Ulrih Klepman

Skandinavski ili makedonski ri mora da bide dovolna pri~ina za izbori? da se prodol‘i so toa i povtorno da se napravi obid. I navistina, Poznato ni e deka na 5-ti juli, ve}e nikoj ne veruva vo toa deka vo petti pat po osamostojuvaweto, }e Makedonija nikoj ne znae kako se odr‘at parlamentarnite izbori. funkcionira toa. Makedonija mo‘e Isto taka, znaeme deka ovie izbori samo "da treba i da saka#. se ispit za procesot na demokra- Vsu{nost, predgovorot bi mo‘el tizacija vo Makedonija. A, deka tuka da zavr{i zatoa {to s¯ e ve}e istite izbori se va‘ni ka‘ano i poznato. Za ‘al za ponatamo{niot proces me|u "znaeme# i "pravime# na integracija na Make- postoi golema razlika. donija vo EU, znaeme na- Sigurno sekomu mu ima vistina dobro. Na raz- padnato v o~i deka tonot li~nite tribini i panel- od Brisel e stanat po- diskusii, politi~arite i tvrd. Duri i Oli Ren, koj intelektualcite izja- vsu{nost e poznat kako vuvaat deka znaat kolku smiren diplomat, be{e se zna~ajni slobodnite i prili~no jasen, re~isi da demokratski izbori vo sakame da poveruvame Makedonija. Me|unarod- deka po 17.12.2005 g. iz- nata zaednica vo Make- mina rokot na po{te- donija postojano se zala- duvawe i ottoga{ site ga za fer, slobodni i zboruvaat mnogu jasno. Na demokratski izbori. No, do koga i po~etokot na godinata s¯ u{te kolku pati povtorno? Vsu{nost, povle~eno, no sepak jasno, od Bri- site ve}e znaeme s¯, ili ne? Nikoj sel dojde porakata deka izborite }e ve}e ne mora da go objasnuva poimot bidat odlu~uva~ki za brzinata na "skandinavski izbori# i "evropski procesot na integracija na Makedo- standardi#. Zo{to, vsu{nost, skan- nija vo EU. Vo ponatamo{nite izjavi dinavski izbori? Zarem makedon- stanuvaa s¯ pomali nade‘ite za ski parlamentarni izbori zvu~i po~etokot na pregovorite i Oli Ren tolku lo{o? Makedonija e gorda na za "Vienskiot vesnik# izjavi sosema tolku mnogu raboti, kako na nejzi- jasno deka po Romanija i Bugarija nata kultura i istorija, na zemjata treba najprvin da se izglasa Usta- i vinoto, no koga stanuva zbor za iz- vot na EU. Toa mo‘ebi zvu~i drama- bori naj~esto se premol~uva imeto. ti~no, no ne e tolku lo{o zatoa {to A, deka vo Makedonija ima{e re~isi i samata integracija na Makedonija fer, slobodni i demokratski izbo- vo EU ne odi tolku brgu. Sepak, ma-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 1 Ulrih Klepman

kedonskata vlada propu{ti da im Iako mnogumina zboruvaat za objasni na sopstvenite gra|ani deka skandinavski izbori, nikoj do sega ne postoi posakuvaniot triskok ne go objasnil potpolno ovoj poim. 2004 - 2005 - 2011. Sekoj kako da Dali toa zna~i deka }e bide mirno veruva deka s¯ e samo rabota na i studeno na denot na izborite? forma i deka, kade i da e, do 2011/ Ili, dali toa zna~i deka bez raz- 2013 god., Makedonija }e stane lika koj }e pobedi }e bide prodol- polnopravna ~lenka na EU. No, za ‘en kontinuitetot vo politikata ‘al, pome|u se najdoa lokalnite (so drugi zborovi nema vedna{ sekoj izbori. Tie na Makedonija i nanesoa da bide otpu{ten i na negovoto golemi {teti, no i toa ni e poznato. mesto da bide vraboten drug)? Ili Lokalnite izbori im gi ponudija mo‘ebi, deka izborite }e bidat potrebnite argumenti na site pro- tolku fer, slobodni i demokratski tivnici na pro{iruvaweto na EU. {to toa nema da bide ni zabele- Izve{tajot na OBSE be{e porazi- ‘ano? Onoj koj na internet }e go telen, osobeno zatoa {to od strana pobara poimot skandinavski izbori na dr‘avata ne be{e storeno re~i- na angliski ili na drug jazik nema si ni{to protiv nepravilnostite. da najde ni{to. Malku e ~udno iako Me|unarodnata zaednica ne e slepa site zboruvaat za toa. I kaj OBSE i i gluva, iako toa mo‘ebi nekoi go kaj ODHIR ne mo‘e da se najde posakuvaat. Sigurno ne doznava s¯, ni{to vo arhivot pod ovoj poim. no porano ili podocna, sepak, re~i- Sepak, ne{to mo‘e da se najde. Taka si s¯. Dokolku sega, dolgo pred vo Finska, Island i [vedska ovaa izborite, ve}e diskutirame za toa godina se odr‘aa izbori i nema kako izborite bi mo‘ele da bidat negativni naslovi po vesnicite. manipulirani, a politi~arite se Duri i ODHIR ne ispra}a svoi obvinuvaat me|usebno za manipu- nabquduva~i zatoa {to nema (navi- lacija, toga{ toa e ve}e alarmant- stina nema?) {to da se nabquduva. no! Kade e demokratskata kultura Posledniot izve{taj e od 1986 god., koja{to Makedonija, 16 godini po koga be{e ubien {vedskiot premier nezavisnosta, ve}e dolgo treba{e Olof Palme. Na {to se dol‘i toa? da ja poseduva? Kade se partiite Znaeme samo deka skandinavski- koi{to se rakovodat od ideologii, te izbori se slobodni, fer i demo- a ne od li~ni interesi? Kade se kratski izbori i toa nema potreba politi~arite koi vo centarot na pove}e da se objasnuva. Toa treba svoeto vnimanie go imaat ugledot i da go znaat site na 5-ti juli! dobroto na sopstvenata zemja? Abstract Everybody knows that the 5th parliamentary elections in independent Macedonia on July 5th will be a touch-stone for the achieved democratization process and crucial for the country’s future European integration. It is clear that the coming elections have to be fair, free and democratic – so-called Scandinavian elections. A Google-search for this term in English or German does not point to what it is used for in Macedonian. Nevertheless, everybody seems to know what is meant by it. The point is that it has to be done. str. 2 Politi~ka misla SODR@INA / CONTENTS

Voved Ulrih Klepman Introduction Ulrih Klepman

Izbori 2006 / Elections 2006

Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na Republika Makedonija ______9 Tawa Karakami{eva The Collection of Election Legislation Called Election Law of the Republic of Macedonia Tanja Karakamiseva

Parlamentarnite izbori vo 2006 godina kako uslov za po~etok na pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija ______17 Vasko Naumovski The Parliamentary Elections 2006 as a Precondition for Starting EU Accession Negotiations Vasko Naumovski

Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo vo vreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva ____21 Nenad Markovi} The Relations Between the Civil and Political Society During Elections - Some Dillemas and Macedonian Experiences Nenad Markovic

Parlamentarni izbori 2006-ta: Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija ______29 Dejan Mickovi} Parlamentary Elections 2006: A Test for the Maturity of the Macedonian Democracy Dejan Mickovic

Izbori 2006: Istra`uvawata na javnoto mislewe – kompas za politi~kiot kurs na Republika Makedonija ______35 Gordana Jankuloska Elections 2006: Public Opinion Research - the Compas of the Political Course of the Republic of Macedonia Gordana Jankuloska

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 3 Aktuelno / Current

Posledicite od referendumot za nezavisnost na Crna Gora ___ 39 Aleksandar Spasenovski The Consequences From the Referendum for Independence of Montenegro Aleksandar Spasenovski

Ustavot na Republika Irak od 2005 g. ______47 Ilina Cenevska The 2005 Constitution of the Republic of Iraq Ilina Cenevska

Me|unarodni organizacii / International Organizations

Kancelarija za demokratski institucii i ~ovekovi prava - ODIHR ______57 Vladimir Misev The Office for Democratic Institutions and Human Rights - ODIHR Vladimir Misev

Predizvici i perspektivi / Challenges and Perspectives

Politi~ka kultura na doblesni izbori ______63 Qup~o \or|inski The Macedonian Political Culture and Economic Growth Ljupco Gjorgjinski

Finansiraweto na izbornite kampawi spored noviot Izboren zakonik na Republika Makedonija ______69 Ivan Bimbilovski Financing of the Election Campaigns Under the New Election Law in the Republic of Macedonia Ivan Bimbilovski

str. 4 Politi~ka misla Teorija / Theory

Eti~ki razmisli za izborniot fer plej i NVO-konceptot kako glasot na narodot______75 Dejan Donev Ethic Considerations about Fair Play at Elections and the NGO Concept as the People`s Voice Dejan Donev

Izbori i izborni sistemi ______81 Aneta Jovevska Elections and Electoral Systems Aneta Jovevska

Portreti / Portraits

„Princot na Asturija# - portret na Xovani Sartori ______89 Nata{a Hroneska The Prince from Asturija - a Portrait of Giovanni Sartori Natasa Hroneska

Recenzii / Recensions

Balkanot na raspetie ______95 Aneta Stojanovska The Balkans at a Crossroads Aneta Stojanovska

Izborite kako del od sovremenata makedonska politi~ka istorija ______101 Dane Taleski Elections as a Part of the Contemporary Macedonian History Dane Taleski

Dokumenti / Documents

Odluka za pravilata za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za izborite za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija vo 2006 godina ______105 Desicion of the Parliament of the Republic of Macedonia about the Rules for Equal Media Represenatation for the Parliamentary Elections 2006

Za avtorite / About the authors ______113

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 5

Godina 4 Year 4 Br.14 Nº 14 juni June Skopje 2006 Skopje 2006 ISSN 1409-9853 ISSN 1409-9853 Spisanie za politi~ko-op{testveni temi Magazine for Political-Societal Subjects Izdava~i : Publishers: d-r \orge Ivanov Dr. Gjorge Ivanov Ulrih Klepman Ulrich Kleppmann Urednici : Editors: m-r Dane Taleski Dane Taleski M.A. m-r Sandra Koqa~kova Sandra Koljackova M.A. m-r Nenad Markovi} Nenad Markovic M.A. m-r Ivan Damjanovski Ivan Damjanovski M.A. m-r Vladimir Bo`inovski Vladimir Bozinovski M.A. Goce Drtkovski Goce Drtkovski d-r @idas Daskalovski Dr. Zidas Daskalovski

Adresa : Address: Fondacija "Konrad Adenauer# Konrad-Adenauer-Stiftung ul. Maksim Gorki 16 kat 3 ul. Maksim Gorki 16/3 MK-1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel.: 02 32 31 122 Phone: 02 32 31 122 Faks: 02 31 35 290 Fax: 02 31 35 290 E-mail: [email protected] E-mail: [email protected] Internet: www.kas.de Internet: www.kas.de Institut za demokratija, Institute for Democracy, Solidarity solidarnost i civilno op{testvo and Civil Society ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13 ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13 MK - 1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel. / Faks: 02 32 17 080 Phone/fax: 02 32 17 080 E-mail: [email protected] E-mail: [email protected] Internet: www.idsco.org.mk Internet: www.idsco.org.mk

Pe~at: Printing: Vinsent grafika Vinsent grafika Dizajn: Design: Natali Nikolovska Natali Nikolovska Organizacija: Organization: Daniela Trajkovi} Daniela Trajkovic Tehni~ka podgotovka: Technical preparation: Pepi Damjanovski Pepi Damjanovski Lektura: Proof reading: Bisera Pavleska Bisera Pavleska

Stavovite izneseni vo spisanieto ne se The viewpoints expressed in the magazine are not stavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i the viewpoints of the Foundation "Konrad Institutot za demokratija, solidarnost i Adenauer# and the Institute for Democracy, civilno op{testvo, tuku se li~ni Solidarity and Civil Society. They are personal gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraat views of the authors. The publishers are not liable za gre{ki napraveni pri prevodot. for the translation errors.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im se The magazine is published 4 times a year dostavuva na politi~kite subjekti, and it is distributed to political subjects, state dr`avnite institucii, univerzitetite, institutions, universities and stranskite pretstavni{tva vo foreign representatives in Republika Makedonija. the Republic of Macedonia.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 7

Izbori 2006

Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na Republika Makedonija Tawa Karakami{eva

Nekolku pri~ini zo{to nuva celta i smislata na posto- Izborniot zakonik1 e zbirka eweto na Zakonikot. Vsu{nost, izborni zakoni tokmu po ova pra{awe vo pravnata literatura se pravi razlika me|u Prva pri~ina kodifikacija i inkorporacija. So kodifikacijata imame potpolno Zakonikot ne e podgotven spored nova obrabotka na konkretnata evropskata nomotehnika, bidej}i ne oblast (vo slu~ajov - izborna ob- e vnimavano na osnovnata razlika last), dodeka kaj inkorporacijata me|u zakon i zakonik, od edna, i me|u imame prosto soedinuvawe na po- kodifikacija i inkorporacija na stojnite pomali zakoni i drugi iz- zakonskata materija od oblasta na vori na pravoto vo eden golem zako- izborite, od druga strana. nik, bez potemelna i posu{tinska Se ~uvstvuva nedostatok na prerabotka, dorabotka na nivnata pravni~ko poznavawe na poimot sodr‘ina. "zakonik#. Koga se ~ita celinata na Zakonikot se dobiva vpe~atok deka Vtora pri~ina podgotvuva~ot napravil prosto, mehani~ko povrzuvawe na pret- Se ~uvstvuva nepoznavawe na hodno va‘e~kite izborni zakoni vo osnovnite kategorijalni pravni eden t.n. kodifikuvan tekst. Prven- poimi {to se odrazuva i vrz struk- stvenata ideja pri izrabotkata na turata na Zakonikot. Na Zakonikot zakonik ne treba da poa|a od obi~no mu nedostasuva: a) jasno definirana pomestuvawe na izbornite zakoni struktura spored konkretna meto- vo edna celina, tuku od potpolno dologija i b) logi~en redosled na nova razrabotka na izbornata ob- izbornite dejstvija. Nemaweto last. Prethodnite izborni zakoni logika vo redosledot na izbornite mo‘at da poslu‘at samo kako mate- dejstvija sozdava fali~na zakonska rijal (gra|a) {to bi mo‘el da se sodr‘ina. upotrebi pri izrabotka na Zako- Na Zakonikot mu e potrebna nova nikot. struktura {to }e sodejstvuva so Mehani~koto preslikuvawe na op{toprifatenite standardi za postojnite izborni zakoni vo no- izborite i redosledot na izbornite viot kodifikuvan akt ne ja ispol- aktivnosti. Eve zo{to: Osnovno nepoznavawe na izbor- nata problematika e dokolku Zako- 1 Izborniot zakonik e objaven vo Slu‘ben vesnik na nikot ne se zapo~ne so op{tite Republika Makedonija, br. 40, od 31 mart 2006 g.. principi na izbira~koto pravo

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 9 Tawa Karakami{eva

koi{to se fundament na "evrop- ~len treba da se razraboti izbi- skoto izborno bogatstvo#. Besmis- ra~kiot spisok kako javna isprava leno e izbira~kiot spisok da se preku koja gra|anite go ostvaruvaat spomene samo so eden ~len na izbira~koto pravo, dodeka vo sled- po~etokot od Zakonikot, a prostiot nite ~lenovi treba da sledat site prepis na postojniot Zakon za sega predvideni odredbi za izbi- izbira~ki spisok da se sodr‘i vo ra~kiot spisok. Vo ovoj del treba ~lenovite po 41-ot. Izbira~kiot da se pomestat i odredbite za spisok zaedno so pra{awata za podnesuvaweto na kandidaturite. izbornite edinici i izbira~kite Vtor va‘en princip e principot mesta (koi{to, patem, se nao|aat na na ednakvo izbira~ko pravo. Oso- krajot od Zakonikot???) treba da beno zna~ewe treba da se posveti bidat prvo pra{awe razraboteno vo na principot na ednakvi mo‘nosti Zakonikot vedna{ po izbira~koto garantiran za site partii i neza- pravo na gra|anite, zatoa {to toa e visni kandidati, u~esnici vo iz- prvo dejstvie vo predizbornata borniot proces. Vo posebni ~lenovi aktivnost na izbira~ite. Dokolku treba da se garantira neutralniot se sledi logikata na izbornite odnos na dr‘avnite organi vo: dejstvija }e se vidat i drugi zakon- izbornata kampawa, pokrienosta na ski nedoslednosti. Prioritetno izbornite nastapi od strana na me- pra{awe treba da bide izbira~- diumite, osobeno kaj javnite slu‘- koto pravo na gra|anite i negovoto bi i buxetskoto finansirawe na ostvaruvawe. partiite i kampawite. Principot na ednakvi mo‘nosti Treta pri~ina treba da se odnesuva i na ogra- ni~uvaweto na tro{eweto na par- Imaj}i gi predvid upatstvata i tiite, osobeno vo delot na rekla- nasokite na dobrata praktika na miraweto. Posleden segment na ed- izbornite pra{awa usvoeni vo nakvoto izbira~ko pravo e ednak- forma na Kodeks od strana na vosta i nacionalnite malcinstva i Parlamentarnoto sobranie na So- ednakvata i paritetna zastapenost vetot na Evropa, {to imaat va‘no na polovite na partiskite listi i zna~ewe i za Republika Makedonija vo izbornite organi. Potoa, treba kako ~lenka na Sovetot na Evropa, da sledat odredbite za regulirawe izbira~koto pravo mora da bide na slobodnoto izbira~ko pravo, detalno razraboteno od aspekt na principot na tajnost i neposred- pette fundamentalni principi nost na izbira~koto pravo, kako i predvideni vo Kodeksot, i toa periodi~nosta na izborite. sledej}i ja negovata logika koja{to Vtoroto poglavje od osnovnite e napravena soglasno so te‘inata odredbi treba da gi razraboti na principite. uslovite za primena na principite Vo osnovnite odredbi najnapred na izbira~koto pravo, so posebna treba da se razraboti op{toto garancija na slobodata na izrazu- izbira~ko pravo vo dvete svoi vawe, slobodata na pe~atot, slobo- zna~ewa, aktivnoto i pasivnoto, data na dvi‘ewe i slobodata na kako i uslovite pod koi ova pravo zdru‘uvawe i organizirawe za se steknuva i se odzema. Vo vtoriot politi~ki celi vo tekot na izbor-

str. 10 Politi~ka misla Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na Republika Makedonija niot proces. Vo ova poglavje treba nezavisni administrativni slu‘- da se najdat i odredbite {to se od- benici potrebno e da se odi kon iz- nesuvaat na osnovnite elementi na gradba na celosno nezavisna i ne- izborniot sistem: pra{awata za iz- pristrasna izborna administra- bornite edinici i izbira~kite mes- cija. ta i organite za sproveduvawe na Za razlika od niv, vo dr‘avite izborite (izborna administracija). kade {to administrativnite slu‘- Sledat odredbite so koi zapo~- benici imaat dolga tradicija na nuva izbornata faza. Prvo, odred- nezavisnost od politi~kite vlasti bite za raspi{uvawe i odr‘uvawe (kako {to e vo [vedska, Belgija, na izborite, potoa odredbite za Danska), po‘elno e javnata adminis- izbornata kampawa i za finan- tracija da se vklu~i vo organizi- siraweto na izbornata kampawa, raweto na izborniot proces. Ottu- sproveduvaweto na glasaweto, na- ka, vo ovie dr‘avi e normalno da bquduvaweto na izborite, sumira- postoi vakov na~in na organizi- weto i utvrduvaweto na rezultati- rawe na izbornata administracija, te od glasaweto na izbira~kite iako soglasno izve{taite na Biroto mesta, za{titata na izbira~koto na Parlamentarnoto sobranie na pravo, kako i odredbite za poni{- Sovetot na Evropa za nabquduvawe tuvawe i povtoruvawe na glasa- na izborite, i vo ovie dr‘avi weto. Potoa treba da sledat odred- postojat brojni nedostatoci {to se bite za nespojlivost, profesional- odnesuvaat na izbornata adminis- nost i neotpoviklivost na funkci- tracija.2 jata, kaznenite odredbi i preod- Vo nekoi dr‘avi, izbornata nite i zavr{nite odredbi. administracija e kombinacija na lica vraboteni vo javnata adminis- ^etvrta pri~ina tracija, sudii i izborni eksperti. Ovoj model e naj~esto primenuvan Organizacijata na izborite koga OON ili drugi me|unarodni treba da ja vr{i nezavisna, profe- organizacii se involvirani vo sionalna i nepristrasna izborna procesot na izgradba na izbornata administracija. Ova pra{awe e administracija. No, sosema e jasno osobeno interesno dokolku go raz- deka onamu kade {to doverbata vo gledame preku zborovite na Stalin: javnata administracija e na nisko "[to se odnesuva do izborite, edin- nivo ili kade sudstvoto ne e dovol- stvena rabota koja{to e vredna e koj no nezavisno, ovoj model mo‘e da gi objavuva rezultatite!#. vnese nedoverba kaj elektoratot vo Vo izbornata literatura posto- izborite. Vo vakvi slu~ai, mnogu jat tri modeli na organizirawe na podobro e da se odi na individu- izbornata administracija: a) biro- alen izbor na lica, eksperti koi se kratski ili individualisti~ki, profesionalno doka‘ani vo izbor- b) profesionaliziran i v) model vo koj postoi kombinacija me|u pret- 2 Kako osnovni nedostatoci se nabrojani: malata transparentnost vo aktivnosta na Centralnata hodnite dva modela so vklu~uvawe izborna komisija, razli~nite varijanti na tolkuvawe na ~lenovi na politi~kite partii. na na~inite na koi se brojat glasovite, politi~ki polariziranata izborna administracija, kontra- Vo dr‘avi kade {to ne postoi verzite pri imenuvaweto na ~lenovite na DIK, ~lenovite na izbornite komisii nominirani od dolga tradicija na deluvawe na dr‘avni institucii i sli~no.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 11 Tawa Karakami{eva

nata problematika, a imenuvani od cizni spisoci za lica koi nemaat zakonodavnata ili od izvr{nata ni{to sporno vo svoeto rabotno vlast. Povtorno, ovoj model na dosie. Zakonodavecot so "nepod- individualen izbor funkcionira nosliva lesnotija#, bez precizna dobro dokolku izbira~ite i parti- orientacija kako bi izgledalo ite imaat doverba vo nezavisnosta oformuvaweto na izbornite organi i integritetot na imenuvanite na teren, usvoi pravila {to nosat lica. konkretni problemi. Izborot po pat Izbornata administracija mo‘e na ‘drepka podrazbira mnogu po- da gi vklu~i, no i da gi isklu~i precizni pravila, jasni kriteriumi pretstavnicite na u~esnicite vo i principi na nejzinoto reali- izborniot proces (politi~kite zirawe. Isto taka, sporno e neso- partii) vo, odnosno, od svojot odvetnoto obrazovanie za golem sostav. Isklu~uvaweto na parti- del od licata koi se izbiraat vo skite pretstavnici se opravduva so izbornite organi. Ne mo‘e da se momentot na depolitizirawe na o~ekuva od lica koi nemaat sood- izbornata administracija, no i so vetno obrazovanie, ili lica koi potrebata od zgolemuvawe na ste- samo za nekolku nedeli }e dobijat penot na doverba vo dr‘avata, nekoi osnovni poznavawa od izbor- osobeno dokolku postoi somne‘ vo noto pravo, da bidat klu~nite orga- ~esnosta i integritetot na izbor- nizatori na izborniot proces. niot sistem. Republika Makedonija i ovojpat Vo dr‘avi vo koi postoi istorija ja ispu{ti {ansata da go zapo~ne na partiska dominacija i manipu- procesot na izgradba na vistinska lacii vo izborniot proces, po- nezavisna izborna administracija. trebno e da se vospostavi neza- Postojnite organi za sproveduvawe visna izborna administracija so na izborite ne se izborna admi- {to taa se oddeluva od domina- nistracija. cijata na vladeja~kata partija. Ova e osobeno potrebno vo zemjite od Petta pri~ina tranzicija, bidej}i vo niv nekoi politi~ki partii s¯ u{te veruvaat Vo Zakonikot nedostasuva od- deka edinstveniot na~in da gi redba za imunitetot na ~lenovite dobijat izborite e da ja kontro- na izbornite organi. Vo ovaa smisla liraat izbornata ma{inerija {to e potrebno e da se odredi imunitet opasno za kredibilitetot na izbo- na ~lenovite na DIK, na ~lenovite rite i za legitimitetot na izbor- na op{tinskite izborni komisii i nite rezultati. Vo Izborniot ko- na izbira~kite odbori koi ne mo- deks mora{e da se predvidat pre- ‘at da bidat li{eni od sloboda za cizni pravila za na~inot na organi- vreme na odr‘uvawe na izborite, ziraweto na ‘drepkata pri izborot osven ako bidat zate~eni vo vr{e- na licata vraboteni vo javnata we na krivi~no delo za koe e propi- administracija, kako i za sora- {ana kazna zatvor od najmalku 5 botkata me|u DIK i organite od godini. Potrebno e da se predvidi javnata administracija, vo sekoja i deka odobrenie za li{uvawe od op{tina poedine~no koi{to pret- sloboda na ~len na DIK mo‘at da hodno treba{e da dostavat pre- dadat samo ~lenovite na DIK so

str. 12 Politi~ka misla Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na Republika Makedonija dvotretinsko mnozinstvo, kako i za zionen organ (mo‘e i stranska ~lenovite na op{tinskite izborni revizorska ku}a). Isto taka, ne e komisii. Za ~lenovite na izbi- predviden evropski prifateniot ra~kite odbori odobrenie bi tre- instrument - javen povik na dona- balo da dade IK. Isto taka, vo torite za finansirawe na izbor- Zakonikot nedostasuvaat i odredbi nite kampawi so javno otkrivawe na vo odnos na disciplinskata odgo- identitetot na donatorite-finan- vornost na ~lenovite na izbornite sieri vo kampawata. Ne se vnese organi, odnosno da se opredelat nitu odredba deka pri predla- osnovite na disciplinskata odgo- gaweto na kandidatite ili listite, vornost. DIK treba da donese po- partiite treba zadol‘itelno da seben Pravilnik za disciplinska podnesat finansiski plan do DIK odgovornost {to se nosi so mnozin- i do nezavisniot organ za revizija stvo glasovi na ~lenovite na DIK, so predvidenite sredstva za izbor- pri {to treba da se predvidi deka nata kampawa vo koj }e se navedat za disciplinska odgovornost na i bankarskite smetki preku koi }e ~lenovite na DIK odluka vo prv se odvivaat finansiskite transak- stepen donesuva DIK so dvotre- cii. Potrebno e da se vmetne odred- tinsko mnozinstvo od ~lenovite. ba so koja }e se predvidi deka po Protiv re{enieto za izre~ena zapo~nuvaweto na izbornata kam- disciplinska merka, liceto ima pawa, revizioniot organ mora da pravo na ‘alba do nadle‘niot sud. vodi kontinuirana kontrola na Vo Zakonikot treba da se vmetne i sredstvata, so slednava dinamika: osnov za prestanok na funkcijata vo prvata kontrola da ja izvr{i so DIK, vo op{tinskite izborni komi- podnesuvaweto na kandidaturite, sii i vo izbira~kite odbori, pora- vtorata, 10 dena pred odr‘uvaweto di razre{uvawe. na izborite i poslednata, 30 dena ^len na DIK mo‘e da bide razre- po zavr{uvaweto na izborite. {en poradi nestru~no i nesovesno Po zavr{uvawe na izbornata vr{ewe na funkcijata ili poradi kampawa nezavisniot revizionen pote‘ok disciplinski prestap, {to organ treba da podgotvi Izve{taj za go utvrduva DIK so dvotretinsko potro{enite sredstva {to }e go mnozinstvo. Protiv odlukata lice- dostavi do DIK i do Sobranieto na to ima pravo na ‘alba do Vrhovniot RM zaradi utvrduvawe na nepra- sud na RM. Isto taka, da se vnese vilnosti ili na zloupotrebi. Ako mo‘nosta za prestan na funkcijata ne se podnese finansiski plan so poradi ispolnuvawe uslovi za predvidenite sredstva za izbor- starosna penzija. nata kampawa i naveduvawe na bankarskite smetki ili ako na [esta pri~ina predlog na revizioniot organ se utvrdi deka se predvideni pove}e Vo odnos na finansiraweto na sredstva od prika‘anite, DIK }e izbornata kampawa, Zakonikot treba so re{enie da mo‘e da ja povtorno ne predvide, kontrolata otfrli podnesenata lista ili na finansiskite izve{tai od rabo- predlo‘eniot kandidat. Protiv teweto na u~esnicite vo izborniot ova re{enie na DIK bi trebalo da proces da ja vr{i nezavisen revi- se predvidi mo‘nosta za vlo‘u-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 13 Tawa Karakami{eva

vawe na ‘alba do Vrhovniot sud vo nejzinoto podnesuvawe. Ako se rok od tri dena od denot na donesu- dozvoli prebrojuvawe ili uvid, vawe na re{enieto. Vrhovniot sud DIK bi trebalo da go zadol‘i so- bi trebalo da odlu~uva po ‘albata, odvetniot izboren odbor da go spro- vo rok od tri dena od nejziniot vede prebrojuvaweto ili uvidot vo priem. prisustvo na pretstavnici na pod- Potrebno e da se vnese i odredba nositelite na predlogot za prebro- za poni{tuvawe na glasaweto na juvawe, odnosno uvid. nivo na celata dr‘ava i na nivo na izborna edinica, poradi neregular- Sedma pri~ina nosti vo glasaweto, no i poradi finansiski zloupotrebi od strana Izborniot zakonik ne gi po~i- na partiite. tuva evropskite izborni standardi. Vo vrska so glasa~koto liv~e, Izboren standard e pravilo na potrebno e na poseben perforiran odnesuvawe na izbornite subjekti del, od nadvore{nata strana, da vo izborniot proces, ili pravilo za bide registriran istiot seriski procenuvawe na odnesuvaweto na broj {to stoi na ko~anot od blokot. izbornite subjekti vo izborniot Pred stavawe na izbira~koto liv~e proces. vo kutijata, izbira~kiot odbor bi I prvata i vtorata dimenzija na trebalo da utvrdi dali brojot na standardot e isklu~itelno va‘na, izbira~koto liv~e odgovora na zatoa {to ako prvata go definira brojot od ko~anot na blokot. Otkako prifatenoto i voobi~aenoto odne- }e utvrdi deka se tie identi~ni, suvawe na subjektot, vtorata naj- izbira~ot go kine perforiraniot ~esto dava pozitivna ili negativna del so seriskiot broj i istoto go procenka za toa kako se odnesuva zadr‘uva kaj sebe, a vo izbira~kata subjektot. kutija go spu{ta glasa~koto liv~e Iako standardite vo edna dr‘a- bez seriski broj za da se za~uva va gi prifa}aat i oficijaliziraat anonimnosta vo glasaweto. Vo avtoritetnite vlasti, sepak, niv- Zakonikot ne postojat odredbi za noto sozdavawe e del od vlijanieto ~uvawe i raspolagawe so izborniot i na tradicijata, op{tite kanoni na materijal i kolku dolgo istiot }e odnesuvawe i na odlukite doneseni se ~uva po izborite. Isto taka, tre- po pat na konsenzus so koj se nadmi- ba da se vnese i odredba za prebro- nale nekoi sporni pra{awa vo juvawe na glasovite (recounting) i minatoto. uvid vo izborniot materijal po Fakt e deka site standardi ima- barawe na pove}e od polovinata at koren vo demokratskiot ustaven u~esnici vo izborniot proces. razvoj na nacionalnite dr‘avi. Re{enie so koe bi se dozvolilo Izgleda paradoksalno, no osnovite prebrojuvawe i uvid vo izborniot na me|unarodnite standardi imaat materijal, donesuva DIK. Na vak- svoe izvori{te tokmu vo ustavnite voto re{enie treba da bide dozvo- vrednosti i principi na demokrat- lena ‘alba do Vrhovniot sud vo rok skite nacionalni dr‘avi. od tri dena od negovoto donesu- Vo izbornoto pravo se pravi vawe, a Vrhovniot sud po ‘albata razlika me|u evropski i me|una- da odlu~i vo rok od tri dena od rodni izborni standardi. Evrop-

str. 14 Politi~ka misla Zbirkata izborni zakoni nare~ena Izboren zakonik na Republika Makedonija skite standardi se sodr‘ani vo ~ovekovite prava, ~lenot 25 (b) od evropskite dokumenti, dodeka Me|unarodnata konvencija za gra- me|unarodnite, naj~esto vo dogovo- |anski i politi~ki prava, ~lenot 1 rite i dokumentite na OON. od Konvencijata za politi~kite Standardite se sodr‘ani vo dva prava na ‘enata, ~lenot 5 od Me|u- vida pravni instrumenti: instru- narodnata konvencija za elimi- menti {to nemaat i instrumenti nacija na site formi na rasna {to imaat pravna zadol‘itelnost. diskriminacija i ~lenot 7 od Kon- Prvata grupa na pravni instru- vencijata za eliminirawe na site menti vo koi se sodr‘ani evrop- formi na diskriminacija na ‘enite skite izborni standardi, koi{to i sli~no. nemaat pravnoobvrzuva~ki efekt Zgolemuvaweto na brojot na me|u- za dr‘avite, pripa|aat na t.n. "me- narodnite i evropskite standardi ko# pravo (soft law)3. Iako se raboti e nesomnen pokazatel za napredo- za nezadol‘itelni standardi po kot na sorabotkata, demokrati- svojata pravna sila i primena, zacijata i vladeeweto na pravoto sepak avtoritetot na organiza- vo Me|unarodnata zaednica. Sta- cijata {to gi utvrduva zna~i nivna nuva zbor za instrumenti {to vo moralna i ekspertska te‘ina na koi procesot na harmoniziraweto, Evropa osobeno insistira4. unifikacijata i primenata na Evropskite pravni instrumenti najdobrite vrednosti, principi, {to vleguvaat vo grupata "hard core# praktiki i tehniki na demokrat- sodr‘at zadol‘itelni izborni skite izbori, gi legitimiraat poli- standardi.5 ti~kite vlasti vo dr‘avite. Me|unarodnite izborni stan- Me|unarodnite i evropskite dardi koi imaat pravnoobvrzuva~ki standardi treba da se po~ituvaat efekt se sodr‘ani vo: ~lenot 21 od vo uslovi koga nedostasuvaat me|u- Univerzalnata deklaracija za narodni i evropski pravnoobvrzu- va~ki dokumenti posveteni na 3 Interesni razmisluvawa za "mekoto# pravo kako izbornite pra{awa. Na primer, pod proizvod na globalizaciskite promeni {to ja promenija ulogata na dr‘avata i ja naso~ija nasokata pretpostavka deka edna dr‘ava e na dvi‘ewe na poredokot kon promovirawe i za{tita na regulatorni standardi {to se gradat spored ~lenka na nekolku me|unarodni univerzalnite, a ne spored nacionalnite interesi. organizacii {to imaat usvoeno Vidi vo trudot na: D. Shelton, Commitment and Compliance: What Role for International Soft Law?, http:// razli~ni instrumenti vo oblasta na www.ceip.org/programs/global/semshelton.htm. izborite, se postavuva pra{aweto: 4 Kako izborni standardi so nezadol‘itelen karakter se nabrojuvaat onie sodr‘ani vo: a) Izbornite Koj instrument }e bide dominanten preporaki od 2002 godina na Venecijanskata komisija usvoeni vo forma na Kodeks na dobra praktika vo pri primenata? izbornite pra{awa od strana na Parlamentarnoto Ottuka, se smeta deka posto- sobranie na Sovetot na Evropa na 28 januari 2003 godina, a prifatena i od Komitetot na ministri pri eweto na jasna hierarhija na izvo- Sovetot na Evropa; b) Preporakite za demokratski rite vo ramkite na nacionalnata izbori na OBSE i dr‘avite-u~esni~ki od 2003 godina i v) Deklaracijata za kriteriumot-slobodni i fer dr‘ava e neophodnost. Neophodna e izbori usvoena od Interparlamentarniot sovet na i hierarhija na standardite pred- negovata 154. sesija vo Pariz, 1994. 5 Toa se: Prviot protokol (~len 3) od Evropskata lo‘eni od samite me|unarodni konvencija za ~ovekovite prava, ~lenot 6 od Konven- cijata za u~estvo na strancite vo javniot ‘ivot na organizacii. lokalno nivo, jurisprudencijata na Evropskiot sud za Vo potraga po sistem vo koj }e se ~ovekovi prava vo vrska so primenata na ~lenot 3 od prviot protokol na EK^P, osnovniot zakon - ~l. 8 b(1) pojavat supranacionalni standardi od Dogovorot na EU, direktivite na Sovetot 93/109 i vo sferata na izborite, me|una- 94/80 od EZ i sli~no.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 15 Tawa Karakami{eva

rodnite organizacii, Sovetot na izborniot proces vo Republika Evropa i Evropskata komisija se Makedonija. koncentriraa na promovirawe na Nedostasuvaat evropskite iz- t.n. makrouslovi kako vrednosti i borni standardi, a bez niv i bez principi koi{to }e se javat kako evropska politi~ka kultura na za{titnici na demokratskata sodr- u~esnicite vo izborniot proces ‘ina na slobodnite i fer izbori. nevozmo‘no e da se o~ekuvaat ev- Organizacijata na izborite i izbor- ropski rezultati. @elbata da se nite sistemi se pra{awa ostaveni sozdade kodifikuvan izboren akt vo tradicionalnata nadle‘nost na e prv ~ekor vo duhot na evropskoto nacionalnite dr‘avi. izborno odnesuvawe. No, ‘elbata treba{e da konkretizira brojni Zaklu~ok drugi evropski sodr‘ini {to }e ja zaokru‘at celinata na evropskiot Fakt e deka od Izborniot zako- izboren koncept. Vaka, Izborniot nik, na planot na organiziraweto zakonik ostana re~en-nedore~en, fer i demokratski izbori vo Repub- zakonik vo forma na zbirka zakoni, lika Makedonija, se o~ekuva mnogu stari odredbi vo nova "izborna pove}e od toa {to e negoviot realen oblanda#. kapacitet. Isto taka, fakt e deka Republika Makedonija ne uspea samo so podobruvawe na formal- vo ostvaruvaweto na krajnata cel nata dimenzija na izborniot proces na predizvikot. Ostana na samiot ne mo‘at da se slu~at ~uda na po~etok. Dali }e ostane na samiot terenot, iako od prilo‘enoto, ne se po~etok i vo organiziraweto na fer o~igledni nikakvi podobruvawa i demokratski parlamentarni izbo- {to bi mo‘ele zna~itelno da ja ri ostanuva da vidime. podobrat kvalitativnata strana na

Abstract The expectations from the new election legislation are beyond its capacities. Improvements in the formal side of elections can not change the situation on the ground, and bring qualitative improvements to the election process. Without European standards and European political culture it is not plausible to expect European elections. The wish to create common election legislation for all cycles of elections is the first step. But the wish should be made more precise with other European content. In this form the new law is a collection of old rules in a new format. Republic of Macedonia did not meet the challenge to create European election legislation. It remains to be seen if it will organize European elections.

str. 16 Politi~ka misla Izbori 2006

Parlamentarnite izbori vo 2006 godina kako uslov za po~etok na pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija

Vasko Naumovski

Dodeluvaweto na statusot na subjekti, za ~ie{to prifa}awe dr‘ava-kandidat za ~lenstvo vo be{e izvr{en silen pritisok od Evropskata unija na Republika Me|unarodnata zaednica, sepak Makedonija pretstavuva eden od ostana neuspe{en. Edinstveniot klu~nite momenti na nejziniot pat politi~ki moment, prifaten vo kon celosna integracija vo Unijata. Zakonot za izbor na pratenici e Sepak, sledniot potreben ~ekor vo predlogot za pretsedatel na Dr‘av- taa nasoka e odlukata za po~etok na nata izborna komisija od strana na pregovorite za ~lenstvo, ~ie{to opozicijata. Po izborot na ~leno- uspe{no zavr{uvawe }e ja donese vite na DIK se sozdade situacija vo Makedonija pred samiot prag na EU, koja{to tokmu partijata {to go i }e gi napravi mnogu poverojatni predlo‘i pretsedatelot nema svoj {ansite za priem vo najnaprednata pretstavnik vo ova telo, a preku ekonomska i politi~ka zaednica na izborot na ~lenovite vo Komi- evropskiot kontinent. sijata, site ostanati partii imaat Za donesuvaweto na ovaa odluka, svoi pretstavnici. Zaklu~okot e od isklu~itelno zna~ewe e odr‘u- deka DIK samo formalno, no ne i vaweto na fer i demokratski izbo- materijalno, e nezavisna od partis- ri, koi{to bi trebalo da bidat kite vlijanija. sprovedeni spored najvisokite ^lenovite na op{tinskite iz- evropski standardi. Pokraj vo borni komisii, kako i na izbi- nasoka na evrointegracijata, ovie ra~kite odbori se izbiraat od izbori se od vonredno zna~ewe i za redot na dr‘avnite slu‘benici, pokanata za ~lenstvo vo NATO. {to sekako ne garantira deka tie Ottamu, od posebna va‘nost }e bide }e bidat izbrani samo od redot na sposobnosta na dr‘avnata adminis- slu‘benicite koi ne se ~lenovi na tracija za sproveduvawe na postap- politi~ki partii. Ottamu, mo‘e da kata, stepenot na uspe{nost na rea- se zaklu~i deka stavot na evro- lizacija na obidot za depolizacija pretstavnicite za celosna depoli- na izbornite organi, kako i voljata tizacija, so {to izborniot proces na politi~kite subjekti. }e se oslobodi od partiskite vlija- Obidot za depolitizacija na nija, ne e dokraj vgraden vo pravi- dr‘avnite organi, princip koj{to lata za izbor na organite {to }e gi be{e usvoen od site politi~ki sproveduvaat izborite.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 17 Vasko Naumovski

