Kinopis29-30 Posledno.Pmd 1 28.09.2004, 20:29 ISTRA@UVAWA / RESEARCHES / RECHERCHES

KORICAFRONT29-30.qxd 03.10.200401:40Page1

KINOPIS 29-30, 2004 KORICAFRONT29-30.qxd 03.10.2004 02:02 Page 2

Predistorija na filmot

Predistorija na filmot spisanie za istorijata, teorijata i kulturata na filmot i na drugite umetnosti KINOPIS Journal on the Film History, Theory and Culture and the Remaining Arts KINOPIS Revue de l'histoire, de la théorie et de la culture du cinéma et d'autres arts

SODR@INA / CONTENTS / CONTENU

JUBILEJ / JUBILEE / OCCASION

60 godini od ASNOM/60 Years ASNOM / 60 ans ASNOM Promocija na DVD izdanija na makedonskite igrani filmovi / Promotion of DVD editions of the Macedonian feature films / Promocion des DVD publications des films de fiction macédoniens

Boris Nonevski: Promotivna re~ 5 Boris Nonevski: Addressing Discours promotionel

ISTORIJA / HISTORY / HISTOIRE

Prilozi za istorijata na filmot vo Makedonija / Contributions on the history of film in Macedonia / Récits sur lhistoire du cinéma en Macédoine)

Ilindenka Petru{eva: Zanaet~iskiot esnaf i filmot (za kinata vo 13 zanaet~iskite domovi vo Kumanovo i vo Prilep) Ilindenka Petrueva: The Craftsmen Guild and the Film (on the cinemas in craftsmens centers in Kumanovo and Prilep) LES CORPORATIONS ARTISANALES ET LE CINÉMA (les cinémas des Maisons des artisans à Prilep et à Kumanovo)

PREDISTORIJA / PRE-HISTORY / PREHISTOIRE

27 Donata Pezenti Kampawoni/Loren Manoni: Magi~ni kutii (3) Donata Pesenti Campagnoni/Lorain Mannoni: Magical Boxes (3) Les boîtes magiques (3)

TEORIJA / THEORY / THEORIE

Georgi Vasilevski: Golemite po~etoci na teorijata na filmot 31 Sergej Ejezen{tejn Georgi Vasilevski: The Great Beginnings of the Film Theory - Sergei Eisenstein Les grands débuts de la théorie du cinéma - Sergei Eisenstein

Sergej M. Ejzen{tejn: Dijalekti~ki pristap kon filmskata forma 36 Sergei M. Eisenstein: The Dialectic Approach to the Film Form Laccès dialectique à la forme de cinéma

Kinopis29-30 posledno.pmd 1 28.09.2004, 20:29 ISTRA@UVAWA / RESEARCHES / RECHERCHES

Mimi \orgoska-Ilievska: Intermedijalnosta kako segment na 49 prou~uvaweto na filmot Mimi Gjorgoska - Ilievska: The Inter-Media Aspect as a Segment of the Film Research Lintermédiaire - un segment de létude du cinéma

FILMSKI TREZORI / FILM TREASURIES / TRÉSORS DE CINÉMA

Sla|an Penev: Stenli Kjubrik (1928-1999) filmskiot hirurg na 61 dvaesettiot vek Slagjan Penev: Stanley Kubrick (1928 - 1999) - The Film Surgeon of the Twentieth Century Stanley Kubrick (1928-1999) - Le chirurgien de cinéma du XXe siècle

IZVESEN POGLED / CERTIAN VIEW / CERTAIN REGARD

78 Vladimir Ilievski: Filmskoto delo nasproti dr`avata i zabranata Crniot bran vo jugoslovenskata kinematografija Vladimir Ilievski: The Film Work Opposed to the State and the Ban - The Film Noir in the Yugoslavian Cinematography Luvre de cinéma vis-à-vis lÉtat et linterdiction - La vague noire dans la cinématographie Yougoslave

IN MEMORIAM / A LA MÉMOIRE DE

Ilindenka Petru{eva: Ta`no e koga zaminuvaat prijatelite 84 (Miron ^erwenko, 1931-2004) Ilindenka Petrueva: It Is Sad When Friends Are Leaving (Miron Tchernenko, 1931 - 2004) La tristesse pour lami qui nous a quittés (Miron Tchernenko, 1931-2004)

Miron ^erwenko: Sami za sebe 88 Miron Tchernenko: Each for Oneself Nous-mêmes seuls

POVODI / OCCASIONS / OCCASIONS

Miroslav ^epin~i}: Nepodmitlivata doslednost na 91 neotpoviklivosta (se}avawe na Branko Varo{lija) Miroslav ^epini~iþ: The Incorruptible Persistence of the Irrevocability (memories of Branko Varolija) La conséquence incorruptible de lirrévocabilité (la mémoire à Branko Varolija)

Branko Varo{lija: Za kinoto na Pane Nape 95 Branko Varolija: On The Cinema of Pane Nape Le cinéma de Pane Nape

FESTIVALI FILMOVI / FESTIVALS FILMS / FESTIVALS FILMS

98 Blagoja Kunovski: Festivalski diptih (za festivalite vo London/ 2003 i vo Berlin/2004)

Kinopis29-30 posledno.pmd 2 28.09.2004, 20:29 Blagoja Kunovski: Festival Diptych (on the festivals in London, 2003 and Berlin, 2004) Diptyque de festival (les festivals de cinéma à Londres/2003 et à Berlin/2004)

@arko Kujunxiski: Se vikam Skopje fest, Skopje film fest 007 (kon 110 7. Skopski filmski festival) Zarko Kujundiski: My Name Is Skopje Fest, Skopje Film Fest 007 (on the 7th Film Festival in Skopje) Je mappelle Skopje fest - le Festival de cinéma à Skopje (le 6e Festival de Cinéma à Skopje)

Viktor Kanzurov: Ne`niot bakne` me|u `ivotot i filmot (me|u 122 drugoto i za filmot na Ken Lou~ Ne`en bakne`) Viktor Kanzurov: The Gentle Kiss of Life and Film (among other topics, on the film of Ken Loach Gentle Kiss) Le baiser tendre entre la vie et le cinéma (le film de Ken Loach Un baiser tendre)

Sun~ica Unevska: Misterioznata vrska me|u umetnikot i negovata 125 inspiracija (za knigata Devojkata so biserna obetka i za istoimeniot film na Peter Veber od 2003 godina) Sun~ica Unevska: The Mysterious Connection Between the Artist and the Inspiration (on the book The Girl With a Pearl Earring and the film by Peter Webber from 2003) La liaison mystérieuse entre lartiste et son inspiration (le livre La fille à la boucle doreille de perle et le film de Peter Webber de même titre, 2003)

Petar Volnarovski: ^ovek na ~oveka mu e. pes?! (za filmot 130 Dogvil na Lars von Trier, 2003 godina) Petar Volnarovski: Man to Man ??... Dog?! (on the film Dogville by Lars von Trier, 2003) Lhomme est un loup pour le chien (le film Dogville de Lars von Trier, 2003) @arko Trajanoski/Marko Petru{evski: Dvaeset i devet palmi: 135 francuska di/verzija na Umri ma{ki (dijalog za filmot Dvaeset i devet palmi na Bruno Dimon od 2003 godina) @arko Trajanoski/Marko Petrusevski: Twenty Nine Palms: French di/version of Die Hard (a dialogue script of the film Twenty Nine Palms by Bruno Dumont from 2003) Twentynine palms: Une di/version française du Piège de cristal(dialogue sur le film Twntynine palms de Bruno Dumont de 2003)

FOTOIZLOG / PHOTO WINDOW / PHOTO-ALBUM

140 Anri Kartie-Breson (1908-2004) Henri Cartier-Bresson (1908-2004)

Pe~ateweto na ovoj broj go ovozmo`i

Ministerstvo za kultura

Kinopis29-30 posledno.pmd 3 28.09.2004, 20:29 CRNO SEME

MIS STON

Kinopis29-30 posledno.pmd 4 28.09.2004, 20:29 JUBILEJ

BORIS NONEVSKI 791.43/.44(497.7)(049.3) UDK Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004

PROMOTIVNA RE^

60 GODINI OD ASNOM PROMOCIJA NA DVD IZDANIJA NA MAKEDONSKITE IGRANI FILMOVI VOL^A NO], MIS STON I CRNO SEME p o~ituvani, Denovive odbele`uvame eden svet den koga republikata za mig stana monarhija za da se proglasi carstvoto na slobodata. Denovive ja simnuvame kapata i se poklonuvame pred mudrosta na eden soj lu|e koi ja pro~itaa slobodata na dlankata na istorijata i go najdoa patot do nezavisnosta na Make- donija.

Od promocijata na DVD izdanijata

Kinopis29-30 posledno.pmd 5 28.09.2004, 20:29 Od Na 2 avgust 1944 godina denot gi pro{iri svoite granici vo eden mig promocijata da gi zbere dvata Ilindena i kopneòt na site lu|e od minatite vekovi. Na na DVD toj den slobodata se izgovori na cel glas i vo ime na onie {to ja {epotea so izdanijata vekovi. Makedonija na 2 avgust 44-tata se oble~e so edna misla tolku jasna {to ja slu{aa i gluvite. Prvoto zasedanie na ASNOM duhot na slobodata go presozdade vo traj- na materija (Panko Bra{narov, ìviot svidetel na dvata Ilindena, vo bri- lijantniot govor na otvoraweto na Zasedanieto politikata ja izvi{i do po- etika). So Deklaracijata za osnovnite prava na gra|aninot na demokratska Makedonija, vo koja bea sublimirani ideite od vrvovite na filozofsko- politi~kata misla i iskustvata na uredenite op{testva, sve~eno se prokla- miraa i se garantiraa osnovnite li~ni, politi~ki, ekonomski, socijalni i kulturni prava i slobodi na ~ovekot. So toj akt Makedonija od egzoti~no ori- entalna politi~ka geografija se proektira vo moderna evropska dràva. Ednakvosta i ramnopravnosta na site gra|ani pred zakonite stanuvaat re- ligija, a slobodata na sovesta i veroispovesta se neotu|ivo pravo. U{te toga{ (do sega) na nacionalnite malcinstva im se osiguruvaat site prava na sloboden nacionalen ìvot. Narodnata vlast, pak, Deklaracijata ja obvrzu- va da ja podiga narodnata kultura i da osigura besplatna prosveta. Zemjata {to ima{e izdràno iljadnici umira~ki, vo koja i drvjata pobegnaa so korewata vo dlabo~inata, pribra sila da sozdava idnina. So odlukite na ASNOM konstituira politi~ki sistem, dràva i institucii so izvonreden kapacitet i delotvornost. Tie bea proniknati od takva socijalno-istoriska maja da odoleat na site turbulencii i tranzicii. Pri toa, za nivnata produktivnost i efikasnost ne be{e presudna nomotehnikata i ve{- tinata na sozdavaweto na zakonite, tuku idejata, idealizmot i entuzijazmot na lu|eto so koi tie go ispolnuvaa nivniot poim. Deklariranite zalo`bi i programskiot proekt na ASNOM, koi bea pottiknati i izvedeni od najvisokite dostreli na politi~ko-filozofskata misla, vo socijalisti~kata operacionalizacija doìveaja izvesna prakti~- na i ideolo{ka redukcija. Me|utoa, tie bea dovolno pottiknuva~ki Makedo-

6 B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 6 28.09.2004, 20:29 Od promocijata na DVD izdanijata

nija vrz nivnite temeli da ostvari najvisok op{testven i kulturen napredok vo seta svoja istorija. Makedonija po Vtorata svetska vojna i osloboduvaweto ima{e mal broj visoko obrazovani lu|e, no zatoa so vonreden intelektualen uset za CRNO SEME

B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004 7

Kinopis29-30 posledno.pmd 7 28.09.2004, 20:29 op{toto dobro i so nacionalna samosvest za sopstvenata misija. Tie lu|e s# u{te vo vojni~ka uniforma, koi planinite gi pretvoraa vo oblaci da ja nato- pat po~vata so srcev do`d za da izrtat semiwata na nivnite tvorbi i tvore{tva, me|u prvite akti go donesoa Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik kako slu`ben jazik. Potem sledea odluki za za{tita na site Od promocijata u~ili{ta, otvorawe na biblioteki i nau~ni institucii, otvorawe na na DVD u~itelski {koli, muzi~ko i umetni~ko u~ili{te, proglasuvawe na dr`avni izdanijata i crkveno-narodni praznici. Se sozdade knigoizdatelstvo na Makedonija, se

8 B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 8 28.09.2004, 20:29 formira Makedonskiot naroden teatar i se povede grià za kul- turnoto nasledstvo. Za ne{to pove}e od godina dena se formira mreàta na kulturni institucii so {irok registar na aktivnosti. Vo Makedonija se organiziraa analfabetski kursevi, no vo isto vreme se formiraa fakulteti, in- stituti i drugi univerzitetski ustanovi. Nosena na branot na ob- novata, ispolneta so graditelski entuzijazam, Makedonija napravi herojski kulturen i civilizaciski is~ekor, dotoga{ nezabeleàn vo evropskata praktika.

* * *

So odluka na Prezidiumot na ASNOM od 2 fevruari 1945 godina e formiran Otsek za kinematografija pri Poverenstvoto za trgovija i snabduvawe, ~ija zada- ~a e da vr{i distribucija i raspredelba na filmovi niz postojnata kinomre`a vo Republikata. Nekolku meseci podocna e formirana i Filmskata direkcija za Makedonija (FIDI-

CRNO SEME

B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004 9

Kinopis29-30 posledno.pmd 9 28.09.2004, 20:29 MIS STON MA) so zada~i {to se odnesuvaat na re~isi site segmenti na kinematografi- jata. No posebna naglaska vo rabotata na ovaa Direkcija e nabavkata i ras- predelbata na filmovite, kako i nacionalizacijata na kinata vo Makedoni-

VOL^A NO]

10 B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 10 28.09.2004, 20:29 ja. Edna godina podocna, so Re{enie na Ministerstvoto za prosveta na NRM od 9 avgust 1946 godina e formirano Pretprijatieto za raspredelba, pregled i popravka na filmovi RASFILM. Zna~i, konstituiraweto na makedonskata kinematografija odi so zabrzan ritam. I taka, na 2 juli 1947 godina e formirana Komisijata za kinematografija pri Vladata na Narodna Republi- ka Makedonija so zada~a da se griì za organizirawe na filmskoto proizvodstvo, za obezbeduvawe na tehni~kata baza za toa proizvodstvo, za izdigawe/obrazuvawe na filmski kadri, za izgotvuvawe na razvoen plan za ki- nofikacija itn. So re{enie, isto taka, na Vladata na NRM od 21 avgust 1947 godina e osnovano pretprijatieto za proizvodstvo na filmovi Vardar film. Po pionerskiot podvig na bra}ata Manaki, koi na po~etokot na filmskata epoha gi snimija prvite ìvi sliki vo Makedonija, i obidot za sozdavawe na nacionalna kinematografija od strana na Arsenij Jovkov po povod odbeleùvaweto na 20-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie vo 1923 godina, so inicijativata na Prezidiumot na ASNOM zapo~nuva vtoriot po~etok na makedonskiot film, no sega na institucionalno nivo, so {to se zaokruùvaat trite segmenti na nacionalnata kinematografija: proizvodstvoto, distribucijata i prikaùvaweto na filmovi. Istata, 1947 godina, se pojavuvaat prvite ostvaruvawa na doajenite na makedonskiot film, dokumentarcite VO IZBORI ZA NOVI POBEDI na Blagoja Drnkov i @ITO ZA NARODOT na Traj~e Popov. Za nekolku godini, snimaj}i go vo 1952-ta prviot igran film FROSINA, po scenario na Vlado Maleski, a vo reìja na Voislav Nanovi}, makedonskite filmaxii na delo pokaàa deka se dorasnati da se soo~at so najsloènite kinematografski predizvici, kako {to e realiziraweto na dolgometraèn igran film. So vtoriot makedonski igran film VOLÂ NO], snimen vo 1955 godina po sce- VOLÂ NO]

B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004 11

Kinopis29-30 posledno.pmd 11 28.09.2004, 20:29 MIS STON

nario na Slavko Janevski i vo reìja na France [tiglic koj eve na publikata $ e dostapen i vo DVD mediumot, na{ite sineasti pravat is~ekor i na kinesteti~ki plan. Vo negovata scenaristi~ko-dramatur{ka predlo{ka poe- tikata e evidentno emancipirana od politikata. Nasproti idealiziraweto na stvarnosta, glorifikacijata na protagonistite na revolucijata i sozdavaweto na neustra{ivi likovi-monoliti, koe go sugerira{e zvani~nata ideologija, vo VOLÂ NO], izbegnuvaj}i go toj {ablon, likovite kako del od edna zaedni~ka tragedija vo vojnata se prikaàni so site janyi i nedoumici, kolebawa i stravovi {to na prikaznata i dava dopolnitelna ~ove~ka dimenzija i uverlivost. Makedonskiot igran film so FROSINA i VOLÂ NO], preku MIS STON, MIRNO LETO i CRNO SEME, do PRED DO@DOT na Mil~o Man~evski i GOLEMATA VODA na Ivo Trajkov ima{e podemi i padovi, vrvni kinestetski ostvaruvawa, no i filmovi koi ne ostavija osoben vpe~atok kaj publikata i kritikata. So relativno skromnata produkcija toj ne prerasna vo filmska industrija, me|utoa, vo svojata evolucija gi osvoi bezmalku site rodovi i ànrovi i ostvari beleìti kreativni rezultati, koi bea prepoznati i nagraduvani na doma{nite, biv{ite jugoslovenski i me|unarodni festivali. Makedonskiot film e del od na{ata tradicija i od na{iot kulturen identitet. Vo nego se reflektiraat sovremenite nastani, no niz okoto na filmskata kamera e posreduvano i zapomnato na{eto minato. Toa e u{te edna pri~ina i na vakov na~in i po ovoj povod da se navra}ame na nego. Za{to, tie {to ne go pametat minatoto se osudeni da go povtoruvaat. Zatoa, realiziraj}i go proektot za izgotvuvawe na DVD izdanija na filmovite VOLÂ NO], MIS STON i CRNO SEME, so koj go odbeleùvame 60- godi{niot jubilej na Prvoto zasedanie na ASNOM, nie osven {to se potsetu- vame i ja iskaùvame svojata po~it kon minatoto, so ovoj potfat vr{ime i svoevidna za{tita na tie filmski ostvaruvawa za da se so~uvaat za idnite pokolenija.q

Skopje, 29 juli 2004

12 B. Nonevski, Promotivna re~, Kinopis 29/30(16), s. 5-12, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 12 28.09.2004, 20:29 ISTORIJA

ILINDENKA PETRU[EVA UDK 791.45(497.7)(049.3) Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

ZANAET^ISKIOT ESNAF I FILMOT

(ZA KINATA VO ZANAET^ISKITE DOMOVI VO KUMANOVOp I VO PRILEP) eriodot od pojavata na prvite podvi`ni sliki vo Makedonija (1897) pa s# do periodot po Vtorata svetska vojna koga se insti- tucionalizira makedonskata kinematografija vo site svoi segmenti go narekuvame, ednostavno, period na spontana kinematografija. Zo{to taka? Poradi najednostavnata mo`na pri~ina s# bilo prepu{teno na inicijativata na agilni poedinci, koi vo filmot otkrile mo`nost za pro{iruvawe

Prilep me|u dvete svetski vojni

Kinopis29-30 posledno.pmd 13 28.09.2004, 20:29 na svojata qubopitnost kako na planot na tvore~kata kreacija, taka i na planot na profitot. Isklu~ok bila rabotata na Higienskiot zavod od Skopje, koj projavuva organizirana kinematografska dejnost, najnapred vo 1927 godina so filmsko prikaùvawe/zdravstveno educirawe na naselenieto, a nekolku godini podocna i so sopstveno proizvodstvo na zdravstveno-edukativni filmovi. Od prethodno spomnatata privatna inicijativa na poedincite na planot na kreativnata kinematografija, vo ovaa prigoda, }e gi spomneme, najnapred: neodminlivite bra}a Manaki, pa Kiril Minoski, Blagoja Drnkov, Risto Zerdeski, Blagoja Pop Stefanija, Sifrid Miladinov, dodeka, pak, na reproduktiven plan bi ja odbeleàle kinaxiskata rabota na: ômovci, Napevci, Krtevi, Ikonomovi, Xonovi, Petkovci i redica drugi qubopitni- ci, koi, pokraj ostanatoto, se nadevale deka preku kinoto }e obezbedat po- soliden prihod. Del od kinaxiite za realizirawe na kinoprikaùva~kata rabota zemale pod zakup razni prostorii, naj~esto kafeanski ili hotelski sali, potoa sali vo zgradite na sokolanite (izgradeni vo dvaesettite i triesettite godini), no del od niv izgradile i namenski (postojani) kina. I tokmu vo ovoj period, zna~i me|u dvete svetski vojni, registrirame i edna druga, mo{ne interesna pojava. Toa e izgradbata na zanaet~iskite domovi vo Ku- manovo i vo Prilep, vo koi zna~ajno mesto zazema i kinoprikaùva~kata dejnost. Pojavata i rabotata na ovie, taka da kaème, specijalizirani domovi e rezultat na anga`manot na zanaet~iskite esnafi od ovie dva grada.

***

Na po~etokot od dvaesettiot vek vo stopanstvoto na Makedonija (toga{ edinstvena teritorija vo ramkite na Osmanliskata imperija) predni- ~ele zemjodelstvoto, sto~arstvoto, zanaet~istvoto i trgovijata. No, vo eden kus vremenski interval (od 1912 do 1918 godina) teritorijata na Makedoni- ja se pretvora vo re~isi neodminlivo popri{te na èstoki sudiri na brojni i raznovidni vojski. Izginaa golem broj Makedonci (za tu|i interesi). So Bukure{kiot dogovor od 1913 godina e raspar~ena edinstvenata etni~ka teritorija na Makedonija. Ja podelija sosedite. Ova go potvrdi, so mali kore- kcii, i Versajskiot dogovor po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna. Make- donija izleze od vojnite iscrpena, opusto{ena. Golem del i od Turcite i od Makedoncite se iselija, koi vo sosednite zemji, koi preku okeanite.(1) Se zat- vorija }epencite vo ~ar{iite. No, nasproti s#, treba{e da se prodolì so ìvotot. @ivotot na onie {to ostanaa. Zanaet~istvoto, koe vo toj period registrira okolu 70 zanaeti (kova- ~i, kazanxii, nalbati, kalajxii, alvaxii, kolari ), pokraj so povoeniot pus- to{, se soo~uva i so pojavata na konkurencija od industrijalizacijata (bav- na, no sigurna). Zamiraat odredeni zanaeti, lu|eto se orientiraat kon drugi (poprofitabilni) ili, pak, kon zemjodelstvoto. Svetskata ekonomska kriza od po~etokot na triesettite godini }e zadade nov udar i na zanaet~istvoto, no i na industrijata. No, kako {to slabee krizata, taka povtorno se razgoru- va soperni{tvoto me|u zanaet~istvoto i neodminlivata/nadoa|a~ka industrijalizacija. Pa taka, vo maj 1934 godina, na IV konferencija na Zanaet- ~iskata komora vo Skopje, }e bidat postaveni barawa za ograni~uvawe na otvoraweto filijali i prodavnici vo Makedonija na golemi industriski pretprijatija, za zabrana na kartelite i bespravnata rabota, za namaluvawe na danocite, za promena na zakonskite propisi I normalno, vlasta ne }e ima sluh za ovie barawa.(2) Pa taka, zanaet~iite, kako i ostanatite u~esnici vo stopanskata dejnost, bile ostaveni sami na sebe da se snao|aat kako znaat i umeat. Te{kata ekonomska polo`ba gi prinuduva zanaet~iite da se organiziraat, preku svojot esnaf, vo nabavno-proda`ni i kreditni zadrugi, ~ii

14 I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 14 28.09.2004, 20:29 celi bile: snabduvawe na naselenieto so stoki po poniski ceni, krediti- Zanaet~iskiot rawe na naselenieto so poniski kamatni stapki, snabduvawe na zanaet~iite dom vo Prilep so surovini i materijali vo gotovo ili na kredit, distribucija na zanaet- denes ~iskite proizvodi, sobirawe {tedni vlogovi od zanaet~iite, kreditirawe na zanaet~iite za izgradba na du}ani i nabavka na neophodni orudija i ma- {ini za rabota itn.(3) Vakvata pojava zapo~nuva nekade od krajot na prvoto desetletie i se razviva, osobeno, vo vtoroto i tretoto desetletie od minatiot vek. Zanaet~iskiot esnaf, pak, od Kumanovo i od Prilep odi u{te ponatamu. Imaat `elba da izgradat svoi zanaet~iski domovi, koi }e prerasnat vo centri na nivnata dejnost, no i po{iroko da stanat mesta kade {to }e se razviva i kulturnata dejnost, osobeno najnoviot izum na svetskite sonuva~i kinoto. Posakale, zamislile i ostvarile!

I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004 15

Kinopis29-30 posledno.pmd 15 28.09.2004, 20:29 Izgradba na zanaet~iskiot KINOTO VO ZANAETÎSKIOT DOM VO KUMANOVO dom vo Kumanovo vo Zgradata na Zanaet~iskiot dom vo Kumanovo se nao|a vo centarot na 1930 godina gradot i e edna od najmarkantnite gradbi izgradeni me|u dvete svetski vojni (pokraj Sokolanata, gradskata bolnica, op{tinskata zgrada, Love~kiot dom itn.). Prikaznata za nejzinata gradba odi vaka: Kumanovo vo periodot za koj stanuva zbor e prete`no zanaet~iski i zemjodelski grad, so toa {to so brzi ~ekori navleguvaat i trgovijata i industrijata. U{te vo 1919 godina (zna~i, neposredno po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna) vo gradot e formirano Zdruènie na zanaet~iite, a ve}e na 26 fevruari 1920 godina (vo prisustvo na pretstavnik od Zanaet~iskata komora od Belgrad) e formiran Zanaet~iskiot esnaf za grad Kumanovo i okolijata @egliovska. Ovaa organizacija imala osnovna cel da gi {titi interesite na zanaet~iite. Vo toa vreme vo Kumanovo egzistiraat vkupno 37 vidovi zanaeti.(4) Rabotej}i sekojdnevno na podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na zanaet~iite, lu|eto od Esna- fot s# pove}e pomisluvale za izgradba na objekt vo koj }e bidat skoncen- trirani site dejnosti na ovaa organizacija. Nivnite èlbi odele i ponatamu: razmisluvale i za kulturnite potrebi kako na svoeto ~lenstvo, taka i po{iroko na kumanovci vo celost. Me|u drugoto, pomisluvale i za edna ubava, moderna kinosala, oti tokmu zanaet~iite bile najredovnite posetiteli vo toga{nite improvizirani kumanovski kina (~as gi ima ~as gi nema,

16 I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 16 28.09.2004, 20:30 Osvetuvaweto te filmski proekcii vo nekoj od du}anite na Tumbata, te filmski proekcii na vo nekoja od centralnite kafeani ili vo nekoj od anovite ili hotelite). Zanaet~iskiot I taka, vo 1924 godina Zanaet~iskiot esnaf na Kumanovo go formira dom vo Fondot na Zanaet~iskiot dom, koj ima zada~a da obezbedi sredstva za iz- Kumanovo vo gradba na zanaet~iski dom vo Kumanovo. Prihodite za ovaa namena doa|ale 1930 godina od razli~ni strani: del od ~lenarinata na zanaet~iite, donacii od poimot- ni gra|ani (dobrotvori, vtemeluva~i), krediti od Zanaet~iskata banka od Belgrad i od bankata Vardar od Skopje (5) Finansiska pomo{ }e dojde i od Zanaet~iskata kreditna zadruga na Kumanovo (vo 1929 godina), od op{tinata kumanovska (vo 1929 godina), ta duri i od pretsedatelot na Ministerskiot sovet na Kralstvoto Jugoslavija (vo 1930).(6) Na 14 fevruari 1927 godina Upravata na Fondot se obra}a do Sudot i Odborot na kumanovskata op{tina so molba da se obezbedi lokacija za domot. Pritoa se navedeni celite i potrebite na idniot dom: Domot }e slu`i kako centar na site zanaet~ii od koj }e se {irat ideite za ekonomsko i kulturno izdigawe na zanaet~iskiot esnaf Domot }e ima pove}e odde- lenija, koi }e korespondiraat so idninata: }e ima pove}e du}ani {to }e se iznajmuvaat i prihodite od toa }e bidat baza za egzistencija na Domot, }e ima nekolku magacini za potrebite na Nabavnata zanaet~iska zadruga, nekolku sobi za besplatno domuvawe na siroma{ni zanaet~ii, }e ima i golema sala za razni sobiri, zabavi, teatarski pretstavi, koncerti, kinopretsta- vi Vo Domot }e ima i ~itali{te Seto ova }e bide za dobroto na zanaet-

I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004 17

Kinopis29-30 posledno.pmd 17 28.09.2004, 20:30 ~iite, no i na site ìteli na Kumanovo (7). Nabrgu lokacijata bila odredena: }e bide toa vo strogiot centar na gradot, na mestoto na Ja{ar-begovite anovi. Sopstvenicite na ovie anovi, Mustafa J. Begovi} i Ja{ar A. Begovi} (rentieri od Kumanovo), na den 29 oktomvri 1929 godina dostavuvaat ponuda za svojot imot 300.000 dinari.(8) Rabotite okolu Domot se pridviùvaat. Proektot go izrabotuva op- {tinskiot inèner Vladimir Antonov, dodeka izveduva~ na grade`nite raboti e pretpriema~ot Krsto Jovanovski. Kamen-temelnikot bil postaven vo mesec mart 1930 godina i po osum meseci, poto~no na 21 noemvri istata godina se izvr{ilo osvetuvaweto na Domot, pridruèno so rasko{na sve~enost odràna vo golemata sala.(9) A taa golema (ili centralna) sala }e bide idnoto kino. Vo prizemjeto na Domot se nao|ale dvaesetina du}ani nameneti za zanaet~iite, a niz eden rasko{en vlez se odelo do prviot kat kade {to, pokraj kancelariite na Zanaet~iskiot esnaf i Upravata na Fondot na Zanaet- ~iskiot dom, se nao|ala golemata sala (18,90h13,50) so golem hol i prostorija za bife. Tokmu vo taa sala }e se smesti novoto moderno kumanovsko kino so kapacitet od 250 sedi{ta, rasporedeni levo i desno od centralniot del na salata kade {to, pak, bile postaveni dva reda masi so po 4 stola za sekoja masa. Na katot, so poseben vlez, se nao|al balkonot vo polukru`na forma. Kinokabinata bila na me|ukat (me|u prviot kat i potkrovjeto, kade {to imalo ìveali{ta za siroma{nite zanaet~ii). Proektorot bil Pate Frer. (10) Upravata na Fondot odlu~ila kinosalata da ja izdava pod zakup, no u{te vo prvite denovi od otvoraweto na Domot zapo~nala redovna filmska programa. Imeno, Upravata go ovlastila kumanovskiot bravar \or|e Jovano- vi} da stapi vo kontakt so skopskoto kino Vardar i da dogovori filmovi za prvoto trimese~je od 1931 godina (11), dodeka ne se razre{i pra{aweto so zakupot. Inaku, u{te na 30 dekemvri 1930 godina Jovanovi} podnel molba do Upravata na Fondot za izdavawe na kinosalata i bifeto pod zakup (12). Pozi- tivniot odgovor na Upravata }e usledi nepoln mesec podocna na 23 januari 1931 godina }e bide potpi{an dogovor za zakup na kinosalata me|u Upra- vata i Jovanovi}. No se ~ini deka modelot za izdavawe na kinosalata pod zakup }e $ sozdade mnogu problemi na Upravata na Fondot. Poradi visokata cena na zakupot, a i poradi, se ~ini, nerentabilnosta na kinoto, re~isi so sekavi~na brzina }e se menuvaat zakupcite. Toa }e dovede, vo odredeni periodi, i do neminovno otkaùvawe na ve}e dogovorenite filmovi so toga{nite distributeri (Artistik film od Belgrad, Adrija nacional film od Belgrad, Avala film od Zagreb i drugi). \or|e Jovanovi} rabotel samo nekolku meseci, pa ve}e vo juni 1931 godina, vo vesnikot Gostilni~arski glas od Belgrad }e se pojavi oglas za izdavawe na kinosalata, kafeanata i kinoproektorot pod zakup. (13) Na ovoj oglas }e se javat pove}e zainteresirani, no Upravata na Fondot }e se odlu~i za provereniot kinaxija Dimitrie Niku{evi}, koj ve}e uspe{no rabotel so skopskoto kino Apolo. Dogovorot }e bide sklu~en na 27 oktomvri 1931 godina, so va`nost do 1 oktomvri narednata godina, no ve}e kon sredinata na mesec maj od 1932 godina Niku{evi} }e ja napu{ti rabotata so ova kino. (14) Nema precizni podatoci {to se slu~uvalo so kinoproekciite vo periodot do mart 1933 godina, koga vo salata na Zanaet~iskiot dom, spored vesta {to ja donesuva vesnikot Vardar od 26 mart 1933 godina, se vselilo ve}e postoe~koto kumanovsko kino Uranija, ~ii organizatori bile mladite kumanovski intelektualci Stojan Malinski, Sre}ko Dimovski i Boris Trajkovski-Cicija. No, se ~ini deka nemalo prekin na rabotata na kinoto, bidej}i tokmu vo toj period filmskiot repertoar }e go dogovara Ki- ro An|elkovi}, pretsedatel na Fondot na Zanaet~iskiot dom. Imaj}i ja predvid prepiskata me|u Upravata na Fondot i Kralskata banska uprava na Var-

18 I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 18 28.09.2004, 20:30 Zanaet~iskiot dom vo Kumanovo denes

darska banovina, najverojatno ovoj period e iskoristen i za tehni~ko doo- premuvawe na kinoto i postavuvawe na site, so zakon definirani uslovi. Na 29 mart 1933 godina, Banskata uprava, po izvr{eniot tehni~ki uvid, izda- la dozvola za rabota na kinoto. (15) I da se vratime kaj kinoto Uranija. Toa rabotelo samo nekolku meseci i ve}e na 20 juni 1933 godina Upravata na Fon- dot mu go iznajmuva kinoto na kafexijata Manasie Krsti} (16), no ve}e vo po~e- tokot na 1935 godina kinoto dobiva nov zakupec Rade Stankovi}, koj vo Kumanovo bil poznat po toa {to bil sopstvenik na prviot avtobus, koj re- dovno soobra}al na relacijata Kumanovo Skopje. Noviot zakupec Stanko- vi} dobro }e go razraboti kino, sega ve}e so nov naziv, kino Jugoslavija, no negovata tragi~na smrt (zaginal za vreme na edna voena ve`ba kon sredinata na 1938 godina) }e go podzapre nagorniot pat na kinoto. (17) Vo toa vreme bil nabaven i nov/tonski kinoproektor od tipot Televizija i vo po~etokot pro-

I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004 19

Kinopis29-30 posledno.pmd 19 28.09.2004, 20:30 ekciite gi vr{el ]amil Rexep, kinoaparater od Skopje, a ne{to podocna ovaa rabota ja prezele kumanovcite Stra{ko Su{elski i Jordan Trajkovski. Biletite ~inele 3, 5 i 8 dinari, a kinoto rabotelo {est dena vo sedmicata. Repertoarot se menuval 8 pati mese~no.(18) Kinoto, po smrtta na Stankovi}, od po~etokot na mesec noemvri 1938 godina, go dobiva pod zakup Albert H. Kamhi(19), no negovoto rabotewe }e go prekine po~etokot na Vtorata svetska vojna, odnosno okupacijata. Na 25 maj 1941 godina okupaciskata vlast }e go raskine dogovorot so Kamhi i }e odredi nov zakupec Antefilis An~ev. Ki- noto }e dobie i nov naziv: Napredok. Po vojnata, na den 12 mart 1945 godina Upravniot odbor na Zanaet~iskiot dom mu go predava kinoto na upravu- vawe na bratot na Antefilis, Tomo An~ev, no paralelno, vo toga{niot pe~at objavuva oglas za izdavawe na kinoto pod naem.(20) Necela godina podocna, na sednicata na Upravniot odbor na Zanaet~iskiot dom odr`ana na 26 januari 1946 godina e soop{teno deka kinoto Napredok preminalo vo sopstvenost na Dr`avnoto filmsko pretprijatie na Makedonija od 20 dekemvri 1945 godina.(21)

KINOTO VO ZANAET^ISKIOT DOM VO PRILEP

Prilep bil zna~aen zemjodelski centar vo Makedonija. Takov }e ostane i vo periodot pome|u dvete svetski vojni, no i zanaet~istvoto }e se nosi ramo do ramo so zemjodelstvoto. Egzistiraat pove}e od 50-ina zanaeti, ~ij broj vo vremiwa na ekonomski krizi zna~itelno se namaluva. Razvojot na trgovijata, a i skromnata no nezapirlivo nadoa|a~ka industrijalizacija gi stavaat zanaet~iite vo sostojba na postojana borba za egzistencija. Nekoi, ne moèj}i da ja izdràt konkurencijata, se preorientiraat kon zemjodel- skoto proizvodstvo (osobeno tutunarstvoto), no nekoi, onie najupornite, }e iznao|aat na~ini kako da opstojat. Me|u drugoto, }e se formiraat i zanaet- ~iski zadrugi, koi imale zada~a da gi {titat i da gi pomagaat prilepskite zanaet~ii. Me|u najagilnite bila prilepskata Zanaet~iska nabavno-proda`- na i kreditna zadruga, poznata u{te i kako Op{ta zanaet~iska kreditna kooperacija Pobeda, formirana kon krajot na dvaesettite godini od minatiot vek. Vo toa vreme vo Prilep neprekinato rabotelo kinoto na Pane Napeski Balkan. No, o~igledno, narasnatite kulturni potrebi na gradot i kulturnite ambicii na prilepskite zanaet~ii dovedoa do pojava na novo (postojano) kino. I taka, vo proletnite meseci na 1934 godina }e zapo~ne izgradbata na prilepskiot Zanaet~iski dom kade {to centralno mesto }e ima golemata kinosala. Investitor na ovoj zna~aen zafat }e bide tokmu Op{tata zanaet~iska i kreditna kooperacija Pobeda. Sve~enoto otvorawe na Domot i kinosalata se odràlo na 1 januari 1935 godina so besplatna filmska proekcija za ~lenovite na Zanaet~iskata zadruga.(22) Spored Situacioniot plan za izgradba na Zanaet~iskiot dom od 2 fevruari 1934 godina, se zaklu~uva deka Domot e lociran vo strogiot centar na gradot na ulicata Knez Arsen broj 61a.(23) Domot opfa}al vkupna povr{ina od 668 kvadratni metri, od koi na zgradata $ otpa|ale 512 metri, a ostato- kot, 156 metri, na dvornoto mesto. Zgradata imala suteren, prizemje i eden kat. Kinosalata, so dimenzii od 20,68h10,15m, bila smestena vo prizemjeto, kade {to u{te se nao|ale nekolku kancelarii na Zanaet~iskata kooperacija i odborska sala. No kinosalata bila oddelena od ostanatite prostorii so eden rasko{en svetlarnik, kade {to se nao|ala i biletarnicata. Pred salata imalo bife, garderoba, toalet i ubav hol od kaj {to vodele posebni skali- la kon prviot kat kade {to se nao|al balkonot, so dimenzii 6h9,03m. Vo zadninata na balkonot, so poseben vlez od hodnikot se nao|ala kinokabinata (4,80h2,20m).(24)

20 I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 20 28.09.2004, 20:30 Kinoto vo Zanaet~iskiot dom bilo nare~eno Tonkino Zanaet~iski dom. Bila nabavena tonska kinoaparatura Filips (broj 3013). Salata, zaedno so balkonot, raspolagala so 400 (precizno so 378) sedi{ta, koi bile kategorizirani, pa taka i cenite bile razli~ni: 3, 4, 6 i 8 dinari. Vo po~e- tokot proekciite se odrùvale tri dena vo sedmicata i na praznici, a repertoarot se menuval 4 do 6 pati mese~no. No, od 1937 godina kinoto zapo~- nalo da raboti sekojdnevno, bez prekini vo letniot period.(25) Vo zimskiot period salata bila zagrevana so }umbiwa na drvo. I dodeka Upravata na Fondot na Zanaet~iskiot dom vo Kumanovo odlu~ila svoeto kino da go dava pod zakup (rastovaruvaj}i se, pritoa, od brojnite sitni obvrski okolu kinoproekciite, no vleguvaj}i vo golemi problemi so zakupcite okolu naemot), dotoga{ Upravata na Op{tata zanaet~iska kreditna kooperacija Pobeda od Prilep odlu~ila sama da se spravuva so kinoto. Na ~elo na Upravata se nao|al snaodliviot Voja Damjanovi}, koj ja prezel organizacijata na raboteweto na kinoto. Toj dogovaral filmovi, se grièl, zna~i, za repertoarot i za publicitetot, a okolu samoto dnevno rabotewe na kinoto bile angaìrani kasierot Ordan Saratinoski, blagajnikot Stojan Surlaxija i redarite Rampo Slabejko i Atanas Nikoloski.(26) Voja Dam- janovi} mu predloìl na qubopitniot i ve{t Peco Taslami~eski da bide Zanaet~iskiot dom vo Prilep kinoaparater, no za toa trebalo da se izu~i zanaet. I taka Taslami~eski, so denes blagoslov na tatka si, u{te dodeka Domot bil vo izgradba, zaminal za Bel-

I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004 21

Kinopis29-30 posledno.pmd 21 28.09.2004, 20:30 grad i vo edno zemunsko kino izvesen period rabotel kako kinoaparaterski pomo{nik, potoa go zavr{il kursot, poloìl ispit i se vratil vo Prilep, tokmu navreme da ja prezeme kinoaparaterskata rabota.(27) Ne{to podocna (1936/38), vo ova kino kako kinoaparater }e raboti i prilep~anecot Risto Zerdeski-Zerde, na{iot poznat akter, koj po finansiskiot neuspeh na igra- niot film TIE DVAJCATA (snimen vo Zagreb) se vra}a vo Makedonija i $ se posvetuva na kinoprikaùva~kata dejnost.(28) Filmovite bile dogovarani so postojnite jugoslovenski distributeri i bile transportirani do Prilep po èleznica. Se ~ini deka konkurencijata na dvete postojani kina (Balkan i ona vo Zanaet~iskiot dom) }e obezbedi soliden repertoar na op{to zadovolstvo na prilep~ani, koi se pokaàle kako golemi vqubenici vo filmot. Vo ova, sekako, predni~ela prilepskata inteligencija, koja so svojata informi- ranost ~estopati u~estvuvala vo sostavuvaweto na repertoarot. No, so zapo~nuvaweto na Vtorata svetska vojna i vospostavuvaweto na okupaciskata vlast vo Prilep se menuva i politikata na Kreditnata kooperacija. I taka na 19 oktomvri 1941 godina Upravniot odbor na Kooperaci- jata }e donese re{enie kinoto vo Zanaet~iskiot dom da se izdade pod zakup i ve}e nekolku dena podocna, na 26 oktomvri, toa }e mu bide izdadeno na Mi- lan Sotirov pod zakup za tri godini.(29) Vo tekot na mesec mart 1944 godina, inspektor od Bugarskata zemjodelska i kooperativna banka vr{i redovna re- vizija na raboteweto na prilepskata Kooperacija za periodot fevruari 1943 mart 1944. I pokraj pozitivnoto mislewe, toj vo delot na Dvi`ni imoti na Kooperacijata predlaga kinoto da ne se izdava pod zakup tuku, povtorno, Upravniot odbor na Kooperacijata Pobeda da rakovodi so taa dejnost.(30) I ve}e na 27 mart 1944 godina, na redovnoto godi{no sobranie na ~lenovite na Op{tata zanaet~iska kreditna kooperacija e doneseno re{e- nie kinoto da ne se izdava pod zakup, tuku ...upravata da rakovodi so rabotata na kinoto, da go nazna~i neophodniot personal, vodej}i pritoa smetka za obezbeduvawe pogolemi prihodi od kinoto (31) Po osloboduvaweto, na sobranieto na zadrugarite odràno na 31 dekemvri 1944 godina e potvrdena odlukata kinoto vo Zanaet~iskiot dom da prodolì da raboti kako op{testveno, rakovodeno od Upravata na Koopera- cijata, a ne{to podocna, na 13 maj 1945, e imenuvan i upravnik na kinoto Kiro Krsteski, ~len na Upravata na Zanaet~iskata zadruga Pobeda.(32) Kinoto Zanaet~iski dom, isto kako i drugoto prilepsko kino Bal- kan, sega ve}e Moskva, (iako vo razli~en sopstveni~ki status), }e bide pos- taveno pod direktno rakovodewe, najnapred na Filmskata direkcija na Makedonija, a ne{to podocna na RASFILM. Vo ovoj period kinoto Zanaet- ~iski dom }e prerasne vo Sindikalno kino. Kako toa? So Rezolucijata donesena na op{toto sobranie na Zanaet~iskata kooperacija, odràno na 14 januari 1947 godina, e doneseno re{enie zadru`niot dom so siot podvièn imot da bide podaren na Rabotni~kiot sindikat na Prilep.(33) Na istata ovaa sednica e doneseno i re{enie za poveduvawe postapka za likvidacija na Zanaet~iskata kooperacija.(34) Vo ovaa prigoda }e zabeleìme u{te edno bitno re{enie. Za {to stanuva zbor? Na 24 juli 1951 godina, Gradskiot naroden odbor na Prilep donesuva Re{enie za fuzionirawe na dvete postojni gradski kina (kinoto Moskva/Balkan i kinoto Zanaet~iski dom): zaradi podobra organizacija i smaluvajne na zaedni~kite reìski tro{oci, shodno na propisite na ~len 19, 20 i 21 od osnovniot zakon za dràvnite stopanski pretprijatija Slu`ben vesnik na F.N.R.J. br. 62 od 1946 godina GNO go donesuva Re{enieto da se dvete dosega{ni postoe~ki kina vo grad Prilep fuzioniraat vo edno Gradsko narodno pretprijatie za kina pod stopanska uprava na Gradskiot naroden odbor Sovetot za prosveta i kultura Prilep (35).

22 I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 22 28.09.2004, 20:30 ***

Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, vo Makedonija se regis- trirani 17 postojani kina, koi ve}e vo 1946 godina preminuvaat vo dràvna sopstvenost. Dve od tie kina se nao|aat vo zanaet~iskite domovi vo Kuma- novo i Prilep. Kon {to n# upatuva ovoj fakt? Kon soznanieto deka zanaet~iskiot esnaf vo Vardarskiot del od Makedonija (me|u dvete svetski vojni) bil edna od najzna~ajnite dviè~ki sili na op{testvenoto ìveewe. Zaedno so trgovcite, tie (zanaet~iite) bile najbrojnite i najredovnite posetiteli na filmskite proekcii {irum zemjata. I vo Veles, i vo Tetovo, i vo Ohrid, i vo Bitola... @ivotot go gledale mnogu po{iroko od sekojdnevieto {to go minuvale vo svoite du}ani i semejni domovi. Bile dobro informira- ni; vpro~em, vo toa vreme, ~ar{iite bile vistinskite, taka da kaàm, medi- umski informatori i propagatori. I voop{to ne e slu~ajno {to vo edinstvenite izgradeni vo toa vreme zanaet~iski domovi najzna~ajnoto mesto mu pri- padnalo na kinoto. Se razbira, i profitot od nego bil zna~aen, no ne i edinstven predizvik. U{te pove}e dokolku se ima predvid deka i vo Kumanovo i vo Prilep okolu zanaet~iskite kina se sobirala gradskata inteligencija, koja imala i svoj pridones vo formiraweto na repertoarot. Tie sakale dobri filmovi. I kinata toa im go ovozmoùvale. Pa, i po cena na poslaba zarabotuva~ka. Vo se}avawata na kumanovci ja nao|ame i pri~inata za brzo- to menuvawe na zakupcite na kinoto vo Zanaet~iskiot dom vo Kumanovo koga nekoj od zakupuva~ite, vo èlba za pogolem profit, }e zapo~nel da pri- kaùva lo{i (~itaj: pokomercijalni) filmovi, se ~ini deka ~ar{ijata go bojkotirala so neodewe vo kino. Ne bi moèlo da se generalizira, pa sepak moè da se kaè deka vo repertoarot na kinata vo zanaet~iskite domovi vo Kumanovo i Prilep bila prisutna kulturno-prosvetnata i idejno-socijalnata funkcija na filmot. Spored so~uvanata dokumentacija (dogovori, programi), kinata vo ovie dva zanaet~iski domovi imale mo`nost za odbir na najdobriot moèn repertoar {to vo toa vreme go nudele svetskite filmski distributeri preku svoite pretstavni{tva vo Belgrad, Zagreb, a za vreme na okupacijata i vo Sofija. I koga }e se pomisli deka nad glava na rakovoditelite/zakupuva~ite na kinata im stoele ~ar{ijata (zanaet~iite, trgovcite) i inteligencijata, toga{ e mnogu normalno {to na repertoarite na ovie kina moèle da se vidat i MODERNI VREMIWA, i GOLEMATA ILUZIJA, i SOVEST NA ÔVE[TVO- TO, i ÔVEK-YVER, i NANA I kumanovci i prilep~ani sakale vo svoite zanaet~iski domovi da gi vidat na golemoto platno i âplin, i Erih fon [trohajm, i [arl Boaje, i Sa{a Gitri, i Greta Garbo, i Rudolf Valentino, i Ramon Novaro, i Baster Kiton, i Tino Rosi Zgradite na zanaet~iskite domovi vo Kumanovo i Prilep s# u{te postojat. Vo sega{nite gradski centri. Zapu{teni, odminati od vremeto. Vo Ku- manovskiot dom e smesteno podra~noto oddelenie na Arhivot na Makedonija, a du}anite se izdavaat. Kinoto ne raboti ve}e desetina i pove}e godini. Vo Kumanovo raboti samo kinoto Kozjak (staroto Edison) i toa mnogu te{ko, so mnogu usilbi na personalot. Vo Prilep e sli~no ili polo{o. Kinoto na Napevci odamna e zgrada na teatarot. No kinoto vo stariot Zanaet~iski dom rabote{e do pred deset godini. Sega gledam i slu{am tamu se nekakvi magacini ili {to ne. Zna~i, vo Prilep nema kino, a na vremeto bea dve, i toa dobri dve kina! Vo Domot na kulturata ima odli~ni kinoproektori, no i tie edna{ ili dva pati vo godinata bes{umno }e zabr~at. No ova e nadvor od rubrikata Istorija, ova e Sega{nost (ili nekakva idna istorija). Ma~na i àlna za kinata!q

I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004 23

Kinopis29-30 posledno.pmd 23 28.09.2004, 20:30 Bele{ki: 11. Arhiv na Makedonija Zanaet~iski dom (1927- podra~no oddelenie 1947), zapisni~ka kniga; 1. Istorija na makedonskiot Kumanovo, fond broj 435, 22. Slobodan Beli~anski: narod, kniga treta, Institut Zanaet~iski dom (1927- Kinoprikaùva~kata dejnost za nacionalna istorija, 1947), 3.435.2.28/100 i vo Prilep me|u dvete Skopje, 1969 godina, str. 8; 3.435.2.232/365; svetski vojni, Kinopis 5, 2. Istorija na makedonskiot 12. Arhiv na Makedonija Kinoteka na Makedonija, narod, kniga treta, Institut podra~no oddelenie Skopje, 1991, str. 8; za nacionalna istorija, Kumanovo, fond broj 435, 23. Arhiv na Makedonija Skopje, 1969 godina, str.67; Zanaet~iski dom (1927- podra~no oddelenie Prilep, 3. M.Koneski, D.Jovanoski i 1947), 3.435.2.92/175-180); fond broj 115, Op{ta P.Trajanoski: Polo`bata i 13. Arhiv na Makedonija zanaet~iska kreditna razvojot na stopanstvoto vo podra~no oddelenie kooperacija Pobeda (1934- Prilep i Prilepsko me|u Kumanovo, fond broj 435, 1947), Situacionen plan, dvete svetski vojni (zbornik Zanaet~iski dom (1927- 5.115.1.89/262; Prilep i Prilepsko me|u 1947), 3.435.2.171/202; 24. Arhiv na Makedonija dvete svetski vojni 1918 14. Arhiv na Makedonija podra~no oddelenie Prilep, 1941 materijali od nau~en podra~no oddelenie fond broj 115, Op{ta sobir, kniga vtora), Kumanovo, fond broj 435, zanaet~iska kreditna Op{tinski odbor na Zanaet~iski dom (1927- kooperacija Pobeda (1934- zdruènijata na borcite od 1947), 3.435.2.195./318, 1947), Arhitektonski plan NOB, Prilep, 1991 godina, 3.435.2.2/4 i 3.435.2.288/ na Zanaet~iskiot dom, str.31/32; 508; 5.115.1.90-91/263-264; 4. Dimitar Masevski, Miodrag 15. Arhiv na Makedonija 25. Filmski godi{wak (1936- Arsovski-Bolto: Kumanovo, podra~no oddelenie 1937), Beograd (del za NRIO Na{ vesnik, Ku- Kumanovo, fond broj 435, Vardarska banovina) i manovo,1996 godina, str.150; Zanaet~iski dom (1927- Arhiv na Makedonija 5. Dimitar Masevski, Miodrag 1947), 3.435.2.316/545-645; podra~no oddelenie Prilep, Arsovski-Bolto: Kumanovo, 16. Arhiv na Makedonija fond broj 115, Op{ta NRIO Na{ vesnik, Kumanovo, podra~no oddelenie zanaet~iska kreditna 1996 godina, str.166; Kumanovo, fond broj 435, kooperacija Pobeda (1934- 6. Arhiv na Makedonija Zanaet~iski dom (1927- 1947), 5.115.1.96/331-332; podra~no oddelenie Ku- 1947),3.435.2.356/594-596; 26. Slobodan Beli~anski: manovo, fond broj 435, 17. Miodrag Arsovski-Bolto: Kinoprikaùva~kata dejnost Zanaet~iski dom (1927-1947), Kude Tumbu i ~etiri vo Prilep me|u dvete 3.435.1.46/148 i 3.435.1.66/ bandere, Kinopis 25, svetski vojni, Kinopis 5, 417-4; Kinoteka na Makedonija, Kinoteka na Makedonija, 7. Arhiv na Makedonija Skopje, 2002, str.12; Skopje, 1991, str.8; podra~no oddelenie Ku- 18. Filmski godi{wak (1936- 27. Ilindenka Petru{eva: Peco manovo, fond broj 435, 37), Belgrad i Miodrag Taslami~eski za kinoto Zanaet~iski dom (1927-1947), Arsovski-Bolto: Kude Tumbu Zanaet~iski dom vo 3.435.1.35/86; i ~etiri bandere, Kinopis Prilep, Kinote~en mese~nik 8. Arhiv na Makedonija 25, Kinoteka na Makedonija, 11, Kinoteka na Makedonija, podra~no oddelenie Ku- Skopje, 2002, str. 12; Skopje, 1978, str.18-19; manovo, fond broj 435, 19. Arhiv na Makedonija 28. Filmski godi{wak (1936- Zanaet~iski dom (1927-1947), podra~no oddelenie 1937), Beograd (del za 3.435.1.42/137; Kumanovo, fond broj 435, Vardarska banovina); 9. Dimitar Masevski, Miodrag Zanaet~iski dom (1927- 29. Arhiv na Makedonija Arsovski-Bolto: Kumanovo, 1947), 3.435.3.236/551; podra~no oddelenie Prilep, NRIO Na{ svet, Kumanovo, 20. Arhiv na Makedonija fond broj 115, Op{ta 1996 godina, str.166; podra~no oddelenie zanaet~iska kreditna 10. Arhiv na Makedonija Kumanovo, fond broj 435, kooperacija Pobeda (1934- podra~no oddelenie Ku- Zanaet~iski dom (1927- 1947), zapisni~ki knigi; manovo, fond broj 435, 1947), 3.435.3.69/87-88; 30. Arhiv na Makedonija Zanaet~iski dom (1927-1947), 21. Arhiv na Makedonija podra~no oddelenie Prilep, Projekat zgrade Zanatlijskog podra~no oddelenie fond broj 85, Prilepski doma u Kumanovu; Kumanovo, fond broj 435, oblasten sud, 5.85.10.7./324- 337;

24 I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 24 28.09.2004, 20:30 31. Arhiv na Makedonija 1947), 5.115.1.96/331-337; fond broj 115, Op{ta podra~no oddelenie Prilep, 33. Arhiv na Makedonija zanaet~iska kreditna fond broj 85, Prilepski podra~no oddelenie Prilep, kooperacija Pobeda (1934- oblasten sud, 5.85.10.7/303; fond broj 115, Op{ta 1947), 5.115.2.339/360; 32. Arhiv na Makedonija zanaet~iska kreditna 35. Arhiv na Makedonija podra~no oddelenie Prilep, kooperacija Pobeda (1934- podra~no oddelenie Prilep, fond broj 115, Op{ta 1947), 5.115.1.25/130; fond broj 8, Gradski zanaet~iska kreditna 34. Arhiv na Makedonija naroden odbor, 5.8.12.290/ kooperacija Pobeda (1934- podra~no oddelenie Prilep, 600.

