GORAN MIHAJLOVSKI

1 Copyright © 2011 Goran Mihajlovski

Izdava~: SILSONS Urednik:

DEJAN PAVLESKI

Prvo izdanie 2011

Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od avtorot i izdava~ot.

Korica: ISKRA JANKOVSKA-MIHAJLOVSKA

Ilustracii: ANA I NIKOLA

Korektura: KATERINA NIKOLOVSKA

Podgotovka: MILE GRA{KOSKI

Pe~ateno vo Makedonija

CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

304.4(497.7)„2006/10“(046)

MIHAJLOVSKI, Goran Sakam da ka`am : 2006–2010 / Goran Mihajlovski ; – Skopje : Silsons, 2011. – 575 str. ; 24 sm

ISBN 978-608-219-018-1 a) Makedonija – Op{testveno-politi~ki priliki – 2006/10 – Kolumni

COBISS.MK-ID 88493834

Izdanieto na knigata finansiski go pomogna Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

2 GORAN MIHAJLOVSKI sakam da ka`am 2006 – 2010

3 4 P R A Z N A

4 12 januari 2011

Ako ne{to ne ti se dopa|a, ne sfa}aj go seriozno

Dragi moi,

Na dene{en den, to~no pred 20 godini ja napi{av prvata kolum- na so nadnaslov „Sakam da ka`am“. Toga{ bev novinar po~etnik vo politi~kata rubrika na „Ve~er“. Glavniot urednik Aleksandar Iva- novski smeta{e deka me biva za komentari koi nema da bidat mnogu „pametni i zdodevni“, ama }e bidat „seriozni“. I „bez trtqawe“, kako {to miluva{e da ka`e. Sum imal sre}a {to vo mene ja pronajde onaa ni{ka na neseriozna serioznost i me natera da pi{uvam ba{ onaka kako {to sakam da ka`am. Taka i se javi imeto na rubrikata. Prvite dve kolumni izlegoa bez moja fotografija. Bea komenta- ri po formiraweto na prvoto pove}epartisko Sobranie i vo period na premin od poslednata komunisti~ka vo prvata demokratska vlada. Potoa me zdomrze da pi{uvam. Si rekov – zar sekoj petok }e se budam so ma~nina vo stomakot i so pritisok deka treba ne{to da ka- `am, a ne mi se pi{uva. Ama Aco mi re~e deka toa e mnogu neseriozno i neodgovorno. I mi se zakani deka }e me kazni. Pa mi stavi i slika. Taka me zarobi. I do deneska sum napi{al 941 kolumna. Ili ne{to pove}e od 1.800 strani~ki so, kako {to toga{ go vikavme, novinarski prored. Prelistuvaj}i ja arhivata, vidov deka taa prva godina sum sme- nil tri sliki na kolumnata. A sega pet godini im begam na fotorepor- terite. [to ti se godini... Dragi moi, 20 godini sekoj petok se budam so ma~nina vo stoma- kot, si go nosam „Sakam da ka`am“ so sebe i na pla`a, i na skijawe, i na slu`ben pat, go tormozam semejstvoto, im davam zada~a na prijate- lite da fa}aat bele{ki, gi maltretiram kolegite da mi pomagaat... I sega odvreme-navreme me zdomrzuva, ama grev e da se `alam. Prvo, retko koj ima mo`nost da si go ka`e toa {to si go misli i da mu bide

5 objaveno edna{ nedelno, i toa tolku godini. I vtoro, se potpiram na pomo{ta od vas, dragi moi ~itateli. Koga sednuvam da pi{uvam, ne mislam kako novinar tuku kako Vas {to kupuvate vesnici. I se obidu- vam da go ka`am toa {to vie bi si go ka`ale so prijatelite, so kolegi- te, dodeka se karate so televizorot, dodeka pcuete pred nekoj {alter, dodeka se smeete na nekoja pres-konferencija... Kone~no, trite nagradi {to gi imam dobieno, mi zna~at, no nes- poredlivo pove}e mi zna~at va{ite reakcii, duri i koga toa {to go ka`uvam ne vi se dopa|a. Toa e samo potvrda deka kolumnata e Va{a, i zatoa opstojuva tolku mnogu godini. Koga po~nuvav, ne ni pomisluvav deka ova }e se pretvori vo hro- nika na makedonskata tranzicija i vo dokumentirawe na ova istorisko vreme vo koe `iveeme. Mojot prv glaven urednik Zlatko Blajer koj me primi vo „Ve~er“, vo 2002 godina, po povod objavuvaweto na vtorata kniga „Sakam da ka- `am“, ima napi{ano: „Sarkasti~noto izvikuvawe na Mihajlovski od sabota vo sabota deka makedonskite kralovi se goli, kako poedine~ni napisi vo vesnik, u{te e i podnoslivo. No sobrana vo kniga i ~itana vo niza, taa hronika za sostojbata na politi~kiot razum i moral e opas- na. Od nea se umira od smea ili od maka. Bukvalno re~isi“. Ima mala nijansa vo razmisluvawata kako mojot prv urednik i jas gledame na „Sakam da ka`am“. Jas u{te vo 1997 godina, zna~i pet godini pred nego, po povod objavuvaweto na prvata kniga, imam napi- {ano: „Ako ne{to ne ti se dopa|a, ne sfa}aj go seriozno“. Mene, ednostavno, mi e zabavno da se smeam na svoja smetka. Toa mi dava sila da gi izdr`am site raboti {to ne mi se dopa|aat. A ovie 20 godini takvi ima{e i premnogu.

Va{ Goran Mihajlovski

6 7 8 P R A Z N A

8 TRI „R“ 14 januari 2006

• Decata se za slikawe, ministerkite se za daruvawe

1. Ubavo {to VMRO-DPMNE otkri deka ministerot za zdravstvo Vlado Dimov so dr`avni pari im kupuval nakit na ministerkite. Ama }e im veruvav deka navistina se seriozni ako ne napravea karneval od toa. Namesto da gi mrznat decata pred aptekite kade {to sobiraa potpisi i namesto ministerot da im nudi boza, treba{e da mu podnesat interpelacija vo Sobranieto. Pa da videvme kako premierot }e si go odbrane{e ministerot. I da ~uevme kako SDSM }e go pravda{e tro{eweto pari za |erdanite na svoite ministerki, namesto za le~ewe na lu|eto. Ba{ me interesira kako na primer Kondarko bi go odbranil Dimov? Oti toj e zadol`en za branewe. ]e ka`e{e deka toa e gnasna insinuacija na opozicijata naso~ena protiv evropskata integracija i protiv reformite vo zdravstvoto!? 2. Zo{to vo VMRO-DPMNE ne se seriozni koga namesto ostavka od ministerot, baraat damite od SDSM da go vratat nakitot? Vo nivno vreme be{e lesno. Namesto 3 |erdani za 55.000 denari, Vojo Mihajlovski }e nabave{e „gluv~iwa“ za kompjuteri za 60.000 denari par~e i |erdani }e ima{e za site. Kako vika Qub~o: „VMRO krade{e, ama ima{e i za narodot“. 3. Zatoa i ministerot Dimov misli deka drugive se navredile oti nim ne im ispratil nakit. Pa veli: „]e gi vratam parite, za da zadovolam ne~ii sueti i da gi odbranam onie na koi im gi dadov podarocite oti gi zaslu`ija zo{to me poddr`uvaa preku celata godina“. Ba{ka, veli deka ne sme se zanimavale so reformite, tuku so |erdanite. [to li go poddr`aa ministerot Rada, Ilinka i Meri? Da ne go poddr`aa da ne kupuva na vreme lekovi za decata bolni od rak? Ili, poddr{kata bila skromna, soodvetna na cenata na nakitot. Fala mu na Gospoda, ne pobarale seriozna lekarska pomo{ po bolnicite. A siguren sum deka i ne oti{le vo dr`avna apteka me|u 5-ti i 10-ti vo mesecot da pobaraat nekoj lek na recept. So samoto toa na kolegata mu dale golema poddr{ka. Ne videle i ne po~uvstvuvale kolku boli. Neli ima nekakov pravilnik da se evidentira sekoj podarok {to go dobivaat politi~arite. Ministerkite go prijavija li nakitot, ili samo na ma`ite im ka`ale. Da ne im se lutat, oti somnitelna e rabotata. Koj podaruva skap nakit na kole{ki? Taka se po~nuva. Ministerkite ne go prijavile podarokot oti podaroci kupeni so narodni pari ne se prijavuvaat.

9 Dimov re~e deka toa bile namenski sredstva. Imal pari vo buxetot za podaroci. Kako ne najde pari na vreme da go popravi tavanot na centarot za dijaliza, vo ^air. Ama tavan ne e reprezentacija. 4. Pred Nova Godina ima{e masovna pojava na zloupotreba na deca. Site ministri se rastr~aa i se slikaa so decata na zaginati braniteli, decata bez roditeli i decata so posebni potrebi. Samo daj da ne go odvlekuvame vnimanieto od reformite. Decata se za slikawe, a ministerkite se za daruvawe. 5. Ministerkata Ilinka Mitreva na Badnik re~e deka ovaa godina }e bide vo znakot na „Tri R“. Rabota, rabota i samo rabota. 85 godini pred istoriskata izjava na Ilinka i drugarot Vladimir Ili~ re~e: „Elektrifikacija, elektrifikacija i samo elektrifi- kacija“. Od taa izjava izlegol i vicot za Lenin. @ena mu mislela deka e so qubovnicata. Qubovnicata mislela deka e so `ena mu. A Lenin bil skrien na tavanot. U~el, u~el i samo u~el. Taka e i so Ilinka. Branko misli deka e vo Brisel, Bu~ko misli deka e vo Va{ington, a Ilinka se skrila vo avion. Raboti, raboti i samo raboti. 6. Na Popova [apka, Ilinka mu go predade kumstvoto na ministerot za odbrana Jovan Manasievski. Do sega gi imavme kumot Bu~ko, kumata Rada i kumata Ilinka. Kako vo klasikot na Kopola od tri dela: Kum 1, Kum 2 i Kum 3. Na Popova [apka se snima{e novo prodol`enie. Kum 4. Go primija i Jovo vo Familijata

JAKA FINTA 21 januari 2006

• Makedoncite bi glasale za Makedonija, ama nema opcija za glasawe – protiv

1. Premierot Vlado Bu~kovski i liderot na DPA Arben Xaferi se sretnaa na polovina pat me|u Skopje i Tetovo. Tamu ima benzinska pumpa. Na pumpa se razgovara za nafta. Sledniot sostanok mo`e da im bide pred nekoja trafika. Da razgovaraat za cigari. Logi~no bi bilo tretiot pat da se najdat vo Bogoviwe. Razgovorite za slednite izbori da gi zavr{at vo nekoj bordel.

10 Ima nafta, ima cigari, ima uvozni tan~erki. Zna~i – ima i dobra osnova za koalicija. Za oru`je ne treba da se razgovara. Toa e pod kontrola na DUI. Za razlika od Bu~kovski, Gruevski ne mora{e da bara partner po pati{tata. Xaferi mu dojde na gosti vo Skopje. Zo{to? Zatoa {to mo`ebi toj ima da ponudi ne{to {to Bu~ko ve}e mu go ima veteno na DUI. 2. Spikerot na Sobranieto Qup~o Jordanovski be{e na promocija na kniga za politi~ki marketing. Na edna televizija mu pobaraa izjava i toj re~e: „Dojdov da vidam na koi finti padnale gra|anite“. I vide. Fintata na Kiro be{e: „Ne me ostavajte sam!“ Fintata na Branko be{e: „Vo sekoe semejstvo po eden vraboten!“ Finatata na Qub~o be{e: „Doma}inski i odgovorno!“ Fintata na Andov be{e: „Liberalna znae!“ Toa se istite jaki finti kako i najnovata prikazna na SDSM za profesionalizacija na diplomatijata. So taa finta i Jordanovski }e stane ambasador vo Va{ington. 3. Ne znam zo{to aktivistite {to se sprotivni na proda`bata na ESM ne go blokiraat Bu~ko, tuku ne blokiraat site nas. Pa ne go prodavame nie ESM. Bu~ko go prodava. I {to e najstra{no – ne gledam deka Bu~kovski ne mo`e da se dvi`i. Za razlika od nas, {to se nervirame vo blokiranite avtomobili i gradski avtobusi, toj stiga nasekade. Kako otporot protiv proda`bata na ESM za edna nedela stana otpor na sekoj protiv sekogo? Kako {to pominuva vremeto blokadite stanuvaat predmet na me|upartiski presmetki. Im dadovme ubava tema za politi~ki marketing. Koga partiite }e ja zemat temata vo svoi race, nema da bide pra{aweto dali da se prodava ESM, tuku koj da go prodava. A nie nemame ni{to od toa osven {to }e poskape strujata. Vo me|uvreme, ne daj bo`e nekoj da umre zaradi blokiranite soobra}ajnici niz koi te{ko se probivaat ambulantnite vozila. Ili pak, ne daj bo`e da izbie po`ar vo centarot na Skopje. Cisternite ne mo`at da se dobli`at do zgradite i vo redovna situacija, a ne pak so blokirani ulici. I {to ni ostanuva? Da stoime so avtomobilite vo mesto so saati i da tro{ime pove}e benzin dodeka motorite rabotat naprazno. [to pove}e benzin }e potro{ime, tolku pove}e akcizi }e platime za buxetot na Nikola Popovski. Kako i da ja svrti{, protiv sebe si rabotime.

11 4. Portparolot na SDSM Nikola Kondarko re~e deka tie vo partijata otkrile deka protestite se organizirani od VMRO-DPMNE spored registarskite tabli~ki. SDSM gi znae sopstvenicite na avtomobilite od barikadite. Nie vo VEST vo nekolku navrati se obiduvavme da gi doznaeme sopstvenicite na avtomobilite {to se parkiraat na parkingot za invalidi pred Sobranieto. Vo MVR ni odgovaraa deka ne mo`at da ni gi ka`at, oti ja {titele privatnosta na gra|anite. Ne sme znaele deka trebalo na Kondarko da mu se javime. ]e mu gi ka`eme registarskite tabli~ki, a toj }e gi bara imiwata. Koga e SDSM vo pra{awe za MVR ne va`i za{tita na privatnost. Oti se znae. [tom SDSM bara ne{to, toa mora da e za op{tonarodno dobro. Tie i privatno koga kradat, toa go pravat za dobroto na site nas. 5. Za da imame fer i demokratski izbori nekoi partii od albanskiot blok prvo pobaraa strancite da gi kontroliraat izborite. Zatoa {to se pla{at od nasilstva me|u sebe. Potoa pobaraa stranski nabquduva~i vo partiskite {tabovi. Sega baraat strancite da gi prislu{kuvaat partiite za vreme na izborite. So godini i Makedoncite i Albancite se zalo`nici na nivnite megalomanski idei za grabawe teritorija. Na ovie izbori pak }e im bideme zalo`nici. Ovoj pat zatoa {to se nesposobni da si go podelat plenot. Tie znaat da funkcioniraat samo kako protektorat. Strancite da gi gledaat i da gi slu{aat. I da gi ~uvaat kako razmazeni deca oti mnogu bile bitni za stabilnosta na regionot. 6. Za izborot na makedonska pesna za Evrovizija odbrani se nekolku peja~i. Jas u{te sega najotvoreno navivam za duetot Esma Rexepova-Adrijan Gaxa. Esma e romska kralica, plus me|unarodna yvezda, a Gaxa e Albanec. Toa e dobitna kombinacija za Makedonija na festival vo Evropa. Na Evrovizija se glasa telefonski. Ne smee da se glasa za svojata zemja. Makedoncite vo dijasporata {tedat za telefon. A za Esma i Gaxa }e vrtat Romite i Albancite {to `iveat niz Evropa. Dodu{a ima i Makedoncite {to bi glasale za Makedonija. Ama na Evrovizija nema opcija za glasawe – protiv.

12 PARASTOS MAJSTOR 28 januari 2006

• Otkako Branko ne zakopa doma, sega }e zakopuva i po okolinata

1. Dr`avniot sekretar na MNR Emil Kirijas re~e deka diplo- matite na ovaa vladina koalicija bile 39 otsto profesionalni, za razlika od diplomatite na VMRO-DPMNE koi bile profesionalni samo 13 otsto. Toa zna~i deka se poprofesionalni od VMRO-DPMNE. Jaka im e referencata. Ili si profesionalec, ili si diletant. [to zna~i toa „poprofe- sionalen“, pa makar i od VMRO? 2. Velat deka izborite se klu~ni za evrointegracijata na zemjata. Izborite treba da gi raspi{e pretsedatelot na Sobraniete. No, za da ne se naru{i procentot na profesionalizam vo diplomatijata, ~ovekot {to treba da gi raspi{e tolku va`nite izbori za idninata na dr`avata }e mora da se `rtvuva i da odi za ambasador vo SAD. Qup~o Jordanovski }e patuva za Va{ington. Nesporna kvalifi- kacija mu e deka znae angliski jazik. Toa zna~i deka vo odnos na drugite ima prednost. Pretsedatelot na Sobranieto e vtor ~ovek vo Makedonija. Namesto da go menuva pretsedatelot na dr`avata doma, toj }e odi po svetot i }e im gi nosi kuferite na ministrite na nekoj Bu~kovski. ]e i bara frizer na nekoja Ilinka. ]e pla~e za pari kaj nekoj Nikola Popovski... Ako za eden pretsedatel na Sobranie vo Makedonija se smeta kako unapreduvawe odeweto vo ambasada vo Va{ington, toga{ i Branko pred da mu zavr{i mandatot treba da odi za generalen konzul vo Wujork. 3. Nekolku ~asa po `elezni~kata nesre}a vo Crna Gora vo koja zaginaa nad 40 lu|e ostavka podnesoa i minsterot za transport i direktorot na `eleznicata. Zo{to? Pa tie ne go vozea vozot. Ne bea ni svrtni~ari na prugata. V~era i ministerot za odbrana na Slova~ka podnese ostavka. Pred edna nedela mu se urna voen transporten avion i mu zaginaa nad 40 lu|e. Zo{to i toj podnese ostavka. Nitu go vozel avionot, nitu go popraval. I vo Crna Gora i vo Slova~ka javniot obvinitel pokrena istraga za nesre}ite. Vo Makedonija koga padna avionot vo koj zaginaa pretsedatelot na dr`avata Boris Trajkovski i negovite sorabotnici nikoj ne podnese ostavka. Obvinitelot ne pokrena istraga. 4. Nema{e ostavki, nema{e ni istraga. Ima{e samo ubav pogreb. Tolku ubav {to koga Kosovcite i UNMIK pobarale pamet kako da go zakopaat Ibrahim Rugova, gi posovetuvale da se javat vo

13 Makedonija. Od UNMIK vo kabinetot na Crvenkovski pobarale pomo{ za organizirawe na pogrebnata ceremonija vo Pri{tina. Ete kako od den na den si go doka`uvame liderskiot status. Vo regionot nikoj ne organizira podobri pogrebi. Mo`eme duri i agencija da otvorime. Da raspi{eme oglas: Organizirame pogrebi za pametewe. Vie samo umrete, drugoto e na{a rabota. Formirame povorki, merime so ~ekori, bojosuvame ogradi, asfaltirame ulici, snimame so kameri, organizirame direkten prenos na nacionalnata televizija... [ifra: Parastos majstor. Liderite na dr`avite mo`at spokojno da si umrat koga }e im dojde vreme. Imame kadri da im izlezeme vo presret. Nie znaeme. Nie mo`eme. Otkako Branko ne zakopa doma, sega }e zakopuva i po okolinata. 5. Ministerot za vnatre{ni raboti Qubomir Mihajlovski odgovara{e na prateni~ko pra{awe za zatvorenikot na CIA El Masri. Xango ne mo`e{e da se seti na imeto na zatvorenikot. Oti toj bil turist. Vlegol vo Makedonija na 31 dekemvri 2003 godina i na kraj na januari 2004 godina si zaminal. Tolku znae za El Masri. Xango mislel deka CIA znae i zatoa toj ne mora da znae pove}e. Prateni~koto pra{awe go postavi Slobodan ^a{ule. Toj be{e mnogu zadovolen od ispcrpniot odgovor na ministerot. Koga pra{uva{e nastapi kako principielen opozicioner, a koga dobi odgovor se zablagodari kako Kondarko. ^a{ule ima problem. Postavuva pra{awe za tajnite zatvori za CIA i slu~ajot El Masri za da & se dopadne na EU, a se zadovoluva so odgovorot na ministerot za da ne mu se nalutat Amerikancite. Pra{uva za da bide opozicija, a posle se zablagodaruva i deli komplimenti za da ne mu se naluti vlasta. 6. Bu~kovski re~e deka Vladata planira da go namali brojot na onie {to }e bidat oslobodeni od pla}awe patarina. No, pratenicite i vo idnina }e se vozat bez pari oti vladata ne sakala da se konfrontira so niv. Zo{to pratenicite da ne pla}aat? Zatoa {to ne si gi zgolemija platite!? Ili zatoa {to ne im ispla}aat dnevnici!? Ili pak zatoa {to moraat da odat vo penzija samo so 25 godini sta`!? Zatoa {to nie pla}ame za niv. I zatoa {to sme glupavi {to gi glasame. 7. Pretsedatelot Crvenkovski v~era be{e vo poseta na Hidrometeorolo{kata uprava. Zlobnicite ve}e pravat vicovi deka bil da go smeni vremeto. Toa ne e to~no. Bil da vidi kolku e saat.

14 EU GRADINKA 4 fevruari 2006

• Andov e `rtva na komunizmot zatoa {to ve}e ne e komunist

1. Premierot Bu~kovski ja obvini opozicijata deka gi organizira protestite i ja destabilizira dr`avata. Sega znaeme so {to opozicijata ja destabilizira zemjata. Ama se u{te ne znaeme so {to vlasta ja stabilizira dr`avata. Verojatno so toa {to ja dr`i vo status – kvo. 2. Pretsedatelot na Me|unarodnata krizna grupa Garet Evans za ~etirite slu~ai {to Hag treba da i gi vrati na Makedonija re~e deka „e va`no slu~aite da ne bidat vrateni ovde se dodeka pravosudniot sistem ne bide zna~ajno reformiran“. Toj misli deka predmetite za Lipkovskata brana, maltretiraweto na grade`nite rabotnici na „Mavrovo“, kidnapiranite tetovci i za ONA treba da se odlo`at dodeka ne se reformira sudstvoto. Sudstvoto vo Makedonija ne ~ine{e i za Qube i Johan, pa gi pratija vo Hag. Makedoncite mo`at da gi sudat i vo nereformirani sudovi. A Albancite }e ~ekaat da zavr{at reformite. Ili barem da im zavr{at mandatite kako ministri i ambasadori. Kaj nas ne e problem samo sudstvoto. Nie imame problem i so nereformiranoto zdravstvo. [to bi ni prepora~ale od Me|unarodnata krizna grupa po toa pra{awe? Ne se razboluvajte!? ^ekajte da se le~ite vo reformirano zadravstvo!? Ili, namesto tuka, da odime vo Hag da se le~ime. 3. Vo voeniot transport vo eden voz na NATO na stanicata vo Volkovo makedonskata policija fatila petmina ilegalci od Kosovo. MVR pobrza da objasni deka toa ne bilo {verc na lu|e. Ilegalcite samo im se protnale na obezbeduvaweto na KFOR. Koga na{i voza~i na kamioni zaglavuvaat po zatvorite vo Grcija i Italija zatoa {to vo kamionite im na{le slepi patnici, tamo{nite sudovi gi sudat za {verc na lu|e. Ama koga na NATO pod ceradite na kamionite }e mu pronajdat lu|e, {vercuvaweto se vika „protnuvawe“. Koga ve}e zami`uvaat pred vozovite, toga{ neka zami`at i za nas. Neka ja stavat Makedonija vo eden konvoj i neka ne protnat vo NATO. Namesto „Vo NATO so jato“, }e odime „vo NATO so voz“. Kako slepi patnici. 4. Liberalnata partija pobara Sobranieto da donese deklaracija so koja dr`avata }e im se izvini na `rtvite od komunizmot.

15 Pretsedatel na Liberalnata partija e Stojan Andov. Toj vo vremeto na komunizmot be{e potpretsedatel na republi~ka vlada, ~len na Sojuzen izvr{en sovet, pretsedatel na op{tina Kavadarci, a najgolema `rtva dal koga be{e jugoslovenski ambasador vo Irak. Celo vreme bil vo represija. Andov koga stana reformist, a potoa i liberal be{e i pretsedatel na nekomunisti~koto Sobranie. Zo{to kako pretsedatel na Sobranieto ne pokrena takva deklaracija? Ili, ako ne sakal da bide sfaten pogre{no mo`el da pokrene izglasuvawe deklaracija i kako opozicija. Neka ja predlo`el, pa neka mu ja odbiele. Znaete li zo{to Andov e `rtva na komunizmot? Zatoa {to ve}e ne e komunist. Porane{niot ~e{ki pretsedatel i poznat dramaturg Vaclav Havel koj odle`al zatvor kako `rtva na komunisti~kiot re`im ima{e doblest da ka`e deka „polo{ od komunizmot e samo antikomunizmot“. Vo vremeto na komunizmot vo Makedonija stradale iljadnici lu|e i nivnite semejstva i nim dr`avata treba da im se izvini. Taka edna{ i kaj nas }e se zatvori pra{aweto na nacionalnoto pomiruvawe. No, {to pravime so naslednicite na komunistite? Ako od komunistite stradale iljadnici lu|e, od nivnite naslednici stradaat dva milioni. ]e ~ekame da ni se izvinat, ili pak da gi glasame? 5. Nekoe makedonsko dru{tvo od Avstralija sobralo pari za 78 deca na zaginatite braniteli. Tuka napravija nekoe slikawe i na site deca im podelija po 2.000 denari. Se potro{ija na{incite. Na 78 deca po 2.000 denari sobrale 156.000 denari. Ili, okolu 4.300 avstraliski dolari. Za 78 deca potro{ile prose~na avstraliska plata. Da ne sakaat za tie pari da im dademe i da glasaat? Tie }e pu{tat po dva dolara, a nie }e im dozvolime da manipuliraat so na{ata idnina. Ne samo za decata na branitelite, tuku pari }e ni pu{tat i za oru`je da kupime za da se tepame so „kletite [iptari“. A toa {to }e ni ostane, }e go upotrebime da go osvoime i Solun. 6. Novata ekonomska zaednica {to ja smisli EU za zemjite na Zapaden Balkan ne e obnova na starata SFRJ. Toa e samo podgotovka za vlez vo EU. Tie {to ne se dorasnati treba da odat na pret{kolska nastava. Nie sega }e trgneme vo EU gradinka. Decata vo gradinka u~at pesni~ki, crtaat, si igraat. Nie za po~etok }e u~ime po~ituvawe zakoni. Vo gradinka u~itelkite odat od masi~ka do masi~ka i na site deca im vikaat: „Tvojot crte` e najubav“. Nam }e ni vikaat: „Vie ste lideri vo regionot“. I taka decata }e se zaboravat vo igraweto. U{te i koga u~itelkata }e gi pofali deka se najdobri mo`e i da se podmo~aat od radost.

16 PUEBLO ESPAWOL 11 fevuari 2006

• [tom i DPA stanaa konstruktivni, kojznae u{te {to }e pobaraat {to DUI ve}e ne dobil

1. Gadafi go pokani Bu~ko vo Tripoli. Bu~ko otide, ama Gadafi ne be{e doma. Potoa zamenikot portparol na Vladata Agim Jonuz stru~no ni objasni deka site pokani od Libiska Xamahitrija gi ispra}a Gadafi, ama toa ne zna~i deka site se sretnuvaat so nego. Gi iskara mediumite deka ja minimizirale posetata na premierot i deka toa „treba da im slu`i na ~est“. Tuf, tuf, kako baba mi da ja slu{am. Da mi slu`i na ~est zatoa {to pra{uvam kako premierot gi tro{i moite pari. A na premierot ne treba da mu slu`i na ~est {to xabe gi potro{il. Agim Jonuz mo`e da ne kara kolku {to saka. Ama od toa {to ne kara nema fajde. Bu~ko Gadafi ne go vide. Koga }e go vidi, neka se slika. 2. Bu~ko so sebe si go nose{e i ministerot za zdravstvo Vlado Dimov. Tamu dogovorija deka }e im ispra}ame makedonski sestri. Sega e pra{awe komu trebaat u{te sestri za da se organizira u{te nekoja ekskurzija. Slednata etapa vo osvojuvaweto na Afrika }e bidat ^ad i Mavritanija. I niv im trebaat sestri. No, {to e u{te pova`no Bu~ko u{te tamu ne bil. 3. Ilinka Mitreva go pre~eka {panskiot minister za nadvore{ni raboti. Re~e deka [panija }e ni isprati eksperti za dizajnirawe na makedonskata turisti~ka ponuda. [pansko selo ve}e imame. U{te eksperti ni falat. Koga gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski }e go legalizira [panskoto selo na Vodno, }e se pojavat dizajnirani plakati: Karamba! Pueblo Espawol! Juri{ na Vodno i ostanatite planini. 4. V~era{nite protesti na islamistite vo Skopje se obidoa da gi smirat Agim Krasni}i od Kondovo, Komandant Leka od Tetovo i Menduh Ta~i od DPA. Edna nedela pred toa DPA re{i da se vrati vo Parlamentot. [tom DPA odedna{ stanaa konstruktivni, lo{o ni se pi{uva. Kojznae u{te {to }e im tekne da baraat, a DUI u{te ne dobil. Po izborite, koj i da pobedi, Agim Krasni}i }e stane premier, a komandant Leka minister za pravda. Mora. Za mir vo zemjata.

17 5. DUI ja ucenuva vladinata koalicija so penzii za padnatite borci na ONA. Ahmeti ne treba da gi bara parite za penziite tuka. Oti penziite ve}e se plateni. Parite gi ima. Ako ne znaat kade se neka go vidi spisokot na blokirani smetki vo SAD i crniot spisok na li~nosti od Makedonija i Kosovo. 6. Bu~kovski prvo re~e deka za vra}awe na Ha{kite slu~ai vo koi treba da se gonat Albanci }e isprati pismo od Vladata. Potoa se vide so Ali Ahmeti i se predomisli. Namesto da ispra}a pismo, }e isprati lu|e vo Hag. Toa e pravilen poteg. Plus }e ima pogolem efekt. Predmetite ne mora da se vratat. Ama dnevnici }e se zemat. 7. Portparolkata na zdru`enieto protiv proda`ba na ESM „Svetlina“ na pra{aweto dali se voznemiruvaat od revoltiranosta na blokiranite gra|ani izjavi: „Podobro da se revoltiraat sega, oti ovoj revolt ne e ni{to vo sporedba so revoltot koga }a pla}aat poskapa struja“. [to mislat tie? Deka revoltot }e se izduva sega za vreme na SDSM, pa koga }e mu dojde vreme na VMRO-DPMNE da go prodava ESM toa }e pomine bez blokadi. Kako i da e, nie }e bideme revoltirani. Ne pla}ame za struja. Ama pla}ame za benzin. Kako pripadnik na mnozinskiot narod jas i so ovie blokadi se ~uvstvuvam diskriminiran vo odnos na malcinskiot. Zo{to i za protestite na „Svetlina“ ne se primenuva ramkovniot dogovor? Po principot na 25 procenti tri dena }e go blokiraat centarot na Skopje, a eden den }e odat na Xon Kenedi vo ^air. Ili, na Di`onska. Malku blokada vo Prilep, malku vo Bitola, ama malku i vo Tetovo, Gostivar, Debar... Da vidat i tie lu|e tamu {to e svetlina. Ili tie ne se zasegnati od proda`bata na ESM. Zatoa {to ionaka ne pla}aat struja. 8. Dva aviona ne sletale na skopskiot aerodrom oti po pistata {etale ku~iwa. Direktorot na aerodromot veli deka ku~iwata se protnale oti najverojatno imalo dupki vo za{titnata ograda. Ku~iwata ne gi tepale oti }e se pobunele dru{tvata za za{tita na `ivotni. Ima vo ovaa dr`ava nekoe dru{tvo za za{tita na lu|e? Ako niz tie dupki mo`ele da im vlezat ku~iwa, toga{ zna~i deka na aerodromot mo`at da im se pojavat i teroristi. Na patnicite {to bile vo avionite im ka`ale deka ima pre~ki na pistata. Koga sletale videle deka pre~kite bile ku~iwa. A tie mislele deka doa|aat vo nekoja dr`ava.

18 @IVOTINSKA FARMA 18 fevruari 2006

• Meri Mladenovska svedok na odbranata

1. Pred dve nedeli ministerkata za pravda Meri Mladenovska iznenadena i navredena izjavuva{e deka „makedonskoto sudstvo e podgotveno za vra}awe na ~etirite predmeti od Hag“. Pred dva dena Meri Mladenovska be{e vo Hag i sfati deka makedonskoto sudstvo ne e podgotveno za vra}awe na ~etirite slu~ai. Predmetite }e se vra}aat posle izborite. Kako {to javi portparolkata na Karla del Ponte, Mladenovska tamu informirala deka vo makedonskoto sudstvo sega se odvivaat reformi. [to zna~i toa? Deka sudstvoto }e se reformira do izborite? Ili, sudstvoto }e se smeta za reformirano koga }e se zamine Meri? Ako e taka, toga{ i jas odbivam da bidam suden vo nereformirano sudstvo. Vo momentov protiv mene se vodat tri-~etiri procesi za nekakvi kleveti. Baram od sudiite da gi odlo`at site predmeti. Neka mi sudat vo istiot den koga }e po~ne sudeweto na ha{kite slu~ai vo Makedonija. Do izbori i~ neka ne me voznemiruvaat so pokani. Ako im se pojavam vo sudnica }e ja baram za svedok na odbranata ministerkata Mladenovska. Taa se dogovorila so Karla deka nitu sudiite, nitu zakonite ne ni ~inat. Koga }e ~inat, toga{ i mene neka me sudat. I po koj zakon mene me obvinuvaat za kleveti? Po krivi~en zakon na Republika Makedonija? Ne be, i jas sakam da bidam suden po zakonot na Piter Fejt. Na tie {to treba da gi vratat od Hag ne im ~inele sudovite i zakonite. Nivniot kabaet e spored NATO i EU standardi. Nie tuka, doma{nite so pomal kabaet, ne sme po NATO i EU standardi. Nie sme za sudewe vo nereformirano sudstvo. 2. I Ali Ahmeti veli deka tie slu~ai ne treba da se vra}aat vo Makedonija. I toj misli deka ova sudstvo ne mu e dorasnato. ^udno, oti ima{e postaveno svoi ministri za pravda. Ismail Darli{ta i Ixet Memeti ne uspeaja da go reformiraat, pa sega Meri mu e kriva. Spored mediumite, liderot na DUI ne deka ne go priznaval makedonskoto sudstvo, ama toj sepak odgovara samo pred me|unarodni sudovi. [to zna~i toa. Deka negovite zlostorstva se od svetsko zna~ewe? I deka so niv go zadol`il ~ove{tvoto? 3. Branko Crvenkovski koga be{e vo opozicija mnogu go kritikuva{e Qub~o Georgievski zatoa {to go primil Ha{im Ta~i kako toga{en premier na Kosovo.

19 Branko sega e pretsedatel na Makedonija. Ha{im Ta~i e lider na opozicijata. I tie se sretnaa vo Skopje. Vo vremeto na Qub~o premier prima{e premier. Vo vremeto na Branko pretsedatel prima lider na partija. Ta~i mu ka`uval na Crvenkovski deka „pra{aweto za demarkacijata na granicata me|u Makedonija i Kosovo }e bide re{eno so donesuvaweto na odlukata za kone~niot status na Kosovo na mudar i pravi~en na~in“. Tuf, tuf, tuf... Koja furda dr`ava sme nie. Lider na partija {to ne e ni na vlast ucenuva so demarkacijata na granicata dodeka Kosovo ne dobie nezavisnost. A pretsedatel na dr`ava, koja durie e i ~lanka na ON ne mo`e da uceni deka nema da ima status na Kosovo dodeka ne se re{i pra{aweto so granicata. Kako Kosovo }e bide dr`ava bez granica? Isto kako i Makedonija. 4. Prvo umre lavot vo Zoolo{kata gradina vo Bitola. Potoa padna orelot vo gradinata na Branko. I lavot i orelot simboliziraat mo}. A zavr{ija bedno. Ako e za pravo, kadrite od `ivotinskata farma po~naa da se osipuvaat porano. Prva od site umre koko{kata od Mogila. Samo {to siroma{kata duri i dobro pomina. Zavr{i vo London. Naravou~enie od makedonskata basna: Ako si koko{ka }e letne{ i povisoko i podaleku od orel. 5. Ubavo e {to pretsedatelot na SAD Xorx Bu{ gi kani na{ite lideri na politi~ki partii na molitven pojadok, sekoja godina na po~etokot na fevruari. Ama u{te poubavo bi bilo koga potpretsedatelot na SAD Dik ^ejni bi gi kanel na lov. Taka }e ja re{ime neizvesnosta koj }e pobedi na izborite. Toj {to }e pre`ivee }e formira vlada.

VIZNO OLESNUVAWE 11 mart 2006

• Ne e tolku opasno da si bolen, kolku {to e opasno ova zdravstvo da te lekuva.

1. Dobro {to dojde finskiot minister za nadvore{ni raboti vo Skopje da ni ka`e deka [engen vizite }e poskapat. Oti ako ja slu{avme samo Ilinka se u{te }e mislevme deka taa seriozno raboti na liberalizacija na vizniot re`im. A i deka na tie na koi im se obra}a dodeka patuva mnogu seriozno ja sfa}aat.

20 Sega patuvawe vo EU, u{te pred da trgne{ od doma }e te ~ini 60 evra. ^etiri~leno semejstvo u{te pred da gi spakuva kuferite za Grcija }e plati 240 evra. Toa e malku pove}e od prose~na makedonska plata. Sega znam {to sakala da ni ka`e Ilinka koga zboruvala za vizno oslesnuvawe. ]e si donese{ odluka da ne patuva{ vo stranstvo i }e ti olesni. Taa }e mo`e da ja prodol`i prikaznata za razmena na lu|e, stoka, idei i kulturni vrednosti so Evropskata unija. Samo {to nie nema da odime nikade. Kaj nas }e doa|aat razni olesnuva~i, pa i onie na vizniot re`im. ]e ne gledaat i }e ni se ~udat. 2. Zgolemuvaweto na cenata na [engen vizite bilo zatoa {to zemjite od EU voveduvaat biometriski paso{i. Tie se skapi i nekoj treba da gi plati. Nie }e gi finansirame i na{ite i evropskite paso{i. Ako vo Makedonija godi{no se izdavaat 30.000 {engen vizi, po 60 evra }e se soberat 1.800.000 evra. Nie }e im gi dademe parite, a tie posle }e ni davaat grantovi. Sekoi 60 evra za viza }e se vratat vo Makedonija kako pristapni fondovi za EU. Nie }e gi platime po ambasadite, a parite tuka }e ni gi deli Rada. Zo{to ne ja uprostime procedurata? Da go skratime patot na parite. Neka zastane Rada so kasi~ka pred ambasadite i taa neka gi sobira evrata. Posle ne mora ni da gi deli. 3. Estonija veti besplatni vizi za Makedoncite. Estonska besplatna viza se vadi vo Var{ava, Polska. Za tamu treba polska viza. Za da se stigne do Polska treba da se mine Ungarija. Za tamu treba ungarska viza. I Bugarija }e mora da vovede vizi od 2007. Ne molat da ni gi davaat besplatno. Ama MNR ne im odgovara na molbite oti bugarskite vizi u{te ne im se prioritet. Tamu prioritet im e olesnuvaweto. 4. Srpskata dr`ava prizna deka ja finansirala crkvata na Vrani{kovski {to raboti protiv Makedonskata pravoslavna crkva. Vo Makedonija vlasta se zgrozi i se iznenadi. Branko re~e deka toa e me{awe vo vnatre{nite raboti na dr`avata. Vo koja dr`ava? Vo onaa vo koja vlasta nema kontrola na smetkite i ne znae od kade vleguvaat pari. I {to napravi dr`avata Makedonija za da se za{titi od toa? Dade nota. Neka pra{aat vo Amerika. [to bi se slu~ilo koga Saudiska Arabija samata bi se pofalila deka sponzorira nekoja nelegalna muslimanska zaednica vo SAD? Bu{ }e dade izjava. Amerika sigurno }e dade i nota. Ama }e im gi blokira i smetkite. Toa e qubeznoto scenario... 5. Liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski se po`ali od SDSM deka kaj negovata majka e „pridodaden imot“. Na majka mu i pridodale stanovi dodeka toj bil minister.

21 Koga kako minister za finansii na mama i pridodavale stanovi, {to li }e i pridodadat koga Gruevski }e stane premier. 6. Mnogu mi se dopa|a idejata na gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski da pravi metro. Toj se pomiril so realnosta. So takvo podzemje na Skopje mu treba metro. 7. Bolniot na koj za vreme na dijaliza vo bolnicata mu padna tavanot vrz glava povtorno e povreden. Ovoj pat vo bolni~ko vozilo. Nemalo sedi{ta i bolnite gi tovarat kako kompiri. Voziloto zako~ilo i ~ovekot si ja povredel glavata i ve}e skr{enata raka i rebrata. I druga pacientka si ja povredila glavata. Vo vozilata nemalo mesto pa pacientite le`ele eden vrz drug. Vakov crn humor i na film te{ko e ubedliv. A nie go gledame na vesti. I go `iveeme. Vo Makedonija ne e tolku opasno da si bolen, kolku {to e opasno ova zdravstvo da te lekuva. 8. Vo vakva neseriozna dr`ava seriozni se samo karnevalite. Posledniot be{e vo Strumica. Site bea maskirani. Be{e i Branko Crvenkovski. Maskiran kako dr`avnik.

BEGAJ MAKEDONIJA 18 mart 2006

• Argonautite go baraa zlatnoto runo, a Arnautite dobija ovci so zlatno runo

1. Premierot Vlado Bu~kovski zav~era otkako objavi deka Avstrijcite ja dobivaat ESM Distribucija za 225 milioni evra, na eden sobir na stranski investitori vo „Aleksandar Palas“ re~e vaka: „Do sega Makedonija brka{e investitori. Otsega investitorite }e ja brkaat Makedonija.“ Begaj Makedonijo! Te brkaat investitori, par~e }e te napravat! 2. Ministerot za finansii Nikola Popovski na po~etokot na fevruari za Radioto „Slobodna Evropa“ izjavi deka o~ekuva ESM Distribucija da se prodade za 80 do 100 milioni evra. I deka protestite na „Svetlina“ ja namalile cenata. Nekoj od ministrite na zav~era{nata sednica rekol deka ako policijata gi natepala protestantite od „Svetlina“, Avstrijcite mo`ebi }e dadele i 300 milioni evra.

22 Ama, ako Nikola Popovski pred eden mesec ne izleze{e so procenkata deka 100 milioni se najmnogu {to mo`e da dobieme, mo`ebi }e ponudea i 400 milioni! Koj treba sega da dobie pove}e }otek? Bidej}i gra|anite na Skopje ve}e gubat nervi od blokadite, ovie od „Svetlina“ kaj i da e, nekoj }e gi natepa. Ama koj }e go natepa Nikola? Ministerot za finansii ne treba nikoj da go tepa. Toj e otepan so golem problem. [to da pravi sega so ekstra 125 milioni evra koi ne smeta{e deka }e gi dobie. Nemoj slu~ajno da mu tekne da investira vo ne{to, da poraboti nekoj, da se svrti nekoja pari~ka. Ne daj bo`e. ]e gi ~eka slednite pregovori so MMF. Tie }e mu ka`at da si gi stavi parite vo ~ekmexe. 3. Direktorot na Fondot za zdravstvo vo vremeto na Qub~o Vojo Mihajlovski dobi ~etiri godini zatvor. Firmite koi ostvarile ekstra profit vrz osnova na naduvani ceni treba da vratat 4 milioni evra vo Fondot. Qub~o pred izvesno vreme prizna: „VMRO krade{e, ama ima{e i za narodot“. Koga Vojo be{e direktor na Fondot bolnicite i aptekite bea polni so se i se{to, pove}eto od toa ne im treba{e, ama lekovi barem ima{e. Ovie sega ne ostavija ni za lek. 4. Ivan Anastasovski e eden od trojcata pratenici {to od SDSM premina vo novata partija na Tito Petkovski. Nema {to tuka sega da se xvaka jazik za ideologija, sprotiv- staveni koncepti, reformi, razvoj... ^ovekot si e realen i racionalen. Za da ne ni go tro{i vremeto si ja ka`a vistinskata pri~ina zo{to smenil partija. Re~e: „Sakam pak da bidam pratenik“. 5. Najbogatiot ov~ar vo Makedonija se vika Xemaili. Nemu dr`avata mu isplatila 700.000 evra za 1.000 ovci. Edna ovca vredi 700 evra. Javniot pravobranitel ne reagira{e na cenata na ovcite. Toj reagira{e za cenata na pre`iveanite Prilep~ani od Karpalak. Koga osnovniot sud vo Bitola za pretrpen strav i du{evna bolka donese odluka tie da se ot{tetat so po 3.500 evra, javniot pravobranitel re~e deka toa e skapo i ja poni{ti odlukata. Ovcite na Xemaili izgleda bile so zlatno runo. Vo mitologijata Argonautite se tie {to go barale zlatnoto runo za da si go dobijat kralstvoto nazad. Vo makedonskata sovremena prikazna, Argonautite se Arnauti, kralstvo si imaat, a zlatnoto runo samo im doa|a.

23 6. Antonio Milo{oski od VMRO-DPMNE go povika liderot na SDSM Vlado Bu~kovski kone~no da go ka`e datumot na izborite. Re~e deka taka }e se olabavele partiite, mediumite i firmite. [to go u~ele Milo{oski tolku godini vo Germanija? Javno da ka`e deka i firmite u~estvuvaat vo izborite. Kako tie }e se olabavat? Koga }e im ka`at partiite a gi prefrlat parite na smetka.

PARLAMENTARKI PROCENTUALKI 25 mart 2006

• Makedonija e malo ~udo na Balkanot. Sekoe ~udo za tri dena.

1. @enite – prateni~ki vo Sobranieto potpi{aa amandman so koj vo zakonot za izbor na pratenici baraat `enska kvota. Na sekoja izborna lista da ima po edna `ena me|u prvite tri kandidati. A zo{to da nema tri `eni me|u prvite trojca? @enite parlamentarki sami si se poni`uvaat. Kako `eni ne se sposobni zaradi svoite kvaliteti da bidat politi~arki, tuku mora so kvoti da gi vnesuvaat. Vo Sobranieto ima 25 `eni prateni~ki. Toa prili~no silna parlamentarna grupa. Ama do sega nitu edna{ ne im teknalo ne da pokrenat re{avawe na va`ni `enski problemi, tuku tie ni stav nemaat ka`ano, ako vooo{to go imaat? Se pobunija li koga ima{e obidi porodilnoto boleduvawe da se skusi na tri meseci. Ili koga se limitira{e platata za `enite na porodilno boleduvawe. Mu postavija li prateni~ko pra{awe na ministerot zo{to platite za rodilkite docnat i do {est meseci? Ne vidovme deka nekoja dama od Parlamentot se stavi vo odbrana na `enskite prava na {iva~kite {to se bezo~no eksploatirani niz cela dr`ava? Urgiraa li kaj svoite lideri da im go za{titat glasa~koto pravo na `enite Albanki Nim im e biten procentot. Ne im se bitni `enskite prava. Tie im se samo pokritie vo borbata za privilegiite {to im gi nudi vlasta. Ako mo`e parlamentarkite – procentualki da si se penzioniraat so 25 godini sta`, a {iva~kite neka umiraat na ma{ini ako uspeat da stignat do 65 godini. 2. DUI vleguva vo nova faza. Zavr{i so fazata na stabilizacija. Sega najavuva senzibilizacija. Potpretsedatelot na DUI Gzim

24 Ostreni izjavi deka „za pretstojnite parlamentarni izbori DUI }e izleze so programa vo koja glavno mesto }e zazeme senzibilizacijata na `enata ~ij bra~en sopatnik e vo stranstvo“. Zna~i dodeka ma`ite im rabotat vo [vicarska i Wema~ka, partiskite aktivisti }e im rabotat na `enite. Kako }e gi senzi- biliziraat? Prvo }e im gi simnat {amiite i mantilite. 3. I Bu~kovski ima{e nekolku revolucionerni istapi vo Brisel. Na generalniot sekretar na NATO Jap de Hop [efer mu re~e: „Republika Makedonija e malo ~udo na Balkanot i da ja nema{e }e treba{e da bide izmisleno zaradi stabilnosta na regionot“. [to mu rekol [efer na Bu~ko? Sekoe ~udo za tri dena. 4. [efer inspiriran od izjavata na Bu~kovski mu pora~al deka NATO o~ekuva narednite parlamentarni izbori vo Makedonija da bidat „110 procenti fer i demokratski“. Ete dobra pri~ina od zatvor da se pu{ti Amdi Bajram koj bara da se kandidira za pratenik. I toj garantira{e 102,3 nasto deka izborite se fer i demokratski. Ovie izbori }e bidat 7,7 procenti podemokratski od vremeto koga Amdi Bajram ne be{e vo zatvor. 5. Srbite mu se nalutija na Bu~kovski oti rekol deka o~ekuva Kosovo da bide nezavisno do krajot na godinata. Edna nedela pred toa Bu~ko predvide i uspe{en referendum za nezavisnost na Crna Gora. Zo{to se nerviraat Srbite? Nie ne se nervirame oti tie go pla}aat Jovan da raboti protiv na{ata dr`ava. Neka se napijat sok „Antistres“ da ubije bes“. Nie ne se nervirame ni koga ni reklamiraat na srpski bez da ne udostojat so sinhronizacija na makedonski. Si pieme sok. A bogami i kafe. „I miris i ukus“. Me interesira na{to. Dali koga Kosovo }e stane nezavisno Srbite }e najdat nekoj lokalen kriminalec da go postavat vo Pe}kata patrijar{ija i }e go finansiraat, ili }e ni go zemat Jovan. 6. Liderot na VMRO-DPMNE vo TV emisija be{e pra{an dali spie raat. Toj odgovori: „Da. Mirno spijam oti imam obezbeduvawe“. Toa zna~i deka site funkcioneri {to imaat obezbeduvawe spijat mirno. Kade e sega Kondarko da vikne pres konferencija i da pra{a: Vo koj stan mirno spie Gruevski? 7. Na edna od mnogute televizii na koi gleda~i se javuvaat na `e{ki linii i so SMS poraki pred nekoja ve~er ode{e vakva poraka: „Ako mo`e voditelkata da mi objasni za {to e emisijava“. Ete u{te eden prilog kon tezata deka vo Makedonija na televizija ne se pojavil samo toj {to ne sakal.

25 KONZULAREN MAZOHIZAM 1 april 2006

• Ura, }e si ja vidam ku}ata na Si En En

1. Po~naa pregovorite so EU za olesnuvawe na vizniot re`im. Za po~etok viza najlesno }e dobivaat makedonskite nau~nici. Vo idnina pred konzulatite nema da se igra oro. Nau~nicite }e branat doktorati pred konzularnite slu`benici. Makedonskite nau~nici se spasija. ]e mo`at polesno da dojdat do vizi za EU. Sledni vo nizata za olesnuvawe se makedonskite kosmonauti. 2. Neka probaat Bu~ko i Ilinka pred sekoe patuvawe da ja pominat istata procedura za vadewe viza, kako {to treba da ja pomineme nie. Neka spakuvaat vo edna papka zdravstveni kni{ki, sini kartoni, M1, M2 obrasci, pokani i garantni pisma deka }e se vratat vo zemjata i na istoto rabotno mesto, bankarski smetki, dokaz deka tie {to gi kanat mo`at toa da si go dozvolat, razni polisi za osigu- ruvawe... Ako treba i oro neka zaigraat, koj broj ~evli nosat neka prijavat. I na kraj – da platat so svoi pari za vizite. Na samiot po~etok na pregovorite za olesnuvawe na vizniot re`im so EU MNR izleze so ostar stav. Rekoa deka ova {to ni go pravat strancite so vizite e konzularen sadizam. Dojdoa od EU na pregovorite i prvo pra{aa: Kade vi se novite paso{i? I {to im odgovorija na{ive? Aj dosta so takvi sadisti~ki pra{awa. Paso{ite }e bidat, ama imame problem. I {to im odgovorija od EU? Koga }e go re{ite problemot }e dojdeme pak da vi olesnime. Taka e ve}e najmalku 10 godini. EU gi dava postojano istite zada~i – sigurni paso{i, seriozna grani~na kontrola i dogovori za readmisija, a Vladata postojano bara olesnuvawe i ne si ja zavr{uva doma{nata zada~a. Ne }e da e konzularen sadizam od nivna strana. Ova e konzularen mazohizam od na{a strana. 3. Bidej}i nema da patuvame vo stranstvo oti nemame vizi, a i da ni gi dadat nemame pari da gi platime, }e si sedime doma. ]e le`ime na kau~ i }e u`ivame vo ubavinite na tatkovinata. Kako? Nema da gledame niz prozorec oti taka gletkata ne e ubava. ]e si gledame televizija. ]e vrtime na Si-En-En. Tamu }e se vrti reklama za Makedonija. Otkako }e pomine kampawata na Si En En, Makedonija }e ja preplavat turisti od celiot svet.

26 Nie imame iskustvo so turisti~ka naezda po reklamirawe na Si- En-En. Koga vo 1999 godina go vidovme Blace na televizija, vo Makedonija nagrnaa 360.000 turisti. I toa samo od Kosovo. Toga{ za 300.000 gosti ne plativme ni{to. Sega pla}ame 300.000 evra. Taka e toa vo svetskite TV mre`i. Prvo te reklamiraat za xabe, a posle mora{ da im plati{. Ima{e edna kletva vo Bosna za vreme na gra|anskata vojna. Da dade Gospod da ti ja ima ku}ata na Si-En-En. 4. Kone~no go donesoa izborniot zakonik. VMRO-DPMNE se izbori da ima partiski vojnici vo izbira~kite odbori. Po zatvoraweto na glasa~kite mesta tie }e gi brojat glasovite. Za partiite mnogu se va`ni bira~ite. Ama pova`ni im se broja~ite. Opozicijata ne mo`e{e da se dogovori koja e najgolema partija, pa VMRO-DPMNE pobara da se imenuva. Gruevski bara{e da bide proglasen kako opozicija so zakon. I dodeka ne vleze vo zakon, ne se vra}a{e vo Sobranieto. Ne{to vo potsvesta na Gruevski mu {epkalo deka ne e podgotven za vladeewe. Zatoa saka da bide za{titen so zakon kako opozicija. Ne ja menuvajte opozicijata. Menuvajte go zakonot. 5. Bu~kovski navesti deka izborite }e bidat na 5 juli. Toa e sreda. Treba da se proglasi za neraboten den. Toa ne e golem problem. Od 1 juli polovina Makedonija }e odi na odmor. Drugata polovina ionaka ne raboti i vo rabotni denovi. 6. Od diplomatski, vladini i partiski izvori potkrepeni so soznanija od razuznava~ki slu`bi ekskluzivno doznavame deka pregovorite za ~lenstvo na Makedonija vo EU }e po~nat vo 10 ~asot. Sega se raboti na detalite. Se utvrduva koj den, mesec i godina.

]E REFORMA 8 april 2006

• Nikola Gruevski baral poddr{ka od Angela Merkel. Da go odlo`i svetskoto prvenstvo vo fudbal za po izborite

1. Ministerot za zdravstvo Vlado Dimov veli deka `ali {to se sfatilo deka celta e da se izbegne sobraniska rasprava po inteepelacija za negovata rabota so stavawe na to~kata na krajot na dnevniot red na sobraniskata sednica. Nameto da `ali mo`el da pomogne da ne se sfati taka. Trebalo samo da se pojavi na sednica.

27 Ama toj bil prezafaten so podgotovkite za proslava na Denot na zdravstvoto. „Vakvite tolkuvawa se obid za svrtuvawe na vnimanieto od reformite koi gi pravime i koi se od zaedni~ki interes“, re~e Dimov. Dimov e ~ovek – reforma. I toj vodi smetka za zaedni~kiot interes. Zatoa od site dva kompjuterski tomografa ne raboti nitu eden. Zatoa za snimawe na mamograf `enite ~ekaat najmalku tri meseci. Zatoa vo {ok sobite na Dr`avna nema kalium hlorid, pa za 100 denari mo`e da im zapre srceto na operiranite. Zatoa pa|aat tavani vrz pacienti i im se kr{at rebra vo ambulantnite vozila... Zatoa ne sekoga{ ima citostatici za decata bolni od rak. Ako toa zlobnicite ne sakaat da go sfatat kako reforma, toga{ Dimov ima u{te za falewe. Reforma e i toa {to namesto na petti sekoj mesec, sega lekovite za so recept vo dr`avnite apteki doa|aat okolu desetti i turkanicite od redicite ne zavr{uvaat vo aptekite, tuku ima opa{ki i na ulica. [to bil tolku zafaten Dimov denta koga treba{e da se rasprava za negovata interpelacija? Se podgotvuval za denot na zdravstvoto. Treba{e da se poka`e na nekolku mesta. I da raska`e {to }e napravi. Oti sekoja negova re~enica po~nuva so „]e“. ]e kupime ambulantni vozila, }e vovedeme elektronski recepti, }e primenuvame strategija za zdravstvoto, }e le~ime po medicina bazirana na dokazi, }e doneseme nova pozitivna lista i taa }e ima najdobri lekovi. Negovata reforma zapo~nuva so „]e“ i tamu i zavr{uva. Vo idno neopredeleno vreme. Dimov ne e ~ovek – reforma kako {to se pretstavuva. Toj e ~ovek – }e reforma. 2. Prateni~kata Nata{a Bikovska za da se prefrli na rabota od Berovo vo Skopje i da osigura mesto i za ma`ot i mu izmisli alibi na ministerot Dimov. A {to e pak idejata za prateni~ki mandat. Da }ari{ {to mo`e{ pove}e dodeka ti se mo`e. Ne znae{ dali glasa~ite }e bidat tolku glupavi za pak da te izberat. Osven ako ne moraat da te glasaat zatoa {to kako `ensko mora da si kvota na izbira~kta lista. 3. Liderot na VMRO-DPMNE be{e vo Germanija i na Angela Merkel i podari vino. Baral poddr{ka od nea. Koga ve}e ne mo`e da go natera Bu~ko da ne gi dr`i izborite srede leto, toga{ barem Merkel da go odlo`i svetskoto prvenstvo vo fudbal. 4. Portparolot na SDSM N.K. zav~era ja kritikuva{e S.T od A.K. deka skandalozno se proglasila za nenadle`na za imotnata sostojba na majkata na N.G. od VMRO-DPMNE. Poradi toa SDSM }e bara razre{uvawe na S.T. koja me|u drugoto zema dr`avna plata duri od tri mesta.

28 Koj ja postavi S.T. za direktorka na Policiskata akademija? SDSM, ili VMRO-DPMNE. S.T stana direktorka na P.A. vo vremeto koga minister za vnatre{ni raboti be{e H.K. Toj ne be{e ~len na SDSM, ama be{e postaven kako doverliva li~nost na toga{niot premier B.C. Sega V.B, koj go nasledi B.C. i na premierskoto mesto i na liderskata pozicija vo SDSM ne ja priznava S.T. za svoj kadar. Naprotiv. Toj i za nea i za M.M. od istata A.K. veli deka rabotat kako po nalog na VMRO-DPMNE i N.G. More ostavete ne edna{ da `iveeme na raat i gonete se site vo P.M. 5. Branko re~e deka za granicata so Kosovo }e se razgovara so Belgrad. Bu~ko re~e deka }e se razgovara so Pri{tina. Imame sre}a {to ni Bu~ko ni Branko ne se nekoj faktor {to }e razgovara za granicata. Taa }e ni ja crta nekoj drug. 6. Sovetnicite na Skopje ne dale soglasnost da se zgolemat kaznite za zabraneto parkirawe. Toa }e bilo pregolem udar za xebot na gra|anite. Skopjani }e mo`at i natamu nepre~eno da parkiraat po trotoari, po spomenici, vo trevnici i na mesta rezervirani za invalidi. Zo{to so kaznite da se udira vrz xebot na voza~ite? Neka se udira direktno vrz pe{acite.

NARODNA HUNTA 15 april 2006

• Da patuva{e Ilinka so voz, }e imavme nova balkanska vojna

1. Vo dr`avava do sega nemalo takov konsenzus me|u pratenicite kako od pred dva dena koga Ustavniot sud im gi ukina privlegiite. O~ajni se. Aj {to ostanaa bez dnevnici pokraj platata, sega }e moraat i da se penzioniraat kako site normalni lu|e. Tolku se nalutija {to Slobodan ^a{ule gi povika kolegite na op{t {trajk. Ajde da go vidime i toa ~udo. Da izlezat pratenicite na ulica i da blokiraat soobra}aj. ]e nosat transparenti: „Ingilizova, nie te izbravme“. „Ingilizova – predavnik!“, „^epkaj mi ja dr`avata, ama ne mi ~epkaj vo xebot“, „Zo{to zakonite da va`at i za nas“ ... Nie }e si vlezeme vo Parlamentot i }e gi gledame od prozorcite. ]e si terame seir. Veni }e se~eme od `al za niv. ]e izbereme nekoj {to }e gi soslu{a barawata na nezadovolnite pratenici. Na{iot

29 pretstavnik treba da im veti deka ke storime se {to e vo na{a nadle`nost za za da im gi zadovolime barawata. Samo {to }e mora da se strpat oti ova se reformi za podobra idnina na idnite generacii. Pretsedatelot na Sobranieto Qup~o Jordanovski re~e deka odlukata na Ustavniot sud bila vo nasoka na „gradewe op{testvo na ednakvi stomaci“. Tuf, tuf, gladni }e ostanat. Premaleni i oslabeni }e {etaat po ulici. U{te da gi nateraat i patarina da pla}aat, }e se samoubijat od takov krpen `ivot. Tie ne se za ednakvi stomaci. Nau~eni se da si go gledaat samo svojot poln stomak. Da ne napravija ne{to za poslednive ~etiri godini za i nekoj drug osven niv da ima poln stomak. Se zakanija i deka nema da ja glasaat Dr`avnata izborna komisija. A be ovie ne se odnesuvaat kako narodni izbranici. Nie pred ~etiri godini sme izbrale narodna hunta. Samo neka prodol`at taka, pa pa posle neka ni pu{taat SMS poraki na denot na izborite za da izlezeme masovno na glasawe. 2. Ova {to na Ilinka i se slu~i da i docni avionot za Frankfurt, pa taa da ne stigne na vreme na ru~ek vo Brisel ima dlaboka politi~ka zadnina povrzana so izborite. Se se}avate deka liderot na VMRO- DPMNE Nikola Gruevski be{e kaj Angela Merkel vo Germanija i i podari vino?Aha... A taa mu veti poddr{ka? Aha... A avionot e na germanska kompanija. Aha... Ni{to ne e slu~ajno. Na odewe za Brisel preku Frankfurt nastrada germanskiot ambasador. Ne doznavme kako se vratila ministerkata. Izgleda ne i docnel avionot od Brisel za Frankfurt. Inaku, tamu }e nastrada{e i Angela Merkel. Zamislete si ja taa drskost pilotite na germanskata kompanija da ne i se javuvaat na ministerkata da i ka`at deka mora da gi otspijat propi{anite so zakon saati pred da ja vozat nea i u{te sto drugi patnici. „Alo, {efice, zboruva va{iot kapetan. Mo`e li da dremneme malku, ili Solana ve ~eka da ja vnesete Makedonija vo EU?“ Sre}a {to Ilinka nikoj seriozno ne ja sfa}a. Da ja sfa}aa, do sega na tolku zborewe za olesnuvawe na vizniot re`im, mo`ebi i }e ima{e nekakov rezultat. Kako da sfati{ seriozno nekoj {to rano nautro mu se javuva na germanskiot ambasador da mu se po`ali deka docni avion na privatna aviokompanija, pa makar i germanska. I {to o~ekuvala taa, kako iskusna diplomatka od ambasadorot? Da i ka`e deka i pokraj site napori ne uspeal da gi razbudi pilotite oti tie ne kr{at propisi bez razlika {to leta minister. Oti, vo krajna linija, agendata na ministerot ne e pova`na od bezbednosta na drugite 100 patnici vo avionot.

30 Dobro e i toa {to Ilinka ne patuva so voz. Vozovite na Balkanot docnat nepredvidlivo dolgo. Da se voze{e so voz i plus da ja sfa}aa seriozno, do sega }e predizvika{e nova balkanska vojna. 3. Bu~ko vo Strazbur pred pratenicite na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa se pofali: „Donesovme novo rabotno zakonodavstvo, go vovedovme edno{alterskiot sistem, ja startuvavme reformata na katastarot, smenivme mnogu drugi zakoni. Site ovie reformi se nepopularni za narednite izbori, no se va`ni za narednite generacii“. Zo{to edno{alterskiot sistem i reformata na katastarot se nepopularni pred izbori? Ne znam zo{to bi bile nepopularni ako se primenuvaat. Problemot e {to reformite ne se gledaat. Toa i vo Brisel go primetile. Zatoa i Solana taka nepopularno i se obratil na Ilinka. „Reformite se pova`ni od izborite“. 4. Zo{to Rada odamna nema dadeno izjava vo javnosta za evrointegraciite? Se povle~e otkako be{e objaveno deka do 2020 godina nema {ansi Makedonija da stane ~lenka na EU. Rada si se presmeta. Gi pu{ta drugite da davaat izjavi za EU. Mlada e. ]e gi fa}a na kondicija. Taa }e dava izjavi 2019. 5. Premierot v~era prv pat izjavi ne{to {to ja odrazuva realnosta. Re~e: „Makedonskata granica e hermeti~ki zatvorena“. To~no e. Nikoj ne mo`e da izleze nadvor.

MIRIZLIVA MI[KA 22 april 2006

• Pod pritisok na MMF cigarite }e poevtinat samo za tie {to pu{at pove}e od 10 godini i {to ne se postari od 40 godini

1. Ova so slu~ajot „Ba~ilo“ ve}e stanuva sme{no. Vladata se som- neva deka isplatata na 720.000 evra za zaginatite ovci e slu~aj na korupcija i organiziran kriminal. I premierot Vlado Bu~kovski v~e- ra re~e deka „imame slu~aj koj mirisa na korupcija i na organiziran kriminal“. [to mu mirisa na Bu~kovski? Koj potpi{uva nalog za isplata na 700 iljadi evra za zaginati ovci? Parite bea isplateni od Ministers- tvoto za odbrana. Minister be{e Bu~ko. [to mislel ministerot koga potpi{uval nalog za tolku pari? Deka nekoj }e odi na slu`ben pat!? Kako toga{ na ministerot ni{to ne mu mirisa{e?

31 Ama Bu~kovski ima opravdanie i za toa. V~era re~e deka „ne ni znael deka parite se simnati od na{ata smetka“. Zna~i taka. Se najde u{te eden vinovnik. Ne e samo pravobranitelkata, ne e ni sudijkata, tuku vinoven e i ~inovnikot {to gi gleda izvodite na smetkata, pa ne mu ka`al na ministerot kade mu oti{ol polovina buxet za odbranata na dr`avata. Neka visi Pedro! Po tolku godini na premierot ne{to mu zamirisalo i sega du{- ka naokolu koj mirisa. Prvo neka se mirisne pod mi{kite. 2. I Quben Paunovski na sud se brane{e deka ne znael {to pot- pi{uva. Izgleda deka vo Ministerstvoto za odbrana mnogu intenziv- no mirisa, pa ministrite se za{emetuvaat i ne gledaat {to potpi{u- vaat. 3. Toa {to ministerot za zemjodelstvo Sadula Duraku bil na pat vo Meksiko i za toa platil avionska karta od 8.000 evra i ne e nekoja vest za skandalizirawe. Minister e ~ovekot, sme mu ja glasale parti- jata, pobedile na izbori, patuva so biznis klasa i – toa ti e. Pogolema vest e {to Duraku vo Meksiko bil na nekakov me|una- roden forum za vodi. Toj be{e komandantot na U^K koj gi kontrolira- {e ventilite na Lipkovskoto Ezero letoto 2001 godina i go ostavi Kumanovo bez voda. Duraku moral da odi vo Meksiko. Oti na toj me|unaroden forum za vodi go pretstavuval svoeto iskustvo, {to e eksperimentalno pot- vrdeno i me|unarodno priznato. Predaval kako so edno zavrtuvawe na ventil da dr`i{ nekolku meseci bez voda cel grad. I posle gra|anite da pre`iveat i da ti pla}aat biznis klasa za da gi prenese{ ekspert- skite iskustva. 4. Nekolku meseci pred izbori, na SDSM & trebalo vesnik, pa re{i da go pravi na na{a smetka. So dr`avnata MIA }e ja prezemele „Nova Makedonija“. Mnogu bile zagri`eni za odr`uvaweto na bren- dot. Ako bea tolku zagri`eni imaa 15 godini {ansa da go spasat. Ne se zagri`ija koga nad 1000 lu|e ostanaa bez rabota, ama mnogu se pot- reseni oti noviot sopstvenik ne go odr`uval vesnikot kako {to mis- lat tie deka treba da se odr`uva. Kako mislat da prezemat ne{to {to nekoj ve}e go kupil. I toa na legalno raspi{an tender od niv. Vo 1945 godina takvoto prezemawe na privatna sopstvenost se vika{e rekvizicija. Samo {to partizanite izmisluvale pooriginal- ni pri~ini za toa. Zamislete na Bu~ko da mu tekne da vi vleguva po ku}ite i stano- vite? Mala partiska proverka. Ne vi e ~ista dnevnata, ne go odr`uva-

32 te domot, nie }e vi go zememe za odr`uvawe. Ili, da vi gi isprati rekvizicionite ekipi na partijata da vi yirkaat i vo spalnite sobi. Ela vamu! Zo{to ti ne ja odr`uva{ dovolno `ena ti? Daj nie da ti ja odr`uvame. 5. Bu~kovski bara pomo{ za izborite. I veli: „]e go kandidira- me Branko za pretsedatel i 2009 godina“. Toa e parafrazirawe na poz- natata Kirova re~enica: „Ne ostavajte me sam!“ 6. U{te edno predizborno iznenaduvawe. Cigarite }e poevti- nat. SDSM vide deka e zagrozen opstanokot na partijata. Ostanaa bez pu{a~i. [to sakaat sega? Namesto niv, nie evtino da popu{ime. Pu{a~ite molat da ne im se povtori sudbinata na ste~ajcite. Da ne se javi MMF so zakana deka }e si odi, pa Vladata da se popi{mani. ]e mora da nosi kompromisno re{enie. Cigarite }e poevtinat samo za tie {to pu{at pove}e od 10 godini i {to ne se postari od 40 godini. 7. Zo{to se razvede liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruev- ski? E kako zo{to? Koja `ena ne bi te ostavila, ako site stanovi gi prepi{e{ na ime na majka ti.

TELEFONSKI SOZNANIJA 29 april 2006

• Pod vlijanie na Nikola Popovski, Elena }e nosi `e{ki pantalon~iwa

1. Dali Bu~kovski deneska }e se slu{ne so premierot na Kosovo Agim ^eku? Mnogu sum zagri`en dali }e dojde na 5 maj. Oti v~era najavi deka popladneto }e se ~ujat po telefon i ostana samo na taa edna izjava. Popladneto ve}e bevme vo informativen mrak. Ne ~uvme dali se ~ule. Ne znaeme dali se na linija. Ubavo cela nedela na sekoi 15 minuti n# izvestuva{e do kade e rabotata so ^eku. Oti vo dr`ava- va najbiten nastan e dali }e dojde ili ne premier na me|unaroden pro- tektorat. 2. [vercot so cigari ve}e izgubi poenta kako predizborna tema. VMRO-DPMNE go obvinuva SDSM. SDSM ja obvinuva VMRO- DPMNE. VMRO-DPMNE ja obvinuva VMRO-Narodna. VMRO-Narod- na gi obvinuva SDSM i VMRO-DPMNE. Samo DUI i DPA ne se obvinuvaa me|u sebe. Tie si brkaat rabota. Kako po~naa eden na drug da poka`uvaat so prst, izleguva deka vo ovaa dr`ava ne {vercuval cigari samo toj {to ne probal.

33 Po site izjavi {to gi ~uvme poslednive desetina dena, sose onaa na Branko, se javi i ministerot za vnatre{ni raboti Qubomir Mihaj- lovski - Xango. Toj re~e deka taa tema ve}e mu e zdodevna i na takvi pra{awe ne saka da odgovara. [to ima da odgovara ministerot za vnatre{ni, koga ve}e odgo- vori Vladata. ]e gi poevtini cigarite. Protiv {vercot nema da se bori. ]e mu konkurira. 3. SDSM soop{ti deka „do{ol do soznanija deka vo narednite de- novi Institutot za demokratija, pod vodstvo na \or|i Ivanov, se pod- gotvuva da objavi rezultati od istra`uvawe na javno mislewe, najvero- jatno za potrebite na predizborniot marketing na VMRO-DPMNE“. Aj {to SDSM do{ol do soznanija, no nekoj partiski um smislil i obrazlo`enie zo{to ne & veruva na anketata. „Zatoa {to bratot na \or- |i Ivanov e uapsen i pritvoren pod somnenie za u~estvo vo organiziran kriminal i e del od multinacionalnata kriminalna grupa protiv koja se vodi najgolemiot sudski proces vo istorijata na Makedonija“. Kako ka- pak na s# doa|a u{te eden problesok na partiskiot um. Poradi sudskiot proces protiv brat mu, Ivanov „saka da im nanese {teta na ugledot i rejtingot na vladeja~kata partija“. [to sakal da ka`e avtorot so pos- lednava re~enica? Deka sudiite se del od vladeja~kata partija!? Koga vaka mu pravat na \or|i Ivanov, mo`ete da zamislite {to li }e mu pravat na brat mu. Potesnoto semejstvo podobro neka se ise- li, dodeka nekomu ne mu tekne da go prati na Goli Otok. Partiskata inkvizicija e nemilosrdna. Ako SDSM dojde do soznanija, }e ti nas- trada cela familija. Posle vakvi demokratski somnevawa na vladeja~kata partija, mo- `ete da si zamislite kolku }e ni bidat fer i demokratski izborite. 4. Partiite uspeaja i anketite za nivniot rejting da gi napravat lakrdija. Ako ne mo`e{ da gi kontrolira{ rezultatite, toga{ ocrni ja anketata, najdobro u{te pred da se pojavi. Ne ja sfa}am partiskata logika. Zo{to pla}aat ne{to vo koe nikoj ne veruva? Anketite glavno se telefonski. A vo Makedonija koga nekoj }e ti se javi na telefon, ne znae{ dali te slu{a Xango, kom{ijata ili CIA. Samrakot na anketite po~na telefonski. So anketata protiv re- ferendumot za teritorijalnata podelba i telefonskoto glasawe od Ministerstvoto za odbrana koga minister be{e Bu~kovski. 5. Liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski se pravi pogo- lem antikomunist i od Papata. Toj veli deka ne znae zo{to se slavi Prvi maj.

34 Ako ne znae, neka si ja pra{a Angela Merkel. I vo Germanija se slavi. 6. Bu~kovski prvo ja primi peja~kata Elena, a potoa zaka`a sed- nica na Vladata za da odobri 15.000 evra za „da ja pretstavi dostojno Makedonija na Evrovizija vo Atina“. Vo tie 15.000 evra treba da se najdat pari i za oblekata na peja~kata. Sega ministrite imaat seriozna zada~a. Bidej}i Elena imala nes- razmerni proporcii, }e mora da {ie ali{ta po merka {to }e gi dizaj- nira gr~ki kreator. Lo{o e ako MMF doznae i za ova. ]e se probie buxetot i pak }e ni se zakani deka }e si odi. Zatoa spas ponudil ministerot za finan- sii Nikola Popovski. Elena nema da nosi dolg fustan. ]e & skrojat `e{ki pantalon~iwa. Taka }e za{tedi na materijal. MMF }e bide zadovolen. A Grcite pak }e ni gi zemat parite. 7. Znaete koga }e se stopira izgradbata na spomenikot na koman- dant Struga? Koga izgubenata ruska podmornica {to go sledi signa- lot na Kosmofon }e ispliva na povr{inata pod mostot na Drim.

TERMINATOR KOALICIJA 6 maj 2006

• Milioni gleda~i niz svetot sedat pred televizor i so spakuvani kuferi ~ekaat da ja vidat Makedonija na Si En En

1. Pretsedatelot Branko Crvenkovski pak ima{e ne{to bitno da izjavi. I toa be{e mnogu itno, pa na vestite na „Kanal 5“ ni se javi preku satelitska vrska od Solun. Koga ja vidov dramati~nata najava mislev deka ili ne primile vo Evropska unija ili Solun definitivno stanal na{. Ni toa, ni toa. Branko od Solun ni ka`a deka Grcija 15 godini ne ucenuva za imeto. Pazi, stvarno... Branko ne spomena deka od tie petnaeset godini 11 godini toj e na vlast. Misle{e nam samite }e ni tekne. 2. Po intervencija na premierot Bu~kovski, dogovoreno e najitno da bidat izvr{eni dopolnitelni lekarski pregledi na vnukata na Goce Del~ev Katerina Trajkova Nurxieva za podobruvawe na nejzinata zdravstvena sostojba. Taka v~era javi MIA. Kaj kogo interveniral Bu~ko? Kaj Vlado Dimov? Siroma{kata gospo|a Nurxieva. Mora da bila mnogu o~ajna {tom od Bugarija do{la da se le~i kaj nas.

35 Bu~ko moral da fa}a vrski. Obi~en ~ovek ~eka i po {est meseci za da se pojavi na pregled. Sre}a {to gospo|ata e vnuka na Goce Del~ev pa fatila vrski kaj premierot. Inaku, za le~ewe kaj nas najsigurni se vrskite kaj Sveti Petar. 3. Ministerot Vlado Dimov kurtuli od interpelacija pravdaj}i se deka ima obvrski za Svetskiot den na zdravjeto. Toj den se pojavi vo Voena bolnica i go otvara{e noviot centar za dijaliza. Desetina dena podocna zdru`enieto na bubre`no bolni otkri deka centarot ne raboti. Tamu imalo pretstava. Na krevetite le`ele vraboteni vo bolnicata. Bolnite u{te gi dijaliziraat vo Struga, a vrabotenite glumele pacienti. Dimov nemal obvrski za Denot na zdravjeto. Toj go odbele`uval Denot na teatarot. 4. Ministerot za obrazovanie Mersim Polo`ani v~era vo Ostin, Teksas ja primi nagradata za Odli~nost vo informati~kata tehnologija. „Site 500 osnovni i sredni u~ili{ta, studentski domovi, fakulteti se povrzani so bez`i~na mre`a, i pove}e od 300 iljadi studenti i nastavnici imaat svoja elektronska po{ta“, se pofalil Polo`ani. Na po~etokot na ovaa akcija kru`e{e edna anegdota. Koga do{le Amerikancite vo edno selsko u~ili{te gi pra{ale nastavnicite zo{to im slu`at komjuterite. Tie im rekle: „Za matematika“. Kako za matematika, pra{ale Amerikancite, a ovie im odgovorile: E pa vaka. Deca, imate pet kompjuteri. Ako vi ukradat tri, kolku }e vi ostanat? Ubavo e toa {to imame internet vo u~ili{tata. Samo {to nemame greewe. A vo Radovi{ nemaat kompjuteri. Oti nemaat ni {kolo. 5. Si sedam jas uporno pred televizor i ja ~ekam reklamata na Si En En za Makedonija. Kojznae u{te kolku milioni vo svetot kako mene sedat pred televizor i ~ekaat da ja vidat Makedonija. Si vikaat: Kaj da odam na odmor letovo? Ne sakam Turcija, ne sakam Egipet, ne sakam Grcija, ne sakam Kipar, ne sakam Hrvatska, ne sakam Crna Gora... Sakam da ja vidam Makedonija, da gi spakuvam kuferite i pravec – Ohrid. Sezonata po~nuva i Hrvatska poka`uva prazni pla`i, ~isto more i stari gradovi. [to da im poka`eme nie: ^isti pla`i na koi nema bu~na muzika? Ezera i reki po koi ne plivaat plasti~ni {i{iwa? Ili, stari gradbi so aluminiumski prozorci, plasti~ni tendi i tezgi so najloni? Hravatska se reklamira so sloganot: Mediteranot, kako {to nekoga{ bil. A nie }e odime so sloganot: „Makedonija kako {to nikoga{ nema da ja bide“.

36 Nie sme itar narod. ]e gi ostavime da ~ekaat milionite gleda~i na Si En EN i }e gi dr`ime vo neizvesnost. ]e ja skokneme letnata sezona. ]e se reklamirame po ramkoven dogovor. Na Si En En }e gi pu{tame zimskite centri. Tri makedonski, eden albanski. 6. Za Prvi maj go gledav Doj~in Cvetanovski i negovite sindikalci oble~eni vo portokalovi maici. Isti bea kako Ju{~enko so negovata portokalova revolucija. Bojata na maicite ja uvezovme od Ukraina, svir~iwata od Srbija... Ne znaeme nie da pravime revolucija. 7. VMRO-DPMNE se pofali deka se slikale so [varceneger oti negov ~ovek }e im pomagal vo kampawata. Po dva dena i SDSM poka`a poka`a sliki so [varceneger. Zamislete izbornite rezultati da bidat takviza da moraat Bu~ko i Gruevski da formiraat vlada so {iroka koalicija. Kako }e gi vikame? Terminatori.

ROZOVA REZOLUCIJA 13 maj 2006

• Kolumbo bil ~len na SDSM i prva pridobivka mu bila otkrivaweto na Amerika

1. Vo pedesette dostignuvawa so koi SDSM }e se fali vo predizbornata kampawa zapi{ano e i priznavaweto pod ustavnoto ime od SAD. Mora i Bu{ da stanal ~len na SDSM {tom i toj im pomaga vo izbornata kampawa. Dodeka be{e `iv Boris Trajkovski ~esto se slu{aa po telefon so Bu{. Ne javija deka mu se javuval i na Branko. Ama SDSM ionaka Boris ne go smeta{e za pretsedatel, tuku za gra|anin. Otkade sega priznavaweto na SAD stana dostignuvawe na SDSM? @ivite ja pi{uvaat istorijata. 2. Ne e samo Bu{ ~len na SDSM. Sigurno i Kolumbo bil socijaldemokrat koga trgnal so edrenicite da go bara patot za Indija. Da ne ja prona{ol slu~ajno Amerika, nema{e da ima koj da ja priznae Makedonija pod ustavnoto ime vo vremeto na SDSM. SDSM tvrdi deka niven uspeh e i toa {to 114 zemji ja priznale Makedonija pod ustavnoto ime. Prvi bea Bugarija, Turcija, Slovenija i Hrvatska. Toa be{e vo vremeto na ekspertskata vlada na Kqusev.

37 Potoa ima{e takvi priznavawa i vo vremeto na VMRO-DPMNE i na {irokata koalicija. [to zna~i toa? Deka site tie bile SDSM. Zo{to SDSM site ovie priznavawa gi smeta za svoe dostig- nuvawe? Zatoa {to koga bila na vlast ne gi poni{tila. 3. Bauk kru`i niz Evropa. Baukot na Socijaldemokratskata mladina na Makedonija. Izdaden e proglas: „Dosta ni e od ~ekawe drugite da srabotat ne{to za nas. Dosta ni e od slu{awe kako dene{nata mladina na ja interesira ni{to osven zaludno tro{ewe na vremeto. Dosta ni e od nametnuvawe na misleweto deka na{ite vrsnici nadvor od zemjava se podobri. Socijaldemokratskata mladina zapo~nuva {iroka kampawa za olesnuvawe na vizniot re`im za mladite od Makedonija“. Vo edni drugi vremiwa ovoj proglas se vika{e: „Amerika i Engleska bi}e zemqa proleterska“. Mladite SDSM-ovci vo pet dena }e tropaat na vratite niz celata zemja za da baraat poddr{ka za olesnuvawe na vizniot re`im. ]e baraat potpisi od mladite. Neka ne tropaat na na{ite vrati. Neka tropaat na vratite na ambasadite. I neka ne gi baraat na{ite potpisi. Nie ve}e sto pati sme se potpi{ale na aplikaciite za viza. 4. Ministerkata Ilinka Mitreva za Denot na Evropa se pogodi vo Viena i tamu im ka`a deka „kaj nas znameto na EU se vee so ista gordost, kako vo Viena ili Madrid, a Odata na radosta budi isti ~uvstva kako vo Budmpe{ta ili Praga“. Da bev na 9 maj vo Viena i jas isto taka bi ka`al. Ama ne bev. Bev pred ogradata na avstriskata ambasada vo Skopje. Stoev gordo pred znameto na EU i molev boga ne{to da mi zasvirat za da mi pomine polesno ~ekaweto. Nie najgordo stoime pred znameto na EU koga ~ekame vizi. A u{te pogordi }e bideme v godina i koga }e poskapat vizite. ]e ni bide ~est namesto 35, da pla}ame 60 evra. Toa e dokaz za na{ata zgolemena kupovna mo}. Ete u{te edna pri~ina za falewe na SDSM. Zaboravija da ja smestat kako pedeset i prva pridobivka. Pokraj gordoto stoewe vo redicite za vizi, nam ne ni treba i Odata na radosta za da ni go podigne raspolo`enieto. Mo`at da ni pu{tat sekakva muzika. Oti, koga sme pred portite na EU, ako treba i oro }e zaigrame. 5. Zo{to VMRO-DPMNE ja smeni bojata i od crveno-crna premina vo portokalova? Zatoa {to ne mo`e da bide rozova. Ako odberea rozova boja, }e treba{e da si ja zemat Barbi da im bide maskota. A tie ve}e si imaat maskota. Nikola Gruevski.

38 APA[KA DEMOKRATIJA 20 maj 2006

• Pacientite se tolku bezobrazno bolni {to o~ekuvaat lekovi da ima ba{ toga{ koga im trebaat

1. Branko gi sobra pogolemite parlamentarni partii za da potpi{at deklaracija za fer i demokratski izbori. Se dogovorija deka na ovie izbori nema da kradat kako do sega i nema da ginat lu|e. [tom se slikaat za javno da ne ubedat nas i strancite deka sega }e bidat dobri, toa zna~i deka priznavaat oti do sega bile lo{i. Videte kolku ubavo dru{tvo bea sobrani. Se doka`ani borci za demokratija so mirni sredstva. Na ~elo so toj {to gi sobra. Istite lu|e ~ii partski vojnici 15 godini polnea glasa~ki kutii, kr{ea na izbira~kite mesta, pukaa so oru`je, pa duri i ubivaa... Sobir na apa{i za fer i demokratski izbori. Sega koga golemite partii rekoa deka }e igraat fer, ostanuva pra{aweto zo{to Branko ne gi sobra i pomalite partii za da potpi{at deklaracija? Zna~i li toa deka tie ne mora da bidat fer i demokratski kako golemite. Ili malite }e bidat alibi za beljite na golemite? 2. Malite sepak ne se tolku mali, oti imaat televizii. Vo Makedonija ima tri privatni nacionalni televizii ~ii{to gazdi se lideri na mali partii. Niv Branko ne gi vikna na potpi{uvawe deklaracija. Ne ni trebalo da gi vika, oti tie ionaka sekoj den {ibaat demokratija na vesti. Za treto mesto na listite na golemite. Fer i demokratski izbori so gazdi na televizii {to sakaat da ja osvojat vlasta!? Prikaski li raska`uvaat, ili vicovi ka`uvaat? 3. Amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi} im pora~a na liderite {to se sobraa so Branko deka izborite na 5 juli treba da gi napravat za ~ista petka. Gospo|ata Milovanovi} go po~na mandatot vo Makedonija na 1 septemvri minatata godina. Na po~etok na {kolskata godina. U~itelkata mol~e{e re~isi dve polugodija. Sega, koga se zaklu~uvaat ocenkite bara ~ista petka. Pred Milovanovi} vo Makedonija be{e Lorens Batler. So negovoto zaminuvawe za na{ite politi~ari zavr{i zabavi{teto. Dojde u~itelkata koja vo osnovno u~ili{te bara i doma{ni zada~i. Sega im zavr{uva prvoto oddelenie. U~itelkata izgleda mnogo strogo. Ne veruvam deka }e dava petki so protekcija. 4. Pak dojde sredina na mesecot i pak pred dr`avnite apteki se napravija opa{ki za lekovi na recept. Se e isto kako i minatite godini,

39 samo {to se bli`i izbornata kampawa, pa direktorkata na Gradski apteki „Skopje“ mora{e da dr`i pres konferencija. Ka`a deka lekovi – ima. I apelira{e do pacientite da ne digaat tenzii i da se strpat. Oti gi nema samo lekovite za srce, za astma, za tiroida i za {izofrenija. Normalno, takvi lekovi im trebaat na pacienti {to mo`at da se strpat. Koj mo`e da ~eka, neka ~eka. Koj ne mo`e – }e si odi. Kako mo`e da se re~e deka ima lekovi, ako gi ima samo dva dena vo mesecot? I tie dva dena treba da se ~eka vo red. Ovie pacienti vo Makedonija se tolku bezobrazno bolni {to o~ekuvaat lekovi da ima ba{ toga{ koga im trebaat. Od koga e vest za televizija i za vesnik deka vo apteka mo`e da se najdat i lekovi? Toa ti e isto kako nekoj pekar da se pofali deka vo pekarata ima leb. Samo {to za leb ne ni odvojuvaat sekoj mesec po devet otsto od platata, a za lekovi sakale – ne sakale, ni gi zemaat parite. [teta {to direktorkata ne dr`e{e pres konferencija pred da izleze kni{kata na SDSM za pedesette uspesi. Da znae{e Bu~ko deka vo aptekite dva dena mese~no ima i lekovi, toa }e go stave{e kako pedest i prvo dostignuvawe. 5. Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva prepora~a da ne se gleda filmot „Kodot na Da Vin~i“, oti bil poln so religiski nevistini. Vladicite velat deka ne go gledale filmot, ama ja ~itale knigata. Ne ka`aa dali smee i drugite da ja ~itaat knigata, ili dovolno e toa {to tie ja pro~itale.

DVE JAJCA 27 maj 2006

• Farbam koli za da farbam narod

1. Mi treba vetuvawe od Bu~ko. Aj mo`e deneska i mene ne{to }e mi veti. Kaj stigne deli vetuvawa. Na ste~ajcite, ama samo na tie {to se siroma{ni, im veti po 4.000 denari. Na penzionerite im veti zgolemuvawe na penziite za 10 otsto. Na postarite od 65 godini im veti besplatni lekovi. Na Qube Bo{kovski mu veti pari za advokat. Na Hrvatite im veti mesto vo ustavot. Na stranski investitori im veti evtini placovi. Na Elena i veti fustan za Evrovizija. Na fubalerite im veti deka }e im donese mlad fudbaler od stranstvo. Duri i na Qub~o mu veti deka }e mu pomogne da go donesat ukinuvaweto na zloupotrebata na slu`benata dol`nost.

40 Lesno mu e na Bu~ko da vetuva koga si go ima Nikola Popovski. Znae deka toj nema ni{to da dade. 2. Si odi Bu~ko vo nekoe selo, vo ramkite na redovnite dr`avni~ki aktivnosti, voop{to ne razmisluva za kampawa bidej}i toa mu e zabraneto, i pome|u dva {uta na ko{ i presoblekuvawe od farmerki vo kostum, a potoa vo trenerki gi pra{uva selanite: Ti {to saka{? Jas sakam dva dekara zemja. – ]e dobie{! Ti {to saka{? Jas sakam traktor za da ja oram nivata. – ]e dobie{! Ti {to saka{? Da mi dade{ pari za krastavicite. – ]e dobie{! Ti {to saka{? Pari za tutunot i grozjeto. – ]e dobie{. Ti {to saka{? Jas sakam dve jajca. Bu~ko se za~udil, go proma{il ko{ot i go pra{al selanecot: Zo{to samo dve jajca? Za da mo`am da go kompletiram toa {to }e go dobijat drugite. 3. Kampawata u{te ne e po~nata. EU i SAD baraat fer i demokratski izbori. Sakaat da gi znaat predizbornite tro{oci i koj gi pla}a. Partiite u{te nemaat otvoreno smetki, a nagolemo tro{at za izbori. Bu~ko se pravda deka {eta po selata i gradovite i vetuva vo ramki na dr`avni~kite aktivnosti. A Gruevski veli deka site pro{etki i prezentacijata na programata mu se redovna partiska aktivnost. Ovie od VMRO-DPMNE zna~i redovno, koga }e pukne prolet si gi prefarbuvaat kombiwata. Godinava re{ile da im bidat porto- kalovi. Farbam koli za da farbam narod. 4. Emil Ili} i grupa sportisti od Skopje v~era trgnaa so tr~awe kon Brisel. Celta im e da pominat 14 dr`avi i 11.000 kilometri za da pridonesat za priemot na Makedonija vo EU i vo NATO. ]e go komobiniraat pe{a~kiot, pliva~kiot i velosipedskiot maraton. Misijata na Evropskata unija vo Skopje ja pozdravi inicijativata na skopskite sportisti. Tie soop{tija deka „celta na pe{a~eweto e streme` da se naglasi va`nosta na sportot vo procesot na evro- integraciite, kako i preku sportot da se zacvrsti porakata na prijatelstvo i duhot na nade` pome|u site narodi vo Evropa“. Od sega Makedonija ja menuva taktikata za vlez vo Evropa. Voveduvame sportski pristap kon Evropa. Nema da ~ekame pred ambasadite. Nema da igrame ni oro. ]e odime pe{. I posle }e se zatr~ame. A ako ni dadat gr~ka viza mo`e i }e zaplivame. 5. Vo skopski ^air se odr`a protesten sobir na gra|anite. Tamu nevino zaginaa tri deca zastrelani vo banditska pretsrelka vo internet kafe, pa lu|eto izlegoa da protestiraat pod mototo „Ka`i mu ‚Ne’ na oru`jeto“

41 Koj vo Makedonija mu vika{e „Da“ na oru`jeto? Po vojnata vo 2001 godina bea organizirani dve akcii za sobirawe na oru`jeto. Koj na sobirnite punktovi nose{e muzejski eksponati i im se potsmeva{e na akciite? Gi gledav na televizija ogor~enite gra|ani. Luti i se na policijata. Pra{uvaat: Kade e da ne za{titi? Velea deka policijata im gi pla{i decata. Baraa da ne patrolira po nivnite maala. Ne sakaa policiski stanici vo nivna blizina. I koga policajcite odea da patroliraat moraa da odat vo pridru`ba na OBSE i Proksima. @alosno e {to treba{e deca da zaginat za da sfatat deka `ivotot im zavisi od banditi. Neka i se lutat na policijata. Ama treba da si se lutat i na sebe. Oti mol~e{kum go trpea terorot.

EVRO OVULACIJA 3 juni 2006

• Za tatkovinata so Tito – napred vo 100 ~ekori

1. Site se iznenadeni od nivoto na raspravata na kandidatite za pratenici. Aj {to se iznenadeni, tuku se i zgrozeni. Posle 15 godini izborni kampawa sega gi otkrivaat deka bile palja~ovci. I nemale za kogo da glasaat. Tuf, tuf, tuf... Nebare imiwata na listite se novi. Tuku daj neka po~ne Svetskoto prvenstvo da ne kurtuli. Toa e edinstvenata vistinska konkurencija na zdodevnite i glupavi izborni kampawi i predizborni misii. Sre}a {to fudbalot }e se dava samo na MTV. Da ode{e po privatnite televizii Stojmenov i Yingo sigurno }e gi komentiraa natprevarite, a Velija na traktor }e istr~uva{e mesto repriza na golovite. Vaka, na MTV }e i ostane samo so kajron da ne potse}a deka imame izborna kampawa. Prerodba vo 100 ~ekori. Makedonija napred, ne nazad, Idnina namesto sudbina. Silno i ~esno. Kakvi im se sloganite, mo`eme da gi predvidime kakvi }e ni bidat slednite ~etiri godini. Isti kako prethodnite 15. Za tatkovinata so Tito – napred vo 100 ~ekori. 2. Ne mu e lesno na albanskoto glasa~ko telo. Minatata nedela gra|anite protestiraa niz ^air so mototo: „Ne“ za oru`jeto! Ovaa nedela na prateni~ka lista dobija bra}a po oru`je. Agim Krasni}i i Komandant Leka. Izleguva deka polesno e da mu se ka`e „Ne“ na oru`jeto, otkolku na niv. Zatoa {to se silni. Koristat oru`je.

42 Ministerot za vnatre{ni raboti Qubomir Mihajlovski – Xango neodamna izjavi deka policijata ne go apsi Leka zatoa {to u{te ne se sozdadeni uslovi za toa. ]e go ~eka da stane pratenik. ]e go apsi pred blagajna. Koga }e dojde da si ja podigne prateni~kata dnevnica. Agim Krasni}i i da ne stane pratenik, mo`e da bide minister. Koga mo`e{e Sadula Duraku, kako komandant Ventiqi od Lipkovo da stane minister za zemjodelie zatoa {to go dr`e{e Kumkanovo tri meseci bez voda, Krasni}i e pe~en za minister za odbrana. Zatoa {to gi znae strate{kite to~ki za napad na Skopje po NATO standardi. Duri i ako dojde i do rekonstrukcija, Krasni}i }e se spasi. Go biva i za minister za pravda. Zatoa {to uspe{no ja izbegnuva pravdata. 3. Krasni}i e bolen i ne doa|a na ro~i{ta vo skopskiot sud. Sudot ne mo`e da go osudi Krasni}i vo otsustvo. Istiot sud mo`e{e vo otsustvo, vo skratena postapka da osudi novinarka na VEST na ~etiri meseci zatvor uslovno. Ja li`e{e. Na{ata novinarka ne `ivee vo Kondovo. Ne nosi oru`je. I ne e na prateni~ka lista. 4. Izborite mo`ebi i }e bidat ~ista petka. Zatoa {to taka baraat strancite. Ama zatoa pak predizborieto ni e haos i anarhija. Se rasprodava dr`avno zemji{te za xabe, se gradat divogradbi, inspekcijata ne pominuva i ne kaznuva, se vrabotuva na golemo vo dr`avna administracija, se tro{at dr`avni pari za partiski promocii, na kafeanxiite ne im teknalo na letnite terasi da im dignat i potkrovje... dozvoleno. Vo predizborieto vo Makedonija va`i samo zakonot za vrzuvawe remeni i vozewe so zapaleni svetla. Drugo se e dozvoleno. Da im dademe na siluva~ite da ne siluvaat na ulica, na bandidite da ne ubivaat i na „alfite“ na Xango da ne branat so tepawe. I tie se glasa~ko telo. I niv nekoj mora da im se dodvori. 5. Premierot e cini~en optimist. „Pro{iruvaweto na EU e problem na Evropa, a ne na{„, veli toj po povod odlukata na zemjite na EU da go zaprat privremeno procesot na pro{iruvawe. Bu~ko objasnuva deka Makedonija so svoite uspesi }e gi primora prijatelite vo Brisel da go prekinat odmorot od pro{iruvaweto. ^uvaj se Evropo. Nema da mo`e{ da i oddolee{ na Makedonija. Tolku }e bideme uspe{ni {to }e te zamorime. 6. Gradona~alnikot na Resen Dimitar Buzlevski }e pravi hotelski kompleks vo Ote{evo. ]e dojdat Portugalci, }e platat 60 denari za kvadrat zemji{te pokraj Prespanskoto ezero i }e izgradat hotel so 6 yvezdi~ki. Buzlevski prodol`uva da „ovulira“. Site imaat hoteli so pet yvezdi~ki, a toj }e ima {est. [estata }e ja dobie koga „i sonceto }e stane yvezda“.

43 QUB^OVIOT SON 10 juni 2006

• Ura, pak }e se gradi prugata kon Bugarija i patot preku Babuna

1. Mo`ete li da zamislite kolku e nesre}en Nikola Popovski? Go gleda Bu~ko kako se rasfrla so vetuvawa za pari i ne mo`e da poveruva. Site pari {to makotrpno gi sobira{e kako minister za finansii sega liderot }e mu gi spiska vo kampawa za eden mesec. A Bu~ko dava, li dava... Na penzioneri, na ste~ajci, na lozari, na muzi~ari, na vojska, na advokatite na Qube, pa duri i na tat-ovci... Prodava zemji{te, deli stanovi... Daj da odime da mu pobarame ne{to dodeka u{te e raspol`en da dava. Ne znam koj pobaral ne{to, a ne dobil vetuvawe deka }e dobie. Komunizam i renesansa. Sekomu spored potrebite. Edinstvenata nade` na Nikola Popovski e deka mo`ebi Bu~ko la`e. Pa na kraj nema da dade ni{to. Ako pobedi, ba{ mu e gajle {to vetuval. Ako izgubi, }e ima opravduvawe zo{to ne dava. 2. Premierot zanesen so dare`livosta, pome|u dve vetuvawa i tri daruvawa, se sretna so bugarskiot premier Stani{ev. Bugarinot go na~eka vo dobro predizborno raspolo`enie, pa si pobara i za sebe. Ilinden da go slavat zaedni~ki dvete dr`avi. Bu~ko se zbuni, zaboravi deka Stani{ev ne mu e glasa~ i nabrzina mu veti i nemu. Kaj oti{le tolku pari za predizborni vetuvawa, neka odi i eden dr`aven praznik. Posle Branko se obide da go spasi. Pa re~e deka premierot `ali za lo{ata formulacija. Demek, ostavi go, ionaka nikoj seriozno ne go sfa}a. Ama ima koj e seriozen. Qub~o Georgievski. Toj e voodu{even od idejata na Bu~ko i Stani{ev. Dolgogodi{niot son na Qub~o go ostvaruva SDSM. Branko go {eta{e bugarskiot car na Plao{nik, a Bu~ko }e mu go slavi Ilindenskoto preobra`ensko vostanie. 3. Bu~kovski najavi izgradba na avtopat kon Bugarija. Sigurno }e pominuva pokraj prugata {to ja izgradi Branko. [teta. Jas pak mislev deka u{te edna{ }e go gradat patot Veles – Prilep preku Babuna. 4. Dr`avnata izborna komisija veli deka ne im mo`e ni{to na partiite koi pred oficijalnoto po~nuvawe na izbornata kampawa nagolemo tro{at pari za kampawa. Velat, imalo dupka vo zakonot. Me|unarodnata zaednica e pozainteresirana za fer i demo- kratski izbori od vnatre{nite igra~i. Evropskata unija i SAD velat da napravime izbori za petka, a nie im velime: „Ne mo`eme, imame

44 dupka vo zakonot“. Po~na kampawa pred vreme, se tro{at pari nagolemo, partiite ne gi imaat prijaveno smetkite i na kraj }e se falat deka sme imale fer i demokratski izbori. [to mislat? Deka Evropa toa ne go gleda? Ili deka kako {to nie imame dupka vo zakonot, tie po 5 juli }e imaat dupka vo pomneweto!? Kako {to predvreme izvadija pari i VMRO-DPMNE i SDSM, ne bilo dupka vo pra{awe. Vre}ata nemala dno. 5. Pred izbori, pokraj pari se delat i vrabotuvawa vo dr`avnata administracija. Pred ~etiri godini primaa VMRO-DPMNE i DPA, sega primaat SDSM i DUI. Ne znam samo u{te kolku lu|e mo`e da primat na dr`avni jasli. Ima li mesto za site? Na kraj }e mora da dojde nekoj da ja kupi Makedonija i da gi izbrka site od rabota kako od privatna firma. Razlikata vo vrabotuvawata od pred ~etiri godini i ovie sega se {to SDSM ne smee da mu ka`e „Ne“ na DUI. Pa na site konkursi mora da se primaat Albanci. Makedoncite podnesuvaat dokumenti, ama xabe im e. Za niv pove}e nema mesto za dr`avna slu`ba. Vo nekoja normalna dr`ava ova {to sega se slu~uva so konkursite bi se narekuvalo – diskriminacija. Ama kaj nas diskriminacijata ima drug zbor. Taa se vika „soodvetna i pravi~na zastapenost“. 6. Vremeto e mnogu studeno za ovoj period na godinata. Znaete li zo{to? Za da se sozdadat site uslovi za skandinavski izbori.

VASKO DE BUZLE 17 juni 2006

• Liberaldemokratite imaat mnogu odgovorna zada~a da ja so~uvaat makedonskata tradicija. Da bidat kodo{i

1. Si kupiv nov fri`ider. Se nadevam deka Bu~ko }e najde vreme da dojde sve~eno da go otvori. Nema smisla pri tolku aktivnosti pred izborite sam da otvoram fri`ider i toa da ostane nezabele`ano kako dostignuvawe na SDSM i zna~aen ~ekor vo evroatlantskite integracii. Fri`iderot e barem konkreten predmet. Ne e faza kako {to e lopatata za vtorata faza vo izgradbata na „Matka“. I ne e proekt za hotel za {est yvezdi~ki, kako hotelite vo Ote{evo {to }e se otvorat vo 2010. Ova ~ove~e, go ima{ vo kujna, postoi. Ja pominalo fazata na vetuvawe. Kupen e... Ladi, vnatre sveti, tro{i struja... Samo treba da se otvori vratata i da se napolni.

45 2. Anxak sum go kupil, }e moram da go napolnam. Kako {to Vladata mora da obezbedi uslovi za fer i demokratski izbori , taka i jas }e mora da go polnam fri`iderot. Toa }e bide prviot od 100-te ~ekori so koi Makedonija }e odi napred, a ne nazad. Uf... Gi izme{av sloganite. Koga od stranstvo ve}e epten jasno ni ka`uvaat deka izborite mora da bidat za ~ista petka i 110 otsto fer i demokratski, tie i }e bidat takvi. Ama kampawata u{te pred po~etokot se poka`a deka }e bide niska. Temite se istite, izvrteni se po sto pati, a bogami i lu|eto. Gi smenija boite i ve}e nema {to da smenat. Duri i so zakon si dadoa {ansa i koga se izbrani vo Sobranie, za pari legalno da mo`at da smenat partija. Taka {to – tie se lu|eto, tie se temite. Kako podgreana sarma. Toa mo`ebi i ne e tolku lo{o. Nie kako glasa~i }e imame mo`nost kompletno da gi demistificirame. I da ne sme gi zapoznale poslednive 15 godini, sega }e gi zapoznaeme. Pa so sebap mo`ebi so ovie izbori }e izlezeme od tranzicija i 2010 }e dobieme novi lica. 3. Odvaj ja ~ekam 2010 godina. Za da gi pre~ekam prvite turisti vo novite hoteli vo Ote{evo. Premierot na promocijata na proektot za turisti~kiot kompleks se se}ava{e na Kulata na razdelbite vo Lisabon, od kade {to trgnuvale Vasko de Gama i portugalskite moreplovci. Koga Vasko de Gama otkrival novi krai{ta Portugalcite bile kolonizatori. Sega nie im pla}ame za da ne koloniziraat. Im go dadovme bregot na Prespa za evro kvadrat. Noviot Vasko de Gama go otkri Ote{evo. Stigna kaj gradona~alnikot na Resen Dimitar Buzlevski. Toj vo znak na blagodarnost i kako „simboli~en most na makedonskoto i portugalskoto prijatelstvo“, kako {to re~e Bu~ko, }e se prekrsti. ]e se vika Vasko de Buzle. Staroto Ote{evo sega se uriva. Treba ~isto da im se dade na Portugalcite. Pokraj skapoto zemji{te da ne mora da tro{at pari i za urivawe. Premierot, gradona~alnikot i ministrite se slikaa pokraj proektot i go ostavija Ote{evo. Do slednite izborni aktivnosti. Kamen temelnik }e se stava koga }e bide kampawata za lokalni izbori. Pak da se izbere Vasko de Buzle. A 2010 kandidatite za pratenici }e {etaat toples po pla`ite zaedno so novite turisti. [teta {to fantazijata im se ograni~i samo na hotel so {est yvezdi~ki. Zo{to ne stavija kamen temelnik na golema `elezni~ka stanica vo Resen? Tamu }e pominuva vozot na koridorot 10 na prugata od Albanija do Bugarija.

46 Kako }e stignuvaat stranskite bogati turisti? Zo{to ne stavija kamen temelnik i na me|unarodniot aerodrom vo Bitola? Ako ni{to drugo, barem na „komitite“ vo prepukuvawata so „~kembarite“ na sportskite natprevari }e im go ukinea ona „Bitola nema aerodrom“. Za uteha }e im ostane samo „Seks so Bitol~anki“. 4. Liberaldemokratite na Penov se seriozna karika vo sistemot na Koalicijata „Za Makedonija“. Portrparolot Emil Kirijas re~e deka zaedno so liderot Penov }e odat vo Berlin i vo centralata na „Transparensi interne{nl“ }e ja prijavat pretsedatelkata na „Transparentnost Makedonija“ Gabriela Koneva oti taa ja pofalila programata na VMRO-DPMNE. I da odat. Se gleda deka Kirijas vo MNR, kade {to e dr`aven sekretar i Penov kako lider na partija imaat mnogu rabota. I imaat {to da ka`at. Bu~ko na liberalnite demokrati im dal mnogu odgovorna zada~a vo koalicijata. Da ja so~uvaat makedonskata tradicija. Da bidat kodo{i. 5. Go gledav na nekoja televizija portparolot na {tabot na VMRO- DPMNE Antonio Milo{oski. Zboruva{e za nekoj rasipan medicinski aparat. Matematikata mu be{e deka za popravka na aparatot trebaat 200.000 evra. Nov aparat ~ini 800.000 evra. Zna~i, rezimira{e Milo{oski, {tetata e milion evra. I tri od karti... Daj si raka neka bide milionipol. 6. Zo{to platenata politi~ka programa se dava po polno}? Zatoa {to i taa, kako i porno filmovite mora da bide zabraneta za pomladi od 18 godini. Vlijae na moralot i psiholo{kiot razvoj na decata.

DE@UREN DISPE^ER 1 juli 2006

• 40 otsto od glasa~ite spremni za EU

1. Amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi} mo`e da bide sre}na. Deneska celi 5 minuti nemalo nekoj incident. A bogami i evropskiot pretstavnik Ervan Fuere mo`e slednite polovina ~as da odmori, otkako gi pofali liderite na albanskite partii deka vo posledno vreme ne izvadile pi{toli. Prvo mi be{e `al za gospo|ata Milovanovi} i za gospodinot Fuere {to po `e{tinata moraa da gi {etaat albanskite sela i da im uka`uvaat na lokalnite voda~i deka e podobro za niv da go ostavat oru`jeto. Ama posle si rekov: [to pak da gi `alam? Tie sami si gi sozdadoa ovie albanski lideri, sami neka si se spravuvaat so nivnite belji.

47 Znaeja koj digna vostanie vo 2001 godina, a sega ne znaat koj pukal vo Ra{~e. Ajde de. Neka si go viknat pak Piter Fejt da gi sobue ~evlite i da si se napie ~aj. Toj }e im ka`e koj pukal. I neka ne ja vikaat policijata. Oti ovaa me|ualbanska bitka i taka nema nikakva vrska so Makedonija. Neli i Ali Ahmeti re~e deka „incidentite se lo{i za Albancite, no i za finalniot status na Kosovo“. Ni lu|eto na Ali Ahmeti, ni lu|eto na Arben Xaferi ne sme gi videle deka veat makedonski znamiwa. I koga protestiraat za ~ovekovi prava i koga se tepaat so pi{toli me|u sebe, vo sekoja prilika si go veat albanskoto zname zaedno so znamiwata na SAD i EU. Kade e Makedonija vo nivnata prikazna? Ja nema. Makedonija e kolateralna {teta!? Zatoa i nema zo{to nie da se zanimavame so niv. SAD i EU neka si gi skrotat monstrumite {to sami si gi sozdadoa. 2. Do sega vo stranskata prikazna za Makedonija, Makedoncite bea lo{ite, a Albancite bea dobrite. Sega, koga prv pat svetot ne mo`e{e da zami`i pred lo{otijata na albanskite lideri, Make- doncite ispu{tija prilika da se poka`at vo navistina dobro svetlo. Od Albancite nau~ija deka vlasta se osvojuva so kala{nikov, pa pobrzaa i tie da izvadat oru`je. Samo namesto da pukaat vo planina, preminaa vo urbana gerila. Pukaa vo centar na Skopje, pred supermarketot {to e najgolemata stranska investicija na Branko. Vidoa deka tepa~kata me|u Albancite privle~e vnimanie kaj ambasadorite, pa i tie kako qubomorni deca pobrzaa da se izborat za vnimanie. Isto kako }erka mi koga se bori za vnimanie pokraj pomaloto brat~e. Samo {to taa ima tri godini, a toj devet meseci. [tom zapla~at vedna{ nekoj vozrasen mora da gi sedne v skut. Taka i VMRO-DPMNE i SDSM najdoa siguren na~in da sednat vo skutot na ambasadorite na EU i SAD. Gi pu{tija podmladocite da lepat plakati i da pukaat. Kakva idnina mo`ete da im predvidite na dvete najgolemi partii koga nivnite podmladoci lepat plakati vooru`eni so kala{nikovi? Nie treba da poveruvame deka tie pukale vo ime na slobodata i demokratijata. A ne deka tolku ja sakaat vlasta {to se podgotveni i oru`je da izvadat. 3. Za {to se stepaa? Za plakati na koi se smeat facite na nivnite lideri. Se slikale kako nekoj da ne gi videl poslednive petnaeset godini. A sega koga }e gi vidi obeseni na bilbord, vedna{ }e re{i da glasa za niv. Tie si mislat deka nekoj mnogu saka da gi gleda. I deka ne samo {to ka`uvaat mnogu bitni i to~ni raboti po mitinzite, tuku se i mnogu ubavi za slikawe.

48 4. Na nekolku denovi pred izborite, za prv pat brojot na neopredelenite ne samo {to ne se namaluva, tuku i raste. Nad 40 otsto od izbira~ite ne znaat za kogo bi glasale. Ete solidna kriti~na masa za EU i NATO. Barem tie 40 otsto neka ne bidat usloveni od me|unarodnata zaednica. Onie {to lepat plakati i {etaat so karavani, a povremeno i pukaat, pa i tie {to samo pukaat, neka si sedat so svoite lideri doma i zaneseno neka gi slu{aat kako eden den }e gi vnesat vo EU i NATO. Ostanatite 40 otsto neka vlezat direktno. Samo treba da vnimavaat koga }e trgnat za EU da ne bide toa so xamboto pred koe{to se slikal Gruevski za reklami po vesnicite. Oti ako avionot go vozi Bu~ko, a Gruevski go parkira, toa im e jaka sigurnost deka }e stignat tamu kade {to naumile. 5. Pred nekoj den Hidrometorolo{kata uprava be{e so isklu~eni telefoni. Govorniot aparat vele{e deka „pretplatnikot e privremeno isklu~en“. Toa vo prevod zna~i deka ne platile. Vladata ne im prefrlila pari. I toa podolgo vreme. Ne e ubavo koga meteorolozite }e ostanat bez telefon. Kako }e javat deka doa|a nevreme? Pred nekolku meseci, na pretsedatelot Branko Crvenkovski mu podarija mini merna meteorolo{ka stanica. Ionaka nema mnogu rabota, mo`e toj da ni ka`uva kakvo }e bide vremeto. Sekoj den Kabinetot }e ispra}a soop{tenie so prognoza za vremeto. Pretsedatelot }e biden de`uren sinopti~ar.

FALA MAMO 8 juli 2006

• Evropa denes. Ne utre. Oti utre e raboten den

1. Ni albanskite izbira~i ne se ve}e toa {to bea. Kade se onie 102 otsto izleznost vo lipkovskiot kraj za pretsedatelskite izbori 1999 godina? Ili, ona masovno izleguvawe na glasawe za da se izbere Branko za pretsedatel? Ambasadorite go namalija odzivot vo albanskite sredini. Bea strate{ki rasporedeni. Gi ispokr{ija xipovite za da se iska~at po selata za da ne dozvolat polnewe na kutiite. Gledaa kako se glasa i – odzivot padna. Ja uni{tija tradicijata za koja na lokalnite izbori zboruva{e Ali Ahmeti. Da odi eden i da glasa za cela familija. Ili

49 nesopirlivata potreba za demokratija koga borci za ~ovekovi prava so oru`je gi kradea liv~iwata i gi kr{ea kutiite. Diplomatskiot kor organizira{e fer i demokratski izbori. U{te im se ~udam na umot zo{to na Amerikancite i na EU im e pova`no od Makedonija da napravat stabilna i mirna dr`ava, otkolku {to toa im e va`no na albanskite politi~ari. Sega u{te i zadovolno velat deka Makedonija poka`ala politi~ka zrelost. Pa duri i ni ~estitaat. Zo{to sami na sebe ne si ~estitaat? Da ne izleze deka se samobendisani? Ili, imaat u{te rabota? Doprva treba da sostavuvaat vlada. 2. So ovie izbori Makedonija treba{e da poka`e deka ima kapacitet za vlez vo Evropa. Soodvetno na evropskata orientacija, vistinskiot izbor na 5 juli go napravija tie {to toj den otidoa na {oping vo Solun. Otidoa napred, a ne nazad, kako {to im pora~a Bu~ko. Oti imaat sila za golemi ~ekori, kako {to vele{e Gruevski. Ne e mal ~ekor da dobie{ gr~ka viza. Iako ne tolku golem kolku za da dobie{ slovene~ka. Go poslu{aa i Tito, pa i silno i ~esno trgnaa da se podgotvat za pristoen `ivot vo „Ikea“ i Kosmos. Nekoja obleki~ka vo „Zara“ i nekoi salfetki i ~ini~iwa za da ne se usrami{ koga }e ti dojdat gosti. Oti i pred gosti „treba da se ostane ~ovek“, {to bi rekla Lile. Na vlez od Grcija vo Makedonija te ~eka „idnina, namesto sudbina“. Taka veli Qub~o, ama nego go nema na preminot. Na karpata nad grani~niot terminal visi Radmila [e}erinska i se smee zaedno so manekenkite na Kosmofon i Mobimak {to te povikuvaat na roaming so niv. Rada povikuva na evrointegracija. Ama nie nemame vreme da ja ~ekame nea da ne povede kon Evropa. Nie sme za evrointegracija denes. Ne utre. Oti utre e raboten den. 3. Liljana Popovska na mitingot na DOM vo Ohrid gi povika glasa~ite da „ne glasaat za malite partii koi }e im gi potro{at glasovite“. [to li gi la`ea agenciite za ispituvawe na javnoto mislewe vo predizbornite anketi. Tie na site im velea deka mnogu }e dobijat. Site si mislea deka se kojznae kolkavi partii. Bez 8 – 9 mandati i~ muabet ne pravea. Zatoa i suetno odbivaa da koaliciraat me|u sebe. Zatoa petnaeset godini vo Makedonija nikako ne mo`e da se formira treta opcija. Celo vreme morame da birame me|u dve. I sega, vo nedostig na treta opcija, pobedi reformirana, vtora opcija. 4. Liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski vo svoeto pobedni~ko obra}awe do nacijata im se zablagodari na tie {to glasaa za nego, no i na tie {to ne glasaa. Im se zablagodari i na najbliskite sorabotnici i na mediumite. Im se zablagodari i na strancite.

50 Ja zaboravi najva`nata li~nost. Majka mu. Samo nea ne i se zablagodari. A taa be{e klu~nata figura vo predizbornata trka. Da ne be{e majka mu, SDSM nema{e da ima kampawa. Da nema{e kampawa, SDSM mo`ebi i nema{e da gi izgubi izborite. 5. Gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski se zakani deka }e ja otka`e organizacijata na Evropskoto prvenstvo vo rakomet za `eni vo 2008 godina, ako naskoro ne se najdat 12 milioni evra za izgradba na sportskata sala. Kolku milioni evra se potro{eni za poslednata kampawa? Od koi smetki se plateni site onie minuti po televiziite, xinovski plakati i bilbordi, peja~i, pesni i razni ~uda.? Aj da vidime dali premierot Gruevski za po~etok }e gi poka`e na uvid partiskite smetki za kampawata. Ili, nema nikoj da mu gi bara. Oti i SDSM vo kampawata trgna so partisko saldo – nula. So edna sala Skopje mo`e da bide doma}in na evropski nastan i Evropa da ja donese vo Makedonija. Za `al, partiite potro{ija pove}e pari da ne la`at deka tie }e ne odnesat vo Evropa.

VERNA KURVA 15 juli 2006

• Podr`’ mi go kopilevo da & se iznasmeam na kopiqarkata

1. DUI mora da vleze vo Vladata oti ima osvoeno najmnogu glasovi. Taka veli Ali Ahmeti. Taka veli i Ervan Fuere. Ako e spored toa koj osvoil najmnogu glasovi toga{ VMRO- DPMNE treba da koalicira so SDSM. E, ama ne bilo taka. Fuere re~e deka Vladata mora da go odrazuva multietni~kiot karakter na dr`avata i rezultatite od izborite. DUI ima osvoeno najmnogu glasovi, ama kaj Albancite. Zna~i, kaj Makedoncite pobedila VMRO-DPMNE, a kaj Albancite pobedila DUI. [tom e taka zo{to voop{to pravime zaedni~ki izbori? Makedoncite neka si pravat edni, Albancite neka si pravat drugi izbori. Toga{ barem na Makedoncite nema da im velat deka izborite ne im bile regularni. A Albancite neka si polnat kutii, neka si glasaat i za mrtvite i za `enite i za tie {to im se vo stranstvo, pa i tradicionalno neka pukaat ako sakaat. Pretstavnikot na EU Ervan Fuere pobrza u{te prviot den da ka`e deka vo koalicijata treba da vleze partijata {to osvoila najgolem broj glasovi od glasa~ite {to go pretstavuvaat malcinstvoto vo zemjata.

51 Kade go ima toa vo Evropa? Neka ni poka`e Fuere od kade da go prepi{eme ova iskustvo. Dali od Francija, dali od Velika Britanija, dali od [panija, dali od Grcija, dali od Estonija, dali od Irska... Nie tolku mnogu sakame vo EU, taka {to }e napravime isto kako {to tie pravat koalicii so partiite na malcinstvata vo nivnite zemji. 2. Koga dvete partii na malcinstvoto ne mo`e da se dogovorat, me|unarodnata zaednica promovira novo evropsko iskustvo. Vo vladata }e vlezat dvete. I DPA {to e po }efot na Gruevski i DUI {to e po }efot na Fuere. Taka {to kaj Albancite nema pobedni~ka i porazena partija. Xabe glasaa. I vo idnina ne mora da glasaat. Neka si se tepaat makedonskite partii, a za Albancite ne e va`no za koja partija }e glasaat, oti site }e vlezat vo vlasta. Makedoncite se borat za demokratija, a Albancite za ~ovekovi prava. 3. Aj {to DUI mora da bide povtorno na vlast, tuku tie pak imale spisok na barawa i uslovi. @iti se... A kakov spisok mo`e da izvadi DUI? Da ne imaat slu~ajno spisok na ekonomski merki? Ako ne im odi se po spisok, vedna{ pravat drug spisok. Koja banda vo koe selo }e se postavi. Najdobrite barawa se uslovuvaat so pu{ka. Ako DUI ne vleze vo vlasta tuka e pratenikot Sadula Duraku. Toj mo`e pak da odi da gi zatvori vetntilite na Lipkovskoto ezero. Samo {to vo ovoj sostav na Parlamentot }e ima pogolema konkurencija. Vo pratenikot na DPA, komandant Leka, a mo`ebi i vo Krasni}i. 4. Aj {to ovie od DUI mora da se na vlast, aj {to imaat i spisok, tuku i protiv aramii }e se borele. Ermira Mehmeti izjavi deka DUI vo novata Vlada }e se bori so organiziraniot kriminal. [to pravea poslednive ~etitri godini? Ne mo`ea da se borat protiv organiziraniot kriminal. Vlasta ne im dava{e. 5. Ernat Fejzulahu od DPA re~e deka „DUI e sostavena od banditi, ubijci, kriminalci i korumpirani funkcioneri.“ A vo negovata DPA najmalku dva mandata se sporni. Onoj na komandantot Leka i kondovskiot bandit Krasni}i. Podr`’mi go kopilevo da i se iznasmeam na kopiqarkata. 6. Velat deka VMRO-DPMNE mora da koalicira so DPA, zatoa {to i bila „tradicionalen partner“. Koja tradicija? Bile vo Vlada zaedno samo edna{. I toa so Qub~o i so Dosta. Vo toa VMRO koe be{e partner na DPA minister be{e i Boris Stojmenov. A toj sega e vo koalicija so Bu~ko. Zna~i DPA e tradicionalen partner i na SDSM.

52 Xaferi veli deka sakal da se obedini desnicata. Koja desnica? Onaa levata. So Tito i Yingo. Taka {to i DPA i DUI imaat opravduvawe zo{to ba{ tie mora da bidat vo vlasta. Ednite po tradicija dobile glasovi, a drugite neguvaat tradicija. Odat so toj {to mo`e da im dade. Kako i sekoja verna kurva. 7. Gruevski veli deka }e donese stranci za javen obvinitel, za MRTV, za Fond za zdravstvo, za carina... Makedonija ima sila. Sila za golemi ~ekori. Ama samo so lu|e od stranstvo. Zna~i sloganot na novata vlada }e bide „Makedonija ima stranci. Stranci za 100 ~ekori“.

ALFA ROMEO 22 juli 2006

• Menduh Ta~i so jato vo NATO

1. Ali Ahmeti ne se zakanuva. Toj ne saka da la`e. Iskreno si ka`a: „Ako DUI ne bide del od vlasta, odnosno ako ne se ispo~ituva voljata na mnozinstvoto, koe glasa{e za koalicijata DUI-PDP, idnata vlada }e ima problemi so albanskiot narod“. A koja vlada do sega nemala problem so Albancite? Makedonija po definicija e zemja vo koja „tie tamu imaat problem so Albancite“. Taka e toa kaj nas ve}e petnaeset godini. Ako nema problem so Albancite nema dr`ava. I za koe mnozinstvo zboruva Ahmeti? Pobednik na izborite ima eden. Toa e VMRO-DPMNE. Drugite se porazeni. Nekoj pominal podobro, nekoj polo{o. Ama pobednikot re{ava so kogo }e koalicira. Ako se po~ituva voljata na mnozinstvoto vo gra|anska dr`ava kakva {to e Makedonija, toga{ vo vlasta ne mora da bidat ni DUI ni DPA. SDSM ima osvoeno pove}e pratenici od niv. Ama nas uporno ne teraat da se odnesuvame kako dve plemiwa. I na{ite politi~ari toa bespogovorno go prifa}aat. Oti takvi poraki im ispra}a EU. Ambasadorot Ervan Fuere pet dena po izborite vo Tetovo re~e deka Vladata mora da go odrazuva multietni~kiot karakter na dr`avata i rezultatite od izborite, a vo razgovorite „da bide vklu~ena partijata {to dobila mnozinstvo od glasovite na Albancite“. Ako vo EU re{at da ne primat kako dve plemiwa, toga{ neka ne primat. Samo {to toga{ EU }e mora da gi menuva standardite.

53 2. Partiite na Albancite se problemati~ni. Ne mo`at da se snajdat ni so poraz ni so pobeda. Zatoa, vo sekoj slu~aj im se nao|a oru`jeto. Koj i da izleze pobednik od ovie izbori – DUI ili DPA, Makedoncite isto }e gi ~ini. 3. Ahmeti samo po~ove~ki go ka`a istoto {to dve dena pred nego za „Dnevnik“ go izjavi vicepremierot Musa Xaferi. Toj re~e: „Ako krajnata cel na idniot mandatar Nikola Gruevski e da ne se po~ituvaat na{ite glasa~i, odnosno izbornite rezultati na koalicijata DUI i PDP i nie da ne bideme del od idnata vladina koalicija, mo`ni se protesti, bunt, kala{nikovi... Kade e sega evropskiot ambasador Fuere da ka`e ne{to za ovaa izjava? Ili toa {to go zboruva DUI e vistinskiot izraz na multietni~kiot karakter na dr`avata spored standardite na EU? Da dade{e vakva izjava politi~ar od makedonska partija do sega }e imavme sankcii pred bombardirawe. 4. Ne treba da se ~udime zo{to Fuere ne dava nikakva izjava po zakanite na DUI? Zatoa {to toj se me{a vo makedonskite raboti. Ne se me{a vo albanskite. 5. Za razlika od evropeecot Fuere, amerikankata Xilijan Milovanovi} mudro mol~i. Taa obi~no ka`uva komandi. A poslednata komanda e: „Ako nekoja partija re{i da ne se priklu~i ili ne bide pokaneta vo idnata vladina koalicija, o~ekuvame taa da igra pozitivna i konstruktivna uloga kako partija vo opozicija. O~ekuvame slednata vlada da gi isklu~i kako ministri ili visoki oficijalni lica site onie za koi se imaat soznanija deka se vklu~eni vo korupcija ili kriminalni aktivnosti, ili onie koi gi steknale svoite mandati kako pratenici preku zastra{uvawe ili drugi oblici na zloupotreba na izborniot proces“. Jasno li e? Ako ne e Milovanovi} }e treba u{te da gi nacrta koi se i imiwata da im gi napi{e. Ako Menduh Ta~i, koj e na crnata lista za vlez vo SAD navistina stane minister za odbrana, mnogu }e bide interesno kako }e pregovara so NATO. I kade? I koga Makedonija }e vleze vo NATO? Menduh Ta~i nema da bide sam. Vo NATO }e vleze so jato. Vo parlamentarnata delegacija za sorabotka so NATO }e bidat Leka i Krasni}i. 6. Portparolkata na DUI Ermira Mehmeti re~e deka odlukata na Vrhovniot sud za preglasuvawe treba da se poni{ti oti „sudstvoto ne e reformirano“.

54 Koj gi spre~euva{e ~etiri godini da go reformiraat sudstvoto? Plus na po~etokot imaa i svoj minister za pravda. Darli{ta li se vika{e? Ako ni{to drugo, barem mo`ea na sudiite da im se zakanat so oru`je i }e gi reformira efikasno i po kusa postapka. 7. Pak se stepale Alfi i Romi. Dva pati vo mnogu kus period ima serizoni problemi me|u specojalnata policiska edinica Alfi i Romite. Edna{ vo Skopje, a sega i vo Gostivar. Vo idnina ne treba da se zboruva za sudir me|u Alfi i Romi. Policijata gradi nov odnos so gra|anite. Toa se vika Alfa Romeo. 8. Vo VMRO-NP ne ubeduvaat deka se pravi svetski zagovor za da se diskreditira Qub~o georgievski. Nekoi pro~itaa deka ova so bugarskoto dr`avjanstvo na porane{niot premier bilo bugarsko- amerikansko scenario za poddr{ka na Gruevski. Nemaat popametna rabota ni Bugarija ni Amerika, pa so Qub~o }e se zanimavaat Ba{ mi e gajle {to Qub~o ima stransko dr`avjanstvo, pa makar toa bilo i bugarsko. Sporno e {to se kandidiral za naroden pratenik so plan da se kandidira i za pretsedatel na dr`ava, a mene kako glasa~ ne me izvestil deka ima dvojno dr`avjanstvo. Qub~o i negovata partija na izborite odea so sloganot: Idnina, namesto sudbina. Ama ne ni ka`al deka za svojata idnina imal i plan „B“. A za na{ata idnina ne prepu{ta samo na sudbinata „A“. 9. Soprugata na porane{niot britanski ambasador Kristina Dikinson zemala makedonsko dr`avjanstvo. Sega }e ima makedonski paso{. Znae li da igra oro? Oti ako saka da patuva kako vistinska Makedonka, pred da zamine za Britanija }e mora i oro da igra pred konzulatot.

ME\UNARODNA SOLIDARNOST 29 juli 2006

• DUI ima dve opcii – da prifati da bide opozicija ili da gi ostavi kala{nikovite. I da se fati za zoqi

1. Kadrovoto oddelenie na VMRO-DPMNE ima kancelarija na Skopskiot aerodrom. Pre~ekuvaat avioni i brkaat stranci. [tom nekoj }e im se vidi popretstavitelen go zastanuvaat i go pra{uvaat: Da ne saka{ da bide{ vo novata vlada? Obvinitel, sovetnik, direktor na nekoj fond, bilo {to...

55 Gruevski vo izbornata kampawa ode{e so sloganot: Makedonija ima sila za golemi ~ekori. Ama ne ka`a deka nema tim za golemi ~ekori. 2. Strancite u{te vo predizbornata kampawa imaa glaven zbor. Ambasadorite prvo gi napravija izborite dovolno fer i demokratski za da gi priznaat rezultatite. Sega se trudat da obezbedat bezbedna koalicija. Novite pratenici se sobraa na 26 juli. Toa e godi{nina na Skopskiot zemjotres od 1963 godina. Pristignuva{e pomo{ od cel svet. Toga{ Skopje be{e proglasen za grad na me|unarodnata solidarnost. Na Gruevski vladata mu ja pravat stranci. Vo nea }e ima stranci. Ima simbolika vo toa {to Sobranieto se sobra na godi{ninata od zemjotresot. Makedonija }e dobie vlada na me|unarodnata solidarnost. 3. Sledniot pat koga Makedonija, ne daj bo`e }e dojde do derexe da zavisi od stranci, treba da se setime na Liban i Bejrut. Tamu dve nedeli ginat lu|e kako kolateralna {teta, a svetot gleda seir. EU i SAD se sretnaa vo Rim. Se slikaa i se dogovorija deka mo`ebi }e se dogovorat da pobaraat re{enie. 4. Gruevski v~era re~e deka DUI definitivno ne vleguva vo novata vladina koalicija. [teta. Ba{ zav~era Musa Xaferi objasni deka novinarite pogre{no go sfatile koga gi spomena kala{nikovite. Kako mo`e da se sfati nekoj {to kako borec za ~ovekovi prava slegol od planina vo vlada, osobeno ako go upotrebuva zborot kala{nikov. Ba{ mi e `al i za Teuta Arifi. Taa vo nedelata izjavi deka DUI ne prifa}a da bide vo opozicija. Sega ima dve opcii. Ili da prifati, ili da gi ostavi kala{nikovite. I da se fati za zoqa. 5. Liderot na DUI Ali Ahmeti im pi{a na SAD i na EU za da im objasni deka mora da bide vo vlada. Tie ne mu odgovorija. Na komandantot nema koj da mu pi{e. Ama zatoa toj si ima komandanti. Tie rekoa deka do{le vo Mala Re~ica da go pra{aat za zdravjeto. Se interesirale dali ja ima u{te dijagnozata od 2001 koga dojde od [vajcarija. 6. Za ovie ~etiri godini dodeka bea vo vlada, Ali Ahmeti i Musa Xaferi najmnogu ofajdija. Nau~ija makedonski. 7. Bugarija napravi skandal koga se zakani deka nema bezuslovno da ja poddr`uva Makedonija za EU i NATO ako prodol`i agresivno da se me{a vo istorijata i nacijata. Makedonija kako {to se me{a i vo sopstvenata istorija, naskoro }e ostane i bez geografija. Petnaeset godini edna nedela pred vtori avgust se otvara de`urnata tema: Ilinden ili ASNOM, Kru{evo ili Prohor P~inski.

56 Aman ve}e mi zdosadi. Kako ne se najde vlast {to }e ja re{i dilemata. Da gi slavi i dvata praznika. I ve}e da ne ja moli Srbija. ]e u~at decata deka imalo ASNOM, ama manastirot sega e vo stranstvo i gotova prikazna. Sekoja godina demek Makedonija bara, a Srbija ne dava. Ako ni{to drugo, samo Branko vo site svoi mandati sto pati se ima sretnato so srpskite premieri, pretsedateli i ministri. Duri i vo Wujork se sre}ava{e so niv. Ama nikoga{ ne se sretnal na deset dena pred vtori avgust. Znaeme {to }e se slu~i na 2 avgust. ]e pla~eme od Srbite zaradi ASNOM i }e im se lutime na Bugarite zaradi Ilinden. Nie navistina sme agresivni kon istorijata. Ama kon sopstvenata i vo sopstvenata dr`ava.

FIKS IDEJA 5 avgust 2006

• Me mrazi u~itelkata

1. Ni olesna. Rakovodstvoto na DUI sakalo da organizira masovni uli~ni protesti. Sega nie treba da sme sre}ni {to samo na ulica }e izlezat, a nema da odat vo planina. A zo{to da protestiraat? Zatoa {to ne znaeja da se iscenkaat za da vlezat vo vlada. Tie vikaat deka osvoile mnozinstvo glasovi kaj Albancite. Ama toa ne e dovolno da go osvojat i mandatarot. Mu spomenaa kala{nikovi i toj ne gi saka. Sega neka protestiraat. Protiv svoite umni glava. Pobedile, ama ne bile dovolno pametni da ja iskoristat pobedata. Musa Xaferi, koj se `ale{e deka ne bil dobro sfaten koga se zakanuva{e so kala{nikovi, sega }e ima dovolno vreme na mitinzite da im objasnuva na tie {to glasale za nego zo{to DUI ne e sposobna da vleze vo vlada. Velat deka ne gi sakal mandatarot. Za {to da gi saka? Za kala{nikovite? Toa ti e isto kako koga lo{ u~enik }e dobie edinica i doma se pravda: Me mrazi u~itelkata. 2. Za razlika od u~itelkata {to gi mrazi, demokratite od Mala Re~ica mnogu ja sakaat Makedonija. Ovaa qubov e uslovna. Ja sakaat samo ako se vo vlada. Zatoa sega velat deka ovaa situacija }e im dade za pravo da ja iskoristat zakonskata mo`nost pa da gi obedinat site op{tini vo koi gradona~alnicite se od DUI.

57 [to }e pravat? Slobodna teritorija? Dobro. Neka napravat. I neka im objasnat na gra|anite deka tamu }e moraat da pla}aat i struja i danoci. A bogami i patarini. Mnogu mi se bendisa opcijata deka DUI }e povikalo na gra|anska neposlu{nost. Deka do sega bea mnogu poslu{ni. Toa zna~i deka od sega }e pravat sprotivno na toa {to go pravele do sega koga bea poslu{ni. Kako neposlu{ni }e pla}aat danoci, struja, voda, patarini, }e vozat registrirani vozila i }e izdavaat fiskalni smetki. 3. Sega se o~ekuva evropskiot amabasador Fuere da se vklu~i vo odbrana na demokratskoto pravo na DUI za gra|anska neposlu{nost i protesti. Bidej}i Fuere be{e toj {to gi ohrabri deka mora da bidat vo vladata po sekoja cena, sega neka bide spremen ako treba da gi uriva barikadite niz zapadna Makedonija. Fuere }e treba da izdejstvuva prekin na blokadite okolu prvi vo mesecot. Zatoa {to pratenicite od DUI koi go bojkotiraat parlamentot, }e mora da dojdat vo Skopje za da si gi podignat platite i dnevnicite od Sobranieto. Nema smisla da vrtat preku Pletvar, kako {to im spremaat na dano~nite obvrznici {to gi glasaa i {to im ja obezbeduvaat platata. 4. Inspekcijata ja zatvorila tekstilnata fabrika od Bitola na sedum dena oti nemala dozvola da organizira treta smena. Da se slu~e{e pretepuvaweto na kamerman koj gi snimal robinkite kako odat vo treta smena otkako ja odrabotile prvata istiot den vo koja bilo normalna zemja, gazdata ve}e }e be{e vo zatvor. Gazdaricata na bitolskata konfekcija e Grkinka. Doa|a od Evropska unija. Neka prisluva da raboti nekogo vo Grcija na dr`aven praznik koj se sovpa|a so golem verski praznik pa da vidi kako }e pomine. Zo{to gr~kata gazdarica bi vodela smetka za pravata na makedonskite {iva~ki koga toa ne go pravat i doma{nite bo`em golemi biznismeni. Ene go pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori Venko Gligorov kako vo „Dnevnik“ se `ali oti „nerabotnicite mu barale cel odmor od 25 rabotni dena i ne ostavale prostor da odmaraat dobrite rabotnici“. Zatoa vo negovata firma bile „prinudeni da go namalat brojot na denovite za godi{en odmor“. Ne mu treba zakon. Toj si e zakon. Istiot toj biznismen se istakna koga se prave{e noviot zakon za rabotni odnosi. Negoviot Sojuz na stopanski komori predlaga{e porodilnoto da se namali na tri meseci, vrabotenite da se primaat na tri meseci probna rabota bez obvrska da im se dade plata i boleduvaweto da se pla}a samo dva dena.

58 Imeto na Venko Gligorov se vrti vo nekoi kombinacii za sostavot na novata vlada. Bi mo`el da bide odli~en izbor za nov minister za trud i socijala. Dodeka ministeruva nie site bi mo`ele po tri meseci da se izvrtime vo negovata firma da mu rabotime bez pari. Ama Nikola Gruevski ne saka da stava pogre{ni lu|e vo sektorite za koi o~igledno ne gi biva. Za Venko treba nov resor. Ministerstvo za za{tita na robovladetelite. Ako toa mesto ve}e go bara nekoj od koalicionite partneri, toga{ ne mu gine Ministerstvo za fiks idei. 5. Po 103 godini od Ilindenskoto vostanie Makedonija, sakale ili ne e vlezena vo nov vek. Nie sme svesni za novoto vreme, ama ne i vlasta {to ni ja organizira proslavata na Me~kin kamen sekoj 2 avgust. Aj {to ne mo`e da se dogovorat dali da odat na Pelince ili vo Kru{evo, tuku i koga }e se pojavat tamu, go slavat praznikot so jazik na drugo vreme. Novite generacii go razbiraat zna~eweto na Ilinden. No ne ja razbiraat proslavata so zabodeni znamiwa vo trevata i zdodevni govori. Zo{to bi oti{le na Me~kin kamen? Za da stoime zad ogradite i da gledame kako niz {palirot pominuvaat partiskite vojski? Ili mo`ebi da go slu{neme Branko? Da ne ima da ka`e ne{to {to ne ni ka`al poslednive petnaeset godini?

GLAS NA SVETLINATA 12 avgust 2006

• Zna~ajno sme naprednale vo redot za viza

1. Me|unarodnata zaednica v~era konstatira{e „zna~aen napre- dok“ na Makedonija vo razvojot na „stabilna i demokratska multietni~- ka dr`ava“ po povod petgodi{ninata od Ohridskiot dogovor. Soop{te- nieto e potpi{ano od pretstavnicite na SAD, EU, OBSE i NATO. Kako smeele ambasadorite da go izjavat ova? Mu se javija li na Ali Ahmeti da pobaraat dozvola? Oti toj insistira deka ima avtorsko pravo na Ohridskiot dogovor. Veli deka toa {to mandatarot Gruevski ne ja od- bira DUI za partner vo vlasta e „pogrebuvawe na Ohridskiot dogovor“. „Ne prifa}ame uloga na opozicija“, otkriva Ali Ahmeti. Kakvi prikazni za pravata na Albancite, za nepo~ituvawe na voljata na mno- zinstvoto glasa~i i zastoj na demokratskite procesi...Toj si ima li~en problem. Ne prifa}a da bide opozicija. Ednostavno, ne mo`e da se pomiri. I zatoa bara od „SAD, EU i NATO da se vme{aat i da inter- veniraat vo pregovorite za novata vlada“.

59 Od {to ne mo`e da se pomiri so sudbinata, misli deka e centar na svetot. I deka me|unarodnata zaednica nema popametna rabota od toa da se zanimava so nego. Vo 2002 godina go stavija vo vlasta. Nema belkim sekoi ~etiri godini da mu pomagaat so me|unarodna interven- cija. 2. Potpretsedatelot na DUI Rafiz Aliti za blokadite na uli- cite veli: „Znaeme deka go kr{ime zakonot, no toa ne e prv pat. Lu|e- to na VMRO-DPMNE prvi ne go po~ituvaa koga se bunea protiv pro- da`bata na ESM. No, sega se raboti za ne{to drugo i pozna~ajno, a toa e za{tita na glasot na 120.000 gra|ani“. Koga DUI be{e vo vlasta go obvinuva{e zdru`enieto „Glasot na svetlinata“ deka kr{i zakon. No, od tie blokadi lu|eto na Ali Ahmeti gi nau~ija strate{kite to~ki, kako so minimalen broj lu|e da napravat haos vo soobra}ajot. „Glasot na svetlinata“ go kr{e{e zakonot {to go donesoa SDSM i DUI. Tie go branea pravoto na 2 miliona korisnici na struja. Ama koga se vo pra{awe Albancite i kr{eweto zakon e legitimno pravo. Oti nivniot glas e posilen od svetlinata. Bidej}i i onaka ne pla}aat struja. 3. Noviot gazda na ESM – avstriskata EVN po~na da gi isklu~u- va nepla}a~ite. Otkrija deka dr`avnite institucii ne platile struja vo vrednost od 12 milioni evra. Nie kako dano~ni obvrznici sme im dale pari, me|u drugoto, da si platat i struja, a tie gi potro{ile. Otkako Avstrijcite gi isklu~ija i General{tabot na ARM i Mi- nisterstvoto za finansii i desetina u~ili{ta i kulturni ustanovi, drugiot den pobrzaa da si go platat dolgot. Toa e odli~na investicija. Prvo }e & plati{ na dr`avata 225 milioni evra za da go kupi{ monopolot za distribucija na struja. Po- toa dr`avata }e ti gi vrati parite nazad. 4. Poglavarot na MPC g.g. Stefan po obelodenuvaweto na skan- daloznata proda`ba na crkvata i manastirite vo Govrlevo na Cemen- tarnicata „Usje“ re~e deka e mnogu ubavo toa {to mediumite ja otkri- le celata rabota. U{te da ni ka`e{e: „Ubavo {to go otkrivte problemot. Sega sami da si go re{ite. Da saka{e MPC da go re{ava, nema{e ni da go prodade manastirot“. 5. Vo juli 1997 godina, Branko Crvenkovski kako toga{en premi- er i kako lider na SDSM na godi{nata konferencija na partijata sa- mokriti~ki pra{al dali situacijata vo Makedonija e navistina naj- te{ka vo Evropa. I samiot si odgovoril deka „kaj nas e nesporedlivo podobro otkolku vo Albanija, SR Jugoslavija i Bugarija“.

60 Zav~era Bugarite ni soop{tija deka od `al nema da ni gi napla}aat vizite {to mora da ni gi vovedat oti }e vlezat vo EU. Albanija gi ukina vizite oti godinava nejzinite pla`i se preplaveni so makedonski turisti. A SR Jugoslavija ne postoi, no Srbija prodade eden mobilen operator za milijarda i pol evra, nasproti na{ite 225 milioni za monopol za struja. Toa e istiot Branko koj vo 1997 godina be{e premier vo vtor mandat, potoa be{e lider na opozicija, pa pak premier, a sega e pret- sedatel na dr`avata i glavna li~nost vo SDSM okolu koja se vrtat site intrigi za noviot {ef na partijata. Koga }e ~ekame vo redot za besplatna bugarska viza }e imame vreme da razmislime za izborot {to go imame vo dr`avata. I neka ne me te{i me|unarodnata zaednica deka „zna~ajno sme naprednale“. To~- no e. Ponapred sme vo redot za viza.

VESELI CVETOVI 19 avgust 2006

• Najgolem predizvik za Gruevski i novite ministri e da ne se pretvorat vo Branko i Qub~o

1. Kratenkata G8 ja ozna~uva grupata na sedumte najbogati zemji plus Rusija. Kratenkata G14 se upotrebuva za grupata na ~etirinaesette najbogati i najsilni fudbalski klubovi vo Evropa. Kratenkata G2 }e bide oznaka na novata Vlada na Makedonija. Gradinka i gerijatrija. „Veseli cvetovi“ i „Panada“. Vo gradinkata voda~ na grupata e Gruevski so site deca {to malku porasnale dodeka toj be{e minister za finansii. Vo gerijatriskiot oddel glavniot zbor }e go imaat Mihajlo Manevski, Vera Rafajlovska i Qup~o Me{kov. Crvenkovski stana premier na 30 godini. Qub~o Georgievski stana potpretsedatel na pretsedatelot na 25 godini. I toa im be{e prvo vrabotuvawe. Taka {to Nikola za Branko i Qub~o e napredno dete zrelo za zabavi{te, oti na 29 godini ve}e ve`bal kako minister za trgovija i za finansii. Ova e nasledstvoto od vremeto na Kiro Gligorov. Gi trgna nastrana tie {to mo`ea da bidat popamentni od nego i si go zema Branko za da si go manipulira. Branko porasna i si zema svoi deca za da si gi manipulira. I taka stignavme do ova derexe. Petnaeset godini, celo vreme nie nekogo rasteme. Go porasnavme Branko do pretsedatel i sfativme deka kolku {to toj raste, Makedonija se smaluva.

61 2. Aj sega }e gi rasteme i decata na Gruevski. Kaj bile 15 godini, }e izdr`ime u{te ~etiri. Ako ministrite ni se vo gradinka, koi li }e im bidat zamenici? Ili vospita~kite, ili pomalata grupa. Vtoriot e{alon ve}e po~na da se ekipira. Novata vice- premierka Gabriela Konevska dobi }erka. Eve, jas ja nudam kako odli~no kadrovsko re{enie mojata triipolgodi{na }erka. Mo`e da mu bide zamenik na Antonio Milo{oski. Diplomatka. Ista e kako Ilinka. Mnogu saka da se vozi so avion, i hirovita e koga e vo pra{awe frizurata i garderobata. Koga }e odi vo stranstvo }e gi tera ambasadorite da i pravat prcli. Pomaliot sin ima samo 10 meseci, pa }e ja ~eka prvata rekonstrukcija. Ne e tolku ambiciozen. Dobar e za ministerstvoto za ekologija. Koga kaka, ne pravi nered. Si ja sobira kakata vo peleni. 3. Koga }e se pogledne dr`ubata „Veseli cvetovi“ ne zna~i deka pove}e go po~ituvam Mihajlo Manevski koj }e pravi reformi vo sudstvoto od vremeto na Milan Pan~evski, otkolku Mile Janakieski koj kako minister za transport kojznae dali se ka~il vo voz. Naprotiv. Mladosta i u~enosta na ovaa vlada se nejziniot najgolem adut. Ne mi e strav mene deka ministrite ne se porasnati. Problemot e dali }e bidat dorasnati. Ne treba da se o~ekuva mnogu od niv. Dovolno e da se zafatat so najgolemiot predizvik. Da ne se pretvorat vo Branko i Qub~o. 4. Vo site demokratski dr`avi na izbori se glasa ili za vlasta, ili za opozicijata. DUI be{e vo vlasta. Gra|anite glasaa za opozicijata i vlasta izgubi. Neka ne se pravat pobednici. Toa {to dobile pove}e albanski glasovi e neva`no za dr`avata i za demokratskiot proces. Ako tie insistiraat da si gi brojat samo svoite glasovi, toga{ jasno ka`uvaat deka se za dezintegracija na zemjata. Prikaznite za Evropa ne im dr`at. 5. Ervan Fuere otkako ja napravi beqata so logikata deka DUI treba da vleze vo vladata, sega gi hrabri da izdr`at vo opozicija. Ama ne gi hrabri dovolno da ne go kr{at zakonot. Evropskiot ambasador be{e vo ^air. Tamu gradona~alnikot na ^air izjavi deka namerno go donele zakonot za grb i zname na op{tinata bez da go po~ituvaat Badinterovoto mnozinstvo „za da vidat Makedoncite kako e da se vo malcinstvo“. Na toa Fuere mu re~e deka zakonite treba da se po~ituvaat. A ovoj mu odgovori „E ba{ nema da gi po~ituvame“.

62 I sega {to? Evropa mudro }e mol~i dodeka Albancite od DUI ne sozdadat institucii za da se odvojat. Ili }e ~ekaat da se javi Xilijan Milovanovi} za da glumat deka pratat akcija. 6. DUI se otka`a od blokadite na ulicite. Na{le i tie kogo da blokiraat. Nie ne se potresovme koga tie od planina vlegoa vo vlada i i go smenija likot na dr`avata, a ne pak sega {to nema da vlezat vo vlada.

REPUBLIKA VO PLAMEN 26 avgust 2006

• P.N. Ovci ima, ov~arite se dobro situirani, a katastarot poka`a deka mo`e da najde pasi{ta i vo centar na glavniot grad.

1. Vladini funkcioneri, sudii, advokati, notari, vraboteni vo katastarot, anonimni penzioneri, lihvari i biznismeni se zame{ani vo korupciski skandal vreden 5 milioni evra. Pa {to? Da ne e prv skandal slu~ajno? [emata na kradewe e mnogu slo`ena. Ama {emata na rasvet- luvawe na slu~ajot e mnogu ednostavna. Nekoj }e odr`i pres konferencija, novinarite }e prenesat, drugiot den }e istra`uvaat i tretiot den }e go pra{uvaat javniot obvinitel dali }e pokrene istraga. Toj }e re~e: „U{te ne sum gi dobil materijalite“. Novinarite u{te nekolku dena }e pra{uvaat dali stignale materijalite. I dodeka ~ekaat pravna razvrska na skandalot, zapo~nuva nova pres kon- ferencija. So otkrivawe na nov skandal. I taka edno petnaeset godini. Tie skandali nesomneno se golemi. No najgolem skandal e {to nitu eden od niv ne zavr{il na sud. Pa makar u~esnicite da bidat i oslobodeni. 2. Novinarite se vo o~ajni~ka potraga po penzionerot Ordan Milanovski. Sakaat da napravat reporta`a kako se sobiraat pari za crni denovi. [tedi{ vo mladosta za da ima{ koga }e ostari{. Nikoga{ ne znae{ koga }e ti zatrebaat stotina iljadi evra za da pozajmi{ pari. Vredniot penzioner Ordan prvo mu pozajmil pari na legendarniot ov~ar Isnifaris od slu~ajot „Ba~ilo“. Posle se otkri i deka pozajmuval na u{te trieset drugi vo noviot skandal so katastarot. Penzionerot {to `ivee vo mala ku}i~ka vo skopskata naselba „Kamnik“ im izbegal na novinarite dodeka re{aval krstozbor. Toa zna~i deka tie odedna{ mu go poremetile spokojniot penzionerski

63 `ivot. Gajle mu e. Dogovorite mu se potpi{ani, mo`e da se skoncentrira na enigmatika. So ogled na toa kakva smisla za matematika ima, sigurno re{aval i sudoku. 3. Biv{ata direktorka na Skopskiot katastar Emilija Aleksova sega e privaten izvr{itel. Se poka`a deka znae da zavr{i rabota. 4. Novata vlada ima idealna {ansa da go re{i sporot za imeto so Grcija. Dr`avata }e se vika Republika Ba~ilo. Imeto e soodvetno na duhot na vremeto i op{tiot ambient. Ovci ima, ov~arite se dobro situirani, a katastarot poka`a deka mo`e da najde pasi{ta i vo centar na glavniot grad. 5. Na 1 septemvri site u~ili{ta vo Makedonija }e ja po~nat {kolskata godina bez struja. ESM gi isklu~i zatoa {to ministerstvoto za obrazovanie ne gi pla}alo smetkite. Vo dr`avniot buxet parite za struja se predvideni. Nie kako dano~ni obvrznici sme gi dale tie pari. Ako ne se plateni smetkite, toga{ kade se parite? Koj gi ukral? I dali nekoj za toa }e odgovara? Poslednovo pra{awe nema da bide odgovoreno na slednata pres konferencija. Samo }e bide postaveno. 6. Kanal 5 objavi deka minatiot vikend dr`avnite vili vo Ohrid bile pretesni da gi primat site funkcioneri. Pokraj Branko Crvenkovski, tamu se odmaral i premierot vo zaminuvawe Bu~kovski i noviot spiker Qubi{a Georgievski i stariot minister za odbrana Jovan Manasijevski i eden kup stari i novi pratenici. Novite funkcioneri pobrzaa so privilegiite za odmor u{te od prviot vikend. A starite ne se otka`aa ni do posledniot vikend. 7. Spikerot Qubi{a Georgievski si zaminal od dr`avnata vila vo Ohrid polovina ~as pred da izbie po`ar vo nejzinata okolina. Vo 1969 godina, Georgievski go re`ira{e filmot „Republikata vo plamen“. Vo 2006 godina za polovina ~as propu{ti {ansa da napravi rimejk na filmot.

LOGI^NO TRANZITIRAWE 2 septemvri 2006

• Mar{irala, mar{irala Kraqa Petra garda

1. Premierot Gruevski napravi eden hrabar ~ekor so nama- luvaweto na DDV-to za zemjodelcite. Ama za da ne ni se krenat premnogu o~ekuvawata pobrza da najavi nekoi populisti~ki merki.

64 Saka da go menuva zakonot za izbori za da mo`e da glasaat iselenicite. [to ima iselenicite bilo {to da mi ka`at za mojot `ivot tuka, a ne pak u{te i da mi glasaat na izbori? Toa se moi izbori. Tuka `iveam, tuka rabotam i pla}am danoci i patuvam so makedonski paso{. Sum zaslu`il mojot glas da mi ja odreduva mojata sudbina. Zo{to jas da ne mo`am da glasam za niv vo nivnite vtori tatkovini? Duri i po pet dolari neka dadat, ne sakam da glasaat za mene. Tie tamu ne mo`at da se dogovorat me|u sebe {to }e pravat so edna crkva, a tuka }e mi vodat dr`avna politika. Ba{ka {to nie i ovie glasovi {to se tuka ne mo`eme da gi kontrolirame na izborite, pa sega u{te }e gi sobirame liv~iwata po avioni i po stranstva. [to napravija na{ite iselenici kako dijaspora za Makedonija? Da ne donesoa nekoja investicija? Ili mo`ebi zakupile barem edna stranica vo „Wujork tajms“ da ja ka`at makedonskata verzija za imeto nasproti toa {to go pravi gr~kata dijapsora. Tie se zaglaveni kaj Aleksandar Makedonski, a Gruevski se nadeva deka }e mu lobiraat za Makedonija. Eve im vo novata vlada dvajca ministri iselenici. Dovolno e Vele Samak i Gligor Ta{kovi} narednite 4 godini da nau~at da zboruvaat makedonski. Nam ni trebaat investicii od stranstvo. Ne ni trebaat glasovi. 2. Vtorata populisti~ka merka na Gruevski e najavata deka pokraj izgradbata na stariot skopski teatar, odnovo }e se izgradi i Oficerskiot dom {to go urnaa po zemjotresot vo Skopje 1963 godina. ]e bide toa edna nova, ubava stara zgrada. Vreme im e na arhitektite da izlezat od ilegala, od pod Kameniot most kade {to sekoja vtora godina tajno se sre}avaat na Bimas i da se izjasnat: Sakaat da poka`at kolku im e kreativnosta za 21 vek, ili }e gi precrtuvuvaat proektite od minatiot vek. Dali }e gradat so sovremeni materijali i tehniki palati od ~elik i staklo, ili }e delkaat kamewa? Vo edno substandardno selo kakvo {to e Skopje, da gradi{ novi repliki na stari zgradi e isto kako da stava{ parfem na smrdlivi mi{ki. Gruevski koga odi da kupuva ~evli, bara nov, italijanski model, ili kupuva opinci za da ja po~ituva tradicijata? [to mu zna~at nemu starite zgradi na Teatarot i Oficerskiot dom? Ne bil ni roden koga gi urnale. Zo{to toga{ mora na{ite pari {to }e mu gi pla}ame kako dano~ni obvrznici da ni gi tro{i za podgrevawe na spomenite na ne~ija prva erekcija.

65 Mo`ete li da zamislite kako bi izgledalo sve~enoto otvarawe na noviot Oficerski dom? Gostite }epristignuvaat pred domot so stari mercedesi bez klima uredi. Onie pomalku bitnite }e dojdat so fi}ovci. Aj {to }e dojdat, tuku pra{awe e dali }e mo`at da izlezat od kolite. Oti ako vrne do`d }e zacapaat vo kal srede plo{tadot. Ne daj bo`e da se pogodi i sneg da zavrne. ]e ostanat zaveani srede metropolata zaedno sose |ubreto od kontejnerite. Na koktelot }e slu`at mladi manekenki oble~eni vo stari oficerski uniformi. A filharmonistite za da ne {trajkuvaat za redovni plati, honorarno }e svirat „Mar{irala mar{irala Kraqa Petra garda“. 3. Naskoro premierot }e odi vo Berlin, pa ne e lo{o doma}inite malku da go pro{etaat niz gradot. ]e vidi deka Angela Merkel ne raboti vo urnatata, pa odnovo izgradena kancelarija na Hitler, tuku vo nau~no-fanstasti~na zgrada {to na berlin~ani im li~i na „golemata ma{ina za perewe“. Vrz Rajhstagot Germancite stavija moderna staklena kupola. Otsprotiva izgradija `elezni~ka stanica {to izgleda kako da e scenografija od „Matriks“. Pome|u niv dignaa most po proekt na svetski poznatiot arhitekt Kalatrava. Nim ne im tekna da gi iskoristat kamewata od Hitlerovite palati za da izgradat postari i poubavi zgradi. Do starite palati zalepija novi, vo staklo ~elik i aluminium, a pred niv stavija fotografii da se znae kako izgledale i – zavr{ija so staroto. Ako Makedonija ve}e ima 30 milioni evra za da izgradi dve novi zgradi, toga{ neka raspi{e svetski konkurs, ili neka pokani dvajca vrvni svetski arhitekti za vo Skopje da ostavat ne{to za svetskoto kulturno bogatstvo. 4. Edinstvena pridobivka od novite zgradi na stariot Oficerski dom i stariot teatar e {ansata kone~no da ima dovolno kamen za da se zavr{i rekonstrukcijata na Kameniot most. Kojznae, mo`ebi i kulata na mostot {to padna pred tri godini }e ja dignat. Da ne zboruvame deka koga }e se izgradat Oficerskiot dom i Stariot teatar, mo`ebi }e svetnat i sijalicite na Kameniot most i pred noviot MNT. Za da se is~isti |ubreto }e mora da pomine malku pove}e vreme. 5. Gruevski v~era go odbele`a prviot u~ili{ten den so poseta na osnovnoto u~ili{te vo koe u~el. Se sretna so prva~iwata. Gruevski be{e me|u svoite. Ne be{e javeno kade prviot u~ili{ten den bile Gordana Jankulovska, Mile Janakieski, Antonio Milo{oski i Laze Elenovski. Dali i tie bile me|u svoite. Vo detskite gradinki. Po istiot princip se o~ekuva Gruevski na 1 oktomvri da go odbele`i i po~etokot na akademskata godina. ]e odi vo Prilep kade {to studiral ekonomija.

66 A na 15 januari cela vlada }e odi na zimski raspust. ]e go gradat sne`niot grad vo Mavrovo. Koj ne saka da raboti vo Bunec, neka odmara vo „[ula Mina“ vo Kru{evo. Doznavame deka v~era{nata poseta na u~ili{tata i gradinkite ne bila samo protokolarna. Imala i raboten karakter so kon- struktivni razgovori. Ministrite barale kadri za vtoriot e{alon na vlasta. 6. Ungarija }e gi priznava [engen vizite na makedonskite gra|ani za tranzit niz nejzinata teritorija. Ama, ne sekoga{. Patnicite }e mora da doka`at deka tranzitiraweto niz Ungarija kon starite ~lenki na EU e logi~no. Dali e, ili ne e, }e oceni policaecot na grani~niot premin. I Makedonija e vo tranzicija ve}e celi 15 godini. Ama policaecot u{te ne ocenil dali tranzitirame logi~no. Zatoa ne ne pu{ta vo EU.

ZADOCNETO PALEWE 9 septemvri 2006

• Crvenkovski i Andov zadocnija na sopstvenata proslava 15 godini

1. Sino}a se proslavi 15-godi{ninata od proglasuvaweto na ne- zavisnosta na Makedonija. Na govornicata izlegoa i Branko Crven- kovski i Stojan Andov. Pred 15 godini, koga na istiot plo{tad toga{niot pretsedatel Kiro Gligorov sve~eno gi objavi rezultatite od referendumot, a to- ga{niot premier Nikola Kqusev ja pee{e himnata i mu dirigira{e na slaveni~kiot narod, na scenata ne bea Stojan Andov, toga{en pret- sedatel na Sobranieto, i Branko Crvenkovski, toga{en lider na SDSM. Andov vo edna prigoda re~e deka toga{ bil vo Grcija za da ispi- ta kako ju`niot sosed }e reagira na nezavisna Makedonija. Branko i po 15 godini ne objasni kade bil skrien i {to ispituval denta koga site slavevme. Dvajcata stignaa da prozborat za nezavisna Makedonija so 15 go- dini zadocnuvawe. Kolku {to docnat tie na sopstvenata proslava tolku i Makedo- nija docni zad drugite vo regionot. 2. Ima pravo Gruevski koga veli deka imenuvawata na Gabriela Konevska – Trajkovska za vicepremier i na nejziniot soprug Goran Traj- kovski za direktor na Upravata za javni prihodi ne e nepotizam. „Ne-

67 ma nepotizam vo vladinite nazna~uvawa“, re~e Gruevski vo Volkovo. Nepotizam e ako e blizok rodnina. Ma` i `ena ne se rodnini. Gruevski re~e deka za sopru`nicite Trajkovski i za bratu~edot Mijalkov se konsultiral so pravni eksperti. Konevska ne glasala na Vlada koga go izbirale direktorot na UJP. Duri i izlegla od sednica- ta. Ne sakala da ~ue za ma`ot &. „Se raboti za profesionalci koi imaat svoj bekgraund i, kako {to veli zakonot, vo takvi slu~ai nema prostor za nepotizam“, veli Gruevski. Pred ~etiri godini vladeeweto na SDSM po~na so golema afe- ra tokmu na tema nepotizam. Nastradaa `enite na Andrej @ernovski, Zoran [apuri} i na Rubin~o Zarevski i soprugot na Lile Popovska. I toa samo zatoa {to stanaa ~lenovi na upravni odbori, `ena mu na Za- revski se vraboti, a soprugot na Popovska stana direktor na Make- donskoto radio kade {to cel `ivot raboti. Kako {to bi rekol Gruev- ski: „Se raboti za profesionalci koi imaat svoj bekgraund i, kako {to veli zakonot, vo takvi slu~ai nema prostor za nepotizam“. So koi eksperti se konsultiral Gruevski? So Mihajlo Manev- ski? Ili mo`ebi so Sla|ana Taseva? Taa ima {to da ka`e na temata nepotizam, oti ne e stru~wak za konflikt na interesi. Em vo „Tran- sparentnost“, em vo antikorupciska komisija, em direktor na Polici- ska akademija, em na pat vo stranstvo, em za Kanal 5 izjavi deka poli- tikata ne treba da vr{i pritisoci vrz rabotata na Antikorupciskata komisija“. I ne treba. Koga ve}e samata Antikorupciska ne se me{a vo svojata rabota. 3. Noviot minister za trud i socijala Qup~o Me{kov vo sredata ne se pojavi kako obvinet vo skopskiot osnoven sud. Negoviot advokat re~e deka klientot bil vo Vlada. Namesto vo sudnica moral da bide na sednica. Vo slu~ajot so Qup~o Me{kov, Gruevski ne zgre{il za nepoti- zam. Za kriminal – ne e doka`ano. 4. „T-Mobile“ zavr{i edna rabota za Skopje. Go podari osvetlu- vaweto pod Kameniot most po koncertot na „Pet {op bojs“ vo Skopje. „T-Mobile“ ni pomogna da go gledame mostot od daleku no}e. Ama u{- te imame problem da odime preku nego. Oti tamu nema svetla. A vo Gradot velat deka }e nema u{te najmalku edna godina. Sega na red e „Kosmofon“ da go osvetli mostot od gore. Toa nema da bide dovolno. Nekoj }e mora da gi menuva svetilkite koga }e pregorat. No ima i u{te postra{na rabota. Nekoj }e mora da ja pla}a i strujata. Zatoa Vladata pod itno neka izbira tret mobilen operator.

68 5. Iljadnici Angli~ani vo sredata se istovarija vo Skopje. Ne- kolku ~asa ni bea gosti i super si pominavme. Bevme dobri doma}ini. Go izgubivme natprevarot. I ne gi terav- me da igraat oro za da vlezat vo Makedonija.

MARLON BRANDO 16 septemvri 2006

• Ne barajte pomo{ tamu kade {to treba

1. Dva dena ja pi{uvame prikaznata za ednogodi{nata Marija od Radovi{ koja na detskata klinika le`i so mozo~na smrt, ama nikoj ne znae zo{to. Prviot den nikoj ne saka{e da dade izjava, ama koga slikata na nesre}noto devoj~e izleze na naslovnata stranica na „Vest“ dobivme pismo od Detskata klinika. Lekarite se potpi{ale na medicinskite objasnuvawa za sostojbata na devoj~eto, ama na krajot, za sekoj slu~aj ni soop{tija deka }e ne tu`at. Za {to }e ne tu`at? Zatoa {to nie sme vinovni deka vo zdravstveniot dom vo Radovi{ nema najobi~na infuzija. Zatoa {to nie sme vinovni deka vo bolnicata vo Strumica ne rabotel aparatot za analiza na krvta. Zatoa {to nie sme vinovni deka deteto le`i vo Skopje vo koma. Ako sme vinovni po ovie tri osnovi, toga{ eve, }e odgovarame. Go molam ministerot za zdravstvo Imer Selmani sekoj den da pravi spisok vo koja bolnica {to mu raboti. Kako meteorolo{ka prognoza. Vo Radovi{ nema infuzija, vo Skopje ne raboti kompju- terskata tomografija, na Hirurgija nema konci, vo Bitola lekarite nemaat sini kartoni... Da znaat lu|eto. Ako se razbolat da ne baraat pomo{ tamu kade {to treba. Na krajot na krai{tata, {to e bitno zdravjeto na malata Marija. Pova`no e deka vo ponedelnik vladata }e gi postavuva novite direktori vo Klini~ki centar i site bolnici i zdravstveni domovi niz Makedonija. 2. Zo{to Ali Ahmeti pobara od Gruevski da se sretnat vo [ipkovica? Ako ve}e saka da prima gosti na planina, toga{ zo{to ne bi se sretnale vo Vejce? Po sredbata mo`e zaedno da ja proslavat dru`bata na Karpalak. Tamu da igraat tango. Oti taka na Gruevski mu sugerira{e komesarot za pro{iruvawe na EU Oli Ren. Mu rekol deka za tango se potrebni dvajca. I gi pokanil „dvete strani da go igraat zaedni~koto tango za da se vospostavi neophodnata komunikacija“.

69 Ako se zame{a pak EU da organizira zabava vo Makedonija, te{ko deka tangoto }e se igra vo [ipkovica, Vejce ili Karpalak. ]e ja doturkaat pak do me|unarodna konferencija. Pa Gruevski i Ahmeti }e go igraat poslednoto tango vo Pariz. EU }e pu{ta muzika, a SAD }e im go simnuvaat puterot od glavata. Pova`no od puterot e pra{aweto: Koj }e bide Marlon Brando? 3. Izve{taite od posetata na Gruevski na sedi{teto na EU vo Brisel velea deka tamu dobil „totalna poddr{ka“. Datum za po~nuvawe na pregovori za ~lenstvo vo EU ne mu ka`ale. Gruevski dobil totalna poddr{ka. A za datumot dobil dr{ka. 4. Ahmeti pobara ustavni izmeni spored koi i Vladata bi se izbirala so Badinteroviot princip. DUI ne vleze vo Vladata zatoa {to: a)ne znae{e da pregovara so mandatarot b)be{e arogantna v)Gruevski ne gi saka{e. I – kraj na prikaznata. Sega Ahmeti pak }e menuva ustav. Od koga negoviot li~na politi~ka nesposobnost i partiskiot problem na DUI stanaa problem na Albancite vo Makedonija? 5. Koga SDSM i LDP si gi vrabotuvaa `enite i ma`ite kako ~lenovi na razni upravni odbori, Antikorupciskata komisija vele{e deka toa e nepotizam. So doa|aweto na VMRO-DPMNE nepotizmot smeni ime. Stana – koncentracija na mo}. [to e postra{no za demokratijata za koja zboruva Sla|ana Taseva? Koga pratenik }e si ja vraboti `enata kako ~len na Upraven odbor, ili koga ma` i `ena }e spojat politi~ka i upravna funkcija vo edno semejstvo? Taseva ne znae. Taa se bavi so demokratija. Prva e vo Antikorupciskata, ~len e na Transparentnost i direktor na Policiskata akademija. Taka {to samata taa ne e primer za li~nost so koncentracija na mo}. Taa ima samo koncentracija na funkcii. 6. Pretsedatelot Branko Crvenkovski zaminuva za SAD. Javija deka prvo semejno }e odi vo Orlando, a potoa slu`beno }e odi na Generalnoto sobranie na ON vo Wujork. Ako mu e za Diznilend, ne mora da odi duri do Florida. I Makedonija e dovolno golema, ili barem isto tolku sme{na. A vo Wujork mora da odi kako dr`avnik. Tamu }e se sretnel so bosanecot Terzi} i crnogorecot \ukanovi}. Posetata }e mu bide proma{ena. Vo Wujork ovoj pat nema da se sretne so Tadi}.

70 CIRKUS EVROPA 23 septemvri 2006

• Miki Maus i Pajo Patorot ja poddr`aa Makedonija vo evroatlanstkite integracii

1. Pretsedatelot na Republika Makedonija Branko Crvenkovski prestojuva{e vo trodnevna rabotna poseta na Orlando, Florida, SAD pri {to ostvari odvoeni sredbi so Miki Maus i Pajo Patorot vo ~etiri o~i, na nivno barawe. Vaka bi izgledalo oficijalnoto soop{tenie od Kabinetot na {efot na dr`avata koj vo momentov e vo Wujork na Generalnoto sobranie na ON. Kabinetot redovno izvestuva za sredbite na Crvenkovski vo Wujork, ama ni{to ne ni ka`uva {to se slu~uvalo vo Orlando, kade {to e Diznilend. Toj pred da odi vo Wujork privatno be{e vo Orlando. Verojatno od Kabinetot bi soop{tile deka: „Pri sredbata so Pajo Patorot Patak i Miki Maus, PRM Branko Crvenkovski vo svoeto obra}awe se zablagodari za poddr{kata {to Diznilend i ja dava na Republika Makedonija vo naporite za dostignuvawe standardi za evroatlantskite integracii. Od svoja strana, gospodata Patorot i Maus izrazija uveruvawe deka Makedonija }e opstoi na reformskiot kurs i istaknaa deka o~ekuvaat soodveten tretman od {efot na dr`avata koga }e go poseti Eurodizni vo Pariz. Zaedni~ki be{e konstatirano deka Makedonija e lider vo regionot i faktor na stabilnosta na Balkanot, pri {to be{e potencirano deka granicata so Kosovo treba da se odbele`i pred finalniot status na pokrainata. Pretstavnicite na Diznilend i na Makedonija razmenija mislewa i za liberalizacijata na vizniot re`im. Doma}inite so zadovolstvo ja prifatija pokanata da ostvarat vozvratna poseta na Makedonija“. 2. Isklu~itelno uspe{na e i prvata poseta na ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski na Amerika. I toj e vo Wujork. Po stapkite na negovata prethodni~ka Ilinka Mitreva toj se sre}ava so bitni ~lenovi na Obedinetite nacii od sosedstvoto – Slovenija, Bugarija, Albanija, Ungarija... Milo{oski e na po~etok na mandatot. Ima toj u{te mnogu milji da preleta za da ja stigne Ilinka. Doprva treba da se sre}ava so San Marino i Andora. 3. Me|unarodniot posrednik vo sporot me|u Makedonija i Grcija Metju Nimic se sretna so makedonskata delegacija vo

71 Wujork. Tamu bea Crvenkovski, Milo{oski i makedonskiot pregovara~ Nikola Dimitrov. Site trojca zaedno odvaj imaat nekoja godina pove}e od Nimic. Kojznae kolku silni emocii go sovladale me|unarodniot posrednik. Koga gi videl mu se nasolzile o~ite od radost. Si se potsetil na vnucite. Sigurno mu do{lo da si gi sedne Nikola i Antonio vo skut i da im raska`e prikazna od me|unarodnoto pravo pred da zaspijat. Dodeka tie ja slu{ale prikaznata, pogolemiot Branko se u{te vozbuden od posetata na Diznilend i premoren od brojnite dr`avni~ki sredbi zaspal na drugiot trosed. Koj im e vinoven na tie od Obedinetite nacii {to nemaat mladi i talentirani kadri za pregovara~i, pa ni go dale Metju Nimic. 4. Vo Ungarija premierot przina deka la`el za da pobedi na izborite i tri dena ima{e neredi, sudiri so policijata, zapalena dr`avna televizija, povredeni i uapseni... EU ne se vozbudi, kako {to bi se vozbudila koga takvo ne{to bi se slu~ilo vo Makedonija. Ne povika na dijalog so opozicijata. Ne gi tera{e tango da igraat. Naprotiv. EU izjavi deka toa {to se slu~uva vo Ungarija e vnatre{na rabota. Kaj nas koga se me{aat nikoga{ ne velat deka „toa e vnatre{na rabota na Makedonija“. Verojatno zatoa {to nikoj ne izlegol javno da ka`e deka la`el na izbori. 5. Zafateni so izborite i postizbornite ~ekori na novata vlada ne ni zabele`avme deka Evropa ve}e do{la kaj nas. Prvo be{e vo Ohrid, pa vo Bitola, pa eve sega i vo Skopje. „Vnimanie, vnimanie, ne propu{tajte da se zapoznaete so slonot, me~kite, majmunite i drugite `ivotni vo cirkusot Evropa“. Evropa pobrza kaj nas, pred cirkusot Makedonija da vleze vo Evropa.

PLATI NOSI 30 septemvri 2006

• Me|unarodna razmena: dva makedonski premiera za eden mlad japonski

1. Alal da im e na bra~nata dvojka Nikoli}. Uspeale da soberat milioni evra od prodavawe nepostojni stanovi. Fi-kom e brend {to treba da se za{titi. Tie ne kradele. Tie zdru`uvale pari. Taka im pi{uva vo dogovorite na izmamenite.

72 Sega Vesna i Nikola Nikoli} se vo Istra`niot zatvor vo [ut- ka. Vlasta se trudi da ja razotkrie grade`nata piramida. Najdobro e da pobaraat pomo{ od Xilijan Milovanovi}. Za da gi stavi vo amerikanskata programa za za{titeni svedoci. Samo taka Gruevski }e mo`e da ja otkrie urbanata mafija. Vesna i Nikola se branele so mol~ewe. A {to da ka`at. Neka im vetat sloboda, ili barem uslovna presuda, pa mo`e i }e prozborat. Da se vidi kade odele procentite od zdru`enite sredstva. Dali kaj nota- ri, dali kaj slu`benici vo ministerstvata za urbanizam i za finan- sii, dali kaj gradona~alnici, kaj inspektori, policajci, slu`benici vo katastar, bankari, grade`ni firmi... Pla}ale li danoci, kako gi nosele grade`nite materijali, kako dobivale dozvola za gradba, pla- }ale li komunalii. Ne se samo Vesna i Nikola maheri za pravewe milioni. Trebalo i tie so nekogo da zdru`at sredstva. 2. DPA prvo go prifati, pa se premisli za zakonot za policija. Vo isto vreme nivniot lider Arben Xaferi povtorno go aktualizira- {e pra{aweto za oficijalnata upotreba na albanskiot jazik i za re- socijalizacijata na borcite na ONA. Mnogu brzo do Gruevski stigna fakturata za ubavoto odnesuva- we na Menduh Ta~i. Posle tolku godini sadewe tikvi so niv se znae{e deka faktu- rata }e stigne. Samo ne znaevme deka tolku brzo }e dojde vremeto za naplata. Xaferi i na Qub~o mu ispra}a{e fakturi po itna postapka. Kaj Albancite nema ~ek na po~ek. Sistemot na fakturirawe e: Cash and carry. Plati i nosi. 3. Japonija trgnala po patot na Makedonija. Minatata nedela iz- braa najmlad premier vo nivnata istorija. Ima samo 52 godini. Nie sme bliski so Japonija. Tie ni davaat pari, a nie dr`avni~ko iskustvo. Samo imaat u{te mnogu da u~at. Koga }e re{at da go smenat ovoj nivniot najmladiot, }e im pratime dva na{i premiera za eden nivni. 4. Otkako gr~kata ministerka za nadvore{ni raboti Dora Bako- jani se sretna so makedonskiot minister Antonio Milo{oski imame istoriska {ansa da zavr{at pregovorite za imeto. Gospo|ata Bakojani izjavi deka na{iot minister e „mlad i neis- kusen“. Da be{e Milo{oski poiskusen vo diplomatijata, na toa bi od- govoril: „Jas ne se somnevam deka kole{kata e stara i iskusna“. Ama toj ne & odgovori. [ansata za zatopluvawe na odnosite me|u Makedonija i Grcija e tokmu vo kombinacijata na Milo{oski so Bakojani. Mlad i neiskusen ma`

73 i stara i iskusna `ena e idealna kombinacija za dijalog. Posmatra~i ne se po`elni. Metju Nimic vo slu~ajov mo`e da bide samo qubomoren. Ako Grcite za re{avawe na sporot si baraat star i iskusen neka si go zemat Kiro Gligorov. I onaka tatkoto na Dora, Micotakis so na{iot Kiro gi sredija odnosite u{te devedesettite od minatiot vek. U{te traat dvata meseca na privremenoto ime BJRM. 5. Na gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski mu se pogodi. Vo glavniot grad ima{e esensko ~istewe. Kone~no. Tri dena vrne{e. 6. Ima edna reklama za nekoe {kolo za talenti. Navodno obu~u- vaat talentirani za gluma, manekenstvo, tancuvawe, peewe i novinar- stvo. [to bara novinarstvoto tuka. Toa mora da se nekoi multitalentirani kadri. Daj da regrutira- me nekogo za vo redakcija. ]e glumi deka e novinar, a ako e maneken, ili manekenka }e gi slikame i za naslovna. U{te i ako zapeat i zatan- cuvaat mo`e da gi unapredime vo portparoli. 7. Na „Kanal 5“, okolu 10 ~asot nautro se reprizira hrvatskata sapunica „Vila Marija“. Vo najavata se pokanuvaat da ja gledaat „do- ma}inki i dobri soprugi“. Aj doma}inkite sabajle si se doma i }e si gledaat. Ama zo{to soprugite {to se doma sabajle se dobri? Zatoa {to gledaat televizi- ja i ne mu otvoraat na po{tarot.

STRANSKA POMO[ 7 oktomvri 2006

• So {to li gi zadol`i Sla|ana Taseva i SDSM i VMRO-DPMNE ta taka verno i slu`at?

1. Ste slu{nale li nekoga{ vo ovaa na{a tranziciona groteska posme{na prikazna od ovaa za „Transperentnost Makedonija“ i za nejzinata izvr{na direktorka Sla|ana Taseva. Toa e nevladina organizacija na koja strancite i davaat stotici iljadi evra za da ja ispituvaat korupcijata, a tie ne vodat smetkovodstvo. Tamu izvr{na direktorka e Taseva, koja patem raboti i kako direktorka na Policiskata akademija i e ~len vo Antokorupcsiskata komisija, i koja kako odgovor na pra{aweto zo{to smetkite ne im bile uredni, nao|a opravduvawe vo faktot deka nemale dovolno lu|e. Tie ne vodat smetkovodstvo, a im ka`uvaat na drugite kako treba da rabotat. I plus gi sudat deka se korumpirani. Aj sega bidi mangup i napravi parodija na ovaa prikazna.