Pokraj formalno propi{anite kampawata poka‘uva deka u~es- pravila, t.n. "skandinavski# izbori nicite se podgotveni da gi upotre- pretpostavuvaat i "skandinavsko# bat site dozvoleni i nedozvoleni odnesuvawe na partiite i nivnite sredstva vo diskreditirawe na aktivisti vo tekot na prediz- protivnicite; prvite simtomi za bornata kampawa i na samiot den na toa se vandalizmot vrz izbornite izborite. Iskustvata od izminatite {tabovi na nekolku partii, kako i izborni ciklusi poka‘uvaat deka ostrite polemiki so "niski udari# toa e verojatno najte{kata zada~a od strana na nekoi politi~ki li- pri obidot za odr‘uvawe na izbo- deri. Ovaa pojava kaj politi~kite rite. Imeno, politi~kite subjekti, partii bi mo‘ela da se izmeni na duri i da se celosno odredeni da sreden rok, so promenata na vkup- se vozdr‘at od nesoodvetni po- nata politi~ka kultura vo dr‘a- stapki, ne se vo sostojba dokraj da vata. gi kontroliraat aktivnostite na Uslovite za ~lenstvo vo Evrop- svoite ~lenovi na celata terito- skata unija se propi{ani vo Kopen- rija na dr‘avata. Od ovoj aspekt, hagenskite kriteriumi, pri {to, za partiite na vlast se, uslovno Republika Makedonija, nivniot ka‘ano, vo pote{ka polo‘ba od politi~ki aspekt, vo najgolem del onie vo opozicijata, bidej}i lokal- se odnesuva na celosno sprove- nite policiski rakovoditeli, a duvawe na Ramkovniot dogovor, delumno i onie vo sudstvoto i reformite vo sudstvoto i polici- obvinitelstvata, se tokmu nivni jata i borbata protiv korupcijata. partiski ~lenovi ili bliski do Po dobivaweto na kandidatskiot niv. status, po~etokot na pregovorite za (Zlo)upotrebata na imenkite i ~lenstvo e vo direktna zavisnost pridavkite proizlezeni od "Ev- od sproveduvaweto na parlamen- ropa# vo izbornite programi i tarnite izbori vo juli 2006 godina. slogani, sekako ne zna~i deka par- Odlukata za po~etok na prego- tiite }e se soglasat dobrovolno da vorite verojatno bi se donesla kon se otka‘at od proverenite metodi krajot na 2006 godina, poradi {to i za lokalni neregularnosti. Demo- samite izbori }e se odr‘at dva kratskite izbori, zna~at regular- meseci pred redovniot termin. nost na sekoe izbira~ko mesto, t.e. Imeno, od strana na politi~kite pri glasaweto, pri prebrojuvaweto subjekti, kako i od strana na EU, na glasovite, pa s¯ do prifa}aweto be{e prifaten stavot deka dokolku na rezultatite od site u~esnici. izborite se odr‘at pred redovniot Prekinot na tradicijata na termin, na novata vlada }e £ se "valkani# predizborni kamapawi, ostavi dovolno vremenski prostor isto taka }e pridonese kon podob- da go manifestira nejziniot re- ruvawe na vkupniot vpe~atok za formski kurs, period po koj Unijata izborite, no ovoj proces verojatno bi odlu~ila da gi zapo~ne prego- }e bide pote{ko ostvarliv od vorite za ~lenstvo. ostanatite aspekti na izborniot Integracijata na Makedonija vo proces. Periodot pred po~etokot na NATO e, isto taka, uslovena od

str. 18 Politi~ka misla Parlamentarnite izbori vo 2006 godina kako uslov za po~etok na pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija sproveduvaweto na parlamentar- na pravosudstvoto pak, izmenite na nite izbori. Javno iska‘anite Ustavot i donesuvaweto na reform- o~ekuvawa na generalniot sekretar skite zakoni naidoa na odobruvawe na NATO deka izborite treba da od EU i od ostanatite me|unarodni bidat "110% fer i slobodni#, jasno pretstavnici, no vistinskiot pre- poka‘uva deka za pokanata za dizvik }e bide nivnoto prakti~no ~lenstvo vo NATO vo 2008 godina, sproveduvawe, so {to nezavisnosta izborite }e bidat od klu~no zna- i efikasnosta na pravosudnite ~ewe. Po otsustvoto na o~ekuvanata organi }e se poka~i na povisoko pokana za ~lenstvo vo 2006 godina, nivo, {to zna~i deka dr‘avata }e na koja{to se nadeva{e makedon- napravi zna~itelen ~ekor vo ispol- skata vlada, noviot termin, pomes- nuvawe na politi~kite kriteriumi ten za dve godini, ne bi trebalo da za ~lenstvo vo Unijata. bide ispu{ten. Kako i vo site drugi odluki na Ocenkata za stepenot na regu- Unijata, i ovojpat, pokraj fakti~- larnosta na izborite }e bide done- kata sostojba, presudna }e bide sena vrz osnova na izve{taite nejzinata politi~ka dimenzija, podgotveni od nabquduva~ite na odnosno sposobnosta na novata EU, OBSE, kako i na doma{nite vlast da izdejstvuva po~etok na organizacii {to go sledat tekot na pregovorite, duri i dokolku ne se izborite. Duri i najmal incident, ispolneti site propi{ani uslovi napraven so namera ili slu~ajno, }e za toa. Duri i pri poslednoto pro- bide zabele‘an vo niv, i istiot }e {iruvawe na EU vo 2004 godina, predizvika somnevawa za sposob- Kopenhagenskite kriteriumi vo nosta na Makedonija da gi zapo~ne nekoi slu~ai ne bea dokraj ispol- pregovorite za ~lenstvo. neti (na pr. Kipar), no na~inot na Parlamentarnite izbori se pre- funkcionirawe na Unijata pretpo- tvoreni vo najzna~ajniot uslov za stavuva i omeknuvawe na odredeni evroatlantskata integracija na pravila i nivno razli~no tolku- dr‘avata, no postojat i drugi, ne vawe, vo zavisnost od okolnostite pomalku va‘ni zada~i. Vo taa i od pregovara~kite sposobnosti na nasoka va‘ni se i donesuvaweto na involviranite strani. Ovaa so- Zakonot za policijata, kako i im- stojba bi trebalo da bide zemena plementacija na reformskite zako- predvid od idnata makedonska vla- ni vo oblasta na pravosudstvoto. da, no sekako, dadenite preporaki Kontroverzite okolu Zakonot za ne bi trebalo da bidat ignorirani, policijata ja otslikuvaat nemo‘- bidej}i tie se davaat pred s¢ za nosta partiite vo vlasta da gi pridobivka na samata dr‘ava. Ova nadminat sopstvenite politi~ki va‘i osobeno za pretstojnite par- interesi i da gi stavat dr‘avnite lamentarni izbori. Tuka ne bi sme- kako prioritet. Donesuvaweto na elo da se dozvoli nikakov kom- ovoj zakon }e bide edna od prvite promis, nitu od doma{nite, nitu od zada~i na novata vlada. Vo oblasta evropskite faktori.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 19 Vasko Naumovski

Abstract The granting of the candidate status for EU membership to the Republic of Macedonia represents one of the key steps on its way to full integration into the Union. However, the next step in that direction is the decision for beginning of the negotiations for membership, which will bring the country closer to the EU doorstep. This decision is determined by the forthcoming parliamentary elections, which have to be realized according to the highest European standards. The ability of the state administration to take part in the election process, the degree of success to exclude the political influence in the electoral bodies, as well as the will of the political elites will be of great importance.

str. 20 Politi~ka misla Izbori 2006

Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo vo vreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva

Nenad Markovi}

"Kako i site kanali na politi~- kategorii se slu~uva tokmu za vreme ka komunikacija, izborite se "dvo- na izborite. Poto~no, izborite se naso~na ulica# koja{to na vladata onoj klu~en period koga civilnoto i na narodot, na elitite i na masi- op{testvo mu go predava suvere- te, im ja nudi mo‘nosta da vlijaat nitetot za vladeewe na politi~- edni na drugi.# kiot ~initel, koga go odreduva kvalitetot na negoviot mandat i - izvadok od knigata koga go oblikuva ne samo poli- "Politika# od Endrju Hejvud ti~kiot, tuku i dr‘avniot ‘ivot vo ramkite na dadeniot mandat. Oset- Odnosite pome|u civilnoto i livosta proizleguva tokmu od fak- politi~koto op{testvo se tema tot {to izborite go pretstavuvaat koja{to pretstavuva edna od klu~- osnovniot na~in preku koj se doa|a nite debati, verojatno, od samoto do "op{testven dogovor# pome|u nastanuvawe na politi~kata nauka. narodot i politi~kite pretstav- Suverenitetot, op{testveniot do- nici, elitite i populusot, izbira- govor, populizmot ili politi~koto ~ite i izbranite. Poradi ova, no i pretstavuvawe se samo nekolkute poradi politi~kata aksioma na oblasti vo koi ovie dva op{tes- dene{nicata spored koja narodniot tveni aktera se sre}avaat, komuni- suverenitet e neprikosnoven, po- ciraat i vospostavuvaat odnosi {to trebno e da se odredat granicite na vo najgolema mera ja voobli~uvaat odnesuvawe na dvata klu~ni aktera politi~kata zadnina na edna dr‘a- za vreme na izborite, dozvolenite va, kvalitetot na edna demokratija i nedozvolenite postapki, no i i granicite na praktikuvaweto na osetlivite pravila na igra koi{to vlasta, koja{to vo edna idealno- naj~esto se definiraat kako "siva tipska situacija (i vo sekoja libe- zona# na odnosite pome|u civilnoto ralna demokratija) sekoga{ se legi- i politi~koto op{estvo. timira od strana na civilnoto op{tetsvo. Teoretski modeli Iako ovaa interakcija pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo Za da se ispita odnosot pome|u e konstantna i podrazbira golem civilnoto i politi~koto op{testvo broj na razli~ni modusi, osnovniot potrebno e da se zemat predvid dijalog {to se vodi pome|u ovie dve nekolku teoretski modeli koi{to

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 21 Nenad Markovi}

impliciraat razli~ni re{enija, vilno op{testvo. Iako ovaa defi- apropo izborite i izbornoto odne- nicija ni{to pomalku ne go amnes- suvawe. Od ponudenite modeli {to tira gra|aninot od odgovornosta ja objasnuvaat ovaa problematika, pred zaednicata, jasna slika za najseopfatni re{enija nudat kla- odnosot dr‘ava-gra|ani davaat si~nata liberalna teorija i kri- Stiven Skalet (Steven Scalet) i ti~kata teorija na civilnoto op- David [mic (David Schmidtz) koga {testvo koi{to jasno gi ocrtuvaat velat: granicite na "politi~koto# i "ci- "Klasi~nite liberali gledaat vilnoto# vo ramkite na eden poli- na dr‘avata kako na agent na zaed- ti~ki sistem. nicata, nazna~en od zaednicata so Od ednata strana na politolo{- cel da upravuva so nea. Civilnoto kiot spektar e liberalnata teorija op{testvo e zaednicata koja{to na civilnoto op{testvo. Zemaj}i ja delegira avtoritet na vlasta, i predvid klasi~nata definicija na civilnoto op{testvo e teloto vo liberalizmot kako "teorija na koe{to po~iva krajniot avtoritet. minimalnata dr‘ava#1 mnogu od Civilnoto op{testvo go zadr‘uva aspektite na odnosot pome|u civil- pravoto da gi otpu{ti onie koi gi noto i politi~koto op{testvo ve}e najmuva da vladeat so nego. Vo ovaa mo‘at da se predvidat. Vo ovaa smisla klasi~nite liberali go smisla, odnosot pome|u civilnoto upotrebuvaat terminot civilno i politi~koto op{testvo e jasno op{testvo za s¯, osven za vlasta...#3 definiran. Agentot na suverenosta Konsekventno na vakviot pogled e precizno vostanoven u{te od na civilnoto op{testvo i negoviot vremeto na @an @ak Ruso, koj i sa- odnos so dr‘avata sledi i defini- miot napi{a deka "aktot na asocija- cijata za obvrskite na civilnoto cija (op{testveniot dogovor m.z.) se op{testvo {to toa gi prezema i {to sostoi od me|usebni obvrski pome|u spored liberalite se definiraat javnosta i poedincite i deka sekoja kako "obvrska da se po~ituva zako- individua vo praveweto na dogovo- not, (...) bidej}i gra|anite dobro- rot (...) e dvojno obvrzana: kako ~len volno se obvrzale da go napravat na Suverenot obvrzana e kon drugi- toa#4, no i obvrska na dr‘avata da te individui, a kako ~len na Dr‘a- ja po~ituva "avtonomijata na li~- vata obvrzana e kon Suverenot#2. nosta#5. Vo ovaa smisla gra|anite se Vaka definiraniot odnos direktno obvrzani da gi po~ituvaat zakonite ja implicira odgovornosta na dr‘a- koi{to politi~koto op{testvo gi vata (kako kulminacija na institu- donesuva i implementira, duri i cionalizacijata na politi~koto koga se raboti za zakoni od sferata op{testvo) i suverenot koj{to de- na izborite i izbornite pravila nes, ednostavno go narekuvame ci- {to go vooblikuvaat – samoto poli-

3 Scalet, Steven & Schmidtz, David. “State, Civil Society and 1 Lomasky, Loren E. “Classical Liberalism and Civil Society#. Classical Liberalism# vo Rosenblum, Nancy & Post, Robert vo Chambers, Simone & Kymlicka, Will (ed.). “Alternative C. (ed.). “Civil Society and Government#. Princeton, New Conceptions of Civil Society#. Princeton, New Jersey: Jersey: Princeton University Press, 2002 g., str. 26. Princeton University Press, 2002 g., str. 50. 4 Wellman, Christopher Heat. “Toward a Liberal Theory of 2 Rousseau, Jean Jacques. “The Social Contract (Or Political Obligation# vo Ethics, Vol. 11 1, No. 4 (Jul., 2001), Principles of Political Right#. Dostapno na http:// str. 735-756. www.constitution.org/jjr/socon.txt. 20.3.2002, str.12. 5 Ibid.

str. 22 Politi~ka misla Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo vo vreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva ti~ko op{testvo. A pove}e od jasno rot, civilnoto op{testvo i dr‘a- e deka zborovite dr‘ava, obvrska, vata) e razli~na: dr‘avata upra- suveren, nazna~uvawe, otpovik vuva, pazarot pravi profit, civil- mo‘at da asociraat na samo eden noto op{testvo komunicira i ja politi~ki fenomen – izbori! legitimira dr‘avata, no i ja obez- Kako alternativa na klasi~nata beduva li~nata avtonomija na indi- liberalna teorija se javuva kri- viduata. ti~kata teorija na civilnoto op- Od druga strana, i pokraj gole- {testvo. Inspirirana od levite mite sli~nosti pome|u liberalnata teoreti~ari kako Gram{i i Marks, i kriti~kata teorija, linijata na a filosofski vdahnovena i od razdvojuvawe odi i vo pravec na pionerite na Frankfurtskata {ko- ponaglasenata uloga na dr‘avata la (Horhajmer i Adorno pred s¯, no kaj kriti~kata {kola. Iako povtor- i nivniot ‘iv naslednik – Jirgen no legitimitetot na poredokot Habermas), kaj kriti~kata teorija se le‘i vo racete na gra|anite, dis- javuva ednakva premisa kako i kaj tinkcijata pome|u "slabata javnost# liberalite bidej}i "civilnoto i "silnata javnost# frla malku op{testvo e definirano vo kon- poinakvo svetlo na odnosite pome|u trast na dr‘avata#6, no so vital- vlasta i civilnoto op{testvo: nata distinkcija {to uka‘uva na "Modelot sugerira dvonaso~en toa deka "civilnoto op{testvo se proces na podelba vo koj postoi razlikuva od dr‘avata, no i od podelba na trudot pome|u "slabata ekonomijata#7 i deka "...ne se smeta javnost# – neformalno organi- samo dr‘avata za potencijalna ziranata javna sfera koja{to se opasnost kon civilnoto op{testvo. protega od privatnite zdru‘enija Kapitalisti~kite ekonomski odno- do masovnite mediumi locirani vo si se smetaat isto taka za {tetni.#8 ramkite na civilnoto op{testvo - Ovoj specifi~en pogled na civil- i "silnata javnost# – parlamentar- noto op{testvo i negovata organi- nite tela i drugite formalno zacija proizleguva od razli~niot organizirani institucii na poli- medium za komunikacija {to e poj- ti~kiot sistem.“11 doven poim vo teorijata na Haber- [to se odnesuva, pak, do indi- mas. Pa taka "komunikaciskata vidualnata uloga na sekoj od soci- avtonomija#9 e osnovnata odlika na jalnite akteri, taa e jasno defini- civilnoto op{testvo. I dodeka rana: "mo}ta e medium preku koj dr‘avata "Vo ova podelba na trudot "sla- funkcionira, parite ja dvi‘at bata javnost# ja zazema centralnata ekonomijata#10. Tokmu zatoa, i kraj- odgovornost za identifikuvawe, nata cel na sekoj od trite osnovni interpretacija i adresirawe na segmenta na sekoe op{testvo (paza- socijalnite problemi (...). No, kako i da e, politi~koto odlu~uvawe, 6 Chambers, Simone. “A Critical Theory of Civil Society# vo Chambers, Simone & Kymlicka, Will (ed.). “Alternative kako i ponatamo{noto filtrirawe Conceptions of Civil Society#. Princeton, New Jersey: Princeton University Press, 2002 g., str. 90. 7 Ibid. 11 Baynes, Kenneth. “A Critical Theory Perspective on Civil 8 Ibid. Society and the State#. vo Rosenblum, Nancy & Post, 9 Ibid., str. 93. Robert C. (ed.). “Civil Society and Government#. Princeton, 10 Ibid. New Jersey: Princeton University Press, 2002 g., str.127.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 23 Nenad Markovi}

na razumnoto preku formalni so- dobiva sosema novi dimenzii koga braniski proceduri, ostanuva zada- problemot }e se razgleda od dva ~a na "silnata javnost#.12 dnevnopoliti~ki aspekta vo odnos Ovaa teorija podrazbira deka na skore{nata zabrana za objavu- civilnoto op{testvo ima silna i vawe na izlezni anketi na denot na razviena demokratska svest, na- izborite, no i od aspekt na ve}e predni mehanizmi za kontrola na o~iglednata zastapenost na feno- vlasta kako i izvesna doza na libe- menot na servilnost na civilnoto ralna kultura (ova e sekako proble- op{testvo kon politi~kite eliti, mati~na premisa koga se raboti za {to samo po sebe pretstavuva libe- posttotalitarni op{testva). Iako ralno-demokratski "nonsens#. prerogativite na vlasta i mo}ta da bide primaren akter vo odredu- Makedonski dilemi – civilno vaweto na pravilata na igra vo op{testvo, javno mislewe op{testvoto ostanuvaat, jasno e deka civilnoto op{testvo "pose- Pove}e od jasno e deka izborite duva izvesen stepen na nezavisnost go pretstavuvaat fundamentalniot od dr‘avata, iako ne e celosno odnos pome|u civilnoto i poli- imuno na dr‘avnata intervencija i ti~koto op{testvo, {to sekako go regulativa#13. O~igledno, a za raz- povlekuva pra{aweto na defi- lika od ~istata liberalna teorija, niraweto na pravilata za vodewe kriti~kata teorija (i pokraj site na predizbornata (i izbornata) sli~nosti) e vo pogolema mera "eta- bitka. I, ako po inercija pomis- tocentri~na# i ovozmo‘uva pogo- luvame na antagonizmite {to se lema fleksibilnost i manevarski javuvaat na relacija pome|u politi- prostor na politi~kite, apropo, ~kite partii, skore{nite zakonski civilnite sili vo op{testvoto. re{enija od Izborniot zakonik Ona {to e mo‘ebi slabost na koj{to neodamna be{e usvoen od vakviot pristap e {to kaj kriti~- Sobranieto na Republika Makedo- kata teorija se podrazbira zainte- nija, otkrivaat edna sosema nova resiranosta na dr‘avata da ja pot- perspektiva. Imeno, se raboti za pomogne svojata legitimaciska nekolku zakonski odredbi {to se osnova, a toa e – civilnoto op{tes- odnesuvaat na demokratskata kon- tvo. Konsekventno, vo vakva situa- trola na izborniot proces, a pred cija te{ko e da se razgrani~i pome|u s¯ za ispituvawata na javnoto edna zdrava i kriti~na vrska pome- mislewe {to predizvikaa zagri- |u dr‘avata i civilnoto op{testvo ‘enost kaj del od demokratskata i atmosferata na celosen "gra|an- javnost, a mo‘at da imaat zna~i- ski klientelizam# koj{to vo tranzi- telno vlijanie vrz izborniot pro- ciskite dr‘avi go pretstavuva ces. Ovie zakonski re{enija povle- fundamentalniot problem na odno- kuvaat politi~ka frikcija, mnogu sot pome|u dvete sferi, a posebno pove}e na relacijata elektorat14 za vreme na izborite. Ova tvrdewe politi~ki eliti, otkolku pome|u samite politi~ki oponenti. 12 Ibid., str. 128. 13 Ibid., str. 131. 14 ^itaj civilno op{testvo.

str. 24 Politi~ka misla Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo vo vreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva

Deka civilnata kontrola vrz 300.000 denari }e se kazni javnoto procesot na glasawe e postavena vo glasilo (...) koe{to }e go objavi edna specifi~na konstelacija so istra‘uvaweto na javnoto mislewe novite re{enija od Izborniot vo period od pet dena pred denot zakonik, govori i delot {to se na glasaweto#17, a "so pari~na kazna odnesuva na objavuvaweto na ispi- od 20.000 do 50.000 denari }e se tuvawata na javnoto mislewe: kazni za prekr{ok (...) odgovorniot "(1) Ispituvaweto na javnoto urednik na javnoto glasilo, koj }e mislewe se objavuva najdocna pet go objavi istra‘uvaweto na javnoto dena pred denot opredelen za mislewe za kandidatite bez da gi odr‘uvawe na izborite. navede podatocite od ~len 77 stav (2) Koga se objavuva ispituvawe (2) na ovoj zakonik#18. Sepak, ova na javnoto mislewe (...) se naveduva re{enie (kade i da e doneseno) ja imeto na institucijata ili rako- pretstavuva "sivata zona# vo odno- voditelot na institucijata {to go site na civilnoto op{testvo i izvr{ila istra‘uvaweto, datumot, politi~kite eliti, ne samo vo metodologijata, goleminata i struk- Republika Makedonija, tuku i po{i- turata na primerokot i imeto na roko. nara~uva~ot koj go pobaral ispitu- Situacijata bi bila daleku vaweto.#15 poednostavna dokolku povtorno ne Iako mo‘e da se razbere (i e se raboti za dvojni standardi. sosem korektna) potrebata za trans- Imeno so noviot Izboren zakonik parentnost {to se ‘rtvuva vo odnos predvideni se i odredbi so koi{to na diskrecijata koja{to istra‘u- se definira izbornata kampawa i va~kite ku}i bi trebalo da im ja rokovite za nejzinoto otpo~nuvawe, garantiraat na nivnite klienti, a so toa i odnesuvaweto na poli- logi~no e da se zaklu~i deka rokot ti~kite partii. Iako Izborniot od pet dena pred denot na izborite zakonik jasno ja definira izbor- ne se vklopuva vo rokot za prediz- nata kampawa i akterite vo nea boren molk i o~igledno e "stand- (~len 2, stav 13 i 14), "vo poimnikot alone# re{enie so koe se predi- ne se definirani instrumentite na menzionira vlijanieto na ispitu- kampawata i modusite na nivnoto vawata na javnoto mislewe. Sepak, dostavuvawe pri prezentiraweto korektno e da se napomene deka na glasa~ite#19. Situacijata e u{te vakov zakonski rok postoi i vo pootvorena za debata zemaj}i pred- drugi dr‘avi, a vo Slova~ka e duri vid deka: 14 dena pred izborniot den16. A, "Ako se napravi analiza na deka re{enieto vo na{iot slu~aj e elementite na izbornata kampawa krajno seriozno uka‘uva i toa {to i aktivnostite na politi~kite "so pari~na kazna od 200.000 do partii vo Republika Makedonija,

17 Republika Makedonija, "Izboren zakonik#, Sl. vesnik 15 Republika Makedonija, "Izboren zakonik#, Sl. vesnik na Republika Makedonija br.40, od 31.03.2006 godina na Republika Makedonija br. 40, od 31.03.2006 godina – ~len 182, stav 1, alinea 3. – ~len 77, stav 1 i 2. 18 Ibid., ~len 183, alinea 1. 16 Od druga strana vo nekolku dr‘avi, kako na primer 19 Taleski, Dane, "Dali se ve}e prekr{eni novite vo Polska, Ungarija, Romanija i Estonija, vakov rok izborni pravila vo Republika Makedonija# (policy ne e zakonski predviden. brief), Skopje: IDSCS, maj 2006 g., str. 2.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 25 Nenad Markovi}

lesno mo‘e da se zaklu~i deka bila celosna dokolku ne se zemat izbornata kampawa ve}e e zapo~- predvid i aspektite na odnesu- nata (...). Nitu edna od navedenite vaweto na civilnoto op{testvo vo politi~ki partii gi nema defi- minatite izborni ciklusi. Vo sko- nirano svoite kandidati, ili pak re{nata makedonska politi~ka podneseno predlog-listi do DIK. istorija ve}e e evidentno deka od- Nemaj}i pravo da otvorat ‘iro - nosite pome|u civilnoto i poli- smetka za finansirawe na kam- ti~koto op{testvo se slo‘eni i od pawata, koja{to, inaku, treba da aspekt na neprecizno markiranite zapo~ne na 15 juni, nejasno e kako gi granici na obata aktera za vreme na finansiraat tie nivni aktivnosti. izborite, a posebno vo situacija A i da ne povtoruvame deka seto toa kade eden golem del od nevla- go pravat eden mesec pred zakonski dinite organizacii se odnesuvaat predvideniot rok.#20 na na~in {to implicira pogolema Iako prekr{uvaweto na prediz- potreba od javna debata i zakonska borniot fer plej e pove}e od o~i- regulativa od strana na "silnata gleden, ona {to mo‘ebi najmnogu gi javnost# (bi rekol Habermas). sabotira elementarnite politi~ki Parlamentarnite izbori vo 2002 koncepti (suverenost, legitimitet, godina, mo‘ebi, na najdirekten fer izbori) e faktot {to vo Izbor- na~in ja zagatnaa temata za grani- niot zakonik za prekr{itelite na cite vo koi civilnoto op{testvo bi gorenavedenite normi, zakonski trebalo da se dvi‘i. Serioznosta sankcii – ne postojat21. Ova frla na situacijata vo postkonflikt- seriozna senka na site mo‘ni nata 2002 godina, sekako, ne e pred- teoretski i demokratski modeli na met na osporuvawe, no odnesu- odnosite pome|u civilnoto i poli- vaweto na golem del od nevla- ti~koto op{testvo i pretstavuva dinite organizacii vo 2002 godina seriozen test za zrelosta na demo- e sekako predmet na rasprava. Ako kratijata vo Republika Makedonija. se potsetime na parlamentarnite izbori od 2002 g., }e se setime na Granicite na fer plejot edna mo{ne aktivna i piktoreskna kampawa na edna mre‘a na nevla- Objektivnosta na edna analiza, dini organizacii koi{to bea naso- apropo, eden seriozen problem kako ~eni kon urivaweto na toga{ aktu- {to e problemot na definiraweto elnata desni~arska vlada vo Re- na predizborniot fer plej, ne bi publika Makedonija. Ova prediz- vika lavina od reakcii22 i go pos- 20 Ibid., str.4. tavi serioznoto pra{awe za objek- 21 Poprecizno – vo ~len 180 od Izborniot zakonik se definiraat pari~ni kazni koi{to mnogu nejasno tivnosta i elementarnata distanca referenciraat na ~len 72 od Zakonikot. Se veli deka na civilnoto od politi~koto op- e kaznivo prekr{uvaweto na "zakonitosta na sproveduvaweto na izbornata kampawa# za koja e {testvo, no i za principielnosta odgovoren organizatorot na kampawata – bez pritoa poprecizno da se definira na {to se misli. Ova na odredeni civilni centri na mo} implicira situacija kade partiite (dokolku voop{to bidat sankcionirani za predvremeno zapo~nuvawe 22 na kampawskite aktivnosti) vo najlo{ slu~aj za Za edna od najostrite prepiski okolu ovie nastani "nadomest# od 200.000 do 300.000 denari bi mo‘ele vidi go tekstot na Umberto Paskali vo Utrinski da gi pro{irat kampawskite aktivnosti nadvor od vesnik dostapen na http://217.16.70.245/?pBroj=961 zakonskiot rok. &stID=2803.

str. 26 Politi~ka misla Odnosite pome|u civilnoto i politi~koto op{testvo vo vreme na izbori – nekoi dilemi i makedonskite iskustva vo odnos na politi~kata sfera vo tornata nedovolna distanca na Makedonija. Bi bilo korektno da se nevladinata sfera od politi~kite ka‘e deka argumentite za slobo- eliti, no i za elementarnoto demo- data na govorot i sovesta, kako i kratsko pravo na gra|anite da ne antivoenata poraka vo kriti~nata u~estvuvaat vo politi~kiot ‘ivot, 2002 g., bea validna platforma no, dokolku politi~kata ponuda ne gi pred s¯ platforma koja{to be{e zadovoluva24. adresirana ne od partiite, ami od No, mo‘ebi, najproblemati~niot samoto civilno op{testvo i toa na primer i primerot {to najdlaboko na~in zad koj ostanuvaat bezbroj vleguva vo zonata na grani~noto e pra{alnici. Ne se raboti za sodr- referendumot {to be{e sproveden ‘inata na ispratenite poraki, vo 2004 godina vo odnos na terito- kolku {to se raboti za primarniot rijalnata podelba na Republika agens koj{to treba{e da gi isprati. Makedonija. Bez namera da se dava Toa, sekako, ne treba{e da bide op{irna analiza za "pro# i "contra# civilnoto op{testvo. Kriti~kata referendumskite argumenti, anga‘- teorija i Habermas bi imale seri- manot na civilnoto op{testvo, za ozna zabele{ka za prezemaweto na vreme na predizborniot molk, na ingerenciite na "politi~koto# od den pred odr‘uvawe na referen- strana na "civilnoto#. dumot, povtorno se postavuva kako Deka ova ne be{e izoliran pri- dilema25. Krupnite i osetlivi mer, poka‘a u{te edna grani~na pra{awa, kako {to e pra{aweto za situacija koja{to se slu~i za vreme sporot so imeto na Republika Make- na pretsedatelskite izbori vo 2004 donija i Grcija, sekako, imaat odre- godina. Vo situacija kade {to ispi- dena politi~ka te‘ina, no fakt e tuvawata na javnoto mislewe jasno deka imaat mnogu malku vrska so indiciraa deka izleznosta }e go referendumskata tematika. Od odlu~i pobednikot, a ne politi~- druga strana, zaedni~koto deluva- kata konkurencija, del od civil- we na civilnoto op{testvo i poli- noto op{testvo se anga‘ira{e vo tikata treba da e odraz na nor- kampawa {to treba{e da gi moti- malen demokratski diskurs, no vo vira gra|anite da izlezat na izbo- ovoj slu~aj i pod ovie specifi~ni ri. Za da bide situacijata u{te okolnosti, mo‘e povtorno da im- pokontroverzna, toa se slu~i na plicira problemati~ni vrski po- samiot den na izborite so {to me|u nevladinata sfera i poli- seriozno se postavi pra{aweto za ti~kite eliti. Povtorno, civilnoto prekr{uvaweto na izborniot op{testvo u~estvuva{e vo pros- molk23. I pokraj seta javna debata, izborite pominaa vo najdobar red, 24 A toa da ne se pretstavi kako politi~ka apatija i no debatata ostana bez kraen epi- kraen neuspeh. Politi~kata apstinencija e, log. Ostana pra{aweto za prekr{u- podednakvo, indikator za konsolidiran demokratski re‘im isto kolku i politi~kata participacija. Zatoa vaweto na izborniot molk, za pov- liberalite civilnoto op{testvo go percipiraat kako sostaveno od dva dela: politi~ki aktivno i politi~ki neaktivno. 25 23 Vidi na primer ^adikovski, Mladen, "NVO so SMS- Vo ovoj pogled interesna e reakcijata na Svetskiot poraki povikuva{e na glasawe#, A1 televizija, makedonski kongres koj{to be{e inicijator na 28.04.2004 g., dostapno na http://www.a1.com.mk/vesti/ referendumot, dostapna na http://smk-wmc.org/ default.asp?VestID=31627. index.asp?content=vest&id=654&vlang=mk.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 27 Nenad Markovi}

lavata na edna politi~ka pobeda vo tot kon privatizacijata na malkute koja realno nema{e nikakov rezul- preostanati javni dobra vo Repub- tat i toa vo krajno rizi~en period. lika Makedonija? "Prevezot na ne- Priznavaweto na ustavnoto ime na znaewe#26 doprva treba da se trgne... Republika Makedonija od strana na SAD, be{e pred s¯ politi~ki, a ne *** gra|anski triumf, i pokraj popu- Zemaj}i gi predvid teoretskite listi~kata demagogija {to be{e modeli, realnite odnosi, no i {iroko prisutna vo toj period. golemiot broj na dilemi pome|u Imaj}i go predvid politolo{- civilnoto i politi~koto op{tes- koto kli{e, deka edna politi~ka tvo, mo‘e da se zaklu~i deka deba- kampawa po~nuva na denot koga tata okolu ova pra{awe kaj nas e prethodnata zavr{ila, mo‘e da se daleku od zatvorena. Izborite i ka‘e deka adresiraweto na krup- izborniot fer plej treba da bidat nite i osetlivi politi~ki pra{awa zaedni~ki kreirani od politi~kite e, samoto po sebe, predizboren mar- eliti i gra|anite, bez pritoa da bi- keting. Vo atmosfera na, napati, dat povredeni principite na naro- nejasni vrski me|u politi~koto i den suverenitet i jasnata demar- civilnoto op{testvo, ova mo‘e da kacija na sferite na deluvawe. Ova dobie i sosema novi dimenzii. povlekuva edna po{iroka debata Dali, mo‘ebi, semeto na ovoj inces- koja{to doprva treba da bide pove- tuozen odnos na gra|anskoto i dena, so cel jasno da se razgrani~i politi~koto ne be{e za~nat so pome|u artikulacijata i apologeti- masovnite studentski demonstra- kata na "politi~koto# vo edno zdra- cii vo 1997 godina koi{to ostanaa vo demokratsko op{testvo. Doto- vo flotantnata me|uzona na poli- ga{, marginata na gre{ka vo odnesu- ti~kata orkestracija i spontanosta vaweto na dvete sferi koi{to vo na javnoto nezadovolstvo? Ili, najgolem del go kreiraat ambientot mo‘ebi, doprva }e se zboruva za na edna zdrava demokratija, osta- istata me|uzona vo odnos na protes- nuva rizi~no visoka.

