DOCSLIB.ORG

B I L T E N 6

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
B I L T E N 6 ISSN-1409-7664 B I L T E N 6 2000 god. BILTEN 6/2000 1 Izdava SOVET ZA RADIODIFUZIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Za izdava~ot: d-r Qubomir Jakimovski, Pretsedatel na Sovetot Miqaim Fetai, Zamenik na Pretsedatelot Akademik Ta{ko Georgievski, ~len Oleg Dementienko, ~len Marin Dimeski, ~len Vladimir Krstevski, ~len m-r Mario Makraduli, ~len [aban Saliu, ~len Milo{ Simonovski, ~len Ilindenska 9, 1000 Skopje Tel. 129-084; 109-338; 109-339 Faks: 109-338 http: www.srd.org.mk e-mail: [email protected] 2 BILTEN 6/2000 SOVET ZA RADIODIFUZIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ELEKTRONSKITE MEDIUMI I PRETSEDATELSKITE IZBORI VO 1999 GODINA I z v e { t a j od nabquduvaweto na programite na elektronskite mediumi za vreme na izbornata kampawa Skopje, juli 2000 god. BILTEN 6/2000 3 4 BILTEN 6/2000 S O D R @ I N A Mediumite i pretsedatelskite izbori: publicitet i interaktivnost - - - - - - - - - - - - - - - - 7 1. Monitoring, celi i organizacija - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 13 2. Pravno-normativna ramka - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 15 3. Rezultati od pokrivaweto na izbornata kampawa - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 18 4 Pretsedatelskite izbori vo 1999 god. i platenoto politi~ko pretstavuvawe - - - - - - - - - 41 5. Zaklu~oci - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 45 PRILOZI - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 47 PRAVILA - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 57 BILTEN 6/2000 5 6 BILTEN 6/2000 Mediumite i pretsedatelskite izbori: publicitet i interaktivnost I. Funkcijata pretsedatel na Repub- osnovni - spored vode~kite partii - kon- likata vo makedonskiot ustaven i politi~ki kurentski politi~ki opcii. Zatoa pretse- sistem e sosema nova. Od prvoto zasedanie na datelskite izbori vo 1999 godina, vsu{nost, ASNOM vo 1944 godina, koga be{e konsti- bea pove}e konkurencija i presti` me|u dvete tuirana kako dr`ava, pa sè do osamostoju- vladeja~ki politi~ki partii, odnosno opcii. vaweto i do proglasuvaweto nezavisnost vo Vo uslovi koga kohabitacijata poka`a ele- po~etokot na devedesettite, Makedonija menti na pretsedatelsko nesoglasuvawe so ima{e razni modaliteti na kolektivno pret- politikata na Vladata (ustavna mo`nost za sedatelstvuvawe. Kako eden od prvite su{- nepotpi{uvawe ukaz za proglasuvawe na zakon tinski ~inovi na prezemaweto na celosen i negovo povtorno vra}awe vo sobraniska pro- kapacitet na suverenost, Sobranieto vo cedura, nesoglasuvawa vo nadvore{nata januari 1991 godina go izbra prviot pret- politika), VMRO vo pobedata na svojot kan- sedatel na Republika Makedonija. Toa usledi didat gleda{e potvrda na vkupnata politi~ka nekolku meseci po prvite pove}epartiski opcija. Od druga strana, pak, SDSM koj ima{e izbori i po konstituiraweto na plura- sobranisko i vladino mnozinstvo od 1992 do listi~koto Sobranie. So prvite op{ti i ne- 1998 godina, vo pobedata na svojot kandidat posredni pove}epartiski izbori, odnosno so gleda{e mo`nost za vospostavuvawe na opre- faktot {to ova Sobranie go izbra prviot delena ramnote`a i na politi~ka parti- pretsedatel, vsu{nost, be{e ozna~en i cipacija vo vlasta. preminot kon parlamentarna demokratija. Vtorata su{tinska karakteristika na So Ustavot od 1992 godina be{e defi- pretsedatelskite izbori vo 1999 godina e {to nirana ramkata i ovlastuvawata na pretse- iako kandidatite bea nominirani od grupa datelot na Republikata, pa taka prvite op{ti izbira~i nad 10.000 (kolku {to e ustavniot i neposredni izbori se odr`aa vo 1994 godina. cenzus), tie prakti~no se legitimiraa kako So ogled na toa deka Ustavot