Vestite I Izvestuvaweto

VESTITE I IZVESTUVAWETO

D-r Qubomir Jakimovski

I. Po 1990 godina Makedonija doìvea vistinska eksplozija vo razvojot na elektronskite mediumi. Vo 1998 godina so dodeluvaweto koncesii be{e konstituiran noviot komercijalen sektor vo zemskata radiodifuzija. Sozdaden e realen pluralizam: nasproti 30-te javni radiodi- fuzeri so preku 40 radio televiziski programi, se legalizirani i nad 110 komercijalni programi. Poseben zna~aen segment na kompletiraweto na mediumskiot pejza` pretstavuva{e startot na satelitskata televiziska programa. Dodeluvaweto koncesii na operatorite na kabelskite radioteleviziski mreì nesomneno }e pretstavuva negovo zaokruùvawe. Nivniot broj na po~etokot se o~ekuva da bide pove}e od pedeset.Digitalniot razvoj na televiziskata tehnologija i novata kompjuterska tehnologija ja (re)dizajniraat mediumskata scena: novi i (ne)predvidlivi kombinacii na kompjuterizirana terestrijalna, kabelska i satelitska televizija, nova videotehnologija i formati/servisi. Makedonskite iselenici, preku Internet ve}e nekolku godini sledat pove}e radioprogrami od Makedonija. Osven “real radio” od sredinata na 2000 godina vo Makedonija zapo~na erata i na “real video”. So razvojot na novite audiovizuelni servisi (tele{oping, video on demand, on line, itn.) u{te pove}e }e se promeni pazarot, no i klasi~niot odnos sodrìna-medium/recipient-publika. Vo Makedonija legalno se emituvaat okolu 150 radio i televiziski programi vo javniot i vo privatniot sektor. Mal e brojot na onie koi nemaat vesti ili drug vid informativni emisii. Stanuva zbor za isklu~itelno obemna ponuda na informativna programa. Koga stanuva zbor za vestite, t.e. za centralnite dnevno-informativni emisii bitno e da se ima predvid deka: (1) tie se proizvedeni od radiodifuzni organizacii na nacionalno nivo, so razvieni sovremeni tehnologii; (2) potencijalno istovremeno dopiraat do mno{tvo lu|e; (3) ne postoi ograni~uvawe vo dostapnosta, t.e. javno se distribuiraat; (4) odnosot me|u mediumot i recipientot/publikata e asimetri~en i vo polza na mediumot. So ovie svoi karakteristiki vestite se referentni/prodiraat vo samata srcevina na politikata vo op{testvoto vo tranzicija. Sporovite za toa kolku vlijaat elektronskite mediumi vrz kapacitetot / znaeweto / (ne)aktivnos- ta na gra|aninot vo politi~kiot proces sî u{te prodolùvaat. Taka, Pol Lazarsfeld i Robert Merton u{te rano (1948 g.) gi obvinuvaa mediumite za takanare~enata narkotizira~ka disfunkci- ja#. Re~isi dve decenii po niv, Majkl J. Robinson tvrde{e deka so pojavata na televizijata se soz- dava nevnimatelna publika, a pojavata na pasivni recipienti# na vesta, spored nego, moè da pri- donese i za reducirawe na politi~kiot proces/sistem. Istraùvawata, pak na Elizabet Noel- Nojman vo Germanija pokaàle deka pod vlijanie na televizijata kaj lu|eto, koi ~itaat malku, se menuva nivnata pretstava za politikata: taa e polesna otkolku {to se misli, vozbudliva e, se javuvaat elementi na kuklen teatar: se slu~uva mnogu ne{to, se odi eden protiv drug, postojat karanici# (Noelle-Neuman, The Event of Event and the Event of News..., European journal of Communication 2/1998). Politi~koto izvestuvawe, spored Nojman, za da ja animira publikata i da pottikne kreirawe na sopstveno mislewe, mora da ponudi i “background” informacii, t.e. da se razjasnat i da se iznesat i sprotivstavenite stavovi za opredeleni tematski oblasti. II. Masovnite mediumi sozdavaat sopstvena slika za realnosta, takanare~enata mediumska realnost, koja e od osobeno zna~ewe za odnesuvaweto na lu|eto. Koga e izloèna vrednosnata struktura na edno op{testvo na radikalni promeni, izgledite na mediumite direktno da stignat do recipientot/publikite se osobeno golemi. Golemo e zna~eweto na mediumite i pri sozdavawe- to na stavovi za nepoznati temi. U{te prvite istraùvawa na televizijata ukaàa na nejzinata golema uloga, osobeno kaj decata, vo procesot na takanare~enata inkulturacija ili primarna soci- jalizacija. Televizijata e primarniot izvor, pa duri sli~no kako religijata vo minatoto, svoevi- den sekojdneven ritual na konsumirawe na informatini sodrìni. Za op{testvo vo tranzicija kakvo {to e makedonskoto, normativnata, institucionalnata i novinarskata sloboda/mo`nost da se konstituira pluralisti~ka mediumska sostojba, nesomneno ima krucijalno zna~ewe za op{testvenata infrastruktura na politi~kiot pluralizam. Taa, vpro~em, e vidliva i od normativnite odredbi/celi/garancii vo Zakonot za radiodifuznata dejnost, vo pogled na pluralizmot na programite. Vo ~len 8 od Zakonot za radiodifuznata dejnost se utvrduva deka radiodifuznata dejnost, 1 me|u drugoto, se zasnovuva i vrz na~elata za otvorenost za slobodna konkurencija i informirawe za razli~ni politi~ki idei, kulturni i drugi tendencii i mislewa# i za soodveten i nepristrasen tretman na politi~kite subjekti vo programite na radiodifuznite organizacii koi nema ednostrano da im sluàt na nitu edna politi~ka partija, grupa ili steknati prava na poedinci...#. Natamu, vo ~lenot 31 od Zakonot, se veli i deka so programata na radiodifuznite organizacii, me|u drugoto, se obezbeduva slobodno afirmirawe na mislewata i na uveruvawata, sestrano i objektivno informirawe na slu{atelite i gleda~ite...#. ^lenot 32, vsu{nost, go garantira pluralizmot so stavot deka vkupnata programska ponuda na programata ne smee da sluì ednostrano na edna politi~ka partija i na odredeni interesi#. Op{tite na~ela se dopolneti i so odredbite vo ~lenot 33, kade se utvrduva deka programata na radiodifuznata organizacija treba da obezbedi prikaùvawe na nastanite so ednakov tretman na razli~nite pristapi i mislewa. Sledeweto na ostvaruvaweto na ovie programski barawa vo Zakonot go pottikna proektot Pluralizmot vo dnevno-informativnite emisii na elektronskite mediumi#. Vo taa smisla, proektot na po~etokot realno samo moè da go izmeri# pluralizmot, a pregolema bi bila ambicijata da ja istraùva soodvetnosta i nepristrasnosta na tretmanot#, ili vistinitosta i objektivnosta# na prikaànite nastani od strana na mediumite. Spored toa, ne navleguva vo ureduva~kata politika i vo analizata na na~inite i na tehnikite na novinarskoto rabotewe, koi se komunikaciski preduslov na objektivnoto izvestuvawe. Naglaskata e vrz sledeweto na: (1) principot za izbalansiranost vo izvestuvaweto, (2) pokonkretno na kvantitetot i na proporcionalnata zastapenost na informaciite za razli~nite temi i za subjektite na koi se odnesuvaat prilozite vo dnevno-informativnite emisii, (3) kako i na redakciskoto strukturirawe na informaciite. Toa se i najzna~ajnite aspekti na ostvaruvaweto na spomenatite programski barawa. Na primer, ako se ima predvid soznanieto deka zna~eweto {to im go pripi{uvaat mediumite na oddelni temi se reflektira i vrz nivnata relevantnost vo javnosta, mo{ne e bitno da se utvrdi na koi temi mediumite vo analiziranite periodi im dale prioritet vo vestite. Ili, natamu, od pokazatelite za vremenskata zastapenost na informaciite za razli~nite politi~ki idei i mislewa, odnosno politi~kite subjekti, moè da se izvlekuvaat zaklu~oci za ostvaruvaweto na temelniot princip za odmere- nosta/izbalansiranosta vo izvestuvaweto itn. III. Vo dosega{nata istorija na istraùvaweto na masovnoto komunicirawe se poa|a{e od razli~ni pretpostavki i se doa|a{e do mo{ne razli~ni zaklu~oci za mo}ta na vlijanieto na masovnite mediumi. Toa sfa}awe se razviva{e cikli~no: od ideja za silno vlijanie do ideja za slabo vlijanie, i povtorno pak na po~etokot. Kon ova treba da se dodade deka i sfa}aweto na karakterot na toa vlijanie vo osnova se promeni. Generalno moè da se re~e deka razlikite se izrazuvaa preku sfa}aweto na toa vlijanie kako kratkotrajno, neposredno i specifi~no, do sfa}awe na toa vlijanie kako dolgotrajno, posredno i difuzirano. Istovremeno se menuva{e i sfa}aweto na individuata vrz koja mediumite pretpostaveno vlijaat: od stav za pasiven recepi- ent na sevozmo`ni poraki, do teza za mnogu poaktiven i selektiven korisnik na mediumska sodrìna. Vo pogled na dominantnite koncepti za vlijanieto na mediumite, od istoriski aspekt, se razlikuvaat ~etiri fazi. 1) Po~etocite vo 20-tite godini na XX vek, tesno povrzani so psiho- socijalnata paradigma, poa|aa od pretpostavkata deka semo}niot medium, po èlba, moè da vlijae vrz neza{titenite, op{testveno izolirani recipienti. Vo kontekstot na ednostavniot model stimul - reakcija# na masovnata komunikacija na mediumite im se pripi{uva{e sposobnost za ednonaso~no vklu~uvawe# na celi op{testva. 2) No, ve}e prvite empiriski ispituvawa za vlijanieto na mediumite go osporija ovoj model. Zapo~naa da se zemaat predvid individualnite razliki vo strukturata na li~nosta na ~ovekot (na primer, razli~nata motivacija, sposobnosta za u~ewe, vnimanieto, mo}ta na zabeleùvawe itn.). Na vlijanieto na masovnata komunikacija ve}e ne se gleda{e strogo deterministi~ki zatoa {to strukturata na li~nosta na poedine~niot recipient se smeta{e za filter# za modificirawe na vlijanieto. Ova individualisti~ko sfa}awe na efektite go legalizira soznanieto deka strukturite na li~nostite mnogu se razlikuvaat i deka tie razliki moè da vodat kon razli~ni percipirawa na mediumskata sodrìna. Sepak, istraùvaweto na vlijanieto i vo ramkite na modelot Stimul-organizam-reakcija# se u{te e ednostrano, vo smisla na ednonaso~en model na masovnata komunikacija ili na sredstvo za trans- misija. 3) Vo 60-tite godini na XX vek, pod vlijanie na analizite na Xozef T. Klaper (Klopper T. Joseph, The effects of mass communications, Glencol III.1960), dominira{e tezata za bezefektnosta na mediumite. Spored Klaper masovnite komunikacii, vo normalni uslovi, ne moè da se smetaat nitu za potreben nitu za dovolen uslov za pojavuvaweto na efekti. Mediumite dejstvuvaat 2 povrzani so drugite faktori, t.e. masovnite komunikacii, pod normalni uslovi, ne se edinstvena- ta pri~ina, tuku se samo eden od mnogute faktori i vlijaat, pred se, vo smisla na zasiluvawe na ve}e postojnoto mislewe. Potencijalnite efekti na persuazivnata komunikacija se opredeleni spored nivnata nasoka#: sozdavawe na novo mislewe; zacvrstuvawe na ve}e postoe~kite stavovi kako zasiluvawe na misleweto; namaluvawe na intenzitetot na stavovite, odnosno namaluvawe na sozdadenoto mnenie; i ubeduvawe na recipientite, stav (mislewe) {to moè da bide i sprotiven na prvobitnoto mislewe (presvrt). [to pravat mediumite so individuite? - [to pravat individuite so mediumite? Ovaa {irum rasprostraneta dilema vo oblik na dve pra{awa govori za razlikite vo kulturnata i vo istraùva~kata tradicija. Vo ramkite na socijalno-psiholo{kata istraùva~ka paradigma dolgo se nastojuva{e da se utvrdi kakov vid zadovolstva (gratificationes) na slu{atelite im nudi, na primer, sledeweto na dnevnite popularni serii, kvizovi itn. Vo ponovo vreme istraùvaweto na potrebite i na zadovolstvata se potpira i vrz sovremeniot razvoj na socijalnata psihologija, vo prv red na takanare~eniot “expetancy-value”. Stanuva zbor za koncept deka mediumite nudat zadovolstva, koi gi o~ekuva individuata vrz osnova na prethodnite iskustva so mediumite. Tie zadovolstva se opredelen vid psiholo{ki efekti koi individuite gi vrednuvaat. Ako e realnoto zadovolstvo pri mediumskata upotreba pogolemo otkolku o~ekuvanoto, toga{ moè da se o~ekuva deka toa zadovolstvo }e obezbedi pogolema slu{anost ili gledanost (Jensen B. Klaus – Rosengren E. Karl, Pet tradicij iskanje obcinstva, T.I.P let 33, 2/1996). Sovremenata faza na istraùvawe ja karakterizira neospornoto priznavawe na silnite efekti na mediumite vrz individuite, javnoto mislewe, stavovite, pogledite i o~ekuvawata. Za razlika od porane{nata praktika na analizite na poedine~nite “casis” (na primer, oddelni prilozi ili emisii) sega se sproveduvaat {iroki analizi, koi se odnesuvaat ~esto i na celokup- niot mediumski sistem. Glavni nasoki vo istraùvawata denes se: istraùvawa na publikite, tragawe po soodvetnosti, t.e. iznao|awe soodvetnosti me|u mediumskata realnost i sevkupniot op{testven razvoj. Slednata nasoka e povrzana so problematikata na prelomot, odnosno defini- cijata na vistinata, pri {to se pretpostavuva deka mediumite kreiraat realnost spored sopstveni kriteriumi, na primer televizija na realnosta# (Gomson A. William, Media imadges and the social construction of reality, annual Review of Sociology 18/1992). Se razbira, osobeno va`na nasoka e analizata na ulogata na mediumite pri nastanuvaweto na op{testveno zna~ajni nastani. Dvete posled- ni nasoki vo istraùvawata se mnogu bitni, no efektite te{ko moàt da se prognoziraat, poradi kompleksnosta na mno{tvoto zaemno isprepleteni odnosi. Generalno moè da se konstatira premestuvawe na teì{teto na istraùvawata od recipient/publika kon komunikator/medium. Me|utoa, novite audiovizuelni servisi (tele{opingot, videoto on demand, online itn.) go menuvaat klasi~niot odnos sodrìna/medium - recipient/publika. Kreiraj}i nov vid uslugi i pazar, tie, vsu{nost, vospostavuvaat odnos prodava~ - kupuva~. Vlijanieto na nekoi faktori, kako na primer grupite, stanuva se poirelevantno. Situacijata na pazarot se sveduva: ponuda-ima / nema kupuvawe. Novite tehnologii, audiovizuelnite i telekomunikaciskite servisi, ja problematiziraat su{tinata na poimot efekt vo masovnoto komunicirawe. Kun~ik i Cipfel (Voved vo naukata za publicistika i komunikacii, Skopje,1998) posebno ukaùvaat na zna~eweto na predko- munikaciskata faza, t.e. na pra{awata za selektiraweto na mediumite, {to od svoja strana delumno zavisi od prethodnoto konsumirawe na mediumskite poraki. Vo komunikaciskata faza, pak, na preden plan se problemite na percepiraweto, tekot na vnimanieto, problemite na razbi- raweto na eden iskaz, emocionalnite procesi {to se povrzani so psihi~kata distanca kon sodrìnata, kako i estetskite momenti. Postkomunikaciskata faza rezultira so dolgotrajni efekti: 1) posledovatelen efekt od oddelna mediumska sodrìna/stimul (kako na primer, postepenata integracija na odredena pora- ka vo kognitivniot sistem na individuata) i 2) kulumativnite efekti od razni sodrìni, {to moàt da se zasiluvaat ili pak me|usebno da se kompenziraat. Vlijanieto na mediumite vrz individuata zavisi (1) od komunikaciskata sodrìna, a so toa povrzano i od verodostojnosta na komunikatorot, (2) od li~nosta na recepientot i negovoto mesto vo mreàta na op{testvenite odnosi, kako i (3) od situaciskite uslovi na recepcijata. Digitalniot razvoj na kablovskata i na satelitskata televizija i na novite audiovizuelni servisi vo koi ne postoi lineralen odnos sodrìna/efekt, nî soo~uva, ne samo so problemot televiziskata industrija# tuku i so edna nova i globalna komunikaciska industrija#: ponuda od edna strana/potro{uva~ka od druga strana. IV. Mediumskata kultura/ponuda vo edno op{testvo e konstituirana od ekonomskata i od poli- 3 ti~kata dinamika (Luthar Breda, Analiza medijskega upliva u semiotski druzbi, T.I.P. 2/1996). No, isto taka, taa samata ja konstituira, ograni~uva, legitimira taa dinamika. Pluralisti~kata mediumska kultura pretstavuva zna~aen indikator za karakterot na sovremenoto op{testvo, na negovata politika i na sekojdnevieto. Vo taa smisla mediumskata pluralizacija pretstavuva javen prostor, kade se odviva borba ili dogovor za toa, koi agendi, definicii, interpretacii, {to gi produci- raat konfliktnite diskurzi vo mediumite, }e stanat legitimni. Proektot Pluralizmot vo dnevno-informativnite emisii# iako e dizajniran normativno i metodolo{ki da ja reflektira negovata realna struktura, od gledna to~ka na sodrìnata/ponuda- ta, interpretativno moàt da se primenat mnogu analiti~ki instrumenti na “agenda-setting” (Kepplinger H. Mathios, The agenda-setting function of television. Static ans dynamic views, Communication Research, 17/1990). Konceptot na “agenda-setting” - odreduvawe i strukturirawe na programite - pretpostavuva deka masovnite mediumi gi rangiraat temite koi vo odredeno vreme se smetaat za osobeno va`ni. Formalnite belezi na prezentacijata na problemite od strana na mediumite ja odreduvaat rela- tivnata va`nost na opredeleni temi. Zna~eweto na oddelni temi od strana na mediumite se odrazuva vrz nivnata va`nost vo javnosta, a vo mediumite istaknatite temi vlijaat propor- cionalno na nivnata zabeleìtelnost. Ovoj koncept, spored toa, poa|a od tezata deka mediumite ja imaat sposobnosta preku soodvetni redakciski sredstva i intervencii da go opredeluvaat selektivnoto odnesuvawe na publikata. Iako ne im se pripi{uva na mediumite sposobnosta da vlijaat vrz toa {to mislime nie, sepak, mediumite vo golema mera determiniraat za {to lu|eto razmisluvaat. Maksvel E. Mak Gombs i [eldon Gilbert (News influence on our pictures of the world, New York,1986) kako klu~ni elementi na “agenda-setting” gi razrabotuvaat: kvantitetot na izvestuvaweto, redakciskoto strukturirawe, odnosno finesite na specifi~noto ureduvawe kaj pe~atot, radioto i TV; dimenziite na konfliktot sodràn vo edna vest, efektite vo tekot na vremeto, {to moèbi se razlikuvaat me|u pe~atenite i elektronskite mediumi, povrzani so fenomenot na prenesuvawe vo ìvo na golemi politi~ki nastani, muzi~ki koncerti, Olimpiski igri, koi vo global- ni svetski ramki go zazemaat prioritetot vo programite. Se razbira, {ansata na mediumite da odredat tema zavisi i od konkretnata op{testvena situacija. Razli~ni se pristapot i tretmanot, na primer, vo vreme na ekonomska kriza nasproti period na ekonomski raste`. Toa zavisi i od samiot medium, od stepenot na verodostojnosta, od rejtingot na slu{anosta i na gledanosta i od doverbata {to se izrazuva kako konstantna publika. I, se razbira, toa zavisi pred sî, od samite recepienti i dali del, mnogu od niv ili mnozinstvo- to imaat ve}e odredeni temi - prioriteti ili ne. Nema somnevawe deka mediumite kaj site lu|e nemaat identi~ni efekti. Isto taka, zavisno od temata postojat i razli~ni mo`nosti za vlijanie na mediumite. Pritoa vaì praviloto deka kolku {to se pomali primarnoto iskustvo na recepientite ili kapacitetot na informaciite, tolku e pogolema mo`nosta za vlijanie na mediumite. Kolku pove}e za nekoj nastan, problem ili pojava se izvestuva ili toj se ostava programski otvoren, tolku toa pove}e ja provocira javnosta i go zadrùva interesiraweto na najvisok rang. Nastanite na po~etokot na devedesetite godini na XX vek, krahot na socijalizmot i fenomenot na tranzicijata kon parlamentarnata demokratija, pazarnoto stopanstvo, pravnata dràva i ~ovekovite prava, kako {to pokaà F. Fukojama vo Krajot na istorijata#, sozdadoa nova op{testvena i istoriska realnost. Vo zemjite vo tranzicija tezata deka novata mediumska realnost e od posebno zna~ewe za odnesuvaweto na lu|eto i empiriski e lesno potvrdliva. Koga vrednosnata struktura na edno op{testvo i na negovite sistemi se podlo`ni na radikalni promeni, izgledite na mediumite direktno da stignat do recepientot i da vlijaat vrz nego na na~inot {to go zamislil komunikatorot se osobeno golemi. Se smeta deka pojavata na MTV, rok i pop - muzika- ta, reklamite na Koka-Kola i prenesuvaweto na Olimpiskite igri pove}e vlijaele za promenite na stavovite osobeno kaj pomladite, otkolku site propagandni formi na parlamentarnata demokratija. Kulturnite antropolozi odamna utvrdija deka mediumite imaat golemo vlijanie pri sozdavaweto stavovi za nepoznati temi, a toa e osobeno karakteristi~no za televizijata. Toa e povrzano, ne samo so nejzinoto informativno tuku i so kompleksnoto kulturno vlijanie, povrzano e so jazikot i so drugite vrednosti na sopstvenata kultura. No, so toa e povrzano i formiraweto na mo`ni stereotipi. Tie stereotipi moàt da bidat povrzani so stavot za superiornosta (ili inferiornosta) na sopstveniot narod, na jazi~nite, na religioznite ili na rasnite malcinstva ili na oddelni profesionalni grupi, odnosno na delovi od populacijata. Natamo{nite analizi }e 4 pokaàt dali i kaj nas }e jaknat takanare~enite dijaspori~ni publiki#, koi vo prv red se povrzani so preferiraweto na temi od op{testva i zemji so ist jazik, so isti kulturni ili religiozni tradicii. Na toj na~in tezata za postoeweto na meinstrimingot# t.e. za zna~eweto na televizijata za kulturnata i za politi~kata integracija vo SAD, }e bidat demonstrirani vo edna balkanska varijanta. Golem broj istraùva~i ja zastapuvaat tezata deka elektronskite mediumi so golemoto koli~estvo informacii i so orientacijata kon socijalni i ekolo{ki katastrofi, kon politi~ki, finansiski i kulturni skandali, gi deprimiraat senzibilnite mladi lu|e. Kako rezultat na ova, tie pove}e se skloni za delegitimira~ki# postapki: vinata za vistinskite i za navodnite lo{i sostojbi ja baraat kaj porane{nite generacii i kaj aktuelnite nositeli na vlasta. So toa pragot na (ne)doverbata postojano varira i, zavisno od teìnata na konfliktite, predizvikuva opredelena agresija. Ovoj fenomen re~isi so golo oko moè da se identifikuva vo re~isi site postsocijal- isti~ki zemji. Koi se pri~inite {to vodat kon neo~ekuvan prioritet, odnosno kon neo~ekuvano namaluvawe na interesot za edna tema? Iako ima mnogu istraùvawa, zadovolitelni odgovori nema. Te{ko e da se prognozira precizno prioritetot na temite, kako i latentniot period me|u izvestuvaweto i maksimalnite efekti. Postojat razliki od tema do tema i od medium do medium, a latentniot period vo princip e kus kaj izvestuvaweto za zakanuva~kite sostojbi, odnosno nastani {to baraat brzo reagirawe. Vo pogled na povrzanosta me|u pri~inata i efektite, vaì praviloto deka kolku se pohomogeni sodrìnite na raznite mediumi, tolku se podobri izgledite mediumite da odreduvaat temi. I kone~no, prioritetite moàt da bidat nametnati so odreduvaweto na tema preku direktna komunikacija (anketi, in live, on line) so javnosta. Agendata moè da bide i indirektna i ostvarena pod vlijanie od politi~arite, od vladata i od nejzinite organi i agencii, od specijal- izirani i ekskluzivni grupi/del od javnosta koi, vsu{nost gi centriraat# temite vo javnosta. Aleks Edelstajn vo po~etokot na osumdesetite godini tvrde{e deka odreduvaweto na temite od strana na mediumite za op{testvenite problemi e pomalku dokaàno otkolku za politi~kite temi, osobeno za izborite. Istraùvaj}i koj odreduva vsu{nost {to }e stigne na spisokot i kakov }e bide prioritetot na temite vo op{testvoto odgovara deka mediumite ponekoga{, za nekoi lu|e i vo odnos na nekoi op{testveni pra{awa, ispolnuvaat funkcija na agenda-setting”. Germanskiot komunikolog Mihael [enk petnaesetina godini podocna (Langfrisige Medienwirkungen... Berlin,1986), analiziraj}i ja aktuelnata sostojba vo istraùvawata na agenda-setting”, predloì nova formu- lacija na ovaa teza: Mediumite vlijaat vrz procesot na strukturiraweto na temite vo javnoto mislewe, koga za toa postojat odredeni uslovi#. Pod odredeni uslovi# se podrazbiraat, me|u drugoto, razlikite me|u mediumite, zna~eweto na odredeni temi, na~inot na obrabotkata i prezentacijata (rutinsko izvestuvawe ili pak izvestuvaweto za isklu~itelni situacii). Istraùvaweto vo po~etokot na devedesetite godini na XX vek, spored Kun~ik i Cipefeld na nekoi temi, kako na primer, za drogite i za narkomanijata pokaùvaat deka agenda-setting” efektot vo po~etokot e golem, potoa oslabnuva, vo uslovi na nenadejna promena povtorno se zgolemuva statusot na temata kako prioritetna i intenzitetot na izvestuvaweto vo kontinuitet i so novi fakti i u~esnici, pokaùvaat efekti toga{ koga izvestuvaweto e kontinuirano, a istovremeno so tekot na vremeto moè silno da varira. O~igledno e deka postoi nekakov prag na percepirawe i na vkrstuvawe na li~nite varijabili na recepientite, na politi~kite, na socijalnite, na zdravstvenite, na kulturnite, na obrazovnite, na regionalnite i na lokalnite uslovi itn. V. Zna~i, povtorno doa|ame do pra{aweto: [to pravat elektronskite mediumi so lu|eto i/ili kako gi informiraat? Frekvencijata/kvantumot na vestite ne mora da zna~i deka slu{atelite/gleda~ite se objektivno informirani. No, {to se podrazbira pod poimot objektivnost? Zad pretstavata za objektivno informirawe stoi idejata deka vestite moàt da se prezentiraat taka {to recipientite moàt da sozdadat svoe mislewe. Objektivnoto informirawe se smeta za oslobodeno od predrasudi, za realno, za neideolo{ko i za nepartisko. Se razbira, seto ova e povrzano so vekovniot eti~ki imperativ da se poa|a i da i se sluì na vistinata! Avtorite na makedonskiot Zakon za radiodifuzija kako da go imale pred sebe tokmu ovoj imperativ, pa vo ~l. 32 dvapati se upotrebuva kategorijata vistinito#. Prvpat toa e povrzano so prikaùvaweto na nastanite i so obezbeduvaweto na ednakov tretman na razli~nite pristapi i mislewe. Vo vtoriot slu~aj osven vistinito se bara i nepristrasno i profesionalno prenesuvawe na vestite i nastanite#, so cel da se ovozmoì pottiknuvawe na slobodno oformuvawe na mislewe za oddelni nastani i pra{awa#. Neutralnosta na mediumite e uslovena so toa mislewata i komentarite lesno da bidat prepoznatlivi kako mislewe i komentar#. Interesno e {to Zakonot normativno ne go sankcioniral poimot objektivnost vo izvestuvawe- 5 to. Moèbi so toa e izbegnata opasnosta da se vleze vo sporot okolu upotrebata i zna~eweto na poimot objektivnost. Toj e prosleden so dve ekstremni pozicii: (1) koga se debatira za nego se smeta deka sekoj znae na {to se misli, i (2) do proglasuvawe na poimot objektivnost za ~ista ide- olo{ka fikcija. Poradi nedefiniranosta na poimot objektivnost, vsu{nost, na sekoj medium moè da mu se prefrli nedovolno objektivnost, nepristrasnost ili izbegnuvawe na vistinata pri izvestuvaweto. Kritikite za nedostig na objektivnost osobeno se karakteristi~ni vo izbornite kampawi. Toga{ se koristi valkan i èstok mediumski politi~ki vokabular. Ocenata za toa koga opredeleno izvestuvawe e (ne) objektivno naj~esto e rezultat na aktuelniot javen rejting, no ponekoga{ i na politi~ka konvencija. Sepak, moè da se konstatira deka objektivnoto izvestuvawe mora da bide profesionalno, so upotreba na fakti i na neutralni izrazi, naveduvawe na (i sprotivstavenite) izvori, pri {to tie ne menuvaat, ne premol~uvaat ili ne prezentiraat poradi pravewe uslugi, t.e. sekoe izvestuvawe mora da sodrì minimum izbalansiranost. Poimot balans vo informiraweto vo posledno vreme se pove}e se koristi i vo komunikaciska literatura i vo dokumentite (konvencii, povelbi, informatori), bidej}i se smeta deka so toa kolokvijalno se re{avaat problemite so poimite vistinito i objektivno izvestuvawe.Ova pilot-istraùvawe ima{e za cel da ja zatemeli metodologijata i mo`nite analiti~ki instrumenti. Kako pilot i so vreme od samo dva meseci merewe, toa ne dava dovolno sigurnost za dlabinski analizi. No, vo nekoi segmenti na statisti~kata# identifikacija na pluralizmot, analiti~arite no i samite mediumi moàt da gi otkrijat relevantnite kvantitativni relacii: balans vo izvestuvaweto za segmentite na vlasta, politi~kite subjekti, relacijata politika - civilna sfera, doma{ni i me|unarodni nastani itn. Nekoi oceni za na~inot na izvestuvaweto mediumite moàt da gi izve- dat i od prvi~nata i nepretenciozna analiza na redosledot na oblastite od doma{niot ìvot, najavata na centralnite dnevni nastani, kako i rasporedot na vestite. Kolku mno{tvoto/pluralizmot na informativni izvori ja zgolemuva politi~kata kompetentnost na gra|anite? Vo SAD dolgo vreme na televizijata se gleda{e kako na centralno, ne samo kulturno tuku integrativno jadro. Televizijata be{e analizirana kako primaren izbor na sekojdnevnata kultura za edno het- erogeno naselenie, od koe pogolem del ne pripa|alo na amerikanskata politi~ka kultura/tradicija. Natprevaruvaweto za {to pogolema publika za Xon Grebler , vo uslovi koga mora da se vodi grià i za tro{ocite, nepremostlivite sprotivstaveni interesi se neutraliziraat so objektivno izvestuvawe#, so toa {to sekoga{ se izvestuva so alternativa za i protiv# vo odnos na opredelena tema. Mediumskata politika kultivira edna slika za Amerika (american dream) kako slika za nea, no i za demokratskiot svet, vo koj se akcentirani tradicionalnite vrednosti i odnosi na mo}ta. Dali pointenzivnoto koristewe na mediumite vo uslovi na bogata informativna ponuda, vodi kon podobra/zgolemena informiranost na lu|eto? Sistematskoto istraùvawe na politi~kata informiranost na gra|anite, na primer, vo Germanija pokaùva deka i pokraj bitnoto podobruvawe na formalnoto obrazovanie i enormnoto zgolemuvawe na mediumskata ponuda, pred s` vo sektorot na televizijata, politi~kata informiranost ne se podobruva. Toa se povrzuva so kvalitetot na politi~koto izvestuvawe na televizijata; lu|eto steknuvaat vpe~atok deka politikata se sostoi od krizi i kontroverzi, od pogre{no odnesuvawe i agresija. Izvestuvaweto e povrzano i e samo dnevno aktuelno, bidej}i ne se pojasnuvaat su{tinskite povrzanosti. Politikata vo mediumite naj~esto se sostoi od krizi i od kontroverzi, koi se javuvaat od ni{to i povtorno is~eznuvaat vo ni{to. Osven toa, so politi~koto neobjavuvawe nastani se fiksiraat vlijatelni li~nosti, povr{nata informiranost i monopolot na isti subjekti koi nastojuvaat da gi opredelat temite na diskusijata, ja inhibira podgotvenosta za politi~ka atkivnost. Za edno idno istraùvawe ostanuva otvoreno pra{aweto kolku elektronskite mediumi go zgolemuvaat zna~eweto za politi~kite procesi i go do(de)favoriziraat politi~kiot anga`man na gra|aninot. Generalno tuka se i nastanite i mo`nostite ovoj proekt da navleguva i vo poprodlabo~eni mediumski analizi, a toa da ne pretstavuva me{awe i vo ureduva~kata politika. Se razbira, kako i vo SAD, Anglija, Germanija, Italija i [vedska, najgolemiot broj novinari i mediumi (}e) smetaat deka neutralno i objektivno izvestuvaat i toga{ koga partiskiot afinitet vlijae vrz izborot i vrz pretstavuvaweto na vestite. Za elektronskite mediumi vo Makedonija moèbi najgolemo zna~ewe bi imala analizata na razlikata me|u vesta i komentarot / misleweto. Postoi i eksplicitno i implicitno me{awe na vesta so misleweto na novinarot / mediumot, {to dava naj~esto dovolno elementi za mo`nosta / realnoto politi~ko i partisko profilirawe/ pripa|awe. Proektot, nesomneno vo idnina, realno se o~ekuva da bide silen predizvik za istraùvawe na sodrìnata/vrednost na vestite, za efektite na vlijanieto i za cela niza novi mediumsko-komu- 6 nikolo{ki debati. 1 CEL I NAÎN NA REALIZACIJA NA PROEKTOT