26 Se koristi alegorijata na konceptot na Xon Rols iznesen vo "Teorija na pravednosta#. Abstract The author challenges the relations between the political and the civil society in Macedonia during the electoral periods. Through the prism of two theoretical frameworks, the analysis offers a brief history of the “gray zones# in the relations between the political elites and the civil society in Macedonia in the past decade. By analyzing the border zones of this relation as well as the legal framework that was recently offered by the Assembly of the Republic of Macedonia in regards to the elections, a brief overview and commentary is offered in determining the essence of the debate concerning the demarcation of the field of conduct of the civil and political society in a consolidated democracy.

str. 28 Politi~ka misla Izbori 2006

Parlamentarni izbori 2006-ta: Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija

Dejan Mickovi}

Prarlamentarnite izbori zaka- poobjektivno mislewe za pret- ‘ani za 5-ti juli, }e imaat osobeno stojnite izbori. zna~ewe za Republika Makedonija. Ovie izbori }e bidat dosega Tie mora da bidat fer i demo- najseriozniot test za zrelosta na kratski, zatoa {to samo na ovoj zemjava, na vlasta i na opozicijata, na~in Republika Makedonija }e se za demokratskiot kapacitet i odgo- potvrdi kako demokratska zemja, vornosta {to ja imame za nejzinata sposobna za brzo integrirawe vo idnina. Zatoa, najstrogoto po~itu- evroatlantskite strukturi. Kampa- vawe na Izborniot zakonik e edin- wata za ovie izbori se sovpa|a so stveniot pat do sproveduvaweto na odr‘uvaweto na svetskoto fudbal- fer i demokratski izbori. Opozi- sko prvenstvo vo Germanija. Pokraj cijata postojano i bezuspe{no se za fudbalot, nasekade }e se govori trudi da nametne stav deka SDSM i za politikata, i za toa koj e bo`em se podgotvuva za falsi- podobar i koj treba da pobedi na fikuvawe na izborite, so {to o~e- pretstojnite izbori. Dali mo‘e da kuva da predizvika revolt kaj se predvidi {to }e se slu~uva vo gra|anite i kaznuvawe na vlade- narednive triesetina dena, odnos- ja~kata koalicija. Sepak, so isklu- no dali, po {to i zaradi {to ovie ~ok na nekolkute obvinuvawa okolu izbori }e se razlikuvaat od dose- sostavot na izbira~kite tela, zase- ga{nite, koi bea polni so vetuvawa ga opozicijata ne uspea svoite i so pogolemi ili pomali neregu- tvrdewa da gi potkrepi so fakti. larnosti? Dali Makedonija }e ima Naprotiv, SDSM pokraj javno dekla- sila i zrelost da gi organizira riranata volja, poka‘a i na delo, najregularnite izbori vo svojata deka }e stori s¢ za sproveduvawe samostojna istorija? Koi }e bidat fer izbori, so prifa}aweto na temite na koi }e se kr{at kopjata? najgolemiot del od zabele{kite na Dali }e pobedi pozicijata ili opozicijata za Izborniot zakonik. opozicijata? [to }e bide presudno So toa, SDSM demonstrira{e zre- za ishodot? Dali ishodot od izbo- lost i samodoverba deka so pravo rite }e bide korektno prifaten od mo‘e da o~ekuva sleden mandat od porazenite? Dali...? Ima mnogu gra|anite, na regularni izbori. otvoreni pra{awa i bi se obidel Temite okolu koi }e se vodi da dadam svoe, kolku {to e mo‘no politi~kata borba se pove}e od

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 29 Dejan Mickovi}

izvesni, i tie }e gi otslikuvaat Realiziravme uspe{ni reformi vo najva‘nite pra{awa {to gi zasega- site segmenti na op{testvenoto at gra|anite i koi{to ne se osobeno ‘iveewe, vklu~uvaj}i gi isklu~i- promeneti vo poslednite izborni telno zna~ajnite reformi vo pravo- ciklusi - ekonomskata sostojba, zgo- sudstvoto. Kako rezultat na seto lemuvawe na vrabotuvaweto, soci- toa Republika Makedonija stana jalnite pra{awa, korupcijata i nej- kandidat za ~lenstvo vo Evropska- zinoto spre~uvawe. ta unija. Toa e najsilniot dokaz de- Sosema e sigurno deka ekonom- ka Makedonija ~ekori napred i se sko-socijalnite pra{awa se tema dvi‘i vo vistinskata nasoka. {to najmnogu gi zasega gra|anite, Izminative godini napravivme i ~ija politi~ka svest e daleku vistinski presvrt vo makedonskata posozreana vo sporedba so pret- ekonomija. Od seriozno razni{ana hodnite izborni procesi. Partijata ekonomija, uspeavme da obezbedime koja }e gi ubedi gra|anite vo ostvar- kontinuiran rast na BDP od 4% livosta na sopstvenata ekonomska godi{no, dvojno zgolemen izvoz, programa, najverojatno }e ja dobie dvojno zgolemeni devizni rezervi, nivnata poddr{ka. Vo naredniot niska inflacija i stabilen kurs na period, mo‘e da se o~ekuva vistin- denarot, istovremno postojani ska "ofanziva# na iznesuvawe na reformiski aran‘mani so MMF i razli~ni ekonomski parametri i Svetskata banka, namaluvawe na najava na krupni ekonomski postig- kamatnite stapki, ili nakratko nuvawa vo narednite ~etiri godini. ka‘ano, ja zastanavme ekonomijata Opozicijata se obiduva nezadovol- na noze po "cunami-efektite# vo stvoto od ekonomskata sostojba ce- ekonomijata {to gi predizvika losno da go stavi na tovar na aktu- prethodnata vlada. Opozicijata ne elnata vlast, da ja ubedi javnosta e podgotvena da se soglasi so deka zemjava za poslednite ~etiri o~iglednite pozitivni trendovi vo godini ekonomski nazaduvala i "od ekonomijata. Taa ja krie sopstve- petni ‘ili# se obiduva da go promo- nata uloga vo sozdavaweto na pri- vira Nikola Gruevski kako ekonom- ~inite zaradi koi sega{nata eko- ski ekspert od najvisok rang. SDSM, nomska sostojba ne e takva kakva kako kontraargument ja ima kata- {to site nie bi sakale da bide. strofalnata sostojba {to ja nasle- SDSM ima dovolno postignuvawa vo di vo 2002 godina, za ~ie popravawe ekonomskata sfera, gi ima odgovo- bea potrebni mnogu vreme, trud i rite na ovie pra{awa i }e im gi znaewe. Vo prvite dve godini od ponudi na gra|anite vo tekot na kam- mandatot, najgolemiot del od vre- pawata. meto i energijata be{e posveten na Slednoto pra{awe okolu koe }e politi~ko i bezbednosno stabili- se vodi bitkata, }e bide namaluva- zirawe na Makedonija. Go sprove- weto na nevrabotenosta, tema {to dovme Ramkovniot dogovor i pokraj najverojatno }e bide eden od glav- site opstrukcii na opozicijata. Ja nite aduti na opozicijata koja ne sprovedovme decentralizacijata, ispu{ta nitu edna prilika ili mi- koja be{e dolgoo~ekuvan proces. ting da né obvini deka stapkata na

str. 30 Politi~ka misla Parlamentarni izbori 2006-ta: Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija nevrabotenost e edna od najviso- nija, koi ako smeam taka da se izra- kite vo Evropa. Pritoa, opozicijata zam, "preku no}# }e ja re{ele sostoj- zaborava deka vo tekot na ovaa i bata. Nema potreba da se naglasuva minatata godina, za vreme na man- deka vo op{testvenite pra{awa datot na ovaa vlada na SDSM, se ni{to ne se re{ava "preku no}# i slu~i prvoto namaluvawe na brojot deka rezultatite se postignuvaat na nevraboteni vo istorijata na samo so dobar koncept, jasna i samostojna Makedonija, i toa, za sprovedliva strategija, cvrsta 40000 lica, brojka dostojna za po- re{enost i kvaliteten i iskusen ~it. Opozicijata voop{to ne e pod- tim koj mo‘e da go sprovede toa. gotvena da razgovara za cela niza SDSM go ima seto toa, znae {to i na objektivni faktori {to vlijaat kako treba da se stori i {to e na brojot na nevrabotenite i ap- najva‘no, ima kompetentni i iskus- solutno ne saka da go priznae svojot ni lu|e koi umeat da go sprovedat del od vinata za sozdavaweto na toa. takvata sostojba vo pogled na nivo- Spre~uvaweto na korupcijata to na vrabotenost. Samo za ilustra- otsekoga{ bila na vrvot na priori- cija: Makedonija dobi novi 100 000 tetite na gra|anite, od aspekt na nevraboteni vo periodot 1998-2002 kriteriumite za nosewe odluka za godina, koga sega{nata opozicija kogo da go dadat svojot glas. Obvinu- be{e na vlast. SDSM ima merlivi vawata za zloupotrebi na vlasta se postignuvawa vo namaluvaweto na najefikasniot na~in za diskre- nevrabotenosta, gi ima odgovorite ditirawe na politi~kiot protiv- i na ovie pra{awa i naskoro }e im nik, i opozicijata, so sigurnost }e gi ponudi na gra|anite. go koristi toa. Vo VMRO-DPMNE se Pokraj toa, socijalnite temi, svesni deka bez kriminalno ocrnu- me|u koi spa|aat siroma{tijata i vawe na oponentite, te{ko }e mo‘e nejzinoto namaluvawe, }e bidat od gra|anite celosno da gi uverat vo ogromen interes za javnosta. Opozi- svoite tezi. [vercot so tutun, slu- cijata, preku postojanoto povto- ~ajot "Ba~ilo# i drugi mediumski, ruvawe na podatokot deka golem pomalku interesni nastani, bea del od naselenieto ‘ivee pod pra- tempirani i plasirani za da gi got na siroma{tijata, }e se obiduva potkopaat {ansite na SDSM za do- da nametne kolku e mo‘no pocrna bivawe na u{te eden mandat. Na{a slika za realnosta. Opozicijata rabota pak, }e bide da gi ubedime nema da priznae deka vo periodot gra|anite deka korupcijata ja nasle- 1998-2002 godina imavme porast na divme celosno ra{irena niz site siroma{tijata od 20% na nad 30%. institucii i deka ovaa sostojba {to Ova se oficijalni podatocite od sega ja imame, e daleku podobra od Zavodot za statistika vo periodot onaa {to ja zateknavme. Sepak koga so ovaa institucija rakovo- borbata protiv korupcijata e pro- de{e kadar na VMRO-DPMNE. I za blem i vo mnogu poseriozni demo- ovie, kako i za drugite pra{awa koi kratii od na{ata, i borbata za gi preokupiraat gra|anite, opozici- nejzino iskorenuvawe e proces {to jata smeta deka ima "magi~ni# re{e- postojano trae, so pove}e ili po-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 31 Dejan Mickovi}

malku uspeh. Kako i za ostanatite rite. Pokraj toa opozicijata "gi temi, opozicijata se odnesuva spo- brka# neopredelenite glasa~i so red narodnata: "Ne gledaj {to pra- svoeto agresivno, na momenti ne- vam, slu{aj {to zboruvam#, posto- vospitano odnesuvawe kon politi~- jano begaj}i od javnite grabe‘i {to kite protivnici, potcenuvaj}i gi gi sproveduva{e prethodnata vlada gra|anite. Taa se obiduva da go i obiduvaj}i se da ja minimizira iskoristi vkorenetiot na~in na ulogata na toga{niot minister za razmisluvawe na gra|anite, spored finansii, Gruevski, vo s¢ {to se koj sekoga{ se glasa protiv nekogo, slu~uvalo. I na ovaa tema - spre- a ne za nekogo i deka vo tranzici- ~uvaweto na korupcijata, SDSM ima onite zemji, zaradi objektivnite pove}e od konkretni postignuvawa. problemi, glasa~ite se prete‘no Da ne zaboravime deka sega korup- opoziciono orientirani. Ako se cijata e problem so koj se borime, a analiziraat rezultatite od istra- kaj na{ite prethodnici, toa be{e ‘uvawata na javnoto milewe, }e se sostaven del od vodeweto na dr‘a- zabele‘i deka poddr{kata za levo vata i normalna pojava protiv koja orientirani partii e pogolema od nikoj ne se bore{e. onaa za desnite, {to ostava prostor Zna~i, kampawata i vistinskata {to SDSM sigurno }e go iskoristi politi~ka bitka se pred nas i vo na najefikasen mo‘en na~in. nea }e pobedi onoj koj }e ja ubedi Jas sum uveren deka site poli- javnosta deka ima podobra pro- ti~ki subjekti koi }e u~estvuvaat grama, podobar tim koj ima kapa- na izborite, se svesni za sopstve- citet, znaewe i iskustvo, za da nata odgovornost pri kreiraweto mo‘e da garantira nejzino sprove- na atmosfera za odr‘uvawe na fer duvawe. Toa, se razbira e potpolno i demokratski izbori i veruvam razli~no od slikata koja opozi- deka Makedonija so sigurnost }e gi cijata uporno i bez uspeh se obiduva organizira najregularnite izbori da ja sozdade vo o~ite na javnosta – vo svojata samostojna istorija. deka ima sigurna pobeda pred sebe SDSM e potpolno podgotven da ja i deka izbornite rezultati odna- dobie bitkata po site pra{awa {to pred se poznati. Takvo tvrdewe vo }e bidat otvoreni vo izbornata uslovi koga razlikata vo rejtingot kampawa i ima dovolen kapacitet e minimalna, a pove}e od polovi- na svoi glasa~i koi bi ja poddr‘a- nata od glasa~ite ili ne odlu~ile le. Vistinskata bitka za glasovite dali }e glasaat ili ne znaat komu tuku{to po~nuva i kampawata }e }e go dadat svojot glas, e vo najmala bide presudna za krajniot ishod na raka - proyiren marketin{ki poteg. izborite. Pri toa, opozicijata tre- Od druga strana, trgnuvaj}i od ba da ima predvid deka nejziniot uverenosta deka }e pobedi na izbo- kontingent na potencijalni novi rite, VMRO-DPMNE pravi strate- glasa~i e bezmalku celosno potro- giski gre{ki. Ovaa partija ne uspea, {en, dodeka na stranata na SDSM okolu sebe da ja obedini opozici- ima u{te zna~aen del na glasa~i jata, {to be{e edinstveniot na~in koi mu se nakloneti i koi ~ekaat da ima {ansi da pobedi na izbo- dobra ponuda od na{ata partija za

str. 32 Politi~ka misla Parlamentarni izbori 2006-ta: Ispit za zrelosta na makedonskata demokratija da se odlu~at da izlezat na gla- da se o~ekuva neprifa}awe na sawe. So pravilno postavena i izbornite rezultati. Eventualnoto izvedena kampawa, tie bi bile neprifa}awe na izbornite rezul- motivirani da glasaat, a koga }e go tati, izrazeno preku uli~na demo- storat toa - tie }e se opredelat za kratija, bi bilo pogubno za evrop- SDSM. skata idnina na Makedonija. Zatoa, Edno od pra{awata za koe dose- mora de se stori apsolutno s¢ {to ga mnogu malku se razgovara{e, a e mo‘no tie da bidat maksimalno koe smetam deka e isklu~itelno fer, demokratski i korektni, i site va‘no e dali rezultatite od izbo- politi~ki partii da go prifatat rite }e bidat prifateni od strana izborniot rezultat i da mu ~esti- na site politi~ki partii. Ako se taat na pobednikot. Toa bi bil naj- imaat predvid kontraproduktiv- dobriot pokazatel deka Makedonija nite i opasni tezi na opozicijata, ima ne samo zrela politi~ka scena deka tie ve}e se gledaat sebesi i subjekti, tuku deka ima osnova za kako pobednici na izborite i deka podobra ekonomskata sostojba, na- izborite }e bidat regularni samo malena nevrabotenost, poka~en ako na niv pobedi opozicijata, standard na ‘iveewe, za sigurna i toga{ e jasno deka od niv bi mo‘elo evropska idnina.

Abstract

The upcoming elections are the most serious maturity test for Macedonia, for the Government and for the opposition, for the democratic capacity and responsibility for the future. Socio-economic issues dominate the public interests, showing that the electorate has grown wiser over the years. The author argues that the ruling SDSM has demonstrated capacities in the last four years to answer those issues and thus it deserves another mandate from the citizens. However it is in the interests of all for the elections to be maximally fair, democratic and fair, and all political parties to accept the outcome and congratulate to the winner.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 33 str. 34 Politi~ka misla Izbori 2006

Izbori 2006: Istra`uvawata na javnoto mislewe – kompas za politi~kiot kurs na Republika Makedonija

Gordana Jankuloska

“Nothing is more dangerous in traga. Imeno, ovie izbori se prv i wartime than to live in the tempera- mo‘ebi najbiten preduslov za mental atmosphere of a Gallup Pool, prodol‘uvawe na evrointegra- always feeling one’s pulse and taking tivnite procesi, odnosno nivniot one’s temperature. I see it said that sloboden i fer karakter e elemen- leaders should keep their ears to the tarna pretpostavka za potvrduvawe ground. All I can say is the British nation na na{ata demokratska zrelost. will find it very hard to look up to the leaders who are detected in that Istra`uvawa na javnoto somewhat ungainly posture#. mislewe – kompas na politi~kiot kurs Winston s. Churchill (1941) Vo nasoka na dobivawe na rele- Parlamentarni izbori 2006 vantni informacii za o~ekuvawata i stavovite na gra|anite za poli- Javnosta vo kontinuitet e dla- ti~kite partiii i definirawe na boko razo~arana od lu|eto, koi vo politi~kiot protivnik vo Repub- nivno ime upravuvaat so nivnata lika Makedonija sprovedeni se ni- sudbina. Izborite se centralna za ispituvawa na javnoto mislewe1. institucija na demokratski izbra- nite vladi, zatoa {to vo demo- kratijata avtoritetot na vladata 1 Istra‘uvawa na javnoto mislewe, odnosno ispitu- poteknuva od sposobnosta za razbi- vawata na rejtinzite na politi~kite partii vo Republika Makedonija (RM), logi~no, po~nuvaat da se rawe i za prifa}awe na interesite sproveduvaat vo periodot na steknuvawato na makedonskata dr‘avnost, vo devedesettite godini na i voljata na onie so koi se vladee. 20. vek, odnosno vo periodot na sproveduvaweto na Izborite ne se surova borba za prvite pove}e partiski izbori. Dolg period, osven Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni opstanok, tie se pretpostavka za istra‘uvawa (ISPPI), vo RM ne postoe{e druga nau~na ustanova, koja go ispituva javnoto mislewe. konkurencijata i za natprevarot od Otsustvoto na konkurencija zna~e{e prili~no koj gra|anite treba da izlezat nerazviena sfera na istra‘uvaweto na javnoto mislewe podlo‘na na vlijanija. Zaradi nedostatokot pobednici. na konkurencija, be{e svedena na minimum frekvent- nosta na sprovedenite istra‘uvawa, so {to vakvite Parlamentarnite izbori 2006 institucii ne uspevaa da se nametnat kako faktor vo godina, vo Republika Makedonija se izborniot i politi~kiot proces. Brojot na agenciite za istra‘uvawe na javnoto mislewe narasna vo sami po sebe zna~ajni zatoa {to po~etokot na 2000 godina, koga bea formirani pove}e privatni instituti, specijalizirani agencii za taa povlekuvaat nekolku elementi {to namena i koga brojot na me|unarodnite organizacii istoriski definitivno }e ostavat vo Republika Makedonija, zaradi krizata na Kosovo, drasti~no be{e zgolemen.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 35 Gordana Jankuloska

Spored, istra‘uvawata na jav- smisla toa podrazbira podobru- noto mislewe na Institutot za vawe na poziciite na Partijata. demokratija „Societas Sivilis#, sle- Pri~inata za ovoj rast na rejtingot duva sporedba na rejtinzite na naj- na VMRO-DPMNE se dol‘i na izbuv- golemite politi~kite partii: nuvaweto na voeniot konflikt, {to VMRO-DPMNE i SDSM vo periodot zaradi stavot na toga{ vlade- od juni 2000 godina do juni 2005 ja~kata VMRO-DPMNE, rezultira{e godina. so zgolemena poddr{ka pome|u gra|anite. Me|utoa, do septemvri 2001 godina, rejtingot na VMRO- VMRO SDSM DPMNE povtorno se vrati na prvi~- - DPMNE nite 10%. Pri~inite za toj fakt Jan. 2001 14% 20% mo‘e da se najdat vo konfliktot na Partijata so Me|unarodnata zaed- Apr. 2001 15% 30% nica. 10% 17% Sept. 2001 Vtoriot porast na rejtingot na Fev. 2002 12% 20% VMRO-DPMNE se slu~uva vo vo mart Mart 2004 16% 21% 2004 godina vo odnos na fevruari Okt. 2004 9% 10% 2002 godina. Imeno, VMRO-DPMNE, za razlika od fevruari 2002 godi- Okt. 20042 12% 10% na, koga ima{e popularnost od 12%, Juni 2005 10% 10% vo mart 2004 godina, ima{e popu- April 20063 25% 18% larnost od 16%. SDSM, pak, ima{e konstantna poddr{ka od okolu 20%. Tabela 1: Sporedba na rejtinzite na Pri~inite za rastot na rejtingot na najgolemite politi~kite partii VMRO-DPMNE, odnosno za stagna- cijata na SDSM se rezultat na Analizata na izlo‘enite rezul- faktot {to SDSM be{e vladeja~ka tati, upatuva na zaklu~okot deka vo partija i zaradi promenata vo periodot od januari 2000 godina do rakovodstvoto na VMRO-DPMNE. oktomvri 2004 godina mo‘at da se Me|utoa, vo juni 2005 godina, VMRO- voo~at dva zabele‘itelni porasti DPMNE, ima{e namalen rejting vo na rejtingot na VMRO-DPMNE. odnos na mart 2004 godina od 6%. Prviot e vo april 2001 godina Istoto se slu~i i so SDSM, na koja vo odnos na juni 2000 godina, koga £ be{e namalena doverbata za 10%. VMRO-DPMNE zabele‘uva rast od Pri~inite za padot na rejtingot 2%, dodeka na SDSM £ e namalen na VMRO-DPMNE mo‘e da se najdat rejtingot za 13%. Iako porastot na vo vnatrepartiskiot konflikt vo rejtingot na VMRO-DPMNE ne e VMRO-DPMNE, {to rezultira{e so golem, sepak imaj}i predvid deka formiraweto na VMRO-NP. Imeno, zabele‘an e zna~itelen pad na osven {to odredena grupa poddr‘u- rejtingot na SDSM, vo apsolutna va~i zaminaa vo novata partija, vo pogolema mera padot na rejtingot se dol‘e{e i na signalite {to bea 2 Vtoro istra‘uvawe. 3 Ovoj podatok e izlo‘en na stranicata na ISPPI. isprateni do javnosta za nemono-

str. 36 Politi~ka misla Izbori 2006: Istra`uvawata na javnoto mislewe – kompas za politi~kiot kurs na Republika Makedonija litnosta na Partijata. SDSM, pak pove}e na poleto na ekonomijata, ima{e namalen rejting zaradi skandalozno vo borbata protiv faktot {to e vladeja~ka partija, no korupcijata, a o~igledno e deka i zaradi, vo toa vreme, izrazenite potfrlija i na planot na rako- konflikti pome|u premierot, Vla- vodeweto so sopstvenata partija. do Bu~kovski i pretsedatelot na Ja zagubija doverbata, go zagubija dr‘avata, Branko Crvenkovski, {to legitimitetot. rezultiraa, sli~no kako kaj VMRO- Vo taa smisla, izvesnosta deka DPMNE, so ispra}awe signali za desnicata, odnosno VMRO-DPMNE needinstvo do gra|anite. }e bide pobednik na izborite e Od juni 2005 godina do denes, isklu~itelno golema zatoa {to rejtingot na VMRO-DPMNE e vo gra|anite kone~no }e mo‘at da postojan porast. Vo taa smisla, izberat pome|u razli~ni principi spored anketata na Institutot za na dejstvuvawe, {to }e ja determi- sociolo{ki i politi~ko-pravni niraat nasokata vo koja }e se dvi‘i istra‘uvawa, sprovedena vo april Makedonija vo godinite {to sledu- 2006 godina, VMRO-DPMNE ima vaat. poddr{ka od 25%, dodeka SDSM od Silnite formi na sojuzni{tva, 18%. Vakviot razvoj na nastanite, {to postojat pome|u demohristijan- upatuva na zaklu~okot deka VMRO- skite i narodnite partii na evrop- DPMNE, vo 2006 godina uspea da ja sko nivo izrazeni preku poddr{- nadmine prednosta vo odnos na kata od desnicata vo Evropskata SDSM nad famoznite 2-3%, {to unija, na CDU vo Germanija i desni- spa|aat t.n „marginalna gre{ka#. cata vo balkanskite dr‘avi, koi so sigurnost idnata vlada na VMRO- Gra|anite se svesni za nivnata DPMNE }e gi stavi vo funkcija na mo} re{avawe na otvorenite pra{awa i ostvaruvawe na strate{kite ^etirigodi{noto vladeewe na prioriteti za Republika Makedo- levicata, niz prizmata na kontinu- nija, odat vo prilog na sozdavawe iranite istra‘uvawa na javnoto na nova dinamika na ‘iveewe, {to mislewe be{e oceneto negativno od }e donese ekonomski razvoj, indivi- strana na gra|anite. SDSM dobi dualen i kolektiven napredok, {ansa, no ne ja iskoristi. Lo{o i semejna sigurnost i povtorno vra}a- za niv i u{te polo{o za dr‘avata. we na verbata vo na{ata idnina. Potfrlija na politi~ki plan, u{te

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 37 Gordana Jankuloska

Abstract In a democracy the authority derives from the competence to understand, to accept the interests and the will of the people. Therefore the elections are the central institution for composing a democratic elected Government. The upcoming elections in Macedonia are even more important because they are the first pre-condition for continuing the EU integration processes. The author points that public opinion polls show that VMRO-DPMNE has greater public support than SDSM. In that sense, the author expects the citizens to set the future perspectives of the country and give their confidence to VMRO-DPMNE in order to win in the elections. This will create a new dynamic of living, that will bring economic development, individual and collective progress, family security and belief in the common future.

str. 38 Politi~ka misla Aktuelno

Posledicite od referendumot za nezavisnost na Crna Gora

Aleksandar Spasenovski

Na 21 maj 2006 godina, na refe- odlukata na mnozinstvoto od gra|a- rendumot za utvrduvawe na dr‘av- nite na Crna Gora. Me|utoa, site nopravniot status na Crna Gora, politi~ki partii, vo komentarite spored podatocite na Crnogorskata po povod referendumot, ja konsta- republi~ka referendumska komi- tiraa nezavisnosta na Crna Gora, sija (RRK), za nezavisnost glasale stoej}i na razli~ni pozicii vo 55.5% od gra|anite, a izleznosta odnos na efektite koi{to takviot bila pove}e od 86%. So toa be{e ~in }e gi predizvika vrz Srbija. ispolnet uslovot na Me|unarodnata Nasproti vozdr‘uvaweto od zaednica, za da mo‘e Crna Gora da reakcija na oficijalen Belgrad, ja proglasi sopstvenata nezavis- pretstavnicite na EU i na SAD, po nost. Crngorskiot premier, Milo objavuvaweto na neoficijalnite \ukanovi}, po objavuvaweto na rezultati im ja ~estitaa nezavis- preliminarnite rezultati, na gra- nosta na crnogorskite vlasti, pri- |anite im ja ~estita{e nezavis- toa povikuvaj}i gi site strani da gi nosta. Toj istakna deka prioritet prifatat rezultatite od referen- na nezavisna Crna Gora }e bide dumot. Ruskata federacija, isto prodol‘uvaweto na ekonomskite taka gi prizna rezultatite od refe- reformi, kako i integracijata na rendumot, istaknuvaj}i deka Srbija dr‘avata vo EU i vo NATO. Naspro- i Crna Gora treba da pristapat kon ti toa pak, liderite na Blokot za konstruktiven dijalog za defini- opstojuvawe na Dr‘avnata zaednica rawe na me|usebnite odnosi. So na Srbija i Crna Gora (SiCG), vakviot pristap, Me|unarodnata povikaa da se ras~istat site dile- zaednica vlijae{e obeshrabruva~- mi okolu to~niot procent na pod- ki vrz opozicijata vo Crna Gora, no dr{ka od gra|anite, stoej}i na i vrz vlastite vo Srbija, vo odnos poziciite deka ishodot od refe- na eventualnoto nepriznavawe na rendumot e plod na „manipulaciite ishodot od referendumot, od nivna na crnogorskiot re‘im#. strana. Vo Srbija, vo prvite denovi po Vo ~estitkite po povod stek- objavuvaweto na prvi~nite rezul- nuvaweto na nezavisnosta na Crna tati, pretsedatelot na Vladata Gora, pretstavnicite na Me|unarod- Voislav Ko{tunica ne izleze so nata zaednica, gi povikaa ofici- oficijalen stav, dodeka pretse- jalna Podgorica i oficijalen Bel- datelot na Republikata Boris Ta- grad, vo najkus rok da otpo~nat pre- di} izjavi deka toj }e ja prifati govori za mirno razdru‘uvawe. Vo

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 39 Aleksandar Spasenovski

taa smisla, pretsedatelot na Crna sedatelot na dr‘avata. Isto taka, Gora Filip Vujanovi} potvrdi deka referendumot vo Crna Gora }e ja Podgorica u{te na samiot po~etok reafirmira debatata za promena na saka da stapi vo kontakt so Brisel Ustavot, }e gi uslo‘ni poziciite na i so Belgrad, za da se re{i pra- srpskiot tim vo pregovorite so {aweto na mirnoto razdru‘uvawe, Pri{tina za statusot na Kosovo i bidej}i, kako {to konstatira{e toj, dopolnitelno }e go unazadi pro- crnogorskata infrastruktura za cesot na evropskite integracii na takviot ~ekor e prethodno podgo- Srbija. tvena. Kabinetot na premierot na Srbija Voislav Ko{tunica, zazede Udar vrz vladata na Ko{tunica stav deka uspehot na referendumot }e zna~i i po~etok na nekakva Po proglasuvaweto na nezavis- forma na razgovori pome|u Belgrad nosta na Crna Gora, pove}e opozi- i Podgorica za razdru‘uvawe. ciski partii ja obvinija vladata na Me|utoa, spored niv, tie razgovori Ko{tunica za neuspeh, povikuvaj}i nema da se odvivaat so brzo tempo ja da podnese ostavka, za da mo‘e bidej}i, kako {to be{e konsta- da se raspi{at predvremeni parla- tirano, Srbija ima drugi pova‘ni mentarni izbori. Izvesno e deka problemi, {to treba vo me|uvreme vakviot ishod, dopolnitelno }e go da gi re{ava. Vakvite pozicii, namali rejtingot na vladeja~kata upatuvaat na zaklu~okot deka kaj Demokratska partija na Srbija srpskite vlasti ne postoi kriti~na (DSS) pome|u gra|anite. Isto taka, volja za brzo okon~uvawe na pro- imaj}i go predvid faktot {to cesot na disolucija na SiCG. Vo pretsedatelot na Srpskoto dvi‘e- sekoj slu~aj, treba da se o~ekuva we na obnovata (SPO) Vuk Dra{- deka vladata na Ko{tunica po kovi} be{e minister za nadvo- objavuvaweto na kone~nite rezul- re{ni raboti na SiCG, se postavuva tati od referendumot, }e bide pra{aweto, kako toj }e bide izbran izlo‘ena na dopolnitelen pri- na istata pozicija vo Srbija od tisok od strana na Me|unarodnata strana na mnozinstvoto vo Parla- zaednica, vo nasoka na otpo~nuva- mentot, so ogled na toa deka Socija- we na procesot na mirno razdru‘u- listi~kata partija na Srbija (SPS), vawe so Crna Gora. vo pove}e navrati, najavuva{e in- terpelacii za negovata rabota vo Efektite vrz Srbija Sojuznoto sobranie, pod obvinenie deka vr{i predavstvo na srpskite Proglasuvaweto na nezavisnos- nacionalni interesi na Kosovo. ta na Crna Gora, vo pove}e aspekti Ovoj fakt, nadopolnet so raskolot }e ima negativen odraz vrz vkup- vo vladeja~kata G-17 plus, upatuva nite op{testveno-politi~ki sos- na zaklu~okot deka premierot tojbi vo Srbija. Imeno, toa mo‘e da Ko{tunica e doveden vo isklu~i- predizvika politi~ki konflikti telno nepovolna pozicija {to mo‘e vo ramkite na vladeja~kata koali- seriozno da ja zagrozi krevkata cija, kako i pome|u Vladata i pret- stabilnost na Vladata.

str. 40 Politi~ka misla Posledicite od referendumot za nezavisnost na Crna Gora

Mo‘en konflikt pome|u te proekti na negovata vlada }e pretsedatelot i Vladata vo bide donesuvaweto na noviot ustav odnos na prenosot na na Srbija. nadle‘nostite Statusot na Vojvodina Po objavuvaweto na prvi~nite rezultati od referendumot, pot- Po objavuvaweto na prvi~nite pretsedatelot na Demokratskata rezultati od referendumot, vo partija (DS) Du{an Petrovi} izjavi grupata politi~ari koi ja kon- deka eventualnata nezavisnost na statiraa nezavisnosta na Crna Gora Crna Gora }e zna~i deka komandata i im ~estitaa na vlastite za toj ~in nad vojskata, kako i zna~aen segment bea i politi~arite od Vojvodina. od vodeweto na nadvore{nata poli- Politi~kite lideri vo Pokrainata, tika treba da bidat del od de- vo svoite izjavi se zalo‘ija za finiranite nadle‘nosti na pret- donesuvawe nov ustav na Srbija, so sedatelot na Srbija. Petrovi} gi koj na Vojvodina }e £ bide vraten povika vlastite, so svoeto odnesu- statusot {to £ be{e odzemen od vawe, da se vozdr‘at od prezemawe strana na Slobodan Milo{evi} vo ~ekori {to mo‘at da bidat voved 1988 godina. Imaj}i go predvid vo ustaven udar. Nasproti izjavata postojniot interes na EU za sostoj- na Petrovi}, od vladeja~kite par- bite vo Vojvodina, mo‘e da se o~e- tii s¯ u{te nema oficijalni izjavi kuva deka ishodot od referendumot vo odnos na procesot na prenos na vo Crna Gora, kako i pregovorite nadle‘nostite {to prethodno gi iz- pome|u Belgrad i Pri{tina za id- vr{uvaa instituciite na Dr‘a- niot status na Kosovo, }e vlijaat vnata zaednica. Vo taa smisla, stimulira~ki vrz pretstavnicite dopolnitelnoto intenzivirawe na na vojvodinskata politi~ka elita konfliktot pome|u DS na Boris da go intenziviraat pritisokot vrz Tadi} i DSS na Ko{tunica }e bide srpskite vlasti za promena na determinirano od odnosot na vla- Ustavot na Srbija i za vra}awe na deja~kata koalicija kon pra{aweto avtonomniot status na Vojvodina, na za prenosot na nadle‘nostite od nivoto od pred 1988 godina. sojuzno na republi~ko nivo. Redefinirawe na Otvorawe na pra{aweto za ustavnopravniot status na promena na Ustavot Srbija

Uspehot na referendumot vo Vo izjavite po povod uspehot na Crna Gora, povtorno ja pottikna referendumot vo Crna Gora, pretse- debatata za promenata na Ustavot datelot na SPO Vuk Dra{kovi} na Srbija, koja{to so razli~ni povika na redefinirawe na ustav- oscilacii vo mandatot na Vladata nopravniot status na Srbija. Spo- na DSS e postojano prisutna, zaradi red nego, odvojuvaweto na Crna Gora predizbornoto vetuvawe na premi- e istoriski moment {to treba da se erot Ko{tunica deka eden od prvi- iskoristi za vozobnovuvawe na

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 41 Aleksandar Spasenovski

parlamentarnata monarhija vo smisla, kosovskite politi~ari, ko- Srbija. Isto taka, pretsedatelot na mentiraj}i go ishodot od referen- Demohristijanskata partija na dumot za nezavisnost vo Crna Gora, Srbija (DHSS) i porane{en minis- izjavuvaa deka so osamostojuvaweto ter za pravda, Vladan Bati} ja na Kosovo }e bide ozna~en i for- povika Vladata da podnese ostavka malniot kraj na porane{na Jugo- i da se raspi{at izbori za Ustavo- slavija. Vakvite pozicii na kosov- tvorno sobranie na Srbija. Imaj}i skite politi~ari, upatuvaat na ja predvid novonastanatata situa- zaklu~okot deka nezavisnosta na cija po steknuvaweto na nezavis- Crna Gora, tie }e ja iskoristuvaat nosta na Crna Gora, kako i op{tata za dopolnitelna relativizacija na soglasnost pome|u srpskata poli- Rezolucijata 1244 {to operira so ti~ka elita vo odnos na potrebata konceptot na su{tinska avtonomija od redefinirawe na ustavnoprav- na Protektoratot vo ramkite na niot status, treba da se o~ekuva Sojuzna Republika Jugoslavija deka debatata za promena na Usta- (SRJ), odnosno sega ve}e Srbija, vot na Srbija }e dobie intenzitet. zalagaj}i se za ostvaruvawe na Me|utoa, imaj}i predvid deka ofi- celta za nezavisno Kosovo. Isto cijalen Belgrad vo momentot e vo taka, imaj}i ja predvid gubitni~- faza na pregovori so oficijalna kata atmosfera {to se sozdade vo Pri{tina za utvrduvawe na idniot Srbija, zaradi raspa|aweto na status na Kosovo, kako i faktot de- SiCG, izvesno e deka javnosta }e ka pod pritisok na Me|unarodnata stane posenzibilna vo odnos na zaednica }e sleduvaat pregovori i pra{aweto za statusot na Kosovo, so Crna Gora za razdru‘uvawe, ne {to od svoja strana dopolnitelno treba da se o~ekuva deka vo manda- }e go stesni manevarskiot prostor tot na sega{nata vlada, }e bide na srpskiot pregovara~ki tim. re{eno i pra{aweto za promenata na Ustavot na Srbija. Unazaduvawe na evropskite integracii Uslo‘nuvawe na poziciite na Srbija vo pregovorite za Steknuvaweto na nezavisnosta statusot na Kosovo na Crna Gora mo‘e dopolnitelno da go zabavi procesot na evropskite Iako spored odredbite od Us- integracii na Srbija {to, na 3 maj tavnata povelba, site me|unarodni 2006 godina, be{e privremeno dokumenti, {to zna~i i Rezolu- prekinat zaradi neispora~uvaweto cijata 1244 na Sovetot za bezbed- na Ratko Mladi} vo Hag. Imeno, sega nost na ON, koi{to prethodno se ve}e na Srbija }e £ bide potreben odnesuvaa na SiCG, }e va‘at za nov mandat vo pregovorite za stabi- dr‘avata Srbija, izvesno e deka vo lizacija i asocijacija so EU. Kako fakti~ka smisla, poziciite na }e bide definiran noviot mandat, oficijalen Belgrad vo pregovorite koga }e bide usvoen od strana na EU za statusot na Kosovo }e bidat i koga mo‘e da se o~ekuva prodol- dopolnitelno uslo‘neti. Vo taa ‘uvawe na prekinatite pregovori

str. 42 Politi~ka misla Posledicite od referendumot za nezavisnost na Crna Gora za sklu~uvawe Spogodba za stabi- dumot, na kratok rok, izvesno e deka lizacija i asocijacija (SSA), ne }e go stimulira nezadovolstvoto i mo‘e precizno da se utvrdi. Sepak, radikalnosta na ideite na protiv- mo‘e da se o~ekuva deka na sosta- nicite na nezavisnosta na Crna nokot na Sovetot na EU {to treba Gora. Me|utoa, prisustvoto na Me|u- da se odr‘i na 12 juni 2006 godina, narodnata zaednica za vreme na }e bide razgleduvana situacijata vo izborniot proces, kako i nejzinoto Srbija, po osamostojuvaweto na vlijanie vrz politi~kite subjekti Crna Gora. Me|utoa, ostanuva otvo- vo Crna Gora, izvesno e deka }e reno pra{aweto, dali pri~inata vlijae amortizira~ki vrz mo‘nosta poradi koja bea prekinati prego- od natamo{na eskalacija na sostoj- vorite na Unijata so SiCG, odnosno bite. Sepak, imaj}i go predvid fak- so Srbija, nema da bide i povod za tot {to po formalnoto progla- neusvojuvawe na noviot mandat od suvawe na nezavisnosta, }e nastapi strana na Sovetot na EU. period na celosno zaokru‘uvawe na crnogorskata dr‘avnost, izvesno e Efektite vrz Crna Gora deka periodot na latentna nesta- bilnost vo Crna Gora }e se odr‘i Nasproti goleminata i istoris- podolg period. koto zna~ewe na procesot na sozda- vawe nezavisna dr‘ava, nezavis- Unazaduvawe na evropskite nosta na Crna Gora na vnatre{en integracii plan dopolnitelno }e ja zaostri politi~kata polarizacija, zaradi Spored odredbite od Ustavnata faktot deka po formalnoto progla- povelba, vo slu~aj Crna Gora da suvawe na nezavisnosta, }e nastapi odlu~i da ja napu{ti Dr‘avnata period na celosno zaokru‘uvawe na zaednica, Srbija go nasleduva pra- crnogorskata dr‘avnost. Isto taka, voto na me|unaroden subjektivitet, na kratok rok, nezavisnosta mo‘e mestoto vo Obedinetite nacii, no da dovede do unazaduvawe na inte- i site me|unarodni obvrski. Crna grativnite procesi na dr‘avata so Gora, pak, }e mora da se prijavi za EU, zaradi faktot {to spored Us- ~lenstvo vo site me|unarodni orga- tavnata povelba, me|unarodnoprav- nizacii, {to e izvesno deka, na niot subjektivitet vo celost £ pri- kratok rok, }e vlijae negativno vrz pa|a na Srbija. aspiraciite na Crna Gora za pobrza integracija vo EU. Me|utoa, na dolg Politi~ka polarizacija rok ne treba da se o~ekuvaat pogo- lemi problemi za Crna Gora, zaradi Za vreme na referendumskata primenata na principot na "dvoen kampawa, dopolnitelno be{e zaos- kolosek# od strana na EU {to zna~i trena politi~kata polarizacija deka prethodno dogovorenite re{e- pome|u privrzanicite na idejata za nija }e bidat ispo~ituvani, na {to nezavisnost i privrzanicite na upatuvaat i pretstavnicite na Uni- idejata za opstojuvawe na SiCG. Vo jata. taa smisla, ishodot od referen-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 43 Aleksandar Spasenovski

Efektite vrz regionot kako i vo obidite na Me|unarodnata zaednica za izmena na Dejtonskiot Vo regionalna smisla, nezavis- ustav, po prvi~noto neusvojuvawe na nosta na Crna Gora, nema da vlijae dogovorenite re{enija od strana na destabilizira~ki vrz sostojbite vo pratenicite vo Pretstavni~kiot regionot. Sepak, mo‘e da se o~ekuva dom na Parlamentarnoto sobranie odredena radikalizacija na sostoj- na BiH, na 26 april 2006 godina. bite vo Bosna i Hercegovina (BiH), no i da se otvori dopolnitelen Otvoren prostor za re{avawe prostor za re{avawe na otvorenite na otvorenite pra{awa pome|u pra{awa pome|u Crna Gora i Hrvat- Crna Gora i Hrvatska ska, ~ie re{avawe izminatite godini be{e odlo‘uvano. Hrvatska i Crna Gora, zaradi nezadovolitelnoto nivo na odno- Mo‘na radikalizacija na site so Srbija, no i zaradi faktot sostojbite vo BiH {to del od otvorenite pra{awa bea vo nadle‘nost na instituciite na Za razlika od ostanatite bal- Dr‘avnata zaednica, izminatite kanski dr‘avi, vlastite vo BiH godini ne gi re{avaa me|usebnite imaa vozdr‘ani reakcii vo odnos problemi. Stanuva zbor za pra{a- na referendumot za nezavisnost na wata za trajnoto utvrduvawe na gra- Crna Gora. Sepak, zabele‘itelni ni~nata linija na kopno i na more bea reakciite na pove}e nevladini pome|u dvete dr‘avi, za sukcesijata organizacii i politi~ki partii vo i za voenata ot{teta. Vo taa smisla, Republika Srpska, koi{to ja isko- imaj}i go predvid karakterot na ristija mo‘nosta da go afirmiraat sega{nata vlast, kako i faktot {to stavot za organizirawe referen- uspehot na referendumot }e gi dum za nezavisnost na Republika zajakne nejzinite pozicii, treba da Srpska. Spored Srpskata radi- se o~ekuva deka, vo periodot {to kalna partija na Republika Srpska sleduva, }e zapo~nat razgovori (SRS-RS), dokolku Me|unarodnata pome|u dvete dr‘avi za re{avawe zaednica nema dvojni standardi, na spornite pra{wa. Toa e dotolku treba i na ovoj entitet da mu dozvo- poizvesno {to crnogorskite vlasti li da organizira referendum, za- vo minatoto, vo pove}e navrati toa {to, spored ovaa partija, poj- realiziraa odredeni sopstveni dovnite pozicii na Republika Srp- obvrski povrzani so pra{aweto na ska i na Crna Gora se identi~ni. Vo voenata ot{teta kon Hrvatska i taa smisla, izvesno e deka vo Re- iska‘uvaa podgotvenost za re{a- publika Srpska nezavisnosta na vawe na ostanatite otvoreni pra- Crna Gora, sli~no kako i vo Srbija, {awa so oficijalen Zagreb. nacionalisti~ki }e ja senzibili- zira javnosta, {to mo‘e da ima Zaklu~ok negativen odraz vrz mo‘nosta za postignuvawe kompromis vo prego- Proglasuvaweto na nezavis- vorite za reformata na policijata, nosta na Crna Gora }e ima negativen

str. 44 Politi~ka misla Posledicite od referendumot za nezavisnost na Crna Gora odraz vrz vkupnite op{testveno- istoriskoto zna~ewe na procesot politi~ki sostojbi vo Srbija. Toa na sozdavawe nezavisna dr‘ava, mo‘e da predizvika politi~ki nezavisnosta na Crna Gora na vnat- konflikti vo ramkite na vla- re{en plan dopolnitelno }e ja deja~kata koalicija, kako i pome|u zaostri politi~kata polarizacija Vladata i pretsedatelot na dr‘a- i mo‘e da dovede do unazaduvawe vata. Isto taka, referendumot vo na integrativnite procesi na Crna Crna Gora }e ja reafirmira deba- Gora so EU. Vo regionalna smisla, tata za promena na Ustavot na mo‘e da se o~ekuva odredena radi- Srbija, }e gi uslo‘ni poziciite na kalizacija na sostojbite vo BiH, no srpskiot tim vo pregovorite so i da se otvori dopolnitelen pros- Pri{tina za statusot na Kosovo i tor za re{avawe na otvorenite pra- dopolnitelno }e go unazadi pro- {awa pome|u Crna Gora i Hrvatska cesot na evropskite integracii na {to izminatite godini be{e odlo- Srbija. Nasproti goleminata i ‘uvano.