utvrdi razli~en partiski favoriti. Ustavot i Zakonot za mandat od 4 godini na Sobranieto i od 5 go- izbor na pretsedatel na Republika Make- dini na pretsedatelot na Republikata, vto- donija imaat golema propustliva mo}, pa rite op{ti i neposredni pretsedatelski cenzusot go ispolnija pove}e, a vo izbornata izbori se odr`aa vo 1999 godina, t.e. edna kampawa nastapuvaa duri 6 kandidati. Po~- godina po parlamentarnite izbori. Idejata nuvaj}i od konstituiraweto na izbornite za podolg pretsedatelski mandat za premisa {tabovi, preku sobiraweto potpisi, pa do go ima kontinuitetot vo stabilnosta na funk- podnesuvaweto na prijavite do Dr`avnata cioniraweto na dr`avnata struktura. Pret- izborna komisija, kampawata ima{e pre- sedatelskata funkcija, imeno, Ustavot ja poznatlivi partiski boi. Faktot deka vo definira kako del od izvr{nata vlast, so kampawata osven kandidati u~estvuvaa i naglaseni ovlastuvawa vo: odbranata, bezbed- lideri, odnosno drugi ~lenovi na rakovod- nosta, nadvore{nata politika i harmonizi- stvata na politi~kite partii, samo potvrdi raweto na funkcioniraweto na instituciite deka izborite se i natprevar me|u poli- na politi~kiot sistem. ti~kite partii. Isto taka, sudej}i spored Prvata karakteristika na pretseda- brojot na kandidatite na ovie izbori, mo`e telskite izbori 1999 godina e {to tie se odr- da se o~ekuva deka pretsedatelot vo idnina `aa po ednogodi{noto iskustvo od funkcio- }e bide izbran duri vo vtoriot krug na gla- niraweto na makedonskiot model na koha- sawe. bitacija. Na parlamentarnite izbori vo 1999 Tretata karakteristika na pretseda- godina, imeno, pobedi Koalicijata za telskite izbori vo 1999 godina e prezemaweto promeni, a toga{ aktuelniot pretsedatel na na mo`niot politi~ki rizik. Imeno, VMRO Republikata be{e nominiran vo 1994 godina i DA od vladeja~kata koalicija samo edna od koalicijata Sojuz za Makedonija, t.e. dve godina po parlamentarnite, na pretsedatel- BILTEN 6/2000 7 skite izbori otidoa so sopstveni kandidati. Sepak, paradigmatsko zna~ewe za iz- Elementite na razlika vo predlo`enite ili borniot proces i za istra`uvaweto na javnoto vo najavenite proekti, distanciraweto, pa i mnenie vo glasaweto ima literaturata opredeleni resorski ko~ewa na sega so- povrzana so amerikanskata pretsedatelska perni~kite inicijativi, im dadoa sosema nov kampawa. Kako presvrtnica vo istra`u- i neo~ekuvan politi~ki kolorit na poli- vaweto na javnoto mislewe vo Amerika vo ti~kite sostojbi. Relativno brzoto konso- vrska so izborite se smeta 1915 godina, koga lidirawe na sobraniskoto i na vladinoto prvpat e upotreben slu~ajniot primerok. Vo koalicirawe poka`a deka faktorot na rizik metodolo{ka smisla, poa|aj}i od intervjuto vo kampawata mo`e da bide racionalno i i od pra{alnikot, odnosno primerokot kako lesno kompenziran. zatemeluva~ki, se smetaat statiite na Tar- Spored Ustavot, pretsedatelot ja pret- ston i na drugi avtori vo American Journal of stavuva Republika Makedonija i e vrhoven Sociology vo 1928 godina, za merlivosta na komandant na vooru`enite sili na Make- stavovite. Vo niv e razviena i denes sè u{te donija (~l. 79). Pretsedatelot go opredeluva najupotrebuvanata t.n. tarstonova skala. mandatorot za sostav na Vladata, gi postavuva Inaku, spisanieto Literary Digest u{te od i gi otpovikuva ambasadorite i pratenicite 1916 godina se zanimava so prognoza na proiz- na Makedonija vo stranstvo i gi prima akre- lezot od pretsedatelskite izbori. Me|u dvete ditivite na stranskite diplomatski pret- svetski vojni Xorx Galup osobeno pridonese stavnici (~l. 84). Pretsedatelot na Repub- za razvojot na istra`uvaweto na prognozite likata e i pretsedatel na Sovetot za bezbed- vo vrska so proizlezot od izborite. No, so nost (~l. 86). Me|u teoreti~arite postoi nego e