SUMMARY: THE CRAFTSMEN GUILD AND THE FILM (on the cinemas in the craftsmen's centers in Kumanovo and Prilep)

Between the two world wars the film shows in Vardar Macedonia (Vardar District within the kingdom of Yugoslavia) were left to the initiative of agile people who considered that engagement a good opportunity to gain profit. Part of them held the film shows in hired facilities like restaurants, hotels, gymnasiums, but part of them built specialized cinemas. In this period the role of the craftsmen guilds in Kumanovo and Prilep is of special significance. The crafts- manship was one of the most important segments of the economy in Macedonia. At the end of the 1920s a substan- tial number of craftsmen cooperatives were founded in this district, their role being to help the craftsmen in every domain, including the domain of culture. So, in 1924 the Craftsmen Guild from Kumanovo started the Craftsmen's Center Fund, in order to collect money for building a Craftsmen's Center. The Center was opened on the 21st of November 1930. It included a cinema that was rented out by the management of the Center. Unlike the cinema in this Center, the cinema in the Craftsmen's Center in Prilep (the construction of the Center was financed by the Gen- eral Craftsmen Sale-Purchase and Credit Cooperative of Prilep and opened on the 1st of January 1935) was run by the management of the Center itself which meant that it was not rented out. The only exception was made during the Second World War, when the cinema was rented out to a private entrepreneur. The cinemas in these Craftsmen's Centers continued their work after the war, and at the beginning of the 1950s they were integrated, together with the other cinemas in both Kumanovo and Prilep, into the public enterprise known as "City Cinemas". Their work was concluded in the 1990s (which, by the way, happened to most of the cinemas in Macedonia). The role of the cinemas in the Craftsmen's Centers in Kumanovo and Prilep, in the course of almost 70 years continuous working, is a signif- icant segment in the cultural life of these two cities.

RÉSUMÉ: LES CORPORATIONS ARTISANALES ET LE CINÉMA (les cinémas des Maisons des artisans à Prilep et à Kumanovo)

L'activité de projection des films en Macédoine de Vardar (la région de Vardarska Banovina dans le Royaume yougoslave) entre les grandes guerres dépendait de l'initiative des gens qui y trouvaient des possibilités lucratives. Un certain nombre d'entre eux tenaient des projections dans des locaux loués, le plus souvent des restaurants, des salles d'hôtels, des salles sportives, mais il y en avait qui bâtissaient ses propres cinémas. Dans cette époque le rôle des corporations artisanales à Kumanovo et à Prilep était très intéressant. L'artisanat était une des plus importantes branches de l'économie en Macédoine. Vers les années 20, un grand nombre de coopérations artisanales était créé ayant le but d'aider les artisans même sur le plan cultural. La Corporation artisanale à Kumanovo en 1924 a crée le Fonds de la Maison des artisans qui devait collecter des moyens pour la construction d'un bâtiment. La Maison était ouverte le 21 novembre 1930. Dans cette Maison il y avait une salle de projection qui était donnée en location par la Direction de la Maison. Par contre, le cinéma de la Maison des artisans à Prilep - bâtie par la Coopération artisanale générale d'acquisition, d'achat, de vente et de crédit à Prilep et ouverte le 1 janvier 1935 - était dirigé par la direction de la Maison, et ce cinéma n'était pas donné en location. Ces deux cinémas, à Prilep et à Kumanovo, appartenant aux Maisons des artisans, continuaient son travail après la Deuxième Guerre mondiale. Au commencement des an- nées 50, ils étaient ajoutés à l'entreprise d'État "Gradski kina" (c'était le cas avec la plus grande part des cinémas en Macédoine). Cette entreprise a interrompu ses activités dans les années 90 du siècle dernier. Donc, les cinémas des Maisons des artisans à Kumanovo et à Prilep fonctionnaient sans cesse dans une période de soixante-dix ans et présentaient un segment important dans la vie culturelle de ces deux villes.

I. Petru{eva, Zanaet~iskiot esnaf , Kinopis 29/30(16), s. 13-25, 2004 25

Kinopis29-30 posledno.pmd 25 28.09.2004, 20:30 Stranici i ilustracii od studijata "Magia Catoptrica/Cryptolgia Nova" na Atanasuis Kri{er od 1671 godina

Kinopis29-30 posledno.pmd 26 28.09.2004, 20:30 PREDISTORIJA

DONATA PEZENTI KAMPAWONI LOREN MANONI UDK 791.43(091) Kinopis 29/30(16), s.27-30, 2004

MAGI^NITE KUTII (3)

Prilog 5: Atanasius Kir{er gi objasnuva katoptri~kite sistemi i gi objavuva prvite pe~ateni skici na 'magi~nata lampa'

Vo izdanieto na Ars Magna Lucis od 1671 godina, jezuitskiot sve{tenik Atanasius Kir{er (Athanasius Kircher) go objasnuva ednostavniot sistem na katoptri~kiot sistem, verzija na 'magi~nata lampa'; toa e sistem od edno ramno oboeno ogledalo i le}a postaveni na drvena struktura, i so pomo{ na son~evata svetlina, ovaa aparatura ovozmo`uva proekcii na sliki i grafi~ki prikazi na zborovi i bukvi, prethodno napi{ani naopaku vrz yid od temna komora ili zatemneta prostorija, kade {to se pojavuvaat vo svojata korektna, pravilna forma. Na ovoj na~in, navidum ne~itlivite, {if- rirani tekstovi pi{uvani odnaopaku so razni rimski, evrejski i latini~ni brojki i bukvi naneseni na osnovata na aparaturata, se poka`uvaat vo svojata korektna, ~itliva forma samo so upotreba na ovoj sistem, taka {to vo prvo vreme na ovaa aparatura se gledalo kako na prvata, rudimentarna ma- {ina za prenesuvawe tajni poraki od edna do druga individua koja posedu- vala vakva aparatura. Ovoj rudimentaren sistem od 1645 godina e o~igledno daleku od 'magi~nata lampa' na Kristijan Hajgens objavena, najverojatno prvpat, vo 1659 godina. No sepak, vo 1671 godina, Kir{er vodi polemika protiv danskiot matemati~ar Tomas Valgen{tajn (Thomas Walgenstein) koj, nekade okolu 1664 godina, patuval niz Evropa pravej}i egzibicii i pretstavi so negovata 'magi~na lampa'. Argumentite i optu`bite na Kir{er protiv Valgen{tajn se sos- toeja vo toa deka Valgen{tajn, fakti~ki, upotrebuval plagijat na kato-

Kinopis29-30 posledno.pmd 27 28.09.2004, 20:30 ptri~kiot sistem na Kir{er (ili poto~no, na eden od ponaprednite negovi sistemi 'katoptri~kata lampa', kako {to toj samiot ja narekuva), so nekoi izmeni i dopolnuvawa na negoviot sistem, kako {to bilo voveduvaweto na konveksnite le}i i upotrebata na sve}a namesto son~eva svetlina. Negovata polemika, fakti~ki bila bespredmetna, bidej}i iako ilustraciite i ski- cite priloèni kon opisot se, najverojatno, edni od prvite na svetot koi go objasnuvaat i prezentiraat principot na 'magi~nata lampa' tie skici i opisi dadeni vo Ars Magna Lucis, se kompletno tehni~ki neprakti~ni i fakti~ki neupotreblivi. Ova, sepak, ne gi pravi sistemite na Kir{er, a i nego samiot pomalku bitni za pojavata, kako i za istorijata na 'magi~nite lampi'; nitu pak, refe- rencite povrzani so negoviot katoptri~ki sistem pomalku va`ni za nau~- niot interes svrten kon ovaa problematika. Naprotiv ovoj sistem ja ak- centira vrskata pome|u 'magi~nata lampa' i katoptri~kata nauka i katopt- rijata op{to, ~ii aplikacii vo praksata dadoa visokozna~ajni eksperimentalni rezultati i skapoceno iskustvo za razvoj na sistemot na 'magi~nata lampa'. Kako {to Dela Porta (Della Porta) go dava svojot pridones opi{uvaj}i ja 'kamerata opskura' vo svoite dela, promoviraj}i ja adekvatnata upotreba na ogledalata vo ovie sistemi, taka Kir{er ja promovira i smestuva 'lampata' srede delokrugot na aparaturite kako {to se parastati~kiot mikroskop, polidipti~kiot katoptri~ki aparat za prikaùvawe sliki i dvièwe, ili kako {to e oktagonalnoto trkalo, itn. Od edna strana, tonot so koj Kir{er ja opi{uva 'lampata' i na~inot na koj {to toj gi promovira svoite sistemi mnogu nalikuva na onoj, magiskiot prikaz na Dela Porta, no od druga strana, pak, ovoj jezuitski sve{tenik na ovie opti~ki sistemi im dava i edna prodlabo~ena filozofska dimenzija i ramki, {to go pravi osobeno zna~aen za nivniot razvoj. Osobeno negovata anticipacija na ovie aparaturi kako komunikaciski noviteti, i kako sistemi-za~etoci na kodiranata i {ifrirana, tajna komunikacija pome|u lu|eto. I najposle, isto taka, od golema va`nost e i negovata vizija na ovie sistemi kako mnogu pogoden medium za informirawe, no i za impresionirawe i ubeduvawe pome|u lu|eto kako medium so golema informativna i sugestivna mo}.

Prilog 6: Johan Kri{tof [turm go objavuva prakti~noto upatstvo za upotreba na 'magi~nata lampa'

Vo prviot objaven del od svojot trud, pod naslov Collegium experimentale sive curiosum vo Nirnberg vo 1676 godina, germanskiot fizi~ar Johan Kri{tof [turm (Johann Christoph Sturm, 1635-1703) opi{uva nova verzija na 'magi~nata lampa' (nare~ena megalograf), so `elezna konstrukcija, verzija koja mnogu nabrgu }e bide {iroko prifatena, i }e se afirmira kako naju- potrebuvan model na 'magi~nata lampa' pri krajot na XVII vek. Ovaa 'lampa' bila so cilindri~na forma, i se sostoela od lampa maslena svetilka, kako i dve cevki za dovod na vozduh, smesteni pred konkavno ogledalo; potoa, dve konveksni le}i smesteni vo dve podvi`ni lizga~ki cevki smesteni edna vo druga, (sli~no kako kaj dene{nite zum-objektivi), so koi lesno se fokusira proektiranata slika; postoela otvor-vrati~ka na lizgawe, pozadi koja bilo mestoto kade {to se postavuvale oboenite, crtani i pi{uvani imixi {to se proektirale pome|u svetilkata i le}ite so golemina od okolu 5 sm, smesteni vo drveni ramki. Odozgora postoel i oxak otkade {to se oslo- boduvale ~adot i toplinata od maslenata svetilka, a celata aparatura stoe- la na osnova vo forma na konusna vazna. Ova, kako {to tvrdi samiot [turm, 'lampata' ja pretvora od gluv~e vo slon: ovaa aparatura mo`ela da proektira sliki i prikazi so golemina i do tri metri!

28 D.P.Kampawoni/L.Manoni, Magi~nite kutii (3), Kinopis 29/30(16), s. 27-30, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 28 28.09.2004, 20:30 Stranici i ilustracii od studijata "Magia Catoptrica/ Cryptolgia Nova" na Atanasuis Kri{er od 1671 godina Vo 1685 godina [turm go objavuva vtoriot del od svojot trud, pod naslov Collegii experimentalis sive curiosi, i za prvpat ja prezentira 'lampata' kako aparat za sekojdnevna i {iroka upotreba: negoviot no}en saat-megalograf go proektiral vremeto na yid, so pomo{ na saaten mehanizam i dve stakleni plo~i na koi bile naslikani skazalkata i brojkite; so pomo{ na zap~ani- ci, stakloto so skazalkata bilo povrzano so saatniot mehanizam, i se dvi- `elo vo soglasnost so nego, i taka se proektirala slikata so odredenoto vreme. Za vreme na denskoto svetlo, se razbira, trebalo samo da se povle~at

D.P.Kampawoni/L.Manoni, Magi~nite kutii (3), Kinopis 29/30(16), s. 27-30, 2004 29

Kinopis29-30 posledno.pmd 29 28.09.2004, 20:30 Stranici i ilustracii od studijata "Magia Catoptrica/Cryptolgia Nova" na Atanasuis Kri{er od 1671 godina

Stranici i ilustracii od studijata "Collegium experimentale sive curiosum" na Johan Kri{tof [trum od 1676 godina

neproyirnite zavesi vo sobata, i vremeto se pojavuvalo na yidot I, iznenaduvaweto bilo zagarantirano! Isto kako i ogromniot interes za ovaa aparatura vo toa vreme. Taka, blagodarenie na [turm, 'magi~nata lampa' se pretvora vo korisen, utilitaren aparat, i taka navlegu- va na golema vrata po domovite vo Evropa. Bit- no e samo da se spomene deka nekade vo isto vreme, i Germanecot Zan (Zahn), isto taka, dava svoj opis na aparatura {to go poka`uva vreme- to, isto na princip na 'magi~nata lampa' q

prevod od angliski: P. Volnarovski

30 D.P.Kampawoni/L.Manoni, Magi~nite kutii (3), Kinopis 29/30(16), s. 27-30, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 30 28.09.2004, 20:31 TEORIJA

GEORGI VASILEVSKI 791.43.01 UDK Kinopis 29/30(16), s. 31-35, 2004 GOLEMITE POÊTOCI NA TEORIJATA NA FILMOT: SERGEJ EJZEN[TEJN S o teoretskite ogledi na Sergej Ejzen{tejn zapo~nuva epohata na sestrano prou~uvawe na teorijata na filmot, koja gi ukina di- lemite {to dotoga{ si gi postavuvaa taka lucidni umovi kakvi {to bea: Ri~oto Kanudo, prou~uva~ot na specifi~nosta i smislata na umetnosta {to toj prv ja narekol sedma umetnost, Luj Delik, izumitelot na sintagmata fotogeni~nost, ili @ermen Dilak, koja bara{e od svoite sovremenici da se pridrùvaat do principite na ~istiot film i, kako {to e toa slu~aj so muzikata, da proizveduvaat ~uvstva edinstveno so upotrebata na dvièweto na slikata i na nejziniot ritam. Site tie vqubenici vo novata umetnost, a niv gi ima{e po cela Evropa, site traga~i na nejzinite estetski osnovi i vlijanija, gi trevoèa, kako {to n# potsetuva na toa poznatiot francuski teoreti~ar Anri Aèl, tri pra{awa: Dali koga razmisluvame za filmot sme, vsu{nost, soo~eni so vistinska umetnost, ili stanuva zbor za eden od na- ~inite na izrazuvawe, koj samo se dopira so mo`nostite na umetnosta? Dali filmot e samostojna umetnost? Ili toa, naprotiv, e to~ka do koja stasa razvojot na ostanatite {est umetnosti?. Navistina, i pred konzistentnite teoretski zakonomernosti {to Sergej Ejzen{tejn gi postavi i iscrpno gi razraboti, povikuvaj}i gi kako svedoci, me|u drugoto, iskustvata na eden Meer- hoqd, Frojd, Leonardo da Vin~i, Pavlov, Vilijam Xejms, Karl Marks, Levi Bril, ili, pak, estetikata na Kabuki teatarot, i muzikata na Skrjabin i Vag- ner, }e se najdat avtori koi{to, kako Leon Musinak, na primer, voop{to ne se somnevaa vo izvornosta na umetnosta na filmot, i so samouverenost, koja go konsternira{e konzervativniot duh na akademskite oponenti, }e go branat gledi{teto deka filmot e totalna umentost. No, avtorot na KRSTONOSECOT POTEMKIN i na teoretskiot ogled Dijalekti~ki pristap kon filmskata forma, koj go pomestuvame vo ovoj broj na Kinopis, ne nao|a{e pri~ina da ja brani avtenti~nosta na umetnosta na

Kinopis29-30 posledno.pmd 31 28.09.2004, 20:31 filmot so voinstveni dekreti i duhoviti sintagmi. Toj so ista spontanost i strast sozdava{e golemi umetni~ki dela kako {to se zanimava{e so esteti~kata teorija. Za Ejzen{tejn upotrebata na montaàta, toa osnovno izrazno svojstvo na filmot, ima{e kolku prakti~na tolku i teoretska va`nost. Vo neposredniot tvore~ki ~in, toj ja primenuva{e montaàta kako aktivnost na mentalno spojuvawe, koe ostvaruva sinteza na nekoi bitni elementi na edno povisoko mislovno nivo. Vo teorijata, pak, po prvite radikalni idei deka spojot na dva razli~ni kadri predizvikuva eksplozija, toj po~na da go brani konceptot na monisti~kata ideja, svesen deka navidum linijata na edno setilo ne ja sledi o~igledno i ednostavno linijata na drugo setilo. Piter Volen zabeleùva deka setilata (vo vizijata na Ejzen{tejnovata teorija na montaà- ta) zaemno se napolno nezamenlivi, nerazdelni so~initeli na edna monisti~ka celina. Idejata za montaàta se javuva vo razmisluvawata na Ejzen{tejn mo{ne rano, u{te vo go- dinite na negoviot prestoj vo teatarot na Pro- letkult, od koga, vsu{nost, poteknuva i mani- festantno intoniraniot esej Montaà na atrakciite. Toa be{e period koga na ekranite ve}e se pojavi remek-deloto na Dejvid Grifit, RA\AWETO NA EDNA NACIJA, vo koe pokraj krupniot plan, koj, isto taka, dobi klu~no zna~ewe vo strukturata na filmskiot jazik, na montaàta $ se pripi{a uloga na presuden faktor vo umetni~koto oblikuvawe na filmot. Ejzen{tejn, kako vpro~em i Vsevolod Pudovkin, avtor na remek-deloto MAJKA, ne krie deka NE- TRPELIVOST izvr{il mo{ne silno vlijanie vrz negovite razmisluvawa za fundamentalnata

32 G. Vasilevski, Golemite po~etoci , Kinopis 29/30(16), s. 31-35, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 32 28.09.2004, 20:31 va`nost {to $ ja pripi{uva na montaàta. No vo negovite interesirawa za mo`nostite na montaàta ne odigrale pomala uloga ni ekspe- rimentite na Lev Kule{ov i Yiga Vertov, poznat dokumentarist i avtor na teorijata Kino-oko, vrz ~ii na~ela podocna }e se nadovrzat golem broj dokumentaristi~ki {koli vo Francija, Latinska Amerika i SAD. Vo esejot Dijalekti~ki pristap kon filmskata forma, koga, vsu{nost, zapo~nuva sistemno da gi prou~uva esteti~kite, emocio- nalnite i intelektualnite aspekti na monta- àta, Ejzen{tejn go brani stavot za metodot na misleweto nare~eno dijalekti~ki materijalizam, a koe proizleguva kako {to zabeleùva Endrju Tjudor, od proekcijata na dijalekti~kiot sistem na ne{tata vrz umot, od edna strana, i umetnosta {to proizleguva od proekcijata na toj ist dijalekti~ki sistem na ne{tata vrz tvore~kiot proces. Umetni~koto tvore{tvo ne e ~in na pasivna meditacija. Toa se ra|a i se razviva blagodarenie na protivre~nostite i na vlijanijata na antagonisti~kite sili. Ovoj dijalekti~ki princip na tezata-antitezata-sintezata go prezema kako svoja osnova i teorijata na montaàta. Voobi~aenata pretpostavka deka s# {to postoi e dijalekti~ki povrzano, pretpostavka koja{to, kako {to znaeme, ja koristat kako osnova za svoite hipoteti~ni konstrukcii ili istraùvawa i drugi doktrini, ~estopati ostro sprotivstaveni na idejniot koncept za koj se zalagal Ejzen{tejn, ne moè{e a da ne najde mesto i vo filmot. Filmot, toa pred s# e montaà, tvrdi Ejzen{tejn, {irej}i go nejziniot razvoj i nejziniot dijalekti~ki kontekst vo tri etapi od evolucijata na montaàta: Za

G. Vasilevski, Golemite po~etoci , Kinopis 29/30(16), s. 31-35, 2004 33

Kinopis29-30 posledno.pmd 33 28.09.2004, 20:31 filmot so edna to~ka na snimawe, toa e plasti~nata kompozicija. Za filmot so pove}e to~ki na snimawe, toa e monta`nata kompozicija. Za zvu~niot film, toa e muzi~kata kompozicija. Vo prvata faza, montaàta ja prezema ulogata na kompozicisko voop{tuvawe na edna slika so druga, vo vtorata taa obop{tuva edna faza so druga, a vo tretata taa vr{i vnatre{na sinhroniza- cija na zvukot i slikata. Toa e proces koj{to, kako {to e ve}e spomnato, Pi- ter Volen go narekuva pat kon monisti~ka celina. Ovaa uverenost na Ejzen{tejn deka sekoe procesualno dvièwe kon izvesna cel, sekoj fragment i detaq od eden monoliten ili nepostojan kontekst moàt da bidat smesteni vo koritoto na dijalektikata, pa spored toa sekoj spoj na eden kadar so drug da predizvika nova emocionalna ili mis- lovna senzacija, }e bide tuka i tamu pre~ekana so skepsa. Dijalekti~koto tolkuvawe na Ejzen{tejn na poznatiot eksperiment na Kule{ov ima sosema jasna smisla i razbirlivo objasnuvawe. Kule{ov, kako {to e poznato, po sekoj kadar na Moùhinovoto lice, koe seto vreme ostanuva bezizrazno, menuva drugi kadri. Edna{ toa e kadar na razigrano devoj~e, drug pat polna ~inija so supa, a potoa mrtove~ki kov~eg. Publikata na sekoja promena na kadarot reagira na na~in kako da se menuva liceto na Moùhin. Od ova proizleguva zaklu~okot deka spojot na dva sodrìnski razli~ni kadri kaj gleda~ot predizvikuva razli~ni reakcii i deka montaàta e onoj generator {to go turka negovoto raspoloènie od edna emocija vo druga. Istiot montaèn princip go upotrebi vo svoeto poznato delo, NETRPELIVOST, i golemiot amerikanski reìser Dejvid Grifit, u{te vo 1916 godina. Vo narativnata i monta`- nata struktura na ~etirite prikazni {to Grifit gi izdvoi kako karakteristi~ni za ~etiri razli~ni epohi i gi obedini vo temata na netrpelivosta, faktot ne dobiva presudno informativno i emocionalno zna~ewe, tuku taa zada~a $ e prepu{tena na kombinacijata na ~uvstvenite reakcii kaj gleda~ot. Po filmovite [TRAJK i KRSTONOSECOT POTEMKIN, snimani nekolku godini pred Ejzen{tejn da go napi{e esejot Dijalekti~ki pristap kon filmskata forma, golemiot reìser zapo~nuva zabele`livo da se oddale~uva od edno od negovite dolgo eksponirani na~ela: otsustvoto na sièto. Nego s# pove}e go interesira teorijata na intelektualniot film, i nastojuvaweto filmskata misla da bide protkaena so emocija razbirliva za ~uvstveniot i afektiven svet na gleda~ot. No predizvikanite ~uvstva ne bi smeele da ja razbijat cvrstata supstanca na mislata, koja, od svoja strana, so ~isto filmski izrazni sredstva, moè da razvie celi mislovni, filozofski i nau~ni sistemi. Gvido Aristarko ja parafrazira idejata na Ejzen{tejn deka pris- tigna ~asot koga filmot }e po~ne da dejstvuva so apstraktni misli, koi mo- àt da se svedat na konkretna ideja. Toj go poddrùva ruskiot umetnik i vo nastojuvaweto na filmot da gi soobrazuva na ekranot korisnite i humanis- ti~ki metodi i taktiki bez da se potpira vrz somnitelnoto dramsko i psiholo{ko nasledstvo od minatoto. Od filmot treba kone~no da se isfrli dualizmot na sferite na ~uvstvata i razumot. Da se potsetime i na faktot deka Ejzen{tejn ne be{e edinstveniot privrzanik na idejata deka na naukata treba da $ se vrati pravoto na ~uvstvenost, na intelektualniot proces - àrta i strasta; apstraktniot misloven proces mora da se frli vo vitelot na prakti~nata dejnost, a na mrzelivata formula na spekulacijata da $ se vratat sjajot i bogatstvoto na animalno doìveanata forma; na formalniot sud morame da mu ja dademe jasnotijata na ideolo{kata formulacija. Re{enijata za ovie zada~i na filmot Ejzen{tejn gi baral vo formula- ta na intelektualniot film, odnosno vo sintezata na ~uvstvenata i dokumen- tarnata vizija na svetot. Sredbata na jazikot na logikata i jazikot na slikata, koja vo tradicionalnite teorii sekoga{ zavr{uva{e so konflikt, in-

34 G. Vasilevski, Golemite po~etoci , Kinopis 29/30(16), s. 31-35, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 34 28.09.2004, 20:31 telektualniot film }e ja pomiri vo dijalekti~kiot pristap ~ii{to principi avtorot na KRSTONOSECOT POTEMKIN gi izloùva vo esejot {to go pomestuvame na stranicite na ovoj broj na Kinopis. Na pra{aweto dali monta`nite teorii na Ejzen{tejn ja za~uvaa svojata aktuelnost i denes i kakva e polzata od negoviot teoretski trud, koga nekoi od najzna~ajnite avtori voop{to ne gi koristele tie teorii vo svoite dela, Endrju Tjudor mo{ne lucidno odgovara deka na nego moè da se odgovori dvokratno. Nema somnenie deka prou~uvaweto na negovite pogledi za filmskiot jazik postavuva {iroki osnovi za edna temelna i seopfatna teorija na filmot. No, polzata od prou~uvaweto na monta`nata teorija se sostoi i vo toa {to taa ni pomaga da gi koristime mislite na Ejzen{tejn vo nekoi specifi~ni situacii. Vo situacija koga gi analizirame filmovite vo koi montaàta ne se eksponira kako otvoren sudir na dva sodrìnski sprotivstaveni kadra, tuku nejzinata uloga, kako {to ve}e go citiravme Jurij Lotman, se pro{iruva vo kompoziciskoto obop{tuvawe na edna slika so druga, ili na edna slika so cela sekvenca, ili, duri, so cel film. Takov na~in na koristewe na montaàta primenuva{e eden Mikelanxelo Antonioni, no i Xon Ford. Tjudor n# upatuva na koristeweto na stavovite na Ejzen{tejn vo pro~ueniot film na Sem Pekimpo, DIVATA ORDA, koj vaì za reìser na sovremenata montaà. Teoriite na Ejzen{tejn tvrdi Tjudor moàt da ni pomognat pri ispituvaweto na determinantite na silnite efekti osobeno vo finalnata sekvenca. Toa, sepak, se samo nekoi od primerite vo koi Tjudor se obiduva da ilustrira kako Ejzen{tejnovite idei se odrazuvaat vo nekoi aspekti na filmskiot jazik. Inaku, ovoj teoreti~ar e uveren deka osnovnite postavki za montaàta {to gi razraboti avtorot na KRSTONOSECOT POTEM- KIN davaat dobra osnova za prou~uvawe na filmskata lingvistika. I Piter Volen ne go krie svoeto uveruvawe deka Ejzen{tejn s# u{te moè da n# nau~i na ogromen broj ne{ta. q

Sergej Ejzen{tejn

G. Vasilevski, Golemite po~etoci , Kinopis 29/30(16), s. 31-35, 2004 35

Kinopis29-30 posledno.pmd 35 28.09.2004, 20:31 TEORIJA UDK 791.43.01 UDK SERGEJ M. EJZEN[TEJN Kinopis 29/30(16), s. 36-48, 2004

DIJALEKTI^KI PRISTAP KON FILMSKATA FORMA*

Vo prirodata ni{to ne sogleduvame izdvoeno, tuku s# {to ima vrska so ona pred, pokraj, pod i nad nabquduvaniot predmet.

GETE

Spored Marks i Engels, dijalekti~kiot sistem e samo svesna reproduk- cija na dijalekti~kiot tek (su{tinata) na nadvore{nite slu~uvawa vo svetot.

Taka: Proekcijata na dijalekti~kiot sistem na rabotite vo mozokot vo apstraktnoto sozdavawe vo mislovniot proces dava: dijalekti~ki metod na mislewe; dijalekti~ki materijalizam

FILOZOFIJA.

A isto taka: Proekcijata na istiot sistem na rabotite vrz tekot na konkretnoto sozdavawe vrz tekot na voobli~uvaweto dava:

UMETNOST.

Kinopis29-30 posledno.pmd 36 28.09.2004, 20:31 Temelot na ovaa filozofija e dinami~koto osoznavawe na rabotite: Na bitieto kako postojana evolucija, proizlezena od zaemnoto dejstvie na dvete sprotivnosti. Na sintezata koja nastanuva od sprotivstavenosta na tezata i antitezata. Vo ista mera, dinami~koto osoznavawe na rabotite go uslovuva pra- vilnoto razbirawe na umetnosta i na site umetni~ki formi. Na poleto na umetnosta, ovoj dijalekti~ki princip na dinamikata se manifestira kako

SUDIR

kako su{tinski princip na postoeweto na sekoe umetni~ko delo i na sekoj vid umetnost. Bidej}i umetnosta sekoga{ e sudir:

1. spored svojata op{testvena misija, 2. spored svojata priroda, 3. spored svojata metodologija.

Spored svojata op{testvena misija, zatoa {to zada~ata na umetnosta e da gi manifestira protivre~nostite na postoeweto. Da gi voobli~i to~- nite sfa}awa pottiknuvaj}i gi protivre~nostite vo umot na gleda~ot i, vo dinami~niot sudir na sprotivstavenite strasti, da gi iskova to~nite intelektualni poimi. Spored svojata priroda, zatoa {to prirodata na umetnosta e sudir pome|u prirodnoto postoewe i osmislenata inicijativa. Hipertrofijata na osmislenata inicijativa principot na racionalnata logika ja zakora- vuva umetnosta vo matemati~ki tehnicizam. (Slikata na predelot stanuva topografska karta, slikata na sveti Sebastijan anatomski presek.) Hiper- trofijata na organskata prirodnost organskata logika ja razvodnuva umetnosta vo bezli~nost. (Eden Maqevi~ se prestoruva vo eden Kaulbah, a eden Arhipenko se pretvora vo pana|urska galerija na voso~ni figuri.) Zatoa {to granicata na organskata forma (pasivniot princip na postoeweto) e Prirodata. Granicata na racionalniot oblik (aktivniot princip na proizvodstvoto) e Industrijata. Na ostricata na koja se dopiraat Prirodata i Industrijata stoi Umetnosta. Sudirot pome|u logikata na organskata forma i logikata na racionalnata forma ja dava

dijalektikata na umetni~kata forma.

Nivnoto zaemno dejstvuvawe go sozdava i go odreduva Dinamizmot. (Ne samo vo smisla na eden prostorno-vremenski kontinuum, tuku i na poleto na apsolutnoto mislewe. Isto taka, sozdavaweto na novite sfa}awa i gledi{- ta, koi poradi sudirot na vostanovenite sfa}awa i odredenite pretstavi go narekuvam dinami~no go narekuvame, vsu{nost, dinamizacija na edno tradicionalno sfa}awe vo ne{to sosema novo.) Koli~estvoto na intervalite go odreduva nivoto na napnatost. (Da se vidi, na primer, poimot na intervalite vo muzikata. Mo`e da dojde do pojava na primeri koga oddale~enosta stanuva tolkava {to doveduva do prekin do krah na celosniot koncept na umetnosta. Ne~ujnosta na odredeni in- tervali, na primer.)

S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004 37

Kinopis29-30 posledno.pmd 37 28.09.2004, 20:31 Prostorniot oblik na ovoj dinamizam e izrazot. Stepenite na negovata napnatost: ritamot.

Ova vaì za sekoj vid umetnost i, vsu{nost, za sekoj vid na izrazot. Na sli~en na~in, izrazot na ~ove~koto lice e sudir pome|u uslovnite i neuslovnite refleksi. (Po ova pra{awe ne moàm da se soglasam so Kla- ges, koj, a): ne go nabquduva ~ovekoviot izraz dinami~ki kako proces, tuku stati~no kako rezultat, i koj, b): s# {to e podvi`no go pripojuva kon podra~jeto na du{ata, a samo ona {to go popre~uva dvièweto kon razumot. (Idealisti~kite poimi razum i du{a tuka, grubo zemeno, im odgo- varaat na uslovnite i neuslovnite refleksi.) Istoto se slu~uva i so sekoe drugo podra~je, koe moè da se smeta za umetnost. Na primer: logi~noto mislewe, razbrano kako umetnost, go poka- ùva istiot dinami~ki mehanizam:

intelektualniot `ivot na Platon ili pak na Dante, Spinoza ili Wutn glavno go naso~uval i pottiknuval nivnoto u`ivawe vo nepo- matenata ubavina na ritmi~kiot odnos na zakonot i slu~ajot, na vidot i edinkata, ili na pri~inata i posledicata.(1)

Ova se odnesuva i za ostanatite poliwa, na primer za govorot vo koj seta so~nost, ìvotnost i dinami~nost se ra|aat od nepravilnosta na delo- to sprema zakonite na sistemot kako celina. Kako sprotivnost, pak, moème da zabeleìme isklu~itelna jalovost vo onie ve{ta~kite, vo celina propi{ani jazici kako {to e esperantoto, na primer. Od ovoj princip proizleguva seta privle~nost na poezijata. Nejzini- ot ritam proizleguva od sudirot na upotrebenata metri~ka stapka i od ras- poredot na akcentite {to ja prestignuvaat taa stapka. Poimot na eden formalno stati~en fenomen kako dinami~ka funkcija dijalekti~ki se izrazuva so slikata na mudriot zbor na Gete:

Die Baukunst ist eine artarrte Musik. (Arhitekturata e zamrznata muzika.)

Tokmu koga e vo pra{awe nekoja celosna ideologija (edno monisti~ko gledi{te), celinata kako i najmalata poedinost mora da bidat proniknati od eden edinstven princip. Taka, vklu~ena srede sudirot na op{testvenata uslovenost i sudirot na postoe~kata priroda, metodologijata na edna umetnost go otkriva ovoj ist princip na sudirot. Kako osnoven princip na ritamot od koj treba da proizleze i rezultatot na umetni~kata forma. Umetnosta e sekoga{ sudir, spored svojata metodologija. Tuka }e go razgledame op{tiot problem na umetnosta vrz specifi~- niot primer na nejziniot najvisok vid filmot. Kadarot i monta`ata se osnovni elementi na filmot.

Monta`ata e nervot na filmot, kako {to toa go doka`aa sovetskite filmovi.

Da se opredeli prirodata na montaàta zna~i da se re{i specifi~- niot problem na filmot. Najranite svesni filmski tvorci i na{ite prvi filmski teoreti~ari montaàta ja smetale kako sredstvo za opi{uvawe so redewe na odredeni kadri eden po drug, sli~ni na kocki za gradewe. Dvi- èwata odnatre, srede tie kocki-kadri, i posledovatelnata dolìna na sos-

38 S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 38 28.09.2004, 20:31 tavnite par~iwa na filmot se smetaa, pritoa, kako ritam. Toa e napolno pogre{no razbirawe! Toa podrazbira deka dadeniot predmet treba da se definira isklu~ivo vo odnos na prirodata na negovata nadvore{nost. Tie po~etnici na teorijata na filmot bea gotovi mehani~kata postapka na lepeweto par~iwa da ja pretvorat vo princip. Takviot odnos na dolìnata ne moè da se opi{e kako ritam. Od nego poprvo proizleguvaat metri~ki odo{to ritmi~ki odnosi, a tie me|usebno se sprotivstaveni kako {to se sprotivstaveni telesnite dejstvija vo mehani~ko-metri~kiot sistem na Men- zedikov i vo organsko-ritmi~kata {kola na Bodeo. Spored ovaa definicija, koja vo svoite teoretski ogledi ja prifa}a duri i Pudovkin, montaàta e sredstvo za razvivawe na idejata so pomo{ na oddelni kadri, i taa se rakovodi od epskiot princip. Spored moeto mislewe, me|utoa, montaàta e ideja {to proizleguva od sudirot na nezavisni, pa duri i sprotivstaveni kadri. Vo nea se ogleduva dramskiot princip.(2) Sofizam? Nikako. Zatoa {to nie ja barame definicijata na celosnata priroda, na primarniot stil i duh na filmot, koja e zasnovana vrz negovite tehni~ki (opti~ki) temeli. Znaeme deka fenomenot na filmot se bazira vrz faktot deka dve nepodvi`ni sliki na teloto, koi vo dvièwe se sledat edna po druga, se spojuvaat vo edno prividno dvièwe, dokolku so potrebnata brzina tie bidat prikaàni vo edna sekvenca. Ovoj uprosten opis na zbidnuvawata kako spojuvawe prezema del od odgovornosta za rasprostranetoto pogre{no sfa}awe na prirodata na montaàta, koe ve}e go navedovme. Da ja ispitame poto~no pojavata za koja raspravavme da pogledneme, vsu{nost, kakov e nejziniot tek i vrz baza na toa da gi doneseme svoite zaklu~oci. Smesteni edna pokraj druga, dve fotografirani nepodvi`ni sliki proizveduvaat privid na dvièwe. Dali e toa to~no? Slikovno i frazeolo{ki da. No mehani~ki ne. Zatoa {to, vsu{nost, sekoj element na sekvencata ne se zabeleùva duri po prethodniot, tuku vrz prethodniot. Bidej}i idejata (ili vpe~atokot) za dvièweto se sozdava kako rezultat na procesot na naddavawe na zadràniot odraz na prvata pozicija na predmetot na edna nova zabeleìtelno oddale~ena pozicija na predmetot. Ova e, patem re~eno, izvorot na fenomenot na prostornata dlabina koga vo stereoskopijata opti~ki se dodavaat dva plana. So superimpozicijata na dva elementa so ista dimenzija sekoga{ se postignuva nova, povisoka dimenzija. Vo slu~ajot na stereoskopijata, so superimpozicijata na dvete neidenti~ni dvodimenzio- nalni sliki se postignuva stereoskopska trodimenzionalnost. Ili, pak, na drugo podra~je: konkretniot zbor (denotacijata) postaven pokraj drug konkreten zbor sozdava apstrakten poim kako vo kineskiot i japonskiot jazik, kade {to materijalniot ideogram moè da dovede do tran- scendentalen (poimen) rezultat. Nesoodvetnosta na konturite na prvata slika ve}e vtisnata vo mozokot so podocna percipiranata druga slika predizvikuva, vo sudirot, vpe~atok na dvièwe. Stapkata na nesoodvetnosta ja odreduva silata na toj vpe~atok i ja uslovuva onaa napnatost {to stanuva vistinski element na avtenti~niot ritam. Tuka ja imame vremenskata protivvrednost na ona {to prostorno se slu~uva na povr{inata na grafikata ili na slikata. [to e toa {to go sozdava dinami~kiot efekt na nekoja slika? Okoto ja sledi nasokata na eden element na slikata. Toa zadrùva eden vizuelen

S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004 39

Kinopis29-30 posledno.pmd 39 28.09.2004, 20:31 vpe~atok, koj potem se sudira so vpe~atokot {to se sozdal pri sledeweto na nasokata na nekoj drug element. Sudirot na tie nasoki po sogleduvaweto na celinata go dava dinami~kiot efekt.

I. Efektot moè da bide ~isto linearen: Fernan Leè ili suprematizam. II. Toj moè da bide i anegdotski. Tajnata na figurite na Domie i Lotrek se krie vo faktite deka raznite anatomski delovi na teloto se pri- kaàni vo prostorni okolnosti (stavovi), koi vremenski se razli~ni i odde- leni. Ako, na primer, na litografijata na Tuluz-Lotrek na koja e naslikana gospo|icata Sisi Loftus logi~ki go razvieme stavot A na stapalata, }e soz- dademe telo vo soodveten A stav. Me|utoa, od kolenata pa nagore, teloto ve}e e prikaàno vo stav A + a. Tuka e postignat kinematografski efekt na spoe- ni nepodvi`ni sliki! Od kolkovite do ramewata moème da go vidime stavot A + a + a. Figurata oìvuva i se dviì! III. Pome|u slu~aite I i II se nao|a primitivniot italijanski futuri- zam vo koj spa|a Balinoviot ÔVEK SO [EST NOZE VO [EST STAVOVI bidej}i vo primerot II efektot se dobiva so zadrùvawe na prirodnata celina i anatomskata pravilnost, dodeka vo primerot I od druga strana, toa se postignuva isklu~ivo so osnovnite elementi. Primerot III, i pokraj toa {to ja uni{tuva prirodnosta, s# u{te ne preminuva vo apstrakcija. IV. Sudirot na nasokite moè da bide i ideografski. Taka dobivame, na primer, eden [araku so mislovno bogata karakterizacija. Tajnata na negovata dokraj usovr{ena izraznost po~iva vo anatomskata i prostorna nes- razmenost na delovite. Vo sporedba so nea, na{ata bi moèl da ja nare~am vremenska nesrazmernost. Obi~no narekuvana nepravilnost, ovaa prostorna nesrazmernost od vekovi gi privlekuvala umetnicite i im sluèla kako instrument. Pi{uvaj- }i za Rodenovite crteì, Kamij Mokler navestuva edno objasnuvawe na ovie barawa:

Najgolemite umetnici, Mikelanxelo, Rembrant, Delakroa, nebare site tie vo odreden moment na buewe na svojata genijalnost, go otfrlile balastot na to~nosta onaka kako {to go zamisluva na{iot razum, sklon kon uprostuvawe, i na{ite obi~ni o~i, za da go postignat fiksiraweto na zamislata, sintezata, likovniot rakopis na svoite soni{ta.

Vo devetnaesettiot vek, dvajca umetnici-eksperimentatori edniot slikar a drugiot poet se obidele esteti~ki da ja formuliraat taa nepravilnost. Renoar ja iznel slednava teza:

Izvorot na privle~nosta na sekoja ubavina se nao|a vo raznolikosta. Prirodata se gadi i od prazninata i pravilnosta. Od istata pri~ina, nitu edno delo ne mo`e da se smeta kako umetni~ko ako ne go sozdal umetnik koj{to veruva vo nepravilnosta i otfrla kakov bilo kalap. Pravilnosta, redot, gladot po sovr{enstvoto (koe pak sekoga{ e la`- no sovr{enstvo) ja uni{tuvaat umetnosta. Vkusot vo umetnosta }e se za~uva edinstveno ako na umetnicite i na publikata im se vlee vo svesta zna~eweto za nepravilnosta. Nepravilnosta e temel na sevkup- nata umetnost. (3)

Bodler, pak, vo svojot dnevnik }e zapi{e:

Na ona {to ne e povr{no izobli~eno mu nedostasuva setilnata privle~nost, od {to proizleguva deka nepravilnosta {to }e re~e:

40 S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 40 28.09.2004, 20:31 neo~ekuvanosta, iznenaduvaweto i v~udovidenosta se su{tinskite so~initeli i svojstva na ubavinata.

Koga odblisku }e ja istraìme odredenata nepravilna ubavina (onaka kako {to se koristi vo slikarstvoto), bilo da se raboti za Grinevald ili, pak, za Renoar, }e vidime deka se raboti za nesoodveten odnos na detalite vo edna dimenzija nasproti drugiot detaq vo druga dimenzionalnost. Prostornoto razvivawe na relativnata veli~ina na eden detaq vo soglasnost so drugiot, i sledstveniot sudir vo razmer {to umetnikot go smislil za taa cel, davaat rezultat na karakterizacija odnosno definicija na prikaànata rabota. I kone~no: bojata. Koja bilo nijansa na odredena boja mu prenesuva na na{eto setilo za vid odreden ritam na treperewe. Toa ne e metafora, tuku fiziolo{ki fakt, bidej}i boite se razlikuvaat spored brojot na svetlosnite trepeti. Sosednite nijansi ili tonovi na bojata imaat poinakva za~estenost na trepetite. Nivniot kontrapunkt sudir na memoriranata za~estenost na trepereweto so za~estenata novopercipirana boja e ishod na dinamikata na na{ite zabeleùvawa na me|usebnoto me{awe na boite. I bidej}i samo eden ~ekor gi deli vizuelnite treperewa od akusti~- nite se najdovme na poleto na muzikata. Od prostorno-likovnoto podra~je preminavme na vremensko-likovnoto podra~je, vo koe vaì istiot zakon. Za{to, vo muzikata kontrapunktot ne e samo vid kompozicija tuku i osnoven faktor {to ja ovozmoùva percepcijata na tonovite i nivnoto razlikuvawe. Bi moèlo da se kaè deka re~isi vo site navedeni primeri sme go nabquduvale dejstvuvaweto na istiot princip na sporedbi, koj na site podra~ja ni ovozmoùva percepirawe i definicija. Vo podvi`nite sliki (filmot) imame, taka da se re~e, sinteza na dva kontrapunkta prostoren kontrapunkt na grafi~kata umetnost i vremenski kontrapunkt na muzikata. Vo filmot se sozdava ona {to moè da se opi{e kako

vizuelen kontrapunkt.

Toj ja ~ini osobenosta na filmot. Primenuvaj}i go ovoj poim na film, dobivme nekolku pokazateli za re{avawe na problemot na filmskata grama- tika. A, isto taka, i edna sintaksa na filmskite manifestacii vo koja vi- zuelniot kontrapunkt mo`e da go uslovi celiot nov sistem na oblikot na izrazuvawe. Za seto ova, osnovnata postavka glasi:

Kadarot vo nikoj slu~aj ne e element na monta`ata. Kadarot e monta`na }elija (ili molekula).

Vo ovaa formulacija na dualisti~kata podelba na

natpis (titl) i kadar i kadar i monta`a

so analiti~ki skok se preo|a vo dijalekti~koto sfa}awe na natpisot, kadarot i monta`ata kako tri razli~ni fazi na edna edinstvena vpe~atliva zada~a, ~ii homogeni svojstva ja uslovuvaat ednoobraznosta na nivnite strukturni zakoni.

S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004 41

Kinopis29-30 posledno.pmd 41 28.09.2004, 20:31 Me|usebniot odnos na trite fazi: Sudirot srede tezata (apstraktnata ideja) se formulira vo dijalektikata na natpisot prostorno se voobli~uva so sudirot vo kadarot i pri porastot na intenzitetot eksplodira vo montaèn sudir na samostojnite kadri. Toa napolno se poistovetuva so na~inot na ~ovekovoto psiholo{ko izrazuvawe, koe, od svoja strana, pretstavuva sudir na motivi, koj, isto taka, moè da vklu~i tri fazi: 1. îsto verbalen iskaz. Bez intonacija, istoveten so izrazot vo govorot; 2. Gestikulatoren (mimi~ko-intonaciski) izraz. Sudirot se proektira vrz celiot ~ove~ki izrazen telesen sistem. Gestot na telesnoto dvièwe i gestot na intonacijata; 3. Sudirot se prenesuva vo prostorot. So zasiluvaweto na motivot, cik-cakot na mimi~kiot izraz se istisnuva vo okolniot prostor, pri {to doa|a do istiot obrazec na izobli~uvawe. Se dobiva cik-cak linija na izrazot, nastanata so prostornata podelba, ~ija pri~ina e ~ovekot {to se dviì niz prostorot. Mis-en-scene. Ova ni dava osnova za napolno novo razbirawe na problemot na filmskata forma. Kako primeri na tipovi na sudirot vo samata forma (podednakvo karakteristi~ni za sudirot vo kadarot i sudirot na sudrenite kadri, odnosno montaàta) moème da gi navedeme: 1. Grafi~kiot sudir; 2. Sudirot na planovite; 3. Sudirot na volumenot; 4. Prostorniot sudir; 5. Sudirot na svetlosnite vrednosti; 6. Sudirot na tempoto, i taka natamu.

Zabele{ka: Ova e lista na glavnite ~initeli, na dominantite. Samo po sebe se podrazbira deka tie, glavno, se javuvaat vo sklopovi. Za da se premine na monta`a, dovolno e da se podeli koj bilo kadar na dva nezavisni primarni delovi, kako vo slu~ajot so grafi~kiot sudir, makar {to sli~na podelba mo`e da se izvr{i i vo site ostanati slu~ai.

Dopolnitelni primeri: 7. Sudirot na gra|ata i to~kata od koja se nabquduva (se postignuva niz prostorno izobli~uvawe so pomo{ na aglite na snimawe). 8. Sudirot na gra|ata i nejzinite prostorni svojstva (se postignuva so opti~ka deformacija so pomo{ na le}i). 9. Sudirot na nekoi zbidnuvawa i nivnite vremenski ~initeli (se postignuva so zabrzano i zabaveno snimawe).

i kone~no 10. Sudirot na celiot opti~ki sklop i nekoi sosema razli~ni sferi. Taka sudirot na opti~kite i akusti~kite iskustva proizveduva

42 S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 42 28.09.2004, 20:31 zvu~en film

koj mo`e da se ostvari vo vid na

audio-vizuelen kontrapunkt.

Formuliraweto i ispituvaweto na filmskiot fenomen preku formata na sudirot ja dava prvata mo`nost za so~inuvawe na eden celosen sistem na vizuelna dramaturgija za site op{ti i posebni vidovi na problemot na filmot. Za sozdavawe na edna dramaturgija na vizuelnata filmska forma, koja bi bila sredena i to~na onolku kolku i postoe~kata dramaturgija na filmskata prikazna. Koga mediumot na filmot taka }e se sogleda, slednite oblici i mo`nosti na stilot mo`at da se smetaat kako filmska sintaksa ili, pak, mo`ebi }e bide poto~no ako ova {to sleduva go nare~eme

opitna filmska sintaksa.

Tuka }e navedeme odreden broj mo`nosti na dijalekti~kiot razvitok, koi moàt da se izvle~at od ovaa postavka: konceptot na podvi`nata slika (koja go tro{i vremeto) se sozdava so naddavawe ili so kontrapunkt na dve razli~ni nepodvi`ni sliki. I. Sekoja slika e podvièn del na montaàta. Sekoja pretstavuva fo- tografski snimeno par~e. Tehni~ka definicija na fenomenot na dvièwe- to. S# u{te nema kompozicija. (ôvek {to tr~a. Istreli na pu{ka. @ubor na voda.) II. Ve{ta~ki proizvedena slika na dvièweto. Osnoven opti~ki element {to se koristi za smisleni kompozicii.

A. Logi~no Prv primer (od OKTOMVRI): Montaèn prikaz na istreli od mitralez so monta`no povrzuvawe na nekoi poedinosti od procesot na pukawe- to. Kombinacija A: Silno osvetlen mitralez. Potoa eden temen kadar. Dvojna eksplozija: grafi~ka + svetlosna. Krupen plan na mitraleze- cot. Kombinacija B: So monta`niot efekt na natrupuvawe re~isi se postignuva vpe~atok na dvokratna ekspozicija. Dolìnata na sekoe od monta`nite par~iwa e po dva kvadrata. Vtor primer (od POTEMKIN): Ilustracija na momentalnoto dejstvie. @ena so o~ila. Vedna{ sleduva bez premin kadar vo koj o~ilata se skr{eni, a okoto na ènata krvavi: toa izgleda kako istrel da go strefuva okoto.

B. Nelogi~no Tret primer (od POTEMKIN): Istoto sredstvo se koristi za postignu- vawe na likovna simboli~nost. Koga }e zgrmat topovite od POTEMKIN eden mermeren lav skoknuva na noze, negoduvaj}i poradi krvoprolevaweto na ska- lilata na Odesa. Ovaa kombinacija se sostoi od tri kadri na stati~ni la- vovi od dvorecot Alupka, na Krim: lav {to spie, razbuden lav, lav {to se pridignuva. Efektot e postignat so to~na presmetka na dol`inata na vtoriot kadar. Negovoto naddavawe na prviot kadar go proizveduva prvoto dejstvie. So toa na umot na gleda~ot mu e ostaveno dovolno vreme da go regis-

S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004 43

Kinopis29-30 posledno.pmd 43 28.09.2004, 20:31 trira vpe~atokot od prviot stav. Naddavaweto na tretiot stav po vtoriot proizveduva drugo dejstvie: lavot kone~no stanuva. êtvrti primer (od OKTOMVRI): So prviot primer e pokaàno kako pukaweto simboli~no e sozdadeno od elementi {to ne se del od samiot proces na pukaweto. Koga treba{e da se prikaè monarhisti~kiot prevrat, koj se obide da go izvede generalot Kornilov, mi padna na um deka negovata mi- litaristi~ka tendencija moè da se prikaè so montaà, koja kako gra|a bi moèla da gi koristi verskite detali. Kornilov gi otkri svoite nameri so eden neobi~en krstonosen pohod protiv bol{evicite, ~ii u~esnici bea muslimani (!), negovata kavkaska Diva divizija i nekolkumina hristijani. Taka po eden baroken Hristos (koj kako da eksplodira vo bleskavite zraci na svojot oreol), gi izmontiravme kadrite na jajcevidnata maska na Uzuma, bo- ìcata na radosta (zatvoren oblik). Vremenskiot sudir na zatvoreniot jaj- cest oblik i grafi~kiot yvezdest oblik proizvedoa vpe~atok na mignoveno rasprsnuvawe na bomba ili na {rapnel.(4) Dotuka primerite gi ilustriraa primitivno-fiziolo{kite slu~ki vo koi isklu~itelno e koristeno naddavaweto na opti~koto dvièwe.

III. Emocionalni kombinacii, ne samo so vidlivi elementi na kadarot tuku i so niza psiholo{ki asocijacii. Asocijativna montaà. Kako sredstvo za emocionalno zaostruvawe na situacijata. Vo prviot primer imavme dva sukcesivni kadri, A i B, so istovetna sodrìna. Me|utoa, tie ne se istovetni spored mestoto {to ovaa sodrìna go zazema vo kadarot:

{to proizveduva dinamizacija vo prostorot vpe~atok na prostorna dinami~nost:

Stepenot na razlikata pome|u pozicijata A i B ja odreduva tenzijata na dvièweto. Da pretpostavime, kako poinakov slu~aj, deka sodrìnata na kadrite A i B ne e istovetna, makar {to asocijaciite na obata kadra se identi~ni, odnosno: asocijativno istovetni. Taka ovaa dinamizacija na sodrìnata, ne vo prostorot, tuku na poleto na psihologijata, odnosno na ~uvstvata, predizvikuva

emocionalna dinamizacija.

Prv primer (vo [TRAJK): Monta`nata delnica na ubivaweto na ra- botnicite e, vsu{nost, paralelna monta`a na ovoj kole` i na kolewe- to na bikovite vo klanica. I pokraj toa {to sodr`inite se razli~ni,

44 S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 44 28.09.2004, 20:31 koleweto slu`i kako asocijativna spojka. Toa mo}no go zajaknuva emocionalnoto dejstvuvawe na ovaa scena. Vsu{nost, homogenosta na gestot, vo ovoj slu~aj, igra bitna uloga pri postignuvaweto na efektot kolkavo e dvi`eweto na dinami~kiot gest vo kadarot tolkav e i stati~niot gest, koj grafi~ki go deli kadarot.

Ova na~elo potoa go primenuva Pudovkin vo filmot KRAJOT NA SANKT PETERBURG, vo dramati~nata sekvenca na paralelnata montaà na kadrite na berzata i boi{teto. Negoviot prethoden film MAJKA sodrì edna sli~na sekvenca: raspukuvaweto na mrazot na rekata e dadeno naporedno so rabotni~kite demonstracii. Edno vakvo sredstvo moè patolo{ki da se rasipe ako bide zaborave- na osnovnata cel: emocionalnata dinamizacija na sodrìnata. Ako filmskiot tvorec napravi previd i ja izgubi od vid su{tinata, ova sredstvo preo|a vo bezìvoten literaren simbolizam i stilisti~ki manir. Mi pa|aat na um dva primera na sli~na prazna upotreba na toa sredstvo:

Prv primer (od OKTOMVRI): Vo sladnikavite kompromiserski pojavi na men{evicite na Vtoriot kongres na Sovetite za vreme na napa- dot na Zimskiot dvorec izmontirani se kadri na race, koi preletu- vaat po ìci na harfa. Toa e ~isto literaren paralelizam, koj so ni{to ne ja dinamizira sodrìnata. Na sli~en na~in vo @IVIOT TRUP na Ocep paralelno se montirani crkovni kambani (imitacija na onie od OKTOMVRI), lirski predeli i govori na tuìtelot i bra- nitelot vo sudnicata. Istata gre{ka kako vo sekvencata so harfata.