Abstract On May 21, on the referendum for the state and legal status of Montenegro, 55.5% of the citizens voted in favor of independence, with which the condition imposed by the international community concerning the possibility of Montenegro to proclaim independence was fulfilled. The proclamation of the independence of Montenegro will have a negative impact on the overall social and political situation in Serbia. It might also provoke some political conflicts within the ruling coalition, as well as between the Government and the President of the country. In addition, the referendum in Montenegro will reaffirm the debate on the modifications to the Constitution of Serbia, complicate the position of the Serbian team in the negotiations with Prishtina concerning the status of Kosovo, and will additionally regress the process of European integration of Serbia. As opposed to the greatness and historical significance of the process of creating an independent state in itself, the independence of Montenegro shall additionally enhance the political polarization at the internal level, which might afterwards lead to a regress in the process of integration of Montenegro in the European Union. From a regional point of view, a certain radicalization of the situation in Bosnia and Herzegovina may be expected, but also the opening of an additional space for resolving the open issues between Montenegro and Croatia, which were often postponed during the past years.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 45 Aleksandar Spasenovski

str. 46 Politi~ka misla Aktuelno

Ustavot na Republika Irak od 2005 g.

Ilina Cenevska

Okolnosti {to dovedoa do a potvrda za toa e i usvojuvaweto sozdavawe na Ira~kiot ustav od na noviot ustav, vo oktomvri 2005 2005 g. godina. So okupacijata na Irak od stra- Prikaznite i vistinite za edna na na SAD i koalicionite sojuznici, vojna se sekoga{ mnogu na broj. vo april 2003 g., vo zemjata be{e Tokmu zatoa, koga }e se slu~i vojna formirano Koaliciono provizio- nikoga{ ne postojat samo dve stra- nalno telo koe{to ima{e nadle‘- ni, pobednici i porazeni, sekoga{ nosti kako Vlada na Irak. Potoa e izvesna pove}estranosta i pove- be{e formiran i Ira~ki upraven }easpektnosta na posledicite od sovet kako glavno telo na ira~kata edna vojna i nivniot odraz vo tranziciona administracija. Up- ‘ivotite na lu|eto. Za nekoi ona ravniot sovet be{e zadol‘en za {to se slu~uva{e vo Irak vo 2003- konsultirawe i koordinirawe na tata i {to i den denes se slu~uva e site zada~i {to pretstavuvaa pri- klasi~en slu~aj na invazija i okupa- vremeno upravuvawe so Irak. So cija na edna zemja od strana na posebna spogodba me|u Provizio- druga, duri i svoeviden neokolo- nalnoto telo i Upravniot sovet, bea nijalizam. Za drugi pak, stanuva utvrdeni potrebnite ~ekori {to }e zbor za sosema opravdana vojna bidat prezemeni so cel da se vrati protiv terorizmot, duri i oslo- celosnata suverenost na Irak i da boditelna vojna, a treti smetaat se usvoi postojan ustav na dr‘ava- deka stanuva zbor za vojna za demo- ta. Na 8 mart 2004 g., Upravniot so- kratija i ~ovekovi prava itn. vet go objavi Tranzicioniot admi- Edinstven odgovor ne mo‘e da nistrativen zakon {to pretsta- bide daden, pa zatoa edinstven vuva{e vrhoven zakon vo dr‘avata pravilen pristap e da se poglednat za vreme na tranzicioniot period faktite od voeniot i postvoeniot i {to obezbeduva{e detalni meha- period, kako i direktnite fak- nizmi za upravuvawe so dr‘avata ti~ki i pravni posledici od is- s¯ do kone~noto usvojuvawe na tiot. Ona {to e nesomneno e deka postojan ustav i konstituiraweto denes e otvoreno novo poglavje vo na nova vlada na Irak. Isto taka, istorijata na ira~kiot narod i so nego bea utvrdeni i strukturata dr‘ava. Kolku i da se kontroverzni i nadle‘nostite na idnata Privre- pri~inite {to dovedoa do toa, mena vlada na Irak. sepak fakt e deka Irak po~nuva Po raspu{taweto na Provizi- odnovo da se sozdava kako dr‘ava, onalnoto telo i Upravniot sovet i

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 47 Ilina Cenevska

po usvojuvaweto na Rezolucijata dr‘ava namenet za tranzicioniot 1546 od strana na Sovetot za bez- period, donesen od strana na Koali- bednost na ON, be{e staven ofi- cionata provizionalna vlast, po cijalen kraj na okupacijata na koa- zavr{uvaweto na vojnata vo Irak. licionite sili i suverenitetot na Izbornata komisija na pres- dr‘avata be{e prenesen vrz Ira~- konferencija soop{ti deka 78% od kata privremena vlada. Ovaa vlada glasa~ite go poddr‘ale ustavniot ja so~inuvaa: pretsedatel, dvajca dokument, dodeka 21% se izjasnile protiv. Od vkupno 18 provincii, potpretsedateli, premier, dvajca samo dve zabele‘aa mnozinstvo zamenici-premieri i 30 ministri. glasovi protiv i toa mnozinstvo Taka zapo~na takanare~eniot {to nadminuva{e dve tretini od "tranzicionen# period {to se so- glasa~ite. Na toj na~in be{e izbeg- stoi od dve fazi. Prvata faza nato veto {to bi mo‘elo da bide zapo~na so formiraweto na ce- nametnato so dvotretinsko mno- losno suverenata Ira~ka privre- zinstvo glasovi protiv, vo 3 od mena vlada koja{to dojde na vlast vkupno 18-te provincii na Irak (od vo juni 2004 g., dodeka pak vtorata koi 4 se smetaat za predominantno faza zapo~na so formirawe na naseleni so sunitsko naselenie), a Ira~kata tranziciona vlada1, koja- vetoto bi mo‘elo da dovede do {to se konstituira{e so izborite raspu{tawe na Parlamentot, novi za Nacionalnoto sobranie, vo janu- izbori i odnovo zapo~nuvawe na ari 2005 g.. Ovaa faza prodol‘i so celiot proces na sostavuvawe na usvojuvaweto na kone~nata verzija Ustavot. Odyivot na naselenieto na na noviot postojan ustav, i kone~no nacionalniot referendum na 15-ti }e zavr{i so formirawe na nova oktomvri be{e 63%. ira~ka Vlada. Nacionalnoto sobra- Sostavuvaweto i usvojuvaweto nie izglasa nacrt-verzija na Usta- na noviot ustav ne pominaa bez vot i istata mu be{e prezentirana kontroverzi, osobeno poradi dua- na ira~kiot narod i stavena na lizmot na islamskite sekti (Suniti op{t, nacionalen referendum odr- i [iiti)2 i nivnata istoriska ‘an na 15 oktomvri 2005 g.. podelenost koi{to vlijaeja na Dene{niot Ustav na Irak be{e ustavotvorniot proces. Krajniot odobren na 15 Oktomvri 2005 po pat rok za zavr{uvawe na skiciraweto na ratifikaciskoto referendum- na Ustavot be{e ~etiripati pro- sko glasawe. Toj be{e izraboten vo dol‘uvan poradi nemo‘nosta da se tekot na 2005 g., od strana na postigne konsenzus po pra{aweto ~lenovi na Tranzicionata vlada na za jazicite na religiite. Samo Irak i celosno go zamenuva Zakonot trojca od vkupno 15-te Suniti- za administracija na ira~kata ~lenovi na Komitetot za izgot- vuvawe nacrt, prisustvuvaa na 1 Ovaa vlada be{e priznata od strana na SAD, ON, Arapskata liga i nekolku drugi dr‘avi kako suverena ceremonijata na potpi{uvawe na vlast na Irak. Poradi toa {to SAD, "de facto#, zadr‘aa zna~itelna vlast vo zemjata, Vladata be{e kriti- Ustavot, dodeka nikoj od niv ne go kuvana deka e indirektno rakovodena odnosno diri- girana od strana na SAD i koaliciskite sojuznici, ~ii voeni sili s¯ u{te se nao|aat vo Irak. Koalicijata 2 Iako oficijalen popis na neselenieto vo Irak e veti deka nejzinite trupi }e zaminat od zemjata izvr{en duri pred ~etvrt vek, [iitite pretstavuvaat dokolku suverenata vlada go pobara toa od niv, no okolu 60%, dodeka Sunitite okolu 20% od ira~koto takvo ne{to ne be{e pobarano. naselenie.

str. 48 Politi~ka misla Ustavot na Republika Irak od 2005 g. potpi{a istiot. Sunitskite voda~i i nivnite sojuznici, so cel da bidat postojano apeliraa do elektoratot spre~eni da u~estvuvaat vo izbo- da go otfrli Ustavot na refe- rite i izgradbata na novo op{tes- rendumot na 15-ti Oktomvri. tvo na qubov, bratstvo i sorabotka Tekstot na predlo‘eniot ustav i sozdavawe na nov Irak, Irak na be{e pro~itan na sednicata na idninata, osloboden od sekta{tvo, Nacionalnoto sobranie na 28 av- rasna diskriminacija, regiona- gust. Toj ja opi{uva dr‘avata kako lizam i izolacija...# "demokratska, federalna, pret- stavni~ka republika#3 i "dr‘ava na 2. Osnovni principi pove}e etnici, religii i sekti#. • Oddeli i ~lenovi na Ustavot Irak e nezavisna nacija, nego- viot sistem na vladeewe e demo- kratska, federativna i pret- 1. Preambula stavni~ka republika. 2. Poglavje 1: Osnovni principi • Islamot e nacionalnata reli- 3. Poglavje 2: Prava i slobodi gija i osnoven temel na pravoto 4. Poglavje 3: Federalnite vlasti na dr‘avata; slobodata na vero- 5. Poglavje 4: Nadle‘nosti na ispovest e zagarantirana; federalnite vlasti • Dr‘avata ima multietni~ka 6. Poglavje 5: Regionalnite vlasti struktura i dva oficijalni dr- 7. Poglavje 6: Kone~ni i preodni ‘avni jazika: arapski i kur- odredbi diski; turkmenskiot i asirskiot 1. Preambula se slu‘beni jazici vo regionite kade tie se zboruvaat ; • Terorizmot, etni~koto ~istewe "... Priznavaj}i go Gospodovoto i takfirot4 se zabraneti; zabra- pravo nad nas, po~ituvaj}i go povi- neta e i Sadamovata partija kot na na{ata nacija i na{ite "Baat#5; gra|ani, odgovaraj}i na povikot na • Dr‘avata e del od islamskiot na{ite religiski i nacionalni svet i nejzinite arapski gra|ani voda~i i upornosta na na{ite se del od arapskata nacija; religiski avtoriteti i lideri i • Dr‘avata ima edinstvena vojska, na{ite reformatori, milioni od pod rakovodstvo na gra|anskite nas za prvpat vo na{ata istorija vlasti; otidoa do glasa~kata kutija, ma‘i • Ustavot e najvisokiot zakon vo i ‘eni, stari i mladi, na 3 januari zemjata. Nieden zakon ne mo‘e 2005 g., se}avaj}i se na terorite na da bide donesen dokolku istiot despotskata banda koja{to go ugne- mu protivre~i na slovoto na tuva{e mnozinstvoto Ira~ani... “ Ustavot, vtemelenite pravila "... pou~eni od stradawata na na islamot ili principite na lu|eto od zapadniot region na Irak demokratija; koi bea zalo‘nici na teroristite 4 Takfirot pretstavuva proglasuvawe na edno lice za nevernik. 3 Utvrduvaweto na podelbata na vlasta be{e odlo‘eno 5 Poznata i kako Socijalisti~ka partija na arapskata s¯ do prvoto parlamentarno zasedanie. obnova (prerodba) - BAAS.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 49 Ilina Cenevska

Ulogata na islamot vo novata bidat po~ituvani. Taka, Ira~kiot organizacija na Ira~kata vlada ustav veli: "Ustavot go garantira islamskiot identitet na mnozin- Ustavot ne predviduva odvo- stvoto od ira~kiot narod i garan- juvawe na crkvata od dr‘avata. tira celosni religiski prava na Naprotiv, negovata preambula site individui vo pogled na slobo- zapo~nuva so tradicionalnata data na religioznoto veruvawe i islamska invokcija "vo imeto na praktikuvawe.# Faktot {to islamot Gospod, So~uvstvitelniot, Miloz- se opredeluva kako osnoven izvor liviot# i ~l. 2 deklarira deka "is- na pravoto ne bi trebalo da pret- lamot e oficijalna religija na stavuva pre~ka za ostvaruvaweto na dr‘avata i fundamentalen izvor ovie garancii. na pravoto#. Sepak, ova ne go pravi Ustavot predviduva deka nieden Ustavot na na~in {to e nedemok- zakon ne smee da bide donesen ratski, ili opresiven, ili vo dokolku e vo sprotivnost so "vteme- kontradiktornost so ustavnite lenite odredbi na islamot “, odnos- re{enija predvideni vo ustavite na no "ako e vo sprotivnost so princi- demokratskite zemji. pite na demokratija, pravata i Duri i nekoi od svetskite demo- osnovnite slobodi predvideni so kratii vklu~ija sli~ni religiozni ovoj Ustav# (~l. 2). Ovde se pomes- odredbi i institucionalni re{e- teni slobodata na mislata i veru- nija vo ramkite na nivnite ustavi. vaweto i slobodata na pripad- Taka na pr. Ustavot na Danska nicite na site religii i sekti da predviduva deka "Evangelskata gi praktikuvaat svoite religiski Luteranska crkva }e bide etab- rituali. Dr`avata garantira "slo- lirana Crkva na Danska, i kako boda na ritualno obo`uvawe i takva }e bide poddr‘ana od dr‘a- za{tita i obezbeduvawe na mestata vata.# Isto taka etablirani, odnos- na obo`uvawe# (~l. 40 i 41), a isto no, utvrdeni dr‘avni crkvi imaat taka i za{tita na individuata od i drugi zemji kako Island, Nor- intelektualno, religisko ili poli- ve{ka, Finska, Velika Britanija ti~ko nasilstvo, odnosno prisila. (Crkvata na Anglija i Crkvata na (~l. 35). [kotska), Italija (Rimsko-kato- Iako Ira~kiot ustav go oprede- li~kata) i Grcija (Ortodoksnata). luva islamot kako dr‘avna reli- Site ovie zemji se priznati, zreli gija, principite na demokratija i demokratii, a pove}eto od niv se i religiski slobodi se podednakvo, ~lenki na Evropskata unija. respektivno tretirani. Vrz osnova Vo idnina, najva‘noto pra{awe na sevo ova opravdano mo‘e da se nema da bide dali Irak ima etab- o~ekuva, dokolku sprotivnoto ne se lirana religija, tuku dali i na koj doka‘e, deka blagodarenie na novi- na~in pravata na protivnicite na ot ustav, religiskiot pluralizam islamot, odnosno religiskite ap- vo Irak }e bide seriozno sfaten i stinenti – odnosno, onie koi od- po~ituvan. bivaat da se deklariraat kako Da se insistira na moderen, pripadnici na dr‘avnata crkva, }e evropski tip na sekularizam vo

str. 50 Politi~ka misla Ustavot na Republika Irak od 2005 g.

Irak e sepak nerealno te‘neewe. vo pra{awe po~ituvaweto na pra- Nitu pak, od druga strana, e po‘e- vata na ‘enite vo noviot Irak. len ekstremen sekularizam, zatoa Inaku, samiot ustav sozdava {to sepak Irak e vo proces na odli~na po~va za ostvaruvawe na odnovo "gradewe na nacijata# i za pravata {to im se garantiraat na taa cel e potrebno konstituirawe ira~kite ‘eni, stavaj}i im na na stabilna, silna i demokratska raspolagawe pove}e sredstva: dr‘ava koja }e se potpira na cvrsti ednakvost pred zakonot (~l. 14), temeli, me|u koi, neosporno e, i pravo na glas i pravo da vr{at dosega be{e, religijata. dr‘avni funkcii. Taka, ~l. 20 Pra{awe e dali edna ekstrem- predviduva deka "gra|anite (ma‘i no sekularna demokratija bi mo‘e- i ‘eni) }e imaat pravo da u~es- la da uspee vo Irak, imaj}i gi pred- tvuvaat vo javnite, odnosno dr‘a- vid religiskite ubeduvawa na pove- vnite raboti i da u‘ivaat poli- }eto Ira~ani. Dotolku pove}e, tak- ti~ki prava, vklu~uvaj}i go i pra- va sekularna demokratija sekako voto na glas#, a ~l. 45 pojasnuva deka nema da poslu‘i kako privle~en Ira~kiot izboren zakon }e ima za primer za ostanatite zemji od is- cel da postigne 25% u~estvo na lamskiot svet, nitu pak istata e vo ‘enite vo Parlamentot. mo‘nost da gi potkopa temelite na Vo prodol‘enie, Ustavot pred- ideolo{kata atraktivnost na is- viduva deka "familijarnoto i lamskite u~ewa. Naprotiv, vakviot semejnoto nasilstvo, nasilstvoto primer bi bil otfrlen od pove}eto vo u~ili{tata i socijalnoto nasil- muslimani, kako primer {to ima stvo se zabraneti# (~l. 29), a isto stranska i imperijalisti~ka kono- taka "zabraneta e i trgovijata so tacija i dimenzija. ‘eni i deca i seksualnata trgovija# Samo eden politi~ki sistem {to (~l. 35). vo sebe gi kombinira islamot i Taka, Ustavot gi opredeluva ‘e- fundamentite na pretstavni~kata nite kako integralen del od poli- demokratija i vladeeweto na pra- ti~kata nacija so specijalni garan- voto, mo‘e da ja postigne vistin- cii za nivnata pravna ednakvost. skata cel. Federalizmot predviden so Pravata na ‘enite garantirani Ustavot so Ustavot Kako {to be{e navedeno pogore, Ustavot go potencira garanti- Ustavot predviduva federalen raweto na pravnata ednakvost na sistem spored koj Vladata vo Bag- ‘enite. Sepak, faktot deka toj go dad }e rakovodi so nadvore{nite imenuva islamot kako izvor na raboti, dodeka regionalnite, pro- pravoto i ja opredeluva neustav- vinciskite i lokalnite vladi }e nosta na onie zakoni {to se spro- u‘ivaat zna~itelna avtonomija vo tivni na islamskite vtemeleni pogled na upravuvaweto so vna- odredbi, na nekoj na~in go doveduva tre{nite raboti. Vsu{nost, fede-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 51 Ilina Cenevska

ralnata priroda na Ustavot e eden me|u ovie dve osnovni etni~ko- od negovite najkontroverzni aspek- religiski linii i 2. [iitskiot ti. region {to se grani~i so iranskiot Poradi opozicionerski nastro- {iitski region, bi mo‘el da bide enoto sunitsko malcinstvo, sosta- dominiran i upravuvan od Vladata vuva~ite na Ustavot ne vklu~ija vo vo Teheran. nego mnogu detali vo pogled na Sepak, vo Ustavot postojat odre- organizacijata i nadle‘nostite na deni aspekti ~ija ustavna sila bi regionite i provinciite. Na regi- mo‘ela da go spre~i slu~uvaweto onite im e dadena {iroka avto- na ovie eventualni opasnosti. Taka, nomija. Spored ~len 117, regionite ~l. 106 ja zadol‘uva Ira~kata imaat nadle‘nosti vo onie oblasti federalna vlada da "go za~uva {to ne potpa|aat pod ekskluzivna nacionalnoto i teritorijalno edin- nadle‘nost na Federalnata vlada, stvoto na Irak#, a ~l. 13 pojasnuva dodeka odredbite na regionalnoto deka zakonite i regionalnite usta- pravo se primenuvaat vo onie dome- vi {to ne se vo soglasnost so Nacio- ni kade postojat kontradiktorni nalniot ustav }e se smetaat za re{enija predvideni so nacio- "nepostoe~ki#. nalnoto pravo. Nacionalnite pri- Vtoro, Ira~kite vooru‘eni sili hodi se spodeluvaat so regionite i se nacionalna institucija {to se provinciite na na~in {to }e im nao|a pod kontrola na Federalnata ovozmo‘i soodvetno izvr{uvawe na vlada, ~ija ekskluzivna nadle‘- nivnite ovlastuvawa i dol‘nosti. nost e nacionalnata odbrana. Soz- Kako i Federalnata vlada, i davaweto na kakva bilo voena regionalnite vladi }e imaat odre- policija "nadvor od ramkite na deni zakonodavni, izvr{ni i sud- vooru‘enite sili# e apsolutno ski kompetencii. Regionite se zabraneta. obvrzani da donesuvaat ustavi so Treto, Ustavot eksplicitno koi }e ja utvrdat strukturata i deklarira deka naftenite i gasni- nadle‘nostite na regionalnite te resursi na Irak mu pripa|aat na vladi i toa }e bidat ustavi {to celiot narod na Irak, bez razlika nema da se sprotivni na Nacio- vo koj region ili provincija toj nalniot ustav (~l.116). ‘ivee. Federalnata vlada u‘iva Kako {to be{e navedeno, golem dominantna uloga, zaedno so proiz- del od sunitskoto malcinstvo e vodnite regioni, vo rakovodeweto protivnik na konceptot na federa- na eksploatacijata na naftenite lizam odnosno delegiraweto na poliwa. Za vozvrat, Federalnata ekstenzivni nadle‘nosti na ira~- vlada mora da garantira deka kite regioni. Vo ovoj kontekst po- prihodite od eksploatacijata na stojat dve glavni opasnosti: resursite }e bidat pravi~no ras- 1. Regionite, osobeno kurdskite ob- predeleni me|u regionite i mora da lasti na sever i {iitskite na jug, utvrdi privremena privilegira~ka bi mo‘ele da stanat tolku mo}ni kvota za onie regioni koi{to za {to Irak prakti~no bi bil podelen vreme na Baat-re‘imot na Husein ne

str. 52 Politi~ka misla Ustavot na Republika Irak od 2005 g. go dobija onoj del od prihodite {to "Dr‘avata nema pravo da li{uva od im sleduva{e. ‘ivot ili od sloboda bez prethodno Site ovie gri‘i na skepti~ki zakonski sprovedena sudska postap- raspolo‘enoto sunitsko naselenie, ka#(15). nao|aat svoja protivte‘a vo inte- Privatnata sopstvenost e ustav- resite na ira~kite kurdiski i no zagarantirana i mo‘e da bide {iitski zaednici, koi{to vo golem odzemena ili ograni~ena edins- del stradaa pod opresivniot sunit- tveno "poradi javen interes, a ski Baat-re‘im {to prethodno istata }e bide kompenzirana so be{e na vlast. Od nivna gledna pravi~en nadomest# (23). Domovite to~ka, Federalen Irak e najdobra ne mo‘at da bidat prebaruvani garancija deka tie nikoga{ pove}e osven ako ne se raboti za "sudska nema da bidat predmet, kako {to odluka bazirana vrz zakon#. Sred- bea pogolemiot del od 20. vek, na stvata za komunikacija - po{tata, diktatorski sunitski re‘im {to telefonite i drugite elektronski upravuva od Bagdad. sredstva se oslobodeni od sekakov Vo slu‘ba na ponatamo{na "de- vladin nadzor, osven koga se raboti baatifikacija# na Irak, noviot za pravni i bezbednosni potrebi i ustav ja zabranuva "Sadamovata poradi sudska odluka (38). Baat-partija# i upotrebata na Vo odnos na krivi~niot sistem, nejzinite simboli, sli~no kako {to Ustavot zabranuva arbitraren vo periodot po Vtorata svetska pritvor i go garantira pravoto na vojna Sojuznicite insistiraa na sudewe od strana na profesio- sli~na zabrana na Nacisti~kata nalni sudii.6 Se zabranuva i retro- partija i nejzinite simboli. Ovaa aktivnoto kaznuvawe, se garantira zabrana vo Ustavot se ostava na principot ne bis in idem, obvine- ponatamo{na zakonska regulacija, tiot ima pravo na praven sovetnik, taka {to e sosema izvesno odredeni pravo na prezumpcija na nevinosta pripadnici na Baat-partijata koi £ i pravo na odbrana (19). se priklu~ile pod prinuda ili Isto taka Ustavot gi garantira poradi ucena, da bidat izzemeni od slednive slobodi: sloboda na trajnata zabrana za u~estvo vo izrazuvawe, sloboda na pe~atot, javniot ‘ivot na Irak, {to va‘i za sloboda na zdru‘uvawe, no pod aktivistite na ovaa partija. uslov "vr{eweto na ovie slobodi da ne go povreduva javniot poredok Prava i slobodi garantirani so i javniot moral# (36). Ustavot Ostvaruvaweto na golem del od ovie slobodi i prava }e zavisi od Ustavot na Irak gi garantira toa dali tie }e bidat pravilno fundamentalnite prava na indi- interpretirani i primeneti od viduata vo odnos na vladata. "Site strana na sudovite vo samata sudska individui bez razlika na nivnata praksa. Istoto, vsu{nost, va‘i i za rasa, religija, boja na ko‘a, nacio- samiot ustav - toj }e funkcionira nalnost ili polova pripadnost se ednakvi pred zakonot# (~l. 14). 6 Vo Irak ne e garantirano pravoto na sudewe so porota.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 53 Ilina Cenevska

samo dokolku gra|anite na Irak se }e se donesuvaat }e bidat zasno- re{eni toj da funkcionira. vani na kontradiktornosti? Na sli~en na~in i Benxamin Postoeja golem broj debati i Frenklin mu repliciral na nekoj okolu toa dali islamot treba da se qubopitnik od publikata po zavr- zeme kako "izvorot# na legisla- {uvaweto na svojot govor i potpi- tivata ili samo kako "eden od {uvaweto na Amerikanskiot ustav izvorite#, a kone~noto re{enie e – od 1787 g., i pokraj negovite som- fundamentalen izvor, taka {to ova ne‘i vo vrska so istiot, so zbo- mo‘e da se tolkuva vaka: bidej}i rovite: "Imate republika gospo- {erijatskiot zakon odnosno islam- dine, ako umeete da ja za~uvate.# skoto pravo toa go dozvoluva - {erijatskite pravnici imaat pravo Ustavot od 2005 – beznade‘no da ja osporuvaat sekularnata legis- dvosmislen? lativa. Dali treba da se zaklu~i deka vo idnina bi bilo mo‘no sekoj Nepobiten fakt e deka so Ira~- praven akt {to im protivre~i na kiot ustav od 2005 g. se utvrduvaat standardite i vrednostite na [e- zaedni~kite aspiracii i soglas- rijatot da bide ukinat ili osporen nosta na ira~kite gra|ani da bidat od strana na Vrhovniot federalen vodeni od odredena vladina struk- sud na Irak {to }e bide sostaven tura koja{to }e bide vo slu‘ba na od dominanten broj {erijatski ostvaruvawe na nivnite poedine~- pravnici? Ustavot e sosema nejasen ni i zaedni~ki celi i deka so nego vo vrska so ova su{tinsko pra{awe. se trasira patot kon posvetla i Koga stanuva zbor za podele- pomirna idnina za Irak i edna nosta me|u islamskite sekti, ~l. nova, funkcionalna i integrirana 114 go definira "regionot# kako ira~ka dr‘ava. Sepak, evidentno e edna ili pove}e provincii koi{to i deka ovoj ustav sodr‘i pove}e po pat na referendum odlu~ile da kontradiktornosti. stanat region. Dotolku pove}e {to Spored ~l. 2: "Islamot e ofi- e dozvoleno zdru‘uvawe na tri ili cijalna religija na dr‘avata i e pove}e regioni i sozdavawe edin- fundamentalen izvor na pravoto, stven, superregion. Taka, na Kur- taka {to nieden zakon ne mo‘e da dite im e dozvoleno da formiraat im protivre~i na osnovnite prin- edinstven superregion na severot cipi na islamskoto pravo, prin- od Irak, {to e bogat so nafta, na cipite na demokratija i pravata i [iitite im se dozvoluva formi- osnovnite slobodi garantirani so rawe na takov region vo ju‘niot del ovoj ustav#. Ve}e na samiot po~etok na dr‘avata {to isto taka izobi- – kontradiktornost: islamskoto luva so rezervi na ova te~no zlato, pravo, a osobeno onoj del {to se dodeka na Sunitite im preostanuva odnesuva na pravata na ‘enite, vo edinstveno siroma{niot so nafta, golema mera e sprotivno na prin- centralen del. Ovaa konstelacija cipite na demokratija i osnovnite im ovozmo‘uva na Kurdite i [iiti- slobodi. Dali toa bi trebalo da te, so formirawe svoi superregi- zna~i deka zakonite {to vo idnina oni, da obezbedat dominantna uloga

str. 54 Politi~ka misla Ustavot na Republika Irak od 2005 g. vo ira~kata politika i ekonomija, da funkcioniraat prakti~no kako nasproti Sunitite koi se ~uvstvu- nezavisni dr‘avi. vaat zagrozeni i poradi toa insis- ^l. 107 eksplicitno im doz- tiraat na konceptot na strogo cen- voluva na regionite da vospostavat tralizirana, a ne federativna ne samo svoja policija, tuku i vlada. Nivnata zagri‘enost ja bezbednosni sili. Regionite kako opravduvaat osobeno sega{nite Kurdistan bi mo‘ele ova da go okolnosti po izborite od dekemvri interpretiraat kako dozvola za 2005 g., na koi pobedi [iitskata voveduvawe na te{ko vooru‘eni fundamentalisti~ka koalicija i voeni edinici. Na toj na~in, na- osvoi 128, od vkupno 275, mesta vo mesto da se spre~i sozdavaweto na Parlamentot, pa poradi toa postoi golemi i mo}ni administrativni potencijalna opasnost nezadovol- regioni {to }e £ oponiraat na stvoto na Sunitite vo idnina da Centralnata vlada, a i edni na eskalira. drugi, vsu{nost, e postignat spro- ^l. 110 se ~ini deka se obiduva tivniot efekt, Ustavot duri i go da gi ubla‘i ovie razliki: "Cen- pottiknuva i ohrabruva ovoj trend. tralnata vlada rakovodi so raspre- Kako formalni nedostatoci na delbata na nafta i gas proizvedeni Ustavot, mnogu eksperti ja nave- od postoe~kite izvori, vo sora- duvaat nedovolnata pravna eksper- botka so vladite na proizvod- tiza i nedovolnoto iskustvo na stvenite regioni i provincii, pod ~lenovite na Komitetot {to go uslov prihodite da se distri- izgotvuva{e nacrtot na Ustavot buiraat na na~in koj{to ja zado- kako i kratkata vremenska ramka na voluva populacionata razmeste- ustavotvorniot proces. nost vo zemjata.# Ovoj ~len se Oponentite na Bu{ovata admi- zanimava edinstveno so regula- nistracija i nejzinata politika kon cijata na postoe~kite, no ne i na Irak, smetaat deka ovaa "obnova# na idnite nafteni izvori, {to sepak ira~kite politi~ki i ustavni in- ostava prostor za politi~ka mani- stitucii pretstavuva svoeviden mo- pulacija vo idnina. deren, neokolonijalizam od strana Iako u{te so Preambulata se na okupacionite sili na ~elo so naglasuva va‘nosta na nacional- SAD, taka {to spored niv ovoj noto edinstvo, Ustavot so odredeni ustaven dokument e vo slu‘ba na svoi odredbi im obezbeduva na amerikanskite interesi za ekonom- regionite pravo na mo‘ebi "pre{i- ska i politi~ka dominacija vo roka# avtonomija7, ~ii stepen i bliskoisto~niot region. granici ne se precizirani, taka {to Taka, dodeka idninata na Irak postoi opasnost ovie odredbi da se se kroi i prekrojuva zad zatvoreni tolkuvaat preekstenzivno {to bi vrati vo "zelenata zona# na Bagdad im ovozmo‘ilo na oddelni regioni obezbeduvana od amerikanskite sili, sega{nosta na Irak pro- dol‘uva da bide ko{mar za mili- 7 Dotolku pove}e, regionite imaat pravo da osnovaat oni negovi gra|ani. Spored statis- svoi kancelarii vo ramkite na ira~kite nacionalni ambasadi i konzulati niz svetot.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 55 Ilina Cenevska

tikite {to gi vodi edna ira~ka ne- ma{tija i nezavidna ekonomska profitna organizacija pove}e od sostojba, borej}i se sekojdnevno za 26000 ira~ki civili zaginale kako sopstvenata egzistencija. Vo vakvi direkten ili indirekten rezultat uslovi, ona {to ira~kite gra|ani gi na vojnata vo 2003 g. i okupacijata interesira e dali tokmu sive ovie koja{to sleduva{e. promeni {to se slu~uvaat so mol- Vo me|uvreme, pove}eto ‘iteli skavi~na brzina i koi nim im se nu- na Bagdad, izminatite meseci dobi- dat kako edinstveni pravilni i vaa struja samo dva ~asa dnevno, a progresivni re{enija, }e im ovoz- za ‘itelite na nekoi oblasti na mo‘at podobro i pomirno sekojdne- Irak duri i ova pretstavuva{e vie. luksuz. Tipi~en primer za ova e Me|u celata taa politi~ka reto- iskazot na eden javuva~ na edno od rika i propaganda i site onie bagdadskite radija koj be{e zapra- povikuvawa na Mesopotamija, Vavi- {an: "Dali }e glasate na referen- lon i Hamurabi od Preambulata na dumot na 15-ti oktomvri i kako }e Ustavot, gra|anite na Irak nepres- se izjasnite?#, na {to toj odgovori: tano go postavuvaat istoto pra- "Ako glasam za, dali toga{ }e {awe: "Kade se bogatstvata koi ni dobijam struja vo mojot dom?#. bea veteni?# Spored statistikite, 80% od ira~koto naselenie ‘ivee vo siro-

Abstract It’s a undeniable fact that the 2005 Iraqi Constitution conveys the common aspirations and the assent of the Iraqi people to be led by a governmental structure that vehicles the realization of their particular and common goals thus paving the way towards a brighter and more peaceful future for Iraq as a fully functional and integrated state. However controversial the factors that brought about the adoption of the 2005 Constitution, it is undisputedly a development that opens a new chapter in Iraqi history as well as world history. Nevertheless, it is evident that this constitution lays down a number of contradictory principles. Many constitutional theorists even go as far as calling the document “arguably an American recipe for democracy”. According to statistics, 80% of the Iraqi population live in utter poverty and poor economic conditions, struggling with their day-to-day existence. Therefore, what the common Iraqi people now want to know is whether all these radical changes and transitions that have been going on can actually in reality provide for the much desired peace and wellbeing in Iraq.

str. 56 Politi~ka misla organizacii Me|unarodni

Kancelarija za demokratski institucii i ~ovekovi prava - ODIHR*

Vladimir Misev

Nastanok na Kancelarijata i broj na programi, povrzani so izbo- Dokumentot od Kopenhagen rite, me|u koi najva‘na e nabqu- duvaweto na izborite od strana na Organizacijata za bezbednost i me|unarodni nabquduva~i. Od svo- sorabotka vo Evropa (OBSE/OSCE) eto osnovawe vo 1991 godina, e transatlantska me|uvladina ODIHR pretstavuva najrelevantna organizacija od 55 dr‘avi-~lenki nabquduva~ka agencija vo regionot. {to se protegaat na Evropskiot Aktivnostite na ODIHR, povrzani kontinent (vklu~uvaj}i gi Ju‘en so izborite, me|usebno se povrzani Kavkaz i Centralna Azija), kako i i pottiknati od {irok spektar na Kanada i Soedinetite Amerikanski drugi programi ~ija cel e za{tita Dr‘avi. U{te od svoeto osnovawe na ~ovekovite prava i slobodi, vo 1975 g., Konferencijata za bez- zajaknuvawe na demokratskite bednost i sorabotka vo Evropa institucii, po~ituvawe na vlade- (KEBS/CSCE), ja izdvojuva bezbed- eweto na pravoto i zajaknuvawe na nosta kako eden od svoite najvisoki civilnoto op{testvo vo site dr‘a- prioriteti. ^ovekovata dimenzija vi. na bezbednosta - za{titata i promo- Dokumentot od Kopenhagen (1990), cijata na ~ovekovite prava i funda- pretstavuva prviot politi~ki dogo- mentalnite slobodi kako i promo- vor pome|u dr‘avite-~lenki {to gi cijata na demokratski institucii i institucionalizira nabquduvawa- vladeeweto na pravoto - se izdvo- ta na izborite pome|u dr‘avite. eni kako izvonredno va‘ni za odr- Osnovnite zalo‘bi na OBSE vo ‘uvawe na mirot i stabilnosta, ka- odnos na izborite {to se sodr‘ani ko {to se politi~ko - voenata ili vo ovoj dokument gi obvrzuva ekonomskata dimenzija. dr‘avite da: So sedi{te vo Var{ava, Kance- ƒ Odr‘uvaat izbori vo razumni larijata za demokratski institucii intervali; i ~ovekovi prava (Office for demo- ƒ Da dozvoluvaat site mesta, vo cratic institutions and human rights - najmalku eden legislativen dom, ODIHR) e glavnata institucija na da bidat izbrani od gra|anite; OBSE za ~ovekovi prava. Klu~en ƒ Da garantiraat univerzalno i element na mandatot na ODIHR za ednakvo pravo na glas; ~ovekovite prava e promocija na ƒ Da go po~ituvaat pravoto za demokratski izbori. Za ovaa cel, formirawe na politi~ki partii Kancelarijata ima razvieno golem i da obezbedat ramnopraven

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 57 Vladimir Misev

tretman vo natprevarot pome|u ponudat pove}e od impresii i niv pred zakonot i vlastite; vpe~atoci, tuku i avtoritativni i ƒ Da garantiraat deka politi~- konstruktivni preporaki bazirani kite kampawi }e se odr‘uvaat na dobro potvrdeni fakti# - veli vo fer i slobodna atmosfera ambasadorot Kristijan Strohal, bez administrativna akcija, direktor na Kancelarijata za demo- nasilstvo, zakani ili strav od kratski institucii i ~ovekovi pra- zapla{uvawa protiv kandi- va. datite, partiite ili glasa~ite; ƒ Da obezbedat nepristrasen i Metodologijata na ODIHR za nediskriminira~ki pristap do nabquduvawe na izborite mediumite za site u~esnici vo izborniot proces Na barawe na dr‘avite-~lenki ƒ Da obezbedat tajno glasawe, na OBSE, a vedna{ po Samitot vo glasovite da se brojat ~esno i Budimpe{ta, ODIHR vo 1996 godina rezultatite da bidat javno obja- izdade prira~nik vo koj detalno ja vuvani; obrazlo‘i metodologijata za nab- ƒ Kandidatite koi }e pobedat, quduvawe na izborite. "Metodo- propisno da se postavat na logijata na OBSE/ODIHR za nabqu- svoite rabotni mesta i nepre- duvawe na izborite e dobro poznata ~eno da ja izvr{uvaat svojata po svoite visoki standardi na ne- rabota dodeka ne im zavr{i pristrasnost, transparentnost i mandatot; profesionalizam...“ - }e ka‘e pora- ne{niot amerikanski pretsedatel Sredbata na dr‘avite-~lenki na Ximi Karter. OBSE vo Moskva, samo edna godina Pettoto izdanie na Prira~nikot po odr‘uvaweto na Kopenhagen- gi sodr‘i nasokite {to nabqu- skiot samit, rezultira{e so zaklu- duva~ite gi koristat za uvid vo site ~okot deka "rabotite povrzani so aspekti na izborniot proces, po~nu- demokratijata i ~ovekovite prava vaj}i so revizija na zakonskata se direktna i legitimna gri‘a na ramka, performansot na izbornata site dr‘avi-~lenki na OBSE i ne administracija, odnesuvaweto vo pripa|aat ekskluzivno na vnatre{- izbornata kampawa, mediumskata nite raboti na dr‘avite#. sredina i ednakviot pristap do Po Samitot vo Budimpe{ta vo mediumite, procesot na ‘albi i 1994 godina, be{e odlu~eno deka poplaki, glasaweto, broeweto i ODIHR treba da ja zgolemi svojata tabeliraweto kako i objavuvaweto uloga vo nabquduvaweto na izbori- na rezultatite. Iako metodologi- te, pred, za vreme i po izborite. jata po koja ODIHR gi nabquduva "Be{e jasno deka na ODIHR mu e po- izborite ne e fundamentalno izme- trebna konzistentna i struktu- neta u{te od svoeto osnovawe vo rirana metodologija za da ja ispol- 1996 godina, istata e pro{irena i ni svojata misija vo nabquduvaweto revidirana vo poslednite godini na izborite. Vakviot napredok }e so poseben osvrt na u~estvoto na im ovozmo‘i na ODIHR-misiite da ‘enite i vklu~uvaweto na nacio-

str. 58 Politi~ka misla Kancelarija za demokratski institucii i ~ovekovi prava - ODIHR nalnite malcinstva vo izborniot Da se nabquduva ili ne? proces. Isto taka razvieni se nasoki za podobruvawe na media- Kancelarijata za demokratski monitoringot vo kontekst na izbor- institucii i ~ovekovi prava izra- nata kampawa. botuva kalendar po koj odnapred opredeluva kakov vid na izbori }e Generalna cel: da se podobri nabquduva i kade. "Vo OBSE imame izborniot proces 55 dr`avi-~lenki, no ograni~eni ~ove~ki i finansiski resursi. So Nabquduvaweto na izborite ne pove}e od 30 izbori vo regionot se- e cel sama za sebe. Celta na nabqu- koja godina, prakti~no e nevozmo‘- duvaweto od strana na ODIHR ne e no da gi nabquduvame site niv. Koga da se kritikuvaat dr‘avite za edna{ }e go prifatime ovoj fakt, neuspehot vo odr‘uvaweto na demo- odbiraweto kade da se nabquduva- kratski izbori ili da gi falat dru- at izbori e rabota na racionalno gite deka gi ispolnuvaat uslovite alocirawe na resursite# - veli di- propi{ani so Dokumentot od Kopen- rektorot na Kancelarijata Strohal. hagen. Nabquduvaweto na izborite So cel nabquduvaweto da bide pove}e ima prakti~na cel, da go efektivno, ODIHR o~ekuva garan- podobri izborniot proces vo site cii od doma{nite vladi deka }e im dr‘avi-~lenki na OBSE, za dobroto ovozmo‘at: na nivnite gra|ani. Imaj}i go ova ƒ Da ja postavat ili osnovaat predvid, ODIHR se obiduva da svojata misija vo vremenski ostane vo postizboren dijalog so period {to }e ovozmo‘i sle- dr‘avite vo koi gi nabquduva dewe na site fazi od izborniot izborite so cel da go sledi i olesni proces; implementiraweto na preporakite. ƒ Da odlu~i po svoeto diskre- Edna oblast vo koja ODIHR e poseb- ciono pravo za brojot na nabqu- no aktivna e revizijata na izbor- duva~ite, neophoden za ispol- nata legislativa so cel da se po- nuvawe na misijata; dobri pravnata ramka za odr‘u- ƒ Da dobie akreditacii za svoite vawe na izborite. nabquduva~i preku ednostavna i ODIHR deli nekoi aspekti od nediskriminira~ka postapka; svojata metodologija so nevla- ƒ Da gi dobijat site neophodni dinite organizacii {to se vklu- informacii vo vrska so izbor- ~eni vo nabquduvaweto na izborite niot proces od site avtoriteti, vo svoite zemji. Iako doma{noto i na site nivoa; me|unarodnoto nabquduvawe na ƒ Sredbi so kandidatite, ~lenovi izbori se sproveduvaat kako odvo- na site politi~ki partii, pret- eni aktivnosti, sepak tie se kom- stavnici na civilnoto op{te- plementarni: dvete imaat za cel da stvo i so site drugi individui go procenat i podobrat izborniot po sopstven izbor; proces. ƒ Da imaat sloboda da patuvaat vo site regioni na dr`avata vo