povrzana i prvata pogolema gre{ka vo razlika vo interpretiraweto na modelot na prognoziraweto na izborite vo 1936 godina, ustavnoto normirawe na institucijata koga pravilno ja prognoziral pobedata na pretsedatel na Republikata. Nekoi pretse- Ruzvelt, me|utoa, proizlezot prenisko go datelskata funkcija ja gledaat isklu~ivo ocenil za 6,4%. Istata godina spisanieto kako del od izvr{nata vlast. Drugi pak, Literary Digest napravilo katastrofalna imaj}i pove}e empiriski dokazi za gustinata gre{ka so prognozata za pobeda na Ruzvel- i za javnata ekspresija na pretsedatelskata toviot protivkandidat, a Ruzvelt od mo`nite funkcija vo procesot na priem vo OON i vo 531 osvoil 523 elektorski glasovi. Po ovaa me|unarodnoto priznavawe i vo etabliraweto katastrofalna gre{ka vo prognozata nikoj na Makedonija, govorea duri za "polupret- ve}e ne go doveduva{e vo pra{awe zna~eweto sedatelski", treti za "mek pretsedatelski" na reprezentativniot primerok, tuku ras- sistem. Toa, sepak, pove}e se impresii od pravata se naso~i kon toa kako da se obezbedi realnoto praktikuvawe na funkcijata i od fakti~ki reprezentativen primerok. publicitetot vo vrska so toa (vklu~itelno i Inaku vo vrska so pretsedatelskata kam- sintagmata "tatko na nacijata"). Se poka`a, pawa, i natamu, kako klasi~ni dela se ci- sli~no kako i vo Francija, deka vo uslovi na tiraat slednive dve studii. Prvata ima kohabitacija duri i vo nadvore{nata po- simboli~en naslov Izborot na narodot (The litika svoite ustavni ovlastuvawa pret- People's Choice, Lazarsfeld, Berelson, Gaudet, New sedatelot ne mo`e da gi ostvaruva nezavisno York, Columbia University Press). Vo vtorata, vo od Vladata, t.e. od drugiot del na izvr{nata 1954 godina, Berelson i Lazarsfeld ovoj pat vlast. Vtorite izbori, kako i ednodece- so Mek Fi go istra`uvaat formiraweto na niskata praktika, se o~ekuva da bidat pogolem misleweto vo kampawata (Voting: A Study of predizvik za teoreti~arite i za istra`u- Opinion Formation in a Presidential Election, va~ite. Chikago,
Load more

Recommended publications
  • Nacionalna Strategija Za Razvoj Na Informati^Ko Op[Testvo I Akcionen Plan Na Republika Makedonija
    NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ NA INFORMATI^KO OP[TESTVO I AKCIONEN PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA April, 2005 godina Skopje NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ NA INFORMATI^KO OP[TESTVO I AKCIONEN PLAN 2 Izdava~: Vlada na Republika Makedonija Komisija za informati~ka tehnologija Rabotna grupa: Goce Armenski, asistent na Institutot za informatika, Prirodno-matemati~ki fakultet, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje Vlado Vasiqevski, Vlada na RM, Generalen sekretarijat, Sektor za informati~ka tehnologija Danilo Gligoroski, docent, Prirodno-matemati~ki fakultet , Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje Aksenti Grnarov, Redoven profesor, Institut za kompjuterska tehnika i informatika, Elektrotehni~ki fakultet, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje Marjan Gu{ev, Klaster za IT na Proektot za konkurentnost za Makedonija, profesor na Institutot za informatika, Prirodno-matemati~ki fakultet, Univerzitet "Sv Kiril i Metodij" - Skopje Igor Dimitrovski, pomo{nik-direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvanje na Makedonija Matilda Dimovska, Programski specijalist, Programa za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP) Darko Dukovski, Proekten asistent, Programa za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP) Mijal~e \eorgiev, Pomlad asistent, Ekonomski fakultet, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje, Zoran Janevski, Proekt-koordinator, Programa za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP) Bardil Ja{ari, direktor na Fondacijata Metamorfozis - Skopje Sof~e Jovanovska, ~len na Komisijata za informati~ka tehnologija, direktor na Direkcijata za promovirawe i informirawe