Od druga strana, mnozinstvoto ~isto dinami~ki efekti mo`at da vro- dat so pozitivni rezultati: Vtor primer (vo OKTOMVRI): Dramati~niot mig na priklu~uvaweto na Motociklisti~kiot bataljon kon Kongresot na Sovetite e dinamiziran so kadri na trkala od velosiped, koj apstraktno se dvi`i, kako asocijacija na vleguvawe na novite delegati. Taka obilniot emocionalen naboj na nastanite e pretvoren vo vistinska dinami~nost.

Toa isto na~elo na ra|awe novi poimi i emocii pri spojuvaweto na dva razli~ni nastani doveduva do:

IV. Osloboduvawe na celoto dejstvie od vremenskite i prostornite odreduvawa. Moite prvi obidi vo taa nasoka se opfateni vo OKTOMVRI.

Prv primer: Se ~ini deka rovot poln so vojnici go drobi golemiot topovski piedestal, koj bezmilosno se spu{ta. Kako antimilitaris- ti~ki simbol sogledan samo od sodr`inska gledna to~ka, ovoj efekt e postignat so prividno spojuvawe na eden nezavisno postoe~ki rov i eden nadmo}en voen proizvod, podednakvo fizi~ki nezavisen. Vtor primer: Vo scenata na Korniloviot prevrat, koj gi dokraj~uva bonapartisti~kite soni{ta na Kerenski. Tuka eden tenk na Kornilov se iska~uva i go kr{i gipseniot Napoleon, koj se nao|a na masata na Kerenski vo Zimskiot dvorec. Spojka so ~isto simboli~no zna~ewe. Ovoj metod sega go primeni i Dov`enko pri voobli~uvaweto na celi sekvenci vo ARSENAL. Sli~no na nego postapi i Esfir [ub koga gi koriste{e arhivskite snimki za filmot RUSIJA NA NIKOLAJ II I NA LAV TOLSTOJ.

S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004 45

Kinopis29-30 posledno.pmd 45 28.09.2004, 20:31 Bi sakal da priloàm u{te eden primer za ovoj metod na naru{uvawe na konvencionalnite na~ini na obrabotka na fabulata i pokraj toa {to toj prakti~no s# u{te ne e ostvaren. Vo godinata 1924/25, se zanimavav so zamislata da napravam filmski portret na vistinskiot ~ovek. Vo toa vreme preovladuva{e tendencijata vistinskiot ~ovek na film da se prikaùva samo vo dolgi, nese~eni dramski sceni. Se veruva{e deka montaàta bi ja uni{tila avtenti~nosta. Abram Rom postavi svoeviden rekord vo toj pogled koga vo filmot ZALIVOT NA SMRTTA upotrebi nese~eni dramski kadri dolgi i po 40 metri. Jas smetav (i smetam) deka ovoj metod e sosema nefilmski. Ubavo kako lingvisti~ki bi nalikuval to~niot opis na nekoj ~ovek?

Negovata crna kosa Kadrite na negovata kosa Od o~i mu zra~at azurni zraci Ima ~eli~ni muskuli

Vo sekoj, duri i vo pomalku preteran verbalen opis na nekoe lice, obvrzno }e se upotrebat izbrani vodopadi, molwi, predeli, ptici itn. Zo{to filmot bi ja sledel formata na teatarot i na slikarstvoto, a ne metodologijata na jazikot, koja dozvoluva da se sozdadat sosema novi kon- cepti so kombinacija na dvete konkretni denotacii od dvata konkretni predmeti? Jazikot e mnogu poblizok do filmot otkolku slikarstvoto. Na primer, vo slikarstvoto formata se sozdava od apstraktni elementi na linijata i bojata, dodeka vo filmot materijalnata konkretnost na slikata op- fatena so kadarot predizvikuva kako element najgolemi te{kotii pri praktikuvaweto. Zo{to da ne se priklonime kon jazi~niot sistem, koj e prisilen zaradi izmisluvawe na zborovi i na sklopovi da ja koristi istata me- hanika? Od druga strana, zo{to nitu ortodoksnite filmovi ne moàt bez mon- taà? Diferencijacijata na monta`nite par~iwa proizleguva od faktot deka tie ne postojat kako posebni edinici. Sekoe par~e moè da predizvika samo edna asocijacija. Trupaweto na tie asocijacii moè da go postigne istiot efekt, koj so ~isto fiziolo{ki sredstva na gleda~ot mu go sozdava zapletot na realisti~ki izvedenata piesa. Da re~eme: ubistvoto na scenata ima ~isto fiziolo{ki efekt. Sni- meno vo edno monta`no par~e, toa moè da izgleda kako informacija, kako natpis (titl). Emocionalnoto dejstvie zapo~nuva duri so rekonstrukcija na nastanot so pomo{ na monta`nite fragmenti, od koi sekoj privikuva edna odredena asocijacija a ~ij zbir }e bide eden seopfaten kompleks na emocionalni doìvuvawa. Tradicionalno: 1. Rakata zamavnuva so no`; 2. O~ite na `rtvata brgu se otvoraat; 3. Nejzinata raka vo gr~ se fa}a za rabot na masata; 4. Dvièwe so no` vo visina; 5. O~ite slu~ajno trepnuvaat; 6. Prska krv; 7. Ustata vika; 8. Ne{to kape na ~evelot.

i sli~ni filmski kli{ea. Sepak, vo odnos na dejstvieto kako celina, sekoj fragment (par~e) e re~isi apstrakten. Kolku se poizdiferencirani, tolku

46 S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 46 28.09.2004, 20:31 stanuvaat poapstraktni, i predizvikuvaat samo edna odredena asocijacija. Sosema logi~no se javuva mislata: zar istata rabota ne bi moèla da se postigne poproduktivno, so ne takvo ropsko sledewe na fabulata, tuku so preroduvawe na idejata, so vpe~atok na ubistvoto kako slobodno natrupuvawe na asocijativnata gra|a? Zatoa {to s# u{te najbitna zada~a e da se vospostavi idejata za ubistvoto, ~uvstvenoto doìvuvawe na ubistvoto kako takvo. Zapletot e samo sredstvo bez koe ne sme kadarni ne{to da mu kaème na gleda~ot! Vo sekoj slu~aj, naporot naso~en vo taa nasoka sekako bi vrodil so najzanimlivata raznolikost na formata. Barem nekoj bi trebalo da se obide! Otkako dojdov na ovaa misla, nemav vreme da go izvedam toj eksperiment. A denes me preokupiraat sosema drugi problemi. Me|utoa, navra}aj}i $ se na taa linija na na{ata sintaksa, moèbi }e naideme na ne{to {to }e n# pribliì do ovie zada~i. Dodeka vo I, II i III slu~aj napnatosta be{e presmetana samo na nejziniot fiziolo{ki efekt od ~isto opti~ki do emocionalen tuka mora da go spomneme i slu~ajot koga istiot sudir (napnatost) ni sluì za voobli- ~uvawe na novi poimi, novi stavovi, zna~i: vo ~isto intelektualni celi.

Prv primer (vo OKTOMVRI): Podemot na Kerenski na vlast i diktatu- rata po Julskoto vostanie vo 1917. Postignat e komi~en efekt so nat- pisite koi{to ozna~uvaat kako ~inovite {to ramnomerno rastat stanuvaat s# povisoki (diktator generalisimus minister na voj- skata i mornaricata itn.) so naporedno montirawe na pet ili {est kadri vo koi Kerenski se ka~uva po skalite na Zimskiot dvorec (vo site kadri so ista brzina). Tuka sudirot na besmislenata laskavost na s# povisokite ~inovi i junakot {to kaska po neizmenetite skali- la dava intelektualen rezultat: satiri~no e pokaàna su{tinskata bezna~ajnost na Kerenski. Tuka imame kontrapunkt na literarno izrazena konvencionalna ideja so slikovno prikaànite postapki na izvesna li~nost nedorasnata na svoite dol`nosti, koi mnogu brgu se um- noùvaat. Nesoobraznosta na ovie dva fakti go doveduva gleda~ot do ~isto intelektualen zaklu~ok za odnosnata li~nost. Intelektualna dinamizacija. Vtor primer (vo OKTOMVRI): Pri mar{ot na Kornilov na Petrograd se izveduva Vo imeto na Gospod i Tatkovinata. Tuka se obidovme racionalisti~ki da ja razotkrieme religioznata smisla na taa epizo- da. Izmontirani se niza verski likovi, od veli~estveniot baroken Hristos do eskimskiot idol. Dodeka vo prviot prikaàn kip idejata i slikata na prv pogled se napolno soobrazni, so sekoj nareden kadar tie dva elementa s# pove}e se oddale~uvaat. Zadrùvaj}i go zna~ewe- to na Gospod, slikite s# pove}e se sudiraat so na{iot poim za boga, {to neizbe`no n# vodi kon individualnite zaklu~oci za vistinskata priroda na site boèstva. Vo ovoj slu~aj, verigata na slikite se obiduva da dojde do ~isto intelektualno re{enie, koe bi se sozdalo od sudirot na odnapred postoe~koto mislewe i od negovoto postapno diskreditirawe na smislenite potezi.

Postapno, so procesot na sporeduvawe na sekoja nova slika so zaedni~ko zna~ewe se zgolemuva silata, koja formalno mo`e da se poistoveti so silata na logi~kata dedukcija. Odlukata da se oslobodat ovie idei, kako i primenetiot metod, ve}e se intelektualno voobli~eni. Konvencionalno deskriptivniot vid na filmot doveduva do mo`nostite na formalnoto filmsko mislewe; dodeka konvencionalniot film gi naso~uva ~uvstvata, novoto mislewe ja navestuva mo`nosta za pottiknuvawe

S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004 47

Kinopis29-30 posledno.pmd 47 28.09.2004, 20:31 i naso~uvawe na sevkupniot misloven proces. Pove}eto kriti~arite ostro gi napadnaa tokmu ovie dve eksperimentalni sekvenci. Zatoa {to se smetani isklu~ivo kako politi~ki. Ne bi se obiduval da odrekuvam deka ovaa forma e najpogodna za izrazuvawe na ideolo{ki zaostrenite tezi, no {teta e {to kriti~arite sosema gi previ- doa ~isto filmskite mo`nosti na ovoj pristap. So ovie dva primera go napravivme prviot, embrionalen ~ekor kon napolno novata forma na filmskiot izraz. Kon ~isto intelektualniot film, osloboden od tradicionalnite ograni~uvawa, koj gi pronao|a neposrednite formi za mislite, sistemite i poimite i ne mora da im se priklonuva na preminite i na parafrazite. Mo`ebi i }e uspeeme da ja dostigneme

sintezata na umetnosta i naukata.

Toa bi bilo soodvetno ime za na{ata nova epoha na poleto na umetnosta. Toa kone~no bi bilo opravduvawe na Leninovite zborovi deka filmot e najva`nata umetnost.

(1929) prevod od srpski: D. Ruben

* Del od studijata Monta`a na atrakciite (Montaza atrakcija, NOLIT, Beograd, 1964, str. 73 91)

Bele{ki: 1. Graham Wallas: The Great Society, of Psychological Analysis; 2. Naznakite epsko i dramsko tuka se upotrebe- ni vo odnos na metodoligi- jata na formata ne se odnesuvaat na sodr`inata ili zapletot! 3. Vaka vo svojata kniga Slikarstvoto i slikarite Lionelo Venturi go sublimira manifestot za La Société des Irrégular- istes (1884). 4. Ovde se vbrojuvaat i primerite na poprimiti- vni efekti, kakov {to e ednostavniot monta`en pasa` na crkovnite kambanarii, navednati edna sproti druga.

48 S.M. Ejzen{tejn, Dijalekti~ki pristap , Kinopis 29/30(16) s. 36-48, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 48 28.09.2004, 20:31 ISTRA@UVAWA UDK 791.43.01 UDK MIMI \ORGOSKA-ILIEVSKA 82:791.43/.44(049.3) Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

INTERMEDIJALNOSTA KAKO SEGMENT NA PROU^UVAWETO NA FILMOT

INTERMEDIJALNOST POIM I DEFINICIJA

Terminot intermedijalnost knièvnite teoreti~ari po~nuvaat da go upotrebuvaat kako rezultat na potrebata da se napravi distinkcija pome|u intertekstualnosta (odnosite na eden knièven tekst so drugi knièvni tekstovi) i odnosite {to se javuvaat me|u knièvnosta i drugite mediumi. Intermedijalnosta se javuva kako pandan na intertekstualnosta, koga stanuva zbor za odnosi na knièvnosta so drugite umetnosti i obratno, i kako takva od neodamna, nekade okolu pedesettite i {eesettite godini od dvaesettiot vek, od strana na komparatistikata e prifatena kako akademska disciplina. Prethodnoto negoduvawe na komparatistikata da ja prifati intermedijalnosta kako akademska disiplina leì vo odgovorot deka so toa bi se otvorila vratata na diletantizmot i feqtonizmot. Spored Katica ]ulavkova, morfologijata na intertekstualnosta moè da se razgleduva vo potesna i vo po{iroka smisla. Vo potesna smisla, stanuva zbor za prenesuvawe na strukturata na eden knièven tekst vo drug, no vo po{iroka smisla na zborot, stanuva zbor za komunikacija i interakcija me- |u edno knièvno delo i nekoj knièvno-estetski (poeti~ki), kulturen, socijalen ili istoriski kontekst, splet na okolnosti, kriteriumi, predzna- ewa, horizonti na o~ekuvawe, civilizaciski kod, kolektivna nacionalna i transnacionalna tradicija i dr. Vo ovoj slu~aj, karakter na tekst imaat i drugite umetnosti, potoa kulturno-istoriskite, verskite i socijalnite konvencii, memorijata, iskustvoto, stvarnosta, epistemiolo{kata tradicija, jazi~nata tradicija. Semiolo{kata praktika na dvaesettiot vek ovozmo- ùva, i vo sferata na knièvnosta, da se primenuvaat ne samo vnatre{no- tekstovni, fenomenolo{ki imanentni i formalni parametri, tuku i nadvore{no-tekstovni, semiolo{ki, kontekstualni parametri. Takviot kontekstu-

Kinopis29-30 posledno.pmd 49 28.09.2004, 20:31 alen pristap e dotolku poprifatliv, {to knièvnite kategorii, postapki i vrednosti imaat istoriska, sistemska i konvencionalna dimenzija, zna~i podleàt na promeni i transformacija niz vreme i prostor, pa sledstveno treba da se posmatraat dinami~no i kompleksno (Pothod i ishod, K. ]ulavkova, str.118, 1996). Analiziraj}i gi odnosite {to gi vospostavuva filmot so knièvnos- ta, nesomneno se nametnuva zaklu~okot deka pra{aweto na relacija film drugi umetnosti (koi imaat intermedijalen karakter) se me|u naj~estite temi na filmologijata. Vo odnos na ovie pra{awa i analizi na vakvite intermedijalni odnosi, Ante Peterli} zaklu~uva deka ovaa tema go zazema ~etvrtoto mesto vo filmologijata i vo nejzinite raspravi, analizi i istraù- vawa. Na prvo mesto se razmisluvawata film-stvarnost, potoa izu~uvawata na filmot kako jazik i analizirawata na sociolo{ko-ideolo{kite aspekti na filmot. Edna vakva frekventnost na ovaa i na nea srodnite tematiki lesno se tolkuva. Filmot e novina vo kosmosot na umetnosta, i na mnogumina od niv na nekoi ne{ta im nalikuva. Poradi toa koga se govori za novini, za filmot ~esto se razmisluva kako za medium izloèn na site mo`ni vlijanija od drugite umetnosti (vlijanija, prezemawa, proniknuvawa, rasuduvawa, adaptirawa, citirawa i sl.) Nesporno e deka najva`nata pri- ~ina za vakviot interes i za takviot odnos kon nego e, pred s#, fotografska- ta i fonografskata budnost so koja toj ja poso~uva fizi~kata realnost, vo negovata registraciska kapacitarnost poradi koja i se pojavuva. Da napome- neme samo dva za~esteni kvalifikativi, kako na primer analogon ili ko- relat na fizi~kata stvarnost (Ante Peterli} Prilog ka prou~uvanju filmskog citata, vo: Intertekstualnost i intermedijalnost , str. 197-207, 1988). Tipologijata na intermedijalnite odnosi i situacii moè da se razgleduva od pove}e perspektivi, odnosno sekoga{ vo istraùvaweto se postavuva eden centralen medium i se razgleduvaat negovite vlijanija vrz drugite umetnosti, i obratno. Vo ovoj pregled na intermedijalni odnosi, predmet na opservacija e vlijanieto na knièvniot medium vrz filmskiot i obratno, na filmskiot vrz knièvniot. Prenesuvaweto na strukturite karakteristi~ni za eden medium vo drug naj~esto podrazbira barem eden od niv da e umetni~ki. Pri vakvoto prenesuvawe na odredeni elementi od eden medium vo drug, odnosno pri sozdavaweto na intermedijalnite odnosi, najzna~ajna e organizacijata na materijalot od prezemeniot medium, odnosno mediumite me|u koi se vospos- tavuvaat vakvite intermedijalni relaciii treba da ostanat prepoznatlivi ili so drugi zborovi kaàno, treba da bidat vidlivi prezemenite elementi od drugiot medium. Pavao Pavli~i} vo svojot tekst Intertekstualnost i intermedijalnost pravi edna tipologija na intermedijalnite odnosi, vo koja kako {to veli prezemaweto na nekoi strukturi i materijali od drugite mediumi moè da bide od umetni~ki i od neumetni~ki medium, pri {to umetni~kite mediumi gi deli na: - prostorni (slikarstvo, vajarstvo, arhitektura); - vremenski (film, muzika, radio, televizija). Dubravka Orai} Toli} vo Teorija na citatnosta, potpiraj}i s# vrz tezata deka citatnosta e, pred s#, svojstvo na intertekstualnata struktura i spored vidot na pottekstot od kade {to poteknuvaat citatite, ja pravi slednava tipologija na citatnosta: - intrasemioti~ki citati (pottekstot i tekstot pripa|aat na ista umetnost: literatura-literatura, film-film); - intersemioti~ki citati (pottekstot i tekstot pripa|aat na razli~- ni umetnosti: literatura-film i obratno, literatura-slikarstvo i

50 M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 50 28.09.2004, 20:31 obratno); - transsemioti~ki citati (pottekstot ne e umetni~ki, dodeka tekstot e vo domenot na umetnosta). Vo potesno sfatenata knièvno-umetni~ka citatnost, Orai} Toli} ja pravi slednava klasifikacija: - interliterarni (knièvni citati); - avtocitati; - metacitati; - intermedijalni citati; - vonestetski citati. Spored ovie klasifikacii na Dubravka Orai} Toli}, intermedijalnite odnosi me|u knièvniot i filmskiot medium se intersemioti~ki i intermedijalni citati (Teorija citatnosti, Dubravka Orai} Toli}, str. 11, 1990,). Ante Peterli} vo tekstot Prilog kon prou~uvaweto na filmskiot citat, smesten vo zbornikot Intertekstualnost i intrmedijalnost, sogleduva nekolku mo`ni vidovi soodnosi me|u filmot i drugite umetnosti: vlijanija, prezemawa, proniknuvawa, rasuduvawa, adaptirawa i citirawa.

VLIJANIJA NA FILM KNI@EVNOST

Vospostavuvaweto intermedijalni odnosi na knièvnosta so vremenskite umetnosti se realizira vo metafori~ka smisla na zborot, pri {to tie treba da bidat potencirani i pretstaveni so specifi~ni postapki, koi se odnesuvaat na organizacijata (sintaksa) ili, pak, davawe odredena smisla (semantizacija) na materijalot. Koga knièvnosta od vremenskite mediumi go prezema na~inot na organizirawe na materijalot, se trgnuva od pretpostavkata deka nekoja obi~na i neizbe`na postapka vo nekoj drug medium za knièvnosta }e bide inova- tivna i zna~ajna. Takov e primerot so montaàta vo filmot, koja pri prenesuvaweto vo knièvnoto delo mora da bide prosledena i so drugi elementi koi{to se karakteristi~ni za filmskiot medium. Montaàta za filmot tehni~ki go ozna~uva fizi~kiot ~in na povrzuvawe, lepeweto na oddelno realiziranite snimki, dodeka so ogled na prezentacijata na fizi~kata realnost, originalno ja pretstavuva fizi~kata mo`nost, taa fizi~ka realnost da moè da se pokaùva prostorno i vremenski diskontinuirano na preskok. Toj filmski fenomen e pak zna~aen i po toa {to ve}e spomenatata kakrakteristika na preskok na vremenski i prostorno razglobenoto, vremenski i prostorno neutralnoto, diskontinuiranoto, dislociranoto izlagawe se pojavuva ostvareno so specifi~ni sredstva i vo knièvnosta na ova sto- letie (na primer, romanot na tekot na svesta, nadrealizmot). I dodeka mon- tiraweto vo literaturata e plod na duhoven napor i dolgotraen razvoj na knièvnata umetnost, vo filmot toa e re~isi banalen proizvod na ma{i- nata, rezultat na igra so lentata, elementarna tehnologija vo sklopuvaweto na filmot. Spored toa, moème da se zapra{ame koj {to citira vo sekoj primer na vremenski-prostornata diskontinuiranost na nastanite vo filmot ili vo literaturata (Ante Peterli} Prilog ka prou~uvanju filmskog citata, vo: Intertekstualnost i intermedijalnost, str. 197-207, 1988). Od site knièvni formi, romanot vo najgolema mera prima vlijanija od filmskiot medium. Napu{taj}i gi tradicionalnite oblici na strukturi- rawe i vodewe na dejstvieto, romanot usvojuva nekoi principi karakteristi~ni za filmskata umetnost so cel da postigne pogolema efikasnost vo izrazuvaweto na svojata estetska egzistencijalnost. Ve}e spomenatoto pre- zemawe na principot na montaàta zna~i razbivawe na dotoga{ bavnoto vo-

M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004 51

Kinopis29-30 posledno.pmd 51 28.09.2004, 20:31 dewe na dejstvieto, potoa vospostavuvawe sloboden odnos sprema vremeto i prostorot, pri {to vo nekoi romani se javuva postapka na osloboduvawe od vremenskiot kontinuitet i razvoj na dejstvieto. So monta`nata postapka vo knièvnosta se postignuva i naizmeni~no menuvawe na nastanite od minatoto so nastani od sega{nosta i na toj na~in minatoto ja osmisluva sega{nosta i obratno, ili, pak, se postignuva karakteristi~en hronolo{ki nered, pri {to se opi{uvaat razni vremenski periodi gledani od razni likovi. I pokraj toa {to vo moderniot roman ne se dostignati site konsekven- ci vo nastojuvaweto romanot so knièvni sredstva da gi imitira karakte- ristikite na filmot, sepak se vidlivi vlijanijata na filmot vo knièv- nosta (romanot), koi se odnesuvaat na pogolema dinami~nost na dejstvieto i promenata na odnosot kon vremeto i prostorot. Vospostavuvaweto na intermedijalni odnosi na knièvnosta so drugite umetnosti, vo na{iov slu~aj so filmot, ima edna osnovna karakteristika: osobinite na filmot se prenesuvaat vo knièvnosta taka {to ostanuvaat prepoznatlivi kako karakteristiki na filmskiot medium. Celta na vakvata postapka e knièvnosta preku koristeweto na, za nea, nesvojstveno izrazuvawe, da postigne pogolem kvalitet, koj vo normalni okolnosti e nedostapen.

VLIJANIJA NA KNI@EVNOST - FILM

Strukturite i materijalot na kni`evniot medium mo`at da se prenesat vo filmskiot medium ili celosno vo svojata gotova forma ili, pak, so

52 M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 52 28.09.2004, 20:31 upotreba na sredstva karakteristi~ni za drugiot medium, odnosno se prenesuva toa {to vo knièvnosta e ve}e ostvareno kako konvencija. Celosno prenesuvawe na nekoi knièvni formi vo filmskiot medium e prisutno koga se citiraat odredeni delovi od nekoi knièvni tekstovi. Vakvoto celosno prenesuvawe na nekoi formi od drug medium vo filmskiot medium ne se javuva samo vo odnosot knièvnost-film, odnosno moè da bide karakteristi~no i za odnosot slikarstvo-film, ili so drugi zborovi kaà- no, toa se narekuva nefilmski citat (sli~nosti, odnosno sovpa|awa pome|u filmskite dela i delata na drugite umetnosti, odnosno koga filmot vo sebe preslikal ne{to od drugite umetnosti). Intermedijalnite relacii me|u knièvnosta i filmot se ostvaruvaat preku onie osobini na knièvnoto delo {to sami po sebe se vremenski ili moàt da se transformiraat vo takvi (fabulata), dodeka prostorniot aspekt na knièvnosta za filmot e nedostapen i neinteresen. Analiziraweto na intermedijalnite odnosi me|u knièvnosta i filmot n# naveduva na zaklu~okot deka filmot kako medium od knièvnosta gi prezema zakonite na ekspresivnost koristej}i gi kako svoe izrazno sredstvo. Sledej}i ja svojata osnovna opredelba da go prikaè ~ovekot i negoviot ìvot, moème so sigurnost da potvrdime deka filmot poseduva cvrsta dramska struktura, a so svojata ekspresivnost ja nadomestuva knièvnata narativnost, odnosno ja oblikuva vo soglasnost so svojata forma. Koriste- weto na knièvnata narativnost, odnosno knièvnata ekspresija mu ovozmo- ùva na filmot da go oblikuva svojot izraz i da ja pretstavi realnosta ne kako apstraktna tuku kako objektivna, pri {to so filmski izrazni sredstva im dava nova slika na ~ovekot i stvarnosta. Ekspresivnata naracija vo filmot e prisutna vo slikata, opisite i nastanite. Filmot opi{uva preku sli-

M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004 53

Kinopis29-30 posledno.pmd 53 28.09.2004, 20:32 kata, pri {to za nego ne e svojstven knièvniot na~in na deskripcija. Za- konite na dramskoto dejstvie gi oblikuva preku svojot sopstven na~in na izrazuvawe, sozdavaj}i filmski metodi so koi gi nadminuva knièvnite, a so samoto toa go sovladuva i na~inot na knièvnoto izrazuvawe. Filmot preku svojot izraz, so ìvata slika, ja formira dramskata struktura, se osloboduva od knièvnata narativnost i deskriptivnost pri {to ja gubi apstraktnosta karakteristi~na za knièvnosta. Preku filmot se gleda, odnosno se realizira i konkretizira apstraktnata pretstava. Nemo`nosta na filmot da se poistoveti so knièvniot na~in na izrazuvawe gi dokaùva negovata avtonomnost i avtohtonost.

KNI@EVEN MEDIUM FILMSKI MEDIUM (SLI^NOSTI I RAZLIKI)

Nastanite i sklopot na bitieto, hronologijata, likovite i postapkite ja so~inuvaat prikaznata/naracijata i vo kni`evnoto i vo filmskoto delo, no na~inot na koj taa se odviva vo edniot i drugiot medium ne e identi~en. Ako posvetime vnimanie na vremeto i prostorot vo filmot, na primer, fle{bekot odnosno analepsata e figura so koja se postignuva vra}awe

54 M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 54 28.09.2004, 20:32 vo minatoto, za razlika od knièvnosta kade {to raskaùva~ot kaùva deka se vra}a vo minatoto. Ako vremeto e dimenzija na traeweto na prikaznata, toga{ prostorot e dimenzija na nejzino egzistirawe. Vo filmot, prostorot e adekvaten na realniot svet, dodeka vo knièvnosta e apstrakten, taka {to knièvnosta moè da raskaùva za ne{to {to ne e opredeleno prostorno, dodeka vo filmot sekoja scena mora da bide locirana. Filmot ne moè da gi izrazi mislite kako knièvnosta preku stilski figuri, no nao|a soodvetni ekvivalenti za psiholo{koto vreme kako pro- dolùvawa, skratuvawa, zabrzuvawa. Sepak, i knièvnosta i filmot se vremenski umetnosti, no dodeka formativen princip za knièvnosta e vremeto, za filmot toa e prostorot. Knièvnosta prostorot go tretira kako ne{to dadeno pri {to naracijata ja gradi vrz osnova na vremenskite vrednosti. Filmot, pak, sprotivno od knièvnosta, vremeto go tretira kako ne{to dadeno, a prikaznata ja gradi vo prostorot. No i filmot, i knièvnosta sozdavaat iluzija na preobrazeno vreme i prostor. I pokraj razli~nite formativ- ni principi na prostorot i vremeto vo knièvniot i filmskiot medium, toa ne zna~i deka moàt i da se razdelat. Zaklu~okot deka edniot od ovie dva elementi (vreme i prostor) e sporeden, ne zna~i i deka e nevaèn, bidej}i prostornite efekti vo filmot, na primer, ne bi moèle da se ostvarat bez koncepcijata na vremeto, nitu, pak, vremenskite aspekti vo knièvnosta moàt da se ostvarat bez koncepcijata na prostorot. Filmot, za razlika od knièvnosta, vlijaej}i vrz setilata za percepcija, moè da opfati mnogu varijacii na fizi~kata realnost, pri {to negovata slika ja primame preku neposredna percepcija, dodeka koga stanuva zbor za knièvnosta, jazikot mora da pomine niz procesot na konceptualni sfa}awa. Ova e edna od klu~nite razliki bidej}i preku nea se sozdavaat dis- tinkciite vo sposobnosta na ovie dva mediumi da gi izrazat stilskite figuri, da vlijaat vrz gleda~ot (~itatelot) i vo metodite {to gi izrazuvaat prostorot i vremeto. I pokraj toa {to filmot e premnogu ograni~en koga treba da gi dolovi knièvnite figuri, toj niz procesot na montaàta gi otkriva svoite metafori. Taka vo filmskiot jazik montaàta e osnovna for- mativna funkcija. Koga dva dela }e se sostavat, toga{ nastanuva ne{to tre- to, koe dotoga{ ne postoelo nitu vo eden od tie dva poedine~ni dela. So mnogute prostorni kombinacii, filmskiot avtor postignuva efekt na (kni- èvna) ironija, simbol, metafora, parodija, karnevalizacija. Koga govorime za odnosite me|u knièvnosta i filmot, tie moàt da bidat vospostaveni na pove}e nivoa, odnosno knièvnosta i filmot moème da gi sporeduvame na pove}e planovi. Dvata mediuma imaat svoj jazik, no koga velime knièven i filmski jazik, toga{ stanuva zbor za dva termina so razli~no zna~ewe i razli~ni koncepcii vo odnos na izraznata funkcija na jazikot. Tuka se javuva sudir me|u verbalno-sintaksi~kata koncepcija i razli~nite neverbalni koncepcii na jazikot, koi kako osnova za jazi~nata komunikacija gi koristat slikata, muzi~kiot ton i sli~no. Vakvata antino- mija moè da se prebrodi dokolku pod poimot jazik voop{to, uslovno ja pod- razbereme koja bilo komunikacija na odredeni sodrìni na svesta, koi vo sebe vklu~uvaat razni vidovi sinteza na setilnata percepcija. Ova e rezultat na proglasuvaweto na odreden tip jazik za edinstven, univerzalen ili, pak, fundamentalen, pri {to ili gi isklu~uva ili gi podreduva site ostanati mo`nosti za soop{tuvawe na odredeni sodrìni. Knièvnosta ima svoj karakteristi~en na~in na izrazuvawe. Filmot ne moè da se poistoveti so knièvniot na~in na izrazuvawe, so {to se is- kaùvaat nejzinata avtonomnost i avtohtonost. Knièvnosta vo prv red ja stava fabulata, a potoa doa|a formata, za razlika od filmot kade {to preku

M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004 55

Kinopis29-30 posledno.pmd 55 28.09.2004, 20:32 formata i nejzinite izrazni sredstva se oblikuva fabulata. Vo zavisnost od knièvnoto delo i negovata fabula, filmot gi postavuva svoite odnosi kon knièvnosta {to treba da ja transkribira so svoj izraz. Sekoe prenesuvawe na knièvno delo vo film podrazbira tvore~ka postapka kade {to kni- èvnoto delo, polifono spored sodrìnata, se podveduva na dramatur{ka obrabotka, koja ja bara filmot, i se iznao|aat mo`nosti za soop{tuvawe preku filmskiot izraz i filmskata forma. No kako rezultat na ograni~enosta na filmskiot izraz, filmot ne moè vo celost da ja iskaè polifonata struktura na knièvnoto delo, pa zatoa e prisilen knièvnoto delo da go sveduva na negovata dramska struktura.

ADAPTACIJA POIM I DEFINICIJA

Sogleduvaj}i ja makedonskata kinematografija i istraùvaj}i go vlijanieto na knièvnosta projavena vo makedonskiot film, nesomneno moème da ja potvrdime konstatacijata deka naj~est, ako ne i edinstven primer na vospostavuvawe intermedijalni odnosi me|u makedonskata knièvnost i makedonskiot film e adaptacijata na makedonski knièvni dela vo film. Vak- viot zaklu~ok n# naveduva na potrebata od definirawe na poimot adaptacija i negovo teorisko prosleduvawe pred prakti~nata analiza na adaptacijata vo makedonskiot igran film. Poimot adaptacija moè da se definira kako prisposobuvawe i pris- vojuvawe na smislata na prethoden tekst ili medium, kako kulturen model {to prethodno e sodràn vo drug znakoven sistem. Jan Beran vo Re~nikot na filmskata umetnost poimot adaptacija go definira kako postapka so koja knièvnite dela se prenesuvaat vo filmskiot jazik. Toa ne zna~i samo sozdavawe planovi za nivni slikovni izvedbi (podelba na sceni i kadri), tuku i napolno pretopuvawe na izvornite kni- èvni oblici vo filmski preku koristewe na filmski postapki na prerabotka, koi se razlikuvaat od knièvnite. Vo knigata Voveduvawe vo filmot, vo delot {to se odnesuva na adaptacijata, se veli deka so adaptacijata treba da se dobie novo originalno delo, koe proizleglo od filmskoto povrzuvawe so knièvnosta i se veli: Toa {to filmot se obiduva od romanot da prezeme nekoi strukturni formi i {to vleguva vo negovata oblast na interesirawe e samo dokaz za nastojuva- wata da gi pro{iri i prodlabo~i svoite izrazni mo`nosti (Vladimir Petri}, Uvo|ewe u film, str. 35, 1962). Vo Leksikonot na poimi od filmskata i TV praksa, stoi slednava definicija za filmskata adaptacija: Postapka na prenesuvawe ili prerabotuvawe na knièvnoto delo na specifi~en kinematografski na~in so jazikot na filmskiot medium. Adap- tacijata se primenuva vo nedostig na originalni scenarija ili poradi golema popularnost na nekoi knièvni dela. Pregolemata vernost na originalot naj~esto se sveduva na negovo mehani~ko preslikuvawe so striktno po~itu- vawe na knièvnite vrednosti bez obid za filmsko nadograduvawe. Vo slu- ~aj na slobodna filmska razrabotka, so adaptacijata, izvorniot knièven materijal dobiva novo vnatre{no edinstvo organiziraj}i se spored filmskite normi, koi na svoj sopstven na~in ja izrazuvaat ne samo idejata na kni- èvnoto delo tuku i vidot na analizata i simbolikata. Dejstvieto moè da se prenesuva i vo drugi vremenski ramki i na celoto dejstvie moè da mu se dade pouniverzalna i pomoderna slika. Filmskata adaptacija, vsu{nost, e kreativna postapka na izrabotka na scenario vrz baza na nekoe knièvno delo, ili so drugi zborovi kaàno,

56 M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 56 28.09.2004, 20:32 pretvorawe na knièvniot jazik vo filmski jazik pri {to se dobiva scenario vo dramski oblik nameneto za snimawe na film. Vo razvojot na teoriskata misla za poimot adaptacija, koga stanuva zbor za izrabotki na filmskoto scenario vrz osnova na nekoe knièvno delo, moème da ja potvrdime konstatacijata deka postojat dva vida filmski adaptacii: aktivni i pasivni. Pod pasivna adaptacija se podrazbira postapka na filmska ilustracija na knièvnoto delo, pri {to ne se naru{uva ramnoteàta na osnovnata vrednost na knièvnoto delo. Koga stanuva zbor za aktivna adaptacija, toga{ se misli na sozdavawe nov filmski izraz za knièvnoto delo. Sekako deka ovaa aktivna adaptacija se vbrojuva vo posloèna postapka na re- produkcija (Dragan Milinkovi} Fimon Roman u jugoslovenskom filmu 1945 1990, str. 3940, 1999). Ako trgneme od vakvata podelba na adaptacijata, moème da dojdeme do zaklu~ok deka pasivnata adaptacija, koja preterano se potpira vrz sodr- ìnskoformalnata struktura na knièvnoto delo, naj~esto e poneuspe{na od aktivnata, koja ja dekomponira strukturata na knièvnoto delo i ja upo- trebuva samo kako predlo{ka za novo umetni~ko delo so nov sopstven estetski integritet. Sekako, ovie dve postapki ne se sekoga{ komplementarni, a krajniot rezultat vo mnogu ne{ta zavisi i od pojdovnata to~ka na adaptorot, odnosno dali za nego knièvnoto delo e samo inspiracija ili negovite nastojuvawa se naso~eni kon {to poverno prenesuvawe na knièvnoto delo vo film. No, vakvata podelba povtorno ne ni dava univerzalen model za estetska vrednost na filmot napraven spored nekoe knièvno delo, bidej}i i pri koristeweto na knièvnoto delo samo kako inspiracija, i pri vernoto preslikuvawe na knièvnoto delo, moème da dobieme razli~ni rezultati vo odnos na estetskata vrednost na filmot, ili i vo edniot i vo drugiot slu~aj, krajniot rezultat moè da bide i pozitiven i negativen. Sepak, svedoci sme na pogolem broj slu~ai kade {to sodrìnata na knièvnoto delo prezemana samo kako inspiracija za sozdavawe nova filmska sodrìna e preduslov za uspe{na filmska adaptacija. Dodeka, pak, onamu kade {to knièvnoto delo verno se prenesuva, se nametnuva knièvnata struktura vo filmskata, a po- retko se dobiva film so izrazena estetsko-umetni~ka vrednost. Vakvite rezultati ja dokaùvaat estetskata zakonitost deka ne moè site karakteristiki {to vaàt za edna umetnost da se prenesat vo druga, {to zna~i deka ne moè knièvnosta da go zameni filmot, i obratno. Sodrì- nata na edno knièvno delo moè da bide sodrìna na edno filmsko delo, no samo pod uslov da se pot~ini na specifi~nite karakteristiki na filmskiot izraz. Procesot na adaptacija na knièvnoto delo vo film ne podrazbira edinstvena mo`nost, koja so sigurnost }e garantira uspe{nost. Ova proizleguva od samiot fakt {to sekoe knièvno delo e poedine~no i individualno. Sepak, postojat nekoi odredeni postapki, koi treba da se sovladaat pri adaptacija na odredeni estetski kvalifikativi na knièvniot medium vo filmskiot. Koga se govori za adaptacijata knièvnost/film, treba da se spomne deka taa e mo`na na site knièvni vidovi, no potrebni se razli~ni postapki. Dramata, spored svojata struktura, moèbi e najbliska do filmot. Tuka scenaristot ima za zada~a filmski da go razvie dejstvieto. Za razlika od dramata, mnogu pote{ko e da se adaptira raskaz, novela ili roman kade {to avtorot ima golema sloboda vo vremensko-prostornite odnosi. Koga stanuva zbor, pak, za adaptacija na roman, toga{ se vr{i prenesuvawe na knièvnata naracija vo filmska naracija.

M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004 57

Kinopis29-30 posledno.pmd 57 28.09.2004, 20:32 Koristeweto na literaturata kako filmska predlo{ka i sozdavaweto na novo umetni~ko delo n# naveduvaat na konstatacija deka filmot nikoga{ ne mo`e, a i ne treba da bide verna kopija na originalot. Tuka mora da e prisuten kreativniot princip, {to zna~i deka adaptacijata na kni`evnoto delo zapo~nuva so razbivawe na negovata struktura, eliminirawe na des- kriptivnosta, pri {to se dobiva novo edinstvo organizirano spored zakoni- tostite na filmskiot medium.

INTERMEDIJALNI ODNOSI ME\U MAKEDONSKATA KNI@EVNOST I FILM

Intermedijalnite vlijanija me|u makedonskata knièvnost i film se podeleni soglasno so tipovite relacii (soodnosi) me|u dvete umetnosti, odnosno me|u dvata vida diskursi, i toa: roman film; raskaz film i drama film. Pri prou~uvaweto na intermedijalnite odnosi me|u makedonskata knièvnost i film, moàt da se navedat slednive makedonski knièvni prozni dela, koi posluìle kako literaturna predlo{ka pri izrabotkata na scenarioto za film: romanite Crno seme i Crveniot kow na Ta{ko Geor- gievski, Dve Marii od Slavko Janevski, Pod usvitenost na Dimitar Solev, Vodi od Jovan Strezovski, raskazite Bezimeni od desetinata od Slavko Janevski i Tatko od @ivko îngo i dramite Crnila na Kole â{ule i Make- donska krvava svadba od Vojdan êrnodrinski. Pritoa, knièvno- filmolo{kata analiza bi trebalo da se fokusira vrz intermedijalnite vrski (relacii) me|u gorenavedenite knièvni dela i makedonskite igrani filmovi, koi pretstavuvaat nivna adaptacija: CRNO SEME (1971) na Kiril Cenevski, ISTREL (1972) i VREME VODI (1980) vo reìja na Branko Gapo, CRVENIOT KOW (1981) na Stole Popov, potoa u{te eden film na Kiril Ce- nevski, JAZOL (1985) VOLÂ NO] (1955) na reìserot France [tiglic, TATKO (1973) na Kole Angelovski, DENOVI NA ISKU[ENIE (1965) na Branko Gapo i MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA (1967) na Traj~e Popov. Kako rezultat od prou~uvaweto na intermedijalnite odnosi me|u makedonskata knièvnost i film, pri {to se zemeni predvid adaptaciite na nekolku makedonski narativni i dramski tekstovi vo filmski oblik, mo- àt da se definiraat nekoi od specifi~nite odnosi me|u makedonskata knièvnost i film. Poa|aj}i od faktot deka intermedijalnite relacii, koi gi vosposta- vuvaat knièvniot i filmskiot medium, se navistina obemni, naj~esto kako pojdovna to~ka na knièvno-filmolo{kata analiza se razgleduvaat odnosite, transformaciite i adaptaciite na knièvnata fabula (naracija) vo filmska, odnosno na~inot na koj knièvnata fabula e transformirana vo filmskiot medium i diskurs, a voedno i na transformaciite na likovite/ karakterite, vremeto i prostorot. Komparativnoto prou~uvawe na intermedijalnite relacii n# naveduva na zaklu~okot deka postojat nekolku mo`ni modeli za tipologizacija na intermedijalnite odnosi me|u makedonskata knièvnost i film. Moàt da se izdvojat nekolku karakteristi~ni oblici na filmska adaptacija na knièvnata naracija: - Skratuvawe (sinkopirawe) na knièvnata naracija; - Dodavawe ili nadopolnuvawe na knièvnata naracija; - Prerabotka i dramatizacija na knièvnata naracija; - Premestuvawe (metateza) vo odnos na knièvnata naracija. Pri prou~uvaweto na intermedijalnite odnosi me|u makedonskata knièvnost i film i pri klasifikacijata i hronologijata na oddelnite

58 M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 58 28.09.2004, 20:32 adaptacii na romanite, raskazite i dramskite tekstovi vo filmski scenarija, bez somnenie se nametnuva zaklu~okot deka kako scenaristi naj~esto se pojavuvaat samite avtori na knièvnite dela, no ne e isklu~ena situacijata vo uloga na scenaristi da se pojavat grupa pisateli, kolektivni avtori, dra- maturzi i reìseri. Poa|aj}i od vakvata konstatacija vo odnos na avtorite na scenarioto, moè da se napravi slednava podelba: - pisateli-avtori na scenario spored sopstveni knièvni dela; - pisateli-avtori na scenario spored tu|i knièvni dela; - reìseri-scenaristi. Ako se obideme da ja objasnime vakvata podelba na avtorite na scenarioto (se razbira, tuka stanuva zbor za makedonskite dolgometra`ni igrani filmovi, koi pretstavuvaat adaptacija na makedonski narativen ili dramski tekst), neizbe`no se nametnuva konstatacijata deka, vo naj~est slu~aj, vo uloga na scenaristi se javuvaat samite pisateli na knièvnite dela. Vak- vata pojava, bez isklu~ok, sekoga{ e prisutna koga stanuva zbor za adaptacija na romanite vo film. [to se odnesuva, pak, do pojavata na reìseri vo uloga na scenaristi, tie naj~esto scenarioto go rabotat zaedno so nekoj pisatel (reìserite se javuvaat vo uloga na koscenaristi), so isklu~ok na filmot TATKO kade {to reìser i scenarist e Kole Angelovski. Od dosega realiziranite filmski adaptacii vo makedonskata dolgometra`na igrana produkcija, moàt da se sogledaat nekolku kreativni principi: - filmski adaptacii na pove}e od edno knièvno delo od eden ist pisatel; - knièvnoto delo vo tekot na adaptacijata se skratuva, menuva, pre- komponira i nadopolnuva, oddelni nastani i likovi se elimini- raat, a se voveduvaat novi; - filmski adaptacii koi{to go prikaùvaat ona {to e karakteristi- ~no za pisatelot na knièvnoto delo (dijalogot, psihologijata na likovite), so cel da ja so~uvaat prisutnosta na avtorot na knièv- noto delo i vo noviot medium. Vo svojata kniga Genezata na makedonskiot igran film, Qubi{a Geor- gievski, vo delot {to se odnesuva na temite {to gi tretira makedonskiot igran film, pravi nivna podelba spored nivnata vremenska determinira- nost: - Filmovi so temi od na{eto istorisko minato; a) dale~no minato b) poblisko minato v) NOB - Filmovi so temporalno neutralni temi; - Filmovi so temi od na{ata sovremenost. Koga stanuva zbor za adaptaciite na makedonski knièvni dela vo filmski oblik, kako interesen fakt se nametnuva zaklu~okot deka ovie filmski ostvaruvawa naj~esto se so tema od na{eto istorisko minato. Po- to~no kaàno, site od prethodno interpretiranite filmovi tretiraat temi od minatoto (dale~no, poblisko, NOB), so isklu~ok na filmot TATKO, koj mo- è da se vbroi vo grupata filmovi so temporalno neutralni temi. Vakvite zaklu~oci, koi proizleguvaat od analizata na makedonskite igrani filmovi raboteni spored makedonski knièvni dela, se samo voved vo istraùvawata na podra~jeto na makedonskata literaturologija i fil- mologija i skromen pridones vo definiraweto i interpretacijata na intermedijalnite relacii me|u knièvnosta i filmot, a pred s# vo odnos na vlijanijata na knièvnosta vrz filmot i na modelite na adaptacija na knièvnite dela vo filmski.q

M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004 59

Kinopis29-30 posledno.pmd 59 28.09.2004, 20:32 Koristena literatura: ANDREEV Juri, Filmot i literaturata, vo: Treta programa na Radio Skopje, br. 20, 1984 BEKER Miroslav, Utjecaj i intertekstualnost, [kolska knjiga, Zagreb 1995 BARTELEMI Amengual, Roman i film, Institut za film, Beograd, 1964 BITI Vladimir, Pojmovnik suvremene knjièvne teorije, Matica Hrvatska, Zagreb, 1997 \UROVI] Ratko (izbor tekstova), O problemima ekranizacije knjièvnih dela, Institut za film, Beograd, 1969 \URI[IN Dioniz, Teorija na sporedbenoto prou~uvawe na literaturata, Na{a Kniga, Skopje, 1987 FEST 79, Film, literatura i pozori{te, (Medjunarodni simpozium) Filmski scenario u teorii i praksi, Univerzitet umetnosti, Beograd, 1978 FULTON A.R., From Novel to Film, vo: Motion Pictures, The development of an Art, University of Oclahoma Press, Norman 1980 GOLDEN Leon (priredjiva~), Transforrmation in Literature and Film, Selected Papers from the Sixth Annual State University Conference on Literature and Film, University press of Florida, 1982 KONSTANTINOVI] Zoran, Uvod u uporedno prou~avawe kwièvnosti, Srpska kwièvna zadruga, Beograd, 1984 KRACAUER Siegfried, Film and Novel, u: Theory of Film: The Redemption of Physical Reality, Oxford University Press, Oxford, 1978 ]ULFAKOVA Katica, Pothod i ishod, Kutura, Skopje, 1996 LOTMAN Juri, Semiotika filma, Instutut za film, Beograd 1976 MILINKOVI], Dragan Fimon Roman u jugoslovenskom filmu , Institut za film, Beograd, 1999 MORRIS Beja, Film and Literature, Longman, New York, 1979 ORAI] Toli} Dubravka, Teorija citatnosti, Grafi~ki Zavod Hrvatske, Zagreb, 1990 PAVLIÎ] Pavao, Intertekstualnost i intermedijalnost, vo Intertekstu- alnost i intermedijalnost (zbornik), uredile: Z. Markovi}, M. Medari}, D. Orai}, P. Pavli~i}, Zagreb 1988 PETERLI] Ante, Osnove teorije filma, Filmoteka 16, Zagreb, 1977 Peterli} Ante, Prilog ka prou~uvanju filmskog citata, Intertekstualnost i intermedijalnost, (zbornik), uredile: Z. Markovi}, M. Medari}, D. Orai}, P. Pavli~i}, Zagreb 1988 PETRI] Vladimir, Uvodjenje u film, Umetni~ka akademija, Beograd, 1962 RANKOVI] Milan, Film i literatura, vo: Komparativna estetika, Umetni~ka akademija, Beograd, 1973 SIMI] Novak, Film i knjièvnost, vo: Kinematografija 1953-4, Zagreb 1954 SMIRNOV Igor, Umjetni~ka intertekstualnost vo Intertekstualnost i intermedijalnost (zbornik), uredile: Z. Markovi}, M. Medari}, D. Orai}, P. Pavli~i}, Zagreb 1988 SURIO Etjen, Odnos medju umjetnostima, Problemi uporedne estetike, Svjetlost, Sarajevo, 1958

60 M.\.-Ilievska, Intermedijalnosta kako segment , Kinopis 29/30 (16), s. 49-60, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 60 28.09.2004, 20:32 FILMSKI TREZORI

SLA\AN PENEV UDK 929:791.43(73) Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

STENLI KJUBRIK FILMSKIOT HIRURG NA DVAESETTIOT VEK N e bi bilo nevoobi~aeno da mine petgodi{na pauza bez nov film na Stenli Kjubrik. Pos- lednata pauza trae{e 12 godini. S# dodeka znaevme deka nekade, vo nekoja op- skurna laboratorija, toj ~ita i pi{uva, bevme sigurni deka }e n# iznenadi so u{te nekoe kultno delo na filmskata umetnost. No, za àl, vo mart 1999 godina stana jasno deka tuku{to zavr{eniot film OÎ [IRUM ZATVORENI/EYES WIDE SHUT }e bide posledniot film na Kjubrik. Deka otkako }e ja vidime poslednata scena od toj film, ve}e ni{to drugo nema da vidime. Deka toa }e bide krajot na nadeìte da bidat snimeni u{te nekoi od filmovite {to gi na- javi.1 Stenli Kjubrik e eden od najzna- ~ajnite i najvlijatelnite tvorci na dvaesettiot vek. Negovite tvorbi odbe- leàa edna epoha, edna otse~ka od ci- vilizacijata, prikaàna niz mo}ta, dostignuvawata, ideologiite, stravovite i zlostorstvata na ~ovekot. Koga }e se sporedi celokupnoto negovo

Kinopis29-30 posledno.pmd 61 28.09.2004, 20:32 tvore{tvo so opusot na ostanatite golemi tvorci, slobodno moè da se tvrdi deka toj e eden od onie so najvisok koeficient na remek-dela na filmskata umetnost per capita. Od trinaesette dolgometra`ni filmovi {to gi ostavi vo nasledstvo na riznicata na ~ovekovata umetnost, pove}e od polo- vinata moàt da se najdat na relevantnite top-listi na najdobri filmovi vo istorijata. Kjubrik bil poseben umetnik. Postojano ~ital, kopal dlaboko niz bib- liotekite vo potraga po dobra prikazna, a koga }e ja najdel (vqubuvaj}i se vo prikaznata kako {to se izrazil vo edno intervju), dolgo se podgotvu- val, pravej}i odli~ni scenarija, sobiraj}i izvonredni ekipi i sozdavaj}i vrvni dela. Vo eden negov tekst objaven vo Sight & Sound od 1960 godina, pi- {uva deka reìraweto treba da bide prodolùvawe na pi{uvaweto i deka pisatelot-reìser e sovr{en dramatski instrument. Smetal deka najdobri se scenite vo koi slikata kaùva s#, vo koi so {to e mo`no pomalku zborovi }e se prikaè pove}e. Nalik na slikar, vnimaval na najsitnite detali vo kompozicijata na fotografijata. Negoviot izbor na muzikata vo filmovite ilustrira isten~eno ~uvstvo za estetskite vrednosti, za bliskata povrza- nost na sostojbata na du{ata i melodijata. Smetal deka reìserot ne treba da se optovaruva so nara~uvawe muzika od nekoj sovremen kompozitor, bidej}i vo muzikata postoi dovolno koli~estvo na genijalni dela i kompozi- tori, koi moàt da posluàt i za avtenti~no ilustrirawe na scenite, no i za vodeweto na montaàta. Go biel glas deka e ekscentrik, ~esto izma~uvaj}i gi akterite i sora- botnicite so mnogukratni povtoruvawa na snimawata, baraj}i perfekcionizam vo kadrite. So sigurnost moè da se kaè deka ni{to ne e ostaveno na slu~ajot vo kone~nata tvorba potpi{ana od Kjubrik. Osobeno ne vo vremeto koga stasuva do avtorska zrelost i retko dosti`na kompletna nezavisnost vo procesot na sozdavaweto na filmovite, a toa e nekade vo {eesettite godini, po preseluvaweto vo Anglija, pome|u filmovite: LOLITA/LOLITA i D-R STRENXLAV ILI: KAKO NAUÎV DA NE SE GRI@AM I DA JA SAKAM BOMBATA/ DR. STRANGELOVE OR: HOW I LEARNED TO STOP WORRYING AND LOVE THE BOMB. Ottoga{, negovite filmovi se kako precizna hirur{ka operacija, kako sekoj filmski detaq da e sistemati~no vmetnat so pinceta. Retko se pojavuval vo javnosta. @iveel so umetnosta, dlaboko gi ~uvstvuval ideite {to gi prezentiral vo svoite dela, za {to svedo~at malkute dostapni intervjua2, od koi moè da se zabeleì silna teoriska potkovanost za sekoja od temite {to gi otvorale negovite sogovornici. Vo mladosta u~estvuval na {ahovski turniri vo Wujork, a pasijata za ovaa igra traela zasekoga{. Ovaa informacija mnogu govori za negovata li~- nost, bidej}i {ahistite bi trebalo da imaat mnogu racionalen karakter, ne dozvoluvaj}i prvi~nata, intuitivna odu{evenost od nekoja ideja (poteg) da gi dovede do gubewe na partijata. U{te na sedumnaesetgodi{na vozrast ja dobil prvata rabota kako fo- tograf vo magazinot Look i taa traela do negovata dvaeset i prva godina. Ova bilo najverojatno prviot ~ekor kon idnata profesija, iako toj ja imal privilegijata, poteknuvaj}i od dobro situirano semejstvo, da se druì so kamerata u{te od detstvoto, koga ja dobil kako podarok. Duri postojat i snimki vo kolor, napraveni od maliot Kjubrik i negovata sestra, dodeka si igraat. Profesionalnoto zanimavawe so fotografija mnogu silno se odra- zuva i vo osobeniot kvalitet na vizuelnata strana od negovite filmovi. Vo golem del od filmovite Kjubrik li~no gi snimal scenite vo koi bila potrebna ra~no vodena kamera, a ~esto doa|alo i do konflikti so snimatelite na negovite filmovi, no moè da se pretpostavi ~ie mislewe preovladuva- lo vo kone~nite odluki.