74 Utre koga „Transparentnost“ }e izleze so nekakov indeks na korupcija spored koj Makedonija }e bide me|u najkorumpiranite zemji, nie }e treba seriozno da gi sfatime. Osobeno }e im veruvame koga indeksot na korupcija vo Makedonija na pres konferencija }e go prezentira Sla|ana Taseva. 2. Gospo|ata Taseva e fenomen. Taa e obedinuva~ki faktor vo Makedonija. SDSM i VMRO-DPMNE ne mo`e da se dogovorot za bitni dr`avni interesi, ama za Sla|ana Taseva imaat konsenzus. So {to li gi zadol`ii ednite i drugite {to taka verno i slu`at? SDSM ja postavi za direktorka na Policiskata akademija, a VMRO-DPMNE ja koriste{e vo kampawata protiv SDSM. Gruevski gi smeni site {to bea postaveni od dr`avata, a Taseva ja ostavi. Podobro za nas. Oti ako ja smene{e }e ja unaprede{e. 3. Sega gledame do koe derexe sme dojdeni nie koga do~ekavme nevladina organizacija da ni bide va`en faktor vo dr`avata. Tolku va`en {to duri i ministerot za finansii Trajko Slavevski bara od berlinskata centrala na „Transparentnost“ da go re{i slu~ajot. Zo{to se javuva Slavevski vo Berlin? Poevtino e da se javi vo Upravata za javni prihodi. Kaj direktorot Goran Trajkovski. Toj mo`e da proveri dali ~lenovite na „Tranparentnost“ pla}aat danok na site honorari {to gi zemaat. Dali pla}aat danok i na dopolnitelen prihod, oti pokraj honorarite vo „Transparentnost“ site zemaat i plati na drugo mesto. Neka si ja pra{a i `ena mu Gabriela Konevska – Trajkovska, koja pred da stane vicepremierka be{e direktorka na „Transparentnost“, zo{to vo nevladinata organizacija ne vodele smetkovodstvo. 4. Konvencijata na SDSM se pogodi idealno za da se trgne vnimanieto od „Transparentnost“. Toa se standardni metodi so koi se slu`e{e i starata vlada. ]e izmisli{ nova afera za da ja poklopi{ starata. Novata vicepremierka koja {to doa|a od Transparentnost denovive izvadi nekakvi materijali za zloupotreba na stranskite pari od prethodnata vicepremierka. Ako za re{avawe na „Transparentnost“ ministerot Slavevski bara{e pomo{ od stranstvo, vo slu~ajot so Radmila [e}erinska, strancite sami se javija da pomognat. Vo ovaa dr`ava bez da se zame{aat strancite ne biva ama ba{ ni{to. Kako sme zapnale so niv, }e po~neme da im barame pomo{ i deca koga pravime. 5. Na po~etokot na mandatot na SDSM i LDP toga{niot dr`aven inspektor za urbanizam Zoran Tro{anski misle{e deka treba da se

75 zanimava so svojata rabota i dovolno naivno saka{e da se presmeta so urbanata mafija. Ambiciozno ja lansira{e kampawata „Otvorete o~i!“ Na gra|anite im ponudi crni listi na grade`ni firmi koi ne platile komunalii i gradat divo. Pove}eto od niv i sega se spomenuvaat kako somnitelni. I „Fi-kom“ be{e na spisokot. Ne pominaa dve nedeli i na naivniot direktor vo vladata mu pora~aa: „Ne branuvaj“. Nema {to na gra|anite {to kupuvaat stanovi da im se pora~uva: „Otvorete o~i“. O~ite gi dr`e{e otvoreni samo urbanata mafija. Koga gi prebrojuva{e parite gleda{e da ne im se zalepat evrata. 6. Pratenicite na DUI ja blokiraa sednicata na Sobranieto. Ja okupiraa govornicata. Eden mu go zede yvon~eto na spikerot, drug mu ja ukrade karti~kata, a komandant Ventili mu go zede bokalot so voda. Spikerot Qubi{a Georgievski se snajde vo situacijata. Be{e vxa{eno pribran. Kako {to mu se pu{tija komandantite, dobro {to ne zavr{i kako rabotnicite na „Mavrovo“ vo 2001 godina. Ili, u{te postra{no, kako ~uvarite na motelot „Brioni“.

PROFESIONALNI SOPRU@NICI 14 oktomvri 2006

• Koj ne e za Rada, ne mo`e da bide ambasador

1. Dali Upravata za javni prihodi ispratila finansiska inspek- cija vo „Transparentnost Makedonija“? Ako ne ispratila, dali voop- {to ima namera? Premierot Gruevski koga go komentira{e slu~ajot „nepotizam“ za sopru`nicite Goran Trajkovski, direktor na UJP, i Gabriela Kone- ska – Trajkovska, vicepremierka, re~e deka „ne se raboti za nepotizam zatoa {to tie se provereni profesionalci vo svojata rabota i deka koga sopru`nici se na dve visoki dr`avni funkcii toa e dozvoleno so zakon“. E pa {tom se tolku golemi profesionalci, ete im {ansa da se doka`at. Direktorot Trajkovski neka isprati inspekcija vo „Transpa- rentnost Makedonija“ . Da ispita zo{to drugarkata na `ena mu Sla- |ana Taseva kako direktorka ne organizirala vodewe smetkovodstvo. Bidej}i taa nevladina organizacija se zanimava so borba protiv ko- rupcijata i kriminalot, logi~no bi bilo s# da izleze vo red. Ama toa treba da go utvrdi inspekcijata.

76 Ete i Berlin go poslu{a ministerot za finansii Trajko Slavev- ski. Centralata na „Transparentnost“ si go re{i problemot. Ne saka- at da si go valkaat imeto so makedonskiot skandal i na na{ite zagri- `eni borci protiv korupcijata im gi zedoa imeto i dozvolata. Ama vo Makedonija skandalot s# u{te ne e zavr{en. Ministerot Slavevski sega mo`e da ja doka`e i profesionalnosta i ~esnosta na svojata kole{ka vicepremierka koja vo Vladata dojde od funkcijata pretsedatel tokmu na „Transparentnost“. ]e mu nalo`i na nejziniot soprug so inspekcija da doka`e deka dokumentite se vo red. 2. Vo pismoto {to stigna od centralata na „Transparentnost“ vo Berlin stoi deka organizacijata „}e im dade {ansa na antikorupcis- kite aktivisti vo Makedonija da se reorganiziraat“. Antikorupcionerite kaj nas ve}e se reorganiziraa. Edni izle- goa, drugi vlegoa vo Vlada. 3. Pretsedatelot Branko Crvenkovski go otpovika ambasadorot Qup~o Jordanovski od Va{ington. Na doskore{niot pretsedatel na Sobranie i blizok sopartiec Branko odlukata za otpovikuvawe mu ja soop{ti preku televizija. Se opravda deka vra}aj}i go Jordanovski, na barawe na Vladata, go odbral pomaloto zlo za dr`avata. A koe e pogolemoto zlo? Milo{oski ili Gruevski? Branko kako premier go izbra Jordanovski da bide pretsedatel na Sobranieto. Kako pretsedatel go isprati Jordanovski da bide am- basador vo Amerika. I sega doznava deka toa bilo zlo. Da be{e Branko nekoj dr`avnik kako {to se pretstavuva nema- {e da dozvoli dr`avata da dojde do derexe da izbira me|u dve zla. Jordanovski napi{a pismo vo vesnik so koe zastana na stranata na Bu~kovski po izborite. Vladata go obvini ambasadorot deka se me- {a vo partiski raboti. A dr`avnikot namesto da gi brani interesite na dr`avata i da go re{i sporot so Vladata, si dozvoli slatka odmaz- da. Dade pridones kon demokratizacijata na partijata. Isprati opo- mena pred Kongresot na SDSM. Koj ne e za Rada, ne mo`e da bide ambasador. 5. Gradona~alni~kata na Centar Violeta Alarova pak im se zaka- ni na gazdite na divite letni bav~i na Kejot na Vardar i na ulicata Makedonija vo Skopje. Sekoj mesec, okolu prvi Alarova im se zakanuva preku vesnici deka }e gi urne. So sekoja nova zakana, tie prviot den se povlekuvaat za po edna plo~ka, a po dva dena osvojuvaat novi dve. Simptomati~no e {to Alarova toa redovno go pravi na po~eto- kot na mesecot. Kako da & e obvrska za plata. 6. Sudot pobara od policijata da go privede kondovskiot bandit Agim Krasni}i na ro~i{te. Policijata ne go privede. Ministerkata

77 za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska re~e deka „kako i vo site slu~ai od vakov tip, nie postapuvame soglasno Ustavot i zakonite. Ova e voobi~aena rabota na policijata i ponatamu }e gi primenuvame soodvetnite pravila na rabota. Kogo MVR fatilo so standardnite metodi za koi zboruva minis- terkata? Toa standardno zna~i deka Krasni}i mo`e slobodno da {eta i da se slika za televizija.

BERLINSKI YID 21 oktomvri 2006

• Majka mu na Gruevski dobi seriozna konkurencija

1. Pretsedatelite na zemjite od Jugoisto~na Evropa se sobraa vo Kara|or|evo vo Srbija na samit za borba protiv terorizmot i orga- niziraniot kriminal. Ubava dru`ba. Site se lideri vo zemji vo postkomunisti~ka tran- zicija. Bidej}i go re{ija organiziraniot kriminal vo sopstvenite dr- `avi, sega im ostana da go re{avaat globalniot terorizam. [to li im ka`al Branko? Evociral spomeni od minatoto. Sigur- no im rekol: „I jas taka edna{, koga im se zakaniv...“. I – tolku. 2. Dodeka Branko be{e vo Srbija, Georgievski be{e vo Germani- ja. Vo Berlin se vide so Angela Merkel. Germanskata kancelarka neo- damna magazinot „Forbs“ ja proglasi za najmo}na `ena na svetot. Po posetata na Berlin imame semeen problem vo dr`avata. Maj- ka mu na Gruevski dobi seriozna konkurencija. Mo`ebi Merkel nema tri stana, ama barem zborot kaj Gruevski & se slu{a isto tolku kolku na majka mu. 3. Gruevski go {etale niz Berlin. Gledal nekoi spomenici. Germancite vo glavniot grad na nekolku mesta ~uvaat delovi od Berlinskiot yid. Samo {to Gruevski ne moral da odi vo Berlin za da go vidi yidot. Mo`el da zastane pred koja bilo ambasada vo Skopje, vklu~itelno i bugarskata. Oti za Bugarija i za site drugi biv{i ko- munisti~ki zemji Berlinskiot yid padna vo 1989 godina. Toga{ na gra- |anite na Makedonija ne im se baraa vizi za da preminat od drugata strana na yidot. Kako {to yidot pa|a{e kaj drugite, na granicite na Makedonija stanuva{e s# povisok i povisok. 4. Evropskiot pretstavnik Ervan Fuere vedna{ po izborite iz- brza da ka`e deka DUI mora da bide vo vlasta. Ahmeti se ohrabri.

78 Gruevski ne go poslu{a. I taka Fuere si najde rabota. Re{i da gi smiruva Gruevski i Ahmeti. Dva meseca trae{e misijata na „me|unarodnata“ da gi spoi pre- mierot i liderot na DUI. Poradi brzata usta na Fuere, sega morame da go sledime sekoe nivno rakuvawe. Zatoa i pred dva dena glavna vest vo mediumite be{e deka Gruevski i Ahmeti se rakuvale vo prisustvo na ambasadorite. Toa morni~avo me potseti na vestite od 2001 godina. I rakuvawata pred Ohridskiot dogovor. Pred dva dena ambasadorite imaa {to da javat vo nivnite minis- terstva. A nie si dobivme nova prikazna. Deka ni se zakanuva politi~ka kriza. Ubavo e {to strancite mu ispra}aat poraki na premierot. In- sistiraat na dijalog. Samo {to za dijalog ne e potrebno samo da bidat dvajca. Toa {to ne mislat isto, ne e problem. Ne e problem ni rakuva- weto. Ama bi bilo ubavo za dijalogot ako edniot od niv ne se zakanuva so oru`je. 5. I Bu~kovski si najde tema {to ne e povrzana so Rada i Branko. Va`en, va`en, predupreduva po televizii deka vo Makedonija ima se- riozna politi~ka kriza i oti toa }e pukne kaj i da e. Da, da... Ima kriza. Ima kriza vo SDSM. I ima kriza vo kriminalnata presmetka me|u DUI i DPA. I ednite i drugite ne mo`at da si go podelat ple- not. Samo, od koga partiskite krizi stanaa dr`avni problemi? 6. Premierot Gruevski na rakuvaweto so Ahmeti docnel 25 mi- nuti. Ni{to novo. Gruevski, vo princip, nikoga{ ne doa|a navreme. Vo programata na VMRO-DPMNE „Prerodba vo 100 ~ekori“ ne mu be{e predviden prviot ~ekor. Da si kupi to~en saat. Neka si kupi. Oti tie okolu nego ne smeat da mu ka`at deka vre- meto vrvi. 7. Na Tetovskiot univerzitet se otkrieni stotici falsifiku- vani diplomi. Nekoi diplomite gi kupuvale i samo so zavr{eno osnov- no obrazovanie. Toa {to ministerot za obrazovanie go smenil rektorot e nes- poivo so avtonomijata na Univerzitetot. Toa e udar vrz demokra- tijata. No toa {to ne e povedena kriminalna istraga za falsifikatite i nikoj nema da odi vo zatvor ne e udar vrz demokratijata. Toa e udar vrz dr`avata.

79 INVESTICISKI BUM 28 oktomvri 2006

• Na Tetovskiot univerzitet profesorite se tepale na maj~in jazik

1. Golemata zgrada zad stadionot vo Skopje bila stranska investicija. Investitorite za koi zboruvaa Penov i Alarova navistina bile mnogu jaki. Bankrotirale edna banka vo Germanija, a nas ne ~udi kako kamping odedna{ se pretvori vo najdolgata zgrada vo Makedonija. Eden od investitorite sega e vo germanski zatvor. Ne daj bo`e Germancite da sakaat da ni go ispora~aat. ]e mora stranskiot investitor da se pojavi na sud vo Makedonija. Duri toga{ }e po~uvstvuvame {to e vistinski investiciski bum. 2. Na Tetovskiot univerzitet se razgore akademska rasprava. Profesorite tolku `ol~no razmenuvale mislewa {to na edniot mu go skr{ile nosot. Sre}a {to toj so skr{eniot nos iskrvaril, pa go odnele vo bolnica. Taka ja zaklu~ile raspravata. Da prodol`ele so nauka, }e izvadele i kala{nikovi. Prikaznata za Tetovskiot univerzitet u{te od koga se vika{e „takanare~en“ be{e borba za pravoto na Albancite vo Makedonija da dobijat visoko obrazovanie na maj~in jazik. Da u~at na jazik na koj se razbiraat. Univerzitetot od „takanare~en“ stana dr`aven. Studentite u~at na maj~iniot jazik. Go ostvarija svoeto pravo. I profesorite predavaat na maj~in jazik. Go ostvarija svoeto pravo. Komuniciraat so jazikot na koj najdobro se razbiraat. So tupanici. 3. Stranskite diplomati prvo bea {okirani deka rektorot na Tetovskiot univezritet bil smenet nelegalno. Sega se {okiraat deka profesorite akademski se tepale a na eden dekan mu e skr{en nosot. Ne bea {okirani {to na fakultetite na ovoj univerzitet bile falsifikuvani stotici diplomi. Ne bea {okirani i {to lu|e so osnovno obrazovanie dobivale diplomi za zavr{en fakultet. Tie doprva }e se {okiraat. Koga lekarite so diploma od Tetovskiot univerzitet }e odat da rabotat po bolnicite od EU. 4. Nad Sobranieto }e se gradat u{te dva kata. Idejata e stara, ama spikerot Qubi{a Georgievski ja obnovuva. Sega }e se pravi nov proekt. Oti na novata vlast ne i se dopa|al proektot na Tito Petkovski. A na Tito ne mu se dopa|al proektot na Stojan Andov.

80 Sega donavame deka sekoj imal svoj proekt za Sobranieto. I Andov i Tito... Mo`e imal i Lazo. Samo na Tempo ne mu se bendisuval. Zna~i idejata ne e nova. Samo }e ima u{te novi proekti. Sekoj proekt se pla}a. Nie }e go platime. Otkako VMRO-DPMNE }e izgradi star teatar i star Oficerski dom vo Skopje, }e napravi i u{te postaro i povisoko Sobranie. Za vra}awe na starata kula na Kameniot most i za negova restavracija u{te ne e dojdeno vremeto. ]e ~ekame pak da bideme so Turcija vo ista dr`ava. Da vlezeme vo EU. 5. Vo svetot se slavi otvarawe na muzei, galerii, teatri, mostovi, sportski sali, stadioni... Kaj nas se slavi otvarawe na diskoteka. I toa ne otvarawe. Tuku – povtorno otvarawe. Zo{to skopskata diskoteka „Hard rok“ predizvika tolkavo vnimanie? Zatoa {to taa ne se slavi kako objekt, tuku kako spomenik na nezavr{enata postkomunisti~ka tranzicija. Demoliraweto na diskotekata vo 1994 godina be{e prviot skandal {to go najavi politi~koto podzemje. Od toga{ do deneska „Hard rok“ e sinonim za sekoj reket. Akterite na toga{niot skandal Laze Kitanovski i Qubomir Fr~koski ne bea me|u brojnite gosti na novoto otvarawe. A Ace Ciganot be{e opravdano otsuten. Se u{te se vodi deka e vo stranstvo. Me|u gostite be{e i evropretstavnikot Ervan Fuere. Golema sre}a za Makedonija e {to taa ve~er ne dade nikakva izjava. Nema politi~ki posledici i zastoj na evrointegrativnite procesi od otvaraweto na diskotekata. 6. Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska na novinarite im soop{ti: „Ne sum trudna i ne davam ostavka“. Otkako dojde na funkcija, ne pominaa ni dve nedeli, a od VMRO-vskite krugovi izlegoa glasinite deka e trudna i deka poradi toa }e si dade ostavka. Aj, barem da i najdea maana. Tuku i izvadija afera deka e trudna. Stra{na rabota. Otkoga maj~instvoto e ne{to za {to treba da se pravda{? Jankulovska ne se pravda{e pred javnosta. Se pravda{e pred svoite sopartijci. Em mladi tehnokrati, em so sfa}awa od sredniot vek. Iljadnici `eni sekoj den doka`uvaat deka maj~instvoto ne im e problem za karierata. Na krajot na krai{tata i kole{kata na Gordana, Gabriela Konevska toa najjavno go poka`a. Dojde na rabota edna nedela po poroduvaweto. Zo{to toga{ Jankulovska bi doka`uvala deka bremenosta mo`e da te spre~i da bide{ minister za vnatre{ni raboti. Ako te biva za nekoja rabota bez deca, }e te biva i so deca.

81 EU STANDARDI 4 noemvri 2006

• Se slu{a li Fuere {to ka`uva? Ili, na angliski toa ne mu zvu~i tolku besmisleno?

1. Evropskata unija ni se ka~i na glava da go doneseme zakonot za policija. I – Sobranieto kone~no go donese. Arno ama sega ne ~ini {to e donesen oti za nego ne glasale pratenicite na DUI. Misijata na EU vo Skopje vedna{ po izglasuvaweto na zakonot izjavi deka „toa e biten ~ekor na reformskata agenda, no za `al vo tekot na raspravata se poka`alo deka postojat dlaboki nedorazbirawa vo odnos na klu~nite aspekti na zakonot“. Mo`e li edna{ EU da pozdravi nekoj zakon, a da ne se po`ali deka zakonot ne im e po }ef na Albancite? I toa ne na site Albanci, tuku na tie od DUI. Normalno, DUI vedna{ se zakani deka nejzinite gradona~alnici nema da go po~ituvaat zakonot. I u{te ponormalno, izleze pret- stavnikot na EU Ervan Fuere da ja za{titi DUI. Namesto da udri po Ali Ahmeti {to se osmeluva da ne po~ituva zakon, toj otide kaj ministerkata za vnatre{ni Gordana Jankulovska da i ka`e deka vladata mora da ja ubedi DUI da go prifati zakonot. Se slu{a li Fuere {to ka`uva? Ili, na angliski toa ne mu zvu~i tolku besmisleno? Mo`e li takvo ne{to da ka`e vo Anglija, Francija, [panija, Germanija i vo koja bilo zapadna demokratija? Neka odi premierot na Velika Britanija Toni Bler da go ubeduva opozicionerot Kameron da po~ituva zakon za koj {to ne glasal vo Parlamentot!!! Da ne zboruvame ako vo vakva uloga na mestoto na Kameron se najde IRA. Ili mo`ebi {efot na Fuere, Havier Solana znae kako {panskata vlada ja ubeduva ETA da po~ituva zakon {to e izglasan vo Parlament. Dali zakonot e donesen vo Parlament? Da. I {to ima tuka EU da `ali, ili da ne `ali. Ima zakon i – to~ka. Kaj niv koga }e se donese zakon vo Parlament toj e svetiwa i mora da se po~ituva. Za nepo~ituvawe na zakon se odi vo zatvor. Ako nekomu ne mu se dopa|a zakonot neka se `ali na Ustaven sud. I – to~ka. I {to treba sega Vladata da napravi zatoa {to EU `ali? Treba da se pazari so DUI za da go po~ituva zakonot. A EU }e posreduva vo pazareweto. Ne znam {to saka EU da postigne. Da vovede EU standardi vo Makedonija, ili da pottikne anarhija? 2. Eve jas nema da go po~ituvam zakonot.

82 [to }e se slu~i so mene? Dali Fuere }e izjavi deka toa go zabavuva procesot na integracija na Makedonija vo EU, }e me poddr`i i }e bara od ministerkata da me ubedi za da go prifatam zakonot?. Dali pretsedatelot Crvenkovski }e re~e deka mnogu `ali oti ne bil postignat konsenzus me|u mene i Parlamentot? Ili policijata ednostavno }e me pikne vo zatvor. Kako {to bi napravila i policijata vo tatkovinata na Fuere so sekoj {to ne po~ituva zakon. Ako DUI ima pravo da ne po~ituva zakon i toa EU da go poddr`uva, toga{ i sekoj gra|anin posebno ima pravo da ne po~ituva zakon. Neka dojde Gordana Jankulovska, a bogami i premierot i so sekoj od nas posebno neka se ubeduva. Oti taka }e sme vlegle pobrzo vo EU. 3. Pretsedatelot Crvenkovski koga go otpovika ambasadorot vo SAD Qup~o Jordanovski izbiraj}i go „pomaloto zlo“ re~e deka toa go pravi „prv i posleden pat“. Ve}e nema da i pravi otstapki na vladata na Gruevski. Crvenkovski go odr`a zborot. Mu re~e „Ne“ na Gruevski za novoto rabotno vreme na dr`avnata administracija. Pretsedatelot }e raboti po staro. 4. Zav~era vo intervju za TV Tera vo Bitola porane{niot premier Vlado Bu~kovski po~na da ja otkriva Amerika. Zboruvaj}i za lu|eto na Branko Crvenkovski vo SDSM ka`a deka kandidatot za generalen sekretar na partijata bil distributer na pivo. Toj rastura~ na pivo vo vremeto koga SDSM be{e na vlast be{e rakovoditel na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata. Taa slu`ba pokraj toa {to nabavuva kancelariski materijali i toaletna hartija za ministrite se gri`i i za funkcioniraweto na vladinata avio slu`ba. A nie se ~udevme zo{to padnal vladiniot avion koga zagina pretsedatelot Trajkovski i osum negovi sorabotnici. I zo{to pilotite ne bile vraboteni, tuku bile honorarci. I zo{to bila potro{ena baterijata na lokatorot na avionot. I zo{to kapetanot na vozduhoplovot ne bil na zadol`itelen simulator za trening na toj tip avioni re~isi dvaeset godini. Ne znael ~ovekot. Da znael mo`ebi i }e naredel. Toj si go rabotel toa {to go znael. Sigurno ne go ostavil avionot da bide i bez pivo. 5. Ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska koga dava{e izjava deka e poni{ten tenderot za TEC Negotino ne objasni zo{to vladata se odlu~ila na toj ~ekor. Re~e: „]e ~uete ve~er na televizija“. Ne ka`a na koja. Taa u{te `ivee vo vremeto koga vo Makedonija ima{e samo edna televizija.

83 OGLEDALCE, OGLEDALCE 11 noemvri 2006

• Kako se vikaat lokalnite Sla|ani Tasevi vo Uganda i Iran?

1. Pak stigna izve{tajot na Evropskata komisija. I VMRO- DPMNE i SDSM go do~ekaa podgotveno. Za zastojot na patot kon EU, VMRO-DPMNE go obvini SDSM. A SDSM ja obvini VMRO-DPMNE. Sekoja godina izleguva izve{tajot na Evropskata komisija. Se- koja godina i VMRO-DPMNE i SDSM velat deka ocenkite na izve{- tajot se o~ekuvani. Petnaeset godini i ednite i drugite n# tupat deka EU ni e glavna cel. Petnaeset godini i ednite i drugite gi dobivaat re~isi istite zabele{ki i doma{ni zada~i od Brisel. Petnaeset go- dini i ednite i drugite ne se fa}aat za rabota da si ja napi{at do- ma{nata. Vsu{nost, 15 godini ne sakaat da n# vnesat vo EU. Eve ovaa godina SDSM & e vinoven na novata vlada za lo{iot izve{taj. Koj }e im bide vinoven v godina? Sednale pratenicite i se karaat pred evropskiot pretstavnik Fuere koj {to ne napravil za pribli`uvawe kon EU. Vo isto vreme, nadvor studentite protestiraat protiv {engenskiot yid i baraat li- beralizacija na vizniot re`im. Pa tokmu ovaa vlada pred eden mesec ka`a deka prioritet & e liberalizacijata na vizite. Pregovorite so EU treba da po~nat mese- cov. A tie s# u{te ne napravile komisija koja }e pregovara za libera- lizacija. Zna~i, za po~etok imaa samo edna rabota da zavr{at. Da ja napravat komisijata. I ne ja napravija. Aj da vidime koga }e gi napravat paso{ite. 2. „Transparentnost“ go objavi indeksot na korupcija na dr`avi- te. Makedonija se najde na solidnoto 105. mesto. Lani sme bile na 103.. Vo 2004 godina sme bile na 97. mesto. Vicepremierkata Gabriela Ko- nevska – Trajkovska se po`ali deka vo 1996 godina sme bile i nekade okolu {eesettoto mesto. [to ni raska`uva vicepremierkata? Doma neka si raska`uva. Taa lani be{e pretsedatel na „Transparentnost – Makedonija“. Toa e istata nevladina organizacija koja ja izgubi licencata od centralata na „Transparentnost“ vo Berlin poradi valkawe na ugledot na me|u- narodnata organizacija. Toa e istata nevladina organizacija vo koja izvr{nata direktorka Sla|ana Taseva prizna deka ne se vodelo smet- kovodstvo oti nemale dovolno lu|e. Toa e istata nevladina organiza- cija koja zatoa {to ne vodela smetkovodstvo, imala neuredna finan-

84 siska dokumentacija i ne mo`ela da bide kontrolirana. Pa nikoj ne mo`e da otkrie dali pla}ale ili zatajuvale danok. Indeksot na korupcija e popis koj go podgotvuvaat eksperti {to ja ocenuvaat korupcijata vo javniot sektor vo 163 zemji. Na na{ive antikorupciski eksperti rabotata im bila najlesna. Ne morale da pra- vat anketi. Dovolno im bilo da se poglednat vo ogledalo. „Ogledalce, ogledalce moe, ka`i vo Makedonija najkorumpiran koj e?“. Vrz osnova na sopstvenata percepcija vo ogledaloto tie ja smes- tile Makedonija na 105. mesto. Nekade okolu Uganda i Iran. Kako li se vikaat lokalnite Sla|ani Tasevi vo Uganda i Iran? Od ednata „Transparentnost“ na koja Germancite & ja zedoa li- cencata vo Makedonija, sega stana dve. Toa zna~i deka v godina Makedonija }e bide u{te ponisko rangi- rana. 3. Za supermarketot „Ramstor“ se vele{e deka toa }e bide najgo- lema stranska investicija. Ne znaevme deka, vsu{nost, e na{a najgo- lema investicija. Ama vo Branko. Toj kako premier ja dade lokacijata vo centarot na Skopje za sa- mo 25 evra kvadrat za da izgradat Turcite supermarket. I tie izgra- dija supermarket. I toa navistina be{e najgolemata stranska inves- ticija vo vremeto na Brankovata vlada. Sega na istata lokacija {to nie evtino ja prodadovme, tie }e izgradat delovna zgrada i skapo }e ja prodadat. Taka supermarketot }e im dojde xabe. I posle }e ka`at deka imalo razlika me|u toa kako se prodale „Okta“ i „Ramstor“. I dvete se stranski investicii. I dvete se pro- dadeni vo ~etiri o~i. I dvete se zakonski pokrieni. Samo {to koga stanuva zbor za Qub~o i VMRO toa po definicija mora da e prosta~- ko, a koga se raboti za SDSM i Branko toa e sofisticirano. Koga bi kradela VMRO toa bi bilo aramilak. A koga bi kradela SDSM toa e investicija. A koga bi kradele DUI i DPA toa bi bilo borba za ~ovekovi prava. Taka se gradi demokratijata vo Makedonija. I taka se odi kon EU. 4. Razlika me|u VMRO-DPMNE i SDSM ima i okolu profesio- nalizacijata na diplomatijata. SDSM ispra}a{e ambasadori i konzu- li vo zemji kade {to im studirale decata. Bidej}i ovie od VMRO se pomladi, gi ispra}aat diplomatite kade {to im studiraat devojkite i de~kovcite. Nov konzul vo Solun }e bide ~ovek ~ij edinstven diplomatski kredit e toa {to mu e drugar na premierot. [to e razlikata me|u ednite i drugite?

85 Koga SDSM }e isprate{e nekoe drugar~e vo stranstvo, voop{to ne se obiduvaa toa da go pravdaat. Sega vo MNR ni velat deka konzu- larnata funkcija vo Solun bila ceremonijalna rabota i zatoa ne mora konzulot da bide profesionalec. Ako konzulot vo zemja so koja imame seriozen diplomatski spor i, zgora na toa, kade {to ima mnogu Makedonci koi patuvaat, studira- at, rabotat, se lekuvaat, se povreduvaat vo soobra}ajki, zaglavuvaat po zatvori i {to li u{te ne, treba da bide samo ceremonijal-majstor, toga{ ne znam zo{to nie bi trebale da mu ja pla}ame platata. 5. Gi gledam i Branko i Tito kako se prepukuvaat za prislu{uva- weto. Otkrija golema Amerika. Tito sega, a Branko pred pet-{est go- dini. Samo {to Tito sega treba da ka`e od kade mu se soznanijata, a Branko u{te ne ka`uva. Oti nego transkriptite mu gi dal anonimen dostavuva~. Mnogu ni e naiven dr`avnikot. Kako {to ne se me{a vo rabotite na SDSM oti e pretsedatel na site gra|ani, taka ne znae ni{to i za prislu{uvaweto. Branko naiven, Tito naiven... A lentata si vrti...

35% MITO 18 noemvri 2006

• Zo{to dr`avata se pla{i od tie {to ne pla}aat danoci, a gi kaznuva tie {to pla}aat?

1. So noviot zakon za sledewe na komunikaciite i policijata }e mo`e da prislu{uva. Dosega mo`ea samo partiite. I {to e najva`no, koga nekoj }e otkrie afera za prislu{uvawe, nema da mora transkriptite da gi dobiva od anonimen izvor. Samo edno ne mi e jasno. Dali Zakonot dozvoluva policijata da gi prislu{uva partiite koga prislu{uvaat? 2. Zdru`enieto na sudii bara da im se poka~at platite za da bidat za{titeni od korumpirawe. Poka~uvaweto treba da bide 35 nasto. [to zna~i toa. Deka do sega 35 nasto nad platata si ja obezbeduvale preku mito!? Tie 35 otsto ne trebalo da bidat prijaveni kako osnova za plata i za niv ne bi se pla}ale pridonesi. Zna~i, platata }e im bide pau{al, a 35 otsto }e ja kradat dr`avata. Sudijata e postaven za da go {titi zakonot. Zakonot zabranuva mito. Zar zakonot ne e dovolen da go za{titi sudijata od zemawe mito.

86 Zo{to sudiite duri sega sfatile deka platata im e mala? Mo`e koga konkurirale da bidat sudii ne znaele za koja plata }e rabotat. [to ne se otka`ale koga gi potpi{uvale dogovorite za rabota? Ili si vikale: Kako i da e, }e izvadam u{te 35 otsto. 3. Pred nekoj den be{e ministerot za odbrana na Bosna i Hercegovina i be{e potpi{an nekoj dogovor za sorabotka so ARM. Re~eno e deka Bosancite }e u~at voeno razuznavawe od ARM. Nie se poka`avme so voenoto razuznavawe vo 2001 godina. Kaj nas ima vekovna tradicija. Bosancite }e u~at od nas, a nie sme u~ele od vojskata na car Samuil. Ne sme site slepci. Sekoj 100-ti ima po edno oko. 4. E tokmu za da se prijavuva platata na cel iznos, premierot Gruevski nedelava go vovede takanare~eniot ramen danok. Be{e re~eno deka personalniot danok od 10 otsto za site }e stimulira novi vrabotuvawa i }e gi natera gazdite da gi prijavuvaat svoite plati i platite na vrabotenite na celata isplatena suma. Dosega platite do 25.500 denari bea odano~eni so 15 otsto personalec. Sumata nad 25.500 do 50.100 denari se odano~uva{e so 18 otsto, a na platite nad 50.100 se presmetuva{e danok od 24 otsto. Ovaa politika na Nikola Popovski gi natera gazdite i golemite direktori da ne gi prijavuvaat celite plati. Sega i tie ne moraat da si go krijat parite. Zatoa {to personalecot za site }e bide 10 otsto. Eve, na primer, eden gazda na televizija i vesnici prijavuval plata od 7.965 denari. I toj, i `ena mu, i u{te nekoi ~lenovi na semejstvoto pla}ale pridonesi na 7.965 denari. So taa plata ne mo`el ni edna guma da si kupi za xipot, a `ena mu za frizer ne ni pomisluvala. Ama taka e toa. Tutunskata maka e golema, a platata mala. No gazdata e fer. Kolku imalo za nego tolku imalo i za vrabotenite. Platata na site vo televizijata bila spored komunisti~ka uramni- lovka. Na site negovi urednici i novinari {to obrabotuvaat jaki dr`avni~ki temi za nepla}awe pridonesi i perewe pari toj im prijavil plata ista kako negovata. Po 7.965 denari. So noviot danok Gruevski mu ovozmo`uva na gazdata da ne ja krie platata. Sega }e mo`e da prijavi i pogolema plata. Na primer 8.600 denari. So taka prijavena plata i novinarite, zdravje bo`e, koga }e se penzioniraat }e imaat osnovica za solidna penzija. Namesto vo „Sju Rajder“, }e mo`e penzionerskite denovi da gi pominuvaat vo „Panada“. Na kompenzacija so TV-reklama pred vesti. No toa ne e edinstvena pridobivka {to ja ovozmo`uva ovoj poteg na Vladata. So pomaliot personalec Gruevski }e mu oslobodi pari na gazdata za reinvestirawe. ]e mo`e da otvori i mesarnica. Za da ima kade da go prodade pile{koto.

87 5. Koga ne se pla}aat pridonesi, nema ni{to ~udno ako vo rubrikata „Ekonomija“ vest e deka prorabotel tomografot vo Gradskata bolnica. Se rasipal pred edna godina i vo dr`avnata kasa edvaj se sobrale 10.000 evra da mo`e da go popravat. Vtora vest e deka u~ili{tata ostanale bez nafta za greewe. Treta vest e deka tri-~etiri meseci docnat platite za rodilkite. ^etvrta vest e deka samo pet dena vo mesecot ima lekovi na recept vo aptekite. Vrvnite novinarski pera otkrivaat dano~ni aferi i finansiski malverzacii kaj site drugi osven kaj svoite gazdi. Verojatno go ~ekaat na intervju direktorot na Upravata za javni prihodi Goran Trajkovski da im ka`e zo{to ne napravil kontrola kaj nivnite gazdi. I da go pra{aat zo{to dr`avata se pla{i od tie {to ne pla}aat danoci, a gi kaznuva tie {to pla}aat.

DIJALOG MONOLOG 25 noemvri 2006

• Hrvatska vo NATO, Makedonija vo mislite

1. Zo{to evropskiot pretstavnik Ervan Fuere i amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi} gi sobiraat liderite na politi~- kite partii vo Mavrovo? Za da bidat na ~ist vozduh. Da di{at dlabo- ko i da si gi razbistrat glavite. Celata diplomatska kolonija vo Skopje e potresena {to novata vlast ne go igra Ali Ahmeti i so site sili se trudi da go spoi so Gruevski. Poradi toa {to liderot na DUI celo vreme se `ali deka nema dijalog, mu go smislija i posledniot vikend vo Mavrovo. Ama Ah- meti ne im dojde. Se rasipa zabavata. Portparolkata Ermira Mehmeti re~e deka i liderot ima pravo na odmor. Ne mo`e nego Fuere i Milovanovi} da mu ka`uvaat {to da pravi za vreme na vikend. Osobeno ne mo`e da mu ka`at kako da se odnesuva koga e vo planina. Ne e problemot vo toa {to Ali Ahmeti celo vreme bara dijalog me|u vlasta i opozicijata. Problem e {to toj saka dijalogot da bide monolog. Taka {to ambasadorite na EU i na SAD ne treba xabe da si gi tro{at vikendite. Oti i tie imaat pravo na odmor. Neka go ostavat dijalogot za raboten den. Vo vikendi se vodat monolozi. 2. Potsekretarot vo Stejt departmentot Nikolas Barns pred dva dena na brifing vo va{ington re~e: „SAD ja poddr`uvaat Hrvatska da stane ~lenka na NATO vo 2008, dodeka Makedonija i Albanija osta- nuvaat potencijalni ~lenki“.

88 E kako taka? Spored ispituvawata na javnoto mislewe, Make- doncite pove}e sakaat da bidat vo NATO otkolku Hrvatite. A Hrvat- ska }e ja primat, a nas ne. Pa neli }e odevme so Hrvatska i so Albanija so jato vo NATO. Ovie odletaa, jatoto se rasturi. Pa neli koga Bu{ pred hrvatskiot premier Sanader ja spomena samo Hrvatska kako kan- didat za NATO vo 2008, na{ive bea sre}ni. I koordinatorot za NA- TO Nikola Dimitrov i ministerot za odbrana Laze Elenovski ni ve- lea deka toa {to amerikanskiot pretsedatel ja spomenal Hrvatska, bilo isto kako da ja spomene i Makedonija. Toa e ne{to sli~no kako ova: SAD }e go napadnat Irak, ama toa zna~i deka }e gi napadnat i Iran i Sirija. Za da nema dilemi, potsekretarot Barns jasno ka`a: „Pretseda- telot Bu{ izleze javno i re~e deka ja poddr`uva Hrvatska za ~len- stvo vo NATO vo 2008. Albanija i Makedonija gi gledame kako mo`ni kandidatki za ~lenstvo“. [to }e ka`e sega Elenovski? Deka Bu{ i natamu }e zboruva za Hrvatska, a }e misli na Makedonija. Taka vo 2008 godina Hrvatska }e bide vo NATO, a Makedonija vo mislite. 3. Porane{niot guverner na Narodnata banka Qube Trpeski go uapsija oti postapil spored odluka na Vladata. [to }e se slu~e{e toga{ so guvernerot ako ne postape{e spored odlukata na Vladata. Vo vremeto koga Trpeski prefrluval pari od dr`avnite devizni rezervi na smetkata na Eksport-import bankata za da ja izvadi od bu- la, premier be{e Qub~o Georgievski. Ne se znae dali minister za finansii toga{ bil Boris Stojmenov ili sega{niot premier Nikola Gruevski. Bez potpis na premierot i bez znaewe na ministerot za finan- sii, pari od dr`avnite rezervi ne mo`ele da bidat prefrleni. So ogled na toa {to Qub~o Georgievski e naj~esniot ~ovek vo Makedonija, }e izleze deka i vo slu~ajot so Trpeski nema slu~aj. Oti, ako Qub~o bil ne~esen, kako {to pred 2002 godina ka`uva{e SDSM, do sega, duri i so vakvo sudstvo }e be{e osuden. 4. Vo oficijalna poseta na Makedonija dojde ungarskiot premier Ferenc \ur~an. Toj se sretna i so pretsedatelot Crvenkovski i so pre- mierot Gruevski. \ur~an e premierot na Ungarija koj neodamna javno prizna deka go la`el svojot narod za da pobedi na izborite. Po sredbite so Crvenkovski i so Gruevski, ungarskiot premier izjavi: „O~ekuvawata na Makedonija za pokana za ~lenstvo vo NATO vo 2008 se realni“ i „ambicioznata programa na premierot vetuva de- ka vo Makedonija ekonomskoto ~udo }e se slu~i“.

89 Ne e jasno. Dali \ur~an se obiduva i nas da n# la`e. Ili dava takvi izjavi oti go izla`ale nego. 5. Kako blagodarnost do SAD oti ja priznaa Makedonija so ustav- noto ime, sovetnicite od VMRO-DPMNE predlagaat edna ulica vo Skop- je da se imenuva so imeto na amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{. Jas imam u{te eden predlog. Zo{to i glavnata pe{a~ka ulica vo centarot na Skopje ne im ja posvetime na Amerikancite. Namesto uli- ca Makedonija da se vika „51-va dr`ava“. Taka em Grcite }e bidat za- dovolni em Amerikancite po~esteni.

BRKAWE OVCI 2 dekemvri 2006

• Od Riga ba{ me briga

1. Zo{to porane{niot direktor na Fondot za zdravstvo Rubin~o Zarevski go nosea kaj istra`en sudija so lisici na racete i vo policiski xip, a ov~arot Isnifaris Xemaili bez lisici i so avtomobil? Da ne si pomislivte deka policijata se ispla{ila oti Xemaili ima stap, a Rubin~o ne? Ne mi se veruva. Ili pak Vladata bila vnimatelna da ne gi prekr{i ~ovekovite prava. Pa taka ov~arot go sledea komandantite, oti kako borci za ~ovekovi prava mora da proverat {to pravi policijata. A Rubin~o go sledea samo novinarite. I taa teorija ne mi dr`i voda. Ne e ni ednoto, ni drugoto. Na Rubin~o mu treba advokat, a na Isnifaris – ne. Toj namesto advokat si ima ke~e. A ako vo Makedonija ima{ ke~e – toga{ si nedopirliv. Pa ne mo`at da ti stavat ni lisici. 2. Policijata oficijalno soop{ti deka zaedno so vrabotenite vo Zoolo{kata gradina niz ulicite na Skopje 12 ~asa brka{e berberska ovca. Ako na policijata i trebaa 12 ~asa da fati samo edna ovca, kolku li }e i trebaat za da gi fati ov~arite. 3. Cela nedela od upadot na komandantite na festivalot na albanska pesna „Nota fest“ so pi{toli i kala{nikovi, tie se nepoznati za policijata. MVR gi moli svedocite na nastanot da ka`at ne{to, ili da prepoznaat nekogo, a tie ne ka`uvaat. Koga }e se napadne so pi{toli publika od albansko etni~ko poteklo, toga{ policijata e vinovna zo{to ja nemalo. Ako policijata bila tamu, toga{ }e be{e obvineta {to bara na festival.

90 Koga se vadat kala{nikovi po albanskite sela, toa se pravda so neguvawe na tradicionalnite vrednosti. Svadbarite se veselat i pukaat od radost. Dali e svadba, dali festival – isto ti e. Va`no e da se pee. Koj pee zlo, ne misli. [teta {to vo publikata ne bile ambasadorite na EU i NATO vo Makedonija Ervan Fuere i Xilijan Milovanovi}. Oti, nie dobro znaeme kade `iveeme i so kogo, ama tie ne ni veruvaat. Da bea vo Univerzalnata sala za vreme na festivalot }e mo`ea posolidno da organiziraat u{te eden politi~ki dijalog so Ali Ahmeti. Toj kako seriozen politi~ki subjekt sigurno ima logi~no objasnuvawe zo{to ne treba da go po~ituva zakonot za policija. Zatoa {to ne po~ituva ni odluka na festivalsko `iri. Ustav vo ovaa prilika ne se spomenuva. Komandantite seriozno si ja sfatile svojata borba za ~ovekovi prava. Dali menuvaat festivalska odluka ili menuvaat ustav metodite im se isti. Pukaat. 4. Policijata ne treba da gi moli svedocite da gi prijavat tie {to nosele oru`je na festivalot. Samite tie treba da se prijavat. [to pobrzo reagiraat, tolku podobro za niv. Ako ne gi primat na rabota vo MVR spored kvotite od ramkovniot, toga{ barem }e mo`at da konkuriraat za bore~ki penzii. 5. So vozbuda go sledev doa|aweto na Skenderbeg vo Makedonija. Kako ja pomina granicata kaj ]afasan. Kako voodu{eveno go pozdravuvaa po patot. Kako mu veeja znamiwa. Kako gradona~alnikot na Struga mu posaka srde~no dobredojde. Kako televiziite go sledea do Skopje. Kako vrabotenite vo dr`avnite firmi vo koi direktorite se Albanci gi pu{tile doma porano za da se podgotvat za srde~en pre~ek. Prosto bev gladen za dopolnitelni informacii. Kade prespa gospodinot? Dali vo hotel, ili na nekoj parking? [to jadel, {to piel? Dali imal nekoi posebni barawa za vreme na patuvaweto? Dali doma}inite mo`ebi mu namestile nekoja `enska vo soba? Isto kako {to Ali Ahmeti bara dijalog za da nema dijalog, negovite od DUI so Skenderbeg baraa problem tamu kade {to go nema{e. Ne pobaraa dozvola za gradba, za da mo`e da ka`at deka ne im davaat. 6. Vladata eufori~no vo lovniot rezervat Jasen go proslavi Samitot na NATO vo Riga. Ne znam zo{to. Ni ka`aa deka vratata ni e otvorena. Toa ni go ka`uvaat 10 godini nanazad. I ni ka`aa deka treba da napi{eme doma{no. I toa ni go ka`uvaat 10 godini nanazad.

91 Do sega parolata za vlez vo Severnoatlantskata alijansa be{e: „So jato vo NATO“. Po posledniot samit aktuelna e parolata: „Od Riga ba{ me briga“. 7. Direktorot na Upravata za javni prihodi Goran Trajkovski vo vrska so inspekciite na fiskalnite kasi re~e deka „Upravata }e kontrolira i nema da objasnuva zo{to nekoj e kontroliran, a nekoj ne“. Ba{ naprotiv. I~ ne mi e gajle kogo Upravata }e kontrolira. Ama treba da objasni zo{to nekogo ne kontrolira.

PALI GASI 9 dekemvri 2006

• „Ne me ostavajte sam“

1. Otkako po~naa da gi apsat bliskite na Branko Crvenkovski, pretsedatelot se seti na Kiro Gligorov. Pretsedatelite zaedno ru- ~aa i se slikaa. Ne dadoa izjava. Ima{e samo soop{tenie deka zboru- vale za NATO, sostojbite vo dr`avata, potezite na Vladata i apse- wata za korupcija. [to nau~il Branko od Kiro ovoj pat? Da znae koga e vistinski moment da izleze i da ka`e: „Ne me ostavajte sam“. 2. Javniot ot~et na Vladata po prvite 100 dena otkri nekolku interesni raboti koi ne sme gi znaele. Za vreme na onaa golema tele- viziska emisija na koja glavnite urednici go pra{uvaa premierot i negovite ministri ne doznavme ni{to pove}e od toa {to ve}e e obja- veno i {to se vrti na reklamniot spot. Ako dosega ne sme znaele dali Gruevski e toj {to pali i gasi vo Vladata, po taa emisija znaeme barem edno. Ne se znae koj pali, ama Gruevski sigurno gasi. Toa ni go potvrdi vicepremierot Zoran Stav- revski. Koga ministerot Milo{oski se po`ali deka e docna i mora da si odi, premierot Gruevski mu dozvoli da zamine, ama re~e deka toj }e ostane oti e naviknat da raboti do docna vo no}ta. Toga{ vicepremie- rot Stavrevski potvrdi: „Da, pretsedatele, jas koga si odam doma vo 11.30, gledam deka kaj vas sveti do 12.30“. Kako mo`e Stavrevski da znae do koga sveti kaj Gruevski ako si odi doma eden ~as porano? Ili `ivee kar{i Vladata ili ima dou{ni- ci vo Vladata. Ili, pak, vo kabinetot imaat napraveno raspored: Ni- koj ne smee da raboti pove}e od premierot. Na taa emisija doznavme i deka Gruevski mnogu saka da gi dopol- nuva ministrite. Tie }e zboruvaat, }e zboruvaat, a Gruevski }e im se

92 ufrli: „A ova zaboravivte da go ka`ete. Aj sega ka`ete“. Samo {to premierot ne im pomaga{e na site. Se odnesuva{e kako Tarik Fili- povi} vo „Milioner“. Koj mu e simpati~en da pomine vo vtoriot krug dobiva mala pomo{. Mnogu mi e `al {to taa ve~er ne prozbore ministerot za stran- ski investicii Gligor Ta{kovi}. Mu be{e postaveno pra{awe dali navistina Gruevski mu zabranil da dava izjavi oti trese gluposti. Ta{kovi} ne do~eka da mu go prevedat pra{aweto, a Gruevski ve}e odgovara{e mesto nego. [teta. Da smee{e Ta{kovi} da odgovara, imav podgotveno pra{awa za nego. Dali pri neodamne{nata poseta na Kazahstan se sretnal so Borat? Dali pritoa razmenile vizit-kar- ti? Dali Borat }e ja poseti Makedonija za da se uveri vo povolnosti- te za stransko investirawe so voveduvaweto na ramniot danok? Da- li }e se pojavi na sud ako Esma go tu`i {to vo filmot i ja koristi „^ae {ukarie“? So vnimanie go gledav odnesuvaweto na ministrite. Koga zboru- vaat gestikuliraat so racete i pravat nekakvi krugovi, sli~ni na po- tezite na premierot Gruevski {to gi pravi koga ne{to objasnuva. Sa- mo ministerot za odbrana Laze Elenovski ne pravi krugovi. Toj ja ste- ga {akata i ~uka so ednata raka po masata. Isto kako {to ~uka Branko Crvenkovski. Laze u{te ne mo`e u{te da se odlepi od ideolo{kata matrica. 3. I opozicijata mnogu podgotveno gi do~eka 100-te dena na Gru- evski. Rekoa deka sega `estoko }e kritikuvaat. Izleze Radmila [e- }erinska i ka`a deka „stote dena bile {minka“. Po`estoko – zdravje. Kako lider na glavna opoziciona pratija o~ekuvav od Rada koga se pojavi, na podatocite so koi Gruevski se fali kako uspesi, taa da izleze so drugi podatoci za da go demantiraat. Duri i da e samo {minka, kako {to `estoko veli Rada, Gruevski barem sedna i napravi popis na rabotite {to gi po~na. A [e}erinska ne go napravi duri ni toa. Si ~itala vesnici, si gledala televizija i izleze na pres-konferencija so kafeanski muabet. Zo{to da ne mu veruvam na Gruevski koga ti dava nekakvi poda- toci, a treba da & veruvam na Rada koga mi raska`uva kafeanski mua- beti? Od nea kako opozicionen lider o~ekuvam koga ja kritikuva Vla- data da ne mlati prazna slama. Taa u{te misli deka toa {to e od SDSM e dovolno za da & se veruva po definicija. 4. Minatata nedela nekoj direktor na germanska „Lufthazna“ sle- tal na Skopskiot aerodrom bez paso{. Na{ite go pu{tile da vleze vo zemjata „za da ne trpi biznisot“. Na policijata & bilo dovolno nekoj telefonski da im se javi i da urgira da go pu{tat.

93 Vo isto vreme Antonio Milo{oski nose{e nekakva maica vo Bri- sel na koja pi{uva{e „Ne vizi za Makedonija“. Toj treba{e da gi ube- di lu|eto od EU deka zaslu`uvame olesnuvawe na vizniot re`im. Treba da ni veruvaat deka nie efikasno gi kontrolirame grani- cite. Vo EU lu|eto patuvaat samo so li~na karta. Kaj nas za da se pomine granica ne treba ni li~na karta. Dovolen e samo telefonski povik.

MAMA ANGELA 16 dekemvri 2006

• Za da porasne industriskoto proizvodstvo jadete grav

1. Germanskata kancelarka Angela Merkel zboruvaj}i za pro{i- ruvaweto na EU vo Bundestagot re~e deka „zemjite kako Albanija, Bos- na, Srbija i Makedonija imaat mo`nost za ~lenstvo, no znaeme deka takvata perspektiva e so sreden rok“. Angela, Angela, mama Angela... Ne mora{e taka |avolesto da ni go spu{ti{. Mo`e{e barem i~ da ne n# spomne{. Xabe Gruevski tolku pati na gosti ti doa|a{e. Xabe ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski vo Germanija u~e{e. Xabe fondacijata „Konrad Adenauer“ gi poddr`a VMRO-vcite da pobedat. Angela e Germanka. Zna~i, temelna e. Ama mo`e{e koga gi naredi si- te {to ne gi biduva za vo EU nas da ne zaboravi. Ubavo si `iveevme vo nade` deka sme za kus rok. Sega so EU }e n# tupat i na sreden rok. 2. Dr`avata se iznenadi samata sebesi. Donese Zakon deka ako ne dobie{ fiskalna ne mora{ da plati{. A dr`avnite patarini na Skopje – Tetovo nemaa fiskalni kasi. Pa voza~ite ne moraa da pla}aat patarina. Pet godini ne mo`ea da stavat fiskalni kasi. Sega gi stavija za pet dena. Sega gra|anite dobija pravo da ne pla}aat ako ne dobijat fis- kalna. Dali toa zna~i deka gra|anite treba da se tepaat za da go os- tvarat toa pravo. Aj probaj da ne plati{ vo restoran bez da se pla- {i{ da ne te natepa gazdata. Zatoa Zakonot predviduva deka mo`e{ da bara{ asistencija na policija. Jas re{iv. Koga }e odam vo granap~e so namera da pobaram fiskal- na smetka, }e odam so asistencija na policijata. I toa }e & najavam od- ve~er na policijata deka sabajle }e odam po leb i mleko. Ne sakam da izleze kako vo [pansko selo deka ne & bilo javeno na vreme na policija- ta deka }e se uriva, pa ne mo`ela da dojde i da gi spre~i blokadite.

94 3. Deka dr`avata samata sebesi se iznenaduva od den na den e i vesta deka srede Skopje policijata fatila tri kamioni so oru`je na ARM. MVR pra}a specijalci, a Ministerstvoto za odbrana veli deka transportot bil legalen oti imalo dogovor me|u vojskata i MZT. Fi- no. Ama od kade pak vo celata prikazna izleze deka kamionite bile so bugarska registracija? Ministerot za odbrana Laze Elenovski re~e deka pratkata bila kompenzacija. So kogo? So MZT, ili so Bugarija? I {to se kompenzi- ra? Podocna ni be{e re~eno deka ne bilo kompenzacija, tuku oru`jeto se noselo na reparacija. Zamislete go ministerot Elenovski kako odi na lekar. I mu vika na doktorot: „Dojdov za kastracija!“. Doktorot ne veruva. Se ~udi: „Kastracija!? Da ne si gre{ka?“. A pacientot uporen: „Kastracija pa kastracija“. I – bidna kastracija. Se budi Laze Elenovski od anestizija i mu teknuva: „A be dokto- re, ne be{e kastracija. Be{e vakcinacija“. 4. Nekoj vo skopskite gradski institucii re{il da ne se kiti za Nova godina za da ne se pravela euforija pred katoli~kiot Bo`ik. Zo{to lu|eto da gi fa}a euforija pred vreme? Skopjani ne tre- ba da bidat sre}ni. Neka ostanat vo mizerijata vo koja se celo vreme i vo mrakot na gradskite ulici. Kako na toj um od Gradot ne mu tekna deka euforijata bi bila dobra i za negovata plata. Ako lu|eto se prazni~no raspolo`eni, }e tro{at pove}e. Od sekoj tro{ok }e odi ne{to i za dr`avata. Od dano- cite {to gi pla}ame }e odi ne{to i za negovata plata. Ama, koj funkcioner `ivee od plata? 5. Premierot magistrira{e. Temata na magisterskata e: „Stran- skite investicii i nivnoto vlijanie vo razvojot na ekonomijata i ot- voraweto novi rabotni mesta“. E pa Gruevski, kako {to veli latinskata pogovorka: „Hik Rodos, hik salta!“ Prevedeno toa zna~i: „Eve ti ja dr`avata, s# e vo tvoi race, napravi {to znae{„. Samo stotina lu|e vo svetot imaat {ansa toa {to go napi{ale da go doka`at vo praksa. Gruevski e eden me|u niv. Toa ni na loto ne se dobiva. Premierot samo magistrira{e. Dali polo`il }e vidime vo 2010. Toga{ ili }e doktorira, ili }e go vratime vo Prilep na do{koluvawe. 6. Ministerot za finansii Trajko Slaveski najavi deka v godina industriskoto proizvodstvo }e porasne za 6 otsto. Vo isto vreme ja iskara prethodnata vlada deka ja ostavila Makedonija bez struja. Prviot poteg po nedostigot na struja be{e namaluvawe na ispo- rakata na golemite fabriki. Pa i tie od MEPSO se pofalija deka

95 toa {to nema dovolno struja nema da go po~uvstvuvaat gra|anite, oti restrikcii }e ima samo za golemite potro{uva~i. Gra|anite mo`at da koristat erkondi{ni za greewe, a fabrikite ne mora da rabotat. Kako }e raste industriskoto proizvodstvo ako na industrijata & se krati strujata? Gasovod nema. Naftata e skapa. I {to treba da pravime? Da se svrtime kon prirodnite i neiskoristeni resursi. Za po~etok da se nafukame grav. Za da pravime vetrovi. Ama i toa mora da bide strogo kontrolirano za namensko proizvodstvo. Ako sekoj od nas ispu{ta gasovi bez plan i {ema za proizvodstvo, energijata }e se rastura bez potreba. Ne se znae kolku }e odi za Feni, kolku za skop- skite `elezarnici, kolku za da proraboti Silmak. Ispu{taweto ga- sovi mora da bide sinhronizirano.

PRISTOJNO TEPAWE 23 dekemvri 2006

• Sto dena pod maski, stoiprviot si go poka`aa liceto

1. Koga na porane{niot italijanski premier Berluskoni mu se slo{i, prv {to se javi za da pra{a za zdravjeto be{e sega{niot premier Romano Prodi. Ne oti Prodi i Berluskoni mnogu se sakaat. [to se ne si imaa ka`ano pred izborite. Kolku se navreduvaa i po izborite. Duri i rezultatite ne si gi priznavaa. Vpro~em i na Berluskoni i mu se slo{i otkako ~etirieset minuti zboruva{e protiv Vladata i protiv Prodi. Ama Romano Prodi se javi da pra{a za zdravjeto na negoviot prethodnik. Ne deka mnogu e zagri`en. Tuku zatoa {to taka mu li~i na eden premier koga komunicira so prethoden premier. I zatoa {to Italija e dr`ava. 2. Makedonija ne mo`e duri ni da glumi dr`ava. Mo`ea ubavo ministrite da se slikaat pred kamerite, da se nasmevnuvaat pred pratenicite, da nazdravuvaat so ~a{ki so pretedatelot na dr`avata. Pa, doa|a Nova godina. Potoa Bo`ik, pa stara Nova godina... Dajte im malku na lu|eto nade` deka i ova e dr`ava. Ne deka Gruevski mnogu go saka Branko, ne deka u`iva da se slika so nego. Ama, institucijata pretsedatel na Republikata se u{te ne e ukinata vo Makedonija. I negovoto tradicionalno godi{no obra}awe pred Parlamentot ne e ukinato. Ba{ mi e gajle dali gra|aninot N.G. go saka liceto B.C. Ama premierot i pretsedatelot se ne{to mnogu pogolemo od gra|aninot N.G. i liceto B.C.

96 3. Dobro e {to Branko pomina samo so bojkot od ministrite. Mo`e{e da pomine mnogu polo{o. Mo`e{e da se pojavi nekoj izve`ban odred od neidentifikuvani ma`i{ta pred Sobranieto, }e si navle~ea ka~ulki vrz glavite, }e go pretepaa obezbeduvaweto, }e gi skr{ea foteljite i masite i }e gi izbrkaa ostanatite pratenici {to do{le da go slu{aat Branko. Nikoj ne treba da go slu{a liceto B.C. Posle }e izleze{e ministerkata za vnatre{ni Gordana Jankulovska i }e dade{e izjava deka policijata postapuva soglasno zakonot i pravilata i so denovi }e gi analiziraa lentite od sigurnosnite kameri. Dali e „Hard rok“ ili „Proces“, dali e gra|aninot Trajkovski, ili liceto B.C. , dali e DUI ili DPA, dali e VMRO-DPMNE ili SDSM – isto ti se fa}a. Zav~era „Hard rok“, v~era „Proces“. Razlikata e vo toa {to nasilstvoto ima povisok rang. „Hard rok“ go demoliraa hukigani, a za demoliraweto na „Proces“ e obvineta policijata. Deneska nezadovolnite }e dojdat i vo Sobranie, a utre odredot so kapi na glavite }e mu dojde na Gruevski i vo zgradata na Vladata da deli pravda. ]e pobedat ednite, }e gi smenat drugite, vtorite nema da gi priznavaat prvite, odredite na ednite }e go natepaat obezbeduvaweto na drugite, MVR apsi vojska, Vladata ne po~ituva pretsedatel i taka malku po malku }e odime vo EU. 100 ~ekori napred, 15 godini nazad. 4. Gruevski re~e deka ne bile obvrzani so zakon da go slu{aat ekspozeto na Crvenkovski i deka za raboti od dr`aven interes tie komunicirale so pretsedatelot na dr`avata. [to? Govorot na pretsedatelot vo Sobranie ne e od dr`aven interes!? Pa i ovaa Vlada ne e na VMRO-DPMNE. Jas mislev deka ova e Vlada na Makedonija i deka prioritet i se dr`avnite interesi, a ne partiskite. Vo istata izjava Gruevski ne ute{i deka slu~ai na nasilstvo imalo, ima i }e ima. Gospodine premiere, toa ne go najavivte vo va{ata programa vo sto ~ekori. Nie ve izbravme za nasilstvo da nema. A ne – da go ima, i vie kako premier u{te i da go opravduvate. Pomina proslavata i pompeznoto falewe za vladinite uspesi za prvite 100 dena. Kako vo prikaznata za dare`livata krava. ]e dava, }e dava, pa }e go {utne kan~eto i }e go isturi mlekoto. Sto dena bea pod maski. Stoiprviot im se otkri vistinskoto lice. 5. Studentite od Tetovskiot univerzitet {to mu svirkale na spikerot Qubi{a Georgievski dobija prekr{o~ni prijavi. Policijata gi obvini za „drsko, mangupsko i nepriostojno odnesuvawe“. Od koga vo Makedonija se kaznuva za mangupsko odnesuvawe? A ako se kaznuva za nepristojnost toga{ retko koj minister ili pratenik bi ostanal nekaznet.

97 Vo Tetovo }e bidat kazneti tie {to mu svirkaa na Georgievski, a tie {to gi natepaa }e ostanat nekazneti. Pouka za mangupite: Ne svirkajte. Bidete pristojni. Tepajte. 6. Oru`jeto na ARM {to niz Makedonija go vozele bugarski kamioni bilo od 1999 godina. Za vreme na konfliktot vo 2001 godina vlasta se `ale{e deka nema oru`je. Kako vo vicot so Makedonecot i Osmanlijata. Mu rekol Osmanlijata na Makedonecot da go ka~i u{ka i da go prenese na brdoto. Se ma~el Makedonecot, se potel, ama uspeal nekako da se iska~i do vrvot. Mu se zaarnilo na Osmanlijata i mu rekol na Makedonecot: „Aj sega soble~i se i natrti se“. Makedonecot se soblekol, se navednal i od be~vite mu izpadnal kuburot. Osmanlijata se nalutil i pra{al: „A be kaur, zo{to ti e tebe kubur?“ Ovoj mu odgovoril: „Da mi se najde za zorzaman“. Taka e i so na{eto sovremeno oru`je {to se najde vo bugarskite kamioni. Sme go imale u{te vo1999 godina, ne sme go upotrebile 2001, ama sme go ~uvale za zorzaman.

BIBLISKI AERODROM 31 dekemvri 2006

• Dobre dojdovte na Golemiot!

1. Aleksandar Makedonski za pomalku od 15 godini go osvoil ce- liot poznat svet. Skopskiot aerodrom koj treba da go nosi negovoto ime za 15 godini ja ima vraboteno polovina poznata Makedonija. Na aerodromot edinstveno se menuvaa direktorite zavisno od partijata {to pobeduva{e na izborite. Posle tolku mnogu promeni kone~no doj- de vreme i za su{tinskata promena. Na imeto. Grcite se lutat ako aerodromot se vika Aleksandar Makedon- ski. Za da ja po~ituvame Privremenata spogodba od 1995 godina treba da se izbegne pridavkata „makedonski“. Pa Vladata re{i aerodromot da se vika Aleksandar Veliki. No, toa „veliki“ mo`ebi e vo duhot na Privremenata spogodba so Grcija, ama ne e vo duhot na Ramkovniot dogovor. Imeto na aerodromot treba da bide dvojazi~no. Skopskiot aerodrom }e se vika Aleksandar Golemiot. Ili, spored Ohridskiot dogovor, Aleksandri i Madh. Grcite sega }e po~nat da go tupat so NATO, EU i pregovorite pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii, pa }e imame u{te edno ime za re{avawe. ]e po~nat pregovori za imeto na Skopskiot aerod-

98 rom. Kako {to imame privremeno ime za dr`avata {to si go nosime 13 godini, taka vo pregovorite mo`eme da si prifatime i privreme- no ime za aerodromot. Da se vika „porane{en Aleksandar Makedon- ski“. Ima logika. Aleksandar navistina e porane{en. Potoa }e po~- nat pregovori za ime za vnatre{na i za nadvore{na upotreba. Pa Grcite }e predlo`at od imeto na aerodromot da se isfrli i zborot Aleksandar. Taka, Skopskiot aerodrom od Aleksandar Golemiot }e ostane samo Golemiot. Koga avionite }e sletuvaat vo Skopje stjuardesata }e gi pozdra- vuva patnicite: Dobre dojdovte na Golemiot! 2. Ohridskiot aerodrom }e se vika Sveti Apostol Pavle zatoa {to Makedonija e spomenata vo Biblijata vo Evangelieto na Apos- tol Pavle. So ova ime Vladata }e mu ja prodade na svetot prikaznata za Makedonija kako bibliska zemja i za ranohristijanskite baziliki vo Ohrid. Imeto Sveti Apostol Pavle e vistinskoto ime za aerodromot vo Ohrid. Tamu nedelno sletuvaat duri tri avioni. Nekoga{ i pomal- ku. Aviosoobra}ajot na Ohridskiot aerodrom se odviva spored bibli- ska dinamika. A i sostojbata e kako vo biblisko vreme. 3. Milo{oski go napravi prviot ~ekor za olesnuvawe na vizniot re`im. Go otvori bugarskiot konzulat vo Bitola. 4. SDSM do pred desetina dena be{e na najnisko nivo od osno- vaweto na partijata. Gi izgubija izborite, imaa liderska kriza, a pretsedatelot Crvenkovski be{e zaboraven. Na VMRO-DPMNE ka- ko pobednici na izborite i kako Vlada so uspe{ni 100 dena voop{to ne im treba{e SDSM za da si pravat svoja uspe{na prikazna. No, tie so eden glupav gest gi dignaa od mrtvite i SDSM i Bran- ko. Dovolno be{e samo ministrite da ne se pojavat na godi{noto obra- }awe na Pretsedatelot vo Sobranieto i da go o`iveat otepaniot SDSM i zaspaniot Branko. Mo`ea ladno da mu dojdat vo Sobranie, da si svirkaat i da mu se sitat. Namesto Gruevski da se zanimava so sopstvenite uspesi i so vodeweto na dr`avata, sega }e se zanimava so SDSM. Dovolni se dve-tri izjavi na Bi~ikliski i na \or~ev i – cirkusot mo`e da po~ne. Vo vreme na SDSM, vo VMRO-DPMNE ~ekaa da dojde nedela za da napravat pres – konferencija i da se pojavat na vesti. Sega, vo vre- me na VMRO-DPMNE, SDSM e sekoj den na vesti i na naslovnite stra- nici. Koga Branko vo posledno vreme bil dva saata na televizija? Imal li ne{to da izjavi?

99 Zo{to? Zatoa {to Bi~ikliski proveruva kade odi Rada sekoj den, a \or~ev go ~eka Branko na sostanok. Podobro pole za natprevar ni za Branko, ni za SDSM – nema. Eden }e ka`e ne{to glupo, a tie }e mu se smeat na gluposta. Tolku barem znaat. Pogolem podarok za Nova godina od onoj {to go dobija od Vlada- ta i VMRO-DPMNE, SDSM i Branko Crvenkovski ne mo`ea ni da sonuvaat. 5. Gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski izjavi deka ne e zadovolen kako e nakiten gradot za Nova godina. Verojatno zatoa }e ja prekine semejnata tradicija da gi minuva praznicite vo Antalija. Re- {il samiot da se kazni. ]e slavi Nova godina vo Skopje.

100 101 102 P R A Z N A

102 POLN PANSION 6 januari 2007

• Nikoga{ poblisku do EU. Skopje – Deve Bair 113 kilometri

1. Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska prviot den vo Novata godina go promovira{e noviot {tembil {to }e se udira na granicite za izlez od Makedonija. Vtoriot den ja promovira{e ma{inata za novite paso{i. Pe~atot bil evropski. I paso{ot }e bide evropski. So noviot pe~at na noviot paso{ }e dobieme i nova viza za EU. Bugarska. Skopje ne bilo nikoga{ poblisku do EU. Ima samo 113 kilometri do Deve Bair. 2. Se se}avate li koga Branko ne pla{e{e pred desetina godini deka ako ne glasame za nego i za negovata SDSM }e zavr{ime kako Bugarija. Nie go poslu{avme i si glasavme za nego. Se poka`a deka Branko bil vizioner. Navistina ne zavr{ivme kako Bugarija. 3. Po priemot na Bugarija i Romanija vo EU ne znam koj vo Makedonija mo`e seriozno da gi sfati porakite od Brisel deka „Evropskata unija nema kapacitet da prima novi ~lenki“. Ima kapacitet za 30 milioni Romanci i Bugari, a nema kapacitet za 2 miliona Makedonci. Taman i site da se iselime, nema da popolnime edno predgradie na London. Taka {to, ako ne ne primaat zaradi toa {to se pla{at deka }e se otselime kaj niv, i~ neka ne razmisluvaat da ne primat. I Francuzite neka ne si ar~at pari za novi referendumi. Tie {to sakaa da se iselat ve}e si zemaa bugarski paso{i. Tamu im se, im rabotat na crno, pa sega }e gi legaliziraat. Vo Bugarija ne va`i kasko osiguruvaweto od kra`ba na vozilata. Polovina avionska flota e prizemjena zaradi nebezbednost. Britanskiot vesnik „San“ otkri deka vo Bugarija mo`e najevtino da se kupi falsifikuvan paso{. Za majtap duri mu napravija takov paso{ na ime na britanskiot minister za nadvore{ni raboti. Nezavisnoto sudstvo vo Sofija odbiva da registrira partija na makedonskoto malcinstvo... Otkako Makedonija stana nezavisna dr`ava, nie sme poligon za eksperimenti na EU. U{te vo 1991 godina samite ne si go priznaa misleweto na sopstvenata Badinterova komisija so koja samo Slovenija i Makedonija mo`ea da bidat priznati kako nezavisni dr`avi od porane{na SFRJ. Posle so godini gi aminuvaa hirovite na Grcija so ekonomskoto embargo. Ni smisluvaa razni dogovori, principi koi sami ne gi po~ituvaat, kriteriumi koi ni tie ne gi zadovoluvaat, is~a{eni politi~ki re{enija koi va`at samo za Makedonija, a ne i za nivnite provereni demokratii...

103 Na Makedonija se branat magistraturi i doktorati. Ne testiraat u{te kolku mo`eme da izdr`ime. Vladata ni e so ministri od triesetina godini, pa imaat vreme za ~ekawe. Na kogo li oficijalnite lica od EU vo Makedonija mo`at da mu ja prodadat glupavata prikazna za „kapacitetot na Evropskata unija“? Na premierot Gruevski, na ministerot za nadvore{ni raboti Milo{oski, ili na vicepremierkata za evrointegracii Konevska – Trajkovska? So izolacijata koja svesno ja primenuvaat vrz dva milioni Evropejci {to `iveat tuka, izleguva deka Makedonija pove}e nema kapacitet da ja primi Evropskata unija. 4. Upatstvata za popolnuvawe na obrazecot za bugarski vizi vo ambasadata vo Skopje se istaknati samo na bugarski jazik. Bugarskiot ambasador Miho Mihov vo toa gleda samo tehni~ko pra{awe. Tehni~ko pra{awe e jazikot. Tehni~ko pra{awe e odbele`uvaweto na granicata so Kosovo. Tehni~ko pra{awe vo 1995 godina be{e promenata na znameto. Makedonija e tehni~ko pra{awe. 5. Tehni~ko pra{awe bil i izborniot zakon za koj se skaraa VMRO- DPMNE i SDSM. Bidej}i Gruevski ne saka da go povle~e predlogot za izmeni na zakonot, [e}erinska ne mu doa|a na sostanok. Prvo odbi doru~ek. V~era odbi ru~ek. Sledniot pat Gruevski }e gi pokani liderite na partiite na ve~era. Posle ve~erata ne ostanuva ni{to drugo osven partnerite da preno}at zaedno. Ovie sostanoci strancite gi narekuvaat „politi~ki dijalog“. No, tuka nema dilema. Ako ima no}evawe so doru~ek, ru~ek i ve~era, toa e poln pansion. 6. Ohridskata lokalna samouprava se `ali deka ne bila konsultirana za promenata na imeto na Ohridskiot aerodrom vo „Sveti Apostol Pavle“. Otkako gr~kata dr`ava se pobuni za imeto „Aleksandar Veliki“ na Skopskiot aerodrom, ohri|ani se pla{at deka za imeto na Ohridskiot aerodrom }e se naluti Gr~kata pravoslavna crkva. Ne znam kako da se za{titime od lutinata na Grcite. Treba da gi pra{uvame za ime i koga }e ni se rodi dete. Predlagam EU da vovede nov kriterium {to }e va`i samo za priem na Makedonija. [tom nekoja `ena doznae deka e trudna, so zakon da bide obvrzana da podnese barawe do oficijalna Atina da i go odobri imeto na deteto. Taman }e ima devet meseci da go ~eka odobrenieto. 7. Vo ponedelnik nema da se raboti. Portparolkata na Minis- terstvoto za trud re~e deka iako toa ne e zakonski vladata }e go proglasi ponedelnik za neraboten den „pod pritisok na javnosta“. Fala i na Vladata. Ako taka se proglasuvaat nerabotni denovi, aj da pritisneme u{te malku pa da ne rabotime i vo vtornik.

104 SUETNI MAJMUNI 13 januari 2007

• Crvenkovski se vrati od Irak so nova ideja za nezavisno sudstvo

1. ]e se glasa za gradona~alnik na edna prigradska op{tina na Skopje i na noga se i SAD i EU. Dali vo Makedonija ima drugi op{tini, osven Saraj? Dali ako se izbira{e gradona~alnik na nekoja op{tina od isto~na Makedonija izborite }e gi nabquduvaa 150 stranski i doma{ni nabquduva~i? Site ambasadi }e ispratat nabquduva~i. Amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi~ v nedela }e odi na izbira~ko mesto zaedno so }erka i. Zo{to? Za da poka`e deka zapadno od glavniot grad na dr`avata e bezbedno? Ili, za da gi fati gangsterite na delo? Site stranci imaat ista preporaka. Ne vikaat: „Ne la`ete, ne kradete, ne kr{ete glasa~ki kutii, ne se tepajte...“. Vikaat: „Ne pukajte!“. Ubavo zvu~at prikaznite na Gruevski za 100-te ~ekori. Ama, za `al na{ata realnost se prikaznite za barem 100-te kur{umi i ne{to pove}e razbojnici. I toa {to i po {esnaeset godini demokratski izbori se u{te ne opomenuvaat da ne se fa}ame za pi{tolite. Ubavo e {to po tolku vreme i strancite se setija da re~at: „Ne pukajte“. Samo se pla{am deka koga pak }e zapuka oru`jeto tie povtorno }e zboruvaat za svadbari koi si ja odr`uvaat tradicijata. Ili, ne daj bo`e, za borci za ~ovekovi prava. 2. Ministerot za pravda se iznama~il. Imal golema rabota za prilagoduvawe na makedonskite zakoni so zakonodavstvoto na zemjite ~lenki na EU i NATO. Otkako pove}eto pre~ki na patot kon evroatlantskite integracii se nadminati, Vladata se zafati so zakonot za dr`avni praznici. Osven Bo`ik, Veligden, vo idnina se predlaga dr`avni praznici da bidat i verskite praznici Badnik, Veliki Petok, Zadu{nica, Vodici, Golema Bogorodica, a od islamskite praznici – Kurban Bajram. Poneophodno i pova`no doma{no za pi{uvawe Vladata nema. Pra{aweto e tolku klu~no za reformskiot kurs na dr`avata, taka {to sega }e se vika na pomo{ i Badinter. Religijata e li~no pravo. Toa pravo e isto tolku golemo kolku {to e i pravoto da ne bide{ religiozen. Taka barem pi{uva vo Ustavot. Nie koga glasavme za lu|eto {to vetuvaa sto ~ekori, gi biravme za da vodat ekonomija, a ne religija. Duri i najlojalnite ~lenovi na VMRO- DPMNE ne gi glasaa za da im dadat da praznuvaat. Gi glasaa za da im dadat rabota.

105 3. Vo sekularnata dr`ava Republika Makedonija pretsedatelot Crvenkovski i premierot Gruevski se sretnaa na priem kaj poglavarot na MPC, g.g. Stefan. Ne mo`ea da se sretnat so dr`avni~ki povod, pa ~ekaa Bo`ik za da im posreduva crkovno lice. Toa e samo u{te eden dokaz deka Makedonija opstojuva samo so bo`ja volja. So vakvi lideri samo Gospod mo`e da ni e na pomo{. 4. Velat deka Crvenkovski i Gruevski ne se sre}avale oti toa bilo „borba na sueti“. Zna~i razlikite ne se ideolo{ki, ne se partiski, tuku bile od li~na priroda. [to e toa? Opravdanie li e? Otkoga suetite se opravdanie za nerabota? Velat deka odnosot pretsedatel – premier bil detska rabota. Ne sum siguren. Oti decata ponekoga{ znaat i da poslu{aat. Mo`at da se razberat me|u sebe i da si igraat bez da se stepaat. Ovie na{i golemi deca izgleda deka se mnogu razmazeni. De }e se sretnele, de }e se bojkorirale, de }e sorabotuvale, de toa ne bilo va`no...Pa ova bil posleden pat da se popu{ti...Pa Rada ne doru~kuvala, ama i ne ru~ala, a Nikola imal apetit... E Nikola, Nikola... Se navle~e na glupavite igri na SDSM pa sega seta energija }e ja tro{i{ da se spravi{ so niv namesto da ja vodi{ dr`avata. 4. Vo edna avstraliska zoolo{ka gradina pove}e od eden me- sec, nekoi lu|e }e bidat zaklu~eni vo kafez za orangutani. Tie }e bidat nadgleduvani od psihijatar koj{to saka da gi upotrebi ot- kritijata za da gi podobri uslovite za majmunite vo zato~eni{tvo. Lu|eto cel den }e sedat vo kafez i }e jadat banani, a nave~er }e mo`e da si odat doma. Poevtino }e be{e za avstraliskiot psihijatar da dojde kaj nas na gosti. Nas ne mora da ne zatvaraat vo kafez vo zoolo{ka za da vidime kako im e na majmunite. Samo neka ja pu{tat kamerata i neka snimaat po ulici. Avstralijcite vo kafezot se duri i vo podobri uslovi. Tie nave~er mo`e da si odat doma. Nie, nikade osven doma ne mo`eme da odime. 5. Vev~anci na godina{niot Vasili~arski karneval }e poka`at ne{to novo. ]e se maskiraat ili vo belgradskata vev~anka Stanislava ^o~orovska ili vo kanti so polikolor. I }e ja pejat poznatata srpska turbo folk pesna: „Celo selo {mrka belo“. 6. Pretsedatelot Branko Crvenkovski be{e vo Irak neposredno po beseweto na Sadam i pred objavuvaweto na novata strategija na Bu{. Od tamu se vrati so dragoceni iskustva. Sega kone~no znae kako da napravi nezavisno sudstvo.

106 TRETA MAJKA 20 januari 2007

• Da se pra{uvaa Grcite, Amerikancite nikoga{ ne bi vlegle vo NATO

1. Ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska sekoj ~etvrtok }e gi obikoluva gradovite niz dr`avata. Od nejziniot kabinet dojde soop{tenie vo koi stoi deka taa „od prva raka }e se zapoznae so problemite na lokalnite stopanstvenici i }e im gi prezentira stavovite na Vladata“. Od koga e vest deka ministerkata po~nala da odi na rabota? [to treba da pravi ministerkata za ekonomija osven da se zapoznava so ekonomskite problemi na kompaniite? [to pravela do sega? Odela nautro vo kancelarija i ~ekala da dojde vreme da si odi doma!? Otsega ministerkata Rafajlovska }e raboti „od prva raka“. Do sega se zanimavala so „vtorata raka“. Po urnekot na Rafajlovska }e trgnat i drugite ministri. Ete, ministerot za pravda Mihajlo Manevski vo ponedelnik }e odi na sud. Ministerot za zemjodelie Aco Spasenovski vo vtornik }e odi na niva. Vo sreda ministerot za kultura Ilirjan Be}iri }e odi na teatar. ^etvrtok e zafaten. Pa zatoa ministerot za obrazovanie Suejman Ru{iti vo petok }e odi na {kolo. Taka Vladata }e ima aktivnosti od „prva raka“ sekoj den. 2. Profesorot \or|i Marjanovi} ubavo zabele`a. Bugarite koi gi tepaa Makedoncite na grobot na Jane Sandanski vlegoa vo Evropskata unija. Komitite {to gi tepaa privrzanicite na Mara Buneva vo Skopje samo videle deka taka pobrzo se vleguva vo EU. Bugarskata policija gi tepa Makedoncite na grobot na Sandanski, pa potoa u{te i go vikaat na{iot ambasador da mu protestiraat deka nie im se me{ame vo vnatre{nite raboti. Kaj nas ne tepa{e policijata, ama ni ministerot Antonio Milo{oski ne go vikna ambasadorot da mu protestira. Naprotiv. Bugarite protestiraa i baraat da im se izvinime. Ima rezon da im se izvinime ako gi tepala makedonskata policija. Iako, kaj niv ba{ policijata tepa, pa do sega ne se izvinile. Pri se u{te `ivi svedoci od 1941 godina i nivni `rtvi na nasilstvoto baraat vo u~ebnicite za istorija vo Makedonija da ne stoi deka bile okupatori. A {to bile? Osloboditeli. So fa{isti~ka ~izma.

107 ]e im se izvinime. Koga tie }e se izvinat za deportacijata na Evreite od Makedonija i za toa deka bea na stranata na Hitler vo Vtorata svetska vojna. 3. Ni EU ne e ve}e toa {to nekoga{ bila. Pozdrav od Bansko, Bugarija. 4. Probien e kodot na briselskata birokratija. Makedonija }e vleze vo Evropskata unija od treta majka. Prvo Egejska, potoa Pirinska i na kraj Vardarska Makedonija. 5. Zo{to policijata se u{te ne go apsi Agim Krasni}i? Zatoa {to saka da go uapsi po evropski standardi. Kako porane{niot zamenik minister Sa{a Andonovski. Krasni}i }e bide uapsen koga }e se sozdadat uslovi za toa. Treba da se pojavi na aerodrom. Specijalcite na MVR ne ve`baat vo Kondovo. Tie ve`baat na aerodrom. I pretresuvaat patnici {to ve}e doletale od nekade. Oti na drugite aerodomi gi pu{taat vo avion da vlezat so oru`je. Sre}a {to policijata vo Makedonija ve}e deluva po EU standardi. Zamislete pri vleguvaweto vo diskotekata „Prosec“ specijalcite da tepale i kr{ele po doma{ni standardi. 6. Porane{niot premier i lider na SDSM Vlado Bu~kovski saka da pravi frakcija. Jani Makraduli od aktuelnoto rakovodstvo go obvini Bu~ko deka saka da napravi SDSM-Narodna. Nasproti regularnata SDSM – Zabavna. Na Vasilica rakovodstvoto na SDSM se veselelo vo eden skopski restoran. Branko i Bu~ko se gu{nale i zaedno peele. A Rada igrala. Toa zna~i deka samo koga }e im se pojavi Branko, vo SDSM go harmoniziraat repertoarot. Peat i zabavno i narodno. 7. Ambasadorkata na SAD Xilijan Milovanovi} be{e pra{ana dali imeto „Aleksandar Veliki“ na Skopskiot aerodrom mo`e da go spre~i priemot na Makedonija vo NATO. Taa odgovori deka za toa treba da se pra{aat Grcite. Vo SAD ima nekolku gradovi {to se vikaat Aleksandrija i nekolku {to se vikaat Makedonija. Da se pra{uvaa Grcite, Amerikancite nikoga{ ne bi vlegle vo NATO.

108 GRUJO CEPELIN 27 januari 2007

• Vizite }e ni gi ukinat koga policajcite namesto lu|e, vo avionite kon EU }e {vercuvaat bombi

1. Gruevski ne mo`e da bide sre}en samo so uspe{nite potezi {to gi napravi. Nemu ne mu trebaat samo reklamni kampawi po stranskite vesnici i mediumski baloni na topol vozduh. Za kompletna sre}a mu treba i konflikt. Na premierot mu trebaat neprijateli za da si go pravi `ivotot interesen. Ne mu be{e dosta so karanicata so DUI. So nea mo`evme i da pre`iveeme. Posle dojde karanicata so Branko. Pa dojde zakonot za dr`avni praznici i karanicata so koalicioniot partner Tito. Pa dojde Aleksandar Veliki za da se skara i so Grcite. Pa se skara so ste~ajcite. I na kraj zavr{i vo kavga so lekarite. Za SDSM i Rada i~ da ne pravime muabet. Kako {to SDSM vo ovie 16 godini ne uspea da napravi ekonomski razvoj, taka i VMRO-DPMNE ne uspeva da napravi politi~ka stabilnost. Ubavo e toa {to Gruevski se zafati so ekonomski reformi. Ama preku glava mi e od toa i reformite i nie da bideme zalo`nici na politi~ki hirovi. Mi e strav deka onoj cepelin nad Vladata {to ja oglasuva Makedonija kako raj za investirawe }e zavr{i kako najgolemiot cepelin Hindneburg vo 1937 godina. Se zapali i – padna. Cepelinot e samo balon. Lesno se duva, ama u{te polesno puka. 2. Branko treba da mu pobara na Gruevski avtorsko pravo za sloganot „Nov biznis raj vo Evropa“. Ima li pogolem raj za investicija od uslovite {to Branko gi dade za Ramstor? Pla}a{ 25 evra za kvadrat zemja vo centar na glavniot grad i gradi{ supermarket {to ti gi vra}a parite istiot den koga }e se otvori. 3. Po~na vtorata faza pregovori so EU za olesnuvawe na vizniot re`im. Nie sme ve}e olesneti. Za nekolku policajci koi {vercuvale lu|e preku Skopskiot aerodrom. Preku „Aleksandar Veliki“ gi ispra}ale na veliko vo EU. Ne gi {vercuvale preku planini i divi grani~ni premini, tuku gospodski gi ka~uvale na avion. Po EU standardite za fa}awe kriminalci za trgovija so lu|e, policajcite ne bea zadr`ani vo pritvor. I nie sega o~ekuvame olesnuvawe za vizniot re`im kako prva faza do kone~no ukinuvawe na vizite. Toa }e se slu~i koga vo avionite {to doa|aat od Skopje vo Viena namesto lu|e, }e nao|aat bombi.

109 4. Gr~kiot premier Kosta Karamanlis vo Strazbur re~e deka e Makedonec. Kakva slu~ajnost. Pa i jas sum Makedonec. Ne znam zo{to toga{ se raspravame. Imam predlog vo 2009 godina da go izbereme Karamanlis za pretsedatel na Makedonija. ]e sobereme 10 iljadi potpisi i }e go kandidirame. Vo Grcija velat deka namesto „Aleksandar Veliki“, sme trebale aerodromot da go krstime spored nekoja posovremena li~nost. Imiwata za Ohrid i Skopje gi potro{ivme. ]e mora da pravime aerodrom vo Strumica. Tamu logi~no bi bilo aerodromot da se vika „Boris Trajkovski“. Samo {to toa ime mo`e da budi neprijatni asocijacii kaj patnicite pri sletuvaweto. Zatoa aerodromot vo Strumica }e go krstime „Karamanlis Makedonecot“. Gr~kiot premier mo`ebi ne e tolku golem Makedonec kako Aleksandar Veliki, ama e posovremen. 5. Izbrana e novata antikorupciska komisija. Nezavisna kako i do sega. ^lenovite bea predlo`eni od partiite. Partiite gi izbra za da mo`e efikasno da se borat protiv korupciite na tie {to gi izbraa. Posle }e dobijat nagrada. Aj sega da tipuvame koj od niv }e bide direktor na Policiska akademija, a koj }e stane minister. Ne znam koj e noviot Mihajlo Manevski. Ama za Sla|ana Taseva se najde dostojna zamena. Taa se vika Mirjana Dimovska. Sla|ana be{e em ~len na antikorupciska, em na nevladinata „Transparentnost“, em direktor na Policiska akademija. A Mirjana e glaven i odgovoren urednik na MTV 1, pretsedatel na Zdru`enieto na `eni na Makedonija i medijator. Bitkata protiv korupcijata se zasiluva. Mirjana vodi pred Sla|ana so 4:3. 6. Makedonija ne e samo raj za investicii. Nie mo`eme da ka`eme: „Dobredojdovte vo rajot na TV reklamite“. Mnogu mi e ubava onaa reklama koga stjuardesa vo avion mu zaka`uva pregled na patnik so rasipan zab na Stomatolo{kata klinika vo Skopje. Patnikot vo pridru`ba na zgodna cuca sednuva da go plombiraat. A sloganot e: „Samo najuspe{nite se na{i pacienti. Bidete i vie uspe{en“. Vo Makedonija se e naopaku. Bidete uspe{en. Bidete pacient. Na temata zdravstvo e i reklamata za detskite sirupi za iska{luvawe „Prospan“. Soberi tri bar koda od kutijata „Prospan“ i }e dobie{ gumena `aba za na pla`a. Za da ti ispie deteto tri sirupi treba da ka{la barem cela zima. Ama ne o~ajuvajte. Ne e se izgubeno. Igra~kata doa|a kako }ar od

110 bolesta. So plasti~nata `aba na leto }e go pu{ti{ deteto cel den da vo voda. Taman za da napravi podloga za pnevmonija za slednata zima. Za da mo`e{ da sobere{ ne tri, tuku {est bar kodovi. Najromanti~na e reklamata za supite „Podravka“. Vqubenata koko{ka go bara petelot i odi muzikata „Od srce za srce“. Koko{kata pra{uva „Kade e? Kade e?“ I op. Petelot se javuva so istata pesna od kesi~ka za supa. Gotov e. Stanal prav. Go kremirale. Reklamata e rajska. Ne znae{ dali e za supa, ili za krematorium.

KAMERNA PRETSTAVA 3 fevruari 2007

• Se fatila Mara za rabota i si ja {inala dundata

1. Gi zamoluvam Radmila [e}erinska i Nikola Gruevski ve}e da ne si pi{uvaat pisma. Neka komuniciraat so SMS poraki. Ili, neka si pra}aat elektronska po{ta. Se slu~uvaat li nekoi drugi raboti vo dr`avata {to se pova`ni od pismata na Rada i Nikola? Za volja na vistinata tie se vtori vo vestite na televizija. Oti, {to i da napravi Ali Ahmeti, toj e se u{te ubedlivo na prvo mesto. 2. Drugite mnogu va`ni raboti {to ja odreduvaat sudbinata na ovaa dr`ava se slu~uvaat vo Parlamentot. Otkako nekako zavr{i euforijata okolu dr`avnite praznici, sega pratenicite raspravaat za delovnikot za rabota. Vo me|uvreme se zanimavaa so toa koj kolku minuti sedel vo prateni~kata klupa. Vlado \or~ev od VMRO-DPMNE pobara od kamermanot na Makedonskata televizija da go pro{iri kadarot od kamerata. Otkako i spikerot Qubi{a Georgievski intervenira{e kamerata da poka`e {irok agol \or~ev gi poka`a praznite klupi na SDSM i soop{ti kolku minuti [e}erinska sedela zad niv. [tom pratenik od vladeja~kata partija smee da mu naredi na kamerman na javnata televizija kakov kadar da prika`e, mo`eme da zboruvame za kamerno sobranie. Ili, za kamerna pretstava. Re`iser imame. Imame i glumci. Samo premnogu dolgo se igra istata pretstava. Re~isi 16 godini. Zdodevno e. Vreme e publikata da gi isvirka. 3. Osven reformite {to }e ne pridvi`at kon EU i NATO koi se ogleduvaat vo rabotata na Sobranieto, o~igleden e i napredokot vo sudskite reformi. ]e se pravi nova zgrada vo Skopje.

111 No, pri ostvaruvaweto na ovaa reforma ministerot za pravosudstvo Mihajlo Manevski naiduva na golema pre~ka. Na placot ima spomenik od NOB. Sega spomenikot treba da se trgne. Osobeno {to pretstavuva stilizirana bomba. Pa ministerot Manevski beskompromisno izjavuva: „Kade se videlo bomba srede sud“. I toa najseriozno go prenesuvaat site mediumi. Normalno. Minister dal izjava. Baba mi ~esto pati znae{e da ka`e: „Se fatila Mara za rabota, si ja {inala dundata“ 4. Prvenecot na Makedonskiot balet Vasilij ^i~ija{vili be{e proteran od Makedonija kako posleden kriminalec. Nemal reguliran prestoj vo dr`avata. Imal turisti~ka viza, ama ne se prijavil vo policija da ka`e kade otsednal vo rok od tri dena. ^i~ija{vili go ima{e viknato od Gruzija ministerkata za kultura Ganka Samoilova – Cvetanovska vo vremeto na Qub~o za da go za`ivee makedonskiot balet. Potoa go prifatija i vladite na Branko i na Bu~ko. Kako dr`ava sme go viknale, sme go pla}ale od na{i pari, bil prvenec vo baletot, ja pretstavuval Makedonija na evropski baletski sceni,... Dobi dve godini zabrana za vlez vo Makedonija zatoa {to pet godini igral vo Makedonskiot naroden teatar. Da igra{e na {ipka vo [ipkovica mo`ebi ima{e {ansa da stane i direktor. Ako ne i pratenik vo Sobranie. Zamisli da te viknat vo Metropoliten operata vo Wujork da im pee{ pet godini kako glavna yvezda i posle preku no} da te deportiraat oti ne ti bil reguliran prestojot. So taa razika {to Metropoliten ne e dr`avna institucija, a Makedonskit balet e dr`aven, a umetnikot bil pokanet od dr`aven organ kako Ministerstvo za kultura tokmu za da ja razviva makedonskata kultura. ^i~ija{vili ima sre}a {to e stranec, pa zavr{i samo so deportacija od dr`avata. Zamisli da si podobar od drugite, a da nema{ {ansi da te deportiraat. [to }e ti napravat? Ne znam. Da gi pra{ame umetnicite {to si otidoa od Makedonija i nemaat namera da se vratat. Inaku jasno e deka ova e proteruvawe po evropski terk. So policija nema zafrkancija. Veruvam deka site {to ni se {etaat niz dr`avata, a koi se dojdeni od Kosovo imaat reguliran prestoj. Tri dena otkako }e vlezat vo Makedonija se prijavuvaat vo policija. 5. Patem, gledam deka policijata dava dopolnitelen pridones kon kampawata na Vladata za privlekuvawe stranski investicii. ]e dojdat investitorite vo Makedonija. ]e gi istresat parite vo noviot investiciski raj vo Evropa. I so profitot koj go spe~alile blagodarej}i na ramniot danok }e izlezat nave~er da se zabavuvaat.

112 Mo`e }e si kupat karti za festival. Ili mo`ebi }e odat vo disko. Odvaj ~ekaat da gi slu{nat novite pesni od „Nota fest“. Ili, so vozbuda }e se turkaat da vlezat vo „Proces“. 6. Premierot Gruevski se pofali deka odbil potkup od 3 milioni evra. Vo negoviot kabinet rekoa deka „toa e poraka deka se afirmira nov tip politi~ari, za razlika od dosega{nite lo{i iskustva“. Koi lo{i iskustva. Koj premier vo Makedonija do sega voop{to prifatil mito? Koj od niv le`el vo zatvor za toa. Ne o~ekuvam od premierot Gruevski da se fali deka ne primil potkup. O~ekuvam deka vedna{ }e go zatvori toj {to }e mu ponudi. Toga{ ve}e mo`e da se pofali. 7. VMRO-DPMNE gi napadna pretsedatelot Crvenkovski i liderot na SDSM [e}erinska deka kodo{ele pri nivnite sredbi so oficijalnite lica na EU i NATO. Aj, neka e i taka. Ama, zarem Gruevski navistina veruva deka ako ne dobieme pokana za NATO i ne gi po~neme pregovorite za EU vo 2008, za toa }e bide zatoa {to nekoj kodo{el vo Brisel!?

CRNA LISTA 10 fevruari 2007

• Makedonija }e stane Singapur koga }e ne stasa globalnoto zatopluvawe

1. ]e go tu`am ESM. I toa }e go tu`am za etni~ka diskriminacija pred sudot vo Strazbur. Kako mo`e Makedoncite koga ne pla}aat struja da gi isklu~uva, a Albancite vo Kondovo i Ara~inovo da ne gi isklu~uva. Dodeka ESM be{e dr`avna firma mo`ev da razberam deka vodi dr`avna politika na pozitivna diskriminacija. Ama otkako avstriski EVN e gazda na ESM nema logika za neednakov tretman na korisnicite. Ne mo`ele da naplatat struja vo Kondovo. Gi izbrkale so pu{ka i tie ne gi isklu~uvaat. Ako sakaat da vodat politika so mu{teriite neka si gi viknat Oli Ren i Havier Solana i neka po~nat politi~ki dijalog. Ama toga{ neka ne napla}aat struja i od mene. Nemam namera so moi pari da im go finansiram dijalogot. 2. Dojde Oli Ren. Ne ka`a ni{to novo {to nie tuka ne go znaeme. Zapreni se reformite i ako ne prodol`at nema datum za pregovori so EU.

113 No Oli Ren ne saka glasno da go ka`e toa {to site go znaeme. A toa e deka Ali Ahmeti i DUI se tie {to go ko~at dijalogot, a so toa i reformite. ]e dojde nekoj od EU i namesto da ka`e: „Ti se lo{, a ti si dobar“, toj ni tvrdi: „Site ste lo{i“. Ali Ahmeti nema potreba da gi slu{a. Zatoa {to nema {to da izgubi. Gubi samo Makedonija. 3. Koj veli deka vo Makedonija nema dijalog? Celo vreme se vodi dijalog. Deka nema dijalog. 4. Evropskata unija povtorno ja objavija crnata lista na gra|ani na Makedonija na koi im e zabranet vlez vo zemjite ~lenki na EU. Bile 16 lica. [to ne la`at? Kakvi 16 lica. Na crnata lista na EU se dva milioni i kusur makedonski dr`avjani. Neka proba koj bilo nositel na makedonski paso{, pretstavnik na prose~na sredna klasa da dobie viza. Te{ko se dobiva i ako ima{ dobra pri~ina, a ne pak ako saka{ da patuva{ bez pri~ina. Koja e razlikata me|u komandant Leka koj e na crnata lista i prose~en gra|anin na Makedonija koj demek, ne e. Ima razlika. Prose~niot gra|anin po seto poni`uvawe i pla}awe se nadeva deka }e dobie nekolkudnevna viza za EU. Leka ne se ni nadeva. Sigurno znae deka nema da dobie viza. Taka e duri i vo podobra situacija. Po{teden e od maltretiraweto. 5. Premierot ja poni{ti Komisijata za izdava~ka dejnost vo Ministerstvoto za kultura. Ima{e mnogu `albi od izdava~ite za toa kako se deleni dr`avnite pari za proekti. Velat deka kulturata bila politizirana. Ne e to~no. Politika podrazbira povisoko nivo na op{testvena organizacija. Tuka parite ne se delele na partiski drugari i po ideolo{ka osnova. Se delele na `eni, deca, bratu~edi i drugi rodnini. Kaj nas kulturata ne e politizirana, tuku familijarizirana. Kako vo feudalno op{testvo. 6. Novoto rakovodstvo na SDSM vo posledno vreme se pojavuva zad partiskata govornica na koja so crveni bukvi e napi{ano „Na kolosek“. [to li im zna~i na Radmila [e}erinska, Jani Makrudali, Igor Ivanovski i Goran Min~ev noviot slogan? Vo biv{a Jugoslavija ima{e edna izreka: „Glupav si kako `elezni~ar“. Zo{to? Zatoa {to koga go tera{ vozot ne mora{ da gleda{ ni levo ni desno. Nema {to da misli{. Odi{ kade {to te vodat {inite.

114 Vo noviot slogan ja nema `oltata boja, ja nema ni sinata. Nema frakcii, nema raznoglasie. Ima ednoumie. Site se na ist kolosek. Crven. Dali Radmila re{ila da se vrati na kolosekot na Branko, ili na Petar Go{ev? Ili odi podaleku. ]e stigne do Milan Pan~evski i Jakov Lazaroski. Ili pak taa i trojcata okolu nea odat u{te podaleku? Do Mao Ce Tung i ~etvoro~lenata banda. 7. Ministerot za stranski investicii Gligor Ta{kovi} mnogu {eta. Ama i mnogu zbori. Neka {eta i neka }uti. Ionaka fajde golemo nema. Aj {to ni gi tro{i parite za {etawe, pa morame i da go slu{ame. Se pofali deka Makedonija za 40 godini }e bide Singapur na Balkanot. Ne umri magare do zelena treva. Ima nade` za nas. Ako ne ne prestigne globalnoto zatopluvawe. Oti za 40 godini mo`ebi globalnoto zatopluvawe }e gi potopi site okolu nas. Pa Makedonija }e izleze na okean. I taka }e bide Singapur na Balkanot. 8. Ta~i mu pora~a na koalicioniot partner od vlasta Tito, da ne zboruva mnogu oti }e zavr{i kako Cile. Pratenicite na NSDP neka po~nat da razmisluvaat za cena. Oti VMRO-DPMNE i DPA }e gi kupat isto kako {to mu gi kupija na Cile od DA.

SOLUNSKI KONGRES 17 fevruari 2007

• Ako im treba gerila neka si go nosat Ahmeti doma vo EU

1. Dojde Oli Ren i javno go iskara Gruevski. Ama ne ~uvme deka go iskara i Ahmeti. Nemu mu pravat samo usluga. Oti samo na Ahmeti i na DUI im odgovara me|upartiskoto nesoglasuvawe da se prika`e kako me|uetni~ki konflikt. I namesto da napravat ne{to so nivniot pulen koj go simnaa od planina, EU }e ni otkriva vesti za vooru`eni grupi vo Tanu{evci i Debalde. ]e n# dr`at vo izolacija kako zalo`nici na Ahmeti. Oti toj bil „ne{to me|u dvi`ewe i partija“. Tuf, tuf, tuf... Ako im treba gerila, neka si go nosat Ahmeti doma. Vo nivnata EU, vo koja za nas nema mesto. 2. Na patot kon EU Vladata se opredeli za mazohisti~ki pris- tap. Otkako se vrati od Brisel, premierot Nikola Gruevski objas-

115 ni deka poznava~ite na sostojbite vo Unijata go ubeduvale oti toa {to oficijalnite lica na EU n# kritikuvaat, ne e tolku stra{no. „Vladata ne treba da se pla{i od silnite kritiki {to doa|aat od Brisel, oti toa zna~i deka Makedonija e s# poblisku do priem vo EU. Kolku e po`estok pritisokot tolku ste poblisku do priem“, veli Gruevski i objasnuva: „I Bugarija i Romanija bea pod silen pritisok pred samiot niven priem vo EU“. Iako Gruevski pora~uva deka ne treba da se razo~aruvame, sepak ne sme vo prviot krug zemji {to ~ekaat za vlez vo EU. Iran ima pove- }e {ansi od Makedonija. Nego pove}e go kritikuvaat od nas. Spored logikata na Gruevski, Avganistan e ve}e vo EU. Tolku go iskritikuvaa, {to go sramnija so zemja. Severna Koreja potpi{a deka nuklearno }e se razoru`i. Ve}e ne ja kritikuvaat. S# podaleku e od EU. 3. Spikerot Qubi{a Georgievski, dodeka sede{e na pretseda- va~koto mesto srede sednica na Sobranieto, se javi na mobilka. Re~e deka se javil oti imal povik na koj moral da odgovori. Georgievski e prv me|u ednakvite. [to ako site pratenici ima- at va`en povik i izlezat od salata. Bidej}i e pretsedatel na Sobranieto, toj go zamenuva i pretse- datelot na Republikata koga toj ne e vo zemjata. [to mo`elo da bide tolku va`en povik za vtoriot ~ovek na dr`avata? Ili Branko go baral da mu ka`e deka nema da bide doma ili `ena mu mu yvonela da pra{a koga }e se vrati za da gi zgree sarmite. 4. Na pla`ite vo Ohrid }e se nosi pesok. Spored nasokite od Vladata, tie {to }e gi najmat pla`ite }e treba da donesat „avtohton pesok i ~akal od reka Radika, pesok od Ele{ka Reka, ju`no od seloto Germijan na teritorija na Republika Grcija, pesok od reka Vardar na potegot Igumenica – Idomeni i pesok od pograni~niot del pome|u Le- rin (Grcija) i Kremenica (Makedonija). Zo{to ne mo`e na pla`ata vo Lagadin da se donese pesok od re- kata Marica? Dali e zabraneto na potegot kon Ele{ec da se donese pesok od Sej{elite? [to ako nekoj ne saka peso~na pla`a? Dali mo`e da se istovari nekoj kamen od kawonot na rekata Kolorado vo SAD. Nie na Amerikancite im prodadovme zemji{te za ambasada, pa tie neka ni prodadat nekoja avtohtona karpa od Arizona. Mo`ebi ministrite }e ni donesat i solena voda od Halkidiki. Ako ne mo`at, sami }e si ja posolime. ]e se potime na sonceto, pa spored tradicionalniot na~in na kapewe, na ohridskite pla`i }e si gi odmivame mi{kite vo Ezeroto.

116 Spored upatstvata do zakupcite, tie }e treba edna{ nedelno da ja dopolnuvaat pla`ata so nov pesok. Toa e zatoa {to Gruevski i drugar~iwata }e si pravat kuli od pesok. Dodeka si igraat na bre- got, budno }e gi ~uva kolegata Mihajlo Manevski. Ministerkata Ve- ra Rafajlovska }e bide zadol`ena da im pravi sendvi~i i da gi ma~ka da ne izgorat. Iako ne e ba{ dobra ideja tokmu Manevski da gi ~uva. Kako {to mu go ukradoa prvo kaputot, pa „mercedesot“, ni{to ~udno da mu gi ukradat i mladite kolegi od pla`a. ]e ni gi prodade nekoj ministrite vo Albanija za organi. Vo istorijata na Makedonija toa }e bide najse- riozniot odliv na mozoci. 5. Me pla{i deka ova so gr~kiot pesok }e bide nepotrebna pre~ka za evroatlantskite integracii. Sigurno Atina pak }e se naluti na ovaa najnova skopska provokacija. Sledniot kongres na VMRO-DPMNE mo`ebi nema da bide vo Solun. Ama sigurno }e bide na gr~ka po~va. Na pla`a vo Ohrid.

@IVOTINSKA FARMA 24 fevruari 2007

• Tarzan go brani Bit pazar, a Supermen Maxir Maalo

1. Potpretsedatelot na DPA Menduh Ta~i vo Sobranieto gi is- prati novinarite da se le~at vo Bardovci. Se pofali deka tamu di- rektorot bil niven ~ovek. Ako ima Ta~i svoj ~ovek vo Bardovci ne e lo{o malku po~esto da mu se javuva. Taka porelaksiran }e doa|a na sobraniski sednici. ]e bide umeren politi~ar. Nema da preteruva so politi~kiot dijalog. Ka- ko {to bi rekle koalicionite partneri od NSDP, Ta~i }e ima samo dobri denovi. Imame sre}a {to direktorot na bolnicata vo Bardovci e od DPA, pa Ta~i gi ispra}a novinarite tamu. Zamislete Ta~i da ima{e svoj ~ovek vo pogrebalnoto pretprijatie. 2. Opozicijata ja obvini vladata deka potro{ila milion evra za reklami vo stranstvo. Koga startuva{e kampawata za investirawe vo Makedonija, Gru- evski re~e deka toa e samo eden otsto od vrednosta {to }e se vrati vo Makedonija kako stranska investicija. Za po~etok Gruevski investira vo stranski vesnici. Pazarnata logika e: „Frli rip~e, fati krap~e“. Ama {to ako stranski investi-

117 tori navistina dojdat? A Vladata ne e spremna da gi dade uspovite {to gi ponudila. Mo`ebi krapovite }e se fatat na mamkata. Ama mi e strav na{ive da ne ispadnat klenovi. 3. Koga }e nagrnat investitorite, }e nema kade da gi smestat kancelariite. Zatoa }e se gradat tri 50-katnici vo centarot na glav- niot grad. Vladata na minatata sednica go smisli proektot „Menhetn vo Skopje“. Nie mislevme deka ministrite i premierot mnogu rabotat i de- ka nemaat vreme za zabava. Ama tie vsu{nost najludo se zabavuvaat na vladina sednica. Namesto vo sabota nave~er da odat vo disko, tie si odat vo vlada. Nitu edno disko ne nudi takva kreativna zabava – da si ka`e{ se {to }e ti padne na pamet i toa da vleze vo vladina progra- ma. Sto ~ekori do tri pedesetkatnici. I taka eden minister ka`al 10 kata, drug frlil u{te dva-trie- set, tret pobaral katna gara`a, ~etvrt se setil deka treba da ima i „xim sali“, a pettiot minister poentiral so vise~ki mostovi {to }e gi povrzat oblakoderite. „Xim salite“ se kako na wujor{ki Menhetn. A vise~kite mosto- vi me|u oblakoderite kako centarot na Mineapolis. Vo prikaznata fa- li samo u{te Supermen. Toj leta me|u oblakoderite i se protnuva pod vise~kite mostovi. Strategijata na Vladata e: Tarzan go brani Bitpa- zar, a Supermen Maxir maalo. 4. Krasni}i ne be{e osuden za terorizam. Ama se u{te ima {an- si da le`i zatvor. Mo`ebi }e go fati paragrafot za kradewe kompju- ter. Dodeka kopal rovovi se borel za ~ovekovi prava. A koga kradel kom- pjuter se borel za „olovka“. Revolucijata te~e. Poetot stanal student. 5. Makedonecot e mnogu frustriran od globalizacijata. Odi{ vo makedonski nacionalen restoran na Sv. Pantelejmon vo Nerezi i tamu svirat srpski starogradski pesni i hrvatski pop. Ako odi{ vo meana vo Bansko, Bugarija, celo vreme ti svirat makedonska narodna muzika. Znaete li koja frustracija e za Makedonec koj vo Bugarija }e pora~a srpska pesna, a tie znaat samo makedonski? 6. Ba{ sme baksuzi. Taman }e se nama~i{ da izvadi{ viza, koga – pak problem. V~era od 15 policajci na smena na Bogorodica, 13 bile uapseni. Nema koj da ti udri pe~at za da izleze{ od Makedonija.

118 VIDEO PERENDII 3 mart 2007

• P.N. S# dodeka i poslednata bitanga {to lepela plakati na izbori ne dobie funkcija, nie nema da ja vidime Evropa

1. Pretsedatelot na Izbornata komisija na studentskite izbori be{e uapsen od policijata, osomni~en deka sakal da ubie nekogo so no`. So nego privedoa u{te eden student, koj vo momentot na apsewe- to imal pi{tol. Poradi toa Izbornata komisija ne mo`e{e da objavi koj kandidat za pretsedatel pobedil. Pa zatoa edniot se samoproglasi za studentski lider. Drugiot den pretsedatelot na Izbornata komisi- ja be{e pu{ten, ama naskoro be{e kidnapiran. Na seto toa mu pretho- de{e polnewe na kutii, eden student da glasa za petmina, pritisoci so pra}awe poraki od mobilen, lepewe plakati na izbornite mesta i poni{tuvawe na glasaweto na celi fakulteti. Na izborite izlegle odvaj 20 otsto od studentite. Po uspe{no zavr{enite izbori, noviot pretsedatel izjavuva de- ka pred nego „stoi predizvikot da napravi ne{to pove}e za student- skoto dvi`ewe“. Pove}e od ova ne mo`e da napravi. Koe crno dvi`ewe? Koi studenti? [to li gi pali vo toa da se bide studentski lider? [to e toa Studentska organizacija? Od koja partija e taa? Na kolku studenti vo Makedonija im e gajle koj e pret- sedatel na nivnata organizacija? Koj pla}a za nivnite tro{oci? Kako ne im e sram voop{to da se kandidiraat za lider na takva organizaci- ja, a ne pak da se tepa za da pobedi? Istite ovie studentski kandidati za politi~ari utre }e gi vi- dime vo nekoja politi~ka partija. ]e gi glasame za pratenici. Nekoj od niv }e stane minister, a so vakvo bogato izvorno iskustvo zo{to da ne stane i premier. Tie }e davaat izjavi deka „Makedonija ima demok- ratski kapacitet da organizira fer i demokratski izbori“. Samo vak- vi politi~ari }e n# vnesat vo Evropskata unija, oti vo NATO ve}e }e bideme vlezeni. S# dodeka i poslednata bitanga {to lepela plakati na izbori ne dobie nekoe mesto od koe mo`e da se ofajdi, nie nema da ja vidime Evropa. Zatoa {to Evropa ne gleda preku niv. 2. Policijata go uapsi pretsedatelot na Izbornata komisija na denot na glasaweto, vo momentot koga toj izleguva{e od studentski dom. Go barale od porano, ama go na{le na studentski izbori oti bil student. Ima logika.

119 Sega stanuva jasno zo{to policijata nikako ne uspeva{e da gi najde ni komandant Leka ni Krasni}i. Zatoa {to ne se studenti. 3. Ale gi vidovte ~upiwata {o perendii praeja? Za sramota, po krevetite skokaja i so diftici se pokrivaja... Ale {o zbora{? Ne zbo- ram. Duri na vesti gi dadoja. Od koga vodeweto qubov e skandal? Pa makar bil i seks so bi- tol~anki. Dveminuten videoklip od mobilen telefon so dve tinejxer- ki {to vodele qubov vo vikendi~ka na Pelister gi zaseni site nasta- ni {to se slu~ija nedelava. I sega moralizirawe do sto i edno i nazad. Podra~ni edinici vo Ministerstvoto za obrazovanie }e povikuvale na odgovornost, u~ili{- tata se potreseni, roditelite se vxa{ija... Se pra{uvale: „[to pra- vat na{ite deca?“ E {to pravat de? Toa {to go pravele i tie na ek- skurziite niz Jugoslavija koga igrale fota na soblekuvawe. Samo {to toga{ nema{e mobilni telefoni. Ne e zabraneto da se vodi qubov. Nitu, pak, e zabraneto da se snima{. Ama so zakon e zabraneto tie snimki da se distribuiraat na televizija, vo Internet kafea ili vo drugi mediumi. No za distribu- cijata dosega nikoj ne e kaznet. I za toa nikoj ne se zgrozil. Se zgrozi- le oti decata se sakale i bile seksualno aktivni. Roditelite ne se zgrozuvaat koga na sopstvenite {estgodi{ni deca im organiziraat maalski izbori na mis i mister ili gi odobruva- at tie izbori vo detskite letuvali{ta. Od mali gi u~at kako da mani- puliraat so teloto i so seksualnosta, a posle }e se zgrozuvaat koga na 16 godini decata vodat qubov. Koga roditelite pla}aat nivnite {estgodi{ni devoj~iwa na det- ski festival da peat „Ne mi treba de~ko, mi treba drugar“, u~ili{ta- ta ne se potreseni. Ni Ministerstvoto za obrazovanie ne reagira ko- ga mom~iwata na detskite festivali se pretvoreni vo ma~o {izici oti „}e bile sami doma i }e pravele `ur“. Televiziite toa ne go tre- tiraat kako skandalozna vest tuku popolnuvaat programa i vr{at di- rektni prenosi od scenata kade {to devoj~iwata so crni tanteleni ~orapi igraat i peat kako da treba da se prodadat na ulica. ]e izleze eden privaten videoklip i }e se napravi histerija. Is- to kako so rabotnoto vreme na kafeanite. Koga po polno} zagina tinej- xer vo tepa~ka pred kafule, nikoj ne se pra{a {to barale maloletnici po polno} vo kafule, tuku Vladata si go re{i problemot. Gi zatvori kafuliwata. A tinejxerite se a{kaat po ulicite i parkovite. Sega {to }e napravat? Ministerstvoto za obrazovanie }e gi zab- rani mobilnite za tinejxeri? Ili }e vovede zadol`itelni pojasi na nevinost?

120 4. Ba{ fino {to se uapseni korumpirani policajci i carinici. I u{te treba da se apsat ako gi ima. Ama dodeka ne vidime nivnata vina da bide potvrdena so sudska presuda, celata parada okolu sudot vo Skopje }e bide u{te eden prilog kon politi~kiot marketing na Vladata na Gruev- ski. I toa pak platena so na{i pari. Vo sitni apoeni od 5, 10 i 20 evra. 5. Eden ~itatel reagira{e na vesta deka najdobriot svetski di- xej Pol van Dajk za prv pat }e dojde vo Makedonija. Veli: Kako prv pat? Samo jas li~no ~etiri pati sum odel na negova `urka vo Solun.

SKR[ENI GLAVI 10 mart 2007

• Leka i Ta~i zaslu`uvaat diplomatski paso{. Diplomatite ni gi donesa na vlast, pa sega diplomatite neka si gi zemat nazad

1. Velat deka vo Makedonija ama ba{ sekoj mo`e da stane ambasador. Ne e vistina. Dodeka gi imame Crvenkovski za pretsedatel, a Gruevski za premier, vo Makedonija nikoj ne mo`e da stane ambasador. Pretsedatelot i premierot ja nadminaa fazata koga odea vo ista zemja na poseta i tamu davaa razli~ni izjavi. Sega se vo faza koga me|u sebe pregovaraat kako da se od razli~ni dr`avi. Postavuvaweto ambasadori vo stranskite prestolnini ne e aktuelno. Sega Gruevski treba da postavi ambasador na premierot vo Kabinetot na Pretsedatelot, a Crvenkovski }e postavi ambasador na Pretsedatelot vo Kabinetot na premierot. Sledniot pat koga }e se sretnat }e im treba olesnuva~ vo pregovorite. Pobrzo }e se re{i sporot za imeto so Grcija, otkolku nivniot spor za imiwata na ambasadorite. Razni eksperti velat deka bilo mnogu lo{o toa {to na klu~ni mesta Makedonija }e ostane bez ambasadori. Ama, narodot rekol – sekoe zlo za dobro. Koga gi slu{navme imiwata na kandidatite za ambasadori za koi se karaat, poarno {to ne se dogovorija. 2. Premierot Gruevski pred nekoja ve~er vo 2.30 ~asot po polno} gi posetil ste~ajcite {to protestiraat vo parkot sproti Sobranieto. Tie se izbezumile, oti gi fatil na spiewe. Pa ne znaele dali e son ili jave. Nikoj ne ka`a zo{to premierot im se pojavi na ste~ajcite pred zori? Mo`ebi odgovorot go znae vicepremierot Stavrevski. Toj se pofali deka kontrolira koga se gasi, a koga se pali svetloto vo Kabinetot na Gruevski. Toj sigurno znae dali Gruevski vo dva i pol si odel doma? Ili toj den trgnal porano na rabota?

121 Pred da im se pojavi Gruevski, ste~ajcite baraa kaj niv da dojde amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi}. Tie se realni lu|e. Znaat deka vo ovaa dr`ava re{enie se nao|a samo ako toa go baraat Amerikancite. 3. Me|upartiskiot dijalog po~na so eden mnogu va`en detaq. Na sredbata Gruevski – Ahmeti prisustvuva{e i ministerot za odbrana Laze Elenovski. Toj trebalo da mu objasni na Ahmeti kolku bilo va`no da n# primat vo NATO. Vo op{tinite vo koi DUI ima gradona~alnici pred op{tinskite zgradi se vee amerikanskoto zname. I sega Ahmeti dojde na derexe Laze da mu go fali NATO. Ebate dijalogot. 4. Od {to ostvaruvaat, bez zapirawe i vo nedeli i vo rani zori, ministrite ne zaprea ni da vidat so {to zemji{te raspolagaat za da pravat zemjodelska reforma. Prvo se pofalija. Re{ija da dadat pod zakup 11.000 hektari dr`avno obrabotlivo zemji{te na registrirani zemjodelci. I raspi{aa konkurs. Otkako go raspi{aa konkursot vidoa deka malku lu|e se prijavile. Pa na javna sednica go prodol`ija rokot na konkursot. Ama vo brzaweto bez zapirawe im se pojavi mal problem. Otkako zavr{i konkursot otkrija deka del od zemji{teto {to imale namera da go dadat e ve}e dadeno i poseano. Pa zemjodelcite ostanaa i bez zemja i bez pari. Ubavo e {to Gruevski re{il da pravi prerodba vo 100 ~ekori. Ama odej}i napravi gre{ka vo ~ekorite. Ne pazi kade gazi. Pa taka zanesen ne zabele`uva deka ministerot Ta{kovi} ovoj mesec }e donese sedum stranski investicii. Od {to brza nema vreme da im se izraduva na investiciite. 5. Komandant Leka i Menduh Ta~i ne dobile diplomatski paso{i, iako im sleduva zatoa {to se pratenici. Vo MNR ne im davaat oti Leka e na evropskata, a Ta~i na amerikanskata crna lista. Leka i Ta~i zaslu`uvaat diplomatski paso{. Diplomatite ni gi donesa na vlast, pa sega diplomatite neka si gi zemat nazad. Nas neka n# ostavat da u`ivame vo olesnetite uslovi za dobivawe viza na obi~en paso{. Belkim bez niv, polesno }e go liberaliziraat vizniot re`im. 6. Ustaven sud }e ja ocenuva zakonskata mo`nost ako ne dobie{ fiskalna smetka da ne mora{ da plati{. Velat deka toa „otvora mo`nost da se ohrabrat gra|anite da ne pla}aat za usluga ili stoka“ i deka toa „n# vodi kon po~ituvawe na vladeeweto na pravoto i slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto kako temelni vrednosti na ustavniot poredok“.

122 Dali so ova Ustavniot sud gi ohrabruva trgovcite da ne izdavaat fiskalni smetki i da ne pla}aat danok? Dali nepla}aweto danok e po~ituvawe na vladeeweto na pravoto? Ako ne pla}aat danok, kako }e se polni buxetot i kako }e zemat plata ustavnite sudii? 7. V~era vo {kolski dvor u~enik vo sedmo oddelenie so no` ubi sou~enik od osmo oddelenie. Kade se sega vxa{enite roditeli, potresenoto Ministerstvo za obrazovanie i iznenadenite mediumi koi pred deset dena se zgrozuvaa na videoklipot so tinejxerskiot seks? Dali nekoj so mobilen telefon uspeal da go snimi ubistvoto? Oti ako uspeal, toa ve}e e zagri`uva~ki. Ne e stra{no da se nosi no` vo {kolo, ama mobilen e opasno. 8. VMRO-vcite vo [tip se stepaa pred sostanok i si gi iskr{ija glavite. Of mori majko... Ne e lesno dr`ava da se vodi.

PALESTINSKA UPRAVA 17 mart 2007

• Oslo gi ~eka Gruevski i Crvenkovski na mirovni pregovori

1. Od koga e vest deka pretsedatelot Crvenkovski i premierot Gruevski }e se sretnat? Koj voop{to se sre}ava tuka? Premierot na edna dr`ava vo ramkite na posetata na druga dr`ava }e ima oficijalen priem kaj pretsedatelot? Ili pretsedatelot i premierot }e se sretnat na nekoj samit na {efovi na dr`avi i vladi i tamu neoficijalno }e razmenat mislewa? Vo koja dr`ava mediumite javuvaat deka pretsedalot i premierot }e se sretnat i u{te ni ka`uvaat za {to }e razgovaraat, a za {to nema da razgovaraat. Demek, pra{aweto za ambasadorite go zatvorija, pa sega }e diskutirale za imeto. Bre, bre... Stra{na rabota. Sigurno e mnogu stra{na {tom i Fuere ima{e da izjavi ne{to po toj povod. Kade go ima toa? Samo vo Palestina. Imame sre}a {to Gruevski i Crvenkovski se u{te se sre}avaat li~no. Mo`e da im tekne da si ispra}aat emisari {to }e se sre}avaat namesto niv. I dobro e {to se u{te se sre}avaat doma. Ako trgnat po umot na Palestincite, }e gi sobiraat na pregovori vo nekoe Oslo, ili Dubai. 2. Ovie novive avstriski gazdi na ESM se mnogu bezmilosni. Vo ^air i Ara~inovo so godini ne pla}ale struja i ovie zamislete im ja isklu~ile strujata. Kako da ne se od EU i kako da ne treba da

123 po~ituvaat ~ovekovi prava. Taka neka odat doma na svoite da im gasat koga nema da platat. Lenso im e koga nam ni prodavaat demokratija i pazarna logika. Koga EVN re{i da go kupuva ESM treba{e da znae deka vo ovaa dr`ava ima 25 otsto gra|ani na koi im e dozvoleno da ne pla}aat struja, voda, |ubretarina, da ne izdavaat fiskalni smetki, pa duri da nemaat kupeno ni kasi. Zatoa lu|eto od ^air vo za{tita na svoite ~ovekovi prava gi blokiraa ulicite. Ustavot na Makedonija u{te mo`e da trpi promeni. Zatoa {to ramkovniot dogovor ne e biblija pa da ne mo`e da se menuva. Toa ti e proces. Ako treba i so ustav }e se garantira deka 25 otsto gra|ani ne treba da pla}aat struja i voda. Edinstvenata dilema e dali odma da go menuvame ustavot, ili da ~ekame od barikadite vo ^air prvo da odat so pu{ka vo planina. 3. Osumgodi{no devoj~e od Tetovo {est dena sedelo doma so mrtvata majka. Nikoj vo u~ili{teto ne pra{al zo{to devoj~eto ne doa|a na ~asovi. Socijalnite rabotnici sega se pravdaat deka imale mnogu rabota. Nastavnicite kako po obi~aj se potreseni i voznemireni. Nemale potreba da se javat da pra{aat {to se slu~uva so deteto tolku denovi. Majkata i bila samo socijalen slu~aj. Da bila nekoja {to dava skapi podaroci za osmi mart sigurno }e na{le vreme da se javat. 4. Trezorot na Narodna banka se pqa~kal poredovno, otkolku {to se kontroliral. Ne eden, ne dva klu~ara, sedum du{i od 1992 godina do sega si zemale kolku {to im trebalo. Neli toa ima {ifri, bravi, kameri... Neli voobi~aeno se veli: Go ~uvaat kako trezor na Narodna banka. Kaj nas, toa ti bilo kako samoposluga, samo {to ne mora{ da pla}a{. Podigni kolku saka{, }e vrati{ ako te fatat. Ako ne te fatat, zemi i za mene. I na kraj stavija policja pred trezorite, a tamu nema {to da ~uvaat. Da go gleda{ ova na film }e misli{ deka te pravat budala. 5. Pred Vladata i vo nea ima anti~ki stolbovi i razni spomenici najdeni na arheolo{ki lokaliteti niz Makedonija. Vo Italija se nao|a 80 otsto od svetskoto kulturno bogatstvo, pa nikomu ne mu tekna da stavi skulpturi pred Vladata. Kako da im tekne? Tie nemaat komu da teraat inaet. Mene li~no i~ nekako ne mi stojat anti~kite spomenici pred onaa sovremena zgrada. Kako da se nasadeni. Ama koga slu{nav deka na Grcite i ova im pre~i, odedna{ }e po~nat da mi se dopa|aat. Duri i simpati~ni mi se. Nema da mi ka`uva kom{ijata doma kako da si

124 ukrasam. Ako sakam i vikin{ki brod }e stavam vo fontanata, pa neka se bunat i Skandinavcite deka so takvi potezi ne se vleguva vo NATO. Zamislete, vo gr~kiot pe~at napi{ale deka so ovoj poteg „sme gi mobilizirale i arheolo{kite otkritija so koi raspolagame vo obid zemjata da ja pretstavime kako osnoven, ako ne i edinstven naslednik na istorijata i kulturnoto nasledstvo na anti~ka Makedonija“. E pa sega, spomenicite se otkrieni kaj nas. Neka doka`at Grcite deka ne e taka.

REPUBLIKA [UTKA 24 mart 2007

• Ako Gruevski saka populizam, neka zaigra i oro, ama vo redot za viza pred nekoja ambasada

1. Da sum jas nekoj `itel na Skudriwe, ili Mogor~e bi se na{ol vo ~udo {to li ima da mi ka`e ministerot za nadvore{ni raboti, a {to navistina go zasega mojot `ivot. Antonio Milo{oski otide vo mavrovskite i debarskite sela oti {efot mu pora~a da zgazi vo kallivite uli~ki za da ne zaboravi koj go pla}a i vo ~ie ime gazi na briselskite tepisite. Ministerot na selanite im zboruval za NATO. Ja utnal temata. Podobro da im zboruval za Nata. Ili Kata. A koga se osvrnal na evrointegraciite, selanite ne se potresle premnogu za Ustavot na EU i {to ka`ala Angela Merkel za pro{iruvaweto. Lu|eto si imaat rodnini vo Italija i Slovenija, ama ne mo`at da dobijat viza za da gi posetat. 2. Koga ve}e Gruevski go pratil Milo{oski po selata da vodi diplomatija i toj mo`e da vleze vo na{ite ~evli i da trgne po viza. Saka da odi vo Brisel? Ubavo. Prvo neka dobie pokana od Solana i garantno pismo zavereno vo policija deka ima dovolno prostorii za da go primi na gosti. Taka im baraat na lu|eto vo na{ite ~evli. Posle neka zastane vo redica za viza pred Holandskata ambasada (oti tuka nema belgiska) i so kupi{ta dokumenti vo racete da si ~eka trpelivo da go viknat. Treba da ima posebno osiguruvawe, izvod od tekovnata za kreditnite karti~ki, povraten bilet, M1/M2 obrazec za postojano vrabotuvawe, tapija od stanovite na majka mu, kopija od zdravstvena kni{ka i sini kartoni i drugi dokumenti po potreba...

125 Sorabotnicite {to vo kabinetot rabotat so dogovor za delo ne mo`e da patuvaat vo delegacija. Ne se vraboteni i nemaat {ansa da dobijat viza. Taka e koga se patuva vo na{ite ~evli. Koga premierot }e dojde pred ambasadata, neka gi pu{ti telohranitelite da ja blokiraat ulicata. Ako treba i oro neka zaigra, kako {to im baraa Britancite na igraorcite. Saka populizam. ]e dobie. ]e go slikaat za site svetski agencii. I toa nema da bide sram za nego, tuku }e bide sram za EU. Vo isto vreme Milo{oski neka ja po~ne procedurata za dobivawe besplatna bugarska viza. Prvo treba da dobie pismo od Dosta Dimovska deka taa }e mu pla}a za jadewe i spiewe i zdravstveno osiguruvawe. Posle da se javi na telefon na „kol centarot“ za da zaka`e posle kolku meseci }e zastane vo red. Koga }e se pojavi pred ambasadata, }e treba prvo da gi propu{ti pred nego tie {to baraat delovni vizi, pa turisti~kite agencii, pa lu|eto od Kosovo... Taka }e se uveri kolku Bugarija gi po~ituva makedonskite gra|ani. Ako ne mu se dopa|a tretmaot, nema gajle. Neka si izvadi bugarski paso{. Gabriela Konevska }e odi pred avstriskata ambasada u{te vo 4 saat sabajle. Li~no }e oseti kako izgleda da se integrira{ vo Evropa. Samo po iskustvoto {to }e go do`ivee poarno e da ne dava nikakvi izjavi. Sigurno }e ni raska`e nekoja rozova prikazna, pa site }e trgneme pred avstriska ambasada da u`ivame. 3. Vladata re{ila da gi podobri uslovite vo zatvorot vo [utka. Vo sekoja }elija }e stavat po eden doktor. Zatvorenicite ve}e imaat pravna za{tita oti so niv ima i advokati i notari i sudii. Problem e samo ako saka{ nekomu vo zatvor da mu odnese{ cigari. Oti tamu ima i carinici. Ne smee{ da vnese{ pove}e od edna {teka. Ima i policajci. Ako treba odma da te kaznat. Zatvorot vo [utka ti e dr`ava vo malo. Se ima. Fali samo u{te pretsedatel i premier. Dodu{a falat i borcite za ~ovekovi prava. Ama tie se opravdano nadvor od zatvor. Tie se amnestirani. Gi fati hurietot vo 2001. 4. Gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski re~e deka do krajot na ovaa godina gradot mo`e celosno da bankrotira. [to se slu~uva koga eden grad }e bankrotira? ]e odime site vo ste~aj? ]e bideme bankrotirani gra|ani? Ete, zatoa premierot Gruevski gi ispra}a site ministri po selata. Ima rezerven plan. Koga Skopje }e padne vo ste~aj, }e mora nekoe selo da go prezeme upravuvaweto so glavniot grad.

126 LEVA LEVA 31 mart 2007

• Koj toa tamu desno gazi?

1. Poslednava nedela ima{e edno ~udo izjavi {to asociraat na vremeto na Tito. Prvo se odr`a nekoj kongres na mladite socijalisti. Tamu, lide- rot na Socijalisti~kata partija Qubisav Ivanov – Yingo pora~a: „Na- rod {to ima vakva mladina, ne treba da se gri`i za svojata idnina“. Yingo deneska zboruva isto kako {to zboruva{e Tito navremeto koga gi prima{e {tafetite. Potoa, premierot Gruevski go pravda{e svoeto nepojavuvawe na sredbata na liderite na evropskite narodni partii vo predve~erieto na proslavata na 50-godi{ninata na EU vo Berlin. Re~e deka za toa }e odgovara pred svojata partija. I Josip Broz na sudeweto na takanare- ~eniot „bomba{ki proces“ vo 1928 godina izjavil: „Jas go priznavam samo sudot na mojata partija“. Na kraj se pojavi hrabrata Rada. Vo duhot na levicata mu se ponu- di na Gruevski: „Tuka sum, dojdi da me uapsi{„. I posle se ~udime deka ni se slu~i i po Tito – Tito. Siroma{- kiot minister za kultura Ilirijan Be}iri. ^ovekot se zbunil. Se ispla{il. Si rekol: Kakva e ovaa retro perspektiva. Aj {to po par- tiska gre{ka go stavile minister za kultura, tuku mu dale i odlu- ki da donesuva. I taka zbunet potpi{al nekakvo pismo. Pa go is- pratil po faks vo Bitola kade {to se podgotvuva pretstava ba{ za Tito. Gi zadol`il site nacionalni ustanovi „da ne se vklu~uvaat vo nitu eden del od realizacijata na toj proekt, a tie {to se vklu- ~eni vedna{ da gi stopiraat site aktivnosti. Sekoe nepo~ituvawe na ovaa odluka }e bide najstrogo sankcionirano“. Ovaa zakana do umetnicite mu bila preblaga, pa Be}iri poenti- ral. Odlukata stapuva vo sila vedna{. Nemoj slu~ajno da se odlo`i, pa premierata da pomine bez sankcii. 2. Napi{al ministerot {to napi{al, potpi{al {to potpi{al, ama den potoa site, na ~elo so premierot, sakaat da n# ubedat deka nie pogre{no sme razbrale. Ministerot ne sakal da zabrani. Sakal samo da spre~i. Taka }e otkrievme deka i toj se inspiriral od levi~arskite izja- vi {to ja odbele`aa nedelata. Aj za Yingo se znae{e, aj za Rada toa e normalno, ama koga videl deka i premierot e definitivno lev, Iliri-

127 jan re{il da odi u{te podaleku. Levo, levo, najlevo... Kako {to rekol Majakovski u{te vo 1918 – Koj toa tamu desno gazi? Ubavo e toa {to premierot veti deka dodeka e toj na vlast vo Makedonija nema da ima cenzura. Ubavo e {to posaka na premierata da ja vodi so sebe prateni~kata na SDSM Vesna Bendevska. Ne e ubavo {to Rada mu se nudi da ja zeme, a toj izbega za Portugalija. Ubavo e i toa {to }e go ispituva slu~ajot otkako }e se vrati. Ama sepak, ostanaa dve pra{awa koi nikako da mi se razjasnat: Prvo, kako mislel ministerot za kultura deka toa {to go napi- {al, kako {to taka ubavo pismeno go sro~il, zakanuvaj}i se so najstro- go sankcionirawe, nikoj nema da go sfati kako zabrana? I vtoro, kako misli premierot da n# ubedi deka taka sro~enoto pismo, sose zakanata potpi{ana od minister vo negovata vlada, vsu{- nost, bilo nedorazbirawe. Koj ne se razbral? Ministerot sam so sebe? Ili premierot ne go razbira ministerot? Ili i dvajcata ne n# razbiraat nas, koga od mi- nisterot barame ostavka? 3. Ako deneska zabrani{ pretstava za Tito, oti toj proekt „ne navleguva vo nacionalniot interes na Republika Makedonija“, utre mo`ebi nekoj drug }e zabrani i pretstava za politi~ar ~ija majka ima- la tri stana, pa toj stanal premier. Mo`ebi i toj proekt po izvesno vreme nekoj drug Ilirijan }e go oceni deka „ne navleguva vo nacional- niot interes na Republika Makedonija“. 4. Daniel Fata, visok funkcioner na Ministerstvoto za odbra- na na SAD, im rekol na pretsedatelot Crvenkovski i na ministerot za odbrana Lazar Elenovski: „Koga i da dojdam vo Avganistan sekoga{ go zabele`uvam makedonskoto zname“. Neka dojde gospodinot Fata vo ^air. I neka proba tamu da go zabele`i makedonskoto zname. 5. Dilaver Bojku – Leka so sudska odluka be{e pu{ten od zatvor {est meseci porano poradi dobro odnesuvawe. Premierot Gruevski i za ovaa tema ima{e svoj stav. Re~e: „Jas ne bi trebalo da komentiram, ama }e komentiram. Od avion se gleda deka ne{to ne e vo red“. Drugiot den, vo Sobranieto najavi deka Mi- nisterstvoto za pravda }e pokrene istraga za slu~ajot Bojku. [to zna~i toa? Deka ministerot Mihajlo Manevski i Vladata }e gi preispituvaat odlukite na sudot? Vo koj ustav toa go pi{uva? Vo koja pravna dr`ava go ima toa. Vo 100-te ~ekori na Gruevski i na VMRO- DPMNE ne be{e predvideno deka Vladata }e preispituva i sudski odluki. I deka premierot }e bide i vrhoven sudija.

128 TOM^AKI TITOLA 7 april 2007

• I od kurva i od minister o~ekuva{ koga ve}e gi pla}a{ ~esno da si ja zavr{at rabotata

1. Idniot mesec }e stapat na sila izmeni na zakonite za bu~ava, za otpad i za `ivotna sredina. Op{tinskite inspektori }e mo`at da kaznuvaat na lice mesto ako nekoj pu{ta preglasna muzika i frla |ubre kade {to ne treba. ]e ima kazni i za restorani, sendvi~arnici, furni od ~ii kujni se {iri mirizba koja go nadminuva dozvolenoto nivo. Kaznata e 3.000 evra. \ubreto se gleda. Bu~avata mo`e da se izmeri. Ama kako li inspektorite }e ja merat smrdeata i toa nad dozvoleno nivo? ]e odat po ulici i }e du{kaat? Ili }e im nabavat nekakov aparat? Mo`ebi nekakov smrdometar? Zakonot treba da se dopolni so u{te eden ~len. Da se ka`e precizno {to e edinica merka za podnosliva smrdea? Dali e toa smrdea od ispotena mi{ka? Ili, od smrdeni noze. Se {to smrdi pove}e od toa se kaznuva. 2. Ubaviot glas daleku se slu{a. Ne pominaa ni deset dena otkako Kabinetot na Gruevski organizira{e „Otvoren den na Vladata“, vo Amsterdam vo poznatiot kvart na crvenite feneri se organizira{e „Otvoren den na prostitutkite“. Prostitutkite go organiziraa „Otvoreniot den“ za da go podignat ugledot na kvartot koj vo posledno vreme go tresea aferi za perewe pari, trgovija so lu|e i dilawe droga. I Otvoreniot den na Vladata be{e vo funkcija na digawe na ugledot na Vladata. Toj den prostitutkite dojdoa rano na rabota i gi otvorija svoite odai za da im gi poka`at na turistite prostoriite kade {to rabotat. I premierot Gruevski im gi poka`a na posetitelite svoite rabotni prostorii. Prostitutkite transparentni, ministrite transparentni. I posle odi ne veruvaj koga velat deka politikata e kurva. Ne e ba{ isto. Kaj prostitutka izbira{ dali saka{ da plati{ za uslugata. A kaj ministrite sakal ne sakal mora{ da plati{ za uslugata. Pla}a{ danok za da zemat plata. Zatoa i o~ekuva{ i od ednite i od drugite, koga ve}e gi pla}a{, ~esno da si ja zavr{at rabotata. Zna~i, nema razlika me|u minister i kurva. Ima razlika samo me|u ~esni i ne~esni. Ne e ni{to lo{o da si kurva, ama e lo{o da si ne~esna kurva. Isto kako {to ne e lo{o da si minister, ama e lo{o ako si ne~esen minister.

129 3. Vo Saraj pak se pukalo na ulica. Ovoj pat presmetkata ne bila ni politi~ka, ni {vercerska. Dvajca voza~i se skarale koj imal prednost na patot. Toj {to mislel deka ima prednost izvadil kala{nikov i pukal vo drugata kola. Ete nova tema za dijalog. Treba itno da se donese nov zakon za bezbednost vo soobra}ajot. I toa po Badinterov princip. Do sega va`e{e praviloto deka prednost ima toj komu mu e zapaleno zeleno svetlo na semafor. Ama, ve}e ne e taka. Kondovsko- ara~inovskite pravila vo soobra}ajot ne baraat samo izmeni vo dvojazi~nite tabli pokraj patot. Sega }e treba da se legaliziraat i novi pravila, da se stavat novi soobra}ajni znaci i da se polaga za novi voza~ki dovoli. Koj voza~ ima prednost na raskrsnica? Ako i dvajcata imaat kala{nikovi vo kolata, prv pominuva toj {to ima ponov kala{nikov. Ako nekoj ima kala{nikov, a drugiot nosi pu{komitralez, prv pominuva pu{komitralezot. Vozila so prioritet ne se policiskite, protiv- po`arnite i vozilata za brza pomo{ kako sekade vo svetot. Kaj nas najprioritetni se tie {to vozat so ra~en minofrla~. ]e stavat amerikansko zname vo op{tinata i mislat deka so toa se nad zakonot. E pa neka probaat so kala{nikovi da vozat kaj svoite sponzori vo SAD. Da vidat koj ima prioritet vo pominuvaweto. 4. Stotici gra|ani se izmameni vo u{te edna piramidalna {tedilnica. Do sega se prijaveni skoro dva miliona evra {to lu|eto gi davale na {tedewe vo „Tom~aki kompani“ od Ko~ani. Odele vo edno du}an~e na koe pi{uva deka e agencija, menuva~nica i tekstil. A go dr`i profesor po sociologija. Bravo za profesorot. Toj si pravel eksperiment za doktorska disertacija. Go ispituval noviot aspekt na fenomenot stado. Eksperimentot mu e uspe{en. Lu|eto mu davale i 130 iljadi evra za 5 otsto kamata mese~no. Taka profesorot uspe{no investiral vo sebe. Naukata bila profitabilen biznis ama nie ne sme znaele. Vidov kako izgleda du}an~eto. I nikako ne mo`am da sfatam kako mo`e{ da mu dade{ 130 iljadi evra na nekoj {to ne dal pari da stavi barem svetle~ka reklama na firmata. Sowa od Bitola barem ima{e stil so nejziniot TAT. Pa i taa trafikata na {tedilnicata „Lavci“ nekako izgleda{e porepre- zentativno. Me ~udi kako Bitol~ani ne ~ule za Tom~aki? ]e jurnea vo Ko~ani na {tedewe. Da be{e Tom~aki vo Bitola nau~nikot }e ima{e svrteno ne dva, tuku deset milioni evra.

130 5. Bitol~ani bile zafateni pa zatoa ne oti{le vo Tom~aki. Uspeaja da go smenat ministerot za kultura. Povodot za ostavkata na Ilirjan Be}iri be{e obidot za zabrana na pretstavata za Tito. Pa sega Bitol~ani gi vikaat Titol~ani, a Bitola – Titola. Po vtor pat vo Makedonija minister dava ostavka. Vo 1993 po dve avionski nesre}i si dade ostavka toga{niot minister za transport Antoni Pe{ev. Sega si zamina Ilirjan Be}iri. Razlikata me|u niv e deka ovoj pat minister dade ostavka za ne{to {to samiot go napravil.

VIKTORIJA BEKAM 14 april 2007

• A na drugite vi blagodarime {to letavte so nas

1. Kade vo svet e zabraneto sedewe na treva vo park? Vo Skopje. Gradskite vlasti po povod Veligden se pofalija deka im dozvolile na skopjani da sedat na trevata vo parkot. Inaku, toa bilo strogo zabraneto. Za da ne se uni{tuva zeleniloto. Od site ekolo{ki merki {to mo`ea da gi prezemat za za{tita na parkot, gradskite vlasti se odlu~ija za najrigoroznata. Zabranija sedewe na trevata. Kade vo svet vo park se gradi hotel? Vo Skopje. I ne samo hotel, tuku otsprotiva i stanben blok visok sedum kata i dolg trista metri. Sedeweto na treva go uni{tuva zeleniloto. A kamionite {to nosat pesok, ~akal, cement i red drugi raboti potrebni za gradba se prijatni za vegetacijata. Kade vo svet ba{ gradona~alnikot gradi hotel srede parkot? Vo Skopje. Zabranata ze sedewe na treva vo parkot vo Skopje e sosema opravdana. Zatoa {to gra|anite ja popre~uvaat izgradbata na Kermes i na Kineskiot yid. Aj {to kamionxiite ja gazat trevata, tuku mora da vnimavaat i da ne zgazat nekoj {to si sednal na treva. 2. Makedonskite diplomati dobija kvota. Vladata gi zadol`i ma- kedonskite ambasadi i diplomatski pretstavni{tva mese~no da gi pre- zentiraat investiciskite povolnosti na Makedonija pred najmalku 10 kompanii vo zemjata vo koja se nao|aat. Kolku {to ministrite za stranski investicii Vele Samak i Gligor Ta{kovi} se razbiraat vo ekonomija, mo`e da zamisli{ kolku gi biva partiskite ambasadori ili konzulite {to udiraat pe~ati za vizi. Sekoj diplomatski pretstavnik }e mora da vleze vo deset poznati

131 firmi. Ima li ne{to polesno od toa? ]e vleze vo „Zara“, „Mango“, „Ikea“, „Marks end Spenser“ i vo nekolku pogolemi supermarketi, }e si kupi kupi karta za doma vo poznata turisti~ka agencija i – ete ti deset firmi za ot~et. Dobro e {to samo Stavrevski im dade zada~a na diplomatite. Zamislete ministerot za kultura da im naredi da posetat 10 izlo`bi. Ili, ministerkata za vnatre{ni da gi prati vo 10 zatvori. Ne daj bo`e ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski da gi prati na 10 diplomatski priemi. Toa ve}e nema da mo`e da go izdr`i diplomatskiot kapacitet na ovaa dr`ava. 3. Tr~aj}i po firmite diplomatite zaboravile da i ka`at na Vladata deka Grcite od januari imaat novi paso{i, deka ne sakaat da gi vadat oti im se skapi i ne im trebaat za niz Evropa i deka poradi toa i Turcite i Bugarite re{ile da gi pu{taat samo so li~na karta. Od januari brojot na gr~ki turisti vo Makedonija e namalen za 31 otsto. Ne znaej}i za prikaznata za paso{ite i li~nite karti vo Ministerstvoto za ekonomija velat deka Grcite ne doa|ale oti vo Makedonija minatite meseci nemalo sneg. A idnite meseci }e ima li sonce? 4. Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska sedna vo xip, koj verojatno mu go ukrale na Bekam i vedna{ ja istisna Viktorija Bekam od naslovnite stranici. Sega nikoj ne pi{uva za fudbalerot Bekam i peja~kata Viktorija, tuku za fudbalerot Bekam i ministerkata Jankulovska. Gordana izjavi deka ako Bekam dojde da si go pobara xipot, li~no }e mu gi dade klu~evite. Ama, {to pravime ako ~ekaj}i go Bekam, na vrata i se pojavi Viktorija? 5. Spored noviot zakon za za{tita na pacientite {to }e go predlo`i vladata, site kliniki i bolnici }e treba da obezbedat edna prostorija vo koja pacientite ili nivnite bliski }e mo`at da se molat i ispovedaat. Vo bolnicite nema lekovi, nema medicinski materijal, lekarite treba da se sponzoriraat za da te fatat preku red... Vo takva situacija ne ti ostanuva ni{to drugo osven da se moli{ za zdravje i da se ispoveda{ pred da umre{. 6. SDSM podgotvi kodeks za odnesuvawe na svoite ~lenovi. Po 16 godini samostojnost i 10 godini pominati na vlast, novite lu|e na novata liderka napi{ale deka „vo izvr{uvaweto na svojata funkcija ~lenot na SDSM se rakovodi isklu~ivo od interesite na dr`avata i nejzinite gra|ani“.

132 Ubavo. Ama malku podolu lu|eto na Rada go napi{ale i ova: „^lenot na SDSM kon svoite partiski drugari }e se odnesuva so dostojna po~it, tolerancija, solidarnost i vzaemna pomo{ i poddr{ka“. A kon drugite? Go znaete vicot za avionot koj po~nal da pa|a, a nemalo dovolno padobranci za site patnici. Stjuardesata im se obratila na patnicite. „Tie {to pod sedi{teto }e najdat padobranec neka go stavat na sebe. Vie ostanatite Vi blagodarime {to letavte so nas“.

KARGO PISTA 21 april 2007

• Tetovo ima dva univerziteta, a Gostivar nitu eden aerodrom

1. Ekspertite povtorno se poka`aa. Sega se se lutat oti sega sudot vo Hag }e dava definicija {to ni se slu~ilo vo 2001 godina. I treba da se lutat. Ama na sebe. Oti Qube i Johan se vo pritvor to~no dve godini. A na prviot den od sudeweto na na{ite eksperti im tekna deka pak nekoj drug }e ni ja pi{uva istorijata. Ako im be{e mal period od dve godini za svestuvawe, imaa u{te ~etiri godini plus da go otvorat muabetot i vo krajna linija sami da ja dadat definicijata. Ete, Branko pak organzira nekakvi dijalozi za Makedonija. Na masa sednati istite lu|e {to od porano ni se poznati po monolozi. I sega odedna{ treba da vlezat vo dijalog. Kako da vlezat vo dijalog koga ne smee da ima razli~no mislewe od toa na Branko. Taka e ve}e 16 godini. Ekspertite se isti. Se menuva samo organiziatorot na dijalogot. Ima{e dijalog so Kiro, ama ako mo`e da nema drugo mislewe. Ima{e dijalog so Qub~o, ako mo`e da nema drugo mislewe. Ima{e dijalog so Branko, ako mo`e da nema drugo mislewe. Sega imame i dijalog so Gruevski. Ama da nema drugo mislewe. 2. Koj veli deka ne sme dobile datum za po~nuvawe na pregovorite so EU. Dobivme, ama }e pla~eme utre. Pratenicite od vladeja~kata germanska CDU jasno im ka`aa na na{ite da ne razmisluvame pred 2009 godina. „Nie, kako zemja vo momentov pretsedava so Komisijata na EU, sakame da postigneme progres, me|utoa treba da odredime svoj datum, a toa e pred se datumot vo vrska so zapo~nuvawe na re{avawe na predizvikot so evropskiot Ustav. Imame namera da go zapo~neme toj proces vo juni ovaa godina i da zavr{ime vo 2009-tata“ i rekoa germanskite pratenici na na{ata vlast.

133 Nema zo{to da ne veruvame vo datumot za po~nuvawe pregovori so EU. Prvo, zatoa {to Germanija si e Germanija. Vtoro, Germanija vo momentov e pretsedava~ so EU. Treto, toa go velat lu|eto od partijata na vlast vo Germanija. ^etvrto, CDU e sestrinska partija na VMRO- DPMNE. I zgora na se, neli na{ive ministri se germanski u~enici. Zna~i, da ja zatvorime temata za evrointegracija. I da ja otvorime vo 2009. 3. Vicepremierot @ivko Jankulovski }e gradi „kargo pista“. Najstru~no objasnuva{e zo{to taa pista treba da bide vo [tip. Verojatno zatoa {to }e bide na 100-tina kilometri od „patni~kata pista“ vo Skopje. Vicepremierot dade pridones kon vozduhpoplovniot re~nik. Sekade vo svetot pista si e pista. Ama vo Makedonija ima pista za lu|e i pista za stoka. Se skaraa Strumica i [tip. Demek [tip }e dobie „kargo pista“ a Strumica ja izgubila. Kako mo`e da izgubi{ ne{to {to ne postoi, verojatno }e bide zagatkata koga }e se pi{uva istorijata na novite makedonski podelbi. Go zaboravija konfliktot Skopje –Bitola. Do koga bitol~ani }e se frustriraat koga skopskite komiti }e im se sitat na bitolskite ~kembari so skandiraweto „Bitola nema aerodrom“. A ba{ tamu bi trebalo da ima. Koga }e sletuvaat na{incite od Avstralija i Kanada, direktno od Sidnej i Toronto, }e gi istovaraat parite za investicii u{te vo aerodrimskata zgrada i odma }e letnat nazad po u{te pari. Vaka, koga }e sletaat vo Skopje, pa koga }e trgnat da go minuvaat Pletvar vedna{ gubat `elba za investirawe. Prikaznata ne zavr{uva tuka. Borcite za ~ovekovi prava se na gotovs. Zo{to Strumica, zo{to [tip, a zo{to ne Gostivar? Baraat nova tema za politi~ki dijalog. Koga direktor na vozduhoplovnata vlast be{e generalot Mile Manolev im veti kargo aerodrom na Strumi~ani. Oti e od Strumica. Premierot Gruevski poteknuva od [tip. Zatoa }e pravi aerodrom vo [tip. Do koga vo ovaa dr`ava }e se slu{a samo glasot na Makedoncite lokal patrioti? Kade se Albancite. Zarem tie ne se lokal patrioti? Tetovo ima dva univerziteta, a Gostivar nitu eden aerodrom. Ete, ve}e imaat i ime. ]e se vika „Aerodrom Badinter“. 4. Koga ve}e nema normalen pat za isto~na Makedonija da ja spoi so Skopje, toga{ barem }e bide direktno povrzana so svetot. Pobrzo }e stigne{ od Viena do [tip, otkolku od Strumica do Skopje. ^umu ni se novi pati{ta? ]e gradime pisti. Zemjodelskite proizvoditeli nema da se nosat so kamioni do aerodromot. Pokraj „kargo pistata“ }e se sadat piperki i domati za direktno da se ka~at na avion.

134 5. Dvaesetgodi{en kru{ev~anec sam si izrabotil minofrla~. Zel metalna cevka za amortizeri, stavil eksploziv i dodal edna metalna kugla. Potoa nani{anil, istrelal i metalnata kugla padnala na pokrivot na kom{iskata ku}a. De~koto e inovatot {to ja po~ituva tradicijata. Ako mo`elo pred eden vek tamu da se napravi cre{ovoto top~e, zo{to toj da ne napravi minofrla~. I ne e neseriozen kako onie od ARM {to tovaraat oru`je po bugarski kamioni bez da go vidat. Ovoj sakal i da go isproba.

REALNO [UO 28 april 2007

• Evropskiot obra~ okolu Makedonija se pove}e se stega

1. Racijata na policijata vo motelot „Oriental As“ vo tetovskoto selo @erovjane e uspe{na evropska prikazna. Pokraj Makedonki vo lokalot, na {ipka igrale i Bugarki, Srbinki i Albanki. Situacijata na terenot e odli~en profil na novata Evropa. Imame tan~erki od zemja ~lenki na EU, kako {to e Bugarija, imame tan~erki so kandidatski status, kako {to e Makedonija i imame tan~erki od zemji apsiranti za EU, na nivo na asocijacija i stabilizacija, kako {to se Srbija i Albanija. Bugarkite so svojot evropski paso{ mo`ele da odat da igraat na {ipka i vo Britanija i vo [vedska i vo Grcija. Ama tie vo Makedonija bile isprateni so zada~a od Brisel. Vo @erovjane bile nazna~eni kako instruktorki vo tvining programa za evrointegracija. I trojcata policajci {to bile zateknati vo lokalot za vreme na racijata ne bile mu{terii. I tie bile na evropska obuka. Im davale logisti~ka poddr{ka na makedonskite dr`avjanki. Oti tie dodeka igrale, celo vreme imale samo edna misla vo glavata: „Koga li }e dobieme datum za pregovori?“ Ete i odgovor na pra{aweto zo{to na policiskite snimki od bunkerot kade {to bile ~uvani kursistkite se vidoa tubi so skapa krema protiv celulit. Pusti kandidatki za EU. ]e ostarat ~ekaj}i datum. 2. Evropskiot obra~ okolu Makedonija se pove}e se stega. Ete, kone~no go do~ekavme i toj den edno Kosovo da ni ka`uva i da ne ucenuva za evropski standardi. Ne ja sakaat pove}e naftata na OKTA, zatoa {to ima nekolku pati pove}e sulfur od dozvolenoto. Cela dr`ava so denovi se trese{e zatoa {to makedonskite cisterni stoeja zarobeni na granica. A nikoj ne se potrese deka

135 gra|anite na Kosovo se podobri od makedonskite gra|ani, {tom nim im treba vozduh po evropski eko standardi, a nam ne. Nema potreba od zagri`enost. Vratete ni ja naftata nazad. Nie }e si ja potro{ime. Ne mora da ja pieme. ]e ja izvozime. I }e ja vdi{eme. 3. Vladata proturka u{te edna dr`avna nagrada. Otkako praznikot na VMRO 23 Oktomvri se proglasi za Den na makedonskata revolucionerna borba, sega }e imame u{te edna dr`avna nagrada – 23 Oktomvri. Taa }e se dodeluva kako najvisoko priznanie za dolgogodi{no ostvaruvawe vo naukata, kulturata, obrazovanieto, za{titata i promocijata na dr`avnite interesi i prioriteti. Zo{to mu e na Gruevski u{te eden konflikt. Ima edna najvisoka dr`avna nagrada, se vika „11 Oktomvri“ i se dodeluva za istite dostignuvawa. Ima{e u{te ~etiri drugi dr`avni nagradi. [to tuku otvara novi diskusii, koga ni starite ne se zatvoreni. Negoviot vistinski pe~at vo istorijata }e bide ako kone~no gi pomiri levicata i desnicata. Treba da ja obedinuva, a ne povtorno da ja razedinuva Makedonija. Oti, koga ve}e insitira na nagrada po povod Denot na make- donskata revolucionerna borba, neka ne se iznenaduva deka naskoro }e dobie barawe da se vostanovi praznik i nagrada za nekoj den na albanskata revolucionerna borba. Samo praznici i nagradi, a me|usebna po~it – nikakva. 4. Realno {ou vo Upravata za javni prihodi. Ministerot za finansii Trajko Slaveski i direktorot na UJP Goran Trajkovski edno popladne sobraa pedeset inspektori i pred kameri im ka`aa deka gi pra}aat vo Strumica za da pravat dano~ni kontroli. Demek inspektorite ne znaat zo{to gi vikaat, ama kuferite im se spakuvani i na znak na ministerot i direktorot vleguvaat vo kola i pravec – Strumica. Vo Strumica na ulica, inspektorite ve~erta zatvoraat kafeani. I sabajleto gi najdoa gumite izdi{ani. Se nalutija strumi~ani na Vladata. Prvo im go zede aerodromot. Sega saka da im go zeme i no}niot `ivot. 5. Realno {ou i vo Agencijata za vrabotuvawe. V~era ima{e pres konferencija na direktorot Stoj~e Tapanxioski. Uuu, ama ova be{e seriozno realno {ou. Kako da se pojavil li~no Donald Tramp. Na presot na Tapanxioski bea i vicepremierot Zoran Stavrevski i ministerot za finansii Trajko Slaveski. Samo {to za razlika od Tramp, ne mu ka`aa „Otpu{ten si“ na ~irakot, tuku i go pofalija.

136 Tapanxioski vo realnoto {ou vo napliv na iskrenost prizna: „Jas li~no sum bri{el lica od evidencijata na nevraboteni pod prinuda od SDSM“. Zamislete. Toj ~ovek e promoviran vo direktor. Koga tolku revnosno go slu{al Bu~ko za da izbri{e 18.000 nevraboteni, toga{ kolku li }e go slu{a Gruevski {to go unapredil? Zgora na se, dvajcata ministri u{te i go pravdaa oti toa go pravel pod zakana. Bog da ~uva. Koj li im se zakani na Stavrevski i Slaveski, pa moraa da se pojavat na v~era{nata pres konferencija? 6. Na SDSM definitivno im izbega kowot. Aj {to izgubija izbori, aj {to im se raspa|a partijata, tuku i LDP gi napu{ta. Liderot na LDP Jovan Manasievski vo intervju za „Globus“ veli: „Zasiteni sme od arogancijata na SDSM“. Koga i Jovo {to be{e minister vo prethodnata vlada se zasitil od arogancijata na SDSM, {to da ka`at tie {to ne bile ministri. Kako dodeka bea na vlast, na liberaldemokratite ne im pre~e{e arogancijata na SDSM. Sega se setija deka bile arogantni.

TE SAKAM 5 maj 2007

• Ne, ama seriozno te pra{uvam „Me saka{ li?“

1. Direktorite na srednite u~ili{ta vo Skopje }e bidat pari~no kazneti zatoa {to go poslu{aa gradona~alnikot Trifun Kostovski, a ne ministerot za obrazovanie Ru{iti i ne rabotea na 30 april spojuvaj}i go prvi maj so vikendot, no so obvrska ponedelnikot da go odrabotat deneska. Pratenicite koi toj ist raboten ponedelnik ne dojdoa vo Sobranie na zaka`ana sednica nema da bidat kazneti i nemaat obvrska da ja odrabotat deneska. [tetata {to tie ja napravija na dr`avniot buxet iznesuva okolu 18–20 iljadi evra, kolku {to ~ini organizirawe edna sednica. Zatoa i }e se kaznuvaat nastavnicite. Za da gi vratat parite {to im gi potro{ija pratenicite. 2. Ministerstvoto za odbrana }e go slavi Denot na bugarskata vojska so koncert na bugarskiot voen orkestar vo Somot na ARM vo Skopje. Zo{to samo vo ARM? I zo{to samo so voen orkestar? Laze Elenovski bi mo`el da organizira parada na bugarskata armija na plo{tadot vo Skopje. Ima u{te `ivi svedoci na bugarskata parada od

137 pred 66 godini. [teta {to ne e gotov Oficerskiot dom na srpskata vojska, za da ima od kade da im se obrati. Samo {to ovoj pat vojskata {to mar{ira ne e na stranata na fa{izmot. Zo{to voop{to vo Skopje da se slavi denot na bugarskata armija? Sme imale nie tuka mnogu vojski {to mar{irale. Zo{to na primer ne se slavi povtorno 22 dekemvri, denot na JNA? Da se potsetime. Ionaka nie sme edinstvenata dr`ava od biv{ata Jugoslavija {to go neguva imeto vo sopstvenoto ime vo ON. Da se napravi koncert na zdru`en orkestar na Slovencite, Hrvatite, Bosancite (sose site nivni armii), Srbite i Crnogorcite. Ili pak da go slavime denot na turskiot asker. Tie barem imaat poubava voena muzika od Bugarite. Mo`ebi i nie so na{a voena muzika }e odime na polo`uvawe na venec na Jane Sandanski. Za koga }e ne tepaat Bugarite da ne se slu{a mnogu. Ne e po EU standardi. 3. Xilijan Milovanovi} ne smee da se pojavi ni vo samoposluga. Taman }e dojde na kasa, odma }e ja napadnat makedonskite novinari za da ja pra{aat dali SAD go smenile stavot za imeto. Imalo nekoja predlog rezolucija vo Kongresot na SAD {to ja podnelo gr~ko lobi. I logi~no, Makedonija se imenuva kako FIROM. Kako da se imenuva ako Grci predlagaat rezolucija. Skopje? I odma vo Makedonija – panika. SAD go menuvaat stavot za priznavaweto na Makedonija pod ustavnoto ime. Makedonija ne menuva stav taka lesno, a ne pak Amerika. I toa stav koj {to e gradel so godini. Posle sekoja akcija na gr~koto lobi Makedonia ja zafa}a psihoti~na sostojba na neprestana potreba za potvrda. Toa ti e kako sekoj den da si ja pra{uva{ `enskata: „Ama, me saka{ li?“, A taa ti odgovara: „Da, te sakam“. A ti vika{: „Ne, ama jas seriozno te pra{uvam, me saka{ li?“. Ambasadorkata Milovanovi~ koga }e izleze na ulica {to i da ja pra{aat prvo neka odgovori so „SAD ne go menuvaat stavot za imeto na Republika Makedonija“ i posle neka si ka`e {to saka da ka`e, za da ne napravi sre}ni. I na pokanite za konferencii za pe~at kako slogan da stoi „SAD ne go menuvaat stavot za imeto na Republika Makedonija“. 4. Fondacijata Ramkovski organizira patuva~ki turi niz Makeodnija i go pretstavuva deloto na Krste Petkov Misirkov. Sekoj vtor den na vestite na televizija A1, ~ij gazda e osnova~ot na fondacijata, odi prilog od sekoj grad. Sekoj den isto se ~ita, a gazda Velija Ramkovski stalno sedi vo prv red i sekoj den istoto go slu{a.

138 Zo{to Velija mora sekoj den da go slu{a istoto predavawe? Verojatno zatoa {to od edno slu{awe ne mo`e da razbere {to sakal da ka`e Misirkov. 5. Agenciite za ispituvawe na javnoto mislewe im go merat rejtingot na politi~arite. Re~isi na site spisoci, pokraj site `ivi politi~ari se javuva i imeto na pokojniot Boris Trajkovski. [to zna~i toa? Demek, da e `iv tolku narod bi glasal za nego? Ako ve}e mu merat rejting na Boris, {to ne izmerat kolkav rejting ima i Goce Del~ev? Ili Nikola Karev? Kaj e Jane, kaj e ^ento? A, da ne zboruvame kolku mu se poka~il rejtingot na Aleksandar Makedonski. Osobeno sega koga dobi i aerodrom.

VMRO– PZNDMNE 12 maj 2007

• [to arno sme videle od bugarska vojska za da i pro{tevame, pa na partizanite da ne mo`eme da im prostime?

1. Na 9 maj, Denot na pobedata, cel svet im oddava{e po~it na borcite {to padnaa vo borbata protiv fa{izmot. Samo partizanskite grobi{ta niz Makedonija ostanaa bez nieden cvet. Nitu edna dr`avna delegacija ne se seti da im odade po~it na borcite protiv fa{izmot. Namesto toa, vo Bitola pretsedatelot na Sobranieto Qubi{a Georgievski polaga{e cve}iwa na padnatite vojnici od Prvata svetska vojna na Francija, Germanija, Srbija i Bugarija. Toj nastan vo mediumite be{e pretstaven kako „Den na evropskoto pomiruvawe“. Fino {to Georgievski i ambasadorite otidoa kaj vojnicite od site zemji {to se zakopani vo Bitola. Ama gi zaboravija partizanite. Ubavo e i toa {to Qubi{a Georgievski saka da ne smiri so Evropa. Iako ne znam koga sme bile skarani. Samo ne gledam deka toa ni pomogna sami so sebe da se smirime. Im prostivme na tie {te ne okupirale, ne delele i par~ele, a ne nau~ivme sami me|u sebe da ne se delime. [to arno sme videle od bugarska vojska za da i pro{tevame, pa na partizanite da ne mo`eme da im prostime? 2. Taka e sekoga{ koga se pravi{ pogolema desnica od desnite. Ovie od Vladata na Gruevski koga se pra{awe partizanite, religijata i komunizmot raska`uvaat prikazni deka nivnite stavovi bile „vo duhot na konzervativnata ideja“.

139 Tuf, tuf, tuf... Ubavo e toa {to sakaat mnogu da rabotat. Odli~no. Rabotat duri i vo nedela. Samo {to konzervativizmot i insisitiraweto na verata nemaat ba{ mnogu dopirni to~ki so raboteweto vo nedela i praznici. Vo duhot na konzervativizmot ima{ eden den na koj treba da se posveti{ na semejnite vrednosti, tradiciite, verskite obi~ai... Kako, ako ne si sloboden. Ako ve}e insistiraat em na konzervativizam i religija, em na rabota vo nedela i praznik toga{ neka obezbedat i rabotnicite da bidat zakonski plateni. Vaka samo gi okura`uvaat raznite tranzicioni gazdi koi ne gi pla}aat pridonesite za vrabotenite ni za rabotnite denovi, a ne pak za nerabotnite. Imaat dobar izgovor. Ako mo`e premierot vo nedela da odi na rabota, }e mo`e{ i ti. Bidej}i u~at od konzervativnite CDU i CSU vo Germanija, neka probaat da ja najdat Angela Merkel na rabota vo nedela. Ne mo`e na{ive da se pravat pogolemi konzervi od vistinskite konzervi. Vo taa konzervativna Germanija na koja se ugleduvaat rabotni~kite prava i na prostitutkite se pogolemi od onie na dr`avnite slu`benici kaj nas. A tekstilnite rabotnici se nadvor od site kategorii. 3. Liderot na DUI i pratenik vo Sobranieto na Makedonija Ali Ahmeti ne prijavil imot na vreme. Bil kaznet so 5 iljadi denari i posle toa go prijavil imotot. [to prava bara Ahmeti vo ovaa dr`ava koga ne poka`al deka po~ituva barem edna obvrska kon dr`avata ni kako gra|anin, ni kako pratenik. Ne prijavuva imot i ne odi na sobraniski sednici. Aj {to u{te ne nau~il makedonski jazik, mo`e i da mu se prosti. Tolku mu se~e. Ama toj ne po~ituva zakoni na dr`avata vo koja {to e i izbran pratenik. A nie treba da mu veruvame deka se bori za sloboda i demokratija. I osobeno treba da im veruvame na pretstavnicite na EU i na SAD koi poddr`uvaat takov borec za demokratija. 4. Okolu Soborniot hram vo Skopje od pred nekolku dena zabranija parkirawe na koli. Ne znam dali toa e zaradi bezbednost pred svadbata na premierot, ili za da ja li~i okolinata, no okolu crkvata nema parkirani vozila. Ama zatoa pred nea u{te stoi kolosalen bilbord za reklami i go krie cel hram. Ministerkata za nadvore{ni raboti na Grcija Dora Bakojani, koga be{e gradona~alni~ka na Atina gi izvadi site bilbordi od centralnoto gradsko podra~je za da se vidat ubavinite na istoriskite zdanija na gr~kata metropola.

140 Kaj nas skopskite vlasti rekoa deka za grdiot i ogromen bilbord pred Soborniot hram dala soglasnot i MPC. Edinstvenata zabele{ka bila da se reklamiraat prigodni sodr`ini. Demek, da nema goli `enski, ili ne daj bo`e kondomi. Kreditni karti~ki mo`e da se reklamiraat. Na bo`je ime pari najlesno se sobiraat. Zamislete Papata da dade soglasnost da se stavi tolkav bilbord pred bazilikata Sv. Petar vo Rim. Ili gradona~alnikot na Keln da se pravda so odlukata na nekoj sve{tenik ako dozvoli da se postavi ogromen bilbord pred Kelnskata katedrala. MPC go smeta Jovan za isku{enie i se brani od nego. A od obi~en bilbord ne mo`e da se odbrani. 5. Vesna Janevska od VMRO - NP izgubi vo bitkata za lider na partijata. Pobedi \or|i Trendafilov. Kriloto na biv{ata v.d pretsedatelka Janevska so pratenicite Valentina Bo`inovska i Den Don~ev ne se gleda vo organite na partijata. Tie odbija da bidat ~lenovi na noviot Izvr{en komitet. Dojde vreme za u{te edno VMRO. Imame VMRO - DPMNE i VMRO - Narodna. Pa imavme i VMRO - Vistinska i VMRO - Makedonska i mo`ebi u{te nekoe. Sega e vreme za nekoja VMRO kompilacija. Novata partija }e se vika VMRO – PZNDMNE. Politi~ko zabavno i narodno dvi`ewe za makedonsko nacionalno edinstvo.

300 EVRA 19 maj 2007

• Ne izleguvajte od doma bez specijalisti~ki upati

1. Ko~an~anec na 38 godi{na vozrast dobil mozo~en udar, pa od Ko~ani go pratile vo [tip. Tamu lekarite odbile da go pregledale oti nemal sini kartoni. I – ~ovekot si umrel. Bolnicata vo [tip, direktorot i doktorot i medicinskata sestra koi ne mu dale lekarska pomo{ na pacientot oti nemal sini kartoni, }e bidat samo pari~no kazneti. Komisijata na Ministerstvoto za zdravstvo go kaznila direktorot so kazna od 300 do 600 evra, a doktorot i sestrata od 100 do 200 evra. Ne znam dali direktorot e postaven od VMRO-DPMNE, ama se mi se ~ini deka da ne be{e niven ve}e }e go {etaa so lisici pred

141 kameri. Ministerot za zdravstvo Imer Selmani i po ovoj skandal }e prodol`i da se sme{ka i da ne ubeduva deka pravi reformi vo zdravstvoto. Premierot i Vladata }e ni raska`uvaat prikazni deka usvojuvame evropski standardi. Evropa? Koja Evropa? Znaete kolku se 300 evra vo Makedonija? Tolku vredi ~ove~kiot `ivot ako ne si od vladeja~kata partija. Globata e dobra zatoa {to Vladata }e sobira pari vo buxetot. [to pove}e pacienti umrat oti nemaat sini kartoni, tolku pove}e pari vo buxetot. Taka }e se soberat pari za le~ewe na ministrite, ako ne daj bo`e im pritreba. So toa soznanie ve}e vedna{ mi e polesno na du{ata. Sigurno i na semejstvoto na po~inatiot ko~an~anec. Zatoa pamet vo glava. Od doma ne izleguvajte bez sini kartoni, kni{ka i specijalisti~ki upati za nekolku kliniki. Nikoj ne znae {to mu nosi denot. 2. Makedonija nikako da sfati deka uspehot ne doa|a slu~ajno i deka e plod na te{ka rabota. I nikako da sfati deka za neuspehot najmnogu si vinoven samiot, a ne drugite. Najdobar primer za toa e posledniot Evrosong na koj pobedi Srbija. Videte {to pravevme nie, a {to pravea Srbite. Nie: – Odvaj ja izbravme Karolina, so lutewe i so karawe – Ni kolegite ne i ~estitaa – Do posleden moment se karavme dali }e pee na angliski, ili na makedonski – Menaxerite na Karolina i organizatorot MTV se skaraa dali za makedonskata ve~er vo helsinski se izbrala selska kafeana, ili ne – Se karaa koj }e vleze vo zelenata soba zad scenata Srbite: – Ima{e kontroverzi okolu izborot na peja~kata, ama koga ve}e ja izbraa se fatija za rabota – Ja snimija pesnata na 5 jazika – Ja snimija pesnata vo pet razli~ni izvedbi – Na satelitskiot kanal na TV Srbija so denovi ode{e povik do iselenicite da glasaat za srpskiot pretstavnik – Koga pobedija peja~kata ja do~ekaa kako heroj Arno ama, prikaznata ne zavr{uva tuka. Edna mnogu va`na nacionalna televizija na vestite ni soop{ti deka makedonija „kako po obi~aj se plasirala vo vtoriot del od tabelata“. Alo!!! ^etrnaesetto mesto od 42 zemji ne e vtor del na tabelata.

142 Nejse. Ima u{te maani za nao|awe. Druga nacionalna televizija razo~arano konstatira deka site {to glasale za Makedonija ne vikale FIROM. Po 16 godini, FIROM vo ON, epten nova maana najdoa. Kleto Makedon~e. Mrzlivo, a od ni{to zadovolno. Sam na sebesi da ne mo`e{ da se izraduva{. 3. Pa koj da ti se raduva na uspehot? Xilijan Milovanovi} i Ervan Fuere. Taman `enata prestana da gi povtoruva izjavite deka „Nema promeni vo politikata na SAD kon imeto“, sega mora da povtoruva: „Zavr{ete si ja rabotata doma“. Stanuva zbor za ista plo~a, so druga pesna. Do sega, ako ne vlezeme vo NATO vinovna ni be{e Grcija. Sega, vinovna }e ni bide Hrvatska, oti si ja zavr{ila rabotata pobrzo od nas. Milovanovi} u{te se dr`i stabilno na zemjata, pa diplomatski ni ka`uva da ne gi bereme gajliwata na Hrvatska, tuku svoite. Ama, na Fuere mu pukna filmot. Izbega na planina. Se ka~i na Korab i ve}e ne se ni trudi da bide diplomat. Im re~e na politi~arite deka i tie treba da se ka~at na planina, oti od tamu mo`ebi }e uspeat da go vidat dr`avniot interes. 4. Tie od NATO preteraa so uslovite {to gi postavuvaat. Aj reformi vo odbranata i sudstvoto, aj borba protiv korupcija i organziran kriminal, aj borba protiv trgovija so lu|e, aj politi~ki dijalog vlada – opozocija... Ama sega baraat i kohabitacija me|u pretsedatelot i premierot. [to dr`ava za NATO sme nie, ako strancite mora da posreduvaat me|u pretsedatelot i premierot. Branko odi vo Brisel i ja kara vladata deka ni{to ne pravi. So toa misli deka samiot si se opravdal. Gruevski go kara Branko deka ni{to ne napravil 15 godini. I so toa si misli deka i toj si se opravdal.

25 % POPUST 26 maj 2007

• P.N. Od koga {oping se vika poklonenie?

1. Menduh Ku~i e navidum obi~en dr`aven slu`benik vo Minis- terstvoto za pravda. Raboti vo podra~nata edinica vo Tetovo. Arno ama, koga }e vidi 130 evra, obi~niot dr`aven slu`benik Menduh se pretvora vo {vercer na lu|e.

143 No, siroma{kiot – ne go biva ni za toa. Oti prikaznata {to mu se slu~ila ja nema ni vo najlo{ite filmovi od amerikanskata B pro- dukcija. Menduh vrz avtomobilot „audi“ stavil tabla so natpis „Taksi“. Natovaril nekolku albanski dr`avjani i za 130 evra se dogovoril da gi preveze do Gevgelija, od kade {to trebalo ilegalno da zaminat za Grcija. No Menduh go zgre{il patot. Namesto vo Gevgelija, stignal na grani~niot premin Tabanovce. Mislel deka se nao|a na patarina i, za da ne plati, izvadil slu`bena legitimacija od Ministerstvoto za pravda. Taka policajcite go fatile i nego i ilegalcite. Siroma{kiot Menduh. Aj da bil od Ministerstvo za ekonomija, aj da bil od Agencija za mladi i sport, aj da bil od nekoe javno pret- prijatie. Ama za da bide prikaznata epten mizerna, na Menduh mu se padnalo da bide vraboten vo Ministerstvo za pravda. I da {vercuva lu|e. Kojznae dali Menduh znae i da ~ita. Kolku patokazi ima od Teto- vo kon Kumanovo, pa ne mu teknalo deka vozi kon Srbija? Sigurno imal partiska zada~a da se vraboti nekade vo dr`avna slu`ba za da ja po- polni kvotata od Ohridskiot dogovor. Menduh vo slu`ba na gra|ani- te. Toj ne znae da ~ita soobra}ajni znaci, a nie go pla}ame od buxet da sraboti ne{to za op{to dobro. Ma toj sigurno ne znae ni kade raboti. Znae samo deka ima slu`- bena legitimacija i deka ako ja poka`e, ne mora da pla}a patarina. 2. Ne e samo Menduh Ku~i obi~en slu`benik koj, namesto da si brka rabota, se ma~i so dr`avno rabotno mesto oti mora da e pravi~no zastapen. Pred izvesno vreme inspektor od Agencijata za razuznavawe go fatija so droga vo Avtokomanda. Se otkri deka i toj bil primen spo- red Ramkovniot dogovor. Pred toa policiski na~alnik od Tetovo go fatija so kala{nikov vo baga`nik. Policajci na Skopskiot aerodrom vo Skopje gi fatija kako im pomagaat na Kosovci da se ka~at na avion za Viena bez viza. Trojca policajci vo „Oriental as“ vo Kamewane slu~ajno se na{le kako gosti vo bordelot dodeka nivnite kolegi gi apsele prostitutkite. EU i NATO ni dadoa mnogu zada~i. Me|u niv sega se najaktuelni borbata protiv trgovijata so lu|e i organiziraniot kriminal. Ama istite tie EU i NATO po 2001 godina baraa pravi~na zas- tapenost. Sakaa – dobija. Spored toa, amerikanskata ambasadorka Xi- lijan Milovanovi} i ambasadorot na EU Ervan Fuere koga }e insisti- raat na zada~ite {to Makedonija treba da gi zavr{i za da dobie poka-

144 na za ~lenstvo i vo EU i vo NATO, sekoga{ na um da ja imaat i efikas- nata implementacija na Ramkovniot dogovor. Ete, im go implementi- ravme. I toa skapo n# ~ini. Makedonija treba da vleze i vo EU i vo NATO. Sme zaslu`ile. [tom vakvi dr`avni slu`benici dobivme pod niven pritisok, sega tre- ba da n# ocenuvaat so popust. Ako imame 25 otsto pravi~na zastape- nost, toga{ neka ni dadat 25 otsto polabav kriterium za vlez vo EU i vo NATO. Ako ne sakaat da ni dadat popust, neka platat za site vakvi ot- krieni slu~ai, kako onoj na nesre}nikot Menduh Ku~i. Ili neka si gi zemat niv vo EU i NATO, a nie da po~neme pregovori za asocijacija i stabilizacija so Norve{ka i „Partnerstvo za mir“ so [vajcarija. A ako ve}e ne si go zemaat Menduh i drugite nama~eni borci za ~ovekovi prava, toga{ tie neka garantiraat za niv. Nekoj mora da & dade garancija na Makedonija deka ramkovnite nema da gi kr{at zakonite. 3. Ramkovnite imaat samo edna olesnitelna okolnost. Taa e – pre- mierot i Pretsedatelot ne sakaat da se vidat. Kako {to trgnale, ne izgleda i deka skoro }e posakaat. I tie za dobriot imix na Makedoni- ja rabotat kako i dr`avniot slu`benik Menduh Ku~i. Proporcional- no na funkcijata. Tragedijata e {to od NATO i od EU za niv ne mo`eme da barame popust vo uslovite za priem. Za razlika od ramkovnite koi Va{ington i Brisel pravi~no ni gi raspredelija vo vlasta, Gruevski i Crvenkov- ski samite si gi izbravme. 4. Na poklonenie na grobot na sveti Kiril vo Rim otpatuva dr- `avna i crkovna delegacija od 32 lu|e. Osven spikerot na Sobranieto Qubi{a Georgievski i ministerot za kultura Arifikmet Xemaili, tamu otidoa i trojca majstori za protokol, nivni pomo{nici, portpa- roli, {efovi na kabineti, preveduva~i i u{te nekoja pridru`na de- legacija. Ne e objaveno kolku pari se potro{eni. No ako se soberat patot, no}evawata i dnevnicite na svitata, Makedonija }e mo`e{e barem da stavi nova plo~a na grobot za da ne se frustrirame sekoja godina deka bugarskata bila pogolema. Ili koga ve}e sakame da se poka`uvame ka- ko direktni naslednici na slovenskata pismenost i kulturata, mo`ea namesto tolku dr`avni slu`benici, da odnesat nekoj umetnik da odr- `i koncert. Vaka izleguva deka odat za da vidime nie tuka deka oti{le, a vo Italija za Makedonija nikoj nema da ~ue. Od koga {oping se vika pok- lonenie?

