranske dediščine in tradicij

gostom se je pogovarja- la bibliotekarka Ksenija ZPetaros Kmetec. Večer je glasbeno popestril Gianni Col- lori s sinom Teom. V razstavni vitrini so bila na ogled vsa do sedaj izdana Simičeva dela. Ksenija Petaros Kmetec je Slobodana Simiča Simeta pred- stavila kot ustvarjalca in razi- skovalca, ki je že vrsto let uve- ljavljen na več področjih: “Je naš vodilni poznavalec tradicio- nalnih plovil severnega Jadrana in Istre. Spisek njegovih projek- tov in publikacij je dolg. Že leta tudi objavlja v navtičnih revijah in sodeluje s svojim znanjem o ladjarski dediščini tudi s tujimi raziskovalci. Je avtor preko du- cata velikih monografij, vsaj de- setih manjših publikacij in mno- gih drobnih, a odmevnih brošur, člankov in drugega. Imel je tudi številna predavanja.” Ksenija Petaros Kmetec in Slobodan Simič Sime foto: Primorski utrip Slobodan Simič Sime je bil rojen aprila leta 1955 v Som- ter trudoma nadaljeval šolanje spada v to obdobje. Naprej me novil in prevzel krmilo podjetja boru. Ko je imel eno leto, se je na Srednji pomorski šoli. Tu je pot peljala v Ljubljano na štu- Inštitut za komunikacije in infor- družina priselila v Piran, kjer je so se moji mladostniški, hipi- dij. Končno študentje, somišlje- matiko - IKI. V drugi polovici Sime končal tudi osnovno šolo. jevsko obarvani ideološki pro- niki, uporniki, svetovljani, svo- osemdesetih let je veliko preda- O svojem otroštvu in mladosti blemi še zaostrili. Dolgolasec boda! Zame kar prevelik šok, ki val o visoki tehnologiji, vodenju je številnim zbranim poslušal- z našitimi tujimi zastavami na se je razpoznal v obilici žurov, projektov informacijske, internet cem povedal: “V Piranu sem zadnji plati, ki zaradi potepanja popotovanj ter klavrnih ocen. in komunikacijske tehnologije preživel očarljivo otroštvo ob po svetu vsake toliko kar po več In tako sem pristal v vojski, v ter veliko publiciral. morju, sončnih zatonih, barkah, dni manjka pri pouku, pleska mornarici v Pulju. Za pacifista Ves čas pa ga je privlačilo pretepanju z mestno mularijo in nebo in podobno – lepo vas pro- je bilo to težko obdobje.” vse, kar je povezano z istrsko še marsikaj bi se lahko našlo. Že sim! To je bilo še v sedemdese- Po vojaščini se je leta 1980 obalo, predvsem pa zgodovina od malih nog sem bil po svoje tih, v času, ko so nekateri na- zaposlil v Iskri Telematiki kot in ladjarska dediščina. Tako je malo nestandarden. Zaradi zgo- tančno vedeli, kaj je prav in kaj projektant telekomunikacijskih leta 1995 pri založbi Sisart izšel dnjih boemskih, kozmopolitan- narobe. Nekako sem le končal sistemov in računalniški progra- njegov vodnik po Piranu, temu skih, pacifističnih pogledov na tudi pomorsko šolo. Ves ta čas mer za te sisteme. Nadaljeval je pa so sledili še vodnik po Kopru svet sem imel nemalo težav sam sem se tudi ukvarjal s športom, s študijem v Kranju na današnji (1996, Sisart, soavtor Duška s sabo in še posebej z izbrano tehniko, veliko sem bral, pame- Fakulteti za organizacijske vede, Žitko), Izoli (1997, Sisart) in okolico. Nekako sem se pretol- toval, reševal svet, se zaljubljal, smer organizacija računalniških Portorožu (1998, Sisart, soavtor kel skozi osnovno šolo v Piranu poslušal glasbo in počel vse, kar obdelav. Leta 1990 je sousta- Duška Žitko). Leta 1995 je izšla kultura 35

