Sakam Da Ka`Am 1997 ‡ 2001 Goran Mihajlovski

Goran MIHAJLOVSKI SAKAM DA KA@AM 1997 ‡ 2001

DNID "Ogledalo" DOO ‡ Redakcija VEST SKOPJE, 2002 Izdava: DNID "Ogledalo" DOO ‡ Redakcija VEST, Skopje Za izdava~ot: Goran Mihajlovski

* Korica: Dizajn studio "Ogledalo" Foto: VEST Lektura i korektura: Maja Bra`anska Podgotovka za pe~at: "TIHA" DOOEL ‡ Skopje, Pe~at: Pe~atnica "Nova Makedonija", Skopje Tira`: 500 primeroci *

Izdavaweto na knigata finansiski go pomogna Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

ISBN 9989-2047-0-5 goran mihajlovski sakam da ka`am 1997 ‡ 2001

DNID "Ogledalo" DOO ‡ Redakcija VEST SKOPJE, 2002 prazna Sekoj od nas imal, ili ima ne{to {to sakal da go kaè, da go spodeli so drugite. Nekoj toa go pravi tivko {epotej}i, a nekoj go izgovara glasno. Mojot drugar i kolega Goran sekoja sabota, eve ve}e dvanaesetta godina, od 1991 godina vo "Ve~er", a od 2000 godina vo "Vest", sekoja sabota, redovno na negovite ~itateli im go kaùva ona {to go misli i ona {to go zabeleàl, neoptovaren od toa kolku akterite vo negovoto kaùvawe }e mu zabeleàt na negovoto glasno razmisluvawe. Vo godinite na na{eto sekojdnevno drugaruvawe imav mo`nost da sledam od strana kako se ra|a negovata sabotna kolumna. Toa pribli`no odi vaka: Piej}i kafe vo nekoja kafeana, ti pravi{ muabet so nego, a toj ~as te sledi, ~as se isklu~uva. Vadi liv~iwa, bara penkala od kelnerite, ne{to zapi{uva i vragolesto se sme{ka. Postojano e vo nekakva frka. Mislam deka go razbiram. Frkata e negovata potraga po pikanteriite od sekojdnevieto za da gi servira vo negovoto meni so ednostaven naslov: "Sakam da kaàm". Mnogupati sum bil svedok koga i sega{nive i biv{ite politi~ari, zasegnati od kaùvaweto na Goran, go analizirale, se razbira, obiduvaj}i se da se ubedat i da ve ubedat deka preteral. Ne velat: "Ne e taka!", tuku pra{uvaat: "Zo{to napi{al?". I taka patem, }e potpra{aat dali i natamu }e bidat materijal vo negovoto meni. Goran i za niv edna{ ima napi{ano: "Ako ne{to ne im se dopa|a, neka ne go sfa}aat seriozno". Tie ednostavno ne sakaat, ili ne moàt da sfatat deka Goran nema sopira~ki, osven profesi- onalnata etika, koga go kaùva ona {to go znae i misli, i onaka "apla" im go prenesuva i na svoite ~itateli. I se raduva koga i tie }e go sretnat i }e mu re~at: "I jas taka bi im kaàl!" I tokmu zatoa {to ne kalkulira, ne se zanesuva deka vodi dràva i deka e vlijatelen, tuku ednostavno, zatoa {to go pi{uva ona {to i drugite sakaat da go pro~itaat, onaka "apla", negovata "Sakam da kaàm" ubeden sum i iskreno navivam deka }e ìvee dolgo...

Skopje, juni 2002 Aco Kabranov, novinar

prazna [ABA^KA VARIJANTA 4 januari 1997

• So Ceca vo Novata godina

1. Sre}na vi Nova godina. I dobre dojdovte vo carstvoto na takanare~enite biznismeni so zlatni lan~iwa na racete i krstovi na vlaknestite gradi, na gospo|ite so bundi i iskriveni potpetici, koi ve`baat likovno po svoeto lice, ama zaboravile da go popravat izliàniot lak od noktite i na nivnite deca, na koi roditelite im platile da napravat pesna od tipot "sakam kola ubava i bes- na" i "ve~erva sum sama, }e pravime ùrka", da se pojavat na televizija so ~izmite "Dok Martens" kako kompenzacija za opinokot {to gi donel na svet. Vo edno skopsko kafule, vo koe odneodamna kako znak na presti` i sko- roev{tina na vleznata vrata be{e stavena kamera za pravilen izbor na gostite, Novata godina ja pre~ekav so Ceca i so prekrasnata pesna "Kad bi bio ra- wen, krvi bi ti dala, oka moja oba, kad bi bio slep..". I so gordite makedonski devoj~iwa, koi po primerot na soprugata na poznatiot srpski voen zlostornik Arkan, stegnati vo mini zdolni{ta od po~etokot do kraj gi peeja site nejzini pesni, ka~eni na {ank i po masite. Pesnata inspirirana od juna~kite potfati na Arkan i negovite borci vo osvojuva~kite pohodi niz Bosna i Hrvatska, vo poslednata vojna od ponovata istorija na srpskiot narod, potoa ja slu{nav u{- te najmalku deset pati vo okolnite kafuliwa, so istata scenografija. Za potsetuvawe, Novata godina ja ~ekav vo Skopje, vo centarot na glavniot grad na dràvata {to se vika Makedonija i na bulevarot Sveti Kliment Ohridski, a ne vo @itora|a vo [umadija. Ministerot za kultura sigurno bi rekol deka narodot toa go saka. Mi- nisterot za nadvore{ni raboti bi ni ja elaboriral tezata za politika na aktivna ekvidistanca kon sosedite. ministerot za stopanstvo bi rekol, ne e va`- no, samo da stigaat pari. A site nie si ja ~estitame Novata godina na ~ist makedonski jazik so zborovite "Sve najboqe!". Veruvam deka i vo nekoja belgradska kafeana ovie denovi moèla da se slu{ne makedonska pesna. Samo {to vo srpskite kafeani sî u{te se neguvaat "Jovano, Jovanke..", "Bitola", "Zajdi, zajdi", "Makedonsko devoj~e".. Nas ni ja ispratija Ceca i zaboravivme na niv. [to ti vredi {to nema poubavo devoj~e od Makedon~e, koga ne znae da igra na {ank? Ba{ka, Ceca e pozgodna. 2. Nekolku dena pred Nova godina, vo skopskiot hotel "Grand" priem priredi noviot gradona~alnik na Skopje Risto Penov. Na priemot ima{e mnogu narod, re~isi site direktori na golemite firmi, lu|e od kulturata i estradata, novinari, vidni univerzitetski profesori.. Na priemot nema{e nitu eden pretstavnik na Vladata i nitu eden od rakovodstvoto na Sobranieto na Make- donija.

9 Moèbi premierot Branko Crvenkovski bil zafaten so pu{tawe nekoja ~e{ma vo novoformirana selska op{tina, ama moèl da se dogovori so nekoj minister od negoviot kabinet, barem da napravi lice i da se pojavi na priemot na gradona~alnikot. Ili, ministrite ne se smetaat za ìteli na Skopje!? Os- ven toa, {to e va`no {to gradona~alnikot pretstavuva 600 iljadi ìteli vo dràvata, {to vo glavniot grad e skoncentrirano celoto politi~ko i pogolemo ekonomsko vlijanie, {to Skopje pretstavuva kulturen i duhoven centar i lice za dràvata pred svetot? Va`no e {to Risto Penov ne e od nivnata partija i ba{ me interesira dali sovetnicite od SDSM vo Gradskiot sovet na Skopje }e dobijat partiski kazni zatoa {to se pojavija na priemot. Ova ve}e ne e pra{awe na protokol, ili politi~ka kultura. Toa ne e ni odnos kon Risto Penov i kon negovata partija. Toa e elementarno ~uvstvo za odnos kon ìtelite na glavniot grad. Mnogumina ne glasaa za Penov, pa sepak, po volja na mnozinstvoto toj e i niven gradona~alnik. Isto kako {to mnogumina pred pove}e od dve godini ne glasaa za SDSM, pa sepak go po~ituvaat Branko Crvenkovski kako premier na Makedonija. Se se}avam, koga pred nekolku godini Silvio Berluskoni stana premier na Italija, mediumite javija deka toj u{- te prviot den go posetil Papata i – gradona~alnikot na Rim. Na{iot Branko be{e prv stranski premier koj be{e primen od Berluskoni, ama izgleda na sredbata ne mu kaàl kako treba da se odnesuva so gradona~alnikot na glavniot grad na dràvata. 3. Ne znam dali Dedo Mraz vo Skopje pristigna dobrovolno, ili be{e priveden od policijata. Zatoa {to go donesoa so policiski helikopter. Se mi se ~ini deka be{e priveden. Policajcite ne se potrudile duri i da mu napravat ubava maska. Mu se poznava{e lastikot {to mu ja drè{e bradata. Dedo Mraz be{e slu~ajno izbran gra|anin. Zatoa i ne znae{e {to da kaè. Pa mora{e da ~ita. Duri i koga vika{e "Dogledawe!", namesto da gleda vo decata sobrani na Plo{tadot "Makedonija", ~ita{e vo kniùleto. Policijata pak napravi gre{ka i ni donese pogre{en ~ovek za Dedo Mraz. Zo{to ministerot ôkrevski ne izbra nekoj od negovite kolegi, da go prepravi vo Dedo Mraz i da go spu{ti so policiski helikopter srede Skopje. Na primer ‡ Jane Miqovski. Emi ima brada. Em po konstitucija odgovara na ulogata. I {to e najva`no, znae da raskaùva ubavi prikazni. Kako na primer onaa deka brzo }e vlezeme vo Evropa. 4. Neodamna Vladata gi namali cenite na cigarite, kako eden od na~inite za borba protiv {vercot i nelegalnata trgovija. Dali vo borbata protiv trgovijata so droga, }e ja legalizira upotrebata na droga!?

10 GRIPOZNA SOSTOJBA 11 januari 1997

• Site {trajkuvaat, a nam ni studi

1. Vo Srbija iljadnici lu|e se na ulica ve}e pedesetina dena, baraj}i priznavawe na izbornite rezultati od noemvriskite lokalni izbori. Bugarite gi kopiraat Srbite po na~inot na protestite, iako nivniot osnoven motiv za bunt e krajnoto osiroma{uvawe. Vo Albanija {trajkuvaat studentite. Vo Grci- ja {trajk najavi trgovskata mornarica, predvestuvaj}i gi {trajkovite i na drugite socijalni sloevi, osobeno od javniot sektor i zemjodelcite, koi vetija obnova na blokadite na pati{tata u{te pri krajot na minatata godina. Site okolu {trajkuvaat. A nam ni studi. Navistina, ima{e eden obid za {trajk pred Nova godina, koga eden petok nekolku grupi {trajkuva~i, so pomo{ na policijata napravija haos vo soobra}ajot vo Skopje. [trajkuva~ite vetija deka v ponedelnik pak }e dojdat do Vladata. Duri i se silea, deka, ako treba, i Novata godina }e ja pre~ekaat na platoto pred Vladata. Premierot Branko Crvenkovski ima{e nara~ano {ampawsko da gi ~esti to~no na polno}. Arno ama, zafrkna vremeto. Zastude. Koj e budala da mrzne poradi edna Vlada. I da ja ostavi trpezata prazna za novogodi{noto slavje i predboìknite posti. Makedonija na nemirniot Balkan i vo ovie zimski, virusni denovi ostanuva oaza na mirot. No, koga okolu ima bura , realna e opasnosta pesokot da ja zatrupa i oazata. Zatoa treba da se izmislat odbranbeni mehanizmi. Dodeka u{- te ni traat praznuvawata, Vladata moè mirno da gleda {to se slu~uva vo sosedstvoto. Sega prvo }e ~ekame Stara Nova Godina. Potoa }e se frlame po krstot po rekite, ezerata i bazenite. Pa masovno }e si prostuvame na Pro~ka. I, dodeka si trepnal, Hristos voskresnal. Ako, sepak, nekomu tekne, i pokraj bogatata op{testveno-kulturna aktivnost, da se zanimava so organizirawe {trajkovi i protesti, Vladata ima podgotveno tajno oru`je. Za nego e zadolèn Ministerot za zdravstvo, Ilija Fi- lip~e. [to mislite, zo{to u{te ne e proglasena epidemija na grip? Se ~ekaat prvite demonstranti. [tom }e se pojavat prvite grupi, Ministerot }e proglasi epidemija. Vo takva situacija, vedna{ se zabranuvaat i masovnite sobiri na gra|anite. Koj toga{ bi odel na narodni protesti pred Vladata. Ako tie se se povlekoa koga im stude{e, zarem bi rizikuvale da gi zaka~i nekoj virus? Pa posle nepotrebno }e digaat temperatura. 2. Pod mototo: "Da se odnesuvame kako da e epidemija, a sepak, da ne ja proglasuvame", Ministerstvoto za zdravstvo im naredi na site zdravstveni rabotnici da se javat na rabota i na Boìk, a na nekoi slu`bi duri im be{e re~eno da gi zajaknat ekipite. Vedna{ reagira{e Slu`bata za brza pomo{ od Skopje. Velat deka i vo normalna situacija nemaat dovolno vozila, a i tie {to

11 gi imaat gi ostavaat na polovina pat do bolniot. Aj {to nemaat dovolno vozila ‡ dobro. Barem vrabotenite da ne im se razboluvaat od grip. Da moàt da gi nosat bolnite na grb. 3. So vozila, barem kako {to moèvme da vidime na televizija, nema problemi i pretprijatieto za sobirawe na skopskoto |ubre. Imaat problem samo stotina iljadi ìteli na Skopje so inaetot na prviot |ubrexija na glavniot grad, koj, i pokraj site mo`ni zabrani im go istura |ubreto pod prozorec, na zabranetata deponija "Vardari{te" i gi brojat kamionite na gospodinot Sejdo Teofilovski od "Komunalna higiena". Toj prvo mu prkose{e na stariot gradona~alnik. Po sî izgleda i noviot gradona~alnik za nego e sitna riba. Zatoa {to ne se osvrnuva i na dekretot na ministerot za urbanizam i za{tita na ~o- vekovata sredina. Dali, moèbi, treba pretsedatelot na Republikata da potpi- {e specijalen ukaz so koj{to na gospodinot Teofilovski }e mu se zabrani da go true Skopje so isfrlawe na smetot na "Vardari{te"? Ili, pak, i toa nema da pomogne, pa na pomo{ }e pristignat me|unarodni posmatra~ki sili i ekspertski grupi. Vo dràva vo koja{to |ubrexija e posilen od minister i gradona~alnik‡ sî e mo`no. 4. Problemi so prevozot ima i Lotarija na Makedonija. Tiketite za nagradnata igra "Bingo" ne stignale od Germanija, kade {to se pe~atat. Zatoa, spored tradicijata, na pomo{ pristignuva bratskata Lotarija na Vojvodina. Vo proda`nite mesta na makedonskata lotarija sega se prodavaat "binga" na "Srp- ska narodna lutrija". Zatoa {to {leperite od Germanija docnat. A {leperite od Srbija stignuvaa na vreme duri i za vreme na sankciite. Nie sme nau~eni. Po raspa|aweto na Jugoslavija, Lotarija na Makedonija po~na da organizira sopstve- no loto izvlekuvawe, no u{te dolgo vreme gi popolnuvavme srpskite loto liv- ~iwa. Sî dodeka ne se potro{ija. Sega, po navika, }e si igrame srpsko "bingo". Reklamata na "Lotarija" veli: "Nikoga{ ne se znae. Kako ne se znae? Sre}ata doa|a od Srbija. 5. Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva g. g. Mihail vo boìkna- ta poraka u{te edna{ pobara od vlastite da dozvolat voveduvawe veronauka vo u~ili{tata. Malku e {to decata vo isti oddelenija ni se podeleni po razni osnovi. Sega treba u{te i po verska osnova.

12 MIRNA SKANDINAVIJA 18 januari 1997

• Nie vo Skopje, tie vo Mala Re~ica

1. Makedonija e zemja vo koja na najdrasti~en na~in se kr{at ~ovekovite prava na [ve|anite. Finkata od {vedsko poteklo, gospo|ata Elizabet Ren mora{e da ja napu{ti zemjata voznemirena i razo~arana. Koj znae dali }e ni dojde pak? Osobeno {to siroma{kata ìvee samo od penzijata, a kaj nas doa|a od qubov kon [ve|anite. Edna{ ima izjaveno deka najmnogu qubi da odi tamu kade {to ne ja sakaat. Taka {to, ako ne sakame da ni dojde povtorno, }e mora da po~neme da ja falime. Ako prodolìme da ja kritikuvame, sekoj den }e ni doa|a. 2. Na{ite [ve|ani, iako se mnogu pove}e od potrebnite 6 otsto na Eliza- bet Ren, ìveat mnogu polo{o otkolku vo nivnata mati~na tatkovina. Tie ne se duri ni gra|ani od vtor red vo ovaa dràva. Tie se gra|ani od preku red. Za da se zadovoli nacionalnata kvota preku red gi zapi{uvaat vo sredno u~ili{te. Pre- ku red, bez razlika na rezultatite od priemnite ispiti i uspehot od prethodno- to {koluvawe, gi zapi{uvaat na fakultet. Potoa koga }e zavr{at preku red, gi vrabotuvaat vo dràvnite institucii, policijata, vojskata, gi ispra}aat za ambasadori... Koga }e bidat nezadovolni, tie }e protestiraat i Vladata preku red }e donese zakon za niv. Vo takva situacija, me|u Fincite sekoga{ }e se najdat novi ambiciozni mom~iwa i devojki, kandidati za partiskite listi na idnite izbori koi }e ja popravat situacijata preku red. ]e se proglasat za ustavobraniteli. Ama, bidej}i se od Skandinavija, ne znaat kako da go napravat toa, pa }e gledaat televizija. Ne gi biduva da napravat ni eden originalen protest. Kopiraat od Bel- grad. Im delat cve}iwa na policajcite, svirat so svir~iwa, udiraat vo tapani... Studentskiot lider e zbunet. Na razgovor kaj premierot i ministerkata za obrazovanie zboruva edno, dodeka se vozi vo slu`benata "alfa romeo", razmisluva na drugo, po pejxer mu pra}aat poraka da misli na treto i kone~no, koga }e sedne na rabotnata masa od dlaborez izjavuva ~etvrto. Rektorkata e zbuneta. Na mladiot ~ovek mu pora~uva{e deka vo zavisnost od sovesta {to ja ima }e mu bide pogolema i luznata, a sega mu gi "maskira" luznite. Svetot e zbunet – {to im stana na studentite od Finska, – dosega bea fini. Ne im pre~e{e ni lo{iot studentski standard, ni problemati~nite izbori na niven pretsedatel, ni partiskite igri za izbor na rektor. Im pre~i obrazovanieto na [ve|anite na {ved- ski jazik. Spored definicija, sekoj studentski protest se tretira kako napre- den, inteligenten i mu se dava poddr{ka. Ama, kako da se poddràt finskite studenti, zaedno so srpskite. Onie vo Belgrad baraat pove}e demokratija, a ovie pomalku. Onie vo Belgrad baraat sloboda na izrazuvawe, ovie palat vesnici, zatoa {to ne im se dopa|a kako pi{uvaat. So cve}iwata, svir~iwata i mavtawe-

13 to so indeksi se dobiva vpe~atok na lo{a kopija na originalot. Vpe~atokot la- è. Ova voop{to ne e ni kopija. Pred Sobranieto prvo protestiraa "TIE".Sega protestirame "NIE". Se pojavuva parola: "Ili nie, ili tie!" Onaa ambiciozna studentka od Pedago{kiot fakultet so ime Mirjana e pretsedatel na tamo{niot Sojuz na studenti. Ne na site studenti, zatoa {to "nivnata" pretsedatelka moèbi se vika Lirija. Ili nie, ili tie! Nie – Radmila Kiprijanova, tie – Fadil Sulejmani. Nie – vo Skopje, Tie vo – Mala Re~ica. 3. Za razlika od Finska, vo Makedonija pred nekolku meseci ima{e privatizacija i se kupuvaa akcii. Vo edna TV-reklama, vo edna tro{na ku}a se bude- {e od son mlada bra~na dvojka, potoa doma}inkata so {lafrok go ispra}a{e mladiot biznismen so akten-~anta da kupi akcii od Gradskiot trgovski centar vo Skopje i potoa toj se vra}a{e bogat, go baknuva{e deteto i na site ni vikaa da si kupime akcii, i ni vetuvaa uspe{na idnina na na{ite deca. Sega ni vikaat: Izvinete, se popi{manivme, koj kupil akcii ne trebalo da kupuva, doma}inkata pod {raflokot bil "opnata" vo trenerki "za po doma", na biznismenot mu gi ukrale parite od ~antata vo nekoja od sigurnite {tedilnici... Samo na deteto se u{te mu se nasmevnuva sigurna idnina vo dràvata: denes e vaka, po pet meseci, }e vidime, a v godina – da sme zdravi i ìvi! Koga }e poras- ne, belkim }e uspee da izvadi viza i da pobegne nekade kade {to akcionerskite dru{tva traat podolgo od polovina godina. 4. Po celonedelno slavewe, taman fativme malku rabota, moravme da ja ~ekame i starata Nova godina. Ova e izmislica {to e sozdadena samo za ovie prostori. Tolku proslavi eventualno bi im odgovarale i na Mediterancite od Grcija, Italija, [panija i Portugalija, ama ne moàt da vlezat vo Evropskata monetarna unija. Inaku, zamislete da mu kaète na nekoj Germanec, ste slavele, ste slavele, pa taman edna nedela ste porabotile, srede rabotna nedela pak treba da piete, peete i igrate do 4 – 5 nautro i potoa da odite na rabota. I taka mamurni vo fabrika da za{rafuvate delovi za kola. Na primer, za "Audi A-3". Ne znam zo{to voop{to i po~navme da doa|ame na rabota. Eve, sega na 7 fevruari }e mora da ja slavime i kineskata Nova godina, pa moème da gi spoi- me praznicite. 5. Pratenicite }e u~at germanski. Porano im organiziraa kursevi po angliski, ama sega na inicijativa na germanskiot ambasador }e im organiziraat kursevi po germanski jazik. Se bara nekoj stranski ambasador koj e vquben vo razni zanimawa, na primer, dreari, monteri, zavaruva~i, frizeri, kozmeti~a- ri... Toj }e im dade ideja na pratenicite da posetuvaat i takvi kursevi. Taka, Sobranieto }e stane Rabotni~ki univerzitet. Pratenicite }e posetuvaat ve- ~erno u~ili{te.

14 ZEMAWE MERA 25 januari 1997

• Policajcite }e odat na dousovr{uvawe po hemija

1. Pred edna nedela vo Skopje imavme nekakov obid za kopirawe na studentskite protesti od Belgrad. Semestarot zavr{i, studentite si otpatuvaa doma da u~at i skopskiot studentski protest zavr{i. Ovaa nedela, vo druga sosedna dràva, vo Albanija, ima masovni protesti poradi masovnite izmami i kra`- bi na gra|anite vo takanare~enite {tedilnici po urnekot na piramida, kon novope~enite, takanare~eni kapitalisti, gi gradat so nudewe nerealni kamati na {teda~ite i naopaku – od vrvot nadolu. Ima nekoja balkanska vrska. Istov- remeno, dodeka albanskata policija se tepa{e so izmamenite {teda~i i gi apse- {e izmamnicite,kaj nas pukna u{te edna {tedna afera – "Makedonija reklam". Koj mu e vinoven na narodot od ovie prostori, koj zadoen so komunisti~ki idei i postojano so zavidlivost svrten kon kapitalizmot, koga se najde srede istoriskiot proces na promena na sistemot, ja primi zdravo za gotovo idejata deka vo kapitalizmot moè da se zbogati preku no}. Nikoj ne im kaà na lu|eto deka vo kapitalizmot moè{ da se zbogati{ so trud. Pa, samo vo Makedonija, vo desetina slu~ai na "uspe{ni" {tedno-trgovski pretprijatija, gra|anite, koi kako vo kapitalizmot posakaa da stanat bogati preku no}, izgubija milioni i milioni germanski marki. Za razlika od niv, desetina izmamnici, koi navreme poka- àa smisla za biznis vo na{iot kapitalizam, navistina se zbogatija preku no}, so parite na drugite, na koi im nudea golemi kamati. Skopskata ekspozitura na "Kari} banka", na gra|anite im ostana dol`na okolu 3 milioni marki. [tedilnicata "Jugomarket" se zatvori so dva miliona vo minus. Vo "Alfa S" isparija 10 milioni marki. Za "Xamadan~e" podatocite, verojatno, gi znae sopstvenikot, samo te{ko deka nekoj }e go pronajde vo nekoja Amerika, ili potamu... Site tie bea {tedilnici, uredno registrirani i so dozvola od Narodnata banka. Za razlika od tie slu~ai, Centralnata banka moè da bide mirna vo slu- ~ajot so "Makedonija reklam". Taa firma duri i ne e {tedilnica i ne e registrirana za sobirawe pari i davawe kamati na {teda~ite. Gra|anite sami se vinovni {to mu veruvale na nekoj novokomponiran biznismen, koj veruval deka e tolku sposoben za profitni zdelki, za da moè da im gi vrati parite na lu|eto, so 75 otsto kamata za edna godina. I – prikaznata tuka zavr{uva. Kako {to }e zavr- {i i vo u{te duzina sli~ni pretprijatija na uspe{ni biznismeni. Ima li nekoj {to gi proveruva knigite na tie firmi? Ima li nekakva inspekcija {to reagira koga nekoj se zanimava so dejnost za koja ne e registriran? Ima li vo Mi- nisterstvoto za finansii nekakva devizna inspekcija {to vodi smetka za toa koj kako raboti so golemi devizni sredstva? Ako nekoj te izmami deka }e ti naj-

15 de rabota za iljada marki i ne ti gi vrati parite, sudot }e go goni za izmama. Ako nekoj izmami stotici lu|e za milioni marki – toga{ vinovni se tie {to mu gi dale parite. 2. Moè li uli~niot revolt na gra|anite vo Albanija da se povtori i me|u makedonskite izmameni "{teda~i"? Ima li nekakva balkanska vrska me|u site slu~uvawa vo sosedstvoto? Takvo pra{awe mu postavi novinarkata na dràvna- ta televizija na ministerot za vnatre{ni raboti Tomislav ôkrevski. Ministe- rot znae. Ama ne kaùva. 3. Dodeka novokomponiranite im zemaat merka na naivnite, vo supermar- ketite od sinxirot "Tineks" vo Skopje besplatno im go merat pritisokot na kupuva~ite. Verojatno, se raboti za uspe{en marketin{ki poteg, iako se prepora~uva gra|anite da si go izmerat pritisokot pred da dojdat do kasata. Bi trebalo pritisokot da se meri i na naplatnite punktovi na "Elektrostopanstvo". Za{- to toa tamu navistina e potrebno. Vo supermarketot ima{ pravo na izbor. Ako ne ti se dopa|a vo "Tineks", }e odi{ kaj sosedot, a od "Elektrostopanstvo" ne se bega. Osobeno se opasni koga ne moàt da gi naplatat smetkite od golemite firmi, pa kaj stanarite ne dozvoluvaat ni eden mesec zadocnuvawe. A pritisokot osobeno se zgolemuva koga }e ti ja presmetaat kamatata. Reklamata {to odi na televizija glasi "Energijata e na{a rabota". Si- gurno televizijata mu e golem dol`nik na "Elektrostopanstvo", pa vakva bes- mislena poraka odi kako kompenzacija vo reklama. [to ni pora~uvaat strujaxiite? Deka energijata e nivna rabota, a na{e e da pla}ame? Ili, deka ima nekoe drugo elektrostopanstvo ~ija {to rabota ne e energijata? Kako kompenzacija ne e lo{o da se premine na reklami od tipot "sendvi~- ~ovek". Toj {to ne moè da plati struja neka se prijavi vo "Elektrostopanstvo" i neka {eta niz gradot so "sendvi~-tabli" na koi e ispi{ano "Energijata e na- {a rabota". Kompenzacijata e na{a rabota. 4. I policijata zema mera. Dosega nave~er so balon~iwa ni merea kolku alkohol imame vo krvta. Otsega, niz skopskite ulici }e go merat zagaduvaweto od izduvnite gasovi na avtomobilite. Policajcite }e mora da odat na stru~no dousovr{uvawe po hemija. Ako dosledno se po~ituva apelot na Ministerstvoto za za{tita na ~ove- kovata sredina, za odnesuvaweto vo uslovi na smog vo Skopje, bi moèle da ostaneme bez javen prevoz. Ne veruvam deka i desetina otsto od avtobusite, bilo dràvni, bilo privatni, imaat ispraven sistem za izduvni gasovi. Za taksistite i~ da ne pravime muabet. A {to se odnesuva do preporakata da gi gasime motorite na vozilata pred semafor, moème da napravime u{te pogolema beqa. Toa vaì za nekoi fini ekolo{ki dràvi vo koi se vozat novi avtomobili. Kaj nas tokmu pred semafor namerno se turiraat motorite, za da ne ni ugasat. Ni fali u{te namerno da gi gasime. Potoa nema da moàt da zapalat. Koj }e ne turka za da zapalime? Policajcite od krstosnicite!? Tie toa sigurno bi go stori-

16 le, ama ne im se slobodni racete. Zafateni im se so raznovidnite instrumenti za zemawe mera.

VISOKI INTERESI 1 fevruari 1997

• "... I si `iveeja sre}ni i veseli vo moderna federacija..."

1. Kako {to stojat rabotite, izgleda deka ministerkata za obrazovanie Sofija Todorova }e se seli od Makedonija. Dobi jasna i otvorena poraka od sobraniskata govornica. Taa veli: "Dràvata nema da dozvoli legalizirawe na tetovskiot univerzitet". Pratenikot Sali Ramadani i pora~uva: "Ako ne i odgovara na ministerkata, neka si odi od Makedonija i neka bara zemja kade {to nema Albanci!" Porakata od poslednata sobraniska rasprava pred donesuvaweto na Zako- not za Pedago{kiot fakultet e: Nam ne ni treba fakultet koga si imame univerzitet. PDP, pak, mu se naluti na koalicioniot partner SDSM. Spored onaa poznatata – "daj mu prst, }e ti ja zeme celata raka", prikaznata prodolùva. Do iseluvaweto na ministerkata, kako sre}en kraj od tipot "... i si ìveeja sre}ni i veseli vo posebni dràvi". Denes Pedago{ki fakultet, utre bojkot na nastavata, zadutre napu{tawe na Sobranieto, malku podocna legalizirawe na tetovskiot univerzitet, potoa promena na Ustavot, Makedonija kako moderna federacija, pa koga }e si otide ministerkata i mnogumina po nea, belkim }e ostane nekoj da gi iscrta novite granici. Zav~era be{e objaven Izve{tajot na amerikanskiot Stejt department za ~ovekovite prava, vo koj, vo delot za Makedonija, se veli deka "ekonomskata kriza i zadava te{kotii na Vladata da najde izvori za ispolnuvawe na barawata na malcinstvata, kako {to e pove}e obrazovanie na malcinskiot jazik". Zna~i, na raznite emisari koi se zagrièni za ~ovekovite prava kaj nas, nekoj od Vladata, namesto da im re~e: "Dosta! Toa se me|unarodnite standardi {to duri i vie ne gi primenuvate", im se prava: "Nemame pari!" A bidej}i Albancite im se mileni~iwa i se interesiraat samo za nivnite prava ni{to ~udno da im najdat pari, da ni gi ispratat i nie tuka }e si eksperimentirame. 2. Se slu~i i toa. Vrhovniot sud donese presuda protiv Vladata. I site {to do sega baraa pravna dràva, sega se iznenadeni. Velat, so odlukata na Sudot da im se korigiraat penziite na penzionerite za 8 otsto }e bankrotirala dràvata. [to }e ni e pravna dràva, koga imame povisoki interesi? Na Vodno. Ako navistina dràvata }e bankrotira, zatoa {to re~isi dve godini im zakinuvala na penzionerite po 8 otsto, toa zna~i deka nie ve}e ìveeme vo bankrotirana dràva. Zatoa mala satisfakcija ni e ako doznaeme koj e vinoven

17 {to nekoj rabotel spored nezakonski propis. Dali se vinovni penzionerite {to Vladata gre{ela? ]e izleze deka ako dràvata bankrotira, vinovni }e bidat penzionerite i Vrhovniot sud. Vladata e amnestirana od odgovornost. [to }e se slu~i ako nekoj utre dojde nezakonski da mi odzeme del od imotot? Smeam li da go tuàm, ili treba toa da go sfatam kako moja `rtva za povisoki celi? Ili, smee li sudot da presudi protiv nego, za da gi za{titi povi- sokite celi od mene? Se slu~i, golem broj novokomponirani biznismeni so milioni marki, dobieni so izmama preku vetuvawa za golemi kamati, da "isparat" od zemjata. Posledniot od niv e slu~ajot "Makedonija reklam". Stopanot na toa pretprijatie velat se "zasolnal" nekade vo Srbija. Dali i nego od povisoki interesi mu bilo dozvoleno da izbega od Makedonija? 3. Vo pismoto na Qubisav Ivanov - Yingo do rakovodstvoto na SDSM ima tolku obvinuvawa {to bilo koj sud, ako se zafati da gi utvrduva, bi imal polni race rabota. Yingo gi obvinuva dosega{nite partneri za korupcija, {verc, mi- to, zloupotreba na polo`bata, {irewe dezinformacii, lagi, zakani, sozdavawe anonimen kapital, sozdavawe aferi, intrigantsvo, odmazdoqubivost... Na spisokot na krivi~ni dela nedostiga u{te da gi obvini za siluvawe. Po ovie obvinuvawa, od stranata na SDSM se u{te nema odgovor. Izgleda deka i tie pravat spisok na obvinuvawa protiv Yingo. Zatoa i se ~eka. Spisokot, ako ne podolg, }e bide identi~en na negoviot. Osven ako ne re{at na hartija da gi stavat i site golemi uspesi {to toj gi napravi za razvojot na fudbalot vo Makedonija. Uspesite vo izminatoto negovo ~etirigodi{no vladeewe se ni{to vo odnos na ona {to sega ima namera da go pravi otkako }e go izberat za u{te ~etiri godini. Dosega, i taka i taka, moè{e da se vidi po nekoj gradski fudbal. A za slednite izbori po ~etiri godini, za da si obezbedi sigurna baza, site novi op{tini }e gi napravi fudbalski centri. ]e ima u{te mnogu kako Kratovo. 4. Go nema, go nema, pa }e se pojavi. Vasil Tupurkoski, na TV Sitel, vo sportskata programa. Kako komentator na natprevar na amerikanski fudbal. Mislea }e se pojavi kako kandidat za pretsedatel, pa deka }e formira nova partija, pa deka }e odi kaj socijalistite, pa deka }e se opredeli za nekoe {iroko dviè- we, koga ete ti go Cile vo dru{tvo so sportskite komentatori. Tie {to se pla- {at od nego }e re~at deka kako vo amerikanskiot fudbal osvojuva jardi i se stremi kon "ta~ daun". Samo {to Cile se u{te ne zaigral na terenot. Stoi otstrana i gi gleda drugite kako si gi prefrlaat topkite. I komentira.

18 PRETOVAREN BROD 8 fevruari 1997

• Ministrite }e se otka`at od osum plati

1. Premierot Branko Crvenkovski ne razmisluval seriozno kako }e ja sprovede presudata na Vrhovniot sud da im se isplati zaostanatite 8 otsto od penziite na penzionerite, ama barem se posovetuval so nekoj stopanstvenik. Vo zav~era{noto intervju za dràvnata televizija toj slikovito ni objasni, deka, ako brodot ima kapacitet od sto sedi{ta, sto i prviot patnik, koj }e se pojavi so bilet, pravno ima pravo da vleze vo nego, ama kapetanot nema da go primi, za{to brodot }e potone. Potoa premierot im pora~a na penzionerite deka edinstveno re{enie e da se pe~atat pari i namesto da primaat dveste marki, vo idnina }e primaat 10 marki penzija, pa - kako miluvaat. Da prodolìme so istata prikazna za brodot i kapetanot. Na brodot nema mesto za penzionerite, iako tie uredno u{te navreme si kupile bilet. Ako kapetanot isplovi i gi ostavi na pristani{teto, ne go re{il problemot, za{to tie moè povtorno da se setat da baraat pravdina na sud. Najdobro e kapetanot da ne go poslu{a iskusniot stopanstvenik i da gi primi penzionerite na brodot. Pa koga }e se najde na otvoreno more, da gi frli preku ogradata onie {to se otpove}e. Taka }e se re{i enigmata kade oti{le re~isi osum penzii. Gi izele ajkulite i nekoi drugi krupni ribi. Bidej}i premierot ne pla{i so inflacija, so edno ednostavno objasnuvawe, bez nekoja podlaboka analiza, bi mu protivstavil edno moe, isto taka, ednostavno re{enie, isto taka, bez podlaboka analiza. Zo{to Vladata ne razmisluva osum meseci da se otkaè od zemawe plata? Ili, za da ne im padne mnogu te{ko, neka re{at edno dve-tri godini site ministri, pratenici i golemiot broj dràvni slu`benici da odvojuvaat po osum procenti od svoite plati, za da im vra}aat na penzionerite na rati. Vo me|uvreme, nekoi od niv moèbi }e padnat od palubata v more, pa u{te podobro. Verojatno, nema da se soberat dovolno sredstva, ama i penzionerite }e re{at malku da i pomognat na dràvata pa }e se najde kompromis. I nema da ima potreba da se pe~atat novi denari i da se pravi inflacija.Tuka ne bi gi spomenuval onie sitni sumi od 400 iljadi marki za sobraniskoto bife, dvata milioni marki za novata sala vo Parlamentot, po nekolkute stotici iljadi marki za renovirawe na kabinetite na ministrite... Tie mora da izgledaat ubavo. Ni doa|aat lu|e odnadvor i ministrite mora da pokaàt deka nie sme silna dràva. Moèbi predlogov nema da mu se dopadne na premierot Crvenkovski. Moèbi }e re~e deka razmisluvaweto mi e diletantsko. Priznavam, bidej}i ne se razbiram od visoka ekonomija. Ama i toj }e mora da priznae deka na~inot na

19 koj ja objasniv idejata odgovara na negoviot na~in na objasnuvawe. Kolku {to mi e poznato, odlukata na Vrhovniot sud e kone~na, taka {to edinstven praven lek e neprifa}aweto i nesproveduvaweto na taa odluka. Za da se ostvari toa vo praktikata treba da se o~ekuva po ova pra{awe da zamol~i Sudot, Vladata, mediumite i penzionerite. Koj e kako nas? Em ìveeme vo pravna dràva, em brodot nema da ni potone. 2. V~era po~na tradicionalniot [arplaninski kup na Popova [apka. Vremeto malku ja zafrkna rabotata. Nema sneg. Me|utoa, toa ne bi trebalo da ne zagriùva. Vo Organizacioniot odbor na Kupot e polovina Vlada. A ministrite ve}e nau~ija da ne lizgaat na suvo. 3. Nesporen primer za spontana evolucija vo politikata e liderot na VMRO-DP, Vladimir Golubovski. ôvekot {to vo 1990 godina, kako pripadnik na ekstremnoto nacionalisti~ko krilo na VMRO-DPMNE me|u dvata izborni kruga na prvite parlamentarni izbori na mitingot vo Tetovo se fale{e deka }e gi seli Albancite, denes zboruva za koalicija so SDSM. Toa go obrazloì kako spontan ~ekor na VMRO-DP, koj do{ol kako rezultat na evolucijata. Evolucijata na Golubovski kon socijaldemokratskite idei nastana kako rezultat na negoviot spontan ~ekor vo Ministerstvoto za soobra}aj i vrski, vo koe{to spontano stana sovetnik na ministerot Buzleski za frekvencii. Gos- podinot izjavi: "I jas imam pravo na rabota". A bidej}i SDSM mu dade rabota, ima li pologi~no objasnuvawe za negovata politi~ka evolucija. Osven toa, sovetni~koto mesto za frekvencii e kako sozdadeno za Golubovski. Neli se zboruva{e deka bil iskusen vo vospostavuvaweto i odrùvaweto vrski. 4. Na 4 fevruari se odbeleùva{e 125-godi{ninata od ra|aweto na Goce Del~ev. Za nego ne u~at deka e najkrupna figura vo makedonskata istorija. Na grobot vo skopskata crkva Sveti Spas cve}e poloì dràvnata delegacija. Vo nea: potpretsedatelot na sobranieto Blagoja Filipovski i ministrite Vlado Naumovski i Slobodan Unkovski. Za 125-te godini na velikanot nemaa vreme ni pretsedatelot na Sobranieto, ni pretsedatelot na Vladata. Tie odat na drugi godi{nici, mnogu pomali i nejubilejni. Grcite objavile kniga za bra}ata Manaki, gi pretstavile kako gr~ko kulturno nasledstvo i ja distribuirale knigata niz svetot. Nie sme imale pove- }e knigi za bra}ata Manaki od Bitola, ama si gi ~uvame doma. Dosega Bugarite vikaa deka Goce Del~ev e nivni. Ni{to ~udno i Grcite da re~at deka e Grk. I onaka ~ovekot e roden vo Kuku{. Ba{ka, go ubile Turci- te. Toa e u{te eden priroden dokaz. [tom bil protiv Turcite, mora da e Grk.

20 OGRABENITE ZADOVOLNI 15 fevruari 1997

• SDSM }e stane privrzok na SPM

1. Redovno ja sledam obrazovnata programa na Televizija "Sitel. Najo- milena mi e serijata "Propaganda za po~etnici". Najmnogu go cenam toa {to kako nagledno sredstvo za u~ewe po`rtvuvano i bez nikakvo {tedewe se koristi stopanot na televizijata Qubisav Ivanov - Yingo. Pred dva dena ja u~evme lekcijata kako so vadewe od kontekstot na delovi od govor se dobiva posakuva- niot vpe~atok. Premierot Branko Crvenkovski veli: "Nie ostro }e i se protivstavime na taa politi~ka opcija!" i vedna{ na nego se nadovrzuva del od govorite na Yingo pred lokalnite izbori. "Nie sme za Evropa i Amerika!" Pa, povtorno Branko so del od re~enicata: "Nie }e i se protivstavime na taa politi~ka opcija", pa povtorno Yingo koj veli: "Ne sum se bavel so {verc, ne sum se bavel so siva ekonomija..." Branko e {vercer, ja poddrùva sivata ekonomija, protiv Evropa e, i ne gi saka Amerikancite. Yingo e ~ista sprotivnost, toj e najdobar, toj e na{ata vistinska opcija, site go sakame Yingo. 2. Vo ramkite na ambicioznata obrazovna programa, vo koja TV "Sitel" }e ni prikaè kako od obi~en provinciski socijalisti~ki mo}nik se stignuva dotamu da se zanesuva{ deka si Fransoa Miteran od Kratovo, so netrpenie ja o~ekuvam slednata epizoda na "Propaganda za po~etnici", vo koja }e nau~ime kako SDSM stanuva privrzok na SPM. Za po~etok ode{e temata: "Smiruvawe na Blagoja Filipovski". Izleze deka toa ne bilo voop{to te{ka rabota. Te{ka rabota bila za drugata strana da napravi vistinski izbor. Znae Yingo deka Blagoja Filipovski ne moè bez nego, u{te od vremeto koga odea na poklonenie kaj Milo{evi}. [to bi pravel Filipovski koga ne bi bil vo SPM i potpretsedatel na Sobranieto? Bi go zele vo SDSM!? [to }e im e koga i onaka se bogati so takvi kadri. Vaka, Yingo re{i da si go zadrì Blagoja. Sega koga ras~isti so nego, otvoren mu e patot do Bran- ko Crvenkovski. Mu se smeat na Yingo koga ovoj veli: "Ne sum se bavel so {verc, ne sum se bavel so siva ekonomija!" Mrdaat so glava, boèm znaat mnogu raboti, ama ~ekaat moment da gi izvadat vo javnosta. Od mnogu ~ekawe i zamisleno mrdawe, gi zabole glavata. Ako Yingo pravel ne{to {to sega moè da go kompromitira, isto taka }e gi iskompromitira i tie {to mu dozvolile da go pravi toa. Ili, ne pravel sam.Pa sega koga veli: "ne pravev jas, tie pravea", nikoj ni{to ne mu mo- è. Tie moèbi znaat mnogu raboti za Yingo. Ama koj znae {to znae Yingo za niv? Izgleda deka mu se badijala zakanuvawata na premierot Branko Crven- kovski deka }e se sprotivstavi so site sili na politi~kata opcija na Qubisav

21 Ivanov. Xabe mu e i repriziraweto na negovoto intervju na dràvnata televizija, kako protivteà na obrazovnata programa na Yingovata televizija. Zarem ne se se}ava deka tokmu dràvnata televizija kako rabotni pobedi gi odbele- ùva{e pu{tawata na predavatelite na TV "Sitel" niz Isto~na Makedonija i go snima{e prisustvoto na ministrite od negoviot kabinet i pratenici od negovata partija. Te{ko mu e na Branko da se bori protiv Yingo od drugata partija, koga okolu sebe ima sli~ni takvi yingovci. ]e moè da ras~isti so Yingo, samo ako ne mu pre~at yingovcite od negovata partija. Ako pred toa tie ne ras- ~istat so nego. 3. [to li }e se slu~e{e ako guvernerot na Narodnata banka Borko Sta- noevski ne otide{e da ja sredi {tedilnicata "Lavci" vo Ohrid? Mirno Lavci, mirna Makedonija. Znae Stanoevski kade odi nadvor od glavniot grad moè da bide poopasno. Kako vo Albanija. @rtvite me|u {teda~ite ne padnaa vo Tira- na,tuku vo Vladata. Sre}a {to na{ata Vlada brzo reagira. Treba{e samo na edno mesto da se soberat pretstavnici na policijata i na Ministerstvoto za pravda i da poraz- govaraat so izmamenite {teda~i. [teda~ite izlegoa zadovolni od razgovorot i osobeno od toa {to bile primeni na visoko nivo. A pred toa izjavuvaa deka nema da se trgnat od pred Vladata se dodeka ne gi primi Branko Crvenkovski. [to e va`no {to gi izgubile parite, koga bile primeni od ministri. Eden den po konstruktivnata sredba vo Vladata policijata soop{ti deka li{ila od sloboda dvajca sopstvenici na propadnatite {tedilnici. Zna~i, potsekretarot na MVR, Dime \urev, seriozno ja sfatil rabotata. Edniot priveden, sopstvenikot na "Jugomarket" Jasmin Morali} uspevaat da go pronajdat samo po triipolgodi{en neuspeh da go dovedat vo sudot. Bravo! Sega {teda~ite se smireni. Dodeka da gi oslobodat privedenite poradi nedostig na dokazi, ograbenite duri i }e bidat zadovolni. Ba{ka i guvernerot }e ja sredi "Lavci". 4. Ministerot Qubomir Fr~koski po vra}aweto od SAD izjavi deka vo Makedonija }e pristigne generalniot sekretar na ON, Kofi Anan, za da prisustvuva na Forumot za evropeizacija na Balkanot. A Anan e Afrikanec. Bidej- }i za evropeizacija malku }e pri~ekame, bi moèlo da go vikneme generalniot sekretar na Forum za afrikanizacija na Balkanot.

22 ZA INAET 22 fevruari 1997

• Na Pedago{kiot fakultet ne se u~i predmetot "Elementarna kultura"

1. Me|u mno{tvoto paroli {to denovive gi ~itavme niz skopskite ulici, me|u raznite slogani koi gi odobruvavme ili se zgrozuvavme od niv i me|u mno- gute odgovori na pra{aweto vo anketite me|u skopskite tinejxeri, najgolem vpe~atok mi ostavi ova: "Zo{to protestirate?" – "Za inaet!" Toa ednostavno i so silen emotiven naboj izre~eno pred mikrofonot na televiziska kamera: "Za inaet!", ima jasna simbolika na ona {to tinejxerite go ~uvstvuvaat kako frustracija na postarite. Tie,sigurno, ne go ni imaat pro~i- tano sporniot zakon, verojatno, ne ime poznat ni patot za dokaùvawe deka ne{- to e neustavno, slu{nale – nedoslu{nale za nekakvi kvoti na nacionalnostite. Na sredno{kolska vozrast sosema e prirodno da saka{ da izbega{ od ~asovi, da se zabavuva{ i istovremeno da go ima{ ~uvstvoto deka pravi{ revolucija. Ona {to e neprirodno e {to decata se istoporeni pred policijata, pred kriti~kiot pogled na javnosta i pred problemite za koi nivnite roditeli nemaat jajca za kr{ewe. Se slu~uva vo Skopje decata da protestiraat za inaet na nivnite roditeli. Za inaet na profesorite {to nemaat avtoritet da gi zadràt na ~as. Za inaet na obrazovniot sistem nasleden u{te od socijalisti~koto vreme. Za inaet na ministerkata za obrazovanie kako edinstven nezamenliv kadar na vladeja~kata partija koja ja biduva i za razvoj i za nauka i za obrazovanie i za sport. Za inaet na me|unarodnata javnost {to za da bideme svoi, ne natera da go menuvame zname- to i se u{te ni go osporuva imeto. Za inaet na Gert Arens, Maks Van der [tul, Elizabet Ren {to ni delat lekcii kako da ìveeme. Za inaet na nekakvi finski modeli srede Balkanot. Za inaet na studentite Albanci od Pedago{kiot fakultet koi ne mora da odat na nastava, a semestarot }e im bide zaveden. Za inaet na "hrabrite" univerzitetski profesori {to potpi{uvaat peticii, ama se pla- {at javno da gi obelodenat svoite potpisi. Za inaet na politi~kite partii koi ne se sposobni na politi~ki na~in da i se protivstavat na vlasta, tuku na ulici podmetnuvaat letoci me|u mladite i monstruozni scenarija na "[iptarite vo rezervati". Za inaet na stra{livcite od albanskite politi~ki partii koi namesto da se trujat samite, si gi trueja svoite deca. Za inaet na site {to ni velea deka sme oaza na mirot, a denovive gledame kakvo zlo izleguva i na ulicite i vo u~ilnicite na sostanocite na roditelskite odbori. Za inaet... Ednostavno – za inaet! 2. Verojatno na glavniot junak, pretsedatelkata na Sojuzot na studentite na Pedago{kiot fakultet, Mirjana Kitanovska,dobro }e i dojde{e hrabrosta na sredno{kolcite pri nejzinata v~era{na sredba so pretsedatelot na dràva-

23 ta Kiro Gligorov. Umislenata "èlezna ledi", koja se pali so revolucionerni izjavi vo uloga na ustavo-branitel v~era trgnala na sredba so Gligorov bez jajca. Zatoa i nemala hrabrost da slu{ne {to }e i re~e Pretsedatelot. Gi predala ultimativnite barawa i si zaminala. Na Pedago{kiot fakultet ne se u~i predmetot "Elementarna kultura", a taa, takva potoa treba da ni gi u~i decata. I nie posle od takva devojka o~ekuvame da ni gi komentira parolite od tipot: "Gasni komori za [iptarite", "Hitler – zqaten!", "[iptar, ima{ pravo da m'~i{, makedonski da u~i{!", ili, pak, da kaè zbor-dva nejzino mislewe za paleweto ke~iwa i frlaweto so jajca po du}anot na eden Albanec. Organi- zatorka na protesti na koi{to se slu~uva i ova nekoj neseriozno ja narekuva "èlezna ledi" i"ustavobranitelka". Te{ko na Makedonija so takvi studentski voda~i. Najdobra varijanta e ako prifatime deka devojkata, ednostavno, nema kapacitet da proceni {to e fa{izam, {to rasizam, a {to barawe prava. Koj znae dali znae {to zna~i toa – odgovornost? Ama zatoa dobro znae da go upotrebuva zborot "ograduvawe". Edinstveno toa e sposobna da go izgovori, a da ne go pro~ita. 3. Grcite objavija nekoe istraùvawe deka vo posledno vreme imale problemi so seksot. Vo isto vreme, vo Makedonija pristignaa 102 toni kikiritki pomo{ od Kina. Grcite ne ucenuvaat so veto, so evropska pomo{ i so blokadi, ama {to im vredi koga nemaat potencija. So kikiritkite nie }e zavr{ime rabota. Koj znae moèbi se smenilo vremeto. Sega i nie }e moème da gi "onaduvame" Grcite. 4. Koga se vrati od Amerika, ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~koski izjavi deka eden od prioritetite na SAD e regionot vo ~ij centar, normalno, se nao|a Makedonija. Dràvniot sekretar na SAD, Medlin Olbrajt, trgna na pat okolu svetot i ve}e be{e vo Brisel,Rim, Moskva, Bon... ûdno, kako ako nie sme i prioritet, se u{te ne do{la vo Skopje. Nema ni da dojde. Gospo|ata Olbrajt se ispla{ila. Slu{nala za kineskata pomo{. Si rekla: "Begaj podaleku od ovie! Opasni se! Imaat mnogu kikiritki!"

MNOGU SIMPATI^NI 1 mart 1997

• [to se za Jane Miqovski 20 milioni?

1. Spored teorijata na relativitet na potpretsedatelot na Vladata, Jane Miqovski, Donatorskata konferencija za Makedonija vo Brisel zavr{ila uspe{no. Kako {to, vpro~em, uspe{no be{e parafirana Spogodbata so Evropska- ta unija minatata godina i kako {to uspe{no }e ja potpi{eme nekoj ubav den,

24 godinava, a moèbi i nekoja druga godina. Za gospodinot Miqovski se e uspe{- no, kako i da gi zeme{ rabotite. Ete, vo v~era{noto intervju za "Nova Make- donija", potpretsedatelot na Vladata gi kara tie {to pobrzale da kaàt deka Donatorskata konferencija ne gi ispolnila o~ekuvawata. Veli deka tie {to mislat taka "gledaat razlika me|u sumata od 65 i 85 milioni dolari". Toj ne gleda razlika vo sumata. [to se za gospodinot Miqovski 20 milioni? Ne e se vo parite. Ima ne{to {to e mnogu pova`no od nekakov si sitne` od 20 milioni dolari. Potpretsedatelot na Vladata veli deka ima ne{to {to ne se meri so pari. A toa bile zborovite iskaàni za Makedonija. Na primer, isklu~itelno ni bila pofalena nadvore{nata politika i odnosite so sosedite. "A najmnogu uspesite vo ekonomijata", ni raskaùva Miqovski. E, toa za uspesite vo ekonomijata mu e najsilnoto vo intervjuto. Kolku sme uspe{ni znaat zemjite {to u~estvuvaa na Donatorskata konferencija. Toa osobeno go cenat. Zatoa i otidovme kaj niv da barame pomo{. I toa – tret pat. Ednostavno, se topev od radost koga vo denovite na odrùvaweto na konferencijata vo Brisel gi gledav vestite na dràvnata televizija. Prvo odi nekoe soop{tenie od Brisel vo koe ni kaàa deka site u~esnici gledale so simpatii kon Makedonija. Potoa izve{tajot za sredbata na ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~koski so britanskiot {ef na diplomatijata Malkolm Rifkin na koj doma}inite zboruvale za nas so simpatii. Sleduva najavata za prestojot na italijanskiot pretsedatel Oskar Luixi Skalfaro i razgovorot so dràvniot potsekretar vo italijanskoto Minister- stvo za nadvore{ni raboti Pjero Fasino vo koe toj ni veli deka Italija na Makedonija gleda so golemi simpatii. Koga ti velat deka sme im tolku simpati~ni, normalno e da si pomisli{ deka ne 85 milioni, tuku koj znae kolku }e ni dadat, pa Jane Miqovski nema da znae {to da im pravi na tolku pari. Arno ama, Germancite ne dadoa ni{to. Britancite, isto taka. Od Francuzite ne ni o~ekuvavme. Italijancite vo Skop- je ni kaùvaa kolku ne cenat. Amerikancite u{te edna{ dokaàa deka istrajuvaat na svoite principi deka za niv Makedonija e mnogu va`na. Duri i pove}e. Za niv prioriteten e sekoj gra|anin na Makedonija. Na sekogo od nas ni dadoa po eden dolar. I taka se sobraa duri dva miliona dolari. [to se odnesuva do toa kako }e im gi vratime parite, ne treba voop{to da se griàt. V godina }e im ispratime u{te eden turnus politi~ari i javni li~nosti na pojadok so Klinton. ]e si go platat pojadokot i smestuvaweto i ete – go vratile dolgot. 2. Za vreme na posetata na italijanskiot pretsedatel Skalfaro bea potpi{ani nekolku dogovori. Italijancite gi ukinaa vizite za slu`benite i diplomatskite paso{i. Za vozvrat, nie }e gi primime nazad site na{i gra|ani koi nelegalno prestojuvaat vo Italija. Se gleda deka vlasta mislela na obi~nite

25 gra|ani. Politi~arite }e moàt da patuvaat vo Italija bez vizi. Za nas takva privilegija ne e potrebna. Za{to spored drugiot dogovor, Italijancite moàt da ne vratat ako re{ime da ostaneme tamu. Belkim ne dojde dotamu da po~nat i politi~arite da ni emigriraat vo Italija. Druga dobra rabota od posetata na Skalfaro na Skopje e {to komunalci- te temelno gi is~istija ulicite po koi se dviè{e pretsedatelskata kolona. Ne ~ine{e toa {to policijata trenira{e ograni~uvawe na soobra}ajot. Imame sre}a {to Bil Klinton nema namera da doa|a vo Makedonija. ]e treba site privremeno da ne iselat od Skopje. 3. Privrzanicite na PDPA od Tetovo nosat paroli "Se prodava ku}ata" i "Tetovo e albansko". Znameto na Albanija se vee, kako navistina ova da ne e Makedonija. Kako kapa~e na grneto se pojavuva studentkata na Pedago{kiot fakultet, Emrija Sadikovska, nasproti nejzinata kole{ka Mirjana Kitanov- ska i objasnuva deka "toa e odgovor na makedonskite studenti koi prvi po~naa". Koga srede Skopje gi slu{avme izvicite za "[iptarite vo gasni komori" se {okiravme i se zgrozuvavme, vo isto vreme baraj}i nekakvo opravduvawe, boèm se raboti za odgovorna razbudeniot makedonski nacionalizam nasproti maksi- malisti~kite barawa na Albancite. Vpro~em i sega, koga nacionalisti~kite diveewa se slu~uvaat vo Tetovo gi prifa}ame nekako lesno, kako ne{to ve}e videno i doìveano, kako ne{to {to moème da go o~ekuvame. So mnogu golema lesnotija studentkata Emrija go izgovara ona: "Tie prvi po~naa". Daj boè se da ostane samo na po~etok. Za{to, ako dojdeme do krajot, na tie {to nema da go do~ekaat }e im bide sosema neva`no koj prv po~na. 4. Premierot Branko Crvenkovski na sredno{kolcite im pora~a deka za niv ne se nacionalisti~ki idei, bidej}i tie se generacija na mobilna telefoni- ja, Internet, satelitski televizii i NBA. Premierot e vo pravo. Samo, {to fajde od Internet, koga nivnite tatkovci nemaat pari za struja, pa im ja isklu~uvaat.

MAMA DAFINA 8 mart 1997

• Trevata te moli, ne gazi me, boli!

1. Pred nekolku godini ima{e edna afera vo sosedna Srbija,koga propadnaa milioni i milioni marki na {teda~ite, koi privle~eni od nerealno visokite kamati, {tedea vo bankata na izvesnata gospo|a Dafina Milanovi}. De- novive, kaj nas se otvora afera so najgolemata {tedilnica vo dr`avava, bitolskata "TAT", ~ij{to sopstvenik, gospo|ata Sowa Nikolovska, zav~era be{e

26 suspendirana od guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Borko Stanoev- ski, poradi otkrieni niza nepravilnosti vo knigite na [tedilnicata. Kakva vrska ima belgradskata gospo|a Dafina, so na{ata bitolska gospo- |a Sowa? I dvete imaat ist po~etok na karierata – kako obi~ni bankarski slu`beni~ki. I dvete na vremeto bile obvinuvani. Belgra|ankata za zloupotreba na ~ekovi, bitol~ankata za zloupotreba na nekoi sredstva od nekoga{niot "Zelen plan". I dvete imaat nekoi svoi lu|e vo Vladata i vo centralnata banka koi im pomagaat da dojde do izraz nivnata sposobnost za bankarski raboti i malku po malku sozdavaat svoja imperija. I dvete se oboàvani od {irokite narodni masi. Mama Dafina i mama Sowa se najpopularni i me|u penzionerite na koi im pomagaat so kamatite na nivnite vlogovi da vrzat kraj so kraj na mesecot. I dvete se mnogu humani i so {iroki du{i. Mama Dafina sponzorira{e se i se{- to vo Srbija. Istoto go pravi i mama Sowa vo Makedonija. Ambiciite rastat. Bitola gi dobiva svoite dva rakometni timovi – ènskiot i ma{kiot so imiwa: "Pelister TAT" i "Pelister TAM". Potoa rastat i politi~kite apetiti. I dvete se kandidiraat na izbori. Mama Sowa be{e na listata na kandidatite za sovetnici na SDSM vo Bitola. I dvete imaat moralna satisfakcija za toa {to go rabotat. Proglaseni se za najuspe{ni èni – biznismeni vo svoite dràvi. Na Dafina i ~estita{e Slobodan Milo{evi}, na Sowa – Kiro Gligorov. 2. Koga ja gledam liderkata na studentskiot protest Mirjana Kitanovska, kako na rabot na pla~ i vo o~aj povikuva da ja za{titat, nemo}no zakanuvaj}i se deka ako treba i }e se tepa za {atorot, mi izgleda deka na devojkata od o~i i se ~ita pra{aweto: "Koj me turna vo ovaa rabota"? Vra}awe nema, gordosta sepak e, golema,a tie {to gi namestija so moralnata poddr{ka, ne sakaat da ja prezemat odgovornosta do kraj. Od druga strana, i vlasta kako da saka dokraj da gi poniì {trajkuva~ite. Namesto da im dade makar i minimalen povod da se povle~at, taa im pakuva ekolo{ki soop{tenija za za{tita na trevata i im deli lekcii deka centarot na gradot ne bil predviden za kampirawe. Povodot za povtorniot protest e proma{en u{te na samiot po~etok, dovolno kompromitiran so nekolku paroli so koi bea manipulirani i sredno{- kolcite, re~isi neprifaten od {irokoto studentsko telo i, kako takov, nein- teresen za pokrivawe na stranskite mediumi. Po o~ajniot povik na Kitanovska za za{tita od policijata, protestot se pretvori vo gola partiska manifestacija. Biv{iot minister za pravda \or|i Naumov na kogo ne veruvam deka ne mu e jasno kako odat rabotite so poni{tuvawe, ili ukinuvawe zakon, namesto da im go objasni toa na studentite, samo gi s'ska da prodolàt so {trajkot so glad. Posle, so ~ista sovest }e otide doma na ru~ek. Pa i da padne nekoja `rtva, {to e toa vo odnos na visokite ideali na negovata partija. Mora li ovaa neprijatna epizoda da zavr{i so klasi~en kraj na pobednici i porazeni? Ne moè li makar i da se "odglumi" nekakov kompromis, ako za ni{-

27 to drugo, barem da se pokaè deka ne do{la dotamu rabotata, pa poslednoto oru`je e {trajk so glad. Pretsedatelot Gligorov ima navika da posetuva mladi. Lani be{e vo letniot kamp na SDSM. Proletniot kamp na VMRO-DPMNE e na samo desetina metri od nego. 3. Pred nekoj den policijata ni prikaà novi epizodi na serijata "K-15". Za da ni pokaè koj se solidariziral so {trajkuva~ite so glad, pred kamerite istopori trojca koi im ja popre~uvale akcijata "Trevata te moli, ne gazi me, boli". Na edniot duri mu dadoa i aparat~e za duvawe, da mu go izmerat alkoholot vo krvta, po {to moè da se zaklu~i deka po sudirot kraj {atorot, mnogu raboti }e bidat poinakvi. Dosega ne smee{e pijan da se vozi. Otsega na pijanite }e im bide zabraneto i da se dviàt. Ima opasnost taka pijani da ja gazat trevata. I da vr{at nu`da, iako nema sanitarni uslovi. Me raduva samo toa {to policijata voveduva transparentnost vo rabotata. Dosega, i za najmala rabota moravme da barame odobrenija za snimawe od ministerot. Ponekoga{ takvata procedura znae{e da potrae i nekolku dena. A sega!? Policajcite gi vikaat kamermanite na televiziite da povelat vo policiska stanica i da snimaat soslu{uvawe na pijanici. 4. Delegacija na Ministerstvoto za zemjodelstvo dve nedeli prestojuva vo Nov Zeland za da crpi iskustva. Se o~ekuva ministerot Parakeov po vra}aweto da ima izlagawe pred Vladata na tema: Primena na novozelandskite zemjodel- ski iskustva vo Makedonija. Ima sli~nosti me|u Nov Zeland i Makedonija. I tamu mnogu se griàt za trevata, isto kako i kaj nas. Za da imaat ovcite kade da pasat.

KOMESARIO KATANI 22 mart 1997

• Selskite mangupi se mnogu pobezobyirni od gradskite

1. Vo Makedonija nema organiziran kriminal. Vo Makedonija ima ne{to u{te polo{o od toa – mafija. Ne znaevme, ili, pak, se nadevavme deka prikaznite za nea se izmislici. Se dodeka ne ni kaà premierot. Branko Crvenkovski vo ~etvrtokot ne zboruva{e za organiziran kriminal. Toj go upotrebuva{e zborot oktopod. A toj zbor neodminlivo asocira na – mafija. Ima{e edna popularna italijanska televiziska serija so naslov "Oktopod", vo koja glavniot junak, policiskiot komesar Katani se bore{e protiv mafijata, na sekoj ~ekor soo~uvaj}i se so pipkite na oktopodot, {to se bea piknale vo site zamislivi i nezamislivi mesta na op{testvoto. Borbata so oktopodot be{e tolku te{ka, {to duri i avtorite na serijata ne moèa da go prikaàt junakot kako pobednik. Ako komesarot Katani duri ni na film ne uspea

28 da ja pobedi mafijata, kolku li nade` ni ostanuva na{iot komesar Katani da uspee da se spravi so makedonskiot oktopod? Vo Makedonija po~na emituvaweto na serijata "Branko vo borba so oktopodot". U{te na samiot po~etok se gleda deka }e bide interesna. Osven ako po po~etokot {to vetuva, scenaristite ne go razvodnat scenarioto. Ako se sudi spored nastapot na glavniot junak, bi se reklo deka ima èlba i li~en motiv da ja odigra ulogata dokraj. Dosega ne sme go videle premierot tolku gneven, razo~aran, beskompromisen i istovremeno re{itelen. Vo ~etvrtokot se pojavi nekoj nov Branko. ne samo zatoa {to prv pat u~enikot nastapi so sosema poinakov stil od negoviot u~itel. Namesto prepoznatlivata smirenost i povikuvawe na kompromis, za da ne se branuva mnogu, svojstvena za nastapite na pretsedatelot Gligorov, premierot najavi otvorena bitka, ne {tedej}i nikogo, bez razlika so kogo }e treba da se soo~i i kakvi potresi vo dràvata toa }e donese. I vtoro: Crvenkovski ~estopati go sporeduvavme so skopski mangup, koj znae mnogu finti i go biduva so "{tosovi" da izleze na kraj so drugite. Ovojpat mangupot izgleda{e kako naivno dete koe mnogu se nalutilo koga kone~no sfatilo deka se na{lo vo dru{tvo na kradci, pa postoi opasnost zaedno so drugite i toa, ni krivo ni dol`no, da dobie }otek. Koj znae, moèbi po dosega{nata intenzivna dru`ba, Branko go osoznal nepi{anoto pravilo, spored koe selskite mangupi se mnogu pobezobyirni od gradskite. Dali tokmu tie, kako negovi drugar~iwa go spre~ija vo imeto na nivnata dru`ba, ili poradi visoki dràvni interesi da ja pretvori edna{ ve}e najavenata bitka protiv organiziraniot kriminal vo apstraktna kategorija. Koga pred dve godini najavuva{e takva akcija, zna~i deka imal protiv {to da se bori. Koga sega veli deka toga{ se borel apstraktno, toa tie isto kako da najavil bitka protiv Marsovci. Ako toga{ be{e tolku gneven razo~aran i re{itelen, kako {to se nadevame }e bide sega, sigurno nema{e da najavuva borba so oktopod. Crvenkovski sepak e {ef na Vlada vo ~ie vreme toj oktopod se hrane{e i razviva{e. Ako misli deka so istite tie koi go hranea sega }e mu gi se~e pipkite, se zeznal. Poprvo }e go namestat nego, da bi moèla nekoja pipka da go zadavi. 2. Dodeka se emituva serijata "Branko protiv oktopodot", }e odat i reklamni poraki. Spotovite }e bidat napraveni po ugledot na predizbornite spotovi na vladeja~kata partija vo koi na idili~en na~in ni kaùvaa kako dobro situiranite tatkovci so kostumi od "Jukan" i so mobilni telefoni i akten- ~anti odat na rabota, a majkite sedat doma i vo narodna nosija gi uspivaat bebiwata. Po aferata "TAT" se se izmeni. Najprvo, zatoa {to najmnogu od privedenite se èni. Pa sega vo noviot reklamen spot majkite }e bidat v zatvor. Decata nema koj da gi ~uva i tie izleguvaat na ulica, frlaat so kamewa, kr{at prozorci i kampiraat kaj {to }e stignat. Za toa vreme, tatkovcite si organiziraat javni raspravi vo Parlamentot i si se zanimavaat samite so sebe. Po montaàta na

29 vaka izbranite idili~ni sliki preku celiot ekran se ispi{uva sloganot "Za Makedonija". Dodeka se u{te ja ima. 3. Vakva sofisticirana kompjuterska obrabotka na malite ekrani doìvea i govorot na pretsedatelot Gligorov. [to e sigurno, sigurno e. Moèbi nekoj ne bil vo mo`nost istovremeno i na Prviot i na Vtoriot kanal na dràvnata televizija da go sledi obra}aweto na pretsedatelot pred Sobranieto, pa sledniot den vo vestite dobivme izbor od poentite na negoviot govor, jasno i so golemi bukvi ispi{ani na maliot ekran. Pretpostavuvam zatoa {to narodot ne sfa}a od prv pat, pa nekoj mora u{te edna{ da mu povtori {to sakal pretsedatelot da kaè, samo po metodologija na skraten kurs. Treba da se o~ekuva, po anketata kolku gra|ani go sledele govorot na Gligorov, MTV da napravi edno u~ili{no ispituvawe so vkrsteni pra{awa: "Aj ti kaì koja e tretata od govorot na Gligorov? – Ne znae{!? – Sedi, edinica!" 4. Premierot najavi razgovori so opozicionite partii, otvorawe na diskusija za paketot izborni zakoni, dogovor za datum koga bi moèle da se odràt izborite. Na ovoj na~in gi isfrli od raka adutite na VMRO-DPMNE za mitingot zakaàn za 27 mart. Sepak, spored imeto i metodite, VMRO-DPMNE e revolucionerna partija. A koga se diga revolucija mnogu raboti nemaat smisla. Bidej}i se pretstavuvaat kako naslednici na istoriskata VMRO, tie }e najdat objasnuvawe zo{to se borat nadvor od instituciite na sistemot. Sigurno i sultanot na turskata imperija ne smetal deka Ilindenskoto vostanie e vo ramkite na institucionalnata borba za vlast. Za àl, navistina nekoi raboti i stavovite na nekoi lu|e vo Makedonija i na Balkanot, pove}e prilegaat na po~etokot na 20-tiot, otkolku vo presret na 21. vek.

MAPET [OU 29 mart 1997

• Go uapsija i Cile

1. Vladata na Republika Makedonija ve}e podolgo vreme raboti bez sekretar. Otkako porane{niot sekretar, gospo|ata Len~e Sofronievska stana pretseatel na Apelacioniot sud vo Skopje, Vladata nikako da pronajde vreme da si izbere nov sekretar. Sega, so po~nuvaweto na operacijata "Oktopod", ova pra{awe povtorno e aktuelizirano. Se bara ~ovek, iskusen pravnik, koj }e dade se od sebe vo novite uslovi vo koi se najde Vladata na Makedonija. [to bi se reklo – vistinski ~ovek, na vistinsko mesto, vo vistinsko vreme. Kako {to stojat rabotite, izgleda deka premierot Crvenkovski nema koj znae kakov izbor. ^udno, zo{to li na ovaa tema

30 denovive sepojavi eden vic spored koj za sekretar na Vladata }e dojde Stefan Pavleski? Inaku, gospodinot e poznat po toa {to e dràven javen obvinitel. 2. Premierot ne se {eguva. Ete, policijata v~era go uapsi i Cile! Pod toj prekar gra|anite go znaat gradona~alnikot na Bitola, Siljan Micevski. 3. Branko Crvenkovski ja dobi potrebnata poddr{ka, ne samo od negovite vo Sobranieto, tuku i od najlutite politi~ki protivnici nadvor od Sobranie- to. Qub~o Georgievski, so otkaùvaweto na protestniot miting i so dadenata poddr{ka do premierot privle~e simpatii i kaj protivni~kata strana, istovremeno ostavaj}i ja otvorenata karta: "Vie ne znaete kolku lu|e moàm da iz- vadam na ulica". Nadvor od igrata ostanaa Stojan Andov i Petar Go{ev. Libe- ralite, namesto da ja iskoristat sednicata za sobirawe poeni so kritikuvawe na Vladata, si igraa principi i si zaminaa. Go{ev, pak, i onaka si ima problemi so otcepenite krila od negovata partija ednite {to se protiv obedinuvaweto so liberalite, a drugite {to ja obnovuvaat Ligata za demokratija, za da moè da se zanimava so op{todràvnite problemi na premierot. Ne slu~ajno, Andov i Go{ev denovive me|u novinarite gi sporeduvaat so likovite na dvajcata starci od kuklenata serija "Mapet {ou", koi gledaat od balkonot, kritikuvaat i negoduvaat. Vo serijata se pojavuvaat mnogu li~nosti – i dobri i lo{i, i simpati~ni i grdi, i veseli i ta`ni, i sre}ni i nesre}ni... Na politi~kata scena na Makedonija, sigurno, moè da se najde mesto i za @abecot Kermit i za prasicata Gica i za muzikalnoto ku~e, dobrodu{noto me~e, grdiot Gonzo... Site tie igraat vo pretstavata. Del od scenarioto e posveteno i na publikata. I taa, povremeno pee, nekoga{ se ~udi, nekoga{ pla~e, sekoga{ aplaudira. Samo dvajcata starci postojano se gore, bezbedni na svojot balkon, daleku od scenata, daleku od publikata, postojano nezadovolni, polni so kritika i potsmev i niv tamu dolu nikoj ne gi registrira, osven ako povremeno ne gi fati kamerata. 4. Ne bi trebalo likovite na na{ite politi~ari da gi stavame vo kontekst na satiri~ni emisii. Za{to, po pravilo, tie emisii se nara~ani. Taka tvrde{e v~era ministerot za zdravstvo Ilija Filip~e, koj, i pokraj seta odbiv- nost {to ja ~uvstvuva, napravi ~est i se sretna so novinarite. Ovoj negov gest se tolkuva kako promena vo negovata svest za novinarstvoto. Na po~etokot od svojot mandat se àle{e na novinari – platenici. V~era zboruva{e za ~esni, ama izmanipulirani novinari. Kvalitativno,toa zna~i u{te edno poniùvawe na novinarite. Ako se platenici, tie barem znaat da go naplatat toa {to go pi- {uvaat. Vaka, izgleda deka ministerot ima rabota so glupaci. Em ne gi pla}aat, em gi manipuliraat. Kolku li bi bilo ubavo za ~esnite ministri koi ne manipuliraat, novinarite voop{to da ne postojat. Za{to novinarite se vinovni za se. Tie gradat piramidi,tie izmisluvaat familijarni vrski po klinikite,tie pronao|aat le- karstva so izminat rok na traewe, tie se griàt zo{to Zavodot za transfuzio-

31 logija ne moè da izdava netestirana krv. Bez vrska.Se digna panika zatoa {to vo Makedonija nemalo testovi za kontrolirawe sida vo podarenata krv. [to }e ni se sida testovi koga kaj nas nema sida. A i da ima, toa go smislile nekoi ~esni izmanipulirani novinari koi po site aferi vo zdravstvoto u{te i go pra{uvaat ministerot dali misli da si podnese ostavka. Koj li im rekol da pra{aat takvo ne{to? Mora nekoj da im kaàl, inaku tie se glupavi da smislat takvo pra{awe. Ama i za niv ministerot Filip~e ima odgovor.Toj veli deka kredibilitetot moè da go dobie samo od gra|anite i drug kredibilitet ne priznava. Ne e prv pat nekoj minister da go poistovetuva so narodot toj po ~ija sugestija se na{ol na ministerskoto mesto. Pa misli deka i vo idnina }e moè nepre~eno da gricka od kredibilitetot na toj {to go postavil. 5. Grcite imaat golema sre}a {to kone~no po~naa da se odnesuvaat prijatelski kon nas. Da ne be{e taka, koj znae kako }e pomine{e zav~era{noto naru{uvawe na vozdu{niot prostor nad Gevgelija od strana na gr~kite avioni. Nema{e smisla istovremeno koga na gosti ni be{e liderot na nivnata leva koalicija Konstantopulos da pravime me|unarodni incidenti. Inaku, vedna{ e im gi pu{tevme "miraìte" da gi presretnat gr~kite avioni, a, ne daj boè, moèvme da gi ga|ame so najsovremenite raketi "zemja-vozduh". Samo i Grcite se ispla{ija. Zatoa ne nadletuvale samo edna minuta i brzo-brzo si se vratile doma. Da ostanea u{te dve-tri minuti pove}e ima{e opasnost da se najdat nad teritorijata na Jugoslavija. Gostinot Konstantopulos na v~era{nata pres-konferencija se sluè{e so meteorolo{ki poimi. Re~e deka sega vladee prijatna klima za razvojot na odnosite me|u dvete zemji. Pred izvesno vreme i gr~kiot premier Simitis re~e deka }e go poseti Skopje vo vreme koe }e bide pogodno za toa. Neka pobrza sega duri e prolet. Posle }e fatat gore{tini i ne se patuva.

INTERPLANETAREN ZAGOVOR 5 april 1997

• Guvernerot Borko Stanoevski mrazi trenerki

1. Te{ko na Branko Crvenkovski. Po se izgleda deka Makedonija e soo~e- na so nekakov interplanetaren zagovor protiv nea. Malku mu se sekiraciite okolu TAT i bitkata protiv oktopodot, sega u{te }e treba i da se bori so von- zemjani. Osven ako na krajot ne izleze deka za site valkanici vo zemjata se vinovni nekoi ~udovi{ni sili i zra~ewa od vselenata. Ne slu~ajno neidentifikuvaniot leta~ki objekt se pojavil tokmu nad Pres- pa. Ne slu~ajno doletal od Albanija. Seto toa mora da ima nekakva vrska so

32 prespansko-bitolskoto lobi vo Vladata i SDSM. Samo, od kade li se pojavija svedoci koi leta~kata ~inija ja videle i vo Krivopalane~ko i [tipsko? 2. Zav~era ni go natepaa dopisnikot od Bitola, koj pi{uva{e za aferata TAT. V~era na kole{kata {to pi{uva{e za kra`bata so fiktivnite drva vo Veles po telefon i se zakanija deka nekoj den }e ja pronajdat frlena vo kontej- ner. Dobro e {to na novinarite im se zakanuvaat i povremeno gi tepaat na ulica. Nema da ~ini koga }e po~nat da gi ubivaat. Sekoga{ e taka: edni kradat,a drugi dobivaat }otek. 3. Guvernerot Borko Stanoevski na javniot obvinitel mu re~e deka pove- }e nema atraktivni imiwa za objavuvawe vo aferata so bitolskata {tedilnica, taka {to potragata po ministerot {to vo trenerki do{ol da si podigne 600 iljadi marki moè da zapre. [teta. Ba{ ubavo se zabavuvavme so naga|awa, na koj li od ministrite najubavo mu stojat trenerki. Duri nekoi "dobro informirani" izvori i go soop{tuvaat imeto na rekreativno raspoloèniot minister. Vo politi~kite i novinarskite krugovi nema potreba da se kaùva za koj minister stanuva zbor. Treba{e samo da ni se kaè koja marka trenerki nosel. I vedna{ }e znaevme vo koja firma se snabdil so niv. Kako {to im gi znaeme markite na kostumite i od kade gi nabavuvaat. U{te i da ni kaèa so kakvo auto si zaminal od Bitola... Navistina, pogolem broj od niv se qubiteli na ista marka avtomobili, ama od partiski pri~ini vnimavaat okolu nabavkite na sportskata oprema, pa lesno }e moè{e da se napravi potesen izbor. Zatoa, guvernerot Borko Stanoevski mrazi trenerki. Ne gi nosi duri ni za vreme na vikend. Toj si ima posebna garderoba "za po doma". Vo vreme na vi- kendi, taka oble~en odi da se sretne so ministerot za finansii. Go vidovme koga go ulovi kamerata na "A-1" televizija. Kolku doma}inski izgleda koga }e go vidi{ guvernerot na Centralnata banka kako od nekoj xip, parkiran pred negovoto rabotno mesto, izleguva so nekoe sino vintijaè, pod koe mu se gleda nekoe tirkizno xemper~e, vrz crvenikavo rol~e, so nekoi yvonarki (pantaloni li bea, farmerki li bea!), kusi do glu`dovite, kako odi na sredba so ministerot za finansii. Vedna{ si veli{:"Alal da mu e na guvernerot, mora rabotnoto mesto da si go sfa}a kako vtor dom, {tom tamu odi oble~en kako "za po doma". Osven toa, nema za {to da se fati{ da go ozboruva{. Xipot mu be{e zatoa {to na sostanokot izgleda doa|a{e direktno od bav~a. A i oblekata mu e razli~na od drugite {to gi ozboruvame. Ova na nego izgleda be{e nekoja posledna kreacija od distributivnite centri na Amdi Bajram. 4. Na premierot Branko Crvenkovski vo borbata protiv organiziraniot kriminal mu dadoa poddr{ka site. I vo Vladata, i vo Parlamentot, i vo negovata partija. ]e mu vikaat: "Alal da ti e!". "Taka treba!" "Ne predavaj se!" i sli~- no. Premierot nema da znae {to da pravi so tolkava poddr{ka. Zatoa {to tie {to mu ja davaat imaat zafateni race. Ednite mu rakopleskaat, pa ne se vo sos-

33 tojba da po~nat da rabotat so nego. Drugite si gi mijat racete, pa u{te im se vla`ni dlankite i leplivi prstite. Denovive, pokraj TAT, niz Makedonija protatnuvaat i aferi vo zdravstvoto,vo policijata, na Ekonomskiot fakultet vo Prilep, vo pretprijatieto za aerodromski uslugi, vo nekoi piramidalni pretprijatija vo Veles... Od kade li vo ovaa mala zemja se najdoa tolku mnogu pari za kradewe? Na premierot, izgleda, nema koj da mu dade poddr{ka. Pipkite na oktopodot ve}e gi zafatile site sferi vo op{testvoto. Vo ìvotinskiot svet postojat nekoi vidovi za koi ne e nevoobi~aeno da se samoubivaat. Me|utoa, dosega ne sum slu{nal deka oktopodot moè da izvr{i samoubistvo. 5. Ustavniot sud donese odluka spored koja vo idnina i policajcite i voenite lica }e moàt da se kandidiraat za ~lenovi na op{tinski soveti i za gradona~alnici. Soo~uvaj}i se so novonastanatata situacija vo dràvata, ne bi bilo lo{o Ustavniot sud da donese odluka, pokraj policajcite i oficerite, i zatvorenicite da moàt da bidat gradona~alnici. Eden ve}e imame.

DOMA]INSKA KU]A 12 april 1997

• Ministerot Filip~e }e go smeni Branko Crvenkovski

1.Gotovo e so oktopodot. Javnosta na Makedonija mo`e da zdivne. Na op- {to zadovolstvo dobivme soop{tenie so koe kone~no se otkri kade bila glavata na oktopodot so koj{to se bori premierot Branko Crvenkovski. Ja otkrija Ana Todorova, }erka na ministerkata Sofija Todorova, so dvaesetina iljadi marki {teden vlog vo TAT, so regularni kamati na bitolskata mama Sowa. So Ana mo`e da se stavi kraj na operacijata na komesarot Katani. Pred dve nedeli mislevme deka glavata na oktopodot bila vo trigodi{nata Tea na biv{iot minister Antoni Pe{ev. Arno ama, prodlabo~enata istraga otkri pogolemo dete. Branko se zanesuva{e deka vo bitkata protiv mafijata }e otkrie golemi yverki. Izleze deka kaj nas organiziraniot kriminal ti bil – detska rabota. 2. Koga vladata na Crvenkovski dobi doverba vo Sobranieto za nekoi ministri toa zna~e{e deka sega imaat celosna sloboda da pravat {to sakaat. Vo toa se nadmina sebesi ministerot za zdravstvo Ilija Filip~e. Potkrepen so poddr{kata od pratenicite, profesorot Filip~e vo borbata na Vladata so mafijata re{i da si gi zacvrsti poziciite na svojata familija. Pa otkako kumot go smenija od funkcijata finansiski direktor na Klini~kiot centar, ministerot napravi smeni na site {to i pre~at na familijata.

34 Za da bide odmazdata u{te posilna, ministerot najavuva i krivi~ni prijavi protiv novinarite. Zo{to? Zatoa {to potkupenite i izmanipulirani novinari ve}e podolgo vreme se obiduvaat da pronajdat odgovor na pra{aweto,vo ~ii xebovi odat parite od platite na gra|anite {to dràvata im gi sobira kako pridones za zdravstvoto. I zatoa {to vo potkupenite i izmanipulirani mediumi ja crtaat {emata na familijata. Ova e pravna dràva i tuka moè{ da zaraboti{ krivi~na prijava ako kaè{ deka brat mu na ministerot e direktor na Klinikata za ginekologija. A sestra mu e direktorka na Institutot za biohemija. A zet mu, direktor na Kli- nikata za nefrologija. Snaata od brat mu, pak, e malku zapostavena – taa e ra- kovoditel na Laboratorijata na Hirur{kite kliniki. Baxanakot e direktor na investicii. Kumot, povtorno finansiski direktor na Klini~kiot centar vo Skopje. Istovremeno, brat~eto e i pretsedatel na Komisijata za registracija na lekovi vo Ministerstvoto. ^len na taa komisija e i direktorot na Insti- tutite na Medicinskiot fakultet, ~ija{to sopruga, pak, e sopstvenik na veledrogerijata "Elbior", preku koja odi nabavkata na del od tie lekovi. Istata veledrogerija snabduva nekolku klini~ki centri vo dràvata, ~ii{to direktori si gi ispratile svoite deca na ispit po farmakologija vo Skopje kaj profesorot, koj slu~ajno e soprug na sopstveni~kata na veledrogerijata. Inaku,site deca im se ili zavr{eni medicinari, ili studenti po medicina i farmacija, ili sredno{kolci vo medicinskoto u~ili{te i si polagaat ispiti kaj svoite tetki i ~i~kovci. [to se odnesuva do bratu~edite i nivnite snai, jatrvi, baxa- naci, deveri i nivni kumovi, novinarite ne moàt da gi objavat, za da ne se zbuni ~ita~kata publika od sli~ni prezimiwa. Kako {to moè da se zamisli, stanuva zbor za epten doma}inski familii. Se si ostanuva doma. Nema tro{ewe nastrana. Velat deka ministerot Filip~e tolku se zaletal so svojata mo}, {to sega naumil da gi smeni i pacientite {to ne mu se dopa|aat. Bidej}i, o~igledno se raboti za najsilna familija vo Make- donija. A nie popusto se nadevame deka Branko Crvenkovski }e go smeni Filip- ~e. Kako {to stojat rabotite, porealno e Filip~e da go smeni Branko. 3. Duri i vremenskite uslovi ne mu se pogodija na premierot, da mu pomognat vo borbata so organiziraniot kriminal. Namesto da pa|aat ministri, vo Makedonija pa|a{e sneg. 4. Velat deka so toa {to sme dozvolile pred nekoj den srede Skopje, na eden bezna~aen me|unaroden sostanok da ne prekrstat vo "Zemja – doma}in", kone~no sme ja izgubile bitkata za imeto i na doma{en teren. [togode! Nam so- vr{eno ni odgovara imeto "Zemja – doma}in". Zatoa {to sme lu|e – doma}ini. [tedime. Zarem TAT e mal dokaz za toa!? 5. Poznatiot gr~ki kompozitor Mikis Teodorakis so svoeto legendarno delo "Zorbas", ve~erva gostuva vo Skopje. Za ovoj nastan Makedonskiot naroden teatar gi napravi site potrebni podgotovki. Imeno, poznato e deka Grcite koga

35 slu{aat sirtaki frlaat ~inii po podiumot kade {to se tan~arite. Kaj nas, za da bide spektaklot u{te pogolem, napravena e proba so drug efekt. Namesto ~i- nii, na scenata trebalo da pa|aat metalni pra~ki.

SLOBODNA ZONA 19 april 1997

• Petar Go{ev kako prestapna godina

1. Advokatite na Sowa Nikolovska se àlat deka nivniot klient ostanal pokus za 16 milioni marki, zaradi neefikasnosta na sudovite vo realizacijata na hipotekite na TAT. Zaradi toa, tie najavija deka e mo`no bitolskata mama Dafina da ja tuì dràvata. Vakov rasplet na aferata so "uspe{nata" bitolska {tedilnica bi bil najlogi~en. Gospo|ata Nikolovska rabotela kako {to i velele pretstavnici na dràvata. Na primer, viceguvernerot na Narodnata banka, gradona~alnikot na nejziniot grad, pretstavnici na Zavodot za platen promet. Mnogumina bitol~a- ni, svoite vlogovi gi stavaa na smetkata na TAT, bezrezervno veruvaj}i vo nivnata Sowa, zatoa {to so godini niz gradot vladee{e fama deka, poradi bliskos- ta na sopstveni~kata so dràvnite rakovoditeli, TAT e, pomalku, ili pove}e ‡ dràvna {tedilnica. [tom e taka, otkade sega is~uduvaweto za drskosta na Sowa Nikolovska, koja se zakanuva deka }e ja tuì dràvata? Gospo|ata samo si gi izvr{uvala dadenite zada~i od dràvata. 2. I ministerot za za zdravstvo Ilija Filip~e re{i da pi{uva tu`bi.Za po~etok }e im se osvrne na novinarite, koi i pokraj negovite ubavo napi{ani doma{ni zada~i ne uspeja da gi ubedi deka vo zdravstvoto nema haos, ima dovolno lekovi, a li~no toj, so pomo{ na negovata familija e vo prvite borbeni redovi protiv mafijata. Ministerot u{te na po~etokot na svojot mandat si dal zada~a da se bori protiv mafijata. Samo {to do sega ne znael vo koj pravec da ja naso~i sopstvenata istraga. Sre}a {to premierot ja zapo~na bitkata protiv oktopodot, pa se otvorija i nekoi valkanici vo zdravstvoto. Toa posebno go mobilizira ministerot Filip~e i seriozno re{i da se presmeta so neprijatelite na negovata familija. Vinovnicite sami se otkrija. Za nedostigot na testovi za podarenata krv vinovni se novinarite. Za slabiot kvalitet na infuzionite rastvori vinovni se novinarite. Za mahinaciite so veledrogeriite vinovni se novinarite. Za toa {to nema lekovi vo dràvnite apteki vinovni se novinarite. Za razlikata vo cenata za izgradba i oprema na kardiohirur{kiot centar vinovni se novinarite. Za crtaweto na familijarnite {emi na Klini~kiot centar vo Skop-

36 je vinovni se novinarite. Novinarite se najgolemata opasnost za besprekorno- to zdravstvo vo Makedonija. I zatoa treba da se gonat krivi~no. Ako treba, da se stavat v zatvor. Za da moè ministerot do kraj da si ja izvojuva svojata bitka. 3. Kako trgnala rabotata, ako po~nat novinarite da baraat zatvor za sî {to }e otkrijat, }e treba dràvata da se zadolùva so novi krediti od stranstvo za da gradi u{te zatvorski kapaciteti. Od tolku aferi so kradewe i od tolku cifri so milioni marki, na ~ovek mu ostanuva samo da se ~udi, od kade vo tolku mala i siroma{na zemja se najdoa tolku pari za kradewe. ]e izleze deka imame najgolem broj aramii po glava na ìtel. Za da moè aramiite i ponatamu slobodno da ìveat bez nekoj da im go osporuva osnovnoto pravo na zarabotuva~ka, najdobro e voop{to da ne se zatva- raat. Namesto niv, vo zatvor }e odat tie {to ne kradat. Taka, kako vo eden vid rezervat, }e se odvojat ~esnite od ne~esnite i nema da si pre~at eden na drug. ]e se formira slobodna zatvorska zona. Ako se otkrie deka nekoj od ìtelite na slobodnata zatvorska zona krade, vedna{ }e bide osuden i pu{ten na sloboda. 4. Pred dva dena pretstavnicite na odborot za za~uvuvawe na Demokrat- skata partija izjavija deka vo novata Liberalnodemokratska partija }e odi samo rakovodstvoto so Petar Go{ev, dodeka so niv ostanuvaat 80 do 90 otsto od ~lenovite. Pretpostavuvam deka i Petar Go{ev e ubeden deka so nego }e odat barem 80 procenti od ~lenstvoto, {tom se povikuva na kontinuitet. Se U{te ne se izjasnile i od odborot za obnova na Ligata za demokratija. Belkim i tie o~e- kuvaat nekoj procent od ~lenovite na Demokratskata partija koi ne sakaat da odat so Go{ev kaj Andov, ama ne sakaat ni da ostanat so Skalovski i â{ule. Za opredeluvawe na vkupniot broj na ~lenovi na ovie partii }e treba da se angaì- ra nekoj priznat stru~wak za procenti. Na primer Amdi Bajram. So negova pomo{ i spored procenkite na naslednicite na dosega{nata Demokratska partija, }e izleze deka taa bila najsilna partija vo Makedonija.Nejzinoto ~lenstvo bilo okolu 180 do 190 procenti. Liderot na taa partija, Petar Go{ev e kako prestapna godina. Na sekoja ~etvrta godina ja menuva partijata ~ij {to pretsedatel saka da bide. Na izborite vo 1990 godina be{e na ~elo na SKM-PDP.Na izborite vo 1994 godina ve}e be{e na ~elo na Demokratskata partija. Na slednite izbori }e bide na ~elo na LDP. Vo momentot koga }e po~uvstvuva deka partijata prestanuva da bide "Go- {eva" toj si pravi druga partija na Go{ev. 5. Mnogu bea simpati~ni ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski i pomo{nikot dràven sekretar na SAD Xon Kornblum, na grani~nite premini ]afasan i Sveti Naum na makedonsko-albanskata granica, so dvogledite i so pancirnite eleci na niv. Verojatno toa be{e nekakva bezbednosna procedura, za ne daj boè, da ne gi pogodi nekoj kur{um od albanska strana. Aj {to nosea eleci, ama zo{to ne nosea {lemovi na glavite? Zarem ne moè nekoj kur{um da gi pogodi v glava? Zarem zaskitaniot kur{um ga|a samo v srce?

37 Gospodata Hanxiski i Kornblum nemaat maka od ga|awe v glava. Verojat- no se sigurni deka imaat tvrdi glavi. Ama, narodot toa ne go znae. [to znae{, mo`ebi naivniot televiziski pretplatnik, {to gi gleda{e snimkite od granicata }e si pomisli deka niv najbitno im e da si go za{titat teloto, a nemaat {to da ~uvaat vo glavata!? 6. Ako ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija Qubomir Fr~koski ja prifati pokanata na negoviot gr~ki kolega Teodoros Pangalos da prisustvuva na junskiot sostanok na {efovite na diplomatiite na balkanskite zemji vo Solun, dali toga{ na tabli~kata pred nego }e bide napi{ano imeto na dr- `avata "Zemja – gostin"?

RASTUR VLADA 26 april 1997

• Branko }e plati za sî

1."Ne me ostavajte sam!", izvikuva{e edno vreme pretsedatelot Kiro Gligorov. Po stapkite na u~itelot, "Ne me ostavajte sam!", izgleda, naskoro }e vika i u~enikot. Kako po~naa da si zaminuvaat ministrite, Branko Crvenkov- ski }e ostane sam. Vo ovie sve~eni prazni~ni momenti, Makedonija }e ostane samo so premier. Vlada }e nemame, ama barem Hristos }e voskresne. [to da se pravi, ne moè ba{ sî da ni bide pogodeno. 2.Vladata vo rasturawe donese zakon boèm za obes{tetuvawe na {teda- ~ite, ograbeni vo privatnite {tedilnici. Vo osnovata zakonot e takov od nego da ne bidat zadovolni, ni {teda~ite, ni tie {to nikoga{ ne {tedele. Toj }e sluì za samozadovoluvawe na Vladata. So nego treba da se spre~at masovnite nezadovolstva na ograbenite, a ostanatite, bidej}i }e im zemaat preku buxetot, nema ni da po~uvstvuvaat deka se ograbeni. Tie ni velat deka na {teda~ite Vladata }e im dadela beskamaten kredit. Ne e to~no. Tokmu Vladata e taa {to koristi beskamaten kredit od gra|anite. Parite {to }e gi zeme od site, bez kamata, }e im gi podeli vo {est rati na {teda~ite od propadnatite {tedilnici. Taka doa|ame vo situacija, tie {to nemale {to da {tedat, pa zatoa i ne {tedele, sega da im platat na tie {to imale, pa {tedele. I ednite i drugite im pla}aat na tie {to em imale, em kradele. Koj ima, pak }e ima. Mora Vladata da bila debelo zagazena vo TAT, {tom tolku se potrese za da bara na~in so specijalen zakon da gi vra}a parite.Tolku sekiracija ne poka- ùva koga stanuva zbor za drugi onepravdani gra|ani na ovaa dràva. Mu teknalo li nekomu dosega so beskamaten kredit da se ispla}aat {teda~ite koi imaat zarobeni devizi na kni{kite vo regularnite banki? Ili, sosema e normalno

38 isplatata da se vr{i prvo od propadnatite {tedilnici, a potoa od zdravi ‡ ì- vi banki!? Isto kako {to e normalno, Ustavniot sud da donese odluka da se vratat osumte ograbeni penzii od penzionerite, a Vladata da se pravi udrena i da veli deka nema pari za toa. Dali, ako se ispla{i od socijalno nezadovolstvo, i za niv }e smisli beskamaten kredit. Kako {to verojatno pametno smislile, bidej}i ve}e pet godini smisluvaat kako da gi obes{tetat gra|anite ~ii{to imoti treba da se denacionaliziraat. Kako {to izgleda, Vladata ima mnogu za davawe. Zatoa i ministrite se razbegaa. Si velat, daj da begame dodeka ne nî nateraat da pla}ame. Na kraj, Bran- ko }e plati za sî. 3. Eventualno, moèbi so nego }e ostane i guvernerot na Narodnata banka na RM Borko Stanoevski. Zatoa {to e nezamenliv i zatoa {to pred nekoj den izrecitira eden kup raboti {to treba da se zavr{at okolu TAT, taka {to malku }e mu bide u{te eden mandat. Guvernerot vele{e deka i so "sin|iri" da go dràt na ova mesto, toj }e si zamine. Arno ama, "sin|irite" se fateni so r'|osan katanec. A i klu~ot od katanecot e nekade zafrlen kaj pretsedatelot na dràvata. Nikako da go najde, kone~no da go oslobodi Stanoevski. Nastrana {to guvernerot ne smee taka da si zamine. Toj veli deka Narodna- ta banka ne e "piqarnica". Toa i nie go znaevme, ama mislevme deka dràvata ni e supermarket.Vleze{ so ko{nica, ili koli~ka, }e si zeme{ {to ti treba i }e si zamine{. Arno ama, nie ne sme bile ni supermarket. Dràvata ni bila ‡ kvanta{ki pazar. Se zemalo – na angro. Nema tuka koli~ki, ili ko{ni~ki. Tuku, kamioni i {leperi. Ne se zboruva za iljadi, tuku za – milioni. Ne se presmetuva vo denari, tuku vo – marki. Vo takvi uslovi, "piqarite" ve}e ne moàt da rabotat odgovorno. Zatoa si davaat ostavki. Za da ostanat ~esni. 4. Zo{to tolku se potresovme na izjavata na noviot bugarski pretsedatel Petar Stojanov za makedonskata istorija kako najromanti~en del od bugarskata? Bugarin si ostanuva Bugarin. 5. Studentite Albanci na Pedago{kiot fakultet vo Skopje vovedoa nov obrazoven sistem. Sami si dràt predavawa. Posle sami }e si se ispituvaat. Pa sami }e si pi{uvaat ocenki vo indeksite. Na krajot }e si dodelat i diplomi. Problemot so Pedago{kiot fakultet e re{en. Vo vakov koncept za obrazovanie nema mesto za Ministerstvoto za obrazovanie. Taka i ministerkata Sofija Todorova }e moè so mirna sovest da si podnese ostavka. ]e bide vo trend. 6. Vedna{ po osnova~kiot kongres na Liberalno-demokratskata partija se po~uvstvuvaa blagodetite na politi~kata prolet vo Makedonija. Denta koga se odrùva{e kongresot, vo Skopje vrne{e. Mototo na novata partija e "Za ved- ra idnina!". Drugiot den ve}e bolsna sonce.

39 TULI I PLITARI 10 maj 1997

• Novinarite najdobro }e se za{titat, ako ne go napi{ele toa {to go napi{ale

1. ]e ima rekonstrukcija. Definitivno. Eve, pred nekoj den pogrebalno- to pretprijatie javi deka }e ja rekonstruira sve~enata kapela na skopskite grobi{ta "Butel". Za razlika od sosema izvesnata rekonstrukcija na kapelata, rekonstrukcijata {to ja najavuva{e premierot i natamu e pod znak pra{alnik. Branko Crvenkovski sî u{te sedi i se ~udi, kako e mo`no oktopodot da ne saka da se samoubie. A tokmu sî be{e ubavo smisleno pred pove}e od eden mesec deka vo borbata protiv nego, ako treba, }e se odi i so rekonstrukcija na Vladata. Za uspe{no izveduvawe na rekonstrukcijata e potreben materijal. Bran- ko, po sî izgleda, ima problemi so grade`niot materijal.Ne deka go nema, ama mu e so somnitelen kvalitet. Na primer, na raspolagawe ima mnogu trupci. Os- ven toa, premierot e elektroinèner i ne se razbira mnogu vo grade`ni{tvo- to. Zatoa, sega e vo dilema: Kako moè pri izgradbata da kombinira tuli so kamewa? Pa za da ne se nervira, }e izbere plitari. Tie provereno imaat najdolg rok na traewe. Ne znam zo{to Branko si ja ~uka glavata so grade`ni raboti. Neka po~ne da se zanimava so politika. Sledej}i gi tradiciite na dosega{nite lideri na partijata od koja proizleze SDSM, i toj moè da si formira nova partija .Ti- to }e raspi{e novi izbori. A Branko }e izleze na ~ist teren so nova ekipa grade`ni rabotnici. Gi vidovte li kolku bea sre}ni Branko i Qub~o Georgievski koga se sretnaa na denot na policijata? Zo{to samo Go{ev i Andov da bidat sre}ni koga se obedinuvaat? Kako bi ni do{la vo Makedonija edna nova VMRO ‡ SDPMNE? Ova SDPMNE e Socijaldemokratska partija na makedonsko nacionalno edinstvo. 2. Ministerot Qubomir Fr~koski e edinstveniot od Vladata {to ne se sekira za rekonstrukcijata {to ja najavi premierot. Retko se vrti vo kabinetot. Vo posledno vreme za~esti so patuvawata vo stranstvo. Ako saka Branko da mu vra~i otkaz na rabotnoto mesto, ima malku {ansi da go pronajde. 3. Inaku, i vaka nerekonstruirana, Vladata raboti so polna parea i postojano prijatno nî iznenaduva. Site ministerstva i dràvni slu`bi si gi spoi- ja Veligden i Prvi maj i odmoraa deset dena, za da moàt sega osveèni da nî vodat vo novi rabotni pobedi. Za toa vreme, ìvotot vo dràvata si te~e{e normalno: gi dooslobodija site osomni~eni od TAT, PDPA gi oslobodi Tetovo i Gostivar – od makedonski znamiwa, bitol~ani bea na pat da proglasat nezavisna dràva, pretsedatelot na dràvata napolni osumdeset godini, a na roden-

40 denot ne mu do{le site ministri, klimata nenadejno se smeni od zimska vo letna.. . Mislite deka Vladata nemo gi posmatrala ovie nastani, zatoa {to ministrite ne bea vo svoite kabineti? Se laète. Prviot raboten den po desetdnev- niot odmor premierot gi sobra ministrite i odrà sednica. Toj den Vladata re{i da í dade pomo{ na carinskata uprava na Albanija. Ne deka i kaj nas nema problemi. Toa {to lu|eto za praznicite ne izlegoa na ulica da demonstriraat kako nasekade vo svetot, kolku zaradi tradicijata da go odbeleàt Prvi maj ne zna~i deka se sosema zadovolni. Zboruvaat tie protiv vlasta, i toa kako... Se{to se zboruva... A se znae ‡ kade ima ~ad, mora da ima i ogan. Kade ima ogan, tamu se pravi skara... Tuku, {to }e be{e ovaa neplanska istorija so nepravilno rasporedeni revolucionerni nastani. Koj }e izdrì bez praznici otsega, pa do 2 avgust? 4. Bitol~ani velat: "Bitola gradi ‡ Skopje kradi!" Moèbi jas imam li~en problem {to kako gra|anin na Skopje, po poteklo od Bitola, ne moàm da otkrijam od koj bitol~anec sum ukral ne{to, ama koga ja slu{nav ovaa parola mi padna na um edna paralela. Skopjani za gradona~alnik go izbraa Risto Pe- nov. Bitol~ani si glasaa za Siljan Micevski. Skopskiot gradona~alnik nema petsoben stan vo centarot na Bitola. A gradona~alnikot na Bitola ima petsoben stan vo centarot na Skopje. Nekade se gradi, nekade se kradi. 5. Kako {to trgnala rabotata, izgleda, najgolemi `rtvi vo borbata protiv oktopodot }e izlezat novinarite. Taman malku zaboravivme na pretepuvaweto na dopisnikot na "Ve~er" od Bitola, nedelava, po edno prepoznavawe vo tekst, se slu~i silexiski upad vo "A1 Televizija" vo Skopje. [to fajde od toa {to novinarite gi prepoznavaat napa|a~ite pobrzo od policijata? [to fajde od pi{uvawe za reketerstvo, koga na reketerite nikoj ni{to ne im moè? [to fajde od tribini na Zdruènieto na novinarite, koga tie od koi se bara poddr{ka ~esto pati gi praktikuvaat istite nasilni~ki metodi? [to moè novinarot da napravi za da se za{titi po nekoj objaven tekst? Da {eta vo pridru`ba na telohraniteli? Najdobar na~in da se za{titi po ona {to go napi{al e ‡ toa voop{to i da ne go napi{e.

PODZEMNI VRSKI 17 maj 1997

• VMRO-DPMNE odr`a miting za poddr{ka na SDSM

1. Ni{to od najsilnoto oru`je za urivawe na Vladata so koe{to, navodno, raspolagala makedonskata emigracija. Izgleda deka ~ovekot {to pred edna nedela, na mitingot na {teda~ite na TAT se fale{e so nekakov zagovor vo Cirih,

41 ne uspeal da gi potkupi carinicite i da go vnese supermodernoto oru`je vo Makedonija. Xabe zaneseno vika{e: "Site ve sakam vo Skopje!" Nego ne go vidovme na zav~era{niot miting na VMRO-DPMNE. A najsovremenoto oru`je {to moè{e da se zabeleì na plo{tadot "Makedonija" bea kopjata i {titovi- te na vojnicite na Aleksandar Makedonski, {to kako dekor, se vrtkaa okolu binata. I Qub~o Georgievski vika{e: "Site ve sakam vo Skopje!" Izleze deka xabe gi trevoèl lu|eto. Gi vikna da zavr{at edna rabota, a tie ne ja zavr{ija. Prvo cela nedela im vetuva{e deka bezmalku }e pravat revolucija. Koga gi sobra vo sparnoto popladne na plo{tadot, gi izmaltretira so eden kup nepoznati govornici koi im se redea spored sistemot: red tekst, red muzika. Nejse! Lu|eto bea dojdeni da go slu{nat Qub~o, pa re~isi tri ~asa trpelivo slu{aa frustrira~ki govori od lu|e {to ni{to ne im zna~at. Koga na kraj se pojavi toj, za kogo, vsu{nost, i bea dojdeni, im re~e da si odat doma. Zo{to VMRO-DPMNE go napravi zav~era{niot miting? Za nekoj arhi- var vo Sobranieto da primi tro~lena delegacija, za da udri pe~at na Memoran- dumot!? Liderot na VMRO-DPMNE {to priklonuva kon gra|anska opcija, }e go store{e toa i bez miting. Vojvodata na VMRO-DPMNE vo funkcija na ceremonijal ‡ majstor na dobro reìran folk na dobro reìran folk ‡ festival }e ode{e do kraj duri i so onoj sme{en ultimatum od tri ~asa. Qub~o Georgievski ne e ni edno, ni drugo. Toj bi ja osvoil Evropa. Ama so vojnicite na falangata na Aleksandar Makedonski. Edinstven }ar od ovoj miting izvle~e SDSM. Dobi u{te sedum dena. Kako {to po~naa VMRO-DPMNE, prvo so ultimatum od eden mesec, pa tri ~asa, pa sedum dena, }e izleze deka so ultimativnite rokovi, SDSM }e si go istera mandatot do kraj. Osven toa Qub~o im dokaà deka ni{to ne im moè. Zav~era{niot miting na VMRO-DPMNE, be{e miting na poddr{ka na SDSM. 2. ôvek }e po~ne da veruva i vo nevozmo`noto. Nedelava vo Makedonija se odrùva{e ve`bata na "Partnerstvoto za mir" ‡ "Spasitel". Scenarioto predvide zemjotres. I v~era vo Skopje se po~uvstvuva zemjotres. Ne }e belkim vlasta da pora~ala i zemjotres za potrebite na ve`bata. Ni{to ~udno. Imaat vrski so podzemjeto. 3. Na televizija vidovme cela drama za zamisleniot zemjotres. Vojnicite od Makedonija i SAD izvlekuvaa raneti od urnatini. Istoto go pravea i vojnicite od Romanija i Albanija. Slovencite merea kontaminacija. Turcite dejs- tvuvaa vo kontaminirana zona i ottamu vr{ea evakuacija. Kontaminiranite i povredenite im gi predavaa na Grcite. Ovie, pak, gi prenesuvaa èdni preku voda. Od drugata strana gi ~ekaa Italijancite. Tie gi ka~uvaa vo helikopteri i gi nosea v bolnica. Samo Bugarite ne znaeme {to pravea. Vo Makedonija se sobraa edno ~udo vojski. Cela nedela dokaùvaa kako funkcionira "Partnerstvo za mir". Dodeka vojnicite ve`baa na Krivolak, al-

42 bansko ‡ makedonskata granica se pretvori vo korzo. Ilegalci, kolku saka{. Za nivnite preminuvawa se vodi nekakva evidencija kaj na{ite organi. Ilegal- nata trgovija so oru`je ja evidentira "Wujork tajms". Ete i tuka kako na "Spa- sitel" funkcionira podelbata na zadolènijata me|u Makedoncite i Ameri- kancite. 4. Vistinska mediumska li~nost be{e generalniot direktor na Me|unarodniot monetaren fond, Mi{el Kamdesi. ôvekot pristigna vo Makedonija za da ni podeli edno~udo komplimenti. Samiot be{e iznenaden od uspehot {to sme go postignale. "Sî {to vi rekovme, sî sprovedovte, a sî u{te ste ìvi i zdravi". 5. Na oktopodot mu stana zdodevno. Gleda nikoj ni{to ne mu pravi, pa po~na da si bara partner za zabava. Dosta opozicijata go obvinuva{e SDSM za kra`bi vo {tedilnicite, zdravstvoto, ministerstvata.. . Sega vlasta go obvinuva VMRO-DPMNE za kra`bi od kasata na Skopje vo izminatite {est godini, dodeka go kontroliraa mnozinstvoto vo sobranieto na glavniot grad. SDSM gradel piramidi. VMRO-DPMNE gradel mostovi so precenet kamen. Navisti- na, edniot oktopod e mnogu pogolem od drugiot, ama imal i pove}e izbor na hrana. Nikoj ne tvrdi deka i drugiot oktopod ima ambicii da go stigne prviot, ama spored dosega pokaàniot apetit, po sî izgleda, vo Makedonija }e imame borba na dva oktopoda. Dodeka oktopodite se tepaat, nam ni e obezbedena sigurna idnina, samo ako se prestorime vo ribi. Za da moè da ja opravdame izrekata: "Mol~i kako riba". 6. Ovoj maj pominuva bez tradicionalnite Majski operski ve~eri. Velat deka manifestacijata }e se odrì na esen. Sî pove}e se potvrduva soznanieto deka pove}e ni{to ne e nevozmo`no. Ako moàt da pa|aat metalni pra~ki vrz publikata vo teatrite, toga{ zo{to i maj da ne moè da bide naesen.

200 KILOGRAMI 24 maj 1997

• Za Gostivar i Tetovo edinstveno nadle`en e Ustavniot sud od Tirana

1. "Sin|irite" ne moèa ve}e da izdràt. Borko Stanoevski, kone~no, e na sloboda. Zaedno so Tome Nenovski, Sowa Nikolovska i ministerot vo trenerki. Pretsedatelot na makedonskoto Sobranie, Tito Petkovski, po razre{u- vaweto na Stanoevski, zaboravi da mu se zablagodari na prviot guverner na Centralnata banka na nezavisna Makedonija, ~ij{to potpis stoi na banknotite na prvata makedonska valuta. A zo{to, pak, Tito bi mu se zablagodaruval na guvernerot {to si zaminuva? înovnicite vo Sobranieto ne mu go napi{ale toa vo scenarioto za sednicata.

43 2. Ustavniot sud pred nekolku dena donese privremena merka za simnuvawe na znamiwata na tu|i dràvi od pred Op{tinskoto sobranie vo Gostivar. Me|utoa, su{tinata na ovaa odluka ne be{e vo presudata, tuku vo pra{aweto, kako na "nezavisnata dràva Gostivar" da í se isprati pismoto: po po{ta, ili na raka. Ba{ me interesira kako te~ela raspravata me|u umnite sudijski glavi, na koj na~in da se izvesti gostivarskiot gradona~alnik Rufi Osmani deka pred zgradata na Sobranieto ne treba da se veat znamiwa na tu|i dràvi. Raspravale sudiite, raspravale, i, na krajot, po obi~aj, se proglasile nenadle`ni za toa pra{awe. Re{ile sudbinskata odluka za presudata da padne na sekretarot na Sudot. Potoa sekretarot razmisluval eden ~as i re{il pismoto da go isprati po po{ta. Sovetot na Op{tina Gostivar, iznenaden od pismoto rasprava{e za odlukata na Ustavniot sud. Zatoa {to sovetnicite se ponadle`ni od ustavnite sudii. [to mislt tie vo Skopje, deka Gostivar e vo nivna nadle`nost? Vpro- ~em, koga Rufi Osmani prv pat go istakna znameto na Albanija pred dràvna institucija, nikoj ni{to ne mu re~e. Isto kako {to za "univerzitetot" vo Ma- la Re~ica reagiraa samo koga go proglasija za divogradba. Sovetot na op{tina Gostivar e jasen: Odlukata na Ustavniot sud na Makedonija e me{awe vo vnatre{nite raboti na tu|a dràva. Ustavniot sud ne e fer. Kako bi im bilo na sudiite od Skopje, ako ustavniot sud na Albanija donese odluka so koja }e go zabrani postavuvaweto makedonsko zname pred zgradite na op{tinite vo Teto- vo i Gostivar? 3. ]e osamne li nekoga{ toj svetol den koga Branko Crvenkovski }e ja objavi rekonstrukcijata na Vladata? Kambanite }e bijat vo celata tatkovina, vrap~iwata }e peat "VMRO ‡ Makedonija!", od najgolemite gradovi, do najza- pu{tenite sela }e se znae za herojskiot podvig na premierot. Duri i na pretsedatelot Gligorov, {to e sosema nevoobi~aeno za nego, mu zdodea da go ~eka Branko. Gleda, ovoj ni{to ne pravi, pa po~na da mu gi sobira ministrite (prvo Vlado Popovski, potoa Qube Trpeski) i da gi stava vo svoi resori. Kako trgnala rabotata, }e ostane Branko bez Vlada. A ako nema Vlada, nema da ima i {to da se rekonstruira. [to nema smisla za novite kandidati. Ovie starite i taka za xabe }e ostanuvaat vo Vladata. Prili~no se pod pritisok na javnosta, pa dodeka da se oslobodat da po~nat pak da kradat, }e im pomine mandatot. Zatoa, daj neka dojdat novi lu|e. Dodeka gi fatat, }e napravat i tie nekoe milion~e. Kolku da im se vrednuva trudot za toa {to }e se griàt za narodot i dràvata. Sî mi se ~ini deka na Branko mu e mnogu te{ko. O~igledno ima golem problem so rekonstrukcijata. Ne moè da najde kandidat za premier. 4. Sigurno e prekrasno da se bide premier na vaka dobro organizirana dràva kako {to e na{ava. Denovivme dobivme u{te edna potvrda kako kaj nas sî funkcionira organizirano. Na primer, koga se davaat podatoci za nadvore{-

44 no ‡ trgovsko rabotewe. Carinata gi dava podatocite, Zavodot za statistika gi obrabotuva, so sredstvata raspolaga Centralnata banka, Ministerstvoto za razvoj vrz osnova na tie podatoci go planira razvojot, Vladata pregovara so me|u- narodnite finansiski institucii pridrùvaj}i se na brojkite.. . Kako pri vakva organizacija ministerot za razvoj Bexeti otkril deka deficitot ni bil za 200 i kusur milioni dolari pomal otkolku toj {to sme mu go kaàle na Me|unarodniot monetaren fond? Veli deka Carinata 200 milioni italijanski liri gi prikaàla kako 200 milioni dolari! [to znae dete {to se 200 kilogrami? Gi stava na grb i gi nosi. Ba{ka zo{to sega tolku vreva okolu nekoi 200 milioni. Izgleda zatoa {to se vo dolari. Izminative meseci, dodeka se zanimavavme so kra`ba, zboruvavme za marki. Ona {to moè da bide nade`no po ova otkritie na ministerot za razvoj e deka vo idnina tie {to }e sakaat da gi podmitat carinicite, }e moàt da im dadat pod raka 2 ‡ 3 iljadi italijanski liri, namesto 2 ‡ 3 iljadi marki. Ama i tie ne pijat mastilo. Koga e vo pra{awe propu{tawe na {leperi dobro ja znaat razlikata me|u dolari i marki. Za da ne im se slu~i da zgre{at, italijanski liri voop{to ne primaat. 5. Sega koga dràvata kone~no go pritvori najgolemiot nejzin neprijatel, onoj od dijasporata {to vika{e deka ima najsovremeno oru`je za urivawe na Vladata, VMRO-DPMNE }e moè slobodno da istrae na svoite ultima- tumi. Bidej}i pominaa sedum dena, kolku {to Qub~o Georgievski mu dade na Branko Crvenkovski da si podnese ostavka, sega VMRO-DPMNE }e stapi vo akcija. Sekoj den }e pravi edno~asovni mitinzi niz celata dràva. Toa }e bidat mirni protesti. Na toj na~in VMRO-DPMNE }e í pokaè na Vladata kolku narodot e miren.

ATOMSKI ‡ LEVO 31 maj 1997

• Samo timot od soni{tata na Branko da ne se pretvori vo no}ni ko{mari

1. Dobro e {to premierot Branko Crvenkovski ekspeditivno ja zavr{i rabotata so novata Vlada. Mu trebaa samo dva meseca. Kolku li meseci }e mu trebaat da se dogovori so opozicijata za terminot na slednite izbori? Sega }e mu treba vreme na noviot minister za pravda da se vklu~i vo problematikata na izbornite zakoni. Potoa, zakonite }e gi nosat na revizija vo Sovetot na Evro- pa. Pa posle }e trebaat pregovori za korekcija na izbornite zakoni. Kaj i da e, nekade vo oktomvri idnata godina mo`ebi }e se odi na izbori. Ako imame sre}a da stignat dotoga{ da se dogovorat. Ako ne, eve kaj e 2000 godina. Zdravje!

45 So novata Vlada moème da vlezeme vo noviot milenium. Za{to Branko, kone~no, go odbra timot na soni{tata. Iako, mislam deka nekoi lu|e od noviot kabinet ni na son ne bi mu padnale na pamet da gi vidi kako ministri. Za niv e najdobro, namesto da rabotat, da si go prespijat mandatot. Podobro tie mirno da sonuvaat, otkolku nie da imame no}ni ko{mari. Velat deka izborot na premierot bil mnogu socijalisti~ki. {to zna~i sme dobile leva Vlada. Situacijata moè da ja spasi samo proamerikanskiot Hanxi- ski. Kako vojnik prekomanduvan vo diplomatijata znae da gi trenira ve`bite za odbrana od opasnosta od levo. ]e vikne: "Atomski ‡ od levo!" I site moraat da se frlat v desno. Ostanuva u{te da go zajakne Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Negoviot prethodnik so sebe si donese mnogu vraboteni od policijata. Ako i noviot {ef na diplomatijata go prifati Fr~kovoto iskustvo, vo MNR }e bidat prekomanduvani kadri od Ministerstvoto za odbrana. Ima li posilno ministerstvo od toa vo koe na edno mesto se vojnici i policajci? 2. SDSM pri sostavot na novata Vlada pokaà nov metod za promocija na partijata. Toj se vika ‡ kanibalizam. Site aferi sami si gi izvadija. Site epiteti od tipot "ekologisti", "ruralni tipovi", "agronomi", "mutanti" ne im gi izmisli nekoj odnadvor, tuku, sami si gi delea. Vlado Popovski po vesnici go napa|a{e Hanxiski, Fr~koski vo nau~ni analizi se presmetuva{e so "ekolo- gistite", Tito se krie{e zad grmu{ki iznerviran od ponudata da go napu{ti mestoto pretsedatel na Sobranieto, Jane si se pakuva{e predvreme, a Buzlev- ski pet minuti ne be{e vo Vladata, slednite pet minuti ne znae{e kade e, za najposle da sfati deka bez nego Vlada ne biduva. So metodata kanibalizam SDSM dokaà deka e vistinski naslednik na partijata koja be{e poznata po revolucijata {to si gi jade{e svoite deca. Sega velat deka Branko nemal kadri da ja formira ovaa Vlada. Ne e vistina! Kadri- te si gi ~uva za slednite izbori. Toga{ }e se potpira vrz kadrite na Yingo. Toa {to na TV "Sitel" vidovme kako ekipata na "Sileks", po osvojuvaweto na fud- balskiot kup slave{e so pesnata "Druè Tito mi ti se kunemo", nema nikakva vrska so nekakva jugonostalgija i socijalizam. Mu se kolnea na Tito Petkovski. 3. Site o~ekuvavme Yingo da go zeme resorot stopanstvo, za kone~no da mu pomogne na ovoj mil i drag narod, kako {to veli toj. Arno ama, Yingo se premis- li. Pred stopanstvoto toj go pretpo~ita zdravstvoto. Vo stopanstvoto nema pari. A vo zdravstvoto ima. Sega "Sileks" }e otvori veledrogerija. 4. Pretsedatelot na PDPA od pred nekoj den ima genijalna ideja, kako da se re{i problemot so znamiwata vo "Federativna Republika Makedonija". Dr- àvata }e ima edno zname, a site nacionalnosti {to ìveat vo nea }e si imaat posebni znamiwa. Zna~i, Albancite edno, Turcite drugo, Srbite treto, Vlasi- te ~etvrto, Makedoncite petto zname... Pred Sobranieto na Makedonija }e se postavat desetina jarboli. Pokraj znameto na "Federacijata", }e se veat i site drugi znamiwa.

46 Predlogot e interesen i od aspekt na re{avawe na problemot so imeto, {to ni go nametnuva Grcija. Zamislete ja slikata so tolku razvioreni znamiwa na jarbolite pred site dr`avni institucii. Super bi ni odgovaralo imeto "Obe- dineti nacii". 5. Grcite nemaat pravo da se lutat zatoa {to avion na jugoslovenskata kompanija JAT sletal vo Atina prebojosan so znacite na makedonskata kompanija MAT. Na avionot navistina pi{uva "Macedonian airlines", ama na opa{kata e nacrtano jugoslovenskoto zname, a i registracijata e so oznaka "YU". Makedon- ski avion so jugoslovensko zname e vistinska slika za toa kako {to sakaat da nî vikaat Grcite. Kako bi trebalo da izgleda avion {to doa|a od "biv{ata jugoslovenska republika Makedonija"? Tokmu taka. 6. Grcite vo Makedonija se pretstavuvaat so koncerti, so narodna muzika, so poeti koi makedonskite izdava~ki ku}i gi preveduvaat na makedonski jazik, a nie na manifestacijata "Solun, kulturna prestolnina na Evropa", }e se pret- stavime so kulinarski specijaliteti. Sî u{te ne e dogovoreno dali Slobodan Unkovski }e ja raspali skarata, ili, pak, }e zeme so sebe nekoja tegla ajvar od rezervite, ako soprugata ne mu prigotvi tav~e grav~e. Ako vo Solun odime so drugi specijaliteti rizikuvame u{te eden diplomatski spor. Na primer, ako kulturno nastapime so polneti piperki, sarma |u- ve~ ili musaka, Grcite }e nî obvinat i deka im go krademe i kulinarstvoto. Iako vo su{tina, i makedonskata i gr~kata kujna se proizvod na turskata. Tur- cite nema da vlo`at protest. A i nie sme naviknati Grcite postojano da ni ja zapiperuvaat manxata.

PISMENA VLADA 7 juni 1997

• Namesto da lovi oktopod, makedonskata policija brka me~ki

1. Noviot francuski premier Lionel @ospen mora{e da sostavi vlada za 48 ~asa. Na Branko Crvenkovski malku mu bea i 48 dena. ]e go videvme @ospen da be{e po nekoja slu~ajnost na mestoto na Branko. Lesno e da formira{ vlada vo Francija. Golema dr`ava – golem izbor. Osven toa, @ospen formira{e vlada prv pat. Da be{e Branko vo Francija i tamu }e gi potro{e{e site kadri. Po ~etiri rekonstrukcii i Francija }e be{e mala za da se odberat vistinski lu|e. Samo {to tie se nedoma}ini. ]e vidat deka ne{to ne odi, pa organiziraat izbori. Tro{at pari. Nie, bidej}i pari nemame, a premierot ni e doma}inski raspolo`en, pravime rekonstrukcii. Sre}a {to vgodina doa|a vreme za redovni izbori. Ako dotoga{ Branko odi na u{te edna rekonstrukcija, ve}e nema da ima so

47 kogo da rekonstruira. Site gi potro{i. Doma}inski i odgovorno. Site gi tro- {i, ama sebe si se {tedi. Sepak, narodot treba da bide zadovolen i od ovoj sostav na vladiniot kabinet. Po zakletvata vo Sobranieto, ministrite se potpi{aa na sve~enite izjavi. Moè da zboruva koj {to saka, ama televiziskata slika ne laè. Ministrite namerno se potpi{uvaa pred kamerite na dràvnata televizija. Za da nè uverat deka se pismeni. 2. Kako sega koga Vladata treba da trgne vo novi rabotni pobedi lu|eto od gradskoto sobranie na Skopje ja alarmiraat javnosta deka mostot "Goce Del~ev" moè da se urne samiot od sebe, vo sekoj moment. Velat deka imaat stru~no mislewe od dvajca profesori od Grade`niot fakultet i od dvajca profesori od Institutot za zemjotresno inènerstvo i deka nivnite izve{tai u{te pred dva meseca bile isprateni do Ministerstvata za soobra}aj i za urbanizam i grade`- ni{tvo koi treba da re{at dali mostot da se sanira i privremeno da se zabrani soobra}aj. Koj pred dva meseca moè{e da razmisluva za rekonstrukcija na mostot, koga ìvotno va`no pra{awe be{e rekonstrukcijata na Vladata. Pa, ne znae{ na {to da se koncentrira{. Dali }e padne mostot, ili }e padne ministerot? So izborot na noviot sostav, taa dilema e razre{ena. Mostot moè da padne, ama Vladata ne smee. I da nemame most, }e mora da ostane nekoj {to }e moè i natamu da nè prenesuva èdni preku voda. 3. Gi vidovte Albancite!? Ne znaat ni eden atentat da napravat. Onoj, nesudeniot atentator na Sali Beri{a, zaboravil da go izvadi osiguruva~ot od ra~nata bomba, pa izleze kako da go ga|al pretsedatelot so kamen. A vamu ja pla{at Makedonija so krvoprolevawe. Rufi Osmani ne go dava znameto na Albanija i – edno, dve: "]e ima krvoprolevawe". V~era univerzitet, denes zname, utre ustavotvorno sobranie, zadutre rampa na granica... Vol{ebni- ot zbor "krvoprolevawe" gi re{ava site problemi. 4. Pod mototo "Da ne dozvolime me~kata da zaigra i pred na{a vrata", specijalcite na makedonskata policija pred eden mesec imale zdruèna takti~- ko-pokazna ve`ba vo krugot na Zoolo{kata gradina vo Skopje. Tie moèbi ne moàt da go simnat albanskoto zname od jarbolot vo centarot na Gostivar, ama, pak, zatoa moàt da otepaat me~ka. Ovie ve`bi specijalcite gi izveduvaat kontinuirano, od spektakularno- to filmsko napa|awe i osvojuvaweto na direkcijata na GP „Pelagonija" vo Skop- je. Potoa, spored scenarioto treba{e da se brka zajak i kako vo narodnata pogovorka, brkaj}i zajak, da izbrkaat me~ka. Arno ama, slu~ajot saka{e me~okot Mar- tin od Zoolo{kata gradina samiot da ja preskokne ogradata, da go povredi sto- makot i razluten da {eta niz Gradinata. Vo toj slu~aj, koj moè da gi spasi skopjani od me~kite? Normalno, specijalcite koi imaat pu{ki so laserski ni{an i koi moàt po dvo~asovno gonewe na siroma{kiot Martin niz no}ta, da go pogo-

48 dat v glava. Ako zaigra{e me~kata pred portite na zgradite vo blizinata na Zoolo{kata gradina, na pomo{ }e pristigne{e i UNPREDEP. Normalno e {to na{ite specijalci se specijalizirani za lovewe me~ki. Makedonija nema more. Da ima{e kade da ve`baat, mo`ebi policajcite }e znaeja da lovat i oktopodi. Zav~era be{e javeno deka grupa od 25 makedonski brokeri i bankari, koi gi pretstavuvaat site glavni banki i {tedilnici vo Makedonija predvidele deka wujor{kata berza na Vol strit e na rabot na opasnosta od kolaps. Se o~ekuva na sledniot seminar, makedonskite brokeri i bankari da predvidat koga }e proraboti makedonskata berza. Verojatno, po propa|aweto na Vol strit. 6. Trio "Fantastikus" na Katedrata za me|unarodno pravo na Pravniot fakultet vo Skopje: Vasil Tupurkovski – Denko Malevski – Qubomir Fr~koski.

BLAGA NADE@ 14 juni 1997

• Rufi Osmani raboti za SDSM

1. Odamna ne sme go videle premierot Branko Crvenkovski tolku nasmean i raspoloèn, kakov {to be{e po zav~era{nata sredba so site registrirani politi~ki partii vo zemjata. Kone~no ja pronajde formulata spored koja }e go pravi izborniot model: kako }e kaàt pove}eto. Vo drugi uslovi, site onie gosti {to gi sobra vo trkaleznata sala bi gi smetal za sitna boranija. Ne veruvam deka i deneska se se}ava na imiwata na tie so koi{to razgovara{e. Ama, sega mu se potrebni. [to pove}e partii, toa podobro. Zatoa {to na krajot na razgovorite }e napravi "sublimat kako predlog zad koj bi zastanale pove}eto politi~ki partii". A ne ‡ pove}eto izbira~i. Taka {to glasot na edno Demokratsko dvièwe na Egip}anite, na primer vredi isto kolku i glasot na VMRO-DPMNE. Da ne zboruvame za VMRO ‡ na Vladi- mir Golubovski i VMRO ‡ na Dimitar Crnomarov. A glasot na Makedonskata hristijanska partija e ednakov so glasot na liberalnite demokrati. Branko im go napravi }eifot na liderite na partiite koi vo site dosega{ni izbori dobija po tri i pol glasa, sose glasovite na nivnite semejstva. Lu|eto se po~uvstvuvaa va`ni. Ej, kolku e va`na na primer Makedonskata obedineta partija. Sega duri i premierot znae deka takva partija postoi. [to e od isklu~itelno zna~e- we. Zatoa {to na premierot ne mu e gajle kolkavo glasa~ko telo stoi zad tie partii, tuku kolku partii stojat zad nego.

49 Sepak, mislam deka od sredbata najzadovolen izleze pretstavnikot na Ko- munisti~kata partija. Branko se vrati na izvornite komunisti~ki principi. Nema golemi i mali, nema zna~ajni i bezna~ajni. Site sme ednakvi. 2. Pretsedatelot Kiro Gligorov i celata delegacija {to so sebe ja vode- {e vo Kina razgovarale za sorabotka vo tekstilnata industrija. Videle Kine- zite deka duri i {efot na dràvata ima samo eden kostum i za pat i za rabota i za sve~enosti, pa re{ile da ni pomognat. Dobro e vo SAD pretsedatelot Gligo- rov da dogovori sorabotka vo avio biznisot. Pa koga }e se vrati da odi vo "Avioimpeks" i da im kaè deka patnicite pred da vlezat vo avion treba da go ~ekiraat bagaòt. [to se odnesuva do obukata na lu|eto od Kabinetot i Proto- kolot, za niv nema spas. Gligorov sigurno po ona {to mu go priredija vo Peking razmisluval vedna{ da gi spakuva i da gi vrati doma, ama potoa se soàlil. Kaj moè da gi pu{ti sami po aerodromite bez nego? Kakvi se, }e se izgubat. Pa posle }e ostane i bez kostum i bez lu|e. Sega velat deka i koga otkrile deka gi nema kuferite nekoj moèl da se seti na pretsedatelot nabrzina da mu kupi sve~en kostum. Me|utoa, se ispla{i- le deka nema da najdat broj za Gligorov. Kinezite se niski lu|e. Pa moè{e da se slu~i {efot na dràvata na Tienanmen da se pojavi vo kusi pantolani. Duri toa bi bilo skandal. Cel svet }e vide{e deka diplomatijata ni e u{te vo kusi pantolani. Plus, ne gledam ni{to lo{o {to pretsedatelot se pojavi vo siv kostum. Ni crno, ni belo. Takva ni e politikata. Vo istragata {to denovive sami ja sprovedovme da najdeme kako se izgubile kuferite na Gligorov, dojdovme do edno pismo na "Avstrija erlajns" vo koe tie se àlat na "Avioimpeks" deka nivnite slu`benici na vienskiot aerodrom ne prezele ni{to, duri ne gi ni informirale za nekakov baga` na visoka dr- àvna delegacija od Makedonija. Sme{ni lu|e se tie Avstrijcite. Mislat deka na{i lu|e se griàt za na{ite patnici. Za "Avioimpeks" vo Viena se griì nekoj od agencijata "Pri{tina rajzen". Za kuferite na Gligorov ne odgovara makedonskiot prevoznik, ne odgovara obezbeduvaweto na makedonskata kompanija, ne odgovara ni makedonskiot protokol, nitu pak obezbeduvaweto na makedonskata dràva. Za li~nite raboti na pretsedatelot na Republika Makedoni- ja se griì "Pri{tina rajzen"! Bingo! Potragata po vinovnikot prodolùva. Spored na{i soznanija, za izgube- nite kuferi vinovna e dopisni~kata na "Nova Makedonija". Kolku bi bile sre}ni lu|eto na pretsedatelot so niv da nema{e i novinari. Vo soop{tenijata {to }e ni gi ispra}aa nema{e da kaàt za srpskiot preveduva~, a kuferite }e gi skri- eja za da se ~udime {to mu stanalo na Gligorov da odi na ceremonija vo ist kostum vo koj{to spiel vo avionot. Nema novinari ‡ nema gafovi. Sega gore ‡ dolu znaeme koj e vinoven za gubeweto na bagaòt na Gligo- rov. Ostanuva u{te da otkrieme koj mu gi pakuva kuferite.

50 3. Ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski re{il seriozno da da go re{i sporot so Bugarite. Vo Portugalija go zezna germanskiot minister Kinkel, koj mu ja "lapna" bugarskata ministerka Nade`da Mihajlova od pred o~i i so avion ja odnese za Bon. Ama, vo Solun, koga í ja stisna Hanxiski rakata na Nade`da, pa ne í ja pu{ta pet minuti, pa ja merka, pa se sme{ka, vedna{ se vide deka }e ja bide rabotata. Blagoj i Nade`da. Blaga nade`. Ili, {to bi rekle na "na{iot jazik" ‡ "blagonade`no" }e najdat zaedni~ki jazik da go re{at sporot. Samo odnekade da ne se pojavi Kinkel. ]e gi rasipe odnosite me|u Ma- kedonija i Bugarija. 4. Ve}e cel mesec se zanimavame so albanskoto zname. Ustavniot sud nosi odluki, mediumite baraat intervencija, ministerot za pravda dava izjavi, Vla- data predlaga zakon za znamiwata, intelektualcite davaat mislewa za zakonot.. . Dali nekoj se se}ava na TAT, na Sowa, na ograbenite {teda~i, na Branko- vata bitka so oktopodot, na ministerot vo trenerki, na javnite nabavki, umetni~kite sliki.. .Da ne raboti slu~ajno Rufi Osmani za SDSM? 5. Te{ko na Branko. Od potpretsedatelite mu ostana u{te Zlatka Popov- ska. Ama i za nea ne se znae dali od Kina }e se vrati so kuferite, pa dali }e mo`e da dojde na rabota. Drugite dvajca potpretsedateli mu se trujat. Naser Ziberi jadel majonez pa zavr{i vo bolnica. Dimitar Buzlevski jadel pe~urki pa zavr{i so soobra}ajka. Diareja vo vrvovite na vlasta.

MALI OGLASI 21 juni 1997

• Zakonot za znamiwata na nacionalnostite }e va`i i za Amerikancite na Krivolak

1. "Prodavam zemji{te, od okolu 22 iljadi hektari, pogodno za voeni ve`- bi i stacionirawe trupi vo blizina na reka i so izvonredna `elezni~ka komunikacija. Zainteresiranite da se javat vo Agencijata za proda`ba na nedvi`- nosti, vo Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija. [ifra: Kri- volak". Ne znam dali eden vojni~ki xip na koj{to be{e ispi{ano SFOR, {to go vidov denovive na edna glavna soobra}ajnica vo Skopje be{e vo funkcija na razgleduvawe na zemji{teto, ama definitivno sum ubeden deka na vakva agencija treba da í se veruva. Glavniot agent za nedvi`nini Lazar Kitanovski sî u{- te ne be{e sednal na rabotnoto mesto vo Skopje, a ve}e otr~a vo Evropa da prodava zemji{te. "Aman, zemete go Krivolak!" im re~e na ministrite na zem-

51 jite ‡ ~lenki na NATO i Partnerstvoto za mir, {to se bea sobrale vo Brisel na nekakov sostanok, za koj na{ite lu|e pomislile deka e berza na nedvi`nini. Za da moè da postigne pogolema cena, na{iot voen minister pobara i intervencija od pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov. Za da mu pomogne na noviot minister vo zdelkata, Gligorov mu kaàl dva-tri ubavi zbora na Klinton, ama po sî izgleda ni taa intervencija ne pomognala. Ete, portparolot na Stejt departmentot Nikolas Barns izjavil deka iako ponudata na Gligorov bila {irokograda, prioritetite na SAD se da si gi vratat svoite vojnici doma. Ostana Krivolak neprodaden. Od oficijalnite soop{tenija {to gi primavme od razgovorite na pretsedatelot Gligorov za vreme na posetata na Va{ington moèvme da zaklu~ime deka Amerikancite najmnogu se interesirale za Albanija, Bosna i za nacionalnite malcinstva. Taka {to, agencijata za nedvi`nosti vo Ministerstvoto za odbrana napravila pogre{na procenka. Mesto Krivolak, na Klinton treba{e da mu se ponudi del od Zapadna Makedonija. Ionaka naskoro }e ja nemame i bez proda`ba. Ne ne biva za trgovci. Na Amerikancite im davame zemji{te, a tie nî odbivaat zatoa {to ne sme im bile prioritet za tro{ewe pari. Na Albanci- te ne im davame, a tie sami si zemaat. Od tuka logi~no e da pobarame i kaj nas da dojdat silite na SFOR. Zatoa {to takvi sili doa|aat posle vojna. Prvo imame UNPREDEP kako preventiva. Potoa }e ni dojdat SFOR. I na kraj logi~no e tuka da gi sobereme i silite na UNTAES od Hrvatska. Tie se sili za mirna reintegracija na okupiranite podra~ja od dràvata. Kako trgnale ovie od PDPA vo zapadna Makedonija i nam }e ni trebaat sili za reintegracija. 2. Bi moèle Amerikancite da dojdat vo Krivolak i tamu da posadat domati. ]e ni trebaat za ke~ap za sendvi~ite na Mekdonalds. Redno be{e i tie ne{to da investiraat vo Makedonija. Glava ne moème da kreneme od ova evropejcite. Kaj i da se svrti{ samo stranski investicii. Nî preplavija Germanci, Francuzi i Italijanci so marki, franci i liri. Dajte malku da vidime i dolari. Go poslu{aa Amerikancite na{iot pretsedatel, se zasramija {to zaos- tanuvaat zad Evropejcite i ni ispratija ~ovek od Belgrad da ni otvori restoran za brza hrana. Ako se sudi spored toa {to pres konferencijata so najavata za restoranot zapo~nala na srpski jazik, naskoro vo Skopje }e se otvori filijala na belgradskiot Mekdonalds. Velat deka za po~etok pove}eto materijali za podgotovka na hamburgerite }e pristignuvaat od Srbija. Toa }e se slu~uva vo preodniot period, dodeka povtorno ne staneme ista dràva. Mekdonalds gleda per- spektivno. Zo{to da gi duplira kapacitetite. Od tamu }e stiga mesoto, tuka }e se obezbedi evtina rabotna sila. A nie }e bideme sre}ni i zadovolni samo zatoa {to kone~no i kaj nas }e se otvori Mekdonalds. 3. Dali Zakonot za upotreba na znamiwata na nacionalnostite }e vaì i za Amerikancite na Krivolak? Ne se znae zatoa {to Vladata odolgovlekuva so

52 sproveduvaweto na odlukata na Ustavniot sud. Da donese{e na primer Ustavni- ot sud odluka Vladata pod itno da go smeni vozniot park so u{te poluksuzni avtomobili, siguren sum deka odlukata na Ustavniot sud }e se ispo~ituva{e vedna{. Vaka, Ustavniot sud i Vladata na Republika Makedonija se skaraa zatoa {to Vladata ne ja sproveduva odlukata na Sudot za zabrana za istaknuva- we znamiwa na tu|i dràvi. Ministerot za pravda \or|i Spasov najavi deka Vladata nema da intervenira so simnuvawe na znamiwata dodeka ne se donese Zakonot za znamiwata na nacionalnostite. Sega doprva Zakonot }e vleze vo procedura, pa }e se dodavaat amandmani, pa nema da ima kvorum, pa PDP }e se zakani deka }e go napu{ti Sobranieto, pa PDPA }e organizira u{te nekoj miting "vo odbrana na albanskoto zname" i taka sè dodeka ne profunkcionira "Ilirida". A potoa ve}e }e bide docna bidej}i Vladata }e mora da vodi smetka za realnosta. 4. Po isprobanite metodi na na{ite idoli od sever i dràvata Makedo- nija vovede danok za vlez i izlez od zemjata. Vo idnina sekoj gra|anin {to saka da vleze ili izleze od dràvata }e treba da plati po 30 denari, plus za vozilo- to. Ova bilo za koristewe i odrùvawe na objektite, instalaciite i platoto na grani~nite premini. Se dosega mislev deka preku raznite dava~ki {to ni gi sobira dràvata sme pla}ale i za grani~nite premini. Ama izgleda vo buxetot epten nema pari, pa ni izmisluvaat i vakvi nebulozi. Osven toa, od kade }e se najdat pari za vra}awe na o{tetenite {teda~i, ograbenite penzioneri, proma{enite investicii so prugata kon Bugarija i gasovodot. Mislev i deka so pla}aweto na benzinot i taksite za registracija na vozilata del od parite odi i za patnata mre- à, ama ne sum znael deka asfaltot na grani~nite premini ne spa|a vo taa patna mreà. So ovaa merka kone~no site sme ednakvi. Do sega pla}aa voza~ite, a ne pla}aa pe{acite. Bidej}i ne se najde nitu eden pameten da donese zakon da se pla}a danok za nemawe kola, ova e idealno re{enie. Od sega }e pla}aat i tie. [to mislat, da odat pe{ki po ulica da go tro{at asfaltot i toa ni{to da ne gi ~ini? E, nema da moè. 5. Ekipata na pretsedatelot Gligorov za vreme na nekolkudnevniot odmor vo Kalifornija mu organizirala poseta na fabrikata za avioni "Mekdo- nel Daglas" i mu go pokaàle avionot {to na staro go kupil "Avioimpeks". Se doznava deka pridru`bata na pretsedatelot osobeno vnimanie posvetila na pros- torot za baga`. Inaku, ovojpat sî bilo dobro isplanirano. Se raboti za avion od tipot "MD 80", proizveden u{te vo 1981 godina. Bidej}i pretsedatelot Gli- gorov ima 80 godini go gledal avionot "MD 80". Da ima{e 88 godini, kompanijata }e kupe{e avion od tipot "MD 88"

53 Koga sme ve}e kaj prevoznikot, denovive se pojavi reklama deka "Avioim- peks" prodava sve~ena `enska obleka, fustani, pantaloni, kostum~iwa.. . Dali potpretsedatelkata na Vladata Zlatka Popovska e sigurna deka na broj í se site kuferi so koi patuva{e vo Kina?

DRUMSKI RAZBOJNICI 5 juli 1997

• Me|u Makedonija i SR Jugoslavija postoi bezgrani~na qubov

1. No}na seansa vo Sobranieto na "Federativna Republika Makedonija". Pratenicite zamoreni, no uporni gi pro~e{luvaat poslednite amandmani po zakonskiot predlog za mirno razgrani~uvawe pome|u federalnite edinici "Republika Makedonija (Skopje") i "Republika Ilirida". Sî te~e{e spored dogovorenoto vo vladinata koalicija, dodeka ne se pojavi predlogot za organizirawe referendum za gra|anite na "Republika Ilirida" da se izjasnat dali se za ustavna monarhija, ili ne. Dokolku vo "Ilirida" se vrati kralot, toga{ }e treba da se menuva i imeto na federativnata dràva. Bidej}i ne odi vo ista dràva da imame i kral i pretsedatel, re{eno e da se napravi mirno razgrani~uvawe. Zaedni~kata me|udràvna komisija predloì najgolemiot grani~en premin da se izgradi na avtopatot Tetovo ‡ Skopje, kaj seloto Grup~in. No, nekolku pratenici od "Ilirida", poznati po svoite ekstremni stavovi, predloìja amandman, grani~niot premin da se izgradi srede mostot "Goce Del~ev" vo Skop- je. Edniot krak od mostot }e go zadrì staroto ime, a drugiot krak }e se preimenuva vo Skenderbeg. Se razviva burna parlamentarna rasprava. Pratenicite Albanci velat deka postavuvaweto grani~en premin na mostot Goce Del~ev ‡ Skenderbeg ne gi zagrozuva interesite na Makedoncite i ne e naso~eno protiv integritetot i suverenitetot na makedonskata dràva. Pretstavnik na vladeja~kata koalicija se protivi na ovoj amandman, ne sfa}aj}i zo{to na koalicionite partneri im pre~i granicata da bide samo do Grup~in. "Toa e izraz na realnosta vo koja ìveeme i nie ponudivme kompromis", veli pratenikot povtoruvaj}i gi starite frazi za soìtelstvo. "Osven toa", veli toj "mostot vo Skopje sî u{te ne e saniran i moè da se urne vo sekoj moment. Zamislete da ni se slu~i da ni se urne samo edniot krak, ili Goce Del~ev, ili Skenderbeg. Kako na toa }e gleda me|unarodnata javnost? Kako na Amerikancite da im objasnime deka nie namerno ne gi urivame mostovite {to nî spojuvaat? Potoa povtorno se javuva pretstavnik na "Ilirida" vo federalnoto sobranie, od onie poumerenite, koi prifa}aat granica kaj Grup~in, ama so pregovori

54 znaat deka }e ja pomestat ne do mostot Goce Del~ev, tuku ako treba i do mostot vo Veles. "Vpro~em", konstruktivno objasnuva umereniot pratenik, "granicata kaj Grup~in e logi~en ~ekor po neglasaweto za Ustavot na prvata makedonska nezavisna dràva, po bojkotot na referendumot za nezavisnost, po referendumot za "Ilirida", po formiraweto paralelen visokoobrazoven sistem so univerzitetot vo Mala Re~ica, po zakonot so koj{to se legalizira veeweto znamiwa na tu|i dràvi.. ." 2. La`niot alarm za podmetnata bomba vo Sobranieto na Republika Ma- kedonija gi strese i od son gi razbudi nekolku zaspani pratenici. "Brrr.. sum sonuval lo{ son", mu se poàli edniot pratenik na partiskiot drugar do nego i pra{a do kade stignala raspravata za zakonot za upotrebata na znamiwata na nacionalnostite. Drugiot mu re~e deka odli~na ideja e vakvi zakoni da se raspravaat vo docnite no}ni ~asovi. "Ako utre ne{to ne bide vo red, }e kaème deka ne sme znaele {to pravime, bidej}i nî fatile na spiewe". 3. Posetata na premierot Branko Crvenkovski na Belgrad u{te edna{ pokaà deka Makedonija i SR Jugoslavija se vo bezgrani~na qubov. Bidej}i srpskata strana o~igledno nema namera da gi zavr{i pregovorite za odbele- ùvawe na me|udràvnata granica, bezgrani~nata qubov }e trae u{te dolgo. Samo, {to li mu stana na pretsedatelot na Stopanskata komora Du{an Petreski, pa dozvoli doma}inite tolku da go iznerviraat za da im kaè deka "nie ne dojdovme ovde da molime", i da im se zakani na Srbite deka Makedonija otvara novi pazari vo Kina i Malezija. Ni traga od odu{eveniot Petreski, koj pobrza vedna{ po ukinuvaweto na sankciite kon Srbija i Crna Gora da dogovara razmeni so Belgrad od preku milijarda dolari i da me~tae za starite vremiwa koga edinstveniot izlez kon svetot mu be{e Belgrad. 4. Dobro e {to premierot vo oficijalna poseta patuva{e so avionot na "Avioimpeks" i {to avionot mu docnel. Nema smisla samo pretsedatelot na dràvata da ima problemi so avionite. Vaka i premierot koga se ka~il vo avionot, {to e tuka nekade, malku pomlad od nego, li~no se uveril vo mo`nostite na makedonskiot aviosoobra}aj. Za patuvaweto vo Belgrad moèl i da izbira, da patuva so MAT. Ionaka na trupovite na avionite na ovaa makedonska kompanija stoi znameto na SR Jugoslavija i oznakata "JU". Taka, epten }e im go naprave{e }eifot na doma}inite i na delo }e pokaè{e kako funkcionira bezgrani~nata qubov. A na Du{an Petreski sigurno mu e seedno dali }e patuva so MAT ili "Avioimpeks". I so ednite i so drugite ‡ se e isto kako nekoga{. Na ednite patot za Evropa im odi preku Belgrad, na drugite preku Qubqana. 5. ]e be{e ubavo Crvenkovski da ode{e na pat so avtomobil. Da vidi kako na patnite grani~ni premini funkcioniraat dràvnite drumski razbojnici {to sobiraat danok za odrùvawe na platoto na grani~niot premin. Patem, }e se uvre{e "vo ìvo" kako vo Makedonija se sproveduva na~in na "derewe" na patnicite po srpsko ‡ bugarski urnek. Ti se pojavuva nekoe mom~e pred vozilo i

55 ti veli daj 30 denari po ~ovek, plus, za kolata, plus nemam sitno da ti vratam kusur. Na strancite im zemaat ne{to sitno marki, daj edna marka za ova, daj dve za ona, tie pla}aat i poim nemaat koi se sega ovie {to im baraat pari na granica. Nie se ~udime koga na bugarska strana kaj Deve Bair izleguvaat razni tipovi od {umata i ti baraat marki, za patarina, za dezinfekcija, za di{ewe, za toalet i sl. Kako li im e na onie stranci od Sredna Evropa koi trgnale na odmor za Grcija, pa prvo im zemaat marki kaj Tabanovce, pa po dva ~asa na Bo- gorodica, pa koga }e se vra}aat povtorno na istite grani~ni premini gi napa|a- at drumskite razbojnici i sobiraat ara~ za dr`avata koja se `ali deka nemala stranski turisti? Zo{to Vladata kone~no ne izmisli danok na gluposta? Definitivno od toa }e sobere najmnogu pari.

OPERACIJA DEVALVACIJA 12 juli 1997

• Branko toa najdobro go pravi vo temnica

1. Tri raboti ja potresoa Makedonija samo vo eden den. Vo sredata imavme nemiri so zaginati vo Gostivar, vo Skopje be{e objavena devalvacija na denarot, a vo Madrid ne nî primija vo NATO. Moèbi kako kompenzacija za ovoj posledniot {ok, be{e i organizirana ve`bata koja gi obedinuva site tri nastani vo edno, pod tajnata {ifra: "Operacija devalvacija". Sî u{te ne se znae dali intervencijata na makedonskata policija vo Tetovo i Gostivar }e vleze vo bonusot ve`bi vo ramkite na "Partnerstvoto za mir", ama barem sega definitivno ni stana jasno deka sme imale policajci koi ne gi bivalo samo da brkaat {verceri po pazarite i da zatvoraat kafeani vo eden ~asot po polno}, tuku i da u~estvuvaat vo osloboduvawe na okupirana teritorija. Po sî izgleda ~elnicite na novoformiranata Demokratska partija na Albancite prodolùvaat po staro koga i nekolku dena po nemirite vo Gostivar izjavuvaat deka centralnata vlast ja napadnala lokalnata. [teta {to na Arben Xaferi nikoj ne mu javil deka policijata se podgotvuva da gi simne albanskite znamiwa. Nego toa ne mu bilo logi~no. [to bara makedonska policija na negova teritorija? Da znae{e, moèbi }e ja organizira{e svojata vojska, promovirana minatiot vikend so crnite ko{uli i dvoglavite orli niz ulicite na Tetovo. Ama, koga vide kolku sî mu dozvoluvaat, ne ni pomisli deka nekoga{ }e mora od zborovi da pomine i na delo. Koga toj i negovite drugari Rufi Osmani i Alaj- din Demiri maftaa so dvata prsta vo znakot na pobeda pod razviorenite albanski znamiwa i se silea deka po sekoja cena }e go branat znameto, ne o~ekuvaa

56 deka vo ovaa dràva nekomu kone~no }e mu padne na pamet deka Tetovo i Gosti- var se sî u{te vo Makedonija. Ne se se}avam dobro. Ima{e li `rtvi i povredeni vo nemirite po povod proglasuvaweto na parauniverzitetot vo Mala Re~ica? 2. Premierot Branko Crvenkovski preksino}a gi posetil policajcite {to se na dol`nost vo Gostivar i im oddal priznanie za za~uvuvaweto na ustavniot poredok i teritorijalniot integritet na dràvata. Sigurno i na ovaa vest }e reagira Arben Xaferi. Kako se osmelil premierot na centralnata vlast taka nenajaveno da se pojavuva na teritorijata na negovata vlast? Koga doa|a dràv- nik od stranstvo mu se prireduva i sve~en pre~ek. Vo negova ~est moèbi }e ja postroeja sve~enata garda vo crni ko{uli, a Branko }e se poklone{e pred albanskoto zname. Branko o~igledno ne sakal da bide zabeleàn.Kojznae kako go sprovele na oslobodenata teritorija. Moèbi go vozele maskiran kako zapu{tena rusokosa devojka so o~ila, {to zaboravila da se izdepilira. Toa ne bi bilo prijatna gletka za policajcite. Zatoa re{il da im se pojavi no}e. Vo temnica. Bidej}i Branko nikoga{ ne spie. I bidej}i sî {to pravi ovaa vlast, najdobro go pravi vo temnica. I znamiwata gi simnaa srede no}. I zakonot go donesoa okolu polno}. Velat deka i dogovorot so MMF za devalvacijata padnal vo nedelata, ama no}ta. I noviot sostav na Vladata premierot go brane{e nave~er. Site klu~ni zakoni vo Makedonija gi ima doneseno Sobranieto vo ve~ernite ~asovi. Ako se se}avate, duri i glasaweto za Ustavot na Republika Makedonija vo noemvri 1991 godina be{e samo {to se spu{ti no}ta. 3. Pred izvesno vreme premierot im pora~a na gra|anite deka naskoro }e gi po~uvstvuvaat poubavite strani na reformite. I ‡ izvr{i devalvacija na nacionalnata valuta. "Makpetrol" i rafinerijata "Okta" ve}e pobaraa poka- ~uvawe na cenata na naftenite derivati. Velat deka strujata nema da poskapuva, ama Elektrostopanstvo e maher toa da go stori i site da nî pravi ludi, koga }e im dojde vremeto za premin od letna vo zimska tarifa. Toa zna~i deka }e poskapi bukvalno sî. A platite {to gi primame so zadocnuvawe, ili voop{to ne gi primame, }e vredat u{te pomalku. Toa zna~i i deka definitivno ovaa esen nema da ima izbori. I ne treba. Yingo bara{e devalvacija, Vladata ja napravi. VMRO-DPMNE bara{e inflacija, na dobar pat sme da ja dobieme. [to sakaat sega? I izbori!? Osven toa, ne smee SDSM da dozvoli izbori tolku brzo otkako go podmladi rakovodstvoto i vnese novi idei. Prvo mora da se raboti na ubeduvawe na glasa~koto telo kolku ni e ubavo. Isto kako {to Crvenkovski gi ubedi svoite sopartijci na godi{nata konferencija na SDSM minatiot vikend. Toj samokriti~ki se zapra{al dali vo Makedonija situacijata navistina e najte{ka vo Evropa. I si odgovoril deka kaj nas e nesporedlivo podobro otkolku vo Albanija, SR Jugoslavija i Bugarija. Toa e navistina uspeh za po~it. Fakt e deka sme podobri od ovie drà-

57 vi. A pred faktite i opozicijata mol~i. I ne smee da pra{uva {to e so Hrvat- ska, Slovenija, ^e{ka, Ungarija, Polska.. . Zatoa {to se raboti za politika na kontinuitet. Podobri sme od tie od koi {to sme bile podobri. A polo{i sme od nekoi {to bile mnogu polo{i od nas. Vo leto nekako polesno se podnesuva zamrznuvaweto. Ama u{te vo septemvri }e po~uvstvuvame kolku }e ni bide `e{ka i esenta. Samo da nî í tekne na vlasta povtorno da ja aktivira policijata. Aman, neka sedat mirni Xaferi, Demiri, Sulejmani i kompanija. Ako so sekoja intervencija na policijata odi i po edna devalvacija, te{ko nam. ]e otide markata preku sto denari. 4. Ne znam {to e rabotava. Em leto, em ne{to mnogu rano ni se stemnuva. Prekrasna e ovaa no} za nas.

EVROPSKO ^ERGI^E 19 juli 1997

• Nema mesto za razo~aruvawe, tuku za realnost ‡ realnosta e razo~aruva~ka

1. "Nema mesto za razo~aruvawe, tuku za realnost", veli ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski, komentiraj}i ja odlukata na Evropskata komisija, vo svojata "Agenda 2000", da ne ja spomene ni bukvata "M" od na{ata dràva, koga stanuva zbor za pro{iruvaweto na Evropskata unija. Nema mesto za razo~aruvawe, tuku za realnost. Evropskata unija pokani na pregovori deset zemji od Isto~na i Sredna Evropa, a Makedonija ja zaboravi zaedno so Albanija i SR Jugoslavija. Razo~aruvaweto bi moèlo da dojde podocna. Na primer, koga }e patuvame za Bugarija so {engenska viza. Nema mesto za razo~aruvawe, zatoa {to i pokraj sî, nas Evropa nî saka. Skoro isto kolku NATO. Ni priznavaat deka sme podobri od drugite, nî udiraat po ramo, ama ni vikaat da gi sfatime oti takvi bile politi~kite priliki, pa nî bodrat da popri~ekame nekoj drug krug za pro{iruvawe. Prviot krug go propu{tivme, za vtoriot o~igledno ne nî esapat za ìvi.. . Belkim }e do~ekame ne{to vo devettiot krug. Nema mesto za razo~aruvawe. Nam site ni ja priznavaat evropskata orientacija. I postojano nî te{at deka vratata za ~lenstvo vo NATO i EU e otvorena. Samo treba da se pre~ekori pragot. Bidej}i mnogu sme naprednale i so demokratskite reformi i so pazarnata ekonomija i so privatizacijata, ve}e sme na pragot na Evropa. Tamu kade{to obi~no stoi ~ergi~eto za bri{ewe ~evli. Nema mesto za razo~aruvawe. Tuku za realnost. Realnosta e razo~aruva~- ka. Makedonija e ~ergi~eto na Evropa. 2. Ba{ ni e gajle. Ako ne nî primaat vo Evropa, barem nî primaat na Balka- not. Pretsedatelite na politi~kite partii na Albancite vo Makedonija Ab-

58 durahman Aliti i Arben Xaferi otidoa vo Tirana kaj Sali Beri{a da se opravdaat za neuspe{nata akcija za odbrana na albanskoto zname vo Makedonija. Zatoa i gi nema{e vo Sobranieto. Parlamentot vo Makedonija im e samo is- turena delovnica za rabota. Koga vo ~uvstvitelni momenti se izbira pome|u centralata i delovnicata, normalno e deka }e se odi vo centralata po instrukcii. Za da ne se ~uvstvuvame zapostaveni, i zgradata na parlamentot srede glavniot grad na Makedonija e iskoristena za prezemawe na del od funkciite {to gi vr{i centralata. Televizijata "A 1" objavi deka zav~era vo Skopje se sobrale vidni pretstavnici na Albancite od Kosovo, Albanija i Makedonija. Vo Tirana e nesiguren i samiot Beri{a, vo Pri{tina ne bi im dozvolil Mi- lo{evi}, pa logi~no e da se soberat vo Skopje, kade {to nikoj ne im pre~i.Ves- ta be{e demantirana, ama na ekranot ubavo go vidovme Azem Vlasi, od Kosovo, kako se {etka niz hodnicite na Sobranieto na Makedonija so pratenicite na PDP, pa duri dade i izjava. Ako si novinar i ako nema{ akreditacija za sledewe na sobraniskata rasprava, nema {ansi da vleze{ vo sobraniskata zgrada. Ako si Azem Vlasi, stranec od druga dràva i ako si drugar so pratenicite od PDP, koi nemaat rabota bidej}i ne odat na sednici, pa imaat vreme za primawe gosti, }e bide{ dobredojden. Pratenicite od PDP moèle drugarot od Kosovo da si go primat i doma, ama taka moèa da gi navredat koalicionite partneri. Vaka simboli~no pokaàa deka Sobranieto go ~uvstvuvaat kako vtor dom, a doma moàt da primaat na gosti kogo sakaat. Pa neli gradat zaedni~ki dom, za site nas. Vpro~em od privatnata poseta na Azem Vlasi ne treba da se kreva tolku pra{ina. Ako moè{e Ibrahim Rugova da doa|a na gosti, na propatuvawe, kaj pretsedatelot Gligorov, zo{to toga{ ne bi moèl Azem Vlasi slu~ajno da go poseti Ismet Ramadani? 3. Me interesira dali sobraniskite slu`bi mu isplatile dnevnica na Azem Vlasi? Koga ve}e im ispla}ale na pratenicite {to ne doa|aat na rabota, Azem Vlasi barem bi ja zasluìl. Kaj davaat gra|anite na Makedonija tolku vo buxetot za proma{eni investicii i proma{eni politi~ari, }e dadat i za Vlasi. Za Albancite ima mislewe deka se lu|e od obraz i deka nikoga{ ne bi zele pari za ne{to {to ne srabotile. Arno ama, izgleda deka osumtemina pratenici od PDP i DPA {to zav~era si podignale dnevnici, iako ne u~estvuvaa vo rabotata na Sobranieto se nekoi izrodi. A moèbi dràvata gi pla}a isto kako {to godinaipol mu dava prateni~ka plata na Arben Xaferi, a toj ne se pojavil vo Sobranie. Ne deka ne rabotat lu|eto. Se vide, tie rabotat, i toa kako, protiv dràvata, a site nie im davame plata. 4. Ba{ me interesira dali i po zemaweto dnevnici Ligata za demokratija }e ja pro{iri krivi~nata prijava protiv pretsedatelot na Sobranieto Tito

59 Petkovski, podnesena tokmu poradi slu~ajot Xaferi, za ovozmo`uvawe nekomu da napravi pogolema, ili zna~itelna imotna korist, odnosno predizvikuvawe {teta, bidej}i parite za nivnite dnevnici i plati se pari od buxetot. Gospodinot Petkovski za toa ne dava ni pet pari. Vidovme deka negovata reakcija na televizija be{e deka toj poznavaj}i go profesorot \or|i Marjano- vi} od Ligata, koj e poznat {egobiec, i ovaa krivi~na prijava ja smeta za {ega. I posle, vo vladeja~kata partija se ~udat zo{to gradona~alnikot na Bi- tola Siljan Micevski im se topori so izjavi od tipot"ako odam na sud" i "ne ~uvstvuvam odgovornost da podnesam ostavka". Zatoa {to tie mislat deka nikoj ni{to ne im mo`e.Ako slu~ajno nekoj gi dade na sud, toa ne im e za veruvawe, pa mislat deka e ‡ {ega.

AMBASADOR XAFERI 26 juli 1997

• Protiv depresija zemajte "Hanxomicin", barem edna{ dnevno

1. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Makedonija go ~eka{e pretsedatelot na Demokratskata partija na Albancite Arben Xaferi da se vrati od Luksemburg, za da ja objavi sodrìnata na porakata {to Evropskata unija im ja upati na Vladata na Makedonija i na dvete politi~ki partii na Albancite, za nejziniot stav za gostivarskite neredi. Taka bilo dogovoreno so ambasadorot na Obedinetoto Kralstvo Mark Dikinson, koj vo imeto na EU, bil zadol- èn da ja prenese izjavata do site strani. Re~eno ‡ storeno. I taka, dva miliona lu|e {est dena ~ekaa da se vrati Xaferi od Luksemburg, zatoa {to na makedonskata Vlada taka í bilo sugerirano. Toa e verojatno voobi~aena praktika vo svetot. Na primer, {to bi se slu~i- lo koga nekoj bi po~uvstvuval potreba da dade svoe mislewe, ili da upati poraka po povod neodamne{nite sudiri vo Severna Irska? Porakata }e bide upate- na do dvete strani ‡ do vladata vo London i do liderot na politi~koto krilo na IRA, [in Fejn ‡ Xeri Adams. Arno ama, ako slu~ajno vo toa vreme Xeri Adams bil nadvor od zemjata, da se àli kako kralevskata policija gi tepa Ircite, britanskata Vlada }e po~eka toj da se vrati doma, da ja pro~ita porakata na dobronamernite, i duri po {est dena zadocnuvawe }e ja objavi vo mediumite. Nie, za razlika od Britancite imame sre}a {to na{iot Arben Xaferi e mnogu povaèn od Xeri Adams. Ete, Makedonija ne ja primaat vo EU, a Xaferi go primaat. Toa e osobeno dobro za izgradbata na diplomatski kadri koi vo vistinsko svetlo }e ja pretstavuvaat na{ata dràva. Xaferi trgna po ispro- baniot recept. Svoevremeno, Muhamed Halili od konkurentskata partija na Xaferi, PDP, ode{e vo Sovetot na Evropa za da lobira Makedonija da ne ja

60 primaat vo Sovetot zaradi kr{ewe na ~ovekovite prava na Alabncite. Kako nagrada za afirmacija na dràvata, Halili stana ambasador vo Danska. Arben Xaferi e na najdobar pat da stane makedonski ambasador vo NATO. ôvekot e strateg, a op{ta specijalnost mu se voeni konflikti. 2. Ne treba da se bide o~aen zatoa {to ni Evropskata unija, ni NATO ne smetaat na nas, vo narednite krugovi. Za le~ewe na frustraciite deka sme celosno zaboraveni zaedno so Albanija, Srbija i Bosna, Vladata na Makedonija vi go prepora~uva najnoviot lek protiv depresija "Hanxomicin". Zemajte go "Hanxomicin" barem edna{ dnevno i }e se ~uvstvuvate eufori~no. Ne prete- ruvajte so doziraweto, zatoa {to prekumernata doza }e predizvika nesakani reakcii, pa }e po~nete da se odnesuvate kako aktuelniot minister za nadvore{- ni raboti. ]e vi se ~ini ne samo deka sme ~lenki na EU i NATO, tuku i deka sme pretsedava~i na Unijata, a vgodina ima {ansi {iroko po~ituvaniot Xaferi da go zameni Havier Solana na mestoto generalen sekretar na NATO. 3. Slednata sabota, na proslavata na Ilinden moè da bide mnogu zabavno. Ne zatoa {to albanskoto zname }e moè da se vee, a policijata ne }e mora da intervenira. Pove}e, za najavenoto dvojno proslavuvawe na Me~kin kamen ‡ ednoto dràvno, a drugoto na VMRO-DPMNE. Na dràvnoto treba da zboruva pretsedatelot na Republikata, Kiro Gligorov, a na partiskoto, liderot na VMRO-DPMNE Qub~o Georgievski. Kaj nas i od nacionalen praznik moè da se napravi majtap. Portparolot na VMRO-DPMNE izjavuva deka ako Gligorov saka, }e mu dozvolele da mu se obrati na narodot. Tie si napravile rezervacija na proslavata u{te vo juni, a pretsedatelot saka da se pojavi vo Kru{evo bez rezervacija. Ne moè. Tamu }e kampuvale 500 mladinci od podmladokot na partijata. Ako dràvata saka tokmu na toa mesto da go proslavi praznikot, }e mora da gi ras~isti {atorite. So kampuvaweto imame skromna, no zabeleìtelna tradicija. Podmlatkarite na VMRO-DPMNE kampuvaa pred Sobranieto na Makedonija vo Skopje, vo fevruari i mart, pa ne }e moàt da kampuvaat sega srede leto vo Kru{evo!? Moè eventualno pak da se javi Ministerstvoto za ekologija da apelira da ne se gazi trevata i da zabrani kampirawe zatoa {to tamu nema sanitaren ~vor. Ne veruvam deka sega po 94 godini }e se razvie nekoja nova bitka na Me~- kin kamen me|u Falangata na Aleksandar Makedonski i policajcite na ôkrev- ski. Duri, ne e lo{o da ostanat i {atorite. Ako ve}e se pravi zafrkancija so nacionalniot praznik, barem i neka li~i na pana|ur. 4. Od site objasnuvawa zo{to Evropa ne nî saka, najmnogu mi se dopad- na ona na eden visok vladin funkcioner, kaàno vo nevrzan razgovor. Za- misli, veli, da si gi vikne{ vo ku}a sosedite, a tie se ispokaraat i ispo- tepaat pred tebe, go istro{at cel semeen buxet, ne{to ti ukradat, ne{to ti uni{tat... Bi gi viknal!? Na skali i po hodnici }e im se pravi{ fin i }e im

61 vika{ "[to ne dojde{ kom{ija?", a koga }e vleze{ doma, }e ja zaklu~i{ vratata i koga }e ti yvonat samo }e yirka{ niz {pionkata i }e se pravi{ deka ne gi slu{a{. 5. Go vidovte li potpretsedatelot na Vladata Buzlevski, koga fati onaka, akcija{ki "Ooo ‡ ruk" da frla lopati vo dupkata za temeli na trafosta- nicata vo Tearce. Samo neka re~e nekoj deka Vladata ne ni e silna. Da ne mu ja zemea lopatata od race, samiot }e gi stave{e temelite. Toa {to vo posledno vreme, ili se gradat, ili se pu{taat trafostanici, zna~i i deka Vladata ni e struja.]e bide lo{o, ako mu tekne na premierot Crvenkovski, kako za lokalnite izbori da pu{ta voda od ~e{mi~kite vo Mariovo. Ne odi, eden da pu{ta voda, a drug ‡ struja. Ete ti struen udar. Da ne sme malku drmnati i do sega?