Osnovna cel na analizata na centralnite dnevno-informativni emisii na elektronskite mediumi e da se sogleda vo koja mera niz ovie emisii se otslikuva realniot op{testven i politi~ki pluralizam vo Republika Makedonija. Proektot e dizajniran da dava odgovori na slednive pra{awa: (1) na koi temi i oblasti od op{testveniot `ivot mediumite im otstapile mesto vo svoite dnevno- informativni emisii; (2) kolkava e proporcionalnata zastapenost na razli~nite segmenti na vlasta (zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast), kako i zastapenosta na lokalnata samouprava; (3) kolkava e proporcionalnata zastapenost na razli~nite op{testveni i politi~ki subjekti vo emituvanite prilozi; So analizata se opfateni dnevno-informativnite emisii na slednive mediumi:

MTV 1 Dnevnikot vo 19.30 ~asot MTV 2

Vestite na albanski i turski jazik i informativnite emisii na srpski, romski i vla{ki jazik TV Sitel Dnevnikot vo 21.00 ~asot TV A1 Vestite vo 19.00 ~asot Makedonsko radio - Radio Skopje Pladnevniot vesnik vo 15.30 ~asot Makedonsko radio - Programi na jazicite na nacionalnostite Dnevnicite na albanski i na turski jazik Radio Kanal 77 Radio `urnalot vo 17.00 ~asot

Analizata e realizirana vo tekot na mart i juni 2000 godina. Mesecite se izbrani so pretpostavka deka intenzitetot na nastanite vo ovie periodi i nivniot programski tretman nudat mo`nost za dobivawe relevantna pretstava za sodrìnata na informativnite emisii na analiziranite mediumi. So ogled na faktot {to analizata od mart pretstavuva{e pilot-proekt, pokazatelite od nea bea polzuvani samo delumno pri sporeduvaweto na rezultatite od dvata perioda, a teì{teto na elaboracijata e staveno vrz rezultatite od mesec juni. So analizata bea opfateni slednite aspekti na analiziranite informativni emisii: - obemot (dolìna na traewe na vestite) i strukturata na informativnite emisii (najavni {pici, novinarski najavi, informacii, reklami i dr.); - ànrovskata pripadnost na emituvanite prilozi (vest, izve{taj, komentar, reportaà, intervju i sl.); - geografskoto poteklo na nastanite na koi se odnesuvaat prilozite (doma{ni nastani i nastani od stranstvo); - tematskata pripadnost na sodrìnite (oblast od op{testveniot ìvot od koja proizleguvaat informaciite); - zastapenosta na organite na vlasta (Sobranieto, Vladata, Pretsedatelot na RM, pravosudstvoto, lokalnata samouprava); - zastapenosta na politi~kite partii; - zastapenosta na op{testvenite i na nevladinite organizacii i zdruènija; - zastapenosta na oddelni dràvi (kaj nastanite od stranstvo); - tematskata pripadnost na informaciite od stranstvo; - zastapenosta na oddelni me|unarodni subjekti (kaj nastanite od stranstvo); - generalnite najavi kaj oddelni mediumi (izborot na najva`nite nastani i temi na denot); - rasporedot na sodrìnite vo vestite (so vremeto na emituvawe). Po istiot redosled se prezentirani i podatocite za spomenatite aspekti na informativnite emisii na oddelnite analizirani mediumi. Na krajot od tekstot se pomesteni sporedbenite prikazi, pokazatelite za generalnite najavi i za rasporedot na sodrìnite vo vestite, kako i zaklu~nite sogleduvawa od analizata.

9 10 2 REZULTATI OD ANALIZATA

11 12 MTV 1

Osnovni podatoci Vo tekot na 30 denovi se emituvani 30 izdanija na TVD-2 so vkupno traewe od 21 ~as, 21 minuta i 40 sekundi (skrateno - 21:21:40) ili prose~no sekoja emisija traela po 42 minuti i 42 sekundi. Vo TVD-2 najzastapeni bile informaciite (19 ~. i 55 min., ili 93,30%), potoa {picata so 46 min. i 2 sek. (odnosno 3,59%), najavite traele 24 min. i 48 sek. (ili 1,93%), a se emituvani i reklami vo traewe od 15 min. i 3 sek., odnosno 1,17% od vkupnoto traewe na TVD-2 vo tekot na juni 2000 godina. Spored ànrovi, najzastapeni se izve{taite so traewe od 14:09:23 (ili 71,03% od dolìnata na informaciite vo TVD-2, bez {picata, najavite i reklamite), potoa sleduvaat vestite - 2:31:36 (ili 12,68%), pa komentarite so 2:26:53 (12,28%), intervjuata so 42 min. i 12 sek. (3,53%) i reportaìte - 5min. i 43 sek. (ili 0,48%). Kaj objavenite komentari treba da se kaè deka vo niv se vbrojuvaat i kolumnite na nadvore{nite sorabotnici na MTV i na istaknatite javni li~nosti, vo vkupno traewe od 2 ~., 6 min. i 42 sek., i toa od avtorite: Dimitar Mir~ev (5 kolumni), Danilo Gligorovski (4), Nikola Tasev (4), \uner Ismail (4), Valentina Boìnovska (3), Aleksandar Tortevski (3) i Qubomir D. Fr~kovski (2). Od informaciite vo TVD-2 ogromen del se odnesuvaat na nastani od zemjava: (16:56:56 ili 85,05%), a drugiot del (2:58:51 odnosno 14,96%) na nastani od stranstvo.

Doma[ni nastani Listata na desette najzastapeni oblasti vo informaciite so poteklo od zemjava izgleda vaka: ekonomija (2:31:41 ili 14,92% od vremeto posveteno na temi od Republika Makedonija), TV - kolumni (2:06:42 ili 12,46%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika (1:48:04 ili 10,63%); odbrana i bezbednost (1:44:30 ili 10, 28%); doma{en politi~ki ìvot (1:35:13 ili 9,36%); sport (48 min. i 32 sek. ili 4,77%); obrazovanie i nauka (39 min. i 37 sek. ili 3,90%); kultura i umetnost (38 min. i 20 sek. ili 3,77%); vreme - izve{taj i prognoza (32 min. i 39 sek. ili 3,21 %); odbeleùvawe godi{nini i jubilei (31 min. i 15 sek. ili 3,07%). Od gradovite, najprisuten e Skopje, kako glaven grad (administrativen centar) na Republika Makedonija so 5:39:48 ili 33,41% od vkupnoto vreme za nastani od zemjava, i Skopje kako geografsko podra~je so 5:23:49 ili 31,84%. Potoa sleduva prisustvoto na stranski gradovi (vo koi imalo nastani povrzani so subjekti od Republika Makedonija) so 1:37:10 ili 9,55%, pa sodrìni od pove}e gradovi od Republika Makedonija -1:30:45 ili 8,92%, Ohrid - 56 min. i 55 sek. ili 5,60%, Struga - 15 min. i 7 sek. ili 1,49%, Tetovo - 15 min. i 22 sek. ili 1,51%, Kumanovo - 13 min. i 25 sek. ili 1,32%, Bitola - 11 min. i 46 sek. ili 1,16%.