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 59 Vladimir Misev

tekot na izborniot proces i na ƒ Efektiven ‘alben proces so denot na izborite, bez kakvi nezavisno sudstvo; bilo ograni~uvawa ili pret- ƒ Celosna transparentnost i odgo- hodni najavi; vornost {to vnesuva javna dover- ƒ Da imaat nepre~en pristap do ba; site izbira~ki mesta, izborni ƒ Razvoj i implementacija na novi komisii, do centrite za broewe tehnologii za glasawe; i tabelirawe na rezultatite; ƒ Da bidat vo mo‘nost da davaat Sostav na misijata javni izjavi; Sekoja OBSE/ODIHR-misija, Iako ODIHR prodol‘uva da gi normalno, zapo~nuva so oficijalna nabquduva izborite vo dr`avite komunikacija od dr‘avata-doma}in {to imaat nedemokratsko minato, i vklu~uva nekolku nivoa na nabqu- vo posledno vreme se fokusira i na duva~i i analiti~ari. Vakvata izbornite predizvici vo dr`avite struktura £ ovozmo‘uva na misijata so dolga demokratska tradicija. Na da ima kompleten uvid vo site iz- primer, voveduvaweto na novi borni fazi. Voobi~aenata ODIHR- tehnologii na glasawe bara poseb- misija ja ima slednata struktura: no vnimanie i e predizvik za trans- ƒ Rakovoden, glaven (core) tim parentnosta i odgovornosta na ƒ [ef na misijata (head of mission) celiot izboren proces. ƒ Zamenik-{ef na misijata (deputy Slednive oblasti ODIHR gi head of mission) izdvojuva kako najprioritetni i ƒ Izboren analiti~ar kako oblasti {to baraat najmnogu ƒ Praven analiti~ar vnimanie za sproveduvawe na demo- ƒ Politi~ki analiti~ar kratski izbori: ƒ Mediumski analiti~ar ƒ Po~ituvawe na civilnite i ƒ Koordinator na dolgoro~nite politi~kite prava na kandi- nabquduva~i (coordinator of long datite i glasa~ite; term observers) ƒ Sostavuvawe na to~en izbira~ki ƒ Logisti~ki slu`benik (logistic spisok; officer) ƒ Ednakov i ramnopraven pristap ƒ Dolgoro~ni nabquduva~i (long- do mediumite; term observers) ƒ Nepristrasnost na mediumite; ƒ Kratkoro~ni nabquduva~i (short- ƒ Pristap za doma{ni i me|una- term observers) rodni nabquduva~i; ƒ U~estvo na ‘enite; Izvestuvawe ƒ Vklu~uvawe na nacionalnite malcinstva; Nabquduvaweto na izborite ƒ Pristap za invalidiziranite podrazbira periodi~no i trans- glasa~i; parentno izvestuvawe, odnosno ƒ ^esno broewe i tabelirawe na raportirawe. ODIHR, od momentot glasovite; na postavuvaweto na misijata, objavuva brojni predizborni me|u-

str. 60 Politi~ka misla Kancelarija za demokratski institucii i ~ovekovi prava - ODIHR vremeni izve{tai. Ovie izve{tai zavr{en izve{taj (final report). Ovoj sodr‘at detali za pra{awa kako izve{taj se zasnova vrz naodite i {to se: registriraweto na kandi- zaklu~ocite na celata misija za datite i registriraweto na glasa~- periodot vo koj bila prisutna, ite, prirodata na politi~kata vklu~uvaj}i ja rabotata na rako- kampawa, rabotata na izbornata vodniot tim, dolgoro~nite i krat- administracija, mediumskata po- koro~nite nabquduva~i, pravnata krienost i sl. ramka, odnesuvaweto na izbornata Preliminarnata izjava (prelimi- administracija, registracijata na nary post-election statement) se obja- kandidatite i glasa~ite, izbornata vuva den po izborniot den. Ovoj kampawa, mediumite, u~estvoto i izve{taj za preliminarnite zaklu- vklu~enosta na ‘enite i nacio- ~oci ja reflektira dotoga{nata nalnite malcinstva, glasaweto, rabota na misijata, vklu~uvaj}i ja i broeweto i tabeliraweto na rezul- analizata od dolgoro~nite nabqu- tatite. Finalniot izve{taj gi zema duva~i, kako i izve{taite od krat- predvid i site izborni neregu- koro~nite nabquduva~i na izbor- larnosti i kr{ewa na zakonot, kako niot den. Preliminarniot izve{taj izolirani incidenti ili sistemski se objavuva pred istekot na rokot {emi, kako i davaweto na prepo- za ‘albi i, mnogu ~esto, pred obja- raki za podobruvawe na izborniot vuvaweto na oficijalnite rezul- proces. tati od glasaweto. Od 1996 godina do denes, ODIHR Koga izborniot proces celosno -misijata vo Makedonija prisus- }e bide zavr{en, ~esto nedeli ili tvuva na site odr‘ani izbori. I na meseci po izborniot den, ODIHR pretstojnite parlamentarni izbori pravi dlabinska analiza na celiot taa }e go nabquduva celiot proces, proces i go prezentira vo svojot so 250 kratkoro~ni nabquduva~i.

Abstract Election observation is one of the most transparent and methodical ways to promote and encourage democracy and human rights. Ensuring that these principles are upheld is, of course, the task of governments, not observers. Election observation is based on two fundamental principles: first, clear commitments entered into by governments for ensuring democratic elections; and second, the simple and incontrovertible rule that an observer is just that, an objective individual who does not interfere in the process. Transparency is key to ensuring that election observation remains objective and that all those interested in it can trust that it will remain so. Add hard work, dedication, professionalism, and experience, and we have an activity that we can be proud of, an effort that enjoys widespread respect and on which several international organizations have based their own observation activities1.

1 Ambassador Christian Strohal - Director of the Office for Democratic Institutions and Human Rights.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 61 Vladimir Misev

str. 62 Politi~ka misla perspektivi Predizvici i

Politi~ka kultura na doblesni izbori

Qup~o \or|inski

Izborot e pri~ina za ~ovekovata gri‘i za nivnata povrzanost i tragedija ili sloboda. Sekoja sta- zaemna kreacija. Vakvata odgo- rogr~ka tragedija se temeli na vornost ne se nudi samo na sekoi moment koga herojot mora da napra- ~etiri godini, tuku sekoj mig od vi izbor pome|u dve ednakvo nepo- ‘ivotot i se odnesuva na sekogo: na ‘elni alternativi. No, sepak, fi- zemjodelecot, lekarkata, gradskiot losofskata rasprava za slobodata, arhitekt, ~ista~ot, premierot, jogi- od anti~ko vreme dosega, neizbe‘no not, advokatkata i popot. £ se poklonuva na ~ovekovata mo‘- No posledicite na odlukata nost da izbira. Aspektot {to gi spo- zavisat od razli~noto vlijanie {to juva e odgovornosta, odnosno ~ove- go ima sekoj ~ovek. Na primer, po- koviot kapacitet da ponudi odgo- sledicite dali na semafor na cr- vor. veno svetlo }e mine obi~en ~ovek Sekoga{ i vo sekoja situacija, ili vladin minister – ne se isti. odgovorot bi do{ol od isto mesto, Ova e pri~inata zo{to, dokolku od bazata na dlaboko promisleni vozite niz Hag i Amsterdam, mo{ne principi na dobro ‘iveewe koi{to ~esto mo‘ete na semafor do vas da sekoj ~ovek (bi trebalo da) gi ja vidite i kralicata, a pokraj vas opredeluva za sebe. Tie principi na velosiped mo‘e da mine i premi- ponatamu se temel na kakov-gode erot. izbor, bez razlika dali golem ili Li~nite izbori na tie {to imaat mal. Zatoa, toj koj premol~al pre- {iroko vlijanie imaat istoriski golem kusur vo prodavnica ne smee posledici. Vakvite posledova- da si dozvoli da kritikuva kolku telni izbori ja oblikuvaat politi~- korupcija postoi vo dr‘avata – i vo kata kultura na edna dr‘ava. La- dvata primera se raboti za zemawe tinskiot koren na "kultura# e "culti- nezaslu‘eni pari. vare#, {to poso~uva na va‘nosta kon Li~nite izbori ja gradat poli- toa {to se kultivira pri op{tes- ti~kata kultura, a taa pak e edna tvenoto dejstvuvawe. Dokolku mi- od glavnite arhitekti na isto- nister izjavuva deka ne e odgovoren rijata. Istorijata, potoa, e osno- za svoite dejstvija pred premierot, vata vrz koja se pravat li~nite Vladata, Sobranieto ili javnosta, izbori. Takov e krugot, odnosno tuku pred partijata na koja £ pri- spiralata niz koja se minuva vo pa|a – vakvata deklaracija, iako e slednite redovi, a odgovornosta se samo odraz na momentalnata isto-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 63 Qup~o \or|inski

riska realnost, se vkorenuva vo vite davaat poddr{ka preku slika, op{testvenoto odnesuvawe i svest, go pomagaat te{kiot izbor. @ivotot vo politi~kata kultura. No, i tuka e mo‘ebi razli~en na selo i vo mo‘e da se odi do toj krug na lu|e grad, no sposobnosta da se odgovori so naj{iroko vlijanie. Politi~kite na dadena situacija, da se napravi lideri gi postavuvaat standardite izbor na reakcija – toa e sepri- koga gi donesuvaat site glavni sutno, a zbirot od takvite izbori politi~ki odluki zad zatvoreni pri op{testvenoto deluvawe e ona vrati, palej}i si gi cigarite eden {to go narekuvame politi~ka kul- na drug. tura. Zatoa, odlukata - kogo }e zaokru- Politi~kata kultura potoa gi ‘ime za vreme na izborite, treba regulira op{testvenite odnosi. Za da ja doneseme napolno svesno i da ‘al, makedonskata politi~ka kul- bideme pou~eni od malite odluki tura vo momentov najlesno mo‘e da {to li~nosta za koja se glasa gi se opi{e so oligarhisko odnesuva- napravila vo minatoto. Site i vo we na vrvot i korupcija kako op{to sekoj moment ja kreirame zaemnata prifaten princip vo socijalnite politi~ka kultura. No, se razbira, odnosi; kultura koja{to neguva po- tie li~nosti za koi glasame da liti~ko namesto pazarno pretpri- ponesat javni funkcii imaat mnogu emni{tvo, koja{to kultivira zavis- pogolema uloga vo ovaa zaedni~ka nost namesto me|uzavisnost, koja- kreacija otkolku ostanatite. Poli- {to im pomaga na partiite da navle- ti~kata kultura e atmosferata vo zat dlaboko vo sekoj aspekt na make- koja ‘iveeme – indikator i poka- donskoto op{testvo i koja{to doz- zatel na op{testvenite odnosi, os- voluva tesnite li~ni interesi na vetluva~ na minatoto i pretska- politi~arite sekoga{ da nadvla- ‘uva~ na idninata – taa e ne‘na i deat nad nacionalnite interesi. ‘ilava, te{ko dvi‘liva i voleva Vakvata politi~ka kultura ja vo isto vreme. zadu{uva ‘elbata kon svetovnoto Politi~kata kultura ja gradi doblesno kaj mnogumina, iako mo‘e- op{testvenata komunikacija, raz- bi go olesnuva patot lu|eto da se brana {iroko. Premierot komuni- svrtat kon religijata i duhovnoto cira za vreme na pres-konferen- kako odgovor. No, doblesnoto e cija, no i koga proletuva nautro po- (naj)potrebno vo svetovnoto ‘ive- kraj nervozni voza~i zaglaveni na ewe i kakvo bilo dejstvuvawe {to semafor {to ne raboti, za da mine ja zadu{uva ovaa energija e grev. toj pobrzo; i najbezna~ajnite pos- Makedonskata politi~ka kultura, tapki ja gradat politi~kata kul- vo taa smisla, e kultura na gre{no tura, tula po tula. ‘iveewe. Imeno, mora da se smeni Nose~kite stolbovi, pak, se mi- ako sakame da opstaneme. Kako {to tovite. Zatoa e va‘no da se negu- se veli vo Biblijata, no e vsu{nost vaat doblesni mitovi, za iskrenost, narodna pogovorka postara i od nea, po‘rtvuvanost, so~uvstvo, princi- "Tamu kade nema vizija, snemuva pielna konkurencija, pravednost, narodi.# volja... Vo moment na kriza, mito-

str. 64 Politi~ka misla Politi~ka kultura na doblesni izbori

* * * * * mo‘at da ja izdr‘at negovata te‘i- Politikata i vistinata se vo na, kako i znamiwata na tu|i dr‘avi voena sostojba ve}e iljadnici vo situacii koga ne mo‘at da ne se godini, iako ponekoga{ znaat i da zabele‘at samo kako neutralen tancuvaat zaedno. Politi~koto patriotizam. dejstvuvawe se zasnova na mislewa Osnovite na stopanskoto dej- i ubeduvawa, a vistinata nema stvuvawe vo Makedonija se mo‘ebi nikakov interes od niv – taa ‘ivee sepak najalarmantni. Koga se raz- nezavisno od niv. Platon n¢ potse- misluva za idninata na ekonom- tuva za onoj koj izlegol od pe{te- skiot rast vo Makedonija, od su{- rata i se vratil da gi pou~i drugite tinsko zna~ewe e da se zeme pred- za svetlinata nadvor, deka poskoro vid dali postojnata makedonska }e bide ubien otkolku poslu{an. politi~ka kultura go ohrabruva ili Sepak, vistinata e prisutna so pak go zadu{uva mladiot deloven razli~en intenzitet vo razli~ni pretpriema~. So drugi zborovi, zemji i stepenot na prisutnost dali ekonomskiot uspeh vo Make- zavisi od politi~kata kultura. Ima donija }e prodol‘i da zavisi od nade‘ deka dene{noto vreme na politi~koto pretpriemni{tvo ili momentalno informirawe iznuduva pak }e zapo~ne da se potpira na i insistira na vistina vo op{tes- pazarnoto pretpriemni{tvo. Bidej- tvenoto dejstvuvawe, no ne smeat }i vo momentov vladee prvoto, po- nikoga{ da se opu{tat onie na koi liti~koto, korumpiranata politi~- im e va‘na doblesta. Politi~kata ka kultura i sredina vo Makedonija kultura gi sodr‘i vo sebe site mo‘at da bidat navedeni kako op{testveni aspekti i na sekoj od najgolema pre~ka za ekonomskiot niv e potrebno da se obrne golemo rast na dr`avata. vnimanie. Politi~koto dejstvu- Tro{ocite na delovnite aktiv- vawe vlijae vrz stopanstvoto; nosti se relativno visoki bidej}i stopanskoto dejstvuvawe vlijae vrz potkupot e vtkaen vo biznis-mode- semejstvoto, a semejstvoto vlijae lite na privatniot sektor. Pazar- vrz vospituvaweto na decata; niv- niot uspeh na politi~kite pret- noto vospituvawe sekako vlijae vrz priema~i poleka go zadu{uva vis- idnoto politi~ko dejstvuvawe vo tinskiot pretpriema~ki duh {to dr‘avata. ovozmo‘uva rast i vo srednoro~na S¯ e povrzano! Sekoja odluka ima i vo dolgoro~na smisla. Vsu{nost, svoi posledici. Sekoj izbor pravi ekonomskite misliteli od mina- nov svet. Crkva postavena na rid toto istaknuvaat deka ovoj duh nasproti koj ima xamija ne e posta- (odnosno, ovaa kultura) e ednakvo vena kako Gospodov dom za vernici, va‘en za ekonomskiot rast kolku i tuku kako pokaz na (ne)mo}. Namesto prisustvoto na kapital vo stopan- mirno podadena raka, visoko podig- stvoto. Pretpriema~kiot duh se nata tupanica; namesto dijalog, gri‘i da ja za~uva, {to e mo‘no nadvikuvawe; namesto simfonija, popolna, moralnata kasa, sekako so kakofonija. Isto e i so krstot nad cel da se postigne idna dobivka ili glavniot grad, ~ii{to osnovi ne da se podigne pari~en zaem. Za ‘al,

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 65 Qup~o \or|inski

ovoj aspekt od kapitalizmot ne ne{to pogolemo. Nepravilno plani- uspea da navleze i da se vgradi vo ran vodovod; nedostig na arhi- makedonskata politi~ka i delovna tektura {to zema predvid zemjo- kultura. tres; premnogu zgradi bez dovolno Istoto se slu~uva i so eden drug zelenilo; nedostig od umetnost vo aspekt na kapitalizmot: dolgoro~- sekojdnevieto, na skulpturi, na noto planirawe. Potrebata od trgo- umetni~ki zgradi, na boite i for- vija gi naterala Britancite (i mite {to treba da gi opkru‘uvaat Francuzite) pove}e od sto godini ‘itelite na edna zaednica. Se da rabotat kon toa da go obezbedat setiv i na padnatata stra‘arska regionot Suec, a potoa isto u{te kula na Kameniot most – produkt na dolgo vreme da se izgradi Kanalot. ~ista nekompetentnost na ~ovek koj Holan|anite go turkale moreto ve}e ne bi smeelo da se zamisli da ra- vo trinaesettiot vek i zatoa so pra- boti tolku va‘na rabota kako {to vo mo‘e da se soglasime so Dekar e restavracija na eden takov isto- deka Gospod go sozdal svetot, no riski objekt. Holan|anite ja sozdale Holandija. I ova s¢ se slu~uva samo poradi No, ne mora kako primeri da gi edna pri~ina: korumpirana poli- zemame Holan|anite, Britancite i ti~ka kultura! Deset procenti pro- Francuzite. Da se osvrneme na vizija – kako pravilo. Zar umet- Balkanot. Se {etav neodamna niz nosta }e mo‘e da nadvladee vo centarot na Zagreb i odedna{ se takva opkru‘enost? Dokolku posto- najdov vo {uma. Vedna{ prepoznav jat dve verzii za pokrivawe na deka nekoj go imal zamisleno ova nekojsi prostor, zar }e pobedi onaa moe iskustvo, deka nekoj nekoga{ doblesnata, onaa {to gi spojuva zami‘al i si zamislil kako bi bilo umetnosta i prakti~nosta, formata koga gra|anite na Zagreb i negovite i funkcijata – ili onaa {to dala posetiteli bi odele pome|u kameni (pogolem) bak{i{? Tuka se kore- zgradi i katedrali i vo eden mo- nite na op{testvenoto nezadovol- ment bi se na{le me|u ogromni stvo, zatskrieni vo malterot na drvja. Utredenta doznav deka ~ove- sekoja nova zgrada! kot koj go zamisliv se vikal Lenu~i Izrekata na Bizmark, deka poli- – po kogo e imenuvan zeleniot polu- tikata e umetnosta na mo‘noto, e krug {to go opkru‘uva centarot na vistinita, no sekako lo{o tolku- Zagreb kako "Lenu~ijeva potkovica# vana od mnogumina za da go oprav- – glaven arhitekt na Zagreb pri daat samo nivniot li~en interes. krajot na devetnaesettiot i po~e- Ottamu i lo{iot prevod na Makija- tokot na dvaesettiot vek. veli za celite i sredstvata. Onoj Se setiv, za ‘al, na moeto staro za koj govori Makijaveli e svesen maalo, Debar Maalo, a i na centarot za tovarot na negoviot ili nejzi- na Skopje i gradot voop{to. Se niot izbor, svesen za istoriskite setiv na site novi zgradi, na site posledici, za op{testveniot pri- poplaki i ‘albi {to gi imam slu{- mer, za vlijanieto vrz politi~kata nato od prijatelite {to ‘iveat vo kultura na sekoj, pa duri i najmal niv. Za otsustvoto na ~uvstvo za izbor. Vo takvoto ograni~uvawe se

str. 66 Politi~ka misla Politi~ka kultura na doblesni izbori nao|a umetnosta vo politikata, meto denes, i ni{to ne e isto kako kreirawe na vozmo‘noto. {to bilo prethodno. Vo vojnata pome|u vistinata i Sekoj politi~ar se gleda sebesi politikata, za ‘al, e vnesena kako o~ekuvaniot mesija, onoj koj }e istorijata, no toa e mo‘ebi nejzi- donese mir i blagosostojba, kogo }e nata priroda, bidej}i istorijata e go pameti istorijata so nasmevka. sepak ~ove~ka kreacija. Istorijata Ovaa misla im gi opravduva site e na{ata kolektivna prikazna, sredstva, sekoja mala laga, sekoja na{iot moderen mit, ona {to ni provizija. Se misli deka e potrebno dava kontinuitet. Na prirodata £ e da se ostavat pari nastrana, na seedno dali udril grom ili ogromen kakov bilo na~in, zatoa {to samo meteor. Dobroto i zloto se na{i taka se stanuva uspe{en i neza- koncepti. Istorijata e prika‘ana visen vo politikata; da se izla‘e racionalizacija vo slu‘ba na onie so mala laga za da se ovozmo‘i koi imaat pristap do ma{ini za golemoto delo podocna. Onie koi si pe~atewe. Nivna e odlukata dali }e davaat mandat da ja iskorenat pe~atat vistina ili promocija. korupcijata vo dr‘avata, smetaat Politi~kata kultura e onaa deka treba da bidat dovolno silni nevidliva energija vrz koja se gradi i finansiski samostojni da go i koja{to ja olesnuva gradbata, onoj napravat toa. Ottamu proizleguva o~igleden op{testven aspekt {to logikata: "provizija samo od u{te naj~esto e nevidliv. Vo vreme koga ovaa zdelka i }e ja sredam dr‘a- informaciite se s¯ pobliski do vata posle....# No, nikoga{ ne doa|a sekogo, koga istorijata e s¯ popolna toj sleden period, ama zatoa onaa so detali; vo vreme koga odgovo- zdelka ima dolgoro~no vlijanie na rnosta za sekoe malo delo e s¯ dr‘avata... pogolema – vo sekoe vreme, no vo Se ~ini, ete, bilo vreme na iz- takvo vreme osobeno, onoj koj saka bori. No takvoto vreme nema potre- golema odgovornost, treba da znae ba od imenuvawe: sekoj moment e kako da se odnesuva! Treba da znae vreme na izbori. Politi~kata kul- deka ne znae dovolno, no i da ima tura, demokratijata i politi~kata ~uvstvo za odgovornost kon op{to- misla ne po~nuvaat, nitu zavr{u- doblesnata odluka. Najva‘no, treba vaat so izbori. Tie sekoga{ ‘iveat da ima ‘elba i naklonetost da – me|u. nau~i, zatoa {to zabrzano te~e vre-

Abstract The paper is a snapshot of the personal choices that make up a political culture. It is also about the responsibility inherent in making such choices. The paper is in fact about the feedback and feed-forward mechanisms between personal choices, political culture and history.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 67 Ivan Bimbilovski

str. 68 Politi~ka misla perspektivi Predizvici i

Finansiraweto na izbornite kampawi spored noviot Izboren zakonik na Republika Makedonija Apel za makedonski Buckley v. Valeo…i pove}e od toa

Ivan Bimbilovski

Voved Nadle‘nosta na Sobranieto da Izborniot zakonik go regulira gi regulira izborite ne e sporna i finansiraweto na izbornite kam- e nadvor od sekakov somne‘. Kri- pawi prvenstveno preku dva negovi ti~koto pra{awe {to se nametnuva ~lena, 83 i 84. ne e preispituvawe na zakonodav- ^lenot 83 predviduva finan- nata nadle‘nost vo reguliraweto sirawe na izbornite kampawi preku na izbornata oblast, tuku dali pari~ni prilozi od fizi~ki i pravni usvoenata regulativa od ~len 83 i lica, vo visina do 5000, odnosno 84 nesrazmerno zafa}a vo sferata 20 000 evra vo denarska protiv- na slobodnoto izrazuvawe, utvr- vrednost. ^lenot 84 od Izborniot deno vo ~len 16 od Ustavot. zakonik go ograni~uva pari~niot Imeno, preku ograni~uvawe na iznos {to organizatorot na izbor- pari~nite sredstva {to politi~- nata kampawa mo‘e da go potro{i vo kite partii smeat da gi dobijat i predizborjeto, na 60 denari po da gi potro{at vo tekot na izbor- registriran glasa~ vo izbornata nata kampawa, ~lenovite 83 i 84 od edinica za koja ima podneseno kandi- Izborniot zakonik imaat vlijanie datska lista. vrz koli~estvoto politi~ki govor Implicitni vo vakvata regula- vo predizborjeto, t.e. povlekuvaat tiva se tri dr‘avni interesi: namaluvawe na brojot na pokrenati (1) Ubla‘uvawe na koruptivnoto pra{awa vo izbornata kampawa, vlijanie na golemite prilozi {to dlabo~inata so koja tie se deba- politi~kite partii gi dobivaat za tiraat i brojnosta na publikata do promovirawe na svoite izborni koja{to politi~kite partii mo‘at programi; (2) Obezbeduvawe ednak- da se obratat. Ova doa|a ottamu, vost pome|u politi~kite subjekti {to denes koristeweto na koe bilo koi u~estvuvaat vo izbornata kam- sredstvo za komunikacija povle- pawa, preku izedna~uvawe na niv- kuva materijalni tro{oci. Na pri- nite finansiski sredstva; i (3) Na- mer, distribucijata i na najednosta- maluvawe na enormno visokite tro- ven letok podrazbira tro{oci za {oci na izbornite kampawi. hartija, pe~atewe i cirkulacija.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 69 Ivan Bimbilovski

Organiziraweto politi~ki govori – fizi~ki lica so pari~en iznos i sobiri podrazbira iznajmuvawe do 5000 evra vo denarska protiv- sali i reklamirawe na nastanot. vrednost i Zavisnosta na elektoratot od tele- – pravni lica so pari~en iznos do vizijata, radioto i od drugite in- 20 000 evra vo denarska protiv- formativni masovni mediumi, gi vrednost. pravi ovie skapi sredstva za komu- Ne e neophodno da se odi pona- nikacija nepohodni za ostvaruvawe tamu od prviot dr‘aven interes na efektiven politi~ki govor. spomenat pogore, t.e. od ubla‘u- Problemot dobiva na te‘ina, so vaweto na koruptivnoto vlijanie na ogled na faktot {to tokmu politi~- golemite izborni prilozi, za da se kiot govor u‘iva naj{iroka za{tita zaklu~i deka toj e navistina legi- pod ~len 16 od Ustavot, bidej}i toj timen i neodlo‘en i deka preku pretstavuva integralen del od ~lenot 83, toj vsu{nost se ostvaruva funkcioniraweto na demokrat- na na~in {to, vo najmala mo‘na skiot sistem na vlasta. Imeno, bez mera, zafa}a vo sferata na gra|an- otvorenata debata za pra{awata od skite prava i slobodi. javen interes, bez diskusija okolu Vo ramkite na sistem na prete‘- kvalifikaciite na izbornite kan- no privatno finansirawe na izbo- didati, bez nepre~ena razmena na rite, kakov {to e Makedonskiot, idei i predlozi za sproveduvaweto politi~kite partii i kandidatite na politi~ki i op{testveni pro- na nivnite izborni listi vo golema meni, demokratijata ednostavno ne mera zavisat od pari~nite prilozi bi mo‘ela da opstoi. Zatoa, mo‘e od fizi~ki i pravni lica za da gi da se zaklu~i deka ustavnata garan- obezbedat potrebnite sredstva cija za slobodno izrazuvawe nao|a neophodni za uspe{no sproveduva- najpotpolna i najitna primena tok- we na izbornite kampawi. Zgole- mu vo sproveduvaweto na izbornite menata va‘nost {to ja imaat mediu- kampawi. mite i sredstvata za masovna komu- Vo vakov slu~aj na postoewe na nikacija vo izbornite kampawi, go dr‘avni interesi ~ie ostvaruvawe pravi obezbeduvaweto na golemi nalo‘uva zafa}awe vo gra|anskite sumi na pari neophoden i va‘en prava i slobodi, potrebno e da se aspekt na sekoja izborna kampawa vodi smetka (1) dali tie dr‘avni {to pretendira da bide uspe{na. interesi se navistina legitimni i Vo mera, vo koja ovie golemi pari~- neodlo‘ni, i ako se, toga{ (2) dali ni prilozi se davaat so cel da se nivnoto ostvaruvawe se vr{i na iznudi "quid pro quo# (usluga za us- na~in {to vo najmala mo‘na mera luga) od postojnite ili idni narod- zafa}a vo sferata na gra|anskite ni izbranici i nivnite politi~ki prava i slobodi. partii, se potkopuva integritetot na izborniot sistem i pretstav- Analiza na ^len 83 (2) ni~kata demokratija. Iako opsegot na vakvoto koruptivno vlijanie ne Izbornata kampawa mo‘e da mo‘e so sigurnost da se utvrdi, bide finansirana od strana na: dosega{nata izborna praktika

str. 70 Politi~ka misla Finansiraweto na izbornite kampawi spored noviot Izboren zakonik na Republika Makedonija uka‘uva na toa deka problemot ne robusna i delotvorna diskusija za e nerealen. izbornite pra{awa od strana na Re~isi isto tolku zagri‘uva~ka, gra|anite, nivnite zdru‘enija, kako {to se realnite "quid pro quo# pe~atot, kandidatite i politi~- spogodbi, e i samata prividnost na kite partii. korupcija {to proizleguva od jav- Vo pogled na ona {to e prethodno nata svest za mo‘nostite za zloupo- ka‘ano, mo‘no e da se zazeme stav treba {to postojat pri izboren deka dr‘avniot interes za ubla‘u- re‘im {to dozvoluva golemi pari- vawe na koruptivnoto vlijanie na ~ni prilozi. Zatoa, legitimen bi golemite predizborni prilozi vrz bil zaklu~okot deka pri usvojuva- politi~kite partii i nivnite kan- weto na zakonskite re{enija od didati, go opravduva srazmernoto ~len 83, dr‘avata, pome|u drugoto, zafa}awe vo pravoto na gra|anite se vodela i od potrebata da se na slobodno izrazuvawe od ~len 16 izbegne prividnosta na korupci- od Ustavot na RM, predizvikano od jata, {to e isto tolku va‘na za ograni~uvaweto na visinata na so~uvuvawe na javnata doverba vo prilozite {to politi~kite partii sistemot na prestavni~kata demo- smeat da gi dobijat za promovirawe kratija kako i onevozmo‘uvaweto na svoite izborni programi, so- na realnite "quid pro quo# spogodbi. glasno ~len 83 od Izborniot zako- Po svojata postavenost, ~lenot nik. 83 e naso~en tokmu kon problemot na golemite izborni donacii – Analiza na ~len 84 aspekt na politi~koto zdru‘uvawe vo koj e jasno identifikuvana Pri finansiraweto na izbor- opasnosta od realna i potencijalna nata kampawa, organizatorot na korupcija. Istovremeno, toj ostava izbornata kampawa mo‘e da po- mo‘nost gra|anite da go izrazat tro{i najmnogu 60 denari po zapi- svojot politi~ki stav samostojno i {an izbira~ vo izbornata edinica nezavisno, da poddr‘at odredena za koja ima podneseno lista na politi~ka opcija preku dobrovolni kandidati. aktivnosti, kako i finansiski da Za razlika od ~len 83, nieden od gi pomognat, na ograni~en, no sepak trite gorenavedeni dr‘avni inte- su{tinski na~in, politi~kite par- resi ne e dovolen da go opravda tii i nivnite kandidati. Kako ta- ograni~uvaweto na koli~estvoto kov, ~lenot 83 ne gi popre~uva onie politi~ki govor, nametnato so politi~ki opcii koi{to u‘ivaat ograni~uvaweto na pari~niot iznos poddr{ka pome|u gra|anite da {to organizatorot na izbornata obezbedat zadovolitelen broj na kampawa mo‘e da go potro{i vo pari~ni prilozi {to }e im ovoz- predizborjeto od ~len 84. mo‘i efektivno prenesuvawe na Najgolemoto zlo {to proizle- nivnite poraki vo tekot na izbor- guva od brziot porast na tro{ocite nata kampawa. Poradi ova, ~lenot za izborni kampawi e opasnosta 83, samiot po sebe, ne go ograni~uva, politi~kite partii i nivnite kan- su{tinski, potencijalot za edna didati da stanat zalo‘nici na

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 71 Ivan Bimbilovski

golemite pari~ni prilozi i "quid kandidati se nedovolno poznati za pro quo# - spogodbite {to tie mo‘at po{irokata javnost pred po~etokot da gi nametnat. Interesot za ubla- na izbornata kampawa, otkolku da ‘uvawe na koruptivnoto vlijanie im ovozmo‘i na politi~kite subjek- na pari~ni prilozi se ostvaruva vo ti ednakva po~etna pozicija. zadovolitelna mera preku ograni- Po svojata zamisla, ograni~u- ~uvawe na nivnata visina. Sekoe vaweto na izbornite tro{oci najne- opravduvawe na ograni~uvaweto na posredno se obra}a kon dr‘avniot izbornite tro{oci, so cel da se interes za namaluvawe na enormno „zatvori zakonskata dupka#, odnos- visokite tro{oci na izbornite no so neophodnosta da se obes- kampawi. Sepak, duri i pod pretpo- hrabrat obidite da se zaobikoli stavka deka izbornite tro{oci ograni~uvaweto od ~lenot 83 e bele‘at drasti~en porast i te‘- neubedlivo. Prvo, ne postojat indi- neat da go zadr‘at takviot trend, cii deka kaznenite odredbi od ~len porastot ne pretstavuva legitimna 189 od Izborniot zakonik, {to se osnova za ograni~uvawe na izbor- naso~eni kon sankcionirawe na nite tro{oci od strana na dr‘a- sekoe pre~ekoruvawe na visinata vata. ^lenot 16 od Ustavot na RM £ na izbornite prilozi od ~len 83, go odrekuva sekoe pravo na dr‘a- prosledeni so politi~ki reper- vata da odredi deka izbornite tro- kusii {to nesomneno }e proizlezat {oci napraveni za promocija na od takvoto pre~ekoruvawe, se nedo- odredeno politi~ko gledi{te se volni za celosno sproveduvawe na rasipni~ki, prekumerni ili nera- ~lenot 83. Vtoro, iscrpnite izve{- zumni. Vo edno slobodno i demo- tai {to se predvideni kako zadol- kratsko op{testvo, koli~estvoto ‘itelni, soglasno so ~lenot 85 i politi~ki govor vo predizborjeto {to nalo‘uvaat iznesuvawe poda- ne bi trebalo da se kontrolira od toci za vkupniot iznos na dobieni strana na dr‘avata tuku od samiot sredstva za finansirawe na izbor- narod, poedine~no - kako gra|ani i nite kampawi, nivniot izvor, kako kandidati i kolektivno - kako zdru- i vkupniot iznos na napravenite ‘enija i politi~ki partii. tro{oci vo predizborjeto se sood- Zaradi gorenavedenite pri~ini, vetno postaveni da go olesnat ot- mo‘no e da se zazeme stav deka krivaweto na nezakonskite pri- ~lenot 84 od Izborniot zakonik e lozi. neustaven. Obezbeduvaweto na ednakvost pome|u politi~kite subjekti {to Zaklu~ok u~estvuvaat vo izbornata kampawa, preku izedna~uvawe na nivnite ^lenot 83 od Izborniot zakonik finansiski sredstva, e isto taka {to predviduva finansirawe na neubedlivo opravduvawe za ograni- izbornite kampawi preku pari~ni ~uvawe na izbornite tro{oci. prilozi od fizi~ki i pravni lica Vakvoto ograni~uvawe mo‘e pove}e vo visina do 5000, odnosno do 20 000 da pretstavuva hendikep za onie evra vo denarska protivvrednost, politi~ki partii ~ii programi i pretstavuva soodvetno sredstvo za

str. 72 Politi~ka misla Finansiraweto na izbornite kampawi spored noviot Izboren zakonik na Republika Makedonija ostvaruvawe na legitimniot dr‘a- ‘itelno i celosno objavuvawe na ven interes za za~uvuvawe na inte- dobienite pari~ni sredstva za gritetot na izborniot proces, od- izborno promovirawe, no ne kako nosno, za ubla‘uvawe na korup- {to toa go predviduva stavot 3 od tivnoto vlijanie na golemite pri- ~len 85 – do 30 dena po verifika- lozi {to politi~kite partii bi cijata na prateni~kite mandati, tu- mo‘ele da gi dobijat za promo- ku – nekolku dena pred proglasuva- virawe na svoite izborni programi, weto na izborniot molk. bidej}i po svojata postavenost, toj Spored ovoj ednostaven predlog, ne zafa}a su{testveno vo pravoto site izborni prilozi i komuni- na gra|anite i politi~kite partii kacii bi bile evidentirani od od ~len 16 od Ustavot na RM, a toa strana na samostoen dr‘aven organ e slobodno i celishodno da se i jasno obelodeneti preku sred- vklu~at vo predizborna debata. stvata za javno informirawe i na Sprotivno na ova, ~lenot 16 od toj na~in – staveni na uvid na gla- Ustavot na RM nalo‘uva poni{tu- sa~koto telo. Sledstveno, finan- vawe na ~lenot 84 od Izborniot siraweto na politi~kite partii }e zakonik, bidej}i ograni~uvaweto na se disciplinira od samite gra|ani izbornite tro{oci, {to ovoj ~len go i nivnoto pravo na glas, a ne preku predviduva, direktno i su{tinski kup nerazbirlivi pravila i rev- vlijae vrz koli~estvoto politi~ki nosni propisi. govor vo predizborjeto, vo nasoka Denes, demokratiite {irum sve- na negovoto namaluvawe – posle- tot postignuvaat zabele‘itelni dica koja{to ~lenot 16 od Ustavot uspesi preku deregulacija na tran- na RM ne mo‘e da ja tolerira. sportot, energijata i finansiskite Soglasno so ovie zaklu~oci, uslugi. Nema pri~ina da se veruva mo‘e da se ponudi stavot: (1) deka deka izbornata regulativa }e go ~lenot 84 e neustaven; (2) deka za{titi elektoratot podobro ot- ~lenot 83, vo kombinacija so ~leno- kolku {to prethodnite ekonomski vite 85 i 189 od Izborniot zakonik, regulativi gi za{tituvaa potro- pretstavuva principielna i demo- {uva~ite. S¯ dodeka zakonot nalo- kratska osnova za regulirawe na ‘uva zadol‘itelno, celosno i finansiraweto na izbornite kam- navremeno objavuvawe na izbornite pawi. prilozi, glasa~ite sami mo‘at da Bez razlika na ovie zaklu~oci, odlu~at dali faktot {to odredena postojat i poliberalni re{enija na politi~ka partija ili izborna problemot so finansirawe na lista e silno finansiski poddr‘a- izbornite kampawi. na od poedinci ili grupi treba da Predlog za deregulacija i zadol- se zeme predvid pri kone~niot ‘itelno, celosno i navremeno izbor dali da se glasa za takvite objavuvawe na izbornite prilozi. kandidati, ili ne; zlonamernite Edno takvo re{enie bi bilo celos- vlijanija na bogatite korporacii i no otstranuvawe na ograni~uvawata poedinci dovolno }e se neutra- na visinata na izbornite prilozi liziraat od stravot na politi- od ~len 83, i insistirawe na zadol- ~arite da ne bidat percipirani

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 73 Ivan Bimbilovski

kako marioneti na mo}ni biznis- ka {to im se servira, nejziniot iz- interesi. vor i nejzinata cel. Ako ovaa pret- A toa, vsu{nost, e i rabotnata postavka e pogre{na, toga{ make- pretpostavka na ~lenot 16 od Usta- donskata demokratija ima mnogu vot na RM – deka makedonskite pogolem problem {to treba da go gra|ani ne se nitu ovci, a ni pros- re{i, otkolku problemot so korup- taci, ami se celosno sposobni da ja tivnoto vlijanie na golemite izbor- razberat su{tinata na sekoja pora- ni prilozi.