HIGIENA NA UMOT 16 avgust 1997

• Godi{noodmorski zapis od granica

"[to e ova, zo{to i na na{ata granica se ~eka vo dolga redica?", pra{u- va eden od opa{kata vo redot za vlez vo Makedonija na grani~niot premin Bo- gorodica. "êkame za da platime "brankarina", izvikuva eden od ponapred i pro- dolùva da mu objasnuva na voza~ot od ungarskiot avtomobil zad nego, so lo{ angliski jazik deka ovaa Makedonija vo koja sega vleguva ne e ista so Makedo- nijata od koja {totuku se vra}a od odmor. [to mu zna~i toa "brankarina", ne se ni obiduva da objasni. Na Ungarecot i bez toa naskoro se }e mu stane jasno. Ne e lo{o ministrite od Vladata nekoj den, zaedno so premierot inkog- nito da posetat nekoj grani~en premin i da gi po~uvstvuvaat zadovolstvata {to obi~no se ~uvstvuvaat koga ~ovek po dolgiot pat se vra}a doma. Ministerot za urbanizam }e vidi kade mu odat parite {to od neodamna gi zemaat za odrùvawe na grani~nite premini i za higiena, ministerot za vnatre{ni }e gi prokon- trolira policajcite, ministerot za zemjodelie }e se odu{evi na revnosnosta so koja veterinarite i natamu ne {titat od {ap i ligavka, a premierot }e si ja vidi dràvata od redicata zaedno so site Srbi, Ungarci, Poljaci, êsi, Slova- ci, Grci {to sekojdnevno nî pominuvaat i moèbi }e mu stane jasno zo{to tie i natamu, zaedno so cela Evropa samo }e ne pominuvaat. Za da vleze{ vo Grcija ti treba viza. Vizata ~ini okolu sedum germanski marki, plateni vo drahmi. Za da vleze{ vo sopstvenata dràva, ne ti treba viza, ama treba da ja plati{ istata suma. Site dràvi vo svetot si gi potkradnuvaat svoite gra|ani, ama toa go pravat na prefinet na~in, za da ne zabeleì{. Ma-

62 kedonija na svoite gra|ani im gi sobira parite kako od vremeto na drumskite razbojnici. Daj pari ako saka{ da se vrati{ doma! Vo site dràvi, sopstvenite gra|ani na granica vleguvaat vo posebna lenta i bez mnogu ~ekawe bidej}i strancite ~ekaat vo drugi redici. Toa ti go dava ubavoto ~uvstvo na vra}awe doma. Kaj nas nositelite na makedonski paso{i namesto da se privilegirani, stojat vo redicata zaedno so strancite od ednostavna pri~ina {to site mora da bidat preneseni preku voda, do koja stoi tabla "Dezinfekcija". Lani toa be{e za{tita od {ap i ligavka. Godinava {ap ligavka nema, ama vodata mora da se pomine. I da se plati ‡ Pet marki ve molam! I tuka ima "ima{ sitno, nema{ sitno, ovoj e stranec, zemi mu vo marki, na ovoj nemam da mu vratam pet denari, ne si odam bez kusur, mu ja zapi{a li registracijata.. ." Mol~i, barem mom~iwata i devojkite {to rabotata na vodata li~at na ne{to, imaat beli uniformi, prozboruvaat i nekoj stranski zbor, znaat i da se obratat na "Vie", da kaàt "Blagodaram".. . Potoa redicata malku se izviva i srede pat ve napa|a nekoj, inkasator li e, razbojnik li e, lokalen mangup li e i vi deli bele{ki na koi pi{uva ne{to za higiena na grani~niot premin: "30 denari za kola i po 30 denari za ~ovek". So strancite polemizira so prstite na rakata, a cigarata ne ja ispu{ta od usta: "Cvaj mark, draj mark". Lu|eto mol~at i pla}aat. Higiena li e vo pra{awe, nema problem. Higienata e polovina zdravje. Preku red vleguva nekoe "audi" so strumi~ka registracija. Ne pla}a. Ima nekoi posebni anteni na haubata, mora da e nekoj biten lokalen mo}nik. Lu|eto mol~at. Higiena e vo pra{awe. Higie- na na umot. Eden se pobunuva. Veli "Ne ti pla}am. Ako moè onoj pred mene, moàm i jas". ]e viknam policija, se zakanuva inkasatorot. "Vikni", uporen e drugiot. "[to }e mi napravi policijata? Nema da me pu{ti da se vlezam vo sopstvenata dràva!?" Inkasatorot trgnuva nakaj policijata, vo me|uvreme mu se protnuva- at u{te dve ‡ tri vozila i pak si se vra}a na staroto mesto. Policajcite se edinstvenite {to malku otskoknuvaat od ovaa bugarsko srpska varijanta na makedonskata granica. Samo mafta{ so siniot paso{ od voziloto, toj ti odmavnuva i si zaminuva{. Normalno, si se vra}am doma. Ako im zabeleì{ zo{to za vra}awe doma treba tolku da se ~eka, tie }e ti re~at: "Nie moème da primame patnici na pove}e lenti, ama ovie {to napla}aat go zako~uvaat prometot". Carinicite ne se mnogu promeneti kako od vremeto koga fa}aa po dva para farmerki od Solun. Mora da ti go kaàt zadolìtelnoto "Otvori baga`nikot". Ne vidovme dali toj bitniot so strumi~kata registracija otvara{e baga`nik. I ne oti carinicite imaat da ulovat ne{to od godi{noodmorcite, ama redot si e red. Mom~iwata imaat traumi od socijalizmot i sakaat da li~at na toga{nite carinici. Ba{ka, zo{to "Bogorodica" da li~i na evropska granica, koga moè da li~i na bugarska?

63 Kolonata se razbiva po patot kon Skopje. Gordite gra|ani na Makedonija za najmalku dva ~asa }e bidat doma. Ungarcite, Poljacite i ^esite gi ~eka u{te edna granica, u{te eden inkasator U[te edna higiena na umot. "Da svrtime nakaj Ohrid, go falat, daj da go vidime!" Bog da ~uva, daj da begame {to podaleku od ovie. Nî ~eka Evropa!

LETNA REKOLTA 23 avgust 1997

• Magare{ki slivi za Evropskata unija

1. Ne e dovolno toa {to ohridskiot gradona~alnik Pa{ata apeliral do nezadovolnite TAT-ovci da ne pravat belji vo Ohrid za vreme na sve~enostite okolu maratonot, i {to lobiral me|u tamo{nite VMRO-vci da ne pravat od Ohrid vtoro Kru{evo, a od maratonot, ilindensko praznuvawe. Potrebno e i ministerot za pravda \or|i Spasov, deneska da im go prekine godi{niot odmor na sudiite i da proglasi op{ta mobilizacija na sudovite vo dràvata. Za sekoj slu~aj, da ne mu tekne nekomu da ja rasipuva idili~nata slika vo Makedonija koga pretsedatelot Kiro Gligorov }e im ~estita na pobednicite na ohridskoto pristani{te. Vistinska {teta e {to za maratonot ne e predviden govor. Ne }e be{e lo{o u{te edna{ da ni kaèa kolku ni e ubavo. Na primer deka devalvacijata e super rabota i deka }e pretstavuva stimul za papsanoto stopanstvo. Da moè u{te edna u{te poarno za stopanstvoto. Deka e dobro {to propadnaa pregovorite so "Audi", bidej}i si go za{titivme suverenitetot na dràvata i im prativ- me jasen signal na site {to vo idnina }e sakaat da ni vlezat tuka so stranski kapitalisti~ki pari. Eve, od poslednoto soop{tenie na "Audi" se gleda deka u{te sme izlegle i ‡ }ar. Germancite potro{ile milioni marki za pregovorite. Dobro e i {to ne nî primija vo NATO, zatoa {to sega }e imame dovolno vreme da go uve`buvame noviot stroev ~ekor na makedonskata armija. Ubavo e i toa {to se predlaga namaluvawe na porodilnoto otsustvo. Zo{to da ra|ame, koga vakvi kakvi {to se sega, majka nikoga{ pove}e nema da moè da rodi. A i godi{niot odmor moè da se skrati. Za kogo odmor? Sî pogolem e brojot na tie {to ostanuvaat bez rabota. 2. Vo ramkite na idili~nata slika za dràvata se vklu~uva i televiziskoto sudewe na znamegaza~ot od Me~kin kamen i silata na pravnata dràva {to kaznuva so najstrogata kazna, koga e vo pra{awe takvo delo."A sega, po~ituvani gleda~i, vo emisijata "Dioptrija" }e gledate op{iren izve{taj od sudeweto vo Kru{evo." I nie gledame. ôvekot se kae, ~ovekot veli deka bil pijan, deka bil

64 revoltiran, mu e àl {to go isklu~ile od partijata.. . A dràvata silna, silna, da ti e milina da gleda{. Kolku li }e bide interesno koga dràvnata televizija vo emisijata "Dioptrija" }e dava op{iren izve{taj od sudeweto na akterite na aferata "TAT". Pa tie se kaat, pa ne si ja bojosale kosata kojznae od koga, pa kojznae od koga ne bile na sostanok na najvisokoto telo na partijata.. . A dràvata silna, silna da ti e milina da gleda{. Odvaj ~ekam da sednam pred televizorot. Pa toa {to propu{til da pra{a sudijata, }e pra{a strogata novinarka: "A dali ste vie ~len na nekoja politi~ka partija?". "A dali znaete deka partijata ve isklu~ila od ~lenstvo?" 3. Po~naa ètvenite aktivnosti na ministrite. Vreme e da se vodi smetka za letnata rekolta. Nekoj treba i da gi po`nee uspesite od poslednite vladini merki. @etvata po~na od Peh~evo. Zav~era tamu bea potpretsedatelot na Vlada- ta Dimitar Buzlevski i ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski. Zo{to tokmu od Peh~evo ‡ kojznae. Moèbi zatoa {to tamu ima mnogu stopanstvenici. Vistinski uspeh za ministrite e i samoto toa {to vo grad kade {to ni{to ne raboti, pa duri ni fabrikata za drveni {tipki, uspeaja da najdat tolku direktori na firmi. Dilemata {to bara{e me|u stopanstvenicite i Buzlevski i {efot na makedonskata diplomatija Hanxiski, be{e razre{ena koga gi vidovme izve{- taite od mestoto na nastanot. Hanxiski ja istaknal gotovnosta na Ministers- tvoto za nadvore{ni raboti za poddr{ka na sekoja inicijativa {to ovozmoù- va izvoz i na drugi pazari. Ministerot e male{evec, pa izvorno e zapoznat so mo`nostite na tamo{noto stopanstvo. Fabrikata za staklo ne raboti, fabrikata za kerami~ki plo~ki ne raboti, konfekcionerskata ku}a ne raboti.. . [to ima vo Peh~evo za izvoz? Slivi. Male{evci si gi vikaat magare{ki slivi. Vo tek e sezonata na berba. Sega mu e majkata Ministerstvoto za nadvore{ni raboti da se angaìra za izvoz na slivi i na toj na~in da zaìvee spogodbata za trgovija so Evropskata unija. Makedonija }e napravi probiv vo Evropa preku Peh~evo. Magare{ki slivi za Evropskata unija. 4. Vo Bugarija ne{to se menuva. Porano se znae{e {to e bugarski telefon. Aparat na koj {to moè{ samo da prima{ poraki (od Moskva), a ne moè{ nikogo da bara{. Sega bugarskite telefoni funkcioniraat taka {to pretsedatelot Petar Stojanov moè da mu se javi na makedonskiot pretsedatel Kiro Gligorov i da go zamoli da gi propu{ti kamionite na granica so humanitarna pomo{, za "Bugarite vo Albanija". Se se}avam deka koga neodamna premierot na preodnata bugarska vlada Sofijanski dojde vo Skopje da bara lebno ìto od makedonskiot premier Cr- venkovski, ni be{e sugerirano toa da ne go objavuvame, zo{to "Bugarite bile

65 greota", a vo oficijalnite soop{tenija toa ne be{e ni navesteno. Kako li }e reagira{e toga{ Sofija, ako pratkata makedonsko ìto ja ispratevme za Ma- kedoncite vo Bugarija? 5. Vo Skopje gostuva cirkusot "Medrano". Organizacijata na gostuvawe- to e vo nadle`nost na "Palasturist". Vawa Bitoqanu pak pravi cirkus vo dr- àvata. Mnogu mi se dopa|a toa {to {atorot e postaven pred zgradata na Narod- nata banka na Makedonija. Poubavo mesto za cirkus vo Makedonija ne moè{e da se najde.

POGRE[EN PERON 30 avgust 1997

• Dali samo SDSM }e patuva za Evropa?

1. Vo isto vreme dodeka generalniot direktor na UNESKO, Federiko Major vo zgradata na Vladata na Makedonija mu se voshituva{e na narodot {to e sposoben da ìvee zaedno na miren na~in, pretstavnicite na narodot vo Sobranieto na Makedonija so zborovi go demonstriraa toa zaedni{tvo. "Vie }e ja napa|ate policijata, nie }e ja branime i taka sre}ni i veseli }e gi do~ekame slednite izbori zaedno",be{e mototo na raspravata za devetojulskite nastani vo Gostivar. Zo{to toga{ í se lutime na Elizabet Ren, koga taa javno go kaùva toa {to koalicionite partneri go pravat tajno? Gospo|ata ja sfa}a potrebata od intervencija na policijata vo Gostivar.No, za nea e va`no toa deka policijata primenila mnogu pove}e sila otkolku {to bilo potrebno. Istoto se slu~i i vo makedonskiot parlament. Na pratenicite ne im tekna {to im prethode{e na gostivarskite neredi. Tie ne se zanimavaa so pra{a- weto zo{to policijata intervenirala, tuku zo{to tolku tepala. Elizabet Ren se ~udi kako moèla javnosta da bide tolku sre}na koga gledala kako policijata intervenira, ama taa ne be{e tuka da vidi kako javnosta reagira{e koga policijata ne intervenira{e. Se zaboravi deka Rufi Osmani si napravi svoe carstvo, deka Gostivar i Tetovo voop{to ne li~ea na makedonski gradovi, tuku kako da se srede Albanija, deka centralnata vlast nema{e kontrola vrz toj del od teritorijata, deka za vreme na intervencijata na simnuvaweto na stranskoto zname na policijata se puka{e, se vika{e "Bugari!", se mava{e so kamewa i se frlaa molotovi kokteli. Od raspravata vo Sobranieto i od zborovite na Eli- zabet Ren izleguva deka policijata tepala tuku-taka, zatoa {to lu|eto koi slu~ajno se na{le na ulicite niz Gostivar se Albanci!

66 Zo{to nie doma ne moème da gi vidime fotografiite i videosnimkite {to so sebe vo svetot gi ponese Elizabet Ren? Za da ne ni se namali radosta poradi intervencijata na policijata? Za da ne se setime na ~estitkite za uspe{no izvedenata akcija od strana na premierot Crvenkovski i ministerot ôkrevski upateni do specijalcite vo sportskata sala vo Gostivar? Zo{to e pova`no vo svetot da otide slikata za Makedoncite koi gi tepaat obespraveni- te Albanci, otkolku slikata za nekolkumina policajci kazneti zatoa {to gi pre~ekorile svoite ovlastuvawa vo intervencija za za{tita na ustavniot poredok, naprotiv uriva~i na dràvata? 2. Spored najavite od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Vladata v ponedelnik }e rasprava za na{ata strategija za pobliski odnosi so Evropskata unija, se do celosno integrirawe so nea. Brzo i nenajeveno. So godini ni zboruvaat deka politikata na Makedonija e evropskata opcija, ama duri sega, koga Unijata otvoreno ni pokaà deka ne nî smeta za seriozni partneri za razgovor, duri ni kolku Bugarija, do tamu nekade 2010 godina, nekomu mu tekna deka nie voop{to i ne sme imale strategija za odnosite so EU. Toa ti doa|a isto kako da si kupil bilet za vozot koj {totuku ja napu{ta stanicata, a tebe ti ostanuva samo da im mafne{ na patnicite od poslednite vagoni, da sedne{ na klupata na peronot i da ~eka{ nekoj drug voz za koj nitu ima najava na trgnuvawe, nitu pak ti rezerviran bilet. Ostanuva samo dilemata dali vladeja~kata SDSM ima namera sama da odi za Evropa, ili pak }e gi vodi i drugite so sebe. îtame deka site partii na Albancite, bez razlika na ideologija, raskarani lideri i od tri dràvi se obedinuvaat za da pravat nacionalna sealbanska strategija. Sî u{te ni se sve- ì se}avawata, koga pred sekoja pozna~ajna sredba na koja stanuva{e zbor za problemot so imeto Makedonija, gr~kite partii pravea zaedni~ka strategija i se obedinuvaa po toa pra{awe so konsenzus. Kaj nas e specifi~na situacija. Vladata e premnogu umna i ima tolku mnogu znaewe, {to dopolnitelno znaewe i um samo }e í pre~i vo rabotata. Ako SDSM vikne na razgovor nekogo od opozicijata za da se konsultira kako da se napravi edna takva zna~ajna rabota kako {to e strategijata za odnosite so EU, nema da ima lice na narodot da mu se prikaùva kako dràvotvorna partija. A i opozicijata podobro da ne ja kanat. Zo{to tie da mu kaùvaat na SDSM {to da pravi, pa toj posle da se kiti so tu|i perja. ...I taka, dodeka pred vlezot na èlezni~kata stanica se karaat koj da brcne v xeb i da izvadi pari za bilet, vozot otide. A nie ~ekame na peronot. Xabe. Sme zastanale pred kolosek na koj minuvaat eksperesni vozovi. A tie na vakvi zapu{teni stanici ne zapiraat i ne sobiraat novi patnici. 3. Dijalog od edno skopsko kafule: ‡ Me nervira ovoj Penov. ‡ Zo{to?

67 ‡ Zatoa {to site go falat. ‡ Pa dobro de, gleda{ deka go raskopa cel grad, go osvetli Kaleto, gi sreduva ulicite.. . ‡ A {to mu e druga rabota? Nau~eni na gradona~alnici {to vodat golema politika, davaat "dràv- ni~ki" izjavi, gi ima vo sekoja vtora afera niz gradot, skopjani kako da go izmestija normalnoto od nenormalnoto i sega se ~udat zatoa {to Risto Penov gi asfaltira ulicite. Navistina, {to drugo da raboti Penov? Mu ostanuva u{te da ja prodolì karanicata so Vladata, zatoa {to sega na Skopje sakaat da im gi zemat javnite pretprijatija za vodovod i deponijata "Drisla". Taka {to devojkata od kafuleto ne e edinstvenata {to ja nervira skopskiot gradona~alnik. Da si go izberea skopjani za gradona~alnik Jovica Ugrinovski ili barem da bea direktorite na "Vodovod" i "Drisla" ~lenovi na Centralniot odbor na SDSM, moèbi Vladata nema{e da saka da im gi zeme javnite pretprijatija. Samo, {to }e se slu~i ako po nekolku godini gradona~alnikot na Skopje bide od SDSM, a premierot od LDP? Dali toga{ "Ra{~e" i "Drisla" }e mu bidat povtorno potrebni na gradot?

IZDUVANA RABOTA 6 septemvri 1997

• Princezi nemame, a vojvotkata e na provetruvawe

1. Rakovodstvoto na VMRO‡DPMNE se provetruva i se osveùva. [tom gi otvorile site vrati i prozorci, izgleda deka vnatre mnogu smrdelo. Pominaa vremiwata koga moèvme da ja zamisluvame idnata Vlada na Republika Makedonija, vo koja kako minister za nadvore{ni raboti bi sedela Dosta Dimovska, a minister za vnatre{ni raboti bi bil Boris Zmejkovski? Zamislete si ja makedonskata {efica na diplomatijata, stokmena so sveò napraveni lokni na frizurata, kako vo ohridskata vila "Biljana" go sreduva jazi~niot spor so nejzinata kole{ka od Bugarija Nade`da, a strogiot minister za vnatre{ni raboti, koj sekoga{ bil za red i disciplina, li~no komanduva so akcijata na razdvojuvaweto na na{iot i nivniot narod, koi se sobrale vo Ohrid ‡ "kolevkata na b'lgar{tinata". Sega, otkako se skaraa, ne veruvam deka vo idnina bi moèle da funkcioniraat zaedno. Ne znam kako toa bi se odrazilo na obi~niot gra|anin, ama siguren sum deka novinarite }e ostanat bez mnogu interesna tema za sledewe. ]e priznaete, }e be{e mnogu zabavno ako imavme {ef na diplomatijata koj ministerot za vnatre{ni raboti go obvinuva za bugara{- tvo, a ovoj pak, go obvinuva prviot policaec za kradewe.

68 Koga se pravi provev, nikoga{ ne se znae od kade duva. Tamu ti imalo i bugara{i i srbomani i intelektualci i ruralni tipovi, a bogami i policajci i {pioni. Pred rekonstrukcijata na Vladata i vladeja~kata partija be{e pot- resena so podelbite na "seqaci" i "graxani", kradci i ~esni, lu|e {to nava- luvaat kon Belgrad i ~isti Makedonci.. . Taka {to, sega koga vo dvete najgolemi partii vo Makedonija }e se izduvaat, }e moàt i da izlezat podgotveni na izbori. Pretsedatelot Gligorov ve}e prognozira{e deka na slednite izbori nitu edna partija nema da moè sama da sostavi Vlada. Dali najortodoksnite glasa- ~i na SDSM bi mu prostile na Branko, ako po izborite se obide da sostavuva vlada so VMRO‡DPMNE? Ne! Dali najzakoravenite VMRO-vci bi mu prostile na Qub~o, ako voop{to i pravi muabet so SDSM? Ne! A zo{to ‡ ne, ako na glasa~ite im se objasni deka ova VMRO e provetreno, osveèno i is~isteno od bugar{tinata, a SDSM se oslobodilo od kradcite!? 2. Pri tolku silen provev i osveùvawe, normalno e {to ima i tolku nezdravi. Znamegaza~ot od Me~kin kamen prvo prizna deka bidej}i bil pijan ne bil svesen {to pravi, a sega so oglas vo vesnici bara pravna pomo{. Negovite od VMRO‡DPMNE se pravat ludi, sosema go otpi{aa i ne mu davaat pari ni barem za edna pristojna odbrana. Dra~ev~ankata Srebra {to so "te~nost" go isprskala pretsedatelot bila bolna i ne se pojavi na sudewe. Gradona~alnikot na Gostivar Rufi Osmani ne bil vo psihofizi~ka sostojba da se brani. Dobro, ima li nekoj zdrav? Lu|evo ili se pijani, ili nastinati.. . Prove- vot li e vinoven {to ìveeme vo nezdrava sredina. Ne veruvam. Za{to, ako zatvori{ vrata }e bide u{te polo{o. Duri toga{ smrdi ‡ ne se trpi. 3. Zavr{i raspravata vo Sobranieto za julskite nastani vo Gostivar. Se- ga doprva }e se formira i Anketna komisija, moèbi nekoj policaec }e bide suspendiran, a do toga{ moèbi i }e gi zeme pod svoe Elizabet Ren i }e isprati nekogo na {koluvawe vo stranstvo da nau~i kako se tepa po zapadni demokratski metodi. Moèbi i ministerot Tomislav ôkrevski na koalicioniot partner PDP }e mu kaè javno koja politi~ka partija rabotela na urivaweto na dràvata, koj pravel paradràvni organi.. . Do toga{ kojznae {to u{te }e ni se slu~i. I premierot Branko Crvenkovski od tolku problemi {to go navjasaa ne uspea da najde vreme da ni go pokaè oktopodot {to se sile{e deka }e go fati u{te vo april. Mu se slu~i rekonstrukcija na Vladata i rasprava vo negovata partija, pa mu se slu~i Gostivar, pa razgovori za izbornite modeli, pa Me~kin kamen, pa propa|aweto na pregovorite so "Audi", pa "osveùvaweto" vo VMRO- DPMNE.. . Koj li sega da razmisluva na Sowa, na Siljan, na proma{enite privatizacii, ograbeni {teda~i, aferi so reketari. Ioanaka dovolen broj gra|a- ni na Makedonija otidoa do nekoe more vo sosedstvoto i na tamo{nite trpezi imaa prilika da vidat kako izgleda oktopod. Takvi ìvotin~iwa ima samo kaj

69 niv. Kaj nas moàt da se najdat vo nekolku poluksuzni prodavnici. Vo Makedo- nija oktopodot e ‡ zamrznat. 4. Na Britancite im e potrebno da pronajdat vinovnik za smrtta na svojata princeza Dajana. Treba da se razberat lu|eto. Po predavaweto na Hong Kong na Kinezite, od monarhijata im ostanaa samo nekolkute stada ovci na Foklan- dite i ostrovot Monserat koj }e im go uni{ti vulkan, pa glupavo e narodnata mileni~ka i majka na idniot kral da im zagine kako pripadni~ka na xet setot, zaedno so qubovnikot vo avtomobil {to go vozel pijan voza~, polovina ~as po polno} so 180 kilometri na ~as srede grad, ili skraja da e, da ja otepala tajnata slu`ba. Zatoa, vinovni se novinarite i tabloidite. Kojznae dali vo Makedonija se isplatuva da se pe~ati tabloid. Eve, na primer site znaeme koj bil na odmor vo Portokaras vo Grcija, a koj vo Varna vo Bugarija. Kako javnosta tuka bi gi primila fotografiite na soprugite na politi~arite vo kostimi za kapewe. Neka vidi narodot kako stojat plasti~ni vle~- ki, so ~orapi, vo kombinacija so {tofani pantaloni za na plaà. Ili, kolku im se ispukani peticite na damite. Znaat li deka eden del od tie {to ni ja ni ja vodat dràvata so gi ~istat zabite so nokti po jadeweto.. . Moàt da se "lovat" i vo kafuliwata niz Skopje, so interesni faci od estradata, so slu`beni vozila {to odvreme navreme gi udiraat, po buticite da vidime koj gi oblekuva... Makedonija e celata tabloid zatoa {to kaj nas ionaka tradicionalen kvalitet ni e da znaeme sî za privatniot ìvot na drugite. Od svetot ne zaos- tanuvame zatoa {to i kaj nas novinarite se deùrni vinovnici, duri i koga }e napravat razgovor so nekogo da go pretstavat, a toj ispadnal glupav. Edinstveno ni falat princezi. A i edinstvenata vojvotka {to ja imavme, momentalno e vo faza na provetruvawe.

BRZA HRANA 13 septemvri 1997

• Treba da se `rtvuvame samite, ili }e nî `rtvuva Vladata?

1. Noviot bran vo makedonskata kinematografija }e bide snimaweto filmovi vo sudnica. Isto, kako amerikanskite filmovi, koga budno sledime {to }e ka`e odbranata, {to obvinitelot i kako }e se odnesuva sudijata, pri toa ne odlepuvaj}i se od televizorot da ne propu{time ne{to klu~no. I kaj nas denovive ne se odlepuvame od televizorot koga gi sledime na{i- te avtenti~ni sudewa. Ne znae{ vo koj moment }e se slu~i ne{to nepredvideno. Na primer, koga liljakot {to leta vo sudnicata }e í se zapletka vo kosata na sudijkata.

70 Tie sudewa {to gi gledame po amerikanskite filmovi se samo kapitalisti~ko truewe na na{ite nevini du{i. Zarem ne gledate deka kaj niv i sud- nicite se nekako mra~ni, so teòk name{taj, sudijata e oble~en vo crno, publikata e daleku zad obvinetiot... Sî e napraveno za da ti vnese strav i po~ituvawe kon sudot. Kaj nas sudeweto ima edna mnogu pohumana dimenzija. Sudeweto ti doa|a kako na majtap. Zatoa i filmovite {to }e se snimaat na ovaa tema }e bidat smesteni vo ànrot ‡ komedija. Videte go sudeweto na Rufi Osmani. Obvinetiot, obvinitelot, branitelite, zaedno so cela publika sedat na nekoi stol~iwa, prisobrani od vamu ‡ od tamu, kako da mu do{le na gosti nekomu v bav~a, pa ovoj pozajmuval stol~iwa od sosedite, sudijkata se nadvikuva so advokatot, kako da se raspravaat preku plot, nad nivnite glavi letaat liljaci, kamerata ne zabeleùva {to ìvotin- ~iwa im se {etaat po podot, a daktilografkata na ma{ina za pi{uvawe, verojatno ostanata u{te od vremeto na sudskite procesi protiv Informbiroto im veli: "Popoleka malku". I cela javnost gleda kako obvinetiot gi "raboti" kako bav~a. Odvaj go ~ekam sudeweto na dra~ev~ankata Srebra, {to na Me~kin kamen go isprskala pretsedatelot Gligorov so "te~nost". Da go zaokruìme ciklusot filmski storii za sudovite vo Makedonija. ]e bide interesno ve{ta~eweto na sostavot na te~nosta so koja Srebra pravela gargara i slu~ajno go isprskala pretsedatelot koga minuval kraj nea. Moè advokatite }e pobaraat od sudijata i toj da proba od te~nosta, za da dade svoj sud za nea. Moè i obvinitelot }e treba da proba, za da go zajakne obvinenieto. Ne e lo{o duri i na obvinetata da í dadat malku od te~nosta, da napravi rekonstrukcija na nastanot i toa da izgleda {to poverno. Ne mora stol~iwata za publikata da bidat postaveni kako v bav~a. Neka gi postavat kako v kafeana. Ba{ }e bide veselo. I pou~no. Ni treba samo u{te toa sudewe za da si ja dokompletirame slikata za na{eto sudstvo. 2. Pred nekoj den portparolkata na SDSM Radmila [e}erinska dava{e izjava za "Ve~er" vo koja najavi nekakvi "osveùvawa vo rakovodstvoto na partijata". Koga be{e pra{ana {to }e se slu~i so gradona~alnikot na Bitola Siljan Micevski taa re~e deka "natamo{nite potezi vo vrska so negovoto prisustvo vo partijata }e zavisat od odlukite i merkite {to }e gi prezeme nezavisnoto sudstvo". Zo{to mladata [e}erinska ima potreba da go potencira toa "nezavisno". Zarem ne moè da se re~e ednostavno ‡ "sudstvo". Ili, za Siljan Micevski e zadolèno nezavisnoto sudstvo, a za drugi gra|ani nekoe drugo, verojatno za- visno sudstvo. 3. Vo prazni~nata izjava za 8 septemvri, Pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov od makedonskite gra|ani pobara `rtvi. Za razlika od nego, premierot Branko Crvenkovski ni re~e deka }e bide ubavo. Sega ne znaeme {to da pravime. Treba sami da se `rtvuvame, ili }e nî `rtvuva Vladata.

71 4. Deka ni e ubavo, potvrduva toa {to vo Skopje, pred praznikot se otvori prviot Mek Donalds restoran vo dràvata. Me|utoa i toa bara `rtvi. Ete, sega tie {to ~ekaa avtobus pred porane{en "Rekord", }e mora da pope{a~at u{te stotina‡dveste metri pove}e kade {to e premestena avtobuskata postojka. "Mek Donalds" go vrti svetot, a kamoli da gi premestuva avtobuskite postojki vo Skopje. Predlagam kompanijata "SJ", {to nekako mi asocira na Sveto Janevski od "Pivara" da organizira rasprava na tema: "Ulogata na brzata hrana vo `rtvuvaweto na makedonskiot gra|anin". Vo raspravata }e u~estvuvaat site prisutni na otvaraweto na restoranot na ~elo so pretsedatelot na dràvata. Koga gi vidov na televizija, bev ednostavno odu{even. Zarem da ostane neza- beleàna izjavata na rektorkata na skopskiot univerzitet Radmila Kiprijano- va za povrzanosta na brzata hrana so brziot ìvot. Ili eufori~nosta na Qub~o Georgievski deka "Mek Donalds" mu e blizu do partiskoto sedi{te, pa moè dodeka provetruva, nabrzina da jade hamburgeri, namesto da patuva do Bugarija za golemite bugarski kebapi. Na Stojan Andov takva hrana apsolutno mu odgovara. Toa ti e liberalna demokratija ‡ saka{ hamburger vo "Mek Donalds", saka{ desetka so kromid kaj "Destan". Kako ne se seti i ministerot za pravda \or|i Spasov da nara~a hamburgeri za gladnite novinari vo gostivarskiot sud, na koi pretsedatelot na sudot deset ~asa ne im daval da izleguvaat nadvor za da ispratat izve{tai. Taka ti e toa. ]e se `rtvuva{ pa nema da ima{ pari, da trkne{ barem do Solun da vidi{ {to e toa {to go ima na sekoj agol vo drugite zemji. I da ima{ pari, }e se `rtvuva{ pred vratite na ambasadite na zemjite {to imaat brza hrana i }e ~eka{ viza, pa pak nema da vidi{ {to e toa {to go ima sekade, a kaj nas go nema. Toga{, normalno e {to i otvaraweto na prviot "Mek Donalds" pretstavuva nastan bez presedan, eden vid revolucija vo ishranata na makedonskiot gra|anin, mesto kade {to moàt da se izvedat decata, slu~ka za pametewe me|u skopjani za koja vredelo da se stane u{te rano v zori.. . Zarem toa ne e ta`no. 5. Ne znam zo{to narodot se buni protiv skratenoto porodilno otsustvo. zav~era premierot be{e vo poseta na novata fabrika za bebe{ka hrana na "Agroplod" vo Resen. So taa hrana bebiwata }e rastat pobrzo i majkite }e mo- àt pobrzo da doa|aat na rabota.

72 IZMISLENO CARSTVO 20 septemvri 1997

• Rufi Osmani í zavr{i rabota na Vladata

1. Pretsedatelot na DPA Arben Xaferi, komentiraj}i go sudeweto na negoviot sopartiec Rufi Osmani re~e deka vlasta namerno go pottiknuva besot kaj albanskiot narod, so jasna namera da gi uriva mostovite za me|uetni~ka doverba. Ako se vratime nekolku meseci nanazad, ne e te{ko da se potsetime deka toga{, so veeweto na albanskite znamiwa niz cela zapadna Makedonija, so povicite deka ako treba znameto }e se brani i so krv i so paradata na crnoko{u- lestata parapolicija niz ulicite na Gostivar, tokmu Osmani i negovite bea tie {to namerno go pottiknuvaa besot kaj makedonskiot narod, so jasna namera da gi urivaat mostovite za me|uetni~ka doverba. I Osmani i Xaferi se dovolno umni i obrazovani za da moèa da pretpostavat deka za toa {to go pravat protiv dràvata, obi~no se odgovara pred zakonot. Samo {to bea tolku drski i samouvereni vo ubeduvaweto deka dràva- ta ne funkcionira, nema sila i nema nikoga{ da se osmeli da prodre vo nivnoto zamisleno carstvo. Na nivno razo~aruvawe, se slu~i Gostivar, se slu~i akcijata na simnuvawe na tu|ite znamiwa vo sopstvenata dràva, se slu~i i me|unarodniot prekor za odredeni brutalnosti na policijata po prestanuvawe na prestrelkite, no se slu~i, povtorno na nivno razo~aruvawe, jasniot prekor od stranstvo deka takvo ne{to, kako {to pravea tie ne bi go tolerirala nitu edna seriozna dràva vo svetot. I, {to se slu~uva sega? Eden sudski proces, koj pove}e li~e{e na zabavna humoristi~na serija {to se emituva docna nave~er, brzawe na sudijkata da ja zavr{i rabotata pobrzo, pritisnata od pritisokot na doma{nata i stranskata javnost, mediumite, partiite, pa ako sakate i od nepovolnite uslovi za rabota, rabotewe po celi denovi i edna kazna, koja bez razlika dali }e be{e pomala ili pogolema }e be{e isto taka predmet na politi~ki ocenki, kako {to se slu~uva sega. Ostanuva samo dilemata dali so ova sudewe, koe za sre}a imavme mo`nost da go vidime site na televiziskite ekrani, dràvata ne ja devalvira{e rabotata {to ja zavr{i na 9 juli vo Gostivar. Na sekoj laik mu be{e jasno deka Osmani, za toa {to go prave{e }e mora da odleì v zatvor.Toa }e se slu~e{e i bez brzawe i bez no}ni seansi i bez op{to razo~aruvawe kakvo ni bilo sudstvoto. Moè{e Osmani da bide osuden i na 10 i na 15 godini, moè{e da bide osuden i uslovno, no op{tiot vpe~atok i doma, a osobeno nadvor }e be{e sosema poinakov, ako imavme den seriozen sudski proces. Kako {to na dràvata í be{e potrebna policiskata intervencija vo Gostivar za za{tita na suverenitetot, taka í be{e potrebno i seriozno fina-

73 le vo gostivarskiot sud koe nema da ostavi prostor za nikakvi dilemi. Toa í be{e potrebno, re~isi isto tolku kolku {to na politi~arite sega im e potrebno da ja komentiraat presudata na sudot. Za nekoi Osmani e heroj, za drugi `rtva, za treti neprijatel {to si go dobi toa {to si go zasluìl. 2. Ne sum od onie {to vleguvaat vo diskusija dali Osmani trebalo da dobie 5, 10 ili 15 godini zatvor. Edinstveno sum vo dilema dali sudeweto ima- {e politi~ka zadnina, po scenario na vladeja~kata partija. Ako be{e taka, mislam deka gradona~alnikot na Gostivar treba{e da dobie najmala mo`na kazna. Gra|anite na Makedonija, bez razlika na nacionalna i verska pripadnost od pred letoto navamu bea preokupirani so problemite {to gi prave{e Osma- ni. Gi raspravavme veewata na albanskite znamiwa niz Gostivar i Tetovo, ja komentiravme odlukata na Ustavniot sud, gi ~itavme polemikite na intelektualcite za Zakonot za znamiwata na nacionalnostite, se "palevme" na mitinzite na DPA i na zapallivite izjavi od govornicite, ja sledevme intervencijata vo Gostivar, se zabavuvavme so sudeweto i liljakot vo gostivarskiot sud.. . Onie od TAT u{te ne{to se sobiraat, ama nikoj ne gi registrira. Sega ima nova afera so "Klub 21", ama ni oddaleku ne nî potresuva kako TAT. Devalvacijata ve}e ja zaboravivme. Neuspe{nite pregovori so "Audi" ve}e se minato.. . Rufi Os- mani i samiot ne e svesen kolku ubavi raboti napravi za ovaa vlada. Da be{e politi~ki proces montiran od SDSM nego ne treba{e da go kaznat. Toj moèbi zasluìl i nagrada. 3. Pred nekolku dena be{e izvr{eno zapra{uvawe na borovite {umi niz Makedonija, zatoa {to drvata gi fatila nekoja bolest {to ja vikaat "borov ~etnik". Dali akcijata niz makedonskite {umi bila uspe{na }e zavisi od toa dali se uni{teni ~etnicite. Me interesira, dali ako gi uni{tat ~etnicite }e se organizira i zapra{uvawe i protiv balistite i vrhovistite. 4. Prestojuvav nekolku dena vo Budimpe{ta, na nekoj od mnogubrojnite seminari {to Evropjanite gi organiziraat za da nî nau~at na demokratija. Te- mata be{e dali nas od Balkanot nî biva za Evropa i dali tamu }e nî primat eden po eden, ili site zaedno vo paket. [to mislat tie za toa najdobro pokaàa po toa {to nî pokanija samo od Makedonija, Bugarija, Albanija, SR Jugoslavija i Bosna i Hercegovina, a ulogata na doma}ini im ja doverija na Ungarcite, zatoa {to tie ve}e im se na pragot. Se se}avam na ubavite zdanija od Budimpe{ta od pred sedum osum godini, no toga{ taa deluva{e ta`no, uni{tena od komunizmot. Toga{ gi àlevme Ungarcite. Nie za niv bevme bogati kapitalisti. Sega se vrativ razo~aran i definitivno mi stana jasno zo{to ne moème ni da pomislime deka moème da bideme vo istiot paket so niv, nitu pak da im se lutime na Evropejcite {to ne nî sakaat. Kade se na{ite 50 milioni dolari stranski vlog vo odnos na nivnite 16 milijardi? Kade e na{iot "Mek Donalds", vo odnos na re~isi site najgolemi svetski kompanii koi tamu gi kupija fabrikite? Kako li gi sobraa 20-te mi-

74 lioni stranski turisti minatata godina, koga nemaat ni more, a najvisokata planina e poniska od na{eto Vodno? Edinstveno {to po tamo{nite ulici ne se vozat tolku "Audija" i "Mercedesi". Ostatocite od socijalizmot u{te se prisutni vo zastarenite "Vartburzi" i "Trabanti" i eventualno vo mebelot na nekoi hoteli, kako kaj na{ite sindikalni odmarali{ta. Samo, znae{ deka utre ve}e toj mebel }e bide smenet, a i na "varburzite" }e im izmine rokot. Ednostavno, vo toa sum ubeden. Imav ~uvstvo deka i lu|eto {to sedat zad tie volani, imaat mnogu pojasna vizija za kapitalizmot {to go gradat, od onie {to kaj nas gi vozat "mercedesite".

MOBI TEL 27 septemvri 1997

• Tito povtorno me|u partizanite

1. Najefikasen poteg {to vo posledno vreme e zabeleàn vo Sobranieto na Makedonija e izleguvaweto na pratenikot Veqo Tantarov, so klopotarec na govornicata. Vide ~ovekot deka obidite na pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski da gi natera pratenicite da si gi isklu~at mobilnite telefoni se beznade`ni, pa re{i toj da si ja prezeme taa obvrska. Kojznae, belkim yvonot na klopotarecot, so koj{to bie{e Tantarov, navistina }e gi potseti narodnite izbranici i novokomponirani biznismeni od kade se dojdeni vo prateni~kite klupi, kako {to im pora~a nivniot kolega od govornicata. Osven toa, moèbi tokmu opomenata so klopotarecot }e bide posilna od site molbi od Tito Petkovski pratenicite vo najvisokiot dràvni~ki dom da se odnesuvaat pokulturno. Nekade imav pro~itano eden vic deka vo su{tina zborot "mobitel" proizleguva kako kratenka od ‡ mobilni teliwa. Ne znam dali pratenikot Tanta- rov go znae{e ova, me|utoa kako {to im objasnuva{e na kolegite deka "klopotarecot e stariot makedonski mobilen telefon", izgleda deka ja sfativ smisla- ta na negoviot nevoobi~aeniot poteg vo Sobranieto. Ako klopotarecot navistina e star makedonski mobilen telefon, toga{ izleguva deka mobilnite telefoni se samo novi ‡ klopotarci. 2. Filmskiot festival "Bra}a Manaki" vo Bitola go otvori pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski. Kako {to e redot, po sve~enoto otvarawe, gospodinot Petkovski priredil i priem za gostite. Arno ama, bidej}i okolu Domot na kulturata povtorno bile nasobrani {teda~ite na TAT, za da se izbegnat mo`ni provokacii, namesto vo gradot priemot bil organiziran vo hotelot "Molika" na Pelister. Se pokaùva nekolku pati do sega deka dodeka ne se ras~isti so TAT lu|e- to od vlasta ve}e ne moàt da se pojavuvaat me|u narod vo Bitola. Ne{to ne sum

75 siguren deka bi bile preterano omileni ako pro{etaat i niz zapadniot del na Makedonija. Na maratonot vo Ohrid gi ~uvaa od narodot so kordoni policajci. Na Stru{kite ve~eri na poezijata pominuvaa vo kolona ogradeni od narodot so poznatite èlezni ogradi od pred Sobranieto i Vladata. Vo takva situacija {to mu preostana na pretsedatelot na Sobranieto osven "Molika", daleku od Bitola. Po~na rakovodstvoto da ni se krie po {umite. Aj toa ne e tolku stra{no, tuku postoi seriozna opasnost da se soìveat so ulogata i da po~nat vo takva sredina da se vra}aat na izvorite na komunizmot. Ne daj boè. ]e stanat ilegalci po planinite. ]e go imame Tito povtorno me|u partizanite. 3. Koga premierot Branko Crvenkovski se vrati od Portoro` re~e deka imame {ansi da nî primat vo CEFTA. Na dràvnata televizija go gledav ministerot Vlado Naumovski koj se vrati od pogrebot na Majka Tereza vo Kalkuta i re~e deka tamu imal sredbi so nekoi pretstavnici na nevrzanite i razgovaral za nekoj vid pridru`no ~lenstvo. Na insistirawe na novinarot deka toa e vo sprotivnost so na{ata opredelba za NATO, ministerot se obide da objasni deka moème da odime do eden stepen koga odnosite so nevrzanite nema da ni pre~at na patot do NATO. Ne go razbrav ba{ najdobro, ama sepak mislam deka nas poprvo }e nî primat vo nevrzanite otkolku vo NATO i Evropskata unija. Imame mnogu poreal- ni {ansi. Na primer, premierot ni re~e deka }e nî primat vo CEFTA, ama za da se stane nejzina ~lenka treba prvo da imame asocijativno ~lenstvo vo Evrop- skata unija, da sme ~lenka na Svetskata trgovska organizacija i da imame potpi{ano spogodbi za slobodna trgovija so site zemji ‡ ~lenki na CEFTA. Nie go nemame ni prvoto, ni vtoroto, ni tretoto. A za nevrzanite nema problem. Tamu ne ni baraat ni{to.Ne ni treba ni demokratija, ni pazarno stopanstvo, ni reformi, ni nezavisno sudstvo.. . Toa {to }e bideme vo isto dru{tvo so Gadafi i Kastro ne e nikakva `rtva vo odnos na golemata pobeda {to }e ja izvojuva makedonskata diplomatija. ]e moàt so pravo da se pofalat deka kone~no nekade nî primile. 4. Zo{to mu se lutevme na pretsedatelot Gligorov {to go otvara{e restoranot na "Mek Donalds"? Minatata nedela go viknaa da go pu{ti vo upotreba gasovodot, i ‡ {to mu napravija!? Samo {to si zamina pretsedatelot, a kamerite se isklu~ija, gasot sekna. Se pokaùva deka pretsedatelot so otvaraweto na restoranot napravil vistinski izbor, a vo slu~ajot so gasovodot go izmamile. Ako ni{to drugo "Mek Donalds", barem prodolì da raboti. 5. Koga }e se vrati pretsedatelot Gligorov od Wujork, neka ja pobara snimkata od sudeweto na dra~ev~ankata Srebra vo kru{evskiot sud, koja go povikuva da kaè dali "sam ga izbawala" i neka go pogleda toj cirkus vo koj mu gi spomenuvaat i imeto i funkcijata vo procesot {to go vodat protiv ènata {to e bolna ‡ so tapija. Siguren sum deka }e dojde vo situacija samiot toj da

76 podnese krivi~na prijava za navreda na negovata li~nost ‡ protiv sudstvoto vo Makedonija. U{te malku ~ovek }e pomisli deka, ne daj boè, namerno se pravat vakvi cirkusijadi od koi na ~ovekot }e mu dojde da kaè: "Aman, ne me branete ve}e". Srebra moèbi i }e bide osudena za navreda na pretsedatelot na dràvata, ama nikoj ne pra{uva zo{to Gligorov morale da go vodat tokmu niz {palirot pijani lu|e, zo{to obvinetata ja drèle nepotrebno vo pritvor, zo{to sudijata gi prifa}a samo svedocite na obvinitelot, a ne na branitelot, zo{to za obvinetata koja ima dokazi deka se lekuvala po psihijatriski kliniki sudijata predlo- ìl ve{ta~ewe od op{t lekar.. . Kone~no, kako na ovoj narod }e mu se objasni deka vo isto vreme koga golemite kradci se {etaat slobodno po ulicite, a policijata ne moè da im najde traga na ubijcite, vo sudnicata ima mesto samo za ludite? Ubavo si kaà Srebra na televizija: "Tie go isplukaa, a mene me namestija.".

DLABOKO ORAWE 4 oktomvri 1997

• Reformite se tolku dlaboki {to ne mo`at da se vidat rezultatite na povr{inata

1. Ima mesto za optimizam. Osobeno sega, otkako SDSM ja obelodeni svojata ekonomska strategija. Do sega, problemot be{e {to Vladata nema{e svoja programa. Arno ama, na ovie od SDSM im zdodea da gledaat kako Vladata raboti bez programa, pa re{ija da í pomognat. Sega i premierot moè da zdivne. Pretsedatelot na SDSM Branko Crvenkovski }e go sovetuva premierot Bran- ko Crvenkovski {to da pravi za da ni go napravi ìvotot poubav. Dimitar Buzlevski od SDSM se poma~il i napravil programa {to }e mu ja predloì na potpretsedatelot na Vladata Dimitar Buzlevski. Otsega pove}e nema da ima nikakvi improvizacii. Ako Branko ne go slu{a Branko od SDSM i ako Buzle ne postapuva taka kako {to mu veli Buzle od partijata, SDSM ne moè da ja prezeme odgovornosta za eventualnite neuspesi na Vladata. Vpro~em i samiot premier be{e jasen. Toj re~e deka izbori }e ima toga{ koga toj misli deka treba da gi ima. Toa zna~i, ako nemu, kako pretsedatel na SDSM ne mu se dopa|a kako raboti premierot, }e svika izbori za da dojde na negovo mesto. Iako, iskreno mislam deka za izbori ne treba ni da razmisluvame. Treba da se ostavi prostor i vreme barem malku da zaìvee programata {to ni nudi brz stopanski razvoj i vrabotuvawe. Ne e ni ~udo {to vakva optimisti~ka programa se nudi duri po pet godini vladeewe na istata struktura. Zo{to na primer

77 ne napravija vakva programa pred pet godini? E, mnogu sakate. Toga{ }e ni be- {e mnogu ubavo i nie }e si mislevme deka taka trebalo da bide. Vaka, sega koga ni e lo{o, tie ni vetuvaat deka moàt da nî izvle~at za da ne ni bide u{te polo{o. I vo dobro i vo lo{o, bez niv ne se moè. 2. Duri sega stanuva jasno zo{to na mnogumina vo ovaa dràva im e mra~- no. Toa ti bilo kako posledica na reformite. Ubavo ni objasni gospodinot Ivan Bojkov deka do sega se vodela relativno dobra politika na dlaboki reformi. Kopale, kopale, oti{le mnogu dlaboko so reformite i ‡ nema sonce. Od dlabo~inata ne moàt da se vidat rezultatite. Samo mra~no dno i mrak naokolu. Ne o~ajuvajte! Sekoga{ moè da se odi u{te podlaboko. Bidej}i nema druga alternativa, Vladata }e prodolì so politikata na dlaboki reformi. Samo {to ovojpat, potkrepena so partiskata programa taa }e dava podobri rezultati. Esen e. Se sobira letninata i vreme e da se kopa po nivite. Nekoj re~e deka so prikaskite za ekonomskata programa povtorno nî rabotat kako niva. Toa apsolutno ne e to~no. Za pet godini vladeewe, ako ni{- to drugo, barem ja usovr{ija tehnologijata na "rabotewe" na glasa~koto telo. Ova ne e kopawe, tuku orawe. I toa esensko, dlaboko orawe. [teta {to zavrna. ]e se napravi kal. Mi e strav deka }e se izberbatime. Dlaboko }e zaglavime. 3. Ne pomina ni edna nedela otkako na ova mesto konstatirav deka edna od retkite stranski investicii vo Makedonija, restoranot "Mek Donalds" sî u{- te raboti, koga vremeto i poznatata makedonska delovnost me demantiraa. Amerikancite {to ìveat tuka sigurno se krstele koga videle deka nivnata omilena hamburgernica ne raboti zatoa {to ja zatvorila trudova inspekcija. I kaj niv, institucijata "rabota na crno" ne e nepoznata rabota, ama obi~no od 129 vraboteni se obiduvaat da pro{vercuvaat desetina. Nie bidej}i sme raci- onalni, od 129 vraboteni, krieme okolu 120. Koga se otvori skopskiot "Mek Donalds", pokraj toa {to pretstavuva{e prvoklasen politi~ki i mediumski nastan, be{e prifaten i kako, kakov-takov impuls kon novi vrabotuvawa, zatoa {to tamu si na{le rabota pove}e od 100 mladi skopjani. Zamiàvme pred faktot deka mesoto e od Ungarija, lep~iwata od Srbija, a ke~apot i kompir~iwata kojznae od kade. Najva`no be{e ‡ se na{- la rabota za stotina lu|e. Koga, {to izleze na krajot? Ni mesoto na{e, ni lep~iwata na{i, ni kompirot, ni ke~apot, pa duri nemalo ni na{i vraboteni! Koga pukna aferata so neprijavuvaweto se vide deka ni restoranot ne se vika "Mek Donalds", tuku "Rekord". A i kompanijata {to go vodi restoranot ne e "Mek Donalds", tuku se vika "SJ". Pa ne znae{ dali e toa kratenka od Sveto Janevski ili Srbija ‡ Jugoslavija. I ne znae{ dali moè{ da veruva{ deka strogite standardi na svetskiot sinxir za brza hrana }e moàt da gi po~ituvaat deca {to ne se vraboteni i utre moàt i da ne dojdat na rabota. I ne znae{ dali "Mek Donalds" voop{to postoi ili si vlegol vo obi~na sendvi~arnica,

78 piqarnica, kafule ili slatkarnica kakvi {to ima stotina niz Skopje so stotina vraboteni ‡ nevraboteni. 4. Velat deka upadot na trudovata inspekcija vo srpsko-amerikanskiot restoran vo Skopje e prvata seriozna akcija na Vladata vo programata za namaluvawe na nevrabotenosta. Zlobnicite, koi denovive pak izmisluvaat sudir me|u premierot Crvenkovski i pretsedatelot Gligorov, ovaa akcija ja gledaat kako dokaz za toa. Demek, Branko namerno go zatvoril "Mek Donalds", zatoa {to restoranot go otvara{e pretsedatelot. Mislam deka ovaa teorija mo`e vedna{ da se proveri. Da ne se navra}ame na sve~enite otpo~nuvawa na rabotite na patot Veles ‡ Prilep i prugata kon Bugarija. Dovolno e da otideme do Staravina vo Mariovo, da vidime dali tamu u{te te~e voda od ~e{mi~eto {to sve~eno go pu{ta{e vo upotreba premierot pred minatogodi{nite lokalni izbori. Ako te~e voda, toga{ navistina ima ne{to vo muabetite za nedorazbirawata me|u premierot i pretsedatelot. Ako pak i Brankovoto ~e{mi~e presu{ilo, toga{ prikaznite za nivnoto me|usebno nedorazbirawe se samo ozboruvawe. Mislam deka sepak se vodi koordinirana politika. Nema pat, ama nema ni "Audi". Nema pruga, ama nema ni gas. Nema hamburger, pa ne mora da ima i voda.

SIGURNA INVESTICIJA 11 oktomvri 1997

• Branko Crvenkovski po patot na opozicijata

1. Premierot Branko Crvenkovski vo posledno vreme uporno zboruva deka Vladata }e otvori nov investicionen ciklus i nie si mislime deka se raboti za investirawe vo Makedonija. Arno ama, od v~era sum vo dilema ‡ dali se raboti za vloùvawe vo Makedonija, ili vo SR Jugoslavija. Imeno, po vesta {to zav~era ja emituva{e agencijata "Makfaks" deka Makedonija e vtor po golemina vloùva~ vo SR Jugoslavija, dilemata e sosema opravdana. Ako ni e do investirawe, makedonskoto stopanstvo ve}e debelo investiralo – vo Srbija. Deluva neverojatno i daj boè da izleze neto~na informacijata deka Makedonija vo izminatite 18 meseci vo SR Jugoslavija vloìla 400 milioni dolari! Da nema nedorazbirawe, "Makfaks" prenesuva izjava na eden funkcioner na Stopanskata komora na Jugoslavija, koj veli deka daleku zad nas po vlo- ùvawata vo SR Jugoslavija se Kipar, so 130, Germanija so 127, Bugarija so 15, SAD so 12 milioni dolari... Zamislete, nie sme imale 400 milioni dolari! I sme vloìle nad 20 pati pove}e od SAD! Nie sme bile pogolemi Amerikanci od Amerikancite!

79 Ne e za ~udewe toa {to Amerikancite ne im davaat na Srbite pari. Tie im se neprijateli, a nie sme im prijateli. I ne e samo prijatelstvoto vo pra{a- we. Mereno so brojkite na dolarite, izgleda deka makedonskite stopanstvenici pove}e si ja sakaat Jugoslavija otkolku svojata dràva. I dodeka Vladata vetuva investicii vo Makedonija, makedonskite pretprijatija investiraat vo Sr- bija. Dodeka ~ekame da dojde nekoja stranska firma so 3‡4 milioni marki da kupi nekoe pogon~e vo Makedonija, makedonskite pretprijatija vloùvaat 400 milioni dolari vo Srbija. Koj da ti dojde koga }e slu{ne deka i doma{nite go selat kapitalot. Iz- gleda deka makedonskite stopanstvenici smetaat deka im e posigurno da vlo- ùvaat vo Jugoslavija otkolku vo Makedonija. Ionaka do deneska ne prestanaa da àlat za starite pazari, ne pronajdoa ne{to {to ne e kompatibilno so srpskite proizvodi, ne nau~ija nekoj drug stranski jazik osven srpskiot, a i polesno se snao|aat vo originalniot srpski ekonomski ambient, otkolku vo tamu nekoi kapitalisti~ki izmislici na pazarna ekonomija vo koja funkcioniraat i dava~ki i carini. Kojznae, moèbi parite {to trebaa da ostanat vo Makedoni- ja, a oti{le vo SR Jugoslavija ne se badijala dadeni. Moèbi lu|eto si investiraat vo idninata. 2. Bidej}i se {to e makedonsko, vo isto vreme e i bugarsko, odnosno ne moè da bide makedonsko, me ~udi zo{to dene{niot praznik 11 oktomvri ne go slavat i Bugarite. Ako se dostojni na principite na koi ja ispi{uvaat istorijata, tvorcite na staro‡novata bugarska nacionalna strategija }e treba itno da pronajdat opravduvawe i za proslavuvawe na 11 oktomvri. Ne moè Make- doncite da imaat nekoj zna~aen datum od nivnata istorija {to ne e povrzan so romanti~niot del od bugarskata istorija. Podigaweto vooruèn bunt protiv "osvoboditelite" ne zvu~i nimalku romanti~no. Toa otvara dopolnitelna rabota za bugarskite istori~ari. Treba da se pronajde vinovnikot zo{to "osvoboditelite" tuka gi ~uvstvuvale kako okupatori. "Osvoboditel", a fa{ist ‡ kolku toa romanti~no zvu~i. 3. Sovetot na Evropa go spasi pretsedatelot na Republika Makedonija Kiro Gligorov od u{te edno sve~eno otvarawe. Deneska }e se pu{ti za soobra- }aj noviot bulevar "Vodwanska", a pretsedatelot u{te }e bide vo Strazbur. Pu{taweto na "Vodwanska" moè da predizvika razli~ni politi~ki reagirawa vo dràvata i dobro e {to onie od Sovetot na Evropa }e ni go dràt pretsedatelot podaleku od doma dodeka da pomine praznikot. Rekonstrukcijata na najtesnoto grlo vo glavniot grad na dràvata se pripi{uva kako uspeh na skopskiot gradona~alnik Risto Penov. A Penov e potpretsedatel na Liberal- no‡demokratskata partija. Toa posredno nekoj moè da go protolkuva kako uspeh na opozicijata. I zamislete ovie od SDSM da mu se nalutat na pretsedatelot Gligorov ako í otvara pat na opozicijata. Zatoa samitot na Sovetot na Evropa dojde kako nara~an za praznikot 11 oktomvri.

80 Sepak, Gligorov na vra}awe od aerodrom doma, prv pat, po nekolku meseci }e pomine po noviot bulevar. Bidej}i vo toj pravec ìvee i pretsedatelot na Vladata Branko Crvenkovski i toj re~isi sekojdnevno od doma do rabota }e se vozi po noviot asfalt. Toa }e bide i konkreten prilog kon neodamna naprave- niot dogovor spored koj SDSM po odnos na zna~ajnite pra{awa }e sorabotuva i }e se dogovara so opozicijata. Na toj na~in i Branko Crvenkovski sekojdnevno }e odi po patot {to mu go probi opozicijata. 4. Od materijalot za javnite nabavki na MVR kone~no e simnata oznakata "doverlivo", vo javnosta izlegoa iljadnicite marki davani za umetni~ki sliki, predmeti, kowi i vozila, a potsekretarot Dime \urev na pratenicite "mrtov seriozen" im pora~a: "Vie imate mandat da pra{ate za buxetski sredstva, a nie nemame obvrska da kaème od kade imame pari vo gotovo." Vo koja dràva vo svetot pratenicite }e zamol~at pred izjava na visok policiski funkcioner koj ednostavno }e kaè: "Policijata ima pari i vas ne treba da ve interesira, nitu pak taa }e vi kaè od kade í se!" Nebare MVR e trgovsko dru{tvo. Se znae deka za sopstvenite specifi~ni potrebi sekoja policija raspolaga so nekakvi "ke{" pari, ama nikoj ne pomislil deka vo tie policiski potrebi spa|a i nabavka na mebel i umetni~ki predmeti {to moàt da se platat sosema regularno, so fakturi i so site dava~ki a ne "na raka". Sigurno vo drugite policii tie pari ne gi tro{at za mebel. Isto kako {to e u{te posigurno deka tamu nemaat nekoj kako na{iot Dime \urev, koj po vakva izjava sigurno bi bil povikan od ministerot i bi mu zabranil vo idnina da dava izjavi za javnosta. Samo, koj }e mu zabrani da zboruva na ministerot. 5. Profesorot Nikola Kqusev v~era soop{ti u{te nekolku imiwa na novi ~lenovi na Sovetot na intelektualcite na VMRO‡DPMNE. Zna~i, od ponedelnik da o~ekuvame u{te edna serija demanti.

UTE[ENIE GRE[NIM 18 oktomvri 1997

• ^akam te da do|e{

1. Po priemot vo NATO i asocijativnoto ~lenstvo vo Evropskata unija, ne e nikakva tragedija {to Makedonija ne be{e izbrana za nepostojana ~lenka na Sovetot za bezbednost. Posebno {to sega se gleda deka site znaele deka nemalo {ansi da nî izberat. Toa ne zna~i deka ne bea pothranuvani la`ni nade`i, ama ovoj narod e naklonet kon zaboravawe. Koj u{te se se}ava na prikaskite za ju`noto krilo na NATO i za brzoto potpi{uvawe spogodba so EU? Taka }e go zaboravime i ova glasawe vo Obedinetite nacii.

81 Koga }e se razmisli trezveno, rezultatot od glasaweto ‡ 140:30 ne e razo~aruva~ki. Zamislete pred toa da ne se otkaè{e Belorusija! Vaka, nie sme pak vo }ar. Em sobravme 30 glasa, em sme se promovirale vo svetot. Velat deka ova bilo {ansa da se ~ue za Makedonija. Sega podobro nî poznavaat. Do sega moèbi ne znaeja deka imame nere{eni problemi so site sosedi, deka imame trupi na ON da nî ~uvaat od konflikti i deka so privremeno ime figurirame kako teritorija, a ne kako dràva vo Svetskata organizacija. Za vnatre{nite raboti da ne zboruvame. Toa i ne moraat da go znaat. Zo{to ako doznaeja kako gi re{avame rabotite doma, sigurno }e ni dadea mo`nost da se pokaème kako da gi re{ime rabotite vo svetot. [teta {to so Generalnoto sobranie na ON ne pretsedava na{iot Tito Petkovski. Da gi broe{e toj glasovite, kako {to gi broi vo makedonskoto sobranie, sigurno }e ja pobedevme Slovenija. Ili, vo najlo{ slu~aj }e proglase{e nemawe kvorum i }e go prezakaè{e glasaweto. Sepak, ne e sî taka crno. Ete dràvnata televizija vedna{ zad rezultatite od glasaweto ja zalepi vesta deka na{iot ambasador vo @eneva Goce Petre- ski bil izbran za pretsedava~ na nekoj komitet, kako vrven dokaz za toa kolku nî po~ituvaat. Ne e va`no {to ne stanavme ~lenka na Sovetot za bezbednost. Va`no e {to go izbrale na{iot Goce. Taka, koga ve}e Tito ne moè{e da zavr- {i rabota, Goce ni doa|a kako uteha. 2. Popusto. Izgleda deka stanuvame sî pove}e neute{ni. Se soàli i germanskiot vicekancelar i minister za nadvore{ni raboti Klaus Kinkel, pa na propatuvawe od Bugarija se zadrà nekolku ~asa vo Skopje, da ni kaè kolku tie emotivno gledaat na Makedonija. Ni kaà jasno i glasno deka sega zasega nemame {ansi ni za NATO, ni za EU, ama potpi{avme spogodba za kulturna sorabotka. Kolku za uteha. A toa {to gi spomena i liberalite, nema nikoga{ da mu go prostime. Se znae kaj nas so kogo treba da najde zaedni~ki jazik. Tolku li sme gre{ni, {to site {to ni doa|aat ~uvstvuvaat obvrska da nî te{at? U{te malku i }e se raspla~at nad na{ata sudbina. Pa nas ne ni e tolku lo{o. Polo{o ni e. 3. Dali po onaa skandalozna vest za vloènite 400 milioni dolari od Makedonija vo SR Jugoslavija i po brojnite reakcii i demanti vi stana ne{to pojasno? Prvo rekoa deka bila gre{ka vo zapirkata i deka taka pogre{nata brojka bila pogre{no i pro~itana. Potoa rekoa deka ne se raboti za 400 milioni dolari, tuku za 400 milioni marki. Potoa rekoa deka ne se raboti za milioni, tuku za iljadi. Potoa rekoa deka toa ne se vloùvawa, tuku iznosot na razmenata me|u dvete zemji. Arno ama, brojkite od razmenata pokaàa ne{to sosema drugo. Na kraj izleze deka nema ni{to. Duri i portparolkata na jugoslovenskata komora ni pora~a deka za toa ne treba sega da pa|ame vo nesvest. Barem za Makedonija e jasno. Tuka ni{to ne ostana. Neka mu ja mislat Srbite {to }e

82 pravat so tolku pari. Kolku za uteha, da go prifatime objasnuvaweto deka toa ne se na{i pari, tuku Srbite samo si gi povlekuvaat sopstvenite pari koi za vreme na vojnata gi "perea" preku me{oviti firmi vo Makedonija i Kipar. Tie pari, navodno se vra}aat doma, vo onaa Srbija na Milo{evi}, vo Srbija {to ja zapo~na vojnata, vo Srbija {to ne ja sakaat vo niedna me|unarodna organizacija i od koja me|unarodnite finansiski institucii begaat, vo Srbija vo koja nema demokratija, ni pazarno stopanstvo ni privatizacija. Namesto da ni gi ostavat tuka, vo oazata na mirot, vo razvienata demokratija, vo pazarnoto stopanstvo na privatiziran kapital koj samo {to ne zapo~nal so noviot investicionen ciklus. 4. VMRO-DPMNE odvaj ja do~eka vesta za 400-te milioni dolari, da mu vrati milo za drago na SDSM za obvinuvawata za bugarofilstvo od pred eden mesec. Aj sega! Vie nas ‡ bugarofili, ama nie vas ‡ srbomani. Nie sme za poblizok odnos so Bugarija, a vie vlo`uvate vo zaedni~kata idnina so Srbija. Saka{ zmija, saka{ magare. Pa koj dojde ‡ dojde. Vo ekot na festivalskite ve~eri na "Makfest" slu{nav edno interesno razmisluvawe koja pesna bi bila vistinski hit vo Makedonija. "^AKAM TE DA DO\E["! 5. ]e po~ne isplatata na prvata rata na takanare~eniot kredit na ograbenite {teda~i na TAT. Eve kako ode{e cela operacija. Prvo gi ograbija {teda~ite. Bidej}i ne sakaat toa {to go zedoa da go vratat, sega i nim, ama i na site drugi ni rekoa: "Dajte pari za da vi gi vratime parite". Toa ti doa|a kako vtoro ograbuvawe, samo ovoj pat na site gra|ani. Bidej}i koga se donese so zakonot treba{e da mu se dade na sekoe doma}instvo po 500 marki, ama vo me|uvreme so devalvacijata }e im dojdat po pedesetina marki pomalku, zna~i deka }e prisustvuvame i na treta kra`ba. Nema vrska. ]e im go platime i toa. 6. Minatiot vikend bea dodeleni 11-oktomvriskite nagradi za najuspe{nite nau~nici, kulturni rabotnici, stopanstvenici.. . [teta {to nema 11-ok- tomvriska nagrada za najupe{ni kriminalci. Komisijata bi imala mnogu rabota. Konkurencijata vo taa oblast e mnogu golema.

NIVNATA EVROPA 25 oktomvri 1997

• Do Lisabon i nazad preku Berlinskiot yid

1. Prviot kontakt so Evropa go imav na aerodromot vo Lisabon. Pogra- ni~niot policaec prv pat videl makedonski paso{. Ne mu be{e dovolna {estmese~nata {engenska viza izdadena od francuskata ambasada vo Skopje. Me pra{a kade e Skopje i potoa, za sekoj slu~aj povika nekoj negov {ef.

83 [efot be{e kulturen, ama mi re~e deka so ovoj paso{ ne moàm da vlezam vo Portugalija. Zo{to? Zatoa {to Portugalija nemala diplomatski odnosi so Makedonija. Koga mu rekov deka sum novinar i deka bidej}i "pokrivam" nadvore{na politika sigurno znam deka diplomatskite odnosi se vospostaveni u{te vo1994 godina, malku se podzamisli, ama vo sekoj slu~aj ne go izbegnav tretmanot na kriminalec i natrapnik ‡ me vnesoa vo nekoja kancelarija i tamu ~ekav petnaesetina minuti da mi go vratat paso{ot, dodeka tie nekade tele- foniraa i prebaruvaa po kompjuterite. Koga im rekov deka toa {to go pravat e klasi~na diskriminacija i gi zamoliv da mi go vratat paso{ot, zatoa {to mislam da go fatam prviot let za bilo koj evropski centar, bidej}i imam validna viza i ne dozvoluvam kon mene da se odnesuvaat kako kon kriminalec. Na krajot na krai{tata, im rekov, po vakov odnos jas ne sakam da vlezam vo va{ata zemja, a vie povelete objasnete im na portugalskite novinari koi me pokanija kako gostin na nivniot kongres, zo{to ste me vratile od granica. Policiskiot slu`benik potoa kulturno, no nekako so zavist deka ne moè da me zezne mi re~e deka }e me pu{ti zatoa {to imam viza, ama da znam deka Portugalija i Makedonija nemaat diplomatski odnosi. 2. Poubavoto lice na Evropa go vidov na Kongresot na Asocijacijata na evropski novinari na koj vo Lisabon u~estvuvaa 150 delegati od 23 zemji vo Evropa. Ova e prvo u~estvo na Makedonija na vakov kongres, iako kaj nas sî u{te ne e formirana sekcija na evropski novinari. Spored ona {to go vidov, se raboti za mo{ne seriozna novinarska organizacija koja na po~etokot gi obedinuvala novinarite od zemjite na Evropskata zaednica. So pa|aweto na Berlinskiot yid, evropskite novinari se pro{iruvaat i kon istok, taka {to sega kako polnopravni ~lenki tamu se zastapeni re~isi site biv{i komunisti~ki zemji od sredna i isto~na Evropa, osven dràvite od biv{ata SFRJ. Idejata na Kongresot da se pokani pretstavnik od Makedonija ja dade pred eden mesec pretsedatelot na Asocijacijata, ugledniot gr~ki novinar Atanas Papandropulos. Najdena e i formula kako da se obezbedi prisustvo bez formirana nacionalna sekcija. Dobiv oficijalna pokana od gr~kata sekcija na evropskite novinari. Vpro~em, taa e univerzalna formula {to tamu se primenuva vo procesot na takanare~enoto pridru`no ~lenstvo. Na primer, na vreme- to finskata sekcija gi pokanila Estoncite, êsite bile gosti na germanskite novinari, Ungarcite bile pokaneti od Holan|anite. Faktot deka Grcite re{ile da pokanat tokmu novinar od Makedonija be- {e sepak iznenaduva~ki za pogolemiot broj delegati. Moèbi tokmu zatoa i jas bev predmet na interesirawe od moite kolegi. Moram da priznaam deka malku i jas bev iznenaden. Nie tuka mislime deka svetot se vrti okolu nas. A tamu, na nekoi finski kolegi morav da im objasnuvam deka vo Makedonija kako mirovnici ima i Finci. Ili, na nekoi Ungarci, koi barem geografski ne se mnogu dale-

84 ku od nas im ja crtav kartata na Balkanot, za da gi ubedam deka imame zaedni~ka granica so Albanija. Bidej}i formalno bev pokanet od gr~kata sekcija, bev podgotven da se soo- ~am so nekakvi neprijatnosti vo pretstavuvaweto. No, ona {to prijatno me iznenadi e toa {to sekade bev pretstaven ednostavno kako od ‡ Makedonija. Duri i koga bev najaven deka }e go pozdravam kongresot, bev najaven kako novinar od Makedonija.Vo privatnite razgovori stana zbor i za imeto i za vizite i za mo`nostite za vloùvawe vo Makedonija, no toa e normalna profesionalna razmena na informacii. Kolegite od drugite zemji od Evropa, problemot so Grcija ve}e i ne go registriraat. Za niv bea pointeresni odnosite so albanskoto malcinstvo i eventualniot konflikt na Kosovo. Za àl, drugo ni{to i ne znaat. 3. Povtorno nazad vo realnosta. Na aerodromot vo [tutgart kade {to imav vrska so Makedonija sletav na [engenskata zona i nikoj ne mi pobara nikakov dokument. Od prekrasniot terminal kade {to patuvaat evropjanite morav da se prefrlam na drug kade {to sme nie ‡ egzoti~nite. Kako tampon zona me|u "nivnata" Evropa i "na{ata" Evropa e eden oddel so turisti~ki agencii {to gi nosat Germancite na seks turite vo Tajland. Duri potoa se stignuva do "egzoti~niot" terminal, udolu po skalite, vo polutemnica me|u {alterite na "Avioimpeks", "JAT", "Istanbul erlajns", "Onur er".. . [to podaleku od niv, pod zemja, slu~ajno da ne im go zagadime evropskiot vozduh so na{eto di{ewe. Povtorno paso{ka kontrola. Nî pretresuvaat kako kriminalci, nî zagleduvaat pod oko i strogo ~ukaat po tastaturata na kompjuterite. I na{iot avion stigna na vreme, kako nivnata "Lufthanza", ama ne moè da poleta na vreme. Zamisle- te, dvajca od Makedonija ostanale dva dena podolgo otkolku {to im bilo dozvoleno so vizata i im napravija cela istraga ‡ kaj bile, {to pravele, zo{to ostanale podolgo. Celi dva dena nekoj od tuka gazel po evropskiot asfalt bez dozvola! Zo{to povtorno ne go dignat berlinskiot yid? 4. Znaev {to me ~eka na skopskiot aerodrom. Od ~etiri {alteri za paso{ka kontrola rabotat samo dva, makedonskite dràvjani ~ekaat vo istiot red so strancite za da si vlezat doma, procedurata e bavna.. . Znam deka ne e vo red, ama nasproti razumot, nekako mi be{e milo koga gi vidov strancite {to dopatuvaa kako se nerviraat zatoa {to se na opa{kata i treba da ~ekaat za da vlezat vo Makedonija. Koga bi znaele kolku telefonski razgovori sum napravil, kolku faksovi sum razmenil, kolku dena sum ja ~ekal vizata i kolku sum platil za nea, moèbi }e razberea zo{to im se sitam. U{te koga bi moèl na slednoto patuvawe vo Evropa so mene da gi povedam Elizabet Ren i Maks van der [tul, da napi{at izve{taj za po~ituvaweto na ~ovekovite prava i za ograni~uvaweto na slobodata na dvièwe... Nema da ni bide zdodevno. Dodeka ~ekame pred {alterite }e razgovarame za idejata za obedineta Evropa. Za nivnata Evropa.

85 OAZA FATAMORGANA 1 noemvri 1997

• Stranski investicii samo bi nî potresuvale

1. Vo sekoja nesre}a ima po malku i sre}a. Nie mislevme deka sme mnogu nesre}ni zatoa {to strancite kaj nas ne investiraat. Izleze deka toa bilo podobro. Vidovte {to im se slu~i na drugite isto~noevropski zemji vo koi {to ima stranski investicii? Site imaa potresi na berzite. Padnaa akciite na Wujor{kata berza, padnaa i kaj niv. Taka im treba. Kapitalisti edni! Ako imavme stranski investitori i kaj nas }e se po~uvstvuva{e potres na berzata.Zatoa ne mi e jasno zo{to Vladata najavuva programa za svrtuvawe kon stranskite investicii. Sakaat da nî napravat nestabilni!? Sakaat da li~ime na Polska, Ungarija, ê{ka, ili ne daj boè Slovenija!? Pa posle i nie da se treseme na sekoe pa|awe na akciite vo Wujork!? Vaka ni e podobro. Nemame stranci, ama zatoa si ìveeme mirno. Ni{to ne nî potresuva. Patem, bi sakal da im se izvinam na makedonskite brokeri zatoa {to i jas bev eden od onie koi ne veruvaa vo nivnoto predviduvawe za padot na Wujor{kata berza. Koga bi moèle samo u{te da predvidat koga }e po~ne da funkcionira makedonskata berza. Ili, ne gi biva za predviduvawa na dolg rok. 2. Pro~itav deka germanskata grupacija "Folksvagen" seriozno razmisluva da se vrati vo Bosna i Hercegovina. Vedna{ se setiv na pregovorite so "Audi". Zamisli, "Folksvagen" vo Bosna, vo dràvata vo koja{to se vode{e vojna, vo koja vlasta sî u{te ne funkcionira na celata teritorija, vo koja idninata na Federacijata e sosema neizvesna.. . A nie, spastrena dràva, centar koj{to proizveduva stabilnost vo nestabilen region, oaza na mirot. Oazite obi~no se pojavuvaat kako fatamorgani. Da ne mislat strancite deka i ovaa na{a oaza e fatamorgana? 3. Pred izvesno vreme be{e objaven podatokot deka Slovenija spored bru- to nacionalniot proizvod po ìtel e podobra i od Grcija i od Portugalija, koi se ~lenki na Evropskata unija i mnogu podobra od drugite isto~noevropski dr- àvi koi se seriozni kandidati za pregovori so Unijata. Dobro, Slovenija si e Slovenija, taa be{e najbogata i vo vremeto od biv{ata SFRJ, ama sepak, neli bevme vo ista dràva, neli i niv, kako i nas, gi rakovodat lu|e koi i toga{ ja rakovodea republikata, pa sepak tolku ni izbegaa. Izgleda deka tie toga{ navistina sakaa da si odat od Jugoslavija i sakaa da gradat kapitalizam. A nie ‡ moravme. 4. Vo serijata zabavni sudski procesi u{te edna interesna epizoda e sudeweto na sopstvenikot na "Makedonija reklam", Zore Blaèvski. Ba{ dobra finta ‡ bara{ ekstradicija od Slovenija zaradi sudewe po edno obvinenie, a koga }e go dobie{ baranoto lice doma, mu "stegnuva{" drugo obvinenie i sudot go

86 osloboduva bidej}i moè{ da mu sudi{ samo za obvinenieto za koe e ispora~an. Toa ti se vika pravna sigurnost. Imame 128 takanare~eni {teda~i kaj "gazda Zore", ama tie ne se sigurni ni za svoite {tedni vlogovi, ni za pravdata. Zore e sepak mnogu povaèn od niv bidej}i toj najdobro znae koj mu dozvolil da gi sobira parite, koj ne mu ispratil inspekcija, so ~ie znaewe dolgo vreme rabotel kako banka, a ne bil registriran za toa, kako uspeal da zatai tolku danok. Zatoa ima i pravna sigurnost. Taka e toa ‡ {to pove}e znae{, tolku moè{ da bide{ posiguren deka nema da zaglavi{ na sud. 5. Po ova, mislite li deka nekoga{ }e gi osudat akterite od aferata TAT? Ne bi bilo fer, site da gi oslobodat, a samo niv da gi vle~kaat po sudovi. A i zo{to bi gi sudele. Ionaka site }e go pla}ame obe{tetuvaweto na izmamenite {teda~i. Ako ne uspeat da im gi vratat site pari sega, so zakonot {to go donese SDSM, moèbi }e uspeat vo idnina, ako na vlast dojde VMRO-DPMNE. Ete, lu|eto potpi{aa memorandum za sorabotka. [teda~ite }e glasaat za niv, a ovie se obvrzuvaat deka }e im gi vratat parite. Od kade? Se znae. ]e im gi vrati Martin Trenevski koj se potpi{a kako ìrant. Ne e Qub~o tolku naiven da stava potpis na ne{to {to ne moè da go ostvari. Kako i da ja zavrti{ rabotata, za da im se dopadnat na o{tetenite {teda- ~i i da gi prestorat vo glasa~ka ma{ina site }e im vetat deka }e im gi vratat parite. A za da gi vratat, moraat nekomu da zemat. Zatoa o~ekuvam naskoro da se potpi{e u{te nekoj memorandum. Na primer me|u gra|anite {to ne {tedele so {pekulativni kamati i nekoja partija koja }e im veti deka ako taa dojde na vlast nema da im zema od xebot za da im vra}a na tie {to {tedele vo propadnatite {tedilnici. 6. Policijata mora{e da intervenira. Upati apel do tie {to poseduvaat oru`je da se vozdràt od pukawe vo zatvoreni prostorii i na semejni veselbi. Lu|eto se izbezobrazija. Namesto po ulici, pukaat po svadbi i no}ni barovi. I posle MVR mora da ar~i hartija da pi{uva apeli. Bidej}i protiv nelegalnoto poseduvawe oru`je policijata re{i da se bori so apel, ne bi bilo lo{o da se razmisli za menuvawe na na~inot na nejzinata rabota. Na primer, ako se slu~i nekoe ubistvo, policijata ne treba da sproveduva istraga. Neka apelira do ubiecot samiot da se prijavi vo najbliskata policiska stanica. Ili, nema potreba da lovi kradci. Na eden kulturen apel, site kradci bi potr~ale da se predadat na prviot pozornikar. 7. Idnata nedela vo Strazbur, pred Palatata na Evropa ministrite Han- xiski i Unkovski }e ja postavat skulpturata "Rascutuvawe" na Petar Haxi Bo{- kov, kako podarok na Makedonija do Sovetot na Evropa. Bidej}i skulpturata e metalna i golema, na{ite ministri }e imaat mnogu te{ka rabota. Moèbi za-

87 toa i odat dvajca. Ako im e mnogu te{ko, zo{to ne go viknat na pomo{ i porane{niot minister Fr~koski. Toj barem se razbira vo skulpturi.

NEDONOSENO DETE 8 noemvri 1997

• Neka ni e na zdravje slovene~kiot ajvar

1. Koga vo april minatata godina, maleziskiot premier Mahathir Moha- mad se istovari na skopskiot aerodrom so ~etiri avioni, so koi pristignaa stotina lu|e, {to politi~ari, {to biznismeni, {to novinari i koga toga{nata kompanija "Paler Makedonija" potpi{a dogovor so "Malezija erlajns" za odr- ùvawe redovna linija pome|u Makedonija i Malezija, naivno poveruvavme deka ve}e nema da ni trebaat ni Solun, ni Dra~, ni Burgas, ni Bar, tuku deka na{i- ot izlez vo svet }e bide Kuala Lumpur. Toga{ bea dogovarani izvoz na na{eto jagne{ko meso i na jabolkite, otvarawe na fabrika za erkondi{ni vo Makedo- nija, i izgradba na kargo centar za Balkanot na maleziskata kompanija vo ramkite na skopskiot aerodrom. Vo me|uvreme, jagniwata ostanaa neprodadeni, zatoa {to ne uspeavme da gi namolime evropejcite da ni gi kupat, jabolkite skapaa po ovo{tarnicite, erkondi{nite prodolìvme da gi kupuvame vo stranstvo, "Paler" ve}e ne postoi, a "Malezija erlajns" za svoja baza na Balkanot go izbra zagrepskiot aerodrom, zatoa {to koga minatoto leto treba{e da sleta nivniot prv xambo na redovnata linija od Kuala Lumpur, od skopskiot aerodrom im be{e pora~ano zaedno sose avionot da si donesat i oprema za natovaruvawe i istovaruvawe, bidej}i nie sme nemale pari da ja kupime. Godinaipol po spektakularniot desant na malezijcite, nie ne{to pomalku spektakularno }e se istovarime vo Kuala Lumpur. Kremot od makedonski direktori vo Malezija }e dopatuva od nekoja egzoti~na zemja od Persiskiot zaliv, zatoa {to na{ite avioni ne doletuvaat tolku daleku, so mo`nost da gi izgubat kuferite po pat, ama zatoa pak so sebe }e go nosat {efot na dràvata, ako moè so svojot avtoritet da gi potseti malezijcite na ona {to moè{e da se napravi, ama ne go napravivme po na{a vina. Da se nadevame deka godina i polovina be{e dovolno vreme da se napravi spisok na toa {to moème da ponudime. Kolku za da ne misli narodot deka odat na u{te edna turisti~ka tura do Dale~niot Istok. 2. Izgubivme u{te edno od retkite nacionalni bogatstva {to gi imavme. Ajvarot pove}e ne e makedonski specijalitet. Imeto "Ajvar" na proizvodot {to se pojavuva na germanskiot pazar go registrirala edna slovene~ka firma. Neka

88 ni e na zdravje doma{niot ajvar, isto kako {to ni e nazdravje kvalitetnoto makedonsko vino, vo slovene~ki {i{iwa. Na zimskiot red na letawe na slovene~kiot nacionalen prevoznik "Ad- rija" povtorno gi ima utrinskite mlekarski letovi od Skopje za Qubqana, pod {ifrata na makedonsko-jugoslovenskiot MAT. Nie gi davame piperkite, tie da ni go prodavaat ajvarot, nie im go davame vinoto, tie da ni gi prodavaat etike- tite, nie im davame dozvola za na{eto nebo, tie ni prodavaat bileti za nivnite avioni. Zo{to? Zatoa {to sme glupavi!? Zatoa {to sme nesposobni sami da odime nadvor, pa ako ve}e ne odime preku Belgrad, }e odime preku Qubqana!? Ili, ednostavno zatoa {to nekoj od tie zdelki izvlekol li~na korist!? Ili, u{te poednostavno, zatoa {to nemame dostoinstvo!? I posle }e se ~udime zo{to na glasaweto vo Obedinetite nacii Slovenija nî pobedila so 140:30. Nie ne zaslu- ùvame da gi dobieme ni tie 30 glasa. Ako moè eve, }e im gi dademe i niv. Koga samo }e se setam deka pretsedatelot Gligorov se zakanuva{e deka ishodot na glasaweto moè da predizvika posledici vo me|usebnite odnosi. Moè, koga nasproti Slovenija bi stoela nekoja dràva, a ne Makedonija. 3. A toa deka sme dràva so dostoinstvo ni potvrduvaat i vo Misijata na OBSE vo Skopje.Tie ni zakaùvaat sednici na sobraniskite komisii i na{ite pratenici im prifa}aat. Tie baraat sednicite da bidat tajni i na{ite pratenici razmisluvaat dali da im go prifatat predlogot. Kon nas se odnesuvaat kako kon nedonoseno dete. Kako da ne sme dràva. Kako da sme teritorija pod privremena uprava. Inaku, vo koja dràva bi se dozvolilo eden dràven ~inovnik na stranska zemja, pa makar bil toa i ambasador na Misijata na OBSE da im nalaga na rabotnite tela na najvisokiot zakonodaven dom na zemjata ‡ doma}in kako da rabotat. Zamislete, {efot na misijata i slu`beni~kata zadolèna za odnosi so javnosta pobarale od Komisijata za me|unacionalni odnosi od raspravata da se otstranat novinarite i na{ite pratenici razmisluvaat dali }e im go prifatat predlogot. Zo{to voop{to razmisluvaat? Treba nekogo da pra{aat!? Ne treba da im se lutime na strancite {to kon nas se odnesuvaat taka. Vidoa so kogo si imaat rabota i si pravat {to sakaat. Totalni anonimusi vo nivnite dràvi, kaj nas se glavni yvezdi. Tie ni kaùvaat kako da ja pravime dràvata, tie ni kaùvaat kako da ja vodime. Denes ni baraat sednica na Komi- sija, utre moèbi }e ni svikaat i sednica na Sobranieto. I {to e potragi~no, na{ite pratenici }e razmisluvaat dali da im go prifatat predlogot. 4. Zav~era se odrà nekakva trkalezna masa za reformite na dràvata. Koga gi gledav izve{taite na televiziskite stanici, ne znaev dali emituvaat arhivski snimki od sednicite na CK SKM. Salata be{e istata, vo koja se odr- ùvaa sednicite na CK. I izlagawata bea sli~ni. Site isto mislea, glavno reformite odat napred, a i za toa {to ne ~ini, ne e vinoven sistemot, {to si e

89 dobar, tuku nekoi subjektivni slabosti. A i sostavot na lu|eto ba{ ne be{e mnogu podnoven.

BUJRUM EFENDI 15 noemvri 1997

• Hanxiski ve}e ne se pravi Angli~anec

1. Sletuvaweto na pretsedatelskiot avion vo Istanbul, ne mora da se posmatra samo od aspekt na lo{ite vetrovi {to ja zafatija Makedonija. Zo{to na rabotite da ne se gleda od povedrata strana? Na primer, Istanbul i bez lo{oto vreme vo Skopje moè{e da bide zavr{nica na uspe{nata misija na Istok. Po Abu Dabi, Kuala Lumpur i Dubai, ima li pologi~no mesto isto~no od Makedo- nija kade {to bi moèle da se privr{at zapo~natite aktivnosti za osvojuvawe na treti pazari. Na primer, da se dokupi toa {to ne uspealo da se kupi. Ekipaòt na avionot sigurno razmisluval i na alterantivni re{enija. Ohrid go isfrlile u{te na po~etokot, za{to ako duva vo Skopje, sigurno duva i vo Ohrid, a i gardistite go ~ekaa Gligorov na platformata na skopskiot aerodrom, a rezervni gardisti za pre~ek vo Ohrid nema. Sofija ne doa|a predvid, em ne nî sakaat, em nema ni{to da se kupi. Solun ne se prepora~uva od druga pri~i- na. Po prvoto stapnuvawe na makedonski pretsedatel na gr~ka po~va, pred desetina dena na ostrovot Krit, Grcite go iskompliciraa vizniot reìm. Ako sega, za tolku kuso vreme, Gligorov po vtor pat im vleze{e, ba{ka u{te i vo Solun, pak }e ni ja zatvorea granicata. Zatoa, Istanbul si e Istanbul. Em Turcite ni se vekovni prijateli, em sekoga{ bile dobri doma}ini, em ima {to da se ispazari, em ima i koj da go pre~eka pretsedatelot, em }e gi razbere koga }e mu re~at "Bujrum efendi", bez da se pla{i deka }e mu zabeleàt deka na{iot jazik e samo dijalekt na turskiot, {tom ne mu treba preveduva~. Edinstvena maana e {to tie tamu nemaat komiti kako po~esna garda, tuku asker. Spored edna varijanta, postoela mo`nost avionot pak da sleta vo Abu Dabi, kako na odeweto za Malezija. Arno ama, doma}inite bile navredeni od sostavot na makedonskata delegacija. Neli, tamu pretsedatelot be{e primen od ministerot za pomorstvo i pristani{ta. Za malku }e se slu~el diplomatski skandal, zo{to me|u ~etiriesettemina ~lenovi na makedonskata delegacija ne se na{lo mesto i za {efot na ohridskata kapetanija i pristani{tata. Nivniot minister nemal partner za razgovor, pa moral mesto so kapetanot na makedonskata "ezernica" da razgovara so makedonskiot pretsedatel. 2. Takvi proma{uvawa so protokolot ne moè da se napravat, na primer vo edna Germanija. Eve, tamu prestojuva delegacija na VMRO-DPMNE. German- cite mnogu vnimavaat i delegacijata ja primila ministerkata za semejstvo, sta-

90 ri lica, èni i mladina. Tokmu kako {to treba - vo makedonskata delegacija se Nikola Kqusev i Qub~o Georgievski. Germanskata ministerka ne go "pokri- la" samo resorot za èni. Moèle vo sostavot na delegacijata da ja zemat i Dosta Dimovska. 3. Voop{to ne treba da nî ~udi toa {to ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski namesto vo Istanbul sleta vo Hanoj za da prisustvuva na Sa- mitot na frankofonskite zemji. Do sega se obiduva{e nekako da nî smesti vo NATO, ili Evropskata Unija. Nikade ne nî sakaat, pa belkim }e ne primat me|u frankofonite. Sekoga{, koga ministerot }e se vrate{e od nekoja evropska prestolnina ili od Va{ington, nî uveruva{e deka pra{awe e na den ‡ dva koga i nie }e vlezeme vo evroatlantskite strukturi. Ako nekoj sepak se posomneva{e vo toa {to go zboruva ministerot i go potpra{a{e za dopolnitelni objasnuvawa, toj se prave{e Angli~anec. Sega, koga }e se vrati od Vietnam, }e svrti drug list. ]e se pravi Francuzin. 4. Inaku, Evropskata unija o~igledno nema namera da nî primi celi, tuku na par~iwa, ili ako moè ‡ na katovi. Sli~no, kako {to vo edno prilepsko u~ili{te go re{ile problemot na edna tepa~ka me|u u~enicite, Albancite da u~at na eden kat, Makedoncite na drug, taka i Evropskata komisija }e ni gi re{ava me|uetni~kite tenzii. Vo Evropa ja kanat makedonskata vlada da razmislime kako moè programata FARE "pospecifi~no da pridonese za podobruvawe na me|uetni~kite odnosi, osobeno vo odnos na albanskoto malcinstvo". Za da bide pojasno, tie ja podvlekuvaat va`nosta za vklu~uvawe vo programata na mali i sredni pretprijatija koi se nao|aat vo "albanskiot" region. Druga mo`na akcija bi bila del od fondot za gradska obnova da bide izdvoen za "proekti za op{tini vo koi domi- nira albanskoto malcinstvo ili vo koe ima golemo prisustvo na albansko malcinstvo". Prevedeno na na{ jazik, toa zna~i: "Moè da dobiete pari za Tetovo i Gostivar, a vo Mariovo pu{tajte ~e{mi". Evropa se griì za Albancite. Ma- kedoncite vo nivnite izve{tai se ‡ navodnici. 5. Pred nekolku dena pladnevniot dnevnik na Makedonskoto radio zapo~- na so vesta za uspehot na u~enikot Aleksandar Donev od Veles, koj osvoil prva nagrada na nekoj me|unaroden natprevar za fizika. Nov Zeland }e dobie u{te eden odli~en kadar od Makedonija. 6. Za praznikot na Skopje, noviot bulevar Vodwanska gi dobi i "starov- remskite" kandelabri, {to mu davaat lik na reprezentativna ulica. Koga na 11 oktomvri, noviot bulevar be{e pu{ten za soobra}aj, pretsedatelot Gligorov be{e nadvor od dràvata da isproba kako se vozi po nego od rabota do doma i toga{ napi{av deka toj ne saka da odi po patot {to mu go probila opozicijata. Dali slu~ajno, koga svetnaa novite kandelabri, Gligorov

91 pak be{e nadvor od dràvata. Moèbi ne saka da odi po patot {to mu go osvetluva opozicijata. Zo{to ba{ na Risto Penov od LDP mu se pogodi da ja napravi ulicata {to vodi od centarot kon Vodno? Toa moè da bide seriozna pri~ina za razdor me|u premierot i pretsedatelot. ]e se naluti Branko. ]e mu re~e na pretsedatelot: "Namesto po na{iot, ti odi{ po nivniot pat."

JUGOSLOVENSKA KRALICA 22 noemvri 1997

• Na Sowa nema koj da í sudi

1. Kamionxiite pominaa lesno. Nikoj ne gi priveduva{e i nikoj ne ja izgubi rabotata.Duri i im be{e dozvoleno pe{ki da stignat pred Vladata za da protestiraat. Mora da se priznae ‡ sepak e podemokratski da ti gi odzemat klu~evite od kamionot, otkolku da te odvedat vo policiska stanica, kako {to zavr{ija èlezni~arite. Osobeno {to policijata ovoj pat bila mnogu fina. Gi pra{uvala kamionxiite kade odat i so pridru`ba gi sproveduvala do granica. Toa e mnogu podobro otkolku da gi sproveduvale do stanica. Nie ne sme svesni kolku treba da sme sre}ni {to policijata ni ovozmo- ùva vakva sloboda na dvièweto. Samo {to toa ne znaeme da go cenime. Zamis- lete da imavme ista policija kako francuskata! Pa da bevme blokirani so denovi, zaradi tamu nekoi {to baraat svoi prava, a ne gi po~ituvaat me|unarodnite konvencii. Treba edno da bide jasno. I da se sopne{ na trotoar poln so pe{a- ci i ne daj boè da padne{, policijata ima pravo da te privede. Zatoa {to go popre~uva{ normalniot tek na soobra}ajot i zatoa {to gi kr{i{ me|unarodnite konvencii za obezbeduvawe sloboden protok na lu|e i stoka. Osven toa, vo koja dràva bi moèla policijata da izleze na kraj so vakva opozicija. Tie od VMRO-DPMNE vo [tip na{le da se vozat vo vozilo so ist tip i ista boja, na ist reon i vo isto vreme koga policijata lovela {verceri so droga. I posle se ~udat zo{to gi privele!? Koga ovie od opozicijata }e sfatat deka ne treba da í se me{aat vo rabotata na policijata? 2. Sepak, intervencijata na policijata protiv kamionxiite moè da frli temna damka vrz na{ata uspe{na nadvore{na politika. Vo Francija {trajkot na kamionxiite zavr{i so pregovori. Kako sega ministerot Blagoj Hanxi- ski }e im go opravda na svoite kolegi frankofoni, nefrankofonskoto odnesuvawe na negoviot kolega Tomislav ôkrevski? ]e mora da bara nekoja druga organizacija kade {to }e nî primat, a nema da se posramotime. Ubavo e toa {to Malezija }e ni dade poddr{ka za priem vo Evropskata unija i NATO, ama da moè{e nekako da se pikneme i vo Organizacijata na

92 Afrikanskoto edinstvo. Ili, vo ASEAN. Nevrzanite }e gi dobieme po sukce- sija, a za Islamskata konferencija imame vrski. Po sî, polesno }e ni bide otvoren patot do OPEK. Sepak, najprakti~no e da staneme ~lenka na Komonveltot. ]e si imame kralica. Nema da imame potreba da izbirame pretsedatel. Em }e za{tedime pari, em nervi za predizbornata kampawa. Dvorski {utovi imame dovolno. 3. Velat deka sme moèle da bideme i skandinavci. Od Belgrad pristigna idejata za nekakva balkanska kompanija, po ugledot na skandinavskata SAS. Toa vo srpsko-makedonskiot MAT e prifateno so zadovolstvo. Nim ve}e im napravile i nov red na letawe od Skopje do Belgrad i nazad, so koj }e se ovozmoèla podobra iskoristenost na flotata. Koja flota? Onie dva aviona na koi pi{uva MAT, a na opa{kata stoi jugoslovenskata trobojka i oznakata JU? Navistina se raboti za podobra iskoristenost na flotata. Na JAT. Fati si go u{te rano v zori avionot i odi vo Belgrad. [to bara{ podaleku? Skopje navistina e centar na Balkanot, ama samo geografski. Bidej}i ve}e tolku godini sme bile provincija, moème i da ostaneme. Nau~eni sme postojano nekoi drugi da nî vozat. Minatata godina, "Paler Makedonija" proslavi pet godini i propadna. Godinava, petgodi{nina slave{e i "Avioimpeks". Ne znam {to ~ekaat, vreme im e da go prizemjat. Nema smisla na{ite patnici da letaat vo na{i avioni, da gi vozat na{i piloti i da gi sluàt na{i stjuardesi, koga JAT ima tolkava neiskoristena flota, a gi izgubi pazarite vo Hrvatska, Bosna i Slovenija. Treba da mu se otstapi prostor, kako i porano, da se dokaè. Nie }e sme bile Franko- foni, Angli~ani, Skandinavci!? More, }e si bideme povtorno Jugosloveni. 4. Znaete li so kakva nacionalna gordost sum ja sledel pres konferencijata na direktorot na Elektrostopanstvo Pande Lazarov, koga im re~e na Grcite: "Pa {to, ako treba i }e vi platime!" Koga bi bile na{ite pregovara~i so Grcija, taka energi~ni kako Lazarov, voop{to ne bi gi fermale po tamu nekoi si Wujorci i @enevi. Ama energijata e negova rabota. ]e platime be! Mnogu golema rabota {to rakovodstvoto na Elektrostopanstvo potpi{a- lo nekakov preddogovor so gr~ka firma za oprema na hidrocentralata Kozjak i {to Grcite sega }e nî tuàt, pa moème da izgubime 5‡6 milioni dolari. Kako da e toa suma za sekiracija. Strujaxiite velat deka ako treba }e platat. Kako da ne!? ]e platime nie. O~ekuvajte posle presudata zgolemeni smetki za struja. Ako ne platime, }e ni ja isklu~at strujata. A na Pande Lazarov nema da mu fali ni vlakno na glavata. Na pra{aweto na novinarite kolku ~ini prifatenata kineska ponuda za hidrocentralata, zaedno so procentot za osiguruvawe i provizijata, ~lenot na Upravniot odbor na ESM Qup~o Nikolovski odgovori: "Sumite se igri na cifri!" Ete ti! Kako da e toa mnogu va`no. Plati i mol~i!

93 5. Sudot vo Bitola pobara izzemawe od sudskiot proces protiv obvinetite vo aferata TAT. Mnogu sudii bile {teda~i na TAT i na toj na~in vme{ani vo slu~ajot. Sega sudeweto }e treba da se prefrli na drugo mesto. Toa mo`e da bide golema beqa. ]e izleze deka ne se samo bitolskite sudii tie {to treba da bidat izzemeni. Kojznae koj sî bil na spisocite na bitolskata mama Sowa. Da ne se slu~i cela dr`ava da se izzeme od sudeweto na TAT-ovci. Na Sowa nema koj da í sudi.

HARD ROK 29 noemvri 1997

• Kriminalcite ja slu{aat policijata

1. Koj vele{e deka policijata ne si ja vr{i rabotata kako {to treba i deka ne se zabeleùvaat rezultati od nejzinoto rabotewe. Treba{e da pomine sosema kratok period pa da se vidi kakov efekt ima{e nivniot neodamne{en apel do sopstvenicite na ogneno oru`je da se vozdrùvaat od pukawe vo zatvoreni objekti. Poslednoto spektakularno ubistvo vo Skopje se slu~i nadvor srede edna od najprometnite ulici. Po~ituvaj}i go apelot na MVR, ubiecot names- to vo zatvoren prostor, pukal na otvoreno. I posle neka kaè nekoj deka kriminalcite ne rabotat kako {to }e im kaè policijata. 2. Velat deka ubiecot imal zavidna kariera, ~ij vrv bil dostignat na minatite izbori, vo oktomvri 1994 godina kako obezbeduvawe na toga{niot Sojuz za Makedonija i podocna pri demoliraweto na diskotekata "Hard rok", kon krajot na noemvri istata godina, pred samoto sve~eno sezonsko otvarawe na koe se o~ekuvale vidni li~nosti od politi~kiot ìvot. Ako "hard rok" se prevede diletantski od angliski na makedonski, toa bukvalno bi zna~elo "silen potres". Izgleda deka kon krajot na 1994 godina potresot navistina bil tolku silen, {to udarite gi ~uvstvuvame i sega. Okolu pra{aweto koj angaìral kriminalci za za{tita na predizbornite mitinzi toga{ se slu~i a i prvata poseriozna kavga me|u toga{nata Liberalna partija i SDSM vo Sojuzot za Makedo- nija. Vo juli slednata godina, MVR ednostavno stavi klu~ na "Hard rok". Za petmina od vandalite istragata se otkaà od goneweto, a dvajca sî u{te bea vo begstvo. MVR podnese samo prekr{o~ni prijavi. Vo me|uvreme i izbeganite se vratija, slu~ajot se zaboravi, Sojuzot za Makedonija propadna, a MVR prejde kon posovremena tehnika vo borbata protiv kriminalot - pi{uva u~tivi apeli. Nas nikoj ne nî izmamil. Vo reklamite toga{ ni nudea "sigurna ku}a". [to e za pravo, nikoj ne ni garantira{e sigurni ulici.

94 Sekade policijata si ima sorabotnici od podzemjeto i koristi poe- dinci da ja kontrolira situacijata. Verojatno e mo`na i druga kombinacija ‡ podzemjeto da ja kontrolira policijata. Kaj nas, odej}i po ulici re~isi na sekoj ~ekor moè da se zabeleàt mnogu policajci. Lovat {verceri po pazarite, no}e zatvoraat kafeani, asistiraat na pajakot pri podigaweto na nep- ropisno parkirani vozila, priveduvaat neposlu{ni {trajkuva~i, vozat nekoi sme{ni kombiwa koi porano gi vikavme "marica" a sega se vikaat "podvi`na policiska stanica", se krijat zad drvja i grmu{ki so radari.. . Sega dobija konkurenti. Kolku ima policajci po ulicite, sî pove}e i kriminalcite izleguvaat nadvor. Sî se izme{alo. I kriminalci i policajci. Ne zna- e{ od kogo da se pla{i{. 3. Bugarite moàt da se pokrijat i edna{ zasekoga{ da prestanat so prikaskite za makedonskiot jazik kako dijalekt na bugarskiot. Kako da ne!? Make- donskiot jazik e dijalekt na slova~kiot. Zatoa i ne ni treba{e preveduva~ na izjavata na ministerot na Slova~ka Zdenka Kramplova. Ubavo ni re~e ministerot Hanxiski: "Kako {to ministerkata razbira makedonski, taka i nie razbi- rame slova~ki". Pu{ti o~ite neka zboruvaat. Golema rabota {to preveduva~- kata se izgubila nekade na patot me|u Sobranieto na Makedonija i Ministers- tvoto za nadvore{ni raboti! Slu`bite vo MNR ni rekoa }e ni obezbedele tit- luvana izjava. Verojatno zatoa po izjavata, od kolegite od televiziite gi baraa lentite. Moèbi Hanxiski im obezbedil i ma{ina za montirawe. Kako i da e, po pojavata na gospo|ata Kramplova vo Makedonija, mnogu e golema verojatnosta da dojde do natamo{no zaladuvawe na odnosite so Bugarija. Nekako na ministerot Hanxiski pove}e mu li~i da go gledame vo dru{tvo so Slova~kata Zdenka, otkolku Bugarkata Nade`da. Ba{ka, kako gordo ode{e pokraj gostinkata, pa kako xentlmenski í dava{e prednost, u{te so onoj negov poznat {eretski pogled "pod oko", nebare kako da saka{e da ni se pofali deka otka~il stara i fatil nova ènska. A zo{to da ne. Nade`da go razo~ara so odnesuvaweto. Ne ispadna ni{to od blagata nade` za podobruvawe na odnosite. A Zdenka e rusokosa i plus, si imaat razbirawe. Se vide apla pred site na pres konferencijata deka dobro si se razbiraat. So nea moè da se sre}ava i bez preveduva~, a da ne predizvika diplomatski skandal. Samo Medlin Olbrajt da ne doznae za ovaa rabota. 4. Organizacijata na ON za trgovija i razvoj (UNKTAD) ja objavi listata na stranskite investicii vo zemjite vo tranzicija, spored koja Makedonija so 8 milioni dolari direktni stranski investicii vo 1996 godina e na poslednoto 25 mesto. Aj da ne se sporeduvame so Polska, Ungarija i ê{ka, zatoa {to taka ni prepora~uva premierot, a nie go slu{ame. Ne se sporeduvame ni so Slo- venija ‡ ve}e odamna. Ama {to pravime, koga kako zemji za sporedba ni gi prepora~uva Albanija, Bugarija i Jugoslavija. I tie se pred nas. Za Hrvatska, so

95 300 milioni dolari stranski investicii, i~ da ne zboruvame. Aj da zboruvame za Taxikistan, Kirgistan i Belorusija. I tie se pred nas. Ima li uteha? Ima! Bosna i Hercegovina voop{to ja nema na spisokot. 5. Elektrostopanstvo na Makedonija ja prizna gre{kata so potpi{uvaweto na dogovorot za nabavka na oprema za "Kozjak" od gr~kata kompanija, a soop{ti deka ne ja prifatila ponudata na {vajcarskata kompanija zatoa {to bila poskapa. Minatata nedela, na pres konferencija vo ESM, na pra{aweto na novinarite kolku ~ini zdelkata so kineskata kompanija, koja logi~no se pretposta- vuva deka e poeftina be{e odgovoreno deka "sumite se igri na cifri". Nedela- va, skopskata televiziska stanica "A 1" dojde do tekstot na potpi{aniot memorandum za pregovori so Kinezite vo koj ne e dogovorena ‡ cenata. Nema cena, nema igri na brojki, nema suma. Kinezite }e ni go pravat "Koz- jak" bez pari.

BRANKOVA BITKA 6 dekemvri 1997

• Samo [e{eq mo`e da nî spasi

1. Rakovodej}i se spored onaa poznatata: "Edna izgubena bitka ne zna~i i izgubena vojna", premierot Branko Crvenkovski zapo~nuva nova ofanziva. Ja izgubi {to ja izgubi bitkata so oktopodot, ama mlad e, ima sili za novi bitki, pa sega ja najavuva bitkata protiv nevrabotenosta. Bitkata {to mu pretstoi e navistina te{ka, zatoa {to treba da obezbedi vrabotuvawa, bez investicii, ama ako gazdite gi prijavat site {to rabotat na crno, uspehot ne mu gine. Lesno mu e na premierot koga raspolaga so armija lu|e koja {to moè da mu vojuva. Taka i tovarot nema da padne samo vrz nego i Vladata, tuku vrz site nas. Kriminalot od TAT go plativme site. I so devalvacijata i so zakonot za obes{tetuvawe. Na istiot na~in sega site }e go pla}ame i vrabotuvaweto na neprijavenite vraboteni. Nema da pla}aat samo tie {to i dosega ne pla}aa ‡ gazdite. 2. Ustavniot sud }e rasprava za edna budala{tina {to ve}e sedmi mesec se pravi na patnite grani~ni premini i {to se vika taksa za odrùvawe na higienata zatoa {to pla}aweto bilo neustavno. ]e bide toa u{te edna potvrda deka vo ovaa dràva moè bukvalno sekoj da ti pobara pari i ti da mu dade{. Ba{ bi bilo interesno da vidime kako dràvata }e ni gi vra}a parite {to nekoi drumski razbojnici ni gi sobiraa protivustavno celo leto i nam i na strancite. Bi bilo u{te pointeresno da vidime dali nekoj }e odgovara za bru- kata {to í e nanesena na dràvata vo o~ite na zaskitanite turisti, ili za sobi-

96 raweto pari so izmama. Za{to. toa e isto kako koga policijata }e fati nekoj izmamnik {to nekomu mu zel pari, a potoa ne go dava na sud, a na izmameniot ne mu gi vra}aat parite. Mol~i, lesno kurtulivme, inaku kako {to bea naostreni da gi sobiraat parite i revnosno da gi brojat site lu|e vo vozilata, moèa da pobaraat da si ja otplatime obvrskata kon higienata na na{ite grani~ni premini so rabotni zadolènija. Na primer, ~etvorica vo kola, plus za kolata, toa ti se 150 denari i ako ne saka{ da plati{, da ti podelat metli da zamete{ 150 metri od patot pred rampata. Strancite bi minale pote{ko.Bidej}i tie pla}aat so marki, nim }e im dadat pote{ka zada~a. ]e im gi re~at da gi is~istat toaletite. No, zatoa pote{kata zada~a nosi i privilegii. Tie {to }e si gi is~istat toaletite }e se steknat so pravo i da go napla}aat nivnoto koristewe. Mala nu`da 10, golema 30 denari. Na toj na~in }e gi zabeleèvme i prvite stranski koncesii vo Make- donija. Pa posle nekoj neka spori so tvrdeweto deka koncesiite gi davame od nu`da. Ako Ustavniot sud sepak donese nekakva odluka da se vra}aat parite {to protivustavno ni bile odzemeni, predlagam da se otkaème od niv. Belkim na- {ite pari oti{le vo buxetot, pa }e se najdat vo bitkata za novi vrabotuvawa. Jas na primer, prviot skromen pridones za higienata na granicata go dadov u{- te na po~etokot na letoto. Bidej}i sum bil me|u prvite, go molam premierot da me zapi{e kako prvoborec vo bitkata protiv nevrabotenosta. Partizanska spo- menica ne baram. 3. Vo Srbija utre ima povtoreni pretsedatelski izbori, ama kako i so Bugarite i so niv imame problemi vo qubovta, pa ne znaeme koe mom~e najmnogu }e ni prilega. Vuk Dra{kovi} izjavuva deka }e ja smesti "na{ata Makedonija" vo carinska unija so Srbija, Crna Gora i srpskiot del od Bosna. Socijalisti~- kiot kandidat Milan Milutinovi} veli deka i vo momentov so Makedonija nema ni granica ni carina. Izgleda deka najmnogu }e ni odgovara pobedata na [e- {eq. Ako pobedi ~etni~kiot vojvoda i ako po~ne da ostvaruva sî {to vetuva, mnogu verojatno e deka svetot povtorno }e vovede sankcii protiv Srbija. Toa zna~i deka pak }e zaìvee {vercot na nafta, }e se vratat vo igra tajnite kon- tingenti, }e se otvorat edno ~udo stranski pretstavni{tva.. .Pak }e ni zaì- vee stopanstvoto. Kakvi investicii, kakvi novi vrabotuvawa, {vercot }e ni gi re{i site problemi. U{te ako moè parite od konvoite da ne odat samo po privatnite xebovi, tuku ne{to da odi i vo buxetot, ete sredstva za u{te novi rabotni mesta. Samo [e{eq moè da nî spasi. 4. Lesno im e na ko{arkarite od dràvnata reprezentacija da go ostavat rakovodstvoto vo Portugalija i sami da si se ka~at vo drug avion. Kolkumina bi sakale da go ostavat dràvnoto rakovodstvo i da fatat drug voz, ama ne se ko{arkari. Na primer koga gleda{ deka nekoi so seta brzina go teraat vozot

97 nakaj Belgrad. A ti vika{: "Aman majstore, daj barem da se simneme vo Lapovo". Samo {to ni gi zedoa parite, pa sega nemame da si kupime karta za drug voz. 5. Velat deka duri i direktorite vo klinikite na Klini~kiot centar vo Skopje gi izbirale po partiska linija. Vo idnina, namesto na klinika, }e moè da odi{ na pregled vo {tabot na SDSM. Me interesira samo {to }e se slu~i ako zaradi negriàta na nekoj lekar od SDSM, po~ine pacient od SDSM, a na grobi{tata sî u{te nema posebna SDSM aleja? 6. Pred dva dena makedonskata policija so palki gi natepala lu|eto {to ~ekale pred Kancelarijata za vrski na Republika Grcija vo Skopje, zatoa {to se pobunile koga nekoja televiziska ekipa vlegla preku red. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti uporno opstojuva na liberalniot vlez na gr~kite gra|ani vo Makedonija, koi ne moraat od rani zori da visat kako majmuni na re{etki pred makedonskata kancelarija za vrski vo Atina, tuku vizite gi dobivaat na granica. Velat, toa bilo vo interes na dràvata. A toa {to dràvata si gi tepa sopstvenite gra|ani ne e bitno, zatoa {to kaj nas gra|anite postojat zaradi dràvata, a ne dràvata zaradi niv, kako {to e sekade vo svetot. Nie ne voveduvame recipro~ni merki zatoa {to makedonskata dràva pove}e gi po~ituva gr~kite gra|ani od makedonskite. Bi bilo nelogi~no, vo ime na reciprocitet da pobarame gr~kata policija da gi tepa gr~kite gra|ani koi ~ekaat makedonska viza vo Atina. Tolku budali sigurno ne se.

SIGUREN SEKS 13 dekemvri 1997

• Hanxiski vo redica za gr~ka viza

1. Odamna ni priviknale da ìveeme so stil na autsajderi. Malku, malku, pa }e si popla~eme na ta`nata sudbina i za si {to ni se slu~uva }e najdeme opravduvawe vo faktot deka sme se rodile na Balkanot. Ne sme nie vinovni {to postojano nekoj drug ni pravi sopki i ni se zakanuva so blokadi. Zatoa i koga }e ni se nasmevne sre}ata, mislime deka toa e lo{ znak, za{to nie ednostavno sme predodredeni da ìveeme nesre}ni. Ako nekoga{ i ni se ukaè {ansa za uspeh, vedna{ }e ja ispu{time. ]e se prepla{ime od toa {to moè da ni se slu~i, ako ne daj boè uspeeme, }e izgubime nervi da ja isterame igrata do kraj i }e si prodolìme so sre}niot ìvot na nesre}nici. Tolku mnogu si se soàluvame, {to samite na sebe si se obra}ame vo deminutivna forma ‡ Ma- kedon~iwa. Demek, dobri se, slatki, mali, naivni, ne moè{ da ne gi saka{, ama ‡ greoti~ka.

98 Zatoa uspehot na ènskata rakometna reprezentacija na Makedonija na svetskoto prvenstvo ni dojde kako {ok. Kako sega odedna{ nie ‡ autsajderi da se najdeme me|u osumte najdobri reprezentacii na svetot? Kako sega nie, siroma{kite, za àlewe, da predizvikuvame strav i po~it kaj svetskite velesili vo ènskiot rakomet. Namesto ènite da pla~at, kako {to nî nau~ile vo narodnite prikazni, tie peat srede Germanija. Moèbi }e uspeevme da odime u{te ponapred, ama se zame{a diplomatijata. Rabotata dobro trgna. Pred da zaminat za Germanija, premierot Crvenkov- ski gi primi rakometarkite, im posaka uspeh, moèbi im dade i instrukcii kako da igraat. I ‡ se ode{e dobro dodeka na terenot ne se pojavi makedonskata diplomatija. [to mu treba{e na ministerot Blagoj Hanxiski da se pojavuva vo salata na natprevarot so Germanija? Ne deka Hanxiski saka da gi minira na- porite na Branko. Ednostavno, se znae ‡ kade se pojavila makedonskata diplomatija, sekade doìvuvala neuspesi. 2. Vo pauzata me|u dve patuvawa na {efot na makedonskata diplomatija, bi bilo mnogu korisno, ako Hanxiski najde vreme da se zafati so re{avaweto na problemot na gr~kite vizi za makedonskite gra|ani. Bidej}i od negoviot kabinet nema pogled na ulicata pred Kancelarijata za vrski na Republika Gr- cija, ne e lo{o da organizira edno kolektivno vadewe gr~ki vizi za cela Vlada, za vo praktikata da po~uvstvuva kako na sopstveniot grb makedonskiot gra|a- nin gi ~uvstvuva ne samo pendrecite na sopstvenata policija {to im pravi red na Grcite pred porti, tuku i kako se sproveduva vo ìvot Privremenata spogodba od Wujork, spored koja dvete strani ja stimuliraat razmenata na lu|e, stoka i idei preku granicata. Vo redicata treba da se iznaredat site ministri sose èni i sose deca i da zastanat pokraj re{etkite na temperatura pod nulata i kolektivno da cupkaat vo mesto i da duvaat vo racete da se stoplat vo ime na zgolemuvaweto na stopanskata razmena me|u Makedonija i Grcija. Prv na ~elo na kolonata }e bide Hanxiski, koj }e ja ima taa privilegija da napravi spisok na prisutnite, koj sve~eno }e mu go predade na {efot na kancelarijata Alek- sandros Maqas, pri {to }e bide iskaàno zadovolstvo od natamo{no prodlabo~uvawe na odnosite me|u dvete dràvi i }e se osudi embargoto kako nepri- fatliv na~in za re{avawe na problemite. Arno ama, vremeto za rabota so stran- ki }e iste~e i vratarot }e mu kaè na Haxiski "Avrio". I Hanxiski }e se naluti i }e í predloì na Vladata da prezeme merki vo januari. Zna~i ‡ vgodina. Toa e razlikata me|u nas i Grcite. Tie prezemaat merki utre, a nie slednata godina. Belkim koga vakvo ne{to }e se slu~i, nekoj od Vladata }e po~ne da razmisluva kako lu|eto koi u{te na polno} gi okupiraat uli~kite okolu gr~kata kancelarija i dremat vo vozilata i kamionite so registerski tabli~ki od cela dràva, ~ekaj}i gi dvata ~asa da im dojde redot. Gr~kite biznismeni koi sekojdnevno doa|aat kaj nas, ne mora da znaat za problemite na nivnite partneri od

99 ovaa strana na granicata. Koga i tie bi se naredile sose cela familija pred re{etkite na makedonskata kancelarija za vrski vo Atina u{te od polno}, za da pravat biznis vo Makedonija, moèbi situacijata bi bila poinakva. Ama, nie dosledno ja sproveduvame Wujor{kata spogodba potpi{ana me|u "Dvete strani". Grcija e "prvata strana", a nie sme "zafrknatata strana". 3. Zo{to na Kongresot na dràvniot sindikat dosega{niot pretsedatel @ivko Tolevski be{e povtorno izbran kako edinstven kandidat? Zatoa {to ako ima{e drugi kandidati, tie moèbi nema{e da sakaat go viknat premierot Branko Crvenkovski da im zboruva za makroekonomskata politika na Vladata, a ne veruvam deka }e bea mnogu odu{eveni i od prisustvoto na potpretsedatelot na Vladata Dimitar Buzlevski. Vaka, "partnerite" im dojdoa na sindikalcite na Kongres, prviot sindikalist povtorno e izbran za lider i Kongresot zavr{i na op{to zadovolstvo i na ednite i na drugite, kako vo starite vremiwa koga rabotni~kata klasa be{e na vlast. Mototo na sindikalniot kongres treba{e da bide "Za siguren seks!" Kol- ku i da e zdodevno, kakvo vreme dojde, najdobro e da se drì{ do eden partner. Premierot toa najdobro go znae i zatoa mu napravi ~est na legendarniot sindikalen lider. Ima li posiguren partner za Vladata od @ivko Tolevski? 4. Vo odnosot me|u Vladata i Sindikatot barem se znae ‡eden partner i {to i da pravi, toa e toa. Ama, ~itaj}i ja crnata hronika na dràvata, ~ovek navistina ne moè da bide na ~isto koj so kogo e vo vrska. Prebegan dràvjanin na Makedonija vo SAD ilegalno mu prodaval voena oprema na Ministerstvoto za odbrana, prebegan oficer na ARM primil potkup za da likvidira pratenik, policajci kradele policiski vozila i gi nosele vo Srbija, srede ulica ladno- krvno pukaat lu|e bliski na vlasta.. . Na parlamentarnata sednica, ministerot za odbrana Lazar Kitanovski, po povod poslednata afera so zakanite protiv pratenikot îfliganec pobara nekolku dena da se usoglasele stavovite me|u ministerstvata za vnatre{ni raboti i odbrana. Neka pobrzaat, da ne go zapali nekoj nenadejno svetloto, pa da se {okirame. Kojznae kogo si }e vidime so spu{teni pantaloni.

NA ZDRAVJE! 20 dekemvri 1997

• Makedonskata nacionalna aviokompanija }e se vika "SHS"

1. Ako ne funkcionira ne{to vo Ministerstvoto za zemjodelie, toa sekako e pri~ina da se bide zagri`en. Ako ne funkcionira kako {to treba Minis- terstvoto za urbanizam, i toa treba da bide ne~ija glavobolka. Da ne zboruvame za ministerstvata za transport, za obrazovanie, zdravstvo... Ama, velat, ako ne

100 funkcioniraat Ministerstvata za odbrana, vnatre{ni i nadvore{ni raboti, toa ti e isto kako da ne funkcionira dràvata. A kaj nas o~igledno ne funkcioniraat kako {to treba tokmu tie tri ministerstva. Zatoa i ne treba opozicijata da mu zabeleùva na pretsedatelot Gligo- rov {to vo svoeto godi{no obra}awe do Sobranieto ja naslikal situacijata vo dràvata so svetli boi. Bidej}i koga }e kaè{ "dràva", prvo {to na um ti pa|a toa e vojska, policija i diplomatija, a toa kaj nas go nema, toj o~igledno ne zboruva{e za ovaa dràva. 2. Izgleda deka toa go znaat nadvor i kojznae zo{to, ne im se dopa|a zaradi nivnata bezbednost, pa pokaùvaat izvesna zagriènost i za nas. Ete, Ame- rikancite u{te edna{ najdoa razbirawe za na{ite vnatre{ni problemi. Sek- retarot na Stejt departmentot Medlin Olbrajt, mu vleze vo poloènie na nejziniot kolega Hanxiski, koj namesto vo Brisel, mora{e da ostane vo Skopje za da proburi~ka po fiokiote da ne mu ostanal u{te nekoj dokument, pa vide, ne vide, koga ve}e nema{e koj, taa mora{e da gi zastapuva interesite na Makedo- nija. I dodeka Hanxiski gi ~iste{e fiokite, Olbrajt ni pora~a: "Vie vo Make- donija, vnimavajte {to pravite so Makedonija!" Samo, ne sme ni nie tolku naivni, pa da ne moème da gi pro~itame Ame- rikancite. U{te ne znaat so kogo si imaat rabota. Tie ni serviraat "afera Mikei", a nie im ja prevrtuvame vo "afera [aklev". 3. Sepak, ne e sî tolku crno. Na ìvotot treba da se gleda i od povedrata strana. Sega ve}e se sozdadeni i zakonski pretpostavki da se ~uvstvuvame pove- selo. Vladata drasti~no gi namali dava~kite za alkoholnite pija~ki. ]e moè- me eftino da se na~ukame. Ako ne moème da bideme pijani od sre}a, barem }e moème da si dozvolime da bideme pijani od alkohol. Neka ni e na na zdravje! Do sega Skopskata pivarnica vo reklamniot TV spot nî ubeduva{e deka so sekoe ispieno {i{e pivo, nie gi pomagame razvojot na sportot i kulturata. Vladata gi namali dava~kite za da go namalela {vercot na stranskiot alkohol. Taka, otsega }e imame u{te eden motiv da pieme, a vo isto vreme da ~uvstvuvame deka pravime ne{to za op{to dobro. Pijani }e bideme nesvesni deka ne samo {to go unapreduvame sportot i kulturata preku sponzorstvata na skopskata pivarnica, tuku i deka sme se vklu~ile vo organiziranata bitka protiv {vercot i sivata ekonomija. Vo vakva organizirana bitka vlegovme i koga Vladata gi namali dava~kite na cigarite, za da im bide konkurentna na {vercerite. Nebare {i{iwata i kutiite so cigari nekoj gi {vercuva vo xebovi pokraj strogite carinici i policajci. Navistina te{ko e da se yirne vo se~ij xeb. Moèbi ednakvo te{ko kako {to e zabeleùvaweto na nekoj {leper pokraj podignata rampa. 4. Mora da se priznae deka se raboti za edna pragmati~na politika koja se prilagoduva kon potrebite na {vercerite i izmamnicite. I {to e za pofalba ‡ se ostvaruva vo kontinuitet. Isto kako {to ne moèj}i da se bori protiv {ver-

101 cot i sivata ekonomija so cigarite i alkoholot, vladata re{i da da igra po nivnite pravila, taka i ne moèj}i da se bori protiv vrabotuvaweto na crno, re{i toa da go legalizira. Eve, na primer, so noviot zakon za vrabotuvawe, se nagraduvaat tie {to ne í pla}ale na dràvata pridonesi za vrabotenite. Tie {to ne vrabotuvale na crno, tuku bile glupavi pa í pla}ale na dràvata, sega }e bidat kazneti bidej}i proizvodot na pazar }e im bide poskap i nekonkurenten na izmamnicite. Isto kako {to pred izvesno vreme na tie {to ne gi pla}ale pridonesite im be{e daden popust za da si gi platat. A {to se slu~i so tie {to pla}ale redovno. Gi kaznija so toa {to za niv ostanele pomalku pari. 5. Ministerot za soobra}aj Abdulmenaf Bexeti im dal rok od {est meseci na dvete doma{ni kompanii da po~nat da sorabotuvaat me|u sebe, ako sakaat da bidat zemeni predvid za idnata nacionalna kompanija. Ministerot }e ima golemi problemi. Ne so "Avioimpeks" i "MAT", tuku so "Adrija", "JAT" i "Kroacija erlajns", za ~ii{to evropski linii rabotat na{ite kompanii. Taka {to za vistinska makedonska kompanija Bexeti }e mora da se bori so Srbite, Hrvatite i Slovencite. Pred izvesno vreme be{e lansirana idejata za nekoja zdruèna balkanska kompanija , po ugledot na skandinavskata "SAS". Bidej}i avionite na makedonskite kompanii glavno patnicite za Evropa gi prefrluvaat samo do Belgrad, Zagreb i Qubqana, moè da se smisli ime za idnata nacionalna kompanija {to }e asocira na imeto na {vedsko-dansko-norve{kata "SAS". Na{ata kompanija }e se vika ‡ "SHS".

ROMANTI^NA PRIKAZNA 27 dekemvri 1997

• Na [aklev nema koj da mu plati avtobus

1. Raspravata za predvremenite izbori, vo Sobranieto na Makedonija ne- o~ekuvano, vo docnite no}ni ~asovi vo ~etvrtokot dobi romanti~ni dimenzii. Ne deka nekoj o~ekuva{e poinakov rezultat vo glasaweto od onoj {to izleze, tuku malkumina moèa da pretpostavat deka te{kata tema }e po~ne da se vrzuva so qubovni sodrìni. Ministerot Blagoj Hanxiski kako da se posomneva vo iskrenite nameri na opozicijata kon Makedonija, pa od negoviot govor moè{e da se pro~ita deka site izminati godini, za razlika od negovite drugari, drugite odgleduvale ne~esna qubov. Raspravata na tema qubov se razgore koga Stojan Andov mu zabe- leà na Hanxiski barem nemu da ne mu zboruvaat za takvi raboti, koga toj vo odnos na sega{niot minister, vo minatoto bil na funkcija koja mu davala pove-

102 }e mo`nosti za izrazuvawe na qubovta. Za da ne ostanat pokuso Albancite, i Mersel Biqali od PDP potseti na nivnata specifi~na qubov kon Makedonija. [teta {to vo Parlamentot gi nema od VMRO-DPMNE, za da dadat i tie svoj pridones vo raspravata za qubovta. I tie imaat {to da kaàt. Od koga vikaa deka nevestata treba da se ven~a, i toa vedna{. Razmislite za qubovta kaj makedonskite pratenici dojdoa kako eden vid kompenzacija za propu{tenata epizoda od "Kasandra". Im se napolnija romanti~nite du{i, a nemaa kade da gi iskaàt ~uvstvata. Osven toa, imaat potreba za identifikacija. Koga malku podobro }e se razmisli, moàt da se pravat spo- redbi me|u Makedonija i Kasandra. I dvete se simpati~ni, naivni, neza{titeni, postojano pla~at i imaat nesre}na sudbina. Vo dràvata ni se slu~uva istata prikazna, kako vo latinoamerikanskata sapunica. Site ja sakaat Makedoni- ja, a nikoj ne vodi qubov so nea. I taa pak ‡ trudna. 2. Taka se slu~uva od ednostavna pri~ina {to posle tolku strastveni iz- livi na qubov, namesto da odat na nekoe poprigodno mesto za taa rabota, pratenicite otidoa vo kafeana. Taka pravat postojano. ]e se ispofalat, te ova }e napravime, te ona }e napravime, ama boèm da soberat sili za akcija, }e otidat vo sobraniskiot restoran, }e se iznajadat i napijat i posle ne im teknuva na ni{to. Mora da se priznae, te{ko im e. Cenite vo restoranot se nenormalno niski, a pau{alite i dnevnicite visoki. I pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski go zabeleà toj problem. Osobeno koga treba{e da se izglasa Buxetot. Za da gi sobere pratenicite vo salata da glasaat, toj im se zakani deka }e im go zatvori restoranot. Sre}a {to ne posegna po taa drasti~na merka. Duri toga{ }e naprave{e polo{o. Va- ka, so eftinata hrana i pija~ka, nekoj moè }e se podlaè da dojde i na sednica. Ako ne raboti restoranot, nema da mu doa|aat voop{to. Verojatno zatoa vo novogodi{nite paket~iwa {to im gi podelija na site pratenici, pokraj koènite tefter~iwa i potsetnici imalo i po eden otvara~ za {i{iwa. Za sekoj slu~aj. Ako Tito im zabrani da odat vo bife, da moàt pratenicite sami da si kupuvaat pija~ki od okolnite granap~iwa i da si ja os- veùvaat du{ata za vreme na dràvni~kata rabota. Toa {to na otvara~ot e ap- licirano znameto na Makedonija e strogo namenski ‡ i koga }e pijat da znaat deka pravat golema rabota za Makedonija. Lo{o e samo ako po napornata rabota za otvarawe na zatkite so patriotskiot otvara~ po~nat da se odnesuvaat kako onie tetovski gemixii, {to prvo xapale vino vo kafeana, pa potoa xapale bombi po ulica. So cel da se elimini- ra i najmal rizik od takov razvoj na nastanite,bi moèl Tito Petkovski da razmisli za nekoj vid dopolnitelna aktivnost {to bi im pomognala na pratenicite da se olabavat po pritisocite {to gi ma~at. Poglednete gi kako izgledaa pred tri godini, a kako izgledaat sega. Re~isi site ja izgubija linijata. Zatoa, najdobro e, nasproti restoranot da otvorat fitnes klub. Malku neka jadat i

103 pijat, pa malku neka ve`baat. Ne veruvam deka }e se vratat na linijata.Ama barem }e po~uvstvuvaat nekakov napor. 3. Prviot ~ovek na Agencijata za razuznavawe Vlado Popovski mora da e vo depresija. Site mediumi znaat kade e Zoran [aklev i redovno kontaktiraat so nego, samo toj ne znae. Duri i samiot [aklev se fali deka znae oti ~etvorica razuznava~i go baraat niz Germanija, a toj im se krie. Od {to li ìvee legendata [aklev, tamu niz beliot svet, koga tuka nemal pari za avtobus od Skopje do [tip, pa moral da bara na zaem od `rtvata {to trebalo da ja ubie? îfliganec e vo Makedonija i ne moè da mu dade pari za prevoz. Belkim ne odi najpoznatiot makedonski atentator i razuznava~ po razni lu|e niz beliot svet, na koi im se pretstavuva deka treba da gi ubie, ama se predomislil i bara malku pari za bilet vo eden pravec!? Lesno }e se re{i "aferata [aklev". ]e si dojde Zoran vo Makedonija i }e kaè sî. Samo treba da se najde nekoj {to }e mu go plati biletot. 4. Amerikanskiot sekretar za odbrana Viljam Koen pristigna vo dva-tri ~asovna poseta na Makedonija za da im gi ~estita Boìknite praznici na amerikanskite vojnici vo UNPREDEP. Sredbata so makedonskiot minister za odbrana Lazar Kitanovski se odrà vo amerikanskata baza na aerodromot Pet- rovec. Na{iot minister be{e prigodno oble~en kako za na gosti, so crn kostum i vratovrska. Taman za pred vojnici. Spored prviot plan i pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov trebalo da odi na gosti kaj Koen vo Petrovec. Duri po uporno insistirawe, bilo dogovoreno sepak Koen da go poseti pretsedatelot vo negoviot kabinet. Gligorov nemal soodvetna jakna.

104 prazna NEBESNA KOALICIJA 10 januari 1998

• Ne kosete se, bombite se pod kontrola

1. Kako da se zaboravi godinata {to ja isprativme pred desetina dena? Kako da ni se svrti vnimanieto na drugi raboti za da ne mislime na TAT, na aferata so javnite nabavki vo zdravstvoto, na kowite, slikite i na preplateni- te paso{i vo MVR, na misterioznite ubistva, pukaweto po ulici, somnitelni- ot uvoz na voena oprema od SAD, razuznava~ko-kontrarazuznava~kite prepuku- vawa me|u vojskata i policijata. Ova e najdobriot recept za zaborav na 1997 godina. êtiri pati dnevno "Kasandra", pet pati vo tekot na no}ta Vesna Zmijanac i potoa, nikako na gladen stomak, tuku po dobro prejaduvawe i prepijuvawe, dve bombi so kontrolira- na mo} od nepoznato poteklo kako udarna terapija za izdrùvawe na izbornata 1998 godina. Na [aklev }e mu stane zdodevno i }e mora da se vrati vo zemjata. 2. Toa {to godinata ni zapo~na eksplozivno, vo nikoj slu~aj ne smee da bide pri~ina za dopolnitelno preispituvawe na slavnoto istorisko minato. Ako dosega Prilep go vode{e primatot pred Kumanovo deka so napadot na "u~astokot" na 11 oktomvri 1941 godina tamu puknala prvata pu{ka, sega svedocite potvrdija deka na 4 januari 1998 godina prvata bomba pukna pred "u~astokot" vo Kumanovo. Policijata go utvrdila vidot na eksplozivot i na~inot na aktiviraweto. Kojznae, moèbi }e otkrie i koj im gi pukna bombite vo dvorovite. Toa ve}e ne bi li~elo na na{ata policija, zatoa {to taa samo kontinuirano prezema inten- zivni merki i aktivnosti, a ne mora i da gi otkriva teroristite. Golema rabota ako nikoga{ ne doznaeme koj go postavil eksplozivot vo Prilep i vo Kumanovo. A koj ja postavil bombata kaj Gostivarskiot sud? Koj go ubi ~i~ko Stoilko? Koj napravi atentat vrz pretsedatelot Kiro Gligorov? Koj go likvidira{e semejstvoto Mudinovi? Koj go ubi ênto? Koj go predade Goce Del~ev? Mora da se priznae deka ovie bombi se kompletno razo~aruvawe. Ubavo "Puls" ni gi nacrta site {emi na ilegalno organizirawe na albanskite sepa- ratisti so paravoenite formacii. Ubavo takanare~enata "osloboditelna vojska na Kosovo" si ja prezede odgovornosta za eksploziite, ne samo vo Prilep i Kumanovo tuku i vo Gostivar. Koga ‡ MVR ne veruva vo toa. [tom taka velat vo policijata, toga{ ne treba da se kosime. Bombite se pod kontrola. 3. Se pogodiv slu~ajno na Skopskiot aerodrom, ~ekaj}i nekoi prijateli {to se vra}aa od proslavata na novogodi{nite praznici vo turskiot medite- ranski centar Antalija. Iako be{e gluva doba na no}ta, nekade okolu 2 ~asot i tri eset minuti po polno}, iako be{e studeno, imav prijatna gletka. Na par-

107 kingot, desetina "audia" i "mercedesi", so skopski i bitolski registarski tabli~ki. Koga, opa, opa, od avionot izleguva Qub~o Georgievski so soprugata. Op, op, eve ti ja i Dosta. Pa Florovski. Tamam si rekov vojvodite se vra}aat od pohod protiv osmanliite, koga opa, opa, legendata na SDSM Siljan Micevski, so poubavata polovina. Pa ministerot za urbanizam Tome Trombev. Posle ve}e se izme{aa, pa malku li~e{e kako da si vo parlament. Igwat Bogdanovski od SDSM, do nego partiskiot kolega od Bitola Blagoja Stefanovski, VMRO-vskiot gradona~alnik na âir Ace Milenkovski, sopartiecot, skopskiot glaven arhi- tekt Du{ko Kadievski.. . Dobro, vo ovaa nova koalicija, napravena na visoko nivo ‡ na 10 iljadi metri ima{e i zaskitani kako, na primer, pratenikot na LDP Qup~o Me{kov i Aleksandar Tortevski od Ligata za demokratija. Kako i vo politikata, izgleda deka i za vreme na letaweto tie ja imale istata zada~a ‡ da odrùvaat balans na avionot. Bi sakal da ja zamislam ovaa interesna druìna kako se zabavuvala vo Antalija. Moèbi vojvotkata Dosta igrala ~o~ek na turska muzika. Vojvodata Qub~o ja baral tabakerata. Bitolskiot valija Siljan tamu bil strogo namenski. Re{il na Bitola da í go vrati konzulskiot sjaj. A taa nego go imala samo vo tursko. Ovaa nova nebesna koalicija moè da nî raduva. Zna~i, VMRO-DPMNE ne e ve}e siroma{na partija {tom nejzinite lideri oti{le podaleku od San- danski vo Bugarija, a SDSM pove}e nema da se griì za socijalata, zatoa {to Zakonot za vrabotuvawe ve}e po~na da gi dava prvite rezultati. Sre}a {to pi- lotot na "Avioimpeks" be{e profesionalec, pa uspea da izleze na kraj so ovaa koalicija i uspe{no da ja spu{ti na zemja. Da ni se site zaedno tuka na zemjata, kako {to bile tamu nekade vo oblacite i u{te kako {to izrazuvaat èlba da nî vozat, }e se pra{uvame vxa{eni dali ima pilot vo avionot. 4. A sega eden vic {to si go raskaùvaat ~lenovite na SDSM. ‡ [to zna~i kratenkata SDSM? ‡ Na po~etokot na minatata godina zna~e{e " Sega dr`' te go Siljan Mi- cevski." Na po~etokot na ovaa godina zna~i: "Sega dr`'te se od Siljan Micev- ski." 5. Pretsedatelot Gligorov saka da ja drì kontrolata vo svoi race, i ovaa godina, kako i minatata, si ja pre~eka vo Domot na Armijata vo Skopje. Se vesele{e vo uloga na vrhoven komandant, zaedno so ministerot za odbrana La- zar Kitanovski i so na~alnikot na General{tabot Traj~e Krstevski. Pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski i premierot Branko Cr- venkovski ne mu pravea dru{tvo na {efot na dràvata. Ne sakaat da mu se me- {aat vo negovite ustavni nadle`nosti.

108 DVORSKI IGRI 17 januari 1998

• "Ne menuvajte go ma`ot, smenete go za~inot"

1. [to mu pravat vakvi raboti na Hanxo? Ubavo mu trgna vo karierata, a sega nekoi strukturi mu mestat aferi. [teta, ba{ moè{e da ni stane pretsedatel. Em doa|a od Elektrotehni~ki fakultet, {to zna~i deka e struja ~ovek, em postojano kima so glavata koga }e ni dojdat gosti, demek gi razbira, {to zna~i deka e poliglot, em dobro pee, a bogami znae i da zaigra, em gi saka Ame- rikancite, em ima dolgogodi{no komunisti~ko minato. I ‡ {to do~eka? Onakov, so glas i stava, da bega od novinarkite. Kako pred nekoj den na A1 televizija ‡ taa go vle~e za rakav da í dade izjava, a toj da ne í dava. [to li mu se slu~i na stameniot minister, koj znae{e gromog- lasno da gi nadvika site i vo najte{kite momenti za makedonskata dràva, u{- te koga se proglasuva{e Ustavot, sekoga{ nakonten i podgotven za nastap na televizija, a sega da mu zatreperuva glasot i da bega po skali od mladi novinarki, bez da se svrti kon kamerata. Ministerot za nadvore{ni raboti e mnogu zafaten i nema vreme da dava izjavi na pra{awa od iskonstruirani aferi. Ete, pred nekoj den mora{e da odi vo Peh~evo da otvora fabrika za staklo. [efot na diplomatijata mora da bide prisuten sekade. Osobeno {to posetata na Peh~evo vleguva vo domenot na negovite nadle`nosti od oblasta na nadvore{nite raboti. Blisku e granicata. A otvoraweto na kristalogravernicata ima simboli~no zna~ewe za samiot Han- xiski. Belki po toa, rabotite }e mu stanat kristalno jasni. Ako otvoraweto na razni objekti moè da bide dobar izgovor da se izbega od Skopje i od nevospitanite novinari {to, bez ni malku kultura, pred gosti pra{uvaat za nekakvi eksplozivi, toga{ premierot Crvenkovski, za da mu pomogne na Hanxiski da izbega od novinarite, }e treba vedna{ da zapo~ne so in- vesticionite aktivnosti {to gi najavuva. Sekoj den neka go ispra}a {efot na diplomatijata da postavuva kamen temelnici i da se~e lenti na novoizgradeni objekti. Samo da ne go isprati na otvorawe na voeni magacini. Bi moèlo nekoj pogre{no da razbere. 2. Ne }e e belki objavenata informacija deka tri meseci pred atentatot vrz pretsedatelot Gligorov, vo oktomvri 1995 godina, se ukralo nekoe koli~e- stvo eksploziv od voenite magacini, a Hanxiski, koj toga{ be{e minister za odbrana, toa ne go obelodenil, vinovna za vakvoto nevoobi~eno odnesuvawe na ministerot za nadvore{ni raboti. Vo dràvata se kradele i drugi raboti, a ministrite ne kaùvale javno. Osven toa, i da e vistina deka Hanxiski ne{to

109 znael, a ne kaùval, ne e verojatno edinstveniot {to znael. Ame ete, nemu mu do{ol redot. Glavno, narodot se zabavuva. A i mediumite imaat {to da objavuvaat. Eden }e objavi intervju, drug }e go izanalizira, tret }e ja izanalizira analizata, ~etvrt }e go povle~e ministerot za rakav, petti }e zastane vo odbrana... A od kogo da go odbrani? Od samite sebe!? "Mlekceto" slu~ajno se isturilo, pa se napravilo urda. Nekoj }e mora da ja plati. Vo dvorskite igri Hanxiski dosega dobro se snao|a{e. ôvekot znae i da pee i da igra. Da ne go zgre{il slu~ajno taktot!? 3. Vladata sekoga{ gi izbira najednostavnite i najevtini re{enija. Vi- dovte kako }e go re{i problemot so Pedago{kiot fakultet? Ne moè{e da go smeni dekanot, pa zatoa }e pravi drug fakultet. Kako {to bi rekle mom~iwata od "K-15" vo reklamata za "za~inal": "Ne menuvajte go maòt, smenete go za~i- not". Po istiot urnek moè da se re{at i izborite. Zamislete ovaa vlada da gi izgubi izborite. Lesna rabota. Ne mora da se smeni opozicijata. Ako ne im se dopadne rezultatot od glasaweto vo ovaa dràva, }e si napravat nova dràva. I taka se dràvotvorna partija. 4. Sega ‡ zasega sî u{te sme edna dràva, ama na albanskiot premier Fa- tos Nano mu organiziravme dve dràvni~ki poseti. Paralelno. Ednata vo Skopje, a drugata vo Tetovo. Toa {to albanskiot premier Nano vo Makedonija se zadrà pove}e otkolku {to be{e predvideno, ima svoe objasnuvawe. Tuka se ~uvstvuva posiguren. Kaj nas sî u{te ima pomalku bombi po glava na ìtel otkolku vo Albanija. Inaku, negovata poseta be{e iskoristena za korisna razmena na iskustva. I kaj niv eksplodiraat bombi po gradovite, i kaj nas. I tie imaat piramidalni {tedilnici, i nie imame. I kaj niv se puka po ulici, i kaj nas se puka. I tamu se krade od voenite magacini i kaj nas nedostiga nekoe kilo eksploziv. Razlikata e vo toa {to kaj niv toa se pravi masovno, populisti~ki, a kaj nas sî u{te e na nivo na elita. 5. Vo presret na lokalnite izbori vo Bitola, pratenikot Veqo Tantarov predloì, a pratenicite na SDSM izglasaa sedi{teto na Agencijata za pot- tiknuvawe na zemjodelstvoto da bide tokmu vo toj grad. Tantarov zgre{i. Sega mu be{e majkata da pobara Bitola da bide glaven grad na dràvata. Pred izborite za sovetnici, vo izborna godina za pratenici vo Sobranieto, a po TAT, sigurno i toj predlog }e mu be{e izglasan bez dvoumewe. 6. Zo{to ne se gradi prugata kon Bugarija? êkaat da nabliàt izborite, za da organiziraat povtorno sve~eno po~nuvawe na rabotite.

110 STERILNA KAPA 24 januari 1998

• Pola od Dra~evo i Srebra od Arkanzas

1. Pretsedatelot Gligorov najavi deka nema da se kandidira za tret pretsedatelski mandat. U{te ne po~navme da se zanimavame seriozno koj bi moèl idnata godina da go zameni Gligorov, koga vo Makedonija eve ni go Milan Pa- ni}. Navistina, ne veruvam deka porane{niot premier na SR Jugoslavija zna- e{e kade doa|a. Toj ni pora~a deka sme sre}ni {to go imame Kiro Gligorov, za{to za nego toj bil "najdobar ~ovek vo Jugoslavija". Verojatno i fabrikata {to zav~era ja otvora{e vo Skopje, za nego e vo Jugoslavija. A moèbi i bil malku zbunet od ~esta {to mu ja napravi celoto makedonsko rakovodstvo. Komu do{le na sve~eno otvorawe i pretsedatelot na dràvata, i pretsedatelot na Sobranieto, i pretsedatelot na Vladata, i u{te nekolkumina ministri? Toa {to gi oble~e site komplet vo sterilnite obleki kako da se specijalna edinica za borba protiv Marsovci, samo ja potvrduva negovata, ne kosmopolitska, tuku interplanetarna ideja. Ako ve}e ne moèa da go ulovat oktopodot, belki sega }e moàt da go fatat E.T. Makedonija ne treba da bide zagrièna za svojata sudbina, otkako Gligo- rov }e se povle~e. ]e se najde i za nas lek od bogatata paleta na biv{iot jugoslovenski premier so firma registrirana vo SAD, a so fabriki vo Srbija i vo Rusija. Gligorov, Petkovski i Crvenkovski ve}e se najdoa pod kapata na Pani}. Nie i onaka ne se bunime {to }e ni stavat na glava. 2. Pretsedatelot na SAD Bil Klinton na sopstvena koà go po~uvstvuva pravniot sistem na dràvata {to ja vodi i mora{e {est ~asa da svedo~i vo odbrana od obvinenieto na edna lokalna slu`beni~ka vo Arkanzas deka, dodeka bil guverner, ja prisiluval na oralen seks. Kaj nas pretsedatelot Gligorov be{e staven vo poinakva situacija, kako o{tetena stranka, pa, sepak, ne veruvam deka nekoga{ }e se pojavi kako svedok vo sporot na dràvata protiv edna dra~evka {to minatata godina na Ilinden go isprskala od ustata so nepoznata te~nost. Ne e golemata razlika me|u SAD i Makedonija samo vo toa {to tamu pretsedatelot moè da bide povikan na sud kako svedok, a kaj nas ne. Ne e razlikata ni vo slu~ajot i izgledot na Srebra od Dra~evo i Pola od Arkanzas. Tuku, u{te pogolema e razlikata vo sfa}aweto {to e dobro za amerikanskiot pretsedatel, a {to e dobro za na{iot. Kandidatite za naslednici na pretsedatelot Gligorov treba itno da se ispratat na dousovr{uvawe vo Belata ku}a, na dopolnitelni ~asovi kaj Klin- ton. Zatoa {to kaj nas se cenat aktivnostite poradi koi Klinton ima problemi

111 so sudovite. [to pogolemi {valeri tolku pove}e im se kreva rejtingot. [to popopularni me|u estradnite yvezdi tolku pove}e imaat {ansi za uspeh. Vo Va- {ington politi~arite se krijat, pa moraat da gi otkrivaat so svedo~ewa po sudovi, a kaj nas toa go pravat {to e mo`no pojavno za da im se voshituva narodot. Tamu javnosta gi ceni po toa kolku ~itaat, a kaj nas po toa kolku nemaat vreme da ~itaat. Ba{ka, mnogu se ~udni amerikanskite politi~ari. Kaj se videlo toa, da ima{ seks so nekogo, a nikoj da ne doznae. Toa ti e isto kako da si nemal. 3. Pred nekoj den, na eden priem prisustvuvaa pretsedatelot na dràvata, premierot, {efot na diplomatijata i edno~udo ambasadori. Me|utoa, samo amerikanskiot ambasador Kristofer Hil i negovata sopruga ja imaa ~esta da sedat na ista masa so pretsedatelot Gligorov i soprugata, premierot Crvenkovski i so ministerot za nadvore{ni raboti Hanxiski. Vo isto vreme dodeka toj relaksirano razgovara{e so makedonskoto rakovodstvo za "nivnata zemja", ostanatite amabasadori se {utkaa navamu-natamu, bez mesto za sedewe i se druèa glavno so novinarite. Me|u niv be{e i britanskiot ambasador so soprugata, ama za nego, kako vpro~em i za ostanatite negovi kolegi, nema{e mesto vo blizina na dràvniot vrv na "na{ata zemja". Velika Britanija sega e pretsedava~ na Evropskata unija. Denovive e najaven i po~etokot na razgovorite za sproveduvawe na spogodbata me|u Makedo- nija i EU. Bidej}i makedonskite rakovoditeli bea pozainteresirani za dru`ba so amerikanskiot ambasador, se postavuva pra{aweto da ne ja smenile, vo me- |uvreme, generalnata orientacija. Barame li u{te priem vo Evropskata unija, ili i nie }e se pridruìme na slobodnata trgovska zona me|u SAD i Meksiko. Kojznae, moèbi taka e po amerikanskiot protokol, pa i nie morame da go po~ituvame. Vpro~em, ne znaeme dali na{ata ambasadorka vo SAD Qubica A~evska, koga odi na priem kade {to e prisuten i amerikanskiot pretsedatel, sedi na ista masa so nego i so Hilari i nezadolìtelno razgovara so Medlin Ol- brajt, dodeka ostanatite nejzini kolegi se {etkaat so ~a{ite niz salata. 4. Se zapali odaj~eto na Kqusev vo MANU. Ne mi e àl za odaj~eto, tuku za hartiite na akademikot. Mu studelo na profesorot, vklu~il grealka, se fatil so nau~na rabota i se zaboravil. Dobro e {to Kqusev ne ni e sî u{te premier. Kako akademik, ja zapali kancelarijata. Da be{e vo Vladata, moèbi }e ni ja zapale{e dràvata. 5. VMRO-DPMNE gi nema{e odamna. Kone~no se razbudija. I taka u{te nerasoneti pobaraa pet ~asa programa na Dràvnata televizija. I prodolìja da spijat.

112 ZAPADEN KORIDOR 31 januari 1998

• "Ne ostavaj nî sami!"

1. Zo{to pretsedatelot Kiro Gligorov im kaà prvo na Slovencite, a potoa i na Rusite deka negovoto semejstvoto nema da se soglasi da se kandididi- ra i za tret mandat, tokmu na po~etokot na godinata vo koja treba da se odràt redovnite parlamentarni izbori? Moè{e da po~eka barem do izborite. Vo SDSM velea deka toj im bil najdobrata investicija na minatite izbori. Ne e fer od nego sega da gi ostava sami vo partijata, raskarani me|u hanxovisti, titoisti i fr~kovisti. Da ima{e Branko Crvenkovski ~etirieset godini, }e go re{e{e problemot ‡ }e go kandidiraa nego za pretsedatel. Vaka, te{ko deka }e moàt da izberat kandidat {to bi im bil barem pristojna zamena za dosega{nata investicija. Gligorov gi stavi na maka. Sega }e mora da sednat da go ubeduvaat deka ne mora ba{ postojano da go slu{a semejstvoto. Osven toa, spored ovoj ustav, otkako pretsedatelot se izbira na op{ti i neposredni izbori, a ne vo Sobranieto, nemu vo 1999 godina bi mu po~nal vtor mandat. Ne mu dràt ni objasnuvawata deka ne saka da ja do~eka Titovata starost kako pretsedatel. Ima vreme do 88 godini. Na taa vozrast, da sme zdravi i ìvi, Gligorov bi bil duri koga }e mu zavr{i i toj mandat vo 2004 godina. Osven toa, izjavite bea dadeni vo stranstvo. Ne mora da vaàt i doma. Vo politi~kata praktika kaj nas nema da bide prvpat ne{to da se kaè, a potoa da se odre~e. Ako so ovie argumenti ne uspeat da go razubedat, nema drugo ‡ }e moraat da go menuvaat Ustavot. Do esen, dodeka u{te moàt da soberat dovolno glasovi, neka go izbri{at onoj ~len koj ne dozvoluva pretsedatelot da ima pomalku od 40 godini. Na minatite izbori Gligorov izvikuva{e: "Ne ostavajte me sam!" I ‡ po logikata: "Glasame za Kiro!", SDSM gi dobi site onie mesta vo Parlamentot {to mu ovozmoìja ~etiri godini da si vladee bez kontrola. Da ne se slu~i naesen Branko Crvenkovski da mu vika na Gligorov: "Ne ostavaj nî sami!". 2. Vo me|uvreme, dodeka SDSM ne uspee da pronajde nova investicija, na pretsedatelot mu ostanuva da go re{i investiraweto vo zapadniot koridor, preku koj }e se transportiraat Albancite {to }e begaat od Kosovo. Toa nema da bide osobeno te{ka zada~a, za{to kaj nas i dosega, i bez koridori, Albancite {to begaat od Kosovo bea dobredojdeni, osobeno koga gi biduva da osnovaat univerziteti ili da ja razvivaat multietni~kata i multikulturnata slika za Ma- kedonija so znamiwa i himni na tu|i dràvi. Bidej}i pretsedatelot znae deka na Kosovo }e pukne i bidej}i znae deka od tamu }e begaat Albancite, i toa so stotici iljadi, i bidej}i u{te od sega se

113 znae deka tie nema da begaat direktno preku granica vo Albanija, tuku preku Makedonija, nie }e im napravime koridor. Ama, bidej}i za zapadniot koridor u{te ne ni dale pari za pruga, ne }e moème begalcite da gi stavame vo vagoni i da gi zaklu~uvame odnadvor, pa tie kako koridor }e ja koristat celata na{a teritorija. Na ovoj na~in moè kone~no da se re{i makedonskoto pra{awe i toa pove}e da ne mu pretstavuva glavobolka nikomu. Ednostavno, koga preku korido- rot }e vlezat tolku Albanci, Makedoncite }e stanat malcinstvo. Bidej}i makedonskoto malcinstvo i onaka nikoj ne go priznava, problemot e re{en. Nema Makedonci, nema problem. Zapadniot koridor bi bil i interesen ve`boven poligon za Vojskata na Jugoslavija. Koga ve}e pretsedatelot zazede strana vo mo`niot iden sudir, verojatno ja ima na um mo`nosta , srpskata vojska, po urnekot na turskata {to gi goni kurdskite teroristi i otade granicata vo Irak, da gi goni albanskite teroristi i kaj nas. Pa, po nekolku godini, JNA pak da si se vrati vo napu{tenite kasarni vo zapadna Makedonija. Samo {to sega situacijata e poinakva. Nie na Krivolak }e si go imame NATO. Na toj na~in povtorno }e vlezeme vo istorijata. Vo biv{ata SFRJ, JNA be{e obu~ena da se bori protiv eventualniot napad od strana na NATO, koj bi do{ol od zapad. Sega, za prvpat, NATO }e bide is- to~no od JNA. 3. Idnata nedela, vo Va{ington }e se odrì tradicionalniot molit- ven pojadok kaj amerikanskiot pretsedatel Klinton. Tradicionalno, i od Makedonija }e ima prisutni na pojadokot i, tradicionalno, mediumite }e se zanimavaat so toa koj so kogo sedel na masa i kolku bil oddale~en od Klinton. Slu{nav deka me|u pokanetite od Makedonija e i pretsedatelkata na Ko- misijata za nadvore{na politika na Sobranieto Ilinka Mitreva. Da se nadevame deka gospo|ata Mitreva }e sedi na nekoja masa pooddale~ena od masata na amerikanskiot pretsedatel, taka {to da ne moè da ja zabeleì. Ne za drugo, tuku, kako {to Klinton im bara na site po red, da ne í pobara i na na{ata Ilinka. 4. Sudeweto na Ace Ciganot vo Osnovniot sud 1 vo Skopje e vistinska revolucija vo makedonskoto pravosudstvo. Salata e renovirana, novinarite se smesteni vo galerija, ima mikrofoni i zvu~nici, sudiite se oble~eni vo togi, pa duri i ma{inite za pi{uvawe od biv{ata Isto~na Germanija se zameneti so elektri~ni. Gledaj}i gi snimkite od sudeweto na televizija, Ace Ciganot po malku me potsetuva na Randu od serijata "Kasandra". Obvinetite i odbranata, koga }e go zemat mikrofonot v race, misli{ }e imaat nastap i }e po~nat da peat. Cela- ta atmosfera po malku potsetuva na sekojdnevnite sceni od na{iot ìvot. Imame heroj na ulicata, prikazna za dobroto i zloto i evtina zabava za narodot. Trite

114 sto`eri vrz koi vo momentov se potpira Makedonija se tuka: Ace Ciganot, "Ka- sandra" i "Va{ite pet minuti". 5. [to mu treba{e na Gligorov sega da odi vo poseta na Rusija. Ete i Elcin se otka`a od tret mandat. Ku~an ne uspea da go ubedi Kiro, ama Kiro go ubedi Elcin.

PET PLUS 7 fevruari 1998

• "Javete se na popraven ispit slednata sesija!"

1. Mnogu mu blagodaram na Ace Ciganot za srde~nite pozdravi {to ni gi isprati so posredstvo na TV-kamerite, po soop{tuvaweto na presudata od 15 godini zatvor za bezobyirno ubistvo. Ona "go pozdravuvam makedonskiot narod!", so racete krenati nagore, iako fateni so lisici, ima{e golema simbolika. Ace Ciganot na simboli~en na~in ni pokaà deka duri i koga e "okovan vo prangi", na makedonskiot narod ne mu nedostiga èlbata za sloboda, {to vpro- ~em e opeano vo patriotskite pesni. Ne sum od onie {to pozdravot do makedonskiot narod od osudeniot go povrzuvaat so nacionalisti~ki poraki ‡ demek, eve sega ima eden Ibraimi pomalku. Ne veruvam deka Ace od Dra~evo e taka orientiran. Naprotiv, mislam deka nema nikakvi nacionalni predrasudi, {tom gordo si go nosi prekarot Ci- gan. Pove}e mislam deka toj go pozdravuva{e onoj del od makedonskiot narod {to na 24 noemvri minatata godina ima{e sre}a da bide slu~ajno pogoden od istrelite vo centarot na Skopje. Za toa nie sme mu krajno blagodarni. A veruvam istoto go misli i sudijata, koj re~isi mu se izvinuva{e koga mu ja pro~ita presudata. Ne veruvam deka i vo negovata izjava ima{e nekakva revolucionernost. Na primer, ako re~e{e: "Ne go priznavam sudot na ovaa partija", ne }e be{e vo red, zatoa {to tokmu partijata znae{e odvreme-navreme da gi koristi negovite uslugi za obezbeduvawe. Moè{e da re~e deka za nego e validen samo sudot na ulicata, ama od dru`bata so lu|e koi kolku-tolku se razbiraat vo vladeeweto na pravoto, sigurno doznal deka nie sme pravna dràva. Moèbi tokmu tuka leì zagatkata zo{to Ace taka srde~no go pozdravi makedonskiot narod. Pravni~ki, nemu pritvorot mu istekuva na 24 ovoj mesec. Do toga{, pak pravni~ki, negovata presuda nema da stane pravosilna i }e mora da izleze na sloboda. Moèbi vaka, Ace Ciganot ‡ herojot na na{ite ulici saka{e da se prosti od nas. 2. Nema potreba od trevoèwe. Ako nemame interesni sudewa, barem postojano si imame drama. Novata na repertoarot na politi~kata scena se vika

115 "Ve~era kaj pretsedatelot". Prvo pretsedatelot napi{a pisma do nekolku politi~ki partii so pokana za samit. Potoa politi~kite partii raspravaa, pa zazedoa stavovi. Sega nekoi postavuvaat uslovi, pa pi{uvaat pisma {to se objavuvaat javno. Dramata prodolùva. Sega }e ~ekame reakcii. Nekoi mediumi }e go branat pretsedatelot, nekoi }e gi analiziraat pismata na partiite, nekoi }e baraat vnatre{ni neprijateli i narodot }e se zabavuva barem u{te edno desetina dena. Normalno e. Vo izborna godina ni trebaat drami za da se odrùva vnimanieto na publikata. Zatoa i edna sredba {to se dogovara po telefon, za {to ne mora nikoj da znae, osven tie {to po slu`bena dol`nost gi prislu{uvaat, sega se pretvora vo kodo{ewe za kodo{ite, solewe pamet za toa {to e prioritet, poplaki i àlbi deka od minatite ve~eri nekomu mu se slo{ilo. [teta ako samitot ne se odrì. ]e si raspravame za koridori, }e si se obvinime povtorno za srbomani i bugarofili, }e se skoncentrirame baraj}i go dràvniot neprijatel vo najbliskiot do nas, }e se pla{ime kolektivno ako ne{to pukne na Kosovo, }e si gi aktualizirame Gostivar, tetovskiot univerzitet, NATO i EU... Eh, da moè u{te Grcija povtorno da ni vovede nekoe embargo... 3. Vo takva situacija, koga bezbednosta ni e zagrozena i odnadvor i odnat- re, koj li u{te ima mo`nosti da razmisluva za privlekuvawe stranski pari. Iako, smetam deka kaj strancite bi pominale odli~no zatoa {to imame odli~na ocenka. Vo pretposlednoto izdanie na londonski "Ekonomist" e otpe~aten eden prilog za Balkanot, vo koj, nemale druga rabota, ami gi ocenuvale zemjite od regionot spored stepenot na korupcija. Vo ramkite na rangira- weto od 0 (bez korupcija) do 9 (najgolema korupcija), Makedonija dobila 5,4 poeni. Kolku za sporedba, najnisko (ili najvisoko, zavisi koj kako gleda na rabotite) e rangirana Slovenija so 0,7 korupciski poeni, potoa sleduva Ungarija so 1,2, Hrvatska ima 4,0, a podobri (ili polo{i) od nas se Albanija so 5,7 poeni i SR Jugoslavija so 7,4 korupciski poeni. Za Bosna i Hercegovina nema podatoci. Izvorite {to gi koristi "Ekonomist" se temelat vrz podatocite na Ev- ropskata banka za obnova i razvoj i na Me|unarodniot institut za stranski studii. Misleweto na tie institucii, barem dosega, be{e mnogu va`no za na{a- ta vlada. Ocenkata 5,4 moè da se tolkuva dvostrano. Ako tie vo me|unarodnite finansiski institucii sî u{te mislat deka sme nedorasnati i na nas gledaat kako na prva~iwa vo osnovno u~ili{te, toa ti e isto kako da sme dobile "5 plus". Arno ama, koga davaat pari , tie verojatno smetaat da im gi dadat na lu|e {to gi biduva barem za bruco{i na fakultet. A na fakultet ‡ se znae. So "pet- kata", definitivnono, sme padnale. Moèbi zatoa i postojano ni pora~uvaat: "Javete se na popraven slednata ispitna sesija!"

116 4. Vasil Tupurkovski }e pravel partija. Otidov eden den vo teniskiot klub "ABC" vo Skopje kade, velat, se sobirale partiskite kadri na Cile, koga ‡ {to }e vidam. Ne edna, tamu se pravat edno~udo partii! Site kandidati za idni ministri igraat partija ‡ tabla. Velat deka na ova pole Cile }e treba malku poseriozno da poraboti. [to misli toj, deka za edna uspe{na partija treba samo da go sledi sre}ata koga gi frla zarovite i da mu pa|a sekoga{ da bide bel, mesto crn. Fintata e koj prv }e gi sobere site pulovi.