Organite na dràvnata vlast na Sobranie Pravosudstvo Republika Makedonija vo TVD -2 vo juni Lokalna 3% 2000 godina bile zastapeni so vreme od 8 samouprava 1% ~asa, 21 minuta i 54 sekundi ili okolu 0% Pretsedatel 42% od vkupnoto vreme za informativni 9% sodrìni. Vladata na Republika Makedonija e najprisutna so 5:47:42 ili 29,08% od neto vremeto za informacii vo Vlada TVD-2, odnosno so 69,28% od vremeto Drugi prilozi 29% posveteno na organite na dràvnata 58% vlast, a e tretirana vo 173 prilozi. zastapenost na instituciite na vlast Pretsedatelot na Republika Makedonija e zastapen vo 40 prilozi so vreme 1:42:04 Od vkupniot broj emituvani informacii vo vestite vo mart, odnosno so 8,54% ili so 20,34%. Na treto vo pove}eto od polovina (vo 56%) se prisutni organite na dràvna- mesto e Sobranieto na Republika ta vlast (Pravosudstvo, Lokalna samouprava, Sobranie, Vlada, Makedonija so 34 min. i 16 sek. (2,87%, Pretsedatel). Najprisutna e Vladata, so 37% od vkupniot obem na odnosno 6,83%) vo 20 prilozi. Na emituvani informacii, potoa Parlamentot, so 10% i Pravosudstvoto mu se posveteni 14 min. i Pretsedatelot, so 8%. 48 sek. ili sporedbeno 1,24%, odnosno 2,95%, preku 8 prilozi, a na Lokalnata samouprava 3 min. i 4 sek., odnosno 0,26% ili 0,61%, vo 3 prilozi. Na politi~kite partii od zemjava se odnesuvalo programsko vreme od 1:37:31 ili okolu 7,5% od informaciite na TVD-2 vo juni. VMRO - DPMNE e najzastapena so 35 min. i 32 sek., odnosno so 2,97% od vkupnoto vreme za informacii ili so 36,44% od vremeto posveteno na politi~kite partii i toa vo 10 prilozi. SDSM e tretirana vo 25 min. i 40 sek., odnosno so 2,15 % ili 26,32%, niz 11 prilozi. LDP e tretirana vo 15 min. i 41 sek., odnosno vo 1,31 % ili 16,08%, preku 2 priloga. DA e prisutna vo 6 min. i 4 sek., 13 VMRO - DPMNE SPM SDSM SDPM PDPA - NDP PDP Obed. partija na Romite Liberalna partija LDP DPM DA

0.00% 0.50% 1.00% 1.50% 2.00% 2.50% 3.00%

zastapenost na politi~kite partii

Politi~kite partii vo analiziranite dnevnici na MTV 1 vo mart se zastapeni so 2% ili vkupno 21 minuta. Prisutni se slednive politi~ki partii: SDSM (7 min. i 55 sek.), VMRO - DPMNE (2 min. i 49 sek.), Liberalna partija (2 min. i 49 sek.), Demokratski sojuz (2 min. i 30 sek.), SPM (2 min. i 4 sek.), PDP (1 min.), Demokratska partija na Turcite (58 sek.), LDP (50 sek.),SDPM (41 sek.), PDPA - NDP (8 sek.) odnosno 0,51% ili 6,22%, niz 2 priloga. PDP e tretirana vo 2 min. i 45 sek., odnosno 0,23% ili 2,82%, vo 2 priloga. PDPA -NDP e zastapena so 2 min. i 43 sek., odnosno so 0,23 % ili 2,79%, vo eden prilog. Na SPM i se posveteni 2 min. i 41 sek., odnosno 0,22 % ili 2,75%, vo eden prilog. Obedinetata partija na Romite e prisutna so 1 min. i 48 sek., odnosno 0,15% ili 1,85%, so eden prilog. Liberalnata partija e zastapena so 1 min. i 38 sek., odnosno 0,14% ili 1,67%, vo dva priloga, i SDPM e prisutna so 1 min. i 26 sek., odnosno so 0,12% ili 1,47%, vo eden prilog. Drugite politi~ki partii ne se zastapeni. Od op{testvenite organizacii vo zemjava e najzastapena Stopanskata komora - 14 min. i 31 sek. (1,21% od vkupnite informacii vo TVD - 2 ili 71,63 % od vremeto za op{testveni organizacii) so 6 prilozi. Potoa sleduvaat: Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija - 1 min. i 35 sek. (0,13% ili 7,81%), Sojuzot na penzionerite - 1 min. i 22 sek. (0,11% ili 6,74%), Makedonskoto zdru`enie za ste~aj - 1 min. i 10 sek. (0,10% ili 5,76%), Organizacijata Blagovestie# - 1 min. i 2 sek. (0,09% ili 5,10%) i DEM - 36 sek. (0,05% ili 2,96%). Ovie op{testveni organizacii se zastapeni so po eden prilog, a vkupnoto vreme posveteno za site op{testveni organizacii iznesuva 20 min. i 16 sek. ili 1,7% od site informacii vo TVD - 2.

Stopanska komora

Sojuz na penzionerite

Organiz."Blagovestie"

Mak.zdru`. za ste~aj

DPM

DEM

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% 1.40% zastapenost na op{testvenite organizacii

Vo martovskite dnevnici MTV 1 informira{e za aktivnostite na 11 op{testveni organizacii (Crven krst, DLUM, Evrejska zaednica na Makedonija, Islamska zaednica, Organizacija na potro{uva~i, Sojuz na arhitekti, Sojuz na prosvetni rabotnici, Sojuz na sindikati na Makedonija, Sojuz na studenti, Stopanska komora i Zdru`enie na devizni {teda~i) so vkupno vremetraewe od 28 minuti i 4 sekundi, {to vo odnos na vkupno- to traewe na emituvanite informacii iznesuva 2,6%. Me|u niv najmnogu vreme i e otstapeno na Stopanskata komora (6 minuti). 14 Nastani od stranstvo

Kaj sodrìnite od nastanite od stranstvo dominiraat: me|unarodnata politika - 48 min. i 32 sek. (27,14% od vremeto nameneto za nastani od stranstvo), sportot - 40 min. i 22 sek. (22,57%), slu~uvawata na Kosovo - 17 min. i 39 sek. (9,87%), odbranata i bezbednosta - 12 min. i 23 sek. (6,92%), in memoriam - 6 min. i 23 sek. (3, 57%), terorizmot - 6 min. i 19 sek. (3,53%), izbori - 5 min. i 57 sek. (3,33%), kriminal i korupcija - 5 min. i 37 sek. (3,14%). Vo informaciite od stranstvo najbrojni se onie {to se odnesuvaat na SR Jugoslavija so traewe od 31 min. i 26 sek. (ili 17,58% od vkupnoto vreme za sodrìni od stranstvo), potoa vesti za nastani vo koi participiraat pove}e dràvi - 18 min. i 2 sek. (10, 08%), Holandija - 12 min. i 34 sek. (7,03%), Germanija - 11 min. i 32 sek. (6,45%), SAD - 11 min. i 21 sek. (6,35%), Francija 9 min. i 34 sek. (5,35%), Velika Britanija - 8 min. i 29 sek. (4,74%), Rusija - 8 min. i 14 sek. (4, 60%). Od me|unarodnite subjekti najzastapeni se: diplomatsko-konzularnite pretstavnici vo RM, Svetskata banka, Evropskata Unija, NATO, UNMIK, KFOR, MMF, UNHCR, OON i Centralno-evropskata inicijativa.

MTV 2 - DNEVNIK NA ALBANSKI JAZIK

Osnovni podatoci Emituvani se 30 izdanija na Dnevnikot na albanski jazik na MTV 2 so vkupno traewe od 13 ~asovi, 30 minuti i 8 sekundi (skrateno 13:30:08) ili prose~no sekoj dnevnik trael 27 minuti. Vo strukturata dominiraat informaciite so vreme 12:32:47 ili 92,92%, potoa {picata - 29 min. i 15 sek. ili 3,61% i najavite - 28 min. i 6 sek. ili 3,47%. @anrovski gledano najmnogu ima izve{tai so vreme od 7:52:03 ili 62,71% od vremeto za informacii, potoa vesti - 2:39:38 (ili 21,21%), komentari - 55 min. i 51 sek. (ili 7,42%), intervjua - 50 min. i 31 sek. (ili 6,71%), i reporta`i - 14 min. i 44 sek. (1,96%). Spored potekloto na nastanite, doma{nite traat 7:50:42 ili 62, 53% od informaciite, a od stranstvo - 4:42:05 ili 37,47%.

Doma[ni nastani Listata od najzastapeni oblasti od doma{nite sodrìni ja so~inuvaat: doma{en politi~ki ìvot so vreme od 1:56:47 ili 24,81% od vremeto za doma{ni nastani, obrazovanie i nauka - 1:02:35 (ili 13,30%), ekonomija - 50 min. i 5 sek. (10,64%), me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 43 min. i 57 sek. (9,34%), kultura i umetnost - 31 min. i 2 sek. (6,59%), odbrana i bezbednost - 30 m. i 9 s. (6,41%), civilno op{testvo / ~ovekovi prava - 20 min. i 56 sek. (4,45%), mediumi i komunikacii - 17 min. i 7 sek. (3,64%). Od gradovite, Skopje kako administrativen centar e prisuten so 4:16:53 ili 54,57% od vremeto za doma{ni nastani, potoa Skopje kako gradska sredina-45 min. i 12 sek. (9,60%), Tetovo-33 min. i 47 sek. (7,18%), Ohrid-25 min. i 20 sek. (5,38%), Kumanovo-23 min. i 10 sek. (4,92%), Struga-21 min. i 3 sek. (4,47%). Na organite od dràvnata vlast na Republika Makedonija im e posveteno vreme od 5:45:43 ili okolu 46% od vremeto za informacii. Vladata Sobranie Lokalna Pravosudstvo na Republika Makedonija e najzastapena so 8% samouprava 0% 3:53:49, odnosno 31,06% od vremeto za 4% informacii ili so 67,63% od vremeto za Pretsedatel organite na dràvnata vlast, i toa vo 151 3% prilog. Sobranieto na RM ima vreme od 56 min. i 56 sek. (7,84% ili 17,08%), so 33 prilozi. Lokalnata samouprava ima vreme od 26 min. i 52 sek. (3,57% ili 7,77%) Vlada Drugi prilozi 31% preku 15 prilozi. Vremeto za Pretseda- 54% telot na Republika Makedonija iznesuva zastapenost na instituciite na vlast 22 min. i 19 sek. (2,96% ili 6,46%), rasporedeno vo 17 prilozi. Pravosudstvoto Instituciite na vlasta vo mart se prisutni vo okolu 30% od ima vreme od 3 min. i 40 sek. (0,49% ili emituvanite informacii (ili 3 ~asa i 48 minuti). Najzastapena e 1,06%) vo 4 prilozi. Vladata so 20% od vkupnoto vremetraewe na emituvanite informacii, potoa Sobranieto so 5%. 15 VMRO - DPMNE

SDSM

PDPA - NDP

PDP

Liberalna partija

Dem.partija na Srbite

DAAM

0.00% 1.00% 2.00% 3.00% 4.00% 5.00% 6.00% 7.00% 8.00% zastapenost na politi~kite partii

Politi~kite partii vo mart se prisutni so 5% (ili 38 minuti) vo vestite na albanski jazik. Zastapeni se informacii za aktivnostite na 4 politi~ki partii (PDPA -NDP so 30 minuti, PDP so 6 minuti, SDSM so 1 min. i Liberalnata partija so pomalku od 1 min.). Vremeto od 1:36:36 ili okolu 13% od vremeto za informacii im e posveteno na politi~kite partii od zemjava. Najzastapena e PDPA - NDP so 56 min. i 18 sek. ili so 7,48% od vremeto za informacii ili so 58,28% od vremeto za politi~kite partii od zemjava niz 24 prilozi. Potoa sleduvaat: SDSM - 19 min. i 15 sek. (2,56% ili 19,93%) preku 11 prilozi, PDP - 13 min. i 46 sek. (1,83% ili 14,25%) niz 9 prilozi, Demokratskata partija na Srbite - 2 min. i 12 sek. ( 0,29% ili 2,28%) so 1 prilog, DAAM - 2 min. i 2 sek. (0,27% ili 2,10%) vo eden prilog, DA - 1 min. i 43 sek. (0,23% ili 1,78%) preku eden prilog, Liberalnata partija i VMRO - DPMNE so po 40 sek. (0,09% ili 0,69%) so po eden prilog. Drugite partii ne se zastapeni.

Za op{testvenite organizacii e odvoeno vreme od 25 min. i 40 sek. ili okolu 3% od vremeto za informacii. Stopanskata komora e najprisutna so 8 min. i 27 sek. odnosno 1,12% od vremeto za informacii i 32,92% od vremeto za op{testveni organizacii. Potoa sleduvaat: Sojuzot na kulturno- umetni~kite dru{tva na Albancite vo Republika Makedonija - 7 min. i 4 sek. (0,94% ili 27,53%), Zdruènieto na lekarite - Albanci - 2 min. i 6 sek. (0,28% ili 8,18%), Zdruènieto na ste~ajnite rabotnici - 1min. i 34 sek. (0,21% ili 6,10%), a zastapeni se i: Sojuzot na albanskata èna, Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Crveniot krst, Dru{tvoto na umetnicite - Albanci, Humanitarnata orga-

Zdru`enie na ste~ajni rab.

Zdru`enie na lekari albanci

Unija na alb.inteligencija

Stopanska komora

Sojuz na nastav.po alb.jazik

Sojuz na KUD na Alb. vo RM

Sojuz na istori~ari-Albanci

Sojuz na albanskite nastavnici

Sojuz na albanskata `ena

Mak.centar za me|.sorabotka

Hum.organiz."Majka Tereza"

Dru{tvo na umetnici albanci

Crven krst

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% zastapenost na op{testvenite organizacii

Vo analiziranite vesti vo mart na albanski jazik emituvani se informacii za 8 op{testveni organizacii (Crveniot krst, Dru{tvoto na pisateli - Albanci, Islamskata zaednica, Mladinskiot sovet na Makedonija, Sojuzot na Albanskata `ena, Sojuzot na penzionerite, Stopanskata komora i Zdru`enieto na deviznite {teda~i) so vkupno 16 vremetraewe od 27 minuti. Najmnogu prostor e otstapen na Islamskata zaednica (vkupno 9 min.). nizacija Majka Tereza#, Sojuzot na albanskite nastavnici, Sojuzot na istori~arite - Albanci i Unijata na albanskata inteligencija.

Nastani od stranstvo Od temite od stranstvo najprisutni se slednive oblasti: me|unarodna politika so vreme od 1:54:31 ili 40,60% od vremeto za nastani od stranstvo, slu~uvawa na Kosovo - 1:20:16 (28, 45%), sport - 22 min. i 33 sek. (8,02%), voeni konflikti - 11 min. i 24 sek. (4,04%), izbori - 7 min. i 21 sek. (2,61%), odbrana i bezbednost - 6 min. i 29 sek. (2,30%). Po dr`avi, nastanite od stranstvo najmnogu poteknuvaat od SR Jugoslavija so vreme od 1:27:31 ili 31,03% od vremeto za stranstvo, potoa Albanija - 51 min. i 35 sek. (18,29%), pove}e dr`avi - 25 min. i 38 sek. (9,09%), SAD - 23 min. i 9 sek. (8,21%), Germanija - 8 min. i 54 sek. (3, 16%). Me|unarodnite subjekti se zastapeni po sledniov redosled: NATO, EU, OBSE, diplomatsko-konzularni pretstavnici vo RM, MMF, UNHCR, Svetska banka, KFOR i drugi.

MTV 2 - DNEVNIK NA TURSKI JAZIK

Osnovni podatoci Analizirani se vkupno 30 dnevnici vo vkupno traewe od 8 ~asa i 15 minuti (skrateno 8:15:00) ili prose~no sekoj dnevnik trael po 16 minuti i 30 sekundi. Informaciite se zastapeni so vreme od 7:18:36 ili 88,61%, najavite - 31 min. i 48 sek. ili 6,42%, {picata - 24 min. i 20 sek. ili 4,92% i edna reklama od 16 sek. (0,05%). Spored novinarski ànrovi: izve{taite se prisutni so vreme od 3:10:58 ili 43,54% od vremeto za informacii, vestite - 3:08:48 (43,05%), reportaìte - 48 min. i 58 sek. (11,16%), komentarite - 5 min. i 2 sek. (1,15%) i intervjuata - 4 min. i 50 sek. (1,10%). Doma{nite nastani se zastapeni so vreme od 3:17:24 ili 45,01% od vremeto za informacii, a nastanite od stranstvo - 4:01:12 ili so 54,99%. Doma[ni nastani Najtretirani temi od doma{nite sodrìni se: kulturata i umetnosta so vreme od 49 min. i 18 sek. ili 24,97% od vremeto za doma{ni nastani; potoa me|unarodnite odnosi i nadvore{nata politika - 42 min. i 28 sek. (21,51%); doma{en politi~ki ìvot - 35 min. i 16 sek. (17,87%); obrazovanie i nauka - 27 min. i 9 sek. (13,75%); ekonomija - 10 min. i 48 sek. (5,47 %); vremenska sostojba i prognoza - 7 min. i 55 sek. (4,01%). Skopje, kako glaven grad na Republika Makedonija, e najzastapen kaj sodrìnite od zemjava, so vreme od 1:04:34 ili 32,71% od vremeto za doma{ni nastani, potoa Struga - 33 min. i 53 sek. (17,16%), Skopje kako geografsko podra~je - 21 min. i 47 sek. (11,04%), stranski gradovi - 20 min. i 18 sek. (10,28%), pove}e gradovi - 18 min. i 21 sek. (9,30%), Ohrid - 16 min. i 59 sek. (8,60%), Valandovo - 11 min. i 36 sek. (5,88%).

Organite na dr`avnata vlast imaat Drugi prilozi vreme od 1:38:35 ili okolu 22% od vreme- 78% to za informacii. Vladata na Republika Makedonija e vidlivo najzastapena so vreme od 1:11:23 odnosno 16,28% od vremeto za informacii ili 72,41% od vremeto za organite na dr`avnata vlast, preku 71 prilog. Potoa sleduva Pretse- Lokalna samouprava Vlada 1% datelot na Republika Makedonija so 12 16% min. i 45 sek. (2,91% ili 12,93%) niz 14 Pretsedatel Sobranie prilozi, Sobranieto na Republika 3% 2% Makedonija - 10 min. i 45 sek. (2,45% ili zastapenost na instituciite na vlast 10, 92%) preku 7 prilozi i Lokalnata samouprava - 3 min. i 41 sek. (0,84% ili Instituciite na vlasta vo vestite na turski jazik vo 3,74%) so 3 prilozi. mart se prisutni vo 26% od emituvanite informacii, (ili 1 ~as i 59 minuti). Najzastapena e Vladata so 21% od vkupnoto Za politi~kite partii ima vreme od vremetraewe na emituvanite informacii, a potoa 10 min. i 50 sek. ili okolu 2,5% od vreme- Pretsedatelot so kolu 3%. to za informacii. Redosledot na 17 VMRO - DPMNE

SDSM

PDP

Liberalna partija

LDP

Dem. partija na Turcite

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% 1.40%

zastapenost na politi~kite partii

Informaciite za politi~kite partii vo mart iznesuvaat 15 minuti ili 3% od vkupno emituvanite vesti. Prisutni se 6 politi~ki partii (SDSM so 7 min., DA so 3 min., PDP so 2 min., a DPT, LP i VMRO -DPMNE so po edna minuta). zastapenost izgleda vaka: Demokratska partija na Turcite so vreme od 5 min. i 44 sek. ili 1,31% od vreme- to za informacii ili 52,92% od vremeto za politi~ki partii, vo 3 prilozi; VMRO - DPMNE - 1 min. i 54 sek. (0,43% ili 17,54%), 2 priloga; DA - 1 min. (0,23% ili 9,23%), 3 prilozi; LDP i SDSM so po 44 sek. (0,17% ili 6,77%), po 2 priloga; Liberalnata partija - 34 sek. (0,23% ili 5,23%), 1 prilog i PDP - 10 sek. (0,04% ili 1,54%), 1 prilog. Drugite politi~ki partii ne se zastapeni.

Stopanska komora

Dru{tvo na pisateli na Maked.

0.00% 0.10% 0.20% 0.30% 0.40% 0.50% 0.60% 0.70% zastapenost na op{testvenite organizacii

Vo vestite na turski jazik vo mart posveteno im e vnimanie na 6 op{testveni organizacii (Zdru`enieto na hirurzite, Crveniot krst, Sojuzot na sindikatite na Makedonija, Islamskata zaednica, Ekolo{koto dru{tvo Opstanok# i Humanitarnata organizacija Majka Tereza#) so vkupno vremetraewe od 11 minuti i 28 sekundi.

Za op{testvenite organizacii ima otstapeno 4 min. i 32 sek. ili okolu 1% od vremeto za informacii. Zastapeni se samo Stopanskata komora so 3 min. i 2 sek. (66,91%), i Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija so 1 min. i 30 sek. (33,09%).