62 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 62 28.09.2004, 20:32 Filmot za Kjubrik bil vo najploden period za vreme na nemata faza, Stenli Kjubrik koga postoe{e su{tinska razlika pome|u teatarot i filmot. Toj im se voodu- {evuval i na efektnite kratki reklamni spotovi, vo koi se ka`uva mnogu za malku vreme. Tvrdel deka mnogu malku od zvu~nite filmovi ne bi mo`ele da bidat postaveni na teatarska scena i sakal da napravi pove}e vakvi (netea- tarski) filmovi. I ako ne vo drugite svoi dela, barem vo 2001: ODISEJA VO VSELENATA/2001: A SPACE ODYSSEY go dostignal ovoj ideal.

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 63

Kinopis29-30 posledno.pmd 63 28.09.2004, 20:32 Eden od naj~estite negovi potpisi e t.n. glare kadar, vo koj e prika`an krupen kadar na likot, so malku podnavednata glava i krvolo~no vpe- reni o~i direktno kon kamerata. Najvpe~atlivi primeri na gler kadar (vo bukvalen prevod glare zna~i lut pogled) se vo prvite sceni od PEKO- LEN PORTOKAL/A CLOCKWORK ORANGE, vo koi se sugerira zloto na Aleks,

Stenli Kjubrik

64 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 64 28.09.2004, 20:32 scenata od koja blika ludiloto na Xek vo SJAEWE/THE SHINING ili scenata koga Pajl ja drì pu{kata vperena kon Xoker vo POLNA VOENA OPREMA/FULL METAL JACKET. Za negoviot perfekcionizam se ra{ireni mnogu prikazni. Edna od niv e deka najmuval posebni jazi~ni stru~waci za da gi proverat prevodite na negovite filmovi na koj bilo svetski jazik. Blagodarenie na avtorskata sloboda {to uspeal da ja obezbedi od golemite filmski studija, mu bilo doz- voleno da pravi promeni vo filmovite (t.n. director's cut) dodeka s# u{te bile na repertoarite na kinosalite, a osobeno se angaìral za prefrlawe- to na filmot vo video format, so cel da go dobie najdobriot moèn razmer vo {irinata na slikata. Se zboruva{e deka gi kupuval site mo`ni kopii na svojot prv film, STRAV I @ELBA/FEAR AND DESIRE poradi toa {to ne mu se dopa|al ovoj film i ne sakal nikoj da go gleda. Isto taka, se zboruva{e deka ne sakal da gi gleda svoite filmovi, otkako }e gi zavr{el. Nekoi negovi sorabotnici javno progovoruvaa za negoviot nekorekten odnos kon niv, obvinuvaj}i go deka bil ~ovek {to pove}e se grièl za doma{nite milenici otkolku za bli`nite, deka nasproti negoviot imix na skromen ~ovek, uìval vo skapi luksuzi, deka so lu|eto se odnesuval kako so sredstva, a ne cel, deka bil mizantrop itn.3 I ako se zabeleàt ekipite od negovite filmovi, moè da se vidi deka retko se slu~ilo pove}e od dva pati da se pojavi edno ime vo razli~ni proekti, {to moè da sugerira deka ne bil li~nost {to dolgo gi odrùva prijatelstvata. Moèbi ima vistina vo ona {to go tvrde{e Xek Nikolson, deka Kjubrik ~uvstvuval kako site okolu nego mu se protivnici, kako site imaat svoi poinakvi planovi vo odnos na ona {to go pravi Stenli. No, negovite filmovi govorea najdobro za negovata li~nost. Anali- ti~nosta, meditativnosta, vizionerstvoto i sistematskata postapnost dre- ~at od sekoe negovo delo. Pacifizmot go pokaà so ~etiri eksplicitni voeni filmovi: STRAV I @ELBA, PATEKI NA SLAVATA/PATHS OF GLORY, D-R STRENXLAV ILI: KAKO NAUÎV DA NE SE GRI@AM I DA JA SAKAM BOMBATA i POLNA VOENA OPREMA, a izvonredni opisi na uàsite na vojnata ni ponudi i vo SPARTAK/SPARTACUS i BERI LINDON/BARRY LYNDON. Stravot za idninata na ~ove{tvoto od aspekt na otu|uva~koto vlijanie na naukata i tehnologijata go prikaà preku D-R STRENXLAV, 2001: ODISEJA VO VSELENATA, PEKOLEN PORTOKAL i scenarioto za VE[TA^KA INTELIGENCIJA/A.I., koj go reìra{e Stiven Spilberg vo 2001 godina. A, ako se bara nekoja konstanta vo negovoto tvore{tvo, najblisku do vistinata bi bila opsednatosta so zloto vo ~ovekot, so sredstvata za dehu- manizirawe na li~nosta. Takvite potragi po golemi temi imaa kako rezultat sozdavawe pretenciozni filmovi, koi samo genijalec ili egzibicionist bi moèl da se nafati da gi pravi. Go obvinuvaa za intelektualno studeni- lo i za moralna indiferentnost, verojatno poradi surovoto prikaùvawe na ~ove~kata priroda. Sepak, toj seto toa go pravel so strast, posvetuvaj}i go celoto svoe bitie na sekoj svoj proekt i ne bi bilo fer da se osuduva za ne{to {to e zemeno od ìvotot i literaturata, a koe toj go pretstavil na eden svoj avtenti~en umetni~ki na~in. Od edinaesette romani vrz koi se baziraat filmovite na Stenli Kju- brik, dosega samo dva se prevedeni na makedonski jazik: Novela za sonot (Traumnovelle) od Artur [nicler i Lolita (Lolita) od Vladimir Nabokov. Obete knigi se izdadeni od skopskata Templum. Ostanatite favoriti na Kjubrik, koi veruvame deka bi moèle da bidat dobro ~etivo i za makedonskite ~itateli, se: - Kratkoro~nici (The Short Timers) od Gustav Hasford, spored koja e napraven POLNA VOENA OPREMA;

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 65

Kinopis29-30 posledno.pmd 65 28.09.2004, 20:32 - Sjaewe (The Shining) od Stiven King; - Memoarite na Beri Lindon od Kralstvoto Irska (The Memoirs of Barry Lyndon, Esq., of the Kingdom of Ireland) od Vilijam Mejkpis Tekerej; - Pekolen portokal (A Clockwork Orange) od Entoni Burgis; - ^uvar (The Sentinel) od Artur Klark; - Crvena trevoga (Red Alert) od Piter Xorx, spored koj e snimen D-R STRENXLAV; - Spartak (Spartacus) od Hauard Fest; - Pateki na slavata (Paths of Glory) od Hemfri Kob; - ^ista razdelba (Clean Break) od Lajonel Vajt, spored koj e snimen ZALUDEN GRABE@/THE KILLING.

FILMOVI

Bez da studira na nekoja filmska akademija ili da go u~i zanaetot kaj nekoi drugi reìseri (moèbi negovo najzna~ajno filmsko iskustvo se re- dovnite poseti na filmskite pretstavi vo Muzejot na modernata umetnost), Kjubrik se re{ava za pravewe na svojot prv film vo 1951 godina. Toa e 16- minutniot dokumentarec za eden bokser, za kogo prethodno napravil i fo- tosesija za magazinot Look. Vo ovoj film, nare~en DEN ZA BORBA/DAY OF THE FIGHT, Kjubrik, pokraj toa {to e reìser, isto taka e i montaèr i snimatel na zvukot i slikata. Po povratot na sredstvata {to gi vloìl vo ovoj film, sleduvaat u{te dva dokumentarci: LETE^KIOT OTEC/FLYING PADRE i MOR- NARI/SEAFARERS. Ve}e vo 1953 godina go snima prviot igran film, STRAV I @ELBA, vo koj prikaùva edna fiktivna voena situacija, povrzana so toga{nite aktuel- ni slu~uvawa okolu vojnata vo Koreja. Slednite dva filma: BAKNE@OT NA UBIECOT/KILLER'S KISS i filmot {to kaj nas se prikaà pod naslovot ZAL- UDEN GRABE@/KILLING se tipi~ni film-noari, napraveni vo duhot na vreme-

LOLITA (1962)

66 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 66 28.09.2004, 20:32 to i tendenciite vo amerikanskata B- produkcija. ZALUDEN GRABE@ e prviot studiski film na Kjubrik i negoviot bu- xet dostigna 320.000 dolari, a vo glavnata uloga se pojavi izvonredniot Ster- ling Hajden. Ve}e ~etvrtiot film na Kjubrik e navistina golem film. PATEKI NA SLA- VATA od 1957 godina ostana zapameten vo filmskata istorija kako eden od najzna~ajnite voeni filmovi. Prikaz- nata e locirana vo vremeto na Prvata svetska vojna, na linijata na borbite pome|u francuskite i germanskite sili. Kirk Daglas ovde ostvaruva edna od najdobrite svoi izvedbi vo ulogata na hrabar oficer, koj }e im se sprotivstavi na ludite idei na nadredenite oficeri. Kirk Daglas bil voodu{even od rabotata na Kjubrik i go povikal da go re`i- ra filmot SPARTAK, bidej}i bil i produ- cent na ovoj film. Iako ovoj film postig- na golem uspeh, Kjubrik ne bil mnogu zado- volen od rabotata so vakviot tip holivudski spektakli (smetal deka scenarioto e premnogu glupavo i deka gi iskrivilo istoriskite fakti) i verojatno zatoa re- {il da ja promeni klimata. Sledniot film LOLITA i mno{tvoto od negovite naredni filmovi se celosno snimeni vo Velika Britanija.

SPARTAK (1960)

DR. STRENXLAV (1964)

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 67

Kinopis29-30 posledno.pmd 67 28.09.2004, 20:33 Vo LOLITA ja dopira kontroverznata tema na seksualnata opsednatost na eden vozrasen ~ovek so maloletni~ka. Vo knigata na Vladimir Nabokov, taa e 12-godi{na, dodeka vo ovoj film e 14-godi{na, a nejzinata uloga mnogu hrabro (za toa vreme) ja tolkuva Sju Lajon. Niz zabavna i duhovita igra, Kju- brik vo LOLITA povtorno ja prika`uva ume{nosta vo sozdavawe napnati situacii proizlezeni od kompliciranite socijalni odnosi, psiholo{ki vivi- sekciraj}i gi likovite, otfrlaj}i edna po edna prikrieni obvivki od op- {testveni normi, s# do nivnoto najkomi~no razgoluvawe.

D-R STRENXLAV ILI: KAKO NAUÎV DA NE SE GRI@AM I DA JA SAKAM BOMBATA (1964) Prviot film od proro~kata trilogija (D-R STRENXLAV..., 2001: ODIS- EJA VO VSELENATA i PEKOLEN PORTOKAL) e napraven vo vremeto na najgolemite zakani od potencijalna nuklearna vojna pome|u SAD i SSSR. Takvata tema, obrabotena na fantasti~no tenzi~en no istovremeno i satiri~en na- ~in, mu ovozmoì na Kjubrik najdobro da ja pokaè svojata inteligentna avtorska ume{nost i da sozdade nezaboravno delo, koe e eden od najavtenti~- nite istoriski artefakti za Studenata vojna. So ovaa crna komedija, Kjubrik ja postignuva avtorskata zrelost. Po ovoj film o~ekuvawata od negovite dela se zgolemija, kako i doverbata od golemite filmski kompanii. D-R STRENXLAV e u{te edna izvonredna studija na mentalitetot na voenite lica na visoki pozicii vo hierarhijata na nacionalnite armii, no za razlika od karieristi~kite oficeri, koi se predmet na kritika vo PA- TEKI NA SLAVATA, vo D-R STRENXLAV ostricata na satirata e naso~ena kon otrovno ideologiziranite oficeri, koi se gotovi da naredat najrazoren na- pad protiv predimenzioniraniot neprijatel, od pri~ini {to, kako {to veli general Xek Riper (Sterling Hajden), vojnata e premnogu seriozna rabota za da im bide ostavena na politi~arite. Pokraj Sterling Hajden, vo ovoj film briljiraat i Xorx Skot i Piter Selers (vo trojna uloga: na kapetan Men- drejk, pretsedatelot Mafli i d-r Strenxlav) i ova e definitivno najdobriot kasting {to }e se pojavi vo filmovite na Kjubrik. Scenite i dijalozite vo Voenata soba, vo bombarderot B-52 i vo izo- liranata voena baza se ~udesno izgradeni, komi~nosta i napnatosta progre- siraat so sekoj nov kadar, a prikaznata beznade`no vodi kon najnesakanoto razre{uvawe, ne{to {to navistina retko }e go vidime vo holivudskata hepi- endovska dramaturgija. Dopiraweto do edna od najstra{nite idei na op{testveniot poredok, za selekcijata na lu|eto so cel da se izgradi povisoka rasa, promovirana od nacistite vo minatiot vek, no i od mnogu drugi umovi niz istorijata (Platon zboruva za nea vo Dràvata), blagodarenie na nuklearnata eksplozija se pre- kinuva tokmu vo momentot koga izgleda deka doa|a do nejzino prifa}awe od strana na najmo}nite odlu~uva~i vo svetot. Taka, Kjubrik ironi~no go spasuva svetot od edna katastrofa preku u{te pogolema katastrofa.

2001: ODISEJA VO VSELENATA (1968) Ovoj film najdobro ja prikaùva Kjubrikovata aspiracija kon slikov- noto. Vo ne{to pove}e od dva ~asa, odvaj edna pettina od filmot sodrì gorna informacija. Nema zadninski glas, nema mnogu raskaùvawa, re~isi s# e ostaveno na govorot na kamerata. Vo romanot na Artur Klark se potro{eni dvaesetina stranici vo opisi na razvojot na ~ovekolikiot majmun vo ~ovek (so pomo{ na metafizi~koto dejstvo na crniot monolit), dodeka Kjubrik go re{ava toa vo kratka, dokumentaristi~ko-bihejvioristi~ka postapka (od tipot na emisiite od popularnite serijali na Opstanok). Pritoa so samo eden ~uden rez ja pravi onaa antologiska monta`na spojka na

68 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 68 28.09.2004, 20:33 prvoto ~ove~ko orudie koskata vo vozduhot i vselenskoto letalo ~ovekovata tvorba nekolku milioni godini podocna. So odli~niot izbor na muzikata, prvenstveno Taka zboruva{e Zaratustra na Rihard [traus, Na ubaviot sin Dunav na Johan [traus, no i muzika re~isi ne- zamisliva za filmska ilustracija, kakva {to sozdava \er| Ligeti, Kjubrik n# vodi na edno od najvozbudlivite filmski pa- tuvawa, vo koe na granicite na metafizi- kata i naukata se nudat nekolku mo`ni re- {enija za klu~nite antropolo{ki dilemi: nastanokot na ~ovekot, ulogata na transcendentalnoto vo razvojot na svesta, izvorite na ~ovekovata mo}, zloupo- trebata na mo}ta, otu|uvaweto na tvor- bite od tvorecot, mestoto na ~ovekot vo vselenata, ìvotot po smrtta itn. Prek- rasnite re{enija so misteriozniot crn monolit kako otade-nau~no objasnuvawe za bo`jite atributi na ~ovekot i inkarnacijata na du{ata vo yvezda po smrtta, za koi Klark nudi filosofski objasnuvawa vo romanot, Kjubrik mo}no gi prikaùva so bavno dvièwe na kamerata, izvonredno stilizirani filmski efekti i katarzi~na muzika. Tokmu kako {to im dolikuva na kinematografskite magovi. Filmot ODISEJA 2001 e klasi~no delo. Milioni filmofili go ODISEJA 2001 stavaat pome|u svoite favoriti, a negovite kulturolo{ki vlijanija se ne- (1968) procenlivi. Setete se samo kako se tretiraat gorespomenatite muzi~ki kompozicii vo sovremenoto ìveewe, kolku pati samo se citirani antolo- giskite sceni so ekstati~noto udirawe na koskite od strana na ~ovekolikiot majmun (imenuvan kako Gleda-Mese~ina vo deloto na Artur Klark), tancot na letalata vo vselenata, ~ekoreweto po tavan i antigravitaciskite triko- vi, kako i halucinogenata yvezdena distorzija predizvikana od dvièwata so brzina na svetlinata. S# vo ovoj film e vo znakot na lebdeweto i roti- raweto, a specijalnite efekti bea ne{to nevideno pred toa, ne{to {to odbeleà golem napredok vo vizuelnata umetnost. Vo dokumentarniot film STENLI KJUBRIK: @IVOT VO SLIKI/STANLEY KUBRICK: LIFE IN PICTURES na bliskiot sorabotnik i rodnina na Kjubrik, Jan Harlan, go slu{ame Artur Klark, koj veli deka dodeka go rabotele filmot, ne znaele kako izgleda Zem- jata od vselenata od koja bilo oddale~enost. Takvite ne{ta moravme da gi zamisluvame zavr{uva Klark. Trieset i pet godini podocna, specijalnite efekti i animacijata prikaàni vo ODISEJA 2001 izgledaat odli~no i pokraj toa {to toga{ ne postoe{e kompjuterska animacija. Seto toa pokaùva kolkava golema kontrola nad tehnologijata i lu|eto moral da ima Kjubrik dodeka go rabotel ovoj film, no ne e preterano toa da se generalizira i da se tvrdi i za site negovi ponatamo{ni filmovi.

PEKOLEN PORTOKAL (1971) Verojatno, najkontroverzniot film na Kjubrik, PEKOLEN PORTOKAL, go vnese na golemiot ekran dotoga{ nevidenoto ultranasilstvo. Glavniot

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 69

Kinopis29-30 posledno.pmd 69 28.09.2004, 20:33 PEKOLEN PORTOKAL (1971)

lik Aleks (Malkolm Mek-Dauel) i negovite kompawoni vo prviot del od filmot manifestiraat takva surova nasilnost, {to te{ko deka moèlo da se najde nekoj ekvivalent vo dotoga{nata kinematografija. Kjubrik ni go ser- vira ova so namera vo vtorata polovina od filmot da ni pokaè deka duri i najkrvolo~nite zlostornici imaat naj~ove~ko pravo na sloboda na izbor da bidat ako sakaat i zli, no nikoj da ne im ja popre~uva nivnata sloboda da posakuvaat. Imeno, otkako op{testvoto }e go kazni Aleks, vrz nego }e go is- proba i noviot metod za kontrola na umot so toa {to sekoj pat koga potenci- jalniot zlostornik }e se obide da stori ne{to lo{o, vo nego dejstvuva vnatre{no ~uvstvo na gadewe, so {to voljata oslabuva taka {to ne e vo sostojba da go izvr{i dejstvoto. Sozdavaj}i svoeviden zombi od eden neverojatno vitalen ~ovek, dràvata, so pomo{ na naukata, uspeva da gi razvie svoite represivni mehanizmi do maksimum. So vakvata teza, Kjubrik prikaùva edna negativnoutopiska sostojba na op{testveniot razvoj, predupreduvaj}i deka brutalnosta na dràvata kon slobodata e daleku poopasna od brutalnosta na poedinecot. Sli~no na poznatite tezi na Orvel, prezentirani vo 1984 i @i- votinska farma, ovde se predupreduva na mo`nosta od preteruvawe vo kon- trolnite aspiracii na dràvnite voda~i, koi, patem, se mnogu lesno podlo`ni na korupciski dejanija i podredeni na tesnopartiski interesi. Kone~no, zakanite na totalitarnite sistemi se tesno povrzani so napredokot na naukata, a Kjubrik toa izvonredno go prikaùva i vo prethodnite dva filma. Negovata teza e deka lu|eto ne moàt da ja kontroliraat naukata, nitu pak da gi obvinuvaat samo nau~nicite za otkritijata, bidej}i za upotrebata na ovie otkritija sekoga{ e odgovoren onoj {to gi nosi odlukite za nivna upotreba politi~kite ili voenite voda~i. Vo sekoj slu~aj, vrednosta na PEKOLEN PORTOKAL ne se iscrpuva samo vo ideite tuku, pred s#, vo fantasti~nata vizuelizacija na deloto na Ento- ni Burgis. Izvonredno stiliziranata scenografija, bazirana vrz nekoi re- {enija, koi i denes izgledaat futuristi~ki, upotrebata na ~isti boi (prvenstveno, crvenata i sinata, no i mle~nobelata vo arhitektonikata na mle~niot bar, kako i vo garderobata na violentniot kvartet), upotrebata na erotskata umetnost (goli ènski kukli kako mebel, skulpturi na polovi organi, sliki so lascivni intervencii vo motivite na klasi~nata umetnost i

70 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 70 28.09.2004, 20:33 sl.), elektronskoto tretirawe na muzikata na Betoven (~ij avtor e Vendi Karlos, koja i podocna }e sorabotuva so Kjubrik vo SJAEWE) seto toa sozdade edna unikatna futuristi~ka, a sepak pekolna atmosfera, vo koja se zadr`uva i duhot na sedumdesettite vo pop kulturata, najdobro pretstavena vo glamuroznata moda i nekoi tehni~ki re{enija (nosa~ite na zvukot, pre- voznite sredstva itn.).

BERI LINDON (1975) Ovoj film sleduva{e po tri futuristi~ki filmovi na Kjubrik, a za gleda~ite {to gi videle negovite najpoznati dela ili onie nastanati po 1960 godina, ova e najnetipi~niot film za ovoj reìser. Prikaznata go nema {okantniot efekt vo dejstvieto, edna od najkarakteristi~nite osobini vo filmovite na Kjubrik. No zatoa, pak, ima dovolna doza na dramati~na napnatost i re~isi mimeti~ki odnos kon istoriskata podloga na prikaznata. Dolgoro~nata studija na ikonografijata na 18 vek, bazirana vrz site dostapni slikovni izvori za toa vreme, sozdade prekrasna i avtenti~na vizuelizacija na eden od najpoznatite romani na Vilijam Mejkpis Tekerej (poznat i po romanot Pana|ur na suetata). Re~isi s# e sozdadeno po urnek na vremeto {to e prikaàno, osven po nekoja od muzi~kite ilustracii na primer, [uber- tovoto Trio vo S-moll op. 100, koe e napi{ano vo 1828 godina, no koe ja ima tokmu potrebnata ramnoteà pome|u tragi~noto i romanti~noto, koja e sodràna vo odnosot pome|u Beri i lejdi Lindon. Kjubrik izjavil deka za da najde avtenti~no muzi~ko ilustrirawe na ovoj film ja preslu{al sekoja plo~a {to moèla da se najde so muzika od 18 vek, no ne moèl da go najde toa {to go bara, pa moral da napravi isklu~oci i (mnogu uspe{ni) impro- vizacii. Nejse, BERI LINDON e film {to prikaùva eden logi~en pad na individuata, koja gi prifa}a vrednostite na s# u{te nedovolno definiraniot kapitalizam, na preminot na aristokratijata vo buròazija. Lociran vo Za- padna Evropa, vo vreme na vojni i siroma{tija, ovoj film kako da si podi- gruva so edna tragi~na sudbina, niz eden prili~no cini~en stil na naracija i rasko{en vizuelen prikaz na ubavinata na prirodata, re~isi nedoprena

BERI LINDON (1975)

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 71

Kinopis29-30 posledno.pmd 71 28.09.2004, 20:33 od kontaminira~kata civilizacija, koja ja donesoa modernite lu|e vo vremiwata {to sleduvaa. Ako vo eksterierite dominiraat zeleniloto i prekras- nite angliski parkovi, vo golem del od enterierite preovladuva barokniot stil na veli~estvenite dvorci. Preku fotografijata na Xon Alkot4, Kjubrik dofa}a prekrasna estetika na edno vreme vo koe bogatite promoviraat dekadenten na~in na ìvot, prikaàn vo rasko{ot i orgiite na blagorod- nicite, ~ii glavi teàt od pudri, {minki i periki. Ne{to sli~no moèvme da vidime i vo OPASNI VRSKI na Stiven Frirs. @elbata za bogatstvo i mo}, konstantna za ~ovekoviot rod niz site epohi, vo ovoj film e tretirana so ostrovska distanca od koja se gleda so nat~ove~ki/nadmoralni o~i i od koja site li~nosti se ednakvi, bez razlika dali bile bogati ili siroma{ni, dobri ili zli, ubavi ili grdi. Vakvata poraka e, vpro~em, i konkretno prikaàna vo epilogot na filmot. Vo mirnite vremiwa, gospodata moàt da se odnesuvaat kavalerski. No, ako se setat na ubistvenata rabota na nivnite golemi voini i kralevi, }e se setat na golemite grabeì {to gi izvr{ija samite tie. Ovaa genijalna misla, koja ja slu{ame od naratorot Majkl Hordern dodeka Beri nosi grab- nato jagne od opoàrenata ku}a vo zadninata, zaedno so trofeite vo racete na ostanatite vojnici, mnogu dobro ja dolovuva ambivalentnosta na ìvotot na Beri Lindon. Vo mladosta toj e naiven aristokrat, nesre}no vquben vo bratu~etkata, zaradi koja prifa}a dvoboj so iskusen oficer na britanskata vojska. U~estvuva vo redovite na dve vojski vo tekot na sedumgodi{nata vojna pome|u Francija, Rusija, Avstrija i [vedska od edna strana i Britanija i SJAEWE (1980) Prusija od druga strana, a na momenti prikaùva retka hrabrost i po`rtvu-

72 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 72 28.09.2004, 20:33 vanost. No, vo negoviot karakter dominira dekadentnata strana. Porocite i koristoqubivosta go prika`uvaat kako nesre}en, a ~esto i kako negativen heroj.

SJAEWE (1980) Filmot SJAEWE, prvenstveno, se zanimava so granicite pome|u ~ovekovoto znaewe i nesvesnoto. Toj pretpostavuva tri nivoa: nau~no, paranau- ~no i fantasti~no (dokolku se prifati deka postoeweto duhovi ne e stvarnost, tuku fantastika). Nau~noto se gleda vo biolo{kata potreba na ~ovekot da ja ponadvore{nuva svojata agresivnost, kako {to toa go dokaà avstriski- ot nobelovec Konrad Lorenc vo deloto Za agresivnosta. Tokmu kako {to toj tvrde{e deka izdvojuvaweto na dve ìvotni, koi prethodno ìveele vo jato, porano ili podocna }e rezultira so izliv na ogromna agresija na edniot kon drugiot, taka i SJAEWE pokaùva {to moè da se slu~i so individuata koga }e otide podolgo vreme da ìvee vo prazen hotel samo so svojata sopruga i deteto. Vtoroto nivo, paranau~noto, se zanimava so lu|eto {to imaat darba telepatski da komuniciraat so svetot {to gi opkruùva, ili kako {to veli stariot slu`benik vo hotelot Overview, Haloran, da sjaat. Ovie sposob- nosti s# u{te ne se objasneti od strana na naukata, no ne se redok predmet na literaturnite i filmskite dela. Tretoto nivo se odnesuva na postoewe- to duhovi, a kako takvo e izvonredno podatlivo za ànrot horor, imaj}i ja predvid generi~kata fobija od mrtvi lu|e. Izvonrednata kombinacija na ovie tri ramni{ta vo filmot SJAEWE go sozdade eden od najuspe{nite horori vo sovremenata kinematografija. Pokraj odli~nata fabula, prvobitno sozdadena od poznatiot avtor Stiven King5, ovoj film mnogu $ dolì na izvonrednata snimatelska tehnika na Ga- ret Braun, ~ovekot {to e inovator na stedikemot. Dolgite precizni kadri vo dvièwe, bez upotreba na {ini, bea revolucionerni pridobivki za sovre- meniot film, tokmu otkako filmot SJAEWE gi pretstavi vo najdobrata mo`- na forma. Pokraj kamerata, kako vo sekoj dobar horor film, golema uloga $ se pridade na montaàta, spojuvaj}i gi fragmentarnite fle{bekovi i ~kri- pe~kite zvuci vo zastra{uva~ki sceni na nasilstva i stravovi. Kone~no, moèbi i najbitno, nepobitni se zaslugite na kastingot vo ovoj film. Xek Nikolson e vo svojot akterski apogej i ovde ja dava verojatno svojata najiscrpuva~ka kreacija. Toj ovde sozdava uloga na eden od najuver- livite filmski negativci, ~ovek {to moè da vi se pojavi vo ko{mari i da ve predupreduva do kade moè da ve odvede potisnuvaweto na agresijata. [eli Dival, so svoite ekscentri~ni kvaliteti (kako {to gi kvalifikuva Kjubrik), sozdava uverliva karakterizacija na èna, koja moè da trpi eden proma{en pisatel i sadist, barem do momentot koga ìvotot }e $ dojde vo opasnost. Dodeka maliot Deni Lojd fascinira so spravuvaweto so eden mnogu teòk lik na inteligentno dete, koe ima izmislen prijatel i koe telepatski komunicira so drugite lu|e, so minatite i idni nastani. Vozbudlivosta na prikaznata ja dopolnuva i fascinantnata igra so fabulata. Avtorite otprvo n# naveduvaat da veruvame deka pri~ina za pojavata na duhovite e poluduvaweto na Xek, no podocna gledame deka tie duhovi se mo}ni i deka nivnoto postoewe e nezavisno od negovata glava. Na krajot go gledame Xek vo stara slika od hotelot, pa se dobiva vpe~atok deka postoi ~udna igra na sudbinata, povrzana so negova reinkarnacija, po koja Xek e povtorno vo staroto dru{tvo vo istiot hotel Overview. Ovoj film, sporeden so ostanatite od opusot na Kjubrik, ima edna za- gado~na specifika. Sekako, toj ne e prviot film {to se zanimava so fantasti~ni raboti, bidej}i i D-R STRENXLAV..., 2001: ODISEJA VO VSELENATA i PEKOLEN PORTOKAL se, pomalku ili pove}e, fantasti~ni filmovi, no i mnogu predupreduva~ko realisti~ni vo potencijalot na lu|eto da napravat

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 73

Kinopis29-30 posledno.pmd 73 28.09.2004, 20:33 POLNA VOENA nuklearna vojna, da otkrijat inteligencija von planetata Zemja i da sozda- OPREMA dat ma{ini {to }e ~uvstvuvaat, a osobeno da sozdadat sistemi {to }e gi (1987) uni{tuvaat site znaci na individualnost. Sepak, postoeweto na duhovite i reinkarnaciite imaat malku poproblemati~na strana na realitet. Kjubrik vo edno intervju izjavuva deka gi saka regionite na fantazijata vo koi razumot e upotreben primarno za da go oslabi somne`ot. Mislam deka nie se turkame kon granicite na umot i u`ivame vo privremenoto ~uvstvo na sloboda, koe go dobivame so takvite ve`bi na na{ata imaginacija, veli Kjubrik.

POLNA VOENA OPREMA (1987) Poslednoto navra}awe kon voenata problematika Kjubrik go pravi poradi inspiracijata od romanot Kratkoro~nici od Gustav Hasford. I ovoj pisatel }e ja ima ~esta, kako i Artur Klark, da sorabotuva so Kjubrik vo pre- rabotuvaweto na sopstvenata kniga vo scenario za u{te eden garantirano uspe{en kraen proizvod. Vo nego gledame del od sozdavaweto na obi~niot mlad Amerikanec vo pripadnik na najpodgotvenata ìva voena sila marinecot. Toa podrazbira kreirawe ma{ina vo koja e razvien instinktot za ubivawe vo voeni uslovi. Epilogot na filmot ni ja prikaùva realizacijata na funkcijata na ovie ma{ini vo Vietnamskata vojna. Kako i vo zatvorskite filmovi, vo koi sekoga{ se pokaùva deka ~u- varite pravat pogolemi yverstva vo odnos na kaznetite od op{testvoto, taka i vo najgolemiot del od voenite filmovi se sledi obrazecot spored koj ofi- cerite se pogolemi yverovi otkolku obi~nite vojnici. Ovoj film go pri- kaùva toa na stra{no realisti~en na~in, soo~uvaj}i n# so pekolot na voenata obuka, vo koj li~nosta e podloèna na pogolemi maki otkolku vo situacijata na vistinska vojna. @rtvite na voenata obuka moàt da se izedna~at so `rtvite na vojnata, a da se preìvee dehumanizira~kata voena obuka e isto kako i da se preìvee vojna. Dokolku se procenuva spored ovoj film, duri bi moèlo da se zaklu~i i deka e potrebna pogolema volja za da se pre- ìvee obukata i da se so~uva individualnosta. Nezaboravnata rolja na narednikot Hartman (tolkuvana od Li Ermi, porane{en marinski narednik), sozdava prili~na nelagodnost kaj sekoj potencijalen vojnik {to go gledal

74 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 74 28.09.2004, 20:34 ovoj film. Ovoj oficer koristi precizna metodologija na navredi i oma- lovaùvawa kon individuata, za da sozdade psiholo{ki tabula raza, gotovi da gi izvr{uvaat site naredbi na dràvata. Pristapot vo realizacijata na filmot e re~isi dokumentaristi~ki, opfa}aj}i {to e mo`no pove}e situacii na vojni~ko poniùvawe, pa i intervjua za vreme na vojnata (koi mnogu dobro ja prikaùvaat apsurdnosta na Vietnamskata vojna, bidej}i vojnicite iskaùvaat stavovi spored koi se gleda deka mislat oti Vietnamcite se vo pravo ili deka samite Amerikanci ne znaat so kogo i zo{to se borat). Sepak, se dobiva vpe~atok deka filmot pa|a vo vtorata polovina, bidej}i seta napnata atmosfera vo prvata polovina e zameneta so nekolku re~isi nebitni kratki prikazni, koi, i pokraj prika- ànata brutalnost na voenite uslovi, ne uspevaat da bidat na nivoto na dra- matikata vo kampot za obuka. Na krajot, sli~no kako i vo PATEKI NA SLAVA- TA, Kjubrik ni ponuduva katarzi~na mo`nost, ne{to {to e ~esta pojava vo voenite filmovi. Ako vo PATEKI NA SLAVATA takvata funkcija ja ima{e qubovnata germanska pesna, ispeana od podocne`nata sopruga na Stenli Kjub- rik, Kristijane Harlan, vo POLNA VOENA OPREMA toa se re{ava preku evta- OÎ [IRUM nazi~noto ubivawe na mladata vietnamska snajperistka. ZATVORENI (1999)

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 75

Kinopis29-30 posledno.pmd 75 28.09.2004, 20:34 OÎ [IRUM ZATVORENI (1999) Po re~isi 30 godini otkako se re{ava da go ekranizira romanot na poznatiot avstriski Evrein, Artur [nicler, Novela za sonot (objavena vo 1926 godina), Kjubrik vo po~etokot na 1999 godina go zavr{uva posledniot svoj film, OÎ [IRUM ZATVORENI. Preokupacijata so ovoj roman moè da se razbere od frojdovskoto vlijanie vo negovoto tvore{tvo, najmnogu izra- zeno vo filmovite LOLITA i SJAEWE, kako i vo lascivno-psihopatskite repliki na narednikot Hartman od POLNA VOENA OPREMA. Samiot Zigmund Frojd imal golema po~it kon svojot sogra|anin Artur [nicler, na kogo vo edno pismo mu pi{al deka veruva oti toj ([nicler) intuitivno go znae seto ona za {to nemu (na Frojd) mu bile potrebni dolgotrajni prou~uvawa. Kjub- rik, pak, go smetal [nicler za pisatel koj{to najvistinito ja razbral ~ovekovata du{a i najdlaboko prodrel vo na~inite na koi lu|eto mislat, dejstvu- vaat i postojat. Kjubrik ja prisposobuva fabulata kon dene{ni uslovi i ja locira vo Wujork, moèbi sugeriraj}i deka senzibilitetot na ovoj grad najmnogu kores- pondira so senzibilitetot na Viena od pred Prvata svetska vojna. Atmosfe- rata e oniri~na, sosema vo duhot na slovoto na [nicler, koj vo ovaa prikazna postojano go drì ~itatelot na ostricata me|u sonot i javeto. Dominiraat crvenata i sinata boja, so asocijativna sugestija za sladostrastieto i opasnosta. Izborot na Tom Kruz i Nikol Kidman za ulogite na buròaskiot sre- }en bra~en par, koj e soo~en so predizvicite na vonbra~nite seksualni avanturi, se ~ini deka e najdobriot moèn vo toj moment. Nabrgu ovoj bra~en par ja raskina vrskata, a seopfatnata intimnost, na koja tolku dolgo insis- tiral Kjubrik, te{ko deka }e moèa da ja izdràt ne samo ponepoznati akterski bra~ni dvojki, tuku moèbi }e predizvika{e nelagodnost i kaj prvok- lasni akteri. Tom Kruz i Nikol Kidman, kako neodolivi seks simboli, se tokmu onie {to moàt da ja sozdadat taa erotska tenzija okolu sebe. Vo ovaa prikazna niv gi isku{uva sprotivniot pol na sekoj ~ekor, od sekoja scena se o~ekuva deka }e rezultira so seksualna avantura, sekoj nivni poteg ima intrigantna erotska dimenzija. Taa napnatost Kjubrik ja vodi brilijantno. So zvucite na negoviot sovremen muzi~ki heroj \er| Ligeti, kaj kogo e dofatena edna atmosfera na sovremenite stravovi i senzibilitet na zarobena imaginacija, glavniot heroj, doktor Bil, voden od svojata seksualna qubopitnost, no i kontaminira~ka qubomora po priznanieto na negovata sopruga deka posaka- la da go izneveri, se vpu{ta vo riskantna avantura. Scenata na negovoto prisustvo na orgijata, koja kako da e proizlezena od nekoja tajna masonska loà, e verojatno vo vrvot na reìskite dostignuvawa na Kjubrik. Ne{to {to go nadminuva sekoj literaturen opis, ne{to {to vrie od dramska napnatost, likovna i koloritna kompozitnost, kako i zvu~na vozvi{enost. Ne{to {to e najblisko do idealot na sekoj vrven reìser filmot da bide kako son. Ritualnoto, religiskoto, dioniziskoto, misterioznoto, tragi~noto, duhov- noto i perverznoto s# e vkomponirano vo nekolkute minuti na Kjubrikova- ta koreografija na ~ovekovata orgijasti~nost. Opasnite vrski go vodat junakot do iskusuvawe na stravot od smrtnata kazna, ne{to {to sekoga{ visi kako zakana od vlezot vo tajnite zdruènija.6 Razre{uvaweto na site dilemi vo edna vakva prikazna ne bi imala nikakva druga poenta, osven prifa}aweto na svoite sni{ta i skrieni èlbi kako del od (bogatiot) psihi~ki individuum, bez da se isklu~at mo`nostite od povremeno posvetuvawe vo tajnite na zabranetoto ovo{je. Za kraj, edna trivijalnost povrzana so ovoj film. Poznati se ~udnite barawa na Kjubrik vo odnos na tretiraweto na negovite dela vo drugite kul-

76 S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 76 28.09.2004, 20:34 turi. Pa taka, se pro~u deka ostavil amanet ovoj film da ne bide javno pri- kaùvan vo dràvite od Isto~na Evropa. No, za da bide ironijata pogolema, vo Makedonija ovoj film dosega be{e prikaàn samo vo eden den i toa dva pati. Prvo, skopskata televizija TELMA go prikaà vo terminot od okolu 19.00 ~asot, a nepolni tri ~asa podocna istiot film ode{e i na televizi- jata SITEL. Patem, denot koga ova se slu~i be{e 1 januari 2001 godina, to~no 666 dena po smrtta na Stenli Kjubrik.q

Vo pi{uvaweto na ovoj tekst mnogu mi pomognaa trite intervjua na Stenli Kjubrik napraveni od strana na Mi{el Siment (zab. na avtorot)

Bele{ki:

1 Pokraj poznatoto scenario za filmot VE[TA^KA INTELIGENC- IJA, Kjubrik povremeno gi otkrival svoite skrieni aduti za idni proekti. Eden od najpoznatite e planot za snimawe film za ~ovekot na kogo mnogu mu se voodu{evuval, Napoleon. Se spomnuva{e mo`nosta da napravi i film baziran vrz romanot na Umberto Eko, Ni{aloto na Fuko, kako i film LAGI OD VOJNATA spored roman na Luj Begli, za koj po~nal da pravi scenario, no go prekinal otkako Spilberg po~nal so snimaweto na [INDLEROVATA LISTA. Od vremeto na holivudskite druèwa mu ostanale i nekolku nerealizirani idei: UKRADOV 16 MILIONI DOLARI, spored ìvotnata prikazna na eden poznat kradec, ZAPALIVA TAJNA, spored roman na Stefan Cvajg, za sin {to otkriva deka majkata ima qubovnik, no vo klu~niot moment za otkrivawe na vistinata, toa go spre~uva negoviot tatko, SINA MESEÎNA, za prviot pornografski igran film vo Holivud i eden film za ju`wa~kite gerilski sili vo Amerikan- skata gra|anska vojna. 2 Vo edno intervju rekol: "Sekoga{ postoi problemot na pogre{no citirawe ili, {to e u{te polo{o, da se bide to~no citiran, pa da se vidi vo pe~atena forma toa {to si go rekol". 3 Malkolm Mek-Dauel tvrdel deka Kjubrik znael da pomine dolgo vreme na londonskiot aerodrom Hitrou, za da gi slu{a kontrolorite na vozdu{niot soobra}aj i mu sovetuval na Mek- Dauel nikoga{ da ne se vozi so avion. Inaku, Kjubrik imal pilotska dozvola. 4 Kjubrik i Alkot za potrebite na snimaweto na ovoj film napravile dotoga{ nevideno dostignuvawe, koristej}i se so le}i proizvedeni za potrebite na satelitskoto fotografirawe od strana na NASA. Vakvite kapaciteti na kamerata sozdale mo`nost scenite {to se snimeni samo so pomo{ na svetlina od sve}i da nemaat potreba od ve{ta~ko svetlo. 5 Stiven King e eden od najpoznatite sovremeni pisateli, ~ii dela doìveale mnogu filmski adaptacii. Me|u najpoznatite filmovi, bazirani vrz negovite knigi spa|aat: KERI na Brajan de Palma, MRTVA ZONA na Dejvid Kronenberg, BEGSTVO OD [O[ENK i ZELENA MILJA na Frenk Darabon, SRCA VO ATLANTIS na Skot Hiks i dr. 6 Inaku, vo kontekst na masonskite interesi na Kjubrik, treba da se obrne vnimanie na eden podatok. Imeno, toj sakal da snimi film baziran vrz eden od najavanturisti~kite prikazi na masonerijata vo modernata literatura, romanot Ni{aloto na Fuko od Umberto Eko. No, navodno, Eko bil mnogu razo~aran od ekranizacijata na svojot roman Imeto na rozata i ja odbil ponudata na Kjubrik.

S.Penev, Stenli Kjubrik , Kinopis 29/30(16), s. 61-77, 2004 77

Kinopis29-30 posledno.pmd 77 28.09.2004, 20:34 IZVESEN POGLED

VLADIMIR ILIEVSKI UDK 791.43/.44(497.1)(091) Kinopis 29/30 (16), s. 78-83, 2004

FILMSKOTO DELO NASPROTI DR@AVATA I ZABRANATA CRNIOT BRAN VO JUGOSLOVENSKATA I KINEMATOGRAFIJA nteresite na dràvnata politika i interesite na kreativnata filmska tvore~ka inspirativna energija ~estopati niz istorijata stoele na dve totalno dijametralni strani. Represijata, pri- tisokot, èstokiot udar na cenzurata neminovno gi trpel filmot i filmskiot tvorec. Odredeni filmski dela, koi vo sebe nosele poinakvi pogledi kon (za) op{testvenite slu~uvawa (vo odnos na stavovite na cvrsto zakora- venite politi~ki garnituri), sozda- vale krupni i dlaboki politi~ki problemi. Vakvata sloèna politi~ka i tvore~ko-estetska situacija posebno e izrazena vo sferata na jugoslovenskiot film vo docnite {eesetti i sedumdesettite godini na minatiot vek. Poznatite politi~ki presmetki po koi e poznat ovoj period vo biv{ata zaedni~ka dràva direktno se prenesuvaat na celokupnoto kulturno opkruùvawe, ne zaobikoluvaj}i go i filmot. Se kreira edna nepodnosliva situacija vo koja postojano se govori i se naglasuva su{tinata na umetnosta i na nejzinite visoki celi postojano da go otslikuva ìvotot, se raz- SKORO ]E MU DOJDE KRAJ NA SVETOT bira, objektivno onaka kako {to nekoi (1968) povisoki instanci imaat namera da go

Kinopis29-30 posledno.pmd 78 28.09.2004, 20:34 prikaàt i da im go naloàt na drugite. Seto toa se pravi za da se prikrie eden neskrivliv fakt deka samiot ìvot i odnosot kon ìvotot su{tinski se promenuvaat, deka doa|a edno poinakvo vreme so poinakvi lu|e i tvorci, koi ne moàt da go gledaat svetot okolu sebe zanemaruvaj}i se samite sebesi, svojot intelekt, svojata mo} za rasuduvawe i svojata ogromna èd za novi soznanija i pogolemi kreativni dostignuvawa. Udarite {to gi trpele filmskite tvorci bile èstoki, no nivnata re{enost da izdràt bila ogromna. Tie svesno ja imale otfrleno zakoravenata dràvna i ideolo{ka ednona- so~nost kon estetskite sfa}awa i hrabro gi branele avtenti~nosta i gole- minata na umetni~kata iluzija. Celta na vakviot otpor bila odbranata na uzurpiraniot prostor za slobodno subjektivno mislewe i sozdavawe.

NAGRADI I SANKCII

Poznatite nastani od 1968 godina s# pove}e ja motiviraat dràvnata filmska vlast da se presmeta so neposlu{kovcite. Edna od tie presmetki e naso~ena kon toga{ mladiot reìser @elimir @ilnik i negoviot film RANI TRUDOVI/RANI RADOVI, snimen vo 1969 godina. Obvinenieto glasi: filmot ne smee da izgraduva li~en odnos kon stvarnosta, ne smee da govori za politikata na partijata, ednostavno, nego ne treba da go interesiraat op- {testvenite odnosi. Zabranata za javno prikaùvawe mu se zakanuvala na deloto na @ilnik, no poglednata po{iroko i pred s#, podlaboko, vistinskata zabrana se odnesuvala na ~inot na slobodnoto mislewe i kreativnoto sozdavawe. RANI TRUDOVI dobil zabrana za privremeno prikaùvawe so {to zapo~nuva edna pritaena no seriozna bitka me|u pobornicite na dnev- nata politika i nekoi umetnici, pobornici za nepre~ena tvore~ka sloboda. Zapo~nuvaat reakciite na nekoi mladi intelektualci {irum dràvata, se razbira, iskoristuvaj}i go pritoa prili~no tesniot prostor za takvata aktivnost. Reagiraat i producentite na filmot, koi baraat javno prikaùvawe na filmot. Pominuvaj}i niz site ovie politi~ki peripetii, filmot nekako uspeva da se najde na Devetnaesettiot internacionalen festival vo Berlin, vleguva vo oficijalnata programa i ja osvojuva glavnata nagrada, Zlatna me~ka. I pokraj ova golemo me|unarodno priznanie, odnosot na dràvata kon filmot ne se menuva. Filmskata kritika ne go prifa}a deloto, koe e prili~no visoko oceneto vo filmska Evropa. Vo ovoj kontekst, biten e faktot deka RANI TRUDOVI e film {to e visoko ocenet od strana na germanskata intelektualna mladinska levica, koja vo toa vreme prili~no radikalno se sprotivstavuva na zapadniot sistem na vrednosti i koja neguvala otvoreni simpatii kon politi~kiot sistem vo Socijalisti~ka Jugoslavija. I pokraj ova, se ra{iruva stavot deka nagradata e svoevidna poddr{ka na protivni- cite na jugoslovenskoto dràvno ureduvawe. Duri se napa|a i navreduva samiot @ilnik, koj e okarakteriziran kako avtor bez talent, koj zatskrien zad provokacijata ja prikriva svojata umetni~ka i tvore~ka nemo}. Donekade, sli~ni nastani se odvivaat i okolu filmskoto ostvaruvawe na Du{an Makaveev VR: MISTERIITE NA ORGANIZMOT/WR: MISTERIJE ORGANIZMA snimen vo 1971 godina. Imeno, filmot dobiva pokana za u~estvo na Kanskiot festival pred da bide donesena dozvolata od strana na nad- le`nite organi za negova javna prezentacija vo zemjata. Filmot go privlekuva vnimanieto na zapadnoevropskata publika i filmska kritika. Vo najgolemite i najvlijatelnite evropski filmski revii, filmot na Makaveev e pretstaven kako ostvaruvawe koe{to pretstavuva nova mo}na pojava vo sovremenata evropska filmska produkcija. Va`no e da se napomene deka retko koj od ovie tekstovi doa|a do jugoslovenskiot ~itatel bidej}i teksto- vite ne se preveduvani, nitu objaveni vo dràvnite publikacii. ûdnite

V. Ilievski, Filmskoto delo nasproti dr`avata , Kinopis 29/30 (16), s. 78-83, 2004 79

Kinopis29-30 posledno.pmd 79 28.09.2004, 20:34 igri okolu VR: MISTERIITE NA ORGANIZMOT prodolùvaat, so s# pogolem i pogolem intenzitet. Prvo, odredeni dràvni instanci ja davaat svojata soglasnost filmot da se prijavi na 18-tiot festival na jugoslovenskiot film vo Pula. Filmskoto festivalsko ìri bez pogolemi nategawa go stava filmot vo oficijalnata konkurencija. Navidum izgleda deka sudirot e zavr{en, igrite kone~no izigrani, a sekoj igra~ ostanuva neporazen. I samo nekolku dena po objavuvaweto na listata so filmovite-u~esnici na festivalot, jav- niot obvinitel donesuva odluka za zabrana na javno prikaùvawe na VR: MISTERIITE NA ORGANIZMOT. Na vakvata ~udna odluka reagiraat mnogu lu|e povrzani so filmskiot medium {irum Jugoslavija naglasuvaj}i deka so vakvite postapki se ograni~uva li~nata tvore~ka sloboda i pred s#, se nanesu- va golema {teta za sevkupnoto jugoslovensko filmsko tvore{tvo. Najsilen argument na filmskite kriti~ari {to zastanuvaat vo odbrana na filmot e zagrozeniot respekt na zemjata vo stranstvo, bidej}i se zabranuva filmsko delo, koe vo stranstvo go privlekuva vnimanieto na kritikata i publikata, kako so svojata formalna taka i so svojata sodrìnska postavenost. Reagira i drugata strana, pri {to se organiziraat javni debati na koi e poso~uvano deka filmot na Makaveev e nemoralen i negativno nastroen kon vrednostite na antifa{isti~kata borba. Ednostavno i pred s#, pedago{ki kaàno, toa e film koj{to na mladite generacii im nudi iskrivena i neto~na slika za stvarnosta i za svetot. Vo obidot da se sfati, se razbira kolku {to e toa mo`no, misterijata okolu VR: MISTERIITE NA ORGANIZMOT, tuka treba da se spomene i edna kontroverzna i navistina za~uduva~ka situacija. Imeno, od edna strana, filmot se zabranuva za javno prikaùvawe vo zemjata, a od druga strana, dràvnite institucii zadolèni za filmska distribucija uspe{no go nudat i go prodavaat filmot na evropskiot filmski pazar, i normalno pritoa dràvata zarabotuva. Kako zaklu~ok na seto ova, moè da pos- luì edinstveniot fakt koj{to moè so sigurnost da se potvrdi filmot e zabranet i spakuvan, a pred o~ite i sudot na javnosta povtorno se pojavuva duri na po~etokot od devedesettite godini na minatiot vek. ûdni nastani se slu~uvaat okolu filmskoto ostvaruvawe na Alek- sandar Petrovi} SKORO ]E MU DOJDE KRAJ NA SVETOT /BIÞE SKORO PROPAST SVETA, snimen vo 1968 godina. SKORO ]E MU DOJDE KRAJ NA SVETOT vo mnogu ne{ta pretstavuva opozit na prethodniot film na Aleksandar Petrovi} SOBIRAÎ NA PERDUVI/SKUPLJAÎ PERJA, snimen vo 1967 godina. Samiot Petrovi} ja naglasuva opozitnata postavenost na ovie dva filma. SOBIRAÎ NA PERDUVI e film za slobodata postavena vo eden sloboden neome|en svet, dodeka noviot SKORO ]E MU DOJDE KRAJ NA SVETOT e film za istata taa sloboda, no postavena, razgledana i analizirana vo eden poinakov svet, svet na to~no opredeleni granici na dejstvuvawe, kako fizi~ki taka i psihi~ki. Moèbi so ovaa svoja razmisla, koja ima za cel da se pogledne od svoj, ima- nenten aspekt sopstveniot tvore~ki pat, Aleksandar Petrovi} ja inicira igrata, koja po~nuva da se plete i igra okolu negoviot film i okolu nego kako avtor i umetnik. Filmot se prikaùva prvo pred filmskata publika vo Belgrad, koja go prifa}a filmot so golemo voodu{evuvawe. Go gledaat pove}e od sto iljadi lu|e, a kriti~arite go karakteriziraat filmot kako umetni~ko delo so impozantna estetska sila, a avtorot kako mo}en psiholog, na- daren poet i ve{t poznava~ na narodniot sens. No toa ne trae dolgo. Oded- na{ vo pe~atenite mediumi po~nuvaat da se pojavuvaat tekstovi vo koi SKO- RO ]E MU DOJDE KRAJ NA SVETOT e obvinet za estetski nihilizam. Site likovi vo filmot se okarakterizirani kako elementi vo sistemot na negativ- na simbolizacija na op{testvoto i stvarnosta. Kako najgolema osuda na filmot e naveden negoviot destruktiven sarkazam i ve{toto imitirawe na filmskata ideja {to Zapadot ja bara. Za potkrepa na ovie tezi, nekoi nega-

80 V. Ilievski, Filmskoto delo nasproti dr`avata , Kinopis 29/30 (16), s. 78-83, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 80 28.09.2004, 20:34 tivno nastroeni kriti~ari ja iskoristuvaat i nominacijata na SKORO ]E MU DOJDE KRAJ NA SVETOT za nagradata Oskar. Treba da se napomne deka filmot na Aleksandar Petrovi} u~estvuva na Kanskiot festival, a na Filmski- ot jugoslovenski festival vo Pula e nagraden so tretata nagrada. Kontradik- torno, zar ne?