PISMO OD AVSTRALIJA

GLEDANO NAOPAKU 14 fevruari 1998

• Na Makedoncite ne vlijaat izopa~enite uslovi za `ivot

1. Koga ~ovek od centarot na svetot, vo koj neli, se nao|a Makedonija, }e pristigne na pretposlednata stanica do krajot na svetot, nekoi raboti mu izgledaat izvrteno. Avstralijancite se zanimavaat so pra{aweto dali da i go svrtat grbot na monarhijata i da proglasat republika. Denovive se odrùva ustavna konvencija, koja ve}e ne se zamoruva so toa dali angliskata kralica naskoro }e bide zameneta so pretsedatel, tuku na koj na~in Avstralijancite }e go izbiraat idniot {ef na dràvata. Velat deka mnogu silnoto dvièwe za Republika moè da se rascepi tokmu po pra{aweto dali pretsedatelot da go izbira parlamentot, ili narodot na neposredni izbori. Najsilniot adut na privrzanicite za {to poskoro proglasuvawe Repub- lika Avstralija se Olimpiskite igri {to treba da se odràt vo Sidnej vo 2000 godina. Igrite po pravilo gi otvora {efot na dràvata. Zna~i, niv }e treba da gi otvori angliskata kralica. Republikancite se zgrozuvaat od pomislata Olim- pijadata vo Sidnej da im ja proglasi za otvorena {ef na tu|a dràva. Za da ne se slu~i toa treba da se pobrza so izbor na pretsedatel na dràvata. Inaku, ostana Olimpijadata neotvorena. [to li bi pravel idniot pretsedatel na Avstralija otkako }e si ja zavr- {i odgovornata dràvni~ka rabota so izgovarawe na re~enicata "Gi proglasu- vam Olimpiskite igri za otvoreni"?, }e ~eka nova Olimpijada!? Da e pretsedatel na Makedonija bi moèl da organizira razni samiti so politi~kite partii. Ama vo Avstralija toa bi bilo grozno zdodevna rabota. Ne samo zatoa {to verojatno na samitot bi do{le site partii, pa ne bi moèlo da se pravi podra-

117 mati~na prikazna, tuku, ednostavno, zatoa {to tuka partiskite lideri ne bi imale za {to da raspravaat. Istoriskite samiti kaj pretsedatelot Kiro Gligo- rov se zanimavaat so odnosot na Makedonija i sosedite. Moète li da se zamislite kolku bi mu bilo zdodevno na avstraliskiot pretsedatel. Kakvi griì bi moèle da go ma~at {ef na dràva {to nema sosedi? 2. Vo Avstralija si e naopaku, {to bi rekle tuka{nite bitol~ani ‡ "prudolugla". Logi~no, bidej}i kontinentot e od dolnata strana na planetata, lu|eto se so glavite udolu. Vo zima e toplo, a na leto studi. Sonceto na pladne, namesto od ju`nata strana, gree od sever. Na jug e postudeno, a na sever potoplo. Ju`niot veter nosi stud, a severniot gore{tini. Duri i re- kata {to te~e niz centarot na Melburn poradi blizinata na okeanot i pli- mata i osekata se premisluva ‡ polovina den te~e vo eden pravec, a polovina den naopaku. Vo takvi uslovi vistinski voshit zasluùvaat Makedoncite. Na niv ne vlijaat ovie izopa~enosti. Tie stojat ispraveno. Isti se kakvi {to si bile koga si do{le od Makedonija. Makedonecot si ostanuva Makedonec, kolku nekoj da saka da go svrti naopaku. Tie si se karaat kade i da se. Da gi ima i samo dvajca, vedna{ }e napravat dve kulturno umetni~ki dru{tva. Taka }e moè sekoj od niv da bide pretsedatel. I potoa dvajcata pretsedateli }e zboruvaat deka nivnite dru{tva treba da se smirat i da se obedinat i }e se obvinuvaat me|usebno deka toj {to ne misli kako nego ne e za obedinuvawe. Mediumite vo Makedonija se ispotresoa {to vo Avstralija imalo dve Makedonski pravoslavni crkvi. [to se dve crkvi za nad 70 iljadi Makedonci? Koga na samo dvajca Makedonci im trebaat dve kulturno-umetni~ki dru{tva, moète da si zamislite kolku dru{tva im treba na tie 70 iljadi!? Vo Avstrali- ja premnogu se ìvee individualisti~ki, a nie sme dru{tven narod. Moèbi tokmu zatoa ima edno ~udo makedonski dru{tva. Me|u makedonskite dru{tva ima posebni bitolski dru{tva, posebni prilepski dru{tva... Pa ima egejski dru{tva, belomorski dru{tva, skopski dru{tva, skopsko-selski dru{tva... I tie postojano se obiduvaat da se obedinat. 3. Se se}avate li na soobra}ajkite na premierot Branko Crvenkovski i potpretsedatelot na Vladata Dimitar Buzlevski? Mene mi tekna na niv, koga vo Melburn ja slu{nav prikaznata za eden soobra}aen prekr{ok na premierot na dràvata Viktorija, po koj policaecot {to mu napravil zapisnik i mu naplatil kazna ostanal bez rabota. Makedonija vo odnos na Avstralija, koga e vo pra{awe za{titata na pravata na policajcite {to pravat zapisnici za soobra}ajnite prekr{oci na funkcionerite, ubeden sum e mnogu podemokratska zemja. Premierot na Viktorija Xef Kenet, bil faten na radar od soobra}ajna- ta policija koga go vozel sopstveniot "mercedes" so brzina od 146 kilometri na ~as. Siroma{kiot policaec {to naletal na zabrzaniot premier mu naplatil

118 pari~na kazna i potoa bil suspendiran. Spored propisite, za takov prekr{ok, na voza~ot trebalo da mu se odzeme voza~kata dozvola. Policaecot ostanal bez rabota, ne zatoa {to se osmelil da go kazni premierot, tuku zatoa {to ne posta- puval spored zakonot i ne go kaznil so kaznata {to ja zasluìl. 4. Ima u{te edna interesna prikazna za soobra}aen prekr{ok, povrzana so porane{niot federalen premier Bob Houk. Izleguvaj}i od nekakov vaèn nastan, pred golem broj novinari i fotoreporteri koi go ~ekale pred zgradata, premierot vlegol vo slu`beniot avtomobil, sednal napred na mestoto na sovo- za~ot i zaboravil da se vrze so sigurnosniot remen. Izopa~enite avstraliski novinari napravile vistinski skandal, objavuvaj}i gi fotografiite na premierot, koj ne samo {to sedi tamu kade {to ne mu e mestoto, tuku pravi prekr{ok za koj {to obi~niot gra|anin bi platil kazna od 165 dolari. Ne moèj}i da go izdrì pritisokot na javnosta za{to daval lo{ primer, premierot moral javno da í se izvini na nacijata. Na{ite politi~ari vakvo ne{to ne bi moèle ni da zamislat. Ne deka se opredeleni za nevrzuvawe. Tuku, kolku {to ima zakoni, {to i samite ne gi po~ituvaat, ne }e moàt ni{to drugo da rabotat, tuku celo vreme }e mora da se izvinuvaat.

PISMO OD AVSTRALIJA

AVSTRALISKA TRAVIJATA 21 fevruari 1998

• [to republika }e bide Avstralija, bez vostanie?

1. Ne ni moèv da zamislam kolku zdodevna dràva bila ovaa Avstralija. Te{ko na novinarite koi, aj {to se frustrirani {to nemaat sosedni dràvi, tuku moraat da si baraat problemi tamu kade {to nie, dràvotvornite vo Ma- kedonija ne bi gi ni zabeleàle. Sedej}i ovde, vo Melburn i is~uduvaj}i se na temite koi gi sekiraat na{ite kolegi, se ~uvstvuvam bespolezen i totalno ne- interesen vo odnos na na{ite sudski procesi, na{ite {trajkovi, na{ite kara- nici so sosedite, na{ite novi partiski pregrupirawa... Ne deka i ovie, na krajot na svetot, nemaat sudski procesi i {trajkovi, ama nekako im se svrteni naopaku. Rabotnicite {trajkuvaat, ama ne zatoa {to ne zele plata, tuku zatoa {to baraat pogolema plata. Zbesnati! Moète da zamislite {to bi dale, na primer, za edna Sowa Nikolovska i za edna afera TAT. Kolku bi bile sre}ni, ako im {trajkuvaat pilotite na avi- okompanijata "Kvantas"? Ili, ako najgolemata opoziciona partija odbie da dojde

119 na kafe-muabet kaj premierot? Da moàt, tie ovie raboti i bi gi izmislile, ama nemaat tolku ~uvstvo za imaginacija. 2. Vo edna takva zdodevna sredina denovive mora{e da nastrada javniot obvinitel na dràvata Viktorija, gospo|ata Jan Vejd, za{to so dràvna kreditna karti~ka platila bilet za opera. Gospo|ata u{te minatata godina bila na slu`ben pat vo London i ja zamolila hotelskata slu`ba za rezervacii da í obezbedi bilet za Verdievata "Travijata". Hotelot toa go knièl na slu`benata smetka na javniot obvinitel i operata í presednala. Umetni~ki raspoloènata obvinitelka znaela deka od toa moè da iz- buvne skandal i pobrzala vedna{ da gi uplati 100-te dolari, kolku {to ~inel biletot, na smetkata na dràvnata kreditna karti~ka. No, xabe. Opozicijata vedna{ reagira{e so ~udewe, kako moèla ènata koja {to spored nejzinata funkcija treba da vodi smetka za po~ituvawe na pravoto, da gi kr{i pravilata na Vladata. Koga ima{ opozicija koja nema druga golema dràvni~ka misija za spasuvawe na nacijata i novinari {to se zdodevaat, ni{to ne ti vredi. Spored pravilata za odnesuvawe na vladinite slu`benici, dràvnite karti~ki ne smeat da se koristat za li~ni potrebi "pod nikakvi okolnosti". Tro{eweto pari sobrani od danocite na gra|anite za li~ni potrebi, vo Avstralija e najgolem grev koj ne moè da se prosti duri i ako parite vedna{ se vrateni. Moète li da si zamislite {to bi se slu~ilo vo Makedonija, ako novinarite otkrijat deka nekoj vladin slu`benik na dràvna smetka oti{ol v teatar. Ni{to. Ne samo zatoa {to na{ite politi~ari ne gledaat operi, za{to terminot na pretstavite se sovpa|a so terminot za "Kasandra", tuku zatoa {to tro- {eweto dràvni pari za li~ni zadovolstva ne pretstavuva nikakov grev. Zo{- to sme gi izbrale, ako ne za da ni gi tro{at parite? Ne ~ini samo toa {to po delovnite ve~eri, na koi sigurno se zamoruvaat razmisluvaj}i za dràvata, gi udiraat slu`benite vozila. Zatoa, namesto da odat vo kafeana, neka odat so na{ite pari na opera. Tamu }e zaspijat, pa posle odmoreni }e vozat do doma. Naspani, }e moàt i drugiot den uspe{no da nî vozat. A nie }e prodolìme da spieme. êsno sme si platile za toa. 3. Premierot na Viktorija, Xef Kenet, pobrza da zastane vo odbrana na javniot obvinitel, nare~uvaj}i gi novinarite "tolpa zdodevni lu|e koi nemaat ~uvstvo za realnosta". Vakvata nervozna reakcija na premierot ne e bez osnova. Pred desetina dena i samiot toj be{e staven na tapet, poradi nekoi kreditni karti~ki {to gi koristela negovata sopruga. Siroma{kiot, po 25 godini brak vo koj izrodil 4 deca, }e mora da se razveduva. Cela nedela pred soop{tuvaweto na razvodot, se {irea glasovi deka negovata sopruga Felisiti, izmorena od politikata na nejziniot ma`, mu postavila ultimatum. Ili na 2 mart, koga toj }e napolni 50 godini, }e ja ostavi politikata, ili ènata }e go ostavi nego. Me|utoa, Kenet e re{en da ostane premier na Viktorija barem do slednite izbori, vo 2000 godina.

120 Na Felisiti i zdodealo postojano da ìvee pod nadzor na novinarite. Pred krajot na minatata godina, tie otkrija deka taa kupila o~ila za sonce od 300 dolari, koristej}i ja vladinata kreditna karti~ka. Skandalot so tro{ewe- to na parite na dano~nite obvrznici vedna{ otkri i drugi pikanterii svrzani so rastro{enosta na soprugata na premierot. Na javnosta vedna{ po~na da í pre~i toa {to Felisiti vozela "BMV", a osobeno otkako se dozna deka go dobila besplatno "za promotivni celi". Taa mora{e i da ja zatvori reklamnata agencija po obvinuvawata deka dobivala primamlivi zdelki od vladini institucii. Avstraliskite novinari navistina ìveat nadvor od realnosta, kako {to gi obvinuva viktoriskiot premier. Makedonskite novinari se realni, pa zatoa i ne postavuvaat neva`ni pra{awa. Kaj bi ni bil krajot ako ja proveruvame smetkata na sekoja sopruga ili }erka na nekoj biten politi~ar, {to ~esto ja gledame kako si izbira garderoba vo "Jukan" ili "Orka ekskluziv" vo Skopje. Ili, da postavuvame pra{awa kolku pari ~inat "polata" i "golfovite" od "Asi- ba i MG". Kako da e toa va`no sega koga propadna zdelkata so "Audi". Druga rabota e {to kaj nas nema {ansi da se razvie afera so kreditni karti~ki. Na{ite politi~ari rabotat so ke{. 4. Vo takva nezdrava sredina za rabota i ìvot vo Avstralija, najuspe{no se snao|aat Makedoncite. Ba{ im e gajle za o~ilata na gospo|ata ministerka i za operata na javnata obvinitelka. Si imaat tie svoi operetki. Gi sobira vladikata Petar na stadion i si donesuvaat rezolucii. Vremiwata se menuvaat. Namesto revolucioneren, sme stanale rezolucioneren narod. A i ovde{nata vlada nekako ne mi izgleda nakloneta kon revolucionerni re{enija. Avstrali- ja }e stane republika, a nikoj ne pomisluva na vostanie.

PISMO OD AVSTRALIJA

\UBRETO DOMA 28 fevruari 1998

• Celosna zabrana za palewe po`ari

1. "Ve molime nosete si go |ubreto doma!", stoi zapi{ano na edna tabla pokraj pla`ata vo Portsi, na 70-tina kilometri od Melburn. Kade se ~ulo i videlo |ubreto da se nosi doma? Pa |ubreto e za da ne se ~uva v ku}i. Kako moite sosedi vo Skopje si gi frlaat }esite od balkon. Ili, koga se odi na piknik, koj e lud da si gi sobere ostatocite od hranata i {i{iwata vo kola i da si gi nosi doma? ]e si gi ostavime prirodno da se recikliraat. Arno ama, za nepo~ituvawe na toa {to e napi{ano na tablata na pla`ata na okeanot se pla}a kazna od 4

121 iljadi dolari. Toa e pove}e od ednomese~na zarabotuva~ka na pripadnik na takanare~enata sredna klasa vo Avstralija. Pa ti poveli i sledniot pat ostavi go |ubreto na plaà. Dràvata }e najde pari da go is~isti. Od kaznite na tie {to se kako tebe. Mislite li deka Avstralijancite se ne{to mnogu posovesni od nas? Ne veruvam. Samo {to tuka sovesta se kupuva. Na primer, onoj {to }e prodade alkohol, ili ednostavno }e go ponudi so pija~ka nekomu {to e ve}e pijan, }e "zaraboti" kazna od 5 iljadi dolari. Taka stoi zapi{ano vo sekoja kafeana. Ili, ako prodava~ot vo trafika za vesnici prodade cigari na maloletnik, }e ostane pokus za 3 iljadi dolari i }e ja izgubi dozvolata za prodavawe cigari. Ako na pristani{teto pi{uva deka plivaweto e zabraneto i deka za toa se napla}a kazna od 3 iljadi dolari, toa si ima svoe objasnuvawe. Verojatno dràvata presme- tala deka tolku }e ja ~ini ako ti isprati spasitel ako se davi{. Za kaznite vo soobra}ajot i da ne zboruvame. Avstraliskata policija kaznuva i za zboruvawe na mobilen telefon dodeka se vozi, za frlawe cigara niz prozorec, pa duri i za {izi~ko vadewe na rakata niz prozorecot. Dali Makedonija moè nekoga{ da stane taka ~ista i sredena kako Avstralija? So ogled na istoriskite okolnosti, ne e za veruvawe. Za{to, Avstralija e formirana od zatvorenicite na Obe- dinetoto Kralstvo pred 200 godini. Normalno e deka tie se nau~eni da ìveat so kazni. A Makedonija ima nekolkuvekovna slobodarska tradicija. Kaznite se ne{to sprotivno na na{iot slobodarski duh. I posle tie }e ni vikaat deka imale demokratija, a nie sme nemale. Kakva e taa demokratija {to go gu{i osnovno- to ~ovekovo pravo da ne so oslobodi{ od |ubreto koga saka{? Sepak, moèbi ima nade`. Ako vo Avstralija kaznite gi izmislile biv- {ite kriminalci, toga{ i nie bi moèle za edno 200 godini da staneme bogati kako niv. Barem za kriminalci ne treba da se àlime. Gi imame dovolno za da ni smislat soliden sistem. Samo {to pred toa }e treba da odat v zatvor. Tamu }e nau~at da ìveat so kazni. Koga }e izlezat i samite }e smislat kazni za da si gi za{titat sopstvenite pridobivki. 2. Eden slu{atel na privatnoto radio 2 NBC vo Sidnej {to emituva programa na makedonski jazik mi postavi pra{awe: "Zo{to vie vo Makedonija ne ja obedinite Makedonija?". Se obidov da objasnam ne{to za Evropskata Unija, glo- balnite svetski procesi, NATO, ama ne biva. "Zo{to ne ja obedinite Makedo- nija kako {to Germancite ja obedinija Germanija?", be{e uporen toj. Posle se javi drug slu{atel {to zboruva{e za sindromot na makedonsko samouni{tuvawe. Mol~ev. Ekspedicijata na KUD "Aleksandar Turunxev" od Bitola, {to denovive gostuva so koncerti niz Avstralija e malku razo~arana zatoa {to na nivnite nastapi nema tolku publika kolku {to o~ekuvale. Edno makedonsko dru{tvo mu se nalutilo na dru{tvoto {to go organiziralo gostuvaweto na bitol~ani i sega nekoj im se javuva na lu|eto da go bojkotiraat koncertot za toj "drugiot" da ne zeme pari. Ne znam dali na gospodinot od Sidnej {to se javuva{e za obedinuva-

122 weto }e mu zna~i ne{to ovoj primer, ama toj sigurno pove}e od nas koi ìveeme vo Makedonija znae kolku vo posledno vreme se ispodeleni Makedoncite vo Avs- tralija. Ednite ne zboruvaat so drugite, se kodo{at me|usebe, si gi bojkotiraat nastanite. Ne e samo crkvata podelena. So nea zamrea i aktivnostite na penzio- nerskite dru{tva, na dopolnitelnite nastavi na makedonski jazik, na folkor- nite sekcii... [to bi moèle gra|anite od Makedonija da o~ekuvaat od tuka{- nite Makedonci, kako lojalni gra|ani na ovaa dràva i primerni glasa~i za tuka{nite partii, koga e vo pra{awe na primer diplomatskiot spor so Avstra- lija za otvorawe makedonska ambasada vo Kanbera? Ni{to, koga tuka{nite, "pri- rodni ambasadori" ne moàt zaedno da otidat i na eden najobi~en koncert na narodna muzika. Eden gospodin razo~arano mi re~e: "Pa nie ne moème da se sobereme zaedno ni na eden skromen miting da demonstrirame. Vedna{ nekoj }e se javi i }e im re~e ‡ ne odete so niv, tie se so vladikata, ili tie se protiv vladikata, seedno". 3. Na dràvnoto etni~ko radio SBS {to emituva programa na 65 jazici, na vestite na makedonski jazik javuvaat deka na sila e totalna zabrana za palewe poàri!!! Zna~i li toa deka odvreme navreme se dozvoluva palewe poàri!? Ili, pak mali poàr~iwa {to moàt da se kontroliraat!? Ili, moèbi smeat da se palat i golemi poàri, ama samo na odredeni mesta. Podocna sfativ deka se raboti za nespreten prevod na celosnata zabrana za palewe ogan na otvoreno mesto {to vladata ja donese koga temperaturata be{e 37 stepeni i duva{e silen vetar. Patem, za "palewe poàri" za vreme na zabranata moè da se dobie kazna od 10 iljadi dolari i tri godini zatvor. Sepak, moèbi gafot na programata na makedonski jazik i ne e gaf. Moèbi redakcijata ja upotrebuva taa formulaci- ja imaj}i ja na um istoriskata pozicija na Republika Makedonija. Neli, Balka- not e bureto so barut, a Makedonija fitilot {to moè da go zapali poàrot. Taka {to ne se raboti za gre{ka vo prevodot. Koga veli totalna zabrana za palewe poàri, novinarkata se griì da ne izgori Makedonija.

FOTOROBOT 7 mart 1998

• Alternativata na "Galija" se vika "Begalski kamp"

1. Bumerangot e aborixinska izmislica, ama nema razlika dali se frla vo Avstralija, ili vo Makedonija. Koga toga{, se vra}a i te udira po glava. Pa da pominale i pove}e od tri godini. Silniot udar, vedna{ po pobedata na toga{niot Sojuz za Makedonija, koj kon krajot na 1994 godina po "na{ki" si go vikavme ‡ "Hard rok", denovive se vra}a vo likot i deloto na Roli Jakupovi}, ~ovek so golem ugled vo nekoi skop-

123 ski krugovi ~ie{to ime se povrzuva{e so demoliraweto na poznatata skopska diskoteka. Sî si be{e ubavo zamisleno. ]e se vikne ~ovekot zadolèn za obezbeduvaweto na predizbornite mitinzi niz Makedonija da go napadne Fr~koski, so kogo avtorot na emisijata vo Sitel e vo sudski spor. Arno ama, legendarniot Roli }e se prizanese vo ulogata {to mu e dodelena, pa tolku }e po~ne da go brani premierot, taka {to bumerangot udira direktno po glavata na Branko. E pa koj mu e vinoven {to si ima takvi prijateli, so koi eden den sedi zaedno vo "Zlatna viqu{ka", a drugiot den istite izleguvaat na televizija i se per~at deka imaat vlijanie vrz kadrovskiot sostav na Vladata, bidej}i mu vikale: "Maliov ne se snajde najdobro na mestoto minister za vnatre{ni raboti, daj da go stavime na drugo mesto". Moèbi Branko ne gi prifatil sugestiite na prijatelite, ama }e trpi, vo ime na prijatelstvoto i vo znak na blagodarnost {to dru{tvoto na Roli go primilo da igra fudbal so niv. Moèbi i Roli nepravedno bil pritvoren, za{to ne se sobrale dokazi deka toj bil voda~ na grupata huligani {to go demoliraa "Hard rok", ama sega barem e dokaàno deka premierot i ministerot za odbrana Lazar Kitanovski, koga sedat vo kafeani, izbiraat dru{tvo, a bogami i ne sportuvaat so kogo bilo. 2. Pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov, za poslednoto izdanie na "Puls" ni pora~a kakov pretsedatel treba da izbereme, koga nemu }e mu zavr- {i mandatot. Ne sum mnogu upaten, ama sigurno i Bil Klinton, edna godina pred da mu zavr{i mandatot, }e im pora~a na Amerikancite za kakov iden pretsedatel da se opredelat. Pretsedatelot ima pove}e èlbi, koga stanuva zbor za konstrukcijata na negoviot naslednik. Sega seto toa }e treba dobro da se obraboti i na javnosta da í se servira edno kompaktno, no ednostavno re{enie. Dobro e {to strancite, za vreme na istragata na atentatot, na MVR mu podarija kompjuter za pravewe fotoroboti. Stru~wacite, vrz osnova na iskaùvawata na Gligorov, }e napravat fotorobot na negoviot naslednik. Kojznae, moèbi po tolku ve`bawe za pravewe fotoroboti za mo`nite atentatori, ovoj }e bide uspe{en. Na kadrovskata komisija od "Zlatna viqu{ka" }e í se dadat nekolku va- rijanti, a taa }e napravi potesen izbor. Sî u{te e rano da se zboruva, ama edno e sigurno. Komisijata ne smee da si igra so osnovnite strategiski opredelbi za likot na noviot pretsedatel. Prvo, foto robotot na idniot pretsedatel na Ma- kedonija ne smee da ima musta}i i ne mora ba{ da bide nekoja krupna figura, za{to krupnite raboti ve}e se zavr{eni. Ako zboruva na dijalekt, podobro e da vrti nakaj isto~nite, a nikako nakaj ju`nite dijalekti. I tuka moè da se napravi gre{ka, pa na kompjuterot treba da mu se dade komanda, i pokraj pogodeni- ot dijalekt da ne "isfrli" kako mo`no re{enie nekoj biv{ premier. [to se odnesuva do bradata,naslednikot na Gligorov moè da ja ima, ama samo vo slu~aj postojano da kima so glavata, prepravaj}i se deka razbira sî. Osobeno vnimanie treba da se obrne na kosata. Pro}elavi ne doa|aat predvid. Pretsedatelot mo-

124 è da ima bela kosa, ama samo vo slu~aj da se vika Tito. A {to se odnesuva do toa deka na negoviot izbor ne treba da ima vlijanie od nadvor, najdobro e Crven- kovski da prestane da igra ko{arka so amerikanskiot ambasador, tuku da se skoncentrira na fudbalot so Roli. Vo opisot na idniot pretsedatel na Republika Makedonija, Gligorov zaboravil samo edna rabota {to moè da go zbuni kompjuterot. Dali negoviot naslednik }e mora da gi zeme i sovetni~kite od kabinetot, ili }e mu bide dadena sloboda na izbor? 3. Nema samo SDSM problemi so bumeranzite, tuku i VMRO-DPMNE nema kaj da bega koga nekoj {to zalutal me|u niv, nekontrolirano }e po~ne da se rasfrluva so izjavi. Kojznae, moèbi sekoga{ koga od zakoraveni komunisti stanuvaat zakoraveni VMRO-vci, lu|eto li~at na generalot Mitre Arsovski. Ajde toa {to ARM saka da ja prekrsti vo nacionalna armija na Makedoni- ja, a pritoa da ne go sfatime kako {to go sfativme ‡ deka bara ednonacionalna vojska, da go ostavime nastrana. Kojznae, moèbi imal ideja imeto da mu li~i na Jugoslovenskata narodna armija. Ama, objasnuvaweto deka ARM bila armija na dràvata, a dràvata bila vlasta, a nacionalnata armija }e bila armija nad dràvata ne veruvam deka bi pominalo i vo Ju`na Amerika. Vo takva armija, Mitre Arsovski }e bide nad dràvata. Bidej}i, spored negovite sfa}awa, dràvata e isto {to i vladata, Mitre so svojata vojska }e moè da ja urne sekoja vlada {to ne mu se dopa|a. 4. Vo popularnata kafeana "Galija" na Fufo stanuva pretesno. Na edna do druga masa sega sedat lu|eto od LDP i ~lenovite na inicijativniot odbor na partijata na Cile. Fufo }e mora da pobrza so otvoraweto na novata kafeana sproti "Galija". Ostavi toa {to Andov veli deka nema prostor za novi partii. Za novi kafeani mesta ima. Za Demokratska alternativa, i novata kafeana }e dojde kako alternativa na "Galija". Fufo ve}e í dal ime, ama ne e lo{o da razmisli za nekoja nova varijanta. Cile veli deka kaj nego }e prebegaat razo~arani ~lenovi od site partii. Bi moèlo kafeanata da se vika ‡ "Begalski kamp".

PRIRODA I OP[TESTVO 14 mart 1998

• Ako tolku sakame stranska vojska, zo{to gi izbrkavme Germancite?

1. Od momentot koga ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski pobedonosno izjavi deka Sovetot za bezbednost ja uvidel svojata gre{ka koga donel odluka za prestanuvawe na mandatot na UNPREDEP, Makedonija prosto ne mo`e da se smiri od sre}a {to i natamu nezavisnosta }e ni ja ~uva stranska vojska. Kako eden vid pokajanie za grevovite, zemjite ‡ ~lenki na Sovetot sega

125 }e moraat da ni najdat soodvetna vojska i po 31 avgust. Barem toa moàt da go storat, ama }e moraat da se posramotat i ponizno da kimaat so glavata sekoga{ koga Hanxiski }e im otse~e: "Gledate, Makedonija be{e vo pravo koga vi vele- {e deka na Kosovo, koga-toga{ }e pukne". Eufori~noto raspoloènie, predizvikano od faktot deka, najverojatno, strancite i vo idnina }e ostanat da ni gi ~uvaat granicite, se {iri so nekon- trolirana brzina. Ne e za veruvawe deka radosta }e zapre samo na ozarenite lica na voditelite na TV-dnevnicite koga gordo soop{tuvaat "Makedonija be- {e vo pravo", ili ovoj sve~en moment za makedonskata dràvnost }e najde svoe mesto i vo reformata na obrazovanieto. Zo{to nitu eden avtor na detski pesni~ki sî u{te ne napi{al stihovi "i da vrne, i da vee i bura da kosi, UNPREDEP mir ni nosi"? Istoriskata pobeda na Makedonija vo dokaùvaweto deka bila vo pravo }e mora da se zabeleì vo u~ebnicite po "Zapoznavawe na prirodata i op{testvoto". Dosta gi maltertiravme decata so komiti i partizani ‡ toa e dale~na istorija i tie za toa ne se se}avaat. Sega treba da u~at za dobrite ~i~- kovci {to denono}no bdeat nad nivniot miren son, a do{le kojznae od kade. Koga ve}e tolku se raduvame na stranska vojska, ne znam zo{to na{ite pred pedeset i kusur godini gi brkale Germancite. Ama, koj da znae deka nekoga{ Amerikancite i Germancite }e bidat zaedno. Bidej}i odbranata na nezavisnosta ni e povrzana so stranska vojska, moèvme da si bideme nezavisni u{- te pred pedeset godini. ]e po~ekavme nekoe vreme da se smirat Germancite so Amerikancite, ama zatoa ne samo {to }e bevme nezavisni tuku sega ve}e }e bevme vo Evropskata unija i }e í stavavme veto na Grcija, sî dodeka ne si go promeni stavot okolu na{eto ime. 2. I pokraj toa {to go kutnavme Sovetot za bezbednost na kolenici, nie taka lesno ne se zadovoluvame. Odime ponatamu i }e barame sankcii za SR Ju- goslavija. Eh, da moè da popu{tat Kina i Rusija, pa da mu drmnat nekoe embargo na Milo{evi}... Nie sme tuka, pak da mu pomogneme. Gi imame vrskite i kontaktite od pred nekoja godina, granicata ne e odbeleàna, pa moè da se {vercuva kade {to saka{, UNPREDEP }e se pravi slep za da moè kolku-tolku da ja ispere gre{kata na Sovetot za bezbednost, a i vlasta u{te ne e smeneta, pa }e moè taa odgovorna rabota da im se dodeli na istite lu|e {to so uspeh ja vr{ea i pred nekoja godina. Sigurno ve}e parite im se pri kraj. Moè }e dadat nekoe denar~e za penzii i za socijala. Nema smisla, neka se `rtvuvaat malku, idat izbori. A ba{ e dobro pred izbori da ni trgne rabotata. Em }e ni vikaat deka uspevame da preìveeme blagodarej}i na nivnata ume{nost da nî vodat i vo nenormalni uslovi, em svetot }e zamiùva pred dopolnitelnite izvori za finansirawe. I posle nekoj se somneval deka Makedonija nemala da gi poddrì merkite na Kontakt-grupata!? Nema da gi poddrì!!! So dve race, ako treba, }e glasame za najstrogi sankcii kon Belgrad.

126 3. So Srbite }e se skarame zatoa {to na mitingot za poddr{ka na Alban- cite od Kosovo na plo{tadot Makedonija vo Skopje be{e zapaleno jugoslovenskoto zname, vo kombinacija so skandiraweto za t.n. osloboditelna armija na Kosovo. Plus, na binata bea naredeni re~isi site ministri i zamenici ministri od PDP i pratenicite od PDP i DPA. [to e tuka nekade ‡ okolu tretina od vlasta vo dràvata. Policijata u{te ne gi identifikuvala licata {to go palele znameto na tu|ata dràva. Toa ne be{e slu~aj so onoj nesre}nik I~o {to na Ilinden minatata godina go gaze{e znameto na Republika Makedonija na Me~kin Kamen i {to be{e ekspresno osuden. Ima razlika me|u dvata nastana. Ne samo zatoa {to vo Kru{evo se skvernave{e na{eto, a vo Skopje tu|o zname. Pra{awe e za{to policijata uspea da go fati I~o, a ne moè da gi fati pala~ite od mitingot vo Skopje. Verojatno zatoa {to me|u demonstrantite vo Kru{evo imalo pove}e policajci, koi }e vardat na tolpata. A vo Skopje nema{e potreba od toa. Nema belki policajcite da gi fa}aat ministrite od PDP. Kru{evskiot miting be{e pod kontrola na VMRO-DPMNE, a skopskiot pod kontrola na vlasta. 4. Pravdata be{e dosti`na i za dra~evkata Srebra, koja so nepoznata te~- nost od ustata go isprskala pretsedatelot za vreme na minatogodi{noto ilindensko proslavuvawe vo Kru{evo. Srebra dobi pet meseci zatvor ‡ uslovno. Toa zna~i deka vo narednite pet meseci, Srebra ne smee da go prska pretsedatelot so nepoznata te~nost. Javnosta e nezadovolna od istragata za slu~ajot Srebra. Kako moè{e, i po tolku vreme, istragata da ne otkrie so kakva te~nost bil prskan pretsedatelot. 5. Vo Bitola VMRO-DPMNE osvoi deset sovetni~ki mesta, i Qub~o i Dosta pro{etaa niz [irok sokak da ja proslavat pobedata. Petar Go{ev odrà pres-konferencija i se pofali deka so sedumte mesta na LDP, opozicijata pobedila. SDSM e, isto taka, zadovolen, za{to {est mesta (samo edno pomalku od LDP), po TAT i sudskite procesi vo gradot vo koj Branko Crvenkovski ne stap- nuva, a drugite koga odat, gi nosat na Pelister, e duri i pove}e od pobeda. Site se pobednici. Ja pobedija Bitola. 6. Zo{to se diga tolkava vreva deka pobedata na Vlado Janevski na izborot na pesna za Evrovizija bila namestena. Pa kaj nas se mestat parlamentarni izbori, a ne pesna na Evrovizijata. Jas li~no pogolema vreva bi krenal za izmamata {to na glasa~ite im ja napravija Makedonskata radio televizija i Makedonskite telekomunikacii. Bi- duva{e li otposle da javat deka impulsot za glasaweto bil {estpati poskap od normalniot telefonski impuls?

127 SVETI MA^ENICI 21 mart 1998

• So zakonot za denacionalizacija nema da se vra}a ni{to

Za vreme na poslednite pretsedatelski izbori vo SAD, vo esenta 1996 godina, edna grupa makedonski novinari be{e primena od odgovornata slu`beni~ka za Makedonija vo Stejt departmentot. Slu{navme mnogu ubavi raboti za na{ata zemja, deka demokratskite odnosi dobro se razvivaat, deka imame harmoni~ni me- |unacionalni odnosi, deka privatizacijata napreduva, deka so sosedite re~isi i nemame problemi.. . Odedna{, srede izlagaweto na slu`beni~kata, eden od grupata novinari digna raka i ja prekina so pra{aweto: "Izvinete, dali zboruvate za istata zemja vo koja ìveeme nie, ili moèbi sme ja zgre{ile kancelarijata?" Kakvi sme neblagodarni, sega bi moèle i na zamenikot na dràvniot sekretar Strob Talbot da mu prefrlime deka ja zgre{il dràvata vo koja prestojuva{e pred nekolku dena i deka govorot {to go pro~ita vo MANU mu bil podgotven za nekoja druga dràva. Ama, toa ne drì. Gospodinot gi spomenuva- {e Ohrid, Kiril i Metodij, pastrmkata. Dobro, ne gi spomena Bitola, Goce Del~ev i ajvarot, ama toa ne e pri~ina da mu se nalutime deka ne nî poznava ba{ najdobro. Ima vreme, }e ne nau~i. Vpro~em, neli tokmu toj den dozna deka vo MANU nemalo nitu eden Albanec ‡ akademik. Nekoi moèbi }e tvrdat deka so govorot na Talbot, navistina, imalo nekoja gre{ka. Deka moèbi mu go podmetnale slu`bite na Vladata. Drugi ve}e iskomentiraa deka bi bilo dobro Strob Talbot da navrati vo "zemjata na ~udata" nekade naesen, vo ek na predizbornata kampawa za da mu pomogne na SDSM. I toa e zlobna insinuacija. Zar treba{e da dojde nekoj amerikanski funkcioner, da odrì predavawe, i nie da staneme svesni kolku ubavo ìveeme. Nie toa go znaeme mnogu podobro od nego. Ubavo e {to nî potseti na Kiril i Metodij. Zatoa {to nie ne sme svesni deka imame istoriska misija, sli~na na misijata na hrabrite monasi {to trgnale na pat niz sega{nite ê{ka, Rusija, Ukraina, Slova~ka i im pomognale da se otvorat kon nadvore{niot svet. Zatoa i sme si gi proglasile na{ite Kiril i Metodij za svetci. Amerikanskiot gostin ni gi otvori o~ite i ni ukaà deka i na{eto sega{no ~ekorewe kon Evropa i otvorawe kon nadvore{niot svet e po stapkite na Kiril i Metodij. Kojznae, moèbi po nekolku veka, i nas }e nî proglasat za svetci. Kako li }e nî vikaat, em da ne se nalutat tie {to nî vodat po pati{tata na sv. Kiril i Metodij em da im se oddade priznanie na tie {to se ma~at na toj pat? Moèbi, "Sveti SDSM i dva miliona ma~enici" bi bilo naj- soodvetno ime!? Sega e jasno zo{to Makedonija ~eka{e da bide posledna koja }e go donese zakonot za denacionalizacija. Vrede{e da se ~eka, za{to, kone~no, dobivme ori-

128 ginalen zakon. Takvo ne{to ne e videno dosega. Zakonot predviduva vra}awe na nepravedno odzemenite imoti, na toj na~in {to nema da se vra}a ‡ ni{to. Teoretski gledano, nekoj {to se rodil tokmu vo vremeto koga mu bile odzemeni imotite na negovite roditeli, bi moèl da o~ekuva nekakov nadomes- tok koga }e napolni 90 godini. Teoretski gledano, ako negovite imale golemi imoti, toj }e se zadovoli so 60 otsto od vrednosta na imotot, ama da gleda da ne mu e povisoka od 100 iljadi marki i neka po~eka do 2000 godina i neka po~ne da gi sobira parite za tamu nekade vo 2030-tata da si kupi dvosobno stan~e. [to }e mu e pove}e na 90 i kusur godini!? Ba{ka i ne zasluìl {tom ~ekal da napolni 90 godini, a ne zarabotil ni za eden stan, ama ajde, dràvata e pravedna, pa neka ja iskoristi. Za ministerot Taki Fiti sosema e neva`no deka zakonot, ako se usvoi, }e bide neustaven. Opravduvaweto e deka toa e "specijalen" zakon. Zna~i, zakon {to í treba na vlasta zatoa {to e pritisnata od nadvor, a {to ne mora da zna~i deka }e se primenuva, bidej}i, ako ve}e ne go ospori Ustavniot sud, moèbi }e padne vo idniot sostav na Sobranieto. Do 2000 godina, sepak, ima u{te dve godini. Zakonot treba da se donese za da se ispravi edna istoriska nepravda. Ama, izgleda deka najte{ko se isprava nepravdata {to samiot si ja napravil. Nikoj ne go tera{e SDSM da se povikuva na kontinuitetot na stariot SKM i na u{te postarata KPM. Koga treba{e da se zadrì imotot na starata partija, toa be- {e dobra investicija. Ama sega, koga treba da se vra}a imotot {to starata partija go zela na vremeto, izleguva deka nepravdite bile mnogu krivi, pa sega e te{ko da se ispravat. Treba da se razbere ministerot Taki Fiti. Najva`no e koga toj veli deka so ovoj zakon se izrazuva voljata na dràvata za vra}awe na imotite na gra|anite. E pa, koga ve}e dràvata ima dobra volja, moàt li nejzinite dràvjani da bidat tolku neblagodarni? Neka pokaàt i tie dobra volja kon dràvata i neka se otkaàt od imotite. Dràvata, navistina, ponekoga{ ima golemi problemi so neblagodarni- te gra|ani. Na primer, so socijalnite slu~ai. Zamislete, se registriraat kako socijalni slu~ai, primaat pomo{, a doma imaat avtomobil. I {to e u{te postra{no, namesto da go registriraat i da í platat na dràvata , tie si gi ~uvaat kolite za xabe i se àlat deka nemaat pari za registracija. E ne moè. Otsega, site {to imaat staro "fi}o", "zastava" ili nekoja druga krntija od vremeto koga ne bile socijalni slu~ai, ima da gi prodadat, }e se zbogatat so najmnogu 1000 marki, pa posle nema da im treba socijalna pomo{.

129 ZIMSKA PROLET 28 mart 1998

• Ima alternativa ‡ ili go igra{ "Te{koto" ili si tapanar

1. Sî be{e dobro smisleno. Site sme Makedonija. Ama, samo eden e Cile. Site se vo rakovodstvoto na partijata. Ama, samo eden e Cile. Site moàt da bidat ~lenovi na partijata. Ama, samo eden e Cile. Samo vremeto ne se pogodi. Treba{e da bide prv den na proletta, a utrinata provejuva{e sneg. Da mu se slu~e{e na Petar Go{ev takvo ne{to, vedna{ }e go obvine{e SDSM. Andov bi rekol deka ve}e se potro{ija godi{nite vremiwa. Kolku partii - tolku godi{ni vremiwa, i zatoa ne ni treba nova partija. Xaferi sî bi stavil na smetka na genocidnata politika na makedonskata Vlada i bi se zamotal so albansko zname, so izgovor deka mu studi. Branko bi rekol deka toa e najdobar dokaz deka negovata partija drì kontrola nad sî, pa duri i nad vremeto. Samo Cile se napravi deka ne go zabeleùva docneweto na proletta. Vo Univerzalnata sala sî be{e razzeleneto od liv~iwata na koi pi{uva{e "DA". [teta. Moè{e da re~e deka e napravena neprincipielna koalicija me- |u Vladata i Gospod. ]e mu go pametevme. Potoa se slu{naa komentari deka novata partija nemala programa. Toa ne e vistina. Site {to bea na osnovaweto na Demokratskata alternativa se uverija deka partijata ima{e programa. Kulturno-umetni~ka. Na primer, nastapuva{e operska peja~ka od Milanskata skala. (Nekoj vo publikata re~e: "Za Makedonka, duri i dobro pee!") Potoa na umetni~ki na~in ni be{e prezentira- na istorijata na Makedonija, od anti~ki vremiwa, pa, verojatno, do 21 vek. I na kraj, edna ubava devojka igra{e flamenko, vo kombinacija so "Te{koto". Taa navistina bila Makedonka, ama se omaìla vo [panija i stanala uspe{na flamenko tan~arka. Da ostanela tuka, verojatno }e se zdebelela, lupej}i piperki i me{aj}i ajvar, ~ekaj}i ja Demokratskata alternativa koja }e vodi smetka i za ramnopravnosta na ènite. Taka {to od programata na partijata, simboli~no ni stana jasno deka najdemokratska alternativa e da se izbega nadvor od zemjava. 2. I znakot na partijata e soodvetno izbran. Proletno. Vo site boi. [a- ren, kako {to e {aren sostavot na rakovodstvoto. I ne dokraj definiran. Li~i na pette olimpiski krugovi. Ako taka sakaat da go gledaat gra|ankite i gra|a- nite. Koj saka, moè vo znakot da prepoznae i petokraka. Ama petokraki ima i na amerikanskoto zname. Koj se ~uvstvuva poevropski orientiran, moè da go prifati i kako petokraka od znameto na Evropskata unija. Vo ramkite na demokratski alternativnoto gledawe na rabotite, mene znakot mi li~i na turbina. Moè, na primer, da e del od avionski motor. Zo{to ne? Vo rakovodstvoto na partijata se prvite lu|e na "Paler Makedonija". A i za ostvaruvawe na programata "Ispra}awe vo svetot na flamenkoto, so zvucite na

130 'Te{koto'" }e ni bidat potrebni avioni. Sre}a {to registriraweto na partijata ne zavisi od Buzlevski. Nema{e da im dade dozvola za poletuvawe. A i da pole- taa, }e gi prizemje{e. Taka {to, sega imame alternativa. Nekoj }e go igra "Te{- koto", a nekoj }e udira po tapanot. Za tan~ari ne znam, ama tapanari ima dovolno. 3. Kako na Tupurkovski mu do{la idejata partijata da ja nare~e Demok- ratska alternativa? Lu|eto od DA velat deka imeto im go smislil amerikanskiot ambasador Kristofer Hil. Ambasadorot moèbi i ne e svesen deka posredno stanal kum na novata partija. Tupurkovski i Hil imale edna ne mnogu prijatna sredba minatoto leto vo amerikanskata ambasada vo Skopje. Vo taa prigoda ambasadorot go ubeduval Tupurkovski deka Amerikancite vo Makedonija ne gledaat demokratska alternativa na ovaa vlast. Tupurkovski mu rekol deka ne e mo`no da ne postoi demokratska alternativa na kogo bilo. Bidej}i Amerikancite sakaat sî da im bide ednostavno, mu teknalo partijata da ja krsti Demokratska alternativa. Nema demokratska alternativa!? E, pa eve, sega ima Demokratska alternativa! 4. Pred nekoj den, okolu pladne, srede bela videlina, na pedesetina metri od prvata policiska ku}i~ka na parkingot na Vladata, za samo dvaesetina minuti, nekoj uspeal da mi ukrade ratkapna od ednoto trkalo na kolata. Vo toj moment ne mi tekna nitu na TAT, nitu na okotopodite, nitu na trenerkite, nitu na privatizaciite, nitu na zakonot za denacionalizacija, pa duri ni na onoj gra- fit vo centarot na Skopje: "Ne kradete, SDSM ne trpi konkurencija!". Mi tekna samo na eden vic na koj slatko sum se smeel i zadovolno si zaminav, sre}en {to ne mi ja ograbile kolata, tuku sum pominal samo so edna ratkapna. Za tie {to ne go znaat vicot, a {to parkiraat na parkingot kaj CK }e go preraskaàm. Nekoj ~ovek si go ostavil velosipedot pred skalite na vlezot vo Vladata. Dotr~al deùrniot policaec i mu rekol: "Ne smee{ tuka da go ostava{ velosipedot." Ovoj pra{al: "Zo{to?". Policaecot mu odgovoril: "Pa ova e Vlada". A ovoj go pra{al: "Pa {to ima toa vrska?". Policaecot prodolìl so ubeduvawe- to: "Kako {to ima vrska, pa tuka pominuvaat premierot, potpretsedatelite, site ministri, zar da pominuvaat pokraj tvojot velosiped!?" Toga{ ~ovekot se svestil: "Ej dobro {to mi kaà, da si go zaklu~am!" 5. Gledaj}i gi snimkite od Bon, od sednicata na Kontakt-grupata, moè da se kaè deka i nie imame {to da im ponudime na Amerikancite. Tie nas }e nî branat so vojnici, ama nie }e im go ispratime Hanxiski. Vidovte kako be{e zalepen do Medlin Olbrajt. Moè da í bide telohranitel. Dobro, sega na{iot Hanxo ne e kako Kevin Kostner, ama i Olbrajt e daleku od Vitni Hjuston. Vo momentite koga ne be{e na dol`nost, Hanxiski í {epka{e na uvce na Nade`da Mihajlova. Fino se vide - kamerata ne laè. Mu ostana nevozavratena qubov u{te od vremeto koga mu ja sobra Klaus Kinkel i ja odnese vo Bon. Moè- bi Hanxo blagonade`no í {epka{e: "Ela pri men!" Kojznae, moèbi navistina naskoro }e go re{at jazi~niot spor.

131 [AR HARBUR 4 april 1998

• Vrhovniot vra~ i edinaesette poglavici

1. Posledniot samit kaj pretsedatelot na Republikata }e bide zabeleàn kako istoriski. Petar Go{ev se nasmea. Dobro sega, ne se nasmea kojznae kolku, ama, sepak ‡ se nasmea. Nasmevkata na Go{ev be{e predizvikana od negovata izjava deka kaj pretsedatelot }e se sostanat poglavicite. Ova proizleguva od tamu {to, poradi temata, samitot ne e me|upartiski, tuku me|uetni~ki. Koga e taka, na ista masa ne sednuvaat politi~kite lideri, tuku poglavicite na plemiwata. Dali vo momentot dodeka Go{ev so svojata nasmevka mu dava{e istoriska dimenzija na samitot, vo glava ja ima{e slikata na edinaesette poglavici sednati vo {atorot okolu vrhovniot vra~, kako go pu{at luleto na mirot. Moèbi Go{ev smislu- val i kakvi imiwa bi im prilegale na poglavicite. Za nego, se znae, }e go vikaat Nataèniot Buv, ama {to li ime da im se dade na drugite. Dali Branko Crvenkovski li~i na Mirna Lisica? Kako na Li- sicata"}e í se sprotivstavi eden Preriski Kojot vo likot na Qub~o Georgiev- ski. Dali sobirot kaj vrhovniot vra~ }e im go rasipe mrmoreweto na eden Ar- ben Xaferi so poglavi~ko ime Nemturestiot Mrmot? Mu prilega li na Naser Ziberi imeto Nadueniot Orel? Ili na Dragi{a Mileti} ‡ Goloraka Sabja? Za da bide sî kako vo stripovite, na sobirot na poglavicite nedostiga u{te eden general Kaster, {to gi ispotepal Sijuksite. Bidej}i toj e od drugo pleme, zna~i za negova zamena treba da barame nekoj od stranstvo. Najmnogu odgovara nekoj od Kontakt-grupata. Tie se griàt kako nie me|uplemenski }e se dogovorime. Ete, general Kaster moè da bide Medlin Olbrajt. 2. A i taa Kontakt-grupa e mnogu neseriozna institucija. Nedelava ne im kaàa na na{ite {to da pravat i niv nikade gi nema. Nema izjavi, se otepavme od zdodevnost. Branko odi na samiti, Laze gi pakuva kuferite za Amerika, a Hanxo u{te proveruva koj mu rekol na Klaus Kinkel deka, pokraj Amerikanci- te, }e ni trebaat i posmatra~i od Zapadnoevropskata unija vo Tetovo. Moè da dojdat posmatra~i, ama samo pod uslov da ostanat vo gradot. Ne- moj slu~ajno da im tekne da se ka~at na Popova [apka. Zatoa {to tamo{nite kapaciteti se ve}e prebukirani. Ajde {to deset iljadi Albanci se podgotvuvaat so topovi da go napadnat Kosovo (kako {to tvrdi belgradska "Politika"), pa moè za vreme na obukata da nastradaat, tuku {to nema mesto ni za odmor i rekreacija. Ministerot za turizam Lazar Kitanovski gordo soop{ti deka na padinite na [ara ima 10 iljadi skija~i. Turisti~kiot kompleks "Popova [apka" e pod upravuvawe na "Elektros- topanstvo na Makedonija". Bidej}i Ustavniot sud ve}e mu zabrani na "Elek-

132 trostopanstvo" da napla}a po 1200 marki za sekoj nov priklu~ok, ete ti na~in za kompenzacija. "Elektrostopanstvo" nikoga{ ne e zijan. Ako ne im naplati na potro{uva~ite, }e im naplati na skija~ite. [to pove}e skija~i donese Laze na [apka tolku pogolem }ar za strujaxiite. Tuku, {to pravime sega, koga }e po~ne snegot naglo da se topi. Dali skija- ~ite }e se preorientiraat na plivawe? Samo {to toa }e bide mnogu ponaporno. Sî }e se stori kal. A vo kal ne se pliva. Se davi. 3. Sega, koga }e odi vo Amerika, na ministerot Kitanovski treba da mu se zabrani da gi propagira ubavinite na [ara. Nemoj da ni navalat Amerikanci, da ni gi tro{at ski-liftovite i strujata. Ba{ka, }e napravat nekoja beqa. Za{- to, kaj se Amerikancite, tamu po~nuvala vojna. Ovaa teza, stru~no, od istoriski aspekt ni ja obrazloì Latas vo intervjuto so Stojan Andov na Sitel televizija. Se bune{e Andov, se bune{e, ama pred faktite na Latas i bogovite mol~at, a ne, pak, Andov. [to moè da kaè Andov na podatokot deka Prvata svetska vojna po~nala me|u Amerikancite i Japoncite vo Perl Harbur!? Po ova istorisko otkritie na "biserot" od "Sileks", postoi opasnost da mu se nalutat negovite. Da mu re~at, kako bre, du{o, zaboravi na slavnoto srpsko minato, na Gavrilo Princip, na atentatot vo Saraevo.. .Xabe li te u~ea site ovie godini? Ama od kade da znae, siroma{kiot, koga bil napadot na Perl Harbur, kako po~nala Prvata svetska vojna, kako po~nala Vtorata svetska vojna, ako ne mu kaàle negovite stranski izvori? Po logikata na "Perl Harbur", Tretata svetska vojna }e zapo~ne vo Ma- kedonija. A }e pobedat "na{ite", kako vo anketata na Sitel vo koja lu|eto gi pra{uvaa: "Ako ima vojna na Kosovo, koj }e ja po~ne?", a gra|anite odgovaraa: "]e navivame za 'na{ite'". Se razbira, ako e zdrav i ìv Slobodan Milo{evi} (kako {to odgovori edna gospo|a), vojna voop{to }e nema. Isto kako {to ja nema{e ni vo Hrvatska ni vo Bosna. Osven ako ne go iznervirame so skija~ite i so Amerikancite koi se tuka za da nî potpalat. Kako {to e mala Makedonija, moèbi }e mu li~i na nosa~ na avioni, pa }e napravi napad na [ar Harbur. I taka }e po~ne svetskata vojna. Srbite vo uloga na Japonci, }e gi bombardiraat skija~ite, a Amerikancite }e se ispodavat vo Vardar i }e gi sobirame tamu dolu, kon Krivolak. Osven ako Latas kako politi~ki komesar ne im se pridru- ì na elitnite gerilski edinici na novata komunisti~ka partija i ne gi prote- raat Amerikancite i od tamu.

133 "REPUBLIKA KASANDRIJA" 11 april 1998

• Penov }e proglasi moratorium za lov na ku~iwata skitnici

1. Ne gi razbiram tie {to se obiduvaat da se majtapat so "Ve~er", zatoa {to gi objavuva prodolènijata na "Kasandra". Ne se vo pravo i tie {to ja obvinuvaat dràvnata televizija {to udarniot termin na programata ve}e pet meseci go popolnuva so venecuelkata sapunska serija. Mediumite se odraz na realnosta. A nam "Kasandra" ni e sudbina. [to mislite, deka ova {to sekojdnevno ni se slu~uva e so ne{to povisoka umetni~ka vrednost od serijata i deka akterite se pokvalitetni? Ne. A pak so netrpenie ~ekame {to }e ni donese utre{nata epizoda i si se fa}ame kako uì- vame vo toa {to go gledame. Ima li ne{to vo ovaa na{a dràva "Republika Kasandrija" {to moè da pretstavuva skandal, kako vo serijata. Ili skandalite se potro{ija. Navisti- na, {to e toa {to moè da ni se slu~i, a da bide pointeresno od slu~kite na ubavata Venecuelka. Koga, na primer, "Ve~er" bi objavuval odnapred koj politi~ar }e si najde nova qubovnica, koj kogo }e tuì, koj komu }e mu se zakani, koj }e izgradi povisoka ku}a, koj }e ukrade milioni marki, koj }e izbega vo stranstvo, koj }e odi vo zatvor, mislite li deka prikaznite }e bidat pointeresni od preraskaùvawata na serijata? Kaj nas ve}e site po ne{to ukradoa, site se vo nekakva prijatelska ili rodninska vrska so sekogo, site imaat po nekoja propadnata za{teda, site nekomu dolàt ili niv im dolàt, site {to fatija penkalo ili zedoa mikrofon v race stanaa novinari, site prijateli si go pokaàa vistinskoto lice, site davaat izjavi, site se slikaat na televizija i site, va`- ni, uìvame vo sapunicata i vo penata {to ja sozdavame. ûdno, namesto sapu- not da nî izmie, nie zaglavuvame vo sî pogolemi i pogolemi valkanici. 2. Nema{e smisla Qubomir Fr~koski da go sporeduva Latas so Tito i so negovata izjava deka go priznaval samo sudot na partijata. Se vozbudija socijalistite i ni ispratija ogromno soop{tenie vo koe ni kaàa deka Socijalisti~- kata partija nemala svoj sud. Izgleda deka Fr~ko se pravi vaèn, pa ne ja gleda "Kasandra". Inaku, }e moè{e da go sporedi odnesuvaweto na tuèniot so lo- {ata Erminija. I taa, kako Latas, na sudot ne saka{e da mu gi dade li~nite generalii, so obrazloènie deka site ja znaat. [teta {to prodolènieto na sudeweto e zakaàno duri za juni. [teta za ku~iwata skitnici, koi so netrpenie ja o~ekuvaat presudata. Ako Fr~koski go dobie sporot, Latas }e treba da mu plati 100 iljadi marki {to }e bidat dadeni na Dru{tvoto za za{tita na ku~iwata. Sega im ostanuva na ku~iwata da vr{at pritisok vrz nezavisnoto sudstvo. Da laat po sudiite, da se vrtat okolu Sudska palata vo glutnici i da gi prepla{uvaat tamo{nite vraboteni, da gi vle~at

134 sudijkite za zdolni{teto, da im se olesnuvaat i da im gi poganat skalite i trev- nikot. Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov bi trebalo da proglasi moratorium na loveweto ku~iwa skitnici do kone~nata presuda. Nema smisla ku~iwata da stradaat poradi bavnosta na pravdata. 3. Koga ve}e ku~iwata }e gi po~uvstvuvaat blagodatite na pravnata dràva (se razbira ako go najdat vinoven Latas), nekoj vo dràvata }e treba da po~ne da vodi smetka i za drugite ìvotni. Zo{to od nekoj drug sudski spor fondot za ot{teta da ne odi za za{tita na magariwata od opivawe so viski vo kafeana. Ili, barem kako preventivna merka, i na magariwata da im se dozvoli da moàt da izbiraat mati~en stomatolog i koj pratenik da gi zastapuva nivnite interesi. Duri na kraj, koga ve}e i ku~iwata i magariwata }e se ofajdat od vladeeweto na pravoto, }e dojde red i na lu|eto. Kakvo vreme dojde, koga }e ti napi{at poternica i }e ti ja objavat na televizija, da ti e strav da odi{ po ulica. Za ku~e{kite prava na ìvot, barem nekoj se griì. Fr~ko, daj be stegni u{te nekoja tu`ba! Aj ku~iwata }e se opravat. Ama, {to pravime so magariwata? 4. Koga nema pravda, nema pravda. Biva{e li bugarskata ministerka Na- de`da Mihajlova da mu odi na gr~kiot minister Pangalos, i toa u{te na romanti~niot ostrov Santorini, a na{iot Hanxo u{te uporno ja ~eka. Nema smisla. Ne moàm da gi sfatam ova ènive. [to tolku í se bendisa kaj Pangalos, a Hanxo go izbegnuva. E, Nade, Nade, ubavo Nade... Ne si svesna {to propu{ta{. Ba{ka, names- to na Santorini, }e si otide{e vo Ohrid. A Ohrid ti e, neli, "kolepkata na b'lgar{tinata". Na Santorini tresat zemjotresi i }e ti svirat sirtaki, a Pan- galos ne mi li~i deka e mnogu podvièn za igra i ti }e se ~uvstvuva{ osamena. A na{ Hanxo i igra i pee. Ako treba i "âkam te da dojde{" }e ti ja ispee na uvce, }e ti go napravi }efot, samo da go re{ite toa sporot so jazikot. Ne pravi mu jadovi na ~ovekot, }e se deprimira. I, imaj malku du{a. Aj {to pojde za Grci- ja, pojde. Ama, biva{e li da mu go ispra}a{ Paskal Miqo. 5. "Intersiti" vozot "Zorba" na svoeto prvo patuvawe od Solun za Skop- je zadocni 45 minuti. Po~esnite patnici {to od Skopje trgnaa so avtobus za da se ka~at vo Solun na vozot, na gr~kata granica ~ekale pograni~nite slu`benici da se najadat, pa da im gi vnesat imiwata vo kompjuter i docnele na @elezni~kata stanica, a vozot gi ~ekal. Eden star ~i~ko, na Makedonskata televizija objasnuva{e deka i vo tursko vreme, na ovaa linija, od Skopje do Solun se patuvalo so nekakvi "pa{apor- ti" {to, vsu{nost, ne bile vistinski paso{i, tuku listovi hartija i deka pred pat se popolnuvale eden kup formulari. I deneska, 125 godini podocna, {to se odnesuva do "pa{aportite" {to ne se paso{i i listovite hartija so eden kup podatoci, sostojbata e ista. Samo vozot ne e drven.

135 VIVA ESPERANZA 18 april 1998

• Revizija na politikata na ekvidistanca

1. Gra|anite na "Republika Kasandrija" nikoga{ ne se nao|ale vo pote{- ka sostojba. Tokmu vo momentite koga se podgotvuvaat da se zboguvaat od omilenata im venecuelska sapunska serija, izvr{ena e tortura na setilata, podriva- we na sistemot na ìveewe i se sozdava kompleten haos {to se zakanuva od temel da ja urne na{ata gorda kasandriska ~est. Ne biduva{e li aferata so semejstvoto Gligorovi da se objavi barem edna nedela podocna, koga }e zavr{e{e i poslednata epizoda od "Kasandra". Sega sme staveni vo te{ka, re~isi nepodnosliva sostojba. Moè li da se sekirame za brakot na {efot na dràvata tokmu sega, denovive, koga Randu umira na gradite na Kasandra, a Erminija leì vo bolni~ka postela. Vredi li da se griìme za nasledstvoto na Gligorovi i za nivnite kontakti so advokatite, sega, koga kone~no Kasandra go pronajde testamentot na Alfonso. Koj li }e se zamoruva so prikaznite za dovr{uvawe na atentatot vrz Gligorov, koga se razotkriva foto- robotot na Rosaura kako ubiec. I kako da ni navrat solzi na o~i na izjavite deka brakot na Gligorovi }e trae sî dodeka smrtta ne gi razdeli, koga na Hema í snemaa solzi za pla~ewe po doktorot Roberto {to ja napu{ta. I ‡ zgora na sî, vo serijata se pojavuva nov lik, navredenata Esperanza ({to na makedonski bi zna~elo Nade` ili Nada), koja go pravi raspletot u{te pointeresen, koga so kafe-muabet so novinari ja raskaùva prikaznata za semejstvoto Aro~a. A {tom se pojavi èna, ve}e nema kontrola na slu~uvawata. Ne za xabe rekle, ènata moè da te napravi vezir, ama i rezil. Ete, gledate {to sî napravi Kasandra. Snimija cela serija od 150 epizodi. Se ubivaat zaradi nea, leàt vo zatvor, stradaat... A taa si stoi nastrana i vo neformalni razgovori im se àli na site okolu nea. 2. Ova {to sega se slu~uva so pretsedatelot na dràvata e samo u{te edna potvrda na ispravniot kurs na nadvore{nata politika na dràvata, taka {to aferata nema da predizvika posledici na me|unaroden plan. Koga vo na{ata omilena tatkovina "Kasandrija" tolku mnogu sme zboruvale za sakawe, a ne za omraza? Qubovta e sekade okolu nas. "Vodete qubov, a ne vojna", im pora~uva{e pretsedatelot Gligorov na site vo neposrednoto sosed- stvo i zatoa tolku go po~ituvaat nadvor od zemjata. Samo nie tuka, doma, odvreme-navreme mu zabeleùvavme deka za nekoi raboti ne zazemal tvrd stav. Mu nao|avme opravduvawe vo iskustvoto, vo godinite, vo taktiziraweto so vreme, sozdavaweto soodvetna atmosfera za akcija... Gligorov otsekoga{ bil za re{avawe na otvorenite pra{awa so pregovori. Ako treba i so medijatori. Zatoa cela nacija site ovie denovi ja ~eka{e

136 negovata }erka Donka da dopatuva od Wujork, da posreduva vo sporot. Taa, nekako, vo kolektivnata svest ni doa|a kako potsetuvawe na doa|awata na Sajrus Vens i Ri~ard Holbruk. [to se odnesuva do globalnata orientacija za Evropskata unija i NATO, i ovoj pat e dobiena potvrda deka "Republika Kasandrija" e na vistinskiot pat. Deka rabotime po amerikanski model, tuka ve}e nema dilemi. Sekoja sporedba so Klinton e bespredmetna. Nie ve}e sme gi nadminale nivnite standardi i pred niv sme najmalku trieset godini. A {to se odnesuva do Evropskata unija, tuka ve}e moème da o~ekuvame sopki od Grcija. Tie gri`livo ja neguvaat istorijata na qubovta na Papandreu i sega moè pak da nî obvinat deka im gi krademe tradiciite. Edinstveno, dovedena e pod znak pra{alnik politikata na ekvidistanca. Po sî izgleda, pretsedatelot prifatil ne{to od sugestiite na opozicijata deka ne moè da se odnesuva podednakvo kon site, koga od niv ne dobiva isto. I taka, politikata na ekvidistanca padna na primerot na Esperanza i Kate. 3. Evropa kako Evropa, sekoga{ docni so reakciite koga stanuva zbor za Balkanot. Dodeka se dogovorat, dodeka gi isprevedat dokumentite na site evropski jazici, dodeka formiraat ekipa, Amerikancite ve}e letaat preku At- lantikot i doa|aat direktno na mestoto na nastanot. Na~alnikot na Zdruèniot general{tab na voenite sili na SAD Henri [elton, zav~era dopatuva vo Makedonija so specijalna zada~a. Nasekiran deka ve}e cela nedela ne se javila nitu edna èna so tvrdewe deka imala nekakva qubovna vrska so nego, amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton, go ispratil svojot na~alnik da ja ispita mo`nosta za intervencija na specijalnite sili na SAD, da ja kidnapiraat sovetni~kata Kate Kocevska. Klinton bil mnogu qubo- piten {to e toa {to mu predizvikalo afera na kasandriskiot vrhoven komandant. A i Hilari bila mnogu navredena. Pokraj tolku neva`ni slu`beni~ki {to se vrtkale po odaite na Belata ku}a, za {to ne vredelo da se razgovara duri ni so novinarite, ne }e be{e lo{o Bili da frle{e nekoj pogled i kon povisoka funkcionerka, od tipot na sovetni~ka za kultura. 4. Rakovodstvoto na DPA napravi golema gre{ka {to tokmu denovive re- {i da gi napu{ta instituciite na sistemot i da pravi sekojdnevni mitinzi vo Gostivar. Glupavo vleguvaat vo kadarot na "Kasandra" i bez potreba ja optova- ruvaat fabulata. Namesto da se koncentrirame na dramata na nataènata Vene- cuelka, sega u{te treba da mislime i na Rufi Osmani. Pa i toj Rufi! Go smetavme za popameten politi~ar. Se odi li v zatvor vo isto vreme koga od tamu u{te ne e izlezen Luj David? I posle o~ekuva narodot da misli na nego, a ne na qubovta na Kasandra. I ne Luj David, tuku Osmani e navistina za àlewe. Oti, vqubeniot do gu{a, zaglavi v zatvor poradi Kasan- dra. A zo{to zaglavi Rufi?

137 Nema{e da bide nikakva {teta, ako i Rufi go zatvorea poradi qubovna strast kon `ena. Mo`ebi nema{e nacionalno da mu odgovara da se "zatreska" vo nekoja Nada ili Esperanza. Ama, }e priznaete, podobro }e mu be{e da mu go "smesti" nekoja [presa otkolku Arben ili Menduh.

OOO RUK 25 april 1998

• Gradinarot cve}eto go rasne

1. Kiro Gligorov i Stojan Andov povtorno zaedno kopaat vo dràvata. Frlija nekolku lopati zemja, posadija drvca pred Sobranieto, se fatija pod raka i se slikaa pred TV-kamerite, sre}ni i veseli. Treba{e u{te da dadat izjava za novinarite: "Ve rabotime kako bav~a!" Zanimavaweto so gradinarski raboti e dobra ideja kako da se odbeleì Denot na Planetata Zemja. Samo, manifestacijata na gradinarsko pomiruvawe treba u{te malku da se osmisli. Na primer, sekoja ~est {to pokraj pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov i pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkov- ski, na organizatorot mu tekna da go pokani i porane{niot pretsedatel na Sob- ranieto. Kako inaku na narodot }e mu se pokaè{e deka Kiro i Stole se sakaat. Interesna e i zamislata Tito i Andov da sadat mali drvca, a Gligorov golemo. Zatoa {to Gligorov najavi deka vgodina }e se povle~e od politikata, pa nema da ima vreme da go raste drvoto. Andov i Tito sî u{te mislat da ostanat vo politikata, pa }e sozdavaat uslovi za pobrz rast na sadnicite. Zatoa i im dadoa pomali drvca. Tie }e gi rasnat, a nie }e gi ~ekame plodovite. E, tuka e napraveno najgolemoto proma{uvawe. Okolu Sobranieto treba da niknat drva {to nosat plodovi i {to }e svedo~at za na{iot postojan napredok. Zo{to gradinarskata trojka ne posadi sadnici od banani? Mislea deka takva ovo{ka tuka ne viree? Ili, se pla{at deka }e nî vikaat "banana dràva"? Pa, ambientot i klimata ni se tokmu za berba na latinoamerikanski plodovi. Ba{- ka, za "rabotewe na bav~ata" pokorisni se korite od banana, otkolku {i{arki- te od iglolisnite drvca. Fini se za lizgawe. 2. Vo zaedni~kata proletna akcija na kopawe na bav~ata, zabele`livo be- {e otsustvoto na premierot Branko Crvenkovski. [teta, zatoa {to i trite sadnici }e moèa da vlezat vo spisokot na uspesite na SDSM vo sozdavaweto na dràvata. Na proslavata na sedumgodi{ninata ne negovata partija, Branko povika na celosna mobilizacija vo narednite {est meseci do izborite i veti deka nema da se {tedi sebesi, ama ni ~lenstvoto. Premierot na vremeto odel po rabotni akcii. Znae da drì lopata v race. I sega, normalno e da se o~ekuva da trgne

138 na "Ooo ruk!" so lopatata. Ve}e se najavuvaat postavuvawa na kamen temelnici na novi objekti. ]e se kopaat dupki, }e se me{a beton i }e frla Branko so lopatata. ]e trebaat u{te temeli. Ovaa vlast treba da se zabetonira. Da trae ve~no. Ima tuka u{te mesto za orawe. Zo{to, po primerot na akcijata na sadewe drvca pred parlamentot, premierot ne organizira sli~na gradinarska akcija okolu Vladata. Neka im podeli na ministrite kopa~i, grebla, motiki i lopati i neka se mobiliziraat za slednite izbori. Ne se nadevaat belki samo toj, so kamen-temelnicite, da im obezbeduva u{te eden mandat. Ovoj narod treba da ìvee od ne{to. Eve, na primer, zo{to okolu Vladata ne posadat nekolku lei so luk~iwa i kromit~iwa. Tie ministri {to se razbiraat vo gradinarstvo }e bidat zadol- èni da go vardat nasadot i da go polevaat. Za voda, neka ne berat gajle. Pokraj tolku frleni lopati, }e pu{ti premierot u{te nekoe ~e{mi~e. Taka, ako slu- ~ajno do izborite nekomu tekne da {trajkuva pred Vladata i da bara plata, nikoj nema da moè da mu zabeleì na Branko deka negovite ministri davale samo la`ni vetuvawa. Sega za {trajkuva~ite }e ima luk i voda. 3. Zo{to Evropskata komisija raspravala za reformite vo Makedonija pred rodendenot na SDSM. Da bile barem malku poprofesionalni, tie }e go soslu{aa govorot na Branko Crvenkovski i nema{e da davaat ocenki deka ni e potreben natamo{en napredok vo razvojot na privatniot sektor, vklu~itelno promocija na direktnite stranski investicii i vo bankarskiot sektor. Kako moàt tie vo Brisel da zboruvaat taka, koga kaj nas rezultatite pokaùvaat podem i rast na industriskoto proizvodstvo, na vrabotenosta, na stranskite investicii... Mesto da go slu{aat pretsedatelot na SDSM, tie tamu slu{aat nekoja komisija koja ne do{la tuka da vidi kako ubavo se ìvee, ili barem da prisustvuvala na proslavata na rodendenot. Pretsedatelot na SDSM se pofali deka se beleàt 30 iljadi novi vrabotuvawa, ama izgleda ne go slu{al portparolot na Vladata pred dve nedeli, koga re~e deka bilansot od pred Nova godina dosega e samo {est iljadi nevraboteni pomalku. [to zna~i, na 30-te iljadi prijaveni kako novovraboteni, od Nova godina dosega, vo zavodite ima prijaveno 24 iljadi novi nevraboteni. Samo, ne vredi rodendenskata proslava da se rasipuva so igra na brojki. Ba{ka, moèbi opozicijata namerno sekoj den prijavuva novi nevraboteni i raboti protiv dr- àvotvornosta na SDSM. 4. Ne znae ~ovek za {to pove}e da se voznemiruva. Dali zatoa {to Radmi- la [e}erinska pove}e ne moèla da vr{i dve funkcii vo SDSM ili zatoa {to Blagoja Filipovski go isklu~ile od SPM? I kako kapak na sî, Kasandra i Randu }e doa|aat vo Makedonija. ]e gi nosi Gu{terov od LDP {to, po definicija, e predizborna kampawa i kontrau- dar na lopatite na Branko Crvenkovski. Gligorov e vo nebrano. Nema sovetnik

139 za kultura koj }e go posovetuva dali da ja primi Kasandra, a od druga strana, soprugata, pak, mo`e da mu se naluti. [to ako, pak, nekoj mu mesti afera so glumica. Tuka mora da ima nekoja ne~esna igra. Zo{to Gu{terov ne ja donese Dorinda!?

KASARNA KASANDRA 9 maj 1998

• Kiro i Branko ja zeznaa Kasandra

1. Dali poradi prisustvoto na Risto Gu{terov, koj e sponzor na posetata na Kasandra i Randu vo Makedonija, ili poradi lo{o izbraniot den od organi- zatorite, nikoj od najvisokiot dràven vrv na Makedonija ne se pojavi na Skop- skiot aerodrom da im posaka dobredojde na venecuelskite junaci. Kako i da e, protokolot za sve~eniot pre~ek ne predvide nekoi raboti, {to ne e fer za Ka- sandra i Randu, koi duri od dale~niot Karakas se potegnale da ni go spasuvaat duhot. Takov vid profesionalci kako {to se tie, ne zasluùvaat gre{ki vo protokolot, pa makar bile i sitni. Dobro be{e {to na skalite pred avionot glumcite gi pre~ekaa pioneri vo narodni nosii so buketi cve}e. Ubava be{e i zamislata venecuelcite da se pre~ekaat tradicionalno ‡ so leb i sol. Kolku za relaksacija na gostite, prakti~no da im se pokaè deka nie tuka barem ne jademe lu|e. I idejata da se vozat vo ogromni limuzini, kako yvezdite od Holivud koga doa|aat na ceremonijata za oskar e za pozdravuvawe. Ama, biduva{e li heroite od avionot da stapnat pravo na asfalt, names- to na crven tepih, kako {to im prilega na visoki gosti od nivni rang. Namesto na aerodromskata platforma, dvata crveni tepiha so koi raspolaga Makedonija za vakvi prigodi, bea namenski dislocirani ‡ edniot vo Kasarnata "Ilinden", a drugiot vo dvorot na MVR za proslava na Denot na bezbednosta. Zamislete go toj rezil ‡ Kasandra odi po asfalt, a vamu pretsedatelot Gligorov vr{i smot- ra na "volcite" vo kasarnata, i premierot Crvenkovski ja pozdravuva policiskata edinica. Besramno gazat po tepihot na Kasandra. Malku im e za sî {to gi kritikuvaat, mora{e li da í go rasipat }efot na makedonskata herojka. 2. Poradi ovoj incident, doznavame deka Kasandra re{ila da gi preis- pita site svoi natamo{ni anga`mani za sreduvawe na problemite vo Makedo- nija. Prvo, mnogu mu bila luta na ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski. Makedonija nema diplomatski odnosi so Venecuela, a toj, namesto da í obrne vnimanie na visokata gostinka, cel den go pomina so tamu nekoja Lena od [vedska. [to }e mu e [ve|ankata, koga so [vedska i taka imame diplomatski odnosi. Vo Stokholm imame i ambasador. A vo Karakas ‡ ne. Mo-

140 èvme Kasandra da ja nazna~ime za po~esen makedonski konzul vo Venecuela. Ba{ka, {to samo se toporime za Evropa, koga sme tolku blisku do Latinska Amerika. Sega ve}e e sosema neizvesno dali Kasandra i Randu }e se izjasnat i za idninata na mandatot na UNPREDEP. Namesto ministerot za odbrana Lazar Kitanovski da pravi paradi so kazahstanskite transporteri so vgradeni amerikanski sistemi za komunikacija, moè{e da odvoi barem polovina ~as da go slu{ne i venecuelskiot stav po ova pra{awe. Siguren sum, "volcite" pove}e }e sakaa da gi postroi Kasandra otkolku da stojat mirno pred Vrhovniot komandant Kiro Gligorov. Moèa i da ja povozat promotivno vo noviot transporter na ARM. Da í pokaème deka imame so {to da se gordeeme, a ne tie od opozicijata da í prenesuvaat negativen vpe~atok deka se nao|a vo zemja ~ij vrven dos- trel se lebot i solta. Plus, ako moè da dojdat ruski vojnici, zo{to ne bi mo- èle i venecuelski? Sigurno i Kasandra e zagrièna za razvojot na situacijata na Kosovo. I Xaferi i Ta~i napravija pogre{na procenka {to prekinaa so protestite za osloboduvawe na Rufi Osmani pred pristignuvaweto na Kasandra. Ba- dijala protestiraa niz Skopje pred ambasadite i im davaa pisma na angliskiot i na amerikanskiot ambasador. Zo{to ne í dadoa pismo na Kasandra. Moèbi taa bi moèla da im pomogne. Kako Luj David zaradi nea izbega od zatvor, pa posle go oslobodija. Moèbi istoto moè da se slu~i i so Rufi Osmani. Nas- trana {to moèbi i taa ima ne{to da kaè vo vrska so tetovskiot univerzitet. Moè da ja pokanat kako viziting profesor po akterstvo na fakultetot za glu- ma vo Mala Re~ica. Kasandra bi moèla da go zameni i Buzlevski vo pregovorite so rudarite. Ako go pu{tat nego vo jama da im gi objasnuva trendovite na porast na industriskoto proizvodstvo i seopfatnosta na reformite, moè da se slu~i rudarite nikoga{ da ne izlezat od rudnikot. Ama, ako im kaàt deka nadvor gi ~eka Kasandra i deka, ako treba, i }e popla~e nad nivnite plati, ne samo {to itani- ca }e izlezat na povr{ina tuku i }e í kupat kvalitetni {minki {to nema da í go crnat likot od solzite, a koga }e se baknuva, nema da gi zacrvenuva drugite so karminot, kako da se palja~ovci. 3. I taka, dodeka Kasandra gi sreduva sostojbite vo na{iot cirkus, nacionalnata televizija }e ni reprizira u{te dva-tri pati skrateni verzii od sapunicata i za da ne se vozbuduvame, }e ni najavat sli~na serija so visoki umetni~ki dostreli. Prvo, {est meseci po dva pati na den, i toa vo udaren termin sistematski go urivaa nivoto na gleda~ite. Posle, so telefonska anketa ni kaàa deka takvo bilo nivoto i zatoa ja davale "Kasandra". Potoa, kako sekoja seriozna televizija organiziraa tribina na koja ni go objasnuvaa nivoto na gleda~ite i fe- nomenot "Kasandra".

141 ]e re~ete, kakva nacija ‡ takva nacionalna televizija. A zo{to ne ‡ kakva nacionalna televizija ‡ takva nacija!? 4. Kako {to se odol`uva sudskiot proces vo aferata TAT, stanuva sî pojasno deka od lovot na oktopodot ne biduva ni{to. U{te polo{o, kako {to edno po edno gi simnuvaat obvinenijata, ni{to ~udno naskoro da po~nat da gi sudat {teda~ite pod obvinenie deka {tedele.

ALKO TEKST 16 maj 1998

• Spored doktrinata za vooru`en narod, site }e vozime po eden transporter

1. Mnogu e ubavo toa {to i Germancite }e ni ispratat oklopni transporteri za ARM. Pokraj kazahstanskite {to ni gi promoviraa pred desetina dena, {eesette podareni germanski transporteri }e se vklopat kako pora~ani vo struk- turata na makedonskata odbrana. Samo, sepak, ovaa vest moè da bide i malku zagriùva~ka. Ne deka sega vedna{ ovaa pratka }e ja povrzeme so Kosovo, so nestabilnosta na regionot, so podgotovki za odbrana na tatkovinata. Tuku, ednostavno ‡ {to }e im pravime na tolku transporteri? Nemame tolku vojnici za da se vozat vo transporterite. Ako cela vojska ja smestime vo niv, koj }e odi pe{ki? Germancite }e treba da pobrzaat so isporakata na oru`jeto. Ako e mo`- no, transporterite da dojdat do 8 Septemvri, pa za Denot na nezavisnosta da napravime edna golema parada. Ako nema dovolno vojska, }e se ka~at i drugi lu|e da se povozat. I onaka sme ja u~ele Titovata doktrina za vooruèn narod. Sekoj gra|anin po eden transporter. Pa, koga lokalnite mafija{ki grupi }e se presmetuvaat me|u sebe po skopskite diskoteki, nema da koristat pi{toli. Toa }e bide mnogu pobezbedno za obi~niot narod. Aj neka proba nekoj, neka vleze so transporter vo disko. Doa|aweto na transporterite do 8 Septemvri }e bide dobredojdeno i pred parlamentarnite izbori. Denovive, koga niz Makedonija protatne cirkusot "Ka- sandra", mnogumina se zgrozuvaa kolku prost narod sme bile. A se znae, ~esto znaeme da kaème: "Prost narod ‡ silna dràva". Toa kaj nas se pokaà kako pogre{na teza. Izgleda deka narodot, sepak, ne e tolku prost, bidej}i silna dràva sigurno ne sme. E sega, dali so najavenite transporteri }e staneme dovolno silni, za da bide silinata proporcionalna na prostotilakot ‡ ne veruvam. Izgleda }e ni trebaat u{te mnogu pove}e transporteri za da ja dostigneme ramnoteàta. 2. Borbata protiv prostotilakot }e se vodi vo najvisokiot zakonodaven dom. Prvoborec e pratenikot Amdi Bajram, koj predloì, pred vleguvawe vo

142 Sobranieto, na sekoj pratenik da mu se napravi "alko-tekst", za da se vidi dali se pijani, kako {to neseriozno zabeleà pratenikot na LDP Zoran [apuri}, pa duri potoa, "atestirani", da im bide dozvolena rabota na sednicite. Ogor~e- nosta na Amdi Bajram e sosema na mesto. Normalno e ~ovekot da bide navreden od tamu nekoj si opozicioner {to tvrdi deka pratenicite vo Sobranieto pijat. A cela Makedonija na televizija vide deka Bajram, zaedno so svoite koalicioni partneri ne pie vo Sobranie, tuku vo kafeana. I ne pie evtini, tuku skapi pija~ki. Ako ne veruvaat, neka go pra{aat magareto {to im prave{e dru{tvo dodeka go poeja so viski. I sega nekoj se osmeluva od niv da pravi magariwa, nedo- kaàno i bez napraven "alko-tekst". Ne nî za~uduva toa {to takva gnasna insinuacija stigna od pratenik na opozicijata. U{te edna{ se dokaùva deka tie nemaat ~uvstvo ni za dràvnost, ni za tradicija, ni za neguvawe na narodnite obi~ai, pa duri ni za po~it kon svoite partiski kolegi, koi po pra{aweto na "atestiranosta" se raspoloèni i bez da im se pravi "alko-tekst". Pa {to, ako i se slu~ilo nekoj pratenik da se pojavi vo sobraniskata sala malku podnapien. Malku li makedonski narodni pesni se vrzani so nekakvi vina, rakii... Barawe "alko-tekst" bi do{lo kako elementarno nepo~ituvawe na istorijata. A tradicijata prodolùva. I sovre- menite trendovi na razvojot na Makedonija se temelat na istoriskoto nasledstvo. Ne za xabe na Evrovizija nî pretstavuva{e pesna vo koja Vlado pee{e: "Jas moram da pijam, da se opijam!". Se znae, koga ne{to se mora, ne e te{ko. Navistina, vo pravo e potpretsedatelot Xeladin Murati koj intervenira{e deka vo salata pieweto e zabraneto, ama vo bifeto e slobodno. Zatoa na pratenicite im e te{ko. Moraat da sleguvaat po skali za da se raspoloàt. Za da im bide olesneta rabotata, sepak, sobraniskoto bife nudi povolni ceni na alkoholnite pija~ki, za da ne po~uvstvuvaat pratenicite golem udar po xebot. Za malite dnevnici i malku pogolemite patni tro{oci, i edna ~a{ka rakija {to ~ini "duri" 15 denari e golem tovar za buxetot. A da ne zboruvame za {i- {eto vino koe ~ini od 100 do 250 denari. â{a vino ~ini 15‡20 denari, a "skopsko" e 25 denari. Zatoa, vo Sobranieto "sî e mo`no". Vakvite ceni se sosema realni. Narodnite izbranici mora da bidat naja- deni i napieni za da moàt uspe{no da go pretstavuvaat narodot i da donesuvaa odluki vo negovo ime. Osven toa, kako }e bidat zadovolni od sostojbite vo dr- àvata, ako sî ne im e evtino. Da im e taka i na nivnite izbira~i, i tie }e bidat zadovolni, a ne ponekoga{ da se sramat za kogo glasale. Ona {to zagriùva e, sepak, niskata cena na pivoto. Za 500 denari, kolku {to e prose~nata dnevnica, moàt da se ispijat 20 piva. [to e mnogu i za krupni figuri, kakvi {to gi ima me|u pratenicite. I posle Tito Petkovski se luti {to vedna{ po ru~ekot ne moè da gi sobere i gi odloùva sednicite poradi nemawe kvorum. Popusto gi ispra}a sobraniskite slu`bi da gi sobiraat od bifeto. Sledniot pat neka gi proveruvaat toaletite.

143 3. Penzionerite soop{tija deka premierot Branko Crvenkovski im ve- til pari~en nadomest za zaostanatite 8 otsto {to pred nekolku godini im gi skusi dràvata. Portparolot na Vladata Zoran Ivanov ne znae{e da kaè {to im kaàl premierot na penzionerite, pa nitu go demantira{e nitu go potvrdi toa {to go rekoa penzionerite. Sega }e izmine nekoe vreme dodeka Fondot za penzisko osiguruvawe i penzionerite se razberat {to kaàl Branko. Tamam, kolku da se izgubi u{te izvesno vreme, pa prviot "pari~en nadomest" da stigne nekade mesec, dva pred izborite. I tuka prikaznata }e zavr{i. Ako SDSM pobedi, }e nema pari da prodolì so isplatata zatoa {to gi potro{il za da pobedi. Ako pobedi nekoj drug, nema obvrska da gi ispolnuva vetuvawata na Branko. Na proslavata na SDSM, pretsedatelot na partijata Branko Crvenkov- ski, vo vrska so stranskite investicii, pra{a dali opozicijata }e bide zadovolna, ako toj im kaèl na stranskite investitori da ne vloùvaat vo Makedo- nija. I, navistina, spored uglednoto britansko spisanie "Juromani", Makedo- nija e rangirana na poslednoto 25. mesto na listata na stranski investicii vo isto~na Evropa i centralna Azija. Osven toa, vo odnos na 1996 godina, obemot na stranski investicii padnal za 59 otsto, za razlika od, na primer, edna Buga- rija vo koja tie se poka~ile za 330 nasto. Zatoa opozicijata neka ne se griì i neka ne go napa|a Branko bez potreba. Premierot si gi ispolnuva vetuvawata.

[E]ERNA VODI^KA 23 maj 1998

• Branko zapiperuva so {e}er~e

1. [to imaat zaedni~ko Peco od Prilep i Sowa od Bitola? Mnogu raboti. Prvo ‡ starite prijateli, koi na vremeto mnogu gi sakaa i gi po~ituvaa, ama koga vidoa deka ve}e ne moàt da im davaat uslugi, pa duri moàt i da gi zaglavat, javno se otkaùvaat od niv. Vtoro ‡ na~inot na gradewe na imperiite im e sli~en. I Sowa Nikolovska go sozdade TAT so piramida, i Pece Dameski, "Asiba MG" go grade{e po nejzin urnek. Edinstvenata razlika e {to Sowa, otkako gi pribira{e parite, dava{e kamati, a Pece dava{e avtomobili. Poradi taa dare`livost, i dvajcata stanaa bliski na bitni lu|e od vlasta, se zdobija so doverba, pa koga prv pat padnaa vo kriza, na pomo{ im doa|aa ugledni firmi i banki. Duri i ova {to sega se slu~uva, mnogu potsetuva na prvite denovi na pukaweto na aferata TAT. Site go ~ekaat Pece da se vrati, kako {to site ~e- kaa Sowa da se pojavi vo javnosta. Pece izjavuva deka se vra}a so mnogu pari i }e ja spasi firmata. Sli~ni izjavi dava{e i Sowa. Site velea deka ako Sowa progovori komu sî davala krediti so privilegirani kamati, rabotata }e pukne mnogu

144 visoko. Sosema identi~no, se ~eka Pece da obelodeni komu podaruval "audia", "golfovi" i "pola", ili im gi prodaval so "stimulativna" cena. Vladata sega veli deka nema nikakva vrska so finansiskata kriza na "Asiba MG". Isto kako {to na vremeto vele{e deka nema nikakva vrska so TAT. Kojznae, moèbi gi prodale site "audia" {to sekojdnevno so registar- skite tabli~ki AA gi gledame po skopskite ulici. Nema "audi", nema vrska so "Asiba". Velat i deka ova bil udar na premierot Branko Crvenkovski vrz kriloto na SDSM {to bilo pod vlijanie na Tito Petkovski, za{to Pece bil poblizok do Tito. Toa e ~ista glupost. [to ima Branko da mu se luti na Pece poradi Tito, koga ima li~na pri~ina da bide nezadovolen od uslugite na "Asiba". Ako ve}e uporno se forsira tezata deka Branko se presmetuva so Tito, zo{to ne bi bilo mo`no Branko da se presmeta li~no so Pece, zatoa {to na vremeto "folk- svagenot ‡ polo", namesto da mu odi pravo, mu zaskita vo bandera. Pravdata e bavna, ama, sepak, dosti`na. I, ete, dojde vreme nekoj i da odgovara za taa "soobra}ajka". Pece sam si se namesti. Koj mu e vinoven {to prodava "polo". Zatoa, sega vo firmata {to namesto "Asiba" }e gi zastapuva vozilata na "Audi" i "Folksvagen", }e bide vraboten {urata na premierot. [to e sigurno ‡ sigurno e. Belki nema {urata da prodava "pola" {to se lepat za banderi. 2. Ne e samo Pece `rtva na soperni{tvoto me|u Tito i Branko. Ete i podmladokot na SDSM se podelil na dve strui, pa odedna{ nema da ima dvajca kandidati za pretsedatel na mladite socijaldemokrati, tuku kako edinstven kandidat povtorno e istaknat dosega{niot pretsedatel na SDMM i portparolot na SDSM Radmila [e}erinska. Siroma{kata Radmila, tolku se àle{e deka í bilo naporno vo isto vreme da izvr{uva dve partiski funkcii i tamam najavi deka nema povtorno da se kandidira ‡ koga dobiva nova partiska zada~a. Za da se spre~at podelbite i previrawata me|u mladite socijaldemokrati, vo presret na parlamentarnite izbori, Radmila doa|a kako {e}er~e da gi ublaì nedorazbirawata. I ‡ {to bilo toa zbesnuvawe da se izbiralo me|u dvajca kandidati, pa da ne moè nitu eden od dvajcata da dobie potreben broj glasovi. Ili, ne daj boè, da pobedi kandidatot na Tito. Mladi se, ne znaat {to sakaat. Ne moè da im se potrefi vkusot. Zatoa i treba malku da se frli za~in odozgora. Tito go biduva za v kujna, ama i Branko, so tek na godinite, se izve{ti. Znae da zabiberi. A, pak, da ne se ~uvstvuva lutiot vkus, tuka e Radmila, da se poma~i u{te izvesno vreme za slogata na partijata. Toa se vika zapoiperuvawe so {e}er~e. 3. Kako {pionskiot avion "avaks" ne dojde eden den porano, da go {parta neboto nad Makedonija. Moèbi od viso~ina }e uspee{e da vidi koj frli bomba vo dvorot na policiskata stanica vo Tetovo. Vaka, Amerikancite u{te edna{ dokaàa deka sekoga{ stignuvaat posledni na nastanot. ]e gi pu{tat prvo Ev- ropejcite, tie }e se ispokaraat me|u sebe, vo ~ij nacionalen interes e nivnoto

145 vme{uvawe vo nekoj problem i dodeka se konsultiraat i si stavaat veta, nekoj }e napravi eksplozija. Vo MVR se {eguvaat, preraskaùvaj}i deka eksplozivnata naprava {to bila frlena pod edno vozilo vo dvorot na policiskata stanica bila impro- vizirana bomba od limenka od "koka-kola". E sega, bidej}i "koka-kola" e simbol na Amerika, ova moè da se sfati kako majtapewe so site onie najavi za podgotvenost za odbrana od eventualnoto {irewe na vojnata od Koso- vo, za raznite {tabovi na NATO i mobiliziranata makedonska policija, na koja ete, pred o~ite, vo sopstveniot dvor preku ograda í frlaat improvizi- rani bombi. Arno ama, "koka-kola" limenkata moè da bide sfatena i kako atak vrz suverenosta na makedonskata policija, koja vo ovoj nastan }e prepoznae u{te eden simboli~en udar na imperijalistite protiv zdravite sili na socijalizmot. 4. Premierot Branko Crvenkovski, so delegacijata {to vo Rim gi odbe- leùva Denovite na Makedonija vo ~est na sv. Kiril, otpatuva so redovna linija na MAT, vo ~etvrtokot popladne. Ima nekakva dlaboka simbolika vo toa patuvawe na dràvnata delegacija so avion ~ii registarski oznaki se "JU" i, osobeno, {to na "boingot", najmen od jugoslovenskiot JAT, na opa{kata gordo stoi jugoslovenskata trobojka. Premierot moèbi ne frlil pogled pod ~ie zname }e ja pretstavuva dr- àvata, barem na aerodromot koga sve~eno }e go pre~ekuvaat i ispra}aat. Si- gurno i vo Italija }e ja objasnuva makedonskata pozicija na nezavisnost, ekvi- distancata, osudata na reìmot na Milo{evi}. Ama, kako da im objasni na Ita- lijancite, a i nam doma deka Srbite ne go vozat makedonskoto rakovodstvo kako {to sakaat.

BOMBA SITUACIJA 30 maj 1998

• Policaecot go odbrani Tito

1. Vo sekojdnevniot govor ~estopati slu{ame kako nekoi lu|e se àlat deka }e puknat od maka. Nekoi se is~uduvaat na odredeni postapki, izgovaraj}i: "Da ti pukne du{ata". Ili: "Da ti pukne babuleto". Koga ne{to e prekrasno, moè da se kaè deka "puka od ubavina". Za zdrav ~ovek velat "puka od zdravje". Moè{ da pukne{ i od sre}a, i od radost. Vo Makedonija, pokraj site ovie pukotnici, sekojdnevno pukaat aferi, a od neodamna po~naa da pukaat i bombi. Taka {to, improviziranite eksplozivni napravi {to na policijata í gi frlaat pod nosot, moè da se pro- tolkuvaat kako kompletirawe na slikata za situacijata vo dràvata. Bom-

146 bite se dokaz deka pukame od dobro. Ne za xabe, koga nekoj epten saka da potencira deka mu e dobro, na pra{aweto kako si, odgovara: "Dobro sum ‡ Kako bomba!" Bomba situacijata e vo ramkite na sebespoznavaweto i vra}aweto kon izvornite revolucionerni tradicii. Kako po~nalo vostanieto vo Vtorata svetska vojna? So napadi na policiskite "u~astoci" vo Prilep i vo Kumanovo. E sega, novite "revolucioneri" ne zavr{ija samo na Prilep i Kumanovo, tuku po~naa da gi {partaat policiskite stanici niz cela dràva, ama tamam rabota ako pove}e od pedeset godini ne sme naprednale vo razvojot na revolucionernite metodi. Toga{ partizanite gi vode{e Tito. A sega bombi pukaat, iako Tito u{te ne nî vodi. 2. Kako i da e, koga situacijata vo dràvata e bomba, na gra|anite im se prepora~uva izbegnuvawe na policiskite stanici. Sovetite na op{tinite treba da donesat odluki za pe~atewe na novi karti, na koi policiskite stanici }e bidat vidno odbeleàni, so napomena deka tie mesta se rizi~ni i treba da se bega podaleku od niv. Ne e lo{o na pati{tata da ni se pojavat i novi soobra}ajni znaci na koi }e pi{uva: "Vnimavaj, policija!". Opasno e da se bide blizok na policijata. Moèbi zatoa, pred izvesno vreme se pojavija onie novokomponirani "marici" {to no}e gi gledame pred kafeanite na koi pi{uva "Podvi`na policiska stanica". Za da se odbranat od bomba{ite, policajcite treba da se mobiliziraat. A kako }e go storat toa, ako ne bidat mobilni? ]e gi zatvorat site stati~ni policiski stanici i }e se prefrlat vo kombi vozila. Taka cel den }e se vozat vamu-tamu i nikoj nema da moè da im go fati krajot, a ne, pak, da im frli bomba. Osven toa, site }e bideme gordi na policijata. Bidej}i celo vreme }e bidat vo dvièwe, nikoj nema da moè da im prefrli deka ne se mobilni. 3. Velat deka bilo golema sre}a {to anonimniot povik za postavena bomba vo avionot so koj se voze{e premierot stignal dodeka "boingot" sî u{te bil vo procedura pred poletuvawe. Ako se slu~elo toa dodeka avionot bil vo vozduh, zakonite naloùvaat itno sletuvawe na najbliskiot aerodrom, ostavawe na avionot na najoddale~ena platforma i itna evakuacija na patnicite preku gumeni tobogani na site izlezi, za{to nema vreme da se postavuvaat skali. I {to }e mu se slu~e{e na Branko? Prvo, kako i site patnici, }e mora{e da si gi sobue ~evlite za da ne se povredi pri lizgaweto. Potoa, nekoja stjuar- desa }e go frle{e niz vrata i }e go lizne{e po toboganot. Toa, }e priznaete, ne }e be{e mnogu prijatna situacija. Ne tolku za{to Branko }e be{e liznat. Po- ve}e poradi rezilot {to makedonskiot premier vo Rim }e ni be{e bos. Ovaa slu~ka e za pamet. Vo idnina, Branko neka si stoi cvrsto na zemja, namesto da leta vo oblaci. Za{to, kolku podaleku letne{, pogolema e verojatnosta da se lizne{. A lizgaweto od visoko, osobeno udarot na zemja moè da bide prili~no nezgoden. Sosema poinaku e ako premierot cvrsto stoi na zemja.

147 Vo toj slu~aj, sekoga{ }e moè da sleze bezbedno, po skali. Osven ako ne se raboti za skali na nekoja policiska stanica. 4. Pred nekolku dena pukotnici se slu{nale i okolu zgradata vo koja ì- vee pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski, vo centarot na Skopje. "Ve- ~er" objavi deka policaecot {to no}ta bil na smena vo policiskata ku}i~ka pred zgradata, okolu 3 ~asot pred zori ispukal pet kur{umi vo nepoznat pravec. MVR ne{to ne se pretrgna so objasnuvawe na ovaa slu~ka, a i Tito izgleda ne í pridade golemo zna~ewe. Pred desetina dena, vo blizina na negovata zgrada, isto taka, se puka{e, vo tepa~kata okolu diskoto "Koloseum", pa do kade bi odele ako od sekoe pukawe so oru`je vo centarot na gradot se pravi drama. Moèbi policaecot bil pod impresija na bombite od policiskite stanici. Mo- èbi nekoj pominal vo blizina so limenka "koka-kola", pa policaecot pomislil deka }e ja frli limenkata, a taa moè da eksplodira i re{il da se brani. A moèbi i ne bila limenka "koka-kola". Moèbi bila "fanta". Kako i da e, od ovoj nastan treba{e da se napravi mediumska bomba. Tre- ba{e da se najde policaecot. Da mu se napravi intervju, da se emituva TV-por- tret vo "Dnevnik plus", da se proslavi ~ovekot. Kojznae, moèbi nekoga{ i }e go napi{ea vo istorija. Kako mali ~itavme za nekoj Pinki {to go videl Tito, a ne mu obrnavme vnimanie na policaecot {to go odbrani Tito. 5. V ponedelnik }e bidat objaveni presudite vo aferata TAT, ama neka mi prostat pravnicite {to pred vreme im se me{am vo rabotata, sî mi se ~ini deka glavata na oktopodot }e bide onaa {alterska slu`beni~ka od bitolskata filijala na Zavodot za platen promet, koja morala da pravi taka kao {to }e í kaàt, ako ne sakala da ostane i bez tie 300 ‡ 400 marki plata {to gi zemala. ]e ja osudat i Sowa, ama toa nema tolku da ja povredi, bidej}i taa patela kako Isus Hristos. Sî si mislev deka Sowa e svetica, koga taa ti bila boìca. I vo pravo e. I taa kako Isus Hristos ima voskresnato. Edna{ zaglavi vo zatvor kako slu`beni~ka na JIK banka, pa voskresna kako sopstveni~ka na {tedilnica. Na krajot na krai{tata postoi i institucijata pomiluvawe. Pretsedate- lot na dràvata moè da ja pomiluva Sowa. Problemot e toa da se izdejstvuva dodeka trae mandatot na Gligorov. Toj treba da ja pomiluva Sowa, za{to negoviot naslednik moèbi nema da ima merak za miluvawe.

148 LADNO PEGLAWE 6 juni 1998

• Koga tolku se raduvame {to edna fabrika sme im prodale na Srbite, kolku li bi se raduvale ako im ja prodademe cela dr`ava

1. Cel svet se potrese da go spasuva mirot vo Makedonija, }e go prodolù- vaat mandatot na UNPREDEP, NATO stru~waci ni se {etaat niz dràvata da organiziraat golema ve`ba na Krivolak, a ako epten zgusti, mo`no e da ispratat i 7 iljadi vojnici za da nî branat. Dali sedumte iljadi vojnici }e gi pre~ekame so takva euforija so kakva {to ja pozdravivme proda`bata na "Ladna valalnica" na Srbite? Ili, }e se ~udime, {to }e ni se i od kogo }e nî branat? Ne e belki Milo{evi} tolku lud da pra}a vojska da gi osvojuva objektite {to ve}e gi osvoil. Va`no e vo zemjava da ima stranski investicii, a toa {to investitorot e sin na potpretsedatelot na srpskata vlada, ne e va`no, zatoa {to "Balkan stil" e registrirana vo Lihten- {tajn. Toa, pak, {to Lihten{tajncite zboruvaat srpski, ne e zatoa {to Srbija tolku se pro{irila, tuku za cel svet da gi razbere. Posebno makedonskoto rakovodstvo, koe ovaa proda`ba }e si ja pripi{e kako u{te eden golem uspeh vo oblasta na privatizacijata i stranskoto vloùvawe. Na toj plan dosega Srbija zabeleà nekolku uspesi. Porane{niot jugoslovenski premier Milan Pani} vo OHIS srede Skopje gi stavi pod svoja kapa i pretsedatelot Gligorov, i premierot Crvenkovski, i pretsedatelot na Sob- ranieto Petkovski i gi {eta{e kako Marsovci za slikawe. Pred dve nedeli, MAT ubavo gi povozi i premierot i visokodostojnicite na Makedonskata pravoslavna crkva so srpski avion do Rim i nazad. Po tolku {etawe i vozewe vo ime na repariranite ma{ini na "Galenika" od Zemun i starite avioni {to JAT }e mu gi prodadel na MAT, kupuvaweto na "Ladna valalnica" od vrawancite od Lihten{tajn doa|a kako nièwe na uspesi. Nema smisla, ako slu~ajno na Milo- {evi} pak mu vovedat sankcii, Srbija da nema na~in da izvezuva limovi, a JAT da ostane bez rabota. Otkako }e nî stavat pod kapa i }e nî vozat kako {to sakaat, doa|a fazata na ladno valawe. Ladno }e nî ispeglaat, od nas da napravat tenki limovi, i taka }e moàt polesno da nî oblikuvaat kako {to mu odgovara na gazda Slobo. Berzanskata radost za najgolemata transakcija be{e soodvetno eufori~- no tretirana i na Makedonskata televizija so "Dnevnik plus". Koga tolku se izraduvavme {to na Srbite sme im ja prodale "Valalnicata", kolku li }e slavime ako im ja prodademe cela dràva? 2. Sepak, nema pri~ina za golemo slavewe. Vo slu~ajot so "Balkan stil", ne stanuva zbor za nekoja osobeno va`na stranska investicija. Da se razbe-

149 reme, "Valalnicata" ja kupi samo sinot na srpskiot vicepremier Du{an To- mi}. Sosema poinaku }e be{e ako kako kupuva~ se jave{e sinot na Slobodan Milo{evi}. Premierite i vicepremierite se menuvaat. Samo Milo{evi} ve~no trae. 3. Od minatata sabota imame i organizacija na ènite od VMRO-DPMNE. Ne moè VMRO-vkite da ostanat pokuso od ènite ‡ liberalni demokratki ili, ne daj boè, od ènite Albanki. Se znae, vo sekoja partija ima i maì i èni. Po sabotnata sredba, ostana nejasno kade }e í bide mestoto na potpretsedatelkata na partijata Dosta Dimovska, za{to, pokraj prisustvoto vo VMRO ‡ @eni , sekoga{ e aktivna i vo VMRO ‡ Maì. Moèbi taa, bidej}i sedi i kaj ednite i kaj drugite, }e moè da ja objasni razlikata me|u politi~kite interesi na maìte ‡ ~lenovi na VMRO-DPMNE i ènite ‡ ~lenovi na VMRO- DPMNE. Iskreno, bi sakal da ~ujam i od drugite partii, posebno od liderite na podmladocite, zo{to tie bi imale nekakov poinakov partiski pristap od "ma- ìte" i "ènite". Ili kaj niv ne vaì principot deka so napolnuvaweto 18 godini se stanuva celosno ramnopraven gra|anin, pa im treba organizacija za politi~ko dozrevawe. Toa {to re~isi site partii imaat podmladoci i organizacii na ènite e po urnekot na staroto vreme, koga se znae{e redot: Maìte sedat vo CK, ènite se aktivistki na AF@, mladite si imaat Mladinska organizacija, a penzionerite se vo Sojuzot na borcite. Vo ovie novite, gra|anski partii na novoto demokratsko vreme nedostigaat u{te pionerite i pionerski- te {amii i davaweto ~esen pionerski zbor na Branko, Qub~o, Xaferi, Go{ev ili na Yingo, seedno. Vpro~em, vakva partiska preraspredelba na kadrite ne e za iznenaduvawe. Site se u~enici na istata partija, na stariot SKM, pa i novite partii gi pravat spored ista matrica. 4. Pred destina dena, Zavodot za statistika objavi deka minatogodi{niot iznos na stranski investicii iznesuval celi 6 milioni dolari. Na{iot zavod taka go nadmina i spisanieto "Juromani" koe ni "dodeli" 16 milioni dolari. Ovoj podatok moè da se ~ita i optimisti~ki. Spored "Juromani", na spisokot na zemjite so stranski investicii, Makedonija se nao|a na dnoto. Spored Zavodot za statistika, ve}e sme se otka~ile od dnoto. Sega sme u{te podolu. 5. Liderot na Demokratskata partija na Srbite Dragi{a Mileti}, tvrdi deka del od {tabot na osloboditelnata vojska na Kosovo se nao|a vo Makedoni- ja. Imal dokazi, ama ne saka{e da im gi kaè na novinarite. ]e mu gi kaèl na pretsedatelot Gligorov. Neka ne mu kaùva na Gligorov. Podobro neka í gi kaè na gospo|a Nada Gligorova, pa taka site }e gi znaeme. 6. Porane{niot potpretsedatel na Vladata i minister za finansii Jane Miqoski, vo vrska so nabavkata na spornata telefonska centrala vo 1995 godi-

150 na, izjavi deka ne gleda pri~ina za odgovornost na ~lenovite na Komisijata koja gi raspredeluvala sredstvata. I navistina, kaj Komisijata ne treba da se bara odgovornost. Sigurno odgovorni lu|e ne bi izdvoile polovina milion za telefonska centrala, koja i deneska ne se koristi kolku {to treba.

NORMALNA SOSTOJBA 13 juni 1998

• Kolku poprost selanec tolku pogolem kompir

1. Situacijata vo Makedonija e stabilna. Premierot Branko Crvenkov- ski prodolùva so svoite pohodi kon trafostanicite, taka {to, barem do izborite, idninata garantirano }e ni bide svetla. Pratenicite imaat motiv pove}e da begaat od sednicite na Sobranieto ‡ po~na Svetskoto prvenstvo vo fudbal. Vo Ginekolo{kata klinika vo âir novoroden~iwata imaat meningitis. Voj- votkata od Kent se {okirala od toa {to go videla, ama, sepak, od Makedonija si zaminala impresionirana. Albancite od Makedonija, na ~elo so nivnite partiski lideri, srede Skopje so razveani amerikanski znamiwa ja veli~aat osloboditelnata armija na Kosovo. NATO se podgotvuva da ve`ba bombardirawe na teritorijata na Makedonija. Nakuso ‡ sostojbata e normalna. 2. Ne znae ~ovek {to e polo{o. Od edna strana, NATO ni treba za da nî odbrani od pro{iruvawe na kosovskiot konflikt. Od druga strana, pak, utre- zadutre i nam moè da ni se slu~i da nî pla{at kako Milo{evi}, ako Albanci- te so amerikanskite znamiwa pobaraat federalizacija na dràvata, a vlasta im se sprotivstavi. Ne e jasno dali po istoto pra{awe identi~en pogled imaat premierot Branko Crvenkovski i potpretsedatelot na koalicionata Vlada Naser Ziberi. Na mitingot vo Tirana ne u~estvuvaa pretstavnici na vlasta. A na mitingot vo Skopje, koj be{e organiziran od istata organizacija od Kosovo, vo prvite redovi bea pretstavnicite na vlasta. Tie bea del od u~esnicite koi povikuvaa za oru`je, tie ne razviorija barem edno makedonsko zname, pred niv í se skandira- {e na osloboditelnata armija na Kosovo i se vika{e "OVK sme site!" Premierot Crvenkovski go povikuva NATO na granicata kon Kosovo za da spre~i pro{iruvawe na vojnata vo Makedonija. Potpretsedatelot na Vlada- ta, pak, i drugite ministri od PDP go vikaat NATO na Kosovo, za da í pomogne na OVK da si ja ostvari celta. A celta na OVK e obedinuvawe na site Albanci vo edna dràva. Zna~i, situacijata, kako i da pogledne{, e pod vladina kontrola. Ostanu- va u{te zaedno so sportskiot aeromiting na Stenkovec, da ja prosledime i ve`-

151 bata na bombardirawe nad na{ite glavi. Za sekoj slu~aj, ne }e e lo{o narednite denovi da razveeme pove}e amerikanski znamiwa. Oti, tie pred Milo{evi} }e ja kinat ma~kata, za da se ispla{i, ama kinej}i ja ma~kata kaj nas, da ne ni se slu~i nam da ni ja skinat glavata. 3. Vojvotkata od Kent zamina od Makedonija, {okirana od toa {to go videla vo Domot za mentalno hendikepirani lica vo Demir Kapija. Za razlika od nea, nie tuka ne se {okirame od situacijata na hendikepiranite. Ne daj boè vo ovaa dràva nekoj da se rodi so mana ili da stane invalid. Gi nema vo javniot ìvot zatoa {to so invalidska koli~ka ne moàt da se dviàt po trotoarite. Tie se zafateni so parkirani vozila. A i da se slobodni, na retko koja raskrs- nica ima rampi za spu{tawe od trotoarot. Ste videle li, na primer, takvi rampi na vlezot vo nekoe kino, teatar, stokovna ku}a, vo muzej? Kolku semafori vo Skopje imaat zvu~en signal za slepite? Samo eden. Na koj parking vo gradot ima rezervirani mesta samo za voza~i ‡ invalidi ? Se pla}a li kazna ako nekoj vo gradskiot avtobus ne go otstapi mestoto rezervirano za invalidi? Nejzinoto viso~estvo morale da ja vozat po gore{tinite do Demir Kapija za da se {okira. Da ostanela vo Skopje nema{e da ima mo`nost da vidi hendikepirani. Ne deka gi nema, tuku zatoa {to gi nema po ulicite. 4. Kolku za informacija na ~itatelite, sî u{te ne ~uvstvuvam posledici od objavenata poternica od deùrniot policaec Latas na TV Sitel. Mene mi pre~e{e premierot na mojata dràva Makedonija da patuva so avion so srpsko zname i se ispla{iv {to "Ladnata valalnica" ni ja kupuva ~ovek od reìmot na Milo{evi}, i toa go napi{av. Na drugarot Pavlovi} ne mu se bendisalo toa {to sum go kritikuval "negoviot" premier {to se vozel vo avion so srpsko zname i {to ne mi bilo }ef "Ladnata valalnica" da ja kupi potpretsedatelot na srpskata vlada, pa spomenuva{e nekakvi {ovinisti i mi ja reklamira{e kolumnata sose fotografija. Moèbi narekuvaweto {ovinist zasluùva i nekoja prijava vo sud, ama bidej}i vo slu~ajot so Fr~koski, drugarot Pavlovi} pokaà deka ne go priznava makedonskiot sud, a za sre}a, srpski sudovi, u{te ne se vostanoveni, najdobro da go ostavime da si ja zavr{i misijata bez komplikacii. I onaka, toj uspe{no ja popolnuva sekoja praznina. Vo isto vreme e i javen obvinitel, i advokat, i sudija, i deùren policaec, a bogami ne mu e pod nivo i da lepi plakati so poternici. Bidej}i site ovie administrativno-tehni~ki raboti gi vr{i so uspeh, ne e lo{o jugoslovenskata ambasada da go imenuva za administrator na ova podra~je. Me pravi osobeno sre}en toa {to i po ova pi{uvawe, drugarot Pavlovi} }e se po~uvstvuva mnogu vaèn i {to }e mu go pothranam egzibicionizmot. Kako proveren antisrpski {ovinist, sepak, ne se gnasam da citiram edna nivna pogovorka. ]e ja napi{am na negoviot jazik, za da me razbere podobro: "[to prostiji seqak, to ve}i krompir".

152 SVETSKA RABOTA 20 juni 1998

• Ako mo`e nie da ostaneme nevini!?

1. [to se slu~i koga posledniot pat ministerot Lazar Kitanovski be{e vo Brisel? Da ne si go zaboravil slu~ajno mobilniot telefon doma, pa ne uspea navreme da se javi vo Skopje i da kaè za ve`bata na NATO? Sledniot pat neka se javi od nekoja govornica, barem kaj pretsedatelot, da znae navreme dali treba da svikuva itni konsultacii so partiite. Ako mu ostane sitno, neka mu svrti i na Hanxiski, kolku da ne im raskaùva prikaski na novinarite deka doprva nie }e treba da odlu~uvame za ve`bata na NATO i deka vo slednite dve nedeli takvo ne{to nema da se slu~i. Se razbira, ako i na Laze mu kaàt {to treba da kaè. Sega, koga izmina euforijata od re{itelniot let na sokolot nad Vardar, se pra{uvam: [to }e se slu~e{e ako nie ne mu dozvolevme na NATO da leta nad Makedonija? I {to, ako i pokraj na{ata zabrana, NATO pak leta{e? Kako i da e, po ve`bata se ~uvstvuvame nekako pove}e svetski. Da ne bevme nie, NATO nema{e da ima kade da gi svrti avionite {to ja nadletuvaa Alba- nija. Toa {to nî pra{aa za dozvola, a nie im dozvolivme, vlijae{e vrz podigawe na glavata na obi~niot makedonski gra|anin. Kolku povisoko letaa avionite tolku povisoko i nie treba{e da go kreneme pogledot nagore, za da gi zabeleì- me. Koj veli deka ne treba{e da dojde NATO za da gi kreneme i nie visoko ~elata. Toa {to, i pokraj sî, ne uspeavme da gi vidime, moèbi se dolì na tradicijata da odime so svednati glavi. A so svednata glava, ne se gleda nagore. 2. Vo duhot na narodnata mudrost deka svednata glava sabja ne ja se~e, sega se razviva diskusija dali moèbi toa {to mu dozvolivme na NATO da pravi ve`bi na makedonskoto nebo e opasno za na{ata bezbednost. Prvo se otepavme dokaùvaj}i deka tokmu povrzanosta so NATO }e ni ja zasili bezbednosta na dràvata i molevme da bideme del od ju`noto krilo na Severno- atlantskata alijansa, pa makar bile i perduvot od kriloto na sokolot. Go nudevme na site strani Krivolak kako idealno mesto za ve`bawe i tokmu koga treba{e da mu dademe na NATO, se ispla{ivme da ne ni se naluti Mi- lo{evi}, i vo eden nekontroliran qubomoren ispad da ni udri {lakanica. Koga go nudevme Krivolak, ne smetavme deka moèbi }e dojde den i koga }e treba da se iskoristi, a sega velime: "Moè ve`bi, ama da ne se koristi teritorijata na Makedonija za akcii protiv sosedite." Nebare od Krivo- lak, NATO }e go napa|a Irak. E, NATO, NATO, ti si u{te na{e zlato, ama gledaj nekako, ako moè, da ostaneme nevini! 3. Deka vo Makedonija vleguva svetski kapital, denovive povtorno nî ubeduva{e direktorot na skopskata "Ladna valalnica" Aleksandar Rankovi}, koja

153 ja upravuva lihten{tajnskata francusko ‡ {vajcarska firma "Balkan stil". Gospodinot Rankovi} ni izjavi deka "biznisot nema granici". Sosema se soglasuvam so ovaa konstatacija na direktorot na "Ladna valalnica". Bidej}i sopstvenik na "Balkan stil" e sinot na srpskiot vicepremier, ovaa konstatacija e sosema na mesto. Ne moè za srpskiot kapital da ima granica vo Makedonija, koga nema granica nitu me|u dvete dràvi. 4. Edinstvenoto pole na koe Makedonija zaostanuva zad svetskite trendovi e zdravstvoto. Moète li da si zamislite kolku mu e te{ko na ministerot Petar Ilievski so ènite koi ne se "svetski", pa zapnale da se poroduvaat po bolnicite, namesto da si ra|aat doma. I posle nekoj }e im bide vinoven {to novoroden~iwata im zaboluvaat od meningitis. Po izjavata na ministerot deka svetskite trendovi nalagaat poroduvawe vo doma{ni uslovi, sega nî o~ekuva vra}awe na selo. Vo minatoto bilo sramota ènite da se poroduvaat doma pred ostanatite ~lenovi na doma}instvoto, pa obi~no odele vo plevna, ili vo {tala za da ne gi vidi nikoj. Bidej}i vo gradovite plevni i {tali ‡ nema, a ne e ba{ tolku higienski poroduvaweto da se vr{i vo garaà ili vo vizba, treba da se o~ekuva masovna migracija na trudnicite od grad v selo. Ministerot Petar Ilievski gi prisposobuva reformite na zdravstvoto spored parolata {to odi na televizijata na negoviot partiski {ef: "Soprete ja migracijata selo ‡ grad." Za revitalizacija na seloto, ènite treba da begaat {to podaleku od ministerot Ilievski i nehigienskite bolnici i da se vratat na korenite, vo higienskite plevni i {tali, kako {to se pora|ale nivnite babi i prababi. Kolku decenii treba{e da pominat dodeka ènata ja nau~ija da sleze od selo v grad za da se porodi v bolnica, koga ete sega, svetskiot trend povtorno nî pretrka. A stapkata na smrtnost kaj doen~iwata vo Makedonija i natamu e me|u najvisokite vo Evropa. 5. Poverenikot {to Vladata na Makedonija go postavi vo Gostivar, dodeka ne se raspi{at izbori za gradona~alnik, ne izdrà ni tri dena i se otkaà. Zo{to i kako Fikret Pirgozi ne moè{e da ja prifati doverbata od Vladata, verojatno, samo toj si znae, ama Gostivar i natamu, po odeweto na Rufi Osmani v zatvor e bez gradona~alnik. Koga se postavuva poverenik, toa zna~i deka vlasta ja prezema kontrolata vrz lokalnata samouprava. Samo {to vo ovoj slu~aj treba da postoi vlast {to }e pokaè deka ima vlast nad Gostivar. 6. Koga sme ve}e kaj svetskite trendovi i na{iot neprocenliv pridones kon svetskiot mir, dozvolete mi edno logi~no pra{awe: Kakvo e toa Svetsko prvenstvo vo fudbal, koga na nego ne u~estvuva Makedonija? Vedna{ da se alar- mira ministerot Hanxiski da nî vnese i tamu, inaku rezultatite od prvenstvo- to nema da gi priznaeme.

154 NATO GERILA 27 juni 1998

• Nie ni{to ne znaevme

1. Vol{ebnata re~enica vo Makedonija e: "Nie ni{to ne znaevme." Taa, i ovoj pat, uspe{no funkcionira na primerot na Makedonska banka. Nikoj ni{to ne znael {to se slu~uvalo so bankata celi ~etiri godini. Duri ni sopstvenicite. Oti ne se znaelo ni koi se sopstvenici. Lu|eto od vlasta sigurno ne znaele. Toa {to bea bliski so rakovodniot kadar na bankata, ne moralo da zna~i i deka niz druèweto im ja otkrile tajnata na uspehot, so mali pari da stanat bankari i industrijalci. Ne znaele ni firmite preku koi odela onaa sme{na transakcija na akciite od Qubqanska banka. Demek, da znaele deka na bankata taka dobro }e í odi, nemalo da gi prep- rodadat akciite u{te istiot den koga gi kupile. A toa deka ne znaela ni Narod- na banka na Makedonija e sosema za veruvawe. Taa ne znae{e ni za TAT ‡ dodeka ne se otkri. Toa {to eden od akcionerite na Makedonska banka e akcioner i vo Kreditna banka, vo ~ie rakovodstvo sedi soprugata na biv{iot guverner Borko Stanoevski, nema nikakva vrska so znaeweto. Soprugite ne sekoga{ im kaùva- at sî na maìte. Zgora na toa, biv{iot guverner si ima{e i drugi problemi ‡ be{e vrzan so "sin|iri", pa vo procesot na "osloboduvawe" nema{e vreme da doznava {to mu se slu~uva po bankite. So visokite kamatni stapki dràvata go uni{tuva{e stopanstvoto, a gi zajaknuva{e bankite. So bogateweto na bankite, im go ovozmoì i li~noto bo- gatewe na tie {to gi poseduvaa. Gospodata od Makedonska banka izlegle mahe- ri, pa so 60 iljadi marki si go kupile kontrolniot paket akcii vo bankata. Skopska "Gazela", ne moèj}i da gi izdrì visokite kamati {to í gi dolì na bankata, propa|a i stanuva sopstvenost na Makedonska banka. I taka, maherite samo so 60 iljadi marki stanuvaat sopstvenici na polovina banka i na polovina fabrika. Toa dosega nikoj ne go znae{e!? Kako {to verojatno ne se znae {to se slu~i so FAS "11 Oktomvri", MZT, "Treska"!? Kako {to, pretpostavuvam, ne se znae ni sopstveni~kata struktura po drugite "sitni" banki. [to sakaat da ni kaàt koga }e ni re~at: "Nie ni{to ne znaevme"? Deka tie ne se od tuka? Ili mislat deka nie ne sme so site? 2. Guvernerot na Narodnata banka Qube Trpeski, pateti~no í soop{ti na javnosta deka ne podlegnuva na pritisocite i deka, ako treba, }e zagine i }e izgori za Makedonija. Ubavo. Prvin }e ja zapalat Makedonija, pa koga }e vidat deka nemaat kade, i tie }e se frlat v ogan. Sepak, mislam deka guvernerot ne mislel na takvo gorewe, tuku moèbi gi sfatil rabotite bukvalno. Da ne raspaluva Branko àr za skara, za da go

155 pe~e oktopodot {to go ulovi u{te minatata godina? Dosega se pokaà kako ~ovek koj znae vo vistinsko vreme da gi iskoristi prijatelite za meze. Idat izbori, treba da ima bogata trpeza. 3. A deka moè da bideme svedoci na interesna zabava, dokaùva prisustvoto na Xaro vo prvite redovi na pres-konferenciite vrzani so slu~ajot "Ma- kedonska banka". ... Kako vo onie slikovnicite za Marika vo selo, Marika vo avion, Marika na izlet, Marika na brod... , denes moè da se napravat prikazni za Xaro vo ko{arkata, Xaro vo fudbalot, Xaro vo sudnica, Xaro me|u novinarite... Zo{to Xaro ne bi bil i me|u bankarite? Toga{ barem sme sigurni deka situacijata e pod kontrola. 4. SDSM }e treba seriozno da razmisli za pretstojnata predizborna kampawa da go angaìra Stojan Andov. So predlog-rezolucijata na LDP za neko- ristewe na teritorijata na Makedonija za organizirawe i izveduvawe na aktivnosti protiv sosednite dràvi, se pokaà kako dobar organizator na predizborni mitinzi. Im dade dobar povod na ministrite Kitanovski i Hanxiski da si odràt govori, da im pora~aat na gra|anite da glasaat pak za niv, za{to drugite ne im mislat dobro i plus ne samo {to govorite bea direktno prenesu- vani, tuku i kako besplatna partiska prezentacija ode{e repriza na "Dnevnik plus". Moàm da go razberam razmisluvaweto na Andov i Go{ev, koga }e se setam deka tie se, sepak, lu|e od vremeto na akciite "Site vo odbrana i za{tita". Koga gi ve`bavme popularnite akcii SVOZ, nî u~ea deka }e gi palime neprija- telskite kamioni, }e frlame molotovi kokteli, }e go ignorirame okupatorot, }e frlame bombi na policiskite stanici... [to }e pravime ako utre nî napadne nekoj od sosedite, a nie so rezolucija vo parlamentot mu zabranime na NATO da organizira odbrana na na{a teritorija. ]e ~ekame prvo da vlezat, nie da ve`bame SVOZ, NATO da ni frla oru`je i sovetnici za odbrana so padobranci, kako {to im frlale sojuznicite na partizanite vo NOB, da organizirame gerilska vojna, pa duri potoa da se borime. Mislev deka fintata e kako da napravi{ voop{to da ne te napadnat, a ne kako da se odbrani{ otkako }e te napadnat. 5. Se sozdade golema vozbuda zatoa {to vo predizbornite aktivnosti na pu{tawe ~e{mi i selski pati{ta, minatiot vikend be{e vklu~en i amerikanskiot ambasador Kristofer Hil. Amerikancite ~estopati znaele da napravat pogre{na procenka so kogo da se vrzat pred izborite. Toa obi~no im se slu~uva vo zemjite na Latinska Amerika. Premierot Crvenkovski vo idnina neka vnimava kogo vodi so sebe. Neka stoi ponastrana od Hil. Da ne mu bide baksuz. Nie i onaka zali~uvame na banana republika. A tokmu vo takvi zemji, ~esto se slu~uva da izgubat na izbori tie {to ja imaat poddr{kata na Amerikancite.

156 VISOKO NIVO 4 juli 1998

• Dve `eni ‡ ete ti pazar

1. Spored izve{taite od posetata na premierot Branko Crvenkovski na Amerika, site negovi sredbi, osven onaa so sekretarot za odbrana Vilijam Ko- en, bile na "pot" ‡ nivo. Po~nuvaj}i od potpretsedatelot na SAD Al Gor, pa dràvniot potsekretar Strob Talbot, do potsekretarot za ekonomski pra{awa Al Larsen. Toa bi zna~elo deka soglasno na ramni{teto na sredbite, vo Ameri- ka bi trebalo da odi nekoj od potpretsedatelite na Vladata, namesto pretsedatelot. Da ne dobil slu~ajno pokana da ja poseti Amerika potpretsedatelot Di- mitar Buzlevski, ama bidej}i ne ja pro~ital, Branko mu ja zel i otpatuval mes- to nego? 2. I taka, dodeka cela nacija vika "Alal da mu e na Branko", za{to za vreme na kusiot prestoj se sretna so dvajca Alovci ‡ potpretsedatelot Al Gor i potsekretarot Al Larsen, potpretsedatelot na Vladata Buzlevski vo Make- donija ostvaruva{e kontakti na visoko nivo. Na planina. Zaedno so pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov. Mora{e li pretsedatelot da patuva tokmu denovive, na 40 stepeni i da drì govori vo tesni, pretpostavuvam neklimatizirani prostorii, kako onaa {to ja vidovme na televizija vo seloto @irovnica. Ili, bidej}i be{e na visoka nadmorska viso~ina ne mu pre~e{e è{tinata. Zo{to toga{ tolku mu stana àl za mladite vojnici i za "volcite", pa nastapi emotivno i prvpat ~uvme kako vrhoven komandant javno kaùva voeni tajni. Pretsedatelot na cela javnost í obelodeni deka grani~arite se premoreni i deka od krajot na mart godinava nikoj ne gi zamenil. Odli~na vest za idnite {verceri na oru`je i ilegalni minuva~i na granicata. Zar na grani~arite tolku im stanalo te{ko, pa mora{e {efot na drà- vata da gi bodri na temperaturi koi zasluùvaat i proglasuvawe na elementarna nepogoda. Se ~ini deka takva mu bila sudbinata. Denta koga pretsedatelot gi poseti grani~nite edinici vo karaulite "Tanu{evci", "Radika" i "Bitu{e", negovata sopruga Nada prave{e priem za soprugite na diplomatite vo Makedo- nija. Kakva ènska ùrka bi bila, ako niz dvorot i v ku}i se vrtka soprugot na doma}inkata? Osven toa, ne bi rizikuvala gospo|a Nada u{te edna semejna afera, pa da go ostavi Kiro vo dru{tvo so tolku dami. [to e sigurno, sigurno e! Buzlevski pod raka, {to podaleku od doma, i pravo kaj "volcite" v planina. 3. @enite ni pravat problemi i na me|unarodno nivo. [to í treba{e na evroparlamentarkata Doris Pak da ni ja kosi potpretsedatelkata Zlatka Po- povska, za da mora taa po gore{tinive da {eta po mediumite i da se kara so nea.

157 Zabeleàla gospo|a Pak deka potpretsedatelkata Popovska im prikaàla ubava slika za rabotite, a tie znaele deka ne e taka. Zo{to ne se skarale u{te vedna{ i na samoto mesto ne gi ras~istile smetkite? Dve èni i ‡ ete ti pazar. A ne vaka, ednata napa|a preku privatna televizija, a drugata se brani preku dràvna. 4. Slu~ajot so urivaweto na trotoarot i patekata do vleznata vrata na supermarketot "Tineks" vo centarot na Skopje, simboli~no ni pokaùva kako ni funkcionira sistemot. Sopstvenikot prvo nudi potkup za da ja skokne procedurata za dobivawe dozvola za gradba, a inspektorot vetuva deka }e ja naredi rabotata. Potoa inspektorot bara "eden metar èstoki pijalaci" i "eden metar suvomesni proizvodi". Sopstvenikot ne mu dava i inspektorot nareduva urivawe. I posle nekoj neka kaè deka kaj nas urivaweto i gradeweto ne zavisele od pija~kite i lapa~kite. Samo, ne e sî taka crno. Ne urival inspektorot za obi~ni pijalaci. Baral viski, i toa samo 12-godi{no. I ne baral obi~ni suvomesni. Samo pe~enica. Tamam rabota koga inspektorite bi ni se potkupuvale so doma{na rakija i evtina salama. 5. Na liberalnite demokrati ne im ja usvoija i vtorata predloèna rezolucija so koja bi im se zabranilo na ~lenovi na Vladata i na parlamentot da u~estvuvaat na javni sobiri na koi ne e istaknato makedonskoto zname. Predlo- got be{e isprovociran od neodamne{niot miting za Kosovo, na koj vo prvite redovi se nacrtaa ministrite vo Vladata i pratenicite ‡ Albanci. Toga{ se vee{e samo albanskoto zname, a se skandira{e za nezavisno Kosovo i se veli~a- {e osloboditelnata armija na Kosovo. Ba{ dobro {to vakva rezolucija ne pomina vo Sobranieto. Zamislete, na {to }e li~e{e ako na toj miting za nezavisno Kosovo, ministrite od Vladata, na ~elo so potpretsedatelot Naser Ziberi, í skandiraa na OAK pod makedonsko zname. Ne daj boè, ako utre se pojavat na nekoj miting za Ilirida, kako {to imaa obi~aj da se pojavuvaat, da go po~nat mitingot so makedonska himna i so razveani makedonski znamiwa. 6. Pratenicite na Liberalnodemokratskata partija propu{tija u{te eden povod za predlog ‡ rezolucija. Umrevme od gore{tina, a niv ne im tekna da predloàt "rezolucija za osuda na anticiklonskoto vlijanie vrz Republika Ma- kedonija i neaktivnosta na Vladata po istoto". Pratenicite na SDSM sigurno }e glasaat protiv, a i Tito Petkovski dodeka da go stavi predlogot na dneven red, }e zaladi. Vo sekoj slu~aj, takva rezolucija bi bila na {teta na dràvata. SDSM vedna{ }e ja obvini LDP deka raboti protiv dràvnite interesi za{to, ako ne pe~e sonceto tokmu sega, nema da stasa ìtoto i }e umreme od glad. Osven toa, vlasta saka da bide so narodot. Zo{to samo guvernerot na NBM Qube Trpeski da gori za Makedonija. Eve, site }e gorime na 40 stepeni.

158 ISTORISKI ^AS 11 juli 1998

• Za vreme na ba{ibozukot, zaptiite ne davale ni soop{tenija za rajata

1.Turskiot premier Mesut Jilmaz, od Skopje trgna za Bitola da ja poseti spomen-sobata na Kemal Ataturk, osnova~ na modernata turska dràva. Patem, kako dobri doma}ini, mu odràvme istoriski ~as. Mu pokaàvme kako bilo vo turskata dràva pred doa|aweto na Ataturk. Jilmaz u~el vo u~ili{te za vreme- to na ba{ibozukot, ama blagodarenie na na{ata gostoqubivost, vide kako tradicijata vo eden del od biv{ata Otomanska Imperija se neguva i po 90 godini od Mladoturskata revolucija. Za volja na vistinata, ne e sî ba{ taka kako {to bilo pred Ataturk. Vo vremeto na ba{ibozukot, zaptiite ne ni ~uvstvuvale potreba so soop{tenie da í se obratat na rajata. Denes, na policijata í trebaat samo dva dena za da utvrdi deka kolonata so turskata delegacija bila propisno pridruùvana od obeleà- ni vozila. Blaze si í na ovaa raja so vakva vlast. [to sî ne ni se slu~i vo drà- vata, a nikoj od ~au{ite ne izleze vinoven. Nie si imame besprekorno ~ista vlast. Postojano e vinoven nekoj drug. Policijata go obvinuva nesre}niot bitol~anec od "{kodata" deka ne zap- rel da ja propu{ti kolonata i deka zagubil kontrola na dvièweto. A {to ako, siroma{kiot, ja zagubel kontrolata za nekoja sekunda porano, pa go otepal premierot Jilmaz? [to ako, po sudirot, dvete vozila ne oti{le nastrana, tuku ostanale na mesto, vo pravecot na dvièwe na kolonata, pa da se napravel ka- rambol od turskata delegacija vo verièn sudir, {to pri takvi brzini sigurno bi predizvikal pove}e `rtvi? I toga{ }e zboruvavme za besprekorno ~ista policija i besprekorna organizacija na patuvaweto!? Dali na patot Prilep ‡ Bitola ima ograni~uvawe na brzinata na dviè- we, ili soobra}ajnite znaci ne vaàt za vlasta? Dali zboruvame za istata policija {to i niz skopskite bulevari sekojdnevno gi vozi lu|eto od vlasta so 100 kilometri na ~as i gi prepla{uva minuva~ite na pe{a~ki premini. Dali zboruvame za onie {to parkiraat kade {to e zabraneto parkirawe, minuvaat na crveno i se ka~uvaat po trotoarite i so svoite privatni vozila, zatoa {to im se moè, bidej}i nosat uniforma? Se imam soo~eno so takvi situacii nekolkupati i od takvoto odnesuvawe mi se vreàlo v glava deka za niv zakonite ne vaàt. Nekoj naivno, u{te denta koga se slu~i nesre}ata, spomena odgovornost i ostavka. Zo{to? I komu bi pod- nesuvale ostavka, koga ~au{ite ne odgovaraat pred rajata. 2. Prvata vest za nesre}ata ja emituva{e turskata novinska agencija od Ankara. Snimki od mestoto na nastanot ima{e turskata televizija. Spasuva~i

159 na povredenite bea ~lenovi na turskata delegacija i turski novinari. Site podatoci moèa da se dobijat od turskata ambasada vo Skopje. Za toa vreme, makedonskata policija smisluva{e soop{tenie, vo makedonskoto Ministerstvoto za zdravstvo nema{e ~ovek zadolèn za informirawe, bidej}i ministerot e na dvonedelno patuvawe vo Japonija, vo protokolot na makedonskata Vlada ne znaeja {to }e se slu~uva so natamo{niot tek na posetata, a istra`niot sudija vo makedonskiot Sud gi ~eka{e ve{ta~ewata. Vo trkata po informacii {to ja vodevme toj den, edna dràvna slu`beni~ka re~isi histeri~no ni se razvika: "[to pravite vie novinarite, poradi vas }e ostanam bez rabota!" Sre}a za nea {to ìvee vo Makedonija. Da ìvee{e vo Turcija, }e ostane{e bez rabota ako ne dade{e izjava. 3. Eden den otkako gi ispotepavme Turcite na patot Prilep ‡ Bitola, ministerstvata za vnatre{ni raboti na Makedonija i na Turcija potpi{aa protokol za sorabotka. 4. Turcite prvo neka ni go vratat cre{ovoto top~e {to ni go zaplenija vo 1903-ta, a posle neka ni podaruvaat avioni. Ne moème tukutaka da skokame vo istorijata. Treba da nî priviknuvaat postepeno. Ete, ubavo Amerikancite ni podarija haubici od Vtorata svetska vojna. Koga na{ite vojnici }e postignat dobri rezultati vo ga|aweto so cre{ovoto top~e, kako {to ga|aa so amerikanskite haubici na Krivolak, duri toga{ }e moème da razmisluvame za avioni. Avionite {to }e ni gi podari Turcija }e bidat kompatibilni so drugata starudija {to }e ja pribereme vo na{ata deponija za staro èlezo. Osven hau- bicite {to za prv pat se upotrebuvale vo Vtorata svetska vojna, i transporterite od arsenalot na biv{ata Isto~na Germanija, so avionite "F-5" }e bideme strav i trepet na Balkanot. Osven ako ne nî prestignat Albancite so visokoso- fisticiranite "mig 17" . I Grcite se ispla{ile. Znaat deka od Skopskiot aerodrom ne moème da poletuvame na sever, za{to za pomalku od minuta avionite vleguvaat vo srpskiot vozdu{en prostor, pa im e strav, slu~ajno, poletuvaj}i na jug, da ne im padne nekoj avion vrz Solun. Sega ne ni ostanuva drugo, }e mora da mu dademe poddr{ka na NATO da vovede zona na zabraneti letovi nad Kosovo ili da gi bombardira bazite na jugoslovenskoto vozduhoplovstvo. Ne za drugo, tuku za da ostanat tamo{nite piloti bez rabota. Bidej}i }e nema koj da pilotira so na{ata flota, }e gi iz- najmuvame. 5. Vo ramkite na istoriskiot ~as, povtorno e aktualizirana idejata za tramvaj vo Skopje. Dodeka site svetski metropoli razmisluvaat za superbrzi vozovi i nadzemni èleznici na edna {ina, nie sonuvame za prevozno sredstvo od minatoto. So tramvaj od 19 vek, }e se doklinkame vo 21 vek.

160 OPOZICISKA GUMI^KA 18 juli 1998

• Ne e va`no dali brodot e pretovaren, koga ve}e e potonat

1. Vladata í dava {ansa i na opozicijata. Branko }e im podeli besplatni u~ebnici na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta, ama ostavi prostor i za politi~ka bitka. Nekoj }e treba da misli i na molivite i gumi~kite. [to }e se slu~i ako na prva~eto mu se skr{i molivot? Vedna{ se sozdavaat uslovi za ramnopraven politi~ki natprevar. Op ‡ i ete ti ja opozicijata kako intervenira so ostrilo. Vladata treba da se na~ekuva na sekoj nejzin propust. Pomislil li, na primer, Branko deka u~eni~iwata moàt i da zgre{at vo pi{uvaweto na nekoja bukva, a Vladata ne predvidela sredstva od privatizacijata so koi }e se kupat gumi~ki? Vo toj slu~aj, opozicijata ne treba da se kara i da pregovara koja partija }e gi nabavi gumi~kite, tuku treba vedna{ da reagira. Za{to, dodeka tie se nagodat preku koja firma }e gi nabavat gumi~kite, pa so koj procent }e participiraat vo obrazovnata koalicija, pa koj }e ja ponese slavata za uspe{- niot poteg so odrùvawe pres-konferencija, zapi{anoto }e si ostane takvo kakvo {to e. I posle ni edna gumi~ka nema da moè da gi izbri{e rezultatite na vlasta. 2. Sega mu e majkata opozicijata da reagira i na potegot za zgolemuvawe na penziite za 10 nasto. Vladinata koalicija e pred raspa|awe. SDSM i SPM se raspravaat ‡ i ednite i drugite se falat deka tie gi ~estat penzionerite. Sitel se otepa od falewe deka Vladata reagirala na insistirawe na socijalistite da im se vratat osumte procenti na penzionerite, a premierot ne gi ni spomenuva. Zgora na toa, za inaet, na penzionerite im dade ne osum, tuku 10 otsto. Opozicija- ta treba da udri na kartata na raskaruvawe na Yingo i Branko. Ako Yingo baral 8 procenti, a Branko dal 10, dali toa zna~i deka SPM za penzionerite izborila kolku {to barala, a SDSM dodal samo u{te 2 procenta? Ako saka SDSM da bide posuperioren od SPM, Branko treba{e da veti ne 10, tuku 18 nasto. Mesto rezultatot me|u SDSM i SPM da bide 2 : 8, neka bide 10 : 8. Vo fevruari minatata godina, koga Vrhovniot sud presudi na penzionerite da im se isplatat zaostanatite osum otsto, premierot Crvenkovski nî pla{e{e so inflacija i slikovito ni objasni deka ako brodot ima kapacitet od sto sedi{ta, sto i prviot patnik, koj }e se pojavi so bilet, pravno ima pravo da vleze vo nego, ama kapetanot nema da go primi, za{to brodot }e potone. Kapetanot re{i da go ka~i i sto i prviot patnik. Sosema e neva`no dali brodot e pretovaren, ako e ve}e potonat. 3. Na sve~enoto otvorawe na Sobirot na nekoga{nite deca begalci od Egejska Makedonija zboruva{e pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov.

161 Vo po~etokot gostite bea odu{eveni poradi ~esta {to im ja ukaùva {e- fot na dràvata i so golemo interesirawe go sledea. Nekade pred polno} po~- naa da se proyevaat, da xvakaat gumi za xvakawe za da ostanat budni, muzi~arite si gi trieja o~ite, ministrite vo prviot red si pravea muabet, a nekoi od gostite vo zadnite redovi ispozaspaa. Sre}a {to fati poroen do`d, pa tavanot na Saemot po~na da prokapuva i gi osveì gostite. Izbegnat e vtor egzodus na Egejcite. Ako govorot potrae{e u{te edno polovina ~as, begalcite u{te edna{ }e izbegaa od Makedonija. 4. Pretsedatelot Gligorov re~e deka nemame ni{to poskapo od Makedo- nija. Ako e tolku skapa, zo{to tolku evtino ja prodavame? 5. Delegacija na turskiot vesnik "Miliet" ~ij{to novinar be{e te{ko povreden vo "diplomatskata" soobra}ajka, vo koja zaginaa i dvajca makedonski dràvjani, gi posetija decata na zaginatite vo Bitola i im vra~ija pari~na pomo{ i vetija stipendija za studirawe na nekoj od univerzitetite vo Turcija. Dodeka Turcite se griàt za na{ite deca, na makedonskite vlasti im be- {e najva`no da dokaàt deka policijata ne e vinovna i tragedijata {to pobrzo da se zaboravi. Kako i {to se o~ekuva{e, ovoj neprijaten nastan ne ostavi traga vrz dobrite tursko ‡ makedonski odnosi. Pretsedatelot na Turcija Sulejman Demirel be{e vo oficijalna poseta na Albanija. Nie osobeno go cenime faktot {to po neprijatnoto iskustvo na premierot Jilmaz na patot Prilep ‡ Bitola, {efot na turskata dràva se osmelil da trgne na pat preku Makedonija. Na patot od Ankara za Tirana, logi~no e da se preleta i na{iot vozdu{en prostor. Sre}a {to nemame privatna flota, a i policijata nema svoi avion~iwa. Taka i uspeavme da mu ovozmoìme na Demirel dvapati bezbedno da go preleta neboto nad Makedonija. 6. Jugoslovenskite vlasti ni go vratija zaskitaniot edrili~ar {to mesto na Sportskiot aerodrom vo [tip, ateriral na nekoja ledina vo blizinata na Bujanovac. So ova se izedna~ivme so jugoslovenskoto voeno vozduhoplovstvo vo povreduvaweto tu| vozdu{en prostor. Da vidat i tie deka so nas nema zafrkancija. Vedna{ im vrativme. Me ~udi samo kako moèle taka lesno da ja prifatat prikaznata za inci- dentno povreduvawe na jugoslovenskiot vozdu{en prostor. Da sum na nivno mes- to, bi se somneval vo {pionska misija za nabquduvawe na sviwarskite farmi vo Ristovac. A i toa {to edrilicata se zaka~ila na drvo ‡ samo neka spijat na toa uvo. Edrili~arot e od Prilep.

162 ELIZABET PAK 25 juli 1998

• Beti, vrati ni se!

1. Podmetnuva~ite na bombite vo Skopje i vo Kumanovo ne ostavile tragi. [to maka si ima makedonskata policija so takvi neprofesionalni bomba- {i. Obi~no vo svetot, koga pukaat bombi, podmetnuva~ite ostavaat i tragi, pa gi fa}aat. A kaj nas, aj {to ne ostavaat tragi, tuku ne se ni javuvaat po telefon. I posle lu|eto ja kritikuvaat policijata i velat deka bila nesposobna. Kako moè policijata da gi fati bomba{ite {to ne sorabotuvaat so nea. Dobra si e policijata. Ne ni ~inat bomba{ite. Mora da se priznae, ne e prijatno vo dràva koja od den na den beleì sî pozabeleìtelni rezultati, op{tiot vpe~atok da go rasipuvaat nekoi osum bombi postaveni od bomba{i {to ne ostavaat tragi. Zatoa, vladeja~kiot Socijal- demokratski sojuz na Makedonija "o~ekuva od nadle`nite institucii vo drà- vata da storat sî za da se razre{at {to pobrgu ovie teroristi~ki akti i da ja informiraat javnosta za nivnite izvr{iteli i motivi". Da ne go videvme soop- {tenieto na SDSM, nema{e da znaeme deka nadle`nite institucii vo dràva- ta se pod kontrola na opozicijata. Ministerot za vnatre{ni raboti Tomislav ôkrevski ima izjaveno deka kako univerzitetski profesor zaskital vo policijata. Izgleda profesorot sega tolku mnogu zaskital, {to se izgubil. Kojznae kade e, {tom ni negovata partija ne moè da go najde, pa mora da mu ispra}a poraki so soop{tenija za javnosta. Ottuka, sosema bespredmetno e {to nekoi uporno baraat ostavka od ministerot ôkrevski. Nema potreba. I onaka imame ~uvstvo deka Makedonija i nema minister za vnatre{ni raboti. 2. Samo vo Makedonija moè da pomine takvo stupidno objasnuvawe kako ona na evroparlamentarkata Doris Pak, deka pojavuvaweto na terminot "Sla- vomakedonci" bilo gre{ka vo prevodot. Gospo|ata Pak ni se izvini, a nie }e izlezeme u{te sre}ni, veseli i uvereni deka funkcionerite na Evropskata unija nî po~ituvaat. Moèa i da ne ni se izvinat. Ministerot Hanxiski si ja prifati prikaznata za gre{kata i i prosti na gospo|ata Pak. Taka ostavi prostor i za nekoja idna gre{ka. Prvo }e te udrat, pa }e ti re~at: "Izvini". Ti }e premol- ~i{ i pak }e te udrat, i pak }e ti se izvinat. Na krajot, }e si ostane{ tepan, ama po~ituvan. Ba{ me interesira kako uspeal preveduva~ot Makedoncite da gi prevede so "Slavomakedonci"? Toa e isto kako nie tuka Doris Pak, da ja prevedeme so Elizabet Ren. Iako, Elizabet Ren, vo odnos na Doris Pak be{e Crvenkapa. Ba{ be{e Finka. Aman, Beti, vrati ni se! Ti barem bara{e samo univerzitet na

163 albanski jazik. Kole{ka ti Pak nî ubeduva deka "edna zemja se zbogatuva so dvojazi~nost ili pove}ejazi~nost". Samo ne ni kaà koja e taa "edna zemja". Da ne e slu~ajno ovde, nekade okolu nas, na Balkanot, ili moèbi dosega ne sme ~ule za dvojazi~na Germanija, Francija, Italija i drugite {to ja ispra}aat evroparlamentarkata da se slika so pretstavnicite na makedonskata vlast vo Skopje, a izve{taite í gi diktiraat vo Tetovo. Od kade í e idejata na gospo|ata deka bi trebalo da se razmisli za amnestija na gradona~alnicite na Gostivar i Tetovo, za da se izbegnat nepotrebni tenzii i ogor~enost na makedonskite Albanci pred pretstojnite parlamentarni izbori. Doris Pak bi bila zadovolna koga bi se ispitala takvata mo`nost. Otkako }e se amnestiraat, tie povtorno }e pravat tenzii, vlasta }e gi sudi i potoa pak }e gi amnestira za da ne pravat tenzii. Vo koja zemja od Evropskata unija vlasta gi amnestira osudenite za urivawe na ustavniot poredok za da ne se sozdavaat tenzii pred izborite? Ili gospo- |ata Pak smeta deka ovaa zemja nema Ustav i zakoni. Kojznae, moèbi toa nikoj ne í go kaàl. Od kade toga{ pretstavnicite na Vladata do{le do zaklu~ok deka sme blisku do asocijativen dogovor so EU? Da ne im {epnala gospo|a Pak za vreme na fotoseansite za mediumite vo nivnite kabineti. 3. Ubavo nî ubeduva{e Zlatka Popovska da ne ja slu{ame Doris Pak. Sled- niot pat, mesto kaj Hanxo, }e ja ispratime kaj nea. Ministerot ima mnogu razbirawe za gre{kite pri prevodi. Ba{ka, }e se pravi xentlmen so dama. A Zlatka, kako {to í e luta poradi izjavite za pomo{ta od FARE, }e ja sredi po ènska linija. Ako i toa ne uspee, toga{ treba da se primeni istiot recept kako so Elizabet Ren. Gospo|ata Pak }e ja primi pretsedatelot Gligorov vo vilata vo Ohrid i }e ja zadrì na nekolku~asoven prijatelski muabet, kako {to se slu~i so Ren, po nejzinite ostri izjavi vo Gostivar i Tetovo. ]e vidite kako i Doris Pak }e go vrati mandatot. 4. Begalci od Kosovo, vo Makedonija ‡ nema. Ministerot Hanxiski veli deka otkako na gostite }e im pomine trimese~niot legalen turisti~ki prestoj, tie moàt da se registriraat kako begalci, ako ne se vratat doma. Sega ne ni trebaat begalci. Sega ni trebaat turisti. Pokraj nizata uspesi {to vo predizborniot period se beleàt vo site oblasti, ne e lo{o Zavodot za statistika da izleze so podatoci i za zgolemen broj turisti i uspe{na turisti~ka sezona. Koga }e zavr{at izborite, turistite moàt da stanat begalci. 5. Pretsedatelot na Demokratskata alternativa Vasil Tupurkovski, kako protivteà na dare`livosta na Vladata, po bitolskite sela vetuval deka }e otvori pedeset fabriki i vo sekoe selo }e izgradi ìvinarska farma. Taka Makedonija }e moè da se preobrazi vo golema ìvotinska farma na gra|ankite i gra|anite. Cile e krupen, pa spored negovata konstitucija, mu prilega da bide Golemiot brat.

164 ZGRE[ENA NEVESTA 1 avgust 1998

• ^okre vo karantin

1. Pred desetina dena, ministerot za odbrana Lazar Kitanovski najavi deka }e bara partner za Makedonija. I partnerot mu pristigna vo ~etvrtokot. Izbranikot na na{eto srce e amerikanskiot general Vesli Klark, komandant na NATO za Evropa i prv ~ovek na evropskata komanda na silite na SAD. Mi- nisterot, od helikopter, na zetot mu go pokaà i imotot na nevestata i tamam koga treba{e da dadat zbor, izleze deka strojnikot i kandidatot ne se razbrale. Generalot ja zgre{i nevestata. Laze mu ja nude{e Makedonija, a na vojnikot pove}e mu se bendisala Vladata. Po izjavata na amerikanskiot general za opredelbata "da prodolìme so obezbeduvawe pomo{ i poddr{ka za ovaa mnogu va`na vlada, ovde vo Makedoni- ja", me fa}a strav da ne mu tekne na komandantot, so seta sila {to ja ima, da ni ja grabne Vladata. Samo da ne se razo~ara po prvata bra~na no}, pa da ni ja vrati nazad. Toa }e bide u{te postra{no. Verojatno imalo i drugi primeri koga amerikanski generali posetuvaat tu|i zemji i izjavuvaat deka ja poddrùvaat tokmu ovaa vlada. Koga voeno lice poddrùva politi~ka vlada, toa obi~no potsetuva na nekoja latinoamerikanska banana dràva. Ama kaj nas ne e taka, bidej}i "ovaa vlada" e "mnogu va`na". Pova`na ‡ zdravje! 2. Generalot Klark e tolku zainteresiran {to misli ovaa Vlada, {to sosema go ignorira{e prevodot na izjavata na ministerot i dodeka Kitanovski zboruva{e, gostinot, pred o~ite na novinarite, si se trgna nastrana da si pravi muabet so ambasadorot Kristofer Hil. Verojatno presmetuvale u{te kolku selski pati{ta ostanaa nepu{teni i od kolku ~e{mi treba da pote~e voda, za da moè da se naso~i poddr{kata vo predizbornite aktivnosti na vladinata koalicija. Da ja dade{e generalot ovaa izjava porano, moèbi Vladata na Makedoni- ja nema{e da se pravi va`na i }e dozvole{e vo ramkite na "Re{itelen sokol", NATO da go koristi i Krivolak. Izgleda ne sme im ja sfatile namerata. Tie ne ni mislele od Krivolak da napa|aat drugi dràvi. Tie imale namera da napa|a- at drugi partii. Sepak, ima vreme za popravki vo odnesuvaweto. Vo septemvri }e se odrì golema ve`ba. Vo predve~erieto na izborite, ne }e e lo{o NATO vojnicite da ve`baat na simulirano scenario: Kako da se odbrani SDSM od eventualen izboren poraz? 3. Ambasadorot Hil izjavuva deka bombite {to vo posledno vreme pukaat niz Makedonija ne se tolku seriozni, bidej}i ne predizvikale `rtvi i materi- jalna {teta. No zatoa, pak, policijata seriozno si ja vr{i rabotata. Ete, uspe-

165 ala da go otkrie tipot na eksplozivot na bombite vo Kumanovo i "neoficijal- no" im go kaà toa na dopisnicite na site mediumi. Oficijalno, nikoj u{te ni{to ne kaùva. Minatiot pat, na {ega pra{av, da ne zaskital slu~ajno ministerot To- mislav ôkrevski, pa go nema nikade. Arno ama, situacijata e seriozna. Ovoj pat, navistina sum zagrièn {to se slu~uva so ministerot. Da ne go uapsija? Potvrda deka ôkrevski e seriozno is~eznat, davaat i dnevnicite na dr- àvnata televizija. Pomina cela nedela, a Branko Crvenkovski go nema vo "Dnev- nik plus". Sigurno i toj li~no trgnal da go bara ôkrevski. Edinstveno mu ostana da se nadeva deka ministerot za vnatre{ni raboti mu e na nekoja specijalna zada~a. Moèbi go stavile vo karantin. Kako {to sportistite gi stavaat vo karantin pred nekoj zna~en natprevar, i ôkrevski e izoliran pred Ilinden. Policijata mora da bide organizirana i podgotvena da ne í se slu~at incidenti kako minatogodi{nite. Na priodnite pati{ta kon Kru{evo se kontrolira dali patnicite so sebe nosat i razni te~nosti vo plasti~ni {i{iwa. Ako ve}e dràvnoto prvenstvo vo plukawe vo dale~ina treba da prerasne vo tradicionalno, zabraneti se drugi stimulativni sredstva. 4. [to tolku se ispotresovme deka na Institutot za radiologija i onko- logija bila neispravna kobalt bombata za zra~ewe na bolnite od rak, koga drugite bombi besprekorno funkcioniraat. Plus, velat deka vo momentov Makedo- nija i Albanija se edinstvenite zemji vo Evropa bez takov aparat za zra~ewe. I deka, spored brojot na ìtelite, vo Makedonija trebalo da ima {est takvi aparati ‡ {to bombi, {to akceleratori. A kaj nas ve}e bea aktivirani devet bombi. [to zna~i deka pukame od zdravje. I od radost {to po tolku uporna, pove}e- deceniska rabota uspeavme da ja stigneme Albanija. 5. V~era i zav~era, vo oficijalna poseta na Makedonija treba{e da prestojuva ministerot za nadvore{ni raboti Robin Kuk. Gostinot ne dopatuva, poradi toa {to moral da prisustvuva na sednica na Parlamentot. Pred izvesno vreme, koga Sobranieto na Makedonija treba{e da rasprava za interpelacijata na potpretsedatelot na Vladata Naser Ziberi, raspravata be{e odloèna bidej}i Ziberi be{e na slu`ben pat vo stranstvo. Dodeka vo Velika Britanija ministrite gi odloùvaat patuvawata poradi sednici na Parlamentot, kaj nas Sobranieto gi odloùva sednicite poradi patuvawa na ministrite.

166 [ENGEN FILOZOFIJA 8 avgust 1998

• O~ajni~ki ~ekaj}i gi liderite

1. Vo celata euforija sozdadena so proslavuvaweto na najgolemiot makedonski praznik Ilinden, najvozbudeni bea reporterite na dràvnata televizija. Bidej}i zada~ata na direktniot prenos od Me~kin Kamen be{e so kamerite da se ulovat {to pove}e lideri na politi~ki partii, razbirlivo be{e razo~a- ranoto dovikuvawe na reporterite po planinata, soop{tuvaj}i ni: "Eve, kamermanite mi velat deka sî u{te nema nikoj od liderite". O~ajni~ki ~ekaj}i gi liderite, mala uteha ni be{e toa {to vo Kru{evo se prave{e skara za pleska- vici i }ebap~iwa, koga nie pokraj televizorite ne moèvme da u~estvuvame na op{tonarodnata veselba. Zatoa, mnogu se razveselivme koga na Me~kin Kamen se pojavi liderot na PDP Abdurahman Aliti. Kamerata gi ostavi pleskavicite da si se pe~at i vedna{ go fati Aliti. Reporterkata go napadna so pra{aweto: "[to bara tuka?", ama Aliti ne se zbuni. "Makedonija ‡ moja deèla!" Bravo Aliti! Ova {to se pojavi na Ilinden, nema nikoga{ da ti go zaboravime. Sî za {to te napa|avme samo edna nedela pred toa i za {to ti pi{uvavme komentari, }e ti prostime. Va`no e ti da si glavna yvezda vo TV-prenosot. I da im pokaème na lu|eto deka ti pove}e go ceni{ praznikot od onoj Qub~o od VMRO-DPMNE koj poloì cve}e den porano, i od alternativecot Cile koj na Me~kin Kamen pristigna duri po govorot na Branko, na gotovo, koga skarata ve}e be{e is~adena, a ~ini- ite napolneti. 2. Sega se slu{aat komentari deka Kru{evo bilo opsednato so policajci. Normalno. Policijata be{e tamu za sekoj slu~aj. [to ako strogata reporterka ne uspee{e da gi fati site lideri i da im postavi pra{awe {to baraat tamu. Vaka, policajcite moèa da dobijat zada~a, da gi lovat liderite na politi~kite partii po {umata i da gi doveduvaat pred kamerite na dràvnata televizija. Vo me|uvreme, policajcite se zabavuvaa pravej}i ìv yid pome|u narodot i politi~arite. Yidot be{e tolku zbien {to ne moè{e ni da se plukne. Plus, policijata be{e uspe{na dizajnerska zamisla na organizatorot. Vo prvite redovi vo blizinata na govornicata ima{e razveano znamiwa na SDSM. Na sinoto zname na SDSM najmnogu odgovara sina uniforma na policaec. Duri i da treba- {e da udrat nekogo so palkite, policajcite kaj udreniot }e ostavea sin beleg. I tokmu zatoa ne se vo pravo tie {to prigovaraat deka godinava SDSM si go pris- voil praznikot. Nema vrska. Sino na sî odi. 3. Pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov napravi golema gre{ka {to namesto sino, Ilinden go proslavi zeleno. Koj li go sovetuva{e ba{ na vtori

167 avgust da posetuva kasarni i karauli? Nema li drugi denovi za vojni~ki aktivnosti? Na najgolemiot dràven praznik vo Makedonija, prviot ~ovek go imavme nekade kon krajot na vestite. Prvo, normalno, go imavme Branko Crvenkovski vo Kru{evo, pa Tito Petkovski vo Trnovo, pa Blagoj Hanxiski vo "Sv. Prohor P~iwski", pa duri potoa Kiro Gligorov vo karaulite. Mislam deka tuka treba da se napravi seriozna zabele{ka zo{to i Dimitar Buzlevski vo Qubojno ne ode{e pred pretsedatelot. Ako e za pravo, i toj be{e vo ramkite na ilindensko- to sinilo. 4. Od site najubavo si pomina ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski. Otide vo Srbija i ne{to podnau~i. Dosega sigurno si misle{e deka Milo{evi} namerno odolùva so iscrtuvaweto na me|udràvnata granica, za da go drì ova pra{awe otvoreno. No, otkako se sretna so negoviot kolega @i- vadin Jovanovi}, mnogu raboti mu stanaa pojasni. Siroma{kiot Hanxiski, sigurno se be{e zanel koga go postavuva{e cve- }eto na yidot od manastirot, deka pravi istorisko osvojuvawe na "Sv. Prohor P~iwski". Ama malku podocna, vo Bujanova~ka Bawa, na rehabilitacija, Jova- novi} mu re~e deka nema zo{to da se raduva, koga granica i nema. Demek, pregovorite }e prodolàt po letnite odmori, ama ‡ ne umri magare do zelena treva, na Hanxiski mu be{e predo~ena "{engen filozofijata" na jugoslovenskoto rakovodstvo. Jovanovi} re~e: "Jugoslavija vodi politika na otvoreni granici i sorabotka koja vo praktikata doa|a do izraz, pred sî, so Republika Makedonija, {to vo mnogu ne{ta moè da bide pozitiven primer kako treba da se odnesuva kon zaedni~kite interesi i kako treba da se razviva otvorena sorabotka i kako filozofijata na [engen se prenesuva vo ovoj region i kako se obezbeduva sloboden protok". Zna~i, ne deka Milo{evi} ne saka da ja iscrta granicata, ne deka vo Belgrad ne postoi politi~ka podgotvenost so ovoj ~in da se zatvori u{te edno sporno pra{awe so nezavisnata makedonska dràva, tuku toa ti bilo ‡ "{engen filozofija". Vo ramkite na istata taa filozofija, Jugoslovenskata vojska denovive postavuva nagazni mini na neodbeleànata granica. Vo ramkite na filozof- skite razmisli, i makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti ne reagira na ovaa provokacija. Dosega nemam ~ueno deka primer za otvorena sorabotka po urnekot na spogodbata od [engen se ostvaruva so mini. Na situacija koga Srbite postavuvaat mini, a Makedoncite ne reagiraat, pove}e í li~i imeto: "bujanovska filozofija". 5. Kakva li e filozofijata, spored koja vo Republika Makedonija moè da se slu~i i toa {to ni se slu~uva vo supemarketite "Vero" i "Tineks", so nagradnata igra na gr~kiot detergent za perewe na ~ii kuponi e ispi{ano deka "vaì za gra|anite na FIROM"? Pokojniot Papandreu moè da se prevrtuva vo grob, koga nemu, kako politi~ar, ne mu teknalo toa {to mu teknalo na trgo-

168 vec so detergenti. Em da te prekrsti vo sopstvenata zemja em u{te i da ti gi zeme parite. Da se slu~e{e ne{to sli~no vo Grcija, sigurno }e reagiraa razni zdru`e- nija na potro{uva~i, }e organiziraa bojkot na proizvodite i na supermarketi- te, a kaj nas sî si pomina so pi{uvaweto na nekolku vesnici i so izvinuvawe na firmite {to go donele proizvodot so takov kupon na makedonskiot pazar. Vo nagradnata igra za gra|anite na FIROM, premijata e ma{ina za perewe ali{ta. Kolku li interes kaj gra|anite na Republika Makedonija }e ima{e ako so kupon~iwata mo`ea da dobijat ma{ina za perewe mozoci?

LOKALEN RAZGOVOR 5 septemvri 1998

• Kako Klinton, Elcin i Gligorov zaskitale vo bordel ‡ oaza srede pustinata

1. Trgnale vo mirovna misija na pomiruvawe na nekoi afrikanski plemiwa najva`nite dràvnici vo svetot: pretsedatelot na SAD, Bil Klinton, pretsedatelot na Rusija Boris Elcin i pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligo- rov. Arno ama, im se rasipal avionot i za da gi spasat, morale da gi isfrlat so padobrani. Trojcata pretsedateli se na{le vo nekakva pustina, daleku od kakva bilo civilizacija i po~nale da talkaat niz pesokot nadevaj}i se deka }e dobijat nekakva pomo{. Po nekolkudnevno pe{a~ewe, zdogledale oaza. Ne, ne e fatamorgana, tuku vistinska oaza srede pustinata i radosni vlegle da pobaraat pomo{. Oazata bila mnogu ubavo ureden skap bordel. Ama koj da misli sega na èni, po tolku skitawe niz pustinata. Ba{ka, Hilari po vtor pat ne bi prosti- la, a za gospo|a Nada i da ne zboruvame, pa pretsedatelite pobarale da se javat doma, da prijavat deka se ìvi i zdravi. Doma}inite prvo mu go dale telefonot na amerikanskiot pretsedatel. Yvoni Klinton vo Belata ku}a vo Va{ington i vedna{ od tamu se javuva nekoj general na Amerikanskata armija: ‡ Ne griète se pretsedatele, to~no ve lociravme kade ste, vedna{ pra- }ame eden nosa~ na avioni vo bliskoto more i so helikopter }e ve evakuirame. Klinton im se zablagodaril na doma}inite i pobaral da si ja plati smetkata za telefon. Tie mu pobarale 150 iljadi dolari. Koga Klinton se pobunil deka toa e mnogu skapo, mu odgovorile deka taka mora da bide zatoa {to se javuval od skap bordel. Mu do{lo red na Elcin i, siroma{kiot, dodeka vrtel vo Kremq, se pre- potil razmisluvaj}i kolku li }e mu naplatat. I vo Moskva vedna{ se javil nekoj general. Mu rekol deka satelitski e locirano mestoto od kade {to se javuva

169 i deka vo blizinata ima nekoi ruski mirovnici, pa vedna{ }e pratat nekogo da go zeme pretsedatelot i da go odnese doma. Doma}inite mu pobarale na Elcin samo 50 iljadi dolari. Mu rekle: "Lo{a ti e situacijata, rubqata pa|a, pa da ne te tro{ime tolku". I eve go sega Kiro Gligorov kako vrti vo Skopje. Yvoni telefonot vo kabinetot, yvoni, yvoni, yvoni, nikoj ne kreva slu{alka, koga eve, po nekolkumi- nutno ~ekawe, se javuva nekoj vojnik od gardistite. ‡ A, pretsedatele, vie ste, znaeme deka ste na pat, javija na televizija. Za àl tuka nema nikoj, petok popladne e, site si zaminaa. Ostana samo deùrnata sovetni~ka, ama i taa ne moè da vi pomogne. Tuku, zo{to vie ne svrtite vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, belki tie po diplomatski kanali }e uspeat da vi pomognat. Vrti Gligorov po vtor pat i vo glavata mu se vrti kolku li }e treba da plati za dva razgovora, ama, sre}a, vo MNR se javuva deùrniot slu`benik: ‡ @al mi e pretsedatele, ama ministerot e zafaten so predizbornata kampawa, a vie ste samiot vinoven {to ne postavivte ni eden ambasador vo Af- rika. Vrtete kaj Laze Kitanovski. Vrti Gligorov po tret pat vo Skopje , ovoj pat vo Ministerstvoto za odbrana. Se javuva nekoj zastavnik i veli: ‡ Ministerot e na pazar, kupuva transporteri, a nie so na{eto vozduhoplovstvo ne doletuvame do Afrika. Tuku, barajte si go vie Branko Crvenkovski ‡ toa vi e najsigurno. Neli ste mu najgolema investicija, belki }e najde na~in da ve izvle~e od afrikanskiot bordel. I nema drugo ~are, yvoni Gligorov vo Vladata. Yvoni, yvoni, nikoj ne se javuva, koga po izvesno vreme, ete se javuva obezbeduvaweto od portirnicata. ‡ Pretsedatele, sî razbravme, premierot e zafaten, otide da otvora nekoja sportska manifestacija, ama vie dajte mi go brojot na telefonot od kaj {to se javuvate, nie }e vi se javime za da ne tro{ite vie pari. Sega }e go alar- miram premierot po mobilniot. I vistina, po polovina ~as, se javuvaat od Skopje. ‡ Utre fa}ame avion na "Austrian erlajns" za Viena. ]e spieme tamu, pa zadutre, so drug avion do Kairo. Od tamu }e gledame koja ni e najevtina vrska do blizinata na va{ata oaza. ]e najmime kamila i, kako i da e, za edna nedela }e ve evakuirame. Se smiril pretsedatelot Gligorov, koga se uveril deka ne go zaboravile i mislat kako da go vratat doma, ama sega se prepotuva, kako da pra{a kolku treba da plati za telefon. [to e, tuka e, se osiluva i pra{uva, a doma}inite mu velat: ‡ Kolku razgovori imavte? ‡ êtiri. ‡ E pa, ~etiri po pet denari ‡ vkupno dvaeset denari!

170 Klinton i Elcin se nao|aat vo ~udo. Kako toa nim im zedoa iljadnici dolari, a na Gligorov samo dvaeset denari i oti{le da se bunat na recepcijata. ‡ [to se bunite vie? Ova e oaza ‡ bordel. Gospodinot ima{e samo lokalni telefonski javuvawa. 2. Vo bordelot vladee qubov. Site se sakaat ‡ za pari. I vo na{ata oaza vladee qubov. Site se sakaat ‡ za vlast. Ete, principielno-neprincipielniot Cile, so gra|anskata opcija principielno, za da si go proveri rejtingot me|u glasa~ite na VMRO-DPMNE, se druì so Qub~o. Koga moè{e ugledniot profesor Ferid Muhi} da najde vrska me|u Makedonija i okeanot, pi{uvaj}i go tekstot za EKSPO, zo{to ~udewe na negovata dru`ba so Yingo i nao|aweto vrska me|u socijalizmot i gra|anskite individualni prava. Ako moè{e SDSM da go tolerira so godini licemerstvo- to na PDP, zo{to ne bi tolerirala i malku pootvorena politika, koga sega }e im se priklu~i i DPA. Vpro~em, i na minatite izbori imavme eden Sojuz za Makedonija, koj brzo se pokaà deka ne go biduva i za kogo nikoj, osven pretsedatelot Gligorov, ne àle{e. Narodot e za da glasa. A tie vo partiite }e se snajdat, ne treba da gi àlime.