Nastani od stranstvo Od temite najprisutni se: me|unarodnata politika so 1:35:46 ili 39,70% od vremeto za stranski nastani, sportot - 1:12:11 (29,93%), slu~uvawata na Kosovo - 21 min. i 11 sek. (8,78%), voeni konflikti - 11 min. i 55 sek. (4,94%), izbori vo svetot - 8 min. i 6 sek. (3,36%), nesre}i - 6 min. i 13 sek. (2,58%). Od stranstvo najzastapeni se: nastani vo pove}e dr`avi so vreme od 1:08:13 ili 28,28% od vremeto za stranstvo, SR Jugoslavija - 30 min. i 21 sek. (12,58%), SAD - 22 min. i 33 sek. (9,35%), ^e~enija - 10 min. i 36 sek. (4,39%), Polska - 9 min. i 14 s. (3,83%), Kipar - 8 min. i 53 sek. (3,68%), Izrael - 8 min. i 30 sek. (3,52%). Me|unarodnite subjekti se prisutni po ovoj redosled: NATO, EU, Svetska banka, KFOR, UNICEF, 18 FARE, OON. MTV 2 - EMISIJA NA ROMSKI JAZIK - PRERODBA

Osnovni podatoci Vo analiziraniot period se emituvani 9 izdanija na Prerodba#, na 2, 6, 9, 13, 16, 29, 23, 27 i 30 juni koi vo informativniot del traele 4 ~asovi, 13 minuti i 6 sekundi (skrateno 4:13:06) ili prose~no vo sekoja emisija po 28 minuti informativen del. Strukturata e: informacii so vreme od 4:03:35 ili 96,24%, najavi - 6 min. i 17 sek. (2,48%) i {pici - 3 min. i 14 sek. (1,28%). Izve{taite so vreme od 2:42:20 ili 66,64% od vremeto za informacii se najzastapeni kaj novinarskite `anrovi, potoa se vestite - 40 min. i 45 sek. (16,73%), intervjuata - 23 min. i 25 sek. (9,61%) i reporta`ite - 17 min. i 5 sek. (7,01%). Spored potekloto na nastanite, preovladuvaat doma{nite so vreme od 3:11:51 (78,76% od informaciite), a od stranstvo so 51 min. i 44 sek. (21,14%).

Doma[ni nastani Od doma{nite nastani, najprisutni se temite od slednive oblasti: civilno op{testvo / ~ovekovi prava so vreme od 1:10:41 ili 36,84% od doma{nite nastani; kultura i umetnost - 46 min. i 15 sek. (24,11%); obrazovanie i nauka - 13 min. (6,78%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 10 min. i 48 sek. (5,63%); ekonomija - 9 min. i 45 sek. (5,08%); socijalni pra{awa - 9 min. i 5 sek. ( 4,73%); doma{en politi~ki `ivot - 8 min. i 49 sek. ( 4,60%). Skopje kako gradska sredina e najprisutna spored gradovi na doma{nite slu~uvawa so 2:30:30 ili duri 78,45% od vremeto za doma{ni nastani, potoa sleduva Skopje kako administrativen centar so 21 min. (10,95%), pa stranskite gradovi - 6 min. i 31 sek. (3,40%) i Tetovo - 6 min. i 15 sek. (3,26%).

Na organite na dràvnata vlast im Lokalna se posveteni sodrìni vo traewe od samouprava Sobranie Pretsedatel 1:07:31 ili okolu 27,5% od vremeto za 7% 1% 3% informacii. Najzastapena e Vladata na Vlada Republika Makedonija so vreme od 40 min. 17% i 51 sek. (16,77% od vremeto za informacii ili 60,50% od vremeto za dràvnite organi) vo 29 prilozi. Lokalnata samouprava ima vreme od 16 min. i 17 sek. Drugi prilozi (6,68% ili 24,12%) niz 5 prilozi, 72% Pretsedatelot na Republika Makedonija - 7 min. i 1 sek. (2,88% ili 10,39%) preku zastapenost na instituciite na vlast 5 prilozi, Sobranieto na Republika Instituciite na vlasta vo mart vo informativnite emisii na Makedonija - 3 min. i 22 sek. (1,38% ili romski jazik se prisutni vo 33% od emituvanite informacii ili 4,99%). so vkupno vremetraewe od 1 ~as i 12 minuti. Najzastapena e Vladata so 22% od vkupnoto vremetraewe na emituvanite infor- Vkupnoto vreme odvoeno za macii, a potoa sleduvaat Lokalnata samouprava, Sobranieto i politi~kite partii (vo traewe od 8 min. i Pretsedatelot. 54 sek. ili 3,65% od informaciite) e posveteno samo na Obedinetata partija na Romite, vo 3 prilozi. Logi~no, drugite partii ne se zastapeni.

Vo analiziraniot period vo mart vo informativnite emisii na romski jazik ne e zastapena nitu edna politi~ka partija .

I kaj op{testvenite organizacii situacijata e ista: vkupnoto vreme (1 min. i 49 sek. ili 0,68% od vremeto za informacii) e otstapeno za Ekolo{koto dru{tvo Vila zora# (1 prilog).

Vo informativnite emisii na romski jazik emituvani na MTV 2 vo mesec mart, kako subjekti se pojavuvaat 5 op{testveni organizacii (Institutot otvoreno op{testvo, Crveniot krst, Organizacijata Esma-èni Romki, Sojuzot na organizacii na ènite i OPRM - organizacija na ènite Romki) so vkupno vremetraewe od 14 minuti i 37 sekundi.

Nastani od stranstvo Vo sodrìnite od stranstvo dominiraat slednive oblasti: me|unarodna politika so vreme od 20 min. i 51 sek. (ili 40,30% od vremeto za nastani od stranstvo), sport - 10 min. i 45 sek. (20,78%), slu~uvawata na Kosovo - 6 min. i 24 sek. (12,37%), civilno op{testvo / ~ovekovi prava - 4 min. i 25 sek. (8,54%), 19 voeni konflikti - 2 min. i 22 sek. (4,75%). Od dràvite, najprisutni se sodrìnite od SR Jugoslavija so vreme od 10 min. i 58 sek. (21,29% od vremeto za stranstvo), potoa Belgija - 7 min. i 13 sek. (13,95%), SAD - 4 min. i 6 sek. (7,93%), Rusija - 3 min. (5,80%). Dominanten od me|unarodnite subjekti e UNHCR, a potoa sleduvaat: EU, Svetskata banka, UNICEF, MMF, NATO, Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD i OON.

MTV 2 - EMISIJA NA SRPSKI JAZIK - VIDIK

Osnovni podatoci Analizata opfa}a 9 izdanija na Vidik# emituvani na 1, 5, 8, 12, 15, 19, 22, 26 i 29 juni, koi vo informativniot del traele vkupno 4 ~asa, 1 minuta i 15 sekundi (skrateno 4:01:15) ili prose~no sekoja emisija vo informativniot del po okolu 27 minuti. Vo strukturata se najzastapeni informaciite so vreme od 3:56:19 ili 97,96% od vkupnoto vreme na informativniot del, potoa {picite - 2 min. i 7 sek. (0.88%), najavite - 1 min. i 33 sek. (0.64%) i reklamite - 1 min. i 16 sek. (0,53%). Od novinarskite ànrovi se zabeleùva ramnomerna zastapenost na: izve{taite so vreme 1:15:26 ili 31,92% od vremeto za informacii, reportaìte - 1:10:45 ili (29,94%), vestite 1:00:27 (25,58%) i intervjata - 29 min. i 41 sek. (12,56%). Spored potekloto na nastanite: vo vreme od 2:21:18 ili 59,79% od vremeto za informacii se doma{nite nastani, a 1:35:01 ili 40,21% se od stranstvo.

Doma[ni nastani Vo doma{nite sodr`ini se najzastapeni slednive oblasti: kultura i umetnost so vreme od 41 min. i 54 sek. (29,65% od vremeto za doma{ni nastani); obrazovanie i nauka - 17 min. i 2 sek. (12,05%); zabava i zanimlivosti -15 min. i 26 sek. (10,92%); donacii i pomo{ - 10 min. i 56 sek. (7,74%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 9 min. i 39 sek. (6,83%); problemi na lokalni podra~ja - 9 min. i 35 sek. (6,78%); zdravstvo - 7 min. i 58 sek. (5,64%). Ogromen del od doma{nite informacii poteknuvaat od Skopje kako gradska sredina so traewe od 1:45:15 ili 74,49% od vremeto za doma{ni nastani, potoa Kumanovo - 13 min. i 19 sek. (9,42%), od stranskite gradovi - 7 min. i 20 sek. (5,19%), Skopje kako administrativen centar - 7 min. i 7 sek. (5,04%), Gostivar - 6 min. i 24 sek. (4,53%).

Organite na dr`avnata vlast se zastapeni vo vreme od 7 min. i 28 sek. ili Drugi prilozi 97% okolu 3% od vremeto za informacii. Vladata na Republika Makedonija ima vreme od 5 min. i 43 sek. (2,42% od vreme- to za informacii i 76,56% od vremeto za dr`avni organi) preku 7 prilozi. Pretsedatelot na Republika Makedonija e

prisuten vo vreme od 1 min. i 34 sek. Sobranie (0,66% ili 20,98%) so 3 prilozi i Vlada 0% 2% Pretsedatel Sobranieto na Republika Makedonija - 11 1% sek. (0,08% ili 2,46%) so 1 prilog. zastapenost na instituciite na vlast

Vo Vidik# vo analiziraniot period Od instituciite na vlasta, vo mart zastapeni se Vladata, ne e otstapen prostor nitu za politi~kite Sobranieto i Pretsedatelot vo 9% od vkupno emituvanite infor- partii nitu za op{testvenite organizacii macii, so vkupno vremetraewe od 22 minuti. Vladata ima 7% od od zemjava. vkupnoto vremetraewe na emituvanite informacii, a potoa sleduvaat Pretsedatelot i Sobranieto.

Vo analiziranite informativni emisii na srpski jazik vo mesec mart, isto taka, ne e zastapena nitu edna politi~ka partija, dodeka kako subjekti se pojavuvaat 2 op{testveni organizacii (Stopanskata komora i Srpskata zaednica vo Republika Makedonija) so vkupno vremetraewe od 7 minuti i 23 sekundi. 20 Nastani od stranstvo Kaj temite od stranstvo najdominantni se: me|unarodnata politika so vreme od 54 min. i 47 sek. (57,66% od vremeto za stranstvo), sportot - 14 min. i 7 sek. (14,86%), slu~uvawata na Kosovo - 13 min. i 11 sek. (13,87%) i izborite vo svetot - 6 min. i 17 sek. (6,61%). Po dràvi, sodrìnite prete`no poteknuvaat od SR Jugoslavija so vreme od 47 min. i 4 sek. (49,54% od vremeto za stranstvo), od Rusija - 30 min. i 38 sek. (32,24%), i od pove}e dràvi - 14 min. i 44 sek. (15,51%). Zastapeni se samo tri me|unarodni subjekti, dominantno Amerikanskiot crven krst i minimalno EU i NATO.

MTV 2 - EMISIJA NA VLA{KI JAZIK - ISKRA

Osnovni podatoci Vo analizata se opfateni vkupno 8 emisii (emituvani na 3, 7, 10, 14, 17, 21, 24 i 28 juni) ~ie vkupno traewe vo informativniot del iznesuva 3 ~asa 20 minuti i 23 sekundi (ili skrateno 3:20:23) ili prose~no sekoja emisija traela po 25 minuti. Strukturata izgleda vaka: informacii so vreme od 3:13:28 ili 96,55% od traeweto na informativniot del na Iskra#, {pici 4 min. i 27 sek. (2,22%), reklama 1 min. i 45 sek. (0,87%) i najava 43 sek. (0,36%). Od novinarskite `anrovi najmnogu vreme e realizirano preku intervjua - 1:15:59 ili 39,27% od vremeto za informacii, potoa so izve{tai - 1:07:52 (35,08%), vesti - 41 min. i 59 sek. (21,70%), komentari - 4 min. i 53 sek, (2,52%) i reporta`i 2 min. i 45 sek. (1,42%). Spored potekloto na nastanite, vreme od 2:34:15 ili 79,73% od informaciite e posveteno na doma{nite, dodeka 39 min. i 13 sek. ili 20,27% na nastanite od stranstvo.

Doma[ni nastani* Kaj doma{nite nastani se najprisutni slednive temi: kultura i umetnost so vreme od 28 min. i 45 sek. ili 18,64% od vremeto za doma{ni nastani; obrazovanie i nauka - 18 min. i 55 sek. (12,26%); civilno op{testvo / ~ovekovi prava - 13 min. i 20 sek. (8,64%); mediumi i komunikacii - 11min. i 51 sek. (7,68%), me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 10 min. i 14 sek. (6, 63%); odbele`uvawe godi{nici i jubilei - 9 min. i 53 sek. (6,41%); ekonomija - 9 min. i 15 sek. (6,00%). Od gradovite, najzastapen e Skopje kako gradska sredina so vreme od 1:36:16 ili 62,41% od vremeto za doma{ni nastani, potoa Skopje kako administrativen centar - 14 min. i 14 sek. (9,23%), [tip - 12 min. i 21 sek. (8,01%), Kru{evo - 9 min. i 34 sek. (6,29%).

Organite na dr`avnata vlast se Drugi prilozi prisutni vo vreme od 26 min. i 22 sek. ili 87% okolu 13,5% od vremeto za informacii. Na Vladata na RM se odnesuvaat 19 min. i 1 sek., odnosno 9,83% od vremeto za informacii ili 72,12% od vremeto za dr`avnite organi (15 prilozi). Pretsedatelot na Republika Makedonija Vlada 10% Lokalna ima 2 min. i 53 sek. (1,49% ili 10,94%) vo Pretsedatel samouprava 1% 4 prilozi. Sobranieto na Republika 1% Sobranie Makedonija - 2 min. i 39 sek. (1,37% ili 1% 10,05%) so 4 prilozi i Lokalnata samouprava - 1 min. i 49 sek. (0,94% ili zastapenost na instituciite na vlast 6,89%), preku 1 prilog.

Politi~kite partii dobile# vkupno 4 min. i 26 sek. odnosno okolu 2% od vremeto za informacii. Najzastapena e VMRO -DPMNE so vreme od 3 min. ili 1,55% od vremeto za informacii ili 67,67% od vremeto za politi~ki partii, preku 2 priloga. Potoa se Sojuzot na Romite i SPM so vreme od po 29 sek. (0,25% ili 10,0%) so po 1 prilog i PDPA - NDP i DA so po 14 sek. (0,12% ili 5,26%), so po eden prilog. Drugite politi~ki partii ne se zastapeni .

* Monitoringot na emisiite na vla{ki jazik vo mesec mart ne e realiziran poradi tehni~ki pri~ini 21 VMRO - DPMNE

SPM

Sojuz na Romite

PDPA - NDP

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% 1.40% 1.60% zastapenost na politi~kite partii

Op{testvenite organizacii od zemjava imaat vreme od 20 min. i 3 sek. ili okolu 10% od vremeto za informacii. Zastapenosta izgleda vaka: Liga na Vlasite so vreme od 8 min. i 9 sek. ili 4,21% od vreme- to za informacii, odnosno 40,56% od vremeto za op{testveni organizacii, Zdruènieto Pitu Guli# - 6 min. i 14 sek. (3,22% ili 31,09%), Unijata na kulturnite zdruènija na Vlasite vo Republika Makedonija - 2 min. i 53 sek. (1,49% ili 14,38%). Prisutni se u{te i zdruènieto Bra}a Manaki# i Zdruènieto na pisatelite - Vlasi.

Zdru`. na pisateli - Vlasi

Zdru`. "Pitu Guli"

Zdru`. "Bra}a Manaki"

Unija na kul.zdr.na Vlasite

Liga na Vlasi

0.00% 0.50% 1.00% 1.50% 2.00% 2.50% 3.00% 3.50% 4.00% 4.50%

zastapenost na op{testvenite organizacii

Nastani od stranstvo Vo sodr`inite od stranstvo dominira nadvore{nata politika so vreme od 20 min. i 22 sek. (51,93% od vremeto za nastani od stranstvo), potoa zabava i zanimlivosti - 6 min. i 15 sek. (15,94%), turizam - 2 min. i 45 sek. (7,01%), slu~uvawata na Kosovo - 2 min. i 24 sek. (6,12%). Po stranski dr`avi, najprisutna e Belgija so vreme od 7 min. i 13 sek. (18,40% od vremeto za stranstvo), potoa SAD - 6 min. i 26 sek. (16,40%), Romanija - 5 min. i 23 sek. (13,73%), Rusija - 3 min. i 39 sek. (9, 31%), SR Jugoslavija - 2 min. i 56 sek. (7,48%). Me|unarodnite subjekti se zastapeni po ovoj redosled: EU, NATO i MMF.

A1 TELEVIZIJA

Osnovni podatoci Vkupnoto traewe na vestite na A1 Televizija vo juni 2000 god. vo 30 izdanija iznesuvalo 25 ~asa, 11 minuti i 31 sekunda (odnosno skrateno 25:11:31) ili prose~no sekoe izdanie po 50 min. i 35 sek. Vo struk- 22 turata se izdvojuvaat slednive sostavki: informacii vo traewe od 20:53:14 ili 82,91% od vkupnoto vremetraewe, potoa reklami - 2:39:45 ili 10,57%, najavi - 59 min. i 31 sek. ili 3,94% i {pica - 39 min. i 1 sek. odnosno 2,58% od vkupnoto traewe na vestite. Kaj novinarskite ànrovi najprisutni se izve{taite so traewe od 17:54:07, odnosno 85,51% od vremetraeweto na informaciite vo vestite. Potoa sleduvaat vestite - 1 ~as i 37 minuti (7,74%), intervjuata 1~. 14 min. i 48 sek. (5,97%), reportaàta - 4 min. i 18 sek. (0,34%) i komentarot - 3 min. i 1 sek. (0,24%). Sodrìnite {to proizleguvaat od nastanite od zemjava se zastapeni vo vremetraewe od 14:32:59 ili 69,66% od vkupnoto traewe na informaciite vo Vestite, dodeka informaciite za nastani od stranstvo - 6:20:15 ili 30,34%.