CRNIOT BRAN FILMSKA PARADIGMA NA NOVOTO VREME ILI FILMSKI KONCEPT KOJ[TO POSTOJANO TLEE

Nastanive {to vo slu~ajov se opi{ani se dosta precizno vremenski locirani. Toa e periodot na preodot me|u 60-tite i 70-godini, zna~aen istoriski segment na HH vek, kako za isto~noevropskite zemji taka i za Zapa- dot. Slu~uvawata {to prethodat, no i celokupnata op{testvena situacija, koja im prethodi na poznatite nastani vo ^ehoslova~ka, kako i burnite studentski reakcii vo zapadnoevropskite (i ne samo vo zapadnoevropskite) metropoli, ne mo`at da ne ostanat bez svoi silni odblesoci vo filmskata umetnost, pred s#, poradi faktot deka mnogumina od toga{nite mladi, talen- tirani i ambiciozni filmaxii se involvirani vo ideolo{kata zadnina na V.R. tie slu~uvawa. Zatoa e jasno, i lesno zabele`livo deka vlasta (bez razlika MISTERIITE NA dali stanuva zbor za Istokot ili Zapadot) kako soodveten reper i me|nik na ORGANIZMOT ~ove~koto dejstvuvawe gi sankcionira onie {to ja pre{le me|ata, onie {to (1971) se po~uvstvuvale dovolno silni i hrabri da poglednat tamu kade {to ne tre-

V. Ilievski, Filmskoto delo nasproti dr`avata , Kinopis 29/30 (16), s. 78-83, 2004 81

Kinopis29-30 posledno.pmd 81 28.09.2004, 20:34 ba i da poglednat onaka kako {to ne treba, onie {to vo sebe dlaboko go po- ~uvstvuvale stravot za sopstvenata kreativna energija da ne se potro{i, ra- sitni i sotre vo zanaet~iskoto sozdavawe na filmski dràvni proizvodi. Konkretno, vo slu~ajov, stanuva zbor za edna karakteristi~na i po mnogu ne{ta interesna pojava vo jugoslovenskiot film. Toa e pojavata na t.n. crn bran. Te{ko e da se objasni ili utvrdi i potvrdi potekloto na ovaa sintagma. Petar Volk lucidno zaklu~uva deka e navistina te{ko da se utvrdi dali terminot go izmisluvaat politi~arite ili go sozdavaat filmskite kriti~ari. Negovata analiza za potekloto na terminot odi s# do po~etokot na 60-tite na HH vek koga vo jugoslovenskata kinematografija se pojavuvaat nekolku zabele`livi dokumentarni filmovi vo koi e prikaàna temnata strana na ìvotot, besperspektivnosta i beznade`nosta vo mnogu ìvotni momenti, ~udni, pa duri i morbidni situacii od razni op{testveni skanda- li. Ovaa pojava go privlekuva interesot na filmskite kriti~ari i istori- ~ari, koi denes se obiduvaat da proniknat vo su{tinata na slu~uvawata i pojavite, no mora da se priznae, dovolno za{titeni vo istraùvaweto i pro- klamiraweto na tezite od novoto vreme i relativnata vremenska distanca. Za edni toa e pojava vo op{tojugoslovenski ramki, dodeka za drugi pak, crniot bran e tesno povrzan so odredeni filmski centri. Edni tvrdat deka crniot bran e pojava koja{to neizbe`no mora da se povrzuva so ideite na politi~kiot liberalizam, zagovaraj}i ja tezata deka ne mora sekoe filmsko delo {to traga po moderen izraz, po sovremena gradba i po subjektivna filmska metafora da bide vo konceptot na crniot bran. Drugi toa go negiraat pos- RANI tavuvaj}i ja tezata deka toa e samo neminoven pat na umetnosta, koja posto- TRUDOVI jano bara novi na~ini na gledawe na stvarnosta i novi ne{ta vo taa stvar- (1969) nost, i pokraj toa {to tie ne{ta ponekoga{ se zabraneti. Treti mislat deka toa e proizvod od zasitenosta na prethodnite tematski poliwa. Ako se zeme stavot deka crniot bran e op- {tojugoslovenska filmska pojava, negovite kreativni kon- cepti, pokraj spomenatite re- ìseri, gi prifa}aat i: Krsto Papi}, Bahrudin (Bata) ên- gi}, Lazar Stojanovi}, Joè Poga~nik, @ivoin Pavlovi}, Vatroslav Mimica, Gordan Mihi}, Tomislav Radi}, Zvoni- mir Berkovi}, kako i drugi tvorci od site filmski centri niz dràvata.

REZIME I LI^NO RAZMIS- LUVAWE

Ona {to osobeno, barem mene, mi go privlekuva vnimanieto vo razgleduvawe- to na seriozniot i komplici- ran koncept, no i kontekst na spomenatava pojava e na~inot na koj se obezbeduvani finan- siski sredstva za proizvodstvo na filmski dela kon koi dr`avata ne se odnesuvala

82 V. Ilievski, Filmskoto delo nasproti dr`avata , Kinopis 29/30 (16), s. 78-83, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 82 28.09.2004, 20:34 blagonakloneto. Za~uduva faktot {to toa e period vo koj dràvata finansi- ra relativno mnogu filmovi, koi otkako }e se snimat gi zabranuva, ili pak vo poblaga forma, go ograni~uva nivnoto javno prikaùvawe. Se nametnuvaat bezbroj pra{awa i pretpostavki, koi ~estopati se kontra to~ki na nabquduvaniot problem. Za~uduva~ki e kako i na koj na~in dràvata davala pari za filmovi, koi podocna }e ja ponesat etiketata na antidràvni i antisocijalisti~ki. Koj i na koj na~in gi utvrduva kriteriumite za finansi- rawe, a koj cenzurira? Koj nagraduval vo Pula, kako festival na dràvnata filmska produkcija? Kade e reskata granica pome|u nagradata i zabranata i pome|u slavata i represijata? Moèbi, soo~eni so vremeto, filmskite avtori so silata na svojata inteligencija uspevale da navlezat i da go sovladaat prividno mo}niot sistem na kontrola? Moèbi samiot toj sistem imal maani, bil glomazen i nefunkcionalen, pa mu se slu~uvale seriozni propus- ti? Moèbi sistemot veruval deka finansiraweto e dovolna ograni~uva~ka i kontrolna me|a? Moèbi pove}e se veruvalo na politi~kata podobnost na avtorot otkolku na negoviot avtorski streme` za novo, mo}no, poinakvo kreirawe li{eno od stravot deka se pravi ne{to nadvor od dozvolenoto? Moèbi deloto na svojot pat od ideja do realizacija trpelo su{tinska transformacija? Moèbi na po~etokot se pretstavuval podoben zanaetski proizvod, koj na krajot bil ne{to sosema drugo? Ili pak, moèbi zad preve- zot na glasno povedenata bitka za odbrana na socijalisti~koto od ostrite kanxi na imperijalisti~koto i antisocijalisti~koto, se krie golata, izlupena, surova, primitivna, a taka ednostavna borba na li~ni interesi? Pra{awa i pretpostavki ima mnogu. Tuka e i vremenskata distanca, koja, mora da se priznae, se ~ini prili~no ~udna i mo}na za razmisluvawata za spomenatata pojava. Istoriski i politi~ki, vremeto {to izmina na ovie biv{i jugoslovenski prostori ne donese ni{to dobro. Po seto toa, dràvite se promenija, uslovite se promenija i ideite se promenija, na~inot na gledawe na ne{tata se promeni, ve}e nikoj ne u~i ruski, site znaat angliski, no nekako kako da nedostasuvaat razmisluvawata, ideite, hrabrosta, sigurno i ludosta, na nekoi ne tolku damne{ni Don Kihoti. Sekoe vreme i prostor si go baraat svojot Don Kihot, bez razlika kolku negovoto kopje e tapo, kow~eto kuco, a veternicata pred nego ogromna i cvrsta.q

Konsultirana literatura: - Goulding, J. Daniel. Liberated cinema The Yugoslav Experience, 1945-2001, Indiana University Press, 2002. - Nikodijeviþ- , Milan. Zabranjeni bez zabrane, Beograd, Jugoslovenska kinoteka, 1995. - Polikarpova, Andjelija. U traganju za identitetom, Beograd, Institut za pozorite, film i televiziju Fakultet dramskih umetnosti, 1995. - Volk, Petar. Povratak u buduþnost, Beograd, Institut za film, 1994. - Volk, Petar. Svedo~enje hronika jugoslovenskog filma 1945- 1970, Beograd, Knji`evne novine, 1975.

V. Ilievski, Filmskoto delo nasproti dr`avata , Kinopis 29/30 (16), s. 78-83, 2004 83

Kinopis29-30 posledno.pmd 83 28.09.2004, 20:34 IN MEMORIAM

ILINDENKA PETRU[EVA 791.43(497.7)(091)(049.3) UDK 929:791.45.072(47+57) Kinopis 29/30(16), s. 84-87, 2004

TA@NO E KOGA ZAMINUVAAT PRIJATELITE V (MIRON ÊRWENKO, 1931 2004) esta stigna po i-mejl: Neodamna, na pat kon Sankt Peterburg, od srcev udar po~ina poznatiot ruski i svetski filmski kriti- ~ar i teoreti~ar Miron êrwenko. Doznavame ode{e na svojata posledna profesionalna obvrska: da go sledi nacionalniot filmski festival vo svojstvo na pretsedatel na ìrito. Boris Nonevski, vidno vozbuden, mi veli da napi{am tekst za mediumite. Mediumite treba da objavat oti Miron be{e golem prijatel na makedonskiot film Miron be{e na{ golem prijatel, dodava. Mu se javuvam na Kosta Krpa~. [ok! Ma ~ekaj, Ilinka, ne moè toa tuku taka Pa, jas v~era dobiv pismo od Miron Moè, Kosta, moè, gleda{ smrtta e pobrza od po{tata. I dodeka sednuvam (kolku {to moè so ladna glava) da go sro~am soop{tenieto za mediumite, niz mislite letaat sekvenci od na{ite zaedni~ki druèwa. Od koga go poznavam? Ne znam, verojatno otsekoga{, kako {to, vpro~em i Miron }e napi{e vo posvetata na mojot primerok od negovata kniga Makedonskiot film. Pa sepak, kako fakt na{eto decenis- ko prijatelstvo zapo~nuva nekade vo po~etokot na sedumdesettite godini, vo vremeto na moite prvi Puli i belgradski martovski festivali. Podocna festivalite vo Moskva, Ta{kent, Bitola Od presot vo Ta{kent me izvikuva direktorot na ta{kentskiot festival. Se javuva Miron, od Moskva, veli. A toj, Miron, e kategori~en: ]e ostane{ nekoj den vo Moskva, pro{etka do Zagorsk, manastirot da go vidi{ i freskite na Rubqov, liturgija da ~ue{, a moè i do Vladimirskiot manastir, yvonata da gi slu{ne{ ]e te zapoznaam so Elem Klimov i so Vadim Jusov, dogovorivme zaedni~ka pro{etka so brod po rekata Moskva . Ima li mesto za ne- kawe. Nema! Vtora sekvenca se}avawa: Na vra}awe od Bitolskiot festival, Miron i Kosta Krpa~ najavuvaat ve~era kaj mene doma.

Kinopis29-30 posledno.pmd 84 28.09.2004, 20:34 Kategori~ni: da ima tav~e-grav~e so neophodnite pridru`ni kulinarski dodavki. Kosta insistira da mi donesat buket cve}e. Miron odbiva. Kakvo cve}e Ta jas od Moskva sum se zagnal da $ donesam paket votka, a ti cve}e, pa cve}e! Znae{, ova e Kubinskaja votka, ne od Kuba, tuku od Kuban, kaza~ka votka Miron ^erwenko be{e prijatel na Makedonija. Be{e golem prijatel na makedonskiot film. So godini go slede{e raste`ot na Me|unarodniot festival na filmskata kamera vo Bitola i pi{uva{e za nego vo svetskite spisanija, so brojni trudovi u~estvuva{e na na{ite filmski simpoziumi, so decenii go slede{e razvojot na makedonskiot film i pi{uva{e za nego vo svetskite spisanija. Vo 1997 godina ja objavi knigata Makedonskiot film.

Faksimil od poslednoto pismo na ^erwenko do K. Krpa~ isprateno na 08. 02. 2004 godina

I. Petru{eva, Ta`no e koga , Kinopis 29/30(16), s. 84-87, 2004 85

Kinopis29-30 posledno.pmd 85 28.09.2004, 20:35 Miron êrwenko e roden na 17 fevruari 1931 godina vo gradot Har- kov, Ukraina. Diplomiral na Pravniot fakultet vo 1952 godina, a vo 1964 godina go zavr{uva i Fakultetot za film vo Moskva (VGIK). Magistriral od oblasta na teorijata na umetnosta vo 1976 godina. Vo periodot 1963-1976 godina raboti vo Dràvniot filmski fond na SSSR i vo redakcijata na spisanieto Sovetski ekran. Poslednite dve desetletija od minatiot vek êr- wenko raboti vo Nau~no-istraùva~kiot institut za filmska umetnost kade {to go rakovodi Otsekot za evropski film, a voedno e i zamenik-direktor. Pretsedatel e na ureduva~kiot sovet na spisanieto Ekran i pretsedatel na Promocija na Sojuzot na filmskite kriti~ari i teoreti~ari na Rusija. Pove}e godini bil knigata i selektor na Moskovskiot me|unaroden filmski festival, kako i ~len na Makedomskiot ìrijata na pove}e me|unarodni filmski festivali (San Sebastijan, film od M. Krakov, Havana ). Miron êrwenko e i viziting-profesor na univerzitetite êrwenko vo Moskva, Berlin, Belgrad, Sofija, Lox U~estvuval i na brojni me|u- narodni simpoziumi vo Kuba, Grcija, Polska, Finska, SAD, Latvija, Ma-

86 I. Petru{eva, Ta`no e koga , Kinopis 29/30(16), s. 84-87, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 86 28.09.2004, 20:35 kedonija (1993, 1995 i 1998 godina koga aktivno se vklu~uva vo proektot na Kinotekata na Makedonija Filmot vo balkanskiot kulturen kontekst). Do- bitnik e na nagradi za filmska kritika vo SSSR, Polska i Jugoslavija. êr- wenko e avtor na pove}e monografii me|u koi gi izdvojuvame: Andèj Vajda (1964), Fernandel (1968), Filmot vo Jugoslavija (1986), Sergej Paraxanov (1989) itn. Objavuval trudovi vo filmski spisanija vo Bugarija, Germanija, Jugoslavija, Polska, [vajcarija, Holandija, Makedonija Fizi~koto zaminuvawe na Miron êrwenko e gubitok, pokraj ostanatoto, i za makedonskite filmski tvorci, i za prijatelite od Kinotekata i za site onie {to go poznavaa ovoj ednostaven, golem ~ovek. Kako {to ve}e spomnavme, vo 1997 godina ja objavi knigata Make- donskiot film vo izdanie na na{ata Kinoteka. Miron êrwenko, na 200-te stranici od knigata Makedonskiot film ja izleal seta qubov kon Makedo- nija i kon nejzinite lu|e {to ja nose{e vo svojata beskrajna du{a i vo svoeto bezmerno {iroko srce. Retko se slu~uva nekoj so tolku qubov i po~it da pi- {uva za makedonskiot film i za makedonskite filmski tvorci. A pritoa, seto kaàno da bide spored strogite nau~ni metodi. Studijata za makedonskiot film e podelena vo osum glavi vo koi se opfateni site razvojni fazi na na{iot film po~nuvaj}i od pionerite - bra}ata Manaki. So rezon svojstven samo na vrvni nau~ni umovi, êrwenko gi otkriva i najskrienite nitki (estetski, sociolo{ki, politi~ki ) {to vlijaat i go oformuvaat kontinui- tetot na makedonskiot film. Gi otkriva i gi analizira skrienite tvore~ki svetovi na na{ite filmski avtori i seto toa go stava vo kontekst na nivnite filmski dela. Pa taka, dlaboko analiti~ki }e gi definira razvojnite periodi po~nuvaj}i od gostuva~kite reìseri, pa preku sozrevaweto na doma{- niot filmski potencijal s# do avtorskata ekspanzija vo 80-tite godini i do pojavata na noviot senzibilitet vo 90-tite godini. Knigata i zavr{uva so analiza na toj nov senzibilitet: so SVETLO SIVO i so PRED DO@DOT. Vo ovoj kontekst, neodminlivo e da ne go zabeleìme stavot na êrwenko za PRED DO@DOT: filmot na Man~evski e kosmopolitsko delo vo najvisoka smisla na zborot Rabotata e vo toa, {to Man~evski ne samo {to sozdade prekrasen film, so koj go zasvedo~i svojot vonreden talent so za~uduva~ka organska mo}, prirodnost i neusilenost na filmski raskaùva~ vo site re- gistri na dene{nata filmska umetnost. Man~evski, koj zasluèno be{e po- ~estvuvan so Zlatniot lav vo Venecija i nepravedno odminat vo Holivud so Oskarovata nagrada (nasproti seto moe uvaènie kon Mihalkov, sepak }e re~am deka IZGORENITE OD SONCETO pretstavuva film so koj zavr{uva edna odminata epoha, dodeka, pak, PRED DO@DOT e dostignuvawe so koe zapo~nuva novata epoha), ednostavno napravi takov ~ekor so daleku pova`na i nepovratna karakteristika: toj go vovede makedonskiot film vo seop{tiot svetski kinematografski kontekst, ja pretvori vo dostoinstvo na svetskiot ekran realnata, nemistificiranata i mitologiziranata stvarnost na svojata sovremena zemja, odrazena vo ogledaloto na sopstvenoto filmsko platno. I vedna{ potoa, êrwenko proro~ki zaklu~uva: Pa zatoa, {to i da se slu~uva vo idnina so makedonskata kinematografija, kakvi ne pregradi i te{kotii da se ispre~uvaat na nejziniot pat, toj ~ekor i probiv e napraven i toa e nepovratno. Doblesta na knigata na êrwenko za makedonskiot film, pokraj dlabokata nau~na analiza, e i ednostavnosta na iskazot. Taka taa stanuva bliska do sekoj ~itatel. Knigata ima rezimea na angliski, francuski i ruski jazik, a prevodot na originalniot tekst od ruski na makedonski jazik go napravi êdo Cvetanovski. Vo prodolènie, vo ovaa prigoda, izdvojuvame eden mal ise~ok od knigata Makedonskiot film na Miron êrwenko.q

I. Petru{eva, Ta`no e koga , Kinopis 29/30(16), s. 84-87, 2004 87

Kinopis29-30 posledno.pmd 87 28.09.2004, 20:35 IN MEMORIAM

MIRON ^ERWENKO UDK791.43(497.7)(091)(049.3) Kinopis 29/30(16), s. 88-90, 2004

SAMI ZA SEBE*

Zgora na ova, mene mi se ~ini, deka so filmot CENATA NA GRADOT, za izvesno vreme se istro- {i i samiot Vardar film vo sfer- êrwenko na eden od simpoziumite na na{ata Kinoteka ata na istoriskata tematika. Vpro- ~em, moèbi ova ne e tolku precizen termin, za{to smenata na tematskite prioriteti }e se povtori u{te edna{, pa namesto istoriski filmovi }e dojdat dela so sovremena tematika, za potoa tie odnovo da go prepu{tat svoeto mesto na prvite, odnovo ~ekaj}i go svojot red vo idninata. I zatoa, mene mi izgleda mo{ne simboli~en naslovot na naredniot film na Branko Gapo, VREME BEZ VOJNA, koj e edno od najzna- ~ajnite sovremeni dela na makedonskata filmska umetnost za seto vreme na nejzinoto postoewe, i e naj~ist film na Gapo vo kinematografski aspekt. (I ovde, posle mnogu godini jas na krajot na krai{tata ne moàm da ne po- baram pro{ka od Branko Gapo; pred ~etvrtina vek, koga prvata makedonska delegacija vo Moskva gi donese filmovite MEMENTO, VREME BEZ VOJNA, i nekoi drugi, na koi ve}e ne se se}avam, vo diskusijata za filmovite vo moskovskiot Institut za istorija na umetnosta, nastapiv i jas, vo toa vreme tuku{to po~etnik vo filmskata kritika, so agresiven i samobendisan monolog za toa, deka eve vie, koi kaj nas ste dojdeni kako tolku veseli i sre}ni mom- ~aci, i kaj vas ìvotot, ako sudime spored vesnicite, e kade-kade podobar od na{iot, i lu|eto se pobogati, deka vie ste tolku pesimisti~ki raspolo- èni i va{ite filmovi se tolku beznade`ni? a Gapo, gledaj}i me so okoko- reni i mudri o~i, delikatno se obiduva{e da mi objasni deka seto toa, se razbira, e taka, no istovremeno i ne e taka tuku sosem poinaku, i ìvotot kade-kade e posloèn od moite pretstavi za toa kakov treba da bide Pa eve sega, koga sudbinata mi ovozmoì da ja napi{am ovaa knigi~ka za makedon-

Kinopis29-30 posledno.pmd 88 28.09.2004, 20:35 skiot film i vo nea i za filmovite na Gapo, (Patem da go spomenam, ne znam dali e jas molam pro{ka od tebe, Branko. Dotolku po- tolku zna~aen vo istorijata na filmot na ve}e, {to jas seto toa go razbrav u{te odamna, Gapo, faktot za toa, deka VREME BEZ VOJNA e no ednostavno nemav mo`nost javno da go izne- prv igran film, koj ne be{e snimen vo Vardar sam pred lu|e, pred site, kako toga{ vo Insti- film, tuku vo alternativnata organizacija na tutot vo Kuzweckiot pereulok vo Moskva. Za filmsko proizvodstvo, nare~ena FRZ, {to vo moe opravdanie jas moàm da go dodadam i fak- prevod na ruski jazik bi trebalo da zvu~i kako tot deka toga{ jas ne bev osamen vo ovaa smis- filmsko rabotno zdruènie, osnovano vo la. Mojot glaven urednik od tie godini Dmit- Skopje od strana na eden od veteranite na rij Pisarevski, koj be{e, patem re~eno, eden makedonskiot film i negov rakovoditel, Aco od retkite i iskreni poznava~i i poklonici Petrovski. Vo sekoj slu~aj, mene mi se ~ini, na jugoslovenskiot film vo redovite na kine- deka ovaa forma na proizvodstvo zna~e{e iz- matografskite upraviteli, pi{uva{e vo vesna nezavisnost od dràvata, makar {to, se Sovetski ekran (1969, broj 22): prikazna- razbira, bi bilo dosta te{ko vo toa vreme da ta za sudbinata na eden mlad ~ovek, koj se se zboruva za nekakva pozna~ajna ideolo{ka vra}a od gradot vo rodnoto selo, e ispolneta avtonomija). so tragi~na raspolo`ba i beznade`nost Vo Kako i da e, ovaa ednostavna prikazna za ovaa drama za neuspe{niot ìvot, ~ovekot e mladiot ~ovek, koj ne go nao|a svoeto mesto vo prikaàn kako igra~ka na slepi, nepoznati, gradot i se vra}a na selo, od koe pred samo ne- neprijatelski sili avtorite na filmot ne kolku godini bil prisilen da pobegne negovi- gledaat nikakov izlez od polo`bata, nivnata ot tatko, od kade zaminal i samiot toj da se izgubenost pred liceto na surovite fakti od obrazuva, da stane inèner i za nikoga{ po- ekonomskata realnost mu pridavaat na filmot ve}e da ne se vrati vo poludiviot, varvarski vkus na gorliv pesimizam ). svet na svoite predci, zafrlen vo planinite, Za sre}a, toa se zvuci od minatite godi- izrasnuva vo nepristrasen, jas bi rekol duri ni. Denes, posle ~etvrtina vek, filmot na bezmilosen i li{en od kakvi-gode plasti~ni Gapo povtorno se pojavuva so neo~ekuvana sve- ukrasi, socijalno-psiholo{ki portret na ma- ìna, oslobodena duri od samata senka na onaa kedonskoto selo vo sudir me|u dve civiliza- teatralnost, so koja be{e proniàno negovoto cii, koi ne nao|aat zaedni~ki jazik i koi po prvo delo DENOVI NA ISKU[ENIE. I }e ka- svojata su{tina i opredelba se neprijatelski. àm, deka VREME BEZ VOJNA kako da go vra}a Dilemi nema, vo vtoriot film na Gapo Gapo kon dokumentarniot period vo negovata moème da ja vidime makedonskata varijacija biografija, koga toj snima{e poetski, no isto- na temite i motivite na crniot film, koj vo vremeno lakonski, vo izvesna mera duri asket- toa vreme se nao|a{e vo {picot na svojata psi- ski, kratkometra`ni dela, vo koi ostro otsli- holo{ka, ideolo{ka i moralna sloboda, i seto kanata realnost na ekranot prerasnuva{e vo ova e vistinito, me|utoa vo filmot VREME BEZ krajno metafori~ka, biblisko-mitolo{ka VOJNA, isto taka, moè da se otkrijat ~isto realnost, ako moè da go upotrebam ovoj ne makedonskite motivi, me|u koi se neizbe`nite tolku precizen zbor. i nametlivite spomeni za èstokata kolekti- Vpro~em, site ovie elementi vo celosna vizacija, za tragedijata na onie koi poveruvaa mera se zastapeni i vo scenariskiot rakopis vo utopijata i se obiduvaa da ja realiziraat so na poznatiot prozaist Simon Drakul (koj na site sili i po sekoja cena, kako {to toa go pra- makedonskiot film mu donese Zlatna Arena ve{e tatkoto na herojot na filmot, koj se vra- na festivalot vo Pula vo {eeset i {estata }a vo rodnoto selo vo sandak za na grobi{tata godina, za scenarioto vo filmot DO POBEDA- da go zazeme svoeto semejno mesto, vo koe se TA I PO NEA) koj napi{a surova i èstoka so- pogrebani negovite predci, vo zemjata, koja- cijalna drama, kako se veli, pravo od ìvotot, {to toj ne uspea dokraj da im ja odzeme na svoi- od sociografskite reportaì, od nezavisni te soselani. sociolo{ki izvori, vo koi vnimatelno i ne- Sepak, za razlika od PLANINATA NA pristrasno se razgleduva, istraùva, i ocenu- GNEVOT, kaj Branko Gapo kolektivizacijata ni va op{testvenata sostojba vo republikata, oddaleku ne nalikuva na misti~en ko{mar, {to nastanata kako produkt na ekonomskite, poli- neo~ekuvano se suriva vrz nevinite lu|e, ne ti~kite i ideolo{kite reformi od vtorata kako kazna za grevovite, tuku sepak kako delo polovina na {eesettite godini. na ~ove~ki race za koe sekoj pla}a sopstvena

M. ^erwenko, Sami za sebe, Kinopis 29/30(16), s. 88-90, 2004 89

Kinopis29-30 posledno.pmd 89 28.09.2004, 20:35 cena. I zatoa, vo ovoj film konfliktite ne se ovoj manir s# u{te ne be{e pretvoren vo ko- prikaùvaat na ramni{te li~no, konkretno, mercijalna stoka. I ne e slu~ajno deka tokmu rodninsko, sosedsko. Taka, pred nas zastanuva ovoj film ja dobi, vsu{nost, prvata nagrada za Lazar, koj sega go sre}ava sinot na svojot nep- ~isto makedonski film na festivalot na neo- rijatel, a potoa, nasproti sudbinata i li~nata realisti~kiot film vo italijanskiot grad èlba, }e mu ja dade }erka si za èna, toa e is- Avelino (pritoa ne zaboravam na nagradata, se tiot onoj na kogo Fidanoviot tatko, nekoga{, razbira, vo istiot Avelino za filmot KADE PO krena raka, a eve sega ovie lica, koi se dojde- DO@DOT). ni za pomen, site se i neprijateli, i drugari So eden zbor, sumiraj}i gi rezultatite na pokojnikot. od {eesettite godini, koga jugoslovenskiot Vpro~em, prikaznata ne e svrtena samo film s# u{te ne be{e podloèn na prviot na- kon minatoto. Vo ovoj film za prvpat vo make- silen ideolo{ki presing, koj po svojata agre- donskata kinematografija na ekranot }e se sivnost i posledicite moè da se sporedi so za~ne motivot na migracijata, na begstvoto na sli~nite akcii koi sistematski se prezemaa selanite od osiroma{enite, neperspektivni vo zemjite so daleku porealen socijalizam sela vo gradot, kade tie ne nao|aat, nitu sre}a, odo{to vo zemjite so liberalni tradicii, kak- nitu bogatstvo, nitu mir, a dokolku tie se vra- va {to od isto~no-evropski aspekt, be{e Jugo- tat nazad, toga{ }e se vratat so ne{to bez- slavija. Makedonskata filmska umetnost izvr- povratno izgubeno, ne{to va`no koe ve~no mu {i masiven probiv so site tematski i stilski pridavalo smisla na nivnoto bitie; a toa e nasoki, grabej}i kon edna zrela, normalna samata sposobnost da se vratat kako stopani na evropska kinematografija, zavladuvaj}i prak- zemjata, koja nekoga{ ja napu{tile. ti~no so site inovacii vo stilistikata i dra- Tokmu za ova raskaùva filmot VREME maturgijata, istovremeno vklu~uvaj}i go i neo- BEZ VOJNA, za izgubenite koreni, za prokocka- realizmot, i noviot bran, i paradokumenta- nata sudbina; herojot se vra}a za da ja vozob- rizmot so negovata estetika kamera stilo i novi tatkovata ku}a, da ja obnovi gradinata, da mnogu, mnogu drugi elementi, moèbi pomalu go obnovi stadoto, da formira semejstvo i da su{testveni zemeni oddelno, no ednakvo va`- go vrati ìvotot vo tagovnoto, beznade`no, ni vo celina, vo kompleksot i vo kompaktnosta gluvo postoewe na soselanite, koi go pre~eku- na filmot. (Kon ova }e dodadam, deka mene vaat so mol~aliva omraza. ni{to ne mi e poznato za s# ona {to se slu- Ni{to od seto toa nema da mu uspee; ~uvalo vo Vardar film, po poznatoto pismo nitu doma}inlakot, nitu bogatstvoto, toj zapa- na Tito, dali ne{to se zabranuvalo, bilo |a vo dolgovi, po~nuva da pie, pa|a vo celosna prekinato ili naprotiv stimuliralo. No, su- zavisnost od dedoto, a potoa, vo o~aj, }e go pot- dej}i po s#, makedonskiot film toga{ pomina pali svojot dom, {to tuku{to go obnovil i so pomala krv vo sporedba so kinematogra- samo nequbenata èna, so koja bez da znae fijata vo Srbija, Hrvatska, Vojvodina, Bosna i zo{to ja svrzal svojata sudbina, }e mu pretsta- Hercegovina). vuva posledno pribeì{te i potpora Vpro~em, seto toa e minato, a sega da od- Gapo n# poveduva po svoite heroi, po beleìme deka filmskoto proizvodstvo vo svoite adeti, obi~ai, nebare zamreni vo edno Skopje toga{ go dostigna svojot vrv, tri fil- s# u{te ne taka dale~no srednovekovie, toj movi godi{no, pri {to sekoj od niv be{e pre- mo{ne dobro go znae vakviot ìvot i toa ne po lomen za makedonskiot film, vistina, vo raz- slu{awe, toj go snima{e ovoj ìvot vo svoite li~en stepen i po razli~ni pri~ini q dokumentarni filmovi, a dokolku ne go snimal, toga{ ednostavno go gledal so sopstveni o~i. Zatoa mene mi izgleda mo{ne to~na opre- delbata, iskaàna od eden makedonski kriti~ar za poetskiot verizam, koj asocira, ne tolku so nekoi literaturni dela od italijan- *MAKEDONSKIOT FILM, skiot naturalizam od rodot na Xovani Vergi, Miron êrwenko, Kinoteka kolku so kinematografskite transformacii na na Makedonija, Skopje, 1997; raniot Lukino Viskonti, pred s# so negoviot izvadok od ~etvrtata glava ZEMJATA TREPERI, i so nekoi drugi, najrani SAMI ZA SEBE /str. 104 neorealisti~ki filmski ostvaruvawa, kade 110/

90 M. ^erwenko, Sami za sebe, Kinopis 29/30(16), s. 88-90, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 90 28.09.2004, 20:35 POVODI

MIROSLAV ^EPIN^I] UDK 791.45.072(497.7) Kinopis 29/30(16), s. 91-94, 2004

NEPODMITLIVATA DOSLEDNOST NA NEOTPOVIKLIVOSTA

(SE]AVAWE NA BRANKO VARO[LIJA, EDEN OD NA[ITE PRVI FILMSKI KRITI^ARI I PUBLICISTI)

PO TRAGITE NA TEORIJATA

Ovoj pat ni se slu~uva neposakuvana mo`nost za edna, moèbi odamna potrebna retrospekcija, na ona {to s# po~esto go nazna~uvame kako sodrìn- ski aspekt na makedonskata filmska teorija, kritika i publicistika. Za àl, ta`niot mig na fizi~koto is~eznuvawe na eden od nejzinite doajeni, Branko Varo{lija (1934-2004), na opredelen na~in, kako tragi~no da go stig- matizira nejzinoto sozrevawe. A, po~etocite na makedonskata filmska kritika kako del od edna zadolìtelna kulturolo{ka orientacija, kako nuèn sopatnik na eden medium i kako specifi~na publicisti~ka situacija, ~inam, dosega ne se dostatno prou~uvani i za àl se samo napati istraùvani. Tokmu poradi toa, ovoj prigoden tekst na ovoj plan trgnuva sekako od nekolkute bitni, fundamentalni momenti, koi, i pokraj toa {to se nadvor od konkretnite ramki na filmskiot medium, }e zna~at nezaobikoluva~ki elementi za sozdavawe na edna kriti~ka misla, koja so kompletna teoretska avtohtonost }e se soo~i so tolkuvawe na kinematografskoto delo. Nesomneno e deka vo taa prvi~na faza, najgolemata i najvli- jatelnata uloga, kako komplementarna teoretska struktura, }e ja odigra makedonskata literaturna kritika, no nabrgu potoa i eden vonredno brz raste` na teoretskata i esteti~kata misla. Sekako deka zna~aen moment za genezata na makedonskata filmska kritika e, bezdrugo, {to taa nastanuva vo edna nu`na i bliska sorabotka so makedonskata literaturna kritika, pa i go sledi nejziniot raste`. Soglasno so toa, formiraweto na edna primarna esteti~ka teorija }e proizleze od

Kinopis29-30 posledno.pmd 91 28.09.2004, 20:35 niza, vo toj period, objaveni dela na na{ite Kako malo doobjasnuvawe, filmot kako medium literaturni kriti~ari i teoreti~ari, {to vo toa vreme, pa i ne{to podocna, glavno be{e voedno na istiot plan }e $ ovozmoì i na tretiran so op{to prezemenata sintagma filmskata kritika da gi nadmine svoite pr- umetni~ki film... Se razbira, ova glavno se vi~ni neupatenosti, a napati i neuspe{nosti. odnesuva na igranata produkcija, bidej}i do- Za pojasnuvawe na ovaa teza i vo ovaa kumentarnite filmovi i ostanatite filmski begla retrospekcija, ~inam, treba da gi spom- ànrovi retko bea spomnuvani, a bezmalku ni- neme i nekoi denes moèbi podzaboraveni koga{ komentirani preku pe~atenite mediumi. naslovi, koi tokmu vo toa vreme bea nekakvi si Kako i da e, site po~etoci se sli~ni i teoretski izvori{ta i upori{ta. Toa, pred s#, tokmu poradi toa se ~ini deka baranata cel, bea delata na toga{nite istaknati teoreti~a- vsu{nost, se kristalizira vo nekakvo si mis- ri, kakvi {to se: knigata na Dimitar Mitrev lewe {to sepak }e go pronajde svoeto eho vo Kriteriumi i dogma, potoa knigata na Mito vremeto. Taka }e po~nat da se redat {lajfna, Haxi Vasilev Odraz-izraz, a tuka nesomneno {lajfna i pol, retko dve, na presmetaniot i spa|aat i knigite na d-r Georgi Stardelov dozvolen prostor na vesnicite. Vo toj prostor Esei, pa zbirkata na literaturni kritiki i treba da se odbeleì ne{to za eden medium, esei na d-r Milan \ur~inov Vreme i izraz, koj pak naj~esto spored svojata nepostojana kako i knigata Oblagorodena igra na dramski- priroda gi odbegnuva site nazna~uvawa i obi- ot pisatel i raskaùva~ Jovan Bo{kovski. di za definicija. Sledstveno na ovie ~initeli i se slu~i o~e- Od dene{en postmodernisti~ki aspekt kuvaniot podem; a toa e {to za relativno kus bi moèlo eventualno da se kaè deka edna vremenski period, od krajot na ~etiriesettite efemerida ja sledi drugata, popravo deka nas- i po~etokot na pedesettite godini, se zdobi- tanuva situacija za koja i toga{ moè{e da se vame so edna mo{ne solidna teoretska baza na re~e deka e mo{ne bliska do eden kafkijanski spomnatite naslovi, ~ie kulturolo{ko i pred apsurd. No, koga se raboti za filmskata kriti- s#, esteti~ko vlijanie }e storat mnogu vo poka, toa e bezmalku normalna sostojba. Eden ap- natamo{nata praktika i dejnost na filmskata surd go raspoznava, pa duri i go afirmira vto- kritika. riot. Na mnozina so pravo }e im se pri~ini de- Vedna{ po ovie doblesni nastani vo ka ova navistina nalikuva na edna groteskna mladata makedonska kultura, kako nov kulturo- situacija, vo koja po obi~aj caruva iracional- lo{ki fenomen i kone~no kako nov publicis- noto. ti~ki ànr, zapo~nuva da egzistira i filmska- Statusot na filmskata kritika, vpro- ta kritika. Vo ovoj kontekst, vo po~etokot ~em i na sekoja kritika, otsekoga{ bil takov. anga`man zemaat toga{nite nade`ni, pa i ve}e Tuka e s# pome|u privilegiranost i potcene- dobro afirmirani makedonski poeti i proza- tost, pome|u apsurdot i o~ekuvanoto, i moème isti. Na toj na~in, filmskata kritika, vpro- da nabroime u{te mnogu kontroverzi, koi ~em kako i nasekade vo toga{nite na{i jugo- vsu{nost ne ja obremenuvaat ovaa teoretska slovenski republiki, stanuva na nekoj na~in disciplina, tuku sprotivno na toa, ja zbogatu- privilegirana dejnost, anga`man {to podraz- vaat. Samiot kriti~ar pritoa e izloèn na bira ne tolku op{testven status kolku ideo- prifa}awe na bezbroj kompromisi, bilo tie da lo{ka prepoznatlivost. se odnesuvaat na subjektiven plan, ili da se Sepak, ednostavno kaàno, von istorio- onie {to vsu{nost se odlu~uva~ki; a toa se su- grafskite optovaruvawa, filmskata kritika dovite za deloto i negovata op{testvena re- ja zapo~nuva svojata funkcija kako institu- cepcija. cionalno nov, pred s#, publicisti~ki ànr; Vtorata, pak, e onaa {to inklinira kon neobremeneta od tradiciite {to i ne moè{e literaturnite obrasci, koi na nekoj na~in da gi poseduva. Vo toj mig, pak, se sretnuvame ve}e se vtemeleni vo opredeleniot teoretski so edna nova estetska disciplina, koja na ~is- kod, makar skromen no sekako zabeleìtelen. to teoretski plan treba da mu soodvetstvuva Sepak, i vo ovaa orientacija nabrgu }e se pona mediumot {to go sledi i go dobliùva do ~uvstvuvaat opredeleni nedostatoci, navidum publikata. bezna~ajni no su{tinski, koi se vrzuvaat za Vo toj prvi~en period se slu~uvaat i ne mediumot, po s# izgleda bitni. neo~ekuvani zabuni i zastranuvawa od barani- Toga{ a da ne zboruvame za denes stanu- ot, no vsu{nost s# u{te nepostoe~ki koncept. va jasno deka kritikata za filmot mora da ima

92 M. ^epin~i}: Nepodmitlivata doslednost , Kinopis 29/30(16), s. 91-94, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 92 28.09.2004, 20:35 ne{to porazli~ni kriteriumski koordinati. svojot status na samostojna i aktivna tvore~ka Sekako deka na ~isto prakseolo{ki plan, na- dejnost. brgu stanuva evidentna teoretskata inkompa- Najeminentnite pretstavnici vo ovaa tibilnost na ona {to se narekuva literaturna faza od razvojot na makedonskata filmska kritika, bilo da e za roman, zbirka raskazi kritika, glavno, se vklu~ija vo noviot publi- ili edno poetsko ostvaruvawe. No, funkcio- cisti~ki ànr. Vo sekoj slu~aj, raznorodni po nalnosta sekoga{ treba da se pronajde niz kri- svoite estetski barawa i umetni~ki afi- ti~arskata praktika, moèbi pove}e niz nego- niteti, ovie kriti~ari sepak vo svoite kon- vata intuicija. kretni iskazi se zalagaa za noviot film, za Kritika {to ne go podrazbira umetni~- vistinskite idejno-estetski konotacii na onoj koto delo kako celost, koja najnapred gi gleda filmski izraz {to toga{ go narekuvavme tra- negovite posebnosti, moè da se sopne od niv, dicionalisti~ki. pa duri i da se skr{i, {to zna~i totalno da ja Vakviot trend najuspe{no se nadovrzu- proma{i celta. Taka taa kritika {to ne moè va na kriti~arskata aktivnost na filmskata da go opfati deloto i da go transponira vo emisija Niz okoto na filmskata kamera, koja povisok duhoven tip e bespolezna... Kritikata vo toa vreme edna{ nedelno, vo traewe od po- ne smee odnapred da go drobi deloto, tuku de- lovina ~as, ja emituva{e Radio-Skopje. Ne e loto mora da mu bide nekakvo si, da re~eme, preterano da se kaè deka dejnosta i iskustva- sinteti~ko ishodi{te na iskazot na kriti~a- ta na ovaa emisija bea i eden od temelnite re- rot. peri na sovremenata makedonska filmska kri- Kone~no, i literaturnata i teatarskata tika. kritika vo toa vreme ve}e manipuliraat so ne- Radiofonskata filmska kritika, kako koi nasledeni izrazni formi i strukturi, toga{ najnova forma na filmskata publicis- taka {to vo samoto svoe nastanuvawe speci- tika, se formira{e kako eden zvu~en mozai~en fi~nata filmska kritika, kako oblik na kri- kompleks na sodrìnski fragmenti, se razbi- ti~ka misla, e donekade ostavena vo edna nera, auditivno poddràni od avtenti~ni mu- posakuvana inferiornost, od koja ponatamu }e zi~ki fragmenti od filmovite. Nejzinata at- proizlezat i dopolnitelni kontroverzi. raktivnost mo{ne brgu be{e prepoznaena. Ednostavno kaàno, filmskata kritika Eden od prvite urednici na ovaa emisija zapo~nuva svojata funkcija neobremeneta od ja be{e i Branko Varo{lija, pisatel i film- nekakvi si ideolo{ki navevi, no i od tradici- ski kriti~ar na ~ie se}avawe i e posveten ovoj ja, koja sosema prirodno }e ja pobara vo srod- tekst. Vo ovoj moment me pritiska i moeto se- nite umetni~ki formi kakva {to e literatura- }avawe za poznanstvoto so ovoj respektiran ta, a pred s#, teatarot. Ovaa kriti~arska di- prozaist, publicist i filmski kriti~ar. Toa hotomija }e ostane vaè~ka za podolg period, be{e u{te vo 1964 god. vo toga{niot kompleks osobeno vo filmskite kritiki i recenzii, na RTS vo Nerezi. Jas vo toa vreme bev tuku{to objavuvani vo toga{nite ne taka mnogubrojni dojden mlad asistent po reìja i se razbira, vesnici i spisanija. pasioniran slu{atel na negovata emisija. Pa- Kako i da e, nekade vo po~etokot na metam deka neposreden povod za ova zapozna- pedesettite godini, sepak se slu~uva, bi ka- vawe be{e negovata kritika za filmot TOPO- àl, dijalekti~ka razvrska vo edna ~isto te- VITE OD NAVARONA, voeno-avanturisti~ki oretska smisla. Ovde, pred s#, mislam na po- spektakl, koj toga{ be{e premierno na reper- ~etocite na filmskata kritika, koja se emitu- toarot na skopskite kina. Spomnuvam deka va preku Radio-Skopje. Novite idejni probivi, vakviot ànr filmovi toga{ vo golema mera koi tokmu toga{ ja zafatija i kriti~kata mis- be{e potcenuvan, pa i premol~uvan od mnozi- la za filmot, sosema sigurno ja najdoa plodo- na kriti~ari. Zboruvaj}i toga{ za negovata tvornata po~va za izrazuvawe vo ovoj medium. afirmativna no i estetski argumentirana kri- Vo mnogu ne{ta, na{ata filmska kriti- tika za filmot {to be{e, vsu{nost, ona {to ka }e se orientira kon novoto estetsko strue- denes go narekuvame ànrovsko delo, toj mi we i se razbira kon novata forma na prezenta- ostavi neizbri{liv vpe~atok so svojata von- cija na takvite sfa}awa. Na nekoj na~in, tuka redna elokvencija i poznavawe na ovaa oblast vo ovie migovi na nekakvo si preispituvawe, vo koja toga{ jas tuku{to navleguvav. makedonskata filmska kritika }e go dokaè Kone~no, denes moème, bez sekakva skepti~na premisla, da go apostrofirame sta-

M. ^epin~i}: Nepodmitlivata doslednost , Kinopis 29/30(16), s. 91-94, 2004 93

Kinopis29-30 posledno.pmd 93 28.09.2004, 20:35 vot deka Branko Varo{lija, vsu{nost, be{e pr- dadenoto filmsko delo. Globalno sodrìnski, viot makedonski filmski kriti~ar i za~etnik toj ne e sekoga{ pobornik za edna nesemanti~- na ona {to sega po navika ve}e go narekuvame ka redukcija na oddelen film, tuku za negova- moderna filmska kritika. No ovde ne sakam ta {to e mo`no pointegrativna estetska reda propu{tam da go spomnam i negoviot res- interpretacija. Na takov na~in, i kriti~arot pektiven efekt vo scenaristi~kiot del na do- i recipientot, siguren sum, najdobro go os- kumentarcite: LETO GOSPODOVO 67 (1967) i oznavaat i prepoznavaat entitetot na eden vo SUNET (1982). medium. Obiduvaj}i se, pak, na nekoj na~in da go Na planot na makedonskata filmska karakteriziram negoviot kriti~arski opus, kritika, Branko Varo{lija, sosema sum sigu- krajno dosleden i od po~etokot opredelen, bi ren, gi napravi pionerskite ~ekori kon ona kaàl deka nego go odreduva, pred s#, eden {to e nejzina sega{na avtohtonost i ànrov- originalen pristap kon promisluvawe na za- sko dostoinstvo.q

94 M. ^epin~i}: Nepodmitlivata doslednost , Kinopis 29/30(16), s. 91-94, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 94 28.09.2004, 20:35 POVODI

BRANKO VARO[LIJA UDK 791.45(497.7)(049.3) Kinopis 29/30(16), s. 95-97, 2004

ZA KINOTO NA PANE NAPE *

Prilep. 1917 godina {to go obeleùva vistinskiot paroksizam na Prvata svetska vojna. Palanka, prilepena na Pelagoniska- ta visoramnina, ednakvo pritisnata od legendata i mitot, kako i od istoriskata optovarenost. So stvarnosta, od treta strana, prinudena na semo`- nost poradi elementarniot opstanok. Za{to: Prilep kako naseleno mesto, pooddale~eno od granicata, sluì kako poligon za odmor na germanskite i bugarskite vojski, toj e i eden vid, epicentar na dejstvuvaweto na sevozmo`- nite voeni razuznava~ki i kontrarazuznava~ki slu`bi, po tesnite sokaci sevezden se vojvaat {pioni od site sorti i {pekulanti so sevozmo`ni ponudi od beliot svet. Vo taa tu|a vrvulica i vo ambientot pritisnat od stravot na voenata neizvesnost, edno {esnaesetgodi{no mom~e neumorno snove me|u vojnicite prodavaj}i im mekici. Obi~no, nezabele`livo mom~e. I nikoj ne moè da pretpostavi kakov son i kakva me~ta go vodat srede grubiot ìvot na voi- nite. Za{to, sekoe peda~e {to }e vleze vo negoviot xeb zazema odredeno mes- to vo negoviot plan. Vo mlade{kata verba deka }e uspee. Najposle, kon krajot na sedumnaesettata godina, toj go ostvaruva svojot son preku vrskite {to gi vospostavuva so nekoi od vojnicite, od dale~niot i nepoznat Drezden, duri vo Prilep, stasuva prviot proekcionen aparat. Senzacija! Premorenite i prigme~eni od vojnata gra|ani na Prilep, za prvpat, gledaat ìvi sliki. Golobradoto mom~e, na svoite tvrdokorni sogra|ani im ja prikaùva sudbinata na damata so kamelii, vo prvata verzija na istoimeniot film. Uspehot e nad site o~ekuvawa. Za{to lu|eto, makar za mig, zaboravaat na postojaniot uàs na vojnata, na ìvotnata nesigurnost, na stravot, na opasnosta Potsilen od prvi~niot uspeh, Pane Napeski, so li{uvawa i skudni maki, vo slednata 1918 godina, preku Sofija, nabavuva nov proektor, na motor.

Kinopis29-30 posledno.pmd 95 28.09.2004, 20:35 So {togodnoto stabilizirawe na povoe- brzo, provinciskata bur`oaska varijanta, ne- niot `ivot zapo~nuvaat, kako za paradoks, pr- koi se osmeluvaat da go plukaat na javni mesta vite gor~livi denovi za mladiot Pane Nape- kako nositel na razvrat i ru{itel na svetite ski. Gra|anite beskompromisno se podeluvaat tradicii, dodeka drugite, posebno naprednite ZA i PROTIV negovoto kino Progres. Pot- mladinci, u~enici i studenti go stimuliraat, silen od mediokritetskiot moral na novope- svesni za kulturnata i ne samo kulturnata kli- ~enata sredna klasa od koja }e se rodi, mo{ne

Pane Napeski i Branko Varo{lija (1978)

96 B.Varo{lija, Za kinoto na Pane Nape, Kinopis 29/30(16), s. 95-97, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 96 28.09.2004, 20:35 ma na gradot, vo koja kinoto stanuva faktor od sluì kako zabava, no i kako svoeviden disput prvostepeno zna~ewe. na mo{ne delikatni temi {to ne e po voljata Taka, Pane Napeski ve}e vo 1932 godina na kralskata vlast. Ova odi dotamu {to, vo }e nabavi tonska aparatura so {to filmot }e eden mig, vlasta }e podmetne bomba pred kino- se zdobie so u{te pogolema popularnost kaj to so namera toa da bide zatvoreno. gra|anstvoto. Sega ve}e, blagodarenie na mo`- Interesno e deka Napeski ne se orien- nosta za eden po{irok repertoar, kinoto tira isklu~itelno na komercijalniot repertoar {to za nego bi zna~elo ~ista dobivka, od edna, i spokojstvo pred vlastite, od druga strana. Pokraj melodramite, vesternite, avanturisti~kite, kriminalnite i nepretenciozno zabavnite ànrovi, na kinorepertoarot }e se najdat i mo{ne seriozni socijalni drami, {to stanuvaat predmet za edna poopstojna ekspli- kacija so po{irokite socijalni sloevi na gra- |anite, vo ~isto politi~ka smisla. Progresot e o~igleden. Istite onie lu- |e {to vo godinata 1918, gledaj}i na lambite pred kinoto na Pane Napeski voskliknaa fra- pirani - SONCE NA DIREK! - sega filmot go ko- mentiraat kako umetnost i kako idejna i ì- votna poraka. Vo vremeto neposredno pred Vtorata svetska vojna, koga kralskata vlada koketira so silite na Oskata, Pane Napeski nao|a sili vo svoeto kino da prikaè duri dvaeset i sedum sovetski filmovi, me|u koi gi sretnuvame i ovie naslovi: âpaev, @ivotot na Maksim Gorki, Petar Veliki, Volga, Volga, Stenka Razin, Dubrovski, Moite univerziteti, spored istoimenata proza na Maksim Gorki, Puga~ov i dr. Interesno e da se poso~i {to napi{al Pane Napeski na svojot reklamen plakat za filmot na Vladimir Petrov Petar Veliki, so êrkasov i Ala Tarasova vo naslovnite roli. Tamu stoi: Sovetski velefilm za osnova~ot na golemata i silna Rusija, raboten spored pro~ueniot roman na najgolemiot pisatel na dene{na Rusija - Aleksej Tolstoj. Film za le- gendarniot car rabotnik. Primer na istoriskata reproduktivna umetnost. Idealen tip na kriti~ki istoriski film. Zna~i, Petar, spored nekoi periferni podatoci od negovata biografija, e car rabotnik, a samiot film e kriti~ki aspekt na istorijata. Isklu~itelni temi za razgovor i razmisla. I moèbi tokmu zatoa, vo edno mislewe na Sojuzot na borcite na grad Prilep, za Pane Napeski }e bide re~eno deka negoviot repertoar bil predmet na zna~ajni razgovori me|u naprednite mladinci, a kinoto se zdobilo so imeto Crveno kino.q

B.Varo{lija, Za kinoto na Pane Nape, Kinopis 29/30(16), s. 95-97, 2004 97

Kinopis29-30 posledno.pmd 97 28.09.2004, 20:35 FESTIVALI FILMOVI

BLAGOJA KUNOVSKI UDK 791.43.091.4(410)(049.3) Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004

FESTIVALSKI DIPTIH (ZA FESTIVALITE VO LONDON/2003 I VO BERLIN/2004)

47. LONDONSKI FESTIVAL NA FESTIVALITE

AVTORSKIOT FILM DOMINANTEN

Avtorskiot film e tradicionalna preokupacija na Londonskiot festival. Kako festival na festivalite, vo tekot na 16 denovi vo London se prika`uvaat nad 200 filmovi od najnovata svetska filmska produkcija. Toa se, vo prv red, najdobrite, me|u koi prioritet imaat laureatite od vode~kite svetski kompetitivni festivali: Kan, Berlin, Venecija, Sandens, Montreal, Karlovi Vari, Lokarno i drugi. Po tradicija, najmnogu gi ima od Evropa i SAD i tuka najneposredno se gleda kakvi se kreativ- nite dostreli na avtorite od Stariot i od Noviot kontinent. Isto taka, samo vo Lon- don na edno mesto mo`at da se vidat i mnogu dela od Azija, Afrika, Latinska Amerika i Avstralija, no gi ima i od Kanada i Nov Zeland ili kuriozitetno od eden Butan ili Makao. [to se odnesuva do avtorskiot film, toj sekoga{ e vo fokusot na interesiraweto na londonskite selektori i zatoa i godinava toj be{e dominanten. Razlikata me|u komercijalniot i avtorskiot, toa ba-

Kinopis29-30 posledno.pmd 98 28.09.2004, 20:35 rem e notorno, e su{tinska. Prviot e planiran buxeten i nezavisen film, po~esto se svrzuva a priori kako materijalen efekt (najnov i naj- za Isto~niot breg ili wujor{kiot krug, iako i flagranten egzemplar e noviot MATRIKS), na eden San Francisko ili na drugite of-ho- vtoriot, pak, avtorskiot film, e svrzan za livudski amerikanski centri (tipi~en primer umetni~kiot efekt, proizlezen od avtorskoto e Sandens) ne im e tu| avtorskiot nezavisen i bitie na kreatorite (eden kreator, kako kom- nekomercijalen film. Taka i selektorkata i pleten avtor vo svojstvo na scenarist i reì- umetni~ki direktor na Londonskiot festival, ser ili tandem, kako scenarist i reìser, koi Sandra Hebron, za 47 izdanie na Festivalot na sorabotuvaat i tvorat istomisleno so srodni festivalite gi izbra dvata tipi~ni primeri kreativni ~uvstva). Pa, ako na avtorskiot na noviot nezavisen amerikanski film, koi vo film, so seta kinestetska konzistentnost, koja London dojdoa kako laureati od Sandens. Fil- ne dozvoluva koketirawe i avtorska hipokri- mot [EFOT NA STANICATA/THE STATION zija, a najmalku komercijalen apriorizam AGENT na avtorot Tom Mek-Karti (Tom McCa- mu se slu~i da bide uspe{en kaj po{irokata rthy) ja osvoi nagradata na publikata vo Sand- publika i kritikata, toga{ avtorskoto zado- ens. Toa e topla drama, vodena so human naboj, volstvo e kompletirano, za{to avtorot odna- za eden ma`-xuxe, koj otkako }e nasledi edna pred ne kalkulira da $ se dodvoruva na pub- napu{tena èlezni~ka stanica vo Wu Xersi }e likata ili kritikata. Vakvite ~esti distink- ja zapo~ne potragata po prijateli, uspevaj}i cii me|u komercijalniot i avtorskiot, su{- da dopre i do srcata na dve nesre}ni èni od tinski umetni~ki film, moàt da se vidat naj- razli~ni generacii. Vtoriot laureat od San- neposredno vrz primerot na golemata ameri- dens e filmot 13/THIRTEEN, koj na mladata av- kanska kinematografija. Vo nea, po tradicija, torka Ketrin Hardvik (Catherine Hardwicke) $ komercijalniot visokobuxeten film e svrzan ja donese nagradata za najdobra reìja. Toa e za holivudskata industrija i ma{inerijata za silno slikana semejna drama za "vojnata {to pravewe pari, dodeka avtorskiot, kako nisko- tinejxerkata, 13-godi{nata }erka, $ ja namet-

SLOBODNI RADIKALI, r. Barbara Albert

B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004 99

Kinopis29-30 posledno.pmd 99 28.09.2004, 20:36 IZGUBENI VO PREVODOT, r. Sofija Kopola