nih mest, snovalec največjega cenim. Ne maram nepoštenja, bodočega muzeja slovenskega nasilja, oblasti in komolčarjev. turizma, ki si z vsem srcem pri- Zelo cenim iskreno prijatelj- zadeva za ohranjanje kulturne stvo. V nasprotju od “življenj- dediščine Pirana in je pobudnik ske usmeritve in specializaci- ideje o zaščiti mediteranskega je” se zaradi svoje zvedavosti načina življenja. O ljudeh, ki tu in želje po spoznavanju novega živijo, razmišlja takole: “V tem nikakor ne morem odločiti, kaj prostoru, ob mediteranu, živijo vse bom v življenju počel, saj posebni ljudje – mediteranci, mi marsikaj zelo hitro postane mešanica romansko slovanske izziv. Čas preživljam ob neneh- kulture, ki so ta prostor gradi- nem ustvarjanju, z ženo Ireno li, tu živijo že stoletja in ima- in sinom Janom ter morjem. Nič jo ta prostor neizmerno radi. nimam proti potovanjem in pri- To so ljudje, ki jim je vrednota jetnemu prijateljskemu druže- Knjižnico so poslušalci napolnili do zadnjega kotička. foto: Marijan Šabič tudi opazovanje sončnega za- nju. Pijem belo vino, ne preveč tona, nasmeh človeku, igranje sladko. Uživam v dobri hrani, obsežna fotomonografija Piran Srečka Vilharja Koper Studia briškule, posedanje s prijatelji gledaliških predstavah in na na robovih stoletij, leta 1998 pa Iustinopolitana – Tomus 1. Nje- ob dobri kavi ali dobrem vinu dobrih koncertih. Sem preprost, njena sestra - Koper na robovih gova zadnja knjiga je izšla leta v betoli, sprehodi ob morju, nepopravljiv Pirančan.” stoletij. Skupaj z Duško Žitko 2010 pri Inštitutu Mediteranum zapravljen dan za eno samo Ob koncu tega prispevka bi je pri IKI leta 2000 izdal knjigo in govori o Restavriranju histo- menulo, v prepevanju ošterija se rada zahvalila bibliotekarki o znamenitem piranskem violi- ričnih plovil. Avtorsko končani numero uno …, v glasnem spo- Kseniji Petaros Kmetec, ki je nistu in skladatelju Giuseppeju sta tudi monografski deli So- razumevanju na ulici in podob- na sproščen in prijateljski na- Tartiniju, leto kasneje pa v so- linska plovila in Tradicionalna no.” čin vodila pogovor z gostom, avtorstvu z zgodovinarjem Al- plovila Istre. V zaključni fazi je Sime je človek z otroško dušo, ki ga vsi Pirančani poznamo po bertom Pucerjem monografijo tudi monografija o Hotelu Pala- radoveden, radoživ, vesel, is- imenu Sime, njemu pa za bese- Slovenska Istra – zaledje. Leta ce v Portorožu, ki jo je napisal kren, prijazen in s smislom za de, ki jih je zapisal v uvodu k 2003 je Pirančane presenetil z skupaj s Tomijem Brezovcem. humor. S svojim dolgim čopom eni od svojih fotomonografij: odmevno fotografsko razstavo Sime ni samo pisec mnogih in pogledi na svet je, kot sam “V Piranu so hiše iz različnih in katalogom Pirančani / I Pira- knjig in strokovnih prispev- pravi “človek, ki še danes ni v časov, različnih barv, slogov, nesi. Leta 2005 je izšla njegova kov za različne revije, je tudi kontekstu. Raje kot tržne imam velikosti, ki stojijo tesno druga monografija Z vetrom in vesli, priznan in večkrat nagrajen fo- civilizirane, človeku in naravi ob drugi in so si v oporo. Za- leta 2008 pa monografija