Doma[ni nastani Koga }e se izdvojat desette najprisutni oblasti vo sodrìnite od zemjava toa izgleda vaka: ekonomija so 2:32:01 ili 17,41% od vremeto posveteno na temi od zemjava; doma{en politi~ki ìvot (2:28 :08 ili 16,97%); odbrana i bezbednost (1:26:38 ili 9,92%); sport (1:08:23 ili 7,83%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika (01: 02:33 ili 7,17%); obrazovanie i nauka (47 min. i 13 sek. ili 5,41%); zdravstvo (44 min. i 3 sek. ili 5,05%); kriminal i korupcija (40 min. i 8 sek. ili 4,60%); vremenska sostojba i prognoza (33 min. i 16 sek. ili 3,81%) i sudski sistem (25 min. i 16 sek. ili 2,89%). Skopje kako administrativen centar e zastapen so 08:18:42 ili 57,13% od vremeto za nastani od zemjava, Skopje kako gradska sredina 1:51:42 ili 12,80%; potoa stranskite gradovi (1:01:03 ili 6,99%); pove}e gradovi (47 min. i 51 sek. ili 5,48%); Bitola (39 min. i 23 sek. ili 4,51%); Tetovo (26 min. i 25 sek. ili 3,03%); Kumanovo (21 min. i 51 sek. ili 2,50%); Prilep (12 min. i 3 sek. ili 1,38%); Ohrid (11 min. i 22 sek. ili 1,30%); [tip (11 min. i 9 sek. ili 1,28%). Vreme so traewe od 9 ~. 26 min. i 55 Lokalna Sobranie Pravosudstvo sek. ili okolu 45% od vkupnoto vreme za samouprava 3% 2% 2% Pretsedatel informacii vo Vestite e posveteno na 4% organite na dràvnata vlast vo zemjava. Najzastapena e Vladata na Republika Makedonija so 7:15:04 ili 34,72% od vremeto za informacii, odnosno so 76,74% od vremeto posveteno na organite na vlasta vo zemjava, vo vkupno 211 Drugi prilozi Vlada 35% prilozi. Pretsedatelot na Republika 54% Makedonija e zastapen vo 26 prilozi so vreme od 53 min. i 22 sek., odnosno so zastapenost na instituciite na vlast 4,26% ili 9,41%. Sobranieto na Republika Makedonija e zastapeno so 35 Instituciite na vlasta vo mart se prisutni vo okolu 40% od min. i 44 sek. odnosno 2,85% ili 6,30% niz neto emituvanite informacii. Najzastapena e Vladata so 32% od 20 prilozi. Pravosudstvoto e zastapeno so vkupnoto vremetraewe na emituvanite informacii, a potoa Sobranieto so 4%. 23 min. i 39 sek. odnosno so 1,89% ili so

VMRO - VMRO VMRO - DPMNE SPM SDSM PDPA- NDP PDP Obed.partija na Romite Liberalna partija LDP Demokratski sojuz DA

0.00% 0.50% 1.00% 1.50% 2.00% 2.50% 3.00% zastapenost na politi~kite partii

Vo mart informaciite za politi~kite partii iznesuvaat 10% (1~as i 52 minuti) od vkupnoto vremetraewe na emituvanite informacii. Zastapeni se 12 politi~ki partii: VMRO -DPMNE so 30 minuti, SDSM so 15 minuti, DA so 14 min., DPSM so 13 min., DS so 11 min., LDP so 9 min., PDPA - NDP so 8 min., SPM so 3 min., a MAAK - KP , LP, PDP i DPM so po 2 min. 23 4,17%, vo 16 prilozi. Lokalnata samouprava e najmalku zastapena so 19 min. i 6 sek. odnosno so 1,52% ili so 3,37% so 11 prilozi. Programskoto vreme za politi~kite partii iznesuvalo 2~., 23 min. i 36 sek. ili okolu 11% od sodrìnite na Vestite. Najprisutna e SDSM so 35 min. i 25 sek., odnosno so 2,83% od vkupnoto vreme za informacii vo Vestite ili so 24,66% od vremeto posvetno na politi~kite partii, a e tretirana preku 17 prilozi. PDPA -NDP e zastapena so 32 min. i 20 sek., odnosno so 2,58% ili so 22,58% niz 18 prilozi. Za PDP ima vreme od 24 min. i 12 sek., odnosno 1,93% ili 16,85% vo 15 prilozi. LDP e prisutna vo 14 min. i 49 sek. odnosno so 1,18% ili so 10,32% niz 8 prilozi. Za VMRO - DPMNE se posveteni 14 min. i 4 sek., odnosno 1,12% ili 9,80%, rasporedeni vo 10 prilozi. DA e zastapena so 7 min. i 28 sek., odnosno so 0,60% ili so 5,20% vo 7 prilozi. VMRO (Vistinska makedonska reformska opcija) e prisutna 4 min. i 58 sek., odnosno 0,40% ili 3,46% vo 2 priloga. Liberalnata partija ima vreme od 4 min. i 30 sek., odnosno 1,18% ili 3,13% rasporedeno vo 4 prilozi. So 2 min. i 11 sek. odnosno 0,17% ili 1,52% e zastapena Obedinetata partija na Romite vo 1 prilog. Demokratskiot sojuz ima vreme od 1 min. i 33 sek., odnosno 0,12% ili 1,08% vo 2 priloga. Drugite politi~ki partii ne se zastapeni. Kaj op{testvenite organizacii od zemjava najdolgo vreme ima Fondacijata Kiro Gligorov# so 13 min. i 23 sek. ili 1,07% od vkupnoto vreme na Vestite, odnosno 23,02% od vremeto posveteno na op{testvenite organizacii. Natamu sleduvaat: Sojuzot na sindikati na Makedonija - 5 min. i 41 sek. (0,45% ili 8,51%), Lekarskata komora na Makedonija - 4 min. i 57 sek. (0,39% ili 9,77%), Zdruènieto na deviznite {teda~i - 4 min. i 55 sek. (0,39% ili 8,46%), Sojuzot na zemjodelcite - 4 min. i 38 sek. (0,37% ili 7,97%), Unijata na nezavisnite sindikati - 4 min. i 29 sek. (0,36% ili 7,71%), DEM - 3 min. i 57 sek. (0,32% ili 6,79%). Zastapeni se i: Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, Sojuzot na studentite, Stopanskata komora, Zdruènieto na privatnite prevoznici, Zdruèni- eto na ste~ajnite rabotnici. Vkupnoto vreme za op{testvenite organizacii iznesuva 58 min. i 9 sek. ili okolu 5% od site informacii vo Vestite.

Zdru`.na ste~ajni rabotnici Zdru`. na privatni prevoznici Zdru`.na devizni {teda~i UNASM Stopanska komora Sojuz na zemjodelci Sojuz na studenti SSM Makedonski pres centar Lekarska komora Helsin{ki kom.za ~ov.prava Fondacija"Kiro Gligorov" Dru{tvo na pisateli na DEM 0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20%

zastapenost na op{testvenite organizacii Op{testvenite organizacii vo analiziranite vesti vo mart se zastapeni so 3% (33 minuti) od vkupnoto vreme. Re~isi podednakvo se prisutni slednive organizacii: Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, Sojuzot na organizaciite na ènite, SSM, Sojuzot na zemjodelcite, UNASM, Zdruènieto na privatnite prevoznici, Zdruènieto na deviznite {teda~i, Lekarskata komora, Sojuzot na civilnite invalidi, Evrejskata zaednica na Makedonija i Makedonskoto ènsko lobi.

Nastani od stranstvo Informaciite za nastanite od stranstvo najmnogu se odnesuvaat na slednive temi: me|unarodna politika so vreme 1:38:59 (ili 26,03 %) od vremeto popolneto so informacii od stranstvo, sport - 1:31:10 (23,98%), temi povrzani so Republika Makedonija - 45 min. i 28 sek. (11,96%), slu~uvawa na Kosovo - 33 min. i 50 sek. (8,90%), terorizam - 13 min. i 27 sek. (3,54%), kriminal i korupcija - 12 min. i 5 sek. (3,18%), ekonomija - 9 min. i 1 sek. (2,37%), zabava i zanimlivosti - 8 min. i 58 sek. (2,36%). Po potekloto na nastanite od stranstvo na koi se odnesuvaat informaciite (koja zemja), rasporedot izgleda vaka: pove}e dr`avi so vreme od 1:53:23 odnosno 29,82% od vremeto za nastani od stranstvo. Potoa: SR Jugoslavija - 1:14:47 (20, 46%), SAD - 35 min. i 39 sek. (9,39%), Velika Britanija 21 min. i 21 sek. (5,61%), Rusija - 16 min. i 6 sek. (4,23%), Germanija 14 min. i 18 sek. (3,76%), Albanija - 13 min. i 43 sek. (3,61%), Belgija - 13 min. i 20 sek. (3,51%). Me|unarodnite subjekti se zastapeni po sledniov redosled: EU, KFOR, Svetska banka, NATO, OBSE, 24 EFTA, organizacijata Potraga po zaedni~ki osnovi# i drugi. TV SITEL

Osnovni podatoci Triesette izdanija na Dnevnikot na Sitel vo 21.00 ~asot, emituvani vo tekot na juni 2000 godina, vkupno traele 19 ~asovi, 48 minuti i 57 sekundi (skrateno 19:48:57) ili prose~no sekoj dnevnik po 39 minuti i 38 sekundi. Najzastapeni se informaciite so traewe od 17:23:04 ili 87,73% od vkupnoto vremetraewe na Dnevnikot, potoa reklami - 57 min. i 54 sek. ili 4,87%, {picite - 50 min. i 15 sek. ili 4,23% i najavite 37 min. i 44 sek. ili 3,17%. Najprisutni od novinarskite `anrovi se izve{taite, so vreme od 14:19:43 (82,42%), vestite 1:54:25 (10,97%), komentarite - 48 min. i 46 sek. (4,68%), intervjuata - 15 min. i 55 sek. (1,53%) i reporta`ite - 4 min. i 15 sek. (0,41%). Po potekloto na nastanite na koi se odnesuvaat informaciite, dominiraat onie od zemjata - 12:17:06, odnosno 70,67%, a od stranstvo se zastapeni so 5:05:58, odnosno 29,33% od vremeto vo Dnevnikot ispolneto so informacii.

Doma[ni nastani Desette najprisutni oblasti od op{testveniot ìvot vo zemjata se: doma{en politi~ki ìvot so vreme od 3:29:46 ili 28,46% od vremeto za temi od zemjata; sport - 1:39:36 (ili 13,51%); ekonomija - 1:16:33 (10,39%); odbrana i bezbednost - 1:07:51 (ili 9,20%); obrazovanie i nauka - 34 min. i 43 sek. (4,71%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 29 min. i 12 sek. (3,96%); vremenska sostojba i prognoza - 28 min. i 25 sek. (3,59%); kultura i umetnost - 20 min. i 58 sek. (2,84%) i kriminal i korupcija - 19 min. i 37 sek. (2,66%). Po mestoto na slu~uvawe na doma{nite nastani - najmnogu sodrìni poteknuvaat od Skopje kako administrativen centar so vreme 5:26:19 ili 44,27% od vremeto posveteno na doma{ni nastani, potoa Skopje kako geografsko podra~je - 2:57:47 (24,12%), slu~uvawa od pove}e gradovi vo zemjata - 57 min. i 13 sek. (7,76%), Bitola - 51 min. i 15 sek. (6,95%), stranskite gradovi - 35 min. i 19 sek. (4,79%), Tetovo - 19 min. i 32 sek. (2,65%), Prilep - 13 min. i 11 sek. (1,79%), Gostivar - 11 min. i 18 sek. (1,53%), Ohrid - 10 min. i 16 sek. (1,39%). Na organite na dràvnata vlast vo zemjava vo Dnevnikot se odnesuva vreme Lokalna Sobranie Pravosudstvo samouprava 4% 3% Pretsedatel od 5:30:08 ili okolu 31% od vreme- 0% traeweto na informaciite. Najzastapena 4% e Vladata na RM so 3:30:01 ili 20,13% od vremeto so informacii, odnosno 63,62% Vlada 20% od vremeto za organite na dràvnata vlast, vo 91 prilog. Pretsedatelot na RM e prisuten so 45 min. i 5 sek. (odnosno

4,32% ili 13,66%) niz 23 prilozi. Na Drugi prilozi Sobranieto na RM se posveteni 39 min. i 69% 20 sek. (odnosno 3,77% ili 11,91%), rasporedeni vo 19 prilozi. Pravosudstvoto e zastapenost na instituciite na vlast prisutno so 32 min. i 10 sek. (odnosno Instituciite na vlasta vo mart se prisutni vo okolu 35% od 3,08% ili 9,74%). Lokalnata samouprava emituvanite informacii (5 ~asa, 49 minuti i 9 sekundi). - 3 min. i 32 sek. (odnosno 0,34% ili Najzastapena e Vladata, so 27 % od vkupnoto vremetraewe na emi- 1,07%) vo 2 priloga. tuvanite informacii, a potoa Sobranieto so 5%. Kaj politi~kite partii najprisutna e SDSM so vreme od 39 min. i 33 sek., odnosno 3,79% od vremeto za informacii vo Dnevnikot ili so 27,32% od vremeto posveteno na politi~kite partii, preku 17 prilozi. SPM e zastapena so 23 min. i 15 sek. (2,23 % ili 16,06%) vo 11 prilozi. PDPA - NDP ima vreme od 17 min. i 4 sek. (1,64% ili 11, 79%) preku 11 prilozi. VMRO - DPMNE so 15 min. i 12 sek. (1,46% ili 10,50%) vo 9 prilozi. PDP - 12 min. i 17 sek. (1,18% ili 8,48%), so 3 prilozi. DA e prisutna so 8 min. i 8 sek. (0.78% ili 5,62%) niz 4 prilozi. Liberalnata partija e zastapena vo vreme od 7 min. i 22 sek. (0,71% ili 5,09%), vo 3 prilozi. Demokratskiot sojuz ima vreme od 6 min. i 4 sek. (0,58 % ili 4,19%), preku 3 prilozi. VMRO ima vreme od 5 min. i 43 sek. (0,55% ili 3,95%) preku 2 priloga. DAAM - 4 minuti (0,38% ili 2,76%), vo 2 priloga. LDP e prisutna so 2 min. i 55 sek. (0,28% ili 2,01%) niz 2 priloga. Za DPM ima vreme od 2 min. i 30 sek. (0,24% ili 1,73%), so eden prilog. Ligata za demokratija - 44 sek. (0,07% ili 0,51%), vo eden prilog. Drugite politi~ki partii ne se tretirani. Vremeto posveteno na politi~ki partii iznesuvalo 2:24:47 ili okolu 14% od vremeto na Dnevnikot ispolneto so informacii. 25 VMRO - VMRO VMRO - DPMNE SPM SDSM PDPA - NDP PDP LD LP LDP DPM DS DAAM DA

0.00% 0.50% 1.00% 1.50% 2.00% 2.50% 3.00% 3.50% 4.00% zastapenost na politi~kite partii

Politi~kite partii vo mart se zastapeni so 1 ~as i 41 minuta ili okolu 10% od vkupniot obem na emituvanite informacii. Prisutni se: VMRO - DPMNE so 26 minuti., SDSM so 22 min., SPM so 16 min., DS so 7 min., DPSM so 7 min., LDP so 6 min., LP so 5 min., DA so 4 min., PDP so 3 min., SDPM so 3 min., DPM i MAAK-KP so po 1 min.

Vremeto posveteno na op{testvenite organizacii od zemjava iznesuva 24 min. i 56 sek. (ili okolu 2% od vkupnoto vreme za inforamcii vo Dnevnikot). Najzastapena e Stopanskata komora - 11 minuti (odnosno 1,05% od vremeto za informacii ili 44,12% od vremeto za op{testveni organizacii), potoa ekolo{koto dru{tvo Vila Zora# - 2 min. i 47 sek. (0,27% ili 11,16%), UNASM - 2 min. i 40 sek. (0,26% ili 10,70%), Institutot otvoreno op{testvo - 2 min. i 38 sek. (0,24% ili 10,56%), Sojuzot na studentite - 2 min. i 33 sek. (0,24% ili 10,23 %), a se zastapeni i Sojuzot na sindikatite na Makedonija, Sojuzot na zemjodelcite i Svetskiot makedonski kongres.

UNASM Svetski makedonski kongres Stopanska komora Sojuz na zemjodelci Sojuz na studenti SSM Institut otvoreno op{testvo Ekolo{ko dru{."Vila Zora"

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% zastapenost na op{testvenite organizacii

Op{testvenite organizacii vo analiziranite vesti vo mart se zastapeni so vkupno 43 minuti (4%). Re~isi podednakvo se prisutni: AEGGE, Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, Humanitarnata organizacija Majka Tereza#, Ekolo{koto dru{tvo Opstanok#, Organizacijata na Makedoncite potomci od Egejska Makedonija, Sojuzot na organizacii na ènite, SSM, Sojuzot na studentite, Sojuzot na zemjodelcite, Stopanskata komora, Svetskiot makedonski kongres, UNASM, Zdruènieto na hirurzite, Zdruènieto na novinarite i Zdruènieto na privatnite prevoznici.

Nastani od stranstvo Od nastanite vo stranstvo najmnogu se izvestuvalo za: sport so vreme od 1:54:05 ili 37,29% od vreme- to za stranstvo, potoa slu~uvawata na Kosovo - 59 min. i 22 sek. (19,40%), me|unarodnata politika - 47 min. i 44 sek. (15,60%), temi povrzani so Makedonija - 13 min. i 41 sek. (4,47%), odbrana i bezbednost - 13 min. i 3 sek. (4,27%), nesre}i - 6 min. i 47 sek. (2,22%), voeni konflikti - 6 min. i 33 sek. (2,14%), terorizam - 6 min. i 9 sek. (2,01%). Po dr`avite od koi poteknuvaat nastanite, najzastapena e SR Jugoslavija so vreme od 1:01:01 ili 19,94% od vkupnoto vreme za nastani od stranstvo. Potoa Holandija - 39 min. i 46 sek. (13%), pove}e dr`avi - 30 min. i 44 sek. (10,04%), Belgija - 27 min. i 51 sek. (9,10 %), SAD - 24 min. i 41 sek. (8,07%), Velika Britanija - 20 min. i 40 sek. (6,75%), Rusija - 15 min. i 50 sek. (5,17%). Me|unarodnite subjekti se zastapeni po sledniov redosled: KFOR, Svetska banka, Diplomatsko konzularni pretstavnici, EU, NATO, UNHCR, OBSE. 26 MAKEDONSKO RADIO - RADIO SKOPJE

Osnovni podatoci Analizirani se 30 izdanija na Pladnevniot vesnik. Pladnevniot vesnik trael vkupno 17 ~asovi, 24 minuti i 33 sekundi (skrateno 17:24:33) ili prose~no po 34 minuti i 50 sekundi. Vo strukturata, najzastapeni se informaciite so vreme 16:17:48 ili 93,61 % od vkupnoto vremetraewe na Pladnevniot vesnik, potoa najavite - 39 min. i 58 sek. (3,83%), {picite - 25 min. i 52 sek. (2,48%) i reklamite - 55 sek. (0,09%). @anrovskata struktura izgleda vaka: izve{tai so vreme od 12:27:51 ili 76,48% od vremeto na informaciite vo Pladnevniot vesnik, vesti - 2:50:50 (ili 17,47%), komentari - 48 min. i 19 sek. (4,94%) i intervjua - 10 min. i 48 sek. (1,10%). Spored geografskoto poteklo na nastanite na koi se odnesuvaat informaciite - doma{nite se prisutni so vreme od 13:12:51 ili 81.09%, a od stranstvo - 3:04:57 ili 18,91%.

Doma[ni nastani Vo Pladnevniot vesnik desette najprisutni oblasti od zemjava se: doma{en politi~ki ìvot so vreme od 2:51:09 ili 21,59% od vremeto posveteno na doma{nite nastani; ekonomija - 1:43:51 (13,10%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 1:21:40 (ili 10,30%); obrazovanie i nauka - 1:07:45 (ili 8,55%); odbrana i bezbednost - 57 min. i 9 sek. (7,21%); kultura i umetnost - 44 min. i 20 sek. (5,59%); sport - 39 min. i 42 sek. (5,01%); vremenska prognoza - 27 min. i 17 sek. (3,44%); zemjodelie - 25 min. i 38 sek. (3,23%); mediumi i komunikacii - 21 min. i 29 sek. (2,71%). Skopje, kako glaven grad na Republika Makedonija, e najzastapeniot od gradovite so vreme od 5:46:51 ili 43,75% od vremeto za nastani vo zemjata, a kako gradska sredina Skopje ima vreme od 1:58:11 (ili 14,91%). Potoa sleduvaat stranskite gradovi - 1:27:04 (ili 10,98%), a po niv gradovite: Ohrid - 58 min. i 45 sek. (7,41%), pove}e gradovi - 50 min. i 55 sek. (6,42%), Tetovo - 26 min. i 49 sek. (3,38%), Prilep - 21 min. i 40 sek. (2,73%), Struga - 14 min. i 14 sek. (1,80%), Kumanovo - 12 min. i 22 sek. (1,56%). Na organite na dràvnata vlast Pravosudstvo vo Pladnevniot vesnik im se Lokalna Sobranie 8% 1% posveteni informacii vo traewe od samouprava Pretsedatel 6:42:46 (okolu 41% od vremetraeweto 1% 5% na informaciite vo Pladnevniot vesnik). Vladata na Republika Makedo- nija e najprisutna so vreme od 4:15:07 ili 26,09% od informaciite vo Vlada Vesnikot, odnosno 63,34% od vremeto 26% posveteno na organite na dràvnata Drugi prilozi vlast vo Republika Makedonija i toa 59% niz 146 prilozi. Sobranieto na Republika Makedonija e zastapeno so zastapenost na instituciite na vlast 1:17:51 odnosno so 7,96% ili so 19,33%, preku 38 prilozi. Na Pretse- Instituciite na vlasta vo vestite na Makedonskoto radio vo mart datelot na Republikata se odnesuva se prisutni vo okolu 45% od emituvanite informacii ili so vkupno vremetraewe od 7 ~asa. Najzastapena e Vladata so 31% od vkupnoto vreme od 48 minuti i 58 sekundi ili vremetraewe na emituvanite informacii, a potoa Sobranieto so 7%. 5,01 % odnosno 12,61%, Pravosud- stvoto e prisutno so 12 minuti i 44 sekundi ili so 1,30%, odnosno so 3,61% preku 10 prilozi, dodeka Lokalnata samouprava ima vreme od 8 min. i 6 sek. (0,83% odnosno 2,01%), rasporedeno vo 7 prilozi.

Politi~kite partii od zemjava vo Pladnevniot vesnik imaat vreme od 1:01:50 ili okolu 6% od vreme- to za informacii vo analiziranite emisii. Najmnogu vreme dobila SDSM - 10 min. i 39 sek., odnosno 1,09% od vremeto za informacii ili 17,22% od vremeto za politi~kite partii niz 7 prilozi. Potoa sleduvaat PDPA - NDP - 10 min. i 13 sek. (1,04% ili 16,52%), PDP - 8 min. i 32 sek. (0,87% ili 13,80%), VMRO DPMNE - 5 min. i 57 sek. (0,61% ili 9,62%) niz 4 prilozi. LDP - 5 min. i 11 sek. (0,53% ili 8,38%), so 3 prilozi, DA - 4 min. i 28 sek. (0,46% ili 7,22%), preku 2 priloga, VMRO (Vistinska makedonska reformska opcija) - 3 min. i 21 sek. (0.34% ili 5,42%) preku 2 priloga, Liberalna partija - 2 min. i 55 sek. (0,30% ili 4,72%), vo 2 priloga, SPM - 2 min. i 52 sek. (0,29% ili 4,64%) vo 2 priloga, DAAM - 2 min. i 15 sek. (0,23% ili 3,64%) preku 2 priloga, Demokratskiot sojuz - 1 min. i 53 sek. (0,19% ili 3,05%) so 1 prilog, Sojuzot na Romite - 1 min. i 40 sek. (0,17% ili 2,780%) niz 1 eden prilog, DPM - 1 min. i 2 sek. (0,11 ili 1,67%) niz 1 prilog i SDPM - 52 sek. (0.09% ili 1,40%). Drugite partii ne se zastapeni. 27 VMRO - VMRO VMRO - DPMNE SPM Sojuz na Romite SDSM SDPM PDPA - NDP PDP LP LDP DPM DS DAAM DA

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% zastapenost na politi~kite partii

Vo vestite na Makedonskoto radio vo mart prisutni se 8 politi~ki partii (SDSM so 5 min., SPM so 4 min., LDP i PDP so po 3 min., DPM, VMRO DPMNE, LP i Obedinetata partija na Romite so po 1 min.) so vkupno 19 min. ili so 2% vo odnos na vremetraeweto na emituvanite informacii.