100 B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 100 28.09.2004, 20:36 nuva kako otpor i protest na svojata razvedena obnova, koja gi mele ìvotot i lu|eto vo majka (ja igra Holi Hanter), koja po razvodot, nego. po malku netakti~ki i nesvesno egoisti~ki, vo Eden drug film, isto taka, na poinakov svojot dom go vnesuva qubovnikot, poradi {to na~in se zanimava so amerikanskata tradicija adolescentnata }erka kako protest od raspad- videna od aspekt na popularnata folk-muzika. natoto semejstvo, bez svojot roden tatko, a so Vo MO]NIOT VETER/A MIGHTY WIND, vo stil majkiniot qubovnik v ku}a, ja tera na nepos- na dokumentarno-igrana retrospektiva, avto- lu{nost prepu{taj}i mu se na razvratniot ì- rot Kristofer Gest (Christopher Guest) za os- vot. Vo filmot TRINAESET osobeno efektna e tvaruvawe na memorijalniot koncert vo Wujo- igrata na tandemot tinejxerki-akterki: Iven rk so 3 najpopularni folk-grupi vo SAD, gi Rej~el Vud (Evan Rachel Wood) kako neposlu{- rekonstruira nastanite i li~nostite, a izve- nata }erka Trejsi i nejziniot generaciski duva~ite i pesnite se tolkuvani od artisti, idol Evi, tolkuvana od Niki Rid (Nikki pri {to e dobien efekt kako toa da se vistin- Reed). Druga u{te posuptilna drama {to skite peja~i i grupi. opservira edno 5-~leno amerikansko semejstvo I eden od vode~kite amerikanski av- e filmot APRIL VO DELOVI/PIECES OF APRIL. tori-dokumentaristi, Frederik Vajsman/Fred- Vo nego reìserot Piter Hexis (Peter Hedges) erich Wiseman, inaku postojan gostin i u~esnik gi vodi nastanite dvonaso~no kon zbliùva- na sekoj Londonski festival, vo svojot najnov we: na ednata strana, podgotovkite na pogole- dokumentaren film SEMEJNO NASILSTVO-2/ mata }erka April, koja ìvee so svoeto crno DOMESTIC VIOLENCE-2, koj e prodolènie, mom~e vo edna wujor{ka slem-niskosocijalna vtor del na prethodniot prv del na istoimeni- zgrada, podgotvuvaj}i ja boì}nata misirka za ot film prikaàn vo London vo 2000-ta, na da go do~eka svoeto sakano semejstvo: tatkoto, provokativen, kriti~ki ostar na~in, kako majkata i nejzinata baba po majka, sestrata i rasen dokumentarist i nezavisen avtor, go po- bratot, koi, pak, patuvaj}i so svojot avtomobil kaùva nimalku prijatnoto lice na autsajder- od provincijata do Wujork, niz dijalozi i kon- ska Amerika vo koja kaj niskoklasnite posiro- flikti, so mali izlivi na individualno neza- ma{ni sloevi, so raspadnati brakovi i rastu- dovolstvo od li~niot i semejniot status, koreni semejstva, zagriùva~ki razorno vladee ne~no vo finalnata sekvenca }e se najdat vo sindromot na semejnoto brutalno nasilstvo dru{tvo na svojata sakana }erka April, no i so pri {to naj~esti `rtvi se: ènite, devojkite, prisustvo na sosedite, koi prethodno $ poma- decata i starite lu|e. Od nezavisniot ameri- gaat na nivnata }erka vo podgotovkite na spe- kanski film treba da se spomne i najnovoto cijalniot ru~ek. Hexis odli~no go reìra delo na avtorot Xon Sejlis (John Sayles) filmot so prekrasni likovi, koi retko taka KU]A NA BEBIWATA/CASA DE LOS BABYS, dra- prirodno i neposredno se pokaàni vo nekoj ma za grupa Amerikanki-nerodilki, koi doa- amerikanski film, koi plenat so svojata real- |aat vo Meksiko za da posvojat bebiwa. Vo so- nost vo ìvotnoto sekojdnevie na edna obi~na lidno avtorsko izdanie se pojavi i Sofija Ko- Amerika, bez kriminal, bez ubistva i nasil- pola (}erkata na Frensis Ford Kopola) so ur- stvo, bez forsirawe na dejstvieto tuku s# banata komedija IZGUBENI VO PREVODOT/ te~e onaka kako {to pulsira ìvotot. LOST IN TRANSLATION, ~ie dejstvie se slu~uva I filmot NORTFORK/NORTHFORK vo vo superurbanata i supercivilizaciska met- produkcija, scenario i reìja na bra}ata Mark ropola Tokio so odli~niot Bil Marej (Bill Mur- i Majkl Poli{ (Mark i Michael Polish), so isku- ray) kako osamenik yvezda na filmski vide- snata akterska ekipa predvodena od Nik Nolti oreklami. (Nick Nolte), Xejms Vuds (James Woods), Deril Multikulturnata tradicija na evrop- Hena (Daryl Hannah), Piter Kojot (Peter Coyote) skite nacionalni kinematografii tradicio- metafori~ki, vo stilot na hiperrealisti~- nalno se vtkajuva vo op{tiot mozaik na ka drama so elementi na nadrealna fantazija, raznite kinematografii i nivnite avtori. Na go demistificira amerikanskiot son od 50- primer, od najnoviot avstriski film vo Lon- tite za imaginarniot grad Nortfork vo Mon- don bea prikaàni tri karakteristi~ni dela tana na koj neuspe{no se gradi hidrocentrala, na ovaa kinematografija so naglaseni avtor- kako propadnat simbol na toga{nata tranzici- ski profili. Vo filmot STRADAWE/STRUGGLE ja od farmerstvo kon industrijalizacija, sim- na mladata avtorka Rut Mader (Ruth Mader) e bol na golemite ambicii za golemiot son i pokaàna socijalnata podelenost na Evropa

B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004 101

Kinopis29-30 posledno.pmd 101 28.09.2004, 20:36 pred idnoto pro{iruvawe, so dramata na edna ambientite na Kopenhagen, kako eden vid me- mlada majka, ilegalna gastarbajterka, koja od {avina od urbana qubovna prikazna so psiho- Polska na divo raboti vo Avstrija. Vtorata drama i meditacii za artificielnosta na avstriska avtorka, Barbara Albert, vo svojot kreativnosta, vo {to se vturnati 4 li~nosti, film SLOBODNI RADIKALI/FREE RADICALS, seto toa vizuelno efektno stilizirano. I od vo stilot na kolegata Ulrih Zajdl (Ulrich Zeidl), Norve{ka pristignuva interesna urbana ko- pravi varijacija na negovite KUÊ[KI DENO- medija toa e DRUGARI/BUDDY vo koja avtorot VI, za obesmislenosta na qubovta i nejzinoto Morten Tildum (Morten Tyldum) gi sledi rabot- prodavawe kako stoka, a pak samiot Zajdl vo nite i qubovnite avanturi na dvajca drugari, svojot dolgometraèn dokumentaren film koi rabotat kako bilbord-aplikatori i pora- ISUS [TO GO ZNAE[/JESUS YOU KNOW se vra- di nivnoto hobi da snimaat s# so videokamera, }a na svoe tlo i pravi dokumentaren film za 6 }e stanat popularni {oumeni na edna TV doku- vernici, koi mu se ispovedaat na Isus. mentarna serija za nivnite zgodi i nezgodi. Od dvata italijanski pretstavnici do- Me|u poefektnite avtorski dela e i {panski- bivame komplementarni avtorski opservacii ot film VO GRADOT/IN THE CITY vo koj avtorot i asocijacii za ne tolku dale~noto minato i Ces Gej (Cesc Gay) gradi altmanovska hronika sega{nosta. Ako Bertolu~i vo svojot najnov za qubovnite isku{enija na grupa drugarki. film SONUVAÎ/THE DREAMERS, kako oma` za 68-ta vo Pariz, centar na panevropskiot i pansvetskiot bunt so silnite demonstracii i sudiri so policijata, zaedno so omaòt za Pa- riskata kinoteka i filmot od toga{niot nov filmski bran i mena`-a-troa storijata za eden brat i sestra i nivniot amerikanski dru- gar-sinefil e nostalgi~en za ona {to toga{ ne se ostvari (i kako del od mladosta na Ber- tolu~i) a sega e potisnato, toga{ vo vtoriot italijanski film prikaàn vo London, SEGA ILI NIKOGA[/NOW OR NEVER na negoviot pomlad sonarodnik Lu~io Pelegrini (Lucio Pellegrini), vo rekonstrukcijata na buntot na grupa mladi Italijanci protiv sredbata na Golemite-8 vo Xenova, vo edna sekvenca gledame kako specijalnite antidemonstraciski policajci gi pretepuvaat gestapovski mladite zatvoreni buntovnici, {to govori za totalita- rizmot na politikata na zapadniot kapitalizam, koja globalizacijata nemilosrdno ja spro- veduva so naravou~enieto: ne demonstrirajte za{to }e vi se slu~i i }e ve snajde ona {to go doìveaja mladite demonstranti vo Xenova. Od evropskite nordiski kinematografii vo London se prikaàni nekolku interes- ni avtorski dela, koi svedo~at za vitalnosta na ovoj del na evropskiot film. Karakteris- ti~en e debitantskiot film NOI ALBINOTO/ NOI THE ALBINO na mladiot avtor od Island, Dagur Kari, prikazna za eden mlad albino-bun- tovnik od edno grat~e vo Island, koj me~tae da izbega od toj stesnet ìvoten ambient. I od Danska imame eden efekten debitantski film. Toa e REKONSTRUKCIJA/RECONSTRUCTION na mladiot avtor Kristofer Boe (Christoffer Boe), koj pravi 24-~asoven film-noar niz ulicite i

102 B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 102 28.09.2004, 20:36 Ruskiot film SKITNI^KA/PROGULKA na avto- naud Larrieu) i @an-Mari Lorie (Jean-Marie rot Aleksej U~itel (Alexei Uchitel) e dosta Larrieu), koi sozdale edna nekonvencionalna neobi~na, bi rekol ìvotno originalna stori- romanti~na dramska komedija so elementi na ja. Vo nea sledime tri mladi li~nosti niz uli- mjuzikl za qubovno-bra~nata i semejna avantu- cite na Sankt Peterburg (filmot e snimen vo ra na edna vqubena dvojka, koja po razminuva- dogme stilot) edna devojka i dve mom~iwa, weto }e ima povtorna katarzi~na sredba na drugari, koi se vqubuvaat vo nea i koi i pokraj Pirineite za niz ritualot na qubovta, me|u drugarskata vernost zapo~nuvaat qubomorno retki ptici od semejstvoto na fazanite, da go da "vojuvaat za nea, za na krajot da ispadne doìveat svojot quboven hepiend. deka taa ve}e mu go vetila srceto na drug so za- Za toa kako drugite neholivudski fil- kaàna ven~avka. Sepak, krajot e otvoren. maxii pravat filmovi, koi se kontra na ame- Vo tradicionalniot blok na noviot bri- rikanskata logika i ednostrana slika za sve- tanski film, doma}inite i ovoj pat prikaàa tot, za toa {to e pravo a {to krivo, {to pra- desetina dela od najnovata produkcija. vedno a {to ne svedo~i provokativnata po- Se razbira, site ne se so ednakvi krea- lemi~ka japonska fikcija BETL ROJAL 2: tivni vrednosti, a kako pointeresni bi izdvo- REKVIEM/BATTLE ROYALE 2: REQUIEM. Ovaa il tri ostvaruvawa. Vo filmot MAJKA/THE antiutopiska vizija na svetot utre, od pozicii MOTHER, spored scenarioto na iskusniot na sega{nite aktuelnosti, e prodolènie na Hanif Kure{i (Hanif Kureishi), reìserot Roxer prviot sega ve}e kulten film BETL ROJAL, koj Mi~el (Roger Michell) predizvikuva polemika se pojavi vo 2001 i govore{e za buntot na mla- so neobi~nata varijanta na qubovta na edna dite protiv starite. Vtoriot del na BETL RO- vozrasna èna, koja }e $ go prezeme qubovni- JAL e delo na tatkoto i sinot Kinxi i Kenta kot na svojata }erka. U{te poprovokativen so Fukasaku. Otkako ostvari svetski uspeh so svojata promiskuirana varijanta za zagubenite prviot BETL ROJAL, iskusniot reìser Kinxi qubovni kompasi na urbanite li~nosti e fil- Fukasaku, inspiriran od nastanite vo Wujork mot PRINCIPITE NA ZADOVOLSTVOTO/THE po 11 septemvri 2001, se zafa}a so realizaci- PRINCIPLES OF LUST vo koj debitantot av- ja na vtoriot BETL ROJAL so namera da napra- torkata Peni Vulkok (Penny Woolcock), gradi vi pogled od stranata na teroristite. Vo tekot efektna dramska komedija so nekolku sekven- na snimaweto umira tatkoto Kinxi (inaku, is- ci na porno-grupni seks-orgii. I filmot na kusen reìser, koj u~estvuval vo realizacijata zatvoraweto na Londonskiot festival SIL- na voenite filmski spektakli: PERL HARBUR i VIJA/SILVIA e eden od poefektnite od novata TORA! TORA! TORA!), i vtoriot BETL ROJAL go britanska produkcija. Spored scenarioto na dovr{uva negoviot 30-godi{en sin Kenta, koj Xon Braunlou (John Brownlow) reìserkata me|u drugoto }e izjavi: "Nie ne pravime fil- Kristin Xefs (Christine Jeffs) gradi tipi~en movi od tipot na HARI POTER ili najmalku n# biografski film inspiriran od qubovnata interesiraat i sme protiv holivudskite vrska, brakot so poetot Ted Hjuz i samoubistvo- MATRIKS I TERMINATOR 3. Ako sakame japon- to na poetesata Silvija Plat (Sylvia Plath), ~ij skite filmovi da se razlikuvaat od holivud- portret izvonredno, so oskarovski aspiracii, skite, toga{ morame na gleda~ite da im ponu- go dolovuva Gvinet Poltrou (Gwyneth Paltrow). dime dela so koi tie }e razmisluvaat, ne{to Po odli~nite biografski filmovi inspirira- {to Holivud ne im go nudi. Jas sakam publika- ni od drugi dve poznati britanski pisatelki: ta da se obide da go pogleda svetot niz o~ite Ajris Murdok na akterkata Dejm Xudi Den~ na teroristite.... Vo filmot BETL ROJAL-REK- (Dame Judith Dench) vo filmot AJRIS/IRIS i VIEM, izre~eni se nekolku klu~ni sentenci Virxinija Vulf na Nikol Kidman vo ÂSOVI/ kako onaa: koj napa|a drugi, mora da gi prezeme HOURS, filmot SILVIJA e novo ànrovsko bi- konsekvencite od toa i da o~ekuva da mu bide ografsko delo, karakteristi~no za britanska- vrateno. Inaku, prvi~niot bunt na mladite vo ta kinematografija. vtoriot del e svrten kon nivno istrebuvawe, Vo London postoi i tradicionalnata Japonskata vlada vo dosluh so svoite sojuzni- programa na noviot francuski film pod nas- ci (tuka se podrazbira, vo prv red, SAD, koi vo lov FRANCUSKI REVOLUCII vo ~ii ramki bea filmot voop{to ne se imenuvani tuku figu- prikaàni 14 najnovi dela. Me|u niv, poefek- riraat pod TIE) }e im ja namesti igrata na ten e: VISTINSKI ÔVEK/UN HOMME UN VRAI mladite anarhisti vo samoistrebuvawe, so za- na bratskiot avtorski tandem: Arno Lorie (Ar- ka~enite |erdani okolu vratot kako tempirani

B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004 103

Kinopis29-30 posledno.pmd 103 28.09.2004, 20:36 eksplozivni ~asovnici so koi }e im bidat ot- Kaànoto za temite, sodrìnite i av- kinuvani glavite. Mnogumina se likvidirani, torskite svojstva na filmovite, 47. Londonski preostanuva grupata od liderite me|u koi eden festival, generalno, svedo~i za mo}ta na no- }e ja izre~e i drugata nose~ka sentenca: "Na vata svetska filmska umetnost, filmovite da svetot postojat 6 milijardi lu|e, sekoj ~ovek e ne robuvaat na edna vistina, tuku da nudat iz- svet za sebe, so svoe pravo na ìvot so svoja bor za pove}e vistini, a sudot za vistinskata vistina i nikoj nema pravo ìvotite na lu|eto vistina da go dadat gleda~ite niz svetot. Toa da gi kontrolira i da upravuva so niv. Zatoa e voedno i mo}ta na Londonskiot festival postoi buntot protiv toj vid imperijalizam i kako Festival na festivalite da soo~uva i da totalitarizam i nie do kraj }e se borime na pokaùva i provokativni dela, s# vo imeto na stranata na teroristite, koi od Amerikancite apsolutnata umetnost i ìvotnata vistina.q kako svetski policaec se proglaseni za toa. Zatoa i japonskite mladi anarhisti-buntovnici po 11 septemvri 2001 se stavaat na stranata na buntovnicite na Avganistan i Pakistan i tie tamu i }e prebegaat za da ja prodolàt svo- 54. FILMSKI jata borba za vistinata i pravdata. Tretata 2004 klu~na misla vo BETL ROJAL se odnesuva na FESTIVAL VO faktot deka niz istorijata, glavno niz XX vek, BERLIN SAD napadnale mnogu zemji me|u koi: Japonija (so frlaweto na atomskite bombi nad Hiro{i-

ma i Nagasaki), potoa Kina, Severna Koreja, Kinopis 29/30(16), s., Vietnam, Kamboxa, Granada, île, Somalija, Jugoslavija i mnogu drugi, pri {to zaginale VO ZNAKOT NA NOVITE okolu 8 milioni lu|e, a aluzijata i na ona {to RE@ISERSKI TALENTI se slu~uva denes vo Irak samo po sebe se pod- UDK 791.43/44.091.4(430)(049.3) razbira. Od Azija na Londonskiot festival bea Mnogupati se pokaàlo deka vo glavna- prikaàni u{te tri izvonredni dela. Od Sin- ta kompeticija na golemite festivali ne sekoj gapur, toa e filmot 15/PETNAESET, debitant- film {to e izbran mora da bide odli~en. Po- sko delo na 27-godi{niot Rojston Tan, vo koe e ~esto, za àl, se slu~uva da se pojavat slabi prikaàna samodestrukcijata na dvajca dru- dela, pa duri potpi{ani i od provereni reì- gari-tinejxeri so neo-pank filozofija i to- seri od koi sekoga{ se o~ekuva pove}e so ogled talno nepriznavawe na sekakov avtoritet i na nivniot rang pokaàn vo prethodnite dela. pravila vo op{testvoto, so alibito nie Taka be{e ovoj pat i na Berlinaleto. Za uteha, imame samo eden ìvot, toj e na{ i go ìveeme kompletnata satisfakcija dojde od filmovite kako {to sakame s# dodeka ne go prekineme. na pove}eto debitanti, ~ii filmovi se najdoa Vtoriot efekten film e POSLEDNIOT @IVOT vo vrvot na glavnata programa, a se pojavija i NA UNIVERZUMOT/THE LAST LIFE IN THE UNI- dela {to stanaa laureati potvrduvaj}i go so VERSE na vode~kiot tajlandski avtor Pen-Ek vtor ili tret realiziran film najaveniot Ratanaruang, neobi~na qubovna storija me|u talent na konkretniot reìser. eden biv{ japonski jakuza i edna kolgerla vo Poznato e deka Berlinaleto, kalendar- Bankok, so izvonrednata vizuelizacija od ski i hronolo{ki, e odreden test za grupa se- strana na svetski vode~kiot direktor na fo- lektirani amerikanski filmovi vo presret na tografija Kristofer Dojl. Tretiot film od dodeluvaweto na oskarite. Taa relacija i Azija e odli~niot krimi film-noar SE]AVA- sovpa|awe vo krajniot ishod najmnogu se pot- WA ZA UBISTVA/MEMORIES OF MURDER na vrdi vo slu~ajot na izvonredniot debitantski avtorot Bong Jun-Ho (Bong Joon-Ho), koj izvon- film MONSTRUM (MONSTER) na relativno redno gi reìra nastanite okolu otkrivaweto mladata amerikanska reìserka Peti Xenkins. na eden seriski ubiec vo edno provincisko Dejstvieto na filmot e bazirano vrz avtenti~- grat~e vo Ju`na Koreja, pri {to zagatkata osta- nata li~nost Ejlin Vuornos, koja vo periodot nuva otvorena i ostava prostor za razmislu- od 1989 do 1990 godina, kako prostitutka, sta- vawe. Pokraj reìjata, filmot ima odli~na nuva seriski ubiec, potonata vo gnev i o~aj akterska ekipa i e efektno vizuelno graden. zatoa {to soni{tata vo toga{nata mladost $

104 B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 104 28.09.2004, 20:36 se zagubeni i propadnati, za po 12-godi{en Od trite francuski pretstavnici iz- zatvor vo 2002 da bide egzekutirana so otrov- brani za berlinskata kompeticija najdobar na injekcija vo dràvniot zatvor vo Florida. vpe~atok ostavi filmot INTIMNI STRANCI Vo ovaa te{ka ìvotna i moralna drama, ~ija (CONFIDENCES TROP INTIMES) na iskusniot vrednost, kako i vo mnogu drugi prethodni reìser Patris Lekont so akterskiot tandem amerikanski filmovi, e bazirana vrz avtenti- vo dvete naslovni ulogi: Sandrin Boner i ~en slu~aj (duri paralelno se pojavi i dolgo- Fabris Lu~ini, kako slu~ajno sretnati ne- metraèn film, koj se zanimava{e so slu~ajot poznati stranci, koi }e ja gradat svojata su{- na avtenti~nata Ejlin Vuornos), odli~no e tinska, pove}e platonska otkolku fizi~ka qu- scenarioto na reìserkata Peti Xenkins so bov, ~ija blaga bizarnost so svojata iskrenost dinamika na dijalozite, pa taka, kako avtorka i toplina ispa|a poprifatliva od sekoj vid na scenarioto Xenkins moèla da razvie "smisleno gradewe na qubov zaradi qubov. efektna reìska postapka {to spiralno Toa e, sekako, vo dosluh so senzibilitetot so raste. Filmot, se razbira, ne se zanimava so koj, obi~no, spored svojata duhovna tradicija, zatvorskiot period na Li, nie toa go znaeme francuskite avtori $ prio|aat na qubovta vo kako podatok od policisko-zatvorskoto dosie golemiot dijapazon na opservirawe na nejzi- so faktot deka kone~no po 12 godini e egzeku- niot ìvoten i ~ove~ki fenomen. Tuka, kako tirana, {to predizvika pro-et-kontra reakcii mala digresija od svrtenosta kon filmovite vo Amerika. Sepak, ona {to go nosi filmot od Glavnata programa na Berlinaleto, bi go MONSTRUM e, sekako, tolkuvaweto na naslov- spomnal najnoviot film ANATOMIJA NA PE- nata uloga na Li seriskiot ubiec od strana KOLOT (ANATOMIE DE L'ENFERE) na reìserka- na mladata Ju`noafrikanka êrliz Teron, ko- ta Ketrin Breja, vo koj ovaa, edna od najorigi- ja, pod maska, li~nosta na Li ja igra maestral- nalnite avtorki na noviot francuski bran, vo no so dosega retko videna identifikacija i so ekstremno bizarnata verzija na qubovnata vr- takva akterska energija od {to zastanuva zdi- ska me|u edna osamena i preubava bogata{ka, vot. Po ex-aequo osvoenata "Srebrena me~ka koja "iznajmuva za voajer-qubovnik eden ho- za najdobra glavna ènska uloga, êrliz Teron moseksualec, so ~uvstvo za balans me|u erot- sosema zasluèno stana i dobitni~ka na èn- skoto i porno provokacijata vsu{nost, go skiot Oskar. pokaùva ambivalentnoto prokletstvo na

PREKRASNA ZEMJA, r. Hans Peter Moland

B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004 105

Kinopis29-30 posledno.pmd 105 28.09.2004, 20:36 iskonskata qubov kako ~uvstvo na raj i pekol voedno. Vtor amerikanski film od vrvot na berlinskata kompeticija, potpi{an od novo reì- sersko ime, e UBAVA ZEMJA (BEAUTIFUL COUN- TRY) na mladiot Norveànec, reìserot Pi- ter Moland, koj se {koluval vo SAD i ~ij film e amerikansko-norve{ka koprodukcija. Fil- mot go obrabotuva fenomenot na vietnamskite deca-sira~iwa, ~ii tatkovci se porane{ni amerikanski vojnici, koi imale vrski so nivnite majki Vietnamki. UBAVA ZEMJA e drama tokmu na edno takvo dete podocna mom~e, koe o~ajno trgnuva vo ìvotno opasnata i rizi~na avantura od Vietnam do Teksas kade {to, otkako }e preìvee, }e go najde svojot tatko (go igra Nik Nolti), no dramata i ironijata se u{te pogolemi so faktot {to pronajdeniot osamen sredove~en tatko Amerikanec e siroma{en i slep. Ni{to od sonot na mom~eto da go najde bogatiot tatko, koj }e mu go promeni ìvotot vo vetenata zemja. Novo reìsersko ènsko ime po Lone [erfig od Danska vo Berlin be{e i 39-godi{- nata Anet Olesen, ~ij film VO TVOITE RACE (FORBRYDELSER) se najde vo vrvot na kom- peticijata. Akterkata An Eleonora Jergensen (koja prethodno se proslavi so ulogata vo odli~nata dogme-komedija ITALIJANSKI ZA PO- ÊTNICI na spomnatata reìserka Lone [erfig) e vo fokusot na dramata na edna relativno mlada èna-sve{teni~ka vo eden ènski zatvor, koja dolgoo~ekuvanata bremenost ja pretvora vo katarzi~no-moralno izma~uvawe i preispituvawe so faktot deka od doktorite $ e re~eno oti deteto {to go nosi nema da bide normalno, a {to se zasiluva so samoubistvoto {to taa indirektno go predizvikuva kaj edna zatvoreni~ka obvineta za ~edoubistvo. A deka vo Berlin dominiraa ènskite temi, svedo~at u{te nekolku filmovi isto taka na novi reìserski imiwa. Eden od niv e odli~niot ju`nokorejski film SAMARJANKA NA ERES DE GRACIA) na reìserot-debitant od (SAMARIA) na scenaristot, montaèr i reì- Kolumbija Xo{ua Marston. Toj e, fakti~ki, ser Kim Ki-Duk, so izvonrednata mlada akter- naturaliziran Amerikanec od kolumbisko poka Uhi Li, koja ja igra }erkata-edinka na eden teklo, koj studiral vo Amerika i sega tamu ì- policiski inspektor, tinejxerka {to vodi vee. Naslovnata uloga ja tolkuva izvonrednata dvoen ìvot so svojata najdobra drugarka, so akterka Katalina Sandino Moreno (so pravo toa {to nadvor od gimnazijata }e bidat pros- ex-aequo nagradena so "Srebrena me~ka za titutki so cel da zarabotat pari za da otpatu- glavna ènska uloga). Marija e mlada devojka, vaat vo Evropa. koja ostanuvaj}i bez rabota vo edno malo pro- Drugiot film so efektna ènska prob- vincisko grat~e vo Kolumbija, zavedena od lematika e amerikansko-kolumbiskata kopro- droga-mafijata vo Bogota, }e bide angaìrana dukcija MARIJA POLNA MILOST (MARIA, LLE- kako t.n. mazga devojka koja{to so progol-

106 B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 106 28.09.2004, 20:36 PRED ZAJDISONCE, r. Ri~ard Linklater

tani kapsuli polni droga, nosej}i gi vo svojot Vo vrvot na glavnata programa na Ber- stomak, pod smrtna opasnost leta za Wujork, linaleto ostanuva, sekako, u{te eden tipi~en kade {to ja o~ekuvaat tamo{nite dileri. A film od amerikanskata nezavisna produkcija. tamu vo Wujork, vo toj centar na "vetenata zem- Toa e PRED ZAJDISONCE (BEFORE SUNSET) na ja, nejzinata drama e u{te pozasilena otkako avtorot Ri~ard Linklejter so odli~niot ak- po otvorawe na edna kapsula so smrtonosna do- terski tandem: Xuli Delfi Itan Houk, koi za vo organizmot, }e umre nejzinata drugarka zaedno so reìserot se i koscenaristi na ovoj, po {to èlbata na Marija da go napu{ti toj pred s#, akterski, preku nivniot spontan, pekolen svet na podzemjeto, za da si go spasi razigran dijalog - ìvotno neposreden film. ìvotot, stanuva u{te pogolema so vra}aweto Delfi i Houk nastapuvaat vo ulogite na pora- doma vo Kolumbija, takva kakva {to e. ne{ni qubovnici: Toj Amerikanec-pisatel, Taa Francuzinka, koi imale kratka vrska vo

B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004 107

Kinopis29-30 posledno.pmd 107 28.09.2004, 20:36 Viena, za po 10 godini da se sretnat odnovo vo prv red, se kreaciite na tandemot Delfi-Houk Pariz na promocijata na Xes, koj svojot roman i sekako fluidnata reìja na Link Lejter, koj go pi{uval tokmu kako se}avawe na nivnata fakti~ki so PRED ZAJDISONCE, 10 godini po- sredba i zapo~natata a nedovr{ena qubov so docna, go reìra vtoriot del, prodolènieto kopne` kon sakanata èna, koja, ete, povtorno na svojot film so kontra naslovot PRED IZ- ja sretnuva. Vo ovoj film, glavni vrednosti, vo GREJSONCE, so istiot akterski tandem vo li~-

108 B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 108 28.09.2004, 20:36 nostite ~ija{to za~nata qubov vo 1994 godina 54. Berlinski festival }e go pametime be{e prikaàna tokmu vo Berlin koga filmot i po uspehot na makedonskata kinematografija PRED IZGREJSONCE ja osvoi "Srebrenata me~- u~estvoto na kratkiot igran film BUBA^KI ka. na mladiot avtor Igor Ivanov-Izi, vo kom- Vo vrvot na Berlinaleto se najde i ~et- peticijata na Berlinaleto izbran zaedno so vrtoto po red ostvaruvawe na pomalku pozna- u{te 17 kratki filmovi od svetot, koi konku- tiot argentinski reìser, 30-godi{niot Da- riraa za presti`nite mali: "Zlatna i "Sreb- niel Burman. Negoviot film ZAGUBENA PRE- rena me~ka. Doìvuvaj}i ja taka svetskata GRATKA (EL ABRAZO PERDIDO) e razigrana premiera na eden od najgolemite festivali, dramska komedija za edna evrejska kolonija vo toa be{e mo`nost za dvojna afirmacija: li~na Buenos Aires, vo eden trgovski kvart, so odno- avtorska za mladiot reìser i scenarist Igor site vo edno semejstvo vo ~ij fokus e baraweto Ivanov i se razbira, nova me|unarodna afir- na identitetot na eden mlad sin, ~ij tatko go macija so otvorena nova stranica za makedon- napu{til pred da se rodi, zaminuvaj}i vo pa- skata kinematografija. Inaku, ova za Ivanov triotska misija da se bori za Izrael vo 1973 ne e prva me|unarodna prezentacija, iako godina. Kone~no, po site isku{enija i moral- u~estvoto vo silnata kompeticija na Berlina- ni maki, tatkoto se pojavuva vo Buenos Aires i leto e dosega najgolemiot uspeh vo negovata filmot go ima hepiendot po doìveanata kariera. Toj vo svojata filmografija ima ne- dramsko-moralna katarza. kolku originalni avtorski dela kako {to e Kone~no, i berlinskiot pobednik, osvo- odli~niot dokumentaristi~ki TV feqton SUB- juva~ot na "Zlatnata me~ka, germanskiot pret- WAY, koj be{e vo produkcija na A1 televizija. stavnik NASPROTI YIDOT ili SO GLAVA V YID Proizlezen od istata avtorska video matrica, (GEGEN DIE WAND) na naturaliziraniot Ger- vo 1995 godina so svojot 93-minuten video-do- manec, roden vo Hamburg od treta generacija kumentaren feqton/esej NEP ili NOVIOT na roditeli Turci, gastarbajteri vo Germanija EKONOMSKI POREDOK Igor Ivanov u~estvu- Fatih Akin. Toj, najnapred, karierata ja za- va{e so uspeh na 39 izdanie na ugledniot Lon- po~nuva reìraj}i kratki filmovi i glavno e donski festival na festivalite. Ovoj video- poznat kako filmski akter. Vo 1998 godina filmski dokumentaren feqton be{e avtorski uspe{no debitira kako reìser na celove~e- rezultat na toga{niot tandem: Ivanov i po- ren igran film. Toa be{e odli~niot KRATKO I kojniot Abjani}. Vo me|uvreme, Igor Ivanov BEZBOLNO, koj ima{e svetski uspeh. Minatata svojot talent go dopotvrdi so efektniot kra- godina Akin se pojavi so vtoriot igran film tok eksperimentalen film ÂSOVNIK, koj ja SOLINO (u{te edna gastarbajterska drama, dobi me|unarodnata nagrada od Sovetot na Ev- ovoj pat na italijanski imigranti vo Germani- ropa kako delo na mlad avtor. Potoa svoite me- ja), za kone~no so tretiot film da triumfira |unarodni nastapi Igor Ivanov gi prodolì so vo Berlin kako germanski pretstavnik, na op- dvata nara~ani namenski etno-dokumentarni {to zadovolstvo na doma}inite i nivnata ki- filmovi za makedonskite izvorni instrumen- nematografija. Filmot so GLAVA V YID e nova ti: GAJDA i KAVAL. gastarbajterska verzija no su{tinski vidoiz- Najnoviot kratok igran film BUBA^KI meneta i provokativna, so {to reìserot od- so svoeto u~estvo vo Berlin n# potseti, u{te napred bega od zadadenata matrica. Negoviot edna{, po toj povod, na osvoenata "Srebrena film e svoevidna qubovna drama za dvajca me~ka na avtorot, pokojniot Petar Gligorov- slu~ajno sretnati qubovnici od tursko pote- ski so negoviot odli~en animiran film klo, koi ìveat vo Germanija. So ogled na bek- FENIKS na Berlinskiot festival vo 1977 go- graundot na reìserot Akin, temata i na~inot dina, no toga{ kako jugoslovenski pretstavnik na koj toj ja reìra se ednakvo provokativni na eden avtor od Makedonija. Ovoj pat filmot kako za germanskata no u{te pove}e za turska- na Ivanov - BUBA^KI u~estvuva{e vo kom- ta publika, a vo sekoj slu~aj, filmot najmnogu peticijata na Berlinaleto za prv pat kako mu se dopadna na berlinskoto ìri, koe, so makedonski pretstavnik i toa e sekako zna~aen vidlivo iznenaduvawe kaj kritikata, koja nastap i uspeh sam po sebe za na{ata mala ki- prednost im dava{e na drugite ovde ana- nematografija. q lizirani filmovi se opredeli "Zlatnata me~ka da mu ja dade tokmu na ovoj film.

B. Kunovski, Festivalski diptih, Kinopis 29/30(16), s. 98-109, 2004 109

Kinopis29-30 posledno.pmd 109 28.09.2004, 20:36 FESTIVALI - FILMOVI SFF 007 zapo~na na {esti mart, sabota, @ARKO KUJUNXISKI namesto prethodno odredeniot petti mart. Pri~inata e dobro poznata golemata avion- ska nesre}a i pogrebite na Pretsedatelot i SE VIKAM SKOPJE negovite sopatnici; Festivalot zavr{i na 15 mart, ponedel- FEST, SKOPJE nik; Proekciite se odràa vo dve kinosali FILM FEST 007 (Milenium i Frosina); Bea prikaàni 60-ina dolgometra`ni filmovi...; (KON 7. SKOPSKI FILMSKI ...So desetina reprizi (predvidenite: UDK 791.43:06.078(497.7-25)(091) FESTIVAL, 06-15 MART 2004) Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 DOGVIL, DEVOJKATA SO BISERNA OBETKA dvapati, GOLEMATA AVANTURA NA MORTADELO I FILEMON, ZATOIÎ, SONUVAÎ, 21 GRAM, Filmot e pi{uvawe vo sliki, istaknu- DU[ATA NA ÔVEKOT, a poradi golemiot inte- va vo edna prilika francuskiot reìser i pi- res i dopolnitelno vnesenite: SRE]NO DE- satel @an Kokto (1889-1963). Nas n# interesi- TE, INVAZIJA NA VARVARITE i 29 PALMI) ra filmot, poto~no pi{uvaweto za filmot, a Vo dva termina bea prikaàni i kratki }e se obideme toa pi{uvawe za filmot da bide filmovi. Vkupno 11 na broj; vo sliki. ]e dademe onolku sliki kolku {to Programata be{e raspredelena vo osum ima{e i festivalski denovi. Tekstot moèbi programi: Otvorena zona, Branuvawa, Regio- }e vi nalikuva na dnevnik na nekoj brodski ka- nalna programa, Dok., Specijalni prezentacii, petan i da znaete deka ste vo pravo. Vo perio- Kinoteka na RM, Latinoamerikanski film i dot na sedmiot Skopski filmski festival Kratki filmovi; (ili, kako {to organizatorite miluvaat da go Vo procesot na izbor na prikaàni nas- imenuvaat Skopje film fest), se ~uvstuvuvav lovi bea vklu~eni ~etvorica selektori (Labi- kako del od eden ekipa`, koj trgnuva na patuvawe na more, izdeleni i otse~eni od drugite, odnosno od onie {to ne se ka~ile na brodot (koj, voedno, ne be{e Titanik). Taka, ovie deset sliki se deset sliki videni niz moite o~i za na{eto krstosuvawe. Tie se pi{uvani sliki, fiksirani, fateni vo pismo, tie se sliki za podvi`nite sliki proèktirani na negovo- to viso~estvo Golemoto platno. Sedma godina po red bevme svedoci i u~esnici na eden festival posveten na filmot. Bidej}i potekloto na zborot festival e slavewe, }e kaème deka bevme svedoci na slavewe na filmot. Ili: filmsko slavje. Go ozna~uvam, pritoa, Skopje film fest kako SFF 007, ne za da posakam (samo?!) sto izdanija na Festivalot (zagatnati od praznite mesta {to gi ostavam, odnosno od nulite), tuku i da ja is- taknam negovata tajna, skri{na, podzemna (xems bondovska) misija: {irewe na filmskata kultura, vleguvawe vo prikaznata nare~ena svetski nastani, stanuvawe del od semejstvoto filmski dru`bi... A, ako ve}e im davame tolkavo zna~ewe na brojkite, bilansot na godine{niot fest pretstaven preku niv bi bil vakov: 1998 godina prvo izdanie. 2004 godina sedmo izdanie;

110

Kinopis29-30 posledno.pmd 110 28.09.2004, 20:37 na Mitevska, Tatjana Janevska, Miguel Valver- BUBA^KI e 15-minuten sineasti~ki proekt, de i Rafael Drinot Silva); produkciski besprekorno izraboten, ~ija pri- Skopje go posetija desetina gosti od kazna site ve}e dobro ja znaeme, od pri~ina filmskiot svet; {to be{e vo centarot na mediumskiot interes Se slu~ija pet, odnosno {est sredbi o~i so prikaùvaweto na Berlinskiot filmski v o~i so gostite; festival. Toa e odli~en uspeh za Izi i za BU- Spored organizatorite, Festivalot go BA^KI bidej}i konkurencijata na edna takva posetija 25.000 gleda~i... manifestacija e ogromna i vo samite selek- Toa se, zna~i, brojkite. Se razbira, vpe- cii, no i vo periodot na pretselekcija. BU- ~atocite se pobitni, no tie se, naj~esto, li~na BA^KI vo Berlin ne osvoi nagrada (ne moème rabota. Rabota na vkus. I ne se izrazuvaat so da znaeme dali opravdano ili ne, za{to ne sme nuli, petki i desetki. No, od vpe~atocite isto gi gledale ostanatite proekti), no be{e viden taka se izgraduvaat spomeni, a spomenite se od brojna zapadna publika. Za filmot nema stolbovite na ~ovekovata memorija, orientacija mnogu da zboruvam, za{to se nadevam deka }e vo vremeto i ìvotot. Zatoa i gi spomenavme. ima i posebni tekstovi za nego, koi poop{ir- Nekoi lu|e go odreduvaat po~etokot na no, podlaboko i pokompetentno }e go storat proletta spored datumot, nekoi spored meteo- toa. Inaku, Ivanov }e treba da go reìra i PA- rolo{kite priliki, nekoi spored religiskite POKOT NA SVETOT spored romanot na Venko kalendari. Sepak, za mene, krajot na zimskiot Andonovski, a BUBA^KI ja prekr{i navikata period i po~etokot na son~evoto vreme se ozna SFF da nema taze makedonski filmski na~eni so nekolku li~ni i javni slu~uvawa. proekti (na ~etvrtoto izdanie na Festivalot Eden od niv e Skopje film festival. Toj, za toa go stori VETA na Teona Strugar Mitevska). krugot pretplateni i novomobilizirani po- Postoeja pregovori da se prikaè i KAKO VO setiteli, stanuva sinonim za izleguvawe od LO[ SON na Antonio Mitri}eski, no do toa, zimskiot son, sinonim za druèwe, za razmr- o~igledno, ne dojde. duvawe, za patuvawe (isto kako {to letoto ne VRA]AWE be{e prviot dolgometraèn moè da zavr{i bez Festivalot na filmskata proekt prikaàn na godine{niot SFF. Za mene kamera Bra}a Manaki, Mlad otvoren teatar i vistinsko filmsko otkrovenie. Prvite de- Skopje xez festival)... set minuti od filmot prekrasno intro, edno Godinava SFF, pokraj mnoguto drugo, be- anticipirawe na s# {to ponatamu se slu~uva- {e i vo znakot na maloto pretstavuvawe na go- {e: stravovite od viso~ina, od nepoznatoto, lemiot Luis Buwuel. Tokmu na taa linija od vodata, potoa izneveruvaweto i veruvawe- (parafraziraj}i go negoviot naslov za filmot to, toplinata na majkata i studeniloto na UBAVICA NA DENOT = BELLE DE JOUR) vo seko- ma{kiot princip... VRA]AWE e film za zagu- ja slika/del~e od tekstot }e izbiram film beniot i povtorno najdeniot tatko, film za {to, spored mene, go odbeleàl dadeniot fes- somneòt, za qubovta, za sozrevaweto, za po- tivalski den. Taka, na popularen na~in, }e gi tragata po skrienoto bogatstvo... Dvata sina pretstavime filmovite {to bea estetsko jad- i tatkoto odat vo edno inicijalno i nepred- ro, registarski znak, liniski kod na ova izda- vidlivo patuvawe, koe zavr{uva so smrt/zagu- nie na SFF. A niv gi ima{e ne premnogu no do- ba. Krajot kako edno pro{aruvawe niz semejni- volno. Standardno dovolno. ot album gi obnovuva preku fotografijata iz- E, pa, slika prva, kadar prv, prv pat! minatite, nedokraj ostvarenite, nepovratnite vremiwa. Moj favorit broj eden, na ve~erta, i DEN PRVI (PETTI MART); na festivalot, voop{to. Zna~i: FILM NA SFF 7. Moèbi e netakti~ki najprvo da go is- Festivalot po~na i zavr{i smireno, bez kaàm ona {to e najdobro, no za onie {to ja- mnogu pompa, egzibicionizam i krevawe gotkata ja ~uvaat za kraj, slobodno neka go za- xeva. Rekovme zo{to. Zna~i opravdano. Na po~nat ~itaweto na tekstot od poslednata, de- otvoraweto Dejan Pavlovi}, osnova~ i direk- setta slika... tor na SFF, i Igor Ivanov-Izi, reìser na ZATOIÎ na Take{i Kitano, isto taka, be{e kratkiot film BUBA^KI, kaàa po~esni zbor- prikaàn na premiernata ve~er. Se postavuvaa dva (prviot za Festivalot, vtoriot za svojot pra{awa: dali e komedija, film so me~uvawe, film) so {to moè{e da po~ne promenadata filmuvana legenda ili {to ne. Vo sekoj slu~aj, po razli~nite kinofikcii. vidovme mnogu krv, mnogu iznenaduvawa, ubist-

@.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 111

Kinopis29-30 posledno.pmd 111 28.09.2004, 20:37 VRA]AWE, r. Andrej Zvagincev

va, maskirawa i demaskirawa... Stanuva zbor festival vo Pula i so kanadskiot NAJTA@NA za povtorno raskaàna prikazna popularna vo MUZIKA NA SVETOT na Gaj Medin snimen kako zemjata na sonceizgrevot, prikazna za slepiot oma` na starite filmovi. me~uvalec Zatoi~i, koj patuva niz feudalna Japonija i gi za{tituva siroma{nite i bespo- DEN VTORI ([ESTI MART); mo{nite... Kitano kako ve{t reìser, reì- ser-star lisec, ume{no igra so filmskite Den vo koj u{te bev zateknat od poranoto ànrovi, insertiraj}i neobi~ni muzi~ki sek- po~nuvawe na Festivalot (naj~esto sredinata venci niz celiot film poln so smrt, za na krajot celiot proekt da go pretvori vo hepiendovski mjuzikl, vo koj site tancuvaat na scenata vo ritamot na muzikata ([ekspir vele{e deka celiot svet e scena), pa duri i slepiot ubiec-spasitel Zatoi~i. Zabaven i dinami~en film vo koj glavnata rolja ja tolkuva tokmu Kitano, ~ij kulten film KUKLI go vidovme lani, na SFF 6. Na petti mart zapo~na i paralelnata filmska programa vo kinoto Frosina pri Mladinskiot kulturen centar, i toa so hrvat- ZATOIÎ, r. skiot dokumentarec PULA DOVER- Take{i Kitano LIVO, posveten na filmskiot

112 @.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 112 28.09.2004, 20:37 na mart be{e redoven termin za nego, no toj se- {e obi~nite ìvotni situacii na mladite koga{ odi paralelno so oskarite, koi godi- lu|e, no dramatur{ki ne be{e dokraj dodràn, nava isto taka podranija, taka {to vakvata od- odnosno ima{e izli{ni momenti (na primer luka na organizatorite moèbi i treba{e da Majkl Pit na po~etokot od filmot $ pi{uva se o~ekuva). Vtoriot den dade pri~ini da ve- nekolku pati pisma na majkata vo Amerika. Po- ruvame deka programata }e se dviì na labavi docna toj zaborava na nea i funkcijata na tak- noze. Somneìte podocna bea demantirani. vata sekvenca podocna stanuva besmislena. Pokraj reprizite od v~era{niot den, drugoto Nemotivirana. Kako deus ex machina, ama na sa- izgleda{e vaka... miot start od deloto...). SONUVAÎ na Bernardo Bertolu~i e film DOGVIL na nepredvidliviot Lars fon kakov {to sakav da vidam (iako filmot ima Trir (~as e vrzan za manifest, ~as gi ru{i si- svoi nedostatoci). Frleni vo vreme na nemiri te koncepcii, ~as }e snima umetni~ko porno, (Pariz, 1968, studentski protesti), trojcata ~as e milenik na kriti~arite, ~as go nema ni- likovi (Amerikanec i brat i sestra-Francu- kade) e edno remek-delo, vo koe se preispitu- zi), gradej}i edna strmoglava avantura, {etaat vaat krajnite impulsi na filmskiot medium, niz pro~itanite knigi, filmskite citati, is- od edna strana, i ~ovekovite ekstremi vo od- toriskite nastani, a sepak ostanuvaat zatvore- nesuvaweto i karakterot, od druga strana. Sa- ni (masonski) vo svojot stan. Tamu, Amerikane- miot Trir izjavi deka DOGVIL e inspiriran od cot-gostin se obiduva da go odmota klop~eto umetni~ki dela kako onie na Bertold Breht, misterija namotano okolu odnosot pome|u do- pesnata na Pajrot Xeni Opera za tri gro{a, ma}inite brat i sestra. Bertolu~i postojano adaptacijata na Dikensoviot NIKOLAS NIKL- n# drì na granicata me|u qubovta, incestot, BI na Trevor Nan i {to u{te ne... Danecot sni- prijatelstvoto, smrtta... Scenata na vodeweto mi film smesten vo Amerika, vo koja nikoga{ qubov na kujnskiot pod e fascinantno mo}na. i ne bil, film posveten na odmazdata, milosr- Celiot film se gleda{e lesno, gi oneobi~uva- dieto, prostuvaweto, (ne)~ove~kata zloba, hu-

PRIKAZNI OD KUJNATA, r. Bent Hamer

@.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 113

Kinopis29-30 posledno.pmd 113 28.09.2004, 20:37 manosta, jazot me|u ona {to go kaùvame i ona DEVOJKATA SO BISERNA OBETKA e sniman {to go pravime. Malku e prostorot za da se op- spored romanot na Trejsi [evalie i predizvi- fatat site ni{ki na DOGVIL: od zapletot vo- ka ogromen interes kaj skopskata publika. den so glasot na naratorot preku devet pog- Filmot se fokusira na mladata Griet, koja ra- lavja kako vo knigite za deca, ironi~niot ko- boti kako pomo{ni~ka vo ku}ata na poznatiot mentar na amerikanskoto op{testvo so kalei- holandski slikar od XVII vek, Johanes Vermer. doskopot fotografii na zavr{okot, sinegdoh- Devojkata (ulogata ja tolkuva Skarlet Johanson skiot princip pars pro toto (del namesto celi- ja gledavme i vo ZAGUBENI VO PREVODOT) na) sinxirot za ku~e go zamenuva samoto ku- ima neverojaten oset za boite i slikarstvoto, ~e, konturite na gradot, namesto yidovi, potoa a Vermer, inaku majstor za igrata so svetlina- ogromnata odli~na akterska ekipa (Nikol Kid- ta i virtuoz vo dolovuvawe na prefinetiot man, Stelan Skarsgard, Ben Gazara, Filip Bej- sklad na boi, go zabeleùva kaj nea toj neobjas- ker Hol, Xejms Kan...), filmski teatar, ili niv i intuitiven sens. Bogatiot makijavelist ne{to pove}e od toa?... Inaku, DOGVIL e del Van Rujven, pak, e privle~en od ne{to drugo od trilogija, koja treba da se slu~uva vo pe- od nejzinata nedoprena ubavina i zatoa na ba- riodot na golemata depresija vo SAD, vo 30-ti- bata na Vermer $ nara~uva nejzin portret. He- te godini, a Lars fon Trir ve}e raboti na vto- mijata, dopirot, fluidot {to se provlekuva od riot film, nare~en MANDERLI (premierata e edniot do drugiot kraj (Vermer i Griet) }e go zakaàna za 2005), koj treba da po~nuva dva de- rodi eden od najdobrite portreti na site na po krajot na DOGVIL. Definitivno, film vremiwa... na denot. 21 GRAM e film na meksikanskiot reìser Vo MKC, vtoriot den, bea prikaàni dva Alehandro Gonzales Inaritu, koj na{ata pub- ponovi filma od Vudi Alen, QUBOVTA I SETO lika go zapozna so QUBOVTA E KU^KA (isto OSTANATO (2003) i HOLIVUDSKI KRAJ (2002). taka prikaàn na SFF, no na pettoto izdanie). Kakvi komentari da se dadat za Evreinot-~udak Kako i vo negoviot prv dolgometraèn film, i na humorot: toa e toj, eden i edinstven, pod- ovde razli~nite likovi i ìvotni sudbini se gotven sekoga{ da intelektualizira, diskuti- povrzani preku eden tragi~en nastan (soobra- ra i filozofira kako mlad stoik. Negovite }ajna nesre}a). Naslovot 21 GRAM e direktna filmovi, iako li~at eden na drug kako velig- aluzija na smrtta: ~ovekot gubi tokmu tolku te- denski jajca, postojano }e ja zasmejuvaat i za- ìna od svoeto telo vo momentot koga umira misluvaat negovata verna publika so speci- teìna na kocka ~okolado, na primer. Scenite fi~niot pristap kon ìvotnite fenomeni i so na filmot ne se odvivaat pravoliniski vo potentniot intelektualen naboj... vremeto, tuku se izme{ani kako {pil-karti. Iako postoi taa zagubenost niz sekvencite, DEN TRETI (SEDMI MART); prikaznata ja vrzuvaat biv{iot zatvorenik, koj traga po svoeto spasenie, profesorot po Regionalnata programa zapo~na tokmu de- matematika, koj ima smrtonosna bolest i èna nes, i toa so romanskiot MARIJA i polskiot {to ~uvstvuva deka izgubila s#, gubej}i gi dve- EDI (dobitnik na nagradite Don Kihot i te }erki i soprugot... 21 GRAM spa|a vo redot FIPRESCI vo Berlin). Do krajot, vo ovaa pro- proekti {to ja ru{at navikata da se gleda grama bea prikaàni vkupno devet proekti. filmot kako koherencija na te~ewe na vreme- Inaku, moj favorit za ovoj, tret den be{e to, zaedno so nekoi drugi ponovi naslovi kako amerikanskiot 21 GRAM. Negova najtesna kon- MEMENTO na Kristofer Nolan, ili, pak, NE- kurencija bea i naslovite PO@AR i DEVOJKA- POVRATNO na Gaspar Noe. Kako {to potenci- TA SO BISERNA OBETKA. ravme film na denot. Bosanskata (po-crneta) komedija PO@AR gi prikaùva ìtelite na edno srpsko-bo{wa~ko DEN ÊTVRTI (OSMI MART); malo mesto kako se podgotvuvaat da go do~e- kaat amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton, Festivalot ve}e navleze vo svojot redoven sledej}i gi pritoa vo ~ekor site zgodi i nezgo- tek, kako i ra|aweto najteòk be{e inici- di {to ste gi o~ekuvale, no i onie na koi ne jalniot zdiv, a koga mina prvata tretina, SFF ste pomislile... Vo PO@AR glumat gluma~kite 007 ve}e gi povle~e i gi zapo~na pove}eto svoi nadeì i veterani: Enis Beslagi}, Bogdan Dik- programi. Tuka zasluùva da ja istakneme i li}, Sa{a Petrovi}, Jasna Zalica... programata na Kinotekata na Makedonija, ras-

114 @.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 114 28.09.2004, 20:37 biven film, vo momenti so pretenciozen, afunkcionalen artizam, artizam {to pre~i, a ne dava umetni~ka suptilnost. Stanuva zbor za noviot film na Francuzinot Patris [aro, poznat po izvikaniot INTIMNOST. Sepak, kolku i da be{e filmot lo{, ne smee{e da se dozvoli eden od gleda~ite da stane srede pretstava i da vika vratete gi parite ili {to znam jas {to. Vkusovite se li~na rabota, a mo- èbi nekomu NEGOVIOT BRAT mu se dopadna 21 GRAM, r. A. G. Inaritu mislev deka takov nema, pa sepak, ispadna deka imalo. Za mene zdodevawe nekomu dodeka gleda film e vulgarnost {to ne moè da se oprav- da, taka {to ovaa postapka mora{e nekako da bide sankcionirana.). No, da se vratime onamu kade {to po~navme. SRE]NO DETE dojde kako kec na desetka po pravoliniskiot i zdodeven SLOBODNI RADI- KALI. Inaku, SRE]NO DETE e dokumentaren film na novinarot Igor Mirkovi}, koj sosta- nuvaj}i se so porane{nite rok-yvezdi kako Da- vorin Bogovi}, Vlada Divqan, Sr|an Gojkovi}- Gile, Darko Rundek, Jura Stubli}, Boris Lej- ner..., a patuvaj}i niz Zagreb, Qubqana, Viena, NOI ALBINOTO, r. D. Kari Belgrad, Wujork, Pariz... se potsetuva na ek- spanzijata na rok-muzikata pri krajot na {ee- predelena vo: presek na tvore{tvoto na Luis settite pa s# do osumdesettite godini na XX Buwuel i presek na tvore{tvoto na Stole Po- vek. Toa se vremiwa {to }e bidat zapameteni pov. Od eden od na{ite najuspe{ni filmski kako vremiwa na noviot bran vo rok-muzika- reìseri bea prikaàni: negoviot debitant- ta, kako vremiwa na padot na socijalzmot, naj- ski CRVENIOT KOW, kultnite SRE]NA NOVA 49 to~no kako vremiwa na Haustor, Idoli, i TETOVIRAWE, kako i XIPSI MEXIK. Gratis- Azra, Film. SRE]NO DETE e obid odnovo da biletite go napravija svoeto i onie {to sakaa se voskresnat vremiwata koga ìvotot be{e da se potsetat na filmovite na Popov, no i rok, a rokot ìvot. onie {to ne bile zapoznaeni so negovoto tvo- Dobitnikot na nagradata za najdobar stran- re{tvo imaa odli~na mo`nost toa da go storat ski film na godine{nite oskari, kanadskiot vo kinosala. Ovaa programa dokaà deka in- INVAZIJA NA VARVARITE, za mene be{e film teres za makedonskiot film postoi i deka ima na denot. Lajtmotivot za INVAZIJA... se napa- svoj {irok auditorium. dite od 11 septemvri, iako toa e nazna~eno Inaku, vo kinoto Frosina bea prikaàni samo popatno, a dejstvieto se slu~uva vo Kana- i bugarskiot EMIGRANTI i bosanskiot LETO da. Remi, socijalist od star kov, leì vo bol- VO ZLATNATA DOLINA, a vo kinoto Milenium nica stradaj}i od neizle~iva bolest. Sepak, SLOBODNI RADIKALI, SRE]NO DETE i IN- toj do posledniot zdiv go zadrùva cini~niot, VAZIJA NA VARVARITE. vedar duh. Vo takov manir e napi{ano i celoto SLOBODNI RADIKALI be{e edno od proma- scenario ostro i sarkasti~no. Avtorite po- {uvawata na Festivalot, eden krajno german- vrzuvaat eden kup lu|e na ~uden na~in preku sko-avstriski studen i neinventiven film. Vo smrtta na nivniot prijatel, tatko, soprug, qu- ovaa neoficijalna programa, nare~ena fes- bovnik site tie se veselat, pijat, jadat, se tivalski utki, bi gi smestil i TVIST (prika- sakaat i se mrazat, se izneveruvaat, kako malo, àn na pettiot den, demek odnovo raskaàna kanadsko Makondo vo koe se staveni razli~ni prikaznata za Oliver Tvist sega toj zarabo- lu|e i se testiraat i, istovremeno, se ismeju- tuva kako ma{ka gej prostitutka i ìvee vo vaat prijatelstvoto, bliskosta, katoli~kata Toronto) i NEGOVIOT BRAT (prikaàn na {es- crkva, amerikanskite ambicii, serioznosta i tiot den mra~en, teòk, do koska bolen i od- kanonite na ìveeweto. Eden navistina ubav

@.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 115

Kinopis29-30 posledno.pmd 115 28.09.2004, 20:37 film. Ne gi znaeme drugite konkurenti, no IN- tetikata na sme{noto, izvrtenoto, vo doza VAZIJA NA VARVARITE, takov kakov {to e, go dionizisko... Isto kako i samata prikazna vo zasluùva Oskarot. koja grupa matemati~ki umovi nastojuvaat da dojdat do racionalni, to~ni, epistemolo{ki fakti nasproti ~ove~kiot duh i potrebi, koi DEN PETTI (DEVETTI MART); sekoga{ gi krasi nepredvidlivost i promenli- vost. Folke i Isak ve{ta~ki se povrzani preku Nose~ki stolb na pettiot den bea: norve{- eden nau~en eksperiment. Folke treba od kiot PRIKAZNI OD KUJNATA (film na denot) i svoeto stol~e da go nabquduva dvièweto na prvoprikaàniot film od selekcijata ju`no- Isak vo negovata kujna, zaklu~uvaj}i koi kujn- amerikanski filmovi MINIMALNI PRIKAZNI. ski aparati i elementi najmnogu se koristat PRIKAZNI OD KUJNATA e u{te eden film vo taa prostorija. Dvajcata se frleni vo svo- od skandinavskata kujna, neverojatno preci- jata osamenost, svojata zada~a i vo svojot svet, zno snimen proekt, so duh {to proniknuva niz i se ~ini zasekoga{ se nao|aat na dva razli~ni gleda~ot, i pritoa edna estetika na studenoto, kraja od prirodnata veriga. Sepak, so tekot harmoni~noto, podredenoto se povrzuva so esna vremeto, tie se pribliùvaat i stanuvaat

116 @.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 116 28.09.2004, 20:37 ~ari (pokraj LISABONSKA PRIKAZNA i BUENA VISTA SOCIAL CLUB). Ovoj pat Venders e na granicata me|u istoriskoto i dokumentarnoto, od edna strana e fikcijata, a postmodernisti~koto dopi{uvawe na stvarnosta, od druga strana. Toj gi presozdava biografiite na trojca amerikanski bluzeri od 30-tite godini niz psevdoavtenti~ni snimki, crno-beli inserti, sovremeni nastani i grupi... INTERVJU na Teo van Gog e holandska drama, koja ja gradi tenzijata me|u politi~kiot ug- leden novinar Pjer Peters i filmskata yvezda Katja. Filmot e snimen kako intervju-ispoved, kamerno, da ne ka`am strogo teatarski, za 24 ~asa, bez mnogu dublovi, a akterite re~isi se glumat sebesi (Katja e navistina holandskata yvezda Katja [urman). Me|utoa, mo`ebi tokmu poradi takvata intenzivnost na snimawe, bez mnogu povtoruvawa, se ~ini deka scenarioto oddava vpe~atok na nedorabotenost, nei{mirglanost, so {to bi mu se dalo boja na avtenti~no intervju. Sepak, nedovolno za da izgleda ubedlivo...

