v v v MATJAZ AMBROZIC DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Objava arhivskih virov. Objava arhivskih virov. Objava v v v MATJAZ AMBROZIC

DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Ljubljana 2007 iT

Z. 2 9 -01- l008 / b '3

CIP - Katalohli zapis 0 pUblikaciji Narodna in univerzitetna knjifnica, Ljubljana

821.163.6-94" I 898119 17"

LAMPE, Evgen, 1874-1918 Dncvnilki zapiski dr. Evgena Lampela : (1898- I 9 I 7) I [zbral] Ambrotie Maljat. - Ljubljana: Arhivsko drullvo Slovenije, 2007. - (Viri I Arhivsko drustvo S!ovcnije; Sl. 26)

ISBN 978-961-6143-26-4

I. Ambrotie, Malja!, 1967- 235804928

Dr. Evgenull1Ipe (1874-1918) (NSAL. FOlografska zbirka) KAZALO

Dr. Evgen Lampe (1874-1918) (Matjaz Ambrozic) ...... 7 Dosedanja usoda Dnevniskih zapiskov ...... ,...... 10 Glavne teme in vsebine Dnevniskih zapiskov ...... II Tehnicne opombe ...... 13

Dnevniski zapiski dr. Evgena Lampeta l. del (15. september 1898-28. september 1914) ...... 17

II. del (4. oktober 1914-1. december 1917) ...... 73

Kratice in krajsave ...... 162

Imensko kazalo ...... 165 VIRI 26. 2007 Matjaz Ambrozic

Dr. Evgeo Lampe (1874-1918)

Eden najvidnejsih politikov SLS-a, gospodarst­ V literarnih nazorih je dr. Lampe sledil dr. venik, literami kritik, glasbenik, duhovnik in Antonll Mahnicu. Moderno leposlovje je imel za kanonik se je rodil 13. novembra 1874 v Metliki. protikrscansko in revolucionarno. Skusal je poda­ Gimnazijo je obiskoval v Kocevju (1885-1888) ti tudi razliko med realisti in dekadenti. Ziasti je in Ljubljani (1888-1893), kjer je studiral tudi bo­ obsodil slovenske »breznazornike«: Malovrha, goslovje in bil leta 1897 posvecen v duhovnika. Zupancica, Cankarja in Askerca. Nekatera njiho­ Najprej je leta dni kaplanoval na Bledu, nato je va dela naj ne bi bila v skladu s katoliskim nau­ postal prefekt v bogoslovnem semeniscu (1898). kom ter naj bi sluzila novim prevratnim idejam. Podiplomski studij je nadaljeval na graski uni­ Dr. Evgen Lampe je v Dam ill svelll objavil ste­ verzi in bil leta 1900 promoviran za doktorja teo­ vilne clanke s podrocja politicne, literarne in kul­ logije. Poleg klasicnih jezikov in materinscine je turne zgodovine. Napisal je tudi nekaj glasbenih znal tudi nemsko, francosko, anglesko, italijan­ razprav in skladb. Objavljal je tudi porocila 0 sko in rusko. V letih 1900-1909 je bil stolni kap­ dogajanju na tujih slovstvenih poljih. Kot urednik lan in vikar, vmes pa leta 1900 za kratek cas tudi Dam ill sveta je recenziral vecino slovenskih ravnatelj Marijanisca. Kot nadarjen glasbenik je publikacij. V delih Cankarja, Askerca, Streklja, tern casu bogoslovce pouceval koralno in figu­ Tavcarja, Kersnika, Trdine, Murna, Sorlija, Erne­ ralno petje. Bil je tudi odbomik Cecilijinega stine Jelovsek in Zupancica je obsodil tisto, kar drustva za Ijubljansko skofijo (1899-1908). oi odgovarjalo njegovi zahtevi po zdravju, moci Pomembno vlogo je dr. Lampe odigral kot tajnik in energiji v literaturi, kar po njegovem mnenju pripravljalnega odbora II. in III. katoliskega ni SlllZilo llmski in nravstveni izobrazbi naroda shoda v Ljubljani leta 1900 oziroma 1906.1 Na ter ni bilo v skladu z verskim naukom. Zato ni IV. shodu leta 1913 je nastopil kot govomik. Za­ cudno, da je z nenaklonjenostjo gledal na Can­ radi vsestranskega delovanja je leta 1913 postal karja in Askerca, Murna in Zupancica pa je imel papeski tajni komornik - monsignor in castni za nedovrsena in brez eticnih ter estetskih nazo­ kanonik, leta kasneje pa mu je bil na pobudo roy. Velja pa dodati, da je Cankarju priznaval knezoskofa Jeglica s strani dezele Kranjske po­ vel ike umetniske zmoznosti,3 in da ga je, po­ deljen F1achenfeld-Wollwizev kanonikat. dobno kot se nekatere umetnike, podpiral med 1. Ze leta 1902 se je v Ljubljani udelezil IV. shoda svetavno vojno.4 slovanskih casnikarjev. Tudi sicer je bila njegova Najbolj pomembna pa je Larnpetova politicna in casnikarska dejavnost tesno povezana z nekateri­ gospodarska dejavnost. V kranjskem dezelnem mi najpomembnejsimi slovenskimi casopisi in zboru je od leta 1908 zastopal kmecke obcine revijami tedanje dobe. Sodeloval je pri dijaskem Trebnje, Visnja Gora, Zuzemberk, Mokronog, Li­ listu 20ra (1896/97), njegove prispevke pa najde­ tija in Radece. Bil je dezelni odbornik, namestnik mo tudi v Cerkvellem giasbeniku in Kalaliskem abzarniku. Urejeval je Pamladne giase, ured­ 3 77. septembra 1916 je zapisal: "Pisatelj I van Cankar nistvo Dam ill svela pa je prevzel leta 1900 in ga me poiskal v kavarni Union in me prosil kat odpo­ obdrZal do leta 1913. Leta 1900 je na prigo­ slanec slovenskih stradajo~ih umetnikov, da hi jim varjanje knezoskofa Jeglica prevzel tudi ured­ delela pomagala v njihovih hudih stiskah. Izvolili so nistvo dnevnika Siavellec in tako postal osrednja ga, da mi to naznani. Zupan~i~ je hudo zadolzen, po­ casnikarska osebnost.2 stavljen na eksistencialni minimum, zarubljen ad TO­ doljubov, ki so mu posodili. pa ga dasi sami hogatasi. preganjajo radi poTOstev in posojil. Golar. itd. stra­ GI. III. slovel/ski kalol. shod v Ljubljal/i. dl/e 26.. 27. dajo. Brez kosila. Rekel mu, da born fe glavarju to ill 28. avg. 1906. Govori, posveti in sk/epi, ur. E. naznanil, a morajo se posamezniki oglasiti.« Lampe. Ljubljana 1907. 4 Ve~ 0 dejavnosti dr. Evgena Lampeta gl. M. Skerbec. 2 Erjavec piSe. da je Siovenca zatel urejevati »ostri in Pregled novodobnega slovellskega katoliskega giba­ bojevili dr. Evgen Lampe.« F. Erjavec, Zgodovil/a IIja. I- II. Cleveland 1956-1957. II. str. 77-85; A. katoliJkega giballja IIG Slovenskem, Ljubljana 1928, Pirjevec. Lampe Evgell. v: SBL, I, Ljubljana 1925- sir. 79. 1932. sir. 609 sl.

7 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917) kranjskega dezelnega glavarja (od leta 1908 sprva napake, njihovo prvotno nasprotovanje zadrugam dr. Frana pI. Sukljeta, po letu 1912 pa dr. Ivana in raiffajznovkam, nedosledno postopanje glede Sustersica) in clan vrste organizacij in ustanov: volilne reforme, nedosledno politiko v dezelnem dezelnega solskega sveta, financnega odseka, ko­ in drZavnem zboru ... misije za odkup denamih in naturalnih dajatev za Siovenee je zelel gospodarsko osamosvojiti, pri cerkve, zupnije in njihove organe, komisije za tern pa je naletel na nasprotovanje domacih libe­ osusevanje Ijubljanskega Barja, kuratorija kmetij­ ralcev in avstrijske birokracije. Glede elektrame sko-kemijskega preizkusevalisca, odseka dezelne­ in klavnice se je moral spopadati celo z nas­ ga podjetja za reorganizacijo dezelnih uradov, ko­ protniki iz vrst SLS-a. Na vsak nacin je hotel misije za kmetijsko zadruznistvo, socialno-poli­ prepreciti izrabljanje kapitala in industrije na sko­ ticnega sveta, solskega in ustavnega odseka ... Kot do Siovencev, zato je podpiral razvoj sloven­ dezelni odbornikje od leta 1908 imel naslednje re­ skega kmetijstva in industrijskih obratov. Iz gos­ ferate: dezelne finance, vseuciliski zaklad (sklad) podarstva je skusal v najvecji mozni meri izlociti in vseuciliske ustanove, dezelna poslopja, ceste, tuji kapital, ker je bil mnenja, da bode Siovenci muzej, zadruznistvo, zdravstvo, melioracije in vo­ vzdrzali sarno, ce postanejo gospodarsko mocni. dovodi, umetnistvo, dezelna meja (Zumberak), od Njegova financna politika, dezelni proracun in leta 1910 pa se referat za dezelno banko in izko­ dezelna vnovcevalnica pa so bili delezni tudi riscanje vodnih sil za elektricne naprave. hudih kritik s strani Iiberalcev. Septembra 1909 je predlozil predlog, naj se de­ Po Sukljetovem odstopu 30. decembra 1917 naj zelni odbor pooblasti, da na Gorenjskem zgradi bi dr. Sustersic po Krekovem narocilu izposloval dezelno elektrarno in da nakupi vodne sile tudi pri StUrgkhu imenovanje dr. Evgena Lampeta ali drugod. Lampe je zasluzen tudi za preoblikovanje Franciska Povseta za dezelnega glavarja. Ker je zakonodaje, ki naj bi olajsala gradnjo elektram, Lampe ponudbo odklonil, je Sustersic na podlagi posebno prve na Zavrsnici pri Zirovnici, ki je bila priporocila dezelnega predsednika Schwarza ja­ dograjena leta 1914. nuarja 1912 postal dezelni glavar.5 Med stevilnimi njegovimi predlogi in pobudami Zakljucno poglavje Lampetove dejavnosti sovpa­ naj omenimo predlog glede zakonskega nacrta 0 da z obdobjem I. svetovne vojne. Bil je clan zastopstvu kmetov in 0 dezelnem kulturnem sve­ urada za prehrano na Dunaju. V tezkih vojnih tu, predlog 0 ustanovitvi gospodinjskih tecajev, casih je varoval koristi kmeta pred brezobzirnim razlicne predloge 0 visini cestnih doklad ter pred­ vojastvom. Preprecil je namero, da bi se armada log za gradnjo normalnotirne zeleznice Metlika­ na so ski fronti oskrbovala s Kranjske, tako da so Karlovec. Zasluzen je bil za ustanovitev dezelne­ se v preskrbo potem vkljucile tudi ostale dezele. ga umetniskega sveta, ki je dal predloge za ure­ Preprecil je tudi pretirano rekvizicijo zivine in ditev umetniske zbirke, nabavo umetnin za deze- tako obvaroval domaco zivinorejo. Po smrti 10, podpiranje umetniskega delovanja ... Franciska Povseta 4. januarja 1916 je predsed­ Zasluzen je bil tudi za resolucijo 0 vodni preskrbi niske posle c. kr. Kmetijske druzbe vodil dr. Suhe krajine in za drZavno pomoc pri novograd­ Lampe, ki je bil nato 23. maja 1917 izvoljen za njah. Svojo besedo je zastavil tudi za saniranje njenega predsednika.6 dezelnih finane. Pomemben je bil tudi njegov V dezelnem solskem svetu je odlocilno vplival na predlog, naj se v Ljubljani ustanovi dezelna klav­ njegovo delovanje, med vojno pa je nastopil proti nica in mesnica. Zanimala ga je tudi kartelna Kalteneggerjevim ponemcevalnim prijemom. Ne­ zakonodaja, da bi z njo preprecili krivice, ki so prestano je potoval na Dunaj, kjer je kot vsestran­ jih karteli povzrocali potrosnikom. Ukvarjal se je sko razgledan politik slovel tudi kot govomik. tudi z moznostjo plovbe na Savio Zavzemal se je Ob razdoru v SLS na Sustersicevo in Krekovo za reformo dezelnozborskega volilnega reda in za stnIjo se je pridruzil prvemu in mu sledil v pravicnejso porazdelitev prihodkov od davkov med dezelo in drZavo. 5 Prim. S. Kranjec, Suslersic Ivan, v: SBL, Ill, Ljub­ Dr. Lampe se je udelezeval vseh pomembnejsih ljana 1960-/971, SIr. 733; J. Plelerski, Dr. lvall debat. Svoje prepricanje in zahteve svoje stranke SuslerSic. POI prvaka slovenskega polilicnega kaloli­ je upomo zagovarjal in na ta nacin veckrat prisel civlla, Ljubljana 1998, sIr. 266. v konflikt z zastopniki liberalne Narodno napred­ 6 Gl. Monsignor dr. Evgell Lampe, v: Kmetovalec 35 ne stranke. Ocital jim je politicne in gospodarske (31. 12. (918),51. 24, sIr. 197-198.

8 VIRI 26, 2007 avstrijski orientaciji, Ob razcepu Zadruzne zveze Lampe je kasneje izkoristil moznost in se po je ustanovil Zadruzno centralo (1917), ki pa je nunciju Teodorju Valfre di Bonzu pritozil v Rim. kmalu zasla v tezave in prezivela Ie do leta 1919. Ze 30. januarja je odgovoril skofu, da bo moral Ze maja 1909 je v imenu novega dezelnega od­ svoj primer predloziti v presojo Svetemu sedezu, bora ponudil Zadruzni zvezi njegove usluge, ki saj zaradi javnih sluzb, ki jih je opravljal, taksnih jih je Krek zavraeal. Sele leta 1911 , ko je za­ ukazov ni mogel sprejeti. Jeglieevi ukrepi so se drllzno organizacijo prizadela recesija, je Zadruz­ mu zdeli krivicni, vendar pa mu je v pismih na zveza dobila v obliki posojila neporabljeni izraZaI vdanost glede cerkvenih zadev. denar, ki je bil zbran na kranjski dezelni ravni kot Oster Lampetov nasprotnik je bil vodja Mari­ vsellciliski »zaklad« (sklad), Dr. Janko Pleterski janisca prelat dr. Andrej Kalan, ki je bil tudi je zapisal: »S lem se Zadruina zveza ni Ie podre­ urednik Slovenca. 26. aprila 1918 je neki clanek dila nadzoru deielnega zadrui nega IIrada, mar­ dr. Lampetu podtikal sovrastvo proti skofu, zato vee je morala, vsaj »PO moinosli«, svojo dejav­ je Lampe dekanu stolnega kapitlja Matiji Kolarju nosl ludi ozemeljsko omejili na kranjsko deielo. napisal protestno pismo, saj je bil dr. Kalan tudi Te omejilve se Krek sicer ni drial, loda v zadrui­ kanonik. 1O nistvu se je mocno povecal vpJiv Suslersica ne Ie Stvari pa so se Ie poslabsale. 2. junija je prejel kol vodilelja slranke, ki je v deieli na oblasli, Jeglicevo pi smo, v katerem pa ni bila preklicana lemvec od januarja 1912 ludi kOI sefa avlonomne prepoved. V odgovoru, datiranem 7. junija 1918, deielne oblasti. Deielno oblasl nad Zadruino je skofu zagotovil, da je njegovo razmerje do zvezo je v casu svelovne vojne Suslersic - prek lista Resnica in do Siovenske katoliske zveze, ki Lampeta - izkoriscal v boju proti Krekovi iifron­ je bila v ustanavljanju, popolnoma prosto. V ime­ di« v slranki. Deielni odbor je ledaj pod njego­ nu dezelnega zastopa je protestiral proti caso­ vim vplivom odlegnil Zadruini zvezi posoji/o iz pisju, »ki pod avlorilelo Vase Prevzvisenosli dela sredslev univerzilell1 ega fonda. Razkol v SLS je hudo krivico deielnemu odboru, zapeljuje Ijud­ pripeljalludi do razkola v Zadruini zvezi. «1 sIVo, skoduje narodu, sluii lai i in je v sramolo Zaradi razhajanj s knezoskofom Jeglicem glede Cerkvi.«11 jugoslovanske politicne orientacije in podpore dr. Svojo vlogo nunciju, datirano 22. julija 1918, je Sustersieu je dr. Evgen Lampe ze leta 1917 pri dr. Lampe utemeljeval zelo na siroko. Leta 1918 skofu zapadel v nemilosl. Konflikt je moral biti je bil izvoljen za poslanca dezelnega zbora, bil pa zelo oster, vendar v dnevniku ni nataneneje po­ je tudi namestnik dezelnega glavarja dr. Suster­ pisan, saj zapiski decem bra 1917 prenehajo. Vee sica. V pismu nunciju je zatrdil, da ni nikoli o njem izvemo iz ohranjene korespondence. prekrsil cerkvene discipline, saj je kler in Ijudstvo 28. januarja 1918 je Lampe prejel knezoskofovo k njej vedno Ie vzpodbujal. Ljubljanskega skofa pismo. V njem je Jeglie od njega zahteval dolzno je obtozil, da v svoje napacne poteze zeli vplesti pokorscino ordinariju, prepovedal pa mu je ka­ duhovscino, kar bi lahko zmesalo vse katolicane. krsnokoli krsenje cerkvene discipline in agitacijo Svojo dejavnost naj bi Jeglic kot narodni heroj proti svojim ukazom. Prepovedal mu je vsakrsno usmeril Ie v ustanovitev neodvisne jugoslovanske besedno in pismo dejavnost v Ljubljani in skofiji republike. Taksna republika bi bila po legalni in sodelovanje pri li stu Resnica.8 Jeglic je zapi­ poti Lampetu draga, vendar pa je zaradi skofovih sal: »Ako mislile, da sem na krivem polLl, izvolile metod postala nevama, saj bi v teh casih lahko Ie uporabiti poslavna sredsIVa, da prepreCile moje se poveeala trpljenje celotnemu Ijudstvu. Kato­ skodljivo delovanje: namrec ulemeljeno pritol bo licani naj bi postali zmedeni zaradi sodelovanja z po /luncialliri v Rim. «9 liberalci in sovraznih dejavnosti proti starim ka­ toliskim organizacijam, ki so jih obtozevali ne­ 1 J. Plelerski, Dr. Ivan Susledic. P OI prvaka sloven­ pravicnosti. Ljudstvo se je zaradi skofovih pod­ skega polilicnega kalolicizma, Ljubljana 1998, SIr. pisov pod raznimi clanki odvracalo od dezelnega 131. glavarja dr. Sustersica. Jeglic naj bi tudi podpiral 8 ReslJica in Novice sta bili glasili decembra 1917 usta­ novljene Susler~i~eve Siovenske kme~ke slrallke in Siovenske Ijudske stranke za mesta, trge in indus­ 10 Prim. NSAUSAL, Zapuscine, fasc. 102, Evgen Lam­ trijske kraje. pe, Lampe Kolarju, Ljubljana, 27 . 4. 191 8. 9 NSAUSAL, Zapuscine, fasc. 102, Evgen Lampe, II NSAUSAL, Zapuscine, fasc. 102, Evgen Lampe, Lampe Jegli~u , Ljubljana, 29. I. 1918. Lampe Jeg li ~u, Ljubljana, 7. 6.1918.

9 DNEVNI$KI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Jugoslovanski klub na Dunaju, v katerem naj bi ilMidva s Suslersieem sva stavila na napaenega imeli veliko avtoriteto Cerkvi nasprotni pari a­ konja. Kriva je bila vlada, ki je meje tako her­ mentarci; liberalci in razkolniki, ki bi najraje iz metieno zaprla proti vestem iz inozemstva. Sele javnega zivljenja izgnali katoliske moze. Lampe avgusta J 918 je povedal dr. Sustersic, ko je prisel je cutil dolznost, da Ijudi opomni k miru, da jih iz SVice, kako stvari stoje. Mi smo hot eli voz odvrne od laznih prerokov in jih povrne k po­ zaobrniti, ani bilo vee casa.II I' slusnosti legitimni oblasti. Skof naj bi v svojih Na povratku v Ljubljano v zacetku decem bra se pismih Ijudi vzpodbujal proti oblasti, pridigajoc je prehladil in dobil gripo. Ker ga je ze prej pravieo do samoodlocbe narodov, ki pa bi po slabila bolezen ledvic, je hitro podlegel. Stolni Lampetovem mnenju v praksi privedla v popolno kanonik msgr. dr. Evgen Lampe je umrl v 45. anarhijo. Nedavno naj bi se v skofijskima Slo­ letu starosti 16. decem bra 1918 ob 7. uri zjutraj v venc" in Domoljubu obcine pozvale, naj odrecejo stolnem zupniscu in bil pokopan 18. decem bra na poslusnost dezelnemu glavarju in naj se bojujejo Zalah.15 Lahko bi rekli: »Hitro je zivel . zato je proti njegovim uredbam. Lampe je zapisal, da ga hitro umrl.« Vso raznolikost dejavnosti dr. Ev­ skofnikoli ne bo mogel prisiliti, da bi se pridruzil gena Lampeta odstirajo Dnevniski zapiski, ki jih taksnemu delovanju. Tudi sodelovati ni namera­ je zapisoval v letih 1898- 1917. val, saj naj bi bila diseiplina v skofiji postavljena na glavo. Lista Novice in Resnica naj bi pisala v Dosedanja usoda Dnevniskih zapiskov katoliskem duhu in v zvestobi avstrijski vladarski hisi, skofijski listi pa naj bi pisali sovrazno proti Na pomen Lampetovega dnevnika je prvi opo­ vladarski hisi in dezelnemu glavarju. 12 zoril prof. ddr. Igor Grdina. ki je leta 1996 v Uredniki Novic so se 26. julija 1918 obrnili na Tretjell! dnevu objavil dva odlomka in ob tern nuncija Teodorja Valfre di Bonza zaradi prega­ zapisal: ilte iz teh dveh odlomkov je mogoee vi­ njanja, ki naj bi ga proti casopisu izvajal knezo­ deti, da je Lampetov dnevnik prvovrsten zgodo­ skof. Zaprosili so ga, naj Jeglica opomni, naj ne vinski vir, ki lahko pojasni ali vsaj osvetli pre­ ravna krivicno proti katoliskemu casopisu No­ nekateri dogodek v nasi preteklosti. Doslej ga vice. Knezoskof je duhovnikom prepovedal so­ zgodovinarji praktieno se niso uporabili. More­ delovanje pri omenjenem casopisu, kakor tudi biti bi lahko celo ravnisljali 0 njegovi objavi, saj njegovo reklamiranje, saj naj ne bi bil v soglasju se v celoti nanasa na javno delovanje svojega s politicnimi normami, ki pa j ih ni navedel. Lam­ av/orja.«16 pe je taksno prepoved imel za krivicno, saj naj bi Povod za objavo Dnevniskih zapiskov dr. Evgena casopisi, ki so uzivali skofovo naklonjenost, ru­ Lampeta (1898-1917) je dala »najdba« izgublje­ sili pravo katolisko pot in ialili dobre duhovnike. nega prvega dela zapiskov v zapuscini msgr. Novice naj bi zacele izhajati pray zato, da bi Toma Zupana, ki jo hrani Rokopisna zbirka duhovscino in Ijudstvo po resnici informirale 0 NUK-a (str. 1-292). Februarja 2006 je nanje politiki. Od skofa zasciteni casopisi naj bi med naletel doc. dr. Matjaz Ambrozic. Kako se je prvi duhovscino vnasali nezdrave politicne ideje in del zapiskov. zapisanih v dnevnik. znasel v Zu­ razdor. V tistem casu so enega izmed njih - panovi zapuscini, ni jasno. Drugi del zapiskov na lugoslovana - oblasti zaradi netolerantnega pi­ listih od strani 293 dalje vseskozi hrani Nad­ sanja prepovedale. Lampe je zagotavljal, da No­ skofijski arhiv Ljubljana (NSAL). Iz njih je bil iz vice ne zalijo katoliskega cuta, skof pa naj bi neznanih razlogov nekoc izlocen letnik 1915, od casopis prepovedoval brez poprejsnje seznanitve z njegovo resnicno vsebino.13 14 I. Dolenee. Krek Jelllez Ev., v: SBL, I, Ljubljana Ob prevratu 1918 se je dr. Lampe za dober mesec 1925- 1932. str. 560. umaknil na Dunaj. Tam je novembra v razgovoru 15 20. deeembra 1918 je postal upravitelj Flaehenfeld­ z dr. Jankom Polcem izrekel bridko spoznanje: Wollwitzevega kanonikata dr. Franc Kimovec, zatem pa 7. avgusta 1919 dr. Alojzij Stroj. V izro~ilnem za­ pisniku oi sledu 0 Lampetovem zasebnem premo­ 12 Prim. NSAUSAL, Zapliscine, fase. 102, Evgen Lam­ zenju in zapu~tini. OJ. NSAUSAL, Spisi V, fase. 69, pe, Lampe Valfre di Bonzu, Ljubljana, 22. 7.1918. CemaZarjev kanonikat, Izrotilni zapisnik, Ljubljana 13 Prim. NSAUSAL, ZaplisCine, fase. 102, Evgen Lam­ II. 8.1919. pe, Uredniki Novie nuneiju Valfre di Bonzu, Ljub­ 16 I. Grdioa, /z dnevllika Evgen(l Lampeta, v: Trelji dan Ijana, 26. 7. 1918. 25 (november (996), ~1. 10, str. 33.

10 VIRI 26. 2007 kalerega se je ohranil Ie en lipkopisni li st. ad lU talentov. Sicer so zapisi v prvem delu marsikdaj naprej si li sti ne sledijo vedno v tekoci paginaciji, Ie kratki zaznamki, zato v njih kar mrgoli krajsav. ki jo je nekdo napravil naknadno in je pri Presenecajo pa tudi »I uknje« - prazni listi, ki jih pregledovanju listov nekatere od teh prestavil iz nikoli ni popisal. Vsebujejo nekalere datume in svojega prvotnega mesta. Zaradi navedenega tudi vsebine, ki bode v koristno dopolnitev do sedaj paginacija ni sledila kronoloskemu redu za­ znanega 0 SLS. piskov. V pricujoci izdaji je omenjena napaka od­ Dr. Evgen Lampe je zapisoval vecinoma sproti, pravljena. Do strani 397 so zapisi rokopisni, nato zato ga marsikdaj premagajo custva. Opis zaeetka pa se menjavata rokopis in tipkopis, kar je pri 1. svetovne vojne je osebna refleksija dogajanja, paginaciji oznaceno z opombami. Naj poudarim, ki jo je zapisal z nekajmesecno casovno distanco. da je Lampetov rokopis lezje berljiv, saj je ocitno Vseskozi je cutiti, da je bil desna roka dr. Ivana eisal z veliko naglico. Sustersiea. Ostal mu je zvest do konca. Iz te lal mi po vee kot enoletnem iskanju ni uspelo povezanosti je mogoee razumeti njegov kriticen priti na sled izgubljenemu letniku 1915, ki ga je odnos do dr. Janeza Ev. Kreka in njegove zane­ nekdo iz vrst Lampetovih nasprotnikov, verjetno senosti ter jugoslovanstva. Krek je prevzel tudi zaradi zasebnih interesov, svoj cas izlocil ali celo marsikatero Lampetovo pobudo in jo prodal pod unicil. Verjetnost, da bi to storil avtor sam, je svojim imenom. Lampe Kreka predstavi dokaj majhna. 17 Vsekakor je bolj verjetno 10 storil drugaenega, kot smo ga sicer vajeni iz literature. nekdo drug; morda prelat dr. Andrej Kalan ali pa Marsikaj, kar se je glede zadruznistva pripisovalo celo stolni dekan dr. Ignacij Nadrah, ki ga je Kreku, je operalivno pravzaprav izvajal Lampe; marca 1930 bibliotekar dr. Avgust Pirjevec za­ zlasti na podroeju financiranja kmetov. Usoden prosil za podatke 0 dr. Evgenu Lampetu, ko je pa je bil njegov razkorak s Krekom glede poli­ pripravljal geslo za Slovenski biografski leksi­ ticnih vprasanj, ki je sprozil razdor v Vseslo­ k0I1.18 lz ohranjene korespondence je razvidno, da venski Ijudski stranki. Zaradi prezaposlenosti z je v tistem casu imel stike tudi z lupanom. Manj gospodarskimi projekti in z dezelno ter drZavno verjetno se zdi, da bi pogresani lelnik 1915 adminislracijo ler resevanjem problemov, ki jim odtujil dr. Pirjevec. je botrovala I. svetovna vojna, je Sustersic-Lam­ petova slovensko-avstrijska orientacija nazadnje Glavne terne in vsebine DllevlliSkih zapiskov izgubila boj s Krek-Jeglic-Koroseevo jugoslovan­ sko. Po vsebini so Dnevni§ki zapiski izredno raznoliki Dr. Lampe je bil pravi strokovnjak na podrocju in prenapolnjeni z vsakovrslnimi podatki. Sledijo financ. Pray bancnistvo naj bi podprlo njegove dejavnosti dr. Evgena Lampeta skozi 20 let, veli kopotezne projekte, ki naj bi slovenskemu vendar pa je potrebno poudariti, da se zgostijo z narodu omogoeili gospodarski razvoj. Sedel je v zacetkom I. svetovne vojne, ki ji je posvecena vrsti nadzomih odborov in brez njega se na glavnina avtorjeve pozomosti. Kranjskem ni zgodilo nie. Bil je navzoe pri teh­ Lampetova pripoved se zacne leta 1898, pray v nienih prevzemih novih cest, mostov, vodovo­ casu Jeglicevega prihoda v Ljubljano, zakljuci pa dov, dejaven je bil pri gradnji elektrame na leta 1917. llasti za vojni cas so njegovi zapiski Zavrsnici ... Udejstvoval se je pri izsusevanju koristno dopolnilo Jeglicevega dnevnika. Barja in regulaciji rek ter potokov. V prvem delu dnevnika dr. Lampeta spoznamo Njegovo duhovnisko delovanje v dnevniku ni po osebnostni plati . Bil je navdusen glasbenik, ki izpostavljeno. Lela 1913 je bil dr. Lampe imeno­ je igral orgle in klavir. Veliko je bra I in studiral, van za monsignorja in eastnega kanonika, na­ se ukvarjal z leposlovjem, casnikarstvom ... Na­ slednje leto pa za arhidiakona za Gorenjsko ter redil je bliskovito kariero; politicno in deloma stolnega kanonika.19 V lelih 1917-1918 se je cerkveno - oboje kot rezultat svojih stevilnih usodno sprl (tozbe in pismo nunciju oziroma Svetemu seddu) s knezoskofom Jeglieem zaradi razlienih stalise glede nove drZave po vojni.20 Naj 17 Nanjo nekoliko namigujejo nekateri stenografirani odlomki z zaupno vsebino. 18 GI. NSAUSAL, ZaplIscine, fase. 102, Evgen Lampe, 19 GI. NSAUSAL, ZaplIscine, fase. 102, Evgen Lampe. Pirjevee Nadrahu, Ljubljana, 10. 3. 1930; 15. 3. Jegli~ Lampelu, Ljubljana, 17.4.1914. 1930. 20 Glej zadnji del njegove biografije.