Vremeto od 1:23:14 ili okolu 8,5% od vremeto za informacii vo Pladnevniot vesnik im e posveteno na op{testvenite organizacii od zemjava. Najprisutna e Stopanskata komora so vreme od 41 min. i 8 sek., odnosno 4,21% od vremeto za informacii ili 49,40% od vremeto za op{testveni organizacii. Potoa sleduvaat: Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija - 8 min. i 37 sek. (0,88% ili 10,35%), UNASM - 4 min. i 3 sek. (0,41% ili 4,87%), fondacijata Kiro Gligorov# - 3 min. i 29 sek. (0,36% ili 4,19%), Sojuzot na sindikatite na Makedonija - 3 min. i 24 sek. (0,35% ili 4,08%), Sojuzot na zemjodelcite - 3 min. i 10 sek. (0,32% ili 3,80%). Zastapeni se i: Advokatskata komora, DEM, Ekolo{koto dru{tvo Vila Zora#, Lekarskata komora, Makedonskiot nacionalen komitet Ikomos#, Zdru`enieto za ste~aj, Ekolo{koto

Zdru`. na ste~ajnite rabotnici UNASM Svetski makedonski kongres Stopanska komora Sojuz na zemjodelci Sojuz na studeti SSM Sojuz na penzionerite Romski me|unaroden centar Organizacija na potro{uva~i Organizacija "Blagovestie" Ekolo{ko dru{tvo "Opstanok" Mak.zdru`enie za ste~aj Mak.nacional.komitet "Ikomos" Lekarska komora Fondacija "Kiro Gligorov" Ekolo{ko dru{tvo "Vila Zora" Dru{tvo na pisateli na Maked. DEM Advokatska komora

0.00% 0.50% 1.00% 1.50% 2.00% 2.50% 3.00% 3.50% 4.00% 4.50% zastapenost na op{testvenite organizacii

Op{testvenite organizacii vo analiziranite dnevno-informativni emisii vo mart zastapeni se so vkupno 8% ili 1 ~as i 17 minuti. Prisutni se slednive organizacii: Stopanskata komora, Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, Sojuzot na organizacii na ènite, SSM, UNASM, Zdruènieto na privatnite prevoznici, Zdruènieto na statisti~arite, Zdruènieto na zanaet~iite, AEGEE, Crveniot krst, Detskiot parlament, Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija, Institutot otvoreno op{testvo, MCMS, Mladinskiot sovet na Makedonija, Organizacijata na makedonskite potomci od Egejska Makedonija, Sojuzot na arhitektite, Sojuzot na penzionerite i Sojuzot na prosvetnite rabot- 28 nici. Najzastapena e Stopanskata komora so vkupno 38 min. ili nad 4% vo odnos na vkupno emituvanite informacii. dru{tvo Opstanok#, Organizacijata Blagovestie#, Organizacijata na potro{uva~ite, Romskiot me|unaroden centar, Sojuzot na penzionerite, Sojuzot na studentite, Svetskiot makedonski kongres.

Nastani od stranstvo Vo informaciite od stranstvo po oblasti dominiraat: me|unarodna politika so vreme od 1:07:13 ili 36,34% od sodrìnite od stranstvo, sport - 24 min. i 25 sek. (13,20%), slu~uvawata na Kosovo - 20 min. (10,82%), temi povrzani so Makedonija - 12 min. i 2 sek. (6,51%), odbrana i bezbednost - 11 min. i 18 sek. (6,11%), voeni konflikti - 9 min. i 19 sek. (5,04%), izborite vo svetot - 6 min. i 36 sek. (3,57%) i terorizam - 5 min. i 44 sek. (3,10%). Od stranskite dràvi najzastapeni se SR Jugoslavija so 34 min. i 51 sek. (ili 18,84% od vremeto za nastani od stranstvo), potoa SAD - 19 min. i 34 sek. (10,58%), nastani od pove}e dràvi - 17 min. i 22 sek. (9,39%) Rusija - 12 min. i 13 sek. (6,61%), Francija - 10 min. i 25 sek. (5,63%), Germanija - 8 min. i 17 sek. (4,48%). Od me|unarodnite subjekti prisutni se: EU, diplomatsko-konzularnite pretstavnici vo RM, Svetskata Banka, NATO, KFOR, MMF, UNICEF, Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD i FARE.

MAKEDONSKO RADIO - KANAL NA NACIONALNOSTI DNEVNIK NA ALBANSKI JAZIK

Osnovni podatoci Vkupnoto traewe na 30 izdanija na dnevnikot na albanski jazik iznesuvalo 15 ~asovi, 2 min. i 58 sek. ili skrateno 15:02:58, so prose~no traewe na sekoj dnevnik od 30 min. i 6 sek. Vo strukturata preovladuvaat informaciite so vreme od 13:49:23 (91,85%), potoa najavite - 44 min. i 46 sek. (4,96%) i {picite - 28 min. i 49 sek. (3.19%). Od novinarskite `anrovi se najzastapeni izve{taite so vreme od 8:40:36 ili 62,77% od vremeto za informacii, potoa vestite - 4:26:25 (32,12%), intervjuata - 36 min. i 55 sek. (4,45%), reporta`ite - 3 min. i 13 sek. (0,39%) i komentarite - 2 min. i 14 sek. (0,27%). Spored potekloto na informaciite, doma{nite traat 7:26:07 ili 53,79%, a od stranstvo 6:23:16 ili 46,21%.

Doma[ni nastani Kaj doma{nite nastani najzastapeni se slednive oblasti: obrazovanie i nauka so vreme 1:42:03 ili 22,88% od doma{nite informacii; doma{en politi~ki ìvot - 1:30:34 (20,30%); me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 1:03:12 (14,47%); odbrana i bezbednost - 41 min. i 8 sek. (9,22%): ekonomija - 36 min. i 49 sek. (8,25%); kultura i umetnost - 23 min. i 4 sek. (4,36%). Skopje kako administrativen centar dominira so svoeto prisustvo vo doma{nite sodrìni i toa so vreme 2:23:24 ili 45,59% od vremeto za doma{nite nastani, potoa se stran- Lokalna Sobranie Pravosudstvo skite gradovi - 50 min. i 55 sek. samouprava 7% 0% 4% Pretsedatel (11,41%), a potoa doma{ni gradovi: 3% Tetovo - 40 min. i 28 sek. (9,07%), Skopje kako geografsko podra~je 31 min. i 40 sek. (7,10%), Ohrid - 28 min. i 58 sek. (6,49%), Debar - 20 min. (4,48%) i Kumanovo - 18 min. i 46 sek. Vlada 24% (4,21%). Na organite na dràvnata vlast Drugi prilozi im e posveteno vreme od 5:08:26 ili 62% okolu 37% od vremeto za informacii. zastapenost na instituciite na vlast Vladata na Republika Makedonija e zastapena vo 3:20:35, odnosno 24,18% Instituciite na vlasta vo radiodnevnicite na albanski jazik vo od vremeto za informacii ili 65,03% mart se prisutni vo 23% od emituvanite informacii ili so vkupno od vremeto za dràvnite organi, vo vremetraewe od 2 ~. i 41 min. Najzastapena e Vladata so 14% od vkup- 154 prilozi. Sobranieto na Republika noto vremetraewe na emituvanite informacii, a potoa Lokalnata samouprava so okolu 4%. Makedonija ima 54 min. i 27 sek. (6,57% 29 ili 17,65%), preku 28 prilozi. Lokalnata samouprava - 30 min. i 38 sek. (3,69% ili 9,93%) so 19 prilozi. Pretsedatelot na Republikata - 21 min. i 59 sek. (2,65% ili 7,13%) niz 22 prilozi i Pravosudstvoto - 47 sek. (0,09% ili 0,25%) vo eden prilog. Politi~kite partii od zemjava dobile vreme od 1:20:59 ili okolu 14,5% od vremeto za informacii. Preovladuva PDPA-NDP so vreme od 57 min. i 28 sek. (6,93% od vremeto za informacii ili 70,96% od

VMRO - DPMNE

SDSM

PDPA - NDP

PDP

DAAM

0.00% 1.00% 2.00% 3.00% 4.00% 5.00% 6.00% 7.00%

zastapenost na politi~kite partii Vo analiziraniot period vo mart, vo dnevnicite na MR 2 na albanski jazik prisutni se 4 politi~ki partii (PDP so 11 min.; PDPA-NDP so 9 min., a SDSM i PDA-VP so pomalku od edna min.) so vkupno vremetraewe od 21 min., {to vo odnos na emituvanite informacii vo vestite e 3%.

vremeto za politi~kite partii) preku 11 prilozi. Potoa sleduvaat PDP - 10 min. i 29 sek. (1,26% ili 12,95%) vo 5 prilozi; SDSM - 5 min. i 20 sek. (0,64% ili 6,59%) preku 3 prilozi; DAAM - 3 min. i 50 sek. (0,46% ili 4,73%) niz eden prilog; VMRO-DPMNE - 2 min. i 15 sek. (0,27% ili 2,78%) so 2 priloga i DA - 1 min. i 37 sek. (0,19% ili 2%) preku 1 prilog. Drugite politi~ki partiii ne se zastapeni.

Od vremeto za op{testvenite organizacii (koe trae 43 min. i 8 sek. ili okolu 5% od vremeto za informacii), najzastapena e Stopanskata komora so 17 min. i 44 sek. (2,14% od vremeto za informacii i 41,11% od vremeto za op{testvenite organizacii). Potoa sleduvaat: Sojuzot na KUD na Albancite vo Republika Makedonija - 7 min. i 6 sek. (0,86% ili 16,46%), DEM - 5 min. i 4 sek. (0,61% ili 11,75%),

Zdr. na nastavnicite-Spektri Zdr. na pol. zatvorenici Alb. Unija na alb. inteligencija Stopanska komora Sojuz na studenti Sojuz na nastav. po alb. jazik Sojuz na KUD na Alb.vo RM Sojuz na istori~ari Albanci Sojuz na albanskite nastavnici Sojuz na albanskata `ena Lekarska komora Islamska zaednica Hum. org."Majka Tereza" Hum. organizacija "Jeta" DEM

0.00% 0.50% 1.00% 1.50% 2.00% 2.50% zastapenost na op{testvenite organizacii

Analiziranite dnevnici na albanski jazik vo mesec mart, informiraa za aktivnostite na 8 op{testveni orgaizacii (Sojuzot na albanskata èna, SSM, Crveniot krst, Makedonskoto ènsko lobi, Stopanskata komora, Dru{tvoto na pisatelite-Albanci, Sojuzot na studentite i Sojuzot na penzionertite), so vkupno vremetraewe od 19 30 min. i 58 sek.. Sojuzot na studentite - 3 min. i 49 sek. (0,46% ili 8,85%). Zastapeni se i: Zdruènieto na politi~kite zatvorenici-Albanci, Humanitarnata organizacija Majka Tereza#, Sojuzot na albanskata èna, Humanitarnata organizacija Jeta#, Islamskata zaednica, Lekarskata komora, Sojuzot na albanskite nastavnici, Sojuzot na istori~arite-Albanci, Sojuzot na nastavnicite po albanski jazik, Unijata na albanskata inteligencija, Zdruènieto na nastavnicite Spektri#.

Nastani od stranstvo Temite od stranstvo se iscrpuvaat glavno na slednive oblasti: me|unarodna politika so vreme od 2:59:04 ili 46,73% od vremeto za nastani od stranstvo, slu~uvawa na Kosovo - 1:22:58 (21,65%), sport - 24 min. i 53 sek. (6,49%), odbrana i bezbednost - 19 min. i 10 sek. (5%), temi povrzani so Makedonija - 18 min. i 28 sek. (4,28%), voeni konflikti - 12 min. i 3 sek. (3,14%). Po dr`avi, najzastapeni se: SR Jugoslavija so vreme od 2:22:30 ili 37,18% od vremeto za stranstvo; Albanija - 52 min. i 1 sek. (13,57%), SAD - 24 min. i 9 sek. (6,30%), Belgija - 23 min. i 55 sek. (6,24%), pove}e dr`avi - 17 min. i 9 sek. (4,47%), Rusija - 12 min. i 35 sek. (3,28%). Od me|unarodnite subjekti najprisutni se: NATO, EU, diplomatsko-konzularnite pretstavnici, OBSE, KFOR i OON.

MAKEDONSKO RADIO - KANAL NA NACIONALNOSTI DNEVNIK NA TURSKI JAZIK

Osnovni podatoci Analizirani se 30 izdanija na dnevnikot na turski jazik na Makedonskoto radio so vkupno traewe od 8 ~., 14 min. i 18 sek. (skrateno 8:14:18) ili sekoj dnevnik prose~no trael po okolu 16 min. i 30 sek.. Strukturata izgleda vaka: vreme od 1:40:19 ili 93,12% za informacii, 19 min. i 17 sek. (3,90%) za najavi i 14 min. i 42 sek. (2,97%) za {pici. Kaj novinarskite `anrovi najprisutni se izve{taite so vreme od 3:56:45 ili 51,43% od vremeto za informacii, potoa vestite 3:32:09 (46,09%), reporta`ite - 7 min. i 52 sek. (1,71%), komentarite - 2 min. i 33 sek. (0,55%) i intervjuata - 1 min. (0,22%). Po potekloto na nastanite postignat e izvesen balans. Taka, doma{nite nastani imaat vreme od 3:52:29 ili 50,51% od vremeto za informacii, dodeka od stranstvo - 3:47:50 ili 49,49%.

Doma[ni nastani Od doma{nite sodrìni, najzastapeni se oblastite: doma{en politi~ki ìvot so vreme od 1:50:01 ili 27,97% od vremeto za doma{ni nastani; me|unarodni odnosi i nadvore{na politika - 45 min. i 30 sek. (19,57%); obrazovanie i nauka - 31 min. i 17 sek. (13,67%); ekonomija - 27 Drugi prilozi min. i 28 sek. (6,13%); odbrana i 66% bezbednost 14 min. i 15 sek. (6,13%); kultura i umetnost - 13 min. i 48 sek. (5,94%). Skopje kako administrativen Vlada centar e najzastapen kaj gradovite i 20% toa so vreme 1:37:15 (ili 41,83% od Lokalna vremeto za doma{ni informacii), Pretsedatel samouprava Sobranie potoa Skopje kako gradska sredina - 5% 2% 44 min. i 18 sek. (19,06%), stranskite 7% gradovi - 31 min. i 5 sek. (13,37%), zastapenost na instituciite na vlast doma{nite gradovi: Ohrid - 19 min. i 52 sek. (8,55%), Gostivar - 7 min. i 52 Instituciite na vlasta vo mart vo vestite na turski jazik se sek. (3,38%), pove}e gradovi - 18 min. prisutni vo 25% od emituvanite informacii, ili so vkupno vreme- i 19 sek. (7,88%), . traewe od 1 ~as i 57 minuti. Najzastapena e Vladata so 16% od vkupno- Okolu 34% od vremeto za infor- to vremetraewe na emituvanite informacii, a potoa sleduvaat macii ili vreme vo traewe od 2:37:33 Pretsedatelot i Sobranieto so po 4%. 31 e posveteno na organite na dràvnata vlast. Za Vladata na Republika Makedonija ima vreme od 1:30:33, odnosno 19,65% od vremeto za informacii ili 57,41% od vremeto za dràvnite organi, niz 98 prilozi. Sobranieto na Republika Makedonija e zastapeno 34 min. i 8 sek. (7,42% ili 21,67%), vo 19 prilozi, Pretsedatelot na Republikata vo vreme od 22 min. i 26 sek. (4,87% ili 14,24%) preku 22 prilozi i Lokalnata samouprava so 10 min. i 32 sek. (2,29% ili 6,69%), vo 6 prilozi. Na politi~kite partii im pripa|a vreme od 20 min. i 16 sek. ili okolu 4% od vremeto za informacii. Najprisutna e Demokratskata partija na Turcite so vreme od 4 min. i 52 sek. (1,06% od vremeto za informacii ili 24,01% od vremeto za politi~kite partii), niz 2 priloga. Potoa sleduvaat: VMRO- DPMNE - 4 min. i 35 sek. (1% ili 22,62%), so 3 prilozi; DA - 4 min. i 1 sek. (0,87% ili 19,82%), vo 2 priloga; PDP - 3 min. i 23 sek. (0,74% ili 16,69%), preku 2 priloga; SDSM - 1 min. i 28 sek. (0,32% ili 7,24%), niz 2 priloga; LDP - 57 sek. (0,21% ili 4,69%) so eden prilog; Liberalna partija i PDPA-NDP so po 30 sek. (0,11% ili 2,47%), so po 1 prilog. Drugite partii ne se zastapeni.

VMRO - DPMNE

SDSM

PDPA - NDP

PDP

LDP

DPT

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20%

zastapenost na politi~kite partii

Vo analiziraniot period vo dnevnicite na turski jazik vo mart emituvani na MR 2 zastapeni se 7 politi~ki partii (SDSM so 10 min.; DA so 3 min.; VMRO-DPMNE so 3 min.; DPT so 3 min.; PDP so 2 min.; SDPM so 1 min., a MAAK so pomalku od edna min.) so vkupno vremetraewe od 23 min., {to vo odnos na emituvanite informacii vo vestite e 5%.

Vo vreme od 9 min. i 58 sek. ili okolu 2% od informaciite se prisutni 3 op{testveni organizacii: Stopanskata komora so vreme od 5 min. i 18 sek. (1,15% od vremeto za informacii ili 53,18% od vreme- to za op{testveni organizacii); UNASM - 2 min. i 45 sek. (0,60% ili 27,59%) i Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija - 1 min. i 55 sek. (0,42% ili 19,23%).

UNASM

Stopanska komora

Dru{tvo na pisateli na Maked.

0.00% 0.20% 0.40% 0.60% 0.80% 1.00% 1.20% zastapenost na op{testvenite organizacii

Vo analiziranite dnevnici na turski jazik vo mesec mart, subjekti vo informaciite bea 6 op{testveni organizacii (Sojuzot na organizaciite na ènite, SSM, Ekolo{koto dru{tvo Opstanok#, Crveniot krst, Humanitarnata organizacija Majka Tereza#) so vkupno vremetraewe od 11 min. i 29 sek.. 32 Nastani od stranstvo Najgolemiot del od temite od stranstvo se iscrpeni vo slednive oblasti: me|unarodna politika so vreme od 1:50:00 ili 48.28% od vremeto za sodrìni od stranstvo, sport - 33 min. i 34 sek. (14.73%), slu~uvawa na Kosovo 24 min. i 39 sek. (10,82%), temi povrzani so Makedonija - 11 min. i 56 sek. (5,24%), civilno op{testvo i ~ovekovi prava - 9 min. i 33 sek. (4,19%). Najmnogu od informaciite od stranstvo se po poteklo od pove}e dràvi i toa so vreme od 39 min. i 32 sek. (17,35% od sodrìnite od stranstvo), potoa SR Jugoslavija - 37 min. i 51 sek. (16,61%), SAD - 28 min. i 53 sek. (12,68%), Rusija - 13 min. i 20 sek. (5,85%), Grcija 12 min. i 18 sek. (5,40%), NR Kina - 11 min. i 40 sek. (5,12%), Turcija - 10 min. i 43 sek. (4,70%). Najprisutni kaj me|unarodnite subjekti se: NATO, EU, Svetska banka, OON i KFOR.

KANAL 77

Osnovni podatoci Vo 26 izdanija na Radio-ùrnalot, koj ne se emituva vo denovite na vikendot, se emituvani sodrìni vo vreme od 16 ~., 17 min. i 4 sek. (skrateno 16:17:04) ili prose~no sekoja emisija traela po 37 min. i 35 sek.. Vo strukturata se zastapeni: informacii so vreme od 14:41:14 ili 90,19%, najavi - 37 min. i 53 sek. (3,88%), reklami - 30 min. i 47 sek. (3,15%) i {pici - 27 min. i 10 sek. (2,78%). Od novinarskite ànrovi najmnogu ima izve{tai - 12:27:49 ili 84,86% od vremeto ispolneto so informacii, potoa komentari - 1:13:54 ili 8,39%, vesti - 34 min. i 39 sek. (3,93%) i intervjua - 24 min. i 52 sek. (2,82%). Po potekloto na nastanite dominiraat vidlivo onie od zemjata so vreme od 14:08:09 ili duri 96,25% od vremeto za informacii, nasproti informaciite za nastani od stranstvo so vreme od 33 min. i 5 sek. ili 3,75%.