DA-PCEVMRO 12 septemvri 1998

• Vra}awe vo idninata

1. Ministerot za vnatre{ni raboti Tomislav ôkrevski prazni~no ni pora~a deka nema seriozni pri~ini za strav i deka sî e normalno. Samo treba da se pla{ime od policajcite, ama i za toa ima lek. Ne mora da izleguvame na isti mesta kade {to se dviàt inspektorite na MVR i treba da gi izbegnuvame ulicite kade {to obi~no policijata lovi kriminalci. Naskoro }e bidat vovedeni novi soobra}ajni znaci za predupreduvawe, so nacrtan pendrek i natpis: "Vni- mavaj, policija!". Znaevme deka ôkrevski e zaskitan profesor vo policijata i nekoi mediumi ~esto pra{uvaa dali ministerot voop{to znae {to mu pravat policajcite, ama po prazni~nata izjava na A1, vo toa i definitivno se uverivme. Po trite minatonedelni po polno}ni incidenti vo koi, pokraj ubieniot inspektor, slu`bata prokniì i nekolku po gre{ka pretepani gosti vo kafeana, edno mom~e so skr{eni rebra vo Gradskata bolnica vo Skopje i skr{en zab na novinar na Sitel, koj kako gra|anin se dvièl po somnitelni ulici okolu nau~ni i kulturni objekti, ministerot ni re~e deka ne stanuva zbor za trenirawe strogost,

171 tuku za strogo rabotewe. Eden den po toa, negovoto ministerstvo izdade soop- {tenie za suspendirawe od rabota i podnesuvawe krivi~ni prijavi protiv trojca inspektori. Ministerot si gi fali vrabotenite deka strogo rabotat, a nekoj drug mu vr{i diverzija i gi brka od rabota!? Mora da se priznae, ovoj pat moè i so golo oko da se vidi deka "slu`bite rabotat pointenzivno", kako {to veli ministerot. Strogata rabota na policijata ostava tragi. Vo vid na modrinki, luzni po grbot i kravava obleka. 2. Ne pomina ni edna nedela od objavuvaweto na koalicijata me|u VMRO- DPMNE i Demokratskata alternativa, i novata dru`ba ve}e po~na da gi dava o~ekuvanite promeni. Cile stavi kostum za konvencijata na VMRO-DPMNE. Dva dena ‡ i ve}e ima drasti~na razlika. Vremeto rabote{e protiv Cile denta koga zaedno so Qub~o treba{e da go osvojat skopskoto Kale. Da be{e son~evo, Cile sigurno }e dojde{e vo kusi pantaloni. Vaka, vo "Grand" hotel mora{e da se pojavi elegantno ‡ so maica do kolenici. Za da ne mu ja pravat partijata nedorasnata. Kandidatite za pratenici na VMRO-DPMNE, za vreme na konvencijata pokaàa deka moàt da bidat vo vlasta. Polovinata od niv bea oble~eni spored modnata linija na Buzlevski, Hanxiski i na Iqo Iloski. So temni kostumi i zapetlani eleci pod paltoto, na plus pedeset stepeni Sepak, pojavuvaweto na Cile vo kostum na konvencijata na VMRO-DPMNE ne zna~i deka Qub~o mu skroil obleka. Ne samo {to ne nose{e elek, za da ne mu zabeleàt deka ja imitira vlasta, tuku se pu{til vo misija na emancipacija na VMRO-DPMNE. Ete, na primer, na zaedni~kata sredba vo "Grand" hotel ne se svirea patriotski narodni pesni. Namesto pla~ewe za Makedonija i ronewe solzi nad ta`nata sudbina, Cile organiziral na koktelot da se sviri nekakov "soft" xez. Ako Qub~o i Dosta preku no} stanat xezeri, peja~ot Vojo Stojanov- ski }e ostane bez rabota, a "crvenite baretki" }e se prekomanduvaat kako vratari vo Univerzalna sala za vreme na xez festivalot. Zatoa, kakvo im e toa glupavo ime "Sojuz za promeni"? Treba{e da smislat ne{to poinventivno, a, sepak, te{ko za izgovarawe. Na primer ‡ DA- PCEVMRO. Demokratska alternativa ‡ Partija za celosna emancipacija na VMRO. 3. Vtorata pogolema koalicija, pome|u partiite na Abdurahman Aliti i Arben Xaferi, isto taka, treba da izmisli nekoe ime {to }e odgovara na nivnite izborni principi. Na {to li~i ova PDP-DPA? Ili, u{te polo{o: PDP- NDP-PDPA!? Da si go iskr{i{ jazikot. Ne mi e jasno zo{to makedonskite Albanci imaat pri~ina da izleguvaat na glasawe? Imaat eden kandidat, edna partija, i samo sto du{i da glasaat, pak }e go izberat toj za kogo se dogovorile centralite. Isto kako vo vremeto na komunizmot i ednopartizmot. ]e glasate taka kako {to }e vi re~e CK. Bidej}i na ovoj na~in, Aliti i Xaferi svoeto glasa~ko telo go vra}aat vo vremeto na

172 delegatskiot sistem, nivnata koalicija bi moèla da se vika: "Vra}awe vo idninata". Kamo da be{e ìv drugarot Edvard Kardeq! 4. Eden vid vra}awe vo idninata ni pravi i dràvnata televizija. Po ugledot na TV Srbija od pred pet-{est godini, koga reklamnite materijali {to dràvata gi pla}a po svetot dopisnicite gi prikaùvaa kako afirmativni novinarski tekstovi za dràvata, taka i nie pred nekoja ve~er imavma mo`nost da ~ueme {to pi{uva "Frankfurter algemajne cajtung" na pove}e stranici, vo poseben dodatok za Makedonija. Da se potrude{e kamerata da gi skrie reklamnite oglasi na dnoto na stranicite na vesnikot od "Stopanska banka", "ZOIL Makedonija" i "Elektrosto- panstvo", moèbi i }e moè{e da se progolta prikaznata za neverojatniot interes na makedonskite mediumi za Makedonija. Iako, barem nie {to rabotime vo pe~ateni mediumi i toa vo ne tolku dokraj pazarno orientirani stopanstvo znaeme deka poseben prilog se pla}a. Vpro~em, site zemji praktikuvaat takva reklama na stranicite na ugled- nite svetski vesnici. No, ne veruvam deka na bilo kogo mu teknalo toa da go prodade kako vest na gra|anite od tipot "Videte kolku ubavo pi{uvaat za nas". 5. Minatiot broj raskaàv eden vic vo koj dràvata ja sporediv so bordel i imav pove}e javuvawa na navredeni ~itateli. Lu|eto so pravo mi zabeleàa i mi ukaàa na nakoi raboti. Velat deka bordelite postojat otkako e svetot i vekov i deka vo niv to~no se znaat pravilata na igra. Ima kategorizacija, to~no se znae kolku se napla}a uslugata, se vodi smetka koj vleguva, koj izleguva, postoi ku}en red {to mora da se po~ituva, se vodi smetka za higienata, sekoj si gi znae svoite prava, sekoga{ moè{ da se poàli{ i ima komu da se poàli{ za lo{ata usluga... Zatoa, velat deka sporedbata na bordel so na{ata dràva ne drì. Dlabo- ko se izvinuvam i si ja priznavam gre{kata.

BEZUMNA DR@AVA 19 septemvri 1998

• Cveto mori Cveto, svadba pravam

1. Napadot e najdobra odbrana. Ovaa taktika na Branko Crvenkovski mnogu pati do sega mu donela rezultati, pa zo{to ne bi ja primenil i za ovie izbori. Osobeno {to opozicijata re{ila da se odnesuva kulturno i smireno. I ‡ kakva predizborna kampawa bi bila, koga site bi si raska`uvale svoi programi, a nikoj nikogo ne bi napa|al? Zdodevna. Mnogu }e se razo~arame ako sega opozicijata ne ja prifati igrata na Branko. Namesto taa da ja napa|a vlasta, }e mora da se brani. I }e mora da odgovara na postavenite pra{awa: "Da, }e napra-

173 vime koko{arnici!"; "Ne, nie ne sme bugarofili!"; "Da }e ja namaluvame nevrabotenosta!"; "Ne, nie ne bevme dobrovolno vo opozicija i vo stranstvo, tuku bevme izbrkani"... I taka, Branko }e pra{uva, tie }e odgovaraat i nema da ima vreme i nego da go pra{aat. 2. Dali premierot be{e ponesen od zanesenosta na narodot {to skandira- {e na pobeda, ili toplinata mu udri v glava, pa na Konvencijata na SDSM vo Sajmi{teto izgleda zaboravi vo koja partija ~lenuva. Vo idnina, tie {to go pravat scenarioto neka predvidat kandidatite za pratenici da gi naredat pred nego, a ne da im go vrti grbot. Kolku za da gi ima pred o~i lu|eto koi treba da mu donesat u{te eden mandat, koga ja obvinuva opozicijata deka taa imala kandidati od vremeto na ednoumieto. Branko vo vremeto na ednoumieto be{e mlad, ama belki tolku se se}ava, za da ne pomisli deka tie {to bea zad nego se od v~era? Od koe vreme mu e verniot Hanxiski? Neli be{e nekakov partiski funkcioner \or|i Spasov? Od koja op{tinska organizacija na SKM dojde Qup~o Popovski? A drugarot Tito? I da ne e od nekoj pove}epartiski sistem i ~ovekot ‡ investicija i ~lenot so partiska kni{ka broj 001? "Broj 001" u~estvuva{e vo konsultaciite za sostav na prvata pove}epar- tiska vlada vo Makedonija i zaedno so taa vlada ja sozdade novata istorija na makedonskata dràvnost, {to negovite sopartijci go zloupotrebuvaat, prisvo- juvaj}i si go kako svoj uspeh, pa si se narekuvaat "dràvotvorci". Sega, negoviot u~enik toa vreme go narekuva "ekspertsko bezumie". Za vreme na taa ekspertska vlada se izglasa referendum za osamostojuvawe od Makedonija, se donese Ustav na nezavisna makedonska dràva, se sozdade Makedonska vojska, se pojavija prvite makedonski pari, se otvorija prvite makedonski ambasadi vo svetot. Ako seto ova e napraveno bez um, zna~i bezumie bilo i sozdavaweto na dràva- ta. 3. Dràva, pa makar bila i bezumna, mora da se pravi so danoci. Ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski ni objasni zo{to dosega sme imale golemi dava~ki kon dràvata. Za da imame silni policija, vojska, sudstvo, zdravstvo... [to se odnesuva do policijata, ve}e se uverivme vo nejzinata sila. Zatoa, go molam SDSM, ako pobedi, pove}e neka ne ja jakne policijata. Pomodrevme. Hanxiski ima{e u{te eden uspe{en nastap na konvencijata. Koga Bran- ko, na krajot od govorot po~na da se baknuva so site {to se ka~ija na binata, Hanxo go potturna za da sleze me|u narodot. I taka ‡ Branko skokna od binata me|u lu|eto, Hanxo se frli po nego. Branko diga race, Hanxo diga race. Branko se gu{ka so simpatizerite, Hanxo se gu{ka so simpatizerite. Tie se Mirko i Slavko na novoto vreme. Kade Branko, tamu i Hanxo. Za{to, Hanxo ne go sledi vo sekoj ~ekor liderot po slu`bena dol`nost, tuku toa go pravi spontano. Han- xo e del od Branko.

174 Na izborite vo 1994 godina, kako {ef na izborniot {tab za toga{niot Sojuz za Makedonija, Hanxiski mu go nose{e mantilot na pretsedatelot Gligo- rov. Taka doturka i do mestoto {ef na diplomatijata. Na ovie izbori, Hanxi- ski, vo istata uloga kako i na prethodnite izbori mu go ~uva grbot na premierot. Spored nekakva evolutivna teorija, {efot na izborniot {tab v godina moèbi }e doturka i do kandidat za {ef na dràvata. 4. Sepak, najgolemo raspoloènie vo izbornata trka vnese Socijalisti~- kata partija. Konvencijata organizirana vo disko, na kraj zavr{i kako svadba. So prigodna muzika "Cveto, mori Cveto, svadba pravam", Yingo kako orovodec, kelneri me|u svatovite i meze od "mesen narezak" od konzerva i par~iwa sirewe, atmosferata be{e ba{ narodska. Ba{ka, be{e veselo i zabavno, a ne naporno kako kaj liberaldemokratite {to se ma~ea da odgovaraat na kviz pra{awata od Igor Xambazov: "E Igore, Igore... I mnogu porelaksirano otkolku kaj socijaldemokratite koi moraa da se turkaat vo zadu{livata sala na Sajmi{teto, zaedno so gostite na pana|urot. Deneska konvencija ima Demokratskata alternativa. Znaete zo{to Cile ja zakaàl vo 11.59? Neli go kritikuvaat deka nemal programa. E sega saka da dokaè deka toj imal programa, ama dosega ne ja objavuval za da ja opravda fintata "minuta do dvanaeset". 5. Za praznikot 8 Septemvri be{e najaveno sve~eno otvorawe na novata zgrada na Sudskata palata. Arno ama, pred izbori nikomu ne mu se vleguva v sud. Pa makar i za sve~eno otvorawe.

PARTISKI VOJNICI 3 oktomvri 1998

• @ivotot ne zavr{uva na 18 oktomvri

1. Zo{to partiskite {tabovi angaìraat lokalni mangupi i im pla}aat na reketari da gi ~uvaat preku no} izbornite plakati i da pravat tepa~ki so upadi po tu|ite partiski prostorii? Mnogu poevtino }e pominat ako nî anga- ìraat nas novinarite. Kako {to trgnala rabotata, moàt i da ni dadat stapo- vi. Za{to, ni eden tira` ili gledanost na televizija ne moè da bide tolku efikasen za zadovoluvawe na sopstvenoto ~uvstvo ‡ "vide {to mu napraviv", kolku nekolku udari so stap po grbot na politi~kiot protivnik. Ako ne gi boli toa {to }e im go napi{e{, barem udri so stapot. Neka mi prostat ~itatelite {to ovoj pat }e se zanimavam so na{ata fela i {to }e se oddale~am od prepoznatliviot stil na pi{uvawe. Nekako, po~uvstvuvav deka nî zloupotrebuvaat, deka samite se frlame vo bitki koi voop{to ne mora da gi vodime, deka, ednostavno, nema logika {to i nie sme gi zele stapo-

175 vite, pa mavame u{te posilno otkolku {to se mavaat politi~kite protivnici. Zo{to? Se obiduvam da sfatam zo{to partiskite lideri se tolku naostreni vo kampawata i zo{to ne sakaat da izgubat. Ama, nikako ne moàm da sfatam od kade toj àr kaj novinarite i èlbata nie da im ja izvojuvame pobedata. Zar zasluìle tolku da se `rtvuvame za niv? [to moème da izgubime nie, vo odnos na toa {to moàt da go izgubat tie? [to }e se slu~i ako Branko Crvenkovski povtorno ne go dobie mandatot da formira vlada? ]e sedne kako obi~en parlamentarec vo sobraniskite klupi i }e diga raka koga }e saka da zeme zbor? ]e se vrati vo "Semos" kako priprav- nik i }e pravi kariera na elektroinèner? Vo vikendite }e igra ko{arka i }e moè da sedne vo kafeana, bez da go voznemiruva obezbeduvaweto, ama dali so nego }e se setat site prijateli {to vo ovie nekolku godini gi otka~i i gi zaboravi. Ba{ka {to i na tie {to sega mu go ~uvaat grbot, toga{, koga nema da moè da im ponudi ni{to, nema ni da im treba. [to }e se slu~i ako Qub~o Georgievski i ovoj pat ne uspee da formira vlada? ]e moè li u{te da go te{i toa {to ima najsigurno glasa~ko telo, organizirana partija i harizma me|u negovite. Nego moèbi i moè, ama na tie okolu nego sigurno ve}e im se brza da sednat vo kabinetite. Za{to, ubavo se ìvee i koga si najsilna opozicija. Ama, sigurno e u{te podobro ako si na vlast. [to }e se slu~i ako Vasil Tupurkovski doìvee debakl na ovie izbori? Otidoa jabana i klu~ot za 21 vek, i kreditite od minatoto koga narodot go izglasa kako ~len na poslednoto pretsedatelstvo na SFRJ, i prikaznite za me|u- narodnata poddr{ka, i knigite za istorijata na anti~kite Makedonci. Ako na ovie izbori ne go dobie vlogot {to v godina }e mu ovozmoì da bide pretsedatelot koj }e ja vnese Makedonija vo noviot milenium, dali Cile }e se vrati na fakultet, da pi{uva ocenki sekoj den vo 7 ~asot nautro ili, pak, }e zamine preku Atlantikot na nova nau~na ekskurzija? [to }e se slu~i ako Petar Go{ev gi izgubi i ovie izbori? I ‡ smee li da gi izgubi? Edinstven izlez mu e povtorno da gi formira partiite so koi i dosega gube{e, pa pak da bide lider. Tri partii, tri neuspesi... Toa, verojatno, nema da mu go toleriraat i najbliskite sorabotnici. 2. Za razlika od niv, novinarite i po izborite }e si ostanat novinari. I, za razlika od niv, nie nemame {to da izgubime. Ako ni{to drugo, barem }e ni ostanat vesnici, televizii i radija kade {to }e prodolìme da pi{uvame za niv. Koj i da pobedi, penkalata, mikrofonite i kamerite ne ni ginat. Samo {to do 18 oktomvri mnogumina od nas }e go izgubat obrazot. Zo{to? Za xabe. Ako izgubat "nivnite", }e im bidat luti zo{to ne si ja zavr{ile zada- ~ata kako {to treba. Ako pobedat, }e se zatvorat vo kabinetite i }e komuniciraat isklu~ivo preku sekretarki za{to toga{ }e bidat golemi lu|e i }e bidat

176 prezafateni so rabota za da moàt da se druàt so novinari koi sekoga{ mo- àt da im napravat problem. Tie }e gi imaat privilegiite, tie }e si gi delat zdelkite, tie }e gi imaat vrskite za vrabotuvawa, tie }e imaat prednost vo bolnicite, ako se razbolat, tie }e vladeat i so nas... A nie, koi ovoj pat gi pravime valkanite raboti mesto niv i se plukame me|u sebe, utre }e treba da se sretneme na pres-konferencija, da si pomogneme na nekoj nastan, da se druìme na nekoe slu`beno patuvawe... Ako na liderite ovie izbori im se zna~ajni kako "sî ili ni{to", nie belki }e treba da ìveeme i po 18 oktomvri. 3. Ovaa nedela se proslavi ministerot za soobra}aj Abdulmenaf Bexeti koj na patnicite im pora~a vo idnina da vnimavaat so kogo letaat. Neka si kupat bilet za stranska kompanija. Taka }e bidat sigurni deka }e sletaat vo Makedoni- ja. Za{to, ako letaat so makedonski avion, Ministerstvoto nema da im dade dozvola da se vratat doma. Osobeno ako so MAT se vra}aat od Cirih. Za{to Cirih e rezerviran za "Pri{tina rajzen" i "Mergimi". I za{to tie napla}aat golemi provizii od redovniot prevoznik "Avioimpeks". I za{to na vremeto, ovie dve firmi se spomenuvaa kako finansieri na tetovskiot univerzitet. Ovoj MAT navistina nema sre}a. Tamam, nekako, blagodarenie na sankciite kon JAT, stana makedonska kompanija (belki od nasledstvoto na biv{ata SFRJ i nam ni pripa|a barem eden avion od flotata na JAT) i tamam se stori so makedonski avion, koga Direkcijata za vozduhoplovstvo ne mu dade da se vrati doma. Pokraj tolku gluposti {to ni se slu~uvaat vo aviosoobra}ajot, i ovaa ‡ na makedonski avion da ne mu dade{ da sleta vo Makedonija, nema da pre~i. Sledniot pat treba da bidat postrogi kon patnicite {to letaat so makedonski avion. Neka im zabranat i prelet. Sre}a {to protivvozdu{nata odbrana sî u{- te ne ni e dobro opremena.

GOCE DEL^EV 10 oktomvri 1998

• Sirma Vojvoda i ^u~uk Mitra vo predizborna koalicija

1. Koj ka`a ne{to za "razum i srce za Makedonija"? Kakov razum, koga izbornata kampawa sî pove}e stanuva ludilo. Kakvo srce, koga vo bitkata i srceto bi ti go izvadile, bez oko da im trepne. A i du{a nemame. Sre}a {to idniot vikend nî o~ekuvaat dva dena izboren molk, pa nema da gi gledame predizbornite mitinzi i reklamnite spotovi. Da zememe malku zdiv, oti, kako {to stojat rabotite, aj srceto, aj razumot, aj du{ata, ama i so nervite sme pri kraj. Vest na nedelata e deka i Petar Go{ev, kone~no se vklu~i vo kampawata. Vo Gevgelija duri be{e i lut, pa im pora~a na izbira~ite, sekako da izlezat na

177 izbori, samo da go simnat SDSM od vlasta. Vo Sveti Nikole, pak, duri i mu uspea da bide duhovit, teraj}i gi simpatizerite da svirkaat. Vide Pero deka nema "srce, du{o" nitu "cile, mile", koga Branko naluteno udira po masa, so zasukani rakavi vo stil na Buzle, a Cile go otklu~uva katanecot so klu~ot od 21 vek lut, namurten i tolku zabrzan {to duri ni za pred kamera ne uspeal da si gi ispegla pantalonite. Samo malku e udiraweto po masa. Na ona mom~eno od Sitel mu nedostigala borba. Ni pu{ta{e toreadori, bikovi, ne{to se brkaa po tesni uli~ki, lu|e- to se gazea, pa|aa eden vrz drug, bikovite besno gi nadenuvaa na rogovite... Toa ni treba... Krv, dajte krv da vidime. I da vikame: "Ole!", koga narodnite predavnici i par~osuva~i na dràvata }e gi vidime nabodeni na rogovi. U{te da moè NATO, po gre{ka, namesto po Milo{evi}, da frli nekoja bomba tuka... Barem edna, kolku na Branko da mu se isplatat govorite vo koi spomenuva vojni. I da mu se napravi }efot na mom~eto od Sitel kaj kogo odea na poklonenie i mu ja falea emisijata site {to sega mu se lutat. E taka e toa. Ne moè{ da pluka{, a da ne se isprska{. 2. Od ovie izbori, najzijan }e izleze Goce Del~ev. Go raskinaa ~ovekot. Ne znae{ dali e VMRO-vec, socijaldemokrat ili, pak, socijalist. Eve, na primer, onaa scena od spotot na VMRO-DPMNE, koga Qub~o sedi so sorabotnici- te vo {tabot, kako da ja imam videno vo nekoja revolucionerna drama. I zavesa- ta zad Qub~o asocira na toa vreme. Samo {to Qub~o namesto so zapetlano pal- to do vratot, moè{e barem za ovaa prigoda da si go oble~e gun~eto. I drugite se mnogu doterani. Kamo fi{eci, kamo redenici okolu stavata, kakva li e taa revolucionerna partija. Mi se ~ini deka na Branko pove}e mu prilega ulogata na Goce Del~ev. Mnogu mu e rabotna atmosferata. I mava so rakata, a site okolu go slu{aat. U{te na masata da ima{e vkrsteni kama i revolver, pa da gi natera{e site po red, od Tito, preku Ilinka, pa do Radmila da go baknuvaat oru`jeto, }e be{e poln pogodok. Yingo, definitivno, ne moè da bide Goce Del~ev. Ako ni{to drugo, toj e pokrupna figura od nego. Ama, toa ne zna~i deka ne moè da se identi- fikuva so toa vreme. Tuka mu e Zlatka Popovska. Zo{to Zlatka da bide Evi- ta Peron, koga moè da bide Sirma Vojvoda. I taka na Dosta Dimovska í e odzemena titulata vojvotka otkako SDSM stana popatriotska partija. Eve i Ilinka Mitreva moè da bide û~uk Mitra. Da vi kaàm pravo, od narodnite pesni i od prikaznite nemam izgradeno slika za vojvotkite, ama ovie dene{nive dobro izgledaat. Mi se dopa|a toa {to vnimavaat kako }e se pojavat pred javnosta. Velat deka mitingot na socijalistite vo Valandovo po~nal so zadocnuvawe, bidej}i na gospo|ata Popovska í se skinal ~orapot. Normalno, takva dama ne smee da si dozvoli nastap bosa.

178 Yingo treba vedna{ da prezeme akcija po ova pra{awe, dodeka drugite ne se setile da mu ja ukradat programata. Ne e dovolno samo da pra{a: "Koj go toa napravi?", tuku vedna{ "Sileks" da otvori pogon za hulahopki i ~orapi. Ne moè vo Evropa da odime bosi. Ili, pak, so skinati ~orapi. Go zaboraviv Cile. Toa pretsedatelot Gligorov sigurno ne bi mi go prostil. Zo{to i vo negovata DA ne re~at deka se sledbenici na Goce Del~ev. Ako ni{to drugo, barem Cile ima mustaci. Plus, sekoj den gi {eta selata, se pika po dvorovi, soblekuva ~evli, gi beleì cenite na dobito~nite pazari... A i Goce bil selski u~itel. Dobro e {to Banica ne e vo Amerika, tuku vo Grcija. 3. Pretsedatelot Gligorov odedna{, na samo desetina dena pred izborite, dava intervju za dràvnata televizija? Ostana nejasno zo{to ba{ sega. Dali be{e po povod trigodi{ninata od atentatot ili pretprazni~no, za 11 Oktomvri, ili za mo`nite napadi na NATO, ili, pak, za napad na Vasil Tu- purkovski? Ne pomina mnogu vreme otkako Gligorov vo intervju za "Dnevnik" izjavi deka nema da se angaìra vo izbornata kampawa. Pomina malku podolgo vreme otkako izjavi deka nema namera povtorno da se kandidira za pretsedatel na dr- àvata. Ako ne go ispolnil vetuvaweto dadeno pred kuso vreme, da o~ekuvame li deka i ona od poodamna pove}e ne vaì. Ili, pak, se raboti za vra}awe od blagodarnost. Na minatite izbori prokolnuva{e da ne go ostavaat sam. Sega moèbi pomislil deka toj niv ne treba da gi ostava sami. Po sî {to mu se slu~i za vreme na ovoj mandat, moèbi i zasluìle poddr{ka od "broj 001"vo partijata. Samo, {to mu treba{e ova intervju na "broj 001" vo dràvata? 4. Vo skopskata naselba Karpo{, na nekolku kontejneri za |ubre e zalepe- na izbornata plakata na koalicijata "Za podobar ìvot". Prvo si pomisliv deka pak nekoj lepa~ na plakati napravil besmislen poteg. Me|utoa, ne mi izgleda deka kontejnerite se slu~ajno izbrani. Bidej}i mnogu na{i sogra|ani sekojdnevno tamu se snabduvaat so hrana, verojatno toa e vistinskoto mesto za plakata so poraka za podobar ìvot.

AVTOBUS I [LEPER 24 oktomvri 1998

• Socijalistite otidoa direktno vo Evropskiot parlament vo Strazbur

1. Na slednata konferencija za pe~at na Dràvnata izborna komisija, novinarite }e bidat zamoleni odnapred da gi napi{at svoite pra{awa. Za{to, sekoja pres-konferencija na pretsedatelkata na Komisijata Liljana Ristova ‡ Ingilizova se drì po odredena zada~a i treba da í se dade vreme odnapred da se podgotvi. Ne moè, tuku-taka, na novinarite da im teknuva da postavuvaat raz-

179 ni pra{awa, a taa ne dobila zada~a. Vaka, ako odnapred í se priloàt pra{awata, pretsedatelkata }e moè da pra{a {to da im odgovori. Nastrana {to e krajno bezobrazno novinarite da postavuvaat pra{awa? Kade go nau~ile toa? Tie treba samo da slu{aat i da napi{at {to }e im se kaè. A ne da demonstriraat krajna drskost i da ja nerviraat pretsedatelkata. Taa se obide da gi {okira koga po~na da im mavta so prstot, ama so nevospitani novinari ni toa ne pomaga. Pri slednoto pojavuvawe pred javnosta, gospo|ata sudijka ne treba da ja napu{ta pres-konferencijata pred {okiranite novinari. Posilen efekt }e postigne ako se pojavi so stap~e za tepawe. 2. Koj go toa napravi, pa Yingo ostana. Sam. Dali Latas, dali kroja~ot {to ne mu so{i po{irok kostum za da moè da gi digne racete povisoko koga mavta, dali Toni Bler, dali toa {to ne znaeja dali se vo pozicija ili vo opozicija, ili, pak, za{to gra|anite ne sakaat da bidat Evropejci... Kako i da e, barem Yingo }e si go imame vo sledniot sostav na Sobranieto. Ako ostane edinstven i po vtoriot krug, Sobranieto }e treba da donese poseben zakon za nego. Takva prirodna retkost treba da bide za{titena so zakon. Nema mesto za razo~aruvawe. Socijalistite i onaka ne bea za tuka. Da proverime, da ne oti{le slu~ajno vo Evropa. Moèbi u{te po prviot krug se plasirale direktno vo Evropskiot parlament vo Strazbur. 3. I Go{ev ne e ba{ vo nekoe golemo dru{tvo so negovite. Se poàli deka imale najdobra programa, duri i ministerot \or|i Spasov im ja pofali kampawata, a pak narodot ne go sfatil. Edna{ Dar ‡ Mar go nacrta Go{ev kako fudbaler na centarot na igrali{teto, koj ne znae na koja strana da go {utne fudbalot. Toj malku go napa|a- {e Branko, pa malku se soglasuva{e so nekoi negovi stavovi, malku igra{e na stranata na opozicijata, pa malku ja napa|a{e milijardata na Cile. Koga odat na fudbal, naviva~ite obi~no ~ekaat da vidat gol. A Go{ev, dodeka se misle{e na koja strana da "puka", si dade avtogol. 4. I taka, dodeka SDSM gi fali liberalnite demokrati, a Qub~o ja fali "Nova Makedonija", za{to taa za nego e posilna od zakon, na neboto nad Makedonija se ra|a yvezdata na \or|i Spasov. Branko, definitivno, treba da se otkaè od uslugite na Hanxiski, da si go smeni "ma~o pristapot" vo reklamite za televizija, da ja zamol~i [e}erinska i vo kampawata da odi samo so nastapite na ministerot Spasov. I toa vedna{ neka potpi{uva dogovor, dodeka ne se setil da mu go ukrade Yingo i da go stavi kako voditel na "Profil". Po prviot nastap na Sitel, koga Latas go gleda{e sogovornikot so pod- goltnuvawe i so odu{evuvawe ‡ "kone~no se najde nekoj podobar od mene", so brilijantniot nastap na dràvnata televizija, koga duri i novinarkata se obide da go potseti deka sî u{te e minister, Spasov, definitivno, si ja obezbedi idninata. Ako vo sledniot mandat treba da odi vo opozicija, toga{ }e mu go

180 zeme lebot na voditelot od Sitel. Latas sigurno se kae {to voop{to i go pokanil Spasov vo emisijata. Go iskompleksira. 5. Zav~era trgna avtobusot na VMRO-DPMNE i DA. Kako na u~eni~ka ekskurzija "Zapoznaj si ja tatkovinata za da si ja saka{ pove}e". Vo avtobusot na prvite dve sedi{ta sednale Qub~o i Cile. Ama, nekako ne gi sobira. Cile go potisnal Qub~ota do prozorecot. Ako pravat zaedni~ka vlada, toa moè da bide dopolnitelen problem. ]e treba da se stavi treto stol~e za da gi sobere i dvajcata. Na Cile ne treba da mu se veruva. Odat so sloganot za promeni, a toj nikako da si gi smeni elekot i pantalonite. Plus, ne za xabe smisli karvanot da trgne od pred skopskata kafeana "Idadija". Moral da jade }ebap~iwa za da ima sili za patot. Ekskurzijata e kompletna. Dosta Dimovska }e mu pravi sendvi~i na Cile, Esma Rexepova }e pee, Radmila Kiprijanova }e drì nastava vo priroda, a Vlado Kambovski }e go podu~uva Qub~o deka kako seriozen lider mora da znae da ~ita i zakoni, a ne samo "Nova Makedonija". Samo Vawa Bitoqanu ne se ka~i vo avtobusot. Ostana pred "Idadija" da ~eka avion. 6. Mora da se priznae deka, sepak, najte{ko mu e na Branko. Veti deka }e ja zgazi opozicijata kako {leper àba, ama àp~iwata se namnoìja, a {leperot im go doveril na lu|e {to pove}e sakaat luksuzni avtomobili. Otkako kamionxiite mu se proslavija kako zlobni tetki {to ja ozboruvaat kom{ivkata, kako fabrikanti, te{ki milioni marki, a so iskreni socijaldemokratski idei, kako doktorki so meningitis kaj bebiwata i kako stomatolozi koi im gledaat v zabi na magariwa, dodeka im isturaat viski za sopstvenata rodendenska zabava, ne mu ostana ni{to drugo tuku da gi zasuka rakavite kako na TV-spotot i sam da go zeme volanot v race. Sega mu e pote{ko, bidej}i i àp~iwata ne se tolku naivni da krekaat po patot, tuku se ka~ija vo avtobus. [leperot e poteòk od avtobusot, ama, sepak, ima {ansi da go prestigne na svijocite i na ugorninite. A niz Makedonija, barem planinski pati{ta kolku saka{. I opasni mesta za prestignuvawe. Oso- beno koga prikolkata od kamionot zanesuva.

181 MAALSKIOT ELCIN 7 noemvri 1998

• Vo Makedonija uspe{no vireat son~ogledi

1. Ovoj narod, definitivno, treba da se smeni. [to mu treba{e da glasa za promeni, koga moèvme da si imame ve~na vlast? Badijala si ja ~ukame glavata "koj }e bide {to }e bide... ", pa dali Dosta }e stanela prva policajka, pa dali Kiprijanova na Qub~o }e mu vikala "Slu{aj mladi ~ove~e", dali Savo }e ja se~e lentata na povtornoto otvorawe na univerzitetot vo Mala Re~ica, ili Regan }e ja obnovuva izgradbata na prugata kon Bugarija. Malku Qub~o i Cile si imaat problemi, pa u{te i nie mora da se zamoruvame. A ubavo ni vikaa nemojte da glasate za niv. Vaka izleze deka narodot glasal za podelba na Makedonija, za spojuvawe kon Bugarija, za promena na imeto... Pod itno treba da se raspi{at novi izbori. Da se smeni narodot. 2. I pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov se odnesuva neseriozno. U{te ne e razgledana ustavnata mo`nost za promena na narodot, a toj ve}e gi po~nal neoficijalnite konsultacii za sostavot na novata vlada. Aj- de {to zboruval so Qub~o, ama {to majka go vikal i Cileta. Krajno neodgovorno e od Gligorov da se sretnuva so Vasil Tupurkovski. Na dignitetot na {efot na dràvata ne mu odgovara da razgovara so predavnik {to go prodaval imeto, a zgora na toa u{te e i srpski, makedonski i amerikanski {pion vo isto vreme. Sre}a {to u{te na vremeto, pretsedatelot mu kupil na Cile klavir. Bla- godarej}i na toa, izbegnat e u{te eden pretsedatelski skandal, pa {efot na dràvata ne se sretna so {pionot so konspirativnite imiwa Jang i Houp. Cile bil mnogu discipliniran kaj u~itelkata po muzika i ne sakal da bega. Tokmu vo terminot koga pretsedatelot go pokanil, Cile zemal ~asovi po klavir, pa ne moèl da odi na gosti. 3. Veruvam deka i na Qub~o i na Cile im be{e mnogu te{ko za vreme na kampawata. Ama, sepak, mislam deka ubedlivo najte{ko mu be{e na Cile, vo nedelata no}ta, koga se slave{e na plo{tadot Makedonija vo Skopje. Izleze deka "osvojuvaweto na slobodata" e ni{to vo odnos na operacijata "Osvojuvawe na kamionot". Kolkava maka vide Cile, dodeka ja ka~i celata svoja politi~ka teìna na kamionot, samiot si znae. Da ne si mu vo koàta. Za makata na kamionot, pak, i~ da ne zboruvame. Operacijata "Osvojuvawe na kamionot" e ve`bovna aktivnost vo funkcija na podgotovka za zavr{niot udar {to se vika "Osvojuvawe na {leperot". Go posmatrav Qub~o, lesno se iska~i vrz kamionot. Malku pomo{ od dolu, malku vle~ewe od gore, dva-tri ve{ti potezi i opa ‡ moè da go javne {leperot. Tuku, {to pravime so Cile? Toj }e se ka~i nekako, tuku da ne nastrada kamionot. So

182 programata za obnova i razvoj na DA se predvideni novi transporteri, ama nikade ne pi{uva deka treba da se uni{tuvaat i starite. V godina Cile se podgotvuva pak da ja "osvojuva slobodata" na pretsedatelski izbori. Koga go vidov so megafonot, ka~en vrz tro{niot kamion, malku mi zali~i na Elcin, od pred nekolku godini. Samo {to Elcin vo Moskva be{e ka~en vrz tenk. A Cile vo Skopje vrz valkan kamion, donesen vo centarot na gradot od nekoe skopsko predgradie. Tuka treba da mu se upati seriozna zabele{ka na Lazar Kitanovski. Pr- vo, ne uspea da obezbedi kako podarok nitu eden tenk, barem od Prvata svetska vojna. I vtoro, popu{ti so organizaciskite sposobnosti i ne im ja napravi proslavata na opozicionite lideri pozabavna. Tie slavea vo "Hard rok", a na Laze toj disko-klub mu e specijalnost. Za edna godina, VMRO-DPMNE treba da mu obezbedi na Cile barem eden tenk, a ne da go rezili so kamioni {to samo {to ne se raspadnale. Da ima na {to da se ka~i, ako pobedi. Neka ne se griàt, }e se snajde. Ima iskustvo so tenkovi. 4. Edinstven problem moè da bide toa {to od celo Skopje, samo vo centarot na gradot, vo dve izborni edinici pobedija kandidatite na SDSM. Otsega natamu, Op{tinata nema da go nosi imeto Centar. ]e se prekrsti vo "Pariska komuna". 5. Koj re~e deka na Cile ne moè da mu se veruva? Koga ja formira{e Demokratskata alternativa tvrde{e deka nastapuva Makedonska prolet. I navistina, denovive tolku e toplo, ~ini{ navistina e prolet. Se slu~ija promeni, pa i vremeto se svrti naopaku. Samo ne{to kako da ne e vo red vo pobedni~kata koalicija. Liderite ne se usoglaseni. Za da nî uveri deka pred zimata ni do{la prolet, Cile {eta so mai~ka so kusi rakavi. Ama Qub~o ne mu veruva na Cile. Toj uporno si ja nosi crnata bluza so rolka. 6. Koga se pojavi Qub~o na Dnevnikot na Makedonskata televizija ve}e be{e jasno deka "denot na àlost" {to go proglasi nacionalnata radio-TV ku- }a zavr{il. Nema{e ve}e seriozna muzika so koja radioto nî razbudi denta po izborite, nitu xez na televizijata. Udri na narodno, dojde noviot Branko! A Qub~o, nasmean od uvo do uvo, ~ini{ ustata }e mu se rascveta, kako osloboditel na ku}ata {to samo tri-~etiri dena pred toa emituva{e komentari i celi emisii za osvestuvawe na narodot i pouki za kogo treba da se glasa. Makedonija e poznata kako podra~je vo koe vireat son~ogledi. 7. Vo ramkite na Silite za brza intervencija na NATO vo Makedonija }e dojdat i Germanci. Dobro e {to Bugarija ne ja primija vo NATO. So Germancite nekako }e izlezeme na kraj, ama so Bugarite ‡ te{ko.

183 "SOSTAVI VLADA" 14 noemvri 1998

• Imavme princ od Vels, vojvoda od Vladimirovo i pa{a od Ohrid. Kako vo bajkite

1. Narodot saka da si igra. Najpopularna e igrata "Sostavi vlada!" I ‡ toa treba da se iskoristi. Da im se ovozmoì na lu|eto da se zabavuvaat, a naedno i da im se soberat parite. Se gleda deka vo momentov vo Makedonija vladee bezvlastie. Nema komu da mu tekne da ja iskoristi ovaa situacija na kolektivno sostavuvawe vlada. Na primer, da organizira edna op{tonarodna obloùvalnica. Da istakne lista na kandidati za ministri i da po~ne da prima uplati. Koj saka da pravi vlada ‡ molam, neka poveli na {alter~e i neka plati. Pa da vidime koj }e se obloì na Radmila Kiprijanova. Ili, kolkumina se podgotveni da rizikuvaat so Dimitar Dimitrov. Taka, Qub~o Georgievski, u{te nesednat na premierskata fotelja, }e gi osvoi simpatiite na narodot. Barem dodeka ne go soop{ti svojot izbor, narodot }e se zabavuva. Ne e mala rabota lu|eto da gi izraduva{, dozvoluvaj}i im sami da si bidat svoi premieri. A u{te pogolema e da im naplati{ za toa. Nema vreme za ~ekawe. Planot za obnova i razvoj bara milijarda dolari i od nekade mora da se po~ne. 2. Ovie imiwa {to se spomenuvaat kako kandidati za idnite ministri, moèa da se o~ekuvaat. Ama, vistinsko iznenaduvawe e {to vo makedonskata vlada sakaat da vlezat i stranci. Eve, na primer, Maks van der [tul. Gospodi- not moè da dobie makedonsko dràvjanstvo ‡ po tolku poseti na Makedonija, belki napravil dovolno denovi prestoj, ama mora li vedna{ da stane minister. Navistina, toj boèm samo pra}a pismo, boèm ne znae deka nema koj da mu odgovori na pismoto, ama kojznae... Sigurno sega mu padnala na pamet idejata za albanskiot kolex, pa da ne ja zaboravi, vedna{ ja stavil na hartija i ja ispratil, ne ~ekaj}i ja novata vlada. Kako ne? Prikazni za mali deca. Van der [tul otvoreno se nudi za minister za obrazovanie. I treba da go primime. I ne samo nego. Kolkumina u{te ima niz svetot {to zasluìle da ja vodat ovaa dràva. Qub~o ne treba da gi gleda samo tesnite partiski interesi i da se ograni~uva vo ramkite na Makedonija. Neka bide malku svetski. Slu{am deka vo novata vlada }e se otvoraat novi ministerstva. Toga{ i [tul ne mora da bide minister za obrazovanie. Zo{to, na primer, pokraj ministerstvata za iseleni{tvo, za sport i mladi, ne se otvori rabotno mesto i za Van der [tul. Neka mu otvori Qub~o ministerstvo za malcinstva. Na toj na-

184 ~in, resorot za obrazovanie bi moèl da í pripadne na Elizabet Ren. E duri toga{ bi se dokaàlo deka sloganot "Promeni" ne bil samo prazen zbor. Dose- ga{nata ministerka Sofija ja isprativme vo [vedska kako ambasador, a [ve- |ankata od Finska Elizabet ni doa|a kako ministerka. Ete ti promena vo vistinska smisla na zborot. Nastrana {to kombinacijata Van der [tul i Eliza- bet Ren e idealna. Druga sugestija do Qub~o e da ne se vrzuva samo so Dosta, tuku da frla pogled i na strana. Dosta si e na{a, ama zo{to namesto nea, ne ja donese Doris Pak. Namesto evroparlamentarka, nie }e ja napravime vicepremierka. ]e dojde na mestoto na Zlatka Popovska. Od formalna gledna to~ka, Dosta ne moè da mu zabeleì na Qub~o ako ja trampi za Doris. Neli taa se kara{e so Zlatka. Treba li pogolem dokaz deka i Doris bila vo opozicija? Za minister za odbrana }e go vikneme Klaus Kinkel. Treba nekoj da znae kako da komanduva so isto~nogermanskite transporteri. Plus, treba da mu se najdeme na ~ovekot sega koga onoj socijaldemokratot [reder go ostavi bez rabota. I toa {to e liberal ne pre~i. Go{ev }e bide zadovolen deka barem eden negov vlegol vo vladata. Minister za nadvore{ni raboti bez dilemi }e bide Medlin Olbrajt. Ima samo edna mana. Ne se oblekuva tolku ubavo kako nejzinata protivkandidatka Kiprijanova. A se obiduva da ja imitira. Kiprijanova veli: "Slu{aj, mladi ~o- ve~e", a Olbrajtova im pi{uva pisma na mladite "~oveci". Prvo mu pi{a na Qub~o, ama prorabote maj~instvoto, pa mu napi{a i na Branko, da ne se iskom- leksira. Namesto da pi{uva i da tro{i pari za po{tenski marki, neka si dojde tuka. Od poblisku, polesno se kontroliraat Qube i Bane. [to znae{ pod ~ie lo{o vlijanie moè da padnat ili so koe lo{o dru{tvo da se zdruàt, ako ne gi kontrolira gospo|a mama. A vaka, ako e tuka, koga nema da ja slu{aat, }e moè duri i da gi pot~ukne po ra~iwata ili da gi povle~e za uvce. Ambasadorot na SAD Kristofer Hil }e ostane vo opozicija. Qub~o bi mu prostil za pro{etkite po Debarca i za otvoraweto pati{ta so Branko, ama Cile }e stavi veto i Hil ne moè da stane minister. Zatoa, na sledniot Kon- gres na SDSM, toj }e bide izbran za po~esen pretsedatel na partijata. Ako vo me|uvreme si zamine doma, toa }e bide golema pridobivka za SDSM. Po urnekot na VMRO-DPMNE, Hil vo SAD }e ja formira prvata partiska }elija na zadgrani~niot komitet na SDSM. 3. Cile, pak, be{e nadvor od zemjata. Kako {to javija, bil vo edna mnogu va`na zapadnoevropska zemja. Sigurno po~nal da raboti na Programata za obnova i razvoj. Oti{ol da donese kravi za farmite. Goveda imame od doma{no proizvodstvo. 4. Od site ministri na Crvenkovski, najubavo si zaminuva Blagoj Hanxi- ski. Kralski. Vo dru{tvo so princot ârls.

185 Princot pristigna vo Makedonija i sî be{e kako vo bajka. Hanxo go pre- ~eka ^arls i zaedno zaminaa vo Ohrid. Isto kako vo bajkite za deca. Imavme princ od Vels, vojvoda od Vladimirovo i pa{a od Ohrid. I zelka i praz. Samo nema{e koj da napravi sarma.

AVTOSTOPERSKA VLADA 21 noemvri 1998

• Na Gligorov nema koj da mu go nosi govorot

1. Situacijata stanuva seriozna. Napravivme tret parlament, a ve}e zali- ~uvame kako da sme imale parlamentarna demokratija 100 godini. So du{a go ~ekav prvoto sobirawe na novite narodni izbranici, da moàm da napi{am ne{to interesno, a toa ‡ kompletno razo~aruvawe. Kako da gledav primopredavawe na vlasta vo nekoja zapadnoevropska zemja. Najgolemo razo~aruvawe mi priredi Nikola Kqusev. Od nego o~ekuvav pogolem prilog za sostavuvaweto na Sakam da kaàm. So revnost gi sledev izjavite i na pozicijata i na opozicijata. Site bea OK. Pa, dobro misle{e li ovoj narod koga glasa{e za sopstvenata zabava. Nedelava, koga od tehni~ki pri~ini, ne ni go prikaàa Latas na TV Sitel, treba{e da ni se slu~i barem edna humoristi~na epizoda. Ako vaka prodolàt, kako {to po~naa, }e umreme od zdodevnost. Edinstvenata svetla to~ka be{e \or|i Naumov od VMRO-DPMNE. Toj ni soop{ti deka so zakonot za izbori {to }e go donese negovata partija, }e im ovoz- moì na iselenicite da glasaat. Bidej}i spored negovite pretpostavki, tie }e glasale za VMRO-DPMNE, toa zna~i deka negovata partija }e vladee ve~no. I komunistite bea za ve~no vladeewe. Ama i Naumov, so umot, ne{to ne e mnogu daleku od niv. 2. Noviot pretsedatel na Sobranieto, Savo Klimovski, vedna{ po izborot treba{e da po~ne da gi sproveduva protokolarnite obvrski. Kako vtor ~o- vek, po Pretsedatelot na dràvata, od slu`bata za protokol mu rekle deka treba da se pojavi na aerodrom i da go isprati pretsedatelot Gligorov za Berlin. Arno ama, Klimovski ne go isprati pretsedatelot, tuku zakaà pres-konferencija. Noviot pretsedatel na Sobranieto se navredil za{to pretsedatelot na dràvata nekolku ~asa pred toa ne mu go ~estital izborot. Taka, Gligorov nema{e koj da go isprati. Ama, od toa {to go vidovme na televizija, izgleda deka nema ni koj da mu gi nosi materijalite i vesnicite za po pat. Siroma{kata gospo|a Nada, pokraj bundata {to mora{e da ja nosi na sebe, mora{e vo raka da gi drì i materijalite i vesnicite na nejziniot soprug.

186 [to e sigurno, sigurno e. Podobro e taa da se griì za govorite, otkolku pak da mu najdat nekoja sovetni~ka. 3. Da zadocne{e avionot na Gligorov barem polovina ~as, }e ima{e {ansa na parkingot pred aerodromskata zgrada da se sretne so pretsedatelot na DA, Vasil Tupurkovski i da go pra{a kako napreduva so ~asovite po klavir. Cile brza{e da go vrati prateni~kiot mandat za{to treba{e da go fati prviot avion. Da potrae{e u{te malku sednicata, Cile }e go propu{te{e avionot. Si u{- te ne sme mu vlezeni vo tragata vo koja va`na zapadnoevropska zemja oti{ol da ja sobira milijardata dolari. Od Skopje otpatuval za Rim, ama kojznae kade za- fatil ponatamu. Ovojpat nikoj ne go slede{e. Ako navistina mu uspee v godina da stane pretsedatel na dràvata, toga{ Savo Klimovski, ako saka da go po~ituva protokolot, }e mora Sobranieto da go preseli na skopskiot aerodrom. Belkim nema sevezden da gi prekinuva sednicite za da go ispra}a i pre~ekuva Cile. Vaka, }e dade pauza od petnaeset minuti za konsultacija vo prateni~kite grupi i }e go pre~eka Cile. Po nekolku ~asa, }e dade pauza za ru~ek i }e odi da go isprati. Tuku, {to }e pravime ako Cile se zadrì pove}e od 24 ~asa vo zemjata. Toga{ }e napi{eme deka pretsedatelot na Makedonija dopatuval vo ednodnevna oficijalna poseta na Makedonija. 4. Slu{am deka vo avtobusot ne bilo tolku veselo kako {to be{e koga trgna od pred skopskata kafeana "Idadija." I stanalo tesno, nemalo dovolno mesta. Ne deka patnicite se zamorile od patot, ama po~nale da im pre~at lu|eto {to se ka~uvale na popatnite stanici. I sega ima patnici {to platile bilet u{te od prvata stanica, ima i patnici koi se ka~uvale po pat. Qub~o vozel, Cile bil kondukter, ama patnicite bile nezadovolni od uslugata. Site bi sakale od avtobusot direktno da se istovarat pred zgradata na Vladata. I tie {to najmnogu patuvale i platile najskapi bileti i tie {to se {vercuvale so pomala cena. A {to e najtragi~no, moè da se slu~i da ne vlezat ni ednite ni drugite. ]e im go zemat mestoto tie {to voza~ot i kondukterot gi sobrale kako avtosto- peri. Eve, duri i Amdi Bajram saka da se ka~i vo avtobusot na Qub~o i Cile. Sleze od 19-kata za [utka i saka da se vozi vo pomoderen avtobus. Kojznae kako vo SDSM }e go prebolat ova predavstvo na Bajram. [e}erinska sigurno }e svika pres-konferencija, Hanxo }e zapee tagovna pesna, a Branko }e oble~e crna rolka. Ama, Amdi Bajram e beskrupulozen. Toj e sega so DA. [to }e mu e dru`bata so SDSM koga vo parlamentarnite klupi mu go nema prijatelot Igwat Bogda- novski i magareto so koe }e moàt pak da si pijat viski kako vo starite dobri vremiwa? 5. Pred aptekite imame mitinzi od penzioneri i bolni koi ~ekaat lekovi. Toa e znak na po~it kon nasledstvoto {to im go ostavi biv{iot minister za zdravstvo Petar Ilievski.

187 Na "Alkaloid" Fondot mu dolì 13 milioni marki za lekovi. A "Si- leks" e podmiren za hranata so koja{to gi snabduva{e bolnicite vo vremeto koga socijalistite go drèa resorot za zdravstvo. I sega, koj go toa napravi na bolnite? Namesto da si se razbolea seriozno, pa da si leèa vo bolnica i da si se hranat od hranata na Yingo, tie sega sakaat lekovi vo apteka. Edno treba da im bide jasno. Koj se hrani dobro, lekovi ne mu se potrebni.

LOVE STORY 28 noemvri 1998

• Ne`no {epotewe na pernica

1. Pretsedatelot povtorno ni e raspoloèn. Koga go vidovme kolku e zag- rièn po vra}aweto od Berlin, site se frlivme na rabota da otkrieme {to go ma~i. I ‡ odedna{ Gligorov povtorno vesel. Makata mu bila Medlin Olbrajt. Pretsedatelot bil qubomoren zo{to dràvniot sekretar na SAD im napi{a pisma na Qub~o Georgievski i na Branko Crvenkovski. Soo~en so opasnosta deka na pretsedatelot ve}e nema koj da mu pi{uva, Gligorov padnal vo depresija. I toa raspoloènie í go prenese na celata nacija. Medlin Olbrajt re{ila da mu pomogne na Kiro. Si rekla, daj da mu se javam da go ute{am, da ne misli deka go ostavile sam. Pred da si zamine od rabota, za da ne pravi telefonski smetki od doma, mu svrtila na Kiro. Arno ama, koga kaj Medlin e dewe, na Gligorov mu e mrak. I taka, tie razgovarale no}e. Od soop{tenieto na kabinetot na pretsedatelot ne doznavme detali kako te~el razgovorot. Sigurno pretsedatelot ve}e bil v krevet. Za da ne se naluti gospo|a Nada {to doma í se javuvaat èni vo niedno vreme, Kiro moral da {epo- ti, za da ne ja razbudi. Taka, Kiki so Medi ne`no si {epotel na pernica. [to e pravo, Medlin malku bila luta na qubomorata na Kiro. Mu rekla: "Aman, be Kir~o, ne gleda{ kolku problemi imam za re{avawe po svetot, pa ne moàm sî na tebe da mislam. Znae{ deka si moj". Da go ~uela ova gospo|a Nada, nemala da se javi vo "Makedonija denes" vo Skopje, tuku direktno vo Va{ington vo redakcijata na "USA Today", pa ete ti nov seks-skandal. Va`no e deka pretsedatelot sega ni e zadovolen i deka povtorno e uveren vo qubovta od preku Atlantikot. Qubovnata prikazna prodolùva. Samo, da ne izleze na krajot taèn "hepiend". 2. Vojnicite na NATO sigurno ve}e sedat vo avionite i ~ekaat na Qub~o da ja formira vladata, pa da doletaat vo Skopje. Pod uslov Havier Solana da im kaè kade da letaat, za{to, spored negovite izjavi, izgleda deka ova, sepak, e

188 edna bezimena teritorija, na koja vo ovoj moment treba da í se dade usluga i ni{to pove}e. Smee li da se pra{a: "]e imame li nekakov }ar od ova?". I, }e ja biduva li novata vlada da se ispazari. Ako e samo do doa|aweto na Solana i na drugi visoki funkcioneri koi srde~no }e se pregrnuvaat so pretsedatelot i }e im zablagodaruvaat na "ovaa zemja" i na "ovoj narod", ne gledam nekoja golema korist. Tie }e prodolàt da nî navreduvaat, ne izgovaraj}i ja ni bukvata "M" od na{eto ime, }e nî omalovaùvaat, redej}i nî vo redicite za vizi pred ambasadite, }e ni ispra}aat razni emisari da ni delat lekcii i }e nî pot~uknuvaat po ramo, velej}i ni: "Alal da vi e!". Edinstvenata pridobivka moèbi }e bide skusuvaweto na ~ekaweto za asocijativno ~lenstvo vo Evropskata unija. Dosega bevme nekade vo redot na zemjite od desettiot krug. Sega }e nî prefrlat vo devettiot. 3. Noviot pretsedatel na Sobranieto Savo Klimovski, bara lojalnost od opozicijata. Izgleda deka go prona{ol na~inot kako da ja dobie. ]e izmisli potpretsedatelski mesta za site. Ako ve}e ima potpretsedateli od VMRO- DPMNE i DPA, kako pretstavnici na vlasta, i od SDSM, kako najbrojna opoziciona grupa, zo{to da nema potpretsedatel i od PDP, za{to tie imaat pove- }e pratenici od DPA. A, ako ve}e se ~etvorica, zo{to ne bi bile i pove}e. I LDP zasluùva potpretsedatelsko mesto. Za grevota se. Yingo, kako raritet, isto taka. E, pa, ako dobie Yingo, toga{ nema smisla da se pottiknuva rasna, nacionalna i verska netrpelivost, neka mu se dade potpretsedatelsko mesto i na Amdi Bajram. Site ovie mesta se vo soglasnost so predizbornite vetuvawa na koalicijata "Za promeni" za namaluvawe na javnite dava~ki. Vo ramkite na taa programa e i pro{iruvaweto na vladata so u{te pet- {est ministerstva. Me|utoa, za vreme na dogovorite, koalicionite partneri napravile eden propust. Smisluvaj}i gi novite ministerstva, zaboravile da smislat i ministerstvo za namaluvawe na javnite dava~ki. 4. Naskoro moè da se otvori i pra{aweto za zamena na vozniot park. Premierot i ministrite od negovata partija preferiraat da se vozat so "pe- ò"‡ poradi lav~eto kako za{titen znak. Vo Demokratskata alternativa bi gi zadràle i dosega{nite "audia", za{to kruk~iwata im li~at na znak~eto na nivnata partija. No, {to pravime so DPA. Dali nivnite ministri }e insisti- raat da se vozat so motocikli? Logi~no e da go odberat "Herli Dejvidson", poradi orelot kako za{titen znak. Aj {to ovoj problem moè da ni ja raskara vladinata koalicija. Tuku, {to pravime, ako odedna{ i "Audi" i "Peò" sakaat da vlezat vo Makedonija. Nema da predizvikame samo kriza na vladata, tuku kriza vo Evropskata unija. 5. Od idniot mesec vo Makedonija }e moè da se kupi "vijagra". Vo isto vreme po~nuva i nacionalnata kampawa za borba protiv sidata. Zna~i, ni{to

189 ne e prepu{teno na slu~ajot. Sî e pod kontrola i e koordinirano. Istovremeno }e ima "vijagra" za potencija i besplatni kondomi. E pa, narode, misli mu ja!

NARODNI PLATENICI 5 dekemvri 1998

• Cile smeta{e na kravi i koko{ki, a gi zaboravi ovcite

1. Ovaa zemja e oaza na mirot i raj za ministri. Koj si posaka ministerstvo ‡ si dobi. Koga Qub~o i Cile trgnuvaa na pat so avtobusot, ne presmetaa kolku patnici }e im se prika~at. Namesto so avtobus, treba{e da patuvaat so voz. Taka belki }e }e se najdea dovolno vagoni za da se soberat site zaslu`ni {to mislat deka treba ne{to da im se dade. Ama, ne se glupavi ni narodnite pratenici. Ne e ~esno, narodot gi izbi- ral niv, a da profitiraat samo ministrite. Kaj }e se najdat pari za plati na 27- ~lena vlada, sose site pridru`ni lu|e koi ministrite }e treba da si gi zdomat, }e se najdat pari i za poka~uvawe na platite na pratenicite. I voop{to ne treba da se kreva pra{ina okolu ova pra{awe. Golema rabota ‡ pratenicite }e imale po 30 iljadi denari plata. Pari li se toa? Edna devalvacija na denarot, i im otide jabana seta po`rtvuvanost za narodot. Za{to, tie se narodni pratenici. Za po~ituvawe na voljata na tie {to gi izbrale, nekoj }e mora da plati. Tie zasluìle da bidat i narodni platenici. Ne se vo pravo tie {to sega velat deka se pokajale za kogo go dale glasot. Se ispla{ija deka ovie novive }e bidele u{te polo{i od starite. Nema vrska. Rabotata e mnogu ~esna. Tie nikogo ne izlaàa. Ubavo ni velea deka se za promeni. Duri moàt da napravat plate`na koalicija i so pratenicite na LDP, koi velea deka se za podobro. Pa duri i so Yingo koj, isto taka, vele{e za podobro, ama site zaedno. Nie ne sme gi razbrale. Tie, site zaedno, bile za promeni i za podobar ìvot. A nie pogre{no sme gi ~itale sloganite. Tie mislele za promena kon podobar ìvot za sebe. U{te od sega moè da se pretpostavi deka Cile ja utna rabotata so milijardata. Toj presmetuval ne{to, ama izgleda ne gi imal predvid apetitite na pratenicite i na ministrite. Vaka }e treba, pokraj milijardata, da donese barem u{te edna, za da ni bidat zadovolni narodnite platenici i ministrite. Za{to, ako ne se zadovolni, nema da moàt ubavo da nî vodat. Cile smeta{e milijardata da ja tro{i na koko{ki i kravi. A pomisli li nekoj na ovcite?

190 2. Osobeno ja pozdravuvam idejata za ministerstvo za iseleni{tvo. Toa ministerstvo }e ja ima zada~ata da ja proturka idejata na VMRO-DPMNE na idnite izbori da glasaat i iselenicite. Na toj na~in, spored nadeìte na ministerot \or|i Naumov, VMRO-DPMNE }e vladee ve~no. A, verojatno, i albanskiot politi~ki blok od DPA i PDP }e dobie pove}e glasovi, za{to dodeka Makedoncite ja "okupiraat" Avstralija, Kanada, [vedska i Germanija, Alban- cite od Makedonija }e ja re{avaat na{ata sudbina vo Danska, [vajcarija i vo Italija. Kolku }e ni bide ubavo nam tuka, koga }e znaeme deka nekoj drug, od stranstvo, oddale~en so iljadnici kilometri, }e ni ja odreduva sudbinata. Nie nema da se griìme, koga ima koj da se griì za nas. Taka }e imame pove}e vreme da si go gubime dostoinstvoto vo redovite za vizi pred ambasadite na zemjite od kade {to na{ite dragi sonarodnici }e ni ja odreduvaat sudbinata. Nie }e koleni~i- me tuka, a tie tamu }e so~uvstvuvaat so nas. Tamu nikoj od niv nema da se zazeme za na{eto dostoinstvo, ama zatoa tuka }e ni kaùvaat {to ni e najarno da pravime. 3. Ako ministerstvoto za iseleni{tvo e sporno, toga{ sigurno nema nikakvi dilemi deka ni e potrebno ministerstvo za trgovija, i opozicijata bi trebalo da go poddrì negovoto formirawe. Neli vo predizbornata kampawa SDSM vele{e deka Qub~o }e nî prodade na Bugarite, Xaferi na Albancite, a Cile na Grcite i na Srbite. Dràva e ova, i toa seriozna, a ne kvanta{ki, ili dobito~en pazar. Mora da se znae kakvi se ponudata, pobaruva~kata, kvalitetot na stokata {to se nudi. I kako }e funkcionira taa trgovija vo dràvata koga nema ministerstvo za trgovija. 4. Od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe povtorno ima najavi deka moè da dojde do docnewe na penziite. Kade otidoa tie vi{oci {to Branko taka galantno im gi dele{e na penzionerite? I toa ne 8, kolku {to dràvata im dolè{e, tuku 10 otsto, kako avans. Tolku li brzo se istro{ija? Penzionerite gi fati najte{kata evrejska kletva: Da ima{ ‡ pa da nema{! Im ja frlil nekoj od SDSM. Tolku mnogu vloùvaa vo penzionerite kako glasa~ko telo, a i tie gi izneverija. 5. Gazdata na "Makedonija reklam" Zore Blaèvski, veli deka vo istra`- niot zatvor mu bilo super, samo {to mu nedostigala qubov. Kako vo narodnata pesna: "Qubovta so pari ne se kupuva". Ovaa nedela zapo~na nacionalnata kampawa za borba protiv sidata pod mototo: "Qubi bez rizik". Vo ovaa dràva treba da zapo~ne i nacionalna kampawa pod mototo: "Kradi bez rizik".

191 SAKAM DA KA@AM 12 dekemvri 1998

• [mrk, {mrk

Drugite {mrkaat, a premierot izgleda zbunet 1. Ne mi e jasno zo{to ministerot Pavle Trajanov tolku dignal panika za drogata {to is~eznala od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. I kakvi se tie bezobrazni insinuacii deka dràvata prodavala droga. Kako {to trgnale, }e nî sporeduvaat so Kolumbija. A mesto za sporedba nema. Kolumbija, verojatno, nema pokritie za zanimavawe so narkobiznis. A kaj nas, rabotata si e ~ista. Eve, poglednete go samo dràvniot grb na Republi- ka Makedonija. Neli jasno se gledaat ~u{kite afion? I neli od afionot se pravi opium? E sega, vo na{iot slu~aj stanuva zbor za kokain, ama, molam ‡ sme naprednale od vremeto koga e smisluvan dràvniot grb. Pa u{te i petokrakata yvezda ni stoi, ama toa ne mora da zna~i deka sme zaostanale vo razvojot. Za{to, kokainot e elitna droga. Toa zna~i deka i nie sme stanale elitna dràva. ]e se razo~aram ako se otkrie deka kokainot zavr{il nekade vo stranstvo. Ne deka }e mi se urne ~uvstvoto na samobendisanost, kolku sme nie fini, pa upotrebuvame samo elitni drogi, tuku i zatoa {to }e ni padnat vo voda site prikazni za kokainot od predizbornata kampawa. Toa zna~i deka sme nemale nos za taa rabota. A 28 kilogrami kokain ne e sitna doza. Moèvme da se na{mrka- me cela nacija. I ako {mrkavme, nosovite }e ni rascvetaa. So rascvetani nosovi }e moèvme navreme da namirisame nekoi raboti. Kako, na primer, ovaa so drogata. Neli Grcite u{te od vremeto na embargoto nî obvinuvaa deka sme bile dileri. Im se smeevme. Tie ni kaùvaa, a i sega ni kaùvaat nekoi raboti, ama ne im veruvame. Te }e sme se vikale vaka ili onaka, te tie znaele koj }e ni bide pretsedatel i sli~ni raboti. Da ne izleze na krajot deka sî {to ni kaùvale Grcite }e se ostvari. 2. Ministerot Trajanov veli deka drogata is~eznala vo vremeto na ministerot ôkrevski. A ôkrevski, pak, veli deka si dal zbor samiot sebesi deka 100 dena nema ni{to da zboruva. Se zafrkna. Kako li sega }e si go odrì vetuvaweto? 3. Drugi {mrkaat, a premierot ni e zbunet. Ne ôkrevski, tuku Qub~o }e treba da si dade zbor prvite 100 dena od vladeeweto ni{to da ne zboruva. Belki dotoga{ }e sfati {to mu se slu~ilo. Oti, edno e sî {to go navjasa, od NATO, preku Evropska unija, Me|unaroden monetaren fond, prazna kasa, zadovoluvawe na èlbite na site {to sakaat sega da stanat zamenici-ministri i da gi fatat javnite pretprijatija, aferi so droga, pa do {trajkuva~ite {to mu se zakanuvaat deka }e go posetuvaat, a sosema drugo vadeweto na nekolkuiljaden narod po ulici edna{ godi{no i kontrola na "crvenite baretki" da ne napravat nekoja beqa.

192 I taka, Qub~o se vrati od Brisel zbunet i zaedno so {efot na diplomatijata Aleksandar Dimitrov, sedna pred novinarite da odgovara kako na ~as po sovremena istorija. Vedna{ se zabeleàa promenite {to ni gi nudi novata vlast. Porano Hanxiski kima{e so glava, vo znak na odobruvawe, koga govore{e nekoj "pogolem" od nego. Sega Dimitrov mu {epka{e na premierot koga ovoj ne moè- {e da se seti na nekoe ime ili funkcija. A za {epkawe vo u~ili{te se znae ‡ ili sleduva brkawe od ~as, ili edinica za "pamet", ili negativno povedenie. Sre}a {to sega u~itelkata be{e Dosta Dimovska, pa Qub~o i Aleksandar kaj nea imaat protekcija. Inaku, premierot pokaà osobeno po~ituvawe kon li~nostite so koi se sretnal vo Brisel. Verojatno, najmnogu se impresioniral od dràvniot sekretar na SAD Medlin Olbrajt i evrokomesarot Hans van den Bruk. Sigurno i zatoa po~uvstvuval potreba da zboruva za "gospo|a madam Olbrajt" i za "visokiot komesar Van den Bruk". Navistina, gospodinot evrokomesar e visok ~ovek, ama kako li }e go imenuva vistinskiot visok komesar na OBSE Van der [tul, koga ~ovekot, pak, e nizok. 4. Belgrad moè da zdivne. Ministerot za odbrana Nikola Kqusev im re~e na Jugoslovenite da ne se pla{at i deka nema da ima agresija. Toa e edinstven stav, bidej}i be{e kaàn i pred pretstavnicite na vlasta i pred opozicijata. Vo klubot na qubiteli na NATO vo Kumanovo se zapi{aa i gospo|ite Di- movska i Kiprijanova od Vladata, ama i gospodata Hanxiski i Ruìn od opozicijata. Tuku, zagriùva izjavata na Georgievski deka }e vidime kako }e reagira SRJ, koga silite za izvlekuvawe }e preminat na nejzina teritorija. Ova, staveno vo kontekst so vesta deka verifikatorite na OBSE ve}e bile "zarobeni" od belgradski prostitutki vo skija~kiot centar Brezovica na Kosovo ve}e e alar- mantno. [to ako vojnicite se obidat da gi izvle~at verifikatorite od silnite pregratki na prostitutkite. I {to ako i nim im se zaarni na Kosovo? I {to ako navistina uspeat da gi izvle~at "zagrozenite" verifikatori i ni gi donesat vo Makedonija. Tie tamu izjavuvaat deka gi probale Italijancite i Germancite. Ako posakaat da probaat Francuzi ili Amerikanci, }e mora da dojdat i kaj nas. I ‡ ete ti beqa i me|unaroden incident. Za{to, se znae, nivnite si se za verifikatorite, na{ite si se za vojnicite. Ako imame nedostig na rabotna sila, }e se snajdeme, }e uvezeme od Isto~na Evropa. No, ne smeeme da dozvolime da ni se me{a- at vo vnatre{nite raboti. E tokmu tuka ja gledam zagriènosta na premierot. Za{to, koga stanuva zbor za èni, situacijata moè da bide zapaliva. Ete ti konflikt. Duri toga{, odnosite me|u Makedonija i Jugoslavija moàt da stanat problem na NATO.

193 PARTIJA KARTI 19 dekemvri 1998

• Nej}eme pile{ko, sakame prase{ko

1. [to se zabrzal tolku ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov so otkrivaweto aferi? Ima vreme, belki misli da ostane na istata funkcija ~etiri godini. Kaj i da otvori{ ‡ afera. I toa, po~nuvaj}i od policijata. Kako {to trgnal Trajanov, }e treba Vladata da se pro{iri so u{te edno ministerstvo. Treba da imame dve policii. Ostavi drugo, tuku da ne ostane pokus, po~na da go sledi i ministerot za pravda Vlado Kambovski. Ako imame dve policii, i sudovite }e treba da ni rabotat prekuvremeno. A ako sudovite rabotat vo dve smeni, }e ima i mnogu kazni. Kaznetite }e odat vo zatvor. A vo programata za 100-te dena na Vladata ne se predvideni aktivnosti za zgolemuvawe na brojot na zatvorski legla. I ‡ ete ti nepredvideni glavobolki za ministerot za finansii Boris Stojmenov. Kako od Buxetot da se najdat pari za dopolnitelen broj zatvorenici. I kako toa da se objasni pred MMF. I posle zboruvaat deka }e imalo promeni. Kakvi se tie promeni, ako odat vo zatvor tie {to dosega kradele? ]e go smenat samo mestoto na ìveewe. I dosega sme pla}ale za niv, }e pla}ame i otsega. Kako i da ja svrti{ rabotata, tie }e si ja naredat. Pak }e ìveat na na{a smetka. Jasno e zo{to starata vlast vode{e tolku ostra bitka za da ostane da vladee. A novata vlast pobrza da ras~isti so aferite na starite, za da znae na {to e i da ima ~ist teren za rabota. Ima vreme, pred niv se ~etiri godini, pa }e ima mo`nosti i taa da napravi aferi {to }e im gi otkriva toj {to }e dojde po niv. Ova brzawe e samo da se stavi granica, {to e na ednite, a {to na drugite. Novite mora da znaat od kade moàt da po~nat. 2. Ba{ me interesira kako izgleda deleweto na direktorskite mesta na javnite pretprijatija i vo fondovite. Si gi zamisluvam Georgievski, Tupur- kovski i Xaferi sednati okolu masa vo niedno vreme od no}ta kako igraat karti. I odi ona: "Ti deli{, ti se~e{". Pa malku blefiraat, pa yirnuvaat nastrana so namera da zabeleàt {to karti imaat partnerite, pa si namignuvaat edni so drugi, bez da gi zabeleì tretiot, moèbi si podavaat pod masa nekoja karta za ubava kombinacija... Cile nervozen trese so nogata i gleda na ~asovnikot da ne zadocni na avion, Qub~o so umot nadvor i so griàta kogo sî treba da primi drugiot den i kako da si ja zadrì nasmevkata, a Xaferi gi me{a kartite, gi me{a, gi me{a, pa razmisluva, i dodeka kaè ne{to, Qub~o i Cile ve}e si razmenile dva-trojca direktori. Belki partijata karti nema da im trae i za podelbata na direktorite po op{tinite. Ako tolku im se oddolì deleweto, otidoa stote dena. Da ne bara

194 Qub~o u{te sto dena otkako }e zavr{i podelbata. Nemame. Od kade }e mu najdeme, sega sme vo kriza. 3. Na predizborniot duel, Qub~o ne{to mu prefrli na Branko za viski i kokain. Sega premierot pie {ampawsko. Go gledavme na televizija po potpi{u- vaweto na nekoj dogovor. Navistina, vo sve~eni prigodi, premierot mora da trgne nekoja goltka, od kurtoazni pri~ini. Ama, nikoga{ ne se znae. Kapka, po kapka i }e mora da svrti na luto. Bidej}i "òltata" e ve}e nadminata, otkako VMRO-DPMNE go napu{ti krutiot nacionalen koncept, vo gra|anska uloga bi í odgovaralo viski. Pra{aweto e samo dali Qub~o barem vo ovaa nasoka }e go zadrì kontinuitetot. Kokain nema ‡ nekoj go odnese od MVR. No zatoa, pak, ima novinari koi moàt da ja prodolàt praktikata na no}ni seansi vo kabinetot so viski. Zatoa, Qub~o neka si nema grià. Samo neka objavi, istite pija~i sami }e dojdat. 4. Na Cile ne moè da mu se fati tragata. I da be{e Brziot Gonzales, ne znam kako }e uspee{e vo isto vreme da bide i vo Solun, i vo Tetovo, i vo Va{ington, i na praveweto delben bilans so Qub~o i Xaferi vo Skopje. Sega site o~ekuvaat Brziot Gonzales, od Amerika da ni se vrati kako Dedo Mraz. Obi~no, Dedomrazovcite ne doa|aat od Amerika, ama i toa ne e pre~ka za Cile. Ako treba, }e skokne i do Laponija. Nekoi mediumi ve}e javija deka Tupurkovski zaminal vo Amerika po pile{ko. Ako e taka, toga{ toa }e bide prvoto razo~aruvawe od Agencijata za obnova i razvoj. Nie sî u{te ne sme naviknale Novata godina da ja ~ekame so pile{ko. Sakame prase{ko. 5. E, Monika, Monika, {to napravi od svetot! Moè{e li, vo momentot koga izbi skandalot so Levinski vo Belata ku}a, nekoj da pretpostavi kakvi posledici moè da predizvika eden nezavr{en oralen seks. Staàntkata se à- le{e deka Klinton ne í daval da odi dokraj, pa sega neka mu ja misli Sadam. Milo{evi} treba seriozno da se zamisli ako Klinton si fati nova èn- ska. Toga{ ve}e i toj }e dojde na red. Za{to, amerikanskiot pretsedatel, ako ne moè da ja zavr{i rabotata vo Ovalnata soba, }e ja svr{i nadvor.

195 SRE]NA NACIJA 26 dekemvri 1998

• Eliot Nes i odredot na "Nedopirlivite" na Bogorodica

1. Amsterdam e vo kolaps. Holandskata turisti~ka industrija }e beleì rekordni zagubi. Cenite na xointot }e skokaat do nebo. Moè{e li makedonskata policija da í go napravi ova na prijatelskata Holandija, neposredno pred boìknite i novogodi{ni praznici. Zar zasluìle Holan|anite, koi sekoga{ so simpatii gledale na na{ata borba za samostojnost, pa duri edno vreme i so Grcite se skaraa, da im go napravime ovoj upad vo narkopazarot. [to }e pravat sega bez marihuana site turisti {to itaat kon Amsterdam, kade {to edinstveno moè legalno da se naduvaat, a tamu nekoj uli~en diler im re~e: "Nema, ve zeznaa Qub~o i Pavle! ‡ makedonskiot Eliot Nes so odredot na 'Nedopirlivite' na Bogorodica". Badijala se griì premierot deka ova ne bilo ubavo za ugledot na drà- vata. Toa ne e ni{to, ako gi ubedime Holan|anite da ne ni se nalutat. [to pravime toga{? Ili, pak, ako ovoj udar na Bogorodica povle~e nesakani posledici za idnata trgovska sorabotka so Evropskata unija? Ne sfa}am {to misli ministerot Trajanov, koga veli deka drogata }e se zapali. A {to drugo treba da se napravi? Se vitka, se pali i se pu{i. Ne moè da se pu{i, ako prethodno ne se zapali. Verojatno ima ideja zaplenetiot tovar da se raspredeli podednakvo na site gra|ani na Makedonija, bez razlika na nacionalnata ili socijalnata pripadnost. Za{to, ako 1 gram e dovolen za eden xoint, toga{ milion lu|e moàt da se naduvaat samo od ovaa pratka. I taka, site }e bideme "haj" i "kul". Sre}na nacija. Malku ni treba da bideme sre}ni. Eden {leper. So edna vakva akcija, polovina Makedonija moè da popu{i. Ama Qub~o ne dava. 2. Na{ata oaza na mirot moè da bide i atraktivno mesto za turisti. Eve, vojnicite {to ni dojdoa od NATO se presre}ni {to, za razlika od nivnite zemji, ovde moàt da najdat i evtina droga, i evtini prostitutki, i evtini muzi~ki kompakt-diskovi, i evtini pija~ki po kafeanite. ]e se reklamirame so porakata: Dojdete vo Makedonija, nie sme "haj"! Bez razlika {to sî drugo ni odi udolu. 3. Koga ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Teodoros Pangalos po~na da udira po masata na pres-konferencijata vo Skopje, se izvadiv od pamet da ne mu tekne slu~ajno da zamavne so rakata nastrana, pa da go "zaka~i" i makedonskiot {ef na diplomatijata Aleksandar Dimitrov. Navistina, ovoj si vrtka{e niz prstite nekoe sinxir~e za smiruvawe nervoza, ama badijala sinxir~e- to ‡ }e se skine{e pod naletot na lutinata na Pangalos. Velat deka na ministerot Dimitrov ne mu vredat kojznae kolku diplomatskite odgovori i doznavaweto {to prethodelo na lutinata na Pangalos, ako

196 toj toga{, pred kamerite ne pokaè{e pove}e lutina odo{to nervoznoto igrawe so sinxir~eto. Kolku da se zadovoli javnosta i da ne misli deka koga se zboruva za "pozitivna energija" toa ne zna~i deka tie }e moàt da nî tepaat, a nie ne smeeme ni "of!" da kaème. Kako li }e ni se odnesuva ministerot koga na gosti }e mu dojde bugarskiot {ef na diplomatijata Nade`da Mihajlova. Za{to, za Pangalos moè da se diskutira, ama za pozitiven pristap kon "hubavoto Nade" nema diskusija. [to pravime ako Nade`da, mesto da udira po masa, po~ne da go udira Dimitrov pod masa. Zamislete Nade`da i Aleksandar da ne moàt da najdat zaedni~ki jazik. Na pres-konferencija Nade }e kaè deka ne í bil prifatliv jazikot na Dimit- rov i, vo lutinata, so ~evelot }e go udira pod masa, a toj }e si vrti so sinxir~e- to, mrtov seriozen i nezainteresiran za signalite na gostinkata. E, toga{ ve}e nema da mu prostime. ]e treba da nastapi poagresivno. Samo {to za da ja zadovoli javnosta, ne smee da ja zadovoli i Nade. 4. Anketnata komisija za javni nabavki }e gi ispituva site slu~ai dosega, osven od vremeto na prvata ekspertska vlada na premierot Kqusev. Opozicija- ta bara{e da se ispituva i toj period. Neli, vo toa vreme se spomenuvaa nekoi "tojoti"? Zabele{kata na opozicijata ne drì. Prvo, zatoa {to "tojotite" se ve}e stari i amortizirani. I, vtoro, ne moè za toa da rasprava Komisija za javni nabavki, koga nabavkite bile tajni. 5. Gospodinot Kqusev, sega na nova funkcija kako minister za odbrana, priredi novogodi{en koktel za voenite pretstavnici na diplomatskite misii vo Makedonija. Koktelot go priredi na 22 dekemvri. Ima logika, bidej}i 22 dekemvri se slave{e kako den na biv{ata JNA. Sigurno "zabravil".

197 prazna NATO PRAZNIK 9 januari 1999

• Gospod si go spasi denot

1. Nema spas za nas. Ne znam kolku godini po red pi{uvam za proslavite na Nova godina {to vo glavniot grad na Makedonija izgledaat kako bahanalii vo nekoja srpska palanka. Nema drugo ~are, }e mora da go barame Tu|man da ni dojde na privremena rabota. Koga mu zavr{uva mandatot za pretsedatel na Hr- vatska? Daj neka pobrza, da ja fati prvata rekonstrukcija na Vladata na Geor- gievski, da go postavime za minister za kultura da gi ukine na nekolku godini site dozvoli za gostuvawe na srpskite novokomponirci. Ili, barem neka sedne na ~elo na Sovetot za radiodifuzija i neka gi pro~e{la kanalite na privatnite televizii. Sepak, ovaa Nova godina razo~aruvaweto me|u gordite mladi Makedonki i Makedonci be{e predizvikano od faktot {to Ceca i Vesna Zmijanac nemaa novi pesni, pa mora{e da se raspoloùvaat so nivnite stari hitovi i so nekoi novi yvezdi na koi moraa da im gi u~at tekstovite. 2. Premierot Qub~o Georgivski i negovata sopruga Sneàna ne smeeja novogodi{nata no} da ja pominat doma, vo dru{tvo so reporterot na dràvnata televizija. Pointeresno }e im be{e da se raspoloàt vo nekoe kafule. Za da ne gi zabeleàt, }e se pojavea prepraveni. Za{to, na Qub~o nema{e da mu odgovara imixot na kultiviran vojvoda so sredena brada i vratovrska, tuku na voen komandant od tipot na Arkan, so golem zlaten krst pod raspetlanata ko{ula. Gospo|ata Sneàna pak, vo nikoj slu~aj ne bi pominala kaj vrsni~kite ako se pojave{e vo stilot na Lejdi Di. Na edna makedonska Lejdi Es, za novogodi{nata no} ne bi í odgovarala nikakva druga obleka osven mini-zdolni{te so golo me- {e i so gol grb. Samo taka, plus so frizura kako site skopski ènski, pravena kako pod indigo od eden frizer, Lejdi Es }e se pretvore{e vo "pevaqkata" Sne- ki i }e moè{e da se ka~i na {ank i ozgora da im "me{a" na Qub~o i komandantite, koi, za sre}a, ne pukaa so pi{toli, tuku frlaa petardi pod toaletite na pridru`ni~kite. Skopskata novogodi{na zabava sepak ima edukativen karakter. Edna kusa pro{etka po makedonskite kafuliwa, be{e dovolna da se vidi kako kaj nas se neguva srpskata supkultura. Ne da se neguva, tuku se neguva "sos qubov i sos rados", kako {to bi rekol ministerot Kqusev. Ili, premierot, kako poet, mo- è vo stihovite na hitovite da otkrie tajni poraki. Na primer, ima edna stara pesna, ama sî mi se ~ini deka porakite í se aktuelni. Veli "rodi}u ti sina, kraqa kokaina". Taa mora da e posvetena na nekoj od MVR. Ministerot Traja- nov ne treba da organizira istragi, da proveruva koj go imal klu~ot od magaci-

201 not i kako is~eznale 22 kilograma kokain. Neka ja privede peja~kata. Neka priznae koj e tatkoto i dali raboti za policija. 3. Generalniot sekretar na NATO Havier Solana saka{e da nî poseti za Boìk. Ministerot za odbrana na Francija Alen Ri{ar ni dojde na gosti na 1 januari. Tie {to kritikuvaat deka so doa|aweto na praznik, gostite ne nî po~i- tuvaat, toa go pravat od ~ista zloba. Ne e poentata vo toa {to gostite od NATO ni doa|aat na praznik. Tuku, sprotivno. Koga doa|a NATO, za nas e praznik. Izgleda deka, sepak, na Gospod ne mu bilo seedno {to Solana nî voznemiruva na Boìk. Moèbi zatoa i ima{e magla na Skopskiot aerodrom, pa avionot na generalniot sekretar ne moè{e da sleta. Taka, so maglata Gospod si go spasi denot. Za da moè Solana, pak, da go pre~ekame vo prazni~no ruvo, prepora~livo e da ni dojde za Vodici. Za da ni pokaè kolku nî po~ituva, nema da barame od nego da se frli vo Vardar. Ekstraktori na krstot od vodata ne ni se nu`ni. ]e se snajdeme, sami }e si go fatime. Ako ne dojde do Vodici, }e mora da ~eka da dojde 8 Mart. Zatoa {to na 2 fevruari nema da ima koj da go primi. Ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov toga{ }e mu pravi vozvratna poseta na Pangalos. 4. [to mu treba{e na Sobranieto da go nosi zakonot za amnestija. Ako im be{e na pratenicite samo za da mu go rasipat praznikot na pretsedatelot Gli- gorov, koj mora{e namesto da se razonoduva so estradni yvezdi, da se zanimava so pravni eksperti, moèa toa da go napravat i na drug na~in. Ako, pak, im be{e samo za da go oslobodat Rufi Osmani, pak se zeznale. Od koga mu vikaat: "Aman Rufi, izlezi!", a toj ne izleguva. Moèbi e vo pravo ~ovekot. Kakvo e nadvor, poarno mu e da si sedi v zatvor. Najubavo be{e da si ostane{e po staro. I bez zakon, kriminalcite mo- èa da bidat amnestirani. Kako primerot so Ace Ciganot, ili so onoj Haxiski {to si ja probode devojkata. Prvo }e gi osudi{, pa }e gi pu{ti{ da izbegaat vo stranstvo. Poednostavno e. Javnosta nema da rasprava. Pravnite eksperti nema da se dvoumat. A i pretsedatelot Gligorov }e si ostane{e bez grià. 5. Najoriginalen poteg napravi skopskiot Komitet za urbanizam komu mu tekna da gi isklu~uva semaforite za da vidi kolku voza~ite gi po~ituvale pravilata na prednost vo soobra}ajot. Najgolem uspeh od ovaa obrazovna merka e toa {to ne se slu~ila ni edna soobra}ajka. Sega i kontrolata na letawe razmisluvala taka da gi educira pilotite na avionite. ]e im gi isklu~i radarite za naveduvawe i radiovrskite i }e gi pu{ti pilotite da vrtat na neboto i da pogoduvaat kade e pistata. Po istiot urnek i policijata bi moèla eden den da nî kaznuva. Za da im se podigne svesta na voza~ite, }e im se re~e sami da si se kaznuvaat. Koj }e napravi prekr{ok, }e ostavi pari spored javno objaveniot cenovnik. Ako nekoj e pijan, sam }e si napravi alkotest.

202 So ovoj na~in na kolektivno podigawe na svesta, policijata }e ima pove- }e slobodno vreme, {to mo`e da go iskoristi, na primer, za pakuvawe marihuana. Belki posle }e uspeat da ja zarobat na nekoj grani~en premin.

PARTISKI KOMESARI 16 januari 1999

• Ako go imame NATO, zo{to ni e Kqusev?

1. Pretsedatelot Gligorov od 1991 godina do deneska ima pomiluvano nad 500 zatvorenici. Ottuka, bespredmetno e pra{aweto dali pretsedatelot ima milost. Nema smisla sega, pri krajot na mandatot, da go pretstavuvame Gligo- rov kako bezmilosen, samo zatoa {to ovoj pat se premisluva dali da go potpi{e Ukazot za zakonot za amnestija na kohabitacionata vlada. Kojznae, moèbi za novogodi{nite praznici i Ilinden vo site izminati godini, na pretsedatelot ne mu trebalo tolku vreme za mislewe i tolku pravni soveti za da go stavi svojot potpis, pa osloboduvaweto na zatvorenicite odelo pobrzo. Sega e novo vreme, vreme na promeni, pa i pretsedatelot si go promenil odnesuvaweto. Ako ve}e toj ne dava milost, ne mora da dava ni Vladata. Zo{to Georgievski bi miluval pone`no od Gligorov i, {to e pova`no, zo{to premierot da zadovoli pove}e lu|e otkolku {to zadovolil pretsedatelot? Moèbi ne stanuva zbor za qubomora kogo zatvorenicite pove}e bi sakale. Moèbi i ne se raboti za vremeto potrebno za konsultacii. Nekomu vreme- to brzo mu minuva. Na Gligorov vremeto mu te~e pobavno. 2. Ima pravnici koi smetaat deka vo ovoj slu~aj pretsedatelot go prekr- {il Ustavot. Taka {to, isto kako so pretsedatelot na SAD Bil Klinton, i na Gligorov moè da mu se povede postapka za impi~ment. Samo {to bi bilo neseriozno od nas kako nacija, da mu sudime za tolku neseriozna rabota vo odnos na seriozniot problem na Klinton. Osobeno {to, ako be{e do miluvaweto, nie izlegovme pomilozlivi od Amerikancite. Pretsedatelot ve}e edna{ be{e po- miluvan. Razlikata e drasti~na. Amerikancite si se zanimavaat so svojot pretsedatel za razonoda. Vo SAD lu|eto se zbesnati, pa go sudat Klinton od {to nemaat {to da pravat. Kaj nas se besni od {to nemaat {to da jadat. 3. Vladinata koalicija funkcionira besprekorno. Otkako se obezbedija ministerstvata i javnite pretprijatija po principot "edno za tebe, edno za mene", sega }e profunkcionira cela dràva. Qub~o i Cile ne smeat da zaprat samo na rakovodnite kadri. Ni{to ne e storeno ako se postavi direktor od edna partija, a zamenik od druga. Opasnosta demne od site pori na op{testvoto. Promenite se nu`ni, od direktorite do portirite. Zamislete portirite vo edna firma da

203 bidat od ista partija. Ako portirot od prvata smena propu{til nekoj pokajnik SDSM-ovec, nema da ima koj da ja izvesti centralata za propustot. Zatoa, zadol- ìtelno, edniot portir treba da bide od VMRO-DPMNE, a drugiot od DA. Da si se kontroliraat. Inaku, xabe zboruvame za promeni i demokratija. Zamislete kolku e labava koalicijata po pra{aweto na ~ista~kite. Im pa|alo li voop{to na um na Qub~o i Cile, dodeka se vozea so avtobusot, {to }e se slu~i ako kancelarijata na direktorot VMRO-vec ja ~isti nekoja VMRO- vka. Kamo partiska kontrola za ~isti prostorii? Vedna{ treba na toa rabotno mesto da se postavi ~ista~ka od DA. Problemot e u{te pokompleksen. [to }e se slu~i ako ovaa DA-ovkata ne ~isti kako {to treba i seto |ubre go turka pod tepihot. Ete ti kriza na koalicijata. Vedna{ }e se pro{iri vesta deka DA í podmetnuva valkani raboti na VMRO-DPMNE. Ili, pak, ~ista~kata od VMRO- DPMNE koja raboti prva smena, go izma~kala podot taka {to koga pristignala DA-ovkata vo vtora smena se liznala i padnala. Tuka ve}e nema diskusija. So ~ista~kite mora da bideme na ~isto. Ovoj problem ve}e ne moàt da go re{at ni kadrovicite na dvete partii. ]e mora itno od avion da se simne Vasil Tupurkovski, da gi svika ministrite od negovata partija i posle da ja smiri situacijata na lidersko nivo so Qub~o Georgiev- ski. Zatoa treba da se vodi smetka, ~ista~kite da bidat od dvete partii. Da si se kontroliraat me|u sebe. Sekoja ~ista~ka, na ~ista~kata kole{ka í e partiski komesar. A Arben Xaferi }e si sedi nastrana. I }e si stavi svoi ~ista~ki samo tamu kade {to mu treba. 4. Sega mi e jasno zo{to Evropskata unija ne saka da nî zeme predvid duri ni za asocijativno ~lenstvo. Liderite na zemjite-~lenki se ispla{ile, kako {to sme trgnale so promenite, da ne gi smenime i niv. 5. I nie si imame svoj Pangalos. [to mu fali na Kqusev? Pangalos odlepi srede Skopje, Kqusev ne ostana dolèn srede Atina. Mislam deka osnovnata gre{ka na ovaa vlada e {to koga Pangalos be{e vo Skopje, na pres-konferencijata go ostavija Aleksandar Dimitrov, namesto da mu go sprotivstavat Kqusev. ]e be{e toa duel za razveseluvawe na nacijata. Ministerot za odbrana vo Atina re~e deka Makedonija }e bara pismena soglasnost od NATO za garantirawe na na{iot teritorijalen integritet i deka nie toa go zasluùvame "od aspekt na zna~eweto {to go ima na{ata zemja denes, kako doma}in na silite na NATO". [to ubavo. Ministerot za odbrana si nema griì kako da ja organizira sopstvenata armija, koga }e si pobara garancija od strana. [to }e ni e Kqusev, koga si go imame NATO. 6. Zatvorenikot Toni Ke~ev, koj po lanskoto begstvo od zatvorot "Idri- zovo" ubi eden policaec i gra|anin vo Gevgelija, na 31 dekemvri minatata godina povtorno se obidel da izbega od zatvorot.

204 Ima edno moto {to mo`e slobodno da se stavi na vlezot vo zatvorot "Id- rizovo": Od ovde ne izbegal samo toj {to ne probal!

BALKANSKI KUVAJT 23 januari 1999

• Sekoja vlast si nosi svoja istorija

1. Cile povtorno ni prireduva iznenaduvawa. Sega }e gradi rafinerija. Razo~aranosta me|u gra|ankite i gra|anite e golema. Site o~ekuvaa makedonski piliwa, a sega }e dobijat nafta. Namesto da jademe kopani, }e pieme nafta. Za vreme na predizbornata kampawa se otvori debata na tema: "Milijar- data na Cile". Sega }e se otvori rasprava na tema: "Naftata na Cile". [to }e ni e u{te edna rafinerija, zo{to ovaa {to ja imame ne e rentabilna, kolku }e ~ini, kade }e se prodava naftata, na koja lokacija }e se gradi, kolkumina }e se vrabotat, dali vo starata rafinerija }e se otvorat koko{arnici... So tolku rafinerii i tolku nafta, Makedonija }e bide Kuvajt na Balka- not. Bidej}i Slobodan Milo{evi} saka da go imitira Sadam, da ne ni se slu~i Srbija kako Irak. Nema potreba od vodewe iscrpuva~ki diskusii. I ne vredi da se lovi Ci- le po aerodromi za da dava izjavi. Zo{to premierot Georgievski, specijalno za ovaa prigoda ne í ja najmi na narodot svojata sovetni~ka Mina? [to }e ni se ekonomisti, planeri i razni eksperti koga samo gleda~kata Mina moè da ni kaè dali rafinerijata na Cile moè da bide rentabilna. 2. Koga sme ve}e kaj Mina, sosema bez potreba se digna tolkava vreva okolu nejzinoto postavuvawe za sovetnik na premierot. Qub~o bi trebalo da povle~e u{te podramati~en poteg. Mina ne zasluìla da bide sovetni~ka. Mina treba da bide portparol na Vladata. Taka }e bideme edinstveni vo svetot. Obi~no portparolite go kaùvaat toa {to se slu~ilo. A Mina namesto toa {to bilo, }e ni kaùva {to }e se slu~i vo idnina. 3. Ako Qub~o ima {iroko srce, sigurno nema da ima ni{to protiv da mu ja pozajmi sovetni~kata na pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski. Ne da go posovetuva okolu dvojazi~nosta, oti i bez Mina se znae deka toa ni e idninata. Moèbi mu treba sovetni~ka da mu kaùva koga e pretsedatel vo Sobra- nie, a koga e profesor na Pravniot fakultet. Mnogu saka da drì predavawa. Zatoa i koga prima razni delegacii, ili koga dava izjavi za javnosta se odnesuva kako profesor. Sovetni~kata mu treba da go naso~i. Da ne mu se slu~i koga }e otide na fakultet, pred da mu po~na ~asot, da utvrduva dneven red i da gi broi studentite da vidi dali ima kvorum.

205 Mina bi moèla da ni kaè i dali }e se ostvari idejata na Klimovski, pretsedatelot na dràvata da se preseli na skopskoto Kale. Ako Savo uspee da go iseli pretsedatelot {to podaleku od nego, toga{ nema da se ~udime zo{to komuniciraat so pisma, koga vratite im se edna do druga. Sovetni~kata Mina bi moèla da mu ja otkrie i lokacijata na idnata pretsedatelska rezidencija. Klimovski ima ideja rezidencijata na pretsedatelot da bide vo Muzejot na sovremena umetnost. Naumil pretsedatelite da gi seli vo muzej. Belki ne misli site pretsedateli da ni bidat muzejski eksponati. 4. Idejata za Muzejot kako rezidencija e odli~na. Zgradata e golema, pa moè da primi pogolem broj vraboteni vo kabinetot. Kako {to naumil ministerot za pravda Kambovski da nosi zakoni so koi }e go nervira pretsedatelot, okolu nego }e treba da ima mnogu eksperti. Osven toa, ubavo e {to Muzejot se nao|a nad gradot. Taka, pretsedatelot nema da mora da sobira podatoci od razni strani. Sî samiot }e si gleda. Lo{o e {to }e se ukine dopisnata {kola me|u pretsedatelot i Vladata. Narodot }e ostane bez edna razonoda. A }e se ukine i edna ubava tradicija u{te od vremeto na Tito. Od pismoto na Tito, dosega ni edno drugo pismo ne bilo tolku citirano vo mediumite kako pismata na Kiro. 5. Ne e lo{o, sega koga pove}e dràvi sakaat da ni gradat stanovi, da im podmetneme da ni izgradat i edna pretsedatelska rezidencija. Mnogu e interesno toa {to stanovite sakaat da ni gi gradat Avstralija i Kanada. Tamu imame mnogubrojno iseleni{tvo. Da ne se ispla{ile slu~ajno deka i natamu }e se iseluvame kaj niv, pa zatoa ni gradat stanovi za da ostaneme tuka. Badijala Cile se ma~i da donese stranski investicii. Samo neka se zakani deka site }e im odime tamu, ne stanovi, ne rafinerija, kojznae u{te {to }e ni izgradat. Problemot e vo toa {to toga{ i Ministerstvoto za iseleni{tvo }e prestane da postoi. Martin Trenevski }e zamine vo istorijata. Ili }e bide redefi- niran. Za{to, kaj nas i istorijata ne e sigurna rabota. Po ~etiri godini, kojznae {to }e bide istoriski fakt. Sekoja vlast si nosi svoja istorija. 6. Vo Kumanovo uvezuvale Romanki za potrebite na NATO. Tuka koalicijata funkcionira besprekorno. Makroite bile Albanci, pa za da ne se iskoris- tuvaat Makedonkite, nabavile Romanki. Kumanovkite neka ne se frustriraat. Ne se raboti za kvalitet na uslugite, tuku za politi~ki dogovor.

206 KINESKA ^ETVRT 30 januari 1999

• Makedonskata Vlada ima najbrojna opozicija ‡ SDSM, pretsedatelot Gligorov i Kina

1. Sega e jasno {to mislel ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov na pres konferencijata vo Tajvan, koga rekol deka Makedonija }e bide ~udo vo Jugoisto~na Evropa. Ne treba{e da pomine mnogu vreme za da mu se ostvarat predviduvawata. Site ne{to se ~udat. Pretsedatelot ni e iznenaden i navreden, opozicijata skandalizirana, premierot skrien, Vladata tainstvena, mediumite {okirani, a Cile se ~udi kako da gi potro{i parite {to mu gi vetija. Vrskata so Tajvan e sosema normalna i prirodna. Nie velime deka ima samo edna vistina - samo edna Makedonija! I tie velat deka ima samo edna vistina - samo edna Kina. Pra{aweto e: ako nie sme Tajvan na Balkanot, toga{ koj nam }e ni bide Kina. 2. Evropskata unija ne nî prima vo nejzino dru{tvo. Nî tretira kako evropska provincija. Koga }e staneme Tajvan na Balkanot, rabotite }e se izmenat. ]e staneme kineska ~etvrt na Evropa. Isto kako vo popularnite filmovi za kineskata mafija. Kinezi nemame, ama kako ~udo za na film moè da nî bidne. Za po~etok, dovolno e {to imame mafija. 3. Pretsedatelot Gligorov se skara so Vladata okolu zakonot za amnestija. Zakonot }e pomine vo Sobranieto i bez negoviot potpis. Naskoro }e mu go smenat i zakonot so koj toj go postavuva direktorot na Agencijata za razuznavawe. Tajvan mu dojde kako kapak na sî, pa tolku ni se iznervira {to po~na pred stranskite diplomati da se ograduva od odlukite na Vladata. Gligorov ne ja priznava makedonskata Vlada za svoja. Zatoa {to nî vodi principielna politika. A kaj nas, se znae, principielnata politika e rezervi- rana samo za nego. Zatoa i smeta deka Vladata pravi dràven udar. Ete u{te edno ~udo nevideno. Vlada izbrana na neposredni izbori, si pravi samata sebesi dràven udar. Gligorov vo zemjata na ~udata e protiv Vladata. Pretsedatelot na drà- vata e vo opozicija. Vladinata koalicija }e si ima golemi problemi. Soo~ena e so najbrojnata opozicija vo svetot. Na SDSM i pretsedatelot na dràvata sega im se priklu~i i Kina. 4. Imaa pravo site {to vo predizbornata kampawa go obvinuvaa Vasil Tupurkovski deka }e ja prodade dràvata. Predupreduvawata se ostvarija. Sa- mo {to, Cile, kako {to e neiskusen trgovec, se zbunil, pa ponudil pogre{na stoka. Ubavo veli Branko Crvenkovski deka se trguvalo kako na kvanta{ki pa-

207 zar. Cile zgre{il. Mesto da ja prodade Makedonija, za milijarda dolari ja prodal Kina. 5. Tajvan nudel pari i porano, ama principielnata politika ne dozvolu- vala parite da gi zememe. Ba{ka, }e sme ja nalutele Kina. Neli tie toga{ ni davaa golema poddr{ka vo bitkata za me|unarodno priznavawe, pa edna{ ni ispratija humanitarna pomo{ od kikiritki. Toa ne smeeme nikoga{ da go zaboravime. Vo tie presudni momenti za opstanokot na makedonskata dràva, kikiritkite ni ja digaa potencijata. Sega, ovie drugi Kinezi }e ni ispra}ale kompjuteri. Tokmu zatoa, ministerot Dimitrov napravi kobna gre{ka koga go potpi{a priznavaweto so Taj- van. Toa }e se odrazi vrz populacionata politika na dràvata. Stanuva zbor za seriozno predavstvo, bidej}i dolgoro~no }e se dovede vo pra{awe i opstanokot na nacijata. Kade se videlo da se kombiniraat kikiritki i kompjuteri? Ako se prejademe kikiritki, krvta namesto v glava, }e ni odi na drugo mesto i avtomat- ski ne }e nî biduva za rabota so kompjuter. A ako jademe kikiritki, }e se mno- ìme kako Kinezi. Principielno, opstanokot so pomo{ na kikiritki }e ni bide zagarantiran. Ja znaete onaa starata "kikiritki }e prodavam, samo da te izdràvam..." 6. Kako ne mu e sram na ministerot Dimitrov da veli deka priznavaweto na Tajvan }e otvori novo poglavje vo makedonskata istorija. Znael li toj deka Tajvan go priznavaat samo siroma{ni zemji? Kako moè toj, taka ednostavno, nas bogatite, da nî stava vo redot na siroma{nite. Toj }e ni ja menuva istorijata!? Nie bogatite }e se spu{tame na nivo na siroma{nite zemji!? Dobro e {to ne sme vo dru{tvo samo na siroma{nite. Vo Evropa so nas e i Vatikan. Pa, so Gospod napred! 7. Ostavi drugo, tuku {to }e pravime ako treba da mu pomogneme na Taj- van, vo slu~aj na vojna so Kina. Dali dogovorot so Amerikancite nî obvrzuva i nie da ispratime svoi trupi. Dali, spored programata na NATO, }e nî opre- mat so borbeni velosipedi. Ili, poarno e da ne si gi tro{ime vojnicite, tuku da go re{ime problemot so edna specijalna edinica. Vo Tajvan }e se pretsta- vime elitno. ]e im gi ispratime ministerot Kqusev i generalite Traj~e Krs- tevski i Mitre Arsovski. Pa tie tamu, ako sakaat, neka si formiraat penzi- onerski klub.

208 UGLEDNO GETO 6 fevruari 1999

• Zo{to kniga na `alost za Kina, koga i nie sme za `alewe

1. Evropa ne nî saka. Amerikancite samo ni pu{taat voda. Od Rusite se ~uvame. So Kinezite se skaravme. Sega i Tajvan ne ni ~ini. Nema spas za nas. Duri ni more nemame, inaku }e skoknevme site vo nego i }e se udavevme. Sega ne ni ostanuva ni{to drugo, tuku da si sedneme i gordo da si pla~eme nad sopstvenata sudbina, zaedno so pretsedatelot Gligorov. Moèbi, sepak, ima nade` za nas. Ako sî be{e taka crno, belki nema{e pretsedatelot na dràvata i premierot da prezemat itna akcija za spas na beznade`nata zemja. Priznavaweto na Tajvan be{e tolku katastrofalen poteg, taka {to pretsedatelot Gligorov vedna{ otide v crkva. Dodeka narodnite masi se organiziraa vo borbata protiv nenarodnata vlast, a skoevcite nave~er pi- {uvaa paroli po yidovite, pretsedatelot zamina vo edna germanska katedrala. Samo molitvi nî spasuvaat. [efot na dràvata be{e v crkva vo Ahen, ama premierot otide da se moli u{te podaleku ‡ vo Va{ington. Vo katedralata Gligorov bil so u{te nekolkumina {efovi na dràvi. Ama, rabotava ni e izgleda epten za nikade {tom Georgievski se molel zaedno i so Klinton. Od tolku mnogu molitvi i poklonenija, izumija da mu se poklonat na Goce Del~ev. Zaboravija deka nekoga{ mu go odbeleùvaa rodendenot. 2. SDSM vo svoite prostorii otvori knigi za potpisi na gra|anite. Samo ne mi e jasno zo{to da se potpi{uvame vo kniga na àlost za Kina. Zar nie ne sme za àlewe? 3. Sme imale sre}a {to tuka ni ostana ambasadorkata na NR Kina Sju Juehe. [to li }e pravevme ako i taa zamine{e nekade da se pomoli. Koj li }e ni gi tolkuva{e Ustavot i zakonite i koj }e vnimava{e dali pravilno gi sproveduvame? Ba{ me interesira {to pravi denovive makedonskiot ambasador vo Pe- king Vladimir Petkovski. Dali se moli ili, pak, sekojdnevno gostuva po kines- kite televizii. Verojatno pi{uva soop{tenija vo koi í ukaùva na kineskata vlada kade go prekr{ila zakonot. Nema somnenie deka tamo{nite vlasti, kako provereni demokrati, mu davaat {irok prostor da gi povikuva mediumite da se stavat na stranata na pravdata na makedonskata Vlada. Edinstveno ne se ima pojaveno kaj kineskiot {ef na dràvata. Vo Kina nema pove}e partii, pa makedonskiot ambasador i {efot na dràvata nemaat potreba da se borat protiv partijata na vlast, kako kaj nas Gligorov i Juehe. 4. Velat deka so priznavaweto na Tajvan }e sme stanele enklava vo ovoj del od svetot. ]e sme bile izolirani od Evropa. Deka sega ne sme. Na {to li~i toa koga }e ti tekne da trkne{ do Solun. Za da odi{ do Grcija, ti trebaat ne-

209 kolku ~asa mrznewe i visewe na ograda i desetina dena ~ekawe. Ne daj boè da posaka{ da odi{ do Germanija, Holandija ili, u{te postra{no, do Velika Bri- tanija. Ne deka ne ti davaat, tuku nema potreba. Tuka e tolku ubavo i dostoinstveno za ìveewe, taka {to tie ne zasluìle tamu da gi tro{ime parite. I {to bilo toa poniùvawe, odime tamu, barame rabota i plata, a kaj nas ima i rabota i plata za site. [to ubavo si se vikavme oaza. Namesto oaza na mirot, sega treba da bideme tajvanska enklava. Toa e mnogu navredlivo. Najubavo nie da si ostaneme, em izolirani em siroma{ni, pa nema da bideme enklava. ]e si bideme geto. Ama ‡ ugledno geto. I onaka so nas se odnesuvaat kako da sme vo geto. Doa|aat da nî vidat na dva-tri ~asa, po mo`nost vo prazni~en den, za da ne si go gubat dragocenoto rabotno vreme, }e nî ute{at deka }e ni bide podobro za nekoi dvaesetina godini, ako gi ispolnime uslovite, i begaat doma {to pobrzo, slu~ajno da ne gi fati nekoja bolest. Za da odime kaj niv ni trebaat edno~udo garancii, osiguruvawa i dostoinstvo vo ogromni koli~ini, za{to rezervite gi tro{ime za vreme na te{ko zdobieniot me|unaroden ugled pred {alterite za vizi. [to pogolema redica za vizi tolku pogolem ugled za zemjata. Pretsedatelot Gligorov veli deka ne e ni Tu|man ni Milo{evi}. Arno ama, gra|anite na Tu|man patuvaat niz Evropa samo so paso{ot v xeb i bez vizi, a nie se redime vo redicite kaj Milo{evi}, za{to drugite dràvi, verojatno, za da ne ni go urivaat ugledot, ambasadite gi otvoraat vo Belgrad, a ne vo Skop- je. 5. I Vasil Tupurkovski izgleda mnogu neugledno vo xemperite {to gi nosi, pa zatoa Tajvancite ne mu ponudile provizija. Si rekle, ovie Makedonci- ve se skromni vo oblekuvaweto, ama izgleda deka mnogu jadat. [tom jadat, zna~i imaat hrana. Ete od kade do{la idejata za investicii vo proizvodstvoto na hrana. Nim im treba hrana i ete od kade do{la idejata za obnovuvawe na proizvodstvoto na hrana vo Makedonija. Ima li podobra reklama za hrana od samiot Cile. Ba{ka, so ogled na negovata vitalnost, sigurno stanuva zbor za zdrava hrana.

AMKAWE JAJCA 13 fevruari 1999

• Na Pro~ka vo Bugarija

1. Kako trgnalo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so podnesuvaweto krivi~ni prijavi, ni{to ~udno naskoro da snema hartija za pi{uvawe. ]e treba da se raspi{e tender za nabavka na unificirani formulari za krivi~ni prija-

210 vi. Nema smisla ministerot Pavle Trajanov da se ma~i da pi{uva tekstovi. ]e si ima formular, samo }e go popolni i procedurata }e se zabrza. Firmata na ministerot za finansii Boris Stojmenov ve}e ima iskustvo so tenderite za formulari. Po pra{aweto na krivi~nite prijavi Vladata moè da pokaè maksimal- na efikasnost. Stojmenov }e pe~ati, Trajanov }e popolnuva, a Kambovski }e vodi smetka. Vladata treba{e da razmisluva koga go predlaga{e Zakonot za amnestija dali tie {to }e si zaminat od zatvor }e oslobodat dovolno mesta za novodojdenite. Zatoa i ministrite za vnatre{ni raboti i za pravda treba tesno da sorabotuvaat. Da ne se slu~i poradi prezafatenost, da mora da se gradat novi zatvori. A spored programata za obnova i razvoj, ne e predvidena takva investicija. Nitu, pak, ministerot Stojmenov vo Buxetot odvoil stapka za toa. Eventu- alno, moè da najde pari po dve godini, otkako }e prestane da gi pla}a kreditite kon edna amerikanska banka, za{to tie taka mu {epnale. Vo me|uvreme, Vla- data }e mora da tro{i od tajvanskite dolari, ako saka site na koi Trajanov im podnel prijavi da gi stavi v zatvor. Ako ne uspee i toa, toga{ }e mora samiot minister da se snao|a so parite. Ako moèle negovite prethodnici da davaat sponzorstva za xez-festivalot, toga{ i Trajanov neka organizira eden dobrotvoren koncert. Prihodot od pro- dadenite vleznici }e odi na smetka na podobruvawe na ìvotnite uslovi na idnite zatvorenici. 2. So otkrivaweto na sponzorstvata od policijata, se otkri deka policijata raspolagala i so nekoja smetka koja ne bila pod kontrola nitu na dràvata nitu na Vladata, nitu na Zavodot za platen promet, tuku direktno pod kontrola na ministerot. Sepak, ovaa situacija na dràva vo dràva bila produktivna vo odnos na izgradbata na kulturniot duh na gra|anite. Nie ne sme ni znaele deka koga kako obi~ni gra|ani }e zastaneme na {alterite na MVR za paso{, li~na karta, ili za uverenie za dràvjanstvo, pridonesuvame za kulturniot ìvot vo dràvata. So sekoj platen formular, del od na{iot denar odel i za Xez-festivalot vo Skopje, ili "Interfest" vo Bitola. Me interesira dali i kaznite {to im gi pla}ame na soobra}ajcite se koristat za sponzorirawe festivali. Nema smisla da pla}ame, a da ne znaeme za {to ni odat parite. Zar vo minatoto ne bile onepravdani onie voza~i koi platile kazna i posle nivnite pari oti{le za xez, a tie sakaat narodna muzika. I toa zo{to? Zatoa {to ministerot pove}e sakal xez otkolku narodwaci. E otsega nema da bide taka. ]e ima promeni i vo kaznenata politika. Ko- ga }e pomine{ na crveno i koga policaecot }e ti napi{e bele{ka, toj }e mora zadolìtelno da gi navede i kulturno-umetni~kite afiniteti na kaznetiot. Ne smee parite na nekoj {to ja saka Ceca da odat na smetkata na Makedonska filharmonija. I ako gre{i, barem da znae zo{to gre{i.

211 Ovaa akcija na kulturno opismenuvawe na narodot od policijata moè da se izvede vo sorabotka so "Skopska pivara". Neli vo edna reklama za "skopsko" se tvrde{e deka so sekoja ispiena goltka pivo, pridonesuvame za sponzorirawe kulturni manifestacii. [to pove}e pijanici, tolku pokulturna nacija. E sega, na akcijata na "Pivara" se vklu~uva i policijata. Soobra}ajcite }e treba da gi lovat pijanite i da im pi{uvaat kazni. So "skopsko" i so MVR }e imame dvojno finansirawe na kulturata. 3. Premierot Qub~o Georgievski na 21 i 22 fevruari }e zamine vo Buga- rija. Bidej}i 21 fevruari e praznikot Pro~ka, zna~i Georgievski odi na pro{- tavawe so tamo{niot premier Ivan Kostov. Spored starata makedonska tradicija, vo semejstvoto, za vreme na Pro~- ka, majkata gi sobira decata, im vrzuva vareno jajce na konec, a decata se obiduvaat da go lapnat jajceto, bez da go fatat so race. Belki Ivan Kostov nema da go pre~eka Qub~o so jajce na konec. Vedna{ }e se prokomentira deka Qub~o }e go amka jajceto {to mu go ni{ka majka B'lgarija. U{te postra{no }e bide ako ministerot za nadvore{ni raboti Aleksan- dar Dimitrov go amka jajceto na Nade`da Mihajlova. Kakov Pangalos, kakov Tajvan, duri ova bi bilo katastrofalen pad na ugledot na dràvata. Nastrana {to biv{iot minister Hanxiski bi bil mnogu qubomoren. Ka- ko toj ne uspea za vreme na negoviot mandat da se amka so Nade`da. Kojznae dali hubavoto Nade u{te misli na nego. Barem da go pra{a Aleksandar, {to e so Hanxo, da ne mu pu{tile i nemu nekoja prijava. Ova mladive se mnogu bezobrazni. Vedna{ zaboravaat i nemaat po~it kon starite qubovi. Ne se kako amerikanskata ministerka Medlin Olbrajt. Taa se sre}ava so Qub~o, ama pak ne zaborava da mu se javi i na Kiro. I toa sé no}e se slu{aat. Toa ti se vika verna qubov. 4. Kako se vika{e dràvata so koja neodamna vospostavivme diplomatski odnosi, pa Kina ni se naluti? Potpretsedatelot na Vladata Bedredin Ibrai- mi, denta koga stigna {okantnata vest od Tajpej, zboruva{e za Tajland. Vo me- |uvreme, Vladata dozna so kogo sme se zdruìle. Taka {to sega i ministerot za finansii Boris Stojmenov znae so kogo sme vospostavile diplomatski odnosi, ama ne e siguren za poslednata bukva od imeto na dràvata. Pa, za da ne ispadne neuk kako potpretsedatelot Ibraimi, ne zboruva za Tajland, ama za sekoj slu~aj, Tajvan go vika Tajvand. 5. Pretsedatelot Gligorov pravi razlika me|u Tajvan i Tajvand, pa v ponedelnik }e go svika Sovetot za bezbednost. Bidej}i Sovetot se svikuva koga bezbednosnata situacija vo dràvata e dramati~na, sigurno pretsedatelot ima osnova za seriozna zagriènost. Gligorov go svikal Sovetot koga doznal deka Kinezite od Peking denovive naso~ile stotina balisti~ki proektili kon Kinezite od Tajvan(d). So ogled na sostavot na Sovetot za bezbednost, sosema e neizvesno kako na{ata dràva

212 }e se odnesuva vo ovaa dramati~na situacija. Dali, }e se rakovodi po stavot na Vladata, pa }e ispratime vojnici da go {titime Tajvan, bidej}i Tajvan(d) e na{, ili Vrhovniot komandant, }e mobilizira makedonski trupi da í pomognat na armijata na NR Kina da go osvoi ostrovot i taka da go spasi ugledot na dr`avata.

MAKEDONSKA AGRESIJA 20 fevruari 1999

• Makedonija go prizna Kvebek

1. Premierot Qub~o Georgievski, po vra}aweto od Brisel se fale{e deka sega Makedonija ima agresiven nastap vo Evropskata unija. Koga im se pojavil vo Belgija, site se stresle od strav. Cela Evropa e ispotresena zo{to nie sakame da vlezeme kaj niv, a tie ne ne sakaat, pa sega smisluvaat kakov vid agresija }e smisli makedonskoto rakovodstvo. Prv rezultat od agresivniot nastap na makedonskata diplomatija be{e polupraznata sala vo koja zboruva{e premierot Georgievski. Evropejcite se ispla{ile i se razbegale pred agresivnosta na Qub~o. Si rekle, gledaj go ovoj opasen e, go nau~il na{iot pristap, celo vreme se sme{ka, a ne ti go misli dobroto. Fatile da begaat, koj kade }e stigne. Samo tie {to ne uspeale da izbegaat od salata se skrile pod klupite. Ne e {ega, se raboti za makedonska agresija na Evropa. 2. Qub~o be{e prinuden na agresiven nastap. Neli Cile im veti na Taj- vancite deka Makedonija }e im bide portata kon Evropa, pa nema smisla sega da gi zafrkneme. Eve, sega }e go vneseme Tajvan vo Evropa, ama prvo da izvadime vizi. Grupata novinari {to be{e vo poseta na Tajvan, na vra}awe ima{e nekolku~asoven prestoj vo Viena. Vizite za Avstrija im gi izvadile doma}inite vo Tajpej. Ako makedonskite novinari vadele {engen viza vo Skopje pred da otpatuvaat vo Tajpej, kojznae i do sega dali }e bea ka~eni vo avion. So ovaa poseta, novinarite gi opravdaa stravuvawata deka ne{to ne e kako {to treba so spogodbata za diplomatsko priznavawe. Vedna{ se otkri ras- ~ekor me|u dogovorenoto i realnoto. Neli Makedonija treba{e da bide evropska porta za Tajvan. Kako toga{ se slu~i tie da vlezat vo Evropa preku tajvan- skata porta. 3. Makedonija e mnogu va`na dr`ava, pa osven evropska porta za zemjite od Azija, mo`e da bide i NATO porta za vlez na Kosovo. Niz nas samo }e minuvaat. Nau~eni sme. Neli makedonskata istorija e poznata po toa {to sekoga{ niz nas minuvale razni vojski.

213 Makedonija i ovoj pat }e bide tranzitna zona. [to o~ekuvavme, deka NATO }e dojde i }e ostane. Bidej}i sme zemja vo tranzicija, vojskite samo }e tranziti- raat. 4. Ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov i direktorot na Agencijata za obnova i razvoj Vasil Tupurkovski otpatuvaa za Kanada so grupa makedonski biznismeni. Me|u niv e i Vawa Bitoqanu. Me ~udi kako u{te ne stignala vest deka Makedonija go priznala Kvebek. Vakov poteg na makedonskata diplomatija bi bil od prvoklasno zna~ewe za relaksirawe na odnosite me|u Vladata i pretsedatelot na dràvata. Prvo, zatoa {to priznavaweto na frankofonskata provincija bi do{lo mnogu skoro po posetata na Gligorov na Pariz. Pretsedatelot ne }e mora da go svikuva So- vetot za bezbednost i da se àli deka Vladata go skarala so site prijateli, koga [irak mu e osvedo~en prijatel. Vtoro, Makedonija bi stanala francuska porta za site frankofonski zemji od svetot. I treto, toa bi bil rentabilen vlog za spas na makedonskata kohabitacija. 5. Toa Sovetot za bezbednost {to go svika pretsedatelot vo ponedelnikot izgleda deka e mnogu mo}na institucija. Vistina, ne znaeme {to se raspra- valo, ama Gligorov ima{e najaveno deka }e zboruva i za posetata na Pangalos na Makedonija. I ‡ {to se slu~i? Pangalos si dade ostavka. Po devedesetminuten govor na pretsedatelot, {to drugo mu preostanuva. More, taka mu treba. Toj nas ‡ "pederi!" 6. Premierot utre }e patuva za Sofija. Sega }e se smirime so Bugarite. Vo ramkite na ustavnite opredelbi, }e mora da se otkaème od me{aweto vo vnatre{nite raboti na Bugarija koga se vo pra{awe Makedoncite od pirinski- ot del. Pred dve i pol godini, se otkaàvme i od Egejcite. Otsega, za Bugarija }e se griì za Pirincite. Grcija }e se griì za Egej- cite. A Makedonija }e se griì za Albancite. So griàta kon Albancite, Makedonija }e bide poblisku do Evropskata unija. Za{to, niv drugi malcinstva, osven albanskoto, ne gi interesiraat.

PARTIZANI I GERMANCI 27 fevruari 1999

• Ministerot Trajanov go pronajde oktopodot

1. Bau~ot na NATO kru`i nad Kumanovo. Kolku li goli race, pokraj dvete na Dragi{a Mileti} i onie na makedonsko-jugoslovenskite komunisti, }e bidat potrebni NATO da se protera od Makedonija. Ako treba, tie i so race }e go zadavat. Zatoa {to NATO e protiv Jugoslavija. A i mitinga{ite na sobirot

214 vo Kumanovo, spored Mileti}, se Jugosloveni. Osven toa, neli celo vreme nî u~ea deka NATO e najgolemiot neprijatel na Jugoslavija i na nejziniot originalen komunizam. Ako ve}e i onaka nemame odbeleàna granica, rabotata e epten "vrà- na". Ubavo se vide: makedonskoto i srpskoto zname vrzani vo jazol. Da be{e pameten Rufi Osmani nikoga{ nema{e da zaglavi v zatvor, ako mu tekne{e albanskoto zname da go vrze vo ~vor so makedonskoto. So takov {tos, }e demonstrira{e em soìtelstvo em nu`na po~it kon dràvata vo koja ìvee. A ne tamu u{te organizira{e nekakvi mom~iwa {to {etaa so crni baretki i so dvoglavi orli. Toa e apsolutno neprijatelska provokacija koga }e se sporedi so prijatelskite {ajka~i i kokardi {to sakaat da nî spasat od NATO-imperijalistite. Kumanovo ja prodolùva slavnata revolucionerna tradicija. U{te vo 1941 godina kumanovskata partiska organizacija mu napravi pu~ na [arlo protiv Bugarite i se prikloni na KPJ. Eden drug Dragi{a, vo 1990 godina organizira{e kumanovska antibirokratska revolucija za poddr{ka na Milo{evi} i protiv osamostojuvaweto na Makedonija. Revolucijata te~e. Kapitalizmot u{te ne e mrtov. A i Jugoslavija ni e vo srceto. 2. Za àl, i ovaa nenarodna vlast {to narodot ja izbra pred nekolku meseci u{te ne padnala. [to li }e smisli nedelava pretsedatelot Gligorov? ]e mora nekako da nî spasi od neprijatelite, banditite, mafija{ite i ilegalcite {to {etaat po nekoi dale~ni ostrovi i gi priznavaat kako nezavisni dràvi. Nema belki da se povle~e od bitkata sega, koga stanuva najinteresno. Kako vrhoven komandant voop{to ne treba{e da zboruva pred Sobranie- to. Ne treba da gubi vreme da se rasprava so neprijateli. Nema tuka muabet. Vedna{ treba da se vikne generalot Traj~e Krstevski, da se digne vojskata, da se ispoapsi cela Vlada i da se priznae Kina. Bugarskite tenkovi vedna{ da se ispratat na kineskata armija, zaedno sose site ohridski kaj~iwa za da se napadne Tajvan, i da ne mu tekne nikomu vo idnina da odi tamu po pari. Ako ministerot Boris Stojmenov odbiva od Buxetot da gi finansira generalite na Gligo- rov, se pojavuva li~no Traj~e Krstevski i so pi{tol na slepoo~nica go prisi- luva da gi izbroi site pari sose provizijata na Cile za {kolite i bolnicite. I taka naskoro }e staneme strav i trepet na Balkanot. Ako ne go iskoristime oru`jeto za presmetka so vnatre{niot neprijatel, }e treba da se tepame so sosedite. Eve, sega i Germancite, za da ne ostanat pokuso od Bugarite, ni vetija u{te pogolema pomo{ vo oklopni transporteri i xipovi. Ne e ubavo da se vooruùvame so amerikansko oru`je, koga toa ne e vo sklad so na{ite slobodarski tradicii. A so Germancite i so Bugarite si imame zaedni~ka istorija. Pokraj bugarskite tenkovi i germanskite transporteri, a pu{ki za balistite si imame nabaveno od porano, ni ostanuva u{te da najdeme

215 koj }e zamine vo partizani. Moè da se slu~i, ako frontovskata bitka na pretsedatelot so Vladata ne uspee, Gligorov da premine na gerilska vojna. Ama, ne e siguren i vo dobroto odnesuvawe na negovite. Aj }e gi organizira, }e napravat ~eti, }e se organiziraat vo trojki i }e zaminat v {uma, ama ne se seriozni. [tom }e po~uvstvuvaat deka ne im treba, }e go napu{tat. Zamislete si na {to bi li~elo ako SDSM go ostavi komandantot sam v {uma, kako {to mu izbegaa partiskite drugari i od Sobranieto. 3. Kiro navistina ostana sam. Pratenicite na SDSM mu otidoa, UNPREDEP go napu{ti, si zamina i Sju Juehe, sovetni~kata za kultura se vra- }a vo teatarot, ambasadorkata vo SAD A~evska mu podnese ostavka... Eve, duri i vernata gospo|a madam Olbrajt ve}e ne mu se javuva po telefon. Da se ~ue{e so nego, sigurno nema{e da mu isprati pismo na Qub~o. 4. Ova so oru`jeto moè da bide seriozen problem. Za nafta nekako }e se snajdeme, Cile }e ni izgradi rafinerija, ama kade }e najdeme tolku lu|e da gi vozat site tie tenkovi i transporteri. I aman Qub~o ve}e neka ne bara tenkovi. Neka odi do Grcija i od niv neka pobara avioni. I bez toa sekoga{ se vozat nad Makedonija i ve}e ni ja poznavaat konfiguracijata na terenot. Navidum 150 tenkovi se mnogu, ama naskoro i tie moè da ni se najdat. Dodu{a, Bugarite ni gi ispora~aa bez municija, ama za {etawe po ulici i takvi se dobri. Neli Cile se podgotvuva da ni stane pretsedatel. Qub~o ve}e se vklu- ~i vo kampawata za negova poddr{ka. Mu gi znae potrebite. Za po~etok mu najde tenkovi. 5. Premierot nekolku pati ni povtoruva deka me|uetni~kite odnosi se relaksirani. I navistina e taka. Albancite i Makedoncite ne se tepaat po ulici. Sega se tepaat po avtobusi. Onaka, ~isto od relaksacija, da ne im bide zdodevno vozeweto. 6. Ministerot Pavle Trajanov denovive e viden vo supermarketot "Ve- ro". Otkako e dojden na vlast, celo vreme go bara oktopodot na Branko. Nekoj mu rekol deka vo friìderite na "Vero" sigurno }e go najde.

BROEWE OVCI 6 mart 1999

• [to znae dete {to e relaksacija

1. Glavna zanimacija na makedonskite gra|ani vo poslednite nekolku meseci e broeweto. Prvo bevme zafateni so broeweto glasovi na izborite. Potoa po~navme da í gi broime stote dena na novata vlada. Za toa vreme broevme kolku lu|e }e bidat staveni na novi mesta i kolkumina }e bidat trgnati. Gi broevme i aferite so javnite nabavki, milionite marki i te{kite zloupotrebi.

216 Toa {to, vo me|uvreme, prodolì broeweto na denovite do plata, na zagubarite i na nevrabotenite ne ni pre~e{e da se zanimavame so povedri temi od tipot na prebrojuvaweto na milijardata na Cile, broeweto na koko{arnici, raspra{uvaweto kolku milioni }e odat ovde, kolku onde... Za da ne zaboravime kade ìveeme, denovive gi broime i tepa~kite vo gradskite avtobusi. Po posetata na premierot Qub~o Georgievski na Bugarija, broime i tenkovi. Na grani~niot premin Bogorodica kon Grcija sekojdnevno gi broime konvoite na NATO. Na Skopskiot aerodrom gi broime sletuvawata i poletuvawa- ta na transportnite avioni. Kako protivteà, na severnata granica, na preminot Blace gi broime begalcite od Kosovo. Nikoj ne znae to~no kolku imame begalci ni kolku imame NATO-vci. ]e gi izbroime. [to ni e druga rabota. Vo ramkite na matemati~kata aktivnost, sî u{te nikoj ne se setil da izbroi kolku ima ovci. Dali se navistina dva miliona, kolku {to tvrdat zlobnicite, i dali navistina se podeleni vo dve stada. Broeweto ovci e korisna men- talna aktivnost. Dejstvuva smiruva~ki, osobeno sporedeno so broeweto vojnici i begalci. Se veruva deka ako ne moè{ da zaspie{, treba da broi{ ovci. [to pove}e ovci, tolku pomiren son. Problemot nastapuva koga }e se razbudi{. To- ga{ }e sfati{ deka prikaznite {to ni gi raskaùvaa pred da po~neme da gi broime stote dena bile samo eden ubav son. 2. Samo pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski nema problemi so broeweto denovi do pretsedatelskite izbori. [to se odnesuva do nego, izborite moàt da bidat u{te deneska. Vsu{nost, ne mora voop{to i da se odràt. Zatoa {to pretsedatel na dràvata }e bide Vasil Tupurkovski. Taka vika Sa- vo. Taka im kaà i na tajvanskite novinari. Vo vozduhot se ~uvstvuva raskol me|u makedonskite jasnovidci. Pred nekolku dena eden predvide deka Tupurkovski nema da bide idniot pretsedatel na dràvata. Sovetni~kata na premierot Georgievski, jasnovidkata Mina, sî u{- te ne se koncentrirala na ovoj problem. Samo jasnovidecot Savo znae {to }e se slu~i naesen. Za Savo Klimovski e poznato deka toj gleda daleku vo idninata. U{te koga be{e vo Strankata na Jugoslovenite, veruva{e deka Jugoslavija }e opstane. I pogodi. Taka {to, ako Cile se potpira na prognozite na Savo, sigurno }e stigne do pretsedatel. 3. Verojatno ne e lo{a idejata i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da angaìra nekoj jasnovidec. Negovata zada~a }e bide da predviduva na koja avto- buska linija }e dojde do tepa~ka me|u sredno{kolcite Albanci i Makedonci. Za{to, ako prodolì vaka, }e mora da se raspi{e tender za pove}e policiski kombiwa. Zad sekoj avtobus }e odi po edna "marica". Kakva smisla bi imala, na primer, misijata na Maks van der [tul, ako Albancite i Makedoncite ne se tepaat. Koga ve}e nekoi, za inaet na Vladata, go ubeduvaat deka me|uetni~kite odnosi ne se relaksirani, toga{ za toa mora

217 da priloàt i ubedlivi dokazi. Taka {to }e mora i da gi organiziraat decata. A deca kako deca. [to znae dete {to e relaksacija. Ako treba da se udira ‡ neka se udira. Zemi pra~ka i mavaj. 4. Tajvanskite novinari {to dopatuvaa vo Makedonija, prviot den davaa izjavi kolku se sre}ni {to prestojuvaat vo edna takva golema zemja kakva {to e Makedonija. Patem, kaùvaa deka ne znaat mnogu za nas, ama u~ele istorija, pa taka dobile nekoi soznanija za Makedonija. Kojznae {to u{te im kaùval Tu- purkovski koga bil tamu, i dali im raskaùval za negovite istraùvawa za anti~ka Makedonija, pa moèbi Tajvancite si pomislile deka stanuva zbor za im- perijata na Aleksandar Makedonski. Raka na srce, bi bilo ubavo zemjava da ni be{e malku pogolema, ako ve}e tolku sakaat da ni davaat pari. Za{to, iskustvoto ni zboruva deka kolku mnogu pari moème da iskrademe, }e ni treba ne{to pogolema dràva od ovaa. Tuku, daj dodeka e vreme da im ras~istime na tajvanskite kolegi deka milijardata treba da stigne tuka, a ne vo zemjata na Aleksandar Makedonski. Da ne se zbunat lu|eto, da ne znaat kade da investiraat, pa namesto koko{arnikot vo Struga, da go izgradat vo Aleksandrija, ili, pak, namesto Gevgelija da dobie rafinerija, da nikne nova rafinerija vo Iran. 5. Ako ve}e pretsedatelot Gligorov i premierot Georgievski ne moàt da se usoglasat so kohabitacijata, tuka se nivnite soprugi da ja zavr{at rabotata. Zav~era, gospo|ata Nada Gligorova ima{e humanitarna akcija vo Demir Ka- pija, a v~era, gospo|ata Sneàna Georgievska vo Skopje. Gligorova i Georgievska si se me{aat vo ingerenciite, isto kako nivnite sopruzi, ama, sepak, koga kohabitiraat prvite dami, barem nema {teta za dràvata. Ako ve}e od konkurencijata me|u Gligorov i Georgievski nemame nikakva korist, osven zabava za narodot, toga{ barem konkurencijata me|u Gligo- rova i Georgievska }e donese korist za pogolem broj deca bez roditeli, hendikepirani i retardirani.

RELAKSIRANA DR@AVA 13 mart 1999

• Tainstvenata nasmevka na Kiro

1. VMRO-DPMNE i DA deneska }e gi razgledaat efektite od dosega{no- to 100 dnevno vladeewe. Bidej}i najgolem del od vremeto pominaa vo delewe funkcionerski i direktorski mesta, najverojatno, }e analiziraat {to srabotile. Toa zna~i deka }e se osvrnat na rezultatite od podelbite. Me|utoa, ne smeat da se zala`uvaat so dosega{nite rezultati. Bidej}i uspehot ne zavr{uva tuka. Ima u{te mnogu za delewe. Pred eden mesec, Cile ni

218 zboruva{e za nekoja britanska rafinerija vo Gevgelija. Sega Qub~o zboruva za gr~ka rafinerija vo Skopje. Liderite na koalicijata "Za promeni" tolku revnosno se zafatile so podelbata, taka {to, sega, osven vlasta, }e po~nat da gi delat i objektite vo dràvata. Taka i treba. Ako ve}e VMRO-DPMNE si ima svoja rafinerija, redno e, spored partiskiot dogovor, DA da si ima druga. 2. I taka, vo ovaa dràva sekoj si pravi {to si saka. Dodeka Ministers- tvoto za nadvore{ni raboti go ubeduva NATO deka sega e vistinskiot moment da mu se pribliìme, na~alnikot na general{tabot Traj~e Krstevski, se kara so NATO i im raskaùva prikazni deka kaj nas nebare e raspad na sistemot. Ne treba da se ~udime na izjavite na generalot Krstevski. ôvekot cel ìvot imal koncepcija deka NATO ni e neprijatel i sega e zbunet. Kako sega da bara koordinacija so oficerite za koi go u~ele deka treba da se bori protiv niv. Ostriot ton na generalot kon NATO samo u{te edna{ dokaùva deka ova e relaksirana dràva. MNR veli edno, General{tabot na ARM drugo, a ministerot za odbrana e zafaten so broeweto tenkovi vo Bugarija. Nema smisla da go voznemiruvame profesorot Kqusev so vakvi sitni problemi. Moè da se de- koncentrira, pa da utne vo broeweto. 3. Samo MVR ima precizen mehanizam vo broeweto i tuka nema utka. Si ispratija kulturno lu|eto apel do begalcite od Kosovo da im se prijavuvaat i sega }e gi ~ekaat rezultatite. [to ima tie da brojat, koga lu|eto sami }e im se prijavuvaat. A i da ne se prijavi nekoj ‡ golema rabota, {to se nekolku iljadi lu|e od druga dràva pomalku ili pove}e, koga ve}e tolku stranci ni se vrtkaat niz dràvata. Koj veli deka dràvata ne go kontrolira vlezot na kosovskite begalci vo Makedonija? Ete, taksistite gi ~ekaat na ilegalni premini. A niv gi organizirala DPA. A DPA e od vlasta. Zna~i, vlasta, sepak kontrolira. Dobro e {to vlasta ima kontrola vrz situacijata, makar i vrz brojot na taksi vozilata na ilegalnite premini. Koga ne bi imala, kojznae {to sî moè da ni vleze vo dràvata. Moè da ni se slu~i sose begalcite da ni vlezat i borci na OVK. I, {to pravime ako borcite na OVK ne go poslu{aat apelot na MVR i ne se prijavat. Ako se takvi neodgovorni, tie sigurno nema da sakaat da se koordini- raat i so generalot Traj~e Krstevski. Edinstvena uteha e {to pokraj tolku uniformi, i uniformite na OVK nema nikoj da gi zabeleì. Kade promar{iraa tolku vojski niz Makedonija, neka promar{iraat i borcite na OVK. 4. Ako NATO vojnicite posedat u{te nekoe vreme kaj nas, toa moè da bide porazno za disciplinata vo zemjite od kade {to doa|aat vojnicite. ]e gi rasipeme. I {to pove}e sedat, stanuvaat porasipani. Vidoa deka tuka moè sekoj da pravi {to saka i po~naa da se odnesuvaat kako nas. Parkiraat na trevni- ci, vozat po trotoari... Eve po~naa da se tepaat i po kafeani. Bidej}i site se so razli~en etni~ki sostav, uspe{no se vklopuvaat vo me|uetni~kata relaksacija. Ako naskoro ne ja napu{tat Makedonija, NATO }e bide seriozno oslaben.

219 Koga }e se sfati opasnosta od natamo{noto prisustvo na vojnici od razli~ni zemji vo Makedonija, jasno e zo{to site nestrplivo gi ~ekaat Amerikan- cite. Turcite u{te gi ~uvstvuvaat kulturnite posledici od petvekovnoto prisustvo na nivna vojska na ovie prostori. Amerikanskite marinci treba da go spasat NATO od lo{oto vlijanie na makedonskata sredina vrz negovite vojnici. 5. Vo epten relaksirana atmosfera, i Vasil Tupurkovski se sretna so ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Jorgo Papandreu. Tolku be{e re- laksiran {to pred kafeanata sproti gr~kata kancelarija za vrski, go pre~eka gostinot so zavrateni rakavi od bluzata. Siroma{kiot Papandreu, za da se vklopi vo sredinata, mora{e da go soble~e paltoto. Da posede{e u{te malku, }e ja simne{e i vratovrskata. Vo taa kafeana obi~no sedat lu|eto {to ~ekaat gr~ka viza. Leta, obi~no pred kafeanata i prespivaat. Velat deka Cile toga{ fa}al vrski kaj Jorgo za viza, bidej}i toj den kancelarijata za vrski ne izdava{e vizi. [teta. Ako na denot na posetata na Papandreu oddelot za vizi rabote{e kako i sekoj drug den, ministerot za nadvore{ni raboti }e moè{e na samoto mesto da se uveri kako Grcija go promovira na{eto vleguvawe vo Evropa. 6. Pretsedatelot Kiro Gligorov kone~no se nasmea, i pokraj toa {to dva dena po red mora{e da se rakuva so ministerot za nadvore{ni raboti Aleksan- dar Dimitrov. Tajnata na nasmevkata na liceto na pretsedatelot e vo Nade`da. Tamam si ostavil edna Nada doma, druga Nada te ~eka vo kancelarija. Nade`da mu ja vrati nade`ta na razo~araniot pretsedatel. A ministerot Dimitrov pak ja opleska. Site nadeì deka }e se popravi ni bea vo Nade`da, ama, definitivno ne go biduva. Site ~ekavme malku poblizok odnos, pa da pu{ti ra~e levo-desno, pa edna fina romanti~na, relaksirana atmosfera, a toj u{te od aerodrom po~na da bega od nea. Ni celuvka ni miluvka. Eh, da be{e Hanxo na negovo mesto... 7. @enite vo Makedonija go proslavija Osmi mart angaìrano. Albanki- te se sobraa na miting na plo{tadot vo Tetovo. Makedonkite se ka~ija na masite vo kafeanite i igraa.

BRA^NA IDILA 20 mart 1999

• Od ovaa zemja ne mo`e ni da se izbega

1. Koj vele{e deka VMRO-DPMNE i DA padnale vo bra~na kriza? Da bea raskarani, nema{e da izlezat tolku nasmeani od partiskoto pomiruvawe na Saj- mi{teto. [to mislea drugite, deka na Sajmi{teto }e se organizira pana|ur? I

220 deka taka evtino }e se rasturi koalicijata? I toa samo zatoa {to Cile re~e deka ne{to ne e mnogu zadovolen, a Qub~o e zadovolen od prvite "medeni" 100 dena. Kaj moè Cile da se zadovoli koga nikoga{ ne e vo zemjata da gi po~uvstvuva blagodatite na promenite. Ba{ka, kakvi se tie zajadlivi komentari okolu razli~nite izjavi za di- rigiranoto vrabotuvawe. Vo ist den Cile zboruva za dirigirano vrabotuvawe, a Qub~o veli deka ne razmisluva za takvo vrabotuvawe. Verojatno taka se usog- lasile na me|upartiskiot samit. Kako i da e, bra~nite partneri ostanuvaat zaedno. Koga stanuva zbor za stabilna vrska. Qub~o i Cile se vo brak od interes. A takvite brakovi opsta- nuvaat. Ubavinata i qubovta se minlivi, ama interesite se ve~ni. Ba{ka, krizata vo brakovite od interes se re{ava so skapi podaroci. Zatoa Qub~o im pora~a na du{manite da puknat, ama toj i Cile }e pro- dolàt da si ìveat vo bra~na idila. I neka prestanat svatovite, i od ednata i od drugata strana, da {irat glasovi deka ne{to ne im bilo vo red. Demek, vo bra~nata zaednica, edniot partner bil biseksualec. I ‡ koj e sega pederot? Potpretsedatelkata Dosta Dimovska pred kamerite na samitot tainstveno se sme{ka{e i vele{e: "Pa ne znam sega, }e ja vidime taa rabota!" ]e ja vidime sigurno. Koga na babata }e í gi vidime zabite. 2. Na{ata nacionalna tragedija e {to ovaa rabota ne ja gledavme u{te vo 1990 godina, koga promenite se slu~uvaa nasekade niz Isto~na Evropa. Za devet godini, belki }e se iznaìveeja i ednite i drugite. Vaka }e treba da gi ~ekame i ovie da se izìveat. Pa sega na Qub~o mu se slu~uvaat kadri so takov profil, kako onie {to go zeznaa Branko. Barem takvi do sega se iznagledavme i propa- tivme. Oti sitniot ~ovek ne stanuva golem so samoto toa {to }e sedne na nekoja golema fotelja. Takov ~ovek moè da napravi samo pogolema beqa. 3. Premierot ne saka beqaxii. I zatoa si se ima osigurano, koga }e se pojavi na intervju na dràvnata televizija da znae {to }e go pra{aat. Isto taka prave{e i negoviot prethodnik. Od celiot razgovor nema {to da zapame- ti{. Osven moèbi: "Gospodine premiere, dali ste zamoreni od naporniot den?" i "Koj se griì za va{iot imix". A toa, }e priznaete, e klu~niot problem {to treba da go re{i premierot po prvite 100 dena vladeewe. Gospodine premiere, kaète mi {to da ve pra{am? Ova e vreme na promeni. Ne se menuva stilot na intervjuto. Ne se menuva ni novinarot. Se menuvaat samo premierite. Vpro~em, novinarstvo od tipot "kaète mi {to da ve pra{am" e mnogu va`no za uspehot na sekoja vladeja~ka garnitura. Verojatno, spored takvoto sfa- }awe na rabotite funkcionira ~etvrtata vlast, za koja ni zboruva{e Vasil Tupurkovski vo predizbornata kampawa. I prethodnata vlada ~etvrtata vlast ja kontrolira{e so instalirani partiski komesari po redakciite. Bidej}i e vreme na promeni, se smenija i komesarite. Toa e mnogu zdravo za novinarstvo-

221 to, osobeno koga pretendira da bide nekakva vlast, pa makar i ~etvrta. Kako da vladee, koga ne znae po ~ija partiska direktiva? 4. Evropskata komisija si dade kolektivna ostavka po obvinuvawata deka vo nea caruval nepotizmot. Zamislete, nekoja evrokomesarka se ~uvstvuvala odgovorna bidej}i za sovetnik si go postavila li~niot stomatolog. ôvekot ne í e ni rodnina. Da umre{ od smeewe. Zamislete {to bi se slu~ilo ako siroma{kata evrokomesarka za sovetnik si ja postavela li~nata gleda~ka. Bi se samoubi- la. Evropejcite se mnogu studeni i beskrupulozni lu|e. Zatoa i ne sakame da gi primime vo na{e dru{tvo. [to }e ni se takvi? Kakvi se tie iskrivokol~eni sfa}awa za vlasta? Na{eto doma}insko sfa}awe e tatkoto da se griì da si gi zdomi decata, vnucite, rodninite i prijatelite. Zo{to toga{ bi se borel da dojde na vlast? Kaj nas nema nepotizam, ili ne daj boè vrabotuvawe po prijatelska linija. Problemot e samo vo toa {to sme mala dràva. Pa site se znaeme me|u sebe i site ni se ili rodnini, ili prijateli, ili od druga partija. 5. MVR ne saka da mu gi pla}a preskapite paso{i na ZUS, pa dodeka ne napravi novi, gra|anite xabe ~ekaat pred {alterite. Paso{i nema. Zna~i, od ovaa zemja ne moè ni da se izbega. I dobro e {to MVR ne dava paso{i. Kako trgnala rabotava, i ova malku Makedonci {to ostanaa, }e se razbegaat. ]e ostanat samo vojnicite na NATO i begalcite od Kosovo. Taka }e se ostvari prognozata na onoj "voenopoliti~ki komentator" od Srbija koj mu go zapre zdivot na Latas na TV Sitel, pla{ej}i nî so vojna i so podelba na Makedonija. Bidej}i ova e demokratska dràva vo koja normalno ima i Sovet za radiodifuzija koj vnimava {to sî se emituva niz makedonskiot eter, sosema e normalno na makedonskiot gra|anin da mu se servira neprijatelska propaganda. Sigurno i vo vremeto na Studenata vojna moèlo da se slu~i vo SAD na nekoja privatna televizija da dojde gostin od stranstvo i da gi propagira sovetskite idei, i nikoj da ne reagira. Bez potreba lu|eto pra{uvaat dali vo ovaa dràva ima dràvni organi? Ima, ama nemaat vreme da gledaat televizija. Zafateni se so promenite. Na rabotnite mesta. 6. Minatata godina ova vreme Cile ja formira{e DA i najavi makedonska prolet. Na godi{ninata od makedonskata prolet vrne sneg i prili~no e studeno. Ne znaeme samo dali vrne za da imame beri}etna godina, ili vrne za{- to i Gospod pla~e za nas.

222 AKCIJA SVOZ 27 mart 1999

• Gr~ki tenxeriwa za makedonskite glavi

1. Xabe ni se pisma od Klinton, xabe mu se telefonskite razgovori na Gligorov so Olbrajt, xabe Havier Solana ni vika deka NATO }e se griì za Makedonija. [to ako SAD ni velat deka se zagrièni za Makedonija, koga nie ne sme. Nie pove}e bi cenele koga bi dobile edno pismo od Milo{evi} vo koe }e nî pofali za herojskoto demolirawe na amerikanskata ambasada, kako {to [e{eq mu isprati pofalnica na Panki za tepa~kata so britanskite vojnici. Zo{to da se griìme za Makedonija koga moème da se griìme za Jugos- lavija. Gledate kolkava beqa si napravivme {to ni tekna da pravime dràva. Treba{e da si ostaneme so Jugoslavija i treba{e sega Milo{evi} da se griì za bezbednosta na Makedonija. Namesto da go povikuvame NATO da nî brani od Milo{evi}, nie }e si se krievme pod raketite na NATO. Ba{ka, NATO so nas }e pomine{e evtino. So dve tri raketi. ]e go pogodea aerodromot Petro- vec, nekoja raketna baza i ‡ tolku. Biv{ata SFRJ ne ni grade{e nekoja namen- ska industrija. Zna~i otsekoga{ mislele na nas. Duri i ve`bite "Site vo odbrana i za{tita" koi biv{ata JNA ni gi organizira{e za borba protiv NATO, }e se pokaèa nepotrebni. Da si bevme vo ista dràva, nema{e da imame amerikanska ambasada vo Skopje, pa nema{e da imame i objekti kade da ve`bame SVOZ. ]e si demonstriraa belgra|ani, a nie }e si bevme mirni. Edinstveno tie {to zav~era herojski vikaa "]e odime na Kosovo!" sega }e se krieja od mobilizacijata na jugoslovenskata vojska. 2. I po devet godini samostojnost dràvata sî u{te ni funkcionira sli~no kako vo vremeto na komunisti~kite izmislici za borba protiv kapitalizmot od tipot na SVOZ. Pred nekolku dena, Vuk Dra{kovi} im isprati glas na site Srbi vo svetot da organiziraat protesti protiv napadite na NATO, ama izgleda deka toj glas ne doprel do makedonskata Direkcija za bezbednost i kontrara- zuznavawe. Spored standardite na KOS od biv{a Jugoslavija, verojatno, takva najava ne e bitna. Pa, bidej}i za toa ne znaat kontrarazuznava~ite, glasot ne stignuva ni do ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov. I zatoa Pavle na Dragi{a Mileti} mu ispra}a obi~ni policajci, a ne specijalci. Za{to Dragi- {a e na{ ~ovek. I zatoa {to ne gleda srpska televizija koja nepre~eno se prenesuva vo makedonskiot eter, pa da moè da pretpostavi {to moè da se slu~i. I za{to golem del od makedonskite politi~ari so godini ja ignoriraat agre- sivnata srpska propaganda i vo mediumite, i vo kulturata, i vo obrazovanieto, i na estradata, pa duri i vo kafeanskiot ìvot.

223 Zatoa ministerot Pavle Trajanov be{e iznenaden. Nas nikoga{ ni{to ne moè da nî iznenadi, osven koga }e se slu~i. 3. I Amerikancite se iznenadeni. Ova {to im se slu~i vo Skopje, ne be{e po scenarioto na Si-En-En. Pa novinarot {to samo pred tri ~asa go proterale od Pri{tina, i Makedonija ja znae, verojatno, samo od kafeto ili viskito {to uspeal da go ispie vo luksuzniot hotel, od "Aleksandar palas" dramati~no javi deka me|u Makedoncite ima anti ‡ NATO i anti-zapadno raspoloènie. Toa go vide od prozorecot na hotelskata soba. Ne go slu{na obra}aweto na premierot Georgievski. Nema potreba da ~ita makedonski mediumi, ne gleda makedonska televizija. Nema poim ni deka tuka ìveat i Srbi koi so~uvstvuvaat so svoite vo Srbija, ni deka protestite gi organizirale srpskite organizacii, ni deka ima problem so Albancite, koj ne e nov i ne zapo~na so prilivot na begalci od Kosovo... Kojznae dali voop{to i znae{e kade se nao|a. Makedonija e, sepak, mnogu pokomplicirana za razbirawe, otkolku kompjuterskata animacija za dvata bombardera {to doletale od Misuri, so po {esnaeset raketi za {esnaeset razli~ni celi. Na kompjuterskata animacija na Amerikancite go nema realniot strav na Makedoncite od prilivot na begalci i zagriènosta deka moè da dojde do iz- mestuvawe na nacionalnata struktura na dràvata, ja nema zagriènosta za bed- nata ekonomska situacija, ja nema ogor~enosta deka za niv vo ovaa dràva postoi samo problemot na Albancite, a ne i na site drugi gra|ani. Kompjuterskata animacija ne go registrira o~ajot {to sme se rodile tuka, vo sosedstvoto na Milo{evi} i na{eto ~uvstvo deka sme zaboraveni od Evropa. Na kompjuterite na hotelskite izvestuva~i nema mesto za na{eto stresno ìveewe, ve}e pove}e od deset godini, na{eto pametewe na stravotiite vo Slavonija, bombardirawata na Saraevo i Dubrovnik, siroma{tijata vo Bugarija, bezredijata vo Albani- ja i zatvorenata granica so Grcija. Daleku e Misuri. 4. Grcite ne bi bile Grci, ako od sekoja situacija ne napravat trgovija. Vo skopskite supermarketi od gr~kiot sinxir "Vero" vo tek e nagradna igra so sobirawe kupon~iwa. Kolku pove}e pari potro{i{ tolku pove}e dobiva{ kupon~iwa, a so kupon~iwata ti davaat podarok tenxeriwa. Kako {to trgnale lu|eto masovno da pazarat voeni rezervi od hrana, Grcite }e mora da donesat pove}e tenxeriwa za ispani~enite Makedonci. Tenxeriwata se mnogu potrebni vo voeni vremiwa. Vo niv moè da se sva- rat makaroni. A koga }e snema makaroni, moè da se stavat i na glava, namesto {lemovi. I taka }e nemame gajle ako jugoslovenskata vojska nî raketira. Ne ni treba NATO. Makedonskite glavi }e gi {titat gr~ki tenxeriwa.

224 INSTANT-LOTARIJA 3 april 1999

• Svetla idnina za makedonskoto malcinstvo vo Makedonija

1. Na teritorijata na Makedonija ne pa|aat raketi, osven delovi od voena oprema. Ne pa|aat ni bombi. Nikoj nema da nî bombardira odnadvor. Se nao|ame pod za{tita na NATO. Tempiranata bomba e postavena vnatre, vo samata drà- va. Kosovo ve}e ne e vo kriza. Milo{evi} go bombardira Kosovo, NATO go bombardira Milo{evi}, a eksploziite }e se slu{aat vo Makedonija. Amerikancite sekoja godina organiziraat iseleni~ka lotarija. Lu|eto se potpiraat na sre}ata i dobivaat viza za postojan prestoj vo SAD. Ovaa godina, lu|eto ne mora da se potpiraat na sre}ata. Amerikanskata administracija ovoj pat moè da si ja zavr{i rabotata so lu|eto koi se potpiraat na nesre}ata. Em }e bide vo ramkite na nivnata politika za spre~uvawe na krizi em }e si pominat poevtino. Nema potreba da se organizira iseleni~ka lotarija. Sega e vreme za instant-lotarija. Sega koga Kosovo bez Albanci ne e krizno podra~je, za da se spre~i tempiranata bomba so begalcite da eksplodira vo Makedonija, del od begalcite moàt preku instant-lotarijata da se preselat vo SAD. Ta- mo{nite vlasti }e si gi skratat makite za proverka na dokumentite na dosele- nicite. ]e gi ispratime site {to ni dojdoa bez dokumenti. Tie neka im izdadat dokumenti, pa posle neka mu ja mislat kako }e gi vratat vo razurnatite domovi vo Kosovo. Nema {to da mu ja mislat, bidej}i, spored niv, toa }e bide ednostavna rabota. Osven toa, nie, kako {to sme {irokogradi, ]e ponudime i humanitarna pomo{. I onaka fabrikite {to izvezuvaa za Srbija, sega nemaat kade da gi plasiraat proizvodite. Eve, za begalcite }e obezbedime }ebiwa od "Teteks", sun|eri od "Sileks", ~okoladi od "Evropa" i detergenti od "Ohis". Ako treba, Cile }e dade i 500 iljadi dolari od parite {to }e stignat od Tajvan. I Evropa e dosledna na regionalniot pristap. Zatoa i insistira begalcite da si ostanat tuka, vo blizina. Ako ve}e deset godini nî dràt site vo regionov kako zalo`nici na Milo{evi}, zo{to toga{ toa ne bi funkcionira- lo i narednive decenii. Vo nivnata Evropa vladeat humanizmot, po~ituvaweto na ~ovekovite prava i bogatstvo. Tie se zagrièni za nas, so~uvstvuvaat so begalcite, ni izrazuvaat blagodarnost deka im pomagame vo nivnata misija, duri ni davaat i humanitarna pomo{... Seto toa e ubavo, ama ako moè{e nekako da izgradea eden nov Berlinski yid nekade nad Sava, }e be{e idealno. 2. Sepak, rabotite ne se tolku crni. Na Makedoncite im pretstoi svetla idnina. Naskoro }e staneme malcinstvo vo sopstvenata dràva. I kako malcinstvo }e moème da si gi barame osnovnite malcinski prava. Bidej}i SAD i Evropskata unija sekoga{ gi {titat malcinskite prava, toga{ }e nî {titat i nas.

225 Se pla{am samo koj li }e gi pribere zagrozenite pripadnici na makedonskoto malcinstvo od Makedonija? Sî e ve}e rezervirano. SAD i EU imaat {ansa da izbiraat. Ili }e organiziraat instant-lotarija sega za Albancite od Ko- sovo, ili vo idnina }e ja namenat za Makedoncite od Makedonija. Va`no, iako e igra na sre}a ‡ sre}a nema. 3. Najdobar poteg na makedonskata Vlada e izborot na potpretsedatelkata Radmila Kiprijanova za redovnite pres-konferencii za bezbednosnata situacija vo dràvata. Profesorkata Kiprijanova za makedonskata javnost doa|a kako "leksilium" za smiruvawe. So Kiprijanova, dvapati na den, }e imate miren son, i pokraj bu~avata na helikopterite koi, kojznae zo{to, kaj nas imaat zvuk na avioni. Kiprijanova znae deka situacijata ne e rozova. Ama i ne e tolku crna. Zatoa i vnimava na svojot izgled i pravi kombinacii vo soglasnost so aktuelnata situacija. Ni crno ni rozovo. Violetovo. Pa stava violetov karmin, vio- letova senka na o~ite i nosi violetov cvet na reverot. Plus, sekoga{ gi proveruva rabotite i ne izbrzuva so procenkite. Da í se slu~i srede pres konferencija da í padna raketa pred o~i, }e trepne pod o~ilata, i mirno }e kaè: "Ova ne e raketa, za{to Vladata ne raspravala po toa pra{awe. A dali e bomba i dali eksplodirala i zo{to eksplodirala, }e vi soop{tam na popladnevnata pres konferencija. îtajte go soop{tenieto na Vladata, vo nego sî pi{uva". Za pobrzo re{avawe na krizata, premierot Georgievski, sepak, moèbi treba{e da se potpre na drugata potpretsedatelka Dosta Dimovska. Gospo|ata Dimovska e poenergi~na i e èna od akcija. ]e se dogovore{e so koalicionite partneri i }e izleze{e so zaedni~ki stav ‡ dali letaat helikopteri ili avioni nad na{ite glavi. Osven toa, i so oblekuvaweto izgleda postrogo i poogneno od nejzinata kole{ka. Moèbi na pres-konferenciite nema{e da mu objavi vojna na Milo{evi}, za{to toa ne bilo predmet na pregovori so DA, ama dosega sigurno }e go smene{e. Vo paketot promeni, Milo{evi} sigurno nema{e da kurtuli pred Dosta. 4. Vo napadite na NATO vrz celi vo SR Jugoslavija, Makedoncite poka- àa nevidena hrabrost. Raketite pa|aat vo Belgrad, a skopjani begaat nadvor od gradot. Vo Belgrad se organiziraat pretstavi, fudbalski natprevari i koncerti na otvoreno, a vo Skopje sî se otkaùva. Poradi situacijata, be{e odloèna i manifestacijata "Glumcite peat". Ne razbiram zo{to makedonskite akteri se opredelile za vakov poteg. Barem vo dosega{nata praktika, pove}eto od na{ite glumci na ovaa priredba peeja srpski pesni.

226 VO KALTA 10 april 1999

• Odime na Kuba!

1. Ne{to ne e vo red so ovaa vojna. Sî be{e ubavo smisleno, ama Blace ne be{e staveno vo kompjuterskata igra. Ne be{e predvideno da stradaat lu|e. Osobeno ne onie vo ~ie ime i se izveduvaat napadite vrz Milo{evi}. Tuka e napravena gre{ka. Stotici iljadi lu|e stradaat zaglaveni vo kalta, na oddale- ~enost od samo dva ~asa letawe od koja bilo evropska prestolnina, i za toa nekoj mora da odgovara. I koj e vinoven? NATO ne e, bidej}i toj e vo mirovna misija. Milo{evi} sigurno ne e, bidej}i od nego takvo ne{to i moèlo da se o~ekuva ‡ ne mu e prvpat. Ostana Makedonija. Vinovna e Vladata na Makedonija za{to vodela pro- srpska politika. Zatoa i i se gubat iljadnici begalci vo nepoznat pravec srede no}. I policijata tepa. Zatoa {to namesto humani pe~ati za telo, kako {to imaat nivnite germanski kolegi, upotrebuva palki. îsta egzotika. I toa srede Evropa. Nema poubava scena za naslovna stranica. Em se mnogu zagrièni, em se na bezbedna oddale~enost, em rabotat za mir, em parite za humanitarna pomo{ im ostanuvaat doma, bidej}i doa|aat so nivni proizvodi. Vistinska {teta e {to avtorite na storijata za koordiniranata akcija na makedonskata Vlada so Milo{evi} ne ja imaa slu{nato prikaznata za dedoto na Qub~o Georgievski koj bil prv srpski xandar vo Del~evo. Vedna{ }e ni ja otkrieja tajnata za srbo- manstvoto na VMRO. Ako treba{e i so genetska analiza na juna~koto srce na dedoto na premierot. 2. Grevota e {to premierot mnogu brzo ni se razo~ara od Evropa. Ne pomina ni edna nedela otkako nasmean se vrati od Germanija i re~e deka toa bila najuspe{na poseta dosega, koga, po hororot na Blace gi obvini site ~lenki na NATO deka gi frlija bombite i si zaminaa na veligdenski praznici. I begalcite i nas nî zaboravija. Vo ista kal se zadu{uvame. A ba{ ubavo si smislivme kako }e si ìveeme. Begalci }e nema, za{to ne sakavme da poveruvame deka }e ima, NATO }e ni se griì za odbranata na tatkovinata, a nie samo }e se griìme kako da gi potro{ime dolarite od Tajvan. Koga, sî izleze naopaku. Me|utoa, vo lutinata, Qub~o ne smee{e Si-En-En i Bi-Bi-Si da gi obvini za komunisti~ka propaganda. Za{to tie razmisluvaat pazarno. [to poegzo- ti~na slika tolku pove}e gleda~i. Neka ne si igra so niv, oti ako im tekne i tuka }e ni napravat vojna. Kojznae kolku reklami }e soberat dodeka odat snimkite od novoto boi{te. Nemoj slu~ajno da í tekne na Kristijan Amanpur da se preseli od Albanija vo Makedonija i od pred "Aleksandar palas" da izvestuva za Si-En-En. Duri toga{ debelo sme zaglavile vo kalta.

227 3. I ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov izjavi deka vo ovaa vojna Makedonija moè da bide edinstvenata nevina `rtva. Ministerot ni e mnogu naàlen. Zboruva so trauren ton, a na poslednata konferencija za pe~atot, duri taka be{e i oble~en. Dimitrov kombinira crna vratovrska, na crna ko{ula so crno palto. Da ne àli slu~ajno za Makedonija pred vreme? Za sekoj slu~aj. Dodeka u{te ima za {to da se àli. 4. Amerikancite }e gi nosele begalcite od Kosovo vo nivnata baza Guan- tanamo bej, na Kuba. Daleku od Milo{evi}, daleku od Klinton, ama blisku do Kastro. Kubancite gi nosat vo Majami, a Albancite vo Guantanamo. Taka Ame- rikancite vodat smetka da ne im se naru{i etni~kata ramnoteà. Kojznae, moèbi koga Kosovcite }e bidat poblisku do Havana, Amerikan- cite }e moàt so nivna pomo{ da go soborat i Kastro. Tamu }e organiziraat edinici na OVK. Kratenkata e ista, a imeto e "osloboditelna vojska na Kuba". Ako ne padna Milo{evi}, moèbi Kastro }e padne. Veruvam deka duri i albanskite politi~ki lideri od Makedonija Arben Xaferi i Abdurahman Aliti }e im dadat poddr{ka. Neli lani moèa da se silat po skopskite plo{tadi, povikuvaj}i go NATO so izvicite "Odime na Kosovo", toga{ sigurno }e soberat hrabrost da vikaat i "Odime na Kuba". Taka, tie }e ja osvojuvaat Kuba, a Amerikancite }e dojdat da gi spasuvaat. Ako ne im uspee i toj eksperiment, ima belki nekoe izolirano ostrov~e na Pacifikot za novi begalci. Tamu }e moàt da se frlat na turisti~ki biznis. Pa koga bogatite Amerikanci }e odat da se odmoraat od stresot {to go doìvuvaat gledaj}i vesti za Balkanot, namesto "Mekdonalds" i "koka-kola", }e jadat taze burek i jogurt. 5. Ovaa ideja za osvojuvawe na Kuba e dobra i za ostanatite heroi vo ovaa vojna. Demonstrantite pred amerikanskata ambasada vo Skopje izvikuvaa "Odi- me na Kosovo" i "Ne go davame Kosovo!" Ne znam koga Kosovo bilo vo Makedo- nija, ama od tolku hrabri lu|e nikoga{ nema zijan. Osobeno koga hrabrite voi- ni ne se odzivaat na mobilizacija da ja {titat granicata na Makedonija od pre- begani pripadnici na OVK. Junacite }e bidat u{te posilni ako izvikuvaat "Odi- me na Kuba!" Znaat deka nemaat {ansa da stignat do tamu. Kastro ~ekaj nî! Makedonskoto zname nema da se viori samo na plo{tadot vo Belgrad. I Havana }e ni bide blagodarna. 6. Zo{to NATO ne mu veruva na Milo{evi} koga ovoj proglasuva prekin na ognot? Ima tolku mnogu begalci i deportirani, taka {to, navistina, ~ovekot ima potreba od primirje. Nema ve}e po kogo da puka.

228 HUMANITAREN TURIZAM 17 april 1999

• NATO ima kone~no re{enie

1. Turoperatorite od Visokiot komesarijat za begalci imaat pravo koga se stapisuvaat {to vo begalskite kampovi niz Makedonija nema teniski igrali{ta. Turisti~kata sezona na humanitarcite fa}a zalet, a nie po navika turistite gi pre~ekuvame nepodgotveni. Makedonija e presti`no mesto za humanitaren turizam. Nema koj ne bi sakal da dojde, da gi poseti kampovite za begalci. Site sakaat da se pofalat deka gi videle kampovite na kosovskite begalci. Doa|aat od celiot svet, se slikaat, snimaat so kameri, razgovaraat so domorod- cite, igraat fudbal so decata i potoa si odat doma da se pofalat kolku se humani. Za podobra organizacija na humanitarniot turizam, Makedonija treba da ja najmi gospo|ata Sadako Ogata. Taa }e ni raboti kako turisti~ki vodi~. Na- mesto da í se lutime {to se javuvala da urgira site begalci da ni ostanat tuka, treba da go iskoristime nejzinoto iskustvo. Taa misli na na{iot turizam. [to }e se slu~i, ako begalcite odat vo Zapadna Evropa ili vo SAD. Humanitarcite }e moraat da ostanat vo svoite zemji i tamu }e treba da go ispituvaat kvalitetot na mastiloto na pe~atite so koi gi obeleùvaat, toplinata na vodata vo bazenite, ili cvrstinata na po~vata na teniskite tereni. Zatoa, ne gi pu{tame begalcite da si odat. ]e razvivame humanitaren turizam. ]e objavuvame reklami po stranskite vesnici. "Sakate avantura i ne- izvesnost? ‡ Povelete vo Blace, toa e vistinsko mesto za vas!" Ili, "Za nemir- nite duhovi koi uìvaat vo no}en ìvot i turkanici, va{iot izbor e Stenko- vec!". "Za romanti~ni du{i koi sakaat tivok i miren odmor ‡ Brazda". A Radu- {a }e se reklamira za onie koi sakaat luksuz i komfor. 2. Zo{to NATO prvo nî ostavi da gre{ime vo tretmanot na begalcite, a duri potoa pokaà kako treba da se re{ava nivniot problem. Nî posramotija pred svetot so slikite od Blace, za xabe. Tie go re{avaat problemot u{te pred begalcite da se pojavat na granica. Dve bombi vo kolonata i ‡ zavr{ena rabota. A nie tuka gi maltretirame lu|eto. Te moralo site da se evidentiraat, te nemale paso{i, a imale mobilni telefoni, te policijata brutalno gi tepala, te umirale, te se pora|ale... Krajno nehumano. I komplicirano. NATO ne gi komplicira rabotite. Tie nitu gi ma~at, nitu gi maltretiraat begalcite. A bogami, ne gi ni evidentiraat. Tie imaat humani metodi. NATO ima kone~no re{enie za problemot. 3. Bidej}i vo Makedonija ve}e ima 140 iljadi Albanci od Kosovo, i bidej- }i tie se maltretirani, nekoj }e mora da gi brani. Zatoa, sosema legitimna e

229 potrebata kosovskite Albanci vo Makedonija da gi brani OVK. I zatoa ne treba da se diga panika okolu pra{aweto dali vo Makedonija ima OVK. Mora da ima. Ako OVK pukne so dve pu{ki, nekoj }e mora da im vrati. Ako im vrati ‡ OVK }e mu se poàli na NATO deka Albancite vo Makedonija se maltretirani. Humanitarnite turisti }e zboruvaat za ~ovekovi prava. ]e puknat u{te dve pu{ki i nekoj }e proglasi Ilirida. Toa ne treba da nî zagriùva, bidej}i albanskiot premier Pandeli Majko veli deka golema Albanija e proces {to te~e. Sî te~e, sî se menuva, pa i granicite. I posle doa|aat bugarskite tenkovi bojo- sani so makedonska boja da go soprat procesot {to te~e. Humanitarnite turisti go digaat glasot vo odbrana na dvete pu{ki. I doa|a NATO so svoite avioni. 4. Nie sme ve}e podgotveni za bombardirawe. I onaka, od àl za Srbija, vo znak na solidarnost i nie bi primile nekolku "tomahavki". Ne gi nosime xabe metite {to na pres-konferencija gi deli jugoslovenskiot ambasador. Najdobro e so tie meti da se odbeleàt fabrikite na na{ite socijalisti~ki stopanstvenici. Ako ve}e NATO treba da nî bombardira, toga{ prvo neka ja sramni so zemja Stopanskata komora i neka gi izbira fabrikite na direktorite {to, otkako se osamostoivme pla~at zaedno so Du{an Petrevski za "komplementarnite" kolegi od Srbija. Kako samo na{eto stopanstvo be{e vrzano so srpskoto, a hrvatskoto i slovene~koto ne be{e? Ili, na na{ite direktori, za razlika od hrvatskite i slovene~kite, i po deset godini samostojnost najmnogu im odgovaraa delovnite vrski so "pe~eni prasi}i" vo Vrawe i vo Les- kovac. Siroma{kite makedonski stopanstvenici. Pla~ea za vreme na sankciite, pla~at i sega, ama ne se otkaùvaat od "prasi}i". Samo so bombardirawe, NATO moè da gi spasi uspe{nite makedonski direktori od 10-godi{nite maki vo samostojna Makedonija. Sme{en e stravot deka Milo{evi}, za odmazda, }e ja bombardiral Make- donija. Poprvin, opravduvawe za bombardirawe }e pronajde NATO, bez da se vadi na gre{ki na pilotite. Bidej}i makedonskoto stopanstvo bilo kompleman- tarno so ona na Milo{evi}, NATO nema ni da ja vidi razlikata. Nema da otstapi od generalnata orientacija da go uni{tuva srpskoto stopanstvo. 5. Namesto makedonskite sve{tenici da se molat za spas na pravoslavni- te bra}a vo Srbija, neka se pomolat barem edna{ Srpskata pravoslavna crkva da í ja priznae avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva.

