Vestite I Izvestuvaweto
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
VESTITE I IZVESTUVAWETO D-r Qubomir Jakimovski I. Po 1990 godina Makedonija do`ivea vistinska eksplozija vo razvojot na elektronskite mediumi. Vo 1998 godina so dodeluvaweto koncesii be{e konstituiran noviot komercijalen sek- tor vo zemskata radiodifuzija. Sozdaden e realen pluralizam: nasproti 30-te javni radiodi- fuzeri so preku 40 radio televiziski programi, se legalizirani i nad 110 komercijalni progra- mi. Poseben zna~aen segment na kompletiraweto na mediumskiot pejza` pretstavuva{e startot na satelitskata televiziska programa. Dodeluvaweto koncesii na operatorite na kabelskite radioteleviziski mre`i nesomneno }e pretstavuva negovo zaokru`uvawe. Nivniot broj na po~etokot se o~ekuva da bide pove}e od pedeset.Digitalniot razvoj na televiziskata tehnologija i novata kompjuterska tehnologija ja (re)dizajniraat mediumskata scena: novi i (ne)predvidlivi kombinacii na kompjuterizirana terestrijalna, kabelska i satelitska televizija, nova videotehnologija i formati/servisi. Makedonskite iselenici, preku Internet ve}e nekolku godi- ni sledat pove}e radioprogrami od Makedonija. Osven “real radio” od sredinata na 2000 godina vo Makedonija zapo~na erata i na “real video”. So razvojot na novite audiovizuelni servisi (tele{oping, video on demand, on line, itn.) u{te pove}e }e se promeni pazarot, no i klasi~niot odnos sodr`ina-medium/recipient-publika. Vo Makedonija legalno se emituvaat okolu 150 radio i televiziski programi vo javniot i vo privatniot sektor. Mal e brojot na onie koi nemaat vesti ili drug vid informativni emisii. Stanuva zbor za isklu~itelno obemna ponuda na informativ- na programa. Koga stanuva zbor za vestite, t.e. za centralnite dnevno-informativni emisii bitno e da se ima predvid deka: (1) tie se proizvedeni od radiodifuzni organizacii na nacionalno nivo, so razvieni sovremeni tehnologii; (2) potencijalno istovremeno dopiraat do mno{tvo lu|e; (3) ne postoi ograni~uvawe vo dostapnosta, t.e. javno se distribuiraat; (4) odnosot me|u mediumot i recipientot/publikata e asimetri~en i vo polza na mediumot. So ovie svoi karakteristiki ves- tite se referentni/prodiraat vo samata srcevina na politikata vo op{testvoto vo tranzicija. Sporovite za toa kolku vlijaat elektronskite mediumi vrz kapacitetot / znaeweto / (ne)aktivnos- ta na gra|aninot vo politi~kiot proces sî u{te prodol`uvaat. Taka, Pol Lazarsfeld i Robert Merton u{te rano (1948 g.) gi obvinuvaa mediumite za takanare~enata narkotizira~ka disfunkci- ja#. Re~isi dve decenii po niv, Majkl J. Robinson tvrde{e deka so pojavata na televizijata se soz- dava nevnimatelna publika, a pojavata na pasivni recipienti# na vesta, spored nego, mo`e da pri- donese i za reducirawe na politi~kiot proces/sistem. Istra`uvawata, pak na Elizabet Noel- Nojman vo Germanija poka`ale deka pod vlijanie na televizijata kaj lu|eto, koi ~itaat malku, se menuva nivnata pretstava za politikata: taa e polesna otkolku {to se misli, vozbudliva e, se javuvaat elementi na kuklen teatar: se slu~uva mnogu ne{to, se odi eden protiv drug, postojat karanici# (Noelle-Neuman, The Event of Event and the Event of News..., European journal of Communication 2/1998). Politi~koto izvestuvawe, spored Nojman, za da ja animira publikata i da pottikne kreirawe na sopstveno mislewe, mora da ponudi