    [Show full text]
  • Contrastive Analysis of Linguistic Strategies Used to Express Explicit, Emotional Gratitude in Macedonian and English
    Zbornik za jezike i književnosti Filozofskog fakulteta u Novom Sadu. Knjiga I (2011) The Journal for Languages and Literatures of the Faculty of Philosophy in Novi Sad. Volume I (2011) Silvana T. Neshkovska UDC 811.163.3:811.111]’42 Faculty of Administration and originalni naučni rad Information Systems Management Bitola, Republic of Macedonia [email protected] CONTRASTIVE Analysis OF LINGUISTIC Strategies USED to EXPRESS EXPLICIT, EMOTIONAL Gratitude IN MACEDONIAN AND ENGLISH ABSTRACT: The lack of pragma-linquistic competence, i. e. the inadequate implementati- on of the forms and functions of speech acts in interactions among interlocutors with different cul- tural backgrounds and different native languages often leads to misunderstandings and difficulties in their communication. These issues emerge especially due to non-native speakers’ unawareness that certain forms have more than one function. In this paper1 we focus our attention on comparing the linguistic strategies used for expressing explicit, emotional gratitude in Macedonian and Eng- lish, “fala” and “blagodaram” and “thanks” and “thank you” respectively, with regard to their usage in informal and formal speech and their functions as politeness and discourse markers. Key words: politeness, gratitude, discourse markers. 1. INTRODUCTION Expressing gratitude is a universal linquistic phenomenon which plays a vital role in maintaining equilibrium in human interactions and relations. Or as Eisenstein and Bodman (1986) put it: “The language function of expressing gratitude is used frequently and openly in a wide range of interpersonal relationships: among intimates, friends, strangers, and with superiors and subordinates. When performed successfully, the language function of expressing gratitude can engender feelings of warmth and solidarity.
    [Show full text]
  • Prerodbata GI JADE SVOITE ~EDA
    OSMI IZVE[TAJ OD SLEDEWETO NA PROCESOT NA PRISTAPUVAWE NA MAKEDONIJA VO EU prerodbata GI JADE SVOITE ~EDA Osmi izve{ taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Makedonija vo EU „PRERODBATA GI JADE SVOITE ^EDA“ Januari 2011 „PRERODBATA GI JADE SVOITE ^EDA“ Osmi izve{taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Makedonija vo EU Izdava: Fondacija Institut otvoreno op{ testvo – Makedonija Za izdava~ ot: Vladimir Mil~ in, Izvr{ en direktor Podgotvil: Makedonski centar za evropsko obrazovanie i Fondacija Institut otvoreno op{ testvo – Makedonija Lektura: Abakus Likovno-grafi~ ko oblikuvawe: Brigada Dizajn Pe~ at: Bato i Divajn Tira` : 300 primeroci CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka ,,Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 341.171.071.51 (4-672EU:497.7)“2011“ PRERODBATA gi jade svoite ~eda: osmi izve{taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Makedonija vo EU. - Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2011. - 208 str. ; 18h24sm Fusnoti kon tekstot. - Sodr`i i: Aneksi ISBN 978-608-218-102-8 a) Makedonija - Za~ lenuvawe - Evropska Unija - 2011 COBISS.MK.ID 87618314 SODR@INA I. KADE SME VO JANUARI 2011 GODINA? 5 7. VMRO-IZACIJA PO SKRATENA POSTAPKA! 19 1. OD SKOPJE DO BRISEL VLASTA DR@I LEKCII! 6 7.1. Lovewe vo matno 19 7.2. Po merak na liderot 19 1.1. Kako da broime do 33? 6 7.3. Upad vo instituciite, preku no} 21 1.2. „U~ime za EU” 7 7.4. ^umu ni be{e ADS? 21 1.3. Vo presmetka so nevladinite 8 7.5. Zakoni bez analizi 22 1.4.