Bata- tograf, modelar, zbiratelj z izje- prijazne družbene sisteme. Zelo mislimo si, kako bo lepo, ko jih ne Istre. S strokovnim prispev- mno bogato zbirko več kot 80 spoštujem znanje in duhovno bomo ljudje posnemali.” kom je sodeloval pri zborniku tisoč starih predmetov o zgodo- širino, vendar pa le izobrazbe Špela Pahor, Osrednje in študijske knjižnice vini (predvsem turizma) obal- brez osebnostnih vrednot ne Mestna knjižnica Izola Arhitekturna delavnica za otroke Kot spremljevalni dogodek letošnjih 28. Piranskih dnevov arhitekture, ki so potekali v drugi polovici novembra, je v piranski knjižnici na praznični dan slovenskih splošnih knjižnic potekala arhitekturna delavnica za otroke

rganizira jo Zbornica toric dr. Žive Deu in Bare Da pa ni ostalo samo pri tem, kako nastane hiša, kakšni Oza arhitekturo in pro- Kolenc ter ilustratorja Da- besedah, so v drugem delu tipi hiš obstajajo, kakšne želje stor Slovenije v okviru pro- mijana Stepančiča. Preko pod vodstvom študentov imajo naročniki, kako arhi- grama Arhitektura in otroci. malega Nejca so spoznali Fakultete za arhitekturo iz tekti narišejo načrte in grad- Delavnice se je udeležilo različna bivališča, seznani- Ljubljane sami načrtovali binci sezidajo hišo, na koncu kar 43 otrok, tako da smo li so se s tem, kaj je dom, tloris hiše in opremljali sta- pa še razmišljanje o pohištvu jih razdelili v dve skupini. pred čim nas ščiti in varuje novanja s pohištvom. in drugi notranji opremi. De- Bibliotekarka Nada Leban hiša, kdo hiše načrtuje in iz- Zamisel za delavnico sta pri- lavnica spodbuja razvijanje jim je prvem delu delavni- deluje, spoznali so sestavne pravili arhitektki Maja Iva- prostorske domišljije, estetike ce predstavila knjigo z na- dele, vrste in opremo različ- nič in Tanja Barle. Namen in medsebojnih odnosov. slovom Kje pa ti živiš? av- nih hiš. delavnice je bil razmišljanje o NL 36 kultura Mozaiki Jane Prinčič Jesen je v vitrine Mestne knjižnice v Izoli prinesla nove barve in nove izdelke: svetilke, ogledala, škatlice, slike, nakit, krožnike, svečnike, nosilce za prtičke …

e marsikaj uporabnega in Obstaja več tehnik izdelovanja lepega izdeluje Jana Prin- mozaikov. Katero uporabljaš? Ščič iz Lucije, mati dveh »»Uporabljam direktno metodo. otrok, sicer zaposlena v Igralnici To je izdelava, kjer polagam Casino. koščke materiala v lepilo na podlago iz lesa, kovine, stekla. Jana, kako to, da si se lotila Mozaiki so iz marmorja, smal- ustvarjanja v tehniki mozaika? tov, stekla, opeke, keramike in Kaj te je navdušilo? raznih kamenčkov. Na koncu »»Ne vem, če je “navdušilo” mozaik zafugiram, včasih tudi prava beseda, v mojem prime- ne, saj tudi fuge dajejo vizualni ru me je dobesedno “odneslo pečat mozaiku. Nekatere ma- nekam”, ko sem zaradi hude teriale nabavim v trgovinah s bolezni izgubila brata, ki mi hobby programom, smalte sem je veliko pomenil. Morala sem nabavila v Italiji, delam tudi s ponovno sestaviti koščke svo- keramičnimi ploščicami in prav jega življenja in sem začela… pride tudi star porcelan. Mozaik Želja, ki je že dolga leta bivala vsekakor ni poceni in mislim, v meni, je očitno v tem trenut- da tudi delo nikoli ni poplačano. ku morala prodreti ven. Skoraj Izdelki, ki