11 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898- 1917) pDnovno poudarimo, da Lampe ni bil naklonjen vloga je bila kljuena zlasti pri posredovanju pri jugoslovansko orientirani politiki. Nastajanje dr­ vojaskih oblasteh. zave SHS je bilo zanj skorajda stvar veleizdaje. Dnevnik tudi osvetljuje ozadje aretacij duhov­ Nasprotoval ji je tudi zato, ker so zdruzevanje s nikov na Koroskem in Stajerskem leta 1914.21 Na Hrvati vodili mladini. Tudi sicer sta se s Krekom nekaterih mestih iz njega zaradi vojnega dobie­ razsla ze 10. avgusta 1915 pray zaradi narodnega karstva veje protijudovsko razpolozenje. Vseeno vprasanja, saj je Krek predvideval, da bodo da­ pa nam ob tern postreze z zanimivim podatkom, nasnji zamejski Siovenci »zrlev« prihodnje dr­ da je bilo leta 1914 v Ljubljani 25 soloobveznih zavne skupnosti s Hrvati. Temu se je Lampe uprJ, zidovskih otrok. Srbofilsvo mu je sumljivo, zato saj je v Avstro-Ogrski videl edino driavo, v ga obsoja. Ziasti ga je zaskrbelo njegovo po­ kateri bi lahko ziveli vsi Siovenci. javljanje v dijaskih vrstah. Tudi sicer je bil iz­ Razdor med mladini in starini se je odvijal ne Ie redno protisrbsko razpolozen. na politienem polju, ampak tudi na gospodar­ Dokaj natancno je popisana kronologija marsi­ skem. Dezelni odbor je po posredovanju dunaj­ kdaj zakulisnega dogajanja v SLS. Navedenih je skih uradov prevzel od Zadruzne zveze vrsto kar nekaj »zaupnih« sestankov ozjega vodstva pristojnosti, zlasti glede razdeljevanja, kmne, stranke, zato je dnevnik bogat vir za poznavanje oskrbe z mesom ... To je Kreka zelo jezilo. razdora med mladini in starini. Na zanimiv naein Vsekakor dogodki I. svetovne vojne predstav­ osvetljuje tudi odnose med liberalci in politiki Ijajo tezisce celotnega dnevnika. Zaeudi nas SLS. Ziasti izpostavi liberalno izprijenost. Lampetova zanesenost, S katero se navdusuje za Lampe je bil zaprisezen Siovenec in Avstrijec, ki vojaski obraeun s sovrazniki Avstrije. Iz eutenja se je v svoji zanesenosti Ie poeasi bistril. Naee­ enega vodilnih politikov SLS-a izvemo marsi­ lorna je bil proti vsem oblikam nemskega na­ katero podrobnost 0 razpolozenju ob zaeetku voj­ cionalizma. Vojna posojila je vzpodbujal kot ne. Zelo doziveto pripoveduje 0 njej ziasti v avstrijski domoljub. Slednje morda razlozi, zakaj prvih mesecih. Prieara nam tedanje vzdusje v je ob koncu vojne odsel cez mejo ... Ljubljani in vkljueenost Cerkve pri vojnem pro­ Vedno se je trudil, da bi bil na strani kmeta in jektu. Kmalu se zave moei cenzure, ki je pa­ slovenskih interesov v gospodarstvu, banenistvu ralizirala prihajanje novic z bojisea. Resnica 0 in politiki. S tern v zvezi je koristil svoja stevilna stanju na fronti se je prikrivala, razodevali pa so poznanstva z razlienimi politiki, ministri, po­ jo vedno no vi prihodi ranjencev, za katere se je slanci in uradniki na Dunaju. se pray posebno zavzel. Ukvarjal se je tudi s Veliko pozornosti je v dnevniku namenjene tudi podporami druzinam vpoklicanih rezervistov. solstvu oziroma solski politiki in zlasti proble­ Zelo ga je zanimalo srbsko bojisee, iz cenzuri­ matiki liberalnih ueiteljev in profesorjev. Tako ranih novic pa je skusal izlusciti polozaj tudi na npr. izvemo zanimivosti 0 sporu na kranjski gim­ ostalih bojiseih. Poseben izziv je na zaeetku naziji ob atentatu na prestolonaslednika Franca vojne predstavljal moratorij na delovanje bank in Ferdinanda, 0 zapletih na idrijski gimnaziji, 0 z njim povezane dezelne denarne tezave. Cudi zadevi »Ueiteljska tiskarna« .. . nas, kako je lahko kljub temu med vojno postal lelo pomembno je bilo Lampetovo delovanje v eden glavnih agitatorjev za vpisovanje vojnih po­ dezelnem odboru. Zanj je zastavil svoje zivljenje. sojil. Tako mnogo izvemo tudi 0 intemih odnosih na Svoje grozote in blaznost pa je vojna pokazala z relacijah: dezelni predsednik - dezelni odbor, de­ italijanskim napadom, lei je Primorsko in Kranj­ zelni glavar - dezelna vlada, vlada - cesar .. . sko prizadel neposredno. Zal zaradi manjkajo­ Ymes se vpletajo tudi novice 0 odnosih Cerkev - eega letnika 1915 ne izvemo iz prve roke, kako je drZava. Ziasti je izpostavil politicno udejstvo­ napad dozivljal Lampe. Zapiski v naslednj ih letih vanje duhovscine, ki je bilo v Lampetovih easih odsevajo Lampetov boj za Kranjsko, lei je postal a nekaj obieajnega. moeno izpostavljeno zaledje soske fronte. Dezela Iz zapiskov izvemo marsikatero podrobnost 0 je postala dobesedno njen talec, saj je bilo giba­ nje omejeno, potovanje v druge dezele onemo­ 21 Vet 0 tern gl. F. Cutek - M. Moll, DllllOvniki za goeeno, pestili pa so jo rekvizicija, aprovizacija, reselkami. ParaCiia skaf" a paleli 1914 no Spadnjem ranjenci, begunci ... Ob vsem tern je Lampe ostal Stajerskem aretiraniil dllhoVllikih, v: Viri (2006), St. cutee tudi za potrebe ostalih Siovencev. Njegova 22.

12 VIRI 26. 2007

delovanju Jjubljanske mestne obcine, ki jo je V objavi sta ohranjena Lampetov jezik in slog. vodil zupan dr. Ivan Tavcar. Pray tako izvemo Zaradi zastarelega izrazanja so danes nekatere tudi nekaj podrobnosti 0 dogajanjih v Ijubljan­ besede komajda se razumljive, zato so pojasnjene skem stolnem kapitlju in na skofiji. v opombah. Mogoce je zaslediti mnozico besed, Dllevniski zapiski opisujejo nekatere izredno za­ ki se ne uporabljajo vee oziroma so zapisane fo­ nimive tematike in ustanove: casnikarstvo, Kato­ netieno ali star insko, npr.: zistem - sistem; vjeti - lisko tiskovno drustvo, balkanske vojne, zadruz­ ujeti; upitje - vpitje ... nistvo, Kmetijsko druzbo, Gospodarsko zvezo, Nekateri kraji so pisani nareeno oziroma v obliki, boj za prevlado v Zadruzni zvezi, boj za krmila ki je bila tedaj obieajna: npr. Zerovnica - Zi­ (otrobe), Centralo za krmila pri poJjedelskem mi­ rovnica, Belgrad - Beograd ... Besede: Barjani, nistrstvu, Vojno-zitni zavod in problematiko Judi ... pise z malo zacetnico, nedosleden je tudi mletja moke v malih mlinih, problematiko vo­ pri rabi ostalih velikih zacetnic, manjkajo pa tudi jaskih bolnisnic in invalidov oziroma njihovih stevilne vejice ... Ohranjena je Lampetova raba vojaskih domov, barye dezelne zastave, Sent­ znaka [=] namesto vezaja [-] oziroma pomisljaja janski premogovnik v Krrnelju ... [z pripovedi [- ]. Njegovi navedki in premi govor obicajno Lampetovih znancev in prijateljev, ki jih je za­ niso v narekovajih. belezil, izvemo marsikaj zanimivega 0 nekaterih Veliko besed je Lampe zapisal v okrajsani obliki, osebnostih, npr. 0 Josipu Jurcicu, dr. Francetu nekatere dele besedi I pa je stenografiral al i pa Presernu, baronu Schweglu ... zapisal v nemseini. Besedilo dodatno otezujejo Lampe je svojo vsestransko dejavnost okronal tujke in strokovni izrazi, od katerih nekateri niso tudi s clanstvom v stevilnih ustanovah doma in vee v rabi. na Dunaju. Naj navedemo Ie nekatere: Predsed­ Da bi se cim boJj ohranila izvirna oblika Lam­ stvo I1irske banke (ustanavljanje), Upravni svet petovega besedila, so tezje razumJjive besede in Centrale za krmila, Vojnozitno prometni zavod, prevodi razlozeni v opombah. Krajsave be sed, ki Aprovizacijski svet, Central a za varstvo polje­ so nerazumljive, tezje razumljive ali dvoumne, so delskih interesov ... razresene v oglatih okJepajih. Kadar se krajsave ponavljajo in je njihov pomen razviden iz sobe­ Tehnicnc opombc sedila oziroma je predhodno razlozen, so puseene v izvirni obliki. Pogostejse pojavljajoce kratice in Besedilo Dl1evl1iSkih zapiskov je dr. Evgen Lam­ krajsave so razlozene v posebnih seznamih, ki pe sistematicno zapisoval in ga dokaj natancno vsebujejo tudi urednikove krajsave iz kazala . sproti uredil po kronoloskem redu. Z namenom, . Velik zalogaj za urednika je bila izdelava kra­ da bi bila objava cim bolj tudi oblikovno po­ jevnega, osebnega in pojmovnega kazala. Avtor dobna izvirniku, je ohranjena avtorjeva posta­ je pri osebah vecinoma zapisoval Ie njihove vitev naslovov in datacij. Prekinja jo Ie izvirna in priimke, nekatere pa je mestoma oznacil kar v v drugem delu tudi sekundarna paginacija druge okrajsani obliki oziroma s kratico. Lampetovemu roke v oglatih oklepajih, iz katere je razviden zapisu je marsikje v oklepaju dodan pravilni - obseg zapisov na posameznih straneh. Paginirane uradni zapis njihovega priimka oziroma ime so tudi nepopisane strani v prvem delu dnevnika. kraja. Osebe, pri katerih ni bilo z gotovostjo Ker so bili listi drugega dela na nekaterih mestih mogoce ugotoviti njihovega pravega imena, so pomesani, tam v izvirniku sekundarna paginacija navedene Ie s priimkom. Ponekod so jim dodani ne ustreza kronologiji in vsebini dogodkov. V tudi plemiski in akademski. naslovi, vcasih tudi objavi je ta napaka odpravljena. Lampetov ro­ poklic oziroma politicna funkcija, ki so jo kopis je na stevi lnih mestih tezko berJjiv, tipkopis opravljali. V kazalu so tudi imena stevilnih orga­ pa ima stevi lne tipkarske napake, ki so po­ nizacij, casopisov, revij ... pravljene.

13

= DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Lj.blja.u\ s lolnl lIapltell nunn!_ tll.!no vi!sl, dl it' prttlshti gospod Msgr. Evgen Lampe Ilola\ ••lI.onlll;, doktOf leologlle, kamar.I'" NI. Svetostl ltd.

dne 16. dKtrnbra 1918 ob 1 uri Zlutnl v IlS. Ielu ~llrosU po P"'ltllb svel,h IIknomtlltlh u uml'ljoh mlmo y Gospodu znp." Pog,eb Ix> v srfllo, dnt 1& d~mbr8, ob 3. un popoldnt Iz 5101,,* tupnlSt., SemeniSkll ulin iI. 2. BI.yl nin,k bod, prlpo.o(t'n vsem pnjateljem in znlnetm Y pobotno molile\'.

v Lj_bljul, ..... 16 _"'" 1911

Osmrlllica

14 Dnevniski zapiski dr. Evgena Lampeta

I. del

(15. september 1898-28. september 1914)"

22 NUKIR, Ms. 1390, JU. 230. r VIRI 26, 2007

ll] 27. sept. Stud. Exil. Babyl.39 - Bral: Weber Drei­ 1898. zehnlidcn. Spis.: za »G lasniK« »Ali naj gremo 15. sept." Pri skofu z instrukcijo ([ ... ]:24 Dis­ v opozicijo?« (Ostra kritika vlade in prizanes­ putacije, repeticije, presnova introdukcije A. Ijivih poslancev). [Porocilo za]40 »S lov. «41 T.") [2] 16. sept. Stud.:2• Reges Jud. & Israel.27 - Spisal: stricu. Govoril je 0 »novostrujarjih« med di­ o anarhizmu za »G lasnik«28 [ ... ]. Smolnikar jastvom, 0 Drofenikovem pamfletu na duhov­ povabil na shod v »Katol. Dom«.2' Razgovor 0 scino, jako nezadovoljen s puscobo »S lov.« presnovi »Domoljuba«. Rezultat: po izglasu [Slovenca], nagovarjal me je, da skrbim za »Wamsdorfer Hausblatter«. Sinkovec uvodni raznovrstnost in zanimivost. - Corr.42 Fekonja, clanek (ne vedno) jaz »Socijalni« del, Ben­ liturgija slov. kovic cerkveni letopis, Schweitzer juridicni itd. 28. sept. Stud. Ezechiel. - Bral: Dreizehnlind. Podobe. Acta Martyrum4J - Spisal: [za] Slov. [ ... ]. Pas­ 17. sept. Stud.: Prophetismus,30 - Spisal: Drob­ toralna Konferenca: De actu heroico, matrim. nosti za »S lov. «JI - Pri jezuitih ob 6. officium inter christ. et iudaeum," [ ... ] in articulo mor­ dfctorum32 za + cesarico (Marijanska kongre­ tis;4l Katoliska gimnazija (skofov predlog 0 gacija za moze). krajcarskih doneskih odklonjen, konferenca za 18. sept. Stud.: Osee, Joel, Amos, Abdias, Jonas, razsirjenje Alojzijevisca). Elias, Eliseus. - Corr.ll Fekonja: Starosloven­ 29. sept. Stud.: Daniel, hebrejsko slovnico. - ska liturgija za DSv. 14 - Stric" narocil ziv­ Bral: Dreizehnlind. - Spisal: [ ... ] Slov. Mace­ Ijenjepis Raicev in Einspielerjev; zadnjega ob­ donija - Glas roba. [Porocilo].4. Ijubil Walzl. Jericu sem narocil, [ ... ] iz Ri­ 30. sept. Stud.: hebr.47 - Bral Dreizehnl[ind]. - creazione & Slov. 0 atentatih v vladarje. Z Spisal: [porocilo za] Slov. - Narisal nacrt za Usenicnikom (spiritualom)36 zanimiv razgovor pult. Bil v razstavi Germovih slik (vecinoma o umetnosti in [ ... ] v Laskem et al. portreti in svetlobne studije.) Bogoslovci prisli. 19.-26. septembra v Smartnem p. Sm. Goro." Corr. Watzl, Andrej Einspieler; Trost, Z doma. Stud.: preroke do babil[onske] suznosti. Bral: I. oct. Stud.: Ps .4B 2, 109, 21 (hebr.) - Bral: Nekaj [ ... ] iz Karl Maya, iz Hausschatza: Grlin­ Dreizehnl. - Spisal: [porocilo za] Slov. - Corr. dungsschwindel 1874., Luise Hensel »Splosna Trost Z doma. - fakulteta«. Pridigal 25. sept. 0 Ijubezni do [ ... ]. 2. oct. Stud. Ps. 2, 109, 21 (hebr. - Thalhofer). - Spisal: za »ObZ.«38 Odkod zivljenje, za DSv.: Bral : Blinden. - Igral: Gieg. kratek zivotopis Rajicev. Med tem v Ljubljani 3. oct. Stud. Ps. 15. 21. - Bral: Dreizehnlind. - sklep kat[oliske] nar[odne] stranke, da naj gre­ Spis. [porocilo za] Slov., Srbi, Bolgari, Grki s do poslanci v opozicijo. Sinkovec me nago­ Maced. Corr.: Z doma (do konca) varjal, da prevzamem urednistvo »Glasnika«. 4. oct. Stud. Ps. 71, 44. - Bral : Verdaguer, At­ Ni casa. Fantaziral na harrnoniju. Preskusil lantis. - Spis.: [porocilo za] Slov. - Krek je z orglje v Smartnem. Dunaja - Mauerbrecher. Ce bo Povse minister, rekel, da bo on divjak. [ ... ] krivico nagodbe.

23 septembra 24 Pri znarnenjih [ .. .1 gre za stenografske znake. 2S preoblikovanje uvoda Stare zaveze 26 Studiral 27 ludovski in izraelski kralji 39 babilonsko izgnanstvo 28 Ilustrirani Glasnik 4() Besede v oglatih oklepajih so vstavljene zaradi bolj~ega 29 Katoli ski dom razumevanja. 30 prerokovanj e 41 Slovellca 31 S/m'enca 42 korigiral 32 defunctorum; bofja slu fba za pokojno cesarico 43 Dela mu~encev 33 Carrigo 44 0 herojskem dejanju, zakon med kristjanom in Judom 34 Dom ill svel 45 v ~lenu (0) smrti 35 Dr. Franti~ek Lampe, teolog in mozof. 46 Na ve~ih mestih avtor uporablja stenografske znake. ki 36 Dr. Franc U~enj~nik pomenijo »)poro~ ilo za SlovellcQ«, 37 ~martno pod Smamo Garo 47 Hebrej~~ino 38 KaroliSki Obzomik 48 Psalm

17 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA ( 1898-1917)

[3] so izrekli da Siovenci stoje na staliseu hr­ 5. okt. Stud. Ps. 44. Judith. - Sp. [poroeilo za] v[askega] drZavnega prava. Siov. - Bral: Verdaguer: Atlantis; Toistoj, 15. okt. Stud.: Zachar. Malach. - Bral: Verda­ BOHHa H pa3yMb [Vojna in mir]." guer. Macchiavelli (Obzom.)59 Nordaer: Pariser 6. okt. Stud. Ps. 118. - Spis. (porocilo za] Siov. - 4 - Spis[al] (poroeilo za] Siov. - Govoril Bral: Verdaguer. - Pregledoval knjige ranjkega [4] prof. Semena. Ueil v Marijan[iseu] Requiem. pri govomiskih vajah 0 akciji govomika. Kot Stric hud na »Narodov«50 [ ... ] 0 seziganju mrli­ vzglede sem bral odlomke iz pridig P. Ago­ cev, hoee [ ... ]. stino da Montefeltro in P. Abel. Pri skofu. Do­ 7. okt. Stud. Ps. 118. Libri Regum." - Bral: bil facultatem legendi et retinendi libros aucto­ Verdaguer. Schuler 0 Danteju. - Sp[isal] [po­ re Toistoj conscript. et de materialismo, pan­ roeilo za] Slov[enca]. theismo, buddhismo tractantes.60 Priporoeali 8. okt. Stud. Ps. 18 Libri Reg[um]. - Bral: Ver­ mi , da naj nagovarjam pisatelje za apologetiko. daguer, Toistoj: BOHHa H pa3YMb. Max Nord­ 16. okt. Stud. Stat. Politicus Jud. post. exilium.61 aer: Pariser Briefe. - Spis[al] [poroeilo za] Slo­ - Bral: Weber Gedichte. v[enca]. 17. okt. Stud. Dogmat. A. T. Maccab,,2 - Bral: 9. okt. Stud. Reg. - Ueil: Drugoletnikom [ ... ] de Weber Gedichte. - Spis. [poroeilo za] Siov. - ente et esstia;52 vsem razlagal Sir. 21. 22. V Bral 0 Masaryku (VIas!' XlI) Marijan. ueil Requiem. - Comp.53 lesenski 18. okt. Stud. Maccab. - Bral Weber Gedichte. - sliki (Medved). - Corr. Fekonja, Liturg. Kor. Spis. [poroeilo za] Siov. - Govoril v Cirilsk. DSv. - Igral: Grieg. drustvu da se naj »Poml[adni] GI[asi].« dajo na 10. okt. Stud. Post exil." - Bral: Verdaguer. jezikovno mejo v razdelitev, da se naj »Slo­ Brandes: Polen. - Igral pri requiemu za + [ ... ] v v[ enec]« poslje eeskim bogoslovcem v zameno Mar[ijaniseu]. za »Katolicke listy« in da se naj sku sa doseei II. okt. Stud. Paralip.55 - Bral. Brandes: Polen. - zveza z »Slovom duhovne mladezi« v Djako­ Spis. 0 Raiffeisenovih posojilnicah., [poroeilo vu. Ueil v Marijan[iseu] maso. - Igral na org­ za] Siov. - Govoril v Cirilskem drustvu 0 njega Ijah prel[udije] Vo1ckmarjeve in priloge k listu namenu in potrebi pisateljevanja. »Die Orgel« (Buloveeva last.) 12. okt. Stud. ParaJip. - Bral: Brandes Polen. Ver­ 19. okt. Stud. Sap'" - Bral Weber Gedichte. - dag[uer] Atlantis. Kat[oliski] Obzomik izsel. - Spis. [poroeilo za] Siov. - Igral na orglje Sp[isal] (poroeilo za] Slov[enca]. - Skof govo­ Volckmarjeve p[re]I[udije].64 ril bogoslovcem 0 hisnem redu, me obiskal .. . 20. okt. Stud. Stat. polit. Ecc1i.65 - Orgljal pri 13. okt. Stud. Esdras.56 - Bral: Gladstone, Juden skofovi masi v Marijaniseu (otvoritev Gospo­ in Frkr.57 (Histor[ische] pol[itische] Blatt[er]) - dinjske sole). - Predaval prvoletnikom 0 en­ Corr. DSv. - Spis. (poroeilo za] Siov. - Ueil: z cikliki Aetemi Patris; z drugoletniki sem imel II. letniki ponavljal de cognitione Dei," razla­ disputacijo 0 dokazih za bivanje bozje. - Smol­ gal de ente et esstia. nikarju in Debevcu sem obljubil, da born imel 14. okt. Stud. Esther, Aggaus, - Bral: Gladstone, v »Kat. Domu« kaka tri javna predavanja to o Avstriji, 0 Ibsenu (Histor. pol. Blatt.). - leto. Spis.: [poroeilo za] Siov. - Krek, Kalan, Brejc 12. okt. na shodu stranke prava na Susaku, kjer

49 zapisal v rustini 50 Slovenski Narod 51 Knjige kraljev 59 KalOliJki obzomik 52 0 biLi in bistvu 60 Dobil dovoljenje za branje in posedovanj e knjig, ki jih 53 komponiral, skladal je napisal Toistoj in ki obravnavajo materializem, pan­ 54 studiral svetopisemske knjige po babilonskem izgnanst- teizem in budizem. vu 61 polititni polofaj Judov po izgnanstvu. 55 studiral Kroniske knjige 62 dogmaliko, Slaro zavezo, Makabejce .56 Ezdrova knjiga 63 studiral Knjigo modrosti 57 Frankreich 64 preludije 58 0 spozl1anju Boga 65 studiral polititni polouj za tasa Pridigarja

18 VIRI 26, 2007

21. oct. Stud, Ultima temp, ante Chr." - Spis[al] [porocilo za] Slov, - Corr. Fekonjevo liturgijo, dostavil najnovejsi odlok 5, avg, 98, - Br[al] Weber Ged[ichte], pregledal Gtirres. Mystik, 22,-25, oct. Stud, Can, Hebr. et EccJesiae. con­ servati textus,67 - Bral: Weber. Ged[ichte], [5] Gladstone, 0 Amerikanizmu, Roseggerju (St[immen] aus MI aria] Laach,) - Za nedeljo obljubil predavanje 0 socijalnem vprasanju v Katoliskem Domu, Zato sem si izbral Bieder­ lacka za substrat. - Spis, [porocilo za] Slov, - Krek z Dunaja 0 politicnih razmerah, 0 na­ godbi je govoril jako obsimo, Dokazoval, da je skodljiva na vsak nacin, kakor se izvede, Ka­ lana in Brejca je on vrgel v oni tok, v katerem sta izdala vojni izjavi 0 solidamosti Siovencev s pravasko stranko (na Susaku), 26, oct. - 2, nov, Stud, Zschokke do konca, Ev, Joannis,os - Bral: Biederlack Sociologie; Vrba, H6ichy spolein; Hammerstein, Sociales Wirken der Kath, Kirche;69 Weber, Gedichte, - 30, nov,70 (nedelja) predaval v "Katol. Domu« 0 socijalnem vprasanju in krse, socijalizmu, Po­ slusaJcev do 160, V soboto pri govorniskih va­ jah govoril 0 socijalnem pomenu dogme uelo­ veeenja, Spisal [poroeilo za] Slov[enca]. Glad­ [6] stone za " DSv«, - Bral: 0 poljedelskem shodu govoril pri govorniskih vajah 0 papezevi ob­ v Lausannu (Hist. pol. Blatter), Zanimivo 0 lasti in ravnanju laske vlade, s prvoletniki 7, val uti in borzi. nov, bral encikliko 0 svetem pismu, Od matere 3, nov, - 8, nov, Stud, Specijalno itrdctio N, T,7l zvedel, da me pri Dralkotu imenujejo Krake­ do konca, Splosno N, T, po Comelyju, Spis kler.72 8, nov. govoril v Cirilskem drustvu 0 [porocilo za] Slov, za DSv kritiko "Bele Ljub­ potrebi poljudnih iger za drustva (Sever pred­ Ijane« in »Molbe«, - Govoril na Igu 6, nov, Q stavil bozieno igro za Skofjo Loko). Corr. Fe­ kmeckih zadrugah, Dr, Mauring me povabil. konja, liturgija. - Br: Toistoj: Srebjani. Janezie govoril prvi 0 zdruzevanju, potem jaz, 9., 10. nov. Stud. Splosno intrdctio N. T.73 (Cor­ nato Jaklic 0 dobrepoljski zadrugi, Socijalni nely in Gutjahr) hebr. slovnica. - Bral Weber. demokrat Hencej hotel zavleei zborovanje in s Ged[ichteJ. - Igral: Grieg, Humoresken, liri­ tem onemogoeiti snovanje, Jaz ga jako osorno sche StUcke. V Marijaniseu igral pesmi za bo­ zavracal. Utihnil. Se je osnovalo, Jaklie bi bil zic, izbiral. Z drugoletn[iki] eksegeziral Rom vesel, ce bi jaz prevzel »Dom in Svet«. Stric 1., Sap. [ ... J Exod 3.74 (0 bivanju in bistvu boz­ mu je prebojee (zaradi »Iz nasega kota«), 5, jem). nov. I 1.-13. Stud. Ev. Joann." grsko po Klofutarju. hebr. slovn[ico]. - Br. Weber Gedichte, Bran­ des Polen (0 Rusih pravilno, 0 katolieanih kot skeptik in s protestantskimi predsodki). V 66 ~tlldiral zadnje ~ase peed Kristusom 67 stud ira I ohranjena besedila hebrejskega in cerkvenega kanona 72 kleriski prepirljivec 68 Janezov Evangelij. 73 studiral sploSlli lIvod v Novo zavezo 69 Socialno deJovanj e Kaloliske cerkve 74 1. pismo Rimljanom, knjigo Modrosti in 3. poglavje 2. 70 verjclllO 30. oklober Mojzesove knjige 71 sludiral posebni uvod v Novo zavezo 75 studiral Jane'zev evangelij

19 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Smartnem igral pri dveh masah (zegnanje). katoliski politiki. K govoru 0 kmeckem stanu Dolenec, Kdic govorili 0 liberalcih, 0 nenrav­ sem pripeljal dr. Kreka. - Spis. Osoda8S cerk­ nosti, ki jo zivijo vodje liberalizma v Ljubljani venega premozenja na Ogerskem. Amerikan­ in v okolici, 0 uciteljih in njih liberalnih ten­ sko zito. Paternalizem. Stric je zbolel na prsih dencah. 11. me poklical in prosil, naj prevzamem nje­ 14.-22. nov. Stud. Ev. Joa. Ad Romanos7• (Klo­ gove posle. Igr[al]: harmonij Fantazeiel, K1avir futar). - Br[al] Weber, Stritar, Dobravcin, Va­ Grieg in pesmi za Marijanisce. Ijavec, Vinko Gregoric (pesmi) Fr[an] Cimper­ [8] man, Mozartovo biografijo, slog simfonije, 12.-3 1. dec. Stud. Dokoncal vse razven se 3 po­ knjige dr[uzbe] sv. Mohora. - Spis. Clovek glavij hebr. Ponovil yes stari zakon,86 splosno »Nasa straza«. Bil je ustanovni shod v »Katol. itrdcti087 in prve 3 evang[elije]. Tezava ker Domu.« Libera1ci se ga niso udelezili. Jaz po­ ekscerpiram. Cornely preobsiren, ddati se mo­ rocal v »Slov.« »Narod« napadel dr. Sustersica, ram bolj Guthjahrjeve knjige, ki je ekscerpt iz ces da ga je on spisal. »Narod« ga je pona- Cornelyja in ima Ie tu in tam kak dostavek. [7] Spisal za Domoljuba Socijalno vprasanje. tisnil, ker sam ni poslal poroceva1ca. Dr. Srnec Disputiral s prvo in drugoletniki po redu. popravljal v »Nar. «, ces, da je »Slov.« napacno Strica supliral 3 dni. Igral v Marijaniscu pri porocal, a se je blamiral. - Pridigoval v Preski predstavi Zivela Avstrija. Dirigiral Sachs, kla­ o koncu Jeruzalema in sveta. - Igral v Ma­ vir inganieur88 Neumayer. Govoril pri govor­ r[ijaniscu] na glasovir77 pesmi, ucil decka Og­ niskih vajah 0 pomenu krscanstva za javnost. rina. Pri koncertu »Glasb[ene] Matice« (zelob­ Na sv. Stefana dan v Smartnem bral pastirski ni 78 koncert povodom smrti cesarice): Adagio list skofa do Ijudstva 0 vstanovitvi kat. gim­ iz simf[onije] 3 (Eroica) in Mozartov Requiem. nazije. - 31. dec. ob 10. je sla duhovscina k - Comp[oniral] Pesmi (glasovir in glas), nacrt skofu castitat. Vodil prost Klofutar, ki je skofu za sonato. - Govoril pri govorn[iskih] vajah 0 bra I levite zaradi obcevanja z libera1ci in ozi­ cerkvenem petju. S prvoletniki disputacija de gosal brezversko pisavo »Narodovo«. Skof je 0 vero et bono,7. z drugoletniki bral Denzinger »Narodu« molcal, naglasal, da je njegovo delo­ De Deo uno,so disputacija de divina essentia.81 vanje v soglasju s kard. Steinhuberjem in nato - Corr. Fekonja. liturg[ija]. govoril obsirno 0 mojih projektih. Bilo je muc­ 23., 24. nov. Stud. Ad Rom.82 - Br[al] Lisztovo no. Spisal porocilo za Siovenca, v katerem sem mladost (Nobel, jako bombasticno, panteisti­ poglavitne stvari izpustil. Bulovec za nunskega cno navdahnjeno, nelogicno), Katolicke Listy. spovednika, Eden za podravnatelja prestav­ - Spis[al] (porocilo za] Slov[enca]. - Dispu­ Ijena. tacija drugoletnikov 0 panteizmu, de scientia [9] Dei. - Kuba, Ceske nar. pisne. 1899 25.-27. nov. (Stud. Ad Romanos. - Br.) 1.--6. jan. Stud. N. T. do Rom.80 Po grskem tekstu 25 . nov.- 12. dec. Stud. Ad Rom., Jac. Genes. Da­ Jo. in Rom.90 - »Dom in svet« novo leto z niel, Mich. Joel, ponavljal Itrdctio do Abrah.83 dekadencno-simbolisticnimi slikami. Stric ocit­ - Br. Neue Entwicklung in Frkr.84 (Histor. pol. no nervozen. »Domoljub« v novi prikupni ob­ Blatt.) Spisal [porocilo za] Slov. - Govoril: 8. liki bo gotovo ugajal. 4. jan. sem bil pri skofu, dec. pridigoval v Bizoviku. Govorniske vaje 0 prosil odpusta za rigoroz koncem januar. Skof zivi se vedno yes v svojih nacrtih za katolisko gimnazijo. »Narod« mu je napovedal boj, kar 76 studiral Janezov evangelij, pismo Rimljanom je jako dobro. Vprasal me, kako je bilo na Igu s 77 klavir 78 falni socijalnimi demokrati (6. nov.). Ni imel nic 79 0 resni~nem in dobrem 80 0 enem Sagu 81 0 Bozjem bistvu 8S usoda 82 studiral pismo Rimljanom 86 Slaro zavezo 83 Sludirai pi smo Rimljanom, lakobovo pismo, 1. Mojze­ 87 splosni uvod sova knjigo. Danijela, Miheja, Joela, ponavljal uvod do 88 in~enir Abrahama. 89 slUdiral Novo zavezo do Rimljanov 84 Frankreich, Francija 90 Janezov Evangelij in Rimljane