DEN [ESTI (DESETTI MART);

Edna od klopkite na SFF be{e toa {to simultano, vo dva hrama na sedmata umetnost, premierno se prikaùvaa razli~ni filmovi. Taka, nie, gleda~ite, moravme da izbirame. Xa ili bu. Ovoj den kako favoriti bea najavuvani ruskiot POSLEDNIOT VOZ i francuskiot NE- GOVIOT BRAT. Bidej}i ne moèv da se kloni- ram i da gi gledam obata, se re{iv za vtoriot. Verojatno, pogre{iv. Inaku, Klod [abrol i ne- INVAZIJA NA VARVARITE, goviot déja vue noar-manir se povtori i vo r. Denis Arkand CVE]E NA ZLOTO, film prikaàn na SFF 007. Taka, za film(ovi) na denot, po sila na pri- likite, bi trebalo da gi proglasam, ili prvi- prijateli, isfrluvaj}i i zaboravaj}i na bi- ot posttalibanski avganistanski film, OSA- zarnite i besmisleni nau~ni eksperimenti. MA ili kreacijata na semejstvoto Tinto GO- Odli~en film za ra|aweto i besmrtnosta na LEMATA AVANTURA NA MORTADELO I FILE- prijatelstvoto. MON. Ili, pak, obata da ja ponesat titulata? MINIMALNI PRIKAZNI se tri paralelni A, {to velite nitu eden, moèbi toa e naj- storii, storii na trojca {to patuvaat vo pot- dobrata opcija? raga po razli~en totem na svojata sre}a. Sta- Kako i da e, OSAMA e film za devoj~eto {to recot po svoeto ku~e, ènata po svojata dobiv- ìvee so majka si i mora da se nosi i da izgle- ka na edna lotarija, a maòt po svojata nesu- da kako mom~e za da zaraboti ne{to vo vreme- dena qubovnica. Pravolinisko, ednostavno i to na vladeewe na Bin Laden i negovite Tali- minimalno, kako {to kaùva i samiot naslov, banci. Filmot ima nekolku prekrasni sceni no i prijatno filmsko iskustvo. kako onaa kade {to infuzijata e upotrebena Treba da gi nabeleìme i: SANSA, ISTORI- kako naliven mehanizam za saksijata cve}e po JATA NA MARIJA I JULIJAN, INTERVJU, DU[A- sistemot kapka po kapka ili, pak, scenata vo TA NA ÔVEKOT. Posledniov e delo na Vim Ven- bolnicata koga zad razbeganata tolpa rekova- ders, u{te eden negov film posveten na muzi- lenscenti i posetiteli u{te cela minuta se

@.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 117

Kinopis29-30 posledno.pmd 117 28.09.2004, 20:37 POSLEDNIOT VOZ, r. Aleksej German Junior

vle~e dete so otse~ena noga. Uf, mornici... àniot TRI I POLOVINA e negoviot prv pogo- OSAMA surovo n# soo~uva so eden svet na ne- lem zalak. Inaku, Mojsovski vo Toronto ì- mo`nosti, svet na zakoni, ~ija krajnost ja so- vee vo ista zgrada so Ognen Georgievski (sinot sekuva sekoja sloboda na dvièwe i razmislu- na na{iot poznat slikar Vladimir Georgiev- vawe. No, toa e s#, filmot ne se razviva seriski) i so nego imaat zaedni~ka produkciska ozno vo nekoja linija. ku}a so koja vo idnina planiraat da snimat Havier Feser lani go gledavme so komedi- film na ~ie scenario rabotat dvajcata. Sami- jata ÛDOTO NA P. TINTO, koga be{e i gostin ot Mojsovski za svojot TRI I POLOVINA veli: na Skopje. Feser ima prekrasen manir na stri- Toa e prikazna za edni ta`ni lu|e, za lu|e povsko i animacisko razmisluvawe, so mnogu {to se osameni, {to vsu{nost e personifika- detali, sitnici, hiperbolizacii, tipizirani cija za emigrant. Emigrantite ja imaat taa ta- likovi, no karikirani do iskrivokol~uvawe. ga, no toa sepak e eden del od toj emigrantski Negoviot svet e svet na krajna, re~isi detska ìvot, koj moè da bide i radosen... . fantazija, imaginacija, svet na maniristi~ko Ovoj den, od predvidenite filmovi ne iscrtuvawe na konturite na hiperrealnosta. be{e prikaàn @OLTO MANGO (a sledniot den Za ovaa me{avina od bajka, politi~ka farsa i se otkaà i KAMÂTKA, edinstvenite dva nas- komedija, kakva {to e GOLEMATA AVANTURA NA lova od najavenite koi{to ne doìveaja pri- MORTADELO I FILEMON, potreben e eden kaùvawe. Navistina, vo ovie deset dena iz- postojano buden i vnimatelen gleda~, za da moè meni vo programata se slu~ija vo golem broj, da gi svari site imputirani mikro i makro no so ogled na nastanatata situacija mislam simboliki i zna~ewa, a sledej}i spored intere- deka tie bea i pod ramkite na o~ekuvanoto.) sot, nesomneno e deka Skopje takvi gleda~i ima. Na dve tretini do krajot na SFF zapo~na i blic-presekot na Buwuel. Prv vo ovaa progra- DEN SEDMI (EDINAESETTI MART); ma be{e prikaàn ANGEL NA UNI[TUVAWETO (slednite denovi prezentacijata prodolì so Sedmiot den, na SFF, pokraj BUBA^KI, mo- TOJ MRAÊN PREDMET NA @ELBITE i DIS- èvme da vidime film na u{te eden filmaxi- KRETNIOT [ARM NA BUR@OAZIJATA). Luis Bu- ja so makedonsko poteklo Boris Mojsovski. wuel e eden od golemite majstori, kako na Toj ìvee vo Kanada kade {to ima reìrano filmot taka i na nadrealizmot vo filmot, nekolku nagraduvani kratki filmovi, a prika- isto kako Salvador Dali ili Rene Magrit vo

118 @.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 118 28.09.2004, 20:37 slikarstvoto i vo nadrealisti~koto slikar- beno TERMINAL (a od vtorata selekcija, prika- stvo. @alam samo {to ne be{e prikaàn UBAVI- àna na devettiot den, SPASI GO DETETO i ne- CA NA DENOT, mojot omilen film na Buwuel. verojatno komi~niot i simboli~niot ZAEDNO). Pokraj norve{kiot UTOPIJA NIKOJ NE E Ova e den na filmot NOI ALBINECOT. SOVR[EN VO SOVR[ENA ZEMJA (napi{an od Prva pridru`ni~ka mu e ÔVEKOT [TO KOPI- {estmina scenaristi i reìran od osummina RA[E, a vtora MAL SVET na Milo{ Radovi}. reìseri) i AMERIKANSKI RASKO[ na [ari Dru{tvo im pravi AFROPANK DOK. Springer i Robert Palcini so Pol Gijamati vo NOI ALBINECOT e islandski film (sni- glavnata uloga, a posveten na Harvi Pekar, poz- maat retko, kako nas, no snimaat dobro. Kako nat strip-avtor, be{e prikaàn i izma~uva~- nas?). Noi ìvee vo malo, studeno, sne`no i kiot 29 PALMI. Toa e film vo koj dominira navidum pusto mesto na eden fjord (postoi li molkot, ti{inata, slikovnosta, odnosite pret- inakvo mesto na Island?). Toj saka da izbega od staveni preku dejstvuvawe (glavno, vodewe tamu, zaedno so novope~enata mu devojka qubov: vo bazen, na karpi, vo hotelska soba). Iris. ûdno, no taa ne saka da bide spasena. Na krajot, kako rez na redicata povtorlivi i Velam spasena, bidej}i navistina e potreben sli~ni edni na drugi sceni, se slu~uva mal egzit ne samo od ovoj tipi~no provinciski ànrovski presvrt na filmskata drama vo ek- zdodeven i zatvoren svet, tuku i od smrtta, sperimentalen horor. Kako kontrapunkt na za{to zemjotresot {to }e gi snajde }e ja po- seto dejstvie smesteno vo prethodnite 110 trupa Iris zasekoga{. Noi (imeto potsetuva na minuti, vo poslednite nekolku minuti od 29 bibliskiot Noe, samo {to Noi krade avtomo- PALMI se slu~uva siluvawe na maòt (kr{ewe bil za da ja izbegne kataklizmata, a Noe si go na stereotipot na ènata kako seksualen ob- ima svojot korab), uporniot i ~uden traga~, jekt), David ja ubiva Katja, a toj se samoubiva. popodobro preìvuva i mu se otvora patot vo S# zavr{uva so policaecot, koj preku svojata idninata, za koja veruva deka }e mu donese, ako radiovrska koj znae kolku dolgo se natega da- ni{to drugo, podinami~en i podobar ìvot. li i zo{to da mu pratat zasiluvawe... ÔVEKOT [TO KOPIRA[E, pak, e brazil- Vo top-tri filmovi na godine{novo izda- ski film, vo koj s# se vrti okolu parite, qu- nie, spored mene, se smesti i japonskiot bovta i problemite, koi se ra|aat koga se ima- film VOZEWE (na reìserot Sabu, poznat po at i koga se nemaat pari i qubov. Ne samo kaj ~udniot PONEDELNIK, prikaàn na ~etvrtiot nas, tuku i vo Brazil qubov bez pari ne bidu- SFF). Trojca ograbuva~i na banka kidnapiraat va, a parite bez qubov u{te pomalku imaat nedolèn slu`benik i dodeka trojcata se is- zna~ewe. ÔVEKOT [TO KOPIRA[E e film za kupuvaat za zlodeloto, pritoa nao|aj}i ja svo- mom~eto Andre, koe se trudi od petni ìli da jata sre}a i ìvoten sopatnik na svoj na~in, gi pomrdne ne{tata na podobro (kako i Noi, no kidnapiraniot Asakura ja nadminuva svojata kako lik toj e malku poenergi~en od nego). An- konvencionalnost i se izdiga vo heroj na no- dre se bori da izleze od socijalnoto dno, da voto vreme. Toj, spravuvaj}i se so site opas- izleze od samotni~kata beda, da izbega vo cen- nosti i predizvici i osvojuvaj}i ja devojkata, tarot. I uspeva, ne sfa}aj}i do krajot deka, sekoja pred ovie 24 ~asa izgleda{e kako nedos- pak, ènite go vrtat svetot i deka toj vo cela- tièn objekt na èlbata, doìvuva duhovna ta igra bil samo eden dobar igra~ nesvesen za transformacija. Za razlika od 29 PALMI, su- svojata isturena pozicija... perpitko gleda~ko iskustvo! [teta {to vakvi filmovi ne se nao|aat na repertoarot na ne- DEN DEVETTI (TRINAESETTI MART); koi na{i kina, barem na repertoarot na nekoe (hipoteti~ko, zamisleno, idno) vistinsko art- Kinoto Frosina zavr{i so prikaùvawe kino so sekojdnevna, perpetualna programa... na svojata programa (iako na ova mesto na de- settiot den apansas be{e prikaàn i UMET- DEN OSMI (DVANAESETTI MART); NOSTA NA MOLITVATA na Stefan [a{kov). Se razdelivme so ekvadorskiot NADVOR OD IGRA Filmskiot den osamna so prvata tura i dva ekstraordinarni naslovi: hrvatskiot kratki filmovi, koi za razlika od lani bea SVEDOCI i filmot na Italijanecot Marko Be- mnogu podobro selektirani. Me|u niv bi gi iz- lokio pod naslov DOBROUTRO NA NO]TA. Vin- dvoil kako osobeno intrigantni i kvalitetni: ko Bre{an so svojot SVEDOCI krena mnogu IMIWA I BROJKI, INSTINKT, GOSPOD i oso- prav vo Hrvatska, za{to snimi film inspiri-

@.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 119

Kinopis29-30 posledno.pmd 119 28.09.2004, 20:37 ran od nastan vo 1991 g., vo koj grupa hrvatski @IVOTOT BEZ MENE na Izabel Kokse (koja vojnici izvr{uvaat zlostorstvo vrz edno srp- go snimi svojot prv film na angliski jazik) e sko semejstvo. Ovoj film gi nadminuva nacio- film na denot. Tematski, postoi preklopu- nalnite granici, za{to ne mu e bitno, kako i vawe so filmovite kako INVAZIJA NA VARVA- na likot {to ja vodi istragata, ni{to drugo RITE, VILBUR SAKA DA SE UBIE ili MOJOT osven vistinata... DOBROUTRO NA NO]TA e do- BRAT, bidej}i eden od likovite doznava deka bitnik na FIPRESCI na Evropskite filmski smrtta mu e na samiot prag. Vo slu~ajov, toa e nagradi i e snimen spored (u{te eden) vistin- Ana, 23-godi{na èna/devojka, koja ìvee so ski nastan: kidnapiraweto i ubistvoto na soprugot i dvete }erki. Me|utoa, nikoj: nitu Aldo Moro, porane{en premier na Italija, od soprugot, nitu majkata, nitu kole{kite-~is- strana na Crvenite brigadi. Is~eznuvaweto na ta~ki vo edna gimnazija vo Vankuver ne dozna- Moro se slu~i vo mart 1978, a go najdoa mrtov vaat deka taa }e zamine od ovoj svet. Namesto na 9 maj vo baga`nikot na eden avtomobil. da patetizira, da se frli vo nekonstruktivna Milenium ponudi u{te tri dobri filmo- depresija, Ana pravi spisok na ne{ta {to mora vi. Lone [erfig porasna kako avtorka vo da gi napravi do krajot na ìvotot: da im os- o~ite na gleda~ite so svojot VILBUR SAKA DA tavi audiokaseti so svoi ~estitki i soveti za SE UBIE. Vo filmot, Vilbur e prikaàn kako sekoj rodenden na svoite }erki (do nivnoto opsesiven (i neuspe{en) samoubiec, koj pet- polnoletstvo), da mu najde nova sopruga na ma- {esnaeset pati pravi obidi da si go skrati òt, koja }e ja sakaat i }erkite, da vodi qubov ìvotot. Nego naj~esto go spasuva slu~ajot ili so drug ma` za da vidi kakvo e ~uvstvoto... In- brat mu, koj raboti vo kniàrnica nasledena ventivna prikazna, ubavo raskaàna, a Kokse od tatko im. Vilbur prestanuva da go pravi gradi neverojatno cvrst ènski lik, koj izdr- toa, da odi po ìcata na smrtta, otkako eden ùva dokraj vo svojata umisla i izgraduva vo den }e vodi qubov so novata sopruga na brat lu|eto okolu sebe spomenik za sebe, sozdava mu. So za~in na bizarnost, no i so oset za ram- ìvot onamu kade {to doa|a smrt. Taa si pravi noteà, vo VILBUR SAKA DA SE UBIE se prele- mesto vo du{ite na lu|eto, za da bide prisutna vaat èdta za ìvotot, smislata na postoewe- so niv i koga navistina, fizi~ki, }e ja nema. to, nepredvidlivosta na sudbinata. Inaku, Na takov na~in, Ana uspeva da vlijae vrz lu|e- filmot e danski, se slu~uva vo Glazgov i izo- to i koga e od onaa strana, da ima uloga vo niv- biluva so crn humor (sli~no kako ITALIJAN- nite ìvoti i koga }e bide mrtva. Stanuva an- SKI ZA POÊTNICI, debito na [erfig). Sopo- gel, vistinski angel na zemjata. staveni se edna do druga dve amplitudi: pom- ladiot brat hroni~no depresiven i posta- DEN POSLEDEN (ÊTIRINAESETTI MART); riot brat èlen da go spasi. Edniot postojano e na rabot na smrtta, s# dodeka smrtta Na posledniot, desetti den, ~etirinaeset- vistinski ne go stigne drugiot. ti mart 2004 godina, na programata bea ~etiri KAJMAK I XEM na Branko \uri}-\ura (poz- premieri: TATKO I SIN, BAZEN, SJAJ VO OÎ- nat od Kujnskite vol{epstva na \ura vo kult- TE i ZAGUBENI VO PREVODOT. Poslednite dva nata TOP-LISTA NA NADREALISTI) e polu- moàt da se najdat vo videoklubovite, a spo- avtobiografski film za toa kako pati{tata na red najavite, }e bidat distribuirani i vo ki- sre}ata i nesre}ata se presekuvaat i se razi- nosalite. Iako reìserski $ treba u{te malo duvaat i za toa kako e da se bide voen begalec potkovuvawe/iskustvo, za{to umee na momenti vo tu|a zemja, kako e da se ìvee kako dose- da se rasplivne nepotrebno (kako scenata so lenik, no seto toa niz prizmata na nemu speci- karaoke-{outo), Sofija Kopola prikaà vis- fi~niot humor (toj ja tolkuva edna od glavnite tinsko filmsko znaewe. So lesen, neobreme- rolji, pokraj svojata vistinska sopruga, slo- net jazik i odli~no scenario go prikaà vo vene~kata manekenka i akterka Tawa Ribi}). Go ZAGUBENI VO PREVODOT (film na denot) gledame pred nas sudirot na zapadnoevropska- druèweto me|u dvajca osameni i zagubeni lu- ta (racionalna) Qubqana i Qubqana na ve- |e vo japonskiot sreden haos nare~en Tokio. Za drite Balkanci (Bosanci, Srbi). Ednite ne gi enigmati~niot kraj }e se zboruva u{te mnogu. trpat drugite, drugite ne gi sakaat prvite. A, ]e se pra{uvame: {to $ kaà Bil Marej (nomi- sepak, se sosedi. Se jadat li zaedno kajmak i niran za Oskar za ovaa uloga) na Skarlet Jo- xem, pra{awe e sega? hanson. Isto kako kov~eèto vo ruskiot VRA]A- WE vo koe ne otkrivme {to ima, a moème samo

120 @.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 120 28.09.2004, 20:37 da naga|ame, zagubeni vo ~ove~kite tajni. Toa odlu~no, po svoe, ne go napravat vistinskiot e i edna od ubavinite na umetnosta i ìvotot. ~ekor. Generalno, ne bi rekol deka Karanovi} TATKO I SIN go potvrdi u{te edna{ pre- maestralno mu se vra}a na filmot, pa sepak finetiot oset za estetika na Aleksandar Soku- SJAJ VO OÎTE e biten proekt za{to $ dava rov. Filmot obiluva so precizno snimeni fo- prednost na spontanata qubov nad s# drugo: tografii, so bogata liri~nost, so figurativ- politika, pari, mo`nosti za begstvo vo Ameri- nost, so slikarska minucioznost. Sokurov (ka- ka-zemja golema... ko i naj~esto) ne raboti na razvoj na dejstvie- U{te samo mala retardacija, mala digresi- to, na psiholo{ko gradirawe i obogatuvawe na ja na ova mesto: godinava filmovite od Regio- likovite, tuku preku detali, preku razvle~e- nalnata programa, poto~no onie od Balkanot, nost i pauzi gi postavuva odnosite. Vo filmot me osvoija tokmu so obidite za bratski pote- ne se otkrivaat sosema relaciite me|u likovi- zi, rokadi, trampi. Dragan Bjelogrli} igra vo te (ostanuva otvoreno pra{aweto dali se tai KAJMAK I XEM na Branko \uri}-\ura, a \ura, skrien homoseksualizam me|u tatkoto i sinot), pak, se pojavuva vo srpskiot MAL SVET. Bogdan ne se davaat kone~ni odgovori. Zatoa ovoj Dikli} glumi Bo{wak vo PO@AR, film za koj film e film-zagatka, film-slika, koja moè glavno parite gi davaat Slovencite, a gi pri- da povle~e tolkuvawa i tekstovi za tekstot vo kaùva do v~era zakrvenite Srbi i Bosanci. Vo edna beskrajna veriga... SJAJ VO OÎTE na Karanovi} igraat lu|e od Fransoa Ozon i vo POD PESOKOT i vo 8 @E- Bosna, Srbija i Crna Gora, Hrvatska... Za SVE- NI igra{e na kartata krajot da frli inakvo DOCI ve}e rekovme deka e hrabar, kontrover- svetlo vrz seto ona {to prethodno go gradela zen film, koj povle~e niza reakcii vo Hrvat- naracijata. Taka e i vo BAZEN so [arlot Ram- ska, bidej}i ja kr{i ~eli~nata zavesa me|u Sr- pling, Ludvin Sawie i [arl Dans vo nose~ki- bija i Hrvatska so toa {to verno, ~esno, bez te ulogi. Pisatelka na bestseleri doa|a vo intervencii, zboruva za eden nemil nastan od malo grat~e, vo vikend-ku}ata na svojot izda- vojnata na prostorite na porane{nite ju-re- va~ za da raboti na noviot roman... Ona {to publiki... Toa e u{te eden od blagodetite na gledame deka $ se slu~uva nejze, vsu{nost, e balkanskiot film ona {to na politi~ki plan korigirana, izmeneta, nadopolneta, popolneta se slu~uva tromo i na stakleni noze, go osvojuva stvarnost. BAZEN moè da se opi{e kako pre- iscelo filmot: povtorno se slu~uva zbliù- min od bel list hartija (koj go gledame na po- vawe na narodite {to do v~era bea vo me|usebna ~etokot) i kniga me|u korici (na krajot). Sve- omraza, a do zav~era, pak, vo bratska qubov... doci sme na mo}ta i ambiciite na tvore~kiot Ete ovoj zbor neka bide posleden (qu- ~in kako realnosta se preleva vo fikcija, bov). Qubovta neka go ima sekoga{ posledniot kako realnosta se menuva, topi, svitkuva vo ra- zbor... A, ete na ovoj na~in neka zavr{i pre- cete na pisatelot, Tvorecot. raskaùvaweto na moeto desetdnevno iskustvo Posleden film za koj }e zboruvame e srp- so SFF 007. Celata prikazna moè{e da te~e sko-crnogorskiot SJAJ VO OÎTE. Naslovnata poinaku, priznavam, od ovie deset sliki. Ne- melodija od filmot si ja potpevnuvav u{te koj raskaùva cela dekada na nekolku strani- dolgo po Festivalot. Sr|an Karanovi}, po pau- ci, a nekoj deset minuti, sekundi... Jas se re- za od 12 godini, snima dolgometraèn film. {iv ovie deset dena da gi prenesam vaka. Ne- (Inaku, toj be{e eden od malkute gosti {to go kako da se pridviàt, stavat vo dvièwe, i udostoija Skopje so svoeto prisustvo, zaedno ete vo nov, vistinski film vo deset sliki! so Dragan Bjelogrli}, Branko \uri}-\ura, Tawa Rabi}, Boris Mojsovski, Miguel Valverde, Ade- SUMA SUMARUM mir Kenovi}, Igor Mirkovi}...). Sr|an Karano- vi} e avtor na kultnata serija JAGODI VO Na Skopje mu se potrebni nastani kako SFF. GRLO (SITEL ja dava{e pred izvesno vreme Na Skopje mu e potreben poburen kulturno- prevedena kako BOS PO TRWE). Vo SJAJ VO umetni~ki ìvot. Na Skopje mu e potrebna ener- OÎTE izniknuva qubovta vo zemja {to e pot- gijata rodena vo razmena me|u kulturite, a resena od posledicite na vojnata. Vo glavata posreduvana preku umetni~kite proizvodi, vo na Labud se me{aat fantazijata i realnoto, slu~ajov, filmski. Tokmu zatoa, pra{aweto {to isto kako {to vo celiot film minatoto posto- sebesi si go postavuvam sekoj mart vo poslednive jano ja opsednuva sega{nosta. Taa gi ko~i li- nekolku godini glasi: Kako Skopje voop{to po- kovite vo nivnata realizacija s# dodeka tie rano ìvee{e bez Skopje film fest? .q

@.Kujunxiski, Se vikam Skopje fest , Kinopis 29/30(16), s. 110-121, 2004 121

Kinopis29-30 posledno.pmd 121 28.09.2004, 20:37 FESTIVALI-FILMOVI ispravime i }e ja ìveeme na{ata vizija i VIKTOR KANZUROV cel, na{ata qubov. Vtoriot pat ili izbor, vo po~etokot, e mnogu poteòk. Silite na hipokrizijata i licemerieto se obedinuvaat i so NE@NIOT site sili se obiduvaat da go vratat zaskita- niot na vistinskiot pat. Izgleda deka po~- BAKNE@ ME\U vata pod nozete e zagubena i nema ni{to mate- @IVOTOT I rijalno vrz {to moème da se potpreme. Os- UDK 791.44(410)(049.3) tanuvaat samo verbata i optimizmot. A, ako i tie na moment se zagubat, nastapuvaat stravot FILMOT i somneòt... Prviot pat e izborot na konformistite.

Kinopis 29/30(16), s. 122-125, 2004 Ve~no kriewe zad stadoto, zad dogmite, iako (ME\U DRUGOTO I ZA FILMOT NA KEN tie nekoga{ se kosat so logikata na zdraviot LOU^ NE@EN BAKNE@) razum. Nikoga{ svoj, ami sekoga{ so misla da $ se dopadneme na grupata, na aktuelniot oblik Dobrata vest od godina{niot Berlin- na ìveewe/vegetirawe, iako toa ne nosi ski filmski festival e deka ova izdanie ne prosperitet, tuku kratkoro~na sebi~na mate- be{e tolku optovareno so politi~ki fil- rijalna sigurnost, pa makar traela i cel eden movi, kako {to se slu~uva{e vo izminatite ìvot, no bez sre}a. godini. Od onie filmovi vo glavnata prog- Osnovnoto pra{awe {to si go postavu- rama, koi se izdvoija so svojot kvalitet, vam vo vrska so ovoj film na Ken Lou~ e mala- najvpe~atlivi i najzreli ostvaruvawa bea: ta verojatnost NE@EN BAKNE@ da bide viden INTIMNI STRANCI na Francuzinot Patris od makedonskata publika. U{te pove}e, vo Ma- Lekont, PRED ZAJDISONCE na Amerikanecot kedonija ne sme imale mo`nost da prosledime Ri~ard Linklajter, potoa osvojuva~ot na nitu seopfatna, nitu kakva bilo retrospekti- Zlatna me~ka i na FIPRESCI (nagradata na va na ovoj zna~aen britanski avtor. Tokmu vo kriti~arite), germanskiot film SO GLAVA kontekstot na temata od NE@EN BAKNE@, mis- NIZ YID na Fatih Akin, RASPLAKANATA LI- lam deka stanuva zbor za edna smislena strate- VADA na gr~kiot reìser Teo Angelopulos, gija na na{ite politi~ari od site provenien- kako i NE@EN BAKNE@ na britanskiot avtor cii, da ne se dozvoli nikakva slobodoumnost Ken Lou~. nadvor od nivnoto (ograni~eno) sfa}awe na Ova se filmovi {to poseduvaat origi- toj zbor. Ova licemerie na makedonskiot op- nalna vrednost i nekoja vnatre{na sila, koja {testven establi{ment prevedeno na filmski n# tera da razmisluvame za ideite {to gi za- jazik zna~i deka nie vo Skopje (za Makedonija stapuvaat reìserite, no od site niv nekako i da ne zboruvame), so supeno laì~e, dobiva- najmnogu mi se vreàa moralnite dilemi {to me na uvid nekomercijalna umetni~ka filmska proizleguvaat od prikaznata vo NE@EN BAK- programa, a na{iot glaven grad e eden od ret- NE@. kite, ako ne i edinstven vo Evropa, bez kinote~no kino. Ne e va`no dali ova se pravi sves- CENZURATA NA MEDIOKRITETITE no ili nesvesno, ami va`na e potrebata da se alarmira na ne~uvstvitelnosta na na{ite Ken Lou~, poznat po obrabotkata na so- politi~ari, poradi koja op{testveni priori- cijalni temi, vo svojot najnov film se fokusi- teti stanuvaat nivnite sebi~ni interesi, a ne ra na qubovnata vrska me|u mlada [kotlan- gradeweto op{ti dobra i vistinski sistem na |anka, katoli~ka hristijanka i nejzin vrsnik moralni vrednosti. Pakistanec, musliman. Dvajcata mladi ìteli (Organizatorite na Internacionalniot na Glazgov, sekoj vo ramkite na svoeto kultur- festival na filmskata kamera Bra}a Manaki no, etni~ko i versko milje, se soo~uvaat so di- ~esto se àlat deka za organizirawe paralel- lemata pred koja zastanuva sekoj ~ovek edna{ na kinote~na ili voop{to poobemna programa, vo ìvotot, samo moèbi pri razli~en povod. im treba u{te edna kinosala so festivalski Taa verojatno najzna~ajna dilema pred koja standard vo Bitola, pokraj onaa vo Domot na stoime e: Dali }e si go svitkame rbetot i }e ja kulturata. Bidej}i za toa e potrebno preuredu- ìveeme zamislata na drugite za nas, ili }e se vawe na kinoto Makedonija, minatata godina

122

Kinopis29-30 posledno.pmd 122 28.09.2004, 20:37 NE@EN BAKNE@, r. Ken Lou~

za vreme na IFFK Bra}a Manaki vo posledni- lozni, arogantni, nasilni, ultrasebi~ni po- ot izve{taj za vesnikot Ve~er napi{av deka liti~ari site do eden koi se bez vizija takvo ne{to dr`avno investirawe vo vtoro da izgradat ne{to zdravo i od koi s# zavisi. kino, a so toa i krevawe na kvalitetot na fes- Ovaa re~enica ja cenzurira{e zamenikot na tivalot e pra{awe kolku e mo`no, vo zemja glavniot i odgovoren urednik na Ve~er, Pre- kade {to dosega na vlast bile i se beskrupu- drag Dimitrovski, so obrazlo`enie deka bila

V. Kanzurov, Ne`niot bakne` , Kinopis 29/30(16), s. 122-125, 2004 123

Kinopis29-30 posledno.pmd 123 28.09.2004, 20:37 nevkusna. Vistinskoto pra{awe, spored mene, vot i qubovta, a vo drugiot go sledime razvo- e dali toa {to toga{ go napi{av e vistina? jot na qubovta me|u Rozin i Kasim, vo ~ii li- Konformistot sekoga{ }e si najde opravdanie kovi odli~no se snajdoa irskata akterka Eva za svojata postapka. Svileniot gajtan {to na- Birtistl i britanskiot Pakistanec Ata Jakub. {ite politi~ari ni go vrzuvaat okolu vratot Otkako se doznava deka e vo qubovna se protega i vo mediumite, kade {to selekti- vrska so musliman, na devojkata {to predava rani bezrbetnici pedantno isfrlaat s# {to vo edno katoli~ko muzi~ko u~ili{te $ se za- moè da gi zagrozi primitivizmot i nevkusot kanuva brkawe od rabotnoto mesto, osven ako na makedonskite vladeja~ki eliti). nejzinoto mom~e ne ja smeni verata. Sve{teni- kot, soop{tuvaj}i $ go toa na devojkata vo ime- PRINCIPITE NA QUBOVTA to na nekakvi zdravi normi, vo momentite na razgovorot e so cigara vo ustata, tokmu kako Vo Makedonija nema kontinuirano pri- ilustracija na zdraviot ìvot {to prak- kaùvawe nekomercijalna umetni~ka filmska ti~no go propoveda. Dodeka devojkata se drì programa, zatoa {to nekomu odgovara da gle- postameno, poinakva drama doìvuva nejzini- dame samo holivudski filmovi, kade {to (~est ot partner, ~ie semejstvo prethodno mu dogovo- na isklu~ocite) ne moè da se vidi seta sloe- rilo brak so bratu~etka od Pakistan, a negovi- vitost, sloènost, no i ednostavnost na ì- ot tatko ne saka da ~ue za mo`nosta sinot da votot. Sprotivno, holivudskite filmovi ni donese sopstvena avtenti~na odluka. Kasim prikaùvaat ideologija na brz i lesen uspeh po~nuva borba so samiot sebe, a za mene najin- vo site poliwa na ìvotot, bez pot, a istoto teresniot moment vo filmot e koga negovite toa, za polesno da se doberat do vlast, na gra- roditeli se obiduvaat da ja odvratat pomlada- |anite im go vetuvaat makedonskite politi~ki ta sestra od idejata da studira vo drug grad. partii. Zatoa, simulacijata na ìvotot na go- Koga toj pri edna klasi~na grupna semejna lema vrata vleguva vo na{ata filmska (kino i seansa na ubeduvawe, so slab glas papagalski televiziska) ponuda, dodeka vistinskiot ì- $ gi povtoruva na sestra si zborovite na rodi- vot, soo~uvaweto so problemite i nivnoto re- telite, deka univerzitet ima i vo Glazgov, taa {avawe, odvaj niz nekoe poluzatvoreno pro- pla~ej}i mu odgovara: Hipokrit eden..., ve- zor~e, dozirano doa|a do nas. Ako e obratno, ne lej}i i pra{uvaj}i kako moè toj {to isto taka zboruvam samo za filmskata ponuda, tuku za vodi bitka za sopstvenata sloboda i sopstve- site segmenti na ìvotot, ne bi imalo ve}e niot izbor, da im se pridruì na tie {to mesto vo vlasta za dobro poznatite makedonski sakaat da $ ja skr{at voljata. politi~ki likovi od izminatite 14 godini. Kako ilustracija za toa kolku Ken Lou~ MOMENTOT NA VISTINATA ima sprotiven svetogled od onie {to svesno ili nesvesno n# spre~uvaat da se zapoznaeme Doa|aj}i do ona Hipokrit eden..., mo- so negovata filmografija, samo }e ukaàm na ète da zaboravite s# {to e dosega napi{ano pres-konferencijata po proekcijata na fil- vo tekstov. S# drugo stanuva neva`no {tom doj- mot NE@EN BAKNE@ na Berlinskiot filmski dovme do klu~noto pra{awe. Ken Lou~ so ovaa festival, koga britanskiot reìser apeli- scena vo NE@EN BAKNE@ go postignuva onoj ra{e do novinarite da ja objavat prikaznata moment na vistinata vo kontaktot so publi- za edno siroma{no kurdsko semejstvo, na koe, kata. Hipokrit eden... e mo}na re~enica, koja poradi nemaweto dràvjanstvo, poradi prav- gleda~ite ja doìvuvaat kako da e upatena do nite i birokratski lavirinti i politi~kata niv, a toa go otvora patot vo svesta posilno da krutost, mu se zakanuva({e) deportirawe od se vtisne potrebata od promena. I ako samo edna zapadnoevropska zemja nazad vo Turcija. eden ~ovek go doìveal toa taka, toga{ fil- Beskompromisnosta na Lou~ vo razobli- mot e uspe{en. Vo toj moment stanuva jasno ~uvaweto na la`nata dobronamernost ubavo se zo{to se snimaat filmovi i zo{to postoi gleda vo NE@EN BAKNE@, kade {to toj, koris- umetnosta. Odej}i podlaboko, moème da tej}i go odli~noto scenario na Pol Loverti, kaème deka celiot film NE@EN BAKNE@ e pravi gleda~ite da sledat dva teka. Vo edniot moment na vistinata. Lou~ poso~uva na hipokrizijata na tolkuva~i- Kako opis za toa {to podrazbiram pod te na hristijanskata i muslimanskata religi- moment na vistinata, }e citiram eden del od ja, koi se obiduvaat da gi ubijat zdraviot ì- knigata Ki{lovski za Ki{lovski, priredena

124 V. Kanzurov, Ne`niot bakne` , Kinopis 29/30(16), s. 122-125, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 124 28.09.2004, 20:37 FESTIVALI-FILMOVI od Danusja Stok, kade {to polskiot reìser veli: Izvesen znak za kvalitet ili klasa vo SUNÎCA UNEVSKA umetnosta, za mene, e toa koga ~itam, gledam ili slu{am ne{to, odedna{ da po~uvstvuvam silno, jasno ~uvstvo deka nekoj formuliral MISTERIOZNATA ne{to {to sum go doìveal ili za {to sum raz- misluval; potpolno istata rabota, no so VRSKA ME\U pomo{ na podobar izraz, vizuelno re{enie ili podobra kompozicija na zvukot otkolku UMETNIKOT I {to nekoga{ bi moèl da zamislam. Ili, naku- NEGOVATA so, mi dava ~uvstvo na ubavina, radost ili taka UDK 791.44(410:435.9)(049.3) ne{to. Toa e ona {to ja razlikuva golemata INSPIRACIJA knièvnost od onaa prose~nata. Koga ~itate Kinopis 29/30(16), s. 125-129, 2004 golema knièvnost, nao|ate edna ili dve re- ~enici za koi mislite deka ste gi izgovorile (KON KNIGATA DEVOJKATA SO BISERNA ili slu{nale. Toa e opis, slika {to dlaboko OBETKA, 1999 GODINA I KON ve dopira, dlaboko ve pridviùva i koja{to ISTOIMENIOT FILM VO RE@IJA NA vam vi pripa|a. Na nekoja stranica, se gledate PETER VEBER, 2003 GODINA) sebesi vo istata situacija, ili gledate nekoj {to e napolno poinakov, no razmisluva kako {to vie edna{ ste razmisluvale ili gleda ne{to {to vie edna{ ste go videle. Za toa go- Vrskata pome|u umetnikot i negovoto vori golemata knièvnost. Za toa govorat i go- umetni~ko delo, bez ogled na celata negova lemite filmovi, isto taka ako takvo ne{to ekspresivnost i podatlivost, zasekoga{ }e os- postoi. Za moment se nao|ate tamu; a dali toa tane misterija. Bidej}i onie mali ni{ki od go doìvuvate emotivno ili toa ve tera da raz- koi e istkaena taa osobena i neraskinliva vr- misluvate intelektualno, komparativno, ana- ska, onie mali nevidlivi ni{ki, ~ie pri- liti~ki, toa vsu{nost nema vrska. sustvo slu~ajno ili namerno umee da pokrene Vo istata kniga Ki{lovski, zboruvaj}i cela lavina slu~uvawa, ostanuvaat vpleteni za filmovite {to gi zapametil i {to mu osta- nekade vo plastovite na toa delo, ostanuvaat vile vpe~atok, veli: ...Otsekoga{ govorev de- nekade vo negovata vnatre{nost, ostanuvaat ka ne sakam da bidam ni~ij asistent, no na pri- zatskrieni vo zadninata, davaj}i mu gi ve~- mer, na Ken Lou~, koga bi me zamolil, so zado- nata, edinstvena ubavina i tainstvenost. Tok- volstvo bi mu varel kafe. Go gledav KES (film mu zatoa provokacijata na umetni~koto delo na Ken Lou~ od 1970 godina, z.m.) vo filmskoto uspeva sekoga{ da ja zadrì svojata sila, svo- u~ili{te i toga{ znaev deka so zadovolstvo bi jata sveìna i sekoga{ odnovo da go razbudi mu varel kafe. Ne sum sakal da bidam negov interesiraweto. Tokmu zatoa vremeto ne moè asistent ili ne{to sli~no samo bi varel kada mu odzeme ni{to na umetni~koto delo. Na- fe, za da moàm da go nabquduvam dodeka ra- protiv, toa moè samo da ja zgolemi distanca- boti.... ta i da ja napravi u{te povozbudliva misteri- Paralelite me|u Ki{lovski i Lou~ sami jata {to izvira od nego. Zatoa i ne e ~udno {to po sebe se nametnuvaat, koga }e se zabeleì delata na holandskiot slikar Vermer (1632- sli~nosta vo nivniot senzibilitet. Pokraj 1675) se otkrieni i vrednuvani duri dveste prisutniot socijalen element vo filmovite godini po negovata smrt, zatoa i ne e ~uden na dvajcata reìseri, tie gradat glavni liko- nivniot ìvot nadvor od svoeto vreme, nadvor vi, koi imaat potreba da bidat principielni od sopstvenata ikonografija, nadvor od edin- i moralno ~isti. Na ova prirodno se nadovrzu- stvenoto okruènie. Slikite go ìveat svojot va bliskosta do su{tinata na ìvotot vo niv- ìvot tokmu preku edinstvenata komunikacija noto tvore{tvo, koja i dvajcata ja izrazuvaat {to umeat da ja sozdadat, tokmu preku silata preku ~uvstva, ili, pak, moè da se kaè deka na vrskite {to umeat da gi predizvikaat, tok- va`nosta {to tie im ja davaat na ~uvstvata i mu preku emociite {to umeat da gi razbudat. na intuicijata gi nosi (niv i gleda~ite) do Slikite go ìveat svojot ìvot preku onoj ì- onie podra~ja na svesta koga prestanuva vot {to, vsu{nost, go nosat vo sebe, preku onaa potrebata od zborovi. q sodrìna {to e nevidliva no koja e vpletena

125

Kinopis29-30 posledno.pmd 125 28.09.2004, 20:37 vo niv, preku prikaznata {to ne ja gledate no ne moète da ja demistificirate. So drugi ja ~uvstvuvate. zborovi, toa e prikazna za istorijata na nasta- nuvaweto na slikata Devojka so biserna obet- NEDOPIRLIVOSTA NA HOLANDSKATA ka, koja samo ve tera da nurnete vo nea, da nur- MONA LIZA nete vo nekoj drug svet, da gi razotkrivate plastovite baraj}i se sebesi vo niv, bez da $ ja Zatoa prikaznata za Grit i za Jan van odzeme ramnoteàta, bez da $ odzeme ne{to vo der Meer {to }e ja preraskaè Trejsi [evalie nejziniot lirizam i poeti~nost. Neslu~ajno, vo svojata kniga Devojkata so biserna obetka mnogumina ovaa slika na Vermer ja narekuvaat mora da se sfati tokmu taka, kako edna od bez- holandska Mona Liza. Imeno, kolku {to po- brojnite prikazni {to moè da gi raskaè ve}e ja gledate, kolku {to pove}e se pletat ovaa ili nekoja druga slika, slika prepolna so prikazni okolu nea, tolku pove}e taa ostanuva ìvot, so pulsirawe, so zapretani ~uvstva, nedopirliva. A vo toa e i vrednosta na spome- slika prepolna so aluzii, protkaena so takva natata kniga i film, vo toa {to tie ne se obi- ubavina i misti~nost kakvi {to nosat samo go- duvaat da tolkuvaat, da razotkrijat ili da do- lemite dela na golemite majstori. Poznatata prat do nejzinata su{tina, ne, tie pravat svoi slika naslovena Devojka so biserna obetka dela inspirirani od prekrasnata poema na krie vo sebe bezbroj prikazni, a ova e ednata Vermer, dela {to si imaat svoj sopstven svet i od niv, prekrasna, topla, ta`na i strasna is- ìvot, dela vo koi moète da se prepoznaete tovremeno, polna so qubov i predanost, no i tuka i sega, bidej}i vo niv vremeto e spoeno, so `rtva i predavstvo, mudra, provokativna, vo niv ne{tata se dviàt, no samo navnatre, polna so re{itelnost, no i so strav, polna so nikako poinaku. ona sudbinskoto {to samo nepredvidlivata priroda na ne{tata umee da go donese. I tokmu zatoa knigata na Trejsi [evalie e ne{to oso- FILMSKI SLIKI [TO IZVIRAAT OD beno, poradi ìvotot {to go iscrtuva na svoi- PLATNATA NA VERMER te stranici, poradi boite i otsjajot, no i poradi edinstvenosta na vremeto fateno vo ne- Neverojatna e mo}ta na ovie dve dela. go. Toa istoto }e go napravi i istoimeniot Mo}ta na dopirot, na mirisot, mo}ta na misla- film na Piter Veber, napraven spored ovaa ta vpletena vo niv, mo}ta na emocijata, mo}ta kniga {to za filmot }e ja adaptira Olivija na vizuelnoto, neverojatna e mo}ta {to moè Hetrid, koj neverojatno }e gi vizuelizira fan- da se po~uvstvuva, avtenti~nosta {to di{e od tasti~nite opisi na [evalie davaj}i $ go pre- niv. I iako mnogu pomali prikazni, mnogu kru- krasniot odblesok vo ogledaloto na ovaa kniga govi vo niv se zatvoreni na razli~en na~in, ili tokmu onoj odblesok faten vo ateljeto na sepak, i dvete ovie dela, sekoe na svoj na~in, Vermer preku osobenosta na staklata na nego- uspevaat da go dolovat ovoj svet, uspevaat da vite prozorci ili tokmu onoj odblesok iscr- se vratat vo vremeto, a da mu dadat bezvreme- tan vo kamera opskura, vo nejzinata tainstvenost, uspevaat da govorat za qubovta bez nea i na i neverojatna kutija. da ja ostvarat, uspevaat da govorat za boite Interesno e deka provokacijata na taka {to moète da ja razberete umetnosta na prekrasnoto delo na Vermer Devojka so biser- Vermer, da gi razberete ti{inata i atmosfera- na obetka ostanuva i ponatamu ista, iako ovaa ta vpletena vo nea, da razberete zo{to nego- prikazna na nekoj na~in ja razotkriva nejzina- vite boi se poinakvi. Interesno e deka za ovie ta misterija. Imeno, kolku i da se primi kako dve dela moème da zboruvame paralelno iako vistinita ovaa izmislena prikazna na [eva- se razli~ni, vo interes na svojot ànr, no isti lie, sepak, slikata vo sebe ja nosi onaa nedo- vo silata na vizuelnoto, vo silata na govorot. pirliva tainstvenost, onaa nedofatlivost Ako Trejsi [evalie na nekoi mesta mnogu pove- {to $ ja dava ve~nosta, koja $ gi dava beskrajot }e prostor im dava na dijalozite so drugite, i dlabo~inata. No, fakt e i deka ovaa prikaz- no i so sebe vo naracijata na Grit, toga{ Pi- na uspeva istovremeno da raskaè u{te mnogu ter Veber svojot fokus go stava na vizuelnoto, sporedni prikazni, a sepak da ne go naru{i na slikite {to kako da izviraat od platnata nejziniot integritet. Naprotiv, taa i ponata- na Vermer. I tokmu na toj na~in toj ja vodi svo- mu ostanuva pojdovna to~ka, fokus, centar, vse- jata filmska prikazna, koja mora da bide li- lena okolu koja se vrti s#, pa sepak i ponatamu {ena od pove}eto drugi prikazni za da moè

126 S. Unevska, Misterioznata vrska , Kinopis 29/30(16), s. 125-129, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 126 28.09.2004, 20:37 filmot da ja dobie svojata kompaktnost, preku loto, odnesuvaweto, dvi`eweto, mislata vid- slikite, preku boite, preku o~ite, preku lica- liva vo niv. ta, preku pogledot, preku kosata. Vo taa smis- Grit vo likot na Skarlet Johanson }e ja la, fantasti~en e izborot na akterite vo fil- dobie prekrasnata izraznost, qubopitni o~i, mot bidej}i nivniot govor prvenstveno odi nevin izraz iako istovremeno silen i mudar, preku izrazot, preku porakata {to ja dava te- vo nea taa }e gi dobie svojata rastreperenost

DEVOJKATA SO BISERNA OBETKA, r. Peter Veber

S. Unevska, Misterioznata vrska , Kinopis 29/30(16), s. 125-129, 2004 127

Kinopis29-30 posledno.pmd 127 28.09.2004, 20:37 i vozdrànost, mo} za odu{evuvawe i prifa- Vsu{nost, [evalie uspeva da progovori za }awe, mo} za prepoznavawe. Kolin Firt mnogu mo}ta na doìvuvaweto, za mo}ta na pogledot sugestivno }e ja dolovi divata i tainstvena i vnatre{niot svet {to, vsu{nost, ovoj roman priroda na slikarot, negovata obzemenost so go pravi vonvremenski i pokraj negovata silna slikata, negovata inspiracija pome{ana so avtenti~nost. [evalie uspeva da napravi sov- strast, no i svest nea da ja drì na distanca. remena prikazna pomestena vo XVII vek, prika- Mudrata Marija Tins, pak, ja igra isklu~itel- zna vo koja ìvotot gi nosi site predizvici, nata Xuli Parfit, prodorna, inteligentna, gi nametnuva site dilemi, pra{awa i neizves- podgotvena na s#, èna {to umee da ja vrednu- nost, site isku{enija prisutni denes, vpro~em va umetnosta i da go razbere svetot na umetni- kako i sekoga{. Otkako }e se odgleda filmot, kot, i pokraj svojata prakti~nost, snaodlivost bi moèlo da se kaè deka nekoi re{enija vo i sposobnost za vodewe na rabotite. I site filmot ili vo knigata se podobri, no sekako drugi likovi se mnogu dobro odbrani, raspu{- sekoj od niv ja ima svojata isklu~itelna kom- teniot, beskrupulozen, nadmo}en i surov pa- paktnost. Ako Vermer vo knigata mnogu pove}e tron Van Rejven kogo odli~no go igra Tom Vil- e prisuten kako iluzija, kako misteriozno pri- kinson, bezli~nata Esi Dejvis kako Katarina sustvo, kako nekoj ~ie{to prisustvo e posto- Vermer, pakosnata, crvenokosa Alakina Men jano bez ogled na negovata fizi~ka prisut- kako Kornelija, simpati~niot, vquben, trpe- nost, vo filmot toj gi dobiva svoite vistinski liv, no umen Piter odnosno Silijan Marfi, konturi, svoeto dominantno prisustvo, go do- kako i vernata sluginka, malku priprosta, no biva izgledot na neskrotliv, na nedore~en qubomorna Taneke vo ulogata na Xoana Sken- umetnik zaroben vo svojot svet, na ~ovek {to ja lan. Piter Veber }e napravi fantasti~en kas- proìvuva svojata drama soo~en so nesfate- ting, koj }e ja ponese negovata vizija za Holan- nosta na negovoto delo, soo~en so stapicata, dija vo XVII vek, negovata vizija za umetnosta, semejna i profesionalna. za qubovta, za boite, negovata sposobnost seto Vo knigata, definitivno, moè da se toa da go dolovi tolku avtenti~no, verno i dopre neboto vo doìvuvaweto na Grit, moàt edinstveno. I iako toj vo filmot }e izostavi da se vidat oblacite vo razli~ni boi, moè da mnogu ne{ta od prikaznata za Grit, za nejzino- se po~uvstvuva mirisot na zimata i na esenta, to semejstvo, od detalite povrzani so nejzini- moè da se osoznae silata na bojata, silata na ot prestoj vo ku}ata na Vermerovi, toj sepak }e sposobnosta da se vidat site nijansi {to $ go uspee taka da go vodi filmot davaj}i mu edna davaat edinstveniot otsjaj na slikata. Vo de- linija {to mu ja dava silata, a pritoa sepak loto na [evalie, mo}ta na Grit da gi vidi i da vmetnuvaj}i takvi detali {to vo sebe }e gi gi po~uvstvuva boite e navistina fantasti~no inkorporiraat ne{tata na koi ne moè da im dolovena, boite nivnata transformacija, dade pogolem prostor. Prikaznata za Grit i za nivnata mo} da imaat vo sebe tolku razli~ni Jan, prikaznata za edna sosem poinakva slugin- nijansi nevidlivi so golo oko, boite {to taka ka, za edna sosem poinakva vrska so nejziniot se pretopuvaat sozdavaj}i ja edinstvenata vi- gospodar, te~e ednostavno, skoncentrirano, zija {to nezabele`livo ve vnesuva vo ovoj ispolneta so naboj i so takva dramati~nost neobi~en svet. Svet {to na Grit $ ja nosi ute- ~ija{to kulminacija e logi~na, razbirliva, pa hata vo nejzinata te{ka rabota i nepredvidli- sepak neo~ekuvana. Imeno, Veber }e uspee da ja va sudbina, svet {to kako da ìvee paralelno zadrì tainstvenosta, i pokraj logi~niot od so vistinskiot nosej}i go vo sebe osloboduva- na prikaznata, }e uspee da go zadrì iznenadu- weto, nosej}i ja vo sebe vizijata za nepostoe~- vaweto, }e uspee da bide poinakov, da bide koto, vizijata vo koja site ne{ta moàt da bi- nov. dat poinakvi. Toa vo filmot ne moè da se po- ~uvstvuva na istiot na~in, bojata navistina ja EDINSTVENOSTA NA BOJATA NA dobiva svojata vizija, no ne i takviot fokus, VNATRE[NIOT SVET takviot odnos kon bojata i kon edinstveniot po malku eteri~en prostor na umetnikot, ~ie Od druga strana, knigata na [evalie, teì{te reìserot go premestuva na odnosot pak, vo sebe ja nosi ogromnata mo} na opisot, me|u Grit i Jan, odnos {to toj }e go oboi so tina edna takva neverojatna vizija, na edna tak- {ina, so kopne`, so strast, so is~ekuvawe. va plasti~nost vo raskaùvaweto {to ve vodi Nivniot odnos vo filmot e pointenziven ot- niz vremeto, lesno, ednostavno, neverojatno. kolku vo knigata, mnogu pootvoren i podirek-