sem jih videla na ste- evforično sem iskala, v kateri nah šole v Spilimbergu, imajo tečaj bi se vpisala in sem našla. neprecenljivo vrednost. Sledil je prvi tečaj mozaika pri akademski kiparki Galini Mala- Tvoji izdelki so prodajni. Kje te hovi, kjer sem na lesonitni plo- naši obiskovalci lahko poiščejo šči 80 krat 60 cm izdelala sliko, Mozaike Jane Prinčič lahko občudujemo na decembrskih stojnicah. in kaj kupijo? ki nikakor ni bila niti v skladu z »»Moji mozaiki so bili prvič vi- mojim okusom, niti v skladu z mozaik. To so stvaritve, ki te vijo, celo razveselijo. Mozaik deni v Piranu, na sejmu društva mojimi barvami. S kleščami smo naravnost očarajo, barve imajo je pravzaprav “post” za misli. Anbot, razmišljam pa o sejmu lomili ploščice in ko sem videla nadnaravno moč. Lahko ga narediš iz česarko- v Ljubljani, kjer ob sobotah od izdelke mlajših tečajnikov, se mi li, iz kamnov iz obrežja Soče, aprila do oktobra razstavljajo je zdelo, da je moj izdelek najgr- Kje si se te tehnike naučila? razbitega ogledala, skodelic in razni umetniki. V decembru so- ši in da to delo ni zame. Morda vodiš tudi delavnice? krožnikov, ki podlegajo zobu delujem na stojnicah na obali, Po končanem tečaju me je »»Osnovo sem osvojila v šoli v časa. Včasih se moraš ustaviti, žal mi za vse zmanjkuje časa. znova prevzel ogled cerkve sv. Spilimbergu. Tolkli smo narav- da ne podležeš najdražjim plo- Jurija v Šumadiji, saj je notra- ni kamen in marmor od jutra ščicam . Tako te posrka vase, Se ti zdi, da so mozaiki primer- njost cerkve nadvse impresiv- do večera in lepili koščke di- da bi s koščki polepil vse! Mo- na tehnika, v kateri se lahko na galerija mozaikov od tal do rektno na cementno lepilo in na zaik zahteva ure in ure natanč- izražaš? Kaj bi si še želela še vrha kupol, ki se nadaljujejo v les. Kamen je živa stvar, ko ga nega dela in vztrajnosti, ven- narediti? kripti cerkve, kjer so grobnice razsekaš, ima vsak kos svoj od- dar na koncu čutim izpolnitev »»Vsekakor sem se v tem našla. članov družine Karađorđevič. tenek barve. Prava lepota! Tudi same sebe. Če bi gledala samo s finančne- Pa me je spet imelo, da moram delavnice bodo na vrsti… ga vidika, se mozaika ne bi lo- iti z mozaikom naprej. Sledil je Lotila si se okraševanja škatlic, tila nikoli. Ko pa začneš nekaj intenzivni tečaj rimskega moza- Kaj te pri mozaiku najbolj pri- izdelovanja nočnih lučk, naki- delati z vsem srcem, potem je ika iz naravnega kamna v sve- tegne, so to barve, sestavljanje ta, svečnikov, ogledal ... Kaj te to pravo. Ko začutiš močno že- tovno priznani šoli za mozaik v kamenčkov, razne oblike? spodbuja k takemu delu? ljo po nečem novem, se je opri- Spilimbergu v Italiji. Ogled šole »»Vsekakor barve. V Italiji do- »»Ne vem, rada imam raznovr- mi, ji sledi in začni. Preprosto in razstave umetnikov mozaika biš smalte, ki sicer niso poceni, stnost, zato so me najbolj prite- začni, saj zdravi tudi najtežje in učencev šole priporočam vsa- ampak ena barva ima nešte- gnile najprej lesene škatlice ra- trenutke v življenju … komur. Do vstopa v šolo sploh to odtenkov, niti en košček ni znih oblik in vse ostalo prihaja Špela Pahor nisem vedela, kaj je moderni enak. Barve te očarajo, zdra- kar samo od sebe. Mestna knjižnica Izola kultura 37 Vonj po soli Koncerti Portoroškega zbora Prva samostojna razstava Jane Peric ob zaključku leta 2010 Portoroški zbor je v soboto, 27. novembra. 2010 gostil mešani zbor Planinska roža iz Kobarida, ki deluje že 13 let pod vodstvom dirigentke Mirjana Antih-Čebokli