20 VIRI 26. 2007

proti temu, priliko sem jaz porabil, omeniti mu primorskih (surovosti). »Novi Iist« v Trstu skodljivi liberalizem. One 5. jan. shod odbor­ zaeel izhajati: - Ponavljal s I. in 2. letniki. Pri­ nikov »Leonove druzbe«. Jaz zraven, dasi ni­ prave za »Poml[adne] Glase«. - 14. mi pisal sem odbomik. Krek omenil dr. Kosovo veliko prof. dr. Wein, dekan bogosl[ovne] fakultete v zgodovinsko dele 0 Siovanih (5.-11. stol.), Gradcu, naj pridem rigirozirat 25. jan. - Volje katero bi druzba prevzela, ee bi ji denarno sta­ veekrat pri meni zaradi svojih pesmic. Bi bil nje dopusealo. Razgovor 0 brosurah »Obzor­ silno rad pesnik. n[ika]« itd. - Dr. Krek v Ljubljani., Skof Mah- [ II] nie mu je poslal kaplana Rovasica, da se iz­ 21.-26. jan. sem bil v Gradcu. Stano val pri obrazi v krseansko socijalni organizaciji, bil je usmilj[enih] bratih. One 25. rigoriziral iz bib­ v »Ljudski posojilnici«, Krek ga je peljal v licnih ved. Komisija: Stanonik, Klinger, Wein, Horjul. V Horjulu je bil pred nekaj casom tudi Gutjahr. Obiskal Schererja. Sp. [porocilo za] Gomilsek iz Jarenine, yes navdusen; Kreka Siovenca. vabijo v Maribor, Mahnie ga hoee, da bi delal 26. jan.- 2. febr. Stud. Jus-fontes94 (Aichner) HisL shode ... Obiskala me Podgorc in Rozman iz (Bruck, Euseb. Caesar.) Spis. [poroeilo za] Celovca, ki sta prisla zaradi ustanovnega shoda Siov. Bral lisle. Correp.95 s prvoletniki splosno »Nase straze«. Ta shod se je izborno obnesel, itrdctio v Stari Zakon.96 31. jan. prvic pod­ poraz liberalcev. »Narod« poveean - humbreg uceval petje (I. in 2. letnike v koralu) Hubad, - vsebine nima vec. - Novega leta dan dirigiral koncertni vodja prihaja v semenisce, poslusa ga v »Marijan[iscu]« - Pridigal 0 sv. Tr[eh] poleg mene se 6 bogoslovcev. Predava jako Kraljih v Bizoviku. - Pri Kalanu govoril s lepo in zanimivo. Prvic je prise I dne 24. jan. Klimschem, urednikom »Kamtn. Zeitg.«.91 Odslej vsak torek Y, 2 in cetrtek 9. - Dr. Krek [10] doma, bolan, dal mi je porocila, predloge, 7.-16. jan. Stud. A. N. Test. Hebr. gr. 92 - Bral. vladne naerte iz drZavnega zbora, da jih para­ Histor. pol. Blatt. 0 vpeljavi protestantizma, bim za spise v »Domoljubu«. - Popravljal spi­ glasovi iz Avstrije (prej je nekdo pisal bolj v se za »Poml[adne] GI[ase]« - Kanonik Ceba­ ceskem duhu, sedaj se mu odgovarja v Schop­ sek + 27. jan. - Zbiram na strieevo zeljo grad i­ ferjevem duhu). Katolicke listy - dobri, vrlo vo za zivljenjepis Gestrinov. - »Konsumna urejani. Spisal: Poliedelstvo v Avstriji (2. spis drustva« so vzbudila hudo polemiko. »Narod« za Domoljuba), drobnosti za Siovenca. - Igral ze od nekdaj proti, ker krepe katolisko stranko. na harmonij pri igri »Zivela Avstr[ija]« v Sustcrsic v »Slov.« prinesel elanek, ki je jedno­ Marijan[iscu], enkrat dirigiral. - One 16. bil pri stranski in Ie pogojno priporoca kons. drustva. meni koncertni vodja Hubad zaradi poduka bo­ Proti temu Krek v »Glasniku« teoreticen cla­ goslovcev. - Na svetek 3 Kr. don skof pri kon­ nek, ki pravno zagovarja kons. dr. »Slov.« ga certu »GI[asbene] Matice«, njemu nasproti ponatisnil s Krekovim imenom »Nar.« na to. skandalozno opravljena93 pevka - govorjenje. - Sustersic odgovoril z izbornim clankom, zuga­ B. dobil poziv k policijskemu komisarju. Okr. je trgovcem naj se ne dajo zlorabiti. »Mir« in glavar Kaltenegger me hoee politicnim potom »Slov[enski] Gospod[ar]« izborne elanke 0 kupovati, ker me je sodisce dvakrat oprostilo. kmeckih zadrugah (Kac, Podgorc, Gomilsek). Dr. Krek obljubil, da bo v drZavnem zboru in­ [ 12] terpeliral. 16. Sinkovec z Jesenic v Ljublj[ano]. 3. febr.-12. febr. Stud. ius, hist,97 - Govoril pri Pravi l, da hoee dati dekan pojedino, ker je govorn. vajah: Krscanstvo kot princip napred­ dekoriran, a duhovniki ne pridejo, ako bo po­ ka. Spisal: [porocilo za] Siov., za DSvet kritiko vabljen okr. glavar. »Narod« pet elankov proti Hribarjevih pesmi (Cankar v »Narodu« surovo katol. konviktu. »Edin[ost]« zoper »Cvetje S oblatil in zavrgel Hribarja), za »Domoljuba« polja modroslovskega«. Prepir med »Naro­ Propad in njega vzroki (kmecki stan, ekseku­ d[om]« in »Soco, Edin[ostjo]« zaradi ueiteljev tivne drazbe, dedno pravo). - Ucil bogoslovce

91 Kiirntner ZeilUrlg 94 pravne vire 92 Studiral Staro in Novo zavezo, pismo Hebrejcem, gr~~i­ 95 ponavljal no 96 uvod v Staro zavezo 93 oble~ena 97 s(udiral pravo, zgodovino

21 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

passio sec. MatthYs - 12. febr. me povabil p. sem mnogo na apologijo. Ueil se zgodovino do Hugolin, da sva igrala: na glasovir 4 rocno sim­ lan[eza) XXII. 101 - Danes, dne II. sem bil fonijo Beethovnovo, za glasovir in gosli: Schu­ klican na magistrat. Tozbe zaradi verskega za­ bert. kiadalO2 sem eisto oproseen. 13. febr.-IO. marca. Izkusnje bogoslovske. Splos­ [14] no dobro, pri dr. Dolencu malo slabse. Skof bil 10.-23. marca. Stud. zgodovino do konca, zaeel skoro pri vseh navzoc. - Tiskajo se Poml. GI. zopet ius, a malo. - Ueil petje za veliko noc. Rokopis yes v tiskarni. - Skof yes gori za ka­ 18. Koncert Glasb. Matice. Hubad je pripravil tolfiSkol gimn[azijol. Nacrti izdelani od Vanca­ nekaj starih pesmi iz 16. stoletja (Vaterland sa. Poslal jih je tudi bogoslovcem na ogled. neroden dopis zaradi tega pod marko »Los von Poleg Prelesnika, Reniera ... se oglasili za pro­ Rom«). Hubad se je tudi pred bogoslovci za­ fesorje izmed bogoslovcev: Ratajec, Koritnik, govarjal. Za "Cerkv[eni] Glasb[enik]« obljubil Arh (?) »Narod« pridno hujska. Darovanja po kritiko, studiram Ambrosa. Bral Gallusov ziv­ cerkvah v Ljubljani so dala polovico pricako­ Ijenjepis. - Pregledal knjige »Mat[icel Slov[en­ vane vsote. Bog ve, kaj bo? - Petje vodim. Z skel« in »Hrv[aske)«. »Rusija« lepa knjiga, 0 neizobrazenimi koral za veliko noc, z zborom cezaropapizmu slabo pisano. - Urejeval sem si pa figuralne tocke za veliki teden. Responso­ socijologicni zapisnik v alfabeticnem redu. - ria99 peti prepovedal g. prelat,I00 ces da so bo­ Spisal za »Domoljuba« : »Zavarovalnice«. Po­ goslovci prebolehni. Hubad predava teorijo ja­ rabil Zitnikov govor od I. 1896., jako izvrsten. ko dobro in natancno. - Dobil sem od Godca V tern letniku vee Krekovih elankov 0 kmec­ pianino 24 febr. (on mora ostati se do avgusta v kern in obrtnem vprasanju. - Skof sel v dezelni skofiji.) - Igram skoro vsak dan kaj: Mozart, zbor. Govoril 0 gledaliscu in 0 nameravani Concerte, razstavi slik z nravnega stalisca. Prisel domov [ 13) jako disgnostiranlO3 zaradi obnasanja liberalcev Haydn - simfonije, bral Beethovnovo zivljenje (Hribar obZaloval njegov prihod, Lichtenberg - Grieg. - »Danicarji« snujejo dijaski shod za mu rekel, da mu prihodnjic besedo vzame). poeitnice. Bogoslovci so izvolili dva v pri­ Spravne konference med katlolisko] in Iib[eral­ pravljalni odbor. leden bogoslovec bo prevzel no] stranko se razbile zaradi konsumnih dru­ predavanje. Skof je za to. Spravil je tudi v stev. - Bral Gestrinove spise v Vrtcu. Nekatere Konzistoriju v razgovor, ki je potrdil. - Zlocin jako lepe stvari. Ni bil napacen clovek v mla­ v Lillu »Narod« izrablja proti skofovim zavo­ dosti, Ie druzba ga je izpridila. - Konference dom. Liberalci snujejo trgovski shod proti kon­ Vincencijeve druzbe. - Glaserjeva zgodovina sumnim drustvom. »Slovenec« vee izbornih slabo delo, pomanjkljivo, brez duha, okomo. - clankov 0 kmeckih zadrugah od Podgorca. - Kralj je ponudil da spise Levicnikov zivljenje­ Spisal : Vincencijeva druzba (»Slov.«) Zitna ~. - Pri Cirilski uri govoril 0 kulturni zgodo­ borza in Slovenskim obrtnikom (Domolj[ub]) Vlnl. za Siov. [porocilo], soc[ialisticna] str[anka]. - [ 15] 6. marca sem bil prvic pri seji Vincencijeve 31. avgusta. - Preoblozen bil z delom za caso­ druzbe v Marijaniscu. Prejsnjo nedeljo obcni pise. Zato sem v studijah zaostal. Hotel sem ri­ zbor. - Bral Gestrinova dela. - Medved ima gorozirati julija meseca, a moral preloziti na pesem v zadnjem »Zvonu« - se izgublja. - oktober. Delal sem v tern casu za "Domo­ »Zvon« zdelal zopet »Cvetje s polja modro­ Ijuba<<. Pisal 0 uciteljih, solskih postavah zaradi slovskega<<. Amerikanizem zavaen v Rimu, tega, ker se namerava ustanoviti krscanski uci­ Schell na indeksu, papez obolel in ozdravel. teljski list z drustvom. Bog daj uspeh! Bil na »Slov.« ima pravdo z vipavskim zupanom Dunaju pri socijalnem kurzu. Uspeh izboren, ki Hrovatinom. - Dr. Mantuani poslal Gallusov bo pomagal dunajskim krscanskim socijali­ zivljenjepis Kreku. Ta dal meni, da ocenim. - stom. Videl in slisal sem opetovanolO4 Lue- 8. predaval v Kat. Domu 0 buddhizmu. Mislil

101 pape.t Janez XXII. 98 pasijon po Mateju 102 sklada 99 odgovore 103 razocaran , nerazpolofen 100 ravnate lj bogoslovja dr. Jan ez Kulavic 104 ponovno

22 VlRI26,2007

gerja, Lichtensteina, Weinkircherja, Biederlac­ Oglasilo se jih je 42, prislo 29. »Narod« zelo ka, Axmanna, Gessmanna, dr. Becka iz Frei­ hujska\. Popoldne se peljal z vecjo duhovsko burga itd. V »Slovenca« sem porocal »0 so­ druzbo v St. Jurij pod Taborom. Sli smo gledat cijalnem kurzu«. Marsikaj sem dostavil in pri­ Tabor. Pri obc[inskih] volitvah v Vipavi zma­ krojil za domace razmere. Urejeval »Glasnik«, gali na po\. - Danes se je poroW Drelse s ko je bil Krek na Vestfalskem. Govoril sem Sehantelnovo hcerjo. Vceraj je s ocetom pre­ veckrat. V Tomislju smo ustanovili zadrugo. stopil v katolisko cerkev. Starega Drelseta je Govoril sem veckrat v Smartnem pod Smamo nagnila k prestopu gonja »Los von Rom« in Goro. Ljudski shod s Povsetom. Pri volitvah skofov pastirski list. Pastor si je zelo priza­ smo zmagali. Govoril sem zato v Gameljnih. deval, da ga ohrani sebi, a se ni dal vec pre­ Pri novi masi Travnovi v Tacnu, katero sem govoriti. Rekel je, da je pri protestantih so­ uporabil tudi za politicno agitacijo in gospo­ vrastvo in nestrpnost do inovercev,'09 katoliski darsko organizacijo. Govoril pri novi masi duhovniki pa da so bili vedno strpni z njim ze Kramarsicevi lO5 v Litiji. Uspeh bo menda prej. povoljen med smartinskimi in Iitijskimi libe­ 7. sept. Za »Slov. List« spisal clanek: Siovenskim ra\ci. Govoril ob zastavi pri »vseslovenski de­ zenam in dekletom. Vec melodij v narodnem lovski slavnosti«. Pridigal ob zegnanju v Tmo­ duhu za spevoigro. Kan. Smrekar mi dal v vem v Ljubljani. oeeno »Kinderleben im Winter«: Prevec praz­ (16) no in otrocje. Ucitelji jako zadovoljni vsled Za »DSvet« Gestrinov zivljenjepis. F. S. Vilhar duhovnih vaj, ki jih je vodil P. Hugolin. - Stud. bil dvakrat pri meni zaradi »Smiljane«. Spisal zgodov[ino) in jus malo. - Igral Beethovnove kritiko za »Slovenca«. sonate. - Skubic izdelal predavanje za dijaski Sedaj so duhovne vaje. Jutri jih koncamo. Ure­ sestanek - dobro. - Jaklic iz Dobrepolja, ki je dil bom znova svoje delovanje, da ne bo tako bil pri duhovnih vajah. Govoril 0 stricu. Dol Zan razkosano, ampak bolj jednotno in urejeno. mu je, ta je pa trd in neprizanesljiv - bolj, ka­ Bog daj uspeh! kor proti nasim nasprotnikom. V politiki vojna je kriza pri Kmetijski druzbi. [ 18) Pi sal sem 0 nji v »Domoljubu« in »Slovencu«. 14. sept. Za »Slov.« spisal clanek »Stranka inteli­ Izid je se dvomljiv. Spisal kapelansko kroniko gence« (»Narod« je napadel Obzomik, zlasti za Bled. mene) in naslednje, ki se bavijo z »Obzomi­ I. sept. 1898. Duhovne vaje koncane. Imel jih je kom«. Za »Domoljuba« »Zadruzna misel«. II. p. Ferdinand Schuth, profesor cerkvene zgodo­ Sestanek krscanskomislecega akademicnega vine v Sarajevu. UdeleZil se tudi knezoskof. Po drustva je dobro uspel 13. sept. Oglasil sem se zajutrekulO6 se zahvalil Kalan. Govoril skof: I. k rimskemu pravu, k kultumi zgodovini. Pri vnemal za solo, 2. za Ijubeznivo, a odlocno na­ komersu,"O ki ga je priredilo dijastvo na cast stopanje proti politicnim nasprotnikom. - Ure­ delavstvu, govoril 0 revolucijah, pri katerih so jeval knjige in casopise. skupaj delali dijaki in del[avci] 0 krsc[ansko] 4. sept. Med. Creatio homin.I07 - Pridigoval v soc[ialno] ideji. Napisal porocilo za »Slov.« 0 Tacnu 0 angelih. Govoril v »Kat. Domu« v pri­ znanstvenih govorih. - Stud. patrologijo. - pravljalnem odboru za zensko organizacijo 0 »Slovenec« tozen od vipavskega zupana in 28 gospodarskih in politicnih zadevah zena, in pri mestnih Ijubljanskih odbomikov. Pred porot­ delavskem shodu 0 revolucijonamem gibanju v niki kaze slabo. - Shod »Zaveze« ucit. drustev Avstriji. Za »Slov.« ocenil »Glasb. Zoro« in v Gorici; cisto liberalno, zanicevali ucitelje, ki »Responzorije«. Ucil se nekaj prava. so se udelezili duhovnih vaj. - Mali Smaren [ 17) pridigoval v Tomislju. - Igral Moszkowskega 5. sept. Med. Deus Dominus noster.108 - Dopold­ in Beethovna. - Notiral si melodije za spevo­ ne ob '!. II. se zacele duhovne vaje za ucitelje. Igro. 28. sept. 99. Stud. staro zgodov. in ius. - Spisal: za »Domolj.« »Slovenski ucitelji, odlocite se!« 105 pravilno Kramarjevi 106 zajtrku 101 Meditacija Stvarjenje ~Ioveka 109 drugoverci 108 Meditacija Bog nas Gosped 110 sIavnostna zabava, zlasti studentska

23

• -

DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

- Siovenec bil obsojen enoglasno. Po izvrst­ nedeljo bil socijaldemokrat. shod v Mestnem nem Sustersicevem nastopu tega ni bilo pri­ domu, katerega se zal nobeden na5ih ni ude­ eakovati. Porotniki SO bili trgovci in krcmarji. lezil. Tavcar in Hribar imata gardo, ki je vsega 12. okt. 99. Govoril v Katol. Domu (»Zveza«) 0 zmozna! husitstvu, luteranstvu in francoski revoluciji. - Ustanovitev »Krscanskosocijalne zenske zve­ V »Slov. Narodu« so ueitelji planili po »Do­ ze« dobro uspela 24. t. m. Govoril sem 0 po­ molj.« Spisal za odgovor nekaj kratkih vrstic. trebi in pomenu zenske organizacije v »Kat. [21] Domu«. Navzocih okoli 400 zenskih, vpisalo 16. maja 1900 bil v Gradcu promoviran doktor­ se takoj okoli 300. jem bogoslovja. Sel za nekaj dni na Dunaj, [ 19] stanoval pri nasih filozofih Lerch.felderstr. 44. Strica Koblarlll obdeluje in mu sugerira svoje V parlamentu - obstrukcija Mladoeehov. eez politiene misli. Koblar bi prisel rad k »Slov.«, a Linc, Solnograd, (nnsbruck domov. pod Zupaneieem in Kalanom se nima zaupanja, [22-23] zato igra sedaj zelotal12 in radikalnega kleri­ [24] kalca. (Slov. List je prinesel elanek, ki zahteva Katoliski shod reformo »Slov.«) 19ral Beethovnove »bagate­ Ob bozieu I. 1899. sklical skof v Katol. Dom le«. - 27. izlet v Seagovsee in Zatieino z Da­ kakih 40 moz, naznanil, da bo romanje v Rim niearji! Na poti govoril s Hladnikom iz Novega vodil in kat. shod sklical. lmenoval predsedn. Mesta. Kazal se zelo izobraunega, duhovitega Ot[ona] pI. Detelo, podpreds. Flisa, I. tajn. dr. s pogovorom 0 glasbi. - 25. sept. v ponedeljek Jandiea, drugega mene. I. seja odborova bila prvie poueeval petje v Marijaniseu. Nisem se 12. jan. 1900. Potem so si redno sledile seje. mogel ubraniti. Dne 15. febr. 1900 je bil v skofiji shod deka­ 10. okt. 99. Predaval v slov. kat. delavskem nov in zaupnikov, pri katerem se je sprejel Kre­ drustvu: Pregled eez zgodovino zadnjih 19 sto kov organizacijski naer!. Resolucije dovrsene let. Udelezba piela. Bilo je prvo predavanje v do konca maja. Poslale se v Maribor in Gorico, tej sezoni. - Krek je dobil od Siov. krile. so­ ugodna odgovora od skofa in kardinala. Pri seji cijalne zveze ultimatum: Naj pride vendar ze glavnega odbora dne 19./8. so se se opremile enkrat v Ljubljano, da prevzame vodstvo drust­ nekoliko in odobrile. Pripravljalna shoda za venega zivljenja, drugaee odbor odstopi. - kat. shod sem imel dva: v Vodicah 10. jun. in »Drustvo vinogradnikov« si ogledal danes, raz­ na Dobrovi 17. jun, obakrat sem za to porabil kazoval Vencajz. Veliko je naredil v kratkem prosnje za odpis potresnega posojila. casu, klet vzorna, gostilniski prostori dobri. [25] Hoee v Siski narediti filijalo. - Pri skofu bil v 27. jun. procesija in slovesnost posveeenja presv. avdijenci. Razlozil sem mu tdave nasega Srcu Jezusovemu. Berem »Sociale Leben des drustvenega zivljenja, potrebo duhovskega so­ Freiherrn von Vogelsang.« cijalnega dela v Ljubljani, skodljivi vpliv »Na­ 30. jul. 1900. Z delom prcoblozen za kat. shod. rodov«, bojeenost in neodloenost nasih gos­ Vedno seje. 16. jul. dobil pismo od dr. Sus­ podov. K vsemu pritrdil, obljubil, da se bo ved­ tersiea, da scm kooptiran v vodstvo Kat. na­ no opiral na te nasvete zlasti pri rodne stranke. 17. jul. bi I pri prvi seji, pri kateri [20] sem bil izvoljen za vodstvenega tajnika. Go­ nastavljanju Ijubljanskih duhovnov. Alesll3 bo voril na shodih: pri D. M. v Polju v prostorih dobil dogmatiko, Krek stopi nazaj v filozofijo. konsumnega drustva. Udelezba skoro Ie zen­ Za socijologijo se odloei vee nego jedna lira ska, ker je bila ravno takrat volitev v bolnisko (profesorski sklep). - Pri Cirilskem drustvu gQ­ blagajno, pri kateri so bili izvoljeni trije nasi in voril 0 potrcbi pisateljevanja. Predaval splosno dva soc. demokrata. Z vevskimi in Ijubljan­ teorijo glasbe (estetiko). - Dal v »Slov.« notico skimi krse. socijalci sel na Smarno Goro, tam o »Slaviji«. - Stavci pripravljajo strajk. - 8. v pridiga, peta masa in litanije. Popoldne v Preski Ijudski shod - velika udelezba. Pridigal

111 Anton Koblar v 5martnem pod Sm[arno] Goro. 29. jul. javen 112 goretnda drustven shod v Cirknici. Govorili dr. Zitnik, 113 AleS U!enitnik Zelen in jaz. Udelezba srednja. Libera\Ci prisli

24 VIRI 26. 2007

in odsli. Konsumno drustvo lepo napreduje. [28] Vozil se po cerIcniskem jezeru. Ponikvi. Liberalci jo hoteli s pomocjo stajerske [26] narodnosti zlorabiti zase. Tavcar in Hribar tam, Boj z »Narodom« zaradi sv. Al fonza. Sploh Povse komaj besedo dobil, dr. Medved jako spisal mnogo clankov v tern casu. netakten. Jaz sem jim stem streno zmesal, da Pri obenem zboru I 9.17. »Gospodarskc zveze« sem spisal v sobota slavnostni elanek in zacel bil izvoljen v odbor. Prejsnja »Gosp. zv.« in priobeevati »Zlata Zrna« iz Slomseka. Provoka­ Ljudska posojilnica sta se razdruzili, in nastala cija! Klical »Narod«. nova »Gosp. Zveza«, ki zdruzuje vse. Dr. Ales Usenicnik jako nervozen - melanho­ Pri obcnem zboru dunajske Leonove drllzbe bil lieen. v Mariboru. Drugi dan pri skofu Napotniku Danes 9. avg. katol. shod naznanil vladi. zaradi kat. shoda. Pri dr. Krizanicu zaupen 15. avg. Shod v Radeeah pri Zid. Mostu 12. avg. shod. Medved prevzel govor 0 soli, Pavlica 0 bil lep. Povse kot drZavni poslanec v ime «Ka­ napredku in katolicizmu, dr. Matek obnne t[oliskega] pol[iticnega] drustva« predsedoval. stvari. Stajerci se bodo lepo udelezili. Drugi Govoril 0 dmvn. zboru, protestiral proti imeno­ dan v Celovec, nisem dobil nikogar, zveeer se vanjem v pravosodju (Gradec - Celje). Jaz go­ pogovarjal z vikarjem Weissom, organizator­ voril 0 liberalizmu in kat. shodu. Reznar dobro jem nemskih Koroscev. Jako pameten moz. dela, zupnika Zagorjana ni bilo na shod - prvi Proti Konsumnim drustvom, za obrtne blagajna tak slucaj zame. 13. avg. me Sustarsic poklical. in zadruznistvo. Govoril 0 nasih sodnikih, ki so pristranski in Prebral Tolstojev roman »Vstajenje«. Torso, propadli. Vsak klerikalec a priori obsojen, se ideologija. Shod v Kranjski Gori lep. Govorila nemski so bolji. Napeljal govor na »Slovenca«. Pogaenik in jaz. Nazaj se peljal z okrajnim gla­ Mislim, da hoeejo mene za urednika, ne bo slo. varjem pI. Kalteneggerjem - liberalec - biro­ Zabavljal je cez ubogega Zitnika. krat. r29] [27] 14. avg. poklican k skofu. Pri njem bil tudi tms­ 31. jul. Veeraj zveeer dr. Zitnik pri meni. Svoja ki skof Sterk. Star moz, a se krepak. Skof mi personalial14 razlagal. Revez bolan. »Narod(c ponudil filozofijo v semeniseu. Sprejel. Hoee, Tomsic - Dekani. 29. [julij] Laski kralj Hum­ da bi sel na Nemsko. Kardinal ne pride na kat. bert umorjen. Pregledal Alojzijevisee z Vencaj­ shod. zorn in Matjanom zaradi dekoracij. Uredil pis­ Ta veeer seja vodstva stranke. Sustersic absolu­ ma in resolucije, kar jih doslej prislo za kat. tist. Shode nerodno razdelili. shod. V »Slovenca« sem utaknil ostrico »Vlada in 9. avg. One 5. avg. shod v Kostanjevici. lako Slov. Narod«, ki je vlado silno zbodel (cerkev dobra udelezba. Govoril sem jaz 0 liberalstvu v Smartnem pri Litiji.) V »Domoljubu« clanek in gospodarskih teznjah. Sustersie prijemal li­ o »Kat. shodu«, za »Slov.«, »Liberalizem in beralce istotako in govoril za katol. shod. anarhizem.« Vencajza hocejo notarji zoziti za­ Danes 9. avg. bil izvoljen v nacelstvo »Gospo­ radi ratialjenja, ne bo nic. darske zveze«. Studiral Zigliaro, Slomska, pripravljam za Iz Kostanjevice sel v Zagreb. Tam dobil Han­ »Koled[ar] kat[oliskega] tiskovn[ega) dr[ust­ manna, jako tolerantnega duhovnika, in Bulga­ va]« clanek 0 famih knjiznicah. Premalo tva­ ra Grancarova, izsolanega farmacevta. Prenoeil rine. Eppich iz Kocevja pri meni. Tam slabo. V pri msgr. Sajatovicu v grsko kat. scmeniseu. stavbinskem odboru za novo cerkev ni dekana. Hrvati imajo med mlajso duhovscino nekaj iz­ Sami liberalci, ki v cerkev ne hodijo. Poducil bomih moci, a za katoliski shod se daleko niso sem ga, kako bi ustanovil podruznico dunaj­ zreli. Zgoraj so coklje. V Krskem pri p. guar­ skega »Christl. Frauenbunda«.II' Katoliski dijanu Edvardu, jako Ijllbeznivem mozu, mi dal shod dobro, Ie lajikov govomikov manjka. knjige 0 zenskem vprasanju. One 5. avg. je bila Pisal dr. Medvedu in dr. Laginji, Podgorcu, Slomskova slavnost na Brejcu. - Vee asceze!