145 ORALEN DOGOVOR 2 juni 2007

• Paris vo [utka

1. Prvo ne znaevme dali Ali Ahmeti i Nikola Gruevski postignale dogovor. Potoa, koga postignale dogovor, ne znaevme dali bil pismen ili usten. Potoa izleze deka ima nekakov tekst na angliski, napi{an na hartija. Ama toa ne bilo dogovor tuku bilo zapisnik. Na kraj izleze deka dogovor, sepak, imalo. Ama dvajcata ni{to ne potpi{ale tuku usno se obvrzale na to~kite od zapisnikot. Dogovorot ne e pismen. Zna~i deka dogovorot e oralen. Ova e ve}e tolku perverzno {to ne mo`e da pomine ni vo porno- film. Tamu kolku i da trae scenata, zavr{uva so nekakva relaksacija. A nie celi {esnaeset godini se zanimavame so makedonsko-albanskiot dijalog i nikako da ja zavr{ime prikaznata. Ovie na{ive samo masturbiraat, a nikako da svr{at. I posle site sme frustrirani. 2. Vedna{ po postignuvaweto na oralniot dogovor, po~naa da stigaat ~estitki od SAD, EU, a bogami i od DPA. Vo duhot na perverznata prikazna, DPA vedna{ go pozdravi dogovorot, a drugiot den vo Sobranieto bara{e Gruevski i Ahmeti da ka`at {to imalo vo nego. Vo istiot duh prodol`i i koketiraweto na drugite verni partneri na Gruevski. Znae{e li ne{to za dogovorot Tito Petkovski od NSDP? Pra{a li ne{to principielnata Liljana Popovska od DOM? Den po dogovorot i vra}aweto na DUI, vo Sobranieto se sozdade novo parlamentarno mnozinstvo: VMRO-DPMNE i DUI, nasproti SDSM i vladinite koalicioni partneri. A Vladata izleze od kriza. 3. Ali Ahmeti im pi{al na Oli Ren i na Havier Solana da im se zablagodari za anga`manot za postignuvawe na oralniot dogovor. I treba da im se zablagodari. Pred samo edna nedela se zakani deka ako izleze pak od Sobranieto, pove}e nema da se vrati doma. Go spasija. Da ne go mine letoto vo planina. 4. Ne znam samo zo{to i SAD i EU nam ni ~estitaa na dogovorot. Treba{e da si ~estitaat samite sebesi. Im go napi{aa tekstot, i toa na angliski, za da mo`e samite da si go razberat, i na krajot go pozdravija kako mnogu dobar. Toa ti se vika „Pozdravi go na brat ti“. Koga ~ovek podobro }e razmisli, Ervan Fuere i Xilijan Milovanovi} i treba{e da si ~estitaat sami na sebe. Kojznae kolku e te{ko da si diplomat vo zemja vo koja Pretsedatelot i premierot ne sakaat da se vidat, vladinite koalicioni partneri se kara-

146 at preku mediumi, konstruktivniot „eksgerila lider“ se zakanuva deka }e se fati za oru`je, a vo Sobranieto sekoj so sekogo se kara. Ba{ka {to i Fuere i Milovanovi} imaat dopolnitelna rabota. Tie primaat plata za da se gri`at za interesite na svoite zemji. Ne gi pla}aat za da pi{uvaat tu|i doma{ni zada~i. 5. Pretstavnikot na EU Ervan Fuere, komentiraj}i gi najavite deka se mo`ni predvremeni izbori, re~e: „Toa e isto kako da skoknete od voz {to zabrzano se dvi`i kon EU i NATO“. Demek, tolku e opasno. Do v~era istiot Fuere ni vika{e deka vozot kon EU i NATO se dvi`i mnogu bavno. Toa {to Ta~i mu se naluti na Gruevski, dojde kako pogonsko gorivo. Treba{e da imame vladina kriza za da zabrza vozot kon EU i NATO. Toa e jurewe po balkanskite prugi. Vozot odi, odi pa }e zastane. Nekoga{ stoi dolgo na granica, a nekoga{ zastanuva oti i {inite mo`e da bidat ukradeni. 5. Premierot Nikola Gruevski v~era najavi deka vo Ohrid }e se gradi hotel od sinxirot „Hilton“. Imalo javno naddavawe vo Ministerstvoto za transport i vrski. Vladata izbrale „eden i najpovolen ponuduva~“. Toa e isto kako {to EU i NATO si ~estitaa sami na sebe. Eden ponuduva~ sam si se naddaval so sebesi. I pritoa bil najpovolen. Gruevski treba da dade postrogi uslovi za gradba. Da gi skusi rokovite. Investitorot da po~na da gradi vedna{. Toa e vo interes na nasledni~kata na svetskiot hotelski sinxir Paris Hilton. Taa treba da odi v zatvor na 5 juni. Namesto vo Los Anxeles, neka & ponudat da le`i zatvor vo [utka. Em }e otslu`i kazna em odblizu }e go nadgleduva gradeweto na hotelot.

15 ^ASA 9 juni 2007

• Se bara pogolema budala od poslednata budala

1. Zar nekoj seriozno ja sfati interpelacijata vo ~etvrtokot? Zar nekoj seriozno sfati deka Vladata e vo kriza i deka kabinetot na Gruevski mo`e da ne dobie doverba vo Sobranieto? Zar nekoj seriozno misle{e deka utre Bu{ vo Tirana namesto so premier na Makedonija, }e treba{e da se sretne so mandatar? Edinstvenata seriozna rabota {to izleze ovaa nedela e deka ni ovaa vlada ne uspeala da zavr{i barem edna konkretna rabota {to navistina }e n# pribli`i do EU i NATO.

147 Celo vreme se zboruva deka nema NATO i EU bez sudski refor- mi. Za reformite mora da profunkcionira Dr`avniot sudski sovet. Opozicijata ne gi saka kandidatite na vlasta. Vlasta ne gi saka kandidatite na pretsedatelot. DUI ne saka nikogo. Izleguva Branko i veli deka `ali oti pratenicite ostanale za- kopani vo partiskite rovovi. Izleguva Gruevski i veli deka `ali oti opozicijata pravi ops- trukcii i blokada na sistemot. Docna im e da `alat. Ako vo NATO primaat feudalni op{te- stva, toga{ imame {ansa. Oti partiite li~at na feudi. Glaven e in- teresot na feudalecot, a ne na dr`avata. VMRO-DPMNE vele{e deka ima programa od sto ~ekori. More kakvi sto ~ekori. Nie sme sto svetlosni godini nazad. 2. Premierot Nikola Gruevski pred glasaweto za doverbata ne- kolku pati re~e deka toj i ministrite dnevno rabotele po petnaeset ~asa. I sega {to treba nie da pravime? Da go `alime? Ili da mu se voshituvame. Sigurno najmalku tri ~asa dnevno organiziraat slikawe. „Aj napu{tajte toa kabinetite, dojdete da se slikame. Da vidat kolku sme edinstveni“. Kojznae kolku ~asa samo gubat na scenarijata za otvorenite sednici i direktnite TV-prenosi na sed- nicite. Poka`aa deka ne mo`at da zavr{at konkretna rabota vo konkre- ten daden rok? Poka`aa. Toa {to premierot raboti 15 ~asa e negov problem. Toj mo`e da raboti i 100 ~asa, ama ako nema rezultati, xabe mu e. 3. Den pred raspravata vo Sobranieto Nikola Gruevski go ube- dil koalicioniot partner Menduh Ta~i deka oralniot dogovor {to go postignal so Ali Ahmeti ne bil dogovor tuku bil zapisnik. Bidej}i dogovorot im go napi{aa strancite, izleguva deka Xi- lijan Milovanovi} i Ervan Fuere bile zapisni~ari. 4. Dr`avniot obvinitel Qup~o [vrgovski go predlo`i VMRO- DPMNE, a go izglasa Sobranieto. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski, koj isto taka e od VMRO-DPMNE, verojatno ne go bendisuva [vrgovski, a ne mo`e da go smeni i smisli nova finta. ]e stavi u{te eden javen obvinitel. Toj obvinitel }e se borel protiv organiziraniot kriminal.

148 Ako ministerskiot obvinitel se bori protiv organiziraniot kri- minal, protiv {to }e se bori dr`avniot obvinitel. Protiv neorgani- ziran kriminal!? Ne e tolkav problem {to dr`avniot obvinitel }e se bori pro- tiv sitni kradci, psihopatski ubijci, novinari obvineti za kleve- ta i voza~i {to napravile soobra}ajki. Problem e {to onoj drugiot obvinitel }e mu odgovara li~no na ministerot za pravda, a ne na Sobranieto. Taka ministerot koj e partiska figura }e dobie li~en obvi- nitel. Pa }e mo`e od imeto na vladeja~kata partijata legalno da sledi i prislu{uva. Go gleda{ Manevski na televizija kako ja ob- jasnuva ovaa ideja i posle se ~udi{ {to gra|anite na Makedonija koga se slu{aat preku telefon vikaat: „Aj }e se vidime, pa }e zboruvame“. Ova ne e paralelen javen obvinitel, zadol`en samo za borba pro- tiv organiziran kriminal, kako {to se `ali [vrgovski. Ova mo`e da bide paralelen obvinitel za spre~uvawe na borba protiv organizira- niot kriminal. Oti organiziran kriminal, po definicija, podrazbira kriminal koj e povrzan so lica od dr`avnite organi. A ministerot samiot e partiski kadar vo dr`aven organ. Protiv kogo }e se bori? Protiv samiot sebe!? Prethodniot javen obvinitel Aleksandar Pr~evski za sebe ve- le{e deka e „poslednata budala“. Sega Manevski saka da ja zgolemi konkurencijata. Dali negoviot izbor }e bide pogolema budala od pos- lednata budala? 5. V~era udarna vest vo vesnicite be{e deka na ulicite vo Skop- je vo vtornik }e im bide isklu~ena strujata, oti gradot ima golemi dolgovi kon ESM. Utre pretpostavuvam glavna vest od Tirana }e bide deka mo`ebi imame {ansa da vlezeme vo NATO? Kako? Aj {to ulicite }e bidat vo celosen mrak, ama ni semafo- rite nema da rabotat. Toa sigurno go nema ni vo Avganistan. Tie ne se vo NATO, mo`ebi ni ulici, ama semaforite im rabotat. Daj zasileno da rabotime na standardite za NATO. Da kupime gazieni lambi. Koga }e trgneme po Partizanska, }e svrtime na bulevar 8 Sep- temvri i koga }e go pomineme Ka~ani~ki pat, tamu nekade pred Blace, }e n# do~eka svetlata idnina.

149 STARA SNIMKA 16 juni 2007

Ova ne e gre{ka. Ova se stari tekstovi od kolumnata „Sakam da ka`am“. Sekoja sli~nost so aktuelnite nastani e namerna. Zo{to objavuvam ve}e pro~itani tekstovi? 1. Zatoa {to izvesno vreme }e bidam na odmor. 2. Za da ve potsetam deka 16 godini vo Makedonija se slu~uvaat istite nastani, so istite lu|e i so istite komplikacii. Dodeka regionot odi napred, Makedonija odi nazad. Daj bo`e vo me|uvreme da se slu~i ne{to razli~no, ili barem poubavo od ova {to ni se slu~uva{e do sega. Do gledawe do juli.

16 juli 1994 Inicijativata na VMRO-DPMNE za doverba na Vladata mi izgleda{e kako koga gledam fudbalski natprevar na televizija {to se odigral v~era. Odnapred go znae{ rezultatot, a se pali{ na snimka. Da gi nema{e treba{e da gi izmislat. Vakva opozicija mo`e samo da se posakuva. Uspeaja da i dadat stabilnost na vladata za narednite tri meseci. Osven toa, gi vratija Albancite vo prateni~kite klupi. Povtorno ja zajaknaa koalicijata

29 noemvri 1997 Organizacijata na ON za trgovija i razvoj (UNKTAD) ja objavi listata na stranskite investicii vo zemjite vo tranzicija, spored koja Makedonija so 8 milioni dolari direktni stranski investicii vo 1996 godina e na poslednoto 25 mesto. Aj da ne se sporeduvame so Polska, Ungarija i ^e{ka, zatoa {to taka ni prepora~uva premierot, a nie go slu{ame. Ne se sporeduvame ni so Slovenija ‡ ve}e odamna. Ama {to pravime, koga kako zemji za sporedba ni gi prepora~uva Albanija, Bugarija i Jugoslavija. I tie se pred nas. Za Hrvatska, so 300 milioni dolari stranski investicii, i~ da ne zboruvame. Aj da zboruvame za Taxikistan, Kirgistan i Belorusija. I tie se pred nas. Ima li uteha? Ima! Bosna i Hercegovina voop{to ja nema na spisokot.

8 juli 2000 Premierot zamoli da go ostavime malku da u`iva. Po ne- uspe{nata interpelacija na SDSM za nedoverba na Vladata, Qub~o trgna vo no}na pro{etka niz Skopje i ~a{ka muabet vo „Dal Metfu“. Kako osloboditel paradira{e niz centarot na glavniot grad.

150 Branko ne go vidovme kako {eta po ulici. Kade li mu se izgubi energijata od mitinzite? Ili, negovite tolku mnogu vikaa po plo{tadite, pa sega koga treba{e da se poka`at vo Parlamentot go izgubija glasot. Nikola Popovski se `ali deka pratenicite na VMRO-DPMNE gi nadminale pratenicite na SDSM vo tehnikata. Pobrzo reagirale vo pritiskaweto na kop~iwata za prijavuvawe, pa zatoa ne im ostavile prostor na socijaldemokratite da dojdat do zbor. Ete {to beqa im napravi Branko na sopartijcite {to gi {eta{e od grad vo grad na mitinzi. Gi isto{ti tolku {to nemaat sila duri ni edno kop~e da pritisnat. VMRO znae podobro da gi koristi tasterite.

KIRO GIRO 23 juni 2007

Ova ne e gre{ka. Ova se stari tekstovi od kolumnata „Sakam da ka`am“. Sekoja sli~nost so aktuelnite nastani e namerna. Zo{to objavuvam ve}e pro~itani tekstovi? 1. Zatoa {to izvesno vreme }e bidam na odmor. 2. Za da ve potsetam deka 16 godini vo Makedonija se slu~uvaat istite nastani, so istite lu|e i so istite komplikacii. Dodeka regionot odi napred, Makedonija odi nazad. Daj bo`e vo me|uvreme da se slu~i ne{to razli~no, ili barem poubavo od ova {to ni se slu~uva{e do sega. Do gledawe do juli.

6 mart 1993 Pred bo`jite porti stoele Francuzin, Amerikanec i Rusin i pla~ele. Pominalo Makedon~e, se so`alilo nad nivnata sudbina i gi pra{alo zo{to pla~at. Amerikanecot rekol: A be, go pra{av Gospod koga SAD }e stanat gospodari na vselenata. Toj mi odgovori deka toa nema da go do`iveam. Francuzinot rekol: Go pra{av Gospod koga Evropa }e se obedini, a toj mi re~e deka toa nema da go do`iveam. Rusinot rekol: Go pra{av Gospod koga Rusija }e ima standard kako SAD, a toj mi odgovori deka toa nema da go do`iveam. Qubopitnoto Makedon~e si rekolo, ajde i jas ne{to da go pra{am Go9spod i vleglo kaj nego. Izlegol – bez pla~ewe. Drugive trojca se za~udile {to stanalo i pak vlegle kaj Gospod. Koga tamu – Gospod rida,

151 pla~e, solzi ne zapira. Go pra{ale: Gospode Bo`e, {to ti stana? A toj im rekol: Ona Makedon~eto me pra{a koga Makedonija }e bide priznata? [to da ka`am, koga toa i jas nema da go do`iveam.

10 april 1993 Nastrana obi~nata ~ove~ka radost i kako novinari kone~no, po 15 meseci, }e mo`eme da zdivneme po pra{aweto na priemot na Makedonija vo OON. Osobeno koga treba da se napravi vest i koga nema vest. Kako na primer po~etokot na TV dnevnikot od pred nekoj den koga ni be{e soop{teno deka „Sovetot za bezbednost odr`a neformalna sredba na koja NE SE RAZGLEDUVA{E nacrt- rezolucijata za priem na Makedonija vo OON.

9 april 1994 Pokraj trite uslovi za podigawe na embargoto, Grcija go zaostruva stavot i sega postavuva ~etvrt uslov. papandreu bara n pretsedatelot Gligotov da si go smeni imeto. namesto Kiro da se vika Giro.

25 april 1998 Zo{to Evropskata komisija raspravala za reformite vo Makedonija pred rodendenot na SDSM. Da bile barem malku poprofesionalni, tie }e go soslu{aa govorot na Branko Crvenkovski i nema{e da davaat ocenki deka ni e potreben natamo{en napredok vo razvojot na prvatniot sektor, vklu~itelno promocija na direktnite stranski investicii i vo bankarskiot sektor. Kako mo`at tie vo Brisel da zboruvaat taka, koga kaj nas rezultatite poka`uvaat podem i rast na industriskoto proizvodstvo, na vrabotenosta, na stranskite investicii... Mesto da go slu{aat pretsedatelot na SDSM, tie tamu slu{aat nekoja komisija koja ne do{la tuka da vidi kako ubavo se `ivee, ili barem da prisustvuvala na proslavata na rodendenot. Pretsedatelot na SDSM se pofali deka se bele`at 30 iljadi novi vrabotuvawa, ama izgleda ne go slu{al portparolot na Vladata pred dve nedeli koga re~e deka bilansot od pred nova godina do sega e samo {est iljadi nevraboteni pomalku. [to zna~i, na 30-te iljadi prijaveni kako novo vraboteni, od nova godina do sega, vo zavodite ima prijaveno 24 iljadi novi nevraboteni. Samo, ne vredi rodendenskata proslava da se rasipuva so igra na brojki. Ba{ka, mo`ebi opozicijata namerno sekoj den prijavuva novi nevraboteni i raboti protiv dr`avotvornosta na SDSM.

152 15 januari 2000 Zo{to opozicijata tolku vika{e deka Vladata na Qub~o Georgievski }e n# bugarizira. Xabe se pla{at. Ovie i da sakaat da n# vrzat so Bugarija, Bugarite ne n# sakaat. Eve najavija voveduvawe vizi, za{to morale da se prilagodat na [engenskite standardi na Evropskata unija. Kolku {to gi poznavame Bugarite, tie od pusto podlizurkovstvo sigurno i }e ni vovedat vizi, za da im se dodvorat na Evropejcite. Vpro~em vo istorijata samo toa i go pravele. Ako, taka ni treba. Da gi po~uvstvuvame ve}e edna{ plodovite od pozitivnata energija kon sosedite. Tuku, da se molime na Boga Milo{evi} da ostane na vlast vo Srbija. Za{to, padne li Milo{evi}, }e izbegaat od nas i Srbite. Si ostanavme sami na zapadniot Balkan.

19 fevruari 2000 Evropskata unija & prepora~ala na novata hrvatska vlada da go sledi primerot na Makedonija na nejziniot pat kon asocirawe i stabilizacija. Bidej}i se znae {to na EU & e najva`no vo Makedonija, preporakata do Hrvatska e pod itno da po~ne da uvezuva Albanci

]ENEF TOALET 30 juni 2007

Ova ne e gre{ka. Ova se stari tekstovi od kolumnata „Sakam da ka`am“. Sekoja sli~nost so aktuelnite nastani e namerna. Zo{to objavuvam ve}e pro~itani tekstovi? 1. Zatoa {to izvesno vreme }e bidam na odmor. 2. Za da ve potsetam deka 16 godini vo Makedonija se slu~uvaat istite nastani, so istite lu|e i so istite komplikacii. Dodeka regionot odi napred, Makedonija odi nazad. Daj bo`e vo me|uvreme da se slu~i ne{to razli~no, ili barem poubavo od ova {to ni se slu~uva{e do sega. Do gledawe do juli.

30 oktomvri 1999 Slu{aj}i gi pretsedatelskite kandidati kako se falat deka }e n# odvedat vo Evropskata unija, se potsetiv na eden neodamne{en razgovor so poznatiot makedonski diplomat Ivan To{evski, koj se majtape{e so mene, ubeduvaj}i me deka vo Evropskata unija nema da ne primat, s# dodeka imame valkani javni toaleti.

153 Denovive, zaedno so propovedite na proevropski orientiranite kandidati odi i reklamata na Informativniot centar na EU deka „Na{ata idnina e vo Evropa“. Koga gi gledam site razmisluvawa na poznatite faci koi se pojavuvaat na spotot, si pomisluvam kolku bi bilo na mesto re`iserot da go iskoristi i misleweto na gospodinot To{evski. Imeno, toj mi re~e deka nema da vlezeme vo Evropa, s# dodeka vo Vladata ne se formira ministerstvo za }enevi. Iako predlogot mi izgleda{e sme{en, sosema se soglasiv so po~ituvaniot ambasador. Zo{to koga zboruvame za Evropa, postojano ja vrzuvame so nekoi apstraktni poimi. Nebare tie {to `iveat tamu ne se konkretni lu|e. Samo {to kvalitetot na `iveewe im e so povisoki standardi. A nie treba da gi usvoime tie standardi. Ne za nekoj da ni re~e: „E sega ste dobri, mo`ete vo Evropa“, tuku samo zaradi sebe. Makedonija e pozbnata po toa {to ima najkvalitetni klozeti vo Evropa. Klozetite, na bo`em luksuznite hoeli vo Skopje i vo Ohrid se povalkani od koj bilo toalet na provinciska `elezni~ka stanica nekade vo Evropa. Klozetite na kulturnite institucii, teatrite, kinata, na domovite na kulturata se kulturno nesredeni. Poglednete gi klozetite na va{ite rabotni mesta, vo u~ili{tata, na fakultetite... Posebna avantura e ako ima{ nu`da da vleze{ vo klozet na aerodromite, `elezni~kite i na avtobuskite stanici. Bez za{titna maska i visoki gumeni ~izmi ne vredi da se rizikuva so takov eksperiment. Zatoa, na Makedonija & e potrebno edno ministerstvo za }enevi. I toa so site ni{ani. So minister ili ministerka, so kabinet, so inspekcija koja }e odi na teren, so kaznena politika, so seminari od sovetodaven i obrazoven karakter, studiski patuvawa vo stranstvo... Asociraweto so Evropskata unija e makotrpen proces koj treba da mine niz nekolku fazi. Vo prvata faza ni e potrebno edno bolno pro~istuvawe. So ~ista solna kiselina vo udarni dozi. ^isteweto treba da bide tolku temelno {to od solnata kiselina }e n# pe~at o~ite i }e pla~eme. Te`ok e patot do Evropa. Potoa doa|a vtorata faza na edukacija i evropski seminari na koi }e se u~at instituciite – pu{tawe voda od kazan~eto i miewe race. Duri vo tretata faza doa|aat mirislivite sapun~iwa i luksuznite sprejovi za osve`uvawe na vozduhot. Samo se pla{am deka dotoga{ site okolu nas }e vlezat vo Evropskata unija. Ova treba da funkcionira zaedno so drugi raboti. isto kako frlawe |ubre od balkon, plukawe na ulica i seknewe na nosot, frlawe dogor~iwa od prozorec, tresewe na pepelnicite so non{alantno otvarawe na vratata na avtomobilot...

154 Za seto ova Evropejcite pla}aat kazni. I pak im zaviduvame deka `iveat vo demokratski dr`avi. Zar imaat pogolema svest od nas. Ne veruvam. Svesta na gra|anite e pravoproporcionalna so visinata na kaznite. Kolku povisoki kazni, tolku pogolema svest. A nie se zanesuvame deka }e napi{eme molba za preim vo EU i }e n# primat za{to imame golema `elba. Si zamisluvame deka treba samo da n# primat vo EU, i s# odedna{ preku no} }e stane po nivni standardi. I deka utroto }e se razbudime vo Evropa s# }e ni bide evropsko. E, za `al, ne }e e taka. Izgleda, }e treba prvo samite da napravime s# da ni bide evropsko, a potoa, mo`ebi, i }e ne primat vo EU. Za{to, nie sme tie {to odime vo valkanite klozeti, nie gi gazime ulicite polni so |ubre, na{ite deca igraat na skr{eni ni{alki na igrali{ta {to li~at na buni{te. Nie sme tie {to `iveeme vo ovaa dr`ava, a ne Evropejcite. Ta`na e prikaznata za za }enevite. Od kade ni e idejata deka Evropa }e dojde kaj nas, za da ni gi is~isti, pa da ne primi. Se pla{am deka }e mora samite da si gi is~istime valkanicite za da zali~ime na niv. Ako ve}e sakame }enevot da go vikame - toalet. Za na{e dobro.

POLICISKA LOGIKA 7 juli 2007

• Radikalni reformi vo zdravstvoto. Vladata }e vovede besplatni pogrebi.

1. Ve}e se ~uvstvuva olesnuvawe na vizniot re`im. Bidej}i ne mo`e da se izvadi makedonski paso{, ne ni treba ni viza. Na ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska najtoplo i prepora~uvam ako saka da go proba noviot sistem da zastane vo redot za broj~e. Eden gra|anin na televizija se po`ali: Dojdov vo 8.30 ~asot i mi rekoa deka ve}e nema broj~iwa za paso{. [to ne si zel broj~e za li~na karta. Oti koga }e po~nat i so novite li~ni karti, te{ko deka }e stigne do broj~e. Ministerkata za vnatre{ni Jankulovska {to i da ja pra{a{ ima podgotven odgovor: „MVR raboti soglasno zakonite i pravilata“. Kakvo e toa pravilo da podeli{ pove}e broj~iwa otkolku {to mo`e{ dnevno da uslu`i{. I kakvo e toa pravilo broj~eto od deneska da ne ti va`i utre. Za policija ne va`i logika na brojki.

155 Golem uspeh e {to po 15 godini tenderi, mestewa, finansiski aferi kone~no dobivme novi paso{i. Ama {to fajde od toa koga treba krajno da se poni`ime i izmaltretirame za da go dobieme noviot paso{. Ako im bila celta da ne podgotvat za poni`uvawata {to ne ~ekaat podocna vo redicite za viza pred stranskite ambasadi - uspeale. Ministerkata treba samo da gi vidi lu|eto kako stojat so decata vo race, izgubeni vo o~ajot. ^ekaat da se slikaat. Kojznae kakov mrak se na slikite. Pritoa nikoj ne se buni. Logikata na broj~iwata ne va`i. Ama logikata na policijata e surova: Ne se buni, oti toj {to go moli{ ne treba da go luti{. 2. Za dva dena penzionerite dobija mnogu aktivnosti i sega ne mo`at da se snajdat. Nemaat vreme za vnucite. Prvo premierot im otvori internet kafe. Drugiot den ministerot za zdravstvo im obezbedi besplatni pregledi na plo{tad. Penzionerite prvo ~ekaat red da im izmerat pritisok, {e}er i holesterol, pa posle so rezultatite tr~aat vo internet kafe za da surfaat po medicinski sajtovi za da vidat {to im e. U{te da ne mora da ~ekaat vo redici pred aptekite na po~etokot na sekoj mesec, penzionerite nema da se simnat od kompjuter. Za da mo`e na raat da surfaat Gruevski pokraj besplaten internet i besplatni pregledi, }e mora da prezeme u{te poradikalni reformi vo zdravstvoto. Da obezbedi i besplatni pogrebi. 3. Amerikanskata ambasada ovaa godina re{ila dr`avniot praznik da go slavi so priem vo Mladinskiot kulturen centar vo Skopje. Na ulicata pred MKC i vo okolinata rabotat evtinite skopski prostitutki. Taka {to amerikanskite doma}ini }e imaat problem so gostite. Nema da mo`at da gi razlikuvaat politi~arite od kurvite. Toa ne e fer. Zatoa {to kurvite barem ~esno si ja vr{at svojata rabota. A nemaat pokani. 4. Gruevski prvo ne ubeduva{e deka nemalo nikakov pismen dogovor so DUI. Potoa koga dokumentot izleze po mediumite, ne ubeduvaa deka toa bilo samo zapisnik. Dojde ambasadorkata na SAD vo NATO na Forumot vo Ohrid i pora~a deka za vlez vo NATO }e mora da se po~ituvaat i Ohridskiot i Majskiot dogovor. O~igledno zapisnikot bil zapisnik, dodeka Amerikancite ne go proglasija za dogovor. 5. Ohrid be{e pod policiska blokada i gra|anite se `alea deka ne mo`ele slobodno da se dvi`at. No, edna prodava~ka na leb optimisti~ki na televizija izjavi: „I pokraj samitot, snabduvaweto so leb i peli pe~iva se odviva redovno, bez pogolemi pote{kotii“.

156 Ohri|ani go sfatile Samitot kako elementarna nepogoda. Aj {to im doa|aat Skopjani, tuku sega i [efer dojde da im go jade |evrekot. Toa ti e k’smet. Te{ko im e na Ohri|ani. Eden mesec vo godinata moraat so turizam da se zanimavaat. 6. Premierot i nekolku klu~ni ministri re{ija sami da trgnat niz Evropa i li~no da privlekuvaat stranski investicii. [to zna~i toa? Deka Vele Samak i Gligor Ta{kovi} ne ja zavr{ile rabotata za koja se plateni. Sega na Gruevski mu e pote{ko. Do sega mo`e{e da se vadi na Samak i Ta{kovi} deka ne donele investicii. Ama ako nikoj ne dojde i po negovata turneja ne znam {to }e pravi. So takov rejting mo`e }e go zadr`at tamu da im bide premier.

KLIMATSKI PROMENI 14 juli 2007

• Investirajte vo Makedonija, ama bez Branko

1. Na avstriskiot pretsedatel Hajnc Fi{er mu padna nezgodno {to Vladata ne go igra Pretsedatelot, pa go te{e{e doma}inot: „Aj, ne sekiraj se. Ne mora sega da se potpi{e dogovorot za odbegnuvawe na dvojno odano~uvawe. Ima vreme“. Vladata i vo 100-te ~ekori i na sekoj ~ekor veli deka sozdava klima za investirawe. Dogovor za odbegnuvawe na dvojno odano~uva- we e prili~no va`en uslov za stranska investicija. Osobeno so Avs- trija ~ii kompanii se edni od najgolemite investitori vo Jugoisto~na Evropa. Ama, ministerot za finansii Trajko Slaveski ne saka{e da go potpi{e dogovorot so Avstrija zatoa {to ceremonijata treba{e da bide vo prostoriite na Pretsedatelot, a ne vo Vladata. [to & e pova`no na Vladata? Da sozdava klima za investirawe, ili da se kara so Branko? Neka go izvadi Gruevski povtorno onoj cepelinot {to lebde{e nad Vladata i neka im pora~a na strancite: „Investirajte vo Makedo- nija, ama bez Branko“. Toa zna~i deka klimata za investicii eventualno }e se popravi vo 2009 godina koga mu zavr{uva mandatot na Pretsedatelot. Ako Branko uspee pak da pobedi, toga{ Gruevski }e ima problem. ]e ~eka- me globalnoto zatopluvawe da mu go re{i problemot so klimata za investicii.

157 2. Minatata nedela bev na istoriskata promocija na noviot avi- on na Boing „drimlajner“ vo Sietl, SAD. Istoriski nastan, a bedna promocija. Aj {to ne bil pokanet Bu{, tuku nitu eden politi~ar ne bil pokanet. Samo nekoj od lokalnata vlast. Aj tie, tuku nema{e ni pretstavnici na me|unarodnata zedni- ca i diplomatskiot kor. [to promocija }e be{e toa koga glavni na zabavata bea samo kupuva~ite na avionot {to ve}e dale milijarda dolari, biznismenite – partneri od cel svet, investitorite, in`e- nerite i edno 15.000 rabotnici na Boing {to rabotele samo na toj avion. Vo Makedonija {ank ne mo`e da se otvori bez premierot da se pojavi, a amin da dade me|unarodnata zaednica, SAD, EU i NATO, a ne pak nov tip avion da se izmisli. Zamislete si promocija na „drimlajner“ vo Makedonija. Kako bi izgledalo toa ~udo. Prvo nikoj nema{e da se zanimava so dostignuvaweto na noviot proizvod, tuku dali }e go promovira Pretsedatelot, ili premierot. Otkako }e se skaraa preku vesnici koj kogo pokanil i zo{to ne, gole- mata pretstava }e ode{e pribli`no po slednovo scenario: Premierot }e zadocne{e na promocijata barem polovina ~as, oti bil zafaten, primal stranski investitori. Potoa }e odr`e{e govor vo koj }e potencira{e deka ova e uspe{en proekt blagodarenie na prog- ramata na Vladata i voveduvaweto na ramniot danok. Zad nego }e se vrte{e spot na koj }e se pojavea site ministri i }e ode{e slogan „Po sto ~ekori fativme zalet i ni porasnaa i krila“. SDSM bi pra{al kolku ~ini spotot i zo{to ne bil izbran na transparenten tender. Pretsedatelot }e se obrati so soop{tenie do javnosta vo koe }e go pozdravi golemiot uspeh, no }e potencira deka toa e proekt {to e po~nat u{te vo vremeto koga toj bil premier. DUI }e se zakani so izleguvawe od Sobranieto zatoa {to na oznakata na avionot ne se vneseni odredbite od Ohridskiot dogovor i Majskiot zapisnik so koj bi se odbele`ale zaslugite na albanskiot narod vo ovoj proekt. Ali Ahmeti }e isprati pismo do EU i NATO so predupreduvawe zemjite – ~lenki da ne go kupuvaat avionot dodeka Vladata ne gi re{i site barawa na Albancite. DPA }e bara od ednata strana na trupot na „drimlajner“ da bide napi{ano na albanski jazik. Vo sprotivno }e ja napu{ti koalicijata i Krasni}i od Kondovo }e gi dupne gumite za da ne mo`e da poleta.

158 Normalno, proektot kako va`en ~ekor kon evrointegraciite }e bide pozdraven od evropretstavnikot Ervan Fuere. Toj pritoa }e ka- `e deka Makedonija mora da ispolni u{te mnogu uslovi za da dobie datum za pregovori. Tuka }e bide i amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovano- vi} koja }e ka`e deka SAD ne go menuvaat stavot kon imeto na Make- donija, deka tie nemaat problem so nas, tuku nie imame so Grcite i bi bilo ubavo da si go re{ime. A Grcite seto toa }e go sfatat kako nova skopska provokacija oti Ikar i Dedal bile Grci, }e se zakanat so veto za NATO i }e ja otpovikaat gr~kata ambasadorka oti izjavila za nekoj vesnik deka avi- onot na FIROM, za `al, e realnost {to treba da se po~ituva. 3. Na vra}awe doma sletav na aerodromot „Aleksandar Veliki“. Tamu pred policiskite {alteri stojat pamfleti na angliski „Inves- tirajte vo Makedonija“. A investitorite vo ~udo. Srede sezona, od dvete lenti za baga`, ednata ne raboti, ne se znae koj kufer od kade doa|a, ~ie dete pla~e i si ja izgubilo majkata, a nekoi uslu`livi vraboteni so svrteni bexovi navnatre baraat „kolku za pivo“ da ti pomognat, a onie sovesnite se pravdaat: „Taka e sekoe leto“. Toa {to aerodromot ne funkcionira ako sleta pove}e od eden avion e ni{to vo odnos na toa {to vrabotenite }e dobijat uniformi od po 10.000 denari. Odbrana e najskapa ponuda na tenderot oti „Por- tata na dr`avata ne smee da ima slu`benici so izli`ani rakavi na kostumite“. Namesto „Investirajte vo Makedonija“ treba da se zaka~i tab- la: „Se molat i onie patnici od Makedonija {to imaat vizi da ne pa- tuvaat, oti }e gi izmaltretirame na vra}awe“. Na razglasot treba da odi predupreduvawe: „Se molat patnicite da ne di{at intenzivno oti klima uredot ne mo`e da postigne“. A na stranskite investitori treba da im se dade u{te eden pam- flet: „Ne vleguvajte vo toalet. Ramniot danok nema da ve za{titi od zarazni bolesti“. 4. Liderot na DPA Menduh Ta~i na nekoja oficijalna sredba na stopanstvenici rekol deka „postojat kanali, postojat reket i lu|e koi rabotat so procenti“. I se zakanil: „]e gi sose~eme pipkite na eko- nomskata mafija!“ Re~e Ta~i i vedna{ se fati za rabota. Si gi ise~e noktite.

159 SNAJDI SE 21 juli 2007

• Slikawe posle eden saat

1. Sega imame problem. Vladata raboti i sabota i nedela i os- tvaruva bez zapirawe, ama gore{tinata im go ograni~i rabotnoto vre- me. Dr`avnite slu`benici idnite dve nedeli }e rabotat samo do 13 ~asot. Oti do sega se otepaa od rabota. Aj {to i vremeto za ostvaruvawe e ograni~eno. Ograni~eno e i vremeto za slikawe. Koga premierot treba da dava izjava, sose site ministri zad nego, toa }e mora da go pravi do 13 ~asot. Sega duri i „xi-di-pito“ mo`e da padne. Ama od objektivni pri~ini. Va`no e deka Vladata vodi smetka za svoite vraboteni. Drugite mo`e i da umiraat po fabrikite. Oti inspektorite ne izleguvaat na teren po 1 ~asot popladne. 2. Od kade znaela Vladata deka kriznata sostojba }e trae u{te 14 dena. Mo`ebi pobarala meteorolo{ka prognoza. Ama po s# izgleda im ka`al Menduh Ta~i. Toj znae kakvo }e bide vremeto. Denovive se sre}ava so site verski zaednici. Vo postojan kontakt e so site Bo`ji pretstavnici. 3. Pretsedatelot Branko Crvenkovski mu ~estita{e na biznis- menot Majk Zafirovski zatoa {to stanal sovetnik na amerikanskiot pretsedatel Bu{. Stvarno li mu e drago, ili ~estitkata ja pratil za inaet na Gru- evski oti kanadskata firma kade {to raboti Zafirovski neodamna soop{ti deka ne e zainteresirana za investirawe vo Makedonija. Mo`ebi i nekoja ~ista~ka vo Belata ku}a so poteklo od Makedo- nija denovive slavi rodenden. Bi mo`el Pretsedatelot da & isprati ~estitka i cve}e vo Va{ington. Za inaet, mo`ebi ~ista~kata e skrien simpatizer na SDSM i potencijalen investitor vo Makedonija. 4. SDSM go obvini VMRO-DPMNE deka ja vrabotile soprugata na partiskiot portparol Aleksandar Bi~ikliski vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. Od Ministerstvoto izjavija: „Sramota e seto ova {to go pravi SDSM otkako gi dovede zemjodelcite na stap za prosewe“. No, ne ka- `a dali e, ili ne e vrabotena. Pred toa SDSM go obvini ministerot za finansii Trajko Sla- veski deka si gi vdomil }erkata i sinot vo dr`avni institucii. Ministerot Slaveski odgovori deka SDSM namesto da pra{uva za negovite deca, treba da pra{a za Jorgo ]uka.

160 [to ima da pra{a za ]uka? Belkim sudot treba da ka`e ne{to. Mnogu spektakularno izgleda na televizija i po vesnici koga gi nosat so lisici biznismenite. Ama u{te pospektakularno }e bide ako vidi- me presuda. Oti inaku mo`e da ni se slu~i vo sledniot mandat, koja i da e vlada da im pla}a spektakularna ot{teta na tie {to u~estvuvaa vo spektaklite. Mo`e da izleze malku preskap publicitet za digawe rejting na na{a smetka. 5. Imam da ka`am u{te nekolku raboti, ama brzam. Kriziram. Se bli`i 13 ~asot. Moram da si gi zemam decata od gradinka. Ubavo mi ka`a ministerot za zdravstvo Imer Selmani. Tie {to rabotat vo privatni firmi neka si se snajdat. I onaka vo ovaa dr`ava s# e – koj kako }e se snajde.

TRI CICKI 28 juli 2007

• Dve solani, dve {e}erani i samo edna Dora Bakojani

1. Pratenicite zav~era bea mnogu zagri`eni za po`arite i re- {ija da raspravaat za niv. Arno ama dodeka Makedonija gori, tie se skaraa kako strini na selska ~e{ma i poradi toa ne mo`ea da donesat nikakov zaklu~ok. Si otidoa doma. A ognovite prodol`ja da gorat. Prvo se skaraa koj prv da zboruva, pa posle vlasta i opozicijata si prefrlaa koj prv javil, koj prv reagiral, koj {to napravil, koj {to ne napravil... O~aj da te fati. Pa tie lu|e nie gi pla}ame. I tie lu|e treba da n# vadat od kriza. Koga ja gledav poslednata epizoda od perverzniot serijal „Sed- nica na Sobranie“ sfativ deka ve}e ne va`i narodnata izreka: „Selo gori, baba se ~e{la“. Nivnoto odnesuvawe komotno dozvoluva da se upotrebi nova izreka: „Selo gori, dedo masturbira“. Pred toa i vo ponedelnikot bea mnogu zagri`eni. Ama toga{ ras- pravaa za evroatlantskite integracii. I pak ne donesoa zaklu~oci oti se skaraa. Slo`ni bea samo koga snema struja. Kaj niv rabotel generatorot, ama tie se soglasija deka ne treba da rabotat oti nema televiziski prenos. Podobro da nema struja sekoj den. Va`no kupoli }e im gradat. Pa se nalutija oti sme napi{ale de- ka nad Sobranieto }e niknat tri cicki. Toa i go zaslu`ile. Tie i se odnesuvaat kako u{te da ne se odlepile od cicka.

161 Mo`e tie da magistriraat kolku sakaat, i da se {etani i ~ita- ni, pa i pametni, ama svest za dr`aven interes imaat kolku edno bebe. Ako e toa nekoe opravduvawe. 2. Kolku bevme razo~arani deka ministerkata za nadvore{ni ra- boti na Grcija Dora Bakojani ne re~e oti }e stavat veto za vlez vo NATO. Ete ti nov problem. Da stave{e Grcija veto, }e si imavme op- ravduvawe. Vaka izleguva deka stvarno treba da ja napi{eme doma{- nata zada~a. Vo raspravata za evroatlantskite integracii se vklu~i i Ali Ahmeti. Pa odnovo se rasprava{e dali imalo dogovor me|u nego i Gru- evski, ili nemalo. Ahmeti re~e deka koga odel vo Brisel imal ~uvstvo kako da ima „dve Solani“, eden {to zboruva so Gruevski, a drug so nego. Premierot Gruevski prvo tvrde{e deka nema dogovor. Posle re- ~e deka ima dogovor, ama dogovorot go napravil SDSM. Ama [e}erin- ska ne be{e na sednicata. I {to imame nie od celata rasprava vo nedostig na zaklu~oci na temata evroatlantski integracii? Dve solani, dve {e}erani i samo edna Dora Bakojani. 3. Makedonskata radio – televizija mu ispratila pismo na pret- sedatelot Branko Crvenkovski i mu pobarala pari za direkten prenos od proslavata na 2 Avgust vo Pelince. Ovie od Vladata go nerviraat Branko? Ili samo mu pravat }ef. Mora da ima taen dogovor me|u Gruevski i Crvenkovski da mu se kreva rejtingot na Pretsedatelot. A da se spu{ta rejtingot na dr`avata. 4. Duri i Crvenkovski ja otkri Amerika. Re~e deka bilo poni`u- vawe, i li~no i za dr`avata „stranski ambasadori n# organiziraat, n# sobiraat, n# koordiniraat“. Dobro utro, Kolumbo. So vakov dr`aven vrv i pratenici ne da treba da gi organizira- at, da gi mirat i da gi koordiniraat. Treba i za u{i da gi tegnat. Bile poni`eni... Tuf, tuf, tuf... Ne se ~uvstvuvaat poni`eni koga ne mo`at da se dogovorat za osnoven dr`aven interes, ama se po- ni`eni koga stranecot }e proba da gi vrazumi. I posle se ~udime {to koga stranci ni se me{aat vo rabotata ne se po~ituval na{iot dr`aven interes. Normalno. Tie ne se tuka za da go branat na{iot interes. Tie se plateni da si go branat interesot na svoite dr`avi.

162 MILO ZA DRAGO 4 avgust 2007

• Koj go ubi ^ento – vtor pat

1. Ako ne ste znaele, vaka izgleda borbata protiv kriminalot i korupcijata. So prekr{uvawe na procedurata i na pravoto. VMRO-DPMNE ima mnozinstvo vo Sobranieto i bez problem mo- `e{e po najregularen pat i da mu go odzeme imunitetot i da odobri pritvor za Vlado Bu~kovski ili za koj bilo pratenik. Ako e vinoven, sudot }e go osudi, }e si le`i v zatvor i site }e bideme sre}ni. Zo{to im treba{e vakov cirkus preku no}, sproti Ilinden, za krivi~no delo {to navodno se napravilo 2001? [to sakaa da ni poka`at? Deka `iveeme vo pravna dr`ava? Ili da n# ispla{at. Velat: Procedurata e po~ituvana, ~itajte go zapisnikot. Ama nie gledavme {to se slu~uva na televizija. I „Teletabisi“ da ti se edins- tvenata emisija {to si ja gledal, }e sfati{ deka sednicata na Komi- sijata za mandatno – imunitetni pra{awa e lakrdija. Velat: Taka be{e i za Qube Bo{koski. Ubavo. Pa nie lani ne ve izbravme deka ste isti kako SDSM. Mislevme deka ste podobri. Do koja godina }e se vra}ame nanazad? Do 1945? Ili do 1903? Ili do sveti apostol Pavle koga gazel niz Makedonija? Sekoj {to }e dojde na vlast, odnovo ja ima istoriskata {ansa da mu ovozmo`i na ovoj narod da se zanimava so prosperitet i so svetla idnina. Taa {ansa lani ja dobi i Gruevski. I super mu e toa {to se bori protiv korupcijata. Samo treba da re{i dali toa }e go pravi so toa {to }e napravi dr`ava vo koja }e vladee pravoto, ili dr`ava vo koja }e vladee stravot. Ne se pla{am {to deneska paradiraat so lu|e vo lisici bez raz- lika na toa kolku im e visok profilot i dali imaat kabaet. Ama se pla{am od toa {to }e bide utre koga edna{ koga vlasta }e se smeni, }e dojdat drugi da se borat protiv korupcijata na ist na~in. So para- di, namesto so zakon i procedura. Se pla{am deka perspektivata vo ovaa dr`ava }e bide samo vra- }awe „milo za drago“. Taka sekoj pat koga }e se smeni vlasta }e se najde nekoj da potseti deka za vreme na vojnata edni kupuvale tenkovi, a drugi – stanovi. 2. Premierot Nikola Gruevski od Me~kin Kamen pora~a deka bor- bata protiv kriminalot i korupcijata }e prodol`i beskompromisno. I treba da prodol`i.

163 Te{ko }e mu bide ako treba da gi apsi site biv{i premieri. Taka }e stigne i do Qub~o. I toga{ }e treba da se uapsi samiot sebesi. 3. VMRO-DPMNE ja konsolidira{e SDSM. Dodeka pretsedatel- kata na partijata brani magisterska vo Amerika, nejziniot glaven ri- val stana stolb na obedinuvawe na partijata. Gruevski gi obedini i lutite partiski neprijateli na Bu~kovski. Se splotija okolu liderot {to pred nekolku meseci go urivaa. Magistrirala liderkata, ili ne, na SDSM-ovcite ve}e im e se- edno. Sega koga pak se obedinija, Rada mo`e da iskoristi prilika. Da ostane vo Amerika i da doktorira. 4. Ministrite vo imotnite listovi {to gi objavi Antikorupcis- kata komisija otkrija deka davale i zaemi. Bidej}i nemaat dokaz deka zajmile pari, pravnicite velat deka toa mo`e da bide dobra finta i solidno objasnuvawe za priliv na pari dodeka se na funkcija. Demek, mi go vratija zaemot. Direktorot na Upravata za javni prihodi Goran Trajkovski veli deka lesno se otkrivaat fiktivni pozajmici. Toj objasni deka prover- kite se vr{at taka {to se kontroliraat i zaemodava~ot i onoj {to gi zel parite na zaem. Pari na zaem dala i negovata sopruga, vicepremierkata za evro- integracii Gabriela Konevska – Trajkovska. Taka {to direktorot naj- lesno }e ja kontrolira `ena mu. Ne se znae samo dali }e ja ispra{uva doma. Ili, }e & zaka`e sostanok na rabota. 5. Za odbele`uvawe na 50-godi{ninata od smrtta na prviot pret- sedatel na Prezidiumot na ASNOM Metodija Andonov – ^ento napra- vile plakat na koj mu ja izbri{ale petokrakata od kapata. Borcite se bunat, a organizatorite vo Prilep velat deka toa e banalno pra{awe. Foto{opot kako kompjuterska alatka e samo sovremena verzija na edna stara praktika. Fotografiite gi frizirale u{te na vremeto Gebels i Stalin. Na edna fotografija so Stalin kade {to bile sni- meni 15-mina, kako {to gi ubival so retu{irawe stanuvale s# pomal- ku. Bile 12-mina, pa ~etvorica... Pa na kraj sam Stalin. Da bri{e{ istoriski fakt od sopstvenata istorija zna~i da si polo{ od tie {to ne ti priznavaat ni ime, ni narod, ni zname, ni jazik, a bogami, ni granici. Najtragi~no e toa {to na ^ento petokrakata mu ja izbri{ale vo negovo ime. Bo`em, go storile toa so najdobra namera, oti bil `rtva na komunizmot. I so toa go navredile ba{ ^ento. Toj se borel pod toj simbol. Da ne sakal petokraka nemalo ni da ja nosi. Toa e isto kako na crkvata, vo nejzino ime da & go izbri{e{ krs- tot. I da se pravda{ deka toa si go napravil za nejzino dobro.

164 KONZERVATIVNA IDEJA 11 avgust 2007

• Dve granati padnaa desno od centarot

1. Vladata otide na odmor, a teroristite ni gi ostavija doma. Gi ostavija da se ma~at so portparolot Ivica Bocevski. Samo toj ostana so goli race, so silni zborovi i so luta intonacija da ja brani Vladata od terorizam. Pomo{nikot na ministerot za vnatre{ni raboti Ivo Kotevski re~e deka policijata ne gi znae ni napa|a~ite ni motivite za frlenite granati. Za 14 ~asa, kolku {to pominaa od eksploziite do oficijalnoto objavuvawe na teroristi~kiot napad, Ivo ne uspea da se dogovori so Ivica {to }e ka`at. Pa Ivica od Vladata, nasproti Ivo od policijata, im pora~uva{e na „storitelite i naredbodavcite deka }e se najdat zad re{etki“. [to treba nie da pravime koga portparolot na Vladata oficijalno }e ni soop{ti deka „zgradata na Vladata be{e predmet na teroristi~ki napad“? Da se pla{ime? A tie neka si sedat na odmor. Oti zaslu`ile. Ostvarile. 2. Ministrite odmoraat, ama vo nedelite mislat i na nas. Taka, mu rekoa na portparolot Bocevski minatata nedela da odr`i pres- konferencija. Da se pofali so uspesite na sudovite. Bidej}i Bocevski e umno i {koluvano mom~e, znae deka ima zakonodavna, izvr{na i sudska vlast. I deka vo normalna dr`ava tie se stolbovite na demokratijata zatoa {to se nezavisni edni od drugi. Koj li go namesti nego od imeto na izvr{nata vlast da se fali so uspesite na sudskata vlast? Utre e nedela. Treba da ima nova pres-konferencija. Mo`eme da o~ekuvame Bocevski da izleze i od imeto na izvr{nata vlast, da odr`i pres-konferencija za uspesite na zakonodavnata vlast. ]e ni ka`e kolku sednici odr`alo Sobranieto, kolku zakoni donelo, kolku komisiski raspravi zavr{ile, a kolku se otka`ale. 3. Dodeka ministrite odmoraa, vtoriot e{alon ima zada~a da mu go diga rejtingot na SDSM. So ogled na toa {to SDSM vo istorijata nikoga{ ne stoel polo{o, a VMRO-DPMNE nikoga{ podobro, izbranicite na Gruevski za letna zabava na narodot imaat navistina mnogu te{ka zada~a. No digaweto na rejtingot na SDSM go pravat tolku uspe{no, kako {to uspe{no gi sovladuvaat 100-te ~ekori. Sekoj den dr`at pres- konferencii. Sekoj den pi{uvaat partiski soop{tenija. Sekoj den se zanimavaat so SDSM, za da mo`e da im dadat pri~ina da im vratat.

165 Vpro~em, toa partiite go pravele otkako Makedonija e nezavisna dr`ava. Celi 16 godini i VMRO-DPMNE i SDSM ne se zanimavaat so dr`avata. Se zanimavaat so samite sebe. U{te desetina dena }e ima godi{nina od vladeeweto na Gruevski. Na po~etokot na mandatot vleva{e nade` deka kone~no nekoj po~nal da se zanimava so dr`avata. Ama kako {to se bli`i datumot, s# pove}e i toj se svrtuva kon tradiciite. Da se zanimava{ so dr`ava e sepak mnogu pote{ka rabota otkolku da se zanimava{ so SDSM. 4. Vo duhot na konzervativnata ideja na vladeja~kata partija, kako {to va`no objasnuvaat lu|eto zadol`eni za imixot na premierot, Gruevski si ja {titel privatnosta i ne objavi kade e na odmor. Od negoviot kabinet ka`aa deka „premierot }e bide doma ili vo sosedstvoto“. I francuskiot pretsedatel Nikolas Sarkozi e od konzervativna partija, pa novinskite agencii se polni so sliki od nego i od `ena mu (i toa vo bikini), napraveni na odmorot vo SAD. Na{iot Nikola e pogolem konzervativec od francuskiot Nikola? Ili nivniot Nikola e pomoderen politi~ar od na{iot Nikola? Ba{ka, kakva e taa fraza „odmora doma ili vo sosedstvoto“. Kako {to ne mo`e vo isto vreme ~ovek da bide vo tri stana, ne mo`e vo isto vreme i da odmora na dve mesta. Pa makar bil i premier so rejting kako na Gruevski. Osven ako vo „duhot na konzervativnata ideja“ ne ni ka`at deka Gruevski, vsu{nost, ne e ni doma nitu vo sosedstvoto. Tuku, kako vo vicot za Lenin, na majka mu & veli deka e doma, na `ena mu deka e kaj majka mu, a toj raboti, raboti, raboti... Se skril na tavan vo Vladata i pi{uva nalozi za Ivica Bocevski. Ako ve}e Gruevski navistina odmora, mene kako dano~en obvrznik {to mu dava plata i za rabota i za odmor me interesira dali premierot odmora 16 ~asa dnevno kolku {to rabote{e za da ostvaruva. Kade e vicepremierot Zoran Stavrevski? Toj go fale{e {efot deka koga si odi doma po polno}, svetloto vo kabinetot na premierot u{te sveti. Dali i sega Stavrevski proveruva koga se zatvora ~adorot na pla`ata nad le`alkite na Gruevski i negovata sopruga? 5. Granatite vo blizinata na Vladata padnaa me|u 00.30 i 1 ~asot po polno}. Toa zna~i deka ako ministrite ne bea na odmor, granatite }e padnea srede rabotno vreme. Ovie od VMRO-DPMNE mnogu sakaat da se falat deka tie se centristi~ko-desni~arska partija koja mora da ja razdvi`i Makedonija. Vo duhot na konzervativnata ideja, i portparolot Bocevski ja proma{i poentata koga zboruva{e deka granatite padnale vo blizina na Vladata. Treba{e da ka`e: Dve granati padnaa desno od centarot.

166 SIMPTOMATI^NA VAKCINACIJA 18 avgust 2007

• Ministerot Manevski }e pobara odgovornost od sudiite na Pariskiot sud

1. Aj nie {to mislime za pratenicite, ne e va`no. Ama {to li si mislat pratenicite za sebe. Deka tie navistina mo`at da n# vnesat vo EU? Zamislete, tie treba na na{ite deca da im donesat podobra idnina. Majko mila. Te{ko na na{ite deca. Za poslednava sednica na Sobranieto velat deka bila cirkus. Ne e to~no. Cirkus e mnogu seriozna rabota. I za da dobie{ rabota vo cirkus, treba prethodno da se otepa{ od rabota. Treba da se vnimava. Ne smee da se navreduvaat artistite vo cirkusot so toa {to na{iot parlament }e se sporeduva so niv. Na krajot na krai{tata, da be{e Parlamentot cirkus, }e gi nosevme decata vo Sobranie. Vo cirkus se odi za zabava, a Sobraniski kanal se gleda za voznemiruvawe. Spored kategorizacijata na TV-programi treba da ima znak~e koe }e ozna~uva deka prenosite na Sobraniskiot kanal se zabraneti za deca, duri i vo pridru`ba na roditelite. Za nivno mentalno zdravje. 2. Sega raspravaat ne{to za Bu~kovski. Po desetina dena }e se karaat za interpelacijata na spikerot Qubi{a Georgievski. Posle }e se vratat na delovnikot. Pa }e go aktualiziraat zakonot za lustracija. I – }e si dojde oktomvri. A vo oktomvri Evropskata komisija }e go objavi izve{tajot za napredokot na Makedonija na patot kon EU. Kade e zakonot za javno obvinitelstvo? Kade e zakonot za javen obvinitel?. Kade e sudskiot sovet? Kade e upravniot sud? Od najbitnata reforma, koja prakti~no e najgolemiot uslov za EU i NATO, nema ni „R“. [to }e ni re~at vo Brisel vo oktomvri? Nema {to da ni ka`at. ]e gi pu{tat starite lenti {to gi vrtat 15 godini. Isto pa isto. Vratite vo se otvoreni. Ama vie sedete si doma. 3. Zo{to Vlado Bu~kovski koga zboruva za sebe, zboruva vo treto lice ednina? Deka ne e obi~en ~ovek? Ili deka se misli za institucija? I pratenikot Ivan Stoiqkovi} vele{e deka Bu~kovski ne bil obi~en ~ovek i ne smeel taka da se pritvori. E {to e tolku neobi~en? Da ne ima ~etiri jajca? Demek, nie obi~nite mo`eme da bideme pritvorani i ako ne zborime vo treto lice ednina. 4. Na 26 avgust }e izmine prvata godina od vladeeweto na Gruevski. Koga sproti 104. godi{nina od Ilinden re{ija da apsat biv{ premier, ~ija li glava da ja o~ekuvame na 25 avgust?

167 5. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski re~e deka istra`nata sudijka vo slu~ajot protiv Bu~kovski i drugite ne go sprovela dosledno zakonot, so toa {to razli~no im ja izrekla merkata pritvor na osomni~enite. Izvr{nata vlast se me{a vo rabotata na sudskata vlast. Koi po definicija i po zakon se nezavisni. Po navika, Vladata rasprava{e i za odlukata na Arbitra`niot sud vo Pariz za ot{tetata {to Makedonija treba da & ja plati na OKTA. Tie mislat deka Sudot vo Pariz e kako Skopskiot sud. I deka Vladata mo`e da rasprava za sudski odluki. Sega portparolot Bocevski v nedela neka odr`i pres-konfe- rencija so spisokot na uspesite i utkite na Pariskiot sud. A Manevski neka dade ocenka za rabota na pariskite sudii i neka gi povika na odgovornost. Duri i `ena mu, kako apelaciska sudijka, mo`e da ja prati da im se javuva na sudiite vo Pariz. 6. Ministerot za zemjodelstvo Aco Spasenoski im prepora~a na vinarskite vizbi godinava da ja poka~at otkupnata cena na grozjeto za 20 otsto. Zo{to samo 20 otsto? Zo{to ne 22 otsto? Zo{to ne 50 otsto? Zo{to ne 100 otsto? Ako ministerot prepora~uva, neka bide saglam preporaka. Ministerot Spasenoski e vo vlada koja poddr`uva pazarna ekonomija. Ama toa {to doa|a od partijata na Yingo mu dava za pravo da voveduva plansko-administrativno stopanstvo. Ako treba cenata na grozjeto }e se poka~i so ministerski dekret. Aj {to prepora~uva, tuku ministerot i se zakanuva. Im re~e na tie {to nema da ja po~ituvaat preporakata deka dr`avata ima na~ini i metodi da gi sankcionira. Neka ne mu ja mislat mnogu. Ima samo eden siguren na~in za san- kcionirawe. Neka gi stavat direktorite vo zatvor. 7. Portparolot na VMRO-DPMNE Aleksandar Bi~ikliski dava{e izjava deka negovata partija ne bila pokaneti od DUI za proslavata od godi{ninata na Ramkovniot dogovor. Toa go pro~ita pred kamerite. Ama nadvor od napi{anoto mu postavija logi~no pra{awe: „A dali }e odevte na proslava ako ve pokanea?“. Bi~ikliski podzastana, dlaboko se zamisli, seriozno ja navali glavata i re~e: „Eee, toa e ve}e simptomati~no!“. [to e simptomati~no? Go znaete li ovoj vic? Oti{ol Bi~ikliski na doktor i vika: „Doktore, kastracija!“ A doktorot zagri`eno mu veli: „Kako be kastracija, da ne si gre{ka?“. „Ne doktore, kastracija!, uporen e Bi~ikliski. Vlast si e vlast, doktorot ne saka da rizikuva zatvor i mu ja ispolnil `elbata.

168 Se budi Bi~ikliski, se pleska po ~elo i vika: „Doktore be, vakcinacija be{e!“. 8. Ministerot za odbrana Laze Elenoski v~era be{e doma}in na slet po povod Denot na ARM. Laze vo senka, a decata na sonce velea deka se na{e zlato za nivno NATO. Laze e minister od partijata na Tito Petkovski. Pomal e od Tito, a ve}e ima slet.

DOBRA INVESTICIJA 24 avgust 2007

• Glava imame. Samo u{te da po~ne i da misli.

1. SDSM najde vistinski kadar za da ja komentira odlukata na Vladata da gi poka~i platite na dr`avnata i na javnata administracija. Najrelevantno mislewe dade porane{niot minister za finansii Nikola Popovski. Toj re~e: „Sekoj lo{ politi~ar }e vi ka`e deka ova e dobra merka, a sekoj dobar ekonomist }e vi ka`e deka e lo{a merka“. Vo koja kategorija samiot si se vbrojuva Popovski? Kojznae kolku go boli srce koga gleda kako Gruevski mu gi tro{i gri`livo sobranite pari. Dodeka be{e minister uporno si gi ~uva{e pod pernica i sekoe utro gleda{e kako mu raste smetkata. Mo`ebi ako Popovski be{e lo{ ekonomist, SDSM u{te }e be{e na vlast. A ako be{e dobar politi~ar, sega }e mol~e{e. Koga ve}e nema {to da ka`e. 2. Otkako pomina cela nedela so sekojdnevnite pres-konferencii stanuva jasno zo{to premierot i ministrite rabotat po 16 ~asa na den. Zatoa {to, za da bidat ubavi pred kamerite na familijarnite pres- konferencii, najmalku ~etiri ~asa im trebaat za da se podgotvat za slikawe. 3. Vo 1998 godina imalo 64 iljadi vraboteni na dr`avna plata. Deneska se 108.000. Dali se ramkovni obvrski ili partiski vojnici, ne e va`no. Tuka se i treba da se hranat. Vo 1998 godina za nivnite plati trebalo da se zarabotat 255 milioni evra. Godinava treba da se isplatat 550 milioni evra. Me raduva uspehot na Gruevski. Zatoa {to toa e i moj uspeh. Sum rabotel, redovno sum pla}al danoci i pridonesi i sum zarabotil i za desette otsto poka~uvawe na lu|eto {to treba da me uslu`at. Ako od noemvri ovaa godina barem za 10 otsto bidam pozadovolen od uslugite

169 na medicinarite, {alterskite rabotnici, sudiite, na neguvatelkite vo gradinkite, nastavnicite, ambasadorite, od ministrite..., toga{ zna~i deka Gruevski napravil dobra investicija so moite pari. Bidej}i uspehot ni e zaedni~ki, o~ekuvam od premierot da ne se potpira samo na moite pari. Rabotam vo stranska kompanija {to ne ja krade dr`avata i vrabotenite. Ama ne sum samo jas dano~en obvrznik. Ako premierot saka i natamu da ostvaruva, treba da obezbedi i drugi firmi da gi prijavuvaat vrabotenite na celi plati i da si gi pla}aat pridonesite i danocite. Neli sozdava klima za stranski investicii? Neli strancite treba da gi za{titi od nelojalna konkurencija? Zatoa bi go zamolil da gi natera i drugite da rabotat legalno, a ne da gi tolerira za da dobie sitno mediumsko vnimanie. 4. Sledniot ~ekor {to go o~ekuvam kako dano~en obvrznik e premierot pak da gi sobere site ministri na slikawe. I da najavi: Sega ja namaluvam dr`avnata i javna administracija za 10 otsto. 5. Skopskiot aerodrom kone~no }e si go zaslu`i imeto „Aleksandar Veliki“. Sega vo holot za ~ekirawe ima postaveno i glava na Aleksandar Makedonski. Spomenikot e odli~en kako dopolnitelna udobnost za patnicite. Mo`e vrz Aleksandar da se potpre{ za da se odmori{. Damite mo`e vrz bradata na Velikiot da si ja stavat ~antata dodeka si tara{kaat za da si gi sredat biletite, paso{ite ili {minkite. Na beliot postament mo`e da se pi{uvaat grafiti. Na primer, komandant Xejmi [ej }e ni ostavi poraka pred da zamine za Nema~ka ili za [vicarska. Nekoe palavo dete }e mu gi napolni nozdrite na Aleksandar so mastika za xvakawe. Toa e za da se za{titi patronot na aerodromot od smrdeata od cigari i pr`eni jajca {to se {iri niz halata vo koja go {lapnale. Patnicite na MAT, koi letovo ~esto ne znaat koga }e im dojde avionot, imaat dovolno vreme da ja poka`at svojata umetni~ka kreativnost. Da go dorabotat spomenikot. Na Aleksandar mo`e da mu niknat mustaci. ]e bide kako Goce Del~ev. Ako zadocni avionot u{te nekoj ~as, ete ti i brada. Nikola Karev e, isto taka, dovolno istoriska li~nost {to zaslu`ila da gi ispra}a patnicite od Makedonija. Vrabotenite na aerodromot dobija skapi uniformi. Sega se kompletni. Oblekata im e od stransko, a Aleksandar od doma{no proizvodstvo. Toa {to koga }e sletaat vo isto vreme dva aviona, tamu e kako da se slu~ila elementarna nepogoda i {to nema kade da se izmo~a{ kako ~ovek i da si izmie{ race e ni{to vo odnos na slavnata glava {to }e im posakuva dobar let na patnicite koi trgnale kon Evropa. Va`no e deka na aerodromot glava imame. Samo u{te da po~ne i da misli.

170 45 MINUTI 1 septemvri 2007

• Ako mirot vo Makedonija ni zavisi od kriminalci so tapija – ebate mirot

1. Te{ko e da se popolnat vesti od 45 minuti. Osobeno ako ne znae{ kade se nao|a tamu nekoj si Hoxa. Dali e vo seloto ili vo planinata. A toj ne se javuva na mobilen. Mnogu se voznemiriv koga ~uv deka vo Tanu{evci gi evakuirale `enite i decata duri so dve koli. V~era i jas gi evakuirav i `enata i decata. Ama bev vo panika, pa gi strpav vo edna, namesto vo dve koli. Od panikata ne uspeav da se javam na televizija. A i nikoj od kolegite ne me pobara. Izgleda imale so {to da gi popolnat vestite. Toj Hoxa e mnogu va`en faktor. ]e pravel referendum za otcepuvawe na Tanu{evci od Makedonija. Povikal i na mobilizacija. Go ~ula toa mojata kom{ivka, pa i taa povika na mobilizacija. Rasipan e liftot i nikoj ne pla}a. Opasno e da se `ivee vo Skopje, vo Centar, ama nikoj ne ja objavi senzacionalnata vest. Toj Hoxa e nekoja bitna figura vo nekoja negova partija. Ama rekoa deka ni tamu ne dobil poddr{ka. Zatoa pak jas ja poddr`uvam kom{ivkata. Ako treba }e raspi{eme i referendum. ]e go otcepime na{iot kat od nepla}a~ite. E taa vest ve}e sakam da bide objavena kako {to treba. So desetminuten prilog i so najmalku dve izjavi. Jani Makraduli da ka`e deka e zagri`en, a Silvana Boneva deka liftot e pod kontrola. 2. Za da uspee Hoxa da go odnese Tanu{evci vo Kosovo, treba da sobere 150.000 potpisi za gra|anska inicijativa za referendum. Bidej}i nema da sobere 150.000 potpisi, predlagam nie da gi sobereme i da raspi{eme refrendum so koj }e ja otcepime Makedonija od Tanu{evci. Vedna{ potoa, od demokratskite zemji kako SAD i Izrael }e gi zememe planovite za yidovite kon Meksiko i kon Palestina. Taka site }e si bideme mirni. Kosovo i KFOR neka si go dobijat Hoxa, a nie }e prestaneme da se nervirame so Tanu{evci. A ako referendumot ne uspee, toga{ ve}e i policijata }e mora da vleze tamu i da gi poapsi site Hoxi. Oti, ako od kriminalci so tapija zavisi mirot vo zemjata, toga{ ebate mirot. 3. Vladata ve}e startuva{e so nova reklamna kampawa so koja u{te pove}e }e se podobri investiciskata klima.

171 Na bilbordite }e osamnat slednite primeri: – Dr`avata }e sklu~i dogovor so nekoja stranska firma. ]e dojde druga vlast i dogovorot }e go poni{ti. Nie }e platime 60 milioni dolari. – Slu~aj OKTA. – Dr`avata }e te povika da investira{ i }e ti dade 40 lokacii za gradba. ]e si napravi{ biznis plan, }e dojde{ da gradi{ i }e sfati{ deka od 40-te lokacii, 38 se sporni. A toa sporni so na{iot katastar i na{ite sudovi zna~i deka mo`e nikoga{ da ne stanat nesporni. – Slu~aj Lukoil. – Prvo }e ti prodadat zagubar i so dogovor }e ti dadat slobodna zona. Posle }e ti go prodadat zemji{teto okolu fabrikata. Na kraj nekoja druga vlada }e donese zakon deka ne smee{ da ima{ privaten imot ako saka{ da ima{ slobodna zona i }e ti ja zemat zonata. – Slu~aj Feni. – Dr`avata }e ti prodade super skapa lokacija za supermarket. Taman da po~ne{ da gradi{ }e treba da plati{ u{te, zatoa {to ti prodale privaten imot. – Slu~aj Vero. – Dr`avata }e ti dade zemja za bescarinska zona. ]e se smeni vladata, zemjata }e ja posaka nekoj drug i }e ti ja zemat. – Slu~aj Bunarxik – Tajvan. – Dr`avata }e to dade super pogodnosti za slobodna bescarinska zona. Ama, EU }e re~e deka taka ne smee da se raboti. ]e dojde nova vlada, }e ja poslu{a EU. – Slu~aj Xonson Kontrol. – Dr`avata }e odobri privatizacija na nekoja firma, lu|eto }e si kupuvaat, }e si prodavaat akcii i sekoja nova vlada do`ivotno }e veli deka toa ne va`i i }e si bara kolku {to misli deka e nivno. Pri toa presudata na Vrhovniot sud ne e va`na bidej}i bila vo vreme na nekoja prethodna vlast. – Slu~aj Fer{ped. Kampawata ima za cel da ja potencira pravnata sigurnost vo dr`avata. Nejzinoto moto e: „Investirajte vo Makedonija. Pola }e vi zememe“. Lani si prodal akcii za da si renovira{ doma. I sega Vladata ja poni{tila privatizacijata na firmata od koja si gi prodal akciite. [to }e ti zeme? Tri stolici od {este vo trpezarijata, trosedot oti tie imaat 51 otsto i eventualno edna ~e{ma od bawata. Za se da bide ~isto. Ili, ako od parite od akciite si pravel svadba za sinot, }e ti ja zemat snaata. 4. Investirajte, ama gledajte da ne gi poka`uvate parite. Oti premierot saka kapitalizam, ama ne saka bogata{i. Verojatno zatoa {to site bogata{i po definicija se kradci. Zatoa i imame naslovi po vesnicite: „UJP }e gi proveruva imotite na bogata{ite“. A {to mu e drugo rabota na UJP? Da gi proveruva imotite na siroma{nite? Ili mo`ebi na site?

172 Vo me|uvreme nekoi fraeri na baterii so prijavena plata od 9.000 denari vozat xipovi i ne im pla}aat na vrabotenite ni zdravstveni, ni penziski pridonesi. Bogatite stranski investitori moraat se da prijavat, se da platat, i pak da imaat konkurenten proizvod. Pri toa celo vreme treba da stravuvaat deka na nekoj od tie so xipovite na koi ni gumata ne im vredi kolku {to prijavuvaat plata, }e im tekne deka ja saka ba{ nivnata lokacija, ili ba{ nivnite 51 otsto. Takva e investiciskata klima. Sosema normalna za dr`ava vo koja pretsedatelot ima staro „polo“ i `ivee na smetka na `ena mu, a premierot nema ni staro „polo“ i e besku}nik. 5. Gi gledav vestite za nama~enite zatvorenici od Idrizovo. Tie {trajkuvaat, a zamislete rodninite gi poddr`uvaat vo nivnite barawa. I toa odi na televizija kako seriozna vest. Pa duri i majkata na edniot ja pra{aa dali go poddr`uva sinot!? Tie baraa i Sobranieto da raspravalo za barawata na zatvorenicite. Po se {to pla}ame u{te i dnevnici da im dademe na pratenicite za u{te edna sednica za xvakawe jazik. [to }e raspravaat? Dali e opravdana presudata „{est godini za jedan pi{toq“? Ima li pogolema pravna lakrdija koga od ubijci i siluva~i napravivme politi~ki zatvorenici? 6. Grcija nemala politi~ki motiv koga re~e deka ne i trebaat po`arnikarite od Makedonija koi ~ekaa na grani~niot premin da pomognat vo gaseweto na katastrofalnite po`ari. Tie si ja vratija sopstvenata ambasadorka, a ne pak na{ite po`arnikari.

BOLNI^KI KANAL 8 septemvri 2007

• Gruevski go boli {to te boli

1. Go fatija Xejmi [ej. I toa ba{ istata no} koga zaginaa dve deca vo po`ar vo dr`aven dom za invalidi. Fa}aweto na Xejmi [ej be{e prva vest. Zatoa {to bilo uspeh da se fati nekojsi samonare~en komandant koj pred toa go pu{tija od zatvor za da izbega. A decata {to zaginaa vlegoa vo biltenot na crna- ta hronika. Vo sekoja normalna dr`ava koga }e zaginat dve deca, plus invali- di, plus vo dr`avna institucija koja treba da se gri`i za niv, toa bi bilo tragedija i sekako bi bilo prva i glavna vest.

173 Ama nie tolku sme izvrteni vo glavite i tolku ni e izmestena realnosta {to nekoj fiktiven komandant n# zasega pove}e od `ivo- tot na na{ite deca. U{te ve~erta ministerot za trud i socijala Qup~o Me{kov go poseti peplosaniot dom. Drugiot den tamu se slika{e i premierot. A i Xejmi [ej go vratija v zatvor. Zna~i – dr`avata funkcionira. 2. Vo idnina, ako ne saka{ Vladata da znae deka si bil na lekar, }e si kupi{ maska. Za da si ja za{titi{ privatnosta od kamerite {to }e n# snimaat po bolnicite za da n# za{titat od korupcija, gledaj da si go skrie{ liceto. Ili barem stavi si kapa i o~ila. Vladiniot portparol Ivica Bocevski objasni deka vakvata od- luka Vladata ja donela poradi sekojdnevnite poplaki na pacientite deka predolgo ~ekaat pred ordinaciite i ne dobivaat soodvetni zdravs- tvena usluga. So postavuvawe na kamerite Klinikite }e bidat pod 24- ~asoven nadzor. Za da gi natera lekarite posovesno da si ja vr{at ra- botata, Vladata kamerite }e gi postavat na glavnite vlezovi, na {al- terite, vo ~ekalnicite, hodnicite i vo aptekite. Ne mo`e{ ni na lekar da otide{ bez kontrola na vlasta. Nema da ~udi naskoro da n# nateraat i mati~nite broevi da si gi pi{uvame na ~eloto. Za da ne gubat vreme da otkrivaat koj pacient kaj koj lekar vlegol. Zatoa {to premierot go boli {to ne boli. Lu|eto si kupuvaat s# {to im treba za operacija, do „analgin“ i pamuk~e za prebri{uvawe so alkohol pred da ti stavat injekcija, ama zatoa }e n# snimaat dodeka umirame po hodnicite. Koj }e gi pregleduva snimkite? ]e vrabotat paza~? Ili minis- terot }e formira slu`ba za analiza? Oti otsega odnosot pacient – lekar {to sekade e za{titen so maksimalna diskrecija, vo Makedoni- ja }e bide so nabquduva~. I transparenten. Narodniot pravobranitel veli deka ~ovekovite prava ne se pov- redeni. S# dodeka ne se vidime na nekoj klip na Internet ili na mobi- len telefon. Ili ako Vladata ne re{i da pravi nekoja nova kampawa so TV -spotovi od zdravstvoto. Ako ovie snimki izlezat nadvor, toa mo`e da bide seriozna kon- kurencija na Sobraniskiot kanal. Ne znae{ {to e poperverzno. Dali prenos od sobraniska sednica ili prenos od bolni~ki hodnik? Vnimanie: Ako dosega ste davale mito na {alter ili po hodnici, vedna{ prekinete so taa praksa. Davajte mito vo ordinacija ili vo operaciona sala. Tamu nema da se snima. Do nova odluka na Vladata. 3. Noviot britanski ambasador Andru Ki se pojavi na televizija i zboruva{e na makedonski.

174 Golemo ~udo. Do{ol od London i znael makedonski. Site na{i diplomati vo stranstvo znaat makedonski. Pa nikoj ne se ~udi. 4. [efot na bosanskata diplomatija Sven Alkalaj izjavi deka negovata zemja }e u~i od iskustvata na Makedonija za integracija vo EU. Ako u~at od povtoruva~i, na dobar pat se. Ama sigurno ne za EU. 5. So noviot voz Eurostar, relacijata od Pariz do London }e se minuva za za 2 ~asa i tri minuti. Nam tolku ni treba za da izlezeme od dr`avata na grani~niot premin Tabanovce. A koga }e zavrne do`d, dva saata ti se malku i od Skopje da izleze{.

ROKOVI [MOKOVI 15 septemvri 2007

• Prioritet za pratenicite e zakon za izmena na horoskopskite znaci. Ima lav, a nema orel.

1. Na pratenicite im se pogodi nastanot so ubistvoto na poli- ciskiot komandir vo Vaksince. Si najdoa u{te edno opravdanie da ne raspravaat za donesuvawe na zakonite {to se uslov za vo EU. Cel den izgubija vo rasprava za bezbednosnata sostojba za koja ne mo`ea da donesat nikakov zaklu~ok. Da gi pra{a{e nekoj po sednicata dali po raspravata im stana pojasna bezbednosnata sostojba vo zemjata, te{ko deka nekoj }e znae{e da odgovori. E, da e samo toj eden izguben den. Makedonija ima vreme za praz- ni muabeti. Mo`e tie sekoj den da si izmisluvaat vonredni sednici samo da ne go zavr{at toa {to im e so rok od Evropskata unija. Na primer, zakonite za reformi vo sudstvoto. Dnevnicite va`no se is- pla}aat. Raspravata se broi za raboten den. Rokovi – {mokovi. Kako mali deca. Koga treba da odat vo gra- dinka, se prepravaat deka im se spie i mislat deka }e se spasat od gradinka. Taka i pratenicite. ]e go ignoriraat rokot od EU. Mo`e }e prestane da va`i. 2. Dodeka ne izmislat ne{to mnogu dramati~no za odlagawe na reformskite zakoni. I toa mnogu podramati~no od donesuvawe na za- kon za za{tita na volci i za blagosostojba na `ivotnite, im predla- gam da se fatat seriozno so zakon za izmena na horoskopskite znaci. Kako toa vo horoskopot ima lav, a nema orel.

175 Ne samo {to }e im treba mnozinstvo. ]e im treba Badinterovo mnozinstvo. Sednicata }e trae do sledniot izve{taj na Evropskata komisija za Makedonija. 3. DUI ve}e se istakna so nad 4.000 amandmani za Izborniot za- konik. Ako sekoj amandman treba da se otpe~ati vo najmalku 120 pri- meroci, plus na dva jazika, kojznae kolku kubici drva se potro{eni za tolku hartija. Ali Ahmeti ne e svesen deka samiot si ja uni{tuva bazata. Ako ise~at tolku drva, }e ostanat bez {uma. Vo koj demokratski ambient }e se vratat sledniot pat koga }e vlezat vo borba za ~ovekovi prava? 4. Biv{ premier sklu~il dogovor so stranska dr`avna kompani- ja, {to e protiv Ustavot. Poradi toj protivustaven dogovor dr`avata mora da plati ot{teta od mnogu milioni dolari. Ima li u{te misterija okolu „Okta“? Ima. Zo{to biv{iot pre- mier u{te ne e na sud? E toa e misterija i za Qub~o Georgievski. Na seta beqa doa|a vo TV-emisija, na site im soli pamet i u{te pra{uva: A zo{to ne me uapsivte? 5. Od pusta `elba da se pofali so nekakva stranska investicija, premierot Gruevski se pofali so hotel koj }e ima 15 pretsedatelski apartmani. Site znaat deka vo eden hotel mo`e da ima samo eden pret- sedatelski apartman. Ama taka mu ka`ale na premierot. Edna majtap informacija otvori mnogu muabeti. Na kraj izleze deka direktorot na stranskata kompanija koja }e gradi stranski hotel e tekstilen tehni~ar vo doma{na firma. Od kade bi znael tekstilen tehni~ar {to e pretsedatelski apar- tman vo luksuzen hotel? Toj mo`ebi i navistina nara~al proekt za 15 pretsedatelski apartmani. Sigurno mislel na site pretsedateli na firmite {to se vme{ani vo ovaa zdelka. 6. Potpretsedatelot na SDSM Jani Makraduli otkril afera. Ama koga probal da se javi na brojot 199 za da prijavi korupcija, bilo zafateno. Verojatno vo isto vreme na istiot broj vrtela Rada. 7. EVN prave{e akcija vo Ara~inovo za isklu~uvawe na nepla- }a~ite na struja, ama ja odlo`i. Im dade rok da si gi platat smetkite bez kamata. Zo{to mene mi napla}aat kamata ako zadocnam so pla}aweto na smetkata samo eden den? Zo{to ne me molat i mene da im pla}am na rati i bez kamata? Zatoa {to ne sum se izboril za takov tretman. Redovno si pla- }am. A i nemam pu{ka.

176 8. Prvpat po 16 godini nezavisnost eden gradona~alnik gradi park. Vesta e tolku dobra {to zvu~i neverojatno. Gradona~alnikot na Karpo{ Andrej Petrov }e gradi park vo dol`ina od 3 kilometri pok- raj Vardar. Eden kup gradona~alnici poslednive 16 godini nemilosrdno go uni{tija edinstveniot Gradski park vo Skopje, gradej}i kineski yido- vi, hoteli i kafeani. Idejata na gradona~alnikot Petrov e odli~na, ama se pla{am deka ima edna mala mana. Koga }e snema lokacii vo Gradskiot park, nekoi sledni gradona~alnici }e najdat odli~na lokacija za kafeana vo parkot vo Karpo{.

EVROPSKO ORAWE 30 septemvri 2007

• Koga bi se pravel spisok na top-svetski budala{tini, Makedonija bi bila na prvo mesto

1. Ima napredok vo odnosot na vlasta kon novinarite. Za vreme na zav~era{niot bojkot na pres-konferencijata na Vladata, obezbe- duvaweto ne im gi zede lentite. I nieden novinar ne be{e istepan zatoa {to ja napu{ti salata. 2. Premierot Gruevski saka{e da se pofali deka na spisokot na zemji na najgolemi reformatori, Makedonija e na 4. mesto. Sigurno so pres-konferencijata sakal da ja objasni zabunata {to se sozdava so reklamata deka Makedonija e „na 4. mesto vo svetot“. Ima dve listi. Edniot e spisok na top-reformatori, na koj ima 10 zemji. Tamu Make- donija e na ~etvrto mesto, a pred nea se Egipet, Hrvatska i Gana. Drugata lista e spisok na zemji rangirani spored mo`nostite za najlesno vodewe biznis vo svetot. Na nego se 178 zemji. Na toj spisok vodi Singapur. A Makedonija e na 75. mesto. Vo TV-reklamata brojkite se dvi`at od 178 nadolu i namesto da zaprat na 75, odat do 4. [to zna~i toa, kombinirano so tekstualnata poraka „Makedonija na 4. mesto vo svetot“. Izme{ale dva spisoka za da se pofalat. Ako nie sme na ~etvrto mesto, a pred nas se samo Egi- pet, Hrvatska i Gana, zna~i li toa deka SAD i zemjite od EU daleku zaostanuvaat zad nas. 3. Premierot se pofali deka i na spisokot za indeks na korupci- ja Makedonija skoknala za 20 mesta. Gruevski & veruva na Sla|ana Ta- seva i na nejzinata nova „Transparentnost“.

177 Jaka mu e referencijata. Pred edna godina napi{av deka ne ve- ruvam vo organizacija koja toga{ prizna deka ne vodela uredno smet- kovodstvo, a mi meri indeks na korupcija vo zemjata. Bidej}i vo nevla- dinata organizacija, spored revizorskite izve{tai, ne vodele uredno smetkovodstvo, ne znaeme ni dali pla}ale danok i kolku skrile. Spo- red Upravata za javni prihodi, duri i deklariranata antikorupcio- nerka Sla|ana Taseva, koja be{e direktorka na prethodnata „Transpa- rentnost“, ne prijavuvala dve godini personalen danok, iako zemala pari za nekolku javni funkcii {to gi izvr{uvala. Mo`ebi ovaa novata „Transparentnost“ na Sla|ana uredno vodi smetkovodstvo, a i direktorkata mo`e po~nala da pla}a danok. Zatoa naglo sme skoknale na spisokot na „Transparentnost“. Samo ne razbi- ram zo{to ba{ Gruevski so toa bi se falel. 4. Vo Sobranieto na Makedonija se stepaa pratenici. Toa i ne e tolku stra{no. Sme gledale kako se tepaat pratenici i vo Japonija, i vo Italija, i vo Tajvan, i vo Tajland... Toa se zemji {to ne se me|u prvite ~etiri vo svetot. Ama skandalot e {to kaj nas presmetkata ne zavr{i vo legalni- te institucii. Samo tri minuti po op{tata tepa~kata me|u prateni- cite od albanskite partii, pred Sobranieto se pojavija golorakite borci za ~ovekovi prava. So pu{ki i kala{nikovi. Zo{to nosat oru`je? Za sekoj slu~aj. Mo`e nekoj da gi vikne na svadba, a tie da nemaat so {to da puknat od radost. 5. Ambasadorite na SAD i na EU Xilijan Milovanovi} i Ervan Fuere ja osudija tepa~kata. Ama }e be{e poverodostojno ako gi imenu- vaa tepa~ite. Zatoa {to se stepaa me|u sebe pratenicite od albanski- ot, a ne od makedonskiot blok. Nivnite vooru`eni gavazi sakaa so pu{ki da vlezat vo Sobranie i da se buntuvaat za ~ovekovi prava. Zo{to Milovanovi} i Fuere ne bea poprecizni vo izjavite? Za{- to, na krajot na krai{tata, tie gi vnesoa vo Sobranie tepa~ite od {uma, i nivnite prava sekoga{ im se prioritetni. 6. Policijata go fati kamermanot na „Alsat“ oti snimal na av- topat. Ama ne uspea da go fati telohranitelot na DUI {to go udri novinarot na A1. Toj si oti{ol vo Tanu{evci. Izbegal na slobodna teritorija. A prateni~kata Silvana Boneva se odnesuva{e kako Albanka na mestoto na zlostorstvoto, koga dava izjava za vesti na televizija. Ni{- to ne videla, ni{to ne ~ula i ni{to ne razbrala. 7. Ambasadorkata vo Hag Dobrinka Taskovska ve}e tri nedeli e na konsultacii vo Skopje. A ministerot za nadvore{ni raboti Anto- nio Milo{oski e na porodilno otsustvo vo Germanija.

178 Ova se slu~uva petnaeset dena pred objavuvaweto na izve{tajot na EU za Makedonija i vo ek na lobiraweto za dobivawe pokana za NATO. Pri prazni ambasadi vo Velika Britanija, Belgija, Danska, [panija i vo Romanija, i Holandija mo`e da po~eka. Ba{ka nitu edna od niv ne e vo prvite ~etiri zemji vo svetot. 8. Spored poslednoto istra`uvawe na Evrobarometar, duri 75 otsto od gra|anite na Makedonija sakat da vlezat vo EU. Nikoj ne napravil istra`uvawe dali 75 otsto od politi~arite rabotat protiv vlezot vo EU. 9. „Ministerot za zemjodelstvo Aco Spasenoski, me|u drugoto, istakna deka oraweto e edna od va`nite agrotehni~ki merki. Ovaa vest ne e od pred pedeset godini. Ne e ni od Tanjug. Vesta e od dr`avnata agencija MIA, i toa od v~era{noto otvorawe na nat- prevarot na traktoristi. Dokaz deka vesta e najnova e izjavata na ministerot deka orawe- to e „zna~ajno za podgotovka na po~vata za edno moderno organizirano i kvalitetno evropsko zemjodelstvo“. Ministerot e jak faktor. A ne vozi traktor. 10 Vladata mu dade na „Ha~“, koj pobedi na tenderot za TEC „Ne- gotino“, u{te edna rabotna nedela da gi sobere site dokumenti od ~e- tirite kompanii {to go so~inuvaat konzorciumot. E toa e seriozen tender. Toa e seriozen konzorcium. Sobrale 60 milioni evra za termocentrala, a ne mo`at da si gi najdat dokumenti- te za registracija. 11 Koga bi se pravel spisok na top-svetski budala{tini, Makedo- nija bi bila na prvo mesto. I dolgo vreme ne bi ja ispu{tila titulata. Od falewe }e nema mesto za drugi reklami na televiziite.

MOLBA DO REN 6 oktomvri 2007

• Primi me mene vo EU. Likot vo moeto ogledalo e evropski

1. Komesarot za pro{iruvawe na EU Oli Ren mu rekol na pretsedatelot Branko Crvenkovski da se pogledne vo ogledalo i da ka`e dali Makedonija mu li~i na zemja kandidat za EU. Jas sabajlevo se poglednav vo ogledalo. I mo`am da mu ka`am na Oli Ren deka ne sum samo kandidat, tuku i sosema spremen za EU. Samo {to evropratenikot mene ne me ni pra{uva.

179 Ne samo jas. Znam u{te mnogu lu|e, mo`ebi i re~isi dva milioni gra|ani na Makedonija koi ako ne se spremni, barem se mnogu seriozni kandidati za EU. Samo {to tie ne se ni vo Vlada, ni vo Sobranie, pa i niv nikoj ne gi pra{uva. Ne znam {to gleda Branko vo ogledaloto pred sebe, ama eve {to gledam jas: – Rabotam vo firma {to gi pla}a danocite, penzisko i zdravstveno osiguruvawe i prijaven sum na cela plata. – Gi po~ituvam zakonite. – Gi po~ituvam site veri i nacionalnosti i ostro se protivam na polova i seksualna diskriminacija. – Ostvaruvam dijalog vo sekoja smisla na zborot – i politi~ki i nepoliti~ki. – Ako so nekogo vlezam vo spor odam na sud i ne vadam pi{tol za da go ubijam. – Ne nosam kala{nikov na svadba i ne se tepam na rabotno mesto i na ulica. – Baram fiskalni smetki vo prodavnica i prijavuvam mito i korupcija. – Rabotam normalno rabotno vreme i pak uspevam da ostvaruvam. – Pla}am patarina. – ^ekam vo redici i za izlez i za vlez vo zemjata. – Ne docnam na priemi i na sostanoci. – Poddr`uvam i doma{ni i stranski investicii. – Ne vozam 200 na saat niz grad . – Pla}am struja, voda i odr`uvawe na lift, a |ubreto go frlam vo kontejner. – Glasam na izbori. Izvini gospodine Oli Ren, ama moeto ogledalo dava evropska slika za mene. Gi isplonuvam site kon obvrski kon dr`avata. Zna~i se odnesuvam kako sekoj normalen gra|anin na EU. Duri i Grcite ako epten se zainaetat, pa re{at da mi pravat problemi, nema da imaat argumenti za da go blokiraat moeto evropsko integrirawe. Zatoa {to ne se vikam ni Aleksandar. 2. Imam molba do Ren, Solana i ostanatoto evropsko dru{tvo. Zaboravete gi Branko, Nikola, Ta~i, Ahmeti i nivnite ubavi dru{tva. Koga vi raska`uvaat prikazni ne gi sfa}ajte seriozno. Oti ve}e ni nie ne gi sfa}ame.

180 Daj site nie normalnite dva milioni gra|ani da vlezeme vo EU, ama bez pretsedatel, bez Vlada i bez pratenici. Pa i bez sudski sovet {to tolku mnogu im go barate. Ionaka ~lenovite si gi biraat me|u sebe. Pretsedatelot, Vladata i pratenicite }e gi primite vo EU koga i nivnoto ogledalo }e poka`e evropska slika. Ostavete gi kolku sakaat da se zanimavaat i so Ohridski dogovor i so Badinter i so Sudski sovet i so dilemite kade da se sretnat i so anketnite komisii {to ispituvaat mame mu ibam koj koj prv po~na. Imaat vreme i pak da se tepaat. Koga nas ve}e edna{ }e ne primat vo EU, niv mo`at i beskone~no da ne gi primaat. Edno vreme pi{uvav deka na{ite politi~ari se kako razmazeni deca. Sakaat se da bide po nivno, pla~at ako ne im se ispolni `elbata i nemaat nikakva odgovornost. Ama gledaj}i go izborot za Sudskiot sovet sfativ deka toa ve}e ne e to~no. Tie sakaat se da bide po nivno i pla~at kako razmazeni deca, ama za razlika od decata od koi ne mo`e{ da bara{ odgovornost, ovie se {to pravat, pravat neodgovorno. Zo{to godinaipol se matkaa so sudskiot sovet, koga o~igledno mo`ele da go re{at za eden den. Ama niv ne im e do re{enieto. Tie ne se kako razmazeni deca. Sega sfa}am deka se kako sviwi {to se {lapkaat vo kalta i u`ivaat vo toa. Da nema zabuna. Sviwite se edni od najinteligentnite `ivotni. 3. Mene kako gra|anin {to si go gleda evropskiot lik vo ogledaloto nikoga{ ne me iskarale, kako {to toa go napravi pred nekoj den amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi}. Nitu pak se ~uvstvuvam navreden po nejzinite packi. Zo{to? Zatoa {to i jas se ~udam isto kako nea deka „nekoi politi~ari i politi~ki partii smetaat deka mo`at da dobijat pove}e glasovi preku sozdavawe, a ne re{avawe na problemite“. 4. Ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska u{te ne go potpi{uva dogovorot so Ha~. Konzorciumot {to ja kupi TEC Negotino gi sobra dokumentite od firmite i gi predade vo arhiva vo Skopje. Ni ka`aa deka kupuvaat Kana|ani, a dokumentite gi nosea Bugari. Rafajlovska pred da stane ministerka vode{e svoja konsultantska firma. Bi trebalo da znae deka vo kupoproda`bnite dogovori dokumentacijata mora da bide ~ista. Velat deka ministerkata se ispla{ila. Vo istra`niot zatvor vo [utka ima direktori, ~lenovi na upravni odbori, advokatki, notari... Im fali samo u{te konsultant.

181 IMAM IDEJA 20 oktomvri 2007

• Pretsedatelot i premierot }e poka`at vistinska po~it za To{e, ama i za site nas, ako i na Ilinden zaedno dojdat vo Kru{evo

1. Smrtta na To{e e nenadomestliva zaguba za negovoto semejstvo, no i za site nas i za milioni fanovi niz svetot. Ama ne mo`am da se se soglasam so Vesna Petru{evska koja na odarot re~e deka „umre nade`ta za Makedonija“. Ne e to~no deka umre nade`ta. Naprotiv. Nade` ima, i toa ba{ poradi goleminata na deloto na To{e i negoviot li~en primer. Dosta mi e od samoso`aluvawe. To{e so 26 godini poka`a deka mo`e{ da si od siroma{no semejstvo, da si od zatanteno mesto kako Kru{evo i od periferija kako Makedonija, a sepak da postigne{ svetski uspeh i, {to e najva`no od s# – so li~en primer da poka`e{ dobrina i humanost. Ako so smrtta na To{e umrea dobrinata i humanosta, toga{ To{e xabe `iveel. Ako ni e polesno da se samoso`aluvame otkolku da se inspirirame od negovata umetnost, dobrina i humanost, toga{ i ne sme zaslu`ile da izlezeme od ovaa zabit i da mu bideme ramni na svetot. Vo momenti koga }e te fati o~aj i koga }e se prepu{ti{ na tra- dicionalnata prikazna za stradna Makedonija na koja site & mislat lo{o i cel svet & podgotvuva zagovor, seti se na To{e. Ako sekoj od nas, namesto da `ali {to go nema To{e i da pla~e nad sopstvenata sudbina, go sledi negoviot primer za dobrina i humanost i dade s# od sebe za toa {to go biva, Makedonija nema da bide ni jadna ni stradna, a i najgolemiot zagovor na svetot nema da ja zasegne. 2. Eve, na primer, mo`ebi ba{ smrtta na To{e gi osvesti i Pretsedatelot i premierot. Zamislete, ne se skaraa koj prv }e se pojavi na Plo{tadot vo Skopje, koj }e odi vo Kru{evo, koj prv }e dade izjava... Portparolite mol~ea i za prv pat izgledaa pametno. Vistinskata po~it za To{e, ama i za site nas Pretsedatelot i premierot }e ja poka`at koga v godina na 2 avgust zaedno }e dojdat vo Kru{evo. Zatoa {to u{te od vremeto na Kiro i Qub~o ne se slu~ilo Pretsedatelot i premierot na Makedonija da se najdat na isto mesto na Ilinden.

182 3. Vladata dene{niot den go proglasi za Den na idei. Premierot i ministrite }e sedat na platoto pred Vladata i }e primaat idei od gra|anite. Imam ideja za Gruevski. Mu ostanaa u{te tri godini mandat. U{te ima vreme da gi sobere okolu sebe site {to vredat, a ne site {to go slu{aat. 4. Anketnata komisija za ispituvawe na tepa~kata vo Sobranieto prilega na situaciite koga vo gradinka }e se ispotepavme i vospituva~kata n# raspra{uva{e: A ti {to mu napravi? A toj {to ti napravi? A koj te povle~e za kosa? A ti prv li po~na? A koj prv po~na? Vo ispituvaweto vospituva~kata Stojan Andov go ispra{uva{e palavkoto Ru`di Mato{i. „U~itelke, ovoj DUI me butka{e, mi se krive{e i me vika{e Ru`ica“. Aj {to go butkale i {to mu pravele faci, ama za komandant od takov ma{tap kako Mato{i najnavredlivo bilo {to go narekle so `ensko ime. Vo koja pesna pove}e se prepoznava? Vo onaa zagorskata „Ro`ica sem bila, Ro`ica ve~ ne bum“? Ili vo „Ru`o, Ru{ka zapet sam ko pu{ka“ 5. Vladata i opozicijata re{ija da podlegnat na pritisokot od me|unarodnata zaednica i pak vovedoa politi~ki dijalog. Eve, v~era ima{e liderska sredba. Stra{na rabota. Toa e golem pridones kon svetskata demokratija i u{te eden ~ekor na Makedonija kon EU i NATO. Samo {to kaj nas sredbata se smeta za uspe{na ako site ~etvorica lideri se soglasat da dojdat. A ako stvarno dojdat, toga{ sredbata e epten uspe{na. Toa {to i v~era ne uspeale da se dogovorat za ni{to – ne e bitno. I Afrika ima povisoki standardi za efikasnost. A ne saka da vleze ni vo EU ni vo NATO. 6. Cela zemja dva dena re~isi ni{to ne rabote{e od {ok po tragedijata na To{e. Ne rabote{e ni Sobranieto. Pa ni komisijata {to ja ispituva tepa~kata. Kako za beqa, tie dva dena trebalo da svedo~i ba{ Menduh Ta~i. Liderot na DPA, koj e poznat po japonska efikasnost, {vajcarska preciznost i francuski {lif, se naluti oti imal druga rabota i ja otka~i komisijata za site vremiwa. Ta~i misli deka e mnogu biten. Ama poka`a kolku e siten.

183 ZRELO ZELENI 27 oktomvri 2007

• Glupavi, naivni ili korumpirani

1. Ba{ me interesira na koj na~in vo SDSM go bojkotirale novi- ot praznik 23 Oktomvri. Kakva simbolika na{le ba{ toj den da poka- `at deka ne praznuvaat. Vidovme, liderkata Radmila [e}erinska vo vtornikot se be{e fatila za rabota. Be{e vo Bitola i dava{e izjavi. Drugite od nejzi- noto opkru`uvawe, za inaet na Vladata, ne oti{le vo Solun na {o- ping, kako {to gi slavat praznicite {to gi priznavaat koga }e se pad- nat vo raboten den. Toa e isto kako koga PDP ne glasa{e za Ustavot vo 1991 godina i za toa si zede pravo da ne go po~ituva. Toa e isto kako {to sega DUI i DPA velat deka nema da ja po~ituva odlukata na Ustavniot sud za upotreba na znamiwata. Aj {to SDSM-ovcite rabotea na praznik tuku u{te i se zakani- ja deka koga }e dojdat na vlast, }e go ukinat praznikot. Fino. Samo se pra{uvam koga }e dojdat na vlast so takvo odnesuvawe. Ba{ mi e gajle koj kogo }e isvirka na 8 Septemvri, koj kade }e se pojavi na Ilinden i koj kogo }e go {ikanira na 11 Oktomvri. Ama mno- gu mi e krivo koga kako gra|anin na Makedonija me identifikuvaat so takvi nezreli politi~ari. Zakonot bil izglasan vo Sobranieto. Go potpi{al Pretsedate- lot na dr`avata. A pretsedatel e Branko Crvenkovski. I videte sega kakva zamrsena politi~ka situacija imame vo zemjava. SDSM ne po~i- tuva zakon {to go potpi{al Branko. A VMRO-DPMNE epten po~itu- va zakon potpi{an od pretsedatel {to ne go priznava. Ne im e lesno. I na ednite i na drugite. Koj da ima doverba vo politi~ari {to mislat deka ako tie ne glasale za zakon {to e izglasan vo Sobranie, zakonot niv ne gi obvrzu- va i ne treba da go po~ituvaat. Sigurno }e vlezeme vo EU. Zatoa {to na Evropa samo vakvi po- liti~ari & falat. 2. V~era vo Sobranieto se promovira{e prateni~ko Zeleno lo- bi. Bidej}i se dogovorile odlukite da gi donesuvaat so konsenzus, u{- te na startot ne uspeaja da se dogovorat za pretsedatel.

184 Zna~i – stvarno se zeleni. Vo Sobranieto ne treba zeleno lobi. Vistinskiot nastan }e bide koga }e se pojavi zrelo lobi. Oti site se zeleni. Garantirano. 3. [tom odlukata TEC „Negotino“ da ne se prodava na „Ha~“ ja soop{ti vicepremierot Zoran Stavreski, bi trebalo da veruvame de- ka taa odluka e kone~na. Zatoa {to samiot Stavreski tri meseci ras- ka`uva{e drugi verzii. Ne gi vidovme ni Aleksandar Bi~ikliski ni Vlatko \or~ev, a bogami ni Ivica Bocevski da ja poddr`at novata verzija na vicepre- mierot, kako {to gi poddr`uvaa prethodnite. Koga kupuva{ ne{to poskapo, duri i vo prodavnica, ako saka{ da plati{ so ~ek ili so karti~ka, ti baraat li~na karta ili paso{ za da se identifikuva{. Kako Vladata na „Ha~“ ne mu pobarala ni li~na karta ni paso{, a sakala da mu prodade ne{to za nad 60 mili- oni evra. Vo odbranata na poslednata odluka Vladata treba da izbere edna od ponudenite opcii. Treba da odgovorat dali bile a) glupavi b) naivni v) korumpirani 4. Direktorot na dr`avnite elektrani Vlado ^ingoski na pra- {aweto na novinarite dali na Makedonija & se zakanuva energetska kriza, odgovori: „Vie imate struja doma? E pa!?“. Koga da go pra{ame ^ingoski dali }e ima struja? Koga }e sne- ma!? Toj ima tipi~no makedonski pristap na smislata na `ivotot. Jas da si imam doma, a za drugite ba{ mi e gajle. I ni{to da ne pra{uvam tuku samo da slu{am. A koga }e nemam, }e si pla~am i }e si peam `alni pesni deka takva mi bila sudbinata. Da si `iveam vo temnica. 5. Vo tri navrati pratenicite baraat itni sednici za itni nasta- ni vo koi zaginaa civili, vojnici ili policajci. Rasprava za po`arite, pa za napadot kaj Vaksince i sega za napadot kaj Tanu{evci. Si zboruvaat so denovi. I ne donesuvaat zaklu~ok. Ne mi e kri- vo {to tie xabe zboruvaat. Tuku za toa {to badijala ni gi tro{at parite.

185 SULI AN 3 noemvri 2007

• PN: So dijazepam za pozitivno do`ivuvawe na negativen izve{taj od EU

1. „Slu`ben vesnik“ odbiva da objavi odluka na Ustaven sud. Vo koja dr`ava go ima toa? Vo Makedonija. Dr`avata vo koja vo ek se re- formi na sudstvoto. I tie reformi se klu~ni za evrointegraciite. Ustavniot sud donese nekakva odluka za upotrebata na znamiwata. Iako odlukite na Ustavniot sud ne se komentiraat tuku se sproveduvaat, kaj nas gi komentira{e koj kako stigne i otvoreno odbija da gi sprovedu- vaat. Da ne bide pokus, i Ustavniot sud po~na da si ja komentira svojata odluka. Posle pretsedatelot i eden ustaven sudija dadoa ostavka. Za da bide rabotata epten uspe{na makedonska prikazna, dvajcata se Albanci. I taka, kako vo makedonskite ta`ni prikazni, na Makedonija ne & bilo sudeno da prkne. 2. Porane{niot minister za pravda \or|i Naumov od VMRO- DPMNE samiot se pofali deka e eden od inicijatorite na pretstav- kata pred Ustavniot sud da se ispita Zakonot za znamiwata. [to mislele tie od VMRO-DPMNE? Deka nikoga{ nema da doj- dat na vlast i kako opozicija postojano }e obvinuvaat za neefikas- nost na sudstvoto? Sega, koga se na vlast, ne im se pogodi terminot na odlukata na Sudot. Pa zatoa ni go otkrivaat tajniot zagovor na pretsedatelot Bran- ko Crvenkovski so ustavniot sudija Branko Ivanovski. Na itna i von- redna pres-konferencija na VMRO-DPMNE na „Sitel“, Bi~ikliski ni soop{ti deka Branko i Branko go smislile mra~noto scenario za destabilizacija na dr`avata vo skopskiot restoran „Meana B“. [tom stanuva zbor za VMRO, mora da ima ne{to revolucioner- no. Zatoa i zagovorot se pravi vo meana. Da se vratea u{te malku po- nazad, zagovorot }e be{e napraven vo Suli an. 3. [to }e se slu~i ako Kubancite na Florida ili Meksikancite vo Kalifornija javno izjavat deka nema da ja po~ituvaat odlukata na Ustavniot sud? Kako }e reagiraat amerikanskite vlasti? Ako liderite na DUI i na DPA ne znaat odgovor na pra{aweto, neka se obratat kaj ambasadorkata na SAD Xilijan Milovanovi}. 4. Minatata sabota, koga kone~no i Vladata sfati deka pobedni- kot na tenderot za TEC „Negotino“ konzorciumot“Ha~“ gi nema pot- rebnite dokumenti, pra{av dali se glupavi, naivni ili korumpirani.

186 Otkako Vladata donese odluka da ne mu ja prodava termocentra- lata na „Ha~“, zatoa {to ne dostavil potrebni dokumenti, slede{e nova odluka. Termocentralata nema da se prodava nikomu, oti & e pot- rebna na dr`avata. Obi~no premierot koga objavuva va`ni odluki izleguva i se sli- ka so site ministri. Ovoj pat go pu{tija samo portparolot Bocevski. Toa ne e fer. Zar ne e ostvaruvawe da zadr`i{ tolku va`en objekt za dobroto na dr`avata vo dr`avna sopstvenost, namesto da ti go zemat za 60 milioni evra. Dali ako od „Ha~“ gi donesea potrebnite dokumenti, Vladata }e ja dade{e termocentrala {to tolku mnogu & trebala na dr`avata? Minatonedelnoto pra{awe dali bile glupavi, naivni ili korum- pirani ne dr`i. Ne bile ni glupavi ni naivni. 5. Policijata goni kriminalni grupi vo Tetovsko i vo Kumanov- sko. Kako vo 2001 godina. Kako gra|anin, voop{to ne me interesira koi se i {to se tie kriminalci. Me interesira dali policijata gi ima pod kontrola i da- li mo`e da gi stol~i. Da ne izleze posle nekolku meseci deka poradi kriminalcite pak }e mora da menuvame Ustav. 6. KFOR povtorno be{e faten deka {vercuval kosovski gra|ani preku Makedonija. Ne im udrile pe~at na vlez preku Blace, pa gi ot- krile na izlez na aerodromot „Aleksandar Veliki“. Prviot pat bea {vedski diplomati, sega bile francuski. Slu`benik na francuskata ambasada se pravda{e deka toa ne bilo {vercuvawe lu|e tuku tie ne ja znaele procedurata. E zo{to be mene edna{ ne mi dozvolat da ja zgre{am procedura- ta. Ni portata od ambasadata koga vadi{ {engen viza ne mo`e{ da ja pomine{, a ne pak da se pro{vercuva{ na granica. Plus, zo{to gi nosat kosovskite gra|ani preku Skopskiot aerod- rom. Od Pri{tina ima pove}e letovi. Neka gi ka~at od tamu vo avion za Viena ili za Qubqana. Neka probaat tamu da ja zgre{at procedura- ta. Taka }e gi odnesat direktno vo EU. 7. Vicepremierkata Gabriela Konevska – Trajkovska izjavi deka „Vladata na Republika Makedonija vo nitu eden moment so niedna od poziciite koi }e bidat izneseni nema da go do`ivee kako negativen izve{tajot na Evropskata komisija“. Mo`at tie da se nakrkaat „dijazepami“ na 6 noemvri i s# da do- `ivuvaat pozitivno. Bo`em nivnoto do`ivuvawe }e go smeni nega- tivniot izve{taj.

187 PATRIOTI IDIOTI 10 noemvri 2007

• Gruevski mo`ebi }e sprintira kako {to mu velat Amerikancite, ama Elmazi ne mo`e da go smeni ni so nokaut

1. Nikoga{ ne sme bile poblisku do NATO. Na treto mesto. Ta- ka barem mu rekla amerikanskata ambasadorka vo NATO Viktorija Nuland na pretsedatelot Branko Crvenkovski. Zo{to ne ni go ka`a toa na site javno? Zo{to mu {epnala samo na Branko? Misli deka toj e popameten od nas i }e sfati ne{to {to nie ne mo`eme da sfatime? Ili sakala da mu go svrti vnimanieto, oti se ispla{ila po najavite od sredbite na dr`avniot vrv vo kabine- tot na Crvenkovski deka „}e se ispituva lojalnosta na Amerika kon Makedonija“. Neli na po~etokot na nedelata premierot i Pretsedatelot raz- govarale za predlogot na Nimic i re{ile „da napravat napor od prva raka da doznaat dali na noviot predlog na posrednikot vo pregovori- te so Grcija kumuvale SAD“. Mu se javija na Bu{? I {to go pra{aa? Dali u{te ja priznava Makedonija so ustavno ime? Crvenkovski i Gruevski ne razgovaraat za ni{to, ama pobrzaa od situacija na realen pobednik, da ni ja pretstavat Makedonija kako gubitnik. Pa povtorno se pi{uvaat mejlovi za poddr{ka na imeto, pa dr`avniot vrv }e trgnel vo ofanziva za odbrana na imeto, pa se sli- kaat da ni poka`at zaedni{tvo, a o~i ne sakaat da si vidat, duri i Rada pora~a deka }e ja poddr`ela Vladata, a najmnogu ni olesna deka i Menduh Ta~i ne go daval imeto. Taka, vo duhot na kohabitacijata, Pretsedatelot i premierot {to ne se priznavaat gi brifirale makedonskite novinari deka „}e se ispituvaat poziciite na Va{ington i Brisel po ova pra{awe“. Kakvi pozicii? Makedonecot ne znae da prifati „Da“ za odgo- vor. SAD ja priznaa Republika Makedonija so ustavnoto ime vo 2004 godina. Nad 120 zemji na ON go priznavaat ustavnoto ime. SAD, Rusi- ja i Kina se postojani ~lenki na Sovetot za bezbednost na ON i site ja priznavaat Republika Makedonija. Vo NATO gi imame Turcija, SAD, Bugarija, Slovenija, a od neodamna i Kanada. Zo{to postojano sakame za sebe da mislime deka sme gubitnici, namesto da se gledame kako pobednici? Zato {to toa n# pravi sre}ni? Ili zatoa {to ako ne vlezeme vo NATO }e si imame opravduvawe. Grcija }e ni bide kriva.

188 2. Oficijalna Atina veli deka vo NATO mo`e da se vleze samo ako zemjata – kandidat ima dobrososedski odnosi. Makedonija u~i od zemjite – ~lenki na NATO kako tie gi prakticiraat dobrososedskite odnosi. Kako, na primer, Grcija i Turcija. 3. I vo Evropskata komisija i vo NATO ~ekaat kako }e zavr{i prikaznata za tepa~kite vo Sobranieto. I ednite i drugite baraat nekakva politi~ka odgovornost. Viktorija Nuland se pokrenala so cela ekipa vo Makedonija, da- va izjavi, {epoti na uvo, dr`i predavawa, a ovie patrioti {to `ive- at na na{a smetka u{te se karaat koj kogo grebnal, koj kogo {utnal i koj komu udril {lakanica. Lesno & e na Nuland da dava izjavi. Neka dojde malku tuka da vladee. I neka proba da go smeni Refet Elmazi od DPA. Da ja vidam dali }e zboruva za sprint. Gruevski ne e atleti~ar. Toj e bokser. Ama Elmazi ne mo`e da go smeni ni so nokaut. 4. Policijata gone{e izbegani kriminalci od zatvor so arsenal oru`je kako za tri vojski. Me|u niv ima{e i ubijci so demokratski prekar od ti- pot „Nacist“. A DUI pobara vedna{ da prekine policiskata akcija. [to se tie od DUI? Parlamentarna partija, ili pretstavnici na kriminalcite vo Parlamentot? DUI bara{e da ne se voznemiruva naselenieto. Koe naselenie. Tie {to nikoga{ ni{to ne slu{nale, ni{to ne videle i ne bile tamu. Kako mo`e nekoj da te voznemiri, ako ne si bil tamu. 5. Istiot den i vo Grcija na Krit ima{e racija na policijata. Celo selo be{e opsednato i se pretresuva{e ku}a po ku}a zatoa {to narkodileri den pred toa ubija trojca policajci. Dali OBSE otide tamu da patrolira „vo ramkite na redovnite nabquduva~ki aktivnosti“. Da proverat da ne slu~ajno gr~kata poli- cija upotrebila disproporcionalna sila protiv kriminalcite. 6. Po objavuvaweto na izve{tajot na EU, premierot re~e deka za lo{ite to~ki e vinovna opozicijata. Liderkata na SDSM Radmila [e- }erinska ja obvini vlasta deka sme ja zagubile prednosta pred Hrvatska. Ako opozicijata e vinovna za lo{iot izve{taj, dali ako izve{tajot be{e dobar, Gruevski }e re~e{e deka i opozicijata e zaslu`na za toa? Rada e vo pravo deka vo vremeto na Gruevski n# odmina Hrvatska. Ama neka se seti deka vo vremeto na Branko, n# odminaa i Romanija i Bugarija. Da ne odime do Slova~ka, ^e{ka, Polska i Ungarija. Vo ~ie vreme be{e toa? 7. Ne mu e lesno i na Oli Ren. Sigurno ne smee so takov potsme{- liv ton da im se obra}a na svoite gra|ani vo Finska. Odvaj do~eka {ansa da se pravi vickast na Makedonija.

189 BRODEC VO NATO 17 noemvri 2007

• Site ka~aci, vojvodi, ~etnici i partizani se pojavija vo Sobranieto zatoa {to Elmazi tepa kako srpski xandar

1. DPA se zakani deka ako padne nivniot zamenik-minister za vnatre{ni raboti Refet Elmazi, }e padne i Vladata. Kaj }e odi toga{ Menduh Ta~i? ]e se vrati vo „Dora“ vo Tetovo? ]e pie kafe i }e ~eka nova presmetka so DUI? Ili }e odi na studisko patuvawe vo SAD. ]e mu dadat viza za kurs za novi demokratii. DPA }e ostane vo Vladata. Zaedno so zamenik-ministerot {to kloca pratenici, i toa vo Parlament. A nie }e odime vo EU i vo NATO. Zatoa {to vladeja~koto mnozinstvo toa go poddr`uva. Tie {to skapo mu napla}aat na premierot Gruevski za sovetite za reklamirawe na Vladata, sega neka mu dadat sovet i kako da go smeni Elmazi. Od toa podobra reklama nema da ima. Ni SDSM nema da pra{a kolku pari }e ~ini. 2. Kosovo treba da dobie nezavisnost. Zatoa Menduh Ta~i od sobraniska govornica otkri deka SDSM & pomaga na Srbija po nalog na srpskite tajni slu`bi da pravat beqa okolu Kosovo. Ne znam za SDSM, ama izgleda deka KOS go nateral Elmazi da go kloca pratenikot Mersim Polo`ani. Da se tepaa Albanec so Makedonec, toa }e mu dojde{e normalno i lokalna rabota. Ama zatoa {to se stepaa Albanec so Albanec se digna me|unarodna vreva. Ta~i se navredil oti go narekle vojvoda. Zo{to e navredlivo ako nekoj ti ka`e deka si vojvoda? Zatoa {to ka~a~kite bandi nemale takvi ~inovi. Navredeniot Ta~i gi smesti site vo ~inovi koi mu se poznati od JNA. Stariji vodnik Radmila [e}erinska ne mo`e{e da si dojde na sebe od unapreduvaweto. Ta~i spomenuva{e i ~etnici i ~etni~iwa. A celata taa rasprava be{e zatoa {to Refet Elmazi tepal kako srpski xandar. V~era se javija i Titovite novi socijaldemokrati. Makedonija ne mo`e da bide kompletna bez partizanite. 3. Ba{ mi e gajle {to tie vo Sobranieto se tepaat i se navreduvaat. Ama mnogu mi e krivo {to za toa nie im pla}ame. I toa skapo.

190 4. Amerikanskata ambasadorka vo NATO Viktorija Nuland minatata nedela re~e deka sme samo dve milji do NATO. Zav~era pomo{nik -generalniot sekretar na NATO Martin Erdman re~e deka ni ostanala u{te samo edna milja. [to znaat deca {to e edna milja. Tr~aat, tr~aat, pa koga }e dojdat na 100 metri do celta, }e padnat. Ili }e istr~aat do kraj, ama }e gi diskvalifikuvaat poradi doping. 5. Zemjite na NATO se tresat. U{te ja ~ekaat diplomatskata ofanziva na pretsedatelot Crvenkovski, premierot Gruevski i na ministerot za nadvore{ni raboti Milo{oski, koi prviot ponedelnik od mesecot gi zapo~naa redovnite sredbi za koha- bitacija. Ofanzivata s# u{te e vo najava. Oti vo mnogu zemji na NATO za inaet ostanavme i bez ambasadori. Pa nema koj da ja pre~eka udarnata trojka koga }e se istovari na aerodrom. Vo London nema ambasador. Vo [panija nema ambasador. Vo Danska nema ambasador. Site tie se neva`ni ~lenki na NATO. I vo Holandija nema ambasador. Samo {to tamu ostana tepa~ot. Taka {to barem vo Hag mo`eme da poka`eme efektivna sila. 6. Na opasnata makedonska ofanziva, kontraofanziva niz zemjite ~lenki na NATO pravi gr~kata ministerka za nadvore{ni raboti Dora Bakojani. Na site im veli deka „Skopje ne mo`e da vleze vo NATO“. Ako Skopje ne mo`e vo NATO, mo`e li da im gi dademe barem Ara~inovo i Saraj. Oti Brodec sigurno zaslu`il da vleze vo NATO. Toa prvenstveno e voena organizacija, a tolkav arsenal oru`je e dostoen za seriozna NATO baza. 7. Na po~etokot nema{e nikakov dogovor. Potoa be{e poka`ana volja za razgovor. Potoa be{e podadena raka. Potoa stana zapisnik. Potoa be{e usten dogovor. Potoa stana Majski dogovor. Sega stana uslov za NATO. Ako premierot Gruevski ne pobrza da gi ispolni to~kite od zapisnikot od usniot dogovor {to go napravil vo maj, ni{to ~udno v godina, pokraj Ohridskiot dogovor, Ali Ahmeti da pravi priem i za Majskiot dogovor.

191 FAKTI^KO FIKTIVNO 24 noemvri 2007

• Patriotite ne mora da umiraat za dr`avata. Neka `iveat za dr`avata. Neka ne kradat i neka pla}aat danoci

1. Vladata se `ali deka ne mo`e da gi isturka zakonite za EU i za NATO oti im se blokirani vo Sobranieto. A koj im gi izbra pratenicite? Nie da ne gi izbravme. Nie samo gi glasavme tie {to kako kandidati bea izbrani za da mislat kako {to }e im ka`e partiskata centrala. Taka {to premierot Gruevski neka ne se `ali na nesovesnite pratenici. Toj si gi izbra. Monolitnata prateni~ka grupa na VMRO-DPMNE se podeli. Se skarale skopskoto i provinciskoto krilo. Silvana Boneva malku preterala, pa re{ile da ja zauzdaat gra|anite od tipot na Trajko Veqanovski. Koga stasa Trajko da bide gradsko krilo, te{ko na VMRO- DPMNE. Isto kako {to na vremeto vo SDSM „graxanite“ od tipot na Fr~koski se karaa so selanite od stranata na Buzlevski, Iloski i Hanxiski. Gra|anite i selanite na vladeja~kata partija ne se skaraa za nekoj zakon ili za ideja. Se skaraa za parite od patnite tro{oci. Go bojkotiraa Sobranieto zatoa {to slu`bite odbile da im platat za ne{to {to ne potro{ile. Ne prilo`uvale fiskalni smetki od patarinite za da doka`at deka bile na pat. Se pobunija zo{to ne im se pla}a toa {to ne trebalo da im se pla}a. Odi probaj vo privatna firma da dobie{ dnevnica i da ti priznaat paten tro{ok bez da donese{ fiskalna smetka. Toa za pratenicite ne va`elo. Za{to ne tro{at pari na gazdata. Tro{at na{i pari. A nie, kako {to sme glupavi, ne im barame ot~et. 2. Za da dobijat pove}e pari, pratenicite izmisluvale fiktivni patuvawa. Zatoa i imame takvo Sobranie. Nivnata prateni~ka funkcija i odgovornost e fiktivna. Fakti~ki im se samo parite. Za koristewe privatno vozilo za slu`beni celi se pla}a i personalen danok. Dodu{a, ramen e, ama mora da se prijavi dopol- nitelniot prihod. Ba{ me interesira dali Upravata za javni prihodi }e im bara i na pratenicite da prijavat dopolnitelen prihod. Oti na toa se pla}a personalen danok. Petnaeset godini gi gonat uli~nite pazarxii i sitni trgovci, n# teraat da barame fiskalni smetki, a nikoj ne se osmelil da im pobara smetka na pratenicite {to gi nosat zakonite.

192 Sledniot pat pratenicite neka odat so avtobus. Ili u{te podobro, so voz. Taka nema da moraat da prilo`at smetki od patarina. I }e po~uvstvuvaat kako se vozat nivnite glasa~i. Koga patuvaat so avion, neka ne se krijat vo VIP salonot na Skopskiot aerodrom. Prvo, zatoa {to toa ~ini 50 evra po patnik, a tie pari se na{i, i vtoro, neka vidat kako patuvame i nie, pa belki }e im tekne nekoj zakon {to ne im go nalo`ila partijata. Dosta ve}e ni se pravat deka tie se golemi patrioti. Tolku golemi {to se spremni duri i da umrat za dr`avata. Ne mora da umiraat. Neka doka`at deka se podgotveni da `iveat za dr`avata. Neka po~nat ve}e edna{ da pla}aat i neka ne kradat. Nie {to ne sme patrioti si gi pla}ame i danocite i patarinite. I nivnite plati. 3. Zo{to direktorot na Javnoto pretprijatie {to gi kontrolira patarinite prima plata? Zo{to voop{to dozvolil vo negovata firma za samo 4 meseci da se ukradat 5 milioni evra? Vo koja normalna firma direktorot si sedi vo kancelarija, daleku od vrabotenite, znae deka kradat, a toj ne organizira kontrola tuku vika policija da mu gi fati kradcite? Zo{to, pokraj inkasatorite, ne e priveden i direktorot? Ili barem ne e smenet. Zatoa {to toj e nezamenliv oti e postaven od partijata. I nema ingerencii oti vrabotenite se partiski vojnici, primeni po zasluga ili po nacionalen klu~. Tie se direktori samo za organizirawe tenderi. I, eventualno, ako imaat svoi firmi da obezbedat tie da pobedat na tenderot. Za drugo – vikaat policija. Za da pravat ~alam deka ne{to rabotat. 4. Makedonskata ofanziva za priem vo NATO i za odbrana na imeto po~na. I toa mnogu agresivno. Na najvisoko nivo. Pretsedatelot Branko Crvenkovski otide za Belgrad. Oti Srbija ima golemo iskustvo so NATO. Ve}e ne e vest deka Branko se sretnal so Boris Tadi}. ]e bide vest koga Branko nema da se sretne so Tadi}. 5. Pred da trgne vo ofanziva, Branko organizira{e nekakvi politi~ki dijalozi. Sede{e so Radmila [e}erinska i Jovo Mana- sijevski i pravea tribina za EU i za NATO. [to li dijalog vodele Branko i Rada. [to mo`ele da si ka`at eden na drug na javna tribina, a {to ne si ka`ale nasamo. 6. Liderot na DPA Menduh Ta~i mu pora~a na evroambasadorot Ervan Fuere da ne se krie vo kukavi~ini gnezda. Mo`el da go odnese na [ara. Da go pikne vo mitralesko gnezdo.

193 DOBAR RU^EK 1 dekemvri 2007

• Ako ne vlezeme vo NATO, vinovni }e bidat Grcija, inkasantite i ~ista~kite

1. Premierot Gruevski re~e deka Makedonija }e gi zavr{i reformite za nekolku meseci, ama ako ne vlezeme vo NATO, toa nema da bide poradi nas tuku poradi Grcija. Za volja na vistinata, Gruevski ne veruva deka Grcija }e stavi veto, tuku }e ni re~at nema vo NATO poradi nekoi nezavr{eni reformi. Super. Sega koga si najde opravduvawe ne mora ni da gi zavr{i reformite. Da im ja olesnime rabotata na Grcite. Oti, nie reformite ne gi pravime zaradi nas. Nie se ma~ime zaradi Grcite, a bogami i zaradi strogata Evropska unija i NATO. Toa e klasi~en sindrom na lo{ u~enik. Zo{to da pi{uvam doma{no, koga u~itelkata me mrzi. Ionaka }e mi stavi kec. Sega Vladata pove}e energija }e potro{i da go opravda eventualniot neuspeh, otkolku da raboti za siguren uspeh. 2. Xabe amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi} sekoj den zboruva deka ne treba da se razmisluva za neuepeh, tuku treba da se napi{e doma{noto. Kolku vreme e vo Makedonija, a u{te ne ja sfatila makedonskata logika. Nie rabotime za inaet. Sledniot pat ambasadorkata Milovanovi} neka dade vakva stroga izjava: Strogo e zabraneto da se kompletira sudskiot sovet. Strogo se zabranuva pretsedatelot i premierot da odr`uvaat vrski i zaedno da rabotat za dobroto na dr`avata. Strogo e zabraneto Vladata da razgovara so opozicijata. Strogo i se zabranuva na opozicijata da bide konstruktivna i mora sekoga{ da nao|a samo maani. Strogo e zabraneto po~ituvawe na dogovorenoto i so DUI i so bilo koj partner. E toga{ neka vidi gospo|ata Milovanovi} dali nema da trgne rabotata. Od inaet, na{ite politi~ari }e pravat se sprotivno na zabranite. 3. Vladata i pretsedatelot u{te edna{ se dogovorile za diplomatska ofanziva. Samo krijat koga }e ja lansiraat i kogo }e napadnat. Za da ne se setat Grcite. Ni{to ~udno kriej}i se me|u sebe i da se najdat na isto mesto da gi branat interesite na dr`avata. Nastrana od Vladata prodolo`uva ofanzivata za odbrana na imeto i za NATO na pretsedatelot Crvenkovski. Minatata nedela be{e vo Srbija. A idnata }e odi vo Kina.

194 I so dvete zemji nemaat problem so imeto. A i so NATO iskustvata im se sli~ni. Vo 1999 godina ja bombardiraa kineskata ambasada vo Belgrad. Od ovie patuvawa Branko se vra}a so optimizam. Nie mo`ebi sme na vtoro ili treto mesto vo Jadranska grupa. Ama za vlez vo NATO sme mnogu ponapred od Kina. 4. Dostignat e vrvot na reformite vo zdravstvoto. Vo Klinikite se e odli~no. Samo u{te da se is~isti. Sedum operacioni sali se zatvoreni poradi nehigiena. Ministerot za zdravstv Imer Selmani za da ni doka`e deka kineskite vakcini se dobri, prv se vakcinira{e protiv grip. Aj sega neka odi na operacija vo nekoja od skopskite kliniki. Za ukradeni 5 milioni evra za samo ~etiri meseci na patarinite nastradaa inkasantite. Za opasnite bakterii na klinikite vinovni }e bidat ~ista~kite. Ne daj bo`e na odgovornost da bide povikan, ili smenet nekoj direktor. Zatoa {to tie se partiski direktori. Va`no si gi podelija mestata koga dojdoa na vlast, a za higienata ba{ im e gajle. Ako se smeni partiski direktor toa }e bide golem potres vo vladinata koalicija. Mnogu pogolem od pette milioni evra i od zatvorenite operacioni sali. Ete u{te edno alibi za Gruevski. Ako ne vlezeme vo NATO i ako ne dobieme datum za pregovori so EU, vinovni }e bidat inkasantite {to nikoj ne gi kontroliral i ~ista~kite koi samo so voda gi ~istele i hodnicite i salite. Direktorite odea na nekakvi kursevi za menaxment. Doa|aa od Zapad, gi u~ea, polagaa ispiti, im davaa diplomi. Izgleda tie kursevi bile mnogu napredni. U~itelkata ne im gledala dali imaat crno pod noktite. Oti verojatno mislele deka toa go nau~ile u{te pred da trgnat na {kolo. I deka vo bolnica se podrazbira deka mora da bide ~isto. 5. Pratenicite vo tamu nekoja sobraniska komisija pet ~asa raspravale zo{to mora da se donese paten nalog i fiskalni smetki od patarina za da se nadomestat patnite tro{oci. Raspravale za ne{to {to e jasno kako bel den. Nema smetka – nema pari. Da se najde sega nekoj nezavisen obvinitel vedna{ mo`e da im podnese krivi~ni prijavi po dve osnovi: zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawa i kradewe. Obvinuvaweto e deka doa|ale po trojca – ~etvorica so edna kola, a site si napla}ale tro{oci. Ili, si spiele vo Skopje, a napla}ale kako da doa|aat i si zaminuvaat sekoj den.

195 Kako }e doka`at deka bile na pat? 6. Vladata otkako se skara so EVN re{i da go objavi dogovorot za proda`ba na ESM. Treba li da ~ekame da se skara so site stranski kupuva~i za da gi otkrie site dogovori {to se transparentni i bez korupciska zadnina.

KINESKA MARKA 8 dekemvri 2007

• Koj vika deka treba da se pomirime so `ivotot vo koj na{iot izbor se ili nesposobni politi~ari, ili gazdi {to sakaat da stanat politi~ari i da ja vodat dr`avata {to ja kradat?

1. Znaete li {to se najnovite primetri za makedonskiot paradoks? Golem skopski gazda `ivee i raboti vo divogradba, ne pla}a komunalii, a se `ali na dupkite vo ulicite i rasfrlanoto |ubre od kontejnerite. Poznata skopska menaxerka ne pla}a danoci, a se fali deka hranela iljadnici socijalci. Ako golemiot gazda platel komunalii, mo`e i na ulicite }e nemalo dupki, oti Gradot }e imal pari da gi asfaltira. Ako poznatata menaxerka pla}ala danok, mo`e nemalo ni da ima potreba taa da bide humanitarka. Socijalcite }e si pla}a dr`avata. Bi imala pari vo buxetot. Vo prikaznava ne gi spomenuvam slobodnite teritorii na Sever i na Zapad, oti za niv mnogu sum pi{uval. Tamu ni struja ne pla}aat, a kamo li danoci, a se glavni upori{ta na borcite za ~ovekovi prava. Vo paradoksalnata Makedonija gra|anite pa|aat na emocii i gi obvinuvaat novinarite zo{to pra{uvaat dali nekoj platil danok. E pa ajde da ne pra{uvame. Ama zatoa site sre}ni }e si se lekuvame vo bolnici zatvoreni poradi bakterii i }e u~ime vo {koli {to se zapaluvaat od prastara instalacija. Koj vika deka treba da se pomirime so `ivotot vo koj na{iot izbor se ili nesposobni politi~ari, ili gazdi {to sakaat da stanat politi~ari i da ja vodat dr`avata {to ja kradat? 2. Sobranieto za 15 minuti donese tri zakoni koi ne mo`e{e da gi donese godinaipol. Zakonite se va`ni za pokanata za NATO, ama

196 treba{e da gi sobere amerikanskata ambasadorka Xilijan Milo- vanovi} da im objasni kako na mali deca, ili da im se zakani. Sega treba da usvojat u{te nekoi zakoni. Daj neka ne vnesat vo NATO, pa posle ako sakaat o~ite neka si gi izvadat. Koga ve}e edna{ }e bideme vo NATO i politi~arite }e se ~uvstvuvaat posilni. ]e imaat raketi. Pa, ako se tepaat, neka se tepaat so sovremeno oru`je. 3. V~era be{e objaveno deka Tur~inot Muhtar Kent stanal glaven izvr{en direktor na Koka Kola. Tur~in mo`e da bide direktor na Koka Kola, ama ne mo`e da bide ~len na Sudskiot sovet. Lesno mu e na toj Muhtar vo Amerika da stane direktor vo Koka Kola. Branko ne mora da go predlo`i, a VMRO- DPMNE ne treba da go glasa. Plus, ne e toj uslov za AMerika da vleze vo NATO. 4. Od 21 dekemvri Slovenija i Ungarija vleguvaat vo [engen zonata, no Hrvatite vo Slovenija, Ungarija i Italija i natamu }e vleguvaat samo so li~ni karti. Onie pak {to `iveat vo grani~nata zona do tri kilometri vo EU }e vleguvaat na 124 specijalni premini. Grcija e vo [engen zonata u{te od samiot po~etok, no za makedonskite gra|ani ne va`i regularnata [engen viza. Za patuvawe kon Bugarija, polesno }e izvadi{ bugarski paso{, otkolku bugarska viza. Za vlez vo Albanija u{te va`at diskriminira~kite 10 evra avanta za makedonski gra|ani koi ne se Albanci. Za razlika od Hrvatite, za Makedoncite od januari }e va`i vizno olesnuvawe. Kakvi ni se sosedite, takvo ni e i olesnuvaweto. 5. Rusija isprati diplomatska nota do MNR zatoa {to grado- na~alnikot na Skopje Trifun Kostovski im go odzel parking prostorot pred ambasadata. Sega Makedonija ima teritorijalen spor so Rusija. U{te i ako vlezeme vo NATO, ete ti nova studena vojna. Koj im e vinoven koga i tie ne se vo jato za NATO. 6. Na pretsedatelot Branko Crvenkovski vo Kina mu otpe~atile marka so negoviot lik. Kinezite ne znaat deka }e imaat problem so lepeweto na markata. Da ve potsetam na eden vic. Makedonski po{ti otpe~atile marka so likot na Branko. Arno ama, markata ne se lepela. Viknale eksperti od EU, posmatra~i od OBSE, instruktori od NATO da go proverat lepiloto. Istra`uvale, istra`uvale i donele zaklu~ok. Lepiloto bilo odli~no. Lu|eto plukale od pogre{nata strana.

197 FERKI MAKEDONIJA 15 dekemvri 2007

• Za koja Makedonija se zboruva vo kampawata „Jas sum Makedonija?“ Taa vo koja partiite i al~nite biznis interesi se a`der {to ni gi jade decata?

1. Ferki Demirovski e uspe{na prikazna za Makedonija. Do pred samo dve nedeli Vladata se fale{e deka }e go postavi za ekonomski promotor na Makedonija vo Turcija. Portparolot Ivi- ca Bocevski vele{e deka Ferki }e ~uka od vrata do vrata i }e sobira investicii zatoa {to znae turski jazik. Aferim, alal da mu e, ma{ala. Tamam Ferki trgna da go osvojuva Stambol i okolinata, izleze prvata afera deka promotorot izmamil nekoj britanski biznismen {to sakal da investira vo Gevgelija, mu zel kapar od 13 iljadi evra i gi podelil parite so sopstveni~kata na zemji{teto. No, toa ne e s#. Izleze deka promotorot na Makedonija vo Turci- ja nemal zavr{eno ni fakultet. Potpretsedatelot na Vladata Zoran Stavreski po seto toa izja- vi deka bil napraven previd. „ Lu|e sme, gre{ime“, re~e Stavreski. Kako ne zgre{ija za nekoj {to e em ~esen, em visokoobrazovan za da go vrabotat? Kolku mladi konkurirale za rabota vo Agencijata za stranski investicii i bile odbieni? Ferki doa|a od kabinetot na ministerot Gligor Ta{kovi}. Otkako go otpu{tija od Agencijata, Ta{kovi} so zadovolstvo go primi nazad. Toj veli: „Demirovski i do sega izvonredno si ja vr- {e{e rabotata. Rabotnoto mesto na Demirovski im dava nade` i na drugi Romi koi sakaat na Makedonija da & slu`at odgovorno i eti~ki“. [to e odgovorno i eti~ko vo odnesuvaweto na Ferki? Toj li e primer za kogo bilo, pa i za Romite? La`el deka ima zavr{eno fakul- tet, a za kradewe u{te ne e doka`ano. Proveril li nekoj dali voop- {to e Rom? 2. Ferki mo`e da bide za{titno lice na dvete golemi dr`avni kampawi – „Makedonija bez korupcija“ i „Znaeweto e sila, znaeweto e mo}“. Pu{ti go Ferki neka tropa od vrata do vrata i neka se pretsta- vuva kako u~en Rom so partiska kni{ka koj mo`e da bide primer za site kako se uspeva vo Makedonija.

198 Oti, znaeweto e sila i znaeweto e mo}, ama partijata ima pogo- lema sila i pogolema mo}. U{te i ako se vklopi{ vo nekoja kvota na Ramkovniot, ete ti apsolutna mo}. Novata kampawa }e odi pod mototo: „U~i, ama ako saka{ vrabo- tuvawe za~leni se vo partija“. 3. Vo ramkite na ideolo{koto ras~istuvawe so istorijata, }e se menuva i simbolot na rabotnicite. Srpot i ~ekanot }e se zamenat so sladoled i gulab. Ako ne li`e{, mo`e{ da leta{. 4. [vajcarija povle~e milion evra donacija za proekt za Nacio- nalniot park „Pelister“ zatoa {to Vladata go smenila direktorot koj bil obu~en za menaxirawe na proektot. [vajcarcite ja izgubile doverbata oti noviot upraven odbor nosel odluki {to ne se vo soglas- nost so dogovorot za sorabotka. Vo {vajcarskata ambasada velat: „Na makedonska institucija & doverivme da raboti so pari od {vajcarski dano~ni obvrznici“. Isto kako {to po sekoe menuvawe na vlasta se menuvaat od ~is- ta~ki i inkasanti na patarini do po`arnikari, policajci i direktori na centri za upravuvawe so krizi, im do{lo red i na direktorite na nacionalnite parkovi. Otkako do{le na vlast videle deka tamu ima mnogu pari i si rekle, daj da gi zememe. So taa razlika {to {vajcarskite dr`avni slu`benici se gri- `at kako se tro{at parite na gra|anite od koi zemaat plata. A na{i- ve mislat deka tie ni davaat plata za da `iveeme. I treba da sme im blagodarni i koga n# kradat. 5. Se podgotvuva nova vladina kampawa. Istiot den koga premi- erot Gruevski najavi deka }e se potro{at 400.000 evra od Buxetot za kampawa za podigawe na svesta na gra|anite, so raboten naslov „Jas sum Makedonija“, se potresov oti doznav deka za edno dvegodi{no de- te vo Skopje koe boleduva od leukemija nema citostatik kakov {to mu prepi{ala lekarkata. Ne samo {to go nema na recept, tuku go nema ni da se kupi. Ja „zloupotrebiv slu`benata polo`ba i ovlastuvawe“ kako no- vinar. Kako glaven i odgovoren urednik „nesovesno rabotev vo slu`- bata“ vrtej}i pove}e telefoni da go najdeme lekot, duri i da mora da se plati, kolku i da ~ini. [to }e ni e kampawa za pregled protiv karies, koga e ukinat besplatniot zabolekar? Za koja Makedonija se zboruva vo kampawata „Jas sum Makedoni- ja?“ Taa vo koja nema citostatici duri ni za dvegodi{ni deca? Taa vo koja partiite i al~nite biznis interesi se a`der {to ni go jade poko- lenieto?

199 [to }e mi e nekoj da me ubeduva deka jas sum Makedonija. Pa sum! Sum ostanal tuka, tuka mi `iveat decata, ~esno i uspe{no rabotam i pla}am danok. I Vladata sega, mesto da si ja zavr{i svojata rabota, saka da me ubedi deka jas ne sum dovolno svesen za Makedonija, pa }e me osvestuva so kampawa. I toa so moi pari. 6. Premierot kone~no ja po~na dolgonajavuvanata diplomatska ofanziva. Be{e na samitot na EU i Afrika vo Lisabon. Vojuva na dva fronta. Ako EU n# otpi{uva, barem Afrika da n# zapi{e. Galiba, afrikanskite standardi gi zadovoluvame.

RAMKOVSKI DOGOVOR 22 dekemvri 2007

• Branko ve}e nema ni koj da go iskara

1. Pretsedatelot Branko Crvenkovski ima{e godi{no obra}a- we pred pratenicite. Za razlika od lani, premierot go slu{a{e. Branko gi napadna i vlasta i opozicijata deka ne bile na visina na zada~ata i oti 2007 godina bila izgubena za EU i NATO. Pretsedatelot so govorot gleda{e vo idninata. Ne saka{e da gleda vo site izgubeni godini vo svoite minati mandati od devedeset- tite do denes. Nego nema koj da go iskara. Aj {to Branko gi iskara site, toa ne e ~udno. ^udno e {to po godi{niot govor na Pretsedatelot, nikoj ne mu odgovori. [to zna~i toa? Dali navistina ima kohabitacija me|u Pretsedatelot i Vlada- ta? Ili ve}e nikomu mu e gajle {to zboruva Branko. 2. Branko nikoj ne go slu{a, ama Velija Ramkovski ima koj da go pra{a. Bidej}i si ima televizija, si dade intervju. I toa mnogu ubavo intervju. Mnogu ubavi pra{awa. I mnogu ubavi odgovori, mora da se priznae. Novinarkata vkrsteno mu postavuva{e pra{awa na svojot gaz- da, ama toj ne se zbuni. Nekoi bea tolku ostri {to Velija re~e deka ne gi razbira. Kako, na primer, koga novinarkata go pra{a dali dol`i nekomu. Od Penzinskiot fond velat deka samo tri od firmite so koi e povrzan Velija dol`at pridonesi za penzisko osiguruvawe na vrabote- nite od okolu 70 iljadi evra. Porane{niot i sega{niot izdava~ na „[pic“ dol`at danok na dodadena vrednost i personalen danok, velat vo Upravata za javni prihodi. Toj ni re~e deka dolgovite }e si gi plati koga toa }e go utvrdat dr`avnite organi. Penziskiot fond i Upravata za javni prihodi izgleda ne se dr`avni organi. Ili barem ne dovolno.

200 Zna~i, Velija }e plati koga }e mu pobara dr`avata. Tie {to si gi pla}aat dava~kite bez posebna pokana mora da se glupavi. Ama, za raz- lika od nego, tie ne mo`at da se dogovorat so premierot. Ramkovniot dogovor uspe{no se sproveduva. Sega Vladata se kon- centrira na ostvaruvawe na Ramkovskiot dogovor. „Nikojpat ne sum dozvolil vlasta da mi dade pogodnost. Sekojpat sum bil napa|an i nikoga{ nieden denar, a sum mo`el, kako ne, ako ja stavev vo uloga televizijata. No nikoj pat ne sum dozvolil tie da mi platat, odnosno da mi ja kupat mojata profesionalna nezavisnost“, is- kreno objasni Ramkovski. Toj re~e deka pove}e nema da se zanimava so politika oti „rako- vodi so najmo}nata televizija“ i ima „silno vlijanie vrz `Vreme’ i `[pic’“. No i Vladata mu gi ispolnila o~ekuvawata i programata od negovata partija. Kako vo politikata taka i vo biznisot. ]e otvori{ firma. Pa koga }e dojde vreme za pla}awe, ja zatvora{ firmata. I otvora{ nova. Isto e i so politikata. Formira{ partija. I koga Vladata }e ti ja ostvari programata, ja likvidira{ partijata. Zatvori partija – ot- vori fondacija. Pa posle u~enicite od Makedonija }e pi{uvaat poetski tvor- bi, kako ovaa na edna u~eni~ka od Radovi{, emituvana na A1 pred okolu eden mesec: „]e go pi{uvam imeto Velija po site beli listovi, So karvanot na Misirkov, Velija od grevovite n# osloboduva{ i dol- govite...“. Zatoa, prosto mi e `al koga slu{nav deka Velija nema da se kan- didira ni za pretsedatel, ni za gradona~alnik, a ni za pratenik. Koga za humanizam i renesansa vakvi pesni mu pi{uvaat, kojznae {to bi mu pi{uvale ako stane pretsedatel. 3. Grcija e najsre}na zemja vo svetot. Nemaat nikakov drug prob- lem, osven imeto Makedonija. [to li bi pravela ministerkata za nad- vore{ni raboti Dora Bakojani ako ne zboruva za na{eto ime? Jas mislev deka Grcija e seriozna dr`ava. ^lenka na EU i na NATO. Lider na Balkanot. A tie edno – dve Makedonija, pa Makedo- nija. Predlagam mnogu konstruktiven kompromis. Bidej}i nivnata se- verna provincija od pred dvaesetina godini se vika Makedonija, a tie sakaat nie da se razlikuvame od taa Makedonija, }e im predlo`ime ime Severna Grcija. Ili, u{te poprecizno, Republika Severna Grci- ja, za da nema nikakvi dilemi ako re{at nivnata Makedonija da ja vi- kaat povtorno Severna Grcija. Ili, ako sakaat najprecizno – Republi- ka Severna Grcija – Skopje. A nas namesto Slavomakedonci, }e n# vi- kaat Severni Slavoheleni.

201 I aj da zvr{ime ve}e so prikaznite za veto. 4. Sledniot pat koga u~itelite }e re{at da {trajkuvaat, gi za- moluvam da gi izvestat roditelite barem eden den odnapred. Zaradi mentalna higiena na decata. Da ne moraat da gledaat vesti za da doz- naat dali utre da gi nosime vo {kola, ili ne. 5. Evropskata unija & veti na Srbija zabrzano pridru`uvawe ako se soglasi na nezavisnost na Kosovo. Neli nam celo vreme ni vikaat deka za vlez vo EU treba da se ispolnat nekakvi kriteriumi. E ne bilo taka. Dovolno e da se otka- `e{ od teritorija. Ba{ me interesira kako Kipar }e ja sledi zaedni~kata nadvo- re{na politika na EU, ako re{i da go priznae Kosovo. Oti, na seve- ren Kipar ima pomalku Grci otkolku Srbi na Kosovo.

BIZNIS KLIMA 29 dekemvri 2007

• Dedo Mraz e ~ovek

1. Pred nekoj den gi prepro~ituvav site „Sakam da ka`am“ od 2007 godina za da ja napravam redovnata retrospektiva. I znaete {to otkriv? Cela godina sum pi{uval samo za edna rabota. Za karanicite na premierot so pretsedatelot Crvenkovski i so DUI. Od januari, pa s# do ovaa posledna kolumna brojam kolku pati se zajale so izjavi Gru- evski i Crvenkovski, kolku pati go molele Ahmeti da se vrati na dija- log, kolku pati ambasadorite na SAD i na EU Xilijan Milovanovi} i Ervan Fuere povtorile deka liderite treba da se fatat za rabota. Se karaa za ambasadori, za praznici, za borci na ONA, za sudii, za obvi- niteli, za toa koj kade }e se pojavi, ~ij praznik }e se slavi i kogo MTV direktno }e go prenesuva... I na kraj se smirija. Na dve sobraniski sednici gi donesoa site zakoni {to gi matkaa cela godina. [to kompromis napravi premierot, {to ne mo`e{e da go dogo- vori vo start? Ili sakal da se kara cela godina za na kraj da poentira deka popametniot popu{ta? Kako vicot so koko{kata koja im se pofa- lila na kole{kite deka }e mu svrti u{te eden krug na petelot, za da ne misli deka lesno dava. 2. Imam edna molba do ministerkata za vnatre{ni raboti Gor- dana Jankulovska. Neka gi oslobodi policajcite od obvrskata da go ~uvaat redot. Aj {to demoliraat diskoteki, aj {to si gi ubivaat qu-

202 bovnicite i devojkite, aj {to pukaat vo kafeani, aj {to tepaat na ulici, tuku po~naa i me|u sebe da se ubivaat. Koga se meri kriminalot, treba da ima dve statistiki. Krimi- nal na gra|ani i kriminal na policajci. Pa da vidime koj e pomiren. Eden silexija vo tepa~ka vo kafeana se ka~il na masata i mu rekol na gazdata: „Ne sekiraj se, nie sme od policija“. Ne mu bilo jasno deka gazdata ba{ za toa se sekiral. Oti, ako bila obi~na kafe- anska tepa~ka }e zavr{ela so tupanici i boksovi. Ama ovie bidej}i se od policija, tepa~kata zavr{uva so `rtvi. [to im zna~i toa: „Ne sekiraj se, nie sme od policija“. Toa im e garancija deka nema ni{to da im bide. Nema da izgubat rabota, tuku }e pominat samo so ukor. 3. So reformite na MVR u{te pred dve godini bilo predvideno vrabotuvawe na osum psihijatri, ama nemalo pari i u{te ne gi primi- le. Vo MVR velat deka „situacijata e zrela za re{avawe“. Ne da e zrela. Zar treba da ~ekame utre, ne daj bo`e, da pukaat i po {koli i gradinki ako mislat deka u~itelkite im gi mrazat decata. Vo tek e zaedni~ka kampawa na MVR i UNDP „Raduvaj mu se na `ivotot bez oru`je“. Od plakatite ni pora~uvaat: „Smeni gi `ivot- nite naviki, mi zdodea da bidam meta“. Ovaa kampawa e nameneta samo za gra|anite. Za potrebite na policajcite sloganot treba da bide: Smeni gi `ivotnite naviki. Ot- kako }e si gi izmie{ zabite nautro, ispukaj eden {ar`er vo vozduh. Ispukaj se navreme, za da ne ti dojde da puka{ podocna. Ne znae{ koj }e ti prese~e pat na semafor. 4. Privatnite makedonski televizii i kabelskite operatori po~- naa vojna. Im pre~i zatoa {to vo Makedonija mnogu se gledaat hrvat- skata dr`avna HTV i privatnata TV „Nova“. Vo tek e kampawata na Vladata „Znaeweto e sila, znaeweto e mo}“. Neka ni gi ukinat stranskite televizii. Taka }e mo`eme da u~i- me od vestite na Velija, na Yingo i na Stojmenov. 5. Od pred dva dena, za inaet na TV „Nova“, mi ja ukinaa A1 Tele- vizija. [teta. Ne mo`am da go gledam kvizot „Milioner“. Tamu mo`e mnogu da se nau~i. Makedonskoto izdanie na „Milioner“ e najsoodvetnoto mesto za reklamirawe na spotovite od kampawata na Vladata „Znaeweto e si- la, znaeweto e mo}“. Ne znam samo dali Vladata saka da reklamira vo humoristi~na emisija. 6. Na novogodi{niot sobir na Stopanskata komora na eden biz- nismen mu se slo{i i padna. Mesto da napravat mesto da di{e i da

203 viknat doktor, biznismenite po stol~iwa se ka~uvaa za da vidat {to se slu~uva, a premierot i ministrite go obikolija ~ovekot i zagri`e- no go gledaa za moralna poddr{ka. Toa e vistinska makedonska biznis klima. Namesto da prezemat akcija, da viknat brza pomo{ i da mu pomognat na ~ovekot, tie go obi- kolija da ne mo`e da di{e i gledaa seir. 7. Mojot dvegodi{en sin me iznenadi koga mi re~e deka „Dedo Mraz e ~ovek“. Go pra{av: „Od kade znae{?“. „Pa pu{i!“, mi odgovori ~ove~eto. I kako sega jas da go la`am sin mi? Go videl na Plo{tad Dedo Mraz so cigara vo usta. Ovaa godina gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski prv pat najavi samo tri licenci za Dedo Mraz na Plo{tadot Makedonija. Osven uslovot da ima fiskalna kasa, dali licencata predviduva Dedo Mraz da ne pu{i na javno mesto. Se nadevam deka ne pie pivo od {i{e.

204 205 206 P R A Z N A

206 ATER ZA KATAR 5 januari 2008

• Da ubieja Albanec vo Ara~inovo na 30 dekemvri, }e se odlo`e{e doa|aweto na Novata godina

1 Dali go gledavte obra}aweto na premierot na dr`avnata televizija? Ona {to be{e snimeno na skalite pred Vladata, koga Nikola ne gleda{e odozgora. Ne mo`e da ste go proma{ile. Garant ste go fatile. Ima{e edno 156 reprizi vo site delovi od denot. Koga ne ode{e na MTV integralno go prenesuvaa na Sitel. Za da go utvrdime materijalot edno 105 pati ni go ~itaa i intervjuto {to prethodno go dal za Ve~er. Vo me|uvreme, za tie {to ne bile ekstra vnimatelni po 53 pati ode{e dolgo~asovno le`erno intervju na edna od skopskite televizii. Ako ste fatile barem dvaesetina pojavuvawa na premierot, sigurno ste go nau~ile napamet. Toa e dobro. Nikoga{ ne se znae. Oti, mo`ebi utre }e ne zastanuvaat na ulica i }e ne ispra{uvaat {to sme zapamtile. Koj ne znae, za kazna }e dobie DVD so snimeniot materijal. 2. Premierot nabrojuvaj}i gi uspesite napravi propust. Kako dostignuvawe na Vladata ne spomena deka ovaa godina }e ima 366 dena. 3. Opozicijata vo Sobranieto se pobuni deka Vladata go uzurpirala Sobraniskiot kanal za prenesuvawe na otvorenata sednica. Zo{to se bunat? Da ne im e krivo deka nim ne im teknalo da go koristat. Imaa barem ~etiri vladi vo poslednite 15 godini. Ama {to }e poka`ea. Za da ima{ javna vladina sednica treba da poka`e{ deka ne{to raboti{. A tie celo vreme se bavea so intrigi. Koga toa ne mo`ea da go skrijat im se raspadna partijata. 4. Izleze li Helsin{kiot komitet so nekakvo soop{tenie po zav~era{noto pukawe vrz policajcite vo Avtokomanda? Da ne protestiraat oti bila upotrebena neproporcionalna sila, kako {to pi{uvaa za akcijata vo Brodec. Oti ubijcite {to ja ostavile kolata na vlezot vo Ara~inovo niz grad se {etale so zoqa, mitralez i avtomatska pu{ka. Ili, napadot vrz policijata ne e interesno za Helsin{kiot komitet, oti policajcite ne se borci za ~ovekovi prava? 5. Dali nekoj se se}ava deka dva dena pred Nova godina be{e ubien eden Makedonec – `itel na Ara~inovo. Starecot bil zastrelan vo du}anot vo sopstvenata ku}a.

207 Da ne izleze slu~ajno gradona~alnikot na Ara~inovo da go osudi nasilstvoto vo negovata op{tina. Oti kom{iite na starecot ne ~ule i ne videle, kako po obi~aj, pa barem gradona~alnikot mo`e{e da povika na dosledno sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Kolku da potseti deka toj va`i i za vra}awe na proteranite Makedonci. Da be{e ubien Albanec }e se odlo`e{e doa|aweto na Novata godina dodeka Ahmeti ne se odobrovole{e za nov politi~ki dijalog. Posmatra~ite na OBSE i na EU }e gi prekinea Bo`iknite proslavi i }e pobrzaa da ispratat specijalni izve{tai. Starecot ednostavno nemal sre}a. Go ubija vo den koga Makedoncite se zafateni so vitkawe sarmi i seckawe ruska salata. A OBSE i EU ne se voznemiruvaat na praznik. Koga }e zagine Albanec vo Makedonija toa vedna{ e politi~ki slu~aj povrzan so ~ovekovi prava. Koga }e ubijat Makedonec toa e delo na kriminalni bandi. 6. Diplomatskata ofanziva za NATO, po Srbija i Kina se preseli na Bliskiot istok. I pretsedatelot i premierot rekoa deka vo januari }e go Branko se po`ali deka posetata mu bila planirana u{te od 2005. Pokanata stignala vo april 2007. Sega samo go precizirale datumot. Branko, od mnogu nabienata programa, patuvaj}i me|u Belgrad i Podgorica dve godini ne mo`el da najde sloboden datum za poseta na emiratot. Ako kon krajot na mesecov ne ~ini vremeto, verojatno }e ja odlo`i posetata za 2009. Po posetata na Belgrad i Podgorica. Iako, za volja na vistinata sekoj septemvri odi i vo Wujork za tamu da se sretne so srpskiot i crnogorskiot pretsedatel. Nikola se otka`a od patuvaweto. Nema da odi. Premierot mu napravi na pretsedatelot ater za Katar. Cela 2007 godina Nikola ja izgubi karaj}i se so Branko. Taman 2008 ja po~na so zgolemuvawe na penziite i subvencii za zemjodelcite, pak mu se pojavi Branko. A {tom na Nikola mu se pojavuva Branko, ovoj gubi koncentracija i stanuva kako igra~ vo makedonskiot „Milioner“. Pa i za Katar, ne gi meri kantar. ]e se otepa od rabota, }e izleze so 10 dobri vesti i na kraj }e mu se pojavi Branko spremen za kavga i ovoj }e mu se fati za jadicata. Seta energija }e ja tro{i karaj}i se so Branko, namesto da ja vodi dr`avata. Ovoj pat kone~no mu tekna. Nikola, glej si rabota. A Branko pu{ti go neka odi kaj saka. 7. Vladata kako uspeh go pretstavi i toa {to na OKTA namesto 96 milioni evra ot{teta, }e i platime samo 40 milioni. Za vozvrat,

208 nema da barame podobruvawe na kvalitetot na naftenite derivati. Oti, ako barame da se namali sulfurot vo benzinot, mazutot i dizelot, OKTA pak }e tu`i. A da ja tu`ime nie Vladata {to }e i dozvoli na OKTA da prodol`i pak da na true? Ili, da si gledame seir. Tolku vreme sme di{ele sulfur, }e di{eme u{te dve – tri godini. Ostatokot od 56 milioni {to ni go prostila OKTA }e go vratime preku fondot za zdravstvo. ]e se le~ime, pa }e si gi potro{ime. Ama barem za na{e zdravje. Nema da im gi dademe na Grcite.

MAJKA TAKOVINA 12 januari 2008

• Makedoncite treba da pla}aat za site dr`avi kade {to `iveat Albancite

1. Vladata podgotvuva nova kampawa za podignuvawe na svesta za vrednostite na semejstvoto i za pottiknuvawe na natalitetot. Prvin re{ija da mi ja podignat svesta so reklami deka jas sum Makedonija, a sega, isto taka so reklami, }e mi ka`uvaat deka e va`no da imam semejstvo. Ne znam za {to n# smetaat. Sega o~ekuvam Vladata da napravi kampawa za podigawe na svesta deka 2+2 = 4. Premierot Nikola Gruevski e magister po ekonomski nauki. Bi trebalo da znae deka za da reklamira{ ne{to, prvin treba da ima{ proizvod. Dr`avata }e vlo`i pari za reklama, ama eve kako go poddr`uva ra|aweto deca. – Lekuvaweto sterilitet ne e na dr`avna smetka. So dr`avni pari mo`e{ da napravi{ in vitro oploduvawe samo dva pati. – Da ne zboruvame za toa kolku `eni ne se re{avaat da rodat zatoa {to se pla{at deka }e zagubat rabota ili }e gi smenat po parti- ska linija. – Bolnicite kade {to se rodilkite i novorodenite bebiwa gi zatvoraat zatoa {to ima bakterii. – Porodilnoto boleduvawe e golgota. Ako majkata e vrabotena i ako ima sre}a gazdata da ja prijavil vo Fondot za zdravstvo na cela plata, }e si ja zeme prvata plata najmalku tri meseci otkako }e se poro- di. Ako `enata re{i da ra|a deca zatoa {to ima dobra plata i po nekoja slu~ajnost e legalno prijavena na celiot iznos, dodeka e na porodilno

209 boleduvawe, }e prima maksimum 25.000 denari. Toj zakon na mala vrata go donese SDSM. Zna~i, dr`avata gi obeshrabruva da ra|aat onie {to potencijalno ne bi imale ekonomski pre~ki za pove}e deca. – Detskiot dodatok e tolku mal i tolku docni {to isto kako da go nema. – Koga }e dojde vreme za gradinka, }e se soo~i{ so 30 deca na edna vospituva~ka. Nema pari za nivnite plati i za novi vrabotuva- wa. I tamu kade {to odat, ako sakaat da ve`baat fizi~ko, }e treba dopolnitelno da pla}a{. – Koga }e trgnat na u~ili{te, treba da si na {trek da ne re{ile u~itelkite da {trajkuvaat oti tri dena im docnat platite. Odi ~udi se so tri deca {to da pravi{ so niv koga }e zastane{ pred zatvoreno u~ili{te. A treba da odi{ na rabota oti nekoj treba da gi nahrani i da gi oble~e. – Po s# {to gledaat vo u~ili{tata, odi nateraj gi decata da veruvaat deka u~eweto e va`no, deka ne e bitno od koja partija se ro- ditelite i deka so pari ne se kupuva s#. Ajde probaj, prevospitaj gi deka ne mora da {trajkuvaat zatoa {to treba da si go mestat krevetot i da mu re~at „dobar den“ na kom{ijata. – Ako ve}e dojdat do studirawe, }e se soo~at so raznebiteni dr`av- ni univerziteti i so privatni univerziteti so somnitelen kvalitet. – Ako treba da im najde{ dr`avna rabota, za~leni gi vo partija. – Ako deteto se razboli i ne daj Bo`e dojde dotamu da mu trebaat citostatici, na Klinika ti vikaat: „Takva mu bila sre}ata. Citosta- tici nema, duri ni da gi kupi{“. Ako se smeni seto ova so edna reklamna kampawa, toga{ ajde da ja napravime vedna{. Vladata ne treba nam da ni ja menuva svesta za semejnite vred- nosti i za namaleniot natalitet. Neka si ja smenat svesta sebesi. Oti, o~igledno, ne znaat kade `iveat. 2. Gledam vesti na televizija i ne mo`am da poveruvam. Odi pri- log za namaleniot natalitet vo Makedonija i novinarkata go veli ova: „Za da se odr`i prosta reprodukcija, demografite velat deka sekoe semejstvo treba da ima tri deca. Edno dete za majkata, edno za tatkoto i edno za dr`avata“. Koi demografi go rekle toa? Da ne se napojuvale od ideite na SS- liderot Hajnrih Himler od 1943 deka sekoja `ena, ma`ena ili nema`ena, mora da rodi najmalku ~etiri deca? Vo nacisti~ka Germanija sekoja godina na rodendenot na Hitler na `enite koi rodile ~etiri ili pet deca im se delele bronzeni, na onie so {est ili sedum – srebreni, a na onie so osum ili devet deca – zlatni ordeni.

210 Spored ozloglaseniot „lebensprogram“, ma`ite koi ve}e nap- ravile ~etiri deca so soprugite se stimulirale da pravat deca nas- trana i bila organizirana cela mre`a od domovi za samohrani maj- ki. Toa, spored humanata ideja na Himler, bilo so cel „da im se ovoz- mo`i na nema`enite da bidat oplodeni“. Normalno, so ma` od ari- evska rasa. [to se odnesuva do Makedonija, imam konkreten predlog za dr- `avnite deca. Na prvoto i na vtoroto dete }e im se davaat imiwa po babite i po dedovcite. Za tretoto dete }e bidat rezervirani „dr`av- ni“ imiwa. Ako tretoto dete e ma{ko, treba da se vika Nikola, Bran- ko, Ali ili Menduh. Ako se rodi devoj~e, }e se vika Silvana, Radmila, Gordana ili Teuta. Toa se osnovnite imiwa vo programata „I tatkovi- nata e majka“. Sporednite imiwa, spored ovaa programa, {to mo`e da im se dadat na tretorodenite deca se Tito i Qubisav. Za da se otslika me|unacionalniot karakter na dr`avata, Srbite }e go vikaat treto- to dete Slobodan, Vlasite – Hari, a Romite – Amdi. Onie {to po- teknuvaat od Egejska Makedonija }e bidat Jagnula ili Cile. A Ma- kedoncite ~ii{to roditeli imaat i bugarski paso{i }e go krstat tretoto dete Qub~o. So programata „I tatkovinata e majka“, na tretite deca }e im se olesni `ivotot. Bidej}i }e imaat odredeni imiwa od dr`avata, kako {to }e rastat, }e znaat {to gi ~eka. Za niv nema neizvesna idnina. Vo zavisnost od toa koj e na vlast, }e znaat dali }e mo`at da se vrabotat ili }e ~ekaat novi izbori. 3. Se digna cela panika zatoa {to Albancite morale da gi va- dat vizite za Makedonija vo ambasadata vo Tirana. Se pobunija celi op{tini, nekoja stopanska komora, turisti~ki rabotnici, biznis-lo- bija... Od osamostojuvaweto na Makedonija Albanija pravi diskrimi- nacija me|u makedonskite dr`avjani. Za Makedoncite treba, a za Al- bancite od Makedonija ne treba viza. Makedoncite pla}aat 10 evra za viza, Albancite ne. A i ednite i drugite imaat makedonski paso{i. Porane{niot lider na DPA, Arben Xaferi i liderot na DUI, Ali Ahmeti, sto pati bile vo Tirana i se sre}avale so tamo{nite vlasti. Kako nitu edna{ ne im tekna da go postavat toa pra{awe? Tie nemaat problem. A za Makedoncite ba{ im e gajle. Albanija si ja ~uvstvuvaat kako svoja dr`ava. Nacionalen interes e Makedon- cite da ostavaat pari za nivnata dr`ava. Makedoncite pla}aat doma. No, treba da pla}aat i za site dr`a- vi kade {to `iveat Albancite.

211 QUBOV I RADOS 19 januari 2008

• ...I posle dojde Branko...

1. Smrtta na prviot premier Nikola Kqusev me natera da se vratam na moite kolumni od 1992 godina. ^itaj}i gi, dobiv silen vpe~atok deka vremeto bilo mnogu te{ko, se `ivee{e vo nema{tija i neizvesnost, no sme bile veseli i polni so elan, oti pravevme dr`ava. „Sos qubov i sos rados“, kako {to vika{e Kqusev. I nego go pametam kako vesel ~ovek i {egobiec koj nikoga{ ne mi zabele`al za {egite {to gi pravev na negova smetka dodeka be{e premier. Toa be{e vistinska makedonska prolet. Na prvata ekspertska vlada ne mo`evme da i najdeme nikakva seriozna zabele{ka deka napravila katastrofalni potezi za dr`avata, osven da gi zadevame za sme{kite {to gi ka`uva{e veseliot premier Kqusev i ultra- seriozniot vicepremier Bla`e Ristovski. Na 6 juni 1992 godina sum zable`al deka potpretsedatelot na Vladata Bla`e Ristovski se `alel na novinarite oti „si pravat zlobodnevni i prili~no slobodni komentari {to mo`at da se slu{nat vo na{ata javnost“. Toa be{e reakcija po legendarnoto gostuvawe na premierot Kqusev na dr`avnata televizija na edna emisija {to se vika{e „Direktno so vladata“ koga obrazlo`uvaj}i ja antiinflacionata programa po voveduvaweto na denarot ni prepora~a da {tedime: „Vo ovie te{ki vremiwa treba da se vozdr`ime od rasko{noto odnesuvawe so kupuvawe fri`ideri, peralni, garderobi, ~evli, televizori, koli {to le`at po ulicite nedovolno iskoristeni, a nekoi duri kupuvaat i peralni za sadovi“, re~e toga{ Kqusev. Koga negovata vlada si dade ostavka, za da otvori prostor za partiskite vladi od koi do dene{en den ne se imame spaseno, vo „Sakam da ka`am“ od 11 juli 1992 godina go zabele`av ova: Neka gleda pretsedatelot Gligorov da pronajde pobrzo nov mandatar, a pratenicite od Sobranieto neka ne se pazarat so meseci. Za{to, ako ovoj tampon period potrae podolgo, a na narodot ne mu se najde nov objekt po koj }e mo`e da se izvika za se {to mu fali, te{ko nim. Zatoa pak ovoj me|uprostor }e im dojde super na eksministrite. Da po~uvstvuvaat malku i tie od blagodetite na `ivotot {to im se nudi. Pa }e mo`e penzioniraniot profesor Kqusev, bidej}i }e ima vreme kolku {to saka, da si ja zeme „tojotata“ i da si zastane da

212 ~eka benzin. Vo redot }e se sretne so eksministerot za stopanstvo Stojan Trajanovski. Pa }e si zafatat muabet, za ova, za ona, i nakraj }e ja ispcujat Vladata za{to nema benzin. Posle }e im dojde Fr~kovski. Ama, gospodin ~ovek, nema sigurno da se poti na pedeset stepeni vo redici, vo koi nikoj ne mu garantira deka i po pet-{est ~asa }e dojde do benzin. ]e gi „potpali“ drugite da gi svrtat kolite i da odat da gi blokiraat ulicite okolu Vladata, Sobranieto i „Makpetrol“. Pa }e napravi haos. Pa }e mu dojde policijata, za{to ne smee da blokira pati{ta i javni ustanovi. Pa site zaedno }e vikaat „Uaaaa“! Pred Sobranieto }e gi sretne „zemjodelecot“ Angelov, kako zaedno so kombajnerite tropa so prazni kanti za{to nema dizel za `etvata. ]e napravat delegacija i vnatre }e gi primi Kiro Popovski. ]e im veti deka nivniot problem }e go razgledaat pratenicite na edna od narednite sednici. Tie potoa }e mu re~at na Todor Petrov da napravi anketna komisija, za da ispita dali policijata gi pre~ekorila svoite ovlastuvawa koga intervenirala protiv demonstrantite na Fr~ko. I na kraj, za se }e ja obvinat Vladata. ... I site }e si `iveeme vo qubov i sre}a do krajot na `ivotot... 2. I – potoa dojde Branko... 3. Pretsedatelot Branko Crvenkovski vedna{ po zaginuvaweto na 11 oficeri i vojnici vo padnatiot helikopter, na mestoto na nesre}ata izjavi: „Ve}e od ovoj moment po~nuvaat site istra`ni postapki so koi{to treba da se utvrdat pri~inite koii{to dovedoa do ovaa tragedija“. [tom taka re~e Branko, sigurno }e ima istraga. Ima{e istraga i za padot na „kingerot“ i zaginuvaweto na pretsedatelot Boris Trajkovski. Ima{e istraga i za atentatot vrz pretsedatelot Kiro Gligorov.

4. Kolku lu|e u{te treba da zaginat vo Makedonija za nekomu da mu tekne deka rabota vo vozduhoplovstvoto ne se dobiva kako nagrada za uspe{no lepewe predizborni plakati? Od kafevara~ki vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, pa preku ~ista~ki i {alterski rabotnici na aerodromot, do obezbeduvawe i direktori za bezbednost, pa duri i kontrolori na letawe se primaat so spisoci od partiite. Partiskite voda~i }e pla~at po grobi{tata, ama uporno ne se otka`uvaat od devizata: „Ne treba da e stru~en. Va`no e da e na{„. Ubava im e devizata. Ama koga partiskite kni{ki im se najva`en uslov za rabota, duri i vo vozduhoplovstvoto, toga{ i patnicite neka gi izbiraat so partiski spisok.

213 5. Javnoto soobra}ajno pretprijatie „Skopje“ slavi 60 godini. Prazni~no eden star avtobus be{e bojosan so sloganot: „JSP Skopje va{ veren sopatnik“. JSP e sopatnik koj najmnogu sum go ~ekal vo `ivotot. Tolku e veren {to nikoga{ go nema toga{ koga najmnogu ti treba.

SLATKI SONI[TA 26 januari 2008

• Premierot misli deka glasa~ite }e go sakaat pove}e ako izgradi crkva i xamija otkolku bolnica i {kolo

1. Na premierot Nikola Gruevski mu se sonilo da gradi crkva na plo{tadot Makedonija vo Skopje. Bidej}i e premier, ima dr`avni pari da si gi ispolni soni{tata. Vo urbanisti~kiot plan ne e predvidena marki~ka za crkva na Plo{tadot. Ama toa ne e va`no. Urbanata mafija uspeva prvo da izgradi, pa potoa da legalizira objekt, a ne, pak, premierot. Ne mora da korumpira op{tinski slu`benici. Gruevski ovaa ideja ja iznel na vladina sednica. Site ministri so aklamacija ja prifatile. Duri ni ministrite Albanci ne bile protiv. Zo{to bi bile? Ako mo`e so dr`avni pari da se gradi crkva, }e mo`e da se gradi i xamija. Me interesira koga }e se donese odluka so pari od buxetot, sproti crkvata na Nikola da se preizgradi i Burmali xamijata. Dali na prvata naredna sednica ili koalicionite partneri }e po~ekaat dve-tri nedeli. Vo Ustavot e zapi{ano deka „Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i religiozni grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot.“ Premierot e mnogu silen. [to i da predlo`i, s# mu se prifa}a. Duri i kr{ewe zakon. Koga e ve}e tolku silen, {to ne predlo`i i izmena na Ustavot, pa da ne bideme sekularna dr`ava. Toga{ popovite i oxite }e bidat na dr`avna plata, a du{ite na site }e ni odat direktno vo rajot. I toa }e mu bide prifateno so aklamacija. Za zagrevawe, na istata sednica mo`e da predlo`i rasprava za toa kolku angeli mo`at da zastanat na vrvot na edna igla. Bidej}i ministrite, od strav da ne ka`at ne{to {to ne mu se dopa|a na Gruevski, nema da raspravaat, re{enieto za nere{livoto sholasti~ko pra{awe }e go ponudi premierot. Bezbroj angeli.

214 Ako misli deka tie idei nema da mu pominat na zatvorena sednica, toga{ neka zaka`e javna sednica na Vladata. Vo direkten TV-prenos ne mo`e nekoj da ne se soglasi so premierot. 2. Ako ve}e tolku intenzivno sonuva i ima na{i pari za tro{ewe, toga{ barem neka sonuva urgenten centar, sovremeni i ~isti kliniki kade {to site aparati rabotat, gradinki i {koli so greewe, ~isti klozeti i dovolno u~itelki, sovremeni pati{ta i prugi... Ima za sonuvawe i tro{ewe kolku saka{ vo ovaa zemja. Zar Nikola misli deka glasa~ite }e go sakaat pove}e ako izgradi crkva i xamija otkolku bolnica i {kolo? 3. Nema, nema i Branko pak }e ja otkrie Amerika. I ovaa nedela ima{e nekoi „Dijalozi za Makedonija“. Pretsedatelot ovoj pat gi vikna stranskite investitori. [to im ka`al Branko na investitorite kako Pretsedatel, a {to ne mo`el da go napravi 15 godini kako pove}ekraten premier i lider na opozicija? Da ne im se pravdal deka sega ne e vo situacija da prodava zemji{te za i~ pari za supermarket, i toa da go slavi kako najgolema stranska investicija. 4. Ara~inovo re{ilo da si go is~isti imixot na kriminalno duvlo. Gradona~alnikot se po`ali na policijata {to ubiva kriminalci samo kaj niv, a ostava kriminalcite slobodno da {etaat niz Kondovo. Sega Kondovo }e go tu`i Ara~inovo za kleveta. Mu go ru{at imixot na oaza na zakon i red. Ova ne e komedija na apsurdot. Ova e `ivotot vo Makedonija. Policijata vo Ara~inovo pri apsewe ubila kriminalec koj se somni~i za ubistvo na policaec i se bara za: grabnuvawe, siluvawe maloletni~ki, te{ki kra`bi, za nosewe oru`je bez dozvola i za droga. Pri apseweto vo kolata mu nao|aat repetiran pi{tol i pu{ka, a doma u{te pet kilogrami marihuana. Gradona~alnikot se `ali deka policijata ne go apsela na fin na~in. A selanite, kako po obi~aj, ni{to ne videle i ni{to ne ~ule. E pa koga }e gledaat i }e slu{aat, mo`ebi i policijata }e apsi na fin na~in. Toga{ mo`e i tie }e pobaraat od gradona~alnikot da gi za{tituva od kriminalci, a ne od policajci. 5. [efot na misijata na OBSE Xorxo Radikati v~era izjavil deka nivnite nabquduva~i }e prodol`at da rabotat vo Ara~inovo, i pokraj odlukata na op{tinskite vlasti da ne sorabotuvaat so niv i so MVR. Zo{to OBSE insistira da ima nadzor vo policiska akcija vo koja se goni kriminalec. I zo{to policijata toa im go dozvoluva. Im treba

215 li nadzor koga apsat Makedonec kriminalec? Ili Srbin kriminalec? Ili Amerikanec kriminalec? OBSE im pomaga na kriminalcite da go grabnat konceptot na ~ovekovi prava i zad nego da gi skrijat svoite kriminalni dela. Zgora na toa, kriminalcite si dobivaat politi~ka platforma. Rafiz Aliti veli deka policijata imala paramilitarni strukturi. Koj go ka`uva toa? ^ovekot {to pred nekolku godini kako paramilitarec puka{e vo sopstvenata dr`ava. 6. Komedijata na apsurdot ne zavr{uva vo Ara~inovo i vo Kondovo. Na Kameniot most vo Skopje nekoi lu|e so albansko zname sobiraa potpisi za osloboduvawe na uapsenite od Brodec koi bea fateni so sto toni oru`je. Koga gi pra{uvaa zo{to se potpi{uvaat, nekoi ne znaeja da odgovorat, a nekoi spremno odgovaraa: Zatoa {to se vo zatvor. Pa kade da bidat? Na Havai? Ili na Karibi?

JAN SIBELIUS 2 fevruari 2008

• Ako na Srbite im pomaga Nikoli} na patot kon EU, daj nie da si go vratime Qub~o

1. Evrokomesarot Oli Ren, na pra{awe na germanski novinar da- li EU primenuva dvojni standardi po pra{aweto na Srbija i Makedo- nija odgovori: „Nie ne sme vo natprevar na pobednici i gubitnici, tu- ku sme vo pozitiven natprevar vo koj dr`avite mo`at da si pomagaat edna na druga vo napredokot“. Ambasadorot na EU vo Skopje Ervan Fuere na pra{aweto da- li EU ima dvojni standardi oti Srbija mnogu polesno dobi prego- vori za ukinuvawe na vizite odgovori: „Koga }e po~nat razgovori- te so Makedonija mo`at da do`iveat progres mnogu brzo, poradi toa {to site napori koi gi napravi zemjata se mnogu va`ni vo ovoj proces“. Oli Ren vo dekemvri minatata godina na pra{aweto koga Make- donija }e dobie datum za pregovori raska`uva{e vicovi za kompozi- torot Jan Sibelius. Koga vo {est ~asot nautro `enata go pra{ala koga }e si dojde doma, Sibelius & odgovoril: „Draga moja, jas ne sum pretska`uva~, jas sum kompozitor“.

216 Dragi Oli Ren, si se pra{al li {to bi rekol Jan Sibelius za tvojata izjava sega. Ne ti e ni tebe lesno. Mora{ ne{to da izmisli{. Ama nemoj da ni ja potcenuva{ inteligencijata. Ne ti e sekoj zbor – biser. Veruvam deka i Oli Ren i Ervan Fuere se pametni lu|e. [tom se pametni, toga{ sigurno se svesni koga moraat da ka`uvaat gluposti. 2. Makedonija ima novi biometriski paso{i, integrirano gra- ni~no obezbeduvawe i vizen centar. Srbija nema biometriski paso{i, nema integrirano grani~no obezbeduvawe, nema vizen centar. Ama go nema ni Kosovo. Zna~i, nema ni Albanci, koi {tom malku na dr`avata }e & trgne na dobro, }e se stepaat na ulica kolku da ne gi zaboravat EU i SAD. [to bi ni ka`al sega Jan Sibelius? Dragi moi, ako gi izbrkate Albancite, nie prvo }e ve bombardi- rame, pa potoa }e vi gi vratime nazad, }e vi otcepime del od teritori- jata, }e ja proglasime za nezavisna dr`ava. A vas }e ve nagradime so politi~ka odluka za pobrz priem vo EU. Srbija go ima radikalot Tomislav Nikoli} za da & pomogne vo evropskata integracija. [to e porakata na Brisel kon Makedonija? Vratete si go Qub~o Georgievski. 3. Zapo~nuvaweto na pregovorite za ukinuvawe na vizite so Sr- bija, dodeka Makedonija u{te gi brka standardite be{e opravdano ka- ko – politi~ka odluka. Kako edna{ EU ne donese politi~ka odluka za Makedonija? Oti koga gi primaa balti~kite zemji, da ne gi imaa ispolneto standardite? I Slova~ka, isto taka? Za Romanija i Bugarija i~ muabet da ne pravime. Za site niv mo`e{e da se donese politi~ka odluka. Samo Make- donija mora da gi ispolni standardite. Eden broker vo francuskata banka „Sosiete `eneral“ potro{i kolku tri buxeti na Makedonija. I ni{to ne mu mo`at. A ako na 2 mili- ona lu|e im gi ukinat vizite, vedna{ }e im gi urneme standardite. 4. Se izvinuvam. Ne e to~no deka EU za Makedonija nema donese- no politi~ka odluka. Ima. Edinstvenata politi~ka odluka be{e vo 2001 godina koga re{ija „banditite i kriminalcite“ za koi zboruva- {e Solana da gi transformiraat vo „borci za ~ovekovi prava“. 5. Od Brisel da e, od kal da e. Duri i na{ata Vlada ima razbira- we za politi~kata odluka na EU. Vicepremierkata Gabriela Koneska-Trajkovska izjavi deka ne se ~uvstvuva frustrirano zatoa {to Srbija pred Makedonija gi po~na pregovorite za ukinuvawe na vizite.