Doma[ni nastani Desette najprisutni temi od doma{nite se: doma{en politi~ki `ivot so vreme od 4:34:28 ili 32,36% od vremeto za informacii za doma{ni nastani; ekonomija - 1:55:25 (13,61%); odbrana i bezbednost - 1:01:42 (7,27%); {trajkovi i protesti - 43 min. i 31 sek. (5,13%); sport - 34 min. i 45 sek. (4,10%); kultura i umetnost - 34 min. i 18 sek. (4,04%); problematika od lokalen karakter - 31 min. i 48 sek. (3,75%); kriminal i korupcija - 27 min. i 28 sek. (3,24%); mediumi i komunikacii - 27 min. i 13 sek. (3,21%); obrazovanie i nauka - 23 min. i 53 sek. (2,82%). Kako mesto na slu~uvawe na doma{nite nastani najprisutno e Skopje kako administrativen centar so vreme od 3:56:42 ili 27,19% od vremeto za doma{ni nastani, potoa [tip - 2:21:37 ili 16,70%, Skopje kako geografsko podra~je - 1:26:39 ili 10,22%, Prilep - 43 min. i 30 sek. (5,13%), Veles - 39 min. i 26 sek. (4,65%), Ko~ani - 39 min. i 24 sek. (4,65%) i Kumanovo 39 min. i 19 sek. (4,64%).

Na organite na dràvnata vlast se odnesuvaat sodrìni vo traewe od Drugi prilozi 63% 5:26:19 odnosno okolu 37% od vreme- to za informacii vo Radioùrnalot. Vladata na Republika Makedonija e najzastapena so 3:04:35 odnosno 20,95% od vremeto za informacii Vlada ili 56,57% od vremeto posveteno na 21% Lokalna dràvnite organi, preku 84 prilozi. Pretsedatel samouprava Potoa sleduva Lokalnata samouprava 3% Sobranie 7% - 1:00:07 (6,82% ili 18,42%), niz 27 Pravosudstvo 4% prilozi, pa Sobranieto na Republika 2% Makedonija - 32 min. i 42 sek. (3,71% zastapenost na instituciite na vlast ili 10,02%) so 22 priloga, Pretse- Instituciite na vlasta vo analiziranite informativni emisii vo datelot na Republikata - 28 min. i 32 mart na Kanal 77 se prisutni vo okolu 41% od emituvanite informacii sek. (3,24% ili 8,74%) so 13 prilozi, ili so vkupno vremetraewe od 5 ~., 46 min. i 29 sek.. Najzastapeni se Pravosudstvoto - 20 min. i 23 sek. Vladata so 22% od vkupnoto vremetraewe na emituvanite informacii (2,31% ili 6,25%), preku 15 prilozi. i Lokalnata samouprava so 10%. 33 Za politi~kite partii e odvoeno vreme od 3:24:55 ili okolu 23% od vremeto za informacii vo Radioùrnalot. Redosledot na zastapenost na politi~kite partii izgleda vaka: SDSM so vreme od 1:12:32, odnosno 8,23% od vremeto za informacii ili 35,40% od vremeto za politi~ki partii niz 37 prilozi; VMRO-DPMNE - 26 min. i 22 sek. (2,99% ili 12,87%), preku 21 prilog; DA - 25 min. i 50 sek. (2,93% ili 12,61%), so 19 prilozi; PDPA-NDP - 19 min. i 38 sek. (2,23% ili 9,58%), niz 11 prilozi; LDP - 12 min. i 45 sek. (1,45% ili 6,22%), vo 12 prilozi; Demokratskiot sojuz - 12 min. i 44 sek. (1,44% ili 6,21%), preku 7 prilozi; SPM - 11 min. i 48 sek. (1,34% ili 5,76%), niz 8 prilozi; VMRO - 6 min. i 48 sek. (0,77% ili 3,32%), niz 3 prilozi; Liberalnata partija - 6 min. i 46 sek. (0,77% ili 3,30%), so 7 prilozi; PDP - 6 min. i 43 sek. (0,76% ili 3,28%), preku 6 prilozi; VMRO-DP - 1 min. i 50 sek. (0,21% ili 0,89%), so 2 priloga i Obedinetata partija na Romite - 1 min. i 9 sek. (0,13% ili 0,56%), niz eden prilog. Drugite politi~ki partii ne se zastapeni.

VMRO - VMRO VMRO - DPMNE VMRO - DP SPM SDSM PDPA - NDP PDP OPRM LP LDP DS DA

0.00% 1.00% 2.00% 3.00% 4.00% 5.00% 6.00% 7.00% 8.00% 9.00%

zastapenost na politi~kite partii Vo analiziraniot period vo mart Kanal 77 informira{e za aktivnostite na 11 politi~ki partii (VMRO- DPMNE so 1 ~as i 5 minuti, SDSM so 17 minuti, DA, DS i LP so po 11 minuti, SPM so 10 minuti, LDP i VMRO so po 7 minuti, PDPA-NDP so 3 minuti i PDP i MAAK-KP so po 2 minuti) so vkupno vremetraewe od 2 ~asa i 26 minuti ili 17% vo odnos na vkupnoto vremetraewe na emituvanite informaciii.

Od op{testvenite organizacii najzastapena e Stopanskata komora so vreme od 8 min. i 22 sek. (0,95% od vkupnoto vreme za informacii ili 26,38% od vremeto za op{testvenite organizacii), potoa sleduvaat: Sojuzot na sindikatite na Makedonija - 5 min. i 23 sek. (0,61% ili 16,97%), Sojuzot na zemjodelcite - 4 min. i 12 sek. (0,48% ili 13,24%), fondacijata Kiro Gligorov# - 3 min. i 35 sek. (0,41% ili 11,30%),

UNASM Svetski makedonski kongres Stopanska komora Sojuz na zemjodelci SSM Mak. zdru`. za ste~aj Lekarska komora Hel. komitet za ~ov. prava Fondacija "Kiro Gligorov"

0.00% 0.10% 0.20% 0.30% 0.40% 0.50% 0.60% 0.70% 0.80% 0.90% 1.00% zastapenost na op{testvenite organizacii Op{testvenite organizacii vo analiziranite informativni emisii vo mart se zastapeni so 5% ili 43 min. Re~isi ednakvo se prisutni: Stopanskata komora, Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, Sojuzot na organizacii na ènite, SSM, UNASM, Zdruènieto na zanaet~iite, Crveniot krst, Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija, Sojuzot na penzionerite, Ekolo{koto dru{tvo Vila Zora#, Ekolo{koto dru{tvo Opstanok#, Svetskiot makedonski kongres i 34 Zdruènieto Egej#-[tip. Makedonskoto zdruènie za ste~aj - 2 min. i 57 sek. (0,33% ili 9,30%). Zastapeni se u{te i: UNASM, Svetskiot makedonski kongres, Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava i Lekarskata komora. Prilozite za op{testvenite organizacii vkupno traat 31 min. i 43 sek. ili okolu 3,5% od vremeto za informacii.

Nastani od stranstvo Temite od stranstvo (so ogled na malata zastapenost) se iscrpuvaat vo dve oblasti: sport - 21 min. i 23 sek. (65,84% od vremeto za stranstvo) i temi povrzani za Makedonija - 9 min. i 13 sek. ili 27,86%. Nastanite od stranstvo spored dr`avi ja imaat slednava struktura: pove}e dr`avi - 21 min. i 47 sek. (64,63%), SR Jugoslavija - 4 min. i 33 sek. (13,75%), SAD - 2 min. i 30 sek. (7,56%), Grcija - 2 min. i 23 sek. (7,20%). Za me|unarodnite subjekti se otstapeni 37 min. i 49 sek. ili okolu 4% od informaciite, a najprisutni se: NATO, diplomatsko-konzularnite pretstavnici, EU i Svetskata banka.

35 36 3 NEKOI SPOREDBENI PODATOCI

37 38 Poa|aj}i od metodolo{kata opredelba deka sporedbite moàt da bidat funkcionalni i objektivni, samo ako se sporeduvaat mediumi koi imaat ista ili sli~na komunikaciska mo} i koi na informaciskiot pazar se pojavuvaat vo uloga na konkurenti, realna opravdanost ima sporeduvaweto me|u Dnevnikot na MTV1, Vestite na A1 Televizija i Dnevnikot na Sitel, odnosno me|u Pladnevniot vesnik na Makedonskoto radio - Radio Skopje i Radioùrnalot na Kanal 77. Zaradi ponaglasenoto interesirawe na monitoringot za prisustvoto i za belezite na pluralizmot, a posebno na politi~kiot pluralizam vo RM, vo centralnite dnevni informativni emisii, logi~no e da se sporedat: najzastapenite oblasti od zemjava, zastapenosta na organite na dràvnata vlast i prisustvoto na politi~kite partii od zemjata. Izvesni pokazateli }e ponudat i sporedbeni sogleduvawa za temite i za subjektite vo generalnite najavi na vestite i na dnevnicite i za rasporedot na informaciite vo tekot na emisiite (koi sodrìni se emituvani vo prvite 15 minuti od analiziranite emisii).

TELEVIZIJA

Redosled na oblastite vo doma[nite sodr`ini

MTV 1 A1 Televizija SITEL

1. ekonomija ekonomija dom. pol. ìvot 2:31:41 ili 14,92% 2:32:01 ili 17,41% 3:29:46 ili 28,46% 2. TV-kolumna dom. pol. ìvot sport 2:06:42 ili 12,46% 2:28:08 ili 16,97% 1:39:36 ili 13,51% me|unarodni odnosi i 3. odbrana i bezbednost ekonomija nadvore{na pol. 1:26:38 ili 9,92% 1:16:33 ili 10,39% 1:48:04 ili 10,63% 4. odbrana i bezbednost sport odbrana i bezbednost 1:44:30 ili 10,28% 1:08:23 ili 7,83% 1:07:51 ili 9,20% me|unarodni odnosi i nad. me|unarodni odnosi i nad. 5. dom. pol. ìvot 1:35:13 ili 9,36% politika politika 1:02:33 ili 7,83% 0:29:12 ili 3,96% 6. sport obrazovanie i nauka obrazovanie i nauka 0:48:32 ili 4,77% 0:47:13 ili 5,41% 0:34:43 ili 4,71% 7. obrazovanie i nauka zdravstvo vreme-izve{taj i prognoza 0:39:37 ili 3,90% 0:44:03 ili 5,05% 0:28:25 ili 3,86% 8. kultura i umetnost kriminal i korupcija sudski sistem 0:38:20 ili 3,77% 0:40:08 ili 4,60% 0:26:27 ili 3,59% 9. vreme-izve{taj i prognoza vreme-izve{taj i prognoza kultura i umetnost 0:32:39 ili 3,21% 0:33:16 ili 3,81% 0:20:58 ili 2,84% odbeleùvawe godi{nici 10. sudski sistem kriminal i korupcija i jubilei 0:25:16 ili 2,89% 0:19:37 ili 2,66% 0:31:15 ili 3,07%

Organi na dr`avnata vlast

MTV 1 A1 Televizija SITEL

1. Vlada na RM Vlada na RM Vlada na RM 5:47:42 ili 69,28% 7:15:04 ili 76,74 % 3:30:01 ili 63,62% 2. Pretsedatel na RM Pretsedatel na RM Pretsedatel na RM 1:42:04 ili 20,34% 0:53:22 ili 9,41% 0:45:05 ili 13,66% 3. Sobranie na RM Sobranie na RM Sobranie na RM 0:34:16 ili 6,83% 0:35:44 ili 6,30% 0:39:20 ili 11,91% 4. Pravosudstvo Pravosudstvo Pravosudstvo 0:14:48 ili 2,95% 0:23:39 ili 4,17% 0:32:10 ili 9,74% 5. Lokalna samouprava Lokalna samouprava Lokalna samouprava 0:03:04 ili 0,61% 0:19:06 ili 3,37% 0:03:32 ili 1,07%

39 Redosled na zastapenost na politi~kite partii

MTV 1 A1 Televizija SITEL

1. VMRO-DPMNE SDSM SDSM 0:35:32 ili 36,44% 0:35:25 ili 24,66% 0:39:33 ili 27,32% 2. SDSM PDPA-NDP SPM 0:25:40 ili 26,32% 0:32:20 ili 22,52% 0:23:15 ili 16,06% 3. LDP PDP PDPA-NDP 0:15:41 ili 16,08% 0:24:12 ili 16,85% 0:17:04 ili 11,79% 4. DA LDP VMRO-DPMNE 0:06:04 ili 6,22% 0:14:49 ili 10,32% 0:15:12 ili 10,50% 5. PDP VMRO-DPMNE PDP 0:02:45 ili 2,82% 0:14:04 ili 9,80% 0:12:17 ili 8,48% 6. PDPA-NDP DA DA 0:02:43 ili 2,79% 0:07:28 ili 5,20% 0:08:08 ili 5,62% 7. SPM VMRO Liberalna partija 0:02:41 ili 2,75% 0:04:58 ili 3,46% 0:07:22 ili 5,09% 8. Obed. partija na romite Liberalna partija Demokratski sojuz 0:01:48 ili 1,85% 0:04:30 ili 3,13% 0:06:04 ili 4,19% 9. Liberalna partija Obed. partija na romite VMRO 0:01:38 ili 1,67% 0:02:11 ili 1,52% 0:05:43 ili 3,95% 10. SDPM SPM DAAM 0:01:26 ili 1,47% 0:02:06 ili 1,46% 0:04:00 ili 2,76% 11. Demokratski sojuz LDP 0:01:33 ili 1,08% 0:02:55 ili 2,01% 12. DPM 0:02:30 ili 1,73% 13. Liga za demokratija 0:00:44 ili 0,51% RADIO

Redosled na oblastite vo doma[nite sodr`ini

MRA - RADIO SKOPJE - PV KANAL 77 - RADIO-@URNAL

1. doma{en politi~ki `ivot doma{en politi~ki `ivot 2:51:09 ili 21,59% 4:34:28 ili 32,36% 2. ekonomija ekonomija 1:43:51 ili 13,10% 1:55:25 ili 13,61% 3. me|unarodni odnosi i nad. pol. odbrana i bezbednost 1:21:40 ili 10,30% 1:01:42 ili 7,27% 4. obrazovanie i nauka {trajkovi i protesti 1:07:45 ili 8,55% 0:43:31 ili 5,13% 5. odbrana i bezbednost sport 0:57:09 ili 7,21% 0:34:45 ili 4,10% 6. kultura i umetnost kultura i umetnost 0:44:20 ili 5,59% 0:34:18 ili 4,04% 7. sport lokalni temi 0:39:42 ili 5,01% 0:31:48 ili 3,75% 8. vreme kriminal i korupcija 0:27:17 ili 3,44% 0:27:28 ili 3,24% 9. zemjodelie mediumi i komunikacii 0:25:38 ili 3,23% 0:27:13 ili 3,21% 10. mediumi i komunikacii obrazovnie i nauka 0:21:29 ili 2,71% 0:23:53 ili 2,82%

Dr`avni organi

MRA - RADIO SKOPJE - PV KANAL 77 - RADIO-@URNAL

1. Vlada 4:15:07 ili 63,34% Vlada 3:04:35 ili 56,57% 2. Sobranie 1:17:51 ili 19,33% Lok. samoupr. 1:00:07 ili 18,42% 3. Pretsedatel 0:48:58 ili 12,16% Sobranie 0:32:42 ili 10,02% 4. Pravosudstvo 0:12:44 ili 3,16% Pretsedatel 0:28:32 ili 8,74% 40 5. Lok. samoupr. 0:08:06 ili 2,01% Pravosudstvo 0:20:23 ili6,25% Politi~ki partii

MRA - RADIO SKOPJE - PV KANAL 77 - RADIO-@URNAL

1. SDSM 0:10:39 ili 17,22% SDSM 1:12:32 ili 35,40% 2. PDPA-NDP 0:10:13 ili 16,52% VMRO-DPMNE 0:26:22 ili12,87% 3. PDP 0:08:32 ili 13,80% DA 0:25:50 ili 12,61% 4. VMRO-DPMNE 0:05:57 ili 9,62% PDPA-NDP 0:19:38 ili 9,58% 5. LDP 0:05:11 ili 8,38% LDP 0:12:45 ili 6,22% 6. DA 0:04:28 ili 7,22% DS 0:12:44 ili 6,21% 7. VMRO 0:03:21 ili 5,42% SPM 0:11:48 ili 5,76% 8. LP 0:02:55 ili 4,72% VMRO 0:06:48 ili 3,32% 9. SPM 0:02:52 ili 4,64% LP 0:06:46 ili 3,28% 10. DAAM 0:02:15 ili 3,64% PDP 0:06:43 ili 3,28% 11. DS 0:01:53 ili 3,05% VMRO-DP 0:01:50 ili 0,89% 12. Sojuz na Romi 0:01:40 ili 2,70% Ob. part. na Romite 0:01:09 ili 0,56% 13. DPM 0:01:02 ili 1,67% 14. SDPM 0:00:52 ili 1,40%

GENERALNI NAJAVI

Osnovnata funkcija na najavite e, vsu{nost, da se vovede publikata vo sodr`inata na emisijata i da se obezbedi, da se privle~e nejzinoto vnimanie. Osven toa, generalnite najavi, po pravilo, gi sodr`at informaciite za koi, spored ureduva~kata politika na konkretniot medium, se smeta deka se najva`ni vo tekot na dadeniot den i na izvesen na~in go otslikuvaat koncepciskiot pristap kon nastanite.

MTV 1

Vo pogled na nastanite koi dominiraat vo generalnata najava, tie se glavno od me|unarodnata aktivnost na zemjava (kontakti vo oblasta na politikata, bezbednosta, poseti na visoki funkcioneri). Opredelen broj nastani, po nekolku denovi ednopodrugo, vo kontinuitet se pojavuvaat vo najavite (eko- festival, poseta na Premierot na Romanija, izbori vo Crna Gora, me|ukorejski odnosi). Za sodrìnite od zemjava e karakteristi~no {to moè da imaat pozitiven predznak (uspe{ni pregovori, korisni aktivnosti, plodni aran`mani i sli~no). Od me|unarodnite nastani, najprisutni se me|udràvnite sredbi na visoko nivo, potoa nastani kako {to se nesre}i, incidenti, aferi... Retko ima najavi za informacii od oblasta na kulturata, sportot...

A1 TELEVIZIJA

Najavite ja izrazuvaat potrebata od obezbeduvawe gledanost na sodrìnite vo Vestite i nivnata osnova vo oformuvaweto e atraktivnosta. Nastanite na koi se odnesuvaat najavite naj~esto se od oblasta na bezbednosta, me|uetni~kite odnosi vo zemjata i nastani na denot, a ~esto se prisutni i temi za koi mediumot posvetuva pogolemo vnimanie (vreme). Prisutna e praktikata da se citiraat izjavi na funkcioneri ili na aktuelni lica, a ~istite informacii (podatoci i fakti) da se tolkuvaat vo najavite. êsto se zastapeni sodrìni koi se odnesuvaat na nastani kako {to se incidentni situacii, temi za koi postojat sprotivstaveni mislewa i se otvora prostorot za naga|awe kaj publikata. Najavite se privle~no organizirani i podolgo traat.

SITEL

Najavite se mo{ne kratki, naglaseno informativni, so osnovni naznaki za nastanot i so konstatacii za negovoto slu~uvawe. Vo nekolku denovi po red se najavuvaat nastani koi traat. Se zabeleùva blaga naso~enost kon sodrìni ~ij predznak e nesre}a, incident (i koga stanuva zbor za zemjata i za stranstvo). Ramnomerno e prisustvoto na temi koi poteknuvaat od zemjata ili od stranski dràvi, a najzastapeni se zbidnuvawata vo oblasta na politikata, so kriti~ki pristap za doma{nata sfera. 41 Makedonsko Radio - Radio Skopje

Vo najavata na PV re~isi redovno se pravi presek na najva`nite nastani vo tekot na denot od site oblasti: doma{en politi~ki ìvot, ekonomija, obrazovanie, nadvore{na politika, do sport i vremenska sostojba i prognoza. Prakti~no se pravi pro{etka niz sodrìnite i niz celoto traewe na Vesnikot. Logi~no na toa proizleguvaat i po pove}e najavi (~ij broj prose~no dnevno se dviì okolu 8). Vo vikend - denovite se najavuvaat nastani od stranstvo. Poretko se prisutni sodrìni so predznak na incidenti, nesre}i, aferi.

Kanal 77 Soodvetno na vidlivata zastapenost na informacii za nastani od zemjava, vo najavite dominiraat nastani od Republika Makedonija, a ~esto vo niv e prisuten i gradot [tip (sedi{te na Kanal 77). Se pravi presek na nastanite od denot, koi moàt da se ocenat kako najaktuelni vo dràvata, a oblastite od koi poteknuvaat temite koi se najaveni se od odbranata i od bezbednosta, od doma{niot politi~ki ìvot, od stopanstvoto (vklu~uvaj}i i {trajkovi i problemi), poretko kultura i sport. Najavite se kratki, so osnovnata ideja za nastanot, bez elementi, podatoci i stavovi.