114 osebne zadeve, podalki liS KrStanska fenska zveza

25 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

[30] strani. Na Hrvaskem je svecenistvo"9 vecino­ 24. avg. 15 . avg. bil Ign[acij] Krek pri meni. Pro­ ma nezmozno in Ijudstvo preneumno, a inte­ sil denarja. Cez dva dni se ustrelil. Veliko ligenca se ni prevec liberalna - pri nas sve­ goljufal v imenu svojega brata in »Gospod. cenistvo dobro, Zveze«. 18. avg. se ustrelil. Krek imel napove­ [32] dan shod v Logatcu. Jaz in dr. Karlin sla tje 19. Ijudstvo se dviguje, a »inteligenca« propala v avg. mesto njega. Izvrsten shod. Tavcarjev liberalstvu. Nas skof dobro deluje. Za katoliski bratranec ucitelj Perko ugovarjal in se strasno shod Ijubljansko liberalstvo nasprotuje, a se bo blamiral. Na Notranjskem pa sploh slabo kaze: s casom uneslo. Mi rastemo vkljub pritisku. Ijudstvo sicer dobro, a precej odvisno od Jibe­ Dela ogromno. ralnih bogatinov, ki imajo svoja bogastva iz Afera Sustersic - SUklje. Vsi nemski listi pise­ prejsnjih in sedanjih oderuskih dob. jo. Koblar kranjski dekan. CUdna izprememba! 21.-24. avg. uciteljske duhovne vaje. 27. uci­ S Povsetom homatije. Pripravil sem ga vendar, teljev se udeleZilo. Nekaj novih poleg lanskih. da je sel v Zagreb. Lajike zjedinjevati - hudo Jaklic bil pri meni. Dobra dusa, izvrsten orga­ delo. Vencajz sedaj dobro dela. Zunanje pripra­ nizator. Snuje »Slomskovo zvezo«. Obljubil ve na kat. shod. Dobro vodi. mu, da prvi predsednik govori na Katoliskem Pri duhovnih vajah 82 uciteljic. Pri nas 26 shodu. uciteljev. Iz Zagreba poslali meni 50 vstopnic za 1. hrv. Erzen sel danes v samostan. kat. shod, Povsetu tudi 50. Pri seji pripr[av­ Jaz imam dela preobilo. Clanke za »Domolju­ Ijalnega] odbora bil Povse designiran,II6 da pri­ ba« in »Slov. Ucitelja«. 5tefe se dobro drZi. de v predsedstvo. Iz Zagreba pisali, da izvolijo (33] Siovenca za - tajnika, in Povse odpovedal. II. Katoliski shod. Bil kot glavni tajnik zraven. Vieseremo, trd oreh, ga bom skusal resiti. Vse v redu. Nas katol. shod dobro napreduje. Le Ljubljan­ Stric zbolel. Se prehladil. Ze dalj casa imel canje prsni katar. Zadnji dan Katoliskega shoda sem [31] dobil porocilo. Takoj drugi dan sem se preselil so premrzli. Jaz izmucen od dela. Zitnik slab v »Marijanisce«. Bil tam do smrti njegove. urednik. Danes povabil Katol. Ijudsko stranko, Pregovoril ga, naj naredi pred pricami oporoko. cesko veleposestvo in Treuinfelsov centum. Hotel zapustiti meni »Dom in Svet«. Sem ga 5. sept. Dne 26. avg. bil shod v 5t. Gothardu. prepustil »Marijaniscu«. Pred smrtjo mi ni Li beraici soc. demokratje skupno proti nam na­ povedal nicesa 0 slikah in spisih. Od zacetka ni stopili. Pogacnik govoril 0 drZavnem zboru, jaz mislil, da umrje, pozneje bil presiab. Vendar o liberalizmu. Velikanski hrup zdruzene bande! sem uredil ze zadnjo stevilko pred njegovo Mi bi veliko lazje delali, ce bi se duhovniki srnrtjo. bolj zavedali asceticnih dolznosti. Homines su­ Vincencijeva druzba me izvolila za ravnatelja mus,ll7 nasi nasprotniki pa so deloma bestije,ll8 »Marijaniscu«. Ministrstvo mi je priznalo na deloma pretkani spekulanti. Govoril Cobal. podlagi doktorata sposobnost za voditelja ma­ Dne 2. sept. shod v Idri ji po § 2. Dekan Arko rijaniske sole. predsednik. Tam se je 510 samo za zvisanje de­ S skofom sel na jug, »da se razvadim«. Peljala lavskih plac. Soc. demokratje tam to vprasanje sva se na Krsko, Leskovec, Catez, Cerklje, Sv. bolje zasledujejo, nego nasi; zato zmagujejo, Kriz, Kostanjevico. St. Jernej, Novo mesto, vkljub temu, da se zdruzujejo z liberalci. Metliko, Crnomelj, Dragatus, Vinico na Reko. Stric nekaj bolan. Prevec je zdelan in se pre­ Masevala na Trsatu, hladil. [34] Katoliski shod v Zagrebu ima yes drugacen potem na Krk k dr. Mahnicu. Tu bila dva dni, znacaj, nego nas. Pri nas je Ijudski shod, tam potem v Senj k dr. Mavrovicu (poldrugi dan). shod inteligence. Oboje ima dobre in slabe Nazaj na Kraljevico, Reko, v Postojno in do­ mov. Na poti me je pregovarjal g. knezoskof,

116 vnaprej dolo~en za izpraznjeno mesto v neki slu1bi naj prevzamem urednistvo »Slovenca«, Oblju- 117 Ljudje smo 118 zveri 119 duhov~~ina

26 VIRI 26. 2007

bil sem mu to V Kraljevici. Dr. Opeka stalen [39] urednik »Dom in Sveta« od druge stevilke po Ko sem bil na potovanju, dovrsile so se dezel­ stricevi smrti dalje. 31. okt. 1900 dobim od nozborske volitve: Od 16 kmeckih mandatov skofa pismo, da sem imenovan za stolnega nasih 15. Od osem mestnih nasih 1. Devet ve­ vikarja. Kanonik Kalan pusti »Slovenca« in gre leposestniskih nemsko liberalnih. Dva obrtne v »Marijanisce« zaradi bolezni. I. nov. mi pise zbornice liberalna. Agitacijo (prej) za volitve v msgr. Zupancic kot predsednik Kat. tisk. Drust­ trg. in obrtno zbornico vodil Vencajz. Delal va, da pride k meni v »Marijanisce« se pogo­ skrivaj, smo propadli. vorit. [40] Prevzel sem urednistvo »Slovenca« 15. nov. Ustanovil »Obrambno drustvo«. 1900. Urednistvo povecal. Dobil se drugo sobo Izvoljen v nacelstvo »Vzajemnega podkovske­ in dal napraviti nekaj novih mobilij.l20 ga drustva«. [35] V Gradcu pri Styriji, Graz. Volksblatt. Osnoval Huda borba. DrZavnozborske volitve, ker par­ zvezo obeh urednistev. lament razpuscen. Borba trajala do januarja [41] 1901. Zmagali povsod po dezeli, v mestih nas­ 1902. protniki. Odslej dekadenca liberalne stranke. 10. aprila Umrl oce. [36] S skofom se peljal: Kamnik, Gornji Grad, Tozen od liberalne stranke. Celje, Dunaj. Pri justicnem ministru, Zochsk­ Ill. shod slovanskih casnikarjev v Dubrovniku. ke,'21 jez[uiti] redempt[oristi]. Poljedelsko mi­ Spoznal p. Tadina, nagovoril ga, naj popise za nistrstvo. »Dom in Svet« Dubrovnik. Dekanski shod. Referiral 0 »Obrambnem Sestavil »Porocilo 0 II. Slov. kat. shodu«. drustvu«. Spisal »Malo politicno ogledalo«. Ko sem od­ lzvoljen v odbor »Slov. krsc. soc. zveze«. potoval, vodil je tisk Smolnikar do konca. IV. shod slov[anskih] casnikarjev v Ljubljani. [37] [42] 16. avgusta 1901. sel na potovanje za mesec dni. Obcni zbor »Malice Slov.« . Prvi AesldeJleeA 17./8. Videm, iskal dr. Trinkota, ne dobil doma, dne ... Zaradi Strekljevih pesmi dal odbor iz­ pustil karto. javo, da ne soglasa. Murko prisel iz Gradca Benetke zagovarjal. Jaz vzdrZeval kritiko »Dom in Genova Sveta«. Tavcar proti meni. Nesklepcni. Drugi 19./8. Nizza zbor cez teden. Jaz pisal na somisljenike. Zma­ 22. Marseille gala odborova lista. Liberalci silno agitiraJi. 22.-25.Lourdes. Bil dva dni. Dr. Murko pri meni. 25./8. Bayonne, Bianitz Suklje pisal Kreku zaupno pismo, po katerem 26./8. Bordeaux zeli postati redni urednik »Slovenca«. 27.- Paris. Bil en teden Hribar ni vec izvoljen v upravni svet »Narodne Versailles tiskarne«. St. Denis [43] Strassburg 12. jun 1902. Bil pri g. Jenkovi, pregledal orna­ MUnchen. V pinakoteki slucajno se sesel mente, lei jih je prinesla iz Rusije. Mi pravila, z Rozmanom. Skupaj. da so Askercu vzeli »Zvon« . Salzburg IS. jun. bil v Novem Mestu pri Sukljetu. Se me­ Dunaj nila mnogo 0 politiki. Zahteval 120 K mesecno [38] za sodelovanje pri »Slov.«. Sporocil sem to Zu­ Pressburg. K prof. Krajnjaku, ki je naprosil pancicu. Odbil. skofa, naj poslje k Slovakom slovenskega du­ 19. seja »Obrambnega drustva«. Porocal 0 toz­ hovna, da jih malo navdusi in se informira. bah. Dobili proti »Soci« in »Rodoljubu«. 56 popravkov so sprejeli. Prebirali smo knjigo

120 pohgtvo, premitnine 121 Dr. Hennann Zschokke

27

D DNEVNISKIZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

[30] strani. Na Hrvaskem je svecenistvo" 9 vecino­ 24. avg. 15. avg. bil 19n[acij] Krek pri meni. Pro­ rna nezmozno in Ijudstvo preneumno, a inte­ sil denarja. Cez dva dni se ustrelil. Veliko ligenca se ni prevec liberalna - pri nas sve­ golj ufal v imenu svojega brata in »Gospod. cenistvo dobro, Zveze«. 18. avg. se ustrelil. Krek imel napove­ [32] dan shod v Logatcu. Jaz in dr. Karlin sla tje 19. Ijudstvo se dviguje, a »inteligenca« propala v avg. mesto njega. Izvrsten shod. Tavcarjev liberalstvu. Nas skof dobro deluje. Za katoliski bratranec ucitelj Perko ugovarjal in se strasno shod Ijubljansko liberalstvo nasprotuje, a se bo blamiral. Na Notranjskem pa sploh slabo kaze: s casom uneslo. Mi rastemo vkljub pritisku. Ijudstvo sicer dobro, a precej odvisno od Jibe­ Dela ogromno. ralnih bogatinov, ki imajo svoja bogastva iz Afera 5ustersic - 5uklje. Vsi nemski listi pise­ prejsnjih in sedanjih oderuskih dob. jo. Koblar kranjski dekan. Cudna izprememba! 21.- 24. avg. uciteljske duhovne vaje. 27. uci­ S Povsetom homatije. Pripravil sem ga vendar, teljev se udelezilo. Nekaj novih poleg lanskih. da je sel v Zagreb. Lajike zjedinjevati - hudo Jaklic bil pri meni. Dobra dusa, izvrsten orga­ delo. Vencajz sedaj dobro dela. Zunanje pripra­ nizator. Snuje »Slomskovo zvezo« . Obljubil ve na kat. shod. Dobro vodi. mu, da prvi predsednik govori na Katoliskem Pri duhovnih vajah 82 ucitelj ic. Pri nas 26 shodu. uciteljev. lz Zagreba poslali meni 50 vstopnic za I. hrv. Erzen sel danes v samostan. kat. shod, Povsetu tudi 50. Pri seji pripr[av­ Jaz imam dela preobilo. Clanke za »Domolju­ Ijalnega] odbora bil Povse designiran,116 da pri­ ba« in »Slov. Ucitelja«. 5tefe se dobro drzi. de v predsedstvo. Iz Zagreba pisali, da izvolijo [33] Siovenca za - tajnika, in Povse odpovedal. n. Katoliski shod. Bil kot glavni tajnik zraven. Vieseremo, trd oreh, ga born skusal resiti. Vse v redu. Nas karol. shod dobro napreduje. Le Ljubljan­ Stric zbolel. Se prehladil. Ze dalj casa imel canje prsni katar. Zadnji dan Katoliskega shoda sem [31] dobil porocilo. Takoj drugi dan sem se preselil so premrzli. Jaz izmucen od dela. Zitnik slab v »Marijanisce«. Bil tam do smrti njegove. urednik. Danes povabil Katol. Ijudsko stranko, Pregovoril ga, naj naredi pred pricami oporoko. cesko veleposestvo in Treuinfelsov centum. Hotel zapustiti meni »Dom in Svet«. Sem ga 5. sept. Dne 26. avg. bil shod v 5t. Gothardu. prepustil »Marijaniscu«. Pred smrtjo mi ni Liberalci soc. demokratje skupno proti narn na­ povedal nicesa 0 slikah in spisih. Od zacetka ni stopili. Pogacnik govoril 0 drZavnem zboru, jaz mislil, da umrje, pozneje bil preslab. Vendar o liberalizmu. Velikanski hrup zdruzene bande! sem uredil ze zadnjo stevilko pred njegovo Mi bi veliko lazje delali, ce bi se duhovniki smrtjo. bolj zavedali asceticnih dolznosti. Homines su­ Vincencijeva druzba me izvolila za ravnatelja mus, 117 nasi nasprotniki pa so deloma bestije,118 »Marijaniscu«. Ministrstvo mi je priznalo na deloma pretkani spekulanti. Govoril Cobal. podlagi doktorata sposobnost za voditelja ma­ Dne 2. sept. shod v Idriji po § 2. Dekan Arko rijaniske sole. predsednik. Tarn se je slo sarno za zvisanje de­ S skofom sel na jug, »da se razvadim«. Peljala lavskih plac. Soc. demokratje tam to vprasanje sva se na Krsko, Leskovec, Catez, Cerklje, Sv. bolje zasledujejo, nego nasi; zato zmagujejo, Kriz, Kostanjevico. 5t. Jernej, Novo mesto, vkljub temu, da se zdruzujejo z Iibera1ci. Metliko, Crnomelj, Dragatus, Vinico na Reko. Stric nekaj bolan. Prevec je zdelan in se pre­ Masevala na Trsatu, hladil. [34] Katoliski shod v Zagrebu ima yes drugacen potem na Krk k dr. Mahnicu. Tu bila dva dni, znacaJ, nego nas. Pri nas je Ijudski shod, tam potem v Senj k dr. Mavrovicu (poldrugi dan). shod inteligence. Oboje ima dobre in slabe Nazaj na Kraljevico, Reko, v Postojno in do­ mov. Na poti me je pregovaljal g. knezoskof,

116 vnaprej dolo~en za izpraznjeno mesto v neki sluzbi naj prevzamem urednistvo »Slovenca« , Oblju- 117 Ljudje smo 118 zveri 11 9 duhov~tina

26 VIR! 26, 2007

bil sem mu to V Kraljevici. Dr. Opeka stalen [39] urednik »Dom in Sveta« od druge stevilke po Ko sem bil na potovanju, dovrsile so se dezel­ stricevi smrti dalje. 31. okt. 1900 dobim od nozborske volitve: Od 16 kmeckih mandatov skofa pismo, da sem imenovan za stolnega nasih 15. Od osem mestnih nasih 1. Devet ve­ vikarja. Kanonik Kalan pusti »Slovenca« in gre leposestniskih nemsko liberal nih. Ova obrtne v »Marijanisce« zaradi bolezni. I. nov. mi pise zbomice liberalna. Agitacijo (prej) za volitve v msgr. Zupancic kot predsednik Kat. tisk, Drust­ trg, in obrtno zbomico vodil Vencajz. Delal va, da pride k meni v »Marijanisce« se pogo­ skrivaj, smo propadli, vorit. [40] Prevzel sem urednistvo »Slovenca« 15, nov. Ustanovil »Obrambno drustvo«. 1900, Urednistvo povecal. Dobil se drugo sobo Izvoljen v nacelstvo »Vzajemnega podkovske­ in dal napraviti nekaj novih mobilij.l20 ga drustva«. [35] V Gradcu pri Styriji, Graz. Volksblatt. Osnoval Huda borba. DrZavnozborske volitve, ker par­ zvezo obeh uredni stev, lament razpuscen. Borba trajala do januarja [41] 1901. Zmagali povsod po dezeli, v mestih nas­ 1902. protniki. Odslej dekadenca Iiberalne stranke, 10. aprila Umrl oce. [36] S skofom se peljal: Kamnik, Gomji Grad, Tozen od liberalne stranke. Celje, Dunaj. Pri justicnem ministru, Zochsk­ III. shod slovanskih casnikarjev v Dubrovniku. ke,l21 jez[uiti] redempt[oristi]. Poljedelsko mi­ Spoznal p. Tadina, nagovoril ga, naj popise za nistrstvo. »Dom in Svet« Dubrovnik. Dekanski shod. Referiral 0 »Obrambnem Sestavil »Porocilo 0 II. Slov. kat. shodu«. drustvu«. Spisal »Malo politicno ogledalo«, Ko sem od­ Izvoljen v odbor »Slov, krsc, soc. zveze«. potoval, vodil je tisk Smolnikar do konca. IV. shod slov[anskih] casnikarjev v Ljubljani. [37] [42] 16, avgusta 1901. sel na potovanje za mesec dni. Obcni zbor »Matice Slov.«. Prvi ReslciepeeR 17./8. Videm, iskal dr, Trinkota, ne dobil doma, dne ... Zaradi Strekljevih pesmi dal odbor iz­ pustil karto, javo, da ne soglasa. Murko prisel iz Gradca Benetke zagovarjal. Jaz vzdrzeval kritiko »Dom in Genova Sveta«. Tavcar proti meni. Nesklepcni. Drugi 19./8, Nizza zbor cez teden. Jaz pisal na somisljenike. Zma­ 22, Marsei lie gala odborova lista. Liberalci silno agitirali. 22.-25.Lourdes. Bil dva dni. Dr. Murko pri meni. 25./8. Bayonne, Bianitz Suklje pisal Kreku zaupno pismo, po katerem 26./8. Bordeaux zeli postati redni urednik »Slovenca«. 27.- Paris, Bil en teden Hribar ni vee izvoljen v upravni svet »Narodne Versailles tiskame«. St. Denis [43] Strassburg 12. jun 1902. Bil pri g. Ienkovi, pregledal oma­ MUnchen. V pinakoteki slucajno se sesel mente, ki jih je prinesla iz Rusije. Mi pravila, z Rozmanom. Skupaj. da so Askercu vzeli »Zvon«. Salzburg 15. jun. bil v Novem Mestu pri Sukljetu. Se me­ Dunaj nila mnogo 0 politiki. Zahteval 120 K mesecno [38] za sodelovanje pri »Slov,(<. Sporocil sem to Zu­ Pressburg. K prof. Krajnjaku, ki je naprosil pancicu. Odbil. skofa, naj poslje k Slovakom slovenskega du­ 19. seja »Obrambnega drustva«, Porocal 0 toz­ hovna, da jih malo navdusi in se infonnira. bah. Dobili proti »Soci« in »Rodoljubu«. 56 popravkov so sprejeli. Prebirali smo knjigo

120 pohistvo, prcmicnine 121 Dr. Hermann Zschokke

27

• DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

»Nasi liberalci«. Moj del prvi. Zvecer zaupni [45] shod krsc. soc. za dezelni zbor. Resolucija. Jan[ez] Kalan, Smolnikar, Krek, Lampe. 20. junija. Shod Ijublj[anskih] duhovnikov zaradi 6. jul. Strah vlade pred demonstracijami. Bar[on] »Matice«. Opeka porocal. Sklenilo se, ne iz­ Hein prisel yes skesan v skofijo prosil pomoci stopiti. - Bil pri meni Lah. Domenila se, da mi zoper »klerikalce«. Skofa ne doma. Pri Flisu. bo posiljalliste iz »Matice«. Tega poslal nadme, naj mirim Ijudstvo. Rekel 21. Dezelni zbor se sesel. Ker Nemci in Iiberalci sem: Vlada naj si sama pomaga. Ko je bil 2. niso priznali matematicnega kljuca za volitev v Kat. shod, je vlada pustila skofa sramotiti, in odseke, napovedala nasa stranka boj. Ko Hri­ zdaj naj skof brzda socialiste? Poklican tudi bar govoril proti Sustersicevemu predlogu, da Gostincar pred Schalfgotscha. Ta ga nagovar­ se razsiri volilna pravica ter udaril po duhov­ jal, naj ostanejo v »Kat. domu« in naj nikar ne scini, zacela se je obstrukcija - prvic v Kranj­ gredo na protestni shod v »Narod. dom« raz­ skem dezelnem zboru. Trajala je dye uri in pol. ganjat. Izdal je po nerodnosti yes nacrt Nucic, Nasi zmagali, seja zakljucena. Radost splosna. ki se je bahal, da nekaj bo, ce tudi kri tece. Na Kanoniku Kalanu prisle solze v oci, ko slisal, to se vlada opira. Shodov prepovedati se pa ne da imajo enkrat nasi tudi pogum. upa. [44] 7. julija. Protestni shod liberalcev ob 10. uri v 23. jun. V dezeln[eml zboru liberalci in vi ada »Nar. Domu«. Ob 9. uri shod delavcev v »Kat. hoteli obstrukcijo utruditi: A Ferjancicevi na­ D[omu]«. Sli v »Nar. Dom«. Velike demon­ padi na Sust[ersica] provzrocili ropot. Seja stracije. Jaz poslal na liberalni shod jur[isla] zakljucena. Kralja, ki mi je napisal govore. Opoldan sel z 24. jun. Dezelni zbor odgoden. »Laib[acher] njim v Ribnico. Tam javen Ijudski shod. Govo­ Zeit[ung]« strankarsko porocilo proti nam. Na­ ril Jaklic, jaz persifliral124 liberalne govore. slednje dni polemika v listih semtertje. (Dopoldne bila Jenkova s hcerko Rusinjo pri 25. jun. Pregledal Ruppetovo razstavo sIik. Lepi meni. Povabljen na Bled s Hasnzinom.) akvareli, nekaj pray krasnih oljnatih slik. Nas 10. jul. bil v Smartnem pod Sm. Goro. Pri mi­ najboljsi pokrajinar. Grohar in Jakopic sta raz­ z[arski] zadrugi v St. Vidu se sesel z arhitek­ stavila nekaj secesionistiskih spleenovl22 - po­ tom Plecnikom, ki obljubil, da bo naredil St. krajin. Vidcem moderne nacrte. 26. Obcni zbor »Gospodarske Zveze«. Dober. Bil 11. jul. Prisel k meni salezijanec AI[ojzij] Ko­ izvoljen v odbor. vacic, da jih naj podpiram. Popoldne dr. Kor­ 29. jun. Obiskal Toncica v Kamniku in pohvalil desh, bivsi laslnik tiskarne Leon nasl[ednikov] njegove kipe sv. Cirila in Metoda za sv. Ivana Maribor. FaIiral,125 sel v Brazilijo, Egipt, In­ v Trstu in M. B. Potem sel v Mekine in k dijo. Prisel nazaj, bolan. Pravi, Berniku na Homec. [46] I. julija. Bil pri meni Skulj. Njegovi 4 clanki 0 da govori 13 jezikov. Zivcevje ima zdelano. belokranjski zeleznici dotiskani. On ceni skodo Dal mu miloscino, sluzbe seveda nimam zanj. po obstrukciji na I milijon za dezelo. Zoper die Obcni zbor Kmelij ske druzbe danes. Liberalci »Obstructions Jilnglinge«.123 Z Zupancicem ni hoteli vreci Povseta kot podpredsednika, a je zadovoljen, ker mu noce dati 120 K na mesec zmagal. Stefe pisal, prej po narocilu Suster­ honorarja. Dobi od clanka 20 K. :licevem pisma, da nasi dosli. Vceraj dobila 3. julija. Seja vodstva Kat. narodne stranke. Skle­ »Gospod. Zveza« 15 .000 K podpore od mini­ njena soglasna izjava, da vodstvo soglasa z na­ strslva. stopom Kat. nar. poslancev v dez. zboru. Elbert II. jul. Jan. Kalan se vmil iz Novega Mesta. Tam v »Dol[enjske] Novice« spravil pod Heinovim rekognosciral.1 26 Elbert slabe volje. Watzl ske­ vplivom izjavo, da ne soglasajo z nacinom. san, drugace vse dobro. Kat. pol. drustvo usta­ Sklenjeno, da se ocitno zavrne. Pogovor 0 sho­ novljeno v Krskem. Schweiger. l27 Bil v Rud- dih. Izvoljen komite, ki ima aranzirati shode: Karlin, 124 smesil 125 gospodarsko propadeJ 122 du~evno stanje dolgo~asja, navelitanosti, melanholije 126 pregledovaJ, raziskoval kako podrocje 123 obstrukcijska mladina 127 za priimkomje necitljiva kraj~ava

28 VIRI 26, 2007

niku. Slibar. Fresko V cerkvenem zvoniku: Sto­ kliseje, ki jih se natisnil nisem - sitno! Izsl i 50- Ii iz Zaticne. Stolp prizidan 1753. T1ak V za­ cialno- kristiji iz St. Jakobske cerkve. Ima zepno uro, [48] ki bije, baje od skofa Herbersteina. 1902 17. jul. Seja »Krsc[anske] soc[ialne] zveze« 0 demokraski »Nasi zapiski«. shodu V septembru. Jaz dobil referat 0 den ami 7. avg. XVII. skupscina Druzbe sv. Cir[ila] in organizaciji slov. hrvaskih delavcev. 18. seja Met[oda] v Ilirski Bistrici. Poslal Stefeta. Vzajemn[ega] podkovn[ega] [drustva]. 8. avg. Zvecer zaupen shod vecinoma delavcev. 25. jul. Sel na pocitnice. »Dom in Svet« koncal. Govoril 0 potrebi velikega politicnega shoda z »Slov.« pustil Zitniku. Na Bled. Tam je bolje. demonstracijo za razsirjenje volilne pravice in Stavbni odbor za cerkev deluje, cerkev se bo o potrebi shoda nepoliticnih drustev. Za sled­ zidala. Liberalci med seboj razprti. V Bohinj­ njega sem prevzel porocilo 0 pravnem varstvu. sko Bistrico. Tam dobil inzenirja M. Klodica 18. avg. Seja vodstva stranke. Sklenjeno, da se pI. Sotladoskega, ki mi pise kot Livski za Kat. narodna stranka ne ustavlja priznanim »Dom in Svet« 0 bohinjskem predoru. Ijudskim potrebam z obstrukcijo. 29. jul. V Ljubljani seja »Kat. tiskovnega drust­ 26. in 27. avg. Dijaski sestanek. Govoril sem 0 va

128 posebej omenili ali nagovoriti neprisotno osebo ali stvar 131 nerazumljivo 129 Peter Zmitek 132 obvestilo z reklamnim, oglasnim namenom 130 Rijepin I. E. ali Rypin Aleksander NikoJajevit 133 verjetno Di Centa Franc

29 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

skofove zavode, Goricane. lako se zanima za 19. Dopoldne pri meni stud. phil. lJS Janko Lokar nase razmere, politiko, tiskovno drustvo. iz Crnomlja zaradi biografije Svetlieieeve. Po­ 2. okt. Seja strankinega odbora. Vlada zacela ~­ sial ga k prelatu Rozmanu. Popoldne na Vrh­ gajanja. Dala strankam temelj: 1. Sedanje ku­ niko. Bil pri Ogrinu (obljubil, da naredi ilu­ rije ostanejo. 2. Sekuritetna134 zahteva za vele­ stracijo k Svetlieieevi baladi) in Berniku. Cez posestvo. 3. Cetrta kurija. Danes zborovali vsi noe tam. trije dezelnozborski klubi. Nas klub sprejel 24. in 25. nov. bil na Koroskem. Gabron, zupnik soglasno. V sej i vodstva Pavletie in jaz proti; v Susiidblu opisan kot dopisnik »Slov. Naro­ ker se zrtvuje pri tern naeelo splosne in enake da«. Nemski duhovniki za organizacijo Sioven­ volilne pravice in ker ni termina za prihodnje cev proti nemskim nacionalcem. V Celovcu bil volitve. Vodstvo odobrilo klubov sklep. pri Dr[uzbi] sv. Mohorja. Poizvedoval po ce­ 3. Zmitek pri meni slika. nah papirja. Mi priporoeili tvrdko Ellissen [50] u[nd] Roder (Theresienkesler Papierfabrik) na 11. okt. Romanje na Sv. Goro. 4000 Ijudi. Krek Dunaju. Pi sal tje takoj po oferte. 136 Pri Smoleju in Sustersie sla gori. pri Gospi Sveti eez noe. Drugi dan v tiskami 12. okt. Zaupni shod Katol. narodne stranke. bratovseine SV. lozefa. Direktor Wein mi raz­ Govoril Sustersie. Izvoljeno vodstvo Kat. nar. kazal knjigovodstvo, knjigoveznico itd. Vzomo stranke (poleg drZavnozborskih poslancev se urejeno. Pri Podgorcu. Ski ice za 27.111 zaupen 15. Stem dnem prevzel dr. Zitnik izdajatelstvo shod koroskih duhovnikov za novo organiza­ in urednistvo »Slovenca«). cijo. 19. okt. Shod v Dobrunjah. Govorila jaz in Gos­ [52] tinear. Shod v Kostanjevici liberalci razbili, 24. nov. »Slovenec« prinesel elanek »Razkrin­ Sustersie ponesreeen. kano uniatstvo«. Stembergerja imenoval. Ta »Slovenec« pise 0 ueitejstvu. popravlja - resnico. 21. oktobra predaval v Kat. Domu 0 modemem Zaeetkom novembra se zdruzila »Slovanski kapitalizmu. centrum« in »Hrvatsko=slovenski klub« v 9. novembra. S Krekom in Pfeiferjem na shodu v " Slovansko zvezo«. Prvie sta oficielno klub Catezu ob Savio Isti dan imel Tavear s Triller­ zastopala Sustersie in Borwinski. Ze od po­ jem shod v Kostanjevici, Brejc s Podgorcem v mladi sem sta bila oba kluba v najozji zvezi. Dobrli vasi. 30. nov. bil v StraZiseu. Govoril pri ustanovitvi 10. nov. Volitve na Koroskem. Nemski krse. soc. tamosnjega »Katol[iskega) izobraz[evalnega] napredovali. Siovenci izgubili dva, ostal Grafe­ drustva«. Jarc mi obljubil pisati za »DSvet«, nauer. Seja odbora za izseljevanje. Bomo dali Debevec ruska poroeila. okroznico za nabiranje statistienih podatkov. I. dec. Seja vodstva stranke. Sustersie predsednik 11. nov. Pri meni prof. Sercl. Govorila 0 Rusiji. (izvoljen na zaupnem shodu). Izvoljena za pod­ [51] predsednika Brejc in Krek, Fettich za blagaj­ 13. nov. Popoldne v Kranju. Debevca nagovarjal, nika. 0 »Slovenskem listu« sklenjeno, da naj naj konea »Vzore in boje«. larc bo popisal se izhaja. Ima doslej dolga 5307,32 K (Jetos Bj6rnsona, Remec iz rastlinstva, Tersan za rus­ 1600 K deficita, preliminar za 03 100 K defi­ ko, Koblarja za predavanje in spis 0 Kranju. cita). Jaz izvoljen za voditelja lista. Strankin Tam dobro napreduje. dolg 18.307.32 K. Sklenjeno pri Iistu stediti 137 16. nov. Pridigal v Smartnem. in iskati dohodkov, nabirati za Ijudski sklad. 17. Nesel skofu »Koledar sv. Familije« , ki mi ga Cez dan Kozelj pri meni risal novo glavo za je poslal prof. Krajnjak (prva belohrvaska »DSvet«. Skof se predveerajsnjem vrnil iz Ri­ knj iga). Hribar bil pri skofu, se pritozeval da ga ma. »Slovenec« napada (nezak[onski] otr[ok] in 6. dec. shod delavcev - strokovno drustvo - v goljufija pri radeski grajse[ini].) Zveeer pri Medvodah. Govoril jaz, Gostinear. Sust. pel tozbe in Ijudsk[e] sklad[be]. 18. god. Povabljeni Krek, Kalan, Karlin, Opeka. Pri meni Kozelj zaradi glave »DSv.« 135 student fi lozofije 136 ponudbe 134 vamostna 137 var~evati

30 VIRI 26, 2007

13. dec. Shod izobrazevalnega drustva v Ribniei. 24. marea se odpeljal v Solnograd k Wassertagu Govoril sem 0 krosnjarskem zakonu. Navduse­ z Jareem in Krisperjem. 2S. in 26. zborovanje. nje veliko. Govoril s prof. Sehenklnom 0 Pavslerjevem [S3] projektu. 1902-3 28. marea Shod na Catezu z Mandeljnom in dr. 31. dec. zvecer se odpeljal na ~. Tam stano­ Kocevarjem. Prisli liberalei razgrajat (Slajpah). val pri nasih filozofih Lerehenfelder. Strasse II. aprila Velika noe. Sel v Smarije. 44. Bil v akademiji umetnosti, kjer zasledil 13 .-IS. aprila Socialni kurz v Ljubljani. Velika sliko Goricana Kavcica, in v zgodovinsko­ udeleiba dijakov, semenisenikov, Goricanov, umetniskem muzeju. Pri Angererju pregledal celo iz Dalmacije. Predaval: Temelji finanene zavod, se informiral 0 klisejih. V operi slisal vede. Na Goriskem se snuje Katol. tiskovno »Pikdamo« Cajkovskega, v dvornem glediscu drustvo. - »Narod« ocita Govekariu, da slabo Olmetovega »HUttenbesitzerja« , v JubiHiums­ vodi gledisee in 8000 K brez potrebe zapravil. theatru SUdermannovega »Janeza«. Nazaj v IS. apr. Danes pri meni prof. Reisner, ki kom­ Gradee, Maria Trost in S. jan. doma. petiral3S za matematika na nemsko gimnazijo, 7. jan. Seja ravnateljstva »Gospodarske Zveze«. dalje nadueitelj Potokar za Belo pee. Sklenjeno: Posojilnieam kredit SOOO K zacetni, [74] potem najnizja kategorija po 300 K na clana. 17. aprila 1909. Enketa139 za deielno banko: SUk­ Rozman obljubil, da gre na shode. Vsak prvi Ije, jaz, Rasica, Mandelj, Skoriine, Kastelic. ponedeljek v meseeu redna seja ravnate1jstva, Pravila pregledali. nujne stvari resujejo: Krek, Jeglic, Siska. 19. aprila. II. Zasedanje vodstva S.L.S. Porocal 0 [S4] eestnem zakonu, melioracijah, zavarovalnicah, [SS] banki. Krek izdal borsuro ° socialnem zavaro­ 19. oktobra opolnoci se vrnil. vanju. (Volitve Ljubljane III. razred. Se nismo 27. oktobra datirano porocilo ministra Kverberja udelez[ili].) o pomiloscenju. Povse dobil. 20. aprila. Pri meni Cop in Tobell zaradi elek­ 30. " seja Vzajemn. podk. drustva. Za dijasko trarne ob Zavrsniei. Seja dez. odbora: Mantu­ mizo SOO K. ani imenovan kustosom. »Narod« se poteguje 4 nov Seja za »[ ... ]«: Kalan, Smoln[ikar], Krek, za Smida. Tavear glasoval, da se Smid odpusti. Zitnik, Stefe. Sestavili [ .. .]. Govoril 0 seme­ 24. aprila 09. Posvet pri finanenem ministru Bi­ niscu pri »Soe. klubu<<. linskem zaradi saniranja deielnih finane. 5. " Bovee 12. Pisal Barietu, Zmitku, Segi (glu­ Kranjsko zastopala Suklje in jaz. Porocilo v honemi). Govoril s Klemeneieem od Zesehkota »Slovencu«. za paplr. Carigrad vzet od Mladoturkov. Abdul Hamid [S6-66] odstavljen. [67] 27. aprila. Predaval 0 kulturi dijakinjam v 1908 S.K.S.Z. 19. maree 1908 z Mandeljnom shod na Mirni. [7S] 22. " v Sodraziei govoril ° izobrazevalnem dru­ 29. aprila (eetrtek). S Klinarjem v Radovljico stvu. zaradi elektrarne ob Zavrsnici. Zupanstva Bled, 28.-30. marea Deielni zbor. Izvoljen za dezel- Radovljica, Lesce, Begunje, Koroska Bela, nega odbornika. Mosnje zastopana. Izvoljen odbor: 2 iz vsake 9. aprila Obeni zbor Gosp[odarske] zveze. obeine, dr. Vilfan skliee prvo sejo. Popoldne s 11. aprila Pevsko dr[ustvo] Ljubljana. Klinarjem si ogledal Zavrsnico in Tobellov IS. " K seji drustva za varstvo zanemarjene mla­ projekt. dine. I. maja. Skusnja Zadruzne sole. 21. " obeni zbor Zadr[ uzne] zveze. 2. " Shod pri Sv. Miklavzu v Siov. gorieah za [68-72] Korosca, Ozmeca, Meska proti Ploju. [73] 20. marea 1909. Otvoritev prve gospodinjske sole na Vrhniki. Govoril 0 pomenu. Dve solski 138 kandidira sestri, Legvart. 139 anketa