    [Show full text]
  • Politicka Misla 12
    Ulrih Klepman Skandinavski ili makedonski ri mora da bide dovolna pri~ina za izbori? da se prodol‘i so toa i povtorno da se napravi obid. I navistina, Poznato ni e deka na 5-ti juli, ve}e nikoj ne veruva vo toa deka vo petti pat po osamostojuvaweto, }e Makedonija nikoj ne znae kako se odr‘at parlamentarnite izbori. funkcionira toa. Makedonija mo‘e Isto taka, znaeme deka ovie izbori samo "da treba i da saka#. se ispit za procesot na demokra- Vsu{nost, predgovorot bi mo‘el tizacija vo Makedonija. A, deka tuka da zavr{i zatoa {to s¯ e ve}e istite izbori se va‘ni ka‘ano i poznato. Za ‘al za ponatamo{niot proces me|u "znaeme# i "pravime# na integracija na Make- postoi golema razlika. donija vo EU, znaeme na- Sigurno sekomu mu ima vistina dobro. Na raz- padnato v o~i deka tonot li~nite tribini i panel- od Brisel e stanat po- diskusii, politi~arite i tvrd. Duri i Oli Ren, koj intelektualcite izja- vsu{nost e poznat kako vuvaat deka znaat kolku smiren diplomat, be{e se zna~ajni slobodnite i prili~no jasen, re~isi da demokratski izbori vo sakame da poveruvame Makedonija. Me|unarod- deka po 17.12.2005 g. iz- nata zaednica vo Make- mina rokot na po{te- donija postojano se zala- duvawe i ottoga{ site ga za fer, slobodni i zboruvaat mnogu jasno. Na demokratski izbori. No, do koga i po~etokot na godinata s¯ u{te kolku pati povtorno? Vsu{nost, povle~eno, no sepak jasno, od Bri- site ve}e znaeme s¯, ili ne? Nikoj sel dojde porakata deka izborite }e ve}e ne mora da go objasnuva poimot bidat odlu~uva~ki za brzinata na "skandinavski izbori# i "evropski procesot na integracija na Makedo- standardi#.
    [Show full text]
  • EHO132 Layout 1
    KLIKNI! ^itajte ne i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mk br. 132 17.10.2019 SKOPJANI NE PRIFA]AAT PAK DA IM SE BRCNE VO XEBOT [ilegov[ilegov dada nene planiraplanira poka~uvawepoka~uvawe nana danokotdanokot MANU i drugite institucii }e zucnat li nana imot,imot, nekaneka sese u~iu~i dada ne{to za ultimatumot tro{itro{i doma}inskidoma}inski od Sofija? Gradona~alnicite mu davaat i premnogu na gradot, zatoa Skopje e prenatrupano Na GTC mu treba vistinsko gu{kawe, nikako da si go vrati sjajot 2 RETROVIZOR 147 stanovi dozvoleni za gradba vo Skopje, samo 22 ne se vo Aerodrom Op{tina Aerodrom }e se trupa so novi zgradi. Ovaa skopskata op{tina e ubedlivo vode~ka spored brojot na izdadeni dozvoli za gradba na stanovi vo tekot na mesec av- gust. Ova go poka`uvaat podatocite koi gi objavi Dr`avniot zavod za statistika, a spored koi od 147 stanovi za koi bile iz- dadeni odobrenija za gradba samo 22 nema da se gradat na podra~jeto na Aerodrom, site ostanati se nameneti za „spalnata soba na Skopje” kako {to go narekuvaat skop- jani Aerodrom. Pokraj atraktivnosta na ovaa op{tina za Kone~no urnata gradba, pri~inite za ovaa ekspanzija treba da se bara i vo faktot {to vo op{tinite peralnata koja Centar i vo Karpo{ na sila se u{te e mora- pre~e{e na torium za gradba na novi zgradi poradi preispituvawe na urbanisti~kite planovi. bulevarot „Treta makedonska Pajak vozilata kako da se natprevaruvaat brigada“ koj pove}e avtomobili }e sobere Dolgogodi{niot Pajakot e najaktivniot del od grad- kirani i podignati vozila, 64 se ot- pro blem so peralnata skata administracija i mehanizacija.
    [Show full text]
  • Medijska Kultura 004-2013 .Pdf.Pdf
    MEDIJSKA KULTURA Međunarodni (regionalni) naučno stručni časopis MEDIA CULTURE International (regional) scientific journal Redakcija / Editorial board: Budimir Damjanović (Nikšić), Mr Željko Rutović (Podgorica), Janko Nikolovski (Skoplje), dr Đorđe Obradović (Dubrovnik), Mirko Sebić (Novi Sad), dr Zoran Tomić (Mostar) Glavni urednik / Editor: Budimir Damjanović Izdavač/Publisher: NVO Civilni forum Nikšić Grafičko oblikovanje i priprema za štampu / Design and prepress: Veljko Damjanović, Grafička radionicaSPUTNJIK , Novi Sad Adresa i kontakt: Ul. Peka Pavlovića P+4/s Nikšić, Crna Gora e-mail: [email protected] Štampa / Print: IVPE – Cetinje Tiraž / Circulation: 350 primjeraka ISSN 1800-8577 Medijska kultura je regionalni projekat naučnih časopisa MediAnali – Dubrovnik, Mioko – Novi Sad i Medijska politika – Nikšić, osnovan na I Forumu naučnih medijskih časopisa održanom u Mojkovcu 5. i 6. jula 2010. Media culture is regional project of scientific journalsMediAnali – Dubrovnik, Mioko – Novi Sad i Medijska politika – Nikšić, established on I Forum of scientific journals held in Mojkovac on 5th and 6th July of 2010. NAUČNO STRUČNI ČASOPIS IZ OBLASTI MEDIJA NIKŠIĆ + NOVI SAD + DUBROVNIK + MOSTAR Uvodni aspekti na temu: Medijska koncentracija Ne može se dovoljno naglasiti značaj ovog pitanja i temu koju posta- vlja “Medijska kultura”, čija se težina proteže, zadire i utiče na sa me temelje slobode izražavanja misli i informisanja. Položaj i značenje medijske koncentracije zahtijeva već na samome počet- ku nekoliko opštih primjedbi, kao podrška naučnim radovima i aspekata koji slijede na sledećim stranicama. Valja posebno podvući da problematika medijske koncentracije (kao jedna od opasnosti po slobodu u parlamentarnim demokratija- ma) ima svoj kontinuitet u dosadašnjoj uređivačkoj politici cr- nogorskih časopisa i istraživačkih centara posvećenih naučno – stručnim pitanjima iz oblasti medija i istraživanju medija i društva.