Abstract This article deals with the problem of campaign financing. It has introduction and two parts. The first part analyses the campaign financing under the new Election Code of the Republic of Macedonia, through the prism of the U.S. Supreme Court’s jurisprudence on the matter. In light of the landmark case of Buckley v. Valeo, the first part of the article concludes that Article 83, in conjunction with Articles 85 and 189 of the Election Code, stands for a principled basis for regulating the campaign financing. On the contrary, Article 84 is unconstitutional. The second part of the article goes beyond the existing legal standards in the field and proposes an ultra-liberal solution to the problem of campaign financing. The proposal advocates complete deregulation of the field, coupled only with a motion for full, comprehensive and timely disclosure of campaign donations.

str. 74 Politi~ka misla Teorija

Eti~ki razmisli za izborniot fer plej i NVO-konceptot kako glasot na narodot

Dejan Donev

Klasi~noto razbirawe na ~ove- delat celite i uspe{no da ja vodat kot kako umno i politi~ko su{- zaednicata.1 No, fakt e deka ako testvo, a na dobriot ‘ivot kako samo delumno se iskrivi ili ako se eti~ki zasnovano i ispravno ‘ive- zloupotrebi i zlostavi, demo- ewe, kako i novovekovnoto insis- kratijata mo‘e da preizvika mnogu tirawe na dol‘nosta i odgovor- bolni efekti.2 nosta, re~isi se is~eznati, pod- Od druga strana, soglasno so zaboraveni vo pogolemiot broj sposobnosta za razvoj na demo- dr‘avi (osobeno vo zemjite vo kratskite institucii i so zgole- tranzicija i razvoj), vo koi poli- menata demokratska svest, sekoe op{testvo s¯ pove}e se trudi da tikata ~esto e izraz na mo} i stane op{testvo upravuvano od nasilstvo, na vojna i omraza, na- gra|anite i javnoto mislewe - se odi sproti nejzinoto osnovno zna~ewe so namera nasekade da zavladee kako sreden zaedni~ki ‘ivot, kako duhot na demokratijata, lu|eto se gri‘a za dobroto na site vo zaedni- stremat kon mir i sorabotka, da se cata. I pokraj proklamiranata zgolemuva razbiraweto i tole- sloboda, avtonomijata na umot i rancijata, a na ~ovekovite prava da univerzalnite ~ovekovi prava vo se gleda kako na najva‘en eti~ko- sovremeniot svet, sepak se dojde do politi~ki aspekt na sevkupnite sostojba vo koja ~esto vlasta, promeni. Prifa}aj}i go ovoj trend, politikata, samo deklarativno se ulogata i vlasta na centralnata zastapuvaat za demokratijata kako vlast stanuvaat s¯ pomali, a nejzi- osnovna politi~ka orientacija. nata mo} se delegira ili decen- Generalno zemeno, nema neso- tralizira na lokalnata vlast. No glasuvawe okolu toa deka demo- i toa mo‘e da stane zakanuva~ki kratijata e najdobrata mo‘na poli- fenomen ako ne se gradi vistinsko ti~ka i socijalna ideologija, orien- demokratsko op{testvo, tuku ako so tacija i politi~ka praktika - koja decentralizacijata se prodol‘uva zna~i sloboda na li~nosta i na so avtoritarni i partizirani me- todi. Op{t zaklu~ok e deka demo- narodite, ednakvost na lu|eto, kratijata denes, ako ne uspee da nivna nezavisnost vo pogledite za op{testvoto, sloboda na ‘iveewe, na dejstvuvawe i na re{avawe na 1 Kiril Temkov, "Etika#, Prosvetno delo, Skopje, 2004 site pra{awa {to ja izrazuvaat g., str. 277. 2 "The Role and the Task of NGO’s in the 21st Century#, Speech verbata vo umnosta na ~ove~kite delivered in the 50th Annual NGO/DPI Conference held in UN in 1997 .

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 75 Dejan Donev

vospostavi pravilen balans me|u ti~koto#.4 Zatoa vo politikata, pravata i dol‘nostite na vlasta i iako nema ednozna~no opredelen na gra|anite, ima inherentni isto- model za sproveduvawe na vlasta, riski i socijalni ograni~uvawa.3 nu‘no e site re‘imi da bidat Do ovie soznanija se doa|a od demokratski, pri {to osnovni iskustvoto i od znaeweto, pred s¯ vrednosti }e bidat demkoratijata, na zemjite so razvieno i speci- progresot i razbiraweto me|u lu- fi~no demokratsko ureduvawe vo |eto. koi vistinskite mo}nici se izbi- Vo soglasnost so ova, svetskata raat na odredeno vreme i retko koj istoriska smisla na demokratijata, mo‘e da vospostavi avtoritarna i kako {to poso~uva golemiot hrvat- generalna vlast. Toa e svetot, ski mislitel Ante Pa‘anin, naj- odnosno zemjite, kade {to osnovna dobro e da se sogleda preku prime- politi~ka orientacija e demo- rot na neposrednata demokratija kratijata kako poim na gra|anskiot u{te kaj Starite Grci, a zna~eweto ‘ivot i etika, {to pak prevedeno na reprezentiraweto na narodot na jazikot na sekojdnevieto zna~i najdobro se sogleduva preku prime- da se po~ituva slobodata na sekogo, rot na sovremenata pretstavni~ka da ne se vladee so nasilstvo, da se demokratija izgradena vrz osnovite ima samosvest deka vlasta, soglas- na rimskata demokratija. Pritoa, no so razbiraweto na Abraham najzna~ajno e da se uvidi kako ovie Linkoln, e od narodot, so narodot, se odnesuvaat kon fenomenot na za narodot. Celta na vakvata poli- "politi~koto#, vo smisla na dejstvu- tika e unapreduvaweto na ‘ivotot vaweto i ‘ivotot vo dr‘avata, na site poliwa, odnosno vodewe na voop{to - na kakvi socio-kulturni, op{testvoto kako dobar dom vo koj institucionalno-politi~ki i eti~- }e vladee sloga, odgovornost vo ko-istoriski pretpostavki po~iva izvr{uvaweto na dol‘nostite i politi~kiot ‘ivot i dejstvuvaweto zaedni~ko ‘iveewe na sega{nosta na gra|anite vo sovremenata pravna, i planirawe na idninata. Vo toj socijalna, demokratska dr‘ava. kontekst, denes se nastojuva da se Pritoa, atinskata demokratija, pravi obnova i razvoj na zaed- kako sistem vo koj nema vladetel ni~kiot ‘ivot, na golemite dostig- nad narodot, se doka‘uva kako nuvawa, na pravnata dr‘avnost, na ispravna i vo vremeto na moderniot ~ovekovite prava, na slobodata na individualizam, vo onaa mera vo individuite, na uspe{nite izbori koja i moderniot gra|anin na dr‘a- na narodnite pretstavnici..., na vata ima pravo i mo‘nost da glasa site golemi dostignuvawa na evrop- ne samo za pra{awata {to gi formu- skata kultura voop{to, i toa na liraat negovite politi~ari, tuku i soodveten na~in, za ovie da se pre- sam da podnesuva predlozi i da tvorat vo novi formi na sloboden inicira pridvi‘uvawe, razgle- ‘ivot, kako ‘ivot vrz osnova na duvawe i re{avawe na aktuelnite slobodniot um. Toa e ona {to se pra{awa od zaedni~kiot ‘ivot. narekuva "pronao|awe na poli- Duri so toa, demokratijata i poli-

3 Renate Bloem, "The role of NGOs in the Age of Democratic 4 Ante Pazanin, op. cit., str. 242. Civil Society#, Coalition of NGOs, September 2001 .

str. 76 Politi~ka misla Eti~ki razmisli za izborniot fer plej i NVO-konceptot kako glasot na narodot tikata go dobivaat svoeto vistin- U{te Xon Rauls go postavi odnesu- sko zna~ewe na politi~ko dejstvu- vaweto spored pravilata na igrata, vawe i u~estvo na gra|anite vo t.e. korektnosta, poznati pod imeto ‘ivotot na dr‘avata do stepen na "fair play# {to govori za "~esna igra#, sovremena svetska istorija.5 za otvoreno i besprekorno odnesu- Vo ovoj kontekst, sovremenata vawe bez izmama. Se raboti za edna svetska istorija, kako nu‘na pret- mo{ne va‘na kategorija na sovre- postavka, vo sebe ja sodr‘i idejata meniot socijalen moral {to ozna- za sovremena pretstavni~ka demo- ~uva visoka ~esnost, stroga vozdr- kratija izgradena vrz osnovite na ‘anost vo manifestiraweto na rimskata demokratija, odnosno na svoite interesi, naglaseno po~itu- pravilno sprovedeniot izbor na vawe na protivnikot, t.e. nema- onie koi sledniot period }e ja mewe. U{te pove}e, izborniot fer vodat dr‘avata kako pretstavnici plej zna~i po~ituvawe na glasot na na narodot, a so toa ednovremeno i narodot preku koj se izrazuva }e poka‘at gri‘a za so‘ivot i po- negovoto pravo i dostoinstvo kako dobar kvaltitet na ‘iveja~kata i u~esnik vo zaednicata vo koja napredokot. Nejzinata realizacija, ‘ivee. goleminata na nejzinata aplika- Od druga strana, garant za po~i- tivna mo}, vo golema mera zavisi od tuvaweto na idejata i realizaci- edna druga ideja {to e baza vo jata na "fer plejot# vo izborniot dejstvoto, t.e. od idejata na fer proces e konceptot na NVO kako plejot, na samiot ~in na izbor na naroden glas. Na toa n¯ obvrzuva so- narodnite pretstavnici. Vred- cijalnata etika koja{to ne dejstvu- nosta, kako idejno re{enie, se va kako moralot na Robinzon Kruso, konkretizira vo norma koja stanuva t.e. taa ne e etika na ispusteni lu|e, pravilo {to treba da se izvr{uva - tuku ima svoi socijalni elementi. vo dadeniot slu~aj "pravila na Lu|eto ne postojat nadvor od soci- igrata# ili "fer plejot#. Vo taa jalnite odnosi. Vo taa smisla, ovaa smisla, potrebno e da se poka‘e i doka‘e deka istite mo‘at da se etika e opis na su{testvo koe{to sprovedat soglasno so nepovre- `ivee so drugi su{testva. Tokmu duvaweto na pravilata na igrata ova ni dava za pravo da se vklu~ime koi{to prethodno (kako {to e vo `ivotot na drugite, osobeno koga slu~ajot nasekade vo site pravni tie pravat lo{i dejstva i pokraj dr‘avi) }e bidat odnapred usvoeni elementot na slobodata sekoj da za da ne zapadneme vo t.n. "horror pravi {to saka, no i da ponese vacui#, kade prazniot prostor i odgovornost za toa. So drugi zbo- samovolieto }e ja izvle~at su{ti- rovi, op{tata tendencija e da se nata, egzistencijata, smislata na obezbedi participacija na ednak- na{iot izbor. Toa govori deka, vo vite gra|ani vo procesite na odlu- osnova, pra{aweto e mnogu podla- ~uvawe, so {to }e se sozdade ramno- boko i se odnesuva na eden esen- te`a vo op{testvoto, a pritoa }e cijalen element od socijalniot se zajaknuva demokratijata i }e se ‘ivot na ~ovekot - pravednosta. promovira nejzinoto pravilno funkcionirawe. Bez aktivna parti- 5 Ante Pazanin, op. cit., str. 82. cipacija na gra|anite, pred s¯ vo

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 77 Dejan Donev

politi~kiot `ivot i vo odlu~uva- tijata, vo koja aktivnoto gra|anstvo weto na site nivoa, ne mo`at da se ja igra fundamentalnata uloga. ostvarat celite na ramnopravnost Kako potvrda na ova, vo po- i na odr`liv razvoj. Ottuka, uspe{- sledno vreme gra|anite i organiza- nata demokratija, kako forma na ciite na gra|anskoto op{testvo (t.n. politi~ki odnosi, zna~i uspe{no Tretiot sektor) stanuvaat s¯ po- razvieno gra|ansko op{testvo. glasni, iznesuvaj}i pra{awa i Vo taa smisla, sozdavaweto i barawa preku koi{to se obiduvaat unapreduvaweto na zaednicite i na da vlijaat vrz kreatorite na poli- demokratijata, osobeno preku ulo- tikata. Tokmu vo toa se gleda i za- gata na aktivnite, dejstveni i odgo- da~ata na aktivnite gra|ani. Preku vorni lu|e, denes e mo‘no preku taa aktivnost, lu|eto ja izvr{uvaat razvojot na gra|anskoto op{testvo, gra|anskata dol‘nost da bidat koe{to e proizvod na povtornoto aktivni gra|ani, na na~ini {to se vistinsko razvivawe na demo- sosema razli~ni od tradicional- kratijata, posebno vo periodot na nite.7 Seto ova govori i za pro- tranzicija vo zemjite od Jugois- menite na modelot na gra|anskoto to~na Evropa. Toa pretstavuva eden u~estvo vo javnite raboti od zaed- svet kade {to site u~estvuvaat vo ni~ki interes. Aktivnoto u~estvo javnoto donesuvawe na dobrite na gra|anite ne se ostvaruva samo odluki, za da se izgradi zaedni~ka preku baraweto za za{tita na vizija za ona {to treba da zna~i ~ovekovite prava, tuku i preku dejstvuvawe vo nivna odbrana. Toa pravilno dejstvuvawe vo sega{- e ona novo aktivno u~estvo na nosta za podobra utre{nina.6 Ova gra|anite.8 Aktivnoto gra|anstvo govori za nu‘nosta od postoewe na ednovremeno povlekuva so sebe dvonaso~en odnos me|u gra|anite i zdru‘uvawe, samoorganizirawe i vlasta. Za da se upravuva so op{te- primena na razli~ni formi na stvoto potrebna e zaedni~ka vlast, kolektivni aktivnosti za da se vo koja{to gra|anite pove}e nema da odbranat sopstvenite prava, da se se samo korisnici na javnata poli- praktikuva sopstvenata mo} i odgo- tika, tuku }e imaat i delumna vornostite vo javnata politika, vo odgovornost za planiraweto na gri‘ata za zaedni~kite bogatstva.9 politikata, za prezemaweto na So toa noviot fenomen, nare~en aktivnostite i za nivnoto ocenu- "nevladina organizacija#, eden del vawe. Normalno, domenot na aktiv- nostite na aktivnoto gra|anstvo e 7 Tradicionalnoto aktivno u~estvo na gra|anite mo‘e sodr‘an vo celta na javnata poli- da se definira kako sistem na razli~ni prava i tika, a taa e spravuvawe so proble- dol‘nosti {to rakovodat so procesot na odnosi pome|u gra|anite i dr‘avata na koja £ pripa|aat. mite od javen interes kako {to se Koristeweto na pravoto na glas e najvisokata forma zdravstvoto, obrazovanieto, trans- na izrazuvawe na aktivnoto u~estvo na gra|anite - Xovani Moro, "Voved vo aktivnoto gra|ansko u~estvo: portot ili nevrabotenosta. Tie ja Makedonija#, OPEN - Partneri za razvoj, Skopje, 2004 godina, str. 11. pretstavuvaat dnevnata i prak- 8 Noviot model na aktivno u~estvo na gra|anite mo‘eme ti~nata dimenzija na demokra- da go definirame kako izvr{uvawe na pravata i na obvrskite na gra|anite vo sekojdnevniot ‘ivot vo edno demokratsko op{testvo, pri {to gra|anite se soo~uvaat so problemi od javen interes. (Xovani Moro, 6 "What is NGO?#, NVO Centres from Latvia, 20.01.2005 cit. delo, str. 12) . 9 Xovani Moro, cit. delo, str. 15.

str. 78 Politi~ka misla Eti~ki razmisli za izborniot fer plej i NVO-konceptot kako glasot na narodot od gra|anskoto op{testvo {to ima odr`uvawe na izbori na sekoi za cel da gi poddr`i gra|anskite ~etiri ili pet godini! Navistina, inicijativi i da go olesni razvojot i vo doma{nata i vo globalnata na gra|anskoto op{testvo, stana politika, donesuvaweto odluki ne politi~ki aktiven vo procesot na mo`e da bide demokratsko bez donesuvawe odluki - {to pretsta- aktivno u~estvo na nevladinite vuva napor na lu|eto koi se obidu- organizacii. Faktot e o~igleden: vaat da vlezat vo procesot na done- tie se glasot na narodot i istite, suvawe kolektivni odluki. Od dru- zaradi poslednite politi~ki slu- ga strana, {irokoto gledi{te za ~uvawa vo nasoka na ekonomski demokratijata ja legitimizira "grabalizam#, baraat najneposredno ulogata na nevladinite organi- i tie da u~estvuvaat vo donesu- zacii. Demokratijata ne e samo vaweto odluki od javen interes.

Abstract

The democracy is the best possible political and social ideology, orientation and political practice which means personal freedom and freedom of the people, equality between people, independence in theirs views for the society, freedom of living, acting and resolving all the questions and problems. The democracy expresses the faith in human reasonable ability to appoint the aims and ability to lead the society successful. That’s why today everybody tries to make reconstruction and development of the common life, of the great achievements, of human rights, of freedom on the individuals, of successful elections of the public representatives…, of the great achievement of our culture at all as a new form of free life according to the free mind. One of them is the idea for regular carried out elections of the public representatives, which in the next period will lead the state, but in the same time will show care for common life and good life. Here we speak about the concept of “fair play” in elections and ethical accent of respecting the people’s voice through which everybody express its rights and dignity as a member and participator in the society. We must have “game rules” so we can play it without fear that we’ll felt into empty space where the meaning of our choice will be lost. It is about one very important category of social moral that shows a high honesty, not cheating. From another angle, the biggest grants for this is the concept of NGO as a people’s, public voice. We have to provide participation on equal citizens in the process of determination. This will be the balance in the society, strenghting the democracy, and promotion on its true performing. If we want to have real, true leading of the society, we need a common government in which the citizen will be no longer only a user of the public policy, but will have some responsibilities in planning the policies, taking some activities

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 79 Dejan Donev

and in evaluation of the policies. The modern citizens have the right to vote not only for the questions coming from their politicians, but also bringing propositions and initiating resolving of the questions of common life. The conclusion is that the democracy doesn’t mean election on every four or five years!

str. 80 Politi~ka misla Teorija

Izbori i izborni sistemi

Aneta Jovevska

Izborite po svojot karakter se cioniraweto na oddelen izboren tolku kompleksni {to e neminovno sistem. Me|utoa, izborniot sistem da bidat vklopeni vo eden kohe- ne e pasivna, izvedena politi~ka renten - izboren sistem. Poa|aj}i od kategorija {to ednonaso~no se opredelbata na izborite kako iscrpuva spored potrebite na opre- generalno prifaten instrument i delen politi~ki sistem, tuku toj osnova na konstituiraweto na vr{i i povratno vlijanie vrz drugi- politi~koto pretstavuvawe, izbor- te segmenti i institucii na poli- nite sistemi go operacionali- ti~kiot sistem, a toa vlijanie vo ziraat na~inot na koj izbira~ite ja opredelni momenti mo‘e duri da e izrazuvat svojata preferencija vo presudno vo transformiraweto na glasovi, ili partiska ili kandi- politikata i nejzinite institucii. datska, kako i metodologijata na Osobeno vo uslovi koga politikata raspredelba na mandatite vo zavis- e nestabilna i krevka eden, rela- nost od osvoenite glasovi1. tivno, nesoodvetno dimenzioniran Kakov }e bide eden izboren izboren sistem mo‘e da bide eden sistem, koi sodr‘ini i funkcii }e od faktorite {to ja generira kri- gi ima, pred s¯ zavisi od karak- zata. Vo taa smisla izbornite pra- terot na politi~kiot sistem i vila treba da go pominat testot na negovite osobenosti. Razvojot na vremeto za da mo‘e da govorime za politi~kiot sistem i negovite izborniot sistem kako za stabilen procesi se posledica na niza fak- element na eden demokratski pore- tori (istoriski, kulturni, stopan- dok. ski), {to go ~inat kontekstot vo koj Iako izborite pretpostavuvat izborniot sistem funkcionira kako natprevar, vrz precizno defini- negov potsistem. Imeno, op{tes- rani pravila na igra, {to e i osnova tveno-politi~kiot kontekst, priro- na demokratijata, sepak voobi~aena data i karakterot na op{testve- e praktikata, po natprevarot, pora- nite i politi~kite sudiri, domi- zenite da gi osporuvaat duri i nantniot sistem na vrednosti, samite pravila. Sekako, ova e i politi~kata kultura i obrascite na razbirlivo, bidej}i izborite, me|u politi~ko odnesuvawe se elemen- drugoto, pretpostavuvaat kompe- tite koi{to vo golema mera go ticija, {to zna~i, pobednik i pora- determiniraat karakterot i funk- zen. Tokmu ovoj fakt e i pri~ina za nezadovolstvo i burni reakcii na 1†Najop{to re~eno, izbornite sistemi vo generalnite ednata strana, odnosno na nekoi od izbori gi preveduvat glasovite {to gi dobile partiite i nivnite kandidati vo mandati#. Vidi: kandidatite i nivnite partii. Reynolds, A. and Reilly, B. (2002) The International IDEA Handbook of Electoral System Design. Stockholm, pp 7. Vakvite debati za promena na

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 81 Aneta Jovevska

pravilata, pa duri i na samiot mnozinski i proporcionalen. No izboren model, vedna{ po izborite, iskustvoto vo nivnata primena vo stanaa voobi~aeni za zemjite so razli~ni zemji go relativizira relativno kusa demokratska tra- vakviot dihotomen priod. Imeno, dicija2. mo‘ni se pove}e varijacii vo ope- Sekako ne zna~i deka reformite racionaliziraweto na sekoj od po sekoja cena imaat svoja oprav- ovie dva modela, koi{to impli- danost, tuku kon niv treba da se ciraat me|usebno dosta razli~ni prio|a so celosna vnimatelnost, efekti. Vo ponovo vreme, svoe po~ituvaj}i gi site onie ~initeli mesto vo vakvata tipologija, ne- {to gi determiniraat implikaci- sporno ima i me{ovitiot izboren 5 ite od primenata na opredeleni model. re{enija3. Tokmu ovie soznanija, a Inaku, mnozinskiot izboren osobeno onie od komparativnite princip ovozmo‘uva so pravo na istra‘uvawa na izbornite sistemi, prateni~ko mesto da se zdobie onoj se osobeno va‘ni za dizajnerite na kandidat koj }e ostvari najgolem izbornite sistemi koga sugeriraat broj glasovi od izbira~ite, i toa reformi, {to mo‘e da bidat radi- ili pove}e glasovi od drugite kalni ili delumni, odnosno {to kandidati (relativno mnozinstvo), pretpostavuvaat samo izvesna mo- ili pak apsolutno mnozinstvo difikacija na postojnite re{enija. glasovi, odnosno eden glas pove}e od polovinata izbira~i {to gla- Op{ti karakteristiki na sale.6 izbornite modeli Spored proporcionalniot prin- cip, prateni~kite mesta se raspo- So ogled na toa, kako se ostva- reduvaat vo soobraznost so dobi- ruva transferot na osvoenite enite glasovi, odnosno sekoja par- glasovi vo mandati, vo teorijata tija vo pretstavni~koto telo e globalno e prifatena klasifika- pretstavena srazmerno na udelot vo cijata na dva osnovni tipa na iz- glasovite na izbornoto telo. borni principi4 (ili modeli): Iako ovie dva izborni modela tradicionalno se definiraat na 2 Vidi pove}e kaj: Nolen, D. i Kasapovi}, M. (1997) Izbornite sistemi vo Isto~na Evropa, Skopje: spomenatitot na~in, vo ponovata Fondacija “Friedrich Ebert Stiftung”; Juberias, C. F. (1991) politikolo{ka literatura, tak- "Founding Elections and Electoral Systems After the Wall#, special issue on "Transitions and Changes in Europe in the 80s and 90s#. Hungary; Jovevska A. (2000) "Izbornite 5 "Poznat vo germanskata tradicija kako "rovovski# reformi vo zemjite od Isto~na Evropa vo periodot (Grabensysteme) zaradi veruvaweto deka }e gi spoi na tranzicija#, Godi{nik, ISPPI, Skopje. mnozinskiot i proporcionalniot izboren model i }e 3 Vidi: Rein Taagepera and Matthew Shugart: Designing go premosti jazot, grebenot (der Graban) pome|u niv, a Electoral Systems. Electoral Studies (1989), 8:1, 49-58 vo anglosaksonskata e poznat kako "mixed electoral 4 Vo politikolo{kata teorija vo ovaa smisla vo system.#- Gordana Siljanovska - Davkova: "Za na~inot upotreba se pove}e termini: izboren sistem, izboren na raspredelbata na izbornite mandati# - izbornite model, metod ili princip. Zna~i ne e usvoena nekoja modeli, vo "Pravnata dr`ava i izborite#, Praven dosledna terminolo{ka distinkcija. Zatoa vo ovoj fakultet, Skopje, 1996 g., str. 81. del od trudot, bi bilo korisno da uka‘eme na ova. 6 "Poznava~ite na izbornite sistemi smetaat deka Pri toa, ako poa|ame od definiraweto na izborniot mnozinskiot sistem sekoga{ dava najdobri rezultati, sistem kako "zbir na su{tinski nepromeneti izborni {to zna~i e najdobar, najsloboden, najednostaven i pravila spored koi se sproveduvaat pove}e sukce- najjasen. Toj mu obezbeduva na narodot realna vlast sivni izbori vo odredena demokratija# (Lijphart), pri donesuvaweto na zna~ajnite odluki...# - @ak Ka- toga{, izborniot model se javuva kako edna od dar: "Vospostavuvawe na sistemot na politi~ka demo- su{tinskite dimenzii na izborniot sistem. Toa e i kratija vo nekoga{nite totalitarni diktaturi i niv- pri~ina {to primenata na edniot ili drugiot izboren nite nezavisni dr`avi#, "(Na) vra}awe kon demokra- model se javuva kako kriterium vo klasifikacijata tijata#, Makedonsko radio III programa, br. 47-48/91, na izbornite sistemi na mnozinski i proporcionalni. str. 120. str. 82 Politi~ka misla Izbori i izborni sistemi viot pristap e ocenet kako meto- edna izborna edinica da go obez- dolo{ki nekorekten.7 Imeno, vo bedi potrebnoto (apsolutno ili definiraweto na mnozinskiot relativno) mnozinstvo na glasovi izboren model, kako pojdoven kri- vo eden ili dva izborni kruga. Za terium e zemeno na~eloto na odlu- razlika od ova, spored propor- ~uvawe, dodeka vo definicijata na cionalniot princip, distribuci- proporcionalniot izboren model jata na mandatite se ostvaruva osnova e principot na pretsta- spored udelot na razli~nite kandi- vuvaweto.8 Sekako, ne e mo‘no dati ili partii vo vkupniot broj ednostavno, a nau~no korektno da se glasovi dobieni na izborite. Vsu{- definiraat ovie dva modela, ako nost, za izbrani kandidati ili se zeme predvid faktot deka od- partii se smetaat onie koi ja ostva- delni elementi na mnozinskite rile potrebnata kvota glasovi za izbori se isprepletuvaat so nekoi dobivawe prateni~ki mesta. Zna~i, elementi na proporcionalnite vo vakvoto definirawe, dvata izbori, kako i toa deka pri reali- izborni modela se razlikuvaat ziraweto na edniot model postig- spored koristenata metodologija na natite efekti mo‘at da bidat pretvorawe na glasovite vo man- konvergentni so drugiot model. dati, odnosno metodot spored koj Zatoa vo definiraweto na ovie kandidatot se smeta za pobednik dva modela treba da se pojde od ili za porazen10. zaedni~ki kriterium, a ne od raz- Sprotivno na ova vo defini- li~ni, odnosno da se zeme predvid raweto na izbornite modeli, od ili praviloto na odlu~uvawe, kako aspekt na vtoriot kriterium - metod na pretvorawe na glasovite pretstavni~kiot princip, klu~no e vo mandat, ili celta {to treba da pra{aweto, koi politi~ki celi se postigne so prifa}aweto na treba da se ostvarat so oprede- odreden oblik na pretstavuvawe.9 leniot oblik na politi~ko pretsta- Taka, vo mnozinskiot izboren vuvawe. Preku mnozinskiot izboren sistem, od aspekt na prifatenoto sistem, po pravilo se te‘nee kon pravilo na odlu~uvawe, podelbata postignuvawe parlamentarno mno- na mandatite zavisi od toa dali zinstvo na edna partija ili najmnogu kandidatot uspeal vo ramkite na dve, kako i formirawe ednopar- tiska vlada koja{to e podgotvena

7 Vidi: Dieter Nohlen: Vecinski izbori i srazmerni izbori. Politicka misao, br. 4/90, str. 179-200. 10 Na primerot na nekolku dr‘avi mo‘e ilustrativno 8 Vo definiraweto na ovie modeli vo naukata, kako da se sogleda kakva e razlikata vo presmetuvaweto pojdovni se zemaat razli~ni kriteriumi. Taka spored na glasovite vo mandati. Taka vo Ju‘na Afrika na Ferer Ruso (Ferrer Russo), vo mnozinskite sistemi se izborite vo 1994 godina so primena na propor- izbira eden pratenik po izborna edinica. Xovani cionalniot izboren sistem (9 regionalni pove}e- Sartori (Giovani Sartori) izbornite sistemi gi mandatni izborni edinici i edna nacionalna) klasificira kako "jaki# i "slabi#. Toj poa|a od edna Afrikanskiot nacionalen kongres osvoil 62,65% od bazi~na kategorija {to e utvrdena vrz osnova na edna glasovite, a dobil 63% od mandatite. Ostvarena e funkcija, odnosno stepenot na otstapuvaweto od edna visoka proporcionalnost i vo vkupnata raspredelba zamislena nulta to~ka na proporcija me|u glasovite na mandatite na site partii, imalo samo 0,8% i mandatot. Vidi: Dieter Nohlen: Izborno pravo i stranacki propadnati glasovi. Nasproti ova iskustvo, vo Lesoto sistem, Skolska knjiga, Zagreb, 1992 g., str. 79-82. kade {to se primenuva klasi~en mnozinski sistem 9"Pravilata na odlu~uvawe se podredeni i ne se (FPTP), na izborite vo 1993 godina, partijata Basoto- odnesuvaat na pra{awata na definirawe na izbor- kongresna partija gi osvoila site 65 mandati so 75% niot sistem. Na~elata na pretstavni{tvo i pravilata osvoeni glasovi. Taka {to nemalo nitu edna druga na odlu~uvawe zaemno se odnesuvaat kako celi i partija vo parlamentot iako osvoile 25% od sredstva, pri {to vo sredstvata postoi pogolema glasovite. Vidi: Reynolds, A. and Reilly, B. (2002) The {iro~ina na varirawe, a vo celite pak, samo edna International IDEA Handbook of Electoral System Design. alternativa#, v. isto, str. 86. Stockholm, pp 17.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 83 Aneta Jovevska

da se soo~i so "glasnoto malcin- Po pravilo politikolo{kite stvo#- opozicijata. Zna~i, kako nau~ni raspravi vo vrska so ovie glaven kriterium vo vrednuvaweto dva distinktivni modela naj~esto na mnozinskiot izboren model se se vodat na dve ramni{ta: zema negovata sposobnost da obez- - ednoto ramni{te, {to e odamna bedi stabilna vlada i jaknewe na prisutno vo nau~nite trudovi, se dvopartizamot.11 [to se odnesuva odnesuva na razli~nite teoretski do proporcionalniot princip, viduvawa okolu prednostite i negova glavna cel e da obezbedi {to nedostatocite na dvata modela; porealno pretstavuvawe na soci- - drugoto ramni{te, se odnesuva jalnite sili i politi~kite grupi na kompariraweto na empirijata na koi{to su{testvuvaat na opre- konkretni izborni sistemi, kako i delen prostor. Vo taa smisla, na efektite na nivnite poedine~ni negova osnovna funkcija e da ovoz- elementi (podelbata na izbornite mo‘i {to povisok stepen na sovpa- edinici, nivnata magnituda, meto- |awe me|u glasovite dobieni na dologijata na presmetuvaweto na izborite i brojot na mandatite. glasovite, na~inot na glasawe itn.). Samo so po~ituvaweto na ovie kriteriumi vo definiraweto na Proporcionalni ili mnozinski tipovite na izbornite modeli, izbori: prednosti i nedostatoci mo‘no e nivnoto validno vred- nuvawe, kako i sporedbenoto anali- Spomenavme deka vo vrska so zirawe na politi~kite efekti vo ovie dva modela vo naukata ne se primenata na edniot ili drugiot identi~ni stavovite okolu nivnite model. Pritoa, sekako, ne treba da prednosti i nedostatoci14. Spored se zanemari politi~koto zna~ewe {to go ima na~eloto na pretsta- 13 Na primer: Avstrija, Belgija, Danska, Irska, Luksem- vuvawe vo odnos na praviloto na burg i drugi, vo Ustavot decidno go opredeluvaat odlu~uvawe. Vo ovaa smisla, ovoj principot na pretstavuvawe. Ova zna~i deka pro- menata na izborniot model pretpostavuva ustavno- kriterium ima prioritetno zna- reviziska postapka. Isto taka, promenata na izbor- ~ewe vo klasifikacijata na izbor- niot model vo nekoi zemji se uslovuva so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj na pratenici. Stanuva nite sistemi. Duri za nekoi avtori, zbor za mnozinstvo re~isi identi~no so ona za promena na Ustavot, {to dovolno jasno zboruva za kako na primer za renomiraniot zna~eweto {to ustavotvorecot mu go dava na ova politikolog Powell12, ovoj kriterium pra{awe. Pri~inata {to na{iot ustav ne e deciden od ovoj aspekt, e toa {to izborniot sistem s¯ u{te e klu~en vo klasifikacijata na nema stabilen karakter i vo golem stepen e determi- demokratiite na pluralni i pro- niran od odnosite na politi~kite sili vo Makedonija. Vpro~em, iskustvoto od izbornite reformi kaj nas, porcionalni demokratski re‘imi. poslednive 15 godini, odi vo prilog na ova tvrdewe. Faktot deka na~eloto na pretsta- 14 Debatite za proporcionalnite izbori nasprema mnozinskite, o~igledno ne gubat od aktuelnosta. Vo vuvawe e osobeno va‘en kriterium, taa smisla interesno e svedo~eweto na Arend Lijphart, po povod ustavnite amandmani pred govori i toa {to ova pra{awe vo Komitetot na Senatot vo Kalifornija, za predlogot nekoi zemji ima i ustaven tretman.13 da se vovede parlamentaren sistem ~ii ~lenovi bi se izbirale vrz proporcionalen princip. Imeno, vo svoeto obra}awe ovoj avtor gi naveduva argumentite zaradi koi toj gi preferira proporcionalnite izbori: kvalitet na demokratijata, efikasnost vo procesot 11 Vidi: Arend Lijphart: Constitutional choices for new na odlu~uvawe, poednostavno kroewe na izbornite democracies. Journal od Democracy, vol. 2, No.1 Winter edinici, stimulirawe na partiite da vodat poaktivna 1991, str. 76. kampawa na site nivoa vo dr‘avata i dr. Vidi: Lijphart, 12 Powell, G. B. (2000) Elections as Instruments of Democracy A. (1995) PR vs. Single- Member Districts State Legislature, Majoritarian and Proportional Visions Primary. senate Committe on Constitutional Ameendments.

str. 84 Politi~ka misla Izbori i izborni sistemi nekoi avtori proporcionalniot procent mandati - "a positive bias#. model e: Vrednosta na bijasot za pluralnite - popravi~en, bidej}i obezbe- izbori spored ovoj avtor iznesuva duva procentot na osvoenite prate- 0,32 a za proporcionalnite izbori ni~ki mesta vo parlamentot da bide 0,12. Taka vo izborite {to distri- za site partii pribli‘no ednakov bucijata na glasovite vo mandati ja na procentot na glasovite {to tie vr{at so primena na nekoja od partii gi dobile na izborite. Na proporcionalnite formuli, tre- vakov na~in, po nivno mislewe, se tite partii, za da dobijat mandat, postignuva vistinska politi~ka bi trebalo da osvojat barem osmina od vkupniot broj glasovi, dodeka vo ednakvost na site izbira~i vo mnozinskite izbori za da dobijat vrednuvaweto na nivniot glas, mandat, ovie partii bi trebalo da odnosno ne se javuva neiskoristen dobijat tretina od glasovite, pa i vi{ok na glasovi. Vo mnozinskiot pove}e. Ova, na nekoj na~in, poka- sistem, spored niv, pomalite i ‘uva kolku neohrabruva~ki vlijae srednite partii se staveni vo mehani~kiot mehanizam17 vo formi- ponepovolna polo‘ba vo odnos na raweto na tretite partii. pogolemite partii, bidej}i nivniot Za razlika od mnozinskiot, vo broj na osvoeni prateni~ki mesta e proporcionalniot model site par- zna~itelno pomal od procentot na tii, nezavisno od goleminata, glasovite {to gi osvoile. Vsu{nost, odnosno brojot na privrzanicite, se glasovite ne se vrednuvaat pode- zdobivaat so ednakva {ansa da gi dnakvo i po pravilo se favori- demonstriraat sopstvenite vred- ziraat golemite partii. Vo ovaa nosti i sposobnosti vo tekot na smisla avtorot Rae15, vrz empi- izborniot natprevar i da se izbo- riska evidencija, se obiduva da rat za mesto vo pretstavni~koto doka‘e deka mnozinskite izbori telo. Se smeta, deka ovoj model davaat pogolema prednost na gole- spre~uva sozdavawe ve{ta~ki is- mite partii vo odnos na malite, konstruirani politi~ki mnozin- otkolku {to toa se slu~uva vo stva, koi{to ne raspolagaat so proporcionalnite izbori. Politi- realna poddr{ka od izbira~ite. kologot Sprague16 ja prodlabo~uva Isto taka, pobornicite na pro- analizata na Rae presmetuvaj}i precizno, kolku mnozinskiot sis- porcionalniot izboren model sme- tem dava prednost (t.n. bias) na taat deka iskustvoto od praktikata tretite partii. Po pravilo vo site na modernite evropski zemji, ja sistemi, partiite so mal procent demantira osnovnata zabele{ka na glasovi dobivaat pomal procent protivnicite na ovoj model, za mandati - "a negative bias#, dodeka navodnata politi~ka nestabilnost partiite so pogolema poddr{ka na instituciite na vlasta konsti- izrazena vo glasovi imaat pogolem tuirani na vakov na~in. Duri pod