31 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

7. maja (petek) Pri meni Pavsler z oklicem Kolavdacija'41 cest v Poljanski dolini. Lonearie okrajnega glavarstva kranjskega zaradi obrav­ predlozi knjige, po katerih je izgubil eez nave savskih projektov zelezniskega ministr­ 40.000 K. Za boljso izvrsitev se mu je priznal0 stva (25 . maja). 22.000. V Metliskem okraju Fischerju nista Jareev govor v Slovanu: Liberalna taktika. kolavdirani 2 cesti. Dobra obramba dez. odbora. IS. okt. Shod v Skofji Loki , ustanovitev Kat. pol. 9. maja (nedelja) Zjutraj shod pri Sv. Lovrencu drustva za skofjeloski okraj. Popoldne shod na (Jursinci) proti Ploju. Popoldno ravno tam Trati. Govorila tudi Jarc in Demsar (Dober imela shod Ploj in Justela. Popoldne shod na obisk). Domavi pri Ptuju. Prisli Plojevci motit, pa 16. okt. Premovanjel42 zivine v Sodrazici. Osem­ kmalu ukroeeni. deset premovanj je doloeil dez. odbor za to 10. maja. Odborova seja Zadr. zveze kot priprava jesen. Hkrati so se dajale nagrade za izrejo telet za obeni zbor. Krek sel na Dunaj v boj proti (po 50 K v dveh rokih: 20 + 30 K) in nakup Bienskovemu kabinetu. Obeni zbor Uniona. S telet za dezelo. Napredek je viden. Uspeh jako I. majem prevzel Union Kobi (50.000 K, do ugoden. 60.000 nJegovo, kar eez, 80% druzba, 20% 18. okt. Ker Izidor Cankar odsel na Dunaj z de­ Kobi.) zelno podporo, moram zopet sam skrbeti za [76] Dom in Svet. Bil v Jakopieevem paviljonu, kjer 1909 si ob spremstvu Stefica in Gustineiea ogledal 10. maja. Pri meni gospa Skuskova iz Metlike njiju razstavljene stvari. - Disciplinama preis­ ponujala vodno silo PIimostek. kava proti Ribnikarju se zaeela. - Agro=Mer­ 11. maja Predsedoval seji dezelnega odbora kur je pred sodiseem. Vojska Italija - Tureija. (Suklje na Dunaju zaradi Burianove krize vsled Vstaja na Kitajskem. Volitve v bosanske agrame banke). Projekt savske elek­ [97] trame. Veeraj Klinar pri glavarstvu v Kranju Belgiji. - Draginjska razprava v drzavni zbor­ naznanil, da dezela reflektira. t40 Danes ob 3;.15. nici. - Zvisanje uradniskih plae. Pavsler prieo Jarca, Zamide in Klinarja meni 19. okt. PIi »Gosp. zvezi« posvet za eksport pra­ izjavil, da bo pIi obravnavi 25. t. m. izjavil, da sieev in zadruzno klavnico v Ljubljani. Od po­ ne da vodne sile zelezniskemu ministrstvu, am­ Ijedelskega ministrstva prisel Pacak. pak dezeli, s katero je v dogovoru. V seji pred­ 28. okt. na premovanju v Vipavi. Dr. Lampret. lozen projekt, soglasno sprejeto, da se predlozi 29. " Shod v St. Janzu, ustanovitev zivinorejske vladi. zadruge. 12. maja. Pri meni inzenir Tumsek od tvrdke 30. " Premovanje v Smarjeti. Weis zaradi elektram. »Slovenec« prinesel na­ 31. " Volitev v Ljubljani iz kurije za dezelni znanilo »Boj za Savo«. zbor. Izvoljen Ribnikar. Nas kandidat Rojina. [77-89] Demisijal43 Gautscha. Novi kandidat StUrgkh. [90] 2. nov. Pogovor z dr. Sustersieem za ustanovitev 1911 dezelne klavnice. 23. aprila. Obeinske volitve v Ljubljani. Nasih 5. nov. Shod v St. Rupertu radi obeinskih volitev. 14, lib. 23, Nemcev 7, soci. I. Prvie volile zen­ Prijel Barbovega oskrbnika Vasiea. ske. Proporc[ionalno]liberaJci manjsino glasov 6. nov. Seja kat. tiskovnega drustva. Sklenjena dobili, po volilni algebIi pIisli za en glas v ve­ jutranja izdaja "Slovenca«. Isee se urednik. V eino. odsek za easnikarje izvoljeni: Lampe, Kalan, 24. april a Seja dezelnega odbora. Suklje prijel Smolnikar, Ales Usen. Tavearja zaradi lazi 0 dei. gospodarstvu. Od­ 7. nov. Seja blejskega okr. cestnega odbora. daja ernomeljskega mosta. Predlozil sem program za cestne zgradbe. Se [91-95] zaene trasirati. Popoldne sel gledat predor ob [96] Zavrsnici. 11.- 14. okt. 1911. V Crnomlju. Pri mostu se je

odstranil oder. Most se podal sarno za 4 mm. 141 strokovni prevzem 142 nagrajevanje, ocenjevanje 140 feleti si kaj pridobiti 143 odpoved opravljanjajavne sluzbe

32 VIRI 26. 2007

[98- 106] kateri drZava prispeva 16,6 milj. kron v 15 le­ [107] tih. Sestavil se je protokol. 1912. januar. Deielni zbor. Suklje odstopil. Cez 18. okt. Pri eksc[elenei] Schwarzu, ki je posredo­ stirinajst dni imenovan dr. Sustersic glavarjem. val pri meni za Glavno posojilnico v zadevi Dezelni zbor se nadaljuje. Pavslerjevih projektov. [108-112] 19. okt. Seja dez. solsk. sveta. Predlog za okr. [ 113] solske nadzornike. Turk in JaneZic padeta, 1912. avgusta. Potovanje v Svico: Bodensee, StTukelj in Simon primo IOCO. I' 6 Seja dez. od­ ZUrich, VierwaJdstattersee, Luzem, Interlaken, bora. Barbo in Triller mi izreceta zahvalo za Jungfrau. zastopanje nase dezeJe dne 15. okt. na Dunaju. Dr. Opeka odlozil urednistvo Dom in Sveta. 20. okt. Hrvatsko-slovenski zbor. Dopoldne seja 10. - 15. sept. Evharisticni svetovni Kongres na vodstva V.L.S.I'7 Diference med Slov. in Hrva­ Dunaju. Avdiencal44 pri kard. Rossumu.l 45 Iz­ ti radi besedila resolueije. Popoldne ob 3. uri prevod. Nazaj se peJjal z nadskofom Stad­ skupni manifestacni zbor. Soglasno sprejeta lerjem, Saricem, Vucicem (Senj). Razgovor 0 dunajska (od Slovencev predlagana) resolucija. stolici v Mostaru. Dalmatinci in Spincic se absentirali.148 Zvecer 22. sept. Shod v Radecah pri Zid[anem] mostu. Komas. Dalmatinci in Spincic pridejo. Obcinski zbor Km[ecke] zveze. [116] 23. sept. Seja Kat. tisk. drustva. Razgovor 0 Dom 21. okt. 1912 Posvet radi ustanovitve Hrv[asko] in Svetu. Sklice se enketa pisateljev. Slov[enske] Banke pri meni: Loncaric, Traven, [114] Jovan, Rasica, Scarpa. 24. sept. Razgovor radi Kozine in Jadranske ban­ 24. okt. Obhod travnikov od Skofijice do Gojnic ke. Sklenil z Loncaricem in Jovanom, da finan­ radi osusenja. Bitka pri Odrinu, Kirkiliak od ciram K[ozino] po Obrtno=kreditni zadrugi. Boigarov vzet, Srbi vzeli Pristino, Kumanovo, Volitve (dopolnilne) v Ljubljani. IzvoJjena Kosovo polje, Cmogorci Torabos - oblegajo Reisner, Ribnikar (Pogacnik, Kregar v manjsi­ Skader. nil. Razmerje glasov: Lib. 1940, S.L.S. 1000, [117-121] Nemci 400, Soci. 130. [122] 5. ok!. Seja dez. odbora. Sklep 0 podporah gasil­ 1913 stvu s kontrolo del. odbora in po lastnem ga­ II. do 12. jan. Socialno politicna tecaja v Splitu s[ilskem] svetu. Ustanovitev deZeinokulturnega in Sibeniku: Dr. Krek, Korosec, Jare, Kalan Ja­ urada, nacelnik dr. Pogacnik. nez in jaz. V Splitu jaz govoril 0 moci dezelne 8. ok!. Crna gora napovedala vojsko Turciji. avtonomije. V Sibeniku govoril dvakrat. Ogle­ 9. okt. Material zoper Legvarta odstopil dez. gla­ dal si Solin, Trogir, slap Krke, elektricno cen­ varju. !ralo, tovamo za karbid. II. okt. Razgovor 0 »Dom in Svetu«. Predse­ 22. jan. Seja Kat. tiskovnega drustva. [ ... ] jaz. doval Kalan, navzoci poleg mene: Detela, Gru­ 24. jan. Seja Ll Razveljavljene volitve v mestni den, Finzgar, Bohinc, Debevec, Merhar, Ales, solski svet, razveljavljeni mandati uciteljic. Smolnikar, Sarabon, Mazwec, Breznik, Pregelj, 25. jan. Seja dez. odbora. Oddaja drogov za dalj­ Stele, Dolenc. Sklenjeno: jaz odgovomi ured­ novode. Sklenjen razgovor z mestom radi od­ nik, rokopisi k prelatu Kalanu, pomagajo Finz­ daje elektr[icnega] toka. gar in Debevec za leposlovje, Terseglav za 26. jan V Horjul k otvoritvi zivinorejskega tecaja. slovstvo in razno, slovstvene ocene se razdele. V skofiji seja pripravljalnega odbora za kato­ Detela, Finzgar, Breznik obljubili spise. liski shod. Predsedoval skof, ki prebere pisma [115] drugih skofov. Odgovorili so skofje: graski, 15. okt. Na Dunaju pri ministrstvu za javna dela mariborski, celovski, trZaski, od Hrvatov: Ko­ informativen razgovor 0 vodno gospodarskih tor, Zadar, Dubrovnik, Banja luka, skoro vsi zeljah Kranjske (kompenzacija za severne ka­ odlocno za shod, Ie nekateri se boje radi voj- nale). Dolozili smo stavbeno vsoto 22 milj., h 146 na prvo l11esto 144 uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku 147 Vseslovenske Ijudske stranke 14 ,5 'I pravi 110 Frallzu Ksav. Naglu \48 so bili odsotni

33

D DNEVNISKI ZAP1SKI DR EVGENA LAMPETA (1898- 191 7)

ske. Sklenjeno, da pojde skof z mano v Zagreb Veveah odstraniti brez dovoljenja postavljene se domenit objekte na okr. in obe. cesti. [123] 9. febr. Z grof. Barbom razgovor 0 resitvi ko­ ker nameravajo letos v Zagrebu evharistieni eevske vloge glede podpor iz zivinorejskega kongres. Sestavljeni odseki. zaklada. 30. jan. eetrtek. Sklep zivinorejskega teeaja v [125] Komendi. (Dobro). 10. febr. Seja odbora Kat. tiskovnega drustva. 31. " petek. S skofom v Zagreb. Nadskof koad­ Resignacija S. se vzela na znanje. Tajnikom iz­ jutorl49 dr. Bauer preeital pisma vseh hrv. sko­ voljeni dr. Gruden na moj predlog. fov. Vsi so za katoliski shod v Ljubljani letos, [126] edino dr. Mahnie je za katol. shod v Ljubljani 17. marca Obravnava 0 veeji narodno gospodar­ in za evharistieni shod v Zagrebu, dr. Stadler ski vaznosti dezelnega in mestnega projekta na sarno za Zagreb. Dr. Bauer je sarno za Ljub­ Ljubljanici. Ijano. Videl Posilovica, ki je ze popolnoma de­ 28. marca. V Opatiji (Voloskem) slovensko=pra­ mensl50 in nas ni vee spoznal. Popoldan obiskal vaski sestanek. Bosanski uradni jezik (Mandie s skofom Seigerschmieda, ki pripovedoval 0 - Sunaric). Izjava pravasev glede balkanskih razmerah na Balkanu. Pri Bauerju se sestal s dogodkov. skopijskim'51 skofom Lazarjem Miedio, ki se je 29. marca V Poli - Brioni z dr. Brejcem in Sa­ pe\jal skozi Belgrad v Prizren. Obiskal jezuite lihbegovieem = Samsibegom. (pater Brixi 0 dr. Aleks. Horvatu) videl novo 30. V Trstu obisk skofa dr. Karlina. zgradbo cerkve sv. Blaza. Zveeer nazaj, skof 2. in 3. aprila Obeni zbor Zadruzne zveze in Za­ sel drugo jutro v Radni. druzni kongres. Pozdravil v imenu dezele. Ka­ I. febr. Prisel TobeB radi Trbovelj. Sem mu re­ mila Theimer od Pjrca poslana. kel, da poeakamo razsodbe. [127] 3. febr. Cponedeljekl Povabil mesto na razgovor 13. aprila Shod pri SV. Roku radi vodovoda za radi elektrarne. Prise I zupan dr. Tavear s Ciuho visnjegorski okraj. in Prelovskom. Se loeili brez uspeha, ker mesto Potem: v Dobrnie radi ceste Knezja vas = neee opustiti svojega projelcta na Ljubljanici. Pljuska. Prisel dr. Oblak se informirat 0 Pavslerju, kate­ 17. maja V Selca, ogleda\ elektramo in cesto remu ima biti od 6.-9. febr. prodano posestvo. Podrest = Petrovo brdo, govoril z dr. Krekom. [124] 19. Z gimnazijskim nadzornikom Posavcem iz 5. febr. 1913. V Kmetijski druzbi sestavili pravila poljedelskega ministrstva na Brezovico, Pod­ za podrutnice v tern smislu, da podruznice niso smreko in na Vrhniko. samostojna drustva, ampak obstojni deli in 21. aprila. Obravnava v Medvodah: Konkurenca organi glavnega odbora in c. kr. kmet. druzbe. med dezelnim projektom 3 stopenj in rekon­ 8. febr. (sobota). Prisel dr. Schescharg, c. kr. sek­ strukcijo tovamiskega jezu in polozitvi turbin. cijski svetnik, v zadevi Pavsler k meni inter­ Obravnava prelozena, da se konstatirajo152 ob­ venirat, da naj odstopim od zahteve, da se stojeee pravice. Zveeer: razgovor z Glaeseuer­ P[avslerju] da koncesija Jama, ne omejena na jem in Sepulcrom radi pame centrale v Sem­ osebo. Pokazal pismo trgovinskega ministra niku. Schustra na poljedelskega m[inistra] Zenkra, ki [128] se zavzema za P[avslerja]. Sam izjavil, da ob­ Nedeljo 9. jun. Tabor na Zaplazu. stoj im pri izrazeni zahtevi, vlada mora interno 10. in 11. jun. v Beli krajini (Suhor, Lokvica, Ra­ de:i:ele postaviti visje kot interno privatnika. dovica, Bozakovo) radi vodnjakov. Popoldan shod v Veveah. (dr. Zajc in dr. Pe­ [129] gan). Navdusevali, da naj vstrajajo v strajku. 14. junija. Dr. TriBer pred dvema dnema odlozil Seja dez odbora. Sklep, da mora to varna v svoje mandate.

149 nadskof s pravico nasledstva 150 dementen , pozabljiv 15t skopskim 152 ugotovijo

34 VIRI 26 . 2007

[130-132] Urednistvo Dom in Sveta prevzel dr. Izidor [133] Cankar. 1913 5.111. Seja izvrsilnega odbora vodstva S.L.S. Na 20.17.-12.18. potoval: Monakovo,15l Augsburg, dnevnem redu volitev za Zitnikom. Dr. Krek Regensburg, WalhaJle, Ntimberg, Wtirzburg, protestira proti novoletnemu clanku v »Sloven­ Passau, Linz, Ischl. cu«, ki napada stranko. Se splosno obsoja. Med tern doma: Afera za dezelne barYe, ki jo je Prelat Kalan navzoc, od urednistva nikogar. povzrocil dr. Sustersic, ki je hotel imeti nek­ 7.11. Seja odbora za osusevanje barja. Prvic Geil­ danje barye Kranjskih dezelnih stanov na dvor­ hofer Zraven. Zvecer prisel v[ eterinarski] in­ cu (zlato=modro=rdeco). z[enir] P[avlin]. Klempner in povedal svoje Katoliski shod. Slavnostni govor 0 avtonomnih pomisleke za bodocnost. Ne zaupa Pavlinu. zastopih. 8.11. Pi sal Kalanu kot predsedniku Kat. tisk. dru­ [134] stva, da naj dene na dnevni red prihodnje seje [135] tocko: Razmerje med Katol[iskiml tisk[ovnim] 1913 drustvom in Slov[ensko]lj[udsko] Str[anko]. 7.-9.19. Na Dunaju pri Zenkerju (poljedelskem 13.11. Se vrsila seja karol. tiskovnega dr. [ ... ] ministru) radi dezelnih koncesij. Za Zavrsnico [139] se mi je takoj vdal, ne pa za Ljubljanico in za [ ... ] v »Casu« [ .. .] dr. Ales Usenicnik 0 Kol­ Medvode. Pisal dr. Sustersicu, ki je sel nad nische Richtung [ ... ] v Stirnrn. aus Mar. Laach Zenkerja in Tmko. [ ... ]: Oba Usenicnika, dr. Janezic in Jan. Kalan. Dezelni zbor. Obracun. Debate: 0 Pavslerju, 0 [... ]: 1. Krekova afera, 2. Joh. 3. [ ... ] Peganu, dezelni elektrami itd. Maroltu etc., 4. [ ... ] 7.18. Vodstvo stranke. Porocal sem 0 dezelnem Delo v »Kat. tiskami« ustavljeno ze od 20.112. , zboru. Sklenilo se je, da naj bodo volitve takoj, 13. Pogajanja [ ... ] principiali in pomocniki. So­ ~ pod vtisom sijajnega dezelnozborskega zaseda- lidamost principalov v Ljubljani prelomili Na­ np. rodna in Uciteljska tiskarna. 12.18 . Ogledal si dela pri blejskem vodovodu. 21.11. Obravnava v Pavslerjevi tozbi proti dezeli. Opazil sem, da je industrijska druzba pri rakah 23.11. Skof me povabil na razgovor, naj mu po­ dvignila stene. S Krekom in s Pibrom l54 y rocam 0 razmerah v stranki. [ ... ] Gradu. '55 Akcija katoliskih drustev na Nizjeavstrijskem [136] proti Sonntags Blattu in nergacem. Isto na [137] Francoskem. 1913 [140] 1. dec. Volitve v splosni skupini za dezelni zbor. 1914 Zmagali v vseh okrajih, v Ljubljani ozja voli­ 31. jan . 1914. Drzavni zbor odgoden radi ob­ tev. strukcije ceskih agrarcev in radikalcev. Zadnja 9. dec. Volitve v kmecki skupini. Izvoljen. seja dezelnega odbora. 16. dec. Volitve v mestni skupini. Govoril na 4. febr. 1914. Dezelni zbor. Klubova seja. 0010- shodih v Kranju in na Vrhniki. cilo umik dezelnih odbornikov. Opozicija Bozic v Smarju. (Skulj, Kobi, Gregoric, Hladnik, Dunajcani). 31./12. Pokopan dr. [gn. Zitnik. Mu napisal ne­ Proti Sustersicu, ki je bil odsoten. Avtomobil. krolog. »Sparovna komisija«. [138] 5. febr. Prva seja det. zbora, plenum. Solski za­ 1914 kon, volilna reforma, sanacija dezelnih financ. 1.11. Dobil vest, da Imenovan c. kanon. 156 dne Volilna reform a se odgodila radi nasprotstva 5.112. 1913. liberalcev solski zakon z zvisanjem uciteljskih plac, disciplinamo komisijo in raznimi izpre­ membami sklenjen. Dezelne finance urejene. IS3 MUnchen 550/0-75% na realne davke, 145% na uzitnino. 154 takratni gorjanski fupnik in drz.avni poslanec Janez Pi· be, 155 stare ime za Bled 156 ~astnim kanonikom

35 - DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 191 7)

/"1ft,; -S.!A. ~ ~ .,.: ~ """". ~ 0',/1" . t' f P) , ~Xo h-:~ ~ 1,j.-'AvC~....,. ,

JiA.. r'-~Y< ~ ~~ .[,<: , j, 11/~ ~ u/.. ~ p< ,. ' 2-J...... ~. J;, ~ ~r.;<- ~. ~ ~L"~

"~ ~.,... ~ ,z,' ~ /C.,.L...... ---r);/...... ft-..~M

1/' Ji ·,,- dII'7"",- r ~ ~ h.z~. J"~ - r~ ~ r . r"':d. v. <) ': V". ~...:-. ~ ~ ~ c.;..:.. r ~:-,

.A/~ ~ J"~~.

, ~/ ( _ j'Ju,A/' /{'~ I£,;( ~ ~. ~k. ~V'1/ /2 '/ J~ ...... ~ ...... r l'V'ry' /'<- ,r0.J!,.' ~'«. ~ k.A~, 4/(. ~-vv-': ~ f " r(IY ..., . I (J /1 .h V"?I~ "7'", ~. hi4:.-y PI- . / l;pL. c, c,..A' ~ 7~. e"~/'r - ~J 6./ Lv>/ --4/c:..,~CwY< f;. J'

Rokopis dllevniskih zapiskov, ki jih hralli Rokopislla zbirka NU K-a, sir. 138.

[141] 19. apr. Shod na Vacah. Ustanovitev zasavske 15. 28. marc Na dopustu v Jtaliji. Benetke. 24.13. kmecke zveze. v Padovi. Sestanek nemskega cesarja z ita­ 21. apr. Ogled del na Zavrsnici. Fundamenti cen­ Iij anskim kraljem v Benetkah. trale. 14. aprila Obcni zbor c. kr. kmetijske druzbe. 27 .14. Obcni zbor Mlekarske zveze. Izprememba Prvi po novem statutu. Nasa zveza popolna. pravil odlozena. Nezaupanje proti Hafnerju. 17. apr. Na Dunaju. Upravni svet trziske zelez­ Naprosen deZelni odbor, da vza me reorganiza­ nice. Afera Kunz=Witkowitz v poljed[clskem] cijo v roke. ministrstvu radi vodovoda za Stari trg.

36 VIRI26, 2007

[142] [149] 4. maja 1914. Obcni zbor Zadr. zveze. Locitev je naroeil dezelni odbor, h kateremu so bili po­ Dalmacije. Zadruzni sanacijski fond sklenjen. vabljeni vsi dezelni poslanci in uradniki. 6.- 7. maja Na Dunaju. Obcni zbor tdiske zelez­ Tedaj so prisli zapet v cerkev - liberalci. K nice. Obravnava v zelezniskem ministrstvu radi nobeni cerkveni prireditvi ni prisel nikdar no­ razsvelljave gorenjskih kolodvorov. Mi smo beden liberalec. Sedaj pa so morali izpremeniti zahtevali placo po tarifi. Ni prislo do sklepa. vsaj nekoliko svojo taktiko. Zveza med libe­ Obravnava Tobell radi 10.000 K. ralno stranko in med velesrbsko propagando je Dr. Krek pise v Siovenca clanke 0 narodnem bila oeitna. Srbski zloein je zato vrgel svojo jezikovnem pravu. senco na liberalno stranko. Na mah je legal 12. maja. Na Bledu. Zupnik Jan[ez] Oblak dobil tezka mora na vso javnost. Nihee ni vedel, kaj Fr[anc] Jozefov red. pride, a vsakdo je eutil, da se je zgodilo nekaj 17. maja. Shoda v Postojni in v Vipavi. V Pos­ strasnega, in da se pripravljajo se hujse reei. tojni liberalci pomazali zborovalisee. Liberalci so bili nakrat' 57 pahnjeni iz svojih 18. maja. Predlagan vladi razpust gospodarskega velikih nad. Od 15. do 17. avgusta bi imel biti odbora meSla Postoj ne. v Ljubljani vsesokolski zlet, s katerim so hoteli 19. maja. Dopolnilna dr"Lavnozborska volitev za izbrisati vtis velicastnega katoliskega shoda iz dr. Zitnikom. Dr. Lovro Pogaenik ..... glasov, li­ prejsnjega leta. Pod imenom sokolstva se je beralec Lavreneic. pripravljala velika svobodomiselna manifesta­ [143] cija, ki naj bi dvignila 22. maja 1914. Seja izvrsilnega odbora S.L.S. [150] Janez Kalan prisel z zahtevo reforme stranke in globoko padli ugled liberalne stranke. Priprave groznjo, da bo javno proti stranki nastopil. so se vrsile v najveejem slogu. Reklamni pla­ Terseglav razlagal svojo »moralo«. Jaz pobijal kati so sli v vse od Siovanov obljudene dezele, Kalanove nazare glede »objeklivnosti«, libera­ zlasti od Rusov in Srbov se je prieakovala ve­ lizma in narodnosti. lika udelezba. Sarno za zunanje priprave so [144-147] proraeunali baje 120.000 K. Napovedovali so, [ 148] da pride iz Srbije 1800 Sokolov v kroju, veliko Vojska 1914 stevilo Rusov, glavni kontingen(l58 bi pa dali, Sv. Peter in Pavel je padeJ letas na ponedeljek. kakor vselej, Cehi. Poljaki so se obotavljali Bila sta torej dva praznika, ki sem ju hotel po­ radi Rusov, pa slednjie so vendar sklenili, da rabiti zase za oddih. Odpovedal sem vse shode posljejo svoje zastopstvo v Ljubljano. Boigari in odsel k Sv. Duhu na Bohinjsko jezero. so pa takoj odpovedali svojo udelezbo, ker so V nedeljo dne 28. junija sem veslal po jezeru. spoznali, da je slavnost v Ljubljani dobro pro­ Isto tako na praznik dne 29. junija. Kar slisim raeunana prireditev velikosrbske propagande. cez jezero glasno klicati moje ime in iz eolna, Tudi vladi se je stvar zdela sumljiva. Baron ki se mi je blizal od Sv. Janeza sem, eujem Schwarz se je peljal na Dunaj, in vlada je pre­ glas: »Prestolonaslednik in njegova soproga sta povedala vseslovanski sokolski zlet v Ljub­ bila v Sarajevu ustreljena. Oba mrtva!« Bil je Ijani. To se je zgodilo se pred sarajevskim ravnatelj c. kr. kmetijske druzbe ces. svetnik umorom. Liberalci so zeleli, da bi se do- Pirc, ki je dobil posebno izdajo »Dana« iz [l51] Ljubljane in mi jo je prinesel. Bilo je ob '1212. volila udelezba vsaj Sokolom iz avstrijske mo­ uri dopoldne. Prejsnji dopoldan je bil zloein narhije in so se pritozili na ministrstvo. Posre­ izvrsen. dovali so pri baronu Heinoldu dr. Kramar, Udr­ Takoj v ponedeljek zveeer sem se odpravil v Zal in dr. Rybar, a zaman. Ko je sarajevski umor Ljubljano. Vse je bilo pod vtisom strasnega odkril brezdno, pred katero nas je privedla svo­ zloeina. Crne zastave so se izobesile po vsej bodomiselna propaganda v sluzbi velesrbske dezeli, v Ljubljani ni bilo hise brez zastave. Sv. ideje, je bil seveda vsesokolski zlet v Ljubljani mase zadusnice so bile v stolnici. K eni je pokopan. Odslej so se stvari hitro razvijale. .povabila dezelna vlada, ena je bila vojaska na Kongresnem trgu z oltarjem ob portalu nunske \57 naenkrat cerkve. En rekviem 158 dolocena skupina !judi v omejenem ~tevilu

37

• DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898.· 1917)

Na Veliki smaren naj bi prisli srbski in ruski [154] Sokoli v Ljubljano! Kako se je tekom enega Sedaj se je pa pokazal ze veliki razlocek med meseca vse izpreobrnilo! Na Veliki smaren so misljenjem nasih Ijudi in med liberalci. Kar je korakali nasi Orli v Srbijo in Rusijo! Libera1ci bilo zavednih liberalnih zaupnikov in agitator­ so pa morali zastave, ki so jih imeli priprav­ jev, niso mogli skrivati svojega veselja nad po­ Ijene za pozdrav Srbom in Rusom, izobesiti za srecenim atentatom. Ne napadalec - policija je vojne manifestacije avstrijske proti Srbiji in bila kriva, zakaj pa ni atentata zabranila! To je Rusiji. Storili so seveda vse - na zunaj, a z bilo splosno govorjenje v teh krogih. gnevom v srcu, da se jim je pokazila demon­ Siovenski Narod in Dan sta se podlo norcevala stracija proti Sloven ski Ijudski stranki. iz Ijudskega shoda, ki ga je priredila Siovenska Torej k rekviemu po nadvojvodi Franc Ijudska stranka, da dii duska svojim cutilom. [152] Dan je zmerjal naso stranko, da smo vladni Ferdinandu so prisli liberalci v stolnico. Pri­ konfidentje. Vlada pa je vsak izbruh proti nasi peljal jih je zupan dr. Tavcar: Ribnikarja, Mila­ stranki dopustila. Na veleizdajstvo mejeci na­ na pI. Sukljeta itd. Siaba vest jih je prignala. padi so pasirali 159 cenzuro, sarno da so bili na­ Saj je bil dr. Novak sele pred nekaj dnevi pro­ perjeni proti nam. glasal, da smatramo tudi Siovenci Belgrad kot V tem casu sem jaz dobil anonimno doposlano svoje kulturno sredisce! sliko rnrtvaske glave, dr. Pegan in dr. Sus­ Zalost nad umorom prestolonaslednika je bila v tersicu se je istotako grozilo s smrtjo. Ijudstvu velika. Tragicna smrt njegova je pri­ [155] jela Ijudsko duso z elementarno silo. Od nase V nedeljo dne 5. julija popoldne sem se udeldil strani se je storilo, da je Ijudstvo bilo pray obcinske seje v Smariji radi osusevanja sko­ pouceno 0 motivih strasnega dejanja. Ko sta se fijskih travnikov in sem pri tej priliki govoril 0 mrtvi trupli peljali skozi Ljubljano, je prihitelo sarajevskem umoru, na kar je bila sklenjena vse pol no Ijudstva in je ob celi progi skozi vso primerna resolucija na vlado. deZelo z molitvami in solzami spremljalo zalni Tako se je delalo potem po vseh nasih kmeckih vlak. Ker ni bilo dezelnega glavarja v Ljub­ obeinah. Ijani, sem na kolodvoru jaz z dr. Peganom in Dne 12. julija sem imel shod v St. Janzu, koder dr. Zajcem zastopal dezelo. Peljali smo se v sem seveda tudi govoril 0 razmerah, nastalih dveh avtomobilih na kolodvor z velikim ven­ po sarajevskem zlocinu. Govoril sem vedno v cern v dezelnih barvah. tem smislu, da je polozaj med raznimi drza­ [153] vami napet do skrajnosti in da utegne ravno One 1. julija je bil ze sklical dez. glavar izredno srbski atentat povzrociti grozen pour. lato sejo dezelnega odbora z edino tocko: Izraz bodimo pripravljeni na vse! Glavna stvar je, da zalja ob tragicni smrti prestolonaslednikovi. V zaupamo sami sebi in v moe nase drZave in ostrih izrazih je v svojem govoru obsodil de­ dde1e. Kar se dezele tice, sem pojasnjeval, da zelni glavar velikosrbsko propagando. Sklenilo je po srecno izpeljanem financnem nacrtu nase se je, da se zapisnik te seje poslje v prepisu stranke danes Kranjska dezelna uprava popol­ vsem zupanstvom in vladi. Bili smo navzoci noma na trdnem in lahko mirno vsi. Dr. Triller je molce poslusal in takoj odsel [156] po koncani edini tocki dnevnega reda. gleda v bodocnost. Z novim letom 1914. smo V nedeljo dne 5. julija je bil pa v Unionovi veliki namrec zvisali dezelne doklade, in sicer pri di­ dvorani Ijudski shod Siovenske Ijudske stranke. rektnih davkih od 40% na 55% od zemljiskega Dvorana je bila spodaj do zadnjega koticka davka in najnizjega razreda osebne dohodnine polna samih moz, ki so stali glava pri glavi. ter od 40% na 75% od osebne dohodnine visjih Galerije so bile polne zenskih. Dr. Sustersic je razredov, pri uzitnini pa od 40% na 145%. tu govoril 0 pokojnem nadvojvodu kot vzoru Varovali smo kmeta in obremenili premozne katolicanu in prijatelju Siovanov ter zopet stanove. Bili so tezki boji za ta financni naert, obsodil velesrbsko propagando. Ljudstvo je bi- ki je bil osnovan na temelju takozvanega male­ 10 do solz ginjeno. Navzoci so bili mnogi nasi ga drZavnega financnega nacrta, ki ga je iz- poslanci in zupani. Tudi skofje prisel na oder. 159 sli skozi