230 PAZARNA EKONOMIJA 24 april 1999

• Kolku patriotski zvu~i "Jugoslavija, Jugoslavija!" na plo{tadot "Makedonija"

1. Nie sme beskrajno sre}ni {to vo ovie dramati~ni momenti si go imame Kiro Gligorov za pretsedatel na dràvata. Ve}e stanaa zdodevni pres-konferenciite na potpretsedatelkata na Vladata Radmila Kiprijanova, koja ja smiruva{e nacijata. Situacijata, vo me|uvreme, eskalira{e. Zatoa, sega Kiro Gli- gorov drì tribini so novinari za da nî razveseluva. Na Televizija A1 odamna ne se emituvaat novi epizodi od "K-15". [teta. Kako inaku }e doznaevme za doìvuvawata na Kiro i Slobo? Na primer, ona koga makedonskiot {ef na dràvata go baral po telefon Slobodan Milo{evi} i koga ne go na{ol, ostavil poraka da mu se javi. Gligorov go ~ekal povikot na Milo{evi} do 10 ~asot nave~er, ama Slobo ne mu se javil. Na pra{aweto zo{to sakal da se slu{ne so Milo{evi}, Gligorov odgovori deka sakal samo da se po{eguva. Ha, ha, ha... Slobo ne se javil i ne sfatil deka Kiro go zafrkava. [egata nastrana, ama pretsedatelot ni najavi deka e vreme za proglasuvawe voena sostojba. Isto kako vo Jugoslavija. A jas, pak, mislev deka sme nekoja posebna dràva. Ili, pak, pretsedatelot misli deka e vreme da se aktivira vtoriot del od referendumskoto pra{awe, pa toga{, navistina, }e bideme vo voena sostojba. Kako {to bi rekol eufori~no nasmeaniot Gligorov: "Dojdi be Slobo- dane!" 2. Koga ~ovek malku podlaboko }e razmisli, moèbi Gligorov ima pravo {to misli deka vojnata na Milo{evi} so svetot e i na{a vojna. Koga bie protivvozdu{nata odbrana na vojskata na Jugoslavija, nie moème da bideme gordi. Kojznae, moèbi nekoja od tie lansirni rampi ili raketi {to gi ga|aat NATO avionite se onie {to JNA ni gi zede od Makedonija, zaedno sose parketite, plo~kite i {tekerite vo kasarnite. Osven toa, moite roditeli so decenii iz- dvojuvale od mese~niot li~en dohod po nekolku procenti za potrebite na JNA. Pa, Milo{evi} se bori so na{e oru`je. Zatoa i mu davame poddr{ka. Ne mi e jasno od kogo ni se zakanuva voena opasnost. Od NATO? Od Alba- nija? Od Srbija? Ili od ovie {to pred nekolku meseci dojdoa na vlast po gre{- ka na narodot, pa sega pretsedatelot }e ja poprava gre{kata so pomo{ na SDSM. Glupavi glasa~i, ne znaat tie {to e dobro za niv. Neka si go slu{aat pretsedatelot. Dràvata e vo opasnost. Ne se raboti za predvoena sostojba. Gligorov e odamna vo vojna. So Vladata na Makedonija. Sepak, mislam deka pretsedatelot e vo pravo {to bara da se formira vlada na nacionalen spas. Ako taa vlada treba da nî spasuva, toga{ neka nî spasi od nego, da ne ni proglasi voena sostojba.

231 3. Liderot na SDSM ne saka{e da navleguva vo nekoi prodlabo~eni analizi na nastojuvawata na pretsedatelot za proglasuvawe voena sostojba. Bran- ko se pravda{e deka nema dovolno informacii, bidej}i SDSM nemal svoj pretstavnik vo Sovetot za bezbednost. A "Broj 001"? Zna~i, duri i SDSM se otkaà od Kiro. 4. Na TV tribinata na Televizija A1 ne se pojavi nitu eden novinar od mediumite na albanski jazik. Voditelkata, na edna druga tribina, den podocna, objasni deka bil pokanet eden novinar od albansko etni~ko poteklo, ama ne do{ol vo programata. Za àl, kabinetot na pretsedatelot imal samo eden novinar Albanec na spisokot za emisijata, pa ne moèle da mu najdat zamena. 5. Kako {to sme gordi na na{eto oru`je so koe Milo{evi} mu se sprotiv- stavuva na NATO, u{te pove}e treba da se gordeeme so makedonskata estrada. Peja~ite ni se mnogu originalni. Isti kako vo Belgrad. Nikoj nema namera da im go bombardira Kameniot most na Vardar, ama i tie si nosat meti kako nivnite srpski kolegi i peat pred slikite na Milo{evi}. Tie {to gi biduva peat duri i na srpski jazik. Toa pove}e go pali narodot da skandira "Jugoslavija, Jugoslavija!" srede plo{tadot Makedonija vo Skopje. Edinstvena utka e {to nekoi od prisutnite na mitingot nosea jugoslovenski trobojki, ama so yvezdata petokraka na SFRJ. Makedonskite peja~i se mnogu potreseni poradi bombardirawata na Ju- goslavija. Tie sigurno bile potreseni i koga generalot Mladi} dve godini gi raspametuva{e saraev~ani so granatiraweto od okolnite ridovi. Kojznae kolku bile nesre}ni i koga se slu~uvaa masakrite vo Vukovar i vo Srebrenica. Sigurno taguvale i za Dubrovnik. Ama, nekako toga{ ne im be{e do peewe. Ne- malo potreba. Toga{ srpskata vojska si gi osloboduva{e svoite teritorii. Ubavo {to makedonskata estrada pee za Srbija. da treba{e da peat za Makedonija, sigurno ve}e }e bea preku granica. 6. Pretstavnicite na NATO i na Visokiot komesarijat za begalci pri ON vo Makedonija si gi podelija zada~ite. Spored podelbata na trudot, eden den drì pres-konferencija NATO, a drugiot den Visokiot komesarijat za begalci. Toa e vistinska pazarna ekonomija. Prvo nastapuva proizvoditelot, a potoa potro{uva~ot.

232 MALA VRATA 30 april 1999

• Slatkata odmazda na gospo|a Nada

1. Imame golemi {ansi da vlezeme vo NATO. Na samitot vo Va{ington be{e pora~ano deka Alijansata gi otvora vratite za priem na novi ~lenki. Se- ga samo treba da se pogodi na koja vrata }e se vleze. Kako {to mu prilega na domot na edno bogato semejstvo, i vo NATO ima dve vrati. Ednata e golema, od predniot del na ku}ata, a drugata odzadi. E tokmu na zadnata vrata se nao|a {ansata za Makedonija. Mislam deka dosega uspe{no sme ja zavr{ile rabotata. Zatoa i pretsedatelot Gligorov ne smee da se razo~aruva vo NATO. Zar e malo zadovolstvoto {to samo nas nî pofalija. Na drugite im dadoa ocenki. Taka gi falat decata od predu~ili{na vozrast, opisno, bez da im davaat ocenki. Nie sme so dobro povedenie. So pofalba se nagraduvaat i slugite koga dobro }e si ja zavr{at rabotata so posluùvaweto na gostite. A nie barem gosti imame dovolno. Saka{ begalci, saka{ vojnici. Zatoa, se raboti za ~ista zloba koga opozicijata ne veruva deka Makedo- nija nema da vleze vo NATO. ]e vleze sigurno. Niz zadnata vrata. Na golemata vrata }e se pojavat doma}inite i pokanetite gosti. Makedonija }e vleze na mala vrata. Kade {to vleguvaat slugite. 2. Ne znam i dali moè da í se veruva na Evropskata unija koga ni vetuva pregovori za asocijativno ~lenstvo. Oti, tie sekoga{ moàt da najdat izgovor za da nî zeznat. Sega ni velat: "ûvajte si gi begalcite ako sakate asocijativno ~lenstvo". A utre }e ni kaàt: "Ne gi ~uvavte begalcite dobro, pa ne vi davame asocijativno ~lenstvo". 3. Pretsedatelot Gligorov, sepak, treba da bide zadovolen od va{ington- skiot samit. Sede{e vedna{ do doma}inot, do pretsedatelot na SAD Bil Klin- ton. Se ~udevme dali mu na{le mesto do Klinton zatoa {to ne znaele pod koe ime da ni ja vodat dràvata, pa mestoto e izbrano nadvor od abecedata, ili zatoa {to na Gligorov mu pravele ~est kako na najvozrasen u~esnik na samitot. Nejse, Kiro i Bil sigurno si imale za {to da si prikaùvaat. Si imaat tie ma{ki muabeti, i sigurno si razmenile iskustva. Edinstveno, moèbi im pre~ela Medlin Olbrajt, koja sede{e zad niv, pa moèla da im go prislu{uva muabetot. Pretsedatelot Gligorov zgre{i {to ja isprati gospo|a Nada na {oping za da ne go vidi koga ja baknuva{e Medlin Olbrajt. Dosta be{e muabeti po telefon, dojde vreme da se prejde na delo. Koga se pojavi Medlinka, Kiro }e padne{e od noze.

233 Arno ama, gospo|a Nada ja vide snimkata i re{i da mu se odmazdi na soprugot. Zatoa v~era se druè{e so Ri~ard Gir. Ne go biduva samo Gligorov za dru`ba so akteri. Gospo|a Nada napravi podobar izbor. Mora da se priznae, Ri~ard Gir e podobar izbor od Kate, a za Medlinka, pak, i~ muabet ne pravime. Gligorov ne bi trebalo da se sre}ava so holivudskata yvezda. Zatoa {to Ri~ard Gir e borec za pravata na Tibet. I vedna{ }e mu se nalutat Kinezite. E sega moète da zamislite {to }e se slu~e{e ako gospo|a Nada be{e odmazdoqu- biva, pa re{e{e, za inaet na Kina i na soprugot, da go poddrì Ri~ard Gir vo negovata borba za samostojnost na Tibet. Ete povtorno seriozno bra~no nesog- lasuvawe. Ovoj pat nema{e potreba da povikuva novinari. Dovolno }e be{e samo da im se javi na Cile i na Sa{o Dimitrov, i tie }e go priznaeja Tibet. Koga na sopstveniot soprug, gospo|a Nada }e mu ja ~epne{e Kina, }e go iznervira{e do pla~ewe. 4. Nema potreba da se griìme deka na Milo{evi} }e mu teknelo da ja bombardira Makedonija. Ako ni{to drugo, barem aerodromot Petrovec e bez- beden. Otkako JAT po~na da gi prefrluva svoite avioni sose ekipaì vo MAT, moème da bideme sigurni deka makedonskite aerodromi }e ni gi ~uvaat jugoslovenski avioni. Ne e belki tolku lud da si gi bombardira svoite. Ba{ka, ako go ostavi MAT bez srpski piloti, koj drug }e mu leta za Libija, kaj Gadafi, da pregovara za nafta. Milo{evi} prekrasno ja smislil celata operacija. So jugoslovenski vozovi, jugoslovenskata policija gi proteruva begalcite od Kosovo vo Makedoni- ja. Potoa jugoslovenskite piloti, so jugoslovenski avioni gi prevezuvaat begalcite od Skopskiot aerodrom niz zemjite na Zapadna Evropa. A tro{ocite za vozdu{niot most se pokrivaat od humanitarnite pridonesi. Zna~i, tie {to go bombardiraat Milo{evi} zatoa {to sozdava begalci, potoa mu pla}aat za da im gi odveze begalcite kaj niv. NATO i Zapadna Evropa go zapo~naa periodot na obnova na jugoslovenskoto stopanstvo. 5. Dodeka NATO i EU mu pomagaat na jugoslovenskoto stopanstvo, makedonskoto stopanstvo e ostaveno samo na sebe. Zatoa ministerot @anko âdo si podnese ostavka. Site vetuvale, a ni{to ne davale. Ne e vo pra{awe koalicijata, ne e vo pra{awe nikakov dogovor me|u VMRO-DPMNE, DA i LDP, ne se vo pra{awe muabetite za Almako bankata. Rabotata e mnogu poseriozna. Napra- ven e me|unaroden zagovor protiv âdo. Toj ne e `rtva na najavenata rekonstrukcija na Vladata. âdo e `rtva na noviot svetski poredok.

234 HOLIVUDSKI SERIJAL 8 maj 1999

• Pola Gedini ‡ cela beqa

1. Xabe í e na VMRO-DPMNE {to se povikuva na istoriskiot kontinuitet so legendarnata VMRO. Izgleda deka Vladata ne izvlekla nikakva istoriska pouka. Dràvata pak ni e vo racete na istite {to ja raznebitija. Te{ko nas koga za na{iot spas se griàt Anglija, Francija i Rusija. Ako sakaa da nî spasat, }e ne spasea u{te vo vremeto na VMRO, a nema{e da nî podelat. Sega se pomoderni vremiwa, pa na VMRO mu se dodade i DPMNE, a na istoriskite spasiteli ‡ Amerika. Sega treba u{te da ~ekame nekoe utro, koga }e se razbudime, pak da se vidime podeleni. Da se nadevame samo deka nema da ni go zemat barem Kru{evo. Belki edna Kru{evska Republika }e uspee da nî sobere. Ako onaa od 1903 traela celi 12 dena, ovoj pat }e izdrìme i 12 godini, ako treba, vo sopstvena dràva. 2. Pred tri dena, granicata kaj Blace be{e zatvorena. Otkako vo dràva- ta vlegoa nad 200 iljadi begalci, Vladata prezede re{itelen poteg. Re~e istorisko "Ne!". Otkako prvo nî napravija re{eto. 3. Pretsedatelot Gligorov badijala se zakanuva{e deka }e predloì voveduvawe voena sostojba. Toa }e zna~e{e suspendirawe na Vladata. Me|unarodniot faktor pravi zagovor so Gligorov. I bez proglasena voena sostojba, Vla- data e suspendirana. So dràvata vladee Visokiot komesarijat za begalci na ON. I toa, kako {to moè da se zabeleì, prili~no neorganizirano. Na primer, poleka ‡ poleka, glavna vo dràvata ni stanuva Pola Gedini. Pola e, a cela beqa napravi. Se odnesuva nebare e Dosta Dimovska ili Radmila Kiprijanova. Site gi kara, pa duri i demar{i dava. Kako {to trgnala, sigurno }e im gi zeme i kabinetite da gi napolni so begalci, koga ve}e ne uspea da im obezbedi teniski tereni i bazeni so ~ista voda. ]e se povle~at i ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov i zamenik-ministerot za nadvore{ni Boris Trajkovski. Samo u{te ne moàt da si gi podelat sektorite. Im se me{aat kompetenciite. Boris pu{ta zeleni svetla na semaforite, a se znae, toa mu e rabota na Pavle. Ovoj, pak, ja drì granicata otvorena, a rampata spu{tena. Sî se ispome{alo. Dodeka ne im dojde NATO so onie grafitni bombi, pa toga{ ni semafori }e rabotat, ni rampata }e se spu{ta. Ministerot za odbrana Nikola Kqusev }e se najde najlesno. Toj si e profesor i }e si se vrati na nastava. Gledate kako go izbrka zamenik-ministerot za zdravstvo od ~as, zatoa {to kaùva{e nekoja druga lekcija. Samo takov profesor moè da gi dotera na um i ova strancite {to ni ja vodat dràvata. Ako se naluti Kqusev, moè da ja primeni i pedago{kata metoda od vremeto koga toj bil u~enik. Koj ne vnimava na ~asot, pet pati so pra~ka po racete. Koj kaùva

235 pogre{ni lekcii ‡ deset pra~ki. Nema samo brkawe od ~as i "plukni ja mastikata", za{to ne e od makedonsko proizvodstvo. Samo taka treba, strogo i pravi~no, pa }e vidat tie dali i vo idnina nema da kupuvaat makedonska hrana i }e se pravat va`ni deka nivnata hrana bila po NATO standardi. Vidi gi ti niv, takva ubava ~orba sme im svarile, a nej}at da ja jadat! Ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov ne e vo zemjava. Podgotvuva teren za vlada vo egzil. Koga strancite }e gi prezemat site funkcii vo Makedonija, Vladata }e se preseli vo stranstvo. Tuka, i onaka, nikoj ne ja slu{a. 4. Site {to doa|aat da nî spasuvaat, apeliraat da bideme humani i da primime u{te begalci. Zo{to apeliraat da bideme humani? Za da ne bideme kako niv. Kolku pohumana e Makedonija tolku tie poubavo }e si ìveat. Ako si gi primat kosovskite begalci doma, nema da imaat visoki dnevnici, nema da spijat po skapi hoteli, nema da pijat evtino pivo i da pu{at evtini cigari. ]e mora da ìveat od plata. A vaka, {to pove}e problemi za nas tolku poubav ìvot za niv. Eh, koga bi moèle da nî nateraat da bideme tolku humani, pa cela Makedonija da ja napravime eden golem kamp, sami da si ja uni{time dràvata, pa posle i nie da se razbegame po sosednite zemji, pa tie da se potresuvaat kako }e ni podi- gaat {atori, kako }e nî vakciniraat, pa kako }e nî lekuvaat po NATO standardi, kako }e ni obezbedat teniski tereni po kampovite. Toa e mnogu ma~na rabota. Koj li }e misli kako da si obezbedat dnevnici, pa osiguruvawa, pa nadomes- toci za ìvot vo krizno podra~je... Evropskata komisija padna, me|u drugoto, i poradi skandal so proneveri vo humanitarnite fondovi, pa sega treba da im se dade popraven ispit. Antivoeni profiteri ‡ kolku saka{. 5. Sega gi imame "Stenkovec 1" i "Stenkovec 2". Kako {to trgnala rabotata, }e zavr{ime kako vo onie mamutskite holivudski serijali. Pa }e slu{ame kako nekoj go posetil "Stenkovec 15", se otvorila detska gradinka vo "Brazda 9", a pristignala nova medicinska oprema vo "Radu{a 17". Vo holivudskata sapunska opera zaskita i Ri~ard Gir. Go primi soprugata na pretsedatelot, gospo|a Nada Gligorova so drugarkite. Istiot den, na ve- ~era vo "Sv. Pantelejmon" vo Nerezi go izvede i soprugata na premierot, gospo|a Sneàna Georgievska so drugarkite. Gir se vide so site va`ni drugarki vo dràvata, osven so rakometarkite. Treba{e da se sretne i so niv, da mu zaigra- at edno oro i da mu zapeat "Makedonsko devoj~e". 6. Kakvi se tie glupavi zabele{ki deka Tanzanija na donatorskata konferencija dobila edna milijarda dolari, a Makedonija samo 100 milioni dolari. Pa nie ne sme Afrika!

236 SUNSET BOULEVARD 15 maj 1999

• Vilijam Voker ve}e ja prizna golema Albanija

1. Vo Stenkovec, mestoto kade {to se smesteni {atorite na slu`bite za imigracija na dràvite vo koi so vozdu{niot most se transportiraat del od Kosovcite vo Makedonija, begalcite go narekuvaat "Avenija na ambasadite". Bidej}i me|u begalcite sî po~esto se pojavuvaat i poznati svetski artisti, ni{to ~udno nekoja pra{liva ulica me|u {atorite, kade {to Ri~ard Gir, Roxer Mur, ili Vanesa Redgrejv pozirale zaedno so begalcite, vo nivna ~est da bide nare~e- na "Holivudski bulevar". Ili, "Avenija na yvezdite". Pa, koga nekoj zasluèn artist i borec za ~ovekovi prava, }e dobie yvezda so svoeto ime ispi{ano na pra{livata pateka, }e pristigne vo popularniot Stenkovec, toa da go proslavi zaedno so siroma{kite lu|e. Redno e vo Stenkovec da mu se dade dol`na po~it i na Slobodan Milo{e- vi}. Ne mora bulevar, ama barem edna pra{liva ulica bi moèla da go nosi negovoto ime. Da ne be{e toj, Albancite od Kosovo nema{e nikoga{ da gi vi vidat vo ìvo ni Ri~ard Gir ni Roxer Mur nitu, pak, Vanesa Redgrejv }e im pee{e. Ne znam dali vo Kosovo imalo etni~ko ~istewe, deportirawe, ili ubistva, ama mora da se priznae deka nikoj dosega na Albancite od Kosovo ne im go dobliìl svetot na yvezdite, kako {to toa mu uspea na Milo{evi}. Slavniot Sunset boulevard od Holivud sega si go imame vo Stenkovec. Imeto sosema mu odgovara. Bulevar na zajdisonceto. Ne tolku zatoa {to po makedonskiot bulevar {etaat yvezdite na zao|awe, kako {to e Roxer Mur. Tuku pove}e za{to, po sî izgleda, naskoro }e ni se stemni. Ni pa|a mrak pred o~i. 2. Na stenkove~kiot Bulevar na zajdisonceto se pojavija i mnogu dràv- nici. No od site niv, imeto na bulevarot najmnogu mu prilega{e na italijanskiot pretsedatel Oskar Luixi Skalfaro. Koga pristigna vo Makedonija, nikoj nema{e poim deka toj bil epten na zao|awe. Dva dena po posetata, Italijan- cite izbraa nov pretsedatel. Taka {to, izgleda deka Skalfaro do{ol tuka na privatna pro{etka. A nie se ~udevme {to tolku zapnal da gi kritikuva NATO napadite. ôvekot ne zboruval kako pretsedatel na Italija, tuku kako obi~en gra|anin. 3. Vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Makedonija se podgotvuval {trajk. Ako prodolèle vo dràvata da doa|aat samo ma{ki yvezdi od svetot na filmot, site vraboteni maì vo Ministerstvoto }e protestiraat poradi diskriminacija vo odnos na kole{kite. Im bilo zdodevno. Kamo gi [eron Stoun, Gvinet Paltrou, Uma Turman, Vinona Rajder, Pamela Anderson... [to srce }e imaa. Neka dojdat malku da proleat solzi za begalcite i za ta`nata sudbina na Makedonija. Tie }e pla~at, nie }e im se raduvame.

237 Makedonskata diplomatija mora da go prifati ovoj predizvik za{to se zakanuva opasna destabilizacija na dràvata vo smisla na debalans me|u ma{- kite i ènskite interesi. Prvo, mora da se priznae Kalifornija kako nezavisna dràva. Za toa imame i istoriski i biolo{ki pretpostavki. Kaj nas se odgleduva kaliforniska pastrmka. Ako moème so Tajvan da se dogovorime da im odgleduvame sviwi, belki nema da bide te{ko na Kalifornijcite da im izvezuvame pastrmki. Si- gurno nema da gi mrestat vo vodite na Pacifikot, pak od nas pomo{ }e baraat. Potoa, ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov }e go povika kaliforniskiot ambasador vo svojot kabinet i }e mu vra~i ostar demar{. Ili pra}ajte ja [eron Stoun vo Stenkovec, ili pastrmkite }e vi gi prekrsti- me! 4. Da se nadevame deka koga }e ni dojdat ubavite holivudski starleti, ministerot Pavle Trajanov nema da pravi problemi da im dade dozvola da {etaat po kampovite. Ako nema doverba, neka pobara pomo{ od Armijata. Pak ministerot Kqusev }e mora da se `rtvuva za tatkovinata i da im bide vo pridru`ba. Moè vo "kampoveto", samo vo toples! Na policijata í pre~elo {to razni stranci {etale me|u begalcite, pravele spisoci, regrutirale borci na OVK, {vercuvale lu|e. Mnogu im bil neja- sen {efot na Verifikatorskata misija na OBSE za Kosovo Vilijam Voker. Za nego duri ni policijata ni{to ne znae. MVR moè mirno da spie. So Voker nema nedorazbirawe. Toj si ima misija za Kosovo i nema ni{to so Makedonija. A toa {to e vo Skopje, si ima svoja logika. Neli albanskite akademici tvrdat deka Skopje e glaven grad na istorisko Kosovo. Zna~i, Voker so misijata za Kosovo e na vistinskoto mesto. Toj ve}e gi utvrdi granicite na golema Albanija. 5. Francuskata vlada, pri izbiraweto na begalci koi }e gi primi vo svojata dràva, vodi smetka tie da znaele francuski jazik. Ne saka da pravi dvojni tro{oci. Ako gi primi bez znaewe na oficijalniot jazik na dràvata, }e treba da im obezbeduva preveduva~i, da im otvora radio i televiziski programi na albanski jazik, da gi {koluva na maj~in jazik, da im pe~ati vesnici, knigi... Kako {to se demokrati, na kraj }e mora da im otvorat i univerzitet. 6. Hilari dojde. Qub~o go pokani i Klinton. U{te Monika da dojde...

238 @IVOT PESNA 22 maj 1999

• "Bobi" {eta Albanci po ulica

1. Po rekonstrukcijata na Vladata, premierot Qub~o Georgievski treba da napravi i rekonstrukcija vo najtesniot kabinet. Prva treba da bide smeneta sovetni~kata Mina. Georgievski najavi deka vojnata }e zavr{i za edna nedela. Ne kaà samo vo kolku ~asot. Tolku be{e ubedliv vo toa {to go zboruva{e, taka {to pomislivme deka ima nekoj mnogu siguren izvor. Mu {epnala gleda~kata Mina. Bidej}i Mina pogre{ila vo prognozite, mo`no e naskoro da bide rekonstrui- rana. Ako NATO prodolì so napadite, }e izleze mnogu neseriozen pred makedonskite vlasti. Ne moè tukutaka, premierot da kaè vojnata }e prestane, a taa ne prestanuva. Sre}a {to Qub~o vo Vladata si go ima i Aleksandar Dimit- rov. Toj ima razbirawe za NATO, pa mu dade fora u{te edna nedela. [efot na diplomatijata e popustliv, pa re~e deka vojnata }e zavr{i za dve nedeli. Pa ovie od NATO si rekoa: "E, {tom Sa{o ni dozvoli, imame u{te vreme za bombardirawe!" Zatoa denovive gi zasilija bombardirawata. Ne znaeme dali premierot i ministerot za nadvore{ni raboti imaat ist izvor na informirawe vo pogled na prognozite. Za{to, razlikata e evidentna. Ostanuva u{te edna nedela da vidime dali sovetni~kata na Dimitrov e popre- cizna od sovetni~kata na Georgievski. Mina na Georgievski proma{i. ]e vidime dali }e pogodi Minata na Dimitrov? 2. Mina mu treba i na ministerot za odbrana Nikola Kqusev. Ne od onie kakvi {to gi prodavaat "volcite", tuku vistinska Mina, kako zamena na nekoi oficeri na ARM koi ne znaat {to ni pa|a od neboto. Pretstavnikot na Ministerstvoto za odbrana re~e deka kaj nego ne znaat kakvi se tie padobranci, razni delovi od voena oprema, bespilotni avioni i drugi ~uda {to pa|aat od neboto vo Makedonija. Duri re~e deka ne znae ni koj e nadleèn da odgovori na tie pra{awa. Krajno neprofesionalno e da se pra{uva oficer na ARM za nebeski pra- {awa. I kakva e taa glupost, Ministerstvoto za odbrana da se griì za razni pa|awa. Neka se pra{a vo Hidrometeorolo{kiot zavod. Tie znaat {to ni pa|a nad glavite. Moèbi ne gi biduva mnogu za prognozirawe, pa ne moàt odnapred da predvidat dali }e pane zaskitana raketa, del od voena oprema, avion, ili ~ovek, ama otposle postojano pogoduvaat kade vrnelo do`d, a kade sneg. Velat: "Gospod znae od kade pa|aat". Nebare vo vojnata ima vme{ano prsti Gospod, a ne NATO. Ako e taka, zo{to toga{ na vladinite pres konferencii ne prisustvuva i pretstavnik na Mitropolijata.

239 3. Pratenicite se preselija vo renoviranata sobraniska sala. Foteljite im gi napravile po urnek na germanskiot Bundestag. Demek ‡ evropski. So evropski kompjuterski sistem za glasawe. Arno ama, kako {to evropskite standardi ne vireat na ovaa po~va taka i kompjuterskiot sistem otkaà u{te na prvoto glasawe. Se ma~ea pratenicite so nekoi karti~ki, pritiskaa kop~iwa, Savo im mere{e sekundi, ama ‡ xabe. Na kraj, pratenicite se vratija na stariot isproban na~in na glasawe. So digawe race. Pratenicite dignaa race od tehnikata. 4. Sre}a {to minatogodi{niot pretstavnik na evroviziskiot festival ne uspea da ja kandidira Makedonija za u~estvo i na godina{niot festival. Inaku, }e ja ispla{evme Evropa. Koga }e im se pojave{e Gi{ so vre}ite, }e si re~ea: "Ovie od kaj se, ne e ni ~udo {to gi maltretiraat begalcite, tuku da nî po~nat i da gi jadat!" Soprugata na premierot Sneàna, vo pauzata pred glasaweto, na pra{a- weto koj }e pobedi, odgovori: "Pa, se razbira ‡ Gi{!" I navistina se razbira. Jordan Danailovski, ~len na ìrito, avtor na scenarioto i eden od pomo{nicite direktori vo Makedonskata televizija. Pero Kamikaza, direktor na festivalot i eden od pomo{nicite direktori na Makedonskata televizija. Gi{, dobitnik na Gran prito na festivalot i urednik vo Makedonskata televizija. Organizator na festivalot ‡ Makedonska radio-televizija. Taka bilo sekoga{, pa neka prodolì i natamu. Sami si organizirame, sami si pobeduvame. Zo{to da im davame na drugi, koga sega nie sme na vlast. Neka si ostanat nagradite doma. Do lani nagradite gi dele{e SDSM, otsega }e gi deli VMRO-DPMNE. Lani Koprov, ovaa godina Gi{. Va`no e da se pee. Za- toa {to ovoj narod saka festivali. Koj i da dojde na vlast, ìvotot ni e pesna. Mnogu ubavo e {to i vo sovremenata muzika i na festivali koi pretendi- raat da nî pretstavat vo Evropa se neguva imix koj ni go istaknuva nacionalniot identitet. Ama, belki vo Makedonija imalo ne{to povredno od mantii so- {ieni od vre}i. Imalo li nekakov gradski ìvot, ili site sme bile ov~ari? Ako ve}e VMRO-DPMNE gi prezede i festivalite od komunistite, ne }e be{e lo{o barem peja~ite da im se ugledaa na slavnite li~nosti od makedonskata istorija. Gi gledame po slikite Goce, Jane..., nakonteni, sredeni, gradski oble~eni. A ‡ revolucioneri. Komunistite bea poznati po toa {to go uni{tile gradskiot ìvot vo Makedonija. Zo{to toga{ i ovie ja sledat nivnata tradicija? 5. "Amnesti interne{nl", ja kritikuva makedonskata Vlada deka ne pos- tapuvala pravilno kon begalcite od Kosovo. Tie se pla{ele od na{ite policajci. Zo{to, ako na{ite policajci se tolku stra{ni, toga{ begale od dobrite policajci na Milo{evi}. Najdobar na~in begalcite da ne se pla{at od na{ite policajci e tie da se zemat vo Velika Britanija. Bidej}i vo centralata na "Amnesti interne{nl"

240 vo London sedat humani lu|e, koi od kancelarija pi{uvaat izve{tai za yverstvata na makedonskata policija, tie nema da imaat ni{to protiv site begalci da si gi zemat vo Britanija. Em nema da se pla{at od makedonskata policija em }e imaat podobar tretman. Taka poznatite angliski "bobi" policajci }e {etaat Albanci po ulicite na London. Tamo{nite policajci se mnogu fini, taka {to sigurno nema da im dozvolat na begalcite sami da {etaat po gradovite. Kaj nas, siroti, aj {to se upla{eni, tuku moraat i sami da {etaat po ulici.

ZABOLEKARSKA ^EKALNICA 29 maj 1999

• Nema da glasame za Ta~i, }e glasame za Rugova

1. Makedonija stanuva isklu~itelno zdodevna zemja za ìveewe. Stenko- vec stana povaèn centar od Skopje. @ivotot na begalcite e povaèn od ìvo- tot na gra|anite na Makedonija. Namesto da gi broime denovite do plata, nie broime kolku begalci vlegle na Blace. Najporazitelno e {to tragedijata im se slu~uva na nekoi drugi, a nie si stradame. Zatoa, ne znam {to ~ekaat partiite koga u{te ne se izjasnuvaat so pretsedatelskite kandidati za esenskite izbori. Dajte izbori! Koga ima izbori, nie najubavo ìveeme. ]e dojdat iljadnici kompjuteri, }e po~nat da se gradat socijalnite stanovi, }e pote~e voda od stotici presu{eni ~e{mi i mnogu asfalt po selata }e se potro{i, koko{kite }e nesat jajca so dve òl~ki, Tajvanci }e doletuvaat na Skopskiot aerodrom so kufer~iwa polni so dolari, Evropej- cite }e ni vikaat: "U{te ovie izbori da gi isterate demokratski, i vedna{ }e ve primime na pregovori", NATO }e nî zamoli da ugostime u{te 50-ina iljadi vojnici za da se pribliìme kon nivnite standardi, "Makpetrol" nema da ucenuva so cenata ne benzinot, za{to na avtobusot i na razni "audija" i "mercedesi" }e im treba gorivo za {etawe po predizborni mitinzi, a vestite na televizija nema da po~nuvaat so zapis od granicata kon Srbija i inserti od aerodromot "Skopje", tuku so plukanici na pretsedatelskite kandidati. Dajte izbori, dajte zabava, dajte malku nade`! Vnesete toplina i svetlina vo na{iot dom. 2. Ne se samo izborite toa {to go ~ekame. Nie se naviknavme da ~ekame. êkame begalci od sever, vojnici na NATO od jug. êkame humanitarni turisti vo kampovite. êkame pomo{. êkame krediti i donacii. êkame kopnena ofanziva na NATO. êkame vojna. êkame vizi. êkame da nî primat vo Evropskata unija...

241 @iveeme kako da sme vo nekoja ~ekalnica. I toa ne ~ekalnica na èlez- ni~ka stanica ili na aerodrom, od kade {to postoi nade` da se izbega. Pove}e li~i deka sme staveni vo ~ekalnica pred nekoja lekarska ordinacija. 3. Sekojdnevieto najmnogu odgovara na ~ekawe pred stomatolo{ka ordinacija. Razgovorite {to sekojdnevno se vodat i na rabota, i vo kafeana, i doma, se kako pred da se sedne na zabolekarskata stolica, bez razlika {to temata e NATO, vojnata vo sosedstvoto i begalcite kaj nas. Site trpelivo go ~ekaat krajot. Toa e isto kako koga site {to sedat vo ~ekalnicata ~ekaat da mu ja vidat facata na pacientot {to }e izleze niz vratata. Za da moàt po izrazot na likot da ocenat dali }e gi boli. I muabetite okolu NATO, Klinton, Milo{evi} i begalcite se odvivaat kako muabeti na pacienti {to ~ekaat da gi primi stomatolog. Zamislete kako se odnesuvaat vo ista ~ekalnica pesimisti koi imaat ista bolka, ama nekoi se pesimisti i pani~ari, nekoi racionalno se soo~uvaat so toa {to gi sna{lo, a nekoi se mrtvi ispla{eni, ama se obiduvaat so optimizam i so humor da zaboravat na intervencijata {to gi ~eka. Tie {to po priroda se dramati~ari i pesimisti raskaùvaat prikazni za nekoj pacient {to umrel za vreme na lekarskata intervencija. Tie {to se pla- {at, ama sakaat samite da se ute{at deka ne e stra{no, velat deka sigurno leka- rot znae {to pravi, a ba{ka do sega mu se slu~ile mnogu malku gre{ki, pa belki nema tie da bidat so takva sre}a. Onie posmirenite velat deka mora da boli, ama od sudbinata nema begawe. Se pla{at samo kolku vreme }e trae. Im e strav da ne trae predolgo, za{to dejstvoto na anestetikot oslabuva, pa {to podolgo trae, posilno i boli. Hrabrite velat: "More neka trae, ako treba i site zabi neka gi izvadi, ama barem koga }e zavr{i, da znam deka nema pove}e da me boli". Ne e ~udo {to ìvotot ni li~i na lekarska ~ekalnica. Vaka ili taka, site po malku stanavme nezdravi. 4. Re{enie za site na{i bolki e Tajvan. [teta {to Cile, paralelno so idejata za vrabotuvawe na 10 iljadi socijalni slu~ai vo Tajvan, ne ja razrabotil i idejata za re{avawe na problemot so begalcite. Zo{to samo 10 iljadi. Zo{to da ne im ovozmoìme na begalcite tuka ubavo da si ìveat, a nie site da se preselime vo Tajvan. I onaka naskoro site }e gi ispolnime uslovite. ]e staneme socijalni slu~ai. Kolku ìteli ima{e vo Kosovo, pribli`no tolku ima i vo Makedonija. Ako moè{e celo Kosovo da se razbega, zna~i moè da se razbega i cela Make- donija. Nema smisla. Zo{to tie da moàt da izbegaat, a nie da ne moème. I taka sme ve}e zabegani. Mesto Cile da se dogovara samo za 10 iljadi neka se dogovori za 2 miliona. Taka }e dademe pridones za re{avawe na begalskata kriza. Bidej}i cel svet e zagrièn za Kosovcite, tie nim pobrzo }e im pomognat da ni organiziraat vozdu{en most za Tajvan. Pretsedatelot Gligorov po pat }e go ostavime vo Pe-

242 king, a vo Tajpej }e go izbirame Cile. Toj }e ja prodol`i tradicijata. I tamu }e dr`i govori na sobiri, organizirani od deca begalci. Sepak, nema da zaboravime na korenite. Pred da ja napu{time Makedoni- ja, na begalcite }e im napravime mala beqa. ]e doneseme zakon, spored koj i iselenicite }e imaat pravo na glas, pa koga }e go izbiraat Ha{im Ta~i za pretsedatel na Makedonija, nie od Tajvan, za inaet, }e glasame za Ibrahim Rugova.

DO@DLIVA MAGLA 5 juni 1999

• Savo Klimovski ‡ upravnik na kampovite

1. Pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov patuva za Germanija. Pre- mierot Qub~o Georgievski ne se ni vra}a ‡ od Amerika zaminuva za Tajvan. ]e gi nema ni liderite na koalicionite partii, Vasil Tupurkovski i Arben Xa- feri. Ba{ka, vo pridru`ba na pretsedatelot i premierot, }e patuvaat i nekolku ministri. Koga ~ovek potrezveno }e razmisli, moèbi i ne ni trebaat doma. I onaka celiot ìvot vo dràvata se svede na ìvot vo kampovite. Bidej}i rakovodstvoto ne go izbiravme za kamperi, izleguva deka za niv nema rabota. Pa zatoa i moàt da zaminat. Za sekoj slu~aj, Savo Klimovski se vra}a od Bugarija. So Savo }e imame golema sigurnost. Toj }e ni ja vodi dràvata. A, bidej}i dràvata ni se sostoi od kampovi, Klimovski }e ima zada~a da se griì za niv. Savo }e bide upravnik na kampovite. 2. Pokraj kampovite, vo Makedonija sî u{te ne do~ekavme da niknat koko- {arnici. Iako, spored odnesuvaweto, potsetuvame na ~esni koko{ki. Go znaete vicot za dvete koko{ki {to begale pred petelot, koga ednata prestanala da tr~a, a drugata rekla: "Jas }e istr~am u{te eden krug, za da ne pomisli deka sum lesna koko{ka". Gledate li {to mu pravime na NATO? Tie velat }e vi ispratime u{te vojnici, a nie im barame pisma. Pa ne{to se femkame, pa trepkame, pa boèm razmisluvame. Duri i im odgovarame na pismata. I na kraj se soglasuvame na nivnoto barawe. Iako tie u{te prv pat koga spomenaa, znaeja deka }e mora da im dademe sî {to baraat. Toa zna~i deka Makedonija so NATO se odnesuva kako nevina koko{ka pred petel. Tie odnapred znaat deka }e im dademe, ama nî ~ekaat da istr~ame u{te eden krug. Mnogu se fini. Ni dozvoluvaat barem da se zanesuvame deka ne sme lesna koko{ka.

243 3. Vasil Tupurkovski sigurno }e se kandidira za pretsedatel. Najdobar dokaz za toa e {to Agencijata za obnova i razvoj organizira{e nekakva prezentacija na japonska tehnika za pretvorawe na maglata vo do`d. Minatata godina Cile ostavi mnogu magla zad sebe. Se pribliùvaat izbori, pa mo`no e da ima u{te mnogu magla. Zatoa Cile bara sistem za razbiva- we na maglata. Dosega{nata makedonska tehnologija ne dava rezultati. Moè- bi japonskata }e bide posofisticirana. Dosega funkcionira{e sistemot "veter i magla". Bidej}i Japoncite }e nî nau~at kako od maglata da pravime do`d, otsega }e profunkcionira sistemot "veter i do`d". Zna~i, pove}e nema da ima magla. Odnosno, kolku pogolema magla }e treba da se rasturi tolku pove}e do`dovi }e imame. So japonskata tehnologija, primeneta na makedonskite istoriski tradicii maglata }e se razbiva so veter i do`d. Za da se razbie gusta magla, }e treba da imame porojni do`dovi i silen veter. Zna~i, od Cile }e ni zavisi kakvo }e ni bide vremeto. Ako pretera, nî o~ekuva luwa. A luwata nosi potop. 4. Na Makedonskata televizija odi eden ciklus emisii pod naslov "Nos- talgija". Gleda~ite se potsetuvaat na stari emisii od razni ànrovi, od muzika, do dokumentarci. Zo{to izvestuvaweto od kongresot na VMRO-DPMNE ne be{e staveno vo ciklusot "Nostalgija"? Ba{ ubavo }e se vklope{e vo programskata {ema, bidej}i mnogu potsetuva{e na kongresite na SKM i SKJ. Se vide deka kaj lu|eto prorabotela nostalgijata po kongresite na SKM, ama, sepak, mnogu raboti ne bea isti kako toga{. Na primer, zo{to u{te pred da se odrì kongresot na vladeja~kata partija, kongresnite dokumenti ne bea raz- raboteni po osnovnite organizacii na VMRO-DPMNE. Kade bea reporterite na MTV da napravat anketi me|u rabotniot narod, da im kaàt lu|eto kakvi spektakularni rezultati se o~ekuvaat od kongresot. Kade se prikaznite za naj- stariot i najmladiot delegat. Zar taka se sfa}a profesijata novinar kako op- {testveno-politi~ki rabotnik? Zo{to nema{e portreti na delegatite, koj na kolku kongresi u~estvuval, kade bea storiite za tatko i sin, brat i sestra i za sli~ni rodnini {to do{le zaedni~ki na kongresot. Zatoa, odgovorniot urednik na Informativnata programa Bane Dimovski treba da se zeme na partiska odgovornost. Go fatila nostalgija, ama ne si ja sfatil seriozno istoriskata odgovornost. Koga ve}e sakal sî da bide isto kako od vremeto na komunisti~kite kongresi {to se odbeleùvaa kako praznik, moè{e da si ja zavr{i rabotata dokraj. Barem nemu mu e lesno. Rabotel na takvi kongresi, a i ima dokumentarci od toa vreme. Moèl da gi pogleda i avtenti~no da nî vrati vo minatoto. Vaka, xabe narodot zboruva deka ne bile profesionalci. 5. Integriraweto se Evropa ni odi mnogu dobro. Kolku pove}e se falime deka sme poblisku do Evropa tolku pove}e zemji ni voveduvaat vizi. Eve, sega i

244 Slovenija voveduva vizi za makedonski paso{i, {to zna~i deka sme na dobar pat. Vrvot }e go dostigneme koga i za Bugarija i Albanija }e morame da ~ekame vo red za viza. Izolacijata {to svetot ja pravi kon Makedonija ne e kompletno uspe{na. Sepak, odvreme-navreme, po nekoj uspeva da izleze od zemjata. Zatoa, tie treba da smislat u{te porigorozni merki. Eve, nî napolnija so begalci. Ni velat da si gi ~uvame begalcite doma i preku letoto. Taka polesno }e fatat bolesti. Ako pripuka sonce, kako {to znae da puka vo Makedonija, vo kampovite }e se javat i zarazni bolesti. Taka, tie istite {to nî ubeduvaat da gi ~uvame begalcite poblisku do Kosovo, }e imaat pri~ina da ni vovedat i zdravstven karantin. Zo{to bi se zanimavale so birokratski proceduri? Neka nî odbele`at site kako zarazni i neka nî stavat vo totalen karantin. 6. Dali sega koga Milo{evi} potpi{a kapitulacija pred NATO, istite {to peeja po mostovite i plo{tadite, }e prodol`at da peat vo slava na "pobedata" i "mirotvorstvoto" na golemiot vo`d. Ili, }e peat na rabotnite akcii {to }e gi organiziraat za obnova na zemjata koja, ako Milo{evi} se sveste{e porano, i ne mora{e da bide razurnata. Ili, }e peat, povtorno za inaet na Za- pad, koj prvo go proglasi Milo{evi} za voen zlostornik, a sega }e pregovara so nego.

12 juni 1999

• Posledniot kineski car, Buda i Konfu~ij }e formiraat vlada vo egzil

1. Zo{to Vladata saka da nî sporeduva so Tajvan, pa ni veli deka ako Taj- van e ~udo vo Azija, Makedonija }e stane ~udo vo Evropa. Pa nie i onaka sme ve}e ~udo od dràva. Eve, cela nedela pretsedatelot Gligorov ni be{e vo Ger- manija, premierot Georgievski, zaedno so partnerite Tupurkovski i Xaferi, vo Tajvan, a zemjata uspe{no si funkcionira{e. Duri, i bez niv Kumanovo stana poznato vo svetot, pa sega }e si konkurira so Blace. Zo{to nie bez potreba da se griìme za Makedonija, koga NATO e podobro platen za toa. Koga ve}e sî se slu~uva bez na{e vlijanie, zo{to voop{to rakovodstvoto da se vra}a doma. Gligorov moè da se razbere. Ima zakaàno so Olbrajt. Ama Qub~o, Cile i Arben moèvme komotno da gi ostavime vo Tajvan. Tuka im e poubavo. So niv ima i dovolno stopanstvenici, pa moàt da formiraat vlada vo

245 egzil. Sigurno pouspe{no funkcioniraat vo Tajpej otkolku vo Skopje. Tuka Tajvancite gi smestija vo ist hotel, pa moraa sekojdnevno da bidat zaedno. A i me|usebnoto ozboruvawe im be{e ote`nato, za{to ne bea sigurni koj od delegacijata na ~ija strana e. Penov ne mora da go povikuvaat. Tajpej e sreden i nema potreba da organizira akcii za ~ist glaven grad. Savo }e im ja vodi politikata, Dos- ta }e razmestuva kadri, Kqusev }e vodi smetka dali prvi vlegle amerikanskite marinci od Grcija ili "apa~ite" od Albanija... Ako ostane podolgo vo stranstvo, premierot }e se iznenadi koga }e se vrati doma. Qub~o vo zemjata na ~udata. 2. Tajvancite im pravat neverojatno golema ~est, taka {to trojkata moè dobro da se vklopi i da ja ostavime vo Tajvan. Cile im li~i na Buda. Vo Makedo- nija retko koj mu veruva za milionite dolari i iljadnicite vrabotuvawa, a tamu, ako e Buda, sakale ili ne, mora da veruvaat vo nego. Xaferi i vo Tajpej mudro mol~i, taka {to kaj Kinezite moè da pomine kako Konfu~ij. A Qub~o }e go prifatat kako posledniot kineski car, za{to site sakaat da se slikaat so nego. Duri i g-|a Sneàna nema ni{to protiv da ostane. Koja ne bi sakala, koga ima tretman na kineska carica. 3. Za da ne rizikuvaat premnogu so proektot "Makedonija", Tajvancite ne bi trebalo mnogu da go slu{aat Tupurkovski, koj re{il da im isprati 10.000 rabotnici od kaj nas, da rabotat tamu. ]e gi rasipeme lu|eto. [to ubavo si rabotat sekoja vtora sabota, no bidej}i im e zdodevno doma, }e odat na rabota sekoja sabota. Ne baraat odmor. Imaat osum dena praznici, ama dosta im se trite dena za kineska Nova godina. I zamislete koga }e im se pojavat na{ite nevraboteni {to baraat rabota. Kamo 1 Maj i vtoromajski izlet, kamo spojuvawe za Ilinden ‡ cela nedela, kamo mini-odmor od 10 dena za Nova godina i Boìk, pa cel mesec godi{en odmor, malku na niva, malku vo Ohrid, pa @ivko Tolevski so pravata za rabotnicite... Zatoa, najdobro e, ako mu go mislime dobroto na Tajvan, nikogo da ne ispra}ame tamu. A tie, ako ni se vistinski prijateli, kako {to se pretstavuvaat, neka ni ispratat edno 200-300 iljadi Kinezi. Pa tie neka ni napravat fabriki, neka ni poseat oriz, neka ni gi spakuvaat piperkite i domatite, neka ni gojat sviwi i neka ni go prodavaat jagne{koto meso. A nie }e im ja drìme vratata otvorena. Za{to velat deka Makedonija }e im bila vrata kon Evropa. Toa {to ve}e imaat trgovski pretstavni{tva vo Avs- trija, Francija, Germanija, Polska, Ungarija, Italija, Holandija, Portugali- ja, Rusija, [panija, [vedska, Velika Britanija i vo Turcija, ne zna~i deka Ma- kedonija ne im e potrebna. Tie se ve}e vlezeni vo Evropa i tamu pravat pari. Nie ne treba ni{to da rabotime. Samo da ja ni{ame vratata. Belki toa }e go nau~ime za da zememe plata.

246 4. Dodeka go pi{uvam ova, me jade janya deka ne{to se iskompliciralo so posetata. Da ne sme ja zeznale rabotava so doma}inite? Pominaa ve}e tri ~asa, a delegacijata ne dobila nov podarok. 5. Sî ne{to mi e strav deka, sepak, }e gi zezneme Tajvancite. Ete, vo ~etvrtokot, pred Pretsedatelskata palata protestira{e opozicijata, poradi 300 milioni {to Vladata }e gi dade za Balkanot. Qub~o ne se potrese mnogu, za{to demonstraciite bea sme{ni vo odnos na legendarnite VMRO-vski osvojuvawa na Sobranieto pred nekolku godini. Plus toa, sigurno im gi be{e namestil Tito Petkovski. Negovoto pojavuvawe na televizija vo Skopje so kritika do Vladata {to vo te{ki vremiwa {eta niz Tajvan, gi pottikna simpatizerite na SDSM vo Tajpej da se pobunat protiv vetuvaweto pari {to treba da stignat vo Makedonija. SDSM bea ‡ garant! Na glavite imaa vrzano `olti marami. 6. Ima u{te edna rabota {to ni e zaedni~ka so Kinezite od Tajvan. Vo Tajpej, za inaet na Malezija, se gradi zgrada visoka 106 kata. Za da ne se falat sosedite deka nivnata 104-katnica vo Kuala Lumpur e najvisoka. 7. Duri i vo Tajvan ja dadoa najavata na srpskata televizija, koga spiker- kata pro~ita deka pobedila politikata na Milo{evi}. U{te kolku vakvi pobedi }e mu trebaat na srpskiot narod da go sobori Milo{evi} od vlast, ili i natamu }e prodol`at so nego vo novi i novi pobedi.

'BATI ZAPADOT 19 juni 1999

• @imi A{im, na Qub~o nikoj ne mu rekol da go primi Ha{im

1. Definitivno se potvrduva deka Makedonija e prozapadno orientirana zemja. Kon Albanija. Duri i me|unarodnata zaednica í dava legitimitet na na- {ata opredelba. Site {to se za grevota vo regionot gi vika Zapaden Balkan. Ej, kolku toa gordo zvu~i. Nie na Bugarite sme im Zapad. Nam Albanija ni e Zapad. Site sme Zapad. Sega }e í pomogneme i na Crna Gora da stane Zapad. Pandeli Majko i Qub~o Georgievski }e go poddr`ele Milo \ukanovi} da se oslobodi od Milo- {evi}. Te{ko na \ukanovi}! Ako saka da se zafrkava, neka se potpre na niv. A ako e poseriozen, neka si pobara navreme posaglam sponzori. Posle }e pravime zapadna konfederacija. Granicite }e se demokratizi- raat. I Makedonija, kone~no, }e ima more. Saka{ Dra~, saka{ Bar. Burgas i Varna gi isprobavme, Solun e na{, Tajpej }e raboti za nas. ]e si imame najmnogu pristani{ta vo svetot.

247 Posle }e se dogovorime so administracijata na Ha{im Ta~i, kako {to veli premierot, pa i Kosovo }e go vklu~ime vo konfederacijata. Sî odbrano dru{tvo na Zapadniot Balkan. 'Bati Zapadot. 2. Doa|a vreme na makedonskata prolet. Se se}avate na legendarniot pratenik na VMRO-DPMNE od prviot sostav na parlamentot Mitko Atanasovski. Toj vele{e deka i poslednoto vrap~e {to }e ostane, }e pee: "VMRO, Makedoni- ja!". Arno ama, edno vrap~e ne ja pravi proletta. Vo novata makedonska prolet, u{te edno vrap~e }e pee: "NATO, U^K!" 3. Vo Kumanovo se smirija NATO i Srbite. Vo Tetovo }e se smiruvaat Ha{im Ta~i i Ibrahim Rugova. Klinton vo Skopje }e gi spojuva Albancite i Bugarite. Bre, klu~na zemja na Zapadniot Balkan. Na Qub~o samoinicijativno mu teknalo da go prima Ha{im Ta~i i da dava zaedni~ka izjava za novinarite. Nikoj ne mu se javil da mu kaè. @imi (H)a{im! 4. [to ti e sudbina. Site nie gi smiruvame, samo nas nema koj da nî smiri. Kolku pove}e svetot gi smiruva vo Makedonija tolku pove}e Makedoncite se karaat. Velat deka Qub~o gi pravi istite gre{ki {to gi prave{e vladata na Branko. Za da nî ostane pokuso i Branko }e gi pravi istite gre{ki {to gi prave{e opozicijata na Qub~o. Siroma{kiot Milo{evi}. Sî pove}e narod saka da go smeni, pa nekoj mora da mu dade poddr{ka. Zatoa SDSM na plo{tadot Makedonija }e organizira miting za Makedonija. Bidej}i Branko ne moè da smeta na juri{nici od tipot na crvenite baretki i falangata na Aleksandar Makedonski, za da napravi pogolema drama, tuka se nezadovolnicite od NATO i begalcite, qubitelite na komunisti~ka Kina i albanofobite. Namesto crveni baretki, ne }e e ~udno da se pojavat {ajka~i, staroto jugoslovensko zname so crvenata petokraka, vrzani- te makedonski i srpski znamiwa, pa i po nekoja slika na Milo{evi}, so druì- nata na Dragi{a Mileti} i parola "ne damo Kosovo!" Dosta pravevme anti-NATO mitinzi vo Makedonija za spas na Srbija. Vreme e ve}e da ja povikame Srbija za spas na Makedonija. 5. Za potpretsedatelot na Sobranieto Tomislav Stojanovski, prateni~- kata Radmila [e}erinska e \or|i Spasov. Taka veli sobraniskata tehnika. Rad- mila, kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet, moè na Stojanovski da mu odrì ~asovi kako da se snao|a so kompjuterot. Ama, Stojanovski ne se dava. Ne daj boè da í padne{ na [e}erinska na ispit. Siroma{kiot, polovina ~as se zakanuva{e deka }e go isklu~i mikrofonot, ama ne znae{e kade da pritisne. Lesno mu be{e na vremeto na Stojan An- dov. ]e im re~e{e: "Aj oj si na mesto" i }e pritisne{e edno kop~e (tolku ima- {e), a ako pratenikot i natamu be{e uporen, }e proglase{e pauza. I sega {to da pravi Stojanovski so [e}erinska koga taa ne saka da priznae deka e \or|i Spasov. Ne deka i Spasov ne znae da otvori usta kako nea, ama taa go {ie.

248 Ne vredi ni da go ispra}aat Stojanovski vo Tajvan na tehni~ka obuka. Ne deka e malku prestar za u~ewe, tuku }e bide proma{ena investicija. Za{to, koga stanuva zbor za Radmila, ne vredi ni da znae da go potrefi kop~eto za isklu~uvawe. Ne mikrofonot, tuku i strujata da ja isklu~at, [e}erinska ne mo`e nikoj da ja zapre vo zboruvaweto. 6. Ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov, upati pismo do ministerot za nadvore{ni raboti na Germanija Jo{ka Fi{er, po povod izve{tajot na Evropskata komisija za podobnosta na Makedonija za po~nuvawe pregovori za sklu~uvawe spogodba za stabilnost i asocijacija. Da proverime vo po{ta, slu~ajno, po gre{ka, da ne stignalo pismo- to namesto vo Germanija, vo Tajvan. 7. Milo{evi} ja obnovuva zemjata so paroli: "Gradime novi mostovi za noviot vek!" Blaze si im. Mostovite im bea stari, pa NATO im gi urna. Imaa dupki vo asfaltot.

MAR[ALOV PLAN 26 juni 1999

• Bil Klinton i si oti{ol

1. Be{e Klinton i si zamina. Kako na zemja pogodena od vojna, ni ostavi hrana za 12 milioni dolari. Nie ne znaeme {to da pravime so na{ata hrana, ama ovaa amerikanskata e del od noviot Mar{alov plan za obnova na regionot. Imame piperki i domati, ama nemame jajca. Cile docni so farmite. Namesto Cilevi, }e jademe Trumanovi jajca. Imame i tekstilna industrija, ama nemame kade da gi prodavame ko{ulite. Zatoa, Hilari ni najde rabota. Tri fabriki }e imaat rabota duri eden cel mesec. Ako {iva~kite ne brkaat norma, moè da porabotat u{te eden. Va`no e deka ja imame poddr{kata na SAD. I deka Klinton ni re~e: "Bla- godaram". Toa mnogu ni zna~i. I mnogu sme radosni zatoa {to nî sakaat. Od radost, {iva~kite zad ma{inite }e peat: "Iljada na{i ko{uli za nivnite vre- li bakneì". Bil Klinton i si oti{ol. Od Amerikancite tolku. Za{to kosovskata kriza e evropski problem, pa SAD im rekoa na evropskite partneri tie da se griàt za Mar{aloviot plan. [tom Evropskata unija treba da se griì za Bal- kanot, jasno e deka pak }e nî ostavat na cedilo. Sega smislija nekakva agencija za obnova vo Pri{tina. Ama, taa ne bila takva agencija kakva {to nie se zanesuvavme deka }e ni otvorat vo Skopje. Za poddr{ka na makroekonomskata politika, doprva }e razmisluvale. Ova sega im bilo za sitni raboti. EU }e gi poprava }eramidite na ku}ite i dupkite na as-

249 faltot. Verojatno, dodeka trae procesot na vra}awe na begalcite. Za edna godina sî }e zaboravat. Se se}avam kolku se falea deka }e ja obnovuvaat Bosna. A i deka na{ata grade`na operativa tamu }e se otepa od rabota i pari. 2. Sepak, premierot Georgievski se te{i deka vo Skopje }e ni otvorat nekoja nova agencija. I u{te se zanesuva deka, po negovo barawe, }e go napravele avtopatot Solun - Skopje - Belgrad. Saka da odi vo Evropa. \oa tamu mnogu nî sakaat. Tuku, da molime boga Srbite da si go ~uvaat Milo{evi} i vo idnina. Ma- kedonija nema interes da go smenat. Ako padne Milo{evi}, SAD i EU za da si gi iskupat grevovite site pari za obnova }e im gi davaat nim. A Srbija ne e mala. Ba{ka, edno~udo mostovi i fabriki se razurnaa. [to e pravo, nitu na EU i SAD ne im e vo interes da padne Milo{evi}. Toga{ navistina }e treba da frlat pari. So nas im e mnogu polesno. Malku ni treba da bideme sre}ni. Edno "blagodaram" i dve-tri pregratki i udirawe po ramo. ûmu ti se pari koga ima{ qubov? Qubovta so pari ne se kupuva. Samo {to malku ramoto ni pomodre. 3. Svetskite novinski agencii javija deka amerikanskiot pretsedatel go posetil kampot Stenkovec. Sredbata so Gligorov, blagodarnosta do Makedoni- ja i celata fe{ta so helikopterite i obezbeduvaweto, nikoj ne gi spomena. Po {to nî prepoznavaat vo svetot? Koja ni e referencata? Dosega{nata referen- ca BJRM sega e zameneta so Stenkovec. Za volja na vistinata, da go nemavme Stenkovec, nema{e da ni dojde i Klinton. Ama i amerikanskite vojnici {to gi poseti, nema{e nikoga{ da go vidat svojot pretsedatel, da ne bea vo Makedonija. 4. Vtorata poseta na Hilari Klinton be{e stavena vo istoriski kontekst. Bidej}i, neli, dojde vreme za obnova na zemjata po vojnata, i prostorijata vo Sobranieto na Makedonija potsetuva{e na vremeto na ASNOM. Hilari, ambasadorkata Qubica A~evska i ministerkata Milijana Danevska, me|u site onie ~ergi~iwa i zaka~alki, izgledaa kako mladi partizanki orni za rabotna akcija. Samo êlzi, pustata, ne vleze vo filmot. ]e ni zaspie{e devoj~eto na stol, barem edno ~ergi~e da í dadea da se pokrie, da ne nastine. 5. I zav~erave~er imavme edno vra}awe vo istorijata. Se potsetivme na denovite koga VMRO-DPMNE prave{e mitinzi na plo{tadot vo Skopje. Sî e isto kako toga{. Ista muzika, isto scenario, duri i del od prisutnite na mitingot bea isti, samo govornicite (osven Stra{o Angelovski) se razli~ni. Qub~o ja obvinuva{e Vladata deka ja rasprodava dràvata na Albancite i na taa tema sobira{e iljadnici lu|e na plo{tadite. Sega Branko ja obvinuva Vladata deka ja rasprodava dràvata na Albancite, i uspea da sobere iljadnici lu|e vo Skopje. Da ne bea Albancite, }e ostanea Makedoncite razedineti. 6. Na mitingot, Vlado Janevski pee{e "Napraj mesto, zlatna sestro...". Ne znam dali misle{e na Dosta ili na Radmila.

250 7. Pred nekoj den, na dr`avnata televizija gledav anketa, snimena so lu- |eto {to ~ekaat viza pred gr~kata ambasada vo Skopje. Eden od anketiranite gra|ani odgovori: "Site sme mirni i dostoinstveno ~ekame". [to da pravime? Takvi sme nie. Dostoinstveni.

GLUVCI I DECA 3 juli 1999

• Milo{evi} }e pobara azil vo Kratovo

1. Zo{to begalcite po~naa taka masovno da si zaminuvaat. Da ni ostanea, }e ni be{e poarno. Em }e jadevme evtini piperki i patlixani, em Solun nema{e da bide centar za rekonstrukcija na regionot, em }e ni {etaa razni filmski yvezdi, em }e si se raduvavme koga }e ni se zablagodaruvaa svetskite dràvni- ci... Sepak, so odeweto na begalcite, najmnogu zagubija kriminalcite. Poli- cijata be{e zafatena so kampovite i so prosrpskite mitinzi, pa nema{e vreme da brka kriminalci. Zatoa, ovaa nedela, za da go nadomesti izgubenoto, nema vreme da postigne so apsewata niz dràvata. Izgleda deka vo SDSM odele na kus kurs, {to treba da kaàt i kako da se odnesuvaat vo slu~aj na krivi~na prijava ili pritvor. Site od red imaat podgotvena izjava i odnapred znaat deka stanuva zbor za revan{izam i za montiran politi~ki proces. Moè li vo ovaa dràva nekoj da se uapsi, a toa da ne bide revan{izam? Ima li tuka normalni kradci, ili site se partiski aktivisti? 2. Ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski, ukinuvaweto na ekspe- rimentalnata nastava go objasni stru~no. Toj e fizi~ar i znae deka eksperimentot moè da se prekine vo momentot koga }e se oceni deka stanuva opasen za tie {to u~estvuvaat vo nego. Bidej}i ministerot ocenil deka eksperimentot e opasen za u~enicite, im ja prekina nastavata. Osnovnoto obrazloènie na fizi~arot Novkovski za ukinuvaweto na eksperimentot e deka decata {to }e zavr{at po ovaa programa, nema da moàt da se soo~at so realnosta. A realnosta e surova: za minister za obrazovanie da go ima{ Novkovski. Za soo~uvawe so takva realnost, ni obi~na {kola ne pomaga. Tuku, sre}a, gluvci i deca i natamu }e se ra|aat. ]e ima u{te eksperimen- ti. 3. Vo ~ie ime Yingo otide na poklonenie kaj Milo{evi}? Ne slu{nav deka nekoj od dràvata se javi da kaè deka ne mu dal mandat na Yingo da zboruva vo imeto na makedonskoto stopanstvo, kako {to moè{e da se razbere od soop- {tenieto pro~itano na negovata televizija. I kade se crkovnite velikodostoj-

251 nici da reagiraat. Tie li mu dale zada~a na Yingo da bara od Milo{evi} priznavawe na avtokefalnosta na MPC, vo isto vreme koga negovata crkva saka da go uriva. Milo{evi} e, definitivno, za àlewe. [tom eden Bo{ko Trpevski od Sitel moè da vleze kaj nego vo kabinet i da go slikaat za dràvna televizija, zna~i ~ovekot pove}e nikoj ne go esapi. Samo Yingo se najde edinstven junak vo svetot koj }e go spasuva srpskiot diktator. Eh, da moàt da se vratat vremiwata na {leperite, cisternite i Yingo- voto grani~no premin~e pred o~ite na UNPREDEP {to go kontrolira{e embargoto sprema SRJ. I nikoj da ne te ~epka so krivi~ni prijavi, i~ da ne se sekira{ i da obvinuva{ deka ti mestat politi~ki proces. Ama ovie revan{istite se neblagodarni. Toj í misli dobro na dràvata, otide prv da mu se poklo- ni na voeniot zlostornik samo za dobroto na "Sileks" i za negovo dobro, a tie mu podgotvuvale krivi~ni prijavi. Namesto toa, }e mora Yingo da mu ponudi na Milo{evi} azil vo Kratovo. Kako popatna stanica. Pred da zaminat zaedno za Kina. 4. Pokraj Yingo, posledna {ansa za spas na Milo{evi} }e bide najaveniot opozicionen blok "Spas za Makedonija". SDSM ima namera da sorabotuva so "spasitelite", izjavi sekretarot na partijata \or|i Spasov. Dru{tvoto e interesno i mnogu reprezentativno: Dragi{a Mileti}, Stra- {o Angelovski, komunistite, penzionerite... Taka {to, ako me|u spasitelite vleze i Yingo, na SDSM definitivno mu nema spas. 5. Sega se pu{taat probni baloni deka Kiro Gligorov povtorno }e se kandidira za pretsedatel. Neka ne se zafrkavaat, rabotava e seriozna. Kakov {to si e Kiro, moè da mu tekne navistina da se kandidira. Stojan Andov }e se kandidiral, samo ako vlasta obezbedela fer uslovi i demokratski ambient. Na koja vlast misli Andov? Na ovaa vo koja sedi i minister od negovata partija, ili ~eka nekoja druga. A Branko Crvenkovski, velat, podgotvuval nekoe golemo iznenaduvawe so imeto na kandidatot na SDSM za pretsedatel. Najgolemo iznenaduvawe }e bide ako go poddrì zaedni~kiot kandidat na VMRO-DPMNE i DA. 6. Grcija dobi okolu 33 milioni dolari nadomest zatoa {to silite na NATO minuvale po nejzinite pati{ta na pat za Makedonija. Grcija e ~lenka na NATO. Makedonija dosega ne dobila nadomest za koristeweto na pati{tata i za stacioniraweto na na{ata teritorija. Makedonija ne e ~lenka na NATO. Ete zo{to sakame da bideme ~lenka na NATO. Kako partneri za mir, davame bez pari. Ako sme vo NATO, }e ni platat. Grcite mu gi otvorija o~ite na ministerot Kqusev, pa i toj pobara pari. ]e ni platat koga }e staneme ~lenka na NATO. Ako ne staneme, toa }e bide "~esen poraz", kako {to bi rekol ministerot za nadvore{ni raboti Aleksan-

252 dar Dimitrov. Ako ne dobieme pari, }e bideme "moralno o{teteni", }e re~e ministerot za odbrana Kqusev. Moralo taka da bide. 7. Sveti Kliment Ohridski doa|a na mestoto na Kiro Gligorov za pokrovitel na "Ohridsko leto". Sî u{te ne e re{eno dali sv. Naum }e bide doma}in na poetite od "Stru{kite ve~eri". Dobro e {to barem Ohridskiot maraton ostana pod pokrovitelstvo na pretsedatelot na dr`avata. Barem maratonecot da go istr~a po~esniot krug.

PARTISKI IMUNITET 10 juli 1999

• ^ek na raka, Mara za raka

1. Ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov treba da izleze i javno da se izvini za apsewata. "Izvinete, vie kradevte, a jas sum vinoven!" Velat deka kaj lu|eto zavladeale strav i trepet. Siroma{kite! Iznena- deni se. Pravea {to sakaa, a nikoj ni{to ne im prave{e. So godini site zboruvame deka mnogu se krade, deka ne se pla}aat danoci, deka ima organiziran stopanski kriminal i sega koga po~naa da fr~at krivi~- ni prijavi i pritvori, }e gi àlime tie {to nî kradele so godini. Makedonska rabota. U{te da sobirame dobrovolen prilog, da im nosime cigari v zatvor. Nemaat pari. Apsewata bile motivirani od politi~ki revan{izam. Kako? Pa neli samiot Branko Crvenkovski kako premier ima{e eden istoriski govor vo Sobra- nieto, koga prizna deka ima oktopod i najavi borba protiv nego, pa makar bil i od "sveti SDSM". [to e za pravo, site mu aplaudiravme. Arno ama, Branko ne uspea da gi uapsi svetcite. Da naprave{e barem ~etiri ‡ pet vakvi spektakularni apsewa, moèbi nema{e i da gi izgubi izborite. Oti, na branot na promenite odea i vetuvawata za ras~istuvawe so organiziraniot kriminal. A so apeli, kriminalcite ne se opravaat. Branko mu kaà na Qub~o deka ima oktopod, pa ovoj re{i da go lovi. Samo da ne zaboravi deka pred rekonstrukcijata gi opomena ministrite vo negovata vlada da re{at dali }e ministruvaat ili }e si go teraat privatniot biznis. Oti, dodeka Pavle gi ~isti pipalata na Branko, nekoi Qub~ovi oktopod~iwa namera~ile da ja kupat cela Makedonija. Pa posle pak narodot }e se pali na promeni. I nekoj drug Pavle na Branko }e mora povtorno da se izvinuva koga }e apsi. Ima dva na~ina da se spasime od "terorot" na policijata. Najdemokrat- ski e kriminalcite sami da si se prijavuvaat za apsewe. Taka nema da se pla{at i mirno }e spijat. Vtoriot na~in e da se vovede institucijata "partiski imuni-

253 tet". Ovie "na{ive" ne gi apsime, za{to se na{i. Drugite ne gi apsime, za da ne nî obvinat za politi~ki revan{izam. Neka mu ja mislat onie {to ne se ~lenovi na partija. Tie ne smeat da kradat. 2. Mototo na Makedonija e: "Nema den bez skandal!" Kolku sme, tolku sme, ama tokmu sme za skandali. Mali, ama produktivni. Vo ovaa dràva ni arhiepiskop ne moè da umre, bez da izbie skandal. Vo Makedonija, zemja na crkvi, srednovekovno bogatstvo, freskoslikarstvo, naj- stari ikoni, kopanici i na veli~estveni oltari, poglavarot na crkvata za koja barame i me|unarodno priznavawe }e po~iva vo karabina, pokraj nemalterisa- nite tuli, skeliwata i ~akalot. Izbornata trka za pretsedatel na dràvata sî u{te oficijalno ne po~nala. Trkata za nov poglavar na MPC zapo~na na gradili{teto vo selo Radi{ani. I zemniot i duhovniot voda~ }e treba da se izberat za ~etiri meseci. Premnogu za konsumirawe. Ne znae ~ovek koi izbori }e bidat pointeresni. 3. Slu~ajot "Ohridsko leto" e re{en pragmati~no. Koj saka da bide pokrovitel, }e treba da plati. Iznosot }e go utvrdi dopolnitelno Upravniot odbor na festivalot. êk na raka, Mara za raka. So izborot na sv. Kliment za pokrovitel na "Ohridsko leto", re{eni se site eventualni problemi okolu finansiraweto. Ako ne se pojavi ni eden pokrovitel {to moè so ~ekot da mu konkurira na svetecot ‡ nema gajle. Eden e Gospod. Gospod }e plati. I oanaka vo oblasta na kulturata vo dràvata, rabotite se menuvaat. Mi- nisterot Dimitrov pravi kulturna revolucija. So {upelka. 4. Pretsedatelot Gligorov pak ja spasuva Jugoslavija. Klinton zboruva- {e za Makedonija, Gligorov zboruva{e za integritetot na Jugoslavija. Rexep Mejdani zboruva{e za zna~eweto na Makedonija za mirot vo regionot, a Gligo- rov za demokratizirawe na Jugoslavija. Karierata kako pretsedatel na Makedonija, Kiro Gligorov ja zapo~na so spasuvawe na Jugoslavija. Krugot se zatvora, pa i sega, na krajot od karierata, makedonskiot pretsedatel ja spasuva Jugoslavija. So ogled na toa {to sî se slu- ~uva{e so Jugoslavija vo me|uvreme, neka prodolì i ponatamu da ja spasuva. 5. Kakvi se tie nedovetni asocijacii so premierot na Papua Nova Gvineja koj si dal ostavka, otkako go priznal Tajvan? Pa Makedonija ne e Papua Nova Gvineja.

254 LA FEMME FATALE 17 juli 1999

· Zad sekoj uspe{en ma` stoi {tedliva doma}inka

1. Koj veli deka makedonskoto semejstvo ne e emancipirano? Gledate {to pokaàa spisocite na privilegiranite {teda~i na TAT. Zad sekoj uspe{en ma` stoel {tedniot vlog na negovata sopruga. I {to e najva`no, ènite {tedele, a doma ne kaùvale. Ete, èna mu na @ivko Tolevski vloìla 300 iljadi marki. Od kaj ima sindikalist tolku pari? Siroma{kiot, {to plata ima vo Sindikatot? Zatoa si ima {tedliva èna. Em na rabota em doma}inka. Marka po marka ‡ ete ti 300 iljadi marki. Dobra èna ‡ pari vredi. A dobra doma}inka ‡ celo bogatstvo. Taa ima razraboteno filozofija na {tedeweto. Pere na evtina struja, gotvi no}e, tri pati prì vo isto maslo, pie kafe kaj kom{ivkite, sama si ja bojadisuva i vitka kosata, se oblekuva vo "Eko {oping", od najlonski }esiwa plete ~ergi~iwa... Ne za xabe lu|eto rekle: "Zad sekoj uspe{en ma` stoi èna". Vo makedonski uslovi, zad sekoj uspe{en ma` stoi dobra doma}inka. 2. [to karma }e ima{e Sowa Nikolovska, pa ni go osvoi i premierot. Se napija edno pivo vo kafeanata "Korzo" vo Bitola i op ‡ eve ti ja "fam fatal" od [irok sokak po nekolku dena vo Vladata vo Skopje. Ako u{te edna{ se sretnat, ne í gine sovetni~ko mesto vo kabinetot, a ako prodolàt da se druàt, zgasnaa yvezdite na Dosta, Radmila i na Milijana. Nema tuka nekoja golema logika. Kako {to uspea od {alterski rabotnik da zaglavi vo zatvor poradi falsifikuvawe {tedni kni{ki, pa potoa da stane menaxer na godinata i najmo}na èna vo dràvata, taka moè i od kafeanskiot muabet na korzo da doturka do ministerka. Harizma e toa, ne e {ega. Qub~o e faten vo zamka. Od edna strana stojat vetuvawata dadeni na {teda~ite za vreme na izbornata kampawa. Od druga strana se brojnite dano~ni obvrznici koi ne sakaat da pla}aat za ne~ii tu|i }efovi {to im gi ovozmoù- vala Sowa. Od treta strana e Me|unarodniot monetaren fond koj ne dozvoluva obes{tetuvaweto na ovie {teda~i da odi od Buxetot zaedno so vra}aweto na devizniot dolg od {tednite kni{ki od vremeto na SFRJ. Pomina pove}e od polovina godina, a parite gi nema. [teda~ite se nestrplivi. A, idat pretsedatelski izbori. A, Bitola ‡ golem grad... Sowa ni bila pi{ana. Taa mu be{e sudbina na Branko, taa mu e sudbinata i na Qub~o. @enata e navistina fatalna. Ve}e dvapati ja amnestiraat. Tretiot pat, belki }e imaat sre}a. 3. Ima spas za TAT, ama ima spas i za "Almako". Ako ni{to drugo, barem imeto nema da zgasne.

255 Pratenikot na PDP Ismet Ramadani predloì Albanija, Makedonija i Kosovo da formiraat zaednica po urnekot na Beneluks. Beneluks go formiraat Belgija, Holandija i Luksemburg. Balkanskiot Beneluks {to }e go formiraat Albanija, Makedonija i Kosovo }e se vika ALMAKO. 4. Pretsedatelot Gligorov povtorno uspea da ja zafrkne vlasta. Poradi frkata {to se napravi okolu "Ohridsko leto", ni premierot ni pretsedatelot na Sobranieto ne se pojavija na sve~enoto otvorawe. Osven dva-trojca ministri, gi nema{e ni potpretsedatelite na Vladata, ni drugi bitni faci. Demek, manifestacijata e epten depolitizirana. Rakovodstvoto ne ni e po kulturno- zabavniot ìvot. Gi nema{e ni na Gali~ka svadba. Lani Branko Crvenkovski se promovira{e vo igraorec, tokmu vo Gali~nik. Toa mu be{e prv estraden nastap pred izborite. Ama Qub~o ne saka tapani, tuku preferira {upelki. [teta. Za takov nastap duri i Gi{ }e go soble~e{e gun~eto i, pred da zapee, }e oble~e{e be~vi. A za Cile }e go odberea najizdr`livoto magare da go dovede do sretselo bez odmorawe. Mnogu se neseriozni. Kako mislat da odat na izbori naesen, a ne gi biduva ni na tapan da se ka~at. Site mol~at koga e vo pra{awe kandidiraweto za pretsedatel. Samo Ar- ben Xaferi se izjasni. Toj }e ni bide idniot potpretsedatel. Taka {to, ako i v godina, na otvoraweto na "Ohridsko leto" ni dojde potpretsedatelot na Buga- rija, i nie }e imame potpretsedatel da im vratime na otvoraweto na "Varnan- sko leto". Todor Kavalxiev vo Ohrid, a Asen Dàferov v'v Varna. 5. Ajde leto e, pa neka gi pu{ti malku ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov operativcite na odmor. Neka odat kolektivno sose entuzijasti- te Qube Bo{kovski i Pane Velev, malku da gi izladat glavite so studena voda. Ako ne podolgo, barem dodeka SDSM ne go utvrdi pretsedatelskiot kandidat. Kako trgnale, ne }e imaat ni kogo da kandidiraat. 6. Nemam zborovi da opi{am kako gi vodi sednicite na Sobranieto potpretsedatelot Tomislav Stojanovski. Pred nego mol~i duri i Radmila [e}erinska.

GOLA VODA 14 avgust 1999

• Navednata glava sonce ne ja pe~e

1. Site dignaa race od nas. Ne mo`e ni da ni se stemni kako {to treba. Duri ni sonceto ne saka da nî zamra~i kako {to gi zamra~uva drugite. Po {to se poarni od nas Romancite i Ungarcite, pa kaj niv mese~inata celosno go pokri sonceto?

256 Denta koga nastapi zatemnuvaweto, gra|anite na Makedonija se skrija. Dodeka nasekade niz Evropa na sonceto mu palea ognovi, organiziraa koncerti, se vozea so avioni, nie si se skrivme zad zavesite kako {to ni re~e Vladata. Sre}a {to tie denovi ne ni se pojavi ministerot za odbrana Nikola Kqusev. Vedna{ }e ja pro~itavme porakata deka treba da gi is~istime zasolni{tata. Vaka, se zadovolivme samo so sedewe doma i gledawe vo podot. So navednati glavi. Kako {to ni prilega. Navednata glava sonce ne ja pe~e. Ne deka nie pove}e si ja slu{ame Vladata otkolku Britancite, tuku imame podolgo pametewe. Koga ministerot za zdravstvo Dragan Danilovski ni re- ~e: "Sedete si doma i ne gledajte vo sonceto!", ni proraboti genetskata memori- ja. Zar da zavr{ime kako Samuilovite slepci? A {to li se ispla{ivme tolku od mrakot, koga i onaka bel den ne sme videle. Da naprave{e Makedonskata televizija anketa me|u gra|anite kako }e ja do~ekaat propasta na svetot, sigurno najgolemiot broj anketirani }e odgovo- rea: "Doma, vo krugot na semejstvoto, so skromna trpeza". Ete {to ti se tradicionalni vrednosti na makedonskoto semejstvo. Edna{ slepec ‡ sekoga{ slepec. 2. Zo{to, pak, kaj nas da bide totalen mrak? Ne sme nie Romanija. 3. Tradicionalno, ba{ koga ni se stemnuva{e, Cile i Xaferi pak fatija xade. Za Turcija. Ne deka begaat koga ni e najte{ko, tuku deka se emotivni ‡ ne moàt da podnesat da gledaat kako im sedi narodot zatvoren vo temnica. Sega, koga ja preìveavme i propasta na svetot, moème povtorno da im se vratime na na{ite redovni aktivnosti. Doa|aat izbori. Na narodot treba da mu se pu{ti voda. Ne sonceto, tuku vodata e klu~niot element koj dava dviè~- ka sila vo izborniot proces. Vodata ima pove}ekratno zna~ewe. Voda se istura za sre}a ‡ da pojde rabotata. Ama, vodata nosi sî, pa so nea se ~istat i valkanite raboti. Moèbi tokmu zatoa, na{ite politi~ari sakaat na narodot da mu pu{taat voda. Za vreme na minatite izbori, toga{niot premier Branko Crvenkovski pu{ta{e selski ~e{mi~ki. Sega Vasil Tupurkovski pu{ta selski vodovodi. Toga{ na Branko mu pomaga{e amerikanskiot ambasador. Sega na Cile mu pomaga tajvanskiot premier. Branko go odnese vodata... Cile e malku pokrupen za nosewe, pa voda od ~e{ma te{ko }e go pridviì. Mu treba pogolem pritisok. Zatoa toj si gradi vodovodi. Za volja na vistinata, ako ne{to navistina funkcionira vo dràvata, toga{ toa se ~e{mite. Sî drugo e gola voda. 4. Pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov ne e vodoinstalater, ama pokaùva interes kon izbornite aktivnosti. Odedna{ povtorno se zdruìja so Stojan Andov, a odvreme ‡ navreme, velat deka vo kabinet mu se pojavuvale i

257 Nikola Kqusev i Boris Trajkovski. Vo nedostig na pretsedateli od stranstvo, {efot na dràvata mora da prima kandidati za pretsedatel od doma. Moèbi vo posetite kaj pretsedatelot leì odgovorot na pra{aweto: "Zo{to SDSM sî u{te ~eka so istaknuvaweto na svoj kandidat?" Verojatno go ~eka ishodot od razgovorite na Gligorov so kandidatite na opozicijata. I {to e lo{o ako nekoj od opozicionerite denovive se videl so Branko? Bidej}i SDSM, od Kiro pa navamu, nema ni{to investirano, Branko sigurno bara nekoja nova najdobra investicija. 5. Demokratskata alternativa bara koalicijata da izleze so eden kandidat. Koalicijata najverojatno, }e odi so dvajca kandidati. I na krajot, Vladata }e dobie stap. Osven ako Qub~o i Cile ne se dogovorat da go kandidiraat Xa- feri. 6. Vo izminatite dve godini, sekoga{ po vra}aweto od odmor, na ova mes- to pi{uvav za bezobraznoto i prosta~ko ograbuvawe na makedonskite dràvja- ni i na strancite na grani~nite premini kade {to na{ite sî u{te napla}aat po pet marki za {ap i ligavka. Kako vo najnecivilizirana dràva od tipot na biv- {iot isto~en blok, koja ne znae kako da ti gi sobere parite, pa ti veli: "Daj pet marki, da ne te mislam posle", grani~nite premini na dràvata sî u{te nî potsetuvaat na vremeto koga odevme da {vercuvame ka{kaval od Bugarija i so sitni marki ~ekavme da ni se pojavi nekoj dràven slu`benik od {umata zad Deve Bair za da go potkupime. [ap i ligavka odamna nema. I starata vlast ja nema. Novata vlast mnogu ubavo zboruva za otvoreni granici so evropski izgled. Ama nikako da gi trgne tie pet marki za pustite {ap i ligavka. Ako ne saka da se otkaè od markite, neka najde barem nekoe posovremeno opravdanie. Eve, na primer: "Pet dolari za nabavka na o~ila za nabquduvawe na slednoto zatemnuvawe na sonceto". Ehe, he do 2135 godina, kolku vladi }e si imaat dobro opravdanie za glupite pet marki.

TITO I BORIS 21 avgust 1999

• Koj go rasipa avtobusot?

1. Na ~lenovite na Vladata treba da im se priznae beneficiran sta`. Mesecot da im se presmetuva kako godina. Mnogu brzo im letna vremeto. Mina- tata godina, Qub~o i Cile velea deka pravat koalicija koja }e trae pove}e od osum godini. Izdr`aa osum meseci i, eve, SDSM pak se podgotvuva da im dojde na vlast.

258 Ne{to ne e vo red so avtobusot "Za promeni". Se rasipa. Ne bil po tajvanski standardi. Taka biduva koga se sklopuva avtobus od rezervni delovi, so- birani od vamu, od tamu. U{te i sklopuvan vo pauzite me|u nekolku {trajkovi na FAS "11 Oktomvri", ete ti proizvod so garancija od duri osum meseci. Koj li go rasipa avtobusot? Qub~o ili Cile? Kojznae? Moèbi Dosta sama buri~kala vo motorot, ili postavila majstori {to ne si ja znaat rabotata. Ili, pak, Radmila namerno ja blokirala ventilacijata za da ne í ja rasturi frizurata. Ako ne e toa, toga{ Savo gi izme{al kop~iwata i komandite. Qu- ben i onaka ne go interesiraat motori. Ne e mo`no tie da bidat tolku nesoves- ni i da zaglavat nasred pat so defekt. Zna~i, Esma e vinovna za sî. Sepak, rasipaniot avtobus ne zna~i deka koalicijata }e se raspadne. Se- koj }e si prodolì po patot so svoja kola. A na Esma i onaka ìvotot í e pesna. Premierot smeta deka pretsedatelskite izbori nema da gi naru{at odnosite me|u partiite vo vlasta. Vo Makedonija }e se vovede nov eksperiment. Spro- tivstavenite kandidati za pretsedatel namesto da se napa|aat, me|usebno }e se falat. Sekoj kandidat od redovite na vladinata koalicija, namesto da nastapuva so svojata programa, }e ja promovira programata na protivkandidatot. Taka ne samo {to }e opstane koalicijata tuku }e pobedi i kandidatot na opozicijata. 2. Nema da bide nekoe golemo iznenaduvawe i ako dojde do raspad na koalicijata. Vo bliskata istorija imavme takov slu~aj. Koalicijata, "Za promeni" moè da se raspadne isto kako "Sojuzot za Makedonija". I toga{, i sega Stojan Andov e vo centarot na vnimanieto. 3. Vo Amerika sekoj moè da bide pretsedatel. Kaj nas sekoj se zanesuva deka moè da bide pretsedatel. Ama, sepak, ne mi e jasno, kakva {ansa na ovie izbori gledaat Vasil Tu- purkovski, Stojan Andov, Qubi{a Georgievski, Abdurauf Prusi, Jagnula Ku- novska, Branislav Sinadinovski... Kaj nas se znae. Makedonecot ima istoriska opredelba: ili Tito ili Boris. 4. Evroparlamentarkata Doris Pak ni re~e deka Makedonija e poorgani- zirana dràva od Bosna, Albanija i od Kosovo. Taa misli deka ni dala kompli- ment. Bosna u{te ja sreduvaat, Albanija u{te ne ni profunkcionirala kako dràva, a Kosovo ne e ni dràva. A nie, sre}ni i radosni, mislime deka gospo|ata nî pofalila. 5. Duri sega mi stana jasno zo{to vo posledno vreme nema{e prskawe protiv komarci. Voenoto vozduhoplovstvo gi svetnuvalo dvete avion~iwa za nastap na paradata po povod Denot na ARM. Moète li da zamislite kakvo voodu- {evuvawe predizvikaa dvete avion~iwa {to go paraa slobodnoto makedonsko nebo nad kasarnata "Ilinden". Udarnata sila na na{eto vozduhoplovstvo e neuni{tliva. Prvo, avion- ~iwata se tolku mali, {to ni eden radar ne gi fa}a. Vtoro, koj bi bil budala da

259 potro{i cela raketa za da urne nekoe takvo avion~e. I treto, za niv ne se vadat rezervni delovi od ostanatata flota za da se osposobat, kako {to se pravi so helikopterite. Sepak, zabele{kite za starosta na na{eto oru`je se zlonamerni i neprijatelski. Kakvo oru`je sakate koga go imame Nikola Kqusev za minister. ^ovekot izbira oru`je {to mu odgovara na godinite. Ova oru`je {to go imame sega e od vremeto koga toj slu`el vojska. Kakov minister za odbrana bi bil Kqusev, koga ne bi znael da rakuva so oru`jeto {to go nabavuva. 6. So godini se zboruva deka vidnite lu|e povrzani so grade`ni{tvoto, od "vi{okot" materijal {to }e im ostane od gradeweto novi zgradi, si gradat xabe vikendici, ili si frlaat katovi nad svoite ku}i. Novinarite vo Turcija ve}e gi obvinija nivniot betonski oktopod, so naslov "Ubijci" na naslovnite stranici. Ne deka vo Makedonija nema betonski oktopod. Tuku, nikoj ne se zanimava so divogradbite i dogradbite koi site gi gledaat, a nikoj ne gi uriva. Samo {to, za razlika od Turcija, nas sî u{te Gospod nî ~uva.

INSEKTARIUM I HERBARIUM 28 avgust 1999

• Ne sobirajte potpisi, sobirajte marki

1. Ova sobiraweto potpisi za poddr{ka na kandidatura za pretsedatelski kandidati bilo mnogu seriozna rabota. Na{ite gra|ani pobrzaa u{te prviot den da se potpi{at za svoite milenici. O~igledno, najva`na rabota vo ìvo- tot im e koj }e im bide pretsedatel. Ovaa dràva u{te dolgo vreme }e sonuva za pazarna ekonomija. Gra|anite ne mislat kako da zarabotat pari, tuku koj }e im bide pretsedatel. Namesto da sobiraat potpisi, moèa da se ka~at po planinite i niz {umite da sobiraat lekoviti trevki i pe~urki. Trevkite i pe~urkite se otkupuvaat i za niv se dobivaat pari. A od sobirawe potpisi nema nikakva korist. Ako, pak, nekoj sobiraweto potpisi go sfa}a kako hobi, toa e ve}e sosema druga rabota. Toa e isto kako da sobira{ peperutki ili, pak, egzoti~ni bilki. I potoa, doma si gi presuva{ i si pravi{ insektarium i herbarium. Toa hobi dejstvuva mnogu posmiruva~ki otkolku ~ekaweto pred vratite na kancelariite na Ministerstvoto za pravda. Ba{ka {to e i poubavo za o~i. Zamislete koga }e gi otvorite stranicite na insektariumot, a pred vas }e se pojavat site onie peperutki, bumbari, osi, str{leni... I vratete se vo realnosta i otvorete gi vesnicite so portretite i biografiite na site kandidati za pretsedatel. [to pove}e ve smiruva? Pogledot vo insektariumot ili vetuvawata za podobar ì- vot.

260 Ne veruvam deka site Germanci go znaat imeto na svojot pretsedatel. I zamislete, ìveat poarno od nas. Ama tie ne sobiraat potpisi. Tie sobiraat marki. 2. Denovive uporno se obiduvame da dobieme informacija za osumte otsto {to penzionerite treba da gi dobijat naskoro. Prvo, logikata veli deka {tom nabliùvaat izbori, penzionerite se stimuliraat so povisoki penzii. I vtoro, site izvori navestuvaat deka rabotata e ve}e zavr{ena, ama deka se ~eka pogoden moment, radosnata vest da ja soop{ti li~no premierot Qub~o Georgi- evski. So vakvo glasa~ko telo, mi se ~ini deka Qub~o nema da go postigne posa- kuvaniot efekt. Od sobiraweto potpisi se vide deka na penzionerite im se pova`ni pretsedatelite otkolku parite. Toa e ve}e i dokaàno. Minatata godina Branko im dade, ne osum, tuku deset otsto, pa pak izgubi. A Qub~o misli negoviot kandidat da pomine so osum. 3. Sega treba da go molime Boga Kina da nî go napadne Tajvan. Otide na- {ata pretsedatelska kampawa po |avolite. [to kampawa }e bide ako go nemame Tajvan? Pozicijata nema da ima so {to da se fali, opozicijata nema da ima {to da napa|a. I toga{ nema da ima potreba od kampawa. Sepak, ako NR Kina se obide da ja osvoi Republika Kina, nie }e pomogneme so site raspoloìvi sredstva. Vedna{ }e ja ispratime na{ata elitna komitska ~eta " Pitu Guli" za brzi intervencii. Ako treba, }e go usovr{ime i cre- {ovoto top~e so proekt poddràn od Agencijata za obnova i razvoj. Samo ten- kovite ne znaeme kako da gi transportirame. Bugarite ne ni podarija amfibii. Vo slednata tran{a bi gi zamolil bra}ata Bugari da ni podarat eden nosa~ na avioni. Za veslata neka ne se griàt. ]e gi izdelkame sami vo Ohrid. Edinstven problem e {to pretsedatelot Gligorov povtorno moè da stavi veto i da zabrani "Pitu Guli" da izleguva nadvor od zemjata za da ne se zagrozi bezbednosta na dràvata. Toa }e bide istoriska gre{ka na Gligorov. Zatoa {to so na{ata borbena sila }e postignevme povtorno da staneme prijateli so Kinezite od golemata Kina. Isto be{e i so Turcite dodeka nî gi ispla{ivme so na{ite komiti vo 1903. Potoa se smirivme i eve sega sme najgolemi prijateli. Stanavme i krvni bra}a otkako Cile go legnaa da dade krv za nastradanite od zemjotresot. Nikoj ne znae kolku litri krv mu zedoa. Istoto }e se slu~i i so Kinezite. Koga }e se soo~at so na{ite hrabri komiti, Kinezite }e si re~at: "Daj da sedime madro, ovie se opasni", i povtorno }e se sprijatelat so nas. Zatoa, vo interes na podobruvaweto na odnosite so NR Kina, Vrhovniot komandant Kiro Gligorov treba da naredi pu{tawe na elit- nata komitska ~eta da go brani Tajvan. 4. Makedonija ne e Kina. Vo Kina, denovive osudija na smrtna kazna nekoja gospo|a koja formirala piramidalna {tedilnica. Kineskata Sowa sobrala 23 milioni dolari so vetuvawe golemi kamati, a 8 milioni "gi snemalo" so falsifikuvawe dokumenti i so potkupuvawe dràvni slu`benici.

261 I posle nam nekoj ni prefrluva deka ne sme gi po~ituvale ~ovekovite prava. Sowa od Bitola e sre}na {to ìvee vo demokratska Makedonija, a ne vo nedemokratska Kina. Nejzinata kole{ka ne moè ni da go izbira na~inot na pogubuvaweto ‡ kur{um vo tilot. A na{a Sowa izbira ste~ajni upravnici. Kolku {to sme demokratska dràva, naskoro }e í ovozmoàt i da gi menuva i postavuva sudiite. 5. Vo najdelikatna situacija e ministerot za nadvore{ni raboti Alek- sandar Dimitrov. Toj e {ef na dvajca potencijalni pretsedateli na dràvata ‡ kandidatot na VMRO-DPMNE Boris Trajkovski, koj e negov zamenik, i kandidatot na PDP Muhamed Halili, koj e ambasador vo Danska. Mora da e mnogu te{ko da si {ef na pretsedatelski kandidati. Sega Sa{o mora da vnimava i da ne im se pravi mangup. Za{to, ako utre saka da stane amabasador, Boris ili Muhamed nema da mu potpi{at akreditiv. Inaku, Halili denovive dojde od Danska i ni otkri deka ova bilo dràva bez vrska. I deka toj fakti~ki ja pretstavuval tokmu ovaa dràva bez vrska. E sega zamislete kako site ovie godini toj ja pretstavuval Makedonija.

PARTIZANI I DIVERZANTI 4 septemvri 1999

• Od tolku vetuvawa, od NATO dobivme samo ‡ topki

1. Do sega mislev deka pratenicite na Demokratskata alternativa í trebaat na VMRO-DPMNE samo za popolnuvawe kvorum vo Sobranieto. Po zav~e- ra{noto glasawe za smena na ~lenovite na Dràvnata izborna komisija, se vide deka ne í trebaat ni za kvorum. Ne í trebaat za ni{to. VMRO-vcite moàt da si izglasaat sî {to sakaat i bez niv. Ne vaì preporakata na ministerot za pravda Vlado Kambovski deka postapuvaat nezakonski. Toj e od druga partija. A koj e, pak, toj Kambovski da im kaùva {to bilo zakonsko, a {to ne? Batali zakon, ova e revolucija {to te~e. Ako ne ti se dopa|a Ingilizova, ima da ja nema. Bidej}i narodot ne znae {to e dobro za nego, tie }e mu kaàt. Kako {to pravea komunistite. Tuku, beqa rabota, od kade sega vo redovite na revolucionernata vlast kontrarevolucioneri. Neli ne be{e taka dogovoreno? [to im stana odedna{ na alternativcite, pa im se nalutija na soborcite od koalicijata. Da ne se nalutija ne{to poradi Cile. Pa ubavo im be{e re~eno deka odnapred ni{to ne bilo dogovoreno. A tie, siroma{kite, skoro cela godina se nadevaa deka imalo nekakov dogovor. Moèbi Cile navistina znael deka nemalo dogovor, ama retko koga be{e tuka za da im kaè na sopartijcite xabe da ne se nadevaat.

262 I sega razo~aranite alternativci po~naa da go ko~at revolucionerniot proces. Florovski gi obvinuva deka pravat diverzija. So diverzantite mora da se ras~isti. Po kusa postapka. Zatoa, po pauzata, glasaweto pomina kako {to zamislija partizanite. Tie ne pravat kompromis so diverzanti. Kako koalicioni partneri tie ne se ni usoglasuvaat. DA im e potrebna da ja stavi karti~kata za glasawe vo ma{inata. Ako tie ne sakaat da go storat toa, VMRO-DPMNE }e gi stavi karti~kite sama. Bidej}i e revolucionerno vreme, zo{to voop{to e potrebno po~ituvawe na zakonite. Neka se ukinat site zakoni od prethodniot nenaroden reìm, pa edna{ navistina da zaìveeme vo partizansko vreme. ]e se ìvee po novi zakoni ‡ sami }e si gi donesuvaat, sami }e si gi sproveduvaat. Imame partizani. Imame i diverzanti. A bogami i Tito e tuka. Ej, {to ti bilo sudbina. Svetot otide vo 21 vek, a nie u{te ìveeme vo 1945 godina. 2. Kako po vojnata. Toga{ komunistite nasilno go odvojuvaa narodot od religijata. Sega, nasilno go spojuvaat. ]e ti peat ili popovi ili oxi. Nema saka{, ne saka{. ]e se krsti{ i }e se poklonuva{. Da se ~udi Gospod. Starite velat: Ova go nemalo, ni vo tursko, ni vo kaursko. Ama go ima kaj ministerot Novkovski. Ne e va`no {to Ustavot ja odvojuva religijata od drà- vata, ne e va`no {to ni Vladata ne donela odluka u~ili{tata da se pretvorat vo crkvi i xamii. Va`no e {to misli ministerot Nenad Novkovski. Toj odlu~u- va sam. Kako Gospod. Sila Boga ne moli. Ukinuva eksperimentalna nastava za 21 vek, a ni gi vra}a popovite i oxite kako da sme vo sreden vek. Bog da ~uva i da brani! Sega sme, sepak, ponaprednati. Imame televizija so detska programa. I direkten televiziski prenos na u~ili{nite verski slu`bi. Be{e mnogu interesno i ubavo za gledawe. Voditelkite bea pocrneti i diskretno razgoleni so goli grp~iwa pokraj popovite i oxite. Nema diskusija. [to e ubavo, i na Gospod mu e milo. 3. I na{ite stopanstvenici se kako vo 1945 godina. Na ~elo so Du{an Pet- reski, razbira se. I nim im treba Tito da gi vodi po tesno pat~e planinsko... Kako {to Kiro gi vode{e istite lu|e vo Rusija, Kina i vo Malezija, a Qub~o i Cile vo Tajvan, taka i Boris gi odvede na Kosovo da im bara pazari. Takvi ni se stopanstvenicite. Postojano nekoj mora da gi vodi so sebe i postojano pla~at deka nemaat uslovi za rabota. A ne deka Kosovo dosega ne be{e otvoreno za rabota. Znam mnogu lu|e koi vedna{ ja iskoristija situacijata i napravija pari od Kosovo, ama nemaat vreme za ekskurzii. Ako go ~ekaa Du{an Petreski da im go otvori pazarot, u{te odamna }e propadnea. 4. Po povod polemikata {to po smrtta na ministerot Stojkoski i na negovite sopruga i }erka se razvi okolu KFOR i NATO, se pra{uvam dali ako make-

263 donski dràvjanin napravi soobra}ajka vo Norve{ka, vozej}i po avtopat vo pogre{en pravec, i eve ‡ ne mora da otepa minister, tuku obi~ni gra|ani, }e mu bide sudeno vo Skopje i }e leì zatvor vo Struga? 5. KFOR se griì za makedonskiot turizam. Vo ezerata ne isfrla nikakvi kontejneri so otpad, tuku nekakvi ogneni topki. So ovaa pojava, makedonskite ezera }e bidat poatraktivni za turistite. Vo [kotska odat da go vidat ~udovi{teto od Loh Nes, a kaj nas na Prespa }e odat da se voodu{evuvaat na gletka- ta na ognenite topki. Gledate kako NATO si go odrà vetuvaweto. Ni vetuva{e pari, vlez vo NATO, politi~ka poddr{ka, {to ti ne... Od site vetuvawa, dobivme ‡ topki.

MALI GOL^IWA 11 septemvri 1999

• Qub~o na rabot na bezdnata

1. Sî pove}e napreduvame. Na 2 Avgust imavme dve ilindenski proslavi. Za 8 Septemvri, imavme tri proslavi na Denot na nezavisnosta. Sekoj si ima{e svoja proslava. Pretsedatelot Kiro Gligorov prireduva- {e priem vo Sobranieto na Makedonija. Vo isto vreme, Vasil Tupurkovski igra{e fudbal vo Saraj. A ve~erta Qub~o Georgievski organizira{e kulturen hepening na skopskoto Kale. Samo Arben Xaferi ne proslavuva{e. Vo negovo- to Tetovo ne bea razvioreni dr`avnite znamiwa, a i prodavnicite normalno si rabotea. Tuku, {to mu stana na premierot Qub~o Georgievski, pa izbega od plo{- tadite kade {to kako opozicioner odli~no se snao|a{e i se ka~i na rid da mu se obrati na narodot. Komu mu zboruva{e Georgievski ka~en na skopskoto Kale? Na skopjani, na gra|anite na Makedonija, ili na onie iljada ‡ dve {eta~i na kejot na Vardar koi se nadevaa deka }e prisustvuvaat na grandiozen kulturen nastan. Kade mu be{e svrten pogledot na premierot? Ako gledal pravo ‡ ne gledal ni{to. A ako sakal da gi vidi lu|eto, moral da gleda nadolu. A pod nego ‡ bezdna. 2. Koalicionite partneri VMRO-DPMNE i DA vo minatogodi{nata kampawa igraa fudbal na mali gol~iwa. Od toga{ do deneska u{te ne porasnaa. Se odnesuvaat kako razgaleni deca. Igraat isto kako koga nekoe dete }e se naluti i srede igra }e si ja sobere topkata i }e si zamine naluteno doma. Politi~arite od vladinata koalicija ni se kako mali deca. Meri im go pametot. (P.S. Neka ne mi se lutat decata, niv nemav namera da gi navredam)

264 3. Potpretsedatelot na Sobranieto Tomislav Stojanovski ne igra na mali gol~iwa. Koga toj }e se naluti, igrata zavr{uva. Zatoa i na kumanovskata televizija izjavuval deka ako negovata partija nema kandidat vo vtoriot krug, }e go povikale ~lenstvoto da ne izleguva na izbori, za da ne se izbere pretsedatel. I posle pak }e se glasa. Sî dodeka ne pobedi kandidatot {to mu se bendisu- va na Stojanovski. Ili VMRO-DPMNE }e ima pretsedatel na dràvata, ili nema da imame pretsedatel. Pa vie kako sakate. Ili }e se natprevaruvate, a VMRO-DPMNE sekoga{ }e pobeduva, ili nema ni topka da vi dadat da si igrate. Plus, Stojanovski im pora~a na partnerite od DA, ako ne im ~ini, da ja napu{tat koalicijata. Kako {to trgnal, ne e daleku denot koga na site {to ne se soglasuvaat so nego }e im pora~a da ja napu{tat zemjata. 4. Situacijata ja izvle~e principielniot Cile. Toj na televizija izjavi deka ne postoi koalicija koja bi opstanala, ako ne se po~ituvaat temelnite vrednosti na demokratijata i pravnata dràva. Taka kaà pred lu|eto, a posle na Qub~o kojznae {to mu kaàl. Taka {to principielno e dogovoreno Savo da si ja priznae gre{kata. Doblesniot Savo ja spasuva koalicijata. Ne dozvoli Tito da go spasuva nego. Sre}a {to Qub~o i Cile se dogovorija Savo da bide doblesten. Inaku sî }e zavise{e od Amdi Bajram. Izleze ~ovekot so negovite nadaleku ~ueni matemati~ki procenki: ednite 60, drugite 60 glasa, a jas 61, pa koalicionite partneri mora{e da se svestat {to pravat. Te{ko na koalicijata {to se potpira na matematikata na Amdi Bajram. 5. @enite propu{tija, ako ni{to drugo, toga{ barem da imaat èna-kandidat za pretsedatel na dràvata. Xabe í e upornosta na Jagnula Kunovska i izjavite deka taa odi dokraj, koga ènite ne í veruvaat. Na site ènski foru- mi, trkalezni masi i seminari, raznite ènski organizacii pla~at i se àlat deka ènata vo Makedonija ne e vklu~ena ramnopravno vo politikata, a, od druga strana, ne ja iskoristija istoriskata {ansa, za prvpat da imame èna kandidat za pretsedatel na Makedonija. Namesto da se organiziraa da í dadat potpis na Kunovska, pa posle i ne moraa da glasaat za nea, tie stoeja vo red za potpis na ma{kite kandidati. Na sledniot seminar neka pla~at za neramnopravnata polo`ba vo politikata. Neka im se umilkuvaat na politi~kite partii. Ova samo dokaùva deka vo Makedonija sî u{te ne e sozreana klimata vo koja sekoja gotva~ka moè da bide politi~ar. Toa tvrdewe vaì samo za maìte. 6. Ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski, na TV Sitel, po obvinuvawata deka gi menuval preliminarnite listi za smestuvawe po studentskite domovi, izjavi deka toj kako minister ima pravo da raspolaga so 200 mesta vo studentskite domovi. Blaze si im na ministrite so nivnite prava. Po istata logika, i ministerot za zdravstvo Dragan Danilovski ima pravo na 200 bolni~ki kreveti. Kqu-

265 sev ima pravo na specijalna grada od 200 vojnici. Pavle Trajanov raspolaga so 200 policajci za li~na za{tita. Bobi Spirkovski mo`e da rezervira 200 besplatni mesta vo avionite i avtobusite. Aleksandar Dimitrov ima 200 mesta vo ambasadite niz svetot. Vlado Kambovski mo`e da zeme 200 zatvorenici da mu rabotat za po doma. Sepak, vo najpovolna polo`ba e ministerot za finansii Boris Stojme- nov. [to }e mu se kreveti, {to }e mu se zatvorenici i policajci. Po logikata na negoviot kolega od Vladata, toj bi imal pravo na 200 milioni.

KAFE I VISKI 18 septemvri 1999

• Decata od "Ne luti se ~ove~e" preminaa na "Monopol"

1. Koalicionite partneri prodolùvaat so detskata igra. Tamam pomislivme deka minatata nedela se dogovorile kako da se izvle~at od situacijata so glasaweto za izbornata komisija, koga na prodolènieto na sednicata na Sob- ranieto si prodolìja sekoj po svoeto. Izgleda ne im rekla u~itelkata kako da se odnesuvaat. Ili, im rekla, ama ne ja slu{aat. Taka i pimplaweto {to e zakonsko, a {to e nezakonsko ode{e sli~no kako koga decata }e se soberat na rodenden da duvaat sve}i~ki na torta. Pa edna{ nekoj }e gi duvne sve}i~kite predvreme, a drugite se lutat. Pa vtoriot pat, slavenikot nema da zeme dovolno zdiv za da gi duvne, pa site mu pomagaat. Duri po tret pat im uspea na decata site da duvnat vo eden zdiv. Ne deka im do{lo vreme za duvawe sve}i~ki. Koalicijata u{te ne napravila ni edna godina. Vlasta ni e vo peleni. Zatoa, odvreme-navreme im treba promena na pelenite. Za provetruvawe. Samo {to tie ne se deca, pa provetruvaweto si go vikaat - samit. Vo posledno vreme im smrdi rabotata pa za~estija so me|upartiskite samiti. Ba{ me interesira, ako ve}e se odnesuvaat kako deca, {to li pravat na tie samite prvite lu|e na VMRO-DPMNE i DA. Sigurno ne igraat "Ne luti se ~ove~e". Ne odi da zboruvaat za rafinerii i banki, a da vrtat "~ove~iwa". Tie vrtat "Monopol". Prvo se karaa okolu podelbata na funkcionerskite mesta po op{tinite. No, po sî izgleda, ve}e go nadminaa vremeto koga se lutea ako nekoj nekomu mu zastane na poleto. Sega se lutat koga nekoj nekomu }e mu gi zeme milionite. 2. Samitite potoa prerasnuvaat vo kafeanska dru`ba. Taka mu kaàle na liderot na SDSM Branko Crvenkovski. I toj predloì najvisoka institucija vo dràvata da bide ritualot na piewe kafe na Qub~o i Cile vo "Gali- ja". Zatoa {to vo vremeto na Branko ne se pie{e kafe vo kafeana. Se pie{e viski.

266 Ako institucijata "piewe kafe na Qub~o i Branko" se proglasi za vr- hovna dràvna institucija spored Ustavot na Makedonija, toga{ }e nastapi seriozna vladina kriza. ]e se javi Xaferi so pra{aweto: "Kamo ~aj za mene?" Pa posle }e se javat me|unarodni posrednici, komisii za ~ovekovi prava, pa odluki na paritetna osnova, po principot na pozitivna diskriminacija "dve kafiwa i eden ~aj" i na kraj }e mora da se usvojuvaat amandmani na Usta- vot. Plus, ovie od VMRO-DPMNE navistina sakaat sî da bide po nivno. Aj Qub~o }e pomine so kafe, ama Cile kaj pominuva bez skara. Ne postoi koalicija koja bi opstanala ako ne se po~ituvaat temelnite vrednosti na demokratijata ‡ vo kafeana sekoj da si nara~a {to si saka. Osven toa, ne se ni ovie ve~ni. Aj utre ako im se vrati Branko na vlast, a vo Ustavot ne e zapi{ano pieweto viski. Zatoa ovoj ~len od Ustavot mora da bide osobeno precizno definiran. Ova e seriozna pravna dràva i ne se misli od denes za utre. Se misli deneska, {to }e pieme ve~erva. 3. Vo partiskite {tabovi i vo Vladata se otvoraat novi rabotni mesta na broja~i na redovi. Sekoj den po nekoj ni kaùva kolku reda sme odvoile za nekoj kandidat za pretsedatel, kade sme go stavile na stranicata, ni ja merat goleminata na bukvite na naslovite, ocenuvaat koja fotografija e maliciozna. Opo- zicionerite ni se lutat po navika - dràven vesnik, pa mora da e protiv niv. A ovie od vlasta, pak, ni prefrluvaat deka ponekoga{ sme poopozicioni otkolku mediumite {to se bliski do opozicijata. I mislat deka so toa }e nî navredat. Tolku se zagrièni za nas {to ve}e po~nuva da stanuva neudobno. Tuku, imame sre}a {to narodot ne treba da go izbira i prviot ~ovek na Makedonskata pravoslavna crkva. U{te i kandidatite za arhiepiskop da po~- nea da ni pra}aat poraki, kako {to ni pra}aat nekoi kandidati za pretsedatel, }e se mrdnevme od umot. Vaka, sre}a {to nema op{tonarodni izbori i za arhiepiskopot. A so ovie zemnive ‡ }e izdrìme nekako. Ne ni e prvpat. 4. Prikaznata okolu misteriozniot tovar {to bil isfrlen od misteriozniot helikopter na KFOR vo Lipkovskoto Ezero se zapletkuva. Prvo se tvrde{e deka e frleno "ne{to". Potoa "ne{toto" se pretvori vo ogneni topki. Otkako topkite sogorea, po~naa raskaùvawata deka helikopterot frlil nekoe bure. Koga, pred dva dena, eden o~evidec na televiziskata ekipa í tvrde{e deka deka toa bilo golema konzerva. Kako odminuva vremeto, a natprevarot vo nurkawe stanuva zdodeven za naviva~ite, }e izleze deka nekoj pilot od helikopter frlil "koka kola". Kako vo filmot "Koga bogovite padnaa na teme". A kumanovci, od strav da ne se otrujat, pijat kisela voda. 5. Dràvniot sekretar za nadvore{ni raboti na Norve{ka Atlari pristigna vo Makedonija da go oslobodi kapetanot koj be{e pritvoren po soobra}aj- nata nesre}a vo koja zagina ministerot Stojkoski.

267 Nie u{te glumime seriozna dràva. Ne go davame kapetanot. Duri ni gospo|ata Atlari ne uspea da go {armira Boris Trajkovski da go predademe Norve- ànecot. Aj da vidime u{te kolku }e im se pravime va`ni. Namesto da tro{ime pari za sudski tro{oci, pa za eventualen zatvor, moème da se ispazarime so Norveànite. Barem dodeka imaat èlba da dadat pari. Posle, i bez pari, sami }e si go zemat.

EVTINI PRIKAZNI 9 oktomvri 1999

Kaj se videlo ovci da si go izbiraat ov~arot?

1. Ako vnimatelno slu{a{ sî {to }e kaàt pretsedatelskite kandidati i ako nema{ popametna rabota otkolku da im gi gleda{ spotovite i platenata politi~ka programa, }e te fati euforija od samata pomisla kolku ubavo }e ni bide koga koj bilo od niv }e ni dojde na vlast. Ako site ni dadat barem edna desettina od toa {to ni go vetuvaat vo evtinite prikazni, nie nema da znaeme {to da pravime so sebe od radost i bogatstvo. Zatoa, za da ne se zanesuvame premnogu, ne e lo{o kamermanite i fotore- porterite da gi snimaat kandidatite odzadi. Da vidime dali koga ni zboruvaat za ubaviot ìvot {to nî o~ekuva, ne ja dràt rakata zatskriena za da ne im se zabeleì deka sredniot prst go prefrlile nad pokazalecot. Taka obi~no pravat decata koga laàt i se kolnat deka ne laàt. Za da ne gi fati baksuz. 2. Eve Cile pora~uva deka lagite nemalo da go soprat. Rezultatite }e se videle. Sega odi po selata, potpi{uva dogovori i deli pari. Prvo ~ek na raka, pa miting. Blaze si im na selanite, tuku, da ne pretera Cile so rasfrlaweto pari naokolu, pa ako mu prejde vo navika i ako stane pretsedatel, da dobieme rasipnik i nedoma}inski {ef na dràva. Problemot so ~ekovite bez pokritie, ako ne te fatat na samoto mesto, obi~no doa|a podocna. Koga }e dojdat smetkite za naplata. Boris ne ni pomisluva da laè. Toj e vernik. Veruva vo Makedonija, veruva vo qubovta, veruva vo semejstvoto, veruva vo tradicijata, veruva vo mladite... Veruva vo sî, ama izgleda ne veruva vo sebe. Zatoa, bez Qub~o nikade ne mrda. Uspeaja duri i Andov da go zbunat, pa ne znae protiv kogo da zboruva, protiv Boris ili protiv Qub~o. A Andov e za red. Ne za xabe se tokmi da stane prv redar vo zemjata. "Rim, Berlin, Tokio / verni vo borbata / tie {te napravat / nov red na zemjata."

268 Tito nastapuva so principi. Negovata partija go drì kontinuitetot na KPM, a Tito ne gi menuva principite od 1945 godina. Vo govorite veli deka nema da skr{ne od patot na Kiro Gligorov, koj e najgolem sin na makedonskiot narod. "Druè Tito mi ti se kunemo / da sa tvoga puta ne skrenemo". I po Tito ‡ Tito! 3. Boris treba da mu se naluti na Tito, zatoa {to mu ja ukrade idejata za semejnite tradicii. I edniot i drugiot nastapuvaat sose semejstvoto. Qub~o i Branko im se tatkovci, i sin~iwata nikade ne izleguvaat sami od doma bez pra- {awe. Na scenata prvo se pojavuvaat tatkovcite da si gi ispofalat decata. I posle im velat na Boris i Tito: "Aj sega, sin~e, kaì im na lu|eto {to si nau- ~il!". Tie }e izrecitiraat, }e se poklonat i }e si zaminat zaedno so tato. Pu, pu, ma{ala, napredni deca. Bitkata me|u kandidatite e neramnopravna. Tito e vo popovolna pozicija od Boris. Branko nema druga rabota, pa moè sekoj den da odi so Tito na miting. A Qub~o koga ima rabota, Boris mora da pravi pauza. 4. Ministerot Boris Stojmenov prodolùva so uspe{nata trgovija. Kni- àrnica, televizija, {tedilnica... Eve sega i stokovna ku}a. I se ~udam na opozicijata kako moè da ja obvinuva Vladata deka vr{i evtina rasproda`ba, koga za minister go ima Boris Stojmenov. Toj ne prodava, toj samo kupuva. Najkatas- trofalna gre{ka e koga obvinuvaat deka Vladata ja prodava Makedonija. Sî dodeka tamu sedi Stojmenov, moème mirno da spieme. Kako trgnal, toj }e ja kupi i Makedonija. 5. Cile se kara so koalicionite partneri, za{to ne mu davale da ora vo nivnite nivi. Veli, imalo u{te mnogu nivi za orawe vo Makedonija, samo nemalo koj da gi ora. Vistina e. Ima mnogu nivi za orawe. Ama, ima i mnogu ovci za strièwe. Tuku, kaj se videlo ovci sami da si go izbiraat ov~arot. P.S. Tito Petkovski vo preksino}noto intervju za A1 televizija iznese edna laga deka vo "Ve~er" se postaveni lu|e od rakovodstva na partiite na vlasta. Kolku i da sakav vo ovoj period da ne mu pridavam zna~ewe na nitu eden od pretsedatelskite kandidati, }e moram da ja vidam u{te edna{ snimkata od intervjuto. Se pla{am deka }e moram zaradi za{tita na sopstveniot ugled i ~est, no i za ugledot na vesnikot koj go potpi{uvam, da go tuàm gospodinot Petkovski. Nastrana {to poradi taa izjava }e mora da pobarame i materijalno obes{tetuvawe, ako pretsedatelskiot kandidat kogo go po~ituvame tolku kolku i ostanatite, ne pokaè doblest da ni se izvini. Ete mu na Tito u{te eden motiv za da stane pretsedatel na dràvata. Kako {to obi~no biduva kaj nas, kaznata }e ja plati so dràvni pari.

269 KRIMINAL TURIZAM 16 oktomvri 1999

• Pretsedatelskite kandidati samo nî spasuvaat, a od niv ni nema spas

1. Dali sme nie nesre}ni, ili glupi? Ili samo nesre}no glupi. Pa sega dojdoa spasitelite da nî opametat i da nî usre}at. Eve, na primer, Boris Trajkovski. Koga go gledam na mitinzite mi ide da zapla~am nad sopstvenata nesre}na sudbina. Dodeka ne se pojavi toj, nemav poim deka nie sme tolku napaten i nere}en narod. Si go slu{av premierot Georgiev- ski koj ni veli deka sme lider na reformite vo Jugoisto~na Evropa i si bev miren. Dojde Trajkovski i mi gi urna site iluzii. Boris veruva vo Makedonija, ama zar na Qub~o ne mu veruva? Pa sega i toj }e mora da nî spasuva od nesre}ata {to nî snajde. Ni gi otkriva negovite vizii, koga }e nî povede kon Evropa so stap~e i torbule. Oti nie sme mnogu prosti, pa ne znaeme da si poneseme i kuferi. Za sekoj slu~aj. Da ne ni se bendisa tamu, pa da si ostaneme, a spasitelite da gi ostavime doma. Dodeka Boris nî spasuva od nesre}ata, Tito i Andov nî spasuvaat od buga- rizacijata. I tie mislat deka sme neosvesteni, pa sî nekoj treba da nî osvestuva. Kojznae, moèbi mislat deka sme tolku nedorasnati i neosoznaneni, pa }e staneme Bugari, samo ako taka ni kaè nekoj od vladeja~kata partija. A tie }e se `rtvuvaat za na{e dobro i }e nî vratat po stariot pat. Cile nî spasuva od siroma{tijata i od lagite. Eve, v~era pak zamina za Amerika. Izgleda mu se potro{ija parite za delewe, pa otide po novi ~ekovi. Site nî spasuvaat od nekogo. Tuku, kako nie da se spasime od niv. 2. Kako Qub~o {to ne mu kaùva na Boris deka otkako toj dojde na vlast nie pove}e ne sme nesre}ni, taka i Branko ne mu kaùval na Tito {to pravel SDSM za vreme na svoeto vladeewe. Zatoa Tito na televiziskoto soo~uvawe so interes go pra{uva{e Boris za istite raboti {to gi prave{e negovata partija do minatiot oktomvri. Siroma{kiot Tito, sigurno mu se poàlil na Branko: "A be ovie mnogu lo{i se. Sî kako nas pravat!" Ima simbolika vo toa {to za vreme na mitinzite na VMRO-DPMNE ministrite {to stojat zad govornicata celo vreme si gi dràt racete prekrsteni napred, kako fudbaleri na ìv yid, da ne gi udri topkata na nezgodno mesto. Vladeja~kata partija seriozno si gi {titi organite. ]e im trebaat barem u{te tri godini. Za usre}uvawe na narodot. Andov po~na u{te sega da vospostavuva red vo zemjata. Za po~etok, gi stava vo red negovite konkurenti. Na site im drì lekcii. Ovoj ne smee ova da pravi, ovoj ne smee ona, ovoj treba vaka, ovoj treba inaku...Zo{to gi podu~uva? Zamisli da go poslu{aat, samiot zijan }e si napravi. Ako pravat kako {to }e im kaè toj, tie }e bidat dobri i Andov moèbi nema da pobedi.

270 Cile definitivno dokaà deka ne laè. Neli na TV spotot go minuva stariot most i od taa strana e Amerika. I navistina, Cile zamina za Amerika. Samo, ne mi e jasno kako }e nî spasuva. ]e ja donese Amerika kaj nas ili, za da se spasime, site }e odime za Amerika. I neka ne se dviì po stariot most sekoja ve~er po nekolku pati i na site televizii. Opasno e. Ne za drugo, tuku barem mostot da go spasime. 3. A od zloto olicetvoreno vo novinarite, }e nî spasuva dràvniot javen obvinitel Stavre Xikov. Koj li profesor od Pravniot fakultet, koj patem predaval i na studenti po novinarstvo go podu~uval javniot obvinitel deka nekoj novinar za {pekulirawe bil osuden na smrt? Nekoj {to doktoriral vo Irak ili studiral na univerzitetite na Stalin. Zatoa, otsega Xikov nema da ~eka prijavi, tuku samiot }e gi koristi ovlastuvawata i }e podiga obvinenija protiv avtori na novinarski tekstovi, bazirani na {pekulacii koi ne moàt da se potkrepat so fakti. Sre}a {to so Ustavot e ukinata smrtnata kazna. Kako ne im teknalo na tie {to go postavile obvinitelot, da mu dadat u{te edno ovlastuvawe. Pametniot profesor bi moèl so siot um da gi podu~i i da im predloì da bide i cenzor. Zo{to novinarite badijala da stradaat? Podobro u{te vo start da im se zabrani da objavuvaat. Samo mi e strav deka, vo toj slu~aj, obvinitelot }e si ja zapostavi drugata rabota. Nema da ima uvid vo toa {to se pravi na grani~nite premini, kako se sobira reket od nelojalnite firmi, kolku se pla}a mito za {leper cigari, a kolku za kafe. Tie se za{titeni od obvinitelot i toj ne moè protiv niv da gi iskoristi svoite ovlastuvawa i da gi goni po slu`bena dol`nost. Tie ne objavuvaat vo vesnici za kriminalot {to go pravat. 4. Si bile Makedonec i Norveànec i si raskaùvale slu~ki od ìvotot. "I da vidi{, eden va{ NATO-vec, vozel po avtopat, ama koga sfatil deka odi vo pogre{en pravec, si ja zavrtil kolata i fatil da vozi vo zabranet pravec. Udril vo druga kola, zagina eden minister sose semejstvoto i voza~ot i va{iot vojnik si zamina doma", vozbudeno raskaùva Makedonecot. "Aman be", se ~udi Norveànecot i pra{uva: "A va{ata Vlada ni{to?". A Makedonecot gordo odgovara: "Ni{to!" Si napravil stranecot esap: dva miliona ìteli, tolku i tolku vozila, tolku i tolku kilometri avtopat i... Se pojavuva reklama: "Otkrijte ja Makedonija ‡ zemja na avantura i na visokoadrenalinska zabava ‡ nebroeni mo`nosti za soobra}ajki, patni znaci so makedonski zborovi na latinica za da ne razberete ni{to ‡ za najve{tite, mo`nost i za smrtni slu~ai ‡ potoa prodolète go odmorot vo nekoja zemja na NATO". Proletta neguvavme humanitaren turizam. Sega vo Makedonija moè da se razvie nova stopanska granka ‡ kriminal turizam. "Dojdi, napravi beqa i odi si. Nie so zadovolstvo vi stoime na raspolagawe."

271 MAR[AL TITO 23 oktomvri 1999

• Makedonija po merka na Albancite

1. Ba{ me interesira dali Nikola Karev bi uspeal da ja odrì Kru{evskata Republika podolgo, ako mentor mu bila nekoja mlada i ubava dama. Kolku {to sme u~ele vo istorijata, ne se se}avam deka okolu Karev se spomenuvale nekoi vojvotki. Zatoa, poglednato od istoriska distanca, Nikola Karev na na- {eto vreme, reinkarniran vo likot i deloto na Boris Trajkovski e vo mnogu poprivilegirana pozicija, bidej}i zad nego stoi Dosta Dimovska. Takov, kakov {to e, koga }e go pro~ita ona {to gospo|ata Dimovska go izjavila za "Delo" deka "pred VMRO-DPMNE se ispravuva edna istoriska mo`nost vtorpat vo istorijata od redovite na VMRO Makedoncite da imaat svoj pretsedatel", vo ime na istoriskata uloga {to mu ja doverila negovata partija, pokraj kozmeti~- kite tretmani, }e po~ne da pu{ta i brada. Kolku e te{ko da si ~len na partija so istorisko ime. Postojano }e bara{ nekoja istoriska li~nost za da se sporeduva{ so nea. Kako neodamna ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski, koj se sporeduva{e so Nikola Koper- nik, bidej}i bil ist kako nego, nesfaten od okolinata, pa go zapalile. Dobro, posle izleze deka ne go zapalile Kopernik, tuku Xordano Bruno, ama toa i ne e golema gre{ka, za{to, na krajot na krai{tata, i dvajcata se stranci. Arno ama, koga stanuva zbor za Nikola Karev ne smee da ima gre{ka. Za nego sigurno se znae deka bil pretsedatel na Kru{evskata Republika. E sega, za Trajkovski ne e nekoja golema prednost toa {to Karev izdràl 12 dena, dodeka ne stignale Turcite i ostanatiot ba{ibozuk od Bitola do planinata. Ne e za falewe i cre{ovoto top~e {to se raspadnalo po prvoto pukawe. Ama zatoa, noviot Nikola Karev }e nî vnese vo NATO, zaedno sose Turcite i sose kompa- tibilnite topovi od bugarskite tenkovi. Ne daj boè samo epten da zabega, pa da si igrame "Republikata vo plamen". I~ neka ne pu{ta brada. I vaka si e ubav. Za vo istorija. 2. Ako ve}e tolku sakame da dobieme pretsedatel kako vo istorijata, toga{ i Tito Petkovski ima {ansi. Osobeno so ovaa vlast koja se u~i na iskustva- ta na Slobodan Milo{evi}, pa srede izborna kampawa ispra}a pokani do voenite rezervisti za proverka na podatocite. Zo{to SDSM napravi tolkava vreva okolu ovaa pokana? Neli pretsedatelot na Republika Makedonija, spored Ustavot e i Vrhoven komandant na voo- ruènite sili? Moèbi nekoj srbokomunisti~ki referent vo Ministerstvoto za odbrana, koj uspeal da gi preìvee promenite, namerno go pokanil Tito, bidej}i veruva vo negovata pobeda i saka da go podgotvi za Vrhoven komandant. Kako Tito }e komanduva soArmijata, a ne saka da odi vo vojska?

272 Samo, vo celata prikazna ne mi zvu~i mnogu ubavo ona "majorot Tito". Ne odi, vrhoven komandant, a ‡ major. Vrhovniot komandant treba da bide mar{al Tito. 3. Sosema e nepotrebna dilemata dali nekoj }e ja pee himnata na Kru{evskata Republika ili, pak, "Hej Sloveni". Zo{to xabe da se karame? Zo{to, ednostavno, ne go prifatime predlogot na kandidatot na DPA Muarem Nexipi? Niz cela Makedonija }e se pee himnata na OVK. Ako ve}e niz cela Makedonija }e se zboruva albanskiot jazik i }e se vee albanskoto zname, kako {to Nexipi im vetuva na izbira~ite, ne }e ni bide te{- ko da ja nau~ime i himnata na OVK. Samo da sme site ìvi i zdravi, kako {to bi rekol Vasil Tupurkovski. I da veruvame vo Makedonija, {to bi rekol Boris Trajkovski. Vo Makedonija {to }e bide po mera na Albancite. 4. Dodeka ne se postigne taa cel, treba da se zavr{at u{te nekolku raboti. Na primer, umno e Vladata da gi poddrì revolucionernite aktivnosti na Unijata na nezavisnite sindikati i na Atanas Lefterov. Da im se vratat fabrikite na rabotnicite. Ako treba i so sila, kako {to se zakani pravdoqubivi- ot Lefterov. Koga dojde vreme sekoj da moè da si misli deka e istoriska li~- nost, toga{ problem li e ako sekoj rabotnik si misli deka moè da bide direktor. Zamenikot direktor za dràvna bezbednost Qube Bo{kovski se ogradi od izjavite na Lefterov. [teta. Propu{ti idealna {ansa i toj da vleze vo istorijata. Kako {to trgna vo osvojuvaweto na fabrikite, }e go proglasea za Robin Hud. Demek, zema od bogatite, za da im dade na siroma{nite. 5. I Qub~o Georgievski progovori za jazikot. Na mitingot vo [tip, na- {iroko raskaùva{e kako nekoi opozicioneri ne go znaele literaturniot makedonski jazik. A zad nego na scenata zastanati dijalekti~ari. Na ~elo so Kqu- sev. Qub~o gi ozboruva{e Branko Crvenkovski i Stojan Andov. Branko zboruva "na skopski". Andov ‡ "po kavadare~ki". Sre}a {to po Qub~o nastapi Bo- ris Trajkovski. Toj mu go obele obrazot na premierot po pra{aweto na jazikot. Odli~no govore po strumi~ki. 6. "Ne zanesuvajte se deka moème sami", im pora~a Qub~o na delegatite na kongresot na VMRO-DPMNE vo Strumica, posledniot majski vikend godinava. "Toa ~uvstvo go podgrevaat na{ite politi~ki protivnici . Toa e takti~- ka igra za da se oslabne na{ata pozicija i da se predizvika vladina ili politi~ka kriza, za da se izdejstvuvaat predvremeni izbori". Kolku za potsetuvawe pred izborite...

273 MINISTERSTVO ZA ]ENEVI 30 oktomvri 1999

• Ve~erva e No} na ve{terkite

Slu{aj}i gi pretsedatelskite kandidati kako se falat deka }e nî odvedat vo Evropskata unija, se potsetiv na eden neodamne{en razgovor so poznatiot makedonski diplomat Ivan To{evski, koj se majtape{e so mene, ubeduvaj}i me deka vo Evropskata unija nema da ne primat, sî dodeka imame valkani javni toaleti. Denovive, zaedno so propovedite na proevropski orientiranite kandidati odi i reklamata na Informativniot centar na EU deka "Na{ata idnina e vo Evropa". Koga gi gledam site razmisluvawa na poznatite faci koi se pojavuvaat na spotot, si pomisluvam kolku bi bilo na mesto reìserot da go iskoristi i misleweto na gospodinot To{evski. Imeno, toj mi re~e deka nema da vlezeme vo Evropa, sî dodeka vo Vladata ne se formira ministerstvo za }enevi. Iako predlogot mi izgleda{e sme{en, sosema se soglasiv so po~ituvaniot ambasador. Za{to, koga zboruvame za Evropa, postojano ja vrzuvame so nekoi apstraktni poimi. Nebare tie {to ìveat tamu ne se konkretni lu|e. Samo {to kvalitetot na ìveewe im e so povisoki standardi. A nie treba da gi usvoime tie standardi. Ne za nekoj da ni re~e: "E sega ste dobri, moète vo Evropa", tuku samo zaradi sebe. Makedonija e poznata po toa {to ima najvalkani klozeti vo Evropa. Klo- zetite, na boèm luksuznite hoteli vo Skopje i vo Ohrid se povalkani od koj bilo toalet na provinciska èlezni~ka stanica nekade vo Evropa. Klozetite na kulturnite institucii, teatrite, kinata, na domovite na kulturata se kulturno nesredeni. Poglednete gi klozetite na va{ite rabotni mesta, vo u~ili{- tata, na fakultetite... Posebna avantura e ako ima{ nu`da da vleze{ vo klo- zet na aerodromite, èlezni~kite i na avtobuskite stanici. Bez za{titna maska i visoki gumeni ~izmi ne vredi da se rizikuva so takov eksperiment. Zatoa, na Makedonija í e potrebno edno ministerstvo za }enevi. I toa so site ni{ani. So minister ili ministerka, so kabinet, so inspekcija koja }e odi na teren, so kaznena politika, so seminari od sovetodaven i obrazoven karakter, studiski patuvawa vo stranstvo... Asociraweto so Evropskata unija e makotrpen proces koj treba da mine niz nekolku fazi. Vo prvata faza ni e potrebno edno bolno pro~istuvawe. So ~ista solna kiselina vo udarni dozi. îsteweto treba da bide tolku temelno {to od solnata kiselina }e nî pe~at o~ite i }e pla~eme. Teòk e patot do Evro- pa. Potoa doa|a vtorata faza na edukacija i evropski seminari na koi }e se u~at instituciite ‡ pu{tawe voda od kazan~eto i miewe race. Duri vo tretata faza doa|aat mirislivite sapun~iwa i luksuznite sprejovi za osveùvawe na

274 vozduhot. Samo se pla{am deka dotoga{ site okolu nas }e vlezat vo Evropskata unija. Ova treba da funkcionira zaedno so drugi raboti. Isto kako frlawe |ubre od balkon, plukawe na ulica i seknewe na nosot, frlawe dogor~iwa od prozorec, tresewe na pepelnicite so non{alantno otvorawe na vratata od avtomobi- lot... Za seto ova Evropejcite pla}aat kazni. I pak im zaviduvame deka ìveat vo demokratski dràvi. Zar imaat pogolema svest od nas. Ne veruvam. Svesta na gra|anite e pravoproporcionalna so visinata na kaznite. Kolku povisoki kazni tolku pogolema svest. A nie se zanesuvame deka }e napi{eme molba za priem vo EU i }e nî primat za{to imame golema èlba. Si zamisluvame deka treba samo da nî primat vo EU, i sî odedna{ preku no} }e stane po nivni standardi. I deka utroto koga }e se razbudime vo Evropa sî }e ni bide evropsko. E, za àl, ne }e e taka. Izgleda, }e treba prvo samite da napravime sî da ni bide evropsko, a potoa, moèbi, i }e ne primat vo EU. Za{to, nie sme tie {to odime vo valkanite klozeti, nie gi gazime ulicite polni so |ubre, na{ite deca igraat na skr{eni ni{alki na igrali{ta {to li~at na buni{te. Nie sme tie {to ìveeme vo ovaa dràva, a ne Evropejcite. Ta`na e prikaznata za }enevite. Od kade ni e idejata deka Evropa }e dojde kaj nas, za da ni gi is~isti, pa da ne primi. Se pla{am deka }e mora samite da si gi is~istime valkanicite za da zali~ime na niv. Ako ve}e sakame }enevot da go vikame ‡ toalet. Za na{e dobro.

***

Poradi izborniot molk, deneska vesnikot mora da mol~i, pa i jas moram da mol~am. Ovie dva dena im se dadeni na glasa~ite za razmisluvawe. Zatoa i ova izdanie na "Sakam da ka`am" e nameneto za razmisluvawe. Ne mislete mnogu na visokite nacionalni interesi. Niv }e ni gi re{i idniot pretsedatel. Mislete na `ivotot. P.S. Ve~erva vo Amerika se slavi No} na ve{terkite. Kaj nas se menuva vremeto. Ova nema nikakva vrska so izborite.

275 STAP I METLA 6 noemvri 1999

• [to mu e na narodot? Dosta mu e

1. Rekov i pak }e re~am, kako {to bi rekol premierot Georgievski. Make- donskiot narod tradicionalno se opredeluva. Ili Tito ili Boris. Pa sega postoi zagriènost dali vo vtoriot krug }e izlezat dovolen broj glasa~i za da se izbere pretsedatel. Za{to narodot ima specifi~en odnos kon vlasta. Apstinencijata ba{ ne e zdrava. Ama, ako na ~ovek mu e zdodeano i nema izbor, moèbi toa mu e edinstven na~in na uìvawe. 2. Mnogu mi e àl {to rakovodstvoto na VMRO-DPMNE ne uìva{e vo ve~erata {to ja podgotvija za proslavata na pobedata na Boris Trajkovski. Ba{ ubavo se vnesoa vo ulogata {to sami si ja dodelija. Dojde vreme represiranite da bidat nobl, da ne odat pe{ki po pra{livi pateki od selo v selo, tuku da sedat na bogata trpeza so satenski ~ar{afi i pandelki... Ima{e li smisla narodot da im ja rasipe proslavata, ba{ ubavo se bea doterale. Moèa i oro da zaigra- at... Vaka, im ostana samo àlni pesni da peat i pretsedatel da sonuvaat. Oti bile najgolema partija i ne smeele da si dozvolat da odat bez svoj kandidat. A vamu, ni hranata ne moèa sami da ja izedat. Im ostana v grlo. Da odea zaedno so Cile, }e be{e sosema poinaku. Barem sofrata }e im se isplate{e. ûden nekoj narod. Aj {to ne dorasnal na mudrosta i talentot na Boris, tuku biduva{e li da glasa za onoj majorot Tito. Barem mar{al da be{e, }e razberea. Interesno kako narodot brzo zaborava zo{to minatata godina glasa{e protiv SDSM. Ist e kako premierot. Normalno, i Qub~o doa|a od narodot. I toj zaboravi na vremeto koga nezavisnosta na Makedonija, zaedno so drugarka mu Dosta ja proslavuvaa so lep~e i ka{kaval~e na ~epkalka za zabi. Da ne odime podaleku ‡ kade be{e Qub~o minatata godina i kade mu bea svadbarskite sofri na belite ~ar{afi, koga ja proslavuva{e pobedata na parlamentarnite izbori. Gi ~uva{e za godinava. 3. Qub~o se nalutil za{to ostanal gladen ve~erta koga treba{e da pobedi i, kako sekoja nervozna doma}inka koga }e se naluti, za da si gi smiri nervite, po~nal da ~isti niz ku}ata. Go mete podot. Ama, metej}i, diga golem prav, pa ne moè da vidi okolu sebe kogo u{te treba da is~isti. A koga ne gleda, moè da bide opasno za nego. Od metlata }e mu ostane samo stapot v race. 4. Razo~aruvaweto e u{te pogolemo, zatoa {to VMRO-DPMNE ne samo {to ponudi podobri kadri od eden Buzlevski, na primer, tuku se trude{e vo osum meseci da go postigne seto toa {to SDSM go postigna za osum godini.

276 Kako rezultat na taa trka so vremeto, postignat e i povisok kvalitet na uslugite. Spored neoficijalniot reketarski cenovnik, za eden {leper stranski cigari koj treba da tranzitira niz Makedonija, se pla}aat i do 100 iljadi marki. Izvozot na doma{ni cigari ~ini 20 iljadi marki po {leper. Tranzitot na kafe odi i do 20 iljadi marki, a {leper viski ~ini 30 iljadi marki. Samo so naftata ne im odi kako {to mu ode{e na SDSM. Tie toga{ bea neprikosnoveni vo nafteniot biznis. A na novite "nafta{i" sega im pre~i crnogorskata i albanskata mafija, za{to na Kosovo, tie prodavaat poevtino. Tuka nekade se dvièa i cenite na SDSM. Samo {to tie toga{ mislea }e vladeat ve~no, pa ne brzaa i ne gi fa}a{e nervoza, pa zatoa i {vercot ne go pravea tolku transparentno. VMRO-DPMNE na primerot na SDSM vide kako narodot kaznuva, pa zatoa pobrza navreme da si ja zavr{i rabotata, dodeka i nejze ne í stigne kaznata. Se vide. I minatata godina, i ovaa, narodot kaznuva. Kako {to trgnal narodot da se osvestuva, te{ko na politi~arite. Na slednite izbori }e bide u{te posurov. Pa }e se ~udat {to mu e na narodot. Dosta mu e. 5. Velat deka Zmejkovski }e se vratel triumfalno vo partijata. Dali }e go vrati i kaput~eto? 6. Sega Boris ja povikuva i koalicijata na pomo{. Ako alternativcite na Cile ne glasaat za nego, portparolot na VMRO-DPMNE Quben Paunovski veli deka }e bil doveden vo pra{awe i proektot Tajvan. A da ja pra{a{e Quben svojata kole{ka, ministerkata za razvoj Milija- na Danevska dali ispratila nezavisen supervizor vo Tajpej, da go proveri boni- tetot na Tajvan, za da vidi dali moè da im dade dozvola za zonata vo Bunarxik, ili za trafika. Se razbira, ova za trafikata ne moè da pomine, duri i da se plate`no sposobni, ako ministerot za urbanizam Du{ko Kadievski veli deka nema slobodni lokacii. Vo me|uvreme, bi moèl Sa{ko Staninov, zaedno so Qube Bo{kovski i Pane Velev da im upadne na Tajvancite da im go otkrie neplateniot danok na parite {to gi dale za Makedonija. I da se napravi revizija na privatizacijata. Ako treba i Lefterov i Florovski neka preplivaat ilegalno preku Kineskata Tesnina. Duri toga{ }e vidat Tajvancite kako se pravi kineska kulturna revolucija. 7. Site raboti se isprevrteni. Namesto SDSM da pravi komunisti~ki revolucii, VMRO-DPMNE pravi proleterski upadi po firmite. Namesto "des- nite" da gi {titat kapitalistite, tie najavuvaat deka }e im gi vra}aat fabrikite na rabotnicite. So osvojuvaweto na "Proleter" so zurli i tapani, kultur- nata revolucija go beleì prviot seriozen uspeh. Lefterov }e odi od firma do firma da gi menuva direktorite i, kako {to stojat rabotite, nikoj ne moè da go spre~i. Navistina, narodot e zbunet vo ovaa istoriska prikazna za Tito i Boris. Vo odnos na Boris, Tito izleze ‡ burùj.

277 8. Za Tito }e glasaat i Srbite od partijata na Dragi{a Mileti}. Ili Tito, ili nikoj. Da ne gi ~ital Mileti} nekolkute grafiti niz Skopje. "Tito ‡ Milo{evi}". 9. Vo ARM kako podarok pristignaa francuskite oklopni lanseri. Bi- dej}i gi imame i starite bugarski tenkovi, }e imaat vojnicite na {to da ve`baat.

ZADOVOLITELNO NEREGULARNO 20 noemvri 1999

• Xaferi za pretsedatel

1. Pozdrav do pretsedatelot Kiro Gligorov. Vo "Sakam da kaàm" go ima- {e u{te od samiot po~etok, vo 1991 godina. Re~isi devet godini go pi{uvav i za dobro i za lo{o. No, barem za mene be{e golem pretsedatel, za{to nitu edna{ ne izreagira od pozicija na sila nitu, pak, mi ispra}a{e poraki preku posrednici, iako ~uvstvuvav koga mi be{e lut. Mu posakuvam dolg ìvot i dobro zdravje. 2. Ne treba da nî iznenaduva toa {to nabquduva~kata misija na OBSE dade ocenka deka izborniot proces bil zadovolitelen, so odredeni neregularnosti vo zapadniot del na Makedonija i vo okolinata na Skopje. Pomalku ili pove}e, istiot tekst se povtoruva vo ocenkite za site dosega{ni izbori, otkako OBSE nî nabquduva. Izborniot proces e samo ogledalo na sekojdnevniot ìvot. I sekojdnevniot ìvot ni e zadovolitelen, so odredeni neregularnosti. Site ovie godini ìveeme zadovolitelno neregularno. Zatoa i u{te sme interesni za nabquduvawe. 3. Sî dodeka sme interesni za nabquduvawe, Zapad }e ni izbira pretsedatel. Pritoa ne mislam na glasa~kite liv~iwa od Zapadna Makedonija, tuku na Zapad koj vo Makedonija se sekira samo za liderite na tuka{nite Albanci. Ako se tie zadovolni, zadovolen e i Zapad. Dodeka Kiro Gligorov vaè{e za mudar lider koj propoveda soìvot so Albancite, na Zapad ne mu pre~e{e vo 1994 godina da pobrza so ~estitkite za izborot, i pokraj "odredenite neregularnosti". Isto kako {to i sega ne mu pre~i da mu ja ~estita pobedata na Boris Trajkovski, i pokraj "odredenite neregularnosti". Taka {to sega, badijala mu se na Branko protestnite mitinzi i obvinuvawata za falsifikat. VMRO-DPMNE u{te vo 1990 godina vika{e "Pero [iptar" po ulicite, a vo 1994 godina gi osvojuva{e Sobranieto i Makedonskata radio televizija. Xabe im be{e. Isto kako {to im be{e xabe i sobiraweto na 220 iljadi potpisi za referendum za predvremeni izbori. Ne vredi SDSM da im se luti na Amerikancite {to pobrzale da mu ~estitaat na Trajkovski. Vo

278 1994 godina, tie pobrzaa i mu ~estitaa na Gligorov. A i vo VMRO-DPMNE ne bea ba{ sre}ni koga biv{iot amerikanski ambasador Kristofer Hil igra{e ko{arka so Branko i pu{ta{e selski pat~iwa vo predizbornata kampawa. E sega Zapad go izbra Qub~o, za da si igra so nego. Ako e taka, zo{to voop{to se ma~evme da izleguvame na izbori i zo{to aktivistite na DPA badijala tro{ea mastilo za iljadnici liv~i- wa, koga moèvme za pretsedatel na Makedonija da si go izbereme Arben Xaferi. I taka sî zavisi od nego. I koalicijata, i poddr{kata od Zapad, i redot i mirot vo dràvata. Poarno Xaferi otkolku za pet godini da izbirame dvajca pretsedateli ‡ eden za Zapad, a drug za Istok. Pa neli sme unitarna dràva. Da se nadevame, belki koga kako Makedonci }e staneme malcinstvo, }e doìveeme malku Zapad da se griì i za nas. Belki toga{ nie }e bideme bitni vo Makedonija, pa od nas }e zavisi koj }e ni bide pretsedatel. Zatoa, ne treba da se obvinuva Qub~o deka napravil pazar so Xaferi. Toj samo investira vo idninata na makedonskiot narod. ]e mu dade sega na Xaferi sî {to pobara Muarem Nexipi vo kampawata i posle, koga nie }e staneme malcinstvo, }e bideme vo podobra pozicija. Nema da morame da se borime za dvojazi~nost, ako ve}e Xaferi se izboril za toa. Iskreno se nadevam deka Xaferi }e ja po~ituva besata. Pameti, pa vrati. Nemoj slu~ajno da ni gi zabrani univerzitetite vo Skopje i Bitola ili, ne daj boè, da nî tepa ako ja peeme makedonskata himna. Otide poddr{kata od Zapad. 4. Otkako go izgledav TV-duelot me|u Qub~o Georgievski i Branko Cr- venkovski, definitivno mi stana jasno deka ni edniot ni drugiot ne se za da gi pu{ti{ doma da ti dojdat na gosti. ]e ti napravat beqa. Aj {to ne sakav da padnam na nivnoto nivo, pa da pogoduvam koj e narkoman, a koj du{evno bolen, tuku ne moèv da otkrijam ni koj e podobar. Ednostavno, dvajcata se natprevaru- vaa vo dokaùvaweto koj e polo{ od drugiot. Branko vika: "Vie kradete!", Qub~o odgovara: "I vie kradevte!" Branko vika: "Vie {vercuvate so pomo{ na DPA!", Qub~o odgovara: "I vie {vercuvav- te so pomo{ na PDP!" Branko vika: "DPA ja kontrolira Zapadna Makedoni- ja!", Qub~o odgovara: "I PDP ja kontrolira{e Zapadna Makedonija!" Samo Bane Dimovski brilira{e. Da be{e {ahovski me~, Bane }e go igra- {e ~asovnikot. Vaka, kako legenda na makedonskoto TV-novinarstvo, igra{e mnogu konstruktivna uloga. Ne samo {to uspea da postavi dve pra{awa, ne samo {to ne dozvoli da se zbuni koga stava{e recki kako za tablanet, tuku uspea da ja ostavi tehnikata vo studioto ne~epnata. Da vi kaàm pravo, koga vidov kako dvajcata se falat so kradeweto, se ispla{iv deka }e ispruàt raka od televizorot i }e mi ukradat ne{to od dnevnata soba. Sre}a, tamu be{e Bane, pa ja kontrolira{e situacijata.

279 5. Reformski nastroenata Vlada i u{te poreformatorskiot minister Bo- ris Stojmenov, re{ija da gi zadovolat barawata na sindikatot na dràvnite slu`benici. ]e im dodelaat K-15. Ako stopanstvoto ni e riknato od danoci, ako rabotnicite vo fabrikite nemaat zemeno plati so meseci, ama pridonesite moraat da si gi pla}aat, ako lu|eto ostanaa i bez rabota i bez pari. Tie se `rtva na kapitalizmot. I ne se ispla{i ministerot od niv, tuku od negovite slu`benici na koi barem platata im stiga{e na vreme, i zemaa karton~iwa za lekuvawe, ako, ne daj boè, se razbolat, ama ete, nemale pari za odmor. Da ìvee socijalizmot. 6. Novoizbraniot pretsedatel na Makedonija Boris Trajkovski, vo predizbornata kampawa veruva{e vo Makedonija, vo iskrenosta, vo tradicijata, vo semejstvoto, vo sebe, vo Xaferi... Dali sega veruva vo rezultatite od glasawe- to?

PROFESOR I U^ENIK 27 noemvri 1999

• Klinton pu{ti letki

1. Ovaa vlast sekojdnevno se trudi da nî uveri deka e podobra od SDSM. I uspeva vo toa. Ete, vo ramkite na obrazovnata programa na MTV, nekolku ve~e- ri po red, vedna{ po Dnevnikot, po urnek na SDSM-ovskata izmislica "Dnev- nik plus", odi VMRO-vskata izmislica "Vo ime na demokratijata". Vo emisijata, kako {to ni se soop{tuva so trauren ton, preku "lesen komparativen metod" i "so po~it kon na{ata analiti~nost", ni se emituvaat izjavite na Branko Crvenkovski, Tito Petkovski i na Nikola Popovski, dadeni neposredno po izborite vo 1994 godina i sega. So po~it kon analiti~nosta na avtorot na ovaa emisija, bi zabeleàl deka nedostigaat izjavite na Qub~o Georgievski i na toga{niot kandidat za pretsedatel Qubi{a Georgievski. Ama i bez toj komparativen metod, dràvna- ta televizija u{te edna{ dokaùva deka me|u SDSM i VMRO-DPMNE i nema nekoja razlika. Ako vo 1994 godina Zapad priznal falsifikuvani izbori, zo{- to toa ne bi go storil i denes? Zatoa SDSM ne treba da í se luti na VMRO-DPMNE. Naprotiv, treba da bidat sre}ni, bidej}i se pokaàle kako dobri profesori. Nivnite nezaboravni lekcii od falsifikuvawe na izbori do ligavewe pred Zapad, ve}e se dobro sov- ladani. Uspeh na sekoj profesor e da go vidi u~enikot podobar od nego. 2. Cile ne mora voop{to da se vra}a od Amerika. Bidej}i, i taka naskoro }e leta. Arben Xaferi ve}e mu kupi bilet. Vo avtobusot ve}e nema mesto za nego. Za{to se zanesuva da bide kondukter, da raboti so pari i da kontrolira

280 koj se vozi. Nema potreba. Qub~o ubavo si vozi, a ako se zamori, tuka e Xaferi so dale~inskiot upravuva~. I kondukter ne im treba. Naplatata i onaka se vr- {i na drugo mesto. 3. Samo nema smisla VMRO-DPMNE da gi ima i mestata pretsedatel na Republikata, pretsedatel na Vladata i pretsedatel na Sobranieto. Vo ramkite na idnite podelbi na funkcijata, bi trebalo pratenik na DPA da stane pretsedatel na Sobranieto. Belki Arben Xaferi, }e go izdejstvuva toa od Qub~o, po site falbi {to gi izre~e i za Vladata i za partijata. Osven ako ne se zadovoli samo so po~esno ~lenstvo vo VMRO-DPMNE. Kako i da e, koga pratenik na DPA }e zastane na ~elo na prateni~kiot dom, toa }e bide znak za celosna relaksacija na me|unacionalnite odnosi. Koga pretsedatelot na Sobranieto }e progovori na albanski, za po~etok }e mora da preveduva i na makedonski. So toa }e se {tedi i na tehnika za simultan prevod. A za vistinska relaksacija, najdobro e da ne se nervira opozicijata, Vo toj slu~aj, poèlno e pretsedatelot na Sobranieto da ne go preveduva toa {to }e go zboruva. Sekoj }e si zboruva na svojot jazik. I bidej}i nema da se razbiraat {to zboruvaat, nema ni da se nerviraat. I taka }e bidat maksimalno relaksirani. Na toj na~in, i SAD i EU }e bide relaksirani. Tie imaat problem samo Albancite da im bidat zadovolni. Bidej}i edinstveniot problem }e im bide re{en, }e prestanat da se zanimavaat so nas. 4. Siroma{kiot Cile. Ne samo {to ostana bez avtobus tuku Boris Traj- kovski mu gi zede i koko{aranicite. Kako trgnala rabotata, VMRO-DPMNE i SDSM }e se stepaat i za Tajvan. Eve, Boris u{te otsega fa}a mesto za tajvanskite avtobusi {to FAS-ovci gi napravija za Kosovo. Aj Boris, ama sega i \or- |i Spasov od SDSM izjavuva deka Tajvan ne moralo da bide pre~ka za odnosite so DA. Ne{to mnogu brzo gi zaboravija solzite za komunisti~kata Kina. Pa samo edna nedela pomina otkako go penzioniraa Gligorov. 5. Pomaloto brat~e sekoga{ bara pomo{ od pogolemoto koga saka da se poàli kaj u~itelkata. Taka i na{ Qub~o mu se poàlil na bugarskiot premier Ivan Kostov i go zamolil àlbata da mu ja prenese na Klinton. Klinton e mnogu emotiven, pa, ne sakaj}i da gi vidi àlnite lica na na{ata vlada, ne sleta vo Skopje, za da ne si go rasipe denot. Kiro ne sakal da odi na aerodrom. Savo bil tehni~ko lice, ama ne se razbira mnogu vo tehnika za ozvu~uvawe na aerodromski platformi i mestewe crveni tepisi, pa i toj otpadna od programata. A Boris ja ~eka odlukata na Vrhov- niot sud vo nekoja ìvinarska farma. Taka, Klinton nekolku minuti vise{e nad Makedonija, a nie ne ni bevme svesni. Da ni najavea barem dodeka ja nadletuva{e Makedonija, da gi vperevme o~ite kon neboto. Ako ne ni ispra}a poraki, barem da vikavme "Klinton pu{ti letki!"

281 Poarno e da pu{ta letki otkolku humanitarni paketi. Sre}a {to Make- donija ne e Albanija. Tamu Amerikancite bea vqubeni vo Sali Beri{a. Po- docna, vo ime na demokratijata, na narodot {to si go izbra Beri{a "so zadovo- litelna postapka i so mnogu neregularnosti", mu frlaa hrana od helikopter. 6. Spored toa kolku pari dobi Bugarija vo odnos na nas od Zapadniot Bal- kan, izleze deka Bugarite bile najgolema `rtva vo kosovskiot konflikt. Za toa {to javno ka`uvaa deka ne sakaat da primat nitu eden begalec, sega im sleduva nagrada. Tie ne gi primale kosovskite begalci od humani pri~ini. Bile protiv etni~koto ~istewe i sakale Albancite da si ostanat na svoite ogni{ta. Za razlika od nas, {to gi maltretiravme pe{ki da go preminuvaat Blace.

DIV ZAPAD 4 dekemvri 1999

• Zo{to Vladata ne se preseli vo {ator, pa da imame vistinski cirkus

1. Sre}a {to deneska e molk, pa Cile }e nî po{tedi od negovite izjavi za izleguvawe ili za ostanuvawe vo koalicijata. Sekoi pet minuti ni dava{e razli~ni izjavi, pa nî zbuni. Kojznae dali i samiot znae kakva izjava sega doa|a na red. Negovite ministri, ugledni univerzitetski profesori i intelektualci, se odnesuvaat kako deca. Begaat od ~as, pa posle baraat opravdanie od Cile. Gi navredil Qub~o Georgievski. Im priznava opravdanie samo li~no od Cile. Pismenoto ne go smeta za seriozno. Sega u~itelot re{il da im prosti na profesorite. Mu trebaat dodeka da zavr{at izborite. Posle, ako ne bidat mirni na ~as, pak }e gi izbrka. 2. Ministrite na DA ja napu{tija sednicata na Vladata. Iako koalicijata sî u{te oficijalno ne e raskinata, tie vo momentov se nadvor. Dali toa zna~i deka koga i oficijalno Qub~o i Cile }e objavat deka se skarale, ministrite }e odat ponadvor. Od ministrite na DA, na sednicata ostana samo Pavle Trajanov. Ne saka da gi obnovuva starite rani. DA ima osum ministri. Pavle ne saka povtorno da bide eden od osumtemina. 3. Ne treba lu|eto tolku da se sekiraat {to }e stane so Vladata i koj kakva odluka }e donese. Ne treba ni da im veruvaat na razni izvori. Neka slu- {aat samo {to }e re{i centralniot komitet na VMRO-DPMNE. Tuka{nite lu|e se nau~eni da mu veruvaat samo na CK, pa ovie promenive lesno gi podnesu- vaat. Ete, i pokraj zaminuvaweto na ministrite od DA, Vladata prodol`i so sednicata i donese zaklu~oci. Zna~i, VMRO-DPMNE sekoga{ ima alternativa

282 za alternativcite. Toa pokaùva deka taa i dosega ne funkcionirala kako Vla- da, tuku kako paradràven organ. Ministrite si rabotele edno, zamenicite drugo, a CK si ja sproveduval politikata. Vpro~em, preku funkcioniraweto na Vladata, Dosta Dimovska go sproveduva toa {to go predavala kako profesorka vo sredno u~ili{te. Vo Vladata na Makedonija, Dosta ve`ba marksizam. Vo praktikuvaweto na marksizmot site odluki se nosat vo CK. I onaka, Vladata e organ koj samo treba da gi potvrdi i sprovede odlukite na partijata. Parlamentot pove}e ne e interesen, duri ni kako kuklena pretstava. A vo soglasnost so marksizmot, i sudstvoto ne e validno. Neli vistinskite revolucioneri go priznavaat samo sudot na svojata partija. 4. Qubovta me|u Qub~o i Cile po~nuva da zali~uva na amerikanska me- lodrama. Partnerite postojano se karaat, se izneveruvaat, pla~at kaj prijatelite, pa pak }e se smirat, pa pak }e se skaraat, ako treba i }e se natepaat... I na kraj, sre}ni i veseli, }e zaminat zaedno vo Venecija, na romanti~no patuvawe kade {to povtorno }e se razgori zaemnata qubov. E, na{ive romanti~ari ne odat vo Venecija. Tie na pomiruvawe odat vo amerikanskata ambasada. Nema gondoli. Ne e tolku romanti~no, ama poevtino e. Koga ~ovek }e izbroi kolku raboti zavr{ila amerikanskata ambasada i za vreme na ovaa i za vreme na minatata vlada, ne e lo{o sedi{teto na Vladata da go preselime tamu. Kockite kaj Vardar moè da mu se prodadat na Stojmenov za stokovna ku}a, a Qub~o, sose ministrite, neka se preseli do kabinetot na amerikanskiot ambasador. Duri i adresata ne treba da se menuva. I dvete zgradi se na ista ulica. Pa neka mu ja mislat Amerikancite, koga ne im kaàa na Qub~o i na Cile porano dali im e dozvoleno da se karaat ili ne. Ako, pak, ambasadata e so ograni~en kapacitet, pa ne moè da ja primi celata makedonska Vlada, na parkingot otsprotiva moè da se raspne golem {ator. Toj odgovara mnogu pove}e na aktivnostite na ministrite. Toga{ nema da bidat navredeni deka se ‡ cirkus. Vo toj slu~aj, i Cile, sose negovite ministri, nema da moè da se folira deka izleguva nadvor, a vsu{nost ostanal vnatre. Koga e {ator vo pra{awe, nema dilemi. [tom izleguva{, vedna{ si nadvor. 5. Dobro e {to dojde Bernar Ku{ner od Kosovo, za da ni gi otvori o~ite. Do negovoto doa|awe, nie si mislevme deka sme bile dràva. A toa, nie sme ti bile vrata. Vlezi ‡ izlezi... Spored toa kako izgleda vratata kon Kosovo, izgleda deka nie ne sme obi~- na vrata. Nie sme vrata za klatewe. Kako onie onie niz koi vleguvaat i izleguvaat kauboite vo salunite na Diviot Zapad. Samo nî {utiraat so ~izmite. [erifot Ku{ner nam, kako na pretstavnici na vratata koja vaì za primer na izdr`livost na Balkanot (kolku i da ja {utira{ so nozete, drvo e, ne reagira), ni gi pokaà novite registarski tabli~ki za Kosovo. Ne za da nî ubedi vo nivnite ubeduvawa deka Kosovo e del od Srbija i Jugoslavija, tuku kako

283 preporaka: "Gledate {to ve ~eka, ako ne sakate da bidete vrata. ]e vi napravime vakvi tabli~ki, ako ne ja napravite dràvata kako {to vi kaùvame nie!" Koga ~ovek podobro }e razmisli, 10 godini nezavisna dràva i ne e nekoja mala rabota. Vo odnos na 12-te dena Kru{evska Republika, ova e zna~itelen napredok. Belki }e ni dozvolat da i se poraduvame u{te dve godini na dràva- ta, za da moè posle vo istorijata da pi{uvaat deka sme postignale neverojatni rezultati. Denot sme go pretvorile vo godina. Dvanaeset dena Kru{evska Re- publika, dvanaeset godini Republika Makedonija.

OTADE ZAPAD 11 dekemvri 1999

• Zo{to Dosta ja izbrka Radmila od kujnata

1. [to se zanesuva onoj evropski diplomat Te{eira, pa ni se zakanuva deka Evropskata unija }e ni go odzela liderskoto mesto vo Zapadniot Balkan. ]e nî preocenuvale, za{to vakvi izbori ne videle vo ni edna zemja {to sakala asocirawe so EU. Boèm izborite ne bea uspe{ni. Nikoj ne zagina. Da be{e Zapadna Makedonija nekoja indiska provincija ili nekoj rezervat na pleme vo nerazviena afrikanska dràva, sigurno }e ima{e mrtvi. Ama, nie ne sme Afrika i, za razlika od niv, sme í pripa|ale na Evropa. Pa imavme samo ras~ukani glavi. Za{to sme pametni. I za{to imame demokratska policija. Tuka ni nema ramni ne na Zapadniot Balkan tuku ni vo Zapadna Evropa. Vo koja zemja na Zapad imalo tolku policajci vklu~eni vo izborniot proces. I tie }e ni zboruvaat za demokratija. Pa nivnite policajci se glupavi kako cajkani koga ne gi interesira kako se glasa. So vakov razvoj na demokratijata, nie i }e go nadmineme Zapadniot Bal- kan. Tolku mnogu ni ja falea vlasta, pa taa se zanese deka sî í e dozvoleno. Si rekoa, Evropa nî poddrùva i zajdoa. Ima pravo Te{eira. Ne sme nie za tuka. Ni za Balkan. Ama ni za Zapad. Od nas {to podaleku. Otade Zapad. Sre}a {to si imame pretsedatel koj ni se pretstavuva{e kako evropski ~ovek. I {to Evropa go poddrùva. Taka se fale{e. I so nego pobrzo }e sme vlezele vo Evropa. Tuku, kako toa pretsedatelot ni go sakaat, a nas ne nî sakaat. Ami, ako tolku mnogu go sakaat, {to ne si go zemat kaj niv. 2. Ne znae{ {to e poarno. Da ti go sakaat pretsedatelot, a tebe da ne te esapat za ni{to, ili da ti go mrazat pretsedatelot, a tebe da te po~ituvaat. Eve, na primer, Britancite i~ ne go sakaat Slobodan Milo{evi}, ama vodat smetka za jugoslovenskite gra|ani. A tuka, mnogu go po~ituvaat Boris Trajkov- ski, a za nas ba{ im e gajle.

284 Dobro e, barem britanskata ambasada nî udostoi so soop{tenie dva dena da ne odime vo Sofija po vizi, za{to }e ja renovirale tamo{nata zgrada. Ama zatoa, pak, }e moème da vadime vizi vo Belgrad, i toa vo nekoja kancelarija na Britanija vo brazilskata ambasada. Kaj Milo{evi} nemaat ambasada, ama, ako treba, i vo garaà }e izdavaat vizi, a tuka imaat ambasada, ama ni slu~ajno nema da zgre{at vo Skopje da po~nat da izdavaat vizi za makedonski gra|ani. I posle britanskiot ambasador neka dava izjavi deka ne nî smeta za privremena dràva. ]e mu veruvame. 3. Branko Crvenkovski po~na da ja spasuva Makedonija. Za po~etok, gi povle~e prigovorite na tretiot krug od izborite. I taka go dobivme Boris Traj- kovski za pretsedatel. Ako ima{e pak preglasuvawe, ni{to ~udno Xaferi da ni se nalute{e. Pa namesto da mu bideme dol`ni, }e ni re~e{e: "Daj vie Makedoncite, edna{ ve}e izberete si pretsedatel! Ako nî terate pak da glasame, }e si izbereme na{!" Vaka pak evtino pominavme. Sega neka pi{uva fakturi. I neka mu gi ispora~u- va na Qub~o za naplata. Ako nema Qub~o da plati, }e platime site. Dolgot si e dolg i mora da se vrati. Tuku, da go zamolime premierot, sega dodeka e dobar so Xaferi, da go zamoli da ni prosti, pa da ne ni presmetuva i kaznena kamata. Ba{ e interesno kako sega Branko Crvenkovski }e go obedinuva patriotskiot front za spas na dràvata. Partizani li }e zbira, vo {uma li }e odi, telefonski ìci li }e se~e po banderi... Ili, }e go pra}a Buzle po kafeani, da go tepaat so lopati i kamewa. Ne znam za Buzle, ama lopatata kojznae kako pominala. Samo toa mu ostana, oti prikaznata za urivawe na Vladata zavr{uva vo momentot koga }e se seti kako ja ukina mo`nosta za predvremeni izbori so sobiraweto potpisi. Ne badijala se reklo, kako }e si go skroi{, taka }e si go nosi{. 4. Edinstvena {ansa mu e premierot da ja prodolì turnejata po evropskite skija~ki centri. Malku mu e Garmi{ Partenkirhen. Zamisli Branko da go smeni, a toj da ne uspee da gi vidi site poznati skokalnici. Qub~o od Gar- mi{, da se preseli vo Oberzdorf. Pa ottamu da trkne do Inzbruk. Pa vo...... I taka }e ja zaokruì novogodi{nata serija na poznatite skoka~i. Em premierot ni e vo evropski trend em Makedonskata televizija, namesto novogodi{ni ~estitki od vremeto na komunizmot, po vestite }e ni gi emitira govorite na premierot, kako {to e normalno vo demokratska dràva. Za{to govorite na premierot li~at na bajki. So niv malite deca polesno se uspivaat. Samo, neka {eta Qub~o po snegovite, ama neka gleda nekade koga }e se zaproleti, da se vrati doma. Toga{ se topat snegovite i moè da go zatrupa lavina. Ako ne veruva, neka pra{a nekoja baja~ka. 5. Pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija ostana dokraj konspira- tiven. Ne im otkri na novinarite koj ja pravel tortata. Da ja matele Tawa Ka-

285 rakami{eva i Blagorodna Duli}, ne mi se veruva. ]e se skarale vo kujnata u{te pri mateweto na jajcata. Sî mi se ~ini deka tortata be{e podarok od Vladata. Zatoa be{e vo oblik na srce. Zatoa {to DIK ni be{e srcka. I toa, najverojatno, bila proizvod na kolektivna aktivnost na vladinite dami. Najte{kata rabota ja zavr{ile potpretsedatelkite Radmila Kiprijanova i Dosta Dimovska. Dvete, slo`no i zaedni~ki, gi matele jajcata. Ednata gi matela òl~kite, a drugata belkite. E tuka nastanal koalicionen problem. [lagot nikako da im se pogodi. Pa morala na pomo{ da dojde Milijana Danevska. Taa ima recept za razvoj. Se vklu~ila i Merie Ru{ani, da dade nau~en pristap na celata operacija. Ni{to. Ni {lagot porasnal, ni testoto dobro se ispeklo. I na kraj ja izbrkale Radmila od kujnata. Ne moè da ima dve mata~ki na jajca. Se znae koj najdobro gi mati rabotite vo dràvata. I vo idnina ne mora da se jade torta. ]e se jadat tuqumbi.