217 Pa ne bi se ~uvstvuval frustrirano i jas. Koga bi imal diplo- matski paso{ kako nea. 6. Gradona~alnikot na Ara~inovo zav~era ja izbrka policijata od seloto. Re~e deka „policijata ne sakaat da ja gledaat so oko“. Zatoa ja gledaat preku ni{an. Gradona~alnikot mnogu se naluti oti policijata pri apsewe ubi kriminalec koj se somni~i za ubistvo na policaec i se bara za grabnu- vawe, siluvawe maloletni~ki, te{ki kra`bi, nosewe oru`je bez doz- vola i za droga. Pri apseweto vo kolata mu na{le repetiran pi{tol i pu{ka, a doma u{te pet kilogrami marihuana. Zo{to gradona~alnikot ne se naluti koga dva dena pred Nova godina be{e ubien Makedonec vo sopstveniot du}an za sto~na hrana. Sosedite velea deka starecot site go sakale. Zo{to toga{ go ubile? Zo{to gradona~alnikot toga{ ne ja izbrka policijata oti ne gi fati- la ubijcite na nivniot dobar sosed? Zatoa {to Makedonecot ne bil borec za ~ovekovi prava. Bil obi- ~en gra|anin koj pla}al struja, voda i danok na dr`avata. 7. Pretsedatelot Branko Crvenkovski be{e vo Katar. Tamu brkal investitori. Ama tie bile mnogu brzi. Toj gi brkal, a tie mu begale.

SAJBER DOMA]INKA 9 fevruari 2008

• Sekoja svetlina si ima svoja temnina

1. Otkako policijata se povle~e od Ara~inovo, po~na da se povlekuva i od barikadite vo centarot na Skopje. Ne regulira soobra}aj na raskrsnicite, pa voza~ite ostanuvaat zarobeni pred blokadite na ste~ajcite. Namesto da im go olesni `ivotot na tie {to ne protestiraat, gi ostava da se karaat so tie {to protestiraat. Vladata ne mo`e da im go olesni `ivotot na ste~ajcite, ama zatoa go zagor~uva `ivotot na site drugi. Kako na policijata da & veruvame deka mo`e da se bori protiv kriminalci, koga ne mo`e da regulira soobra}aj na tri blokirani raskrsnici? Koga VMRO-DPMNE be{e opozicija, taa gi poddr`uva{e blokadite na zdru`enieto „Svetlina“ koe protestira{e protiv proda`bata na ESM. Arno ama, se vrti trkaloto. Sekoja svetlina si ima svoja temnina. I obratno. Toa {to toga{ & pre~e{e na VMRO- DPMNE, sega mu pre~i na SDSM. Organizatorot na protestite na

218 „Svetlina“ od barikadite na ulicite sega e na rabota vo distri- butivniot centar na MEPSO. Portparolkata na „Svetlina“ sega e vo nekoj proekt na Katastarot. Taka {to sekoja temnina si ima i svoja svetlina. Toa {to policijata ne go regulira soobra}ajot e za dobroto na dr`avniot buxet. Skopjani so ~asovi sedat vo koloni. Tro{at benzin. [to pove}e benzin potro{at, tolku pove}e akciza i danok }e platat. [to pove}e pari za akciza, pove}e pari za buxetot. [to pove}e pari za buxetot, pove}e pari za reklamni kampawi. A }e ima i za crkvi i za xamii. 2. Pretsedatelot Branko Crvenkovski re~e deka }e potpi{el zakon za ste~ajcite, ako go izglasa ova mnozinstvo vo Sobranieto. Branko be{e pretsedatel i koga ne potpi{a zakon za ste~ajcite, koj go donese drugo mnozinstvo vo Sobranieto. Re~e deka toga{ ne mu davale MMF i Svetskata banka. Zo{to sega bi mu dale? Za inaet na VMRO-DPMNE? Kolku godini imaa SDSM i Branko da go re{at ovoj i site drugi problemi za koi sega tolku se potresuvaat kako bo`em prvpat da gi slu{aat? Toa site go znaeme. Samo ne mi e jasno zo{to Gruevski misli deka ja otkril Amerika i oti se opravdal ako ka`e deka ste~ajcite se problem na SDSM. SDSM zatoa {to napravi problem, ja izgubi vlasta. A Gruevski ne go izbravme da ni ka`uva koj gi napravil problemite. Tuku da gi re{i. 4. Na veb stranicite na Vladata i na Ministerstvoto za ekonomija sekojdnevno }e se objavuva lista na najskapi i najevtini proizvodi. Na toj na~in Vladata saka da gi informira gra|anite kade pazareweto }e gi ~ini poevtino, a kade poskapo. Sega }e dojdat do izraz dr`avnite kafuliwa so besplaten Internet {to gi otvara{e Gruevski za da komuniciraat penzionerite so svoite vnu~iwa vo Amerika i vo Avstralija. Vnu~iwata sega neka po~ekaat. Babite i dedovcite imaat egzistencijalni pra{awa za re{avawe. ]e surfaat po Internet za da vidat kade se deneska poevtini lebot i mlekoto. Eve kako }e izgleda eden den na prose~na makedonska sajber doma}inka: Nautro, {tom }e izleze od doma, }e odi vo Internet kafule. ]e ja otvori stranicata na Vladata, pa potoa stranicata na Minis- terstvoto za ekonomija i }e gi sporedi cenite. Potoa }e trgne vo

219 nabavki. Maslo za jadewe vo Dra~evo, mleko vo \or~e Petrov. Patem, }e svrti kon Avtokomanda po leb i makaroni. Jajcata }e gi kupi vo Kozle. Dodeka pazari niz Skopje, zadol`itelno pokraj zembiqot da si nosi i transparent. Na nego }e pi{uva „Jas sum ste~aec“ ili „Jas sum crkva, dajte mi i mene pari“. Ako avtobusot so koj se vozi ostane zaglaven pred Sobranie, da mo`e da se probie preku barikadite. 5. Eve, Branko ve}e po~na da gi slu{a sovetite na Vladata. Be{e vo supermarket. Ama ne se ograni~i samo na Skopje. Otide duri do Strumica. Prese~e lenta na trgovski centar. Branko e naviknat na vakvi investicii. Od „Ramstor“ vo Skopje do „Global“ vo Strumica. 6. [eeset otsto od maturantite ne ja polo`ija probnata matura. Izleze nekoja rakovoditelka od Biroto za razvoj na obrazovanieto i re~e: „Ne sme iznenadeni nitu razo~arani“. Pa i ne treba. Treba da se o~ajni.

SVETOTO STROJSTVO 13 fevruari 2008

• Makedonija mo`e da si dozvoli da ne vleze vo NATO isto kako {to i NATO mo`e da si dozvoli gr~ko veto poradi glupost

1. Vo vtornik doa|a krajot na svetot. Posrednikot vo sporot za imeto Metju Nimic }e donese nov predlog. I Makedonija ne smee da go odbie ako saka da vleze vo NATO. Gluposti. Ete kako Grcija uspea sopstvenata histerija da ja prenese i kaj nas. Lu|e moi, imate li vie problem so va{eto ime? Nemate. Problem ima Grcija. Zo{to toga{ nie da re{avame tu|i problemi? Zarem nemame dovolno svoi? Grcija bara ba{ sega pred da dobieme pokana za NATO da si go smenime imeto. ^lenka e na NATO, mo}na e, pogolema e i {to e najva`no – i se mo`e. Ama toa {to go bara sega, go pravi ve}e 17 godini. SAD v0 2004 godina go priznaa ustavnoto ime Republika Makedonija. Zna~i deka nemaat problem so imeto Makedonija. Velat i deka imeto ne e kriterium za NATO. Ama Grcija se zakanuva deka }e stavi veto. Zna~i Grcija uspea imeto da go napravi problem i za SAD i za NATO.

220 Zatoa sega vr{at pritisok i Va{ington i Atina. I jas da sum na nivno mesto bi pritiskal. Imaat problem i sakaat da si go re{at. Ama uporno se trudam da najdam pri~ina zo{to ba{ nie bi go re{avale problemot na Grcija i na NATO. Koga vr{at pritisok ni go postavuvaat pra{aweto: Dali Makedonija mo`e da si dozvoli da ne vleze vo NATO? Zo{to nikoj ne go postavuva pra{aweto: Dali NATO mo`e da si dozvoli gr~ko veto poradi glupost? ]e menuvam nacionalen identitet oti NATO imal problem so Grcija? E pa ne menuvam. Da vidime ba{ dali }e bide kraj na svetot. 2. Slatko se iznasmeav na planot na Vladata za kontra merki vo slu~aj na veto. Veruvam deka ovaa Vlada ima kapacitet da vodi inaet. Toa nekolku pati go ima doka`ano. Veruvam deka ja biva i za populisti~ki merki od tipot vra}awe na staroto zname i pre- imenuvawe na stotina ulici. Ama ne mo`ev da poveruvam deka duri i na aerodromot vo [tip koj e samo vo soni{tata na Nikola Gruevski mu dadoa ime Filip Vtori. Pa u{te vladinata crkva na plo{tad ne znaat dali }e se vika Sv.Nikola, a tie ve}e go krstija aerodromot. A Stenkovec kako }e go krstime? Bukefal? Ili na kowot na Aleksandar }e mu napravime golemo mo~alo kako fontana na plo{tadot Makedonija, a vodata }e prska niz Vardar za da mo`eme taka simboli~no da go osvoime Solun. Ne znam samo zo{to merkite na inaet se naso~eni samo kon Grcija, a ne i kon SAD i kon drugite zemji na NATO. Kone~no, tie }e i dozvolat na Grcija da go blokira pro{iruvaweto. Dali Vladata namerno zaboravi na televizija da ja pu{ti vesta deka vo slu~aj na veto, }e gi povle~eme vojnicite od Avganistan oti nema tamu {to da baraat ako ne sme del od NATO. Ili, namerno }e gi ostavime, za inaet na Grcija koja vo Avganistan nema vojnici, a e ~lenka na NATO. Zatoa {to makedonskata vojska odi po stapkite na Aleksandar Makedonski. Kade stapnala negovata falanga, tamu e i ARM. 3. Ministerot za nadvore{ni raboti na Luksemburg @an Aselborn izjavi deka „~lenstvoto na NATO e pova`no od imeto na edna zemja“. Ako ministerot mislel deka Grcija ne treba da stava veto za pro{iruvaweto na NATO samo poradi imeto na edna zemja izjavata mu e super. Ama ako mislel deka nie treba da se otka`eme od na{eto ime za ~lenstvo vo NATO, }e go poslu{ame negoviot sovet koga }e vidime i luksembur{ka vojska vo Avganistan. 4. Pretsedatelot Branko Crvenkovski re~e deka na Grcija do 1991 godina ne i pre~el zborot makedonija koga sme bile So-

221 cijalisti~ka Republika Makedonija. Zo{to toga{ i sega da ne bideme SR Makedonija? Samo namesto socijalisti~ka, }e se vikame Sojuzna Republika Makedonija. Da mo`eme da ja presretneme idninata. Koga }e dojde vreme da staneme sojuzna dr`ava da ne go menuvame pak imeto. Iako predlogot za „Demokratska Republika Makedonija“ e mnogu poprifatliv. Site }e bidat zadovolni. Grcite nema da moraat da ne vikaat Makedonci. ]e ne vikaat demokratski republikanci. A na Amerikancite }e im bideme u{te pomili. Oti }e bideme kako niv. Ili demokrati, ili republikanci.. 5. Pretsedatelot na Srbija Boris Tadi} im se zakani na site dr`avi vo regionot da vnimavaat kako }e se odnesuvaat po pra{aweto na Kosovo. I nie normalno, se ispla{ivme. Sega sme zagri`eni kako }e se odnesuva Srbija kon nas ako ja priznaeme nezavisnosta na Kosovo. Namesto da si ja gledame svojata rabota, nie pak bereme tu|i gajliwa. Niv ni Putin, ni Gospod ne mo`e da im pomogne, pa nie }e im pomagame. Se se}avate koga Srbija se odnesuvala dobro so nas? Koga ne zafrkavaa so godini i posledni od biv{a Jugoslavija ja priznaa nezavisnosta na Makedonija? Koga odbivaa da ja odbele`at granicata? Ili, koga go izmislija Vrani{kovski so negovata crkva? Zo{to toga{ nivnite dr`avni interesi da se pova`ni od na{ite dr`avni interesi? Zatoa {to se srpski? 6. Vo duhot na konzervatizmot Vladata na Gruevski i nama- luvaweto na cenite na nekoi proizvodi go napravi vo duhot na hristijanstvoto. Vo ime na Gospod, Sinot i Svetiot duh, amin. Na cenite vo supermaketite stojat nalepnici so svetoto trojstvo. Samo {to namesto „Gospod, Sinot i Svetiot duh“, na policite imame ispi{ano „Vlada, Proizvoditeli, Trgovci“. A kupuva~ite se krstat.

222 EVROPSKI JAZIK 23 fevruari 2008

• Osven toa {to nema lekovi i {to e valkano, se drugo na klinikite e super

1. Ne mo`am da go gledam premierot Nikola Gruevski kolku e zagri`en od novite predlozi na Metju Nimic i ne se ni trudi da glumi smirenost. A od Branko mi e strav oti se pla{am deka namesto da gleda da pomogne, }e gleda da i go smesti na Vladata za da poka`e kolku se nesposobni. Mene za Grcija ba{ mi e gajle. Ba{ mi e gajle i deka Dora Bakojani za pregovorite }e se sprema kako za na Olimpijada. Ba{ mi e gajle i {to Konstantin Karamanlis pak se zakanuva so veto za koe i samiot znae deka ne smee da go dade. Ama mnogu me zagri`uva deka na{ive za da se poka`at koj e popameten i pomo}en, pak }e se ispokaraat me|u sebe. Oti mislat deka taka najmnogu }e i na{tetat na Grcija.

2. Dodeka na{ite politi~ari se karaat i nie treba da dademe svoj pridones kako da i na{tetime na Grcija. Za inaet, sledniot pat koga }e odime vo Solun na {oping, namesto 500, }e im dademe 600 evra. More kakvi 600! 700 ako treba! Pa i carina }e platime. Imeto nema cena.

3. Da rezimirame. Noviot dokument na Nimic ima predlozi koi do sega bile odbivani od dvete strani skoro petnaeset godini. Naporot na posrednikot e vo toa {to site predlozi gi sklopil vo eden. Sega ~eka da vidi so {to }e se soglasime. So Grcija }e bideme konstruktivni. ]e se soglasime deka: a) do sega site ovie predlozi se odbivani. b) ima prostor pak da bidat odbieni. Toa mora da se priznae e dobra ramka za prodol`uvawe na pregovorite. Ova e evropskiot jazik koj nie treba da go koristime za pregovorite. Taka sekoga{ }e bideme dobri i kooperativni. Ako vi izgleda sme{no i nelogi~no, }e vi ja citiram izjavata na pretsedava~ot na EU po povod otcepuvaweto na Kosovo od Srbija: „Evropskata unija e obedineta za Kosovo, iako nejzinite zemji ~lenki }e mo`at slobodno da re{avaat samite, dali da ja priznaat nezavisnosta. EU u{te edna{ go pre`ivea ovoj test na edinstvoto i

223 usvoivme zaklu~oci, imame zaedni~ka pozicija“, izjavi ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija Dimitrij Rupel vo svojstvo na pretsedava~ na EU. Aj sega ova da go prevedeme na makedonski, a da bide razbirlivo i na gr~ki: Makedonija i Grcija se edinstveni za re{enieto za imeto, iako i dvete zemji }e mo`at slobodno da re{at kako }e se oslovuvaat me|u sebe. Dobrososedstvoto u{te edna{ go pre`ivea ovoj test na edinstvo i usvoivme zaklu~oci, imame zaedni~ka pozicija“. Ete taka se zboruva vo EU. Crnoto e belo, zatoa {to ti se mo`e. Postignavme edinstvo – se dogovorivme sekoj da pravi {to si saka. I nema veto. 4. Mnogu zagri`eniot premier zav~era izjavi: „Nie mnogu go sakame NATO“. Da. I NATO ne saka nas. Ama ima eden problem. Ako Alijansata ne tera da mislime deka seriozno }e si dozvoli veto od Grcija poradi glupost, toga{ NATO ima problem. Ne znam zo{to tolku premierot e zagri`en. Deka nekoj }e stavi veto vo NATO? Pa nie u{te ne sme vo NATO za da im go bereme gajleto. 5. Sredno{kolcite protestiraat protiv maturata. Ne do- zvoluvaat nitu da im se predava, a ne sakaat nitu da u~at. Toa e u{te edna originalna pridobivka na makedonskata tranzicija. U~enici protestiraat protiv u~ewe. Taka protestiraj}i otidoa i do gr~kata ambasada. Frlija nekolku kamewa i vikaa ne{to protiv Bakojani. Kako nikoj ne se seti da gi pra{a koj e glaven grad na Grcija. Da vidime dali bile na toj ~as, ili i toga{ protestirale. 6. Dodeka nie go bereme gajleto na Grcija, SAD i na NATO, za vetoto {to nim im se zakanuva, nikoj ne zabele`a deka inflacijata vo januari stigna do 8,7 nasto. Toe e re~isi tri pati pove}e od planiranata. Ne slu{navme deka NATO se zagri`i za toa, kako nie {to sme zagri`eni za NATO. 7. Ako si bolen, zemi si go ministerot Imer Selmani pod raka, vikni kameri i trgni da se le~i{. Zav~era edna pacientka bolna od rak mu pla~ela na ministerot za zdravstvo deka od 15 januari ne mo`e da dobie citostatik. Druga pacientka so multipleks skleroza 20 dena ne mo`e da go najde lekot. Ama ministerot e optimist. Veli: „Pogolem del od pacientite se zadovolni od uslugite na klinikite. Ako imalo nekoi problemi }e bidat re{eni“.

224 Selmani zboruva so evropski jazik. Se obiduva crnoto da go prika`e za belo. Politikata na ministerot e „Ne umri magare do zelena treva“. Osven toa {to nema lekovi i {to e valkano, se drugo na klinikite e super.

VESELA DOLINA 1 mart 2008

• Ako padnete vo alkoholna kriza, trk vo Ara~inovo po pivo

1. Dr`avniot vrv i site partii se soglasija deka imeto ne go davame i deka }e prodol`at pregovorite. Ama ne se soglasija dali da ima ili da nema protesti protiv glupavoto barawe i zakanite na Grcija. Po protestite cel den se karaa vo Sobranie. Na dneven red be{e nekojsi komandant Koki. Lu|e... Nie gi pla}ame za toa. I treba da im veruvame deka se kadarni da go odbranat imeto. Vo raspravata za odbrana na imeto izleze eden mnogu va`en de- taq. Xvakaat mastiki vo prateni~kite klupi. Kamo anketna komisi- ja? Da otkrie dali izxvakanite mastiki gi lepat pod klupa, ili pod stol. Sega }e se otvori nova konstruktivna rasprava. Dali pretseda- telot na anketnata komisija za mastikite da bide od vlasta, od opozi- cijata ili spored Badinter. 2. Na protestite pred gr~kata ambasada najbrojni bea decata. I na pregovorite za imeto dominiraat decata. Ministerot Mi- lo{oski i pregovara~ot Dimitrov zaedno imaat dve godini pomalku od gr~kiot pregovara~ Vasilakis. Za da go stignat Nimic }e treba da im se pridru`i i Gruevski. 3. Oli Ren pak ima ne{to da ka`e. Se vide so Branko i pora~a deka morame do 6 mart da gi zavr{ime pregovorite so Grcija za imeto. [to vrska ima komesarot za pro{iruvawe na EU so bilateral- nite pregovori me|u Makedonija i Grcija pred samitot na NATO? ^ovekot izgleda prestanal da go slu{a Sibelius. Pa stanal prog- nozer. 4. Zo{to se ~udite koga ministrite se falat deka rabotat dewe – no}e? Ne e za ~udewe. Smisluvaat evropski zakoni. Pokraj mnogu zakoni {to ne se po~ituvaat, Vladata pred nekoj den smisli u{te eden koj nema da se po~ituva. Na site maki {to gi ima Gruevski, mu ostana

225 u{te zakonot za proda`ba na alkohol. Posle 7 nave~er nema da mo`e da se kupi vo prodavnici. Ovoj zakon }e se nosi, pred s#, za da se za{- titat mladite. So noviot zakon decata nema da mo`at da pijat koga }e izlezat nave~er. ]e mora da se napijat dodeka se vo {kolo. Ili, vedna{ posle {kolo. Oti direktorite i na Prosvetnata i na Pazarnata inspekcija i pri sega{niot zakon {to strogo zabranuva proda`ba na alkohol na maloletnici, na Narodniot pravobranitel mu rekle deka ne mo`e da sedat pred granapi i da kontroliraat. Toga{ kako }e kontroliraat so noviot zakon? Tolku efikasna merka protiv alkoholizmot kaj mladite ne bi mu teknala ni na Hari Kostov. Se se}avate koga vovede policiski ~as zo{to 17- godi{no mom~e zagina vo tepa~ka posle polno} pred kafea- na? Pa od kafeanite, gi izbrka decata na Vodno. Decata pijat pred granap~iwa, se drogiraat vo {kolski dvorovi, koga }e prijavi{ vo policija ti baraat da se identifikuva{ i sega odedna{ istite deca }e treba da se ispla{at oti }e se donese stra- {en zakon. Toa go nema ni vo crtan film. 5. Bez gri`a. Duri i da profunkcionira zakonot, ako vi dojdat nenajaveni gosti, a nemate zaliha doma, ne o~ajuvate posle sedum. ]e gi polnime so pari tie na koi dr`avata ni{to ne im mo`e. ]e si kupuvame alkohol vo ^air. Ako epten zgusti, ni Ara~inovo ne e daleku. 6. Za polovina godina istekuva polovina mandat na Gruevski. Do- bivme novi praznici, Makedonija stana verska dr`ava, premierot pra- ti dve – tri pisma, veti deka }e izgradi nekolku stari zgradi, crkvi i xamii, stotina novi fiskulturni sali, aerodrom vo [tip... Da ne zaboravime. Gi poka~i dr`avnite plati i penziite. So kre- ditni karti~ki dozvoli site da odat vo minus po dve – tri plati. Ama, vo me|uvreme nema novo proizvodstvo, nema novi vrabotuvawa, a gi nema ni Ta{kovi} ni Samak so investiciite. Posle }e se ~udime zo{to imalo devet otsto inflacija. Vo vtoriot del od mandatot Gruevski }e mora da smisli ne{to mnogu pooriginalno otkolku vadewe na SDSM i apsewa. Ne se pla{am ako mislat deka so megalomanskite vetuvawa go zamajuvaat narodot. Mi e strav deka tie sami si se zamajuvaat. I so alkohol i bez alkohol `ivotot ni e vesela dolina. Da si se napieme porano, da si se na~ukame i da si legneme oti parnoto poskape duri 18 otsto. Pa da si staneme sabajle porano. Rabota nemame, ama imame fiskulturni sali da pove`bame. Posle }e odime vo crkva da se prekrstime i da se pra{ame kade ni pominal `ivotot. Dur si se svr- tel, pak do{lo sedum saat i pak si pijan.

226 DOBRI KOM[IVKI 8 mart 2008

• Zaradi ~uvstvitelnosta na Grcija, celo NATO treba da izgubi razum

1. Odvaj ~ekam Grcija da stavi veto. Da im go gledam seirot i na Amerikancite i na site drugi demokratski dr`avi koi se kolnat vo vladeewe na pravoto. Kako }e si objasnat deka edna zemja ~lenka }e prekr{i me|unaroden dogovor {to samata go potpi{ala i toa pod pokrivitelstvo na Obedineti nacii zatoa {to Makedonija ne saka da si go smeni ustavnoto ime. Ili, isto kako za Kosovo }e se pravdaat deka ova e presedan i }e va`i samo vo ovoj slu~aj. Celo vreme zboruvaat deka stabilnosta vo regionot im e najva`na. Vo ime na taa stabilnost istoto toa NATO vo 1999 godina ja bombardira{e Srbija. A sega se podgotveni da go destabiliziraat regionot samo za da ne padne vladata na Karamanlis. Ba{ i e gajle na Grcija za regionot. Da ne im pravi slu~ajno nekoj problem za imeto? Ili, da ne imaat problem so znameto? Ili granicata ne im e nacrtana? Ili pak osoebno so malcinstvata imaat problem. Ama, Grcija bila mnogu ~uvstvitelna. Zna~i emocii se vo pra{awe. I zaradi nejzinata ~uvstvitelnost, celo NATO treba da izgubi razum. 2. Po nekolku pati povtorenite izjavi na generalniot sekretar na NATO Jap de Hop [efer deka pravilata na igra se jasni: „Grcija e ~lenka na NATO, a Makedonija ne e“, si postavuvam pra{awe: Dali nie sme glupavi, ili naivni?“ Prvo ne ubeduvaa deka postojat vrednosti i ni dadoa zada~i {to mora da gi ispolnime. Poveruvavme vo nivnite vrednosti i gi ispolnivme zada~ite. I sega odedna{ doa|aat i ti vikaat: Se bilo xabe. Ste trebale da go smenite imeto. Batali partnerstva za mir, reformi vo ARM, prikazni za jato vo NATO, Brus Xekson i lobirawe, a bogami batali i vojnici vo Avganistan. Nie da sme znaele nema{e da pi{uvame molba do Brisel. ]e si pi{uvavme do Atina. Nas vo NATO li treba da ne primat, ili vo Grcija? Doa|aa tuka i ni velea deka sme tr~ale maraton i deka poslednite metri treba da bidat sprint. I ba{ koga dojdovme pri kraj na trkata ni gi smenija pravilata. ]e ti stavat pre~ka i ti re~at: „[to si bil budala. Koj ti e kriv {to si tr~al.“ 3. Sega i Oli Sibelius Ren za Evropskata unija istata pesna ja pee. Demek nosi nekoi zada~i za performansi {to za da izgledaat mnogu

227 seriozno gi vikaat „ben~markovi“. More, more... La`gi so opa{ki. Imalo osum zada~i, ama glavnata zada~a ja postavila Grcija. Oli Ren nam ni postavuva zada~i, a toj doa|a vo Makedonija kako nespremen u~enik {to }e se vadi na protekcija. Kako mo`e evrokomesar za pro{iruvawe da ne znae deka me|u Makedonija i Grcija ima me|unarodna spogodba koja ne i dozvoluva na Grcija poradi imeto da go blokira vlezot na Makedonija vo me|unarodni organizacii. Ama toj bil pragmati~en. 4. Karamanlis i Dora Bakojani celo vreme vikaat deka Makedonija ima iredentisti~ki ambicii. Samo ~ekaat koga }e gi napadneme. E pa }e po~ekaat. Bi gi napadnale nie, ama nemame so {to. Treba prvo da ja povle~eme vojskata od Avganistan. Vo me|uvreme naporno }e rabotime da nabavime rezervni delovi za helikopterot {to ni ostana. 5. Vikaat i deka za NATO kandidatite treba da imaat dobrososedski odnosi. Neka izlezat denes na Cimiski vo Solun da vidat koj im e vistinski dobar sosed. Najmalku trieset avtobusi samo od Skopje i toa samo so `eni po povod Osmi mart }e se istovarat srede Solun. Dobri komv{ivki kolku ti du{a saka. Samo vo „Zara“ }e ima pove}e `eni od Makedonija otkolku demonstranti na Karaxefiris protiv Makedonija. I }e bidat poglasni i poborbeni, osobeno ako na~ekaat namalenie. Ministerot Antonio Milo{oski izjavi deka Grcija nitu imala nitu }e ima podobar sosed od Makedonija. Taka e. Eve eden primer vo potkrepa na izjavata na Milo{oski. Ako sekoja `ena od Makedonija deneska potro{i barem 200 evra vo Solun, ete ti pari za dnevnicite na Bakojani. Neka {eta po svetot i neka go raznesuva glasot za Makedonija. Bez nea nema{e da znaat deka postoime. A i NATO }e ima{e popametna rabota. 6. Aj Grcite, ama sega i Bugarite imaat ne{to da ka`at. Pri posetata na Branko Crvenkovski na grobot na Jane Sandanski ima{e nekoi demonstranti. Nosea transparent na koj pi{uva{e: „Bez Bugari vo Makedonija, nema NATO“. A bez Makedonci vo Bugarija – ima NATO. Ete ti gi demo- kratskite principi na Alijansata. 7. Idejata sekoj da zasadi drvo e odli~na. Duri i idejata na Vladata da proglasi den na drvoto. Ama ne mi e jasno zo{to ba{ 12-ti mart i toa vo sreda treba da bide neraboten za da se zasadi drvo, a sabota 15 mart da se odrabotuva. Vo sabota ne se sadat drva? Ili mora da se sadat vo sreda za sre}a? [to mo`e da se posadi na 12-ti, a {to ne mo`e da bide posadeno na petnaesetti?

228 IDE [UMAROT 15 mart 2008

• Vladata funkcionira normalno

1. Premierot tri dena go nema{e da dade izjava, albanskiot koa- licionen partner izleze od Vlada, a vladiniot portparol Ivica Bocevski uporno izjavuva: „Vladata funkcionira normalno“. Bocevski, navistina, funkcionira normalno. Edinstveno toj da- va izjavi, ama ba{ toa mu e rabota. Ili se zbunil. Ja videl Vera Rafajlovska kako se pojavila prvpat po dva meseca da posadi drvo i vedna{ mu se videlo deka s# e normalno. Da ne se pojave{e Vera Rafajlovska, Bocevski }e izjave{e: „Vla- data funkcionira nenormalno“. 2. Nekoj drva sadi, nekoj odi po ambasadi. Dodeka Gruevski, sose cela Vlada, sade{e drva, vojvodata Men- duh Ta~i ode{e da go kodo{i po stranskite ambasadi. Gruevski ja sade{e idninata. Ta~i mu ja mo~a{e sega{nosta. Koga Gruevski si go odbra Ta~i kako dobar albanski partner, i pokraj toa {to gi izgubi izborite kaj albanskiot elektorat, naivno veruva{e deka }e mo`e polesno da go kontrolira. Ama namesto da mu go digne rejtingot na koalicioniot partner za da obezbedi stabilnost na Vladata, toj so DUI prave{e Majski dogovor za toa {to treba{e na Albancite da im go ispora~a DPA. U{te ne dojde nov maj, a na Ta~i mu dojde vremeto. Znae{e deka n# ~eka april i samitot na NATO. I deka ako ne naplati sega, nikoga{ nema da naplati. 3. Vladata masovno se vklu~i vo akcijata za sadewe drva. Poteg koj e zna~aen za idninata na ovaa zemja. Ako ima drva, }e ima i {uma. A vo {uma sekoga{ mo`e da dojde {umarot i da gi izbrka {umkarite. Oti nie bez {umar ne mo`eme da funkcionirame. Kaj i da e, do 2 april }e se pojavi. 4. Namesto da gradi sojuzni{tva za da mu bidat potkrepa za bit- nite odluki {to treba da gi donese vo ime na zemjata, Gruevski gi rastura{e i tie {to gi ima{e. Samo {to dojde na vlast, se kara{e so DUI. Vo toa vreme se kara{e i so Fuere. Potoa vedna{ pobrza da se skara so Branko i da go izvadi od zaborav. Pa im se svrti na Grcite so aerodromot i statuite da gi saska bez potreba. Karaweto so SDSM e moralno po definicija oti se opozicija. Pa ja rasipa kalimerata i so Tito. Na kraj ja opleska i so Amerikancite.

229 I sega pak Branko }e n# spasuva. Takva sudbina sme imale. Ebate sudbinata. 5. Ako ne dobieme pokana za NATO, ne e kraj na svetot. No NA- TO e celta {to tie ni ja vetija i za toa gi glasavme. Taka {to ako ne dobieme pokana, toa nema da bide na{ neuspeh. Toa }e bide neuspeh na vlasta. Samo {to i pri takov neuspeh ima poznati scenarija kako toj mo- `e da se opravda. [to mislite, koi bi bile glavnite temi na Gruevski na slednite izbori? a) Ne go dadovme ustavnoto imeto (koe, patem re~eno, nikoj ne ni go bara{e) b) Ne im popu{tivme na Albancite v) Im prkosevme na Amerikancite. I da ne zaboravime, toa {to e najva`no – }e si go vratime {es- naesetkrakoto sonce od Vergina. Za inaet. Neka puknat Grcite. 6. Retka e privilegijata da `ivee{ vo istorisko vreme za svoja- ta dr`ava. Ama ne sakam site istoriski momenti {to gi pametam da bidat porazi. Utre {to }e slavime? S# {to sme izgubile? Velat deka i ovaa 2008 godina e istoriska {ansa. Ama nekako premnogu mi trae {ansava. Nie osumnaeset godini imame istoriski {ansi i nikako da gi iskoristime. Se rasfrlame so vremeto, a toa e najskapo. Istoriska ni be{e 1991 koga proglasivme nezavisnost. Istori- ska be{e 1993 koga vlegovme vo ON. I 1995 koga imavme atentat vrz pretsedatelot i dogovor so Grcija. Vo 1999 NATO ja bombardira{e Srbija i n# napadnaa 350.000 begalci od Kosovo. Istoriska be{e 2001 godina koga n# napadnaa banditi {to stanaa borci za ~ovekovi prava i pobedija Da ne zboruvam i deka site izbori ni se istoriska presvrtnica i sekoja vlada odnovo dobiva {ansa da ja opravi zemjata. Celo vreme ne{to ~eka{, a dobiva{ isti faci i isti scenarija. Celo vreme ~eka{ razvrska, a `ivotot ti e bez vrska. 7. Ne o~ajuvajte koga gledate kako premierot se ma~i da objasni {to mu se slu~uva. I na toa mo`ete da gledate pozitivno. NATO e, pred s#, odbranbena organizacija. Zatoa }e mora da n# butnat vnatre. Za da n# odbranat od samite sebe.

230 REPUBLIKA MAKEDONIJA (NATO) 22 mart 2008

• Ako vo NATO vleze{ so Nova Makedonija, a niz Evropa patuva{ bez vizi so makedonski paso{, si go izgubil identitetot. Ama ako patuva{ so bugarski paso{ – ne

1. Ne znam za vas, dragi moi, ama jas ne prezemam ni{to do 2 april. Do Bukure{kiot samit doma ni svetilka ne menuvam. Ne znam dali e od dr`aven interes, a ne sum ni siguren dali koj bilo ~ekor mo`e da gi oslabne na{ite pozicii. Sosema se soglasuvam deka ova so imeto e edna takva glupava, ve{ta~ka i sosema iracionalna prikazna, za koja ne vredi da se rasprava. Se soglasuvam i deka ne postoi dilemata NATO, ili imeto. Znam i deka Grcija zloupotrebuva ~lenstvo vo me|unarodna organi- zacija i kr{i me|unarodni dogovori. Znam deka SAD, kako i vo mnogu drugi slu~ai, i ovoj }e go re{i kaubojski. Ne se pla{am od barawata na Grcija. Ne se pla{am ni i od SAD. Na krajot na krai{tata, ba{ bi mi bilo gajle i da ne vlezeme vo NATO ni vo EU. Samo koga bi imale normalni politi~ari. Gi gledate? Tie ne mo`at da se usoglasat kako da nastapat na pregovori, a ne, pak, {to }e pravat ako vlezeme ili ne vlezeme vo NATO, i {to e poarno za dr`avniot interes, da go smenat ili da go ostavat privremenoto me|unarodno ime „Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija“. Samitot vo Bukure{t zavr{uva na 4 april. [to }e bide na 5 april? [to }e bide, se vide minatata nedela. Izleze Menduh Ta~i, najavi napu{tawe na Vladata i site, kako mr{ojadci, se nafrlija so kombi- natoriki koj kako }e dojde na vlast. Zna~i, ne bilo celta da se odbrani imeto i da se za~uva identitetot. Ne bilo celta da se stigne do ~lenstvo vo NATO i vo EU. Celta bila da se dojde na vlast. Po sekoja cena i za sekoja tema. Toa bilo dr`aven interes. A nie budalite ne spieme. Se gri`ime dali }e vlezeme vo NATO. 2. [to imame nie vo momentov, na derexe na koe sega se dojdeni pregovorite za imeto? Od edna strana, Vlada, koja ni kriva ni dol`na se pogodi da go jade stapot za ne{to za {to na po~etokot na prikaznata pove}eto ministri u{te bile vo osnovna {kola. I od druga strana,

231 Pretsedatel, koj se pretstavuva kako dr`avnik i koj minatite 17 godini bil aktiven politi~ar. Od edna strana imame premier {to dr`i cvrsta linija i okolu nego nema ama ba{ nieden ~ovek {to smee da mu predlo`i druga opcija ili, ne daj bo`e, da mu ka`e „Ne!“. Od drugata strana imame Pretsedatel koj po 17 godini odedna{ imal novi idei. Pome|u niv ima edno~udo analiti~ari i politi~ari koi pove}e se zanimavaat so nivniot psiholo{ki profil otkolku da ka`at {to gubime, a {to dobivame ako vlezeme ili ako ne vlezeme vo NATO, i zbuneti lu|e koi 17 godini ~ekaat da izlezat od tranzicija i da po~nat da `iveat normalno. [to e najstra{no, vo klu~nite momenti vo bitkata za imeto i za dr`avnite interesi i na Pretsedatelot i na premierot im treba nekoj medijator, kako Nimic, za da se sre}avaat. E zatoa ne spieme. I zatoa }e dojde kaubojot. ]e udri dve {lakanici i }e bide po negovo. Pa Gruevski neka igra tvrdo kolku saka, a Crvenkovski neka ima bezbroj novi idei koi nema da ja pominat crvenata linija. I na kraj site }e treba da bideme sre}ni {to n# spasil od samite sebe. 3. Ba{ me interesira kolku od ovie {to sega glasno vikaat deka ne smee da se menuva me|unarodnoto ime zatoa {to }e go izgubime identitetot imaat bugarski paso{i. Za da gi dobijat, moraa da napi{at deka imaat bugarski koreni i da se potpi{at na izjava napi{ana na bugarski jazik. Zo{to zemale bugarski paso{? Za da mo`at da patuvaat niz Evropa bez vizi. Tolku za identitetot. Ako vo NATO vleze{ so Nova Makedonija, a niz Evropa patuva{ bez vizi so makedonski paso{, si go izgubil identitetot. Ama ako patuva{ so bugarski paso{ – ne. 4. Ne e samo Branko toj {to ima novi idei. Za da bideme konstruktivni i so zadovolstvo da gi prodol`ime pregovorite, eve i jas imam nekolku idei. Na primer, „Gorna Makedonija“. Zamislete da treba{e da bideme Dolna. Nekako e ba{ dolno. Ej nie od „Gorna“ vi doa|ame na odmor vam od „Dolna Makedonija“ da vi ostavame pari na Halkidiki. Kolku toa gordo zvu~i. A tie od Dolna odat nagore za da se kockaat kaj nas vo „Gorna Makedonija“. Toa e ba{ dolno. Drugo ime e „Republika Makedonija – Vistinska“. Samo kako dobra ramka za natamo{ni razgovori. Ama koga ve}e Grcite insistiraat na geografsko ime, eve nekolku konstruktivni predlozi: „Evropska Republika Makedonija“,

232 „Republika Makedonija (Makedonska Kamenica)“, „Republika Makedonija – Ohrid“, za inaet na Struga, ili „Republika Makedonija – Bitola“, za da puknat skopjanite. Ubavo e i imeto „Republika Makedonija (Makedonski Brod)“, ama mislam deka Grcite }e prepoznaat iredentizam i teritorijalni pretenzii na asocijacijata brod – Solunsko pristani{te – Solun e na{. Aj da ne gi nervirame dopolnitelno. Pretsedatelot Crvenkovski bara ime so politi~ka odrednica. Kako, na primer, „Ustavna“, „Demokratska“, „Parlamentarna“...Makedonija. Ama bidej}i seto ova se pravi za da vlezeme vo NATO, najsoodvetno e me|una- rodnoto ime da bide „Republika Makedonija (NATO)“. Kako rezervna varijanta, za da poka`eme kakov-takov otpor kon Amerikancite, }e im go pu{time kako proben balon imeto „Republika Makedonija (A vie na Crncite {to im pravevte)“. Toa }e go odbijat i nie vo Bukure{t }e slavime dvojna pobeda. 5. Daj bo`e Bukure{t po 95 godini povtorno da ja svrti istorijata i na istoto mesto kade {to vo 1913 godina be{e podelena, Makedonija povtorno da se obedini. Po Egejska i Pirinska, ete ja i Vardarska Makedonija pod edno ime – NATO. 6. Ja slu{av Bakojani vo Tirana kako ja fale{e Albanija deka, za razlika od Makedonija, gi ispolnila standardite na NATO. Vo isto vreme be{e objaveno deka vo firmata koja go demontirala oru`jeto koga bea razneseni celi planini i sela, od 150 vraboteni bile prijaveni samo dvajca – gazdata i direktorot. I deka neosi- gurenite rabotnici, za da ja ispolnat normata, na rabota gi nosele i `enite i decata. I tie kako nas, siroma{kite. Im rekle da pravat ne{to za da gi ispolnat kriteriumite za pokana. Za NATO morale da go demontiraat oru`jeto. I – skraja da e, kako vo crtanite filmovi so ma~olot i kojotot kojznae {to pravele, preturale nekakvi baruti, fitili li palele i BUM! – otide cela planina. Ima potreba da nabrojuvam vo koi oblasti i nie gi imame ispolneto standardite? Nekolku najnovi vesti. Kowi n# jadat po ulica vo glavniot grad, Po{tata polovina milion evra za penzii gi nosi so „{koda“ i gi obezbeduva so „vespa“, policijata, otkako ve}e nema kogo da apsi, po~na da sobira deca od u~ili{tata... Va`no e deka site standardi, kako vo Albanija gi ispolnivme. U{te samo imeto ostana da se smeni. 7. Menduh Ta~i e kako napu{tena sopruga. So pravo mu se luti na Gruevski. Ima zakonska `ena, a odi so qubovnica i u{te pravi predbra~en Majski dogovor.

233 Izleguvaweto od Vladata e kriza vo brakot. Ama Ta~i se vrati kako vo vicot: Eden ~ovek bil kaj qubovnicata koja `iveela na 50. kat od skopskiot Menhetn. Arno ama, nenadejno do{ol ma`ot i ovoj, za da izbega, moral da se skrie na simsot od prozorecot. Se liznal i padnal. Pa|aj}i pedeset kata imal vreme za tufkawe. Si vikal: „[to mi treba{e qubovnica, si imam zlatna `ena, zlatni deca, dr`avna slu`ba, topol dom, super mi e, `ena mi ne me nervira...“. Pred da tresne na ulicata pominuval eden kamion so seno. Nesre}niot qubovnik imal sre}a i padnal vo senoto. Stanal, se za~istil malku i si rekol: „Tu, tu, mala kriza i odma gomna da se jadelo.“

8. Pred nekolku dena be{e objaveno deka vo Pri{tina bile povredeni 13 lu|e, me|u koi i edno osumgodi{no dete vo pukotnici na ulicata Bil Klinton. Portparolot na kosovskata policija izjavil: „Do sudirot do{lo poradi imotno-praven spor, pukano e od avtomatsko oru`je, a povredeni se slu~ajni minuva~i“. Ba{ fino {to Xorx Bu{ sega }e go vooru`uva Kosovo. ]e im treba oru`je na slu~ajnite minuva~i i na novorodenite deca. Koga 13 lu|e se povredeni vo pukotnici za imotno-praven spor vo Pri{tina, strav me fa}a koga }e po~ne odbele`uvaweto na granicata so Makedonija.

REPUBLIKA MAKEDONIJA (SOLUN) 29 mart 2008

• Ara~inovo ostana bez struja, a svetot ne propadna

1Mojata ~etirigodi{na }erka sekoj den go odlaga odeweto na zabolekar i ne ucenuva so pla~ewe. Koga nekako }e ja ubedime da odime na zabolekar, taa tamu vri{ti i gi kloca lekarite, pa imavme ve}e ~etiri neuspe{ni obidi da plombirame edno mala mle~na ~etvorka. Od den na den zap~eto se pove}e ja boli i ne spie cela no}. I sekoe odewe na zabolekar e agonija. Ama taa ima samo ~etiri godini. Ne mo`e da sfati deka ako deneska donese odluka da ne pla~e i da izdr`i pet minuti na stomatolo{ka stolica, zap~eto ve}e nema da ja boli i mirno }e spie. E, toa e razlikata me|u vozrasnite i decata. Vozrasen ~ovek prezema odgovornost za nosewe odluki vo momentot koga treba da se

234 reagira. A decata nemaat mo`nost da ocenat koga e momentot. Toa {to si go odlo`il problemot ne zna~i i deka si go re{il. Naprotiv, }e ti se vrati u{te pote`ok za re{avawe. 2. Zatoa preku glava mi e od prikaznite za rejtingot na Gruevski. Ako tolku mnogu saka da pobedi na nekoi predvremeni izbori, toga{ i~ neka ne razgovara na tema za imeto. Samo ne znam kade }e bega ako pobedi na izborite? Da ne misli deka temata }e is~ezne? Deka vo naredniot mandat Grcite }e go zaboravat? Ili, ne daj bo`e Amerikancite }e se otka`at od svoite strate{ki interesi. Taka {to Gruevski mo`e da gradi kolku saka stokatnici na skopskiot Menheten, da diga od temel se poubavi i se postari novi zgradi na Plo{tadot, da otvara 100 sportski sali, 100 teniski tereni, 100 luksuzni hoteli, da sadi drva, da gradi aerodrom i vo [tip i vo Bitola i vo Strumica, da ne uveruva so reklamni spotovi deka super `iveeme... Mo`e da ni go prati i vicepremierot Zoran Stavrevski da ne ubeduva deka blagodetot }e go po~uvstvuvame za nekolku godini, pa mo`ebi nekoj od nas i }e se soglasi deka imame u{te vreme za ~ekawe. Ama ako nema hrabrost da ja donese ovaa istoriska odluka za NATO, taman i na site na 5 april i po 100 evra na kni{ka da ni stavi, xabe mu e. Gruevski bi sakal da truiumfira so pokana za Makedonija od NATO, ama ako mo`e toj da ne bide vinoven za toa. Ubavo bi mu bilo da ostane zapameten vo istorijata deka toj ja vnel Makedonija vo NATO, ama da se pravda deka go naterale toa da go napravi na sila. Saka da slavi so {ampawsko i ognomet, ama vo isto vreme saka i da go `alime deka mu bilo te{ko. Saka da bide premier, ama ako mo`e da ne prezema odgovornost. Toa e isto kako da saka{ seks, a ma da ostane{ nevin. Tolku e vozrasen. Znae deka taka ne mo`e. 3. Bu~ko pra{uva dali pretsedatelot Branko Crvenkovski }e go vodi timot vo Bukure{t. Oti bil poiskusen. Zo{to pra{uva? Pa Branko go vodi timot ve}e 17 godini. Normalno deka }e go vodi i sega. Treba da ne spasuva od toa do kaj {to ne dovede. 5. Tuku, sme imale sre}a {to vo prikaznata za Branko Crvenkovski i Nikola Gruevski se pojavi {umarot. I nemu mu zdodea i po~na da gubi nervi. Pa re{i da gi izbrka od {umata i da gi izvede na ledina. Nie sme ve}e naviknati da ne zafrkavaat. Dali e SDSM, dali e VMRO-DPMNE, ve}e ni e seedno. Taka {to, ako i sega ne zafrknat, }e im prostime na nekoi sledni izbori.

235 Ama ako go zafrknat {umarot, ne znam koja {uma }e mo`e da gi skrie. 6. Znaete li zo{to na Grcite ne im so dopa|a imeto Republika Makedonija (Skopje)? Zatoa {to me|u Atina i Solun ima golema netrpelivost. Zamislete utre epten da se skaraat i da re{i onaa nivnata Makedonija da se otcepi. Kako }e se vika vo me|unarodnata zaednica nivnata Makedonija za da se napravi jasna razlika od ovaa na{ata Makedonija? Republika Makedonija (Solun). I neka prestanat da obvinuvaat deka i ova e nova skopska provokacija. [to im treba{e vo 1988 godina Severna Grcija da ja preimenuvaat vo Makedonija. A pred toa zborot Makedonija ne smee{e da se spomene. Toa {to sega im se slu~uva sami si go baraa. 5. Dodeka site se zanimavavme so imeto, nezbele`ano pomina vistinskata golema pobeda na demokratijata i vladeeweto na pravoto vo Makedonija. EVN ja isklu~i strujata vo Ara~inovo i vo nekolku sela zatoa {to so godini ne pla}ale struja. I zamislete – pre`i- veavme. Svetot ne propadna. A ni vo Makedonija ne izbi nov me|uetni~ki konflikt. OBSE ne izleze na teren. Nikoj ne ka`a deka se zagrozeni ~oevkovite prava. I ne samo toa. Duri i gradona~alnikot re~e deka strujata mora da se pla}a. Ima nade`. Jas si mislev deka polesno Makedonija }e go priznae Kosovo kako nezavisna dr`ava, okolku da se ubedi Ara~inovo da pla}a struja. Slednata demokratska faza }e bide so vodata. Ili }e se isklu~i Ara~inovo za da po~ne da pla}a, ili Vodovodot }e mora da go kupat stranci.

236 PO VE^ERATA 5 april 2008

• [to tolku se ispla{ile Grcite od Makedonija, pa stravot gi dr`i ve}e 2.300 godini

1. Ne dobivme pokana za NATO. I sega naj~esno e da se ka`e deka nema da dobieme ni datum za pregovori so EU. So prijateli kako Grci- te, mo`eme pak samo da snimame reklamen spot od tipot: „Ka`i kako be{e na ve~erata? A posle ve~erata?“. Dali vo Bukure{t, dali vo Brisel, seedno e. Posle ve~erata }e ni ka`at deka sme super, deka imame golem napredok, deka site priz- navaat kolku sme napravile, ama na Grcija ne & se dopa|a imeto. Ili }e bideme vo EU, koga }e bideme nikoj i ni{to. Ili, }e si ostaneme Makedonci, ama nema da vlezeme vo EU. 2. No, vetoto ne e s# {to n# o~ekuva od Grcija. Tie doprva velat deka bitkata prodol`uva. Tie bi sakale da pregovaraat. I toa, zamis- lete, za „zaemno prifatlivo re{enie za imeto“. Ha, ha, ha. Duri }e bile mnogu sre}ni ako n# videle vo EU i NATO. Ha, ha, ha... Ova ti e isto kako da treba da zavr{i{ rabota na {alter. Si gi obezbedil site dokumenti i ti ostanuva samo da dobie{ pe~at. Se na- valuva{ najponizno, {alterskiot slu`benik se iz`ivuva vrz tebe i ti vika: „Daj li~na karta. Ti si Goran Mihajlovski, ne mo`e da dobie{ pe~at“. Posle doa|a{ i vika{: „Mo`e Goki Mihajlovski?“. A – ne, ne mi se dopa|a i toa ime. „A Goran Mihajlovski vo zagrada – od VEST, mo`e“. Ne, nikako, toa ne go re{ava problemot. „A da stavam crti~ka mesto zagradata, mo`e?“ 3. Ba{ me interesira kako sega ambasadorot na EU Ervan Fuere }e ni ka`uva {to treba da pravime za da dobieme datum za pregovori. [to li }e n# sovetuvaat ambasadorite na Germanija, Italija, Slove- nija, Velika Britanija, Francija, Holandija... I~ neka ne tro{at pari od svoite dano~ni obvrznici. Neka si odat doma. Oti {to i da n# sove- tuvaat, kakvi sakaat poraki da ni pra}aat samo }e izleguvaat sme{ni. [to da im ka`eme na site onie {to ni doa|aa, dr`ea pres – kon- ferencii, ni gi vra}aa saatite nazad, ni velea deka treba da se istr~a maratonot...[to }e ni raska`uvaat bajki za pravna dr`ava, za demok- ratija, za reformi? I {to treba da ispolnime?

237 Neka ja ostavat tuka samo gr~kata ambasadorka. Taa }e ka`e {to treba da se pravi. A tie samo }e ja poslu{aat. I onaka imaat zaedni~- ka politika i princip na solidarnost. 4. Slu{am ima i nekoja kampawa: „U~ime za EU“. [to da u~ime? Posle ona {to se slu~i vo Bukure{t s# sme nau~ile. ]e go pra{ame Karamanlis i }e ni ka`e. 5. Ne im e na Grcite do imeto. Tie sakaat da n# snema. Samo, ne znam kako prikaznata im pominuva niz svetot. Kako zem- jata vo koja nema ni nacionalni malcinstva, ni prava na nacionalni malcinstva, gradi kult na najdolen nacionalizam so pomo{ na crkva- ta, uspeva da izdigne na nivo na svetski problem ime na sosedna dr`a- va. Toa e golema majstorija. I golema misterija. Da ne slu~ajno Grcija gi zadovolila Kopenha{kite kriteriumi za vlez vo EU. Ili, slu~ajno da ne ja terale da sproveduva nekakov akcionen plan za da ja primat vo NATO? Zatoa i ova iz`ivuvawe {to ni go napravija vo Bukure{t treba da bide pouka. Da u~ime od niv. Kako {to Grcija uporno i naporno raboti za da n# snema, nie tre- ba isto taka da rabotime za da n# ima. Se skr{ija od rabota za da n# uni{tat. Ama, ne e samo do silata. Tuku i do rabotata i do edinstvoto. Toa e ona {to nie go nemame. Ni sila, ni rabota, ni edinstvo. Ne se pla{am jas od namerite na Grcija da mi go izbri{e imeto. Se pla{am zatoa {to ovie na{ive i koga rabotat pove}e mislat na rejtingot na partijata, otkolku na rejtingot na Makedonija. 6. Makedonskite novinari vo Bukure{t gi ponese pesnata. Se na- lutija i si zaminaa od pres – konferencijata na generalniot sekretar Jap de Hop [efer. I {to napravija? Mu ja olesnija rabotata. Go polo- `ija oru`jeto. Namesto da go bombardiraat so pra{awa za sramot koj si go dozvoli NATO, gi ostavija Grcite da se ~ue samo nivnata strana. Taka e toa kaj nas. Novinarite bistrat politika, a politi~arite gi koristat novinarite za da si se reklamiraat. Na na{ata Vlada ne & e va`no {to napravila za svojata zemja, tuku kako toa izleglo vo vesnicite. 7. Vlasta povtorno go pu{ta muabetot za vonredni izbori. Do sega be{e lesno. I ednite i drugite ni vetuvaa deka }e n# vnesat vo NATO i vo EU. Nie veruvavme deka toa e mo`no. Oti veru- vavme i vo NATO i vo EU. Kakva }e im bide kampawata sega? [to }e ni ka`uvaat? Deka }e odime vo NATO? Ili vo EU? E aj ba{ da vidam {to }e ni ka`at.

238 8. Istata dilema verojatno ja ima i pregovara~ot za imeto Niko- la Dimitrov. Za {to }e pregovara otkako Grcija ja prekr{i Spogodbata od 1995 godina? I {to }e bide kompromisot? 9. Poznatiot gr~ki orator Demosten se proslavil dr`ej}i govo- ri protiv Filip Vtori Makedonski. Negovite govori poznati kako „Filipiki“ bile protiv Makedoncite oti sakale da im ja zazemat Ati- na. Po smrtta na Filip, Demosten ja imal vode~kata uloga vo vostani- eto protiv kralot na Makedoncite Aleksandar Veliki. Taka pi{uva vo istorijata. Toa zna~i deka u{te vo 300-te godini pred na{ata era Grcite gi mrazele Makedoncite. A sega Bakojani ni pora~uva deka sme trebale da se svrtime kon idninata. [to ubav vic ni raska`a. Ne znam {to tolku se ispla{ile Grcite od Makedonija, pa stra- vot gi dr`i ve}e 2.300 godini. 10. Ne se ispla{ile tie od Makedonija. Se ispla{ile od make- donskoto malcinstvo vo Grcija. Oti ako go priznaat nego, }e mora da priznaat deka imaat i Albanci i Turci i Vlasi i Bugari. O~igledno za gr~kata dr`ava kako kolepka na demokratijata naj- golem u`as e da priznae{ deka nekoj ne e Grk. 11. Francuskiot pretsedatel Sarkozi ja poddr`a Grcija oti vo Solun mu izdale kniga za negoviot dedo. Ako bilo tolku lesno da se napravi dr`avni~ki stav i strategi- ja za NATO, daj nie da izdademe kniga za baba mu na Sarkozi. Francija e seriozna dr`ava. Ja gradi nadvore{nata politika vrz pra- {aweto dali dedo mu na Sarkozi mu kupuval ~okolatca. Vo zaklu~okot na NATO za pokanata za Makedonija treba{e da se stavi u{te edna zabele{ka. Makedonija }e bide pokaneta koga pok- raj dedoto i babata, }e se najde mesto i za soprugata Karla Bruni. Gruevski go biduva za marketing. Za kampawata „Jas sum Make- donija“ neka ja anga`ira Karla Bruni – Sarkozi. ]e ~ini skapo. Ama ako toa Sarkozi go pravi sre}en i ako toa ja svrti Francija kon Makedonija, nalet i parite. Toa e dobra investi- cija. 12. Ajde sega da bideme malku optimisti. Da gledame pozitivno na posledniot samit na NATO. Vo 1913 godina koga se dele{e Makedonija, ne be{e vo Bukure{t. Po 95 godini, barem bevme tamu. 13. I pretsedatelot Crvenkovski i premierot Gruevski vo Bu- kure{t dadoa izjavi deka Makedonija }e izdr`i, oti izdr`ala i po- te{ki vremiwa.

239 Eve sega eden najnov vic. Deneska i dvajcata }e odat vo Zagreb da se sretnat so amerikan- skiot pretsedatel. Sedat zaedno Bu{, Nikola i Branko. Bu{ im se izvinuva i so `alewe konstatira: „Grcite mnogu ve izdupija“. A Branko i Nikola nikoga{ poedinstveni ednoglasno odgova- raat: „Ne mo`e tolku da n# izdupat, kolku {to nie mo`eme da izdr- `ime“. Legenda: Karla Bruni – Sarkozi za{titno lice na kampawata „Jas sum Makedonija“

DEMOKRATSKA KASAPAANA 12 april 2008

• A na `enskive {to da im bapneme?

1. Pretsedatelot Branko Crvenkovski bil mnogu zagri`en za situacijata vo koja e dr`avata. Pa zatoa premierot Nikola Gruevski oti{ol kaj nego da go smiruva. Bil da go ohrabri. A nas koj da ne smiri? Bakojani? Ili Sarkozi? Kako li izgledala sredbata na Gruevski so Crvenkovski docna vo no}ta? Kako na dvajca fraeri {to oti{le da si gi po~estat `enskite vo kafeana. Do{ol kelnerot i pra{al {to }e se napijat. „Jas }e bapnam edno viski“, rekol edniot fraer. „Aj jas da bapnam edno pivce“, rekol drugiot fraer. Videl kelnerot deka na fraerite ba{ im e gajle {to }e pijat damite, pa {eretski im namignal i pra{al: „A na `enskive {to da im bapneme!“ E taka i nas ni go bapnaa. A ne ni pra{aa {to sakame. 2. Premierot ni raska`uva prikazni za mali deca. Parlamentot go ko~el razvojot. Mu trebalo stabilno mnozinstvo. Fino {to mu tekna sega. Mu trebaa dve godini da sfati deka izbral pogre{en koalicionen partner. I sega ba{ koga dojde da ja re{ava najkrupnata rabota za dr`avata, ja odlo`i so predvremeni izbori. Koga treba{e verskite praznici da se napravat dr`avni, parlamentot mu ~ine{e. Sega, koga treba sudbinski odluki da se donesat, i da se poka`e odgovornost, vozrasno i racionalno odnesuvawe, nikoj ne mu ~ini. [to ima zna~ewe dali ima{ eden pratenik, dva, ili deset pove}e? Kvalitetnata razlika e dali saka{ da ja zavr{i{ rabotata, ili ne saka{. I dosega imaa mnozinstvo za da zavr{at rabota.

240 3. Gi gledav vo Sobranie kako se saporaspu{taa. Od pratenici stanaa raspu{tenici. I toa od onie najraskala{nite. Koga otvorija edna usta site ostanavme podzinati. Da ne mo`e{ da poveruva{ kolku sakaat vlast. Na ovie od VMRO-DPMNE im stana jasno deka od se {to vetuvaa ni{to ne biduva, ja gledaat Rada i kompanija deka u{te pomalku gi biduva i trgnaa po pametot na DUI. Od druga strana, Branko i SDSM ne bile za izbori, oti ne bil dobar momentot. Za kogo? Za niv. Tie se zagri`eni za Makedinija. Da bea posilni, oko nema{e da im trepne za Makedonija. Vaka, Makedonija im e dobro alibi. Tie slu~ajno da ne ka`at kako }e go re{at problemot so Grcija? 4. [to li }e zboruvaat sega na predizbornata kampawa? Deka }e vlezeme vo NATO? Toa go znaeme. Samo ne znaeme koga. Znaeme i deka }e vlezeme vo EU. Samo ne znaeme koga. Znaeme samo deka treba da se dogovorime so Grcite. Koga }e bide toa – treba da ni ka`at Gruevski i [e}erinska. [to drugo }e ni ka`uva premierot koj e ubeden deka }e pobedi? So {to }e se fali? Deka pak }e gi zgolemi platite i penziite? I deka pak inflacijata }e go izede zgolemuvaweto. Ili deka }e gradi novi {koli? Ovoj pat ne za da gi montira kompjuterite. Tuku za da se razdvojat Makedoncite i Albancite, kako {to go re{ija problemot so gimnazijata vo Struga. Po istiot princip }e gi gradi i sportskite sali i teniskite tereni. Edinstven adut vo kampawata mu ostanuva Gligor Ta{kovi}. ]e prodol`i da nosi stranski investicii. 4. Odnekade se pojavi i prethodnikot na Gruevski, Qub~o Georgievski. Raska`uva{e na televizija nekoi raboti kako da se re{i sporot so Grcija. A za Aleksandar Makedonski vele{e deka vo 2001 godina go spomnuval onaka, za podignuvawe moral, bez vrska. Se zafrkaval. Otkako stana Bugarin so tapija, Aleksandar go ostavi vo minatoto. Qub~o ima bugarski paso{ i e pratenik vo makedonsko Sobranie. I nosi odluki za idninata na Makedonija. Negoviot naslednik pak za moral ni go bapna Aleksandar vo 2007 godina. Kojznae, mo`ebi za nekoja godina toj }e ni raska`uva deka se zafrkaval samo za da gi nervira Grcite. Ako VMRO-DPMNE e vistinska makedonska partija, kako {to se falat, pred da se raspu{tea treba{e da donesat zakon so koj }e zabranea dvojno dr`avjanstvo, ili barem dvojno dr`avjanstvo za

241 kandidatite za pretenici. Pa edna{ i nie vo Makedonija da se prebroime i da vidime koi sme. Ova e demokratska dr`ava. Tie so bugarski paso{i mo`e slobodno da `iveat tuka. Neka si ja slavat i Mara Buneva, neka mu digaat bisti na Todor Aleksandrov... Ama ne sakam ni da glasaat, ni da gi glasame. Oti posle ba{ tie, so bugarski, albanski, kosovski ili srpski paso{i, }e ni go spasuvaat identitetot. 5. Menduh Ta~i ve}e ka`a kakvi }e bidat izborite. Im pora~a na onie od DUI deka doprva }e vidat {to }e bide kasapaana. Daj da ja povlekuvame vojskata od Avganistan. Koga }e po~nat Ahmeti i Ta~i da se bijat ~ie e Lipkovo, a ~ij e Saraj, ~ie e Kondovo, a ~ija [ipkovica, ~ija e Struga, a ~ie Ki~evo nema da pomognat posmatra~i od OBSE. NATO }e treba da gi bombardira. I dvete partii imaat demokratski predznak vo imeto. Kasapaana }e bide, ama bar demokratska. 6. Treba{e Amerikanecot da ka`e deka postoi makedonski jazik i postoi makedonska nacija, za da otkrieme deka na Grcite ba{ toa im smetalo. A nie mislevme deka imeto bilo problem. Zatoa pak Havier Solana im pra}a poraki na makedonskite dr`avnici da razmisluvale so ladni glavi, a ne so emocii. Isto kako {to tie so ladna glava go primija gr~koto veto oti ne im se dopa|alo imeto na Makedonija. Nema {to Solana ve}e da ka`uva. Im gi vidovme principite. Tie {to va`at za NATO, va`at i za EU. Pred Bukure{t i Karamanlis i Bakojani velea: „Neme re{enie nema pokana. Sega samo }e ja smenat plo~ata: „Nema re{enie nema datum za pregovori za EU“ 7. Po 17 godini pregovori za imeto MANU izjavi deka nema stav. Se javi Bu{ i na{ite akademici sega ja otkrija Amerika. Trebalo nie da predlo`ime ime. Akademicite se na pola pat do stavot. ]e im trebaat u{te 17 godini za da predlo`at konkretno ime.

242 DRA^EVSKA MAKEDONKA 19 april 2008

• Zabranet prelet nad Grcija na patnici so mustaci

1. Stranskite diplomati se rastr~aa da n# ubeduvaat deka predvremenite izbori mora da bidat fer i demokratski. I deka ne treba da ima nasilstvo. Fino {to ni ka`uvaat. Ama barem edna{ neka poka`at javno so prst koj vo Makedonija ima najdebelo dosie na nefer i nedemokratsko odnesuvawe na izborite. Za VMRO-DPMNE i za SDSM prikaznata za fer i nefer zavr{uva na tenderite i predizbornite vrabotuvawa. Zavisi samo koj e na vlast. Ama koga zboruvaat za nasilstvo, se znae koj puka na izbori. Zatoa, neka ne gi generaliziraat rabotite. Neka si gi podberat malku borcite za ~ovekovi prava {to i SAD i EU nonstop gi tintraat i gi pravat poednakvi od ednakvite. 2. Neli koga n# otka~ija na samitot na NATO vo Bukure{t, rekoa deka sme gi postignale kriteriumite za da staneme ~lenka na NATO? Toga{ zo{to se zagri`eni? Vo zemja {to gi ispolnila kriteriumite za NATO fer i demokratski izbori se podrazbiraat po definicija. Za toa ne se pravi muabet. 3. Iako mislam deka po sramot {to go do`iveaja vo Bukure{t, stranskite diplomati malku treba da zamol~at. Nemaat lice da n# povikuvaat na {to bilo. Ako imaat potreba nekogo da dovedat vo red, neka ja povikaat Grcija da gi po~ituva me|unarodnite dogovori {to samata gi potpi{ala i evropskite zakoni za osnovni ~ovekovi prava. Toa ne go napravija vo Bukure{t. Pa sega, za da n# ute{at, im pi{uvaat pisma na Crvenkovski i Gruevski deka mnogu sakale da ja vidat Makedonija kako ~lenka na EU i na NATO. Ako tolku n# sakaat, {to ne n# primat? Grcija site gi napravi majmuni. I sega nie treba da gi `alime {to ete tie sakale, ama ne mo`ele da n# primat vo NATO. I u{te treba da imame razbirawe deka vetoto na Grcija ne e neprijatelski akt. Da ne treba i da se izvinime {to gi smetame za neprijateli? 4. Ne e neprijatelski akt ni toa {to Grcija zabrani duri i preleti na makedonskata kompanija MAT. Zo{to? Zatoa {to se vika „Makedonski aviotransport“. Me|unarodnata oznaka na MAT e IN. Registracijata na make- donskite avioni e Z3. Komu na 10.000 metri mu pre~i zborot

243 „makedonski“. Tamu nema ni ptici. Osven ako ne mislat deka zborot „makedonski“ go voznemiruva Zevs. I {to e najstra{no i toa im pominuva kaj partnerite. [to da pomisli ~ovek? Ili onie od EU i od NATO ne znaat kako da reagiraat, oti ne mo`at da sfatat kakvi primitivci imaat vo svoite redovi, ili i tie se isti kako niv. Ili se zbuneti, ili toa odnesuvawe na Grcija i vo EU i vo NATO e sosema normalno. [to i da pobara Grcija, tie }e & dozvolat. Utre }e baraat patnicite {to ja nadletuvaat Grcija da ne bidat }elavi. Ili da bidat bosi. Ili da nemaat golemi gazovi. Dobro, toa e malku apsurdno. Oti, sepak, }elavosta nema da gi voznemiri gr~kite nacionalni ~uvstva za koi EU i NATO partnerite imaat razbirawe. No koga se raboti za emociite, mnogu e verojatno Grcite naskoro da pobaraat patnicite {to ja nadletuvaat da nemaat mustaci. Za da ne li~at na nivnite majki. Bidej}i od site vrednosti so koi se falat i EU i NATO, im ostana samo solidarnosta, ni{to ~udno utre da zabranat da ja preletuvame Grcija i so avionite na drugi zemji ~lenki na EU i na NATO. Pred sekoe poletuvawe, spisokot na patnici }e treba da se isprati na odobruvawe kaj gr~kite vozduhoplovni vlasti, oti „gr~kiot narod e mnogu emotiven“. ]e im se zabrani ka~uvawe na avion na site {to se vikaat Aleksandar ili Aleksandra. Zatoa {to toa e „iredentisti~ki ~in koj se smeta za teritorijalna aspiracija“. Ne daj bo`e nekoja patni~ka da se vika Makedonka. I~ neka ne kupuva karta. ]e mo`e da se ka~i vo avion samo ako si dodade geografska odrednica {to vo Grcija }e bide oceneta kako „zaemno prifatlivo re{enie“. Na primer, Dra~evska Makedonka. Kako trgnale, utre pak }e ni ja zatvorat granica. Tie bi n# ostavile i da umreme, a site od EU }e vikaat: „Izvinete, nie imame razbirawe za gr~kite emocii i morame da bideme solidarni“. A nie, kako {to sme si budali, }e gi so`aluvame oti, ete, nim im e mnogu te{ko da & se sprotivstavat na Grcija. Takov e `ivotot. Fino ni vika{e generalniot sekretar na NATO Jap de Hop [efer: „Grcija e ~lenka na NATO, a vie ne ste“. 5. Mo`e Grcija da bara {to saka, ama mene me zagri`uva toa {to ni pretsedatelot ni premierot ne me ubedija deka se istomislenici po pra{aweto za imeto i deka imaat nekakva ideja {to }e pravime ponatamu. Prodol`uvaat da se slikaat zaedno i ve}e sledniot den edniot ka`uva edno, a drugiot drugo. Ili i dvajcata mol~at i ~ekaat koj prv }e ka`e ne{to za da mo`e drugiot da go ispizmi. Taka stapot go okrka pregovara~ot Nikola Dimitrov.

244 Navistina ne mu treba{e mnogu da zboruva, oti toj sepak e samo pre- govara~. Ako ne mu se dopa|a kako se vodi politikata, mo`e da se povle~e. Ama zatoa, pak, premierot se poka`a. Prvo go navredi Dimitrov preku Bocevski. Pa drugiot den izleze samiot da go doiznavredi. Demek, nemalo toj {to da & se ispoveduva na javnosta. I na kraj ne go vikna na sostanokot so Nimic. Gruevski zaborava deka Dimitrov ja pretstavuva Makedonija. I deka nekoga{ suetata mora da si ja ostavi doma, ili barem vo partijata. Oti, ako doma mu go uriva{ kreditot na Dimitrov, kakov kredit toj }e ima nadvor? Posle se ~udime zo{to Grcite uspeale od glupavo i apsurdno barawe da napravat me|unarodna drama. E pa uspeale. Ne vidovme deka javno se karaat. I ne vidovme deka toj {to pregovara vo ime na Grcija javno go navreduvaat.

TI SI MAKEDONIJA? 26 april 2008

• Vladata ludo se zabavuva na na{a smetka

1. „Ti si Makedonija“ i „Od tebe zavisi“ se sloganot i porakata na novata vladina kampawa. Spored objasnuvawata, kampawata bila potrebna bidej}i „individualnata odgovornost i energija se pretvorile vo pasivnost, bezdu{nost i apatija“. Zna~i toa bilo rabotata. Bilbordite so tupanicata {to mi se zakanuva treba da mi ja vratat du{ata i da me izvle~at od apatija. A jas, pak, si mislev deka trebalo pari da se isperat. U{te koga ja najavija kampawata, se ~udev zo{to Gruevski ima potreba da me ubeduva deka jas sum Makedonija. E pa sum! Sum ostanal tuka, tuka mi `iveat decata, odat vo dr`avni gradinki, ~esno i uspe{no rabotam, pla}am danok, glasam na izbori, nemam bugarski paso{, me maltretiraat vo redicite za vizi, se lekuvam vo javnoto zdravstvo i nema da odam na odmor vo Grcija. I Vladata sega, mesto da si ja zavr{i svojata rabota, saka da me ubedi deka jas sum vo apatija i ne sum dovolno svesen za Makedonija, pa }e me osvestuva so bilbordi. I toa so moi pari. Ne, gospodine Gruevski. Ti si Makedonija! Zatoa {to ti si na vlast i ti treba da sozdade{ uslovi za da bidam jas gord, da ne bidam pasiven, bezdu{en i da ne me dr`i apatija. Jas poka`uvam sekoj den {to pravam za Makedonija. Aj sega ti poka`i {to ima{ da napravi{ za Makedonija. Nikoj ne ti brani. Naprotiv.

245 2. Mislam deka Vladata ludo se zabavuva na na{a smetka. Istovremeno so kampawata „Ti si Makedonija“, trgna i kampawata za pravewe mnogu deca. Go gledav onoj spot koga starec le`i vo bolnica, se se}ava na celiot `ivot, demek se podgotvuva da umre, ama ne mu e te{ko oti vo poseta mu doa|a vnukata. Ete, ostavil pokolenie. Sre}a {to bolnicata be{e kako za na film. Oti ako vnukata se pojave{e vo vistinska dr`avna bolnica, i taa }e legne{e do dedoto. Od {ok i od izgubeni iluzii za idninata. [to e smislata na kampawata? Da ima pove}e Makedonci za gladuvawe? Ili da ima pove}e Makedonci vo redicite za vizi? Ili vistinskata cel e Vladata da se podbiva so nas, za na{i pari? Kampawata e besmislena. Ne zna~i ni{to. Na tie {to sakaat i mo`at da imaat pove}e deca – ne im treba ohrabruvawe od bilbordi i morbidni spotovi. A tie {to sakaat, a ne mo`at da imaat ni edno dete, mo`e da bidat samo u{te poogor~eni. – Lekuvaweto sterilitet ne e na dr`avna smetka. So dr`avni pari mo`e{ da napravi{ in vitro oploduvawe samo dva pati, i toa ne ti ja vra}aat celata suma. – Mnogu `eni ne se re{avaat da rodat zatoa {to se pla{at deka }e zagubat rabota ili }e gi smenat po partiska linija. – Bolnicite kade {to se rodilkite i novorodenite bebiwa gi zatvoraat zatoa {to ima bakterii. – Porodilnoto boleduvawe e golgota. Ako majkata e vrabotena i ako ima sre}a gazdata da ja prijavil vo Fondot za zdravstvo na cela pla- ta, }e si ja zeme prvata plata najmalku po tri meseci otkako }e se porodi. Toa se slu~uva duri i ako si legalno vrabotena vo dr`avna slu`ba, em sopruga na premier. Ako `enata re{i da ra|a deca zatoa {to ima dobra plata i po nekoja slu~ajnost e legalno prijavena na celiot iznos, dodeka e na porodilno boleduvawe }e prima maksimum 25.000 denari. Toj zakon na mala vrata go donese SDSM. Zna~i, dr`avata gi obeshrabruva da ra|aat onie {to potencijalno ne bi imale ekonomski pre~ki za pove}e deca. – Detskiot dodatok e tolku mal i tolku docni {to isto kako da go nema. – Vo gradinkite }e se soo~i{ so 30 deca na edna vospituva~ka. Nema pari za nivnite plati, nema pari za novi vrabotuvawa. – Ako deteto se razboli i, ne daj Bo`e, dojde dotamu da mu treba- at citostatici, na Klinika ti vikaat: „Takva mu bila sre}ata. Citos- tatici nema, duri ni da gi kupi{„. Vladata ne treba nam da ni ja menuva svesta za semejnite vred- nosti i za namaleniot natalitet. Nie si ja imame. Neka si ja smenat svesta sebesi. Oti, o~igledno, ne znaat kade `iveat.

246 I ako ve}e tolku se re{eni da n# ubeduvaat da pravime deca, gi molam libidoto da ne ni go podigaat so spotovi od bolnici. Toa i~ ne me pali. Kakvo ni e zdravstvoto, se pla{am deka }e nema majki za ra|awe deca. Umiraat od rak na matka i od rak na dojka oti pak nema citostatici. 3. Vo Hrvatska protestiraa sredno{kolcite poradi higienata vo u~ili{tata. Edna od pri~inite be{e {to nema toaletna hartija vo klozetite. Se digna cela javnost. Nekoj od Ministerstvoto za obrazovanie plasti~no objasnuva{e deka za mom~iwata i taka i taka, ama za devoj~iwata ne bilo ubavo da nema toaletna hartija i plus da bidat skr{eni klozetskite daski. A razni sociolozi i psiholozi debatiraa na tema deka bilo pod ~ove~ko dostoinstvo da nema toaletna hartija vo 21 vek. Vo na{ite u~ili{ta nema voda, ne pak toaletna hartija. Polovina od osnovcite imaat vospalenie na mo~niot meur zo{to stiskaat da ne odat vo vece vo {kolo, oti im e grozno. Imalo li voop{to nekoga{ toaletna hartija vo na{ite u~ili{ta? Mislam deka toa go nema{e duri ni vo vremeto na najgospodskiot komunizam. Dali e voop{to predvidena so buxetot? Ili ne e, oti nam hartijata ni treba za bilbordi. I Hrvatska vo NATO, i Makedonija vo NATO. I Hrvatska vo EU, i Makedonija vo EU. Sekoj so svoite problemi.

BURKINA FASO 3 maj 2008

• Razbudi se srce, da go vidime Gospod

1. Po prvite 100 dena od Vladata koja be{e formirana vo 2006 godina, premierot Gruevski se pofali deka ministrite rabotele „bez nitu eden sloboden vikend, bez odmor, bez zapirawe“. Lesno im be{e na ministrite vo 2006 godina. Toga{ imaa samo 100 ~ekori do prerodba. A sega, ne samo {to 100-te ~ekori se nadogradeni i pro{ireni tuku imaat da zavr{at i vonvladina aktivnost. Srede kampawata za predvremenite izbori, si dadoa zada~a da pravat i pove}e deca. Oti, kako {to veli kampawata, „sozdavaj}i nov `ivot sme poblisku do Boga“. Celiot tim okolu Gruevski e mlad. Nekoi nemaat ni po edno dete. Kako }e stignat do treto – alal da im e. Koga stigaat s# da

247 napravat? Em sostavuvaat prateni~ki listi, em ja vodat dr`avata kako tehni~ka vlada, em deca pravat. A bidej}i se pravat epten religiozni, pred Veligden u{te i moraa da postat i da se vozdr`uvaat od seks. Se obiduvam da sfatam kako fizi~ki postignuvaat. Zamislete si nekoj minister ili ministerka rabotele „bez nitu eden sloboden vikend, bez odmor, bez zapirawe“, od utro do zora idniot den, se pribiraat kaj `enata ili ma`ot (ili devojkata ili de~koto), i na seta odgovornost {to ja imaat za dr`avata preku den, vo zori mora da mislat i na zgolemuvawe na semejstvoto. Kako go pravat toa? Buc, buc so prsteto i – „Ajde, srce, ajde, du{o, razbudi se. Daj nabrzinika da go vidime Gospod i da dremneme malku. Oti sabajle me ~ekaat u{te 100 ~ekori nadogradeni i pro{ireni. I da ne zaboravam da gi pro~itam ideite i predlozite na gra|anite, stopanskite komori i sindikatite“. Ili voop{to ne gi budat partnerite i samo im se xitkaat. Nemaat tie vreme za muabet, mora da ostvaruvaat. Pa koga partnerite }e im se osvestat, op – ve}e go videle Gospod. 2. Smej se, smej se. Nie toa go pla}ame. 3. Od Bukure{t navamu gr~kiot premier Karamanlis celo vreme povtoruva: „Vetoto za NATO ne e neprijatelski ~in“. I „Grcija ne saka da go navredi severniot sosed“. Ministerkata Bakojani duri i ponudi pari ako go smenime imeto. Zo{to bi im veruvale na zbor? Tie poka`aa deka ne po~ituvaat ne{to {to e zapi{ano, potpi{ano od niv i zavereno so pe~at na ON, a sega treba da im veruvame na ne{to {to ka`ale vo intervju. Se ~udime deka oti{le dotamu za da ne dozvoluvaat prelet na MAT. Evropskata komisija toa seriozno }e go razgledala. Tuf, tuf, tuf... Koga go nametnaa embargoto vo 1994 godina, Grcija be{e pretsedava~ na toga{nata Evropska zaednica. I toga{ se javija nekoi Danci i Holan|ani, dadoa nekoi izjavi deka embargoto bilo voznemiruva~ka vest i n# ostavija re~isi dve godini zarobeni na nivnite granici. [to mo`eme da o~ekuvame sega? Mu veruvam na Karamanlis. Tie ne sakaat da n# navredat. Tie samo se iz`ivuvaat vrz nas. 4. Ama nie ne dozvoluvame lesno da se navredime. A za poni`uvawe, pak, i~ ne znaat kolku mo`eme da izdr`ime. Tie n# plukaat, a nie vikame: „Vrne“.

248 Slu{am na vesti pred nekoj den im pobarale na na{i lu|e po 3.000 evra za da gi pu{tat da vlezat vo Grcija. Na{ive im gi poka`ale parite, ama ovie pak ne gi pu{tile. Arno ama, na{ive bile uporni. Namesto na Bogorodica, oti{le na Dojran, i pak si vlegle vo Grcija. Sledniot pat koga }e ni pobaraat pari, ne 3.000 – po 5.000 evra }e im poka`eme. ]e zajmime od prijateli. Ili kredit }e digneme, i toa od Stopanska ili od Alfa banka. I koga }e ja pomineme granicata, organizirano }e napadneme. ]e im odime po toa tavernite da im pieme uzo. Celo uzo }e go ispieme, za da nemaat {to da pijat, da moraat da odat vo Strumica, mastika da si nabavat. Pa `enite vo „Zara“ site obleki }e gi kupat. Da nemaat Grkinkite {to da oble~at. Vo „Ikea“ cel mebel }e go odneseme. Tolku yayiki }e izedeme, {to }e mora od kaj nas krastavici da uvezuvaat. A ni giroto nema na im go {tedime. Aj neka ne se pravat tolku va`ni. Da ne ne ni gi primat parite slu~ajno? 5. Partiite gi napravija koaliciite. Na site {to }e izlezat na izbori programite }e im bile so evropski predznak. A so kakov predznak mo`at da bidat. So afrikanski? Spored poslednoto rangirawe na Fridom haus za slobodata na mediumite, Makedonija e na 98. mesto. Lesoto e na 90., Mozambik na 87., a Burkina Faso na 84. mesto. Zo{to Burkina Faso od Zapadna Afrika ima pove}e sloboda ne mediumi od Makedonija vo Zapadniot Balkan? Mo`ebi tamu gazdite na trite najgolemi nacionalni televizii ne se na listite za pratenici na vladeja~kata partija. 6. Po veligdenskite praznici eden dneven vesnik objavi naslov: „Gruevski radosnata vest ja do~eka vo Struga“. Vesta za Hristovoto Voskresnuvawe e mnogu nova. Mo`ebi Gruevski tolku se izraduval oti prv pat ja slu{nal po 2008 godini.

249 PEDAGO[K MERKA 10 maj 2008

• Rada pravi zabna proteza za da mo`e da vika na mitinzite

1. [to ti e makedonska rabota? Postojano treba da bide{ ne{to nezadovolen, paranoi~en i malodu{en. Prvo se zboruva{e deka so SAD nema da bide potpi{an nikakov dokument. Posle se zboruva{e deka i da bide potpi{an, nema da izleze Kondoliza Rajs da dade izjava. Na kraj koga em se potpi{a dokumentot, em Kondoliza dade izjava, mu najdovme maana na imeto – ne bilo dogovor, tuku bilo deklaracija. [to u{te sakame od Amerika? [to treba u{te da napravat za nas, barem malku da bideme sre}ni? Naselbata Kvins vo Wujork ima 200.000 `iteli pove}e od Makedonija, a ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski za nepolni dve godini pet pati doa|a vo Va{ington i tri pati se sre}ava so dr`avniot sekretar na SAD. Na Amerikancite ne im ostana ni{to drugo za da ne zadovolat, osven da ne proglasat za nivna dr`ava. Imaat grad so ime Makedonija vo Ohajo. Zo{to da nemaat i dr`ava? Malku sme daleku, ama toa ne pre~i. Daleku im e i Aljaska, pa si ja kupija od Rusite. Neka ne kupat i nas. Eve, nie }e im go dademe ajvarot – i toa najnoviot, brendiran. ]e im dademe i oro da igraat. ]e im gi dademe i A1, Sitel i Kanal 5 za da pomognat vo organiziraweto fer i demokratski pretsedatelski izbori, za da mo`at Hilari Klinton, Barak Obama i Xon Mekkejn ramnopravno da gi pretstavat svoite programi. Kvins vo Wujork so 2.200.000 `iteli ima dva me|unarodni aerodromi – „Xon F. Kenedi“ i „La Gvardija“. I nie si imame dva aerodromi „Aleksandar Veliki“ i „Sv. Apopostol Pavle“. Na Amerikancite }e im go tutneme „Aleksandar Veliki“. Da vidat i tie {to e maka da si ima{ problem so Grcija. A ne celo vreme da ni vikaat deka treba „mnogu, mnogu brzo da go re{ite problemot so imeto“. More, se }e im dademe. Ako treba i statuite od pred Vladata vo Skopje }e gi otstapime za da se oplemeni prostorot pred Belata ku}a. Taka Amerikancite koi imaat se, so nas }e dobijat i instant anti~ka istorija. 2. Zo{to Rada [e}erovska, najsilniot protivkandidat na Radmila [e}erinska i na Nikola Gruevski vo izbornata edinica broj 1se u{te ne se pojavuva vo javnosta. Sigurno i pravat zabni protezi za da ne {`{ka koga }e se pojavi na mitinzite. Oti so 67 godini doprva ja o~ekuva bogata politi~ka kariera.

250 Nikola Gruevski se `ale{e deka ne mu odat reformite poradi nekvalitetetniot sobraniski sostav. Daj bo`e Rada [e}erovska zaedno so sopartijcite Jovan Man~evski, Janis Makris, Igor Ivanovski i Zoran Za{ev da bidat izbrani. Zna~ajno }e go podignat kvalitetot na diskusiite i nema da gi ko~at reformite. [to ubavo im tekna. Prvo smislile da najdat dvojnici na prvite lu|e od opozicionite listi. Aj {to na{le lu|e so sli~ni, ili isti imiwa, tuku kako posle gi ubedile da gi stavat na listata na SDPM na Branko Janevski. Aj za imiwata – mo`e da se pretpostavi. MVR }e gi najde imiwata. Ama {to potoa. Ba{ me interesira koj li emisar odel od grad do grad i gi vrbuval da se `rtvuvaat za reformite. [to li mu zboruval na plo~karot Jovan Man~evski od Prilep koga mu se pojavil doma so predlog da bide nositel na lista. Kako li mu objasnile na Igor Ivanovski od Dra~evo deka najmnogu {ansi ima da pobedi vo Tetovo? Bidej}i ne im dale pari, so {to li gi motivirale? 3. Srpskiot pretsedatel Boris Tadi} vo Ohrid im re~e na makedonskite novinari: „Nie }e vlezeme vo EU do 2013 godina. Se nadevam deka i vie }e uspeete so nas da vlezete vo EU“ I – site se navredija. Vidi go ti Tadi} – se zanesuva i se podbiva. Koj se nadeve{e deka Albanija pred nas }e vleze vo NATO? Koj se nadeva{e deka Bugarija i Romanija pred nas }e stanat ~lenki na EU? Hrvatska vo 1995 godina u{te be{e vo vojna koga Makedonija ja potpi{a programata na NATO – Partnerstvo za mir. Tie ja potpi{aa duri vo 2001. Hrvatska potpi{a Spogodba za stabilizacija i asocijacija so EU vo 2002 godina. Nie potpi{avme edna godina pred niv. Tie ve}e nagolemo pregovaraat za ~lennstvo vo EU, nie u{te ~ekame datum za pregovori. Taka {to Tadi} mo`e da si zboruva kolku saka. Vo pravo e. 4. Vladata deli stipendii za usovr{uvawe vo SAD. Zaedno so kampawata za izborite odi i konkursot za doktoranti. Bidej}i Vladata funkcionira samo kako tehni~ka Vlada, pra{awe e kade treba da se podnesuvaat dokumentite? Vo zgradata na Ilindenska vo Skopje, ili vo partiski {tab? I, dali aplikaciite }e se razgleduvaat so isto vnimanie ako se podnesat i vo nekoj od dvaesette koalicioni partneri na VMRO-DPMNE? 5. Fr~ko i udril dve {lakanici na nekoja devojka na parking. Policijata veli i deka i ja skubel kosata. D-r Fr~koski e profesor. Deleweto {lakanici i kubeweto kosa se poznati pedago{ki vospitni merki.

251 TOP EKONOMIJA 17 maj 2008

• Koga }e & svetnat cickite na ^i~olina, i sonceto na Rada }e go zasenat

1. Vo delovite na Makedonija kade {to sega Ta~i i Ahmeti `estoko se tepaat so oru`je za da dojdat na vlast, OBSE ode{e da ja nabquduva policijata koga apse{e siluva~i i ubijci. Taka {to sega nitu ambasadorot na EU, nitu ambasadorot na SAD, nitu ambasadorot na OBSE nemaat lice sega da ja povikuvaat policijata da gi najde vinovnicite za pukaweto me|u DUI i DPA. Istite tie ambasadori ne se bunea koga OBSE ja monitorira{e policijata da ne slu~ajno na ubijcite i na siluva~ite im se zagrozat ~ovekovite prava. E pa eve im gi sega kriminalcite {to tie gi promoviraa vo borci za ~ovekovi prava. Neka se spravat tie so niv. Koga ne dozvolija policijata da gi uapsi koga ubivaa i siluvaa, sega neka ne baraat apsewe i koga u~estvuvaat vo predizborna kampawa. Dosta mi e ve}e od DUI i DPA da mi zavisi dali vo EU i vo NATO }e me gledaat kako primitivec ili kako normalen gra|anin. I deka od niv zavisi dali }e vlezeme vo NATO i vo EU. Jas }e sedam miren, }e pla}am danoci, }e se ma~am so reformi, a tie }e se tepaat. I posle {to? Treba da gi pro{vercuvam vo NATO? Ili pak jas }e bidam kriv ako ne vlezeme vo NATO? Zatoa gi zamoluvam i Xilijan Milovanovi} i Ervan Fuere da pomislat malku i na nas {to ne pukame i ne lepime plakati. Zo{to se voznemiruvaat samo koga me|u sebe }e se stepaat albanskite partii? Daj neka poka`at malku respekt i kon Makedoncite i kon Albancite {to ne sakaat da se tepaat. Osobeno {to SAD i EU zaedno gi simnaa kriminalcite od planina i gi napravija ministri i pratenici. Neka si go viknat sega Piter Fejt, kako vo 2001 godina, koga gi iznesuva{e od Ara~inovo so klimatizirani avtobusi, toj da gi smiruva. Toj neka im ka`e deka „taka ne se obezbeduva vladeewe na pravoto“. 2. So top bil ga|an nekoj {tab na DUI. Od kade im e top? Neli NATO gi razoru`uva{e? Edna `etva, druga `etva, neophodna `etva... Ovoj topot od novata rekolta li e, ili go zadr`ale da ne im se najde slu~ajno za borba za nekoi dopolnitelni prava? A policijata ne go na{la do sega da go odzeme, oti OBSE nabquduval da ne se voznemirat sopstvenicite na topot.

252 3. So rafalna strelba bila pogodena i kolata na Ali Ahmeti vo Bogoviwe. Po {to Menduh Ta~i odgovori: „I mene me pukaa koga bev vo Blace, ama jas ne se ispla{iv“. Ta~i misli deka }e n# impresionira so heroizmot i se opravdal. A Ali Ahmeti na svoja ko`a oseti kako toj vo 2001 godina „obezbeduva{e vladeewe na pravoto“. Ahmeti re~e deka znael koj pukal vrz nego. Ubavo {to gi znae. Za da mo`e utre, ako dojde na vlast, tie {to pukaa vrz nego da gi amnestira i da gi napravi ministri. Kako {to dr`avata napravi so nego i so negovite vo 2001, koga toj puka{e vo nea. 4. Pukaweto go osudi i premierot Gruevski. I dobro e {to go osudi. No, za razlika od nas koi mo`eme samo da go osudime toa i – tolku, premierot ima obvrska, a ima i instrumenti da go spre~i nasilstvoto. I da gi fati i da gi osudi tie {to pukaat. Koga }e vidam deka nekoj le`i vo zatvor zatoa {to pukal, toga{ }e veruvam deka sme imale fer i demokratski izbori. No za da se slu~i toa, }e treba i albanskite partii da go osudat pukaweto. Oti pukawe na izbori e lo{o vo sekoj slu~aj. A ne kako {to pravat tie. Koga pukaat vo niv e lo{o. A koga tie pukaat, toga{ e borba za ~ovekovi prava. 5. Ovie izbori }e bidat presvrtni, a mo`ebi i istoriski. DUI vo izbornata programa zboruva za ekonomija. ]e gi namalat danocite i pridonesite i }e obezbedat 100.000 novi vrabotuvawa. Koi danoci }e gi namalat? Tie {to ne gi pla}aat? A DPA vetuva deka }e go prodol`i `ivotot na gra|anite. Kako? Nema da pukaat so topovi? Koga DUI zboruva za ekonomija – oru`jeto mol~i. Puka DPA. Nekoj od niv mora da puka. Samo {to si gi menuvaat resorite. Ednite so ekonomija, drugite so odbrana i za{tita. 6. Vo nieden zakon ne pi{uva deka za partiski vozila ne se pla}a patarina. Toga{ zo{to MVR sega ne gi uapsi site {to gi krenaa rampite na patarinite za da pominat besplatno vozilata koi odea na partiski mitinzi? Imaat videozapis, imaat audiosnimka. Dovolno dokazi za da gi stavat vo pritvor edno {est-sedum meseci, kako onie {to gi fatija vo akcijata „Zmisko oko“. Ili i nepla}aweto patarina e del od izbornata kampawa. Urivaweto na rampite na patarinite, kako simboli~no urivawe na {engenskata bariera. Da. Samo {to taa kampawa ja pla}am jas {to ne sum ~len na niedna partija. Zatoa {to postojano si pla}am patarina. I ne mi pa|a na pamet da ne platam.

253 7. Ja gledam Rada na mitinzite. ]e ka`e ne{to, i samata }e si se voodu{evi kolku dobro im go plesnala. Ne e bitno dali e za veruvawe toa {to go vetuva. Va`no – taa e zadovolna. Toa & se gleda na liceto. 8. Za da & doka`e na Rada deka i toj e za EU, Gruevski donese nekoi Italijanci vo Radovi{. Tie zboruvaat na italijanski, radovi{ani aplaudiraat. Radovi{ani aplaudiraa i pred nekolku godini. Koga eden glumec go kupuva{e „Bu~im“, im vetuva{e deka }e im otvori „Mekdonalds“. Pa tie u~ea angliski. Sega }e odat vo Evropa, pa u~at italijanski. [to }e im se na radovi{ani parlamentarci od Italija. Treba{e Gruevski da im ja donese ^i~olina. I taa vo slobodno vreme, me|u dva porno – filma, be{e parlamentarkata. Taa i~ ne mora da zboruva. Barem ima {to da poka`e. ]e se ka~i na scenata i }e gi isturi gradite. ]e ja dolovi simbolikata na site vladini kampawi vo edno. Em asocira na maj~instvo em na blagodat.Jas sum Makedonija – cicajte od mene. Koga }e i svetnat cickite na ^i~olina i sonceto na Rada }e go zasenat.

PREDIZBOREN ZAPEK 24 maj 2008

• Evropo, nemoj da se gri`i{. Ne mo`e{ ti tolku da ~eka{, kolku {to nie mo`eme bavno da se dvi`ime

1. [to, deneska u{te ne se pojavila Xilijan Milovanovi} so apel da nema nasilstvo na izborite? Po~ekajte, ima vreme. Dolg e denot. Amerikanskata ambasadorka eden den se pojavuva i drugiot den nema pukawe. Koga Xilijan zboruva, oru`jeto eden den mol~i. Vtoriot den pak se puka i tretiot den taa pak zboruva deka izborite mora da bidat regularni i vlasta ne smee da tolerira nasilstvo. Do izborite ima u{te edna nedela. Se nadevam deka do toga{, amerikanskata ambasadorka }e ima i dovolno mo`nosti kone~no so prst da poka`e kon tie {to pukaat. Do sega ni be{e jasno deka DUI i DPA ne rabotat za dobroto na Makedonija. Ama so predizbornite pukawa jasno e i deka ne rabotat ni za dobroto na Albancite vo Makedonija. 2. Premierot Nikola Gruevski dva pati ja otvori salata „Boris Trajkovski“. Vo ~etvrtokot, prvo vo 12 ~asot se slika{e kako se~e len-

254 ta so portokalovata vratovrska. Vo osum ~asot ve~erta so istata por- tokalova vratovrska i so istiot kostum ja frli prvata topka. Tradicijata prodol`uva. Na vremeto, Kiro Gligorov go otvora- {e avtopatot Tetovo – Gostivar kako pretsedatel, a Branko go otvo- ra{e avtopatot Gostivar – Tetovo kako premier. Zo{to mora{e ba{ premierot da ja otvora najgolemata sportska sala? I bez mnogu inventivnost mo`ea da se setat da najdat barem nekoj olimpiec, ili svetski prvak da ja prese~e lentata. Koga ve}e re{ija salata da go nosi imeto na pokojniot pretsedatel, ne }e be{e lo{o prvata topka da ja frle{e sinot na Boris Trajkovski. ]e be{e toa ubav gest, a i kreditot na Gruevski }e be{e pogolem. 3. Den pred otvoraweto na salata, ministerot za finansii Traj- ko Slaveski sve~eno ja pu{ti vo upotreba fekalnata kanalizacija vo Vizbegovo. Vo 21 vek narodot ne smee da bide vo gomna. Ete u{te edna potvrda zo{to na Makedonija & bea potrebni ovie predvremeni izbori. Da ne bea izborite u{te dve godini }e se davev- me vo gomna. Vo sve~enosta Slaveski ne be{e sam. Mu pomagal i gradona~al- nikot na Butel Petre Latinovski. Ba{ me interesira kako se pu{ta vo upotreba kanalizacija, a toa da bide dovolno prigodno za predizborna kampawa. Dali edniot sve~eno go izvadil i se olesnil? A drugiot sednal na {olja i napnal? I posle so zdru`eni sili pu{tile voda. Ti e gajle. Izbori se. [to i da e, va`no e da se pu{ta ne{to. Tuku, {to li bi se slu~ilo ako ministerot i nositel na prate- ni~ka lista ba{ toj den imal zapek? Sve~enoto pu{tawe na kanaliza- cijata }e be{e odlo`eno za podobri denovi. 4. Sve~eno be{e otkriena i stra`arnicata na Kameniot most vo Skopje. Be{e restavrirana re~isi {est godini otkako se urna. Otkako za restavracija na Kameniot most ni trebaa 10 godini, restavracijata na kulata ni odzede samo 6 godini. E, toa e realnoto tempo na dvi`ewe na Makedonija kon EU. Zatoa, Evropo, nemoj da se gri`i{. Kaj i da e, nie }e dojdeme. ]e te fatime na kondicija. Ne mo`e{ ti tolku da ~eka{, kolku {to nie mo`eme bavno da se dvi`ime. 5. Vo brzite reformi kon EU, nedelava dobivme u{te dva svetli primera od sudstvoto. Prviot e deka vo Vrhovniot sud nema mesto za sudijkata {to Ma- kedonija ja delegira{e vo Evropskiot sud vo Strazbur. Ne e ubavo vo Makedonija da ima{ sudija so devetgodi{no evropsko iskustvo. Oso- beno ne, ako te ispratile vo vremeto na SDSM. Vsu{nost, vo Make-

255 donija, bez ogled na me|unarodnoto iskustvo, za da bide{ sudija mo- ra{ da bide{ blizok ili do VMRO-DPMNE ili do SDSM. I ne samo toa. Dopolnitelen kriterium e da se pogodi{ da konkurira{ koga tvo- ite se na vlast. Vtoriot primer za sudski reformi e seks skandalot vo Sudskiot sovet. Navodno, sudija blizok do SDSM bil qubovnik so vrabotena ~ij{to soprug bil od visokite krugovi na VMRO-DPMNE. Na sudiite im trebaa tri meseci da gi prevedat ~etirite Ha{- ki slu~ai, ama ekspresno za eden den gi razgledale listite so povici na qubovnicite od mobilnite telefoni. Najsme{no e {to sega se obiduvaat na prequbata da & dadat karakter na dr`aven problem. Demek qubovnicite iznesuvale dokumenti na laptopite. Tie, siro- ma{kite ako tolku bile vqubeni i u{te morale da se krijat i brzo da zavr{at rabota, da ne imale vreme laptop da otvorat, a ne pak da go analiziraat. 6. Rada go vika Gruevski na TV - duel so platena reklama. I mu vika: „Izlezi, Nikola, ne pla{i se od `enski fustan“. Pusta Rada, platila reklama za da se navredi sebesi i site `e- ni. [to saka da ka`e? Deka ako nosi{ fustan si pomalku vreden i ne treba nikoj da ti se pla{i? Ova kako kapak na nejzinite izborni reklami vo koi taa so ton na selska u~itelka {to im se obra}a na deca so posebni potrebi ni pora- ~uva: „Jas mo`am da se izboram za Makedonija“. Rado, baraj si gi parite nazad od tie {to te sovetuvaat i ti ja pravat kampawata. Po~esti go samo toj {to mu tekna da stavi tvoja ogromna slika na zgradata sproti onaa vo koja{to `ivee Gruevski. Pa koga }e stane, prvo go zablesnuva tvoeto sonce. Ne e ~udo {to po tolku ko{marni budewa zavr{il na infuzija. 7. Amdi Bajram kako koalicionen partner na Gruevski najogneno zbore{e na miting vo [tip. Komu se obra}a{e? Na tie vo Makedonka {to im go ukrade platnoto? Ili na kolegite od [tipskiot zatvor ka- de {to ~esno si go odle`a ukradenoto? 8. V~era be{e Den na Vlasite. Dr`aven praznik i neraboten den za pripadnicite na vla{kata zaednica vo Makedonija. Arno ama site Vlasi bea na rabota. Zo{to? – Za da zemat prazni~na dnevnica.

256 BEZBEDEN BALKAN 31 maj 2008

• Na EU i e najva`no da si bide fer kon Grcija. Gi zabole za makedonskite fer izbori

1. Deneska e izboren molk i mnogu mi e `al, oti ne mo`am da napi{am za mnogu gluposti {to se storija vo poslednava nedela. Sakav da se potsetam {to sum pi{uval pred dve godini. Izborite se odr`aa na 5 juli 2006 godina. Na 1 juli vo poslednoto „Sakam da ka`am“ pred izborite sum go napi{al slednovo: 1. Amerikanskata ambasadorka Xilijan Milovanovi} mo`e da bide sre}na. Deneska celi 5 minuti nemalo nekoj incident. A bogami i evropskiot pretstavnik Ervan Fuere mo`e slednite polovina ~as da odmori, otkako gi pofali liderite na albanskite partii deka vo posledno vreme ne izvadile pi{toli. Prvo mi be{e `al za gospo|ata Milovanovi} i za gospodinot Fuere {to po `e{tinata moraa da gi {etaat albanskite sela i da im uka`uvaat na lokalnite voda~i deka e podobro za niv da go ostavat oru`jeto. Ama posle si rekov: [to pak da gi `alam? Tie sami si gi sozdadoa ovie albanski lideri, sami neka si se spravuvaat so nivnite belji. Znaeja koj digna vostanie vo 2001 godina, a sega ne znaat koj pukal vo Ra{~e. Ajde de. Neka si go viknat pak Piter Fejt da gi sobue ~evlite i da si se napie ~aj. Toj }e im ka`e koj pukal. I neka ne ja vikaat policijata. Oti ovaa me|ualbanska bitka i taka nema nikakva vrska so Makedonija. Neli i Ali Ahmeti re~e deka „incidentite se lo{i za Albancite, no i za finalniot status na Kosovo“. Ni lu|eto na Ali Ahmeti, ni lu|eto na Arben Xaferi ne sme gi videle deka veat makedonski znamiwa. I koga protestiraat za ~ovekovi prava i koga se tepaat so pi{toli me|u sebe, vo sekoja prilika si go veat albanskoto zname zaedno so znamiwata na SAD i EU. Kade e Makedonija vo nivnata prikazna? Ja nema. Makedonija e kolateralna {teta!? Zatoa i nema zo{to nie da se zanimavame so niv. SAD i EU neka si gi skrotat monstrumite {to sami si gi sozdadoa. Mol~el, ne mol~el, i pred dve godini i sega – taa e realnosta. Razlikata e {to toga{ ode{e kampawata „Mora da bide fer“. A deneska odi kampawa: „Mo`eme i morame“. Morame, ama mi e strav deka ne mo`eme. Duri i koga morame.

257 2. Morame da se trudime da napravime fer izbori. I mora da bidat kazneti tie {to toj imperativ }e go naru{at. Toa e gra|anska dol`nost na sekoj {to saka da `ivee vo ovaa dr`ava. I saka da `ivee vo normalna dr`ava. Toa go pravime za sebe, a ne za da gi zadovolime kriteriumite na EU. Oti, vidovme vo Bukure{t kolku tie samite si gi po~ituvaat sopstvenite kriteriumi. Prvo ne otepaa, sega u{te im ostana da ne zakopaat. Ete, ve}e go bri{at „makedonski“ od razni dokumenti vo Brisel. Aj neka ne ne la`at i Ren i Fuere i site drugi, demek devetti kriterium, demek fer izbori bile od su{tinsko zna~ewe, bla, bla, bla.... Niv im e najva`no tie da si bidat fer kon Grcija. I toa za niv e glavniot kriterium. Na toj kriterium nie ne mo`eme da vlijaeme. Ama mo`eme da i se odmazdime na EU. Da si napravime besprekorni izbori za nie da bideme zadovolni od na{iot sopstven `ivot. Pa toga{ na krite- riumite na Ren }e gledame kako na dobar vic, a ne kako ne{to od koe ni zavisi idninata. 3. Spored posledniot izve{taj na ON Balkanot e pobezbeden od mnogu zemji vo zapadna Evropa. Brojot na kriminal, ubistva, siluvawa i drugi te{ki dela e pomal kaj nas, otkolku na Zapad. Kako nema Balkanot da bide pobezbeden, koga najproblemati~nite zemji {to go digaa rejtingot na nebezbednost na Balkanot stana del od EU? Se {to be{e mafija od Romanija i Bugarija se preseli vo London, Pariz, Madrid, Rim... A i kriminalcite od Makedonija, Albanija, Srbija i Kosovo za razlika od ~esnite gra|ani bez problem dobivaat viza. 4. Po debaklot na Evrosong vo Belgrad, Germancite se pra{uvale: „Zarem sme tolku glupavi, ili tolku ne mrazat, pa nikoj ne ni dava glasovi“? Glupavi se. Edinstveno tie od dve dr`avi napravija edna. Drugite od edna napravija osumamnaeset. Kako Rusija, ili Srbija nema da pobedat, koga site me|u sebe si se glasaat. Da si bea Getmancite dve dr`avi kako do 1989 godina }e imaa barem edna dvanaesetka. Da ne zboruvame kakov triumf bi imale ako se podelat kako Sovetite na site 16 sojuzni dr`avi. Pa Severna Rajna Vestfalija }e dade 12 poeni na [lezvig Hol{tajn, 10 na Sakosonija i 8 na Meklenburg – Forpomern, a Bavarija }e glasa za Saksonija – Anhalt, Tiringija i Brandenburg. 5. ]e se gradi velosipedska pateka od Novo Lisi~e do \or~e Petrov vo Skopje. Super. ]e ima novi mesta za parkirawe.

258 Ne znam samo zo{to najavaneta velosipedska pateka sega se narekuva investicija. Treba{e samo policajci da kaznuvaat koga nekoj }e se parikira na ve}e postoe~kata pateka. Skopje ima velosipedska pateka u{te od vremeto na Blagoj Popov od sedumdesettite godini na minatiot vek. Sega investicijata e {to istata samo treba da se bojosa. Zna~i mestata za parkirawe }e bidat bojosani i jasno obele`ani. A velosipedistite pak }e ginat na ulica.

98% 7 juni 2008

• Kade be{e OBSE koga nie se vxa{uvavme koj se stana policaec po 2001 godina?

1. Pridonesot na Amdi Bajram kon koalicijata na VMRO-DPMNE se vide u{te den po izborite. Negovata presmetka od 102,2 otsto pobeda ovoj pat be{e prevedena vo pomal procent. Premierot Gruevski precizno ni ka`a deka izborite bile fer i demokratski vo 98 procenti od izbira~kite mesta. Imalo problemi samo na 2 procenti. No, i pokraj zanemarliviot procent neuspe{ni izbori i samo ednata `rtva i osummina povredeni, premierot se naluti i pora~a deka }e vodel smetka kogo od albanskite partneri }e zeme za partner. Toj {to pravel pomalku problemi na izaborite. [to zna~i toa? Deka ako od dvata procenti pukawe, na DUI otpa|aat edenipol procent, vo Vladata }e vleze DPA? Ili, obratno? Najpametno mu e na Gruevski da ne bara partner ni vo Ta~i, ni vo Ahmeti. Nemu sega treba da mu bide partner koalicijata Xilijan Milovanovi} – Ervan Fuere. Zatoa {to tie insistiraat da se kaznat tie {to pukaat na izbori. Koga e taka, Gruevski sega ima istoriska {ansa da im dade glas na iljadnici gra|ani od albanska nacionalnost da si go ostvarat osnovnoto gra|ansko pravo da izbiraat, bez da bide pukano vrz niv. Em ima poddr{ka od nad 480 iljadi glasa~i i nad 60 pratenici vo idniot parlament, em ne samo poddr{ka tuku i insistirawe od me|unarodnata zaednica da gi stavi vo zatvor banditite. Vreme e da se popravi gre{kata na Qub~o, Boris i Dosta, koi zatoa {to ne reagiraa na vreme dozvolija banditite {to pukaat da pominat nekazneto i toa da stane osnoven standard vo odnesuvaweto.

259 Ne mo`e dve bandi da go gradat stereotipiot za celata dr`ava kako divja~ka. Isto kako {to ne mo`e i premierot da se pravda deka izborite vo makedonskiot del od dr`avata bile dobri, a vo albanskiot del ne ~inele. Toga{ daj Makedoncite neka glasaat na 1 juni, a Albancite na 8 juni. Da se vidi koj zaslu`il NATO i EU, a koj ne. Ama, ako e taka, toga{ Gruevski ne mo`e da zboruva deka Makedonija e unitarna dr`ava i da go fa}a histerija ako nekoj go obvini deka dr`avata mu se federalizira. 2. Sekoi izbori vo Makedonija – nov paradoks. Sega DUI i Ali Ahmeti izlegoa najgolemi pacifisti. Tie {to vo 2001 godina so pu{ka ja napadnaa dr`avata i go vospostavija pukaweto kako me|unaroden standard za ostvaruvawe na demokratija sega pravat mitinzi na koi nosat tranpsarenti so pre~krtani kur{umi. Samo edna nedela prethodno, na mitinzite vo Tetovo i Skopje, samite tolku mnogu pukaa {to moraa so `iv {tit da si go za{titat liderot, za da ne zagine vo prijatelski ogan. 3. Stranskite diplomati sega se se vxa{eni deka vo nasilstvata bile vme{ani policajci. Kade bea koga nie se vxa{uvavme koj se stana policaec po 2001 godina? Toa toga{ se vika{e „pravi~na zastapenost“. Ili – „vrabotuvawe spored ramkoven dogovor“. Ili – „resocijalizacija na teroristite“. Ili – „implementacija na Ohridskiot dogovor“. Koj gi napika site banditi vo policija preku no}? Kako ode{e popolnuvaweto na policiskite me{ani sili? I pod ~ij nadzor seto toa se slu~uva{e? Policajcite se regrutiraa so partiski spisoci. Vo 2002 va`ea spisocite na DUI. Vo 2006 spisocite na DPA. Ete vi gi sega, neka ve za{titat koga odite na nabquduvawe na izbira~kite mesta. So va{i pari gi napravivte policajci. Sega delat pravda. Istite tie OBSE i EU toga{ vnimavaa slu~ajno nekoj da ne otpadne od spisocite, oti kvotata morala da bide ispolneta. Sega MVR gi apsi i tie {to pukaa na izborite, i tie {to pukaa na policijata, no i policajci {to pukaa na izborite. Aj sega OBSE neka odi pak da nabquduva kako apsi policijata. Slu~ajno da ne im gi naru{i ~ovekovite prava na bandidite. 4. Grcite se nadminaa sebesi. Ne mu dadoa ni na pretsedatelot Branko Crvenkovski so vladiniot avion da sleta vo Atina. Zatoa {to na nego pi{uva „Republika Makedonija“. Se ponudija da mu najdat alternativen na~in da stigne do Atina. Kako?

260 Da se frli vo Vardar i da ostavi rekata da go dote~e do Solun. Ministerakata za nadvore{ni raboti na Grcija Dora Bakojani bila v~udovidena kako ne gi pu{tile gr~kite vojnici da vlezat vo Makedonija bez paso{i. Go alarmirala NATO, oti tie bile mirovnici. Aj neka gi pu{tat na{ite vojnici samo so voena kni{ka da vlezat vo Grcija. Kolku li bi se za~udila Bakojani koga nie na gr~kiot pretsedatel bi mu ponudile alternativen prevoz?

^ISTA GRCIJA 14 juni 2008

• Ve}e odamna mi e jasno deka na Grcija ne i e sram za toa {to go pravi. Ama, kako ne i e sram na EU da i bide rob na gr~kata nacionalisti~ka histerija?

1. Gr~ki policajci naterale makedonski kamionxii na grani~niot premin Dojrani da go metat preminot, za da gi pu{tat da vlezat vo Makedonija. Im dale metli, rakavici i }esi i im rekle ako sakaat da si zaminat doma, prvo da go is~istat |ubreto okolu preminot. Kamionxiite metele grani~en premin. [to li }e im dadat Grcite na godi{noodmorcite koga }e se vra}aat doma so privatnite koli? ]e im re~at da im ~istat po doma i da im gi sredat dvorovite. Taka Makedoncite kone~no }e dobijat nekakva uloga vo gr~koto op{testvo i }e doprinesat konkretno za ostvaruvawe na gr~kata oficijalna politika. Site so metlite }e pomogneme za ~ista Grcija. 2. Odi{ vo Grcija, ~lenka na EU i NATO, plus neli kolevka na demokratijata. Ni na kraj pamet ne ti doa|a deka policija mo`e da se iz`ivuva vrz tebe samo zatoa {to si od Makedonija. Komu da se po`ali{ ako gr~kata dr`ava se iz`ivuva vrz tebe. Na na{ata ambasada vo Atina, na konzulatot vo Solun, ili mo`ebi na Evropskata unija vo Brisel? Za da dobieme datum za pregovori so EU, Evropskata komisija ni dade 8 „ben~markovi“, demek kriteriumi. Izborite bea devettiot kriterium. Sarkozi otkri deka promena na imeto e destti kriterium. I dodeka trepnavme dobivme i edinaesetti „ben~mark“. Makedoncite treba da im ~istat na Grcite. Malku be{e {to maltretiraa kamionxii na pati{tata pred o~i na policajcite, malku be{e {to ne mu dozvoluvaa na MAT ni da

261 preleta, a na pretsedatelot ni da sleta so dr`avniot avion, sega EU mirno gleda kako od eden idiotski spor {to samite go izmislija evropska Grcija se iz`ivuva vrz cela nacija kako vrz bespomo{no dete. Ve}e odamna mi e jasno deka na Grcija ne i e sram za toa {to go pravi. Ama, kako ne i e sram na EU da i bide rob na gr~kata nacio- nalisti~ka histerija? P.S. Bidej}i, kako {to bi rekol premierot, izborite vo makedonskiot del zavr{ija super i ne moram da preglasuvam, si zemav odmor. Idnata sabota nema da pi{uvam. Iskreno se nadevam deka koga }e se vratam nema da me ~eka novo preglasuvawe. Vladata }e ja sostavat i bez mene. Sto otsto sum siguren deka Grcite }e izmislat novi finti da maltretiraat Makedonci. Ama, ba{ mi e gajle. Ne odam na odmor vo Evropska unija. Pozdrav od Turcija.

SAMOUPRAVEN PLURALIZAM 28 juni 2008

• Ako nekoj mi ka`e deka vo EU ne mo`am da vlezam zatoa {to se vikam kako {to sakam, toga{ toj ne e za EU, a ne jas

1. Grcija e velesila. Toa go prizna NATO, a sega i Evropskata unija. Gi natera pretsedatelite i premierite na zemjite ~lenki na EU da gi pogazat osnovnite principi na slobodata i demokratijata i da go prifatat kr{eweto na me|unarodni spogodbi kako ne{to {to e normalno. [to napravija pretsedatelite i premierite na zemjite ~lenki na EU na posledniot samit vo Brisel? Rekoa deka za Makedonija va`at site kriteriumi za ~lenstvo vo EU, ama klu~en kriterium e promenata na imeto. Mo`am da prifatam deka vo EU ne mo`e{ da vleze{ ako puka{ na izbori, ako ima{ |ubre po ulicite, lo{i zatvori, partisko sudstvo, partiska administracija, o~ajno obrazovanie... Ne si za vo EU ni ako ne vrzuva{ remeni i ne po~ituva{ soobra}ajni znaci, ako izbegnuva{ danoci, ne pla}a{ struja i nema{ citostatici za deca vo bolnicite... Seto toa e vo red. Zatoa {to site tie raboti se ne{to {to se u~i i se poprava. Ama ako nekoj mi ka`e deka vo EU ne mo`am da vlezam zatoa {to se vikam kako {to sakam, toga{ toj ne e za EU, a ne jas.

262 Najsme{no e {to i vo EU i vo NATO, koga go postavuvaat ovoj uslov, se povikuvaat na dobrososedski odnosi. Ako ova e dobrososedstvo od Grcija i od EU, toga{ ne znam {to e neprijatelstvo. Tie sakaat da n# snema, a nie treba da se izvinime {to ne go prifa}ame toa. [to mislat koga }e re~at „zaedni~ko prifatlivo re{enie“, a pritoa uporno istaknuvaat deka Grcija e ~lenka na EU, a Makedonija saka da stane ~lenka na EU? I {to mislat koga na Grcija & go prifa}aat argumentot deka Makedonija ja zagrozuva? Verojatno ne mislat ni{to. 2. Eve kako funkcionira apsolutnata vlast na novoto parla- mentarno mnozinstvo. Vidovme zav~era so donesuvaweto na Zakonot za podelba na Klini~kiot centar. Pretsedatelot na Vladata mu ispra}a Predlog-zakon na pretsedatelot na Sobranieto vo 10 sabajle. Vo 2 popladne Zakonot e izglasan vo Sobranie. Nema komisii, nema javni raspravi, nema eksperti da ja ko~at reformata. A i Sudot ne va`i. ]e se soberat pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo i }e si donesat nov zakon. U{te ako vlezat i DPA i DUI vo Vlada, toga{ kade }e ni bide krajot so reformite. Kako vo vremeto na Socijalisti~kiot sojuz na rabotniot narod na Makedonija {to be{e pretstavnik na politi~kiot pluralizam na samoupravni interesi. Samo SDSM neka ostane vo opozicija. Treba dekor za da glumime deka sme demokratija. A i za da ima Branko kade da se vrati. 3. Koga se skara so dopisnicite od Brisel, Gruevski im pora~a barem edna{ da gi stavat interesite na dr`avata pred sebe. Premiere, ne karaj se so novinarite. Ne ti se tie neprijateli. Neprijateli ti se tvoite megafoni {to nekriti~no falej}i te tebe i valkaj}i gi drugite gi raznebitija novinarskata profesija i demokratijata vo Makedonija. Na krajot na krai{tata, ne si ti toj {to nam }e ni ka`uva dali sme patrioti ili ne. Naprotiv. Ti ja vodi{ dr`avata. Ti si servis na narodot. A nie sme tie {to treba da te potsetuvame na patriotskata dol`nost. 4. Branko ja spasuva SDSM. Gi viknal starite pretsedateli i generalnite sekretari vo svojot kabinet da baraat izlez od krizata vo partijata. Koga, odedna{ ja otkril Amerika, i videl deka site bile poltroni. Verojatno mu se slo{ilo, pa zatoa zaboravil dali e pretsedatel na dr`avata ili pretsedatel na odbor za spas na SDSM. Ako misli da go spasuva SDSM, neka si dade ostavka od Pretsedatel na dr`avata. Za novi predvremeni izbori barem nemame gajle. Ima u{te oru`je kaj DPA i kaj DUI.

263 Ne e ubavo toa {to kabinetot na Pretsedatelot na dr`avata se koristi za partiski sostanoci. Ama u{te polo{o bi bilo ako Branko oti{ol sostanokot da go dr`i vo sedi{teto na SDSM. Oti ako trgne {ef na dr`ava po partiski sedi{ta, }e mora da odi i vo VMRO- DPMNE i vo NSDP. Zatoa, najdobro e Branko da gi sobira drugarite na neutralen teren. Vo nekoja kafeana. Najprigodno e. So kafeanski intrigi ja rasturi partijata. Sega so kafeanski muabeti neka ja spasuva. 5. Vestite vo svetskite mediumi za seriskiot ubiec i pedofilite ja anuliraa lo{ata slika za Makedonija koja ja napravija izbornite pukawa. Na takva besplatna reklama Makedonija ima idealni uslovi da razvie kriminalen turizam. Oazata na mirot se pretvori vo oaza na kriminal. Ne sme ve}e zemja na prirodata i kolepka na kulturata, kako {to ode{e reklamniot slogan za Makedonija do lani. Povelete vo Makedonija – zemja na pedofili i seriski ubijci.

3 : 2 5 juli 2008

• Grcite treba da se povle~at od pregovorite za imeto i da gi ostavat pretsedatelot Crvenkovski i premierot Gruevski da pregovaraat me|u sebe

1. Za disciplinirawe na lokalnite partiski mo}nici VMRO- DPMNE voveduva vnatre{na kontrola po primerot na istoriskite trojki za eliminacija na predavnicite od krajot na 19 i po~etokot na dvaesettiot vek. Vo partijata objasnuvaat deka trojkite }e odgovara- at li~no pred generalniot sekretar na partijata Martin Proto|er i }e imaat zada~a da ja sledat rabotata na partiskite funkcioneri i da spre~uvaat sozdavawe lokalni {erifi. Kako im teknuvaat vakvi demokratski metodi, pa makar bile i vnatrepartiski? Sigurno imaat objasnuvawe deka toa e „vo duhot na istorijata, osovremeneta so duhot na konzervativnata ideja i evropskata desnica“. Trojkite na istoriskoto VMRO za eliminirawe na predavni- cite funkcioniraa vo vreme koga Makedoncite nemaa svoja dr`ava. Nemale policija, obvinitelstvo, sudovi... Ama sega, naslednicite na toa VMRO imaat apsolutno mnozinstvo od 63 pratenici i mandat

264 od 480.000 glasa~i da napravat seriozna dr`ava so seriozni insti- tucii koi funkcioniraat. [to }e mu se na Gruevski trojki za disciplinirawe na sopar- tijcite, koga dr`avata {to ja vodi ima policija, obvinitelstvo, sudovi... A nie im se smeevme na ministrite i gradona~alnicite od DUI i DPA koga izjavuvaa deka tie mu odgovaraat samo na liderot, a za dr`avata ba{ im e gajle. I deka go priznavaat samo sudot na parti- jata. Pri dr`ava koja samite treba da ja izgradat, VMRO-vcite si pra- vat paralelna dr`ava. Lokalniot {erif ne treba da odgovara pred zakonot. ]e odgovara pred partijata. Ne treba da se pla{i ako go skr- {i zakonot. Se pla{i samo da ne go fatat trojkite na Martin. A trojkite od kogo }e se pla{at? Nad sekoja trojka }e ima troj- ka? A nad piramidata od site trojki }e vardi svetoto trojstvo – Gru- evski, Proto|er i bratu~edot Mijalkov. VMRO-DPMNE sega gradi muzej na `rtvite na komunizmot. Ko- ga }e se smeni vlasta, nekoj drug }e gradi muzej na `rtvite na trojki- te. I na kraj, ako imame sre}a da se osvestat i ednite i drugite, nekoj }e izgradi muzej na gluposta. 2. Grcite treba da se povle~at od pregovorite za imeto. Izvesno vreme treba da gi ostavat pretsedatelot Crvenkovski i premierot Gruevski da pregovaraat me|u sebe. Oti edniot si se konsultira so pregovara~ot Nikola Dimitrov, a drugiot so ministerot Milo{oski. A Nimic go primaat vo odvoeni sredbi. I „prvata strana“ ne znae {to dogovorila „vtorata strana“. Ako toa ne e namerna taktika za zbunuvawe na neprijatelot, to- ga{ pogolem problem od Grcija vo sporot za imeto e dr`avniot vrv na Makedonija. Vo toj slu~aj, ako Grcite tolku sakaat pregovorite da prodol- `at, }e mora da pomognat vo procesot. Za posrednik me|u Crvenkovski i Gruevski da ja ispratat Dora Bakojani. Ni taa ne mo`e da smisli tolku gadosti kolku {to Gruevski i Crvenkovski mo`at da si smislat eden za drug. 3. Kade se site onie vidni profesori, umetnici, diplomati, politi~ari i vitezi na frankofonijata od Makedonija? Dodeka go ~ekaat priemot na francuskiot ambasador za Denot na Francuska- ta Republika, mo`at da se soberat vo Parkot na frankofonijata i da sro~at edno protestno pismo za izjavite na Sarkozi. Ama da go objavat vo „Le Mond“ i vo „Figaro“, a ne da se karaat so nas i da n# ubeduvaat deka Sarkozi e {utrak i nikoj ne go saka vo Francija.

265 Duri i da e taka, Sarkozi }e bide pretsedatel na Francija u{te pove}e od ~etiri godini i slednite {est meseci pretsedava~ na EU. Tuku, aj {to ja ispu{tivme Francija da ja napravime na{ prija- tel vo EU – ja ispu{tivme. Kaj sme ~ekale tolku, }e po~ekame u{te {est meseci. Ama mesto da pla~eme na ve}e izgubena bitka, daj da se fatime za rabota. Da barame novi prijateli vo EU. Znae li nekoj vo Vladata koj e sledniot pretsedava~ so EU? 4. Pred dva dena vo parkot pred javniot servis na MRTV be{e rasfrlana datotekata na Makedonskoto radio. Nikoj ne znae kolku od arhivata na javniot servis e izgubena ili uni{tena. Toa se zapisi so slika i so ton na makedonski jazik za najva`nite nastani vo sovreme- nata istorija na makedonskata dr`ava so neprocenliva vrednost. Utre vo Bi-Bi-Si }e ima pove}e arhiva za makedonskata istori- ja otkolku vo Makedonska televizija Vladata }e gradi muzej na voso~ni figuri, }e gradi rodna ku}a na Majka Tereza i novi crkvi, }e obnovuva stari teatri, a toa {to e sli- ka i ton za Makedonija propa|a pred nivni o~i. Istorijata ne po~nuva od nikogo od nas. Na toa treba da se seti Gruevski koga sledniot pat }e frli lopata na nekoj novoizmislen mu- zej. 5. Vo organizirawe demokratski izbori Makedonija go pretrka Zimbabve. Tamu ima{e dve preglasuvawa. Kaj nas – tri. Makedonija: Zimbabve – 3:2. 6. Odgovor na pra{aweto od to~ka broj 3. Sledniot pretsedava~ so EU e ^e{ka, a vo vtorata polovina na 2009 }e bide [vedska. Ama nie }e si ja ~ekame 2014. Toga{ pretsedatelstvoto go preze- ma Grcija. Ako i toga{ ni{to ne napravime, ima nade`. Vo vtorata polovi- na na 2018 godina pretsedavaweto so EU go prezema Bugarija.

266 UBAVA TROJKA 12 juli 2008

• Ermira Mehmeti vo pregovara~kiot tim za imeto

1. Ako ne sme znaele dosega {to ni se slu~uvalo vo 2001 godina, sega ve}e treba da ni stana jasno. Na po~etokot ima{e 200 vooru`eni banditi koi ja napadnaa zemjata. Potoa tie stanaa borci za ~ovekovi prava i pobednici, a nie stanavme voeni zlostornici i gubitnici. I sega pla}ame reparacii. Pra{awe e samo {to sme nau~ile od toj poraz vo 2001 godina. Oti ako ni{to ne sme nau~ile, porazite }e ni se povtoruvaat. Zdrava nacija ne u`iva vo samoso`aluvawe. Za po~etok ne e lo{o Vladata da najde na~in da im gi vrati parite na ranetite braniteli. Oti sudot dosudi obes{tetuvawata {to gi dobija za ranite da mora da & gi vratat na dr`avata. I ako imalo pravda za Qube i za Johan, toga{ }e mora da ima pravda i za ~etirite slu~ai {to Hag ne gi saka{e. I – kraj. So toa da zavr{ime. I da po~neme odnovo da `iveeme. Oti, na krajot na krai{tata, tuka sme, tie sme i nema begawe. Ako ne sfatime deka dr`ava ne se pravi so samoso`aluvawe, toga{ minatoto postojano }e ni ja jade idninata. 2. [to ti e istoriska distanca. Koj ~eka, }e do~eka. Na Aleksandar Makedonski 15 godini mu trebalo da stigne do Indija. Na negovite potomci od Pakistan im trebaa 23 veka da se vratat vo Makedonija. V~era princot i princezata na Hunzite, koi bile potomci na Aleksandar, bea primeni od premierot Gruevski. Mnogu me interesira na koj jazik zboruvale. [tom tolku ni se bliski jazicite, sigurno ne im trebal preveduva~. Hunzite ne se posebna dr`ava tuku `iveat vo edna oblast vo Pakistan. Spored taa logika, v godina pretsedatelot na Republika Vev~ani so prvata dama }e go poseti principatot na Hunzite i }e bide primen od premierot na Pakistan. Na krajot na filmot, Hemfri Bogart bi rekol: „Ova mi li~i na po~etok na edno ubavo prijatelstvo“. 3. Vo delegacijata koja be{e na soop{tuvaweto na presudata vo Hag bea ministerot za pravda Mihajlo Manevski, ministerkata za vnatre{ni raboti raboti Gordana Jankulovska i ministerot za transport i vrski Mile Janakieski.

267 Jasno mi e zo{to bea ministrite za pravda i za vnatre{ni. Demek, resorski go pokrivaat nastanot. Ama {to bara{e so niv ministerot za transport i vrski? Da ja dopolni VMRO-vskata trojka ili da mu organizira transport na Qube? I da mu fati vrski na Johan? Zo{to ne go zemdoa Mile i vo Bukure{t na samitot na NATO? Transport imaa. Ama im falea vrski. 4. Pregovorite za imeto odat po sistemot na dvojka. So Nimic vo Wujork se sretnaa pregovara~ot Nikola Dimitrov i {efot na kabinetot na premierot Martin Proto|er. Vreme e i pregovara~kiot tim da bide organiziran vo trojka. Sega, otkako i DUI }e bide vo Vladata, i tie }e baraat da imaat pretstavnik vo pregovorite za imeto. Za da ne go rasipuva prosekot na dvojkata Dimitrov – Proto|er, Ahmeti treba da prilo`i soodvetno re{enie. Ete, na primer, Ermira Mehmeti. Pred sekoja runda pregovori, Nikola }e se sovetuva so pretsedatelot Crvenkovski, Martin so premierot Gruevski, a Mehmeti so liderot Ahmeti. Zo{to Ermira? Zatoa {to e mlada, ubava i znae angliski (iako ne preveduva sekoga{ to~no). Ne mora ba{ s# da bide pogodeno. So ubavata trojka razumno re{enie mo`e nema da najdeme. Ama barem na Vasilakis }e mu bide ubavo pred o~i. A i Nimic }e ima motiv da bara novi re{enija za da se odr`uvaat pregovorite. 5. Ministerot za odbrana Laze Elenovski pobaral od Havier Solana li~no da se anga`ira da se ukine zabranata za oznakata MKD na makedonskite vojnici vo voenata misija na EU Altea vo Bosna i Hercegovina. Zabranata e donesena oti taka barala Grcija. Ne znam zo{to Vladata bara {to bilo od Solana. Neka gi povle~at vojnicite i aj, so zdravje. Edinaeset mirovnici zaginaa pod zname na Altea so oznaka MKD. Kakva e taa prosta~ka i nehumana arogancija da bara{ nekoj da gine za tebe, a da ne mu dozvoluva{ da se vika kako saka. Toa se EU principite? 6. Vo Prilep zatvorenik izbega pred Sudot, daleku od o~ite na televizijata. Problemot vo begstvoto e {to nemalo TV-kamera. Oti koga gi apsat so filmska re`ija za vesti i gi nosat so lisici na racete, pritvorenite ne im begaat. Zatoa {to toa go pravat po evropski propisi. Koga ne snimaat za vesti, zatvorenicite im begaat. Zatvorenikot vo Prilep izbega so „jugo“. Zatoa begstvoto ne be{e mnogu spektakularno. Da se ka~e{e na velosiped, toa ve}e }e be{e vest za stranstvo. Kako za Vlado Taneski so kofata.

268 TRI MINUTI 19 juli 2008

• Kakov e toj `ivot bez Branko za pretsedatel

1. VMRO-DPMNE treba da me ubedi deka ne apsi politi~ki. A SDSM da me ubedi deka gi po~ituva instituciite na dr`avata. Oti, po spektaklot so Zoran Zaev ne sum ubeden ni vo ednoto, ni vo drugoto. Policijata, zaedno so SMS porakite na portparolot, napravi su- per politi~ka zabava, a opozicijata so izleguvaweto od Sobranieto i pla~eweto pred Xilijan Milovanovi} i Ervan Fuere napravi kosovi- zacija isto kako {to prave{e DUI. I {to da pravam jas sega kako obi~en gra|anin? Da se pla{am deka mo`e da me uapsat oti na vlasta ne & se dopa|am, ili da se radu- vam deka vlasta se bori protiv kriminalci? Kako da veruvam deka imam dr`ava? I {to da o~ekuvam od nea? 2. Vladata sega mo`e da raboti na reformite bez zapirawe. Za kuso vreme da gi pomine site zakoni. Da ostvaruva, bez zapirawe. Otkako vo Sobranieto ve}e nema opozicija ni za dekor, za eden zakon }e im trebaat tri minuti. Edna minuta za obrazlo`enie. Edna minuta dodeka spikerot pro~ita {to stava na glasawe. I edna minuta dodeka pro~ita {to izglasale zaedno so vremeto potrebno za glasawe. Da napravime prosta matematika. Ako eden zakon se nosi za tri minuti, toga{ za eden ~as mo`at da se donesat 20 zakoni. Dovolno e pratenicite da rabotat po pet ~asa dnevno. ]e donesat 100 zakoni dnev- no. Toa se iljada zakoni za dve nedeli. Dve iljadi zakoni za eden mesec. Posle pratenicite mo`e da odat na odmor. I da ne se vra}aat do 2012 godina. Ako sepak treba da bide epten demokratski, nekoj pratenik mo- `e da dostavi amandman na predlogot od Vladata. Na primer, Vlatko \or~ev da dade amandman, a ministerot }e odgovori: „Amandmanot ne se prifa}a“. A ako pak epten sakaat da glumat ludilo, ministerot }e ka`e: „Amandmanot se prifa}a“. Toa ne e dobro za razvojot na demokratskite procesi. Oti }e gi zabavi reformite za u{te minuta – minuta i pol. 3. Ako premierot na Grcija veli deka makedonsko malcinstvo vo Grcija ne postoi, toa zna~i deka ne postoele ni begalcite od Egejska Makedonija. Koj bega{e od 1946 do 1949 godina? I kaj nas, ama i vo Polska, ^e{ka, Ungarija, Slova~ka, Romanija... Iljadnici prebegnati deca Ma- kedonci od Grcija porasnaa po domovite na ovie zemji...

269 Site se tie zemji na EU, solidarni partneri na demokratska Gr- cija. Ako Karamanlis ne ni veruva nam, neka im veruva nim. Oti, kako {to bi n# podu~il [efer, „tie se vo EU, a nie sakame da bideme“. 4. U{te ne mi e jasno {to o~ekuvaa Grcite koga stavija veto za Makedonija vo NATO? Kako mislea deka }e prodol`at pregovorite? Deka tuku – taka }e zaboravime eden krajno neprijatelski ~in i }e se pravime kako ni{to da ne bilo? I vo EU i vo NATO znaat deka site onie prikazni za dobroso- sedstvo, evropski standardi i bo`em gledawe kon idninata se glupos- ti. Zatoa i predlagam vaka da se re{i pra{aweto: S# {to & odgovara na Grcija da stavi na hartija. I potoa nejzino- to re{enie neka go isprati i do EU i do NATO. So ogled na toa {to tie se isto {to i Grcija, neka go stavat re{enieto na Atina najofi- cijalno kako „ben~mark“ {to Makedonija mora da go ispolni. Na nekoj samit vo Brisel neka re~at: „Eve nie vaka sakame, naterajte ja Make- donija fleksibilno da dojde do zaedni~ki prifatlivo re{enie“. Pa da vidime do kade }e odi rezilot i intelektualniot kapacitet i na NATO i na EU. Eve, na primer, neka mi ka`e Holan|anecot Jap de Hop [efer {to e „razumno re{enie“. Ako, na primer, Germanija bi barala od ne- govata zemja Holandija da si go smeni imeto, kako [efer, ako e premi- er na Holandija, bi poka`al fleksibilnost? Da go pra{ame i pretsedatelot na Evropskata komisija @oze Ma- nuel Baroso. Koga toj bi bil premier na negovata Portugalija, ako [panija pobara da si go smenat ustavot, kako toj }e poka`e fleksi- bilnost? Ama da ne go tupat so bo`em principielni izjavi. Neka ka`at kako toa konkretno bi go re{ile vo Holandija i vo Portugalija i nie toa samo }e go prekopirame. Koga ve}e go imaat pra{aweto, sigurno go imaat i odgovorot. 5. Mnogu se zagri`iv deka Branko nemalo da se kandidira za vtor mandat za pretsedatel. Eve, ve}e gi pakuvam kuferite, da begam od zemjava. Ne mo`am da si ja zamislam idninata na Makedonija bez Branko za pretsedatel. Imav eden procent nade` i si sedev relaksiran i nespakuvan, oti Branko prvo re~e deka 99 otsto e siguren deka nema da se kandidi- ra v godina. Dva dena ne spiev so nade` deka toj eden procent }e nad- vladee i }e se premisli. Ama, toa ti e. Sigurno vo odlukata mu pomog- nal negoviot biv{ koalicionen partner Amdi Bajram. Sega e 102,2 otsto siguren deka nema da se kandidira.

270 Sepak, mu blagodaram {to barem vikendot mi go spasi, oti soop- {ti deka nema da se kandidira vo ~etvrtokot. Zamislete v~era da so- op{te{e. Ni vikend }e se vide{e, ni Ohridsko leto }e se odr`e{e, ni maraton }e se pliva{e. Ni nemu ne mu e lesno. Ne saka da kohabitira so Vlada so ~ija politika ne se soglasuva. Tolku mu e te{ko {to zaboravi deka za da kohabitira so Vlada so koja ne se soglasuva prvo treba da pobedi na izborite. Edinstvena uteha vo ovie te{ki momenti mi e toa {to Branko veti deka do posleden moment funkcijata }e ja vr{i krajno odgovorno i so celosna posvetenost i sekoga{ vodej}i se od dr`avnite i nacio- nalnite interesi. Toa zna~i deka do krajot na mandatot, koga }e ka`e ne{to treba da ka`uva samo koga e 100 otsto siguren. Da znaeme. Za da si go plani- rame `ivotot. 6. Vladikata Petar re~e deka kralot na Hunzite od Pakistan mnogu mu li~el na Aleksandar Makedonski. Koga vladikata Petar posleden pat go videl Aleksandar Make- donski?

SEKS ON D BI^ 26 juli 2008

• Diskusijata e iscrpena

1. Zo{to tolku ste se voznemirile zatoa {to parnoto poskapelo za 60 nasto. Te kako }e se greeme, te kako da se isklu~ime, te dali }e ima struja zimava... Lesno ni e nam. Tuku {to da ka`e majkata na premierot. Taa e za `alewe. Nie site imame po edno parno za pla}awe. A taa tri stana – tri parna. A edna penzija. 2. Ova e najuspe{nata tehni~ka vlada vo svetot. Em vo Vladata sedat opozicioni ministri od DPA i NSDP em za eden mesec vo Sob- ranieto im pominaa rekorden broj zakoni. Odr`aa 15 sednici. Eve kako te~e raspravata za eden zakon. Spikerot Veqanovski ~ita: „Ministre, povelete“. Ministerot mu mu odgovara: „Blagodaram, pretsedatele“. I Trajko Veqanovski vika: „Bidej}i diskusijata e is- crpena, ve povikuvam da glasate“. I zakonot e izglasan. Duri i Vlatko \or~ev ne se javuva da ka`e: „A vie {to pravevte?“.

271 Velat deka site zakoni koi sega gi nosi Sobranieto, bile predlo- `eni od starata Vlada. Zatoa ne pominuvaat ni na komisii ni na javni raspravi. Kako {to trgnale da gi dostavuvaat site stari zakoni {to ne mo`ele da pominat, ne bi me ~udelo i ministerot za pravda Mihaj- lo Manevski da izvle~e nekoj zakon od negovoto vreme. Pa VMRO-vci- te da izglasaat ne{to od SFRJ. Oti Manevski sigurno ima nekoj tekst {to ne mu pominal koga be{e republi~ki sekretar na Sekretarijatot za pravosudstvo i organizacija vo Izvr{niot sovet na Gligorie Go- govski. Da dojde toj tekst vo Sobranie – i toj }e pomine. Kako trgnaa, na{ive pratenici }e donesat i Ustav na Velika Bri- tanija. Oti Britancite nemaat ustav. Glupavo e da go nemaat, koga ve}e imaat koj da im go izglasa. Zav~era se rasipa sistemot za elektronsko glasawe. Pa Veqa- novski predlo`i da se glasa po staro, so digawe race. Toa drasti~no gi zabavi reformite. 3. Vo osnovata na zborot parlament le`i govoreweto, zboruva- weto... Ama, vo makedonskoto Sobranie nikoj ne zboruva. Site se ne- mi. Pritiskaat kop~iwa i koga }e se rasipe sistemot digaat race. Za- toa nie ne treba na{eto Sobranie da go vikame Parlament. Treba da go vikame Nemu{tament. Ako ve}e tolku sakame da glumime demokratija, mo`eme da go smenime politi~kiot sistem. Bidej}i re~isi sekoga{ opozicijata go bojkotira Sobranieto, mo`eme da vovedeme dvodomen sistem. Pa }e imame Goren Dom za vlasta i Dolen Dom za opozicijata. Em ne mora da se gledaat me|u sebe em nikoj ne mora da go napu{ta Sobranieto. Nekoi Sobranieto go narekuvaat notarska kancelarija na Vla- data. Oti odi{ kaj notar i toj ti vr{i zaverka. Nitu gleda dali e dobro, dali e ustavno. Udri pe~at, i pu{taj vo „Slu`ben vesnik“. 4. Nie ne sme samo na dobar pat kon EU. Zakonite koi gi ko~e{e SDSM, ve}e se usvoeni. Toa zna~i deka sme vo EU. Samo {to EU u{te ne znae {to ja sna{lo. 5. Za Gruevski ne va`i praviloto: „Ne mo`am jas tolku da zara- botam kolku {to mo`e da potro{i `ena mi“. Za nego va`i novo pravi- lo: „Ne mo`am jas tolku zakoni da smislam kolku {to mojot Parla- ment mo`e da izglasa“. 6. Prerodbata prodol`uva nadgradena i pro{irena. Prvo se pla}a po 5–6.000 za nadgradba na fiskalna kasa od makedonska vo patriot- ska. Potoa se pla}a 20.000 denari za licenca za proda`ba na alkohol. Do septemvri }e treba da se plati i za promena na reklamnata tabla. Sega samo se ~eka Vladata da dostavi spisok koj }e ja vr{i promenata. Da znaeme komu treba da dademe pari i da ostvaruvame.

272 7. Pretsedatelot Crvenkovski deneska, po izborot vo Sobranie, ja kani novata Vlada na koktel. [to koktel podgotvil Branko za Nikola? Zlobnicite bi rekle deka so ogled na uspe{nata kohabitacija, Branko podgotvil „molotov koktel“. Ama, ne e taka. Bidej}i premie- rot, kako {to tvrdat od negoviot kabinet, u{te ne bil na odmor, dob- ro }e mu dojde eden „seks on d bi~“. Ili, spored noviot Zakon za upot- rebata na makedonskiot jazik – „seks na pla`a“.

STRUMI^KI AERODROM 2 avgust 2008

• Neka izvinat tie {to nemaat majka

1. Pretsedatelot na Evropskata komisija @oze Manuel Baroso mu odgovori na pismoto na premierot so koe bara{e EU da se zalo`i za pravata na Makedoncite vo Grcija. Ne znam koj del od pismoto pove}e me iznervira. Dali prviot del vo koj Baroso pi{uva deka EU „ne e kompeten- tna da go tretira pra{aweto za identitetot i pravata na malcinstva- ta, nivnata nacionalnost i vra}aweto na nivnata sopstvenost vo zem- jite – ~lenki na Unijata“. Ili pak vtoriot del od pismoto vo koj veli deka „fundamen- talen aspekt na imaweto evropska vokacija e da im pristapuva{ na takvi te{kotii so konstruktiven i kooperativen duh, da si ot- voren za dijalog i za nao|awe zaemno usoglasen na~in za odewe napred“. Prevedeno na makedonski jazik, Baroso vo prviot del veli deka pravata na Makedoncite ne se negova rabota, a vo vtoriot del soli pamet kako nie kako zemja {to ne e ~lenka na EU treba da se odnesuva- me koga pregovarame so zemja – ~lenka na EU. Edinstveno mi olesna oti nemu mu bilo mnogu `al oti sme imale bilateralni problemi so sosed, zemja-~lenka na EU. I toa prevedeno na makedonski jazik zna~i: „Koj vi e vinoven {to si imate problem so zemja – ~lenka na EU“. Da imavme prob- lem so zemja {to ne e vo EU, duri nema{e ni `al da mu bide. To- ga{ EU i u{te kako }e be{e kompetentna da gi re{ava malcin- skite prava. Ako EU ne e kompetentna za malcinski prava, toga{ {to ba- ra{e Leotar kako EU pretstavnik za Ramkovniot dogovor vo 2001

273 godina. Ne }e da e deka samo xogiral niz Gorica vo Ohrid. Zo{to se slika{e Havier Solana kako komesar za nadvore{na politika i bezbednost na EU. [to prave{e Van der [tul? Zo{to ni namet- naa Badinterov princip, zo{to ni nametnaa Ramkoven dogovor. Ili, tie se gri`at samo za pravata na malcinstvata, ama vo zemjite {to se nadvor od EU. Oti, koga ve}e si vo EU, nema{ ni malcin- stva. E toa e evropskiot duh na Baroso. Da se krie{ zad evropski vred- nosti koi stanale civilizaciski standard, a samiot ne gi po~ituva{. Ili, prevedeno na makedonski jazik „Vie sakate da bidete vo EU, ama Grcije e ve}e vo EU“. Ili, u{te pojasen prevod: „Neka izvinat tie {to nemaat majka“. 2. I ambasadorot na EU vo Makedonija Ervan Fuere ima zabe- le{ka deka vo Makedonija mnogu brzo se doneseni zakonite. I na tie od EU ne mo`e{ krajot da im go najde{. Prvo 15 godini n# karaa zo{to docnime so donesuvawe na zakonite. Sega n# karaat zo{to brzo sme gi donele zakonite. Za na kraj da ni ka`at: „Batali zakonite, smenete si go Ustavot, smenete si go imeto. Oti samo taka }e vlezete vo EU“. 3. Koga baravme informacija kade bil premierot na odmor, ni velea deka toa e navleguvawe vo negovata privatnost i deka ima gra- nica pod koja ne mo`e da se naru{uva privatnosta. Da re~eme deka informacijata kade Gruevski bil na odmor e pri- vatna rabota. I da re~eme – }e mu ja po~ituvame privatnosta. Ama, ako ve}e tolku insistira na privatnost zo{to ja otkriva najprivatnata od site informacii – religioznoto ~uvstvo. Vika kame- ri i novinari koga odi da se moli vo crkva, zaedno so {efot na Kabi- netot. Makedonija, fala mu na Gospod, e s# u{te sekularna dr`ava. A i pravoto da se bide religiozen e isto tolku golemo kolku i pravoto da ne se bide religiozen. Zatoa ne mo`am da sfatam, zo{to koga odi premierot na odmor, toa e privatna rabota, a koga odi vo crkva toga{ toa e dr`aven nastan za na vesti. 4. Sega se poka`a zo{to ne vlegovme vo NATO. Pogre{en bil sloganot. Nie celo vreme igravme na mototo: „So jato vo NATO“. Ar- no ama, etimolo{koto zna~ewe na prezimiwata na nekolku ministri za odbrana ne odgovara na zborot „jato“. Imavme eden minister {to se preziva Paunovski, pa go imavme Elenovski, a sega go imame Kowa- novski. Nastrana {to i Bugarija koga stana ~lenka na NATO minis- ter za odbrana be{e Sviwarov.

274 Sloganot „So jato vo NATO“ n# odvede vo pogre{en pravec. Po- dobro }e be{e: „So stado vo NATO“. 5. Istiot den koga vo Amerika be{e promovirano prvoto letalo za vselenski turizam, na skopskiot aerodrom „Aleksandar Veliki“ be- {e promoviran 17 godini star avion, kakov {to ne se proizveduva ve- }e nekolku godini. Istorijata se povtoruva. Vo 1903 godina, koga vo Amerika e soz- daden prviot motor „harli dejvidson“, vo Makedonija se napravilo top- ~e od drvo. Denes vo Makedonija sigurno ima lu|e koi mo`at da izdvojat po 200.000 dolari za turisti~ki let do vselenata. Ama nemame nie vreme za {etawe me|u yvezdite. Imame u{te mnogu nezavr{eni raboti so yvezdite vo zemjata. U{te ne sme otkrile na kogo li~i Aleksandar Makedonski. 6. Prvo stru{kiot gradona~alnik Ramiz Merko be{e osuden na edna godina zatvor, ama uslovno, zatoa {to bespravno izgradil spome- nik. Toa zna~i deka }e le`i v zatvor, ako ovaa godina napravi u{te eden spomenik. Strumi~kiot gradona~alnik Zoran Zaev be{e staven vo pritvor dodeka trae istragata zatoa {to mo`el da go povtori deloto za koe e osomni~en. Kako mo`e da go povtori? Da izgradi u{te eden trgovski centar. Ako ve}e Zaev treba da le`i vo zatvor, glupavo e da le`i za trgovski centar. Ako go osudat uslovno, neka napravi aerodrom vo Stru- mica. Za inaet na [tip i na Nikola Gruevski. 7. Vladata s# u{te nema portparol. Ama, fala mu na Gospod, ba- rem emisijata na Velija Ramkovski „Farmer“ ima odli~en prezenter. [koluvan vo stranstvo. Vicepremierot Zoran Stavreski. Prepora~a- na doza: „Najmalku tri pati na den“. 8. Branko v~era pak se pojavi so plan za spas na demokratijata. Navistina, ne mislam deka ni e mnogu dobro. Ama siguren sum deka ne ni e tolku lo{o za da mora ba{ Branko da n# spasuva.

275 PERFEKTNA GLUPOST 9 avgust 2008

• Vremenskite uslovi se mnogu topli i vlijaat vrz psihata na make donskite gra|ani. Neka mu ja misli Monti Pajton za posledicite

1. Ovoj tekst go pi{uvam pod golem pritisok. Namesto da mislam intenzivno na Crvenkovski, Gruevski, Zaev i kompanija, sakav da gle- dam otvorawe na Olimpijadata vo Peking. Barem malku da se po~uvs- tvuvam kako del od svetot. Da bidam tamu kade {to v~era be{e cel svet. Toj problem go nemaat Pretsedatelot i premierot. Nikoj od ma- kedonskiot dr‚aven vrv ne otide vo Peking. Premierot Gruevski v~era od postavuvaweto kamen – temelnik vo Ohrid pora~a deka ne mo‚e da stigne na site mesta. A i nastanot vo Peking ne e obvrzuva~ki. Plus Olimpijadata apansas ja zaka‚aa. Vo 2001 godina. Zatoa pak pretsedatelot Crvenkovski „go pozdravi odr`uvawe- to na ovoj va`en svetski nastan“. Oti, ako toj ne go poddr`e{e, mo`e- bi nema{e ni da se odr`i. Plus, Kabinetot soop{ti deka koga posle- den pat Branko bil vo NR Kina videl kako te~at podgotovkite i se uveril deka Olimpijadata }e bide dobro organizirana. Taka {to Bran- ko nema {to da se gri`i da ja oprava situacijata vo posleden moment. Neka odmora vo Bodrum. Ima i tamu televizija. Dvajcata najdobro se snao|aat na doma{en teren. Pretsedatelot Crvenkovski ne odi vo Peking zatoa {to so crnogorskiot i so srpski- ot pretsedatel se gledaat tradicionalno sekoj septemvri na General- noto sobranie na ON vo Wujork. A premierot Gruevski zatoa {to so premierite na narodnite partii se gledal sekoi tri meseci. Plus, na Olimpijadata se odi pod mototo: „Va`no e da se u~estvuva„. A toj saka samo da pobeduva. 2. Zabele‚avte li deka do v~era popladne, Makedonija nema{e po- im deka nekade vo svetot ovaa nedela po~nuva Olimpijada? Da ne pro~i- tavte vo nekoj vesnik? Ili, da ne ste ~ule na vesti na televizija? Mora{e povtorno da intervenira Dora Bakojani za da ni obrnat vnimanie na svetskiot nastan. Da ne se pobunea tie za imeto pod koe prodefiliraa makedonskite olimpijci, nie nema{e ni da znaeme deka vo Peking ima nekakva Olimpijada. Grcite pravele problem i vo Peking. Neka pravat. Toa im e rabota.

276 3. Vo prvata polovina od ovaa godina deficitot bil rekorden. Re~isi dve tretini e pogolemo negativnoto saldo vo nadvore{no – tr- govskata razmena vo odnos na istiot period lani. Statistikata bele`i odnos na uvoz i izvoz. Zamislete {to bi bilo koga bi bele`ela gluposti? Bi ostvarile rekorden suficit. Taka, dodeka svetot odi na Olimpijada, nie se zanimavame so Bran- ko i Nikola. Zamislete kolku zlatni medali bi osvoile koga bi se natprevaruvale vo gluposti? Najmalku tri. Vo disciplinata sudstvo, zdravstvo i obrazovanie. Vpro~em, {to }e ni e nam Olimpijada vo Kina? Nepotrebno }e ni go odvlekuva vnimanieto od realnosta. Nie doma si imame Olimpija- da na gluposti. Site disciplini gi imame istrenirano do perfekcija. 4. U{te koga po~na prikaznata za Zaev napi{av oti VMRO tre- ba da me ubedi deka ne apsi politi~ki, a SDSM deka gi po~ituva in- stituciite na dr`avata. Kako {to se razviva prikaznata ve}e ne mi treba ubeduvawe. Sega ve}e s# e jasno. Te{ko nam. Prvo, Zaev dva pati go stavaa vo pritvor zatoa {to bila iskoriste- na nekakva dupka vo zakonot. Pa potoa Pretsedatelot go oslobodi Zaev zatoa {to i tamu imalo nekakva dupka vo zakonot. Sobranieto dva pati nosi isti zakoni, oti imalo nekakva dupka vo zakonot. Pretsedatelot nema rok da gi potpi{e zakonite oti imalo dupka vo zakonot. I na kraj Zaev ja spomenuva kofata voda vo koja se samoubil novinarot Tanevski. Celiot praven sistem ni se temeli vrz dupki vo zakonot. I ne nosat novi zakoni za da gi popolnat dupkite. Tuku si prodol`uvaat da baraat novi dupki. I taka mal problem, se re{ava so pogolem problem. Pogolemiot problem se re{ava so u{te pogolem. I na kraj doa|a najgolemiot prob- lem. Se pojavuva Branko i potpi{uva so abolicija. Od dupka vo dupka, do kofa so voda. 5. Kako demant na Fuere deka intelektualcite se pla{at da zbo- ruvaat, nekoja nova nevladina organizacija organizira{e tribina. Pet-{est du{i se sobrale na edna masa i si zboruvaa ne{to protiv Branko, a dvaeset mediumi gi sledea. Isto kako vo vremeto na edni drugi nevladini organizacii {to sega se pla{at da zboruvaat i se ‚alat kaj Fuere. Toga{ drugi pet-{est du{i si zboruvaa ne{to, ama za Branko i dvaeset mediumi gi prenesuvaa. Vladata se krie zad nezavisnoto sudstvo, a intelektualcite zad nevladinite organizacii. Samo {to nekoi nevladini se malku ponev- ladini od drugite. Dodeka ne dojdat nivnite na vlast. 6. I aj neka se obide nekoj da bide Monti Pajton vo Makedonija i da ja parodira slednava situacija.

277 Direktor na zatvor dr`i pres – konferencija od ime na zatvore- nicite i bara od Pretsedatelot da gi pomiluva. Mu naredil li nekoj od Vladata da ja dr`i pres – konferencijata za da ne go izbrkaat od rabota? Ili pak Sobirot na zatvorenici go ovlastil da gi pretstavuva vo javnosta? Ili i nemu mu se zakanile so kofa voda, pa mora{e siroma{kiot da ni ka`uva deka „vremenskite uslovi se mnogu topli i vlijaat vrz psihata na osudenite lica {to mo`e da dovede do nesakani posledici vo odr`uvawe na redot i dis- ciplinata vo zatvorot“. Izgleda na zatvorenicite stvarno im zovrela glavata {tom bara- weto za pomiluvawe go adresirale do „kvazipretsedatelot i gra|aninot Branko Crvenkovski“. Da mislele so studena glava }e znaele deka obi~en gra|anin ne mo`e da pomiluva zatvorenik. Mora da bide Pretsedatel. Plus, ako gra|aninot navistina gi pomiluva zatvorenicite, znae li direktorot na zatvorot deka }e nema na kogo da mu bide direktor. Pa, kako i da ja svrti{, }e ostane bez rabota. Vremenskite uslovi se navistina topli. Za posledicite neka misli Monti Pajton.

DNEVNICA ZA BAKOJANI 16 avgust 2008

• S# u{te ne mi e jasno zo{to pokraj 480.000 glasa~i, na Gruevski u{te mu treba ba{ Branko

1. Od 2006 godina, otkako dojde na vlast, Gruevski uporno se obi- duva da go vrati Branko vo politikata. I kone~no – mu uspea. S# u{te ne mi e jasno zo{to pokraj 480.000 glasa~i, nemu mu tre- ba ba{ Branko. Ne e lesno da se vodi dr`ava. Ama toa da go priznae{ e mnogu pomal grev, otkolku da go vrati{ Branko pak da bide biten. 2. Nedelava se proslavija sedum godini od potpi{uvaweto na Oh- ridskiot dogovor. Toj be{e potpi{an za da se garantira ramnoprav- nosta na Albancite vo Makedonija. Po sedum godini po~na da se ostvaruva i ramnopravnosta na Ma- kedoncite vo Makedonija. No, vistinskata garancija za ramnopravnost ne e Ramkovniot dogovor. Toa e EVN. Treba{e da dojde stranskiot kapitalizam za da po~nat Albanci- te da pla}aat struja. Zna~i, ne bilo samo do pu{kite, {umite i borci- te za ~ovekovi prava. Do no`icite za se~ewe struja bilo.

278 Kone~no i nie {to pla}ame struja da bideme ramnopravni vo ovaa dr`ava. I nie da vidime nekoj }ar od Ramkovniot. 3. Nevladinite organizacii „Sakam da bidam Zaev“ i „Sakam be- la mai~ka“ prodol`ija da baraat pravda i pravdina. Sega se o~ekuva da odat i pred zatvorot vo [utka. Da nosat maici „Sakam da bidam Kiril Todorovski“. Zatoa {to gradona~alni- kot na Aerodrom e vo pritvor ve}e pet-{est meseci. Ili „Sakam da sum zmisko oko“ na prednata strana na mai~kata, a na zadnata }e pi- {uva „Stavete me vo zatvor, pa posle pribirajte dokazi“. Otkako }e gi soble~at mai~kite „Sakam pritvor od polovina godi- na“, neka se preselat pred Idrizovo. ]e protestiraat protiv smrtta na eden 37 – godi{en zatvorenik. ]e oble~at mai~ka „Sakam da um- ram vo zatvor“. Direktorot na zatvorot {to vo ime na zatvorenicite od „gra|a- ninot i kvazipretsedatel Crvenkovski“ na pres – konferencija bara- {e nivno osloboduvawe, ovaa nedela go nema{e. Ete gi nepredvideni- te posledici od osloboduvaweto na Zaev. Toplo e, pa i direktorot is- pari. A vrabotenite vo zatvorot, zafateni od ~itaweto na pismata na zatvorenicite protiv Branko, zaboravile te`ok bolen da prefrlat vo bolnica. Direktorot ne dr`i pres – konferencii koga mu umiraat zatvo- renici na 37 godini? Toj e portparol na tie {to sakaat da izlezat od zatvor. Ne na tie {to umiraat. No ne e s# tolku crno vo makedonskite zatvori. Oti, najdobro pominuvaat tie {to samite re{ile da umrat. Nim im davaat kofa za da se udavat. 4. Spikerot Trajko Veqanovski mu napi{a pismo na pretsedate- lot Branko Crvenkovski. Pretsedatelot mu vrati pismo na spikerot. I mu zaka`a sostanok utre. Da ne gubat vreme, oti sekoj den odat po 100.000 evra za struja. Kabinetite na Trajko i na Branko se na pet metra eden do drug. Ama ako ne si pi{uvaat pisma, nema da znaeme deka komuniciraat me- |u sebe. Vo koja normalna dr`ava Pretsedatel i spiker na Parlament si zaka`uvaat sredbi preku mediumi? I toa ne e s#. Vo koja normalna dr`ava nivnata sredba e vest za naslovna stranica? Fale{e u{te da objavevme deka Branko i Trajko }e se sretnat so posrednik. [teta {to Martin Proto|er be{e vo Wujork. Ete mu u{- te edna rabota kaj {to Gruevski ne mu dal zada~a da se zame{a. 5. Zo{to na pregovorite za imeto Grcija ima eden, a Makedonija dvajca pretstavnici?

279 Za da ni se smeat. I da ne n# sfa}aat seriozno. 6. Site {to letovo bile na odmor vo Grcija, bez ni{to da gi pra- {a{ ne ti ka`uvaat kako si pominale, tuku deka se iznenadeni kolku Grcite bile qubezni kon niv. Ba{ mi e gajle dali nekoj re{il da & dade dnevnica na Dora Ba- kojani. Ama me ~udi zo{to bi se iznenaduval deka nekoj bil qubezen so tebe, ako mu dava{ pari za toa? Neli e toa celta na turizmot. Pla- }a{ za da ti go pravat }efot. [to sakale na{ive da im pravat Grcite? So kakvi o~ekuvawa trgnale na pat? Deka tamu }e gi tepaat, }e im gi kr{at kolite, ili }e gi davat vo more? Ako navistina mislele deka }e gi tepaat, toga{ ima samo dve objasnuvawa zo{to ja izbrale ba{ Grcija za letuvawe. Ili se avantu- risti {to sakaat rizici i trgnale vo nepoznato. Ili, pak se vistinski Makedonci. Znaat deka }e gi maltretiraat, ama spremni se da trpat. 7. Nie pak {to re{ivme da ne odime vo Grcija na odmor, sega kupuvame panciri i {lemovi. Oti ministerot za odbrana Zoran Ko- wanovski n# ispla{i. Re~e oti „dolgo gledame deka i na samata grani- ca se slu~uvaat ve`bovni aktivnosti na gr~kata armija. Jas sega zase- ga nemam takvi podatoci, sigurno }e se konsultirame so site relevan- tni strukturi vo dr`avata i }e zazememe stav“. [to stav zazemale relevantnite strukturi? Pokraj {lemovite i pancirnite eleci da mu se kupi na ministerot i dvogled. Vo idnina koga }e gleda, da ima i podatoci za toa {to go videl. ^ovekot e ma- {inski in`ener. Ja znae razlikata me|u tenk i avion. A ako Grcija re{i da n# napadne }e pobarame pomo{ od Turcija. Zatoa {to noviot na~alnik na General{tabot bil po poteklo od Ma- kedonija.

280 NIKOLA PROTO\ER 23 avgust 2008

• Ovaa nacija mora nekade da zakrepne od {okot vo Bukure{t

1. Premierot Nikola Gruevski postojano povtoruva deka za pro- mena na imeto treba da se raspi{e referendum. Demek, narodot da si go ka`el svoeto. Zavodot za statistika objavi deka samo vo avgust 100.000 Makedonci otpatuvale za Grcija. Vo juli bile nad 50.000. Do Nova godina ima u{te praznici. Xabe carinskite skeneri na granica, xabe plakatite na nevladinite organizacii da ne se letuva tamu kade {to ne ti go priznavaat identitetot... Ovaa nacija mora nekade da zakrepne od {okot vo Bukure{t. Taka {to referendumot e odli~na ideja. 150.000 lu|e ve}e se izjasnija. Sigurno me|u niv ima politi~ari, pratenici od vlasta i opozicijata, aktuelni i biv{i ministri. Nema da ima problem za Sobranieto da gi prifati rezultatite, nitu pak Vladata da gi sprovede. Izleznosta na referendumot najprecizno }e se meri na Bogorodica, Mexitlija i Dojran. 2. Posrednikot vo pregovorite za imeto Metju Nimic po odvoenite sredbi so pretsedatelot Crvenkovski i premierot Gruevski izjavi deka dvajcata imale isti stavovi. Ama od Vladata pobrzaa da go demantiraat. Oti ne smee ni slu~ajno pred svetot da se poka`e edinstvo vo na{ite redovi. Izvorite na Pretsedatelot ka`ale edno, a vo Vladata ne ka`uvale ni{to. I tie vo Vladata ne znaele {to se zboruvalo kaj Pretsedatelot. Nimic treba da pobrza da go re{i problemot. Ama ne zaradi Amerikancite koi sakale da n# piknat vo NATO. Tuku zaradi sebe. Oti ako dojde u{te dva-tri pati i ako mora sekoj pat odvoeno da se sre}ava so dvajcata }e go {a{ardisaat. Na kraj toj }e si go smeni imeto. Namesto da se vika Metju Nimic }e se prekrsti vo Nikola Proto|er. Ili Martin Dimitrov. 3. Nimic vo Grcija se sre}ava samo so pregovara~ot. Oti toj go ka`uva gr~kiot stav. Ne go ka`uva stavot na premierot i stavot na pretsedatelot. Pa Nimic ne mora sam da izvlekuva zaklu~ok za stavot na dr`avata. Kaj nas mora da se sre}ava i so Pretsedatelot i so premierot i so dvajca pregovara~i.

281 Ama toa e vistinski predizvik. Sekoj mo`e da bide posrednik me|u samo dve skarani strani. Majstorijata e da posreduva{ pome|u pove}e skarani strani. Od koi najmalku dve se na ednata strana od sporot. 4. Ministerot za finansii Trajko Slaveski re~e: „Inflacijata vo juni vo zemjava padna za eden procent, a {to e pointeresno, vo SAD, na primer, taa porasna za eden procent“. Vidi stvarno interesno. Samo ne znam dali ova treba da go sfatime kako uteha, ili kako obid za odvlekuvawe na vnimanieto od na{ata maka. 5. Makedonija }e dobie u{te osum doma{ni televizii. ]e ima vkupno 22, {to }e mo`e da se gledaat niz cela dr`ava. Na vestite na MTV go ka`aa ova: „So otvoraweto na novite televizii }e se zapre invazijata na svetskite satelitski televizii koi go naru{uvaat makedonskiot nacionalen identitet“. Kraj na programata. Naru{uvaweto na makedonskiot nacionalen identitet ne go pravat „Si-En-En“, „Planeta“, „Diskaveri“, „HTV“, „Pink“, ili „Bumerang“. Naru{uvaweto na identitetot go pravat gazdite na doma{nite televizii koi ne gi pla}aat polnite pridonesi na platite na vrabotenite, nitu pak pla}aat danok za raklamirawe na svoite proizvodi na svoite televizii. No, u{te pove}e naru{uvaweto na identitetot go pravi Vladata {to toa go tolerira. I toa samo za malo mediumsko vnimanie. Sega }e ni prodavaat prikazni deka „go pluraliziraat medi- umskiot prostor“, deka „}e ripne cenata na novinarskiot trud“ i deka „toa }e ja jakne demokratijata“. Kako ne! Vladata i do sega poddr`uva{e nelojalna konkurencija vo mediumskiot biznis. Sega samo go pro{iruva poleto za taa tolerancija. Mo`e sekoja piqarnica da otvori svoja televizija. Toa e demokratija. No i piqarnicata mora da pla}a danoci. Ama ako Vladata tolerira nelojalna konkurencija, taa ne samo {to ne ja razviva demokratijata, tuku sozdava i nezdrava biznis klima. Vo koja zemja biznisot se razviva so vladina poddr{ka na nelojalnata konkurencija? Vladata sega }e dobie u{te osum televizii kako svoj megafon. Gazdite gi ucenuvaat novinarite, Vladata gi ucenuva gazdite so reklami i so zami`uvawe pred nepla}aweto pridonesi i taka site `iveat vo sre}en brak od interes. Ete kako se gubi identitetot. A demokratijata }e ja barame vo Amerika. Kade {to, za `al, polo{o se `ivee oti inflacijata, za razlika od na{ata, raste.

282 6. Stotina gliseri se parkiraat vo kanalot kaj Biljanini Izvori kade {to nema najosnovni uslovi za to~ewe gorivo i za za{tita na Ezeroto. Fali samo edno dogor~e da nastane katastrofa. I {to pravi Op{tina Ohrid? Se odnesuva kako da se Obedineti nacii. Nosi deklaracija. Bara dr`avata da im go re{i problemot. Namesto da si ja soberat barem turisti~kata taksa za izdavawe sobi, tie ~ekaat dr`avata i |ubreto da im go sobira.

MORKOV I STAP 31 avgust 2008

• Ako na Gruevski bitkata so Branko mu e pova`na od bitkata za Makedonija, i deset crkvi da izgradi na Plo{tadot, Gospod nema da mu pomogne

1. Vladata donela odluka so koja na gra|anite na zemjite ~lenki na Evropskata unija }e im se ovozmo`i vo Makedonija da vleguvaat samo so li~ni karti. Samo eden den pred ovaa odluka be{e objaveno istra`uvawe deka viznoto olesnuvawe koe stapi vo sila vo januari s# u{te ne va`i za makedonskite gra|ani. Poni`uvawata pred ambasadite na zemjite ~lenki na EU prodol`uvaat. Koga EU nam ne ni popu{ta, }e & popu{time nie. Toa e vistinsko kooperativno evropsko odnesuvawe na Vladata na Makedonija. 2. Eve kako eden prijatel go komentira{e kooperativnoto evropsko odnesuvawe na Makedonija kon gra|anite na zemjite ~lenki na EU: Si odam so decata vo Zoolo{ka gradina. Pla}am bilet i vleguvam bez problem. Nekoi `ivotni smrdat, nekoi ne. Na nekoi im davam smoki, na nekoi skapani jabolka. So nekoi `ivotni se slikame, a nekoi ne sakam ni da gi vidam. Za razlika od mene koj nosi samo morkov, nekoi posetiteli nosat stap. Pa gi maltretiraat kutrite `ivotni. Koga }e izlezam od Zoolo{kata gradina si kupuvam sladoled i zagri`eno diskutiram za sostojbata na `ivotnite. Gi `alam. Zagri`en sum deka nemaat dovolno hrana. Duri mi se slu~uva da razmisluvam kako da im se obezbedat podobri uslovi za `ivot. Pa ako ima nekoja dobrotvorna akcija, se javuvam na telefon i doniram po 100 denari.

283 Zamislete kolku im e te{ko na `ivotnite. [to s# treba da pominat za da izlezat od kafezot, pa makar i za lekuvawe. Mnogu hartija, dokumenti, vakcini, veterinarni pregledi. I pak nema da izlezat. A kolku ni e lesno nam. Zemame morkov ili stap, i si odime kaj `ivotnite. Ili im davame malku da kasnat, ili gi tepame. Posle si odime doma i gi ostavame smrdenite da se du{at vo kafezite. Od Zoolo{kata gradina najdobro mu e samo na direktorot. Samo toj mo`e da izleze. Osobeno ako ima diplomatski paso{. 3. Nikoj pove}e ne mu se raduva na vra}aweto na Branko otkolku Nikola Gruevski. Ve}e ne mo`e da se skoncentrira ni lopati koga frla, pa mora dva pati na isto mesto da stava kamen-temelnici. Ni po kni`arnici ne mo`e da {eta, a da ne misli na Branko nitu, pak, Vardar mo`e da go ~isti. Samo za Branko }e ni zboruva. Gruevski veti deka }e go porazi Branko. Ama nie ne go izbravme za da go porazi Branko. Go izbravme za da ja krene Makedonija na noze. Ete, ve}e dva pati go porazi. I vo 2006 i vo 2008. [to ni go gubi nam vremeto so izmisleni bitki? Ako saka bitki, neka se bie za Makedonija. Ama nemu mu e prioritet Branko. I dodeka toj se zanimava so nego, Makedonija }e propadne. Ako Gruevski toa go dozvoli, makar i cel Plo{tad so crkvi da go izgradi, ni Gospod nema da mu pomogne. 4. Nie se zanimavame {to rekol Branko za imeto i {to odgovoril Gruevski za imeto. Pretpostavuvame {to misli edniot, a {to misli drugiot. Site zaboravivme deka Grcija ne prifatila nieden predlog. Nie dvapati prifativme ime „Republika Makedonija (Skopje)“. Grcija dvapati go odbi. Taka {to, re{enieto za imeto e ona {to }e go prifati Grcija. A Grcija ne poka`a deka {to bilo saka da prifati. 5. Pretsedatelot Crvenkovski, pravdaj}i ja abolicijata na Zaev vo intervju za TV Alfa, u{te edna{ povtori deka toa go storil za da ja vrati opozicijata vo Sobranieto. Toj smeta deka „ako opozicijata ne e vo Sobranie, toga{ treba da bide na ulica. Ama taa ne be{e ni vo Sobranie ni na ulica. Taa be{e doma“. Branko se la`e. Ne si gi znae partiskite drugari na koi saka da im se vrati i so koi }e go porazi Gruevski. Tie ne bea ni doma. Tie si bea na odmor vo Grcija.

284 SANDOKAN I MARIJANA 6 septemvri 2008

• Ako mastikata slu~ajno ti padne od usta, }e mora namerno da se navedne{ i da ja zeme{.

1. Najnovata gr~ka la`ga e deka tie nema da & dadat na Makedo- nija veto vo EU poradi imeto tuku nie sami }e si dademe zatoa {to ne sme gi ispolnile uslovite. Ha, ha, ha... Ne sme nie EU, pa na Grcija da & gi kupuvame site lagi. Aj neka ne mi zborat za Gruevski i kompanija. I neka ne mi raska- `uvaat Grcite deka poradi nacionalizmot na Gruevski Makedonija ne mo`e da odi napred. Gruevski si e na{, kakov e takov e, i nie so nego }e si se raspra- vame doma. Ne e najve{tiot politi~ar na svetot, ama nie sme demok- ratska dr`ava i so nego }e se razbereme so demokratski sredstva. ]e ima i drugi izbori. So najotvoreniot neprijatelski akt {to ni go napravi vo Buku- re{t, Grcija sopstveniot nacionalizam go proektira{e vrz nas. I sega u{te n# pravat nas nacionalisti. Pa i EU se solidarizira so gr~kiot nacionalizam i ni prodava prikazna deka sami }e sme se blokirale. A imeto go ~uvaat za rezerva za da ti go zabijat no`ot posledniot den. I koga }e ni go zabijat no`ot, }e ni re~at: „E pa Grcija e ~lenka na EU, a vie sakate da bidete“. Ubavo. ^uvajte si ja taa ~lenka na EU koja{to verskiot fanati- zam, etni~koto ~istewe vo 20 vek i nacionalizmot gi napravi najvisok dr`aven prioritet, i so takvata politika ja destabilizira Makedo- nija i celiot Balkan. Pa posle vie od Brisel pra}ajte ni stru~waci za stabilizacija. 2. DPA se vrati vo Parlamentot. I prvata rabota {to ja pobara be{e rezolucija za priznavawe na Kosovo. [to li }e im smeni na Albancite vo sekojdnevniot `ivot priz- navaweto na Kosovo? Osobeno ako Kosovo se priznae pobrzo. DPA velat deka Makedonija bila kako afrikanskite dr`avi {to u{te go nemaat priznato Kosovo. Od kade, pak, Ta~i znae {to e afrikansko odnesuvawe? Zatoa {to nivnoto izleguvawe od Sobranie za sekoja glupost e evropsko i prozapadno odnesuvawe? Ne gleda Ta~i deka nema rabota, ima golem kriminal, cenite ras- tat, lu|eto nema kade da se lekuvaat, se davime vo |ubre, Tetovo nema voda za piewe...

285 Ama koga Kosovo }e se priznae, seto toa mnogu polesno }e se izdr`uva. 3. [teta {to premierot Gruevski ne be{e vo zemjava cela nede- la. Nema{e koj da frla lopati na trgovski centri. Pa na kraj mora{e da se pojavi Vele Samak. Frli lopata za trafostanica na Bunarxik. Toa poka`uva deka napreduvame bez zapirawe. Ako ima trafostanica, zna~i }e ima i struja za fabrikite. Vo vremeto na SDSM se otvoraa ~e{mi. A sega se gradat trafostanici. Od pu{tawe ~e{ma do pu{ta- we struja ima golema razlika. Me|u tie dve raboti stoi pu{tawe pat prvo vo edna, pa vo druga nasoka. Koj saka besplatna rabotna raka, slobodno neka se javi vo Vlada- ta. Sekoga{ }e se najde nekoj minister da frli lopata. Lopata, po lopata, ete ti cela ku}a. Tuku se mislam i jas da viknam pomo{. Doma }e varosuvam. I ne znam {to da pravam otkako }e ja otvoram kofata so boja. Kako od toa da napravam sve~en ~in. Pa prvata ~etka da ja udri nekoj minister. Ako ve}e ne saka Gruevski da prodol`i da n# ~etka. Mi e strav deka }e me odbijat. Oti moevo renovirawe ne e stran- ska investicija. Doma{na e. Iako, koga malku podobro }e razmislam, mo`ebi i ne e lo{o da me odbijat. I da dojdat, ~umu mi se? Mislite deka mo`e da se zaku}i ku}a so niv? 4. Kone~no mo`am mirno da spijam. So meseci ne sum mo`el da zaspijam legnuvaj}i si so mislata – koj li }e bide noviot pretseda- tel na SDSM? Sega koga kone~no znam deka Branko }e bide, so netr- penie ~ekam da dojde maj. Koga bi mo`el vedna{ da se otka`e da gi brani nacionalnite interesi i u{te deneska da se stane pretseda- tel na SDSM, ne samo no}ta tuku i denovite bi gi minuval relaksi- rano. Branko ka`a i ne izla`a. Re~e deka ne postavuva uslovi za vra- }awe vo SDSM. Bezuslovno mora da bide pretsedatel. Na~inot na koj toa go napravi e dr`avni~ki. Nema tajno glasa- we, ima eden kandidat i ~inot na vra}aweto }e bide sve~en. Treba da znae{, treba da mo`e{. Dr`avnik si e dr`avnik. Kako Tito, ^au{esku, Kastro... Se znae koj }e bide pretsedatel na partija- ta. Samo se ~eka aplauzot za aklamacija. 5. Gradona~alnikot na Kisela Voda Xorxe Arsov }e gradi spome- nik na Tarzan. Organizacijata na `eni na VMRO-DPMNE, so pomo{ na nekolku nevladini organizacii i so blagoslov na Crkvata, }e orga- nizira protesti. Zo{to pokraj Tarzan ja nema i Xejn. A ^ita? Za nea }e se gradi spomenik vo Prilep.

286 Dvojkite Kasandra i Randu, i Sandokan i Marijana }e ~ekaat do slednite lokalni izbori. 6. Opozicijata najde mani i za Zakonot za javna ~istota. Te viso- ki bile kaznite, te nemalo kade da se mo~a, te nemalo kade da se frli |ubre i nemalo koj da vnimava ako ne pu{ti{ voda od kazan~eto. Prateni~kata Roza Topuzovska – Karevska re~e deka kaznata so op- {testveno korisna rabota e ostatok od komunizmot. Toa {to Naomi Kem- bel i Boj Xorx ~istea po wujor{kite ulici kako del od kaznata, samo poka`uva deka Amerika i Anglija kone~no stanale proleterski zemji. A Jani Makraduli, pak, e zagri`en deka }e plati kazna ako slu- ~ajno mu padne mastikata od usta. Neka ne zbori tolku. Ne se Norve{ka, Germanija, Avstralija i Singapur tolku ~isti oti na lu|eto taka im doa|a. Im doa|a oti imaat golemi kazni, pa ~is- totata im stanuva refleks. Taka {to Jani, ako mastikata slu~ajno ti padne od usta, }e mora namerno da se navedne{ i da ja zeme{.