38 VIRI 26, 2007

vedla Stlirgkhova vlada. V ravnokar prisli vo­ na sebi sum, da je soudelezena pri umoru clana lilni borbi na Notranjskem pO umrlem kan. dr. vladarske hise. Vsaj preiskava proti sumljivim Zitniku SO liberalci to silovito zlorabljali. Sedaj krivcem bi se bila mo- sem lahko pokazal, da smo ravno zadnji cas se [159) zadeli, da spravimo dezelo v gospodarsko rav­ rala omogociti takoj po umoru. Ako bi bila notezje v ocigled negotovi bodocnosti, ki se Srbija to storila iz lastne volje, bi si bila nam je kazala vedno bolj grozece. ohranila ugled in pol om, ki je sicer moral priti, Ta cas sem tudi preskrbel novo zalogo denar­ bi bil izostal ali se vsaj zavlekel za nedoloceno nih sredstev pri dezelni banki. Porabil sem zato dobo. A obnasanje Srbov je bilo ravno nas­ konverzijo visecega dolga pri melio- protno. Ne Ie v kraljevini, ampak tudi v mo­ [157) narhiji so Srbi ocitno odobravali umor in temu racijskem zakladu za dezelno elektrarno. Imel pristavljali grozece izjave proti nasi driavi. sem za letos na dispozicijol60 dva in pol mi­ Cesar Srbija ni storila sarna, to ji je sedaj nota lijona Kron, ako ne bi na davkih noben vinar avstrijske vlade ukazala v tonu, ki ni obicajen v prisel v dezelno blagajno. diplomaticnem obcevanju. Ziasti ukaz kralju, Naslednji dnevi so bili izpolnjeni z intenzivnim da mora izdati manifest na vojastvo, in zahteva, delom. 21. julija sem bil v Vipavi, kamor sem da se mora nasim organom pustiti preiskava sklical vse obcinske zastope iz doline, da se proti zarotnikom na srbskih tleh, sta bila taka domenimo 0 koncnem projektu, kako preskr­ pogoja, da je bilo pri srbski cudi naprej jasno, beti vipavski okraj z zdravo pitno vodo. Dne da ju Srbija ne sprejme. Zato je bilo takoj 22. julija sem bil v Zuzemberku, odkoder sem jasno, da se ta spor mimo ne bo resil. Odgovor z Vehovcem in Roznikom pregledal zgradbo v Belgradu je bil zahteval tekom dvanajst ur. ceste korekture iz Dobrnica na Pljusko in razne Vse je napeto cakalo. Ob 6. uri zvecer je rok kapnice, naslednji dan pa sem imel v 5t. Petru potekel. na Krasu na zeljo Smolnikarjevo shod intere­ Tisti dan sem sprejel v Zerovnici'62 osemdeset sentov za regulacijo Pivke. [160) Ta cas pa so se na tihem pripravljali svetovno slusateljev dunajske tehnicne visoke sole pod zgodovinski dogodki. vodstvo vseuciliskega profesorja c. kr. visjega Za nedeljo 26. julija je bil napovedan evhari­ stavbnega svetnika Halterja, ki so si prisli ogle­ sticni shod za moze cele Dolenjske na Zaplaz. dat zgradbo dezelne elektrarne na Zavrsnici. [158) Jaz sem pocakal na drfuvni cesti, da so prisli Ravno tedaj se je vrsil svetovni evharisticni preko hriba ob daljnovodu. Z njimi sem sel doli kongres v Lourdesu, ki se ga je udelezil tudi do centrale, nato pa smo jih pogostili. Na bregu ljubljanski knezoskof dr. Jeglic. Na Zaplazu nad Savo pri strojnici vzpenjace so bile pri­ sva imela govoriti jaz in dezelni glavar dr. pravljene mize in kJopi. Jaz sem pozdravil 5ustersic. Shod ni bil politicen, ampak misljen tehnike in jim se saljivo dejal v svojem na­ sarno kot verska manifestacija. govoru, da si bodo datum in uro svojega obiska V soboto prej je yes svet strme cital ukaz, ki ga pri kranjski dezelni elektrarni lahko zapomnili, je Avstrija dala Srbiji radi umora nadvojvode kajti ravnokar je potekel rok za srbski odgovor. Franca Ferdinanda. Drugace se ne more ime­ Sedaj je ze odloceno, ali imamo vojsko ali mir. novati ta cisto posebna diplomaticna nota. Vse­ Profesor Halter se je zahvalil dezeli za sprejem bina je bila pravzaprav sarna po sebi umevna. in je jako laskavo pohvalil zgradbo in nase Vsaka kulturna driava bi bila sarna od sebe tehnike. Pozneje nam je se pismeno cestital k tukaj po takem zlocinu z javno izpovedjo odva­ zgradbi dezelne elektrarne. lila od sebe sokrivdo na zavratnem umoru, in Zvecer sem se pripeljal z avtomobilom v vsaka kolickaj civilizirana vi ada bi bila obso­ [161) dila vsaj na zunaj hudodelstvo, da si ohrani Ljubljano. Pripeljem pred hotel Union. Tam so ugled v zboru evropskih vlasti.'.' Ziasti pa se ze stale nervozne gruce, med katere se je delila ne bi kronana glava smela niti trenutka pustiti na majhnih listkih tiskana posebna izdaja Slo-

160 na razpolago 16\ oblasti 162 pravilno Zirovnici

39

h •

DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 191 7)

venca. Dr. Pogaenik mi je enD ze dal v avto­ Nasi mozje so vzeli izraz 24 ur doslovno165 in mobil. Srbija je odklonila. Ta veeer so bile vse so prigrmeli toeno na svoje mesto. Nihee ni gostilne in kavarne polne. Vse je eakalo pozno pricakoval tolike naglice pri Ijudstvu. Kdor je v jutro daljnih novic. bil poklican, je kar vse pustil, se obmil in sel. Jaz sem sel 0 polnoei v urednistvo Siovenca. »Cesar klice« - to je zadostovalo, da se je dru­ Naroeil sem tritisoe iztisov posebne izdaje, ki zinski oee odtrgal od svojega se je pripravljala za jutro. Sioveneevo urednist­ [164] YO, ki je vzorno delalo ze yes mesec, je bi 10 doma, pustil zeno in otroke in odsel v negotovo tudi to celo noe na mestu. bodocnost bogvekam na povelje vojaskega Dr. Sustersie se je bil prehladil in ni mogel na predstojnika. Pevanjal66 je bilo pae prve dni do­ Zaplaz. Peljal sem se torej z avtom Ie jaz in volj v Ljubljani, tudi nalezel se ga je marsikdo, generalni vikar Flis, ki je bil naprosen za da potolazi zalost in skrbi . Pa nereda ni bilo celebranta.'6l V avto sem vzel zavoj s posebno nobenega. Navdusenje je bilo splosno med nasi­ izdajo Siovenca. Na poti od Velike Loke do mi Ijudmi. Povod za voj sko je bil tako jasen, da Catda sem ga delil mozem, ki smo jih sreee­ ga je razumel in obeutil vsak prostak. Res: Franc vali. Prisedel je se zupnik Roznik iz Dobrniea, Ferdinand je s svojo smrtjo morda vee Srbom [162] skodoval in Avstriji koristil, nego ce bi bil ostal ki je pridno metal liste iz avtomobila. Na eelu ziv. Zavest, da gremo na pravicno vojsko, ki je bil velik naslov »Vojska« z najnovejsimi te­ nam naj pribori mir pred sosedom, je navdala legrami. Ljudje so pobirali liste in jih eitali. Ob nase Ijudi s tako silo, da so komaj eakali, da 8. uri zjutraj smo prisli na Catez. udarijo na Srbijo in narede red pri morilcih. Sli smo v hudem ddju s procesijo s Cateza na Za torek 28. julija je bila sklicana seja c. kr. Zaplaz. Popoldne sem imel govoriti jaz tudi na­ dezelnega solskega sveta. Jaz sem sel v pone­ mesto dr. Sustersiea. Seveda je ostalo vse pod deljek dopoldne k referentu dvornemu svetniku vtisom vojne napovedi. Jaz sem govoril pod Kalteneggerju. Zedinila sva se 0 vseh toekah milim nebom seveda tudi 0 tern predmetu, ki dnevnega reda. Seja se je odpovedala, sem ga razmotrival s stalisea vere in nravnosti [165] in nase domovine. Popisoval sem verski razkol, ker so bili pri vladi vsled dela in razburjenosti ki je vzrok, da je Balkanski polotok propadel res pray malo disponirani 167 za redno sejo, in pod tursko oblast in zaostal v omiki. dogovorili smo se, da se rdijo vse toeke ku­ Prislo je na Zaplaz ta dan okoli 4000 moz iz rentnim '68 potom in naznani resitev v prihodnji raznih krajev Dolenjske, zlasti zupanov. Do­ seji c. kr. dezelnega solskega sveta. poldne ze pa so dobili posamezni zupani klic Med temi je bil tudi vladni predlog glede Uei­ od okrajnega glavarstva radi mobilizacije. teljske tiskame, ki ni stal na pisanem dnevnem [163] redu. Dvomi svetnik Kaltenegger je rekel, da Popoldne so bili zupani ze odsli, tudi mnogo bo predlagal, da se opozore ueitelji, ki so v drugih se je vmilo, ker so vedeli, da se morajo upravnem svetu Uciteljske tiskarne, na dolocbo tekom 24 ur zglasiti pri svojem poveljnistvu v solskega zakona, po kateri ni dovoljeno uei­ Ljubljani. teljem baviti se s strankarskimi posli, ki se ne Ko sem se okoli 6. ure zveeer vraeal proti strinjajo z ugledom uciteljskega stanu. Posledi­ Ljubljani, sem vide I ze po hisah nalepljene ru­ ca bi bila, da morajo izstopiti iz odbora, ker mene pole, na katerih je bila razglasena mobi­ publikacije Ueiteljske tiskarne so bile najpod­ lizacija. Gruce Ijudi so stale pred njimi in ci­ lejse, kar je doslej se izslo v slovenskem jezi­ tale. Hkrati pa se je videl ze marsikateri reser­ ku. Pomografije in veleizdajstva bi se dalo vist na kolesu s koveegom l64 na rami, ki je hitel toliko dokazati proizvodom Ueiteljske tiskarne, v Ljubljano. Veeerni vlaki so jih ze mnogo da uspeh ne bi mogel biti drugi, nego prisiljen pripeljali. V ponedeljek dopoldne pa je bila ze izstop vseh ueiteljev iz - Ueiteljske tiskarne. cela Ljubljana polna moz z dezele.

165 dobesedno 166 prepevanja [63 masnika 167 razpo!ozeni, pripravljeni 164 kovckom 168 tekocirn

40 VIR] 26, 2007

[166] Ljubljanean, Vse je eutilo, da se pripravlja ne­ Meni se je eudno zdelo, da je Kaltenegger to kaj ogromnega, nekaj strasnega, a hkrati v svoji sprozil, ker liberalci pri Ueit. tiskarni so bili trpkosti tako velieastnega, da sedanj i rod se ni yes eas protezirani pri vladi. Levec kot nad­ dozive! kaj podobnega, zornik jih je branil, ker je bil sam od zaeetka V tern trenutku se je zbudila avstrijska ddavna pri liberalnih ueiteljskih organizacijah, Rekel ideja in porinila v Ijudski dusi v stran vse sem Kalteneggerju, da soglasam s predlogom, drugo, Navdusenost za boj proti Srbom je bila saj bi bila morala vlada ze davno nastopiti proti tako velika, da je bilo namah jasno, da je libe­ javnemu skandalu, ki se je godil V Ueiteljski ralno vnemanje za krvno sorodstvo in nepre­ tiskarni, stano zlobno kritiziranje drzavne in dezelne Seja je bila odpovedana, Kakor sem se pozneje uprave ostalo vendar Ie na povrsju in da je za­ preprieal, je Kaltenegger resil vse po dogovoru, vest 0 potrebi ddavne skupnosti vendarle naj­ sarno koraka proti Ueiteljski tiskarni ni storiL moenejsa politiena ideja, Proti temu sem seveda protestiraL [169] Isti dan, v torek, 28, julija, ob 4, uri popoldne, V svojem kratkem nagovoru z balkona dezel­ je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno in nega dvorea sem hotel varovati tudi nase avto­ izsel je cesarjev manifest »Mojim narodom«, nomno stalisee, Zato sem naglasil, da mi nismo Zveeer je bil vojaski mirozov l69 z razsvetljavo bili z orozjem podjarmljeni, ampak da se je mesta, Dezelni glavar se je ravno zjutraj od­ nasa Kranjska svobodno pridruzila ostalim peljal v Toblach, Tozil je, da se ni pray ozdrav­ avstrijskim deielam, Nemski stavek sem tudi Ijen, Meni je ravnatelj Zamida sporoeil, da je koneediral,170 a tako, da sem poudaril, da ima­ bil v dvorcu visji vojaski dostojanstve- mo vsi, tudi Nemei, se boriti za avstrijski dr­ [167] zavni ideal. Ost je bila obrnjena proti vse­ nik, ki je aranziral manifestaeijo, Dogovorjeno nemcem, je bilo, da govori pred palaeo dezelnega pred­ Yes Kongresni trg z Zvezdo je bil natlaceno sedstva vitez Pogaenik v imenu vpoklicanih in poln ljudstva, Glava je stala pri glavi, a ko sem mu odgovori dezelni predsednik baron Schwarz govoril, je bila tiho kakor v eerkvi. Le vmes je z balkona, Ker bo svirala godba tudi pred de­ vcasih zagrmelo burna odobravanje, k:i se je pa zelnim dvoreem, je naprosil, da se tudi odtod takoj umaknilo grobni tisini, Seenerija je bila nagovori vojastvo in mnozico, in sicer naj bi krasna, Razsvetljava dvorea je arhitektonsko govoril spodaj eden izmed Ijudstva, ki naj ga celoto balkona z nad njim se vzpenjajoco em­ dobimo mi, in z balkona pa dezelni glavar, ozi­ poro pripravila do popolne veljave, Govornik je roma njegov namestnik. Pristavil je prosnjo, stal sredi eelega pri vsem bogastvu diskretnega naj bi v tern govoru, ee Ie mogoee, bil tudi en [170] nemski stavek, Enako prosnjo za en nemski razsvetila med migljajoeimi lueicami. Tudi stavek je ponovilo vojastvo tudi zupanu dr. akustika je dobra, Tako bi si zelel se govoriti. Tavearju za njegov govor. Pri prvi besedi sem bil gotov, da obvladam Manifestaeija je bila velikanska, Ljubljano ni prostor in poslusalstvo,l71 bilo vee spoznati, Kdo bi bil mislil, da je to

tista Ljubljana, ki namerava v 14 dneh srbske 170 dovolil, dopustil Sokole pozdravljati in manifestirati za pansla­ 171 Msgr. Torno Zupan je 0 omenjenem shodu zapisal: »Ne* vistiene in velikosrbske namene? Vojska deljo, 25110 IV [1914], Gluhi; a dobro slilajoci tudi [168] glede sluha prekasajoci mof se mi je te dni izjavil: »Jaz pa Ie tega nisem v stanu razumeti, kedo da bi se za voj­ je stopila pred oei Ijudstvu v vsej svoji tragieni sko navduseval. Take neclovecnosti in to v 20tem 5tO­ resnosti, mnozice vojastva, ki so se valile po letju !<~ ulieah, so klieale vsakomu v spomin, da je pri­ To je bila vse narejeno in S.L.S. se je rrllsliJa tudi stem sla doba, ko se mora vse zrtvovati za skupno dvigniti in si iskala soinea, ki bi jo ogrevalo in nekoliko drzavno idejo, ki je mnogo vee, nego mal en­ dvignilo iz zavozenega stala. Na balkonu def. dvorca je (glavar Sustersic je bil mend a prefrigan, da ni) zaklical kosti, za katere se je doslej brigal dusevno leni dr. Evg. Lampe »Ziveia vojska«! A »Slovencar« je bil tako previden, da teh besed ni natisnil. Ob tistih besedah so menda kletve sikale skozi usta na­ 169 zvocni znak za pocitek t1acene mnozice, ki je bila tu zbrana in vpivatu bi se bi-

41 DNEVNISKI ZAPISKI:JR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Ko se je vrnil defelni glavar, sem se oglasil, da V Pio Sovvegno je bilo vee Cehov, Poljakov in nastopim dopust. Dogovorjena sva bila ze prej, Nemcev, ki so takoj odpotovali. Ostalo je Ie da grem za en mesec po svetu. Nameraval sem nekaj ltalijanov iz , trevisanske skofije. Vreme v Bern na veliko svicarsko razstavo, ki sem jo je bilo krasno. V kopaliseu je bilo Ie par Ijudi, slisal zelo hvaliti, potem bi sel v Francijo in sotori so ostali prazni in kmalu so jih zaeeli nazaj eez Nemcijo, najbrl.e eez Lipsko,172 ka­ odnasati. Prva neprijetnost nas je zadela, ko je mor je tudi vabila »Bugra« - razstava tiskar­ zmanjkalo drobnega denarja. Ljudje so yes stva in grafiSkih umetnosti. drobiz pridrZevali. Kmalu nisem imel vee dru­ Moja sreea je bila, da me je glavarjevo pre­ gega nego papirnat denar, in tega ni hotel nihee hlajenje pridrZalo toliko easa doma, da pred sprejeti. Vlada je poslala v Trst mnogo drobiza izbruhom vojske nisem mogel na Francosko. - govorilo se je 0 sestih milijonih - a vse se je Kajti Avstrijcem in Nemcem, ki jih je vojna poskrilo, in drugi dan zopet ni bilo dobiti ko­ napoved zalotila na francoskih tleh, se je slabo vanega denarja. Ostal sem doll.an v kavarni in godilo. Pobrali so jim imetje, sem plaeal sele, ko mi je sestra v Pio Sovvegno [171) izmenjala deset kron. in kaj slabo ravnali z njimi. Med pridrZanimi je [173) bil tudi hrvaski minister grof Pejaeevic. Kakor Ribieem se je prepovedalo iti yen na morje. Na begunci so prisli posamezniki nazaj iz Francije enkrat je bilo vse morje prazno bark, vse je v zalostnem polozaju in so pripovedali hude trealo173 v pristanisee. Vee ina ribieev je bila stvari. poklicana k vojakom. Zupnik gradeski mi je V nedeljo 2. avgusta sem se odpeljal zjutraj iz pravil, da ima Gradel. letos tri milijone izgube Ljubljane, ki je bila celi teden pravo taborisee, radi vojske, in ker ne bode mogli ribariti, se je polno vojastva, ki je hodilo cel dan po ulicah, bati lakote na otoku. Iz svojega okna sem videl preden se je uredilo. Brzovlak, v katerega sem na morju parnik finanene stral.e, ki je nekaj vstopil zjutraj ob sestih, je peljal pol no ogrskih preiskoval kana I skozi lagune, ki sluzi za uvoz vojakov, ki so izstopili v Divaei za Pulj. V Tr­ v Gradel.. Zdelo se mi je, kakor da mine polaga zieu (Monfalcone) me je ustavil prvi detektiv. ali jih isee. Povedal sem mu, da se peljem v Gradel..Soka­ V ponedeljek zjutraj 10. avgusta sem se peljal z zal mi je vagon, v katerega moram vstopiti. ladjo v Trst. Taeas je l.e nehal l.elezniski pro­ Videl sem takoj, da ni vamo in tudi nemogoce met za civilno rabo. Vse l.eleznice so slul.ile Ie iti v inozemstvo brez posebnih legitimacij. vojaskim transportom, Ie po en vlak na dan na V Gradel.u sem ostal teden dni v Pio Sov­ vsaki progi je bil dovoljen tudi zasebnemu vegno. Ko sem prisel tja, je bilo letovisee ze prometu. Ta pa je vozil poeasi kakor tovorni skoro prazno. Se nobeno Jete niso bila leto­ vlak - 42 ur od Trsta na Dunaj! Vprasal sem na visea ob Adrij i tako obeh kolodvorih, in se odloeil [172) [174) prenapolnjena s tujci kot letos. V samem Gra­ za jul.no zeleznico. Vozil sem v Ljubljano od 3 dezu jih je bilo 8500. A v dveh dneh je bilo vse popoldne do polnoei. prazno. Hotele so zaprli, pivnice in kavame pa Tudi Trst je bil poln vojastva. Drobil.a je manj­ so prenehale druga za drugo. kalo tako, da ni bilo vee mogoee nieesa kupiti. Opoldne sem sel v Excelsior Palace Hotel ko­ 10 slabo godilo - da bi ga dobili doli v svoje pesti. Ki rni sit. Tu mi je plaeilni natakar po daljsem obo­ je 0 tern prizoru pravil, je jasno Z VSQ srditostjo zaklel in tavljanju, ko je videl, da drugaee ne pride do stisnil pesti v zepova. Mi se vdajamo cesarjevemu klicu svojega denarja, izmenjal dvajset kron. in v globinah duse prosimo za mir. To je bila tisti vetee, ko je Ijubljanska obtina vprizorila Ta teden so v Trstu mnogo ernovojnikov kmee­ ginljiv izprevod prvih nasih poklicancev v vojsko in si kega stanu poslali nazaj. Prislo je bilo mnogo je ljub!janska duhov!tina (!kof je bi! na !ur!kem potu) vee mol., nego se je prieakovalo. Splosno je bil vrnis lila gin ljiv primr - da se je z Najsvetejsim bla­ uspeh mobilizacije naravnost eudovit. Vpokli­ goslovilo vojastvo ob Vodnikovem spomeniku. cani so prisli na mah polnostevilno, tako da jih V patriotitnem govoru je pa zupan Tavtar pred magi­ stratom presegal vse govorance.« NUKIR. Ms. 1390, m. 29, Spominji XXV. 172 Leipzig 173 teklo, hitelo

42 VIRI 26. 2007

kar sprejemati niso mogli. Z mojim vlakom se [177] , jih je precej peljalo nazaj. Ti slovesi so bili silno ginljivi. Nasi vojaki so V Trstu sprevodnik ni vedel, do kam se pelje kazali najvecjo navdusenost. Seveda je teklo kak voz. Vse se je sele sproti doloeevalo. Od tudi veliko solza, ker so zene pritiskale do zad­ Na- njega za odhajajocimi mozmi. Na kolodvoru je [175] prisla k vsakemu vlaku deputacija obeinskih brezine sem se peljal v kupeju z vee sopotniki. svetnikov Slovenske Ijudske stranke. Liberalci Eden med njimi, ki me je spoznal, je bil bivsi so bili v veliki zadregi. Mislili so, da bo Ijud­ Marijanisenik Lenasi, ki je prise I iz Pariza na stvo klavrno in da bodo slovesi zalostni, kar bi poziv k vojastvu. Tam je bil krojae in se mu je se dalo zanje politieno dobro izrabiti, ker so dobro godilo. Naredi vtis da je bolehen. Ker je izdali parolo, da je to vojsko naredila duhov­ prisel brez sredstev, sem mu placal veeerjo v scina. A prislo je ravno nasprotno. Ta vojska je St. Petru. dvignila navdusenje Ijudstva za monarhijo do Ljubljana je bila sredisee za zbiranje vojastva. neprieakovane vi sine. Vsi smobili iznenadeni, Od Zgornjega Stajerja do Kormina in Istre je ko smo gledali eudovite pojave patriotizma slo vse skozi Ljubljano. Eni so odsli, ko so se med Ijudstvom. Po pravici je pisal te dni »Slo­ tu preoblekli in oborozili, takoj so bili ze drugi venec«: »Avstrija se je nasla«. Res - vsled na­ tu. Vse sole in zavodi so bili izpremenjeni v rodnostnih bojev je stopila skupna drzavna vojasnice. V Marijaniscu se je nastanilo vo­ misel v ozadje. A sedaj je vsa malenkostna pre­ jasko sodisce, duhovno semenisee je bilo polno pirljivost izginila, in nase Ijudstvo je pokazalo vojakov, v Alojzijeviseu je bila delavnica za svoje zlato Rdeei kriz. [178] Za vpoklicane vojake domaeine je imel enG srce. Se nikdar se ni tako pokazala ze na zu­ pridigo knezoskof, drugo duh. svetnik Janez nanje razlika med nasimi Ijudmi in med libe­ Kalan. Obe pridigi sta se natisnili in razdelili ralci. Nasi so z zareeimi oemi in polni domo­ med vojake. »Sveta vojska« je plakatirala pro­ Ijubne zavesti spremljali odhajajoee vojake s tialkoholne oklice. Na cerkvah in po vseh oga­ svojimi prisrenimi voseili in potegnili s seboj lih so bili tudi plakati, ki so pozivali vojake, da tudi mnogo sicer pod liberalnim vplivom sto­ naj prejmejo jecega obCinstva. Pravi zagrizeni liberalci pa so [ 176] mrko gledali na vse in na tihem skripali. Ker so svete zakramente, preden odidejo na vojsko. videli, da obeino reprezentirajol7S na kolodvoru Mnogo se je spovedoval0 te dni. Vojaki so pri­ nasi svetniki - zastopniki manjsine - so bili hajali jako zgodaj, ze pred eetrto uro, k izpo­ prisiljeni, da so se tudi oni pokazali semtertje. vednicam. l14 Tako sem videl nekoe dr. Novaka, ki ocividno Jako slovesni in prisreni so bili odhodi nasih ni vedel, kam bi se dejal na kolodvoru. vojakov z Ijubljanskega kolodvora. Oddelek, ki Da bi vendar kako nastopili v korist svoji je bil pripravljen na odhod, se je posta vii v stranki tudi v teh razmerah, so hoteli vpeljati vrsto. Tu se je komandiralo k molitvi, godba je poleg Rdeeega kriza svojo posebno akcijo. So­ zaigrala, in oddelek je korakal na kolodvor. Vsi proga zupana dr. Tavcarja je hotela liberalno so bili ovencani s cvetlicami, kar je preskrbela zenstvo organizirati za pomoe ranjencem. De­ Slovenska krseanska socialna zveza. Stefe je zelni pred- bil neutruden. Pojoe so korakali nasi vojaki eez [179] Dunajsko cesto. Na kolodvoru so bili zastop­ sednik ji je pa odgovoril, da tu ni na mestu niki oblasti z nestevilnim obcinstvom, ki se je strankarstvo in da se mora vse zdruziti pri prislo poslavljat od vojakov. Dezelni odbor je Rdeeem krizu. Franja dr. Tavearjeva je na to zastopal veekrat dezelni glavar dr. Ivan Sus­ odsla na Visoko na svoje letovisce, pri Rdecem tersie, sicer pa dr. Pegan. Nekaterekrati sem sel krizu so pa v prvi vrsti sodelovale nase dame in tudi jaz na kolodvor. Dezela je dala vsakemu dekleta. Imele so svoje tdave, ker naeelnik nasemu vojaku na pot se nekaj jedi. Rdeeega kriia, upokojeni okrajni glavar Del

174 Spovednicam 175 pred stavljaj?, zastopajo

43 DNEVNISKI z/'PISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-191 7)

Cott, ni bil posebno sposoben za organiziranje Petrie a, bivsega Marijanisenika, ki je bil Mont­ kake vecje akcije. lougov eitatelj jugoslovanskih listov v casni­ Vojska se je zacela cutiti se V drugem oziru. karskem oddelku zunanjega ministrstva. Dolgo VI ada je ustavila razne liste. Nehali SO izhajati: se ni 0 njih zvedelo nic. Sele polagoma so V Ljubljani mladoliberalni do skrajnosti srbo­ [182] filski »Oan«, najznacilnejsi produkt Uciteljske prihajali dopisi v liste, datirani iz »stana vojne­ tiskame, »Slovenski Dom«, skrajno podli ted­ ga porocevalstva«, iz katerih nismo zvedeli nik, ki so ga izdajali liberalci za kmecke okraje drugega, nego da so vojni porocevalci skupaj iz Narodne tiskarne, »Nas Glas«, Ribnikarjevo kasernirani ,177 da ber6 sarno stare casopise, in glasilo za razsirjanje lazi proti dezelnemu od­ se te redko, sicer pa da so na varnem in pre­ boru, in socialnodemokraska »Zarja«. Etbin skrbljeni z vojasko hrano. Zajutrek ob 8. uri , Kristan, socialnodemokraski tajnik, urednik kosilo ob 12. uri, domino, sah, tarok, kaditi do­ »Zarje« in obcinski svetnik Ijubljanski, ki so voljeno - to je bilo zivljenje interniranih vojnih nam ga hotel i »porocevalcev«, ki so zvedeli manj in se to [180] pozneje, kot drugo obeinstvo. liberalci vtihotapiti kot intendanta slovenskega Listi so bili vsled tega vsi enaki. Ni se vee gledisca, se je odpeljal v Ameriko, koder je poznalo, katere stranke je kak list, ker so imeli pred kratkim absolviral govornisko tourneejo z vsi ravno isto vsebino. Ce si precital en list, si nabiranjem prispevkov. vedel vse. Le tehnika uporabe in objave je pri­ Listi, ki so smeli se izhajati, pa so stopili pod sla vpostev. najstrozjo cenzuro. Z bojisea se je smelo po­ Dalje se je pokazala vojska v stevilnih areta­ rocati sarno, kar se je uradno dostavilo. List se cijah. V Bosni, v Dalmaciji in v Primorju so je moral tri ure, preden je izsel, predloziti cen­ zaeeli kar trumoma zapirati zuri. »Slovenec«, ki je izsel ob 4. uri, je moral [183] biti ob I. uri popoldne ze na cenzorjevi mizi. sumljive ali osumJjene osebe. 0 posameznih Vojaski cenzor je iz elankov in novic brez­ smo izvedeli iz listov, sicer so se pa tudi vesti 0 obzirno crtal vse, kar se mu je zdelo nedopust­ aretacijah plenile. Izvedeli smo povrsti, da so no iz kateregakoli razloga. Reklo se je, da se ne zaprti: Orzavni poslanci dr. Cirigrija v Oubrov­ sme nic pisati, 5 eimer bi se izdali nasi vojni niku, dr. Tresic=Pavieic, dr. Smodlaka, dalje: nameni ali razkrila dispozicijal76 nasih eel. 0 dezelni odbornik istrski zupnik Andrejeic, de­ stevilnih vojnih transportih se ni smela zapisati zelni poslanec dr. Oinkovic v Sibeniku, bivsi besedica. Sicer so se uredniki ze sami bali, pre­ sibenski zupan dr. Kerstelj, zupnik Sime Cer­ vee zapisati, ker bi se bili sicer izpostavili var in brat mu odvetnik dr. Cervar v Opatiji, od [181] duhovnikov dalje katehet Zavadlav v Kopru. 0 tudi subjektivnemu postopanju, a cenzor je bil dr. Rybafu sem izvedel, da se je umaknil iz strog nad vse mere. V Ljubljani je opravljal Trsta in nekam skril, Supilo, izdajatelj reskega sluzbo vojaskega cenzorja kot reservist vpokli­ Novega lista, je usel v Italijo. Liberalni listi v cani bankir Mayer. 0 morskih boj ih nismo Dalmaciji so bili ustavljeni, kar je nasim po­ sploh zvedeli, kje so se bili, 0 bojih na suhem magalo na noge. V Gorici sta bila aretirana pa Ie, kolikor se je zdelo vojni upravi umestno Gabrscek in dr. Puc. dati na znanje. Kolikor morem sedaj dognati, je med zaprtimi Humoristieno vlogo so igrali vojni poroeevalci. mnogo nedolznih. Zlasti duhovniki, ki so vmes, Ob zacetku vojske so priglasili veliki domaei in so veeinoma zrtve politicnega sovrastva od inozemski listi svoje vojne porocevalce. Vojas­ strani ltalijanov in Iiberalnih birokratov. ko poveljstvo jih je sprejelo. Ko so bili zbrani, [184] so jih posta viii pod poveljstvo nekega polkov­ Saj ni nie lazjega, nego dandanes koga spraviti nika Hohna, nalozili na vlak in nekam od­ v zapor. Treba Ie naznaniti kaj zoper njega pri peljali. Niti poroeevalci sami niso vedeli, kje policiji ali pri vojaskem sodiscu, pa ga vtak­ da so, niti listi, ki so jih odposlali. >,Slovenec« nejo v preiskovalni ali preventivni zapor. Zdi je imel V\11es svojega posebnega poroeevalca se, da so nasi nasprotniki to priloznost izdatno