RASPORED NA INFORMACIITE

MTV 1

Rasporedot na informaciite vo oddelni periodi od TVD-2 gi ima slednive elementi: Vo prvite 15 minuti naj~esto se emituvani informaciite za Vladata na RM (poseti na Premierot na stranski dràvi, prisustvo na nastani vo zemjata, izve{tai od redovnite sednici na Vladata - vtornik, pres-konferencii vo Vladata i pres-konferencii na ministri, aktivnosti na Vladata - podgotovka na zakoni, kako {to se za visokoto obrazovanie, za javnata administacija, za banki); za me|unarodnata sorabotka na RM (pregovori so MMF, Svetska banka, EU, EFTA, poseti na stranski funkcioneri, sorabotka so dràvi, posebno so SAD); aktivnostite na Pretsedatelot na RM (priemi i poseti, patuvawa i nastapi vo stranstvo, sredbi so lideri na politi~ki partii, nekoi od sodrìnite za Pretsedatelot na RM se objaveni vo prviot, a nekoi vo vtoriot del od prvite 15 minuti na TVD-2); aktuelni nastani i povodni denovi (grani~ni incidenti, den na ekologijata, pretstavuvawe na zakonot za visokoto obrazovanie i nacionalnata strategija); atraktivni slu~uvawa (prekinat narko-kanal, ve{ta~ki do`d, presudi za TAT); Sobranie na RM (sednici na Sobranieto). Vo denovite na vikendot ~esto ima i informacii od stranstvo.

A1 Televizija

Prvite 15 minuti od Vestite na A1 Televizija naj~esto se popolneti so sodrìni od odbranata i od bezbednosta i toa preku izvestuvawa za nastani, kako {to se grani~ni incidenti, stepenot na borbena gotovnost na grani~arite, (ne) postoewe na izve{taj za paravojska, potoa za izjavi na funkcioneri za bezbednosta, sredbi i sostanoci posveteni na ovie pra{awa; za me|uetni~kite odnosi vo RM (reakcija na MANU za visokoto obrazovanie na Albancite, reakcii na taa reakcija, konvencijata za malcinstva, (ne) zadovolstvoto od predlogot na [tul, sredno{kolska paralelka na albanski jazik vo Bitola i sli~no); nastani na denot i atraktivni temi (toploten bran vo Makedonija, Kumanovo bez voda i ima bruceloza, truewe vo Mekdonald, smrten slu~aj od Vijagra, mito i korupcija kaj profesorite, {verc so cigari vo RM i izjava na evropski funkcioner za toa); me|unarodni odnosi na RM (odnosi so NATO, obra}awa do NATO, za granicata, pregovori so EU i MMF, odnosi so Tajvan, moèn spor so SRJ po povod posetata na Premierot na Pri{tina); doma{en politi~ki ìvot (izjavi na politi~ki partii za zakonot za visokoto obrazovanie, za sredbite so Pretsedatelot na RM i samite sredbi, za reformata na upravata, za dosiejata, za interpelacijata na Vladata).

Sitel

Dnevnikot na Sitel vo prvite 15 minuti naj~esto gi donesuva informaciite za doma{niot politi~ki 42 `ivot (pres-konferencii na politi~kite partii so zastapenost na pove}e od niv, ~esto SPM, sednici na Sobranieto na RM i na negovite komisii, me|upartiski odnosi, {iroko za sredbite na Pretsedatelot na RM so pretstavnicite na politi~kite partii, za zakonite {to gi podgotvuva Vladata, za interpelacijata na Vladata); bezbednosni pra{awa (grani~ni incidenti, izjavi za niv, sredbi i izjavi za bezbednosta); atraktivni temi (ekolo{ki neprifatliva benziska pumpa vo Veles, presudi za TAT i vrski na biv{i ministri so TAT, truewe vo Mekdonald, ha{i{ kaj ]afasan, paravojska, {to so del od rudarite vo Sasa, Su{ica - diva deponija); me|unarodni aktivnosti na RM (sredbi vo RM, pregovori so EU, MMF); me|unarodni temi (Klinton vo Moskva, po{iroko za sostojbata vo SRJ, posebno za Kosovo - Anan za Kosovo, avstris- ki vesnici za Kosovo, Sovet za bezbednost na OON, otkrien voen kamp na OVK na Kosovo, KFOR otkri oru`je na Kosovo).

Makedonsko radio - Radio Skopje

Po~etnite 15 minuti od Pladnevniot vesnik na Makedonskoto radio-Radio Skopje, vo osnova, se ramnomerno rasporedeni me|u informaciite za rabotata na Sobranieto na RM (sednici na Sobranieto i na sobraniskite komisii); aktivnostite na Vladata na RM (aktivnosti na Premierot, pres-konferencii vo Vladata, rabota na ministrite, prezentacija na aktite za obrazovanie, od oblasta na ekologijata): Pretsedatelot na RM (priemi i poseti, aktivnosti za bezbednosni pra{awa, sredbi so lideri na politi~ki partii); me|unarodna sorabotka na RM (NATO, pregovori so EU i EFTA, sorabotka so Tajvan, aktivnosti na ministerot za nadvore{ni raboti); za vikendite mesto dobivaat i informaciite od stranstvo.

Kanal 77 - Radio - @urnal

Prvite 15 minuti od Radio-ùrnalot na Kanal 77 naj~esto se ispolneti so doma{en politi~ki ìvot i toa so aktivnostite na politi~kite partii (pres-konferencii, mitinzi, me|usebni odnosi, izjavi), a po~esto od opozicijata. Ramnomerno se zastapeni sobraniskata problematika, aktivnostite na Pretsedatelot na RM i na Vladata na RM. êsto se prisutni pra{awa od oblasta na bezbednosta i na odbranata. Vo ovoj del od emisijata karakteristi~no e {to se plasirani i izvodi od vesnici za oddelni pra{awa, a ima i sodrìni so lokalno zna~ewe od razli~ni gradovi vo zemjava.

43 8 4 ZAKLU^OCI

l Informativnite emisii, globalno govorej}i, nudat bogata i pove}eslojna mediumska slika na op{testveniot i na politi~kiot pluralizam vo Republika Makedonija. Sporeduvaweto na prilozite emituvani vo informativnite emisii na razli~nite elektronski mediumi (emituvani vo ist den) i prilozite objaveni vo dnevnite vesnici pokaùva deka centralnite temi {to dominiraat na elektronskite mediumi vo golema mera se sovpa|aat so centralnite temi vo pe~atenite mediumi (jadroto na temite vo vestite i dnevnite vesnici). Re~isi sekoj - od novinarski aspekt vaèn nastan, ima dobieno udarno mesto vo centralnite dnevno-informativni emisii na site mediumi. Me|utoa, analizata pokaùva i odredeni specifi~nosti na programskata politika. Taka, ima i temi {to samo nekoi mediumi gi plasiraat kako zna~ajni spored procenkata za karakterot i va`nosta na tie temi.

l Obemot, odnosno pogolemoto ili pomaloto prisustvo na razli~ni oblasti od ìvotot (ekonomija, politika, bezbednost, obrazovanie, kultura, sport...) glavno e rezultat na realnite slu~uvawa, no i na programskata politika na mediumot. Edna od poserioznite komunikolo{ki zabele{ki, koja korespondira i so opredeleni javno formulirani kritiki, e deka elektronskite mediumi imaat golema propulzivnost, a duri i deka ja preferiraat politikata. Od toa se formulira i tezata za elektronskite mediumi kako nositeli na pregolemata politizacija na op{testvoto. Ako se trgne od faktot deka klu~nite problemi na tranzicijata vo Makedonija se povrzani so strukturnite promeni i reformite vo celokupnoto stopanstvo, so razvojot na pazarot i novite finansiski institucii, privlekuvaweto na stranski investicii itn., bi moèlo da se govori za nesoodvetno prisustvo na ekonomijata. Istraùvawata }e pokaàt kolku mediumite }e se svrtat kon temite {to ìvot zna~at, {to }e bide indikator deka Makedonija vleguva vo faza- ta na ekonomski prosperitet. Visokata zastapenost na sportot od stranstvo proizleze od faktot {to vo juni se odrùva{e Evropskoto prvenstvo vo fudbal, vo Holandija i vo Belgija. Koli~estvoto na objavenite informacii za obrazovanieto ne se dolì na posebno interesirawe za ovaa sfera, tuku proizleguva glavno od faktot {to vo juni se realiziraa prijavuvawata i zapi{uvawata vo srednite u~ili{ta i pod- gotovkite za zapi{uvaweto na visokoobrazovnite institucii.

l Specifikite na programskata politika se ogledaat i vo toa na koi oblasti od ìvotot oddelnite mediumi im posvetuvaat najmnogu od vremeto vo svoite informativni emisii. Od sporedbenite pokazateli za redosledot na oblastite (spored nivniot obem vo vkupno emituvanite informacii) vo informativnite emisii na oddelnite mediumi moè da se zabeleì deka temite od oblasta na ekonomijata se na prvo mesto kaj MTV 1 i kaj TV A1, dodeka kaj TV Sitel ovaa oblast e na treto mesto. Na MTV 1, po ekonomijata, na vtoro mesto se TV kolumnite ({to e karakteristi~no samo za periodot vo koj e pravena analizata), potoa informaciite za me|unarodnite odnosi i nadvore{nata politika na RM, informaciite od oblasta na odbranata i bezbednosta, a informaciite od doma{niot politi~ki ìvot se duri na petto mesto. Kaj TV A1, vedna{ po ekonomijata, se informaciite od doma{niot politi~ki ìvot, potoa od oblasta na odbranata i bezbednosta, sportot, a informaciite za me|unarodnite odnosi i nadvore{nata politika na RM se duri na petto mesto. Na TV Sitel na prvo mesto po obem se informaciite od doma{niot politi~ki ìvot, na vtoro mesto informaciite od sportot, potoa od oblasta na ekonomijata, odbranata i bezbednosta, a na petto mesto od oblasta na obrazovanieto i naukata. Informaciite od oblasta na me|unarodnite odnosi i nadvore{nata politika na RM se duri na {esto mesto. Oblasti koi najmnogu dominiraat i kaj Makedonskoto radio - Radio Skopje i kaj Kanal 77 se doma{niot politi~ki ìvot i ekonomijata. Makedonskoto radio, pokraj ovie dve oblasti, najmnogu informira za me|unarodnite odnosi i nadvore{nata politika na RM, obrazovanieto i naukata, a na petto mesto za odbranata i bezbednosta. Kaj Kanal 77, na treto mesto e odbranata i bezbednosta, informaciite za {trajkovite i protestite, a na petto mesto e sportot. Kanal 77, vo analiziraniot period voop{to ne informira za me|unarodnite odnosi i nadvore{nata politika na RM.

l Balansot vo informiraweto za nositelite na vlasta vo re~isi site evropski demokratii se smeta kako su{testven uslov za harmoni~nost i za efikasnost na nivnoto funkcionirawe. Toj balans posebno se sledi i na nego se insistira koga stanuva zbor za javniot radiodifuzen servis. Vo pogled na zastapenosta na organite na dr`avnata vlast, vidlivo e najgolemoto prisustvo na Vladata na RM, re~isi kaj site analizirani emisii. Toa proizleguva od ustavnata pozicija na izvr{nata vlast vo na{iot politi~ki sistem, kako i poradi u~estvoto i odgovornosta na Vladata vo razre{uvaweto na aktuelnite problemi i pra{awa vo op{testvoto. Informaciite za drugite delovi na vlasta (Pretsedatel na RM, Sobranie na RM, pravosudstvoto i lokalnata samouprava), zastapeni se vo relativno ednakov obem vo analiziranite emisii na MTV 1, TV A1 i TV Sitel. Kaj radioto se zabele`uvaat razliki. Na primer, Makedonskoto radio - Radio Skopje najmnogu informira za aktivnostite na Vladata, potoa na Sobranieto, na Pretsedatelot na RM, na pravosudnite organi, a na petto mesto na lokalnata samouprava. Kaj Kanal 77 najzastapeni se 45 informaciite za aktivnostite na Vladata, potoa na lokalnata samouprava, na Sobranieto, na Pretsedatelot na RM, a na petto mesto na pravosudnite organi.

l Politi~kiot pluralizam vo osnova e pretstaven preku informaciite za politi~kite partii. Podatocite za vremeto {to e otstapeno na informaciite za politi~kite partii ukaùvaat na toa deka politi~kiot pluralizam, vo celina, relativno dovolno se reflektira. No kaj oddelni mediumi se zabeleùvaat izvesni otstapuvawa od principot za izbalansirano informirawe. Zabele`livo e deka nekoi politi~ki partii se pove}e zastapeni vo sporedba so drugi, iako mo{ne e zna~aen i kontekstot (pozitiven ili negativen) vo koj mediumot izvestuval za soodvetnata politi~ka partija. Aktivnostite na politi~kite partii vo analiziraniot period imaat specifi~en vremenski tretman kaj site mediumi. Voobi~aeno e toj tretman da se povrzuva so brojot na mestata vo Sobranieto, so u~estvoto vo Vladata ili so liderskata uloga vo opozicijata. Taka, na MTV1 vo analiziraniot period dominiraat informaciite za aktivnostite na VMRO-DPMNE (35 min.), no vedna{ potoa doa|a glavnata opoziciona partija SDSM (25 min.), a potoa se: LDP (15 min.), DA (6 min.), PDP (2 min.) itn. Na TV A1 dominiraat informaciite za aktivnostite na SDSM (35 min.), potoa na PDPA-NDP (32 min.), na PDP (24 min.), na LDP (15 min.), na VMRO-DPMNE (14 min.), na DA (7 min.) itn. Na TV Sitel dominiraat aktivnostite na SDSM (39 min.), dodeka na SPM mu se otstapeni 23 minuti, a potoa na PDPA-NDP (17 min.), na VMRO-DPMNE (15 min.), na PDP (12 min.), na DA (8 min.) itn. Na Makedonskoto radio, na Prvata programa, najzastapeni se aktivnostite na SDSM (11 min.), na PDPA-NDP (10 min.), na PDP (8 min.), na VMRO-DPMNE (6 min.), na LDP (5 min.), na DA (4 min.), na VMRO- VMRO (3 min.) itn. Na Kanal 77 bile najzastapeni informaciite za SDSM (72 min.), na VMRO-DPMNE (26 min.), na DA (25 min.) itn. Analizata generalno pokaùva deka zakonskata odredba za toa deka vkupnata ponuda na programata ne smee da sluì ednostrano na odredena politi~ka partija i na odredeni interesi vo osnova se ost- varuva. Me|utoa, natamo{nite analizi i sporedbi }e pokaàt kolku elektronskite mediumi realno pro- duciraat pluralizam na relacijata nositeli na funkcii na vlast, politi~ki partii, odnosno, pozicija - opozicija. Sprotivno na Zakonot e deklariraweto na mediumite kako pozicionerski ili opozicionerski.

l Civilnata sfera, pretstavena preku aktivnostite na op{testvenite i na nevladinite organizacii i zdru`enija zazema mal del od vremeto vo centralnite dnevno-informativni emisii na analiziranite mediumi. Na MTV1 ovie informacii zazemaat 1,2% od vremeto, na TV A1 5%, na TV Sitel 2% i na Kanal 77 - 3,5%. Pogolem del od vremeto vo vestite na op{testvenite i na nevladinite organizacii im posveti samo Prvata programa na Makedonskoto radio - 8,5%. Generalno mediumite se u{te nedovolno ja pokri- vaat sferata na civilnoto op{testvo, {to verojatno se dol`i i na toa {to temite povrzani so nea se smetaat za pomalku atraktivni za da bidat prezentirani vo centralnite informativni emisii.

l Integriraweto na Makedonija vo EU, NATO i vo drugite evroatlantski strukturi nesomneno e pre- oritetna opredelba. So ogled na ova bi bilo realno da se o~ekuva mediumite da imaat izobilstvo na vesti i na drugi prilozi za tekot na na{eto pribliùvawe, pregovorite, kako i zapoznavawe so karakterot na ovie strukturi, na~inot na nivnoto funkcionirawe, odlu~uvawe itn. Pokazatelite ukaùvaat na toa deka informaciite za Evropskata Unija se nedovolno prisutni (spored obemot i sodrìnata) vo centralnite dnevno-informativni emisii na nacionalnite radio i televiziski kanali. Na primer, vo tekot na cel juni, MTV 1 emituvala samo 14 minuti posveteni na Evropskata unija, TV Sitel 9 minuti, a Kanal 77 - 3 minuti. Pove}e vreme posvetija TV A1 - 43 minuti i Makedonskoto radio - Radio Skopje - 27 minuti.

l Najavite na glavnite nastani {to se emituvaat na po~etokot od sekoja informativna emisija ja so~inuvaat t.n. agenda na top-temi ili temi na denot na eden medium. Kako {to moè da se zabeleì od pokazatelite za emituvanite najavi, sekoj medium ima razli~en ureduva~ki priod vo odnos na toa koi temi gi smeta za najva`ni vo tekot na denot. Na MTV 1 glavno dominiraat me|unarodnite aktivnosti, protoko- larnite sredbi na pretstavnicite na vlasta i posetite na stranski politi~ari. Na TV A1 nastanite na denot se naj~esto povrzani so bezbednosta na zemjata, incidentite povrzani so toa i me|uetni~kite odnosi, a na TV Sitel vo udarnite temi naj~esto se vbrojuvaat konfliktite, nesre}ite i nastanite od doma{niot politi~ki ìvot. Prvata programa na Makedonskoto radio vo najavite pravi presek na site najva`ni nastani vo tekot na denot, od site oblasti, a Kanal 77 naj~esto se fokusira na nastani povrzani so odbranata i bezbednosta, doma{niot politi~ki ìvot i stopanstvoto, so naglaska na nastani od [tip.

l Ogromen del od vremeto vo koe se emituvaat vestite i dnevnicite e ispolneto so informacii (vo soodnos so drugite sostavni delovi na emisiite, kako {to se {picite, najavite, reklamite). Vaèn pokazatel e i faktot {to najgolem del od ànrovite se izve{tai od nastani (vo naj{iroka smisla na 46 zborot), {to zna~i deka obezbeduvaat informativni sodrìni (podatoci, tek na nastani, iskaàni mislewa, stavovi vo oblik na namenski izjavi za mediumite ili vo oblik na zaklu~oci na institucii, organizacii, poedinci i oblici na zdruùvawe i organizirawe). Poretko se praktikuva t.n. prodolèno informirawe preku iznesuvawe stavovi na mediumot, komentirawe temi i nastani. Iznesuvaweto stav na mediumot e po~esto vgradeno vo na~inot na koj se prezentira opredelen nastan: izborot na delovite od nastanot {to se plasira, redakciskata obrabotka na nastanot - najava, raspored, pridru`ni elementi (kajroni i snimki kaj televizijata ili tonski intervencii kaj radioto).

l Na krajot, treba da se istakne deka zapo~natiot proekt na kontinuirano analizirawe na centralnite dnevno-informativni emisii gi otvora i mo`nostite za novi istra`uvawa vo delot na ostvaruvaweto na informativnata funkcija na oddelnite emisii i na mediumite vo celina. Stanuva zbor za ela- borirawe na na~elata za otvorenosta na mediumite za razli~ni politi~ki koncepcii, potoa za tendenci- ite vo civilnata sfera, vo kulturata, vo religijata, vo obrazovanieto, za ~ovekovite prava, za promovi- rawe na tolerancijata i na razlikite vo izrazuvaweto na misleweto. Se razbira, predizvikuva~ki se i mo`nostite za sintezi na mediumskite belezi na informativnite emisii, profesionalnoto oblikuvawe i emituvawe, koi se povrzani so zakonski utvrdenite na~ela na radiodifuznata dejnost.

l Osven na Veb-stranicata, Sovetot za radiodifuzija e podgotven na site zainteresirani istra`uva~i i organizacii da im gi stavi na raspolagawe rezultatite od ovie analizi vo standardna istra`uva~ka postapka so adekvatna za{tita na intelektualnata sopstvenost.

47 Pluralizmot vo dnevno-informativnite emisii

Realizacija na proektot:

Rakovoditel: d-r Qubomir Jakimovski Koordinator: Sne`ana Trpevska Glaven analiti~ar: Emilija Janevska Nadvore{en konsultant: d-r @ivko Andrevski

Analiti~ari: Sovet za radiodifuzija: Nazif Zejnulahu Rubin Taleski Jordan Arsov

nadvore{ni sorabotnici Elena Solomanova Ile Kostadinovski Sa{e [terjov Erduan Iseni

Sovet za radiodifuzija ul. Ilindenska 9, 1000 Skopje, R. Makedonija tel. 02/ 129 084 tel/faks 02/ 109 338 e-mail: [email protected] web-site: www.srd.org.mk

Analizi, istra`uvawe Januari 2001