ISTRO[ENI MARAM^IWA 13 septemvri 2008

• Gruevski, koga se ka~uva{ ugore, gledaj udolu

1. Najsrde~no go pokanuvam premierot Nikola Gruevski da mi dojde na gosti. @iveam vo centarot na Skopje. Koga }e izleze od kola, za da vleze vo mojot vlez nema {ansi da ne se sopne od dupkite pred zgradata. Toj e poslednata nade` za mene i za moite sosedi ve}e drugiot den da ni ja asfaltiraat ulicata. So sebap, mo`e i svetlo }e ni pu{tat i |ubreto }e ni go izmetat. Koga Gruevski se sopna od poslednoto skalilo na otvoraweto na liftot na Krstot na Vodno se digna na noze cela ekspertska javnost. Poznat i priznat arhitekt vo svoi {eesetti godini stru~no objasnuva{e deka ko{ulkata na podlogata od skaliloto bila nekoj santimetar pogolema, deka ne e premierot nesmasen, tuku skaliloto ne ~inelo... A i glavniot od Fondacijata za Krstot go pravda{e premierot oti se sopnal, zatoa {to pred nego padnalo i edno detence. Kako da mu trebalo opravdanie za sopnuvaweto. Mo`ebi rejtingot }e mu padne{e. V~era treba{e da gi kr{at skalite {to go sopnaa premierot. Mora edna{ da se stavi red vo ovaa dr`ava. Nema tuka 17 santimetri, 18 santimetri... Nema vakva betonska podloga, onakva ko{ulka... Site

287 skalila mora da se po propis. Oti Gruevski ne e obi~en ~ovek. Toj ne smee ni da se sopne. Problemot na Gruevski e {to ne vnimaval kade gazi koga se ka~uval na Krstot. Vo Erusalim, na Golgota, kade {to bil raspnat Isus, mora da se ka~uva{ po skali. Ama, tamu skalite se site so razli~na viso~ina i neednakvi. Toa e taka za koga }e se ka~uva{ ugore, da mora da gleda{ udolu. Oti gore e Gospod. 2. Toa {to }e gi kr{at skalite ne e ne{to novo vo efikasnosta na komunalnite slu`bi. Pred desetina godini koga Branko kako premier so kolata na soprugata udri vo edna bandera vo Skopje, banderata vedna{ be{e trgnata. Da ne pre~i vo vodeweto na dr`avata. 3. Koga sme ve}e kaj Branko, Vladata zabele`a edno zna~ajno ostvaruvawe. Uspea na Pretsedatelot da mu go digne rejtingot od 4 na 9 otsto. 4. Ne e golem problem koga gazda }e smeni glaven urednik na vesnik {to go poseduva. Ama golem presedan i katastrofa za slobodata na site mediumi e koga gazdata go smenil urednikot zatoa {to negovite stavovi ne bile isti so stavovite na Vladata. A u{te postra{no e {to, iako gazdata toa javno go izjavi, a urednikot go potvrdi, ne se najde nikoj, a osobeno ne profesionalnoto zdru`enie na novinari da reagira. Toa {to mu se slu~i na kolegata Branko Geroski mo`e da mu se slu~i na sekoj {to go zaborava osnovnoto profesionalno pravilo: Koga svojata profesija }e ja stavi{ vo slu`ba na tesnite interesi na svojot gazda, koga-toga{ }e te frlat kako iskoristeno maram~e. Desetina vidni makedonski novinari se na{le vo polo`ba da bidat maram~iwa na Velija. Se po~na so Gordana Sto{i} koja so svoite vrski so Soros mu kupi predavateli i piliwa. Aco Kabranov mu napravi najgledani vesti. German Filkov i Sabina Faki} gi vovedoa biznis vestite vo makedonskiot eter. Aleksandar ^omovski koj vovede standard za TV intervjua i otvoreni programi, od glavna yvezda be{e trgnat oti ne bil mnogu ubav i ne dogleduval. Aleksandar Damovski koj go pokrena „Vreme“, na krajot se dovede vo situacija so dvaesetina novinari da bega vo „Nova Makedonija“ pri {to site javno priznaa deka gazdata so godini ne im pla}al pridonesi. Sega dojde redot i na Geroski. Pomina vremeto koga mu treba{e na gazdata da go fali zatoa {to so nelojalna konkurencija go uni{tuva mediumskiot biznis vo Makedonija. Gi slu{av na televizija izjavite i na Branko i na Velija. I dvajcata tvrdat deka Velija go smenil. Od kade pak sega Velija izleze gazda i na „[pic“? Neli spored zakon ne smee ist gazda da ima i televizija i vesnici?

288 Lani vo dekemvri koga pukna brukata so neplatenite pridonesi na kolegite od „Vreme“ se otkri deka i tie od „[pic“ imale ist gazda. Spored centralniot registar, toga{ gazdarica na dvata vesnika bila izvesna \ulten Xemaili. Taa ja prezela kompanijata od sinot na Velija vo maj lani. Zatoa, kolega Branko, ne gri`i se. Slobodno ~uvstvuvaj se kako glaven urednik na „[pic“. Spored zakonot, Velija ne ni mo`e da te smeni. Te menuva gazdata. Tebe trebalo da te smeni \ulten. Lani Velija se fale{e deka imal golemo vlijanie vo vesnicite, iako ne e gazda. Sre}a {to nema tolkavo vlijanie i vo Vladata. 5. Vo sekoj biznis vo Makedonija ima po nekoj Velija koj, za sre}a, nema tolkavo vlijanie i vo Vladata. Mo`e Sobranieto da donese i u{te 100 zakoni za dva dena. Ama xabe faleweto pred Evropa, ako zakonite va`at za edni, a za drugi ne. 6. Eden moj prijatel, [vajcarec, koj so godini `ivee vo Makedonija be{e gostin na televizija na 8 Septemvri. Istiot den koga Gruevski go odr`a govorot vo koj povika na obedinuvawe za Makedonija. Koga go pra{aa {vajcarskiot Makedonec za komentar po povod praznikot, toj re~e: „Denes slavime Den na nezavisnost. Od utre pak neizvesnost.

METLA I LOPATA 20 septemvri 2008

• Vo koja normalna dr`ava, osobeno sekularna kako {to e na{ata, Vladata bara dozvola od crkvata za da raboti?

1. Na{ive golemi vernici od Vladata zaboravija deka vo nedela e verskiot praznik Mala Bogorodica. Zaka`aa golema vladina akcija za ~ista Makedonija. Koga nekoi u{te pogolemi vernici od niv na televizija im javija deka za verski praznik e grev da se raboti, stana cela drama. Kako da ja odr`at akcijata, a Gospod sepak da im prosti? I logi~no, si pobarale blagoslov od crkvata. I logi~no, crkvata vedna{ dade blagoslov, oti odvaj ~eka prilika da se zame{a vo dr`avnite raboti. Vo koja normalna dr`ava, osobeno sekularna kako {to e na{ata, Vladata bara dozvola od crkvata za da raboti?

289 2. Ne e va`no {to }e se ~isti na verski praznik. Va`no e deka sepak }e se za~isti. Se pla{am deka kakvi {to ni se higienskite naviki, samo dr`avnite slu`benici }e mora da izlezat na akcija. Osven ako i tie ne si zemat boleduvawe ba{ za toj den. [to narod }e bevme, so sila da ne teraat da si gi is~istime sopstvenite dvorovi. 3. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani sve~eno go otvori oddelenieto za ve{ta~ko oploduvawe na Klinikata za ginekologija. Se slika{e vo sobata za donirawe sperma. Sobata ja bojosale so crvena boja. Ima i televizor za pu{tawe filmovi za poddr{ka. Ama vidov i nekoja sobna antena vrz televizorot. [to }e fa}aat so antenata? Da ne ima nekoj direkten prenos? Da ne gi postavile sigurnosnite kameri protiv mito {to gi vetuva{e premieriot u{te pred dve godini, a doktorite da ne znaat? Ministerot treba{e simboli~no da ja otvori sobata za donirawe sperma. Ama ima{e problem so simbolikata. Na primer, premierot za po~etok na rabotite na nekoj grade`en objekt se fa}a za prvata lopata. Ministerot za vrski koga go promovira{e tretiot mobilen operator prv se fati za telefon i go ka`a prvoto „Alo“. Koga nekoj minister pu{ta vo upotreba voda, ja odvrtuva ~e{mata. Ministerot za ekonomija bi pritisnal kop~e za da pu{ti nekoja ma{ina. Ili, ministerot za informatika pritiska na „enter“ na tastatura od kompjuter. Za {to da se fati ministerot za zdravstvo pri promocija na soba za donirawe sperma? 4. Evroambasadorot Ervan Fuere re~e deka „Makedoncite ne se glupavi za da ne mo`at da pravat razlika me|u tehni~ki reformi i su{tinski promeni“. To~no e. Ne sme glupavi. Odam vo katastar i znam do kade sum so reformite. Odam na sud i gledam kolku ni naprednalo sudstvoto. Odam na klinika i epten mi stanuva jasno kolku ni e evropsko zdravstvoto. Gi nosam decata na {kolo i gledam kakvo ni e obrazovanieto. Na krajot na krai{tata, ne mora ni seto toa da go pravam. [etam po ulici i gledam zo{to Vladata mora da pravi akcija za ~istewe, i toa so golema mediumska pompa. Navistina, ne sme glupavi i znaeme do kade sme so evropskite standardi. Ama gospodinot Fuere e dovolno dolgo vo ovaa zemja i se

290 nadevam znae u{te edna rabota. A taa e deka na Makedoncite im e jasno deka duri i site evropski uslovi da gi ispolnime, nema da vlezeme vo EU dodeka ne si go smenime imeto. Zatoa {to ne sme glupavi. Znaeme deka e taka samo zatoa {to Grcija kako zemja ~lenka na EU, toa go bara od nas. 5. VMRO-DPMNE prodol`uva da mu go diga rejtingot na Branko. Na 15 septemvri objavija soop{tenie vo koe ni pora~aa: „VMRO- DPMNE saka da Ve potseti deke denes e 15 septemvri“. I {to? Pominaa {est godini od toj 15 septemvri na koj VMRO- DPMNE saka da ne potseti. [to sakaat da ne potsetat? Deka na na toj 15 septemvri pred {est godini be{e smeneta onaa nesre}na Vlada na Qub~o Georgievski vo koja minister za finansii be{e Nikola Gruevski? Zo{to VMRO-DPMNE voop{to ima potreba da ne potsetuva na datum po koj dva pati za poslednite dve godini ja zgazi politikata na toj {to se fale{e so 15 septemvri? Tuku, koga sme ve}e kaj temata Nikola Gruevski – Branko Crvenkovski, eve eden konstruktiven predlog. Kako dobar voved za eventualniot referendum za imeto bi predlo`il drug referendum. Pra{aweto bi bilo: „Dali ste za toa Vladata na Gruevski i VMRO- DPMNE da mu go dignat rejtingot na Branko?“ 6. Crvenkovski prodol`uva so serijata „Dijalozi kaj pret- sedatetelot“. Spored sostavot na gostite i spored toa {to tie go ka`uvaat tie dijalozi ve}e ne se ni monolozi. Tie se obi~ni partiski kru`oci. 7. Se izraduvav koga ja pro~itav najavata deka premierot Gruevski deneska pak }e frla lopata na kamen-temelnik. Zagri`en bev oti otkako objavija deka bil vo Italija, premierot se izgubi. Go nema{e re~isi cela nedela. Ne znaevme dali odmara, ili ostvaruva. Znaeme deka toj i koga odmara ostvaruva, ama sepak situacijata stana zagri`uva~ka. Makedonija se soo~i so seriozen zastoj na grade`nite raboti.

291 ZLATNO SLAVEJ^E 27 septemvri 2008

• Zoran Zaev nema stav. Stavot dr`i govor vo Wujork

1. Edno vreme, prva vest vo ovaa dr`ava be{e deka pretsedate- lot Crvenkovski i premierot Gruevski se sretnale. I razgovarale bez posrednik. Minatata nedela naprednavme so politi~kata zrelost. Na Gene- ralnoto sobranie na ON eden do drug sedea pretsedatelot Crvenkov- ski i ministerot za nadvore{ni raboti Milo{oski. Vesta be{e deka Crvenkovski i Milo{oski se sretnaa vo Wujork. I toa bez posrednik. Vrv na politi~kata zrelost e v~era{nata udarna vest. Pretse- datelot Crvenkovski i ministerot Milo{oski patuvale so ist avion. I toa, zamislete si, ne edna{. Tuku dva pati. I od Wujork kon Cirih i od Cirih kon Skopje. Toa zna~i deka dva-trinaeset ~asa di{ele ist vozduh vo ograni~en prostor. So {to rizikuvale da se zarazat me|u- sebno. Toa e pregolema `rtva za Makedonija. Vo Wujork imaa nad 150 pretsedateli, ili premieri, ili minis- tri za nadvore{ni raboti so koi mo`ea da se sretnat. Ama kaj nas glavna vest e dali bile vo ist avion. I posle se ~udime koga }e dojde Dora Bakojani da gi plesne so stap~eto po gazot. Ili da gi izede za pojadok. Vo MAT sigurno ve}e seriozno razmisluvaat kako da go odbele- `at ovoj istoriski nastan. Avionot so koj od Cirih do Skopje zaedno patuvale Pretsedatelot i {efot na diplomatijata }e go krstat so imeto „Kohabitacija“. Ili, „Politi~ki dijalog“. Iako, da sum na niv- no mesto jas bi go krstil „Dora Bakojani“. Zatoa {to Grcija }e dozvo- li sletuvawe na nivnite aerodromi. I zatoa {to ni Dora ne mo`e da smisli tolku pakosti kolku {to Branko i Nikola mo`at da si smislat eden na drug. 2. Dodeka nie se zabavuvame so izjavite na Gruevski vo Skopje i soop{tenijata na Crvenkovski od Wujork, posrednikot vo pregovo- rite Metju Nimic situacijata ja sfati seriozno. Pa duri od Wujork n# te{e{e deka Pretsedatelot i premierot imale usoglasen stav za imeto. Zo{to ministerot Milo{oski pla~e{e na televizija deka Cr- venkovski ne go viknal na sredbata so Nimic? Kako da go vikne? Neli premierot re~e deka go ispra}a ministe- rot, ako treba da mu bide „od pomo{ na Crvenkovski“. Na Branko ne mu trebalo pomo{, pa ne go vikna Antonio. Osven toa, i onaka i koga

292 doa|a vo Skopje, Nimic go primaat odvoeno Gruevski i Crvenkovski. Zo{to Milo{oski bi znael {to pravi Branko so Nimic, a Branko ne mo`e da znae {to pravi Gruevski so Nimic. Edna{ ve}e napi{av deka najdobar na~in da se re{i sporot so Grcija e Atina da se povle~e od pregovorite. Da gi pu{ti Crvenkov- ski i Gruevski da pregovaraat me|u sebe. Oti edniot si se konsultira so pregovara~ot Nikola Dimitrov, a drugiot so ministerot Milo{o- ski. A Nimic go primaat vo odvoeni sredbi. I „prvata strana“ ne znae {to dogovorila „vtorata strana“. Ako toa ne e namerna taktika za zbunuvawe na neprijatelot, to- ga{ vistinskiot problem za Makedonija vo sporot ne e Grcija , tuku Crvenkovski i Gruevski. 3. Koga ministerot Milo{oski se javi po televiziite da se `ali deka Branko ne go viknal na sredbata so Nimic, mi izgleda{e kako malo dete {to se `ali: „Mamo, mamo, ovoj ne mi dava da si igram“. Bidej}i odnesuvaweto na na{ive dr`avnici li~i na detska gra- dinka, na „Zlatno slavej~e“ povtorno mo`e da bide aktuelna edna sta- ra pesna. Treba da se iskoristi zaedni~koto vozewe vo avion kako sim- bol na politi~ko sozrevawe za da se potsetime na hitot „Avion~e be- lo krilo, nad oblaci ti {to leta{, ti se molam Branko i Antonio, smireni da gi sleta{„. Gi gledav site vesti cela nedela i si se pra{uvav: „Dodeka tie se zaneseni vo igrata, dali voop{to mislat na nas?“ 4. Privremeniot pretsedatel na SDSM Zoran Zaev zav~era ne- ma{e stav dali negovata partija e za ukinuvawe na cenzusot za izbor na Pretsedatel. Otkako Zaev, u{te koga go apsea i go amnestiraa, za „Slobodna Evropa“ se proslavi so izjavata deka vo sporot so Grcija „treba nekoj- pat da si svitkate ki~ma“ i otkako kako novoizbran pretsedatel na SDSM se izvini za gre{kite na prethodniot i iden lider, zav~era re{i da nema stav. Stavot vo toj moment dr`e{e govor vo Wujork. 5. Spikerot na Parlamentot Trajko Veqanovski na ambasadorite na zemjite od EU im se izvini za brzoto donesuvawe na stotina zakoni, bez u~estvo na opozicijata i ekspertite. Kako be taka? „Izvini, ama se stori“. I sega {to pravime so zakonite? Taka mi se izvinuvaat doma i decata koga }e napravat beqa. Me gledaat vo o~i, mi velat: „Izvini, nema da pravam taka“ i teraat po svoe. Imaat tri i {est godini. Trajko, ima{ karti za „Zlatno slavej~e“?

293 ZELENO PAZAR^E 4 oktomvri 2008

• Kakov lezet bi imalo karaweto ako ne te doznae celo maalo? Isto kako da si spiel so Anxelina Xoli i nikomu da ne se pofali{.

1. V ponedelnik }e ima nova liderska sredba. Ja zaka‚a premie- rot Nikola Gruevski. Soop{tenieto od negoviot kabinet be{e pu{- teno po elektronska po{ta vo 2.15 ~asot po polno}. Zo{to rabotele tolku docna? ^ekale da si legne Branko, pa duri otkako }e zaspie da go pu{tat soop{tenieto. Oti, ako javat za lider- ska sredba dodeka Branko e buden, pak }e im smisli nekoja yvr~ka. 2. Evroambasadorot Ervan Fuere zav~era im pora~a na Pretse- datelot i na premierot deka koga ve}e se karaat, ne e ubavo toa da go pravat javno. Toj Fuere kako da ne e od tuka. Se pravi „na Englez„. A toj e Irec. Fuere bi trebalo da znae deka ako Branko i Nikola se karaat tajno, nikoj nema da se potrese. Kakov lezet bi imalo karaweto ako ne te doznae celo maalo? Isto kako da si spiel so Anxelina Xoli i niko- mu da ne se pofali{. Problemot e {to ako Pretsedatelot i premierot se karaat taj- no, }e mora ne{to i da rabotat. Zamislete da gi nema so kavgite, ba- rem eden den. Kako }e gi pre‚iveeme site vesti? ]e nama vesti. Site }e se zagri‚ime da ne im se slu~ilo ne{to. Ili }e pra{uvame kade se i {to rabotat. A bidej}i se Pretsedatel i premier, }e barame i ne- kakvi rezultati od rabotata. Vaka em tie lezet si teraat em ni{to ne mora da rabotat . Uspeaja da n# ubedat deka nema ni{to pova‚no vo ovaa dr‚ava od nivnite kavgi. I nie sme sre}ni so toa. 3. A ima li ne{to pova`no? Eve, cel svet se potrese od global- nata ekonomska kriza, se zatvoraat banki, pa|aat berzite, pa|a potro- {uva~kata... Sekade prva vest e dali svetot }e se spasi od recesija. Samo nam ne ni e gajle. Nie si gi imame Branko i Nikola so niv- nite dosetki. Eden makedonski berzanski analiti~ar re~e deka ima denovi ko- ga Makedonskata berza bele`i promet pomal i od prometot na Zeleno- to pazar~e vo Skopje. Vo dr`ava vo koja Pretsedatelot i premierot se karaat kako na pazar, normalno e i Berzata da ima promet kako Zeleno pazar~e. A i politi~arite se zeleni.

294 4. Toa ne va`i za Branko oti toj vo me|uvreme sozreal. Se se}avam deka vo 1989 godina, koga bea poznatite vev~anski nas- tani, Branko, kako del od liberalnoto i napredno krilo na toga{niot SKM, im pora~a na starite komunisti: „Ne karajte se kako stari babi“. Rastot na dr`avnikot prodol`i i vo vremeto na pluralizmot. Koga se kara{e so VMRO-DPMNE vo vremeto na Qub~o, go zapame- tivme so izjavata: „So sitni du{i dr`ava ne se pravi“. Branko sozreva. Stanuva ist kako niv. Samo nema pomlad koj }e mu go ka`e istoto nemu. 5. I malite deca znaat: Koga dvajca se karaat, tretiot koristi. A treti okolu Makedonija ima mnogu. A bogami i vo Makedonija. 6. Na 8 oktomvri vo Generalnoto sobranie na ON vo Wujork }e se glasa za predlo`enata rezolucija na Srbija so koja se bara Me|una- rodniot sud vo Hag da se izjasni za zakonitosta na nezavisnosta na Kosovo. Makedonija nema poim kako }e glasa. Zatoa {to u{te ne znae kako da go priznae Kosovo, a da ne se naluti Srbija. Najdobro e nie da si kupime torta od slatkarnicata „Rinija“. ]e ja zamrzneme za da mo`e da se najde vo pove}e slu~ai. ]e pratime edno par~e torta za pretstavnikot na Makedonija vo ON. Taka Makedonija nema da bide ni „za“, ni „protiv“, ni „vozdr`a- na“. Pretstavnikot na Makedonija }e bide opravdano otsuten. 7. Porane{nata liderka na SDSM Radmila [e}erinska na edna liderska sredba okolu Nova godina na kolegite im odnese kola~iwa. Da ne mu se nao|a na nekoj doma zamrznato par~e torta od „Rini- ja“? Da im pratime na liderite v ponedelnik vo Klubot na pratenici- te da se zabla`at. Taka brzo }e se dovedat vo sostojba na opravdano otsutni. I op- ravdano }e izbegnat da go ka`at stavot za imeto. Se pla{am deka se visokootporni na nadvore{ni drazbi i vlija- nija. Ima opasnost da bidat dopolnitelno inspirirani za da im trgne te~no politi~kiot dijalog. 8. Evropskoto prvenstvo vo rakomet za `eni go dobivme pred ~e- tiri godini. Ama, na dva meseca pred odr`uvaweto ne se znae dali }e go organizirame. Zatoa, ja pozdravuvam idejata na Vladata za izgradba na ski sko- kalnici. U{te sega, navreme da se prijavime za termin za novogodi{- nata turneja „^etiri skokalnici“. Lokacijata na skokalnicite se dr`i vo tajnost. Galiba }e niknat vrz stokatnicite sproti „Holidej in“. Gruevski sve~eno }e ja otvori prvata skokalnica. Prv }e skokne. I }e ka`e „Op“.

295 DOLNA MAKEDONIJA 11 oktomvri 2008

• Su{tinata na dvojnata formula e: edno ime na dr`avata za Bran ko, a drugo ime za Nikola

1. Ova so priznavaweto na Kosovo be{e odli~na dr`avna stra- tegija. Prvin rezolucija vo ON i vedna{ potoa rezolucija vo makedon- skoto Sobranie. Generalnoto sobranie na ON & dade pravo na Srbija – Me|unarodniot sud na pravdata da odlu~uva za legalnosta na kosov- skata nezavisnost. Svetot se izjasni za barawe pravda na sud, a make- donskoto Sobranie – za pravdata na posilniot. I bidej}i makedonska- ta Vlada e za po~ituvawe na pravoto, a ne na silata, mora{e da posta- pi spored odlukata na Sobranieto i da go priznae Kosovo. Zna~i, zatoa Vladata ne go prizna Kosovo u{te vo fevruari, koga go priznavaa site drugi. ^ekale pratenicite da donesat rezolucija. Vo me|uvreme, ucenuvavme. Im velevme deka prvin treba da ja odbele`at granicata i da ni dadat garancii deka }e vospostavat dip- lomatski odnosi so nas so ustavnoto ime. I ni uspea ucenata. Od Kosovo pora~aa deka podocna }e razmis- luvaat kako }e n# priznaat tie. I eden traktorist otkorna nekolku grani~ni kamewa. Kolku za simbolika deka odbele`uvaweto na grani- cata e samo tehni~ko pra{awe. Se re{ava so tehnika. I so lesna me- hanizacija. So traktor. Veruvam deka toa so traktorot, mo`ebi, ja pokolebalo Vladata. Ama zatoa dojde sekretarot za odbrana na SAD Robert Gejts. I Vlada- ta mora{e da postapi spored dr`avnite interesi. Na{ite interesi. Ne na SAD. 2. Ako se pazarime, barem da }arime. Mislite deka na{ite dobro se ispazarile? Ili kako i kaj sekoe na{e pazarewe pak }ari drugiot? Ako ne go dobieme ona {to go sakame, zo{to ~ekavme tolku vre- me so priznavaweto? Mislevme deka za sedum meseci }e n# zaboravat Srbite? Kako {to 15 godini mislevme deka }e n# zaboravat i Grcite? 3. Gruevski ne se pojavi da pozira nareden so celata Vlada za da se pofali so novoto ostvaruvawe – priznavaweto na Kosovo. Pred toa ne se pojavi da dade izjava {to se dogovorile za imeto na liderskata sredba. Namesto nego, se pojavi noviot portparol. Antonio Milo{oski. No, zatoa Gruevski hrabro izleze da recitira poezija pred 40 iljadi lu|e na koncertot vo spomen za To{e. Zlobnicite velat deka

296 del od publikata go svirkala. Onie {to go poddr`uvaat mislat deka toa bilo moralna poddr{ka za da mo`e da go pro~ita liv~eto dokraj. Mu treba{e na Gruevski edno ubavo soo~uvawe so realnosta. Kon- certot na To{e kako dobar trening. Da znae deka koga se pojavuva{ nekade kade {to lu|eto pla}aat so svoi pari i ne gi nosat so partiski avtobusi, mo`e{ da o~ekuva{ nekoj i da ne te saka. Ako ne saka da go prifati toa, neka menuva profesija. Se reci- tira na {kolska priredba, a ne na stadion. 4. Dr`avniot vrv, kone~no, se sostavi. I otkaj Branko i otkaj Ni- kola velat deka sekoj nov predlog na Nimic e polo{ od prethodniot. [to o~ekuvaa tie? Deka vo Wujork }e pratat dvajca pregovara~i bez stav i predlogot }e bide dobar za Makedonija? [to treba da im ka`at i na Grcite i na Nimic? Nie }e se karame me|u sebe, a vie bide- te fer. Ve molime, imajte razbirawe za na{eto nerazbirawe. Dobro e {to Nimic go dal i ovoj predlog. Republika Severna Ma- kedonija e odli~no re{enie vo odnos na ona {to mo`elo da mu padne na um koga gi gleda Branko i Nikola. Bidej}i se karaat najdolno {to mo`e, }e ni go fuknel predlogot „Dolna Makedonija“. So posebna to~- ka so objasnuvawe deka imeto ne implicira teritorijalni pretenzii kon Peloponez vo „prvata strana“, tuku opis na duhot na politi~kata kultura na „vtorata strana“. 5. Makedonija ne smee da otstapi od dvojnata formula za re{a- vawe na sporot so Grcija. Edno ime na dr`avata za Branko, drugo ime za Nikola. Ne e va`no {to misli Grcija. Pregovorite me|u Branko – Nikola gi zasenija pregovorite me|u Atina i Skopje. 6. [tom na liderskata sredba {to ja zaka`a premierot be{e i Amdi Bajram, zna~i deka problemot so imeto navistina e mnogu seri- ozno pra{awe. Za drugite ne sum siguren, ama Amdi ne bi go prodal imeto ni za dve metra platno. Osobeno ako platnoto e od fabrika so ustavno ime „Makedonka“. Zaedno so Amdi, strategija za pregovori za imeto pravea i Yingo, Boris Stojmenov, Kenan Hasipi, Pavle Traja- nov, Lile Popovska, Ivan Stoiqkovi}, Evdija Pepi}... Koj od koj po- va`ni i povlijatelni figuri na politi~kata scena. Mnogu sum razo~aran oti me|u niv ne be{e i Alija [aki}. Mo- `ebi ba{ konstruktivnosta na Alija }e se nadovrze{e na elokven- tnosta na Amdi i so mudrosta na Yingo }e pomognea Branko i Nikola da izlezat so zaedni~ki stav. Da ne gi pra}ame Dimitrov i Protu|er vo Wujork samo po farmerki. Neka si kupat i „roleksi“ od ulica. Da bidat fraeri kako Fr~ko i Branko. 7. Ovaa nedela be{e mnogu burna. I neprijatna. Prvin premie- rot be{e isvirkan i mu se trese{e glasot. Potoa dobivme nov predlog

297 za imeto. Go priznavme Kosovo. Srbija mnogu se naluti. I zgora na s#, svetskata kriza po~na da se ~uvstvuva i kaj nas. Ne mo`e da se `ivee so tolku problemi odedna{. ]e mora Gruev- ski da smisli nekoja ubava vest. Se vide deka od izjavite na Milo{o- ski nema fajde. Mora da pomogne Gordana Jankulovska. Nekoe spekta- kularno apsewe ubavo bi ja relaksiralo nacijata.

[VEDSKA [KOLA 18 oktomvri 2008

• Ja stignavme i [vedska. Od 19 vek

1. Bev nekolku dena vo [vedska. Se sretnav so nekoi kolegi od vesnicite {to izleguvaat vo Stokholm. Sakaa da mi poka`at del od nivnata istorija i me odvedoa vo Skansen. Toa e eden ostrov vo Stok- holm {to vo 19 vek e pretvoren vo prv muzej pod otvoreno nebo vo sve- tot. Vo Skansen ima okolu 150 istoriski ku}i koi tamu bile doneseni vo originalen izgled od re~isi sekoj del na [vedska. Pove}eto od ovie ku}i se od 18 i 19 vek. Idejata e da se poka`e `ivotot na [vedska od toj period, pa ima selski ku}i, farmi, gradski `iveali{ta, kafean- ~iwa, pekarnica, rabotilnica za staklo... [etavme niz Skansen i dojdovme do edna drvena ku}a koja bila u~ili{te izgradeno vo sredinata na 19 vek vo nekoe selo od severna [vedska. Siroma{kiot urednik na vesnikot od Stokholm, demek moj ko- lega, mi re~e: „Dojdi, te molam, da vidi{ kako izgledalo tipi~no {ved- sko u~ili{te vo 19 vek“. Gledam i – {to da ka`am. U~ili{te, kako i sekoe u~ili{te. Ama, toj prodol`uva da se obiduva da me impresioni- ra: „Gledaj, gledaj... nitu edno stol~e ne e isto, vidi gi ovie drveni klu- pi kolku se neobraboteni, vidi kakva sme{na tabla...“. Najstra{no bi- lo {to nemale kujna, pa u~enicite morale da jadat na klupite. Gledam jas i si mol~am. Duri, za da ne go navredam kolegata po~- nav i jas da se ~udam. „Lele kolku im bilo te{ko na malite [ve|an~i- wa vo 19 vek!“. Sakav da mu ka`am na kolegata: „A da dojde{ ti vo Makedonija da ti poka`am edno u~ili{te od 21 vek. Ne mora da patuvame do selo. Vo centarot na Skopje }e {etame. I ne mora da broime kolku stol~iwa se isti. ]e odime do toaletite“. Ama ne sakav da mu ja rasipam prikaznata na kolegata. Kako da go razo~aram doma}inot? [to da mu ka`am? Da se pofalam? I nie ja stignavme [vedska. Od 19 vek.

298 2. Prikaznata za u~ili{teto nekako ja progoltav. Odglumiv ~u- dewe, mu raska`av deka i nas koga n# teraa da pravime dr`aven uni- verzitet na albanski jazik, ni velea da go napravime po urnek na Uni- verzitetot na {vedski jazik vo Finska i prodol`ivme da si pravime muabet za fini raboti vo [vedska. Arno ama, stignavme do nekoi ku}i {to bile farmi od 19 vek. Mi raska`a deka vo toa vreme selanite rabotele so dogovor za rabota na opredeleno vreme od edna godina kaj gazdite. Gazdite ne im ja pla}ale cela plata, tuku im davale kompiri, zelki, svinsko meso, pile{ko... Ako nekoj od selanite se razbolel gazdata im pla}al i lekar, ama za- toa pak selanite morale da go odrabotat toa so u{te edna godina dogo- vor za rabota na farmata. I namesto pari, dobivale kompiri, zelki, svinsko meso... E tuka ve}e ne dodr`av. I mu velam: „Pa taka e i kaj nas. Znam kolegi na koi gazdata ne im pla}a zdravstveno osiguruvawe. Koga go pra{uvaat zo{to ne im ja prijavuva cela plata, im veli: `Koga }e se razbolite, }e vi dadam pari’. Tie kolegi ne mo`at da si kupat kola, ili da si go zamenat mebelot doma. Bankata ne im dava kredit oti toa {to legalno go primaat na transakciska smetka e mnogu malku za da im bide odobrena solidna suma za otplata na kreditot. Zatoa pak gaz- data im dava kola i mebel od kompenzacija za reklami na televizija i vo vesnik. I posle im odbiva od platata {to ne im ja prijavuva. I tie mora da rabotat dodeka ne mu ja otplatat kolata“. Mu raska`uvam jas na kolegata od [vedska fini raboti za Make- donija, a toj me gleda za~udeno, ~inam mnogu poza~udeno, otkolku {to jas se ~udev za stra{nite uslovi na {vedskite deca od 19 vek. Ne izdr- `a i me pra{a: „I vie mol~ite?“. „A komu da se `alime?“, mu velam jas. Na Vladata {to za malku mediumsko vlijanie ja hrani novata biznis elita so narodni pari za reklami? Ili na EU? Ete, [vedska }e bide pretsedava~ so EU vo juli 2009. A nie, neli mnogu sakame vo EU. 3. [vedska ima sovetodavno profesionalno telo nare~eno Novi- narski sovet formirano u{te vo 1919 godina. Vo 1969 godina ja sozda- le i institucijata Novinarski pravobranitel – Pres ombudsman. Pres ombudsmanot vo [vedska e edna gospo|a so poteklo od Fin- ska. Bila glaven urednik na tira`niot tabloid „Aftonbladet“ i e cenet avtor na nekolku knigi. I nejze & ja raska`av prikaznata za mediumskite feudalci bli- ski do premierot Gruevski i negovite ministri. „Taka bilo i kaj nas“, me te{e{e taa. Koga? Vo 1919 godina? Dobro e. Imame u{te {ansi da ja stigneme [vedska. Od po~eto- kot na minatiot vek.

299 4. Dodeka bev tamu site vesnici na naslovnite stranici odea so temi za svetskata finansiska kriza. Se zanimavaat so minorni rabo- ti, namesto da go sledat premierot. Za Norve{ka i Danska raska`u- vaat samo vicovi. Vo eden ~asot po polno} pu{taat porno filmovi i horor, namesto da gi kombiniraat tie dva `anra so direkten prenos od sednica na vlada. Duri i za kralskoto semejstvo ba{ im e gajle. Tolku se o~ajni moite kolegi. V~era se vrativ doma. I vedna{ mi stana jasno zo{to nie ne sme zagri`eni za svetskata kriza. ]e ja stigneme nie krizata. Po dva veka.

NORVE[KA ILI MAKEDONIJA 25 oktomvri 2008

• Fr~koski ja otkri tajnata zo{to Gligorov ostana `iv

1. Zav~era gledav selski teatar od 19 vek. Pretstavata se vika{e Sve~ena akademija za Denot na revolucionernata borba. [etaa so ve{ta~ki mustaci i bradi i n# ubeduvaa deka ne gi znaeme Goce, Jane i Dame. Ne znam od kade im e idejata deka koj bilo vo ovaa zemja ne znae koi se makedonskite revolucioneri i deka koga bilo vo istorijata na zemjata nekoj gi zabranil i ne im bila oddadena dol`na po~it. Od {to sakaat da se poka`at golemi patrioti, poka`uvaat deka ne odele na u~ili{te. Pa, da mu se snevidi, vo himnata gi ima. Prvo se delevme na Makedonci i Albanci i hristijani i muslimani. Potoa Vladata vovede edno~udo novi praznici i n# podeli na VMRO-vci i komunisti, religiozni i ateisti, patrioti i nepatrioti. Prvi maj za komunisti, Veligden za religiozni. Nova godina za ateisti, a Bo`ik za religiozni. 11 Oktomvri za komunisti, 23 Oktomvri za VMRO-vci. A na Ilinden Pretsedatelot i premierot e zabraneto zaedno da se pojavat na Me~kin Kamen. Otkako napravi podelba po site osnovi, Vladata plasira nova kampawa za spasuvawe na duhot. „Otvori go srceto“, demek bidi toleranten. Gospodine Gruevski, moeto srce nikoga{ ne bilo zatvoreno. Pla}am danok za da mo`e{ ti da gi pla}a{ kampawite, ne se karam so sosedite, imam prijateli od site veri i nacionalnosti, se zalagam licata so posebni potrebi da ne bidat diskriminirani i gi po~ituvaat tie {to mislat poinaku od mene...

300 Zar mi treba kampawa za da me u~i na tolerancija? Isto kako {to mi treba{e kampawa da me ubedi deka „Jas sum Makedonija“? Pa sum. Od bilbord li treba toa da go nau~am? Imam razbirawe za kampawata „Otvori go srceto“, samo ako Gruevski misli deka so toa }e n# napravi tolerantni kon negovata vlada za podelbite {to ni gi vovede. 2. Najnovata podelba }e bide na dr`avjani na Makedonija i dr`avjani em na Makedonija em na nekoi drugi zemji. Zamislete {to }e se slu~i ako na narednite izbori se dozvoli da se izbiraat pratenici so dvojno dr`avjanstvo? Kolkumina vo Sobranieto }e bidat Bugari, Srbi, Kosovci, Albanci, [vajcarci... Nim neka im se dodadat i pratenicite od dijasporata za da imame Amerikanci, Avstralijci, Germanci, [ve|ani i Kana|ani. Nie }e kle~ime pred ambasadite i }e molime za vizni olesnuvawa, a nim ba{ }e im bide gajle. Vpro~em, tie velat deka Bugari stanale samo za da mo`at da patuvaat bez vizi. I ubavo e toa {to nekoj Xorx, Pol ili Stiv mislat deka Makedonija ne treba da si go smeni imeto. I jas taka mislam. Ama ne sakam nekoj \or|i, Pavle ili Stefan, koga so svojata politika }e ja utnat rabotata tuka, da me ostavat da se ma~am, a tie da si ja duvnat vo rezervnata tatkovina i kako Xorx, Pol ili Stiv da mi solat pamet. 3. Spored ona {to go ka`uva profesorot Qubomir Fr~koski vo vrska so noviot svedok za atentatot vrz pretsedatelot Gligorov vo 1995 godina, izleguva deka ubistvoto bilo nara~ano od samiot dr`aven vrv. Bidej}i Fr~koski, koj toga{ be{e minister za vnatre{ni raboti, toa ne go znael, za atentatot mora da znaele ili Pretsedatelot ili premierot. Ako atentatot ne go nara~al Branko, koj toga{ be{e premier, toga{ sigurno si go nara~al samiot Kiro. Ete ja tajnata zo{to toga{ ostana `iv. 4. Vo centarot na Skopje, pred spomenikot na Krste Misirkov od neodamna ima sendvi~arnica {to se vika „Leskova~ka skara `Pela’“. Gordo mu prkosi na simbolot na po~etocite na kapitalizmot i brzata hrana vo Makedonija – pleskavicata „kaj ~i~ko Stoilko“ i mu ~adi na Misirkov kako simbolika deka i 63. pokolenie nema da se otka`e od svojot identitet. Ima li podobra reklama za tolerancija, so`ivot i za multi- kulturnost na Makedonija. Pleskavicata mo`e da e srpska, ama mora da e od Pela. A za da bide epten patriotski, vo menito predlagam da se slu`i suxuk ala Aleksandar Makedonski. 5. Mene li~no mnogu mi olesni {to EU nema da ni dade datum za ~lenstvo. Oti sega barem e jasno deka nitu nie sme napi{ale doma{no nitu EU }e ni dade datum ako ne go smenime imeto.

301 Sega Vladata neka ne gubi vreme da ni doka`uva deka mo`eme i bez EU. Pravoto pra{awe e ne dali mo`eme i bez EU tuku kakva zemja {to ne e vo EU sakame da bideme. Kako Norve{ka i [vajcarija, ili Moldavija i Belorusija? Pa zatoa Gruevski neka ne se zanimava so toa da ni ka`uva vo kolku procenti sme gi ispolnile kriteriumite na Oli Ren. Neka mu gi ostavi procentite na Amdi Bajram. A toj neka se fati za rabota. So sebap, Norve{ka ne ni bega.

PATRIOTSKA KAZNA 1 noemvri 2008

• Doma sme jaki, nadvor sme mlaki

1. Vladata re{i da go odlo`i za dve godini primenuvaweto na sistemot HASAP vo industrijata i trgovijata so hrana i vo ugosti- telstvoto. Obrazlo`enieto e deka pove}eto proizvoditeli i ugostitel- ski objekti ne bile podgotveni za strogite normi za bezbednost na hranata. Super. A {to pravime so tie {to navreme se podgotvile da go primenuvaat HASAP. Imaa dve godini, go po~ituvaa rokot, platile kolku {to treba za da go po~ituvaat Zakonot. I sega? Dr`avata gi zafrkna. Gi kazni niv {to go po~ituvaat Zakonot, a na tie {to ne se sredile navreme im dade pomiluvawe. I dopolnitelni dve godini da zarabotuvaat bez HASAP. I posle mi raska`uvaat za ednakvi mo`nosti i konkurencija. Pa se ~udat zo{to nema stranski investicii. Kako da ima, koga dr- `avata ne samo {to ne ja kaznuva nelojalnata konkurencija tuku ja pottiknuva. Taka e so HASAP-ot, taka be{e i so patriotskite fiskalni smetki, taka be{e i so rabotnoto vreme na kafuliwata i na no}nite barovi... Za edni va`i, za drugi ne va`i. Denes va`i, utre ne va`i. I posle ni doma seriozno ne te sfa}aat, a kamoli vo stranstvo. Ne mi e jasno kako dr`avata o~ekuva gra|anska svest i po~ituva- we na zakonot, ako uporno gi kaznuva tie {to se patrioti i gi po~itu- vaat zakonite, a na tie {to ne go po~ituvaat im dava preodni rokovi. Pa posle }e mi raska`uvaat za patriotizam i za gubewe na iden- titet i za predavstvo.

302 Po~ituvaweto na zakonot e mnogu pogolem patriotizam od udi- raweto vo gradi i mantraweto „identitetot ne go davame“. Kako da e identitetot kola {to si ja parkiral na parking vo Bugarija, pa ti ja ukrale. [to voop{to pravime muabet za dr`ava ako Vladata ne gi po~ituva zakonite koi sama si gi donela. 2. Dora Bakojani pak n# iskara {to nemame razbirawe za nivni- ot problem. Tie sakaat da go smenime imeto, a nie ne gi sfa}ame kolku im e te{ko {to ne sakame da si go smenime. Taa obi~no zboruva za dobrososedski odnosi. Vo toa, verojatno, spa|a i paradniot mar{ na gr~kite specijalci vo Solun i skandirawe- to „Makedonija e gr~ka“ i „Ne go davame imeto na skopjanite“. Da se slu~e{e toa kaj nas, dosega }e imavme embargo od Grcija, blokada od EU, a i Sovetot za bezbednost na ON mo`ebi }e podgotve- {e nova rezolucija. Grcija napravi diplomatski skandal od edna reklama za umetni~- ka izlo`ba, a nam ni e pod ~esta da protestirame za zakani {to doa|a- at od nivnata vojska. Na{ava diplomatija re{ila da se otka`e od diplomatskite sred- stva i ne vlo`i protestna nota do Grcija. Zo{to? Zatoa {to ne mo`e- le da gi slu{aat komentarite na gr~kata ambasadorka vo Makedoni- ja!? ]e gi pratele snimkite nasekade niz svetot. I vo svetot nemaat druga rabota tuku }e gledaat video. Bog da ~uva. Ima{ stap da mava{, ama ti si re{il da go ~uva{ za da mo`e{ da pluka{. Toa ti e: Doma sme jaki, ama nadvor sme mlaki. 3. Evropskata komisija povtorno ne dade datum za po~etok na pre- govori. Glavnata zabele{ka bea lo{o organiziranite izbori. Vo NATO ne vlegovme poradi toa {to ne sakame da si go smenime imeto. Politi~arite od albanskite politi~ki partii rekoa deka ne sa- kaat da bidat zalo`nici na problemot na identitetot na Makedonci- te i oti sakaat da si vlezat vo NATO. Demek Albancite se kolateral- na {teta na problemot so imeto. Arno ama, sega Albancite im vratija na Makedoncite. Sega Ma- kedoncite se kolateralna {teta na albanskite obi~ai da pukaat na izbori. A EU birokratite zaboravija deka tie gi vooru`ija Albancite, gi pravdaa deka pukotnicite doa|aat od svadbeni veselbi, a koga se puka na izbori, za toa e vinovna dr`avata.

303 GOLEMI I MALI 8 noemvri 2008

• Branko site n# zafrkava. Ama za na{e dobro

1. Javnata debata prodol`uva. Branko v~era mu pi{a na Martin. Martin zav~era mu pi{a na Branko. Branko prekv~era go napadna Pro- to|er... O~igledno e deka imaat mnogu va`na rabota. Vo momentot koga imaat za re{avawe najte`ok problem za Makedonija, tie si go merat preku vesnici. I nie sega treba da ja prifatime debatata koj e polo{ i ~ij po- teg e dr`avni~ki, a ~ij ne e. Toa {to Branko go smeni pregovara~ot Nikola Dimitrov na sob- raniska govornica, bez prethodno da go izvesti, e tipi~en Brankov stil. Koj ne se se}ava, neka go pra{a Qup~o Jordanovski koj od vesnici dozna deka ne e ve}e ambasador na SAD. Ako ne, neka go pra{a Bu~ko. Ili Rada. Ima dolga niza likovi {to gi po~uvstvuvale metodite na Branko. Taka e i sega. Za da go zafrkne Gruevski, ne go zafrkna samo Dimitrov tuku }e n# zafrkne site nas. I zgora na toa, n# ubeduva deka sme zafrknati za na{e dobro. Ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski re~e de- ka potegot na Branko ne e dr`avni~ki. Sega nie treba da se setime dali be{e dr`avni~ki poteg na ofi- cijalniot pregovara~ za imeto Nikola Dimitrov da mu se prika~i kon- trolor. Ako se se}ava Milo{oski, Martin Proto|er i nemu mu be{e prika~en vo poslednite denovi pred samitot vo Bukure{t, koga so Ba- kojani i so Viktorija Nulan se sre}ava{e vo Brisel. I toa be{e dr- `avni~ki? Na minister za nadvore{ni raboti da mu se prati kontro- lor od partijata? Ili mo`ebi be{e dr`avni~ki koga parlamentarnoto mnozinstvo, bez nikakva potreba, go bojkotira{e godi{noto obra}awe na Pretse- datelot vo Sobranieto. Gruevski si go bara{e so borin~e. Kako da ne znae{e so kogo si ima rabota. I kako po obi~aj, Branko, otkako napravi beqa, mu ja duvna vo dr`avni~ka poseta na nekoe blisko stranstvo. Taka {to, ako Pretse- datelot naskoro najavi poseta na Belgrad ili na Podgorica, oti Zag- reb {totuku go potro{i, ~ekajte nekoja nova beqa vo dr`avata. 2. Na {est meseci od istekot na mandatot, Branko se povle~e od re{avawe na problemot za imeto.

304 [teta. Sigurno }e go re{e{e problemot so imeto. Toga{ koga }e go fati oktopodot koj go lovi eve ve}e 13-ta godina. 3. Vladata v~era objavi deka vo 2009 godina Makedonija }e ima najgolem buxet dosega. Se molat novinarite da ne go pra{uvaat premierot kako }e gi tro{i parite? Alergi~en e na takvi pra{awa. Osobeno ne gi saka pra- {awata kolku pari }e potro{i za sopstveno reklamirawe so na{ite pari. Ima podgotven i, neverojatno, precizen odgovor: „Mnogu pomal- ku otkolku efektite {to }e se postignat.“ A kolku }e bidat efektite? Mnogu pove}e od toa {to }e se pot- ro{i za reklama.

4 Evropskata komisija pak ne prepora~a datum za pregovori so EU. Najgolem problem bile izborite. I v godina naprolet }e imame izbori. Toa zna~i deka datum za pregovori so EU }e dobieme vo 2010. Osven ako i toga{ ne ni tekne da pravime nekoi vonredni izbori. Oti kaj nas izborite se pova`ni od EU. 5. Sovetot na Evropa ispratil monitoring vo makedonskite zat- vori. Bile {okirani oti vo [utka na ~etiri kreveti spiele sedummi- na. I deka imalo voda samo po dva ~asa na den. Dobro {to gi monitorirale zatvorite. Zamislete da pravele mo- nitoring na makedonskite bolnici? Za tortura na zatvorenici mo`e }e se najde i nekoe razbirawe. Ama kako da se objasni tortura vrz bolnite vo bolnicite? 6. So pobedata na Barak Obama za pretsedatel na SAD se poka- `a zo{to se tie golemi, a nie mali. Ne zatoa {to tie se 300 milioni, a nie dva. Tuku zatoa {to vo momentot koga im e najte{ko imaat hrab- rost i sila da napravat radikalen rez i da po~nat odnovo. A nie kako {to si se odnesuvame kon sebe taka se odnesuvavme i kon nivnite izbori. So seir i sitna du{a. „Da be, }e dozvolat oni cr- nec da im bide pretsedatel“. Ili, „Mekkejn e podobar za nas oti n# poddr`uva za imeto“. Ili u{te koga vo igra be{e Hilari Klinton, tipuvavme deka ne se spremni ni za crnec ni za `ena pretsedatel. E pa izleze deka se spremni. A nie {to pravime? Eve {to pravime. 1. Javnata debata prodol`uva. Branko v~era mu pi{a na Martin. Martin zav~era mu pi{a na Branko. Branko prekv~era go napadna Pro- to|er..

305 DRAGSTOR PILJARA 15 noemvri 2008

• Utre crkvata }e pobara zabrana na abortusot, a `enskoto lobi vo parlamentot }e poddr`i takov zakon, oti taka }e im ka`e partijata

1. Ja obo`avam Kaliopi. I jas, i `ena mi i decata. I gi peeme pesnite po doma. Ja vidov na onaa reklama 24 ~asa/7 dena vo nedelata kako ja fali Vladata. I posle pro~itav kako se pravda deka slu~ajno ja sretnale na ulica. Pa ako e taka, ne vidov deka stegnala tu`ba protiv Vladata za zloupotreba. Kaliopi, du{i~ke, zo{to ti treba{e toa poni`uvawe? Pa ti si mnogu pogolema i od Nikola Gruevski i od site ministrikoi gi fali{. Si gi pominala i Branko i Qub~o i Kiro... I Tito si go pominala, u{te na „Zlatno slavej~e“. Site tie doa|aat i si zaminuvaat. Samo ti si yvezda i ostanuva{. Pa tie deca na koi sega im se umilkuva{ bi bile presre}ni da bidat vo tvoja blizina. Bi se tepale da ti zemat avtogram. Namesto da go uceni{ Gruevski da ti gi platat avtorskite prava za „Mese~ina“, ti ja fali{ Vladata oti i rekla „Ne“ na Evropa. [to fajde ima{ ti od toa? dali toa ti pomaga da `ivee{ dobro od tvojata rabota, bez da mora da o~ekuva{ milost od vlasta. Bez razlika dali e Gruevski, ili nekoj drug, dali e od ovaa, ili od onaa partija. Zamislete ja Viktorija Bekam da zastane na ulica vo London. I da re~e: „Mnogu e fin ovoj Gordon Braun, raboti non-stop kako dragstor“. Ili, Madona. Oti Madona e pop kralica, a Kaliopi e pop - diva. Rabotel Gruevski 24 ~asa, sedum dena vo nedelata. Pa zo{to go pla}ame? Toa mu e rabota. Zo{to Kaliopi bi trebalo da bide za~udena, a premierot da pla}a reklami za toa da ni go soop{ti. Malku yvezdi imame vo Makedonija. Ednata lani zagina na avtopat vo Hrvatska. Drugata se poni`i. Se samoubi pred kamera. 2. Mo`ete li da najdete nekoja germanska yvezda {to }e zastane na ulica i }e ja fali Angela Merkel? Mo`e. Ete, Boris Trajanov. Toj ionaka ima samo germanski paso{. Koga go zel, se otka`al od Makedonija. Zna~i, nema ni rezervna tatkovina. Gajle mu e. Zatoa i mo`e nekriti~no da ja fali makedonskata vlada. Ako Vladata napravi beqa, toj ima kade da ja duvne. ]e si se vrati doma. Vo Germanija.

306 3. Ne znam zo{to vo A1 Televizija se potresoa tolku deka dr`avata bila obezglavena. Ne bil tuka ni pretsedfatelot, ni premierot, ni pretsedatelot na Sobranieto, ni pet-{est ministri... [to se sekiraat? Velija e tuka. Toj go uriva pretsedatelot, menuva ministri i gradona~alnici, vodi borba so urbanata mafija, se spravuva so siva ekonomija, deli subvencii za zemjodelcite, go ~uva imeto, zatvara pazari, organizira koncerti, go analizira buxetot... Poaktivno raboti dr`avni~ki raboti i od pretsedatelot i od premierot zaedno. 4. U{te eden biser na makedonskata tranzicija e koga oligarsite pla}aat danok, a piljarite ne. Ama zatoa piljarite se jaki na vilica, pa Vladata im se pla{i i ne gi kaznuva. Zatoa i dr`avata ni e pretvorena vo pr`ilnica za smoki. 24 ~asa, sedum dena vo nedelata. Dragstor piljara. 5. MVR uapsi policaec {to ja vozel grupata {to ubi specijalec okolu novogodi{nite praznici. Vedna{ potoa DUI se javi so vetuvawe za fer sudewe na policaecot. Od koga politi~ka partija vetuva fer sudewe? Otkako EU pobara politi~ki dijalog. Policaecot bil primen na rabota vo 1999 godina. Bil unapreden vo komandir vo 2003. Koga masovno komandantite na ONA po ramkoven dogovor stanuvaa policiski komandiri. Mesto da vetuva fer sudewe, sega DUI neka veti deka ramkovnite policajci }e ja branat dr`avata i redot i mirot vo nea, a ne da pukaat vo nea. I deka na ostanatite policajci ne mora `ivotot da im bide vo rizik od kolegite. Arno ama, za takov politi~ki dijalog ne i se slu{a na EU. 6. Vladikata Ilarion dodeka si se vozel vo skapiot xip smislil edno slovo i go objavil vo „Dnevnik“. Vladikata so nehristijanska jarost i bez kontakt so realnosta go osudi abortusot. Veli deka `enite zaradi zemni zadovolstva pravele ~edomorstva. A toj zaradi vrska so Boga i vo ime bo`je vozi skap xip {to mo`e da prehrani barem edno oddelenie. Ova e slobodna zemja. Sekoj si ima pravo da si ka`e {to saka. Ama koga toa }e go ka`e od naslovna strana na golem vesnik vladika, toa ve}e ja nadminuva diskusijata za temata abortus. Toa e obid na crkvata za brutalen upad vo dr`avata i na~inot na `ivot so koj saka da ni gi odre~e glavnite civilizaciski pridobivki, kako pravoto na sloboda na izbor, gra|anski i ~ovekovi prava, demokratija. Se so cel da vospostavi reakcionerni, fundamentalisti~ki vrednosti i da prigrabi vlast. I e gajle na crkvata za decata. Kolku deca prehranile? Da ne izgradile slu~ajno gradinka? Ili zgri`ile bezdomni deca?

307 Na{ata dr`ava i po ustav i po zakon e sekularna. No, ako zagovara{ op{testvena i dr`avna organizacija koja se bazira na Biblija i {erijatsko pravo, toga{ dobiva{ talibanska dr`ava, kako Iran ili Saudijska Arabija. Crkvata so godini vo na{ava tranzicija pravi napori da upadne vo dr`avnoto i op{testveno tkivo i da i se slu{a zborot. So ovaa Vlada koja zaradi evtin populizam koketira so religijata temata abortus e idealna za toa. Se potepaa `enite da imaat kvota vo Parlamentot. Ne slu{nav deka nekoja od niv izleze da gi brani `enskite prava. Utre mo`ebi istiot vladika }e pobara zabrana na abortusot. A tie }e go poddr`at zatoa {to taka }e im ka`e partijata.

VMRO–SSRNM 22 noemvri 2008

• Kade be{e Jane, kade be{e Dame, kade be{e Pitu Guli? Kade be{e Vlatko \or~ev?

1. Gradona~alnikot na Gazi Baba Koce Trajanoski izleze na pres konferencija i objavi deka bol{evi~kata revolucija izleze od redovite na VMRO-DPMNE i se rasprostre niz celata zemja. Im pora~a na Crvenkovski, Petkovski i Fr~koski da ne davaat izjavi, oti so nivnite izjavi i {tetat na Makedonija. Koj e Koce Trajanoski da ocenuva dali ne~ie pravo da misli e {tetno za Makedonija? Kako misli vo ime na Makedonija da gi zamol~i da zboruvaat tie ~ie {to mislewe ne i se dopa|a na partijata? Od kade pravoto na VMRO-DPMNE da ja brani javnosta od javno izre~eniot zbor za {to odgovornosta ja snosi toj {to go izgovoril? Ne mi treba VMRO-DPMNE da me brani od ne~ie mislewe. Ednoumieto zavr{i vo 1990 godina. Ili barem taka si mislevme. 2. Mo`ebi za da ne zgre{at i da ne ka`at ne{to {tetno za Makedonija site VMRO-vski pratenici i nivnite koaliciski partneri zav~era mol~ea koga se glasa{e za zakonot za branitelite. Nitu eden ne se najde {to }e misli poinaku i }e gi poddr`i branitelite. Makar so zboruvawe, ako ve}e ne smee da glasa „za“. Nad 20 partii se vo koalicijata na Gruevski. Barem Pavle Trajanov mo`e{e da se javi. Toj sekoga{ ima ne{to da ka`e. Ili Lile Popovska. Ili Yingo. Site mol~ea. Ama zatoa utre }e se javi Qube Bo{kovski. Pa site }e pla~eme.

308 Kade be{e Jane, kade be{e Dame, kade be{e Pitu Guli? Kade be{e Vlatko \or~ev? VMRO-DPMNE i spored imeto e revolucionerna partija. Ama bidej}i demonstrira disciplinirano ednoumie, go nadmina i Socijalsiti~kiot sojuz na rabotniot narod na Makedonija. Toa kon krajot na minatiot vek go u~evme kako vrv na demokratijata i ostvaruvawe na pluralizmot na samoupravnite interesi. Revolucijata te~e. Ama gi jade svoite deca. Pa VMRO-DPMNE mo`e da si go smeni imeto. Vo VMRO-SSRNM. 3. Demokratskiot pluralizam na VMRO-DPMNE im dozvoli na SDSM da se istaknat kako patrioti. Tie go branea zakonot za branitelite. Zaboravija deka za vreme na nivnoto vladeewe im nalo`ija na ranetite braniteli da gi vratat parite {to im gi dade dr`avata kako oebs{tetuvawe. 4. OKTA }e bide kazneta. Oti gi true lu|eto. Nema igrawe so dr`avata. Firmite {to pravat carinski prekr{oci gi zatvora. Tie {to trujat lu|e, pari~no gi kaznuva. Radosnata vest deka ako treba OKTA sekoj den }e bide kaznuvana, na selanite {to `iveat vo blizina na rafinerijata im ja soop{ti zameni~kata ministerka za za{tita na `ivotnata sredina Sowa Lipitkova. Im re~e deka Vladata }e predlo`i smena na zakonot so koj u{te pove}e }e gi zgolemi kaznite. Predlagam sednicata na Vladata na koja }e se donese predlogot za zgolemuvawe na kaznite da se dr`i vo Miladinovci. I sednicata na Siobranieto na koja po redovna postapka }e se nosi izmenata na zakonot isto taka neka se odr`uva vo Miladinovci. A Lipitkova koja na selanite im re~e da i veruvaat oti e profesorka, mo`e da se preseli vo Miladinovci. Da se raduva sekoj den koga OKTA }e bide kazneta. A koga Vladata }e gi zgolemi kaznite Lipitkova }e organizra op{ta veselba na sredselo. So polni gradi }e di{at i }e slavat za golemite kazni. 5. Po 18 godini mol~ewe i trpewe na nametnatiot glupav spor za imeto so Grcija, Makedonija ja dade Grcija na me|unarodniot sud na pravdata vo Hag. [u}ur. Kone~no pravdata }e ja barame tamu kade {to i e mestoto.Na sud. Oti ja vidovme pravednosta i na NATO i na EU. Nim pove}e od pravdata im zna~i solidarnosta so gluposta na zemja-~lenka, otkolku {to im e gajle za zemja koja im tropa na vrata. Istoriski, verojatno vladata na Gruevski }e ima zasluga za toa {to se osmeli da napravi vakov proaktiven potet. Ama, istorijata }e

309 gi osudi i Gruevski i Crvenkovski ako dozvolat ovoj poteg da se zloupotrebi. Se pla{am deka vo nedostig na drugi temi, imeto pak }e bide povod za tepa~ka me|u makedonskite politi~ari na izborite vo mart. 6. Makedonija vo pregovorite za ukinuvawe na vizite dojde do holivudsko derexe. Tamu za mladite i ambiciozni modeli {to sakaat da stanat akterki va`i pra{aweto: „So kogo treba da legnam za da vlezam vo film“. Bidej}i od EU celo vreme ni vikaat deka se sme zavr{ile, a u{te ne znaat dali }e ni gi ukinat vizite, vreme e da gi pra{ame: So kogo treba da legneme za da vlezeme vo EU?“.

PATRIOTSKA SMETKA 29 noemvri 2008

• Tie {to ne pla}aat danoci i pridonesi posilni se od dr`avata

1. Vladata zav~era obelodeni merki so koi }e mu se pomogne na makedonskoto stopanstvo da se ubla`i globalnata kriza koja ja zafa}a i zemjava. Me|u desetinata merki za koi zboruva{e premierot Gruevski e i onaa so koja na kompaniite {to podolg period imaat neplateni zdravstveni pridonesi, }e im se dade mo`nost da im se zamrznat tie dolgovi. Vo intervju za A1, Gruevski re~e deka na dosega{nite nepla}a~i, „ako ~etiri godini redovno pla}aat zdravstven pridones , potoa starite dolgovi }e im se otpi{at“. [to ubavo. Vedna{ im pora~uvam na moite direktori, ako u{te ne ja presmetale platata za noemvri, da ne gi pla}aat zdravstvenite pridonesi i obvrskite za penzisko osiguruvawe. Bidej}i merkite na Vladata }e va`at od 1 januari, ne treba da pla}ame pridonesi i za dekemvriskata plata. Taka }e za{tedime barem za dva meseca. Istoto im go pora~uvam na site kompanii {to redovno gi pla}ale obvrskite kon dr`avata. Neka ne mi bide zabele`ano deka povikuvam na nepo~ituvawe na zakonot. Naprotiv. Povikuvam na {tedewe. Ako mo`el nekoj da {tedi so godini i da ja krade dr`avata i svoite vraboteni, daj i nie budalite {to pla}ame redovno da za{tedime barem dva meseca. Posle ~etiri godini }e ni gi prostat dolgovite. A ovie dva meseca }e gledame da ne se razboluvame. Na pra{awe na novinarot dali so reprogramiraweto dolgovi i otpi{uvaweto kamati ne se sozdava nelojalna konkurencija, Gruevski

310 odgovori: „Ne, ova e isklu~ivo za onie koi ve}e zapadnale vo kriza... Tie {to redovno pla}ale, tie se uspe{ni firmi, tie odat ponatamu“. To~no e. Odat ponatamu. No namesto da vozat so petta brzina, }e se ma~at so prva oti }e {lajfuvaat vo kalta vle~ej}i gi tie {to ne pla}aat. Neka pra{a Gruevski kolku ~ini samo edna guma od xipovite {to gi vozat gazdite na firmite {to ne pla}aa redovno i neka prodol`i da gi `ali kolku bile vo kriza. U{te koga gi gledam najgolemite nepla}a~i kako so polni usti se pravat najgolemi patrioti, a Vladata toa im go kupuva, me fa}a o~aj. Zatoa {to tie {to ne pla}aat posilni se od dr`avata. 2. Kako mu se padna na Bi~ikliski da ja izgovori onaa re~enica deka vo VMRO-DPMNE imaat soznanija oti SDSM go organiziral {trajkot vo obrazovanieto. Se ~udam kako uspea da ne se nasmee na toa {to go ka`a? Veruva vo toa, ili ka`uva vicovi? Mo`am da zamislam kolku se izraduvale SDSM-ovcite koga ja ~ule taa izjava. „Juhuuu...Mnogu sme jaki...“ Tie siroma{kite ne mo`at edna op{tinska organizacija da organiziraat, a ne pak {trajk niz cela Makedonija. SDSM izleze deka e posilen sega otkolku koga be{e na vlast. A tie pustite se istite. I sega ne pravat ni{to. Isto kako {to ne pravea i koga bea na vlast. 3. Ova so {trajkot si go povrzuvam so nekolku izreki na tema obrazovanie so koi sum rastel. U{te vo SFRJ u~evme deka „Znaeweto e sila, znaeweto e mo}, u~ete deca i den i no}“. Toa be{e od srpskiot pisatel Jovan Jovanovi} – Zmaj. Arno ama, Risto Krle ni ka`a: „Parite se otepuva~ka“. E sega... Narodot ubavo si rekol: „Kolku pari, tolku muzika“. I koja e lekcijata od {trajkot i site prikazni za krizata vo Amerika, malite plati na nastavnicite, pritisocite vrz {traj- kuva~ite, nepolo`enite maturi, vremenite vrabotuvawa na u~itelite, zagri`enite gradona~alnici i direktori, u~enicite na ulica, kompjuter za sekoe dete... Kako {to bi rekol Frenk Sinatra „[ubi dubi duuuuuu...“ 4. Od izve{taite na nekoi kolegi {to ja sledea posetata na premierot na Norve{ka pro~itav deka „Norve{ka ja poddr`uva Makedonija vo sudskiot spor so Grcija“. Kako!? ]e ni fatat vrski? @enata na ministerot za pravda na Norve{ka }e se ja vuva kaj sudiite vo Hag i tie ispla{eni }e ja slu{aat za da ne gi smenat? Ili, norve{kiot kral }e donese dekret za da go dobie Makedonija sporot?

311 Norve{ka ne e ~lenka na EU. Pa, nekoj si pomislil deka i sudstvoto im e kako na{eto. Reformirano. Ama u{te nespremno za EU. 5. EVN mu ja isklu~i strujata na celo Ara~inovo. Eden od selanite so smetkite vo raka vika{e deka imal plateno i `estoko kritikuva{e: Kamo policija, kamo li sud vo ovaa dr`ava? „ E kamo de, kamo? I jas toa se pra{uvam site ovie godini. Vo albanskiot politi~ki blok s# pove}e se forsira tezata deka poradi imeto, Albancite od Makedonija }e bidat kolateralna {teta na Makedoncite zatoa {to ne mo`at da vlezat vo EU i NATO. Neka po~nat da pla}aat danoci, struja i voda, pa toga{ }e vlezat vo EU i NATO. Ako pla}aat mo`ebi }e pomognat i Makedoncite da go re{at problemot so Grcija. Samo den pred prilogot na televizija vo koj sovesniot pla}a~ na struja povikuva{e na pravda ode{e anketa so pra{aweto: Na {to se greete? Pro toa eden od anketiranite na Bit – pazar dade logi~en odgovor: „Pa na struja, normalno. Nemam rabota, nemam plata, na {to da se gream?“

OSLOBODENO SRCE 6 dekemvri 2008

• Nikola, olabavi malku so tu`bite, ima{ dr`ava za vodewe

1. Premierot Gruevski }e vleze vo u~ebnici kako redok primer na politi~ar koj odbiva da odgovori na pra{awa. Malku mu be{e {to svikuva pres – konferencii so site ministri zad nego i ne dozvoluva pra{awa. Sega ne odgovara na pra{awa i koga se pojavuva na nastani, ako pra{awata ne se vrzani za toj nastan. Ili se smee kiselo, kako {to be{e zav~era, koga se pojavi kaj hendikepiranite, ili odgovara vaka: „Ne e sega vreme za toa. Ne bi odgovaral na toa pra{awe sega. Ne bi sakal sega za toa da zboruvam...“. Namesto da pla}a reklami, neka odgovara na pra{awa. Ne samo zatoa {to toa e poevtino. Tuku i zatoa {to dobar politi~ar odgovara na site pra{awa. Vpro~em, za dobar politi~ar pra{aweto ne e ni va`no. Va`no e toa {to saka da go ka`e. Vo krajna linija, toa e mnogu posuptilna manipulacija i kontrola na javnosta otkolku histeri~no tu`ewe na sekoj {to ne misli isto kako tebe. Zo{to dobar politi~ar mora da odgovara na site pra{awa? Zatoa {to taka stimulira javna debata. A politi~arot, ako e navistina dobar,

312 ne se pla{i od debata. Zatoa {to taa mu e glavna inspiracija i korektiv za toa {to go pravi. Na krajot na krai{tata, toa e i po~ituvawe na javnosta. Plateno soop{tenie vo vesnik i pro~itan pamflet na televizija ne e po~ituvawe na javnosta. Ste zabele`ale li deka vo Makedonija ve}e nema javna debata. Gi nema duri ni onie dolgi televiziski politi~ki debati za popolnuvawe na TV - programa. Nema sudir na mislewa, nema javna komunikacija... Ima samo intervjua, nara~ani izjavi i otvoreni programi so telefonski javuvawa na partiski aktivisti. Zatoa i ne me ~udi {to vo nedostig na debata, sekoj javno iznesen stav se prifa}a kako skandal. Znaete li kako funkcionira novinarstvoto kaj nas? Ako postavi{ pra{awe koe ne e za postavuvawe, prvo {efot na kabinetot se javuva kaj glavniot urednik: „[to problem imate vie?“. Ili: „[to mu e na toj novinar?“. Potoa premierot im se javuva na gazdite na mediumite: „[to imate vie protiv mene?“. Ako ne pominat i dvata filtri, postoi sud. I tu`ba za kleveta i navreda. 2. Poznatiot amerikanski kolumnist Hendrik Hercberg, analiziraj}i ja pobedata na Barak Obama, vo magazinot „Wujorker“ napi{a deka negova najgolema doblest e „toa {to gi tretira Amerikancite kako vozrasni lu|e sposobni za kompleksno raz- misluvawe – bi se reklo kako ramni na nego“. Vo normalna demokratija sekoj si nosi odgovornost za toa {to }e go ka`e. Zo{to na Gruevski bi mu se naru{il ugledot ako nekoj napi{e ne{to protiv nego? Zamislete, mu bil naru{en ugledot od pi{uvaweto na Fr~koski. A nekolku meseci potoa za nego glasaa re~isi 500.000 lu|e. Da ne be{e kolumnata na Fr~koski i da ne mu be{e naru{en ugledot, kolkumina }e glasaa za Gruevski? Milion? Nikola, ne potcenuvaj im ja inteligencijata na lu|eto. Polovina milion Makedonci imale doverba vo tebe. Ako nekoj napi{e ne{to {to ne ti se dopa|a, nitu tebe ugledot }e ti padne nitu nemu ugledot }e mu se krene. Vo krajna linija, tvojot ugled zavisi od toa {to go pravi{, a ne od toa {to drugite }e go ka`at za tebe. Zatoa, premiere, oslobodi go srceto. Olabavi malku so toa tu`bite. Ima{ dr`ava za vodewe. 3. Vo makedonskite turisti~ki agencii mo`e{ da kupi{ aran`man za Vara`din kade {to vo januari }e igra Makedonija na

313 Svetskoto prvenstvo vo rakomet, ama zatoa vo Ohrid nema patokazi do salata kade {to se igra Evropskoto prvenstvo vo rakomet. . Zo{to Vladata, gradona~alnicite i turisti~kite rabotnici go utnaa Evropskoto prvenstvo kako mo`nost za promocija na Makedonija vo svetot? Zatoa {to ako saka{ da reklamira{ turizam, toa se reklami nameneti kon stranstvo. A turistite ne mo`at da glasaat za Gruevski. Poznatiot makedonski re`iser Mil~o Man~evski neodamna dobi 190.000 evra za da napravi turisti~ki spot za Makedonija. Ne se somnevam deka Mil~o }e napravi odli~en spot. I deka Makedonija }e bide prekrasno pretstavena i }e bide zabele`ana na Si-En-En. Ama {to pravime ako nekoj seriozno ja sfati reklamata i posaka da dojde vo Makedonija. ]e mu re~eme da po~eka do nekoe sledno evropsko prvenstvo? 4. Pretsedatelot Branko Crvenkovski na nekoja tribina vo Berlin rekol deka „sporot za imeto treba da stane `e`ok kosten vo racete na Evropskata unija, koja preku pritisok vrz Grcija treba da pomogne da se re{i zabetoniranata situacija vo koja se nao|aat pregovorite me|u Makedonija i Grcija“. Se slu{a li Branko {to zboruva? Pa s# po~na od EU. Se se}ava li toj na Lisabonskata deklaracija od juni 1992 godina? So portugalskoto pretsedatelstvo na toga{nata Evropska zaednica, koga rekoa deka ne mo`at da n# priznaat ako vo imeto se sodr`i zborot Makedonija. A pred toa go imaa misleweto na Badinterovata komisija deka samo Slovenija i Makedonija od biv{ata SFRJ zaslu`uvaat me|unarodno priznavawe. Pa potoa go ~ekavme pretsedavaweto na Britancite i samitot na EZ vo Edinburg vo dekemvri 1992 {to prepora~a sporot da se prefrli vo ON. [to saka Branko sega. Kako toga{ EZ {to n# otepa, sega EU da n# zakopa. Pa koga }e n# nema, }e nema ni problem. 5. [trajkot na SONK samo poka`a kolku ni e ispolitizirano i dlaboko partiski podeleno celo op{testvo. Od partijata ti zavisi dali }e najde{ rabota ili ne. Ako najde{, od partijata ti zavisi dali }e bide{ primen na opredeleno vreme ili ne. Po partiska linija se primaat od ~ista~ki do direktori vo {kolite. Prosvetnite inspektori zavisat od direktorite {to se, isto taka, partiski postaveni. Ako zavr{i{ na sud, }e ti sudat partiski sudii. Tolku od ustavno zagarantiranoto pravo na {trajk i na sloboda na mislewe. Tolku kolku {to ti garantira partijata na vlast.

314 6. Del od skopskite kafeanxii se bunat protiv Zakonot za zabraneto pu{ewe, pa najavija i „vostanie“ i & se zakanuvaat na Vladata so „radikalni merki“. Ne znam {to ~eka Gruevski. Ete mu u{te edna dobra {ansa da go odlo`i primenuvaweto na Zakonot. Pak neka gi kazni tie {to uredno go po~ituvaat i ovoj zakon. I taka na delo da poka`e koj stvarno vladee vo dr`avava.

63 PU[A^I 13 dekemvri 2008

• Vule vu Ku{ner avek mua?

1. Znaev deka Grcite }e gi fatime na kondicija. Dodeka Karamanlis i Bakojani se zanimavaa so glupaviot problem so imeto na Makedonija, si ja batalija dr`avata. Pa cela nedela im se slu~uva narod na ulicite. Naslovite na svetskiot pe~at velat deka ima neredi, vostanie, socijalna revolucija, deka Grcija gori... @estoki masovni protesti, povredeni i uapseni, zapaleni du}ani i koli ima re~isi nasekade. Ne samo vo zemjata tuku i pred gr~kite konzulati vo svetot. Prvo se dignaa vo Atina. Pa potoa vo Solun. Neredi ima{e i na ostrovite Rodos i Lezbos. I na Krit vo Keraklion Retimno i Hanija. @estoko bilo i vo centralna Grcija vo Trikala. I vo Volos, Patras... Se dignaa duri i Turcite vo Komotini. I Vlasite vo Janina. Cela Grcija gori. Samo vo Lerin i Voden e mirno. Ima li pogolem dokaz deka tamu navistina `iveat Makedonci? Gledaat seir i podgotveni so kuburot ~ekaat aber od Stambol. Istoriski, kako {to bilo sekoga{. Zatoa Kru{evskata Republika traela samo 12 dena. Zatoa delegatite od Makedonija zaglavile vo sneg i ne stignale vo Jajce na AVNOJ na 29 noemvri 1943. Zatoa Hrvatska i Slovenija ve}e bea nadvor od Jugoslavija, a nie ja spasuvavme so platformata Gligorov – Izetbegovi}. Zatoa 60 godini Makedoncite od egejskiot del ~ekaa nekomu od Skopje da mu tekne da ja tu`i Grcija za odzemenite imoti. 2. I da go nema{e francuskiot minister za nadvore{ni raboti Ku{ner, treba{e da go izmislime. Namesto da ni zboruva za Sibelius, da ni dava zada~ki i da n# ohrabruva vo reformite, direktno ni ka`a: „Problemot na Makedonija e vo imeto“. Prevedeno na makedonski: „Pravete {to }e pravite, ako ne go smenite imeto, nikoga{ nema da vlezete vo EU“.

315 Plus poentira{e: „Situacijata deneska izgleda mnogu, mnogu komplicirana za taka ednostaven problem“. Sto stapa po tu| grb i~ ne bolat. Zatoa nemu problemot mu e ednostaven. Aj neka go proglasi da re~eme Germanija persona non grata. ]e mo`e da vleze, ama samo ako si go smeni imeto. Istata slika, istite podatoci za ra|awe i adresa na `iveewe. Treba da stavi samo novo ime na starata slika. Mnogu komplikacii za tolku ednostaven problem. 3. Gruevski odvaj ja do~eka izjavata na Ku{ner. Da poentira: „Vi vikam jas deka poradi imeto nema da vlezeme vo EU“. Raspolo`en i nasmean, si go potpevnuva refrenot: „Vule vu Ku{ner avek mua...?“. Ama neka ne spie Gruevski na uvoto deka Ku{ner i imeto mu se alibi da n# zatvori i da n# izolira. Oti, li~no ne se pla{am od toa deka nema da vlezam vo EU ako tolku brutalno me teraat da stavam novo ime na starata slika. Ama se pla{am deka namesto Norve{ka koja, isto taka, ne e ~lenka na EU, od Makedonija }e napravi Moldavija. Ili Belorusija. 4. Pratenicite se `alat deka mal im bil prostorot za pu{ewe. Ima najmalku 63 pu{a~i. Od 24 partii. 5. Sproveduvaweto na zakonot za zabraneto pu{ewe e najdobar dokaz zo{to se u{te se doveduva vo pra{awe makedonskata dr`avnost. Eve kako kaj nas od pravo se pravi anarhija. Otkako kafeanxiite se pobunija protiv zakonot, pazari{niot inspektor re{il da go pro~ita u{te edna{ i zaklu~il deka zabranite se pogre{no tolkuvani oti kafeanata ne e restoran, a restoranot ne e kafeana. I taka, iako zakonot va`i, toj re{il da ne kaznuva za negovo prekr{uvawe. Ete ti pravna sigurnost. Inspektorot ne kaznuva do momentot dodeka ne im pritrebaat pari, pa da po~ne da sobira kazni. Oti zakonot si va`i celo vreme. Ili, na Vladata ne i se dopa|a inspektorot, re{ava da go smeni so drugo partisko re{enie i go menuva so obrazlo`enie deka ne go sproveduval zakonot. Zatoa {to zakonot si va`i celo vreme. Dojdeni do derexe zakonot da go tolkuva koj kako saka. I ne samo toa. Aj {to go tolkuva, tuku od tolkuvaweto zavisi dali zakonot }e se sproveduva. Kapak na se e {to zakonot ne se po~ituva nitu vo Sobranieto. Tamu kade {to e donesen. Najinteresni se pri~inite zo{to ne se po~ituva. Inspektorot veli deka pratenicite {to gi fatil na pu{ewe vo Sobranieto mu rekle deka „ne go po~ituvaat zakonot oti tie samite ne glasale za nego“. Bingo!

316 A Sekretarijatot na Sobranieto nemal namera da se bavi so toa koj kr{i zakon vo Sobranieto, oti „imale popametna rabota“. U{te edno bingo! Toa se vika ara~inovizacija i kondovizacija na zemjata. So golema blagodarnost do site misii na EU i NATO i OBSE i mobse i ben~markovi i kriteriumi i nabquduva~i i me|unarodni faktori... Oti tie gi ohrabruvaa silexiite {to go kr{ea zakonot {to ne im se dopa|al da zemat pu{ka vo raka. Oti ne glasale za zakonot, pa nema ni da go po~ituvaat. I so niven amin silexiite stanaa borci za ~ovekovi prava. I {to napravija? Prvo gi legaliziraa dvojnite standardi za va`ewe na zakonite. A sega baraat politi~ki dijalog. Me|u koj? Me|u tie za koi zakonot va`i, i tie za koi zakonot ne va`i. 6. Eden od tie za koi zakonot ne va`i e borec za ~ove~ki prava, inaku pratenik osomni~en za te{ki zlostorstva vo 2001 godina. Pratenikot u{te e nedostapen za pravdata. Dade besa deka }e se pojavi na sud, pa izbega. Za razlika od tie {to kidnapiraa, brutalno maltretiraa, se~ea, siluvaa, imame o~ajni i gnevni braniteli za koi dr`avata nema pari. Vrhovniot komandant na branitelite Boris Trajkovski zagina vo avionska nesre}a koja u{te e ne e ras~istena. Ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{kovski okapa vo pritvor vo Hag. Ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski ~eka red za Idrizovo. Vo zatvor }e zavr{i i na~alnikot na general{tabot vo vremeto na branitelite Metodija Stamboliski. Prethodniot na~alnik Pande Petrovski go smenija, pa umre. Se gleda koj ja izgubil vojnata. Edni vo Parlament, drugi vo Butel i Idrizovo. 7. Bu~ko po presudata od Osnovniot sud za 3,5 godini zatvor prvo re~e deka sudstvoto treba da se ukine oti e partisko. Potoa re~e: „Podobro bi bilo vite{ki, so pravni sredstva da se zavr{i pozitivno celata postapka“. I potoa za A1 izjavil: „No, vo kraen slu~aj, pretsedatelot gi ima ingerenciite za pomiluvawe“. Taka }e se doka`e deka sudstvoto e navistina – partisko. 8. Zagri`eni partiski izvori velat deka vicepremierot Zoran Stavreski ne mo`e da bide pretsedatelski kandidat. Imal poseriozna dr`avni~ka rabota. Ne smee da go napu{ti mestoto portparol na Len~e i nejzinata emisija „Farmer“.

317 DR@AVNIK PREDAVNIK 20 dekemvri 2008

• Bitol~ani ne mora da se ma~at da vitkaat sarmi kako prilep~ani za da vlezat vo Ginis. Dovolno e pak da & dadat po 100.000 evra na Sowa od TAT

1. Otkako so bilbordi i spotovi Vladata me ubedi deka „jas sum Makedonija“, sega so reklami }e me ubeduva deka „sakam da bidam vo EU“. Se vika: „Ostanal popot bez rabota, pa gi kr{taval jariwata“. Pa taka, pred dva dena vicepremierot Ivica Bocevski lansira{e nova kampawa od 400.000 evra, so sloganot „Na patot kon Evropa trgni od sebe“. Idejata na kampawata, kako {to veli Bocevski, e promocija na evropskite vrednosti. Toj objasnuva deka toa e „po~ituvawe na drugiot i po~ituvawe na razli~niot, sloboda na govorot, ednakvost pred zakonot, za{tita na okolinata i dobroto vladeewe“. E aj sega da vidime {to }e ni promovira Vladata. „Po~ituvawe na drugiot“, kako {to se po~ituvaat VMRO-vcite i „komuwarite“, Pretsedatelot i premierot, liderot na vlasta i liderot na opozicijata, religioznite i ateistite? Ili „sloboda na govorot“, kako {to se vestite na „A1“ i „Sitel“? Ili, mo`ebi, }e se povikaat na „ednakvosta pred zakonot“, kako {to se ednakvi gra|anite na Ara~inovo, so gra|anite na [tip? Ili „za{tita na okolinata“, kako {to e za{titena okolinata na „Okta“? A osobeno }e u~ime od „dobroto vladeewe“, kako {to e, na primer, po~ituvaweto na Ustavniot sud, na instituciite Pretsedatel, premier, Sobranie, pratenik... Oti instituciite ni se dr`avata. A ne nekoj Branko, Nikola, Trajko ili Ivica... 2. Minata godina vo oktomvri, koga komesarot za pro{iruvawe na EU Oli Ren mu rekol na pretsedatelot Branko Crvenkovski da se pogledne vo ogledalo i da ka`e dali Makedonija mu li~i na zemja kandidat za EU, jas go napi{av ova:

Sabajlevo se poglednav vo ogledalo. I mo`am da mu ka`am na Oli Ren deka ne sum samo kandidat tuku i sosema spremen za EU. – Rabotam vo firma {to gi pla}a danocite, penzisko i zdravstveno osiguruvawe i prijaven sum na cela plata. – Gi po~ituvam zakonite. – Gi po~ituvam site veri i nacionalnosti i ostro se protivam na polova i seksualna diskriminacija. – Ostvaruvam dijalog vo sekoja smisla na zborot – i politi~ki i nepoliti~ki.

318 – Ako so nekogo vlezam vo spor, odam na sud i ne vadam pi{tol za da go ubijam. – Ne nosam kala{nikov na svadba i ne se tepam na rabotno mesto i na ulica. – Baram fiskalni smetki vo prodavnica i prijavuvam mito i korupcija. – Rabotam normalno rabotno vreme, i pak uspevam da ostvaruvam. – Pla}am patarina. – ^ekam vo redici i za izlez i za vlez vo zemjata. – Ne docnam na priemi i na sostanoci. – Poddr`uvam i doma{ni i stranski investicii. – Ne vozam 200 na saat niz grad . – Pla}am struja, voda i odr`uvawe na lift, a |ubreto go frlam vo kontejner. – Glasam na izbori. – Ne se vikam ni Aleksandar za da mo`at Grcite da mi stavat veto. E pa, dragi vicepremieru Bocevski, se nadevam deka na patot kon EU nekade }e se sretneme. Ako i ti i tvojata Vlada go vidite istoto ova koga }e se poglednete vo ogledaloto. 3. Koga se objavi presudata za Bu~kovski za nabavkata na rezervni delovi za tenkovi, od SDSM vedna{ obvinija deka sudstvoto e partizirano. Zatoa, pak, vo VMRO-DPMNE rekoa deka sudstvoto poka`alo nezavisnost. Koga se objavi presudata na Ustavniot sud za ukinuvawe na patriotskite smetki od VMRO-DPMNE obvinija deka sudot e pod vlijanie na Branko. SDSM, pak, ja pozdravi odlukata na nezavisniot sud. Zna~i, vo Makedonija sudstvoto e nezavisno kolku {to zavisi od VMRO-DPMNE ili od SDSM. Do tamu do kade {to fa}a telefonot na Branko, a od kade mobilkata na Gruevski. Se razbira, dvajcata trgnale od sebe na patot za Evropa. 4. Slovenija stavi veto na prodol`uvaweto na pristapnite pregovori za vleguvawe na Hrvatska vo EU. Isto kako {to Grcija stavi veto za ~lenstvo na Makedonija vo NATO i kako {to se zakanuva deka }e stavi veto i za po~nuvawe pregovori so EU, dodeka ne si go smenime imeto. Iskreno ka`ano, malku i si gledam seir. Dodeka Grcija se iz`ivuva{e vrz Makedonija, zemjite ~lenki na EU si svirkaa i se pravea nedugavi. Sega, koga istoto & go napravi Slovenija na Hrvatska, po~naa da ja karaat svojata zemja ~lenka. No ne e samo toa razlikata me|u Hrvatska i Makedonija. Na vetoto na Slovenija vo Hrvatska odgovorija edinstveno. Pret-

319 sedatelot Mesi} i premierot Sanader ne sakaat da se vidat, ama davaat isti izjavi. Na vetoto na Grcija, kaj nas Pretsedatelot i premierot ne samo {to ne sakaat da se vidat. Tuku za da ne si gi izvadat o~ite, i so razli~ni avioni se vratija od Bukure{t. A {to se slu~uva od toga{ do denes ~itajte vo govorot na Branko. Pretsedatelot se amnestira{e od svoja odgovornost. Vladata mu e vinovna zatoa {to ni{to ne srabotil. Pa, ironi~no samiot se proglasi za predavnik. Arno ama ironijata nikoj ne ja sfati. Zatoa {to prethodno se ima{e proglaseno za dr`avnik. Ama i toa nikoj ne go zede za seriozno. 5. Prilep~ani vlegoa vo Ginisovata kniga na rekordi so napraveni nad 80.000 sarmi za Sveti Nikola. Kako li na ovoj predizvik }e odgovorat bitol~ani? Tie ne mora da se ma~at da vitkaat sarmi. ]e & dadat po 100.000 evra na Sowa od TAT i ete ve}e si go zaslu`ile Ginis. I ne samo toa. Ginis }e otvori nova kategorija: Kolku pati Sowa mo`e da ja izmami Bitola? Ot- kako ja zakla cela Bitola so milioni evra vo TAT i odle`a zatvor, sega na Sowa, na stara slava, petmina & dale polovina milion evra za da & trgne rabotata. I fakt e – & trgna rabotata. Vo nepoznat pravec.

TITOVI MANDARINI 27 dekemvri 2008

• Ustavniot sud }e gi spre~i babite od Mariovo doprva da ra|aat

1. Ako nekoj treba da mu se siti na Fr~koski {to dobi tolkava kazna za kleveta na premierot, toga{ i jas sum eden od niv. Oti na vremeto koga be{e minister za vnatre{ni raboti, toj mene me tu`e- {e za kleveta kako glaven urednik na „Ve~er“. Bevme na sud, se spogo- divme i pominav so lesno. Ne deka Fr~koski vo slu~ajot so Gruevski zaslu`uva so`aluva- we. No vo slu~ajot na reakcijata na premierot ba{ na ovoj tekst za proda`bata na „Okta“ ne{to drugo me zagri`i. Vo objasnuvaweto od Vladata se veli deka tu`bata i klevetata ne se odnesuva na pra{aweto dali e sklu~en {teten dogovor i dali e toa napraveno od glupost, korupcija ili dvete zaedno tuku poradi tvrdeweto deka eden od aneks-dogovorite za proda`bata na „Okta“ vo 2000 godina go potpi{al tokmu Nikola Gruevski kako toga{en minister za finansii. Premierot tvrdi deka nikoga{ ne potpi{al aneks-dogovor so „Okta“. I sudot mu poveruva i presudi vo negova korist.

320 No Gruevski, namesto samo li~no da se presmeta so Fr~koski, mo`e{e da go iskoristi ova sudewe i kone~no da gi poka`e tie fa- mozni dogovori i aneksi poradi koi site pla}ame milioni evra ot{te- ta za „Okta“. Verojatno nikoj ne gi zel doma. Sigurno stojat nekade vo Vladata. So toa i }e ja zavr{e{e prikaznata i site naga|awa, ozboru- vawa i presmetki okolu „Okta“. Vo krajna linija i najefikasno }e si go za{tite{e svoeto ime. Ama toj toa ne go napravi. A i sudot toa ne go pobara kako dokaz. [to poraka ni ispratija Gruevski i sudot? Deka sekoj {to vo idnina }e go postavi pra{aweto za „Okta“, }e zavr{i na sud. I deka toa pra{awe iako formalno ne e staveno pod embargo, ne smee da se otvara i }e ostane tabu-tema. 2. Vladata u{te ne znae {to da pravi so presudata od Ustavniot sud za ukinuvawe na patriotskite fiskalni smetki, koga ete u{te ed- na beqa. Ustavniot sud ja razgleduva ustavnosta na zakonskata odred- ba za nadomestok za treto dete vo op{tini kade {to prirodniot pri- rast e pomal od 2,1 otsto. [to pravime ako Ustavniot sudot ja poni{ti i ovaa odredba? Zamislete si ja ovaa situacija. Vrz osnova na odredbata {to zakonski stapuva vo sila od 1 januari, nekoj si po~nal da pravi dete vo noemvri za da mu se rodi nekade vo juni 2009. I deteto se ra|a, majkata ~eka pari od dr`avata. Ama pari nema oti Ustavni- ot sud ja poni{til odredbata. [to }e pravi majkata so tretoto bebe? Taa najseriozno si ja sfatila Vladata, a Vladata ja zafrk- nala. Da go ostavi deteto pokraj skulpturite na skalite pred Vla- data – ne odi. Da mu go podari na nekoj minister – i toa ne odi. ]e go ostavat bez vospituvawe, cel den nema da se svrtat doma od ra- bota. Da bara ot{teta od Vladata kako trgovcite za patriotskite fiskalni? Pak ne odi. Trajko Slavevski ne predvidel takva stav- ka vo Buxetot. Da bevme druga dr`ava, nara~atelot na kampawata za treto dete }e be{e kaznet za la`no reklamirawe. Oti nikade vo kampawata ne se ka`uva glavniot podatok. A toa e deka dr`avnata poddr{ka ne va- `i za site {to }e imaat treto dete tuku samo za onie op{tini koi imaat pomal priroden prirast. Aj {to kampawata e diskriminatorska. Tuku nema kontakt so re- alnosta. Koj }e se ofajdi od dr`avnata pomo{? Osven ako ne re{at babite od Mariovo doprva da ra|aat treto dete. Zatoa {to ako rodi{ vo Mariovo }e dobie{ pari, a vo Tetovo ne. Tito koga be{e kum na trinaesetto dete ne prave{e razlika da- li e kum vo Slovenija ili na Kosovo. I mandarinki za Nova godina od

321 Titovata gradina na Brioni dobivaa site deca, ne samo slovene~kite ili hrvatskite. Ete u{te eden dokaz deka komuwarite go imaat pod svoe Ustav- niot sud. 3. Gledam denovive pak zajakna vladinata kampawa za treto de- te. Na dve nedeli pred Bo`ik ni pora~uvaat deka so ra|aweto deca sme poblisku do Boga. Golemite vernici od Vladata vo najstrog post povikuvaat na seks. Najpou~en mi e onoj spot kade {to se prika`uvaat dva para. Edniot par pravi deca. Drugiot par pravi kariera. Na kraj edniot par e sre}en oti sedi opkru`en so vnuci. A drugiot e nesre}en oti nema nikoj okolu niv. Duri ni muabet ne pravat me|u sebe. [to e porakata od ovoj spot? Deka site nie sme vo fabrika i na posebni proizvodstveni lenti. Pa }e ne dvojat na uspe{ni so pove}e deca, prose~ni so pomalku deca i neuspe{ni bez deca? Ako se bele`at tie {to nemaat deca, mo`eme li da o~ekuvame u{te edna kampawa? Vo koja tie {to nemaat deca }e se kamenuvaat. 4. Na povidok e golemo nedorazbirawe me|u premierot Gruevski i vicepremierot Stavrevski. Gruevski veli deka v godina rastot na BDP }e bide 5,5 %. A Stavrevski veli deka }e bide 4,5 do 5%. More batali rascep vo Vladata. Tuku i kumstvoto e dovedeno vo pra{awe. I toa za nekoi bedni 0,5 do 1 procent. Za razlika od Makedonija ~ija ekonomija }e raste za 5 procenti, re~isi cel svet proglasi recesija. Mene mi e ‚al za Germancite. I za Francuzite i za Britancite. Zatoa re{iv dobrovolno da se ‚rtvuvam. ]e dadam oglas. „Menuvam stan – Baram ~etiri~leno semejstvo od London, Pariz ili od Berlin da se preseli vo Skopje, a na nivno mesto jas i moeto semejstvo }e se preselime kaj niv„. Tie, bidej}i se nau~eni na 5-procenten rast, neka dojdat tuka na 4,5-procenten rast za da im bide dobro i natamu. A nie }e se `rtvuva- me i od 5 procenti rast na BDP }e odime da `iveeme na 2,5 procenti. Dosta mi e od dobro. Da vidime i nie {to e lo{o. Pa makar i vo Lon- don. 5. Kolku partijata vo Makedonija e nad s# i kolku, osobeno par- tiite na Albancite se nad `ivotot, poka`uva slu~ajot deka koman- dant Leka dobil crven karton od DPA. Zo{to? Zatoa {to, navodno, zel pari od druga partija za da ja napu{ti svojata. Toa e onoj Leka {to be{e obvinet za zlostorstva protiv civilno naselenie vo 2001 godina. Toa e istiot Leka {to e glaven obvinet za kidnapirawe i ubistvo na 12 Makedonci za vreme na konfliktot vo 2001 godina. Toa e istiot Leka protiv kogo MVR raspi{a poternica

322 vo 2004 godina, no za da go spasi, DPA vo 2006 godina go postavi za pratenik. Zna~i site zlostorstva {to mu se pripi{uvaat na Leka ne bile dovolni za da mu dade DPA crven karton. Ama zatoa, pak, koga Leka re{il da ja smeni partijata, toga{ ve}e e kraj so nego. Vo Makedonija pogolemo zlostorstvo od site zlostorstva e izne- veruvawe na partijata. Oti funkcionira samo sudot na partijata.

323 324 P R A Z N A

324 325 326 MAJKI STE^AJKI 3 januari 2009

• Bozata e zakon

1. Vo Ohrid za Nova godina imalo nad 20.000 turisti. Toa za turisti~ko mesto kako {to e Ohrid e ramno na elementarna nepogoda. Vo novogodi{nata no} nekolku ~asa do polno} nemalo struja. Na leto, osobeno vo {picot na tie 20 dena kolku {to trae sezonata, snemuva struja oti razmazenite turisti sakaat posle pla`a da se tu{iraat so topla voda. V zima turistite sakaat da se zgreat. Slu{nav na edna televizija lokalpatriotski izve{taj na nivniot dopisnik. Nekolku ~asa pred do~ekot centarot na gradot ostanal bez struja. Imalo golem defekt. Ama, vo interes na gostite, doma}inite od prigradskite naselbi se soglasile tie da ja pre~ekaat Nova godina vo mrak, za centarot da ima struja. Poznavaj}i gi Ohri|ani kako poznati qubiteli na gosti – sigurno dobrovolno se otka`ale od strujata. Podobro im e na tie {to go videle spotot na Si-En-En i na koi im se dopadnala Makedonija da ne brzaat da dojdat. Oti, ako dojdat }e mora cela Makedionija od struja da se otka`e za da ima za turistite. 2. Vladata neodamna prezede deset merki za presretnuvawe na posledicite od svetskata kriza. Ama }e mora da donese i edinaesetta merka. Da go izgasi svetloto na krajot na tunelot Sega mi e jasno i zo{to investitorite ne brzaat. I zo{to u{te ne po~nale da se gradat pedesette fabriki na Velija. I tie ~ekaat na Makedonija da i svetne. 3. Po~naa da se ra|aat decata {to na majkite }e im donesat plata i penzija. No, zakonot za stimulirawe na ra|aweto treto dete vo op{tinite so priroden prirast pomal od 2,1 otsto e daden na Ustaven sud kako diskriminira~ki. [to pravime ako ustavniot sud go poni{ti, ili ukine zakonot? A `enite ve}e rodile. Po~nale i plata da dobivaat za toa. [to }e pravat rodilkite ako odedna{ ne dobivaat plata, a investirale vo svojata idnina ra|aj}i deca. ]e stanat majki – ste~ajki. A decata – tehnolo{ki vi{oci. Ako zakonot se poni{ti, dali dr`avata }e bara od majkite da gi vratat parite {to gi dobile? Ili, ako se ukine, toa zna~i deka se treba da se vrati vo prvobitna sostojba. Bra~nite dvojki da se vratat na predigra. I tamu da zaprat.

327 4. Ustavniot sud ve}e poni{ti ili ukina pet-{est zakonski odredbi koi bea klu~ni za reformite na ovaa vlada. Koga padna zakonot za patriotskite fiskalni smetki, eden praven ekspert izjavi deka zakonite se takvi {to izgleda kako vo Sobranieto da rabotat bozaxii, a ne pravnici. Vreme e site bozaxii od Sobranieto da se pratat vo slatkarnica. A pravnicite od slatkarnicite da se vratat vo Sobranieto. Aj {to zakonite pa|aat na Ustaven sud. Tuku i bozata se rasipa. 5. Nema ni 90 dena do pretsedatelskite izbori, a nitu edna partija nema istaknato svoj kandidat za pretsedatel. [to zboruva toa? Deka ne mo`at da najdat soodveten kandidat za funkcijata. Zo{to? Zatoa {to go baraat samo me|u svoite. Na SDSM mu e mnogu pote{ko. Oti tie imaat problem i lider da si najdat, a ne pak kandidat za pretsedatel. Ni na VMRO-DPMNE ne im e lesno. Tie dodu{a imaat lider. Ama, na vlast se, pa imaat i pove}e mesta za polnewe. Pa gi istro{ija svoite. Ba{ka {to neodamna Gruevski vo edno intervju re~e deka pri izborot na sorabotnicite okolu 60 otsto presuden mu bil karakterot na ~ovekot. [to fajde }e ima dr`avata od dobriot karakter na kandidatot, ako e nesposoben za funkcijata {to treba da ja vr{i? Sega na SDSM i na VMRO-DPMNE od glava im se udira toa {to svesno go pravea poslednive 18 godini koga se menuvaa na vlast. Od ~ista~ki i inkasatori na naplatni rampi, preku direktori na teatri i u~ili{ta, do pretsedatel na dr`ava stavaa partiski vojnici. Vo ovaa dr`ava teatarskiot repertoar se menuva vo zavisnot od partijjata na vlast. E pa toa se samo vojnici. A i tolku se. Se potro{ija. So karakter, ili bez karakter tolku gi biva. E pa Branko i Nikola, zatoa vie nemate ni nadpartiski konsenzus za interesot na dr`avata. Nitu pak profesionalci i intelektualci koi }e smeat da rabotat za svojata dr`ava. Zatoa nemate ni kandidat za pretsedatel. 6. Pukna skandalot so ponudenoto dirigirano intervju za premierot vo emisijata „Glasot na narodot“ na javniot servis MRTV. Vo isto vreme odi vladina kampawa „Na patot kon EU trgni od sebe“. VO nea, vladata gi ohrabruva novinarite da se sprotivstavat na pritisoci. I da obezbedat sloboda na govorot. Sre}a {to se obelodeni skandaloznoto scenario za „inter- planetarnoto soo~uvawe na pastirot so svojot narod“, pretstaven kako gosti vo studioto izbrani od pratenicite Ilija Dimovski i Vlatko \or~ev. Pa, premierot na patot kon EU, trgna od sebe. Se otka`a od „Glasot na narodot“.

328 FUNDAMENTALISTI I KOMERCIJALISTI 10 januari 2009

• Pacientite }e pre`iveat, ama }e umrat vicovite za doktori i sestri

1. U{te ne mo`am da se osvestam od {okot {to mi go priredi noviot zakon za zabrana na upotreba na plasti~ni }esi. Kako }e frla- me sega |ubre? Jas samoposlugite gi izbirav spored }esite koi gi da- vaa. Na primer, onie od „Vero“ ubavo }e si gi fati{ za ra~kite, pa pedantno }e si gi zavrze{ vo jazol, i mo`e{ da si go ~uva{ |ubreto re~isi vakuumirano pred vrata, a kom{iite da ne se bunat deka im smrdi. Dobri bea i onie od „Ramstor“. I tie ubavo se pakuvaa, ama nekako mnogu {u{kaa. Ne mi legnaa na raka kako onie od „Vero“, a plus i vo kontejnerot ne gi li~e{e. Sekoga{ im se lutev na „SP Market“ i na „Tineks“ oti }esite ne im se kvalitetni. Mislam, & slu`ea tie na namenata, ama nekako seko- ga{ koga imav polo{o |ubre stavav vo „Tineks“, a poubavoto go ~uvav za „Vero“. Osven pelenite na sin mi. Za niv ne tro{ev }esi od brendi- rani supermarketi. Niv strogo gi stavav vo onie pazarskite i piljar- skite }esiwa {to ubavo se lepat na grankite od drvjata sekoga{ koga }e duvne vetre i }e gi ras~isti kontejnerite. ]e ja stisne{ pelenata, }e ja zamota{ vo rozovo ili vo `olto }esule, }e ja podvrze{ cvrsto da izleze cela smrdea od nea i mo`e{ da si ja ~uva{ na terasa kolku saka{. Kolku {to znam, idejata na Vladata be{e sosema da se ukine upot- rebata na plasti~ni }esi. Zatoa ne sfa}am zo{to sega u{te gi ima. I s# dodeka gi nudat, }e gi ima. Zatoa {to ima }esi za |ubre, ama tie se poskapi. Zo{to bi kupuval takvi, koga ovie se denar~e ili dva. Dode- ka se poevtini i dodeka gi nudat na kasa, ne se otka`uvam od higien- skata navika tamu da si go sobiram |ubreto. Edna }esa treba da bide barem 30 denari. Ama ne tie pari da odat vo „Vero“ ili vo lokalniot granap. Tie pari treba da bidat eko- lo{ka taksa {to }e ja sobira dr`avata. Pa ako ne si ekolo{ki svesen, }e si plati{ globa za ekologija vo vid na }esa, ama tie pari dr`avata }e gi vlo`i vo kapaciteti za reciklirawe. Ili za ne{to drugo za za{- tita na okolinata. Pa koga }e se prodadat milion }esi, }e ima polovi- na milion evra za investicii vo ekologijata. A ne polovina milion evra ekstra }ar za trgovcite.

329 2. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani pobaral od direktorite na bolnicite da nazna~at lu|e {to }e go pregleduvaat materijalot snimen na kamerite vo hodnicite i sekojdnevno }e mu pra}aat izve{taj {to videle. Se snima vo 71 bolnica. I toa 24 ~asa. Kako mo`e eden ~ovek da go pregleda cel materijal? Za sekoe rabotno mesto }e treba da se vra- botat barem trojca. Za da ima sekoj po osum ~asa rabota. Sedumdeset bolnici po trojca, eti ti 210 novi rabotni mesta. Aj zaokru`i na tris- ta, oti i ovie paza~ite }e mora nekoga{ da odat na odmor ili da se razbolat, pa }e im treba zamena. Ako nema novi vrabotuvawa, te{ko }e mu bide na glavniot pa- za~. Kako sam da pregleda 24-~asovna snimka, a pritoa da vodi minis- terstvo? ]e ja gleda zabrzano? Ili toa {to se slu~uva nave~er nema da go gleda. A ba{ toa, za vreme na de`urstvata, mo`e da bide najin- teresno. Ostavi drugo, mo`ebi }e pre`iveat pacientite, ama, defi- nitivno, }e umrat vicovite za doktorite i sestrite. Snimkite mo`at da imaat {iroka primena vo sekojdnevniot `i- vot. Na primer, ako {efot ne ti veruva deka si bil na lekar, }e mu odnese{ dividi i }e mu re~e{: „Eve, najdi me na snimkata“. Ili }e ja la`e{ `ena ti deka si na rabota, a {valerkata deka si kaj `enata, a ti ~eka{ vo hodnik za pregled na prostata. 3. So meseci gradot e izlepen so plakati od fantomska nevladi- na organizacija koja ni pora~uva deka „Abortusot e ubistvo“. Na televizija n# bombardira vladinata kampawa za treto dete i deka so praveweto deca sme poblisku do Boga. A i Crkvata, me|u dva biznisa vo hotelsko-ugostitelskata dej- nost, ni pora~uva deka treba da se mno`ime i deka abortusot e grev. I mic, po mic, }e dojdeme i do seriozna filozofsko-teolo{ka i dalbokoumna rasprava na tema dali i mastrurbiraweto e grev, pa bo- gami dali i kondomite treba da se zabranat. Oti, ako abortusot e ubi- stvo, toga{ masturbiraweto ili svr{uvaweto vo kondom e genocid. Kakva {to ni ja dal Gospod Vladata {to si ja izbravme i kako {to si ja imame MPC {to se du{i vo borbata za prevlast me|u pravoslav- nite fundamentalisti i pravoslavnite komercijalisti, ni{to ~udno utre da vidime sli~ni plakati so potpis „Ostvaruvame, Vlada na RM“. Oti, Vladata trgnala da go reformira op{testvoto ka~ena na branot na populizmot, no po~na da se davi oti samata go digna do cunami. I abortusot kako tema e populisti~ki idealna za odvlekuvawe na vnimanieto od vistinskite problemi vo zdravstvoto i obrazovani- eto. Oti i toa e, neli, vo „duhot na konzervativnata ideja“ i vo ramki na „borbata protiv pad na natalitetot, promoviraweto na evropski vrednosti, osloboduvawe na srceto i podigawe na patriotizmot“.

330 Zatoa tie sekoj den me potsetuvaat deka „Ti si Makedonija“. Za da ne pomislam deka, pred s#, sum ~ovek. I deka kako ~ovek imam pravo na izbor. I deka pravoto na abortus e, isto taka, pravo na izbor i kako takvo e civilizaciska pridobivka. Ba{ me interesira kako na Vlada bi glasale ministerkite Gor- dana Jankulovska i Elizabeta Kan~eska Milevska. I dali ako parti- jata toa go pobara od niv, protiv abortusot kako pravo na izbor i kako civilizaciska pridobivka }e glasaat i prateni~kite od VMRO- DPMNE i kole{kite od vladeja~kata koalicija. Taka }erkite i vnukite }e gi frlat vo kanxite na kvazimedicin- skata mafija. Eventualnata nesakana bremenost nema da ja prekinuva- at vo bolnicite kade {to }e gi snimaat kamerite tuku }e odat po {upi i moteli kaj nadrilekari i veterinari. Ili ministerkite i prateni~- kite mo`at da bidat disciplinirani vojnici na partiskata falanga oti tie svoite }erki i vnuki }e gi pra}aat vo stranstvo kade {to abor- tusot e legalen. Ima najmalku ~etvorica ministri vo Vladata na Gruevski za koi sum siguren deka nivnite deca nema da u~at so moite. Oti nema da `iveat vo Makedonija. Ama {to da pravam. Za razlika od niv, jas sum Makedonija. 4. Tri komisii ja ispituvaa pri~inata za nesre}ata na voeniot helikopter vo koja zaginaa 11 mirovnici. Po cela godina, rekoa deka pri~inite za nesre}ata se voena tajna. Vo vozduhoplovstvo, ednostavno, ne postoi zborot tajna. Oti se- koj detaq e va`en za spre~uvawe novi nesre}i i novi `rtvi. Ako bile neispravni instrumentite na helikopterot, toa ne e voena tajna. Toa e skandal. Ako pilotot ne bil obu~en za instrumentalno letawe, toa ne e voena tajna. Toa e skandal. Ako remontot se pravel vo firma koja ne e specijalizirana, toa ne e voena tajna. Toa e skandal. Vo ovaa dr`ava za prostitutkite ima zadol`itelen pregled i pari~na kazna. [verceri na tutun za koi u{te nema dokazi se vo prit- vor. Za inkasanti na patarini ima zatvor. No koga ima 11 zaginati lu|e i osakateni 11 semejstva, nema od- govornost od nikogo. Oti toa e voena tajna. Toa e skandal. 5. Ali Ahmeti dobil inspiracija za traen dijalog. Go gledal spotot „Ti si Makedonija“ so Aleksandar Makedonski i mu teknalo kako da mu pomogne na koalicioniot partner Gruevski vo bitkite so minatoto. Od lider na ONA, }e se prekomanduva vo lider na Makedonskata falanga.

331 GR^KI GAS 17 januari 2009

• Na VMRO-DPMNE & raste rejtingot zatoa {to site od SDSM preminaa tamu

1. Netrpelivo go o~ekuvam razvojot na dva krupni nastana vo zem- java. Edniot e dali premierot Gruevski }e go poddr`i predlogot na Zoran Stavreski, i brojni sopartijci i vidni intelektualci za kandi- daturata na \orge Ivanov za Pretsedatel. Vtorata dilema e u{te pointeresna. Koj }e nastrada po vasili- ~arskata proslava na SDSM. Zatoa {to Branko i Bu~ko peele gu{na- ti, pri {to Branko na site im nara~uval pesni za {timung. [tom bilo taka veselo, sigurno }e padne nekoja glava. Takva e vasili~arskata tradicija vo SDSM. Prvo be{e Rada, posle be{e Bu~ko, pa pak be{e Rada, vo me|uvreme bea Tito i Qup~o Jordanovski... I dodeka te~e konkursot za Pretsedatel vo VMRO-DPMNE, vo SDSM demokratski gi miniraat potencijalnite kandidati na VMRO. Na SDSM ne mu treba konkurs. Gledaj}i go spisokot so natparti- ski poddr`uva~i na Ivanov, pa bogami i nekoi ministri vo Vladata, jasno e deka site potencijalni kandidati na SDSM otidoa na gurbet vo VMRO. Ete, zatoa na VMRO-DPMNE & raste rejtingot. Zatoa {to site od SDSM preminaa tamu. E pa Branko, toa {to si go saka{e, toa si go dobi. 2. Mnogu se zabavuvam gledaj}i kako Evropskata unija ja discip- linira Rusija po pra{awe na gasot. Oti Evropskata unija e partner na doverba, a Rusija demek ne e. Ja karaa Rusija, ja karaa, i na kraj s# si dojde na svoe. Mora{e Angela Merkel da se sretne so Putin. Kolku mi se simpati~ni koga glumat ludilo. Demek, Brisel re- {il da prezeme akcija i gi ispratile kaj Putin premierot na Buga- rija i na Slova~ka. Putin se stresol koga gi videl i Bugarinot i Slovakot. I od {to treperel, rakata mu oti{la nekontrolirano kon ventilot. „[to vikate vie, deka Rusija ne e partner od doverba? Uf, uf, ba{ mi e `al {to vie Evropejcite taka mislite“, rekol Putin i pak mu cimnala rakata. „Mnogu mi e drago {to povtorno se vidovme. Odamna ne ste do{le na instrukcii vo Moskva“, rekol Putin i svr-

332 til u{te malku so rakata dodeka so so`aluvawe gledal na doverli- vite evropski partneri od Sofija i od Bratislava. „Gleda{, da me ispla{evte u{te malku, da si go zemevte i kolegata od Litvanija, na primer, pa da nastapevte kako evropska udarna trojka, mo`ebi }e ve sfatev u{te poseriozno „, rekol Putin i, op, pak rakata mu zat- reperila . „[to vika Baroso, {to vika? Ne sme bile sigurni? Ne sme bile partneri od doverba? Daj pratete mi go ^ehot, neli toj e nekoe pretse- datelstvo tamu“, rekol Putin, i ^ehot v~era epten se nalutil. Pa od imeto na EU izjavi: „Trpenieto na evropskite zemji e istro{eno. I Komisijata vo Brisel i ~e{koto pretsedatelstvo imaat mnogu potvrd stav od pred nekolku dena vo odnos na Rusija“. Na {to Putin sigurno se smrznal kako Evropeec vo Bugarija. Koga taka arogantno se odnesuvaat kon Rusija, nie ne treba da se ~udime zo{to taka se odnesuvaat kon nas. Ama gledaj}i gi kolku se sebi~ni, a efikasni, jasno e deka ne treba da o~ekuvame od niv re{e- nie za na{ite problemi. Da si se dosledni vo solidarnosta i vo stilot na re{avawe na problemite, sega treba da gi pu{tat Karamanlis i Bakojani da go smrznat Putin so najsilniot argument. Rusija go krade prirodnoto bogatstvo na Grcija za{to u{te od anti~ki vremiwa gasot bil gr~ki. Na toa }e se nadovrze noviot gr~ki minister za kultura Samaras i }e poentira: Ako prodol`i vaka da se odnesuva, Rusija nas- koro }e se raspadne. 3. Premierot Gruevski pred nekolku dena na tribina vo Kumano- vo re~e deka svetskata kriza po~na da se ~uvstvuva kaj nas u{te od septemvri. Gruevski toa sega go doznal. Negoviot minister za investicii Vele Samak na 4 septemvri, koga ja pu{ta{e trafostanicata vo Bu- narxik, kako investicija na lo{iot investitor EVN, izjavi: „Vo na- rednite pet do {est meseci na ovaa livada o~ekuvam novi investicii i re~isi celosno popolnuvawe na Bunarxik, kako i otvorawe na novi 1.000 do 2.000 rabotni mesta“. Eve go {estiot mesec izminuva za dvaesetina dena. Gledam, vrie od investicii na Bunarxik. Na 4 fevruari }e ima eksplozija od rabot- ni mesta. Toga{ }e se postigne to~kata na vriewe. Zatoa nikade go nema ministerot Samak. Se zasolnil da ne se popari.

333 PNEVMONIJA ILI GRIP 24 januari 2009

• Vikendov pravete se pomladi od 40 godini

1. Vnimanie, vnimanie. Ovoj vikend ne izleguvajte od doma. Ili, ako ve}e morate, maskirajte se so kapi, {alovi, ~adori, bradi, mustaci... Ili, pravete se pomladi od 40 godini. Postoi golema opasnost nekoj da ve prepoznae na ulica i da vi ponudi da bidete pretsedatel na Makedonija. Na VMRO-DPMNE mu treba u{te nekoj {to }e se javi na konkursot do utre. Ili {to }e go poddr`at grupa intelektualci. Kolku za da bide izborot na \orge Ivanov u{te podemokratski. A na SDSM mu treba bilo koj. Ne treba poddr{ka ni od intelektualci. Koj bilo. Samo da ne mora pak da bide samo Branko. Otkako Sr|an Kerim ne se vklopi vo idejata da izvle~e barem ~esen poraz na SDSM, i lepi Zaev mora{e da raspi{e demokratski konkurs kako VMRO-DPMNE. Da se najde nekoj lepi Cane. A Branko kako voobi~aeno, sekoga{ koga gusto ne e doma. Odi vo stranstvo za koga }e se vrati da ne voshiti so nekoe re{enie. Ovojpat go izbra Rim. Oti od ve~niot grad treba da se vrati ve~niot pretsedatel. So ve~nata ambicija da ostane pretsedatel. Koga ve}e nema koj, mora da bide `rtva. Toj ve}e edna{ re~e deka nema da se kandidira. Ama ovoj pat }e ima dve pri~ini za toa. Em za narodot, em za partijata. 2. Rezultatite od anketite za popularnosta na pretsedatelskite kandidati mi li~at kako da te anketirale od {to bolest saka{ da se razboli{. Pa glasa{ za: a) pnevnominija b) grip v) rak g) sida Za {to da glasa{? Ako ve}e mora da se razboluvam, toga{ barem neka bide ne{to {to ima {ansa najlesno da se izle~i. 3. Ali Ahmeti re~e deka negovata poddr{ka na kandidatot na VMRO-DPMNE ne e bezuslovna. Toj }e bara VMRO-DPMNE da poddr`i Albanec za pretsedatel na Makedonija vo 2014 godina. I jas bi poddr`al Albanec. Ne po pet godini, tuku sega. Samo sakam da vidam deka }e se slika pred makedonsko zname. I da go ~ujam i nego i albanskite partii da go osudat nepla}aweto struja, voda, danoci i da ne se `alat na zagrozeni prava koga policijata }e apsi kriminalci. I koga }e veti deka nema da se puka na izbori.

334 VMRO-DPMNE pobrzaa da demantiraat deka imaat nekakov dogovor so DUI. Oti tuka istorijata poka`uva deka sekakov dogovor so albanska partija, duri i koga e koalicionen partner, ne e na arno. 4. Mo`ebi i na Makedonija vo 2014 godina }e i se slu~i ona {to na Amerika i se slu~i so Obama. Zatoa i ne sfa}am zo{to VMRO-DPMNE vedna{ reagira{e deka tie nema da poddr`at Albanec za pretsedatel. Izborot na Obama ne e istoriski poradi negovata boja na ko`ata. Tuku poradi pobedata na negovite politi~ki veruvawa i deluvawa. Samo nie tuka mislevme deka Amerika ne e spremna za pretsedatel Afroamerikanec. Zatoa {to u{te glasame kako ovci vo edno, ili vo drugo stado. I sakame da veruvame vo pastiri, namesto da mislime so svoja glava dali nekoj go biva, ili ne. 5. Kolku se raduvaa novinarite na Si En En za vreme na inauguracijata na Obama za pretsedatel na SAD! Ne mo`ea da ja skrijat vozbudata deka izvestuvaat od toj nastan. Bea gordi deka i tie se del od istorijata na nivnata zemja. Gi gledav i im zaviduvav. Si vikam, mo`e li malku nie da se smenime? Aj neka dojdat tuka da porabotat kako novinari. Mene mi zdodea ve}e da bidam del od istorijata. Oti ve}e devetnaesetta godina sekoja vladina odluka i sekoja runda izbori vo Makedonija se istoriski. A toa, ne samo za novinarski, tuku i za normalen `ivot e mnogu naporno. 6. Vtoriot den otkako stana pretsedatel, Obama ja ukina zabranata za finansirawe so vladini pari na grupi koi nadvor od SAD izveduvaat abortusi i davaat soveti za abortusot. Taa zabrana ja donese Bu{. A odlukata na Obama se smeta za pobeda na abortusot kako demokratskoto pravo na izbor. Istorijata povtorno ja prestignuva Makedonija. Najgolemata dr`ava na svetot so Obama otide na levo. A nie so sila odime na desno. I toa najradikalno – evangelisti~ki desno. Ne deka na{ite novokomponirani desni~ari veruvaat vo toa. Toa duri ne e ni vo moda. Tuku tie ne znaat deka i desnoto ima liberalni opcii. 7. Otkako Slovenija stavi veto na prodol`uvaweto na pregovorite na Hrvatska za vlez vo EU, vo Komisijata za nadvore{na politika na Evropskiot parlament rekle deka bilateralnite pra{awa ne smeat da bidat pre~ka za pristapot na nekoja zemja kon EU. I u{te rekle deka slovene~kata blokada na hrvatskite pregovori e neprifatliva i mo`e da zna~i opasen presedan za idnite pro{iruvawa. Presedanot e opasen zatoa {to vetoto go stava Slovenija. A ne – Grcija.

335 OPERACIJA CESIJA 31 januari 2009

• Brat Qube, vrati si se vo Hag

1Znam kako }e se re{i krizata so „Svidmilk“. Operacija „Cesija“ mo`e da po~ne. Dovolno e samo utre Zoran Stavrevski i Len~e da napravat vonredna emisija „Farmer“. I da ja repriziraat pet-{est pati na A1 i A2. Vo emisijata }e go pokanat Velija Ramkovski. ]e im crta piti so procenti. Samo treba da pobrzaat dodeka Velija e u{te vo faza na agrarna reforma. Oti }e premine vo faza na industrijalizacija i }e gi izgradi pedesette fabriki. I – propadna agrarot. Barak Obama mo`e samo da sonuva da bide kako Nikola Gruevski. Oti amerikanskiot Pretsedatel nema takov reformator od kalibarot na Velija, kako {to ima na{iot premier. Ova {to sega go nudi gazdata na A1 televizija kako na~in za re{avawe na mle~nata kriza e revolucija vo ekonomijata. Ne{to {to e na isto ramni{te kako poznatata „Nova ekonomska politika“ na Lenin. Ili, pak, ameri- kanskata reforma „Wu dil“ na Franklin Ruzvelt. Mo`e li na nekoj {to ne e seriozen i „veoma poslovan ~ovek“, kako {to e Velija, da mu padne takva genijalna ideja dolgot namesto da go plati{ kon toj kaj {to si se zadol`il, da go plati{ na nekoj drug. Toj priznava deka & dol`i na mlekarnicata, ama ne saka da i plati. Vika: „Neka napravat spisok farmerite, jas nim }e im platam“. Mnogu seriozno i „veoma poslovno“ – nema {to. Mnogu mi se dopa|a idejata. U{te deneska }e po~nam da ja primenuvam. ]e odam vo samoposluga da pazaram i koga }e dojdam na kasa, }e im re~am deka ne sakam da platam. Lebot }e mu go platam direktno na „@ito luks“, jajcata }e mu gi platam na selanecot {to ~uva koko{ki, za kompirite }e se razdol`am koga }e odam vo Peh~evo, za detergentot }e pobaram reklama od OHIS vo „Vest“, a mesoto od farmata vo ^elopek }e go kompenziram so poddr{ka za brat Qube... Proektot koj se poka`a uspe{en duri i vo Amerika, poznat kako „pile{ki kopani za TV-kameri“, sega nudi spas za makedonskata ekonomija. Toa e definicijata za novata biznis elita na Gruevski. Em da dol`i{ pari, em da ne pla}a{, em da bide{ golem gazda, em vlasta da te miluva, em opozicijata da ti se upikuva. 2. Nezavisniot kandidat na VMRO-DPMNE \orge Ivanov, koj vo ranite devedesetti be{e del od makedonskata prolet i pi{uval knigi za civilno op{testvo, prviot den otkako go kandidiraa go nateraa da odi po popovi i oxi.

336 Otkako izleze od kaj popovite, se zbuni. I re{i ve}e da ne zboruva. Sega samo {eta. Kako koledar e. Blaze si mu. Kojznae kolku kalendar~iwa i tefter~iwa mu dale po Nova godina. I penkalca. Za da mo`e da fa}a bele{ki za govori. Ili ako ne go izbereme za Pretsedatel, }e pi{uva nova kniga. Civilno op{testvo vo totali- tarna dr`ava. Ili ulogata na religijata vo sekularnata dr`ava. Od kaj popovite otide kaj stopanskite komori. Rekoa deka bil za da se zapoznael so sostojbite vo stopanstvoto. Zav~era go nosele na koncert na seriozna muzika. Verojatno za da se zapoznae so sostojbite vo kulturata. Utre }e go nosat po bolnici. Da se zapoznae so sostojbite vo zdravstvoto. Koga }e se pojavi na {alter vo banka, }e se zapoznae so sostojbite vo finansiskiot sektor. Na fudbal }e se zapoznae so sostojbite vo sportot. Do 22 mart mora da bide spremen za Pretsedatel. 3. Za razlika od nego, nezavisniot kandidat na SDSM Qubomir Fr~koski nikade ne go {etaat. Toj ne treba da se zapoznava so nikogo. I so ni{to. Oti op{to e poznato deka Fr~ko s# znae. U{te od vremeto na prvite demonstracii za Tetovskiot univerzitet i atentatot vrz Gligorov, pa preku izborot na umetni~ki dela za MNR do dokazite za proda`bata na „Okta“. Za Fr~ko }e se vovedat novi pravila za fer izbori. Plukawe vo tri disciplini. Prvata e plukawe vo dale~ina. Vtorata e plukawe vo lice. I tretata, no naedno i najte{ka, e plukawe vo viso~ina. So golema opasnost da ne ti padne plunkata vrz tebe. 4. Na VMRO-vskiot kandidat za nezavisen pretsedatel brat Qube najdobro mu e da si se vrati vo Hag. Tamu mu be{e poarno. Mu peeja pesni, mu slikaa sliki, se tepaa koj poprv }e go poseti, se falea koj se slu{nal so nego po telefon, dr`ea pres-konferencii... Sega ne sakaat da go vidat. 5. Gr~kata ministerka za nadvore{ni raboti Dora Bakojani be{e vo Irak i na Ira~anite im vetila spomenik na Aleksandar Makedonski. Oti na tie vo Mosul samo u{te spomenik, podarok od Grcija, im fali. Ama i ministerot Antonio Milo{oski be{e vo Indija. Zo{to i nie da ne izgradime spomenik na Aleksandar tamu? Zo{to ba{ vo Indija? Zatoa {to Aleksandar tamu najdaleku stignal. Od tamu po~nal da se povlekuva. Taka pak }e ja zafrkneme Grcija. Nie }e izgradime spomenik na Aleksandar vo Indija. Za da nema kade Grcite podaleku da izgradat spomenik.

337 MEDICINSKA TELEPORTACIJA 7 fevruari 2009

• Podignete si ja platata vo nedela vo tri sabajle. ]e ve ima na televizija

1. Mnogu mi e `al {to se iskomplicira proektot „bruto – plata“. Poradi problem so softverot Gruevski propu{ti u{te edna grupna pres – konferencija i slika za u{te eden podvig na Vladata. Vaka, otide vo Amerika na pojadok nekadrosan. Ako ste gledale barem edna od onie sednici na Vladata {to se prenesuvaat vo `ivo na televizija, se }e vi stane jasno. Neli prenosot odi vaka. Premierot povikuva nekoj minister na raport. Ovoj ka`uva ne{to. Pa Gruevski go pra{uva: „Do koga }e go napravite toa?“ I ministerot odgovara da re~eme: „Do 1 mart“. A Gruevski strogo mu vra}a: „Pi{i rok – 1 januari“. A ministerot kima so glavata i mol~i. Si misli: „Aj dva saat po polno} e, neka pi{at januari, mo`e nema utre da se se}ava {to ka`al. Plus, poarno i toa, otkolku da mi se naluti ~ovekot i da me smeni“. Stoprocentno sum siguren deka taka bila donesena i odlukata za start na konceptot za bruto – plata. Od okolu 60 iljadi firmi vo Makedonija do v~era popladne samo okolu petnaesetina iljadi podnele presmetki za plata. Spored noviot zakon, toa mora da bide storeno najdocna do desetti vo mesecot. Toa zna~i deka ostanuvaat u{te 45.000 firmi koi treba da bidat obraboteni za ~etiri dena, ako ne sakaat da go prekr{at Zakonot i ako ne sakaat da pla}aat negativni kamati kon dr`avata. Zatoa, Upravata za javni prihodi najavi deka vikendov }e raboti vo tri smeni. Toa e vo duhot na sloganot: „Ostvaruvame, 24 ~asa, sedum dena vo nedelata“. Predlagam za da se sledi i ova ostvaruvawe, na Sobraniskiot kanal da se pu{ta direkten prenos od hodnicite na UJP. I kako {to Gruevski minatata nedela na britanskata ministerka za evropski pra{awa i zaka`al sredba vo 10 ~asot nave~er, tie {to ~ekaat da im pomine platata moraat vikendov da bidat na {trek i dewe i no}e. Oti mo`e da im se javat i da im zaka`at da si ja podignat platata vo nedela vo 3 sabajle. Ako UJP ne uspee da gi pomine site plati do 10 fevruari, tie {to nema da ja prijavat zatajuvaat danok. A zatajuvaweto danok e povrzano so kriminal. Kriminalot se kaznuva. Toa zna~i deka treba da

338 odat na sud. Ako 45.000 firmi ne stignat do desetti da bidat obraboteni od UJP, }e ima mnogu sudski procesi. Toa zna~i deka i sudiite }e rabotat prekuvremeno. A sudovite }e vovedat vtora i treta smena. I tie mora da ostvaruvaat 24 ~asa, 7 dena vo nedelata. Za te`ok kriminal, kako {to e zatajuvaweto danok se odi vo zatvor. Pa vo zatvorite }e mora da stavat kreveti na tri kata. Pa nekoj mora da gi napravi tie kreveti. Itn., itn... Ne e va`no samo da se ostvaruva 24 ~asa, sedum dena vo nedelata. Treba da se ostvaruva predvreme. Ako ne, }e si dojdete porano na rabota. 2. Go poddr`uvam konceptot „bruto – plata“, iako pove}e bi sakal site pari da mi gi dadat mene, pa sam da si gi pla}am pridonesite, namesto da me ucenuvaat deka nema da zemam pari, ako nema i za dr`avata. Imam razbirawe i za problemite so koi sekoj nov proekt mo`e da se soo~i. Gore-dolu od na~inot na rabota na Gruevski mi stana jasno i kako ovaa rabota e isturkana nabrzina. Ama, nikako ne mo`am da sfatam kako mo`e minister za finansii pri zdrav razum da izjavi ne{to vo smisla – golema rabota {to ne ste zele plata na prvi!? I potoa da ne si podnese ostavka. [to mi se pravat nekakvi konzervativci, demohristijani, demokrati, antikomunisti, ako nivniot minister Trajko Slaveski zaboravil deka vo kapitalizmot parite se svetiwa. I neka ne mi spomenuva deka plata na prvi nemalo ni vo socijalizmot. Ili, misli deka na ime na antikomunizam se }e mu bide prosteno. So noviot koncept najva`no e na desetti gazdite da gi prefrlat parite za dr`avata. Ako ima pari za buxetot, }e mo`e ostatokot od platata da si go zemat rabotnicite za srabotenoto. I sega zamislete. Site na{i pari {to do desetti vo mesecot morame da i gi dademe na dr`avata se dadeni na upravuvawe na ~ovek {to misli deka ne{to ne e vo red so tie {to zemaat plata na prvi. „Ne im e sram, gnili kapitalisti {to se vle~at na grbot na profesionalnata i nepartiska dr`avna administracija“. Ne znam dali doma negovite mu davaat da vodi smetka za transakciite na doma{nite karti~ki i dali im gi pokriva minusite na vreme. Jas sigurno ne bi mu dal da vodi takva slo`ena finansiska operacija. 3. Koga go vidov Fr~ko na grobot na Goce Del~ev mi stana jasno od kade mu e idejata na Branko tribinite {to gi organizira da gi vika „Dijalozi za Makedonija“. Na Brankovite tribini doa|a Fr~ko. A toj koga go poseti grobot na Del~ev re~e deka toa mu bilo semejna tradicija. I deka sekoga{ doa|al tamu.

339 [to pravel Fr~ko koga odel kaj Goce bez kameri? Vodel dijalozi za Makedonija. 4. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani vo ekot na epidemijata so zau{ki re~e deka sega ne e vreme da se baraat vinovnici zatoa {to vo po~etokot na devedesettite nekoj ne proveril dali decata se vakciniraat, ili ne. Da be{e ministerot od VMRO-DPMNE, a ne od DUI, ve}e }e go ima{e najdeno vinovnikot. Se znae deka e Branko, a vo taa Vlada be{e i Fr~ko. Re{en problem. Mi se dopadna izjavata na Osmani. Ama, ako ve}e se zafati da gi otkrie propustite so vakcinacijata protiv zau{ki, na ista smetka neka gi proveri i drugite vakcini. Oti, so zau{kite, sterilni, ili ne, }e pre`iveeme. Tuku, {to li bi se slu~ilo, ako isto kako so vakcinite za zau{kite se pravelo i so detskata paraliza, crnata ka{lica, difterijata, tuberkulozata... V~era ministerot be{e na nekoj seminar za telemedicina. Demek, }e pravat operacii tuka, a nekoj stru~wak od Amerika }e asistira preku televizor. Bi mo`ele da organiziraat i nekoj seminar za medicinska teleportacija. Ako treba da ne lekuvaat, site da ne preselat vo stranstvo. Da ne gi ma~ime doktorite. Oti, kaj {to nemaat topla voda, u{te i igli i konci treba da baraat.

APSOLUTNO FANTASTI^NO 14 fevruari 2009

• Plateno od Miki Maus

1. [tom OBSE otide vo Struga da go re{ava problemot so odlu- kata na ministerot za obrazovanie da vovede etni~ki smeni vo „Niko Nestor“, mav ni e rabotata. Eden vo su{tina banalen problem na tepa~ki me|u sredno{kol- ci prvo stana me|uetni~ki problem. Sega ve}e toj problem dobiva me- |unarodna dimenzija. Taka {to vo mart o~ekuvajte go i „Niko Nestor“ kako nov ben~mark na spisokot na EU. Vlasta sekoga{ ima popametna rabota. I po principot „plukni- zalepi“, maliot problem go re{ija taka {to go napravija golem. E pa sega neka ~ekaat kone~no re{enie od Brisel i od Va{ington. Grcija da ne ja spomenuvam na ova mesto oti od nea ne mo`eme da o~ekuvame re{enie. Koga sekoj konflikt }e se svede na me|uetni~ki, za sekoja glupost ima opravduvawe.

340 Zamislete, v~era imalo nekakvo sovetuvawe vo Penziskiot fond. Ama sovetuvaweto go bojkotirale vrabotenite Makedonci vo PIOM. Direktor na PIOM e Albanec od DUI. A zamenikot e Makedo- nec od VMRO-DPMNE. I bidej}i zamenikot ne bil konsultiran za sovetuvaweto i ne bil li~no pokanet, se nalutil i im rekol na vrabo- tenite Makedonci da go bojkotiraat direktorot. I ete ti problem na povredena sueta {to eskalira vo me|uetni~ki problem. Slednata faza }e bide voveduvawe etni~ki smeni vo PIOM. Ma- kedoncite sabajle, Albancite popladne. Vnimavajte vie {to `iveete vo etni~ki me{ani sredini. Mo`e da imate problemi vo brakot. Ako ne vi odi seksot, sekoga{ ima op- ravduvawe. Vinoven e kom{ijata. Makedonec, ili Albanec. E duri toga{ ve}e ima pri~ina za seriozna tepa~ka. OBSE nema da mo`e da intervenira. ]e mora i NATO da se zame{a. 2. U{te ne mo`am da sfatam zo{to tolku inaet~iski se brza{e so sproveduvaweto na konceptot „cela plata“? Zo{to, koga stanuva zbor za golema reforma, ne mo`e{e da se po~eka barem u{te eden mesec? Toa }e be{e mnogu podobra reklama za vlasta otkolku ovoj haos {to se napravi, a {to be{e lesno predvidliv. Edna ubava i zna~ajna rabota, od ~ist inaet i sueta se pretvori vo lakrdija. Vpro~em, kako i s# {to se slu~uva kaj nas. Od ~ist inaet i sueta. Duri i parlamentarnoto mnozinstvo ne dozvoli fevruari da bi- de proben mesec. ]e nosat odgovornost za toa? Vo normalna dr`ava bi o~ekuval da nosat, oti nivnata pogre{na procenka go paralizira sto- panstvoto i napravi haos. Koj }e plati za prekuvremenata rabota na vrabotenite {to ~e- kaa po {alterite na UJP dewe-no}e? Ili i na taa presmetka }e rikne serverot. Firmite {to ne uspeale da podelat plata, kaj {to se otepani oti nemaat pari za plata, tuku treba da platat i po 3.000 evra kazna. [to ne gi zatvorat vedna{? I da ne mislite deka gazdite }e gi platat kaznite. ]e odbijat od platite na vrabotenite. Ili }e proglasat teh- nolo{ki vi{oci. Ako 6.000 firmi treba da platat po 3.000 evra kazna, ete ti novi 18 milioni evra. ]e pokrijat tro{oci i za kampawi protiv abortus, i za ~etvrto dete ako treba, i za oslobodeni srca i za {irewe optimi- zam... A bogami }e ima i za televiziite na Velija, Yingo i Stojmenov da mo`at profesionalno da gi sledat izborite. 3. Novinarskata profesija stanuva najgolema lakrdija vo Make- donija. Ne be{e dovolno {to vo nea brutalno upa|aat Vladata so svo- ite interesi i biznismenite so svoite interesi. Najnoviot upad doa|a

341 od antivoenite profiteri poznati kako nevladini organizacii. Fon- dacijata Soros }e pla}a plata za 10 novinari {to }e rabotat vo vesni- ci i televizii, a }e bile obu~eni za evropski pra{awa. Mo`e. Ama, pod imiwata na tie novinari da pi{uva „sponzori- rano od Soros“. Za da se znae na ~ij platen spisok se. Ako ne gi pla}a firmata, ili gazdata, toga{ neka stojat vakvi potpisi: „Plateno od Fridrih Ebert [tiftung“. Ili, „plateno od Konrad Adenauer [tif- tung“. Ili, „plateno od MPC“, „plateno od SPC“, plateno od „Dora Bakojani i Bojko Borisov“, „plateno od masonska lo`a“, „plateno od Miki Maus“... A najtransparentno }e bide ako potpisot e „plateno od Elefte- ros tipos“. Toa na gr~ki zna~i – sloboden pe~at. Ne slu{nav deka Zdru`enieto na novinari izleze so stav za ovoj najnov upad vo profesijata. Ili i tie kako i Vladata imaat popamet- na rabota otkolku da se zanimavaat so svojata rabota. 4. Idejata za kompromis me|u spomenik na To{e ili na Aleksan- dar Veliki na plo{tadot vo Skopje {to ja dade gradona~alni~kata na Centar Violeta Alarova e nov umetni~ki `anr. Parodija na apsur- dot. ]e ima spomenik na Aleksandar ka~en na Bukefal, ama okolu nego }e ima fontana, no koga }e blika vodata }e se slu{aat dve pesni od To{e. Ova da go napi{e{ e sme{no, a ne pak da go obrazlo`uvam. Duri ni vo Las Vegas ne bi im teknalo takvo ne{to. I vo cars- tvoto na ki~ot i glupo{tinata imaat merka. Ne pu{taat pesni na El- vis Prisli vo kanalite na ve{ta~kata Venecija. A i da pu{taat, pak mi e posfatlivo od duetot me|u Aleksandar i To{e. Me interesira od kade }e blika vodata? Od stojkoto na Bukefal, ili od kopjeto na Aleksandar? A dodeka pee To{e, kowot }e prdi, ili samo }e `r`i? A Aleksandar }e izjavi li ne{to, za da se ~ue i negovi- ot glas? Vie ne sfa}ate. Taka nie go ~uvame identitetot. Zaglaveni me|u dve pesni i eden kow. Eve ja slikata za parodijata na apsurdot: Dodeka e~i To{e i bli- ka vodata od pod Aleksandar i Bukefal, }e bijat kambanite od crkva- ta na plo{tad, a do nea na leskova~ka skara }e se pe~at ribite {to uginale me|u morskite korali od bazenot vo spomen – domot na Majka Tereza. Apsolutno fantasti~no.

342 MAKEDONOIDI I SOROSOIDI 21 fevruari 2009

• Bukefal e trojanskiot kow na Grcija za Makedonija

1. Hrvatsko – slovene~kiot spor okolu granicata stanuva serio- zen. Sega Slovenija ja zloupotrebuva svojata pozicija kako ~lenka na NATO i na EU za da ja ucenuva Hrvatska. Sobiraat potpisi za refe- rendum na koj treba da odlu~at dali Hrvatska zaslu`uva da vleze vo NATO, ili ne. A pred dva meseca stavija veto na prodol`uvaweto na pregovorite za pristap na Hrvatska kon EU. I tuka va`i principot na solidarnost. I tuka eden od kriteriu- mite e dobrososedski odnosi. Arno ama, zad interesot na Slovenija ne zastana Evropskata unija. Naprotiv, pritiskaat vrz Slovenija, a ne vrz Hrvatska. A vo na{iot slu~aj se solidariziraa so Grcija. Slovene~kiot pretsedatel Danilo Tirk vo Skopje re~e deka ne treba da se izedna~uvaat hrvatsko – slovene~kiot so gr~ko – makedon- skiot spor. I navistina. Slu~ajot ne e ist. Tie imaat teritorijalen prob- lem. A nie imame mentalen problem. 2. U{te ne mi e jasno kako mo`ea da se soberat cel avtobus Grci i pri zdrava pamet da se istovarat pred Psihijatriskata bolnica vo Bardovci da posetele nekoj bolen za koj mislele deka e represiran progr~ki nastroen bloger. Aj {to tie do{le da go posetat tuku i psi- hijatar si donele. Za sekoj slu~aj. Aj neka probaat taka vo Grcija da vlezat vo bolnica. I neka pro- ba toj doktor da pregleduva pacienti kaj {to saka, a ne vo bolnicata kade {to raboti. Ako im dozvoluvaat taka vo Grcija, zo{to i nie da ne im dozvolime. Tuku taa direktorkata na „Bardovci“ zgre{i koga se kara{e na portata so niv. Treba{e da im otvori vrata. Neka vlezat, neka pose- dat malku da odmorat. Avtobusot mo`e{e da im go vrati. A nim ne mora{e da im dava ni terapija. Osven ako poinaku ne ocenel doktorot {to si go nosea so sebe. 3. Gruevski kone~no ja otkri Amerika. Re~e deka ne treba da se delime na anti~ki i na slovenski Makedonci. I deka site sme Make- donci. E pa ubavo. [tom se odva`i i toa da go ka`e, aj sega neka prodol- `i. Pa za po~etok neka gi povle~e imiwata na Aerodromot vo Skopje i na avtopatot. I neka mu go podari spomenikot na Aleksandar Make- donski na Karamanlis.

343 Koga }e go napravi toa, da vidime {to drugo }e im pre~i na Grci- te. I u{te {to drugo }e im pre~i na partnerite od EU i od NATO za da imame dobrososedski odnosi. Na krajot na krai{tata, Makedonija e taa {to poradi ovoj spor gi smeni i Ustavot i znameto. Pa i toa ne be{e dovolno. I na krajot izleze deka Grcija e taa {to sakala da pregovara, a Makedonija ne sakala. Gruevski ja otkri Amerika den pred da se objavi govorot na Ba- kojani so koj na nekoj sobir vo Atina re~e deka odlukata za vetoto vo Bukure{t bila doneseno u{te pred letoto 2007 godina. Se poka`a amerikanskoto razuznavawe. Grcite cela godina gi vle~ele za nos. Go ostavija Bu{ da treska den pred bukure{kiot sa- mit deka i Makedonija }e bide vo NATO. I posle mu se smeeja. Problemot e {to koga Gruevski re{i so bukefalizam da se kara so Grcija, poka`a zabi bez da pravi istovremeno i prijateli {to }e mu go {titat grbot. Duri i gi izgubi prijatelite {to do Bukure{t ja poddr`uvaa Makedonija. Koga – toga{ }e se doznae{e deka ne e problemot vo Aleksandar Veliki. I deka ne e ni vo imeto ni vo znameto. Na kraj }e izleze vistina mislata na ugledniot amerikanski lin- gvist i slavist Viktor Fridman: „Bukefalizmot e trojanski kow na Grcija za Makedonija“. 4. Otkako Gruevski ka`a deka Makedoncite ne treba da se delat na anti~ki i na slovenski, SDSM odgovori deka tokmu VMRO-DPMNE prva po~nala da go deli narodot. Sega vistinskoto pra{awe ne e koj prv po~na tuku koj prv }e pres- tane. Oti za ovie tri godini dodeka Gruevski i VMRO-DPMNE zabe- guvaa vo antikomunizam i antika, ne vidov deka nekoj od SDSM se is- takna so koncept za obedinuvawe i pomiruvawe. Edinstveno {to ponu- dija e ismevawe so antikata i bukefalizmot. [to napravija tie od {to bea tolku pametni i imaa idei? Go najdoa Fr~ko. I taka, plukaat ednite, plukaat drugite, pres na ednite, pres na drugite i – pokraj site podelbi {to gi imavme na a) Makedonci – Albanci, b) komuwari – antikomunisti v) srbomani – bugarofili g) vernici – ateisti d) za abortus – protiv abortus, |) provladini nevladini organizacii – antivladini nevladi- ni organizacii... na kraj go podelija narodot na Makedonoidi i So- rosoidi.

344 5. Dodeka ne po~ne kampawata, pretsedatelskite kandidati {e- taat po ambasadi. Tamu se slikaat, pa posle davaat izjavi pred kameri. Ba{ me interesira {to zboruvaat koga se sre}avaat so ambasa- dorite. A u{te pove}e me interesira zo{to se sre}avaat. Baraat pod- dr{ka? Baraat pari za plakati? Im vikaat izlezete da glasate za me- ne? Zamislete go Barak Obama dodeka be{e kandidat kako odi vo fran- cuskata ambasada vo Va{ington. I koga }e izleze od tamu na francu- ski dava izjava deka SAD mora da prodol`at po patot na evroatlant- skite integracii. Ili Sarkozi pred da mu po~ne kampawata bil kaj amerikanskiot ambasador vo Pariz. I mu vetil deka nema da ima pale- we koli vo francuskite predgradija. Aj {to {etaat po ambasadi tuku Fr~ko duri i do Brisel otide. [to bara{e tamu, koga popustite se ve}e zavr{eni. Ili ostanalo u{- te ne{to za dokupuvawe. [to im vikal na evropratenicite? Dojdete cela familija masovno da glasate za mene? Ili daj ka`ete im na neos- vestenite Makedonci da glasaat za mene oti jas sum za evrointegraci- ja bez izolacija. A od koga, pak, nie pa|ame vo nesvest za toa {to }e ni ka`e Bri- sel. Od 1991 godina pa dosega ni vikaat deka ne treba da ima pukawe na izbori. Pa nekoi pak pukaat. Pa Brisel za tie {to pukaat bara ~ovekovi prava. 6. Gruevski ne go re{ava problemot so gimnazijata „Niko Nes- tor“. Re~e deka toj pred pet godini predupreduval oti }e se slu~i vak- vo ne{to i se protivel na teritorijalnata podelba {to ja donel SDSM. DUI zaboravi da ja spomene. Tipi~no makedonsko seirxistvo. ]e re~e: „Vi vikav jas“ i misli deka so toa problemot e re{en.

345 TITANIK PRERODBA 28 fevruari 2009

• Kosmodisk mu e majkata

1. [tom dojdat izbori vo Makedonija se otvoraat istragi za odam- na slu~eni nesre}i. A fala bogu, kaj nas istragi za otvorawe kolku {to saka{. Taka {to sega, pred izbori pak }e se istra`uva soobra}aj- kata na prviot minister za vnatre{ni raboti Jordan Mijalkov. Heli- kopterskata nesre}a kaj skopsko Blace u{te ~eka novi dokazi. I dosi- eto za avionskata nesre}a vo koja zagina pretsedatelot Boris Traj- kovski so sorabotnicite pak }e se otvora. A istragata za atentatot vrz pretsedatelot Kiro Gligorov ne e ni zaprena. Istragata e vo tek, ama se odviva cikli~no. Pred izbori se otvo- ra, po izbori se zatvora, pa pred slednite izbori pak se otvora. Pa posle se ~udime {to u{te nema rezultati od istragata koj go predade Goce Del~ev i koj go ubi ^ento. I dali Aleksandar navistina umrel od sifilis. 2. Otkako pretsedatelskite kandidati se izredija kaj ambasado- rite, sega im dojde red i na gradona~alnicite. Tito be{e kaj Fuere. So sebap, kaj i da e, i Koce }e pomine. Dali ambasadorite {to slu`at vo Makedonija imaat benefici- ran raboten sta`? Imaat pregolema odgovornost. Kaj mora da se gri- `at za svojata dr`ava, u{te i na{ite gajliwa treba da gi berat. Kaj i da e i nie kako glasa~i }e odime „da ostvaruvame sredbi“ so ambasadorite. Oti ni{to popametno ne ni ostanuva da ostvaruvame. Duri razmisluvam koga }e primame novi vraboteni vo „Vest“, edniot od kriteriumite da bide kandidatite da imaat „ostvareno sredba“ so naj- malku pet ambasadori pred voop{to da konkuriraat za rabota. I so svoi zborovi da raska`at za {to razgovarale. Toa se vika – davawe izjava. 3. Kandidatot na SDSM za pretsedatel Fr~koski uporno insis- tira da ima TV-duel so kandidatot na VMRO-DPMNE Ivanov. I toa stana glavna tema za dilema. Debati, analizi po vesnici, ekspertski mislewa, pa ~uda, pa frazi... Duel }e ima{e da ima{e samo dvajca kandidati. Kaj nas ima se- dum kandidati. Od kade znae Fr~ko deka ba{ toj i Ivanov }e vlezat vo vtor krug, pa ba{ me|u niv dvajca da ima duel. 4. Ivanov ne prifa}a duel dodeka Fr~koski ne mu se izvini za javno izre~enite navredi. A Fr~ko odgovara deka nema da se ma`i, ili `eni za nego pa da mu se izvinuva.

346 Fr~ko ne se izvinuva za verbalen delikt. A ne znaeme ni dali bi se izvinil i koga „na volot }e mu udri dva {amara“ na nekoj parking. 5. Me preplavuva entuzijazmot na \ole Ivanov. Zav~era izjavi: „Na{ava demokratija e kako kosmodisk-demokratija. Nekomu mu iz- gleda {a{avo, no Makedonija odli~no funkcionira“. Kosmodisk e medicinsko pomagalo za `rbet. Da mo`e Makedoni- ja da funkcionira. Polesno da & se vitka `rbetot. A da ne boli. Izgleda budalesto, ama makedonskava demokratija navistina ka- ko da funkcionira so medicinski pomagala. Za politi~ko liderstvo treba vijagra. Za ekonomijata trebaat paterici. Za Sobranieto apa- rat~iwa za slu{awe. Za sudstvoto medicinski lubrikanti i ~ep~iwa. A za gra|anite po 5 miligrami dijazepam dnevno. Sloganot na \ole e: „Eden za site“. Na toa Fr~ko dodade: „Eden za site, site za Fr~ko“. Iako, na Makedonija najmnogu & odgovara slo- ganot na porane{niot satiri~en nedelnik „Osten“ – „Eden za site – site za nikade“. Taka bi zvu~elo koga bi ja izbrale optimisti~kata varijanta. Vo crna varijanta, pak, sloganot „Eden za site“ bi mo`el da stane „Beden za site“. Zvu~i budalesto, ama dejstvuva. Kako kosmodisk. 6. Sega stanaa praznicite pova`ni od delnicite. Spomenicite im se pova`ni od `ivite lu|e. Istorijata im e pova`na od idninata. Koj go ka`a toa? ^ovekot koj e pova`en od dr`avata. ^ovekot koj e pova`en od partijata. ^ovekot koj e pova`en od idninata. Branko Crvenkovski. Pred tri dena vo Gevgelija. 7. Sega i pratenici na VMRO-DPMNE za da doka`at deka nema ednoumie vo partijata baraat promena na Zakonot {to sami go done- soa pred nekolku meseci. Sakaat so Zakonot za proda`ba na alkohol namesto do 7 nave~er da se dozvoli proda`ba do 9 nave~er. A zo{to ne i do 10 ~asot? I zo{to voop{to da prestane da se prodava alkohol? Tamam barem toj zakon po~na solidno da se primenuva. Gra|anite se naviknaa i ne se `alat. [to im e na VMRO-vcive? Ako slu~ajno nekoj zakon ne im padne na Ustaven sud, toga{ tie samite }e si go promenat!? Vo pravo bil \ole. Stvarno sme kosmodisk-demokratija. Iako vo slu~ajov pove}e zvu~i budalesto otkolku {to deluva. 8. Slu{navme deka Vladata odlu~ila da pravi trgovska pomor- ska flota. ]e dobieme brodovi so makedonsko zname. Titanik ve}e go imame. Samo u{te zname da mu stavime, pa da go pu{time pak da zaplovi.

347 @OLTKO I LUTKO 7 mart 2009

• Ne ve teram jas da `iveete vo Makedonija

1. Se se}avate li deka koga se otvora{e sovremenata {vedska mlekarnica „Svedmilk“ ima{e raspravija me|u Nikola Gruevski i Vla- do Bu~kovski ~ija e investicijata. Bu~ko vele{e deka stranskata in- vesticija e zasluga na negovata vlada i deka toj ja dogovoril. A Gruev- ski pie{e jogurt i {eta{e so najloni na glavata i na nozete i se sli- ka{e za prvite uspe{ni od stote ~ekori {to gi veti koga pobedi prvi- ot pat. Sega i dvajcata ne bi sakale da se se}avaat na taa epizoda. So taa razlika {to na Bu~ko ba{ mu e gajle, a na Gruevski bi tre- balo da mu e gajle oti farmerite na koi „Svedmilk“ im dol`i ~e- tiri milioni evra i {to treba da glasaat i na ovie izbori, sega se gnevni. I kako doka`ano soliden politi~ar koj znae sekoga{ da dade vis- tinska politi~ka izjava vo vistinsko vreme, Gruevski nedelava pora- ~a: „Nikoga{ ne sum teral nikogo da zeme kredit. Edinstvena rabota {to sum ja napravil za `Svedmilk’ e {to bev na otvoraweto“. Pa i nie ne sme go terale Gruevski da odi na izbori za da go izbereme za premier. I nie ne go teravme da se slika na otvoraweto na „Svedmilk“. Ni da pie jogurt. Ne go teravme ni direktorot na „Sved- milk“ da se slika za spotot na VMRO-DPMNE vo kampawata za izbo- rite minatoto leto. Vistina e – toj ne gi teral lu|eto da zemaat krediti. Ama, koga go videle na televizija, mu poveruvale i se zadol`ile. Zatoa premiere, pred da se slika{ na slednata investicija, ot- krij kade se milionite od „Svedmilk“. Ima{ dr`ava, ima{ institu- cii, ima{ instrumenti za da otkrie{. Mene mnogu me interesira kak- va dubara e napravena. I dali nekoj }e odgovara za toa. Toa mora{ da go napravi{. Ne zatoa {to treba da se gri`i{ za biznis odnosi me|u privatna firma i privatni lu|e. Tuku zatoa {to mnogu saka{ da se slika{. Za da znam utre koga }e te vidam na televi- zija kako se fali{ so druga investicija dali da ti veruvam. Da znam dali vredi da baram rabota vo taa firma. Dali da se zadol`uvam vo banka. Dali da vodam biznis so tie lu|e. Lesno e da se ka`e: „Jas ne gi terav da zemaat krediti“. Isto kako {to za „Niko Nestor“ vo Struga ni ka`a: „Jas predupreduvav deka }e dojde do ova u{te pred pet godini“.

348 Koga ve}e sme te izbrale, o~ekuvame da ni obezbedi{ dr`ava vo koja }e ima barem elementarna pravna i ekonomska sigurnost. [to }e ni ka`e{ utre? Jas ne vi rekov da odite na sud? Ili, jas ne ve terav da se lekuvate vo dr`avna bolnica? Ili, jas ne ve terav da pravite treto dete? Ili – „Jas ne ve teram da `iveete vo Makedonija“. 2. Ako Gruevski ne go re{i problemot so farmerite kako premi- er, ima nade` toa da go stori Fr~ko ako slu~ajno stane Pretsedatel. Oti, dodeka se snajde vo ulogata na kandidat, prvo se sre}ava{e so farmerite i so ste~ajcite. So kakvi se ne problemi se sre}aval Fr~ko, a ne gi re{il, a ne pak so ovie. Kako minister za vnatre{ni raboti ne go re{i atentatot vrz Gligorov. Kako minister za nadvore{ni raboti ne go re{i imeto. A sega kako Pretsedatel sigurno nema da gi re{i ni farmerite, ni ste~ajcite. Oti toa ne mu e ni rabota. Go ponese izbornata muzika i zaboravi deka toj go pi{uva{e Us- tavot. A tamu precizno se definirani ingerenciite na Pretsedate- lot. Pa sega duri i da saka sam da n# vnese vo EU i vo NATO, kako {to vetuva, ne znam kako }e go izvede toa bez Parlamentot i Vladata. A bogami i bez opozicijata. Oti, ako toj uspee da napravi ne{to {to Branko ne napravil prethodno i toj }e mu se naluti kako lider na SDSM. Ama Fr~ko ima pogolem proekt. Veli: „]e ja vnesam Makedonija vo NATO na prolet, a }e po~nam pregovori so EU na esen“. U{te ne ka`al: „A na 15 septemvri }e stanam lider na SDSM“. Ete ti nov sudir na levicata. 3. Aj probajte da go skandirate sloganot na Fr~ko na mitinzi: „Ma-ke-donija-in-te-gri-rarana-i-o-bez-bedena!“ Zvu~i budalesto, ama, za razlika od kosmodisk, ne deluva. [to zna~i sloganot „Makedonija integrirana i obezbedena“? Posle dolga analiza sfativ {to sakal avtorot da pora~a. Toa e: „Ma- kedonija – nacicana i so promeneta pelena“. Da se zaka~i{ na nekoja cicka i pak nekoja majka da te zgri`i kako bebe. SFRJ li e, EU li e, NATO li e... Kratenka si e. Majka si e majka. A, Makedonija nikako da porasne. 4. Go gledav prvoto pretstavuvawe na kandidatite za pretseda- tel na „Telma“. I vidov deka i \ole Ivanov, isto kako Gruevski e Lut- ko. Kako da ne im vlijaele bilbordite od kampawata „Oslobodi go sr- ceto“. Celo vreme ~eka nekoj da go napadne. I celo vreme se sprema za napad. Ne deka ne go napa|aa. Ama toj e kandidat na VMRO-DPMNE i }e gi trpi udarite nameneti i za partijata i za Gruevski. Mo`ebi mno-

349 gu polesno }e mu bide da stane Pretsedatel ako nau~i da ne poka`uva koga se luti. Zatoa \ole, fino ti veli Vladata – Oslobodi go srceto. Dosta ni e eden Lutko vo dr`avata. Oti @oltko samo toa go ~eka: „[to ne ka`a ti deka se luti{, nie }e po~nevme i porano da te zafrkavame“. Barem toa @oltko dobro go znae. 5. Nekoi ohri|ani is~krtale tri gr~ki avtobusi, napi{ale vrz niv Makedonija i ete ti drama. More se izvinuva{e gradona~alnikot, more policija objasnuva{e, more Grcija izdade predupreduvawe do niv- nite gra|ani za patuvawe vo Makedonija. I na kraj premierot dade politi~ka izjava: „I na{ite kamion- xii letoska gi maltretiraa, ama nie ne rekovme deka zad toa stoi gr~- kata Vlada“. E pa u~ete od Grcija. Namesto toga{ makedonskoto MNR da izda- de predupreduvawe do makedonskite gra|ani, tie ostavaa nekoja nev- ladina da lepi plakati za da ne se odi na odmor vo Grcija i da ne se pazari vo Vero. Rabotava e: „N# tepaa, ama si }utevme“. Zo{to? Za da ne se nalu- ti Grcija? Pa taa e luta, otkako sme stanati nezavisna dr`ava. Gr~kata ambasadorka srede Skopje napu{ti me|unarodna sredba oti ne & se bendisuvalo kako si se vikame doma, pa na{eto MNR smeta deka nema potreba od protestna nota, a Grcija protestira duri i na intervju na Milo{oski dadeno za germanski vesnik. Ne deka i nie im mol~ime. Ama, namesto so diplomatski merki im go pu{tame Bukefal. 6. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani im zabrani na doktori- te bolnite od rak da gi operiraat vo dopolnitelna dejnost i da im naplatuvaat ekstra pari. Za da se napravi red vo operaciite, kompju- terot }e odlu~uva koj doktor, odnosno koj pacient }e se pregleduva popladne. Ne treba da si mnogu informati~ki pismen za da znae{ deka kom- pjuterot ne raboti sam. Toa {to imame kampawa „Kompjuter za sekoe dete“, ne zna~i deka site sme deca. Pa od kompjuterot }e pravime bau~. Demek „taka re{i kompjuterot i – Gospod neka ve ~uva“. Na kompjuterot sam li mu teknuva? Ili nekoj ~ovek go napolnil so podatoci? Istiot den be{e objavena istragata za pa|aweto na avionot na „Turki{ erlajns“ vo Amsterdam. I pilotite se potprele na kompju- terot, pa im padna avionot. Oti kompjuterot se rasipal, a tie ne go videle.

350 MATURSKI ISPIT 14 mart 2009

• Branko se sprema za kviz. Saka da stane milioner. Ili mu do{lo vreme za moment na vistinata

1. Od site dobri raboti {to mo`e{e da gi prezeme od Gruevski, profesorot \orge Ivanov ja prezede negovata najgolema mana. Go pri- fati kavgaxiskiot ton. I sega vo kampawata nastapuva kako Kalime- ro za kogo nikoga{ nema pravda. Zav~era vo Tetovo, otkako se skara so Nano, \ole se po`ali: „Celata kampawa se sveduva na toa {to jas im dadov materijal za da bide interes- no. Za kosmodiskot ja iscrpija tezata, v~era mi nametnaa deka sum frlal kletvi. Nema inventivnost, edvaj ~ekaat biser od mene, pa da lovat“. Pa dobro be, profesore, zo{to roni{ biseri? Koga be{e samo profesor, a ne i kandidat, vo mediumite te prifa}avme kako eden od retkite makedonski intelektualci komu mu te`i zborot. I taka ne be{e pomalku ~ovek od narodot. A sega, koga so seta sila se pravi{ demek ~ovek od narodot i ka`uva{ bo`em narodni dosetki i pogovor- ki, im se luti{ na mediumite deka te vadele od kontekst. A vadej}i te od kontekst, te vadat i od takt. Pa pora~uva{: „Neka izlezat so vizii i koncepti, a ne so ~ar{iski muabeti“. Daj gi viziite i konceptite. [to si zapnal so dosetkite i pogo- vorkite? Jas osven dosetki i pogovorki, ne ~uv ni{to drugo, ni od tebe ni od drugite. Xabe ru~eci, xabe pojadoci. 2. Od kontekst li be{e izvadeno deka so tvoite studenti si mu pomagal na kolegata Nano Ru`in da sobere potpisi? Pa sledniot pat, namesto da ni vikaat da ne pravime grupno glasawe, }e ni vovedat obu- ka i protiv grupno sobirawe potpisi. Normalno, SDSM vedna{ iskoristi mo`nost da se po`ali na iz- borna izmama. Re~e deka Nano Ru`in bil trojanski kow ufrlen od Gru- evski vo opozicijata. LDP go nude{e Nano za zaedni~ki kandidat so SDSM. Nano ori- ginalno i poteknuva od taa partija. Politibiroto na Branko go izbrka Nano od partijata koga Qub~o re{i da go prati za ambasador vo NATO. SDSM-ovcite, namesto da ja tintraat suetata na Branko, mo`ea malku da mislat i na korista na partijata. Pa namesto \ole kako novo- pe~en VMRO-vec da mu sobira potpisi na Nano kako novope~en libe- lademokrat, mo`e{e SDSM da gi mu gi sobere potpisite na Nano ka- ko SDSM-ovec.

351 Ne mo`am da gi sfatam SDSM-vcite. Prvo ne pravat ni{to za da dojdat na vlast. A posle pak se lutat {to VMRO-DPMNE }e ima apsolutna vlast. 3. Fr~ko go zafrkava \ole za kosmodisk i vitkawe na `rbetot. Fr~- ko, koj prvo be{e kadar na Branko, pa posle se zadomi kaj Kiro, pa se zdru- `i so Dosta i na kraj go sovetuva{e Boris. I sega pak se vrati kaj Branko. Fr~ko sigurno go koristi kosmodiskot na \ole. Znae deka dejstvu- va. Ama dovolno e pameten za da ne go ka`uva kako narodna umotvorba. Na krajot na devedesettite, koga SDSM se dele{e na selsko i inelektualno krilo, koga go pra{aa Branko zo{to se otka`al od Qu- bomir Fr~koski, \uner Ismail i od lu|eto okolu niv, Branko odgovo- ri: „[to }e mi se intelektualci, nema da odam na kviz“. \uner i Fr~ko se vratija. Izgleda Branko se sprema za kviz. Sa- ka da stane milioner. Ili mu do{lo vreme za moment na vistinata. 4. Imer Selmani uporno vika deka na Makedonija so nego mo`e da & se slu~i Barak Obama. [to e za pravo, Selmani barem stavi makedonsko zname, pokraj albanskoto i pokraj znamiwata na NATO, EU i na SAD. I toj e prviot albanski politi~ar {to na TV-spotovi i bilbordi se obra}a i na make- donski jazik, za da go razbereme {to saka da ni ka`e. Ama Selmani ili zaborava ili ne saka da znae deka Amerikanci- te ne go izbraa Obama samo zatoa {to e crn. Kako {to i Makedoncite ne bi go izbrale nego samo zatoa {to e Albanec. Obama e izbran zatoa {to ima{e {to da ponudi. Promena, obnova i pomiruvawe. 5. I Miru{e Hoxa nema da ja izbereme zatoa {to e edinstvena `ena kandidatka za Pretsedatel. Osobeno {to i ne se odnesuva kako kandidat za Pretsedatel. Dvapati go izbegnuva formalnoto dru`ewe so ostanatite {est kandidati koi se ma`i. A se pojavuva vo televizi- ska emisija vo koja gosti se soprugite na pretsedatelskite kandidati. Znae li Miru{e deka ako utre ja izbereme za {efica na dr`ava- ta, taa }e mora da se dru`i so pretsedateli. A ne so nivnite soprugi. 6. Koga sin mi }e ja iskube }erka mi, a taa }e go plesne, jas glu- mam strogost i pravi~nost. ]e gi trgnam nastrana i }e im re~am: „Aj sega ti izvini se“. „Aj sega i ti izvini se“. „Aj sega da se bacite!“ I poentiram: „Aj sega ka`i – drug pat nema taka da pravam“. Posle tr~am vo druga soba i se kinam od smeewe. Kolku ubavo odglumiv strogost i pravi~nost. Sto otsto taka se smeat i Filip Riker i Ervan Fuere koga }e se priberat doma. Na {to li~e{e ona sednuvawe na ru~ek na Fuere zaedno so Sil- vana Boneva i Zoran Zaev vo Strumica. Pa na kraj se rakuvaa pred kameri. „Aj sega ka`i – nema drug pat taka da pravam.“

352 A siroma{kiot Filip Riker {eta po albanskite sela i naselbi i gi moli da ne pukaat na izbori i da ne glasaat ba{ tolku mnogu grup- no i vo tolkavi grupi. Mu dale rabota da osigura fer i demokratski izbori, i toj e zagri`en dali }e ja zavr{i rabotata. 7. Zaboraviv prethodno da vi ka`am deka sin mi ima tri, a }erka mi {est godini. A na{ive politi~ari se vozrasni lu|e. ^e{kiot premier Topo- lanek, kako pretsedava~ so EU, ni re~e deka so ovie izbori Makedoni- ja }e maturira. Nie, demek, so osnovno {kolo sakame da vlezeme vo EU. I se lutime {to strancite n# gledaat kako divi plemiwa i kako nevospitani i razgaleni de~i{ta. Site kandidati za pretsedateli otidoa na baci raka kaj ambasado- rite. Svesni li se deka nekoj od niv }e bide Pretsedatel na dr`avata i oti ambasadorite kaj nego }e doa|aat da mu gi predadat akreditivite.

SEKSUALNA RENESANSA 21 mart 2009

• Seks ma{inata }e se podma~kuva so sekoja nova izmislena licenca

1. Ustavniot sud ukina odredba so koja pravo na nadomest za porodilno imaa nevrabotenite `eni samo vo nerazvienite op{tini. Sega, pravo na nadomest }e imaat site nevraboteni `eni. Ova e prviot od zakonite za zgolemuvawe na natalitetot {to padna na Ustaven sud. Ob`alen e i zakonot za nadomest za treto dete. Oti i toj ne va`i za cela dr`ava, tuku samo za op{tinite so pomal priroden prirast. Vo Makedonija odamna te~e seksualnata revolucija. Samo {to Vladata ja vpregna vo nekoj od stote ~ekori. Pa misle{e deka nekade so pari }e ja pottikne, a nekade }a ja ugu{i. Arno ama, sega }e mora da im plati na site {to }e rodat. Za seks na site im sleduvaat pari od buxetot. Taka e koga se nosat zakoni na ura, bez nikoj da im se sprotivstavi. Oti tie bile ma{inerija. Rabotele 24 ~asa, sedum dena vo nedelata bez zapirawe i smisluvale zakoni. Mnozinstvoto gi glasa bez rasprava. A opozicijata ni za seks ne ja biva. Duri ni vakvi o~ebijni gluposti ne uspea da gi vidi, a kamo li da se obide da gi spre~i. Zatoa Vladata pravi nova zgrada na Ustavniot sud. Za da mo`e da se soberat site papki na nedovetnite zakoni.

353 Sega koga ma{inerijata e ve}e zabrevtana, odi sopri ja. ]e pukne prolet i vo nerazvienite i vo razvienite op{tini. Duri e topla ma{inata, daj nabrzinka vtoro, treto, ~etvrto dete... Ni soop{tenie od Ustaven sud ne mo`e ta te secne vo prerodbata. Ne ~eka vistinska seksualna renesansa. So sekoja nova izmislena licenca, so sekoja promena na softver za fiskalizacija, so sekoja platena firmarina i kazna }e se podma~kuva seks ma{inata. 2. Na 1 januari premierot Gruevski be{e vo prilepskata bolnica. Na prvata majka so ~etvrto dete li~no i gi objasni zakonskite pogodnosti za ~etvrto dete. Toga{ i dade ednokratna pomo{ od 1.000 evra i zlatnik. @enata imala sre}a {to bila prvata majka na ~etvrto dete vo 2009 godina. Pa dobila nekakvi pari. Oti, benficiite {to i gi objasnil premierot mo`ebi gi sfatila. Ama isplatata na redovnoto porodilno zaglavi so bruto platata. 3. Germanskata ambasadorka Urlike Knoc pro~ita rezultati od edna simulacija na debata {to ja organizirala nejzinata ambasada me|u sredno{kolcite. I re~e deka spored taa simulacija Makedonija }e vleze vo EU vo 2020 godina so imeto severna Makedonija i deka site }e zboruvaat i makedonski i albanski jazik. Taa samo go pro~itala toa {to sredno{kolcite sami go zaklu~ile vo debatatata. I zatoa MNR isprati ostra diplomatska nota. Dve nedeli pred toa gr~kata ambasadorka Aleksandra Papa- dopulu, na me|unarodna konferencija na regionalni ministri za kultura vo Skopje i na koja be{e i evroambasadorot Ervan Fuere demonstrativno napu{ti zatoa {to ne se soglasuvala Makedonija da go koristi ustavnoto ime doma. No, MNR ne smeta{e deka ovoj diplomatski ispad e vreden za protestna nota. Germanskata ambasadorka ne istakna stav na svojata zemja. Gr~kata ambasadorka mnogu ostro i jasno go iska`a stavot na svojata zemja. Na Germancite im trenirame strogost, a od Grcite ni e fufka. Zatoa {to Grcite ne smeat da se nalutat. A drugite mo`e da se lutat oti ne se tolku va`ni. Iako, koga }e vidi{ kako se dr`at vo sporot na Makedonija so Grcija, drugite EU zemji i stvarno ne se tolku va`ni. 4. Na televizite vo glavnite termini odat bugarski „Idol“, hrvatski „Idol“, srpski „Pre`iveani“ i „Operacija Triumf“, „@ikina dinastija“ od Belgrad i razni sapunici od Zagreb. Vo kafeanite i diskotekite e~i srpski turbo folk. Kupuvame vo „Beverli Hils“, „Leptokarija“ i „Paloma Bjanka“. A vo \or~e Petrov se gradi saat kula „Big Ben“.

354 200.000 Makedonci pobarale bugarski li~ni karti. Sekoja treta kola e so bugarska registracija. Sekoj tret Makedonec go vee samo albanskoto zname. Sekoj vtor Makedonec ~eka gr~ka viza... Ama, imeto ne go davame. A za identitetot i~ muabet ne pravime. 5. Deneska e izboren molk. No, toa ne e pri~ina da ne odbele`ime u{te eden golem makedonski pridones kon analite na demokratijata. Vo slobodnite teritorii Brest, Tanu{evci, Malina Maala i Blace. pretsedatelite na izbira~kite odbori ne mo`at da bidat lokalni gra|ani Albanci, oti na minatite izbori se istaknale so pukawe, polnewe kutii i grupno glasawe. Zatoa stavile novi pretsedateli od drugi mesta i toa Makedonci. Spored principot za nacionalna i rodova zastapenost {to za prv pat se sproveduva na ovie izbori. Novite pretsedateli na odborite si zele boleduvawe. Preven- tivno. Za da ne gi zaboli glava od mnogu demokratija. Ima li posme{na zemja za izbori od Makedonija?

ZDODEVNA MAKEDONIJA 28 mart 2009

• Ne sakam da me ima na Si-En-En

1. Lu|e, ne nema na televizija. Vsu{nost, ne deka ne nema, ama ka`uvaat za nas onaka patem, kolku da popolnat vreme vo vestite. Za vreme na ovie izbori ne bev vo Makedonija. I tekstov go pi{uvam nadvor od zemjava. Se pogodi i za lanskite izbori da bidam na odmor, ama toga{ nervozno zjapav po stranskite kanali i izve{tajot za nas sekoga{ ode{e zad izve{tajot za izborite vo Zimbabve. Da ne se podre~eme, oti doprva ne ~eka vtoriot krug. Ama barem od prviot, vlasta i partiite mo`at da nau~at nekoja lekcija od gra|anite. Oti, ne se gra|anite tie {to se politi~ki nezreli, tuku tie {to ni gi organiziraat izborite i {to u~estvuvaat vo niv. Prviot izboren krug poka`a deka koga dr`avata si ja vr{i saglam svojata rabota Makedoncite ne da se demokrati, tuku se isti kako i site onie gra|ani vo koi izborite se tolku zdodevni {to odvaj nao|aat triesetina sekundi vo vestite na stranskite televizii. Za `al Makedoncite 19 godini im veruvaat na la`govcii i manipulatori na koi im odgovara da ne tretiraat kako ovci. Ili si vo edno, ili si vo drugo stado. Ili te vodi eden ov~ar, ili drug. Belkim posle 19

355 godini se svestivme. Oti na 22 mart ima{e sneg, pa i nie imavme skandinavski izbori. Belkim nema sega koga }e pukne sonce na 5 april pak da ja opleskame. Zo{to velam deka ne vodat la`govci, koi manipuliraat so svojata nesposobnost oti ne mo`at da bidat efikasni? – Zatoa {to 19 godini ne pla{at so me|uetni~ki tenzii, vo 2000 godina duri i vojna ni napravija. A na 22 mart nad 50 iljadi etni~ki Makedonci glasaa za Imer Selmani. I toa ne zatoa {to e Albanec, ne ni deka e lider na nekoja golema partija, tuku zatoa {to ostavi vpe~atok so negovata li~nost. Kone~no i zatoa {to ima{e hrabrost da se stavi makedonsko zname i da otpe~ati bilbordi na makedonski jazik. Gledam, ne mu padna krunata od glavata. Naprotiv. Toj e moralniot pobednik na ovie izbori. – Zatoa {to ne la`ea deka vo Makedonija ne mo`e da ima mirni izbori. Deka ima edna Makedonija tuka i edna tamu, na sever i zapad. Deka ima borci za ~ovekovi prava koi pukaat i polnat kutii. E pa sega, koga me|unarodniot faktor kone~no re{i da ne go opravduva pukaweto kako del od etni~kata tradicija na izrazuvawe emocii pri svadbi i suneti i koga nikoj ni zbor ne ka`a oti ima{e mnogu policija koja bi mo`ela da go prepla{i lokalnoto naselenie, izleze deka i vo zapadna i vo severna Makedonija mo`elo normalno da se glasa. Da se nadevame deka sega kone~no im stana jasno toa {to site normalni politi~ari vo site normalni dr`avi go znaat. Deka koga dr`avata e na mesto i si ja vr{i svojata rabota, toga{ ima i demokratija. 2. Se se}avate deka na lanskite izbori SDSM ode{e so nekoi spotovi demek „posle onaa rabota nema kaewe“ i nosea mai~ki so natpisot „Socijaldemokratijata e seksi“. Xabe e ako si seksi, a ne se seksa{. Na Makedonija sega pove}e od bilo koga i treba levica {to e seksi, ama da se seksa i da ne koristi vijagra. Oti dodeka levive samozadovolno se odu{evuvaat deka i liderot, a i tie se mnogu seksi, ovie desnive gi otepaa od seksawe. 3. Pro~itav deka na poslednoto soo~uvawe na pretsedatelskite kandidati Agron Buxaku povtorno ja spomenal idejata {to vo januari na albanska televizija ja ka`a negoviot lider Ali Ahmeti. A toa e deka }e bara VMRO-DPMNE da poddr`i Albanec za pretsedatel na Makedonija vo 2014 godina. E pa se poka`a deka Makedoncite mo`at da glasaat za Albanec. I toa ne po pet godini, tuku – sega. Ovoj pat mo`ebi padnaa samo na

356 slikaweto pred dr`avnoto zname na Republika Albanija. Po pet godini }e baraat pove}e. I jas bi poddr`al Albanec. Samo sakam da ~ujam od nego i od negovata partija kako }e go osudi nepla}aweto struja, voda i danoci i ne sakam da se `ali na zagrozeni prava koga policijata }e apsi kriminalci. I kone~no sakam da veti deka ve}e nikoga nema da se puka na izbori, pa makar kolku i da bilo toa vo nivnata etni~ka tradicija. Ne sfa}am i zo{to VMRO-DPMNE vo januari vedna{ nervozno reagira{e deka tie nema da poddr`at Albanec za pretsedatel. Samo nie tuka mislevme deka i Amerika ne e spremna za pretsedatel Afroamerikanec. Izborot na Obama ne e istoriski poradi negovata boja na ko`ata. Tuku poradi pobedata na negovite politi~ki veruvawa i deluvawa. Zatoa i DUI i VMRO-DPMNE neka prestanat so prikaznata kogo }e poddr`ele i kako }e poddr`ele. Belkim za pet godini ovoj narod }e sfati deka namesto da mu veruva na svojot pastir, }e misli so svoja glava. Pa }e izbira spored toa dali nekoj go biva, ili ne, a ne dali e Albanec ili ne e. 4. Oti odvaj ~ekam da staneme normalna dr`ava vo koja ima zdodevni izbori. Sakam da `iveam vo epten zdodevna Makedonija vo koja od rezultatite na glasaweto ne mi zavisi ni rabotata, ni repertoarot vo teatarot, ni dali }e izgubam, ili }e dobijam na sud, ni dali }e zavr{am rabota vo katastar, ni dali ja smenile direktorkata na gradinkata i u~ili{teto, ni dali }e me pregledaat i operiraat nautro so sino karton~e, ili popladne so dopolnitelna rabota na lekarot i so pari... I koga }e bidam na odmor kako {to sum sega i koga, zdravje Bo`e pak }e treba da go pi{uvam „Sakam da ka`am“, ne sakam da ja gledam mojata zemja na stranski televizii. Osven ako ima nekoj sportski prenos ili, eventualno reklamen turisti~ki spot. Ne sakam da me ima na Si-En-En.

357 SEVERNA IRSKA 4 april 2009

• Koga Vladata }e zastane zad verski objekt izleguva deka e normalno deka ako ne si za crkva, toga{ ne si Makedonec. Utre, ako ne si za xamija, nema da bide{ ni Albanec.

1. Crkvata vo Hrvatska }e go zapre gradeweto novi crkvi, zatoa {to zemjata e vo recesija i site pari sobrani od vernicite }e gi prenaso~i za solidarna pomo{ na lu|eto {to ne mo`at da si gi platat kreditite i na onie {to ostanale bez rabota. I kaj nas poradi krizata lu|eto ostanuvaat bez rabota i ne mo`at da si gi platat kreditite. Ama, razlikata so Hrvatska e {to tamu crkvi gradi Crkvata, a kaj nas dr`avata. Tamu crkvata }e im pla}a na tie {to nemaat. A kaj nas Gospod }e im plati. 2. Mnogu zborovi bea ka`ani okolu tepa~kata na plo{tadot Makedonija minatata sabota. Vidovme i partiski manipulacii, ~uvme i fa{isti~ki poraki, se izna~udivme na javnite povici „da se vidi kolku sme Makedonci“...MPC vo ~ie ima bea natepani tie {to protestiraa protiv izgradba na crkva na plo{tadot se javi duri koga na televizija ja povika amerikanskiot ambasador Filip Riker. Se oglasi samo Skopskata eparhija, a poglavarot na MPC g.g Stefan u{te mol~i. Od rektorot na Skopskiot univerzitet ve}e nikoj ne o~ekuva da zastane vo odbrana na studentite. Policijata gleda{e seir i ne gi brane{e tie {to bea napadnati od nekoi religiozni i partiski fanatici samo zatoa {to ne mislat kako niv. A Vladata pak padna na provokacijata na Branko. Se odnesuva kako da e vo opozicija. Namesto kako sigurna vlast da da im dade na site po eden megafon i da gi ostavi tie {to sakaat da vikaat, da se iznavikaat. I na kraj da gi ignorira kako {to pravela sekoja vlast, leva ili desna. Vpro~em od takvo ingnorirawe na protesti celo Skopje e pretvoreno vo divogradba. A toa {to opozicijata taka uporno manipulira so protestite e kako da pravi{ dupka vo ~amecot vo koj {to sme site zaedno, samo zatoa {to vo nego se vozi i vlasta. 3. Celata frka po~na koga Vladata re{i da gradi nov verski objekt so dr`avni pari. Seedno e dali e toa crkva, xamija, sinagoga ili budisti~ki hram. [to i da e, Vladata svesno go kr{i Ustavot spored koj vo ovaa dr`ava verata e odvoena od dr`avata.

358 I koga Vladata }e zastane zad verski objekt izleguva deka e normalno deka ako ne si za crkva, toga{ ne si Makedonec. Utre, ako ne si za xamija, nema da bide{ ni Albanec. E pa taka e koga premierot opien od populizmot i antikomunizmot }e zaboravi deka ne go dovele na vlast religioznite fanatici i partiskite vojnici, tuku glasovite na tolerantnite gra|ani {to sakaat da `iveat vo zemja vo koja se po~ituvaat Ustavot i zakonite. 4. Mnogu pati ne se soglasuvam so stavovite na evropambasadorot Ervan Fuere. I mnogu pati se lutam koga ni se me{a vo rabotite. Ama denovive pro~itav negova izjava vo „Nova Makedonija“ so zastra{uva~ka preporaka: „Ustavot e jasen vo pogled na podelenosta me|u crkvata i dr`avata. A sekoj {to }e se obide da ja gleda religijata kako politi~ko sredstvo treba da odi vo Severna Irska i da gi vidi posledicite, odnosno ona {to se slu~uva koga religijata }e se izme{a so politikata“. ^ovekot e od Irska i treba da mu veruvame. Mo`e treba da gi pratime na{ite pratenici, osobeno tie {to na internet povikuvaa na prebrojuvawe i partiskite lideri na mala turneja niz Severna Irska za da vidat na {to li~i toa. Mene mi be{e dovolno i ova {to minatata sabota go vidov na plo{tadot Makedonija. 5. Makedonskite pretstavnici na Evroviziskiot festival, duoto „Nekst tajm“, pesnata ja imaat prevedeno na angliski i na srpski. Zo{to na srpski, a ne na ruski? Im ka`al nekoj deka izborot za pesna na Evrovizija lani be{e vo Belgrad, a ovaa godina vo Moskva? Ili peat na srpski „da te ceo svet razume“? Ili mislat deka e dovolno kosmopolitksi {to imeto na duoto e na angliski. Svetot se svrte naopaku. VMRO-vcite peat srpski, Bugarite makedonski, a Evrosongot vo Rusija. P.S. Pokraj site podelbi vo op{testvoto se aktuelizira{e i podelbata vo novinarstvoto. Pa dobivme na{i i va{i mediumi, makedonski i nemakedonski sopstvenici, oligarhiski i sitnopiqarski vesnici i televizii, levi i desni novinari... A vsu{nost ima edna i edinstvena podelba – na profesionalci i na diletanti. Profesionalnite rabotat spored svetskite standardi na novinarskata profesija, a diletentite ne se ni novinari. Tie rabotat ne{to drugo. Zatoa sakam ne{to da im pora~am na site {to se obiduvaat mojata nezavisnost i nezavisnosta na vesnikot {to go vodam da ja vrzat so ne~ie ime i so ne~ij interes i se obiduvaat da mi pravat razni pritisoci. Sledniot pat koga ne{to nema da vi se dopa|a vo Vest ne mi se zakanuvajte deka }e im se javite na direktorite. Xabe si tro{ite muabet.