176 razporeditev, razvrstitev 177 zaprti v kasame

44 VIRI 26, 20m

porabili, da nas umazejo in da sebe lepe narede, dezelo. Za mime case sem bil sijajno uredil de­ Trzaski namestnik prine Hohenlohe je baje zelne finance, a 0 moratoriju nisem imel slut­ ugovarjal zatvoritvi duhovnikov, a brezuspes­ nje. Prisel je oni teden, ko sem bil jaz v Gra­ no. dezu. Moj referat je takrat vodil dezelni glavar, Na Veliki Smaren dopoldne so pripeljali eel ki je prisel takoj v zadrego, vlak politicnih jetnikov od Trsta sem, Med iz­ [187] redno mocno vojasko eskorto178 so s kolodvora Pritiskal je na banke, brzojavljal semtertje in korakali v vrstah po Resljevi cesti na Grad. Bil dosegel, da so mu izplacale do 20% od vlog. C, je zalosten kondukt.179 Duhovnikov je bilo vseh kr, Kmetijska druzba je bila dvignila ravno tik skupaj deset. Ljubljanski Grad je zopet postal pred proglasitvijo moratorija 80.000 K, ki jih je jeca, kakor je bil v prejsnjih casih. Dohod na ponudila dezeli, Pire je denar prinesel z nekim Grad je bil prepovedan. Sarno z legitimaeijo od triumfom. Svojo vlogo je pa dobro izvrsila de­ vojaskega sodisca je bilo mogoce priti gori. zelna banka. Ko sem se vmil, mi je dezelni Pozneje so zaceli glavar rekel: »Sam ne vern, kako bi si sedaj [185] pomagali, ce ne bi imeli dezelne banke,« To zapirati tudi pri dezelnem sodiscu, Ko to pi­ priznanje me je tembolj veselilo, ker dr. Sus­ sem, utegne bili v Ljubljani cez 500 politicnih tersic ni bil posebno navdusen za dezelno ban­ jetnikov. ko, ko sem prisel jaz pred dezelni zbor s to Duhovnikov so nekaj zaprli tudi na Koroskem predlogo ddelnega odbora, A dezelna banka se in na Stajerskem, Tudi tu je igralo glavno je sijajno obnesla, za kar gre zasluga v prvi vlogo politicno sovrastvo. V Ijubljanski skofiji vrsti ravnatelju Rasici, ki je imel srecno roko ni bil zaprt noben duhovnik. Tu se je pokazala pri kupciji s papirji, Kljub temu, da je dajal pametno politicno vodstvo dr. Sustersica, ki je ugodnejsa posojila, kakor katerikoli enak za­ ob pravem casu brez strahu pred liberalnimi vod, je pri papirjih lepe vsote pridobil. Za vsak napadi izdal odlocno pravo parolo, ki so se je vecji kupl80 se je z mano posvetoval in zlasti na vsi drZali. Dr. Laginja in razni drugi politiki v mojo zahtevo gledal, da je za nepred- pokrajinah, ki bi morali kot izvoljeni voditelji [188] javnemu mnenju dajati pravo smer v tako kri­ vidne dezelne potrebe imel na strani izdatne ticnih casih, pa nikakor niso imeli poguma vsote, proti puhlicam in zabavljicam nasprotnega ca­ Vprasanje je bilo pa, kako se bodo za cas sopisja jasno povedati pravo mnenje, Zato pa vojske uredili dezelni dohodki, Ali bo drzava tudi njihove stranke niso bile nikdar na jasnem, izplacevala doklade in vse preodkaze od do­ kaj hocejo, in so tavale za liberalnimi kricaci, hodkov davka na zganje in od dohodnine, na [186] katere smo si bili mi zgradili yes svoj financni Moratorij je ustavil vse kreditno zivljenje, Ve­ nacrt? like banke so s svojimi sredstvi zagotovile dr­ Zato se je dne 20. avgusta zjutraj odpeljal de­ zavi vojne kredite, zato jim je pa vlada ustregla zelni glavar z avtomobilom na Dunaj, da s na drugi strani, Po moratoriju tudi bankam ni financnim mini strom te zadeve uredi. Jaz sem bilo treba izplacati vec kot 3% od vlog, Tako mu priporocil, naj stopi tudi k ucnemu ministru so velebanke, ki so se po svojih filialah, raz­ in mu naj dopove, da bo po teh izkusnjah, ki tresenih po eeli drzavi, nabrale ogromnih vsot smo jih doziveli s sedanjim solstvom na jugu na skodo hranilnicam, vlagateljem ta sredstva monarhije v zadnjem casu, treba temeljite re­ zadrzale in jih dale drZavi na razpolago na forme in vaznih osebnih izprememb, visoke obresti, Ker pa so ustavile velebanke 1sto jutro je pa prisla tudi novica, da je urnrl ob tudi kredite, je industriji in trgovini zmanjkalo y, 2. uri ponoci papez Pij X. Na dvoreu smo denarja, Vsa izplacila so se ustavila. Ker sem imeli izobesene se eesarske flUs jaz tudi vecje vsote dezelnih denarjev, vkolikor [189] "/~ niso prisle vpostev kot tekoca sredstva, nalozil zastave. Te so se morale um~rt~ ' gi'?l~<> z;stavi " 5.~ ~ .... v bankah, je moratorij postal obcuten tudi za za papezem, ." c .~ 'f: ~...... ~ ~ c: ~ ~ 178 spremstvo ------"...-e IIltZ}7_.~, <::I 179 sprevod ISO nakup $-;,)'t % .. ,\ "()/J"t.'j H"'~' ('

45 T

DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Tudi pO nekaterih drugih hisah so se tedaj pO­ je, da so ljudje dvigali vecinoma Ie vsled dejan­ kazale erne zastave, med njimi tudi na hisi ske potrebe. ki je nastala po novih razmerah. Siovenske Matice. Kako to? Saj so bili ravno Saj je vsaka rodbina potrebovala kak denarni vse nase pristase iz odbora pometali in ob kato­ znesek. ki ga je dvignila iz posojilnice. Ko je liskem shodu predsednik dr. I1esic ni hotel iz­ bila ta potreba pokrita, so zaceli ljudje takoj obesiti zastave, dasi se je velika manifestacija zopet denar vlagati. Tu se je pokazalo, kako vrsila na Kongresnem trgu. Tej odklonitvi je dobro je bilo, da so liberalci ze poskusili nekaj pristavil se zaljivo opombo, [da] katoliskega [192] shoda ne smatra za kulturno prireditev. In sedaj sunov na nase denarne zavode. Veckrat ze so izobesa erno zastavo zaradi smrti papeza Pija zaceli hujskati, da denar v nasih posojilnicah ni X., ki so ga vendar kulturniki dr. I1esieeve vrste varen. Od I. 1908., ko se jim je ponesrecil sun dovolj napadali in zanicevali radi njegovega na Kranjsko hranilnico, so pa izkusali skodo­ boja proti modernizmu. Drugi dan pa izvem, da vati Ijudski posojilnici in nasemu zadruznistvu. je dr. I1esie tudi intern iran. Nasla se je pri njem Vsled tega je dezelni zbor sklenil izredne kompromitujoca korespondenca, baje neko pis­ dolocbe glede razmerja dezele do zadruznistva mo Stolypina, brata ruskega ministrskega pred­ in deielni odbor je sprejel celo dezelno garan­ sed- cijo nad zadruznistvom, ki stoji pod revizijo [190] dezelnega odbora. V oklicih in na shodih se je nika, v katerem vabi dr. lIesica na razgovor v ta nepostena gonja Ijudstvu pojasnjevala. in St. Peterburg. Med osebami, ki naj se temu po­ uspeh je bil ta, da je sedaj, ko je nastopil resen svetu pritegnejo, bodi tudi Hribar. trenutek. Ijudstvo mirno in z moskim zaupa­ Ivan Hribar je bil aretiran ze na predvecer ce­ njem nosi nevamost. Tako je Bog zle namere sarjevega rojstnega dne. liberalcev k dobremu obrnil. V izloznem oknu V Opatiji so zaprli podruznico Jadranske ban­ je se razstavljena brosura proti dezelni garanciji ke, ker so se zasledile njene zveze 5 ernogor­ za Ijudsko posojilnico, v kateri je izsla inter­ skim dvorom. Kralj Nikita je namrec svojega pelacija, s katero je dr. Ravnihar zlorabil svojo ekonoma Kamenarovica spravil v odbor Jad­ drzavnozborsko imuniteto, ranske banke, da je ta na svoje ime delal v [193] banki kupcije za kralja Nikito. Te kupcije so a nihee je ne cita, vsak ve, pri cem da je. morale biti jako izdatne zlasti v casu anek­ V tem casu je prevzela Zadruzna zveza po sijskih kriz. Nikita je seveda politicni polozaj Gospodarski zvezi kreditiranje Kozinovi tovar­ brez pomislekov izrabljal za svoje kupcije z ni za cevlje, ki jo je prevzel konzorcij, da se efekti. izloci tovarniski obrt iz Gospodarske zveze. Zadruznistvo se je dobro drialo. Samo prve dni Tovarna bi bila moral a odpustiti delavce in po napovedi mobiIizacije se je pokazal nemir deJa ustaviti, ker ni mogla vsled moratorija med Ijudmi, ki so dvigali denar iz Ijubljanskih iztirjati od dolznikov faktur za vee kot 300.000 denamih zavodov v izredni meri. K. Kozina je sel na Dunaj, da dobi vojasko [191] dobavo. Narocilo se je pri njem 20.800 parov A takoj se je poleglo, tako da se 0 kakem cevljev za dva meseca. Kredit za to bi bil kakih sunu l81 ne more govoriti. Jaz sem takoj, ko me 260.000 K, ki jih je Zadruzna zveza dovolila je Traven obvesti, da pritiskajo vlagatelji na proti temu, da dobi vecje vloge. Ijudsko posojilnico, sel k dezelnemu predsed­ Zacele so delovati pomozne akcije. Prva je po niku, da se izda pomirjevalen oklic na Ijudstvo, zakonu ustanovljena pomozna akcija za rod­ da so vloge varne. To se je zgodilo. Pozneje je bine odpoklicanih reservistov, ki so izgubile poljedelsko ministrstvo izdalo oklic, v katerem svojega prehranitelja za casa vojske. Izkazalo pozivlje kmete, naj zaupajo svojemu zadruz­ se je, da je za delavce in kajzarje dobro pre­ nistvu. Seveda smo tudi mi storili svoje. Oklic skrbljeno. Zena z otroci dobi toliko, kolikor bi poljedelskega ministrstva je dezelni odbor se moz zasluzil, torej bo mnogo raznih rodbin posebej poslal na vsa zupanstva. med vojsko bolje Vlagatelji so bili hitro pomirjeni. Pokazalo se [194] zivelo, kakor v mirnem casu, ko je moz doma. 181 sunku Siabo je za kmete, ki so na vojski. Dezelni od-

46 VIRI 26 . 2007 bor je izdal na vse svoje zastopnike V okrajnih pomoznih odborih navodilo, da morajo zakon razlagati V prid malim krneckim posestnikom in spraviti v vrsto podpirancev tudi tiste rod­ bine, ki morajo za obdelavo posestva rabiti hlapca ali deklo. Zastopnik financne oblasti se bo temu upiral. Dezelna vlada je pristala na to razlago zakona. Potem je pomozna akcija za podpiranje rod bin odpoklicanih reservistov, ki jo je zapocel de­ zelni odbor. V vsaki obcini se osnuje krajevni odbor, ki nabira prispevke in jih porabi v svojem okolisu potem, ko se vidi, koder je po razdelitvi zakonitih podpor se potrebna pomoc. Dezelni odbor bo od lastno nabranih sredstev potem pomagal tam, koder bo se potrebno. Ti odbori so se vecinoma hitro konstituirali. [195) Zlasti nasa drustva, n. pr. Marijine druzbe, so mnogo storile in takoj prve dni ze nabrale lepe vsote. V Visnji gori so n. pr. dekleta Marijine druzbe sklenile, da gre vsaka en dan brezplacno delat k podpore potrebni druzini. V Kandiji se je ustanovitev takega o~bora za smihelsko zupnijo ponesrecila. Zviti Suklje je prisel noter stem, da je obljubil po 2 K na dan Ljubljanski knezoskoJ dr. Anton Bonaventura prispevati od svoje place. Stem jih je premotil, Jeg/ic (1850- 1937) (NSAL, FOlografska zbirka) da so ga naredili za nacelnika izvrsilnemu od­ boru, on je pa eel odbor zvlekel v svojo hiso in V nedeljo 23. avgusta sem Ijubljanskemu kne­ naredil za tajnika svojega sina Milana jn pro­ zoskofu izrazil zalje 182 kranjske dezele radi pal ega liberalnega kandidata Amata Skerlja. smrti papeZeve. Skof dr. Jeglic v svoj i lahki Preprosti Ijudje so ocitali zupniku in zupanu maniri je odgovoril, da ga za cerkev nie ne poslancu Zorcu, da sta se dala tako zapeljati. skrbi, bozja previdnost ima ze izbranega onega, Na cesarjev rojstni dan 18. avgusta sem sel po ki bo prisel izvoljen iz ume. 18J Bolj ga je skr­ masi po poklonitvi dezelnega odbora bela vojska, ki jo je natancno zasledoval na [196] podlagi zemljevidov. lzrazil mi je svoje vesel­ k dezelnemu predsedniku, da podam vdanostno je, da ni intemiran noben duhovnik izjavo v imenu c. kr. kmetijske druzbe Kranj­ [197] ske. Naprosil me je v to Povse, ki biva v svo­ Ijubljanske skofije, dasi je dobil izrezke 0 jem gradu v Dolu. Zdi se, da Povse pesa. S casnikarskih napadih nase in na lavantinskega svojem nagovoru na dezelnega predsednika skofa, kaksne veleizdaj ske duhovnike da trpita sem se skliceval na izbomi uspeh mobilizacije v svojih skofijah. Slednjic me je pozval, da naj med kmeckim Ijudstvom, ki je pokazalo res prosim za WolIwiz=Flachenfeldov kanonikat. brezmejno vdanost do prestola. To je v svojem Na moj ugovor, da je meni kot dezelnemu od­ odgovoru priznal v polni meri tudi dezelOl borniku tezko prositi za prezentacijol84 pri de­ predsednik. zelnem odboru, mi je dejal, da naj v prosnji omenim, dajo vlagam na skofov poziv.

182 sofalje 183 volilna skrinjica \84 imenovanje

47 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

Po cesarski naredbi so se morale ustanoviti po­ bilo glavarja doma, sem jaz prevzel njegovo sredovalnice za delo, ki naj bi odpomogle po mesto in dal na razpolago prostor in pisamiske mobilizaciji nastalem pomanjkanju moskih. [200) Takoj po vojni napovedi je sel po celi drzavi moci dezelnega odbora. Vedeli smo naprej, da glas: Vse, kar ostane doma, naj gre pomagat pri posebnega prakticnega pomena ta organizacija delu! Mesmo prebivalstvo pojdi na kmete, ne bo imela. V nasih razmerah se Ijudje ne dajo tovamisko delavstvo, ki je brez zasluzka, pojdi kar tako premelicati. Kmetice so dejale, da v na polje, dijaki naj vstopijo na izpraznjena me­ mozevi odsotnosti tujega moza se v hiso ne sta! Po vseh solah so sprejcmali oglase ucen­ vzamejo. Vendar sem rad prevzel to delo, ker cev, kam se je vendar pri nas vse koncentriralo in sem [198) dobil pregled cez vse, kar se dela. Od Kme­ se zeli kdo vdinjati - zastonj ali proti placi. tijske druzbe sem dal Pirca v odbor. Seveda se je kmalu izkazalo, da ta iz prvega K ustanovni seji je prisel deZelni predsednik v navdusenja in najboljsih namenov izhajajoci dezelni dvorec. Vse je bilo zadovoljno, sarno idealizem odpove, ko mora prestati preizkusnjo zastopnik trgovske in obrtne zbomice dr. Win­ realnega zivlj enja. Od deZelne vlade dobim ne­ discher je izrazal skrb, da se ne bi odvzelo po­ kega dne velik zapisnik dijakov, ki so se sredovanje za mesta trgovskemu druslvu Mer­ oglasili, vecinoma za pisarniske posle. Na kur, Zvezi obrtnih zadrug in zadrugi brivcev! kmetih so seveda z glavo zmajali, ko so slisali, Zopet liberalni partikularizem! Zavmil sem ga, da hocejo priti dijaki iz mest na polje delat. Pac da vsaka organizacija delaj dalje v svojem de­ pa so na kmetih mnogokje jako dobro uredili lokrogu, a vse se morajo podrediti visjemu sarno svoje nove razmere. Prvic so doma ostali skupnemu smotru, ciani rodbine bolje izrabili svoj cas, drugic so [20l) si pa po vaseh med seboj pomagali. Tako so v za katerega smo dolzni vsi sodelovati. Vladni Bodovljah pri Kranju trije doma ostali moski zastopnik dvorni sv[etnik) Laschan je tudi po­ zorali njive vsem sosedom. vedal, da bi ta posredovalnica stopila v akcijo, A treba je bilo zadostiti vladni naredbi. De­ ako bi bilo treba eventuelno velike mase pre­ zelna vlada nas je povabila, da se osnuje de­ bivalstva od meje vsled vojnih dogodkov spra­ zelna delavska posredovalnica, kateri bi bile viti v notranjost drZave. Racunalo se je torej s podrejene okrajne posredovalnice. Za casa voj­ tern, da utegne sovrazno brodovje bombardirati ske naso obalo, ali pa, da pride morda do vojske z [199) Italijo. je dobil zupan oblast, da je lahko prisilil k delu Vaznejse kot delavsko posredovanje pa se nam brezdelne Ijudi, ako je videl, da kod manjka je zdelo takoj vprasanje aprovizacije z zivili, ne delavnih rok. Pri okrajnih posredovalnicah naj Ie v mestih, ampak se bolj na kmetih. Mi mo­ bi se prizadevalo, kako bi bilo v okraju izme­ ramo zivila, zlasti zito, od zunaj dokupovati. njati in izenaciti potrebo delavskih sil. Po­ Culo se je, da hoce vlada aprovizacijo izvesti s manjkanje in preostanek delavcev bi imela pomocjo nekaterih veletrZcev: V Rovinju je okrajna posredovalnica sporociti dezelni posre­ sklenila vlada pogodbo z nekim Cola, v Kranju dovalnici, ki bi mogla Ijudi iz enega okraja je bila v zvezi z Majdicem. Pri ceniku za zito premescati v drugega. Za ta slucaj bi dobili de­ se je ozirala na trgovsko in obrtno zbomico v lavci prosto zeleznisko voznjo. Vse dezelne po­ [202) sredoval nice pa imajo dajati porocila drZavni Ljubljani, katere predsednik je Knez, sam vele­ centrali, ki bi disponiralal85 z delavskimi moc­ trzec in spekulant z zitom. Stem vprasanjem se mi cele drzave. je bavila seja Zadruzne zveze, kateri je pred­ Domenili smo se, da predsedujeta komiteju sedoval dr. Krek in h kateri sem prise I tudi jaz. dezelne posredovalnice, v katerem naj bodo Dogovorili smo se, da se poizve za potrebo zita zastopani tudi c. kr. kmetijska druzba, trgovska po vseh obcinah in da se aprovizacija izvrsi in obrtna zbornica in Zadruzna zveza, dezelni potom Gospodarske zveze po zadrugah. Denar predsednik in dezelni glavar skupno. Ker ni naj bi se sku sal dobiti potom Zadruzne zveze in dezelne banke pri avstroogrski banki. 185 razpolagala

48 VIRI 26, 2007

Tacas je sel od dezelnega solskega sveta dopis [205] na mestni solski svet, da se pozovejo ucitelji, realki s posebnim predavanjem! Kaksni profe­ da izstopijo iz upravnega Uciteljske tiskarne, sorji so to? Kaj delajo solski nadzomiki, da so Dezelni predsednik baron Schwarz mi je po­ mogoce take v nebo krieeee stvari? Ali je po­ vedal, da je on sprozil to misel in naroeil refe­ tem eudno, da solska mladina strajka, in se rentu Kalteneggerju, da jo izpelje, Meni pa je organizira v skrivnih drustvih svobodomisel­ Kaltenegger rekel, da ni vee povoda za to, kar nih, skrajno antipolitienih tendenc, je »Dan« zatrL Ravno to, sem odgovoril, da ste Te moje besede so izdale.188 Tudi dr. Sustersie morali publikacije tega drustva ustaviti, kaze, je pritisnil. da Nekega dne pride k meni Kaltenegger in mi [203] pove, da je dr. Tavear z veseljem pritrdil k je zelo umestno, opozontl ueiteljstvo na ne­ temu, da se Uciteljska tiskarna uniei. Pristavil umestnost njegovega delovanja, Pa kaj se je je k temu jako priznalne besede za dr. Tavearja, zgodilo? Uradni list Laibacher Zeitung prinese Jaz sem mu rekel, da verjamem, da dr. Tavcar vest, da je cesar iz dohodkov dobrodelne lote­ zeli unieiti UCiteljsko tiskarno radi konkurence rije daroval 3400 K drustvu za zgradbo ueitelj­ Narodne tiskame, a zaupati mu je ravno toliko, skega konvikta - onemu drustvu, katerega de­ kakor tistim Srbom, ki poljubljajo nasim voja­ narje so rabili liberalni ueitelji za pokrivanje kom roke in klicejo: Zivio Franjo Josip! iz za­ deficitov pri listih Ueiteljske tiskame, sede pa nase vojake v hrbet streljajo. To Kalte­ To je pa bilo prevee, Sel sem k dezelnemu neggerju ni bilo po volji, kajti Nemci pri vsaki predsedniku in sem najostreje protestiral proti [206] takemu postopanju, On me je zacudeno gledal priliki dr. Tavearja branijo in izgovarjajo. eez in izjavil, da on 0 tej cesarjevi naklonitivi nice­ nekaj dni res izvem, da je sef redaktorja »Da­ sar ne ve. Zgodilo se je za njegovim hrbtom, novega« dr. Laha dr. Tavear nastavil na ma­ zalibog tega ne more vee prepreeiti. Tedaj sem gistratu za uradnika! mu naravnost povedal, da se mora reform a vse Nakrat189 so postali najhujsi srbofili - avstrijski uprave zaeeti v palaei dezelne vlade. Tukaj je patrioti. One 24. avgusta je sklical Jakob Dim­ kovnica zla, Sef dezelne vlade ima svetovalce, nik uciteljstvo prve mestne deske sole, Preeital ki nikakor ne sodijo na svoja je izjavo z obsodbo umora v Sarajevu in uda­ [204] nostno izjavo. Ta obsodba sarajevskega umora mesta, Sedaj so zapeljali cesarja, da podpira z je prisla nekoliko pozno od Ijudi, ki so bili v denarjem velesrbsko propagando! Kaksen tako ozki, najmanj - duse'qli - zvezi z morilci, skandal je to za dezelno vlado! Mesto'86 da bi a Jelenec, katerega sin j~ v Srbiji, je predlagal, zatrli zvezdo korupcije in veleizdajstva, kakor da se ta izjava poslje na »visje mesto«. Uci­ je bilo dogovorjeno, se je dogovorjeni sklep teljska tiskama je darovala 1000 K za »Rdeei opustil in mesto tega naredilo najbde lazno po­ kriz«. Vse se je smejalo - na tihem seveda. Pri roeilo na kabinetno pi sarno, vsled katerega je dezelni vladi pa so z zadovoljstvom konstatirali cesar naklonil denamo podporo Ijudem, ki bi te pojave patriotizma. Zdi se mi, da se edini po pravici zasluzili najhujso kazen! Schwarz ni dal premotiti od teh sarlatanov. Dezelni predsednikje bil konsterniran,187 [207] Kaksni so ddelni solski nadzorniki? Ali je ka­ V eetrtek dne 28. avgusta je bila prva seja teri mol' na svojem mestu? Dezelni predsednik ddelnega odbora po izbruhu vojske, Manjkalo je izgovarjal Levca, da je bolan in ne dobi nie je samo dr. Zajca, ki je vpoklican kot zdravnik vee v resitev, tudi Hubad pojde v penzijo. Po­ in stacioniran v SL Petru na Krasu, Dezelni kazal sem baronu Schwarzu ietno poroeilo re­ glavar dr. Iv[an] Sustersie je poroeal 0 vsem, alke, v katerem se med govomiskimi vajami kar je ukrenil on, oziroma jaz, v tem izjemnem pri dr. Siebingerju nahaja predavanje k deset­ casu. Stavbel90 smo ustavili, kolikor se je dalo, letnici »Nasih Zapiskov«. Torej jubilej soci­ osnovale so se pomozne akcije, varnostna sluz- alnodemokraskega glasila se je praznoval na 188 zalegle 186 namesto 189 naenkrat 187 zbegall, POIrt 190 gradnje

49 ... DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

ba po obcinah s prostovoljnimi strazarji, ure­ jasnD. Ce bi bila 8elgija pustila Francozom dile so se place vpoklicanim uradnikom tako, prost vhod v Nemcijo, bi se bile vel ike bitke da dobi rodbina zazistov l91 polovico place z slednjic tudi vrsile pri Liittichu in Namurju, aktivitetno doklado, rodbina mostvu pripadajo­ kajti teh trdnjav Nemci cih uradnikov pa celo placo. Vodja financnega [210) ministrstva baron Engel je obljubil, da se bodo ne bi bili mogli pustiti v sovraznih rokah. Hitri drzavni preodkazi z vplacanimi dokladami red­ udarec na Liittich z nenadnim padcem trdnjave, no nakazovali, s cimer je dezelno gospodarstvo naglo zasedanje Belgije, udarci na Francoze na reseno tezav. Dr. Triller je hotel, da se vsemu celi crti: Miihlhauzen, Longy ... vse to je nare­ uciteljstvu zvisa place na 25% doklado, da se dilo velikanski vtis. Sovrastvo proti Nemcem dokoncajo dela v Ljubljanici, kar smo odlozili se je umaknilo spostovanju do velikanske mo­ za pozneje. Sklenilo se je, da bodo za casa raine in fizicne sile, ki jo je razvila pruska dis­ vojske seje vsak tretji ciplina. Cutili smo se majhne proti Nemcem, [208) zlasti zato, ker v Srbiji nismo mogli naprej, ponedeljek. Prva tocka te seje pa je bila ces­ ampak smo morali celo zapustiti ze dobljeno titka nadvojvodi Frideriku kot vrhovnemu ar­ pozicijo proti Valjevemu in se umakniti nazaj k madnemu poveljniku k zmagi avstrijske vojske Drini. nad rusko pri Krasniku. Neuspeh v Srbiji nas je jako potrl. Temu je bilo Na bitko pri Krasniku smobili ponosni, ker krivo tudi porocanje vojne oblasti. Izpocetka se smo tu vsaj nekoliko dosli nemske uspehe na je porocalo samo 0 zmagah v Srbiji. Vsaka Francoskem. praska je bila ze zmaga. Nasi so sli cez Savo Rusi, Francozi in Srbi so zaceli z ofenzivo proti pri Sabcu. To se je odobravalo: Ogibajo se Bel­ nam. Dasi so bili vsi trije takoj zacetkom vojske grada, ker je najbrze yes podminiran, vzeli ga vdrli na avstrijska, oziroma na nemska tla, bode od kopnega. nismo 0 tem pray nicesa izvedeli. Tako strogaje [211) bila cenzura in tako tajno so se vrsile vse vo­ Nasi so zavzeli crto Loznica = Lesnica. To se jaske priprave, da smo izvedeli vedno samo to, je slavilo kot velika zmaga in vojni porocevalni kar nam je hotelo povedati armadno poveljstvo. urad je napovedal ze bitko pri Valjevem, obe­ Resnica je bila, da so vdrli Francozi v Alzacijo tajoc natancneje podrobnosti. Cakali smo na pri Miihlheimu, Srbi v Bosno pri Bjelini in podrobnosti. Tacas so se ze sirile vesti: Nasi Visegradu, Rusi na vec krajih v Galicijo in vzeli Obrenovac, Pozarevac, se blizajo Kragu­ Vzhodno Panonijo. Mi smo za to sele izvedeli, Ijevcu itd. A cez pet dni se ni bilo obljubljenih ko se je porocalo, kod so nase cete vrgle so- podrobnosti. Kar naenkrat pa izide vladni ko­ [209) munike,l92 da kaznovalna ekspedicija v tej voj­ vraznika vun. Citali smo 0 zmagah in 0 ju­ ski ni glavna stvar, ampak Ie malopomembna, nastvu nasih cet, a prvi mesec res nismo na zato so se nase cete po zmagi nad sovraznikom vzhodu in jugu drugega dosegli, kakor da so umaknile k Drini. nase mejne straze in patrulje cistile mejo so­ Vtis tega nerodno stiliziranega porocila je bol vraznikov. grozen. Iz zmagoslavja je vse padlo nazaj v Sijajen je pa bil nastop Nemcev v Belgiji. Bel­ malodusje. Ce s Srbi ne moremo opraviti, kaj gija se je uracunala. Kot nevtralna drzava naj bi bo sele v Rusiji? Sustersic je pravil, da je bila bila drZala nevtraliteto popolnoma in se naj ne stilizacija tega porocila iz vojnega stana se bi bila spuscala v nobeno vojno pozo. Nev­ slabsa. Bila je taka, da je ni pustil objaviti zu­ tralna drZava ne bi smela imeti nobenega vo­ nanji urad in je zagrozil minister za zunanje jastva in nobene trdnjave, ako je na svetu taka stvari , da konfiscira vojakom to porocilo nevtraliteta sploh trajno mogoca. A 8elgija je [212) imela mocne trdnjave in tudi ne ravno majhno v listih, ce ga izdad6. Izsla je druga popravljena vojsko. Nemec je videl, da se je Belgija na izdaja, ki je bila pa tudi taka, da so porocevalce tihem zvezala s Francijo, in zato je udaril. Da odstavili. postane Belgija odlocilno bojisce, je bilo takoj V resnici smo v Srbiji zapustili svoje s tezkimi