tem delu Slovenije je pe- Naj za konec omenimo, da V sem še vedno zelo živa si tudi Portoroški zbor želi in negovana in jo pridno pre- novih pevcev, predvsem pa Jana Peric pred enim svojih del. našajo tudi na mlade rodove. bi radi v svoje vrste spodbu- Skupni koncert obeh zbo- dili mlajše rodove, da petje nedeljo 12. decembra, smo diča, slikarja Marjana Miklavca rov smo pripravili v središču tudi v naših krajih ne bi bilo V bili na otvoritvi prve samo- in Marijana Maznika. Slednja Rotunda v Kopru, ki s svojo pozabljeno. stojne razstave članice likovne- sta jo spodbudila pri izražanju v izredno akustiko nudi obilo V decembru pripravljamo ga društva Solinar Jane Peric, akvarelni tehniki. Sodelovala je užitkov tako poslušalcem kot dva božično obarvana kon- razstava pa bo odprta v prostorih na več skupinskih razstavah. V tudi pevcem. Na koncertu so certa. Prvi bo 24. decembra galerije Impresije na Fornačah okviru slikarskega društva Soli- se prepletali slovenski napevi v Hotelu Svoboda v Strunja- ob četrtkih, petkih in sobotah od nar je sodelovala na natečajih Zla- in skladbe tujih avtorjev. Ve- nu, naslednji pa 26. decem- 15.30 ure do 17.30 ure vse do ta paleta, ki jih organizira Zveza čer smo zaključili v skupnem bra v sklopu tradicionalnega vključno 27. decembra. likovnih društev Slovenije. druženju pevcev in zvestih novoletnega koncerta pihal- Njena prva likovna dela so Od leta 2008 je v okviru Zlate poslušalcev. Ob manjši zaku- nega orkestra Koper v Špor- pričela nastajati pod vodstvom palete dosegla vidne uspehe, in ski se je seveda zopet oglasi- tni dvorani Bonifika. akademske slikarke Fulvije Zu- sicer: la domača pesem in obljubili Vabljeni! dič. Z nekajletnimi prekinitvami • 2008: certifikat kvalitete za re- smo si ponovnega srečanja. Portoroški zbor se je izobraževala pri Liljani alizem. Stipanov, akademskem slikarju • 2009: priznanje za risbo, pri- Andreju Trobentarju, likovni znanje za realizem, priznanje za pedagoginji Suzani Bertok, kjer abstrakcijo, certifikat kvalitete je tudi srečala sedanjega mentor- za grafiko. ja akademskega slikarja Simona • 2010: Priznanja: Extempore li- Bolčiča, ki ji že tretjo leto podaja kovnega društva Solinar, priznanje svoje znanje. Na letnih likovnih na Extempore likovnega društva kolonijah je delala pod vodstvom Boškarin, priznanje na mednaro- akademskega slikarja Milana To- dnem Extempore Sečovlje. 38 turizem Portorož se letalski povezavi z Rimom ne bo odpovedal