359 Koga se vrabotuvate vo VAC znaete deka novinarskiot del e strogo odvoen od menaxerskiot. I nieden direktor ne smee da intervenira vo ureduva~kata politika na vesnicite. Toa im e napi{ano vo dogovorite i na direktorite i na novinarite. Znaete, za razlika od drugite mediumi nie potpi{uvame precizni dogovori za pravata i obvrskite, vo koi duri i slobodata na ureduva~kata politika e zagarantirana. A ako direktorot sepak re{i da intervenira, a glavniot urednik popu{ti, toga{ i edniot i drugiot rizikuvaat da ja zagubat rabotata. Vo sistemot na mojot vesnik, koj e samo mal del od me|unarodna germanska mediumska grupacija ima jasno i cvrsto odredeni standardi {to se zapi{ani na hartija, koi nieden glaven urednik, nitu direktor ne smee da gi prekr{i. Ovoj sistem funkcionira vo daleku porazvieni demokratii od na{ata, kako {to se Germanija i Avstrija, ama i vo mladi demokratii kako Ungarija, a se poka`a otporen i na pritisocite vo Bugarija, Romanija, Albanija, Srbija i Hrvatska. Taa sloboda za nezavisnost so strogo po~ituvawe na ovie standardi kaj nas e osvoena. I kako glaven urednik na Vest ne sum spremen da ja kompromitiram zaradi ni~ii interesi. I neka izvinat borcite za sloboda na informiraweto koi samite si go dale gazot pod kirija.

[ANEL 5 11 april 2009

• Makedonija nema vreme za ~ekawe. Ama sega stvarno

1. Kandidatot na SDSM za Pretsedatel Qubomir Fr~koski, otkako mu ~estita na \orge Ivanov za pobedata, re~e: „Gospod neka & e na pomo{ na Makedonija“. Fr~ko, verojatno, misle{e deka samo Gospod mo`e da go zameni Branko. Ili, pak, deka otkako }e si zamine Branko, vo Makedonija }e bide potop. No protivkandidatot Ivanov najseriozno ja sfatil porakata na kolegata od fakultet. I go poslu{a. Prvata rabota {to ja napravi drugiot den po izborot, be{e da odi vo crkva i da zapali sve}a. Da mu se pomoli na Gospod za da ne bide potop. 2. Po triumfalnata pobeda i na ovie izbori, go zamoluvam premierot Gruevski ve}e da ne mu go spomenuva imeto na Branko. Ne sakam da ~ujam ni „B“ od Branko i nitu edno drugo opravdanie.

360 Narednite tri godini ne mora da pravi parlamentarni izbori. Narednite ~etiri godini ne mora da si go meri rejtingot na lokalni izbori. Narednite pet godini ne mora da odi vo kampawa za pretsedatelski izbori. Ima vreme kolku {to saka. Poarno e da go potro{i na ostvaruvawe otkolku na opravduvawe. Oti sega e odgovoren i za kosewe na trevata po parkovite, i za sobirawe |ubre, i za postavuvawe klupi, i za abolicija, i za nepopolneti ambasadorski mesta, i za pregovori za imeto... Toa go saka{e premiere, neli? E pa sega fati se za rabota i ne `ali se. So vakva pobeda, ni Branko ni {to bilo drugo ne mo`e da ti bide bide izvinuvawe. Makedonija nema vreme za ~ekawe. Ama sega stvarno. 3. Po katastrofalniot poraz, i na v.d. liderot na SDSM Zoran Zaev kako da mu olesni. Pa re~e deka sega tie nemaat nikakva odgovornost. E kako taka? A odgovornosta kon 250.000 glasa~i {to go zaokru`ile Fr~ko. [to zna~i toa: „Nie sega nemame nikakva odgovornost?“. A odgovornosta vo Parlamentot kako opozicija? Barem da bidat glasni, da ~ueme deka se `ivi. Kone~no, kade im e odgovornosta da ja vratat gra|anskata levica vo `ivot? ]e go ostavat Gruevski ve~no da vladee? ]e ~ekaat na Gruevski da mu trgne lo{o? ]e gledaat seir i }e vikaat: „Sami si go baravte, sega ne ve igrame“ Demek, nie ne sme krivi. E krivi ste. I toa kolku. Koga ve}e ne mo`evte da go otka~ite Branko minative pet godini i go ostavivte da ve manipulira, vratete si go i ~uvajte si go. Belki i bez vas }e se razvie nekoja opozicija na koja & e va`no na zemjata da & trgne. 4. Albancite ne izlegle na vtoriot krug oti nemale dobra ponuda. Ne glasale oti nemale asolen kandidat. Kakva ponuda im treba nim? Da ne mo~aat slu~ajno „{anel 5“, pa za niv treba nekoja specijalna ponuda. Izborot be{e ist i za Makedoncite i za Albancite. Makedonija izbira eden pretsedatel za site gra|ani. Ne izbira eden za Makedonci i eden za Albanci. I 45.000 Makedonci smetale deka nemaat asolna ponuda, pa, sepak, izlegle na glasawe. Go ~krtnale liv~eto, ama go iskoristija pravoto. Isto kako {to 50.000 Makedonci vo prviot krug mislele deka od ponudenoto treba da zaokru`at ime na Albanec. Pa go glasale Imer Selmani.

361 Ne da nemaa tuku Albancite vo Makedonija na ovie izbori za prvpat dobija dobra ponuda. Mo`ea da glasaat slobodno bez da polni nikoj, vo nivno ime, kutii, i da puka za da se dobie polesno uverliva pobeda. Ako toa ne go iskoristija, sami si se krivi. Pamet za slednite izbori. 4. Noviot gradona~alnik na [utka Elvis Bajram veti deka }e se zapi{e vo sredna {kola za da go dooformi obrazovanieto. Nemal vreme za u~ewe oti moral da se vklu~i vo biznisot na tatko mu Amdi Bajram. Tatko mu ~esno si odle`a zatvor poradi biznisot, ama biznisot ne smee da strada. Premierot od bilbordite, slikan so kandidatite za grado- na~alnici, pora~uva{e: „Zaedno mo`eme pove}e“. E pa sega neka mu ja zavr{at {kolata na koalicioniot partner. Eden uslov od konkursot ve}e ispolnuva. Ima navr{eno 17 godini. Toa „Zaedno mo`eme pove}e“ mislev deka zna~i oti grado- na~alnikot i negovite sogra|ani zaedno mo`at da storat pove}e za op{tinata. Arno ama, ne bilo taka. Toa zna~elo: „Zaedno mo`eme pove}e. Ama zaedno so premierot i so Vladata“. Taka odea i poslednite spotovi, koga premierot im se obra}a{e na gra|ani na odredeni op{tini od imeto na kandidatot za grado- na~alnik. Demek, „imame nie eden kandidat, toj ne znae ba{ mnogu da zboruva, i da ka`e ne{to, mo`e da utne, ama eve jas }e vi gi soberam parite, pa posle }e mu dadam nemu da vi napravi trevnici, da vi postavi klupi i da vi go sobere |ubreto i ako ne znaete koj e toj, eve vi ja slikata“ i op – slikata na idniot gradona~alnik, ama bez ton – Zaedno mo`eme pove}e. I posle se ~udime oti gradona~alnik se stanuva so zavr{eno osmo oddelenie. I mrtvi ladni se gordeeme deka sme izbrale Pretsedatel – profesor, intelektualec. ^udo nevideno. A kogo treba{e da izbereme za Pretsedatel? Bu{? Berluskoni? Ili Sarkozi? 5. Holandskata ambasadorka Simone Filipini re~e deka „menuvaweto na imeto na zemjata i iznao|aweto zaemno prifatlivo re{enie boli, no vleguvaweto na zemjata vo EU }e & donese mnogu pove}e korist“. Lesno & e na holandskata ambasadorka. Oti sto stapa po tu| grb i~ ne bolat.

362 SKISNATA BOZA 18 april 2009

• Veronauka vo hotelot „Izgrev“

1. Ja molam crkvata, pratenicite na VMRO-DPMNE i Vladata barem za vreme na verski praznik da prestanat da insistiraat na novi podelbi: Makedonci – nemakedonci, hristijani – antihristi, vernici – nevernici... Vo civilizirana dr`ava i civilizirano op{testvo ima samo edna podelba: na lu|e {to gi po~ituvaat Ustavot i zakonite i na lu|e {to ne gi po~ituvaat. Veronaukata vo dr`avnoto osnovno obrazovanie po vtor pat pa|a na Ustaven sud. Edna{ koga be{e vovedena kako fakultativen predmet i sega kako zadol`itelen izboren predmet. Aj da re~eme deka Vladata so najdobra namera gi izgotvila site zakoni {to padnaa na Ustaven sud. No, isto taka, znam deka odlukata na Ustavniot sud e kone~na i izvr{na. I – to~ka. Sakam da veruvam deka koga gi donele zakonite bile svesni za odgovornosta {to ja prezemaat. Sega so istata odgovornost neka se soo~at so posledicite od toa {to donele neustavni zakoni. Toa e odgovorno odnesuvawe na odgovorna vlada. A ne pu{tawe na studentot \or~ev da mi raska`uva prikazni kako bilo vo drugite zemji i kolku zavisnici na heroin imalo.Toj svojot Ustav ne si go poznava, a ne pak da mi zboruva za ustavite na drugite zemji. Odgovorna i vozrasna vlada sega }e najde na~in {to da im pravi na tie {to gi vraboti da predavaat veronauka i istorija na religii. Isto kako {to mora da najde na~in da im gi vrati parite na trgovcite na koi im nalo`i da stavaat patriotski kasi. I neka najde pari za site majki {to }e rodat vtoro, treto, ~etvrto dete bez razlika dali `iveat vo op{tini kade prirodniot prirast e pod, ili nad 2,1 promil. Ako Vladata i pratenicite si dozvoluvaat da ne po~ituvaat odluki na Ustavniot sud, toga{ go potkopuvaat poredokot i ja se~at grankata na koja sedat. Dali se svesni deka so osporuvawe na Ustavniot sud otvoraat vrata za anarhija? Kako mislat da vladeat vo zemja vo koja ne se po~ituva Ustavot? 2. Poglavarot na MPC g.g. Stefan povika da se prekine progonot na verata na prostorot vo Republika Makedonija. Vo Makedonija so Ustav e garantirana slobodata na veroispoved na sekoj gra|anin. No, ne e dozvoleno veronaukata da se finansira od pari od buxetot. Zatoa {to toa se zaedni~ki pari, a ova e sekularna

363 dr`ava i zagarantiranoto pravo da se bide religiozen ne e pogolemo od zagarantiranoto pravo da ne se bide religiozen. Vo sekularna dr`ava Gospod e Ustavot. Amin. Taka {to koga poglavarot Stefan zboruva deka nekoj ja progonuva verata brutalno manipulira so zamena na tezite. Ne se progonuva verata, tuku so nepo~ituvawe na Ustavot se progonuva pravnata dr`ava. Ministerot za obrazovanie Petar Stojanovski re~e deka Ustavniot sud ja ukinal formata na realizacijata na veronaukata, no ne i potrebata od realizirawe na veronauka. No, toa ne treba da bide negova gri`a bidej}i toj e dr`aven slu`benik. Toa treba da bide gri`a na poglavarot g.g. Stefan. I na drugite verski zaednici koi imaat potreba za toa. Vpro~em nikoj ni na MPC, nitu na bilo koja verska zednica ne im zabranil da organiziraat svoi {koli i gradinki i tamu da odr`uvaat verska nastava. Eve na primer MPC neka organizira letni kampovi vo Struga. Veronauka }e se u~i vo hotelot „Izgrev“. A decata do tamu }e mo`at da gi vozat vo skapite koli i luksuznite xipovi. Taka vladicite so li~en primer }e gi u~at decata na skromnost, da ne la`at i da ne kradat. I – da gi po~ituvaat drugite. 3. Koga na ovaa Vlada po~naa da i pa|aat zakonite na Ustavniot sud eden praven ekspert re~e deka se ~udi dali gi pravat bozaxii, ili pravnici. Ili pravnicite {to gi vrabotile se razbiraat od pravo kolku bozaxiite, ili tolku se ispla{eni od vladata oti se postaveni od partijata, pa moraat i toa {to ne ~ini da go sprovedat vo zakon. Taka dobivme lo{i zakoni. A i bozata skisna. 4. Jadranskata trojka Hrvatska, Makedonija i Albanija ja vikaa jato {to treba{e da vleze zaedno vo NATO. Otkako NATO ne ne primi oti ne sakavme da go smenime imeto kako {to bara{e Grcija, vlegoa samo Hrvatska i Albanija. Sega ima novo jato za NATO. ]e vleguvame zaedno so Crna Gora i Bosna i Hercegovina. Nie }e sme im pomagale vo reformite. Pa posle tie }e vlezat a nie pak }e izvisime. ]e ostanat samo u{te Srbija i Kosovo. Ama tie ne treba da se gri`at. ]e gi pre~ekame, }e im gi im gi objasnime prednostite na NATO i }e gi ispratime. Oti NATO e edna seriozna organizacija. Vo koja Makedonija }e ja ima . ulogata na odbor za pre~ek i ispra}awe. Ne e NATO vinovno {to Makedonija e takov baksuz da ja ima Grcija za sosed. 5. Velija Ramkovski odedna{ preku no} stana glaven kriti~ar na Vladata. [to se slu~i? Razbral deka }e mu pra}aat inspektori pa odedna{ gi koristi svoite mediumi da se poka`e kako borec za sloboda

364 na govorot? Pa kako i do sega Vladata }e se ispla{i deka vo negovite mediumi }e bide pretstavena kako nedemokratska i }e se otka`e od inspekciite. Taka e koga Gruevski po urnekot na Velija si sozdade nova biznis elita so sednava definicija: Em da dol`i{ pari, em da ne pla}a{, em da bide{ golem gazda, em vlasta da te miluva, em opozicijata da ti se upikuva. Velija e makedonsko ekonomsko ~udo. Po~na so pile{ki kopani od Amerika, a sega saka da zavr{i so {vedsko mleko. Nemu mu uspeva i nevozmo`noto. Od pile da dobie mleko.

UBAVA CRKVA 25 april 2009

• Site nie eden mesec se raspravame bo`em za Gospod. A vo me|uvreme nema koj da im otvori na investitorite {to tropaat na vrata

1. V~era MPC gi bie{e kambanite „za da se razbudi svesta na onie {to se obiduvaat da go ottrgnat Boga od decata“. Vo ima na Boga v~era i IVZ dele{e baklavi na plo{tadot Makedonija sproti placot kade {to treba da se gradi crkva, za da go odbele`i mestoto kade {to treba da se gradi xamija. Zo{to ne bieja kambanite i ne peeja oxite koga vo ime na Boga bea tepani lu|e na plo{tadot so kletvi: „Mar{, nekrsteni nizaedni, pizda li vi materina“. Ili, koga verou~itelite od obete veri protestiraa pred Ustavniot sud kolnej}i: „Uaa sudii, crna zemja da ve izede“. Do sega nikoj ne spore{e barem za kvalitetot na verou~itelite. Ama koga gi slu{nav kako kolnat se pra{av na kakva vera gi u~ele decata so kletvi. Se vide deka ne e pra{aweto ni za vera, ni za veronauka. Tuku stanuva zbor za licemeri koi ja kidnapirale religijata za da mo`at zad nea da ja skrijat svojata netolerancija, ksenofobija, homofobija, rasizam... Tie so krstot na ~elo }e pcujat, }e kolnat i }e vikaat: „[iptari, pederi, narkoman~iwa, bludnici...“. Pa posle ateistite im bile antihristi i im go odzele Boga na decata. 2. Studentot po pravo Vlatko \or~ev, so svoi 31 godina razmisluvaj}i za pravnata dr`ava i verata zaklu~il deka poradi toa {to nema veronauka vo u~ili{tata „ma`ite odat vo javni ku}i, a `enite brkaat {valeri“. I poentira so glavniot argument deka vo 40 zemji vo Evropa imalo veronauka vo {kolite.

365 Barem vo 30 od tie zemji prostitucijata i javnite ku}i se legalni. Vo Germanija, na ~ij{to model na konzervatizam se pali VMRO- DPMNE, soo~eni so krizata prostitutkite duri davaat i popust na tie {to ostanale bez rabota. Izleguva deka vo ova vreme na te{ka svetska ekonomska kriza, javnite ku}i vo Germanija se pomilosrdni i poso~uvstvitelni od na{ite verski institucii. Oti, tie ne samo {to ne pravat ni{to za pomo{ na siroma{nite, tuku gledaat {to pove}e da zemat od narodot. Na krajot na denot izleguva deka seto ova pizmewe se sveduva na – pari. Crkvite i xamiite ne sakaat od svoite xebovi da platat za verou~itelite, pa treba site od na{ite xebovi da platime za niv. Taka popovite i oxite ja zloupotrebuvaat dr`avata. Isto kako {to dr`avata gi zloupotrebuva niv za vlast. I site nie eden mesec se raspravame bo`em za Gospod. A vo me|uvreme nema koj da im otvori na investitorite {to tropaat na vrata. 3. Za da n# ubedat deka ba{ dr`avata, a ne vernicite treba da gradi crkva na plo{tadot, VMRO-DPMNE ni pu{ta razglednici na evropski gradovi na ~ii{to plo{tadi ima crkvi. Namesto da rabotat na ukinuvawe na vizite i podignuvawe na standardot za da mo`eme da otpatuvame vo tie gradovi i samite da procenime dali ni treba ba{ crkva za na{i pari, tie ni vikaat: „Nie sme bile, }e vi ka`eme, a vie treba da ni veruvate“. I ni ka`uvaat deka me|u drugoto „se raboti za objekt koj }e go razubavi centralniot plo{tad vo dr`avata“. Kolku }e bide ubav. Kako ku}ata na Majka Tereza? Ni velat i deka „sekoj turist koj }e go poseti Skopje nema da propu{ti mo`nost za fotografirawe pred ovaa crkva“. A ako slu~ajno propu{ti i ne se fotografira? Gospod }e go kazni. 4. VMRO-DPMNE kone~no, posle re~isi tri godini na vlast po~na da zvu~i kako pobednik. Za razlika od dosega koga Branko go koristea kako opravdanie da ne pravat ni{to, sega Branko im e opravdanie da pravat {to sakaat. I duri vo toj kontekst jasno se gleda kolku na Branko i na levite ne im se slu{a zborot. A ne im se slu{a ne deka nekoj im go zel, tuku zatoa {to samite epten si go potro{ija. 5. Sudiite, me|u koi i soprugata na ministerot za pravda, ne sakaat da odat vo penzija. Se zakanuvaat deka }e tu`at za za{tita na privatnost oti sme im gi objavuvale godinite. Ne im gi objavuvame nie godinite oti ne interesira nivnata vozrast. Tuku, zatoa {to sakame da ka`eme deka ne mo`e zakonot da va`i za site, a za sudiite – ne. I zatoa {to namesto da go {titat, se

366 osmeluvaat svesno da go skr{at zakonot. I kone~no, zatoa {to primaat plata od buxetski sredstva i sakame da znaeme kade odat na{ite pari. Zatoa, namesto da se zakanuvaat so tu`bi za naru{uvawe na privatnost, neka odat vo penzija. Ako ve}e ne mo`at da se podmladat. 6. MVR ne podnesuva krivi~ni prijavi za onie {to site soobra}ajni znaci vo Ki~evsko gi nalepile so izborni plakati. Velat deka mo`at da podnesat prijavi, no „nema da ima efekt oti }e padnat na sud“. Se `alat deka „obvinetata strana }e obvinuva deka nivnite politi~ki rivali gi falsifikuvale nivnite plakati i gi stavile na mesta koi ne se za taa namena“. So vakva policija, sudiite ne treba da se pla{at za svojata idnina.

CRNA DUPKA 2 maj 2009

• Grcija i Bugarija zdru`eno promoviraat evropski vrednosti – negirawe na makedonskata nacija i jazik, a Makedonija zabrzano promovira proekt za sozdavawe neprijateli od prijatelite

1. Ne se pla{am od svinski grip. Gledav vesti na „Sitel“ i ne dozvoliv da me fati svetskata panika. Novinarkata se slika{e na aerodromot „Aleksandar Veliki“ i ni ja otkri tajnata zo{to Makedo- nija e bezbedno mesto za `iveewe: „Sre}na okolnost e {to nema di- rektni letovi od Amerika do Makedonija, pa taka opasnosta od prene- suvawe na zarazata e pomala“. Taka e. Da `ivee Makedonija! Izolirana i obezbedena. Za pogo- lema bezbednost najdobro e Skopskiot aerodrom da bide ist kako Oh- ridskiot. Da nema voop{to letovi. I onaka nemame ni kompanija. Ba{- ka, vo sredniot vek, koga bilo moderno da se gradat crkvi po plo{ta- dite, nemalo ni avioni. Kakvi se tie gluposti da se {eta so avioni niz svetot i da se tro{at pari. Ne patuvajte, pobezbedni ste. Sedete si doma i ra|ajte si deca. Molete se vo crkva i klawajte se vo xamija. I gledajte gi vestite na „Sitel“ i pres-konferenciite na Vladata. Taka }e se ubedite deka e prednost da se `ivee vo tolku retardirana dr`ava, vo koja ne samo na svetskata kriza tuku i na svetski grip mu e te{ko da pristigne. Mnogu e te{ko da zaskita{ vo slepo crevo. 2. Premierot Gruevski i vicepremierot Bocevski bea vo @ene- va i go posetija golemiot hidronski akcelerator na Evropskata agen- cija za nuklearni istra`uvawa CERN.

367 Minatiot septemvri vo ovaa najgolema laboratorija na svetot treba{e da se simulira kako so sudir na ~esti~kite nastanal svetot. Toga{ duri se pojavija i stravuvawa deka pri eksperimentot mo`e da se slu~i svetot da propadne vo crna dupka. Bidej}i akceleratorot se rasipa, noviot eksperiment so sudir na ~es- ti~kite }e se pravi duri naesen. No sega, otkako vo CERN bea Gruevski i Bocevski, rizikot da se propadne vo crna dupka e drasti~no pogolem. 3. Gr~kata ministerka za nadvore{ni raboti Dora Bakojani vo Voeniot muzej vo Atina promovira{e kniga za makedonskoto pra{awe so dokumenti od Bugarskiot dr`aven arhiv od 1950 do 1967 godina. Pretstavuvaj}i ja knigata, taa rekla deka „makedonskoto pra{awe e vo golema mera ideolo{ka konstrukcija na Studenata vojna“. Alo, Brisel! Bugarija i Grcija se zanimavaat so makedonskoto pra{awe!!! Dve evropski zemji koi go ostavile minatoto zad sebe i trgnale napred. I toa ne e koj bilo, tuku {efot na diplomatijata na ednata evropska zemja nemal popametna rabota i pretstavuval doku- menti od drugata zemja. Grcija i Bugarija zdru`eno promovirale ev- ropski vrednosti. Negirawe na postoewe na makedonski narod i na makedonska nacija. Ima ne{to Brisel da izjavi okolu ova? Ili tie samo komentira- at sudski odluki koi zasegaat nivni kompanii. Ova ne e provokacija? Ne e iredentizam? Ne e nepotrebna pre~- ka na patot na Makedonija kon EU? Vikate ne e, a? Izvinete, ne sme znaele. Ne e zapi{ano kako ben~mark, pa da pra{ame. Zatoa gledam i na{ive ne{to ne se potresoa da reagiraat. Nema nota, nema demar{, nema diplomatski skandal. Dade nekoja izjava Mi- lo{oski i – tolku. Reakcija na takvi gluposti, i toa ostra, e mnogu pogolem patrioti- zam od stokratno imenuvawe na s# i se{to so Filip i Aleksandar. Ama koga nema koj da reagira, ni ostanuva da si se te{ime deka i za Prvi maj, kako i za Veligden vo Grcija oti{le pomalku turisti od lani. 4. Vo me|uvreme, Makedonija prodol`uva da raboti na proektot kako od prijatelite da napravi neprijateli. Mi zdosadi frazata „za- edni~ko prifatlivo re{enie“. Mislev deka taa va`i samo za odnosi- te so Grcija. Arno ama, sega i od avstriskata Vlada dobivame pisma za EVN deka i tie baraat „zaedni~ko prifatlivo re{enie“. Vicepremierot Stavreski se brkal po hodnici niz Va{ington so ministerot za finansii na Avstrija, ama ne uspeale da se vidat. Pa sega avstriskiot minister pu{ta pisma deka „poslednite slu~uvawa davaat u{te edna pri~ina za zagri`enost za makedonskiot odnos kon stranskite investitori“.

368 Ima li u{te nekoj prijatel vo EU komu mo`eme da mu objavime vojna? Posle Avstrija, neka se trese i Germanija. Taa e na red. A za onie isto~noevropskite novi zemji na EU i~ muabet ne pravime. ]e gi izedeme za pojadok kako lisja. I }e nosime mai~ki „Mnogu sme jaki“. Aleksandar ne se ispla{il koga stasal do stra{nata Persija, a ne, pak, da potklekne pred edna bedna Avstro-Ungarija. 5. Se se}avam deka pred dve godini, koga ima{e panika od pti~ji- ot grip, najdovme edna mrtva koko{ka od Mogila i ja nosevme po labo- ratorii niz Evropa. Toga{ glavna yvezda be{e direktorot na veteri- narnata uprava Sloboden ^okrevski. Toj ja {eta{e koko{kata Mo- gilka so avioni niz svetot, a nie revnosno gi sledevme nivnite patu- vawa. Sega glavna faca e ministerot za zdravstvo Bujar Osmani. [to li }e {eta sega ministerot po avioni? Prase? Toga{ ^okre, za da n# ubedi deka nema pti~ji grip, javno jade{e pile{ki kopani. Nema belki sega Osmani da mora da go slikame so svinski kremenadli.

PROZAPADEN BUKEFAL 9 maj 2009

• Badenterova komisija za madeto na Aleksandar Veliki

1. Otkako kolku-tolku se obelodenija detalite kako }e izgleda golemiot spomenik na Aleksandar Veliki, makedonskata nacija e soo- ~ena so novi predizvici. Na koja strana }e bide svrten spomenikot? Kade }e juri{a Bukefal? Osnovnata zagri`enost e da ne slu~ajno Bukefal bide svrten kon sever, oti tamu, od drugata strana na Vardar ve}e juri kowot na Skenderbeg. Vo situacija na razni{ana doverba me|u VMRO-DPMNE i DUI i soo~eni so zakanata na Branko deka mora da bara albanski partner za da ja zajakne opozicijata, Aleksandar ne smee da bide svr- ten kon sever za da se izbegne konflikt so Skenderbeg. Ako spomenikot bide postaven taka {to Aleksandar }e gleda kon Vodno, toa dopolnitelno }e gi vlo{i odnosite so Grcija, oti juri{ot kon jug budi nostalgija. Logi~no e spomenikot da bide svrten kon Is- tok, oti vojskovodecot stignal duri do Persija, ama strav ni e Bugari- te da ne ni go zemat i nego. Taka {to ostanuva Aleksandar da bide prozapadno orientiran. Kon EU i NATO. Taka ni doma ni vo stranstvo nikoj nema da mo`e da mu najde mana.

369 Strav mi e samo Aleksandar da ne dade u{te edna pri~ina za me- |uetni~ko nesoglasuvawe. Oti, spored dimenziite na noviot spomenik, }e izleze deka kowot na Skenderbeg od drugata strana na Vardar e go- lem kolku edno made na Bukefal od ovaa strana na Vardar. Pa }e ni treba Badenterova komisija da meri kolku e 25 procenti od spomenikot. 2. Za desette milioni koi Op{tinata Centar i Vladata }e gi potro{at za razni spomenici, mo`ea da se nara~aat objekti od momen- talno ~etirite najgolemi svetski arhitekti: Frenk Geri, Renco Pija- no, Rem Kulhaas i Santjago Kalatrava. Za da se vidat objektite koi ovie arhitekti gi imaat izgradeno niz svetot, se organiziraat posebni turisti~ki turi. Da imame eden takov objekt vo Skopje, lu|eto navistina }e doa|aa tuka samo za da se slikaat so nego. Kako {to se slikaat so starite crkvi, manastiri i xamii koi se na{eto najgolemo kulturno nasledstvo i svetot gi pri- fa}a kako civilizacisko kulturno bogatstvo. Vo 21 vek redno bi bilo da go zadol`ime svetot so dela na sovremeni arhitekti {to se priz- nati kako svetsko kulturno bogatstvo. Kaj nas, koga }e dojdat turistite, dodeka go ~ekaat Aleksandar, stariot teatar i crkvata na Plo{tadot, }e se slikaat pokraj ku}ata na majka Tereza. Zatoa {to nikoj nema da im veruva deka takvo ne{to stvarno postoi. 3. Go slu{nav pred nekoj den vicepremierot Ivica Bocevski ka- ko re~e deka „partizacijata na op{testvoto e recidiv od komunizmot“. Recidiv, recidiv, ama i na VMRO-DPMNE & se pogodi. Kamo sre}a vrabotuvaweto po partiska linija da e kako vo komunizmot. Oti toga{ em {to nema{e tolku nevraboteni em partiska kni{ka se bara{e samo za direktorite. A sega i za ~ista~ka i za inkasant na patarina treba da ima{ partiska kni{ka. Taka {to recidivot od komunizmot stana stan- dard koj i ovaa reformisti~ka vlada na VMRO-DPMNE ne samo {to ne go napu{ti tuku go prifati i po horizontala i po vertikala. Vistinskata istoriska promena na op{testvoto Gruevski }e ja napravi ako po~ne da vrabotuva spored znaewe i sposobnost, a ne so voveduvawe veronauka i verski praznici. Ama toa e malku pote{ko. Oti toa ne e evtin populizam. Za toa }e treba pove}e doblest i re{itelnost. Gruevski ne treba da zabora- vi deka na vlast ne go donesoa samo partiskite vojnici. No se pra{u- vam dali toj }e ima kapacitet da izleze od krugot na „evet efendiite“ okolu nego i da gi ~ue i drugite razumni lu|e. 4. Tradicijata prodol`uva. Otkako pretsedatelskite kandidati vo izbornata kampawa {etaa po ambasadite, sega i Pretsedatelot i premi- erot otidoa vo sve~ena obikolka na zgradata na novata ambasada na SAD.

370 Obi~no ambasadorite odat kaj premierite i pretsedatelite. Ama kaj nas se znae koj e {efot. Inaku, zo{to Gruevski i Crvenkovski bi {etale da gi razgleduvaat kancelariite na Filip Riker? Da ne pro- veruvale dali kujnata e po HASAP i dali ima toaletna hartija vo toaletite? Se znae {to treba da bide prvata rabota koja }e treba da ja nap- ravi po inauguracijata pretsedatelot \orge Ivanov. Da pro{eta po novata amerikanska ambasada vo Skopje. Da gi proveri prostoriite kade }e ~ekame za viza. Dali amerikanska viza }e se vadi po evropski standardi. Ubavo e toa {to prvite lu|e vo dr`avata {etale da vidat nova zgrada i kancelarii. No toa e mala uteha za faktot deka amerikanski- ot potpretsedatel Xo Bajden na prvata balkanska turneja nema da doj- de i vo Makedonija. 5. Vo ponedelnikot Zdru`enieto na novinari odr`a protest. Me- |u drugoto, protestot be{e predizvikan i poradi toa {to edna kole{- ka od A1 Televizija pred nekolku nedeli bila osudena bez da znae deka ima sudski proces protiv nea. I jas bev na protestot, iako ne sum ~len na Zdru`enieto. Kako gra|anin i profesionalec veruvam deka treba da se protestira pro- tiv korumpirano sudstvo i za ostvaruvawe na pravoto na fer sudewe. A i da se ohrabrat sudiite {to ne potpa|aat pod pritisoci. Imav sre}a deka ba{ toj den nema{e zaka`ano ro~i{te pro- tiv mene. Da se protestira{e den podocna, }e mi se poklope{e ter- minot za protest so sudskiot proces koj protiv mene go vodi Velija Ramkovski, gazdata tokmu na osudenata novinarka so koja se solida- riziravme. ]e ja poddr`am kole{kata. Ama ne sum siguren deka taa ili koj bilo vraboten vo mediumite na Ramkovski utre }e izleze mene da me poddr`i ako gazdata, koj sega odedna{ e izrazeno antivladin, re{i da svrti kapa i da stane provladin, kako {to dosega pove}e pati se slu~uvalo. Ne samo {to nema da me poddr`at tuku ako pobara gazdata od niv, i javno }e me isplukaat. I oko nema da im trepne {to so toa si ja plukaat i svojata profesija. Pa posle koga novinarite }e mi zboruvaat za pritisoci, neka raz- mislat dali samite ne{to pravat tie pritisoci da gi odbijat. 6. Ne znam koj e vo pravo vo sporot me|u EVN i ELEM. Znam deka ne e vo red {to ambasadori tolkuvaat sudski odluki. Ama kako da mu veruvam na vicepremierot Stavrevski koga objasnuva deka „postojat dogovori i postojat sudovi“, a vo isto vreme Sudskiot sovet nema ni 3 sekundi vreme kolku {to e potrebno samo da konstatira deka nekoja

371 sudijka ve}e navr{ila 64 godini. Pretsedatelot na Sudskiot sovet Vasil Gr~ev veli deka imal poprioritetna rabota od penzioniraweto na Filimena Manevska. [to e poprioritetno? Da ne proveruvaat da- li mati~arot ja zapi{al pred da se rodi? Pretsedatelot na Sudskiot sovet se pla{i od soprugata na mi- nisterot za pravda, a Vladata se luti oti ambasadorite se somnevaat vo nezavisno sudstvo.

NEOFICIJALNO PROKLETSVO 16 maj 2009

• Vo VMRO-DPMNE u{te nemalo pres-konferencija za da pra{aat dali Bu~kovski ima nara~ano rezervni delovi za avion~eto, oti e kupeno vo negovo vreme, koga be{e prodadeno i ESM na EVN

1. Vistinska drama se slu~uva{e v~era so eden tekst na dr`av- nata agencija MIA so naslov „Kako i zo{to se slu~i v~era{nata ma- kedonska drama vo Brisel!?“. Dr`avnata agencija eden den po nastanot, koj denta site vesnici go objavija na naslovnite stranici, sose izjavi na pilotite i slu`bata na Vladata, ja emituva vesta so dramati~no otkritie „samo bo`jata volja i prisebnosta na ekipa`ot na vladiniot `lirxet’ ja spasija Ma- kedonija od nova tragedija so nesogledivi razmeri i u{te edno potvr- duvawe na tezata za prokletstvoto pri avionskite prevozi na vidni makedonski li~nosti“. Uf! Se nae`iv. No ne od potvrdenata teza za prokletstvoto tu- ku od faktot kolku se spu{teni profesionalnite standardi vo dr- `avnata agencija za koja site pla}ame, em da postoi em da ni dava in- formativen servis“. [to da ka`e ~ovek za izve{taj vo koj stoi i ovaa re~enica: „Doznavame deka od site prisutni patnici vo avionot, pokraj kraj- no neprijatnoto ~uvstvo, bila iska`ana prisebnost i ne bil demons- triran nikakov znak na pani~no odnesuvawe“. Dali da se ~udam na stilot ili da se ~udam na faktot {to i eden den po nastanot nema nitu edna oficijalna izjava. Ba{ka {to se em dr`avni em se javu- vaat od mestoto na nastanot. Bile i vo Pariz i vo Brisel, a vrati- te za oficijalna informacija i vo Skopje im se sekade otvoreni. I kako kapak na s#, vo poetskiot izve{taj, gradot Pariz se pi{uva kako Paris.

372 2. I sega, {to da se pravi za da se razbie tezata na MIA „za prokletstvoto pri avionskite prevozi na vidni makedonski li~nos- ti„. Ni{to. Ili neka go prodadat i da si kupat kowica, pa da se vozat vo ko~ii kako vo vremeto koga se gradele crkvi na plo{tadite, ili neka se vozat so brz voz. Ama nemame prugi. Se kladam deka naskoro }e ima tender za nov avion. VMRO- DPMNE u{te ne se setila deka ovoj avion be{e kupen vo vremeto koga premier be{e Vlado Bu~kovski. Vo isto vreme koga be{e proda- deno i ESM na EVN. Ili, se setile, ama MIA u{te neoficijalno ne doznala. [to se odnesuva do popravkata na „lirxetot“, neka go pra{aat Bu~kovski. I za avion~eto da ne nara~al vi{ok rezervni delovi? 3. Vo Makedonija ama ba{ s# mora da se rasipe. Nie ne mo`eme sami na sebe da si se izraduvame i da si dademe {ansa da se po~uvstvu- vame dr`avni~ki i sve~eno. Duri ni na inauguracija na nov Pretseda- tel. Na partiite vo albanskiot blok pova`no im be{e {to kosovski- ot pretsedatel ne e povikan na ianuguracijata i dignaa xeva, pa duri bea spremni da go bojkotiraat Pretsedatelot na Makedonija. Toa {to Ta~i bojkotira{e, ne me ~udi. Opozicija e, margina- lec e, pa }e pravi s# za da privle~e vnimanie. Ama {to mu treba- {e na Imer Selmani prv da ja otvori temata? Za kogo glasale 50 iljadi Makedonci na poslednite izbori za Pretsedatel? Za nekoj {to gi izla`al samo zatoa {to prozborel na makedonski jazik, ili za nekoj za kogo mislele deka gi po~ituva instituciite na dr`ava- ta? Selmani navistina gi po~ituval instituciite. Ama kosovskite. Pa tie {to glasale za nego ne znaat dali e Albanec od Makedonija ili Albanec vo Makedonija. Sledniot pat ako saka i [ekspir neka go recitira na makedon- ski jazik, te{ko deka }e dobie tolku glasovi. Ne samo makedonski tu- ku i albanski, oti i me|u niv ima takvi na koi po~ituvaweto na make- donskite institucii im e pova‚no od kosovskite. 4. Pominav nekolku dena vo Crna Gora. Ne sum bil tamu mo`ebi dvaeset godini. Ne zboruvam za moreto oti, neli, more si e more. Me frustrira{e Podgorica. Onoj grad koj za Skopje otsekoga{ bil pa- lanka. Stariot Titograd koj go pametime od vremeto koga patuvavme na „na{e more„ ve}e go nema oti ulicite se ~isti, trotoarite se stro- go nameneti za pe{acite, nema rasfrlano |ubre okolu kontejnerite, a od izlozite bleskaat svetskite brendovi.

373 Skopje, vo sporedba so Podgorica, spored goleminata i brojot na `iteli e velegrad. I zatoa si dojdov o~aen. Oti kaj nas site vidni arhitekti, intelektualci, analiti~ari od site oblasti i novinari se zanimavaat kolku spomenici }e se postavat, zo{to imalo skulptu- ri vo centarot, debatiraat kolku se ubavi, a kolku se grdi, se zamaju- vame so crkva na Plo{tadot i najgolem predizvik ni e kako li }e go transportirame ona ~udo od Aleksandar, a ne gledame deka vo centa- rot na gradot capame vo kal do kolena, koga vrne ne mo`eme da si izvozime do doma oti i glavnite ulici se poplaveni, pe{ ne mo`eme da odime oti na ulica e opasno, a na trotoarite ima parkirani koli, kafeanxiite gi ukradoa pe{a~kite zoni, a |ubre se frla bukvalno nasekade. Na{iot kvalitet na `ivot e o~aen ne zatoa {to imame spomeni- ci i skulpturi, pa duri i crkva na Plo{tadot, tuku zatoa {to imame gradona~alnici koi samo baraat opravdanie, a ne na~in kako da go nap- ravat Skopje normalen grad za `iveewe. Neka stavaat skulpturi, ama neka vidat deka i Vodno }e se urne, kako {to Debar maalo i Kisela Voda se zadu{ija. I milion spomenici da postavat, ne gi smetam za gradona~alnici, ako ne napravat od Skop- je pak da bide grad. A ne da mi zborat za Evropa i za znamiwa i za imiwa, a kalta od ~evlite ne mo`eme da si ja is~istime. 5. A za da go napravat grad, gradona~alnicite treba da po~nat da se zanimavaat so svojata rabota, a ne so rabotata na svoite prethodni- ci. Gradona~alnikot na Karpo{ Stev~o Jakimovski sekoj den dr`i pres i zboruva protiv prethodniot gradona~alnik Sa{o Dimi}. Pa toj da im ~ine{e na karpo{ovci, }e go izberea pak. Da ne ostane pokuso i gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanov- ski se po`ali deka prethodnikot Trifun Kostovski ne mu ostavil {est tuku ~etiri milioni evra. Kakva vrska ima toa so negoviot mandat? Pa ni ka`uva i deka }e stignele novi fakturi za naplata. Pa i toj, verojatno, }e ima ne{to za da naplati. Vpro~em, {to mi e gajle mene za toa. Ne go glasavme za da mi bara so`aluvawe tuku da go vodi gradot. Mo`ebi Trifun treba{e da mu ja ostavi kasata prazna ili so dolgovi, pa Koce da ima u{te podob- ro opravduvawe.

374 MAKEDONCI I MAGARIWA 23 maj 2009

• Himenoplastika vo SDSM

1. Nekoja dobronamerna Holan|anka go prifatila proektot na nejzinata Vlada i re{ila so magariwa da go izodi nekoga{niot pat Via Ignacija od Dra~ do Solun, preku Bitola. Se pojavi Holan|ankata, so pridru`bata od Makedonci, na makedonsko –gr~kata granica kaj Mexitlija. Se slikaa site zaedno so magariwata, specijalno najmeni od Zoolo{ka gradina. I... Holan|ankata si zamina vo Grcija. A magariwata i Makedoncite si ostanaa doma. Nemaa viza. I Holan|anite, i Makedoncite, i magariwata se `iteli na Evropa. Ama, o~igledno, ne `iveeme site vo istata Evropa. 2. Zatoa i ne mo`evme saglam da i se iznaraduvame na ubavata vest deka Makedonija e najnapredna vo sproveduvaweto na reformite za da mo`e kone~no da ni se ukinat vizite za patuvawe vo [engen zonata na Evropskata unija. S# pomalku mu veruvame na toa {to doa|a od Brisel, taka {to denta se slu~i maler. Ba{ koga ekspertskiot izve{taj na Evropskata komisija treba{e da bide ispraten do zemjite ~lenki na EU, se zapali zgradata na Komisijata vo Brisel. Tolku n# izmaltretiraa so razni ben~markovi, prikazni za solidarnost so Grcija, razni zabele{ki, komplicirani proceduri do kone~noto ukinuvawe na vizite, taka {to nie tuka si pomislivme deka namerno si ja zapalile zgradata samo za da ni go odlo`at slobodnoto patuvawe. Po nizata principielni stavovi koi gi slu{avme site godini od Brisel i nivnoto neprincipielno dejstvuvawe na teren, nie tuka ne im veruvame duri ni koga ni nosat dobri vesti. Ne daj bo`e, da javea deka komesarite za inaet na Makedonija se frlale od sedmiot kat, a toa go pravdale so stravot da ne se zadu{at od po`arot, pove}e }e im veruvavme otkolku {to n# pofalija deka sme bile najnapredni vo regionot. Ili, zamislete go ovoj naslov: „Po`arot e odmazda za skinatata `ica vo avionot na Gruevski“. Em sme jaki, em ima vest vo kontinuitet, em ima dovolno teorija na zagovor za da ni se napolni du{ata. Sre}a {to tuka{nite mediumi brzo se osvestija po {okantnata dobra vest od Brisel, pa samouvereno ni pora~aa: „Samo ~udo mo`e da go odlo`i ukinuvaweto na vizite za Makedonija“. Jas li~no ne bi se oblo`uval na taa teza. Oti Makedonija e zemja na ~udata. I majstori sme nekoe magare preku no} da n# donese vo

375 situacija sami da si napravime od gotovo – veresija. Pa i EU se doka`a deka ~uda i nim im se slu~uvaat. Pa }e se ~udime posle {to ~udo n# sna{lo. Dodeka ne pominam granica bez viza, ne se raduvam. Ne poradi toa {to ne veruvam vo sebe, ne poradi toa {to ne veruvam vo ~uda tuku poradi toa {to ne & veruvam na EU. 3. Norve`anecot Aleksandar Ribak, koj pobedi na Pesnata na Evrovizija, vo Oslo bil do~ekan kako Aleksandar Veliki. Kaj se sega Grcite? Neka mu ja mislat Norve`anite {to se osmelile da go prisvojat imeto na Aleksandar. Atina }e im stavi veto na pregovorite za evrointegracii. Samo {to Norve`anite ve}e dvapati na referendum odbija da baraat ~lenstvo vo EU. Ne sakaat da bidat vo ista dr`ava so Grcija. 4. Vo o~ekuvawe na Branko, site ~lenovi na partiskite organi na SDSM si dadoa ostavki. Portparolot re~e deka po kongresot SDSM }e bide „so novi i osve`eni kadri“. Vo partijata velat deka „vo SDSM vladee atmosfera na op{to prestrojuvawe. Site ~ekaat da vidat {to }e se slu~i posle nedela i kolku dlaboko }e se odi vo promenite“. Od kongresot, pa do juli partijata nema da ima nikakvi organi. Edinstven organ }e bide Branko. Bidej}i SDSM treba da bide nov i osve`en, partijata sega }e pravi himenoplastika za povtorno da bide devica. Ne se znae kolku dlaboko }e prodre edinstveniot organ. A i ovie od VMRO-DPMNE imaat problem da prodrat vo realnosta. Podmladokot na partijata go obvini SDSM deka tie go organizirale protestot na studentite na Univerzitetot „Kiril i Metodij“ vo Skopje. Dokaz za toa bile partiskite znamiwa koi se pojavile na protestot. Mnogu mu gi digaat akciite na SDSM. Tie ne mo`at da se organiziraat ni vo ista kafeana da se sretnat, a ne pak u{te i znamiwa da nara~aat. Za organizirawe protest, pak, i~ muabet ne stanuva. Aj da pretpostavime deka i ovoj neverojaten nastan mo`e da bide verojaten i deka SDSM mo`e navistina da organizira protest. Ama od koga pak sobirawe i protest e sporna rabota i ne{to od {to treba nekoj da se ograduva. Mladite VMRO-vci pogolema usluga }e & napravat na svojata partija i ako sednat da go pro~itaat Ustavot. 5. [estmina ambasadori, po povod slu~ajot EVN, pobarale od premierot da im ka`e kakvi napori }e prezeme Vladata da vospostavi sudski sistem koj e transparenten i za{titen od vladini vlijanija. Prviot napor ve}e e napraven. Sudstvoto e vo faza na Filimena reforma. Se bara na~in kako da & se prodol`i sta`ot na soprugata na

376 ministerot za pravda koja e sudijka vo Apelacioniot sud i koja u{te pred mesec i kusur treba{e da zamine vo penzija. Dva meseca javnosta se zanimava so temata dali sudijkata Filimena Manevska napolnila 64 godini, ili ne. Poslednite vesti se deka ~eka da bide prefrlena kako sovetnik vo kabinetot na pretsedatelot Ivanov. [to ne ja prefrlija vedna{? Ili ~ekaat da dojde prvi vo mesecot za da nema prekin vo sta`ot? Dva meseca se vr{i mediumski pritisok vrz pretsedatelot na Sudskiot sovet samo da konstatira deka taa e vo penzija, ama toj imal drugi prioriteti. A sudijkata, iako po zakon ve}e e penzionerka, u{te sudi vo Apelacioniot sud. E pa sega vidi kolku nie sme pravna dr`ava vo koja tie {to treba da go ~uvaat zakonot ne go po~ituvaat. Lesno im e na EVN. Tie mo`at da dojdat, ama i da si odat od zemjava. Ama {to bi pravela makedonska firma koja utre treba kaj istiot sudija da bara pravda. Koi {est ambasadori }e pi{at pismo do premierot?

LENINOV MAR[ 30 maj 2009

• Ka`i ni Teuta, kade }e baraat alaternativa Albancite, mo`e i nie Makedoncite sakame da dojdeme so vas

1. Branko se vrati vo SDSM. I jas dobiv blokada za pi{uvawe. Dosadno mi e ve}e da pi{uvam za nego, a toj e pak vest na nedelata. Kakva li o~ajna dr`ava sme nie. Glavnata poenta od govorot na liderot na opozicijata {to se o~ekuva da & se sprotivstavi na vlasta be{e deka „otsega politikata na SDSM nema da se vodi vo kafeanite na ulica Makedonija tuku na Biha}ska“. Pa i dosega ne se vode{e politikata na ulica Makedonija. Tamu {minkerite od SDSM samo se slikaa. Partiskata politika se vode{e na ulica 11 Oktomvri vo kabinetot na Pretsedatelot na dr`avata. Plus re~e deka }e stavel nov ku}en red vo partijata. A koj dosega go prave{e redot? Koj go vrati od ambasador vo Va{ington porane{niot spiker na Parlamentot i ugleden SDSM-ovec Qup~o Jordanovski? Partijata so stariot red? Bu~kovski, Rada da ne go smenija slu~ajno? Tri – ~etiri partii napravi od eden SDSM, pa sega stariot redar }e voveduva nov red. I so starite frazi od vremeto koga se bore{e protiv oktopodot. Demek, ni SDSM ni sveti SDSM nema da sedi na ulica Makedonija.

377 E Branko, Branko, te pregazi vremeto. Glavnite {izici vo Skopje ve}e ne sedat na ulica Makedonija. Sega se popularni kafuliwata na ulica Leninova. Taka {to politikata na SDSM mo`e da im se vrati na izvornite principi. Kaj Lenin. Branko }e misli deka drugarite mu sedat vo kancelariite na Bika}ska. Glasa~ite o~ajno }e gi baraat na ulica Makedonija. A SDSM-ovskite {izici sednale na Leninova i u~at, u~at i samo u~at. 2. Prateni~kata na DUI Teuta Arifi & se zakani na Vladata deka „ako do krajot na godinata ne se re{i pra{aweto za imeto i ne se napreduva vo evrointegraciite, Albancite vo Makedonija }e baraat novi alternativi“. Koi se tie novi alternativi? I kade }e gi barate? Vo Albanija ili na Kosovo? Ili imate nekoi drugi alternativi koi nie ne gi znaeme. Ka`i ni Teuta, mo`e i nie Makedoncite sakame da dojdeme so vas. Teuta kako da zaboravila deka ne e 1999 ili 2001 godina. I deka nema koj da gi evakuira alternativcite so avtobusi od Ara~inovo. 3. Liderot na DUI Ali Ahmeti vo potraga po novi alternativi stigna do Brisel. Tamu go primi visokiot pretstavnik za nadvore{na politika i bezbednost na EU Havier Solana. Be{e objaveno deka Solana i Ahmeti razgovarale za viznata liberalizacija za gra|anite na Makedonija. Istiot den pratenikot Talat Xaferi, patuvaj}i so diplomatski paso{, be{e zapren na Aerodromot vo Viena oti vo xebot od paltoto obezbeduvaweto mu najde ~aura od kur{um. Ako e toa pridonesot na DUI kon naporite na Makedonija za vizna liberalizacija, se pla{am i da pomislam kakov li }e bide pridonesot ako se vklu~at vo pregovorite za imeto. Ne ja ~uv Teuta da zboruva za taa alternativa. 4. Na ulica Makedonija minatiot vikend preku no} osamna nova skulptura. Nekoj postavil zlatna vece {olja na mermeren postament i ja potpi{al kako da e delo na Pavel [atev, so naslov „Praznewe“, i poddr`ana od „Kulturata na Ministerstvoto na Makedonskata Republika“. Ne znam dali policijata go istra`uva slu~ajot i dali zela otpe~atoci od prsti ili od ne{to drugo na {oljata. Ama gradskite inspektori energi~no go otstranija umetni~koto delo oti nemalo grade`na dozvola. Verojatno za da napravat pove}e mesto za u{te nekoja masa vo letnite bav~i na kafeanite. Da bea inspektorite tolku revnosni vo svojata rabota, sigurno nema{e Skopje da bide horor mesto za `iveewe i da se davi vo gomna po sekoj do`d.

378 Ama ete, od nekade mora da se po~ne. Pa i {mizlata i {izikot ostanaa bez {olja. ]e moraat da stiskaat do nekoj nov konkurs i }enev so grade`na dozvola. Dobro e {to s# pove}e ima lu|e {to poka`uvaat smisla za humor. Ama, vo isto vreme i me pla{i. Zatoa {to me potsetuva na Belgrad vo vremeto na Slobodan Milo{evi}. Deset godini Srbite `iveeja so plata od 20 evra, ama barem imaa humor. I samo humor. 5. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski pred nekolku dena zboruva{e deka „vlasta }e napravi obid preku zakonska regulativa da go namali nepotizmot vo sudstvoto“. Koga }e napravi obid? Koga soprugata na ministerot }e priznae deka ima 64 godini i oti mora da odi vo penzija? Ministerot Manevski u{te ka`a deka „ne mo`e advokat da odi na sudewe kaj sudija negov bra~en drugar“. Ama zatoa mo`e ministerot da bide ~len na Sudskiot sovet, a istiot Sudski sovet treba da ja penzionira sudijkata koja mu e sopruga na ministerot. Bra~nata dvojka Manevski se kako popovite. Se dr`at do poznatata re~enica: „Ne gledaj me {to pravam tuku slu{aj me {to zboruvam“.

BINGO MINISTER 6 juni 2009

• Makedonija e zemja vo koja ne samo {to nema{ {ansa da bide{ sre}en tuku ne ti davaat ni nade` deka mo`e{ da se usre}i{

1. Gr~ki neonacisti agresivno se obidoa da spre~at promocija na re~nik vo pres-centarot na Atina. Da se slu~e{e toa kaj nas, }e mo- ravme site kolektivno da se samoubieme. Oti i EU i OBSE i razni helsin{ki komiteti, nebroeni organizacii za ~ovekovi prava i za razvoj na demokratija i nezavisni doma{ni intelektualci }e ni se ka~ea na glava i }e n# stol~ea. Ama bidej}i toa se slu~i vo kolepkata na demokratijata, si mol- ~at i }e prodol`at da si ja lulaat. 2. Ministerot za obrazovanie Petar Stojanovski zav~era re~e deka Ministerstvoto nema podgotveno kriteriumi za vrabotuvawe na nastavnicite {to dosega bile vraboteni na opredeleno vreme. Minis- terstvoto u{te ne znae kolku nastavnici ima so „opredeleno vreme“, no spored nekoi proceni, mo`e i da se 6.000.

379 Ovie nastavnici {to so godini rabotat so re{enie za opredele- no vreme se najpogodni za uceni i manipulacii. Sekoja vlast dosega manipulirala so tie lu|e. Pred sekoi izbori im vetuvaat deka od op- redeleno vreme }e gi unapredat vo vraboteni na neopredeleno vreme. Taka {to ministerot za obrazovanie ne zgre{il koga re~e deka negovoto ministerstvo nema kriteriumi po koi }e gi vrabotuva nas- tavnicite. Va`no e VMRO-DPMNE da ima podgotveno kriteriumi za vrabotuvawe. 3. Ubavo e {to Vladata so plateni oglasi po mediumite gi povi- kuva roditelite da gi zapi{at decata vo sredno u~ili{te. Ama vo oglasot fali u{te eden pasus. Vo koj Vladata }e gi povi- ka roditelite: „Pred da go zapi{ete na {kola, zapi{ete go deteto vo partija“. Za da mo`e da go vrabotime koga }e zavr{i sredno. 4. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski pred edna nedela jav- no izjavi deka toj li~no }e se zalo`i negovata sopruga Filimena Ma- nevska da bide razre{ena od sudijka vo Apelacioniot sud zatoa {to ispolnuva uslovi za penzija. Toa kolku nekoj da ne pomisli deka sudstvoto e zavisno. Oti, ako ministerot za pravda ne dade{e javna izjava, Sudskiot sovet u{te }e ima{e „poprioritetni pra{awa od razre{uvaweto na sudiite {to ve}e ja teraat 65-tata godina“. Vaka, pretsedatelot na Sudskiot sovet Vasil Gr~ev, kone~no najde pet – {est sekundi vreme za da konstatira deka Filimena i u{te nekolku sudii go ispolnile uslovot za penzija. [teta za reformite. So zaminuvaweto na soprugata na ministe- rot, Apelacioniot sud ostana bez instruktor. A bogami i sudiite vo poniskite sudovi. Pritoa na instruktor ne mislam kako na lice {to vr{i obuka. Tuku bukvalno. Instruktor vo smisla na lice {to dava instrukcii. 5. Ministerot za finansii Trajko Slaveski re~e deka zabranata za rabota na {pedicijata na „Fer{ped“ nema politi~ka zadnina. „Ne- mam ni{to protiv `Fer{ped’. Eve, izleguvam od hotelot `Aleksan- dar palas’, toa e niven hotel“, re~e Sleveski. Mo`e Slaveski i navistina nema ni{to protiv „Fer{ped“. Ama smee li da misli nekoj tamu, ili samo mora po direktiva da se rabo- ti? Oti ako Slaveski misle{e, sigurno nema{e u{te pred pove}e od dve godini za inaet ba{ na „Fer{ped“ da ne gi prodol`i licencite za loto i bingo. A vo isto vreme ne be{e podgotven vedna{ da orga- nizira dr`avna lotarija. Pa Makedonija ostana edinstvena zemja vo Evropa bez loto i bingo. Zemja vo koja ne samo {to nema{ {ansa da igra{ na sre}a tuku Vladata ne ti dava ni nade` deka mo`e{ da se usre}i{.

380 Spored presmetkite na Lotarija na Makedonija, me|u 4 i 5 mili- oni evra godi{no bi iznesuvale prilivite vo dr`avnata kasa vrz os- nova na pla}awa za licenci za organizirawe igri na sre}a, za pau{al- ni mese~ni dava~ki za avtomat klubovi i kazina i za posebni dava~ki za loto, instant-lotarija, bingo i za sportska prognoza. Na toa se na- dovrzuvaat i personalnite danoci na dobitnicite. Toa zna~i deka ve- }e se izgubeni najmalku 8 milioni evra zatoa {to Slaveski ne gi pro- dol`il licencite za igrite na sre}a. [to ~ekaat javniot obvinitel Qup~o [vrgovski i ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska? Ete slu~aj za sproveduvawe na famoznata odredba zloupotreba na slu`bena dol`nost i ovlastuvawe, i {ansa za ministerot Slaveski spektakularno da go {etaat so lisici pred kameri. Ako ne gi prodol`il licencite koi sigurno na Buxetot mu nosat pari, a znael deka dr`avata ne e spremna da organizira igri za da gi zeme samata parite, toj svesno go o{tetil Buxetot za najmalku 8 milioni ev- ra. Ako na Cile za zloupotreba na slu`bena dol`nost i ovlastuvawe za tri milioni evra tajvanski krediti mu odredija zatvor od 3 godini i plus treba da vrati milion i pol evra, toga{ na Slaveski bi mu odredile ba- rem u{te tri godini zatvor i da vrati barem tri milioni evra. 6. Pred dve nedeli napi{av deka „{estmina ambasadori, po po- vod slu~ajot EVN, pobarale od premierot da im ka`e kakvi napori }e prezeme Vladata da vospostavi sudski sistem koj e transparenten i za{titen od vladini vlijanija“. Toga{ napi{av i deka na EVN im e lesno. Zatoa {to tie mo`at da dojdat, ama i da si odat od zemjava. Ama {to bi pravela makedonska firma koja utre treba kaj istiot sudija da bara pravda. Koi {est am- basadori }e pi{at pismo do premierot? Ne e tolku stra{no, {to kako za EVN, za „Fer{ped“ nema amba- sadori. Ama postra{no e {to nema ni opozicija ni mediumi koi }e mo`at da bidat op{testven korektiv sekoga{ koga }e se napravi zlo- upotreba so sila vo ime na vladeewe na pravoto. Me~kata ve}e trgnala. I }e igra. Ne se znae utre vo ~ij dvor }e zaigra. 7. Po povod Duhovden, Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE v~era gi povika mediumite da zabele`at deka }e palat sve}i vo So- borniot hram vo Skopje za pokoj na du{ite na borcite za nezavisna, samostojna i slobodna Republika Makedonija. Od koga publicitet se pravi koga se pali sve}a za du{a? Od koga stanavme konzervativna i mnogu religiozna zemja? Se pravat golemi vernici, a ne znaat deka em verata em zadu{nica e najli~en praznik i nema vrska so kameri. Ne se vinovni tie. Nemale veronauka vo {kolo.

381 KURTO MURTO 13 juni 2009

• Daj da go isfrlime Pitu Guli od himnata, oti i toj mo`ebi bi se po~uvstvuval navreden od terminot „vla{ko lobi“

1. V~era mi nedostiga{e Bi~ikliski. Pomina cel den, a toj ne odr`a nitu edna pres – konferencija za novite kadri na Branko.Se ispla{iv deka duri i Centarot za komunikacii oti{ol predvreme na vikend na Halkidiki. No, imalo Gospod. Centarot se oglasi okolu pet popladne. Prvo dva dena ni go pretstavuvaa noviot potpretsedatel na SDSM Zoran Jovanovski koj bil od nekakvo „vla{ko lobi“, imal ne- kakvi „bankarski tajni“ i gi znael „site bankarski transakcii na gra- |anite“. Potoa SDSM im odgovori deka „nivnite ocenki za novite kadrov- ski re{enija na SDSM nitu gi interesiraat, nitu gi zagri`uvaat“. I ovie od VMRO-DPMNE se nalutija. Pa pak izdadoa soop{tenie. Rekoa deka „vo soop{tenieto na SDSM se gleda deka partijata ne ja na- pu{tila arogancijata, nadmenosta i odbegnuvaweto na odgovori i disku- sija“, a nivnoto pravo na debata i kritika e „legitimno i neosporno“. Prevedeno na normalen jazik toa bi bilo pribli`no vaka: Bran- ko mu veli na Nikola: „Ba{ mi e gajle {to misli{ ti za mene“. A Nikola mu odgovara: „Kako ne ti e gajle? Zo{to ne ti e gajle? Lut sum oti ne saka{ da se kara{!“. Takov e premierot. Sekoga{ se luti ako nekoj ne saka da se kara. Pra{ajte go Qub~o, preku Ganka, preku Kedev, do Qube... Od Grcija, preku Avstrija, pa do Germanija. I ne mo`e da sfati deka nekoga{ mo`e da gi re{i{ rabotite i da ne se kara{. Gruevski zaradi karawe go digna Branko od mrtvite. A sega u{- te i ramnopraven sopernik re{il da go napravi. 2. Vo scenarioto za sredbi so gra|anite na Centarot za komuni- kacii na VMRO-DPMNE, objaveno vo partiski dokument od 14 maj ovaa godina, vo oddelot za spravuvaweto so posledicite od svetskata eko- nomska kriza, na gradona~alnicite, pratenicite i funkcioneri na par- tijata im se davaat tezi za diskusija potkrepeni so komparacija so dr`avi od regionot. Pa taka, na ~lenstvoto treba da mu se uka`e deka „vo Romanija koja pred dve godini vleze vo EU se o~ekuva negativen rast od 4,1 ot- sto“. Potoa, deka „Hrvatska }e ja po~uvstvuva ekonomskata kriza mnogu pove}e od Makedonija“. Deka „negativniot rast vo srpskata ekonomija

382 }e bide ednakov na makedonskiot“. Deka „Crna Gora minatata godina ostvarila ekonomski rast od 7,5 otsto, a ovaa godina MMF & predvidu- va recesija“. Deka „vo recesija vleze i Turcija so minus od 5,1% {to e daleku pove}e od Makedonija“. I na krajot se poentira deka „Makedoni- ja dobro se spravuva so krizata, e ocenka na MMF i Svetska banka dade- na po neodamne{nata poseta na ovie institucii od vicepremierot Zo- ran Stavreski i ministerot za finansii Trajko Slaveski“. Ne znam zo{to analiti~arite na vladeja~kata partija so spored- bite zaprele samo na zemjite od Balkanot. Na ~lenstvoto na VMRO- DPMNE treba da mu se ka`e i deka vo recesija se i SAD i Japonija. Od neodamna i [vajcarija proglasi recesija. Negativen rast ima vo Germanija, Velika Britanija, [panija... Vo recesija se i mnogu zemji koi za razlika od Romanija se ~lenki na EU mnogu od poodamna. So vakvo paraspur dru{tvo, Makedonija nema {to da bara ukinu- vawe na vizite. Nie treba da im vovedeme vizi. Site }e nagrnat vo Makedonija da baraat rabota. Sekade se gubi rabota. Samo kaj nas u{- te mo`e da se dobie. Samo ako si ~len na partija. Romancite ve}e ap- liciraat za ~lenstvo vo VMRO-DPMNE, a bogami i Srbite fa}aat vrski kaj ambasadorot Qubi{a Georgievski vo Belgrad. Od nas e podobra samo Angola. Makar {to i nim vo Afrika ne im odi ba{ najdobro. Lani imale rast od 26 otsto, a godinava poradi eko- nomskata kriza o~ekuvale samo 6 otsto. Ama kaj i da e, so vakvi parti- ski direktivi i niv }e gi odmineme. Ima mala mana. Angola ima nafta, a nie nemame. Nie pieme nafta. 3. Triumfalnata porta, inspirirana od Pariskata, {to }e nik- ne vo centarot na Skopje e najdobroto vo Makedonija. Oti gi simboli- zira multikulturata, multireligioznosta i multietni~nosta. Porta- ta kako most }e gi spojuva semkarnicata „Zuko“ i sendvi~arnicata „^i~ko Stoilko“. Pod nea }e se poklonuvame na spomenikot na Krste Petkov Misirkov. [teta {to ja zatvorija }ebap~ilnicata so lesko- va~ka skara. Oti samo u{te taa treba na plo{tad so ime „Pela“. Javno ja pra{uvam Vladata. Zo{to ja favorizira samo Op{tina Centar? Zo{to ne raspi{e konkurs za drugi monumentalni spomenici po urnek na svetskite i vo drugite skopski op{tini. Pa na Aerodrom da se gradi Brandenbur{kata porta. Vo Kisela Voda }e nikne Ajfelovata kula. Pod nea mo`e da pominuva starata rampa. Vo ^air, kako znak na prijatelstvo so Amerika }e se izvi{i Statuata na slobodata. Vo Ara~inovo }e pukaat topovite od Kalemegdan koi{to no}ta sproti 29 noemvri pukaa na Denot na Republikata. Tamam im se pogodi oti 28 Noemvri e Den na albanskoto zname. Vo Saraj pokraj Tre-

383 ska }e nikne Briselskiot atomium. A Karpo{ kako posledno upori{te na komunizmot }e go dobie Kremq. To~no nasproti Vlajko. Krivata Ku- la od Piza ubavo }e mu dr`i senka na Filip Vtori vo Gazi Baba. A Belata kula od Solun ne ja gradime nikade oti i onaka Solun e na{. A Diznilend kade }e go napravime? Kade }e se slikame so Miki, Mini, Pajo Patorot i [iqo? Pa se znae. Vo Vladata. Koga }e se orga- niziraat otvoreni denovi i koga ministrite }e sobiraat idei, gra|a- nite }e se rakuvaat so svoite omileni junaci. 4. Slu~ajot so odzemaweto na dozvolata za rabota na Fer{ped poka`a deka, za `al, i Nikola Gruevski kako politi~ar voop{to ne se razlikuva od negovite prethodnici, bilo desni ili levi. Mesto brzo i efikasno, kako {to veti u{te pred tri godini, da ja izvle~e Makedo- nija od agonijata na postkomunisti~kata tranzicija, i toj kako i pret- hodnicite u{te pove}e ja zaglibuva vo nea. I motivot za toa e ist kako i kaj prethodnicite: grabawe i pre- raspredelba na kapitalot vo partiski imot i vladeewe so partiski kliki. Partijata i nejzinata blagosostojba e pova`na od blagosostoj- bata na dr`avata. [teta, oti Gruevski, pozicioniraj}i se pred tri godini kako tehnokrat, izgleda{e deka saka da ja iskoristi istoriskata {ansa i da & stavi kraj na tranzicijata. Ama, toa bilo mit, vo koj toj se obiduval da n# ubedi so vladinite kampawi od tipot „Ti si Makedo- nija“. Kakvo „gradewe na nacijata“, kakvo „stimulirawe optimizam“, kakvi bakra~i...? Site bilbordi i reklami bile prikaski za naivni idealisti. Devetnaeset godini levicata i desnicata se menuvaat na vlast. I po sekoja promena dr`avata tone u{te podlaboko, a standardite za vladeewe se s# poniski i poniski. Kurto, Murto... Kurto, Murto... A Makedonija vo kal do gu{a. I nikako da kurtuli. Ni od Kurto, ni od Murto. 5. Dali Pitu Guli bi se po~uvstvuval vo koja bilo smisla navre- den od terminot „vla{ko lobi“? Oti VMRO-DPMNE cini~no im se izvini samo na tie {to taka se po~uvstvuvale. Ako Pitu Guli bi se po~uvstvuval navreden, daj da go isfrlime od himnata. Oti tamu ne mu e mestoto. Ba{ mi e gajle dali nekoj gazda e ~esen, ili ne~esen i kako gi zarabotil parite. Ama mnogu mi e gajle koga vladeja~ka partija }e smis- li termin „vla{ko lobi“ i javno na pres – konferencija }e promovira govor na omraza so koj gi proglasuva Vlasite za nepodobni. I site mol~at. Jakite intelektualci i zagri`eni za ~ovekovite prava i slobodi vo vesnikov se javuvaat da reagiraat koga }e objavam

384 gola `enska, ili mrsen vic, a za govor na omraza so koj vladeja~ka par- tija `igosuva cela edna nacija si gledaat seir. Koj e sledniot za `igosuvawe, gospodine premier: Ateistite? Samohranite majki? Homoseksualcite? Bogatite? Egejcite? Nasled- nicite? Tie {to nema da zapi{at fakultet? Razvedenite? Qubiteli- te na sovremena arhitektura? Plavu{ite? Ili site tie {to sega si gledaat seir?

ANTI^KI SLOVENI 20 juni 2009

• Ako fatat restrikcii na struja, }e gi istopime `rtvite na komunizmot za sve}i

1. Pome|u dve stiskawa na dale~inskoto na televizorot i nemo`- nosta da napravam zrela odluka dali da se posvetam na bugarsko – ma- kedonskiot idol ili da baram yvezda vo Hrvatska, vnimanieto mi go privle~e temata za istorijata i potekloto na makedonskiot narod. Gi obo`avam tie debati. Kako da gledam realno {ou „Makedoni- ja si gi bara korenite“. Si se smeam i si sobiram materijali za da mo`am utre da gi raska`uvam najva`nite dosetki so prijatelite. Pa posle i nie raspravame na istata tema. A nekoi od nas, bogami, debata- ta ja prodol`uvaat i vo vesnicite. Ne me ~udi {to dilemata dali sme anti~ki Makedonci ili slo- venski Makedonci se pojavi vo mediumite. Po televiziite i vo vesni- cite vakvi temi imalo otsekoga{. Tragedijata ne e {to so taa tema se zabavuva narod po mediumite. Tragedijata e {to se iznaslu{av isto- riski vistini od novinari, politi~ari, avanturisti, umetnici, traga- ~i po vozbudi i od drugi amateri. Ama ne ~uv na temata da izlezat so stav najpovikanite: MANU, Institutot za nacionalna istorija, Ka- tedrata po istorija, filozofi, istori~ari na umetnost, lingvisti...Tie mol~at, ne daj bo`e da gi pra{aat ne{to oti ili se skarani me|u sebe, ili se skarani so sebe, ili imaat tezga vo Vladata, ili se vo nekoja komisija za ne{to prerodbeni~ko ili se nadevaat deka }e bidat. Naukata si mol~i i se slu{a samo glasot na seirxiite. A i jas kako eden od niv imam konstruktiven predlog za da ja zatvorime tema- ta pred da stane zdodevna. Za da mo`e koga }e nemame popametna rabo- ta, nekoj pat vo idnina pak da i se navratime. Zna~i: ni anti~ki Makedonci ni makedonski Sloveni. Tuku – An- ti~ki Sloveni.

385 2. Tri dena po mediumite se vrte{e prikaznata za edno petme- se~no dete od Prilep od koe roditelite se otka`ale oti ne mo`ele da mu platat operacija koja ~ini 2.500 evra. Istite tie tri dena se vrte{e i prikaznata za voso~nite figu- ri vo idniot Muzej na VMRO i na `rtvite na komunizmot, i novata informacija deka namesto predvidenite 40, se nara~ale u{te {eeset voso~ni figuri. Prikaznata za deteto prodol`i so podatokot deka dr`avata za lekuvawe mo`e da plati samo 500 evra, a ostanatite 2.000 evra gi do- niral anonimen biznismen. Prikaznata za voso~nite figuri prodol`i so toa {to zadol`e- niot za muzejot Zoran Todorovski za nekoja od televiziite izjavi deka edna figura ne ~ini 15.000 evra tuku 10.000 evra. Da se razbereme. Ne sum jas ni protiv muzei, ni protiv gradewe stari i novi zgradi, ni protiv spomenici. Ba{ mi e gajle i dali }e ima 40, 100 ili 400 voso~ni figuri. Vpro~em, koj normalen bi bil protiv muzej? Na krajot na krai{tata, ba{ mi e gajle i {to preku no} isturi- ja edno~udo spomenici niz centarot na Skopje. Nekoi se ubavi, nekoi se grdi, i }e se nau~ime da `iveeme pokraj niv. Ama, za `al, Makedonija ne e zemja vo koja e normalna debatata dali Muzejot na VMRO ima prioritet pred spomenikot na Aleksan- dar. Kaj nas debatata e dali `ivotot ima prioritet pred smrtta. Kako mo`e da se pra{a dali ni trebaat 40 ili 100 voso~ni figu- ri, koga sekojdnevno visi pra{aweto dali nekoe dete }e `ivee ili }e umre? Dali predvreme rodenite bebiwa }e oslepat ili }e `iveat nor- malno? Dali bolnite od rak }e ja dobijat terapijata navreme? Dali }e ~eka{ tri ili ~etiri meseci za obi~na mamografija? Ili malku pove- }e za kompjuterska tomografija? Znam deka gi boli ovie od vlasta koga im se spomenuvaat vakvi primeri, ama mene me boli pove}e od niv. Ne mo`e{ da ima{ afrikan- ski standard na `ivot, a da saka{ skandinavski standard na kultura. Boli, ama izgleda deka po tri godini na vlast, go izgubile kontaktot so realnosta. 3. Vo Negotino ima restrikcii na voda od 10 ~asot sabajle do pet popladne sekoj den, i od 10 nave~er do sabajle sekoja no}. Vo 21 vek, vo srceto na Evropa cel grad nema voda ni za piewe ni za miewe. Sigurno vo Negotino podobro se `iveelo vo anti~ka Makedonija. Negotinci mo`at da dojdat vo Skopje na kapewe. Dodeka ~ekaat da im pu{tat voda, neka gi gledaat voso~nite figuri. Ama neka pobr- zaat, oti ako fatat restrikcii na struja, }e gi istopime `rtvite na komunizmot za sve}i. Jas ve}e ja bezecirav bombata so koja e otepana Mara Buneva za da mi ja osvetli svetlata idnina.

386 Blaze si im na tie na koi }e im se padnat mustacite na Goce Del~ev ili bradata na Dame Gruev. Pitu Guli ne bi go spomenuval vo ovaa prigoda. 4. Vo ponedelnikot pretsedatelot Ivanov gi pokani glavnite urednici na priem. Tamu mi prijde edno mom~e i me pra{a: „Ti u{te si vo `Vest’?“. Mu rekov – da u{te od po~etokot od 2000. Na {to toj mi odgovori deka me pametel od „Ve~er“ i znae deka ne{to pi{uvam, ama ne ~ital mnogu vesnici. Na krajot na muabetot, mi ja dade negovata vizit-karta, i vidov deka toj e na rabotno mesto „sovetnik za odnosi so javnosta vo Kabine- tot na Pretsedatelot“. Ostanav bez zbor. Si razmisluvav i si se pra{uvav: Dobro. Mlad e ~ovekot, nov e na mestoto, aj da re~eme ne po~nal u{te redovno da ~ita vesnici. Arno ama, spored funkcijata, sigurno toj go sostavuval spisokot na gostite {to treba da bidat pokaneti. Ne mora{ da ~ita{ vesnici, ama doma{noto vospituvawe nalaga koga nekogo vika{ doma, da znae{ barem kako se vika i kade raboti. Ama i toa ne me nasekira mnogu. Si vikam, aj }e se is{lifuva, go donele od partija. Arno ama, toga{ se pra{av: [to mo`e ovoj sovetnik za odnosi so javnosta da go sovetuva pretsedatelot Ivanov. I {to }e se slu~i ako pretsedatelot Ivanov go poslu{a negoviot sovet? E toga{ bogami se nasekirav. Nepodnosliva lesnotija na dile- tantizam ja preplavi Makedonija.

EVROPA APANSAZ 27 juni 2009

• Ba{ sme sre}nici. Svetskata kriza u{te ne do{la kaj nas, a ve}e si zaminala.

1. Do koga u{te samite }e se la`eme deka sme lideri vo regio- not. Mo`ebi sme lideri, ama lideri vo baven razvoj. Eve nekolku bolni primeri. Mi se pla~e{e koga pred nekolku dena izleze vesta deka za vreme na letnite meseci }e se otvorat di- rektni avionski linii Wujork – Tirana i Wujork – Pri{tina. ]e leta nekoja kompanija „Skenderbeg er“ so avioni registrirani vo Sakra- mento, Kalifornija. Znaete li deka otkako propadna MAT i gi nema utrinskite leto- vi za Viena i za Cirih, so koi mo`e{e da se fati avion za Amerika, nie nemame izlez od zemjava?

387 Vo 1995 godina imavme trinaeset kompanii koi letaa od Skopje. A sega? Treba apansaz da gi fa}ame Avstrijcite u{te pred zori, vo 4.30 da go fatime avionot za Viena. Toa li e na{ata evropska perspek- tiva, toa li e na{iot pat kon Evropa i svetot? Da sletame vo Viena u{te vo {est nautro, za da gi fatime Evropejcite na spiewe. Iako, ako i na toa sakame da mu dademe optimisti~ki ton, mo`eme da se fa- lime deka prvi sme stasale do Evropa. U{te du}anite ne se otvoreni, a nie sme ve}e vo Viena, mnogu porano i od Hrvatite, i od Albancite, i od Srbite, i od Kosovcite. Na nekoj na~in, i toa e svoevidno lider- stvo. 2. Ako na vesta deka Tirana i Pri{tina }e se vrzat direktno so Wujork mi doa|a{e da pla~am, vesta deka zav~era be{e pu{tena ma- kar i samo edna lenta od avtopatot od Dra~ do Kuks vo Albanija i oti za samo dva ~asa vozewe Pri{tina }e bide povrzana so pristani{te- to vo Dra~, me frli vo o~aj. Avtopatot e dolg 170 kilometri i grade`nite raboti po~nale vo fevruari 2007 godina. Go izgradile za dve i pol godini. Nie samo den pred toa sve~eno ja pu{tivme celata obikolnica okolu Skopje. Izgradbata na avtopatot, so koj od Hipodrom do Saraj se stiga za 10 minuti i e dolg 14 kilometri, trae{e sedum godini. Re~isi isto tolku kolku {to se rekonstruira{e Kameniot most vo Skopje. A barem u{te ~etiri godini ni treba za da go osvetlime. I kolku {to se grade{e vtorata po golemina brana vo svetot „Itaipu“ me|u Brazil i Paragvaj na rekata Parana. Ako e za uteha, zad na{ite 14 kilometri za sedum godini, docnat samo Kinezite. Nim im trebale celi 12 godini da ja izgradat najgole- mata brana na svetot „Trite klisuri“ na Jangce. Pritoa morale da iselat milion i pol lu|e od nekolku gradovi. 3. Taka e toa so nas. Slovencite u{te vo 1989 godina, pred da se raspadne SFRJ, izlegoa so oficijalen slogan „Evropa sega“. Nie toj slogan go prifativme duri vo 2004 godina. Ama malku izmenet „Evro- pa apansaz“. Da se nadevame deka }e go odr`ime zadocnuvaweto na sa- mo 15 godini. 4. Na po~etokot na nedelata be{e objaveno deka vo prviot kvar- tal od godinava ekonomskiot rast bil 0,9 procenti. No i na vakov podatok mo`e da se gleda od vedrata strana. Vi- cepremierot Zoran Stavreski, zadol`en za {irewe optimizam, re~e deka „maloto negativno pridvi`uvawe poka`uva, vsu{nost, deka naj- lo{oto e zad nas, odnosno deka Makedonija uspea da go izbegne najlo- {oto vo uslovi koga mnogu zemji imaat drasti~no namaluvawe na eko- nomskata aktivnost“.

388 Stvarno sme sre}nici. Spored Stavreski, krizata u{te ne do{- la kaj nas, a ve}e si zaminala. No den potoa be{e objaveno deka i industriskoto proizvodstvo vo maj padnalo za 15,3 otsto, vo odnos na istiot mesec lani. Stavreski, koga sledniot pat }e dobie zada~a da n# raspolo`uva, neka go ka`e i vicot zo{to svetskata kriza vo Makedonija }e dojde posledna. Zo{to? Za da si umre doma. 5. Za da ne zaboravime deka e `iv i deka e na crna lista za vlez vo SAD, liderot na DPA Menduh Ta~i pobara nov ramkoven dogovor vo koj }e ima nov grb, nova himna i novo zname. Zaboravi da pobara stap za znameto. Mo`e }e go pobara koga }e pobara Albancite ramnopravno da pla}aat danoci, smetki za voda, struja i telefon. I da gi apsat koga }e gi najdat so oru`je i koga }e pukaat. Toga{ mo`e i Ta~i }e dobie stap. A mo`e i }e dobie amerikanska viza. 6. Porane{niot kosovski premier Agim ^eku, po kogo ima poter- nica na Interpol, be{e uapsen na vlez vo Bugarija na granicata so Makedonija. Toa zna~i deka dvapati ja minal makedonskata granica i nikoj ne go zabele`al. Interpol funkcionira vo Makedonija. Ama vo slu~ajot na ^eku, navodno, na{iot sistem ne mo`el da go pro~ita negovoto prezime. Transkripcijata vo paso{ot bila poinakva od taa {to na{ata polici- ja mo`ela da ja pro~ita. Se pra{uvam ako ne mo`e da go pro~ita ^eku, dali na{iot In- terpol }e mo`e da go pro~ita Bin Laden i edno~udo drugi belosvetski likovi po koi{to ima me|unarodni poternica. Neli imame nekakvo „integrirano grani~no obezbeduvawe“. I po toa sme lideri na Zapadniot Balkan. Problemot e vo ~itaweto na zborot „integrirano“. Da ne ka`am vo transkripcijata. Kaj nas terminot „integrirano obezbeduvawe“ se ~ita „demokratska unija za integracija“.

389 ^AK NORIS 4 juli 2009

• Trajko Slaveski go ~eka Bred Pit

1. Normalno e toa {to vo SDSM se zagri`eni oti Ivica Bocevski si dade ostavka. Zatoa {to Bocevski be{e edinstveniot niven ~len vo Vladata na VMRO-DPMNE. Normalno e i {to mediumite pra{uvaat koi se tie „li~ni pri~ini“ poradi koi Bocevski si dade ostavka. Zatoa i VMRO-DPMNE nema {to da moralizira i da povikuva na ~ove~nost i bla, bla, bla... Oti ako sakaat tolku da se vklu~at vo diskusijata, neka odgovorat na postavenite pra{awa, a ne u{te pove}e da mistificiraat i da gi karaat tie {to pra{uvaat. Ama ne mi e normalno toa {to SDSM e pove}e zagri`en zo{to si oti{ol Bocevski od toa koj doa|a na negovo mesto. Oti najaveniot Vasko Naumovski }e im bide ne samo politi~ki tuku i ideolo{ki protivnik. ^ovekot em mlad, em lut konzervativec, em radikalno protiv abortusot, em radikalno za veronauka e ~ista sprotivnost na ideolo{ki liberalniot Bocevski. Toa {to vakov kandidat dobiva visoka dr`avna funkcija i mo`nost mnogu drasti~no da go menuva na{iot stil na `ivot, levata opozicija ne ja zagri`uva. Imaat li tie kontakt so realnosta. Se gledaat li deka so vra}aweto na Branko po~naa da gi primenuvaat glupite finti na VMRO-DPMNE. [to pres-konferencija e toa koga nade`niot potpretsedatel na partijata Gordan Georgiev }e postavi pra{awa. Dali e vistina deka Bocevski napravil ova, ili se sretnal so ovoj, ili onoj, koga se sretnal i bla, bla, bla... Isto kako {to Bi~ikliski, koga Branko be{e Pretsedatel, izleguva{e na pres-konferencija i pra{uva{e: Dali Branko napravil ova, se sretnal so ovoj, ili onoj, koga se sretnal i bla, bla, bla... [to pra{uvate? Ako ne{to znaete, ka`ete. Ako mislite deka nekoj skr{il zakon, prijavete vo Obvinitelstvo. I nie sme imale odgovorna opozicija i odgovorna vlast. Oni pra{uvale. Kako vo lo{ite novinarski tekstovi {to zavr{uvaat so zborovite „Se pra{uvame do koga vaka...“. I vo u{te polo{ite koi zavr{uvaat so zborovite „vremeto }e poka`e“. [to }e poka`e? Branko nikade go nema, a ve}e po~na zabrzano da gi tro{i novite lu|e. 2. Ministerot za finansii Trajko Slaveski se luti oti sme na- pi{ale deka e mo`no da bide na spisokot na premierot za rekonstrukcija

390 na Vladata. Toj, za razlika od Bocevski, s# u{te ne se ~uvstvuval iscrpen. „Ona {to go objavi eden dneven vesnik za mojata rekonstrukcija na nas- lovnata stranica e ramno na navodnoto is~eznuvawe na Anxelina Xoli {to go objavija nekoi elektronski mediumi“, izjavi Slaveski, dodavaj}i deka mediumite {pekuliraat so negovata smena, poa|aj}i od informacii na „Fejsbuk“, isto kako i vo slu~ajot so Xoli. Od kade, pak, mu tekna da se sporeduva so Anxelina Xoli. Nastrana od rekonstrukcijata, ete sega u{te edna misterija {to treba da se re{i. Ako Trajko stane Anxelina Xoli, koj li }e bide Bred Pit. Prikaznata nema kraj. Od kade e siguren Slaveski deka nema da bide smenet? Ako Gruevski re{i da go rekonstruira, kojznae dali i ^ak Noris mo`e da go spasi. Kako {to ja spasi Anxelina Xoli. 3. Dr`avnata agencija MIA vo ponedelnikot okolu eden i pol popladne objavi deka „brojot na rabotnicite vo industrijata minatiot mesec bil pomal za {est procenti vo odnos na maj 2008 godina, a za prvite pet meseci ovaa godina brojot e namalen za 4,8 otsto vo odnos na prvite meseci minatata godina“. Nepolni dva ~asa podocna MIA ja emituva{e vesta deka „brojot na vrabotenite lica vo prviot kvartal od godinava, vo odnos na prviot kvartal lani e zgolemen za 2,9 procenti“. Izvorot i na dvete vesti e Dr`avniot zavod za statistika. Probajte sega da ja sfatite logikata na ovie dve povrzani vesti. Okolu {est otsto od vrabotenite vo industrijata ostanale bez rabota, a re~isi za tri nasto se zgolemila vrabotenosta na nivo na cela dr`ava. Kako {to bi rekol pretsedatelot \ole, ovie brojki se kako kosmodisk. Deluva {a{avo, ama funkcionira. Barem zasega. Koj li }e n# hrani ako industrijata ne raboti? Pa se znae, ^ak Noris. 4. U{te edno prodol`enie na sagata za Forsajtovi. Prvo gospo|ata Filimena ne saka{e da se penzionira. Po nekolku meseci, otkako nekako uspeaja da ja penzioniraat od Apelacioniot sud, trgnaa da & baraat rabota. Pa se setija na noviot pretsedatel. Dodeka & baraa mesto vo nekoja od komisiite na noviot pretsedatelski kabinet, nejziniot soprug ministerot Mihajlo Manevski primal i plata i penzija. Ama ne po negova vina. Zgre{ile Fondot i slu`bite vo Vladata. Ama sagata prodol`uva. Manevski presmetal. Fondot zgre{il i go o{tetil. Ne samo {to treba da vra}a tuku Fondot treba da mu doplati Ova mo`e{e da bide lesna sapunska opera. Ama saga stanuva koga }e ti tekne deka glavnite likovi se minister za pravda i sudija vo Apelacioniot sud. I deka reformata na sudstvoto i vladeeweto na pravoto se re~isi 20 godini glavna zabele{ka zo{to Makedonija ne stanuva normalna zemja za `iveewe.

391 Koga minister za pravda i sudija go koristat zakonot taka {to mu nao|aat dupka, toga{ e jasno zo{to i Makedonija e crna dupka. A sega, po povod utre{niot rodenden na „Vest“, preobjavuvam edna to~ka od toa {to vo „Vest“ sum go napi{al na 8 juli 2000 godina. Povtorno se najavuva izgradba na slobodnata zona vo Bunarxik. Navodno, ve}e vo septemvri }e niknat edno~udo fabriki. Vo avgust toa }e bide ogromno gradili{te. Da e pameten Cile, ne treba da po~nuva so gradbata na Bunarxik. Zamislete Tajvancite navistina da po~nat da gradat pred lokalnite izbori. So {to li }e se la`at glasa~ite koga po dve godini }e dojdat parlamentarnite izbori. Ako po~nat da gradat sega, nema da imaat {to da gradat toga{. Se pra{uvame do koga vaka? Bla, bla, bla... I – vremeto }e poka`e.

DEDO NA NACIJATA 25 juli 2009

• Popovite i vladicite begale od ~asovite po veronauka koga i za molewe v crkva napla}aat vleznica

1. Zav~era se vrativ od odmor. Ne bev doma re~isi tri nedeli, ama gledam deka s# e isto kako pred da zaminam. Toa e utehata koga `ivee{ vo Makedonija. Toa e ubavinata. Sekoga{ koga }e zamine{, znae{ deka ni{to nema da propu{ti{. S# e isto. Samo jas sum poodmo- ren i mo`am so pove}e humor da ja prifa}am na{ata realnost. Isti se lu|eto {to se javuvaat na utrinskite emisii. Isti se i vestite. Oti samo vo Makedonija postoi mediumskiot fenomen da se repriziraat vesti – ako ne si gledal v~era, }e si gi gleda{ sledniot den sabajle. Pa ne znae{ koga se slu~il nastanot. Ama toa ne e ni va`no. Oti vremeto stoi i s# se povtoruva. Zabele`av samo deka gi nema drvjata na Ilindenska. Toj nastan go sledev od daleku. Mi raska`aa deka li~el na pokazna policiska ve`ba. Imalo po trojca policajci na edno drvo. Me za~udi {to vo celata drama nikade go nema{e operskiot pe- ja~ Boris Trajanov. Koga ja vode{e akcijata „Zasadi ja svojata idnina“ n# bombardira{e so denovi da izlezeme po planinite i da sadime drv- ja. I toa vo raboten den, pa proglasuvavme rabotni saboti. Koga se se~e{e najstariot drvored vo Makedonija Boris Trajanov nikade go nema{e. Zatoa {to toj ja sadi idninata. Ne go interesira minatoto.

392 Ja nema{e ni prateni~kata od DOM Liljana Popovska. Taa e rev- nosen ekologist. I za pomali raboti sekoga{ ima ne{to da ka`e. Ama ekolo{kite standardi za nea va`at samo ako so niv ne se potkopuva rejtingot na VMRO-DPMNE. Za mir vo koalicijata i ekologistkata Lile gi odmol~a drvjata na Ilindenska. Tie drvja ednostavno mora{e da bidat ise~eni. Nekoi bile posa- deni pred Vtorata svetska vojna, a nekoi neposredno po vojnata. Zatoa i ne treba da gi `alime. Oti gi sadele vo srpsko vreme, a gi obnovuva- le komunistite. Bidej}i Koce Trajanovski veli deka vodi smetka za site skopja- ni, toga{ ne treba da zapre samo na toa {to potsetuva na Srbite i na komunistite. Za da ne se se}avame na pette veka tursko ropstvo, neka gi ise~e i drvjata vo Gradski park. 2. Na noviot pretsedatel \orge Ivanov mu padnal rejtingot. Od 2 otsto kolku {to ima{e neposredno po izborot, sega ima samo eden otsto. \ole pogre{no go sfatil mestoto {to kako pretsedatel go ima vo Ustavot. Toj treba da bide „tatko na nacijata“. A ne „dedo na naci- jata“. Namesto da bide profesorot \ole Ivanov kogo go po~ituvavme i sekoga{ go baravme za izjavi oti zborot mu se cene{e, nie sega do- bivme pretsedatel koj trudej}i se da bide populist, ni raska`uva pri- kazni. Pa namesto da go slu{am Barak Obama, go slu{am dedo Kiro Gligorov so dosetki za vnucite. Namesto da prezema akcija i da mu gi meram zborovite koga }e ka`e ne{to, jas go vrtam kanalot na televi- zija oti e pozdodeven i od reklamite za kosmodisk. 3. Pro~itav deka MPC ne ja dava Sveta Sofija vo Ohrid za odr`uvawa koncerti. Poto~no, ja dava, ama Ohridsko leto mora da pla- ti za toa. Zna~i, site nie, so danocite {to gi pla}ame, cela godina davame pari za odr`uvawe na spomenikot Sveta Sofija, a popovite ne ja davaat za bez pari ni pet pati godi{no, za koncerti na najgolemata me|unarodna kulturna manifestacija vo zemjata. Ne samo toa. Vo Ohrid ne smee{ ni da se pomoli{, a da ne im pla- ti{ na popovite. I sve}a da saka{ da zapali{, mora da kupi{ vleznica. Sveta Sofija ne e samo verski objekt, tuku pred s# e kulturno bogatstvo koe ni pripa|a na site nas. Od na{i pari kako dano~ni ob- vrznici se pla}a odr`uvaweto i obnovata na toj spomenik. I ako ve}e nekoj napla}a za vlez, ili kakva bilo taksa za Sveta Sofija i za dru- gite ohridski crkvi {to gi posetuvaat turisti, toa treba da e dr`a- vata. Za da mo`e posle da gi vlo`i vo obnova i odr`uvawe na spomeni- kot. A ne parite pak da odat kaj popovite koi namesto da & dadat na dr`avata barem pet koncerti so koi }e se promovira i vo stranstvo, u{te i }e & naplatat.

393 Dobar primer davaat. I toa vo ime na Boga. Samo ne znam kako premierot Gruevski ne go iznervirala ovaa ucena okolu Ohridsko leto. I ne znam kako i po ovoj primer na al~nost na MPC }e ima obraz i toj i ministrite na Vladata da odlu~at da & dadat na MPC povlastena cena za zemji{teto na plo{tadot Makedo- nija za da si izgradi crkva. Ne treba premierot da se sekira kako da najde na~in povtorno da ja vovede veronaukata vo {kolo. Neka najde na~in kako veronaukata da ja vovede vo crkvata. Oti, o~igledno popovite i vladicite i vo sred- no bogoslovsko, a i na fakultet begale od tie ~asovi. 4. Prateni~kata Radmila [e}erinska be{e {ef na nabquduva~ka- ta misija na OBSE za pretsedatelkite izbori vo Kirgistan. V~era vo Bi{kek dr`ela pres – konferencija i rekla deka izborite ne gi ispolni- le klu~nite me|unarodni standardi i gi ocenila kako razo~aruva~ki. Ete edna korisna razmena na iskustva za na{ata Rada. Po izborite vo Kirgistan, slednite izbori vo Makedonija }e & izgledaat {vedski.

QUDMILA @IVKOVA 1 avgust 2009

• Pola Kabinet vo Skopje, pola vo Ohrid, a Lambe vo Idrizovo

1. Sega mi e mnogu polesno. Pretsedatelot \orge Ivanov im se izvini na gra|anite za gre{kata so pomiluvaweto na Lambe Arnaudov. Ne znam kako reagiral Lambe, ama jas mu go prifativ izvinuvaweto. Oti pretsedatelot be{e epten uverliv ka`uvaj}i ni kako se slu~ila gre{kata vo ukazot za pomiluvawe zatvorenici objaven vo Slu`ben vesnik da go ima i Lambe. Pola od lu|eto od Kabinetot mu bile vo Skopje, a pola vo Ohrid. I na pe~atewe oti{ol potpi{an spisok {to ne trebalo da se pe~ati. Polesno mi e i koga }e se setam deka Makedonija ne e nuklearna sila. Oti, ako imavme atomska bomba, a pola Kabinet e vo Skopje, pola vo Ohrid, na pretsedatelot mo`e{e da mu se slu~i letovo da pritisne nekoe kop~e. Pa posle da se premisli. Pak }e treba{e da ni se izvinuva. Mo`e ba{ zatoa i ne sme nuklearna sila. 2. Kakva {to ni e dr`avnata administracija mo`e i }e poveruvavme deka navistina bila napravena gre{ka. ]e se posmeevme so \ole, }e go po`alevme Lambe, }e go smenevme kanalot na televizija koga nekoj od SDSM dr`i pres konferencija i }e si zaminevme vo Grcija na prodol`en vikend.

394 Arno ama, VMRO-DPMNE sekoga{ ima ne{to da ka`e. I koga ka`uva VMRO-DPMNE toga{ mora da bide ne{to istoriski mnogu va`no. Pa izleze Aleksandar Bi~ikliski i ni otkri deka za gre{kata na Ivanov, vinoven e Branko Crvenkovski. Portparolot na VMRO-DPMNE go re~e slednovo: „Iskoris- tuvaweto na dr`avnite slu`bi do`ivuva kulminacija so toa {to bea dovedeni vo zabluda slu`bite vo Kabinetot na pretsedatelot Ivanov i na krajno drzok i bezobrazen na~in vo listata be{e dodadeno lice za koe o~igledno pretsedatelot Ivanov nikoga{ ne dal soglasnost da bide pomiluvano“. Se slu{aat li ovie od VMRO {to zboruvaat? Ili, koga e vo pra{awe Branko im se ko~i mozokot. Gubat 90 otsto od inteligencijata samo na pomislata na negovoto ime. Nekoj im upa|a vo sistemot, im menuva potpi{ani dokumenti, gi vadi vo javnosta i za toa e kriv Branko. A tie se na vlast. I ne samo toa, tuku od kade znaat vo partijata deka „o~igledno pretsedatelot Ivanov nikoga{ ne dal soglasnost toa lice da bide pomiluvano“? Ovie od VMRO-DPMNE ili se zanimavaat so psihoanaliza, ili tolku mu go kontroliraat umot na Ivanov koga se tolku sigurni {to e o~igledno vo mislite na pretsedatelot. A o~igledno e samo toa {to e izlezeno vo Slu`ben vesnik. Go ima imeto na Lambe. Go ima i potpisot na \ole. Odma pod Lambe, oti toj e posleden na spisokot. Poo~igledno – amin. 3. Si zamisluvam kako nekoja daktilografka od Kabinetot na {efot na dr`avata, tajno vqubena vo Branko, na privremena rabota vo Ohridskiot kabinet na Ivanov, ~eka da padne no} za prepravena kako VMRO-vka da trgne na pat za Skopje. Se prikraduva vo Skopskiot Kabinet na Ivanov, vku~uva kompjuter i dodava imiwa na zatvorenici za pomiluvawe. I potoa is~eznuva vo mrakot na `e{kata skopska no} i go fa}a prviot avtobus za Ohrid da se vrati vo drugata polovina od Kabinetot. I seto toa se slu~uva dodeka Vladata na Gruevski ostvaruva do ranite utrinski ~asovvi, a najstra{no od se e {to ni Bi~ikliski ne e informiran za mra~nata zavera. Pretsedatelot \orge Ivanov nepredizvikan od nikogo, si doa|a sabajleto na rabota, si potpi{uva dokumenti bez da pro~ita {to potpi{uva i potoa tie odat na pe~atewe vo Slu`ben vesnik. A Branko si pie viski, si ja tro{i penzijata {to v~era mu ja dadoa i siguren deka VMRO-DPMNE naporno i uporno raboti za nego si vika: „[`o im praam. Tri godini se na vlast, a biten sum kako jas u{te da vladeam“.

395 Da ne ni se slu~uva navistina, }e si mislev deka e scena od „Alo, alo“. 4. Vladata gi objavi imiwata na novite kandidati za ambasadori. Pretsedatelot Ivanov treba da gi potpi{e ukazite. Bi~ikliski u{te sega mo`e da izleze so pres konferencija. Da ka`e deka Ivanov „o~igledno“ }e gi odobri site ambasadori. I koga }e gi potpi{e, „o~igledno“ nema da se predomisli. Osven ako Branko pak ne mu podmetnal nekogo na spisokot. 5. Ova me potseti na eden vic od pred triesetina godini koga }erkata na bugarskiot komunisti~ki diktator Todor @ivkov, Qudmila vozela brzo niz Sofija i ja fatila policija. Policaecot ne znaej}i koja e `enata za kazna i napravil dupka na voza~kata dozvola. Koga i ja vra}al videl deka se preziva @ivkova, pa se setil: „Vam Todor @ivkov {to vi e?“. Taa rekla deka e i tatko. Toga{ policaecot pak i ja zel voza~kata i pokraj dupkata napi{al „Tazi dupka ne e dupka“. 6. Koga pravevme majtap so pokojniot pretsedatel Boris Trajkovski nekako mu stoe{e majtapot. ^ovekot bil sekretar na molerska zadruga. Plus, vo VMRO-DPMNE koga go predlo`ija za pretsedatel ne glumea nekoja demokratija. Go izbra Dosta, go donese vo Univerzalna sala, sedna do nego i delegatite go izglasaa. Si vikam, na \ole ni majtap ne mu stoi. Aj {to ne e sekretar na molerska zadruga. Tuku e profesor na fakultet. Eeej, pretsedatelot ni e doktor \orge Ivanov, i toa doktor po pravni nauki. Plus, ne be{e VMRO-vski kandidat. Edno ~udo profesori, akademici, rektori, studenti, pisateli i nezavisni intelektualci se ispotpi{aa na negovata kandidatura. Kojznae kolku se gordi sega na svojot potpis. 7. Eden sovet kako da gi izbegnete turkanicite na Skopskiot aerodrom. [tom }e vlezete vo terminalot po~nete da ka{late. Ako mo`e neka vi solzat i o~ite. Vedna{ preku red }e ve prenesat preku granica. ]e za{tedite i na pari za taksi. So ambulantna kola }e ve donesat do Skopje. I kuferite }e vi gi pratat bez da ~ekate i da se potite. I zgora na se }e vi napravat i krvna slika bez pari. Ako se posomnevaat deka imate svinski grup, imate {ansa i da gi izbegnetei novite ~etiri rampi na parkingot. Za koi se ~udev zo{to se staveni. Pa mi tekna deka se za da vrabotat u{te nekoj partiski intelektualec na glavnata rampa, na kogo }e mu go dade{ liv~eto za toj da mu go poka`e na avtomatot.

396 SAMUILOVI SLEPCI 8 avgust 2009

• Ba{ me interesira koja e sledna dr`ava ~lenka na EU {to ima nekoja frustracija koja }e saka da ja izle~i so veto vrz Makedonija

1. Mo`ete li da si zamislite kako e da se kupat 15.000 karti za fudbal? Kako dvajca oti{le na blagajna i gi kupile site karti za novata severna tribina na Stadionot vo Skopje, i plus u{te pet iljadi za ju`nata. Kartata e 200 denari. Toa zna~i deka dvajcata morale da izbrojat 3 milioni denari. Na sekoj po milion i pol denari. Kako li se odi vo {oping so milion i pol denari vo ke{? Gi stavile parite vo xeb? [to xebovi }e bea toa? So patni torbi li se pojavile na {alter? Ili gi raspredelile vo papki i koverti? I kako li se brojat milion i pol denari na {alter vo park? Pa posle kako se brojat po 7.500 karti na istiot {alter za da ne te zezne {alterskiot slu`benik. Toa e seriozen proces. I s# se slu~ilo za samo dva ~asa, zatoa {to samo po dva ~asa gi snema site karti za Makedonija – [panija. Otkako prikaznata izleze i vo [panija, MVR re{i da se vklu~i vo akcija. Ja potseti FFM deka „}e bidat prezemeni merki soglasno zakonite“ i MVR „}e dejstvuva soglasno svoite ovlastuvawa i nadle`nosti“. Mnogu mi e }ef {to MVR im se zablagodari na mediumite {to go iniciraa ova pra{awe. Ama u{te pove}e }e mi go napravi }efot ako MVR soop{ti i koj e vinovnikot za ovaa ujdurma. 2. Kade e Bi~ikliski? Da ne oti{ol na odmor? Oti obi~no za s# {to se slu~uva vo dr`avata, VMRO-DPMNE ima komentar. I obi~no se znae vinovnikot. Branko Crvenkovski. More stvarno. Ova ba{ li~i na ne{to {to Branko Crvenkovski bi go napravil. Go pratil ministerot vo trenerki od vremeto na TAT so vre}a pari da gi kupi site karti, a Sowa Nikolovska stoela zad {alterot i gi prebrojuvala banknotite. I posle kartite im gi podmetnale na op{tinskite komiteti na VMRO-DPMNE. A VMRO- vcite bidej}i vo vremeto na aferata TAT bile prva~iwa, ne se se}avaat na ministerot vo trenerki i na Sowa. 3. Zo{to bi go napravil ova Branko, a da nema politi~ka korist. Za da im podmetne u{te edno kukavi~ko jajce. VMRO-vcite da sedat na severnata tribina za da se naviknat na idejata za novoto ime na dr`avata. Severna Makedonija. 4. Severnata tribina na „Filip Vtori“ zasega ni donese samo maki. I doprva }e bide pri~ina za novi podelbi.

397 Dosega se znae{e. ]e viknea komitite „Javi se ju`na!“, i tolku. A sega koj }e vika „Javi se ju`na!“, a koj „Javi se severna“. [to li }e pravime vo 2012 ako imame i isto~na i zapadna. Eden stadion, mnogu podelbi. 5. Na Me~kin Kamen za Ilinden ni{to novo. Osven {to ovaa godina zaedno so komitite, defilira{e i falangata na Aleksandar Makedonski. Organizatorot na Ilindenskata kowica re~e deka anti~kite vojnici im se pridru`ile na komitite za da doka`eme deka Makedoncite ne se od 1903 godina tuku u{te od ~etvrtiot vek pred na{ata era. Koga gi gledav komitite i anti~kite vojnici vo ist stroj, se setiv deka organizatorite go zaboravile sredniot vek. Ne vlegovme belki preku no} od fustan~iwata na Aleksandar vo be~vite na komitite. Na Me~kin Kamen falea Samuilovite vojnici. Navistina, kade se Samuilovite slepci? Tuka se nekade. Mi`at. I ~ekaat da zavr{i ovoj crtan film. Za da po~nat vestite. 5. A vestite ne se menuvaat so godini. Ili Albancite se bunat. Ili Grcite se zakanuvaat. Ili Bugarite ucenuvaat. Ili Srbite se lutat. I s# se slu~uva vo isto vreme. Ba{ me interesira koja e sledna dr`ava ~lenka na EU, po Grcija i Bugarija, {to ima nekoja frustracija koja }e saka da ja izle~i so veto vrz Makedonija. [to paraspur dru{tvo e taa Evropska unija? Prvo }e ti postavuvaat bo`em ben~markovi. Pa potoa od solidarnost }e se iz`ivuvaat vrz nas. I na kraj najbezobrazno }e ni ka`at: „Znae{, nie sme vnatre, a vie sakate da vlezete“. 6. Neposredno po izborot za Pretsedatel, rejtingot na \orge Ivanov be{e 2 otsto. Potoa mu padna na 1 otsto. A zav~era, spored anketata za Institutot „Pavel [atev“, be{e objaveno deka rejtingot mu padnal na 0,9 otsto. Toa zna~i deka \ole e vo trend. Ja sledi dr`avata. Zaedno so Makedonija, i toj odi vo recesija. Zvu~i {a{avo, ama taka e.

398 ACE [A[IRI 15 avgust 2009

• Profesore Ivanov, javi mu se na pretsedatelot \ole, mo`e tebe }e te poslu{a

1. Mnogu mi be{e `al za Artim [a}iri. FFM i selektorot Agim Jonuz go zafrknaa i mu go rasipaa najubaviot den na fudbalerot so svetska kariera. Ne mu dadoa doma barem deset minuti da igra na sopstveniot pro{talen fudbalski me~ protiv [panija. Ama, Artim barem dobi satisfakcija. Oti 30 iljadi lu|e od tri- binite go skandiraa negovoto ime. A site nie ostanavme nezadovolni. Oti re~isi sekade na klu~ni pozicii imame lu|e {to znaat samo da ti ja rasipat radosta. Koga od tribinite odeknuva{e imeto na [a}iri, se setiv deka is- tiot den na vestite javija deka bile primeni na rabota 240 novi dr`avni slu`benici spored Ramkovniot dogovor. Koga trieset iljadi lu|e so ap- lauz i ovacii go ispratija Albanecot od Stru{ko Artim [a}iri, gordo se}avaj}i se na negoviot gol protiv Anglija vo 2002 godina i razveanoto makedonsko zname vo postvoena postramkovna Makedonija, na 240 Alban- ci od sekade niz Makedonija im dadoa nekakva rabota, a tie ne znaeja na televizija ni da beknat na makedonski jazik. Aj {to ne znaeja da odgovo- rat, tuku ne znaat ni {to }e rabotat, ni kade }e rabotat. S# vo imeto na so`ivotot i popolnuvaweto na ramkata od prokletata 2001 godina. Da be{e Artim eden od ramkovnite nema{e da se pojavi na tere- not i }e izjave{e deka toa mu go pravat oti e Albanec. Kako liderite na partiite koga za s# {to ne im se dopa|a se zakanuvaat deka }e go napu{tat Parlamentot. Ama Artim se pojavi pred publikata i potoa si zamina doma. Ne go gledal natprevarot, no ne ja izneveri publikata {to se raduva{e so nego koga go vee{e makedonskoto zname. Oti Ar- tim i taa publika se vistinskiot so`ivot. Podobar od 100 ramkovni dogovori. A nesposobnite politi~ari so svojata sebi~nost i ramki toj so`ivot mo`at samo da go uni{tat. 2. Pretsedatelot na Makedonija \orge Ivanov neposredno pred nat- prevarot so [panija gi poseti makedonskite reprezentativci. Prvo im odr`a predavawe po ustavno pravo: „Kaj e Makedonija tamu treba da bide i Pretsedatelot. Pretsedatelot ja pretstavuva dr`avata“, im re~e \o- le na fudbalerite nebare treba da im se pravda zo{to e me|u niv. I potoa vo stilot na vistinski dedo na nacijata prodol`i: „Se borime, pravime s#... Imame golemi napori, ama nekako gledate i ona

399 {to treba{e da bide radost, bez lezet e. Imame nov stadion, nova tribina.... Nekako, kako nekoj da frlil kletva...“ Zo{to kletva? Zatoa {to kapitenot mu udri {lakanica na svojot soigra~? Zatoa {to nekoj im prodal la`ni „roleks“ ~asovnici na make- donskite fudbaleri {to igraat vo stranstvo? Zatoa {to na [a}iri ne mu dadoa da igra? Zatoa {to bea otpe~ateni karti lesni za falsifiku- vawe i bez numeracija? Zatoa {to s# u{te ne se znae kolkumina kulile 15.000 karti? Zatoa {to kartite moraa da se menuvaat so poka`uvawe li~na karta? Zatoa {to pri izgradbata na Severnata tribina zagina rabotnik za koj ne se utvrdi dali rabotel prekuvremeno i bez za{tita? Profesorot \orge Ivanov treba da mu se javi na pretsedatelot \orge Ivanov i da go sovetuva deka kako Pretsedatel ne mo`e da im raska`uva na fudbalerite prikazni za nekakvi prokletstva. Pretse- datelot ima ovlastuvawa i odgovornost i ako ve}e ja otvori taa tema mo`e{e da im ka`e deka kako Pretsedatel }e pobara da se ispitaat site okolnosti {to dovele do me|unarodnata blama`a na Makedonija, da se otkrijat vinovnicite za toa i da bidat kazneti. Najlesno e da izbega{ od odgovornost i da re~e{ deka nekoj n# prokolnal. Kako decata {to se `alat deka imaat edinica oti gi mrazi u~itelkata. A ne deka ne napi{ale doma{no. 3. . Ne sum qubitel na fudbalot. Zatoa mo`ev seirxiski da sledam kako se ma~at qubitelite na fudbalot kako od {est sabajle ~ekaa so saati i se turkaa da gi smenat kartite {to MVR naredi da se prepe~atat. Tie prvi {to }e uspeeja da gi zamenat kartite, od drugite ma~en- ci bea pozdravuvani so skandirawe „Ole!“. Vo okolnite kafeani se- dea seirxii i gi zafrkavaa tie {to se ma~ea za karta. Pajacite naj- revnosno gi digaa kolite, a policijata strogo ja koordinira{e akcija- ta. I toa trae{e cel den i golem del od ve~erta. Da be{e nekoj drug narod, a ne makedonskiot koj vo genot go ima zapi{ano zlatnoto pravilo „Navednata glava sabja ne ja se~e“, Haxi Risteski i negovite od FFM sami }e si slavea i 100 godini fudbal i pu{tawe nova tribina i prijatelski me~ so evropski {ampion. Ama nie sakame da se ma~ime. Taka polesno }e si se samoso`aluvame. Nebare ni treba opravdanie za samoso`aluvawe. Kletva ni fr- lil nekoj... 4. Sovetot za radiodifizija objasni deka emituvaweto na TV „No- va“ bilo kr{ewe na Zakonot za avtorski prava i }e bilo pre~ka za vlez vo EU. [tom e pre~ka za EU, daj da se pomirime so sudbinata. Samo, kako Sovetot za radiodifuzija se povikuva sekoga{ na EU koga se zagrozeni biznis interesite na koaliciskite partneri na Vladata, a

400 za EU ne e pre~ka ako nekoj pravi koncentracija na televizii i vesni- ci i ne se krie, iako toa e zabraneto so zakon? Taka {to, sega pokraj televiziite VMRO 1, VMRO 2 i DUI 1, }e gi gledame i TV Stojmenov, TV Yingo i TV Ramkovski. Mora nekoj da frlil kletva {tom i po 19 godini samostojna i nezavisna Makedonija n# snajde golema tragedija. Nemame televizija. Zatoa {to otkako ni ja zabranija HTV 2, sega ni ja ukinaa i hrvatskata TV „Nova“. 5. Muzejskata neolitska naselba Tumba Maxari }e dobie u{te dve ku}i od kal. Kako za toa da treba poseben muzej. Naprotiv, vo Skopje treba da se is~isti edna ulica, na trotoarite da nema parkirani koli, kontejnerite da bidat zatvoreni, vo trevnikot da nema ku~e{ki gomna i koga }e vrne vodata normalno da istekuva. Gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski treba taa ulica da ja za{titi i da ja ~uva za poka`uvawe. Kako za muzej. Da se ~udime kolku mo`e da bide normalno i ~isto.

KROKODIL DANDI 22 avgust 2009

• Najnovoto dostignuvawe e graditelskoto ~udo – patot do manastirot na To{e, dolg duri 807.490 milimetri

1. Dojde vreme da se raduvame na u{te edno golemo ostvaruvawe koe ne mo`e da pomine bez prisustvo na premierot Nikola Gruevski. Toa e patot do manastirot na To{e dolg celi 807 metri. Za takvo gra- ditelsko ~udo vredi i premierot da go ostavi kabinetot srede rabot- na nedela, i ministerot za soobra}aj i vrski Mile Janakieski da se istopori da se~e lenta. Nekoi televizii se obidoa da go minimiziraat i ovoj uspeh na Vladata, so toa {to izvestija oti Nikola i Mile pu{tile pat dolg re~isi eden kilometar. Pih... Eden kilometar. I toa ne cel. A na tab- lata zad niv ubavo se gleda{e brojkata 807,49 metri. Taka {to, ako ve}e sakame precizna informacija koja u{te pove}e }e go potencira graditelskoto dostignuvawe, treba da stoi deka premierot pu{til pat dolg duri impozantni 807.490 milimetri. I za da bide informaci- jata u{te posilna, Bi~ikliski treba da ka`e deka Branko e kriv oti namesto 900, se izgradile samo 800 metri pat. Oti parite za stote metra oti{le na pu{taweto ~e{mi~ki. Ili na po~etokot na gradbata na Veles – Prilep, preku Babuna. I toa dvapati.

401 2. Branko be{e kriv i za makedonsko-albanskata tepa~ka kaj Ne- rezi oti, spored VMRO-DPMNE, toj gi kontrolira komitite preku komandant Koki. A Branko dobi kabinet na takvo strate{ko mesto vo Skopje, {to ve}e ne mu treba kontrola na ni{to drugo. Dovolno e da pogledne niz prozorec na raskrsnicata, i ni{to ne mo`e da mu se izmolkne. Vo ist moment gleda em kon terasata na Nikola i Borkica em kon vlezot na sedi{teto na SDSM vo Biha}ska. 3. Komitite se stepaa so {vercerite na mostot Obedineti nacii. Ova ne e naslov od crtan film. Ova e vistinska slu~ka od Skop- je, Republika Makedonija, vo prvata polovina na 21 vek. Vo 1903 godina, koga e napraven prviot motor „harli dejvidson“, nie napravivme cre{ovo top~e. Eden vek podocna dojde vreme komitite da se bijat so {vercerite. A Obedinetite nacii vo ovaa prikazna se samo kol- ku da n# potsetat deka pome|u ovie dva nastana pominal eden cel vek. 4. Da ima{e vo nedelata kaj Nerezi barem 10 otsto od policajci- te {to bea vklu~eni vo akcijata za se~ewe na drvata na Ilindenska, sigurno nema{e da se slu~i tepa~kata me|u komitite i {vercerite. Ama ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska samo {to se be{e vratila od odmor. Bila kaj de~koto {to e na postdiplomski vo Velika Britanija, i vo [kotska go lovela ~udovi{teto Nesi. Zamis- lete {to nesre}a }e n# snajde{e de~koto da & studira{e vo Avstrali- ja. I Gordana tamu da go love{e krokodilot Dandi. Nema{e da mo`e da gi fati ni ovie osum komiti {to trgnale so kamewa na fudbal. Da ne zboruvame deka doprva treba da gi lovi onie {to izlegoa so sekiri na Partizanska da gi ~ekaat komitite. Ne e po Badenter. Na osum ko- miti treba{e da uapsi barem dvajca {verceri. Osven ako tie so sekirite ne bile izlezeni na mostot so namera da gi se~at drvata na Partizanska. Za da ne bidat pokuso od Ilindenska. Komitite se naviva~kata dru`ina na „Vardar“. [vercerite se naviva~ite na „Sloga“. Toa {to se stepaa vo Nerezi poka`uva deka Karpo{ nastrada kako kolateralna {teta me|u Centar i ^air. Vo prikaznata u{te gi nema i „balistite“, „majmunite“, ~kemba- rite“, „vojvodite“, „ribarite“, „patkarite“... I koga site tie }e gi fatat budalite, toa {to po~nuva sme{no kako na crtan film, }e zavr{i kako gr~ka tragedija. 5. Koga sme ve}e kaj pravi~nata zastapenost, bi gi poddr`al ro- ditelite na osnovcite Albanci {to baraat vo medicinskoto u~ili{- te „Pan~e Kara|ozov“ vo Skopje da se zapi{at site 262 u~enici bez da polagaat kvalifikacioni testovi. Toga{, spored Badenter, treba da se zapi{at barem 750 Makedonci, ama i tie bez testovi.

402 Aj {to baraat da se zapi{at na {kola, mo`e da sfatam. Ama zo{to da se zapi{at bez testovi? Go pi{uva li toa vo Ramkovniot dogovor? Ili }e go pi{uva? Sega ne e stra{no {to so protesti i uceni baraat da se zapi{at vo medicinsko u~ili{te. Najstra{noto n# ~eka koga }e zavr{at. Da- li toga{ }e n# ucenuvaat i deka treba da se razboluvame? Za da imaat kogo da lekuvaat. I ako ne se razboluvame, tie }e n# razboluvaat. Za da n# boli pove}e. 6. Dr`avnata agencija MIA po povod stote dena na noviot pret- sedatel \orge Ivanov v~era objavi deka „vo vrska so evrointegracija- ta, o~ekuvawata na {efot na dr`avata, vrz osnova na kontaktite {to gi ima so me|unarodni pretstavnici, se deka Makedonija naesen }e do- bie pozitiven izve{taj od EU“. So koi me|unarodni pretstavnici imal kontakt na{iot \ole? Da ne imalo nekoj zaskitan stranski turist toga{ koga {eta{e niz Sta- rata skopska ~ar{ija da kupuva tamburi? 7. Koga gledav na televizija kako dvajca golemi i va`ni biznis- meni se polevaat so voda, se karaat i si frlaat kletvi, i toa pred TV- kameri, mi stana jasno zo{to recesijata ja odmina Makedonija. I zo{- to tranzicijata nikako ne zaminuva.

SVETOL BUNAR 28 avgust 2009

• Ov~arot gi ~eka ovcite, \ole go ~eka Nikola

1. Da gleda{ so svoi o~i, da slu{a{ so svoi u{i, i pak da ne veruva{. Branko zboruva za nekakvi izgubeni godini. I ni vetuva deka ako re{i narodot da izleze na ulica protiv Vladata, toj }e zastane na ~elo. Liderot na SDSM }e ~eka da se slu~i narod za da ima koj da zastane zad nego. Ov~arot gi ~eka ovcite. Ako se slu~i buna, Branko }e n# vodi vo idninata. Mo`e u{te edna{ }e go smeni imeto. Mo`e }e go smeni i znameto. Mo`e }e sanira u{te nekoja banka kako Stopanska. Mo`e }e donese nov zakon za zagubarite. Mo`e }e napravi u{te edna uspe{na privatizacija. Mo`e }e napravi u{te eden Brankov zakon za vrabotuvawe. Pa u{te eden. Pa }e go fati oktopodot za opa{kata. Pa }e ima „po eden vraboten vo sekoe semejstvo“. Pa }e go obnovi proektot „Audi“. Pa }e ja popolnuva dupkata na brodot na penzionerite za da ne potone....

403 Ima{e mnogu uspesi, i ne mo`am sega da se setam na site. Taka {to ako narodot re{i da izleze na ulica i ba{ Branko go izbere da mu bide na ~elo, }e bideme svedoci na u{te eden uspe{en proekt – vra}awe vo idninata. 2. Za razlika od porane{niot pretsedatel koj ima ambicija da n# vra}a vo minatoto, noviot pretsedatel e pokonzistenten. Toj uporno n# vra}a vo minatoto. \orge Ivanov kone~no ima agenda. [eta po svetite mesta niz dr`avata. I da ne go videv zav~era kako yirka vo edna dupka, nema{e da znam deka seloto Paqurci kaj Bogdanci imeto go dobilo spored sveti apostol Pavle. Zo{to Paqurci bi se vikalo spored svetecot Pavle? Mo`ebi zatoa {to bogdan~ani, svesni za „idejata za mir koja apostolot ja {irel so do- a|aweto vo Evropa, vrz koja denes se gradi zapadnata civilizacija“, kako {to ubavo se izrazi Pretsedatelot, Pavleta nagaleno go vikale Paqo. Od bunarot vo koj za malku }e ni padne{e Pretsedatelot, apostolot Pavle piel voda i se napojuval so idejata za splotuvawe na lu|eto, pa narodot ja izmislil pesnata „Pavle mi pie, Pavle mi pie...“. Toa „vino em rakija“ {to odi ponatamu vo pesnata e obid na komunistite koi sakale da go oma- lova`at na{eto sveto minato. Sre}a na{a {to si gi izbravme Gruevski i Ivanov, pa toj komunisti~ki zagovor e razotkrien, i prikaznata za bu- narot vo Paqurci kone~no dobi nau~na potvrda. Mediumite javija deka Pretsedatelot bil impresioniran od posetata na ostatocite na manastirot vo Paqurci. Zatoa „izrazil nade` vo presret na praznikot da poseti i drugi mesta {to pretstavuvaat gordost na dr`avata i na koi treba da im se dade ona zna~ewe {to go zaslu`uvaat“. Ako \ole izbira kade }e odi spored predanijata za imiwata na selata, toga{ sigurno znaeme deka nema da odi vo Kuratica, Prdejci, Podmo~ani i Dolnodupeni. Za razlika od Paqurci, nim ne treba da im se dade ona zna~ewe {to go zaslu`uvaat. 3. . Zamislete kakva novinarska drskost be{e toa {to nekojsi tamu dopisnik go pra{a Pretsedatelot da ka`e ne{to za pregovorite za imeto. Kade se videlo srede svetoto mesto Paqurci, {efot na dr`avata da se voznemiruva i toa ne so kakvi bilo tuku so seriozni dr`avni~ki pra{awa. I koi se tie novinari {to gi interesira idninata, namesto da poglednat vo bunarot da vidat kolku sveto minato imame. Se naluti Pretsedatelot. Ne e profesor. Pretsedatel e. A Pretsedatelot odgovara samo na pra{awa na glavni urednici. I do {esti septemvri ne odgovara ni{to, oti toga{ }e ima otvorena programa na televizija. Plus dotoga{ mo`ebi i Gruevski }e se vrati od pat, pa }e ima \ole kogo da pra{a {to smee da odgovori.

404 4. Gruevski se spotera duri do Kanada za da potpi{e dogovor za penziite. Premier potpi{uva ne{to {to vo normalni dr`avi mo`e da potpi{e minister za trud i socijala. Ili minister za nadvore{ni raboti. [to da pravi{? Ne smee da mu se dozvoli na Branko da zboruva deka Makedonija so ovaa vlada e vo me|unarodna izolacija i vo bunar. Pa na Gruevski mu smislija nekakva bo`em me|unarodna aktivnost. 5. Turskata kompanija {to ja dobi koncesijata za izgradba i menaxirawe na makedonskite aerodromi pak ja odlo`i investicijata. Nema da se renoviraat ni Skopskiot ni Ohridskiot. No toa ne e nekoja golema {teta. Najmnogu mi e `al {to i [tip ostana bez aerodrom. Kako li }e stignuvaat sega profesorite od Sorbona {to }e predavaat na [tipskiot univerzitet? 6. Gledav izve{taj od nekoja stru~na rasprava za transparentnosta na sudovite. I slu{nav deka sega, za razlika od porano, od makedonskite sudovi izleguvale zadovolni gra|ani. Koi se gra|anite {to izleguvaat zadovolni od sud? Verojatno samo tie so brakorazvodni parnici.

BETKA SVETKA 5 septemvri 2009

• Na nevarosan yid slika ne se stava

1. Mnogu mi be{e `al za ministerkata za kultura Beti Kan~e- ska koga ja gledav zav~era na plo{tadot Makedonija vo Skopje. Na Be- ti & se slu~uva svetski nastan. Najgolem kulturen nastan koj dosega & se ima slu~eno na Makedonija. Bienale na mladi umetnici od Evropa i Mediteranot. Betka svetka. Ubava, na{minkana, doterana, nasmeana, gorda oti Makedonija e doma}in na 700 umetnici od nad 40 zemji. Betka zboruva, kamerite snimaat, a okolu, onaka ubavo osvetle- na pod reflektorite, letaat muvi, mu{i~ki i po nekoja osa. Letaat li letaat, a kamerite ne mo`at da gi skrijat. I vo eden moment Betka sosema nesvesno mavna so rakata i ja i{na najdosadnata muva. Kako mo`e da nema muvi koga ministerkata go otvora{e Biena- leto blizu do Kameniot most vo Skopje. Simbolot na glavniot grad na Makedonija. Site znaeme deka vo Skopje e po`elno da se izbegnuva mostot oti okolu nego smrdi na mo~ki. Osobeno vo mirna i topla no} kakva {to be{e zav~era{nata. Sledniot pat mo`ebi Beti }e otvora golem svetski nastan pred Oficerskiot dom. Se zbuniv. Pred crkvata „Sveti Nikola“. Ili, da

405 ne e „Sveti Konstantin i Elena“. Ili pod kopitoto na kowot na Dame Gruev. Ili pod magareto. Ili na vlezot od Burmali xamijata. Ili }e go javne kowot zaedno so Goce Del~ev... Lele, mnogu se zbuniv... Edna crkva, pa xamija, pa vtora crkva, pa kow, pa kobila, pa Op{tina Centar, pa Ministerstvo za kultura, pa premier, pa gradona~alnik na Skopje, pa plo{tad Makedonija, pa „Plo{tad Sloboda“, pa nepoznati umetnici, pa poznati umetnici, pa anonimni, pa ne bile anonimni, pa akademici ka`ale, pa ne ka`ale, pa „Denica“, pa no}nica, pa referendum, pa nema referendum, pa Firen- ca, pa @elezara, pa gotovi bile, pa ne bile... Mnogu koncentracija treba ako saka{ da sfati{ {to se slu~uva okolu Plo{tadot vo Skopje. 2. Decata na pla`a si pravat zamoci vo pesokot. Moite doma mi gi rasturaat knigite i si gradat kuli, pa gi pokrivaat so pernici, a vnatre stavaat Barbiki, koli~ki, ve{terki, avioni, tenxer~iwa... I koga }e im padne pernicata – havarija, i baraat pomo{ od poiskusnite (od mene) da im go popravam deloto. I jas im go popravam. Ama toa ne ~ini 10 milioni evra. Da se razbereme. Mnogu sakam umetnost. I ne velam deka vo sekoj dom ne treba da ima sliki i po nekoja statueta. Isto kako {to mnogu sakam i niz gradovite da imame spomenici. Ama, koj od vas kupuva umetni~ki sliki i statueti ako karti~ka- ta mu e vo minus, ako mu visi rabotnoto mesto i ako, eventualno, ne e ~len na VMRO –DPMNE i na DUI, pa se nadeva nekoj mrsulko }e mu potpi{e dogovor na odredeno vreme za klatewe vrata vo nekoe minis- terstvo ili javno pretprijatie. Plus, se stava li slika na nevarosan yid? 3. . Zo{to site se iznenadija deka direktorot na u~ili{teto vo ^egrane go zastrelal soprugot na izbrkana nastavni~ka so pi{tol? Zatoa {to direktorot na rabota vo u~ili{te si doa|a so pi{- tol? Ili zatoa {to toa mu e nivoto na op{tewe. Liderot – intelektu- alec vo {kolata, koj treba da bide primer za drugite nastavnici i za u~enicite {to gi vospituva, ednostavno taka komunicira so lu|eto. Ne razgovara, ne pregovara, ne se obiduva na miren na~in da se razbe- re. Puka i go re{ava problemot. Kone~no, vakvo ne{to mo`e i da se o~ekuva. So pukawe do{ol na vlast. So pukawe i }e si ja brani vlasta. 4. Nekoi lu|e na Pretsedatelot mi pratija poraka deka ne bilo ubavo {to vo minatiot broj sum se zafrkaval so negovata poseta na Pa- qurci i predanieto za sveti Apostol. Toa ne bilo dobro za dr`avata. I koga sum pi{uval za \ole vo Paqurci, ne sum mislel na Makedonija.

406 Da be. A tie epten mislat za dr`avata. Od mnogu mislewe, nikoj ne otide na odbele`uvaweto na po~etokot na Vtorata svetska vojna vo Gdawsk, vo Polska. Da mislea tie na Makedonija, kolku {to mislam jas, }e go ispratea Ivanov vo Polska da se vidi so site lideri od Ev- ropa. Aj {to ne mislele lu|eto od kabinetot, da ne im se lutime, i onaka site se sobrano odbrano, pa u{te ne mo`at da se koordiniraat. Tuku, ima li vo ovaa zemja Ministerstvo za nadvore{ni raboti? Pos- toi li toj Milo{oski nekade? Kakvo im e toa objasnuvawe deka Make- donija nemala pretstavnik vo Polska oti vo Var{ava sme nemale am- basador, tuku samo zamenik i nemale komu da ja dadat pokanata!? Zatoa \ole, ne tuku gledaj vo bunarot na sveti Apostol Pavle. Priberi si gi tie okolu tebe, bo`em zagri`enite i za tebe i za dr`a- vata, i potseti gi deka i Makedonija dala `rtvi vo Vtorata svetska vojna. I deka bila na antifa{isti~ka strana. I deka od vojnata iz- legla kako pobednik. Vo Polska mu be{e mestoto na Pretsedatelot. Da ja pretstavu- va Makedonija vo stranstvo. Ivanov e profesor i dobro znae {to mu se ustavni ingerencii. Nastanot vo Polska e edna{, a Paqurci mo`e da po~eka. 5. ^ita li ministerot za pravda Manevski vesnici? Gleda li te- levizija? Slu{a li {to se se pi{uva za nego, i za sudstvoto, i za zako- nite? Zar ne mu e `al i za Gruevski {to go stava vo nezgodna pozicija za da ne mo`e da se oslobodi od nego? Zo{to, ednostavno, ne si podnese ostavka? Ete, da re~eme i da ne e vinoven za neostvaruvawe na nekoj EU ben~mark, da re~eme i deka go mrazat mediumite i oti vo opozicijata mu smisluvaat aferi. Da pove- ruvame i deka i so sila pari mu prefrlaat na smetkata. Zo{to se ma- ~at i toj i Gruevski? Ednostavno e. Samo neka napi{e:“Ako ete jas sum pre~kata za EU, eve si odam. Smetam deka so svoite sedumdeset i kusur godini pridonesov za razvojot na Makedonija kako pravna dr`ava, i vo komu- nizmot i vo kapitalizmot...“. I site }e mu rakopleskame! Zar ne vi e ~udno zo{to Gruevski, tolku zagri`en za procentite na svojot rejting, s# u{te bara ubav na~in kako da se oslobodi od Manev- ski? Kolku procenti rejting na Gruevski vredi suetata na Manevski? Navistina kolku? Na 4 april 2006 godina, toga{nata Antikorupciska komisija se proglasi nenadle`na da utvrduva so ~ii pari majka mu na liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski kupila tri stana.

407 Antikorupcionerite soop{tija deka toga{ pratenikot Gruevski nemal zakonska obvrska vo svojot anketen list za imotnata sostojba da gi prijavi stanovite na negovata majka oti od dobienite policiski podatoci bilo utvrdeno deka ne `iveel so nea na denot koga go podnel anketniot list. Mihajlo Manevski toga{ be{e pretsedatel na Antikorupciska- ta komisija. Po izborite na koi pobedi Gruevski, stana minister. Navistina, kolku procenti rejting na Gruevski vredi suetata na Manevski?

ROBIN HUD 12 septemvri 2009

• Makedonski na~in za vladeewe na pravoto – ako po~ituva{ zakon, pravi{ istoriska gre{ka

1. Se slu{a li vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski {to zboruva? I ako se slu{a, dali si veruva vo toa {to go slu{a? Oti ne mo`e minister za finansii da objasnuva deka Vladata }e ja namali cenata za kupuvawe na dvorovite na edno evro, a vo isto vreme veli deka nema podatoci kolkumina gi kupile dvorovite po povisoki ceni i u{te kolku dvorovi ostanale za prodavawe. Minister za finansii, a ne znae kolku dosega zarabotila dr`avata. I ne predvidel kolku }e zaraboti so namale- nite ceni. Samo bogata{ite gi kupile dvorovite po visoki ceni. I tamu nekoi ispla{eni penzioneri i doma}ini se zadol`ile po bankite i zele krediti da si go sredat imotot. A sega Vladata im dava {ansa na siroma{nite da si gi kupat dvorovite po niski ceni. Taka veli vicepremierot. Kolkumina se i ednite i drugite, ne se znae. Zoki ne gi znae brojkite, ama merkata e populisti~ka. Robin Hud. Gi zeznale gnilite penzionerski bogata{i {to veruvale vo dr`avata, za da im dadat na siroma{nite. Ne veruvam deka i samiot Stavreski go slu{a toa {to go zboruva. Glumi konzervativna desnica, a gi mrazi bogata{ite. Ili se izgubil nekade vo tranzicijata me|u komunizmot i kapitalizmot. 2. Prvo Vladata }e ti dade rok za otkup. Pa }e te pla{i deka podocna }e bilo ili mnogu poskapo, ili nema da ima{ mo`nost da go

408 otkupi{ zemji{teto. ]e se maltretira{ polovina godina. ]e pomine{ milion birokratski proceduri, }e zeme{ kredit za da si go kupi{ dvorot, i na kraj Vladata }e gi nagradi tie {to re{ile u{te od po~etok da ne & veruvaat. ]e vlo`i{ pari da go primenuva{ HASAP, Vladata }e ja odlo`i primenata na Zakonot oti drugi ne vlo`ile. ]e pla}a{ redovno penzisko i zdravstveno osiguruvawe i ako zadocni{ malku, }e ti naplatat kamata. Na tie {to ne pla}ale so godini zdravstveno, }e im go prostat cel dolg koga }e re{at da pla}aat. Zakonite vo Makedonija va`at celi tri minuti. A paradoksot e {to dr`avata postoi ba{ blagodarenie na tie budali {to vo prvite tri minuti go po~ituvale zakonot. Spored Stavreski, koj n# ubeduva deka so novata cena za otkup na dvorovite se ispravala istoriska gre{ka, izleguva deka ba{ tie {to go po~ituvaat zakonot se istoriska gre{ka. 3. . Sega mi e jasno {to zna~ela ostavkata na ministerot za transport Mile Janakieski od „moralni pri~ini“. Toa zna~elo deka mora da ostane na funkcija. Oti, taka veli {efot. Nesre}ata vo Ohridskoto Ezero, vo koja zaginaa 15 bugarski turisti, e ~ista kako solza. Brodot bil pretovaren so 13 patnici nad kapacitetot. Nikoj ne kontrolira kolku patnici se ka~uvaat vo ohridskite brodovi i kaj~iwa. Nikoj ne vodi smetka kolku fiskalni smetki im se izdadeni na patnicite. I – brodot potona. No toa {to nikoj ne kontrolira, ne e bo`ja volja. Oti si ima kapetan na brodot, si ima Kapetanija na pristani{tata, si ima kapetan na Kapetanijata si ima inspektori, si ima minister. Zna~i – ima odgovorni za nesre}ata po ime i prezime i po funkcija. Mile Janakieski ispu{ti da se povle~e kako heroj i da mu go spomenuvavme imeto kako eden od retkite politi~ari {to imal obraz sam da se povle~e od funkcijata vedna{ po golema nesre}a. U{te go spomenuvame kako svetol primer samo Antoni Pe{ev, koj si dade ostavka od minister za transport vo 1993 godina, duri otkako mu padnaa dva aviona i zaginaa nad 200 lu|e. Mlad e Mile. Ima vreme za politika, liderot mu e naklonet i sekoga{ mo`e na golema vrata da se pojavi na drugo mesto. Nema ambicija belki skopskiot vodovod da mu bide najgolemiot politi~ki uspeh vo `ivotot. Ama si ostana Mile za so`aluvawe, za poni`uvawe, za politi~ko potkusuruvawe i za majtap. Oti sakal da si odi, ama ne mu dal {efot. A Gruevski ja poslu{al prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE koja napravila sopstvena istraga i pobarala od premierot da ne mu ja

409 prifa}a ostavkata. Kako li samo te~ela istragata na prateni~kata grupa? Preku ohridskiot pratenik, ~ij bratu~ed bil kapetanot na Kapetanijata {to se krie cela nedela? I ako ve}e prateni~kata grupa gi znae rezultatite od istragata, zo{to ne ni gi ka`a. Po~naa VMRO- vcite mnogu da se dru`at so DUI i so DPA, pa stanaa kako niv. Pravat paralelen sistem. Em se zakonodavci em se istra`ni sudii. Em mu sugeriraat na premierot. Ba{ & e gajle na prateni~kata grupa za Mile. ]e go branat tie i koga }e mu go izvadat povtorno revizorskiot izve{taj za Minis- terstvoto. I {efot }e re{i da ne go smenuva oti pratenicite ne konstatirale nepravilnosti. Ama vo Makedonija ne e samo „Ilinden“, obi~no staro kaj~e pretovareno i nadgradeno so potpokriv. Kolku potpokrivi i natpokrivi ima natovareno vrz zgradite? I ednite i drugite se vo resorot na Mile. 4. Koga gi slu{am SDSM-ovcite kako komentiraat deka ostavkata na Mile bila farsa, se se}avam kakva farsa be{e ostavkata na toga{niot minister Fr~koski po atentatot vrz pretsedatelot Gligorov vo 1995. Taa ne be{e ni od moralni pri~ini. Taa be{e neotpovikliva, ama Crvenkovski re{i da ne go otpovika ministerot. Aj Fr~ko barem ponudi ostavka. Ama vo 2004 na SDSM dodeka be{e na vlast mu padna vladin avion vo koj zagina Pretsedatel na dr`avata, pa nikoj ne ni pomisli na ostavka. Za vladiniot avion odgovorna be{e Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti. Direktor na Slu`bata be{e Goran Min~ev, toga{ visok funkcioner na SDSM. Pilotite ne bea prateni na simulator so godini. Neka ne mi zboruvaat mnogu za ostavki i za moral. Pametime nie ako tie ne pametat. 5. Makedonija e treta zemja top-reformator vo svetot. Kako zemja za vodewe biznis e rangirana na 32. mesto, {to e skok za 37 mesta vo odnos na lani. Ba{ me interesira kako go pravat toj spisok? Aj neka dojdat vo Makedonija sega koga sme tolku naprednati i cela godina neka vodat biznis. I v godina da vidime za kolku mesta stvarno sme naprednale. 6. Slu{av zav~era nekakva rasprava za turizmot vo Ohrid. [to da slu{a{? Deka ako imalo doma{ni legalni turisti~ki vodi~i, }e nemalo da potone brodot. Tie gi znaele brodovite i mo`ele da procenat kolkumina mo`e da se ka~at, a da ne se pretovari. Ako ostavivme na vodi~ite da pravat ramnote`a na brodot, ne e ni ~udo {to imame vakov turizam. ^udo e kako ne potonale pove}e brodovi dosega.

410 TOKMAK I BANA 19 septemvri 2009

• Ako petokrakata go bri{e{e Aleksandar, ne mora Aleksandar da ja bri{e petokrakata

1. Si legnuva{ vo petok nave~er normalen. Ve~erta te udira tok- mak vo glava. I vo sabota se budi{ so izgubena pamet. Gleda{ kongres na SDSM. I bidej}i ni{to ne se se}ava{, oti si udren so tokmak, si vika{: „Vidi {to fina partija. Vidi im go lide- rot kako ubavo zboruva. Socijaldemokrati svrteni kon evropski vred- nosti. Bravo. ]e pravat pravedno op{testvo. Imaat re{enija za Ma- kedonija. Super izgledaat...“. Za sre}a, vo petok nikoj ne te udril so tokmak po glava. I vo sabo- ta se budi{ naspan i odmoren. Gleda{ kongres na SDSM, gleda{ nova programa, novi socijaldemokrati za pravedno op{testvo, svrteni kon Evropa... Super izgledaat. Gi slu{am i se soglasuvam so niv deka Vla- data ne ~ini, deka e populisti~ka, deka ni{to ne napravila za tri godi- ni, oti tro{i nebroeno pari za gluposti, deka n# kara so cel svet, oti nema demokratski kapacitet, deka vladee so pottiknuvawe strav... Odedna{, se pojavuva Branko. Veli deka toj ima re{enie. I ja urnisuva ubavata slika za novata makedonska levica. Kakva nova partija, kakva nova programa so staroto lice? Koj mi nudi re{enija za problemite? Toj {to gi pravel problemite? Cela tranziciska generacija izrasna so negovoto ime, i sega toj se pretsta- vuva za `rtva na ne~ii gre{ki? Branko saka da se presozdade samiot sebesi kako nov lider na noviot SDSM. Ama za negova `al, ne stradame site od amnezija. 2. Za negova sre}a, pak, dobro e {to tuka mu e VMRO-DPMNE. Oti ako nekoj mo`e da go vrati Branko na vlast, toga{ toa e samo VMRO. Opsednati so nego i histeri~ni koga samo }e mu se spomene ime- to, tie se podgotveni da platat stotici nezavisni intelektualci da zboruvaat za Branko i da nara~aat iljadnici minuti platena politi~- ka programa vo televiziite na koalicionite partneri. ]e napravat s# samo za da go napravat popularen. Oti vidoa deka samiot ne mo`e. 3. Go menuvaat grbot na dr`avata, a Grcija toa ne go pobara od nas. Vladata veli deka so bri{eweto na petokrakata, Makedonija }e se oslobodela od starata ideolo{ka matrica. Tuf, tuf, tuf... [to ubavo bilo sro~eno... Ako ve}e ras~istuvame so ideolo{kata matrica, aj toga{ da im gi ras~ukame i bistite na partizanite.

411 Neka go bri{at grbot. Ama i neka izvinat {to toga{ koga Make- donija prv pat vo istorijata stanala dr`ava, vladeele komunistite. Tak- va ni bila sre}ata. Za `al, taa sre}a ja nemale na{ite potomci ni za vremeto na Kiril i Metodij, ni so Kliment i Naum, ni so Goce i Dame. Vo slu~ajot so Makedonija, petokrakata najmalku ima simbolika na komunizmot. Taa i najmalku ima vrska so ideolo{kata matrica za Makedonija. Mo`e da se tolkuva i kako simbol na dr`avnosta. Ili barem potsetuvawe na eden period od istorijata koga makedonskiot narod izboril dr`avnost. Kaj e sega novata levica so stariot lider? Ne se bunat oti se pla- {at da ne vlezat vo ideolo{kata matrica? Ili imaat amnezija, pa zabo- ravile {to napravile prethodnicite od nivnata partija za ovaa dr`ava? Ne deka bri{eweto na petokrakata }e mi go pokrie minusot na kreditnite karti~ki. Ne deka od utre }e `iveam polo{o bez petokra- kata na grbot. Na krajot na krai{tata, ramnodu{en sum. No mnogu mi pre~i deka se setija na petokrakata, a ne im teknuva deka treba da pratat nekogo vo Polska na odbele`uvaweto na 60-go- di{ninata od po~etokot na Vtorata svetska vojna i borbata protiv fa{izmot. Site vo regionot okolu nas {to bea fa{isti~ki sateliti se ispr~ija na proslavata vo Gdawsk, a nas n# nema{e. Site {to gi deportiraa Evreite se pofalija deka gi spasuvale, a nie {to gi spasu- vavme, ne bevme na proslava oti nemavme vreme. Bevme zafateni so ras~istuvawe so ideolo{kata matrica. Za da ne bideme komunisti, preku no} zaboravivme deka sme bile antifa{isti. Ako petokrakata go bri{ela Aleksandar, mora li toj da ja bri{e petokrakata. Belki Aleksandar e popameten. Kako popameten i go izbi- ravme na izbori. Osven ako i toj, kako i noviot lider na SDSM, ne si ima nekoj tokmak skrien zad vrata. Pa odvreme-navreme si se mava po glava. 4. Na mestoto na petokrakata nema da se stava nikakov simbol. Rekoa deka taka nema nikoj da se luti i }e se izbegne op{ta karanica. Mislam deka, sepak, na vrvot na grbot bi mo`ele da stavime ba- nana. Ne za da mu poka`eme na svetot deka sme banana dr`ava. Skraja da e. Tuku zatoa {to so bananata, isto taka, nema da ima zo{to da se karame. ]e ja prifatat i Makedoncite i Albancite. I desnicata i levicata. I tie {to se za antikvizacija na Makedonija i tie {to se dr`at do slovenizacijata. Na krajot na krai{tata, so bananata }e doka`eme deka na{eto poteklo e mnogu podale~no i poizvorno od Aleksandar. 5. Minatata nedela be{e objaveno deka lani Makedonija izgubi- la 16 slu~ai na Me|unarodniot sud vo Strazbur. A Germanija izgubila 10 slu~ai.

412 Makedonija so 16 presudi na dva miliona `iteli i Germanija so 10 milioni na 80 milioni `iteli. Neka presmeta pretsedatelot \or- ge Ivanov kolku e toa vo procenti. Toj e po matematikata. Jas nemav vreme da smetam oti gi gledav na televizija sopstve- nicite na „Gradski apteki“ Blagoj Mehanxiski – Zegin i Trifun Kos- tovski. Edniot mu vika{e na drugiot: „Koj k.. biznismen si ti?“ (i toa dva pati). Drugiot odgovara{e deka so gospodinot B.M. ne bi sakal ni ovci da molze. I objasni deka go imenuva so inicijali oti ne znae dali e Blagoj Mehanxiski ili Baronot Minhauzen. Vo eden moment Zegin re~e: „Ova e pravna dr`ava!“. I toga{ mi olesna. [tom Zegin tvrdi deka Makedonija e pravna dr`ava, zna~i navistina e pravna. I ne me ~udi {to site vo Strazbur baraat pravda.

ENCIKLOPEDIKA GLUPISTIKA 26 septemvri 2009

• Da zavitkame tutun i marihuana i relaksirano da zavr{ime so ra~istuvaweto so starata ideolo{ka matrica

1. Jas ja imam Enciklopedijata. I mnogu sum sre}en poradi toa. Sega, koga }e ja smenat, }e i porasne vrednosta. Kojznae kolku }e mo`am da zarabotam na nea ako ja prodadam kako kolekcionerski primerok. Samo, me zagri`uva dali kako sopstvenik na nepodobna kniga, i mene zaedno so Makedonija }e me primat i vo EU i vo NATO. Ako ne gi ukinat vizite, dali voop{to i }e mo`am da apliciram za izleguvawe od zemjava oti sme gi nalutile Velika Britanija i SAD? Dali pokraj M1/ M2 obrascite, avionskite karti, pokani, garantni pisma, broj na ~evli, osiguruvawa i sli~ni dokumenti, ambasadorite }e ispra}aat nekoj doma da mi gi proveri knigite. Enciklopedijata }e ja skrijam. Tajno }e gi ~itam poglavjata za ONA i za Albancite. Za da go ispo~ituvam Ramkovniot dogovor i strate{kite partneri na Makedonija. Se napravila gre{ka, se otvori debata, gre{kata }e se popravi vo vtoroto izdanie i... tolku. Lu|e moi, zaboravate deka vo Makedonija prv pat se objavuva tolku seopfatno i obemno delo. Ne sakam da gi amnestiram avtorite od odgovornost ako ne{to zgre{ile. Daj bo`e da ima pomalku gre{ki. Ama, lu|e sme, }e se razbereme. Nema belkim pak pu{ki da zemaat za da ni gi zaplenuvaat kolekcionerskite par~iwa od enciklopediite. I koga }e gi soberat, {to }e pravat so niv? ]e gi palat na plo{tad?

413 2. Apsolutno sum siguren deka EU ne mo`e da smisli tolku ben~markovi, kolku {to nie mo`eme da napravime gluposti. Ama sepak. Enciklopedijata e samo kniga. U{te ne mi e jasno komu mu tekna vo 21 vek da povika na zabranuvawe knigi. Pa neli ba{ taa demokratska Evropa i u{te podemokratska Amerika ne u~ea deka cenzurata e nedozvoliva i neopravdana. Ili, opravdana e samo ako na Albancite od Makedonija ne im se dopa|a ne{to {to e napi{ano. Napi{ano e deka SAD i Velika Britanija gi obu~uvale pripadnicite na ONA. A tie ne gi obu~uvale. Samo im pomagaa. Ne se se}avaat? Zaboravija deka Piter Fejt samiot se fale{e deka toj gi izvlekuval pripadnicite na ONA od Ara~inovo za da ne gi dotepa Qube Bo{kovski so helikopterite. Amerikancite im pratija avtobusi za da gi prenesat na „slobodna teritorija“ kon Kumanovsko. Velat deka duri avtobusite bile i so klima, ama taa teorija se u{te ne e doka`ana, pa ne e za vo enciklopedija. Se se}avate li kako se smeevme na edna TV snimka koga toga{niot britanski ambasador Mark Dikinson go kara{e toga{niot pratenik Kastriot Haxi Rexa kako malo dete? Toj Rexa be{e lider na nekoja nova partija i dava{e radikalni izjavi, a britanskiot ambasador go tera{e pred kameri da izjavi deka ve}e nema taka da pravi. Vpro~em, izjavata na toga{niot generalen sekretar na NATO Xorx Robertson deka Makedonija ja napadnale „razbojnici i banditi“ stana simbol na apsurdot {to potoa ni se slu~i. Razbojnicite i banditite stanaa borci za ~ovekovi prava, a sega se garant na stabilnosta na Makedonija. Zna~i koga toa bilo objaveno vo vesnicite i na televizija, toa bilo sloboda na pe~atot. Zo{to toa {to bilo vo vesnicite toga{, sega ne mo`e da vleze vo kniga? Za da ni napravat dupka vo memorijata. 3. Koga Albancite vo Makedonija zedoa oru`je i ubivaa go koristea terminot „borba za ~ovekovi prava“. Sega za se {to ne im se dopa|a se krijat zad frazata „po~ituvawe i implementirawe na Ramkovniot dogovor“. Seto toa e ubavo. Ja dobija vojnata. @iveeme vo dr`ava vo koja edno od najgolemite bogatstva treba da bide so`ivotot na razli~ni nacii, kulturi i religii. Ama osum godini po vojnata vo 2001, se u{te ne mi e jasno koj e pridonesot na toga{nite borci za ~ovekovi prava vo gradeweto so`ivot vo Makedonija. Dali samo toa {to ne se fa}aat za oru`je sekoga{ koga za ne{to ne se soglasuvaat? 4. Sosedite pak treniraat na nas. Prvo albanskiot premier Sali Beri{a pobaral od pretsedatelot \orge Ivanov „nadle`nite

414 institucii da interveniraat okolu sodr`inata na enciklopedijata vo delot za Albancite“. A i Bugarite da se najdat vo muabet i da ne bidat mrzelivi imaa ne{to da ka`at. Ne znaat koi im se zabele{kite, ama enciklopedijata ne ~ini oti „e koristen jazik i terminologija od Studenata vojna“. A so koj jazik tie ne ja registriraat OMO Ilinden kako partija? So jazik na toplata vojna? Ili so istiot jazik so koj i Grcija go negira postoeweto na makedonskiot narod. 5. Pretsedatelot \orge Ivanov ja prodol`uva tradicijata na prethodnite makedonski pretsedateli, koi odea duri do Wujork za da se vidat so sosedite. I so Metju Nimic, normalno. Za da ne izleze deka i \ole vo Wujork ne mo`e da se pofali so nekoja zavidna diplomatska aktivnost objavija i vakva vest: „Porane{niot amerikanski ambasador vo Ungarija, Donald Blinken, }e organizira poseben priem za Ivanov. Na priemot }e u~estvuva Entoni Blinken, sinot na ambasadorot i voedno sovetnik za nacionalna bezbednost na potpretsedatelot Xozef Bajden“. Vauuu... Kakva ve~era, kakva ~est za eden pretsedatel. Em biv{ ambasador, em sin mu }e bide tamu... Me ~udi kako ne objavija deka Ivanov ostvaril sredba i so recepcionerot na hotelot. Ne e belkim deka propu{til mo`nost da se sretne so nego. A i so bratot na recepcionerot. Toj raboti kako kelner vo restoran, ama pretsedatelot najde vreme vo nabienata agenda i razmeni mislewa za sostojkite na ru~ekot. Za `al, poradi pre- zafatenost na sobaricata, Ivanov ne mo`e{e da se ostvari sredba so nea. No, zatoa pak na marginite na generalnoto sobranie na ON se zadr`a vo kus prijatelski razgovor so sinot na sobarkata koj voedno e i portir vo ON. 6. Minatiot pat predlo`iv na mestoto na petokrakata na grbot da stavime banana. Denes imam nova ideja za javnata rasprava. Bi predlo`il da ostane yvezdata i namesto crvena, }e ja napravime `olta. Taka nema da mora da se menuvaat i li~nite dokumenti i tablite na dr`avnite ustanovi. Nema da ja vikame petokraka, tuku evropska yvezda. Ako ne pomine i toa, imam i drug predlog. Vo grbot ima i tutun i afion. Daj sega da stavime i list od marihuana. Ne veruvam deka EU }e i najde maana. Osobeno ne Holandija, kade {to marihuanata e legalna. Na raat da ispu{ime i relaksirano da ja zavr{ime prikaznata so ras~istuvaweto so starata ideolo{ka matrica.

415 GOR^LIV BLA@E 3 oktomvri 2009

• Virusot na Enciklopedijata se {iri so ce-diwa na pazar~e

1. Sega koga enciklopedijata i oficijalno stana zabraneta kniga sfa}am deka sum napravil dobar biznis zatoa {to pobrzav da ja kupam. Minatata sabota pi{uvav deka mo`am dobro da ja preprodadam. Ama sega }e si ja ~uvam kako kolekcionerski primerok i kontinuirano }e zarabotuvam od nea. Od kako se pofaliv deka ja imam, ne prestanuva da mi yvoni telefonot. Se javuvaat i baraat: „Aj te molam proveri {to pi{uva za toj i toj? A onoj go ima? A za toa {to pi{uva? A kolku e golem tekstot? A za onoj pogolem li e?“ I taka jas, listam, listam, racete me zabolea od vrtewe stranici i muskuli nafliv digaj}i go te tomot od A do Q, te tomot od M do [, i toa so edna raka, oti so drugata mora{ da go dr`i{ telefonot i da go potpira{ so ramoto do uvoto. Arno ama otkako so intervencija na me|unarodnata zaednica MANU ja prekina distribucijata na knigite, se sozdadoa uslovi i jas pazarno da se odnesuvam. Koj saka da mu ~itam, neka plati. Koj saka sam da ~ita, neka poveli doma i neka uplati pau{al. Vo cenata e vklu~eno kafe, voda, lupa za ~itawe i {ubler. Za precizno da se izmeri za kogo pove}e, a za kogo pomalku e napi{ano. Edinstveno me zagri`uva deka piraterijata mo`e da mi go uni{ti biznisot. Oti, tuka ne pomagaat ni amerikanski, ni britanski intervencii. Slu{am lu|e kako se falat deka spornoto izdanie ve}e go imaat vo elektronska forma i go {irat so ce-dea. Ne sum proveril dali ve}e go ima pred Na-Ma na kartonskite kutii so ce-dea i dividija me|u gradnicite, ga}ite i paloma za 5 denari. Zaedno so pesnite na Ceca, video klipot na Severina, pogrebot na To{e sigurno ve}e mo`e da se kupi i Enciklopedijata na Bla`e Ristovski. I koga }e zastane{ kaj prodava~ot }e se pazari{ dali da ja kupi{ „Zgodna Ceca“, „Ebe`liva Severina“, „Ta`en To{e“ ili „Gor~liv Bla`e“. 2. Liderot na DUI Ali Ahmeti na edna televizija od Tirana pora~a deka primirjeto me|u Makedoncite i Albancite od 2001 godina.e naru{eno. Kakvo primirje? [to zna~i primirje? Deka vojnata ne e zavr{ena, tuku samo se prekinalo da se puka? Deka od 2001 godina, Makedonija ne `ivee vo mir, tuku vo vojna vo koja na sila e primirje? Deka vo uslovi na primirje, a ne na traen mir edna etni~ka zednica e poprivilegira od drugite so toa {to i se garantiraat potpretsedatelski mesta vo

416 Parlamentot, vo Vladata, ministerski mesta, ambasadi, kvoti za studirawe, kvoti za vrabotuvawe, iljadnici garantirani rabotni mesta vo dr`avna administracija... Makedonija stana binacionalna dr`ava i liderot na partija od vladeja~kata koalicija se u{te zboruva deka tuka nema mir tuku samo primirje. Pa koga }e nastapi mirot? [to pravi Ali Ahmeti za vo Makedonija primirjeto da se pretvori vo mir? Osven {to se `ali kaj Amerikancite i {to se zakanuva, koja e negovata odgovornost {to dr`avata se u{te e voena zona? 3. Dobro e {to Amerikancite i Britancite se pobunija za neto~nosti vo enciklopedijata. I dobro e {to Albancite u{te po`estoko se pobunija. Oti taka i na Makedoncite im tekna da ja ~itaa enciklopedijata. I vidoa deka duri i Albancite da ja pi{uvale enciklopedijata }e nemalo tolku neto~nosti za Makedoncite kolku {to ima sega. I MANU so soop{tenie „izrazi zagri`enost za eventualni nenamerni neto~nosti“. [to zna~i toa koga }e ka`e deka `ali za neto~nosti toj {to }e gi napi{e. A toj ne e bilo koj, tuku najgolemata nau~na institucija vo dr`avata. Za {to `alat akademicite? Izgleda `alat deka nikoj od tie {to sedat tamu ne ja pro~ital enciklopedijata pred da se otpe~ati. Osobeno ne ja ~itale tie {to se potpi{ale. Ete u{te eden paradoks na makedonskata mediumska scena. Najgolemiot tabloid izleze od Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. 4. Vo DUI velat deka do{lo vreme MANU da se osve`i. Zatoa {to tamu sedele lu|e {to se {koluvani vo stariot sistem. Se soglasuvam deka MANU treba da se osve`i. So studentite {to }e diplomiraat na Dr`avniot tetovski univerzitet koi pred nekolku dena izlegoa da protestiraat protiv enciklopedijata i vikaa „Umrete Makedonci“ i „Smrt za kaurite“. Toa se idnite akademici od novoto vreme i noviot sistem. Tie }e bidat vistinsko osve`uvawe za MANU. 5. Po po`arot vo konacite na Sv. Jovan Bigorski poglavarot na MPC g.g Stefan re~e deka treba „da razmisluvame kako da go obnovime manastirot, a ne za toa kako se slu~i“. Manastirot ne se zapali so Bo`ja volja pa da ne razmisluvame kako se slu~il po`arot. Nitu pak sme site nie odgovorni {to se zapalil. Naprotiv. Se zapali zatoa {to vladicite ne razmisluvale deka toa mo`e da se slu~i. Kako {to ne razmisluvaat i sega deka istoto mo`e da se slu~i i so drugite crkvi i manastiri niz Makedonija.

417 Istoto va`i i za xamiite i za site drugi religiozni objekti {to se za{titeni kako kulturni spomenici. Site tie im se dadeni na vladenie na MPC i na IVZ. I tie treba da razmisluvaat kako da ne se slu~at vakvi katastrofi. A ne sega vladikata da ne povikuva da zaboravime zo{to se zapalil Bigorski, tuku da gledame kako da go obnovime. Lesno e za obnovuvawe. Crkvata brzo }e sobere pari. Ama za ~uvawe na kulturnoto bogatstvo treba i da si gi tro{i. Parite polesno si gi tro{at za obnovuvawe na vozniot park, otkolku za propisna za{tita na vekovnoto nasledstvo {to ne mo`e da se obnovi.

TOMI XERI 10 oktomvri 2009

• Pokraj vakva Akademija, komu vo Makedonija mu treba cirkus?

.1. Koga gledam nekoi ministri kako kostumite im stojat kako {totuku da do{le od proslava na petgodi{nina od matura, si mislam deka Vladata i ne mo`e{e da smisli pooriginalen na~in za odbele`u- vawe na Nedelata na deteto. V~era imaa Den na idei, a deneska }e imaat otvorena sednica na Vlada. Mnogu se zafrknav. Pred nekoj den mu organizirav proslava na ~etvrtiot rodenden na sin mi vo Detskiot teatar. Malite {vr~kovci ja gledaa „Lakomata meca“. Treba{e da bidam provladin. Pa namesto vo teatar, da gi odne- sam decata na Den na idei. Da se dru`at so ministrite. Da se ~uvstvu- vaat kako vo igroteka. I da ja vidat vo `ivo lakomata meca. Vsu{nost, koga ~ovek malku }e se zamisli, nam sekoja nedela od 1991 do sega ni e Nedela na deteto. More, ne sekoja nedela. Sekoja godina mo`e{e da bide proglasena za Godina na deteto. Eve, u{te malku }e mine i vtorata Decenija na deteto. Branko, Qub~o, Nikola... Gi sozdadovme, gi izrasnavme. Ostarevme so niv, i pak pamet ne ni doa|a. 2. Gledav na vesti koga eden od monasite raska`uva{e kako se zapalile konacite vo manastirot „Sveti Jovan Bigorski“. Veli deka vo dvorot imalo mnogu ma~ki, ma~kite gi razbrkale gluvcite, gluvci- te se razdvi`ile i, begaj}i od ma~kite, gi izgrizale kablite, napravi- le kratok spoj i... izgore bibliotekata, sose konacite i novata kujna. Gledav na vesti i detali od istragata. Prvo velea deka izgorele i sefovite, pa potoa deka ne izgorele tuku gi odnele kaj istra`niot

418 sudija vo Debar, pa gi na{le otvoreni, pa ne znaele kolku pari imalo vo niv, pa dali imalo eden ili dva sefa... MPC gi dobi nazad od dr`avata crkvite i manastirite za da gi ~uva. Taa obvrska ne ja ima samo zaradi sebe i svoite vernici. Tuku i zaradi pripadnicite na drugite veri i ateistite koi gi po~ituvaat kako kulturni spomenici. A ne da gi grabne i da ne vodi smetka za propisite koi se so zakon doneseni za za{tita na kulturnoto bogat- stvo. Pa }e ni raska`uvaat prikazni kako od crtani filmovi. Vo Nedelata na deteto i vestite ni bea kako crtan film. Zna~i, da rezimirame: Tom go brkal Xeri vo kujnata, Xeri se prepla{il i, begaj}i, go griznal kabelot. Snemalo struja, ama izbil po`ar. I vo temnicata, Xeri se svrtel na sefot oti mislel deka e fri`ider i vnatre ima sirewe, a Tom mu pomognal i mu ja dr`el vratata od fri- `iderot otvorena... I – kade se parite? Istragata e vo tek. Ama,na mojot ~etirigo- di{en sin mu tekna. Papala maca. I vedna{ svrtev na drug kanal, na vesti na druga televizija. Istata prikazna, samo {to tamu se pojavu- va i Xivxi i se zakani: „Mislam deka go vidov macolot“. 3. Koga bev mal, cirkusite koi doa|aa vo Skopje, gi postavuvaa vo Karpo{ 3. Podocna, {atorite gi podigaa sproti Kompleksot banki. Malku po malku, cirkusite se dobli`uvaa kon akademicite, pa sega {atorot go postavija ba{ sproti MANU. Se pra{uvam: Pokraj vakva Akademija, komu vo Makedonija mu treba cirkus? 4. „Vest“ vo ~etvrtokot objavi vest deka se testira referendum- sko pra{awe za promena na imeto. Su{tinata na vesta be{e deka pro- menata na me|unarodnoto ime vo referendumskoto pra{awe }e se vr- ze so vlezot vo EU i vo NATO. Objavata na referendumskoto pra{awe predizvika lavina reak- cii. Ama nikoj ne se fati za su{tinata na pra{aweto tuku se pojavija dlabokoumni analizi i istra`uva~ko novinarstvo koi se zanimavaa so pra{awata: koj go nara~al tekstot, koj e izvorot i zo{to „Vest“ ba{ sega ja objavuva vesta... U{te vo 1993 godina imav staveno naslov: „Ako se pazarime, barem da }arime“. Toa be{e vremeto koga za da vlezeme vo Obedinetite nacii, moravme da prifatime privremeno me|unarodno ime {to ne ni e po }ef. Ni se dopa|alo nam toa ili ne, nie se pazarime ve}e 16 godini. Tolku vreme pregovarame. I doa|a vremeto koga od toj pazar treba da vidime }ar. Ako nemame }ar, ne znam zo{to voop{to i sme vlegle vo pazarot. Na tie {to ne im bilo jasno {to sme sakale da ka`eme vo ~etvr- tokot, }e se obidam da im uprostam.

419 Prvo: Me|unarodnoto ime }e se menuva. Vtoro: Referendumot tropa na vrata oti taka rekoa i Pretseda- telot i premierot. Treto: Ogromno mnozinstvo gra|ani saka vlez vo NATO i EU ka- ko garancija za mir, stabilnost i ekonomski prosperitet. ^etvrto: Vladata izjavuva deka e posvetena na pregovorite i na naporite za iznao|awe re{enie vo sporot so Grcija. Jasno, pojasno, amin. Zna~i, vo ovoj moment, po celi 16 godini glupavo e da se pra{uva- me „Zo{to se pazarime?“. Vistinskoto pra{awe e: „[to sakame od toj pazar da }arime?“ Sega treba da razvieme debata za da najdeme odgo- vor na pra{aweto: „[to sakame da ni bide }arot? „ I da rabotime toa da go dobieme. Namesto toa, nie se raspravame komu mu bil pogolem. I koj prv go izvadil.

DVA ^ASA 17 oktomvri 2009

• Gazda Velija stana ben~mark za vlez vo EU, a Vladata go slavi

1. Dobivme preporaka za pregovori. Dobro. I dodeka spontano bacu- vavme evropski znamiwa pred Vladata, evropskite birokrati na najev- ropski na~in ni soop{tija: Re{enie na sporot za imeto ne e uslov za vlez vo EU, no ako sakate da vlezete vo EU }e mora da go re{ite. I sega mi raska`uvaat deka ba{ ova e zlaten moment za re{ava- we na sporot za imeto so Grcija. I deka mnogu im e va`no da go re{ime toj problem. Za na{e dobro. Ne za drugo. Ne go zboruvaat toa tie oti mnogu n# sakaat i deka mnogu im e gajle za na{ata idnina. Go zboruvaat oti sakaat nie da im go re{ime nivniot problem. Za{to otkako od solidarnost so svojata ~lenka dozvolija bila- teralen spor da stane pri~ina za blokada za evrointegracija, toa sega im se multiplicira vo razli~ni pojavi. Stigna duri i do ^e{ka, koja poradi odzemenite imoti na Germancite proterani po Vtorata svetska vojna od- biva da go ratifikuva Lisabonskiot dogovor od koj zavisi idninata na EU. Doprva Grcija im otkri {to ja ~eka EU vo pro{iruvaweto koga }e se fatat Hrvatska i Crna Gora, Bosna so Srbija, a Srbija so site. Dojde redot Makedonija da ja spasuva idninata na EU. Ama {to barame nie od EU? Nema belkim ve~no da slavime deka sme dobile preporaka, a da ne pobarame datum. Posebno {to patem }e mora da go smenime imeto.

420 2. Na proslavata po povod preporakata pra{av eden diplomat od zemja na EU kolku navistina Makedonija i Grcija se blisku do re{e- nie. I potencirav: Dali samo Makedonija e blisku, ili i Grcija e tol- ku blisku? Toj mi odgovori: Mnogu blisku. Iznenaden od tolku direk- tniot odgovor prodol`iv da insistiram: Kolku e toa mnogu blisku? I dobiv odgovor: Dva ~asa normalno vozewe od Skopje do Solun. Da nema vizi i granica mo`ebi u{te poblisku. 3. Zatoa i me iznenadi najnovata kampawa so {trkot deka }e sme se vratele doma. Vo Evropa. Pa nas nikoj ne n# isteral od Evropa. Nie sme celo vreme tamu. Na dva ~asa normalno vozewe. Da nema vizi i granica mo`ebi u{te poblisku. 4. Koga sme ve}e do Evropa da spomenam i edna konstanta vo iz- ve{tajot na Evropskata komisija. Ve}e vo tri izve{tai po red edna od klu~nite zabele{ki e deka vo Makedonija ima nelojalna konkurencija i nezakonska koncentracija na pe~ateni i elektronski mediumi. Vo sledniot izve{taj sigurno i po ime }e go spomenat glavniot dvigatel na nelojalnata konkurencija i mediumskata koncentracija – Gazda Velija. Mo`am da zamislam kolku e va`en Gazda Velija {to sta- na ben~mark. Site }e znaat deka biznismenite od tipot na Velija se pre~ka za vlez vo EU. A Vladata e odgovorna {to ne samo {to ne ja trga taa pre~ka, tuku e ujdisana so nego. Za malo mediumsko vnimanie vicepremierot Zoki Stavreski izigruva portparol na emisijata „Far- mer“ i na televizija jade od alvata na Gazda Velija. 5. Koga ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska branej}i se pri interpelacijata vo Sobranieto im pora~a na SDSM- ovcite deka samo Branko Crvenkovski `iv i zdrav go zavr{i pretse- datelskiot mandat, mi otpadna vilicata. Istiot den be{e objaveno istra`uvaweto na IRI za rejtingot na politi~arite. Pa mi stana jasno zo{to VMRO-vcite ekstra se pog- ri`ile Branko da im bide dobar. Oti da ne be{e toj, mo`ebi i SDSM }e be{e posilen, pa }e zemea nekoj procent od rejtingot na Gruevski. Ako ni{to drugo nekoj od neopredelenite }e se prevrte{e kon levo. Oti istra`uvaweto na IRI poka`a deka nad 40 otsto ili ne bi glasa- le za nikogo, ili se neopredeleni. Branko gi ko~i neopredelenite da se izjasnat. Da be{e koj bilo drug, duri i da ne ponude{e re{enija za Makedonija mo`ebi neoprede- lenite }e re~ea: „Daj da mu dademe {ansa“. Sega na kogo da mu dadat {ansa? Na nekoj {to do sega prokockal mnogu {ansi, a sega mi nudi re- {enija za Makedonija so poka~uvawe na personalniot danok za poboga- tite.

421 Ubav e toj koncept za pravi~na socijaldemokratija. Funkcioni- ra vo Norve{ka i [vedska. I Branko ima{e mnogu {ansi toa da go napravi. Ama ne go napravi. Se gleda deka nema kontakt so realnosta. Oti kaj nas celata zara- botuva~ka ja prijavuvaat samo tie {to rabotat vo kompanii {to rabo- tat legalno. [to re{enie nudi sega? Tie {to gi krijat platite i taka ja pqa~kosuvaat dr`avata treba da `iveat na grbot na tie {to legalno si pla}aat danok. Tie {to i do sega legalno pla}ale otsega neka pla}a- at u{te pove}e, a na ovie drugive u{te i da im go olesnime grabe`ot. So toa {to ne ja brani petokrakata od grbot kako simbol na bor- ba za sloboda, a ne kako ideolo{ki simbol, Branko }e gi izgubi i tra- dicionalnite glasa~i na SDSM – borcite i nivnite familii. Zatoa ne e ~udo {to VMRO-vcite na Fejsbuk pokrenaa inicija- tiva da se donese zakon za za{tita na SDSM. Za da se spasi od izumi- rawe. Dodeka SDSM go ima Branko, Gruevski ne treba da se pla{i za svojot rejting. 6. Albanija gi pobara mo{tite na Majka Tereza od Indija. Imaat sre}a Indijcite {to Albancite od Albanija ja baraat Majka Tereza. Da ja baraa Albancite od Makedonija, toa }e stane{e me|unaroden problem {to }e se re{ava{e pod pokrovitelstvo na Ame- rika i Anglija. Oti, dodeka trae primirjeto so Makedoncite, Alban- cite vo Makedonija imaat vreme da treniraat vo kampovi za da se iz- borat za mo{tite na Majka Tereza. Pa }e mora{e Piter Fejt da gi izvlekuva borcite od Kalkuta so klimatizirani rik{i. Se nadevam deka ovaa ideja nema da vleze vo revidiranoto izda- nie na Makedonskata enciklopedija.

SPREMNI ZA SEKS 24 oktomvri 2009

• Makedonija dobi zebra. Koj e tuka magareto?

1. Go gledav zav~era {vedskiot ambasador vo Makedonija Lars Peter Freden, koj na Vladata & pora~a deka do sedmi dekemvri, koga ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite ~lenki na EU }e se sretnat i }e re{avaat dali da & se dade na Makedonija datum za pregovori, ostanuvaat u{te samo {est nedeli i eden den. Deneska ve}e ima u{te samo pet nedeli i {est dena. Zna~i, propu{teni se dva dena od ona {to i ambasadorot na EU vo Makedonija Ervan Fuere go vika „najdobar moment za da se najde kone~no re{enie so Grcija“.

422 Ova me potsetuva na periodot pred i po Bukure{t, koga porane{nata amerikanska ambasadorka Xilijan Milovanovi} ne propu{ta{e prilika da ka`e deka „sega e vremeto da se re{i problemot“, „iskoristete go momentot dodeka Bu{ e pretsedatel na SAD“, „ako sega ne go re{ite, kojznae koga i dali podocna }e imate takva mo`nost“. Sega {vedskiot ambasador, kako pretstavnik na zemjata {to pretsedava so EU do dekemvri ovaa godina, ni pora~uva deka ova e „odli~na mo`nost, koja nema da se povtori vo dogledno vreme“. Vo Bukure{t Crvenkovski i Gruevski zaminaa so nekakva zagrada i dodavka Skopje vo imeto. I – vidovme kako ni go spopikaa. Aj da vidime kako bi pominal {vedskiot ambasador vo Atina koga bi mu raska`uval isti prikazni na Papandreu. Dali i za Grcite va`at {este nedeli i „odli~nata mo`nost koja nema da se povtori vo dogledno vreme“. Ba{ im e gajle. Fuere n# pofali deka vo posledno vreme ne sme imenuvale nitu eden avtopat so imeto na Aleksandar Veliki. A {to napravi vo me|uvreme Grcija za da ja iskoristi „odli~nata mo`nost koja nema da se povtori vo dogledno vreme“? Go smeni Karamanlis i go donese Papandreu? Medijatorot Nimic ne svikuva sredba. Papandreu najavuva deka }e go menuva pregovara~ot Vasilakis. A na Makedonija & istekuvaat {este nedeli vo koi treba da poka`e konstruktivnost vo pregovorite, a pregovori nema. Ova e isto kako na nekoja devojka da & vika{ deka vo rok od tri dena mora da ostane trudna. A taa ba{ tie denovi ne mo`e da si najde partner so kogo da legne. Duri i da go najde, nikoj ne garantira deka }e ostane trudna, ama ajde da pretpostavime da se fati... Zdrava e, & se pogodile plodnite denovi, ne ja boli glava, raspolo`ena e za seks... Diplomatski re~eno „najdobar moment i mo`nost {to nema da se povtori vo dogledno vreme“. Ama nikako da se najde ma` za nea. E ajde de neka ostane trudna. N# pritiskaat nas, a ne vidovme deka ja pritiskaat i Grcija. Vpro~em, re{enieto na problemot ne zavisi samo od Makedonija. Da zavise{e samo od nas, problem nema{e ni da ima. Taka {to, na pet nedeli i {est dena do denot koga o~ekuvame deka EU }e ni dade datum za pregovori golema e verojatnosta na 7 dekemvri 2009 vo Brisel Makedonija da pomine isto kako na 3 april 2008 vo Bukure{t. 2. Pratenikot Oliver [ambevski od VMRO-DPMNE re~e deka poziciite za imeto na negovata partija se „prili~no jasni“. Tolku se jasni {to mora ~esto da se povtoruvaat. Za da ne pomislat lu|eto deka stavovite na VMRO-DPMNE za imeto se „prili~no nejasni“. 3. Den pred praznikot na makedonskata revolucionerna borba, premierot Gruevski se vrati na korenite. Se slika{e so le-

423 gendarnite „Zi-Zi-Top“. So Dasti Hil i Bili Gibons so bradite do polovinata, Gruevski se ~uvstvuva{e kako da se vratil vo vremeto na Dame Gruev i Jane Sandanski. 4. Gradona~alnikot na Centar Vlado Todorovi} ja otvori svojata zgrada vo skopskata naselba Kapi{tec {to ja vika Katna gara`a – Zebra. Vo katnata gara`a ima i deloven prostor i mal hotel i prodavnici i supermarket na „Tineks“ i u{te ne{to. Pa kolegite od Alfa televizija namesto Zebra, ja narekoa „Gara`a oblanda“. Na Trifun Kostovski VMRO-DPMNE mu mr~e{e deka ne smee da go pravi „Kermes“, oti }e ja zloupotrebi gradona~alni~kata funkcija. Zo{to toa sega ne va`i i za Todorovi}? Go pravdaat deka Todorovi} po~nal da ja gradi zgradata pred da stane gradona~alnik. Pa i Trifun Kostovski go ima{e kupeno „Kermes“ i stavi kamen-temelnik pred da stane gradona~alnik. Vo Gaza Palestincite, vo nedostig na zebri, istri`ale magariwa i gi bojosale so crni {trafti. I Makedonija dobi zebra. Samo koj e tuka magareto? 5. SDSM slavat. VMRO-DPMNE gi obvini deka tie go organizirale protestite na studentite. Pa i treba da slavat. A ne da bidat tolku glupavi, pa da se pravdaat deka studentite ne bile nivni. Ba{ treba da vikaat: „Da, da na{i se!“ I da se falat. Ili i nim brojkata od trista lu|e, i toa mladi {to se za SDSM, im izgleda prefantasti~na.

BIBLIOTEKA DRUGAR^E 31 oktomvri 2009

• Pra{awe za nov referendum: Dali ste za Gruevski da odi vo Brisel so pravo da se sretne so Papandreu?

1. Poradi agresivnosta na politikata na Karamanlis i Bakojani pokrepena od solidarnosta na Evropskata unija mi se ~ine{e deka so Grcija nema {ansa za muabet. Zatoa, koga zav~era se sretnaa Papandreu i Gruevski vo Brisel, toa zvu~e{e tolku neverojatno {to be{e vest na denot i tuka i vo Grcija. Prvi sosedi, partneri vo NATO, zna~ajni ekonomski partneri, a glavna vest e ako premierite na dvete zemji kurtoazno se sretnale vo nekoja kancelarija vo Brisel. Toa e vest od Balkanot. 2. A sega istata vest gledana niz o~ite na Evropeec.