ODA NA P^ENKATA 18 dekemvri 1999

• Kiro, kone~no, go ostavi SDSM sam

1. Amerikanskite farmeri se zadovolni, a nie sme sre}ni do pretseda- telsko nivo. Takva euforija kakva {to vidovme na pristignuvaweto na p~enkata za makedonskite piliwa, odamna ne e zabeleàna. Kojznae kolkava }e treba da bide nekoja idna zdelka ili zaedni~ko vloùvawe, za da mu se dade na nastanot tolku sve~eno zna~ewe, kakvo {to be{e pristignuvaweto na amerikanskata p~enka vo farmata vo Belimbegovo. Ne treba da mu se zabeleùva na noviot pretsedatel {to prviot raboten den go pomina na farma. Boris Trajkovski ne saka da gi ostava rabotite nezavr- {eni. Me|u dvata izborni kruga, go promovira{e proektot "Makedonsko pile so tajvanski kapital". Sega, kako izbran pretsedatel na dràvata, mora da se griì piliwata da se nahranat. I koj da mu pomogne, ako ne prijatelite od Amerika. Zatoa p~enkata be{e dostojno pre~ekana i toplo pozdravena od pretsedatelot na dràvata i od premierot. Na pre~ekot na ovaa zna~ajna i prijatelska pratka prisustvuva{e najvisokoto dràvno rakovodstvo na zemjata, osven pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski. Izvr{nata kancelarija na DA nema{e zasedavano, pa Savo ne znae{e kakov stav da zazeme toa utro. A popladneto ve}e be{e docna. P~enkata ve}e be{e legnata vo silosite. Moèbi i ve}e patuvala kon najmalite farmi, kako {to istakna premierot Georgievski vo pozdravniot govor. Ribarite velat deka vardarskite krapovi najlesno se fa}aat na p~enka. Bidej}i e vreme na promeni, krapovite se zameneti so klenovi. Amerikancite

286 proveruvaat kako na p~enkata }e reagiraat klenovite. I do{le do zaklu~ok deka klen najlesno se lovi ‡ na suvo. 2. Pokraj pomo{ta za makedonskata stoka, Amerikancite odvoija i 22 miliona dolari za pomo{ na makedonskata siroma{tija. Verojatno mislea deka }e imaat od kade da ni platat, ako vo Vladata pomine{e predlogot za kupuvawe amerikanski vozila na "Krajsler", vo vrednost od 13 milioni dolari. [to ti e amerikanska politika. Sî se vrti okolu dolarot. Prvo }e ti prodadat koli, pa bankata }e ti dade kredit vo koj }e ti presmeta i dopolnitelni 10 otsto za politi~ki rizik i posle za tie pari }e kupi p~enka od farmerite, i toa {to }e ostane }e ti go dade za socijalna pomo{. Na toj na~in Makedonija gi pomaga amerikanskite zemjodelstvo, bankars- tvoto i avtomobilska industrija. Zatoa ne treba da se ~udime koga Amerikan- cite ni velat deka Makedonija im bila od nacionalen interes. Da ne sme im nie, }e im propadne stopanstvoto. Vo proektot "amerikanski vozila" bile opfateni i ~etiri luksuzni blin- dirani "kadilaci". Zo{to ~etiri, ne se znae. Izgleda deka }e odele po dva za pretsedatelot i za premierot. Eden za niv i po eden za soprugite. Ne daj boè na soprugite da im zatreba kola, a tie da moraat da se vozat so xipovi po {irokite makedonski pati{ta. I ete ti bra~na kriza bez potreba. Na Savo ne mu davaat "kadilak". Prvo, zatoa {to ne znaat dali }e im ostane vo koalicija. I vtoro, zar negovata èna nema da pobara da se vozi so "kadilak". A {est "kadilaci", mora da se priznae, sepak se premnogu za siroma{nata makedonska ekonomija. Nabavkata na "kadilacite" e vo funkcija na razvoj na regionot. Zatoa {to "kadilacite" tro{at mnogu benzin. Benzinot e skap i narodot nema pari, pa sega Vladata }e mora da tro{i. Na toj na~in }e raboti i "Okta". Za{to Grkot ne bi bil Grk, ako ne }ari. I taka Makedonija stanuva mnogu zna~ajna ne samo za razvojot na SAD tuku i na Grcija. Ne badijala ni vikaat lideri na Za- padniot Balkan. 3. Kiro Gligorov kone~no do~eka da go zafrkne SDSM. Se pojavi na ina- ugurativnata sednica na noviot pretsedatel na dràvata. Dosta tie nego go os- tavaa sam. Sega toj gi ostavi sami, za da vidat kako e. Ba{ me interesira kako }e reagira SDSM ako pobedi na narednite parlamentarni izbori. Toga{ pretsedatelot na dràvata }e treba na nivniot kandidat za premier da mu go dade mandatot za sostav na vlada. SDSM ne go priznava Trajkovski za pretsedatel. Zna~i nema da imaat ni od kogo da go primat mandatot. Mandatot }e go primat od nelegalen pretsedatel. Po koja logika toga{ nivniot premier }e bide legalen. 4. Siroma{kiot Branko. Ne samo Kiro tuku duri i Yingo go izneveri. Tamam si pomisli deka ne e edinstveniot {to ne go priznava Borisa za pretse-

287 datel, koga Yingo, op ‡ se pojavi na inauguracijata. Zna~i, moè da se o~ekuva i ~estitka od Slobodan Milo{evi}. Branko ve}e gi obedinuva silite na patriotskiot front. Samo, po sî izgleda, mnogu lo{o mu odi {tom mora{e na proslavata na Sitel da se baknuva so Yingo. A toj, sednat kako kum, na site {to go obletuvaat so bakneì, im veli so zasipnat glas: "Basta, basta..." I potoa site igraat okolu nego, za da go razono- duvaat. Ne izdrà Branko, pa otide da se proveseli vo ~est na lojalniot poddr- ùva~ na likot i deloto na Milo{evi} vo Makedonija. Tito Petkovski ne se pojavi, ama bidej}i tamu mu be{e liderot, seedno e. Proslavata be{e vesela, ama prikaznata e ta`na. Nema begawe od makedonskata sudbina. Da ne be{e Boris, }e be{e Tito... 5. Qub~o najavi deka }e pregovara so Cile za koalicijata do posle Bo- ìk. Posle }e fati Vasilica, pa Vodici... Nema smisla da si vletuvaat me|u praznicite i da si go rasipuvaat raspoloènieto. Neka po~ekaat da se zaproleti, barem do Pro~ka. Nam i onaka ve}e ni e seedno.

ZABRANETO (O)ZBORUVAWE 25 dekemvri 1999

• Cile ne znae da ka`e "Ne", pa zatoa partijata mu se vika "DA"

1. Cile prave{e drama so meseci za da si gi smeni svoite ministri. Se pokaà kako politi~ar od golem kalibar. Vredi za ~etvorica. Za da stane toj potpretsedatel, se otkaà od Kiprijanova, Kambovski i od Trajanov. Ubavo Rad- mila go fale{e liderot deka ima uriva~ka mo}. Go po~uvstvuva toa na svoja koà. Sega e na red ostvaruvawe na barawata {to Demokratskata alternativa principielno mu gi nude{e na premierot Georgievski. Na primer borbata protiv korupcijata i kriminalot. Otkako Cile se otkaà od ministerstvata za vnatre{ni raboti i za pravda, bitkata protiv kriminalot }e ja vojuva preku Ministerstvoto za obrazovanie. U{te kako deca, }e gi podu~uva lu|eto da ne kradat. Taka, pra{aweto na kriminalot }e go re{ava dolgoro~no. Bidej}i Ci- le ne gleda od deneska za utre, tuku misli na idninata. Ovoj koalicionen dogovor }e trae tri meseci. Po tri meseci, koalicijata pak }e bide vo kriza. I Cile pak }e predloì platforma za pregovori. Pa pregovorite }e traat u{te tri-~etiri meseci. I na kraj, Cile i Qub~o pak }e se smirat. Demokratskata alternativa e partija so mnogu intelektualci. Taka {to Cile ima u{te kadri za davawe. Neka ne se griàt Aleksandar Dimitrov i

288 Bobi Spirkovski ako ostanat vo Vladata. I nim }e im dojde redot, so slednata platforma. Va`no e da se bide principielen. Koga policijata upa|a{e po razni firmi i gi apse{e direktorite, DA principielno mol~e{e, bidej}i ne saka{e da mu se me{a vo rabotata na koalicioniot partner. Koga koalicioniot partner vleze vo firmata na nivniot porane{en minister âdo, DA povtorno principielno se zaloì za po~ituvawe na pravnata dràva i zastana vo odbrana na novinarite. Cile e principielen. Ne moè da kaè "Ne". Zatoa i partijata mu se vika "DA". 2. Koalicionite partneri zaboravija vo dogovorot za idnata sorabotka da zapi{at koj kogo moè da uapsi. Ako prodolàt po sistemot na Topilnica da se apsat me|u sebe, naskoro samo Arben Xaferi }e ostane ne~epnat, pa toj }e mora da formira vlada. Moèbi zatoa i zadovolno izjavi deka sekoj, den vo sekoj pogled, sî pove}e napreduva. Sepak, ne e ovaa vlada ba{ tolku naivna, pa sî da mu dade na Xaferi. Zatoa i vo dogovorot ne postoi klauzula koj kogo smee da apsi. Vo ovaa dràva mora da ima red. Otsega }e apsi samo Dosta. I redno be{e partiskite vojnici povtorno da se vratat vo prvite borbeni redovi na MVR. I toa da se popolnat so lu|e koi imaat me|unarodno iskustvo. Kako, na primer, Qube Bo{kovski. Sigurno dodeka prodaval }e- bap~iwa vo Hrvatska u~el na iskustvoto na Tu|manovoto vladeewe so vleva- we strav kaj gra|anite. I {to mu fale{e na Tu|man? Vaka, taka, si proì- vea 10 godini. A ne tuka, Pavle Trajanov insistira da se oslobodat novinarite {to gi uapsil lokalniot vele{ki policaec. A nim ni{to ne im fale{e. Nikoj ne im ima{e staveno lisici. Plus bea odneseni so policiska "marica", kaj Ivica, za da ne tro{at sopstven benzin. Dràvata u{te i prevozot im go pla}a. Isto kako i na âdo. Se pravi golem gazda, a vamu, koga dobrovolno odi vo policija, ne saka da odi so svoja kola, tuku i toj bi so Marica da se vozi. Na~alnikot e definitivno vo pravo za priveduvaweto na novinarite i za odzemaweto na kamerite. Ostavi toa {to mu li~ele na reketari so kameri i {to ne bile obeleàni. So samoto toa {to se pretstavile kako novinari, vedna{ bilo jasno deka treba da se apsat. Zatoa {to za site sostojbi vo dràvata, vinovni se novinarite. Dodeka ne ja vidov pres-konferencijata na vele{kiot na~alnik mislev deka vicovite za policajci se preterani. 3. Evropskata misija }e ni pratela misija za nabquduvawe. Kakvi {to sme, skraja da e, izgleda nî podgotvuvaat za psihijatriski tretman. Otkako Evropa nî isklu~i, Telekom dobi inspiracija da gi isklu~i tele- fonite. Sega i Elektrostopanstvo, da ne ostane pokuso od evropskite trendovi,

289 }e ni ja isklu~i i strujata. Ostana u{te narodot da go isklu~at, za da ne im ja rasipuva koalicionata idili~na qubov. Vo mrak i {tama lesno se vladee. 4. Spored koalicioniot dogovor, ministrite i pratenicite ne smeat da se ozboruvaat i da razmisluvaat poinaku od Vladata. Sî }e se re{avalo vnatre vo koalicijata. Koj }e ozboruva, }e bide smenet. Toa ti se vika vistinska demokratija. Pri sledniot dogovor }e im tekne da gi vovedat kominikeata od vremeto na SKM i sekoe utro slo`no }e ni kaùvaat {to treba da rabotime. Ozboruvaweto e mnogu poopasno za dràvata otkolku ako nekoj minister raboti protiv Ustavot. Za{to, premierot ima pravo samo da go predupredi ministerot ako ne ja izvr{uva svojata funkcija vo soglasnost so Ustavot i zakonite. Duri ako ministerot, i pokraj predupreduvaweto prodolì da raboti pro- tivzakonski, premierot ima pravo da go razre{i. A, kako }e mu kaàt na premierot deka nekoj raboti protiv Ustavot, koga ozboruvaweto e zabraneto. Zatoa Qub~o si ja obezbeduva policijata. Koga ne smee javno da se zboruva i ozboruva, premierot treba da ima "golemi u{i". 5. Premierot re{il da go prodava "Feni" zaedno so Topilnicata vo Ve- les. Arno ama, âdo mu ja urna koncepcijata. Vo ustavot e zagarantirana privatnata sopstvenost, ama ako ne vleguva vo konceptot na Vladata, garancijata ne vaì. Moè da ti se slu~i, da ti vleze doma nekoj lokalen policaec i da ti kaè: "Vladata najde strate{ki partner za cela zgrada, ama mora da ti go prodademe i stanot. Nemoj da ja uriva{ koncepcijata, za{to }e ti dojde Marica". Ako odbie{ da go prodade{ stanot i poradi toa ne se prodade zgradata, belki }e pomine{ so dva-tri informativni razgovori. Tuku, {to pravime ako na Vladata í tekne da ja prodade cela dràva.

ISTORISKI DOGOVOR 31 dekemvri 1999

Eliot Nes go demontira bureto barut

1. Ete {to ti se vika odli~na me|usosedska sorabotka. Samo {to premierot najavi "bum" vo stranskite investicii, Bugarite ni ispratija barut. Arno ama, barutot go ispratija vo nevreme. Im go fati makedonskiot Eliot Nes. Duri i {vercerite ja sakaat novata ministerka za vnatre{ni raboti, pa samite si namestija uspe{na akcija za da se zabele`i spektakularnoto otkritie na stoletieto u{te prviot den. Vedna{ se gleda kako dr`avata uspe{no funkcionira koga brat Qube odi vo akcija, vo koordinacija i konspiracija so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Policijata ja apsi Armijata.

290 Vsu{nost, stanuva zbor za kontinuirana aktivnost na ARM za voena odbrana na Makedonija. Neli Makedonija e bure barut na Balkanot. I Armijata e zagrièna da ne napravi "bum". Zatoa, {tom barutot vleze vo dràvata, Armijata go sproveduva do granica i go izvezuva vo Srbija. Sega Eliot Nes go demontira bureto barut na Tabanovce i napravi beqa. Namesto da koordinira so premierot, toj koordiniral so ministerkata. I barutot ni ostana doma. Osven bure barut, Makedonija e poznata i kako jabolko na raskolot. Ama pove}e ne. Otkako Buzle ima skr{eni prsti, ne moè da bere jabolka. Sega si imame i jabolka i barut, ama, sepak, sme bezbedni. Zatoa {to "Suvenir" od Samokov nema materijal da pravi raketi za ognomet. Namesto ognomet, za Nova godina }e go pu{tat Qube Bo{kovski da dava izjavi. Pozabavno e. Site televizii ja povtoruvaa snimkata od Tabanovce po nekolkupati. ]e profitiraat na brat Qube. Velat deka najgolemite firmi re{ile da vmetnuvaat reklami koga e najinteresno. Pome|u dve re~enici. Ama, se pojavil nepremostliv problem. Nikoj ne moè da otkrie koga na Bo{kovski mu zavr{uva edna re~enica, a koga po~nuva nova. Iskreno se nadevam deka ministerkata Dosta Dimovska nema da mu zabrani na Bo{kovski da dava izjavi. Kako poinaku }e doznavame za site gluposti na policijata. 2. Pred nekoj den, vo Dramskiot teatar vo Skopje, na premiera se pojavi premierot so soprugata. Telohranitelite okolu nego gi turkaa site gosti {to, ne daj boè, slu~ajno }e zastanea vo blizina na sopru`nicite Georgievski ili }e im se najdea na patot. Nebare lu|eto oti{le da gi gledaat Qub~o i Sne{ka, a ne pretstava. Ne o~ekuvav od priu~eni vratari i lokalni maalski mangupi da se odnesuvaat pokulturno koga premierot odi vo kulturna institucija. Ne veruvam deka pred da stanat mnogu va`ni, nekoga{ vo ìvotot i bile v teatar. Ama, ima li nekoj da im kaè kade odat. Otsega premierot neka ne se griì za kulturnoto nivo na negovata pridru`ba. Ne mora da gi vodi v teatar. Teatarot si go imaat vo MVR. 3. Qub~o sostavi nova Vlada. Najva`no e {to pretsedatelot Boris Trajkovski pri sostavuvaweto, nemal nikakvi sugestii. Ne vlijael vrz odlukata na premierot. Sega novata vlada }e dobie u{te 100 dena za nenapa|awe. Toa e mnogu dobra finta. Qub~o moè sekoi tri meseci da pravi nova vlada i postojano da dobiva 100 dena. Taka }e si go istera cel mandat, a }e ostane nevin. Vinovnite }e odat za ambasadori. Bidej}i Trajkovski vo predizbornata kampawa vetuva{e profesionalna diplomatska mreà, sega premierot mu ja uriva koncepcijata. Samo, sepak, moè da bide polezen koga }e se ispra}aat novite ambasadori. Gledam, i so Koen i so âmpi se sre}ava{e na aerodrom.

291 Bidej}i tamu e ~esto, ne e lo{o da mu napravat i kabinet. Pa koga }e gi ispra}a ambasadorite, }e moè da im pomogne i okolu kuferite. 4. Menduh Ta~i prizna deka postoel nekoj dogovor vo ramkite na koalicijata, ama za nego javnosta ne smeela da doznae. [tom ne e za javnost, zna~i odli~no se dogovorile. Ta~i u{te kaà deka }e imalo u{te promeni vo javnite pretprijatija, za da se zacvrstela vo niv pozicijata na DPA. Ne kaà dali po pretprijatijata }e formiraat i osnovni organizacii na partijata. Ako ne im teknalo, neka se potrudat. Taka poziciite na partijata }e bidat u{te pozajaknati. Osobeno koga }e vovedat i partiski kazni. [tom na Ta~i mu e pova`no javnite pretprijatija da funkcioniraat za op{to dobro na DPA, zna~i vo Zapadna Makedonija nema dràva, tuku ima samo partija. Ne treba voop{to da se ma~at i da pravat kadrovski promeni. Zo{to da ima smeni, koga moè da ima apsewa. Poefikasno e. 5. ûvstvuvam deka Cile i Milijana Danevska i vo novata vlada, pak }e se skaraat. Ne e Milijana za minister za trgovija. Dodeka be{e po razvojot, gi {ie{e ko{ulite, a sega kako trgovka, }e mora da gi prodava. A {to se ko{uli vo odnos na ona {to moè da go prodade Cile. Tupurkovski treba{e da bide minister za trgovija. Go biduva pove}e od Milijana. Toj znae da si gi prodade i lu|eto od partijata. Pratenikot Radomir Karangeleski re~e deka vo novata vlada DA go prezema najte{kiot del od rabotata. Ako misle{e na obrazovanieto, toga{ e vo pravo. So deca najte{ko se izleguva na kraj. Qub~o re~e: "Ne u~ime!" i Cile si zamina na zimski raspust. [to }e ostanuva tuka. Moè ne{to }e go pra{aa, a toj }e mora{e da kaè. Pa posle }e go kritikuvaa deka gi menuval izjavite i stavovite. Vaka, vo Amerika nikoj ni{to ne go pra{uva. Ba{ka, sega }e mu ja ispratat i Radmila Kiprijanova, pa }e moàt zaedno vo Va{ington da formiraat zadgrani~en komitet na DA. So ovaa vlada, Cile kone~no go napravi istoriskiot dogovor za koj tolku godini zboruva{e. Go potpi{a i ima {ansi da si zamine vo istorijata.

292 prazna PANCIR-DEMOKRATIJA 15 januari 2000

• Da molime Boga Milo{evi} da im ostane na Srbite

1. Po~na da funkcionira noviot koncept na policijata. Duri i porano otkolku {to se o~ekuva{e. Trojca policajci se ubieni, zatoa {to se drznale da proveruvaat vozila vo atarot na koalicioniot partner. Sega stanuva jasno deka noviot koncept na policijata e sekoj koalicionen partner da si ima svoja teritorija. Isto kako {to si ima svoi danoci, carini, organizirana trgovija i obrazovanie. Zatoa sega ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska najavuva zemawe na odgovornost na policiskite na~alnici koi gi pu{tile siroma{kite policajci vo Ara~inovo nepodgotveni. Koga ve}e mom~iwata, po gre{ka, zalu- tale na tu|a teritorija trebalo barem da im dadat panciri. Vakvi gre{ki vo idnina ne smeat da se povtoruvaat. Ara~inovci í pomognaa na Vladata da ni go izbere pretsedatelot na dràvata, a tamu nekoi neodgovorni funkcioneri gi ispratile mladite policajci da im ja kontroliraat trgovijata so oru`je, droga i so ukradeni avtomobili. Toa e bez obraz i bez ~uvstvo za blagodarnost. Noviot koncept na policijata, pretpostavuvam, }e zabrani rutinski policiski akcii i vo stru{kite Vele{ta i Radoli{ta, svetite mesta za koi Men- duh Ta~i re~e deka za Albancite od Makedonija se isto kako i Drenica vo Koso- vo. Pretpostavuvam, zatoa i vo Ara~inovo koe od selo prerasna vo grat~e so 14 iljadi ìteli nema policiska stanica. Zo{to redot i mirot da ne go odrùva OVK? Zatoa pancirite i celosnata borbena oprema moàt da se vidat niz ulicite na glavniot grad na dràvata. Kolku za da nî potsetat vo ~ija teritorija nî ostavile i da znaeme od kogo treba da se pla{ime. Za poseta na prijatelite od koalicioniot atar }e ni dodelat stranska pomo{ vo panciri. I taka }e ja izgradime demokratskata dràva so relaksirani me|unacionalni odnosi. Nie sme lideri na Zapadniot Balkan. @iveeme vo pancir demokratija. 2. Zo{to opozicijata tolku vika{e deka Vladata na Qub~o Georgievski }e nî bugarizira. Xabe se pla{at. Ovie i da sakaat da nî vrzat so Bugarija, Bugarite ne nî sakaat. Eve najavija voveduvawe vizi, za{to morale da se prisposobat na {engenskite standardi na Evropskata unija. Kolku {to gi poznavame Bugarite, tie od pusto podlizurkovstvo, sigurno i }e ni vovedat vizi, za da im se dodvorat na Evropejcite. Vpro~em, vo istorijata samo toa i go pravele. Ako, taka ni treba. Da gi po~uvstvuvame ve}e edna{ plodovite od pozi- tivnata energija kon sosedite.

295 Tuku, da se molime na Boga Milo{evi} da ostane na vlast vo Srbija. Za{- to, padne li Milo{evi}, }e izbegaat od nas i Srbite. Si ostanavme sami na Zapadniot Balkan. 3. Najsme{noto soop{tenie {to go slu{navme denovive be{e toa deka {eficata na Boris Trajkovski Dosta Dimovska, go informirala za akcijata na policijata i za tragedijata vo Ara~inovo, vo uloga na minister za vnatre{ni raboti koj oti{ol na priem kaj pretsedatelot na dràvata. Da bevme normalna dràva, soop{tenieto }e go sfatevme seriozno. Ama bidej}i sî u{te pametime kako pretsedatelot stana kandidat za {ef na dràvata i bidej}i sî pove}e ~uvstvuvame deka vo pancir demokratijata sî pove}e ìveeme vo partiska dràva, pologi~no e na sredbata ministerkata Dimovska da mu dala na pretsedatelot Trajkovski partiska zada~a. Barem neka ne davaat soop{tenija. Da ne se smeeme. Za{to rabotava ne e za smeewe. Pretsedatelot ni e seriozen i najseriozno otide da bara pomo{. Celo vreme go povikuva Gospod da í pomogne na Makedonija. A toj otide po pomo{ vo Germanija. Dodeka Gospod ni se smiluva, neka pomogna Germanija kolku za da preìveme. Poblisku ni e. 4. Pavle Trajanov izbra mnogu lo{o vreme za pravewe partija. ]e nî fati epidemija na grip. Taka {to sega ministerot za zdravstvo Dragan Danilov- ski }e moè da í pomogne na vlasta. ]e zabrani grupirawe i Pavle ne }e moè da si ja grupira partijata. Pusti Pavle, }e mora da dejstvuva vo }elii. Belki partiski, a ne zatvorski. 5. Na pat od Va{ington za Atina, noviot potpretsedatel na Vladata Va- sil Tupurkovski propatuva niz Makedonija. 6. Qub~o im dade na potpretsedatelite doma{na zada~a za da im ja oceni slednata sednica. Dosta Dimovska i Bedredin Ibraimi imaat resori, pa znaat {to }e pi{uvaat. Siroma{kiot Cile si ostana bez resor, pa }e mora da pi{uva na slobodna tema. Bidej}i najgolem del od funkcijata }e ja pomine vo avion, sostavot }e mu se vika "@ivot na 10 iljadi metri".

296 BRKAWE PESOK 22 januari 2000

• Raketite top ne gi bie

1. [to mu treba{e na premierot Qub~o Georgievski da izjavuva za Make- donskoto radio deka Makedonija e bombardirana od stranski investicii. Puka na site strani. Na ministerkata Dosta tolku í se sobra rabota, {to }e po~ne da vika: "Dosta!". Site velat deka e mo}na èna, pa mnogu í davaat rabota, za da ne se zasedi. Malku í bea reketari, sega }e mora da brka i raketari. Na cela maka, gospo|icata Dimovska se sre}ava i so stranskite diplomati. Im vetuva deka policijata }e se bori protiv organiziraniot kriminal. Ni{- to ne kaà za organiziraniot terorizam. Za{to, raketiraweto na policiskata stanica vo Oslomej nema takvi dimenzii. Verojatno, nekoj minuva~ zastanal so kola, go izvadil raketniot frla~ {to mu se na{ol pri raka kako li~no vooru- ùvawe za samoodbrana i ispukal dve raketi vo policiskata stanica. Nitu nekoj zaginal nitu, pak, bil ranet. Neorganizirana rabota. Zlobnicite velat deka Fr~koski í bil sovetnik na Dimovska. Se gleda po odnesuvaweto na policijata. Samo pravi paradi. Duri napravi i fotorobot na eden od ubijcite na policajcite. Ostanuva u{te akcijata za brkawe pesok i pre- baruvawe na garaìte vo Ara~inovo, pa da poveruvame vo prikaznite za sovetni~kata uloga na nekoga{niot prv policaec vo kabinetot na sega{nata prva policajka. Jas li~no ne veruvam vo toa. Ne, barem dodeka ne vidam zlaten ~asovnik "roleks" na rakata na Dosta. I dodeka ne se pojavi so izjava deka vo Ara~inovo imalo samo privatna ùrka, a raketiraweto vo Oslomej e naduen balon. 2. Sepak, veruvam vo prikaznata za pritvoreniot od Ara~inovo, koj vo policiska stanica po~inal poradi predoziranost so kokain. Ubavo se vide od snimkite na televizija. Na ~ovekot mu bilo preku glava od kokainot. Ima{e vidlivi tragi na liceto. 3. "Bum" vo Oslomej, "bum" vo Belimbegovo. Vo Oslomej eksplodirala raketa, vo Belimbegovo eksplodirala gr~ka investicija. Bidej}i na{ata vlada ne raketa, tuku top ne ja bie, ministrite re{ija pove}e da se osvrnat na eksplozijata na gr~kata investicija vo kolbasarskata industrija vo Makedonija. Ne pomina ni eden den otkako pretsedatelot Boris Trajkovski na otvoraweto na Kardiohirur{kiot centar vo Voenata bolnica izjavi deka sega }e bidat "zadovoleni gladot i apetitot na makedonskite gra|ani", izbranicite na gra|anite pobrzaa na gr~ki kolbasi.

297 Bidej}i "Nikas" od Atina se potegnal do Skopje da otvori fabrika za suvomesni proizvodi i da vraboti stotina lu|e, toa be{e dovolna pri~ina na ru~ekot da dojdat i pretsedatelot na dràvata Trajkovski, i premierot Georgi- evski, i polovina Vlada. Osobeno {to gazdata na "Nikas" e kum na gr~kiot premier Simitis. I {to od gr~ka strana be{e dojden ministerot za severna Grci- ja, pa soodvetno na nivoto, od na{a strana mora{e da bidat i pretsedatelot i premierot. 4. Dodeka pretsedatelot i premierot mu pravea dru{tvo na gr~kiot minister, drugite ministri vo Vladata se rasprsnaa vo strelci za da go proverat kvalitetot na me|usosedskite odnosi. Ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov znae deka pozitivna energija so sosedite se dobiva samo so poln stomak. Ministerot za odbrana Nikola Kqusev se interesira{e da ne do{le slu~ajno, so pratkata na kolbasite od Solun, u{te nekolku haubici od pred vtorata svetska vojna. Mi- nisterot za razvoj Borko Andreev zaskital. Toj mislel deka se otvora zonata vo Bunarxik. Ministerot za obrazovanie Gale Galev be{e dojden da proveri dali na{ite visokoobrazovani kadri moàt da odgovorat na predizvikot na pravewe gr~ki kolbasi. Ministerot za kultura Quben Paunovski se interesira{e dali so ovaa investicija }e se za~uvaat kulturnoto nasledstvo i tradicijata na pravewe suxuk. Ministerot za urbanizam Du{ko Kadievski do{ol da proba zo{to Georgievski mu dal na gr~kiot investitor golo par~e zemja. Ministerot za iseleni{tvo Martin Trenevski saka{e da se uveri dali kolbasite na gr~kite ise- lenici vo Avstralija se so ist vkus kako tuka{nite. A ministerot za ekologija Toni Popovski ima{e specijalna zada~a da ispita da nî ni podmetnat Grcite nezdrava hrana. Na ru~ekot ne se pojavi Dosta Dimovska, iako tamu í be{e mestoto, bidej- }i treba{e da go rasvetli "bumot" na ovaa investicija. Me|utoa, od tolku pukawe na razni mesta vo dràvata, siroma{kata ne uspeva da odi na ru~ek so kumot na Simitis. Potpretsedatelot Tupurkovski go zeznale. Ne mu kaàle deka }e ima ru~ek, pa pred toa se najal }ebap~iwa. Ministerkata za trgovija Milijana Danevska protestira, za{to gr~kite kolbasi ne se vklopuvaat vo kampawata "Da jademe makedonski proizvodi" A ministerot za finansii Nikola Gruevski ne do{ol za{to mu bilo strav. Gi znae apetitite na negovite kolegi, pa se ispla{il da ne mu ja ispora~aat smetkata za ru~ekot nemu. Gi nema{e ni ministrite od DPA. Tie ne mrsat dodeka gi ~ekaat rezultatite od balisti~koto ve{ta~ewe na raketata "zemja ‡ zemja" {to padna na nivna teritorija.

298 DETSKA RADOST 29 januari 2000

• Narodot e neprijatel na dr`avata

1. Povtorno ne mi be{e jasen premierot Georgievski koga ni re~e deka site treba da se raduvame. Zo{to da se raduvame? Zatoa {to po dva meseca }e po~neme pregovori so EU ili, pak, zatoa {to Unijata im gi ukina vizite na gra|anite od Bugarija i od Romanija? Kolku {to zabeleùvam denovive, narodot ne{to ne ni e mnogu radosen kako premierot. Toa ne e dobro. Stanuva zbor za neosvesten narod koj ne ja ~uvstvuva istoriskata dimenzija na dobrata volja na EU da po~ne pregovori so Ma- kedonija. Na premierot Georgievski mu e najte{ko. Toj veli deka site treba da se raduvame, a nie ne znaeme zo{to, i ne go po~ituvame negoviot zbor. [to da pravi siroma{kiot premier so narod koj mu e dràven neprijatel. Tuku, ne treba da se griì premierot zo{to narodot ne mu gi sfa}a moti- vite za radost. Ubavo se reklo. Glupav narod ‡ silna dràva. Taka {to, vlasta moè na raat da si se raduva. Neka mu ja misli koga narodot }e se opameti. 2. Narodot e dràven neprijatel bidej}i gleda televizija i ~ita vesnici na dràvnite neprijateli. A toa se, se razbira ‡ novinarite. Sega Georgievski i niv gi pokanuva da se raduvaat zaedno so nego, a tie od inaet ne se raduvaat. I toa, kako {to veli, radosta treba da ja spodelat i pozicionite i opozicionite novinari. Za premierot ne postojat obi~ni novinari. Za nego novinarite mora da bidat vo ne~ija funkcija. Porano toa se vika{e op{testveno-politi~ki rabotnik. Sega se vika partiska vojnik. Vo poslednite desetina dena imav dve javuvawa vo koi visoki funkcioneri od vlasta me pra{uvaa "Za koja dràva raboti 'Ve~er'?" Ni{to novo i ni{to voznemiruva~ko. Urnekot e ist kako i vo vremeto so SDSM. I tie koga bea na vlast, a i ovie novive tolku se zanesuvaat vo svojata golemina i mo}, {to vedna{ se identifikuvaat so dràvata. [tom mediumite }e im otkrijat ne~esni raboti, vedna{ obvinuvaat deka rabotime protiv drà- vata. Zatoa i ne se obiduvam da im objasnuvam. Neka odgovorat tie na pra{awe- to: "A za koja dràva rabotite vie?" 3. Premierot Georgievski otide vo Stokholm na Forumot za holokaustot da ja pretstavi Makedonija vo najdobra svetlina. Na taa tema, toa i ne e te{ka rabota, bidej}i vo Vtorata svetska vojna i vo odnosot kon Evreite, Makedonija e ~ista kako solza. Arno ama, i bugarskiot pretsedatel Petar Stojanov na Forumot vo Stok- holm pobara priznanie za negovata zemja. Fala mu na Gospoda, sî u{te ima ìvi

299 svedoci za toa kako pominaa makedonskite Evrei za vreme na Vtorata svetska vojna i ~ija vojska gi transportira{e kon logorite na smrtta. Sega ne ni e jasno dali premierot Georgievski ne znae deka toga{nata bugarska vlast ja organizira{e hajkata protiv Evreite vo makedonskite gradovi ili, pak, od po~it kon Stojanov, ne saka toa da mu go kaè za da ne ni se naluti. Kako {to premol~i Georgievski, u{te malku }e izleze deka ako bugarskata vojska ne gi gonela Evreite, toga{ Makedoncite sami gi transportirale so Hitlerovite vagoni. Kako {to trgnal Stojanov da ja pere ne~istata istorija na negovite prethodnici, }e izleze deka Makedonija, a ne Bugarija e vinovna za pogromot na Evreite od tuka{nite gradovi. 4. Zatoa, pak, Georgievski vo Stokholm zavr{i druga rabota so koja }e ja spodeli radosta so drugi dràvi za brziot ~ekor kon Evropa. Sega razgovaral i so Slova~ka za sklu~uvawe spogodba za slobodna trgovija. Blaze si í na Slova~ka. Kako so koja zemja }e sklu~ime dogovor za slobodna trgovija, taka Evropskata unija so niv gi intenzivira odnosite. Taka se slu- ~i so Slovenija, Turcija, sega i so Bugarija. ]e izleze deka i so Slova~ka xabe }e go potpi{uvame dogovorot. Tie }e vlezat vo EU i dogovorite nema da vaàt. 5. Redovno gi sledam site vesti na televiziite. Po~nuvam so vestite na privatnite televizii. Crnila. Od crno ‡ pocrno. Tamu rabotat samo dràvni neprijateli za proteruvawe od zemjata. I otkako }e se razo~arame vo kolku lo{a zemja ìveeme, doa|a Dnevnikot na dràvnata televizija. Taka {to MTV ni doa|a kako relaksacija. Da se raduvame na rabotnite pobedi, da se odu{evu- vame na pametnite govori na premierot Georgievski i na visokointelektualni- te izblici na pretsedatelot Trajkovski. Najdobra asocijacija za brzoto ~ekorewe kon Evropa, onoj istoriski den koga ni soop{tija deka }e pregovaraat so nas, be{e izve{tajot za otvoraweto na fabrikata za pa{teti vo Kumanovo. Ministerot za zemjodelstvo Marjan \or~ev ja otvori linijata za pa{teti, koja }e bila prva faza od razvojniot proces. Vtorata faza predviduvala proizvodstvo na "mesen narezok". Arno ama, za toa }e trebalo da se vklu~i i naukata, za{to tie }e bile za izvoz. Za nas moè i bez nau~ni soznanija. ]e preìveeme so pa{tetite i bez nauka. Eheej, do kade stignavme. I pa{teti nau~ivme da pravime. 6. Samo i pa{tetite na Marjan \or~ev ne se ni{to, vo odnos na uspesite na gradona~alnikot na Skopje Risto Penov. Zamislete, se izgradil drven most na Kale. Zar moè{e Penov da ne se pojavi da ja prese~e lentata na takvoto majstorsko delo na na{ite graditeli. Pravime pa{teti i gradime mostovi. I posle nekoj neka ne se raduva na na{ata podgotvenost za Evropa.

300 BIM I BUM 5 fevruari 2000

• Mirni soni{ta na pretsedatelot za mirna Makedonija

1. Zo{to pretsedatelot na dràvata i premierot davaat eksplozivni izjavi. Samo ni ja kobat sudbinata. Se se}avate, samo {to Qub~o Georgievski re~e deka ovaa godina }e bideme bombardirani od stranski investicii, edinstvenoto ne{to {to dojde od strana be{e raketata vrz policiskata stanica vo Oslomej. Tamam pretsedatelot Trajkovski otide vo stranstvo so izlagawe na tema "Bum ili bomba vo Makedonija", vo Kumanovo frlija "ka{ikara" vo krugot na policiskata stanica. Od ekonomskata eksplozija zasega gi slu{ame samo eksploziite na nepoz- natite bomba{i. Ako trgne kako pred dve godini, sega }e treba da o~ekuvame bombi i neidentifikuvani eksplozivni napravi, vo Prilep (da ne ostane pokuso od Kumanovo), Tetovo, Ki~evo, na skopski Bit-pazar... Sega zasega e interesno. ]e se skr{i nekoe staklo, }e privedat nekoj novinar, pretsedatelot i premierot }e si razmenuvaat izjavi za izvonrednite per- spektivi na patot kon Evropskata unija. Bezopasno. Kako vo stripovite. Ne "Bum" ili bomba, tuku "Bim i Bum". Vpro~em, i premierot pred dva dena nî ute{i deka dva-tri incidenti ne se ni{to vo odnos na vkupnata bezbednosna sostojba vo dràvata. Gra|anite mo- àt da spijat mirno. Barem tie {to ne se privedeni vo policiska stanica. 2. Pretsedatelot Trajkovski na politi~arite od cel svet {to bea sobrani vo Davos im go odzede zdivot koga im kaà deka "vo Stariot zavet, najsilni- te lideri, kako {to se faraonite na Egipet i kralot Nabukodonosor, imale sovetnici koi gi tolkuvale nivnite soni{ta i moèle da ja pretskaàt idninata". I natamu vnimatelno ja ~itam Biblijata za da doznaam kade moàm da najdam takvi sovetnici... Za àl, mislam deka drevnite sovetnici otidoa po patot na sfingata... Ne mi e jasno dali noviot pretsedatel, kako najsilen lider na Zapadniot Balkan, ve}e se zamisluva deka e faron, kral, ili bara nekoja gata~ka da mu gi tolkuva soni{tata. I neka ne brzaat mnogu so renoviraweto na rezidencijata na Vodno. Kojznae, koga }e se vrati pretsedatelot od pat, moèbi }e pobara da mu se izgradi piramida vo Strumi~ko. Me|u ~u{kite i frenkite e ramno i kako sozdadeno za piramidi. Tuku, daj da ne mu sozdavame griì na pretsedatelot, pa posle da ne moè ubavo da spie. Za{to ako toj ubavo spie, toga{ mudrecite }e moàt da mu pret- skaàt ubavi raboti za Makedonija. Za na{ata idnina, najva`no e pretsedatelot da ni sonuva ubavi soni{ta. Dovolno e {to nie spieme nemirno.

301 3. Dali mudrecite {to }e trgnat po patot na sfingata }e mu {epnat na Trajkovski {to bi moèla da zna~i trojnata sredba me|u Ha{im Ta~i od Koso- vo, na{iot Arben Xaferi i bugarskiot premier Ivan Kostov. Koga Bugari i Albanci razgovaraat za stabilnosta na Makedonija, moè da se zamisli za kakva stabilnost zboruvaat. Ba{ me interesira dali drevnite sovetnici se se}avaat kako Bugarite i Albancite ja stabiliziraa Makedonija pred edno {eeset godini. Istorijata e dovolen svedok za taa stabilnost. So rampa kaj Grup~in i Podmoqe. 4. Pusti Branko Crvenkovski pak e vlezen vo film deka pravi vlada. De- mek, toj e mandatar, ama imiwata na ministrite sî u{te se vo faza na {pekula- cija. I sega mandatarot razmisluva komuo da mu ja dade doverbata. Gledam Ilinka Mitreva ve}e se odnesuva kako ministerka za nadvore{ni raboti. Izleguva Alek- sandar Dimitrov na sonce i vedna{ po nego Ilinka od senka. Zo{to Branko tolku razmisluva za sostavot na negovata vlada. SDSM barem ima provereni kadri. Gi znaeme. So godini gi proveruva{e vrz na{iot grb Naviknati sme da nî javaat. Tuku, problem e {to, fakti~ki, od tri vladi, nie nemame ni edna. Branko }e pravi vlada vo senka. I Pavle Trajanov }e pravi vlada vo senka. A i ovaa son~evata na Qub~o ne li~i kako vlada, tuku na zdruènie na partiski oddelenija. I taa odlukite gi donesuva od nekakvi senki, vo izvr{ni kancelarii i komiteti, vo sekretarijati i vo centralni komiteti. Sre}a na{a {to premierot so izjavite ni gi gree srcata, pa ne nastinav- me pod senkite. Za{to, da ima{ tri vladi, a site da bidat vo senka, mora na narodot da mu se temni. Ako ve}e ne mu padnal mrak na o~i. 5. Ministerot za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska izgleda ne mu go dala istiot izve{taj za Ara~inovo {to im be{e podelen na pratenicite i novinarite i na nejziniot {ef Qub~o Georgievski. Ili, pak, premierot, od {to mu se stemnilo, ne uspeal da go pro~ita. Vo izve{tajot se veli deka tragi~nata no} koga zaginaa trojcata policajci, MVR organiziralo akcija za fa}awe na kradeni koli. A premierot veli deka akcijata bila za otkrivawe {verceri so droga, "neli taka!?" 6. Ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov i partiskite rakovodstva velat deka najavite za nekoi ambasadorski mesta i {pekulaciite so imiwa se isfrleni od rakav. Dobro bi bilo imiwata da gi isfrlaat od rakav. Spored toa kakvi imiwa se vrtat po mediumite, poprvin bi bilo deka se isfrleni od nogavica.

302 MAGARE[KI KLUPI 12 fevruari 2000

• Tesni mi go skroi, ubavo mi stoi

1. Zo{to ministerot za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska si zamina od Sobranieto koga po~na raspravata za "slu~ajot Ara~inovo"? Zatoa {to toj slu- ~aj pove}e ne postoi. Premierot Qub~o Georgievski go zatvori "Ara~inovo" u{te minatata nedela, taka {to pratenicite xabe gubea vreme. I xabe postavuvaa pra{awa, na koi Dimovska ne saka da odgovori. Taa ne gi slu{a niv. Taa si go slu{a liderot. Bidej}i premierot re~e deka "slu~ajot Ara~inovo" e zatvoren, nema potreba ni sudovite da gubat vreme. Nema smisla ministerot za vnatre{ni raboti, kako dama, da se zanimava so grdi raboti. Zatoa, Qub~o pobrza da ja oslobodi od slu~ajot so ubistvoto na trojcata policajci. Dosta se fati so poènstveni aktivnosti. Im kroi uniformi na policajcite. Koga }e gi spastri niv, i nam }e ni skroi kapa. Tesno ni go skroi, ubavo ni stoi. 2. Kroeweto po~nuva so predloènite ustavni promeni. So niv na policijata }e í se dozvoli da vr{i pretresi vo stanovi bez sudski nalog. Sî pove}e zali~uvame na Hrvatska. A tie se pove}e begaat od toa {to bile. Duri i Amerikancite ne{to nî "zafrkavaat". Neli tamu pobedi Ra~an so "komuwarite", a Medlin Olbrajt, ne znaej}i so kogo si ima rabota, otide da im ~estita. Dodeka Amerikancite odat da im ~estitaat na komunistite, na{iot premier ‡ demokrat zamina da go pogrebe Tu|man, komu nikoj od Zapad ne saka- {e da mu oddade posledna po~it. Vo Makedonija se reinkarnira duhot na Tu|manovata Hrvatska. Vlastite organiziraat balovi, {ijat novi uniformi, organiziraat paradi na oru`je, priveduvaat novinari... Tu|man e mrtov vo Hrvatska, ama duhot mu {eta niz Make- donija. "@iv e toj, ìv e, tam na Balkana!" 3. Pretsedatelot Boris Trajkovski im se naluti na novinarite {to mu postavuvaat neva`ni pra{awa. [to gi interesira tamu za nekoi "Obedineti Makedonci" od Kanada, koga toj se sretnal so 80 drugi zdruènija. I zo{to da odgovara na neva`ni pra{awa, koga toj za vreme na golemata evropsko-kanadska turneja postavil mnogu pova`ni temi na dneven red. Na primer, Trajkovski pobaral Makedonija da bide izbri{ana od spisokot na zemjite sprema koi Evropskata unija ima vizen reìm. Tie tamu tolku se ispla{ile od baraweto na Boris, taka {to od uplav ja izgubile gumi~kata za bri{ewe. Inaku, bi nî izbri{ale tie odamna.

303 Interesno, kolku pove}e na{ite se falat deka nî cenat vo svetot, tolku pove}e se stega obra~ot okolu Makedonija. Ne gumi~ka za bri{ewe, tuku Evro- pejcite bi nî zagradile so ograda i bi pu{tile struja po ìcata, za da se izoliraat od nas. Samo {to u{te ne se sigurni do kade }e bide granicata na Makedo- nija, pa malku docnat so ograduvaweto. 4. Najdobro e i pretsedatelot da trgne po stapkite na ministrite vo Vla- data, pa za novinarite da podgotvi ortomi. Tie moàt da bidat pove}enamenski. Ako nekoj bezobrazen novinar, koj postavuva pra{awa na koi ministrite ne znaat da odgovorat, ja preskokne crvenata ortoma, od nea moè da se napravi jamka. Najbezobraznite treba da se obesat. So dostojna po~it kon sedmata sila i javnosta kako ~etvrta vlast, za{to ne se raboti za obi~na ortoma za vrzuvawe dobitok, tuku za crven svilen gajtan. Ortomite doa|aat po bezuspe{niot obid ministrite vo Vladata da bidat za{titeni so staklo. Da bidat izolirani od nadvore{ni vlijanija kako vo stak- leno yvono. Zatoa {to na{ite ministri se od zagrozen vid. Takov eksperimen- talen proizvod te{ko se odgleduva. Edinstveno ne treba da se griàt deka, ne daj boè, moè da im se slu~i toa {to mu se slu~i na ministerot za odbrana na Jugoslavija. Kaj nas nema opasnost od takov vid terorizam. Nikoj ne e tolku lud da leì v zatvor za bilo koj na{ minister. 5. Dogovorot me|u Qub~o i Cile po~na da funkcionira. Koalicijata se fati za lopata, "Bunarxik" }e se gradi vtor pat. Sega pretpostavuvam, so pro- letnite denovi }e po~nat da doa|aat i gore{tini, pa rabotite pak moàt da zaprat kaj nekoja koaliciona dozvola. Ama zatoa, ima i treta sre}a. Po proletta i letoto doa|a i esen. A naesen se lokalnite izbori. "Bunarxik" }e po~ne da se gradi tret pat. Tajvancite moàt da bidat zadovolni. Ako nikoj drug, barem nekoja rabo- tilnica moè da ostvari golem profit od otvoraweto na slobodnata zona. Na primer, tie {to izrabotuvaat lopati. 6. Potpretsedatelot na Sobranieto, Tomislav Stojanovski, javno ja iznese sopstvenata dilema: dali e pratenik, ili magare. Na novinarskite pra{awa na TV "Kanal 5" i Telma, kako }e gi komentira obvinuvawata od eden negov sopartiec od Kumanovo deka e kriminalec, potkrepeno so faktot deka toa go tvrdi pratenik vo Sobranieto, Stojanovski luto odgovori: "A jas {to sum, magare li?" Nesfatlivo e kako visok funkcioner na vladeja~kata partija, plus toa i ugleden advokat postavuva takva dilema. Belki VMRO-DPMNE na taka odgovorno mesto vo dràvata ne bi postavila magare. Ba{ka, vo Sobranieto sedat pratenici. Klupite se prateni~ki, a ne magare{ki.

304 OVAA ZEMJA 19 fevruari 2000

• Hrvatska }e uveze Albanci za da ja primat vo EU

1. Generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson, vo ~etvrtokot be{e vo ednodneven prestoj na na{ata teritorija. Lordot gi sobra Vladata i pratenicite vo Sobranieto i im odrà predavawe na tema: "Ulogata na Milo{evi} vo destabilizacijata na regionot, so popaten osvrt na nesre}nata sudbina na Makedonija {to vakvi gosti gi pre~ekuva kako da se Gospod". Pratenicite go pozdravija lordot, mu rakopleskaa i se izraduvaa deka eden ubav den, ako mu zatrebame na NATO, nie pak }e se pokaème kako dobri doma}ini na stotici iljadi begalci. Nikoj ne mu se naluti na Robertson {to ne saka{e da go izusti zborot "Makedonija". Osven bezobraznite novinari koi, po obi~aj, postavuvaat neva`- ni pra{awa. Bidej}i ne bea sigurni dali Robertson znae kade se nao|a. Vo Ma- kedonija ili vo Kosovo. Generalniot sekretar im odgovori deka toj nema kriza na identitetot i znae kaj kogo do{ol i kade do{ol. Ama, da pukneme, ne ni prizna. Ili, o~ekuva{e od nas da odgovorime na pra{aweto pred ~ij parlament zboruval Robertson i vo koja zemja. Vo ovaa zemja. 2. Vo ovaa zemja nema samo kriza na identitetot tuku ima kriza na pravnata dràva. Vo su{tina, ima pravna dràva, ama ne e pravno formulirana. Spo- red definicijata na premierot Georgievski kako toj go zamisluva zakonot za obes{tetuvawe na {teda~ite na TAT: "Moè da se najde ne nekoj strogo formalno pravno preciziran zakon, tuku ne{to {to jas go ponudiv pred edna godina, a {to Bitolskiot sud go blokira{e". Spored toa, premierot veli deka treba da ima zakon, ama da ne bide zakon. Isto kako {to ima sud, ama ne mora da se odnesuvame kon nego kako kon sud. Po istata logika, i Vladata ne e vlada, i premierot ne e premier, i Sobranieto {to treba da go izglasa toj zakon ne e sobranie, i pretsedatelot na Republikata koj treba da go potpi{e ukazot ne e pretsedatel. Gledate, sî si se vklopuva vo prikaznata na Xorx Robertson. Ovaa dràva ne e dràva. 3. Ama zatoa, pak, Cile sega ja zede rabotata vo svoi race. ]e im gi vra}a parite na TAT-ovci. Nebare od niv zavisi opstanokot na vlasta. Site drugi se zadovolni. Sega stanuva jasno zo{to Qub~o mu ja prifati platformata na Cile i zo{to ne dozvoli da se raspadne koalicijata za promeni. Mu treba ~ovek koj }e mu gi zavr{i valkanite raboti, pa ako ne uspee, }e vika: "Ne sum jas, ìmi majka!"

305 Qub~o Georgievski be{e toj {to u{te kako opozicija potpi{uva{e dogovori so TAT-ovci za da glasaat za nego. Sega Cile, kako pozicija, }e potpi- {uva dogovori za da glasaat protiv nego. Site. I TAT-ovci na koi nema da im gi vrati parite, i drugite {to ne sakaat nekoj da im zema pari za da im vra}a na TAT-ovci. 4. Cile }e pravi "bum". "Bum Cile bum". Toj ne go ferma pretsedatelot Trajkovski koj sî u{te e vo dilema dali }e bide bomba ili "bum". Iako {eficata Dosta e sigurna deka se raboti za bombi. Sepak, najte{ko mu e na Kqusev. Toj si ima problemi so seks-bombi. Duri i NATO se zagri`il {to se slu~uva vo na{eto ministerstvo za odbrana. Pa Robertson go te{el Kquseva da ne bide mnogu ~uvstvitelen. Toa ne e za "trevoga". Toa e za pofalba. Starite ni go obelija obrazot. Prvo Gligorov, a sega Kqusev. I dvajcata {tipjani. Of, of of, Don~o {tip- jan~eto... Ama namesto vo vre}ata so oriz da krijat bombi, nim im se skrile seks-bombi. "Alkaloid" najavuva deka idniot mesec }e ni donese "vijagra". Ama taa e za mladi. Plus i stranska. A nie sme srede kampawata "Da kupuvame makedonski proizvodi". Zatoa ‡ site vo [tip. Da nî fati majata. Tamu vireat najgolemite qubovxii vo makedonskata politika. 5. Premierot Georgievski na sobirot na Ist-Vest institutot re~e: "Iz- minative deset godini vo regionov bea stabilni samo Makedonija i Grcija". Bidej}i najgolem del od tie deset godini vo Makedonija na vlast be{e SDSM, Qub~o mu oddade me|unarodno priznanie na Branko Crvenkovski. Do kade se konsultaciite za novata vlada vo senka? Vo koja kafeana zap- rea? Ili snemalo viski vo me|uvreme, pa do{lo do kriza vo pregovorite. Sepak, ne e seriozno da pravi{ vlada vo senka koga e studeno. Poudobno e na toplo da se ozboruva po kafeani i da se pu{taat novinarite, mediumite da ti ja zavr{at rabotata. Neka zaproleti, pa koga }e ogree sonce, }e profunkcionira i vladata vo senka. Kaj se videlo senka bez sonce. 6. Od finansiskata inspekcija na Upravata za javni prihodi vo firmata na biv{iot minister Boris Stojmenov me interesira samo edna rabota: Dali vo BS bile ispla}ani site pridonesi za platite na Qub~o i Dosta, ili ne{to se pla}alo, a ne{to se davalo vo ke{. 7. Evropskata unija í prepora~ala na novata hrvatska vlada da go sledi primerot na Makedonija na nejziniot pat kon asocirawe i stabilizacija. Bi- dej}i se znae {to í e najva`no na EU vo Makedonija, preporakata do Hrvatska e pod itno da po~ne da uvezuva Albanci.

306 PROLETNA OFANZIVA 26 fevruari 2000

• NATO upravuva so Zapaden Balkan, a Xaferi e guverner na Makedonija

1. Prvo dojde generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson i im odrà predavawe na pratenicite na Sobranieto. Potoa dojde komandantot na silite na NATO vo Evropa Vesli Klark i pak ni oddade priznanie za sorabotkata. Sega u{te 2000 vojnici na KFOR }e odat kako zasiluvawe na postojniot kontingent vo Kosovo. Ve~niot @ivko Tolevski }e organizira miting na nezadovolstvoto na, kako {to predviduva, 100 iljadi rabotnici. Branko Crvenkovski ~eka u{te malku da se stopli, pa vladata vo senka da gi izvadi na sonce nezadovolnite za da pravat mitinzi. Ima da puka na Balkanot na site strani. Proletna ofanziva. Na ovaa vlada, vakva ofanziva }e í bide dobredojdena. Pak }e ima begalci, pak }e se gradat kampovi, pak koalicionite partneri }e gi relaksiraat me- |uetni~kite odnosi i pak nema da imaat vreme da se zafatat so reforma na stopanstvoto. Koj }e ima srce da gi kritikuva koga helikopterite i avionite pak }e letaat nad na{ite glavi. U{te se pravdaat deka ni{to ne napravile poradi minatogodi{nata begalska kriza. U{te edna kriza ovaa prolet, i obezbedeni se i za idnata godina. ]e im ostane samo griàta da si kupat u{te desetina luksuzni vozila. Da ne ~ue zloto, da ne im zatrebaat za begawe. 2. ' Bati Vladata {to se ispla{i od @ivko Tolevski. 3. Ete i noviot komandant na silite na KFOR vo Makedonija, generalot Xon Dajermont, veli deka vo Makedonija mu bilo kako da si e doma. Pred da dojde tuka, bil na slu`ba vo Bosna i Hercegovina i vo Hrvatska. Ako i tamu se ~uvstvuval kako doma, te{ko nas. ]e treba da mu se obezbedat sli~ni uslovi za rabota. Vpro~em, generalot e vo pravo. Neli premierot Qub~o Georgievski vo edna prigoda mu re~e na Vesli Klark deka toj vo Makedonija ne e gostin, tuku doma}in. Ako Klark e doma}inot vo Makedonija, toga{ normalno e i negoviot general Dajermont da si se ~uvstvuva kako doma. 4. Izgleda deka od site politi~ari, samo Arben Xaferi znae to~no kolku e ~asot i koj e glaven vo Makedonija, pa se spotera do Tirana da se sretne so Vesli Klark i so Ha{im Ta~i, za da razgovaraat za incidentite vo Kosovska Mitrovica. Bidej}i NATO upravuva so Zapaden Balkan, Xaferi zasluìl da go postavat za guverner na Makedonija. Odli~na e idejata na Albancite od Kosovo Bernar Ku{ner da im izgotvi paso{i so koi tie }e moàt da patuvaat samo vo Albanija i vo Makedonija. Bidej}i paso{ite nema da vaàt za drugite evropski zemji, toa e najdobar dokaz

307 kolku me|unarodnata zednica se griì za nas. Zagrièna e slu~ajno da ne izbe- game od trloto i da se zame{ame so niv. Zatoa {to Makedonija kako oaza }e bide pro{irena na pogolema teritorija. Ovde niknuvaat eksperimentalni bilki. A Evropa nî zagraduva so sanitaren kordon, za da moème uspe{no da se razvivame. Ako nî izgubat i nas, te{ko deka na drugo mesto }e najdat teren za eksperimentirawe. So Ku{nerovite paso{i, me|unarodnata zaednica re{ava dva problema vo isto vreme. Em }e se za{titi od nas da nî ja zagaduvame em globalno }e go re{i albanskoto pra{awe. 5. [teta {to ne go slu{aat pretsedatelot Boris Trajkovski koga im zboruva vo Latvija. Toj re~e deka morame da organizirame lokalni izbori vo Koso- vo. Srpskata opozicija ne treba da se griì kako }e go smeni Milo{evi}, koga si go imaat Boris na Balkanot. So nego i so Xaferi kako guverner, pobedata na Boris za gradona~alnik na Kosovska Mitrovica e garantirana. 6. Se otkri tajnata na "mercedesite" za Ministerstvoto za odbrana. Tie mu doa|aat ne{to kako provizija. Germancite ni podarija transporteri od biv- {ata Isto~na Germanija, ama sme morale da kupime luksuzni avtomobili od nivna firma. Pretpostavuvam deka sli~na e i prikaznata so "krajslerite" i "kadilacite" za MVR. Amerikancite ni podaruvaat oru`je, ama mora i da kupuvame od niv. Ete, duri i Klinton se javuval vo tamu nekoja banka, za da urgira za kredi- tot za Makedonija. [to ti e lo{o vlijanie. ôvekot edna{ pomina niz Makedo- nija i po~na da se odnesuva kako na{ite politi~ari. Pretsedatel, a se javuva po banki. Ili, sepak, ova e nekoe ènsko maslo. Hilari be{e tuka dvapati. Zdelka- ta ne ja sredile Boris i Klinton, tuku prvite dami. Hilari urgirala kaj amerikanskite vrski na Vilma, Makedonija da go pomogne amerikanskoto stopanstvo. Vo dvata slu~ai, i so "mercedesite" i so "krajslerite", izleguva deka so sekoe podareno oru`je, doa|a zdelka za podaruva~ot. Samo Bugarite gi zeznavme. I pokraj toa {to Kqusev im gi zede site stari tenkovi {to treba{e da gi uni{tuvaat, ne uspeaja da ni prodadat ka{kaval, bidej}i Qub~o ima frustracii od detstvoto kon bugarski ka{kaval.

308 MAGARE[KI RABOTI 4 mart 2000

• Namesto samo vo vtornik, "Feni" }e se prodava i vo petok

1. Slavnata funkcija vo senka na Fr~koski zavr{i neslavno. I pokraj dobrite soveti {to í gi dava{e na novata vlast, ne uspea da se spasi od Anket- nata komisija na Sobranieto. [tom onaka go podbraa i pratenicite na VMRO- DPMNE, izgleda deka i na Dosta í e dosta od Fr~ko. E sega, drug problem e {to ako i ovaa vlast prodolì po patekite na Fr~ko, sostavot na Sobranieto po narednite parlamentarni izbori }e treba celiot da se pretvori vo anketna komisija. Kojznae, za da ispitaat {to sî sega se pravi so javnite nabavki, moèbi }e treba i da se zgolemi brojot na pratenicite. Kako {to trgnala rabotava, }e nema dovolno lu|e da gi ispitaat site slu- ~ai. Za{to, Fr~koski gi oblagoroduval rabotnite prostorii i kupuval kowi. A ovie gi nadrasnaa kowite i se prefrlija na amerikanski avtomobili i avioni. Iako u{te ne se simnale od magare. 2. Osven anketnite komisii, na pratenicite najgolem problem im e kako da izdràt do kraj za da si gi zemat dnevnicite. Savo Klimovski im pravi pro- zivka na krajot na ~asot. So pratenicite se odnesuva kako da se deca. A tie ne se deca. Tie se samo nedorasnati. Ne moàt da sfatat kolku pari bea potro{eni vo kampawata za da stanat tie pratenici. Za razonoduvawe na pratenicite, za da moàt da izdràt do prozivkata, zadolèn e potpretsedatelot na Sobranieto Tomislav Stojanovski. Naedno, toj e unikaten primer za dostoinstvoto na prateni~kata funkcija. Za nego ne e tolku va`na Anketnata komisija, u{te pomalku dali }e zeme dnevnica. Za nego e va`no koj kakvi ga}i nosi i, eventualno, {to ima vo ga}ite. Kako revnosen nositel na presti`nata dràvni~ka funkcija, gospodinot potpretsedatel na Sobranieto ja zasluìl doverbata na pretsedatelot Savo Klimovski vo idnina da mu dade zada~a da im ja proveruva dolnata obleka na pratenicite. Vo zavisnost od toa {to se krie pod ga}ite, }e se odreduva i visinata na dnevnicata. Ako cenime spored neodamna javno izre~enata dilema na Stojanovski: "A jas {to sum, magare li?", toga{ toj }e dobie najgolema dnevnica. 3. Siroma{kite magariwa. Ne se aktuelni samo vo ovoj sostav na parlamentot. Za vreme na minatiot sostav, pratenicite Igwatie Bogdanovski i Am- di Bajram, so viski nalevaa edno siroto magare vo kafeana srede Skopje. Kako i da zeme{, ni nema spas od magare{ki raboti. 4. Prijatelite na Qub~o epten se pokaàa. Ustavniot sud na Bugarija ja zabrani partijata na tamo{nite Makedonci "OMO Ilinden ‡ Pirin". Sepak, bugarskata vlast si ostana na zborot. Pred parlamentarnite izbori vo 1998

309 godina izjavuva{e deka ako VMRO-DPMNE pobedi na izborite vo Makedonija, sî }e bide poarno. I navistina. Poarno e ‡ i toa e fakt. [to i da napravat Bugarite, makedonskata vlast ne se buni. 5. Imam ideja kako "Feni" da se prodade pobrzo. [to pravat novinarite ve}e polovina godina? Sekoj vtornik ~ekaat vo holot na Vladata da vidat dali e prodaden "Feni". Za{to Vladata go prodava "Feni" sekoj vtornik. Za da se skusi rokot na proda`bata, najdobro e "Feni" da se prodava vo pazarni denovi. Otsega }e se prodava vo vtornik i vo petok. 6. "Te{ko e, na site ni e te{ko!", se poàli ministerot za soobra}aj Bo- bi Spirkovski pred novinarite, komentiraj}i go sindikalniot protest. Na ministerot mu e mnogu te{ko, za{to ne znae kade da najde 20 milioni dolari da kupi nov avion za Vladata. Na pregovori za pari ne se odi na magare, tuku so avion. Iljadnici lu|e se sobiraat na plo{tadot Makedonija vo Skopje da protestiraat za{to odvaj vrzuvaat kraj so kraj, a ministerot ne nekolku stotici metri od niv vo Vladata spomenuva nekakvi milionski sumi za luksuzen vozdu- hoplov. I posle novinarite se vinovni za{to toa go objavuvaat. Sepak, kupuvaweto avion nema da bide nekoja golema {teta. Zatoa {to posle toa, avionot moè da se prodade. Kako {to trgnale so rasproda`bata, ni{to ~udno na idnata vlada da í ostane barem eden avion za prodavawe. So na{ite politi~ari, kako i da ja svrti{ rabotata postojano novinarite se vinovni za nivnite izjavi. Ako ne objavi{ {to rekle, }e re~at deka gi ignorira{. Ako gi objavi{ taka kako {to kaàle, }e ispadnat glupavi. Ako, pak, im ja sredi{ izjavata i im ja napravi{ popametna, nema da moàt da si razberat {to kaàle. 7. ûdna e ovaa vlada. Tie ne se pla{at od toa od {to treba da se pla{at, tuku se ispla{ile od @ivko Tolevski. [tom toj doìvea da gi pla{i, daleku sme doturkale. P.S. Go molam Dru{tvoto za za{tita na ìvotnite da ne mi podnesuva tu`ba. Magariwata ne gi navreduvam.

310 RADOSNI USPESI 11 mart 2000

• Tetovo puka od radost

1. "Drugarice i drugovi, postigli smo ogromne uspehe. Ja sam impresioni- ran." Taka zboruva{e Tito. A ovoj budalest narod saka{e na pretsedatelskite izbori da napravi i po Tito ‡ Tito. Nam Tito ne ni treba, za{to si go imame Qub~o. So nego postignuvame ogromni uspesi. Tolku se zabeleìtelni {to na drugite im e krivo. Od qubomora ni gi ga|aat policiskite stanici so minofrla~i. Bombi ni frlaat za{to }e sme vlezele vo Evropskata unija. Seriozen li e premierot Qub~o Georgievski koga ni go kaùva ova, se obiduva da nî smiri so mamewe, ili navistina veruva vo toa {to go zboruva. Najstra{no e ako veruva. 2. Kojznae, moèbi premierot raspolagal so nekoi tajni podatoci koga pred sednicata na Sovetot za bezbednost ni ja kaà pri~inata za najnoviot bomba{ki napad vo Tetovo. Sigurno nekoj mu napravil seriozna analiza. Inaku bi imale neseriozen premier koj se potpira samo na onaa narodnata "Da mu crkne kravata na sosedot". Te{ka e makedonskata sudbina. Du{manite nikako ne ni davaat da se iz- raduvame na golemite uspesi {to sme gi postignuvale. Od zavist {to sme gi podignale odnosite so EU, ni frlaat bombi vo sredini so etni~ki me{ano naselenie. Samo, ako celta na napa|a~ot mu bila da ni ja namali radosta poradi prib- liùvaweto kon EU, zo{to, pustiot ja ga|al onaa starovremska bandera so elektri~na instalacija. Ako ve}e sakal da ni gi naru{i odnosite so Evropskata unija trebalo da izbere bandera so telefonski kabel. Taka }e moè{e da gi prekine vrskite. Vaka, {to napravi? Ja pogodi banderata so struja i naokolu zavladea mrak. Ni{to ne postignal. I so taa bandera, i bez nea, dràvata ni e pretvorena vo temen vilaet. Moèbi premierot sepak se izmamil so svoite analizi na tema: "Radosta na uspesite". Kako {to dobro ja znae prikaznata za kravata na sosedot, toj mora da gi poznava i balkanskite obi~ai za vreme na golemi radosti i proslavi. Zo{to Qub~o tolku crno gleda na rabotite? Zo{to namesto da nî te{i so protivnici i neprijateli, ne ni smisli prikazna deka vo Tetovo se pukalo od radost. Neli na ovie prostori, koga ne{to se proslavuva i koga ne moè poinaku da se iska- è radosta se puka so pi{toli i pu{ki. Taka e na svadbi, na pobedi na sportski natprevari, na kr{tavki, na sunet... E, ovoj pat bomba{ot od Tetovo ne pukal so pi{tol, za{to toa oru`je mu se videlo malo vo odnos na goleminata na uspehot

311 koj treba da se slavi. Izgleda deka stanuva zbor za nekoj epten evropski orientiran tetovec koj za proslavata na ovoj uspeh moral da zeme ra~en minofrla~. 3. Ova bombite dobro doa|aat, odvreme-navreme narodot da se zanimava so pointeresni prikazni otkolku nekakvi javni nabavki, somnitelni kupoproda`- ni dogovori, nevrabotenost, valkani dolni obleki i drugi uspe{ni dostreli na vlasta. Ba{ka, doa|a prolet, zatopluva, opozicijata najavuva è{ka prolet, se podgotvuvaat poskapuvawa, pa moè nekomu da tekne da izleguva po ulici i da se sobira po plo{tadi. Namesto toa, pointeresni se prikaznite za narodnite neprijateli i protivnici, povtorno }e go aktivirame KOS, {pionite }e rabotat na raznebituva- weto na nacionalnoto bitie, sosedite }e ni zaviduvaat, a Albancite i Make- doncite }e se karaat. Uspehot na vladeewe e zagarantiran ‡ narodot e ispla- {en, a rakovodstvoto ni e relaksirano. Osven ako nekomu banderite i raznite vidovi trupci ne mu se pri~inat lu|e, pa da rokne nekoja bomba vo kafule ili vo ~ajxilnica. 4. Premierot ima{e unikatno razmisluvawe i za odlukata na bugarskiot Ustaven sud za zabrana na OMO "Ilinden ‡ Pirin". Toj re~e bukvalno vaka: "Ako sega ne{to e zabraneto, a postoelo pred eden mesec, ako bila priznata OMO 'Ilinden' i taa u~estvuvala na parlamentarni izbori, a toa, o~igledno, ne saka{e da se prifati kako dobra politika, po sî izgleda, mora ne{to da izgubime za da sfatime deka prethodno toa, sepak, bilo ne{to, a nie ne sme znaele da go ocenime". Pa, videte sega. Ako Republika Makedonija postoi kako dràva, po sî izgleda, }e mora da ja izgubime za da sfatime deka prethodno postoela, ama ne sme ja cenele. Taka, neli? Vpro~em, {to bi rekol pretsedatelot Trajkovski: "Toa ne e politi~ko, tuku pravno pra{awe". Golema uteha. 5. Paso{ite na Ku{ner }e vaàt za Evropskata unija. Zna~i, }e moraat da vaàt i za Makedonija. Samo {to vo EU }e se patuva so viza. A kade }e se vadat vizite ako vo Pri{tina nema konzulati? Vo Skopje. Zna~i, so paso{ite }e moè slobodno da se vleguva samo vo Makedonija. Za ukinuvawe na vizniot reìm so EU, od Brisel ni zabeleùvaat deka ne sme gi kontrolirale kako {to treba grani~nite premini i deka, poradi po- roznosta na granicite, niz Makedonija se odviva {verc na oru`je, droga i lu|e. Od edna strana ni velat: "Stegnete ja kontrolata", a od druga strana nî stimuliraat da se vrzeme tokmu so Albanija i Kosovo od kade {to doa|a {vercot. ]e ni gradat i avtopat do Pri{tina. Odat po logikata, ako ve}e onie ne moàt da ja kontroliraat granicata, daj da im ja izbri{eme. Vo Evropa }e vlezeme bez granici. Zaedno so Albanija i Kosovo. I ne treba da se griìme deka EU i SAD so regionalnite inicijativi ni podgotvuvaat obnova na biv{ata ju-

312 goslovenska federacija. Vo EU }e vlezeme kako zapadnobalkanska federacija na albanskite teritorii. 6. Benzinot povtorno poskape. Cenata na naftata na svetskiot pazar padna. Ama na{ata nafta e kupena po stara cena.

DR@AVNI^KI RABOTI 18 mart 2000

• Demokratijata e mnogu neodgovorna rabota

1. Po izjavata na premierot Qub~o Georgievski deka "ministrite premnogu gi rabotat dràvnite raboti", po~nav da gi àlam pretstavnicite na vlasta. Zamislete, po 12 ~asa da se zanimava{ so dràvni~ka, namesto so nekoja popametna rabota. I zgora na toa, novinarite ne ti go priznavaat trudot. Siro- ma{kite ministri. Kade se videlo dràvni funkcioneri najmnogu da rabotat dràvni~ki raboti. Ministrite ni se premoreni. Neka si zemat odmor. Pokraj niv, }e odmorime i nie. Vo taa smisla i mu davam bezrezervna poddr{ka na premierot i celosno se soglasuvam so negovoto otkritie na su{tinskoto pra{awe od kade doa|aat {pekulaciite vo mediumite. Glavniot problem e {to tie najmnogu rabotat dràvni raboti. Toa e lo{o za dràvata. Za da ne pravat {teti, najdobro e voop{to da nî rabotat. 2. So poslednata izjava, otkrivme i kako premierot ja zamisluva demokratijata. Toj veli deka vo Makedonija ima mnogu demokratija {tom novinarite moàt da pi{uvaat {to sakaat i da ne bidat odgovorni. Isto kako i ministrite. Moàt da pravat {to sakaat i da ne bidat odgovorni. Ova demokratijata ti bila mnogu neodgovorna rabota. Samo {to za neodgovorno odnesuvawe sekoga{ se vinovni novinarite, a ne i ministrite. 3. Duri i pretsedatelot Boris po~nal da se odnesuva demokratski i da ne bide odgovoren pred partijata. ]e im go vra}a zakonot za "krajslerite" na pratenicite. Na Vladata ne í trebale tolku luksuzni vozila. E, Dosta, Dosta, se kae{ li {to na vremeto mu dade zbor na ~ovekot, a sega toj ti vra}a {to ne ti dava luksuzni vozila da uveze{? Ostavi vozilata, tuku pretsedatelot i za Tajvan }e razmisluval. I koridor za begalcite od ju`na Srbija }e organiziral. A Qub~o veli deka lesno }e sme se sna{le so 20 ‡ 25 iljadi begalci. Taka li, Borise, mu se vra}a na Arben Xaferi za glasovite vo zapadna Makedonija? Izgleda deka od mnogu dràvni~ki raboti, drugite imaat malku vreme da se sre}avaat so pretstavnicite na NATO i na Evropskata unija, pa moraat da

313 odat na dopolnitelni objasnuvawa kaj Xaferi. Zar e mo`no pretsedatelot Traj- kovski u{te da ne go sfatil zna~eweto na Xaferi, {tom se drznal da go nervira so predlozi za nekakvi koridori. Zar ne gleda deka duri i Bugarite sfatile deka Xaferi ni e najvaèn vo dràvava, pa so nego go raspravaat i makedonsko- to pra{awe. 4. Ne samo ministrite, tuku i pretsedatelot na dràvata mora da raboti dràvni~ki raboti. Za podobra organizacija na rabotata, }e se vr{i rekompo- nirawe na kabinetot. Navodno, do{ol stru~wak od SAD i }e go ureduva kabinetot na pretsedatelot Trajkovski po urnekot na kabinetot na Klinton. Moèbi }e treba da se bara nova lokacija, nadvor od Sobranieto na Ma- kedonija. Za{to, ako Trajkovski saka kabinet kako na Klinton, }e mu treba i ovalna soba. Ako ima ovalna soba, }e se otvori i pra{aweto od koja politi~ka partija na koalicionite partneri }e se najde staàntka koja }e bide vo pozicija na Monika. Sepak, mislam deka i vo ovoj slu~aj ima tendencija kaj novinarite da se preteruva vo prikaznite za kabinetot na pretsedatelot na Makedonija. Ne veruvam deka vo kabinetot }e rabotat 90 lu|e. Da ne utnal Trajkovski pak ne{to so terminite, pa namesto "kabinet" da rekol "kombinat". Sigurno terminite mu gi razbira {efot na kabinetot, za{to toj objasnuva deka "brojot na vrabotenite }e zavisel od obemot na rabotata na {efot na dràvata". Ne znaevme deka obemot na rabota na {efot na dràvata e promenliva kategorija. Mislevme deka toa e regulirano so Ustavot, a ne so natfrlawe na normite. Logi~no, ako stanuva zbor za kombinat, moè }e ima mnogu rabota, pa }e treba da se raboti i vo smeni, pa i 90 lu|e }e bidat malku. Najubavo e kabinetot na Trajkovski da se vika kombinat. "Kaj raboti{? ‡ Vo kombinatot na Boris Trajkovski!" Vo toj slu~aj ne treba da se griì Minis- terstvoto za finansii kako }e obezbedi plata za site vraboteni. Za kombinati- te i za ostanatite mali i sredni pretprijatija e zadolèn Cile. Boris samo treba da pobara kredit, a Vladata da mu go odobri. Ima samo eden mal problem. ]e mora da go primi i tajvanskiot ambasador. 5. Cile ima izvonreden na~in kako povtorno da gi smiri odnosite me|u koalicionite partneri. Toj ne e zagrièn za toa {to premierot za nekoi ministri re~e deka imaat magla vo glavite. Ne za xabe Agencijata za obnova i razvoj go forsira{e proektot za rasteruvawe magla. Taka i Cile, na negovite ministri koi imaat magla, }e im ja rastera so japonska metoda. Od maglata se pravi do`d. I potoa so do`dot im gi mie mozocite. 6. Ministerot za zemjodelstvo Marjan \or~ev, vo intervju za nedelnikot "Denes" otkriva deka nema ni{to sporno {to negovata partija osnova profita- bilni firmi. Toj veli deka ne treba da se zaboravi na istoriskiot kontinuitet {to partijata go prezela od istoriskata VMRO. "Vo nejziniot razvoj od 106

314 godini, vo partijata sekoga{ imalo aktivnosti so koi se zdobivala so odredeni objekti i drugi finansiski izvori za egzistencija", veli \or~ev. Zna~i VMRO-DPMNE u{te kako deca gi biduvalo za biznis. Imaat ta- pii u{te od tursko. Komitite vleguvale po ku}i i go zemale danokot na revolucijata za svoja egzistencija. "Daj sestro, ispe~i edno jagne, revolucijata mora da te~e". A da ne zboruvame za Otomanskata banka i za brodot "Gvadalkivir" koi se vo vtorata faza na planiranoto profitno rabotewe. Zo{to toga{ nî ~udi {to prviot dano~nik vo dr`avata Sa{o Staninov ja globi Komercijalna banka. I toa e vo duhot na istoriskiot kontinuitet na VMRO za obezbeduvawe finansiski izvori za egzistencija. Doma}inski i odgovorno. 7. Amerikancite }e ni napravat beqa {to ja odredija Komercijalna banka preku nea da odat pla}awata na amerikanskite vojnici vo Makedonija. [to ako Staninov im gi zeme parite. ]e ostanat Amerikancite na na{ grb.

APRILSKO TABLO 25 mart 2000

• "Od nas ni sram ni perde ne biduva"

1. MMF predlo`il, a nie, normalno, }e prifatime, za{to, neli, nema ne{to MMF da predlo`il, a nie da sme odbile Za da se stavi brana na nekon- troliranite poskapuvawa po voveduvaweto na danokot na dodadena vrednost, trebalo {pekulantite koi neopravdano }e gi dignat cenite da se stavaat na listi na sramot. So idejata e zapoznat i ministerot Nikola Gruevski i sega toj razmisluva kako da gi ubedi tie od MMF deka kaj nas takvo ne{to ne biduva. Prvo, treba da se ras~isti kade }e se objavuvaat listite na {pekulantite. Dali Ministers- tvoto za finansii }e objavuva plateni oglasi po vesnicite ili }e gi zakupi uli~nite bilbordi, pa namesto reklami, }e objavuva tabloa so top-listi na {pekulantite. Listite }e se objavuvaat edna{ nedelno. "[pekulant na nedelata e..." Tie {to po nekolku nedeli nema da sleguvaat od top listite, }e imaat privilegija da bidat zaka~eni na stolbot na sramot, na centralnoto mesto na plo{- tadot Makedonija vo Skopje kade {to se kiti novogodi{nata elka. Zna~i, glavniot preduslov za startuvawe na DDV e da se obezbedat dovolno reklamni tabli. Vtorata rabota e da se ras~isti dilemata dali {pekulantite }e gi izbira nekoe vladino telo ili }e im se dade pravo na gra|anite sami da gi izbiraat. Vo slu~aj da gi izbira Vladata, ni{to ~udno voveduvaweto na DDV da ne dade rezultati. Za{to, {pekulanti te {to ne se povrzani so Vladata brzo

315 }e bidat fateni. A onie {to se so vlasta nema da bidat objavuvani, pa tabloata }e ostanat prazni. Ba{ka {to objavuvaweto na tabloata na sramot mo`e da predizvika spro- tiven efekt. Tie od MMF ne go znaat na{iot mentalitet, pa u{te ne sfatile deka kaj nas tokmu {pekulantite se na cena. Tolku vreme nî nabquduvaat, a u{- te ne nau~ile deka od nas, ni sram, ni perde ne biduva. 2. Ministerot Gruevski naskoro }e zazeme stav za tabloata, kako {to }e mu ka`e premierot. Na poslednata pres-konferencija, Gruevski na novinarite im objasni kako go profilira li~niot stav, na slu~ajot so ovlastuvaweto na Sa{o Staninov da vr{i revizija na privatizacijata vo Makedonija. Ednostavno. Staninov baral slu`bite od Upravata za javni prihodi da vr{at revizija na privatizacijata, bidej}i tie, spored nego, se najstru~ni i najpodgotveni za toa. Toa barawe Gruevski go razgledal zaedno so Staninov i so premierot. "Mojot stav be{e deka }e se soglasam na toa, ako premierot nema ni{to protiv", re~e Gruevski. Bidej}i Qub~o Georgievski nemal ni{to protiv, Staninov go dobil oficijalnoto ovlastuvawe. Stavot na Gruevski e ‡ kako {to }e re~e premierot. "Qub~oviot stav e i moj stav". Bidej}i sega ministerot zastanuva cvrsto vo odbrana na svojot nepokolebliv stav, a na Staninov, spored zakonot, ne mu e tamu mestoto, toj najavi i deka "najverojatno, }e ima nekoi izmeni vo Zakonot za privatizacija". Kako {to trgnal Staninov i kako {to vlasta mu gi ispolnuva site }efovi, pa duri menuva i zakoni, ni{to ~udno nekoj den da mu tekne deka saka da stane i pretsedatel. Lesna rabota. Metodot za profilirawe na stav e poznat. Treba samo pratenicite da izglasaat nov zakon za izbor na pretsedatel. Pa neka mu ja misli Boris. Staninov i nego }e go sredi. Samo ako mu se prisaka. 3. I taka Boris si ima problemi so rekomponiraweto na kabinetot. Site skoknaa deka }e imal mnogu sovetnici, a ne gledaat deka propu{ta nastani. Ete, zaboravi da mu isprati ~estitka na novoizbraniot pretsedatel na Tajvan. Toa zna~i deka vo kabinetot treba da ima i eden sovetnik za ~estitawe koga nekade }e se izbere nov pretsedatel. I dodeka pretsedatelot Trajkovski bara sovetnici, pretsedatelot na Sob- ranieto Savo Klimovski izgleda u{te ne znae deka izborite za pretsedatel vo Makedonija zavr{ile, pa kako v.d., na noviot pretsedatel na Tajvan mu isprati ~estitka ‡ toj. 4. Na 21 mart Demokratskata alternativa slave{e rodenden. Vremeto na praznikot be{e pogodeno kako za Cile. Tamam pomislivme deka na prviot den od proletta }e nî zatopli, utrinata zavrna sneg. Samo {to gi vrativme kaputi- te na sebe, ogrea sonce. I, tamam po~na da zatopluva, pak svrti na sneg. Isto kako Cile. Tamam }e si re~e{ ovoj izleguva od koalicija, toj }e po~ne da ja jakne. Samo {to }e se potvrdi po~etokot na pregovorite so EU, tie

316 }e se odlo`at. Tamam }e se objavi po~etokot na gradbata na Bunarxik, }e izleze deka fali nekoja dozvola. Taka be{e i so vremeto na rodendenot na DA. Isto kako Cile. Ne e da mu veruva{. 5. Liderot na DPA Arben Xaferi, kako {to objavija nekoi mediumi, dobil pismo od Georgi Mladenov od MPO od Kanada, vo koe "Kana|anite od bugarsko nacionalno poteklo, dojdeni od geografskata oblast Makedonija", mu predlagaat da ja zadr`i BJRM nezavisna dodeka ne se razberat za nejzinata podelba. Spored pismoto, formulata e "onoj del naselen so Albanci da otide kon Albanija, a drugiot del naselen so Bugari kon Bugarija". Xaferi ne znae zo{to nemu mu se obra}aat. Veli deka "verojatno pri~i- nata e {to jas sum lider na politi~ka partija koja saka da gi stabilizira sostojbite vo Makedonija". Xaferi se ~udi zo{to nemu mu pi{uvaat pisma za podelba na Makedonija. I za ~udewe e. 6. Vladata vo centarot na Skopje ima edna nedoizgradena zgrada. Vo zgradata ima dupka. Vo dupkata pa|aat lu|e i umiraat. Vladata nema pari da ja zatne dupkata. Ima dupka vo Buxetot.

PROLETNO ZASPIVAWE 1 april 2000

• Ministrite le`at na pari

1. Premierot Qub~o Georgievski, pred nekolku dena izjavi deka sme polni so pari. Ne znaeme {to da im pravime. Ovaa izjava be{e dadena predvreme. Duri deneska e prvi april. 2. Tajnata na bogatstvoto leì vo toa {to ministrite premnogu rabotat za dràvnite raboti. I, spored kaùvaweto na premierot, ne moàt da se vidat vo kafeani. Bidej}i rabotat i po 12 ~asa dnevno i vo sabota i nedela, normalno e i mnogu da zarabotuvaat. A bidej}i ne odat po kafeani, nemaat ni kade da gi tro{at parite. Taka {tedat. Si gi ~uvaat parite pod pernica. Leàt na pari. 3. Ovoj marifet nam, obi~nite gra|ani ne ni go kaàle direktno, tuku ni ispra}aat poraki. Vladata saka da ima bogati gra|ani i zatoa sega gi zatvora kafeanite. Ako ne odime po kafeani, }e nema i nie kade da gi tro{ime parite, pa nema da znaeme {to da im pravime. Zatoa, najostro se sprotivstavuvam na politi~kata parola izvikana pred nekoja ve~er od eden vratar koj, ne znaej}i kako da im objasni na zbunetite mladi lu|e deka vo 23 ~asot treba da si zaminat doma, namesto {to do{le vo kafule, im se razvika: "Glasavte za VMRO ‡ e pa sega zabavuvajte se!"

317 Ne e ubavinata samo vo {tedeweto. ([to bi rekle majkite, nema kafeanata da vi gi pie parite!). Ova e i del od proektot za unapreduvawe na zdravjeto na mladite. Vladata nî vra}a vo prirodata. ]e zaìveat Vodno, kejot na Vardar, Gradskiot park, Saraj. A vo priroda alkoholot pobrzo sogoruva. I drogata e na videlina. Organizirawe ùrki po stanovi ili vra}awe vo vremeto na hipi-dviè- weto ne doa|a predvid. Zatoa {to doa|a policija. Dozvoleno e sobirawe po ku- }i, otkako }e zavr{at igrankite vo fiskulturnite sali na srednite u~ili{ta, po 23 ~asot. Potoa sî preminuva vo sferata na misti~noto. Decata }e se sobiraat vo dru{tvo bez muzika i bez svetlina. Na sve}i. ]e í pomagaat na Vladata da gi izbrka vampirite i da gi povikuva dobrite duhovi. 4. Zo{to tolku se digna vreva okolu najnovata akcija za zatvorawe na kafeanite. Zo{to nikoj ne se pobuni koga se zatvoraat tolku fabriki. Sega imame i zatvoreni fabriki i zatvoreni kafeani. Ni{to ne raboti. Totalen mrak. Vo ovaa zemja za sî e vinovna KOS i za sî treba da se pra{aat MMF i Svetskata banka. Taka {to nie ne treba ni{to ni da pravime, a kamoli da mislime. Ova e vreme za spiewe. Legni si ve~er porano, stani si utre podocna. I onaka nema zo{to da se stane. 5. Namesto proletno budewe, na Makedonija í se slu~uva proletno zaspivawe. [to i ne e tolku lo{o. Najubavo e ovoj period da se prespie. Na son }e se najdeme vo "Kafe banderola". Samo se pla{am deka i vo sonot }e ni vleze Sta- ninov, pa }e mora i od tamu da begame. Bidej}i prviot ~ovek na Upravata za javni prihodi go ima sekade, otsega }e go ima i na telefon. Dano~nicite otvorija linija za gra|anite da gi prijavuvaat nesovesnite kafeanxii. Taa se vika "HOT LINE" so Staninov. Ovaa è{ka linija e kako sozdadena za mentalitetot na makedonskiot gra|anin. Kodo{eweto ni e vo krvta, a "Da mu umre kravata na kom{ijata" ‡ ìvotno moto, pa taka è{kata linija epten }e se isplati. Ne znam samo dali na telefonot mora da se ispra}aat samo àlbi, ili moè i nekogo da pofalam. Na primer, da im kaàm na dano~nicite deka nekoja kafeana zatvorila duri i pred vreme. Ili i~ ne otvorila. Za da ima Vladata pove}e pari, najdobro e ovaa "HOT LINE" da ja pro- {iri na site sferi na ìvotot. Ima da se kodo{at sosedite me|u sebe, do nemaj kade. Opaaa, sosedot kupil nova kola, daj da se javam da proverat kolkava mu e platata i dali pla}a personalec. Opaaa, kom{ivkata oblekla nov fustan, a mi se àli deka ne í stiga platata. Sigurno ima nekoj {valer, pa neka mu ja vidat smetkata dali pla}a danok. Vladata treba da go po~uvstvuva duhot na narodot i na toj na~in da go polni Buxetot. Bidej}i tuka sekoj na sekogo mu e kodo{, uspehot }e bide zagarantiran. Tuka otsekoga{ bilo najva`no kolku zarabotuva {valerot na kom-

318 {ivkata. Zatoa: "Ura za kodo{kite telefoni!" Vo sekoj od nas leì po eden mal inspektor. 6. Tolku e sme{no {to duri i @ivko Tolevski do~eka da bide glaven i so nego da se zanimavaat mediumite vo prvite vesti i na naslovnite stranici. Toa go nema{e ni vo vremeto na SDSM. Da ne se skri nekade Branko? Izgleda epten mu se zaarni pod senka, pa sega ne mu se izleguva na è{ko. Duri ni kafeanskata prohibicija ne go mrdnu- va. Sme{no e {to Vladata se ispla{i od @ivko Tolevski. Ama u{te pos- me{no e {to toj stana povaèn od Branko. 7. Po povod voveduvaweto na danokot na dodadena vrednost, Ministers- tvoto za finansii pe~ati propaganden materijal na koj pi{uva: "Te{koto... no ~ekorite se vistinski". "Te{koto" e tradicionalno oro {to go igrale maìte pred da zaminat na pe~alba. Zna~i, vistinskiot ~ekor e da se zamine od ovaa zemja. Samo {to nikade ne nî sakaat.

KIDNAPIRANA DR@AVA 15 april 2000

• Xaferi ne saka da nî razmeni za{to ne mo`e da najde vakvi kako nas

1. Bezbednosnata situacija vo Makedonija e stabilna. Dosega imame samo trojca mrtvi policajci i ~etvorica ìvi vojnici. Brojkite ne laàt. Dobro e. Sî u{te ima pove}e ìvi otkolku mrtvi. 2. Premierot Qub~o Georgievski nema {to da dodade na dosega ve}e ~ue- nite izjavi na ministrite za odbrana i za pravda, Kqusev i Nasufi. [to zna~i deka i premierot misli isto kako Kqusev deka "moè nekoj da ve na~eka nekade i da ve kidnapira". Nema mesto za panika. Plus, izjavata dejstvuva smiruva~ki kon site gra|ani na Makedonija, a posebno kon onie {to ispra}aat deca vo vojska i kaj samite vojnici. Navistina, ministerot za odbrana najavuva deka "i vo idnina }e ima slu~ai na kidnapirawe", ama belki kako i ova, i idnite kidnapi- rawa }e bidat dogovoreni i bezbedni. Kqusev veli deka bilo "amoralen ~in nekoj da vi ja odzeme slobodata". A moralen ~in e minister za odbrana na javnosta da í kaè deka kidnapiraweto grani~ari e normalna rabota, i ‡ pak da si ostane minister za odbrana. Vo interes na bezbednosta na makedonskite gra|ani, policijata }e treba da uapsi {to pogolem broj borci na OVK. Ne za drugo, tuku da se snabdi so stoka za trampa. Ako po~nat da nî kidnapiraat kako {to ni predviduva ministerot za

319 odbrana, }e nema dovolno kriminalci so koi }e moàt da nî razmenuvaat. ]e mora da nî ubivaat. 3. A {to da pravat Qub~o i Kqusev so dva miliona lu|e vrz glavata. I nim ne im e lesno. Eve. Qub~o ni{to ne kaùva. Izgleda deka i nemu Xaferi ne saka da mu "gi supstituira informaciite {to im falat na mediumite". Drugi- te ne znaat. A Qub~o premier, mora da znae, nema kade da bega. Siroma{kiot, i toj kako da e kidnapiran. Tuka e, ama vo zalo`ni{tvo. Xaferi ne go pu{ta. Qub~o veli deka e najva`no {to e spre~ena golema tragedija, pa vojnicite se vratija ìvi i zdravi. To~no. Kqusev veli deka sekoj moè da nî kidnapira. I toa e to~no. @ivotot na ~etvorica vojnici vredi daleku pove}e od sudeweto na eden kriminalec. To~no. Ako se prodolì so ovaa praktika, otvoren e patot za pazarewe so kriminalci, pa namesto nivno sudewe, }e ja vovedeme institucijata "trampa na kidnapirani". I ednite zadovolni, i drugite zadovolni. Kako i da ja svrti{ rabotata ‡ ne ~ini. I taka ‡ batak, i taka ‡ batak. Zatoa, }e si mol~ime i }e bideme sre}ni {to site sme zalo`nici, ama barem ne nî vra}aat vo limeni kov~ezi. Site sme kidnapirani. Samo {to Xafe- ri ne saka da nî razmeni. Kade }e najde vakvi kako nas? 4. Pretsedatelot Boris Trajkovski u{te ne bil podgotven. Nebare treba da se bawa, a ne da dava izjava. Dosega go informirale ministrite za odbrana i za pravda. Silna podgotovka! Premierot Qub~o Georgievski dve nedeli ne znae{e ni{to za slu~ajot. I sega nema informacija za razmenata na Hasani so grabnatite vojnici. Potpretsedatelot na Vladata Vasil Tupurkovski nema nikakva informacija. Dodeka da go promovira pettiot tom na knigata za anti~ka Makedonija, moèbi ne{to i }e doznae. ]e najde ne{to vo Va{ingtonskata biblioteka. Samo Arben Xaferi znae. Ama ne saka da kaè. A i zo{to bi kaùval. Ne e ni pretsedatel ni premier. 5. Xaferi mu kaùva samo na amerikanskiot ambasador Ajnik. Kamerite na TV Telma go ulovija koga vleguva{e vo amerikanskata ambasada vo Skopje. Ajnik znae koj najdobro znae vo Makedonija. I znae so kogo moè ovaa dràva da se drì kako kidnapirana. Za trampata podocna }e se razgovara. Prethodnikot na Ajnik Kristofer Hil ode{e so liderot na SDSM Branko Crvenkovski po selata i pu{ta{e ~e{mi~ki. Da ne se podgotvuva Ajnik so liderot na DPA Arben Xaferi da se~e lenti na novi grani~ni premini? Avtopa- tot Grup~in ‡ Tetovo ve}e e pri kraj. 6. Slu~ajot nema da gi zagrozi odnosite so kosovskite vlasti. Naprotiv, razmenata odli~no funkcionira. 7. Ubavo e {to Vladata re{i da se presmetuva so kriminalcite na toj na~in {to }e gi ispra}a nadvor od zemjata. Ete u{te eden na~in za {tedewe. Nema da organizirame sudewa, nema da ar~ime pari za advokati, }e za{tedime

320 struja, voda i hrana po zatvorite... Osven toa, ~umu ni se kriminalci doma? Neka pravat beli na drugo mesto. Idealno bi bilo koga bi mo`ele taka da se oslobodime od site kriminalci. Na primer, koga bi mo`ele da ja trampime Vladata. Qub~o re~e deka vo slu~ajot "grabnati vojnici" e spre~ena golema tragedija. Po istata logika, koga bi ja dale Vladata, bi se spre~ila golema katastrofa.

POKAJANIE GRE[NIM 22 april 2000

• Selanska buna pred Svetskata banka

1. Branko Crvenkovski ne propu{ta javen nastap za da si gi priznae gre{- kite. Tolku se kae {to izgleda deka mnogu gre{el. Samo {to ne dava specifi- kacija, gre{ev za ova, gre{ev za ona, tuku onaka op{to ‡ priznava deka gre{el. I sega nie ne znaeme na koi gre{ki misli. Toa ne e pravedno. Za{to moè da gi povtori istite gre{ki na koi nie mislime, a toj mislel na nekoi drugi. Liderot na SDSM, kako obedinuva~ na opozicijata veli deka sega ne se va`ni partiskite interesi, tuku spasot na Makedonija. Vakvi govori na Bran- ko sme slu{ale i porano. Toj zboruva{e deka vo borbata protiv oktopodot nema da go {tedi ni SDSM ni sveti SDSM. [to zna~i deka Branko bil neseriozen. Svetcite se isposnici, siroma{ni, ~esni, ne kradat i ne laàt. Zna~i, nemalo protiv kogo da se bori. 2. Crvenkovski predupreduva makedonskata zdruèna opozicija da ne ja napravi gre{kata na srpskata opozicija. Branko ne ja poslu{a èlbata na Ris- to Gu{terov da si zamine od liderskoto mesto na SDSM, pa staro-novite liberali ne dojdoa vo sabotata vo MNT da mu aplaudiraat. Andov im se pravi vaèn kako Vuk Dra{kovi}. Od druga strana, portparolot na LDP Jovan Manasievski pobara Branko da si gi priznae gre{kite i prakti~no da pokaè deka SDSM se promenil. Pr- viot uslov e ispolnet, a vtoriot }e bide so kandidiraweto na Risto Penov za gradona~alnik. Ba{ }e bide interesno ako zdruènata opozicija (ako ja bide) pobedi na lokalnite izbori, kako }e izgleda koga }e se frlat vo pregratka Branko Crven- kovski i Petar Go{ev. Postoeweto na Go{ev kako politi~ar, na najdobar mo- èn na~in dokaùva deka zemjata se vrti. Prvo izleguva od SDSM, zemjata se vrti i pak doa|a na istoto mesto ‡ vo SDSM. 3. Pred zaspivawe poèlno e da se slu{aat prikaznite za mali deca na portparolot na SDSM Vlado Bu~kovski. Kako Vlado zamisluva da ja urne Vla-

321 data? Mnogu lesno. Imalo nekoi nezadovolni pratenici na VMRO-DPMNE i osobeno na DA koi pri glasaweto za doverba }e glasale protiv Vladata. Prikaznite na Bu~kovski se bajki. Prvo, poverojatno e VMRO-DPMNE da izleze od koalicijata, ama DA, ako treba, i sama }e ostane vo vlasta. I vtoro, bi moèle socijaldemokratite da pridobijat nekoi pratenici na VMRO- DPMNE, ama da im gi ponudat ~lenstvata vo istite tri-~etiri upravni odbori i da gi podgotvuvaat za ambasadori. Samo {to toga{ i nema da ima potreba da se menuva vlasta. So istite lu|e, sî }e bide isto. 4. Ministerot za zemjodelstvo Marjan \or~ev mnogu í se nalutil na Vla- data {to ve}e ne e koordinator za strukturnite reformi i za likvidacija na zagubarite, taka {to sega }e í se odmazdi so toa {to }e napravi selanska buna pred pretstavni{tvoto na Svetskata banka vo Skopje. Bidej}i so Veqo Tanta- rov se dogovorile deka za voveduvaweto na DDV-to kaj zemjodelcite najvinovna e Svetskata banka, tie pred Veligden }e organiziraat protest. Ne e bitno {to ministerot ja utnal adresata (za DDV posoodvetno be{e da go odnese Tantarov so zemjodelcite pred pretstavni{tvoto na MMF, ako ve}e ne saka da go voznemiruva ministerot za finansii Nikola Gruevski). Bitno e deka na taa zlobna anglosaksonska oligarhija kone~no treba da í se kaè "ne!" i da prestane da ja pie krvta na siroma{nite zemjodelci. Koga ve}e velmoìte {to nî eksploatiraat gi lociravme vo Svetskata banka, redno e i Tantarov i \or~ev da se dogovorat koj }e bide Matija Gubec vo nivnata selanska buna. 5. U{te eden partiski vojnik se razbole. Sa{o Staninov si podnese ostavka. Siroma{kiot, sega nema kafeana vo koja smee da vleze da se napie ~aj~e, a da ne se posomneva deka ne{to mu podmetnale. Pred Staninov padna i Pane Velev. I dvajcata izgorea vo revolucijata. Koj im e vinoven {to ne sfatile deka vo prvite borbeni redovi sekoga{ ginat vojnicite, a ne generalite. A "generalot" Qub~o ne znae {to beli mu pravele vojnicite. Qub~o e poznat kako premier {to "nema informacii". 6. Staninov si zamina i ìvotot poleka se vra}a vo normala. Ete, ve}e i pretsedatelot na Sindikatot @ivko Tolevski so Qub~o se odnesuva isto kako {to se odnesuva{e so Branko. Prvo diga vreva, a potoa, {tom se vidi so premierot, mol~i i ima razbirawe za ~ekorite na Vladata. Ne e za ~udewe {to pred sekoja vlada Tolevski e tivok ili, ednostavno, mol~i. Borbata za opstanok go nau~ila da bide megafon, a koga }e vleze vo pre- mierskiot kabinet megafonot go zaborava. 7. Otkako pretsedatelot Boris Trajkovski po~na da {eta po pazarite, }e mora namesto protokolot od kabinetot na {efot na dràvata, da ja vratime rub- rikata "Poskapo ‡ poevtino". Rabotnite aktivnosti na pretsedatelot se rakuva- we so pazarxiite vo rabotnite i pazarni denovi. Vo sabota i nedela ima druga dràvni~ka rabota. Trajkovski za vikend ne odi po pazari. Odi da lovi fazani.

322 PRINUDNA UPRAVA 29 april 2000

• Vladata ne e so site

1. Ambasadorite na zapadnite zemji akreditirani vo Skopje pred nekolku dena se sostanale da ja razgledaat aktuelnata situacija vo Republika Makedo- nija. Spored izve{tajot emituvan na A1, ambasadorite raspravale za me|uetni~kite odnosi i za tekot na reformite. V~era trebalo da se sretnat i so liderot na SDSM Branko Crvenkovski i nemu da mu kaàt kako da se odnesuva. Ne mi e poznato dali vo nekoja zapadna zemja od kade {to pristignuvaat uvaènite diplomati, ima slu~aj grupa ambasadori da se sostanat i da im kaù- vaat na vladata i opozicijata kako da se odnesuvaat. Ako imalo takov slu~aj, toga{ toa sigurno bi bilo "slu~aj" i nivnoto ministerstvo za nadvore{ni raboti vo najmala raka bi upatilo nekakva nota ili protest. Arno ama, kaj nas ambasadorite ne se ambasadori, tuku prinudni upravnici.Tie kaùvaat dali opozicijata treba da bara predvremeni izbori, tie u~estvuvaat vo zdelki za prodavawe na golemi kapaciteti, tie go ubeduvaat SDSM da go priznae Boris Trajkovski za pretsedatel i, kone~no, ako moème da mu veruvame na izvorot na A1 í pora~uvaat na opozicijata da ne si igra so stabilnosta na zemjata. Vo Makedonija nema vlada vo senka. Vo Makedonija nema duri ni vlada nad Vladata, ako nekoj misli deka sobirot na zapadnite ambasadori {to se gri- àt za na{ata stabilnost moè taka da se pretstavi. Prinudnite upravnici se sobiraat odvreme navreme i od toa {to doznavame za nivnite sredbi, izleguva deka ne se sobrale da zboruvaat za Makedonija, tuku kako da go re{at albansko- to pra{awe. Ne e ni ~udo, za{to Makedonija ne ja ni tretiraat kako dràva. Videle so kogo imaat rabota, pa im se moè. Koga ve}e upravuvaat so nas, a ne nî esapat za dràva, zo{to ne nî proglasat za okupaciona zona. Pa neka se dogovorat kone~no okolu podelbata. 2. Po tepa~kata na triesetina vojnici na KFOR vo centarot na Skopje i pretepuvaweto na eden policaec, Vladata i UNMIK re{ile da potpi{at dogovor so koj }e gi reguliraat idnite incidenti. Otsega natamu UNMIK }e í najavuva na makedonskata policija koga }e pu{ta pogolema grupa vojnici niz grad. MVR toga{ }e gi povle~e policajcite od ulicite niz koi }e bide najaveno dvi- èweto na vojnicite, za da ne se slu~i povtorno na nekoj policaec da mu ja skr- {at vilicata. Sepak, dogovorot me|u UNMIK i MVR }e treba da bide dopolnet. So niv mora da se postapuva postrogo i ne smee da im se popu{ta. Na primer, UNMIK da se obvrze deka nema sekoga{ da gi napa|a istite kafeani i ulici, tuku }e {eta i po drugite delovi niz gradot. Ili, da ne im se ograni~uva slobodata na

323 dejstvuvawe samo na teritorijata na Skopje za da nî velat gra|anite od vnatre{nosta deka Skopje pak e privilegirano. Osven toa, redno e MVR barem eden den porano da gi izvesti gra|anite od okolinata kade {to }e se zabavuvaat vojnicite da ne im pre~at i da gi oslobodat kafeanite i ulicite. Za dobroto na odnosite na Makedonija so NATO. 3. Pretsedatelot Boris Trajkovski uspeal, po razgovorot so Medlin Ol- brajt, da go donese Hasani vo zemjava. Ama, toj Hasani ne bil Hasani. Kojznae koj Hasani ni go donel pretsedatelot. Mislam deka koalicionite partneri treba da se dogovorat dali ovoj Ha- sani e Hasani, ili ne e. I ako go sudat, kako }e go sudat. Hasani ne e Hasani. Xaferi ne e Xaferi. Vladata ne e so Hasani. Vlada- ta ne e so Xaferi. Vladata ne e so site. 4. Pretsedatelot Boris Trajkovski mnogu ni bil lut za{to pred nekoj den vo "Ve~er spec" sme go objavile delot od negovoto intervju vo zagrepski "Glo- bus", vo koj toj govori za svoite iskustva i sredbi so stranski dràvnici. Nie sakavme da se pofalime so pretsedatelot koj ni go obeli obrazot pred hrvatska- ta javnost, ama toj pogre{no nî razbral. Kako da ne se gordee{ so {ef na drà- va koj so dràvnici od tipot na Kretien, Bler, Klinton, Kva{wevski e tolku blizok {to so niv rasprava temi kako da e pred kooperacijata vo Monospitovo. Koga tie videle kolku e ~asot, go svrtile muabetot na dedovci, majki, mleka, pa polskiot pretsedatel Kva{wevski duri i mu podaril mleko vo tetrapak, za{to bil najmlad pretsedatel vo Evropa. Toa osobeno nî raduva. Barem znaeme deka pretsedatelot ne pie nafta tuku mleko. Rokot na mlekoto istekuva na 2 avgust. Posle toa, Trajkovski }e dobie novi podaroci. Darodavcite od mleko }e preminat na liàv~iwa, a podocna i na gumi za xvakawe. Kako i da e, pri kraj na mandatot moèbi }e se razmenuvaat so sliki~ki od fudbaleri.

SATELIT I KOMETA 6 maj 2000

• Koj pobara, dobiva signal

1. Ova {to se slu~uva sega vo Bitola, so otvoraweto albanska paralelka vo gimnazijata e samo priroden tek na rabotite. Ne deka Bitola e albanski grad ili, ne daj bo`e, go smestile vo kartite na golema Albanija, tuku glupavo e vo prvata gimnazija na Balkanot da nema albanska paralelka. Ba{ka, gimnazijata se vika "Josip Broz ‡ Tito". Kako mo`e vo Bitola da go ima Boro, a da go nema Ramiz?

324 Sega e bitolskata gimnazija. Pred toa be{e univerzitetot na [tul. Pred nego tetovskiot univerzitet. Pa, nekakva panalbanska inicijativa, demantirana kulturna avtonomija, Hasani koj ne e Hasani i Xaferi doma{niot, zamenet so Xaferi albanskiot, satelitska programa vo koja nema albanski jazik, Ara- ~inovo... Sekoja nedela nov ~e{it. Inaku, kako bi se relaksirale. So koalicioniot re~nik site ovie nastani se vikaat relaksirani odnosi. Tie se vo odnos, a nie se relaksirame. 2. Premierot Georgievski na rodendenot na Unijata na mladi sili na VMRO-DPMNE re~e deka Vladata }e go izdrì udarot na opozicijata "i vo septemvri }e imame sosema poinakva slika vo Makedonija". [to slika? Crno ‡ bela ili vo boja? Vo septemvri kojznae dali }e ja prepoznaeme Makedonija. 3. Kako {to trgnala rabotata, otkako go smenija Sa{ko Staninov nema koj da mu go ~uva èzolot na poglavarot na MPC. Sî oti{lo naopaku. Ve}e ni Gospod ne e siguren, pa arhiepiskopot g.g. Stefan na Veligden mora{e da se opkruì so telohraniteli. Od kogo go ~uvaa arhiepiskopot mom~iwata od agencijata za obezbeduvawe "Kometa"? Od vernicite koi doa|aat na najgolemiot praznik vo Soborniot hram da mu ja doprat mantijata, da mu baknat raka i da zapalat od negovata sve- }a? Ili od Gospod, ne daj boè, srede bo`ja ku}a! Sve{tenicite dobija dru{tvo vo slu`bata. Novi bo`ji slu`benici se i mom~iwata od "Kometa". Taka {to sega ne mora da se vika: "Bog da nî ~uva!", tuku "Kometa da nî ~uva!" 4. Koga poglavarot ve}e ima kometa, mu treba i satelit. Zatoa na prv den Veligden, namesto vo crkva, g.g. Stefan otide so premierot da ja pu{ti vo upotreba satelitskata stanica vo Pusta Breznica. So satelitskata programa, sega }e moàt da nî gledaat i na{ite vo stranstvo. Koga }e gi fati nostalgija, }e moàt da si pu{tat direkten prenos da vidat {to propu{taat {to ne se so nas. [to pove}e gledaat vesti od stariot kraj, pomalku }e gi izma~uva nostalgijata. Gledaj}i nî {to pravime, nema da àlat {to si zaminale. Ako sekoj den ja sledat satelitskata programa od tatkovinata, nikoga{ nema da im tekne da se vratat. 5. [to satelit be{e toa {to se otvori vo Pusta Breznica? Ima li pogolem satelit od pusta Makedonija. Koj pobara ‡ dobiva signal. 6. Na v~era{niot bakne` na Branko Crvenkovski i Risto Penov mu nedostiga{e {irokata pregratka na Yingo. Socijalistite se lutat {to ne im bilo dadeno direktorskoto mesto na JP "Parkovi i zelenilo". Bau~kot na {umite kruì nad obedinetata opozicija. Imame klasi~en sudir vo levicata. Toa {to opozicijata pobrza so podelbata na direktorskite mesta u{te pred da dojde na vlast, ne zna~i deka e ista kako i vlasta i deka samo toa ja interesira. Osobeno {to vlasta nasekade postavuva nesoodvetni direktori, a

325 opozicijata za "Parkovite..." go postavuva poznatiot dramski avtor Sa{ko Na- sev. Koncepcijata na Branko e druga. Ako ne saka vlasta da si zamine, }e mora da se premine na partizansko vojuvawe. A kade }e se krijat partizanite? Vo {uma. Zatoa osvojuvaweto na parkovite i zelenilata vo Skopje e od strate{ko zna~ewe vo borbata na {umkarite protiv nenarodnata vlast. Za sekoj slu~aj, Crvenkovski i Penov si postavija svoj {umar, da ne im dojde vistinskiot da gi izbrka. Samo, ima mal problem. Da ne mu tekne na dramskiot avtor da go smeni krajot na prikaznata. 7. Vo Brisel se brane{e Akcionata programa na Makedonija za vlez vo NATO. Tamu be{e ministerot za odbrana Kqusev. Akademikot Kqusev ovoj pat polo`i. Od tretpat.

TRPENIE SPASENIE 13 maj 2000

• Neprincipielna opozicija plus neprincipielna koalicija pravi koalicija na kontinuitetot

1. [tom i liderot na Ligata za demokratija Gor|i Marjanovi}, re{i da mu se smiri na Branko, zna~i deka epten mu puknal filmot. Navistina, ne se iscelivaa taka srde~no kako edna nedela pred toa Branko i Risto Penov, ama ako pobedat na lokalkite izbori, }e bide interesno da se vidi kako ugledniot profesor go ka~uvaat na kamion~e na plo{tadot Makedonija. Malku pove}e e ~uden ovoj spoj na dosega{nite luti neprijateli, socijaldemokrati, liberali i elitisti. Ama zar ne be{e ~uden i spojot na revolucionerni makedonisti, zapaleni borci za albanskata kauza i ostatoci od porane{- nite komunisti~ki nomenklaturi {to uspe{no se sna{le vo tranzicioniot biznis? Taka si e. Na neprincipielna vladina koalicija najmnogu í prilega neprincipielna opoziciona koalicija. Odli~no funkcioniraat i ednite i drugite. Problem e samo kako da se vika novata zdru`ena opozicija. Sojuzot za Makedonija odamna e mrtov, a Koa- licijata za promeni samo poka`a deka pogre{no go izbrala imeto. Zatoa, najdobro e novata opoziciona koalicija da se vika koalicija za kontinuitet. Veru- vam deka ovoj pat nema da go izneverat imeto. Za{to, u{te nedojdeni na vlast, ve}e po~naa da si delat mesta. Komu mu e gajle dali im se bliski politi~kite platformi, ako i tie, isto kako i ovie sega, ne se dogovorat ubavo koj }e go zeme Skopje, dali }e se pregovara za Kisela Voda, zo{to Ohrid ne smee da se dade, se

326 znae ~ie e Kratovo... Toa da go re{at i posle ve}e moème da bideme mirni. Toj film sme go gledale. Prvo gradovite, pa bogatite javni pretprijatija, pa dr- àvnite mediumi. I posle se ~udime {to dràvata ni li~i na karikatura. A kako i bi li~e- la koga za prviot se ~evlite, za vtoriot paltoto, a za tretiot ‡ pantalonite... Tesno ni go skroi, ama ubavo ni stoi. Neka se nosat. 2. "Malo strpqewa drugovi!", im vele{e Fadil Sulejmani na novinarite koga si zaminaa, za{to pres-konferencijata se odviva{e na albanski jazik, bez obezbeden prevod. Na toj na~in, mediumskata yvezda u{te edna{ ni dokaà deka dobro ja poznava su{tinata na makedonskiot duh. ôvekot, ednostavno, nî zamoli za u{te malku trpenie. A nam ne ni e te{ko da trpime. Ne u{te malku. I malku pove}e ako saka. Rektorot na univerzitetot vo Tetovo bara negovata institucija da bide dràvna. Toa e dobro za Makedonija, za{to ako univerzitetot stane dràven, moèbi, kone~no, dràvata }e po~ne da gi sobira danocite i od zapadna Make- donija. Strpete se drugari. Vo me|uvreme, ministerot za obrazovanie Galev }e otvora gimnaziska paralelka na albanski jazik vo Bitola. Tamu toa ne e problem. Vo Bitola dràva- ta redovno si gi sobira danocite pa moè da si go dozvoli i toj tro{ok. Sega se baraat dovolno Albanci za da u~at vo paralelkata. Ako gi nema vo Bitola, }e gi baraat vo Prilep, Demir Hisar, Resen ili vo Kru{evo. Ako gi nema sega, }e gi ima vo idnina. Strpete se drugari. Ne za paralelka, tuku za cela gimnazija }e ima dovolno u~enici. I Naser Ziberi ne treba da se kosi {to ima problemi pri izgovaraweto na imeto na glavniot grad na dràvata, pa namesto Skopje, polesno mu e da izgovori [kup. Strpete se drugari. ]e dojde vreme koga Skopje }e stane [kup. Ili, pak, mu se lutat na "profesorot" Rufi Osmani {to na novinarite im prepora~al idniot pat koga }e doa|aat na pres-konferencija vo Tetovo, da si nosat preveduva~i. A zo{to preveduva~i? Strpete se drugari. ]e dojde vreme koga novinarite }e zboruvaat albanski. 3. I posle mu se nalutile na Vladimir Gligorov sinot na porane{niot pretsedatel, {to izrazil zagriènost za Makedonija i ja narekol "modus vi- vendi". [to, ednostavno sfateno, bi bilo "na~in na ìveewe". Poto~no, na~in na opstojuvawe na naselenieto na ovie prostori. I ‡ kako da se opstane? Odgo- vorot so vekovi e identi~en. "Malo strpqewa drugovi", bez razlika {to porakata na srpski ja ispra}a Albanec ili nekoj drug. Trpenie ‡ spasenie. 4. Opozicijata }e napravi katastrofalna gre{ka ako insistira na smena na potpretsedatelot na Sobranieto Tomislav Stojanovski. So kogo posle }e si igraat majtap? I kako }e se vratat slavnite denovi na zabavnata programa vo Sobranieto? Ako barem malku sakaat da bidat konstruktivna opozicija, za dob-

327 roto na ovoj narod, a ne za inaet na vlasta, treba da go ostavat Stojanovski i natamu da se pra{uva dali li~i na magare i da buri~ka po tu|i ga}i. Osven toa, toj den vo galerijata na Sobranieto ima{e studenti od Prav- niot fakultet. Od kogo tie }e gi dobijat znaewata, ako ne od eden takov ugleden advokat kakov {to e Tomislav Stojanovski, Samo koalicionite partneri od DA go poddràa Stojanovski. Za ~udo, ovoj pat ja kaàa vistinata. Pratenikot Karangeleski re~e deka Stojanovski ima problemi so zdravjeto. Ne znae{e da kaè dali se raboti za {e}er, ama deka e nezdrav, ne mora da se bara rendgenska snimka. Pogledajte ja snimkata od sednicata. 5. Potpretsedatelot na Vladata Vasil Tupurkovski se sretna, na razmi- nuvawe, so devojkite {to }e nî pretstavuvaat na Evrovizija. Na Skopskiot aerodrom Cile dopatuva vo zemjata, a ubavite devojki otpatuvaa so istiot avion. E, {to baksuz dràva sme. Poubavo }e be{e devojkite da ni ostanea, a Cile da otpatuva{e.

REVOLUCIONERNO PREBROJUVAWE 20 maj 2000

• Vladata ima problem da otkrie dali e tokmu

1. Koga dojde vreme pretsedatelot Boris Trajkovski da se obiduva da gi spasuva Qub~o i Dosta, den pred mitingot na opozicijata, te{ko nim. SDSM, i da pora~a{e, podobar nastap od nastapot na Trajkovski nema{e da smisli. Tre- ba samo da go ostavat Boris i natamu da ja brani Vladata. [to pove}e ja brani tolku pogolemi se {ansite taa da padne. Na vremeto koga VMRO-DPMNE gi prave{e mitinzite na plo{tadot Ma- kedonija i se fale{e so 100-iljaden narod, SDSM ja omalovaùva{e deka plo{- tadot ne sobira pove}e od 20 iljadi lu|e. Sega SDSM se fali deka napravil nevideno poseten miting, a VMRO-DPMNE ja presmetuva kvadraturata na plo{- tadot i matemati~ki presmetuva kolkumina sobira na kvadraten metar. Sî e isto kako i porano. Zatoa i e normalno {to Qub~o se voznemiri od sobiraweto na tolku narod na plo{tadot. I toj na vremeto manipulira{e so mnoguiljadni mitinzi i napadi na Sobranieto i Televizijata, pa, verojatno, se ispla{il da ne se slu~i toa {to toj nekoga{ saka{e da go napravi. Normalno e {to i SDSM sega ja primenuva istata taktika. Sami si se namestija koga napravija zakon, spored koj samo Sobranieto moè da go raspu{ti Sobranieto, pa sega neka se sobiraat po ulici. Samo, dali e normalno {to i po re~isi 10-godi{na dràvnost, narodot sî u{te veruva deka so vikawe na plo{tad moè da se smeni koja bilo vlada. Kol-

328 ku e àlno {to vo evolucijata, sî u{te ne sme mrdnale od vremeto na revolucija. 2. Liderot na Demokratskiot sojuz Pavle Trajanov, na mitingot be{e pretstaven kako ~ovekot {to pred {est godini prv prozborel za postoeweto na organiziran kriminal vo vrvovite na vlasta. Zatoa be{e smenet. Koj be{e na vlast pred {est godini? Branko Crvenkovski. Koj go smeni Pavle Trajanov? Branko Crvenkovski. Koj go povika Trajanov da zboruva na zav~era{niot miting? Branko Crvenkovski. Gledate, sî si ima svoja logika. 3. Pokraj prebrojuvaweto na lu|eto {to se sobiraat na plo{tadite, po sî izgleda deka povtorno }e imame prebrojuvawe i vo vladinata koalicija. Taj- van pak stanuva interesen, razvojnata programa Slavevski kontra Markovi} koga toga{ }e mora da se razgleduva, Trajkovski nema da se pomiri {to alternativcite go bojkotiraa negoviot govor, Cile priznava deka imal nekakvi sredbi so Crvenkovski "na ni~ija inicijativa" na koi "ni{to ne se razgovaralo", Sa- vo aplaudira, drugite gi nema, ama Savo patuva za Tajpej. Trajkovski ja ~eka milijardata, a Kadievski zamina da ja bara. Navistina, tuka e i Andov za prebrojuvawe, ama toj i ne e nekoja sigurnost. Dodeka be{e so SDSM, {uruva{e so VMRO-DPMNE, taka {to i da mu se priklu~i na Qub~o, ne e garancija deka utre nema da se svrti kon Branko. Pak }e imame izjavi za besprekornoto funkcionirawe na koalicijata, za razlikite {to }e se "peglaat", za sredbi so Xaferi i so stranski ambasadori, pak }e se potpi{uvaat platformi za sorabotka... Prebrojuvaweto na prateni~kite glasovi koi moàt da í ovozmoàt doverba na ovaa vlada ve}e po~na. Do glasaweto za doverba {to go najavi Crven- kovski kon krajot na juni, prebrojuvaweto mora da zavr{i. Dotoga{ Qub~o }e mora da znae so kolku glasovi raspolaga. Da se vidi dali Vladata e tokmu. 4. Moàm da si zamislam kolku odgovornite od Evrovizija }e bidat razo- ~arani ako se ostvarat zakanite deka Makedonija }e gi bojkotira idnite festivali na Evrosongot. Ne tolku zatoa {to nema da moàt da nî slu{nat kolku ubavo peeme, kolku zatoa {to nema da moàt da go zapoznaat Pero Kamikaza. Pozabavni pres-konferencii ne pravi duri ni Kqusev. Pero bi vlegol vo Evropa, ama ne so kvalitet, tuku so tupanici. Nema{e smisla, tolku [ve|ani, dodeka ni gi ~uvaa granicite vo UNPREDEP, oènija makedonski nevesti, a tamu ne sakale da ni ja pu{tat matricata i ja sabotiraa makedonskata pesna. Vistinska {teta e {to Pero Kamikaza ne izleze srede nastapot na devoj- ~iwata so tupanici da ja prekine priredbata. Duri toga{ Evropa }e vide{e so kogo si ima rabota. Ne }e treba{e samite da se otkaùvame od natamo{no peewe. Tie }e nî izbrkaa. Osven toa, belki toga{ Pero kako revolucioneren make-

329 donski patriot }e go uapsea, pa }e mo`evme da go razmenuvame so nekoj pijan KFOROV-ec {to se tepal po skopskite kafeani. Sega sfa}ame kolku mu e te{ko na Cile koga odi na pregovori vo Evrop- skata unija. Toj go ima istiot problem kako i Pero Kamikaza. XXL izgledaa prekrasno, mali, simpati~ni i ubavo oble~eni, ama peeja fal{. I Cile e XXL, i toj pretstavuva mala, simpati~na i ubava zemja, ama beqa rabota, so fal{livi zakoni koi ne palat vo Evropa. *** P.S. Bidej}i po re~isi devetgodi{no izleguvawe, ova e moeto posledno "Sakam da ka`am" vo "Ve~er", dozvolete mi edna mala zloupotreba na novin- skata hartija. Ednostavno, ~uvstvuvam potreba javno da im se zablagodaram na lu|eto koi se najgolemite "vinovnici" za toa {to sum stanal kakov takov novinar. Toa se: Zlatko Blajer, koj me otkri i me donese vo ovaa sredina, Aleksan- dar Ivanovski, koj mi go fati "nervot" za vakov stil na pi{uvawe i do den- deneska mi vleva samodoverba vo toa {to go rabotam, "sabotnite" urednici Ta- le Sotirovski i Man~o Mitevski, koi imaa trpenie za moite povremeni "hiro- vi" i sitni neserioznosti, i "golemiot gazda" Pande Kolemi{evski koj nitu edna{ ne me pra{al: "[to }e pi{uva{?" i "[to si napi{al?" Kone~no, site tie bi bile neva`ni, ako zad sebe ne go imav "Ve~er" i lu|eto {to go pravat, kako novinarska {kola na koja í nema zamena. Im blagodaram.

GULIVEROVITE PATUVAWA 8 juli 2000

• Liliputancite si ostanuvaat Liliputanci ‡ mali ~ove~iwa, samo {to ovoj pat otidoa da si gi pro~istat du{ite

1. Toa {to premierot Qub~o Georgievski so polovina Vlada i pove}e parlamentarci trgna na pat za Izrael samo dokaùva deka Vladata navistina raboti po celi denovi. Siroma{kite ministri tolku mnogu se zafateni {to nemaat vreme koga da si gi potro{at platite. Bidej}i nemaat kade da tro{at, od za{tedenoto si upla}aat turisti~ki aran`mani za Izrael. Koj ne veruva deka samite si gi platile aran`manite, neka gi pra{a portparolot Antonio Milo{oski i li~no premierot. Tie }e im gi pokaàt smetkite. Vladata raboti transparentno. Vestite deka aran`manot na turisti~kata agencija "Guliver" bil organiziran od soprugata na premierot Sneàna i nejzinata fondacija "Blagoves- tie" se obi~ni zlobni zabele{ki na zavidlivite koi ne moàt da platat da

330 patuvaat zaedno so premierot. Osven toa, zo{to im se me{aat na lu|eto vo privatniot ìvot. ]e patuvaat so kogo sakaat i kako sakaat. Podobro e da se napravi `rtva, pa ako treba i da se plati ne{to, za da se leta zaedno so Qub~o otkolku da se leta od Vladata. Za mesto vo avionot imalo golema tepa~ka. Site odedna{ sakaat da stanat axii. Ne go pu{taat Qub~o sam da go vrvi patot na Hristos, tuku i tie bi se ma~ele zaedno so nego. Premierot treba da ja krati Vladata i da pravi rekonstrukcija. Kojznae {to sî }e mu dojde na um dodeka minuva po Isusovite pateki. Moèbi tokmu vo Izrael }e odlu~i dali da go ukinuva Ministerstvoto za razvoj ili ne. Zatoa, xabe mu bila upornosta na ministerot za iseleni{tvo Martin Tre- nevski po sekoja cena da se ka~i vo avionot so Qub~o i Sne{ka. Tuka ni Gospod ne mu pomaga. Negovoto ministerstvo se ukinuva. Taka {to sega Martin e dvoen gubitnik. Aj {to nema da bide minister, tuku nema da bide i axija. 2. Pokraj ministri, axii sakaat da stanat i edno~udo biznismeni. I tie trgnaa na Guliverovoto patuvawe. Ako gi vidite facite na tie {to se ka~ija vo avionot da im pravat dru{tvo na Qub~o i Sne{ka za vreme na semejniot odmor, }e zabeleìte deka glavno se istite {to mu pravea dru{tvo i na Branko. Samo {to toga{ agencijata ne se vika{e "Guliver". Ja znaete prikaznata za Guliver i Liliputancite. Tie prvo mu se pla{at, go vrzuvaat, pa potoa stanuvaat prijateli. Osobeno ako se dare`livi so humanitarni donacii i podaroci. Toga{ Guliver mnogu gi saka vo svoe dru{tvo. Kaj nas Guliverite se menuvaat, ama Liliputancite ostanuvaat isti. Koj i da stane Guliver, tie }e se tepaat da patuvaat so nego. Prikaznata za Guliverovite patuvawa ja napi{a Xonatan Svift. Ovaa za axilakot na premierot moèbi ja smislila Sneàna. I vo dvete prikazni Li- liputancite si se Liliputanci. Mali ~ove~iwa. 3. Cile ovoj pat ne otpatuva. Na toj na~in demantira deka go nema vo zemjata sekoga{ koga e è{ko. I na 40 stepeni, toj si ostana doma. Toa {to odlu~i da ne odi na axilak e mnogu dobra rabota za Liliputanci- te. Da se ka~e{e vo avionot, vedna{ Sne{ka }e treba{e da izbri{e od spisokot na patnicite trojca ma~enici. Vaka Cile oslobodi tri mesta. Makedonija }e bide pobogata za u{te trojca axii. Ako se sitni du{i. Belki toa {to bile vo Erusalim }e im gi pro~isti. 4. Premierot zamoli da go ostavime malku da uìva. Po neuspe{nata interpelacija na SDSM za nedoverba na Vladata, Qub~o trgna vo no}na pro{etka niz Skopje i na ~a{ka muabet vo "Dal Metfu". Kako osloboditel paradira{e niz centarot na glavniot grad. Branko ne go vidovme kako {eta po ulici. Kade li mu se izgubi energijata od mitinzite? Ili negovite tolku mnogu vikaa po plo{tadite, pa sega koga treba{e da se pokaàt vo parlamentot, go izgubija glasot.

331 Nikola Popovski se àli deka pratenicite na VMRO-DPMNE gi nadminale pratenicite na SDSM vo tehnikata. Pobrzo reagirale vo pritiskaweto na kop~iwata za prijavuvawe, pa zatoa ne im ostavile prostor na socijaldemokratite da dojdat do zbor. Ete {to beqa im napravi Branko na sopartijcite {to gi {eta{e od grad vo grad na mitinzi. Gi izmori tolku {to nemaat sila duri ni edno kop~e da pritisnat. VMRO znae podobro da gi koristi tasterite. 5. I ednite i drugite se neefikasni. Pratenikot Amdi Bajram toa bi go sredil bez tasteri. Po itna postapka. "Oni ako imaat pi{toli i jas imam pi{- toli, pa }e se pukame ako treba". 6. Za sledewe na sostojbata so visokite temperaturi, Vladata formira- {e krizen {tab. E sega krizniot {tab ne bil krizen {tab, tuku ekspertski tim. Voda~ot na ekspertskiot tim im pora~a na skopjani da ne im veruvaat na termometrite vo gradot, tuku samo na termometrite na Zaj~ev Rid i vo Petrovec. Arno ama, skopjani ne ìveat na Zaj~ev Rid. Taka {to tie namesto da ne im veruvaat na termometrite, ne im veruvaat na ekspertite koga im kaùvaat kolku e è{ko. Laàt termometrite. Ekspertite ne moàt da laàt. 7. Povtorno se najavuva izgradba na slobodnata zona vo Bunarxik. Navod- no, ve}e vo septemvri }e niknat edno~udo fabriki. Vo avgust toa }e bide ogromno gradili{te. Da e pameten Cile, ne treba da po~nuva so gradbata na Bunarxik. Zamis- lete Tajvancite navistina da po~nat da gradat pred lokalnite izbori. So {to li }e se laàt glasa~ite koga po dve godini }e dojdat parlamentarnite izbori. Ako po~nat da gradat sega, nema da imaat {to da gradat toga{.

VOJVODA I VITEZ 15 juli 2000

• Kumo, izgore ti }ese

1. Pretsedatelot Trajkovski od gra|anin stana vitez. Koj }e go trpi sega? Neka poveli sega premierot Qub~o ili ministerkata Dosta da mu prere~at ne{- to, pa }e vidat so kogo si imaat rabota. Tie mislea majtap si igraat koga go namestija za pretsedatel, a toj sega u{te i so me~ moè da zamavne. ]e si go gubi vremeto Boris so nekoi vojvodi i vojvotki od Balkanot!? Kako ne! Toj vo belosvetskite metropoli se druì so kralici, a tuka Qub~o ili Dosta }e mu kaùvaat {to da pravi. E, nema ve}e. Se profini Bor~e. Sega koga od Murtino, preku Strumica, via Sin|eli} stasa i do Bakingemskata palata vo London, moàt samo pod prozorec da mu pluknat. Pusta Kralica Elizabeta, kojznae dali í e jasno na kogo mu dala vite{ki orden. Nie tuka si go poznavame Boris podobro od nea. Duri i Makedonskata

332 televizija ne mu dade kojznae kakvo zna~ewe na priemot kaj kralicata. Se slu- ~ilo li nekoga{, na dràvnite centralni vesti, koga ima i specijalen izvestuva~ {to go sledi pretsedatelot, izve{tajot od posetata da odi duri vo petnae- settata minuta? Neka mu ja misli Boris, ama ova e somnitelna rabota. Ili Ba- ne Dimovski bil mnogu zavidliv {to ispratil drug novinar, a ne zaminal toj da se slika kaj kralicata, ili, pak, definitivno treba da se znae deka vo Makedo- nija vojvodata e povaèn od vitezot. Vitezot, namesto da si gi sobere pot~inetite na trkaleznata masa si ja prodolì posetata na Velika Britanija. Izvestuva~ot javi deka otkako mu zavr{il oficijalniot del, pretsedatelot }e ostanel vo nekolkudnevna privatna poseta na London. Ete {to ti e uspeh. Da te izberat za pretsedatel za da go vidi{ Big Ben. Da se nadevame deka ovoj pat pretsedatelot so sebe ne gi nosi i semejnata frizerka i kozmeti~arka, kako onoj pat vo Rim. Zamislete, onaka na{minkan i nasmean, da go poseti muzejot na voso~ni figuri "Madam Tiso". Vedna{ }e ni go zadràt pretsedatelot kako eksponat. I {to pravime posle? SDSM }e si ostane bez gra|anin, gra|anite bez vitez, a VMRO-DPMNE }e mora pak da go moli Arben Xaferi da mu izbere pretsedatel. 2. Qub~o si be{e vojvoda, ama koga se vrati od Izrael stana i axija. Bo- ris si be{e gra|anin, ama eve sega od Anglija }e ni se vrati kako vitez. Cile }e ja spasuva Bitola so kupuvawe na svilarnicata so tajvanski pari. Od tolku patuvawa po patot na svilata, ve}e e vraten kako mandarin. Samo Branko sî u{te e vo kriza. Toj bi preminal vo partizani, ama nekako ne mu se napu{taat plo{tadite. Moèbi zatoa i go pu{ti Risto Penov da zeme merka od plo{tadot Tienanmen vo Peking za da napravi sli~en plo{tad i vo Skopje. Penov se zbunil. Toj e pretsedatel na Liberalnodemokratska partija. A vo NR Kina ‡ liberalna demokratija kolku saka{! Samo da najdat u{te pretsedatel za da ima Penov so kogo da se sretne. Makedonija e lulka na civilizacijata vo koja se isprepleteni mnogu kul- turi i istoriski vlijanija. Zatoa i si imame vojvodi, axii, vitezi, mandarini, komandanti... Ostana li nekoj normalen. 3. Zo{to se digna tolku vreva okolu pokrstuvaweto na prateni~kata \u- listana Markovska vo Mrtvo More, vo Izrael. Zar samo zatoa {to smenila vera? Pa \ulistana Jumerovska na vremeto be{e aktivna Titova mladinka. Po- toa stana reformistka, malku vreme liberalna, pa proba da bide nezavisna, i koga vide kolku e ~asot stana pravoverna VMRO-vka. Koga ve}e tolku pati ja menuva partijata, zo{to edna{ da ne si ja smeni i verata. Osven toa, ova ne e kakvo bilo pokrstuvawe. Ova e `rtvuvawe za da se stane ~len na familijata. Najva`no e da ne ti se naluti Kumot. Ako Kumot te zeme pod za{tita, sekoga{ }e ima i za tebe. Najdobro pominuvaat onie ~lenovi na familijata koi se bliski so Kumot.

333 Kuma na \ulistana e soprugata na premierot Sneàna Georgievska. Vo na{ata familija namesto Kum, si imame Kuma. Kumstvoto e seriozna rabota. Za da bide{ dobar kum, treba da ima{ pari. Zlonamerni se site zabele{ki deka Kumata sobirala pari za svojata do- nacija "Blagovestie" so reketirawe na makedonskite firmi. Toa {to vo organizacijata na kumstvoto bil vklu~en i Sa{ko Staninov, ne zna~i deka Sne{ka ne moèla sama da se snajde. Tuku, vaka bilo polesno. [tom direktorite }e go vidat Staninov, vedna{ znaat deka treba da dadat pari, pa ne treba mnogu da im se objasnuva. Zna~i, edno da bide jasno. Toa {to drugite go vikaat reketirawe, ne e obi~no sobirawe pari od firmite. Toa e polnewe na }eseto na Kumata. Sneà- na ne smee da se posramoti. Inaku, zamislete kakov sram bi bil za Sne{ka, koga lu|eto }e viknat "Kumo, ti izgore }eseto!", a Kumata so prazno }ese. 4. Nekolkumina ~itateli, koi sebesi se pretstavija kako intelektualci, reagiraa na intervjuto so amerikanskiot ambasador Majk Ajnik, objaveno minatata sabota, osobeno na naslovot vo koj se vele{e deka "Makedonija e kafeansko op{testvo". Koga }e se kaè "kafeansko op{testvo", mene toa mi asocira na Pariz i Viena, na nivnata gordost deka se kafeansko op{testvo i nemam ni{to protiv i Skopje da se vrzuva so takov opis. Ili, nekoj smeta deka ova e "bibliotekar- sko op{testvo"? Ne znam zo{to ovie ~itateli se navredeni od ne{to {to, na krajot na krai{tata, i go otslikuva na{iot mentalitet. Pa kaj nas samo vo kafeana se odi za dobra dru`ba, samo vo kafeana }e pronajdete lu|e boemi, so {iroki pog- ledi, so slobodno razmisluvawe... Site ovie godini, nas samo kafeanata nî odr- à vo dobro raspoloènie. ôvek treba da bide slep za da ne zabeleì deka vo makedonskoto stopanstvo najdobro rabotat samo kafeanite. Moèbi celata ideja za "kafeansko op{testvo" ja izopa~ija Qub~o i Ci- le koi pravea rekonstrukcii i ja spasuvaa koalicijata vo kafeana, pa lu|eto mislat deka {tom tamu se vodi politika, toa mora da e valkana rabota. Ama, toa ve}e ne e do kafeanite. Toa e do politi~arite. 5. "Okta" bara zgolemuvawe na cenite na benzinot. Ako ne í se dozvoli, }e prestane da uvezuva nafta. Neli vi e prikaznava poznata. "Makpetrol" bara zgolemuvawe na cenite na benzinot. Vladata ne dozvoluva. Drugiot den ve}e nema benzin na pumpite. Sî e isto kako i nekoga{. Toga{ "Makpetrol", sega "Okta". Nekoj re~e "promeni"? Da, go smenivme monopolot.

334 STAR FILM 22 juli 2000

• Kolku povozbudlivi qubovni vozdi{ki tolku poubav [irok sokak

1. Vladata }e se namali. Od 21, sega }e imame 14 ministri. Qub~o }e ima zbien tim. Cile pak }e zafa}a najmnogu mesto. Em zamenik em }e ja drì celata ekonomija. Problemot e samo {to }e se pravi so sedumtemina {to }e otpadnat od Vladata. U{te ne se zadomeni biv{ite ministri od prethodnata rekonstrukcija, a na tovar na makedonskata diplomatija }e mora da padnat novi sedummina "profesionalci". Neka pro{eta Aleksandar Dimitrov malku po svetot i neka priznae u{te nekoja dràva. ]e se najdat. Ni trebaat ambasadi za uspe{nite ambasadori vo koi }e se pretvorat ministrite. Kako {to trgnal Qub~o so promenite vo Vladata, ne e sigurno deka i na novite izbranici }e im bide udobno. Se veli: "treta sre}a", ama kojznae dali }e im bide sre}en i na izbranicite na tretiot kabinet na premierot Georgievski. Po minatogodi{nite pretsedatelski izbori, koga Qub~o se naluti, napravi edna se~a na ministri. Ako VMRO-DPMNE doìvee debakl, Qub~o pak }e bide mnogu lut. Sigurno site }e mu bidat vinovni za porazot i }e mora da gi brka od kabinetot. Zatoa ne treba{e da brza so noviot zakon. Treba{e da ~eka da zavr- {at lokalnite izbori. Nema smisla za lu|eto, sega da im dava vlast i potoa naluten da im ja zema. 2. Ministerot za obrazovanie Gale Galev e profesor. Zatoa i im odrà predavawe na pratenicite za noviot zakon za visokoto obrazovanie. Profeso- rot zboruva{e, a studentite slu{aa i ni{to ne pra{uvaa. Sî im e jasno. Ili, pak, ni{to ne im e jasno, ama se sramat edni od drugi da ne ispadnat glupavi ako pra{uvaat. Da be{e profesorot minister, a studentite pratenici, ministerot nema- {e da drì predavawa po politi~ki nauki, tuku }e go obrazlaga{e zakonot, a pratenicite }e postavuvaa pra{awa. 3. Komi~en e obidot na Mahi Nesimi od PDP da ucenuva so zborovite deka ili }e go bide tetovskiot univerzitet, ili nema da ja bide Makedonija. ]e gi bide i tetovskiot univerzitet i Makedonija. Takvi izjavi na vremeto dava- {e Arben Xaferi, pa eve doturka do vrvot na dràvata. Isto kako {to na vakvi izjavi ogneno }e odgovore{e Qub~o Georgievski, u{te koga be{e Qup~o (so "p"), pa eve go, stana premier komu mu se pla{at da ne gi rekonstruira. Istata finta, u{te edna{ ne pali. PDP si go napravi svoeto u{te na vremeto koga ne glasa{e za Ustavot, koga organizira{e referendumi niz zapadniot del na zemjata, koga gi bojkotira{e popisot i referendumot za nezavisna Makedonija, koga nejzinite prate-

335 nici ja proglasuvaa Ilirida, a zamenici-ministrite bea vme{ani vo slu~ajot "paravojska"... I tie bea "umerenite"i "konstruktivnite" i so niv SDSM mo- è{e da pravi koalicija, a DPA bea ekstremistite i so niv VMRO-DPMNE ne saka{e da se vidi. A VMRO-DPMNE, a SDSM, isto ti se fa}a. A PDP, a DPA, isto ti se fa}a. Se raboti za star film, koj ve}e ne samo {to e nekolku pati viden tuku e i krajno zdodeven. Ako moè{e Filip Petrovski po pra{aweto na obrazovanieto na Albancite pred nekolku godini da gladuva, sega ne mu e te{ko za istoto pra{awe da mol~i. Taka mu rekol Qub~o. Isto kako {to toga{ Savo Klimov- ski go poddrùva{e Filip vo gladuvaweto, a sega vo mol~eweto. Zatoa, xabe mu se zakanite na Mahi Nesimi. Nikoj ve}e seriozno ne gi sfa}a. Tuku, neka zemat malku da go podnau~at Fadil Sulejmani kako da zboruva. Nema smisla studentite od negoviot univerzitet da moraat da polagaat dr- àven ispit za da im se priznae diplomata, a Sulejmani sî u{te, namesto makedonski jazik, da zboruva lo{ srpski. 4. Ministerot za kultura Quben Paunovski smislil, premierot Georgi- evski odobril, a na direktorite na Telekom i na "Elektrostopanstvo"S verojatno im bilo naredeno da sponzoriraat dva miliona marki za kulturata. Na toj na~in, gra|anite na Makedonija stanuvaat dvojno pokulturni. Prvo im odbivaat od pridonesite za platite, a potoa i od smetkite za struja i telefon. Sekoj poedinec {to saka da pridonese za razvoj na kulturata vo Makedo- nija, vo idnina }e moè toa da go stori na ednostaven na~in. Ne treba da odi v teatar i da pla}a bileti za pretstavi, nema da ar~i pari za muzei, neka ne kupuva knigi i neka ne gleda filmovi... Edinstvenoto ne{to {to treba da go stori e {to podolgo vreme da zboruva na telefon i doma da mu bidat zapaleni site svetilki i da rabotat site aparati na struja. Kolku pove}e impulsi i kilovati potro{i,tolku pove}e dal za kulturata vo Makedonija. Najdobro e, za da ne se gubi vreme, site da po~neme da razgovarame na è{kite linii. Skap impuls, razviena kultura. Uspehot na akcijata na Minis- terstvoto za kultura zavisi i od operatorite na drugata strana na linijata. Ako partnerkata ili partnerot znaat so qubovni vozdi{ki podolgo vreme da te zadràt na telefon, dotolku pove}e si vloìl vo za{titata na kulturnoto nasledstvo. Sekoja vozdi{ka pove}e, odgovara na kocka pove}e za [irok sokak, na korzoto na koe vo bitolskite sredno{kolski denovi ministerot Paunovski br- kal ~upiwa. 5. Sindikatot na rabotnicite vo dràvnata uprava bara da mu se isplati K-15. Od koi pari? Od parite na rabotnicite vo drugite dejnosti koi nemaat ni za sopstvenata plata, a treba na dràvnite ~inovnici da im obezbedat i pari za odmor. Sekojdnevno se soo~uvam so dràvni slu`benici koi, od {to im puka glavata od rabota, koga }e im dojde stranka na {alter igraat "top~iwa" na kompjuteri-

336 te. Aj, tie barem imaat rabota, ama ne mi e jasno {to rabotat onie birokrati u{te od vremeto na socijalizmot na koi sekoe leto edinstvenata aktivnost im e da pobaraat K-15. @iveat li tie vo ovaa dr`ava, vo ova vreme i so onie lu|e {to treba da im gi obezbedat i platata, i hranarinata, i prevozot, pa u{te i K-15. Taka ti e toa. Onie rabotnici koi, siroma{kite, nemaat ni rabota ni plata, nemaat ni sindikat. Drugite imaat rabota, redovna plata, pa imaat i sindikat. Spomena li nekoj reforma na dr`avnata administracija?

RABOTEN ODMOR 5 avgust 2000

• Namesto da pie mleko, Boris mora da dr`i govor na Me~kin Kamen

1. Ilinden ve}e ne e toa {to be{e. Godinava ja nema{e Srebra so nepoz- natata te~nost vo plasti~noto {i{ence, I~o ne go gaze{e znameto, mladite VMRO-vci i SDSM-ovci ne se istepaa, policijata nema{e rabota... Da ti padne àl za Boris. Mu gi nema{e sopartijcite za da im se pravi vaèn kako pretsedatel. Od Vladata mu go ispratija samo ministerot za zdravstvo Dragan Danilovski. Zatoa {to odnosite me|u Boris i Vladata se nezdravi. Od DA mu gi ispratija samo zamenik-ministerot za kultura Blagoja ôrevski i direktorkata na Zavodot za statistika Svetlana Antonovska. Blagoja za da ini- cira aplauz kako v teatar, a Svetlana za da gi izbroi gostite. I dvajcata nemaa mnogu rabota. No, najàlno e {to Borisa nema{e ni koj da go isvirka nitu, pak, barem da go isprska so voda. Toa pokaùva deka, o~igledno, nacionalnoto edinstvo e kone~no postignato. Koga duri i vlasta se otkaà od proslavata na Ilin- den, normalno e {to i nacijata re{ila da ne u~estvuva na partiskite mitinzi na Me~kin Kamen. Zatoa, pak, Qub~o re{i godinava Ilinden da go proslavi vo Hanover. Zaedno so Tupurkovski. Se gleda deka Qub~o u~i od Cile. Vo posledno vreme od avion ne sleguva. Zatoa premierot vo Germanija bil pre~ekan od ministerot za soobra}aj. Toa bilo praveno po protokol za Cile. Germancite izgleda ne znaele deka so premierot i vicepremierot }e dopatuvaat i drugi ministri. ]e pod- gotvele drug protokol. Sledniot pat doma}in }e im bide ministerot za turizam. I Savo ubavo si pomina na Ilinden. Si se napil dve rakii~ki vo manastirot "Sv. Prohor P~iwski". Sega Cile }e mu se naluti. Zatoa {to koga bil vo Tajvan, Savo ne sakal da pie kineska rakija. A srpska rakija ‡ moè. Savo znae kako }e se re{i problemot so spomen sobata na ASNOM vo "Prohor P~iwski". Ama ne kaùva. Tajnata e vo manastirskata rakija.

337 2. U{te vo april, pretsedatelot Boris Trajkovski, vo intervju za zagrepski "Globus", se pofali deka polskiot pretsedatel Aleksandar Kva{wevski, zatoa {to na{ Bor~e bil najmlad pretsedatel vo Evropa, mu podaril ednen li- tar mleko vo tetrapak. Boris toga{ kaà deka rokot na mlekoto istekuva na 2 avgust, pa go pokanil polskiot pretsedatel dotoga{ zaedno da go ispijat. Kva{- wevski ne dojde. Na Boris mu skisna mlekoto. Te{ka bila dràvni~kata rabota. Namesto da pie mleko, Boris mora da drì govor na Me~kin Kamen. 3. Te{ko e da si pretsedatel. Ne moè{ ni na odmor da odi{, a da ne í se javi{ na nacijata. Plus i vrhoven komandant. Pa i na letuvawe te ispra}aat so sve~en stroj na gardata na aerodrom. Sre}a {to na Brioni gi ima site potrebni rekviziti za na plaà. Inaku, ne odi Boris so naduvan du{ek pod mi{ka, a Vil- ma so ~adorot za sonce i torbata za plaà, po vle~ki da pominat pokraj gardistite, pred da se ka~at na avionot. Siroma{kiot na{ pretsedatel, ni na odmor ne moè da odi da se odmori. I tamu }e raboti. Taka rekoa vo negoviot kabinet. ]e odel na raboten odmor. [to li }e raboti na Brioni? Da ne se fati slu~ajno za strugot na Tito, pa da u~i i toj bravarski zanaet? Toa ti se vika {tedliv pretsedatel. ôvekot mu se tupna na gosti na Sti- pe Mesi}, pa ovoj neka gleda kako }e go izdrùva. Ne e Boris neizìvean kako Qub~o, pa da pla}a turisti~ki aran`mani od svoj xeb za da se bawa na Mrtvo More vo Izrael, a èna mu da kr{tava ambiciozni prateni~ki {to sakaat da stanat ministri. Ne e vo red i ako za odmorot mu pla}a dràvata. Zo{to da nî stava site vo tro{ok, koga toj si e vreden i moè da si go odraboti letuvaweto. Dodeka bil referent vo molerska zadruga ne moèl da u~i zanaet, za{to bil represiran. Ama sega, kako pretsedatel, kako {to e poznat po svojata zlatna raka, strugot na Tito }e go sovlada za eden den. I gospo|a Vilma nema da odmora. I taa }e mora da ja po~uvstvuva teìnata na pretsedatelskiot odmor. Na Jovanka lesno li í bilo. Brioni se ova, ne e Paralija. Nema tuka ‡ ostavi ja tavata sabajle i legni na plaà. Treba da se rabote! Na bravarot treba ru~ek da mu se naprave. Moè i Stipe Mesi} }e namine, da vidi kako mu rabotat gostite. Semejstvoto Trajkovski ne smee da se posramoti. Boris veli deka e ist kako Stipe. Zatoa i orizarnikot {to go podgotvuva Vilma mora da bide prsti da izliè{, za da mu se dopadne na Stipe. 4. Tuku, se se}ava li nekoj na Branko Crvenkovski? Go nema{e vo parlamentot, ni zbor ne mu slu{navme za novata vlada, za zakonot za visoko obrazovanie, za reformata na dràvnata uprava. Pomina Gali~kata svadba, a Branko ne se ka~i na tapan. Pomina i Ilinden, a namesto Branko se pojavi [e}erinska. Mu stanalo è{ko na Branko, pa si bara debela ladovina. Sigurno trgnal po {umite da gi lovi paravojskite {to mu gi javuvaat op{tinskite komiteti. I taka lovej}i, legnal pod nekoe drvo. U{te ja pravi vladata vo senka.

338 MIS STON 12 avgust 2000

• Neverojaten odliv na Jadranskoto i Jonskoto More. Na Boris, Qub~o i na Cile im vlegla voda vo u{ite

1. Rabotata ni odi mazno. Kako po voda. I pretsedatelot i premierot se vozat so jahti. Ni morsko bran~e ne moè da gi zani{a. Iako izgleda deka ve}e se za{emeteni od uspehot {to dosega go postignale vo ìvotot. Nikogo ne lu- laat. Do lani ni za ohridsko kaj~e ne pomisluvaa, a sega koga go dràt kormilo- to v race, za drugo, osven za jahta, ni muabet ne pravat. Pretsedatelot vo Faàna, blizu Pula, bil na manifestacijata "Denovi na sardelite". Jadel mali rip~iwa. Za premierot nemame informacija {to mu dale Grcite da jade. Pretpostavuvame oktopod. Toa e pobezopasno. Za{to, moè da se slu~i na pretsedatelot, ako ne znae da jade ribi, da mu zaletne koska v grlo. Toa ne moè da mu se slu~i na premierot ako jade oktopod. Golemite ribi obi~no vnimavaat da ne naletaat na koska. Po prestojot na Georgievski na gr~kiot ostrov Krf i na Trajkovski na hrvatskite Brioni ne e ~udno naskoro da se pojavat izve{tai za ~udni slu~uvawa so tamo{nite vodi. Osobeno {to pred Georgievski, na Krf be{e i Tupur- kovski. Se gleda deka do niv ne dopira ni{to {to se zboruva. Im vlegla voda vo u{ite. Zatoa i nivoto na vodata vo Jadranskoto i Jonskoto More e spu{teno. Izve{tai za eventualna zgolemena zagadenost ne se dadeni. Grcite go vozat Qub~o po Jonskoto More. Im e strav da go pro{etaat po Egejskoto. Da ne mu gi obnovat spomenite za Belomorska Makedonija, koja ja spomenuva{e dodeka be{e mlad i naiven. I da ne se seti na vetuvawata od 1991 godina deka sledniot kongres na VMRO-DPMNE }e go odrì vo Solun. Trajkovski, pak, nema problemi so pomneweto. Toj ubavo znae kolku bil represiran vo vremeto na Tito, pa sega mu se odmazduva, {etaj}i po negovite plaì na Brioni. [teta {to brodot "Galeb" go prodadoa. Inaku, }e moè{e i Boris da otplovi. [to da pravime koga pretsedatelot i premierot ni se druèqubivi. ]e gi viknat da gi pro{etaat, i tie ne moàt da odbijat. Zamislete da se pojavat Marsovci i da gi pokanat na raboten odmor na Mars. Mislite }e odbijat? Nema belki da im go kr{at aterot. 2. Dodeka site rabotat vo stranstvo, Savo Klimovski mora{e da ostane doma za da ja ~uva dràvata. I mu postavija na ~ovekot avionska granata pred zgradata kade {to ìvee. Zar navistina mislele deka Savo e tolku vaèn za granatirawe ili, pak, nie sme bile vo zabluda. Sega, po otkrivaweto na granatata, Savo }e bide u{te povaèn. Im se izvini na sosedite. Savo stanuva opasen ~ovek da se bide vo negova blizina.

339 Sega }e po~nat da pa|aat cenite na stanovite vo zgradata kade {to ìvee. A }e mu raste cenata na Savo. 3. Zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti Refet Elmazi, po pi{uvaweto na "Vest" za pronajdenata granata, vo "Utrinski vesnik" izjavi: "Dobro sum informiran za sî {to se slu~uva vo dràvata. Site aktivnosti na pripadnicite na MVR vo celost gi sledam. Dene{nata informacija {to 'Vest' ja pla- sira{e vo javnosta e samo edna od nizata nivni izmislici. Toa e ~ista {pekula- cija". Istiot den, od MVR pristigna oficijalno soop{tenie za otkrienata granata. Moèbi gospodinot Elmazi navistina e dobro informiran za sî {to se slu~uva vo dràvata, ama izgleda ne znae {to mu se slu~uva vo Ministerstvoto. Dobro, toj gi sledi site aktivnosti na pripadnicite na MVR. Ama, verojatno, ne ~ita {to pi{uva vo nivnite soop{tenija. 4. Na istiot na~in i Boris Stojmenov, koga be{e minister za finansii, dobro bil informiran za sî {to se slu~uva vo dràvata. Pa sega, koga ne e minister, veli deka }e go dadel na preispituvawe dogovorot za proda`ba na "Okta". Sega Stojmenov }e si go preispituva sopstveniot potpis. Toa samo do- kaùva deka vlasta za{emetuva. Ne gleda{ {to potpi{uva{. Stojmenov sega otkriva deka i fondacijata na soprugata na premierot Sneàna Georgievska "Blagovestie" bila reketarska firma, deka izbegnuvala pla}awe danok, deka preku nea se perele pari i deka koristela sredstva od Bu- xetot. A koj go kontrolira buxetot i koj go proveruva tekot na parite? Minis- terot za finansii!? Ili toa ne vaì ako si potpretsedatel na partijata na vlast. 5. Sega, koga Stojmenov stana pretsedatel na VMRO na Zmejkovski, ima na~in kako da í zastane na pat na Sneàna Georgievska. Preku "Blagovestie", i soprugata na britanskiot ambasador vo Makedonija Kristina Dikinson }e odi vo edna akcija za sobirawe pari za Detskata bolnica vo Ohrid i za Ginekolo{- kata klinika vo âir. ]e pe{a~at dve Britanki i za sekoj izminat kilometar na smetkata na "Blagovestie" }e legnuvaat po 500 marki. Gledate kolku se humani stranskite planinari. Na{ite planinari pe{a- ~at bez pari. Nemaat srce ni du{a. Sega mu e majkata Zmejkovski da gi isprati kowite {to gi promovira{e na Me~kin Kamen i da gi presretne britanskite misionerki niz makedonskite planini. Kako vo filmot za Mis Ston. Zmejko }e ja drì vo zalo`ni{tvo soprugata na ambasadorot, a Boris Stojmenov }e bide dobriot ~i~ko Mandanata. Sne{ka ne rizikuva koga se zanimava so humanitarna aktivnost. Taa ne {eta po planini za da sobira pari. Taa {eta po firmi. 6. Zdruènata opozicija ja zapo~na kampawata za izborite pod mototo "Za Makedonija - zaedno!". Im kaàl nekoj deka ova se lokalni izbori i deka parlamentarnite se po dve godini!?

340 PARADR@AVNI STANOVI 19 avgust 2000

• Ne e do molivot, do ostriloto e

1. Qup~o Nikolovski ‡ Fufo na minatite lokalni izbori, koga za prvpat se kandidira{e za gradona~alnik na Skopje, im pora~uva{e na gra|anite da ne glasaat za boja. I ‡ zagubi. Oboeniot so boite na toga{nata Demokratska partija i na VMRO-DPMNE Risto Penov, pobedi. Sega i dvajcata se natprevaruvaat po vtor pat. Fufo re{i da zeme na zaem boja od vlasta. Penov, vo me|uvreme, ja smeni bojata, pa za da si gi zgolemi {ansite za uspeh, se prema~ka so site boi. Taka {to, definitivno, kaj nas ne moè da se glasa za li~nost, tuku za boja. Toa dokaùva deka nie sakame da ni udiraat ~etki. 2. Branko re{il ovoj pat seriozno da odgovori na ~etkite na Qub~o, pa zatoa gi stavi site mo`ni boi. Qub~o re{il da {tedi od bojata, da mu se najde po dve godini koga }e mu dojdat parlamentarnite izbori. Zatoa sega pravi obi- di da bojosuva so moliv~e. Poradi moliv~eto mnogu mu se naluti Gu{terov. Za- toa {to VMRO-DPMNE i DA im ja ukrale idejata na liberalite za upotreba na moliv~eto vo reklamnata kampawa. Ne stanuva zbor za plagijat. Pokraj moliv~eto na Gu{terov nema ni{to. A pokraj moliv~eto na Qub~o ima ostrilo. Zna~i deka molivot mu e tap. Pi{u- va debelo. Ili, se skr{il. Osven toa, pokraj ostriloto nema i gumi~ka. Gumi~- kata v xeb ja skril Cile. Za da moè da izbri{e sî {to kaàl. Zna~i, ne stanuva zbor za nedostig na inventivnost kaj tie {to ja smislu- vale kampawata, tuku za su{tinski razliki vo priodot kon glasa~ite. Ne e do molivot. Do ostriloto e. Za plagijat se obvinuvaat VMRO-DPMNE i VMRO. Se skaraa za lav~eto. Ama Zmejkovski tvrdi deka za simbol na negovata partija e zemen lav, a ona {to e na grbot na VMRO-DPMNE bilo lavica. Zatoa e dobro {to sega pokraj lavot i lavicata, vo igra vleguva i molivot. Ako ima{ moliv, sekoga{ na lavicata moè{ da í nacrta{ {to í fali. Za da stane lav. Na krajot na krai{tata molivot na nekoj na~in go simbolizira i samiot ~in na glasaweto. So nego ne mora samo da se povlekuva linija, za dobroto na site. So moliv moè da im se stavi crta na site. 3. Imame ~udna kampawa. Opozicijata se odnesuva kako nebare Makedoni- ja da e ve}e propadnata i kako od ovie lokalni izbori da zavisi opstanokot na dràvata. Od druga strana, nasproti histerijata na opozicijata, imame prete- rana nezainteresiranost kaj vlasta, kako ba{ da im e gajle dali }e izgubat. [to pokaùva toa? Toa pokaùva deka vo ovaa dràva ima i pova`ni raboti od politikata. Na primer, qubov i seks.

341 Gledate deka pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija Qubomir Jaki- movski se pobuni protiv pornografskite sodrìni na televiziskite stanici. A ne se pobuni protiv specijalnite emisii za izborite i plateniot politi~ki marketing. Sovetot za radiodifuzija veli deka emituvaweto pornografski sodrì- ni go povreduva dostoinstvoto na gra|anite, a osobeno {tetno vlijae na telesniot, duhovniot i moralniot razvoj na decata i mladite. Vidi majkata. Duri sega sfativ koj go uriva dostoinstvoto na gra|anite. Za urnatoto dostoinstvo sekoga{ gi obvinuvav tie {to mi se nasmevnuvaat od platenite politi~ki programi, a ne nekoi nepoznati porno yvezdi. Sum bil vo zabluda. Taka mi velat vo Sovetot za radiodifuzija. Zatoa, narode, vo docnite popolno}ni ~asovi ne gledajte porno. Gledajte gi Branko, Qub~o, Cile, Xafe- ri, Gu{terov, Trajanov... Ostanete dostoinstveni. Veruvajte im. Iako ne se tolku uverlivi kako yvezdite od porno filmovite. Aj za moralniot i duhovniot razvoj na decata koi ne spijat po polno} i gledaat televizija, moèbi ima {to da se razgovara. Ama, od kade mu e idejata na gospodinot Cenzor Jakimovski deka emituvaweto porno vlijae i vrz telesniot razvoj na decata. Vo koja smisla? I na koj del od teloto od misli? Neka mi izvini gospodinot, ama jas mislam deka na moralniot, duhovniot i na telesniot razvoj na decata, pa i na mladinata mnogu polo{o vlijaat izbornite aktivnosti. Osobeno ako namesto da gledaat filmovi, po polno} izleguvaat na ulica i lepat partiski plakati. Pa doa|aat drugi deca od sprotivniot tabor i stanuva tepa~ka. I taka }e si gi ras~ukaat glavite. Zatoa, ako sakaat da se zdravi, nave~er neka gledaat {to ima na televizija. Moèbi, kako {to se pla{i Jakimovski, telesno }e imaat nekakvi promeni, ama barem nema ni{to da im fali. 4. Za postojaniot duhoven i moralen razvoj na gra|anstvoto svedo~at i poslednite prikazni za kupuvaweto na dràvnite stanovi. Ne za xabe Qub~o re~e: "I vie taka pravevte!" Pa sega, po pi{uvaweto za stanot na }erkata na porane{niot minister Kadievski, ni se javuvaat gra|ani {to kupile takvi stanovi i nî ubeduvaat deka i tie imale pravo da dojdat do stan so povolni uslovi za pla}awe. Vo dràvata ima dràvni stanovi koi gi koristat funkcioneri i tie se osloboduvaat koga funkcionerot }e ja zagubi funkcijata. Ima i stanovi za socijalni slu~ai koi se dobivaat na konkurs i za koi odlu~uva komisija. I, na kraj gi ima i ovie stanovi koi se dràvni, ama se prodavaat pazarno, so posebni uslovi koi }e gi odredi dràvata i za koi znaat samo tie {to se rodnini i prijateli na tie {to odlu~uvaat komu }e im gi prodadat. Zna~i, ima dràvni, socijalni i paradràvni stanovi. Lu|eto {to kupile takvi stanovi ne se vinovni. Im se moèlo i gi zele. Tuka ne za xabe lu|eto se tepaat da vlezat vo politika. Ne e va`no kolku si na

342 vlast. Va`no e kolku }e se ofajdi{ od nea. A najtragi~no e {to ni edna promena na vlasta ne moè da go smeni toa. 5. Pretsedatelot Boris Trajkovski go profilira svojot identitet vo ras- pon od Tito do Klinton. Koga be{e na Brioni, mavta{e od jahtata kako Tito. Sega vo Ohrid, se ka~uva vo helikopter i gi obikoluva opoàrenite podra~ja kako Klinton. Klinton, koga gi bodre{e negovite poàrnikari im dade 150 milioni dolari za nabavka na nova oprema. Boris na na{ite poàrnikari moè samo da im pu{ti voda.

PI[I-BRI[I 26 avgust 2000

• Vakov narod za ni edna vlast ne e dobar

1. Koj veli deka Cile ne gi ispolnuva vetuvawata? Re~e deka ako za dve godini ne ja ostvari programata, }e si zamine od vlasta. Na prviot ìrant Qub~o izgleda deka mu stana jasno deka ni{to ne biDUva, pa po~na da misli dali da gi pla}a dolgovite. Vtoriot ìrant ‡ Xaferi, si ja brka rabotata. [to mu stana na Qub~o so izjavata deka }e odi na parlamentarni izbori ako opozicijata dobie pove}e od 10 otsto glasovi, od vladeja~kata koalicija. Znae li toj {to zboruva? Se konsultiral li so Sne{ka, pred da go vikne Bane vo kabinetot, ili voop{to doma ne oti{ol, pa ja opleskal rabotata. Tolku li mu se brza da si odi ili, pak, e siguren deka }e napravi falsifikat? Namesto 10 %, Branko da mu izbega za 9,99 %. I ‡ propadna socijalisti~kata revolucija i Makedonija ostana nespasena. Naj{okiran od razvojot na nastanite so preminuvaweto na pratenicite od kuma{in~eto Qub~o kaj kumot Zmejko be{e Bane Dimovski. Tolku be{e voz- buden i zagrièn {to mora{e da napravi upad na po~etokot na vestite na dr- àvnata televizija i da se prepotuva koga na premierot mu ja soop{tuva{e vesta za pronesuvaweto na glasovite za navodnoto prebegnuvawe na VMRO-vskite pratenici. Sepak, koga Bane }e se pojavi na televizija, javnosta ne se voznemiruva. Zatoa {to sekoja vlast go upotrebuva za smiruvawe na narodot. [tom }e go vidime Bane, znaeme deka ne e ni{to stra{no. Zatoa sledniot pat ne mora da odi vo kabinetot na premierot i da mu odzema od dragocenoto vreme za vodewe na dràvata. Neka se pojavi sam i na site }e ni olesni. 2. Ete, dojdoa i pette minuti na Boris. Zamislete sega SDSM da stane pobrojna prateni~ka grupa od VMRO-DPMNE. Toga{ drugarot Branko }e mora da odi kaj gra|aninot Boris, za da mu dade ovoj mandat da pravi vlada. A Boris

343 }e se pravi najvaèn vo dràvata. Qub~o moè od maka komotno da se udavi vo kapka voda. Kako li Dosta }e mu se pravda {to mu go namesti za pretsedatel. 3. Dodeka Qub~o se zanimava so vi{a matematika, a Branko }e ni go vra}a socijalisti~koto samoupravuvawe, liberalite na Gu{terov se fatile za molivot i ne go ispu{taat od raka. Pomina kampawata, a nie u{te ne doznavme ~ij e molivot. Toa pokaùva na koe derexe sme. Dodeka drugite se raspravaat so kompjuteri, nie si pi{uvame so moliv~iwa i gumi~ki. Taka e koga se ìvee na rabu{. Zatoa i ni{to ne pametime. Pi{i ‡ bri{i. 4. Zatoa sega }e se izbri{e zo{to glasa~ite mu se lutea na Branko, koga glasaa za Qub~o. Izbri{ano e {to zboruva{e toj za Yingo, so kakvi crni |avoli i protiv kogo na vremeto }e se spojuva{e Marjanovi}, zo{to Pero Go{ev ne saka{e da se vidi so Branko, so ~ii glasovi Risto Penov go dobi gradona~alni~koto mesto na minatite lokalni izbori, koj be{e so ~isti, a koj so valkani race, koj love{e oktopodi, a koj {vercuva{e stoka za Jugoslavija... Qub~o i Cile ne treba da se griàt. Lu|eto se takvi {to za nekoja godina }e zaboravat {to pravele vo vlasta i pak }e mu se nalutat na Branko. Zatoa, vo ovaa zemja ne treba da se smeni vlasta. Treba da se smeni narodot. Ni edna vlast dosega ne bila zadovolna od nego. Vakov narod za ni edna vlast ne e dobar. Postojano }e gi menuva, a air od nikogo ne gleda. 5. Koja i da e marketin{ka agencija, treba da e budala da ne prifati da raboti na kampawata na makedonskite politi~ki partii. Zatoa {to na na{ite politi~ari mnogu im se dopa|a kampawa po srpski terk. I tie imaa ~isti race, i nie imavme. I tie imaat zdruèna opozicija, i nie imame zdruèna opozicija. I tie imaa "Zaedno", i nie imame "Zaedno". Sledniot pat }e staneme i "nebeski narod". "Imali ste pravo. Pogre{ili ste!" [to ima nie da mislime, koga ve}e smislile bra}ata Srbi. Najdoa bav~a i si ja rabotat. A i po~vata e plodna. [to ako ukradea nekoja reklama od [vedska? Na {to }e udre{e crta molivot? Na spas na dràvata, ili na gra|aninot. Vaka, {to e sigurno, sigurno e. Nie si krademe od zemji so proverena demokratija. 6. Kradcite {to í go ukrale nakitot na ambasadorkata Qubica A~evska vo Va{ington bile mnogu bezobrazni. Kako da ne moèa da po~ekaat da dojde novata ambasadorka Radmila Kiprijanova. Moète da zamislite kolku }e be{e nakitena, ako vrz nejzinite belezici go stave{e i nakitot na A~evska. Ima{e da yuni cel Va{ington od yve~kaweto na makedonskata diplomatija.