začetku decembra je bila stov iz Rima. Večina portoroških na portoroškem letali- hotelov je pripravilo tudi poseb- V šču novinarska konfe- ne pakete za italijanske goste, renca, na kateri so o novi letalski ki bi na destinacijo pripotovali z povezavi med Beogradom, Por- novo letalsko povezavo. torožem in Rimom spregovorili Turistično združenje Portorož je župan Občine Piran Peter Bos- v vzpostavitev nove linije vložilo sman, direktor Turističnega zdru- vse svoje moči. Jadran Furlanič, ženja Portorož Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja direktor Aerodroma Portorož Ro- Portorož: “To odločitev težko bert Krajnc in vodja pospeševa- razumemo. Tudi leti med Beo- nja prodaje Slovenske turistične gradom in Portorožem na začet- organizacije Bojan Meden. ku niso bili dobro zasedeni, nato Prvo letalo naj bi poletelo v Rim pa se je število potnikov višalo, že 16. decembra, vendar smo dva dokler ni bilo letalo v avgustu op- dni pred tem prejeli informacijo timalno zasedeno. V naše dobro letalske družbe Jat Airways, da štejemo, da je po pogodbi letalski to povezavo še dodatno potrdilo in nabavili poseben invalidski vo- zaradi nizkega števila rezervacij prevoznik za vsako odpovedano svoje osnovno poslanstvo med- ziček. Pripravili pa smo se tudi na niso pripravljeni sprejeti rizika in rotacijo dolžan plačati.” narodnega letališča. zimske razmere. Med drugim smo zato odpovedujejo vse lete na re- Turistično združenje Portorož Robert Krajnc, direktor Aero- tako nabavili stroj za razledenitev laciji Beograd-Portorož-Rim do še vedno zagovarja, da je bila droma Portorož: “Zelo smo raz- letal in stroj za posipanje stez.” 13. januarja 2011. Po njihovih in- odločitev o vzpostavitvi letal- očarani. Na Aerodromu Portorož Ministrstvo za promet je za formacijah je v obdobju med 16. ske povezave z Rimom dobra, smo se na prihod letala dobro pri- promocijo letalske povezave na- 12. 2010 in 31. 1. 2011 na relaciji saj gre za pomembno tržišče za pravili, saj smo želeli zagotoviti menilo 400.000 evrov in oglaše- Beograd-Portorož-Beograd vo- turistično destinacijo Portorož najboljše pogoje. Pripravili smo valski akciji v Rimu in Beogradu zovnico rezerviralo 42 potnikov, & Piran. Nova povezava pred- nov varnostni načrt, reorganizirali že potekata. Za turistično desti- na direktni letalski liniji Beograd- stavlja veliko priložnost pred- varnostne službe ter službi poli- nacijo Portorož & Piran je še po- Rim-Beograd pa 38 potnikov. vsem za portoroške igralnice, cije in carine, izobraževali smo sebej pomembna akcija v Rimu, Novica je za turistično gospo- pa tudi za turistično gospodar- dodaten kader, prenovili smo sor- saj se v takem obsegu na tem po- darstvo Portoroža zelo neugodna, stvo hrvaške Istre. Poleg tega po tirnico in čakalnico, nabavili novo dročju še nismo predstavili. saj so si ravno v času decembr- dolgem času ponovno oživlja- programsko opremo za check-in, Direktor Turističnega zdru- skih praznikov obetali veliko go- mo portoroško letališče, ki bi s prenovili smo prtljažne vozičke ženja Portorož se po dveh prestavitvah pričetka letalske povezave zaveda, da je treba imeti v mislih tudi druge re- Inovativne rešitve za zeleno identiteto šitve. Povezava z Rimom je sklopu Zlatega bobna 2010 je govalci natečaja so pokazali, da “Občina Piran je s 5.000 evri na- preveč pomembna, da bi se V7. oktobra potekala predsta- znamo oblikovati, voditi ter živeti gradila avtorje najboljšega plakata ji odpovedali, in v skrajnem vitev zmagovalnih rešitev odmev- inovativno in zeleno! na razpisano temo v tako imenova- primeru bo združenje primo- nega natečaja Inovativno trženje Organizatorji natečaja Inovativno ni off drum