    [Show full text]
  • TV Azteca/Comarex: Four Telenovelas and More…
    12 PRENSARIO INTERNATIONAL PRENSARIO INTERNATIONAL 12 COMMENTARY WELCOME TO THE NEW CEE CONTENT MARKET I want to be honest with you, our read- showing this evolution, full of top broad- ers… when we had to start preparing this caster testimonies, figures and reports Natpe Budapest issue, we were a bit disap- that we’ve never got so good before in pointed, because many companies speak the region. As you know, our publication bad about the event, and the moment of is based in Latin America, and having so Central & Eastern Europe is not good, with strong participation from CEE broad- the economical crisis going on. But when casters and big content players, it is a big we began making interviews and articles, satisfaction for us. Even at the other side we’ve got feeling better and better. of the Atlantic Ocean, it is very difficult On one hand, in Central and Eastern for us to generate an edition so rich like Europe is being developed a huge new this one. Please read it and take your own market, full of investments and new TV opinion… channels, a real new media multiplatform environment. Now there is no money, THE BASICS but soon, when the situation gets better, For those reading Prensario Interna- a bubbling river of opportunities and tional for the first time… this publica- emerging businesses will take the tion is based on Latin America as I said, scene. It is a question of waiting… but has more than 20 years covering the and of working from now. whole international market, and now it On the other hand, we could manages strong coverage and feedback make an unique edition from all regions.
    [Show full text]
  • Sakam Da Ka`Am 1997 ‡ 2001 Goran Mihajlovski
    Goran MIHAJLOVSKI SAKAM DA KA@AM 1997 ‡ 2001 DNID "Ogledalo" DOO ‡ Redakcija VEST SKOPJE, 2002 Izdava: DNID "Ogledalo" DOO ‡ Redakcija VEST, Skopje Za izdava~ot: Goran Mihajlovski * Korica: Dizajn studio "Ogledalo" Foto: VEST Lektura i korektura: Maja Bra`anska Podgotovka za pe~at: "TIHA" DOOEL ‡ Skopje, Pe~at: Pe~atnica "Nova Makedonija", Skopje Tira`: 500 primeroci * Izdavaweto na knigata finansiski go pomogna Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija ISBN 9989-2047-0-5 goran mihajlovski sakam da ka`am 1997 ‡ 2001 DNID "Ogledalo" DOO ‡ Redakcija VEST SKOPJE, 2002 prazna Sekoj od nas imal, ili ima ne{to {to sakal da go ka`e, da go spodeli so drugite. Nekoj toa go pravi tivko {epotej}i, a nekoj go izgovara glasno. Mojot drugar i kolega Goran sekoja sabota, eve ve}e dvanaesetta godi- na, od 1991 godina vo "Ve~er", a od 2000 godina vo "Vest", sekoja sabota, redovno na negovite ~itateli im go ka`uva ona {to go misli i ona {to go zabele`al, neoptovaren od toa kolku akterite vo negovoto ka`uvawe }e mu zabele`at na negovoto glasno razmisluvawe. Vo godinite na na{eto sekojdnevno drugaruvawe imav mo`nost da sle- dam od strana kako se ra|a negovata sabotna kolumna. Toa pribli`no odi vaka: Piej}i kafe vo nekoja kafeana, ti pravi{ muabet so nego, a toj ~as te sledi, ~as se isklu~uva. Vadi liv~iwa, bara penkala od kelnerite, ne{to zapi{uva i vragolesto se sme{ka. Postojano e vo nekakva frka. Mislam de- ka go razbiram. Frkata e negovata potraga po pikanteriite od sekojdnevieto za da gi servira vo negovoto meni so ednostaven naslov: "Sakam da ka`am".