424 Ako voop{to dobie mediumski tretman, na ovaa sredba mo`e da se gleda kako na edna fina kulturna manifestacija. Premieri na dve sosedni zemji se sretnale vo edna soba pokraj knigi i si rekle „Ba{ mi e drago {to se sretnavme“. Pro{irenata prikazna bi odela vaka: Na premierot Gruevski letaj}i od Melburn kon Brisel, mu teknalo deka pominaa tri nedeli od izborite vo Grcija, a toj li~no ne mu ja ~estital pobedata na liderot na PASOK. Pa so netrpenie ~ekal da sleta vo Brisel za da ima mre`a na mobilniot. A Papandreu dodeka bil vo Stokholm na nekoj nastan nemal vreme ni da pogledne vo ekran~eto na mobilniot i odgovoril na nepoznat broj. Tolku bil zbunet {to ne znaej}i {to muabet da napravi mu predlo`il da se sretnat vo Brisel. I taka se sretnaa pokraj edna polica so knigi. Dodeka snimaa kamerite, Papandreu go pra{a Gruevski: „Gi vidovte li ovie knigi“, a Gruevski mu odgovori: „Da nekoi od niv sum pro~ital“. Sega ~ekam makedonskite politi~ki eksperti i analiti~ari od Enciklopedijata na MANU da izlezat so analiza na ovoj sladok muabet. Da ni gi protolkuvaat skrienite zna~ewa na gr~koto pra{awe i makedonskiot odgovor. Bidej}i muabetot na Gruevski i Papandreu po~na okolu knigite mo`am da predvidam deka na nekoja TV debata }e slu{neme deka odnosite me|u Makedonija i Grcija vleguvaat vo nova faza. Fazata se vika: „Biblioteka Drugar~e“. Pri toa mnogumina }e zabele`at deka Gruevski samoinicijativno mu se javil na Papandreu, bez da se konsultira so izbira~ite. Ja propu{ti prilikata i za toa da raspi{e referendum za da go testira referendumskoto pra{awe: Dali ste za Gruevski da odi vo Brisel so pravo da se sretne so Papandreu? 3. Mnogu mi e `al {to ne go slu{nav pretsedatelot Ivanov kako ja komentira sredbata na premierite na Grcija i Makedonija. Dodeka ja dava{e izjavata pred crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid ne mo`ev da se fokusiram da go ~ujam toa {to go zboruva{e \ole oti bev fokusiran da go gledam Pasko Kuzman {to stoe{e do nego. Se nadevav deka kamerata }e mi dolovi {to jadele pred izjavata, oti Pasko celo vreme se obiduva{e so noktot da izvadi ne{to me|u zabite. Taman prestana da ~epka niz ustata i si rekov „Daj da se koncentriram na zborovite na pretsedatelot“, koga Pasko po~na da go ~e{a nosot. \ole ne{to elaborira{e, a Pasko za toa vreme si gi elaborira{e tu nosot, tu zabot. Taman koga pomisliv deka }e ja fatam poentata na \ole, Pasko po~na da si ja gladi kosata. Taka se nastrvi na edno vlakno, tolku se ma~e{e kako da go otkorne, du{ata mu ja izvadi, se prepotiv pred televizorot stravuvaj}i dali }e zavr{i so

425 akcijata pred \ole da prestane da zboruva i... Uspea! Go trgna vlaknoto i go frli pred nozete na pretsedatelot. I taka ne slu{nav {to ka`a \ole. 4. Imam nekoe ~uvstvo deka pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veljanovski }e dobie partiski ukor od pratenikot Vlatko \or~ev. Zatoa {to na rasprava vo Sobranieto za izve{tajot na Evropskata komisija, toj re~e deka Sobranieto e lokomotivata {to go vle~e vozot Makedonija – Brisel. Toa zna~i deka Trajko Veqanovski sebesi se gleda kako ma{inovoza~. Ako Veqanovski e lokomotivata, kade li se premierot i Vladata vo kompozicijata kon Brisel. Gruevski ne mo`e da bide lo`a~, oti parnite lokomotivi odamna se isfrleni od soobra}aj. Ne misli belkim na premierot da mu dade uloga na kondukter vo vagonite, oti gi sobira parite od patnicite. Ako ne mu se dopa|a i toa, toga{ na Gruevski mu ostanuva da izbira. Na prugata Makedonija – Brisel, ili }e bide skretni~ar, ili ko~ni~ar.

NALKU PARI 14 noemvri 2009

• Kaj si be, da ti go nasadam?

1. Go ~itav soop{tenieto od sredbata me|u Branko Crvenkovski i Ali Ahmeti. Re~nikot be{e kako da se sretnale lideri na dve dr`avi. Duri vo Mala Re~ica stavile i makedonsko zname vo ~est na Branko. A Ali Ahmeti mu ~estita{e na hrabrosta kako prv makedonski politi~ar {to se osmelil da dojde vo Mala Re~ica. [to, tolku li e stra{no tamu? Ili Branko ve}e nema {to da rizikuva. Pa odi na s# ili ni{to. Pa sega izlegoa prikazni deka opozicijata, so pomo{ na DUI, }e izglasa nedoverba na Vladata i }e pravi preodna vlada koja }e go re{i problemot so imeto. I vo SDSM u{te se ubedeni deka Gruevski seriozno se zamislil za ovoj radikalen plan na Branko. Za koj ne sme sigurni deka Ahmeti bi go prifatil ako ne dobie amin od stranskite administratori. Taka {to, barem zasega, prikaznata izgleda kako onaa – {to na Branko mu e milo, toa mu se sonilo. Iako, ne se somnevam deka barem za intrigi u{te mu nema ramen partner vo Makedonija. Samo toa mo`e i da ponudi.

426 2. Od site ovie dramati~ni previrawa vo levicata, pobednik e samo Radmila [e}erinska. Taa izjavi deka na 7 dekemvri, ako ne dobieme datum za pregovori, nema da se samozapali. Osven ako Branko ne re{i da ja potpali, ako prodol`i da gi ignorira soop{tenijata na SDSM i da odi na debatite na Demos. 3. Direktorot na novata Dr`avna lotarija Jovan Siljanovski najavi deka od Nova godina, po re~isi tri godini pauza, povtorno }e ima loto, bingo i grepki za sre}a. Koga novinarite go pra{aa kolku pari dr`avata potro{ila za novata lotarija, Siljanovski odgovori: „Mnogu malku, i toa go dr`am kako tajna, oti }e ve razo~aram kolku e mala sumata“. Kolku e toa malku? [to zna~i toa mnogu ili malku koga se raboti za dr`avni pari. Nie ne go pra{avme kolku pari potro{il od negovata plata. Go pra{avme kolku pari potro{il od dr`avniot Buxet. I zo{to, na primer, jas kako dano~en obvrznik bi bil razo~aran ako dr`avata potro{ila „mnogu malku“ od moite pari. Treba da sum sre}en. Siljanovski ne objasni dali vo tie „malku pari“ se presmetani i 8 do 10 milioni evra koi dr`avata gi izgubi zatoa {to pred pove}e od dve godini ne gi prodol`i licencite na toga{nata Lotarija na Makedonija. Samo od nadomestot za licencite i od personalnite danoci na dobitnicite na igrite na sre}a, dr`avniot Buxet ostana pokus za 4 do 5 milioni evra godi{no. Koj li minister za finansii sega treba da go {etaat so lisici na racete, pod somnenie deka ja „zloupotrebil slu`benata dol`nost i ovlastuvawa“. Znael deka dr`avata ne e podgotvena da organizira lotarija, a ne gi prodol`il licencite koi nosele pari vo Buxetot. Zna~i svesno go o{tetil Buxetot za 8 do 10 milioni evra. Ako se toa „malku pari“ za koi e sramota da se zboruva, toga{ stvarno }e n# razo~araat. 4. Direktorkata na Komisijata za odnosi so verskite zaednici Valentina Bo`inovska na zav~era{niot crkoven sobor vo Skopje re~e: „Nekoi pe~ateni mediumi naveduvaat deka MPC e odvoena od dr`avata so Ustavot. A {to }e be{e ako ne be{e MPC, i zatoa velam deka s# {to }e bide aktivnost na MPC, dr`avata }e stoi zad nea“. Draga porane{na prateni~ke Bo`inovska. Toj „nekoj pe~aten medium“ koj naveduva deka MPC e odvoena od dr`avata se vika Ustav na Republika Makedonija. I zasega toa e najvlijatelniot pe~aten medium vo dr`avata. A toa {to Bo`inovska vetuva deka zad sekoja aktivnost na MPC dr`avata }e stoi zad nea, neka go ka`e na sud. Na slednoto ro~i{te za kriminalot vo „Izgrev“.

427 Slu~ajot „Izgrev“, kako „ne~ie zajdisonce“ go spomena i poglavarot g.g. Stefan, koj se po`ali deka MPC za nekoi s# u{te e zabavno kat~e i cel za otstrel. Ako saka MPC za nea da ne va`at zemskite zakoni, toga{ neka ne pravi i zemski grevovi. 5. Na site nacionalni televizii vo regionot ode{e direkten prenos od proslavata na 20-godi{ninata od pa|aweto na Berlinskiot yid. Samo kaj nas taa svetska vest ne se izbori za termin. Duri ni na javniot servis Makedonskata televizija. Ne mo`e{e da dojde na red od raznite pre`iveani, smeneti `eni, farmi i golemi bra}a. I posle }e se `alime deka za izolacijata ni se vinovni Belgrad i Jugoslavija. Vpro~em, {to }e ni e nam prenos od Berlin? Toa e svetski nastan. Zo{to nas toa bi n# interesiralo? 6. Jas pa|aweto na Berlinskiot yid }e go slavam na 19 dekemvri. Ako stvarno ni gi ukinat vizite. Oti, vo 1989 godina, koga Germancite go urivaa Yidot i se osloboduva{e Isto~na Evropa, jas u{te dve godini potoa mo`ev slobodno da patuvam i na Istok i na Zapad. Dve godini po pa|aweto na Yidot vo Berlin, Evropa krena nov yid kon Balkanot. Faktot deka dodeka se raduvaa za pa|aweto na Yidot tamu, na{iot yid ne go ni spomenaa, zboruva za nivnoto licemerie i sebi~nost. Zo{to izgubenite generacii vo EU se povredni od izgubenite generacii na Balkanot? 7. V~era ne rabotea mati~nite lekari oti be{e proglasen neraboten den. Se sadea drva. Vo ovaa zemja ako proglasi{ neraboten den, i epidemijata zapira. Ne postoi problem {to ne mo`e da se ignorira. 8. Go znaete noviot makedonski pozdrav, inspiriran od Denot na drvoto? Kaj si be, da ti go nasadam? So podvarijanta: Kaj si be, da ti go potkopam?

428 CK SKJ 21 noemvri 2009

• Maksimalisti~ko barawe na Makedonija e za vreme na na{ite dr`avni praznici prodavnicite vo Solun da rabotat podolgo

1. Lu|e, situacijata e seriozna. Do Si En En stigna rabotava. „Sitel“ dobi konkurencija. Namesto ekskluzivata, kako {to voobi~aeno biva, da ja soop{ti od studioto na koalicioniot partner vo Gradskiot park vo Skopje, premierot Gruevski od studioto na Si En En vo London ni ka`a deka nema da ima predvremeni izbori. Novinarot Ri~ard Kvest gi dobi zaslu`enite pet minuti slava. Koga go vidov premierot na amerikanskata stanica kako se fali so ekonomskite mo`nosti na Makedonija mi pominaa trpki niz teloto. Sekoga{ toj Si En En me potsetuva na vojnata vo Bosna i onaa kletva od sredinata na devedesettite „Da dade Gospod da ti ja ima ku}ata na Si En En“. Toa zna~e{e deka ku}ata ti gori. Mu gori na Gruevski. Doma, ne tolku, ama nadvor prili~no e sardisan od site strani. EU saka da go sedne na direktni pregovori so Papandreu, Amerikancite go ostavaat samiot da se ma~i, Ali Ahmeti po~na da {uruva so Branko... A toj namesto da gradi edinstvo za da mu pomognat pred kone~nata presmetka so Grcija, pravi needinstvo pi{uvaj}i pisma za kone~na presmetka so tie {to ne mislat kako nego. Da si ostane{e Gruevski ekskluzivno na „Sitel“ nikoj nema{e tuku taka, so ni{to predizvikan da go pra{a kakov mu e toj povik za posledna bitka so politi~kite protivnici, kako {to go iznenadi novinarot vo studioto vo London. Dobro e {to ba{ Ri~ard Kvest go pra{a Gruevski dali veruva vo evropski vrednosti, a pi{uva takvi pisma. Se se}avam deka ~ovekot ima{e nekakva afera so malku droga i go fatija gol vo Central park vo Wujork, vo dva po polno}. Se pravda{e deka stradal od nesonica. Ama takvo opravduvawe ne pominuva vo Komunikaciskiot centar na VMRO-DPMNE. Na Bi~ikliski }e mu napi{at izjavi za edno pet-{est pres konferencii za da go razobli~i provokatorot {to saka da gi minimizira uspesite na Vladata. Mo`e{e da bide i postra{no. Zamislete intervjuto da go prave{e Kristijan Amanpur. Taa se pojavuva koga se }e se zavr{i. Otako se }e pre`ivee, posle ni raska`uva. Ri~ard Kvest doa|a kako zabava, ama kaj Amanpur se izgleda kako katastrofa.

429 2. Na po~etokot na sedumdesettite godini od minatiot vek, bev u~enik vo osnovno u~ili{te koga sekoja ve~er moite gledaa vesti na crno-beliot televizor i slu{aa {to ka`uva spikerot za nekakvo stra{no „pismo na Tito“. Vestite sekoja ve~er po~nuvaa so „pismoto na Tito“ i jas se ~udev kolku li bilo dolgo toa pismo {to go ~itaat so denovi i nedeli i kako ne mu bilo na Tito te{ko da go napi{e. Ovie od Vladata se rodeni posle pismotona Tito, pa mo`ebi i ne ~ule za nego. Verojatno samo Mihajlo Manevski od se}avawe mu {epkal na Gruevski nekoi frazi do „celokupnoto ~lenstvo, site partiski strukturi i poedinci, se do posledniot ~ovek vo mesnite komiteti“. Mnogu me interesira kako Gruevski ja zamisluva kone~nata presmetka so tranzicionite politi~ari {to sega povtorno se budele oti sakale da se vratat na vlast. Oti kako {to pi{uva, „vo prethodnite politi~ki procesi tie bea porazeni, no ne is~eznaa“. Makedonija gi neguva evropskite vrednosti, kako {to se pofali premierot i toa podrazbira deka vo politi~kata borba ni{to ne mo`e da bide kone~no. Pobeduva{ na izbori, ama po izvesno vreme ima drugi izbori, pa porazeniot ima {ansa da pobedi. Kako vo demokratskoto sfa}awe na VMRO-DPMNE nekoj mo`e da bide em politi~ki porazen, em da is~ezne? I toa kone~no. Zasekoga{!? ]e gi pra}aat vo zatvor? Ili direktno vo rajot? Se pra{uvam dali na Obama bi mu bilo te{ko da sostavi vakvo pismo protiv opozicijata oti, zamislete gi neranimajkovcite, sakaat da se vratat na vlast. Na Tito sigurno ne mu bilo te{ko. U~el od Stalin. 3. Vlasta se opravda deka nivnoto pismo bilo mnogu pomalku opasno otkolku povikot na bunt na Branko. Zarem tie navistina u{te mislat deka Branko mo`e da napravi bunt? Eve duri i da povika na bunt. Eve, duri i da izlezat lu|eto da se buntuvaat. Za kogo bi se buntuvale? I za {to? Za da napravi ne{to {to mo`el da go napravi do sega vo nekolku mandati, a ne go napravil!? Da se vratime na Tito i na predtranzicionite neprijateli koga va`e{e parolata: „Narod {to ima vakva mladina, ne treba da se gri`i za svojata idnina“. Deneska va`i: „Vlast {to ima vakva opozicija, ne treba da se gri`i za svojata idnina“. Nie treba da se gri`ime. 4. SDSM izleze so predlog za re{enie na sporot za imeto. Rekoa: „Vlasta da po~ne inicijativa za posrednikot na ON da organizira zaedni~ka sredba i na taa sredba da se ka`e koj do kade mo`e da otstapi od maksimalisti~kite barawa“. Od koi maksimalisti~ki barawa treba da otstapi Makedonija vo sporot so Grcija. [to im barame nie na niv pa na{ite barawa da se

430 maksimalisti~ki? Da go poevtinat kafeto na Halkidiki? I za vreme na na{ite dr`avni praznici prodavnicite vo Solun da rabotat podolgo. 5. V~era objavivme deka na administracijata na SAD i zdodealo petnaeset godini ni{to da ne se slu~uva vo pregovorite so Grcija. Napi{avme deka Amerikancite krevaat race od Makedonija. Sepak mislam deka situacijata ne e tolku beznade`na. Dobro e {to krevaat samo race. U{te ne ka`ale deka }e gi krenat nozete. Pa da ne dignat na kloci.

VIRUS VETO 28 noemvri 2009

• Tie bo`em }e n# primat vo EU, a nie bo`em }e go smenime imeto

1. Prvo ni davaa pra{alnici. Pa nie odgovaravme na niv. Potoa n# karaa deka zaostanuvame so reformite. Pa posle n# falea deka uspe{no sme gi ostvaruvale reformite, ama treba da prodol`ime. Posle epten n# falea i ni vikaa deka mnogu dobro ni odi, tolku dobro {to ni sami ne sme svesni za toa. Pa ni stavija nekakvi rokovi. I vikaa deka sega mu e majkata za re{enie. Do{lo vreme da se zgrap~i momentumot. Ako ne sega – toga{ kojznae koga, ili nikoga{. Vo me|uvreme, ni se zakanija deka }e dignat race od nas i deka sami treba da si go re{ime problemot. A re{enieto e na dofat. I {to nau~i Makedonija od ovaa prikazna? Deka i bogatite i silnite, ama i pomalku bogatite i poslabite, koga treba da si go za{titat sopstveniot interes, podgotveni se da gi prezemat site merki koi im stojat na raspolagawe. Ne se somnevam vo nivnata dobra volja da ni pomognat i im veruvam deka navistina n# sakaat. Ama znam deka, pred s# i najmnogu, tie se sakaat sebesi i sakaat sami da si pomognat. Isto kako {to nie samite si se sakame sebesi. Samo {to imame edna mana. Nie pove}e sakame tie nas da n# sakaat. I zatoa se treseme na s# {to }e ka`at od Brisel, od Va{ington, od Atina i od sekoe EU pretsedatelstvo koe se menuva na {est meseci. I Karl Bild zatoa dojde nenadejno i tajno vo Skopje. Da ni poka`e deka n# saka i saka da ni pomogne. Ama i da n# uveri deka sebesi se saka pove}e. [vedska, kako pretsedava~ na EU, e potvrdeno seriozna dr`ava i ne saka vo nejzin mandat EU da zaboli od virusot na vetoto. Zatoa {to mo`e da predvidi deka po vetoto na Slovenija za Hrvatska i po zakanata za veto od Grcija za Makedonija }e se otvorat mnogu bolni mesta vo EU {to ne se imuni na toj virus.

431 2. Novata nagradna igra se vika „Najdi go Bild“. Zav~erave~er novinarskite ekipi bea strate{ki rasporedeni nasekade niz Skopje. Edni ~ekaa pred „Aleksandar palas“, drugi pred „Holidej in“, treti pred rezidencijata na {vedskiot ambasador na Vodno, ~etvrti pred Vladata. Mobilni ekipi gi krstosuvaa najfrekventnite raskrsnici niz gradot. Za da bide dramata pogolema, i eden policiski helikopter ve`ba{e no}no letawe. I po celata brkanica, Vladata izleze so soop{tenie deka Bild do{ol da & „~estita na Republika Makedonija za dosega{nite uspesi vo sproveduvaweto na reformite i moderni- zacijata na op{testvoto“. A nie, naivnite, site mislevme deka do{ol da n# kandisa da go smenime imeto. Na krajot na denot, celata ovaa frka okolu tajnata ve~era so Bild i o~ekuvawata od sredbata na Gruevski so Papandreu }e se svede na eden poznat rezultat. A toj e: Tie bo`em }e n# primat vo EU, a nie bo`em }e go smenime imeto. 3. VMRO-DPMNE ne spie. Izleze Bi~ikliski i ni ka`a deka SDSM ima podgotveno dve scenarija. Edno, vo slu~aj da ima rezultat od pregovorite so Grcija, i drugo, vo slu~aj pregovorite da ne uspeat. Vo prviot slu~aj }e ja obvinat Vladata za predavstvo na imeto, a vo vtoriot }e ja obvinat deka ja vodi zemjata vo izolacija. Ubavo e {to VMRO-DPMNE ni ka`a deka SDSM ima nekakvi scenarija. Ama uporno ne ka`uva dali tie imaat dve scenarija. Edno, vo slu~aj da se postigne dogovor so Grcija, a drugo, da ne se postigne dogovor. Za scenarijata na SDSM ba{ mi e gajle. Zatoa {to VMRO- DPMNE e na vlast. I va`at nejzinite scenarija. 4. Prilep~anec so kola go nosel bolniot tatko vo bolnica. Im svirnal na policajci za da se trgnat od patot za da pomine. I posle go vidovme is~ukan vo glavata kako so brza pomo{ go nosat vo bolnica. Spored verzijata na centralata na MVR vo Skopje, policajcite }e bidat kazneti oti go natepale prilep~anecot. A spored portparolot na SVR Bitola, toj gi napadnal policajcite, „pri {to {to se udril vo {ofer{ajbnata i od udarot padnal na zemja“. Aj {to sam se povredil i padnal na zemja, tuku MVR mu podnelo i krivi~na prijava za napad na policajci. Naravou~enie: Sledniot pat ako ako ve zapre policaec, vedna{ po~nete da mavate so glavata po {ofer{ajbna i vikajte brza pomo{. Polesno }e pominete otkolku da zaglavite vo pritvor i da se udavite vo kofa voda.

432 PRVATA PTTOLETKA 5 dekemvri 2009

• Na{iot `ivot, za razlika od `ivotot na gra|anite na EU, barem ima smisla. Nie ~ekame datum.

1. Ako ukinuvaweto na [engen vizite ne e za raduvawe, toga{ navistina ne znam {to drugo bi mo`elo onaka kolektivno da n# raspo- lo`i. Branko, navistina, ne e na vlast i saka da bide lider na opozici- jata, ama barem za vizite mo`e{e da ne zvu~i kako baba na koja ni{to ne & se pogoduva. Re~e, ubavo bilo {to gi ukinale vizite, ama se pra- {uval so koi pari lu|eto }e patuvale. I sega, koga bi bil kako nego, pa i vo radosna vest da baram mana, bi mu odgovoril deka lu|eto }e patuvaat so platite od firmite koi propadnaa vo negovata privatizacija. I so platite na firmite na stranskite investitori koi ne mo`ea red da fatat tepaj}i se da vle- zat vo Makedonija vo negovo vreme. Arno ama, jas mnogu se raduvam na ukinuvaweto na vizite. I da bev na mestoto na Branko, i javno }e ja spodelev radosta. ]e se pofalev deka toa ne e samo zasluga na ovaa vlada tuku i na prethodnite, i oti e otstraneta nepravdata koja 20 godini ja trpea gra|anite na Makedonija. A ako ba{ sakav da zvu~am kako opozicija, mo`ev da ka`am deka sega so ukinatite vizi, gra|anite }e imaat {ansa da patuvaat i da sporeduva- at. Pa koga }e otidat tamu, }e vidat deka e podobro otkolku toa {to nie go gledame na reklamite na Vladata. I deka e po~isto od toa {to lo- kalniot gradona~alnik se fali deka go ostvaril spored programata. Na gra|anite so ukinati vizi, koga }e vidat kako e vo stranstvo, }e im se podignat o~ekuvawata doma. Taka {to ako ovaa vlast ne mo`e da im gi ostvari o~ekuvawata, }e padne, i na vlast }e dojde opozicijata. Ne e problem {to gra|anite koga }e se vratat od stranstvo so drugi o~i }e ja gledaat vlasta. Branko znae deka koga }e vidat kako e nadvor, na gra|anite }e im se podignat i o~ekuvawata od opozicijata. Zatoa, podobro e da si `alime nad ta`nata sudbina. Mo`eme da patuvame, ama kaj }e odime koga nemame pari. Daj da ~ekame Branko da se vrati. 2. Na krajot na prvata dekada vo 21 vek vo civilizirana Evropa ima golema razlika vo o~ekuvawata na edna penzionerka od EU i pen- zionerka od Makedonija. Na primer, zamislete si edna germanska penzionerka vo nekoe selo okolu Minhen, i druga makedonska penzionerka, da re~eme, od Pro- bi{tip.

433 Germanskata penzionerka kopnee po najnov model Bo{ova ma{i- na za sadovi, oti taa koja ja ima, ve}e e zastarena. Ja fatila recesija- ta, pa ovaa zima namesto na Tenerife, }e uplati poevtin aran`man za Egipet. Odvaj ~eka da dojde Bo`ik za da si gi vidi decata oti studira- at na nekoi svetski univerziteti daleku od doma. Makedonskata penzionerka od Probi{tip ne ni pomisluva na ma- {ina za sadovi, i sekoj den mu se zablagodaruva na Gospod oti na sta- rata ma{ina, eve skori trieset godini, u{te gumata ne & e smenata. ]e se zapi{e na spisokot na Gruevski za besplatno bawawe, presre}- na oti pred desetina godini uspe{no go izbegna spisokot na Branko, koga se `ale{e deka brodot so penzioneri }e se pretovari i }e poto- ne. I kopnee vo Probi{tip da otvorat fakultet za nuklearna fizika, oti }erkata se ma~i so studiite po biznis administracija vo Radovi{. Sepak, makedonskata penzionerka ima edna su{tinska prednost pred Germankata. Zatoa {to nejze `ivotot & ima smisla. Germankata ~eka najnova ma{ina. A Makedonkata ~eka datum za pregovori. 3. Nemalo da bide kako vo Bukure{t, ama nemalo ni da n# spome- nat. ]e n# pofalele, ama }e ka`ele deka mora da si go re{ime proble- mot so Grcija. Se pregovaralo samo za imeto, a spomenuvaweto na iden- titetot bilo samo finta za pregovori. Sega bil momentot, ama nemalo vreme. Sega trebalo trajno da se re{i problemot, ama Grcija bara u{- te vreme. Nema da ima veto, ama nema da ima ni datum za pregovori. Ne e vrat, {ija e... Koga gi slu{am pretstavnicite od EU, si vikam: „Ovie si mis- lat deka sme maloumni“. Ama koga gledam vesti na na{ite televizii, si vikam: „Pa mo`ebi ovie od EU i imaat pravo“. Aj {to SDSM ja kritikuva Vladata deka nema volja za su{tin- ski pregovori. Aj {to LDP se `ali deka ne se znaat stavovite na ma- kedonskiot premier. Ama Tito Petkovski od NSDP duri be{e vxa- {en od odnesuvaweto na Gruevski vo Brisel. Re~e: „Duri si zema za pravo da go sovetuva Baroso {to treba da pravat tie, {to treba da pravi Grcija, a ne slu{navme {to treba da napravi Makedonija“. Zamislete, nekoj premier do{ol od Makedonija i re{il da mu protivre~i na Baroso!? A {to da pravi koga Baroso izleze so napi{a- na izjava? Nitu slu{al nitu imam namera da slu{a. Imal samo da so- op{ti. Kako ne slu{navme {to treba da napravi Makedonija? Jas slu{- nav deka Grcija go otvori sporot. I toa, o~igledno, ne mu se dopadna na Baroso, pa prave{e grimasi pred kamerata. I slu{navme deka nema pregovori za jazikot i za identitetot. Zo{to toj odgovor ne e dovolen?

434 Koga ve}e Tito se vxa{uva deka nekoj mo`e da go sovetuva Baro- so i koga SDSM i LDP ne go znaat stavot na Gruevski, i ako Gruevski ima problem da ni go soop{ti stavot oti mu e strav za rejtingot, eve jas }e im ja objasnam su{tinata na sporot so svoi zborovi: Grcija saka da ni go na~uka. I vo Brisel im vika: „Aj da im go na~ukame.“ Tie & vikaat na Grcija: „Na~ukaj im go“. Nie site dobro znaeme deka Grcija saka da ni go na~uka, i toa odamna. Samo {to eden vika: „Jas }e se soble~am“. Drug vika: „Jas nema da se soble~am“. I {to pravime? Se broime i se obvinuvame koj e za soblekuvawe, a koj ne e. Za {to? Za da dobieme datum. 4. [vajcarija so referendum zabrani izgradba na minariwa. I Evropskata unija bila zgrozena. Avtobusite od Ara~inovo ve}e ~ekaat so vklu~eni klimatizeri. Ali Ahmeti se vra}a vo [vajcarija. Da protestira na miting za tole- rancija vo Bern. Da vidime kako [vajcarija i EU }e gi pre~ekaat bor- cite za ~ovekovi prava. I za tolerancija. Da ne zaboravime zo{to be- {e bitkata vo 2001. 5. Ako saka{ da zaka`e{ za li~na karta, }e ti zaka`at za fev- ruari, ama 2011 godina. Vakvo dolgoro~no planirawe vo Makedonija nemalo u{te od pr- vata pettoletka. Vo 1946, koga po~nala elektrifikacijata na zemjata.

PARISKI OPCII 12 dekemvri 2009

• Vo narednite {est meseci, za vreme na {panskoto pretsedatelstvo so EU, imame dovolno vreme da go fiksirame datumot. Za odmor vo Grcija

1. Pa i ne bilo tolku stra{no {to ne dobivme datum za po~etok na pregovori so EU. @ivi sme, Vardar te~e kon Solun, se razdenuva, se stemnuva, mo`e i sneg }e padne. Taka {to, postra{en od nedobivawe- to datum e svinskiot grip. Od nego dosega umrea 14 lu|e. A poradi toa {to ne dobivme datum u{te nikoj ne umrel. Ova kolku za da ja relativiziram histerijata deka po 7 dekemvri }e stane potop. A i za da gi motiviram doktorite {to ~ekale primer od novinarite za da po~nat i tie da se vakciniraat. Taka re~e pretse- datelkata na Komisijata za pandemski grip Jovanka Kostovska. A jas, pak, mislev deka koga se raboti za vakcini i bolesti, nie treba od niv

435 da se motivirame. Kako {to tie n# slu{aat nas koga im ka`uvame za fatalni datumi za Makedonija. Nie tuka i ne sme naviknati da `iveeme poinaku, osven da ~eka- me fatalni datumi. Pa me|u dva datuma nekako pre`ivuvame. Samo {to ovaa posledna zafrkancija od EU kone~no ni gi otvori o~ite. Ovoj pat ne ni krieja deka }e n# otka~at samo za ater na Grcija. Taka {to evroambasadorot Ervan Fuere xabe veze koga n# ube- duva deka Brisel ne bilo isto so Bukure{t. Pa i ne e. Vo Bukure{t duri i poarno pominavme. Tamu ni rekoa deka sigurno }e vlezeme vo NATO koga }e go re{ime sporot so Grcija. A vo Brisel, otkako se obidoa da najdat re{enie, si go odlo`ija problemot. Pa ni rekoa deka ako go re{ime pra{aweto slednive {est meseci }e se navra- tat da raspravaat dali da ni dadat i koga da ni dadat datum za da po~neme pregovori. Ako ne, pak }e go odlo`at. Imame nie u{te da- tumi za ~ekawe. 2. Ne bi sakal ba{ sega da sum vo ko`ata na Fuere. Da moram da gi ubeduvam i gra|anite i politi~arite vo Makedonija deka evropski- te vrednosti {to tie n# teraat da gi po~ituvame, tie mo`at da gi kr{at, i toa na na{ grb. Sega bo`em se zagri`eni, pa u{te i n# karaat deka vo Makedo- nija }e se razvie evroskepticizam. Alo Brisel? [totuku n# zafrk- navte. Verojatno imame pravo da se lutime. Nema belki da ni stavite cenzura na ~uvstvata? 3. Gruevski, kako porane{en bokser, vo Brisel uspea da gi izbok- suva pritisocite za promena ne samo na imeto tuku i na jazikot i ime- to na narodot. Toa be{e udar za strancite, i da se nadevame deka }e donese poen. No kako so toj udar toj sega }e poentira doma. [to }e pravime vo slednite {est meseci? Nie ne mo`eme ve}e da si dopu{time da se karame me|u sebe. Prv premierot treba da prestane da ja zloupotrebuva temata za imeto za karawe so opozicijata i so mediumite. Namesto spontano da sobira avtobusi na protesti i da n# deli na predavnici i patrioti, poarno }e mu e da gi sobere site za da go definiraat kone~no zaedno interesot na Makedonija. Toa treba da go napravi ako saka na svetot da mu poka- `e {to navistina bara Grcija. I ako saka svetot da mu poveruva i da ni pomogne. Dosta mu be{e ve}e ulogata na bokser – amater. Neka po~ne mal- ku da se odnesuva kako bokserski trener. Koj }e smisli strategija za me~ vo koj }e ima pove}e od edna runda.

436 4. Ovie {est meseci, za vreme na slednoto pretsedatelstvo so EU, edno e sigurno. Mo`ebi datum za pregovori nema da dobieme. No datumot za odmor vo Grcija imame vreme da go fiksirame. 5. Gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski najavi deka }e gi vadi granitnite plo~i od plo{tadot Makedonija i }e ja vra}a starata kocka. „Skopje treba da stane kako evropskite gradovi vo koi, ako pro- {etate, }e vidite deka site plo{tadi se so vakvi kamewa“. Toj veli deka glavniot grad }e stane kako Pariz. „Idejata za kockata mi dojde dodeka {etav niz toj grad“. Lele, Koce, koj go pu{ti da {eta?. I kako od site raboti vo Pa- riz nego go inspirirala ba{ kaldrmata. Aj da ne odime do muzejot „Bobur“. Toj e nov. Ili staklenata pi- ramida vo Luvr. I taa e nova. Bidej}i Koce saka stari raboti, mo`el da se inspirira i od Ajfelovata kula, i od Versaj, i od mostot Pon Nev, i od Operata, i od plo{tadot Konkrod, pa duri i od podvoznikot kade {to zagina Lejdi Dijana. Koce sega e vo Istanbul. Pred da dobie ideja da go izgradi Topkapi i Dolno Bah~e sarajot, za da ima kade dostojno da ja pre- ~ekame [eherezad, da go pra{ame: Dali vo Pariz gi ~istat lisja- ta naesen i gi sobiraat? Dali gi metat rabovite na trotoarite? Dali, koga duva veter, pari`ani di{at prav i se branat od plas- ti~ni }esiwa? Dali [anzelize sveti po cela dol`ina ili samo od Karpo{ 1 do Vlae i ~at-pat okolu Buwakovec? Dali po sekoj do`d se blokira cel grad? Dali site koli se na trotoarite, a lu|eto odat po ulica.... 6. Dobro e {to na 19 dekemvri i Vladata }e odnese stotina studenti vo Pariz za da go slavat ukinuvaweto na vizite. Koga }e se vratat studentite i niv }e gi pra{ame {to gi inspiriralo na patuvaweto. Ako i tie odgovorat deka od Pariz vo se}avawe im os- tanala samo kaldrmata, toga{ ni nema spas. Vedna{ na pomo{ da se vikne onaa senamenskata firma koja nabavuva od policiski panci- ri do novogodi{ni svetilki. Da nabavi i okolu 800 iljadi ~ifta opinci za skopjani.

437 DR@AVNA LOTARIJA 19 dekemvri 2009

• Ide vozot od Ko~ani, vozi deca pomo~ani

1. U{te na po~etokot na tekstov, sakam da ras~istime so edna rabota. Mnogu se raduvam na viznoto olesnuvawe. Mnogu pi{uvav pro- tiv vizite, mnogu se `alev na li~nata frustriranost koga gi popolnu- vav onie poni`uva~ki formulari i koga gi fotokopirav site mo`ni dokumenti. I ne sakam so ovoj tekst na nitu eden na~in da go omalova- `am ovoj datum na osloboduvawe na makedonskite gra|ani. No, deneska, koga ja slavime mo`nosta kone~no slobodno da izle- zeme od zemjata, sakam da potsetam deka ova e kako povtorno da slavi- me ne{to {to pred dvaeset godini ve}e sme go imale. I pove}e od toa. Prvite 148 patnici {to deneska simboli~no }e go urnat [engen- skiot yid, vo Pariz }e sletaat so avion na turska kompanija. Po re~isi dvaeset godini samostojna i nezavisna Republika Makedonija, nie vo Evropa }e se raduvame pod tursko, namesto pod makedonsko zname. I vo ovoj fakt nema nikakva simbolika na nekakvo pusto tursko. Ova e ~ista situacija i izraz na sostojbata vo koja sega se nao|a Make- donija. Dodeka politi~kite eliti re~isi dvaeset godini se raspravaa {to napravile oligarsite, tie uni{tija s# {to oligarsite ne uspea- le da fatat. Ima edna {egovita pesni~ka koja s# u{te si ja potpevnuvam: „Ide vozot od Ko~ani, vozi deca pomo~ani“. Vozot od Ko~ani s# u{te ide dva pati dnevno do Skopje. Toa e istiot voz od pred triesetina godini, so istite vagoni, i se dvi`i po istite {ini. Samo {to decata od pes- ni~kata, vo me|uvreme, stanaa ministri. Ako voop{to toga{ i bile rodeni. Se se}avam deka me|u Skopje i Bitola, pokraj obi~nite vozovi, ima{e i deloven voz. Ode{e dvapati dnevno, ama bidej}i zastanuva- {e samo vo Veles i vo Prilep, se vika{e „Pelagonija ekspres“. Pome- |u dvata najgolemi grada vo Makedonija se patuva{e dva i pol ~asa. Toa be{e pred trieset godini. Probajte sega so voz da stignete od Skopje do Bitola za pomalku od pet ~asa. Ako voop{to trgne navreme. Ohridskiot aerodrom nikoga{ ne bil ekstremno frekventno voz- du{no pristani{te. Me|utoa, od april do oktomvri sekoja godina na nego sletuvaa barem dvapati nedelno avioni od Amsterdam i od Disel- dorf, edno vreme ima{e ~arteri od London, a ~at-pat doa|a{e i avion od Man~ester. Pokraj redovnite linii za Belgrad, vo letnata sezona ima{e redovna linija Ohrid – Dubrovnik i Ohrid – Qubqana. Toa be-

438 {e vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. Na krajot od 2009 godina, na Ohridskiot aerodrom koj sega se vika „Sveti Apostol Pavle“, sletuva eden, a ponekoga{ i dva aviona. Ama nedelno. Vo 1991 godina, koga po~na vojnata vo Jugoslavija, edna godina bea prekinati telefonskite vrski so Slovenija. Ama od Skopje redov- no letaa 13 aviokompanii za evropskite centri. A sega do Saraevo mora{ da patuva{ cel den. I toa so avion. Oti mora da leta{ preku Viena. Nema pruga do Tirana. Nema pruga do Sofija. Nema redovna av- tobuska linija za Solun Da ne odime podaleku od Skopje. Od Dra~evo do \or~e Petrov ne samo {to nema direktna avtobuska linija. Ne samo {to mora da pre- sedne{ vo centar, tuku ima{ deset minuti pe{ od edna do druga stani- ca za da smeni{ avtobus. I toa obi~en. &å äâ#êàòå&. Polesno ja ubedivme EU da ni gi ukine vizite otkolku {to mo- `eme sebesi da se ubedime deka treba da si izgradime civiliziran soobra}aj. I doma i so svetot. 2. Viznoto olesnuvawe za makedonskite gra|ani najpodgotvena go do~eka Slovenija. Preku no} izlegoa so atraktivni i evtini turis- ti~ki ponudi. Toa zna~i deka u{te dodeka se pregovara{e za vizno olesnuvawe, nekoj sednal, razmislil, napravil niza sostanoci so pri- vatnite hotelieri, vodel smetka za plate`nata mo} na ovde{nite gra- |ani i smislil turisti~ka kampawa za privlekuvawe gosti od Makedo- nija. A vo momentite koga Slovenija vo EU ja turna idejata viznoto olesnuvawe namesto od 1 januari, da va`i od 19 dekemvri, ve}e im bil ispe~aten i propagandniot materijal na makedonski jazik. Dodeka drugite rabotat, nie pla~eme. Ohridskite hotelieri se po`alija deka so ukinuvaweto na vizite, tradicionalnite doma{ni gosti i gostite od Srbija }e im izbegaat vo Evropa oti tamu aran`ma- nite se poevtini. Nebare ukinuvaweto na vizite gi iznenadi. Kako da dojde preku no} i sega ne znaat {to da pravat. Pa prvo {tom im tekna, rekoa deka }e mora da gi poka~at cenite, za da ne bidat vo zaguba. Super se setile. Tie {to }e im odat na gosti da platat i za tie {to ne im do{le. Makedonija polesno }e vleze vo Evropska unija otkolku samite ohri|ani da se ubedat deka mo`at da `iveat od turizam. Ama ohrid- skite hotelieri barem imaat i za {to da se `alat. Tie s# u{te gi imaat hotelite. [to da pravat siroma{kite hotelieri od Prespa? U{te gi ~ekaat portugalskite sedum yvezdi~ki vo Ote{evo. Isto ka- ko {to na skija~kite pateki na Pelister ~ekaat da im go vratat rat- rakot, a na Popova [apka da im gi zamenat sajlite na `i~nicite.

439 A site nie netrpelivo go ~ekame turisti~kiot bran {to }e ne zaplisne po spotovite {to cel svet gi vide na Si-En-En. Seto toa go ima{e i funkcionira{e vo 1989 godina. Sre}na No- va 1990. 3. V~era Skopje slave{e so veli~estven koncert na plo{tadot Makedonija. Zav~era, po sistemot na lotarija, bea izvle~eni 100 bio- metriski gra|ani {to deneska }e gi {etaat kockite koi go inspirira- le skopskiot gradona~alnik vo Pariz. A den pred toa, nekolkumina bolni od leukemija pla~ea pred ka- merite, molej}i ja dr`avata da im gi pokrie tro{ocite za lekuvawe. Oti od pedesetina bolni, imalo pari samo za petnaeset du{i. Kako gi izbiraat koj }e `ivee, a koj }e umre? Gi izvlekuvaat na lotarija? Pa i taa ja ukinaa.

DUING BIZNIS 26 dekemvri 2009

• Makedonija da ne be{e stvarno ve~na, so vakvi politi~ari odamna }e ja snema{e

1. Siroma{kiot inspektor. Dodeka raska`uval kako }e zatvora diskoteka, i se spremal da se pojavi na emisija na MTV, tie da ti go snimale za Jutjub. Kako detalno ja objasnuva rabotata na edna inspekcija vo Makedonija, ne e ~udno so nego da se napravi i spot za Si-En-En. Od onie reklamnite „Invest in Macedonia“. [to }e go ka~i rejtingot na listata „Duing biznis in Macedonia“. Vo tri minuti tajno snimen telefonski razgovor me|u dr`aven inspektor i sopstvenik na diskoteka e objasneta cela doktrina za vodewe biznis. Go gledav klip~eto nekolku pati. Toa e stvarno klip~e za Evropska unija. Eden gazda na diskoteka bara od direktorot na inspektorite da urnisa druga diskoteka. I direktorot sistematski mu objasnuva kako toa }e go sprovede. „Toj }e nema mir. Toj }e bide postojano pod na{ nadzor dodeka ili nie ne go zatvorime, ili sam ne se otka`e. Tuka spas mu nema“, veli direktorot. A pred toa siroma{kiot se pravda deka imalo fiskalni, imalo s# i ne mo`ele da ja zatvorat, ama }e mu na{le ne{to da mu „{ibnat 3.500 do 5.000 evra kazna“. I plus sovetuva da se javele anonimno vo policija, bo`em imalo somne` za droga vo lokalot. Da & najdat i na policijata rabota.

440 Zna~i, da rezimirame kako se pravi biznis vo Makedonija. Edna kazna, pa vtora kazna, pa posle ako sam ne se otka`e{, }e ti go zatvorat biznisot. Kako veli direktorot na inspektorite? „Toj }e nema mir...Tuka spas mu nema“. Biznis klima – nema zima. Bugarska {ema: „Malko sos hubavo, malko muabet, malko }otek, si~ko {te priznae. I pari {te dade...“. Eee, Makedonija ve~na. Re~isi dvaeset godini bo`em demokratsko op{testvo i pazarna ekonomija gradime. I u{te sme na nivoto: Na{a banda, va{a banda. A ovaa vlast se promovira{e bo`em refor- matorska. Pa i takvi direktori postavila. Ne se bunam jas protiv sproveduvawe na zakonot. Ama se bunam oti ne va`i za site ednakvo. Od na{a banda ne gi kaznuvame, a site drugi gi kaznuvame. Ako ne mo`e{ da obezbedi{ da va`i zakon za site podednakvo, toga{ nema{ ni dr`ava. A nie identitetot go branime. Kako ne? Kriminalot go branime. A Makedonija da ne be{e stvarno ve~na, so vakvi politi~ari odamna }e ja snema{e. 2. Pogolem skandal od skandalot so direktorot e toa {to audiozapisot e izlezen od prislu{uvan razgovor na telefon. Toa zna~i deka `iveeme vo dr`ava vo koja vlasta ne samo {to ne e sposobna da vovede vladeewe na pravoto, tuku e nesposobna i da go kontrolira prislu{uvaweto i manipulaciite so nego. Vo vreme na SDSM imavme prislu{uva~ka afera „Sina ptica“. Vo vreme na VMRO-DPMNE go imavme „Golemoto uvo“. A sega ve}e ne se znae ni koj snima, ni koj slu{a, ni koj pu{ta na Internet. 3. Eh da be{e `iva Mara Buneva. I da se najde{e od drugata strana na Vardar, na sobirot na novite VMRO-vki vo Makedonskata opera i balet. [to solzi }e prolee{e nad ta`alenkata za kosovskite junaci. Kutrata Mara, sigurno se prevrtuva vo grob koga gleda kako Kosana gi neguva tradiciite za koi taa se ubila od sprotivnata strana na rekata. Xabe banot na Vardarskata banovina Preli} go otepa. Xabe {etala zaedno so nego na kejot na Vardar. Xabe kur{umi ar~ela. Kako trgnale nejzinite nasledni~ki na sledniot sobir i Vidovdan }e ja zapeat. 4. [impanzoto Koko kurtuli. ]e ostane vo Holandija. Tamu mu gi cenat vrednostite. Ne go pu{taat da se vrati oti uslovite vo Zoolo{kata gradina vo Skopje bile mizerni. Koko go pratija vo Holandija oti bil depresiven. Da go lekuvaat.

441 Samo majmuni od Makedonija mo`e da ostanat vo Holandija. Nie cela nacija na „diazepam“ `iveeme ve}e 20 godini, ama nikoj ne oti{ol vo Holandija da se lekuva. A i da oti{ol, ne gledam deka go zadr`ale od so`aluvawe. Deka tuka nema dobri uslovi. Ne bila dobra zoolo{kata gradina? Bile Holan|anite vo bolnicata vo Bardovci i vo Demir Hisar? 5. Nie sme mnogu so~uvstvitelen narod. Sekoj den ni ka`uvaat na televizija deka Grcija }e bankrotira. I nie se zagri`ivme. I pobrzavme da ja spasuvame. Za trieset otsto pove}e Makedonci za edna nedela oti{le na {oping vo Solun.

442 443 444 P R A Z N A

444 ZA INAET 9 januari 2010

• Zapali ja svojata idnina

1. Meri im go umot na Britancite. Se zagri`ile deka padnal sneg i ja okoval zemjata. Presmetuvaat kolku pari izgubile biznisite oti lu|eto docnele na rabota, a nekoi ne ni do{le. Plus i tro{ele za dopolnitelno zagrevawe. A kaj nas, vidi kolku e ubavo. Em nema sneg em ne se odi na rabota. I nikoj ne se zagri`uva kolku sme izgubile. Oti nie ne gubime. Kaj nas e va`no da se vrti lep~eto. Za da vidime kade }e padne pari~kata. Dali kaj mama, dali kaj Gospod, dali vo ku}ata... Sekako nekomu }e padne. I onaka ne e va`no kade }e padne pari~kata. Va`no e da se vrti parata. I u{te pova`no e golemata para da si ostane vo familijata. 2. Im go meram umot i na britanskite novinari. I tie presmetuvaat kolku pari se izgubeni poradi snegot. A nie ne sme zagri`eni {to fabrikite ne rabotat, hotelite se prazni, a vo dr`avnite institucii ne mo`e{ da zavr{i{ nikakva rabota najrano do 11 januari. Najva`no e komu od ministrite mu padnala pari~kata. Sre}a {to vo Vladata imame i ministri od DUI. Oti ako i tie vrtea lep~e, }e treba{e vestite da traat dva dena. Ete ideja za premierot Gruevski {to da pravi v godina. Koga ve}e mo`e{e na 31 dekemvri da odgovara na prateni~ki pra{awa, bi mo`el v godina na Bo`ik da svika javna sednica na Vladata. Pa na televizija da gi ispituva ministrite. Eden po eden da davaat ot~et pred javnosta. Koj kupil bra{no, koj mesel, koj gledal, koj go kisnel testoto. I da im dava naredbi. Ne treba dva pati, tri pati treba da se vrti....A nie posle }e pravime komentari. Samiot se sramam {to se majtapam so makedonskoto novinarstvo. Ama si vikam, ako vest na denot e deka Hristos se rodil, toga{ zo{to da ne bide vest i kaj kogo padnala pari~kata. Osobeno {to vesta za pari~kata e nova. Za razlika od onaa deka Hristos se rodil, koja e stara ve}e 2010 godini. 3. Premierot Gruevski re~e deka ovoj Badnik za prvpat vo 67 godini pari~kata padnala kaj majka mu. Ne pomislil deka mo`ebi dosega mu mestela nemu da mu se padne? Koja majka ne bi bila sre}na sinot dvapati da pobedi na izbori i da bide premier?

445 Po tolku godini vrtewe lep~e, i Nikola stana tolku vlijatelen {to mo`e i toj nekomu da namesti pari~ka. 5. Do lani Crkvata vele{e deka paleweto ognovi sproti Badnik bil paganski obi~aj. I go osuduva{e pieweto rakija okolu ognovite vo strog post. Arno ama, od ovaa godina i popovite se fatija za rakijata. Da va`ea zakonite za site, i nim mo`ea da im nakalemat nekoe delo od tipot „blagoslov na pu{tawe vo promet na javno mesto na alkoholni pijalaci bez platena akciza i DDV „. So ikonata v race tr~aa od ogan do ogan po skopskite naselbi i peeja za zdravje. Kumot im pla}a{e. Kolku? Kolku }e dade{. Pop kusur ne vra}a. Va`no e da se vrti parata. Vo pravo e vladikata Petar {to veli deka tie ne se fabrika za da pla}aat danoci. Ne se fabrika. Korporacija se. Ovaa godina op{tinite davaa pari za da se kupat drva. Za da gorat Badnikarskite ognovi. Po izvesno vreme istite op{tini }e organiziraat avtobusi za da se sadat drva. Sadewe, palewe, ne e va`no. Va`no e da se vrti parata. ^uv nekoja presmetka deka so drvata {to gi kupile op{tinite za badnikarskite ognovi cela zima mo`ele da se great pedeset semejstva. A crkvata namesto da gi blagoslovuva op{tinite {to gi dadoa parite za da gi gorat drvata, mo`e{e da gi blagoslovi ako im gi podarea drvata na semejstvata {to ne mo`at sami da si kupat. I taka i poglavarot g.g. Stefan }e dobie{e odgovor na svoeto pra{awe vo bo`iknoto poslanie: „Vitleemskata pe{tera go smesti Hristos vo svoite jasli. A imame li nie mesto vo svoite srca za nego? Nie deneska kako da ne sme podgotveni ni pe{tera ni jasli da mu dademe“. A bogami ni drva na siroma{nite. Ova se vika energetskata efikasnost na makedonski na~in. Boris Trajanov gi sadi drvjata, crkvata mu gi pali. Pa namesto sloganot „Zasadi ja svojata idnina“, }e vikame „Zapali ja svojata idnina“. 6. Premierot be{e vo Izrael. Trgna po investicii, a tamu mu rekoa deka ni se infiltrirale }elii na Al Kaeda. Lele majko. Malku ni be{e imeto i Grcija. Sega u{te i Al Kaeda ni fali. Sre}a {to ovaa vest ja dozna koga be{e vo Erusalim na bo`jiot grob. Mo`e mu teknalo na vistinskoto mesto da pobara pomo{ od Gospod. 7. Vladata najavuva deka }e go zgolemi brojot na ekonomski promotori po makedonskite ambasadi niz svetot.

446 Ne treba da raspi{uva konkurs. Neka pro{etaat po plo{tadot Makedonija vo Skopje. Prodava~ite od kartonskite kutii se najfleskibilni i so najzdrav pretpriema~ki duh. Vo novogodi{noto ludilo se prodavaa rolki „[eherezad“. Edna gospo|a ima{e i reklamen natpis: „[ekrezat – samo 150 denari, za inat“. Zo{to za inaet? Verojatno zaradi kom{ijata. Sigurno negovite rolki bile poskapi. Ete zatoa ja sakam Makedonija. Za inaet.

KOOPERATIVNO PU[EWE 16 januari 2010

• Ulogata na majkata vo studenstkiot `ivot na VMRO-vskite kadri

1. V~era vo Brisel vo sedi{teto na NATO premierot Gruevski najavi deka Makedonija }e isprati u{te vojnici vo Avganistan. Duri 4 otsto od vojnicite na ARM }e u~estvuvaat vo misii na NATO nadvor od zemjata. Na toj na~in Makedonija spored brojnosta na vojnici vo Avganistan proporcionalno spored glava na `itel stanuva ~etvrta najsilna zemja vo koalicijata protiv me|unarodniot terorizam. A ne sme vo NATO. Generalniot sekretar na NATO Rasmusen se zablagodari za „odlukata na Skopje“. Normalno, za da ne ja navredi zemjata ~lenka na NATO {to ispra}a ne{to nad 0 otsto od svojata vojska vo Avganistan, ne ni go spomena imeto, tuku vika{e „va{ata zemja“. I na site pra{awa vrzani za Makedonija i NATO odgovara{e „pra{aweto za imeto“. Zo{to ispra}ame na{i vojnici, a u{te ne ne primaat vo NATO? Ne ni imaat namera da ne primat dodeka ne se dogovorime so Grcija. Zo{to nie sakame da go re{avame nivniot problem? A ne se zanimavame so na{iot? Politikata e obi~en surov interes i nema mesto za emocii. Nemame nie tolku vojska da ispratime, kolku {to tie mo`at da bidat solidarni so Grcija. Oti neli, „tie se vnatre, a vie ste nadvor“. 2. Na po~etokot na nedelava {to izminuva dr`avnata MIA prenese vest od gr~ki vesnik deka od deneska popustite vo Solun }e odat duri i do 70 nasto. Istiot den be{e objaveno deka tim na MMF }e zamine za Atina za da ja sovetuva gr~kata Vlada kako da se izvle~e od ogromniot dolg. Ne znam kakva e situacijata deneska na preminot Bogorodica. No znam deka nie se trudime da go re{ime i ovoj niven problem. MMF pomaga so soveti. A nie pomagame konkretno.

447 I posle nekoj vo EU }e se osmeli da ka`e deka Makedonija ne bila kooperativna. Vo pravo e premierot Gruevski koga bara Grcija da zboruva so fakti. Taka bi objavila kolku Makedoncite go pomagaat nejzinoto stopanstvo. Ili barem bi se zablagodarila. 3. I srpskiot pretsedatel Tadi} ponudi pomo{ da posreduva vo re{avaweto na sporot me|u Grcija i Makedonija. Nie, kako {to ne dal Gospod kooperativni, mo`eme da mu ponudime na Papandreu da bide posredenik vo sporot me|u MPC i SPC. Pa taka, ako ne podberat, barem neka ne stisnat od dvete strani. Da nemame kade da begame. 4. Kole{kata Biqana Sekulovska na A1 prave{e debata za politi~kite napadi i pritisocite vrz sudiite na Ustavniot sud. Debatiraa dolgogodi{nata sudijka na Sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur Margarita Caca Nikolovska i pratenikot Aleksandar Nikolovski, za kogo vo oficijalnata biografija na veb sajtot na Sobranieto pi{uva deka se u{te e apsolvent na Pravniot fakultet vo Skopje. Tolku li VMRO-DPMNE ne mo`e{e da go isprati ministerot za pravda Mihajlo Manevski, ili profesorot Vlado Popovski... Ili bilo koj stru~wak so pogolemo poznavawe od ona na student pred zavr{uvawe? Ili namerata im e u{te edna{ da doka`at deka na silata na argumentite iscrpeni od me|unarodno iskustvo, vo Makedonija sekoga{ pobeduva silata na argumentite iscrpeni od partiskata programa. Sre}a {to debatata odi javno, pa se gleda deka partijata mo`e da ti izdejstvuva da se pojavi{ na televziija ,ama ne mo`e da te napravi da bide{ ramnopraven sogovornik. Den pred toa se pojavi i pratenikot Vlatko \or~ev da go brani zakonot za zabrana za pu{ewe. Toj debatira{e od aspekt na soprug na trudna `ena i sin na majka pu{a~. I ne ubedi deka zakonot e dobar oti majka mu pred zakonot pu{ela 20, a sega samo 2–3 cigari dnevno. Ete ideja za kole{kata Biqana od A1 da napravi nova debata na tema: „Ulogata na majkata vo razvojot na VMRO-vskite kadri i nejzinoto vlijanie za pottik za studirawe“. Toa {to Nikolovski i \or~ev se pojavuvuvaat na televizija, a nemaat dovolno {kolo i ne e bitno. Se raboti za debata i za li~no mislewe. No, tie se bitni faci i vo Parlamentot, izbrani pratenici za da gi nosat zakonite. Tamu stiskaat kop~iwa {to ni go menuvaat `ivotot. I posle – ne im ~inel Ustavniot sud, oti im gi vra}a zakonite. Sepak, ako ne im e dovolen motiv toa {to se pratenici da zavr{at falultet, belkim ovie tribini }e gi opametat. Toa {to partijata gi pra}a da se pojavuvuvaat javno na kvalifikuvana rasprava }e bide motiv kone~no da zavr{at fakultet. I eden den da go dostignat nivoto na sogovornicite.

448 A toa {to i edniot i drugiot dva dena po red docnea na emisija nema vrska so obrazovanie. Toa ima vrska so doma{no vospituvawe. Osven ako ne sakaat da go glumat premierot. Ne odi {efot da docni, a tie na vreme da stasuvaat. Ne }e da e tolku stroga partiskata disciplina, pa ako ne zadocnat da dobijat i partiska kazna. 5. Site se `alat na noviot zakon za zabrana za pu{eweto. Se po`alil i eden prilep~anec. Veli, otkako go zabranile tutunot, `ena mu oti{la da pu{i kaj kom{ijata 6. Edna nevladina organizacija se zakani deka }e go dade makedonskiot jazik na Ustaven sud. Oti u~enicite Albanci vo Makedonija ne mo`ele da u~at makedonski jazik od prvo oddelenie. ]e se zbunele. Bile mnogu optovareni. ]e im do{le mnogu jazici za u~ewe. Dali 14.000 prva~iwa Albanci imaat namera da `iveat vo Makedonija? Ili roditelite gi spremaat da gi iselat. [to }e im e makedonski vo Makedonija. Ionaka }e `iveat vo [vajcarija. Se u{te ne sme ~ule deka tamu odbivaat da u~at germanski i francuski u{te vo prvo oddelenie. 7. Makedonija be{e stavena na 21 mesto vo Wujork tajms, od 31 zemja {to vredat da se posetat vo 2010 godina. Na sajtot ima{e postaveno eden edinstven link, i toa za eden poznat kafe bar vo Ohrid. Koga }e klikne{ na linkot, teksot {to se pojavuva e samo na makedonski, a galerijata za sliki ne raboti. Toa e mnogu korisna informacija za nekoj {to duri od Amerika }e re{i da dojde vo Makedonija.

BRISELSKI MO^KO 23 januari 2010

• Da `ivee Plo{tadot

1. Siroma{kiot \ole, pak ne bil sfaten. [to maka ima. Kako po~na u{te od izbornata kampawa koga im frla{e kletvi na mlekari- te, s# {to }e ka`e, mora dopolnitelno da objasnuva. Go sfa}aat li \ole tie {to tr~aa da se ispotpi{at za da go kan- didiraat za Pretsedatel? Kade se sega site onie akademici, rektori, profesori, pisateli {to ni se pretstavuvaa kako nezavisna intelek- tualna elita i {to zavedoa 480.000 lu|e da pomislat deka \ole mo`e da bide Pretsedatel? Aj sega neka ni se izvinat. Ako i tie vrvni umo- vi sega ne go sfa}aat Pretsedatelot {to saka da ka`e od prva, {to da ka`eme nie so pomal um?

449 [to da ka`e{ za dr`ava vo koja Pretsedatelot ima rejting nu- la? Ili i~ ne mu go merat rejtingot? Toa zna~i deka Pretsedatelot ne postoi. [to e svoeviden unikum vo svetot. Zar tri-~etiri-pet-{est gafa na \ole vredat tolku mnogu, {to sega site se pi{manat {to gla- sale za nego? Za tolku kuso vreme toj ne napravi ni{to, a zaslu`il nikoj da ne go spomenuva!? Zatoa sega mora fanfari da izmisluva. Ako ne mu se slu{a zbo- rot, barem da trubi koga pominuva. 2. Evroambasadorot Ervan Fuere kurtuli. Kako mu go frlija bu- reto ohri|ani za da go fati pak, }e go mavnea po glava i za malku i nego }e go udavea. Za Denot na ribarite, koj na 20 januari se slavi vo Ohrid, toj, tradicionalno, se iskapi vo Ezeroto. Pokraj Fuere, se iskapi i grado- na~alnikot Aleksandar Petreski. A toj od Kapetanijata se iskapi li? Onoj {to mu ja zaboravivme odgovornosta za „Ilinden“ i za udavenite Bugari. Ili u{te ne nau- ~il da pliva. Oti nemu voda ni vo ~evli ne smee da mu vleze. 3. Gradona~alnikot na Centar Vladimir Todorovi} re~e deka ovaa godina }e prodol`i so redeweto na spomenici okolu Plo{tadot. Istiot den Gradot Skopje isprati nalog za blokirawe na 20.000 fir- mi za da naplati firmarini. Zatoa gradona~alnikot optimisti~ki iz- javi deka Makedonija ve}e izlegla od krizata. Zna~i, reformite mo`at da prodol`at. I za da se zadovolat naj- egizstencijalnite potrebi na skopjani, se raspi{a oglas za u{te 29 novi spomenici koi }e se stavaat na mostot Oko, koj treba da gi povr- zuva Gradskiot trgovski centar i anti~kata zgrada na noviot Ustaven sud. Vo oglasot pi{uva deka }e se postavuvaat trimetarski bron- zeni skulpturi na istoriski li~nosti. Koi heroi, umetnik ili zas- lu`en gra|anin }e se pravat ne se znae, oti za toa }e odlu~uvaat avtorite. Ne se znae ni kolku }e ~ini ovoj proekt, oti parite na avtorite }e im se isplatat otkako }e ja zavr{at rabotata. I cenata na leewe ne se znae oti zavisi od izgledot i potrebniot materijal. Ovie nas na majtap li n# zemaat ili samo sakaat da vidat do kade mo`e da n# zafrkavaat? Makedonija nema tolku junaci kolku {to ovaa Vlada mo`e spomenici da napravi. Osven ako ne po~nat sami, dodeka se `ivi i zdravi, da se ovekove~uvaat vo bronza. Ba{ sakam da go napravat mostot i da bide nakiten od dvete stra- ni, kako {to vika gradona~alnikot. Oti ne mo`am da si go zamislam.

450 Moram da go vidam toa ~udo, pa da poveruvam. Zna~i, imame most so stakleni otvori i so po 14 skulpturi, visoki dva do tri metra, od dve- te strani, plus fontana na sredinata, plus do fontanata najvpe~atli- va skulptura i plus u{te i drveni klupi. Od seto ova, mojata darba za imaginacija zavr{uva samo na spe- cijalnite svetilki. Oti koga gra|anite }e tr~aat masovno kon Ustav- niot sud, oti Vladata pravi zlatni zakoni, ne smee da se dozvoli da se aknat vo nekoja bronza od vidna li~nost. Aj {to ne mi e jasno kako }e odlu~uvaat koi }e bidat 28-te vidni li~nosti {to }e slu`at za kitewe. Tuku u{te pove}e se ~udam kako li }e ja izberat 29-tata i najvpe~atliva istoriska figura {to }e stoi na sredina na mostot do fontanata. Makedonija odi kon Evropa. Za{titen znak na Brisel e fontana- ta so dete {to mo~a. Skopje mora da zali~i na evropskata prestolni- na. Zatoa, gradona~alniku Todorovi}, razmisluvaj na temata: Koj vo Skopje bi mo`el da mo~a, a vo isto vreme da bide najvpe~atliva figu- ra? Ne bi me ~udelo da go stavat Gruevski. Toj spomenik }e bide najdo- bar pe~at na negovoto vreme. 4. [teta {to planiraat mostot Oko da go napravat duri za edna godina. I Aleksandar na Bukefal, sose vojnicite {to {lapkaat vo fontanata, }e stignat duri v godina. A godinava kako }e ja pre`ivee- me? Cel svet se zanimava so gluposti. Debatiraat kako da izlezat od krizata, kako da gi nadmudrat teroristite, kako da najdat alternati- vi izvori na energija, kako da se spravat so klimatskite promeni... Za razlika od niv, kaj nas Vladata e fokusirana na Plo{tadot. Crkva, xamija, kocka, plo~ka, Aleksandar, Dame, jarbol od edna strana, jarbol od druga strana, Makedonci, Albanci, hristijani, mus- limani, vernici, bogohulnici, predavnici, patrioti, nova zgrada, star hotel... Celiot `ivot i idninata na Makedonija se vrti okolu plo{ta- dot Makedonija. I politika, i ekonomski bum, i turizam, i kultura, pa i diplomatija. I za imeto da zboruva{, pak okolu Plo{tadot se vrti muabetot. 5. Eden londonski hotel na svoite gosti im nudi usluga „lu|e gre- ja~i na kreveti“. Stanuva zbor za posebno vraboteni lica, oble~eni vo specijalna topla obleka, koi im gi zagrevaat krevetite na gostite pred da legnat da spijat. Nekoj institut tamu doka`al deka sonot ne fa}a koga temperaturata na teloto }e po~ne da opa|a. Temperaturata me|u 20 i 24 Celziusovi stepeni go zabrzuva procesot za tonewe vo ubav son.

451 Kaj nas s# u{te nema greja~i na kreveti. No zatoa, pak, ima gre- ja~i na fotelji. Najdobar primer za toa e Zoran Zaev. Toj mu ja gree{e foteljata na Branko za da mo`e sega da mu bide udobno. Branko, stani od foteljata. Daj mu ja na nekoj neizvalkan. Oti ne mu pravi{ {teta samo na SDSM. _ pravi{ {teta na cela dr`ava. Nad 40 otsto neopredeleni ~ekaat. Zar ne gleda{ deka ovie od VMRO-DPMNE site n# pravat buda- li? Ama dodeka si ti tamu, s# }e im proa|a.

KILAVA BABICA 30 januari 2010

• Samo Butel od Koce te spasuva

1. Misiite na EU, OBSE, NATO i na ambasadata na SAD se soglasuvaat deka nemnozinskite zaednici treba rano da po~nat da go u~at makedonskiot – dr`aven jazik, ama & prepora~uvaat na Vladata vnimatelno da podgotvi postepeno sproveduvawe na nastavata. Ednostavno ka`ano – standardite na OBSE, EU i na SAD se rastegliva kategorija. Koga treba da va`at za Albancite vo Makedonija, treba vnimatelno da se sproveduvaat. Vo zaedni~koto soop{tenie na tie vo ~ii standardi se krstime falat konkretni primeri. Kako vo SAD vnimatelno gi podgotvuvaat nemnozinskite zaednici da u~at angliski jazik. Ili kako vo Francija vnimatelno gi podgotvuvaat da u~at francuski jazik. Osobeno onie nemnozinski zaednici {to se vo zna~itelen broj. Vo soop{tenieto prepora~uvaat vnimatelnoto sproveduvawe na u~eweto na makedonski jazik od prvo oddelenie Vladata da go napravi „rabotej}i so site zaednici“. Malku e te{ko da se raboti so site zaednici. Osobeno koga edna zaednica ima poddr{ka od tie {to gi napravile standardite, postojano da gi kr{i. 2. Pak za~estija da n# pla{at so destabilizacija. Zo{to? Dali navistina nere{avaweto na problemot so imeto mo`e da dovede do destabilizacija? Ili ve}e nema {to da ni ka`at za da n# nateraat da go re{ime problemot i znaat deka samo od destabilizacija mo`eme da se ispla{ime? Sepak, mislam deka {tom mo`at i sopstvenite standardi da si gi pogazat, mo`at da napravat i destabilizacija. Da ne se iznenadime nekoe utro, kako vo 2001 godina, so nekoj nov poet, so nova kniga so novi barawa za ~ovekovi prava, so novi ben~markovi.

452 Ministerot Mile Janakieski otide da kupuva novi avtobusi. So erkondi{ni, kako onie na Piter Fejt od 2001 godina. Bidete pretpazlivi. Ako zabele`ite deka avtobusite trgnale kon Ara~inovo, znajte deka makedonski vo prvo oddelenie nema da se u~i. 3. Vo 1992 godina pretsedatelot Kiro Gligorov so lordot Oven, toga{ pretstavnik za biv{a Jugoslavija, razgovaral za imeto vo lift. Sega vo London ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski razgovaral za imeto so amerikanskata dr`avna sekretarka Hilari Klinton, dodeka se simnuvale po skalite. Dobro e, nikoj ne se prepnal, nikoj ne e povreden. Koga li uspeal Milo{oski so edno simnuvawe po skali se da & raska`e. Osven ako Klinton ne znaela s# odnapared. Pa na najdolnoto skalilo samo postavila pra{awe. A Milo{oski odgovoril so „Jes“. Ili „Nou“. Pokraj u~ewe stranski jazici, ministerot se frlil na u~ewe na narodni mudrosti. I vo Slovenija za ponudite za pomo{ vo sporot so Grcija odgovori: „Mnogu babici, kilavo dete“. Ne znam kolku babici gi ra|ale, ama od devedesetta do denes, od Qub~o, preku Branko, do ovie najnovive, pokilavi deca – zdravje. 4. Go gledav intervjuto na pretsedatelot \orge Ivanov na Kanal 5 televizija. Sega mi e jasno. Ne e problemot toa {to \ole sekoga{ koga }e ka`e ne{to ne e dobro sfaten. Problemot e {to toj ne sfatil na {to funkcija go izbrale. 5. Gradona~alnikot Koce Trajanovski ostvaruva. Sega po~na so idei {to ja nadminuvaat negovata izborna programa. Saka da voveduva komunalna taksa za muzika. ]e ja pla}aat site {to pu{taat muzika. Idejata u{te ne mu e jasna, ama intenzivno ja razrabotuva. Jas bi mu predlo`il da ne pla}aat samo tie {to pu{taat muzika. Tuku i tie {to ja slu{aat. Koj nema samostojno da si go namiri dolgot, }e go ulovat bezbednosnite kameri. Pa }e ni pra}aat izvr{iteli po doma. Na 50 denari taksa za slu{awe muzika, }e platime 7.000 denari za izvr{itel. I plus u{te iljadar~e za bankarski transakcii. Kako {to ni sobiraat pari za MTV. Site skopjani }e mora da platat za muzika. I tie {to ja pu{taat i tie {to ja slu{aat. Sepak, Koce }e predvidi i koj ne mora da plati. Onie {to zavr{uvaat na Butel. Orkestarot }e plati oti sviri, nata`enite }e pla}aat za slu{awe na posmrtniot mar{. Ama tie {to gi ispra}aat nema da platat. Oti ne mo`at da ja slu{nat muzikata Se spasile.

453 6. Dali }e se pla}a i za muzikata od saatot na Starata `elezni~ka stanica. Onoj za koj Koce vo predizborieto veti deka }e go popravi da ne stoi zako~en na 5.17. I od koj na sekoj saat }e sviri muzika. 7. Stru~wakot na VMRO-DPMNE za site nadle`nosti Vlatko \or~ev prvo se pojavi na debata za Zakonot protiv pu{ewe. Potoa se pojavi da go brani zakonot za uvoz na stari koli. Slednata debata na koja }e se pojavi }e bide za zakon za visoko obrazovanie. Konzervativecot }e bara liberalizacija. Da se dozvoli nediplomirani studenti da nosat zakoni. Ovoj pat toa navistina }e bide kvalifikuvana rasprava. 8. Vesti vo nedela nave~er. Dve grupi gra|ani se sobrale srede bulevar vo Skopje i se tepaat za jarbol. Edna zagri`ena gra|anka voznemireno dava{e izjava deka & bilo krivo koga odela vo naselbata Aerodrom i niz centarot na Skopje da gleda golemi jarboli so makedonskoto zname, a takov jarbol nemalo vo Karpo{. Namesto vo nedela da {etaat so decata po planini, da odat na skijawe, na ru~ek so semejstvoto, da se gledaat so prijateli, tie se tepaat za jarboli. Ednite, demek, bile za znameto i protestiraat protiv drugite koi ne davaat da se stavi jarbol, ama mavtaat so znamiwata oti ne se protiv znameto. Ama i ednite i drugite bile za qubi~icite na Stef~e. [to ti e narod popu{ten so nervi. I {to ti e siroma{tija. Deca na cve}eto.

ZLATNO SLAVEJ^E 6 fevruari 2010

• Bitol~ani se izraduvaa. Prv pat im e drago {to ne se glaven grad

1. Koga zav~era go pu{tivme film~eto „Skopje 2014“ na vebsaj- tot na VEST mi se javija nekoi prijateli i mi velat: „Vide li pak {to pu{tile na Jutjub? Nekoj ambiciozno si go potro{il vremeto da si pravi majtap. Gi vizuelizirale site zgradi i spomenici {to naumil da gi izgradi Gruevski“. Podocna, koga spotot po~na da se emituva i na vesti na televizi- ja sfatija deka toa ne bilo zafrkancija. Toa ti bilo za falewe. Na primer, i mene na po~etok mi li~e{e deka e zafrkancija ako nekoj ti ka`uva na tvoeto privatno zemji{te kakva zgrada tre- ba da izgradi{. Demek, ova ti e fasadata, a ti vnatre redi si plo~-

454 ki i pravi si raspored na bawi i kujni. Va`no, zgradata mora da bide vakva. Ama ne bilo zafrkancija. Kako {to uporno se obiduva- at da gi prezemat golemite kompanii, golemite biznisi, sudstvoto, zdravstvoto, javnata administracija, kako {to ume{no pravat upa- di vo mediumite, sega pravat upad i vo arhitekturata. Nema {to da razmisluva{ koga ve}e s# e smisleno. Nema {to da raspravame za vkusovi. Va`no e da mu se bendisuva na liderot. Toj vetuva, toj os- tvaruva. I sekoj obid za rasprava }e zavr{i na tezata: Da, mo`ebi e grdo, ama ovie barem gradat. 2. Ova {to go vidov e mnogu grdo. Ama duri i na razubaveniot spot ostanale u{te pogrdite bilbordi, divite taksisti pokraj im- poznatnite lavovi, dupkite na ulicite, trotoarite okupirani so ko- li... A od fontanite {to kako gejzeri }e {ikaat me|u nekoi od mos- tovite }e treba da begaat kartonskite trgovci so ga}i i digitalni roleksi, za da ne gi mavne nekoe gomno, ili plasti~no {i{e. Ne daj bo`e da duvne povardarec, }e gi iska{ka i Ustavniot sud i Finan- siskata policija... 3. Toa {to gradat staro i poubavo Skopje im dava pravo utre da go zatvorat i Arhitektonskiot fakultet. Prvo zatoa {to za precrtu- vawe na stari zgradi dovolni im se i tehni~ari. Ne im trebaat novi idei, novi pravci, novi materijali, novi tehni~ki i tehnolo{ki mo`- nosti za gradba. No, vtoro i mnogu pova`no e zatoa {to profesorite 20 godi- ni udobno si mol~ea i si gi dadoa gazovite pod kirija na razni be- tonski oktopodi. I sega, najmalku 20 uva`eni profesori i arhi- tekti }e gi podignat tenderskite dokumentacii za da se javat na konkursite. Zatoa sega neka ne baraat simpatija. I neka se zasramat od sops- tvenite studenti {to namesto niv mrznat na Plo{tadot i gi lovi po- licija oti pi{uvale grafiti protiv siluvaweto na Skopje. Neka si gi vratat diplomite. Oti toa {to Skopje e grd i nefunkcionalen grad koj se zadu{uva od urbana mafija, korumpirana vlast i divogradbi e i nivna odgovornost. 4. Prviot obid be{e so muzejot na Majka Tereza. Velea deka pok- raj takva gradba }e doa|aat mnogu turisti za da se slikaat. Sega otka- ko vidoa pleva turisti, }e izgradat i tri hoteli za da imaat kade da prespivaat. Samo edno ne mi e jasno. Zo{to nekoj bi doa|al vo Skopje da ja gleda la`nata triumfalna porta kaj ~i~ko Stoilko, koga mo`e da odi vo Pariz da ja vidi vistinskata Triumfalna porta? Osven ako ne doa- |aat samo za da ni se smeat.

455 Imam u{te edno pra{awe do ministerkata za kultura Beti Kan- ~eska. Dali vo muzejot na `rtvite na komunizmot predvidela posebno kat~e za arhitektite na novoto staro Skopje? Ako ne predvidela, neka nara~a dodeka u{te se topi vosokot vo Ukraina. 5. Pra{awe i do premierot Nikola Gruevski: Dali pred da go gleda spotot za Skopje go gledal prilogot od Mariovo za izgubenoto devoj~e Angela? Vide li na {to li~at mariovskite sela. Dali imalo vojna, ili ku}ite sami od sebe se urnale? Oti Mariovci masovno gi napu{tile brzaj}i da se slikaat pred Triumfalnata porta i da se vo- zat vo dvokatnite avtobusi niz Skopje. 6. Otkako se pojavi vizuelizacijata na Novo Skopje, v~era so og- lasija i bitol~ani. Velat: Prv pat ni e drago {to nie ne sme glaven grad. 7. Kon krajot na minatata godina hit be{e filmot „2012“. Toa e nau~na fantastika so Xon Kuzak vo glavnata uloga. Se slu~uva nekak- vo poka~uvawe na temperaturata na zemjata, puka korata, se izmestu- vaat kontinentite, ima mnogu zemjotresi, prorabotuvaat vulkanite, duri i Himalaite }e bidat potopeni. Doa|a potop. Kraj na svetot. Sa- mo odbrani }e ja pre`iveat kataklizmata. Sega mi e jasno zo{to Gruevski go lansira proektot „Skopje 2014“. Go gledal filmot „2012“. 8. Isto kako {to se zbunija so spot~eto za Skopje, nekoi prijate- li mi raska`uvaa deka bile zbuneti i od promocijata na opoziciskiot front na Branko. Koga vleguvale vo „Aleksandar palas“ pokraj jugos- lovenskoto zname, muzikata, oroto i „Jugoslavijo, Jugoslavijo“, si rek- le: A be ova da ne e nekoja skriena kamera? Daj da se sme{kame. Da ne smislile {izicite na Branko nekoj {tos, niv mnogu gi biduva za takvi raboti“. Arno ama, koga se videle na televizija na seriozni vesti i koga go ~ule Slobodan Ugrinovski kako se fali deka }e pobedat na 11 Ok- tomvri, a }e pravat Vlada so drugarot Branko na 29 noemvri, sfatile deka Nikola seriozno misli do 2014 godina da go vrati Skopje vo mi- natoto. 9. Skopje radost ti }e bide{, Skopje ti }e bide{ cvet, i }e bi- de{ izraz sviden, na s# bratsko v ovoj svet...

456 ANONIMNA FILIMENA 13 fevruari 2010

• Dali ste za Skopje 2014 godina da bide glaven grad na Severna Republika Makedonija?

1. VMRO-DPMNE insistira eventualnata promena na me|una- rodnoto ime da bide verifikuvana preku referendum. SDSM odgova- ra deka ne e potreben referendum, oti narodot & dal glas na ovaa vla- deja~ka garnitura da donesuva dr`avni~ki odluki. SDSM insistira za Proektot „Skopje 2014“ da se organizira re- ferendum. VMRO-DPMNE odgovara deka gra|anite na demokratski izbori gi izbrale vlastite na Op{tina Centar i deka tie imaat man- dat da go sprovedat toj proekt i bez referendum. Toa e isto kako principite na OBSE za makedonskiot jazik vo prvo oddelenie kaj u~enicite Albanci. Principite se rastegliva ka- tegorija, isto kako i obrazlo`enijata za referendum. Sepak, imam ideja so koja i VMRO-DPMNE i SDSM kone~no }e mo`at da napravat politi~ki konsenzus. I za imeto i za zgradite da ima eden referendum. Referendumskoto pra{awe }e glasi: „Dali ste za Skopje 2014 godina da bide glaven grad na Severna Republika Makedonija„? 2. Ne mi e jasno zo{to Branko insistira i tro{i energija da ja ubedi Vladata da raspi{e referendum za zgradite? Neka sobere SDSM 10.000 potpisi i – ete ti referendum. Ima zdru`ena opozicija – neka tr~aat po ~lenstvoto. 3. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski ne gi priznava rezul- tatite od anketata za nezavisnost na sudstvoto {to ja pravela OBSE. Ne priznava deka sudiite se `alat oti vlasta gi pritiska. A vo anke- tata na OBSE, zamislete, sudiite izjavuvale deka Sudskiot sovet ne e nezavisen organ, ~uvstvuvaat pritisoci od partiite i od Vladata i smetaat deka ministerot za pravda ne treba da bide ~len na Sovetot. I Zdru`enieto na sudii zastana zad izjavite na Manevski. I od tamu velat deka nemale verba vo istra`uvaweto na OBSE. I najavija deka }e pravat svoja anketa za da doka`at deka sudiite rabotat bez pritisoci. Vo pravo e ministerot Manevski {to ne gi priznava anketite na OBSE. Zatoa sam }e gi anketira. Dodu{a ne – sam, ama preku Zdru`e- nieto na sudii. A potpretsedatelka na Zdru`enieto na sudii, vidi ~udo, u{te bila negovata sopruga Filimena Manevska. Bidej}i e penzi-

457 onerka, mo`e da & dadat dopolnitelna rabota. Taa da bide glaven an- ketar od ime na nezavisnoto Zdru`enie na sudii. Taa li~no da odi od sudnica do sudnica i anonimno da gi anketira sudiite. Da gi pra{a dali ma`ot & im vr{i pritisok. Potoa rezultatite od anketite }e odat vo Sudskiot sovet, kade {to ~len e ministerot i soprug na anonimnata anketarka. Za tie su- dii koi ne odgovorile kako {to treba, ministerot }e dade preporaka za smenuvawe. Ama, bidej}i ostanatite ~lenovi na Sudskiot sovet ima- at svoe „Jas“, sigurno }e go odbijat negoviot predlog. 4. Koga Menduh Ta~i }e ka`e deka na Makedonija & pretstoi des- tabilizacija i nova vojna, toa e pottiknuvawe na me|uetni~ka netrpe- livost i e kaznivo so zakon. Koga oficijalen pretstavnik na EU }e ka`e deka na Makedonija mo`e da & se slu~i destabilizacija toa zna~i deka tie ne{to znaat. I ne samo {to znaat. Tuku im davaat legitimitet na zakanite na razni Ta~ievci. 5. Umereniot Albanec Imer Selmani za koj{to glasaa 70.000 Ma- kedonci, me|u koi sigurno imalo i antikomunisti podnese barawe do Op{tinata Gostivar da mu se digne bista na poznatiot balist, sora- botnik so fa{istite vo Vtorata svetska vojna Xemo Hasa. Obrazlo`enieto mu e deka bil antikomunist. E pa ajde toga{ da im digneme spomenici i na Hitler i na Muso- lini. I tie bea antikomunisti. Ne slu{nav deka nekoj od albanskite intelektualci {to se bu- nea protiv Makedonskata enciklopedija ima da izjavi ne{to na taa tema. A gledam nema ni zaedni~ko soop{tenie na OBSE, EU i Amba- sadata na SAD. 6. Denovive ima masovna preselba na doktori, sestri i bolni~a- ri od dr`avnite vo privatnite bolnici. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani i vladeja~kata koalicija ne treba da se pla{i. Lekarite si zaminaa, ama administracijata osta- na. Pa se oslobodi u{te protor za novi vrabotuvawa na partiski kadri. 7. Germancite, Francuzite i [ve|anite sigurno se mnogu sre}ni {to se vo ista dr`ava so Grcija. Otkako Grcite im potro{ija 300 milijardi evra, ovie sega u{te mora i da im platat da ja spasuvaat evrozonata. Za da ne potonat zaed- no so Grcija. 8. Nekolku pati sum napi{al deka toa {to im se dozvoluva na Albancite vo Makedonija da bidat nad zakonot i zakonite da ne va`at i za niv, }e ima seriozni posledici za efikasno funkcionirawe na pravnata dr`ava.

458 Ne bilo samo nepla}awe struja, neizdavawe fiskalni smetki, siva ekonomija, apsewe samo vo prisustvo na me|unarodna zaednica, kriewe na kriminalot zad borbata za ~ovekovi prava... Zakonot za pu{ewe uspe{no se sproveduva samo od desnata stra- na na Vardar. Zatoa {to samo tamu i se kaznuva. No, toa e dobro za implementirawe na Ramkovniot dogovor. Proc- veta so`ivotot na levata strana na Vardar. Makedoncite i Albanci- te kone~no najdoa zaedni~ki interes. Zaedno pu{at.

P.S. Utre e Pro~ka. Neka mi prostat site {to mislat deka sum im zgre{il ne{to vo ovaa kolumna vo tekot na minatata godina. Tie {to nemaat du{a da prostat, neka se opijanat. Da ste mi `ivi i zdravi.

MODNA POLICIJA 20 fevruari 2010

• P.N. Pogolem grev e da nosi{ la`en „luj viton“ otkolku da {mrka{ kokain

1. Prosto podzinav koga go pro~itav intervjuto na evroprateni- kot Zoran Taler vo „Nova Makedonija“. Prvpat nekoj od Evropskata unija da ka`e ne{to ubavo za Makedonija vo sporot za imeto so Grcija. Veli deka „za Skopje nema pre~ka za su{tinska debata za sporot“. I se ~udi „zo{to na Grcite im trebaat nekolku nedeli za da odlu~at dali }e go primat Nimic ili ne, zo{to gi eskiviraat povicite na makedon- skata strana za poseta, kontakti, inicijativata za novi grani~ni pre- mini, povikot da se sorabotuva vo gonewe kriminal“. I u{te vika: „Glavniot problem ne e vo toa dali e Gruevski pod- gotven za re{enie tuku fakt e deka na gr~ka strana dosega nema{e dovolno podgotvenost za su{tinski pregovori“. Dobro utro, Evropo. Ne znam dali da se raduvam zatoa {to EU re{ila da se aktivira vo sporot so imeto. Ili da bidam u{te pozagri`en. Oti evropratenikot veli deka „na{ite gr~ki prijateli znaat oti na{eto trpenie e pri kraj. Ova se ka`uva s# podirektno. Im velime: Prestanete so infantilnosta i ako sakate da bidete seriozna zemja, taka i odnesuvajte se!“. Ba{ bi sakal da ~ujam Taler ili koj bilo negov kolega evropra- tenik da go izjavi ova i vo Atina.

459 2. London ja ima Bond strit. Toa mala ulica so najluksuznite bu- tici. A Skopje ja ima Londonska ulica. Tamu nema butici. Ama ima stan vo koj se prodava luksuzna stoka. Dali e kradena i {vercuvana, ili falsifikuvana – istragata e vo tek. Prikaznata za {anerkata Pepi, koja 15 godini po stanovi oble- kuvala so luksuzni brendovi bitni faci od politika, biznis, estrada, novinarstvo, kultura, sudstvo, zdravstvo, carina, policija..., go razbi mitot za makedonskiot xet-set. Ova e najslatkata odmazda na obi~niot ~ovek vo Makedonija. Da- mite i gospodata {to od visoko n# gledaat nas obi~nite smrtnici, sa- mo zatoa {to bez „luj viton“ ne izleguvale od doma, vsu{nost, se oble- kuvale vo najmeni stanovi i davale 500 evra za fustani i kostumi koi smrdele pod mi{ka. Koga }e se napiele kafe vo kujnata na Pepi, izle- guvale so brendiranata kesa so nejzinoto ime, gordi deka za sitni pari kupile golema marka {to }e im go ka~i statusot. Siroma{kite tie. Kade da vidat vistinski „luj viton“, koga podale- ku od Sani Bi~ vo Grcija ne bile. A tamu odat za{to tamu si gi parkiraat jahtite. I samo tamu mo`at me|u sebe da si gi merat kolku im se golemi. Kakva dr`ava – takov xet-set. 3. Site zaboravija deka Pepi ne be{e uapsena poradi {anerski- te ali{ta tuku poradi dve kila kokain. Nikoj ne pra{uva koj e na spisokot kupuva~i na kokain tuku koj e na spisokot na kupuva~i na {vercuvani brendovi na rati. Izleze deka modnata policija vo Makedonija e postra{na od sektorot za nedozvo- lena trgovija i {verc vo MVR. Pogolem grev e da nosi{ la`en „luj viton“ otkolku da {mrka{ kokain. 4. Pretsedatelot \orge Ivanov vo Kavadarci na Sveti Trifun gi zakroi lozjata. Go pra{aa od kade znae da kroi loznici. A toj, nas- mean, odgovori: „Koj go biva, za s# go biva“. E pa ako go biva za s#, zo{to toga{ \ole da ne bide i `elezni~ar. Kako ma{inovoza~ }e vozi samo pravo. Treba samo da gi sledi {inite. Oti, tamu nema mnogu {to da se razmisluva. Kade }e vozi \ole, zavisi od svrtni~arot. Ili od ko~ni~arot. 5. Pretsedatelot na SDSM Branko Crvenkovski be{e vo bitol- skoto selo Mogila. I se pofali deka srde~no go pre~ekale vo ku}ata na eden od najgolemite VMRO-vci vo seloto. Potoa se javi VMRO-DPMNE. I rekoa deka doma}inot na Branko ne bil VMRO-vec na Gruevski. Tuku bil VMRO-vec od partijata na Qube. [to ti e makedonska demokratija. Vo ovaa dr`ava sekoj za sekogo znae za kogo tajno glasa.

460 6. Na funkcionerite treba da im se zabrani da patuvaat nadvor od Makedonija. Kaj i da odat, {to i da vidat, s# vo Skopje sakaat da preselat. Sega i ministerot za pravda Mihajlo Manevski se fali so pro- ekt za Krivi~en sud so anti~ki stolbovi. Oti sekade niz svetot sudo- vite bile takvi. Koga go pra{aa kolku }e ~ini noviot sud, re~e deka u{te ne znae. Vo istite vesti be{e objaveno deka na nekolku stotini metri od lokacijata za Sudot, vo osnovnoto u~ili{te „Rajko @inzifov“ 1.200 u~enici koristat samo dva toaleta. Ne e va`no kolku }e ~ini noviot sud. Va`no e deka }e bide ubav. 7. Ima{e golemi odroni na patot Mavrovo – Debar. V~era ima{e odroni i okolu Veles i okolu [tip. Se nadevam deka ova ne e signal deka dr`avata po~nala da propa|a. 8. Na baraweto na SDSM da se dozvoli pu{ewe vo prostorii pogolemi od 100 kvadrati, pratenikot na VMRO-DPMNE Vlatko \or- ~ev re~e deka toa e isto kako vo golem bazen na edna strana da bide dozvoleno mokrewe vo vodata, a na drugata ne. Bu~kovski mu re~e na \or~ev deka e mo~ko. A toj prv pat kone~no dade pametna i logi~na izjava.

NEMA KAEWE 27 fevruari 2010

• Borisov pra}a specijalna edinica vo Ohrid da spre~i „Ilinden“ povtorno da isplovi

1. Nimic dojde kako krem na site izjavi od EU, SAD, NATO i od ostanatata me|unarodna zaednica deka sega mu e majkata da go re{at sporot za imeto so Grcija. I sega bila zlatnata {ansa {to ne smee da se propu{ti. Oti imalo otvoren prozorec i toa trebalo da se iskoristi. Aj da re~eme deka navistina veruvaat vo toa {to go zboruvaat. Zamislete, nie sme imale problem so Grcite. A {to da ka`e Ger- manija? I taa si ima problem so Grcija. Ama ne za imeto tuku za pari- te. Se otepaa Germancite od rabota, a Grcite im potro{ija 300 mili- jardi evra. Pa u{te im se i luti deka ne sakaat da prodol`at da im pomagaat da im gi tro{at evrata. Pa Papandreu sega i tamu se pravi kooperativen. Nemalo da gi bara voenite reparacii od Vtorata svet- ska vojna.

461 Siroma{kata Merkel. Odvaj ja vle~e svojata zemja so {to po- malku potresi vo najgolemata svetska kriza, a sega treba da misli ka- ko da im pomogne na Grcite, a tie pritoa da ne se nalutat. Pa eve, neka ja iskoristat istata taktika kako {to baraat od nas vo pregovorite za imeto. Sigurno ima prozorec za re{avawe na krizata so evroto. Samo u{te da ja ubedat Grcija da ne go zatvora pro- zorecot. Imaat zlatna {ansa. Neka ja iskoristat. Dvete strani neka vlo`at maksimalni napori da dojdat do zaemno prifatlivo re{enie. Razumen kompromis e razumen kompromis. 300 milijardi evra se 300 milijardi evra. I vo Germanija i vo Grcija. 2. Ministerot za transport Mile Janakieski dava izjavi na te- levizija pokraj Vardar. Za da se gleda vodata. Zo{to? Pa, verojatno, za da bide vo kontekst na poplavite. Se se}avam deka koga pred ~etiri godini go raspi{a tenderot za koncesii na ohridskite pla`i, bara{e da se donese pesok od utokata na Vardar vo Egejsko More. Ohri|ani mu velea deka so Ezeroto ne mo- `e da si igra, ama ministerot be{e vo filmot „Kako maliot Mile zamisluva morska pla`a vo Ohrid“. Sega pla`ite se poplaveni. Pesokot na Mile se reciklira{e. Ministerot se podgotvuva za nova golema spasuva~ka akcija. Ka- ko gr~kiot pesok koj, preku Drim, iste~e od Ezeroto, od Jadran pak da go vrati vo Ohrid. 3. Vo o~ekuvawe na Mile da dojde od Skopje od bregot na Vardar kade {to mu e postavena kamerata za izjavi, gradona~alnikot na Oh- rid Aleksandar Petreski re{i da pobara pomo{ od stranstvo. Prvo {to mu tekna bea sosedite. I bidej}i bugarskiot premier Bojko Bori- sov mu bil li~en prijatel, re{il da pobara pomo{ od Bugarija. A nie mislevme deka VMRO-vcite se bugara{i. ^i~ko mi {to go osloboduval Ohrid od fa{istite se prevrtuva vo grob. Bugarite se vra}aat. Da gi oslobodat ohri|ani od samite sebe. Kako li zamisluva Petreski da dojdat Bugarite da pomognat. So cve}e li }e gi ~ekaat za da na ja naru{at tradicijata? Edna tenkovska brigada so amfibii }e se istovari vo Pe{tani. Da gi ~uva ku}ite, od koi gradona~alnikot sobira turisti~ki taksi. Bugarskite komandosi na {trek }e ~ekaat skrieni me|u jahtite i gli- serite na skopjani{~ata vo kanalot Studen~i{ta. Artilerijata }e go nadgleduva nivoto na Ezeroto od Samuilovata tvrdina. A voenoto voz- duhoplovstvo }e go nadletuva regionot za da mo`e da frli nekoj pa- dobranec so vre}a za nasip kade {to }e bide najpotrebno. [ef na krizniot {tab za spas na Ohrid }e bide Branko Crven- kovski. A desna raka }e mu bide {efot na Kapetanijata. Tie }e bidat

462 zadol`eni da ja koordiniraat specijalnata bugarska mornari~ka edi- nica. Za da ne dozvolat „Ilinden“ slu~ajno pak da isplovi. 4. Za ~etiri godini vo opozicija, SDSM kone~no izleze so eden predlog. Dade amandman za izmena na Zakonot za zabrana na pu{ewe- to. Predlo`i da se dozvoli pu{ewe samo vo parni denovi. Kakov e takov e. Predlog e. Barem ne{to im teknalo i da predlo`at. 5. Vladata se otka`a od proektot platen nadomest za treto dete. ]e va`i za tie {to rodile. Tie {to se trudni i ~ekaat treto dete, neka izvinat. Osven odlukata na Ustavniot sud, Gruevski ne ja zel predvid i narodnata mudrost. „Posle ebewe nema kaewe“.

PUSTO TURSKO 6 mart 2010

• Koga nikoj ne umira, ne treba da se spasuva ni foteljata na direktorite na bolnicite

1 „Sega koga gi vidovme uslovite, }e prezememe merki“, re~e mi- nisterot za zdravstvo Bujar Osmani. Ovaa izjava e ba{ golema uteha za semejstvata na trite rodilki {to po~inaa za tri dena. Oti ministrite „sega gi videle uslovite“. A {to pravevte do sega? Buckavte znamiwa vo temjanu{ki? Treba{e vo tri dena da umrat tri rodilki za da sfati nekoj deka bolnicata vo Prilep e opasna po `ivot. Na nekoi vesti rekoa deka vo taa bolnica u{te od osumdeset- tite godini ne e zakovano nitu edno klin~e. I ne samo vo Prilep. Tuku i vo drugite bolnici niz Makedonija. Sinkim na drugo mesto poarno e. Sega li im tekna da pu{tat novinari i kameri da snimaat? Pa, barem mediumska poddr{ka sekoj pat imale. Ama koga nikoj ne umira, ne treba da se spasuva ni foteljata, pa toga{ ni kamerite ni novina- rite ne se po`elni po bolni~kite hodnici. Aj {to uslovite ne gi videl ministerot, tuku {to pravime so direktorite? Pacientite doa|aat i si zaminuvaat. Nekoi imaat sre}a da si se vratat doma. Drugite, pak, zaminuvaat vo rajot. Oti na taa maka {to ja istrpile po bolnicite nikoj ne zaslu`il pekol.

463 Ama direktorite se sekoj den vo bolnica. Lekari se. Cel `ivot tamu go pominuvaat. Kako opstojuvaat vo takvi uslovi? Zo{to mol~e- le? Za da ne im ja simnat platata? Toa {to se raspa|aat bawite i {to bolnicite se davat vo izmet ne e va`no. Va`no e tie da si imaat za kondur~iwa da si kupat. I da ne im se naluti partijata {to gi posta- vila. Ligu{i. 2. Ovaa Evropa stvarno bila kurva. Celo vreme ni brborea, saka- me da ve integrirame vo EU, sakame da bidete del od nas, ajde prezeme- te merki za da ni se pribli`ite... Ni velea deka integracijata }e odi po regionalen princip, ama so individualna ocenka. I ba{ sega koga re{ivme navistina da se integrirame vo EU, i toa sekoj individual- no, pak ne im ~ini. Po~naa da ni gi vra}aat azilantite. Lu|eto se pro- evropski nastroeni, pobrzaa da se integriraat spored evropskite za- koni, ama sega EU se pi{mani. Izgleda deka ovie prvi {to po~naa da se integriraat ne im se dopa|aat. ]e ~ekaat podobra ponuda. Ama drugite {to ne sakaat da se integriraat ne mo`at na red za paso{ da dojdat od integrativcite. Iako, ponudata i ne e tolku lo{a. Ete, duri i eden dr`aven slu`- benik od Ministerstvoto za trud i socijala baral azil. I toa ne kade bilo vo Evropa. Tuku vo srceto na Evropa. Vo Brisel. Zo{to ne go primaat? Nivni kadar e. Ramkoven. Tie n# teraa da se potpi{uvame, da se popi{uvame, da raspi{uvame konkursi za dr- `avni slu`benici po princip na pozitivna diskriminacija, tie insis- tiraa takvi kadri da se primat vo ministerstvata... Dodu{a, ~ovekot bil malku neuk, pa ispratil pismo do makedonskata ambasada vo Bri- sel. Ama, fakt e deka si go znae evropskiot red. Po~ituva procedura. Pra{al do koga se primaat aplikaciite za azil. I sega ~eka odgovor na dr`avna plata. 3. Prateni~kata na DUI Teuta Arifi nekolku pati povtoruva deka ako do juni nema re{enie za sporot so imeto, poradi koj e zako~e- na integracijata na zemjata vo NATO i EU, toga{ Albancite treba da baraat alternativni re{enija. I porano sum pra{al i sega pak }e povtoram i o~ekuvam gospo|a- ta Arifi kone~no da ni odgovori na site. I na Makedoncite i na Al- bancite. Kakva konkretno alternativno re{enie nudi taa? Dali mo`ebi baraweto azil vo Belgija i [vajcarija e edno od alternativite? Ili mo`ebi vo zapadna Makedonija }e po~nat da se pla}aat danoci, struja, voda i da se po~ituvaat zakonite? Za{to i toa e alternativno re{enie za vlez vo EU.. 4. Grupa gra|ani, me|u koi i javni li~nosti, se zakanija deka }e pravat partija na pu{a~i vo Makedonija.

464 E, malku zadocnile so partijata. ^lenstvoto im e osipano. Pu- {a~ite ve}e odamna udobno se smesteni i vo vlasta i vo opozicijata. Nova partija ne im treba. Si imaat tie partii kade {to pu{eweto sekoj pat e dozvoleno. 5. Branko povtorno najavuva proletna ofanziva. Bidej}i ima{e uspe{ni esenska i zimska ofanzivi, sega naprolet }e imame u{te ed- na najava. Za letna ofanziva. Dodu{a, na leto se odi na ofanziva na gr~kite pla`i. Pa }e go po~ekame 15 septemvri. 6. Turskiot konzorcium TAV ja prezede koncesijata na Skopskiot i Ohridskiot aerodrom. Turcite se vratija vo Makedonija. Re~isi cel vek izdr`avme bez niv. Kone~no dojdoa da stavat red. [teta {to za nivno vreme nemalo avioni. U{te toga{ }e ni go napravea aerodromot. Oti i prugite ni se od nivno vreme napraveni. Pusto tursko, ba{ ni fale{e.

REPUBLIKA BELGIJA 13 mart 2010

• Policijata nema da kaznuva ako nemate zaka~eno miris~e na retrovizorot

1. Branko prvo najde opravduvawe zo{to gradona~alnikot na Oh- rid Aleksandar Petreski zaminal za Avstralija, a na gradot mu se zakanuva poplava. Re~e deka, verojatno, gradona~alnikot & poveruval na Vladata koja site gi ubeduvala deka vodostojot na Ohridskoto Eze- ro e normalen za ovoj period od godinata, i oti{ol bezgri`en na pat. Bravo za izjavata. Tipi~no Brankova. Tipi~no SDSM-ovska. Ep- ten {izi~ka. Ama im go plesna... Ba{ da vidime sledniot pat kolku- mina }e glasaat za SDSM vo Pe{tani. Branko mu re~e na Petreski da se vrati vedna{. Ama gradona- ~alnikot re~e deka }e se vrati za deset dena oti tamu imal zaka`ano mnogu sredbi so na{i iselenici i so gradona~alnikot. Ete kolku mu se slu{a glasot na Branko. Xabe tro{i SDSM pa- ri za reklami za ste~ajci – svedoci, koga nitu eden od dvajcata grado- na~alnici {to gi ima ne ja slu{a. [to e pova`en istoriski moment? Edna{ vo sto godini da se iz- lee Ohridskoto Ezero i da ti se pogodi ba{ ti da si gradona~alnik?

465 Ili da se zamine za Avstralija, da se fati krajot na letoto za kapewe vo okean? Se tepa li tolkav pat za 10 dena? Gradona~alnikot go bara{e bugarskiot premier Bojko Borisov da pomogne. Koj sega }e gi pre~eka Bugarite? Nikoj. Tie sami }e si dojdat. Kaj i da e, Petreski koga }e se vra- ti, }e gi najde. Ako ve}e doa|aat, Bugarite ne si odat tolku brzo. 2. Dodeka Petreski se sre}ava so iselenici i gradona~alnici niz Avstralija, gradona~alnikot na Struga Ramiz Merko izjavuva de- ka situacijata e pod kontrola. A koga DUI }e ka`e deka s# e pod kon- trola, toga{ stvarno e pod kontrola. Struga go ~uva Ohrid. Za inaet na Branko. 3. Ministerot za trud i socijalna politika Xelal Bajrami vo edna TV - emisija za ekonomskite azilanti tripati ja spomenuva{e „Republika Belgija“. Duri ~etvrtiot pat novinarot go ispravi i mu ka`a deka Belgija e kralstvo. Sega sfa}am zo{to na{ive Albanci masovno trgnaa za Belgija. I sega sfa}am zo{to tolku dobrovolno se vratija. Oti tie pretpo~i- taat republika. Ne znaele deka Belgija e kralstvo. Ebate demokratijata, ebate. Tamu ne mo`e{ ni za ~ovekovi pra- va da se bori{. Osven ako belgiskiot kral ne ka`e poinaku. 4. Sudijkata na Apelaciskiot sud Violeta Duma go obvini minis- terot za pravda Mihajlo Manevski i negovata sopruga Filimena deka li~no & se odmazduvaat. Re~e deka ima sre}a {to samo }e ja razre{at. Oti mo`ele da & smislat i drugi raboti, bidej}i taa sekoj den vozela kola. Koga vakvi raboti ka`uva apelaciska sudijka, {to mo`e obi~en ~ovek da pomisli za makedonskoto sudstvo. Ili, sepak, ne e tolku stra{no. Oti za bezbednost vo soobra}a- jot od v~era va`i Zakonot vo kolite da mora da ima i protivpo`arni aparati. No s# u{te ne se zadol`itelni {lemovi i pancirni eleci. 5. Koga sme ve}e kaj Zakonot za bezbednost vo soobra}ajot i za kaznite, eve i edna dobra vest. Policijata nema da kaznuva ako nemate zaka~eno miris~e na ret- rovizorot. Zasega. 6. Vo Albanija, edna od najva`nite zemji vo regionot, Makedonija }e isprati za ambasador sobraniski slu`benik na 28-godi{na vozrast. Ambasadata vo Tirana }e mu bide treto vrabotuvawe. Spored biografi- jata koja ni ja dadoa vo MNR, rabotniot sta` mu te~e duri od 2007 godina. Vo skopskata Op{tina Karpo{ {trajkuvaat vospituva~kite vo gradinkite {to so godini se anga`irani so dogovor na delo.

466 Za decata ne treba da se gri`ime. Nim ne im trebaat vospitu- va~ki za da gi gledaat dodeka si igraat so kocki i kukli. ]e im go pratime ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski. Da vidi koe dete go biva za ambasador. Da gi fati u{te dodeka se vo razvoj. 7. Grupa gra|ani na protest pred sedi{teto na SDSM donese edna krava i edno tele. Reagira{e veterinarnata inspekcija oti }e ispituva dali se prekr{eni odredbite od Zakonot za blagosostojba na `ivotnite. Oti kravata i teleto bile zloupotrebeni za politi~- ki celi. Nekolku dena pred toa, kardiologot @an Mitrev pred TV-kame- rite poka`uva{e pacienti koi ~ekaat na red za operacija, zatoa {to Fondot za zdravstvo ne mu prefrlal pari. Zna~i, kravata i teleto ne smeat da se zloupotrebuvaat, a paci- entite smee. Oti pacientite svesno se pojavija pred kamerite. A za kravata ne znaeme dali go naterala teleto da muka protiv Branko. Pacientot na kardiolo{kata klinika gi poka`uva{e nozete. I toa mo`e{e da odi na vesti. [to li }e poka`uvaa pacientite ako se dr`e{e pres-konferen- cija od nekoja privatna urolo{ka klinika? Ili od ginekologija? 8. Sme imale golema sre}a zatoa {to na generalniot {trajk vo Grcija mu se pridru`ija i mediumite. Pa taka ostanavme bez validni informacii za sporot za imeto.

REALNO [OU 19 mart 2010

• Makedonija e vo euforija i {ok. Nikola re~e vaka, Branko mu re~e onaka, i Ahmeti na toa dodade taka...

1. Pred da trgne da go spasuva Ohrid od poplava, premierot na Bugarija Bojko Borisov }e se zanimava i so makedonskoto sudstvo. Poradi presudata so koja na Spaska Mitrova ne i dozvolija staratelstvo na deteto, Bugarija }e ja preispituva podgotvenosta na Makedonija za EU spored Kopenha{kite kriteriumi. Za volja na vistinata nie samite znaeme deka sudovite ne ni se ba{ za falewe. Ama deka ba{ za sudsko ro~i{te za brakorazvodna parnica Makedonija ne zaslu`ila da po~ne pregovori so EU, toga{ ne{to mi e somnitelna i taa Evropska unija.

467 Oti, ako Makedonija za odluka na prvostepen sud ne ~ini za EU, toga{ ne znam kako mo`e da ~ini Bugarija koja ne po~ituva odluka na sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur i ne ja registrira OMO Ilinden. Ama znaete kako vikaat na{ite principielni prijateli od EU. Bugarija, kako vpro~em i Grcija e vnatre, a nie ne sme. 2. Ako trudovata inspekcija fati makar i samo eden neprijaven rabotnik vo nekoja kompanija, toga{ kaznata za firmata lice e 15.000 evra, a kaznata za direktorot e 7.000 evra. Poradi vakvi kazni pove}e firmi moraa da zatvorat. Vo Makedonija ima 274 vospituva~ki vo 50 gradinki. Trudovata inspekcija treba da kazni 50 gradinki i 50 direktori. Ili da sobere globa od vkupno milion i pedest iljadi evra. A pari za vrabotuvawa na vospituva~kite nema, oti ne gi vrabotuva Ministerstvoto za trud i socijala. A ministerstvoto za trud i socijala ~eka odobrenie za vrabotuvawa od Ministerstvoto za finansii. Toa zna~i deka dr`avata treba sama da se kazni. Da si preleat milion i sto iljadi evra od dr`avniot buxet vo – dr`avniot buxet. 3 Isto e i so pridonesite za zdravstvo. Em mora{ da pla}a{ zdravstveno osiguruvawe. Em, ako ne plati{ na vreme te kaznuvaat. Em toa {to si platil ne ti vredi, oti ako ne daj bo`e ti treba lekuvawe pak mora da plati{. Ova so lekovite na recept i so baraweto potpisi od trojca specijalisti i mislewa od lekarski konzilium go komplicira lekuvaweto na dr`avna smetka do tolku {to tie {to eventualno imaat da platat za lek, voop{to i nema da razmisluvaat da tr~aat po recept. ]e si re~at „daj da si go kupam lekot, da si gledam zdravje, a za drugo i ne mora da ostane“. Dr`avnite bolnici tolku }e gi uni{tat, taka {to koj }e mo`e }e si bara ~are vo privatna. I – oti{le i parite i zdravjeto. No, {to pravime so tie re~isi 400 iljadi {to statisti~ki se vodat kako nevraboteni. Na koi i du{ata da im ja zeme{, nemaat pari za lek..A za privatna bolnica ne ni pomisluvaat. Koj e toj {to potpi{al tie da odat kurban? 4. Gradona~alnikot na op{tina [utka Elvis Bajram ja razre{il direktorkata na osnovnoto u~ili{te. Verjatno i zaviduval. Oti ima pove}e {kolo od nego. Koga nekoj }e uspee da stane gradona~alnik samo so osnovno {kolo, logi~no e da mo`e i da gi razre{uva direktorite na {koloto. Koj za {to si u~el. A Elvis za tolku {kola ima.

468 Kolku sme{na dr`ava sme nie. Gradona~alnik ima zavr{eno osmoletka. Koga Qub~o vo devedeset i vtorata stana potpretsedatel na prviot pretsedatel na dr`avata Kiro Gligorov, toa mu be{e prvo vrabotuvawe, a vtoro mu be{e premier na dr`avata. Nezavr{eni studenti se pratenici i pretsedateli na bitni komisii vo Sobranieto. Amabasador se stanuva so rabotno iskustvo od tri godini... Kako {to bi rekol pretsedatelot \orge Ivanov „Koj go biva za se go biva“. Samo od negoviot kabinet za nepolna godina dvajca pomladi sorabotnici stanaa ambasadori. Vo vakva konkurencija izleguva deka pretsedatelot e prekvalifikuvan za rabotnoto mesto. Mo`ebi zatoa i postojano ostanuva nesfaten. 5. Politi~kiot `ivot ni e edno golemo realno {ou. Po~nuva sekoj den okolu 11 ~asot so pres konferencii. Prvo SDSM }e soop{ti ne{to. Pa VMRO-DPMNE }e reagira so soop{tenie na soop{tenieto. Posle SDSM }e odr`i pres konferencija kako odgovor na soop{tenieto na soop{tenieto. Pa VMRO-DPMNE }e se pojavi so soop{tenie nad site soop{tenija. I taka do kaj 5 popladne dodeka ne zatvorat vesnicite i ne po~nat prvite vesti na televiziite. I kako vo sekoe realno {ou, kaj 11 nave~er vo poslednite vesti gledame rezime na denot. A vo pauzite odat reporta`i od akciite na nevladini organizacii, `rtvi na vlasta na VMRO i `rtvi na tranzicijata na SDSM, kravi i teliwa... A nie novinarite im nasednuvame kako magariwa. Pa gi stavame na prednite stranici i vo prvite vesti. Namesto da gi stavime vo rubrika za humor. Nikola re~e vaka, Branko mu re~e onaka, i Ahmeti na toa dodade taka... Pa na lu|eto da im ponudime so~ni vicovi. 6. Malku se zbuniv koga pred nekoj den na TV Sitel vo nekolku minuti drasti~no mi go smenija raspolo`enieto. Prvo mi rekoa: „Makedonija e vo euforija“. Zatoa {to sme ja pobedile Grcija vo vaterpolo. Vedna{ potoa mi soop{tija deka „Makedonija e vo {ok“. Zo{to? Zatoa {to nekoj mlad qubomoren maneken ubil srpska peja~ka {to za dva dena trebalo da pee vo Skopje. Ne znaev kako da si go prilagodam raspolo`enieto. Da bidam eufori~en, ili {okiran. Potoa sednav i racionalno zaklu~iv. Istorijata se povtoruva. Postojano za Makedonija {okot doa|a od Srbija, a euforijata od Grcija. A zakanite od Bugarija. 7. Ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski vo Pri{tina re~e deka Makedonija }e mu pomaga na Kosovo da se oslobodi od vizite. Kako? Na Kosovcite }e im dademe makedonski biometriski paso{i.

469 GLASAM PROTIV 26 mart 2010

• Drucas tolku ne ubeduva deka ne saka, taka {to ve}e po~na da veruva deka koga Grcija }e ni go na ~uka, nema da ne boli

1. Vidovte kako se stepaa vo [tip. Miting na SDSM i kontra- miting na VMRO-DPMNE. Ste~ajci {to se smetaat za `rtva na VMRO- DPMNE i kontra `rtvi na tranzicijata na SDSM. Nastavnici izbrkani od VMRO-DPMNE kontra nastavnici izbrkani od SDSM. Re~isi 20 godini vo Makedonija se e crno – belo. Ili si za edniot, ili si za drugiot. Ili si za Gruevski, ili si za Branko. I ako saka{ da ka`e{ ne{to svoe toga{ si ili protiv edniot, ili protiv drugiot. Nema samostojno razmisluvawe. Nema mesto za nekoj {to ima {to da ka`e, nastapuva od patriotski pri~ini, ama e individua nadvor od partiskite kliki. Mora da bide ili „na{„, ili „niven“. Onie {to ne se partiski vojnici vo Makedonija nemaat izbor. Moraat da se odlu~at dali se za pomaloto, ili pogolemoto zlo. Taka {to izborite se sveduvaat na „glasam protiv“, namesto „glasam za“. I bidej}i vo princip vo Makedonija se glasa protiv, vreme e za partija {to }e se vika „Protiv site“. Spored poslednite istra`uvawa, duri ~etirieset otsto od glasa~ite se ili neopredeleni, ili ne znaat za kogo bi glasale. Kolkumina od tie ~etirieset otsto u{te ~ekaat Branko da se povle~e od politikata? Kolkumina od tie ~etirieset otsto se razo~arani oti eve ve}e minuva ~etvrta godina od prerodbata na Gruevski, a gledaat deka toj ve}e nema {to da ponudi? Sakam na liv~eto da mi se dade mo`nost da ne glasam za nikogo. Ama toa da ne mi go brojat kako neva`e~ko liv~e. Zatoa mi treba liv~e so ime na partija „Protiv site“. Taka {to koga }e go zaokru`am broj~eto mojot glas }e bide legitimen. Da se razbereme. „Protiv site“ nema da se bori za vlast. ]e se bori da im poka`e i na SDSM i na VMRO-DPMNE deka ni e dosta od nivniot crno-bel svet. „Protiv site“ ne e nekakva treta opcija, tret pat, ne e ni nekakva alternativa, oti se vide kako zavr{uvaa site tie treti opcii i alternativi. Toa }e bide partija, ama bez partiska programa. Odnosno, programata }e se spakuva vo dve re~enici: Imam pravo da mislam so svoja glava. I sakam da go iskoristam toa pravo. 2. I neka prestanat ve}e da licitiraat koj e pogolema `rtva na tranzicijata, Site sme `rtvi na tranzicijata. Pa, dvaeset godini sme

470 vo tranzicija. Toa mala `rtva li e? I dvaeset godini ne se najde vlast {to }e ja zavr{i tranzicijata. Koga prv pat gi glasavme, Gruevski i VMRO ne gi biravme za da gradat crkvi i spomenici. Gi biravme zatoa {to im poveruvavme deka se mladi tehnokrati i deka mo`at da zavr{at rabota. Kone~no da stavat to~ka na tranzicijata. Ama, ako izgradi{ crkva i spomenik pobrzo mo`e da se pofali{. A za da zavr{i{ rabota, treba da znae{ kako da ja zavr{i{. Xabe im e {to se fa}aat za rabota, koga ne gi biva. 3. „Ako Albancite se povle~at i na Makedoncite im ostavat sami da ja vodat dr`avata, toga{ se pretpostavuva rezultatot“, izjavi Imer Selmani. I taka gi uni{ti {ansite povtorno Albanec da mo`e da dobie i makedonski glasovi. 4. Gradona~alnikot na op{tina Centar Vladimir Todorovi}, sopstvenik na sinxir supermarketi, si otvoril nov sumermarket bez soobra}ajna dozvola. I vika deka toj uredno podnel doklumenti, ama ne mo`el da ja do~eka dozvolata oti imal golem pritisok od vrabotenite. I gubel mnogu pari, pa re{il da go pu{ti objektot bez dozvola. [to }e mu e na Todorovi} dozvola? Gradona~alnik e, {to }e mu e zakon? Toj sami si e zakon. A i nema koj da go kazni oti edniot inspektor se razbolel, a drugiot e nedostapen. Siroma{kite inspektori. Sigurno se premorile kaznuvaj}i gi obi~nite lu|e {to ne se gradona~alnici i lojalni partiski poslu{nici. Pa iako gubat pari so godini, uredno ~ekaat da ja dobijat dozvolata za da po~nat da rabotat. I posle se ~udime zo{to nemame stranski investicii. Zatoa {to imame lokalni kabadahii. 5. Od pusta konspiracija Vladata pak im go ostavi megafonot na Grcite. Pa toa {to Grcite go sakaat i kaj nas se slu{a mnogu pove}e od toa {to nie go sakame. Ako voop{to ima plan {to sakame. Mo`e patriotive od VMRO-DPMNE kolku sakaat da gi obvinuvaat mediumite deka se predavni~ki, ama toa ne gi amnestira od odgovornost {to nitu edna{ javno premierot ne ka`a: „Ova e na{ stav, }e pregovarame, ama imame i plan B, sledno }e bide ova...“ Vaka, Drucas izleze glaven fraer koj kade {to }e stigne ubeduva deka Grcija mnogu ne saka. Zatoa i si misli deka koga }e ni go na~ukaat nema da ne boli. A nie siroma{kite pak mu veruvame. Deka nema da ne boli. 6. Normalno deka Grcija ne saka. Kogo da saka? Cela Evropa im se naluti i ne saka da im dava pari, a nie sekoja sabota i praznik im davame po edna mala finansiska injekcija. Ete, ve}e izlegovme i od recesija, pa so du{a gi ~ekame juli i avgust u{te pove}e da im pomogneme.

471 BUNDI I [UBARI 3 april 2010

• Ministerot Mile Janakieski se u{te nema izjaveno deka vo Makedonija najbezbedno e da se patuva so metro

1. Grcite gi otka`aa veligdenskite turisti~ki aran`mani vo Ohrid. Izgleda deka moraa da ostanat doma. Za da gi pre~ekaat Makedoncite koi Veligdenskite praznici }e gi pominat vo Grcija. Plus, dobija i zada~a. Nekoj mora da im ja dere ko`ata. 2. I se izvinuvam na gr~kata Vlada ako smeta deka so ova {to go napi{av pogore sum go preuveli~il incidentot. Na voenata parada po povod Nacionalniot praznik na Grcija 25 mart, specijalcite na pomorskite sili na gr~kata armija mar{iraa i skandiraa „Tie se skopjani, tie se Albanci, }e si napravam nova obleka od nivnata ko`a“. Gr~kiot alternativen minister za nadvore{ni raboti Dimitri Drucas ostro predupredi deka „Vladata vo Skopje ne treba da go koristi ovoj izoliran incident i da go preuveli~uva“. I gr~kata ambasadorka vo Makedonija Aleksandra Papadopulo re~e deka skandiraweto na voenata parada vo Atina bil izoliran incident {to ne treba da se preuveli~uva. „Osuden e i sekako treba da bide osuden. Ne go pretstavuva celiot gr~ki narod, odnesuvaweto, ili mentalitetot, ili ~uvstvata na gr~kiot narod, no ve molime da ne preteruvate“, re~e gr~kata ambasadorka Papadopulo. I jas mislam deka slu~ajot ne treba da se predimenzionira. Oti ne gi izrazuva ~uvstvata na gr~kiot narod. Tuku na edna voena edinica. U{te pove}e od toa. Makedonija i ovoj pat treba da poka`e konstruktivnost. I proaktivna politika. Ne nie da barame izvinuvawe od Grcite. Naprotiv. Nie da im se izvinime oti sakale da pravat obleka od na{ite ko`i. Izvinete {to poradi globalnoto zatopluvawe ne mo`e da pravite bundi i {ubari. I v godina nemojte slu~ajno da peete. Pejte namerno. Bidej}i toa go pravite tri godini po red Mnogu mi se bendisuvaat frazite „izoliran incident“ i „toa ne gi izrazuva ~uvstvata na gr~kiot narod“. A fa{isti~kite slogani gi izvikuva specijalna edinica na armijata na parada pred o~ite na svojot pretsedatel i na najgolemiot dr`aven praznik. Kakva dr`ava e toa koga ne mo`e da si ja kontrolira vojskata? . Utre mo`e }e dojdat preku granica, }e ispotepaat celo selo i }e re~at „ve molime ne preuveli~uvajte, toa be{e izloliran incident“. A nie }e bideme sre}ni oti ne ne napadnal gr~kiot narod. Ne napadnala samo nivnata vojska.

472 3. Ne vidovme i deka EU ne{to mnogu se potrese. Verojatno zatoa {to Grcija e vnatre, a nie ne sme. A i sre}ni se {to pominaa samo so 22 milijardi evra pomo{ za Grcija, pa si vikaat, daj da ne gi nalutime prijatelite, pa solidarno da ni pobaraat u{te pari. Zamislete kaj nas, nekoja elitna voena edinica, pred da zamine vo misija na NATO, kade {to ne sme ~lenki oti ne sme go smenile imeto, da skandira deka }e mu dereme ko`a na bilo kogo. Ne mo`am ni da zamislam {to }e ni se slu~uva{e, koga ve}e ionaka cel svet se potrese oti sme go preimenuvale aerodromot i }e gradime spomenik na Aleksandar Veliki. Pri toa nikoj ne re~e deka }e pravi spomenici od ko`ite na Grcite. Naprotiv, za da se napravat spomenicite Vladata prvo nas doma }e ne odere. 4. Kaj mati~en lekar doa|a majka so dve mali deca {to gorat od temperatura. I i veli na lekarkata: „Pregledaj go samo ednoto, oti samo za eden pregled imam pari“. A lekarkata i veli: „Taman rabota. ]e gi pregledam i dvete“. Ova ne e film. Ova e vistinska slu~ka so koja barem edna{ se soo~il sekoj mati~en lekar. Na koi, kako trgnala rabotata pove}e }e im se isplati da otvorat granap~e, namesto da le~at lu|e. Fondot za zdravstvo }e im dava pomalku pari na mati~nite lekari za pacient. Za da ima za spomenici, }e se {tedi na zdravjeto. Ubavo si {tedat od na{ite pari. Ama taka doma neka si {tedat. Neka probaat od semejniot buxet, namesto da kupuvaat lekovi koga im trebaat, da si gi tro{at parite za {minki i za nakit. I taka na{minkani i nakonteni neka ~ekaat po redoven pat Fondot da im gi vrati parite za lekovite i za boleduvawata. 5. Ministerot za transport i vrski Mile Janakieski po tri izletuvawa na vozovi od {ini izjavi deka „patuvaweto so voz e bezbedno“. Mile ne znae deka vo Makedonija najbezbedno e da se patuva so metro. Zatoa {to go nema. 6. Liderot na DUI Ali Ahmeti mu se zakanil na premierot Gruevski deka ako do juni ne go re{i problemot so imeto i Makedonija ne vleze vo NATO, toj }e ja napu{ti vladinata koalicija. Vo partijata tvrdat deka Ahmeti rekol“ ako ne go ostvarime sonot za integracija, ne samo {to }e ni padne rejtingot i }e izgubime na izborite, tuku i }e ne snema kako partija“. Ne mi e jasno zo{to Makedonija mora da go smeni imeto, samo za DUI da ne se raspadne? Da ne e toa malku pregolema `rtva za Makedonija? 7. Vo vtornikot be{e Den na drvoto i Vladata pak proglasi neraboten den. Te{ko na dr`avata na koja pove}e i se isplatuva da ne se raboti, otokolku lu|eto da odat na rabota.

473 DEL^EVSKI ADMIRAL 10 april 2010

• Premierot gi sobira samo negovite gradona~alnici. Tie {to ne se negovi, }e gi sobira policijata.

1. V~era nekoi mediumi izlegoa so naslovi „U{te edna neuspe{- na sredba na liderite“. Iako ne bi se pogre{ilo da se stavi i naslov: „U{te edna sredba na neuspe{ni lideri“. 2. Branko pak se istakna so sve`a ideja. Pobara ustavni izmeni, spored koi nema da zastaruvaat krivi~nite dela povrzani so privati- zacijata. Ba{ e tipi~na Brankova ideja. Demek, ubavo gi zeznal. Kako ne sfa}a deka negovite mangupski finti ve}e ne pominuva- at. I deka site se ve}e zasiteni od negovite idei. Najdobra ideja bi mu bila kone~no da mu tekne da si odi od partijata. I da gi ostavi decata od SDSM da se tepaat so VMRO-DPMNE kako {to znaat i umeat. Dosega ve}e }e porasnea, pa mo`ebi i }e skoknea nekoj procent na rejting-listite nad ve~niot {ef. Vsu{nost, idejata na Branko mo`ebi i ne e samo finta. Ako se vratat delata za privatizaciite od negovoto vreme, toga{ }e se vra- time na po~etok na tranzicijata. U{te koga ne znaevme do kade Bran- ko mo`e da n# odnese. Taka {to nemu i ne mu e do privatizacijata. Nego pove}e go interesira sopstvenata reinkarnacija. 3. Patem, ne treba samo da ne zastaruvaat delata povrzani so privatizaciite. Treba da se donesat ustavni izmeni da ne zastaruva- at i delata povrzani so oktopodot. Oti toga{ koga veti deka }e go re{i, ne uspea. Pa sega, reinkarniran, mo`ebi }e go ras~isti i slu- ~ajot TAT. Fali samo u{te ministerot vo trenerki, i Branko mo`e da se vrati. 4. Raka na srce, ni na Gruevski ne mu falat sve`i idei. Samo me ~udi dali nemu mu teknuvaat ili mu gi ka`uvaat. Najnova ideja mu e partiskiot sovet na gradona~alnicite. I javniot ot~et na gradona- ~alnicite na VMRO-DPMNE. Ama ne pred gra|anite tuku pred nego li~no i pred partijata. Kako gradona~alnicite da se izbrani od Gru- evski, a ne od gra|anite. Bidej}i i DUI ima nekoe sli~no telo na gradona~alnici koi ne odgovaraat duri ni pred zakonot tuku samo pred partijata i liderot, idniot pat ne treba da ima lokalni izbori. Treba da imame samo edni op{ti izbori. Pa posle gradona~alnicite da si gi postavuva sam premi-

474 erot. I buxetot ne mora da se proektira po op{tini, stavki i proekti. ]e se podeli po procenti. Koja partija kolku procenti dobila, tolku procenti i da si povle~i od buxetot. Pa neka si gi delat parite vnat- re vo partiite. Edno od pra{awata na premierot na koi mora{e da odgovori gra- dona~alnikot na Skopje na partiskiot ot~et be{e: Do kade e tunelot? Do tamu do kaj {to {to s# u{te ne mo`e da se nayre svetloto na krajot 5. Premierot gi sobira samo negovite gradona~alnici. A tie {to ne se negovi, }e gi sobira policijata. Bidej}i vo MVR imaat skapi ~asovnici, }e znaat to~no koga e dojdeno vremeto za edna takva akcija za ot~et pred Vladata. 6. Osum nastavnici vo osnovnoto u~ili{te „Sveti Kliment Oh- ridski“ vo Del~evo se po`alija deka angliski jazik predaval domarot na u~ili{teto. Direktorot na u~ili{teto na novinarite na „Alfa“ TV im izjavil deka moral da go vraboti domarot kako nastavnik po angliski, oti vo Zavodot za vrabotuvawe nemalo kadar {to mo`e da se vraboti. A domarot bil kvalifikuvan oti imal kurs po angliski jazik i dve godini rabotel na brod. Xabe mu e na Gruevski toa {to otvora fakulteti vo site grado- vi i sela. Podobro e tie {to sakaat da u~at da gi ispra}a na brod. Vpro~em, i ne e va`no dali ima{ fakultet. I onaka za vrabotuvawe vo dr`avna slu`ba pova`no e da si ~len na VMRO-DPMNE. [to zna- ~i deka si go fatil vistinskiot brod. U{te i ako gi {irel VMRO- vskite idei dodeka plovel niz svetot, nema dilema deka domarot si go zaslu`il mestoto. Vo ramkite na disperziranite studii koi gi forsira Vladata, naskoro vo Del~evo }e se otvori Pomorska akademija. Oti vo tamo{- niot kraj se ra|aat talentirani moreplovci. Glupavo e domarot {to ima partiska kni{ka i bil na brod da go unapredat samo do nastavnik. Vistinska prerodba vo pomalku od sto ~ekori e koga domarot od Del~e- vo }e stane admiralot od Del~evo. 7. Po re~isi ~etiri godini otkako e minister za transport, Mi- le Janakieski se zafati i so reforma na patarinite. Od juni inkasan- tite }e mora da se kapat, da nosat uniformi i da se bri~at. Po site onie apsewa, procesot „Zmisko oko„, okapuvawe po zat- vori i sudovi so meseci i spektakularnite najavi za elektronska nap- lata na patarinite, od ova leto najgolemata pridobivka na avtopa- ti{tata }e bidat izbri~enite i izbawati inkasatori. I naplatnite kabini }e gi vikame tu{-kabini.

475 I posle pati{tata sami }e se pravat, dupkite sami }e se krpat, odronite sami }e se sobiraat, |ubreto samo }e se ~isti, ogradite sami }e si se menuvaat, svetlata po tunelite nema da pregoruvaat, parite sami }e se sobiraat, nema da se krade, prozorcite na ku}i~kite na in- kasantite sami }e se izmijat, cenovnicite sami }e se istaknat, avto- matite za kreditni karti~ki sami }e se instaliraat... Duri i ku~iwa- ta }e se vozdr`uvaat od istr~uvawe pred kolite srede avtopat. 8. Reformata na patarinite e re~isi isto tolku klu~na kako re- formata na sudstvoto. Samo {to, za razlika od ministerot Mile Ja- nakieski koj }e gi bri~i inkasantite, ministerot za pravda Mihajlo Manevski nema da gi bri~i sudiite. ]e gi ~e{la.

ZEMJA DEMBELIJA 17 april 2010

• Koj peder go skril pismoto od pratenicite za da stanat homoseksualcite pre~ka kon EU?

1. Pred nekolku dena pro~itav deka spored statisti~kite poda- toci, od osamostojuvaweto do deneska vo Makedonija vlegle 2,5 mili- jardi stranski investicii, nasproti 3 milijardi evra nepovratna po- mo{ i zaemi od stranski vladi i vladini agencii. Pa nie sme bile Zemja Dembelija. Dvaeset godini Makedonija odbiva da porasne. Dvaeset godini nie ~ekame nekoj drug da ni dade pari i nekoj drug da ni ka`e {to da pravime. I posle bo`em im se lutime na stranskite ambasadori {to ni se me{ale vo vnatre{nite raboti. I {to se odnesuvaat kako da se guverneri. Normalno e da ni ka`uvaat {to da pravime. Oti tie gi davaat parite. A koj dava pari – toj e gazda. Toa {to nie ne sme gi iskoristi- le tie pari za da porasneme, toa e na{ problem, ne nivni. Zatoa i u{- te ne sme gazdi. Duri ni na svoeto ime. 2. Otvorenite vladini sednici ne se zafrkancija, ne se nitu fik- cija. Tie se gola vistina. Zatoa i gi davaat vo sabota okolu polno}. Vo udaren termin za erotski fantazii. I tamam }e si pomisli{ deka i vo ovaa konzervativna Makedo- nija }e se pojavi nekoja razgolena dama, }e se iznenadi{ so likot na ministerot Vele Samak. Koj mrtov laden minatata sabota okolu pol- no} ni ka`a deka Makedonija ja ~eka nov investiciski ciklus. Kako toa nov? A ovoj stariov go zaokru`ivme? Go pomno`ivme so nula.

476 Dva dena potoa na otvoraweto na tehnolo{kata zona Bunarxik 2, premierot Nikola Gruevski re~e deka krizata }e namaluva i „sakame podgotveni da go do~ekame toj period, da ne se slu~i nekoj da ne mo`e- me da go prifatime samo poradi toa {to nema izgradeno infrastruk- tura vo zonata“. Bre, bre... Vo kakov ubav svet tie si `iveat. Kako se zanesoa so viziite, naskoro i Bunarxik 3 }e go otvorat. ]e go pravat kaj tretiot aerodrom. Oti od tolku investitori {to }e sletuvaat so avionite }e se napravi zadu{uvawe na vozdu{niot prostor vo ovoj del na Evropa. Pa mora da se izgradi i tret aerodrom. Dodeka gi krpime dupkite po pati{tata i gi barame ukradenite {ini od prugite, se pravi i infrastruktura za novi fabriki. Ednata livada ja podelija na dva dela, pa za da ima pove}e povodi za se~ewe lenti i govorancii ja krstija vo „Bunarxik 1“ i „Bunarxik 2“. A livadata e istata {to gi ~eka Korejcite od „Trivju“, Turcite so „[i{e Xam“, Fran- cuzite so „Montipe“, italijanskiot „Orlandi“, slovene~ka „Iskra“... Livadata e va`no izramneta. Ama ako saka{ kako investitor da stigne{ do ramniot teren, }e ti ja izvadat masta. Pa nema da znae{ {to te sna{lo, od korumpirano sudstvo, preku dr`avna za{tita na ne- lojalnata konkurencija, pa do potplatuvawa na dr`avni slu`benici. 3. Grcija se protivi na frazata „makedonsko pretsedatelstvo“ za pretsedavaweto na Makedonija so Sovetot na Evropa. E pa sega i Sovetot na Evropa neka sfati {to zna~i da se ras- prava{ so Grcija. I namesto da se zanimava so sostojbi na ~ovekovi prava i razni drugi slobodi, Sovetot na Evropa }e se tro{i na raspra- va kako da se imenuva pretsedatelstvoto. Eve u{te eden dokaz deka Grcija ne go spori samo imeto. Tuku i pridavkata. 4. Be{e javeno deka se otrule nekoi turski diplomati {to tre- balo da bidat instruktori vo MNR. Ama izgleda ne bilo truewe. Koga videle {to sorta se makedonskite diplomati {to trebalo da gi podu- ~uvaat, vedna{ dobile proliv. Potoa turskite diplomati gi odnele vo bolnica. Pa koga ja vide- le bolnicata izbegale od tamu. Ama begaj}i im ostavile aber na Tur- cite od TAV da gi ispotrujat na{ite. 5. Policijata ne go informirala gradona~alnikot na [utka El- vis Bajram deka Pazari{nata inspekcija }e konfiskuva falsifikuva- na stoka. Da mu ka`ale, }e ja stavele stokata pod tezga. No toa ne e tolku problem. Sega se otvori u{te rabota za OB- SE. Do sega policijata ne mo`e{e da vleze vo albanskite sela bez dozvola od OBSE. Sega ne }e mo`e da vleze ni vo [utka.

477 6. Evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File ispratil pismo do premierot Nikola Gruevski so barawe vo Zakonot za antidiskri- minacija da se vmetne i seksualnata orientacija. I pokraj toa, Vlada- ta ne podnese amandman i pratenicite go izglasaa zakonot bez delot za diskriminacija so osnova na seksualna orientacija. Tie velat deka glasale bez da znaat za pismoto od File. Pa taka homoseksualcite stanaa pre~ka na patot kon EU. Koj li bil tolku golem peder da go skrie pismoto od pratenicite?

KALA[NIKOV DISKRIMINACIJA 24 april 2010

• Kakvo e denovive vremeto na va{ata planeta, gospodine vicepremier Naumovski?

1. Zav~era Branko be{e vo Kratovo da gi islu{a kratovci kako mu se `alat od Yingo. I izjavi deka „ovde ne se raboti samo za privatizirawe na edna kompanija ili edna firma, tuku, spored zborovite na mnogumina, se raboti za privatizirawe na cel eden grad ili edna op{tina“. Branko, pa ne sme od v~era. Se se}avam deka koga bev novinar vo „Ve~er“, edna moja kole{ka od Ekonomskata rubrika be{e kazneta so cela plata zatoa {to objavi tekst za privatizacijata na „Sileks“ vo Kratovo. Toga{ „Ve~er“, kako del od NIP „Nova Makedonija“, be{e vo op{testvena sopstvenost, a premier be{e Branko Crvenkovski. Se se}avam deka nekolku pati ba{ Yingo i negovata partija & bea koalicioni partneri na SDSM, deka vo tvoite vladi sedea ministri na Yingo. I dodeka te gledam kako si prika`uva{ so kratovci treba da ti poveruvam deka iskreno misli{ da gi preispituva{ privatizaciite na Yingo. Vo toa vreme ima{e i eden legendaren nastap na Yingo na nekoj od predizbornite mitinzi so pra{aweto: „Koj go toa napravi?“. Navistina. Koj go toa napravi, dru`e Branko? 2. Prvo Ali Ahmeti gi pu{ti Teuta Arifi i Ermira Mehmeti da se zakanuvaat deka ako do juni ne se re{i problemot so imeto i Makedonija ne vleze vo NATO, DUI }e ja napu{ti Vladata i }e pravi institucionalna kriza. Potoa nekoi nevladini organizacii najavija deka na 10 maj }e protestiraat pred Vrhovniot sud vo Skopje protiv diskriminacijata od makedonskoto mnozinstvo.

478 I treba da protestiraat. Stvarno se diskriminirani. Zatoa {to po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor vo Makedonija ne e ve}e dovolno da bide{ Albanec i ~len na albanska partija {to e vo vladina koalicija za da dobie{ dr`avna rabota. Ne e dovolno i ako ti prostuvaat {to ne pla}a{ danoci, struja i voda, i policijata nema pristap na tvojata teritorija. Tuku eve ve}e celi devet godini im e uskrateno pravoto da zemat pu{ka i da pukaat na sopstvenata dr`ava. Va`no e da se protestira protiv diskriminacija. Na Albancite im zdodea da bidat diskriminirani. Pa makar i pozitivno. 3. Eden kandidat polagal voza~ki ispit. Otkako padnal, go otvoril baga`nikot, izvadil kala{nikov i se vratil za da puka vo ispitnata komisija. Sigurno i toj se ~uvstvuval diskriminiran. Budala ~ovek. [to }e mu e voza~ka dozvola, koga si ima kala{nikov. 4. Vladata prizna deka docni so vra}aweto na DDV na firmite. A ako firmite ne platat DDV navreme i ne gi isplatat platite na vrabotenite dr`avata }e gi zatvori. I vospituva~kite {to so godini rabotat vo dr`avnite gradinki neprijaveni s# u{te odvreme navreme protestiraat pred svojot rabotodava~ – pred Vladata. A ako najdat vo nekoja firma divo vraboteni, }e ja zatvorat. Zatoa tie se dr`ava, a nie ne sme. 5. „Metastaza“, „Pepel“, „Zmisko oko“, „Bumerang“, „Raskoqnikov“, „Planinska bura“, „Bosfor“, „Stolb“, „Frankfurt“, „Pirin“, „Veles“, „Sava“, „Bankomat“, „Zmej“, „Albatros“, „Aperitiv“, „Lihvar“, „Detergent“... Ova ne se imiwa na kafeani. Ova se imiwa na golemite akcii na makedonskata policija. Pove}e vreme potro{ile za da gi smislat imiwata otkolku da gi fatat kriminalcite. Ista banka vo centarot na Skopje se ograbuva sekoi dve nedeli, ~etiri deca is~eznaa navodno za trgovija so organi {to policijata ne go negira, paso{ite i li~nite karti se ~ekaat so meseci kako da se pe~atat na Mars, ama zatoa imiwata zvu~at mnogu akciono. 6. Spored preporakite na eden slovene~ki profesor, make- donskata administracija treba da se modernizira preku test za inteligencija. Na kandidatite za novi vrabotuvawa vo dr`avnata administracija treba da im se meri koeficientot na inteligencijata. Ne se somnevam deka vicepremierot Vasko Naumovski ima dovolno visok koeficient na inteligencija. Verojatno zatoa i re{il da ja navreduva na{ata inteligencija. So slednava izjava: „Ovaa Vlada ima

479 cvrsta opredelba da izgradi edna nezavisna, efikasna i moderna javna administracija, koja nema da bide pod politi~ko vlijanie na koja bilo politi~ka elita“. Po ovaa izjava imam samo edno pra{awe do Vasko Naumovski. Kakvo e denovive vremeto na va{ata planeta, gospodine vicepremier? 7. SDSM napolni 19 godini. Tamam. Sega se najdobri za seks. Vreme im e kone~no da se pu{tat vo promet. 8. So novite idei za kooperativnost {to stigaat od Grcija, tie vsu{nost sakaat nie da bideme sre}ni {to tie ja prekr{ija Privremenata spogodba i zatoa treba da go smenime imeto. Zvu~i isto tolku apsurdno, kako kooperativnosta na Grcija.

GOL GAZ 30 april 2010

• Ne ni se Grcite vinovni {to na{ite politi~ari izbrale da bideme vazali vo sopstvenata zemja

1. Fino ima{e ka`ano amerikanskiot ambasador Filip Riker kon krajot na minatata godina deka izvesno vreme }e mol~i i nema da dava izjavi. Oti kaj nas se znae, {to i da ka`e amerikanski ambasador, toa e zakon. Zatoa i me zagri`i zav~era{nata izjava deka „pra{aweto za imeto mora da se re{i, bidej}i ako ne se re{i, se postavuva znak pra{alnik za idninata na Makedonija“. Plus deka „ne treba fokusot da se postavuva na re{enijata koi ne se prifatlivi tuku na tie {to se prifatlivi.“ Aj malku da razmisluvame kako vozrasni lu|e. Toa {to Riker re~e deka se postavuva pra{alnik za idninata na Makedonija, ne treba da bide ~udenka. Oti, neli, pove}eto gra|ani se za vlez na Makedonija vo EU i vo NATO i, neli, ako ne go smenime imeto, nema ni EU ni NATO, i so amerikanska pragmati~nost toa zna~i nesigurna idnina. Da go analizirame i vtoriot del od izjavata. Riker veli da sme se fokusirale na re{enijata koi se prifatlivi, mesto na tie {to ne se prifatlivi. E ajde de, da se fokusirame. Na edinstvenoto prifatlivo re{enie. Republika Makedonija, {to bi rekle Grcite „erga omnes“. Samo {to ako se fokusirame na ova prifatlivo re{enie, pak }e zaklu~ime deka nitu SAD nitu EU se podgotveni da ni pomognat. Zatoa {to za niv toa e pote{kiot pat. A tie, normalno, sakaat da si pominat polesno.

480 2. Izjavata na Riker i ne me zagri`i tolku. Toa e normalen pritisok na pojakiot vrz poslabiot. A jas odamna gi izgubiv iluziite za nekakov visok moral vo me|unarodnata politika. No ona {to me zagri`uva e {to ni premierot, ni Vladata, a ni pratenicite vo Sobranieto ne se osmelija qubezno da go zamolat amerikanskiot ambasador da se vozdr`uva od komentari koi dlaboko ja voznemiruvaat makedonskata javnost. Vo krajna linija, {to mo`eme nie da o~ekuvame od na{ata politi~ka i intelektualna elita koja ne samo {to ne mo`e da go zamoli takanare~eniot me|unaroden faktor da ne se me{a vo vnatre{nite raboti na Makedonija tuku, naprotiv, go moli toj da ni gi re{i problemite. Zo{to stranskite diplomati bi gi re{avale na{ite raboti vo na{a korist? Riker prima plata od Va{ington, a Fuere od Brisel. Tie gi ispratile vo Skopje za da gi {titat interesite na SAD i na EU, a ne na Makedonija. Taka {to, namesto na{ite politi~ari da pla~at za nepravednata me|unarodna politika, treba od ambasadorite vo Makedonija da u~at kako se brani dr`avniot interes na svojata zemja. Koj saka postojano da mu pla~e{ deka Grcija ne e fer, a ne nudi{ re{enie? Im zdodeavme. I namesto na{ive da se zanesuvaat so prikaznite deka sega Grcija e vo dolgovi, pa Evropa i SAD }e ja pritisnat za Makedonija, neka se stavat malku vo pozicija na Angela Merkel i neka razmislat logi~no. [to se prioritetite na Germanija? Da go spasuva evroto, ili Makedonija? Se znae. Germanskata kancelarka gi broi deseticite milijardi dolari od nejzinite glasa~i za spas na evropskata ekonomija, ama toa ne e ni{to vo odnos na faktot deka svetot se vrti okolu Gruevski, Crvenkovski, Ahmeti i Ta~i. Taka izgleda ako glavata ja dr`i{ celo vreme vo pesok. A zaborava{ deka gazot ti e otkrien. Pa posle }e se ~udime ako pak, kako vo 2001 godina, „me|u- narodnite“ ni dojdat so gotovo re{enie. I }e gi nateraat na{ite dr`avnici so sre}ni nasmevki da poziraat koga ne{to }e potpi{uvaat. Pa od `iva radost, toa i vo Ustav }e go preto~ime. Ne ni se Grcite vinovni {to na{ite politi~ari izbrale da bideme vazali vo sopstvenata zemja. I ne samo ovaa vlada. Site dosega{ni. Ovaa duri i najmnogu otpor pru`a. Smeneti se samo adresite od kade {to stigaat izjavite koi treba da n# potresat. Do 1991 godina doa|aa od Belgrad. Sega doa|aat od Brisel i od Va{ington. 3. Den pred izjavata na Riker, stigna i pismo od me|unarodniot faktor so zagri`enost za idninata na Ramkovniot dogovor. No najmnogu mi ostavi vpe~atok onoj del od pismoto koj povikuva na politi~ki dijalog.

481 Politi~ki dijalog – so kogo? So tie {to se na crnite listi vo SAD i vo EU. So tie {to ne im davaat viza da odat vo nivnite zemji? Tie tamu ne se dobredojdeni ni na odmor da im odat, a tuka vo Sobranieto treba zakoni da nosat. I u{te da gi molime zakonite da bidat evropski. 4. Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska, na pu{taweto na novata zgrada na SVR Skopje primi policiski raport. Komandirot raportira{e: „Bezbednosnata sostojba vo Skopje e redovna“. [to zna~i toa redovna? Srede bel den ograbena e u{te edna banka, a razbojnicite ne se fateni. Ima u{te edno ubistvo vo kafeana, a ubiecot e vo begstvo. Nadvor od redovnata sostojba e samo toa {to nekoj policaec podveduval maloletni~ki i gi prodaval kako prostitutki. Olesnitelna okolnost e {to bil vraboten vo edinicata za ~uvawe na diplomatskite pretstavni{tva. Pa po~nal da razmisluva diplomatski. Slu{nal deka Evropa e kurva, pa re{il i toj evropski da se odnesuva. Stanal makro. Zo{to policaecot makro izleguva od redovnata sostojba od raportot? Zatoa {to nego go fatija. A zo{to go fatija? Zatoa {to im e vo dvor. Ne mo`el da izbega vo nepoznat pravec od centarot na Skopje. 5. V~era vlegov vo edna apteka. U{te na vratata aptekarkite mi viknaa: „Na recept nema ni{to“. Da ne se ma~am da pra{uvam, da vadam kni{ki, recepti, pa tie da ti odgovaraat. Direktorkata na Fondot za zdravstvo Maja Parnarxieva i ministerot za zdravstvo Bujar Osmani rekoa deka tie ne odat po apteki. Im veruvam. Stvarno ne odat {tom tvrdat deka lekovi na recepti ima dovolno. Dobro e {to sme bile treti reformatori vo svetot. Zamisli da bevme prvi reformatori. Toga{ lekovi }e nema{e ni bez recept.

BREAKING NEWS 8 maj 2010

• Ako umre{ oti nema lek toa realno e tehni~ki problem. Ama ne na Gruevski, tuku na pogrebnoto pretprijatie

1. Komandantot na jugoisto~noto krilo na NATO, amerikanskiot admiral Mark Ficxerald, pred nekolku dena vo Pri{tina izjavi deka vo NATO se zagri`eni od golemoto koli~estvo oru`je otkrieno vo Ma- kedonija na granicata so Kosovo. „Postoeweto na sli~ni skrivnici so oru`je i trgovijata so oru`je mo`at da destabiliziraat zemja kako Ma- kedonija i zatoa sme mnogu zagri`eni“, rekol amerikanskiot admiral.

482 Kako toa vo NATO se zagri`eni da ne se destabilizira zemja kako Makedonija? Pa neli nie gi ispolnivme site kriteriumi za NA- TO? Neli porane{niot pretsedatel na SAD Xorx Bu{ u{te pred dve godini vo Bukure{t n# pozdravi kako ~lenka koja utredenta }e vleze vo NATO? Neli nie sme prakti~no vo NATO, samo u{te imeto ni fa- li za da vlezeme? Kako sega odedna{ zemja tolku fino spastrena po standardite na NATO stanuva predmet na zagri`enost na NATO samo poradi ne- koi skrivnici so oru`je. I toa na granica {to od drugata strana ja kontrolira NATO? 2. Prvo imavme zaedni~ka izjava na NATO, EU, SAD i OBSE za nekakva zagri`enost za idninata na Makedonija. Dodeka se trudevme da odgatneme zo{to vakva izjava doa|a odedna{, nepredizvikana od ni{to osobeno, se slu~i otkrivaweto na oru`jeto i akcijata na make- donskata policija na granicata kon Kosovo. Potoa evropratenikot Ervan Fuere ja pofali policijata oti br- zo reagirala i go osudi kominiketo na nekoja nova ONA ~ie{to bilo oru`jeto. A amerikanskiot ambasador Filip Riker onaka patem ni po- ra~a deka idninata na Makedonija e pod golem pra{alnik ako ne se re- {i sporot so imeto. Pa neli Makedonija e partner na NATO? Neli u~estvuvame vo niv- nite misii vo Avganistan i Irak kako da sme ~lenka na NATO? Od kade dojde toa famozno pismo na me|unarodnata ~etvorka „SAD, EU, NATO i OBSE“? Ako imaat nekakvi soznanija za mo`na destabilizacija zo{to ne im gi ka`ale na na{ite dr`avni institucii? Neli partnerite treba da si razmenuvaat razuznava~ki podatoci me|u sebe? Taka se odnesuvaat partneri. A ne kaj nas, n# pla{at so soop{tenija po vesnici i televizii. Ba{ka od kogo }e n# pla{at. Od tie {to ni sedat vo Vladata? 3 Paralelno so izjavite so zagri`enost za destabilizacija dojde i najavata deka Si-En-En doa|a vo Makedonija da pravi emisii vo `i- vo. Ovoj pat, doa|ale da pravat samo dobri vesti. Da se nadevame. Oti s# u{te gi pametime snimkite od zapalenite sela vo jugoslovenskite vojni od devedesettite godini i legendarnata bosanska kletva: „Da dade Gospod ku}ata da ti ja ima na Si-En-En“. Prvata od serijata emisii vo `ivo od Skopje treba da se emitu- va v ponedelnik nave~er. Istiot den napladne zaka`an e golem miting na Albancite vo centarot na gradot. Ne sakam da bidam paranoi~en. I sre}a {to Kristijan Amanpur si zamina od Si-En-En, pa nam ni pra}aat druga novinarka. Ama gi molam partnerite. Ako znaat ne{to {to na{ite ne znaat, neka ni ja- vat navreme. Da ne ~ekame Si-En-En do ve~er za dobrite vesti. Da go

483 vklu~ime televizorot porano. Koga ve}e ekipata im e tuka, da ne se najdeme na „breaking news“ napladne od Plo{tadot. 4. Mnogu mi e `al {to ne sme ~lenka na Evropskata unija. I u{- te pove}e {to valutata ne ni e evro. Zatoa {to ne mo`eme da & pomog- neme na Grcija. Na{ite pari vo spomenici gi leat. A na Germancite vo Grcija im gi ispra}aat. Videte ja Slovenija. Brzaa u{te od vremeto na Tito da se prib- li`at kon Evropa. Prvi od site eks ju republiki vikaa: „Europa zdaj“ (Evropa sega). Rabotea naporno da gi ispolnat standardite. Bea naj- disciplinirani od site porane{ni komunisti~ki dr`avi i prvi vle- goa vo evrozonata. I sega {to im se slu~i. Moraat da podignat kredit za da & pomognat na Grcija so popovolen kredit. I kako {to se discip- linirani, navreme }e & gi ispora~aat parite na Atina. Si mislev kako bi mo`ele i nie da & pomogneme na Grcija. I nie da bideme del od Evropa. I nie da po~uvstvuvame kako se praktikuva solidarnosta. Najdobro e barem eden ~len od sekoe semejstvo da podigne potro- {uva~ki kredit. I site da navalime na odmor vo Grcija. Sekoj od nas da potro{i barem 500 evra. ]e se stisneme, }e pomogneme. Ama vnima- nie. Za da bideme sigurni deka parite }e odat na vistinsko mesto, se- koga{ barajte fiskalna smetka. Nemojte ni da pomislite na Kostas i na Eleni da im izbroite ke{ za sop~eto vo Paralija. Mora i tie da platat danok za dr`avata. Inaku od kade }e najde pari Papandreu da ja pla}a gr~kata diplomatija za da se bori protiv Makedonija. 5. Nema besplatni lekovi vo aptekite, ama premierot Nikola Gruevski re~e deka „se raboti verojatno za odreden tehni~ki problem, povrzan so odreden pravilnik“. I taka e. Ako ne mo`e{ da di{e{ toa realno e tehni~ki prob- lem. I ako umre{ oti nema{ lek i toa e tehni~ki problem. I toa ne na Vladata, tuku na pogrebnoto pretrijatie. Taka {to premierot so nemaweto lekovi nema ni{to. Malku li be{e {to im dade na penzionerite da odat bez pari na bawa, pa sega u{te treba da gi lekuva? Pa i besplaten avtobuski prevoz im dade sekoj petok, taka {to }e mo`at da se vozat od Dra~evo do \or~e vo poseta na site apteki niz Skopje. Ako ve}e tolku insistiraat mo`e da im ponudi i besplaten me|ugradski prevoz. Pa ako go nema lekot vo Berovo mo`e }e go najdat vo Struga. Tolku od Gruevski. Pove}e od toa ni ^ak Noris ne mo`e da napravi. Se si mislev deka i nedostigot na lekovi e vo programata „Sto ~ekori“. Kako najefikasen na~in za namaluvawe na brojot na penzio- nerite i konsolidacija na penziskiot fond.

484 6. Mnogu vreva se digna okolu spomenikot na Goce Del~ev. Prvo se zboruva{e zo{to go nosele no}e, pa {to pravel li~no premierot vo 3 ~asot po polno} so majstorite koga go postavuvale, pa dali svadbata na Mile Janakieski namerno traela do 3 po polno} za potoa premierot vo euforija po peeweto i igraweto da go pre~eka revolucionerot... Pa duri i truba~ite utrinata do{le od svadbata na Mile na ista smet- ka. Nekoi velat deka Goce mnogu debel go napravile. Drugi velat deka bil mnogu slab. Nekoi pak velat deka Goce nikoga{ ne javal kow. Sin- kim v~era so nego ru~ale. Tolku odamna pametat? Kako na nikoj u{te ne mu tekna da pra{a zo{to Goce taka posta- ven frla oko na dvete {mizli {to trgnale na {oping postaveni kaj starata Nama. I pod musta} im se smee na kapa~kite {to zad nego se frlaat vo Vardar. Zna~i, sepak, ima nekakva prikazna me|u starite skulpturi i novite spomenici na Plo{tadot. Ne se tuku taka frleni. 7. Branko sam si napravi videointervju. I re~e deka ako SDSM dojde na vlast }e gi prekine site proekti od „Skopje 2014“, a ve}e nap- ravenite zgradi }e gi prenamenel vo ne{to korisno. Vo {to mo`e da gi prenameni Branko zgradite {to }e gi izgradi Gruevski? Vo supermarketi. Samo po „Ramstor“ kako investicija se proslavi.

MSS MYY 15 maj 2010

• Makedonija 20 godini strada od bolesta so kratenka MSS. Strancite ja vikaat Makedonski stres sindrom, a nie si ja vikame Me|unaroden stres sindrom

1. Pred dve nedeli pretstavnicite na me|unarodnata zaednica vo Makedonija preku no}, nenadejno napi{aa edno pismo. Vo zaedni~ka izja- va, distribuirana popladneto na 27 april, SAD, EU, OBSE i NATO na makedonskata javnost & ka`aa deka „se zagri`eni od neodamne{ni izjavi na politi~ki lideri i drugi poedinci {to uka`uvaat na podelba, kon- flikt i napu{tawe na Ramkovniot dogovor“. Plus, rekoa: „Cvrsto se spro- tivstavuvame na kakov bilo vid nasilstvo i na zakani so nasilstvo, bidej- }i ova samo }e mu na{teti na politi~kiot i na ekonomskiot progres“. [to ti e silinata na edno pismo. Osobeno koga doa|a od me|una- rodnata zaednica. Oti nam tie pisma ni se kako „o~e na{„. [tom tie pratat pismo, nie mora da gi ispolnime nivnite o~ekuvawa.

485 Da bevme nekoja normalna dr`ava, nie }e pobaravme dokazi za nivnite tvrdewa. Ama, bidej}i ne sme, pobrzavme samite da gi potvr- dime. I ekspresno po~navme da otkrivame bunkeri so oru`je kaj Bla- ce, da tepame ekstremisti so oru`je vo Radu{a, da apsime jataci vo tetovsko Novo Selo i od lokalnite `iteli da {titime germanski tu- risti {to re{ile da kampuvaat vo Vaksince i Lipkovo oti tamu bil ubav pejza`ot. Komandantot na jugoisto~noto krilo na NATO, amerikanskiot admiral Mark Ficxerald izjavi deka vo NATO se zagri`eni od gole- moto koli~estvo oru`je otkrieno vo Makedonija na granicata so Ko- sovo. Da sum NATO i da go kontroliram Kosovo i nivnata policija i jas bi bil zagri`en. Ama amerikanskata ambasada ja pozdravi akcijata za likvidira- we na ekstremistite. Taka {to situacijata e pod kontrola. Pod ~ija kontrola, si zna- at tie {to treba. 2. I vo 2001 godina generalniot sekretar na NATO Xorx Rober- tson teroristite {to se pojavija vo Tetovsko i vo Kumanovsko gi na- rekuva{e razbojnici i banditi. I toga{, kako i sega lokalnoto naselenie tvrde{e deka nitu ~ule, nitu videle {to se slu~uva. I toga{, kako i sega albanskite intelektualci ja osuduvaa akcijata na policijata, a ne na ekstre- mistite. I toga{ me|unarodniot faktor bara{e dr`avata da se spravi so ekstremistite. Arno ama, dodeka dr`avata glume{e deka ima kon- trola, ekstremistite se unapredija vo borci za ~ovekovi prava. Pa posle me|unarodnata zaednica bara{e proporcionalna upotreba na si- la. I na kraj gi spasuva{e so avtobusi od Ara~inovo. Za da mo`e da gi donese vo Ohrid. I da gi slika na Vodno za da potpi{at ustavni izmeni. Ako ba{ sme zapnale da vikame deka ova li~i na 2001 godina, ima edna lekcija {to treba da ja nau~ime od toa vreme. Mesto da glumi ludilo, dr`avata treba so vreme da gi istepa kriminalcite dodeka pak ne stanale borci za ~ovekovi prava. Oti ako ~ekame me|unarodnata zaednica da ni gi istepa krimi- nalcite daj vedna{ da gi podgotvime penkalata. I da potpi{eme {to treba. Barem da ne ginat policajci zaludno.

486 3. Eden stranski diplomat denovive mi re~e deka i nego go fati- la makedonskata bolest {to n# izma~uva 20 godini. Kratenkata na bo- lesta e MSS. Koga mi ka`a od {to boleduva sfativ deka strancite istata bo- lest razli~no ja vikaat. MSS kaj niv zna~i: Makedonski stres sin- drom. Nie pak MSS go ~itame kako Me|unaroden stres sindrom. Ete {to ti se kulturni razliki. 4. Cel svet na 9 Maj go slave{e Denot na pobedata protiv fa- {izmot. Vo Moskva na paradata se sobraa site armii {to go porazija fa{izmot pred 65 godini. Vo Makedonija nikoj ne ka`a ni zbor, a ne pak da go odbele`i denot. Kako da ne sme bile i nie del od silite {to se borea i go pora- zija fa{izmot. I kako da nemame s# u{te `ivi borci od toa vreme. Mladive konzervativci {to se na vlast i se pravat golemi `rt- vi na komunizmot me{aat poimi. Za niv komunizam i fa{izam e edno isto. Daj toga{ da mu se izvinime i na Hitler. Oti i toj bil `rtva na komunizmot. 5. Amerikanskata globalna TV-mre`a Si- En- En vo dobrite ves- ti od Makedonija ja raska`a i slavnata prikazna za Ohrid so negovite 365 crkvi. Zboruvaa za 365-te crkvi kako turisti~ka atrakcija. A pri toa ne go znaat tabietot na ohri|ani. Zo{to tamu se izgradile tolku crk- vi? Zatoa {to si vikale: „[to, kom{ijata odi vo taa crkva? Sega jas }e si napravam druga“. Naivni stranci. Ne navlegle vo su{tinata na makedonskiot duh. Na vremeto va`e{e praviloto: Dvajca Makedonci, tri kodo{i. Sega, preto~eno vo re~nikot na demokratskiot plurazlizam toa zna~i: Dvaj- ca Makedonci – tri partii. 6. V~era be{e objaveno deka na Plo{tadot Makedonija vo Skop- je }e se gradi hotel od svetskiot sinxir „Meriot“. Vnatre }e bil sov- remen i luksuzen, a nadvor }e odgovaral na istoriskiot izgled. Istoriski izgled na {to? Bil li proektot na revizija kaj premi- erot Gruevski? Oti, ako ima istoriski izgled treba da li~i na stara- ta Na-Ma. A ako e spored „Skopje 2014“, toa }e bide fenomen. Oti }e ima istoriski izgled na idninata.

487 BABA ROGA 22 maj 2010

• Pokraj tolku kriminalno aktivni policajci i vojnici, ne e ni ~udo {to policijata ne mo`e da fati nieden drug kriminalec osven svoite

1. Johan Tar~ulovski }e odle`i 12 godini kako edinstven osudenik od Makedonija vo Ha{kiot sud za voeni zlostorstva, no toa ne e pri~ina za zagri`enost za mirot vo zemjata. Duri ni evropratenikot Ervan Fuere ne dade izjava deka toa mo`e da gi vlo{i me|uetni~kiote odnosi. A ni amerikanskata ambasada ne se pojavi so soop{tenie vo koe }e izrazi zagri`enost za idninata na zemjata i }e povika na politi~ki dijalog i dosledno sproveduvawe na ramkovniot dogovor. Ba{ me interesira kako sega, po kone~nata presuda za Johan VMRO-DPMNE i DUI }e se dogovorat za penziite za borcite na ONA. Oti ako ne se dogovorat, toga{ toa }e bide lo{o za me|uetni~kite odnosi. Taka vikaat Ali Ahmeti i negovite pratenici {to se `alat kaj site stranci {to se tuka i {to doa|aat na gosti. Ba{ me interesira i kako }e zavr{i sudskiot slu~aj so maltretiranite rabotnici. I dali i ostanatite ha{ki slu~ai }e se sudat vo Skopje. Oti, ako Makedoncite se se}avaat na svoite `rtvi vo Vejce, na raznesenite so eksploziv vo Brioni, na maltertirani grade`ni rabotnici, na 12-te kidnapirani..., toga{ toa e lo{o za me|uetni~kite odnosi. Ama ne e lo{o toa {to Johan }e bide 12 godini vo zatvor. I pri toa najdobro e da zaboravime deka Makedonija se brane{e zatoa {to be{e napadnata od albanski teroristi. I Makedoncite treba da bidat sre}ni oti 9 godini po kofliktot se u{te edinstvenata otstapka {to liderite na partiite na Albancite ja pravat e {to otvoreno ne se zakanuvaat deka pak }e se fatat za pu{ka. Toa namesto niv go pravat pretstavnicite na SAD, EU, OBSE i NATO vo Makedonija. Tie im dadoa uloga na `rtvi, a sega im davaat uloga na der`urna Baba Roga. Vo 2001 godina, Makedoncite ja izgubija vojnata. Ama, ako Baba Roga gi otkopa kala{nikovite. }e ja izgubat i dr`avata. Taka vikaat strancite. A se znae. [tom strancite vikaat, toa ne e zakon. Toa e posilno od proro{tvo. 2. Vo ~etvrtokot ima{e nekakov obid za protest na studentite vo Skopje. Se sobraa duri 24 studenti. Tolku izbroil na{iot fotoreporer. Mo`ebi gledal so simpatii. Pa mu se videle tolku. Mo`e bile i pomalku.

488 Den pred toa protestiraa 8.000 studenti vo Slovenija. Toa bil asli protest. Duri i prozorcite na Parlamentot gi ras~ukaa. Vo site normalni dr`avi Vladite se pla{at od studentski protesti. Samo vo Makedonija studentite se pla{at da protestiraat. Oti kako koja partija doa|a na vlast, si pravi svoja studentska organizacija. 3. Vo emisijata „Zebra“ na Alfa TV, Milenko Nedelkovski kako gostin najavi deka sleden ~ekor }e bide formirawe zdru`enie za likvidacija na neprijateli i re~e deka „kon predavnik ne mo`e da ima drug govor, osven govor na omraza“. Pri toa zboruva kako novinar i za likvidacija na novinari koi toj ocenil deka se predavnici. Za Sovetot za radiodifuzija povicite da se likvidiraat site predavnici vo Makedonija ne e „klasi~en govor na omraza“. Tuku kakov e? Anti~ki? Ili baroken kako Skopje 2014? Mo`ebi moderen, ili postmoderen? Ako ova na Milenko ne e klasi~en govor na omraza, toga{ soop{tenieto na Sovetot za radiodifuzija e primer za klasi~no nezanimavawe so svojata rabota. Ocenkata za toa deka vo Makedonija nema klasi~en govor na omraza Sovetot ja napravil povikuvaj}i se na standardite na Sovetot na Evropa. Pusta Evropa. Stana opravdanie za sekakvi gluposti vo zemjava. 4. Poslednata uspe{na akcija na policijata e {to fati kradec na dve banki. Toj bil kapetan vo ARM i sam se predal. Pred toa gardist vo ARM vo uli~na presmetka ubi ~ovek. Drug gardist ograbuval banka. Policaec bil makro i voda~ na grupa za podveduvawe. Specijalec od MVR ograbil benzinska pumpa. Policaec siluval maloletni~ka. Negovi kolegi dilale droga. Policajci od imigrantskiot oddel na aerodromot {vercuvaa lu|e... Pokraj tolku kriminalno aktivni policajci i vojnici, ne e ni ~udo {to policijata ne mo`e da fati nieden drug kriminalec osven svoite. A verojatno i niv ne bi gi fatila da ne im doa|aat redovno na rabota. 5 Si doa|am doma pred nekoj den od rabota i ~itam predupreduvawe vo vlezot deka parnoto }e ni go isklu~at oti smetkite za greewe gi platile samo 48 otsto od stanarite. Si se po~udiv malku, si vikam mala zgrada sme, ~etiri kata, plus vo op{tina Centar, vo glavniot grad na dr`avata, mo`no li e ova, i si pu{tiv televizija da gledam vesti za da zaboravam na problemot so kom{iite. Koga na vestite, dobra vest od Lisi~e. Turska kompanija }e gradela najmalku ~etiri stokatnici. I ba{ si rekov, koj li vo Makedonija }e se osmeli da kupi stan na 40. kat na primer? Bidej}i

489 tie do triesettiot kat nema da sakaat da pla}aat za lift oti nema da go koristat. Pa koga }e se raspavkaat ga}ite po terasite oti na 50-ti kat }e bidat poblisku do sonceto, pa koga }e gi nakitat koj so tenda, koj so lamarina, sob~e so zeleni, sob~e so crveni prozorci, pa koga }e se raste~at toa erkondi{nite, celo vreme }e vrne... Edna ubavina, Lisi~e i bez spomenici }e bide poli~no od barokniot centar. Kakov civilizaciski {ok e toa? Kolku ~ifta vle~ki i ~evli }e treba da pomirisa{ koga nema da raboti liftot? I kolku li }e mirisaat }esite za |ubre pred tolku vrati multiplicirani so tolku kata? ]e mora od Sanitarna inspekcija da interveniraat da gi iselat. Potoa go pre`aliv blagajnikot na Ku}niot sovet. Oti ako kaj nas vo mala zgrada i so malku stanovi ne mo`e da sobere pari od site za ~ista~ka i za svetlo, kako li }e sobere vo stokatnicata i za liftovite. I na kraj si se ute{iv. Nam ni se zakanuvaat deka }e ni go isklu~at parnoto. Vo stokatnicite i~ neka ne im go vklu~uvaat.

EU LOGIKA 29 maj 2010

• Ako nema{ akvarium, toga{ si peder

1. Ima eden star vic na koj sakam da ve potsetam. Komandirot na policiska stanica im objasnuval na policajcite {to e logika. I im dal primer. Ako ~uva{ ku~e, zna~i saka{ ku~iwa. Ako saka{ ku~iwa, zna~i saka{ `ivotni. Ako saka{ `ivotni, zna~i gi saka{ lu|eto. Ako gi saka{ lu|eto, zna~i gi saka{ `enite. Ako gi saka{ `enite, zna~i deka ne si peder. I oti{ol nau~eniot policaec doma kaj nekoj prijatel i re{il da ja praktikuva logikata. I go pra{al: Ima{ ti akvarium? Ovoj mu odgovoril: „Nemam“. „Nema{ ribi!?“, se izna~udil policaecot. „Pa ti si peder!“. 2. Povod da se potsetam na ovoj vic mi be{e is~uduvaweto okolu poslednata anketa na „Dnevnik“, koja poka`a deka 51 otsto od anketiranite se izjasnile deka Makedonija treba da gi prekine pregovorite so Grcija. A re~isi 90 otsto sakaat da vlezat vo EU i vo NATO. Prvo francuskiot ambasador @an Klod [lumber`e re~e: „Mi se ~ini kontradiktorno so prethodnite anketi deka 94 otsto od naselenieto go poddr`uvaat priklu~uvaweto na Makedonija kon EU, sega ako 51 otsto se za prekinuvawe na pregovorite, ne znam {to da ka`am...“.

490 E navistina {to da se ka`e. Obidete se vicot da go preslikate na stranskite birokrati {to davaat izjavi za imeto. Spored vicot, „ako nema{, riba zna~i deka si peder“, nivnata logika e: Ne saka{ da go smeni{ imeto? Zna~i deka ne saka{ da vleze{ vo EU! 3. Da se soglasime deka Makedonija ni sega nitu, pak, nekoga{ imala vlast koja ima kapacitet da go re{i sporot za imeto. Ova go ka`uvam kolku da se ogradam za da ne mi lepat etiketi deka sum za Nikola, ili za Branko, ili za Ahmeti. Koga bi me pra{ale da odgovoram na anketa, i jas bi odgovoril deka sum za EU i za NATO i sum protiv promenata na imeto. I jas sum eden od tie 90 otsto gra|ani {to sakaat da vlezat vo EU i vo NATO zatoa {to toa e demokratska zaednica na ramnopravni narodi i zatoa {to smetam deka }e mi bide podobro. Ama i jas sum eden od tie 51 otsto {to smetaat deka ne sakam da vlezam vo EU ako treba da bidam nejzin neramnopraven ~len. [to e tolku ~udno vo toa? [to e tolku kontradiktorno? Kade e tuka problemot? Zo{to ovoj moj stav zaslu`uva da bide psiholo{ki ana- liziran od stranskite birokrati? A bogami i od doma{nite mediumski eksperti. Zatoa {to mislam so svoja glava i sakam da ka`am {to mislam? Kade e problemot ako vo zaednicata na ramnopravni narodi sakam da vlezam kako ramnopraven gra|anin? 4. Poslednata zakana e deka EU }e n# stavela nadvor od dnevniot red. Pratenikot vo Evropskiot parlament Zoran Taler, koj e i izvestuva~ za Makedonija, povtorno potseti deka „bez re{enie za imeto, nema pre- govori“, i predupredi deka „postoi opasnost Makedonija da bide simnata od dnevniot red i pove}e da ne bide vo fokusot na EU“. Ba{ bi sakal Taler na svoite glasa~i vo Slovenija vakvi puvki da im prodava. I neka vika buldo`er diplomatija da go re{i problemot so Hrvatska. A ne da svikuvaat referendumi, {to kaj nas ne se po`elni oti logikata veli: Ako si za referendum, toga{ si protiv EU. [to zna~i toa deka }e n# simnat od dnevniot red? Pa neli stanuva zbor za principielna zaednica so konzistentna politika i so seriozni institucii. Kako do pred nekolku meseci ni vikaa deka sme gi ispolnile uslovite za da po~neme pregovori, a sega }e n# zaboravat. Zo{to? Zatoa {to sme gi ispo~ituvale kriteriumite, ama ne sme go smenile imeto, {to ne e kriterium! Ima li nekoja dr`ava koja dobila pote{ki uslovi za vlez vo EU? ]e dojdat tuka, }e ka`at ne{to, nie od vesti ne gi simnuvame, tri dena debatirame za nivnite izjavi. A tie zaboravile deka pravilata {to va`ele za site pred da vlezat vo EU, ne va`at i za Makedonija. A i koga }e vlezeme, {to n# ~eka tamu? Pak Grcija n# ~eka.

491 5. Sfa}am deka i EU i NATO sakaat da si go re{at problemot. I sfa}am deka kade {to ima sila, nema pravdina. Ama so toa {to n# siluvaat, ne go re{avaat ni svojot problem, a ni nam ne ni pomagaat da go re{ime za da ni bide na site dobro. Edinstveno {to so sekoja izjava mu go krevaat rejtingot na Gruevski. I mu ja kompliciraat situacijata na Crvenkovski. Mu pravat obvrska ako padne Gruevski, toj da go smeni, ama da go smeni i imeto. A Branko, bidej}i e mnogu re{itelen, sigurno }e go smeni imeto i }e ostane na vlast. Ako nema{ akvarium, peder si. 6. Za solidarnite ~lenki na EU Grcija lansira nova turisti~ka kampawa za letnata sezona: „Dobredojdovte vo Grcija – Va{ite evra se ve}e tuka“. I tuka ne sme ramnopravni. Nie mora da odime vo Grcija za da im gi ostavime evrata

CIMER FRAJ 5 juni 2010

• Nikola, ne raska`uvaj prikaski. Jakiot Velija, jakoto novinarstvo. Jakata vlast

1. Ba{ na 1 juni, Me|unarodniot den na deteto, vo mediumite pukna skandal za visok diplomat vo Misijata na OBSE vo Makedonija, osomni~en za pedofilija. Im se rasipa prigodata. Ba{ o~ekuvav po povod Denot na deteto, OBSE da izleze so nekoja lekcija kako vo Makedonija nedovolno se po~ituvaat i se za{tituvaat pravata na decata. V~era policijata go potvrdi slu~ajot. Rekoa deka vo zaplenetiot kompjuter mu na{le osum ~asa videosnimki i 30.000 fotografii so detska pornografija. Zna~i vo OBSE navistina gi sakaat decata. Nekoi od niv tolku mnogu gi sakaat, {to duri i bi spiele so niv. [egata nastrana. Pedofilskiot skandal vo OBSE e dokaz deka me|uetni~kite odnosi vo Makedonija se navistina dobri. Koga bi imal visokiot diplomat tolku slobodno vreme da simne od Internet tolku pedofilski materijal, ako moral da odi kako nabquduva~ sekoga{ koga makedonskata policija apsi kriminalni bandi vo selata niz Severozapadna Makedonija? Oti koga se apsat Albanci, mnogu e delikatno, OBSE mora da vnimava da ne se kr{at ~ovekovite prava. 2. Makedonski dr`avjanin umrel vo Slovenija oti nemal 100 evra. Imal bolki vo gradite, ama ne go primile oti mu falele u{te 20 evra.

492 E toa ti e Evropska unija. Tamu i umira~kata ima cena. Kaj nas se umira za xabe. Zatoa {to tie se vnatre, a nie sme nadvor. 3. Gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski se seti kako sogra|anite da gi odvrati od odmor vo Grcija. ]e pravi pla`a na Vardar. Kapeweto e zabraneto, no, sepak, skopjani }e mo`at da se son~aat na vistinska pla`a zad Gradskiot park. Sega se otvora dopolnitelna mo`nost za zarabotka na gra|anite {to imaat stanovi i ku}i vo blizina na Parkot. Najmnogu }e }arat tie {to `iveat na Ilindenska. Zatoa {to se prv red do pla`ata. Pa }e izdavaat sobi za odmor. Ilindenska }e stane Turisti~ka ulica. Ima i nekolku furni, pa za da se ~uvstvuvaat skopjani kako da se vo Paralija, od sabajle doma}inkite, po ga}i i so vle~ki, }e gi raznesuvaat tavite za pe~ewe, a popladne, izgoreni od sonceto, }e se pribiraat na ru~ek i na popladnevna dremka pokraj muzikata od kafuliwata na Leninova. Jas `iveam tamu nekade, ama vtor-tret red od pla`a. Sega }e zemam eden karton, }e napi{am „Cimer fraj“, i }e izdavam sobi. ]e im napla}am na skopjani{~ana za da zarabotam za odmor vo Grcija. Za da stane popularna pla`ata, na gradona~alnikot Trajanovski mu predlagam da organizira nagradna igra za posetitelite. Koj }e sobere 100 plasti~ni {i{iwa od Vardar, }e go pratat na besplatno kapewe vo Ohrid. Koj }e sobere {poret ili ma{ina za perewe, mo`e da si ja nosi doma. 4. Premierot Nikola Gruevski vo govorot na Unijata na mladi sili na VMRO-DPMNE re~e deka vo opozicijata se {iri optimizam deka Branko, navodno, se dogovoril so Velija da im pomogne za da se vratat na vlast. Pred toa VMRO-DPMNE so soop{tenie se `ale{ e deka e pod postojan napad od novinarite i od sopstvenikot na A1 Televizija Kako kruna na toa, Milenko so nekoi snimki ni otkri cvrsti dokazi deka Velija ne pla}al pridonesi na platite na novinarite i oti imal i televizija i vesnici, a toa bilo nezakonski. Dobro utro, Kolumbo. Ete, i Milenko ja otkri Amerika. Oti nie toa ne go znaevme. Ni nie, a ni drugite od biznisot. I ne samo od na{iot biznis tuku od site drugi biznisi. A, isto taka, toa ne go znael ni premierot. Ni ovaa, a bogami ni site drugi vladi dosega. Samo {to za toa ne e vinoven Velija. Vinoven e premierot Gruevski. Kako {to bil vinoven i premierot Branko. I site drugi vladi. A be, Nikola, {to n# la`e{? [to ni pravi{ pretstava? Edniot bo`em napa|a, a drugiot bo`em se brani, i obratno. Da ne treba u{te

493 da te `alime deka mnogu strada{ od Velija? Ubavo ti be{e koga zaedno duvavte vo ista {upelka i pravevte mediumski hajki za kompanii i li~nosti. A sega, demek, ti si `rtva na novinarstvoto na Velija? Jakiot Velija, jakoto novinarstvo! A i Velija e demek `rtva na vlasta oti mu vr{ele pritisoci. Jakata vlast! A mekici za vtorata }erki~ka zaedno jadevte. Aj ne raska`uvaj prikaski. Fati se za rabota. Dr`ava {to ne mo`e da obezbedi biznis bez nelojalna konku- rencija, ne e dr`ava. A ti znae{ deka dr`avata ima problem so nelojalnata konkurencija. I tvojata vlada gi tolerira nelojalnata konkurencija i nezakonskoto rabotewe. I tvojata vlada pomaga da se uriva celata biznis logika. Toa e, vsu{nost, vistinsko zagrozuvawe na slobodata na govorot i demokratijata. A za toa, tebe kako premier, a bogami i kako lider na VMRO-DPMNE ne ti se krivi ni Velija ni novinarstvoto.

SME[NI HOLAN\ANI 12 juni 2010

• Ne me ~udi kriteriumot na Branko za izbor na politi~ki veli~ini. Me ~udi {to tie veli~ini se podgotveni odnovo da odat kurban za nego

1. Bev na izbori vo Holandija. I mnogu sum razo~aran. Seriozna damka na demokratijata frlija dva izborni incidenta. Na edno mesto pretsedatelot na izbornata komisija se uspal, pa go otvoril glasa~koto mesto polovina ~as podocna. A drugiot, pak, go zaboravil klu~ot, pa se vra}al doma da go zeme, i otvoril 20 minuti podocna. I toa ti bile izbori. Jakite izbori. Nikoj ni so pi{tol ni so pu{ka ne pripuka. Aj toa, tuku u{te pove}e se razo~arav koga gi vidov kako slavat po proglasuvaweto na rezultatite. Mladite, ama od site partii, se sobiraat zaedno da gi ~ekaat rezultatite, i potoa zaedni~ki slavat, bez razlika koj pobedil. Budalska rabota. Pa u{te i kupuvaat karti odnapred za `urkata. Rezerviraat da ne slu~ajno nema mesto za kompleksot klubovi vo Amsterdam, {to e mnogu popularno mesto za izleguvawe. I zabavata im se vika „Proslava na demokratijata“. Gi slu{aat rezultatite, na podiumot se vodi debata, seto toa odi na

494 nacionalnata televizija i posle, so pivo po~nuva `urka koja trae do sabajle. Ne se zagri`eni deka od pobedata na edniot ili na drugiot im zavisi rabotnoto mesto. Zamislete Evropskata komisija da ni postavi u{te eden uslov za po~etok na pregovori so EU. Zaedno da gi ~ekaat rezultatite od izborite i potoa da slavat zaedno podmladocite na VMRO-DPMNE i na SDSM. Namesto po zatvoraweto na izbira~kite mesta da ~ekaat podgotveni po {tabovite so traktorite, kamionite, znamiwata i so pi{tolite, da dojdat podgotveni za pivo i za `urka. Pa u{te koga }e im se pridru`at i podmladocite na DPA i na DUI... Ne sakam ni da pomislam kolku dramati~no toa mo`e da zavr{i. Si- gurno na Si-En-En }e n# ima. I duri toga{ nikoga{ vo EU nema da vlezeme. 2. Vo Holandija e taka zatoa {to se slavi pobedata na narodot. Kolku i da ne im se dopa|aat rezultatite, tie se fakt, i tie se po~ituvawe na voljata na narodot. Ednostavno, dr`avnite interesi se pova`ni od partiskite. I Holan|anite so sekoi izbori slavat pobeda na demokratijata. A nie tuka? Edna anketa za imeto i za EU imavme, pa se ispoplukavme. Fale{e u{te pi{toli da izvadime i da gi istepame anketiranite oti imale svoe mislewe. Nie ne mo`eme Ilinden i Denot na nezavisnosta da gi proslavime site zaedno, obedineti i bez kavga, a ne, pak, ne~ija izborna pobeda. 3 Branko pak ne{to prave{e koalicija i re~e deka „Tito Petkovski, \or|i Orov~anec, Stojan Andov, Qup~o Jordanovski se politi~ki veli~ini za Amdi Bajram, Boris Stojmenov, Qubisav Ivanov – Yingo“. [to zbori{ be, Branko? Zanemev od ovaa izjava. Pa neli tvoi partneri bea i Yingo i Stojmenov? A na politi~kite veli~ini {to go spomenuva{, majka im rasplaka. So Tito se skaraa nekolku pati, pa toj mora{e i svoja partija da formira od {to ne mo`e{e da go smisli. Qup~o Jordanovski preku no} go vrati od Va{ington kade {to be{e ambasador, zatoa {to napi{a pismo so koe go poddr`a. A za Andov ne znam ni samiot kako znae na koja strana i so koja partija kolku pati bil. Tie stanale politi~ki veli~ini zatoa {to site go krkale stapot od Branko. Ba{ interesen kriterium. Ne me ~udi negoviot kriterium. Me ~udi {to tie gore- spomenatite veli~ini se povtorno podgotveni kurban za Branko da odat.