konkurenci. Na temo rano najti drugega letalskega za zeleni turizem, ki so ga skupaj trženje za zeleni turizem so s tem Portorož Piran Genius loci smo prevoznika. Še vedno velja, pripravile Slovenska turistična or- trajnostno in družbeno naravnanim prejeli 243 plakatov iz 17 držav. da se lahko vsi, ki bi želeli re- ganizacija in članici Univerze na dogodkom prispevali k bogati beri Izbor 14 najboljših smo razstavili zervirati letalske vozovnice, Primorskem – Fakulteta za mana- festivala Zlati boben, ki pokriva na Tartinijevem trgu. Turistično obrnejo na agencijo Kompas gement Koper in Fakulteta za turi- 400-milijonski trg in je drugi naj- združenje Portorož je primaknilo (tel. št.: 01 200 63 41, e-pošta: stične študije Portorož – Turistica. večji tovrstni festival v Evropi. Po- še 2.000 evrov za udeležbo in bi- [email protected], spletni Z izzivi je sodelovalo sedem slo- leg tega je ena od redkih uspešnih vanje šestih najboljših (3 x 2) na naslov: www.kompas.si) ali na venskih turističnih podjetij, prejeli slovenskih blagovnih znamk, ki so festivalu”, je povedal Jure Apih. spletno stran: www.jat.com. pa so 25 rešitev iz treh držav. Zma- splošno priznane tudi v Evropi. Dejan Šraml, UP FM Lea Šuligoj Turistično združenje Portorož, g. i. z. šport 39 Govorica vašega telesa je ogledalo vaših let in zdravja

soboto, 2.oktobra 2010 na izboljšanje cirkulacije. Naj- je Pilates Body Studio hitrejša pot do vitke linije pa je V Portorož organiziral zgotovo pravilna drža telesa. Ko 4. Body dan Gostil je zagrebško se držite pravilno, izgledate višji, inovatorko body tehnike, magi- mlajši, vitkejši ter bolj samozave- strico kinezioloških znanosti Ana stni. Prav tako pa s pravilno držo Marijo Jagodić Rukavina. Pred zmanjšate bolečine v hrbtu. Če prihodom posebne gostje smo svo- ste se več let držali nepravilno, je telo smo ogreli z jutranjo vadbo se vam ta drža zdi naravna. Ko body tehnike pod vodstvom body se boste naučili pravilno držati, inštruktorice Mojce Štrukelj. Prva sedeti, hoditi ... se vam bo sprva skupina je vadila na blazinah, dru- taka drža zdela nenarava in neu- ga skupina pa je dvignila frekven- godna. Da bi se naučili pravilno co srca z gibanjem po prostoru ter Ana Marija Jagodić Rukavina držati, morate najprej osvestiti smehom in še bolj dvignila ener- pravilno držo, nato pa mišice gijo za dobrodošlico Ana Mariji. pravilno uravnotežiti, da boste Ana Marija je navdušila s svojo zmogli obdržati pravilno držo. In postavo, strokovnostjo, prepro- kar je najpomembneje, vaši otro- stostjo in energijo, ki jo oddaja. ci imitirajo vašo držo in navade, Na enostaven in razumljiv način zato poskrbite, da se najprej sami je zbrane poučila o celični telo- pravilno držite, se veliko gibljete vadbi in govorici telesa. Pri ce- in tako otroku dajete dober zgled. lični telovadbi gre za način, kako Nato pa njih naučite pravilne drže lahko z vadbo ohranjamo zdravje in skrbi za svoje zdravje. in delujemo na limfni sistem ter Naša naloga je, da najprej po- posledično izboljšamo imunski gledamo sebe in poskrbimo, da sistem. Z zmerno, pravilno vadbo (p)ostanemo fit, nato pa širimo in pitjem zadostne količine vode zavest o pomenu vadbe ter skrbi lahko zmanjšamo toksičnost