i “background” informacii, t.e. da se razjasnat i da se iznesat i sprotivstavenite stavovi za opredeleni tematski oblasti. II. Masovnite mediumi sozdavaat sopstvena slika za realnosta, takanare~enata mediumska realnost, koja e od osobeno zna~ewe za odnesuvaweto na lu|eto. Koga e izlo`ena vrednosnata struktura na edno op{testvo na radikalni promeni, izgledite na mediumite direktno da stignat do recipientot/publikite se osobeno golemi. Golemo e zna~eweto na mediumite i pri sozdavawe- to na stavovi za nepoznati temi. U{te prvite istra`uvawa na televizijata uka`aa na nejzinata golema uloga, osobeno kaj decata, vo procesot na takanare~enata inkulturacija ili primarna soci- jalizacija. Televizijata e primarniot izvor, pa duri sli~no kako religijata vo minatoto, svoevi- den sekojdneven ritual na konsumirawe na informatini sodr`ini. Za op{testvo vo tranzicija kakvo {to e makedonskoto, normativnata, institucionalnata i novinarskata sloboda/mo`nost da se konstituira pluralisti~ka mediumska sostojba, nesomneno ima krucijalno zna~ewe za op{testvenata infrastruktura na politi~kiot pluralizam. Taa, vpro~em, e vidliva i od normativnite odredbi/celi/garancii vo Zakonot za radiodifuznata dejnost, vo pogled na pluralizmot na programite. Vo ~len 8 od Zakonot za radiodifuznata dejnost se utvrduva deka radiodifuznata dejnost, 1 me|u drugoto, se zasnovuva i vrz na~elata za otvorenost za slobodna konkurencija i informirawe za razli~ni politi~ki idei, kulturni i drugi tendencii i mislewa# i za soodveten i nepristrasen tretman na politi~kite subjekti vo programite na radiodifuznite organizacii koi nema ednos- trano da im slu`at na nitu edna politi~ka partija, grupa ili steknati prava na poedinci...#. Natamu, vo ~lenot 31 od Zakonot, se veli i deka so programata na radiodifuznite organizacii, me|u drugoto, se obezbeduva slobodno afirmirawe na mislewata i na uveruvawata, sestrano i objektivno informirawe na slu{atelite i gleda~ite...#. ^lenot 32, vsu{nost, go garantira plu- ralizmot so stavot deka vkupnata programska ponuda na programata ne smee da slu`i ednostrano na edna politi~ka partija i na odredeni interesi#. Op{tite na~ela se dopolneti i so odredbite vo ~lenot 33, kade se utvrduva deka programata na radiodifuznata organizacija treba da obezbe- di prika`uvawe na nastanite so ednakov tretman na razli~nite pristapi i mislewa. Sledeweto na ostvaruvaweto na ovie programski barawa vo Zakonot go pottikna proektot Pluralizmot vo dnevno-informativnite emisii na elektronskite mediumi#. Vo taa smisla, proektot na po~etokot realno samo mo`e da go izmeri# pluralizmot, a pregolema bi bila ambicijata da ja istra`uva soodvetnosta i nepristrasnosta na tretmanot#, ili vistinitosta i objektivnosta# na prika`anite nastani od strana na mediumite. Spored toa, ne navleguva vo ureduva~kata politika i vo anal- izata na na~inite i na tehnikite na novinarskoto rabotewe, koi se komunikaciski preduslov na objektivnoto izvestuvawe. Naglaskata e vrz sledeweto na: (1) principot za izbalansiranost vo izvestuvaweto, (2) pokonkretno na kvantitetot i na proporcionalnata zastapenost na informaci- ite za razli~nite temi i za subjektite na koi se odnesuvaat prilozite vo dnevno-informativnite emisii, (3) kako i na redakciskoto strukturirawe na informaciite. Toa se i najzna~ajnite aspek- ti na ostvaruvaweto na spomenatite programski