15 Vidi: William H. Riker, "Duverger’s Law Revisited# i 17 Mehani~kiot efekt se poka‘uva kako osobenost na Giovanni Sartori, “The influence of electoral Systems: Faulty partiite {to gubat - tretite partii, t.e. se poka‘uva Laws or Faulty Method?” kaj Grofman, B. and Lijphart, A. vo izrazitata nesrazmernost me|u nivniot udel vo (1986) Electoral Laws and Their Political Consequences. glasovite na izbira~ite i parlamentarnite mandati. New York: Agathon Press, str.30-33. Vidi isto, str. 31. 16 Isto, str. 33.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 85 Aneta Jovevska

opredeleni uslovi, mo‘no e ovoj rite da bidat transparentni i jasni princip da pridonese za politi~ko i za obi~nite gra|ani. Imeno, so stabilizirawe i demokratska inte- zavr{uvaweto na ~inot na glasawe, gracija na op{testvoto, bidej}i primenata na proporcionalniot garantira sekoja va‘na grupa (ver- princip podrazbira primena na ska, etni~ka, socijalna ili dr.) da niza slo‘eni matemati~ki opera- bide zastapena vo pretstavni~kata cii preku koi kone~no se utvrduva institucija, srazmerno na nejzinoto kolku prateni~ki mesta ostvarila sekoja partija. Vakvata kompliku- realno vlijanie vo izbornoto telo. vana postapka otvora prostor za - Proporcionalniot model, me|u eventualni somnevawa, gre{ki, pa drugoto, pottiknuva spogodbeno i mo‘nost za manipulacii. integrirawe i kompromisi me|u - Isto taka, spored niv, mno- politi~kite eliti. zinskiot izboren model postepeno - Poka‘uva senzibilitet kon gi ubla‘uva politi~kite i izbor- op{testvenite promeni i novite nite sprotivnosti i gi margina- politi~ki zbidnuvawa. Imeno, go lizira radikalnite politi~ki spre~uva steknuvaweto privele- partii, bez ogled na nivnata ideo- girana pozicija na etablirani lo{ka orientacija.19 Vo ovaa smis- partii ili nivna dominacija, koja- la, mnozinskiot princip pottik- {to isklu~ivo proizleguva od nuva formirawe stabilna i odgo- su{tinata na samiot izboren model, vorna vlada koja{to, po pravilo, e {to od svoja strana gi ote‘nuva sostavena od edna partija. Stabi- obidite za demokratski promeni. lnosta na vladata, {to e edna od - Glavniot nedostatok e slo- prednostite na ovoj izboren model, ‘enata postapka okolu presme- ne e apsolutna. Bidej}i mnozin- tuvaweto na glasovi, {to sepak, skiot izboren princip vodi kon kako nedostatok, e pomalku zna~ajna koncentracija, odnosno redukcija na partiskata arena, nasproti (po vo odnos na spomenatite prednosti, pravilo) stabilnata i ednopar- {to e pri~ina ovoj princip naj~esto tiska vlada postoi i silna organi- da se primenuva, kako osnoven vo zirana opozicija kako kontrolor, koncipiraweto na izborniot mo- kriti~ar i alternativa na vla- 18 del na pove}e zemji vo Evropa. data.20 Za razlika od ova, onie koi se zalagaat za primena na mnozinskiot 19 Spored Gi Lardire (Guy Lardeyert), mnozinskiot princip, insistiraat na faktot izboren sistem gi spre~uva podelbite vnatre vo samite partii, a go pottiknuva koncentriraweto na deka ednostavnite izborni pravila partiite, odnosno formiraweto na koalicii. pridonesuvaat rezultatite od izbo- Politi~kite partii se prinudeni vo odnesuvaweto da bidat politi~ki umereni, dokolku sakaat da gi osvojat glasovite na neopredelenite glasa~i. Guy Lardeyert: The problem with PR. Journal og Democracy, 18 "Faktot deka re~isi site evropski zemji (osven vol.2, No.3, Summer 1991. Anglija i Francija) se opredelile za razli~ni 20 Vsu{nost, ovoj model efektivno gi sodr‘i, kako vo varijanti na proporcionalniot sistem, samo po- zatvoren krug, dvata osnovni uslova na pravilnoto tvrduva deka vo ocenuvaweto na svojstvata na funkcionirawe na demokratijata; politi~ka stabil- izborniot sistem, prevladuvaat elementite na nost kontrolirana od silnite vladea~ki garnituri i pravi~nost i reprezentativnost, pri {to baraweto obnovuvaweto na garniturite koga ne se zadovoleni za stabilnost i kontinuitet vo politikata podraz- vkusovite na gra|anite od nivniot na~in na rako- bira tolerancija i razbirawe, kako na naciite, taka vodewe. Gi Lardire: Ustavnost, lekcii na demokrat- i na nivnite reprezenti.# - Stefica Antoljak: Sistem skite iskustva vo "(Na)vra}awe kon demokratijata#, proporcionalne reprezentacije, Nase teme, br. 6/90, str. Makedonsko radio III programa, br.47-48, 1990 g., str. 1275. 131-132.

str. 86 Politi~ka misla Izbori i izborni sistemi

- Kriti~arite na proporcio- Najop{to re~eno postojat argu- nalnite izbori, isto taka zabele- menti "pro# i "contra# edniot, odnos- ‘uvat deka vo multipartiskiot no drugiot izboren model, pa ottamu sistem, pomalite partii mo‘e da i kontroverzite vo naukata okolu bidat vo pozicija da vlijaat vrz ova pra{awe.22 Me|utoa, edna rabo- sostavot na vladeja~kata koalicija. ta e osobeno va‘na, a toa e deka Na primer, dokolku edna golema vrednuvaweto na ovie dva modela partija dobie 42% od mandatite, ne smee da se ograni~i na na~elno druga golema partija dobie 38%, a op{to ramni{te, tuku mora da se nekoja pomala partija ostvari 20%, po~ituvaat istorisko-socijalnite i toa £ ovozmo‘uva na malata partija politi~kite odnosi, odnosno op- da dobie ucenuva~ka pozicija od- {testvenite i politi~kite uslovi 23 nosno da ima status na "presuden na sekoja zemja pooddelno. Tokmu vo toj kontekst mo‘e da go barame i igra~#21. Odnosno, so svojata parti- odgovorot na pra{aweto: dali cipacija vo koalicijata, pomalata postojat op{testveni i politi~ki partija go odlu~uva legislativnoto pretpostavki za uspe{no prime- mnozinstvo. Ova bi zna~elo deka nuvawe na odredeni pretstavni~ki glasovite na izbira~ite ne odlu~u- na~ela?24 O~igledno, vo mode- vaat koj, realno, gi dobil izborite. liraweto na opredelen izboren - Kako prednost se istaknuva i sistem bi bilo korisno da se vodi pogolemoto i poneposredno vli- smetka za konkretnite sociopoli- janie na izbira~ite vrz vodeweto ti~ki uslovi na sekoja zemja poodel- na dr‘avnata politika, bidej}i no. Onie koi se zanimavat so in‘e- partijata za ~ija izborna programa nering od ovoj vid, a i onie kaj koi se opredeluvaat mo‘e da bide e mo}ta za kone~nata odluka, vo posledna vo nejzinoto realizirawe ovaa smisla, se dol‘ni da imple- dokolku ja osvoi vlasta. So toa, na partiite im se obezbeduva pogo- 22 Vo ovaa smisla interesna e polemi~nata rasprava lema politi~ka kredibilnost, me|u avtorite Quentin, Quade i Lardeyret od edna strana odnosno na politikata £ se pridava i avtorot Lijphart od druga, koj go pretpo~ita proporcionalniot izboren model. Vidi: Journal of pogolema moralnost, {to ne e bez Democracy, vol. 2, No.1 str. 72-84 i Vol. 2, No. 3, Summer 1991, str. 30- 48. Isto taka i zagovornicite na razli~ni pozitivno vlijanie vrz odvivaweto teorii na demokratijata nemaat identi~no gledawe na izborniot, odnosno politi~kiot po ova pra{awe. Taka, pretstavnicite na funkci- onalnata teorija za demokratija go favoriziraat proces i vrz participacijata na mnozinskiot izboren model dodeka za pretstavnicite na participativnata teorija poprifatliv e propor- gra|anite vo nego. Za razlika od cionalniot izboren model. ova, kaj proporcionalnite izbori, 23 Richard Rose naglasuva: "za da mo`e vo praktika da se razbere deluvaweto na izborniot sistem, mora da izbornite edinici se teritorijalno se razgledaat i analiziraat, kako generi~kite svojstva na sistemot, taka i specifi~niot nacionalen golemi (region ili celata dr‘ava), kontekst... Deluvaweto na izborniot sistem ne mo`e so {to komunikacijata me|u izbi- da se razbere ednostavno od aspekt na definiciskite i apstraktnite svojstva, toa mora da se proceni preku ra~ite i pretstavnicite slabee, analizata na izborniot sistem vo politi~kiot sis- tem.“ - Stefica Deren Antoljak: Izborni sistem i Duvergerov odnosno stanuva nezna~itelna. Ova zakon, Politicka misao br. 2/92, str. 25. sekako se odrazuva vrz avtoritetot 24 Avtorot Aleks Tokvil uspe{nosta na mnozinskiot sistem ja povrzuva so tri neophodni pretpostavki: na pretstavnikot. 1) relativna ednakvost vo ‘ivotnite uslovi - visok stepen na homogenost, 2) temelen politi~ki konsenzus za primena na mnozinskoto na~elo i 3) realna mo‘nost 21 Za ova vidi kaj: Amy, J. D. Common Criticisms of PR and samoto malcinstvo vo opredelen moment da stane Responses to Them, pp 30. mnozinstvo.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 87 Aneta Jovevska

mentiraat onakvi modeli i pravila Na krajot, treba da se spomene koi{to vo najgolem stepen kore- deka stabilnite izborni sistemi ne liraat so nivnoto kulturno i soci- se sostaveni samo od izborni pra- jalno opkru‘uvawe. Taka na primer, vila, tuku vklu~uvat i opredeleno dvopartizmot, impliciran so upo- nivo na demokratska kultura. Vak- treba na mnozinskiot izboren mo- vata kultura pretpostavuva po- del, mo‘ebi vo opredelen socio- treba za sopstveno informirawe, politi~ki kontekst dava dobri postoewe na izvesna zagri‘enost efekti, dodeka vo drugi uslovi - za stabilnosta i tradicijata na fragmentiran partiski sistem i sopstveniot poredok, nadminuvawe visoka polarizacija me|u partiite i razre{uvawe na site onie nedo- - e nesoodveten za stabiliziraweto na demokratskiot poredok. Tamu razbirawa koi{to gi implicira kade {to partiskata struktura gi ograni~enoto razbirawe na efek- sledi op{testvenite podelbi (po- tite od opredeleni izborni pra- lariziranost na klasi, veri, nacio- vila. Sekako, toa se iskustva {to nalnosti), mo‘e da se slu~i dvopar- se steknuvat i se sozdavat so godi- tizmot u{te pove}e da go zaostri ni. Samo koga izbornite pravila }e konfliktot, namesto da go izba- go pominat testot na vremeto, mo‘e lansira. da govorime za etabliran izboren sistem prifaten od u~esnicite vo izborite.

Abstract Electoral systems are constructed to provide reflection of the voters preferences as well as methodology for distribution of mandates in accordance with the votes that are won. The content and structure of a specific electoral system depends on the specifics and characteristics of the political system. Elections are competition, and as any competition there are winners and losers. The two basic electoral models are majoritarian and proportional. The author provides arguments for and against these models, and concludes that for a stable electoral system a certain level of political culture is also needed.

str. 88 Politi~ka misla Portret

„Princot na Asturija# - portret na Xovani Sartori

Nata{a Hroneska

Vo izminative dve decenii, pri ostavaj}i dela od koi ~ove{tvoto sekoe izu~uvawe na partiskite }e u~i i vo idnite decenii {to sistemi, pri portretiraweto i doa|aat. klasifikacijata na partiskiot Vo negoviot govor pri vra~u- mozaik vo razli~ni zemji i periodi vaweto na nagradata i samiot }e vo svetot, kako kamen-temelnik se ka‘e: "Jas bev isklu~itelno ploden ovekove~uva deloto i imeto na eden vo tekot na mojot akademski ‘ivot, od "mladoturcite# na sovremenite predavav mnogu razli~ni predmeti politi~ki nauki i najpoznatiot i bev ~ovek za sekoja rabota. Ova e italijanski teoreti~ar na HH vek - bidej}i jas sum qubopitno bitie. No Xovani Sartori. So svojata poluve- i pokraj se, vo tekot na celoto moe kovna tvore~ka dejnost, ovoj eks- tvore{tvo, demokratijata, "teorija- pert za problemite na dene{nite ta na demokratijata#, be{e postoja- zapadni demokratski sistemi, sta- no prisutna zaedni~ka ni{ka.#2 na klu~en faktor vo politi~kite Xovani Sartori, ovoj isklu- nauki i edna od najgolemite figuri ~itelen nau~nik, e roden vo Firen- vo sovremenata politi~ka debata. ca, Italija, na 13 maj 1924 godina. Posledeniot nastan so koj svetot Diplomira Socijalni nauki na u{te edna{ mu se oddol‘i na ovoj Firentinskiot univerzitet vo 1946 golem ~len na svetskoto semejstvo god., a negovata plodna akademska e nagradata "Prince of Asturias# za kariera zapo~nuva vo 1950 god., 2005, za osoben pridones vo oblasta tokmu na istiot univerzitet kako na op{testvenite nauki. Celta na profesor po Sovremena filo- ovaa nagrada, koja{to sekoja godina zofija i Politi~ki nauki. Svojata tradicionalno ja dodeluva Fon- nau~na dejnost ja prodol‘uva kako dacijata na Princot od Asturija, e viziting-profesor na mnogu poznati priznavawe i veli~awe na "nau~- i renomirani univerziteti vo sve- nata, tehni~kata, kulturolo{kata, tot, kako {to se, "Harvard# i "Jeil#, socijalnata i humanisti~kata ra- a vo 1976 go nasleduva Almond kako bota, na individui, grupi ili insti- profesor po Politi~ki nauki na tucii niz celiot svet#.1 Univerzitetot "Stendford#. Vo pe- Xovani Sartori, so svojata riodot od 1979 do 1994 god. Xovani plodna i kreativna dejnost, pred s¯ Sartori e nazna~en za profesor po od oblasta na politi~kite nauki, Humanisti~ki nauki na Univer- zaslu‘eno ja dobi ovaa nagrada, zitetot "Kolumbija# vo Wujork (Albert Schweitzer Professor), kade de-

1 http://www.fundacionprincipedeasturias.org/ing/premios/ 2 http://www.fundacionprincipedeasturias.org/ing/premios/ galardones/galardonados/trayectorias/trayectoria800.html galardones/galardonados/discursos/discurso800.html

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 89 Nata{a Hroneska

nes toj e po~esen profesor - "Pro- opravdano, bidej}i vo toj period fessor Emeritus#. Sartori gi pi{uva negovite najzna- Sartori, isto taka, e "Professor ~ajni dela, koi{to }e vnesat nova Emeritus# i na Firentinskiot uni- svetla ni{ka ne samo vo ameri- verzitet, kako i centralna figura kanskata politi~ka nauka, tuku }e vo Italijanskata organizacija za gi postavat teoretskite temeli na politi~ki nauki. Od 1988 godina e zna~ajni politi~ki pojavi i insti- ~len na Italijanskata akademija na tucii vo celiot svet. naukite (Academia dei Lincei), kako Brojnite dela {to gi ima napi- i potpretsedatel na "Slobodno {ano se traen pridones vo oblasta op{testvo# (Societá Libera) - organi- na teorijata na demokratijata, zacija za izu~uvawe i promovirawe partiskite sistemi i konstituci- na liberalnite idei vo op{tes- onalizmot. Nekoi od niv denes se tvoto. Vo 1971 god., Xovani Sartori smetaat za klasici vo politi~kata e osnova~ na "Revista Italiana de nauka. Sartori e preveden na pove- Ciencia Política# - spisanie za poli- }e od trieset jazici, a kako negovi ti~ki nauki, koe{to i denes go ure- najpoznati dela se naveduvaat: duva. Redovno pi{uva vo politi~ki "Political development and political spisanija (kako Corriere della Sera), engineering# (1968), "Faulty laws or kade niz eden kriti~ki pristap, ne faulty method?# (1986), "The theory of skrivaj}i se zad udobniot prevez na democracy revisited# (1987), "Compa- naukata, Sartori ja komentira rative Constitutional Engineering: an svetskata politika, a vo minatoto Inquiry into Structures, Incentives and i lo{ata politika na Berluskoni Outcomes# (1994), "What is Demo- vo rodnata Italija. cracy?# (1997) i "Homo Videns: the Xovani Sartori denes e po~esen telly-led society# (1998)3, koja{to doktor na nauki na univerzitetite pretstavuva odraz na opasnostite vo Xenova - Italija, Xorxtaun - {to gi nosi televizijata, kako za Va{ington, Gvadalahara - Meksiko, individuata taka i za celinata na Buenos Aires - Argentina, Komplu- op{testvoto. tense - Madrid i Bukure{t - Roma- No veli~eweto na Sartori, vo nija. ^len e na Amerikanskata sovremenite politi~ki nauki za- akademija za nauka i umetnost, kako po~nuva so objavuvaweto na nego- i "Commander of the Ordem do Cruce- vata kniga "Partii i partiski iro do Sul# vo Brazil. sistemi# (Parties and Party Systems, So zaminuvaweto na Sartori vo a Framework for Analysis) vo 1976 Amerika vo 70-te godini, negovata godina za koja ja ima dobieno pres- erudicija ne zapira. Trudej}i se da ti`nata nagrada od Amerikanskata ne bide progoltan od "golemiot asocijacija za politi~ki nauki. Ova brat#, kako {to samiot go narekuva delo, mo‘ebi i neo~ekuvano za amerikanskoto op{testvo, Sartori samiot Sartori, stanuva eden od ostanuva dosleden na negoviot evropski duh i se "‘rtvuva# na ame- 3 „Politi~ki razvoj i politi~ko planirawe#, 1968 g., rikanskata izlo‘enost, so cel da „Pogre{ni zakoni ili pogre{ni metodi?#,1986 g., vnese mala sve‘ina vo muvlosa- „Teorijata na demokratijata, revidirana#, 1987 g., „Komparativen ustaven aran‘man, istra‘uvawe na nosta na sovremenata amerikanska strukturata, pottikot i re{enijata#, 1994 g., „[to e politi~ka nauka. I toa mu e sosema demokratija?“,1997 g., „Homo videns:TV-vodeno op{testvo#,1998 g..

str. 90 Politi~ka misla „Princot na Asturija# - portret na Xovani Sartori klasicite na povoenata politi~ka nalnite sobranija (parlamenti) i nauka i se smeta za vode~ko vo stilot (odnesuvaweto) na tie par- svojata oblast. Vo nego Xovani Sar- tii. Soglasno so ovoj negov pristap, tori izlo‘uva edna klasifikacija toj opi{uva {est glavni tipa na na partiskite sistemi, koja{to partiski sistemi: ednopartiski denes va‘i za najrazbirliviot i sistem, hegemonisti~ki partiski najvlijatelniot pristap pri klasi- sistem, predominanten partiski fikacijata na politi~kite sistemi. sistem, dvopartiski sistem, umeren Spored Sartori, relevantnosta pluralizam i polariziran plura- na edna partija vo sistemot se meri lizam. ne samo spored relativnata dis- Ako spored Sartori, polari- tribucija na mo} vo sistemot, no ziraniot pluralizam go ima vo isto taka spored vrednosta na "sistemi kade {to ima pove}e od pozicijata {to taa partija ja zazema pet partii, so zna~ajni "ideolo{ki na oskata desno-levo. Soglasno so razliki# me|u niv, so pogolema ova, avtorot pravi razlika pome|u uloga na ~ustvata, principite i izbira~kata mo} na partijata, izme- strastite, otkolku na argumenti, rena soglasno so brojot na mesta vo debati i kompromis#5, toga{ partis- parlamentot, i aktuelnata mo} na kiot aran‘man vo Makedonija (vo partijata koja{to taa mo‘e da ja nekolkute razvojni fazi)6, e isklu- koristi vo procesot na vladeeewe. ~ivo pove}epartiski, balansiraj}i Klu~nite termini koi Sartori pome|u umerenosta i polarizira- gi definira kaj edna politi~ka nosta na samiot partiski sistem. partija se: potencijalot za koali- Vo "Partii i partiski sistemi# cirawe, sposobnosta za formirawe (reizdadena vo 2005), Sartori nudi na vlada, potencijalot za "ucena# i eden op{iren pregled na samiot sposobnosta za vlijaewe vrz sis- koncept i su{tinata na politi~- temot preku partiskoto dezer- kata partija i razviva ostra kri- terstvo. Obedinuvaj}i gi ovie tika za posebnite modeli na partis- elementi: "Edna partija se smeta za ki natprevar. Negovata rabota relevanten del od partiskiot pretstavuva vistinska politi~ka sistem ako raspolaga so parla- nauka - kombinirawe na inteli- mentarni mesta i ako uka‘uva ili gentnata upotreba na teorijata so na potencijal za koalicirawe, sofisticirani analiti~ki argu- odnosno potencijal za vlada ili na menti i zasnovawe na seto toa vrz potencijal za pre~ewe, toa zna~i na bogata me|unacionalna empiriska pozitiven ili negativen na~in zema osnova7. u~estvo vo formiraweto na vla- So ovaa kniga, za Xovani Sar- data#4. tori zapo~nuva nepresu{niot izvor Razvivaj}i ja ponatamu kom- na inspiracija i kreativnost i toj pleksnata teorija za sistemite na politi~ki partii, Xovani Sartori vo nea gi kombinira dvete varija- 5 Ibid., str. 120. 6 Maxmilián Strmiska, "The Macedonian Multipartism A Note bli: brojot na partii vo nacio- on the Typology of the Macedonian Party Arrangement#, The International Institute of Political Science/2003-2005, www.Sartori/SEPS%20-%20The%20Macedonian%20 4 Giovanni Sartori, "Parties and Party Systems: A Framework Multipartism.htm 7 for Analysis#, New York, Cambridge University. http://www.essex.ac.uk/ecpr/publications/classics/ sartori_parties.aspx

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 91 Nata{a Hroneska

vo ista mera }e gi opfati i oblas- {to vlijaat vrz (ne)sposobnosta na tite na demokratijata i konsti- izbornite sistemi da obezbedat tucionalizmot. nacionalni vladi, koi{to }e mo‘at Taka vo "Teorija na demokra- da vladeat. A koga stanuva zbor za tijata#, "The theory of democracy politi~kite sistemi, Sartori mu revisited# (1987), toj povtorno se dava prednost na me{aniot tip na osvrnuva na glavnite demokratski parlamentaren – pretsedatelski teorii i mudro gi prou~uva tivkite sistem, so ustavni aran‘mani za problemi me|u niv. Vo sozdavaweto pointenzivno anga‘irawe na pret- na sopstvenata teorija za demokra- sedatelot, koj pak, bi bil izborno tijata, toj se obiduva da go povrze zavisen od predvremenite izbori vo parlamentot.8 idealot so realnosta, so cel da ja So negovoto najnovo delo "Plura- sledi nasokata na dve bazi~ni lism, Multiculturalism and Foreigners: teorii: ekonomskata i kulturo- an Essay on Multiethnic Society in lo{kata. Za da mo‘e da odgovori na 2001# ("Pluralizmot, multikultura- dilemata vo zna~eweto na demo- lizmot i strancite: esej za multiet- kratijata na istok i zna~eweto na ni~koto op{testvo#), Sartori se avtokratijata na zapad, ovaa kniga svrtuva kon multikulturalizmot, e zna~aen pridones za sovremenata niz prizmata na multietni~kata de- debata za prirodata i idninata na zintegracija vo Evropa i krizata na demokratijata. "melting pot# vo Amerika. Pi{uvaj}i Najdobrite ustavni aran‘mani za "dobroto op{testvo#, Sartori i izborni modeli Sartori gi dava javuva deka e s¯ u{te aktiven, buden vo revidiranoto izdanie na "Com- za promenite i novite tekovi vo parative constitutional engeneering: An sovremenoto op{testvo, i podgo- inquiry into structures, incentives and tven sekoga{ da go dade posledniot outcomes# (1997) ("Komparativen zbor vo teoretskoto razgoluvawe i ustaven aran‘man: istra‘uvawe na predefinirawe na pojavite vo strukturata, pottikot i re{enija- op{testvoto, koe{to neosetno go ta#). Istaknuvaj}i se sekoga{ so apsorbira obi~niot ~ovek. svojata originalnost i inovativ- Xovani Sartori e advokat na nost, Sartori se obiduva da go premisata za primenuvawe na zna- definira "najdobriot# izboren eweto steknato so izu~uvawe na sistem. Analiziraj}i gi izbornite politi~kite nauki vo dizajni- sistemi, so dopolnitelna evalua- raweto na politi~kite institucii, cija na perlamentarniot i pretse- so cel da se podobruva nivnoto datelskiot sistem, toj se obiduva funkcionirawe. Vo makedonski da dade preporaki za ustavni pro- politi~ki uslovi toa bi bil najdob- meni, so koi bi se namalile slabos- riot sovet od eden vrven nau~nik i tite na trite tipa na izborni siste- politolog, za uspe{no spravuvawe mi: proporcionalniot, mnozinskiot so neednakvostite me|u teorijata i i me{aniot (double-ballot). Iako mu praktikata i uspe{no re{avawe na dava prednost na "double-ballot#, kako onoj vo Francija, vlijanieto na 8 "Comparative constitutional engeneering: An inquiry into kulturata, istorijata i socijalnata structures, incentives and outcomes#, New York: New York struktura, se edni od faktorite University Press, Second edition, 1997. LPBR, http:// www.bsos.umd.edu/gvpt/lpbr/

str. 92 Politi~ka misla „Princot na Asturija# - portret na Xovani Sartori nedostatocite - "lekuvawe na bol- bere sekojdnevieto na politi~kiot nite mesta# - vo na{iot politi~ki ‘ivot, na prose~niot ~ovek mu sistem. ostanuva zadovolstvoto vo ~ita- Iako teoretiziraweto na prak- weto na negovite knigi, a slu- tikata kaj Sartori deluva slo‘eno {aweto na negovite govori, za tie vo apstraktnosta na definiciite, {to imale sre}a, pretstavuva vis- sepak na kraj, vo obidot da go raz- tinski luksuz.

Abstract The last event, with which the science has given its respect to this foremost citizen of the world, is The 2005 Prince of Asturias Award for Social Sciences. The aim of this award is to acknowledge and extol “scientific, technical, cultural, social and humanistic work carried out by individuals, groups or institutions worldwide#. Giovanni Sartori with his fruitfull and creative work, above all in the field of the Political Sciences, has left remarkable works, with significant contribution to the development and benefit of the mankind.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 93 Nata{a Hroneska

str. 94 Politi~ka misla Recenzii

Balkanot na raspetie

Aneta Stojanovska

Spasenovski, Aleksandar, „Balkanot na raspetie#, Matica makedonska, Skopje, 2005 godina

Padot na Berlinskiot yid i obedinuvaweto na Germanija go ozna~i krajot na bipolarnata po- delba na svetot. Na Balkanot, tak- viot me|nik be{e raspadot na Soci- jalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ). Po nadminu- vaweto na problemite predizvi- kani so disolucijata na federa- ciite i stivnuvaweto na eufori~- nite nacionalizmi, zapo~naa proce- site na tranzicija vo site sferi na op{testvenoto ‘iveewe. Integri- raweto vo NATO i vo EU be{e vrvna politi~ka cel na najgolemiot del od vodstvata na porane{nite soci- jalisti~ki dr‘avi. Vo delot na eko- nomijata, pak, preodot od socija- listi~ka, planska kon pazarno ori- entirana ekonomija be{e najseri- oznata transformacija koja{to treba{e da se zavr{i. Od na~inot na koj bea sproveduvani ekonom- skite reformi, vo golema mera vi somnevawa mo‘eme da konsta- zavisea i politi~kite dostreli na tirame deka vo nea spa|aa(t) najgo- porane{nite socijalisti~ki dr‘a- lem del od dr‘avite na Zapadniot vi. Denes, mo‘eme da konstatirame Balkan. Toa upatuva na zaklu~okot deka del od dr‘avite uspeaja da deka tokmu na ovie prostori }e go istranzitiraat, drugi sî u{te se do~ekame krajot na konsolidacijata spravuvaat, gledaj}i go krajot, a i demokratizacijata vo Isto~na treti i sega talkaat niz postsocija- Evropa. Istorijata }e dade odgo- listi~kite svioci, obiduvaj}i se da vori dali vakvoto radikalno skr{- fatat nekakov priklu~ok so osta- nuvawe na isto~noevropskite dr‘a- tokot od evropskite dr‘avi. Vo od- vi be{e o~ekuvano i dali nu‘nata nos na poslednata grupa, bez nikak- transformacija koja{to slede{e

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 95 Aneta Stojanovska

be{e uspe{na. Me|utoa, za nas koi celoto spokojstvo nasproti nemir- prinudno stanavme del od tranzi- nite i polni so u‘as devedesetti ciskite sobitija, stru~nata ekspli- godini na 20. vek. Simboli~no pre- kacija za dostrelite i formite vo neseno, spored avtorot "ona {to koi tie se javuvaa(t) pretstavuva be{e 1990-ta za nesre}ite {to gi zna~ajno soznanie. Tokmu tuka, vo snajdoa balkanskite narodi, toa e razjasnuvaweto na najgolem del od 2005-ta za site pozitivni nastani ovie procesi, mo‘eme da go vidime {to se slu~ija i }e se slu~uvaat (...), zna~eweto na knigata "Balkanot na bidej}i kone~no Evropa vo vistin- raspetie#, na avtorot Aleksandar ska smisla po~na da se {iri i kon Spasenovski, vo izdanie na Izda- Zapadniot Balkan#. va~kata ku}a †Matica makedonska#, Me|utoa, da trgneme so red. objavena vo dekemvri 2005 godina. Politi~kite i ekonomskite pri- Analizite vo knigata avtorot gi liki vo Republika Albanija, avto- grupira vo pet dela, spored zemjata rot gi pretstavuva vo tri analizi, na koja se odnesuvaat. Prviot del koristej}i ja kako povod predizbor- se odnesuva na Republika Albanija, nata kampawa za parlamentarnite vtoriot na protektoratot Kosovo, izbori vo Albanija, {to se odr‘aa tretiot e podelen na tri poddela, na 3 juli 2005 godina, kako i pobe- od koi prviot se odnesuva na Srbija data i sostavuvaweto na vlasta na i Crna Gora (SiCG), a vtoriot i tre- Demokratskata partija (PD), na tiot konkretno na Republika Sr- premierot Sali Beri{a, vo septem- bija, odnosno na Crna Gora, ~etvr- vri istata godina. Vo taa smisla, tiot del se odnesuva na Bosna i kako {to konstatira avtorot, vo Hercegovina (BiH), a pettiot na Re- Albanija vo 2005-ta, po petnaeset publika Hrvatska. godini od padot na komunizmot, Vo procesot na sozdavaweto na prvpat se slu~i demokratska smena tekstovite vo knigata, avtorot vo na vlasta, so {to be{e ispolnet pogolema mera go koristi kompa- glavniot uslov za intenzivirawe rativno-istoriskiot metod. Vak- na odnosite na dr‘avata so EU, viot pristap, nadopolnet so karak- odnosno za sklu~uvawe na Spogod- terot na prenesenite informacii bata za stabilizacija i asocijacija i izvedeni zaklu~oci, samoto delo {to, spored najavite, gledame i go izdignuva na nivo na profesio- deka navistina }e se slu~i vo mese- nalna literatura, na koja mo‘e da cite {to sleduvaat. se potprat istra‘uva~ite na ovaa Vpu{taj}i se vo natamo{na ana- materija, no i po{irokata ~itatel- liza na sostojbite i predizvicite ska publika, koja saka da se zapoz- so koi se soo~uva Albanija, avtorot nae so fenomenot na balkanskoto predviduva deka vo golema mera us- politi~ko minato, sega{nost i id- pesite na Vladata na demokratite nina. Avtorot, analiziraj}i ja 2005 se determinirani od brzinata na godina vo kontekst na istorijata i konsolidacijata na opozicijata. predizvcite na dr‘avite na Zapad- "Zaminuvaweto na porane{niot niot Balkan, zaklu~uva deka taa e albanski premier od pretsedatel- isklu~iteno va‘na, bidej}i kone~- skoto mesto vo Socijalisti~kata no Balkanot, zastanuva na „evrop- partija (PS) e potvrda deka Vlada- skiot kolosek# {to so sebe go nosi ta na PD, nema da ima komotna pozi- str. 96 Politi~ka misla Balkanot na raspetie cija, bidej}i so toa e ispolnet uslo- na sorabotkata so EU, na SiCG, vot za otpo~nuvawe na procesite na odnosno sega ve}e na Srbija, }e £ se konsolidacija na opozicijata, od- ponudi i {ansa za zabrzano ~len- nosno nejzino prerasnuvawe vo do- stvo vo NATO, {to kako ishod, neza- stoen korektiv na vlasta, po do‘i- visno od po~etniot zastoj vo prego- veaniot {ok zaradi porazot na vorite so EU (zaradi neispora~u- parlamentarnite izbori#, }e poen- vaweto vo Hag na generalot na voj- tira avtorot. skata na bosanskite Srbi Ratko Kosovo, spored avtorot, iako Mladi}) denes, polovina godina po formalno e del od Srbija, vo 2005 izdavaweto na knigata, mo‘eme da godina se soo~uva so poinakvi uvidime deka navistina i se ostva- predizvici. Imeno, za gra|anite i ruva. za politi~kite eliti toa e nezavis- Vo odnos na Srbija, kako nose~ki nosta, no za vlastite vo Srbija, toa stolb na Dr‘avnata zaednica na- e prostorot na koj se ispi{ani sproti pregovorite za statusot na golemite podvizi od istoriskata Kosovo, vo edinaesette sodr‘inski tradicija na srpskiot narod. "Vo i strukturno odbrani analizi, avto- 2005-ta stana jasno deka pregovori rot go izveduva zaklu~okot deka }e ima. Idninata na Protektoratot ovaa dr‘ava, iako dlaboko isto{- e izvesna. Toa e demokratsko i mul- tena na sekoj plan, kako rezultat na tietni~ko Kosovo. Za formata }e se politi~koto nasledstvo od vremeto debatira. Me|utoa, mo‘e da se o~e- pred 5 oktomvri 2000 godina, e vle- kuva deka uslovenata nezavisnost zena vo mirni vodi, koi{to imaat so elementi na kantonizacija, od- dobieno svoj prakti~en izraz tokmu nosno enklavizacija e o~ekuvana vo 2005-ta. Imeno, kako {to pode- opcija za idninata na Protektora- talno objasnuva toj, za relativno tot#, konstatira avtorot. Vo ovoj kratok period, vlastite uspeaja da del, avtorot zaklu~uva i deka na- gi ispolnat uslovite za dobivawe sproti celata neizvesnot okolu na Studijata za izvodlivost od idniot status na Kosovo, golemiot strana na EU i gi zapo~naa prego- interes na Me|unarodnata zaed- vorite za sklu~uvawe na Spogod- nica, osobeno na SAD, olicetvoren bata za stabilizacija i asocijacija. preku nejzinoto prisustvo na tere- "Ona {to, pred samo nekolku godini, not e potvrda deka nasproti site se ~ine{e dale~en i neostvarliv te{kotii, nasilstva od pogolemi son, vo 2005 godina stana stvarnost. razmeri ne treba da se o~ekuvaat, Srbija vo zna~ajna mera ras~isti so nezavisno od formalniot ishod na destruktivnata politika od mina- pregovorite. Vo odnos na poziciite toto, a rezultatite se vidlivi# – na Srbija, pak, spored avtorot, }e zaklu~i avtorot. Sepak, toj, ana- sosema e izvesno deka EU }e kalku- liziraj}i gi sostojbite vo Srbija, ne lira so intenzivirawe na odnosite propu{ta da ja izrazi svojata zagri- so ovaa dr‘ava, za da obezbedi ‘enost vo vrska so vnatre{no - otstapki od nejzina strana vo politi~kite sostojbi vo ovaa dr‘a- ramkite na pregovorite za idniot va. Spored nego, razedinetosta na status na Kosovo. Vo taa nasoka, demokratskiot blok, kako i posto- zaklu~uva toj, realno e da se o~e- janite politi~ki podelbi vo nego, kuva deka paralelno so jakneweto koi{to kako ishod go imaat formi-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 97 Aneta Stojanovska

raweto novi politi~ki partii, so telnata Crnogorska pravoslavna sebe ja nosat verojatnosta od uspeh crkva (CPC). na monolitnata Srpska radikalna Avtorot na knigata, celiot kon- partija (SRS) na slednite parla- glomerat od informacii posveteni mentarni izbori. Vo odnos na vre- na Crna Gora go sublimira vo sled- meto na odr‘uvawe na parlamen- nive re~enici: "Crna Gora e vo faza tarnite izbori, avtorot smeta deka na zaokru‘uvawe na sopstvenata do esenta 2006 godina, mala e izves- dr‘avnost. Eufori~niot naciona- nosta deka }e se slu~i nivno pred- lizam, {to gi be{e zafatil balkan- vremeno raspi{uvawe, nezavisno skite dr‘avi na po~etokot na deve- od faktot {to Vladata na premi- desetite, vo 2005-ta se slu~uva{e erot Voislav Ko{tunica ima disku- vo pomalata federativna edinka tabilno parlamentarno mnozin- vo Dr‘avnata zaednica. Referen- stvo. Spored nego, toa se dol‘i na dumot za nezavisnost, za koj e pred- faktot {to nitu SRS, nitu Demo- videno da se odr‘i vo maj 2006 godi- kratskata partija (DS) na pretse- na e glavnoto politi~ko pra{awe datelot na Srbija Boris Tadi}, okolu koe se kr{ea kopjata vo 2005- kako politi~ki subjekti so najgolem ta. Iako prosrpskite eliti, koi £ rejting pome|u glasa~ite, nema da oponiraat na idejata za nezavisnost sakaat da se dovedat vo situacija ne se vo mnozinstvo, sepak tie da gi re{avaat trite klu~ni gorli- imaat sila da go smenat tekot na vi pra{awa za Srbija, od koi sose- nastanite, dokolku im se uka‘e ma e izvesno deka dr‘avata }e pre- mo‘nost za toa# – zaklu~uva avto- trpi porazi. Takvite gorlivi pra- rot. Me|utoa, Spasenovski posredno {awa, spored avtorot se: re{ava- prejudicira deka Crna Gora, sepak weto na statusot na Kosovo, zaokru- }e se izbori za sopstvenata neza- ‘uvaweto na sorabotkata so Hag, visnost {to vsu{nost, kako {to vi- odnosno ispora~uvaweto na Mladi} dovme na 21 maj godinava, i for- i Karaxi} vo [eveningen, kako i malno se slu~i. Vo odnos na mo‘nos- referendumot za nezavisnost na ta od izbivawe novi konflagracii, Crna Gora. po zavr{uvaweto na referendumot Osvrtot kon sostojbite i prediz- vo Crna Gora, avtorot }e napi{e vicite, so koi se soo~uva Crna Gora, deka, toa e malku izvesno zatoa avtorot go analizira niz prizmata {to, kako {to simboli~no veli: na debatite vo odnos na referen- "Balkanot ras~isti so oru‘jeto, a dumot za dr‘avno-pravniot status. prisustvoto na Me|unarodnata za- Toj, vo trite strukturno razli~ni ednica na ovoj prostor e garancija tekstovi, go pravi toa analiziraj}i za mirot#. gi, vo svojata sevkupnost, poziciite Vo odnos na BiH, vo devette vni- na blokot za nezavisnost na Crna matelno odbrani analizi, avtorot Gora, odnosno blokot za opstojuva- se zanimava so pra{awata, koi{to we na SiCG, kako i poziciite vo na podolg rok }e ja determiniraat odnos na referendumot na ostana- sudbinata na ovaa dr‘ava. Tie, spo- tite op{testveni faktori, kako red nego se pra{awata posveteni na {to se nacionalnite malcinstva vo reformata na policijata i na re- Crna Gora i poziciite na s¯ u{te formata na odbranata, kako i izme- nepriznaenata, no politi~ki vlija- nata na Ustavot na BiH, i tie se str. 98 Politi~ka misla Balkanot na raspetie uslov za integriraweto na dr‘a- Analiziraj}i gi sostojbite vo vata vo NATO i vo EU. Sepak, spored 2006 i vo godinite {to sleduvaat, avtorot, BiH s¯ u{te go nosi bre- avtorot predupreduva deka najgo- meto na krvavite sudiri od posled- lemiot predizvik za bosansko-her- nata vojna. Spored nego, bosansko- cegovskata politi~ka elita }e bide hercegovskoto op{testvo e dlaboko promenata na Dejtonskiot ustav, podeleno, a gra|anite se nezado- odnosno redefiniraweto na dr‘av- volni. "Vo ovoj del od Balkanot no-pravniot status na BiH. Vo ovaa najdobro e olicetvorena tezata na smisla, dokolku se potsetime na Hantington za sudirot na civili- neprifa}aweto na ustavnite izme- zaciite. Hrvatite se razo~arani, ni od strana na hrvatskite i na bo{- zaradi nemaweto tret entitet. wa~kite partii vo Bosanskiot par- Bo{wacite se gnevni, zalagaj}i se lament, vo april 2006 godina, mo- za dopolnitelna centralizacija na ‘eme da zaklu~ime deka vakvata dr‘avata. Srbite se nezadovolni konstatacija e fundamentalno is- od nastojuvawata na Me|unarodnata pravna. Vo sekoj slu~aj, spored zaednica za reformi, bidej}i isti- Spasenovski, kako {to be{e slu~a- te podrazbiraat pogolema centra- jot so Kosovo, so Srbija, kako i so liziranost na podelenoto op{tes- Crna Gora, zaradi silnoto vlijanie tvo, nasproti nivnata cel za dopol- na Me|unarodnata zaednica vo BiH, nitelna decentralizacija, odnosno kako i op{testveno-politi~kite za za~uvuvuvawe na Republika okolnosti vo regionot, ne treba da Srpska (RS). Nakratko, site se se o~ekuvaat apokalipti~ni scena- nezadovolni. No, strancite se rija za ovaa dr‘ava pove}e, no katalizatorot. Imaj}i go morkovot sekako, predupreduva toj, pret- i stapot vo svoite race, tie uspeaja stojat te{ki migovi i golemi isku- vo golema mera da gi potisnat {enija. nacionalisti~kite strasti na poli- Osvrtot posveten na nacional- ti~kite eksponenti na trite konsti- nite i dr‘avnite imperativi na tutivni narodi i da ja izvedat Hrvatska, avtorot gi analizira vo dr‘avata na vistinskiot pat# – }e {est tekstovi, site posveteni na konstatira avtorot. Zaradi gorena- celta na ovaa dr‘ava za integra- vedenoto, spored Spasenovski, 2005 cija vo EU i vo NATO. Spored avto- godina bez somnenie be{e edna od rot, Republika Hrvatska go za- najva‘nite za BiH, zatoa {to so okru‘i proektot za konsolidirawe ogromna pomo{ na Me|unarodnata na sopstvenata dr‘ava po zavr{u- zaednica, vo najgolem del se spro- vaweto na "Tatkovinskata vojna#, vede reformata na odbranata i zapo~nuvaj}i gi pregovorite za be{e zaokru‘en konceptot za re- ~lenstvo vo EU. "Desnocentristi~- forma na policijata. "Iako napati kata vlada predvodena od Hrvat- ima{e seriozni krizi {to se zaka- skata demokratska zaednica (HDZ), nuvaa da go blokiraat funkcioni- celiot politi~ki kapital go stavi raweto na BiH# – konstatira avto- na ovaa karta. Be{e soo~ena so rot – "sepak uslovite za intenzi- te{ki premre‘ja. Treba{e da se virawe na odnosite so NATO i so istrpat mnogu udari. Da se donesat EU bea ispolneti.# bolni re{enija. Na momenti, razo-

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 99 Aneta Stojanovska

~aruvawata od negativnite odgo- be{e napraven tolku o~ekuvaniot vori na EU, zaradi nesorabotkata golem is~ekor. Vo taa smisla, kon- so Me|unarodniot krivi~en sud bea statacijata deka vratite za inte- golemi, a brojot na evroskepticite grirawe na dr‘avite od Zapadniot dostigna seriozni viso~ini. Vlogot Balkan vo evropskite i vo evro- na Vladata, vo ovaa smisla be{e atlanskite politi~ki i bezbed- porazot na lokalnite izbori i nosni strukturi se otvoreni, a ‘el- naru{uvawe na edinstvoto vo HDZ. bata na narodite i elitite za inte- Me|utoa, kako rezultat na nejzinata gracija e golema. Me|utoa, vo momen- istrajnost po sekoja cena, taa uspea. tot koga Balkanot celosno }e se Hrvatska zastana na evropskiot integrira vo EU i vo NATO, toga{ kolosek. Ili so zborovite na Fuku- }e mo‘e da ka‘eme deka celta e jama, izvesno e deka Hrvatite }e ostvarena. Toa }e bide dokaz deka bidat del od krajot na istorijata, periodot na obzemenost so tranzi- odnosno pobedata na Liberalnata cijata e zavr{en. Glavnite poli- demokratija# – zaklu~uva avtorot. ti~ki celi, do‘iveani kako vrvni Vo taa smisla, vo odnos na Hrvat- nacionalni, odnosno dr‘avni inte- ska, toj vo edna re~enica simbo- resi, vo golema mera }e bidat ostva- li~no }e poentira deka 2005-ta e reni. Za~lenuvaweto vo NATO i vo presvrtnica za Hrvatska, a 2006-ta EU, }e pretstavuva kraj na poli- e izvor na nova nade‘. ti~kata tranzicija. Reformite vo Na samiot kraj, kako zaklu~ok od ekonomijata, pak, olicetvoreni vo izneseniot osvrt za dr‘avite od procesite na stabilizacija, libe- Zapadniot Balkan, avtorot, raz- ralizacija i privatizacija, isto birlivo konstatira deka s¯ u{te taka }e zavr{at, a celta na knigata postojat mnogu predizvici za gra|a- "Balkanot na raspetie#, kako {to nite na ovoj region, deka pretstojat toa }e go napi{e i avtorot, e da n¯ te{ki migovi i golemi isku{enija. potseti na patot {to be{e izoden Me|utoa, spored nego vo 2005 godina i na ‘rtvite {to bea polo‘eni.