na- za zdravje in dobro počutje. Zato, ših celic in celotnega organiz- ker želimo dobro svojim bližnjim ma. Pomembno je, da je vadba in prijateljem. prilagojena posamezniku in da s Mojca Štrukelj, pravilno izbranimi vajami vpliva Utrinek iz Body dneva. body inštruktorica Flipovci zmagali na odprtem evropskem prvenstvu v Parizu redi novembra je v Disneylan- četrtim mestom. Zmagala je navi- Sdu v Parizu potekalo drugo jaška petorka v all girl group stunt odprto Evropsko prvenstvo ICU, kategoriji: Ilarija Grižon, Kety European open v Cheerleadingu, Kodrič, Kitty Požek, Pia Ban in kjer je sodelovalo preko 20 držav. Gaja Čendak. V kategoriji par- Tudi tokrat se je Slovenija odlič- tnerstunt pa sta Lea Badžim in no predstavila, saj so slovenski Danimir Azirovič zasedla odlič- tekmovalci kar nekajkrat stali na no 2. mesto za ameriškim parom zmagovalnih stopničkah. Med na- iz kluba USA cheer iz Memphisa, vijaškimi tekmovalci so bili uspe- Ana Janko in Borut Gregorič pa šni Flipovci s prvim, drugim in sta bila četrta. SM PRAZNIČNE PRIREDITVE

Četrtek, 23. 12., ob 19.30 Gledališče Tartini Piran

SNG Maribor Avtorski projekt Diega de Bree PRAVLJIČNI DECEMBER MALI PRINC 2010 po motivih del Antoina de Saint-Exupéryja Društvo prijateljev mladih Piran Režiser: Diego de Brea Igrajo: Tijuana Križman Hudernik, Ksenija Mišič, NEDELJA, 26. december Peter Boštjančič Tartinijev trg, ob 17.00 uri Vstop: z brezplačnimi vstopnicami DEDKOV BAROMETER Organizator: Primorski poletni festival v sodelovanju TEATER CIZAMO z Občino Piran. TOREK, 28. december Nedelja, 26. 12., ob 19.00 Tartinijev trg, ob 17.00 uri Gledališče Tartini Piran NOVOLETNI VRTILJAK STUDIO ANIMA Svečani novoletni koncert STEN VILAR SREČANJE S TARTINIJEVO VIOLINO Žiga Faganel - violina, Primož Bratina - klavir SREDA, 29. december Program: Giuseppe Tartini: Sonata v g-molu Tartinijev trg, ob17.00 uri Didonne Abbandonata, SNEZAK SMEŠKO Johannes Brahms: Sonata v A-duru, CARODEJ Felix Mendelsohn: sonata v F-duru JOLE COLE INCONTRO CON TARTINI Organizator in prodaja vstopnic: Turistična agencija Maona CETRTEK, 30. december Vstopnina: 17 in 20 € Tartinijev trg, ob 17.00 uri DEDKOV ORKESTER Četrtek, 30. 12., ob 19.30 ENOSTAVNO PRIJATELJ Glavna dvorana Avditorija UROŠ LAVRIC & Portorož - Portorose DEDEK MRAZ

Svečani novoletni koncert ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE PETEK, 31.december Dirigent: Emmanuel Villaume EPICENTER, ob 11.00 uri Gostja: Theresa Plut, sopranistka TAKE LJUDSKE Orkester Slovenske filharmonije tudi letos pripravlja LG NEBO & tradicionalni koncert, ki bo dvorano Avditorija odel v DEDEK MRAZ praznične zvoke. Novemu letu naproti se bomo napotili ob zvokih znanih operet, valčkov in hitrih polk Johanna Straussa ml. in drugih. 24.-31. december Vstopnina: 45 €. PIRANSKA OBCINA Prodaja vstopnic: blagajna Avditorija, na http://avditorij. ELEKTRICNI AVTO kupikarto.si ter na vseh prodajnih RDECA PREPROGA & mestih Eventima po Sloveniji. BOZICEK / DEDEK MRAZ

Petek, 31. 12., ob 21.00, V primeru slabega vremena bodo Tartinijev trg Piran prireditve iz Tartinijevega trga prestavljene v dvorano KS na SILVESTROVANJE NA TRGU Zupančičevi v Piranu! s skupino Ne me jugat in Rudijem Bučarjem