barawa. Na primer, ako se ima predvid soznani- eto deka zna~eweto {to im go pripi{uvaat mediumite na oddelni temi se reflektira i vrz niv- nata relevantnost vo javnosta, mo{ne e bitno da se utvrdi na koi temi mediumite vo analiziran- ite periodi im dale prioritet vo vestite. Ili, natamu, od pokazatelite za vremenskata zastapenost na informaciite za razli~nite politi~ki idei i mislewa, odnosno politi~kite sub- jekti, mo`e da se izvlekuvaat zaklu~oci za ostvaruvaweto na temelniot princip za odmere- nosta/izbalansiranosta vo izvestuvaweto itn. III. Vo dosega{nata istorija na istra`uvaweto na masovnoto komunicirawe se poa|a{e od razli~ni pretpostavki i se doa|a{e do mo{ne razli~ni zaklu~oci za mo}ta na vlijanieto na masovnite mediumi. Toa sfa}awe se razviva{e cikli~no: od ideja za silno vlijanie do ideja za slabo vlijanie, i povtorno pak na po~etokot. Kon ova treba da se dodade deka i sfa}aweto na karakterot na toa vlijanie vo osnova se promeni. Generalno mo`e da se re~e deka razlikite se izrazuvaa preku sfa}aweto na toa vlijanie kako kratkotrajno, neposredno i specifi~no, do sfa}awe na toa vlijanie kako dolgotrajno, posredno i difuzirano. Istovremeno se menuva{e i sfa}aweto na individuata vrz koja mediumite pretpostaveno vlijaat: od stav za pasiven recepi- ent na sevozmo`ni poraki, do teza za mnogu poaktiven i selektiven korisnik na mediumska sodr`ina. Vo pogled na dominantnite koncepti za vlijanieto na mediumite, od istoriski aspekt, se razlikuvaat ~etiri fazi. 1) Po~etocite vo 20-tite godini na XX vek, tesno povrzani so psiho- socijalnata paradigma, poa|aa od pretpostavkata deka semo}niot medium, po `elba, mo`e da vli- jae vrz neza{titenite, op{testveno izolirani recipienti. Vo kontekstot na ednostavniot model stimul - reakcija# na masovnata komunikacija na mediumite im se pripi{uva{e sposobnost za ednonaso~no vklu~uvawe# na celi op{testva. 2) No, ve}e prvite empiriski ispituvawa za vli- janieto na mediumite go osporija ovoj model. Zapo~naa da se zemaat predvid individualnite raz- liki vo strukturata na li~nosta na ~ovekot (na primer, razli~nata motivacija, sposobnosta za u~ewe, vnimanieto, mo}ta na zabele`uvawe itn.). Na vlijanieto na masovnata komunikacija ve}e ne se gleda{e strogo deterministi~ki zatoa {to strukturata na li~nosta na poedine~niot recipient se smeta{e za filter# za modificirawe na vlijanieto. Ova individualisti~ko sfa}awe na efektite go legalizira soznanieto deka strukturite na li~nostite mnogu se razlikuvaat i deka tie razliki mo`e da vodat kon razli~ni percipirawa na mediumskata sodr`ina. Sepak, istra`uvaweto na vlijanieto i vo ramkite na modelot Stimul-organizam-reakcija# se u{te e ednostrano, vo smisla na ednonaso~en model na masovnata komunikacija ili na sredstvo za trans- misija. 3) Vo 60-tite godini na XX vek, pod vlijanie na analizite na Xozef T. Klaper (Klopper T. Joseph, The effects of mass communications, Glencol III.1960), dominira{e tezata za bezefektnosta na mediumite. Spored Klaper masovnite komunikacii, vo normalni uslovi, ne mo`e da se smetaat nitu za potreben nitu za dovolen uslov za pojavuvaweto na efekti. Mediumite dejstvuvaat 2 povrzani so drugite faktori, t.e. masovnite komunikacii, pod normalni uslovi, ne se edinstvena- ta pri~ina, tuku se samo eden od mnogute faktori i vlijaat, pred se, vo smisla na zasiluvawe na ve}e postojnoto mislewe.