128 S. Unevska, Misterioznata vrska , Kinopis 29/30(16), s. 125-129, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 128 28.09.2004, 20:37 ten i tokmu zatoa i podramati~en. Moè da se ja vidi slikata so Grit vo osmiot mesec od svo- kaè deka i vo knigata ima edna ni{ka na pre- jata bremenost. Seto toa, definitivno, vo ovaa golema dramati~nost, no i na patetika i sen- inaku dosta odmerena kniga e preterano, dode- timentalnost osobeno koga Grit }e razgovara ka daleku poobjektivno e zaokruèno vo fil- so Marija Tins za Van Rejven ili koga }e nas- mot na Veber. Kopneòt na slikarot avtorot na tane momentot na kulminacija poradi slikata filmot nema da go sentimentalizira tuku }e go so Grit i tainstveno pozajmenite biserni ostavi zatskrien vo tainstveniot govor na obetki, koi vo filmot sekako se mnogu pointe- slikata, a od dopolnitelnoto poniùvawe ne- resni, posmeli i poprovokativni. Imeno, i ma nikakva potreba. Dovolno e toa {to se slu- pokraj toa {to vo vtoriot del nivoto na kniga- ~i, dovolna e sudbinskata ni{ka {to na site ta malku se spu{ta na momenti nalikuvaj}i na im go izmeni ìvotot. onie poznati sentimentalni romani, sepak, Filmot ima navistina svoi prednosti i interesno e deka seto toa se nametnuva vo spo- so ogled na ànrot, no i konkretno vo pogled redba so filmot. Knigata, sama za sebe, si ja na prikaznata za Grit i Vermer, prikazna vo ima svojata kompaktnost i dosta dobro funk- koja nema da se slu~i ni{to, a vsu{nost }e se cionira vo naracijata na Grit i vo nejzinoto slu~i s#, ispravaj}i gi site pred edinstvenoto soo~uvawe so ne{tata {to vo nejzinite raz- isku{enie. Filmot navistina uspeva da done- misluvawa i dilemi, no i vo nejzinata polo`- se edna objektivnost, edna silna doìveanost, ba, go dobivaat svoeto opravdanie. edna takva neoptovarenost na prikaznata so nepotrebni dijalozi, a sepak prepolna so de- SUDBINSKA NI[KA [TO NA SITE IM GO tali. Za razlika od filmot, knigata pri krajot IZMENI @IVOTOT ima silen akcent na izramnuvawe na smetkite, koj po malku ja optovaruva i nepotrebno ja sen- Drugo {to bi moèlo da se izdvoi kako timentalizira. Pa sepak, knigata e vredno mnogu poefektno vo filmot e likot na Marija knièvno delo, vo sekoj slu~aj silno proì- Tins. Taa vo filmot ima malku pogolemo dos- veano, so edinstvena vizija i fantasti~na mo} toinstvo vo odnosot kon sluginkata, bez na mo- vo svoite opisi. Ovaa kniga }e ja ponese liri- menti nesfatlivite dofrluvawa i javno iska- kata od slikite na Vermer vo svojata mo} nara- àni predrasudi prisutni vo knigata. Taa vo tivno da gi dolovi edinstvenata atmosfera i filmot e daleku pomudra, taa vo nego done- silniot vnatre{en naboj. Filmot, pak, ja ima kade $ stanuva sojuznik na Grit, se razbira, prednosta so lirizmot vo svojata slika, koj ed- pred s#, zaradi umetnosta i poradi nejzinata nostavno im e veren na delata na Vermer, no mo} da go vidi kopneòt na umetnikot i sla- veren i na onaa fantasti~na, navidum neost- bosta na Grit. Vo knigata Marija Tins ja ima varena komunikacija me|u Grit i Jan, koja vo mudrosta, no dolovena vo opisite za nea, do- svojata fantazija mnogu originalno }e ja oì- lovena vo raskaùvaweto, vo odu{evenosta so vee [evalie. Filmot na Piter Veber e navis- koja avtorkata govori za nejzinoto odnesuva- tina edinstveno doìvuvawe i odli~en sklop we. No, vo nea sepak se vidlivi padovite {to na muzika (Aleksandar Desplat), slika (Eduar- vo filmot gi nema, kade {to ovoj lik gi nosi do Sera), igra i reìja, koi mu ja davaat sili- seta svoja nadmo}, dominacija i proniklivost, nata na edno vistinsko umetni~ko delo. Delo kade {to taa ja ima seta vozdrànost na edna {to za razlika od drugite filmovi }e ìvee, dama, i pokraj mnogu podirektnoto u~estvo vo }e ìvee mnogu podolgo bidej}i negovata in- slu~uvawata i vo karierata na svojot zet. spiracija ne ja crpe od ìvotot kako ostana- Trejsi [evalie }e re~e deka, so ogled tite filmovi, tuku od umetnosta i nejziniot na perspektivata na Grit preku koja e raskaà- beskraj, od umetni~koto delo i od vizuelnoto na nejzinata prikazna vo knigata, filmot ima vo koe e faten migot no ne i ìvotot, ostavaj- pogolema objektivnost. Toa, konkretno, bi mo- }i sekoga{ prostor za negovo pulsirawe. Mi- èlo da se kaè za krajot na filmot i na kni- got {to vo ìvotniot beskraj navidum e nevi- gata kade {to [evalie }e saka da ja vnese sa- dliv, no vo igrata na ìvotot sekoga{ ìv i tisfakcijata, da go vnese kopneòt na Vermer prisuten, sekoga{ nov i nedofatliv, sekoga{ po Grit pred negovata smrt i poniùvaweto na odnovo edinstven i mo}en da gi izmeni ne{ta- Katarina so baraweto da $ gi dade obetkite na ta okolu sebe. Ne{tata od koi sekoga{ odnovo nivnata porane{na sluginka. Tuka e i drama- moè da se isplete nova prikazna, filmska ti~nata zaguba na deteto na Katarina koga }e ili knièvna, seedno. q

S. Unevska, Misterioznata vrska , Kinopis 29/30(16), s. 125-129, 2004 129

Kinopis29-30 posledno.pmd 129 28.09.2004, 20:37 FESTIVALI-FILMOVI }e ja isplete svojata melodija za ~ove~koto PETAR VOLNAROVSKI postoewe taka, {to taa melodija }e izvie pev na ultimativnite Vistini I povtorno samo ponekoga{ toj pev }e uspee i da probie ÔVEK NA dovolno dlaboko vo onie komu e namenet, vo onie dlabini na ~ove~kata du{a kade pristap ÔVEKA MU E imaat samo onie Vistini so golemo V Vis- tini koi zadiraat pozadi site onie efemer- PES?! nosti i zabludi {to ~ovekot kako bitie ras- trgnato sred svoite obidi da go osmisli svoe- UDK 791.44(489:410)(049.3) to ìveewe ovde i sega vo ovaa realnost gi (ZA FILMOT DOGVIL NA LARS gradi vo i okolu sebesi: nekoga{ za da se za{- VON TRIER, 2003 GOD.) Kinopis 29/30(16), s. 130-133, 2004 titi, a nekoga{ za da se po{tedi sebesi od surovata realnost sred koja ìvee. I taka, po pokratko ili po podolgo vreme, bez razlika 1. SMISLA. INTENCIJA toj uspeva da se zagradi i zabarikadira sebesi, svoite ~uvstva i svojata su{tina so takov Ponekoga{ nitu premnogu ~esto, nitu yid od zabludi, poluvistini i nevistini koi premnogu retko nekoe umetni~ko delo, vo samo navidum mu go olesnuvaat negovoto pos- svojot obid da se razigra vrz onie najsuptilni toewe vo ovaa realnost realnost vo koja ne ni{ki na esencijata na ~ove~koto postoewe, ni e dadeno a priori da gi znaeme vistinite i

DOGVIL, r. L. V. Trier

130

Kinopis29-30 posledno.pmd 130 28.09.2004, 20:37 ubavinite, tuku mora da gi barame za da gi pro- dej}i ve}e gi namirisale Vistinite so golemo najdeme V {to stojat pozadi niv Taa potraga ne e nimalku lesna za onie Avtorot na filmot DOGVIL, Lars von koi daleku zabegale (a site uspevame daleku da Trier, e eden od onie koi ve}e oti{le daleku zabegame) vo gradeweto na svoite ~uvstveni i po tragata, ili daleku vo potragata po tie vis- mislovni zamoci okolu najranlivoto i najpov- tini. I, kako {to toa tolku dobro i vistinski redlivoto mesto vo nas: na{ata du{a I taka go napravi i so svoite prethodni filmovi, go zatvoreni vo tie la`ni lulki na spokojot, se napravi toa i so ovoj film i, bez somneva- osuduvame sebesi ne da bideme ognot na uba- we, najmalku isto tolku silno kako i prethod- vinata na postoeweto, tuku samo topol pepel no! Intencijata da se otkrijat vistinskite na se}avaweto na toj ogan {to se zapalil vo pra{awa i da se nazna~at ili barem poso~at nas so na{eto ra|awe ovde A vo su{tina, toa vistinskite odgovori kaj ovoj avtor e silna, n# razjaduva odnatre, a ne odnadvor! I ~esto re{itelna i pred s#: beskompromisna. Onakva docna, iako, da ne zaboravime, nikoga{ pre- kakva {to treba da bide kaj sekogo. Sekoga{. docna sfa}ame deka ona {to n# povreduva i A ovoj avtor sekoga{ znael i umeel toa zastra{uva ne doa|a odnadvor, tuku odnatre, i da go napravi na isklu~itelno svoj, individu- deka site tie kuli i zamoci {to sme gi izgra- alen, poseben i sekoga{ poinakov, podrug na- dile ne se izgradeni samo od gre{nata strana, ~in, sekoga{ oneobi~en do krajnost, do eks- tuku deka se izgradeni kompletno bez potreba! trem, so dlaboka i namerna oneobi~enost na I toga{, i samo toga{, zapo~nuva na{ata iskazot i izrazot, za preku taa oneobi~enost, potraga po tie Vistini so golemo V A za taa izvrtenost kako {to vo svojata su{tina se i potraga da bide navistina celishodna, pot- na{ite zabludi i stravovi od koi se izgrade- rebno e da se postavuvaat vistinskite pra{a- ni na{ite kuli i yidovi na edinstveniot wa moèn na~in da n# dovede do pra{awata i od- I zatoa, da se navratime povtorno na govorite: preku potres! Preku du{even i emo- onie umetni~ki dela koi gi spomnavme na po- tiven potres, preku izvrtuvawe na s# ona {to ~etokot na ovoj dolg voved kon edno takvo sme go smetale za normalno i sekojdnevno, i da delo, ovojpat filmsko filmot DOGVIL na n# natera, so toa tresewe da go istreseme Lars von Trier i da nazna~ime deka tokmu ona {to sme go nabile tolku dlaboko vo nas, vo vakvite dela znaat da gi postavat, a ponekoga{ na{ite kuli i yidovi za za{tita?! I, ovoj samo da gi poso~at ({to vo su{tina e isto) avtor znae deka {to se tie povisoki i pocvrs- onie vistinski pra{awa ~ii{to odgovori se ti, tolku posilno treba da e rastresuvaweto onie koi gi pletat strunite na pevot na Vis- i deka toa e edinstveniot na~in toa da se na- tinite so golemo V , i koi{to ja ~inat potra- pravi gata celishodna No, postoi i u{te ne{to ne e potrebno samo da se zapra{ame so vistin- 2. NAÎN. NARACIJA skite pra{awa: potrebno e navistina da sakame da ni bidat odgovoreni; zna~i, potrebno e Vo ovoj film, Trier povtorno ne presta- da se zapra{ame so vistinska èlba i namera, nuva da n# iznenaduva: so nevoobi~aeniot set, so vistinska intencija tie da ni bidat odgo- so postavuvaweto na scenografija navidum i voreni i toga{, i samo toga{, }e moème da nalik na teatarska postavka so parcijalna go ~ueme pevot na Vistinite so golemo V , i scenografija, so fragmentiraweto na films- da se doìveeme sebesi vo svojata su{tina, vo kata prikazna na ozaglaveni ~inovi, potoa so onaa vistinska, prekrasna i nebesna su{tina oneobi~eniot avtorijalen raskaùva~ vo off, na ona {to navistina sme Iako, za da stigne- pa so generalnoto hibridizirawe na filmski- me do taa prekrasna su{tina, treba da pomi- ot ànr, itn. I, so istovremenoto travestira- neme niz pekolot na tvrdite i vè{teni yi- we na site tie postapki, od edna strana, a od dovi na zabludite i lagite so ~ija pomo{ sme druga strana ne propu{taj}i da dade eden (vergi krenale kulite i yidovite okolu na{ite du- balen i slikoven) tekst so takva dlabina i su- {i, a toa ne e nimalku prijatno da se iskusi. periornost na detalot, na nijansata i sup- No, onie {to edna{ ve}e po~nale da se pra{u- tilitetot na zabeleùvaweto i poentiraweto vaat so vistinskata intencija za da se dos- na smislata, uspeva da go dostigne sakaniot, tigne vistinskata cel, ne prestanuvaat da se odnosno neophodniot efekt za potragata po pra{uvaat i da gi poso~uvaat tie pra{awa, bi- vistinite da zapo~ne od po~etok gleda~ot e

P. Volnarovski, ^ovek na ~oveka mu e , Kinopis 29/30(16), s. 130-133, 2004 131

Kinopis29-30 posledno.pmd 131 28.09.2004, 20:37 zbunet, iziritiran i dezorientiran od ona im se oddolì na ìtelite na grat~eto pol- {to go gleda na ekranot: i se pra{uva {to e na so razbirawe, so prosto nerazbirlivo i do ova, ne li~i navistina na film, nitu navisti- isusovski dimenzii razbirawe za nivnite na na teatarska pretstava, {to mu e na avtorot, maani i padovi, duri i koga site tie, bez is- mora da zabegal vo èlbata da se bide poina- klu~ok, po~nuvaat toa da go zloupotrebuvaat kov i so nov umetni~ki izraz, pa ovojpat, ete, vo takva mera {to nikoj drug osven Grejs, ka- ja preteral preku sekoja granica i sli~no ko {to izgleda ne bi imal razbirawe, nitu no, mnogu nabrgu biduva obzemen od na~inot kakva bilo tolerancija. Vo eden moment, seta na naracijata, ili poto~no kaàno: od na- taa situacija se pretvora vo kontinuirano iz- racijata sama, pa ostanuva so prikaznata ma~uvawe i zloupotreba na Grejs od strana na {to pokaùva i raskaùva implicitno pra{u- ìtelite na grat~eto, so ucena deka }e ja pre- vaj}i, pra{uvaj}i i povtorno pra{uvaj}i, i dadat na nejzinite goniteli ako taa ne im udo- iako nikade ne se zabeleùva pra{alnik dol- voluva na nivnite s# pogolemi barawa i hiro- go vreme, sepak gleda~ot toj pra{alnik go ~uv- vi. No, u{te poneobi~no e nejzinoto prifa}a- stvuva dlaboko vo sebesi, i ednostavno ne we i tolerirawe na nivnata zloupotreba, a moè da se odlepi od ekranot? Ne. Od pri- najpove}e nejzinoto dlaboko razbirawe za kaznata. Od naracijata, gospodarot i najsa- frustraciite i kompleksite, prostotata i be- kaniot qubovnik na na{iot um, od neodolivi- zobyirnosta, razbirawe koe ne samo nalikuva, ot opijat na na{eto mislovno postoewe, pa s# tuku se identifikuva so isusovskata toleran- ona oneobi~eno, za~udno, ~udno i ~udesno cija i milost, milost dostojna na nejzinoto {to go voznemiruva i zbunuva gleda~ot od po- ime, koe ne e slu~ajno odbrano od strana na av- ~etok vo odnos na ànrot i mediumot, is~ez- torot da bide tokmu Grejs (Grace Milost) nuva kako so raka ottrgnato, i ostanuva samo Situacijata ponatamu eskalira, duri i kulmi- patuvaweto niz prikaznata, oslobodeno od nira so nejzinata èlba taa da im pomogne (!?!) ramkite i normite (onie kulite i yidovite) na ìtelite od grat~eto ukaùvaj}i im na ko- na ona na {to sme nau~eni sekojdnevno da go renite na nivnite maani i slabosti, koi taa xvakame ve}e prexvakano Gleda~ot osta- tolku dobro gi uvidela i razbrala vo nivnata nuva so prikaznata za ubavata i dobra Grejs, so su{tina: taa, navistina, sred svojata Golgota, tajnata so koja doa|a vo maloto, zaspano, i za- uspeva da yirne otade nivnite yidovi i kuli, i koraveno vo sekojdnevnata monotonija na ne- da gi sogleda vo nivnite jadovi i vnatre{ni pra{uvaweto grat~e, i so istite takvi, pomal- nezadovolstva {to gi teraat da se odnesuvaat ku ili pove}e istro{eni od yidaweto kuli i taka sprema nea. No, s# kulminira koga taa na- yidovi ìteli na toa grat~e ne slu~ajno navistina i }e go napravi toa i toa javno, na re~eno Dogvil: Ku~e{ki grad sobir, na sekogo }e mu go kaè ona {to go jade, Taka, pred o~ite, u{ite i (potajno) du- pred site drugi Duri toga{, ìtelite na {ata na gleda~ot, otprvo, se razotkrivaat mo- grat~eto, sogoleni pred sebesi i drugite, ot- ralot, dobrodetelta i prostodu{nosta na ì- voreni i bez yidovite, se prepla{uvaat kol- telite na grat~eto, nivnata podgotvenost da $ ku od sebesi, tolku i od drugite, {to vedna{ ja pomognat na Grejs da ostane nadvor od dofatot predavaat na nejzinite goniteli i, tie se pona nejzinite nepoznati goniteli, i duri i niv- javuvaat vo Dogvil, vo toj Ku~e{ki grad so samo nata sposobnost da sakaat eden stranec kako edno vistinsko ku~e, a site drugi se peso- {to e Grejs, i da go prifatat kako svoj No, po- vi natamu, poleka, no silno i neizbe`no, tie do- No, Trier ne zastanuva tuka, samo na blesti poleka po~nuvaat da potkleknuvaat prikaùvaweto i razotkrivaweto na temnite pred silata na ona {to razjaduva otsekoga{ tajni na ìtelite na Dogvil. Ne, toj, se razbi- i zasekoga{ - odnatre, ona zatvorenoto i neis- ra, prodolùva ponatamu, negovata intenci- komunicirano nitu so sebe vnatre, nitu so dru- ja odi u{te podlaboko treba da se razotkrie gite nadvor zaradi yidovite visoko krenati i Grejs zad svoite yidovi A toa go pravi nej- kaj sekogo od niv, pa i kaj Grejs, i tie doblesti ziniot tatko-mafija{, onoj nejzin gonitel, od po~nuvaat da se ronat kako malter od star yid, kogo taa navistina bega, zgrozena od negoviot i pod niv po~nuvaat da se pokaùvaat sostoj- na~in na ìvot i s# {to toj pretstavuva: vo sa- bite i pri~inite poradi koi tie yidovi se mo eden razgovor pome|u nea i nego, Grejs e ra- krenati kaj niv Situacijata eskalira so pot- zotkriena i raskrinkana vo svojata vrvna rebata na Grejs ne samo da ostane, tuku i da sueta na superiornost nad prostotilakot na

132 P. Volnarovski, ^ovek na ~oveka mu e , Kinopis 29/30(16), s. 130-133, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 132 28.09.2004, 20:37 ìtelite na Dogvil, vo nejzinata umislenost sme nie, kakvi bitija, {to e Vistinata za nas, deka e tolku mnogu nad sekoj od niv, vo taa nej- {to e toa {to n# tera taka da se odnesuvame i zina sueta deka e apsolutno bezgre{na i sovr- takvi da bideme; {to e toa vo nas {to n# tera {ena vo nejzinoto dlaboko razbirawe i pozna- da se odnesuvame pesjo sprema sebesi i dru- vawe na ~ove~kata du{a i smisla Vo toj raz- gite, a istovremeno mnogu dobro znaeme {to i govor, nejziniot tatko na eden mnogu prost i kolku dobro si posakuvame za sebe, a ~esto i za ednostaven na~in, ja pra{uva (parafraziram): drugite I taka natamu, i taka natamu A koja si ti da se postavuva{ nad site niv tol- sepak se odnesuvame onaka kako {to se odnesu- ku visoko tie, a i jas, barem znaeme, dlaboko vame, upla{eni pred sebesi i Postoeweto, i se vnatre, {to sme, znaeme deka sme gre{ni, i ne jademe, se gazime me|u sebe, se povreduvame i im sudime nitu pak im prostuvame na drugite sebesi i drugite I nekoga{ sme Grejs, ne- {to gre{at koja si ti da sudi{ i da prostu- koga{ sme ìtelite na Dogvil, a nekoga{ tat- va{? Zarem toa ne e vrvna sueta, tolku pogole- koto-mafija{, itn I sega, kako da ne kaème: ma otkolku na koj bilo od nas drugite?... I vo ~ovek na ~oveka mu e pes?! toj moment, doa|a do glavnot presvrt vo prika- A, kako, po gledaweto na ovoj film da ne znata: Grejs, preku soo~uvaweto so svojot tat- po~uvstvuvame deka toa, ama ni odblisku, ne e ko, yirnuva i pozadi svoite yidovi i kuli, i go taka? A, za àl, toa s# u{te go ìveeme i }e pronao|a svojot jad i bes, i go osloboduva taka go ìveeme, s# dodeka ne si go postavime vis- katarzi~no, kako {to gleda~ot samo posakuva, tinskoto pra{awe, i s# dodeka ne si go odgo- do toj moment, i im nareduva na ubijcite vo vorime slu`ba na nejziniot tatko, da gi ubijat site A Lars von Trier ni dava vistinski pra- ìteli na grat~eto, a grat~eto da go zapalat. {awa i vistinski posoki kon odgovorite Bi- Katarzata zapo~nuva. No, Trier ne bi bil Tri- dej}i, toj, na svojot tolku poinakov, a tolku er ako vo toj moment ja zaboravi svojata in- direkten na~in, ni raskaùva i pokaùva tencija vo korist na silinata na katarzata, i deka odgovorite gi nema nitu eden lik vo ne- da se zadrì samo na blaènstvoto na sirovo- govoto delo iako sekoj lik tamu ima nekakvi to osloboduvawe i kratkotrajnoto zadovolstvo si svoi odgovori No, nieden od niv gi nema koe taa go donesuva; ne, toj ne zaborava deka vistinskite trgnal vo potraga po pra{awata i odgovorite, i samo so eden kadar sred masovnite ubivawa 3. PRA[AWA. ODGOVORI i palewa na krajot od filmot, uspeva samo preku eden ekstremno kus kadar na ubistvo na I sega, s# ponatamu, Trier ni go ostava bebeto na edna od ma~itelkite na Grejs (edin- nam Otkako ubavo n# razdrma so esencijalni- stven kadar kade fakti~ki ubistvoto i e pri- te ~ove~ki mislovni i du{evni koncepcii za kaàno eksplicitno) da go prese~e katar- ona {to e pravo a {to ne e, i otkoga n# provede zi~noto uìvawe na gleda~ot sred odmazdata niz seto ona {to go znaeme za tolku ~ove~ko, a na Grejs vrz ìtelite na Dogvil, i da ja dade go doìveavme tolku tu|o, nam ni ostanuva da svojata poenta so implicitnoto, no seprisut- se pra{ame sebesi, no ovojpat da se pra{a- no pra{awe: {to e pravdata tuka? Kade e Vis- me sebesi so vistinskata intencija, i da si tinata? Kaj Grejs? Kaj nejziniot tatko? Kaj odgovorime sebesi na vistinskiot, direkten prostite, neuki i frustrirani ìteli na Dog- na~in i so vistinskoto ~uvstvo i èlba toa vil? Nekade na nekoe treto mesto? Nikade? da ni bide odgovoreno odnatre Ili nekade pozadi seto toa? Toga{, no samo toga{ - }e gi ~ueme od- So eden superiorno vistinit, gnosti~ki govorite koi }e bidat pevot na nebesnite li- manir na naracija, raskaùvawe od vrven ri, i }e ni bide odgovoreno kako ~ovek na ~o- vid, Trier gleda~ot go doveduva do takvi veka NE }e mu e pes, i kako eden na drug da ~uvstveni sostojbi, {to gleda~ot ne moè, pa si bideme ona za {to sme sozdadeni da si bi- makar i da saka, da gi izbegne; ma|epsan od deme dlabinata i zavodliviot {arm na kralicata naracija, koja zad sebe gi ostava i gi otfrlu- *** va site stegi na mediumot i ànrot, i se poka- ùva sebesi kako edinstven suveren vo potra- A sozdadeni sme da si bideme qubov, gata po Vistinite so golemo V , gleda~ot, ka- ubavina, svetlina, i, pred s# Vistina ko i site nie, ne moè a da ne se zapra{a {to so golemo V q

P. Volnarovski, ^ovek na ~oveka mu e , Kinopis 29/30(16), s. 130-133, 2004 133

Kinopis29-30 posledno.pmd 133 28.09.2004, 20:37 FESTIVALI-FILMOVI ni{to ne se slu~uva{e... I koga velam logi~- @ARKO TRAJANOSKI no, mislam pove}e na nekoja zatskriena psiho- MARKO PETRU[EVSKI lo{ka logika otkolku na nekoja eksplicitna dramatur{ka opravdanost. Mnogu lu|e izlegu- DVAESET I vaa od filmot, a pove}eto {to ostanaa mislea deka filmot e lo{. Isto reagiraa i na pret- DEVET PALMI: hodniot film od Dimon (HUMANOST), koj be{e FRANCUSKA DI/VERZIJA NA prika`an pred nekolku godini, isto taka na UDK 791.43(73)(049.3) UMRI MA[KI Skopskiot filmski festival. [to misli{ zo{- to skopskata publika ne go saka Bruno Dimon?

@: Pa, mo`ebi toa ni{to (koe ni{ti), sepak,

Kinopis 29/30(16), s. 135-139, 2004 uspeva da ja razbudi nepodnoslivata lesnot- @arko: Saka{ da bide tekst ili dijalog? ija na postoeweto. Lu|eto sepak reagiraat na filmovite na Bruno, nekoi so odvratnost, ne- Marko: Dobro, moè dijalog... Ti se... koi so gadewe, nekoi kako nas se prili~no fas- cinirani... Eve, ti duri go gleda{e po vtor pat @: Samo da ne e dekalog... za nepolni 24 ~asa (povtoruvaweto e majka na znaeweto, neli?). Inaku, kako ànrovski bi gi M: ...svi|a{e li tebe filmot? opredelil HUMANOST i 29 PALMI? Jas prviot si go pretstavuvav kako egzistencijalisti~ki @: Svi|a{e... ba{ i ne e nekoj zbor {to moè triler, a vtoriov nekako mi li~i na psiho- da ti padne na pamet otkako }e go gleda{ 29 feministi~ki horor... Pretpostavuvam, ne se PALMI (osobeno ako si vo kriza na triesetti- soglasuva{, kako i obi~no? te). Inaku, se ~ine{e prili~no rastemelu- va~ki na krajot... neli? M: Ne, naprotiv, se soglasuvam. Samiot Dimon za 29 PALMI veli deka e nekoj vid eksperimen- M: Mislam deka krajot logi~no proizleguva{e talen horor... Psihofeministi~kiot horor od prethodniot, podolg del od filmot vo koj definitivno vleguva vo eksperimentalni ànrovi... [to e toa {to vo ovoj film voznemiruva? Hororot kako ànr treba da te upla- {i. A feminizmot e prili~no zastra{uva~ko pole na interes. Sepak, {to e toa {to pla{i vo 29 PALMI?

@: Moèbi, vadeweto od pamet gi pla{i gleda~ite, barem onie {to izdràa da gi vidat klu~nite sceni na krajot od filmot. Onie {to si otidoa prethodno verojatno gi pla{i toa {to, spored nivnite viduvawa, ne se slu~uva ama ba{ ni{to. Od ovaa perspektiva, filmot moè da se tolkuva i kako psiholo{ka podgotovka na kinogleda~ot za nastanot (ubistvoto na Katja), nastan koj{to bez taa podgotovka...

M: ...ne bi bil psihofeministi~ki horor, tuku obi~en, klasi~en horor...

@: Pa, vo momentov bi razmislil u{te edna{ za upotrebata na zborot horor. Hororot vo princip u`asnuva ili pla{i, a filmov mene pove}e me izvadi od pamet...

134

Kinopis29-30 posledno.pmd 134 28.09.2004, 20:37 M: Kako i da e, vo prviot podolg del od fil- M: Kontroliraweto na xipot inaku isto ta- mot (re~isi 95% od celokupnoto negovo trae- ka luksuzen hamer moè da se tolkuva i kako we) se vr{i suptilna podgotovka za posled- èlbata sam da se bide gazda na svojot penis, nite 5%. ]e se obidam da lociram nekolku mo- i kako èlba da se kontrolira... toa {to go ve- menti od prviot del na filmot. Ima momenti li{ ti... iracionalnoto kaj ènata. Ili koj }e koi{to go navestuvaat uàsot {to }e se slu~i ja kontrolira vrskata, koj }e bide gazda. Os- na krajot od filmot, momenti koi{to, od druga tanuva poentata deka se raboti za kontrolira- strana, psiholo{ki go objasnuvaat, pa ako sa- we. Toa fatalno popladne koga se slu~uva si- ka{ duri i go opravduvaat toa uàsno ubistvo luvaweto na Dejvid toj $ go otstapuva volanot na krajot od filmot. na Katja i taa zaskituva vo kamenestite predeli na oblasta 29 Palmi. Dejvid e lut na nea, ja @: Kolku {to se se}avam, vedna{ po prvoto prezema kontrolata vrz voziloto, i go vra}a na zaedni~ko gledawe, scenata na siluvaweto ja vistinskiot pat. A znaeme {to mu se slu~uva tolkuva{e kako svoevidna replika na kontro- na toj pat... verznata scena na siluvawe vo metroto od NE- POVRATNO? @: Ne{to kako patot do pekolot e poplo~en so dobri ma{ki nameri...? M: Da, mislam deka Dimon tendenciozno re- plicira na scenata {to ja spomena. Siluvaj}i M: I so luksuzni hameri... go likot {to go tolkuva prekrasnata Monika Belu~i, Crvot vsu{nost saka da ja kazni. Toa @: He he he siluvawe e vsu{nost kaznuvawe za grevovite na glavnata junakiwa nejzinoto neodgovor- M: Seta ovaa metafora so xipot govori vo no odnesuvawe vo vrska so sopstvenite seksu- prilog na toa deka Dejvid e kaznet poradi sle- alni prava. Vo 29 PALMI vistinskoto siluva- poto drèwe do izvesni patrijarhalni kodovi. we na glavniot junak Dejvid e vsu{nost faktot deka seto toa se odigruva pred o~ite na nego- @: Hm, a kako toga{ go objasnuva{ odnesuvaweto vata devojka Katja. Negovoto i prethodno pri- na Katja, vo bazenot na primer, koga se obiduva li~no nagrizeno ma{ko ego so ova go doìvuva svojot finalen udar. Siluvaweto vo 29 PALMI e zna~i dvojno siluvawe. 29 PALMI, r. B. Dimon @: Nekakov vid di/verzija... Ako odime po logikata na kaznuvawe, saka{ da kaè{ deka ona {to e ovde kazneto e ma{koto ego na Dej- vid, osobeno od aspekt na negovite seksualni o~ekuvawa i èlbata da gi realizira sopstvenite uslovno re~eno perverzni seksualni fantazmi?

M: Pa kaznet e, apsolutno e. Sakam da se zadr`am na ~asovite po vozewe {to Dejvid $ gi dava na Katja. Na prviot ~as Katja vozi neve{to i go iz- grebuva negoviot xip. Vtoriot pat vozi ve}e pove{to. Taa ja prezema kontrolata vrz avtomobilot, a avtomobilot e samo edna od brojnite inkarnacii na semo}niot Falus...

@: Hm... ili moèbi na ènata kako objekt, toj mra~en predmet na ma{kata èlba... Poskoro bi rekol èlbata da se kontrolira iracionalnoto kaj ènata, èlba {to iluzorno ja is- polnuva ~inot na vozewe luksuzno crveno fe- rari, na primer...

@.Trajanoski-M.Petru{evski, Dvaeset i devet palmi , Kinopis 29/30(16), s. 135-139, 2004 135

Kinopis29-30 posledno.pmd 135 28.09.2004, 20:37 sleduva, vo koj Katja stanuva tipi~na `rtva na 29 PALMI, ma{ka agresija. Interesno, taa treba da stane r. B. Dimon `rtva na negovoto nasilstvo, za da mu se vrati povtorno kako subjekt, za da mo`e da prodol`i starata igra koj kogo tuka kontrolira... ili koj }e go vozi hamerot...

M: Sepak, ne treba da izgubi{ predvid deka odnosot na Dejvid kon Katja e ambivalenten. Toj dobiva izblici na {ovinizam koga ja tretira svojata devojka...

da izvede podvodno felacio, maskulinisti~ka @: Ili moèbi samo vikend-qubovnica? fantazma, koja e ve}e pretvorena vo urban mit? M: ...koga ja tretira kako potro{na stoka. No, M: Vo toj urban mit, kolku {to se se}avam, de- tie izblici pove}e se izraz na o~aj poradi vojkata koja{to go izveduva podvodnoto fela- faktot deka toj, sepak, poleka ja gubi kontro- cio se davi kako posledica na ma{kata zasle- lata. Da ne zaboravime deka $ ponuduva da $ penost pri ~inot na orgazmot odnosno, upor- drì ~asovi po vozewe. Katja toa voop{to ne noto drèwe na nejzinata glava pod voda. Vo go bara od nego. Toj ne saka pred samiot sebesi slu~ajov, Katja na po~etokot ja prifa}a igrata. da priznae kolku e samiot slab. [to }e kaè{ Me|utoa, koga nabrgu }e otkrie deka Dejvid za scenata koga leàt dvajcata sami goli na predolgo ja prinuduva da bide pod voda, se ot- karpata? Dali e toa scena na platonovsko spo- trgnuva od nego burno protestiraj}i. Ovaa scena juvawe na dvata dela, ili nekoj kratok mig na e samo u{te eden pokazatel za destruktivnosta i nirvana? Dodeka leàt na karpata, ima eden avtodestruktivnosta na fantazmite na Dejvid. dolg kadar na nebo, {to $ dava po malku reli- giski prizvuk na samata scena. @: No, ne pomalku destruktivni i za samata Katja, koja se ~ini uspe{no se u~i da go vozi @: Iako ne bi sakal da ja spomenuvam vo ovoj Dejvid so toa {to mu povladuva na negovite kontekst, sepak ne moàm da se ottrgnam od maskulinisti~ki fantazmi... pa duri i ne go sintagmata izgoreni od sonceto. Tie ja na- napu{ta otkako prili~no grubo }e ja isfrli pu{taat scenata po malku izgoreni, so po mal- od hotelskata soba... ku izgreban xip. Sleduva momentot na zakrep- nuvawe. Taa kupuva mast za svojata koà, toj za M: ...a ja isfrla otkako taa nemu povtorno mu negovoto razni{ano ma{ko ego hamerot... dava felacio (ovoj pat kopneno). Potoa mu se Scenata koga toj navednat se obiduva da ja za- vozobnovuva samodoverbata i se odnesuva kako le~i ranata na hamerot e antologiska. Katja da e toj gazda, a Katja negova sopstvenost, kogo gleda odozgora... i nejziniot pogled odoz- ja, kako {to samiot toj veli, treba da prestane gora kaùva mnogu ne{ta... da se odnesuva kako princeza. M: Dali misli{ deka i Katja snosi del od vina- @: Da, ~inot na felacio e klu~en. Ona {to ti ta za ona {to $ se slu~uva? Dali e taa isto taka go narekuva{ negova samodoverba jas bi go avtodestruktivna, pa duri i destruktivna? narekol ma{koto {ovinisti~ko ego, koe vo Katja ve}e ne gleda subjekt, tuku objekt ve}e @: Uf, mnogu te{ko pra{awe. Ne bi se osme- potro{en proizvod. lil vo momentov da sudam ili osuduvam. Duri i koga rekov deka vo filmot ima ne{to psiho- M: Koga taa }e mu re~e te sakam, toj sekoga{ $ feministi~ko, ne mislev so toa deka reì- vozvra}a te posakuvam. Toa se slu~uva nekol- serot e na stranata na Katja, ili deka ekspli- kupati vo filmot. citno se obiduva da poentira vo vrska so nera- mnopravnata pozicija na ènata. Naprotiv, @: Privremenoto zaskituvawe na Katja otkako moè da se kaè deka samata Katja odbira da Dejvid }e ja izbrka (za da moè mirno da stane `rtva, otkako odlu~uva da ja prodolì spie?!) e samo preludium za konfliktot {to igrata po nekolkute ~ina na psiholo{ko i fi-

136 @.Trajanoski-M.Petru{evski, Dvaeset i devet palmi , Kinopis 29/30(16), s. 135-139, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 136 28.09.2004, 20:37 zi~ko nasilstvo... Premnogu mu prostuva i za @: Tuka bi se nadopolnil so opisot: insaj- podvodnoto felacio, i za gruboto isfrlawe, derski psihofeministi~ki horor. Ona {to i za fizi~kata agresija koga se obiduva da ja vra- u`asnuva i stresuva e ona {to se slu~uvalo vo ti. Me|utoa, i nejzinata pasivna agresivnost e glavata na Dejvid pred da go izvede ubistvo- isto taka ~in na psiholo{ka agresija, neli? to...

M: Da, qubomornata scena vo restoranot e od- M: ...Bi rekol deka ~inot na transformacijata li~na ilustracija za toa. Da zboruvame malku na Dejvid (necelosnoto i nesmasno potstriù- za scenata na ubistvoto. [to, vsu{nost, se vawe, vo obid da se pretvori vo sopstveniot si- slu~uva so Dejvid? Vo psihijatriskata litera- luva~) e prili~no hi~kokovski element, i aso- tura e poznato deka po eden takov traumati~en cira na podvoenata li~nost na Norman Bejts od nastan, kakov {to preìvuva Dejvid, lu|eto PSIHO u{te eden psihofeministi~ki horor! moàt da odlepat i nikoga{ ve}e da ne se povratat. Mislam deka Dejvid, definitivno, @: Bi sakal da pojasnam zo{to, i pokraj zame- odlepuva. Istraumatiziran, no i posramen, za- nata na ulogite (siluvaniot e ma`, a negovata toa {to Katja go gledala krajniot ~in na nego- qubovnica nabquduva~), filmot go narekuvam voto poniùvawe, toj ne saka da ~ue za odewe vo feministi~ki. Prvo, zamenata ne moè da se policija. Si ja striè kosata vo obid da si go izvede dokraj. Te{ko bi moèle da ja zamisli- vrati ona silnoto vo sebe. Ja ubiva Katja za da me istata situacija, no vo koja siluva~i se è- nema svedok na negovoto poniùvawe. Scenata ni. Bi bilo filmski neubedlivo. Vtoro, na so marinecot go objasnuva negovoto strièwe na krajot, i pokraj delumnata zamena na ulogi, sopstvenata kosa. Vsu{nost, na krajot toj e ska- Katja e povtorno `rtvata, iako ja igra psiho- radna figura so pomaten um, toj e psihopatski lo{ki najkonstruktivnata uloga {to moè da iskarikirana verzija na ona {to Dejvid bil i se zamisli po preìvuvawe na takvi traumi. pred da odlepi. Se soglasuva{ li? M: Go narekuva{ filmot feministi~ki. A ima @: Tuka ima{ nekolku odli~ni sogledbi. Toj li nekakov pokazatel vo filmot za stavot na stana potro{en objekt na seksualnite fan- reìserot, samiot Dimon? Dali toj e pove}e na tazmi na marinecot {to go siluva{e dodeka stranata na Katja ili na stranata na Dejvid? Katja be{e prisilena da gleda. (Orgasti~kiot Ili e neutralen? krik na siluva~ot be{e v~udoviduva~ki sli- ~en so negoviot orgasti~ki krik.) Neodeweto @: Koga rekov insajderski i psihofeminis- vo policija e klasi~na reakcija na `rtva na ti~ki horor, sakav vo sekoj slu~aj da ukaàm seksualno nasilstvo, koja ne saka da prodolì deka reìserot ne e neutralen. Prvo, ne ve- da bide `rtva. Sepak, ona {to vxa{uva e na- ruvam deka moè{ da bide{ neutralen kako ~inot na spravuvawe so traumata, koj e bri- reìser; vtoro, i pokraj invertiraweto na ste- lijantno izveden i prikaàn od strana na Di- reotipot toj gleda dodeka taa e siluvana vo mon. Moème li da si pretstavime situacija taa gleda dodeka toj e siluvan ènata e pov- vo koja Katja e `rtvata, a Dejvid e prisilen da torno `rtva, ovoj pat `rtva na `rtvata... gleda, {to e klasi~na {ema na filmsko siluvawe? Dali i toga{ Katja bi si ja istriàla M: ...definitivno... glavata i na toj na~in bi go masakrirala svedokot na najgolemoto sopstveno poniùvawe? @: i treto, insajderski, zatoa {to reìserot mi se ~ini uspeva da gi dolovi sub- M: Siluvaweto, koga bi $ se slu~ilo na Katja, jektivnite perspektivi na obete `rtvi, i na bi bilo golemo poniùvawe i trauma za nea, Katja i na Dejvid, plasiraj}i pritoa i edna no spored patrijarhalniot kod, toa bi bila podzemna poraka deka socijalniot poredok e, mnogu pogolema trauma i sramota za nejzini- vsu{nost, siluva~ot... Zatoa filmot e soci- ot qubovnik, koj seto toa bi go gledal. Taka jalen horor, neli? {to, odgovorot e ne. Katja ne bi si ja stri- èla glavata. Dejvid se obiduva da go povna- M: Dobro, ti misli{ deka filmot, vo nekoja tri, da go internalizira svojot siluva~ i so raka, e osuda na vladeja~kiot patrijarhalen toa da go poni{ti siluvaweto kako fakt vo poredok, odnosno deka reìserot e feminis- svojata svest. ti~ki nastroen. Taka?

@.Trajanoski-M.Petru{evski, Dvaeset i devet palmi , Kinopis 29/30(16), s. 135-139, 2004 137

Kinopis29-30 posledno.pmd 137 28.09.2004, 20:37 @: Da, vo najmala raka, toa go tolkuvam kako pretvori{ vo dostoinstven subjekt preku eli- implicitna avtorska namera. minirawe na edinstveniot svedok na nastanot.

M: Se soglasuvam so toa, no samo donekade. M: Samo da ne izleze deka ova e nekakva pre- Zna~i, prvo }e kaàm so {to se soglasuvam, a poraka za ~itatelite. Vo mnogumina od nas ma- potoa drugoto. Inverzijata na evergrin silu- ìte leì pritaen nekojsi Dejvid. va~koto kli{e prinuduvaweto da gleda kako ja siluvaat devojka mu vo prinuduvaweto @: Moèbi ne e lo{o i nie da stavime predu- da gleda kako go siluvaat de~ko $ e defi- preduvawe deka sekakva sli~nost so realni nitivno naru{uvawe na vladeja~kiot patri- likovi e slu~ajna... jarhalen poredok, negovo prekinuvawe, {to nudi mo`nost i za negovo celosno ukinuvawe, M: Zna~i, Dejvid odbiva da ìvee nema{ki, i barem na mnogu privatno, mikronivo, negovo odbira da umre ma{ki. ukinuvawe vo vrskata pome|u Dejvid i Katja. Taa {ansa Dejvid ne ja iskoristuva. @: Samo {to ovoj pat so sigurnost nema da ima UMRI MA[KI-2. @: Ne{to kako posledna {ansa... M: Toj ja eliminira Katja, svedokot na negovo- M: ...za romansa. Zna~i, toj ne moè a da ne go to poniùvawe, a potoa se samoubiva vo vospostavi povtorno ona {to bilo prekinato eden dolg stati~en kadar na krajot od filmot so invertiranoto siluvawe. O~igledno, toj e go gledame negovoto mrtvo golo telo na mesto- psihi~ki rastroen koga ja ubiva Katja. Me- to na siluvaweto, no i blizu mestoto kade {to |utoa, vo logikata na negovoto ludilo leì toj i Katja leèa goli na karpite so nejzinata proektot na povtorno vospostavuvawe na pat- raka vrz negoviot penis i so ovie dva ~ina rijarhalniot kod. toj povtorno gi vospostavuva suspendiranite pravila na igra. @: Ludiloto vo funkcija na prevospostavuva- we na poredokot? @: Samo pod takvi uslovi negovoto samoubistvo moè da se tolkuva kako dostoinstven ~in... M: Antipsihijatrite se prevrtuvaat vo grobot... M: ...spored epskite kodovi na Homer... @: he, ha, he... @: I na Hemingvej. Po ~inot na negovoto silu- M: Ama da, ba{ taka. vawe ne samo {to negoviot ìvot ve}e nema smisla, tuku nema smisla ni negovata smrt. @: Moàm da razberam kako isklu~uvaweto na ludite go odrùva poredokot, ama za ova tvo- M: Oti svedokot }e ostane. evo }e mi treba malku pojasnuvawe... @: Ba{ taka. Svedokot mora da se eliminira, M: Samiot koncept deka isklu~uvaweto na lu- za da se osmisli sopstvenata smrt preku ~inot dite go odrùva poredokot bil subverziven, na edno sega ve}e dostoinstveno samoubis- no samo vo za~etokot. Potoa e kooptiran. Lu- tvo. Da te potsetam, toj ja otfrli mo`nosta da diloto e romantizirano kako sloboda od pran- isteruva pravda preku mehanizmite na pravni- gite na ekskluzivitetot na poredokot, i so toa ot poredok. Koga Katja mu ponudi da povikaat se izgubile predvid onie ludila koi{to se policija, Dejvid kategori~no odbi. Ne saka{e konformisti~ki. Dejvid so svojata skaradno da stane `rtva na sekundarna viktimizacija, nedoizbri~ena glava e nekoj vid konformist. kako {to e toa slu~aj so najgolemiot broj `r- O~igledno e zo{to toj si ja striè kosata. Toa tvi na siluvawe, koi se odnovo siluvani od e simboli~ki akt na poistovetuvawe so nego- strana na pravniot sistem vo postapkata na viot siluva~ potstriàn kako marinec, a isteruvawe na pravdata... istovremeno e osloboduvawe od svedokot na negovoto poniùvawe Katja. M: So povikuvaweto policija, toj samo }e go zgolemi brojot na svedocite na svoeto poniù- @: Se ~ini nema poednostaven na~in kako od vawe. Sega za ona so koe ne se soglasuvam so najprezren objekt `rtva na siluvawe, da se

138 @.Trajanoski-M.Petru{evski, Dvaeset i devet palmi , Kinopis 29/30(16), s. 135-139, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 138 28.09.2004, 20:37 tvoeto tvrdewe deka 29 PALMI e osuda na da go pofalam Dimon, koj so ~inot na mo~- patrijarhalniot poredok. kaweto na Katja ja poka`uva nedorazvienosta na nivniot odnos. Negovata prequba s# u{te ne e @: implicitna osuda... qubov, kako vo slu~ajot na Miki i Melori.

M: Ima edna scena vo filmot koja{to, spored M: Seksot ne e tolku intimen ~in kako mo~ka- mene, go otkriva stavot na avtorot. Taa, vsu{- weto pred o~ite na qubovnikot... nost, pokaùva kako, spored Dimon, bi trebalo da stojat rabotite po pra{aweto na odnosot @: Ili kako pokrivaweto na penisot vo najin- ma`-èna. Toa e, ne znam kolku }e se soglasi{, timnata scena na filmot, koga leàt goli na scenata kade {to tie leàt goli na karpata, se karpata izloèni na son~evite zraci... son~aat, a taa ja stava rakata vrz negoviot penis za da go za{titi od izgorenici. Toj nosi M: Ete, postojano se navra}ame na taa scena. ~izmi, taa e bosonoga. Motivot na bosonogata Ima{ li u{te ne{to da kaè{ za nea? Katja se povtoruva pove}e pati niz filmot. Taa se {eta bosa i po ulicite nosej}i gi ~evlite v @: [to da kaàm, reìserot dobil prekrasna raka. [to sakam da kaàm? ideja za plakat... Neverojatno funkcionalna, a sepak soglasna so cenzorskata etika. Moàm da @: Pretvoren sum vo treto uvo... se soglasam deka tie se najblisku do prirodata a i do sebe, i deka toa moè da se tolkuva i M: Dobro, ti dremni si malku, }e te razbudam ko- kako poraka na reìserot. No, ne sum siguren ga }e zavr{am. [to mi be{e zborot... Ovaa scena dali za{titni~kiot stav na Katja e ne{to e o~igledno vra}awe kon prirodata, kon kore- pove}e od ostroumna za{tita protiv realnata nite, kako {to gi sfa}a avtorot. Maòt nosi zakana od cenzura... Nakuso, umetni~ko ~izmi, ènata e bosonoga zna~i Taa e poblisku re{enie dostojno za eden art film. do prirodata, do ritamot na prirodata. Vakvi sceni ima i vo negovite prethodni dva filma. M: Mislam deka e ne{to pove}e, ne{to {to se Glavnite junaci na @IVOTOT NA ISUS i HUMA- provlekuva niz filmot, opcija {to mu se nudi NOST isto taka leàt na zemja, naslu{nuvaj}i go na Dejvid, no opcija {to toj ja odbiva. Imeno, pulsot na Golemata Majka. Stavot na Dimon e toj re{ava da ìvee ma{ki, no i da umre biolo{ko deterministi~ki, esencijalisti~ki ma{ki. matrijarhizam. Taa mu go {titi penisot. Povto- ruvam u{te edna{, za da te razbudam... @: Da, da... Alternativata e suptilno naves- tena vo scenata koga Katja se razminuva so nas- @: Ili, moèbi, za da me razubedi{? mean dolgove~en star par pred taa da vleze vo motelskata soba kade {to siluvaniot i M: Dimon go osuduva patrijarhalniot poredok, psihi~ki rastemelen Dejvid... me|utoa, alternativata {to ja nudi... M: ...}e $ go odzeme ìvotot. Taa odi vo sigurna @: ...ako voop{to nudi nekakva alternativa... smrt, nosej}i mu pica na svojot ubiec i po pat se razminuva so nasmeaniot starec i starica. M: e ènata kako su{testvo na prirodata, a prirodata za Dimon e qubov, spokoj i dobri- @: E, da... Tuka moè isto taka da se izvle~e na... I tuka navleguvame vo nekoi temi {to iz- nekakva avtorska poraka. Tie se sre}ni i nas- leguvaat od ramkite na dijalogov... meani, podgotveni da go prodolàt patot so svojot avtomobil, parkiran nedaleku. No, @: Ne se se}avam dali ja spomenavme i scenata klu~noto ne{to e koj gi drì klu~evite toa dodeka taa mo~ka, baraj}i od nego da se svrti za e staricata. Dejvid ne se soglasi navreme da da ne ja gleda... Toga{ se potsetiv na scenata od gi predade klu~evite... RODENI UBIJCI koga Melori mo~ka pred o~ite na Miki, a toj voshiteno i veli: Te sakam Me- M: Dejvid vo pogre{en moment gi odzede lori... klu~evite od Katja...

M: Te razbudiv samo za da mi go ka`e{ OVA?! @: i nivnata vrska zapadna vo dead end. q

@: ^ekaj, u{te ne sum dorazbuden. Mo`ebi sum samo malku razubeden. Ja napraviv paralelata za

@.Trajanoski-M.Petru{evski, Dvaeset i devet palmi , Kinopis 29/30(16), s. 135-139, 2004 139

Kinopis29-30 posledno.pmd 139 28.09.2004, 20:38 FOTOIZLOG

ANRI KARTIE-BRESON (1908-2004)

[TO I DA PRAVITE,

MORA DA POSTOI ODNOS ME\U OKOTO I SRCETO.

SO ZATVORENOTO OKO ^OVEK GO GLEDA ONA VNATRE,

A SO OTVORENOTO OKO GO GLEDA ONA NADVOR.

ANRI KARTIE-BRESON

Nehru zboruva na pogrebot na Gandi (1948)

140

Kinopis29-30 posledno.pmd 140 28.09.2004, 20:38 @an Pol Sartr (1946)

Anri Kartie-Breson, Kinopis 29/30(16), s. 140-143, 2004 141

Kinopis29-30 posledno.pmd 141 28.09.2004, 20:38 Brisel, 1932

Anri Matis, 1944

142 Anri Kartie-Breson, Kinopis 29/30(16), s. 140-143, 2004

Kinopis29-30 posledno.pmd 142 28.09.2004, 20:38 Nedela na bregot na Marna, 1938

Arena, Valensija, [panija, 1933

Anri Kartie-Breson, Kinopis 29/30(16), s. 140-143, 2004 143

Kinopis29-30 posledno.pmd 143 28.09.2004, 20:38 KINOPIS

spisanie za istorijata, teorijata i kulturata na KINOPIS filmot i na drugite Journal of Film History, umetnosti KINOPIS Broj 29-30 (16), 2004 Theory and Culture and the ISSN 0353-510 H Remaining Arts Revue de l'histoire, de théorie et UDK 778.5 + 791.43 Num. 29-30 (16), 2004 de culture du film et d'autres arts Numéro 29-30 (16), 2004 Izdava~ ISSN 0353-510 X Kinoteka na Makedonija UDK 778.5+791.43 ISSN 0353-510 X p.f. 161, 1000 SKOPJE UDK 778.5+791.43 tel: + 389 2 3228-064, Publisher faks: + 389 2 3220-062 Cinematheque of Macedonia Editeur `.ska 40100-603-11763 P.O. Box 161, 1000 Skopje, Cinématheque de Macédoine telephone:+389 2 3228-064, Za izdava~ot Box 161, 1000 Skopje Fax:+389 2 3220-062 Boris Nonevski tél.: + 389 2 3228-064, Curent Acount Number 40100- Fax: + 389 2 3220-062 Glaven i odgovoren urednik 603-11763 Comte de banque: 40100-603- Ilindenka Petru{eva 11736 For the Publisher Redakcija Boris Nonevski Pour l'Editeur Georgi Vasilevski, Petar Boris Nonevski Volnarovski, Bojan Ivanov, Editor in Chief Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Ilindenka Petru{eva Redacteur en chef Qup~o Tozija Ilindenka Petru{eva Editorial Board Likovno i grafi~ko oblikuvawe Georgi Vasilevski, Petar Rédaction Ladislav Cvetkovski Volnarovski, Bojan Ivanov, Georgi Vasilevski, Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Kompjuterska obrabotka Petar Volnarovski, Bojan Ivanov, Ljup~o Tozija Nina [ulovi}-Cvetkovska Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Ljup~o Tozija Lektor Design Suzana V. Spasovska Ladislav Cvetkovski Mise en page Ladislav Cvetkovski Prevod na angliski Computer Preparation Marija Haximitrova-Ivanova Nina [ulovi}-Cvetkovska Computer réalisation Nina [ulovi}-Cvetkovska Prevod na francuski Proof read by Nata{a \ondeva Suzana V. Spasovska Lecteur Suzana V. Spasovska Pe~at English translation Jugoreklam - Skopje Marija Hadzimitrova-Ivanova Traduction anglaise tira`: 700 primeroci Marija Hadzimitrova-Ivanova French translation Nata{a \ondeva Traduction francaise _Kinopis" e zapi{an vo Nata{a \ondeva registarot na vesnici so Print by re{enie br. 01-472/1 od Jugoreklam - Skopje Imprimerie 26.06.1989 na Sekretarijatot Copies: 700 Jugoreklam - Skopje za informacii pri Izvr{niot Tirage: 700 exemplaires sovet na Makedonija

144

Kinopis29-30 posledno.pmd 144 28.09.2004, 20:57 KORICAFRONT29-30.qxd 03.10.2004 02:02 Page 2

Predistorija na filmot

Predistorija na filmot KORICAFRONT29-30.qxd 03.10.200401:40Page1

KINOPIS 29-30, 2004