Abstract The fall of the Berlin wall and the unification of Germany marked the end of the bipolar division of the world. In the Balkans, such milestone was the disintegration of Socialist Federative Republic of Yugoslavia (SFRY). Following the overcoming of the problems caused by the dissolution of the federations and the calming of the euphoric nationalism, transition processes have been initiated in all spheres of societal life. The integration into NATO and the EU was the topmost political goal of most of the leaderships of former socialist countries. The analyses have been separated into five sections, according to the country to which they refer. The first section deals with the Republic of Albania, the second with the Kosovo protectorate, the third one is divided into three subsections, of which the first covers Serbia & Montenegro (S&M), while the second and third subsection deal specifically with Serbia, i.e., Montenegro, the fourth section refers to Bosnia and Herzegovina (B&H), and the last one deals with the Republic of Croatia.

str. 100 Politi~ka misla Recenzii

Izborite kako del od sovremenata makedonska politi~ka istorija

Dane Taleski

[kari} Svetomir, "Demokratskite izbori vo Makedonija#; Istra‘uva~ki centar za op{testveni nauki od Berlin (WZB), Edicija Sigma, Berlin, 2005 godina

Ovaa, 2006 godina e godina so golemo zna~ewe za ponatamo{niot tek na izborite vo Makedonija. Od edna strana, ovaa godina }e se odr‘at slednite parlamentarni izbori. Pokraj konstituiraweto na u{te edna nova demokratska Vlada, procesot na izbori }e ovozmo‘i praktikuvawe i na formalnite demokratski na~ela. Ovaa cik- li~na praksa ovozmo‘uva konso- lidirawe na demokratskiot pore- dok na dolg rok, bidej}i demokra- tijata najdobro se u~i preku prak- tikuvawe. Od druga strana, ovaa godina se vr{at u{te edni izmeni vo zakonite {to go reguliraat izborniot proces. Promenite {to }e bidat napraveni }e gi dadat novite pravila spored koi }e se sprovedat pretstojnite izbori. No, te{ko e da se ka‘e dali tie pro- meni }e va‘at i za site idni cik- dr‘ava? Kakvi izborni modeli sme lusi na izbori. Mnogu e te{ko da se imale dosega vo Makedonija? Kakva predvidat idnite politi~ki slu~u- praktika i kakvi rezultati donesle vawa vo odnos na izborite vo Make- razli~nite tipovi na izborni sis- donija. A i vo sega{nata debata za temi? Koi se dosega{nite pozi- promenite na izbornite pravila, tivni iskustva, a koi se negativ- daleku e pokorisno da se uvidat nite? Kolku politi~ki partii u~es- dosega{nite iskustva od izborite tvuvaat na izbornite ciklusi, i vo Makedonija. Vo taa smisla se kakvi rezultati postignuvaat? [to pokrenuva edna cela mala lavina mo‘e da nau~ime od dosega{nite od pra{awa. Dali Makedonija ima- ciklusi na parlamentarni izbori, la izbori pred da stane nezavisna {to od pretsedatelskite izbori, a

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 101 Dane Taleski

{to od lokalnite? Dali vo Make- donija (za parlamentarnite, pretse- donija mo‘e da se detektira model datelskite i lokalnite izbori), na izborno odnesuvawe? kako i Zakonot za politi~ki partii Ovie i mnogu drugi pra{awa se i Zakonot za izbira~ki spisok. isklu~itelno relevantni za sega{- Zaradi toa knigata pretstavuva nata debata za promenite na izbor- kapitalen trud vo oblasta na poli- nite pravila, no i za idnite izbor- tikata i politi~kite nauki, i toa ni ciklusi. Za sre}a golem del od ne samo zaradi materijata {to ja niv se ve}e odgovoreni. Odgovorite tretira, tuku i zaradi opsegot na se sostaven del od sovremenata deloto. Na krajot na celiot ovoj makedonska politi~ka istorija, a trud se nao|a edna retka analiza eden niven koncizen pregled e koja e vistinski biser za politi~- daden vo knigata na profesorot kite analiti~ari i site zainte- Svetomir [kari} "Demokratskite resirani za rezultatite od izbo- izbori vo Makedonija, 1990-2002# rite vo Makedonija. Analizata e izdadena na angliski jazik vo izrabotena od profesorot Hosein Berlin, minatata godina. Za profe- [ala od Univerzitetot vo Majnhajm, sorot [kari}, koj e dobro poznat vo koj vrz baza na izlezna anketa Makedonija, ne treba posebno pret- sprovedena po parlamentarnite stavuvawe. No zbor-dva zaslu‘uva izbori vo 2002 god., go determinira izdava~ot na negovoto delo, Istra- izbornoto odnesuvawe na izbira- ‘uva~kiot centar za op{testveni ~ite na tie izbori. So drugi zbo- nauki od Berlin (WZB). Osnovan vo rovi, analizata dava odgovor na 1976 god., so sega{nite 140 istra- toa, {to gi nateralo glasa~ite da ‘uva~i, Centarot e najgolemata glasaat za odredena politi~ka institucija od svojot vid vo Evropa. partija. Knigata na prof. [kari} ja obja- Sodr‘inata na knigata na pro- vuvaat vo ramkite na nivnata serija fesorot [kari} sledi edna stroga za izborite vo zemjite vo Isto~na akademska i nau~na preciznost, {to Evropa, "Slobodnite izbori, poli- e beleg i na drugite negovi trudovi. ti~kite partii i pojavuvaweto na Site aspekti {to se obraboteni vo kompetitiven partiski sistem vo knigata se iscrpno referencirani, Isto~na Evropa#. Preku knigata na {to dava do znaewe deka vo knigata [kari}, Republika Makedonija e e preto~ena seriozna nau~no-istra- zastapena vo ovaa komparativna ‘uva~ka rabota. Vakvite dela se analiza. vistinski primer za nau~en trud i Knigata pretstavuva eden izvon- se bistar patokaz za mladite istra- reden izvor na analizi, podatoci i ‘uva~i. Na samiot po~etok, [kari} informacii za politi~kite partii nudi direktorium na site poli- i nivnata funkcija vo makedonskiot ti~ki partii {to se dosega regis- politi~ki sistem, no pred s¯ nudi trirani vo Makedonija so jasni jasna slika za pravilata, prak- indikatori za nivnoto u~estvo vo tikata i rezultatite na site izbori dosega{nite parlamentarni izbo- odr‘ani vo Makedonija od 1990 do ri. Tabelata nudi odgovori za dina- 2002 godina. Pokraj toa, vo knigata mikata na partiskiot ‘ivot vo mo‘at da se najdat i zakonite {to Makedonija, uka‘uvaj}i na toa deka se relevantni za izborite vo Make- s¯ pove}e partii zemaat u~estvo na

str. 102 Politi~ka misla Izborite kako del od sovremenata makedonska politi~ka istorija parlamentarnite izbori. Ponatamu, sobranie vo 1946, {to e poseben knigata e podelena vo deset po- fenomen za makedonskata poli- glavja. Prvoto poglavje gi tretira ti~ka istorija, pa s¯ do isklu~i- izborite vo Makedonija kako del od telnata nezainteresiranost na SFRJ. Vtoroto i tretoto poglavje se elektoratot pri izborite vo 1986, zanimavaat so politi~kite promeni direktno pottiknata od praktiku- i funkcijata na politi~kite partii vaweto na delegatskiot sistem, vo postkomunisti~ka Makedonija. op{toprifaten na nivo na SFRJ. Slednite ~etiri poglavja, imeno 4, Obrabotkata na vakvite pra{awa 5, 6 i 7, gi tretiraat parlamentar- mo‘e da se ~ini pretenciozna, a nite izbori vo 1990, 1994, 1998 i sekako e i kontroverzna, no neizos- 2002 godina, po toj redosled. Os- tavno mora da stane del od osnov- moto poglavje gi obrabotuva pretse- nite lekcii za razvojot na makedon- datelskite izbori vo 1994 i 1999 skiot politi~ki i izboren sistem. godina, dodeka devettoto se zani- Vo slednite dve poglavja, [ka- mava so lokalnite izbori vo 1990, ri} na eden jasen na~in go vodi 1996 i vo 2000 godina. Poslednoto, ~itatelot niz tranziciskite pro- desetto, poglavje e ve}e spomenata- meni vo Makedonija vo oblasta na ta analiza na profesorot [ala, a politikata, ekonomijata i civil- ponatamu vo prilog se i zakonite noto op{testvo. Davaj}i presek na relevantni za ovaa problematika. promenite vo zakonskata regula- Vo prvoto poglavje [kari} dava tiva, negovata analiza potencira eden nov aspekt na politi~kiot deka "elementite na makedonskiot sistem vo Makedonija vo periodot parlamentaren sistem se pove}e od 1946 do 1990 g. Imeno, vkrstu- relikt od prethodniot ustaven vaj}i go teoretskiot model na No- sistem, otkolku rezultat na krea- len (1992) za kompetitivni, semi- tivnata misla vo oblasta na ustav- kompetitivni i nekompetitivni noto pravo#.1 Ponatamo{nite ana- izbori, so modelot na Pravda (1978) lizi se temelat na genezata na za plebiscitarni izbori i izbori politi~kit partii, kako i na vnat- so ograni~uvawa, [kari} gi detek- re{nopartiskata demokratija, no i tira izbornite modeli preku koi- odnosite me|u razli~nite partii. {to se formulira{e i funkci- Slednite tri poglavja, koi{to se onira{e politi~kiot sistem na odnesuvaat na parlamentarnite Republika Makedonija kako del od izbori, nudat precizna i izdr‘ana SFRJ. So seriozni kritiki na pravna analiza na zakonskata regu- formalnata strana na izbornite lativa relevantna vo zadadeniot procesi, i uka‘uvaj}i na nedemo- izboren proces. Osven toa, vo kratskite ograni~uvawa, [kari} analizata se dava osvrt i na tekot uspeva da odr‘i edna prekrasna na izborniot proces, kako i na lekcija za evolucijata na izborniot u~esnicite vo procesot i na rezul- sistem i da ja fati ni{kata, za tatite {to gi ostvarile. Ponata- participacija na glasa~ite vo mo{nata cvrsta struktura na kni- izborniot proces, {to go dava gata ja sledi istata logika vo odnos legitimitetot na sekoja vlast.

Po~nuvaj}i od visokata partici- 1 [kari}, S. "Demokratskite izbori vo Makedonija#, pativnost vo izborite na Ustavnoto 1990-2002, Berlin: 2005, str. 33.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 103 Dane Taleski

na pretsedatelskite i lokalnite nosta na izborniot proces. Legali- izbori. Analiziraj}i ja pravnata tetot i legitimitetot treba da ramka za pretsedatelskite izbori, bidat spoeni i nadopolnuvaj}i se da kako i nedoslednostite vo sprove- go zajaknuvaat demokratskiot pore- duvaweto, [kari} gi detektira dok, a ne da se stavaat vo konkurent- slabostite i nudi re{enija za ni pozicii za polesno da se osvoi zasiluvawe na regularnosta na politi~kata vlast. Samiot takov izborniot proces poso~uvaj}i mo‘- ~in retko generira politi~ka mo}, ni prifatlivi primeri od Francija a ~esto producira politi~ka nesta- i Kosta Rika.2 Vo delot za lokal- bilnost i politi~ki krizi. Knigata nite izbori, pak, avtorot ja prodla- "Demokratskite izbori vo Make- bo~uva svojata analiza preku kom- donija, 1990-2002# na jasen na~in go paracija na partiskite listi za ilustrira toa, no i nudi re{enija kandidati za gradona~alnici i za nadminuvawe, koi{to vo dade- sovetnici i finalnite rezultati niot moment se dosta aktuelni. od izborite. Sepak najserioznata kritika, Istra‘uva~ite na politi~kite koja{to e neodminliva i odr‘ana, promeni vo Republika Makedonija, e {to deloto e izdadeno na anglis- politi~arite, univerzitetskata ki jazik i s¯ u{te ne e dovolno javnost, kako profesorite taka i promovirano vo javnosta vo Make- studentite, pa i po{irokata za- donija. Aktuelnosta na temata, interesirana javnost vo knigata na povrzana so vibrantnosta na poli- profesorot [kari} }e najdat eden ti~kata situacija i so nedostatokot zapis na na{ata zaedni~ka sovre- na nau~na literatura od ovoj tip, bi mena politi~ka istorija, koja{to trebalo da bidat motivacija za site nie sekojdnevno ja sozdavame avtorot i za izdava~ite vo Repub- so na{eto politi~ko povedenie lika Makedonija knigata da se pre- pred, za vreme na izborite i po vede i ~as poskoro da se najde vo izborite. Analizite vo knigata, bibliotekite i kni‘arnicite niz pokraj toa {to fasciniraat so dr‘avata. Pristapot do kvalitetna nivata prodornost, otvoraat serija i izdr‘ana literatura e klu~en za na pra{awa i debati tesno povr- razvojot i konsolidacijata na na{a- zani so podobruvaweto na regular- ta demokratija.

2 Ibid., str. 97. Abstract The author reviews the book of professor Svetomir [kari} "Democratic elections in Macedonia, 1992-2002#, published by Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB) in 2005. The author considers the book a plentiful source of analysis, data and informations about the political parties in and their functions in the political systems in Macedonia. Also it provides precise picture of the rules, practice and outcomes of all elections held in Macedonia between 1992 and 2002. Beside that, the laws that are relevant for the elections in Macedonia (local, national and presidential) together with the laws for political parties and voters lists can also be found in the book, translated in English. And at the end a very rare analysis of the voting behavior of the electorate in Macedonia is also to be found here. str. 104 Politi~ka misla Dokumenti

Odluka za pravilata za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za izborite za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija vo 2006 godina

Vrz osnova na ~lenot 75 stav 3 od Izborniot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija# broj 40/2006) i ~lenot 80 stav 5 od Zakonot za radio- difuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija# br.100/2005), Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 22 maj 2006 godina, donese

O D L U K A

ZA PRAVILATA ZA RAMNOPRAVEN PRISTAP VO MEDIUMSKOTO PRETSTAVUVAWE ZA IZBORITE ZA PRATENICI VO SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2006 GODINA

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1 So ovaa odluka se utvrduvaat pravilata za obezbeduvawe ramnopraven pristap na organizatorite na izbornata kampawa vo programskite servisi na radiodifu- zerite, i toa: dol‘inata na traeweto na izbornoto pretstavuvawe, metodite na reklamirawe i uslovite za koristewe na programskoto vreme za pretstavuvawe na kandidatite i nivnite programi. Odlukata ne navleguva vo ureduva~kata politika, samostojnosta i nezavisnosta na radiodifuzerite.

Poimnik ^len 2 Opredeleni poimi vo ovaa odluka go imaat slednovo zna~ewe: 1. Organizator na izborna kampawa e ovlasteno lice od politi~ka partija, koalicija ili grupa izbira~i koi ja organiziraat izbornata kampawa; 2. Oblici na izborno mediumsko pretstavuvawe se dnevno - informativnite emisii, programite {to ovozmo‘uvaat direkten pristap na organizatorite na izbornata kampawa do publikata, odnosno glasa~ite i posebnite informativni emisii (intervjua, debati, dueli, aktuelno-informativni emisii i programi za informirawe na gra|anite za na~inot i tehnikata na glasaweto i za ostvaruvaweto na izbira~koto pravo); 3. Dnevno-informativni emisii se site izdanija na vestite i radio i televiziskite dnevnici; 4. Direkten pristap do publikata, odnosno glasa~ite se onie oblici na izborno mediumsko pretstavuvawe preku koi organizatorite na izborna kampawa slobodno gi promoviraat svoite programi, stavovi i kandidati, bez ili so pari~en

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 105 nadomestok (besplatno politi~ko pretstavuvawe i plateno politi~ko reklamirawe); 5. Besplatno politi~ko pretstavuvawe e direkten pristap na organizatorite na izbornata kampawa do publikata, odnosno glasa~ite preku koj tie slobodno i bez pari~en nadomestok gi promoviraat svoite programi, stavovi i kandidati; 6. Plateno politi~ko reklamirawe e direkten pristap na organizatorite na izbornata kampawa do publikata, odnosno glasa~ite preku koj tie gi promoviraat svoite programi, stavovi i kandidati za pari~en nadomestok. Vo plateno politi~ko reklamirawe spa|aat: oglasi, soop{tenija, politi~ki izborni spotovi, muzi~ki spotovi {to funkcioniraat kako himni na organizatorite na izbornata kampawa, prenosi ili snimki od mitinzi, sredbi i drugi javni nastapi na organizatorite na izborna kampawa i 7. Realen ~as go podrazbira vremeto {to izminuva od po~etokot do krajot na eden ~as, smetano spored ~asovnikot.

Op{ti principi ^len 3 Radiodifuzerite, bez ogled na jazikot na koj go emituvaat svojot programski servis, se dol‘ni za vreme na izbornata kampawa, na organizatorite na kampawata da im ovozmo‘at podednakvi uslovi za pristap do site oblici na izborno mediumsko pretstavuvawe, vo soglasnost so pravilata utvrdeni vo ovaa odluka.

^len 4 Javniot radiodifuzen servis i trgovskite radiodifuzni dru{tva {to odlu~ile da gi pokrivaat izborite, treba da go pravat toa na pravi~en, izbalansiran i nepristra- sen na~in vo svojata vkupna programa.

^len 5 Radiodifuzerite so programski servisi na dr‘avno nivo }e ovozmo‘at izbalansirano pokrivawe na izborite vo site oblici na mediumsko pretstavuvawe, so isklu~ok na platenoto politi~ko reklamirawe, po~ituvaj}i go principot na proporcionalnost spored brojot na utvrdeni listi na kandidati za pratenici.

^len 6 Radiodifuzerite so programski servisi na lokalno nivo }e ovozmo‘at izbalansirano pokrivawe na izborite vo site oblici na mediumsko pretstavuvawe, so isklu~ok na platenoto politi~ko reklamirawe, po~ituvaj}i go principot na ednakvost spored utvrdenite listi na kandidati za pratenici na podra~jeto za koe lokalniot radiodifuzer ima koncesija za vr{ewe radiodifuzna dejnost.

^len 7 Za vreme na izbornata kampawa u~estvoto na organizatorite na izbornata kampawa i na nositelite na funkcii na vlasta vo organite na dr‘avna uprava, vo drugite dr‘avni organi, vo pravnite i vo drugite lica na koi so zakon im e dovereno vr{ewe javni ovlastuvawa, vo radio i televiziskite programi {to ne se povrzani so izborite, ne smee da bide vo funkcija na kampawata.

^len 8 Urednici, novinari i drugi lica anga‘irani vo podgotvuvaweto na programite ne mo‘at da u~estvuvaat vo podgotovkite i realiziraweto na izbornata kampawa. Dokolku se opredelat za takva aktivnost, dol‘ni se da prestanat da gi vr{at svoite zada~i vo radiodifuzerot za vremetraeweto na izbornata kampawa, kako i vo denovite na izborniot molk.

str. 106 Politi~ka misla Odluka za pravilata za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za izborite za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija vo 2006 godina

^len 9 Za vreme na izbornata kampawa, kako i vo periodot na izborniot molk, radiodifuzerite ne smeat da emituvaat plateni oglasi i reklami na organite na dr‘avnata uprava, drugite dr‘avni organi, pravni i drugi lica na koi so zakon im e dovereno vr{ewe javni ovlastuvawa, ~ija cel e promovirawe na nivnite rezultati i aktivnosti.

^len 10 Javniot radiodifuzen servis i trgovskite radiodifuzni dru{tva {to }e gi pokrivaat izborite so koj bilo oblik na mediumsko pretstavuvawe, dol‘ni se da donesat sopstveni pravila za izborno mediumsko pretstavuvawe i da gi dostavat do Sovetot za radiodifuzija. Pravilata za izborno mediumsko pretstavuvawe, radiodifuzerite se dol‘ni da gi objavat na svoite programi. Radiodifuzerite {to nema da ja pokrivaat izbornata kampawa treba da go izvestat Sovetot za radiodifuzija za toa. Obvrskite od stavovite 1, 2, 3 i 4 na ovoj ~len, radiodifuzerite se dol‘ni da gi ispolnat vo rok od pet dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovaa odluka.

Vremetraewe na izbornata kampawa

^len 11 Izbornata kampawa zapo~nuva na 15 juni vo 00:00 ~asot, a zavr{uva na 3 juli 2006 godina, vo 24:00 ~asot. Izbornata kampawa ne smee da trae 24 ~asa pred denot na izborite i na denot na izborite (izboren molk).

MRT

^len 12 Javniot radiodifuzen servis e dol‘en da ja sledi izbornata kampawa, odnosno da objavuva informacii za celinata na izborniot proces, za zakonskata regulativa za izborite, za aktivnostite na site u~esnici vo izbornata postapka, kako i za tekot na glasaweto i za rezultatite od izjasnuvaweto na gra|anite. MRT e dol‘na da emituva i da obezbedi izbalansirano vreme za besplatno politi~ko pretstavuvawe na organizatorite na izborna kampawa. MRT ima obvrska da obezbedi redovno informirawe za izborniot proces i na licata so o{teten sluh. MRT ne smee da emituva nikakvi oblici na izborno mediumsko pretstavuvawe na programskiot servis isklu~ivo namenet za emituvawe na aktivnostite na Sobranieto na Republika Makedonija.

II. DNEVNO - INFORMATIVNI EMISII

^len 13 Ureduva~kata odgovornost za ovie oblici na izborno mediumsko pretstavu- vawe ja imaat radiodifuzerot i odgovornoto lice vo radiodifuzerot.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 107 ^len 14 Pri izvestuvaweto za tekot na izbornata kampawa vo dnevno - informativnite emisii, radiodifuzerot treba da obezbedi izbalansirano pokrivawe na aktiv- nostite na organizatorite na izbornata kampawa, soglasno so principite utvrdeni vo ~lenot 5, odnosno ~lenot 6 od ovaa odluka, pri {to treba da se po~ituvaat profesionalnite novinarski principi i standardi.

^len 15 Komentarite emituvani vo ramkite na dnevno - informativnite emisii mora da bidat odvoeni kako posebni celini i da bidat ozna~eni so imeto i prezimeto na avtorot, odnosno kako redakciski komentar.

^len 16 Za vreme na izbornata kampawa i vo periodot na izborniot molk, informiraweto za redovnite aktivnosti na organite na dr‘avnata uprava, drugite dr‘avni organi, pravni i drugi lica na koi so zakon im e dovereno vr{ewe javni ovlastuvawa, vo dnevno - informativnite emisii ne smee da bide vo funkcija na izbornata kampawa.

III. DIREKTEN PRISTAP DO PUBLIKATA

^len 17 Za sodr‘inata na direktniot pristap do publikata se odgovorni organiza- torite na izborna kampawa. Za emituvaweto na direktniot pristap do publikata, odnosno za po~ituvaweto na odredbite od ovaa odluka se odgovorni radiodifuzerot i odgovornoto lice vo radiodifuzerot.

^len 18 Radiodifuzerite imaat pravo da odbijat da emituvaat direkten pristap do publikata, dokolku e naso~en kon nasilno urivawe na ustavniot poredok ili kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe nacionalna, rasna, polova ili verska omraza i netrpelivost.

^len 19 Vo direktniot pristap do publikata ne e dozvoleno da u~estvuvaat maloletnici.

Besplatno politi~ko pretstavuvawe

^len 20 Datumot i redosledot na emituvawe na besplatnoto politi~ko pretstavuvawe na organizatorite na izbornata kampawa se utvrduva so ‘drepka.

^len 21 Besplatnoto politi~ko pretstavuvawe mora da bide soodvetno i vidlivo ozna~eno kako "besplatno politi~ko pretstavuvawe# vo tekot na celoto vremetraewe.

str. 108 Politi~ka misla Odluka za pravilata za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za izborite za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija vo 2006 godina

Plateno politi~ko reklamirawe

^len 22 Javniot radiodifuzen servis ne smee da emituva plateno politi~ko reklamirawe.

^len 23 Za vreme na izbornata kampawa trgovskite radiodifuzni dru{tva {to odlu~ile da gi pokrivaat izborite mo‘at da emituvaat 20% dopolnitelno vreme za reklamirawe od dnevno emituvanoto vreme, za emituvawe platena politi~ka programa, odnosno 20% ili 12 minuti plateno politi~ko reklamirawe na eden realen ~as, soglasno so Odlukata na Sovetot, br. 02-1105/2, od 28 april 2006 godina. Vremeto za reklamni spotovi, tele{oping spotovi i za drugite formi na reklamirawe utvrdeno so ~lenot 93 stav 3 od Zakonot za radiodifuznata dejnost, ne smee da se koristi za emituvawe plateno politi~ko reklamirawe. Dozvolenoto vreme za plateno politi~ko reklamirawe za sekoj realen ~as emituvana programa ne mo‘e da se sobira, odnosno ne mo‘e da se presmetuva kako vkupno dozvoleno vreme spored brojot na ~asovi na programata na trgovskoto radiodifuzno dru{tvo.

^len 24 Trgovskite radiodifuzni dru{tva na organizatorite na izbornata kampawa im go otstapuvaat vremeto za plateno politi~ko reklamirawe pod ednakvi uslovi za pristap i na~in na pla}awe.

^len 25 Trgovskite radiodifuzni dru{tva, na eden organizator na izborna kampawa, mo‘at da mu otstapat najmnogu polovina od vremeto za plateno politi~ko reklamirawe (6 minuti) na eden realen ~as emituvana programa.

^len 26 Plateno politi~ko reklamirawe ne smee da se emituva vo vesti, vo drugi dnevno - informativni emisii, vo posebni informativni emisii, vo detski, u~ili{ni i obrazovni emisii, kako i za vreme na direktni prenosi na verski, sportski, kulturni, zabavni i drugi nastani.

^len 27 Platenoto politi~ko reklamirawe treba da bide soodvetno i vidlivo ozna~eno kako "plateno politi~ko reklamirawe# vo tekot na celoto vremetraewe i izdvoeno od drugiot del na programata i od drugite reklami.

IV. POSEBNI INFORMATIVNI EMISII

^len 28 Radiodifuzerite koi }e realiziraat posebni informativni emisii, treba da obezbedat ednakov tretman na site organizatori na izbornata kampawa {to }e u~estvuvaat vo emisiite.

^len 29 Ureduva~kata odgovornost za ovie oblici na izborno mediumsko pretstavu- vawe ja imaat radiodifuzerot i odgovornoto lice vo radiodifuzerot.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 109 ^len 30 Posebnite informativni emisii ne smeat da se koristat kako plateno politi~ko reklamirawe.

V. IZBOREN MOLK

^len 31 Za vreme na izborniot molk, {to zapo~nuva na 4 juli vo 00:00 ~asot, a zavr{uva na 5 juli 2006 godina vo 19:00 ~asot, prestanuvaat site oblici na izborno mediumsko pretstavuvawe na organizatorite na izborna kampawa. Pri izvestuvaweto vo denovite na izborniot molk, radiodifuzerite ne smeat da emituvaat informacii, izjavi, soop{tenija na pretstavnici na organizatorite na izbornata kampawa i na politi~ari, kako i drugi oblici na izvestuvawe {to se, otvoreno ili prikrieno, vo funkcija na izbornata kampawa i {to mo‘at da vlijaat vrz odlukata na izbira~ite. Za vreme na izborniot molk ne e dozvoleno u~estvo na organizatorite na izborna kampawa i na nositelite na funkcii na vlasta vo organite na dr‘avnata uprava, vo drugite dr‘avni organi, vo pravnite i vo drugite lica na koi so zakon im e dovereno vr{ewe javni ovlastuvawa, vo radio i televiziskite programi {to ne se povrzani so izborite. Na~inot na izvestuvawe vo denovite na izborniot molk Sovetot za radiodifuzija }e go uredi so posebno Upatstvo.

VI. OBJAVUVAWE REZULTATI OD ISPITUVAWA NA JAVNOTO MISLEWE

^len 32 Radiodifuzerite, pri objavuvaweto na rezultatite od ispituvawa na javnoto mislewe, se dol‘ni da obezbedat dovolno informacii vrz osnova na koi javnosta }e mo‘e da napravi procena za verodostojnosta na ispituvaweto, i toa: - da go navedat liceto ili organizacijata koja go nara~ala i platila ispituvaweto, - da go navedat imeto na institucijata {to go izvr{ila ispituvaweto i primenetata metodologija, - da dadat pokazateli za goleminata i strukturata na primerokot i - da go navedat datumot, odnosno periodot vo koj e sprovedeno ispitu- vaweto.

^len 33 Rezultatite od ispituvaweto na javnoto mislewe se objavuvaat zaklu~no so 29 juni 2006 godina. Rezultatite od ispituvawata na javnoto mislewe {to se sproveduvaat na samiot den na izborite (5 juli) ne smeat da se objavuvaat pred 19:00 ~asot, odnosno pred zatvoraweto na izbira~kite mesta.

^len 34 Radiodifuzerite ne smeat da objavuvaat rezultati od drugi nenau~ni i nereprezentativni sondirawa na javnoto mislewe kako {to se glasawe na gleda~i, slu{ateli ili ~itateli preku telefon (televouting), anketi sprovedeni na internet i anketi sprovedeni vrz nereprezentativen primerok.

str. 110 Politi~ka misla Odluka za pravilata za ramnopraven pristap vo mediumskoto pretstavuvawe za izborite za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija vo 2006 godina

VII. PRAVO NA ISPRAVKA I ODGOVOR

^len 35 Dokolku vo nekoj od oblicite na izborno mediumsko pretstavuvawe se izneseni neto~ni informacii za u~esnik vo izbornata kampawa, radiodifuzerot e dol‘en da mu ovozmo‘i na u~esnikot vo izbornata kampawa pravo na ispravka ili odgovor. Baraweto za objavuvawe na ispravkata, odnosno odgovorot se podnesuva vo rok od tri dena od objavuvaweto na informacijata. Ispravkata ili odgovorot treba da se ograni~at samo na demantirawe na neto~nite podatoci ili informacii i da bidat pribli‘no so ista dol‘ina kako i izvorno objavenata informacija, odnosno delot na informacijata na koj se odnesuvaat. Radiodifuzerite se dol‘ni ispravkata ili odgovorot da go objavat vo najkus mo‘en rok, a najdocna 24 ~asa po dobivaweto. Ispravkata ili odgovorot se objavuva vo pribli‘no ist vremenski termin, vo ista ili sli~na emisija.

VIII. ZAVR[NI ODREDBI

^len 36 Postojnite javni pretprijatija koi vr{at radiodifuzna dejnost na lokalno nivo ne smeat da emituvaat plateno politi~ko reklamirawe. Vo drugite oblici na izborno mediumsko pretstavuvawe treba da go po~ituvaat principot na ednakvost spored utvrdenite listi na kandidati za pratenici na podra~jeto na koe vr{at radiodifuzna dejnost.

^len 37 Ovaa odluka vleguva vo sila po denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#.

Br. 07-2084/122 Pretsedatel na Sobranieto na maj 2006 godina Republika Makedonija, Skopje d-r Qup~o JORDANOVSKI, s.r.

Abstract On a proposal by the Council for Radio-difusion on 22 May 2006 the Parliament enacted the decision for equal media presentation for the Parliamentary elections in 2006. It contains the rules and obligations for all media in Macedonia for providing equal media access and presentation for any election campaign organizer.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 111 str. 112 Politi~ka misla Za avtorite

Za avtorite

Ivan Bimbilovski doktoriral Gordana Jankulovska e magister po pravo na Centralnoevropskiot me|unarodno delovno pravo na Uni- univerzitet vo Budimpe{ta, so verzitetot vo Kent. Taa e generalen istra‘uva~ki prestoj na Univer- sekretar na VMRO-DPMNE i e {ef zitetot Humbolt vo Berlin i Uni- na Republi~kiot izboren {tab za verzitetot vo Toronto. Negovi Parlamentarnite izbori 2006. sferi na interes i ekspertiza se ustavno pravo, ~ovekovi prava, Aneta Jovevska, profesorka pri javno me|unarodno pravo, pravo na Institutot za sociolo{ki, polito- Evropskata unija i ekonomska ana- lo{ki i pravni istra‘uvawa (ISP- liza na pravoto. Raboti vo Cen- PI) vo Skopje. Ekspert e za izbori tarot za istra‘uvawe i kreirawe i izborni sistemi. politiki vo Skopje, kako glaven analiti~ar. Kontakt adresa: Tawa Karakami{eva e docent na [email protected]. Pravniot fakultet "Justinijan Prvi# vo Skopje na nau~nata oblast Dejan Donev, roden 1976, demon- Ustavno pravo i politi~ki sistem. strator po etika na Filozofskiot Doktorirala na Pravniot fakultet fakultet vo Skopje - Katedra za vo Qubqana, Republika Slovenija odbranbeni i mirovni studii i vo 2002 godina na tema: "Razvojot na Katedra za psihologija, kako i po izbornite sistemi vo nekoga{nite etika na komuniciraweto na Inter- socijalisti~ki dr`avi so poseben disciplinarnite studii po novi- osvrt na Republika Makedonija# pod narstvo na Pravniot fakultet. mentorstvo na redovniot profesor po ustavno pravo, d-r Ciril Ribi- Qup~o \or|inski e diplomiran ~i~. Kako viziting-profesor e anga- politikolog i ekonomist, a magis- `irana i na Interdisciplinarnite ter po diplomatija i informati~ko- studii po javna administracija vo komunikaciski tehnologii. Ima Bitola na predmetite ustavno raboteno za pokojniot pretsedatel pravo i politi~ki sistem. Ima na- Trajkovski, kako i za pretsedatelot pi{ano i objaveno brojni nau~ni i Gligorov. Predava rakovodewe na stru~ni trudovi, statii i mislewa internetot pri Mediteranskata vo doma{ni i stranski publikacii, diplomatska akademija, a raboti vo kako i u~estvuvano na brojni semi- UNDP. nari i konferencii. Avtor e na ~e- tiri knigi, a koavtor e na nekolku fakultetski i u~ebnici za sredno obrazovanie.

Godina 4, br. 14, juni 2006 Skopje str. 113 Za avtorite

Ulrih Klepman, roden e vo 1968 g., Aleksandar Spasenovski, roden e diplomiran ekonomist, oficijalen vo 1980 g., magistrant po me|una- pretstavnik na fondacijata "Kon- rodno pravo i politika na Pravniot rad Adenauer# vo Republika Make- fakultet „Justinijan Prvi# – Skop- donija. je, demonstrator po politi~ki sis- tem i po sovremeni politi~ki sis- Nenad Markovi}, roden e vo 1989 temi na istiot fakultet i stipen- g., proekt-menaxer i istra‘uva~ vo dist na Fondacijata „Konrad Ade- Institutot za demokratija, soli- nauer#. darnost i civilno op{testvo. Ma- gister po demokratija i ~ovekovi Aneta Stojanovska, rodena e vo prava vo ramkite na Evropskata 1982 g.. Diplomirala politi~ki regionalna magisterska programa – nauki, na Pravniot fakultet "Justi- demokratija i ~ovekovi prava vo nijan prvi#, vo Skopje. Vo momentot Jugoisto~na Evropa vo organizacija gi posetuva postdiplomskite stu- na Univerzitetot vo Bolowa i Uni- dii po me|unarodno pravo i me|una- verzitetot vo Saraevo. rodna politika na istiot fakultet.

Vladimir Misev, roden e vo 1980 Dane Taleski, doktorand na Poli- g., raboti kako izvr{en direktor na ti~ki nauki na Univerzitetot "Sv. IDSCS. Toj e diplomiran poli- Kiril i Metodij#. ^len e na IDSCS tikolog, a momentalno e magistrant i e "AFP Returning Scholar# na poli- po evropski studii pri Univer- ti~ki nauki na Pravniot fakultet. zitetot vo Grac, Avstrija. Nata{a Hroneska e rodena vo 1983 Dejan Mickovi} e doktor po pravni godina. Diplomira politi~ki nauki nauki i profesor na Pravniot fa- na Katedrata za politi~ki nauki na kultet vo Skopje. Toj e ~len na Pret- Pravniot fakultet vo Skopje, kade sedatelstvoto na SDSM i e port- e anga‘irana kako demonstrator po parol na Izborniot {tab na SDSM predmetot javno mislewe i masovni za Parlamentarnite izbori vo 2006. komunikaci, a vo momentot raboti i vo ICIS. Vasko Naumovski, roden e vo 1980 g., diplomiral pravo na Univer- Ilina Cenevska, studentka vo ~et- zitetot "Sv. Kiril i Metodij#, vrta godina na Pravniot fakultet magistriral evropski studii na "Justinijan Prvi#, Skopje. Rajnskiot univerzitet "Fridrih Vilhelms# vo Bon, i magistriral me|unarodno pravo na Univerzite- tot "Sv. Kiril i Metodij#. Raboti kako asistent na Fakultetot za me- |unarodni odnosi na Univerzitetot Wujork vo Skopje.

str. 114 Politi~ka misla