495 4. Gr~kite grani~ari so metro proveruvaat kolku litri gorivo ima vo makedonskite kamioni. Vo rezervoarite ne smee da ima pove}e od 200 litri, zatoa {to, kako antikrizna merka, tie re{ile deka treba da se kupuva gorivo kaj niv. A {to da pravat kamionxiite so vi{okot gorivo? Da go ispijat? Da go isturat? Ili da stavime otvoreni cisterni na granicata i sekoj da si tura i da si odbele`uva do kade e negovo, za na vra}awe da si go zeme? Da naprave{e Makedonija vakva antikrizna merka, dosega }e ni ja izmerea kako u{te edna pre~ka na patot kon EU. Tie za spomenici ni se me{aat, a ne za vakvi raboti. Toa li e slobodniot evropski pazar za koj nam ni vikaat deka treba da go po~ituvame? Ama na Grcite ni{to ne im vikaat. Pa i protekcionizmot, iako vo EU e zabranet, im go prostuvaat od imeto na solidarnosta. Oti, neli, tie se vnatre, a nie sme nadvor. Makedonskite kamionxii ja po~ituvaat merkata. A {to da pravat? Da ~ekaat 20 godini dr`avata da im go re{i problemot? Ne reagiraat ni Ministerstvo za nadvore{ni raboti ni Ministerstvoto za ekonomija. Neka ne se `alat po makedonski mediumi. Neka protestiraat vo Brisel i neka pratat nota vo Atina. I taka neka poka`at deka stvarno imame dr`ava. 5. Zamenik-dr`avniot sekretar na SAD Xejms Stajnberg vo sredata, preku „Glasot na Amerika“, isprati poraka do makedonskoto rakovodstvo. Re~e deka vlezot vo NATO i vo EU }e bide nagrada za Makedonija. I sega pak ne mi e jasno. Nie zaslu`uvame da vlezeme vo EU i vo NATO? Ili ~ekame da n# nagradat? Ako n# nagraduvaat, zo{to toga{ ni postavuvaat razni uslovi? Grcija vleze vo NATO za da go brani Zapadot od komunisti~koto vlijanie na Tito ina Sovetskiot Sojuz. Od istite pri~ini ja nagradija i koga vleze vo EU. Pa da znaeme i nie deka tamu ne se vleguva spored kriteriumi tuku so nagraduvawe. Nie tuka samo gledame kako da im se dopadneme. Vo momentot koga }e po~neme da rabotime za sebe, a ne za da n# sakaat razni birokrati, i koga }e ni bide navistina najva`no da go podigneme kvalitetot na na{iot `ivot za nas samite i za na{ite deca, toga{ ba{ }e mi bide gajle {to ima da izjavat Stajnberg, Fuere, Fule, Riker, pa duri i Sibelius {to ni go citira{e Oli Ren. Samo koj da se fati za taa rabota? E toa pra{awe e mnogu pova`no otkolku „Koga }e ni dadat datum i zo{to ne ni davaat?“.

496 ROMANTI^NA PRIKAZNA 19 juni 2010

• Makedonija dobiva izlez na more

1. Si gledale Nikola Gruevski i `ena mu Borkica vesti. I Borkica mu vika: „Dobro be, Nikola, {to e ova so paso{ite? Daj, javi & se na Gordana. Ide leto. Dajte im na lu|eto da patuvaat. A Nikola & odgovara: „Borkice, pa ti si mnogu romanti~na. Saka{ sami da ostaneme? Ako im dademe na site paso{i, kogo }e kaznuvame? Od {to }e `iveeme?“. Ova e vic. Ama koga izleze rebalansot na buxetot, spored koj MVR treba, po razni osnovi, da pribere 8,5 milioni evra pove}e od planiranoto, vicot i ne e izmislen bez osnova. Namesto predvidenite 16,5 milioni evra, spored rebalansot, MVR }e treba da pribere 25 milioni evra. Taka {to vo romanti~nata prikazna na Nikola Gruevski, pokraj negovata Borkica, seriozna uloga imaat i dvete dami od Vladata. Ministerkata za kultura Beti Kam~eva – Milevska, kako najgolem grade`nik da tro{i, a ministerkata Gordana Jankulovska, kako inkasant da sobira pari. Gi gledate kowite na Plo{tadot. Kolkavi se. Tolkavi kowi mora so ne{to da se hranat. 2. Rodendenskiot miting na VMRO-DPMNE povtorno pomina vo znakot na imeto i vo znakot na neprijatelite na Makedonija i neprijatelite na ovaa vlada. Go gledav premierot kako se `ale{e na rodendenska zabava, i si pomisliv: [to bi raska`uval Gruevski na rodendenski miting, koga ne bi ja imale Grcija za sosed? [to nie, obi~nite gra|ani vo Makedonija, koi u{te utre sme spremni da vlezeme vo NATO i sme gi ispolnile site kriteriumi za po~etok na pregovorite so EU, bi o~ekuvale da ni ka`e premierot vo edno prigodno rodendensko obra}awe. Na primer, jas bi sakal da znam: – Zo{to nemame novi pati{ta, a i tie {to gi imame se kompletno uni{teni? – Zo{to nemame nitu kilometar nova pruga, zo{to nemame novi vozovi i lokomotivi? – Zo{to aerodromite li~at na poslednata provinciska avtobuska stanica vo Evropa? – Zo{to ne im veruvam na sudiite, na notarite i na izvr{itelite? – Zo{to vo bolnicite se umira od slepo crevo, sepsa i od interklini~ka bakterija?

497 – Zo{to toaletite vo u~ili{tata se leglo na zaraza, a nastavnicite se pretvoreni vo mivki pred razgalenite u~enici? – Zo{to vo Makedonija e nevozmo`no da `ivee{ kako invalid? – Zo{to zakonite va`at za edni, a ne va`at za drugi? – Zo{to toa {to e dozvoleno vo Ara~inovo, ne e dozvoleno vo Del~evo? – Zo{to e rizik koga odi{ vo banka na {alter za da plati{ smetki, koga desetina kra`bi na banki s# u{te ne se ras~isteni? – Zo{to celi gradovi nemaat ~ista voda za piewe? – Zo{to bebiwata prooduvaat pred da dobijat nivnite majki pari od boleduvawe? – Zo{to docnat socijalnata pomo{ i stipendiite? – Zo{to nema nitu edna od najavenite stranski investicii, a bogami ni onoj Vele Samak go nema. Izgleda deka onoj Ta{kovi}, za kogo mislevme deka e naiven, sepak bil pameten. Ne treba{e dva pati da mu ka`at da si odi od Makedonija. Ova se logi~ni pra{awa do premier koj ve}e ~etiri godini e na vlast. Toa e eden normalen mandat za normalna dr`ava. Samo so kogo }e go smenime Gruevski? So Branko? Ovie da ne pobedat, a drugite da ne se vratat. 3. Gledav eden prilog na Alfa TV kako se podgotvuva Brzata pomo{ vo Ohrid za letnata sezona. Doktorot re~e deka se podgotveni, iako „imame lo{ vozen park i nedostig na personal“. Da ne ima slu~ajno po ministerstvata lo{ vozen park? A za nedostig na kadar da ne pravime muabet. Nemaat stol~iwa kade da sedat administrativcite. Po ovaa izjava od Ohrid, sledi i prodol`enie na turisti~kiot spot za Makedonija ve~na. Nema da ka`at „dojdete da umrete kaj nas“, oti toa ni e vo tradicijata u{te od pesnite na Miladinov „S’nce da zajdvit, ja da umiram“. Tuku, po ona Makedonija ve~na, }e odi preporaka so yvezdi~ka i so sitni bukvi: „Dojdete so ubava kola i so osnovni poznavawa od medicinata“. 4. Vo skopskata naselba Maxari krava padna vo {ahta. I umre, siroma{kata. Sre}a {to vo dr`avava nemame nilski kowi, slonovi, `irafi... Tolkavi se dupkite niz metropolata, sigurno }e gi sobere{e. Vo glavniot grad vo {ahti pa|aat kravi. A vo selata kravite gi prodadoa i gi zaklaa. [to }e im se? Vladata im otvori Internet kiosci. Selanite }e mo`at da gledaat kako }e izgleda na klip~e centarot na Skopje 2014. I na Fejsbuk }e igraat Farma.

498 5 Odvaj ~ekam gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski da ja otvori pla`ata Kaka Kabana na bregot na Vardar. Vardar se vleva vo Egejsko More. Taka {to koga }e le`ime na pla`ata, }e imame ~uvstvo deka imame izlez na more. Za inaet na novinskite agencii {to n# narekuvaa „poor landlocked country“. Taka {to so Grcite nema da se karame za izlez na more kako Hrvatite so Slovencite.

KOWI NA POILO 26 juni 2010

• Od pla`a pravo vo barokna gara`a

1. Ponekoga{ samiot si se ~udam na pametot. V~era za naslovna- ta stranica na „Vest“ pu{tiv nekoj spektakularen bazen na 55-ot kat na nov hotel vo Singapur. Bazenot e taka napraven {to ti se ~ini deka vodata se preleva preku rabovite na pokrivot, a kapa~ite }e padnat sose nea. Si rekov, {tom svetskite agencii i najgolemite vesnici vi- dele atraktivna vest vo toa, zo{to toa da ne bide i „Vest“. Arno ama, vo ist den, udarna vest vo na{ata Makedonija be{e deka vo centarot na Skopje }e se gradi katna gara`a vo baroken stil. Vo ramkite na proektot „Skopje 2014“ im teknalo i katnata gara`a da ja napravat takva {to }e odgovara na istoriskiot kontekst so dru- gite zgradi {to se gradat okolu Plo{tadot. Si velam, aj teatarot barem postoel nekoga{. I lu|eto odele na teatar, se igrale pretsta- vi... I Oficerskiot dom od vremeto na srpskata okupacija sosema go urnale po zemjotresot. I tamu lu|eto odele na igranki, ete ima ne- kakvi zapi{ani se}avawa. Ama, katna gara`a vo baroken stil? Koj vo toa vreme si ja parkiral kowskata zaprega na tretiot kat? Taka li go re{avale problemot so parkiraweto? Nemalo zonsko parkira- we, pa javale so pajtoni ugore udolu baraj}i mesto na vtoriot, ili tretiot kat. Parkiraj go kowot, daj mu da apne seno i pu{ti se vo {oping, ili na premiera. A jas budala se voodu{eviv od bazenot na 55-ot kat vo Singapur. I od tropskata gradina {to ja izgradile na elipsa koja stoi vrz tri oblakoderi. Vo Skopje bazenite, tie nekolku {to gi imame pove}e vreme ne rabotat otkolku {to rabotat, sigurno mnozinstvoto naselenie ne znae da pliva, ama zatoa pak znaat {to e moderen barok. Od kal da e, ama barok da e. Pa makar toa bilo i katna gara`a vo istoriski kontekst.

499 Da li~ni na an, ama da ne bide Kur{umli an. Bo`em kowite ve}e nema da se nosat na poilo na pla`ata na Vardar, tuku }e gi parkiraat vo jaslite skrieni od sonceto vo katnata gara`a. 2. Patem, aj da ne pravime prazen muabet. Oti, ve}e 12 godini se zboruva za katni gara`i vo Skopje, ama nie u{te ne sme videle nitu edna vo koja{to mo`e normalno da se parkira. Toa svetsko barokno ~udo garant pak }e se prenameni vo nekoja delovna zgrada. [to posle }e se reklamira kako luksuzen prostor so tekstot: „Katna gara`a vo centarot na Skopje. Nudime i mo`nost za parkirawe“. 3. Duri i da osamne deloven prostor so mo`nost za parkirawe, se pra{uvam koj biznis tamu }e se vrti? Mo`ebi vo gara`ata }e se smes- tat direkciite na site onie fabriki {to ~ekaat da bidat izgradeni na podgotvenite industriski zoni {irum Makedonija? Ili, ako nema zainteresirani vo niv }e mora da se preselat sedi{tata na grade`ni- te firmi na koi Vladata im dol`i pari? Dvaeset godini biznisot vo Makedonija se vrti vo ma|epsan krug. Prvo biznismenite }e pu{tat orelski nokti za da se izgrebat za biz- nis od dr`avata. Oti Vladata e najsiguren i najgolem klient. Potoa Vladata nema navreme da im gi prefrla parite. A nema navreme da im go vra}a i DDV-to. Plus dopolnitelno }e gi kaznuva ako docnat so ra- botata i so uplatata na danocite i pridonesite na platite. No biznis- menite }e mol~at i }e se pla{at da se po`alat oti }e ja izgubat rabo- tata. I posle }e se smeni vlasta. Pa biznismenite {to rabotele so prethodnata Vlada }e ostanat bez rabota. Oti }e dojde vreme na tie {to se bliski do novata partija na vlast. I taka edno 20 godini. Ka~i se, simni se, ka~i se, simni se, kaj i da e, nekoj den }e stasame i do EU. I {to }e im ponudime? Unikaten biznis. Prazni trgovski cen- tri. 4. Dojde generalniot sekretar na NATO Anders Fog Rasmusen. I ni pora~a deka na Makedonija & se potrebni hrabri odluki. Da gospodine Rasmusen. U{te li hrabrost barate od nas? Naj- hrabrata odluka ve}e ja donesovme. Prativme vojnici vo Irak i Avga- nistan za da se borat za vas. Vo vojna koja{to ba{ ne izgleda deka ja dobivate. Pohrabri neka bidat Grcite. Ama ne mo`e. Oti tie se vnatre, a nie sme nadvor. Nie ne sme dovolno hrabri za EU i NATO. Ja istro{ivme hrabrosta vo Irak i Avganistan. 5. Branko Crvenkovski mu pora~a na premierot: „Gospodine Gru- evski, ili vladejte, ili odete si. A vladeewe zna~i re{avawe na prob- lemite na ovoj narod i ovaa dr`ava. Vladeewe zna~i da ja prezemete odgovornosta za sopstvenite neuspesi, a ne postojano da barate de`ur-

500 ni vinovnici“. Toa go re~e Branko, politi~arot poznat po re{avawe na problemite na ovoj narod i ovaa dr`ava i poznat po prezemawe na odgovornosta za neuspesite bez da bara de`urni vinovnici. Od tipot na Bu~ko, Rada, Tito i red drugi od dolgiot spisok de`urni vinovnici. Ama i studentot Vlatko \or~ev, da ne bide mrzliv, otvori novo poglavje vo negovite stru~ni ekspertizi nasloveno kako: „Tajnite pre- govori na Crvenkovski so Grcija“. Pobara da se otkrie {to tajno pre- govaral liderot na opozicijata i toa vo tesen krug. Oti pregovorite {to gi vodi negoviot lider Gruevski se javni. I sigurno se vo mnogu {irok krug. Garant i Liljana Popovska i Pavle Trajanov i Amdi Bajram se vklu~eni vo pregovorite.

NI VA[ITE NI NA[ITE 3 juli 2010

• Za urivawe na dr`avata niedna partija ne dobila mandat nitu od sopstvenite glasa~i.

Dragi moi,

Mnogu vi blagodaram {to denovive isprativte stotici ~estitki za jubilejot na „Vest“. Malku ve zafrknavme:-) Zatoa {to na{iot rodenden e na 5 juli, v ponedelnik, a nie slavevme na 30 juni. Zo{to? Zatoa {to vo sredata nema{e nitu eden fudbalski natprevar na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. A nie znaeme deka kolku i da sme popularni, ne mo`eme da mu konkurirame na Mundijalot. Pred deset godini se sobravme triesetina mladi novinari so sloboden duh i so ideja da napravime vesnik kakov {to sakame da ~itame. I deset godini insistirame „Vest“ da bide medium koj misli so svoja glava. Za `al, vo Makedonija postoi nekakvo glupavo ubeduvawe deka mora ili da si za ednite ili da si protiv drugite. A toa ubeduvawe ostanuva i so sekoja promena na vlasta, eve ve}e 20 godini. Ne e lesno da ostane{ sloboden dneven vesnik, kakov {to se zarekovme deka }e pravime pred 10 godini. No ne ni o~ekuvavme da bide lesno. Duri mi se ~ini deka deneska toa insistirawe da mora da si za ednite, a protiv drugite e u{te poizrazeno otkolku koga po~navme. Zatoa e i u{te pote{ko da se opstoi na na{iot slogan „^itaj i misli slobodno“. No nie znaeme {to sakame. I ne gi spu{tame

501 kriteriumite. Profesionalnosta i kvalitetot sekoga{ izleguvaat na videlina, iako vo odredeni momenti mo`ebi vi se ~ini deka toa e beskorisno. Ne e taka, i zatoa ekipata koja go pravi „Vest“, za nitu edna cena nema da go kompromitira toa {to sme go postignale dosega. Naprotiv. ]e rabotime naporno da go pro{irime prostorot za slobodno mislewe. Nie }e vi dademe informacija. Nema da ve la`eme. ]e vi ka`eme taka kako {to e. A vie zazemete stav. Zatoa, dragi moi, da ste mi `ivi i zdravi, i ~itajte i mislete slobodno. „Vest“ e so vas zaedno da ja oslobodime mislata. 1. Ustavniot sud go ukina Detalniot urbanisti~ki plan za Maliot ring vo Skopje. Sudot procenil deka planot bil donesen po skratena postapka, namesto po redovna, bile izbegnati pove}e ~ekori vo procedurata, a nemalo potreba od toa. No ministerkata za kultura Elizabeta Kan~eska – Milevska re~e deka Triumfalnata porta od proektot „Skopje 2014“ }e se gradi bidej}i odobrenieto za gradba bilo dadeno pred odlukata na Ustavniot sud. I premierot Nikola Gruevski potvrdi deka site planirani objekti }e se gradat bidej}i imaat grade`na dozvola. Premiere Gruevski, nikoj ne gi spori gradbite. Sporna e procedurata. I namesto da ka`ete deka }e ja ispo~ituvate odlukata na Ustavniot sud i procedurata, vie u{te }e terate inaet so dr`avna institucija. Oti ova {to sega go pravite e nelegalno, a imate vlast i dovolno mnozinstvo za da go napravite legalno. Nie i ne o~ekuvame deka }e gi urnete gradbite od „Skopje 2014“. Nie samo o~ekuvame da rabotite po plan koj }e bide donesen po legalna procedura I prodol`ete da si gradite. Vo isto vreme, Ustavniot sud povede postapka za ocenka na ustavnosta i zakonitosta na pravilnicite na Sudskiot sovet, vrz ~ija osnova bea smeneti apelacionite sudii Violeta Duma i Vlado Xilvixiev. Pretsedatelot na Sudskiot sovet Vasil Gr~ev re~e deka nema obvrska da mu odgovara na Ustavniot sud. Eeej, toa go izjavuva pretsedatel na teloto {to izbira i razre{uva sudii. Kakvi institucii, kakva pravna sigurnost, kakva pravdina ni garantira nam ovaa dr`ava, koga pretsedatelot na Sudskiot sovet go ignorira Ustavniot sud? I toa sudski sovet koj smeni sudii po barawe na ministerot za pravda. Toa {to ovaa vlast smeta deka Ustavniot sud e komuwarski, ne & dava za pravo da ja kr{i procedurata. Naprotiv, ako ovie demokrati

502 se podobri od toj komuwarski sud, toga{ }e mora da insistiraat na po~ituvawe na procedurata i na instituciite na dr`avata. Samo taka }e go pobedat sudot. Ako ne, ajde da napravime dva ustavni suda. Ili tri, ~etiri... Nie sme pove}epartiska demokratija. Sekoja partija da si ima svoj sud. Ne me interesira ideologijata, ne sum ni od va{ite ni od na{ite. Edinstveno sakam da `iveam vo dr`ava vo koja }e se ~uvstvuvam sigurno. Oti sekoe kr{ewe na procedurite i nepo~ituvawe na instituciite, ja uriva dr`avata. A za urivawe na dr`avata niedna partija ne dobila mandat nitu od sopstvenite glasa~i. Vie imajte si gi svoite partii. Ama site nie ja gubime sigurnosta. Oti na site, pa i vam utre }e vi treba institucija za da ve za{titi. 2. Vo industriskata zona Bunarxik 2 kone~no }e nikne prvata in- vesticija. ]e se gradi muzej na vetenite investicii. 3. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani se vrati od Kina. Tamu potpi{al memorandum za sorabotka vo oblasta na tradicionalnata medicina. ]e n# lekuva so trevki. Kakvo {to ni e zdravstvoto vo Makedonija, o~ekuvam sledniot pat ministerot da zamine vo Afrika. I tamu da potpi{e memorandum za sorabotka. Pokraj so trevki, da ne lekuvaat i so vra~evi.

PARTISKI KA SIERI 10 juli 2010

• Ednata banda saka da sokrie deka ne ispora~ala toa {to vetila, a drugata saka da sokrie deka nema {to da ponudi

1. ]e se voveduva vtora faza na edno{alterskiot sistem. Od avgust firmite }e se registriraat po elektronski pat, so elektronski potpis i bez fizi~ko prisustvo na osnova~ite. Stranskite firmi }e mo`e da se registriraat od bilo koja zemja vo svetot bez da mora specijalno za toa da dojdat vo Makedonija. Zna~i, se }e se znae. Samo nema da se znae koja firma }e dobie na dr`aven tender. Ili, na javen oglas. Zatoa {to tie firmi {to dobivaat ne ni moraat da bidatt registrirani vo centralniot registar. Isto kako {to gradot Skopje im dodeli besplaten prostor na ~etiri kafenaxii da rabotat so Gradskata pla`a pokraj Vardar. A gradona~alnikot Koce Trajanovski ne gleda ni{to sporno vo toa oti tie dostavile dogovor za zdru`uvawe, a dopolnitelno im bilo

503 pobarano da donesat dokumet deka imaat firma. I sosema slu~ajno, bez da znaat deka }e pobedat na oglasot i dale ime na firmata „Gradska pla`a 1". Taka e toa vo Makedonija. Polesno se dobiva na javen oglas otkolku {to se registrira firma. Osobeno ako si dobar so kasierot. Slu~ajov e super dokaz vo procesite za site onie doma{ni i stranski firmi {to ja tu`at dr`avata oti se isfrleni od konkurencija ili im se poni{teni skapi tenderi poradi „necelosna dokumentacija“ Taka {to po vtorata faza na edno{alterskiot sistem so koj se fali vlasta, vedna{ neka vovedat i treta. Ne mora da se registrira firma ako ne si siguren deka }e dobie{ rabota na javen oglas. Da ne pravi{ tro{oci za registracija ako kasierot ne ti garantira deka }e pobedi{ na tenderot. 2. Zatoa neka ne tuku pi{uva Martin Proto|er otvoreni pisma protiv Branko. I neka ne mu odgovaraat od SDSM so kontra pisma. Glumat sudir na ideologii, a vsu{nost najva`en im e li~niot biznis. I toa na na{a smetka. Onoj najsurov biznis {to nema vrska so dr`avata. Jas na tebe, ti na mene. A nie pak budalite se pra{uvavme zo{to ba{ sega pak eskalira{e vojnata me|u VMRO-DPMNE i SDSM. Nema pri~ina. Sekojpat }e se najde pri~ina koga edniot treba da sokrie deka ne ispora~al toa {to vetil. A drugiot koga saka da sokrie deka nema {to da ponudi. Taka bilo 20 godini. Taka e i sega. Entuzijazmot gi dr`i prvite pet-{est meseci otkako }e dojdat na vlast pa posle po~nuvaat so ona „I drugite pravea taka“. Nie sme zalo`nici na dve bandi. Koi ne mo`e da se soglasat da napravat ne{to pametno za dr`avata. Ama koga im treba kavga vedna{ }e se soglasat. Zarem ne gledate kolku e prazna i bezmislena nivnata tepa~ka? Videte ni go sekojdnevniot `ivot. Nema novi pati{ta, nema novi prugi, nema lekovi, nema benzin za policiskite koli, nema kerozin za voenite helikopteri, celi gradovi se du{at od divi deponii, celi gradovi nemaat zdrava voda za piewe vo leto.. Svrtete se okolu sebe i prodol`ete go spisokot. ]e sfatite kolku nivnata kavga nema vrska so sekojdnevniot `ivot. Nekoj op{tinski slu`benik {to sme go izbrale i site go pla}ame se ujdisal so kafeanxii za da si gi gledaat samo nivnite li~ni interesi. I da izvle~at li~na korist. Gradskata pla`a vo Skopje e samo posleden primer i slika za toa kako funkcionira Makedonija. Vo site oblasti. Ne samo vo kafeanskiot biznis.

504 3. Nam sega ni treba partija {to }e go {titi interesot na gra|anite. Nekoj {to }e im gi vrati trotoarite na pe{acite i parkovite na decata. Nekoj {to }e go vrati zaedni~kiot uzurpiran prostor, nekoj {to }e izmeri bu~avosta, {to }e ja kazni urbanata mafija, }e ni dade sodvetna usluga za toa {to go izdvojuvame kako danok i vo zdravstvoto i vo sudstvoto i vo javnata administracija. Samo {to kaj nas ednostavno ne mo`e da se pojavi takva partija. Oti vo istiot moment i ednata i drugata banda }e se zdru`at za slo`no da ja isplukaat. 4. Zatoa mi e ba{ seedno i toa {to Branko bara predvremeni izbori. Kako misli da gi dobie? [to ima toj novo da ponudi osven da go so`aluvame? Misli deka e dovolno toa {to im se izvinil i na ste~ajcite i na penzionerite, pa }e go glasame pak bez programa, bez nova ideja, bez rokovi, bez vetuvawa deka }e prekine so partiskite vrabotuvawa i partiskite biznisi? Ne sakam ve}e da mi zbori protiv proektite na Gruevski. Sakam da mi zbori za negovite proekti. Oti gi gledame proektite na VMRO- DPMNE. Znaeme i {to napravile i {to ne napravile. I toa se gleda. Ama ponudata na Branko e nevidliva. No u{te pointeresno pra{awe e {to ako Branko izgubi na izborite na koi tolku mnogu insistira? Dali toga{ }e si zamine kone~no? Ili }e smisli novi izvinuvawa. Oti, ne daj bo`e, kako nie }e `iveeme bez nego. Zatoa mnogu sakam da pobedi Branko. Za posle da se vrati Grujo. I taka nekolku pati }e gi menuvame istite kasieri. Dodeka eden ubav den ne ne primat vo EU. 5. Rejtingot na Branko i so miting i bez miting e stabilen pod 10 otsto. Ama ovie od VMRO-DPMNE mu veruvaat pove}e otkolku {to mu veruva narodot. Pa go sfa}aat mnogu seriozno. Im se zakani deka }e gi apsi i ministerot za pravda Mihajlo Manevski otvori nova furna za leb vo Idrizovo. Si pravat podobri uslovi za `ivot. Za sekoj slu~aj. 6 Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska be{e vo poseta na edinicata za obezbeduvawe. Da gi okura`i policajcite maltretirani od pratenicite na SDSM. A koga ~ovek od obezbeduvaweto na visok funkcioner pregazi velosipedist na Partizanska vo Skopje, be{e li ministerkata da go poseti semejstvoto? Ne be{e. Zatoa {to prateni~kite Cvetanka Ivanova i Vesna Bendevska {to go vle~ea policaecot vo Sobranieto se opasni za ustavniot poredok. A policajci {to se nad zakonot ne se.

505 Spikerot Trajko Veqanovski ne dade da bide pra{an dali toj dozvolil policijata da snima vo Parlamentot. Zatoa e vo mnogu delikatna situacija. Ako pretsedatelot dal dozvola za tajno snimawe zo{to ne im ka`al na potpretsedatelite. Ako ne dal dozvola u{te polo{o.Toga{ policijata ja kontrolira zakonodavnata vlast. Ministerkata za vnatre{ni raboti deli materijali i dr`i pres konferencii vo Sobranie protiv pratenicite {to ja izbiraat. E i toa e makedonska demokratija. I toa parlamentarna. Vo koja ministerkata za vnatre{ni raboti e posilna od vtoriot ~ovek vo dr`avata.

EVROPSKO ^ERGAREWE 17 juli 2010

Na odmor sum. Ama imav entuzijazam deka }e go napi{am „Sakam da ka`am“ od daleku. I sekoja ve~er si ja ar~ev na Internet. Barav interesni vesti od Makedonija. Pa koga me fati o~aj, si protara{kav po sopstvenata arhiva. Da vidam {to sum pi{uval vo juli i avgust izminatite dvaeset godini. Ej dragi moi, dvaeset godini vo Makedonija ni{to ne se slu~uva. Zatoa odlu~iv da vi dadam edno retro „Sakam da ka`am“. Po~nuvam od juli 1997 godina koga sme bile na pragot na EU. Zavr{uvam so avgust 2002 koga se bara{e idiotot od korumpiranite vo Vladata. Nekoi imiwa mo`e samo da zamenite. No, ako imiwata gi gledate spored partiska pripadnost, se }e bi bide isto. Dvaeset godini ni{to ne se menuva. Samo nie ostarevme.

19 juli 1997 „Nema mesto za razo~aruvawe, tuku za realnost“, veli ministerot za nadvore{ni raboti Blagoj Hanxiski, komentiraj}i ja odlukata na Evropskata komisija, vo svojata „Agenda 2000“, da ne ja spomene ni bukvata „M“ od na{ata dr`ava, koga stanuva zbor za pro{iruvaweto na Evropskata unija. Nema mesto za razo~aruvawe, tuku za realnost. Evropskata unija pokani na pregovori deset zemji od Isto~na i Sredna Evropa, a Makedonija ja zaboravi zaedno so Albanija i SR Jugoslavija. Razo~aruvaweto bi mo`elo da dojde podocna. Na primer, koga }e patuvame za Bugarija so {engenska viza.

506 Nema mesto za razo~aruvawe, zatoa {to i pokraj s#, nas Evropa n# saka. Skoro isto kolku NATO. Ni priznavaat deka sme podobri od drugite, n# udiraat po ramo, ama ni vikaat da gi sfatime oti takvi bile politi~kite priliki, pa n# bodrat da popri~ekame nekoj drug krug za pro{iruvawe. Prviot krug go propu{tivme, za vtoriot o~igledno ne n# esapat za `ivi.. . Belkim }e do~ekame ne{to vo devettiot krug. Nema mesto za razo~aruvawe. Nam site ni ja priznavaat evropskata orientacija. I postojano n# te{at deka vratata za ~lenstvo vo NATO i EU e otvorena. Samo treba da se pre~ekori pragot. Bidej}i mnogu sme naprednale i so demokratskite reformi i so pazarnata ekonomija i so privatizacijata, ve}e sme na pragot na Evropa. Tamu kade{to obi~no stoi ~ergi~eto za bri{ewe ~evli. Nema mesto za razo~aruvawe. Tuku za realnost. Realnosta e razo~aruva~ka. Makedonija e ~ergi~eto na Evropa.

11 juli 1998 Povtorno e aktuelizirana idejata za tramvaj vo Skopje. Dodeka site svetski metropoli razmisluvaat za super brzi vozovi i nadzemni `eleznici na edna {ina, nie sonuvame za prevozno sredstvo od minatoto. So tramvaj od 19 vek, }e se isklackame vo 21 vek.

4 avgust 2000 Tuku, se se}ava li nekoj na Branko Crvenkovski? Go nema{e vo Parlamentot, ni zbor ne mu slu{navme za novata vlada, za zakonot za visoko obrazovanie, za reformata na dr`avnata uprava. Pomina Gali~kata svadba, a Branko ne se ka~i na tapan. Pomina i Ilinden, a namesto Branko se pojavi [e}erinska. Mu stanalo `e{ko na Branko pa si bara debela ladovina. Sigurno trgnal po {umite da gi lovi paravojskite {to mu gi javuvaat op{tinskite komiteti. I taka lovej}i, legnal pod nekoe drvo. U{te ja pravi vladata vo senka.

21 juli 2001 Kojznae kolku Evropa e zbuneta od nas. Za Amerika pak, i~ da ne pravime muabet. Vo niedna {ema ne im se vklopuvame. Luda dr`ava. Vo Makedonija voop{to ne e lesno da si lud. Ima pregolema konkurencija.

507 17 avgust 2002 Makedonija ne e samo bibliska zemja. Makedonija e i misteriozna zemja. Se {etaat neidentifikuvani tipovi. Se se}avate deka pred ~etiri godini, koga na Branko mu pukna aferata so oktopodot, nekoj misteriozen minister vo trenerki so vre}i gi iznel parite od TAT. Branko u{te gi bara trenerkite. Sega i okolu Qub~o ima misterii. Me|unarodnata krizna grupa veli deka dogovorot za proda`ba na OKTA mora da go sklu~il ili idiot ili, korumpiran vladin slu`benik. Spored romanot na Artur Klark, Kjubrik go snimi filmot „Odiseja 2001“. Sega, spored izve{tajot na Me|unarodnata krizna grupa, vo Makedonija }e igra filmot „Odiseja 2002“. Misterijata }e bide razre{ena ako se najde koj go potpi{al dogovorot so OKTA. Ako baraat samo korumpiran vo Vladata, te{ko }e go prepoznaat. Zatoa, neka go baraat idiotot me|u korumpiranite.

MIRKO I SLAVKO 24 juli 2010

• Grabni go Stojko i mar{ na rabota

1. Na ~elo na Anketnata komisija za ras~istvuvawe na incidentot vo Sobranieto od 1 juli e pratenikot na DUI Hajrula Misini, vo istorijata na Makedonija vlezen kako komandant [pati. Toj be{e portparol na ONA od kumanovsko – lipkovskiot front od 2001. ^itam komentari. Site se zgrozeni oti komandant [pati od DUI sega }e bide pretsedatel na komisijata {to treba da gi pomiri SDSM i VMRO-DPMNE. [to se ~udat? Kako iskusen borec za ~ovekovi prava, komandant [pati so pu{ka se izbori za svojot status. Ako stanal pratenik, zo{to da ne bide i mirotvorec. I toa ne e ironija na sudbinata. Ne e ni parodija. Taa faza od na{ata istorija zavr{i koga minister za zemjodelie stana Sadula Duraku poznat kako Komandant Ventiqi. Toj letoto 2001 tri meseci go dr`e{e zatvoren ventilot na Lipkovskata brana i Kumanovo i cel region bea bez voda. A sega e gradona~alnik na Lipkovo. Komandantite [pati i Ventiqi si zavr{ile rabota. Tie se borele i se se izborile. A za {to se borat VMRO i SDSM? Koj pove}e funkcionerski mesta da fati. I koj pove}e plati da zema od pove}e mesta.

508 2. Koga dojde vreme U^K vo Sobranie da gi pomiruva VMRO- DPMNE i SDSM {to se ~udime {to glavnite ulogi vo doka`uvaweto koj e pogolem Makedonec me|u dvete partii gi imaat srpska i hrvatska yvezda. Dilemata dali e pogolem presti` {to Ceca do{la vo Prilep, ili Severina vo Kumanovo e pogolema duri i od istoriskata dilema kade puknala prvata pu{ka na 11 oktomvri 1941 godina. Vo Prilep ili vo Kumanovo? Samo {to toga{ partizanite od Prilep i od Kumanovo zaedno se borele protiv bugarskite fa{isti. A ovie dene{nive se borat da doka`at koj pove}e nivi so marihuana ima. Pa politi~kata bitka od obvinuvawata koj e za promena na ime, a koj ne i i sledstveno na toa, koj {iri evrooptrimizam, a koj evroskepticizam, se prefrlija na broewe stebla so marihuana, ili ne{to {to li~i na toa. Pa se priveduvaat so lisici prebegani partiski aktivisti, majkite im pa|aat vo nesvest pred kameri, se pe~atat maici so likot i deloto na mlekarot, se prodavaat kompiri, nevladini organizacii na deca zagri`eni poradi drogata sobiraat potpisi, nevladini organizacii na zagri`eni roditeli davaat izjavi pred Sobranieto, ministerot za zemjodelie dava izjavi deka nikoj od niv ne pobaral da ja sobiraat marihuanata od javni povr{ini, novinari i analiti~ari pi{uvaat kolumni... Rabotava tolku e zabegana {to samo u{te brat Qube fale{e so izjavata deka i toj na niva }e kopal kompiri. Tolku xeva se digna okolu marihuanata {to mo`e povtorno da se pe~ati poznatiot partizanski strip „Mirko i Slavko“. Slavnata replika „Pazi Mirko, kur{um!“ – „Fala ti Slavko, mi go spasi `ivotot“, vo novoto makedonsko izdanie od stripot }e glasi. „Pazi Mirko, marihuana vo tvojata niva!“ – „Uf, fala ti Slavko, me spasi od pritvor“. 3. Gradona~alnikot na Bitola Vladimir Taleski gi brane{e VMRO-vcite {to imaat em politi~ka funkcija em se direktori ili ~lenovi na upravni odbori na javni pretprijatija i ustanovi. Toj re~e deka „Makedonija e mala zemja i nema mnogu sposobni lu|e“. Spored podatocite od ad agencijata za vrabotuvawe vo Bitola im 32 nevraboteni magistri i 1748 nevraboteni visokoobrazovani diplomirani kadri. Ama tie ne se sposobni. Tie se samo magistri. Ne se VMRO- vci. Taka {to sloganot „Znaeweto e sila, znaeweto e mo}“ va`i samo za reklamnata kampawa na Vladata. Vo stvarnosta znaeweto e sila, ama kni{kata e mo}. Studentite Aleksandar Nikolovski, Ilija Dimovski, a do skoro i Vlatko \or~ev se najo~igleden primer za toa.

509 4. Dobro e {to VMRO-DPMNE ja poslu{a antikorupciskata komisija i im naredi na svoite ~lenovi koi dr`at pove}e funkcii da se otka`at zaradi konfliktot na interesi. I toa, makar {to se slu~i i po ~etiri godini na vlast e za pofalba. Podobro nekoga{, otkolku nikoga{. No, ona {to e porazuva~ki e faktot deka nim partijata im naredi da go po~ituvaat zakonot. Bo`em 20 godini `iveeme vo demokratsko pluralisti~ko op{testvo, ama vo Makedonija se u{te vladee partijata, a ne pravoto. 5. Koja `ena e za ve{ta~ko oploduvawe plateno od dr`avna smetka do sega odlu~uvaa komisii po bolnicite. Od sega koja `ena }e odi na in vitro, a koja ne, }e se odlu~uva vo komisija vo Fondot za zdravstvo. Pokraj rezultatite od dosega{noto lekuvawe i mislewata na mati~nite ginekolozi, kon dokumentacijata prilo`ete i partiska kni{ka. Ovaa Vlada e temelna. I partiskite ~lenovi im se discilinirani. I ra|aweto }e bide regulirano po partiska linija. So ve{ta~ko oploduvawe }e se ra|aat samo VMRO-v~iwa. A za da ima proporcionalna zastapenost spored Ramkovniot dogovor i partiskata kni{ka na DUI }e zavr{i rabota. Ovie od SDSM i DPA }e dobijat ne{to pogolemo. Tradicio- nalniot alat za pravewe deca. Samo, ne{to drugo me zagri`uva. Ako Fondot gi nosi odlukite za in vitro oploduvawe tolku brzo kolku {to gi ispla}a parite za porodilno boleduvawe, toga{ babi }e ra|aat deca. I site }e ostanat so Stojko v raka. 6 Ministerot za pravda Mihajlo Manevski zav~era vo zatvorot vo [utka poka`uva{e nekoi renovirani }elii i toaleti, ama dodeka so nego bea novinarite nekoj pritvorenik od zatvorena }elija gi vika{e kamerite da go snimaat i toa {to ministerot ne go poka`uva{e. Manevski re~e deka za da se otvorat tie }elii trebalo odobrenie da dade sudot. Verojatno zatoa {to sudstvoto e nezavisno toj toa pravilo ne saka da go kr{i. A za pritvorenikot koj vika{e go re~e slednovo: „Se razbira deka zdravjeto vo uslovite, o~igledno kaj nekoi lica, konkretno za ova lice koe povika, toa e lice koe e mnogu pati osuduvano, ima odredeni psiholo{ki predispozicii“. [to se toa psiholo{ki predispozicii? I od kade znae ministerot Manevski {to mu e na pritvoreniot. Da ne go poznava po glasot?

510 DU[KO I LILE 31 juli 2010

• Za da se zgolemi me|unarodniot ugled na Makedonija, }e se ukinat site ambasadorski mesta

1. Prvo od Evropskata komisija vo Brisel, demek, ja iskaraa Vla- data deka imala zastoj vo reformite, ama sepak bila za EU. Potoa vo Skopje premierot be{e iznenaden kolku povolen bil izve{tajot na Evropskata komisija, pa duri si pomisli i deka go po- falile oti e na vistinskiot evropski pat. A i tie vo Brisel i nie vo Skopje mnogu dobro znaeme deka i so reformi i bez reformi nema po~etok na pregovori so EU dodeka ne se re{i sporot za imeto so Grcija. Dobro, veruva li voop{to nekoj vo taa prikazna vo situacija vo koja se nao|a Grcija deneska? Zarem vo EU veruvaat deka Grcija saka da go re{i problemot so nas? Kakvi pregovori, kakvi Obedineti na- cii, kakov Metju Nimic, kakvi predlozi... Tie nemaat benzin so deno- vi, cela dr`ava im e vo haos, nekoja teroristi~ka organizacija im ubi- va novinari, a nam vo Va{ington i vo Brisel ni velat da pregovarame so niv za da vlezeme vo EU. Oti ne sakale uvezeni problemi vo Unija- ta. Vo koja EU? Vo istata kade {to e i Grcija i vo koja sekoj den {traj- kuvaat razni grupi oti trebalo da se usoglasat so evropskoto zakono- davstvo. Istoto ona kon koe treba da se usoglasime i nie. A Grcija dosega ne morala. Oti tie se vnatre, a nie sme nadvor. Koj e ludiot, a koj e blesaviot vo ovaa na{a sme{na prikazna za Makedonija na patot kon EU. 2. Nastrana {to sum uveren deka duri i da se re{i problemot so Grcija i da po~neme pregovori za EU, u{te na prvata stanica }e n# pre~eka bratska Bugarija. U{te sega se podgotvuvaat so prikaznata za nepotpi{uvaweto na nekojsi dogovor za prijatelstvo i sorabotka. Kakov {to nemaat potpi{ano drugi dr`avi vo EU. Ama so soni{tata za San Stefano i car Boris koi s# u{te se `ivi vo evropska Bugarija, kojznae u{te kolku Spaski Mitrevi }e stanat heroi i pre~ki za vlez na Makedonija vo EU. Ne se raduvajte mnogu ako go re{ime problemot so Grcite. Doprva nie so Bugarite }e vidime {to zna~i da se ispolnu- vaat evropski standardi. 3. Zatoa ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski mu zaviduva na Island. Tie }e po~nat pregovori za ~lenstvo vo EU oti gi nemale Grcite kako kom{ii. Koga nie bi bile Island, i nie bi do- bile datum za pregovori.

511 A zo{to da se sporeduvame so Island? Ne bi imale problem ni so Grcite ni so Bugarite koga bi bile i Severna Dakota. Ba{ka {to ve}e }e si bevme vo NATO. Taka {to nema{e da ni trebaat pregovori za EU. 4. Mo`am i da mu poveruvam na premierot koga veli deka toj nema vrska so otpu{taweto novinari od Kanal 5. Ama pokraj demantot, o~eku- vav i ne{to drugo. Prvo, da se izjavi deka toj silno veruva deka osnova na sekoja demokratija e nezavisnoto novinarstvo. I vtoro, da veti deka }e se bori da sozdade ambient za razvoj na nezavisno novinarstvo. Ama, ne go stori toa. Zatoa {to gazdite na dve televizii se koalicioni partneri na vlasta. I zatoa {to i samiot znae deka nitu Yingo nitu Stojmenov gi dr`i do sebe zatoa {to mu se ideolo{ki bliski. Tuku zatoa {to mu trebaat nivnite televizii. Isto kako {to i Yingo i Stojmenov neko- ga{ bea Brankovi. Ne zatoa {to bea ideolo{ki bliski so SDSM. Tu- ku zatoa {to televiziite mu trebaa na Branko. Taka {to, Nikola, sega prifati ja odgovornosta i za otpu{tawe- to na poslednata tura novinari. I prestani da glumi{ konflikt so Ve- lija. Oti toj minatiot vikend bil na ru~ek so Branko, ama zarem zabora- vi deka pred nepolna godina be{e na mekici kaj tebe za ra|aweto na tvojata vtora }erka? Tri i piol godini Velija so negovite vesnici ti go diga{e rejtingot. Sega re{il da ti go spu{ti. Verojatno zatoa {to na Branko mu go vetuva istoto {to ti go vetuva{e i tebe pred ~etiri go- dini. I nemoj da se zanesuva{ deka ako po~ne{ da pa|a{, i drugite ne- ma da te napu{tat. Yingo sekoga{ bil vo dobitna kombinacija. Taka {to, Nikola, toa {to si poseal, toa }e si `nee{. 5. Fala ti, Velija, {to se pofali deka ti si mu ka`al na Branko kako treba da izgleda idniot premier. Za da znam da ne glasam za nego. 6. O~aen sum koga gledam vo koja dr`ava `iveeme. Vidi ni go politi~koto opkru`uvawe. Videte kogo treba da simneme i kogo treba da doneseme na vlast. Ednite go apsat mlekarot Du{ko, a drugite go branat. Ednite ja napa|aat ste~ajkata Lile oti go blokirala soobra}ajot vo Skopje, a drugite ja poddr`uvaat. Ideolo{kata bitka me|u VMRO-DPMNE i SDSM se svede na Du{ko i Lile. I vrv na kreativnost im se otpe~ateni maici. Ovie od SDSM otpe~atile mai~ki so likot na Du{ko i natpisot „Jas sum Du{ko, uap- sete me“. Isto kako {to i VMRO-DPMNE go isprati ministerot Mi- lo{oski da se bori protiv vizite vo Brisel so mai~ka „Viza, ne!“ SDSM-ovcite vo Trnovo nosea ko{uli, pa samo niv gi slekoa za da im se vidat mai~kite. Zamislete da treba{e vo taa uloga da bide Bran- ko. ]e treba{e srede juli so kaput da se pojavi. Pa koga }e go soble~e

512 kaputot, da se pojavi kostum „Jas sum Zaev, uapsete me“. Pa pod kostu- mot da se pojavi xemper, „Jas sum oktopodot, ulovete me“. Pa pod xempe- rot da ima ko{ula „Jas sum ministerot vo trenerki, fatete me“. Pa pod ko{ulata da ima mai~ka „Uspe{na privatizacija – pofalete me“. Taka {to soblekuvaj}i edno po edno par~e obleka, kako simbol za krimina- lot, }e stasa i do ga}ite. Na koi }e se pojavi siroma{kiot Du{ko. 7 Noviot ambasador vo NATO }e se bori protiv promena na ime- to na dr`avata. Negovite nekoga{ni sou~enici se se}avaat deka gim- nazija zavr{il kako Dimitar Trenevski. Go vikale Mitko. Pa posle si go smenil imeto vo Martin. Makedonija e na pat da go zgolemi svojot me|unaroden ugled. Po- radi nemawe pari, nekolku ambasadi }e ostanat bez ambasadori. Za u{te pove}e da se zgolemi me|unarodniot ugled, najdobro e da se uki- nat site ambasadi. A za da staneme epten po~ituvan me|unaroden fak- tor, neka se ukine i MNR.

OHRIDSKA OZRA^ENOST 7 avgust 2010

• Im blagodaram na Majk, Xorx, Xon, Nik i Stiv {to ni davaat poddr{ka da ne go menuvame imeto

1. Zav~era gledav vesti na televizija i se potresov. Ode{e kajron „Nastani na denot“, i dramati~na najava „Aleksandar Makedonski otruen so voda od gr~ka reka“. Lele... Koga se otrul? Pa do zatvoraweto na vesnikot ni{to ne mu be{e. Kako mo`e{e da propu{time takov nastan? Zo{to ne proglasija Den na `alost? Ako be{e taka nema{e popovite da svetat kamen temelnik na teniski igrali{ta. ]e pravea panihidi za pokojniot. A i na premierot Gruevski ne }e mu se fa}a{e lopata vo race. Koj misli na prerodba vo sostojba na traor? Do sega nau~nicite tvrdea deka Aleksandar po~inal od tifus, ili malarija. A sega nekoi amerikanski nau~nici tvrdat deka se otrul so voda od nekoja reka {to izvira na Pelaponez. A umrel na zabava, po 12 dena agonija vo Vavilon. Kako go odnesoa tolku brzo od Grcija do Irak? So brza po{ta!? 2. Ne sum eden od prose~nite Makedonci {to pominuvaat pet ~asa i 18 minuti dnevno pred televizor, ama priznavam, uporno se trujam so vesti. I odvreme-navreme naletuvam na zabavni prilozi. Kako {to be{e izve{tajot na Alfa TV za bu~avata vo Ohrid za vreme na turisti~kata sezona.

513 Dopizsi~kata javi deka `itelite na stariot grad se pod sedativi. Edna gospo|a se `ale{e pred kamerata: „Non stop sme v policija. Na telefon gi molime da dojdet. Koj se k’pit, koj ne znam goli, oble~eni, vri{tat, pi{tet, jas ne znam ona... Pa u{te ko }e imat karioke, so onie trubine za navivajne...“ Sme{no e. Ama, {to e najtragi~no gospo|ata e vo pravo. Taa se `ali na bezakonieto. Odnosno, se `ali deka ima zakoni, ama ne se po~ituvaat. Oti, ako nekoj pla}a licenca za no}en klub ili diskoteka i se povlekol na periferija, ili vlo`il vo dobra izolacija, ne mo`e da im dozvoli{ na tie {to ne platile ni{to da rabotat do zori. Za da go zaokru`i prilogot za nepo~ituvaweto na zakonite, novinarkata mu zema intervju na op{tinskiot inspektor za `ivotna sredina. Toj se `ali deka e nemo}en protiv bu~avata, pu{i vo kancelarijata, ja trese cigarata vo pepelnikot i duva vo kamerata. [to e ova? Zakon za zabrana za pu{ewe? Inspektor? Bu~ava? Toa se vika Ohridska ozra~enost. Ne treba da se luti ohri|ankata. I inspektorot neka prodol`i da si pu{i vo kancelarija. Sezonata vo Ohrid kratko trae, pa Ohri|ani moraat od denot da na pravat dva. Sre}a {to e taka. Kaj i da e, u{te eden vikend pa na Ohri|ani i ova leto }e im mine kako lo{ son vo letna no}. 3. Vo crkvite niz Ohrid {to se pod za{tita na dr`avata se napla}a vleznica. Na cenovnicite na portite stoi: stranci – 100 denari, vozrasni – 50 denari, deca – 30 denari. Aj ova so cenata za stranci – toa im e ostatok od komunizmot. Cenata za vozrasni – ako ve}e ne se vernici neka dadat za za{tita na crkvata kako spomenik. Ama cena za deca? Pa neli se turisti~ki rabotnici? Ni vo hotel za deca ne se napla}a. Im davaat spiewe i pojadok bez pari. A za da vlezat vo crkva }e platat. Zatoa ~uvajte si gi decata pri sebe. Slu~ajno nekoe da ne vleta v crkva. Odmorot }e ve ~ini poskapo. 4. Mnogu sum im blagodaren na Majk, Xorx, Xon, Nik, Stiv i u{te duzina patrioti {to ne poddr`uvaat da ne go menuvame imeto. Tie za da se vklopat vo novata sredina, koga se iselile, za da `iveat podobro si gi smenile makedonskite imiwa. A nikoj ne im baral. Ama identitetot ne go smenile. A bogami i mentalitetiot im ostanal ist. 5. Po povod otpu{taweto na novinarite od Kanal 5 nekolku pati pobarav inspekcii po mediumite. Da se vidi kolku se ispla}a plata na raka, a kolku preku smetka, koj deli meso, a koj bum paketi kako del od plata, koj kolku dol`i za penzisko osiguruvawe, koj ne pla}a DDV na reklamite na sopstvenite proizvodi vo sopstvenite televizii, koj nezakonski poseduva

514 i televizii i vesnici, koj poradi politi~ka funkcija i ne smee da ima televizija, koj ispla}a dnevnici, a koj ne, koi novinari poradi toa {to gazdite ne im davaat dnevnici molat za kafe od razni [ef~iwa na kabineti servilni od blagodatrnost oti gi pro{etale vo stranstvo... No, eden pomlad novinar od A1 pobrza da mu se dodvori na gazdata. I vo prilogot re~e: „Najtivki bea tie {to treba{e da bidat najglasni, Zdru`enieto na novinari isprati samo {turo soop{tenie, a t.n. inicijatorite za reformi namesto sloboda, od vlasta pobaraa da ispra}a inspekcii vo mediumite. E pa, jas sum toj od tie takanare~enite inicijatori za reformi na ZNM {to pobarav inspekcii. I mladiot kolega ne moral da se pla{i od mene. Slobodno mo`e{e da mi go ka`e imeto. Ne sum mu gazda za posle da mu se odmazduvam. Samo {to do sega sum mislel deka se boram za sloboda na novinarstvoto. Ama nade`nite novinari {to se protiv inspekcii za nivniot gazda me ubedija deka sum bil vo zabluda so moeto sfa}awe za slobodata na mediumite. Spored niv, vistinska sloboda na mediumite e koga novinarite mo`at slobodno da sakaat gazdata da gi zloupotrebuva i eksploatira za sopstvenite biznisi i politi~ki ambicii. I ete zo{to mediumite na Velija se najslobodni. E pa dragi moi kolegi drug pat ne mi barajte izjavi za bilo kakva sloboda, ako ne sakate da se po~ituvaat zakonite. Ne sme nie zreli ni za podobri gazdi, ni za podobra vlada.

URGENTEN CENTAR 14 avgust 2010

• Ubavo e da se `ivee vo Makedonija. Samo da ne ti zatreba da odi{ na lekar, na sud i vo Katastar

1. Ako ne{to te boli, ne odi vo bolnica. Odi vo nekoja televizija. I po`ali se kade te boli. [tom tvojata prikazna }e izleze na televizija vedna{ vo bolnica }e te tretiraat kako ~ovek. Inaku, nikoj nema da te pogledne. Sekoj den vestite na televiziite po~nuvaat so potresni prikazni od `ivotot za makedonskoto zdravstvo. Zatoa, predlagam vo redakciite da se otvorat urgentni centri. Novinarskite urgentni centri }e svikaat konzilium, }e ocenat koj za koja klinika e, i so kamerata }e odat da baraat lekar koj }e go primi bolniot. Pa taka, osven kni{ka i sin karton, otsega na dr`aven lekar odete i so kamera. Oti, vi nema spas.

515 I posle ni velat deka nie novinarite sme bile poludeni. Normalno deka sme poludeni. Malku ni e {to se zanimavame so pacientite od Vladata i od Parlamentot. Sega treba da gi tretirame i vistinskite pacienti. Pri cela mrdnata dr`ava, kaj mo`e nie da ostaneme so site? 2. Premierot izgleda ne e tuka, oti ne se pojavil so lopata u{te od ponedelnikot, pa po televiziite ima nekoi neva`ni raboti. Kako {to se, na primer, prikaznite za sopstvenosta na zemji{te koe odedna{ ne e tvoe. Sme napravile desetina prikazni za slu~ai koga imotot {to go ima{ odedna{ stanal dr`avno zemji{te i preku no} dr`avata mu go prodala na kom{ijata. Samo {to ovoj pat prikaznata be{e podramati~na oti nastrada edna `ena {to go naru{uvala javniot red i mir. Vo koja zemja premierot o~ekuva investitori? Vo Makedonija Ve~na vo koja ne mo`e{ da si siguren deka toa {to e tvoe e navistina tvoe? Kakov kapitalizam gradi konzervativnata vlada vo zemja vo koja ne ti e garantirana privatnata sopstvenost? Koi li investitori gi o~ekuva premierot vo zemja vo koja ne mo`e{ da si pravno siguren? Kakva sigurnost im garantira na investitorite ako Katastarot i sudovite i po tolku uspe{ni reformi spored evropskite standardi s# u{te rabotat po principot: „Ima{, ima{, ima{, pa nema{„? Pa koga }e se pobuni{ u{te i }e te sramat, }e te apsat pred kameri za naru{uvawe na redot i mirot, pa i slu~ajno }e te aknat od zemja. 3. Navistina e ubavo da se `ivee vo Makedonija. Samo da nema nekoi mali nedostatoci. Kako na primer: Da ne ti zatreba da odi{ na lekar. Da ne treba da vadi{ paso{ i li~na karta istata godina koga }e posaka{. Da nema{ rabota so Katastarot. I da ne treba da bara{ pravdina na sud. Drugoto s# e idealno. Prirodata e prekrasna. Imame vredno arheolo{ko bogatstvo i stari i novi kulturni spomenici. Lu|eto se kako i sekade. Ima i dobri ima i lo{i. Pa i vremeto e ubavo. Samo u{te da se re{at tie sitnicite {to gi spomenav, }e bideme rajska gradina. Ama nema vreme da se re{at. Oti site nie na ~elo so politi~arite se zanimavame so golemi proekti – datum za vlez vo EU i re{avawe na sporot so imeto. 4. Arno ama i golemite proekti za vlez vo EU i re{avawe na sporot so imeto pa|aat na lokalno nivo. Selanite od selo Fali{e, Tetovsko, {est godini se ma~at so dvojnototo imenuvawe na nivnoto selo vo oficijalnata komunikacija. Nekade e zavedeno kako Fali{, a nekade kako Fali{e.

516 Vo 2004 godina kompjuterot zgre{il i policijata imeto Fali{e go smenila vo Fali{. Site izvodi, li~ni karti, paso{i i drugi dokumenti MVR gi izdava so imeto Fali{. @itelite {est godini se obiduvaat da si go povratat ustavnoto ime, ama bez uspeh. I na kraj pratile barawe do premierot Gruevski. Arno ama vo odgovorot {to go dobile od kancelarijata na premierot mesto re{enie dobile treto ime. Na kovertot od pismoto na adresata seloto bilo napi{ano kako Fali{te. Selanite baraj}i go ustavnoto ime, `alej}i se na dvojnoto ime, dobija i treto ime. Pokraj svoeto Fali{e, policiskoto Fali{, dobija i vladino ime Fali{te. Ne dvojna, trojna formula. „Erga omnes“. I sega dr`avata {to vaka uspe{no go re{i problemot so imeto na Fali{e, treba da go re{i problemot so imeto na Makedonija. Se ~eka samo u{te predlogot od Nimic. 5. [to mu se lutite na ministerot za obrazovanie Nikola Todorov za u~ebnikot po op{testvo za petto oddelenie? Deteto e malo i normalno e negovi idoli da bidat Toni Mihajlovski i Nora [a}iri. Tuku kade se tie {to go odobrija toj u~ebnik i {to go pu{tija vo pe~at? Problemot e {to ministerot ne im e dorasnat ni da gi kazni, ni da gi smeni. 6. Vo Makedonija globalizacijata ne ti dozvoluva da bide{ ni patriot. Site {to od patriotski pri~ini ne kupuvaat vo „Vero“ ne mo`at da bidat sigurni deka nivnite pari sepak nema da zavr{at vo Grcija. Na konkursot na „Vest“ „Poslu{ajte patrioti“ ni stigna fotografija od gazdata na „Tineks“ i gradona~alnik na Centar Vladimir Todorovi} kako letuva vo Platamona. Taka {to, i da kupuvate patriotski vo „Tineks“, parite sekako odat vo Grcija.

PRIRODA BEZ OP[TESTVO 21 avgust 2010

• Narkoman ili alkoholi~ar, pra{awe e sega

1. Pra{awe: „Postojat li dobri pri~ini za stanuvawe narkoman ili alkoholi~ar?“ Odgovor: „Pa ako ve}e mo`e{ da izbira{ podobro e da stane{ alkoholi~ar, oti centrite za zavisnici od droga se katastrofa, a alkoholizmot }e si go lekuva{ so maltretirawe na bliskite“.

517 Odgovorot e zafrkancija. Ama pra{aweto ne e. Oti i toa e del od slavniot u~ebnik po op{testvo za petto oddelenie za koj ministerot za obrazovanie Nikola Todorov se misle{e dali da go povle~e cel ili samo edna stranica. Imavme sre}a {to na edna stranica se pojavi imeto na voditelkata Nora [a}iri. Da ne be{e taa, mo`ebi nikoj nema{e da vidi kakvi s# sme{ki ima vo u~ebnikot, pa na{ite osnovci }e moraa da u~at po nego. I otkako }e zavr{ea petto oddelenie ne }e im ostane{e ni{to drugo, tuku soo~uvaj}i se so op{testvoto vo koe `iveat da izbiraat – dali pove}e im se isplati da pijat, ili da se drogiraat? I dobro e {to promocijata na u~ebnikot se slu~i dodeka ministrite i pratenicite odmoraa. Zatoa {to vo na{eto op{testvo sekoga{ mora da ima nekoj de`uren za pravewe gluposti. Se prepe~atuva, se vadat bele{ki na Internet, se komentira... U~ebnikot ve}e seriozno po popularnost & konkurira na Makedonskata enciklopedija na MANU. 2. Vo nego ima definicija za devijacija. I veli: „Devijacija zna~i otstapuvawe od nekoi moralni i voobi~aeni vrednosti“. Koi se tie voobi~aeni vrednosti? Dali e voobi~aeno, na primer, u~ebnik podgotven od ~etiri nastavnici, pro~itan od trojca recenzenti i odobren od Nacionalna komisija za u~ebnici da bide otpe~aten, promoviran od ministerot za obrazovanie i da ja nema{e Nora [a}iri }e stigne{e do u~enicite. I posle }e se ~udime koga na reklami za izbor na mis se nudat stipendii za fakultet. Vo drugi op{testva se stipendiraat talentirani. Kaj nas ubavi. Pa }e gi slu{am koga se `alat kakvo novinarstvo sme imale. Kakvo? Isto takvo kakvo {to ni e {kolstvoto, kakvi {to ni se biznismenite, kakvo {to ni e zdravstvoto, kakva {to ni e javnata administracija, kakvi {to ni se pratenicite i ministrite, kakvi {to ni se sudovite, kakvi {to ni se ubavicite i peja~kite... More kakvo ni e op{testvoto, u~ebnikot duri e i super. 3. Eve u{te edna interesna bele{ka od u~ebnikot za op{testvo. Avtorite im ka`uvaat na u~enicite {to se stranci i velat: „Stranci prestojuvaat od najrazli~ni pri~ini, za rabota vo diplomatski pretstavni{tva, vo ambasadi, doa|aat da investiraat, da se zanimavaat so sport ili od drugi privatni pri~ini“. Podolu, kako ilustracija za stranci se staveni slikite na ministerot bez resor Vele Samak i amerikanskiot ambasador Filip Riker so legenda: „Na slikite imame dvajca istaknati li~nosti od makedonskata javnost“.

518 Dobro {to mu stavile slika na ministerot Samak, oti zabo- ravivme kako izgleda. Sigurno e mnogu zafaten, celo vreme e na aerodrom i gi pre~ekuva drugite stranci {to doa|aat da investiraat. A toa deka amerikanskiot ambasador e „istaknata li~nost od makedonskata javnost“ e zadocneta vest za u~enik od petto oddelenie. Toa vo Makedonija go nau~uvaat decata u{te kako bebiwa. Samo zo{to li ja nema i slikata na Ervan Fuere? Zar toj isto taka ne e istaknata li~nost od makedonskata javnost? Ili Vladata ba{ ne go saka, pa nastavni~kite ne sakale da si ja zemaat beqata vrz glava i da ne im go odobrat u~ebnikot. Ima mnogu interesni raboti za koi treba da u~at na{ite deca. Na primer, }e doznaeja deka devijantno odnesuvawe se bolesti, zavisnosti i samoubistva. Ili pak deka „sekoj ~ovek pripa|a na edna etni~ka zaednica koja formirala svoja dr`ava i koja ja narekuva tatkovina“. Drugite nemaat tatkovina. Nau~iv i deka „gr~kata gra|anska vojna“ po novo ja prevele vo „gr~ka dr`avjanska vojna“... Ama najmnogu mi ostavi vpe~atok definicijata za religija. Veli: „Religija e veruvawe {to se obiduva da mu dade smisla na ona {to e te{ko da se razbere, kako na primer: Zo{to sme tuka?“. Navistina zo{to sme tuka? [to li sme mu zgre{ile na Gospod, pa ne ostavil tuka da `iveeme? 4. Onie od SDSM kade se? Gi ~itaat li tie i drugite u~ebnici, ako ne za drugo barem za da ja lovat vlasta na gluposti. Ili ne se zamoruvaat na leto. Na odmor se. Dodu{a, tie se na odmor ve}e ~etiri godini. A i se pla{at da otvorat usta. Oti nastavni~kite {to sega go pi{uvale u~ebnikot, u~ele po nivnite u~ebnici. 5. Spored istra`uvaweto na amerikanskiot magazin „Wuzvik“, Makedonija ja nema na spisokot me|u prvite 100 zemji na svetot koi se pogodno mesto za `iveewe. Od zemjite vo regionot na 24-to mesto e Slovenija, na 26-to Grcija, Hrvatska e na 28-mo mesto, Bugarija e na 38-mo, a Albanija na 57-mo mesto. Mo`ebi voop{to ne n# ni rangirale. Oti ne n# smetaat za dr`ava. Vo minatiot broj napi{av deka ako ne treba da odi{ na lekar, da vadi{ paso{, da ima{ rabota so Katastar i ako ne treba da bara{ pravdina na sud, vo Makedonija e ubavo da se `ivee. Oti ima ubava priroda. Samo {to zemja so vakvo op{testvo ni priroda ne ja spasuva. 6. Premierot Nikola Gruevski se zagri`il oti go kritikuvat za frlaweto lopati. Od septemvri }e smeni taktika. ]e po~ne da kreva motiki.

519 TRAUMA CENTAR 28 avgust 2010

• Kolku para papu~i mo`e da se kupat so parite od honorarot za lavovite?

1. So vnimanie go sledev postavuvaweto na dvata golemi lava {to }e go ~uvaat mostot Goce Del~ev vo Skopje od desnata strana na Vardar. Lavovite ~inat milion i sto i pedeset iljadi evra, no portparolot na Op{tina Centar ne znae{e da ka`e kolkav e honorarot za umetnikot. I so toa go stavi avtorot vo nezgodna situacija. Ne mo`e portparol da ne znae kolku od dr`avnite pari se potro{eni za odredena stavka. Pa zatoa i avtorot Darko Dukovski mora{e da se snajde i da se pravi vickast. Pa koga novinarite go pra{aa kolku pari kako avtorski honorar legnale na negova smetka, toj odgovori: „Ne znam toa, `ena mi gi vodi tie raboti“. Novinarite mo`ea da ja prodol`at prikaznata. Na primer, da ja pobaraat soprugata na umetnikot i da ja pra{aat kolku zarabotil ma` & za deloto {to go napravil od qubov kon tatkovinata i kon nea. Ili, pak, da napravat seriozna analiza na tema: „Ulogata na `enite vo ~uvaweto na parite vo tradicionalnoto makedonsko semejstvo“. Iako, mislam deka po odgovorot na umetnikot treba{e da sleduva dopolnitelno pra{awe. Koga ve}e `ena mu mu go vodi esapot, treba{e da go pra{aat: „Kolku para papu~i mo`e da se kupat so parite od honorarot za lavovite?“ 2. SDSM e seriozna partija. Tie ne se zanimavaat so ulogata na `enata vo tradicionalnoto pro-VMRO-vsko semejstvo. Tuku so ulogata na majkata i bratu~edite za uspe{no vladeewe so Makedonija. Zatoa i potpretsedatelot na SDSM Andrej Petrov koga se pojavi pred lavovite, ne pra{a kolku para papu~i mo`e da se kupat so honorarot, tuku ka`a deka „samo so parite od ovie dva lava mo`e{e da se re{i problemot na mlekarite i da se renoviraat dve bolnici“. Taka e, gospodine Petrov. I jas mislam deka poprvo treba da se saniraat bolnicite otkolku da se pravat lavovi. Duri i lavovite ne mi stojat na moderniot dizajn na mostot. Arno ama, gospodine Petrov, postojano ostanuva otvoreno pra{aweto: Ako mo`elo da se renoviraat bolnici i da se re{ava problem na mlekari i na ste~ajci, zo{to toa ne go napravivte koga bevte na vlast. Oti parite gi imavte. Ama vie ne napravivte ni bolnici, ni lavovi. A bogami i spomenicite na partizanite gi zapustivte. Edinstveno, priznavam, gradevte trgovski centri.

520 3. Francija gi uriva kampovite i gi deportira Romite koi kaj niv se preselile od Romanija i od Bugarija. I bara od Evropskata komisija da ja pritisne Romanija da go zapre iseluvaweto na Romite. Zboruvame za dve zemji-~lenki na Evropskata unija vo koja ednata zemja proteruva gra|ani na Evropskata unija. Ili Romite ne se gra|ani na EU? [to vsu{nost bara sega zemja-~lenka na EU? Bara drugata zemja da im zabrani na svoite gra|ani slobodno da se dvi`at niz Evropskata unija. A slobodnoto dvi`ewe na lu|e e eden od osnovnite principi na Unijata. Francija, {to se gordee so svojata revolucija i mototo „Sloboda, ednakvost i bratstvo“, odedna{ bara ograni~uvawe na slobodata na gra|ani na EU samo zatoa {to se Romi. I im se zakanuva na Bugarija i na Romanija deka nema da gi primat vo [engen zonata. Koj & e kriv na Romanija {to ne objavila kniga za dedo mu na Sarkozi, kako {to objavija Grcite i {to ja spre~ilo Bugarija da kupi voeni avioni od Francija za pet milijardi evra? I posle vakvo francusko ~itawe na osnovnite principi na EU izleguva soop{tenie deka OBSE }e isprati ekipa {to }e gi nadgleduva pravata i polo`bata na Romite vo Makedonija. Zboruvame za Makedonija vo koja Romite se vo Ustavot, imaat politi~ki pretstavnici vo Parlamentot, ministri vo Vladata, televizii, vesnik i integrirani se vo obrazovniot sistem. ]e gi zamolam OBSE, ako ve}e ne ni go vra}aat pedofilot {to izbega vo Norve{ka, vo ovaa nabquduva~ka misija za pravata na Romite zadol`itelno da ima barem po eden Romanec i ^eh, a {ef da im bide Francuzin. 4. Poslednite istra`uvawa poka`aa deka golem broj od decata i trudnite `eni se anemi~ni. I vedna{ se najde vinovnik. Vladata e vinovna. Se snimaat anketi po ulici i lu|eto vikaat: „Siroma{tija!“. Sekoj den koga }e pominam pokraj burekxilnica gledam majki i babi kako im butkaat vo usta na dvegodi{ni deca burek i simit poga~a. Niz parkovite ednogodi{ni deca vo koli~ki se borat so ~ips, gricki i gumeni bonboni. Siroma{tija ima. Ama Vladata ne e kriva za anemijata. Oti vo zemja vo koja kade i da bocne{ koren~e }e izleze domat, piperka, kromid, cveklo i morkov site nie od mrza gi hranime decata so |ubre. 5. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani re~e deka „ocrnuvaweto na javnoto zdravstvo gi doveduva vo zabluda pacientite deka sistemot ne e dobar i deka e rizi~en i deka pacientite treba da go zaobikolat“. Zna~i ministerot saka da ka`e deka mediumite se vinovni zatoa {to javnoto zdravstvo ima lo{a reputacija.

521 Nebare ~ovek treba da pro~ita vo vesnik i da gleda televizija za da vidi {to se slu~uva vo dr`avnite bolnici i ambulanti. Koga ne bil minister, kade se lekuval Bujar Osmani? Pa i da ne ~ita{ vesnici i da ne gleda{ vesti na televizija dovolno e edna{ da proba{ da bara{ spas vo dr`avna bolnica, pa s# }e ti stane jasno. Taka {to i toa {to }e se pravi Urgenten trauma centar samo e dobar izbor za precizno imenuvawe na sostojbata vo zdravstvoto. I do sega be{e trauma samoto odewe vo Urgenten centar. Sega traumata samo }e se oficijalizira. Zatoa i }e se pravi glomazna institucija. Golema trauma, golem centar.

MUDA OD LABUDA 4 septemvri 2010

• Dali mo`e{e da se animira sega ve}e po~inatiot?

1. „Od dosega izvr{enite proverki, policiskiot slu`benik koj po~ina vo v~era{nata prestrelka nema kriminalno dosie i prethodno ne e osuduvan“, re~e v~era ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankuloska, na novinarsko pra{awe kako policiski slu`benik se na- {ol vo dru{tvo na dvajca kriminalci. Se slu{a li ministerkata Jankuloska {to zboruva, koga go ob- jasnuva zav~era{noto spektakularno trojno ubistvo vo eden skopski restoran? Zo{to ministerkata za policija misli deka deka za da sta- ne{ policaec, treba da ima{ kriminalno dosie? Ako ima takvi vo MVR, neka gi otpu{ti. Ili, ako ne smee da gi otpu{ti, toga{ barem neka ni dade spisok da gi znaeme koi se. Koga }e gi vidime na ulica, da begame od niv. Po Ramkovniot dogovor znaev deka vo policija mo`e da se najde s# i se{to. Ama ne znaev deka kandidatite za policajci mo`at da ima- at i kriminalno dosie. 2. Kako {to v~era na ministerkata & se ispu{ti taka i edna na- {a kole{ka, po ubistvoto na srpskiot turist vo Ohrid, go postavi ova pra{awe: „Doktore, {to mislite dali mo`e{e da se animira sega ve- }e po~inatiot?“. Kolku da se pra{alo ne{to. E kako da se animira? So zgodna medicinska sestra vo bikini? Dosega mislev deka doktorite mo`at da reanimiraat. Ama deka znaat i da animiraat mrtvi, toa priznavam, ne mi be{e poznato do pred nekoj den.

522 A za da bidat vestite u{te pobesmisleni, na edna lokalna tele- vizija vo Ohrid vedna{ po prilogot za ubieniot srpski turist vtora- ta vest glase{e: „Gali~ica miruva. Ova leto nema po`ari“. Vesti se. Mora da traat. Vpro~em, i za izjavata na ministerkata i za novinarskiot prilog va`i isto. Ne e va`no {to zboruvame. Va`no – se razbirame {to sa- kame da ka`eme. 3. Branko prodol`uva po staro. Tradicionalno, }e dade izjava {to mo`e da predizvika mnogu reakcii i }e izbega vo stranstvo. ]e prdne vo lift i }e si izleze. Tie {to }e ostanat da se vozat, }e se du{at vo negovata smrdea. Re~e oti toj {to tvrdi deka vo 1995 godina mu nudele da ja vnese Makedonija vo NATO i da po~ne pregovori so EU mora da e „ili noto- ren la`go, ili totalen idiot“. I den potoa zamina za Crna Gora. A mediumite, bidej}i nemaat popametna rabota tuku da go analiziraat Branko, pretpostavuvaa koj e idiotot, a koj e la`goto. Branko ne ka`a ne{to {to ne sme go znaele dosega. Notorni la`- govci se politi~arite. A totalni idioti sme nie, {to voop{to gi esapi- me. Pa u{te i glasame za niv i se karame me|u sebe. Pa i u`ivame vo toa. Kolku sme nie, vsu{nost, za `alewe. Dvaeset godini ne nau~iv- me kako da najdeme ~ist vozduh, a niv da gi ostavivme samite da si se zadu{uvaat vo svojata smrdea. 4. SDSM zav~era dr`e{e pres-konferencija za da doka`e oti „tvr- deweto deka VMRO-DPMNE e ~esna partija e mit zatoa {to mnogu nej- zini funkcioneri bile milioneri“. Nekolku dena pred toa, VMRO- DPMNE dr`e{e pres so slikite na site „mercedesi“ na Zoran Zaev. [to im e na ovie lu|e? Si ja imaat muvata na kapata, pa re{ile da si ja i{kaat? Sakaat da ni ka`at deka site imame pravo da se som- nevame vo bogatstvoto na politi~arite. Ili samite ni ja otkrivaat nivnata potsvest deka stanale politi~ari ne za da napravat op{to dobro, tuku za li~no da se zbogatat. Daj bo`e site VMRO-vci da se bogati. Daj bo`e i site SDSM- ovci da se bogati. I na site gra|ani im posakuvam mnogu da se zboga- tat i da stanat milioneri. Oti toga{ od seto na{e bogatstvo }e osta- ne ne{to i za javno dobro. Ne e sramota da si bogat. Sramota e ako si kradel za da se zboga- ti{. A dodeka i ednite i drugite ne doka`at deka nekoj kradel, neka ne dr`at glupavi pres-konferencii za zamajuvawe na narodot. Ba{ka, se slu{aat li i tie {to zboruvaat? I ednite i drugite drdorat protiv bogati, a gradat kapitalizam. Ednite se demek konzer- vativci koi, po definicija, go {titat interesot na krupniot kapital,

523 a drugite se socijaldemokrati na koi im trebaat mnogu bogati za da preraspredelat del od nivnoto bogatstvo i na siroma{nite. U~ele li politi~ka ekonomija? U~ele li voop{to ne{to? Koj stranski investitor }e dojde vo zemja vo koja vode~kite poli- ti~ki partii mislat deka ako si bogat zna~i deka si kradel? Ako ne zna- ele, investititorite obi~no se bogati. Osven ako ne se nekoi {to doa|a- at da n# doiskradat i da se zbogatat od nas. Kako „Svidmilk“, na primer. 5 Ja ~itav zabele{kata na kolegite od „Fokus“ deka lavovite postaveni pred mostot Goce Del~ev nemale madiwa. Ne{to se majta- pat poradi toa. Ne bilo soodvetno na simbolikata na makedonskiot nacionalen identitet. E kako ne e. Ba{ e soodvetno. Slu{nete naokolu. Vo sosednite zemji sekoga{ koga treba da se napravi ne{to krupno, ili koga si pred nekoj predizvik, vikaat „Treba da ima{ muda“. Samo nie Makedoncite za hrabrost ili predizvik vikame „Treba da ima{ gaz“. Ili koga se zbori za postignuvawe uspeh vo nekoja rabota vikame „Treba da stis- ne{ gaz“. Obi~no neli velime: „Nema{ ti gaz za taa rabota“. Skoro nikoga{ ne vikame: „Nema{ ti madiwa za toa da go napravi{„. Ne znam dali ovaa izreka vle~e koreni od pusto tursko so pri- kaznata so kuburot. Ili korenite se mnogu podlaboki. Pa odat duri do Aleksandar i do Oliver Stoun. Taka {to ne e va`no {to lavovite nemaat madiwa. Za da se ot- slikaat makedonskiot nacionalen identitet, duh i tradicija, va`no e deka imaat golemi gazovi.

STARO RADIO 11 septemvri 2010

• Celi 19 godini ne mo`eme da se pomirime so faktot deka Makedonija e nezavisna dr`ava

1. Im zaviduvam na tie {to gi spoija praznicite i vikendov, pa izbegaa nadvor od zemjava. Ne se belki tolku mazohisti~ki raspolo`eni, pa bidej}i ne mo`at da gledaat vesti na televizija, da im tekne da otvoraat vesti na Internet. Na toj na~in se spasuvaat od redovnata prazni~na doza na truewe. Denot na nezavisnosta go proslavivme so potsetuvawe kolku ni bila, kolku ni e i kolku }e ni bide neuspe{na dr`avata. Eve kako: Branko slave{e posebno. Na edna viso~inka nad skopsko Dra~evo gi sobra sopartijcite, se prekrsti pred crkva, zapali sve}a i pora~a

524 deka idninata na zemjata e dovedena vo pra{awe, zagrozena e EU i NATO perspektivata, ekonomijata propa|a, siroma{tijata raste, ne se znae {to e vlast, a {to kriminal, {to e policija, a {to e mafija. Premierot od viso~inkata na Ohridskoto kale mu vrati: „Branko Crvenkovski go opi{uva negoviot mandat so kriminalite i ne- raboteweto. Mislam deka podrazmislil malku i zboruva za rabotite koi toj gi prave{e“. Demek – koj si vika, za sebe si vika. Vo pravo e Branko koga veli deka e zagrozena idninata na Makedonija. No ne samo poradi ovaa vlast. Tuku i poradi toa {to nemame opozicija. Branko misli deka za da go pobedi Nikola, dovolno mu e na praznik samo da gi spodeli so narodot katastrofi~nite fantazii za idninata na dr`avata. A Nikola se zanesuva deka e uspe{en, samo ako se sporedi so Branko. Edniot re~e deka zemjata e u`as. A drugiot mu odgovori: „Be{e u`as i vo tvoe vreme“. 2. Na najgolemiot den, nie se zanimavavme so katastrofi~nite fantazii na opozicijata i so sarkasti~noto mudruvawe na vlasta. Taka e sekoj 8 Septemvri, eve ve}e 19 godini. Taka e i sekoj Ilinden site ovie godini otkako Makedonija stana nezavisna. Vi teknuva na cirkusite od Me~kin Kamen sekoj Vtori avgust, neli? U{te od koga Srebra go plukna Kiro so nepoznata te~nost vo {i{e od voda, pa do denes. Pominaa 19 godini, a nie u{te ne mo`eme da se pomirime so faktot deka Makedonija e nezavisna dr`ava. Zatoa i site drugi n# prestasaa. Oti pretpostavkata nezavisna podrazbira i zrelo i odgovorno odnesuvawe. A nam, tu Grcija ni e kriva, tu Bugarija ni e kriva, tu Srbija ni e kriva, tu Kosovo ni e krivo, tu Albancite pravat problemi, tu Crkvata ne ni e priznata, tu kriza ne fati, tu opozicijata ne ~ini, tu Evropskata unija ne e principielna, tu Amerikancite ni go vrtat grbot... Pred 19 godini nikoj ne o~ekuva{e deka }e bide lesno. Te{ko e, ama }e bara{ ~are. A nie barame vinovnici oti ne mo`eme da uspeeme. Edna{ koga }e trgne{ da bara{ vinovnici, postojano }e gi nao|a{. I od sebeso`aluvawe, eve do koe derexe dojdovme. Na najgolemiot praznik ne mo`eme da mu se izraduvame. 3. Pretsedatelot \orge Ivanov se pofali deka vo vilata „Biljana“ vo Ohrid na{ol nekoe staro radio i samiot go popravil. Izgleda deka \ole na staroto radio slu{a i stari vesti. Pa postojano raska`uva {to se slu~uvalo vo 1995 godina. I kako toga{noto dr`avno rakovodstvo propu{tilo {ansa za NATO i za po~etok na pregovori so EU.

525 Bi sakal da go potsetam \ole dve raboti. Prvo deka sega ne sme 1995 godina tuku 2010. I vtoro deka vo 2010 godina toj e Pretsedatel na Makedonija. Neka go prifati edna{ toj nepobiten fakt. Nie go prifativme. I neka po~ne, kone~no, da se me{a vo svojata rabota. 4. Nikoga{ Makedonija nema da stane ~lenka na Evropskata unija. Zatoa {to ve}e stanavme Amerika. Se raduvame na otvorawe na sekoj golem trgovski centar. I os- mooddelenki se prostituiraat za da mo`at da si kupat skapi krp~iwa vo trgovskite centri. A na roditelite im e vinovna dr`avata oti decata im se debeli i anemi~ni, a devoj~iwata na detski festivali peat za de~kovci, oble~eni vo crni mre`esti ~orapi, na{minkani pove}e od majkite.

NAVODNA DR@AVA 18 septemvri 2010

• Dr`avata gi prezela site merki za da zaginat samo trojca

1. Diviot {ank vo Struga {to otepa trojca stru`ani e samo u{- te eden od nizata tragi~ni primeri koi doka`uvaat deka Makedonija e diva dr`ava. Koga dr`avata ne bi bila diva, sigurno ne bi mo`elo sedum godi- ni vo centarot na gradot, na najposetenata pla`a nekoj da si krade struja i voda i da napla}a pija~ki od gostite. I koga }e zaginat trojca od struen udar nikoj ne smee da pra{a za odgovornost, oti site znaat koj e vinoven, ama poarno e da si premol~at. Koga dr`avata ne bi bila diva, na terenot bi se pojavile i sanitarna i grade`na i pazarna i dano~na inspekcija vo momentot koga }e se zakova prvata letva za da se krene {ank. Kako {to inspektorite se pojavuvaat na pla`ite i {ankovite {to ne se divi i na koi ministerot Janakieski im naredi za da dobijat koncesii da nosat pesok od slivot na Vardar vo Egejsko More, da imaat Internet i spasuva~ i da & pla}aat na dr`avata. I koga mediumite }e pobaraat nekakva odgovornost, Sektorot za odnosi so javnosta na Vladata se oglasuva so vakvo soop{tenie – de- mant: „Gi demantirame navodite za nekakva navodna skandaloznost za navodno nepostapuvawe na dr`avnite inspekciski organi i navodna odgovornost za neplombirawe na diviot {ank“. Pa objasnuvaat deka Dr`avniot pazaren inspektorat izvr{il nadzor na 7 avgust 2010 go- dina, utvrdil neuredna registracija na {ankot kako deloven subjekt (zna~i – ne postoi) i povel postapka pred nadle`niot sud vo Struga.

526 V~era duri i ministerot za ekonomija Fatmir Besimi pojasni zo{to diviot {ank ne bil zatvoren. „Na objektot nema vrata, pa nema- {e na~in kako da se plombira“, izjavi toj. Zna~i dr`avata funkcionira. I gi prezela site merki za da za- ginat samo trojca gra|ani. 2. I vo ovaa navodna dr`ava }e odi{ da bara{ pravda vo nekoj navodno nezavisen sud. Oti sudijata nema da mo`e da odredi navodna odgovornost zatoa {to navodno nikoj ne znae ~ij e objektot i navodno ne se znae ~ija e odgovornosta {to rabotel navodno nezakonski. Zo{to? Zatoa {to ne e odgovorna op{tinata {to davala odobrenija za urbana oprema. Ne e odgovorno Ministerstvoto za transport {to dava koncesii za {ankovi pokraj ezeroto. Ne e odgovorno Ministerstvoto za ekonomija oti nivnite inspek- tori nemaat vrata za da stavat plomba. Ne e odgovorno Ministerstvoto za finansii oti inspektorite ne barale fiskalni smetki zatoa {to objektot ne postoel, pa nemalo ni kasa. Od istata pri~ina ne e odgovorno ni Ministerstvoto za zdrav- stvo oti nema adresa kade da gi pu{ti sanitarnite inspektori da ba- raat Hasap standardi. Eventualno odgovornost mo`e da se bara od EVN. Oti pu{tile struja na banderite. Bidej}i dr`avata nema odgovornost, nema ni problem. Odgovor- ni se trojcata drugari {to oti{le da igraat karti vo sabota na pla- `a. A problem imaat nivnite semejstva {to ostanaa bez niv. 3. Lani vo brodska nesre}a se ispodavija petnaeset bugarski tu- risti i nikoj ne be{e povikan na odgovornost. Prateni~ka na vlade- ja~kata VMRO-DPMNE, i toa na vidna pozicija vo partijata, go iz- gubi ma`ot vo somnitelni okolnosti pri rutinska intervencija vo bolnica, pa duri i taa ne mo`e vo pogon da ja stavi dr`avata za da pronajde ~ija e odgovornosta. A nie s# {to imame da ka`eme po vakov tragi~en slu~aj e: „Sre}a {to bile samo trojca„. Grozno. Samo nivni- te si znaat kako im e. A sekoj od nas }e moli Boga nemu da ne mu se slu~i takvo ne{to. Oti dr`ava nemame. Ostaveni sme sami na sebe. 4. Imam eden predlog. Kaj {to {ankot stoel tamu nezabele`an od nikogo sedum godini, neka ostane i v godina. Samo da se preuredi vo riben restoran. Ne mora da gi fa}aat ribite. Samite nastradale od nesre}en

527 slu~aj. U{te vo voda se spr`eni. Edinstveno {to treba na gostite da im davaat mre`i so gumena dr{ka samite da si gi izbiraat ribite. Sega mi e jasno i kako nastanala elektri~nata jagula. Odej}i od Struga kon Sargaskoto More pred da zamine za Drim pominala pokraj plivali{teto. 5. Pretsedatelot \orge Ivanov ne reagira{e na prviot akadem- ski den vo salata „Boris Trajkovski„ koga obezbeduvaweto na objektot gi otstrani studentite od organizacijata „Sloboden indeks„ oti nose- le transparenti so pra{awe kade odat studentskite pari. Aj {to Pretsedatelot, koj e i profesor na Pravniot fakultet, ne reagiral na mestoto na nastanot da go spre~i proteruvaweto na studentite, mo`e da se pravda deka ne go zabele`al incidentot, ili se zbunil. Ama drugiot den koga videl {to skandal izbil, se pravda{e de- ka ne bilo negovoto obezbeduvawe. I namesto kako Pretsedatel da bara da se ras~isti odgovornosta, a kako profesor da se solidarizira so studentite, toj se kara{e so mediumite. E {to ti e edna godina `iveewe na Vodno. Prekratko da nau~i{ da reagira{ so refleks na Pretsedatel, a dovolno dolgo da gi zabora- vi{ refleksite na profesor.

SVIRIPI^NO PERSPEKTIVA 2 4 septemvri 2010

• \ole treba da ima dva govora vo Wujork. Oti sekoga{ prviot pat koga }e ka`e ne{to site lo{o go sfa}aat, pa za zatoa mu treba vtor nastap za da se doobjasni

1. Koga perspektivata na gledawe na svetot e od ^e{inovo i od Oble{evo, si misli{ deka celiot svet se vrti okolu tebe. Tamu te primaat koga }e posaka{, nikoj ne se osmeluva da ti dade obeshrabruva~ki izjavi, pa duri nikoj ne smee ni da odbrani topka koga }e {utira{ nakaj golot. Mnogu si jak. Zatoa i koga gleda{ od perspektivata na ^e{inovo i Oble{evo ti se ~ini deka si glaven {izik. ]e im poka`e{ koj e glaven kaj Grcite, site okolu }e ti klimaat so glava, {eretski }e se nasmee{, demek mnogu si duhovit i sarkasti~en i site vesti so tebe }e po~nuvaat.

528 Od perspektiva na ^e{inovo i Oble{evo }e ti se ~ini deka si gi zeznal Grcite. Deka si im smislil takva dosetka {to nema da mo`e da gi osvesti do sledniot predlog na Nimic. Ama ako trgne{ malku nastrana izleguva deka ne si i~ va`en. I deka na drugite ba{ im e gajle za tvoite `albi, za tvojata obeshrabrenost i ironi~na nasmevka. Zatoa Nikola treba{e da trkne{ do Wujork. Za da vidi{ deka svetot e tamu. I ako saka{ barem malku da se zanimavaat so tebe, treba{e i ti da bide{ tamu. Oti od perspektivata na ^e{inovo i Oble{evo ti si epten uspe{en politi~ar. Dava{ gol so sekoj {ut. Ama od Wujor{ka perpektiva }e vide{e deka Papandreu se sretnal i so Ban Ki-mun i so Bajden. Ti pla~e{ doma i mu ka`uva{ na portparolot \orge Ivanov {to da pro~ita. Ama svetot go slu{na samo gr~kiot pogled na problemot. 2. Po~ituvani gra|ani na op{tinata ^e{inovo – Oble{evo, ve molam ne lutete mi se oti ja spomenuvam va{ata op{tina po lo{ primer. Se pogodi taka, ba{ denta koga pretsedatelot \orge Ivanov ~eka{e instrukcii od Vladata dali da prodol`i da zema wujor{ki dnevnici, ~ekaj}i da mu dojde redot da go pro~ita govorot na premierot, Nikola da dava zna~ajni izjavi ba{ kaj vas. Isto kako {to mu se slu~uva sekoga{. Ima komotna vlast kako nikoj do sega vo Makedonija, opozicija so Branko na ~elo i ogromno mnozinstvoto vo Parlamentot, ama vo re{ava~ki momenti mu vika na \ole: „Odi ti zbori mesto mene, jas }e {utiram. I pozdravi gi od Sviripi~ino“. 3. A \ole otide vo Wujork i se sretna so posrednikot vo gr~ko- makedonskiot spor Metju Nimic. Vo isto vreme gr~kiot premier Jorgo Papandreu se sretna so generalniot sekretar na ON Ban Ki-mun. I taman koga sakavme u{te edna{ da go doka`eme tradi- cionalnoto makedonsko veruvawe deka site ne mrazat, pa ete duri i generalniot sekretar na ON vodi neprincipelna politika dobivme odgovor od Kabinetot na pretsedatelot deka Ivanov ne ni pobaral sredba so Ban Ki-mun. E pa sega koj ni e vinoven? Grcite? Ili Amerikancite? Ili EU? [to zna~i koga Papandreu se sre}ava so prviot ~ovek na ON zatoa {to pregovorite se pod pokrovitelstvo na ON, a Ivanov se sre}ava so slu`benikot postaven od prviot ~ovek na ON? E kako ne znaete? Razumen kompromis e razumen kompromis. 4. Makedonskata nadvore{na politika se vodi so diplomatski potezi kako od nekoj crtan film. Vo nego glavnite ulogi gi imaat iskopleksirani i istraumatizirani tinejxeri.

529 Pa duri i Branko vo negovo vreme ode{e na Generalnoto sobranie na ON vo Wujork poorganizirano i so agenda. ]e se sretne{e so srpskiot, so crnogorskiot, so hrvatskiot pretsedatel i so {vajcarskiot pretsedatel {to se menuva na sekoi {est meseci i }e prodol`e{e po kafeani. A ovie ili ne odat, ili si podmetnuvaat izjavi i govori so koi si baraat alibi utre koga }e sednat da potpi{uvaat pod kojznae ~ij olesnuva~ki pritisok da vikaat: „Ne znam jas ne bev tamu, ne znam jas drugo ka`uvav, ne znam jas ne se sretnav so nikogo“. Vo 1913 godina vo Bukure{t ne delea bez da ne pra{aat, vo 1943 godina snegot ne zavea pa ne stignavme vo Jajce, a vo 21 vek pri sopstvena dr`ava ~lenka na ON ne mo`eme da stasame do Wujork oti Grcite pra}aat obeshrabruva~ki poraki, a i kamen temelnik za tenisko igrali{te vo Sviripi~ino mora da se postavi. 5. Pretsedatelot \orge Ivanov edna{ zboruva{e vo Wujork. Malku ja utna temata oti na Samitot za mileniumskite celi raska`uva{e za Grcija. Sega go ~eka govorot na Gruevski za da zboruva po vtor pat. Ovoj pat pred generalnoto sobranie ne ON. Dobro e {to \ole }e zbori dva pati. Zatoa {to sekoga{ prviot pat koga }e ka`e ne{to site lo{o go sfa}aat. Pa zatoa mu treba vtor nastap. Za da se doobjasni. 6. Sepak, na Gruevski nema da mu zabele`at ako ovaa godina ne se pojavi vo Wujork. Mo`e }e stigne v godina, idniot septemvri. Vo ON }e smetaat deka zadocnil. Ako toj od Kabinetot do nekoja sala vo Skopje docni eden ~as, od Skopje do Wujork sigurno }e docni edna godina.

EVEREST LUSTRACIJA 2 oktomvri 2010

• Sekoj ima pravo da bide kodo{

1. Edna penzionerka zav~era, sledej}i go na televizija celiot cir- kus okolu takanare~enata lustracija i debatite za toa koj bil kodo{, koj ne bil i zo{to bil, a zo{to ne bil, za~udeno mi postavi logi~no pra{awe: Dobro, se ma~i li zemjava so ne{to? Imame li nekoj seriozen problem, pa {to n# zamajuvaat so toa {to se vra}ame tolku daleku? E pa izgleda imame. Imame mnogu problemi, ama eden e mnogu seriozen. Nie ne znaeme da sprovedeme zakon.

530 Idejata na lustracijata e da se spre~i lu|e {to vo vreme na ko- munisti~kiot re`im, blagodarenie na sorabotkata so tajnite slu`bi, napreduvale vo karierata, uni{tuvale tu|i karieri, ~ove~ki sudbi- ni, da bidat nositeli na javni funkcii. I za toa si ima zakon. I zakonot si ka`uva koj se smeta za kodo{ i kakva e postapkata za utvrduvawe dali bil ili ne bil kodo{. Zo{to s# e isprevrteno i politi~ki izmanipulirano vo ovaa dr- `ava? Prvo Komisijata za lustracija be{e izbrana vo Sobranie. Za se- koj nejzin ~len se znae koja partija stoi zad nego. Ottuka i ne za~uduva deka i diskusiite i materijalite po koi se diskutira koi, spored zako- not, treba da bidat tajni, se pojavuvaat i po partiite. Inaku, kako bi znael premierot deka ~len na Ustavniot sud e kodo{, pred da se donese re{enie za toa? Kako bi znael Ta~i deka pratenik na DUI e kodo{, ako ~lenovite na Komisijata, predlo`eni od DPA, ne mu go ka`ale toa. Ili koj im ka`a na mediumite koj od pratenicite e na proverka kaj lus- tratorite, za da mo`at tie da nacrtaat fotorobot? I koj im {epna deka nekoi od niv }e odat vo Dr`avniot arhiv da si gi baraat sopstve- nite dosieja? Pa gi ~ekaa da izlezat niz vrata ili niz prozorec. Pritoa, za da bide celiot cirkus pogolem, Komisijata so nad- glasuvawe odlu~uva dali faktite koi ~lenovite gi imaat pred sebe se fakti ili ne se. Pri {to e izglasano deka pretsedatelot na Ustavni- ot sud bil kodo{, a dvajca pratenici ne bile. I da ne sakaat da li~i na manipulacija, li~i. Sega se zboruva deka duri i ~lenovite na Komisijata koi treba drugite da gi lustriraat, samite ne se ~isti. Direktorot na Dr`avni- ot arhiv gi pokanuva site {to pomislile deka se kodo{i da odat sami da si gi proverat dosiejata. A pretsedatelot na Ustavniot sud obvi- nuva deka negovoto dosie e falsifikat. Pa za da stavime u{te malku za~in vo ka{ava, i jas da se pofalam deka ne{to i mene mi ka`ale, a dosega ne e objaveno. Eden pratenik se pravdal pred ~lenovite na Ko- misijata za lustracija, predlo`eni od negovata partija (demek, nego- vite lustratori), deka vo negovoto dosie mu e ufrlen dogovor so koj toj, navodno, potpi{al deka }e sorabotuva so UDBA. I kako kapak na s#, vo Sobranieto na Makedonija ima dve komi- sii koi treba da gi kontroliraat tajnite slu`bi. Ama dosega ne odr- `ale niedna sednica. Taka {to Zakonot za lustracija se sproveduva isto kako {to se sproveduvaat site zakoni vo Makedonija. Zatoa najdobro neka se odlo`i negovata primena. Kako {to se odlo`uva{e sproveduvaweto na zakonite za HASAP, za patriotski

531 fiskalni kasi, pa potoa za nepatriotski fiskalni kasi, pa za ku}ni soveti, pa za preregistracija na koli so stranski tabli~ki, taka neka se odlo`i i ovoj zakon. Kako {to docnevme 20 godini, }e po~ekame u{te 20. Belki toga{ politi~kata i intelektualnata elita }e bide podgotvena. Ako ne, toga{ kodo{ite prirodno }e se lustriraat. ]e umrat. 2. Sre}a {to vo Makedonija site cirkusi traat edna nedela do deset dena. Od ponedelnik, zdravje, }e se smisli ne{to drugo. Va`no so lustracijata ve}e zavr{ivme. Ispolnivme u{te eden kriterium za EU. Nie nemame koncept za idninata, a ne, pak, da ras~istime so mi- natoto. Kaj nas minatoto nikako da se simne od grbot na idninata. I posle 20 godini demokratija, UDBA ni e sudba. A i OZNA se dozna. 3. Nikola Gruevski re~e deka vo sekoja dr`ava e dozvoleno sekoj, vklu~itelno i premierot da si go ka`e sopstvenoto mislewe za kogo bilo, pa i za Ustavniot sud. Arno ama, premierot ne e sekoj. Koga bi bil sekoj, ne bi bil prv minister vo Vladata. Od izjavata na sekoj ne zavisi dali }e bide dis- kreditiran eden od stolbovite na dr`avata. Ama koga dava izjava pre- mier, toga{ toa e podrivawe na Ustavniot sud. Osobeno {to toj sekoj e i lider na golema partija i na vladeja~kata koalicija i ima mnozin- stvo vo Parlamentot i vo Komisijata za lustracija, koja odlu~uva so nadglasuvawe. Vo Makedonija celiot sistem e potkopan so politi~ki manipula- cii. Zatoa i komentarot na vakov sekoj ima malku pote{ki posledici otkolku {to bi imal vo normalna dr`ava. A Gruevski ako saka da si go zadr`i pravoto da komentira kako sekoj, toga{ kako premier neka ra- boti na toa da obezbedi stabilen sistem bez partiski manipulacii. A toj, kako ni drugite premieri dosega vo sproveduvaweto na nieden za- kon toa ne go poka`a, pa ni so sproveduvaweto na Zakonot za lustraci- ja. 4. Direktorot na agencijata za mladi i sport Dime Spasov objas- nuva deka od kriteriumite za dobivawe na penzija za vrvni sportski ostvaruvawa }e otpadne preplivuvaweto na La Man{ i ka~uvaweto na Mont Everest. „Vidovme deka neodamna 60-godi{na `ena go prepliva kanalot, a uspea toa da go napravi i ~ovek bez dolni i gorni ekstremiteti. Zna~i, vo idnina nema da ima penzija za makedonskite pliva~i {to }e go prep- livaat La Man{. ]e otpadne i uslovot za ka~uvawe na Mont Everest, za{to se raboti za ka~uvawe na planina, a ne za osvojuvawe olimpiski ili medal na svetsko prvenstvo“, objasni Spasov.

532 Ako tolku bilo lesno da se prepliva La Man{, zo{to toga{ za sto godini samo trojca od Makedonija dosega go preplivale? I zo{to samo ~etvorica se ka~ile na Everest, od koi edniot zagina spu{taj- }i se? Vo dr`ava vo koja na deca im e dadeno da delat dr`avni penzii i vo koja lu|e ginat od elektro{ok na div {ank na pla`a, jas bi o~e- kuval i posme{na izjava od eden 24-godi{en direktor na dr`avna agencija.

NORVE[KA NAFTA 9 oktomvri 2010

• Kolkumina od neopredelenite 50 otsto glasa~i ~ekaat opozicija koja na sekoj predlog na VMRO-DPMNE }e odgovori so kontrapredlog, namesto da ni ka`uva kolku ni e te{ko

1 Nema spas od debilniot populizam na Vladata. Ja gledam reklamata na Ministerstvoto za finansii za kupuvawe dr`avno zemji{te za edno evro kvadraten metar. Se pojavuva nekoj penzioner i se `ali: „Alal da im e na tie {to uspeale da kupat stanovi i koli. Jas ne uspeav...“. I, demek, eve sega Vladata }e mu ovozmo`ela da si go kupi dvorot i da im go ostavi na vnucite. Da pla~e{, veni da se~e{. Da se nekoi {to nemaat stanovi i koli, pa aj da im ja sfati{ frustracijata {to gi pizmat tie {to imaat. Alal da im e na tie {to zarabotile da kupat stanovi i koli. Alal da im e na samohranite majki {to uspeale da zarabotat duri za tri stana. A generacija se na glavniot lik od spotot. Alal da im e i na tie {to uspeale da kupat imot vo Va{ington, vo Sietl, vo Germanija...Sramno li e da zaraboti{ za da si kupi{ stan i kola? Ili site {to imaat stanovi i koli se kradci? Najmnogu da im e alal na tie {to brzaa da go po~ituvaat zakonot. Pa u{te pred nekolku godini, mesto da ~ekaat Vladata da se premisli, si gi kupija dvorovite po pazarna cena, namesto za edno evro. Zatoa {to se budali. I zatoa {to mu dadoa pari na ministerot Stavreski da im gi tro{i za vakvi populisti~ki spotovi. 2 Mislat deka ako n# otrujat so vakvi reklami, nema da zabele`ime deka n# la`at. Ministerot Stavreski pred nekoj den re~e: „Nie i vo 2011 planirame da prodol`ime so namaluvawe na carinata, taka {to {to }e vovedeme 0 stapka carina za uvozot od EU“.

533 Ni oko mu zaigra ni glas mu zatreperi. Kako samiot da poveruva vo toa {to go zboruva. Rabota {to e pregovarana so EU u{te vo 2000, a prezemena kako obvrska so Dogovorot za asocijacija i stabilizacija vo 2001 godina, toj ja pretstavi kako merka na Vladata. Kako {to se zanele, }e re~at deka Vladata naredila sonceto da izgreva sekoe utro. Stvarno sme zreli za EU. I na{ite politi~ari po~nale da la`at bez oko da im trepne kako evrobirokratite {to sekoj den ni gledaat na saat. 3. V ponedelnik SDSM }e ima miting vo Prilep. Ekskluzivno }e vi go otkrijam govorot na Branko Crvenkovski. ]e ka`e: „Ova e partija {to znae da obedinuva, a ne da razedinuva. Ovie lu|e znaat da gradat, a ne da urivaat“. Posle odi vaka: „Koga }e ve vidam kolku ste i kakva energija i volja imate...“. Pa: „Vistinski lu|e, vistinska programa, a gra|anite }e donesat vistinska odluka...“. I na kraj zavr{uva: „Toa e pobedni~ka kombinacija za Makedonija“. Go gledav minatiot vikend na zavr{niot predizboren miting na SDP na Bosna i Hercegovina vo Saraevo. Branko na srpski gi ka`a istite re~enici {to gi ka`a vo Skopje na mitingot pred nekolku meseci. I istite frazi {to gi povtoruva ve}e 20 godini. 4. Poglednete gi brojkite od poslednite istra`uvawa i sporedete gi so statisti~kite pokazateli. Nad 30 otsto siroma{tija, nad 30 otsto nevrabotenost, Nikola Gruevski so rejting od od okolu 20 otsto, Branko Crvenkovski stabilno se dr`i na legendarnite 9 otsto. Rejtingot na VMRO-DPMNE blago pa|a, a onoj na SDSM blago raste. Pominaa ~etiri godini otkako vladee Gruevski, i brojkite se tie. Ama Gruevski ~etiri godini gi ubeduva lu|eto deka tolku e lo{o poradi Branko. I deka ete, toj raboti, site go gledaat toa, ama ne mo`e da postigne da popravi oti pred toa s# rasipal Branko. I {to e najtragi~no, uspeva da gi ubedi lu|eto deka e taka. Vo site anketi brojot na neopredeleni glasa~i i na onie {to nema da izlezat na glasawe e me|u 40 i neverojatni 55 otsto. Kolkumina od niv ~ekaat da si zamine Branko? Kolkumina od tie neopredeleni ~ekaat opozicija koja na sekoj predlog na VMRO-DPMNE }e odgovori so kontrapredlog, namesto da ni ka`uva kolku ni e te{ko. Znaeme deka ni e te{ko. Ama ne mo`at da o~ekuvaat da glasame za niv samo zatoa {to ni ka`uvaat kolku ne ~ini, a ne ka`uvaat {to bi napravile tie za da ~ini. Zatoa Gruevski si go neguva Branko. So nego postojano si ima opravduvawe. A Branko }e se vrati na vlast ako ostane dovolno dolgo na ~elo na SDSM, pa da po~eka VMRO-DPMNE prirodno da se raspadne i da

534 se simne od vlast. Oti od so`aluvawe deka sfa}a deka mnogu ni e te{ko, }e go glasaat samo 9 otsto. A so`aluvawe nikomu ne mu treba. Na 40-te otsto neopredeleni na koi im e te{ko, samo od toa {to Branko }e gi so`aluva niv, a tie nego, }e im bide u{te pote{ko. 5 [to si mislat ovie vo Vladata? Si sedat vo kabinet i si vikaat, aj da gi zbunime vo Brisel i Va{ington. I op, izleguvaat so predlogot pod FIROM da vlezeme vo NATO i da po~neme pregovori so EU. Dobro e, barem sinhronizirano nastapuvaat. Kowanovski vo Va{ington, Milo{oski i Gruevski vo Strazbur, a \ole vo Rim. Epten erbap Makedon~e, kako {to vika edna stara vladina reklama. Mislat kojznae {to smislile. Bo`em vo Brisel i vo Va{ington ne znaat deka Grcija ja prekr{ila Privremenata spogodba. I deka ni NATO ni EU ne po~ituvaat dokument na ON. Kaj {to ima sila, nema pravdina. Toa go vidovme vo Bukure{t pred dve godini. I potoa u{te sto pati istoto sme go videle. Re{enieto za priem vo EU e da otkrieme nafta vo Makedonija. I da staneme Norve{ka. Pa tie }e n# molat da vlezeme. Ova re{enie e tolku realno kolku i o~ekuvawata deka }e se dogovorime so Grcija i }e go smenime imeto.

[U]UR SONDA 16 oktomvri 2010

• Kodo{eweto e sila, kodo{eweto e mo}. Kodo{i pove}e!

1. Dali deneska go otvorivte po{tenskoto sanda~e? Dali yirnav- te i kaj kom{ijata? Ako ne ste, pobrzajte. Poarno sami da si go najde- te dosieto otkolku da vi go najde kom{ijata. I da go dade na fotoko- pirawe za do ru~ek da go ima cela zgrada. Za 27 denari fotokopirawe, si ima{ strogo doverliv dokument. Od druga strana, ne znam {to se ma~at da gi fotokopiraat. Neka gi stavaat na Internet. Neka si otvorat stranica na Fejsbuk. I neka si sobiraat prijateli. A Vladata mo`e da po~ne so nova reklamna kampawa – Otkupi si go dosieto za polovina evro. I ti si kodo{. Ili – I ti mo`e{ da bide{ kodo{. Kodo{eweto e sila, kodo{eweto e mo}. Kodo{i po- ve}e. 2. Me sretna edna fina gospo|a i me zamoli barem edna{ da napi- {am za ne{to ubavo. I cela nedela si vikam, ajde de, daj da napi{am.

535 Kade da baram inspiracija? Na vesti na televizija? Kade {to pla~ea deka za vreme na balkanskata turneja ne do{la Hila- ri Klinton. A zo{to bi doa|al dr`aven sekretar na SAD vo Makedonija? [to imame da & ka`eme novo? Ne e samo Hilari. I drugite kamen frlija. Nikoj ne doa|a, nikoj ne n# bara, nikoj ne n# pokanuva, nikoj ne n# pra- {uva ni {to pravite, ni kako ste, ni `ivi li ste, ni zdravi li ste. Duri ni za imeto ve}e ne ni pra}aat poraki. Go znaat odgovorot napa- met ako gi pra{ame (a samo toa i pra{uvame), i – tolku. Nitu n# saka- at nitu n# mrazat. Da ne se dosiejata za kodo{i {to pa|aat od neboto po dvorovite, nema ni od vozduh koj da n# plukne. Kako trgnala rabotata, }e po~nat i ambasadite niz Skopje da gi zatvoraat oti }e im stanat nepotreben tro{ok. ]e gi svedat na trgov- ski pretstavni{tva i na kancelarii za vrski. Kolku da ima da pomog- ne nekoj ako niven dr`avjanin zaskita, izgubi paso{ ili, ne daj bo`e, go otrueme, go otepame so struja ili go udavime vo ezero, za da si go vratat doma. Ete i turizmot padnal za tri otsto. Prestanaa da doa|aat tie {to pravea spotovi za promocija na turizmot, i vedna{ se po~uvstvu- va. Od biznis pravewe, aber nemame. Zonite zjaat kako prazni livadi so nov asfalt. Niz zonite koi sami si gi razrabotile gazdite zjaat dupki po pati{tata. Na bilbordite se reklamiraat koncerti koi se odr`ale u{te vo juli. Vo vesnicite i na televiziite najbrojni se bes- platnite reklami. Kamionite koi se dvi`at po pati{tata se brojat na prsti. [to da vi ka`am ubavo? Makedonija ve~na. Nadvor od site vre- miwa. 3. Eve u{te edna ubava vest. Eden ambasador od mnogu razviena zemja mi re~e deka planiral da odi so voz do [tip. Mu se skinav od smeewe. Videl li toj deka na{ite vozovi nemaat avtomatski vrati? Vi- del li deka mo`ebi nemaat ni vrata? Znae li deka i koga }e stigne do @elezni~kata stanica vo [tip, }e treba da prope{a~i edno tri-~eti- ri kilometri do gradot oti nema avtobus. Koga }e se vrati od [tip, slednata avantura }e mu bide Ki~evo. E toa e ve}e avantura. Ako nema odron na prugata i ako nekoe palavo dete ne go mavne so kamen vo minuvawe, za den-dva ima {ansi zoqa od nekoja popatna svadba da go pogodi. Taka e so site ambasadori prvite meseci. Gi dr`i entuzijaz- mot. Mislat deka }e pravat ne{to vo zemjava, ama koga }e vidat kaj kogo do{le, ~ekaat {to pobrzo da im zavr{i mandatot. Se ~udat

536 dali gi pratile vo Makedonija kako nagrada za da odmorat, ili po kazna da zatupat vo karierata. Oti otkako }e pratat dva-tri iz- ve{tai, sigurno posle i telefonskite smetki ne im gi priznavaat. [to imaat novo da izvestat {to nivnite prethodnici ve}e 20 godi- ni ne izvestile. Mislam deka po~ituvaniot ambasador saka da se vrati vo 19 vek. Da vidi kako im bilo na negovite predci koga se vozele so voz. Ili }e se zbuni. Koga }e se ka~i na peronot na @elezni~kata stanica vo Skopje, }e misli deka vagonot vo koj treba da vleze e nekoja muzejska postavka. I }e prodol`i da ~eka. ]e se nadeva deka vistinskiot voz samo {to ne do{ol. E taka i nie ~ekame. Eve go, ene go, ama vozot ve}e 20 godini ne doa|a. Stoi vo depoto, lokomotivata e na remont, pragovite od pruga- ta odat za ogrev, a {inite gi tegnat za armatura za postamentot za spomenikot na Aleksandar. 4. Nejse, vo potraga po ubavi ne{ta, si dadov zada~a da ne gledam vesti. Ba{ka, rabotam vo vesnik, ne mora i doma da se trujam. Anxak, privatnive televizii kupile turski serii za narednite 500 godini, si rekov so toj sebap, }e se relaksiram od doma{nite vesti. Demek, }e mi dojde arno. I tamam se raskomotiv, koga {to }e vidam. Reki od solzi te~at na site strani. Pla~at li pla~at Turcite, sinkim nim im e po- te{ko otkolku nam. Tie barem gi imaat po~nato pregovorite so EU. A i vo NATO se odamna. Ne se belki kabaet poradi toa. Aman, aman, i jas }e da sum vlezen vo turska serija. Malku mi se pesnite od tipot „Edno maloj mome bez majka ostana“, na koi veselo igrame po svadbi, pa sega u{te i za sudbinite na ta`nite turski liko- vi li da se sakaldisuvam. Nemoj, xanam. Kako da napi{e{ ne{to veselo vo zemja vo koja kultna pesna e „So maki sum se rodil i so maki }e si umram“. Ama i toa ne mu bilo dovolno na Makedonecot. Tuku makite i na grobot trebalo da mu bidat napi{ani. Da ne slu~ajno i potomstvoto, po gre{ka, mu se iz- raduva. 5. E ubava rabota e toa {to 33 ~ileanski rudari, po 69 dena pomi- nati 700 metri pod zemja, vo besprekorna akcija na spasuvawe bea iz- vle~eni na povr{inata. Gi vle~ea eden po eden so specijalna sonda koja, na barawe na ~ileanskiot Pretsedatel, ja napravija Amerikan- cite. Kako bi bilo nekoj i nas so sonda da n# izvle~e{e od tuka. Nitu vo programata so 100-te ~ekori nitu vo vostani~kite vetuvawa se spo- menuva sonda za spas. A bogami nema ni sajla da ja povle~e.

537 60 KM/^ 22 oktomvri 2010

• Imaj}i ja na um brzinata so koja se razviva Makedonija, dali ne{to navistina dramati~no }e se promeni ako u{te utre go re{ime sporot za imeto?

1. Te{ko mu e na premierot Gruevski. Ne mo`e da stasa sekade kade {to ima uspesi. Ete, v~era be{e pu{ten vo soobra}aj patot Bitola - Resen, preku \avato, a nego go nema{e da se~e lenta. Na prv pogled izgleda deka e golem uspeh da se pu{ti pat. Ama koga }e znae{ deka stanuva zbor za svle~i{te od 50 metri koi se rabotele osum meseci, dobiva{ mnogu pojasna slika za tempoto so koe Makedonija brza kon evropska idnina. Ministerot za finansii Zoran Stavreski re~e i deka }e se zeme kredit za obnova na makedonskite prugi. Vozovite }e vozat so duplo pogolema brzina. ]e se saniraat delnicite na koi sega se vozi so 30 kilometri na ~as. Vo idnina na tie delnici }e se juri duri 60 kilometri na ~as. Toa e takov napredok {to patnicite nema da mo`at da se {vercuvaat. Sega koga }e vleze kondukterot da proveri karti, ima{ vreme da se simne{ i da vleze{ vo drug vagon, bez da se ispoti{. Ministerot za obrazovanie Nikola Todorov v~era najavi dosega nevideni investicii vo obrazovanieto. ]e se realiziraat idnata godina. Vo me|uvreme, obnovata na {kolata vo Svilare ne mo`e da po~neme celi devet meseci po po`arot, zatoa {to im propa|aat tenderite. E so toa tempo nie brzame kon Evropa. Dali, imaj}i ja na um ovaa brzina so koja se razviva Makedonija, ne{to navistina dramati~no }e se promeni ako u{te utre go re{ime sporot za imeto? 2. Zav~era na televizija mi privle~e vnimanie eden histeri~en lik od sapunska serija. Dodeka sfativ koja e serijata, izleze deka sum gledal vesti. I deka odel prilog od sednicata na Ustavniot sud na Makedonija. Sudijata Zoran Sulejmanov se naluti deka ne mu e prifaten predlog za izmena na dneven red, im se razvika na kolegite, malku im se zakani i izleze, treskaj}i ja vratata. Yidot }e go odnese{e. Kako {to tresna vratata, stana jasno deka nitu SDSM nitu VMRO-DPMNE se vinovni za napadite na Ustavniot sud. Samite sudii si ja omalova`uvaat svojata funkcija.

538 Sudijata Sulejmanov pred kameri poka`a kako treba da se odnesuva ~len na najvisokata sudska vlast. Toj postapi soglasno ~len 8 od Ustavot. Vo nego e zapi{ano deka „vo Republika Makedonija slobodno e s# {to so Ustavot i zakon ne e zabraneto“. Treskawe vrata ne e zabraneto ni so Ustav ni so zakon. Drugoto ve}e spa|a vo domenot na doma{na kultura. 3. Nevladinata organizacija „Razbudi se“ organizira{e protest pred srpskata ambasada vo Skopje. Igraa fudbal na mali gol~iwa oti srpskite naviva~i vo Xenova, na fudbalski natprevar me|u Italija i Srbija go zapalile albanskoto zname. Nekolku dena podocna, na fudbalskiot natprevar Napredok – [kendija vo Ki~evo, naviva~ite na [kendija go simnaa makedonskoto zname od jarbolot i zaka~ija albansko. Obezbeduvaweto ne reagiralo oti imale soznanija deka naviva~ite imaat oru`je. Si pomisliv deka nevladinata „Razbudi se“ ovoj pat }e protestira so mal fudbal pred ambasadata na Albanija vo Skopje. Ama nemalo potreba od nikakov protest. Naviva~ite go simnaa makedonskoto zname. Ne go zapalija albanskoto. 4. Ministerot za transport Mile Janakieski be{e vo Kina da go isproba prototipot na dvokatnite avtobusi za gradskiot prevoz vo Skopje. Re~e deka so tie avtobusi „}e se vrati sjajot na avtobusite koi se vozele vo pedesettite i {eesettite godini vo takanare~enoto staro Skopje“. Mnogu znae Mile za sjajot na avtobusite vo {eesettite vo Skopje, najmalku deset godini pred toj da bide roden vo Prilep. Gi gledal na sliki. Ako mu bilo do stari avtobusi, ne mora{e cela delegacija da odi do Kina. Poevtino }e mu be{e da odi do London. Vo Muzejot na transport }e gi vide{e originalnite dvokatni avtobusi. 5 Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani ima{e soobra}ajka na avtopatot Gostivar – Tetovo. Fala Bogu, dobar e, minal so lesni povredi. Po soobra}ajkata ne go odnele vo Gostivar, ne go odnele vo Tetovo, kako {to e najlogi~no, tuku go vozele duri do Skopje. Aj vo Gostivar mo`e nemaat mnogu specijalisti. Ama vo Tetovo imaat i Klini~ki centar i Medicinski fakultet. Sigurno i diplomatska soba }e mu dadele. Minister e. Ama ba{ zatoa {to e minister, Osmani znae {to e posigurno. Isto kako i premierot {to go fale{e javnoto zdravstvo. A negovata sopruga se porodi vo privatna bolnica.

539 170 SANTIMETRI 29 oktomvri 2010

• Pet veka ~ekavme aber od Stambola. Pet decenii ~ekavme povik od Belgrad. Sega netrpelivo sekoja esen ~ekame izve{taj od Brisel.

1. „Identitetskite pra{awa se mnogu va`ni, no ona {to e u{te pova`no e minatoto da ne ja dr`i idninata vo zalo`ni{tvo“, mu ka`a pretsedatelot na Evropskata komisija @oze Manuel Baroso na premierot Nikola Gruevski vo Brisel. Ako zboruva{ od aspekt na evropski birokrat mnogu e lesno da se izrazi{ taka. Ama od aspekt na Makedonec soo~en so glupava blokada i nasilni~ka politika na mo}na sosedna zemja i licemerno soli- darizirawe na mo}nata Evropska unija i u{te pomo}noto NATO izjavata na Baroso zvu~i mnogu bolno i bespomo{no. Samo, Baroso ne e vinoven. Nie sme si vinovni {to o~ekuvame od nego da slu{neme ne{to novo. I zatoa {to tolku mnogu gi ~ekame negovite izjavi. Takvi sme si nie. Pet veka ~ekavme aber od Stambola. Pet decenii ~ekavme povik od Belgrad. Sega netrpelivo sekoja esen ~ekame izve{taj od Brisel. Vo me|uvreme napravivme edno cre{ovo top~e, zadocnivme so vostanieto protiv bugarskite fa{isti, ne stignavme na AVNOJ oti ne zavea sneg i posledni se otcepivme od Jugoslavija, ama del od nea si zadr`avme vo imeto. Taka {to izjavata na Baroso i site evropski birokrati {to zboruvaat so istite frazi za imeto o~ajno poka`uva deka EU nema da ni go re{i problemot. Oti EU nema problem. Problem imame nie. 2. Novite avtobusi so starski izgled na gorniot kat }e bidat visoki samo 170 santimetri. Vo koja faza od nara~kata doznale deka vtoriot kat }e bide tolku nizok? Dali vo Kina koga ministerot za transport Mile Janakieski se ka~i za da go razgleda prototipot? Ili nekade bilo napi{ano, ama na{ite go ignorirale toj fakt? Mislele deka Kinezite se {eguvaat. Londonskite avtobusi na vtoriot kat se visoki 190 santimetri. Ama tie se golemi. A nie sma mali. Tie se Angli~ani. A nie sme Makedon~iwa. Ba{ka {to navednata glava sabja ne ja se~e. Ako planirate decata da gi pra}ate so avtobus na {kolo, na vreme prestanete da im davate mleko. Da ne porasnat pove}e od standardite na VMRO-DPMNE.

540 Mile re~e deka gorniot kat bil predviden samo za sedewe. Kako }e se ka~uvame? Vo sede~ka polo`ba? Ili }e ne katapultiraat sednati. I ra~ki za dr`ewe ne mora da stavaat. So grbot }e se potpirame na tavanot. Pa i da se samo za sedewe ne mo`e{ pome{e~ki da odi{ do stol~eto. Koga }e se ka~i{ }e dopolzi{ do sedi{te. Dve stanici pred da se simne{ }e dopolzi{ do skalite i se frla{ udolu. Ako vo me|uvreme avtobusot ne akne na nekoja {ahta ili le`e~ki policaec, pa da si ja skr{i{ glavata. U{te otsega netrpelivo go ~ekam prviot avtobus i se~eweto lenta. Nikola Gruevski mo`e i nekako }e se napika gore. Ama Martin Proto|er }e mora glavata da ja vadi niz otvorot za ventilacija. Nema da rizikuvaat. Fatmir Besimi i Gordana Jankuloska }e go prezemat toj del od prezentacijata. 3. Vo nedelata vrtev kanali vo dva po polno}. I go fativ prenosot od otvorenata sednica na Vladata. Pa si pomisliv deka gledam „Sam svoj majstor“. Ili „Farma“. Makar {to pove}e }e da li~e{e na „Golemiot brat“. Koga na pres konferencija }e gi pra{a{ ministrite tie ni{to ne znaat. Velat deka toa ne e tema na presot. Ili, deka }e vidat, pa }e odgovorat. Ama pred premierot site odgovaraat na site pra{awa. I se znaat. Zatoa sledniot pat Gruevski neka ne organizira otvorena sednica so Vlada. Neka svika edna otvorena sednica so novinarite. Pa da vidi kolku ministrite ne znaat. 4. Ba{ me interesira kako bi uspeale Imer Selmani i Menduh Ta~i svojot umen predlog za popis vo juli, ili avgust da go dadat vo Germanija, ili [vajcarija. Da pravat popis na tie {to `iveat nadvor, pa doa|aat dve tri nedeli tuka. A tie {to `iveat tuka neka odat na odmor. I ako i posle toa nema dovolno Albanci od toa {to predvidele, neka zemat pu{ka. 5. Koga Albancite se tepaat so drugi, toga{ zemaat pu{ka. Ama otkako po~naa da izleguvaat dosiejata za DUI se gleda deka koga se bijat me|u sebe, se bijat so kniga. Napi{ana na srpski. Patem, veruva li nekoj u{te vo taa lustracija? Dosieto za Trendafil e originalno, a dosiejata za koalicionite partneri ne se originalni. Barem dodeka ne izlezat od Vlada. 6. [to gradba }e e Triumfalnata kapija {to vredi duri ~etiripol milioni evra? [to beton }e vgradat, kakva armatura, od kade }e go nosat pesokot za cementot? I znaat li tie kolku se ~etiriipol milioni evra? Znaat li kolku rabota treba da se zavr{i za da se zarabotat ~etiriipol milioni evra? Zarabotile li site zaedno tolku pari?

541 Barem da ja ostavat zgradata {upliva. Pa da mo`e vnatre da se sobiraat bezdomnicite za da ne izmrznat v zima. Ili neka stavat javni toaleti. Pa }e ostavame site po 1 denar za mala i 2 denari za golema nu`da. Pa kaj i da e za edno pedest godini sami }e si ja vratime investicijata. I Triumfalnata kapija }e ima barem nekakva smisla. 7. Kako im trgna so grade`ni{tvoto sega i Klini~kiot centar }e go selat od Vodno vo Bardovci. Idejata e prekrasna. Osobeno {to velat deka do tamu }e se stasuva so voz. Ama od kade? Za kompjuterska tomografija se ~eka od 4 do 6 meseci. Za eho na srce se ~eka 3 meseci. Za mamograf se ~eka 8 meseci. Za analiza na tiroidnata `lezda se ~eka pola godina. A za reagensi za alergii ne se ~eka, oti nema. Citostatici odvreme navreme snemuva, ama im ja menuvaat terapijata... Va`no, Klini~kiot centar za polovina milijarda }e se preseli. A buba{vabite }e gi preselat li?

BAROKNO OGLEDALO 13 noemvri 2010

• Ba{ mi e gajle kako me ocenuva Evropa ako jas sam za sebe ne si davam preodna ocenka

1. Ne znam dali jas se povtoruvam vo svoite tekstovi ili ova pak ni se slu~uva. Eve {to sum pi{al na 6 oktomvri 2007 godina. Komesarot za pro{iruvawe na EU Oli Ren mu rekol na pretseda- telot Branko Crvenkovski da se pogledne vo ogledalo i da ka`e dali Makedonija mu li~i na zemja-kandidat za EU. Jas sabajlevo se poglednav vo ogledalo. I mo`am da mu ka`am na Oli Ren deka ne sum samo kandidat, tuku i sosema spremen za EU. Samo {to evropratenikot mene ne me ni pra{uva. Ne samo jas. Znam u{te mnogu lu|e, mo`ebi i re~isi dva miliona gra|ani na Makedonija koi ako ne se spremni, barem se mnogu seriozni kandidati za EU. Samo {to tie ne se ni vo Vladata, ni vo Sobranie- to, pa i niv nikoj ne gi pra{uva. Ne znam {to gleda Branko vo ogledaloto pred sebe, ama eve {to gledam jas: – rabotam vo firma {to gi pla}a danocite, penzisko i zdravs- tveno osiguruvawe i prijaven sum na cela plata;

542 – gi po~ituvam zakonite; – gi po~ituvam site veri i nacionalnosti i ostro se protivam na polova i seksualna diskriminacija; – ostvaruvam dijalog vo sekoja smisla na zborot – i politi~ki i nepoliti~ki; – ako so nekogo vlezam vo spor, odam na sud i ne vadam pi{tol za da go ubijam; – ne nosam kala{nikov na svadba i ne se tepam na rabotnoto mesto i na ulica; – baram fiskalni smetki vo prodavnica i prijavuvam mito i ko- rupcija; – rabotam normalno rabotno vreme i pak uspevam da ostvaru- vam; – pla}am patarina; – ~ekam vo redici i za izlez i za vlez vo zemjata; – ne docnam na priemi i na sostanoci; – poddr`uvam i doma{ni i stranski investicii; – ne vozam 200 na saat niz grad; – pla}am struja, voda i odr`uvawe na lift, a |ubreto go frlam vo kontejner; – glasam na izbori. Izvini, gospodine Oli Ren, ama moeto ogledalo dava evropska slika za mene. Gi ispolnuvam site obvrski kon dr`avata. Zna~i se odnesuvam kako sekoj normalen gra|anin na EU. Duri i Grcite ako epten se zainaetat, pa re{at da mi pravat problemi, nema da imaat argumenti za da go blokiraat moeto evrop- sko integrirawe. Zatoa {to ne se vikam ni Aleksandar. 2. Tri godini podocna likovite se malku promeneti. Branko ne e pretsedatel, a na mestoto na Oli Ren sega e [tefan File. Ama ogle- daloto ja dava istata slika. Zatoa neka ne raska`uva prikazni vicepremierot za evropski pra{awa Vasko Naumovski deka na patot za Brisel sme gi pominale i Belgrad i Budimpe{ta i ve}e sme stasale do Viena. Kakva Viena, Vasko, koga u{te ne sme go pominale ni Tabanovce. I toa ona Tabanovce {to smrdi na |ubre i mo~ki oti Carinata {to e zadol`ena za grani~nite premini nemala pari za odr`uvawe. Velat, sramota bilo {to gledale strancite koga vleguvaat vo Makedonija. Ba{ mi e gajle {to gledaat strancite. I na Tabanovce i na Blace. \ubreto i smrdeata se likot za nas. Jas `iveam vo toa |ubre. Jas ne mo`am da isteram pravda vo sud. Jas ne mo`am da se lekuvam bez vrski vo javnoto zdravstvo. Jas nemam voz da stignam

543 normalno do Bitola. Jas ne mo`am da stignam od rabota do doma ako padne do`d vo metropolata. Jas {etam od {alter do {alter baraj- }i nekoj {to e od ovaa ili onaa partija da mi zavr{i rabota. Da nabrojuvam u{te? E tokmu zatoa nikade nema da stigneme ako celo vreme se zani- mavame so toa {to rekle drugite za nas. Kako sega so Evropskiot iz- ve{taj. Ba{ mi e gajle kako me ocenuva Evropa ako jas sam za sebe ne si davam preodna ocenka. [to }e mi se baroknite kulisi {to Gruevski ni gi lepi po plo{tadot na glavniot grad koga vnatre toaletite }e smrdat? Zo{to im e na na{ite politi~ari izve{tajot na EU? Za da im ka`at kako `iveeme? Tolku li nemaat kontakt so realnosta? Ili sa- mo za da mo`e opozicijata da ja kritikuva vlasta, a vlasta da se fali deka imalo nekakov napredok. I da se `ali deka EU ne e fer. E pa ne e fer. I znaeme deka ne e fer. I mi zdodea ve}e 20 godini da ~ekam nekoj da bide fer. Ama ne e fer ni Gruevski {to ima{e istoriska {ansa, ogromno mnozinstvo i najstabilna vlast dosega da smeni ne{to {to nema vrska so prethodnite vladeja~ki garnituri. I da vovede evropski standardi na `iveewe, a ne standardi na VMRO-DPMNE. A ne e fer ni opozicionerot Crvenkovski, koj dodeka bil pret- sedatel pla}al eksperti so na{i pari za da mu pomognat da ja urne vladata na dr`avata na koja & e {ef. I u{te veli deka ako imal pove- }e pari vo buxetot, u{te pove}e }e pla}al. E pa fala i ~ao. Toa fer li e? Zo{to da o~ekuvame deka koj bilo birokrat od EU }e bide fer kon nas, koga ne se fer tie {to nie sme gi izbrale? Duri Fuere i najfer izleze. Se izvini deka ne ni go spomenuvaat makedonskiot jazik. Go vikaat dr`aven jazik. Barem priznavaat deka imame nekakva dr`ava. 3. Ne palete se na izve{tajot od EU. Jasno e deka nema da n# primat dodeka ne donesat politi~ka odluka. Kako {to donesoa i za Bugarija i za Romanija, i za Estonija i za Slova~ka... So imeto EU samo kupuva vreme. A i na{ive isto taka. I vlasta i opozicijata. Tuku, daj da si se pogledneme vo ogledalo. Ba{ mi e gajle dali }e n# primat vo EU, ako pred ogledaloto mo`eme da si re~eme deka sme napravile s# {to mo`eme za da bideme zadovolni koi sme i kako `ive- eme. A, sega ne mo`eme. Na krajot na krai{tata, ne mo`e Evropa pove}e da n# saka nas otkolku {to nie samite si se sakame i se gri`ime za sebesi.

544 ^ISTI GA\I 20 noemvri 2010

• Do koe derexe dojdoa Ferhunde i Xevrie?

1. Ako policijata s# u{te nema smisleno ime na akcijata od zav~era, koga & asistira{e na finansiskata policija koja vleze vo zgradata na A1 televizija za da kontrolira nekolku firmi registrirani na ista adresa, eve jas }e & pomognam. Akcijata }e se vika „Slon vo prodavnica za porcelan“. I kaj nas imalo inspekcii, ama doa|aa so po dva-trojca policajci i tie ja ~uvaa prostorijata vo koja se finansiskite dokumenti. I nas pred dve godini ni ja zaklu~ija vratata i ni baraa li~ni karti za da gi sporedat podatocite so spisocite na vraboteni i honorarci. Ne ni be{e prijatno, ama toa e. Edinstveno {to kurtulivme od ko{kawe so mnogu policajci. No toa ne se najde na na{ata naslovna stranica i niedna partija ne ni znae{e deka imame inspekcija. Se nadevam deka Gruevski po ova {to mu se slu~i zav~era so A1 televizija, kone~no }e sfati deka stapot ima dva kraja. I deka koga sadi{ tikvi so |avolot, tikvite od glava }e ti se udrat. Nemu mu be{e super dru`bata so Velija koga novinarite na A1 gi vodea hajkite protiv lu|e i kompanii koi ne im se dopa|aa na VMRO- vcite. Zape~atija sudbini na lu|e i na firmi. Ama koga istite novinari }e udrat vrz Gruevski i negovite, toga{ i firmite registrirani na adresa kade {to se nao|a televizijata na Velija se diskutabilni. Pa sega neka slu{a kako mu vikaat deka ova e po~etok na krajot na negovoto vladeewe. Gledam deka duri i Branko ne se potrese mnogu za televizijata A1. Toj bil zagri`en za demokratijata. A do v~era Velija se fale{e deka }e mu bide kandidat za premier, koga zaedno }e go turnat Gruevski. Sme{ki. Site so Velija si gi delea ga}ite, a sega site sakaat da ka`at deka ga}ite im se ~isti. Ama ne bilo do ga}ite. Do gazot bilo. 2. Jas sum eden od onie {to javno baraa od Vladata da vleze da go kontrolira finansiskoto rabotewe na firmite na Velija. Vklu~itelno i na A1 televizija, na „Vreme“ i na „[pic“. Zatoa {to smetam deka nivnoto nezakonsko rabotewe ja zagrozuva mojata egzistencija. Zatoa {to smetam deka takvoto rabotewe ja zagrozuva demokratijata vo dr`avata. I, kone~no, zatoa {to jas pla}am danok i prijaven sum na cela plata, a od moite pari Gruevski mu dava{e na Velija pari za reklami za da se bori protiv mene.

545 I ba{ zatoa sega sum u{te polut na Gruevski. Zatoa {to so pu{taweto cela edinica policajci, od Velija napravi heroj, Za da veruvame deka navistina stanuva zbor za finansiska kontrola i dano~na inspekcija, treba da gi vidime rezultatite. Da se vidi dali motivite na kontrolata bile za da poka`e Vladata sila i da go zapla{i novinarstvoto ili, pak, navistina sakala da otkrie kriminal i da go sankcionira. Toga{ i }e se doznae dali celiot spektakl be{e odbrana na sloboda na govorot, ili izmanipulirano novinarstvo. Ako i sega, kako pove}epati dosega, vlasta na istata tema se ispazari so Velija, toga{ da pi{eme krst ne samo na slobodata na govorot tuku i na pravnata dr`ava. Ako Velija e najmo}en ~ovek vo dr`avata, toga{ ne ni treba ni sloboda na govor. 3. Dopisni~kata na A1 od Brisel v~era javi deka od kabinetite na [tefan File i Ketrin E{ton soop{tile oti se mnogu zagri`eni za incidentot vo A1 poradi toa {to pove}e novinari bile spre~eni da si ja vr{at svojata rabota. Ve}e vo ~etiri izve{tai po red na Evropskata komisija edna od klu~nite zabele{ki e deka vo Makedonija ima nelojalna konkurencija i nezakonska koncentracija na pe~ateni i elektronski mediumi. Zo{to toga{ reagiraat ako dr`avata se obide da stavi red vo mediumskiot biznis? Dali po evropski standardi e da se pravi finansiska kontrola vo kompanija? Dali po evropski standardi e da se pravi kontrola vo kompanija koja ima i medium? Dali evropskite standardi podrazbiraat i odgovorno novinarstvo? Vpro~em, neka gi pra{aat Amerikancite kolku vreme gi ~ekaa parite {to Velija im gi potro{i za da kupi piliwa? Pa poradi zloupotrebite na osnova~ot na prvata nezavisna privatna televizija vo Makedonija so amerikanskiot kredit od 1997 godina, dosega Fondot za razvoj na mediumi od SAD nema dadeno ni cent za nieden medium vo Makedonija. 4. Od zav~era i VMRO-DPMNE ja smeni taktikata. Slavnite trojki {to gi najavuva{e Martin Proto|er stanaa dvojki. Direktorot na UJP Goran Trajkovski i portparolot na MVR Ivo Kotevski {etaa po televiziite na koalicionite partneri. Prvo bea kaj Latas na Sitel, koj se po`ali deka mu ja prekinale ve~erata so Ceca. Potoa otidoa vo Kanal 5 kade {to glavnata uredni~ka Lidija Bogatinova vozbudeno gi pozdravi so pru`awe raka, nebare se kandidati za kviz. Pa za da ne bide s# po partiska direktiva, se pojavija i na javniot servis MRTV. I za da ja zavr{at no}ta, tradicionalno, otidoa na jadewe burek. Pritoa se otepaa pravdaj}i se deka predmet na istraga ne bilo finansiskoto rabotewe na A1. A zo{to ne bi bilo? Zabraneto e?

546 [etaj}i vo no}ta, do A1 ne stasaa, iako i tamu programata be{e naru{ena, pa lu|eto namesto turski serii i Farmer, gledaa realno {ou. Tolku od nezavisnoto makedonsko novinarstvo vo koe politikata ne se me{a vo mediumite. Nema ni potreba. Zatoa {to taa e vnatre. Taka {to i da se ispazari Gruevski so Velija za odbrana na slobodata na novinarstvoto, zav~era{nata no} }e ostane zapametena po najmalku dve kolateralni {teti. Prvata e deka na Latas mu propadna ve~erata so Ceca. A vtorata e {to ne doznavame do koe derexe do{le Ferhunde i Xevrie.

PARTISKI REKET 27 noemvri 2010

• Ako somne`ot za kriminal zavr{i samo so toa {to }e se objavi vo mediumite, a krajnata cel ne e da vladee pravoto tuku da se pretstavi deka site sme isti apa{i, toga{ ve}e ne ni mo`eme da ka`eme deka imame dr`ava

1. Izleze izve{tajot na Sovetot na Evropa za Kosovo, koj otkri deka premierot Ha{im Ta~i, OVK i celata rakovodna struktura bile organizirana mafija koja {vercuvala organi, droga i lu|e. Toa go pravele deset godini pred o~ite na cela Evropa i SAD, a ovie gi tolerirale oti kosovskite Albanci trebalo da im odrabotat druga agenda. Toa e izve{taj za Kosovo. Razbiram zo{to se pobuni Ha{im Ta~i. Ama zo{to se pobuni Ali Ahmeti i negovata DUI? Da ne znaat borcite za ~ovekovi prava ne{to pove}e za @oltata ku}a koja ja spomenuva biv{ata obvinitelka na Ha{kiot tribunal za voeni zlostorstva Karla del Ponte? I zo{to, kako {to otkri Vikiliks, porane{niot premier Bu~kovski baral da ne se vra}aat predmetite od Hag? Neli eden od tie slu~ai e i onoj so edinaesettemina kidnapirani i is~eznati od Tetovsko? Da ne znae DUI kade se, pa zatoa pobrzaa da go osudat izve{tajot na Sovetot na Evropa? Ve}e 20 godini s# {to }e napravat Albancite mora da bide dobro, zatoa {to taka vikaat EU i SAD. Sega odedna{ EU i SAD ne vikaat taka, pa jasno e zo{to duri i DUI se najde pogodena. 2. Po tretpat }e se rekonstruira pokrivot na Tetovskata bolnica. Prvata rekonstrukcija bila vo letoto 2007, vtorata vo fevruari 2008. Otkako minatiot mesec od veter padna pokrivot i zagina edna devojka,

547 }e se rekonstruira u{te edna{. Ama sega, spored direktorot Atila Rexepi, rekonstrukcijata }e se izvede „spored strogi kriteriumi za kvalitet i bezbednost“. Zo{to dosega kriteriumite ne bea tolku strogi? Nemalo „na{a“ firma {to mo`e da gi sprovede? Ako sega e va`en kvalitetot, {to bilo va`no vo prvite dve rekonstrukcii? Provizijata? 3. Bolnite vo Klini~kiot centar vo Skopje ostanaa bez hrana oti dr`avata {est mesci ne & pla}ala na firmata koja snabduva. Dr`avata dol`ela milion evra. Otkako firmata se zakani deka nema ve}e da nosi hrana, ministerot za zdravstvo Bujar Osmani & go prekina dogovorot. Im re~e deka parite trebalo da si gi baraat na sud. Kaj {est meseci ne im pla}ale tuku, spored dogovorot, }e moraat i vo otkazniot rok od 4 meseci da snabduvaat so hrana. Mo`ebi lu|eto mislele deka }e im zadocnat edna-dve fakturi, pa prifatile takov dogovor. Koj da pomisli deka dr`avata nema da pla}a hrana za bolnite. Isto kako so grade`nite firmi koi gi pravat zgradite nara~ani od Vladata. Od Vladata im docnat so uplati, pa ovie, bidej}i nemaat pari, docnat so gradeweto. Za na kraj da platat kazna oti ne gi po~ituvale rokovite. Naravou~enie: Ne fa}aj si biznis so dr`avata. A ako ne raboti{ so dr`avata, od drug rabota nema da vidi{. Biznis klima – ve~na zima. 4. Mnogumina denovive mi se sitea koga A1 izvadi dokument so koj, navodno, se potvrduva deka kompanijata vo koja rabotam pere pari vo stranstvo. Demek, i MPM bila ista kako Velija. Navodniot dokument e star edna godina, a nastanot, navodno, se slu~il pred dve godini. Mi velea, aj sega da te vidime {to }e napi{e{. Sto pati sum napi{al i pak }e napi{am. Da ne me{ame babi i `abi. Nie, za razlika od firmite na Pero Nakov b.b., ne se pla{ime od kontroli. Isto kako {to od sekoja kontrola ne sme pravele naslovni stranici, oti ne sme ja smetale za upad vrz slobodata i demokratijata. Naprotiv. Nie insistirame dr`avata da go ispita slu~ajot. Na{ata kompanija e seriozna i za da ne go dovede pod pra{alnik sopstveniot ugled, ve}e najavi vnatre{na istraga. Nie ne znaeme dali imalo slu~aj. Ama ako ima makar i somne` za takov slu~aj, a dr`avata ne go ispita i ne go razre{i, toga{ }e bidam ubeden deka ne go re{ava ne zatoa {to ne mo`e tuku zatoa {to ne saka. A ne saka za da mo`e da manipulira. Da vadi dokumenti koga }e & tekne za da diskreditira kogo }e & tekne.

548 Isto kako {to so godini go ostavaa Velija da si pr`i kikiritki vo Televizija i da gi vitka vo besplatni vesnici so grepki, i se pravdaa deka ne gi pu{tal da mu napravat kontrola. Deneska predmet na omalova`uvawe se novinarite i mediumskiot biznis. No valkanite kampawi nema tuka da zavr{at. Toa utre }e se odnesuva na sekoj poedinec i na sekoj biznis, bez ogled koja partija }e bide na vlast. Ako somne`ot za kriminal zavr{i samo so toa {to }e se objavi vo mediumite, a krajnata cel ne e da vladee pravoto tuku da se pretstavi deka site sme isti apa{i, toga{ ve}e ne ni mo`eme da ka`eme deka imame dr`ava. Imame partiski reket. Bez ogled koja partija go pravi.

PASIVEN OTPOR 4 dekemvri 2010

• Od ulica Pero Nakov nema vra}awe

1. Gi slu{am izjavite na razni direktori na inspekcii, na pretstavnici na dr`avni organi i se smeam. Tri godini ne mo`ele da vlezat vo nekoi firmi. Od 2009 godina imalo barawe za inspekcii, ama upravitelite ne bile dostapni. Pa advokatkata, ili upravitelkata, ve}e ne se se}avam aj ~ekale od frizer pet ~asa... Aj neka se skrijat, neka ne davaat ve}e izjavi. Koga ve}e re{ile deka do{lo vremeto za inspekcii i na Pero Nakov neka zamol~at za da ne se brukaat.Oti ja brukaat dr`avata. Jaka e dr`avata {to se ispla{ila od pasiven otpor na nekoi slu`benici vo privatni firmi od po dva-trojca prijaveni. Kikiriki pe~ele vo televizija, a tie ne smeele da vlezat barem edna ispratnica ili faktura da proverat. Go slu{av i porane{niot premier Bu~kovski koj re~e deka vo firmite {to se smesteni na istata adresa kako i A1 Televizija nemalo kontrola oti „me|u Gruevski i Ramkovski imalo brak od interes“. Za razlika od nivniot {to bil od qubov, razbirawe i me|usebna tolerancija. Ne se ~udam {to Velija rabotel navodno nelegalno. Se ~udam {to Vladata sega se pravda deka ne mo`ele da vlezat da go kontroliraat. Oti, koga se }e se smiri, na krajot na denot ovoj slu~aj pove}e }e zboruva za dr`avata otkolku za Velija. Takvi kako Velija ima mnogu. Samo {to tie nemaat medium. I site teba da platat danok. Ako nekoj raboti nelegalno so godini, a dr`avata ni{to ne prezema, vinovna e dr`avata.

549 Vlogot na Gruevski vo ovaa igra e mnogu golem. Mo`e toj da si go kani Velija na mekici kolku {to saka i da go ispra}a kumot Zoran Stavreski kaj Len~e kako portparol na Farmer. Toa e negova privatna rabota. Ama ako ovoj pat ne ra~isti, toga{ ova }e bide samo u{te edna tepa~ka me|u dve bandi koi bo`em se tepaat, a me|usebno si go ~uvaat grbot. Od ulicata Pero Nakov ovoj pat nema vra}awe. Se vratat li bez rezultati, kakvi i da se, pa|a prvo Goran Trajkovski, pa Zoran Stavreski, pa Gordana Jankulovska i na kraj – se znae koj. Se falea so nekoi pari vo kujna vo stan vo ^air i sega ~ekame rezultati. Ili }e objavat {to otkrile, ili navistina sakale da ja zamol~at A1 Televizija. Ako ne vidime konkretni brojki i eventualni prijavi ako se doka`e kriminal, toga{ navistina SDSM i novinarite od A1 bile vo pravo deka ovaa vlast imala namera da ja zadu{i slobodata na govorot. E toga{ ve}e ni nema spas. Nema da se vidi ni slobodno novinarstvo, ama ni biznis, ni klima za stranski investicii... Ni dr`ava. 2. Ne sum siguren deka sega i na Branko Crvenkovski mu e polesno. Pa duri i da padne VMRO-DPMNE na slu~ajot „Pero Nakov bb“ deka SDSM spokojno }e odi na izbori. Ne znam kako }e me ubeduvaat deka tie se podobri od Gruevski i negovite koga site ovie denovi ne vidovme {to branat. Dali eventualno napraveniot kriminal ili slobodata na govorot popre~ena od mnogubrojnoto prisustvo na policijata? I da padne Gruevski na slu~ajot „Pero Nakov“, i po nekoja igra na slu~ajot Branko da dojde na vlast {to misli toj? Deka nema da mora da go re{ava ovoj slu~aj? Isto kako {to ne mora da go re{ava i imeto. 3. I novinarite od A1 ni se nalutija oti ne sme se solidarizirale so niv. Pa duri po~naa da ni lepat i etiketi. Iako, odgovorno tvrdam deka vo nekolku momenti duri i mnogu gi {tedevme. Oti, istiot leb go jademe. Zamislete da se solidariziravme. Pa posle i nam }e trebaa da ni nao|aat opravduvawe deka sme reagirale mnogu emotivno. I sme preterale. Kako {to zabele`al duri i gazdata Velija. Kako {to se odmotuva klop~eto od celiot nastan samo Velija }e ostane najmalku vinoven. Site drugi zgre{ile. Upravitelite zatoa {to davale pasiven otpor, inspekciite zatoa {to ne mo`ele da go sovladaat otporot, frizerkata {to ja zadr`ala advokatkata, novinarite {to preterale, glavnite urednici {to istiot den bile na ru~ek kaj Branko, osnova~ite na nekoi mali firmi... Velija e vinoven samo zatoa {to bil vo afekt. I zatoa {to afektot mu trael.

550 Najdobrata rabota e toa {to glavniot urednik na A1 Mladen ^adikovski po ~etiri dena ja ras~isti dilemata. I tie se borat da funkcionira pravnata dr`ava. Znaat deka „toa ne e mo`no bez redovni inspekcii i kontroli“. Pa gi ohrabruvaat dr`avnite organi da utvrdat nepravilnosti sekade kade {to gi ima „a zo{to da ne i vo firmite na Velija“. E zo{to de, zo{to? Bravo. Zna~i isto mislime. Na ista strana sme. Istata bitka ja bieme. Inaku koj }e go lovi Goran Trajkovski so cigara vo kancelarija? Koj }e pra{a dali i toj }e ja plati kaznata? Duri bi oti{ol i u{te podaleku za da razgrani~ime deka se borime za ista cel – sloboda na govorot i funkcionirawe na pravna dr`ava. No pred se i za odgovorno novinarstvo. Koga }e vleguvaat inspekciite kaj nas, ama i vo Sitel i vo Kanal 5 da ne pra}aat tolku mnogu policajci. Nema da ima potreba oti ovoj pat }e znaeme zo{to doa|aat. Za da ne preterame. 4. Pratenikot Vlatko \or~ev bil vo Brisel. Ama ne sfatil kade e pa zboruval kako da dr`i govor na zapaleni VMRO-vci vo Peh~evo. Za komuwarite i za sovetskite ambasadori. Vsu{nost Vlatko \or~ev i vo Brisel i vo Skopje zboruva za da mu se dopadne na premierot. Da mo`e Nikola koga }e se vrati doma da mu napi{e pet~e na ra~eto Ako saka{ da go kritikuva{ evrobirokratot treba da mu se obrati{ na negoviot jazik. Za da mo`e da te razbere. Lo{, ama qubezen. Ne veruvam deka ne ja sfatile porakata. Me|utoa so Vlatko \or~ev kako kurir samo dobija {ansa da ja napadnat Vladata zatoa {to im ka`ala v lice {to misli za niv. Toa e makedonska diplomatija. Koj spie so deca sabajle mo`e i pomo~an da se razbudi. 5. Na premierot Gruevski koga }e mu se spomene Branko tolku mu se poremetuva mislata, pa nekoga{ i samiot ne se slu{a {to zboruva. Re~e deka SDSM e naslednik na Komunisti~kata partija „koja znaeme na koj na~in dojde na vlast“. Komunisti~kata partija vo Makedonija dojde na vlast vo NOB. Vo borbata protiv fa{izmot. 6. Deka se umira vo bolnicite znaevme.Od lekarski gre{ki do interklini~ki bakterii. Ne sakam da gledam crno, ama so ogled na toa kolku pokrivi se renovirani poslednive godini izgleda }e se umira i pred bolnica so sekoj malku posilen veter. Otkako za samo dava dena padnaa krovovite na bolnicite vo Gostivar i Tetovo, a edna devojka duri i zagina stana jasno deka barem temelite na zdravstveniot sistem se stabilni. Ne{to ne e vo red na vrvot.

551 LEV KO DESEN 11 dekemvri 2010

• Kaj }e ni be{e krajot so ovie u{te ~etiri godini? Ama i kaj }e ni be{e krajot so nov po~etok so onie drugite?

1. Pred po~etokot na sekoja sednica na Sobranieto, na pra- tenicite treba da im se pu{taat reklamite na Vladata od blokot za etika i eti~ko odnesuvawe. Xabe nam ni gi pu{taat doma i ni pora~uvaat: „Da bideme podobri“. Pa ni ka`uvaat deka treba da bideme u~tivi, tolerantni, da ne se karame, da si pomagame... Nie tie reklami gi gledame i na Sobraniskiot kanal. A pratenicite ne gi gledaat oti toga{ se vo Sobranie. Vladata ima pogre{na celna grupa. Ili pak namerno ni gi pu{ta oti znae deka gledame sobraniski sednici. Pa saka da go amortizira negativnoto vlijanie na pratenicite vrz izbira~ite. Sedi{ pred televizor. I s# {to si videl pred dve minuti mo`e da zaboravi{ koga }e po~ne direktniot prenos. Kako da bideme podobri koga pratenicite edni na drugi si vikaat: „Sedi, |ubre“, „Mar{ mori“, „Odi ra|aj“, „Odi si na Kosovo“... Fino smislile vo reklamata: „@ivotot mo`e navistina da bide surov“. E mo`e. Ima li posurovo ne{to od faktot deka samiot si gi izbral ovie pratenici? 2. SDSM sega go mrazi VMRO isto tolku kolku {to poslednive 20 godini VMRO go mraze{e SDSM. Toa e tolku zla krv {to o~igledno udira vo glava i go zamatuva umot. Pritoa vo site anketi i do 50 otsto neopredeleni glasa~i se izlo`eni na ovoj otrov. A najtragi~no e {to protivotrov ne e ni na povidok. Za sre}a, se spasivme od izbori. Kaj }e ni be{e krajot so ovie u{te ~etiri godini? Ama i kaj }e ni be{e krajot so nov po~etok so onie drugite? 3. Opozicijata po~na da iznenaduva. Do sega voda vo o~i nemaa. No napravija dobro organiziran mar{. @olti mai~ki, crveni kartoni, platformi za snimateli i fotoreporteri... Edinstven koj ne n# iznenadi e Branko. Kako i obi~no nema{e ni{to da ponudi. Edinstvenoto novo {to go ponudi e deka nema da juri{a na Sobranieto so sila. No, za razlika od Branko, iznenaduvawe e Radmila [e}erinska. Ja gledav i onaa ve~er na A1 koga ima{e inspekcii i policija na Pero Nakov bb i pred nekoj den vo Sobranieto.

552 Koe e vistinskoto lice na Rada? Onaa {to ja znaevme do sega? Stabilna, dostoinstvena i stroga? Ili, novata Rada {to probuva da bide mnogu narodna, pa se gubi vo histeri~en populizam. Izvini, Rada, ama toa i~ ne ti stoi. Ti barem si znaela da mol~i{ koga ne si imala ne{to stvarno pametno da ka`e{. Pa ne mora ba{ site da se obiduvate da li~ite na Vlatko \or~ev. A ti pak najmalku mora{ da odrabotuva{ za Branko. 4. Raspravata za „Skopje 2014“ ve}e e irelevantna i go defokusira vnimanieto od vistinskata tema. Dali trebalo ili ne trebalo da se gradi, dali zgradite i spomenicite se ubavi ili grdi, dali ba{ za toa trebalo da se tro{at pari ili za ne{to drugo... Parite se potro{eni. A i toa {to e izgradeno }e ostane kako javni objekti. Nitu VMRO }e si gi nosi doma, nitu SDSM }e gi urne. No klu~niot kabaet na Gruevski ne e toa {to se fati za „Skopje 2014“. Negovata istoriski propu{tena {ansa e {to ne samo {to ne ja spre~i, tuku ja prodlabo~i partizacijata na op{testvoto. Nie ve}e nemame op{testven `ivot. Nie imame `ivoti {to zavisat dali si lev ili desen. Od ~ista~kata vo javna ustanova, preku inkasantite na patarinite, kafeanxiite {to gi kaznuvaat, ili ne gi kaznuvaat ako dozvoluvaat pu{ewe, biznismenite {to moraat da davaat i na ednite i na drugite, novinarite {to se ispokaraa me|u sebe i samite ne znaat za ~ij interes, sudiite {to u~ele pravo, ama ne sekoga{ im se poklopuva so partiskata nara~ka, lekarite {to namesto za pacienti se borat za da stanat direktori, umetnicite na koi im gi simnuvaat pretstavite oti se od drugata strana... A {to e levo, a {to desno vo su{tina nikoj ne ni znae. Zavisi od momentalniot interes. I {to e najstra{no, ne samo {to ne smee{ da misli{ so svoja glava nadvor od levoto ili desnoto, tuku duri i koga ka`uva{ deka si lev ili desen, svoe mislewe ne ti e dopu{teno. Mora da misli{ po direktiva. A najtragi~no e {to nikoj ne se buni za toa. E, a za toa ne se vinovni ni Albancite, ni Grcite, ni EU, ni NATO. Tabietot ti e sudbina. 5. Kutri pakistanski plemiwa. Malku im se talibancite, pa sega u{te i Grci i Makedonci im trebaa. Grcite si gi najdoa Kala{ite, a nie Hunzite. I ednite i drugite velat deka se direktni potomci na Aleksandar Makedonski. Sega nie na Hunzite }e im dademe plac za kralska palata vo Paqurci, kaj {to minal sveti Pavle.

553 I SDSM oti nemaat popametna rabota se pobunija zatoa {to placot za kralskata palata }e bil daden bez pari. Za razlika od niv {to vo centar na Skopje za 25 evra kvadrat dadoa plac za supermarket. Mnogu jaka opozicija imame. Aj {to za malku do izbori }e n# donesea, tuku sega se borat da ne propadne Makedonija bez placot vo Paqurci. Pakistancite }e mora da ~ekaat odobrenie za gradba do juli. Oti toga{ lokalnata samouprava }e dobie ingerencii da dava zemji{te bez pari. Ako sakaat da pobrzaat }e mora da im potpi{e ministerot Mile Janakieski. A toj pak {to ne potpi{al, }e potpi{e i za kralska palata. Kako velat Srbite: „Ebate dr`ava bez kral“.

PREMIER VO SENKA 20 dekemvri 2010

• Milo{oski nema potreba da sadi oti ve}e ima posadeno dovolno drva po ambasadite

1. Minatiot petok, edna moja kole{ka od „Dnevnik“ ne ja mrzelo da si ja vr{i rabotata i ja proverila vebstranicata so registarot na zemji vo Obedinetite nacii. Kole{kata otkri deka atributot „makedonski“ e izbri{an od grafata za dr`avjanstvo i od grafata za jazikot. Se digna frka, vo ponedelnikot se vratija i jazikot i dr`av- janstvoto. I prikaznata zavr{i. Zasega. Dodeka ne se napravi nova „subvezrija“ {to bi rekol ministerot Milo{oski. Ili pak „te`ok prekr{ok“, kako {to objasnile vo Kabinetot na generalniot sekretar na ON Ban Ki mun. Se se}avam deka porane{nata gr~ka ambasadorka vo Skopje ja povlekoa preku no} vo Atina zatoa {to za „Fajnen{el tajms“ ima{e izjaveno deka mora da se ima predvid faktot {to mnogu zemji ja priznale FIROM kako Republika Makedonija. Samo imeto {to & go spomena na dr`avata Dora Bakojani ja spakuva ambasadorkata. Ne & treba{e ni eden den za pakuvawe. Da be{e Makedonija normalna dr`ava, do sega ve}e ambasadorot vo Wujork Slobodan Ta{ovski }e be{e spakuvan i vraten vo Skopje. I }e ima{e drug, na koj, koga ve}e se o~ekuvaat subverzii od Grcite kako {to predupreduva negoviot {ef Milo{oski, registarot na dr`avi }e mu be{e po~etna stranica na kompjuterot. So nego da se otvora i so nego da mu se zatvora ekranot.

554 E pa Grcite si ja vr{at rabotata. I toa seriozno. Kolku {to tie rabotat za na{e lo{o, nie ne rabotime za na{e dobro. Zatoa ministerot Antonio Milo{oski nema{e potreba v~era da se priklu~i na akcijata za sadewe drva. Oti ve}e ima nasadeno dovolno drva po ambasadite. 2. Najlesnoto opravduvawe e: „E pa Grcite se tamu. I mnogu se jaki i bezobrazni“. Da, tamu se. Ama na{ive i koga se tamu, kako da gi nema. Premierot Nikola Gruevski ne se pojavi na pres-konferencija vo Brisel na koja se pojavija negovite kolegi od desni~arskite partii od regionot. Prvo go najavija, no rekoa deka }e zadocni, pa potoa deka nema da u~estvuva. A od Kabinetot go opravdaa deka ne bilo ni predvideno da se pojavi. A zo{to ne bilo predvideno? Zo{to da se propu{ti prilikata da se zboruva pred stranski dopisnici vo glavniot grad na EU i vo sedi{teto na NATO? I toa vo momenti koga sme aktuelni so problemot so Grcija. Ba{ mi e gajle {to }e mi ka`e Gruevski za imeto slikan pokraj nekoja lopata vo nekoe selo. U{te pomalku mi e gajle koga }e go ispluka Branko. Doma e premier, a vo stranstvo e premier vo senka. Tamu neka im ka`uva. Pa i neka odgovara na nezgodni pra{awa. Kolku mo`e da se nezgodni pra{awata. Ponezgodni li se od {ansata {to ja dobiva{ v lice da im plesne{ za nepravdata {to ti ja pravat? Taka {to neka ne se pravda Gruevski deka Grcite se tamu i deka se jaki. I toj be{e tamu. Ama so celiot legitimitet {to go ima da gi pretstavuva stavovite na Makedonija se skri. Vicepremierot za evrointegracii Vasko Naumovski vele{e deka na patot kon Brisel sme stasale do Viena. A premierot stasa do Brisel, ama {to fajde od toa. 3. Ajde da pogoduvame od tri pati {to }e se slu~i naskoro so zemji{teto za hoteli {to za 40 evra kvadrat go kupuvaat lu|e od vlasta. ]e potpi{e ministerot za transport Mile Janakieski nekoj podzakonski akt. Pa kako {to so odluka na tri~lena komisija lokaciite za petkatnici vo Op{tina Centar se pretvorija vo lokacii za desetkatnici, i hotelite }e stanat stanbeni zgradi. I koga Ustavniot sud }e go poni{ti zakonot, }e re~at deka sudiite se na Branko i antievropski. A stanovite ve}e }e bidat prodadeni. I parite sobrani. Ete go krajot na tranzicijata. Grabe`ot na javnite dobra za li~na smetka stana metod na vladeewe. Ama nema partija {to ima obraz da se pobuni protiv toa. Kamoli da go spre~i. 4. Makedonskiot Barak Obama, Imer Selmani stana polo{ i od Sara Pelin. Organizira{e protest oti popisot kako vo site normalni zemji

555 }e bil vo april, namesto vo juli ili avgust. Zatoa {to Makedonija ne e normalna zemja. Zo{to? Zatoa {to treba da se popi{at tie {to ne `iveat tuka. A tie {to `iveat toga{ privremeno se selat na pla`a vo Grcija. Sledniot pat i Barak Obama da dojde, kako {to se poka`a Selmani, ne veruvam deka }e dobie glasovi od Makedoncite oti im bil simpati~en. Ubavinata navistina e minliva. 5. Dr`avata go kaznila T- Mobile so 800.000 evra za zloupotreba na uslugata „govorno sanda~e“. A na izmamenite gra|ani nikoj nema da im gi vrati parite. Ne mo`ele da presmetaat kolku da im vratat na gra|anite. Kako presmetuvaat kamata na fiksnite tekefoni ako eden den zadocni{ so pla}awe? Verojatno polesno. T-Mobile }e ja plati kaznata. I buxetot }e dobie 800.000 evra plus. Ama dr`avata e i akcioner vo Telekom grupacijata. Pa so parite {to T-Mobile gi naplatil od govornite sanda~iwa vo buxetot }e vleze i dividendata. Em dr`avata }e se ofajdi, em Telekom sre}en oti ne gi vratil parite na korisnicite. A nam {to ni ostanuva? Da & se `alime na Vladata. Da & se javime i da & ostavime poraka na govornoto sanda~e.

TARTAR BIFTEK 25 dekemvri 2010

• [est meseci \ole nema ni{to slavno izjaveno. Kako {to re{i da mol~i, rejtingot mu porasna

1. Go gledav zav~era pretstavuvaweto na noviot ambasador vo Tur- cija. Vnimatelno go islu{av s# {to ka`a vo sobraniskata Komisija. I si rekov: „Dobro, slatko se iznasmeavme, ja nasednavte i opozicijata da se iznervira, daj sega izvadete go vistinskiot kandidat za ambasador“. Ama, nema{e prodol`enie na sednicata. Zna~i toj {to raska`uva{e prikazni kako si pominal vo Istanbul i Ankara vo maj za da ja zapoznae zemjata }e bide ambasador. I toa vo Turcija. Sigurno Turcite si pravat eksperiment {tom mu dale agreman. Koga }e go vikaat po priemi }e mu nara~uvaat pija~ki. ]e mislat deka e kelner. A toj e po{tar. Dobro e {to noviot ambasador vo Ankara, mislam deka Goran se vika, znae deka Turcija e prijatelska zemja. Vo toa se uveril koga ja minuval granicata so kola. Koga mu rekle „Tamam“ mnogu se vozbudil. Da mu re~ele „[u}ur“, sigurno }e svr{el. Noviot ambasador bil vozbuden oti vo Turcija vlegol samo so paso{. Toj ne samo {to ne znae deka Turcite nikoga{ ne ni barale

556 vizi, tuku ne znae{e ni koj mu rekol „Tamam“. Dali policajcite ili „carinarnicite“, kako {to gi nare~e. Kojznae, mo`e bil i nekoj uni- formiran po{tar. Pa go razbral. Glavnata pri~ina zo{to ovoj VMRO-vski kadar treba da bide am- basador e toa {to, iako ne e roden, podolgo vreme `iveel vo Bitola. [to e od neprocenlivo zna~ewe za instant diplomatska kariera, oti tamu se {koluval Kemal Ataturk. A i Bitola e grad na konzulite. Mo`ea da dopolnat i deka redovno gleda kako lisjata pa|aat, vquben e vo [eherezada i ima razbirawe za odnesuvaweto na Xevrije. Arno ama, VMRO-DPMNE e seriozna partija. Tie ne gi ispra- }aat svoite kadri da bidat ambasadori samo zatoa {to gordo se ~uvs- tvuvaat koga }e ja vidat tablata „Ova e sopstvenost na Republika Makedonija“. Tie duri i mu dadoa zada~a. Mrtvi ladni mu rekoa da donese pove}e turski investicii. Ako ne donese – git. ]e pu{tat nekoj pomlad. Mo`ebi od Kru{evo. Za da go zacementiraat tradici- onalnoto prijatelstvo. [to da ka`e ~ovek po ovaa humoristi~na epizoda. So samoto toa {to prifatil da bide ambasador se gleda kolku mu se~e umot. A nie sekoj den s# pove}e sfa}ame deka decata treba da gi iselime vo stran- stvo. Ako mo`e pove}e ministri za svoite deca da si imaat obezbede- no rezervna tatkovina, toga{ i nie treba da si barame za na{ite. 2. Osobeno {to i potpretsedatelot na SDSM Zoran Zaev re~e deka koga }e dojdat na vlast „}e jadat `ivi lu|e“ i }e gi brkaat site {to ne se nivni vo dr`avnata administracija. Mo`am da zamislam kolku bil prijatno iznenaden Gruevski. Go slu{al Zaev i ne mu se veruvalo. Si rekol: „Obi~no jas davam pari, koj li mo`el da mu plati na Zaev za da lupne vakva izjava. Jas so Mugabe se sre}avam, a toj `ivi lu|e }e jade. Tamam se ispla{iv, Branko se zasili, mai~ki otpe~atija, miting napravija, metli za Beti donesoa, koga op – `ivi lu|e }e jadele i samo svoi bratu~edi }e vrabotuvale...“. Gruevski se zamisli da ne saka Zaev da premine od SDSM vo VMRO- DPMNE. Podobra kampawa so pari ne se pla}a. Vo isto vreme dodeka se trkala{e prikaznata za izjavata na Za- ev, i Gruevski se obrati na sobirot na `enite VMRO-vki. Tamu mu pora~a na Branko da ne se gri`i deka nekoj }e mu napravi atentat. Re~e: „Ne daj bo`e! Pu pu pu!!! I doobjasni deka nim im treba Branko. „Ako navistina e to~no deka nekoj od Avstralija mu pratil poraka deka }e go ubie, toj mora da e nekoj ~len ili simpatizer na SDSM, na{ ~ovek od VMRO-DPMNE ne bi pomislil na takva gre{ka“. Da bev jas od SDSM masta }e & ja izvadev na ovaa izjava na premi- erot. Vo zemja vo koja ve}e imavme eden atentat vrz pretsedatel i avi-

557 onska nesre}a na drug pretsedatel, {to, patem, s# u{te ne se ravetle- ni, vakvo „pu pu pu“ drdorewe, makar i na {ega ne e ba{ najpametna izjava od premier. Ama od SDSM treba da stanat, da odrabotat, da ja preslu{aat izjavata... Ehee, pomina denot. Do toga{ Zaev ve}e tartar biftek pra- ve{e. Namesto da poentiraat na nesmasnata izjava na Gruevski, SDSM se pravea povickasti od nego. Rekoa: „Gruevski se sili samo pred `e- ni“. I taka gi navredija i drugite `eni {to ne se VMRO-vki. 3. Pove}e pati Gruevski samiot poka`a deka nema ba{ nekoja isten~ena smisla za humor. I sekoga{ koga se pravi vickast kine zeleni. Zatoa neka u~i malku od pretsedatelot \orge Ivanov. [est me- seci \ole nema ni{to slavno izjaveno. Kako {to re{i da mol~i, rej- tingot mu porasna. 4. Serijalot Pero Nakov bb prodol`i so apsewe na glavnata li~- nost Velija Ramkovski. Poleka se otkriva toa {to so godini go pi{u- vav. Velija go kidnapira ne samo mediumskiot biznis, tuku i novinars- tvoto. Novinarite stanaa zalo`nici na negovite biznis i politi~ki interesi. Za pravo, dr`avata ne im pomogna na moite kolegi da se os- lobodat. No, isto taka, to~no e deka i nie koga sakavme da im pomogne- me, kolegite ni odmagaa. @al mi ako kolegite stanat kolateralna {teta na biznisite na Velija. Tie go napravija mo}en. No u{te pove}e mi e `al za derexeto do koe padna novinarstvoto. Samo lud bi mo`el da se raduva na nesre- }a. A ova e nesre}a za site {to sme vo ovaa profesija. Zatoa mislam deka apseweto ne e dovolno. Celiot slu~aj mora da dobie razvrska na sud. Vo sprotivno Pero Nakov bb }e bide u{te edna od politi~kite paradi kakvi {to gledavme minative 20 godini. Toa ne e dobro za novinarstvoto. A za dr`avata u{te pomalku. 5. Najsme{no vo ovoj serijal e {to dvoecot Goran Trajkovski – Ivo Kotevski pak prvo se pojavi na Sitel i Kanal 5. Dobro zo{to n# teraat da pla}ame taksa za javniot servis? Tol- ku li ne mo`e{e edno studio vo MRTV da se osposobi na polno} za da mo`e dr`avnite slu`benici da se obratat od javen servis za rabota {to zasega javni interesi? Ili ne sakaa da mu go kr{at }efot na La- tas. Koga ja objavi vesta za Velija be{e mnogu posre}en otkolku od vremeto koga se slika{e so Yingo kaj Milo{evi}. Daj vo idnina da ne pla}ame za javniot servis. Koga ve}e si gi imaat Sitel i Kanal 5 da im prefrlame pari na Yingo i na Stojmenov. Oti jasno e deka bez niv ne biduva ni leva, ni desna koalicija. A i Vlada bez televizija ne biduva.

558 [I[E I FIOKA 31 dekemvri 2010

• Dvaeset godini se zafrkavam so se naokolu i sega dojde vreme da se zafrkavam i so sebe. Te{ko mi e, pa dojde Dedo Mraz da mi pomogne. Oti ne sakam kredibilitetot {to sum go gradel 20 godini so ovaa kolumna da si go go stavam pod somne` samo zatoa {to A1 veli deka me~kata zaigrala i vo mojata ku}a. Godinata ja zavr{uvam so dve golemi dilemi:

1. Koj }e mi ja otkrie tajnata kako se pakuvaat 750.000 evra vo {i{e? 2. ^ija li e taa fioka od kade {to izleguvaat razni dosieja i dokumenti za sorabotka so policija? Svesen sum deka deka i dvete dilemi se la`ni. Vistinskite pra{awa se: 1. Kakva e taa dr`ava {to pove}e od dve godini ~uvala nekakov dokument za iznesuvawe neprijaven ke{ preku granica? 2. Kakva e taa dr`ava koja pove}e od 15 godini tolerira valkan mediumski biznis, politi~ko koalicirawe so televizii i nepla}awe danoci samo zatoa {to mediumite treba da odrabotat za partijata na vlast, koja i da e? 3. Kakva e taa dr`ava vo koja ministri i direktori na tajni slu`bi dodeka se na funkcija kopiraat doverlivi dokumenti za da gi izvadat od privatnite fioki koga }e treba nekoj da se uceni? 4. Kakvi se tie gazdi na mediumski biznisi {to prifa}aat takva kriminalna ucena? Tragi~no za slobodata i demokratijata e ako se potvrdi deka nekoj novinar bil policiski dou{nik. Ama u{te potragi~no e ako dokumentot za toa mo`e da go iznese sekoj i da go zloupotrebi koga saka. Denes fa}ame seir oti na tapet e novinarstvoto. Ama koj e sledniot? Zagrozen e sekoj poedinec i sekoj biznis, bez ogled koja partija e na vlast. Se otide bestraga. Nie budali }e rabotime, }e se ma~ime, }e se trudime da zarabotime za da `iveeme pristojno oti sakame da bideme dobri gra|ani na ova par~e od Evropa. Ama al~nosta na politi~kite eliti e tolku bezobyirna i moralot na politi~arite e tolku ni~kosan, {to najbrutalno go zagrozuva i postoeweto na dr`avata.

559 Mojata novogodi{na `elba e vo 2011 godina dr`avata da ras~isti u{te kolku {leperi, penzionerski stanovi, kodo{ki dosieja, kanti so polikolor, spomenici, „kasa primi“ priznanici, propadnati tenderi, konsultantski uslugi za urivawe na vlasta plateni so dr`avni pari, lo{o izvedeni krovovi na bolnici i kompromitira~ki izjavi po partiski tribini se skrieni vo razni fioki i ~ekaat vreme da izlezat po mediumite? A najmnogu go molam Dedo Mraz da mi ka`e kako mo`e {i{e napolneto so 750.000 evra da vleze vo fioka polna so tajni dokumenti. Dodeka ne vidam, ne veruvam.

560 561 562 P R A Z N A

562 P O G O V O R

GORAN MIHAJLOVSKI – LUCIDEN HRONI^AR NA MAKEDONSKATA REALNOST

Goran Mihajlovski ( Bitola, 1963 godina) ve}e dve decenii ja podgotvuva i ja osmisluva rubrikata „Sakam da ka`am“, po koja stana prepoznatliv i cenet novinar – publicist vo makedonskiot mediumski prostor. Vo kratkite i koncizni tekstovi, {to sekoja sabota gi objavuva vo vesnikot „Vest“ prepoznavame vispreno novinarsko pero, koe poka`uva retka smisla za inventivno bele`ewe i komentirawe na nastani od politi~kiot, op{testveniot, stopanskiot i kulturniot `ivot vo Republika Makedonija. Vo negovite kratki i duhoviti komentari glaven zbor imaat lu|eto od naslovnite stranici, a vo na{iot prostor ( za `al) glavni yvezdi se politi~arite. Toa doa|a od nepobitniot fakt, deka na tribinite, posebno na mitinzite, na narodot mu go ka`uvaat toa {to toj saka da go slu{ne. Me|utoa, dolgo- godi{nata na{a tradicija, poka`a deka politi~arite i narodot ~estopati nedovolno se razbiraat. Tokmu za toa nedorazbirawe i za mno{tvo drugi negativni procesi svrzani so makedonskata realnost govori vo svoite tekstovi Goran Mihajlovski. Taka, toj stanuva veren letopisec na na{ata pove}egodi{na tranzicija, se razbira letopisec so jasen tvore~ki koncept. Pokraj sekojdnevnata makotrpna ureduva~ka i menaxerska rabota i politika {to ja vodi vo vesnikot „Vest“, kontinuiranoto pi{uvawe na tekstovi mu doa|a kako ubava mo`nost da se „odlepi“ od prosekot i da se profilira kako novinar-publicist so svoj avtenti~en beleg. Taa makotrpna dejnost go ispolnuva i, preku nea se profilira kako li~nost so mnogu znajba i so golema tvore~ka kondicija i inventivnost. So svoite lucidni tekstovi, Goran Mihajlovski stana prepoz- natliv, neodminliv i, sega – zasega, nenadminliv vo makedonskiot

563 mediumski prostor. Vo izminative dvaesettina godini toj napi{a i objavi nad dve iljadi stranici; duhoviti, aktuelni, cini~ni, bodlikavi i groteskni tekstovi. Toa govori za negovata posvetenost, no i za `elbata da se bide postojano aktuelen i dosleden vo svoite nepotkuplivi stavovi. Obedineti vo ~etiri knigi, prilozite govorat i za avtorovata upornost postojano da bide vo tek so aktuelnite nastani, ~estopati „heroite“ da gi `igosuva i da gi komentira, so jazik prifatliv za {irok krug na ~itateli. Tekstovite na Goran Mihajlovski imaat polemi~ka notka. Tie se protkaeni so ironija i sarkazam. I, {to e osobeno va`no za vakov vid na kolumni imaat i dolg vek. Toa govori deka ne pretstavuvaat obi~na dnevna novinarska reakcija za ednokratna upotreba. Vo ovoj pogled vpe~atocite na istaknatiot dramski pisatel Goran Stefanovski, iska`ani za publicisti~kiot anga`man na Goran Mihajlovski gi prifa}ame so golemo uva`uvawe. Me|u drugoto, toj konstatira, deka „za rabotite koi se kone~ni i bespogovorni, kaj nas se veli deka se kako ona {to }e zakopa popot i {to }e re~e narodot. Ovaa narodska bespogovornost znae da bide ~uvstvitelen barometer na op{testvenata klima. Toj se sostoi od `elezna maalska logika, le`erna mudrost, buntoven cinizam i precizna dijagnoza. Goran Mihajlovski so godini ve{to rakuva so ovoj barometer i sjajno gi kalibrira sme{nite strani i slatkite i gor~livi nijansi na na{ata stvarnost.“ Kon misleweto na Stefanovski se pridru`uvaat mnogumina istaknati novinari, pisateli i publicisti, re`iseri i op{testvenici, koi iska`uvaat voshit od tvore~kata pobuda, energija i `elba na avtorot na ve}e kultnata i prepoznatliva rubrika na vesnikot „Vest“. Po ovoj povod }e ja citirame konstatacijata na poznatiot re`iser Mil~o Man~evski, koj za kolumnata na Goran Mihajlovski }e re~e, deka e kako „ap~e za glava- redok ostrov na logi~no razmisluvawe i zdrav humor srede na{eto more od samobendisani sueti.“ Vo avtorovata promisla, nie prepoznavame ~ovek so {irok spektar na idei, ~ovek koj nastanite gi dijagnosticira, no sekoga{ ostava ~itatelot da izvle~e zaklu~ok, ~estopati slatko da se nasmee i dolgo da gi pameti humornite, sarkasti~nite i cini~nite poraki iska`ani od ovoj retko produhoven publicist. Energi~nosta, lucidnosta i duhovitosta na Goran Mihajlovski, pridonesuvaat negovite prilozi da gi prifa}ame kako iskri na mudrosta, koi dolgo se pametat i u{te podolgo se preraska`uvaat. Sobrani vo ~etiri knigi negovite komentari, posveteni glavno na makedonskite sostojbi zra~at so svoite silni poraki upateni na poznati

564 adresi vo vistinsko vreme. Toa se tekstovi iska`ani od retko darovit i isklu~itelno rabotliv novinar i publicist. Goran Mihajlovski e ~ovek koj silno gi do`ivuva i gi boleduva sevkupnite makedonski sostojbi. Za razlika od mnogubrojnite skazni i prikazni, za razlika od poznatata i izlitena floskula vo literaturata, so koja se ka`uva, deka sekoja sli~nost so li~nostite e slu~ajna, vo tekstovite na Goran Mihajlovski, glavnite heroi se imenuvaat so ime i so prezime. Niv avtorot ~estopati gi ismejuva i gi stava na stolbot na sramot. Me|utoa, iako s# e minlivo i menlivo, sintetiziranite, lapidarni i jadroviti komentari na ovoj darovit, duhovit, qubopiten i neumoren hroni~ar na neodminlivite nastani i li~nosti, napi{ani pred mnogu godini, po svoite silni poraki tie i denes se aktuelni, predupreduva~ki i prifatlivi za {irok krug na ~itateli. Preku ovoj {irok spektar na tekstovi, plasti~no e otslikana makedonskata realnost, videna i olicetvorena od zagri`en hroni~ar i tolkuva~ na katadnevnite procesi vo izminatiot dolg tranziciski makedonski period. Rade SILJAN

565