    [Show full text]
  • Vestite I Izvestuvaweto
    VESTITE I IZVESTUVAWETO D-r Qubomir Jakimovski I. Po 1990 godina Makedonija do`ivea vistinska eksplozija vo razvojot na elektronskite mediumi. Vo 1998 godina so dodeluvaweto koncesii be{e konstituiran noviot komercijalen sek- tor vo zemskata radiodifuzija. Sozdaden e realen pluralizam: nasproti 30-te javni radiodi- fuzeri so preku 40 radio televiziski programi, se legalizirani i nad 110 komercijalni progra- mi. Poseben zna~aen segment na kompletiraweto na mediumskiot pejza` pretstavuva{e startot na satelitskata televiziska programa. Dodeluvaweto koncesii na operatorite na kabelskite radioteleviziski mre`i nesomneno }e pretstavuva negovo zaokru`uvawe. Nivniot broj na po~etokot se o~ekuva da bide pove}e od pedeset.Digitalniot razvoj na televiziskata tehnologija i novata kompjuterska tehnologija ja (re)dizajniraat mediumskata scena: novi i (ne)predvidlivi kombinacii na kompjuterizirana terestrijalna, kabelska i satelitska televizija, nova videotehnologija i formati/servisi. Makedonskite iselenici, preku Internet ve}e nekolku godi- ni sledat pove}e radioprogrami od Makedonija. Osven “real radio” od sredinata na 2000 godina vo Makedonija zapo~na erata i na “real video”. So razvojot na novite audiovizuelni servisi (tele{oping, video on demand, on line, itn.) u{te pove}e }e se promeni pazarot, no i klasi~niot odnos sodr`ina-medium/recipient-publika. Vo Makedonija legalno se emituvaat okolu 150 radio i televiziski programi vo javniot i vo privatniot sektor. Mal e brojot na onie koi nemaat vesti ili drug vid informativni emisii. Stanuva zbor za isklu~itelno obemna ponuda na informativ- na programa. Koga stanuva zbor za vestite, t.e. za centralnite dnevno-informativni emisii bitno e da se ima predvid deka: (1) tie se proizvedeni od radiodifuzni organizacii na nacionalno nivo, so razvieni sovremeni tehnologii; (2) potencijalno istovremeno dopiraat do mno{tvo lu|e; (3) ne postoi ograni~uvawe vo dostapnosta, t.e.
    [Show full text]
  • Q2AW2010-Final.Pdf
    [esti izve{ taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Makedonija vo EU „ZA POMALKU POMALKU POZITIVNITE RABOTI“ Juli 2010 „ZA POMALKU POMALKU POZITIVNITE RABOTI“ [esti izve{taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Makedonija vo EU Izdava: Fondacija Institut otvoreno op{ testvo – Makedonija Za izdava~ ot: Vladimir Mil~ in, Izvr{ en direktor Podgotvil: Makedonski centar za evropsko obrazovanie i Fondacija Institut otvoreno op{ testvo – Makedonija Lektura: Abakus Likovno-grafi~ ko oblikuvawe: Brigada Dizajn Pe~ at: Propoint Tira` : 750 primeroci CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka ,,Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 341.171.071.51(4-672EU:497.7)“2009/10“ ZA pomalku pomalku pozitivnite raboti : {esti izve{taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Makedonija vo EU. - Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2010.- 90, 86 str. ; 18x24 sm Nasl.str. na pripe~atenoiot tekst : Abouth the less positive things. - Obata teksta me|usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki. - Tekst na mak. i angl. jazik ISBN 978-608-218-070-0 a) Makedonija - Za~ lenuvawe - Evropska Unija - 2009-2010 COBISS.MK.ID 84505610 SODR@INA I. KADE SME VO JULI 2010 GODINA? 5 2.8. Dosie za uspehot na Upravniot sud 34 1. VLADATA VO SVOJ FILM 6 2.9. Vlasta i Ustavniot sud i natamu vo klin~ 35 2. U^IME DA ^ITAME 8 2.10. Zaklu~oci i preporaki 35 3. REVIZIJATA SÈ U[TE VO FIOKA 12 3. ZATVORITE O^AJNI 36 4. MEDIUMITE VO KAFEZOT NA TOTALITARIZMOT 13 3.1. Res, non verba! 36 5. GLASOT NA GRA\ANITE 16 3.2.