344 SOCIJALEN ORDEVER 2 septemvri 2000

• Dobrata vest e: Qub~o }e si odi. Lo{ata vest e: Branko se vra}a

1. Vo vremeto na SDSM Branko pred izborite dele{e u~ebnici za u~enicite. Ovie sega se podobri. Delat paketi so hrana za u~itelite. Toga{ vladata bara{e u~ebnicite da se vra}aat. Ovaa vlada ne bara od u~itelite hranata da im ja vra}aat. Moète da zamislite na {to bi li~elo toa? Zatoa sega dràvnite slu`benici }e moàt vo relaksirana atmosfera da im se sladat na ka{kavalot, sireweto i suvomesnite. Doma}inkite od bra{no- to }e pravat mekici. Zimava buxetarite }e imaat socijalen ordever. I }e moè da ozboruvaat kako u{te Taki Fiti im go ukina K-15, a sega Nikola Gruevski ne saka da im go dade. Ministerot za socijalna politika Bedredin Ibraimi re~e deka vo paketot nema da ima i piperki. [teta. Ministerot nema ~uvstvo za tradicija. Pra- veweto ajvar kako tradicija izumira. Sega be{e vistinskiot moment Vladata da dade kvaliteten pottik kon za~uvuvawe na istoriskite vrednosti i vozobno- vuvawe na tradicijata. Zatoa, dajte piperki. Ne odi sirewe i ka{kaval, a na lep~eto da ne nama~ka{ i ajvar. 2. Namesto za vreme na kampawa za lokalni izbori da se vodi debata vo koi delovi od op{tinite }e se postavuvaat tenxeriwata i }e se palat ognovite za pe~ewe piperki, politi~arive se fatile da ja spasuvaat dràvata. Pa Men- duh Ta~i pora~uva deka ako Makedoncite glasaat za politi~ari {to nemu ne mu se dopa|aat, toj }e pravi vojna. A Branko Crvenkovski veli deka koga makedonskiot narod edna{ }e se krene, "trgnete se od patot, ni{to ne moè da go zapre". Alo! Za lokalni izbori pravime muabet, ili za nekoja vojna. Toga{ ne e ~udno {to Gu{terov za kandidat za gradona~alnik na Skopje go postavuva generalot Manolev. Ili, pak, Stojmenov vo {tabot se potprel na voenite doktrini na generalot Mitre Arsovski. Tuku, ako za lokalni izbori se isfrlaat kandidati ‡ generali, {to li }e izbirame za slednite parlamentarni? Mar{al!? 3. Nema zafrkancija. Osobeno ako od reklamnite bilbordi ti se smee lice vo vojni~ka uniforma. A od TV-spotot ti pora~uvaat da glasa{ za gradona- ~alnik {to probiva yidovi. Vedna{ pomisluva{ deka si vo Latinska Amerika. A ne si. Zatoa {to tamo{nite generali se diktatori. A Manolev e liberalen general. Ubavo e da izbereme general ‡ vozduhoplovec za gradona~alnik na Skop- je. ]e zavede vojni~ka disciplina. So nego Skopje }e poleta. Ili, nema ni pile da proleta.

345 4. Vo nikoj slu~aj nemojte da ja propu{tate slednata epizoda od humoristi~nata emisija "Podobar ìvot". Ja emituvaat sekoja ve~er vo 19.30 ~asot na Makedonskata televizija. Glavnata uloga ja igra premierot Qub~o Georgiev- ski. Toj na Denot na rudarite, namesto vo Probi{tip, odi vo Prilep i gleda povr{inski kop na mermer. Potoa otvora{e prodavnici, a na vra}awe vo Roso- man gleda{e kako se polnat baburi vo tegli za izvoz. Po sekoja takva rabotna pobeda na koja be{e svedok, toj dava{e izjavi. Potoa, vo epizodna uloga se pojavuva pretsedatelot Boris Trajkovski. [eta po pazarite niz Berovo i gi pra{uva pazarxiite: "Od dek si be?". Na kraj se pojavuvaat pravovernite pratenici od VMRO-DPMNE i kako pred strela~ki vod, eden po eden, vo kamerata kaùvaat deka tie ne preminale nitu, pak, mislat da preminat kaj Zmejkovski. Liderot na SDSM Branko Crvenkovski ja napadna Makedonskata televizija za TV-Dnevnikot od tipot na "Podobar ìvot". Izgleda deka vo negovo vreme ne gi gledal vestite. Nema{e vreme. Pu{ta{e ~e{mi~iwa i asfaltira- ni uli~ki niz Debarca. Nie znaeme. Gledavme. Zatoa, ba{ mi e gajle za lokalnive izbori. Pa i da predizvikaat predvremeni parlamentarni. Dobrata vest bi bila: Qub~o }e zamine. A lo{ata: Bran- ko }e se vrati. 5. Sega vo DA gledaat koj kako da go fati vozot. A vozot zamina. Portpa- rolot na DA Slobodan â{ule re~e deka Koalicijata za promeni za prv pat }e dala seriozen ot~et pred javnosta za toa {to e ostvareno, no i za toa {to ne e. ]e se razgovaralo i za to~kata ‡ korupcija. "Prvi }e gi trgneme od vlasta takvite, dokolku se vo nea", re~e â{ule. I ‡ ostana. 6. Dosega{niot zamenik-minister za nadvore{ni raboti Nikola Dimit- rov si dade ostavka i premina na rabota vo kabinetot na pretsedatelot Boris Trajkovski. I Trajkovski na pretsedatelskoto mesto dojde otkako be{e zamenik-minister za nadvore{ni raboti. Otsega kabinetot na {efot na dràvata }e se vika kabinet na biv{i zamenici-ministri. 7. Ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska v~era gi ispratila policajcite vo "Alkaloid". Tamu ima mnogu kozmetika. Dosta re{ila da pravi tretman. Policiski.

346 NA[A POBEDA 16 septemvri 2000

• Ima li pogolema kazna od taa izborot da se svede na Qub~o, ili Branko

1. Koj pobedi. Na{ite! Zdruènata opozicija ve}e si ja proslavi pobedata. VMRO-DPMNE i DA }e po~nat i po dve pres-konferencii dnevno da svikuvaat za da nî ubedat deka tie pobedile. Narodot e vo euforija, demek, go kaznil Qub~o. Isto kako {to pred dve godini go kazni Branko. Ostanuva u{te da sfatime deka samite }e si ja izdrùvame kaznata. Vpro~em, ima li pogolema kazna od taa izborot da ti se svede na Branko, ili Qub~o. I Albancite si go imaat istiot problem. I tie imaat dve partii, koi ja imaat istata cel ‡ po sekoja cena da se dograp~at do vlasta. Samo {to Albanci- te toa go pravat so pukawe na sretselo. A Makedoncite so peewe na plo{tad i so igrawe oro. Sî zaedno ‡ selska svadba. 2. Da ne ima Qub~o nekoj sovetnik od SDSM? Toj da ne go sovetuval nekolku dena pred izborite da gi uriva divogradbite na prviot ~ovek na gradskiot SDSM Qup~o Palevski ‡ Upa? SDSM i VMRO-DPMNE ne moàt eden bez drug. Kako ubavo si se nado- polnuvaat. Ako Qub~o saka{e da go kazni Upa, moè{e da go uriva u{te dodeka se gradea stanovite. Ili, barem koga site mediumi pi{uvaa deka tie se divogradba. Ili, ima{e dovolno vreme dodeka stanarite uporno ~ekaa Upa da im gi dade klu~evite, pa na kraj vlegoa vo zgradata i bez tehni~ki pregled. Ne. Na Qub~o mu treba{e urivaweto tokmu sega. Da dokaè deka dràva- ta e heroj, bidej}i kojznae kolku vnimava na zakonite. I na Upa mu treba{e urivaweto sega, koga be{e na listata na sovetnici. Da bide heroj, zatoa {to e politi~ki represiran. Za da go izberat, zatoa {to makedonskiot narod saka ma~enici. A Qup~o Palevski e golem ma~enik. Bidej- }i koga dràvata uriva divogradbi, toa e udar vrz demokratijata. Samo na gra|anite im e super. Navistina, im gi urnaa stanovite, ama barem policijata primeni ne`ni zafati. Urivaweto se slu~i denta koga se vra~ija prvite re{enija za denacionalizacija. Taka {to ispravaweto ne edna istoriska nepravda ne moè{e nikoj da go zabeleì od udarite na tokmacite i piskaweto na izbezumenite stanari. Strancite go falat Qub~o deka e reformist. Po~na da gi vra}a zarobe- nite devizi, gi vrati osumte otsto na penzionerite, gi prodade zagubarite, go donese Zakonot za denacionalizacija, vovede sovremen dano~en sistem... I pak se fati so tokmaci.

347 3. I Makedonskata televizija kontinuirano raboti na urivaweto na vla- dite. Vo 1998 godina, sproti izborite go vikna Kiro Gligorov da go ozboruva Cile za klavirot na sin mu i imeto i ‡ SDSM zagubi. Sega MTV, vo izborniot molk go vikna direktorot na Svetskata banka da ni kaè kolku dobra vlada imame. I VMRO-DPMNE zagubi. 4. Portparolot na DA Slobodan â{ule tolku uverlivo objasnuva{e deka Koalicijata za promeni vodi po prviot krug, taka {to duri i Danilo Gligo- roski, koj od po~etokot se ~ude{e, na kraj poveruva na matematikite na negoviot kolega. Iako Gligoroski e matemati~ar, â{ule podobro se snao|a so brojkite od nego. Gligoroski, spored nekoja negova metoda na istraùvawe, otkril deka 90 otsto od tie {to glasale za zdruènata opozicija bile anti-NATO i antievropski nastroeni. E kako moèa da bidat tolku isti so SDSM? Se se}avate koga \or|i Spasov otkriva{e deka tie {to glasale za Koalicijata za promeni bile probugarski i proalbanski nastroeni? O~igledno, koristat ista metoda. 5. Mnogu e logi~no objasnuvaweto deka incidentite na glasa~kite mesta za vreme na prviot krug na izborite gi predizvikala nervoznata opozicija. Lu- |eto bile tolku nervozni {to pukale samite na sebe. Toa ti e isto kako koga vika{: Ama sum nervozen, }e se ubijam. I taka opozicionerite sami si se ranu- vale. Tie {to bile epten nervozni si ispukuvale rafal vo sebe. A za kolektivna nervoza lekot e ‡ bomba. 6. Pretsedatelot na Izbornata komisija Josif Lukovski ne bil nadle- èn da gi broi glasovite, pa pora~a sekoj sam da si gi broi. Toa e vistinska demokratija. [to ima tuka nekoj da ti gi broi glasovite. Koga sam si broi{, nema mo`nost od manipulacija. Predlagam gospodinot Lukovski da se konzervira za da se za~uva za idnite generacii. Eden den koga i vo Makedonija }e ima demokratija, na Lukovski }e im pokaùvaat kako bilo koga sme po~nuvale so demokratijata. 7. Izbornite rezultati prvi gi priznaa bugarskite striptizeti {to rabotea vo eden no}en bar vo centarot na Skopje. U{te vo nedelata, se oblekoa i si zaminaa. VMRO-DPMNE izgubi i Bugarkite se povlekoa. Sega na Tabanovce, podgotveni so kuferite dolna obleka, stojat vo red da vlezat vo Makedonija srpski striptizerki. Gi ~ekaat kone~nite rezultati od izborite. Ako go ~ekaat Lukovski da im gi kaè rezultatite, vo barovite }e ni se soblekuvaat penzionirani striptizerki. Pametni se Bugarkite. Si ja cenat mladosta.

348 ZLATEN STAP 30 septemvri 2000

• Makedonija ‡ [vedska na Balkanite

1. Premierot Qub~o Georgievski e pred sudbinska dilema. Treba da izbira me|u liderot na nezavisnite sindikati Atanas Lefterov i direktorkata na Agencijata za privatizacija Slobodanka Ristovska. Lefterov e kategori~en: "Ili jas, ili Slobodanka". Siroma{kiot Qub~o ‡ ama izbor mu se nudi. Navistina, {to }e pravime bez Atanas Lefterov, ako navistina si podnese ostavka? Kako }e se vratime vo komunizmot? Kako }e im gi vratime fabrikite na rabotnicite, kako {to vika{e Branko na mitinzite? Edinstvenata nade` }e ni ostane vo ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska. Taa }e se `rtvuva i na nejzini ple}i }e go podnese zavr{niot udar na revizijata za privatizacija. Kako biv{a profesorka po marksizam, }e ja re{i privatizacijata po marksisti~ki model. Za Marks kapitalistite, po definicija, se kriminalci. Zatoa i negovata sledbeni~ka izjavuva deka ne e protiv rabotnicite, tuku protiv kriminalcite {to gi eksploatiraat. Sudot u{te ne ka`al dali stanuva zbor za kriminal, ama Dosta znae. Po definicija. Nema sud, nema presuda. Ima revolucija. 2. Pred desetina godini, srpskiot lider Slobodan Milo{evi} na eden golem miting vo centarot na Belgrad, na povicite na narodot veti apsewe na toga{niot kosovski lider Azem Vlasi. Drugiot den vetuvaweto be{e ispolne- to. Srpskata policija go uapsi Vlasi. Na mitingot na vladinata koalicija vo Skopje, pred vtoriot izboren krug, premierot Georgievski zboruva{e za nekakvi somnitelni plasmani na Komer- cijalna banka. Drugiot den, Qub~o mu go prati Qube Bo{koski na direktorot na bankata Hari Kostov. Ehoto od Belgrad, po desetina godini stigna i vo Skopje. Toga{ masata vika{e: "Uhapsite Vlasija!". Izgleda Qub~o ne do~ul, pa privede Vlav. 3. Direktorot na Fondot za zdravstvo Vojo Mihajlovski veli deka treba da se smeni direktorot na "Alkaloid" Traj~e Muaketov. Ministerot za zdravstvo Dragan Danilovski ne gleda problem i veli deka stanuva zbor za li~na netrpelivost. [to i ne e daleku od vistinata. Mukaetov bara da mu se vrati dolgot, a Mihajlovski ne saka da mu go vrati. Normalno deka nema da go trpi. [to bi se slu~ilo vo SAD koga nekoe direktor~e na nekoj fond vo Depar- tmentot za zdravstvo }e pobara da se smeni generalniot menaxer na nivnata farmacevtskata kompanija "Fajzer". Ba{ me interesira koj }e bide smenet. Me- naxerot, ili sekretarot za zdravstvo. Za direktorot na Fondot, pak, i~ da ne zboruvame.

349 Kaj nas rabotata e ednostavna. Vo SAD, verojatno, sekretarot za zdravstvo bi go smenil direktorot na Fondot za takva izjava. Ama, bidej}i Mihajlov- ski vo VMRO-DPMNE mu e {ef na Danilovski, poarno mu e da si sedi madro. Osven toa, vo Amerika e mnogu sloèno. Tamu }e treba da se ~eka re{enie na sudot. Kaj nas ministerkata znae koi se kriminalci. 4. Sekretarot na vladeja~kata partija Vojo Mihajlovski, na Krstovden si kupi lopata. Za samo 5 iljadi marki. Vo idnina lopatite i drugite alatki ne treba da se napla}aat. Zatoa {to zaslu`nite gra|ani, kako gospodinot sekretar, nemaat pari. Tie zasluùvaat da im se dava besplatno. V godina }e slavime 10-godi{nina od osamostojuvaweto na Makedonija. Bidej}i vo 10-te godini nezavisnost samo urivame, gradime i povtorno urivame, a povremeno i se tepame, nema potreba da se razmisluva kako na zaslu`nite za razvojot na dràvata da im se oddade priznanie. Namesto odlikuvawa, }e se delat lopati, tokmaci i pendreci. Zlatni, srebreni i bronzeni. Eve, na primer, na ministerot Qup~o Balkoski mu sleduva zlaten tok- mak. Zatoa {to uriva. Ili, na ministerkata Dosta Dimovska zlaten pendrek. Zatoa {to lovi kriminalci. A na sekretarot na VMRO-DPMNE Vojo Mihaj- lovski }e mu dadat zlatna lopata. Zatoa {to rine. Bidej}i do proslavata ima re~isi cela godina, ni{to ne se znae. Da ne se slu~i site da go jadat stapot. Zatoa, predlagam da se vovede edno priznanie {to }e go dodeluva narodot. Zlaten stap. 5. Javniot obvinitel Stavre Xikov be{e presre}en {to bil vo SDSM. Moèbi }e mu trebaat. Po odbivaweto na krivi~nite prijavi protiv Fr~koski, negovite mu se nalutija. Pa sega moè da mu stegnat interpelacija. I }e mora pratenicite na SDSM da glasaat za nego. Ete {to ti e politika. ]e mora Branko da go brani Xikov, poradi Fr~ko! 6. [to mu treba{e na {vedskiot premier Joran Per{on da mu laska na Qub~o deka sme isti kako niv, samo }e moralo da se skarame, za{to edna od dvete fudbalski reprezentacii mora da bide porazena. Koj }e go slu{a sega Qub~o? So meseci }e ni povtoruva deka sme [vedska na Balkanite.

350 FILMSKI NOVOSTI 7 oktomvri 2000

• Zo{to pred policiskata stanica "Karpo{" ne postelat crven tepih, pa oskarot na budal{tinata da zasveti so siot sjaj?

I Putin popu{ti i go prizna Ko{tunica za pretsedatel na Jugoslavija. Samo Yingo go ~eka vtoriot krug. "Taka pi{uva {tampata". Makedonija e prekrasna zemja. Nema pozabavna dràva na svetot. Sekoe utro ne znae{ kakva glupost }e ti donese denot. Preminat e pragot na budal- {tinite. Tolku ni e interesno {to ve}e na majtap gledame duri i koga ~ovek go vodat na informativen razgovor vo policiska stanica. Vo ùrnalot na "Filmski novosti", po direktorot na Komercijalna banka Hari Kostov, nedelava gostuva{e porane{niot minister Boris Stojmenov. Pojavuvaweto na direktori pred policiskata stanica "Karpo{" vo Skopje sî pove}e li~i na ceremonijata na dodeluvawe oskar. Ima reflektori, mnogu TV- kameri, svetkaat blicovi, se podmetnuvaat mikrofoni, yvezdite doa|aat vo luksuzni avtomobili so pridru`ba i nasmeano odgovaraat na histeri~nite glasovi {to se slu{aat... Bidej}i "Karpo{" mu doa|a ne{to kako "[rajn auditoriu- mot" vo Los Anxeles, nedostiga u{te samo da se postele crvena pateka. Vo celiot cirkus, glavniot zabavuva~ Qube Bo{koski mu doa|a ne{to kako {ef na filmskata akademija. Za{to, yvezdite {to se slikaat i davaat izjavi samo se nadevaat, a samo toj gi znae vistinskite dobitnici na oskarot. Sega, otkako MVR gi pronajde direktorite {to najseriozno ja zagrozuva- at sigurnosta i bezbednosta, gra|anite moàt mirno da spijat. Vlasta nema da gi voznemiruva so televiziski snimki od ubijci i teroristi. Zatoa {to tie ne im doa|aat na informativni razgovori. Eve, na primer, Qube Bo{koski bi se pozanimaval i so Fezli Veliu, osomni~en za nekakvi bomba{ki napadi, ama zaskitalo pismoto na ministerot za pravda Xevdet Nasufi. Germancite mislele deka Veliu e nekoj vaèn, pa go pritvorile i ~ekale pismo da ni go vratat, ama pismoto ne stignalo i go oslo- bodile. Ministerot Nasufi veli deka za slu~ajot Veliu e vinovna po{tata. Pis- moto docnelo. Germanskite po{ti, neli, toa e op{to poznato, se neredovni, a nivnite po{tari isklu~itelno bavni. Ne za xabe se veli precizni kako Ger- manci ili germanska disciplina. [to se odnesuva, pak, do ubijcite od seloto Kondovo ni Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ni Ministerstvoto za pravda nemaat nikakvi soznanija. Verojatno ubiecot u{te ne stignal do nekoja germanska granica za da go fatat tie.

351 Sega premierot Qub~o Georgievski treba da go smeni ministerot za pravda. Ama toa nema da se slu~i. Moè samo da mu go smeni imeto na ministerstvo- to. A za da ne nastane diplomatski incident, Germancite moè }e go smenat ministerot za soobra}aj. Ili barem nekoj po{tar. Lesno mu e na Veliu. Toj si ima po{tar ‡ ~uvar. Te{ko im e na makedonskite direktori. Nim pokanite za sredba vo "Karpo{" ne im gi ispra}aat po po{ta. Im ispra}aat glasnici. Vo nedostig na po{tar, na{ite si go imaat Cile. Ama toj ne e sekoga{ tuka. Zatoa Quben gi organizira sredbite vo omilenata policiska stanica koga Tupurkovski ne e doma. Edinstven spas od brat Qube im e da odat na pat zaedno so nego. Da fatat xade. Cile nema problem so gubewe na po{tata. Problemot e {to toj se gubi. Kade e Branko? Neli mu gi broe{e denovite na Qub~o do 1 oktomvri. Arno ama, 1 oktomvri be{e nedela. A vo nedela nikoj ne raboti. Zatoa tuka e Petar Go{ev. Eve go spomenuvaat vo nekakvi anketi za mo- èn premier na tehni~ka vlada. Go{ev vo 1990 godina ima{e 67 pratenici, pa ne saka{e da bide premier, za{to mu mestele ministri i }e bil iskoristen za ednokratna upotreba. Sega ima samo eden pratenik. Ako toga{ mu mestele ministri, sega }e mu ja izdiktiraat cela vlada. Do kade e dojdeno novinarstvoto {tom Staninov deli nagradi za najobjektiven novinar vo dràvata? Zamisli toj da ti dade nagrada za najobjektiven novinar. Nalet i nagrada i objektivnost. P. S. Moram da kaàm deka si zamina ~ovekot {to pred devet godini ja izmisli "Sakam da kaàm". Aco Ivanovski, koj toga{ mi be{e glaven urednik vo "Ve~er", dojde da mi pomogne i vo "Vest", no vo ponedelnikot po~ina. Sakam da kaàm mnogu raboti za nego, no strav mi e da ne bidam pateti- ~en. Toj toa ne go saka{e. Be{e mnogu skromen, taka {to i sega bi se nalutil i bi rekol: "[to ima da gi zamoruva{ ~itatelite so mene?" Sekoga{ vika{e: "Mno- gu trtqa{! Kaì ednostavno {to saka{ da kaè{". E pa, Aco, si kaàv.

352 SIKTER KAFE 14 oktomvri 2000

• Qub~o i Branko ne pijat kafe za{to na decata od kafe im raste opa{ka

1. Glavna politi~ka tema vo Makedonija ve}e ne se izborite, tuku ‡ kafe- to. Koga po pove}e godini }e se otvoraat policiskite dosieja, }e se otkriva koj so kogo piel kafe. Toga{ }e se doznae deka Dosta e golema qubitelka na kafe. Ama saka da pie samo so lu|e so fini maniri i dobro odnesuvawe. Zatoa Branko ne doa|a predvid za kafe ‡ muabet. Zatoa {to e agresiven. Kakov {to e sert, moè da ja napadne ministerkata. A i toj ne bi ja izbral nea. Znae kako }e mu go zgotvi. Kojznae kolku e opasno koga na Dosta }e í zovrie. Zatoa, Dosta go kani Nikola Popovski na kafe. A toj odgovara deka bi se druèl so nea, ama samo kako politi~ar so politi~ar. Da se znae. @enet ~ovek. Zo{to Qub~o i Branko ne pijat kafe zaedno? Zatoa {to ne se po kafeto. Na posledniot TV-duel, doznavme deka Branko pie viski, a Qub~o sedativi. Normalno bi bilo da se napijat i kafe, bidej}i toa se pie za otreznuvawe i rasonuvawe. Ama, poarno e da ne pijat. Za dobroto na site nas. Zatoa {to kafe- to go kreva pritisokot. A moàt da im porasnat opa{ki. Ako ve}e re{at da pijat, toga{ neka im bide sikter kafe. 2. Site se kanat na kafe. Zo{to nikoj ne pie ~aj? ]e se naluti Xaferi. 3. Ni se pogodija izborite. Imame prodolèna turisti~ka sezona. Site otidoa za Ohrid. Velat, aj na kafe, koga tamu ‡ izbori. Ohri|ani, kako po obi- ~aj, nervozni koga }e im dojdat turisti i se{to se slu~uva. Kafe nemat, imat pi{~oli{~a. Kafeto vo Makedonija e originalno. Ima avtenti~en latinoamerikanski vkus. Kako i demokratijata. Poarni sme i od Albanija, koja na poslednite izbori drasti~no potfrli. Nema{e ni eden povreden, a za zaginati i~ da ne zboruvame. Od sega, vo Makedonija na glasa~ko mesto }e se odi so panciren elek. Za da uspeat izborite, glasa~ite }e mora so izbira~kata legitimacija da ponesat i po eden kala{nikov za samoodbrana i bomba ka{ikara za ostvaruvawe na legi- timnoto gra|ansko pravo. Otkako so nekolku rafali glasa~ot }e se pojavi na izbira~koto mesto, ja vadi bombata i, kako {to e red, ja stava vo glasa~kata kutija. Toa e vistinski "bum" na demokratijata. Ako ovie izbori ne uspeat, postoi i plan "B". Na slednite izbori, Sobra- nieto }e raspi{e predizbori. Na ovie izbori gra|anite }e glasaat za policajci. Sekoj glasa~ }e moè da si izbere li~en policaec {to }e go sledi do glasa~- koto mesto.

353 Vo sekoj slu~aj, izjavata na premierot deka opozicijata imala tri pati pove}e reketari otkolku vlasta, vleva doverba vo sistemot. Zna~i, Makedonija e bezbedna zemja. Celosno e pokriena. Na mestata kade {to nema policajci, ima reketari. Nema kade da da bega{, te ~uvaat od site strani. 4. Evropskata unija bara od nas da gi primime site nejzini nepoèlni gra|ani {to od Makedonija zaminale kaj niv. Za vozvrat }e ni gi ukinele vizite. Nikoj ne znae kolku kosovski i bosanski begalci, Kurdi, Albanci, Ro- manci, Moldavci i drugi {to nelegalno od tuka zaminale vo Evropa treba da pribereme, pa posle da im barame ~are. Imaj}i go predvid odnesuvaweto na EU, nie niv }e si gi pribereme, ama vizite nema da ni gi ukinat. Ne za drugo. Koga }e gi pribereme site, nie }e mora da se selime. 5. Ministerot za pravda Nasufi e vo Tajvan. Go bara izgubenoto pismo za ekstradicija na Veliu, osomni~en za bomba{kite napadi niz zapadna Makedo- nija. 6. Eden minuva~ {to me prepozna na ulica, pred nekoj den me zamoli vo "Sakam da kaàm" da im predloàm na politi~arite, i od vlasta i od opozicijata, da si gi razgledaat semejnite albumi. Veli: "Neka se vidat kako izgledale i {to nosele pred sedum ‡ osum godini koga igrale na svadbi i neka se vidat sega pred ogledalo."

GLUPAV, POGLUPAV 21 oktomvri 2000

• Yingo i Valentina na "Mostovi"

1. Portparolot Antonio Milo{oski re~e deka Parlamentot se zanimava so gluposti. Pa {~o!? Toj bi sakal pratenicite da se zanimavaat so odbrana, a tie raspravaat za napadi i za ubistva. Zo{to pratenicite se navredija na izjavata na Milo{oski? Bidej}i parlamentot glasa za doverba na Vladata, a Vladata go postavuva Milo{oski za portparol, toga{ pratenicite navistina napravile golema glupost. Ja izglasa- le ovaa vlada. Sepak, malku e neseriozno da se ka`e deka pratenicite se zanimavaat so gluposti. Tie raspravaat za edna tema ve}e cela nedela. Ne mo`at da gi pribe- rat do pladne sekoj den, a vo 18 ~asot koga zavr{uvaat, sekoga{ se na rabot na kvorumot. [to podolgo raspravaat toa e podobro za niv. Sekoj den ‡ nova dnevnica. Zar taka bi postapil glupav ~ovek? Pokraj raspravata za incidentite na izborite, pratenicite, po izjavata na Milo{oski si dobija nova tema: Dali se glupavi ili ne? Zatoa, me ~udi {to

354 ovaa rasprava za gluposta ne trae{e barem u{te edna nedela. Za sî e vinoven pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski. [to mu treba{e da se vra}a na rabota i da nî li{i od zadovolstvoto da uìvame vo nastapite na potpretsedatelot Tomislav Stojanovski. Nemu temata za gluposta najmnogu mu leì. Koga raspravata za gluposta bi ja vodel Stojanovski, efektot bi bil mnogu pogolem. Bi postavuval retori~ki pra{awa od tipot: "A jas, magare li sum?" I bi baral da vidi {to ima vo ga}ite na drugite pratenici. 2. Savo Klimovski ja prekina raspravata me|u Valentina Boìnovska i Radmila [e}erinska, a pred toa me|u [e}erinska i \ulistana Markovska so zborovite: "Da prekineme so ova ènsko {ou!" Koja {ou programa sme propu{- tile, {to toj den sednicata ne ja vode{e Tomislav Stojanovski. Xentlmenski }e gi otera{e vo maj~inata. Za razlika od nego, ènskoto {ou be{e mnogu inspirativno za pratenikot Qubisav Ivanov. Toj e mnogu sre}en {to sfatil deka Valentina sega go saka. Pod impresiite na ova soznanie, Yingo ima{e napliv na poetski izblici. Pa vo eden zdiv izrecitira: "Bela krava, crno mleko dava!" Yingo re~e deka razbira {to e realizam, a {to romantizam, ama ne znae {to e modernizam. Vo ènskoto {ou treba{e da se vklu~i i parlamentarkata Ilinka Mitreva. Kako profesor po filologija, da gi razjasne{e pravcite. Va- lentina e romanti~arka. [e}erinska ‡ gruba realistka. \ulistana sekoga{ e toa {to treba da bide. ]e go smeni pravecot, kako {to gi menuva partiite. Milo{evi} ne se vra}a, vtor krug nema da ima, pa Yingo }e mora da premine vo poeti. Kako {to padna vo qubov so Valentina, ni{to ~udno v godina, na "Stru{kite ve~eri", glumicata da recitira pesni od poetskata zbirka na kra- tovskiot novosoznaen modernist. "Bela krava, crno mleko dava /aj pogodete/ koj kade parite gi klava". 3. Samo na Amdi Bajram mu e preku glava od èni. Prvo go napadnale "mu{karci", a go "dokraj~ila" edna èna. "Smejte se, smejte, ama ne e za smeewe èna da ve dokraj~i", gi predupredi Bajram pratenicite. Toj se poàli deka 70 otsto od doktorite na Kardiologija se od SDSM i 89 otsto od sudiite so du{a i srce se so SDSM. Vo idnina nema da kaùva 102 otsto, bidej}i mu se smeele, pa sega }e veli 98 otsto. Bidej}i Amdi Bajram se razbira vo procenti, kone~no e najdena mera na gluposta. 98 otsto. 4. Milo{oski ne bil ni svesen kolku pogodil so izjavata za gluposta. Samo {to treba{e da ja pro{iri i na Vladata. Qub~o pred izvesno vreme gi povika TAT-ovci sami da si go smenat ste- ~ajniot upravnik. ôvekot zav~era samo {to ne bil lin~uvan od razgnevenite {teda~i. Ako vo dràvata nezadovolnite {teda~i sami menuvaat ste~aen upravnik, ako Lefterov menuva direktori so upadi vo firmi, ako reketari ja obezbe- duvaat policijata, ako centralata na vladeja~kata partija bara od lokalnite

355 aktivisti da ja ocenuvaat podobnosta na sudiite, toga{ zna~i deka Vladata ne veruva vo pravoto i vo sistemot vo ~ie ime vladee. Qub~o ne veruva vo pravo, toj veruva vo sila. Ako deneska TAT-ovci se podgotveni sami da ja zemat pravdata vo svoi race, toga{ kogo li treba da natepaat normalnite devizni {teda~i, na koi obvrznicite im vredat polovina od za{tedenoto. Stapot ima dva kraja. Utre nekoj }e trgne da go menuva premierot. A bidej}i toj gi potkopuva pravniot sistem i procedurata, samiot ne }e ima instrument so koj }e mo`e da se odbrani. 5. Merata na Amdi Bajram vo start ja ispolnuva onoj {to mu naredil na Klini~kiot centar da gi ukine tekovnite smetki na vrabotenite vo Komerci- jalna banka i da gi prefrli vo druga. Okolu 5.000 vraboteni imaa dozvolen minus od dve plati. Koga Vladata }e re{i da demonstrira sila, pla}aat obi~nite gra|ani. Kolku li sega treba da platat za da go smeni Vladata Hari Kostov. I zo{to gra|anite da pla}aat za kapricite na politi~arite. So smetkite vo bankata ne }e mo`at da se ras~istat do slednite izbori. Vladata zaborava deka nekoj pak treba da glasa za niv. Ili 5.000 glasa ne im zna~at ni{to.

TRGOVSKI EKSPERT 28 oktomvri 2000

• Aman, Cile, nemoj da si odi{, {to }e pravime bez Savo

1. Na konferencijata za me|unarodna sorabotka vo borbata protiv trgovijata so lu|e vo Rim, u~esnicite ostanale podzinati koga nastapuval pretstavnikot na Republika Makedonija. Tamu dostojno nî pretstavuva{e ministerot za pravda Xevdet Nasufi. Pogolem specijalist za trgovija so lu|e na konferencijata nemalo. ]e be{e vistinska me|unarodna {teta ako Nasufi, kako ekspert za trampawe lu|e, ne go prenese{e svoeto uspe{no iskustvo i nadvor od granicite na tatkovinata. Na primer, prakti~no da objasni kako gi trampa{e vojnicite za komandantot na OVK Asani. Ili, kako bomba{ot Veliu evtino go izve- ze vo Zapadna Evropa. Temata na konferencijata vo Rim be{e u{te edna mo`nost za afirmacija na Makedonija vo me|unarodni ramki. Zatoa {to barem na ovaa tema imame lu|e od Vladata koi se vistinski eksperti. Vo dru{tvo so ministerot Nasufi vo Rim be{e i zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti Refet Elmazi. Duet od soni{tata. 2. Aj {to pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski si prizna deka ne e pameten kako Cile. Aj {to ka`a i deka nema tolkav kapacitet, toa se gleda.

356 Ama, pustiot, {to mu treba{e da izjavuva deka ako Cile si zamine od partijata i toj }e si odi so nego. Aman, Cile, ne si odi, }e ostaneme bez Savo. Klimovski }e odi so Cile, kade i da e. Tuku, {to pravime ako Cile re{i da si zamine vo Amerika. I Savo li }e odi so nego? Moè. Ako go primi novata ambasadorka vo Va{ington Radmila Kiprijanova na spiewe. Nema mnogu da í pre~i i ne }e mora za nego da podgotvuva poseben krevet ili spalna soba. Bidej- }i Savo nema golem kapacitet, dovolen }e mu bide i dvosed. 3. Prv Cile java na ~elo na kolonata/ po tesno pat~e planinsko... Kade odi, site alternativci so sebe gi vodi. Kojznae so {to gi zamajal ve~erta koga ~etiri ~asa raspravale za odnosite vo partijata, ama drugiot den site kako ma|epsani se pojavija vo "Aleksandar palas", da ja ~ujat namerata na Zelenikovski da ja kupi "Alumina". Koga cela partija se pojavi vo pridru`ba na liderot samo koga be{e objavena namerata za kupuvawe, kolkumina li }e se pojavat ako ~ovekot navistina ja kupi fabrikata? Ne daj boè nekoj vo hotelot da frle{e dimna bomba, kako v~era na sobirot na bugaromanite vo "Holidej in". Vo maglata alternativcite ne }e znaeja kade im e liderot. I kade da odat, kade da go baraat. Verojatno zatoa, me|u niv ne be{e Radmila Kiprijanova. Partiska taktika bilo taa da ostane doma i da gi pakuva kuferite. Da se podgotvi za Va{ington. [to ako site trgnat po patot na Savo. Ne rezidencijata na biv{ata ambasadorka A~evska, tuku na Radmila Bela ku}a }e í treba{e. 4. I Aleksandar Florovski izgleda se podgotvuva da stane diplomat. [tom na ~etirieset i kusur godini mu teknalo da studira, i toa duri vo Bugarija, mora da e mnogu ambiciozen. Ne e kako sin mu na Stojmenov, pa vo Prilep da dava 11 ispiti dnevno. Eeej, Blagoevgrad e ova, ne e Prilep. Florovski studiral odnosi so javnosta. Mu li~i. Kulturno se odnesuva so lu|eto. Ima bogat re~nik i jasno se izrazuva. Elokventen e koga govori. Diplo- matski diskutira. Samo u{te diploma mu fali, pa da stane ambasador. Smejte se, smejte... Ama taka }e bide! 5. Potpretsedatelot na Sobranieto Tomislav Stojanovski se poàlil deka novinarite gi lovat pratenicite za izjavi pred vratite na toaletite. Ne mo- èj}i na pratenicite da im zabrani da odat vo toalet, im zabrani na novinarite da {etaat po hodnici. Savo ja povle~e zabranata. Taka {to novinarite sega povtorno }e deù- raat pred toaletite. Poèlno e da gi lovat pratenicite pred da vlezat vo toalet, a ne koga }e izleguvaat. Zatoa {to pod pritisok davaat kusi izjavi. So pobedata na novinarite, toaletite vo Sobranieto stanuvaat zna~ajna alka vo razvojot na makedonskata demokratija. Samo ne mi e jasno zo{to na nekoi pratenici tolku im e neprijatno da davaat izjavi vo hodnikot. Toa {to go pravat vo toaletite e ni{to vo odnos na toa {to go pravat na govornicata.

357 6. Ministerot za finansii Nikola Gruevski prvo ni kaà deka aran`manot so MMF se odlaga zatoa {to ekspertite bile zafateni so Jugoslavija. Po dva dena ni kaà deka aran`manot se odlaga zatoa {to vo Buxetot sme imale mnogu pari. E pa ako imame tolku pari, daj nie da í dademe nekoj kredit na Jugoslavi- ja. Kako {to imame premnogu voda, pa davame za Albanija, preku [piqe i Glo- bo~ica, taka i pari za Jugoslavija moème da dademe preku MMF. 7. Kone~no ni se slu~i ne{to {to ne li~i na nas. Samitot na balkanskite lideri barem za eden den od Skopje napravi centar na Balkanot. Pokaàvme deka imame ubav luksuzen hotel, pokaàvme dobra organizacija, pokaàvme ubavi "krajsleri", pokaàvme duri i pristojni policajci, neverojatno, no vistinito, duri i ulicite prvpat od pred izborite ni gi is~istija i kontejnerite gi dezin- ficiraa, a i pretsedatelot ni e najvisok od site, pa moè da se nosi za vakvi samiti na vrvot. Samo {to Trajkovski malku be{e razo~aran deka yvezdata mu be{e zatem- neta od prisustvoto na jugoslovenskiot pretsedatel Ko{tunica. I~ neka ne bere gajle. Barem toj den Boris be{e pogolema yvezda od Qub~o. 8. Utre se odrùvaat lokalni izbori vo Kosovo. Belki tamu }e ima nekoj incident. Kolku da ne bideme edinstveni na Balkanot.

ZOOLO[KA GRADINA 4 noemvri 2000

• Ako pcujat od parlamentarna govornica, kako li si gi vospituvaat decata

1. Obi~no, kavgite vo semejstvata se slu~uvaat koga nema dovolno pari. Vo vladinoto semejstvo, pak, se slu~uva tokmu sprotivnoto. Vladata se fali deka ima mnogu pari vo Buxetot. Qub~o i Cile se skaraa za{to ne mo`ea da se soglasat kako da gi podelat. Ne za xabe se reklo deka parite se otepuva~ka. I deka gi rasipuvaat lu|e- to. Taka i Qub~o i Cile. Em imaat pari, em se karaat. Zna~i deka Vladata ni e azdisana. Ovaa karanica me|u VMRO-DPMNE i DA se slu~uva sezonski ‡ redovno. Za kolekcijata esen-zima, vo moda e delbata na Buxetot. Do koga }e se karaat Qub~o i Cile? Se znae ‡ do 24 noemvri. Toga{ zavr{uva revijata. Posle pak }e se smirat. ]e se skaraat naprolet. Za kolekcijata prolet ‡ leto. Vo karanicata kurban otide Radmila Kiprijanova. Ostana spakuvana ‡ necelivana. Za razlika od nea, Cile i so nespakuvani kuferi, pak zamina. Se skara so Qub~o i letna za Pariz.

358 2. Po trinaesetdnevna diskusija vo parlamentot, potpretsedatelot na Sob- ranieto Tomislav Stojanovski, kone~no ja ras~isti su{tinskata dilema na svoeto postoewe. Za xabe se pra{uva{e dali e magare? Problemot so krizata na identitetot mu go re{i Abdurahman Aliti. Toj mu re~e deka e majmun. Aliti toj zaklu~ok go izvel po logika. Ako Stojanovski be{e magare, }e go slu{ne{e Slobodan Danevski kako svojot kolega go imenuva Neseri. Barem magariwata imaat golemi u{i. Da go slu{ne{e, }e rika{e od smeewe. Vaka samo se sme{ka{e, zadovolen deka kone~no se najde pratenik dostoen za da si gi odmerat glupostite. Slu~ajno ili ne, istiot den vo Skopje, peja~kata Julija otvori zoo-kafe. [teta {to e podaleku od Sobranieto, na drug del od gradot. Najdobro }e be{e Savo da i go najmi bifeto i prateni~kiot klub. Samo mu e strav da ne se poàli Dru{tvoto za za{tita na ìvotnite. [to ako mileni~iwata na Julija, po dru`- bata so parlamentarcite se razbegaa po skopskite ulici. Ete, Risto Penov po~- na da gi sobira kowite od centarot na gradot. Ama, bidej}i e opozicija, vlasta mu pravi opstrukcija, pa ne mu dava da vleze i vo parlamentot. Po ovaa sesija, Sobranieto nema da bide isto kako porano. Moè da bide samo u{te polo{o. Do kade otidoa pratenicite so svoeto poznavawe na ìvo- tinskoto carstvo, }e go barame Mitko od prviot sostav. Toj barem spomenuva{e vrap~iwa. I ja ven~ava{e Makedonija. Ama barem ne pcue{e. Koga pcujat od parlamentarna govornica, kako li doma si gi vospituvaat decata. Gledate kogo sme izbirale!? Cela dràva ni se pretvori vo zoolo{ka gradina. I posle nekoj se luti {to ni vikaat deka sme ovci i nî tretiraat kako stado. 3. Na ohri|ani i struàni ezeroto pred o~i im istekuva{e, a tie glas ne pu{tija. Vo Ohrid u{te biraat gradona~alnik, a struàni si gi primopredava- at mandatite, taka {to moraa da pro~itaat vo vesnicite {to im se slu~uva doma. Moèbi fati kletvata: "Da dajt gospod da se isu{it ezeroto, da ne se k'pat skopjani{tata". [to bara{e ministerot Toni Popovski da pu{ta inspektori i od zaseda da go spasuva ezeroto? Za àl, pak letovo }e im doa|aat turisti. Premierot prvin nî ubeduva{e deka voda ima pove}e i od pari vo Buxe- tot. Posle koga duri i Vladata vide deka vodata si oti{la, Qub~o go otkri vinovnikot. Prorabotel planot "B" na SDSM. Mora onoj siroma{kiot od hidrometeorolo{kata uprava vo Ohrid da bil nepopravliv SDSM-ovec, {tom e toj edinstveniot vinovnik za istekuvawe na vodata. Tuku, beqa rabota. Ne znae{ {to e polo{o. Da ima{ plaì so skopjani, ili da presu{i vodata pa da ima{ nivi. Pa ohri|ani i struàni }e moraat da kupuvaat traktori, da oraat, da seat, da `neat... Vaka, so turizmot, ni{to ne rabotat. Ministrite vo Vladata ne veruvale deka slikite {to gi objavivme bile avtenti~ni. Portparolot Milo{oski re~e deka tie fotografii bile naprave-

359 ni na mesta kade {to so godini nanazad vodata bila povle~ena. Na niv se gleda- {e deka kaj~iwata namesto vo voda, se zakotveni na plaà. Slikite bea napraveni vo Struga. Toa e zatoa {to struàni, za inaet na ohri|ani, kaj~iwata namesto po ezero, gi vozat po pesok. 4. Do koga srede Makedonija }e se palime ako nekakvi Bugari ni kaùvaat deka ne sme Srbi, a Srbite deka ne sme Bugari. Na sekoj budala li }e mu objasnuvam deka sum Makedonec!?

PRODADENI, IZNENADENI 11 noemvri 2000

• Zo{to se `alite deka sî poskapelo? Gledate kolku se evtini rudnicite?

1. Spijte mirno. Cile pak ni ja spasi dràvata. Trinedelnata {ou-programa zavr{uva. Reformite odat napred. Qub~o i Cile ostanuvaat zaedno. Za dobroto na site. Ne se ve}e skarani. Si gi podadoa prstiwata i si rekoa: smir ‡ smir. Nivnata karanica sekoga{ e vo prilog na gra|anite. Da ne be{e trinedelnata {ou-programa, moèbi }e se zagrièvme zo{to vo me|uvreme ni poska- pea telefonot, parnoto greewe, gorivoto... Vaka, nî oslobodija od griìte. Koj }e mu misli na poskapuvawe, koga idninata na zemjata e vo pra{awe. I koj li medium }e se zanimava so takvi banalni pra{awa, koga ne ostanaa dovolno novinari da gi isproverat site mo`ni kombinacii i plus da ~ekaat do docna vo no}ta za da go uspokojat voznemirenoto gra|anstvo so radosnata vest deka vladinata koalicija ostanuva. Dodeka Cile i Qub~o ja spasuvaa Makedonija, go prodadoa i "Bu~im". Ekspeditivno i efikasno. Kompir da prodavaa, }e moraa da odat na tezga na pazar i cel den da go falat, za da im go kupi nekoj mu{terija. A tie, rudnik za zlato preku no} prodadoa i ne znaeja koj im go kupil. 2. I vie sega }e re~ete deka bil skap telefonskiot impuls. Deka od minatata godina ova vreme do deneska, sose DDV, telefonskiot razgovor ni poska- pel za 80 procenti. Se àlite deka sî poskapuva, a ne gledate kolku se evtini rudnicite. So 80 procenti popust se prodavaat. Dodeka si rekol "alo!", otidoa celi kombinati. Ako ste zele nekoj potro{uva~ki kredit od 3-4 iljadi marki, ~uvajte si gi parite. Utre-zadutre }e go prodavaat i "Jugohrom". Moè }e go kupite. Na Zapad, koga nekoja prodavnica se seli ili propa|a, celata stoka odi na masovna rasproda`ba, a na izlozite e ispi{ano: "Closing sale ’ Everything must go". Makedonija ne e prodavnica, a i nema kade da se seli, osven vo Evropa.

360 Ama na izlogot moème da napi{eme: "Rasproda`ba pred zatvorawe! Sî mora da odi! Golemo sniùvawe. Poniùvawe." Rakovodstvoto na "Bu~im" ne znaelo deka rudnikot e prodaden. Lu|eto bile iznenadeni, ama sre}ni. Ni{to ~udno nekoe utro site da se razbudime prodadeni ‡ iznenadeni. Belki }e ni se nasmevne sre}ata. Tie novite gazdi moè }e ostavat ne{to i za nas. 3. Sega se gleda kolkava gre{ka napravila administracijata na Bil Klin- ton {to SAD bea tolku prisutni na Balkanot. Gi rasipavme Amerikancite. Gi prefatilo. So kogo si, takov si. Florida im doa|a kako Makedonija. A Palm Bi~ kako Gradskata plaà vo Ohrid. Samo u{te hotelot "Magnus" da im go preselime. Izvestuva~ite javuvaat deka Xaferi i Ta~i za vreme na glasaweto bile videni vo edna ~ajxilnica na periferijata na Majami. Branko Crvenkovski so grupa turisti od Ko~ani gi posetuval prebeganite kubanski semejstva na ostrov~eto Ki Vest. A vo Talahasi, Qube Bo{koski bil natepan od grupa me{ta- ni, dodeka baral lokacija za }ebap~ilnica i slatkarnica. Kako skromen pridones vo razvojot na amerikanskata demokratija, Make- donija itno isprati monitoring misija predvodena od Josif Lukovski. I ne samo Lukovski. Koga se raboti za prijateli, nie davame sî od sebe. Eve, duri i Tawa Karakami{eva i Boris Kondarko }e im gi pratime. Pa pretsedatelot na nivnata DIK neka neka mu ja misli koga, po prebrojuvaweto, pretsedatel na SAD }e izleze ‡ Boris Trajkovski. 4. Soprugata na premierot Sneàna Georgievska }e mora da ja vra}a apa- naàta {to ja zemala od Op{tinata Kisela Voda. Sirota! Od kaj }e najde pari? Tuku, dobro e {to Sobranieto go usvoi rebalansot na Buxetot. Qub~o odvoi pari za socijalata. 5. Parite i taka se vrtat vo krug. Vi{okot pari vo Buxetot, pak }e se vratat vo dràvata. Prvo, Vladata im gi sobra parite na firmite i gi dovede do rasproda`- ba. Gra|anite, pak, gi svede na socijala. Sega, propadnatite firmi gi prodava i pak si gi zema parite nazad. Na socijalcite Qub~o im dava pari za da preìveat, a preku zgolemenite ceni i danocite, pak }e si gi vrati nazad. Em kapitalot se vrti em socijalata se odrùva.

361 CILE KLU^AR 18 noemvri 2000

• Ne odime na Solun, ne odime na Srem, odime na Zagreb

1. Cela Makedonija ja brka Interpol. Sednale vo MVR nekoi visoki funkcioneri pod {ifra Modesti Blejz i Vili Garvin i re{ile da sredat sî po spisok. Si rekle: "Daj da vidime koi ne se na{i firmi, da gi prijavime na In- terpol". I napravile spisok so {ifri. Pa sega direktorite na najgolemite makedonski firmi se lutat na prekarite {to im gi stavile. Pinokio se ~udi zo{to mu go dale toa ime, a Skarfejs voop{to ne li~i na Al Pa~ino vo istoimeniot film. Ejsidisi e sosema druga prikazna, a Popaj se àli {to vo spisokot mu ja nema i Oliva. Direktorot na DBK Bojan Bojanovski, se àli deka sega vo slu`bata ima sî i se{to, nebare e zemjodelska zadruga. Toa voop{to ne e lo{o. Vo minatoto tamu rabotea profesionalni policajci. Ovie zemjodelcite sega imaat i smisla za {ega. Kako da ne se smee{ na {ifrite {to gi ispostavale na spisokot. MVR demantira{e deka postoel takov spisok na firmi {to gi prijavilo na Interpol. Ama mene ne mi se veruva. Vili Garvin obi~no mnogu zboruva. Izgleda pak í izbegal od kontrola na Modesti Blejz, pa viknal nekoi novinari da im se pofali so spisokot. Ako saka{ da te simnat od spisokot, treba da pomine{ vo VMRO-DPMNE. Ili barem da dade{ prilog za Organizacijata. Sega site treba da vnimavame sekojdnevno da ne nî sledi nekoj sredove~en Italijanec od Interpol, da ne nî otkrie kako sme mu pomagale na reìmot na Milo{evi}. Pred nekoj den, eden stranec so italijanski akcent, {to porano bil bankar vo Rim, se raspra{uval na Zelenoto pazar~e vo Skopje koj najmnogu vo vremeto na Milo{evi} kupuval srpski kajmak. Tie gi vodat pod {ifra Peka- bela. Stanuva zbor za prva kategorija voeni zlostornici, ama }e im se sudi tuka. Vo Hag }e odat samo tie {to kupuvale novogodi{ni prasiwa, {vercuvani od Bujanovac. Niv gi vodat pod {ifra Gica. Tie patuvaat za Hag. Nema drugo, edinstven spas e ministerot za pravda Xevdet Nasufi. Samo toj znae kako da nî skrie od Interpol. 2. Sre}a {to ima koj da ni ja ~uva zemjata od dràvni neprijateli, pa cel dràven vrv moè na raat da si otpatuva za Zagreb. Pred nekoj den portparolot Antonio Milo{oski re~e deka premierot Georgievski, poradi obvrski vo zemjata, nema da patuva za Zagreb. Ama, Qub~o e primerno dete. Navreme si ja zavr- {i doma{nata zada~a, pa sega, za nagrada, Boris }e go vodi na pat. Makedonija pred samitot vo Zagreb e pred istoriska presvrtnica. Zatoa site sakaat da bidat tamu. Dilemata ne e: "Odime na Solun, ili na Srem!". Is- toriskata odluka e: "Odime na Zagreb!".

362 Qub~o e zagrièn, do 24 noemvri, koga treba da zamine na pat, da ne se glasa za interpelacija na Vladata. A Boris ne e zagrièn za ni{to. Toj mu vika na Qub~o: "Jas otidov, top ne me bie!" A Qub~o muva ne go lazi. Samo {to so na{ata najmnogubrojna delegacija, Hrvatite }e imaat problem kako da go usoglasat protokolot. Site delegacii }e imaat eden glaven i eden na marginite. Kaj nas ili dvajcata }e bidat glavni, ili i dvajcata na marginite. Da ne se slu~i Boris i Qub~o da se stepaat za stol~eto vo plenarnata sala. I kako li }e im gi organiziraat sredbite. Zamislete dvajcata da odat na bilateralna sredba so nekoj {ef na dràva ili vlada. Toj }e ima seriozen problem. So kogo prvo da se pozdravi. Ili, ako re{i vo isto vreme da se pozdravuva, komu da mu pruì leva, a komu desna raka. Taka, Makedonija, u{te nepotpi{an dogovorot so EU, na Evropejcite ve}e po~na da im sozdava griì. So zaminuvaweto na Boris i Qub~o od dràvata, na scena stapuva Savo. Eh, da mu se poklope{e zagrepskiot samit so proslavata vo Sobranieto od minatata sabota, koga Savo se proslavi so prigodniot govor:"Koristim priliku da pozdravim @iku!" ]e mora pak da svikuva sve~ena sednica. Idniot petok Savo }e napravi prevrat vo Makedonija. Cile veli: "Nema demokratija!" Savo veli: "Nema demokratija, dvapati po tolku!" I koga Savo }e ostane sam, }e ni vovede su{tinska demokratija. Pa nie }e padneme vo tolkavo o~ajanie {to }e gi molime Qub~o i Cile {to pobrzo da ni se vratat. 3. Bez Qub~o, i taka i taka. Ama bez Cile ‡ ne ja biva. Site velat deka toj e klu~ za opstanokot na Vladata ili za formirawe novo parlamentarno mnozinstvo. Klu~arot Cile. Neli i na izborite pred dve godini go nose{e klu~ot za 21 vek. Glasot na Cile be{e re{ava~ki vo nekoga{noto pretsedatelstvo na SFRJ, vo periodot koga se raspa|a{e dràvata. Sega glasot na Cile e re{ava~ki za raspa|awe na vladinata koalicija. Sekoga{ koga ne{to se raspa|a, tuka e Cile. 4. Zav~era na patot Strumica ‡ [tip, {trajkuva~kiot odbor na"Bu~im" se sretna so zamenik-ministerot za ekonomija Lambe Arnaudov. Pregovorite se vodea vo avtobus. Moèbi onoj istiot avtobus za 21 vek, so koj Qub~o i Cile se vozea niz Makedonija i ni vetuvaa promeni. Za sî e kriv avtobusot. Sî po~na od nego.

363 SAPUNSKA OPERA 25 noemvri 2000

• Nej}eme ~orba, sakame hamburger

1. Ne brojte gi avionite za Zagreb. Ne zamoruvajte se sobiraj}i novo parlamentarno mnozinstvo. Ne tolkuvajte gi izjavite na Cile i Qub~o. Ne dozvo- luvajte da vi go rasipat denot. Tie i onaka vi go rasipuvaat ìvotot. [to e eden den vo odnos na cel ìvot. 2. Cile ne otpatuva za Zagreb. Taka {to ostana principielen. Za da ne mu zabeleàt deka pravi neprincipielni koalicii. Malku so Qub~o, malku so Bran- ko. Pa denovive se najde pred hamletovska dilema. Dali da izleze od Vladata, ili da ~eka Qub~o da go izbrka. Op{to gledano, Cile ima smisla za dramaturgija. Nikoga{ ne znae{ {to }e se slu~i vo posleden moment ‡ kade }e otpatuva, kade }e se pojavi nenajaveno, kade }e go otkaè patuvaweto. Celata prikazna okolu zagrepskiot samit be{e polna so iznenaduvawa. Kako nekolku epizodi od sapunskite operi {to gi gledame na televizijata. Sve- tat reflektori, se davaat izjavi na luksuzni mesta, se pregovara vo najskapiot hotel vo Makedonija, pa ima mnogu patetika, iznenadenost, navredenost... Samo u{te solzi falea. A i narodot se zanimava so niv kako da se tolku va`ni, nebare se raboti za opstanokot na qubovta me|u Kasandra i Randu. Samo {to Qub~o toa go pravi na postarovremski na~in. Kako vo "Dinastija". A Cile go ima klu~ot za 21 vek, pa e vo tek so vremeto. Negovite epizodi li~at na srcepara- telnite ju`noamerikanski serii i na evtinite izdanija na Holivud. Ne e ni ~udo. Vo pregovara~kiot tim go ima Stole Popov, koj e dramaturg i Slobodan â{ule, koj ja {eta{e Kasandra niz Makedonija. 3. Vo vreme na Kasandra ima{e edna zafrkancija, koga vikavme: "Te pozdravi brat mu na Ignasio!". Vo momentov e popularna amerikanskata sapunska serija "Bogati i siroma{ni". Otsega }e se zafrkavame: "Te pozdravi Mark Gud!". Radovi{anki padnaa na teme koga vo rudnikot "Bu~im" im se pojavi zgod- niot nepoznat stranec {to im go kupil zlatoto. Randu da im dojde{e doma na kafe, nema{e tolku da se vozbudat. Maìte v rudnik, a tie brkaat rabota. ô- vekot e ist kako od "Bogati i siroma{ni". [izi~ka frizura, mlad, zgoden, bogat, ja saka Makedonija, gi saka Makedoncite, gi saka rudnicite. Pa go imate, od edna strana, Mark Gud koj vetuva sî i vnesuva radost vo radovi{kite srca i, od druga strana, Van~o îfliganec koj pla~e za rudnikot. Ima li poubavo scenario za makedonska sapunska opera. A be toa sapunicata mie i mozoci i grevo- vi. Vo sapunskite operi, i negativnite i pozitivnite likovi se zgodni. I vo site prikazni doa|a nepoznata li~nost, se pojavuva odnenade` i ja rastura slo-

364 gata vo semejstvoto. I tuka po~nuvaat spletkite i pla~kite, dodeka ne se pojavi nekoj nepoznat rodnina, koj doprva }e go otkrieme. Ne znam dali ovoj Mark Gud }e izleze nekoj rodnina na Lambe Arnaudov. Samo [to Lambe ne e zgoden kako nego i namesto so ju`wa~ki amerikanski, zboruva so ohridski akcent. Moèbi taka re{il reìserot. Namerno, za da bide dramskiot zaplet pouspe{en. Za da ne se dosetat gleda~ite. Otkako dojde nepoznatiot, izleze deka vo rudnikot sî e super. Na rabotnicite ne im ~inela samo menzata. Pa dobriot ~ovek od Amerika }e im otvori restoran za brza hrana "Mekdonalds". I vredi li rudarite da se bunat i po ovaa ponuda. Namesto ~orbi i burek, sega }e jadat hamburgeri. Toa se reformi, a ne reformite na Ante Markovi} i agendite na Cile. Neka pla~e îfliganec. I toa e del od scenarioto. Obi~no vo sapunici- te site nao|aat pri~ina da pla~at, za da moème i nie gleda~ite da so~uvstvuvame so nivnata sudbina. Samo so nas nema koj da so~uvstvuva. Oti ni ja rasplakaa majkata. 4. Ama Cile na solzite ne im veruva. A i navredite od Qub~o ne go trevo- àt. Nemu istorijata mu e pova`na od sî. Verojatno zatoa i }e mu treba istoriska distanca za da gi sfati navredite na Qub~o. Na Cile nikoj ne moè da mu go rasipe istoriskiot den. Osven Qub~o. Ba{ me interesira do kade moàt da odat. Qub~o so navredite, a Cile so distancata. 5. Na ministerot Nikola Gruevski od MMF i Svetskata banka mu rekle deka dobro gi vodi reformite. Ante Markovi}, pak, smeta deka slu{aj}i go bezrezervno MMF i prepolnuvaj}i ja dràvnata kasa, u{te pove}e se osiroma- {uvaat stopanstvoto i gra|anite. Se sudrija Nikola reformatorot i Ante ‡ antireformatorot i Qub~o go izbrka Ante. Vo Buxetot ima 400 milioni marki pove}e. Parite se sobrani od raskapa- noto stopanstvo i od siroma{nite gra|ani. Od druga strana, javnite pretprijatija ne znaat {to da im pravat na parite. Pa isklu~uvaat struja, voda, telefoni... Sega Qub~o }e im dade na tie {to bile isklu~eni, za da moè da platat i pak da se vklu~at. Za da moè da se napravi nov suficit. Tuku, da ne re~e MMF da nî isklu~at site, pa reformite epten dobro da ni trgnat. Izvinete, spored reformskiot kurs, moè li da jademe. Ili da go po~ekame Banerxi. 6. Zo{to se digna vreva okolu Predlogot za specijalen zakon {to sami }e si go izglasaat pratenicite da si osiguraat doìvotni beneficii. Zo{to im se lutime. Ne se tie vinovni. Nie si gi biravme. Celosno go poddrùvam predlogot na pratenikot Slobodan Danevski ‡ Neseri pratenicite da se za{titat so poseben zakon. Pa makar im se obezbedi-

365 le besplatni bileti za avioni, vozovi i za avtobusi i garantirana dràvna rabota. Pa neka imaat i doìvoten imunitet. Ako pcujat vo parlament, belki ne se site kriminalci. Sekoga{ }e se najde nekoja vlada {to na ovoj narod }e mu zeme tolku pari za da moè da gi pla}a za da ne rabotat ni{to. Zakonot }e se vika zakon za za{tita na zagrozeni vidovi. Ovie pratenici, kako zagrozeni vidovi, treba da se neguvaat kako opomena. Pred sekoi izbori, gra|anite da se potsetat za kogo glasale. Ako ve}e ne moè da znaeme za kogo }e glasame, barem da sme sigurni za kakvi ne smeeme da glasame. 7. Pred nekoj den, agencijata Rojters objavi vest deka britanskata policija }e vrabotuva biv{i kriminalci. Gledate kolku Evropa ne moè bez nas. U{te ne sme se ni asocirale so EU, a tie ve}e zemaat na{i iskustva.

JON^E DIGITRON^E 2 dekemvri 2000

• Vo Amsterdam prostitutkite se gledaat na izlozi, a kaj nas gi davaat na televizija vo direkten prenos

1. Makedonskiot politi~ki sistem naskoro }e se izu~uva na site pozna- ~ajni univerziteti vo svetot. Edinstven primer sme kako najgolem udar na parlamentarnata demokratija moè da bide samiot parlament. Parlamentot vo Makedonija e trgovsko dru{tvo. Ama ne e dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Toa e druìna na lu|e so neograni~ena neodgovornost i neograni~eni mo`nosti za pravewe pari za sebe. Pratenicite vo Sobranieto ve}e ne odat na sednica samo so mobilki, tuku i so digitron~iwa. Za da moàt vo sekoj moment da vidat kolku vredat. I da presmetaat kolku dobivaat pri preminot od edna partija vo druga. Pa koga odat na pregovori, ne razgovaraat za ideolo{ki, tuku za kursni razliki. Namesto na konsultacii vo bazata, izleguvaat i nabrzina presmetuvaat na digitron~eto kolku vredat nivnite dva prsta. Prateni~kata funkcija e mnogu ugledna rabota i nosi seriozni obvrski. Narodnite izbranici ne se nekoi {alabajzeri, pa tukutaka, nepromisleno i nep- resmetano da menuvaat boi. Site zboruvaat za marki. A pratenicite ne se tolku ograni~eni, pa da mislat samo na edna rabota. Digitron~eto im treba da vidat kolku e toa i vo dolari. Lu|eto pra{uvaat od ~ii pari se pla}aat transferite. Kako nema pari, koga cel rudnik so zlato prodadoa. Pratenicite imaat za {to da se borat da sedat vo Parlamentot, pa i da baraat privilegii za cel ìvot. Tuku {to imame nie {to treba da glasame za

366 niv? I ne samo za niv. Tolku ja poevtinija prateni~kata funkcija, taka {to ima li smisla da glasame za kogo bilo. Da izbereme nekogo za pratenik, a toj posle da pe~ali za sebe so na{ite glasovi i so na{ite pari? 2. Sobranieto na Makedonija moème da go napravime i turisti~ka at- rakcija na glavniot grad na dràvata. Amsterdam si go ima kvartot na crvenite svetilki, a nie si go imame Sobranieto. Samo u{te da gi zapalime crvenite feneri. Edinstvenata razlika e {to vo Amsterdam prostitutkite se gledaat na izlozi, a kaj nas gi ima na televizija. Vo Amsterdam gleda{ vo izlozite za{to se zabavni, a kaj nas te fa}a sram koga gi gleda{ na parlamentarnata govornica, pa nej}e{ ni da gi gleda{. Lu|eto komentiraa deka pratenicite denovive mnogu se prostituirale i deka Sobranieto li~elo na pariski Pigal. Toa ne e voop{to to~no. Pigal e institucija i tamu vladeat nekakvi zakoni i sî se odviva na nivo. Ova na{evo e Rezil sokak. Nie sme mnogu seksualna nacija. Ili nekoj nî raboti odnadvor, ili se rabotime me|u sebe. Zatoa sme zadovolni. I relaksirani. A toa {to velat deka politikata e kurva, toa e iskriveno gledawe na rabotite i obid da se omalovaì politikata. Politikata ne e kurva. Nea ja pravat politi~arite. 3. Amdi Bajram znae sî, pa duri i koj so kogo ìvee. Kako nema da znae, koga bil so site na sredbi vo ~etiri o~i, pa posle gi raskaùva naokolu. Badijala Branko mu go bara na Cile klu~ot za 21 vek. Mu go zel Amdi. Verojatno onaa ve~er koga se slikaa vo "Aleksandar palas", od raspoloènie Cile se razba{karil i go zaturil klu~ot. Amdi si go na{ol. Si rekol: "Ej, klu~ za 21 vek! Ne znam {to da pravam so nego, ama }e se najde". I mu se najde. I dodeka Amdi pu{ta brada za da li~i na Qub~o, kako {to pu{ta{e musta}i dodeka Cile mu be{e idol, Branko se ~udi kade zgre{i: dali za{to se vrza so Cile ili zatoa {to go ispu{ti Amdi. 4. Ba{ ubavo {to ambasadorot na EU @oze Pinto Te{eira saka da ni se najde vo krizni momenti, pa ni ja spasuva Vladata. Mnogu go cenime i toa {to vika na brifing evropski orientirani novinari za da im ja objasni razlikata na reformite na VMRO-DPMNE i onie na DA ili, ne daj boè, na SDSM. Kako znak na blagodarnost na zagrièniot ambasador vo ovaa prekrasna zemja predlagam da mu dademe makedonsko dràvjanstvo. Taka }e ja ima taa ~est da izleze na demokratski izbori vo Kondovo ili vo ohridskiot hotel "Magnus". Izvorno da po~uvstvuva kolku sme naprednale so demokratijata i reformite. Pa neka vidi kako e so makedonski paso{ da si se vrati doma, toga{ koga }e mu bide najpotrebno. Jas imav edno takvo evropsko iskustvo. Pred dve godini, so {engen viza so vaèwe za cela godina i so mo`nost za pove}ekratno vleguvawe, bev maltretiran na lisabonskiot aerodrom od nekoj policiski @oze,

367 zatoa {to Portugalija ne go priznavala na{iot paso{. A odev na kongres na evropski novinari. Veruvam deka ovoj na{iov @oze vo takva situacija, isto taka, bi mi po- mognal. Da si se vratam vo Skopje da uìvam vo razvojot na reformskite procesi i demokratijata. 5. Sî u{te ne moàm da se sozemam od govorot na Savo Klimovski. Xabe be{e {to po trogatelniot nastap ima{e polovina ~as pauza i {to duri i MTV se vklopi vo programskata {ema pa emituva{e traurna muzika. Boè, si pomisliv, na ~ovekov da ne mu podmetnat pi{tol mesto penkalo, pa da se ubie vo direkten prenos. Dobro e {to sî zavr{i sre}no. Sega Savo }e moè da im se vrati na sekojdnevnite obvrski. Kako redoven pla}a~ za skapaniot lift, ima {ansi da go izberat i za pretsedatel na ku}niot sovet. Taka {to }e ima mo`nost da im se zablagodari i na tie {to gi zaboravi vo pro{talniot govor. Na primer, na ~ista~kata na koja redovno í ja polnel kofata so voda koga go ~istela negoviot kat. Ili na piqarot {to mu kriel mleko za vnukata. Vi blagodaram. Bevte prekrasna publika. Ve sakam site.

FILOZOFSKA SMETKA 9 dekemvri 2000

• I po Platon, Platon

1. Dekanot na Pedago{kiot fakultet Sefedin Sulejmani odrà oda za premierot Qub~o Georgievski, kakva {to povozrasnite ne pametat u{te od vremeto na Tito. Sulejmani re~e deka "delata na na{iot premier ne se zasnovaat na dignat pokazalec, tuku na mudrost, na izvonredno logi~ko-filozofski i ev- ropeisti~ki re{enija vrz koi se staveni temelite na 21 vek na na{ata i na novata epoha". Vo nastapite ne Georgievski dominirale "mudrosta na Platono- viot tip na dràvnik koj znae {to saka". Premierot nekolku minuti podocna re~e deka sekoj Makedonec treba da se gordee {to ima Vlada poddràna od me|unarodnata zaednica. A nie se gordeeme {to imame premier so mudrosta na Platon. I neli, so oratorstvoto na Ci- ceron. Neli!? Georgievski ja prodolùva tradicijata u{te od pred tretiot vek na na- {ata era. I toj kako i anti~kiot filozof si zamisluva kako bi trebalo da izgleda dràvata. Toj e Platon na na{eto vreme. I po Platon ‡ Platon. 2. I za novata epoha ima alternativa. Demokratska. Alternativata se vika potpi{uvawe lojalnost. Ako direktorite od DA sakaat da ostanat na funkciite, treba da i izrazat lojalnost na VMRO-DPMNE. Isto kako {to vo biv{a-

368 ta êhoslova~ka funkcionerite potpi{uvaa lojalnost kon SSSR, koga tenko- vite vo Praga zaveduvaa diktatura na proletarijatot. Ako po dve godini pobedi SDSM, site {to sega mu potpi{uvaat lojalnost na Qub~o }e bidat disidenti. Zatoa {to se ma~ele vo vremeto na VMRO- DPMNE. Potpi{uvale koga im bilo najte{ko. Dràvnata filozofija na Qub~o e: "Sakate pove}epartiski sistem? E toga{ partiite moraat da imaat imot!" Mudrosta na premierot e {to partijata na vlast vo sekoj grad mora da ima barem tri firmi. I ne gleda ni{to lo{o ako tie firmi dobro rabotat. Zatoa {to }e dobivaat rabota od dràvata. A drà- vata e najgolem du}an. Mudro, neli. Platon se podgotvuva Za ve~no vladeewe. Ima svoi firmi, svoi popovi, svoi studenti, svoja me|unarodna poddr{ka, svoi lekovi... Zatoa, ne ni preostanuva ni{to, osven site da potpi{eme lojalnost kon Platon. Komunizam, ili vmrovizam, isto ti se fa}a. Site sme edna partija. Site sme Platon. 3. Site zapadni ambasadori se ma~at kako da ja vnesat PDP vo vlasta. Tie, pak, se femkaat, boèm imaat politi~ka platforma. Pa se otvora pra{a- weto na tetovskiot univerzitet, pa dvojazi~nost, pa golemi idei... Zatoa, tuka e Qub~o koj filozofski koncizno im ja objasni politi~kata platforma: Dve ministerski mesta, dve zameni~ki i nekolku direktori na javni pretprijatija. Prosto, neli? îsta smetka, dolga qubov. 4. [to mu treba{e na Branko da se pojavuva na televizija. Ubavo se ima- {e skrieno i glas ne mu se slu{na, otkako se isposlika po skopskite hoteli. Sekoe negovo pojavuvawe me potsetuva na neuspesite {to gi redi vo kontinuitet. Sî nekako mi doa|a da go pra{am do kade stigna so vladata vo senka {to ja pravi eve ve}e vtora godina, {to stana so vetuvawata od mitinzite po minatogodi{nite pretsedatelski izbori, {to li mu kaàl Cile onoj pat vo "Aleksandar palas", kakvo e ~uvstvoto da se slika{ so Amdi Bajram, do kade e interpelacijata.... Poarno mu e malku da go nema. Ovoj narod ima kuso pametewe. Mnogu raboti mu zaboravija, pa moèbi koga povtorno }e se pojavi, }e mu poveruvaat za nekoj nov plan "B". 5. I studentite se pojavija na ulica. Odamna nemaa krenato glas. Gi nema, gi nema, pa }e se podelat. 6. V~era, na crkovnata sve~enost vo Ohrid soprugata na premierot Sne- àna se pri~estila, ama premierot ne se pri~estil. Zna~i, Qub~o se omrsil.

369 EDNOPARTISKI PLURALIZAM 16 dekemvri 2000

• Za sî e kriv ma~orot od Volkovo

1. Celo vreme se ~udam kako izgleda da potpi{e{ lojalnost. Dali ima nekakov formular, dali samiot si go pi{uva{ tekstot, dali ti go pi{uvaat, a ti samo potpi{uva{, dali prvo gleda{ vo cvetilka ili vo ventilator edno polovina ~as... Dali e isto kako vo partizanskite filmovi ili vo memoarite od komunisti~koto vreme. Pred nekolku dena mi stana pojasno, otkako go vidov noviot portparol na VMRO-DPMNE Igor Gievski, koj triumfalno ni soop{ti deka sedummina gradona~alnici na DA preminale vo VMRO-DPMNE. I tamam si ja sklopiv fra- zata "lojalen kako alternativec ‡ sekoga{ ima alternativa", nade`niot no, sepak, sî u{te neiskusen portparol se ispu{ti deka "samo eden, od Probi{tip, sî u{te izdrùva i opstojuva da si ostane vo DA". Siroma{kiot. Se stavil na te{ki maki da go izdrì mandatot za partijata za koja go izbrale gra|anite. Vo preodniot period na lojalnite im se dava mo`nost da sorabotuvaat so partijata. Toa im doa|a ne{to kako pokajanie. Ako se pokajat, Qub~o }e im prosti. Samo {to pred toa VMRO-DPMNE gi stava na isku{enie. Lojalnosta se ispituva po partiskite }elii. Za povedenieto se odgovara pred partiskite organi. Za kaznata odlu~uva sudot na partijata. Nema prostor za povtorna gre{- ka. Pred }eliite ~ekaat u{te mnogu koi sakaat da se pokajat. Ba{ me interesira komu odgovaraat lojalnite. Na gra|anite {to gi izbrale? Ili na VMRO-DPMNE? Da sakale gra|anite da si imaat lojalen gradona~alnik, }e si go izbrale kandidatot na VMRO-DPMNE. Ama gra|anite nemale smisla za lojalnost. [to ne zna~i deka nema i da ja dobijat. Kako {to bi rekol mladiot portparol, sega zasega lu|eto cvrsto opstojuvaat na opredelbata. Da preìveat. 2. I pratenicite na SDSM, za da ne ostanat pokuso od nivnite kolegi od VMRO-DPMNE, si slu{aat {to }e im kaè partijata. Pa ako im re~e deka ne treba da odat na sednici na Sobranieto, tie ne odat. Zatoa {to tie se lojalni kon partijata {to gi predloìla, a ne kon gra|anite {to gi izbrale. Ako neodeweto na sednici na Sobranieto im e za zabava za da go nerviraat Andov, dobar im e {tosot, ama ne pali pove}e pati. Ako sakaat da dokaàt deka Vladata nema mnozinstvo, malku se zeznale. Vladata si dobi mnozinstvo koga se glasa{e. Ako ne im se odi na sednici, u{te podobro za Vladata. Nitu nekoj }e ja kritikuva nitu, pak, }e gi nerviraat. Ako ne pomine nekoj vaèn zakon ‡ Qub~o pak ima alibi pred strancite ‡ vinoven e SDSM. Branko pred nekolku godini vika{e "em VMRO-v~iwa, em mangup~iwa". Mangup~eto, ako se iznervira, moè da kupi u{te nekoj pratenik. Ama, toa {to

370 Branko pak e zeznat od Qub~o, toa e ve}e negov li~en problem. Samo, zo{to toa da bide problem i na gra|anite {to glasaa za SDSM, ako iznerviraniot lider im veli na nivnite pratenici da ne odat na sednici. Ako nekoga{ se uspee da se donese nov delovnik za rabota na Sobranieto, vo nego zadolìtelno da se stavi deka mnozinstvoto pratenici mora da bidat od SDSM. Za da moè parlamentot da raboti. Ako SDSM ne e na vlast, ne mora da ima ni parlament. 3. Siroma{kiot Branko. Go iskritikuvaa deka e antireformski, anti- NATO, antialbanski, antievropski... Ante se vrati vo Skopje, a Branko pravec ‡ Belgrad. Dosta otide vo FBI. Da im gi fati tragite. 4. Aj, belki }e ima nekoga{ izbori. Narodot, navistina, ima kratko pametewe, ama ne e budala. Osobeno {to ve}e e izve`ban. I ednite i drugite ni pravat isti finti. Poleka, no sigurno, dodeka se zanimavame so broewe na parlamentarnoto mnozinstvo i vardime koj }e vleze, a koj }e izleze od sobraniskata sala, vo Ma- kedonija se sozdava nov politi~ki fenomen. Ednopartiski pluralizam. Ima raz- noglasie. Edna partija, a pove}e glasovi. 5. Ministerot za zdravstvo Dragan Danilovski ne znael {to potpi{uva. Mu vleguvale sovetni~kite vo kancelarija i mu podmetnuvale hartii. A toj se potpi{uval na sî {to }e mu donesele. Kako da delel avtogrami. Na kraj od rabotniot den }e zdivnel i }e pra{al: "Kolku avtogrami deneska podeliv?" I sovetni~kite }e mu kaèle. A toj, sre}en, }e odgovorel: "Super, kolku me sakaat". Ama, realnosta e surova. Ne bilo do popularnosta. Do farmacevtska mafija bilo. Ministerot ne gi smenil lu|eto bliski do direktorot na Fondot za zdravstvo Vojo Mihajlovski. Zatoa {to tie ne se sovetni~ki. Tie imaat povisoki funkcii. Na sovetni~kite im bilo rabota samo da mu gi donesat dokumentite na Danilovski za avtogram. A drugite gi podgotvuvale dokumentite. A kojznae, pak, moèbi ministerot mislel deka namesto avtogrami, potpi{uval lojalnost kon partijata. Ne razbral deka potpisi se sobiraat samo od alternativcite. Si rekol, aj ovoj Mihajlovski e sekretar na partijata, ovie okolu mene moèbi se so nego, daj jas da si se potpi{am na sî {to mi davaat. I taka se potpi{al stotina pati. Za sekoj slu~aj. 6. Na op{toto ludilo vo dràvava u{te besnilo ni fale{e. Ama, ne se krivi sovetni~kite. Za sî e kriv ma~orot od Volkovo.

371 BENEFICIRANI PRATENICI 23 dekemvri 2000

• Vie ne ste svesni kako ve rabotat

1. V~era zavrna sneg. Zna~i Qub~o u{te ne go prodal. ]e ima zima. 2. Proda`bata na snegot }e bide u{te edna mo`nost pratenicite vo Sob- ranieto da se zafatat so seriozna rabota. Na Branko, pak, }e mu bide krivo {to za osum godini ne uspeal da go prodade snegot, a Qub~o za samo dve godini, bo- èm vo ramkite na reformskiot proces, }e im go ponudi na stranci za provizija. Isto kako i so proda`bata na Telekom. I na Branko istata kompanija mu nudela isto tolku pari za Telekomot, ama Qub~o go prodade. Koj ne bi se izel od maka da e na negovo mesto. Da dogovori{ zdelka, a drug da ti gi lapne parite. Nie, siroma{kite, si sedime pred televizor i gi gledame kako zagrièno ni gi {titat nacionalnite interesi i raspravaat za proda`bata. Petar Go{ev predupreduva deka sega noviot sopstvenik }e imal monopol. I deka }e gi zgole- muval cenite. Deka do sega Telekom nema{e monopol. I ne gi zgolemuva{e cenite. Za toa deka korisnicite na Telekom i dosega uìvaa vo privilegiite na neograni~enite mo`nosti ‡ i~ muabet ne pravime. Na primer, kako korisnici najlesno od sî ni e da ja isterame pravdata. Odi{ na {alter, ~eka{ vo dolga redica dodeka slu`beni~kata go dojade burekot i si pla}a{ za da dokaè{ deka ne si bil doma koga nekoj od tvojot telefon vrtel na è{ka linija vo holandski Antili. Molam. Plati, pa dokaì. Ama, i da plati{, pak ne moè{ da doka- è{. Ama, politi~arite ne sedat pred {alteri da dokaùvaat deka ne bile na è{ka linija. Tie se postojano na linija. I nim ne im e gajle dali i noviot sopstvenik }e prodolì so istata politika. Va`no im e koj }e ja zeme provizijata. Niv toa gi boli. Zo{to drugite, a ne nie? A nas, ne pra{a li nekoj {to dobivame? 3. Ima nade` za makedonskoto Sobranie. Pratenicite ne se usoglasija za proda`bata na Telekomot, ama za zakonot za pratenici se usoglasija. Za drugo ne moàt da soberat kvorum, ama za nivniot zakon se sobraa. Za ni{to ne gi biduva, ama za sebesi se odli~ni. Navistina pratenicite zasluùvaat da imaat beneficiran sta`. I da uìvaat do krajot na ìvotot. Zatoa {to ìveat pod stres. Imaat po dve mobilki. Znaete li kolku e stresno toa? Na ednata yvoni ènata od doma da nara~a {to treba da se kupi vo Skopje, a na drugata se javuva nekoj od bazata. I pratenicite, so dvojniot kontakt, si go tro{at rabotniot vek.

372 Ili, zamislete si kolku im e te{ko koga vo isto vreme imaat zakaàno dva sostanoka na upravni odbori. Se nao|aat pred te{ka dilema, ako ne znaat koj dava pogolema dnevnica. U{te ako im se pogodi i nekoe patuvawe do Strazbur ili vo Brisel, ili ne daj boè nekoja bilateralna poseta, koj }e im plati za stresot {to go doì- vuvaat po avionite i ~ekaj}i po aerodromi. A da ne zboruvame {to duri i cenite vo sobraniskiot restoran gi zgolemija. Za viski pla}aat duri 50 denari, a za golemo pivo 40. Ne moàt ni da se napijat kako lu|e, na makite da zaboravat. Predlaga~ot na zakonot Slobodan Danevski, otposle se seti deka pratenicite trebalo da izvadat i lekarsko uverenie. Ne im treba. Lud ~ovek ne moè da smisli vakvi pogodnosti za sebe. Pratenicite se zdravi. Nezdravi sme nie {to sme gi glasale. 4. Amdi Bajram re{i da mu se dodvoruva i na Stojan Andov. Po sî {to pravel so site, vreme e da mu se pribliì i na noviot pretsedatel na Sobrani- eto. Pa od parlamentarnata govornica go predupredi: "Pretsedatele vie ne ste svesen kako ve rabotat!" Andov treba da go slu{a Bajram. [tom toj go sovetuva, treba da se sfati seriozno. Amdi site gi raboti, pa najdobro znae kako toa izgleda. 5. Pred nekoj den amerikanskiot ambasador Majk Ajnik vo svojata rezidencija na Vodno prireduva{e boì}en priem. I dodeka doma}inite gi zabavuvaa gostite, opa ‡ na vratata se istoporija i pretsedatelot Boris Trajkovski i premierot Qub~o Georgievski. Ne znam po koj dràven protokol {ef na dràva i premier odat na priem kaj nekoj stranski ambasador, pa makar bil i amerikanski, ama ova pra{awe vaì za dràvi {to imaat protokol i za dràvnici {to vnimavaat na sebe. Spored makedonskiot protokol, Qub~o i Boris, sedej}i si vo sosedstvoto na amerikanskiot ambasador, si rekle: "Aj da trkneme do kom{ijata" i se nacrtaa na priemot. Za da bidat va`ni, stotinata metri od nivnite rezidencii do amerikanskata gi pominaa so avtomobili i so policiska pridru`ba. Da ne be{e ova seriozna dràva, }e pretr~aa vo vle~ki i vo trenerki. Ama tie dràt do sebe i do dostoinstvoto na dràvata. Sre}a {to pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov ìvee vo druga naselba. Inaku, i toj }e dojde{e za da ne ostane pokuso. Se ~udam zo{to drugiot den pretsedatelot Trajkovski mu se obra}a{e na Sobranieto. Moè{e mesto nego da zboruva Ajnik. Toj i onaka za sî {to }e go pra{aat ima odgovor, a na{ive sî mu prifa}aat. Nego go pra{uvaat komu treba da mu go prodademe Telekomot. Toj kaùva koj treba da vleze vo novata vlada. Sigurno i gospo|ite Vilma i Sneàna ne se griàt {to treba da im zgot- vat na Boris i na Qub~o. Pred da zaminat na rabota, doma}inkite gi pra{uvaat {to da pravat deneska za ru~ek. A Boris i Qub~o im odgovaraat: "Ne znam,

373 pretr~aj do kom{ii i pra{aj go Ajnik {to da jademe deneska. Toj znae {to e najdobro za nas." 6. Super mu e na Qub~o so Tolevski kako pretsedatel na Sindikatot. Toa mu e garancija deka sî dodeka e toj, ni eden generalen {trajk nema da mu uspee. Koj nemu u{te mu veruva.

374 prazna NEPRISTOEN PREDLOG 13 januari 2001

• Demi Mur ne zaslu`uva da bide ~len na SDSM

1. Premierot Qub~o Georgievski na SDSM mu dade nepristoen predlog. Sli~no kako vo istoimeniot film, koga Robert Redford mu ponudi na Vudi Harelson eden milion dolari za da spie so Demi Mur. Od edna strana Demi, ~esna èna, verna sopruga, od druga, pak, eden milion dolari za edno legnuva- we. Isto e i so na{iot Nano Ruìn. Od edna strana toj si e veren na SDSM, a od druga strana Qub~o mu nudi da stane ambasador vo NATO. I Nano e vo te{ka dilema. Da odi vo Brisel, ili da mu ostane veren na Branko. Kako Demi Mur {to se dvoume{e me|u dolarite i vernosta. Demi gi odbra dolarite. Nano go prifati nepristojniot predlog na Qub- ~o. Demi ostana dlaboko vqubena vo maòt. Nano vo du{ata ostanuva socijaldemokrat. Demi legna so Robert Redford. Nano letna za Brisel. 2. Isto kako {to Nano Ruìn vo du{ata ostanuva socijaldemokrat, i negovata partija pokaùva deka voop{to ne se promenila. Vedna{ se sobra Politbiroto da rasprava za moralno-politi~kata podobnost na Demi Mur. Ka- ko na vremeto koga gi isklu~uvale od partijata \ilas i Hebrang. Nano ‡ disi- dent. ^lenovite na Politbiroto se po~uvstvuvale iznevereni. I po kratka postapka, sudot na partijata na neverniot Nano mu presudi isklu~uvawe. Koga go isklu~uvale \ilas, barem se vodele debati. A za siroma{kiot Nano, duri ni Branko Crvenkovski zbor ne rekol. Sî se zavr{ilo kuso i kulturno. Vo soop{tenieto od Politbiroto stoi deka tie se gordeele {to imale tolku dobar kadar kako Nano. Zatoa i go brkaat od partijata. Na SDSM ne í trebaat dobri kadri. Na partijata i trebaat drugarki i drugari. Demi Mur ne zasluùva da bide ~len na SDSM. 3. Bu~kovski sega najavuva nova proletna ofanziva na SDSM. Ne{to sli~- no na lanskata. Ne{to ne mi ostana vo se}avawe, ama ‡ neka im bide. Belki sega se popodgotveni. Oti, dodeka vlasta za Nova godina {eta{e po Rim, Pa- riz, Berlin i organizira{e balovi, opozicijata be{e na Kopaonik i vo Mav- rovo. Na planina. Ve`bale partizani. Tuku, partizanite imale duri sedum ofanzivi. Da ne misli Branko deka }e pomine samo so dve. 4. Ba{ mu e gajle na Qub~o za ofanzivite na Branko. Toj si tancuva. Vo organizacija na soprugata.

377 Kolkav napredok imame vo dràvata, se gleda po niv. Do v~era ni na ig- ranki po selskite kooperacii ne gi primaa, a sega stasaa do balskata sala vo "Aleksandar palas". Balot be{e humanitaren. Najdare`livo i najumetni~ki nastroeno ni e zdravstvoto. Zatoa "Zegin" i direktorkata na "Gradski apteki" {to li~i na Pamela Anderson se ispotepale da kupat {to poskapi sliki. Moète da zamislite kako se kupuvaat sliki na metar i statueti na kilo. I kolku se vozbudil gospodinot Mehanxiski koga Pamela dala 14.500 marki za slika, a toj samo 7.500. Kako moè nekoj da pokaè pogolema humanost od nego. Pa zatoa, naluten, kupuval sî {to }e se dadelo na aukcija. Tolku bil voznemiren {to lu|eto se ispla{ile da ne po~ne da gi kupuva i lusterite {to visat od tavanite ili, pak, da ne gi bendisa hotelskite zavesi, za da si gi stavi vo kancelarija. Ovoj narod e zbesnat koga se àli deka zdravstvoto ni bilo za nikade. Zar ova ne e najdobar dokaz kolku zdravstvoto ni e bogato. Zatoa, sledniot pat koga ve boli glava, so zadovolstvo ispijte si go svoeto ap~e. Znajte deka eden del od parite {to ste gi dale za toa ap~e odi za "Blagovestie", za umetni~kite sliki na novite umetni~ki du{i, a {to }e ostane ‡ i za rampite za invalidite. So ~ista sovest i bez strav odete i primete penicilin. I da vi se slu~i {ok, barem znaete deka ste napravile dobro delo. Ako "Gradski apteki" go sakaat Qub~o, pomognete im taa qubov i materijalno da ja pokaàt. Bidete humani! Pijte ap~iwa i primajte injekcii. Kolku ponezdravi lu|e tolku pove}e balovi. 5. I vo kafuleto vo koe ~esto izleguvam naskoro }e se organizira bal, po urnekot na onoj na Sne{ka. ]e ima i aukcija. ]e si gi prodavame ga}ite. Po- ~etna cena ‡ tri rala, za sto. 6. Vnimavajte sledniot pat koga }e go otvorite friìderot. Postoi opasnost od nego da izleze Trifun Kostovski i da vi zapee pesna. Koja televizija da gleda{, Kostovski e na nea. [to vesnik da ~ita{, ete go pak Kostovski. Gospodinot, ednostavno, go ima nasekade. Dava pari, pee, sobira krstovi, kumuva, se vozi so pajtoni... Gotov e za pretsedatel. 7. Evropa se voznemiri poradi balkanskiot sindrom. Zagrièni se od posledicite na osiroma{eniot uranium. Eh, {to ti e Balkan. Sî e siroma{no, pa duri i uraniumot.

378 SRE]EN RODENDEN 20 januari 2001

• Mol~ete. Se slu{a glasot na narodot

1. Branko pak pravi gre{ki. Gi objavi fonogramite od prislu{uvanite razgovori denta koga mu be{e rodenden na Qub~o. A na Qub~o mu e gajle. Veli deka Branko ne uspeal da mu go rasipe rodendenot. Ako Branko navistina saka{e da mu napravi pakost, treba{e fonogramite da gi objavi eden den porano. Zatoa {to toga{ í be{e rodenden na Sneà- na. Branko treba{e nea da í go rasipe rodendenot, ako saka{e da go potrese Qub~o. Pa da í bide xabe zakupenata sala vo "Holidej in", i novata frizura na ministerkata Dosta, i meksikanskata muzika, i tortata od drugarkite od "Blagovestie" vo oblik na {apka... Branko izleze xentlmen. A Qub~o u{te i go zafrkava. Ne go biduva ni za rasipuva~ na edna rodendenska zabava, a saka pak da bide premier. Ne gleda Qub~o kolku raboti ima rasipano. 2. Po objavuvaweto na fonogramite ima mnogu razo~arani. Lu|eto pani~no gi ~itaat tekstovite i si go baraat imeto me|u prislu{uvanite. Ako gi nema ‡ se treskaat od zemja. [tom ne te prislu{uvale, zna~i ne si vaèn. Sega ne znaat komu da mu se lutat. Na Branko ili na Qub~o. Taka {to tie ~ii imiwa ne se objaveni í se lutat i na vlasta i na opozicijata. Sepak, mislam deka vinovnikot e Branko. Zatoa {to ne gi esapel za va`- ni. A deka site se slu{ani, slu{ani se. 3. Vpro~em i Qub~o i Dosta ubavo nî ute{ija deka vo Makedonija imalo pove}e strukturi {to poseduvale sofisticirana tehnika za prislu{uvawe. Ta- ka {to sega moème da bideme spokojni, bidej}i glasot na narodot se slu{a. Pa ako nekoj slu~ajno propu{ti ne{to dodeka se menuva lentata, ne e tolku stra{no za{to te ima na drugo mesto. Vo op{tiot mete` na prislu{ni uredi, ovie od SDSM se zbunile. Isto kako {to na lokalnite izbori, od maka {to gubat vo Ohrid si pukaa sami vo sebe, sega sami si se slu{aat. Kako {to si se slu{aat, samite si pi{uvaat i izve{tai. Ama, vo zanesot da ja urnat Vladata, zaboravija deka Boris Trajkov- ski ne im e voop{to vaèn, pa go snimale i nego. Trajkovski sega e mnogu zadovolen. Ako navistina go prislu{uvale od SDSM, kako {to veli ministerkata Dosta, zna~i deka kone~no i nemu nekoj mu obrnal vnimanie. 4. Fonogramite pokaùvaat kako pretsedatelot prodolùva da go zbogatuva re~nikot so novi zborovi. Otkako minatata nedela Trajkovski go promovira{e zborot "retroperspektiva", od prislu{uvanite materijali od negovi-

379 ot razgovor so Boris Stojmenov se gleda deka toj sebesi se pretstavuva kako "garantor". 5. [to maka imaat Amerikancite so ovaa vlada. Nikako da gi nau~at da ja koristat sofisticiranata oprema. Kako {to im gi donesoa "krajslerite", ovie gi is~ukaa. Im dadoa oprema za prislu{uvawe, gi fati opozicijata kako prislu{uvaat. Zgora na sî, im go slu{ale i razgovorot na edna nivna slu`beni~ka. 6. Sega koga ve}e i vlasta nî uveri deka sekoj mo`e da nî slu{a, }e po~neme da primenuvame razli~ni taktiki vo sekojdnevniot razgovor. Ako upotrebuvame {ifri, brzo }e nî otkrijat. Ako pu{tame gulabi so pismenca, }e ni pu{tat orli trenirani na Zapad da ni gi lovat. Bidej}i znaat da ~itaat od usni, mo`eme kako vo filmot "Kazino" da si gi krieme usnite koga }e razgovarame me|u sebe. Ako pu{tame dimni signali kako Indijancite, i niv }e ni gi pro~itaat. Edinstveno ni ostanuva da se dopi{uvame na liv~iwa i posle da gi goltame, kako kuririte vo partizanskite filmovi. Sepak, najsigurno e: "Mol~ete". Se slu{a glasot na narodot. 7. Na kraj, Qub~o pak }e izleze so }ar i od ovaa afera. Se se}ava li nekoj na penicilinskiot {ok i na farmacevtskata mafija? Odgovara{e li nekoj zo{- to umre ~ovek? Se ras~isti li dilemata kade se 40-te milioni marki od Tele- komot? [to se slu~i so besniloto? Treba li da se vra}ame u{te nanazad... Nemame vreme. Zafateni sme so ~itawe fonogrami. 8. [to }e í fali na Dosta ako si dade ostavka. Ne }e mora da se pojavuva na rodendenski zabavi. Ne }e mora da objasnuva zo{to ne do{la na balot i dali imala dolg fustan so dlaboko dekolte ili {lic. A i SDSM ako se vrati, Dosta pak }e si predava marksizam. 9. Pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov, zav~era nekolku pati saka{e da se uveri deka ima kvorum. Gi broe{e pratenicite pred sekoe glasawe. Proveruva{e dali se tokmu. Sose Amdi Bajram.

CRVENI SAKSII 27 januari 2001

• Neka mu ja misli koj ne misli kako niv

1. Pretsedatelot Boris Trajkovski ne gleda potreba da go svika Sovetot za bezbednost. Veli deka dr`avata funkcionira normalno. Lani ova vreme, vo Ara~inovo ni otepaa trojca policajci. Godinava, vo Tearce, samo eden i u{te dvajca povredeni. Ne samo {to e normalno tuku duri ima i napredok.

380 Za napad na policiska stanica, ubistvo na policaec i za nekakvo soop- {tenie od nepoznata organizacija koja saka da ja imitira OVK ne vredi da se naru{uva spokojstvoto na pretsedatelot koj treba da patuva za Davos. Koga }e se vrati, }e mora da odi i na molitveniot pojadok vo Va{ington. Taka {to Sovetot za bezbednost na Makedonija moè da po~eka dodeka ne se slu~i u{te ne{to. Toga{ }e treba da rasprava Sovetot za bezbednost na ON. 2. Deka ne e naru{eno normalnoto funkcionirawe vo dràvata se gleda i od posetata na pretsedatelot na Osnovniot sud vo Skopje i ispra{uvaweto kaj istra`niot sudija. Trajkovski, o~igledno, uìval. Koga izleze od Sudot, na pra{aweto kako si pominal, odgovori: "Ubavo!" I be{e nasmean kako da izleguva od svadba. U{te da ne mora{e da go ma~at novinarite da dava izjavi. Se trudi, pustiot, saka da se druì so novinari, da kaè ne{to pametno, da go slikaat so kameri, ama se ma~i. Dali nov zbor da izmisli ili kako starite da gi sostavi vo edna misla. Pred istra`nata sudijka, Trajkovski se setil na telefonskite razgovori {to gi vodel vo septemvri-oktomvri minatata godina. Ama ne moèl da se seti {to muabet pravel vo dekemvri 1999 godina. Trajkovski ima slabo pametewe. Po izvesno vreme, ne znae {to zboruva. 3. A ne znael {to zboruva ni Savo Klimovski. Pa, celiot ispotresen, im se doveri na novinarite deka ne e stra{no ako preku telefon raskaùval in- timni raboti, ama mnogu e zagrièn da ne kaàl slu~ajno nekoja dràvna tajna {to ja znaele samo toj i pretsedatelot. [to moèl da znae Savo i {to li si raskaùvale so Boris. Zar tie {to gi prislu{uvale gi esapele za mnogu va`ni, pa, im kaùvale dràvni tajni. 4. Za razlika od niv, Andov se znae. Koga pred nekoja ve~er po~na da mu vika na novinarot na A1 televizija, tolku se ispla{iv, {to morav da izbegam od dnevnata soba, dodeka ne se smiri. Site nî ispokara. Pa duri i javniot obvinitel komu mu kaùva kako da postapuva so aferata za prislu{uvaweto. Neba- re na Xikov nema koj da mu kaè. Pokraj Dosta, sega u{te i Andov mu fale{e. Pretsedatelot na Sobranieto e kako u~itel od staro vreme. Dodeka sedi na katedrata i gleda vo pratenicite, site se mirni. [tom spu{ti glava, pratenicite mu begaat. Samo ~etvorica pratenici od DA sedat mirno vo klupite. Ako treba, i na pauzi ne izleguvaat. Vedna{ im beleàt kako se odnesuvaat. Za da pominat kaj Qub~o, mora da imaat primerno povedenie. 5. Ba{ ni e zabavno. Ne znae{ dali sme vo cirkus, detska gradinka, ili vo dràva. Cirkusanti, kolku saka{. So detska pamet, u{te pove}e. Ama drà- va si pravime. Sega ve}e ne smeeme da zboruvame. Zatoa {to nî slu{aat. Ama toa ne e dovolno. Treba da znaat i {to mislime. Kako {to trgnale, }e uvezat nekoja

381 oprema i za ~itawe misli. Pa neka mu ja misli koj ne misli kako niv. Site treba da bideme isti. U{te malku }e po~nat da nî oblekuvaat vo uniformi. Kako onie siroma{ki aptekarki od skopskite apteki, {to gi oblekoa kako gej{i vo crveni satenski kimona. Za da mu se bendisaat na premierot koga }e odi da si kupi "leksilium" koga }e go iznerviraat Branko, Zmejko i Boris Stojmenov. Nie nema da go nervirame. Ako treba, site neka nî oble~at vo uniformi. Isto zboruvame, isto mislime, pa isto neka izgledame. Ima{e edna grupa so ime "Divo", vo koja site bea oble~eni isto. Nosea dre~livi òlti kombinezoni, golemi òlti o~ila i crveni saksii na glavata. Albumot im se vika{e "Sloboda na izbor". E taka neka nî oble~at i nas. Po sloboda na izbor }e nosime crveni uniformi, òlti o~ila i crveni saksii na glavata. Saksiite se zadolìtelen del od uniformata. Za da ne nî boli koga }e nî mavaat po glava. 6. [to }e se slu~i ako porodilkite nemaat pari za bolni~kiot tretman. Tie }e izbegaat, a decata }e im gi zadràt. Kako kaucija. Ako sakaat da si gi zemat, neka se javat vo Fondot za zdravstvo za da platat. Direktorot Vojo Mi- hajlovski gi sobira parite.

ZABRANETO PU[EWE 3 fevruari 2001

• Vo koj voz le`i zajakot?

1. Kolku bilo ubavo bez A1, Sitel, Kanal 5... Kone~no, dràvnata televizija ja iskoristi mo`nosta da ni soop{ti deka ni raste nacionalniot proizvod. Ova privatnicite na koi ni{to vo ovaa dràva ne im se dopa|a, neka pro- dolàt da {trajkuvaat. Da odmorime malku. Da uìvame vo rastot na nacionalniot proizvod, da se gordeeme so uspesite na Vladata, da se po~uvstvuvame edna{ kako lideri na reformite... Ovaa prekrasna tatkovina ne zasluìla da ima privatni televizii. Gle- date li kolku malku ni bilo potrebno da se po~uvstvuvame relaksirano vo ve- ~ernite ~asovi. Samo MTV i Telma. 2. [to bilo ubavo da bide{ vo opozicija. Ne mora da odi{ na sobraniski sednici, duri i koga se rasprava za Buxetot. [to mu e gajle na SDSM za toa kako }e se tro{at na{ite pari? Nim im e gajle samo kako pak da se vratat na vlast. Bidej}i ne im uspeva, drugo ne gi interesira. Zatoa ne odat na bezna~ajni sednici. Ne razmisluvaat na tema: Buxet. I nemaat {to da kaàt. Moèbi toa {to imaat da go kaàt, go zboruvaat preku

382 telefon. Pa taka vlasta znae {to mislat za Buxetot. Ama, redno e da ~ujat {to mislat i tie {to gi izbrale za pratenici. Branko prvo se proslavi so nekolkute mitinzi. Potoa mina u{te pos- lavno so vladata vo senka. Vo redot uspe{ni potezi mu dojde praveweto novo parlamentarno mnozinstvo. Go trgna Cile. So prislu{uvaweto, mu dade {ansa na Qub~o pak da go mava. Sega, {to mu ostana? Kako mu trgnalo, {to i da napravi }e zgre{i. Bel- ki ako go otstapi liderskoto mesto vo partijata na drug, }e mu trgne rabotata. 3. MVR se doekipira. Za zamenik-direktor na DBK go donese Sadik Be- kiri. ôvekot dojde od "Ulici i pati{ta". Ima iskustvo so ~istewe ulici. ]e go is~isti i DBK. I legendarniot brat Qube Bo{koski stana dràven sekretar. Sega }e moè u{te pouspe{no da se bori so teroristite. Treba da go razotkrie slu~a- jot so lovxijata od Zajas koj, pukaj}i po zajak, ulovil voz. Sega brat Qube }e najde vo koj voz se krie zajakot. 4. Pustiot Andov, {to maka vide da gi dodrì pratenicite vo salata dodeka da se donese Buxetot. Ne gi pu{ta{e da odat ni vo WC. Ili, ako ve}e imaa potreba, neka spojat golema so mala nu`da. Da ne mora po dva pati da izleguvaat. 5. Kako ne be{e pretsedatelot Boris Trajkovski vo dràvata? Nego ne go zagriì prislu{uvaweto, ne go zagriì ni terorizmot, ama pi{uvaweto na "Vest" za evropskiot pretstavnik Pinto Te{eira sigurno }e go pottikne{e da go svika Sovetot za bezbednost. Koga Vladata mora{e da ima pretto~ka na sednicata da se izvini za na{eto antievropsko pi{uvawe, moàm da zamislam {to li }e rasprava{e premudriot Trajkovski so zagriènite za bezbednosta na dràvata. Prvo premierot Georgievski nî podu~i deka treba da sme sre}ni {to go imame Te{eira. Potoa portparolot Antonio Milo{oski go isfali na itno svikana pres-konferencija "od na noga". Na kraj i ministerot Sr|an Kerim mu se izvinil na gospodinot Pinto za neprili~nite pi{uvawa na "Vest". Pa se javi duri i direktorot na Carinskata uprava Dragan Daravelski. Ostavi drugo, tuku i na sednicata na Vladata site ministri morale da se ispovedaat za toa kolku go sakaat evropskiot Portugalec. So {to li gi zadolìl tolku? Sigurno so grantovite i vloùvawata vo Makedonija! 6. Premierot ima vol{eben zbor, za site ~etiri godi{ni vremiwa koga nekoj go kritikuva. Vedna{ te obvinuva deka si antievropski i antireformski. Bez niv i bez Pinto, Evropa ne nî prima. Zatoa treba da sme sre}ni {to imame lu|e koi }e nî vnesat vo EU. Evropejci i reformisti par ekselans. Od

383 Daravelski do \ulistana, od Vojo Mihajlovski do Alija [aki}, od Menduh Ta- ~i do Amdi Bajram... Gospodine Pinto, imate prekrasno dru{tvo. Odvedete nî vo Evropa i da bideme sre}ni. 7. Blaze si im na zapadnite diplomati vo Makedonija. Kade na drugo mes- to }e najdat vakva dràva. Tie te ignoriraat, a drugi davaat izjavi namesto niv. Site }e sakaat da dojdat vo ovaa prekrasna zemja, na koja ni imeto ne í go spomenuvaat. Ama, dovolno e da im kaàt ne{to ubavo na na{ive ili da im premol~at toa {to go gledaat po granicite i za {to im se àlat obi~nite gra|ani i firmite, i vlasta vedna{ se podmo~uva od radost. A tie se tolku dobri {to se podgotveni duri i pampers pelenite da im gi davaat kako podaroci i nepovratna pomo{. Za da im gi skrijat valkanicite. Ete, i Pinto e mnogu fin. Toj ne pu{i. Ama im dava na drugite da pu{at. Na obostrano zadovolstvo. Ne daj boè na Pinto slu~ajno da mu se vidi otkop~an {licot. Pa dajte, ve molam, ne minirajte go evropskiot proces i ne popre~uvajte go potpi{uvaweto na spogodbata za asocijacija i stabilizacija so EU. Zavr{ete ja rabotata dokraj.

@EDNA DOSTA 10 fevruari 2001

• Bratot i sestrata ja zavr{ile rabotata

1. Na site razo~arani {to dosega gi nema na spisokot na prislu{uvanite, Branko im vlea nova nade`. Strpete se. Anonimniot izvor se javuva na sekoi dve-tri nedeli, so po sedumdesetina novi imiwa. Kaj i da e, i va{eto ime }e se pojavi. Izvorot te~e li, te~e... Aferata so prislu{uvaweto stana pointeresna i od "Super bingo". Ta- mu e sî javno. Igor im vrti telefoni na lu|eto i site gi slu{ame {to zboruvaat. Vo "Super prislu{uvawe", pak, neizvesnosta e pogolema. Znae{ deka te slu{aat, ama ne znae{ koga }e te objavat i koj muabet }e go izberat. Ne si siguren dali moè{ da ima{ verba vo izborot na tie {to slu{ale. Nemaat sluh. Oti, Branko veli deka deka Dosta mu dala usten nalog na eden na~alnik, na~alnikot ja povikal na~alni~kata, na~alni~kata im kaàla da slu{aat na prislu{uva~ite... Tate na mama, mama na bate, bate na dada... Bratot i sestrata ja zavr{ile rabotata. Po ovie obvinuvawa, Dosta go vrati udarot. Re~e deka Branko e verbalen terorist. I za da ne go uapsi, toj zamina za Germanija. Branko moèbi navistina e terorist, ama toa ne zna~i deka Dosta ne prislu{uvala. A i ne znae. Od

384 kade da znae, koga Branko ne í go kaùva izvorot. Saka da ja prevede èdna preku voda. Ama Dosta e neprevodliva. Taa ni{to ne priznava. Za odgovornosta }e kaè pred parlamentot. Ako i dade Andov, za{to u{te ne zakaùva sednica. Se }e se znae koga }e progovori svedokot. I koga }e go za{titat. Zaseko- ga{. Ima razli~ni na~ini za za{tita na svedoci. Na primer, }e odi na lov. I }e zamrzne. Ili, od neobjasnivi pri~ini, nekoj {leper }e premine na levata strana od kolovozot. Ili odedna{, zelenoto svetlo }e stane crveno. Se rasipal semaforot. 2. Dodeka Branko pravi spisok na prislu{uvani, Qub~o pravi spisok na èlbite. Na spisokot mu se javilo i imeto na Filip Petrovski. Filip~o najmnogu sakal da odi vo Wujork. Mu na{le mesto ‡ generalen konzul. Ministe- rot za nadvore{ni raboti Sr|an Kerim vedna{ najde i obrazloènie. Deteto znaelo angliski jazik. Osven toa, Kerim mu objasnil na Filip deka toa vo Wu- jork e seriozna rabota. Ne znaeme dali Kerim zaboravil da mu kaè na konzulot deka vo SAD sega se vodi kampawa protiv nosewe ogneno oru`je. I deka vo Wujork, ako se tepa po diskoteki, kako vo Skopje vo Gradskiot park, ili ako puka so pi{tol na Tajms skver, moè da predizvika diplomatski incident. Iako, i toa }e mu go prostime. Emotivno bilo mom~eto. Negovite najgolemi kvaliteti, spored intervjuto {to v~era go objavi "Ve~er", se vo negovoto bogato politi~ko iskustvo. Filip veli deka osum godini vo politikata mu bile dovolni da go prifati diplomatskiot predizvik. I deka Xorx Bu{ Junior za {est godini stanal pretsedatel na SAD. Zo{to toga{ Filip so negovoto bogato osumgodi{no politi~ko iskustvo go unazadi- le so generalen konzul vo Wujork? Zna~i, Xorx Bu{ u{te ne ni razmisluval za politika, koga napredniot Filip {trajkuva{e so glad, za odbrana na makedonskata kauza vo {atorite pred Sobranieto na Makedonija. Amerikanskiot pretsedatel ne e svesen {to moè i samiot da dobie {to }e go ima Filip vo Wujork. Na samo eden ~as letawe od Va{ington ima izvor so bogato osumgodi{no politi~ko iskustvo, a ba{ka znae i angliski. Sekoga{ koga Bu{ }e padne vo dilema dali da vloùva vo proektot "Vojna na yvezdite", ili da gi ostavi amerikanskite vojnici na Balkanot, moè da mu se javi na Filip. So svoeto iskustvo, Filip sigurno }e mu dade dobar sovet. Smejte se, smejte se... Ama tie i diplomati stanaa. 3. Na spisokot na èlbite nema{e mesto za \ulistana. Ne ja stavija da bide frankofonka. I nea ja unazadija. Takov talent ne zasluùva da bide preskoknat. @enata ja biduva za sî. Ne znam kako stasuva da odgovori na site obvrski. Malku na Upraven odbor vo Skopski saem, pa ottamu do aerodrom vo Upraven odbor na JPAU "Makedoni-

385 ja", pa malku se zanimava i so zdravstvo vo Odborot na Klini~kiot centar, vo me|uvreme go {eta maòt i do Strazbur kako evroparlamentarka, pa duri i vo moda se razbira ‡ deli nagradi na "Modest". Qub~o, daj i na ènata. Neka bide i frankofonka. Belki i taa znae angliski. 4. Se bara ste~aen upravnik za Demokratskata alternativa. Cile re~e deka sega DA se nao|a vo fazata na sopstveniot razvoj. Vo momentov ima sedum pratenici. Do 21 mart, koga DA slavi rodenden, treba da ostanat trojca. Za da bide sî vo znakot na "tri". Tri godini od partijata, Cile vo potraga po tretiot pat, trojca sigurni ~lenovi na partijata ‡ Cile, Sa{o Dimitrov i Vawa Bitoqanu. *** KOLUMNATA "SAKAM DA KA@AM" E DOBITNIK NA "ZLATNA BUBA MARA NA POPULARNOSTA" ZA 2000 VO KATEGORIJATA NAJÎTANA STRANICA.

YVEZDEN PRAV 24 fevruari 2001

• Dosta e najposakuvanata `ena vo Makedonija

1. I ovoj tekst go pi{uvam daleku od doma. Zatoa, }e ve zamolam da ne se lutite ako nekoja rabota mi ostane nezabeleàna ili pogre{no pro~itana. Za{to, te{ko e od Va{ington ili od Wujork sekojdnevno da se sledi sî {to se slu~uva vo Makedonija. Lu|eto so koi se sre}avav izminative deset dena, po prirodata na svojata rabota, znaat mnogu raboti za nas. No i nim im e te{ko sekoj den da se trkaat so nastanite. "Mnogu e zabavno kaj vas dolu", mi re~e eden visok funkcioner vo Stejt departmentot, zadolèn za politikata na Balkanot. Eden profesor po novinarstvo, pak, se interesira{e dali makedonskite novinari opstojuvaat na edna tema, koga }e ja otkrijat. Vo smisla, dali po prvoto objavuvawe dràt tenzi- ja, prodolùvaat so istraùvawe i narednite denovi, doznavaat novi raboti, se javuvaat novi izvori... Mu odgovoriv: "Te{ko". Zo{to, pra{a toj. Zatoa {to ve}e tretiot den vo Makedonija ima nov nastan, nov slu~aj, nova afera, pa novinarite moraat da tr~aat po niv i da go ostavat staroto, za{to }e gi pregazi vremeto. 2. Pretpostavuvam deka isto }e se slu~i i so takanare~enata ostavka na ministerkata za vnatre{ni raboti. Na Makedonija ne í e dosta od Dosta. U{te pomalku na Qub~o. Zamislete kakva tragedija }e se slu~e{e ako ministerkata opstoe{e na svojata moralna odgovornost i na razbudenata sovest, pa navisti-

386 na si dade{e ostavka. ]e ostanea starite strukturi da ni ja raznebituvaat dr- àvata. Vaka, batali moral, batali sovest, se raboti za ne{to mnogu poseriozno od politi~kata sudbina na Dimovska. Stanuva zbor za sudbinata na Qub~o, a bogami i Arben Xaferi najavil deka }e izleze od Vladata ako ~eli~nata sestra se povle~e pred starite strukturi. Nikoj ne moè bez nea. Dosta vo momentov e najposakuvanata èna vo Makedonija. I odi posle neka kaè nekoj deka Fr~koski ne im e sovetnik na premierot i na ministerkata. I toj na Branko, po atentatot vrz Gligorov, mu podnese ostavka, ama Branko ne mu ja prifati. Vo slu~ajot so Dosta duri ima i napredok. Fr~ko, po povtorno dobienata doverba od toga{niot premier, brka{e pe- soci po skopskite garaì. Dosta nema namera da ja izneveri doverbata na Qub- ~o. Taa ne brka pesok. Brka lu|e. I vo dvata slu~ai zaedni~ko e {to se diga golem prav. Sega na ministerkata í ostanuva da gi izbrka site. Hrabro i beskompro- misno. Za{to, “pogolem moralen poteg bilo hrabroto spravuvawe so reformite otkolku kukavi~koto otstapuvawe od spravuvaweto so reformite”. Kolku li rabota í se otvori po ovaa ednoglasna poddr{ka {to ja dobi od Vladata? Znaete li {to zna~i da se bori{ protiv starite strukturi. Toa zna~i da se bori{, prakti~no, protiv site, osven protiv Georgievski i Xaferi. Vklu~i- telno i protiv samata sebe. Belki ne zaboravila deka na vremeto predavala marksizam vo gimnazija. Hrabrata sestra ‡ reformatorka. 3. Ovie Amerikancite od sî pravat pari, pa preku Internet moète da si kupite i yvezda. Se setile astrolozite, gledaat bezbroj yvezdi na neboto, treba na site da im se dade ime i re{ile da gi prodavaat. Taka, Amerikancite za rodendeni, za Denot na vqubenite, za godi{nini i çà drugi sve~enosti na sakanite im podaruvaat yvezdi na koi im go davaat nivnoto ime. Pla}a{ 45 dolari, plus ne{to danok i opà, si go re{il problemot ‡ ne mora da se griì{ {to da i kupi{ za podarok na sakanata. Si i podaril yvezda so nejzinoto ime. Plus, za tie pari dobiva{ i uverenie so koordinatite kade se nao|a yvezdata, taka {to vo idnina taa yvezda ima ime i nikoj ne moè da i go zeme. Edna prijatelska poraka do Qub~o Georgievski è Arben Xaferi. Vo idnina ne mora na Dosta da í simnuvaat yvezdi od neboto za da í kaàt kolku ja sakaat. Neka í kupat yvezda od amerikanskite astrolozi I neka í dadat ime ‡ Dosta. Belki }e se najdat pedesetina dolari u{te neraspredeleni od Teleko- mot. Samo da ne gi zbunime astrolozite koga yvezdata Dosta }e zamavne so metlata da gi is~isti starite strukturi. Na neboto }e se pojavi yvezden prav. 4. Bidej}i nemav mo`nost da go gledam nastapot na premierot Qub~o Georgievski vo Sobranieto, se obiduvam vo glavata da si ja sostavam slikata na govornicata. Kako li izgledalo koga Georgievski zboruval za starite struk-

387 turi. I dali vo toj moment zad nego sedel Stojan Andov. Ili Qub~o nego go esapi za nova struktura. Ili ‡ vozobnovena. 5. Slatko se iznasmeav koga pro~itav deka novinarkata na A1 òelevizija ja rasipala akcijata na makedonskata vojska koga ja kidnapirale vo Tanu{evci. Demek, makedonskite grani~ari podgotvuvale golema vooru`ena akcija za raz- bivawe na paravojskata, koga pustata @ane Lupevska, sose kamerman naplani- rano upadnala vo reonot. Tamam si pomisliv deka novinarite pak izlegle vinovni, kako {to se sekoga{, koga, si vikam, pa prikaznava ima logika. Pa nie sme bile navistina sedma sila. Tolku silna {to spre~uva voena intervencija.

GASI SVETLO (TUKA NE[TO FALI!) 10 mart 2001

• Te{ko nas koga Ta~i ni se prodava za politi~ar zagri`en za stabilnosta na Makedonija

1. Na 27 januari godinava, po napadot na policiskata stanica vo Tearce, na ova isto mesto, vo istava rubrika, pod istiov broj 1 go zapi{av slednoto: "Pretsedatelot Boris Trajkovski ne gleda potreba da go svika Sovetot za bezbednost. Veli deka dràvata funkcionira normalno. Lani ova vreme, vo Ara~inovo ni otepaa trojca policajci. Godinava, vo Tearce, samo eden i u{te dvajca povredeni. Ne samo {to e normalno tuku duri ima i napredok. Za napad na policiska stanica, ubistvo na policaec i za nekakvo soop- {tenie od nepoznata organizacija koja saka da ja imitira OVK ne vredi da se naru{uva spokojstvoto na pretsedatelot koj treba da patuva za Davos. Koga }e se vrati, }e mora da odi i na molitveniot pojadok vo Va{ington. Taka {to Sovetot za bezbednost na Makedonija moè da po~eka dodeka ne se slu~i u{te ne{to. Toga{ }e treba da rasprava Sovetot za bezbednost na ON." Mnogu lu|e mi rekoa deka preteruvam, deka pi{uvam za inaet na vlasta, deka bez potreba digam panika. Kolku bi sakal da bea vo pravo. Me|utoa, eve, po mesec i polovina, ministerot za nadvore{ni raboti Sr|an Kerim zboruva na itna sednica za Makedonija na Sovetot za bezbednost vo Wujork. Pretsedatelot, pak, komu sega navistina ne mu e ni do snegot vo Kran Montana, ni do pojadok vo Va{ington so pretsedatelite na nekoi afrikanski dràvi, sega se àli deka ne bil informiran od razuznava~kite slu`bi {to se slu~uva vo pograni~nite sela kon Kosovo. Ako ne mu kaùvale, moèl da pra- {a dali e vistina toa {to go pi{uvaat vesnicite. Ako voop{to gi ~ital, }e

388 videl deka vo toga{nite izve{tai se spomenuvaa i Tanu{evci, i Malino, i Brest i Lojane. Ili moèbi pretsedatelot pove}e mu veruval na Qub~o Georgievski koj vo toa vreme izjavi: "Ako ~itate {to pi{uvaat opozicionite mediumi, ~ovek }e pomisli deka vo Tanu{evci se vodi vojna." Interesno, eden mesec podocna samiot izjavuva deka vo Tanu{evci se vodi klasi~na vojna. Mu svetnalo. Sfa- til ~ovekot. 2. Na po~etokot be{e najva`no da se napolnat glasa~kite kutii. So sila, so crni ko{uli, so pukawe, so ubistvo vo Kondovo... Trajkovski se zanesuva- {e deka toj e klu~niot faktor {to }e gi izrazuva interesite na site gra|ani na Makedonija, bez razlika na nacionalna pripadnost. I deka zatoa glasaat za nego. Za{to mnogu go sakaat. Taka mu velea Qub~o, Xaferi, Dosta i Ta~i. Vr- hovniot komandant misle{e deka samo }e gi osvojuva zelenite pazari vo vnatre{nosta i }e se slika nasmean pred kamerite, koga ne znae{e ni samiot {to saka da kaè. Sega, namesto tezgite, treba da go osvojuva Tanu{evci. Arno ama, dojde vremeto za naplata. Lu|eto {to mu gi polnea so sila kutiite za da stane toj pretsedatel, sega dojdoa da si go naplatat dolgot. I od nego i od Qub~o i Dosta, i od Xaferi i Ta~i. Go gledavme cirkusot so trampata na vojnicite, skandalot Asani, nep- ristignatata po{ta od Germanija za ministerot za pravda Nasufi. Gi snimav- me pogrebite na ubienite vo Ara~inovo, Tearce, Tanu{evci i vo Ramno, utre, verojatno, i na policaecot zaginat vo Brest. Se ~udime kako moèl li~niot voza~ na zamenik-ministerot za odbrana da puka vo soobra}aen policaec, isto kako {to se ~udevme kako voza~ot na zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti se na{ol vo Kondovo so oru`je vo baga`nikot na slu`beniot avtomobil, a lu- |e od obezbeduvaweto na {efot na dràvata na izbornata tepa~ka vo Ohrid. Stranskite diplomati uporno ni velea deka ovaa vlada e dobra zatoa {to gi relaksirala me|uetni~kite odnosi, a toa {to dlaboko vlegla vo kriminal ne bilo nivna rabota. A nie se zanesuvavme deka kojznae kakva ideologija e vo igra. A toa ‡ gol kriminal. E pa sega, pra{aweto za cenata povtorno e aktuelno. Dali ve}e dovolno plativme, ili dilot me|u Qub~o i Xaferi vredi mnogu pove}e. 3. Ova {to sega se slu~uva na granicata e najjasen znak deka i Makedon- cite i Albancite vo Makedonija se zalo`nici na kriminalci i na poddr{kata {to tie ja dobivaat od vlasta. Kriminalot ne poznava nacionalnost, ama moè da napravi me|uetni~ki sudir. A siroma{kiot Boris se fali deka nema da otstapi ni stapka od makedonskata teritorija. Deka tie okolu nego go pra{uvaat:"Boris, moè edna stapka?" A toj cvrsto veli: "Ne!" I sega Menduh Ta~i ni se prodava za politi~ar zagrièn za stabilnosta na Makedonija. A vlasta toa mu go kupuva. Sme{ki!

389 4. Neli Xaferi izjavi deka toa {to se slu~uva vo Tanu{evci e rabota na me|ualbanski konflikt. E kako toga{ lokalniot me|ualbanski konflikt se najde vo Palatata na ON vo Wujork. Koga e tolku lesna rabotava, neka si go zeme drugar mu Ta~i i neka ne nî maltretiraat i nas i svetot so nivnite dilo- vi. Xipot pod noze, i pravo kaj gerilcite koi ne smeat da se nare~at teroristi. I toa prvi vo kolonata. Za da se ~uvstvuvaat tie zad niv bezbedno. 5. A i premierot Qub~o Georgievski bi moèl da se angaìra malku pove}e so sredba so negoviot prijatel i "kolega" Ha{im Ta~i od Kosovo i da dadat zaedni~ka izjava, kako {to gordo se slikaa po kosovskata vojna vo Vlada- ta na Makedonija. Ili ve}e nema doverba i vo nego. Mnogu ni e konfuzen premierot. Sekoj den nekoj drug mu e vinoven za situacijata {to nî snajde. Misli deka ima svetski zagovor protiv Makedonija. Na Qub~o sega site mu se vinovni ‡ i KFOR, i NATO, i srpskite razuznava~i, i Amerikancite , i ON, i starite strukturi, i SDSM, i Bi-Bi-Si, i lokalnite ambiciozni novinarki, i OBSE, i EU... Samo toj i negovite koalicioni kompawoni se ~isti. Moète da zamislite kolku ni e zbunet premierot, koga prozapadniot, NATO orientiraniot i moderen politi~ar, sega bara pomo{ od Rusija i Ukra- ina i se krsti vo Srbite {to }e do{le na granicata. E rabotava e ba{ da se krsti{. 6. Koga primivme 300 iljadi begalci od Kosovo, Si-En-En nî pretstavi kako ksenofobi. Sega koga teroristi se vlezeni dlaboko vo makedonska teritorija, Bi-Bi-Si nî napravi agresori. Ne se vinovni ni Bi-Bi-Si, ni Si-En-En. Tie moàt, ama i ne mora da ja znaat vistinata. Ama, imame li nie nekakvo Ministerstvo za nadvore{ni raboti, imame li ambasadori, imame li Agencija za informirawe. Zo{to, na primer, nikoj ne go povika ambasadorot na Velika Britanija da mu vloì ostar protest za antimakedonskata propaganda na dràvnata televizija Bi-Bi- Si, namesto da nara~uva sme{ni poternici po dràvnite vesnici. Koga "Vest" pi{uva{e za somnitelnite aktivnosti na pretstavnikot na EU @oze Pinto Te{eira, ne se javija da protestiraat vesnicite od Portuga- lija ili Brisel. Se javi li~no komesarot za nadvore{ni raboti Kris Paten. A bogami i na{ata vlast se pokaà. [to mol~at sega koga se valka slikata za Makedonija vo svetot? Patem, go videl li nekoj evropskiot pretstavnik za kogo Georgievski vele{e deka Makedonija treba da e sre}na {to go ima nego vo Skopje. Da ne kaàl Te{eira ne{to poslednive denovi, koga Makedonija e osobeno nesre}- na. Slu~ajno da ne izrazil so~uvstvo za zaginatite, a nie da ne sme go ~ule.

390 MIS TANU[EVCI 17 mart 2001

• Za miren son ‡ sekoga{ tampon

1. Vlasta dolgo se misle{e, i na kraj se pojavi da nî ute{i. Ne griète se, ova ne e ni{to. Doprva }e bide polo{o. Ili, kako {to re~e premierot, nî o~ekuva edna situacija na klasi~en politi~ki terorizam. I site }e treba da nau~ime da ìveeme so toa. Koga pukna vo Tetovo, vidovme kolku sme sre}ni {to imame lu|e koi znaat da ja vodat dràvata. Prvo izbezumen se pojavi ministerot za odbrana Quben Paunovski i smiruva~ki nî ute{i deka sme na ~ekor do vojna. Potoa premierot Qub~o Georgievski ni raskaà deka edno brdo ili selo {to teroristite }e go osvojat ne e ni{to, vo odnos na neosvoivosta na Vladata. Ba{ka, imame nie mnogu brda i sela za osvojuvawe. I na kraj, pred polno}, kone~no se pojavi damata Dosta Dimovska za da ni kaè deka situacijata e sloèna, taka {to ne treba da se griìme, bidej}i samo ni gi potvrdi na{ite pretpostavki. Taa ve~er iskreno mi nedostiga{e samo u{te ministerot za nadvore{ni raboti Sr|an Kerim. So izjavite na Qub~o i Dosta ne moè{ mirno da spie{. Ba{ka i dvajcata bea nekako nesredeni vo frizurite i isplaknati vo o~ite, pa koga taka }e ti se pojavat pred polno}, moè da ima{ no}ni ko{mari. Ama, ako ni se pojave{e sredeniot Kerim, pa u{te ako ni ja raskaè{e prikaznata za "toj pusti tampon" {to ne bil tampon, i za site {to nî sakaat rasprsnati niz svetot, moèvme mirno da otspieme pred utre{nata ofanziva. Zatoa, vo no}nite ~asovi, neka ne ni se pojavuvaat pred o~i Qub~o i Dos- ta. Za miren son ‡ sekoga{ tampon. 2. Istata ve~er dodeka dràvniot vrv so vxa{en pogled gleda{e vo idninata i vo TV kamerite, po kojznae koj pat, duri i strancite ni rekoa deka treba ne{to da se prezeme, deka se raboti za borba protiv teroristi, deka site politi~ki partii vo Makedonija treba da se ogradat od niv i deka samo do Makedo- nija e odlukata kako }e se spravi so niv. Drugiot den, duri i Menduh Ta~i pobara da se udri na razbienata banda. Ama, koj da udri? Reketarite i vratarite od prigradskite kafeani {to gospo- |ata Dimovska gi promovira{e za bezbednosni eksperti, za da se spasi od starite strukturi vo MVR? I dodeka gi sledime preporakite na premierot i se priviknuvame da ì- veeme vo uslovi na politi~ki terorizam, vlasta se misli dali da ni vovede voena ili vonredna sostojba. Zo{to? Samo za eden miting i 200 teroristi, kolku {to ni kaùvaat!? Pa ajde da go vidime i toa ~udo, malku Qub~o da se pro{eta vo general- ska uniforma, a Dosta vo kostim~e so{ieno od {atorsko platno. Ne znam samo

391 kakva uniforma }e mu dadat na Xaferi. Na Ta~i ne mu treba. Toj e civil ‡ mirotvorec. Ako, sepak, ne sakaat da preteruvaat, moème da zavr{ime samo so vonredna sostojba. Vonredna sostojba se proglasuva koga vo dràvata ima prirodna nepogoda ili epidemija. Taka {to sega ima dve pri~ini za nejzino voveduvawe. Prvata e ako teroristite koi od Tanu{evci se preselija na [ara gi smeta- me za epidemija. A vtorata e ako Qub~o i Dosta ni doa|aat kako prirodna nepogoda. 3. Premierot samo bara ne{to. Dosega bara{e neprijateli. Od zav~era bara sojuznici. ['o da e! Bugarite ve}e se ponudija. Puknaa da nî oslobodat. Ene gi sega teroristite od [ara u~at plivawe vo bazenot vo "Slavija" na Popova [apka. Za sekoj slu~aj. Da ne treba da plivaat preku Jadran. A tie {to zapnale tolku za golema Albanija. I ovaa malava {to ja imaat, gledame, dobro ja imaat sredeno. 4. Va`no vo Tanu{evci se vee makedonsko zname. Samo ne razbravme so kakov stap i koj go nadenal na kotata, da moè Vojo Stojanovski nova pesna za "Goce fest" da otpee. Pusto Tanu{evci, toa ti bilo kako Berlin vo 1945 godina. Tamu Rusite pobrzaa pred Amerikancite da go stavat znameto na Rajhstagot, pa duri posle se sretnaa. E, sega ne znaeme dali vo Tanu{evci prvo se sretnale sojuznicite, ili Amerikancite im dozvolile na na{ite da go zaka~at znameto. Da se poraduvame malku. Tanu{evci stana slavno. Ako prodolì vaka, moèbi kako vo Bosna }e po~nat da ni doa|aat svetski yvezdi i da odrùvaat koncerti, dodeka okolu se puka. Se se}avate na Bono i Mis na Saraevo. Sega moè da imame Mis na Tanu- {evci. 5. Pavle Trajanov i Boris Stojmenov zav~era se pojavija so sovremena verzija na Kru{evskiot manifest vo koj gi povikaa "site Makedonci, Alban- ci, Turci, Vlasi, Srbi i Romi da zastanat vo odbrana na suverenitetot i teritorijalniot integritet na Republika Makedonija". Zmejkovski }e puka od cre- {ovoto top~e.

392 OPASNA MOBILKA 24 mart 2001

• Dobro utro, vojvodi! Ve pozdravi drugar vi Ha{im Ta~i

1. Alo! Ima li nekoj doma? Pretsedatelot Trajkovski gi iskara tie {to glasale za nego deka ako im dadel oru`je da se borat, tie vedna{ }e izbegale. Sre}a {to u{te malku ne zamavna so prstot, }e udre{e nekogo po glava, pa moè{e nekoj i da se povredi. ]e be{e toa prva kolateralna {teta od tetovskata vojna. Premierot Georgievski gi iskara Amerikancite i Germancite i í se ispoveda na cela Makedonija za site negovi predavstva. Sre}a {to toga{ u{te gi nema{e ukrainskite helikopteri, da im gi pu{ti vo Va{ington i vo Ber- lin. Ministerot za odbrana Quben Paunovski, kako likoven kriti~ar mu udri kritika na cel svet i so pla~ewe ni soop{ti deka vojnata samo {to ne zapo~nala. Ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska pi{uva ultimatu- mi, a posle se ~udi {to da pravi, koga }e im iste~e rokot. Moè oti{la da pravi "ladna frizura". Ama, nekako ja nema da se pojavi, da ja vidime kako izgleda nafr~kana. Generalot na policijata Aleksandar Don~ev e na boleduvawe. Dràvniot sekretar na MVR Qube Bo{koski snima akcioni drami po tetovskite ulici. Sovetnikot za nacionalna bezbednost na Vrhovniot komandant Nikola Dimitrov u~i da polaga matura. Samo portparolite \or|i Trendafilov i Stevo Pendarovski se dràt na pozicija. Da ne se tie, }e mislevme site se prijavile za begalci. 2. Koga ~ovek malku }e porazmisli - i ova e golem uspeh. Prvata, Kru- {evskata Republika ni trae{e samo deset dena. Eheej, sega imame deset godini. Se poraduvavme malku i ‡ dosta ni e. Te{ko bilo da se pravi dràva. Da bilo lesno, }e ja napravele i porano. Tolku od nas. Sega malku }e odmorame. Pa slednata dràva }e ni trae sto godini. Moè }e bide pomala, ama zatoa }e bideme pozbieni, pocvrsti... 3. Pretsedatelot Trajkovski sekoja no} gi sobira liderite na partiite da re{at ne{to zna~ajno. Ne sakam ni da mislam kolku sme vo o~aj koga ba{ od nego ~ekame ne{to pametno da napravi. I, kako vo narodnata, sî {to umovite nave~er }e izgradat, budalite nautro }e urnat. Po sekoja dobra Borisova no}, doa|a lo{o tetovsko utro. Dobro utro, vojvodi! Ve pozdravi drugar vi Ha{im Ta~i.

393 4. Posledniot samit kaj pretsedatelot bil svikan za{to Albancite vo Tetovo {to baraat ~ovekovi prava nosat mobilni telefoni. Taka re~e potpretsedatelot na DPA Menduh Ta~i. ôvek ne moè ni "aqo!" da re~e, a da ne go izre{eta svirepata makedonska policija. Sre}a {to onoj {to ga|a{e so mobilkata ne go pogodi mitraleskoto gnez- do na policijata. Edno~udo zborovi }e se isturea. A zborot, neli, najmnogu boli. Presilniot zbor ubiva. Ubavo vlasta si ja ima{e povle~eno policijata i od Tanu{evci i od [a- ra i nasekade kade {to borcite za ~ovekovi prava se voznemiruvale od unifor- miranite lica na Republika Makedonija. Odnosite si bea relaksirani. Da ne be{e taka, zamislete kolku mobilki }e otidea badijala. I od kade }e prislu- {uva{e toga{ Dosta. A, vaka, si odi telefonist po selskoto xade, go zapira policija i toj, voznemiren, buri~ka po xebovite. Vadi mobilka i taa eksplodira. I ovoj tetovskiot telefonist ima{e opasna mobilka. Kakov dizajn! Bomba! Za ovie prostori prepora~livo e vo edniot xeb da se nosi mobilka, a vo drugiot bomba. Za{to, biznisot mora da vrvi. So mobilka se dogovara zdelka. A so bombata se odgovara ako ne ti uspee zdelkata. 5. Za razlika od Ta~i, koj se razbira vo tehnika, Arben Xaferi e po politikata. Ima nepromenlivi stavovi. "Meni noga, meni zbor". ]e dade izjava, pa }e se popi{mani. Ama, sepak, ne smee nikako da se dozvoli DPA da ja napu{ti Vladata. Gledate {to im pora~a Antonio Milo{oski na teroristite koi se makedonski gra|ani. Da se predadat, za da bidat krivi~no goneti. Zamislete DPA da ja nema vo Vladata. Ako gi nema niv, }e go nema ni ministerot za pravda Nasufi. Ako go nema nego, koj }e gi osloboduva teroristite? 6. Poradi za~estenite poseti na stranskite delegacii vo Skopje, Vlada- ta mu dostavila na JP "Komunalna higiena" programa za sproveduvawe ~istewe na centralnoto gradsko podra~je. Skopjani, inaku, ne zasluìle ~ist grad. Toa go zasluìle strancite {to doa|aat kaj niv. Pokraj sî, Vladata ima vreme i kapacitet da se zanimava i so higienata vo glavniot grad na dràvata. Nema programa kako da ja is~isti dràvata od teroristite, ama ima programa za ~istewe na ulicite. Koj za {to go biduva. 7. E pa, dragi moi, dojde vreme da se plati smetkata. Kolku ~ine{e "Hard rok", koj go pu{ti Ace Ciganot po prvoto gangstersko ubistvo vo strogiot centar na Skopje, koj go pravda{e trampaweto na ~etvoricata vojnici na ARM kidnapirani kaj Tanu{evci so Xavid Asan, kako Nasufi gi izgubi dokumentite za ekstradicija na Fazli Veliu...

394 Koga kriminalot se prodava za ~ovekovi prava, toga{ doa|a vakva smetka. Dali }e bideme Bosna, Kosovo, Liban, Taliban ili Izrael, ve}e e seedno. Site sme zalo`nici na kriminalci. Samo {to nie }e ja pla}ame smetkata, a tie, verojatno, }e izbegaat. Samo, kakva sre}a sme, }e ni gi vratat nazad.

LEB I TUQUMBI 31 mart 2001

• Ne go menuvame Ustavot. ]e ja smenime dr`avata

1. So netrpenie go ~ekam denot koga }e po~nat pregovorite me|u Make- doncite i Albancite. Aj {to ne uspeaja da ja sredat dràvata vo Vladata i vo Sobranieto, belki }e ja dovr{at rabotata nekade vo Evropa. Zamislete si, Dosta Dimovska i Bedredin Ibraimi sedat eden do drug vo Vladata. I od sednica na Vlada, zaminuvaat na pregovori. ]e patuvaat za Bel- gija. Damata fa}a eden avion, gospodinot drug. I se sre}avaat so posrednik vo Brisel. Vo Skopje zaedno vladeat, a vo Brisel pregovaraat. Od taa sredba mo- èbi }e izleze dogovor za promena na Krivi~niot zakon. Na primer koga policijata }e fati golorak Albanec od Makedonija so tri bombi, dveste kur{umi i dva mitraleza vo negovata kola, treba vedna{ da go oslobodi, za{to nema dovolno dokazi za krivi~no delo. Istiot den, Nikola Gruevski trgnuva na pat na pregovori so Xevdet Na- sufi. Gruevski vo eden avion, Nasufi vo drug avion. Se sre}avaat vo Strazbur. I tamu ministrite vodat te{ki pregovori, kako Albancite da po~nat da pla- }aat danoci i edna{ ve}e da bidat ramnopravni so Makedoncite. Dosta bea diskriminirani. Otkako ministrite }e pregovaraat me|u sebe, za sî {to }e ostane nedo- govoreno, }e se pogriàt Qub~o Georgievski i Arben Xaferi. Kade }e odat tie? Mislite deka rabotava }e zavr{i vo Evropa? Ne! Tie }e patuvaat za Ame- rika. ]e se sretnat vo Kemp Dejvid. 2. Ako Vladata se soglasi na pregovori po evropskite centri, zna~i priznava deka vo Makedonija nema institucii. Ako nema institucii ‡ nema ni dr- àva. Zo{to se digna tolku vreva deka }e se menuval Ustavot. Ne go menuvame Ustavot. ]e ja smenime dràvata. 3. Dodeka relevantnite politi~ki strukturi razvivaat evropski turizam, vo Makedonija Qube Bo{koski }e go razviva selskiot turizam. Ene go kako ve`ba za turisti~ki vodi~. Zar pustiot dràven sekretar misli deka e heroj koga se slika za MTV i ni pokaùva {to se ispofatila makedonskata policija po {arskite sela. [to

395 se fali? Saka da ni pokaè deka MVR ni{to ne rabotelo? Deka dodeka brat Qube komanduva{e so edinicata na Lefterov za osvojuvawe na uspe{nite firmi, teroristite ja kopale cela [ar Planina i pravele mitraleski gnezda? Makedonskiot Rambo ni otkri deka vo mitraleskite gnezda imalo taze leb. Ni re~e deka toa e dokaz deka teroristite imale logisti~ka poddr{ka od furnite od okolnite sela. Furnaxijata vo rov, furnaxikata pe~e leb. Se gleda deka Qube e iskusen ugostitel. Pokraj taze leb, moè na padinite na [ara da raspali i skara. A za luk~e i kromit~e nemajte gajle. Me{ta- nite se mnogu vredni. Sekoe utro kopaat. Nekoj den se mnogu raspoloèni za rabota, pa im se pogoduva kopaweto. ]e po~nat da kopaat lea, a toa stanalo rov. 4. Kako Dosta ja povlekla policijata od severnata granica zatoa {to ne sakale da bidat voznemiruvani od policajci. Gospo|o ministerke. Te molam povle~i go soobra}aecot {to postojano me kaznuva za pogre{no parkirawe. [tom go vidam, me voznemiruva. Mi doa|a nekoj den i mobilkata da mu ja fr- lam. Odvaj se vozdrùvam. Ako pod itno ne po~neme pregovori za podobruvawe na moeto ~ovekovo pravo da si parkiram kaj {to sakam, }e pobaram pomo{ od me|unarodnata zaednica. Ako moè vie da pregovarate vo stranstvo so doma{ni Albanci, zo{to jas da ja trpam torturata od mojot soobra}aec bez za{tita? ]e ja dadam Dosta na Ha{kiot sud. 5. Ne se site frleni na pregovori vo stranstvo. Biznisot mora da vrvi i doma. Mora da se misli na sebe, na familijata... Ete, dodeka drugi se zanimavaat so teroristi, preambuli, pregovori, nonpejperi, ministerot za ekonomija Besnik Fetai si uvezuva {e}er bez carina i drugi dava~ki. Misli ~ovekot na nas. Pokraj furnite na [ara, mora da rabotat i slatkarnicite pod [ara. Leb i tuqumbi. I po nekoja bombica. Dol~e vita. 6. Koga voenata policija odela po ku}i da gi povikuva rezervistite, od zad vrata im bilo odgovarano: "Nemam kni{ka!". Ovie im odgovarale: "Za vojna ne treba kni{ka!" A rezervistite se ~u- dat: "Pa neli sekade barate kni{ki? Koga baravme rabota nî pra{uvaa: Imate li kni{ka na VMRO-DPMNE. Sega zo{to ne ni barate?" 7. Na ARM í treba{e vreme za da trgne vo napad. Ama sega koga trgna, ne moè da se sopre. Koga NATO ne vodi smetka od taa strana na granicata. Ama, pak go zgre{i patot. Namesto na Solun, pak fati pravec nakaj Srem. 8. Koga }e sopre vojnava? Koga }e kaè Evropa. A koga }e kaè Evropa? Koga }e snema cigari na Kosovo.

396 ZABULENA PREAMBULA 7 april 2001

• Imate pravo na izbor ‡ Ali Ahmeti, ili Ace Ciganot

1. Qub~o i Branko pravat nova vlada. Aj i toa ~udo da go vidime. Belki }e ostaneme ìvi, pa }e raskaùvame. Sega site, so meseci }e se zanimavame so novata vlada. Osven ako britanskiot ambasador Dikinson ne ni ja napravi vladata porano, pa ako treba i so Kastriot Haxirexa. Tri godini Qub~o si igra so Branko kako {to saka. Sega }e se pazarat, pa }e raspravaat za resori, pa za datumi za izbori... Miì Asan da ti baam. [to e rabotava? Ili Qub~o e mnogu pameten, ili Branko e sosema izgu- ben od pustata èlba pak da stane nekoja vlast vo dràvata. Ako e Qub~o tolkav mangup, {to si igra so Branko?[to ne si igra so Xaferi? Tuku, o~igledno, Xaferi si igra so dvajcata. Zatoa {to se isti. Xa- feri ne gi igra vo ista liga. 2. Liderot na DPA si igra so site nas. Edna izjava nautro, druga popladne. Edna izjava vo Skopje, druga vo Tetovo. Edna izjava doma, druga vo stranstvo. I site mu se sveduvaat na isto: "Ako ne e po moe, Albancite }e pukaat!" Jasno li mu e na Xaferi deka isto kako {to ima goloraki Albanci so oru`- je vo raka, ima i goloraki Makedonci. I deka 12 dena banditite od ridovite, vo ime na ~ovekovi prava za Albancite, go drèa Tetovo pod opsada. I deka tie denovi ni eden golorak Albanec tetovec, ne nastrada od sosedot, golorak Makedonec. Koj u{te treba da dokaùva deka e za soìvot i za po~ituvawe na pravata? ]e dojdeme do derexe bandi da ni delat pravda. Pa }e izbirame, dali da nî {titi Ali Ahmeti, ili Ace Ciganot. Vidovme kako {titat i dvajcata. 3. V~era be{e mnogu zdodeven den. Petok. Nikoj ne ni dojde na gosti. Ovie od Evropskata unija i NATO izgleda si dale prodolèn vikend. Gostite velat deka nema da ni go smenat imeto. Samite }e si go smenime. Tie ja poddrùvaat i unitarnosta na Makedonija i se protiv federalizacija na zemjata. Iako dràvata ve}e funkcionira so dva glavni grada. Qub~o i Bo- ris gi primaat Solana i Robin Kuk vo Skopje, a Xaferi i Imeri vo Tetovo. Dobro e {to i dvata grada se blisku i mnogu sli~ni. I Skopje i Tetovo imaat kale. Barem za Kaleto da ne se tepame. 4. [to se odnesuva do promenata na Ustavot, predlagam edno prakti~no re{enie {to }e se vklopi vo atmosferata na relaksirani odnosi i vo prodol- ùvawe na reformite na planot na me|uetni~kata sorabotka. Ne mora da ja bri{eme Preambulata. Taa moè da ostane, za }ef na Ma- kedoncite. A za }ef na Albancite, samo }e ja pokrieme. Da ne ja gleda sekoj. ]e imame zabulena preambula.

397 5. Pretsedatelot Boris Trajkovski re~e deka koga po~nale sudirite so albanskite teroristi, doìveal intelektualen {ok. Mu veruvame. Izgleda u{te mu trae. Nikoj ìv ne mu gi razbira plat- formite {to im gi kaùva{e na liderite na partiite. Ama, mi se ~ini deka i samiot ne go razbira toa {to mu go imaa napi{ano, a toj boèm spontano si go kaùva{e. Mnogu e pod {ok. 6. Sre}na Nova 1949! VMRO se mobilizira protiv vnatre{niot neprijatel. SDSM demne od site strani. Sekretarot na partijata Vojo Mihajlovski pi{uva naredbi za budnost. Sekoj den op{tinskite komiteti i podra~nite }e- lii moraat da mu javuvaat {to pravele kletite vnatre{ni neprijateli od SDSM. Na koja javka se oglasuva Vojo. Mladite SKOJ-evki od VMRO-DPMNE po celi no}i deùraat da ne im vleze nekoj nadvore{en element vmetnat od Branko, pa da se zezne celata spogodba so EU. Aktivni se i AF@ i SKOJ i selskite rabotni zadrugi. Ne daj boè da ja tro{at energijata na nekakvi teroristi {to pukaat. Ne ~ini Vojo da bide tolku buden za aktivnostite na SDSM. ]e zaspie tokmu koga koalicionite partneri }e mu se odmetnat vo {uma. Kako, na primer, onoj Hisni [a}iri. Sekretarot im nareduva na VMRO-vcite i da ne se karaat me|u sebe. Koj pomalku misli, pomalku se kara. Partijata mora da e monolitna. Nema da se kara{, ako i~ ne misli{. 7. Avionite na MAT se prizemjeni. Zav~era letna samo avionot za Rim da go donese ministerot za nadvore{ni raboti Sr|an Kerim. Interesno kako istorijata se povtoruva. Vo 1996 godina, dva dena po pri- zemjuvaweto na "Paler", mu be{e dozvoleno da letne samo za Rim, i toa za da go zeme toga{niot minister za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~koski. Ili Rim im e baksuzna destinacija na makedonskite kompanii, kako posleden let, ili ministrite za nadvore{ni raboti im se baksuz kako posledni patnici. Pu, pu, pu... Izgleda }e be{e najarno da gi ostavea tamu.

398 PLEMENSKA ZAEDNICA 14 april 2001

• Ako nema hartija ‡ ima voda

1. Tu, majkata... Kako ne znaev deka bilo tolku lesno da se odi vo Evropa. Sednuva{, pi{uva{ molba bez taksena marka, i ja ispra}a{ do ministerot za nadvore{ni raboti Sr|an Kerim. Potoa toj ja prepra}a do premierot Georgi- evski. Premierot ve}e ima gotovi formulari za Evropa i vedna{ ti ispra}a pokana i avionski bilet. Ednostavno. Ne e ova svadba na sinot na ministerot, pa Kerim da se griì koj na koja masa i so kogo }e sedi. Qub~o gi kani vo Evropa tie {to }e posakaat. Tamu ima mesto za site. Koj mu e vinoven na Cile {to ne mu pi{al pismo na Kerim. Ovoj sigurno }e mu dade{e dobra preporaka. Ili, Imer Imeri, koj verojatno sakal na Ke- rim da mu pi{uva molba za pat na albanski jazik. A Kastriot Haxirexa ne se ni potrudil ni{to da napi{e. êkal molbata da mu ja sostavi britanskiot ambasador Dikinson. Kako li samo Xaferi go naterale da mu pi{e na Kerim? Gledate kolku bile pismeni Amdi Bajram i Alija [aki}. Molbata vedna{ im be{e prepratena do Georgievski i tie si obezbedija pat za Evropa. Bajram ima{e zada~a da ja zabavuva veselata druìna. A [aki}, kako direktor na Skopskiot saem, tamu be{e da sobira iskustva. Kako zna~aen del od pana|u- rot. Vo Evropa }e vlezeme kako zdruèni plemiwa na Makedonija. Vo Gole- moto Vojvodstvo Luksemburg gi vode{e vojvodata Qub~o. Poglavarot Boris ostana doma. So vra~evite se konsultira{e da napravi sekretarijat. ]e mu pravat magii za relaksirani me|uplemenski odnosi. 2. [to moda }e be{e ova, }e nau~at nekoj zbor i celo vreme }e go povtoruvaat. Nonpejper, pa nonpejper. Celo vreme se ~udam {to e toa ‡ nonpejper. Ako go prevede{ na makedonski toa zna~i ‡ nema hartija. Sre}a {to ima voda. Vodata mie sî i se{to. A i pohigienski e. 3. Sega Menduh Ta~i nau~il da izgovara "reciklirawe". Ni se zakanuva deka "krizata }e se reciklirala". Prvo se ~ude{e koi se tie lu|e koi pukaa od planinite, a sega veli deka ako ne se zadovolele nivnite barawa, tie pak }e se vratele. Reciklirani. Znae li Ta~i deka moè da se reciklira samo otpad. 4. V~era vo Makedonija ni dojde Ramu{ Haradinaj, za kogo razuznava~kite slu`bi tvrdat deka e komandant na ONA. ôvekot se sretna so Kolin Pauel i zaedno pieja kafe vo "Aleksandar palas". Ne e za ~udewe. ONA vo edno od svoite "komunikate" ni pora~a da ne gi barame po planinite, za{to }e dojdat vo gradovite. Se znae deka Albancite

399 {tom }e dadat zbor ‡ go odrùvaat. I fakt e ‡ go odràa. Komandantot na ONA, navistina dojde vo Skopje. 5. Za razlika od Albancite, Makedoncite koga }e dadat zbor, zaboravaat {to vetile. Ja gledate razlikata me|u Xaferi i Georgievski. Sî {to si kaà Xaferi, toa i si go ostvaruva. A se se}avate {to zboruva{e Qub~o, a {to pravi sega? Xaferi, vo me|uvreme, sfati deka moè da nî pla{i i so pukawe od planinite. Sega, koga Qub~o go gubi partnerot {to go odrùva na vlast, se vra}a Branko so istiot partner. [to e toa {to Qub~o moè da mu go dade na Xafe- ri, a {to ne moè Branko. Mislite deka Ta~i i Buzlevski nema da najdat zaedni~ki jazik. Ta~i }e pi{uva nonpejperi, a Buzle }e ~ita. Sî se menuva, samo Xaferi ostanuva. 6. Momentalno, najsre}en ~ovek vo Makedonija e pretsedatelot Boris Trajkovski. "Odlepi" po Kolin Pauel. Gu{nal go Pavleta, ne go pu{ta. A pretsedatelot ima golema raka i {iroka du{a, ne samo Kolin tuku i cela Amerika da gi pribere. SAD vo pregratkite na Makedonija. 7. Vladata í go podari stru{kiot hotel "Biser" na Makedonskata pravoslavna crkva. Od hotelot }e se pravi bogoslovsko u~ili{te. Arno ama, hotelot e oskvernaveno mesto. ]e treba cela ~eta popovi, prvo da go osvetat Ezero- to, a potoa so svetenata voda da se isprska hotelot od ~atijata do temelite. Popovite }e trgnat od plaàta, }e gi pominat sobite, i }e zavr{at vo disko. So davaweto na eden od najelitnite hoteli na ohridskoto krajbre`je vo sopstvenost na Crkvata, idejata za Makedonija kako atraktivna turisti~ka destinacija, i definitivno, preminuva vo nadle`nost na Gospod.

BOM I BUM 21 april 2001

• Branko ~eka red da kupi bilet za "Titanik"

1. Pa dobro, }e ja bide li edna{ taa golema koalicija? Daj da go vidime i toa ~udo, pa da si se vratime na starite aferi. Dodeka Branko i Qub~o se karaat za ministerski mesta, }e zaboravime {to sî vidovme za vreme na nivno- to vladeewe, pa na kraj pak }e ni se vidat dobri. Ba{ bi sakal da gi vidam zapalenite socijaldemokrati, od edna strana, i revolucionernite VMRO-vci, od druga strana, kako zaedno se soglasuvaat okolu idnite potezi na golemata koalicija. Da se setat samo kako im bea zacrve- neti licata od vozbuda koga se karaa ednite za Qub~o, a drugite za Branko. A tie ti imale ist gazda.

400 I odi posle ‡ glasaj. 2. Tuku, ovie od SDSM velat deka Georgievski ne bil seriozen vo pregovorite za golema koalicija i samo kupuval vreme. Dobro utro, Branko! Em VMRO-v~iwa em mangup~iwa. Branko li~i na o~aen patnik koj zastanal na {alter da si kupi bilet za brod. Biletite se prodadeni odamna, a toj zapnal da se ka~i. Brodot se vika "Titanik". Kapetan Qub~o na patnikot mu veli "Nema mesto", a Branko uporno se turka na {alterot i ne mu dozvoluva na Qub~o sam da potone. Vo makedonskata verzija na "Titanik", Branko ja ima ulogata na Leonar- do di Kaprio. Me|u privilegiranite patnici, koi platile polna cena da se vozat vo luksuz, e Dosta Dimovska. Taa e makedonskata Kejt Vinslet. Bez nea nema film. Isto kako {to bez Dosta, ni Qub~o }e be{e kapetan, a bogami ni "Titanik" }e potone{e. Toa go priznavaat duri i vo SDSM. Bu~kovski re~e deka Dosta moè da ostane i vo novata vlada, samo da ne bide ministerka za vnatre{ni raboti. Ete kolku teì Dosta vo golemata koalicija. I vo novata vlada, taa }e go nosi najgolemiot tovar. I posle }e se ~udime zo{to tone "Titanik ". Leo di Kaprio go snemuva, Kejt Vinslet ostanuva na povr{ina. 3. Sî u{te ne mi e jasno kako }e ja napravat taa golema koalicija. Golema koalicija se pravi so golemi lu|e. Plus, golema koalicija podrazbira i golemi celi. Ovie na{ive ne se ni golemi lu|e, a nemaat ni golemi celi. Tie se skromni. Sakaat samo da ostanat na vlast, i ni{to pove}e. Drugoto samo }e si dojde. Preku Makedonska banka na smetka na firmata na rodninata. 4. Za da si gi ostvarat nivnite skromni barawa, tie povtorno sakaat da nî pla{at. Napravija cela histerija za Veligden. Crkvite gi obikolija so policiski kombiwa. Duri i poglavarot Stefan, na najgolemata sve~enost zboruva{e za izvesna voznemirenost. Da se pla{i{ i vo crkva da pojde{. Nemoj slu- ~ajno nekoj da zaboravi deka Xaferi koga saka, po potreba, aktivira mobilki, a Qub~o i Dosta nî spasuvaat. Sledniot pat neka ne se obiduvaat da ne pla{at. Im veruvame. Vidovme deka za da ostanat na vlast se podgotveni duri i vojna da napravat. Samo, neka ne si igraat ve}e. Nekoj moè i seriozno da gi sfati. Ima lu|e {to odvaj ~ekaat da dobijat vtora {ansa. Ako im ja dadat, ne veruvam deka Qub~o i Xaferi }e imaat vrz kogo da praktikuvaat vlast i kogo da pla{at. Vo sporedba so ona {to moè da ni se slu~i, toga{ ova {to do neodamna ni se slu~u- va{e vo Tetovsko i okolu Tanu{evci, navistina }e li~i na bezopasna vojna so mobilki. 5. Andov ne saka{e da gi slu{a pratenicite. Si imal toj druga rabota. Izleze da si ja svr{i. Moè si imal ~ovekot maka.

401 Fino ~ovekot ne si zakaùva{e sednici. Ostavete go da si go istera mandatot dokraj. Da si ja zavr{i rabotata. 6. Sega se moderni memoarite na Kiro Gligorov. Da se setime koga Make- donija ja vika{e oaza na mirot, a nie si igravme majtap. Toj zbor ‡ oaza zvu~e{e kako od bajkite. Sega Makedonija stana realna zemja. Del od vistinskiot svet. Kako Izrael i Palestina, na primer. Ili Se- verna Irska, [panija i Baskija, Avganistan, Taliban... Vo vremeto na Kiro, ni go dadoa imeto BJRM. Sega koga i Kiro ni e biv{, moè da ni stavat drugo ime. Na primer, "Biv{a oaza na mirot". Ili, skrateno ‡ BOM. So novoto ime problem moè da ima samo noviot pretsedatel. Boris Traj- kovski u{te ima problemi so strumi~kiot izgovor. Pa koga }e go izgovara novoto ime, }e zvu~i "Biv{a uaza na mirot". I namesto BOM, dràvata }e ni stane BUM. 7. I jas se vklu~uvam vo javnata rasprava i kaùvam pametni raboti zo{- to e dobro da se smeni Ustavot. Zatoa {to, }e dobieme u{te eden neraboten den. Site }e go slavime i Bajram. Ama zo{to da zapreme tuka, koga Ustavot moè da bide u{te pogra|anski. Eve, da gi stavime vo Ustavot i Evreite i Kinezite. Za da gi slavime i nivnite praznici. A vo znak na blagodarnost za poddr{kata }e gi stavime i Amerikancite, kako po~esni gra|ani. I tie se multikulturni kako nas. Plus imaat mnogu praznici {to nie gi nemame.

UJDISANA BANDA 5 maj 2001

• Od {to bolest, od toa lek

1. Spored Ustavot, vonredna sostojba mo`e da se proglasi i vo slu~aj na elementarna katastrofa. Boris vo Amerika, Andov ‡ Vrhoven komandant. Qub- ~o i premier ‡ i minister za odbrana. Dosta ‡ minister za vnatre{ni raboti. Vistinska trojka za vonredna sostojba. Pogolema katastrofa }e bide u{te ako Xaferi stane na~alnik na General{tabot. Sega Qub~o gi obelodenuva site raboti {to gi znael za terorizmot. U{- te od vremeto koga be{e opozicija i koga ne im veruva{e na prikaznite so koi potoa i nas nî la`e{e za relaksiranite me|uetni~ki odnosi. Ba{ mi e gajle {to mislel Qub~o koga bil mlad i zelen, koga vidovme {to napravi so Xafe- ri otkako porasna. Pa sega u{te }e ni ja organizira i odbranata. Prv Qub~o java vo kolonata... Hrabriot vojvoda {to nikade ne se pojavuva bez najmalku deset telohraniteli okolu nego.

402 Toa narodski se veli: Od {to bolest, od toa lek. Prvo ni gi donese teroristite, a sega }e nî brani od niv. 2. Pretsedatelot Trajkovski mu nosel fotoalbumi na Xorx Bu{, za da mu gi dokumentira zlostorstvata i yverstvata na teroristite. Samo, kako gi zaboravi fotoalbumite od izborite na koi so sila go napravija pretsedatel. Moèbi nekoe lice od toa vreme }e se prepoznae so nekoj sega{en terorist od planinite. Uàsnoto ubistvo na osumtemina vojnici i policajci na [ara, Trajkov- ski go pripi{a na demonski sili. Ubijcite se |avoli. Dodeka crnoko{ula{i- te vo zapadna Makedonija gi kr{ea glasa~kite kutii i gi polnea so liv~iwa za "pretsedatelot na site gra|ani", tie bea angeli. Sega, koga mu gi ubivaat vojnicite na Vrhovniot komandant, angelite stanaa demoni. 3. Pomina eden mesec od minatata ofanziva na tetovskoto Kale i golemata pobeda {to ja proglasi premierot, skrien na bezbedno, zad hangarite vo tetovskata kasarna. Qube Bo{koski {eta{e so stap, love{e bajat leb i sani- tetski zavoi po selata. Toa be{e dokaz deka dràvata ja drì teritorijata pod kontrola. I {to napravija? Zaginaa u{te deset mladi mom~iwa. Ne daj boè, dodeka da izleze i ova od pe~at, moè da bidat i pove}e. Skraja da e. Samo dva dena pred ubistvoto na dvajcata vojnici kaj Vaksince, ministerkata za vnatre{ni raboti izjavuva{e deka MVR ima indicii deka se o~ekuva teroristi~ki napad i vo lipkovskiot kraj nad Kumanovo. Nî smiri so izjavata deka i vo idnina moè da o~ekuvame vakvi teroristi~ki napadi. Fala {to ni kaà. Sega ni e polesno. Znaeme deka }e ginat u{te lu|e. A vie {to }e pravite? Pak }e nî laète deka imate kontrola na terenot!? Qube Bo{koski }e otkrie u{te nekoe }ebe? 4. Srede vojna ostanavme bez minister za odbrana. Ne moè Quben kako Qub~o. Em da vodi{ vojska em da broi{ pari. A ne se malku. Ne se dobrojuvaat lesno. Tri milioni marki. Quben za àlewe. Ne bile 13 milioni, samo tri bile. A od kaj znae pak toj, kako {to e naiven, dali dedoto ne mu skril 10 milioni. I si ostana Quben siroma{en. 5. Onoj Imeri bil mnogu inspirativen tip. Silinata na soop{tenijata na partijata zavisela od inspirativnosta na pi{uva~ite. Ako nekoj deneska ima inspiracija, }e otepa 8 vojnici. Ako ne mu odi ‡ dvajca. Pa posle drug }e dobie inspiracija da pali du}ani. Ako ne e inspiriran, }e se svrti na kiosci. Na{iot ìvot zavisi od nivnata inspiracija. 6. Kako {to Dosta pred dva dena vele{e deka ima indicii za novi teroristi~ki napadi, i nie pred dve godini, koga vidovme za {to promeni sme glasale, imavme indicii deka vlasta }e ja rasturi dràvata.

403 Zboruvaat deka teroristite vo Kumanovsko drèle iljadnici civili kako zalo`nici. A kolkumina dràt Qub~o i Xaferi? Dva miliona zalo`nici na ujdisana banda. I od "na{ite" i od "nivnite". Nikoj da ne se naluti. Vo Makedonija gorat ikonite na soìvotot, kako {to be{e edna slatkarnica na po~etokot na [irok sokak vo Bitola, vo koja u{te kako dete gi jadev najubavite ekleri, ili restoranot na bitol~anecot Aj~o koj go neguva{e ona malku tradicionalno gradsko {to ostana od gradot na konzulite ili, pak, semkarnicite vo Dra~evo, kako najsilna logisti~ka poddr{ka na teroristite. Gricka{ semki i pluka{ na dràvata. Za toa vreme Xaferi besramno raskaùva za kristalni no}i, dve nedeli otkako negoviot Ta~i se fale{e deka moè da ja reciklira krizata, i toa go dokaà. Drugar mu Qub~o, pak, sega se setil deka izrasna kako golem Makedo- nec i patriot, otkako samo edna nedela pred toa razmisluva{e za amnestija na teroristite koi, demek, bile so sila mobilizirani. Imaat li hrabrost da se pojavat pred majkite na zaginatite vojnici? Ima- at li obraz da im se izvinat na nivnite sogra|ani na koi im gorea ku}ite i du}anite. Ni ednite ni drugite ne se vinovni {to ìveat zaedno. Mislite li deka na tie o~ajni lu|e ve}e im e gajle za manekenskite sobiri kaj bespomo{niot {ef na dràva, koj se zanesuva deka pravi nekakvi samiti i zbira soveti za bezbednost. Deka za niv ima smisla {irokata ili golema koalicija, sedenkite na Branko i Qub~o, cirkusijadite na Stra{o ‡ MAAK i pismata na intelektualcite. Ili deka ìvotot }e im se smeni kon podobro, so taa pusta preambula, a bez decata i imotot.

DIPLOMATSKA OFANZIVA 12 maj 2001

• Da ne se dobri Qub~o, Branko i Xaferi, Solana bi ostanal bez rabota

1. Vojnata ne e problem. Glavniot problem e koj kolku }e }ari od nea. Sfa}ate li deka nikoj ve}e ne zboruva za vojnata? Vi teknuva li deka polovina dr`ava sî u{te ni e pod opsada? Koj e pova`en: zarobeniot vojnik za koj vlasta ni{to ne znae ili foteljata na Stojan Andov. Vojnata i deseticite mrtvi policajci i vojnici bea samo predigra. Glavnata igra e golemata koalicija. Dobri se na{ite lideri. Taka ni re~e Solana. I si zamina, u{te istata ve~er, vo niedno vreme. [to podaleku od niv. Od arno da ne kurtulime. Da ne se dobri Qub~o, Branko i Xaferi, Solana }e ostane bez rabota. Novata vlada }e ima malku vreme do izborite. ]e uspeat li spasitelite na Makedonija do 27 januari v godina, da dozemat sî {to ostanalo. Veruvam deka }e uspeat. I ednite i drugite imaat trening. I ednite i drugite velat

404 deka Makedonija e sî {to imame. E pa, ako e Makedonija sî {to ni ostana, sigurno nema da kradat od drugo mesto. Pa, zdravje boè, }e go preìveeme i ova ~udo od vlada. ]e dojdat belki novi izbori. Samo, kolku sme budali, kojznae {to }e izglasame. 2. Stojan Andov e najdobar dokaz deka pogovorkata "Dodeka nekomu ne mu se stemni, na drug nema da mu se razdeni" ‡ e ìva vistina. Dodeka na dràvata í se zakanuva voena sostojba, Andov stoi na barikadite na svojot kabinet. Isto kako {to vo 1995 godina, pobrza dodeka Kiro Gligorov go operiraa po atentatot, da se vseli vo negoviot kabinet. ôvekot ima merak po kabineti. Stariot lisec, po kojznae koj pat, nî uveri deka e iskusen politi~ar. I vo najte{kite momenti za dràvata, toj znae da si se snajde za sebe. 3. Namesto ofanziva vo Kumanovsko, èstoka ofanziva vo centarot na Skopje. Vladata e opsednata. Site sakaat da bidat ministri. Siroma{kiot Kerim, Andov ne mu dade da se doinhalira na Florida. Rasipuva~ na zabavi. Da prezeme{e Kerim takva diplomatska ofanziva za Ma- kedonija, kako {to prezel od Amerika za spas na ministerskoto mesto, do sega ne samo ~lenki na EU i NATO tuku moèbi i ~lenki na Sovetot za bezbednost na ON }e stanevme. Uporen e Kerim koga saka ne{to. Samo Zoran Krstevski ne prezede nikakva ofanziva. Kakva mu bila sudbinata, taka e. A sudbinata, barem dosega, mu ja odreduva{e Andov. Pustiot, du{a nema{e i odvaj di{e{e koga dava{e izjavi. Komu da se prikloni ‡ na Andov, ili na Gu{terov. Za grevota. [to izbor ima. 4. Neli na Branko mu be{e mnogu bitno MVR i ucenuva{e so toa ministerstvo, za da ja prifati golemata koalicija so Qub~o? Neli vele{e deka za toa mesto se potrebni stru~waci? Neli ne trebalo da ima kompromitirani partiski vojnici {to ne se zame{ani so aferata "prislu{uvawe"? V~era brat Qube Bo{koski, koga doznal deka e vo kombinacija za minister za vnatre{ni raboti, slavel so legendarniot TV novinar Bane Dimovski vo "3 F". A be Branko, barem Dosta be{e dama. Tuku, vaka, taka, i nie prostite poleka im ja sfa}ame politikata. Spasu- vaweto na Makedonija ima cena. Brat za brat, sirewe za pari. Taka i brat Qu- be za sestra Dosta. 5. Qub~o i srpskiot premier \in|i}, zav~era kaj Fufo, na plo{tadot Makedonija ru~aa vo relaksirana atmosfera. Okolu restoranot vrie{e od policajci so ma{inki. Vo restoranot leèrno pieja kafe eden kup agenti. Dode- ka premierot glume{e normalna sostojba, iako dva dena pred toa bara{e da proglasi voena sostojba, skopjani od zad stakloto gi yirkaa va`nite gosti i se ~udea: Vidi go ti Qub~e na{, ja naredi rabotata i so Srbite. Tuku, {to go odnese srpskiot premier na pica? Zo{to ne im tekna na ona ubavo restoran~e na Popova [apka, so tradicionalni makedonski jadewa. ]e uìvaa i vo hranata i vo pogledot na oslobodenite sela na [ara.

405 Sepak, paradata niz centarot na gradot ni vlea nade`. Tolku policajci {to go ~uvaa Qub~o dodeka jade{e pica, }e bea dovolni da se oslobodi barem Slup~ane. A tolku parkirani "mercedesi" so koi dojdoa na ru~ekot, ako se prodadat }e bidat dovolni barem za u{te dva helikoptera. Zna~i, ne bilo deka nemame vojska i pari da se bieme so teroristite. Do PDP bilo. A i PDP, {to se pravai tolku va`na? Misli deka samo taa ima nekakva vrska so ONA. A Xaferi kaj e? Ili mo`ebi Hisni [akiri re{il da smeni partija? Zo{to ne, ako mu vetile ministersko mesto. 6. Sledniot pat koga }e dojde Solana, }e go pra{ame dali kako {to bara da gi amnestirame teroristite od ONA, toj }e gi amnestira negovite od ETA?

AMNESTIJA I AMNEZIJA 19 maj 2001

• Bor~e pu{ti letki, }e ti dadat petki

1. Sekoj terorist bi posakal da ima vakva vlast. Tie po dràvata so zo- qi, dràvata po niv so pretsedatelski propovedi. Tie so bestrzaen top, drà- vata so letki. Pretsedatelot protiv teroristite se bori na miren na~in. Koga Vrhov- niot komandant }e izdade naredba: "Pu{ti letki!", teroristite smrznuvaat od strav. Sre}a {to i letkite gi pu{ta razumno i proporcionalno, kako {to }e mu kaàt Havier Solana i Ana Lind. Nemame mnogu hartija za tro{ewe. Po uspe{niot desant na letkite vo Kumanovsko, pretsedatelot izleze sre}en pred javnosta deka ofanzivata uspe{no napreduva. Sega }e go pofalat na Zapad. Bor~e pu{ti letki, }e ti dadat petki. 2. Po uspe{nata akcija so letkite, sega pretsedatelot go falat deka uspeal da gi izolira teroristite. Taka {to tie si ja ostvarija celta. Tie i sakaat da bidat izolirani, ne sakaat da se me{aat. Sega treba da se pojavi Robert Frovik i da ni objasni do koja faza sme do{le vo re{avaweto na me|uetni~kite problemi. Teroristite ne smee da se voznemiruvaat. Slu~ajno da ne pripukaat, pa makedonskite bezbednosni sili }e mora da se branat. A nemaat otpe~ateno dovolno letki. Vo slednata faza, }e proglasat slobodna teritorija. Pa republika. Taka {to na krajot miroqubiviot pretsedatel }e mora da isprati ekspertski tim da gi iscrta granicite. 3. Zo{to li Ana Lind ni pora~uva{e deka treba da pokaème vozdrà- nost. Pa nie ve}e so decenii pokaùvame vozdrànost. Makedoncite so po edno dete, Albancite so sedum. Pogolemo vozdrùvawe ‡ zdravje.

406 I posle Vlado Bu~kovski se àli deka novata vlada nemala vol{ebno stap~e za re{avawe na problemot. Se znae, vol{ebnoto stap~e bilo vo pantalonite. 4. Tuku, lesno mu e sega na Branko. Po podelbata na vlasta so Qub~o, na SDSM mu pripadna javnoto pretprijatie "Makedonski {umi". Taka {to sega }e moè da odat vo partizani. Bu~ko komandant, Ilinka mlada partizanka, a Branko politkomesar. [umkari protiv balisti. Samo, sî mi se ~ini deka Frovik nema da im go dozvoli i toa. Toj se odnesuva kako {umar. ]e dojde i }e gi izbrka od {umata. Za{to treba da se napravi koridor. Ako treba i {palir da im napravime na teroristite. Da gi ispratime so site po~esti. A pretsedatelot, bidej}i e najkooperativen, }e odi prv vo kolonata i so bateriska lamba }e im go osvetluva patot. Misli deka taka }e vleze vo svetla idnina. 5. Otkako }e se donese zakon za amnestija, }e mora da se donese i zakon za amnezija. Ako ne zaboravime na seto ova {to sega ni go spakuvaa VMRO-DPMNE i DPA, i na sî {to porano ni pakuvaa SDSM i PDP, na slednite izbori nema da ima za kogo da glasame. Zo{to sme takov narod? Izgleda deka za sî e kriv Vasilie Vtori. Toa e onoj vizantiski car {to naredil da se oslepat Samuilovite vojnici. Ne znam dali da se gordeeme so tradicijata ili da se àlime na genetskoto poteklo. Kako, i po tolku vekovi, ostanavme slepci? 4. Tradicijata prodolùva samo vo MVR. Go gledate brat Qube Bo{koski. Ist e kako Fr~koski. I edniot i drugiot nosat vratovrski ‡ peperutki. 5. Ovaa nova vlada mi li~i kako od vremeto na SSRNM. Ima{e eden ispit, se se}avam deka go polagav kaj Savo Klimovski, i treba{e da odgovoram na pra{aweto za Edvard Kardeq i za pluralizmot na socijalisti~kite samoup- ravni interesi. I toga{ ne mi be{e jasno kako site moàt da imaat isti interesi, a lu|eto se razli~ni. Sega, pak, u{te pomalku. Tuku, daj da razmisluvame logi~no. Interesite se isti ‡ {to pove}e da se zeme od ona {to ostana od neizoliranite teritorii. 6. Kade e Quben Paunovski? Ne mu najdoa novo mesto vo novata vlada. Velat deka mu podgotvuvaat nova funkcija. Pak }e se vratel vo novinarstvoto. ]e bil urednik. Na yidniot vesnik vo Idrizovo.

407 DOBRO UTRO 26 maj 2001

• Frovik vrati se, }e ni treba nov koridor

1. Alo, nara~avte budewe. Xaferi ovde. Dobro utro, Makedonijo! Dosta spievte pedeset godini. Ubavo si kaà ~ovekot pred desetina dena deka sega sme se budele od sonot nare~en multietni~ka Makedonija. Sonot bil iluzija. Ama nie ne mu veruvavme. Sakavme da si pospieme u{te malku. E pa taka si e toa. Koj rano rani, teritorija grabi. Spankovcite ostanuvaat i bez dràva. 2. A koj gubi, ima pravo i da se luti. Zatoa nam sekoga{ ni se krivi drugite. I EU, i NATO, i Frovik, i Grifits, i amerikanskata ambasada, i KFOR... Sega kriv ni e i Xaferi. Koj pred samo nekolku meseci, za premierot Qub~o Georgievski be{e mnogu ~esen i principielen. [to e fakt. Xaferi nikoga{ ne izbegal od principite. Toj sekoga{ kaùva{e {to saka. I toa {to go saka, im go napi{a na teroristite. Barem taka izjavi ‡ deka ne ja prifatil toj platformata na ONA, tuku ONA negovata. Taka {to, dodeka Qub~o i Branko se ~udat {to gi sna{lo, Xaferi odi siguren na slednite izbori. Na niv, najre- alni {ansi da pobedi ima samo U^K. Samo tie ostvarija sî {to vetija. 3. Vo me|uvreme, Branko i Qub~o si gi smenija mestata. Sega VMRO- vecot Qub~o se druì so Srbite protiv Albancite, a albanofobot i srboko- munistot Branko gi brani NATO i amerikanskiot general. [to ti bila vlasta. Branko ne e ni vo Vladata, a ja brani pove}e od Qub~o. Pa u{te koga gi vidov Vlado Bu~kovski i Ilinka Mitreva, kako po vra}aweto od Brisel se falea za nevidenata poddr{ka {to ja dobila Makedonija, si pomisliv da ne se prepravil Kerim vo nivna obleka, za da ostane vo Vladata. Za Ilinka be{e sramno da ja poddrùva Vladata na Georgievski, a sega odedna{ se presrami. Tie vo Brisel ‡ ~uda pravat. I sega ‡ za kogo da glasame? Tuku, daj da urgirame preku CIA da ni go vrati Frovik. Neka smisli nov plan "koridor". Za makedonskite politi~ari. Da gi pu{time bezbedno da si zaminat. 4. Otsekoga{ za Makedoncite se zboruvalo vo deminutiv. Duri i vo vojna koga odele na{ite, peele pesni "A bre MAKEDONÊ". Toa e zatoa {to taka odgovara na vozrasnata struktura {to ja imame vo glavata. Eve, i sega kako maloletni deca im veruvame deka EU i SAD go karale Xaferi. A toj od ambasadata na SAD izleze u{te posilen, otkolku koga vleze. Verojatno ja dou- soglasuval verzijata na platformata.

408 Amerikanskiot general Grifits ja snabduval prepravenata U^K vo Ko- sovski za{titen korpus so oru`je. Sega ja sovetuva ARM. Ja sovetuva{e i vo vremeto na Laze Kitanovski. Amerikanec e ~ovekot. Kaj niv se znae. Dolarot go vrti svetot, a ne pak zaspanite i maloletni Makedonci. EU pora~uva: ONA odi si, a od druga strana, vo ku}ata na Ali Ahmeti vo Prizren generalot na NATO Ajf pregovara so ~ovekot {to ja prezede odgovornosta za masakrot na osumtemina vojnici i policajci na [ara. Prizren e vo kosovskiot sektor {to go kontroliraat Germancite. Zadninskata edinica na germanskiot kontingent vo Makedonija e vo Tetovo. Jo{ka Fi{er ja osudi ONA i nie se izraduvavme. Kako deca. Za{to ne sakame da porasneme i da si ja zememe vo svoi race odgovornosta za sopstveniot ìvot i za postapkite. 5. Najdobar dokaz za maloletnosta e Qube Bo{koski. Se raduva kako malo dete na sekoj ispukan kur{um. Samiot re~e deka mnogu go oboàvale. [teta za kostumot. Ba{ ubavo mu stoe{e onaka stokmen, srede poleto i neuglednite novinari {to gi stavi na pu{komet od teroristite. Kako bulki kraj {inite. Qube im pora~a na novinarite da se doliàt do nego. Bile bezbedni pokraj ministerot. A najbezbedni se ako se {to podaleku od nego. 6. Site gledaat da si go re{at problemot. Xaferi go re{ava problemot na Albancite, me|unarodnata zaednica svojot problem na Kosovo, Srbite ‡ ju`na Srbija, sega i Bugarite pobrzaa da se dogovorat so Xaferi dali }e odat samo do Ohrid ili }e im ja dade i Struga poradi bra}ata Miladinovci. I site imaat nekakvo re{enie za krizata. Samo Makedonija ~eka re{enie od strana. Site dobivaat. Samo Makedonija gubi. 7. Znaete li zo{to {efot na kabinetot na pretsedatelot na dràvata Zoran Jolevski otpatuva za Peking. Go ispratil Boris da sobere iskustva. Da vidi kako se vodi multietni~ki dijalog vo Kina. Ako ima vreme, neka trkne i do Tibet. Toa e poseben urnek za multietni~ka demokratija.

VALIDNA VOJNA 2 juni 2001

• Qube Bo{koski ‡ nov golman na fudbalskata reprezentacija

1. Gotovo e. Qub~o vleze vo film. Toj }e bide narodniot heroj {to }e gi istepa Albancite na Balkanot. Samo u{te onoj Branko da ne mu pravi problemi. Ova 2001, ili 1991 godina e? [to imavme nie minatata godina? Relaksira- ni odnosi, ili bratstvo ‡ edinstvo? E, Branko, Branko... [to ti se ~ine{e koga se ma`e{e. Em VMRO-v~i- wa, em mangup~iwa. Qub~o ja napravi vojnata, sega ti si vinoven {to ne mo`e

409 da ja sopre{. E, pa taka e so kupena karta za "Titanik". Ili, kako {to poetski se izrazuva brat Qube ‡ zalo`ni~kiot brod {to tone. Nie, naivni, mislevme deka toj zboruva za zalo`nicite po okupiranite sela, a toj ti mislel na Make- donija. Ima li nekade na svetot pogolem broj zalo`nici od dvata miliona na Qub~o i Xaferi. Kako sega Qub~o }e digne oru`je na negoviot ~esen i principielen drugar Xaferi? Zar tolku nemame {ansi ni za sledni izbori? Koj }e mu gi polni glasa~kite kutii, ako onie od ONA ne slezat od planinite i ne se stavat kako selski straì pred izbira~kite mesta? Belki ne misli i Boris Trajkovski da se otkaè od vtor mandat. Tie {to masovno glasaa za demokratskiot pretsedatel na site gra|ani }e mora pak da se vratat na tepa~kite aktivnosti vo zapadna Makedonija. Nemojte sega da gi lutite so vojna. Ili so nekakvi izjavi vo koi se osporuva nevalidnosta na prizrenskiot dokument. Pred dve godini, Bor~e ne znae{e {to zna~at nevalidni pretsedatelski izbori. Ama Fr~ko ~uda pravi. Pretsedatelot go zbogati re~nikot. Sega znae {to zna~i zborot validno. 2. Zna~i, Qub~o saka da tepa, ama Branko ne mu dava. Vidovme kako se tepa{e izminatite dve godini. So povle~enite policiski stanici od site sela kade {to mu pre~e{e na Xaferi. So izjavite deka ako im se veruva na novinarite, ~ovek }e pomisli deka na Tanu{evci se vodi vojna. A i koga po~na vojnata, vidovme kako tri meseci osvojuva deset sela, a i den denes ne moè da stap- ne vo niv. Zav~era padna i dvaeset i prvata `rtva. Ako dokumentot e nevali- den, `rtvite se validni. Qub~o ja napravi vojnata. Qub~o lo{o ja vode{e vojnata. Qub~o ja izgubi vojnata. I za toa site se vinovni, osven nego. Po Solana, Frovik, Ajf, KFOR i NATO, najnoviot vinovnik mu e Crvenkovski. ûdno, kako u{te za vinovnik ne go proglasil i Xaferi. Izgleda deka mnogu go ima zadolèno. Debelo. 3. Mali oglasi Menuvam dvajca ~esni Albanci, za pet prose~ni Makedonci. [ifra: MANU Menuvam niva vo Polog, za kamewar vo Pustec. [ifra: Akademik Menuvam Prespanski jabolka za tetovski grav. Mi treba pozitivna energija: [ifra: Ali Ahmeti Menuvam dobra ideja vo Skopje, za udobna fotelja vo Pe{kopeja. [ifra: Andov 4. Koga }e se spojat sedmata sila i ARM, stanuvame supersila. Toa na delo go pokaà kole{kata od Kanal 5 koja, pravej}i reportaà vo Kumanovsko, pripuka so topot na nevideno, a vojnicite í aplaudiraa. Ova e klasi~na demokratizacija na vojskata. ARM se otvora kon mediumite. Im dava na novinarite da pukaat. Pa sega neka mu ja mislat politi~arite koga }e dràt pres-konferencii ili }e davaat izjavi. Namesto so mikrofoni,

410 novinarite moè da se pojavat so topovi. Pa u{te i ako pripukaat, cel narod }e im aplaudira. 5. Premierot na Bugarija Ivan Kostov ja prekina izbornata kampawa vo negovata zemja, za da dojde vo Skopje, vo boèmna mirotvorna misija. Si rekol: Cel ìvot si ja gledame Makedonija kako svoja. Zar sega Al- bancite da ni ja zemat. 6. Koga }e po~ne vra}aweto na evakuiranite selani vo kumanovskiot region, barem edna to~ka od platformata na Ahmeti }e bide lesno da se realizi- ra. Taa e onaa vo koja se bara renovirawe i sanacija na ku}ite. Kolku kanali se iskopani po selata, vedna{ moè da se postavi kanalizacija, a bogami i parno greewe. Infrastrukturata e gotova. Rovovite odat od ku}a v ku}a. Siroma{kite selani. Ni{to ne znaele. Ne gledale {to se slu~uva, za{- to celo vreme bile pod zemja. Kopale. 7. Dràvnata fudbalska reprezentacija na Makedonija ima problemi so golmanite. Nikolovski e povreden. Milo{evski se otkaà. Ostanaa samo Ze- kir i Filevski. [to pravime ako i tie se povle~at. Selektorot \ore Jovanovski neka mu se obrati na Qub~o da mu otstapi kadar. Qube Bo{koski e dobar golman. Go gledate kako se frla po poliwata vo Kumanovsko. Plus, ima dobar refleks. Nastrana {to e odli~en i za paradi. 8. So ma{kata rakometna reprezentacija vo Izrael otpatuva cel avion. Mnogumina go iskoristija evtiniot aran`man da ja vidat svetata zemja. I da se odmorat. Da se relaksiraat. Tolku li e o~ajno vo Makedonija, pa za da zaboravat na vojnata go izbraa Izrael.

BROJKI I BUKVI 9 juni 2001

• Gra|aninot Mirko i kurirot Slavko

1. Qub~o ja meri debelinata na yidovite na albanskite dvorovi. Otkriva deka 50 godini se vodela pogre{na politika. Albancite se podgotvuvale za vojna, bidej}i gradele yidovi debeli 60 santimetri. Zo{to ne si go vikna dov~era{niot partner Arben Xaferi, zaedno da gi merat yidovite, koga ve}e uspe{no i zedoa merka na dr`avata. Ba{ka, vo ovie re~isi tri godini vladeewe, Qub~o se poka`a dobar so brojkite. Sega gi broi santimetrite. I toa mu pa|a pote{ko otkolku koga so Menduh Ta~i ve`baa relaksirani odnosi. Toga{ ima{e mnogu raboti za broewe. [leperi, na primer...

411 2. I taka, brojka po brojka, nî nau~ija site da broime. Sekoj den broime novi `rtvi po planinite. Broime izgoreni ku}i vo Bitola. Broime kolku dena vo Kumanovo nema voda. Broime raseleni lica vo Ara~inovo... I mol~ime kako bezglasni bukvi. Dodeka ne po~neme da broime samo mrtvi. Vsu{nost, Qub~o i Xaferi go postignaa toa {to go sakaa. I, pretpostavuvam, bi bile najsre}ni koga ne bi imalo vra}awe nazad, kako {to sega izgleda. Dvajcata vo istoriska uloga. Edniot da gi obedini Albancite. Drugiot da gi izbrka. Edinstveno, Qub~o se ~uvstvuva frustriran za{to ovoj pat ne moè da mu bide konkurenten na principielniot i ~esniot Xaferi. Dvajcata pove}e od dve godini nî ubeduvaa deka tie se gospodarite na vojnata i mirot. Fintata e {to sega Qub~o ne moè da mu bide partner na Xaferi. Na Xaferi vojnata mu odi podobro. So partnerot Ahmeti dobro si igraat. Koga sakaat pripukuvaat, a ARM èstoko vozvra}a, a koga sakaat ubivaat. Od ovaa strana vidovme mnogu pogrebi i tela na mrtvi vojnici i policajci. A od drugata strana, dosega vidovme samo mrtov kow. Onoj siroma{kiot {to go natovarile so bojler. Tie nam vojnici, a nie nim kow. Sledniot pat }e natovarat i kada. Za da nî napravat epten magariwa. Pa duri i sega, vo uslovi koga zemjata e vo haos, tie ne zapiraat. Edins- tvenoto ne{to {to go pravat e kako da si go opravdaat lo{oto vladeewe. @i- votot te~e ponatamu. Lu|eto si mestat sudii, se ispra}aat vo ambasadori, kupuvaat firmi za bez pari, ~lenuvaat vo upravni odbori, zakupuvaat du}ani... Toa, sepak, vleva nade`. Ako ne za drugo, tuku poradi toa {to i tie ne se ubedeni deka dràvata }e propadne. I ova nema da bide kraj na Makedonija. ]e bide kraj na nivnoto vladeewe. 3. Koj ja napravi vojnata ‡ ja napravi. Ama, aj sega Branko neka ja sopre. Neli ima{e ideja! Neli SDSM ima kvalitetni kadri, kakvi {to nema VMRO- DPMNE! Sigurno pred da vleze vo Vladata si napravil procenka. Bu~kovski veli deka }e ima kombinirana ofanziva . Vojni~ka, diplomatska i politi~ka. Nie i si stradame od lo{i kombinacii. Edna probavme. Qub~o i Xafe- ri. Sega }e ja probame kombinacijata Qub~o i Branko. Za proba pari ne baraat. Moè samo da ni se slo{i. 4. Koj mu go smesti na Boris Trajkovski? Moè{e li ba{ od kola so bugarska registracija da mu pukaat vo pravec na kabinetot? Pa xabe li im pomaga{e vo izbornata kampawa samo den pred toa, koga im otide vo poseta. Branko li mu mesti bugarski neprijateli, ili Qub~o saka da go isprovocira za da si igraat zaedno generali. Pusti Boris, {to go snajde. Moè{ da gi zamisli{, ako bile zaedno so Branko, kako reagirale na kur{umite. Nekoj ume{en bi moèl da gi nacrta vo

412 strip. Boris i Branko kako gra|aninot Mirko i kurirot Slavko na novoto vreme. Pazi Mirko, kur{um. Ti blagodaram, Slavko {to mi go spasi ìvotot. Taka e toa vo ìvotot. Nikoga{ ne znae{ {to }e te snajde. Osobeno ako si pretsedatel. Dosta go izmisli. Qub~o go isturka. Xaferi go izglasa. A sega Branko go spasuva od niv. 5. Od bugarska kola nekoj pukal srede Skopje kade {to vrie od policija. I ne go fatile. Pa pukal i pred Sudot. Go brkale. Ne go fatile ni tamu. [to fenomen kola }e be{e. Vozela siroma{kata dodeka ne gi ispukala site kur{u- mi. Koga snemalo kur{umi, zastanala. Ja najdoa vo Avtokomanda. Toj {to puka{e re~e deka mu puknal filmot. Vide ‡ ne vide, ja ostavi kolata i potoa go fatija. Da ne ja razo~aruva policijata. Neka kniì Qube Bo{koski edna uspe{na akcija. Xabe "krajslerite". Eden "opel" ne moàt da fatat po skopskite ulici. Amerikanskata brzina i luksuz otkaàa pred germanskata izdr`livost i brzina. A nam ni otkaàa nervite. 6. Izminatava nedela, dodeka vo Makedonija se slu~uvaa mnogu interesni raboti, vo Anglija se odrùvaa edni mnogu zdodevni izbori. Imav sre}a i mo`nost da vidam malku od nivnata atmosfera. Vo eden tipi~en angliski pab vo Derbi, blizu Birmingem, pra{avme eden starec, {to ja otepuva{e zdodevnosta so pivo, za kogo glasal. Ni odgovori: Vo ìvotot ne diskutiram samo za dve raboti ‡ za politika i za religija. Ne znam dali i vo irski pab bi go dobil istiot odgovor, no vo balkanska kr~ma sigurno ‡ ne. 7. U{te edna interesna slu~ka od britanskite izbori. Ministerot za obrazovanie se pojavi vo edno osnovno u~ili{te, vo ramki na nekoja programa kako malite Britanci u{te od mali gi u~at na demokratija. Sî be{e stokmeno za kampawata, vo koja edno od glavnite pra{awa na laburistite na Toni Bler be{e ‡ "Pove}e u~iteli vo u~ili{tata". Minister, deca, stara u~itelka, kameri, fotoreporteri, novinari, prenos vo ìvo na TV... I ‡ kako vo vicovite za maliot \okica i u~itelkata {to pra{uva, na televizija go vidovme ova: "Deca, {to e toa {to mnogu zna~ajno }e se slu~i ovoj ~etvrtok?" Decata vo ~udo, zbuneto gledaat vo kamerite i odedna{ se javuva maliot \okica (ili Xorx) i sigurno odgovara: "Vo ~etvrtok }e dojde majstor doma da ni namesti kabelska televizija!"

413 BORIS FROVIK 16 juni 2001

• Daj da se raspukame za da ostane Qub~o na vlast

1. [to tolku se ma~i pretsedatelot Boris Trajkovski da izbira sigurni mesta za samitite so partiskite lideri? Tie sakaat da bidat izolirani i sakaat da pridonesat kon vospostavuvawe na mirot. Toga{, ima samo dve mesta koi vo momentov se najpogodni za pet~lenata druìna. Toa se Ara~inovo i Lipkovo. Zo{to Ara~inovo? Zatoa {to dilerot od Diònska, komandantot Hoxa izjavuva deka Qub~o Georgievski go ima negoviot mobilen telefon. Toa zna~i deka na{ite lideri vo Ara~inovo }e bidat sigurni. Osven toa, ako tamu go odrùvaat samitot, toa e najdobra garancija za ONA deka do postignuvawe politi~ko re{enie, }e se zadrì status kvo situacijata. I, na kraj, }e bide zadovolen i posledniot uslov. Liderite }e ni bidat izolirani. Qube Bo{koski }e gi zaobikoli so policija i nema da im dade da izlezat od tamu. Lipkovo e u{te podobra varijanta za samitot na Trajkovski. Zatoa {to tamo{nite ìteli mnogu gi sakaat i nego i VMRO-DPMNE. Samo tamu, na izborite izlegoa 102 otsto od zapi{anite izbira~i. Moète da zamislite kolku }e bidat sre}ni sega da im bidat doma}ini. Osven toa, za da ja pu{tat teroristite vodata, baraat da im dojdat novinari. Nie, kako {to tr~ame zad liderite, }e potr~ame i do Lipkovo. Sî e podgotveno za ubavo holivudsko scenario so sre}en kraj. Nad 100 iljadi lu|e gi ~ekaat Qub~o, Branko, Xaferi i Imeri. Kako vo holivudskite sapunici. Meur~iwata se tuka. Samo u{te Borisovata druìna da pu{ti voda. Kumanovci }e se izmijat. Ama ovie drugive, ni{to ne gi pere. 2. Vladata za politi~ko edinstvo funkcionira odli~no. Edni velat vlegle u{te 500 teroristi. Drugi velat deka toa ne e vistina. Edni velat deka Albancite v sabota }e dignat vostanie, drugi velat deka toa e glupost... Eden Hoxa minatata nedela gi svrte tikerite na site svetski agencii so zakanata deka }e go bombardira Skopje. Nitu eden telefon na tie {to treba{e da ni kaàt deka sme bezbedni ne be{e dostapen. Nikoj ne dava izjavi, nikoj ne svikuva pres-konferencija... Duri i u~esnicite na sredbata na dràvniot vrv, po u{te edna no}na sedenka kaj pretsedatelot, izbegaa od TV-kamerite i novinarite. I {to da pravi obi~en ~ovek po eden takov den, vo no}ta koga }e zagrmi od obi~no proletno nevreme i odedna{ }e go snema TV-signalot na nekolku TV-stanici? Pali kola i bega za Halkidiki. Tie {to ostanuvaat doma, vedna{ podgotvuvaat plan "B". Namesto na more i vo redica pred benzinska pumpa, si gi polnat kadite. Ako dràvniot vrv se pla{i od Hoxa, toga{ zo{to nie da ne se pla{ime. Ba{ka, tie se na linija so nego, nie ‡ ne.

414 Portparolot na Vladata Antonio Milo{oski ni vele{e deka nemalo mesto za panika, a ve}e vo drugata re~enica ni izbroi 500 teroristi {to vlegle kaj [ipkovica. Ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{koski ni vele- {e deka situacijata e pod kontrola, a posle od 30 stigna do 1000 teroristi vo Ara~inovo. Odli~ni se za vrabotuvawe vo Zavodot za statistika. Tie precizno pravat popis na teroristite. Samo malku zadocnija so broeweto. Koga pred pove}e od polovina godina im kaùvavme deka somnitelni tipovi vo uniformi se {etaat niz Tanu{evci i na [ara, ni velea deka toa bile turisti, planinari, ov~ari i {umari. Toga{ taka mu odgovara{e na Qub~o. Sega mu trebaat teroristi. 3. Ajde ve}e edna{ da se raspukame, za da ostane Qub~o na vlast. Eve, brat Qube deli pu{ki. Ne zel ‡ koj ne pobaral. Edna èna ve}e umre od strav koga kom{ijata i se pojavil doma so pu{ka. Kolku li }e izumreme koga }e zavr- {i vojnata so Albancite i koga }e si gi navrtime pu{kite me|u sebe? Scenarioto e odli~no i ve}e videno na ovie prostori. I Hrvatite i Sr- bite delea oru`je komu }e stignat, peeja patriotski pesni, dràvnite mediumi izmisluvaa doma{ni predavnici, liderite gi uveruvaa deka nema drug izlez osven vojna... Narodot broe{e mrtvi i raneti, raseleni i begalci, otkriva{e masovni grobnici, a Tu|man i Milo{evi} broeja pari i gi trupaa po stranski smetki. 4. Robert Frovik napravi eden plan, ama ministerkata Ilinka Mitreva u~tivo go zamoli da ja napu{ti Makedonija. Sega pretsedatelot Boris Traj- kovski ima plan. Ne gledam nekoja bitna razlika od onoj na Frovik. I vo dvata plana nema cvrsti garancii za razoruùvaweto na ONA. Koj garantira deka teroristite }e se razoruàat. Ali Ahmeti!? Hoxa od Diòn- ska!? Pratenikot Hisni [a}iri!? Komandantot Sokoli!? Zemete go spisokot na onie {to pred dve godini, kako gest na dobra volja bea amnestirani so Zakon donesen od Sobranieto na Makedonija. Ako ne gi znaete imiwata na komandantite na ONA ‡ tamu }e gi najdete. 5. Kako {to trgnala rabotava, site kulturni manifestacii letovo }e bidat odloèni. [teta. Zatoa {to na "Stru{kite ve~eri na poezijata" bi mo- èle da se pretstavat poetskite dela na ministerot Qube Bo{koski. Ima vratovrska peperutka, ima smisla za poezija, tamam e za nastap na "Mostovi". Koga go slu{av kako ni objasnuva za kumanovskiot narod {to dostoinstveno so ~asovi ~eka pred cisternite so voda, trpki mi minaa niz teloto. So kakov li poetski zanes }e ni prikaùva za dostoinstveniot narod {to ~eka vo red pred policiskite stanici za da mu podeli Qube od bugarskite pu{ki. Normalno e na narodot da mu se davaat pu{ki za samoodbrana. Koga ve}e ministerot ne znae da organizira odbrana. 6. [to pravi Branko Crvenkovski? Onaka pra{uvam, ne znam {to mi tekna na nego?

415 TAA ONA 23 juni 2001

• Onanistite toa go pravat sami

1. Situacijata vo Makedonija e stabilna. @ivotot te~e normalno. DPA sekoj den osvojuva po dve-tri sela. VMRO-DPMNE sekoj den osvojuva po dve-tri firmi. Koga }e í trgne ‡ i po nekoja banka. SDSM i PDP gledaat seir i ~ekaat da im dojde redot. Odamna ni{to nemaat zemeno. Treba ne{to da se obnovi. Treba da se oploduva kapitalot od pred promenite. Sega se svedeni na prosta reprodukcija. Ovaa dràva bila mnogu bogata. [tom u{te ima da se krade. 2. Ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{koski, na pra{aweto dali e povrzan so poslednata mafija{ka presmetka srede Skopje, odgovori deka negovoto ime go povrzuvaat i so meteorolo{kata prognoza. Koga ministerot }e dade izjava, moè da mu se veruva, kolku {to moè da im se veruva i na meteorolozite. Nekoga{ pogoduvaat, nekoga{ ne. Nikoga{ ne si siguren. Zatoa i imeto na ministerot se povrzuva so prognoza za vremeto. Qube ni doa|a kako elementarna nepogoda. Eden zbunet kumanovski selanec, pred televiziskite kameri izjavi: Ne sum videl nikakva ONA, mislam ‡ TAA. I ministerot ni e zbunet. Dali da go poddrùva planot na pretsedatelot, dali da slu{a {to }e mu kaè Perdju, ili da si ja slu{a sestrata. Bo{koski sî u{te Dosta Dimovska si ja vika ‡ "ministerkata". Pa koga zboruva vo èn- ski rod, ne znae{ na kogo misli. Na primer, toj ne saka da ~ue za ONA. Ama sekoga{ na um ja ima Taa. Ili, nikoga{ ne raboti kako {to }e mu kaè ONA. Tuku, kako {to }e mu kaè Taa. 3. Bo{koski vo Le{ok ispratil duri dva hermelina. Ama Le{ok golemo selo, selanite ne moàt da vidat eden policaec. Boèm Wujork e, pa dodeka hermelinite se izvozat od edniot do drugiot kraj, ne se nao|aat. A i ne moè{ da gi vidi{ koga }e ti tekne da gi bara{. Policijata e mnogu fina. Ministerot re{i da go implementira planot na Trajkovski i na ONA í gi oslobodi site policiski punktovi. Ü gi ostavi samo vre}ite so pesok. Da ne se ma~at lu|eto koga }e si postavuvaat svoi punktovi za kontrola na soobra}ajot. Taa ONA e mnogu seriozna policija. Eve sega Xaferi i radari za mere- we brzina }e im obezbedi. Pa koga }e za{iba{ od Tetovo kon Jaìnce, opa ‡ soobra}ajcite na ONA }e te fatat i }e te kaznat. U{te malku i alkotestovi }e dobijat kako humanitarna pomo{, pa }e nî teraat i da duvame. Ne za xabe se borea. ONA e za red i mir. Ete, "Fakti" pi{uva deka uspe- ala da gi protera i prostitutkite od pot{arplaninskite sela. Toa e katastro-

416 falen poraz za Qube Bo{koski. Toj policiskata kariera ja zapo~na so fa}awe prostitutki na grani~niot premin kaj Del~evo. Za da ja zavr{i karierata so ~ist obraz, }e treba proteranite od Tetovsko da gi lovi na Grup~in. Da im se voodu{evuva{ na po`rtvuvanosta na ~lenovite na ONA. Re~isi pet meseci vo planina, a se otkaùvaat od seks. Vo normalni uslovi toa bi bilo apstinencija. Ama koga ONA saka za xabe, toa se vika onanija. ONA toa go pravi sama. @rtvi na borbata za ~ovekovi prava. Onanisti. 4. Sî vo ovaa dràva se slu~uva pod budnoto oko na Perdju. Strog, no pravi~en. Prvo go kara{e Xaferi, posle mu se svrte na Bo{koski. Kako trgnal da nî kara, }e mora site da vnimavame da ne go nalutime. Zamisli, si sedi{ vo kafeana, si ispil nekoe pivo pove}e, si fatil muabet za politika i po~nuva{ da treska{ gluposti. Eden amandman, drug kon- traamandman, edna ~a{a, druga ~a{a, prevrtena masa, modrinka po okoto, ise~enica na rakata i... Ete ti go Perdju, dotr~uva kako olesnuva~ na dijalogot. Toj navistina }e te iskara, ama vedna{ ti olesnuva. Si veli{, moèlo da pomine{ i polo{o. Zamisli Perdju namesto da te kara, da po~ne da te vle~e za u{i. Koga }e po~ne i da tepa, }e sfati{ deka ve}e nema prostor za dijalog. 5. Vlasta celo vreme se fali deka nikako nema da dozvoli odrùvawe na me|unarodna konferencija za Makedonija. A ova {to e? Perdju, Leotar, Van der [tul, Piter Fejt, Ajf... Tie doma{ni li li se? [to mislat, deka }e mu prodavaat na narodot rastvoruva~ mesto kero- zin. Ne be, nie sme itri. îsta nafta pieme.

ONA OVA 30 juni 2001

• Qube Bo{koski na avtopazar }e si kupi sî {to mu fali

1. Za inaet na Branko Crvenkovski, Qube Bo{koski gi povle~e site rezervisti. Od inaet edno kilo sol moè da se izede. Nie mislevme sme se borele so teroristi. A toa situacijata bila idili~na. Se borele me|u sebe samo Bran- ko i Qub~o. A Xaferi uìva. ONA nema da ja uni{ti Makedonija. OVA }e ja uni{ti Makedonija. 2. I posle Evropa ni bila kriva. I NATO i KFOR. Za Amerikancite i~ muabet ne pravime. Onoj rasipaniot Leotar, u{te nedojden e protiv nas. Havi- er Solana doa|a od {to nî mrazi, za da ni gi fali liderite. Ana Lind, namesto da se ugleda na na{a Ilinka, pa so damski ~anti da {eta niz svetot, stavila ranec na grbot, a ni drì lekcii za dobro odnesuvawe.

417 Za sî ni e kriv nekoj drug. Nie voop{to ne sme vinovni {to gi glasavme ovie. 3. Dobro, i Ana Lind prizna deka vo slu~ajot so Makedonija EU napravila gre{ka. Ama taka vikaat ve}e deset godini. Sekoga{ otposle im teknuva deka napravile gre{ka. I za Jugoslavija, i za Hrvatska, i za Bosna, i za Koso- vo... Ne ostana ve}e nikoj vo regionov komu u{te moàt da mu pravat gre{ka. Tuku, vo sekoja nesre}a ima i malku sre}a. Nie }e im bideme posledna gre{ka. Ba{ me razo~ara Qub~o. [to ubavo se raduvavme koga Blagoja Markov- ski tri dena ni kaùva{e kako sme osvoile tretina od Ara~inovo. A Qub~o ni go urna moralot. Ne bilo tretina. Pettina bilo. Sega u{te da ras~istime dali imalo beli znamiwa. Ili, nekoj gi razvea belite ga}i na Volkot {to se raspravale kade da go operiraat. I taka, akcijata ne uspea . Slu{aj}i go premierot kako ni raskaùva prikazni za Volkot i Crven- kapa, sfativ deka Evropa ni se skarala zatoa {to Ara~inovo ne sme go osvoile za eden den. Im rekol Solana: "Udrete, ama za eden den zavr{ete rabota". Koga vide deka i po tri dena ne nî biva da go osvoime seloto, mu rekol na Boris: "E sega, vi pomina li merakot!" Ama ve}e ne nî pra{uva. Gi pali avtobusite i "Solana turs" gi vodi na visinski podgotovki. Ete taka Evropa pak ni se skara. 4. Na Boris epten mu se rasipa merakot koga na rodenden mu dojdoa vo kabinetot so pu{ki da mu go slavat. ]uti {to slavenicite ne mu buri~kale po fiokite. Zamisli da mu go na{le planot i da mu go ukrale. [to }e prave{e NATO bez planot na Boris. Sre}a {to pretsedatelot drugiot den se sozede po burnata rodendenska no}. Pa koga se osvesti popladneto, ni pora~a deka sme mu dale mandat za mir, a ne za vojna. [to misli pretsedatelot, deka onie 230 iljadi glasovi {to mu gi dade Xaferi se za xabe. Deka Boris nema{e nikoga{ da plati. Mu dojde vreme, Xa- feri si dojde da si naplati. Besa si e besa. A pretsedatel si e pretsedatel. Pa makar i Boris. Samo {to ne pla}a Boris. Nie pla}ame. I Makedonci i Albanci. I site od Preambulata, plus Srbite. 5. Toa i Ilinka go sfati, pa duri do Luksemburg se spotera da mu go brani planot na gra|aninot Trajkovski. E, Ilinke, Ilinke, {to doìvea. Za dilovite na Qub~o i Xaferi, Ana Lind da te kara, a ti da se brani{. 6. Da ne ja potsetuvame Ilinka {to zboruva{e pred ~etiri meseci za Qub~o i Boris, za{to i Evropa i SAD zaboravija {to zboruvaa za niv. Boris be{e pretsedatel po merka na site gra|ani i po merka na Evropa i SAD. Qub-

418 ~o be{e reformski nastroeniot premier, demokrat, konstruktiven, fleksi- bilen, so smisla za soìvot so malcinstvata, proevropski, pro-NATO orientiran, kreator na relaksiranite odnosi... I sega toj istiot Qub~o ne im ~ini. Za{to e pesimist. I za{to veli deka ne e siguren deka i vo narednite deset godini vo Makedonija }e bide mo- èn soìvotot so Albancite. ôvekot, ednostavno, nemal ve}e idei. Ako e taka, neka ja pra{a onaa legandarna selanka Kruna od Ara~inovo {to ja snimija site stranski agencii. Kruna celo vreme se kriela kaj sosedot [ain. Veli: "[iptari se, ama mnogu me po{tuvaat, a i jas niv gi po{tuvam". Ako Qub~o nema ideja kako ponatamu }e se ìvee, neka gi pra{a Kruna i [a- in. Tie sigurno imaat ideja. 7. Sekoj so razli~na ideja dojde i pred Sobranieto vo ponedelnikot. Pok- raj uriva~ite, vidov mnogu normalni ìteli na Skopje koi ednostavno dojdoa samo so svoeto prisustvo da go izrazat protestot protiv lo{ata vlast. Se nadevam deka i pretsedatelot i premierot sfatija deka ima dovolno lu|e {to znaat da protestiraat sami za sebe, a ne za partija. No, sila boga ne moli i koga vidoa deka pukaat tie {to gi vooruì ministerot Bo{koski ‡ si zaminaa. Ostanaa samo tie na koi im falea rezervni delovi za "mercedes" i "krajsler". Lu|eto bea dobro opremeni so hebli i klu- ~evi za vadewe gumi, pa koga mu ripnaa na "mercedesot" na Qube, za ~as go rekonstruiraa. Utre ministerot neka odi na avtopazar ‡ da si kupi sî {to mu fali. 8. Na seto pukawe taa ve~er i zaboravenite ra~ni bombi vo "mercedesot" na ministerot, samo Gospod ja ~uva{e Makedonija. Taka ni pora~a i pretsedatelot. A na {to da se nadevaat tie {to ne veruvaat vo Gospod?

TETOVSKA REPUBLIKA 7 juli 2001

• Dosta zgre{i ‡ granicata ne bila kaj Grup~in, tuku kaj Vratnica

1. Gledam site se raduvaat na prekinot na ognot. Tetovo puka{e od radost. So site mo`ni oru`ja. Se slave{e primirjeto. Najradosnite ga|aa so granati po zgradite na sosedite. ONA najmnogu se raduva{e na primirjeto. Zatoa {to znae deka po sekoe primirje, osvojuva novi teritorii. Bidej}i zav~era{noto primirje be{e nare~eno neograni~eno, ONA si pomisli deka mo`e neograni~eno da osvojuva. Taka go fati patot od Tetovo do Ja`ince. Za edna mirna no}, toa e dobar uspeh.

419 Granicata kon Kosovo ja kontroliraat. Ako prodolì primirjevo, kaj i da e }e gi osvojat i drugite granici. Pa, koga }e stignat do Bogorodica, }e gi oslobodat i cisternite na "Makpetrol". Za{to nekolku pumpi ve}e im oslobodija. [to }e im se pumpi, ako nemaat benzin. Ako ve}e stignat do Bogorodica, ete kaj im e i Solun. Ne za xabe Xaferi si go odbral onoj amerikanski profesor za konsultant vo pregovorite. ôve- kot bil profesor po me|unarodno pravo, ama ekspert za morsko pravo. Kaj i da e, Xaferi }e go zeme i Solun. I Solun ve}e nema da bide na{. A lu|evo, ne gledaat daleku kako Xaferi. Eve, skopjani se pra{uvaat kako da stignat do Ohrid. Boèm ohri|ani puknaa da im dojdat turisti. Neka odmorat malku letovo. Neka potrae u{te nekoj den primirjevo, ne do Ohrid, do Dojran }e pra{uvaat kako da stignat. 2. [efot na krizniot {tab Ilija Filipovski, gi sobra izbrkanite od tetovskite sela i im re~e deka pile ne moè da preleta. Sî bilo pod kontrola. Samo ne kaà ~ija. Se vide ve~erta, koga ONA proglasi tetovska republika. Samo Le{ok ostana oaza na mirot. Dolu ptici peat, pilci ne letaat, gore bage- ri rijat, rovovi kopaat. îsta selska idila. Tuku, {to zapnaa tolku da go osvojuvaat stadionot. Se ispla{iv, za{to vedna{ mi tekna na Saraevo i na stadionot Ko{evo. Od fudbalski teren se pretvori vo grobi{ta. Samo ONA ne e takva. Nea stadionot i treba za proslavi. I za me|unarodni prijatelski fudbalski natprevari. Po vojnata treba da ìveeme kako kom{ii. Moè makedonskata dràvna reprezentacija pak }e igra tamu. Kako gostin na [kendija. Koga nema da se igra fudbal, na toj stadion }e se slavi tetovskata republika. Na pretsedatelot Xaferi }e mu nosat {tafeta i }e mu pravat sletovi. Toj }e sedi na glavnata tribina, a pionerite na ONA }e igraat ora na brats- tvoto i edinstvoto. Ne za xabe Havier Solana ode{e vo Tetovo u{te na po~etokot na vojnata. Znae{e toj deka toa }e bide nova metropola na Balkanot. Glaven grad na Xaferi. Samo nas ne ni teknuva{e. Toa ne be{e staveno vo agendata na Traj- kovski. 3. Sî mi se ~ini deka planot na pretsedatelot Boris Trajkovski ne mu go kaàle cel. Del po del mu go kaùvaat. Kako }e osvojat teritorija, taka mu kaùvaat del od planot. I kako taka stavile rampa kaj Vratnica? Neli treba{e kaj Grup~in!? Ama toa ne be{e vo planot na Boris. Toa be{e vo planot na Dosta. Zatoa ja smenija. Nemala dobra procena. 4. Ministerot Bu~kovski koga se vrati od Ukraina zra~e{e od optimizam. Ni re~e deka }e bide u{te polo{o. Boèm nie ne znaevme. Tie }e nî napa- |aat, na{ite ni{to nema da pravat. ]e go ~ekame NATO. ]e dojde MFOR.

420 Boèm }e sedele tuka samo 30 do 45 dena. Kako SFOR vo Bosna i KFOR vo Kosovo. Ene gi, u{te se tamu. ]e si odat brzo. Ako ne ovaa sreda, idniot petok... ONA e spremna da go do~eka MFOR. Se postavi na granicite. Lu|eto vr{at proverki na barikadite. Normalno, oficijalni se. Si potpi{aa primirje. Voeni vremiwa se. Nie vr{ime proverki, tie vr{at proverki. Ne moè sekmu da mu se veruva. Ne se site kako Ali Ahmeti. Samo me interesira dali policajcite na ONA od barikadite se onie {to treba OBSE da gi obu~uva za proporcionalna zastapenost, pa sega ve`baat, ili se novi na prakti~na obuka. 5. So vojnata po~na i izbornata kampawa. Ama nie se zbunivme. Koj so kogo e i koj ~ij e? Eve, Qub~o Georgievski za planot na pretsedatelot veli "plan na nekoj tamu". A SDSM planot na Trajkovski od usta ne go vadi. Radmi- la [e}erinska veli: "Eve, pretsedatelot Trajkovski ima plan!" Bre, bre, bre... [to avtoritet }e be{e Bor~e. Em plan em agenda ima. Em Branko od kabinet ne mu izleguva. 6. Zo{to voop{to se raspi{uva tender za vtor operator za mobilna te- lefonija. Pak }e ni se naluti ONA. Eve, po proporcionalen princip, vtor mobilen operator moè da bide MOBI-TA^. ONA e ve}e na strate{kite vr- vovi. Ima i predavateli, ima i mobilki. Ba{ka se pokaàa efikasni. Epten se mobilni. Sabajle se vo Kumanovo, popladne vo Radu{a, a nave~er vo Tetovo.

KAUBOI I INDIJANCI 21 juli 2001

• "Alo Qub~o, za vesti te snimaat, ne za K-15!"

1. Pak nî zezna NATO. Nie ~ekame da nî bombardiraat, a tie aber nemaat. [to nade` ima{e Qub~o deka }e nî bombardiraa v~era... Tuku, kojznae dali im se tro{at bombi za nas. Nema dvapati bombi da frlaat za da go re{avaat albanskoto pra{awe. Ba{ka, Qub~o ne e Slobo. Pr- vite dve re~enici razmisluva {to }e kaè. Posle mu te~e mislata i ne moè{ da go zapre{. Samo nekoj treba da go predupredi: "Alo Qub~o, za vesti te snimaat, ne za K-15!" Gotovo! Im izbega deteto. Gi naluti. A {to fino dete be{e. I Ajnik i Te{eira tr~aa da go spre~at pa|aweto na Vladata i formiraweto novo parlamentarno mnozinstvo. Qub~o im be{e najdobar. Koga si igraa "kauboi ‡ Indi- janci", toj sekoga{ be{e Indijanecot. Koga premierot veli deka Perdju i Leotar se odnesuvaat kaubojski, se soìvuva so igrata. Toj go glumi poglavicata Lavot {to rika. Drugoto pleme

421 go kontrolira Xaferi kako poglavicata Ta`niot Orel. Imeri e vo uloga na poglavicata Lutoto Ku~e. A Branko e Peperutka so podgoreni krilca. Site tie zaedno so kauboite Perdju i Leotar se sobiraat kaj glavniot poglavica Boris. Da go pu{at luleto na mirot. Boris, kako vo amerikanskata istorija, }e bide poglavicata Bikot {to sedi i ima plan. E sega e ve}e dosta. Xaferi im ja rasipa igrata. A Qub~o se naluti. Mu se sma~i da igra cel ìvot Indijanec. 2. U{te pove}e od bombite na Qub~o ne ispla{i Solana. Dodeka ne sme se dogovorele, ne doa|al. Lele majko... [to pravime sega. Solana ni re~e deka kaj nas, kako vo sekoja evropska zemja ili zemja {to saka da bide evropska, moralo da se najde vistinskiot razmer vo ramnoteàta so malcinstvata. Na primer kako koja evropska zemja? Kako ramnoteàta so Baskite vo [panija? Ili, Albancite, Makedoncite i na drugite vo Grcija? Moèbi kako Korzikancite vo Francija ili Ircite vo Britanija? 3. Cile se naluti. Toj ne se soglasuva deka se igra igrata "kaubci ‡ Indijanci". Toj veli deka kaj Trajkovski se igralo poker. Imalo ~etiri komarxii, imalo vlog ‡ Republika Makedonija i imalo piksla. Pikslata e Boris. Kako vo sekoja seriozna poker partija, i tuka ima nekoj {to na igra- ~ite im najmuva prostor za igrawe, im vari kafe, im servira meze... Za vozvrat, igra~ite mu ostavaat bak{i{ po nekoj denar. Taka {to vo partijata poker {to se igra vo Makedonija ne gubat site. Pikslata Boris zadolì- telno }aruva. 4. Vo pregovara~kiot proces ne trebaat olesnuva~i od strana. Toa {to se dogovorile Qub~o i Xaferi, moè da se ostvari i so doma{ni olesnuva~i. Inaku, zo{to vleguva{e Branko vo Vladata. Qub~o mu olesnuva{e na Xaferi da si ja zavr{i rabotata. Branko sega mu olesnuva na Qub~o da ne padne vinata za podelbata na dràvata samo na negov grb. Sekoj sekomu ne{to olesnuva. Zatoa nam ni e te{ko. A najte{ko e koga tie {to nî dovedoa do ova derexe, sega treba da nî izvle~at. Na primer, Branko so 150-te iljadi dràvjanstva od negovoto vreme. I so spomenite na oazata na mirot koga nitu eden dvogled ne be{e kupen, za da moème sega teroristite da gi gledame. Ili, pak, Qub~o. So {vercerskite kanali preku Blace, so dràvni~kite poseti na Ha{im Ta~i i so relaksiranite odnosi so Xaferi. Edinstvenata nade` ni e Boris. Ako namesto Menduh Ta~i, sega Alia Ahmeti mu gi organizira izborite vo zapadna Makedonija. 5. Mora Qub~o da im e mnogu lut na onie vo Brisel. Kaj brutalno mu se me{aat vo vojnata, sega kaubojski mu se me{aat i vo "Okta". Kojznae kolku lo{o im misli, {tom im go isprati Xevdet Nasufi kako integrator.

422 Mora da se priznae, toa mu e vistinski poteg. Koga uspea Nasufi da gi protne niz evropskoto zakonodavstvo kriminalcite Fazli Veliu i Xavid Asa- ni, belki }e mu uspee da ja protne i Makedonija. Dr`ava so pove}e kriminalci ‡ zdravje. 6. Kojznae kolku Evropa e zbuneta od nas. Za Amerika, pak, i~ da ne pravime muabet. Vo ni edna {ema ne im se vklopuvame. Luda dr`ava. Vo Makedonija voop{to ne e lesno da si lud. Ima pregolema konkurencija.

POPRAVEN ISPIT 28 juli 2001

• Ara~inovo gori, Qambe bankar da se stori

1. Fala bogu, po~na akcijata za osloboduvawe na Ara~inovo. Ako za ni{- to drugo, toga{ barem da mu se dade popraven ispit na Qube Bo{koski. Pusti- ot, tolku be{e izbezumen {to pred dve nedeli tukutaka im go dade seloto na teroristite, pa recitira{e ne{to za trojanski kowi. Neka ne zabeguva vo mi- tologija. Ne{tata se mnogu realni. Kakva Troja, kakvi kowi, kakva "Ilijada", kakva "Odiseja". Od kriminal i {verc ne se pravi mit, a od gangsteri epski junaci. Mora da priznaam deka idejata prvo da gi pu{ti{ teroristite vo Ara~i- novo, pa posle da gi ostavi{ da se izoliraat, be{e odli~na. Samo ne mi be{e jasen delot so izoliraweto. Do koga }e gi drèvme taka. Dodeka ne porasnat, ne ostarat, ne izrodat deca i napravat familii. Dodeka ne go vidime komandant Hoxa so bastun vo racete, kako na potomcite im ja raskaùva prikaznata za trojanskata izolacija vo Ara~inovo. 2. Dodeka Qube gi izolira{e teroristite vo Ara~inovo, politi~arite vo Skopje pregovaraa sami so sebe. Edno~udo profesori i nau~nici zapnale na Xaferi i Imeri nau~no da im dokaàt zo{to nivnite barawa se neprifatli- vi. Aj {to im dokaùvaat, tuku mislat deka ovie i seriozno gi slu{aat. Aj {to mislat deka se seriozni, tuku mislat i deka }e gi ubedat. Sekoj si go kaùva svojot tekst. Ne go slu{a drugiot. Ama, ubedeni se deka vodat dijalog. 3. I koga dijalogot zapna, Boris gi vikna na makedonska sofra. Za da go podma~ka, da vrvi lesno. Boris u~i od Kiro Gligorov. Toj, koga treba{e da gi ubeduva strancite gi nose{e vo Ohrid, im dava{e pastrmka i vino i na kraj, so dve-tri kowa~iwa, ja zavr{uvaa rabotata. Arno ama, sega{niot pretsedatel zaboravil da im dade kowak. Taka {to ve~erata ostanala bez zavr{nica. Boris treba{e da im vikne muzika. Za faj-

423 ront. Anxak se tuka, neka se iznaigraat. Pa neka se fatat na oro ovie na{ive so strancite. Qub~o neka vikne komitsko, Branko neka svrti nekoe partizansko oro. Oroto }e gi spoi. Barem }e gi drì na kup. Site }e igraat i }e go molat Xaferi i toj da se fati na oroto. A toj ne saka. Im veli: "Igrajte vie, igrajte! Jas }e vi sviram!" 4. Kako {to Qube Bo{koski dobi zada~a da se popravi, takva {ansa sega imaat i Qubomir Fr~koski i Vlado Popovski. Tie ni go napravija Ustavot pred deset godini. Deset godini nî ubeduvaa deka Ustavot e odli~en. Sega istite {to go pravea, rabotat na negovo menuvawe. So promenata na Ustavot, Fr~koski i Popovski se na popraven ispit. Kojznae dali }e imaat mo`nost da se pojavat i vo treta sesija. Tret pat, koga }e treba da go popravaat toa {to }e go zgre{at sega, moè }e nemame dràva. [teta. Sigurno i toga{ }e imaat ubavi idei. 4. Va`no e deka ovie vo VMRO-DPMNE ni{to ne moè da gi iznenadi. Ni Ara~inovo, ni oslobodenoto, pa okupirano Gajre, ni ostavkata na brat Qu- be, ni Kumanovo bez voda. Biznisot mora da vrvi. Eve, Qambe, Vojo i Voza~ot nikako ne se simnuvaat od berzata. Aj {to stanaa bankari, tuku siroma{kiot voza~ moral da dvoi od skromnata plata za da kupi akcii, kako {to go u~i reklamnata kampawa na ministerot Nikola Gruevski. Dosega odea so kampawa "Kako se tro{at moite pari!?" Otkako vidovme kako se tro{ea na{i pari, sega treba da nau~ime kako da se zbogatime na berza. Se gleda deka bilo mnogu lesno da se {pekulira na berza i deka moè sekoj. I direktori so dràvni pari, kako Vojo i Qambe, ama i voza~i so smisla za biznis. Ne za xabe VMRO-DPMNE vo kampawata ni vetuva{e deka }e raboti doma}inski i odgovorno. Ete, tie si {tedat dnevnici, drugi im pla}aat ru- ~eci, drug im polni benzin, fala bogu deka za{tedile od plata. Malku po malku ‡ 700 iljadi marki. Znaete kako odi reklamata za "peò 307"? Voza~ot ne e samo voza~. Broj- kata ne e samo brojka. Biznismenot ne e samo kostum. E pa, taka e. Voza~ot e akcioner. Brojkata se pari. A biznismenot e bogat ergen. Eh, [to ti e ìvotot. Teroristite se tepaat za teritorii. A najzagri- ènite za dràvata se tepaat za pari. Koj za {to si u~el. Ara~anovo gori, Qambe bankar da se stori. 5. V~era go vidov Qambeta so slu`beniot "mercedes" so òlto lav~e na tabli~kata na nadvoznikot kaj hotelot "Belvi", kako odblizu gi gleda{e bor- bite vo Ara~inovo. Se izvadiv od pamet. Brzo istr~av da ja zaklu~am kolata, da go skrijam laptopot pod sedi{te i si ja zedov ~antata so mene. Ne deka }e mi gi ukrade, tuku da ne mu tekne da mi gi kupi. ]e morav da mu gi dadam. Vlast e. 6. Va`no Ilinka ja zavr{i rabotata. Prvata partizanka, po istoriskoto "ne!" na tajvanskiot minister za nadvore{ni raboti, ja zavr{i najbitnata rabota vo momentov ‡ otide za Peking. Im nosi pokani na Kiro Gligorov i Bran-

424 ko Crvenkovski da ja posetat NR Kina. Samo sega ne im se trga na pat. Koga bi mo`el da gi pokani barem i Fidel Kastro. So eden tro{ok da gi fatat i Pe- king i Havana. Ilinke, fa}aj avion za Kuba. ]e im se stresat ga}ite na Ameri- kancite.

KRAJ NA PRIKAZNATA 11 avgust 2001

• Vo koja li dr`ava }e vladeat Qub~o i Branko

1. Dali vo momentov se pra{uvate {to pravat na{ite bezbednosni sili? Vozvra}aat, ili napa|aat? Ginat. Denes osummina, v~era desetmina... 2. Denes od Skopje, v~era od Prilep, zav~era od Bitola... Od utre ve}e }e prestaneme i da gi broime. 3. Teroristite ubivaat. Na{ive se ozboruvaat me|u sebe. Strancite boèm osuduvaat i povikuvaat na mir. Nikoj ni{to ne pravi. Samo ONA si ja zavr{uva rabotata {to ja po~na. Graba teritorija. 4. Docna e za vojna so teroristite. Vojna treba{e da ima toga{ koga Qub~o nî ubeduva{e deka crnite uniformi vo Tanu{evci se paranoja i izmislica na novinarite. I koga Boris se raduva{e na pobedata {to mu ja spakuvaa Qub~o i Xaferi. I koga Ajnik, Te{eira, Dikinson i kompanija, od petni ìli se tru- dea da ja spasat koalicijata na Qub~o i Xaferi. Ne znaeme dali imalo nekakov dokument {to go izvadil Perdju. Ne znaeme i dali ba{ sî e svetski zagovor, kako {to ni kaùvaat. Ama mnogu dobro znaeme deka edinstvenata cel na ovie {to sega se na vlast im e da ostanat na vlast po sekoja cena. Xaferi si obezbedi oficijalen jazik vo delot {to }e mu pripadne nemu. Ama se pra{uvam, vo koja li dràva }e vladeat Qub~o i Branko i na koi tereni Boris }e trenira tenis. [to ubava prikazna ni imaa spakuvano. ]e odime vo Evropa, }e nî primat vo NATO, }e bideme primer na dobro sredeni me|uetni~ki odnosi, }e gradime pazarno stopanstvo vo demokratija od zapaden tip... Gotovo e... Kraj na prikaznata.

425 ANA STANA 18 avgust 2001

• ^etvrt burek za ~etvrt Ustav

1. Mnogu ubavo nî u~at i Evropa i SAD. Edinstvenata lekcija {to ja nau~ivme od potpi{uvaweto na Mirovniot dogovor vo Ohrid e deka so kriminal se dobiva sî {to }e posaka{. Po {estmese~na vojna, albanskite teroristi postignaa uspeh, sprotivno na site principi na demokratska Evropa. Ako ne{- to ne ti se dopa|a, zemi oru`je i pukaj. Sakaat, ne sakaat, mora da ti dadat. Kolku sme{no izgledaat onie tabli {to treba da go reklamiraat Uni- verzitetot na [tul, {to na razli~ni jazici ni pora~uvaat: "Samo obrazovanieto e sila". Namesto, "Samo oru`jeto e sila". Zatoa {to borbata za obrazovanie odi zaedno so minofrla~ ili barem so nagazna mina. E pa, i voenoto obrazovanie e nekakvo obrazovanie. Brat Qube toa dobro go znae, pa zatoa od temninata na Skopskiot aerodrom, pred boèm kidnapi- raniot avion vo spotot na MVR, ni pora~uva: "Bidi 'tigar'!" Za{to, kako {to veli avtorot na tekstot, "Makedonija vojuvala, vojuva i }e vojuva". [to e prili~no optimisti~ka poraka. Bidi "tigar" i karierata ti e obezbedena. 2. Mirovniot dogovor go potpi{aa na angliski jazik. Site sakaat da se pravat "na Englez". Ama toa najdobro mu uspeva na Xaferi. Toj i na ceremonijata ne prestana da nî ubeduva deka "za olovka se bori". A ne za teritorii. A i Qub~o nî uveri deka navistina mu veruva. Za{to se naluti i si otide. Pa posle Boris mora{e da doobjasnuva. Po tolku vreme dru`ba, u{te ne go nau~ija Xaferi. Deka znae da ja iskoristi sekoja mo`nost, makar i simboli~no, so gest da kaè: "Gi gledate kakvi se ovie kleti Makedonci. Ni olovka ne mi davaat, pa kako posle da ne zeme{ barem kala{nikov, ako treba i od jugoslovensko proizvodstvo". 3. Sega, koga ve}e ja dobivme doverbata vo EU, SAD i NATO i koga po~- nuvame cvrsto da veruvame vo nivnite principi deka vo sovremeniot svet nema mesto za nasilstvo, so mirna sovest i trpelivo }e ja ~ekame i donatorskata konferencija. Samo, toa e proces. ]e po~ekame do slednata vojna. ôvekovite prava nemaat granici. Ama ni cena. Koga toga{, pak }e se stepame. I namesto Andov da gi ucenuva strancite ‡ "Prvo dajte pari, pa }e go menuvame Ustavot", toj se fatil so oru`jeto. Prvo soberete tretina oru`je, pa }e svikam Sobranie. Pustiot Andov, pak pravi pogre{ni procenki. Kako na vistinski liberal, nemu mu li~i da bide militanten. Pova`no mu e oru`jeto od parite. Za{to, parite se otepuva~ka. A od oru`je moè da se kurtuli, ako se skrie{ na sigurno. [to da pravime, mnogu saka da bide biten. Pa sega nî ubeduva deka ne bilo va`no {to kaùvale NATO na pres-konferencii, tuku {to toj mu kaàl

426 na Robertson. Demek, na Robertson ga}ite mu se stresoa od tretinkite na An- dov. I sega {to napravi? Mu spakuva pogolema beqa na pretsedatelot Traj- kovski. Tretina oru`je, tretina amandmani... Siroma{kiot Boris, pokraj tolku planovi i amandmani {to smisli, sega u{te so dropki li da se zanimava? Pa i toj Andov, kade li gi najde tretinkite. Ne znaeme nie da delime na tri. Koga se jade burek, se kupuva ~etvrt ‡ koj ulav dosega pobaral tretina burek. Taka }e se najde i merka za ANA. Ana stana, i tap ‡ ~etvrt burek za pojadok. [to ubavo }e í dojde. U{te i ako se napila prethodnata ve~er.. Em naspana, em najadena, em oru`jeto uni{teno na sigurno ‡ site prava zadovoleni. êtvrt Ustav, za ~etvrt burek. Sledniot pat, koga Ana }e pobara pove}e, u{te ~etvrt }e í dademe. 4. Ba{ me interesira po koj kriterium sega ONA e dobrata, a ANA lo- {ata. [to bi rekol portparolot Marjan \urovski, imalo najzlobni teroristi {to nemalo da go poloàt oru`jeto. A ima li najdobri teroristi? Na primer, onie {to }e gi amnestirame. Tie se dobri. No}e pukaat i palat ku}i, a dewe se presoblekuvaat i se druàt so novinari i im popuvaat za ~ovekovi prava. Sa- bajle miniraat pat, i si odat v selo da kopaat rovovi. Dali so parafinski rakavici }e se otkriva koj napravil zlostorstva protiv ~ove{tvoto? I, {to }e pravime so site onie komandanti [pati, Hoxa, Sokoli, Leka... A za Ali Ahmeti da ne zboruvame. ]e gi apsime ili }e gi prog- lasime za mrtvi? Kako vo latinoamerikanskite sapunski serii. Ako glumecot ne ni odgovara, }e mu ja ubieme ulogata. I ‡ mirna Ana. 5. Videle Bugarite deka tuka ne{to so dropki se raboti i pobrzaa da si ja kaàt i svojata Makedonija. Alo, "{te ostane li ne{to i za nas da hapne- me?" 6. Dodeka se ~ekaa izjavite po potpi{uvaweto na Dogovorot vo rezidencijata na pretsedatelot na Vodno, tamu be{e viden i Piter Fejt. Edno vreme, si sednal na pragot od vratata i si gi sobul ~evlite. [to ti e navika od tolku poseti na [ipkovica.

427 EEEE... XORX 25 avgust 2001

• Kakvi rebra ima na Pletvar, takvi mekici na Stra`a nikoga{ nemalo

1. Qub~o mnogu se zasili. Pobara ekstradicija na Hebibi i }e go smeni ministerot za pravda Memeti. Samo docna mu tekna. Policijata go ima{e Hebibi. Qub~o ja ima{e policijata. Germancite ne mora{e da go fa}aat na{iot bomba{ od Tearce. zo{- to nie si go imavme fateno. Ba{ka, na Qub~o mu bea tuka i Dosta i Qube. Koga go fatija so oru`je, moèa da go prijavat. A Xikov moè{e da go odnese na sud. Moèa, ama nej}ea. Ako Qub~o sega moè da bara ekstradicija na Hebibi, zna~i deka moèl da bara ekstradicija i na Fazli Veliu i Xavid Asani. Moèl duri i da go smeni toga{niot minister za pravda Xevdet Nasufi. Ama, toga{ Nasufi se sna{ol i gi skril rabotite. Za nagrada {to bil maher, toj e unapreden. Od minister stana potpretsedatel na Vlada. Osven toa, kako {to objasni portparolot Milo{oski, vo slu~ajot so Veliu i Asani, rabotata bila politi~ka. Ako go donesea Asani vo Skopje po barawe na Qub~o, koj sega }e mu prinesuva{e baklavi na NATO vo [ipkovica. I koj }e se prave{e ambasador na ONA vo [vajcarija, ako Veliu go stavevme vo Idrizovo. Sega Qub~o moè da go smeni Memeti. Za{to toj ne krie {to pravi kako Nasufi. Apla, javno si kaùva{e deka nema namera da pobara ekstradicija na Hebibi. Ne e ve{t i nema da dobie unapreduvawe. Zatoa i Qub~o pravi razlika me|u Nasufi i Memeti. Nie vo zabluda si mislime bile isti. E ‡ ne bile. VMRO-DPMNE ima {ema so DPA. Taka {to pravnata dràva vaì samo koga ima politi~ki dogovor so Xaferi. 2. Za Qube Bo{koski moè da se kaè deka e dosleden po pra{awe na poetskiot izraz. Dodeka le{o~ani go molea so nedeli da dojde da gi za{titi od teroristite, Qube vdahnoveno poetski recitira{e za ni ednata peda od makedonskata zemja {to nema da ostane neodbraneta. Koga teroristite ne samo {to go is~istija Le{ok od Makedonci tuku i go dignaa vo vozduh svetili{teto na makedonskata kultura vo Le{o~kiot ma- nastir, Qube pak se oglasi so recitacija. Vo soop{tenieto na MVR be{e na- sobran vo edno celiot poetski zanes na ministerot. "Stru{kite ve~eri na poezijata" v godina neka ne se ma~at da baraat nobelovci za vencenosec. Neka go oven~aat Qube i da zavr{ime so toa edna{. Isto taka, dosledna se pokaà i MANU. êka{e tri dena kako site }e reagiraat za urivaweto na spomenikot, za da se oglasat kone~no i akademici- te. So osuda ‡ se razbira. Da ne zgre{at slu~ajno.

428 3. Eeee... Xorx. Snimame semejni veselbi, svadbi, kr{tavki, suneti, rodendeni i telefonski razgovori... Osobeno ‡ istoriski. Koga generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson, to~no tri minuti po pladne, mu telefonira na na{iot Boris, toga{ toj istoriski ~in mora da se zabeleì na kamera. Da se vidi kako {efot na dràvata ne e koj bilo. Eeee... Xorx mu se javuva. Za moment nacijata be{e vo dilema. Dali Xorx Bu{ se javuva ili Rober- tson trupi pra}a. Ama Bu{ vo toa vreme spie. Isto kako i Kofi Anan. Eeee... Kofi, dodeka ti spie{, Britancite ve}e vo avion se ka~ija, a gr~kiot pop seta sveta voda ja istro{i, prskaj}i gi vojnicite za sre}en pat vo "Gorna Makedo- nija". Kakva Gorna, podolna od ovaa kojznae dali }e do~ekame. Eeee... Boris... 4. Se se}avate koga Qub~o vele{e deka kongresot na VMRO-DPMNE }e go drì vo Solun. Ne Solun, i Krit e na{. Eeee Qub~o... Od êrnoto More, koga brka{e Bugarki po Zlatnite Pjasci, do Krit da se stasa, skapo ~ini. [to podaleku Qub~o odi tolku pomala Makedonija stanuva. Fino si ode{e vo Bugarija. [to mu treba{e da go nau~at i na Grcija. Toj Cile e kriv {to go odnese vo Porto Karas da ni pravat promeni. Epten ni go smenija ìvotot. Koga se vrati od odmorot vo Porto Karas, ja prodade rafinerijata. Lani be{e na Krf, pa koga si dojde go prodade Telekom. Sega po Krit, kojznae {to }e prodade. More da ne trgne po patekite na Aleksandar Makedonski. Zamisli do Indija da odi, a nie ve}e nema da imame {to da prodavame. Blaze si mu na Qub~o. Cel svet e negov. Ama nie polovina Makedonija ja izgubivme. 5. Eeee... Makedonecot e gord. Nau~en e da trpi. I snaodliv. Golema rabota {to sega do Ohrid mora da se patuva preku Bitola, namesto preku Ki~evo. I tamu planini, i tamu planini. Vamu Pletvar, tamu Straà. I mnogu va`no {to }e popatuvame nekoj saat pove}e. Vremeto i onaka raboti za nas. Se se}avate koga posleden pat ste odmorale na Pletvar, na patot za Oh- rid? Samo povozrasnite pametat koga do Ohrid se patuva{e po pet ~asa. Treba i pomladite da go doìveat toa ~uvstvo. Ba{ka, kakvi rebra ima na Pletvar, takvi mekici na Straà nikoga{ nemalo. A i OBSE ne mora da ti garantira bezbednost. Zna~i i Xikov moè slobodno da pomine. 6. Krajno neseriozno e da se tvrdi deka kolata so koja Ali Ahmeti se pro{eta vo [ipkovica bila ukradena. Zar da gi rezili prijatelite pod ~ii znamiwa se slika{e? Stavil amerikansko zname i zname na EU, a vamu do edno "audi" mu do{lo. Ne mu li~i na eden borec za ~ovekovi prava da bide izbirliv so kolite. ]e vozi {to }e mu dadat.

429 Ahmeti ‡ kradec!? Toa e navreda za nego. ^ovekot e terorist, ne e arami- ja. U{te ne vlegol vo Vlada. 7. Ministerkata Ilinka Mitreva ni re~e deka bugarskata politika go smenila stilot. Dva dena pred nejzinata poseta na Sofija, tamo{nite vesnici pra{uvaa: "]e ostane li ne{to i za nas od Makedonija?" Den po nejzinoto zaminuvawe od Sofija, pak izrazija zagri`enost za urivaweto na bugarskite crkvi vo Makedonija. Bugarija go smenila stilot. Ama ne i fazonot. 8. Te{ko na Branko. I~ neka ne se ma~i da pobeduva na izborite. ]e treba da koalicira so Ahmeti.

STARO ZA NOVO 1 septemvri 2001

• Kurirot Bor~e i trik-spikerot Stole

1. NATO se umori. Vikendov }e odmora. [to ~udo pu{ki sobraa... Na nekoi vojnici duri i po cela pu{ka im se fati. Od ponedelnik pak treba da se fatat za rabota. U{te dve tretini ostanaa. Aj, belki }e im bide polesno. Novi vojnici doa|aat. [to rabota si fatija Grcite. Tie }e go uni{tuvaat oru`jeto. Kojznae kolku pak }e naplatat. Sega mi e jasno zo{to gi odbrale Grcite celoto oru`je da odi kaj niv. Tie se poznati po antikvitetite. Namesto da go uni{tuvaat, }e si odvojat po nekoj primerok i }e im go preprodavaat na Germancite koga }e im dojdat kako turisti. Kako relikvija od Balkanskite vojni. [teta. ONA u{te ne predala nekoe kopje od Aleksandar Makedonski. Akcijata na NATO ne treba da se vika "@etva". ONA se osloboduva od staroto oru`je od jugoslovensko i kinesko proizvodstvo. Zatoa, akcijata na NATO treba da se vika "Staro za novo". 2. Andov uìva. Kakva uloga si zel, ne moè{e za takvo ne{to da sonuva ni po atentatot na Kiro Gligorov. Ne treba da vleguva vo kabinetot na pretsedatelot. Sega toj pretsedatelot go vika kaj nego. Go stroi Bor~eta ‡ ima da mi donese{ dokument od NATO, ili nema sednica. A Bor~e ‡ kurir. Doverliv. Prv vestite od Xorx Robertson gi nosi. Prikaznata za kurirot Bor~e i za trik-spikerot Andov odi vaka. Pret- sedatelot Boris Trajkovski se pojavuva so pismo v raka pred vratata na spikerot Stojan Andov. ‡ "ûk, ~uk Stojan~e!" ‡ "Koj ~uka?"

430 ‡ "Bor~e!" ‡ "Koj Bor~e?" ‡ "Bor~e, pretsedatelot vo kabinetot, gra|aninot vo hodnicite na parlamentot!" ‡ "Javka?" ‡ "Obraame go bostano!" ‡ "Zelena ja skiname!" Otkako Bor~e }e vleze kaj Stojan~e, }e se soo~i so novite barawa na spikerot Andov. Toj od nego bara da mu gi obrazloùva amandmanite na Usta- vot. Ami, ako Boris znae{e amandmani da pravi, ne }e si vikne{e eksperti da mu gi pi{uvaat. Zo{to go pla}a, na primer, Vlado Popovski. Za amandmani da mu pi{uva, ili da bide potpretsedatel vo na Andov partijata. 3. Bu~kovski gi nema makite na pretsedatelot. Ne moè toj da se poni- ùva tolku, pa na Andov kurir da mu bide. Toj ako treba, na lordot Robertson }e mu bide portparol. I ve molam, ne nervirajte go Bu~kovski. Ne ~epkajte mu go NATO. 4. [to sudbina ne snajde. Epten avtoriteti na barikadite ne branat. To- dor Petrov na Blace, a Stra{o Angelovski pred Sobranieto. To{e i Stra{o Ajkula ni se pojavuvaat kako zla kob. A ne{to lo{o se slu~uva vo dràvata, tuku tie "opa", }e izlezat od nekade. To{e vo dvoreden kostum, so mobilka i so dvajca telohraniteli (i tie kostumosani), {eta me|u proteranite tetovci na Blace. Tie pod ~adori za sonce i so gumeni vle~ki i po mai~ki, kako {to gi izbrkale od doma, a To{e glumi ideolog i vaèn politi- ~ar. Stra{o, pak, da ne ostane pokuso, sobra narod pred parlamentot. Eee, koga Stra{e moè da blokira parlament, Andov moè voda da mu nosi. So meseci ne svikuva sednici, bara pisma, izmisluva tretinki... Stra{o toa za eden den go napravi. Samo dali Stra{o gleda{e deka v~era pred Sobranieto pak nastradaa policajcite. Deka lu|eto im psueja majka, sestri i èni na tie {to ginea za nas vo Ara~inovo, Radu{a i na [ara. Stra{o, ~uvaj si ja plunkata za tie {to te pla}aat. Ova }e zavr{i, i pak }e te zeznat. Ni za kostum nema da ti dadat. Ostaj go ti To{e. Toj si gi drì iselenicite. 5. Qub~o na krajot prizna. Dogovorot ne go potpi{al kako premier. Ne go potpi{al vo ime na narodot. Go potpi{al vo ime na partijata. Zna~i, i dosega sî si pravel vo ime na partijata. I koga gi potpi{uval dogovorite za proda`ba na sî vo dràvata, ne potpi{uval vo ime na narodot. Potpi{uval vo ime na VMRO-DPMNE. Zna~i, i ako kradel, ne kradel vo ime na narodot. Kradel vo ime na partijata.

431 6. Ako Qub~o opstoi na predlogot za razre{uvawe na Ixet Memeti, i ako Sobranieto go razre{i, ne treba da se gri`ime deka mestoto za minister za pravda }e ostane prazno. Ene ja [ipkovica. Ali Ahmeti }e dojde za ~as. 7. Grcite dojdoa do Krivolak. Albancite ve}e ja crtaat granicata na Grup- ~in. Kaj se be Bugarite? 8. Qub~o sekoj den se kara so NATO. Xaferi si ja zavr{i rabotata i nikade go nema. Andov od kabinetot taktiki smisluva. Boris pisma nosi...

JA-VIII-SE-BRAN-KO! 8 septemvri 2001

• 10 so kromid. ]e pla~eme, ama }e ni bide ubavo

1. Deneska slavime 10 godini samostojnost. Proslavata se poklopi. Em 10 godini samostojnost em menuvawe na Ustavot. Ne znae{ na {to pove}e da se raduva{. Dosega slavevme "Deset dena Kru{evska Republika". Sega imame deset godini samostojna Makedonija. Za suverena ‡ i~ muabet ne pravime. Samo, onie siroma{kite od Kru{evo malku pobrzaa da ja oslobodat Makedonija. A ovie prebrzo ja prodadoa. Desetkata ni e sudbinski broj. Nie, pak, potreseni, pet dena o~i ni istekoa pred televizorite, da vidime dali }e izglasaat soglasnost za promena na Ustavot. ]e izglasaat ‡ i oro }e igraat. Da go slavat noviot gra|anski koncept. Im fale{e u{te da zamezat. Tradicionalno, so }ebapi. I vo znak na fatalniot broj 10. Kelner, daj desetka so kromid i edna luta. Malku }e pla~eme ‡ ama }e ni bide ubavo. 2. Zabavata prodolùva. ]e ima u{te sednici na Sobranieto. Ovie bo- èm se protiv, a }e glasaat ‡ za. ONA boèm go predava oru`jeto, a NATO boèm go sobira. Albancite boèm baraat ~ovekovi prava, a nie boèm im veruvame. Nie boèm }e vlezeme vo okupiranite sela, a ONA boèm }e se povle~e. @ivot na boèmski. Abdurahman Aliti re~e deka ova e kraj na barawata na Albancite. Aj da go drìme za zbor. 3. Namesto pet dena nie da gi gledame pratenicite, najarno }e be{e da im go pu{tat rimejkot na poznatiot film od {eesettite "Planeta na majmunite". Neka go gledaa nekolku pati, i na kraj }e gi pra{avme {to razbrale. Da ni raskaàt so svoi zborovi. Misli{ deka }e znaat? Filip Petrovski nema ni da go pra{uvame.

432 4. Samo, }e gi zamolime, koga }e ni raskaùvaat da ne upotrebuvaat stranski zborovi. Te{ko se snao|aat so niv. Znaat stranski zborovi, ama pogre{no gi koristat. Toa ti e isto kako koga }e re~e{ za nekoj deka ima ubavi crti na liceto, ama mu se pogre{no rasporedeni. Eve, na primer, \or|i Kotevski, mesto "inputira", vo govorot vele{e "amputira". A Prangovski re~e deka "oru`jeto imalo numizmati~ka vrednost". Taka {to guverenerot na NBM treba vedna{ da reagira i da isprati protestna nota do Xorx Robertson. Oru`jeto ne treba da se nosi vo Grcija. Nemu, kako na numizmati~ka vrednost, mestoto mu e vo sefot na NBM. Ama izgleda ne sme razbrale dobro. Moèbi pratenikot navistina go mislel toa {to go rekol. Neli oru`jeto e staro. Zna~i bilo kupuvano so stari pari. 5. Qube Bo{koski se fali deka }e odi vo Hag. Ama znae li deka na site beqa }e ni napravi. Karla del Ponte odvaj ~eka da si ja opravda platata so nekoj od Makedonija, pa makar bil i Qube. So negoviot um, }e izlezeme em napadnati em vinovni. Zna~i, Albancite vo Makedonija so pravo pravele etni~ko ~istewe, so pravo gi ìgosuvale kidnapiranite rabotnici, so pravo urnaa crkva, so pravo raznesoa vo vozduh dvajca ~uvari na motel... Od `rtvi, }e staneme genocidni. I toa samo zatoa {to Qube zapnal da odi vo Hag. I da bide heroj kako Milo{evi}. Belkim tie vo Hag ne se tolku neseriozni da go zemat. Qube ne e za institucija od takov zatvoren tip. [to bara toj vo Hag? ]e im go urne kredibilitetot na zlostornicite. Tie tamu se seriozni politi~ari. 6. Putin se stopi od qubeznost koga gi prima{e Leotar i Perdju. A Ge- orgivski nema vreme. Ima dràva za vodewe. Zatoa i ne odmora kako Putin cel mesec, tuku samo edna nedela. Zatoa skapo pla}a. Andov im rekol na Leotar i Perdju, ako moàt, da bidat nevidlivi. I Qub~o se odnesuva kako {to mu kaàl Andov. Toa e dramati~na promena na politi~kata scena. Za{to obi~no Andov pravi kako {to }e mu kaè Qub~o. 7. Vo govorot pred pratenicite, premierot re~e deka ne moème da o~e- kuvame od NATO koj ja napravi gre{kata so Kosovo vo 1999 godina, sega da ja priznae. E pa, taka e. Ne moème da o~ekuvame i od Qub~o da si ja priznae gre{- kata so Xaferi i Ta~i {to ja napravi istata godina. Moème samo da pametime.

433 VOJVODA VAQONI 15 septemvri 2001

• [ipkovico, padni mi na beli gradi

1. [to bi pravela Amerika bez na{ Boris vo ovie te{ki momenti. Boris re{il da se bori protiv terorizmot. Denes site sme bile Amerikanci. I, kako {to mu se pofali Boris na Bu{, gra|anite na Makedonija }e ja poddrèle Amerika vo nejziniot odgovor, bez razlika kako, koga i kade toa da se slu~i. Boris veli: "Ako toa zna~i eliminirawe na oddelni teroristi~ki gnezda ili zemji koi gi poddrùvaat, ili zasolnuvaat teroristite, toa e legitimno i pravilno". Eve kako nie vo [ipkovica i vo Ara~inovo. Sovetot za bezbednost na pretsedatelot rasprava koi sili }e gi vklu~i Makedonija vo borbata protiv terorizmot. Za{to, "terorizmot udira na golemi i mali, na veli~estveni i ponizni", mudro zaklu~il na{iot pretsedatel. I sega mudrecite od Sovetot za bezbednost se ~udat. Dali poniznite "tigri" da gi ispratat za Avganistan, ili poniznite "lavovi" da se povle~at od Tetovsko i da ~ekaat na signal od Bu{, koga }e go napadnat Irak. Veli~estvenata ONA, kako legitimna vojska, }e si ostane doma. Mnogu ni e umen pretsedatelot. Ama docna mu teknuva. Sega veli: "Tero- ristite ne moàt da se smirat i so niv ne moè da se pregovara, za{to nikoga{ nema da bidat zadovolni". Zna~i, da se podgotvuvame za nov ramkoven dogovor. 2. Nesre}ata na golemite izgleda najgolema na svet. Dodeka ne se slu~i hororot vo Wujork i tragedijata vo Va{ington, SAD nî ubeduvaa deka ima dobri i lo{i teroristi. Ovie na{ive se dobri, nivnite se lo{i. Vo {to e razlikata me|u urivaweto na motelot "Brioni" vo êgrane i blizna~kite vo Juèn Menheten. Vo brojot na katovite i brojot na `rtvite. Pomala dràva, pomalku `rtvi. Ama monstruoznosta e ista. 3. Eden od dobrite teroristi e i komandantot Vaqoni od Brodec, porano oficer vo gardata na pretsedatelot na dràvata. Vaqoni odvaj ~ekal da se vrati na rabotnoto mesto. Sigurno i na rabota odvaj ~ekaat da se vrati. Koga Vaqoni }e si ja soble~e uniformata na U^K, }e se oble~e vo gardist. Gardis- tite nosat stilizirana obleka na komitite. Ama Vaqoni e komandant. Toj ne moè da bide obi~en komita. Vaqoni }e bide vojvoda. Vojvodata od Brodec se vra}a kaj Trajkovski. Komandantot Vaqoni bil obu~uvan od dràvata Republika Makedonija vo Voena akademija. Isto kako {to i kidnaperite na avionite bile obu~uvani za piloti vo vozduhoplovnite akademii na amerikanskata kompanija "Boing". Vaqoni e vo prednost. Toj moè da se vrati da go ~uva pretsedatelot. Za razli-

434 ka od teroristite ‡ samoubijci, koi ve}e nemaat {ansa da sednat vo kokpitot na pretsedatelskiot avion na SAD. 4. Pretsedatelot Trajkovski zaboravi na SAD da im ponudi i dopolnitelni uslugi. Eve, na Osama bin Laden ne moàt da mu zemat parafinski rakavici. Taka {to }e mora da pregovaraat. Dodeka vozvra}aat proporcionalno, nie od se srce }e im pomogneme vo pregovorite. Eve, za olesnuva~ }e im go ispratime Amdi Bajram. Da mu smisli plan na Bu{. I da go podgotvi ramkovniot dogovor na nekoja plaà na Florida, dodeka Bu{ igra tenis, kako Bor~e na{ vo Ohrid, dodeka Perdju mu go misle{e planot. Ako Bajram ne znae da go sostavi kako {to treba, kako zasiluvawe moè da otpatuva sovetnikot za nacionalna bezbednost Nikola Dimitrov. So ogled na godinite, za da ne mu bide zdodevno, nego }e go pratime vo Diznilend. Koga }e se iznaigra, }e pi{uva doma{na zada~a za utre. I ‡ opa Bu{ }e se pojavi so plan. So Amdi Bajram Amerikancite }e uspeat. 99,9 i 102 otsto! 5. Qube Bo{koski re~e deka makedonskite sinovi i }erki, so goli gradi }e ja branat tatkovinata. Aj, sinovite ne se tolku {okantni. Ama, zamislete kolku }e se {okiraat u~kite koga }e im se pojavat odbranite makedonski }erki so goli gradi. Vo prv red Dosta Dimovska, a zad nea Ilinka, Ganka, so pe{adi- ska poddr{ka na Radmila [e}erinska i \ulistana. Vaka bi izgledala ènskata patriotska falanga, spored golite gradi. Dosta kako te{ka artilerija, {to tetovci ne ja propu{taat na Koltuk. Zad nea Ilinka ‡ "Bidi tigar", za desantni upa|awa, a Ganka i [e}erinska kako ka{ikari ‡ mali, ama ubistveni. Toples vo [ipkovica. [ipkovico, padni mi na beli gradi \ulistana ne mora da se soblekuva. Dovolno e samo usta da otvori. Kako mitralez e. Zboruva rafalno. A otvori usta ‡ cela ONA g'z preku glava }e se razbega. Ne samo oru`jeto, i uniformite }e gi ostavi. 6. Portparolot na NATO Mark Lejti, na novinarite im se kle{ti vo lice. Si igra majtap. Staro oru`je, novo oru`je, i od staro se ginelo... Nî pravi maloumni. Ne e kriv Lejti. Kriva e maloumnata vlast {to seriozno gi sfa}a malo- umnite portparoli. 7. Hrvatskiot general Ademi vo zatvorot vo Hag mu gotvel ru~ek na Slo- bodan Milo{evi}. Ama gozbata ne im bila kompletna. Go ~ekale Qube Bo{koski, da im pravi slatki.

435 OBLE^I SOBLE^I 29 septemvri 2001

• Kusa pamet, dolga qubov

1. [to fino mom~e bil onoj Ali Ahmeti. Uniformata na ONA ja stavi vo naftalin, da mu se najde za podocna, ama izgleda od mirisot dobil amnezija. Ne pameti kolku `rtvi odnesoa negovite borci za ~ovekovi prava. Zaboravi na kidnapiranite, maltretiranite i na raselenite. Ne mu e jasno kolku domovi se uni{teni, kolku semejstva se rastureni. Ne se se}ava kolku vreme celo Ku- manovo be{e bez voda. Nema ~uvstvo za traumite na tetovci. Ne izbroil kolku kulturno-istoriski spomenici se uni{teni... Ama, ba{ ubavo mu stoi kostumot. 2. Ahmeti znae deka nie ne pametime. Koga }e treba da nî pla{i, }e oble- ~e uniforma. Koga }e treba da nî relaksira, }e oble~e kostum. Oble~i soble- ~i. Site zaboravame, samo Xaferi pameti. Toj znae deka nie im gi zaboravivme {este godini na Branko i na negovite. Gleda kako im gi zaboravame ara- milacite na Qub~o i na druìnata. Pa taka, po kostumot, }e gi zaboravime i zlostorstvata ne negovite borci za ~ovekovi prava. Ete, duri i general Ostremi zaboravil. Vo vojnata bil general-major na ONA, ama ne znae koj gi izdaval naredbite za ubivawe. Moè baba mu znae. Xaferi, majstore! Prvo be{e teòk albanski nacionalist i èstok protivnik na Branko. So promenite, i Xaferi se promeni. Stana soìvotlija so Qub~o, relaksator i mirotvorec bez koj ne se moè. Posle sfati deka treba da se bori za ~ovekovi prava ‡ demek, toa mu bilo majkata. I sega, zaedno so Branko, pak }e ja spasuva Makedonija. So sekoja nova faza na na{eto kuso pametewe, Xaferi stava novo lice. E, tolku li sme glupavi? Kusa pamet, dolga qubov. 3. Se dogovorija li ovie na{ive junaci koj }e ja dade amnestijata za teroristite? I da ne se dogovorat, }e mora da najdat nekogo. Ama, koj }e gi amnestira niv? Koj }e ja amnestira vlasta {to ni napravi vojna i {to nî ograbi nemi- losrdno? I u{te nî kradat, oko ne im trepnuva. Muva ne gi lazi. [to bi im bil ubav ìvotot u{te ako na pauza me|u dve kradewa, ne mora da menuvaat Ustav ili da raspravaat za toj pusti referendum. Nim im bilo àl deka }e go snemalo narodot. 4. Robertson e odu{even od ONA. Demek, se nadminala sebesi. Namesto 3.300, dale 3.800 par~iwa oru`je. Izgleda tie polovinkite {to gi slikavme, gi broele po dve. Vo Debar, pak, nikoj ne im bara{e oru`je. I tie go dale. Po vakva ètva, zimata moè da ni trae kolku sakame.

436 Za uspe{noto zavr{uvawe na misijata "@etva", Robertson sledniot pat }e dojde so odlikuvawa. Za ONA medali, za nas ‡ lisici. Navistina, od kili- bar. Na{ive bile mnogu itri koga se pazarele so Robertson. Kako itrata lisica od basnite, {to postojano na kraj ja zemaat za naravou~enie. Itra lisica padna vo stapica. Vladata bara{e 350 vojnici. NATO bara{e 1.000. Na kraj se spogodija. Ni na moe ni na tvoe, }e dojdat 700, plus 300. Vladata bara{e misija od 3 meseci. NATO ne se soglasuva{e pod 9 meseci. Ni na moe ni na tvoe, misijata }e trae {est meseci, plus tri. Zna~i kako go rabotime NATO ‡ kako bav~a. Zatoa posle doa|aat da `neat. 5. U~kite mu pi{ale pismo na Osama bin Laden. Osama, nie sme so tebe. Ne predavaj se. Prodol`i da se bori{ za ~ovekovi prava. [ipkovica te ~eka. Duri i "audi" i xip imame. Dojdi si kaj nas, naj- bezbedno e. Ovde site gi amnestiraat. 6. Qube Bo{koski be{e na pat vo Budimpe{ta, i Ungarcite vedna{ ni vovedoa vizi. Go molam ministerot, sledniot pat koga }e odi vo stranstvo da ne patuva vo onie malku zemji {to ni davaat da vlezeme bez vizi. Ako ve}e patuva, neka odi vo zemji koi ve}e ni vovele vizi. Da ne patime dopolnitelno. Eve, na primer, {to ne odi vo Hag?

@'T V'K 6 oktomvri 2001

• Gravot ‡ kolateralna {teta na orizot

1. A be, {to pravea ovie vo Ohrid? Tolku li bea odu{eveni od ubavinite, pa ne znaeja {to potpi{uvaat? Ili bea vozbudeni od teniskite uspesi na pretsedatelot Trajkovski. Moè im se slo{ilo od pastrmkite? Ili gi udrila son~anica, tolku jaka, duri sega glavite im zovrivaat. Qub~o ni toga{ nikoj seriozno ne go sfa}a{e. Ama, na Branko sega li mu tekna da go vra}a narodot vo Ustavot. A da se vrate{e malku so vremeto. Be{e li i toj vo Ohrid, ili samo taka ni se ~ine{e? Potpi{aa li tie, ili ne potpi{aa? I sega Xaferi i Imeri se mirot- vorcite. Neka se fatat Qub~o i Branko za raka i neka se samozapalat. Samo neka pobrzaat, za{to Qube moè da gi prestigne. 2. Denot "D" na Qube Bo{koski be{e i pomina. Istovaruvaweto na [a- ra, kako del od borbata protiv globalniot terorizam, e odloèno za na zima.

437 Ve}e v~era dojde denot "\". Vra}aweto na makedonskata policija vo okupiranite sela, u{te nepo~nata, se pretvora vo "Bu{ava azbuka". [teta za Qube. Negovata akcija moè{e da stane "@'t v'k" za "Kili- barnata lisica" na NATO. Na v'kot mu popu{tila koncentracijata. Se prejal oriz. 3. [to pove}e vojna tolku pove}e oriz. [to pove}e oriz tolku pove}e provizija. Qube veli deka ne trguval so oriz, ama fakt e deka gravot od Tetovo ‡ otide. ]e se prefrlime na oriz. Vo ramkite na globalniot antiterorizam, }e zaboravime na gravot. Zatoa {to i tav~e-grav~eto e ostatok od komunisti~kite naviki. Qube }e ni gi smeni navikite. Gravot e kolateralna {teta na orizot. Bankarite se pokaàa epten nepismeni. Prefrlaat po milioni dolari, a ne znaat pravilno da gi ispi{at imiwata. Na Qube mu se slu~i istiot problem kako na Arben Xaferi. Bo{koski bil bez "V", a Arben bil bez dve to~ki na "E". Pa na{iot Qube, ne e Qube so orizot, a i na{iot Arben , ne e Arben so parite od Amerikancite. Na{iot bil ‡ Arb'n. Ama od po~it kon jazikot na mnozinstvoto, ni dozvoluva da go vikame Arben. 4. Qube gi frustrira Lambe Arnaudov i Vojo Mihajlovski. Tie {tedat, li {tedat za da kupuvaat, a Qube za eden den moèl da napravi milion dolari. Po ovaa izjava na Qube, akciite na ergenite od VMRO-DPMNE drasti~no padnaa. Samo Dalaverski se drì na berzata. Toj ne se vrza so dolarot. Toj e vrzan so markata. Sigurno sega vo partijata go karaat {to im go uriva ugledot na ergenite. Ako Qube moè da napravi eden milion dolari dnevno, a ne saka, kolku moè da napravi Qub~o, a saka. 5. [to mu treba{e na Perdju da mu odi na gosti na premierot Georgiev- ski. Mu dojde na no` na Qub~o, poradi laìcite i viqu{kite vo Idrizovo. Ne vide deka e polna mese~ina? 6. Portparolot na NATO vo Makedonija Mark Lejti bil na svadba vo Tetovo. Tamu mnogu pukale. Pove}e otkolku lovxiite pred edna nedela. Ama bidej}i upotrebuvale i minofrla~i, izgleda deka biv{ata ONA mnogu se ve- selela. Sigurno ONA se maèla. A mnogu pukale za{to ne ja davale nevestata. 7. Na Andov mu vlegol {pion vo kabinetot. I toa sose preveduva~. Ne znam {to baral {pionot na brifing kaj Andov? Mislel }e otkrie {to ujdurma }e smisli za deneska. Ama, se zeznal. Andov ne raboti od den za den. Na sekoj saat mu teknuva po ne{to. 8. Koga sme ve}e kaj Andov, bi sakal posebno da go pozdravam i da mu go soop{tam slednovo:

438 V~era i zav~era obezbeduvaweto vo Sobranieto ode{e po novinarite na VEST i gi pra{uva{e da ne se slu~ajno tie Naser Selmani, za{to nemu mu bilo zabraneto da izvestuva od brifinzite na spikerot. Ova go nema{e ni vo va{e vreme, gospodine Andov. Na sednicite na CK gi pu{taa akreditiranite novinari. Gospodine Andov, vie ste dr`aven slu`benik koj nie go pla}ame i nema- te pravo da selektirate novinari, osobeno ne da gi delite na podobni i nepo- dobni. Nie, i vo idnina, na va{ite brifinzi }e go pra}ame novinarot na VEST Naser Selmani. A vie, povelete, izbrkajte go!

AJVAR VOSTANIE 13 oktomvri 2001

• Porano, koga se slave{e 11 Oktomvri, vo Prilep se prave{e improviziran napad na u~astokot. Denes nema potreba od improvizacija

1. [to e ovaa rabota? Site sakaat atentat. Samo {to javija deka na Bo- ris mu podgotvuvale atentat vo Bugarija, drugiot den na Vodwanska najdoa nekoi 200 grama eksploziv {to bile nameneti za Qub~o. Da ne ostane pokuso od pretsedatelot. Samo na toj na~in moàt da vlezat vo istorijata. Vaka Boris barem ima ne{to podobro od Kiro. Obezbeduvaweto. Neli, obezbeduvaweto na porane{niot pretsedatel ne uspea da go spre~i atentatot vo oktomvri 1995. A sega, obezbeduvaweto na Boris gi spre~i sofiskite atentatori. Eeej, i toa vo stranstvo. I bez da znae policijata. Za Kiro na atentatorite im trebaa 20 kilogrami eksploziv. Za ovie, pak, samo 200 grama. Meri im go umot. Mislam, na atentatorite. 2. Stojan Andov im najde opravdanie na pratenicite {to ne prisustvuvaa na sve~enosta po povod dodeluvaweto na nagradite "11 Oktomvri". Ubavo bilo vremeto, pa lu|eto si go spoile vikendot da se odmorat. Plus, toa zna~elo deka situacijata se normalizira. Kako da ne! Kolku e normalna situacijata, neka pro{eta po pazarite i neka gi sporedi cenite so minatogodi{nite. A za odmorot, neka mu raskaùva na nekoj drug. Kakov odmor srede sezona na ajvar!? Problemot e {to pratenicite, takvi kakvi {to se, i za proslavata na 11 Oktomvri go imaat zloupotre- beno ajvarot. Sigurno na ènite doma im rekle "Odam vo Sobranie, ne moàm da pe~am piperki!". Na {valerkite im rekle: "Odam vo Sobranie, ne moàm da ti gi vle~am vre}ite". A tie, namesto vo Sobranie, so mama i tato se za~adile vo nekoj dvor i lupat li lupat piperki.

439 Sto otsto i vostanieto pred 60 godini bilo dignato poradi ajvarot. Zo{to bil izbran ba{ 11 oktomvri? Se pogodilo vremeto, kako {to bi rekol Andov, sednale doma}inkite pokraj ognovite da pravat piperki, a maìte da se spasat od lupeweto, oti{le da digaat vostanie. Poarno napadni nekoj bugarski u~as- tok otkolku da se ~adi{ pokraj ognot. Ili, prese~i tri telefonski kabli, namesto da me{a{ so saati vo golemo tenxere. Prikaznava frla lo{a svetlina na partizankite. Rezil za prilep~ankite so prvata pu{ka. Tie ne pravele ajvar. Nedomaj}inki. Da se pametni Albancite, bi trebalo da dignat vostanie sega. A tie pod- ranija so Tanu{evci, na prolet. Sega, koga Makedoncite se zafateni so ajvarot, se re{avaat site otvoreni pra{awa za ~ovekovite prava. Sî }e im dadat, samo da ne im se me{aat vo merkata ‡ deset kila piperki za tri tegli. Zavisi od modrite patlixani. A ne tie sega na{le da go bojkotiraat parlamentot. Ne sakale amandmani vo paket, tuku optan-toptan. Im e gajle na Andov i na pratenicite. [to podolgo vreme bojkotiraat Albancite tolku pove}e vreme im ostanuva na Ma- kedoncite da go napravat ajvarot. Ba{ka, kako {to ripnale cenite na piperkite, samo pratenik so po u{te dve-tri ~lenstva vo upravni odbori moè da si dozvoli luksuz da napravi ajvar za cela zima. Drugite ‡ kolku za adet. Da ne ni se naluti Banerxi deka mnogu tro{ime. 3. Porano, koga se odbeleùva{e 11 Oktomvri, vo Prilep se prave{e improviziran napad na u~astokot. Ama denes nema potreba od improvizacija. Sega policiskite stanici navistina se napa|aat. Plus, i vo Prilep, sproti praznikot rokna vistinska eksplozija pred edno kafule. 4. Qub~o i Sne{ka ne pravat ajvar. Tie odat na kino. A koga Qub~o odi na kino, sî mora da stoi. Zatoa, pred premierata na "Pra{ina" vo kinoto "Cen- tar", celata ulica, od Sobranie do MNT, be{e zatvorena za soobra}aj. Za da ne moàt drugite {to trgnale na kino da stasaat so sopstvenite koli. Za da im se slo{i tie {to trgnale vo apteka gledaj}i ja ergelata luksuzni vozila. Za da ne im tekne na tie {to naumile da se parkiraat vo Trgovskiot centar ili sproti nego, nikoga{ pove}e da parkiraat vo blizina na mestoto kade {to naumil da odi premierot. Za da im tekne na tie {to sakale da stavat benzin na pumpata na "Makpetrol" deka treba da odat vo "Okta". A gostite na "Holidej in" }e po~ekaat pred da vlezat vo sobite. Da go zapametat Skopje i momentot koga premierot odi da gleda film. Sre}a {to i pretsedatelot Trajkovski ne izrazi èlba da odi na premierata. ]e go evakuiraa centarot na gradot. 5. Vladata se ubi pla~ej}i za donatorska konferencija. I koga Qub~o i ministerot za finansii Gruevski vidoa deka strancite ne ni davaat pari, mu se obratija na Gospod. Pa re{ija da dadat dva miliona marki za krstot na Vod- no.

440 Tolku lu|e na pragot na zimata sedat o~ajni, bez nade` deka }e se vratat doma i molat za pomo{. So meseci sedat vo parkot pred Sobranieto, vo {atori i bez hrana, ama od vrvot na Vodno nikoj ne gi gleda. Kolku {to se se}avam, neli crkvata go zede hotelot "Biser" vo Kali{- ta, kaj Struga? Kolku begalci smestija tamu? I u{te Qub~o rasprava za aran`manot so MMF, se àli deka baraat od nas da pla}ame pogolem danok i na hranata, i pora~uva deka Makedonija ve}e dovolno pla}ala i so voeniot danok. A be pla}ame nie, i u{te }e pla}ame. Ama se pla{am da nî ne moème da im go zadovolime apetitot. Od den na den sî pove}e kradat. Pa sega ako dadat pari za krst, mislat na toj na~in }e im se prostat grevovite. Tuku, belki Gospod }e ni dade sila da go preìveeme i nivnoto vreme. Barem krst da se molime, }e imame. 6. Pet najgolemi TV-mreì vo SAD se dogovorile vo idnina da ne gi emituvaat snimkite so govorite na Bin Laden. Po razgovorot so sovetni~kata za nacionalna bezbednost na pretsedatelot Bu{ Kondoliza Rajs, tie ja donele ovaa odluka "od patriotski pri~ini". E, kako be taa rabota? Neli tie nî u~at na sloboda na javnoto izrazuvawe, sloboda na pe~at... Tuka novinarite na istite tie TV stanici sekoj den emituvaa izjavi na nekakvi si komandanti [pati, Sokoli, Vaqoni, Oxa, Ilir, êli, Leka... Tie ni gi izmislija, nie ne. Tie se potepaa koj prv }e objavi intervju so Ali Ahmeti. Nam ne ni urnaa dve kuli. Ama, zatoa Kumanovo, srede leto go drèa bez voda, a den-deneska go teroriziraat Tetovo. Gleda{, patriotizmot ti bil re- lativna rabota.

OD 9 DO 2 20 oktomvri 2001

• Lele ma~e, {to ubavo ti stoi skafanderot

1. Kakvi sme za grevota, u{te antraks ni fale{e. Ne znae{ {to e polo- {o, Ustav da menuva{, ili antraks da di{e{. Solana i Robertson da ti doa|a- at sekoja nedela, ili somnitelni pisma da otvora{. Amerikancite mislat si imaat problem. A na na{ive problemi {to da im pravime. Eve, duri i Robertson ni se zakani deka ve}e nema da ni doa|a. Ne sakaat da se zanimavaat so nas, }e se zanimavale so Amerika. Moè{ da zamisli{ kolku narodov }e bide taèn. Cela Makedonija }e pla~e. Aj da ne ti dojde edna nedela, }e preboli{. Ama da ni se skara za cel ìvot, toa e ve}e bolno.

441 Robertson i Solana si imaat seriozna rabota. Se borat protiv terorizmot. ]e ni go ostavat samo Van der [tul. Toj i onaka samo za Makedonija e. Na drugo mesto ne go ni nosat so niv. Im e strav u{te od aerodrom da ne im go zemat i da go zadomat vo nekoj sanatorium za nemo{ni lica. Tie se humani op{testva. Kaj nî spotera sega, ne znae{ dali Ustav da menuva{, dali referendum da raspi{uva{, dali fabriki da dokupuva{, pa sega u{te i za antraks da se podgotvuva{. Kolku li samo skafanderi i za{titni maski treba da se nabavat. Za rakavici, pak, i~ da ne zboruvame. Ehee {to ubav biznis moè da se istera. Ako moè{e od vojna pari da se napravat, zo{to ne bi moèlo od nekoja bakterija? Kolku javni nabavki tuka leàt. Tenderi, provizii, strate{ki partneri, ~uda... Lambe i Vojo }e kupuvaat, Daravelski }e carini, a Gruevski }e mu pla~e na Banerxi deka ne predvidel pari vo Buxetot za za{- tita od antraks. 2. Kako li }e izgledaat sekretarkite na 21 vek? Toa {to }e se potro{i za skafanderi, }e se za{tedi od frizurite i {minkite. [to }e ti e frizura, ako nosi{ skafander na rabota. A i lakot za nokti ne se gleda od rakavicite. Ba{ka, sekretarkite ne mora da bidat zgodni. Lele ma~e, {to ubavo ti stoi skafanderot. Ba{ si seksi. Kako atomska mravka si! [to marka ti e? Na popust li go zede? Tie {to rabotat vo poimotni firmi, }e imaat po nekolku skafanderi, za da si gi menuvaat. Na onie po ministerstvata, za{to se na Buxet, }e im dadat samo gas-maski. Ostatokot od parite do razlikata od cenata na skafanderot }e odi vo provizii. ]e te~e oriz na site strani. 3. Robertson ni re~e deka sme vozrasna i zrela dràva. Od kade mu e taa ideja? Sekoja nedela doa|a{e kako na pazar i nî ~uka{e kako lubenica. Aaaa, ovie zeleni kinat. E sega sme sozreale. Moè da nî kolat. Tamam sme za lapa- we. 4. Zatoa sosedive pak ni se pu{tija. Ene go Qube Bo{koski pod raka so Bugarinot. Ene go Vlado Bu~kovski pod raka so Srbinot. Koj za {to si e skroen. Bugarite ni dadoa tenkovi od biv{iot SSSR. Srbite }e ni dadat avioni od biv{ata SFRJ. Za biv{a dràva ‡ biv{o oru`je. 5. Pretsedatelot ni e na maka. Naredeno mu e site da gi amnestira, ama ne znae kako. Ima dva na~ina. Edniot e da odi vo [ipkovica, da ispie ~aj so Ali Ahmeti i ovoj da mu go dade spisokot. Vtoriot na~in e vo kabinetot da otvori tetratka. Vo nea }e se zapi{uvaat site pripadnici na ONA.

442 Arno ama, Bor~e nema samo eden problem. [to pravime so spisocite za apsewe na onie {to izbegnale mobilizacija od rezervniot sostav na ARM. ]e leàt tri meseci zatvor. Tie {to bile teroristi }e se reintegriraat, a tie {to ne sakale da se borat protiv teroristite, }e zaglavat. Nema drugo ~are, }e mora Ali Ahmeti i niv da gi spasuva. Koj si ima vrski, }e si odi kaj Ahmeti da mu napi{e opravduvawe. Ne se javile na pokana vo ARM, za{to bile mobilizirani od ONA. Taka, vo kabinetot na pretsedatelot, Ali Ahmeti }e ostavi dve tetrat- ki. Vo ednata }e se zapi{uvaat onie {to pukale, a vo drugata onie {to ne pukale. 6. Se molat site {to ìveat vo selata od prv stepen na rizik da ne pravat beli od 9 do 14 ~asot. Toga{ }e {eta policija so pendreci i pi{toli. Ne- moj slu~ajno da gi isprovocirate, pa da mora i lisicite da gi upotrebuvaat. Ako nekoj misli da krade, neka se strpi do 2 i 5 minuti. Policijata ve}e }e bide povle~ena. Sekoj kriminal {to }e se slu~i me|u 14 ~asot i 9 utredenta ne vaì. Se priznavaat samo svadbi i lovxii. 7. Moè li edno pra{awe do Perdju? Dali vo Amerika policijata raboti na za{tita od terorizam od 9 do 2?

DOBRA @URKA 27 oktomvri 2001

• Borise, kolku se piperkite?

1. Sî moè{e da se o~ekuva od na{ive voeni profiteri. Se nau~ija na prodavawe i kupuvawe, pa po~naa da trguvaat i so du{ite na lu|eto. So koe lice izleguvaat pred rodninite na kidnapiranite na koi ne im se znae sudbinata i im velat: "Nie sme so vas!". A od druga strana, politi~ki profitiraat so traumite na najbliskite i so nivnite semejni tragedii. Prvo im velea deka se ìvi vo Varvara. Potoa deka nekoi se ubieni, a nekoi ìvi na Kosovo, podgotveni za trampa. Pa posle im rekoa deka bile ma- sakrirani pa pogrebani vo masovna grobnica. I sega dràvata ne moè da vleze na teritorijata {to e poso~ena kako mesto kade {to e grobnicata. Nepro{- teno ne e pilot op{tina. I u{te, po site kombinatoriki {to gi napravija vo Sobranieto, se pojavi onoj komandant Leka, voda~ na teroristite na teritorijata {to ja kontrolira{e ONA, i izjavuva deka i nemu mu bilo àl za kidnapiranite. 2. Bu{ ne go fa}a son. Otkako go dobi pismoto od Boris, dewe-no}e misli kako da gi vrati Makedoncite vo Preambulata. Kakov Avganistan, kakov

443 Bin Laden, kakov antraks, kakva variola vera... Makedoncite treba da se vratat. U{te da mu go vrati pomneweto na Boris, da se seti {to prave{e vo Ohrid, dodeka obezbeduvaweto mu gi sobira{e teniskite top~iwa niz grmu{- kite vo Gorica. Dodeka u~e{e da igra, onie ~etvoricata mangupi mu go izvadija narodot od Ustavot. I sega toj mora da go vrati. Ubavo vika negoviot sovetnik Fr~koski deka raspravata za ustavnite izmeni e mnogu zabavna. Kojznae kolku bilo zabavno i vo Ohrid. Fr~ko e poznat po zabavite. Za nego i univerzitetot vo Re~ica be{e rodendenska ùrka. Spomenuva{e i nekakvi ispukani baloni. Ima bujna fan- tazija za lisabonskite ùrki na Kiro Gligorov. A i diplomatijata mu be{e kako turneja na "Roling stonsi". Kako trgnale so Vlado Popovski, ubavo {tona sî gledaat kako na dobra zabava. Neka {tedat zdravje. ]e mu trebaat i na sledniot pretsedatel na drà- va. Moè i toj }e ima nekoj plan, pa }e mu trebaat sovetnici za promena na Ustavot. "Roling stonsi". Ili, vo prevod ‡ kamewa {to se trkalaat. Od eden do drug pretsedatel ‡ od eden do drug ustav. Pametni se more tie. Kamewa {to se trkalaat, mov ne fa}aat. 3. Bu{ }e ima problem da mu go vrati narodot na Boris vo Ustavot. Cel narod mu e na ulica. Dodeka vo parlamentot se pravi dobra ùrka, 450 iljadi nevraboteni molat za leb. Pa duri i Xorx Robertson od NATO im pora~a da gi zaboravat amandmanite i malku da mislat na leb i puter. I ‡ pratenicite go poslu{aa. Zav~era gi batalija amandmanite. Se frlija na viski i zakuska da gi pre~ekaat dvajcata novi pratenici od SDSM. Duri i adetot go smenija. Mesto so leb i sol, so viski i sendvi~i se po~estija. Za xabe Robertson ni pora~uva da jademe leb i puter. Nie sme naviknati na leb i ajvar. Sireweto ni ostana na okupiranite teritorii. Gi ~eka pilot- policajcite da go oslobodat. Pretsedatelot sega po~na da {eta po kafuliwa, da vidi kako ìvee narodot. Celi {est meseci ne izlegol. Planot go pi{uva{e. Tuku, neli na vremeto ode{e po pazari i se pozdravuva{e so prodava~i- te. [to ne odi sega na pazar. Da vidi dali lu|evo so leb i puter }e go implementiraat Ramkovniot dogovor, ili }e si dozvolat luksuz i ajvar da kasnat. Borise, kolku se piperkite? 4. Xorx Robertson ni dade dobra ideja koga ni kaà deka toj kako [kot, naviva protiv reprezentacijata na Anglija, iako ìveat vo ista zemja. Kako ne mu tekna na Boris vo Ramkovniot dogovor da predvidi i fudbalska reprezentacija na Albancite. Vakov previd na Xaferi nikoga{ nema da mu bide zabora- ven od negovite. A i nie, protiv kogo }e navivame. I vo idnina }e mora da navivame protiv sebe.

444 Zatoa, daj dodeka trae ùrkava, da predloìme amandman za albanska reprezentacija. Ne za drugo, tuku zasekoga{ da go re{ime problemot. Nemoj po izvesno vreme da im tekne na nekoi borci za ~ovekovi prava da pripukaat za{- to nemaat reprezentacija. Daj sega sme re{ile da dademe sî. Sega mu e majkata. 5. Dodeka bev so grupa kolegi vo Brisel, Piter Fejt nî iznervira, za{to ni kaà deka vo Makedonija ìveele Sloveni, Albanci, Turci i drugi... Make- donci, vo etni~ki smisla nema. Ima samo vo politi~ka. Kade li go nau~il toa prijatelot na Ali Ahmeti? Univerzitetot na [tul u{te ne po~nal so nastava. Od univerzitetot vo Mala Re~ica ne se priznavaat diplomite. Sigurno bil vo ve~erna {kola vo [ipkovica. 6. SAD im pora~aa na svoite gra|ani deka ve}e ne mora da se evakuiraat od kaj nas. Zna~i, Makedonija stana bezbedna zemja. Tuku, kade e Ilinka Mitreva? [to ne izdade na{eto ministerstvo za nadvore{ni raboti predupreduvawe do gra|anite na Makedonija da ne patuvaat vo SAD poradi rizik za nivnata bezbednost.

^AE [UKARIE 3 noemvri 2001

• Vo Makedonija [pancite se Romi, a [kotite se Vlasi

1. Onoj Havier Solana treba da si gi pobara parite nazad od ekspertite {to se ma~ea so Ustavot. Qubomir Fr~koski i Vlado Popovski da go vratat honorarot za napornata rabota vo Ohrid i za intenzivnata dru`ba so Boris. Na kraj dojde Solana da im ja zavr{i rabotata. Iako, iskreno mislam deka ovoj tekst na Preambulata ne e ba{ najsre}- no re{enie. Kaj najdoa tolku malku narodi vo Makedonija. Treba{e, ednostavno, da se zemat statisti~kite podatoci od minatiot popis i, eden po eden, da se naredat site gra|ani vo Ustavot. Se se}avam deka toga{ ima{e i takvi {to se izjasnuvaa kako Marsovci. Eden duri za sebe rekol deka e Citroen. I zamislete sega Marsovcite i Citro- enite od Makedonija da se obedinat i da stanat buntovnici za ~ovekovi prava. Pa, namesto da nî napa|aat albanski teroristi, po policijata }e pukaat Marsov- ci. I toga{, Boris nema da mu se `ali na Putin deka Makedonija e `rtva na me|unaroden terorizam. Ako se pobunat Marsovcite {to Fr~ko i Vlado ne gi stavija vo Ustavot, Makedonija }e bide `rtva na vselenska agresija. Imam plan kako ustavotvorcite da ne gi vra}aat parite za lo{o zavr{e- nata rabota. Belki ovaa dr`ava }e do~eka u{te eden popis. Po nego }e treba da se pravi nova preambula. Toa {to Fr~ko i Vlado ne go zavr{ija sega, }e go zavr{at toga{. Dvapati pravea ustav. Treta ‡ sre}a!

445 2. Sega vo [utka }e se gradi spomenik na Havier Solana. Zatoa {to, spored objasnuvaweto na Amdi Bajram, toj Havier bil Rom, pa zatoa i go stavil romskiot narod vo Ustavot na Makedonija. Siroma{kiot Solana. Toj kako [panec so etni~ko romsko poteklo nema mesto vo Ustavot na Kralstvoto [panija, ama zatoa se izbori da si najde mesto vo Ustavot na FIROM. âe {ukarie, voda mi se pie... [teta {to i Xorx Robertson ne be{e malku ponastoj~iv, pa i toj }e uspee{e negovite [koti da gi stavi vo Preambulata. Taka, makedonskoto multietni~ko bogatstvo ostana posiroma{no za {kotskiot narod {to ìvee vo granicite na ovaa dràva. Ama, nema mesto za razo~aruvawe. Ima mnogu vicovi za [kotite kako cicii. Tie imaat dostojni pretstavnici na ova podnebje. Taka {to, namesto {kotski narod, vo Preambulata go ima vla{kiot narod. Kaj nas [kotite se Vlasi. 3. Predlagam u{te eden amandman. Stojan Andov da se stavi kako posebna kategorija vo Ustavot. Da go nema{e, }e treba{e da go izmislime. Zamislete da ne e za{titen so Ustav i plus da ne bide pretsedatel na Sobranieto. Kade toga{ }e gi sobira novinarite da im raskaùva prikaski. Ba{ e zabaven... "Jas im rekov, tie mi rekoa, ~ule, ne do~ule, ne sum bil dobro razbran, jas nemam ni{to so toa..." Kako li }e ìvee bez sedenkite so novinarite vo negoviot kabinet, koga tie kako u~eni~iwa sedat eden vrz drug po foteljite i trosedot, a toj si se smee na sopstvenata dosetlivost. Nema drugo, }e mora da pravi piknici vo dvorot vo Taftalixe ili ve~erinki vo dnevnata soba, so glasno vklu~en televizor, da ne go prislu{uvaat dodeka brifira. 4. Najnov izum }e mu bide, ne samo novinarite tuku i pratenicite da gi sobira vo vizba. Tamu e najsigurno. Temno e, u{te pomra~no otkolku ulicata pred Sobranieto. Da be{e pretsedatel na Sobranieto Savo Klimovski, sî }e bleska{e, a i brifinzite }e mu bea otvoreni, kako {to saka{e i Sobranieto da go otvori za narodot. Arno ama, Savo nemal moralen kredibilitet da raboti vo temnica. Sveti Sava vo borba protiv mrakot. Za razlika od Savo, na Andov i vo temno mu svetnuva. Dodeka ja pu{ti sekretarkata Karolina da gi zapali lambite na ulicata, na Andov mu blesna bomba. Laèn povik, de, ama bomba si e bomba. "Ne moème da probuvame dali e laèn povikot", re~e Andov i odlu~i site da si odat doma. Amandmanite moàt da go po~ekaat i naredniot parlament. 5. Ama na Cile ne mu se ~eka. Se odmori devet meseci i pak se vrati da ja spasuva nacijata. Vo pregratkite na Qub~o, }e ni ponudi novi promeni. Dosta Bunarxik be{e slobodna carinska zona. Sega e okupirana NATO zona.

446 6. Kolku bilo ubavo da ima{ pretsedatel so golemi race. Boris na{ celiot svet mo`e da go pregrne. Od Va{ington do Moskva. Mobimak gi vrzuva tvoite svetovi. Boris gi pregrnuva Rusija i Amerika. Otide na{iot pretsedatel da mu pla~e na Putin. Bor~e ja vide Moskva. Ama, Moskva na solzite ne im veruva. 7. Strancite ni pora~uvaat deka ne treba mnogu da se politizira slu~a- jot so kidnapiranite Makedonci i pi{uvawata vo mediumite deka se mrtvi i vo masovna grobnica. Da bea Albanci, "ugneteni borci za ~ovekovi prava", a ne obi~ni gra|a- ni "od slovensko poteklo", Hag nema{e da bara dokazi od nas. Nie od niv }e doznavavme. Za vreme na kosovskata kriza, toga{niot portparol na NATO Xej- mi [ej, poka`uva{e i satelitski snimki na masovni grobnici, {to podocna izleze deka ne se. Da ne zboruvame deka pobrzaa da kopaat vrz osnova na pi{u- vawa na vesnicite. Ako na nivnite novinari im trebaa prikazni za masovni grobnici od Makedonija, do sega ve}e }e ja preoraa cela zemja. Ako ne gi najdea, }e re~ea deka nekade se skrieni. Ama, ne sme im ve}e interesni.

SVETO TROJSTVO 10 noemvri 2001

• Blagodarenie na Branko, Dosta ostana nevina

1. SDSM najavuva deka }e ja napu{ta Vladata. Neka pobrzaat, dodeka ne gi izbrkal Qub~o. Kaj i da e, pak }e si napravi dogovor so Xaferi. Branko go pikna SDSM vo Vladata za da ja spasi dr`avata. Gledame, epten ja spasija. Tolku sme spaseni {to duri i policijata po~na da go vika Gos- pod na pomo{. Ako sveti Dimitrij pobedonosecot gi ~uva policajcite, koj li }e ne ~uva nas? Vo Makedonija ima sveto trojstvo. Edniot e sveti Branko spasitelot. Vtoriot e sveti Arben prvopovikaniot i dolupotpi{aniot. Bez nego ni{to ne biduva. I tretiot e sveti Qub~o pobedonosecot. Zo{to? Zatoa {to, ako Bran- ko spasitelot ja napu{ti Vladata i gi ostavi Qub~o i Xaferi pak da ni gi organiziraat izborite, nema drugo ‡ Qub~o pak }e si pobedi. Ubavo {to liderot na SDSM se spoi so Qub~o da ni ja spasuva dr`avata. Sega se ~uvstvuvame epten sigurni i obezbedeni. Aman Branko, nemoj pak da nî spasuva{. 2. Branko e dobar po du{a, pa koga trgna da spasuva sî {to ima da se spasi, ne ja zaboravi duri i nastavni~kata po marksizam od gimnazija. [to

447 ubavo í dojde na Dosta {to nejziniot u~enik tolku insistira{e Qub~o da ja trgne od Vladata. A ba{ krvavo í po~na mandatot. Samo {to stana ministerka za vnatre{- ni raboti, í otepaa trojca policajci vo Ara~inovo. Pa pukaa bombi po sudovite i po policiskite stanici. Arno ama, svetecot Branko ja spasi od makite i í gi prosti grevovite. Pa, taka na Dosta í ja zaboravivme aferata za prislu{uvaweto. Nikoj pove}e ne ja pra{uva za Tanu{evci. Ja nema ni vo prikaznite so Vojo Mihajlovski, Lambe Arnaudov, Dragan Daravelski... Den pove}e vo Vladata, u{te edna firma pove}e vo vladenie na VMRO-DPMNE. Bidej}i firmi ve}e ne ostanaa, se svrtea i na bolnicite. I taka ja trgnavme nastrana glavnata dama vo partijata. Ednostavno, ja zaboravivme. Blagodarenie na Branko, Dosta ostana nevina. 3. [to maka gi snajde po{tarite vo svetot. Malku im e antraksot vo po{- tenskite pratki, sega u{te na{ Boris im fale{e. Pretsedatelot ima mnogu merak da pi{uva pisma. Otkako go vidovme kako komunicira so NATO preku telefon "Eeej Xorx...", re{i da zeme penkalo v raka i da pi{uva. Te na Karla del Ponte, te na Bu{, te na Robertson... @olta duwa, zelen bor, brzo ~ekam odgovor. Vo kabinetot mora da vraboti ~ovek {to samo }e gi liè po{tenskite marki. I kojznae dali }e postigne da gi izliè site pisma na Boris. Ene go i na manifestacii ne se pojavuva, od penkaloto i hartijata ne moè da se odvoi. Duri i na brat Qube za Mitrovden pismo mu prati. Ba{ ubavo {to pretsedatelot pi{uva pisma. Sega barem nemame dilemi. Toa zna~i deka e pismen. Osven toa, poarno da pi{uva otkolku da zboruva. 4. Ne samo {to pi{uva tuku Boris znae da gradi i strategija vo me|unarodnite odnosi. Taa Ilinka se zanesuva deka }e go vra}a Dimitar Dimitrov od Moskva, zatoa {to sin mu Nikola }e odel ambasador vo Va{ington. Konceptot na Dimitrovi vo diplomatijata e vo ramkite na globalniot plan na pretsedatelot za kontrola na celiot svet. Toj mu pi{uva na Bu{, ama odi kaj Putin. Kako Skopje }e gi kontrolira Moskva i Va{ington, ako pretsedatelot ne gi koristi semejnite vrski vo diplomatijata? Tate Dimitar }e mu kaùva na sinot Nikola kako se budi Istokot, a ovoj }e mu odgovara dali na Zapadot ima ne{to novo, i taka Boris }e gi spojuva Istok i Zapad. U{te da ja kandisame i mama Ratka da stane ambasador vo Kina, za{to Ilinka se àli deka nemame nikoj vo Peking ‡ koj e kako Boris na{. Celiot svet }e go ima na dlanka. 5. Vladata najde na~in kako da ja pobedi siroma{tijata. Vo zemjava ima okolu 400 iljadi nevraboteni. Plus, okolu 10 iljadi vraboteni koi pove}e od edna godina ne zele plata. Kako soodvetna socijalna merka, Vladata gi namali akcizite na avtomobilite.

448 Koga }e trgnat sega 400 i kusur iljadi lu|e da kupuvaat avtomobili, te{- ko na prodava~ite na koli. Vladata }e kurtuli. Namesto siroma{nite da blo- kiraa soobra}ajnici, da se ko{kaat so policajcite pred Vladata i da {trajkuvaat pred Sobranieto i pred Agencijata za privatizacija, tie }e nagrnat na avtosalonite. I toa po skapi koli. Ne im se isplati evtini, oti na skapite pove}e }aruvaat. I {to saka sega ovoj narod. Site gi stavija vo Preambulata. Skapite koli }e im dojdat badijala. Kone~no dojde OTE, pa pa|aat cenite na mobilkite. Eve duri i benzinot poevtini. E pa lu|evo pretaraa. U{te do plati li im do{- lo!?

DVORSKI [UTOVI 17 noemvri 2001

• Skopje i Kabul ‡ zbratimeni gradovi

1. Ni go smenija Ustavot. Sega u{te niv da gi smenime. E toa }e odi malku pote{ko. Da gledame tie nas da ne nî smenat. 2. ONA uspea da go smeni Ustavot. Svr{i rabota. Da vidime sega dali i ANA e za promeni. Pustata ANA. Iako ima samo 14 "komunikatiwa", nikoj ne saka da ~ue za nea. Ambasadorot na NATO Klaus Voler, ne ja znae. Kako i bi ja poznaval. Neli gi razoruàa. E, pa draga moja ANA, te{ka e borbata za ~ovekovi prava. I ONA, kako tebe, nikoj ne ja znae{e. Xabe pi{uvaa komunikatiwa. Dodeka ne stanaa banditi po planinite, site se pravea deka ne gi gledaat. A sega, gledaj do kade ja doteraa rabotata. Ne samo {to Ali Ahmeti vo kostum {eta, so dràvno "audi", tuku vo [ipkovica na poklonenie gi zbira i Xaferi i Imeri i Haxirexa. Ne samo {to mu se poklonuvaat tuku i gi kara. 3. [to se ma~e{e Stojan Andov srede no} da mu go odzema mandatot na Hisni [a}iri. Treba{e da se ostavi ~ovekot malku da se poraduva na ustavnite izmeni. Vaka, izleguva deka za xabe se bore{e po planinite. Dobro e {to NATO go razoruà. Inaku, kako nepokolebliv borec za ~ovekovi prava, vedna{ }e ode{e kaj ANA. Sepak, [a}iri ne treba da se griì. Ako saka da se vrati vo parlamentarnite klupi, neka gi po~eka izborite. Sega pretsedatelot }e go amnestira i nego. Bidej}i nema nikoj da go goni, [a}iri moè pak da se kandidira za pratenik. 4. Nema ni{to sporno vo toa {to policijata saka da vleze vo okupiranite teritorii. Ama, brat Qube saka da bide transparenten. Za da ne mu zabele-

449 àt deka pravi ne{to skri{no, toj site svoi akcii gi najavuva. Zatoa i gi povika novinarite na izlezot od \or~e Petrov da gi slikaat "lavovite" i "tigrite". Od kade da znae deka i teroristite gledaat Makedonska televizija. Sa- mo bea iznenadeni, ne moèa da reagiraat navreme. Da im kaè{e Qube malku porano, nema{e da ubijat trojca policajci duri vo Trebo{. U{te kaj Grup~in }e ja postavea zasedata. Posle sekoja parada na Qube na televizija, vo Makedonija ginat lu|e. Isto be{e i so snimkite na ubienite teroristi vo skopska Gazi Baba. Tamam MVR se pofali preku dràvnata televizija deka otepala teroristi na spiewe, tie ni otepaa prvo deset, pa osum vojnici. Qube vojnava si ja sfati kako videoigra. Koga }e te ubijat, ima{ u{te pet ìvoti. I na kraj sobira{ poeni. Seto toa interesno izgleda na ekran. Ama {to pravime, koga po dva dena morame da gledame sliki na pogrebi? I posle {to se slu~i? "Lavovite" i "tigrite" se povlekoa. Na nivno mesto dojdoa ‡ "lisicite". Sega ambasadorot Klaus Voler ima u{te edno voeno iskustvo. Vleguvawe na NATO vo okupirani sela "na makedonski na~in". Kaj go ima toa, tigri i lavovi da í otstapat mesto na lisicata. Samo kaj nas. Ama, ne bilo vo silata. Vo itro{tinata bilo. 5. Bidej}i Qube e lut, re{i da protestira. Ministerot za vnatre{ni raboti napi{a protestno pismo protiv pretsedatelot na dràvata. Bidej}i Qube mnogu e lut, pi{a u{te edno pismo. Protiv Ilija Fili- povski, koj e vicepremier. A Ilija im pi{a pisma na premierot Georgievski i na pretsedatelot Trajkovski. Georgievski, pak, ne napi{a pismo, tuku go isprati vladiniot portparol Trendafilov da go ozboruva Filipovski. Ako Qube epten mnogu se naluti, toga{ moè da mu tekne site da gi po- apsi. Ama, neka ne go najavuva apseweto na televizija. Nema da mu uspee. Boris se àli deka na negovite sostanoci se sobirale malogra|ani i potoa ozboruvale po mediumite. Kako portarki odat od novinar na novinar i raskaùvaat koj {to kaàl na selskata ~e{ma kaj Boris. Andov ne se àli nikomu. Toj dava intervjua za stranski vesnici i gi ozboruva site po red, a toj se fali deka se `rtvuva za da ja spasi tatkovinata. Bu~ko go ozboruva Qube, Qube go ozboruva Bu~ko. Filipovski ne sfativme {to saka da kaè. Koga zboruva, misli{ deka ima referat na nekoj istoriski kongres na CK SKM. Toa se vika funkcionirawe na vlasta "na makedonski na~in". Intrigi i spletki. Dvorski igri. Vo normalni dràvi carot ima samo eden {ut. Ama nie car si nemame. Zatoa imame {utovi kolku saka{. Kaj nas sî u{te nema ludi kravi. Ima zdravi goveda. 6. I na kraj, duri i premierot, preku svojot kabinet, se poàli deka VEST pi{uval nevistini koga pred nekoj den objavil tekst so naslov "Qub~o mu be-

450 gal na Boris". I u{te nî obvini deka izmisluvame prikazni "vo ovie te{ki momenti za zemjata koga treba da sme edinstveni". Na{ol koj da kaè kako da se odnesuvame "vo ovie te{ki momenti za zemjata koga treba da sme edinstveni". Edinstveni kako na{ata vlada. Jas sum dlaboko ubeden deka nie ne moème da gi ispravime glupostite na vlasta, ako gi objavuvame. Ama, }e gi sledime i natamu, za{to, za àl, na{i- te ìvoti zavisat od nivnite gluposti. 7. Predlagam Skopje da se zbratimi so Kabul. Imame ne{to zaedni~ko. I Skopje i Kabul se oslobodeni na 13 noemvri. A i nas nî bri~at na suvo.

RAMKOVEN DOGOVOR 24 noemvri 2001

• Govori makedonski, bidi lav, nemaj strav

1. I sega izbori koga }e ima? Vo januari, sigurno ‡ ne. Vo fevruari, mart, april, juni, da ne re~am noemvri. A koja godina? 2. U{te ne moàm da se smiram po trogatelnite ostavki na ministrite na SDSM. Hrabro rakovodea i hrabro si dadoa ostavki. Bu~ko nikoga{ ne bi se druèl so Qube, da ne bila zemjata vo pra{awe. A Ilinka ve}e ne moèla da odi po svetot, da gi objasnuva avanturite na Qub~o. Pa duri i onoj Zoran Vitanov od partijata na Yingo se obiduval da go spre~i kriminalot vo ekonomijata. Kolku li }e izgubi makedonskata ekonomija sega, koga zamenik na Fe- tai nema da mu bide Vitanov. Bravarite ostanaa bez rabota. Ne }e ima koj da gi kr{i vratite na kancelariite. Sega otkako SDSM uspea da ja spasi Makedonija, moème mirno da spieme. Zatoa {to Xaferi i Qub~o pak se zaedno. ]e go implementiraat Ramkov- niot dogovor. A vo toa so site raspoloìvi sredstva }e im pomagaat Zmejkov- ski i Stojmenov. Toa {to Stojmenov be{e protiv Ramkovniot dogovor, ne zna- ~i deka treba da zaboravi na Makedonija i, ako treba, povtorno da se `rtvuva. Privatizacijata kako }e zavr{i bez nego i bez negovata direktorka. Toj si ima svoj ramkoven dogovor {to treba da si go ostvari. Da bide guverner na Narod- nata banka. Ili, pak, Zmejkovski. Zaboravivme {to sî iznakaà Zmejko za Qub~o, za kriminalite, za generalskata uniforma. Koga se raboti za spas za Makedonija, ni edna `rtva ne e golema. Eve, Zmejko sega saka da bide minister za odbrana. Taka {to starite drugar~iwa sega moàt da si napravat razmena. Zmejko }e mu go vrati na Qub~o kaput~eto {to toj si go zaboravil vo Lisi~e, a Qub~o na Zmejko }e mu ja dade na zaem generalskata uniforma.

451 Vo ostaruvaweto na Ramkovniot dogovor }e se vklu~i i Nova demokratija. Neli tie ne{to baraa referendum protiv promenata na Ustavot. Moè }e baraat pak za da go stavat â{ule minister za nadvore{ni raboti. Prethodnata vlada se vika{e Vlada za nacionalen spas. Ovaa novata }e bide za spas na ona {to ostana nespaseno dosega. 3. Branko re~e deka ne saka da mu bide bebi-siterka na Qub~o. Qub~o pak, re~e deka Branko so izleguvaweto od Vladata, napravil detski poteg. Ne znam koj e deteto, ama smrdi, korne, ne se izdrùva. 4. Ete zo{to ja sakam Makedonija. Zatoa {to e zemja na neograni~eni mo`nosti. Sekoj moè da bide minister. A Qub~o pravi ve}e sedma rekonstrukcija. Kako sedumka na loto. Qub~o e kako Dedo Mraz. Mnogu ima, pa na site im dava. Koga ve}e se licitira so ministerski mesta, bi si dozvolil i jas da dadam eden predlog. Ne treba Zmejko da bide minister za odbrana. Ako ve}e sakame da go implementirame Ramkovniot dogovor, toa mesto najmnogu bi mu prile- galo na Hisni [a}iri. Koj drug, ako ne toj. Be{e ~ovekot na teren, ubiva{e lu|e vo borba za ~ovekovi prava, go drè{e Kumanovo i sto iljadi lu|e bez voda srede leto... Sega, koga ve}e ne e pratenik, neka go napravat minister. So pu{ka znae da puka. Treba u{te i helikopterite da gi sovlada. Pa koga }e ni gi pu{ti... 5. Si gledam MTV i im se voshituvam. TV Srbija od vremeto na Milo{e- vi} moè voda da im nosi. Prvo izleguva pra{ina od site strani na ekranot. Pa fr~at kur{umi. Na scena istr~uvaat "lavovi" i "tigri". Trogatelna patriotska muzika na koja se nadovrzuva dramati~niot bariton na onoj Zoran Krstevski {to nî kara da "govorime makedonski". Filmske novosti vo najnova varijanta. Bidi tigar, bidi lav, govori makedonski, nemaj strav. I odedna{, prethodnata slika izbleduva, pra{inata slegnuva i se selime vo na{eto sino studio vo koe si muabetat Qube i Bane. Za inaet na Karla del Ponte, za inaet na Bu~ko, za inaet na site teroristi na Zemjinata topka i na op{to zadovolstvo na qubitelite na komedii, brat Qube mu raskaùva{e na legendata Bane deka za nego materijalnoto bogatstvo ne e ni{to, zatoa {to na krajot mrtove~kite ko{uli za site se isti. I tamam brat Bane da dade konstruktiven predlog kako, na primer, {tom materijalnoto bogatstvo na Qube ne mu zna~i ni{to, zo{to ne ja otstapi ku}ata na Vodno {to ja izgradi za vreme na vladeeweto na negovata partija, na nekolku raseleni lica, bratot ja otkriva svojata bibliska dimenzija. Toj ne e slatkar. Toj e ov~ar. A ov~arot e voda~. Na ovci. Problemot e {to ov~arot sega saka da vodi i lu|e. Zatoa tolku jagniwa otidoa kurban.

452 6. Dosta Dimovska e mnogu navredena zatoa {to sme napi{ale deka imala tajna sredba so \or|i Spasov vo hotel "Turist". A koj ne bi bil navreden. I toj \or|i ‡ badijala be{e ambasador vo Bugarija. Kamo {lif, kamo po~ituvawe kon damata. Arno ne mu teknalo do "Bristol" da ja odnese. Pa da srknat ~orba. Nemale kola, pa ne mo`ele da odat na poarno mesto. Dosta ne zaslu`ila takov tretman. Komuwar da ja {eta po evtini hoteli. Kojznae, sigurno ja ostavil i taa da plati... Ovie od SDSM epten ne gi biva. Ni za vlada, ni za kafeana. 7. Pusti Petar Stojanov. Tamam Boris mu dade poddr{ka vo pretsedatelskata trka, toj izgubi od Parvanov. Toj Stojanov nie u{te go pametime po izjavata deka Makedonija e najromanti~niot del od bugarskata istorija. A Boris mu prati poddr{ka od ime na makedonskiot narod. Nema {ansa za romansa. Na{iov pretsedatel ve}e vodi globalna politika. Otkako ja opravi doma{nata, sega se pro{iri na Balkanot. A be Bore na{ e svetski politik. Od balkanski ma{tap.

AMDI BAJRAM 1 dekemvri 2001

• 88 balvani za drugarot Boro

1. Kako ne mu zdodea na Qub~o celo vreme da pravi vladi. Mislev deka se zabavuva, ama koga go vidov zav~era na televizija ne mi izgleda{e premnogu sre}en. Aj, ako e ovaa posledna, dobro }e bide. Za nas. Za nego ne treba da bere- me gajle. 2. Pretsedatelot Boris Trajkovski sledniot pat treba da mu go dade mandatot za sostav na nova vlada na Amdi Bajram. Zatoa {to ~ovekot e barem ~e- sen. Iskreno si kaùva: "Koj e na vlast, nie so vas!". Premierot Bajram moè- bi ne se snao|a so procenti, ama prosta matematika znae. Jas sum VMRO- DPMNE, ti si SDSM. Toa ti e kako 1plus 1, ednakvo na 2. Badijala ovie drugite ni se pretstavuvaat deka naporno rabotat za dr- àvata, deka se `rtvuvaat vo ime na narodot, deka nivnata misija e po barawe na me|unarodnata zaednica, deka imaat ideali, moral, ~ist obraz, cvrsti politi~ki stavovi... Dami i gospoda, Amdi Bajram e car za vas. Site ve demaskira. Jas ne gledam razlika me|u negovoto odnesuvawe i va{ite funkcii. I namerno ne vi gi spomenuvam imiwata. Za da ne go navredam gospodinot Bajram. 3. Ba{ }e bide zabavno da vidime kako vo novata vlada }e sorabotuvaat vicepremierkata Dosta Dimovska i {efot na diplomatijata Slobodan â{u-

453 le. Gospo|ata Dimovska, kako {to re~e premierot, po barawe na me|unarodnata zaednica, }e bide na ~elo na Krizniot {tab. Toa zna~i deka }e treba dokraj da go sprovede Ramkovniot dogovor. A â{ule, kako ~ovek poznat po toa {to ne gi menuva stavovite, a bogami i partiite, }e insistira na referendumot {to go predloì negovata najnova partija, da se glasa protiv Ramkovniot dogovor. Toa {to me|unarodnata zaednica barala Dosta da bide na ~elo na Koor- dinativnoto telo za spravuvawe so krizi, mnogu me iznenadi. Gledate, i taa bila politik od svetski ma{tap. Ja tropna zapadna Makedonija, i vedna{ stana prozapadna. Gospo|ata Dimovska sega kako koordinatorka }e bide zadolèna i za ministerot za vnatre{ni raboti. Sekoga{ koga bratot Qube }e posaka da napravi glupost, tuka }e bide sestrata {to }e ja iskoordinira akcijata. Spijte mirno. Dosta go vardi Qube. Naj~esno e toa {to sega Dimovska }e bide menaxerkata za spravuvawe so krizi. îsta rabota. Koj si ja po~na krizata, redno e i da si ja zavr{i. 4. Samo, kako li Dosta sega }e izleze na kraj so pretsedatelot Trajkov- ski. Duri i damata {to go pronajde i {to go izmisli, sega }e bide pod nadzor na nejzinoto partisko ~edo. Za{to, i vo Brisel mu kaàle na Bore na{ deka toj e glaven vo dràvata. Da nemame dilema. Aj {to sestrata }e treba da go pra{uva kako da ja menaxira krizata, tuku i Vlado Popovski, so faca na mar- {alot, sega kako minister, ne }e moè da gi menuva generalite, kako koga be{e vo blizina na pretsedatelskiot kabinet. I vo onoj na Kiro, i vo ovoj na Boris ‡ glavniot. E pa pretsedatele, sega koga duri i vo Brisel ti kaàle deka si glaven, zgrap~i ja Makedonija. Ti toa go moè{. Si igral odbojka na vremeto. Sî e vo tvoi race. 5. Bidej}i sî e vo racete na pretsedatelot, toj potpi{a pomiluvawe za 88 pripadnici na ONA. Kolku interesno istorijata ni se povtoruva. Koga umre Tito, ima{e akcija {to se vika{e"88 sadnici za drugarot Tito". Sadnicite od toa vreme do sega ve}e stanaa balvani. Taka {to sega imame akcija "88 teroristi za drugarot Bore". 6. VMRO-Vistinska reformska opcija, sega }e se preimenuva vo VMRO - Vistinski izvisena. Ne pomogna duri ni ènskoto lobi. Badijala kumata Qup- ka Zmejkovska oti{la na gosti kaj kuma{inkata Sne{ka Georgievska. Xabe vezele kumite vo ku}ata na Vodno. Vo ku}ata vo Lisi~e porano poarno se veze- {e. Ama vo Lisi~e gazda be{e Zmejko, a na Vodno gazda e Qub~o. Duri i tortata od selski jajca {to kuma Qupka í ja odnela na Sne{ka da se zablaì, ne pomogna. Zmejko si posede tri dena vo generalskiot kabinet, se poraduva na geografskite karti i si zamina za dobroto na negoviot {ef Stojmenov. Nemu mu e dovolno toa {to si ja zadrà direktorkata vo Agencijata za privatizaci-

454 ja, pa }e moè da prodolì da ja menaxira privatizacijata. Ako e dobar, moè i nema da mu ja smenat. 7. Gi gledate {to pravat doktorite vo Klini~kiot centar? Od {to operiraat po kancelarii i kabineti, nemaat vreme za operacii vo salite. Nie mislevme tie u~eni lu|e bile. Humanisti, ba{ka. Demek, lekuvaat. A toa, tie bile za lekuvawe. 8. Zna~i, nedelava imavme mnogu dobra zabava. Alal da mu e na toj {to ja smisli. Ve pozdravi ceremonijal-majstorot Stojan Andov.

ZA [TO!? 8 dekemvri 2001

• Sî dodeka dr`avata ne kontrolira svoi teritorii, Qub~o }e pravi vladi

1. Generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson nekoga{ rekol, a â- {ule v~era go citira{e: "Makedonija mu dava primer na ostanatiot svet!" Primer!? Za {to!? 2. Makedonija e primer od prikaznite za mali deca. Obi~no vo tie prikazni, glavniot junak e nekoe selan~e koe na kraj se zbogatuva. Za da ja dobie milosta na carot i da ja ven~a carskata }erka, treba da izodi sedum planini, da prepliva sedum moriwa... Makedonija nema ni edno more. Planinite gi izgubivme. Ama, za sre}a, Qub~o ima sedum vladi. Taka {to eden od uslovite da stane bogat, go ispolnuva. Aber nema da si odi. Minatata nedela ni kaàa deka sme prvi vo Evropa po lu|e bez rabota. Edna od dvete zemji vo Evropa koi na spisokot na FAO se vodat kako dràvi bez dovolno hrana sme nie. I zgora na toa, Qub~o se fali deka ne kontroliral tretina od teritorijata. I toa mu e alibi zo{to ne treba da se odi na predvremeni izbori. Sî dodeka dràvata ne kontrolira svoi teritorii, Qub~o }e pravi vladi. Kolku pogolema okupirana teritorija tolku pogolemi mu se {ansite da napravi i osma vlada. 3. Mu e gajle na Qub~o {to skopjani }e ostanat i bez elka za Nova godina. Ni ostanaa elkite pod kontrola na Ali Ahmeti, pa plo{tadot }e ni ostane prazen, za{to nema koj da ja ise~e i kako da ja donese. Ako itno ne se vklu~i vo akcijata za postavuvawe elka i NATO, so "Kilibarnite lisici", otide Ram- kovniot dogovor. Za vospostavuvawe merki na doverba, zaedno so drvarite vo planinite, treba da odat i monitorite na OBSE. Da nabquduvaat i da dadat izve{taj deka Makedoncite glumat strav i izmisluvaat teroristi. Koga }e svet-

455 ne elkata srede plo{tadot Makedonija, toa }e bide u{te eden dokaz deka ONA e razoruàna, a ANA vo momentot na se~ewe na elkata ne pukala. I deka teroristite srde~no ni ja ~estitaat Novata godina. Kako trgnala rabotava, ~estitkata moàt i li~no da ni ja ispora~aat. Niz Tetovo ve}e mar{iraat bandi. Ene kaj e Tetovo. Kaj i da e, }e se prefrlat i preku Kameniot most vo Skopje. Bidej}i ne im e prijatno koga gi voznemiruva policijata, i nie }e bideme vnimatelni. Nema da gi nervirame. ]e si se trgneme navreme. 4. Evropskata unija ne moè da go prifati crniot spisok na Xorx Bu{ za teroristite na ANA. EU ne ja znae ANA, nitu ~ula za nea. Moè }e doznaat ako Bu{ im gi zamrzne smetkite. So ANA. Isto taka pravea i so crniot spisok na ONA. Demek, go prifatija, ama se dogovorija podocna da go "implementiraat". Polesno kaj nas }e se implementira Ramkovniot dogovor otkolku vo EU da se implementira crnata lista na teroristite. I pokraj toa {to Bu{ im dade spisok so imiwa i prezimiwa, zemjite na EU ne ja znaat ANA. Ama dobro gi znaat makedonskite gra|ani {to sekojdnevno gi poniùvaat vo redovite za vizi i gi tretiraat kako kriminalci. Za ANA nema ograni~uvawa, ama za ~esni gra|ani ‡ ima. I po toa sme edinstven primer. ANA igra podobro od makedonskite politi~ari. Za svoeto ~lenstvo, sostaveno od dokaàni banditi, obezbedi- la podobar me|unaroden tretman od makedonskite politi~ari za svoite gra- |ani. 5. Na Lambe Arnaudov mu svetna deka strujata }e mora da poskapi oti bila mnogu evtina i zatoa ESM nikoj ne sakal da go kupi. So poskapa struja, ESM }e go podignelo rejtingot. Zatoa lu|e, vklu~ete se vo akcijata: "Tro{ete struja, da mu se dignat akciite na Lambe!" 6. Za Denot na borbata protiv SIDA, gradot osamna so plakati na Orga- nizacijata na ènite na SDSM. Na plakatite pi{uva{e: "Nie se griìme ‡ Stop SIDA". Kako li socijaldemokratkite se griàt? So kondomi li vo ~antite, izbiraat partneri, ne davaat na strana, apstiniraat po doma... Ako ènite na SDSM se griàt, {to li pravat ènite od drugite partii. Onie od VMRO-DPMNE ne se griàt. Tie se vo vlasta. Tuku, na Andov i na Penov ènite... Kako li se griàt liberalkite i liberalnite demokratki so liberalnite sfa}awa kon ìvotot. Tie sigurno se griàt, ama ne se falat. Najzagrièni se vo PDP i vo DPA. Ama ne ènite, tuku maìte. Od tolku golema grià, duri i pu{ki zedoa.

456 7. Dr`avniot obvinitel Stavre Xikov, ministerot za pravda Ixet Me- meti i edno~udo lu|e od pravdata zaminaa na ekskurzija vo Hag. Be{e najaveno deka so niv }e odi i Qube Bo{koski. Ama toj ne otide. Qube }e odi ba{ka.

FR MAKEDONIJA 15 dekemvri 2001

• Prolet na [apka

1. Vo Makedonija zavrna sneg. Upravata za hidrometeorologija ni soop- {ti kolku santimetri navrnale vo Bitola. Kolku vo Skopje. Duri i vo Gevge- lija vrnelo. I na Mavrovo ve}e ima dovolno za skijawe. Samo za Popova [apka ne ni kaàa. Zo{to? Izgleda na [ara ovaa zima ne vrne sneg. Prolet na [apka. 2. [apka ne e druga dràva. [apka e drug svet. Koga bi bila druga drà- va, [ara bi ja vikale gorna Makedonija. Bidej}i e pogore od Tetovo. A Tetovo e Makedonija. Najsolidno re{enie za problemot so imeto e od sega{noto FIROM da gi izvadime samoglaskite. ]e bideme FRM. Federativna Republika Makedo- nija. Dva sveta, a edna dràva. ]uti, Mobimak e ve}e tuka, a i OTE, kaj i da e, }e dojde. Tie gi povrzuvaat svetovite. 3. A selata vo drugiot svet gi povrzuva makedonskata policija so me{o- vit sostav. Policiskite patroli pra{uvaat: "Gospoda u~ki, moè edno kruk~e da svrtime vo va{eto selo?" A tie im odgovaraat: "Moè, moè, ama samo edno i toa da ne izleguvate od kolite. ]e izlezete od kola koga }e izglasate zakon za amnestija. Za da se osetime vistina ramnopravni". Polovina ~as i ‡ tolku. Odete si so zdravje, dodeka ne sme po~nale pak da se borime za ~ovekovi prava". Ima edna gospo|a, se pretstavuva deka e od EU, se vika Klaris Pastori. Gospo|ata izgleda korektno, relativno fina, sredena, ama stroga. Koga zboruva taa, ~ini{ EU li~no ni se obra}a, pa vo nea gledame so stravopo~it, ja citi- rame po site vesnici, i ja vrtime na vesti po site televizii. E, taa gospo|a zav~era ni re~e deka }e bila sre}na ako "makedonskata policija samo pominela niz Dobro{te, Nera{te i Odri", no znaela deka "mesnoto naselenie ne go dozvoluva toa". Ete ti beqa rabota. Nie ne sme znaele deka spored standardite na EU i, pretpostavuvame, spored zakonite na dràvata od kade {to doa|a gospo|ata, mesnoto naselenie se pra{uva dali saka policija, kakva policija saka i kolku saati saka da im se {eta niz selo. Sega nau~ivme. E pa gospo|o Pastori, znaete li vie kade po~nuva i kade zavr{uva va{i- ot mandat? Ili }e ve ispratat vo Avganistan na doobuka?

457 Kaàno so re~nikot na evropskata diplomatija ‡ i nie bi bile sre}ni koga EU ne bi ni ispra}ala takvi tipovi kakvi {to ni ispra}a, ama znaeme deka za nas samo takvi ima. 4. Cile ostana sam. Go napu{tija i Savo, Stole Popov i kompanija. Toa ne zna~i deka Cile vodel lo{a kadrovska politika. Toa zna~i deka nemal ni partija. Imal interesna grupa. Dodeka imaa interes od nego, site bea duri i vqubeni vo nego. Sega koga nema {to da im dade mu raskinaa. A i {to ima sega Savo od Cile? Ni{to. Samo migrena. A Qub~o moè i da mu dade ne{to. Ako ve}e ne mu dal. More daj {to }e dade{. Se odnesuvaat kako da }e nema utre. Sega {to }e zeme{, zemeno e. Grabni dodeka ima, za{to utre, sigurno Dosta nema da smeta na kadar od tipot na Savo, a i kaj Branko ne znam kako bi pominal. Samo Cile u{te veruva vo tretiot pat. A tretiot pat ‡ za nego e sekoga{ pat za Amerika. 5. More vidoa tie deka â{ule ~ovek se stori otkako se vrza so VMRO- DPMNE. Ene go vo Wujork. Zav~era stigna edno soop{tenie od MNR. Ne znam samo kako ne im be{e sram da go ispratat. Velat deka {efot na diplomatijata bil na sesija na nekoe levo }o{e vo ON i deka tamu bile nekoj potsekretar, pomo{nik-potsekretar, kopretsedava~ i nekolku potpretsedava~i. A na levo- to }o{e pretsedaval potpretsedava~ot Sr|an Kerim, inaku drugar na â{ule. Se istrkala lon~eto, da si go najde kapa~eto. Duri do Wujork. Ne znam dali i dvajcata smetaat na na{ata glupost, pa ni serviraat takvo soop{tenie. Tie izgleda mislat deka so samoto odewe na â{ule vo Wu- jork, nie treba da padneme vo nesvest. [tom e vo Wujork, zna~i pravi ne{to epten zna~ajno za dràvata. A za da izgleda mnogu va`no, spie vo apartman vo "Valdorf astorija" kade {to obi~no spie amerikanskiot pretsedatel. Patem, ne pro~itav vo soop{tenieto na MNR ‡ da ne po~nale da gi menuvaat tepisite vo "Valdorf astorija"? 6. Qub~o si kaà {to si kaà za predlogot na Kriznata grupa i za imeto "Gorna Makedonija". Tuku, kaj e Branko? Ba{ sega oti{ol so [e}erinska vo Berlin. Sigurno pak na nekoja Levica. I Bu~ko ne e tuka da se proiznese za imeto. Toj e vo Belgrad. Po definicija i tradicija. Samo Nikola Popovski ostana da ja tegne mastikata za "interesniot predlog". Branko, pred da odi za Berlin, bil vo [tip. I tamu ne zboruval za ime- to, tuku za toa {to }e im pravi na bogata{ite koga toj }e dojde na vlast. Kako {to javija dopisnicite, toj rekol deka "}e bide mnogu zna~ajno del od tie pari ili stopanski objekti da se povratat vo sopstvenost na dràvata, na rabotnicite, na ovoj narod." I u{te, Kastro od na{iot sokak pora~al: "Eden den, sekoj }e mora da dokaùva kako stanal enormno bogat". Ajdeee... Te{ko na kapitalistite. Za{to Branko }e go otvorel procesot na preispituvawe na kriminal- nata privatizacija.

458 Alo, Branko, koj prv po~na? 7. Vic na nedelata: Kako Avganistancite go vikaat Boris Trajkovski? Tora Bora.

KANTA TROPA 22 dekemvri 2001

• Koga }e se stopi snegot, belki }e ja ima Makedonija

1. Kolku e si relativno. Padna eden sneg i si zaboravivme. Padnaa snego- vi, pokrija tragi. Toa {to deset meseci imavme vojna, ne zna~i ni{to vo odnos na problemite {to ni gi napravi snegot. Da ne ni e Boris, koj sekoj den ni dava novi amnestirani teroristi, vojnata }e ni be{e ve}e dale~no minato. Ako teroristite ne se ubivaa me|u sebe za grabeì od nivnite narodni pari, }e zaboravevme i na{ive kolku ukradoa. Tuku, neka se moli Vladata da potrae polarnava zima {to podolgo. Da ostanat smrznati site nivni gluposti. Snegot ne samo {to ni zatrupa tuku i Makedonija ni ja stesni. Aj {to zapadna Makedonija ja izgubivme u{te proletta, tuku sega ja izgubivme i is- to~na. So denovi isto~na Makedonija e otcepena. Granica Grup~in. Granica Lozovo. Dràva, dali saka{... Za uteha, od San Marino u{te sme pogolemi. Za Andora ne sum siguren. Kojznae {to u{te moè da ni se slu~i zimava. Zaveani, odneseni... Samo, mora da sme optimisti. Vo sekoja nesre}a mora da ima i sre}a. Od kaj znae{, moèbi koga }e se stopi snegot, }e ja ima u{te Makedonija. 2. Otkako snegot gi pokri site valkanici, vo Makedonija si e novo. Pa imame i novi politi~ari. Na primer, Ali Ahmeti. Toj sega se pretstavuva kako socijaldemokrat. Ni pora~uva deka so Makedonija vladee korumpirana vlast i deka nemame perspektiva so koalicijata me|u VMRO-DPMNE i DPA. Soci- jaldemokratot Ahmeti ja gledal Makedonija kako dràva na sre}ni ramnopravni gra|ani. Dobar politi~ar ovoj Ahmeti. [ipkovica ja zavea sneg i Ahmeti ve}e ne e terorist. Bidej}i }e pravi od Makedonija [vajcarija na Balkanot, toj e socijaldemokrat od {vajcarska proviniencija. Politi~ar od zaviden kalibar. 7,9 milimetri. So snajperska preciznost. 3. I pratenikot Hisni [a}iri ve}e ne e terorist. Toj borec za ~ovekovi prava imal i partizansko ime. Go vikale Daskalot. Ni gi ukrade ONA i imiwata na komitite. Sega [a}iri od Lipkovo ni se pretstavuva kako Dame Gru- ev. I nego go vikale Daskalot. A i Taki od Lavci, {to se borel protiv kletite fa{isti, isto taka, bil daskal.

459 Se gleda deka [a}iri "za olovka se borel". U~itel bil ~ovekot. Ostana u{te i vo pesna da mu se opee deloto. 4. Havier Solana se zakanil vo nekoj {panski vesnik deka }e si dadel ostavka od Evropskata komisija. Na seta beqa, u{te toa ni fali. Odvaj go preàlivme Perdju, pa sega i za Solana li da se sekirame. ]e ni ja rasipe Novata godina. [to ìvot li }e bide bez Solana? Koj }e ni kaùva {to napravivme i {to treba da pravime. 5. Ovaa nedela bea promovirani prvite policajci od Ramkovniot dogovor od pripadnicite na narodot {to ne e vo mnozinstvo vo Makedonija. Ili, vo sloboden prevod ‡ Albancite. Zna~i, gore-dolu ve}e sme bezbedni. Gore ‡ orliwa, dolu ‡ lav~iwa. Sog- lasno Ramkovniot dogovor, policijata }e promovira novo moto na bezbednos- nite sili na Makedonija. "Bidi tigar, bidi lav, orli te ~uvaat, nemaj strav". 6. Ve~niot sindikalen lider @ivko Tolevski izvojuva u{te edna golema rabotni~ka pobeda. Namesto da gi blokira pati{tata, so Vladata se spogodi da zeme kanta sirewe. Ne im li~i na sindikalnite lideri, doterani kako za na modna pista, da dremat po smrznatite pati{ta. Vaka, doma em ne toplo }e si sedat em sirewe za ajvar imaat. Bidej}i sireweto }e go izedat do fevruari, za toga{ Tolevski najavi nov {trajk. Rabotnicite }e nemaat ve}e sirewe, ama zatoa kantite }e im ostanat. Za da imaat na {to da tropaat. I onaka sindikatite, sose Tolevski i site okolu nego se ‡ kanta tropa. 7. Savo Klimovski u{te ne odgovoril na javnata ponuda na Amdi Bajram da bide lider na Sojuzot na Romite. Eden Bajram igra majtap so Savo. Vidi do koe derexe dojdoa univerzitet- skite profesori. Amdi im nudi opcija: Jas bev kaj vas, sega povelete vie kaj mene. Da vi kaàm pravo, tolku e sme{no, ama mnogu e tragi~no. 8. Denarot pravi 'r{um na berzite. Markata pa|a li pa|a. Toa {to sme spiele na pernici i du{eci polni so marki, ne zna~i deka mirno sme spile. Vo son sme mislele kako da ja uni{time germanskata ekonomija. Vo dràva vo koja si e naopaku se slu~uva i denarot da e posilen od markata. Kaj go ima toa, vo vojna da ti jakne doma{nata valuta? Kanta tropa.

460 PRGAVI PINGVINI 29 dekemvri 2001

• Goce Del~ev imal tabakera, ama ne jadel ~okolatca

1. Koga }e se pi{uva sovremenata istorijata na Makedonija, }e se deli na dva perioda ‡ Makedonija pred snegot, i Makedonija po nego. Penov se podgotvuva{e da proglasi vonredna sostojba, ama pak centralnata vlast go zezna. Qub~o ne mu dava svetilka da smeni, a kamoli sneg da ~isti. I ‡ vedna{ mu gi isprati "lavovite" i "tigrite" vo kontraofanziva, da go is~istat snegot od Skopje. Komandant na kontaraofanzivata be{e ministerot Qup~o Balkoski. Qub~o go nazna~i Balkoski za glaven uli~ar. E na Balkoski u{te toa mu fale{e. Ne znae kaj mu e glavata od koncesiite {to mu se vrtat. Dali sneg da ~isti, dali po{tata da ja prodava, dali vtor mobilen operator da izbira, dali aerodromot da go pravi ili i nego da go dava, dali dràvna aviokompanija da pravi... Kako trgnal da gi re{ava rabotite, Balkoski moè i Skopje da go dade pod koncesija. Ti e gajle. Pa ako ni zavrne pak sneg, drug }e ni go ~isti, ako nie ne moème. 2. Tuku, kade e sega me|unarodnata zaednica da pomogne. Ostanavme bez nasoki. Ne znaeme {to da pravime vaka zaveani. A i Teloto za spravuvawe so krizi e vo kriza. Kaj e Dosta da nara~a buldoèri. Samo Qube li so lopatata i {apkata }e go rine snegot. Kaj e Vlado Popovski da smisli nov plan na pretsedatelot za vakvi situacii. Kaj e Fr~koski da napravi ramkoven dogovor. Vo koi ramki }e se ~isti snegot? Boris pak ostana sam i zavean. Pod itno treba da mu smislat nekoi ohridski pregovori. Samo Branko ne mu doa|a. A i Ohrid e zavean, plus ne raboti aerodromot da doletaat olesnuva~ite. Drugo ~are? Za da se spravime so snegot, }e mora da se organizira me|unarodnata konferencija za Makedonija. Nov Ber- linski kongres koj }e dade garancii deka i po snegot, Makedonija }e bide cela. Samo, ovaa me|unarodnata zaednica pak ucenuva. Zamislete, ve molam, im pre~ele "lavovite" na skopskite ulici. Vo âir ne smeat da ~istat "lavovi", tuku me{ani policiski patroli. Ako "lavovite" ne se povle~at, monitorite na OBSE ne izleguvaat na ulica. Ne se dviàt na lizgav teren. Nema drugo ~are, }e mora Boris pak da gi povikuva stranskite sili, da ni go ~istat snegot. Sega }e mu pi{e pismo na Xorx Robertson. ]e bara promena na mandatot na silite na NATO. Srede zima, ne se pravi ètva. Ama, i "lisicive" ne se pokaàa na snegot. Sega im e proglasena lovna sezona. Ako se dviàt mnogu niz {umite, moè da zavr{at na vratot na nekoja VMRO-vska dama. Se bliì balot na "Blagovestie".

461 Zatoa, komandata na novite sili na NATO za Makedonija }e ja prezeme Danska. ]e donese pingvini od Grenland. Odbroeni im se denovite na "Kili- barnite lisici". Vo Makedonija doa|a misijata "Prgavi pingvini". 3. Pretsedatelot Boris Trajkovski ima{e govor vo Sobranieto. Zvu~e- {e mnogu optimisti~ki. Re~e deka sme go nadminale zenitot na krizata. Ako krizata ima zenit, toga{ najoptimisti~ka varijanta e deka ovaa godina }e go dopreme dnoto na uspehot. 4. Ministerot za odbrana Vlado Popovski, na branitelite na tatkovinata im podari po edna kutija cigari i ~okolado. Se pretrgna. Sobra sili, pa duri i za ~okolado najde pari. Sega tie {to ne pu{at, }e se menuvaat, }e davaat cigari za da dobijat barem dve ~okolatca. Vlado Popovski ja prodolùva revolucionernata tradicija. I Goce Del- ~ev be{e poznat po tabakerata. Ama ne znaeme dali jadel ~okolado. Ili lokum. Ministerot duri napravi i is~ekor. Potomcite na Goce Del~ev, pokraj cigari, dobija i ~okolado. 5. Dobro be, imaat li pamet {to pravat so sudbinite na rodninite na kidnapiranite. Neli edno vreme mrtvi gi proglasija? Neli i jama iskopaa? Neli {emi po vesnici se objavuvaa? Neli i trojca policajci zaginaa vo obezbeduvawe na grobnicata? Sega pak gi oìveaja. Lu|eno sedat o~ajni vo Sobra- nie, nekojsi Quqi im kaùva edna prikazna, Le Roa druga, Boris ne im kaùva ni{to... Da bea Albanci, dosega i Karla del Ponte za lopata }e se fate{e. Ako treba{e i snegot }e go istope{e. A vaka, makedonskite oficijalni lica gajle nemaat, sekoj den razli~ni izjavi davaat ‡ red meso, red sarma, svetot i~ ne se potresuva... Si ostanaa rodninite vo Sobranieto sami so svojata surova sudbina da ~ekaat milost od nekojsi Quqi, da baraat priem kaj Ahmeti. Majtap ni igraat eeej... Na kraj }e ni namestat deka i samite sme gi kidnapirale. 6. Makedonskata televizija pred dva dena ni izraduva. Ni soop{ti deka snegot e is~isten, deka po ulicite se odviva normalen soobra}aj... Duri i "Elek- trostopanstvoto" na Lambe go pofalija. Polovina Makedonija e bez struja, a tie ni soop{tija u{te eden podvig ‡ prvpat nemalo restrikcii. Ne moè da ima restrikcii koga nema struja. [to da isklu~at, koga i onaka e isklu~eno. Zna~i, gledajte vesti na MTV i }e imate ~uvstvo deka [vajcarija ve}e pristignala na Balkanite.

462 CIP ‡ Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje

304(497.7)"1997/2001"(046)

MIHAJLOVSKI, Goran Sakam da ka`am : 1997-2001 / Goran Mihajlovski. ‡ Skopje : Ogledalo 2002. - 465 str. : sliki ; 24 sm.

ISBN 9989-2047-0-5 a) Makedonija ‡ Op{testveni priliki ‡ 1997-2001 ‡ Novinski kolumni ISBN 9989-2047-0-5

ISBN 9989-2047-0-5