    [Show full text]
  • Svetlo ZELENA Predlog Dizajn.Qxd
    V O D I ^ ZA NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO VO SFERATA NA UPOTREBATA NA JAZICITE NA ETNI^KITE ZAEDNICI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA oktomvri 2008 godina Vodi~ za nacionalnoto zakonodavstvo vo sferata na upotrebata na jazicite na etni~kite zaednici vo Republika Makedonija Izdava~i: Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija Zdru`enie na gra|ani za poddr{ka na me|uetni~ki dijalog i razvoj na zaednicata „Zaedni~ki vrednosti“ Za izdava~ite: Vladimir Mil~in Hajrije Ahmed Avtor: Darko Janevski Lektura na makedonski jazik: Elka Ja~eva - Ul~ar Jazi~na redakcija - prevod: Albanski jazik – Sami Bu{i Turski jazik – Talat Selim Romski jazik – Qatif Demir Srpski jazik – Lidija Kungulovska Vla{ki jazik – Qubica \or|ieva Bosanski jazik – Emina Kurtovi} Angliski jazik – Len~e ^adlovska Dizajn i pe~atewe: Brigada dizajn Tira`: 4000 “This publication has been produced with the assistance of the European Union. The contents of this publication are the sole responsibility of the author, Foundation Open Society Institute – Macedonia and Common Values and can in no way be taken to reflect the views of the European Union.” 2 @iveewe vo multietni~ka sredina - gra|ani so ednakvi prava, mo`nosti i za{tita SODR@INA VOVED 5 RELEVANTNA ME\UNARODNA REGULATIVA 21 RAMKOVEN DOGOVOR 23 USTAV 25 ZAKON ZA UPOTREBATA NA JAZIK [TO GO ZBORUVAAT NAJMALKU 20% OD GRA\ANITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 28 I VO EDINICITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA ZAKON ZA UPOTREBATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK 29 UPOTREBA NA JAZIKOT VO SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 30 OBJAVUVAWE NA ZAKONITE I NA DRUGITE
    [Show full text]
  • Tteeellleeefffooonnnssskkkiii Kkaaarrrtttiii~~~Kkkii Se Sobiraat
    Revija SABOTA 16/NEDELA 17 FEVRUARI 2002 21 SKANDAL ZO[TO NE SE EMITUVA[E SNIMKATA OD "ZLATNA BUBAMARA NA POPULARNOSTA" nSnimkata od "Zlatna bubamara na po- pularnosta" ne se emituva{e na A1 tele- AA11 veli deka se {titi vizija bidej}i vo TV-ku}ata bile luti na samobendisanite falbi na Latas koj iz- la`al deka sitelovite vesti se najgleda- od manipulaciite na ni i najvlijatelni, iako konkurentskata televizija dobi mnogu pove}e nagradi Pettata, jubilejna vi}-Latas, koj na "Bubama- LLaattaass "Zlatna bubamara na popu- ra" dobi nagrada za ured- larnosta" zavr{i so skan- nik-prezenter, a vo vestite nizatori, da go izrabotat - dal. Skandalot se slu~i me- vo 18 ~asot objavil deka go izrabotile. "Deka sî e vo |u A1 televizija i radio vestite na Sitel se nagra- red, veli Petrovi}, poka`a Bubamara, den po odr`uva- deni, deka se najvlijatelni i reakcijata na publikata weto na manifestacijata, i najgledani vo dr`avava. vo Univerzalna sala, koja otkako A1 televizija odbi Urednikot na A1 tele- be{e voodu{evena. Snim- da ja emituva snimkata od vizija, Aco Kabranov, vo kata e vo A1 i se nadevam zabavata poradi samofal- 18.45 ~asot go zabranil deka }e ja objavat za{to bata na Dragan Pavlovi}- emituvaweto na snimkata, imame dogovor i spored toj Latas, vo vestite na TV Si- iako na samata manifesta- dogovor i programskata {e- tel. cija "Bubamari" dobija i ma na televizijata treba da Snimkata od manifes- novinarite na negovata te- se emituva. Vo taa snimka tacijata vo Univerzalna sa- levizija Biqana Sekulov- }e se vidi koj za {to dobil la treba{e da se emituva vo ska i Sne`ana Lupevska, nagrada i deka site nagra- ~etvrtokot ve~erta, od 20 potoa animiraniot Pecko deni dobija golem aplauz.
    [Show full text]