191 stazistov 192 uradno sporoci lo vladnega organa

50 VIR126,2oo7

zrtvami pridobljene pozicije, Dr. Podobnik mi Prisel je pek Jean Schrey, ki daje kruh za pri­ je pisal, da je od njegovega bataljona padlo silno delavnico, in naznanil, da oce ne more osem castnikov in 200 moz, da mnogo trpe dobavljati kruha, prvic radi cen, drugic pa, ker lakote in glada, in da je bojevanje v Srbiji sila [215] tezavno, ker se bojuje vse Ijudstvo. Kar je nad mu manjka denarja, kajti Majdicu mora sedaj 10 let in po 70 let, se udelduje bojev, strelja iz vse naprej plaeevati. Manjsi peki, ki nimajo zasede in mece bombe. denarja na razpolago, da bi naprej placevali, Vmes so pa udarjali zmagoslavni glasovi z morajo sploh prenehati s peko, Zemlje so po­ belgijskega bojisca. Nemci so nastopili s tako stajale eimdalje manjse. Dal sem takoj dopis na silo in taktieno sigurnostjo, da je svet strmel. vlado, da se naj ne ozira na trgovsko in obrtno Francoska ofenziva v Alzaciji je bila hitro strta, zbornico, ampak naj zaslisi izvedence iz vrst Belgija je bila v kratkem zasedena, nemsko producentov in konsumentov, zlasti Gospodar­ topnistvo je rusilo trdnjave in armada je po­ sko zvezo in vee zasebnikov, bijala Francoze povsod, koder jih je dobila, Dne 29, avgusta smo dobili brigadno poveljstvo v Nemsko zmagoslavje proti Francozom je dalo dezelni dvorec, Od nas je bil vpoklican dr. [213] Zajec, katerega soba je postal a prazna, To sobo tako izpocetka ceJi vojski znaeaj nemske zma­ s klubovimi prostori Siovenske Ijudske stranke goyitosti. smo dali na razpolago brigadnemu poveljstvu, V Vzhodni Pruski pa je prodiral Rus. Tu smo Dalje je bil vpoklican dne 28, avgusta grof bili mi na boljem nego Nemci. Vzeli smo Barbo, in ker je bil ze prej vpoklican tudi baron Kielce in odbili Ruse, ki so vpadali v Galicijo, Apfaltrern, njegov namestnik, je ostalo velepo­ Tridnevna bitka pri Krasniku, ki se je blla na sestvo brez zastopstva v dezelnem odboru. 70 km dolgi erti in v kateri si je stalo nasproti [216] blizu pol milijona moz, pa je bila deJa avstrij­ Tako je postal dezelni odbor z 28, avgustom ske armade, nas ponos, s katerim se je zopet ncpopoln, ker je ena Kurija ostala brez za­ dvignila samozavest. Avstrija je nastopila kot stopstva, Sklepcnost smo pa obdrzali, dasi de­ enakovredna Nemeiji, to nas je veselilo. zelni glavar ni vpoklical dr. Zajcevega namest­ Zato je, poln radosti, tudi kranjski ddelni odbor nika dr. Gregorica, ker ni hotel dr. Zajca pri­ eestital armadnemu poveljniku nadvojvodi praviti ob diete, katerih je potreben. Frideriku. To smo storili tem lazje, ker se ni dol­ Bitka pri Krasniku je bila, kakor se je kmalu go, kar je bil nadvojvoda Friderik v Ljubljani, pokazalo, Ie del ogromnega boja, ki se je razvil koder si je ogledal nase zavode - vozi I se je v med avstrijsko in rusko vojsko od Dnjestra do nasem avtomobilu - in mesto je novopopravlje­ Visle. Avstrijsko leva krilo je pri Krasniku no in znizano cesto ob Grubarjevem kanalu vrglo Ruse in prodiralo proti Ljublinu. Od 26. tedaj imenovalo Nadvojvoda Friderika cesto. avgusta ze divja boj na 400 krn dolgi crti, in [214] danes 30, avgusta, nestrpno pricakujemo poro­ Dezelna vlada je takoj izpoeetka bila prisiljena, cil 0 bojih v Galiciji. da je izdala maksimalni tarif za najvaznejse Vee raj mi je grof Barbo povedal, da je njegov porebseine, Pri moki smo morali pa energieno zet, eastnik pri dragonarjih, bil v Vzhodni Ga­ vmes poseei. Izvedeli smo, da se je vlada liciji ustreljen v stegno. V rodbini je zavladalo obmila do trgovske in obrtne zbomice za pred­ veliko veselje, ker sedaj pride vsaj ziv nazaj! log. Ta je predlagala ceno 64 h za kg st. O. »Kdo bi si mislil, Predsednik trgovske zbomice je Knez, naj­ [217] ogromnejsi dobicek bi bil pa poleg njega da bomo s tako malim zadovoljni!« je pristavil spravil Majdie, To sem povedal dr. Sustersieu, grof, ki tudi caka, da ga odposljejo, ki je ravno 0 pravem easu se prepreCiJ, da se ni Z zadovoljstvom se je povsod sprejela vest, da ta tarif izdal. Dal sem raeunati Rasici in Ko­ so Anglezi bili tepeni pri Maubergu takoj prvic, biju, ki sta mi soglasno potrdila, da bi imel ko so se sreeali z Nemci. Anglezem vse privosei Majdie pri svoj i produkciji dnevno gotovo poraz. Bernatorie, katerega zidovska konfekcija 24,000 K neopravieenega cezmemega dobieka, je imela naslov: »Anglesko skladisce oblek«, je To bi slo za daljso dobo v mnoge milijone, ki takoj razglasil, da se njegova trgovina odslej bi se izvlekli iz zepov revnega Ijudstva. imenuje »Ljubljansko skladisee oblek«,

51

br 1 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898- 191 7)

Razdejanje Lovanja se pa veeinoma obzaluje. [220] Spominjam se svojega potovanja po Belgiji. nabiranje sadja v ta namen. Podpisal sem Pov­ Lepa zanimiva belgijska mesta pod nemsko ob­ seta in Humeka. lastjo - tega si ne bi bil mislil , ko sem gledal Potem je Humek sestavil oklie na sadjarje, da njihove zanimive zgradbe, velike umetniske naj nikar ne zametajo sedaj sadja za nizko ee­ zbirke in kolosalni industrialni razvoj. no. Letos je zlasti mnogo cespelj. Zganjarji jih Koliko tisocev je ze slo skozi Ljubljano veci­ pokupujejo po sramotno nizkih eenah. Naj se noma sedaj vse proti severu, a Ljubljana suse! [218] Legvart je sestavil oklie na mlekarne. Ker je je se vedno pravo taborisce. Sedaj so Primorei uvoz sirovega195 masla iz Nemske in Danske lukaj, in z rezervisti je prislo tudi mnogo zen­ vsled vojske padel, je prisel nas izdelek do ve­ skih in otrok. Trzacanov in tudi Italijanov je Ijave. Mlekarska zveza je prodala vso svojo sedaj polno v Ljubljani. Na ulieah sami nezna­ zalogo, kar je bila prava sreea, sieer bi bila ni obrazi. V stolniei ima govore za vojake dr. silno udarjena. Od vseh strani se je zahtevalo Gnidovec, ravnatelj knezoskofijske gimnazije. blago, ki se pa ni moglo izpocetka prodajati Izpoveduje se preeej zjutraj zgodaj. radi prekinjenega zelezniskega prometa. I. septembra. Z danasnjim dnem se je zopet zaeel Politieno preganjanje je tacas slo dalje. Sedaj redni promet s eivilnim blagom na juzni zelez­ so s polnim parom delali nemski naeionalei, da niei razen proge Savski Marof - Sisak. kar mogoce nasih ljudi spravijo v zapore. Na Povse je prisel z Dola v Ljubljano in me prosil Koroskem in na za razgovor. Prisel je tudi Pire in smo sklenili [221] izjavo e. kr. kmetijske druzbe na vlado proti Stajerskem se je to seveda vrsilo z uspehom. eenam za moko, kakor jih je priporocila trgov­ Graski Tagblatt in Tagespost sta denuneirala1% ska in obrtna zbornica. Pire je dopis sestavil, slovensko duhovseino kot srbofilsko. V st. 227. jaz sem pa za Slovenea priredil clanek. Dalje z dne 30. avg. 1914. je prinesel Graz[er] Tag­ smo sklenili, da kmetijska druzba posreduje za blatt elanek, ki ga je podpisal dr. Mraulagg, ki posojanje in izmenjavo je pravi monstrum perfidije.197 V tem clanku - [219] »Der untersteirisehe Klerus«198 dolzi vso slo­ vprezne zivine. Ker je remontiranje iz nekate­ vensko spodnjestajersko duhovscino, da je rih krajev pobralo mnogo konj, iz drugih pa ne, »alles andere eher als wie patriotiseh und treba je to razliko izenaciti. kaisertreu«,l99 zlasti dr. Korosea in knezoskofa V svoji vlogi na vlado glede moke opozarjamo dr. Napotnika, kateremu kar ukazuje, da mora na 10, da se naj nikar ne zapeljujejo od oblasti izginiti v privatno zivljenje. Dr. Mraulagg ka­ kmetje, da bi sedaj po nizki eeni (33 K za q)1 93 kor tudi vsi njegovi nasprotniki pri takem delu prodajali svoje zito. Naj se domaei pridelek se morajo pac zavedati, da je njihovo obre­ doma porabi in zmelje v kmeckih mlinih, iz kovanje laznjivo. Napotnik - ne patriotieen! katerih dobi kmet tudi otrobe. Mislili smo tu na Bolj pariolicnega skofa menda sploh ni vec v Majdica. Okrajna glavarstva po Gorenjskem so Avslriji. Lojalnosti proti vladi mu ni bilo nik­ dala eelo oklieati na kmetih, da naj kmetje dar dovolj, defirenee,200 ki smo jih imeli z njim, Majdicu prodajo svojo psenieo. Rasiea mi je so nastale Ie vsled nase opozieionalne politike. izracunal, da bi Majdie v tej kampaniji z vlad­ S tihim ogorcenjem smo vsi zasledovali, kako no pomocjo zasluzil 9 milijonov kron na stros­ predrzno ke kmetov in konsumentov. 194 Humek je prisel k meni, da bi se za bolne vo­ jake del ale konserve. Ursulinke so se ponudi Ie, da bi sadje vkuhavale, ako do be cespelj zato zastonj. Naredil se je oklic za 195 surovega 1% ovadila 197 zlobna posast 198 spodnjestajerska duhovscina 193 33 kron za dunajski stol (q = 56 kg) 199 »vse prcj kat patriotska in zvesta cesarju« 194 potrosnikov, porabnikov 200 razlike

52 VIRI 26. 2007

[222] Grazer Tagblatt denuncira dr. Sarabona in prof. deluje namskonacionalna perfidija.201 Odpadni­ Susnika radi njiju zgodovine balkanske vojske. ki , ki so sli »Ios von Rom«,2o, so nasli pravo Oba je naredil za duhovnika. priloznost, da nevoljene203 katoliske duhovnike Delo na blejskem vodovodu se je ustavilo. spravijo v jeco. In takim obtoznikom so verjela Podjetnik Kren je v denamih sti skah - tudi mi vojaske oblasti in zapirale nase Ijudi. Se vee: mu ni smo takoj po proglasitvi moratorija izpla­ Cenzura v Gradcu je pustila v teh casih, ko je cali zasluzka - njegovega inzenirja pa imajo bila zatrta vsaka strankarska polemika, narav­ zaprtega v Radovljici, ker je baje na Bledu nost hujskati obcinstvo na nase Ijudi. Ko so jih dejal, da je Avstrija zakrivila voj sko. Od Za­ gnali vklenjene, je podivjani namskonacionalni vrsnice so prvi trenutek vse pobrali. Potem je snob spodnjestajerski nedolzne zrtve strankar­ prisel dr. Schwarzenberger nazaj . Delo se po­ skega fanati zma zasramoval in opljuval. casi nadaljuje, ker zeleznica strojev ne poslje. Odgovoriti nam pa niso pustili. Dr. Krek je s 3. septembra popoldan je prisla novica, da je svojim podpisom branil spodnjestajersko du­ izvoljen za papeza bolognski nadskof kardinal hovscino, a clanek je bil zaplenjen. Tudi dr. della Chiesa, ki si je nadel ime Benedikt XV. Korosceva notica v »Slovencu« 2. sept. je bila Kakor vedno, so tudi sedaj Iiberalni listi vedeli zaplenjena. Ta neenakost nas je ogorcila, zlasti vse mogoce ugibati. Mafti, Ferrari, Ferrata se zaradi tega, ker smo videli v tern jasen [225] vladni zistem,204 naperjen ne Ie proti Sioven­ so bili »kandidati«, nad katerimi so zidovski cern sploh, ampak zlasti proti nasi stranki. zurnalisti izkusali svojo fantazijo, konstruirali [223] razlicne probleme in fabulirali 205 0 strankah in Stevilne aretacije so se vrsile v vseh sorodnih strujah v kardinalskem kolegiju. 0 Chiesi niso dezelah, koder prebivajo Siovenci, razen na mogli pisati, dasi se je izpocetka imenovalo Kranjskem. Na Kranjskem bi bili lahko zaprli njegovo ime med »papabili<<.206 Volitev se je mnogo liberalcev radi cisto jasnih zvez s Srbi, vrsila hitro, vsak dan nekaj skrutinijev.207 Sicer pa tega niso storili. Mi jih nismo demantirali, je pa topot volitev papeza bila prevpita od voj­ vlada je pa liberalce varovala, ker jih je potre­ nega suma. Karakteristicno je, da so med kon­ bovala, da z njimi nas slabi. Ta prizanesljivost kiavom208 poslali nemski katolicani kardinal­ do Iiberalcev je segal a do zadnje hribovske so­ skemu zboru spomenico, v kateri dokazu jejo, le, koder je smel liberalen ucitelj pocenjati, kar da je nemski boj pravicen in da Nemci niso je hotel, in se je vsaka nasa zahteva po di s­ zagresili grozodejstev proti mednarodnemu ciplini, smatrala pri vladi kot strankarsko pre­ pravu, katerih jih dolzi casopisje tripelantan­ ganjanje. Vlada je naravnost podpirala veleiz­ te ,209 ki je lac as bila v posesti kablov in je to dajalsko srbofilstvo na liberalni stranki, sarno ugodno konjunkturo izkoristila v svoj prilog za da bi nam nasprotovala, med tern je pa na­ informacijo svetovne javnosti. tancno pazila, kje bi nas vjela. V isti dobi, ko je Ta vecer so se iz Ljubljane odpeljale velike vlada sci tila Uciteljsko tiskamo proti nam, mi mnozice vojastva proti italijanski meji. Nasa je ocital Kaltenegger, da je nasa stranka srbo­ zaveznica Italija se je takoj izpocetka proglasila filna! A sedaj nismo mogli storiti drugega, kot za nevtralno. Nevtraliteta italije je bila seveda vse si zapomniti in cakati boljsih casov, ko bo ugodna za konklave, ki bi se bil sicer tezko mogoca svobodna beseda. izvrsil. A nevtraliteta [224] [226] V Marsilju so Francozi pridrZali lazarista dr. italije je postajala vedno bolj sumljiva, dasi so Zdesarja, ki se je peljal iz Barcelone. Najbrze jo izkusali nasi oficirji v javnosti dobrohotno je zaprt v Chateau d'if.

20~ ustvarjali zgodbice 206 Papabili so tisti kardinali. ki jim v konklavu pripi sujejo najve~ mof nosti, da so lahko izvoljeni za papefa. 201 zlobnost. nesramn ost 207 volitve s stetjem gIasov 202 proi:: od Rima 208 Loten in zaprt prostor (sikstinska kapeJa), kjer potekajo 203 neljube papeske volitve. 204 siSlem 209 lrojne anlante (Anglija, Francija, Rusija)

53 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

razlagati. Istina210 je, da stoji danes avstrijska Vojni dogodki se zasledujejo za napeto pozor­ armada na meji proti Italiji, s cimer je seveda nostjo. Nervoznost raste od dne do dne. Kaj je oslabljena nasa pozicija na severu, koder se z nasim desnim krilom v Galiciji, koder stoje imamo boriti s stevilno premocjo ruskih armad­ nasi vojaki? Od vseh strani se kaj izve, sarno 0 nih zborov. Brigadno poveljstvo, ki se je bilo desnem nasem krilu v Galiciji ne ve vojno po­ nastanilo v deielnem dvorcu, se je ze I. sep­ rocilo drugega, kakor da se ustavlja stevilni tembra preselilo v Gorico. Povelje je prislo tako sovrazni premoci in stoji v najhujsem boju. In nenadno, da se grof Barbo, ki je prideljen bri­ to je cez teden dni! gadirju kot adjutant,2J1 niti posloviti ni mogel od V Franciji gre vse s cudovito hitros~o. Sedem mene. Ko to pisem ob 10. uri ponoci, se slisi od nemskih armad prod ira z nevzdrzno silo. Fran­ kolodvora sem upitje mnozice, ki se poslavlja cozi povsod vrzeni nazaj. Nemci stoje ze pri od slovenskih vojakov, odhajajocih proti Italiji. Compiegne, pri Rethelu, med Verdun om in 4. septembra se je razposlala prva stevilka »Ilus­ Reimsom. Pariz je odrezan od severa, vlada se triranega Glasnika«, ki ga je zacelo izdajati Ka­ je preselila iz tolisko tiskovno drustvo. Liberalni »lI ustrirani [229] tednik« iz Uciteljske liskame je dosegel velik Pariza v Bordeaux. V vzhodni Prusiji velikan­ uspeh, baje 8000 narocnikov. Ko ga je vlada ska nemska zmaga, Rusi zaduseni v Mazurski h ustavila, mocvirjih! Nasa crta od Visle do Karpat v [227] Bukovini vsa v najhujsern ognju. Uspeh na se­ so ga Iiberalci takoj nadomeslili s »Tedenskirni veru: Dankl gre ze na Ljublin! Uspeh ob meji: slikarni«. Ljudje, ki so tako besno napadali in Auffenberg prodira proti Chohnu' A kaj je srarnotili vse, kar je katoliskega, so v svojem juzno? Uradno porocilo pravi: Lvov je se v oklicu za narocanje »Tedenskih slik« sedaj pi­ nasih rokah. A vedno se je poroealo 0 velikih sali: nasih uspehih ob mejah. In sedaj je sovraznik »Novi tednik bo vseskozi lojalen, patrioticen, naenkrat pri Lvovu! Kaj se je vmes zgodilo? odkritosrcno avstrijsko eutec list, kar bo doka­ Tu se nam je mnogo zamolcalo. Ce torej 0 juz­ zoval z besedo in slikarni. Novi tednik pa bo nem delu uradno poroeilo pravi, da se se drii z tudi stal na braniku za cast nase vere, ki smo jo veliko tezavo, kaj mora biti v resnici? Uradni podedovali od nasih pradedov in ki narn pri­ poroeevalec je delal vel ike napake. Naznanil je nasa v obupano srce v najhujsih trenutkih vse­ najveejo bitko, ki jo pozna svetovna zgodovina lej uteho in moc.« in ze pred enim led nom poroeal, da stojimo tik Tako so pisali frivolni'" bogotajci na Sioven­ pred odlocitvijo bitke. Drugi dan je vse prica­ skem leta 1914. - iz strahu pred vislicarni! Ker kovalo vesti 0 izidu gigantskega boja, a mesto je bilo jasno, da bo ta hinavscina trajala sarno, tega izvemo Ie delna porocila, in zagotovilo, da dokler se ne povmejo mimejsi casi, se je od- se bo ta strasna 10610 Katolisko tiskovno drustvo, da nastopi s [230] konkurenco. Nas »11. Glasnik« irna vecjo in bitka se dolgo vlekla. In Ie to verno, da stoje lepso obliko. Strah nasprotnikov pred to kon­ nasi na vsem delu, na katerem po uradnem pri­ kurenco se vidi najbolj iz znanju Rusi prodirajo. Se nekaj izvemo: Pol­ [228] kovnik Kranjskega polka St. 17, Stillfried, je tega, da so vse vogale prelepili takoj s plakati, pripeljan kot ranjenec na Dunaj. Ce je ranjen da so »Tedenske slike« najizvrstnejsi ilustriran polkovnik, kaj je s polkom? Zdaj se je zaeelo list. ugibanje: Nas armadni zbor je unicen, so ga ze Vojska je sploh dobra pospesevalka zurnali­ nadomestili z drugim. Ce se zacn6 siriti pogub­ stike.213 Siovenec je poskocil na 17.000 dnev­ ne govorice, rastejo z goroslasn0214 hitrostjo. nih izvodov. Ko sem ga jaz prevzel leta 1900, Ce se dva sreeata na ulici, vprasa drug drugega: je imel 1200 narocnikov. Ali je kaj novega? Nobeden ne ve nie. So pa Ijudje, ki vedno najrajsi verjamejo in govore to, kar je najslablje. 210 resnica 21 1 pribocnik - oficir dodeljen visjim vojaskim osebnostim 212 lahkomi selni, objestni, nesrarrmi 213 casnikarstva 214 velikansko, neverjetno

54 VIRI 26. 2007

En teden ze je vse do skrajnosti napeto. Rod­ putaeiji k Sehwarzu v tej zadevi. Jaz nisem bine, ki imajo moze in sinove v vojski, zalu­ hotel iti. Sehwarzje rekel, daje nasega mnenja, jejo, molijo, se tresejo. Trgajo se za casopise. a ker V izkazih ranjeneev ni se nasih izgub. Necejo [233] nam jih se povedati! Toliko jih je, da jih ne Kaltellegger trdi, da to ne gre, se predlozi nas morejo popisati I Tako si sepecejo. dopis ministrstvu. Torej ce se upre referent de­ [231] zelnemu predsedniku, naj odloci minister! Vedno nove vesti se sirijo. Tu ve eden povedati Onantilla ratione ... 219 o nasi velikanski zmagi . Odkod ima to vest? 4. septembra sem se peljal s Sustersieem na Brdo Od tega, ta od onega, slednjic se izkaze, da ni obiskat dr. Kreka. Dr. Krek menda misli. da se nic na tern. Nekdo je Ie svoje domnevanje, mora yes svet ravnati po njem. Predsednik svojo zeljo drugemu povedal, in ta jo je naprej Zadruzne zveze in Slov. krc. soeialne zveze Ie nese!. vsake k vatre svoje fermane220 poslje iz kakega One 3. septembra je vlada dala v casopise sva­ Tuskula; drugi naj pa delajo. Seveda trpi vsled rilo, naj se ne verjamc raznim vznemirljivim take brezobzimosti predsednika eela organiza­ vestem. Zanesljivo je Ie to, da se bo uradno eija. Ie pac vedno Ie agitator, za uradno dele porocalo, to pa vse po resniei. nesposoben, velika pokora za ravnatelja, na ka­ 3. septembra je objavila vlada nove maksimalne terega ramah lezi vse delo. Krek snuje vedno eene za zivila. Dolocila je za psenicno moko: velikanske nacrte in zahteva od drugih, da jih 5t. 0: q 55 , kg 60; st. 2; q 54, kg 59; 5t. 3: q 53, morajo izvrsiti. kg 58. Torej je koneedirala215 Majdicu v Kranju Domenili smo se, da se Pire nastavi kot ho­ preeejsen dobicek. norarni dezelni kulturni nadzornik. Tako spra­ Skozi Ljubljano se vozijo Primorei. Med Gori­ vimo dele dezelnega odbora v sklad s Kme­ cani so pray dobri in krepki nasi Ijudje; slab tijsko druzbo, ki jo tako pritegnemo cisto novo. vtis so naredili Lahi, ki so se tudi jako nedo­ Krek je imel pomisleke, ne stojno obnasali. [234] 5. septembra se je pri meni naredila notarska po­ politicnega, ampak strokovno=kmetijskega zna­ godba z caja. [232] 6. septembra, v nedeljo popoldne, je bila proee­ Revom. 216 Tega mojega najhujsega nasprotnika sija z Najsvetejsim za sreeni izid vojske, ki jo na Zavrsniei je vojska ukrotila. Razveljavili je vodil knezoskof. Od posameznih zupnij so smo prejsnjo pogodbo, po kateri bi mu morala prisle proeesije k stolni eerkvi, in odtod na dezela postaviti novo z.ago po njegovi volji. Kongresni trg. Oltar je bil postavljen pred por­ Izplacali mu bomo Ie odskodnino v denarju. talom nunske eerkve. Ljudstva je bilo ogrom­ 36.000 K se mu izplaca, ko se vme iz vojske, no, jaz sem se udelezil v asistenei. dotlej pa dobiva zena mesecno izplacane 41,'% Ta dan je prisla noviea, da so nasi zapustili obresti. Ob %6 zvecer je podpisal, ob 6. uri je Lvov. Se zgovomejse pa je pojasnilo resnost moral biti ze v vojasniei. polozaja prvi vecji transport ranjeneev iz gal is­ Vreme je bilo yes cas krasno, sele 5. septembra kega boj isea. Naznanjeno je bilo 700 ranjen­ (soboto) zveeer je bila nevihta. eev. Pred juznim kolodvorom in po Resljevi Ker se mi Kaltenegger ni hotel vdati, da bi se eesti se je nabralo na tisoee ljudstva. Dobra dva solski pouk na kmetih letos zacel sele 0 vseh tedna je, kar smo spremljali nase vojake eile in svetih ,217 sem mu dostavil dne 2. septembra zdrave na kolodvor in se med gromovitirni kiiei uraden dopis s to zahtevo in s pristavkom, da od njih poslavljali. Sedaj pa stoji tisocglava se mora tudi za imenovanje vsakega suplenta2l8 mnoziea nema po ulieah in caka, da vidi rojake dobiti pridobiti dovoljenje dezelnega odbora. ranjene. V Ljubljani je sedaj preskrbljeno za Drugi dan so sli lare, Remee, in laklie v de-

21S dovolila. dopustila 216 trgovec jz Most pri Zirovnici 217 I. novembra 219 kake neznaten razlog 218 profesor pripravnik 220 pismene ukaze

55 DNEVNISKI ZAPISKJ DR. EVGENA LA"1PETA (1 898-191 7)

[235] Na Koroskem SO aretirani duhovniki: Gabron, 2000 ranjencev. 34 bogoslovcev, ki so se iz­ Mayrhofer, Svatou, skupaj doslej sest, na Sta­ ucili v bolniski strezbi, je vpoklicanih, da na- . - jerskem dekan Cizek. Dr. Pegan se je danes stopijo sluzbo. Zgornje nadstropje dezelne do­ odpeljal v Gradec, da intervenira za svoje kli­ mobranske vojasnice smo izpremenili v bol­ ente.224 Rekel sem mu, naj zbira material, kajti nico in instraliramo elektricno luc. Vceraj sem prisel bo cas, ko bomo morali proti tern groz­ izmed mnogih prosilk izbral 43 deklet, ki se nim razmeram nastopiti. . bodo v nasi dezelni bolnici v dveh oddelkih Cez dolgo casa sem govoril zopet z bivsim udelezevale tecaja za bolnisko strezbo. poslancem Mandeljem. Odkar nas je zapustil in Tacas pa slavi svoje orgije laznivo denunci­ nastopil proti moji financni dezelni politiki, ni­ antstvo nemsko nacionalne mafije. Aretiran je sva vec govorila, ker se nas je ogibal. Sedaj ga drzavni poslanec Roskar - ne verno, zakaj. Da­ srecam na cesti, in mi pripoveduje, kaj je trpel nasnja »Tagespost« poroca s triumfom pod na­ zadnje dni. Aretirali so mu dye hceri uciteljici. slovom »Verhaftete Serbenfreunde«,221 da je Ena njegova hci je obiskovala tecaj za bolnisko bil v Beljaku v hotelu Moser aretiran dr. Brejc. strezbo v nasi dezelni bolnici. V Kopru Dr. Sustersic se je odpeljal 5. septembra na [238] Dunaj in bo protestiral proti takemu ravnanju. je s tovarisico govorila 0 tern, da pojde za Poslal sem za njim dr. Mravlagov [Mraulagg] strdnico, ako bo vojska. Ko je »Edinost« pri­ clanek 0 spodnjeslajerski duhovscini. Danes, 6. nesla vest 0 vojni napovedi, ji je prijateljica ta septembra, se je odpeljal v Gradec dr. Pegan, ki list poslala. En del je bil konfisciran. 225 Tam je mi je sporocil, zapisala: »Hrvatje so ze v Zagrebu razdejali [236] srbske trgovine. Sedaj lahko izvrsis, kar na­ da je bil vceraj sproscen zupnik Rihar iz Me­ meravas.« Na podlagi tega sta bili obe areti­ kinj, ki so ga libera\ci ovadili radi volilne sle­ rani, eskortirani226 po raznih zaporih, slednjic parije. Ddavni pravdnik222 dr. Pajnic ne pusti pa izpusceni. porocati 0 tern niti »Narodu«, ki je pa ze os­ Kaplan v Jarenini je sel po masi s steklenico k tudno pisaril 0 tej aferi, niti »Slovencu«. studencu. Oroznik ga aretira, ces da hoce stu­ Mojega clanka, v katerem sem glede na dr. denec zastrupiti. Ko ga je gnal vklenjenega, ga Mravlagova obrekovanja konstatiral patrioti­ je drhal opljuvala in dejansko napadla. zem knezoskofa dr. Napotnika, se »Slovenec« Na Koroskem so duhovnika kot srbofila zaprli, ni upal prinesti, ces da se boji dr. Pajnica, ki ker je dejal otrokom: Molimo za cesarja in za prezi na to, da bi »Slovenca« zatrl. Dr. Pajnic Avstrijo, pa tudi za Srbe, da bi spregledali. je liberalec; kot tak je za srbofilstvo ravno tako Na vse obcine v vinorodnih krajih smo dali sposoben, kakor za kleceplazenje pred nemsko­ oklic, da naj naznanijo, ce jim manjka nacionalnimi sovini sti pri graskem nadsodiscu. [239] Ravnokar je za visjega sodnega svetnika avan­ Ijudi za trgatev. Vsled lepega vremena grozdje ciral 223 v Ljubljani Sturm. Ta slovenski libera­ dobro kaze. lec je v uradu hujsi nemskutar kakor predsed­ Na Reki je vlada ustavila pravaske srbofilne in nik sodisca Elsner. Nedavno mi je Kaltenegger avstrofilne Rijecke novine, ki jih izdajajo ka­ povedal, da je citiral profesorja dr. Debevca na pucini, a pusca izhajati srbofilni Novi list, kate­ zagovor, ker je dal slovensko nalogo sterno: rega izdajatelj Supilo je pobegnil v Italijo. Vloga Drazavni pravdnik dr. Pajnic se je izjavil, da bi [237] najrajsi videl, ce bi »Slovenec« in »Narod« na ucnega ministra, da naj dovoli koroskim so­ prenehala in [bi] izhajala v Ljubljani Ie sloven­ lam slovenski ucni jezik. Denunciral ga je visji ska izdaja uradnega lisla. Ta zelj a more biti Ie sodni svetnik Sturm, ki je 0 tern izvedel po na skodo »Slovencu«, ki v teh casih vsestran­ svojem sinu gimnazijcu. sko napreduje.

22 1 zaprti srbski prijatelji 224 stranke 222 tofilec 22.5 zaplenjen 223 napredoval, bil povisan 226 ob premestitvi spremljani Z oroiniki

56 VIRI 26.2007

Ker je Terseglav vpoklican, pise clanke za [242) »Slovenca« dr. Krek. Clanki so jedrnati in iz­ srbofilske tendence. Knjiga je ze od novega borni. Krek ima cas in na Brdu mnogo studira. leta razsirjena. Vojska je v Ljubljani zalotila veliki cirkus 10. septembraje bila crna masa v stolnici po rajni Charles. Ravnokar je bil prisel, kar je bila pro­ cesarici Elizabeti. Dezelni odbor sem zastopal glasena mobilizacija in ustavljen promet. Ostati jaz sam. Po masi mi potozi visji stabni zdrav­ je moral tu z veliko menazerijo.227 lme si je pa nik dr. Geduldiger, da v bolnici ni harmonije in izpremenil v - Krone. potrebnega sporazuma med zdravniki. Povabil [240) sem ga, naj pride na ustni razgovor. Popoldne 8. sept. Oficiozna228 »Kiilnische Zeitung« je pri­ sem sel z glavarjem ogledat bolnico. Tu Ide nesla clanek, v katerem se s stalisca nemske vecinoma Cehi, ranjeni pri Zamos6u in Kuma­ drzave slavi zvestoba in junastvo avstrijskih novu, Ie nekaj Kranjcev. Ranjeni od krogelj se Siovanov. V berolinski cerkvi v Moalitu so dobro pocutijo, hude so pa rane od srapne­ sedaj nastavili poljskega duhovnika, da poljsko IOV. 230 V smrtni nevarnosti je en sam. Proti pridiga. To se zgodi v Nemciji v istem casu, ko veceru je prisel dr. Geduldiger in dr. Doisak. tukaj nase Ijudi zapirajo. Je pac razlika med Stvar smo uredili direktno z dr. Guldigerjem, ki Nemcem in med nemskutarjem. smo mu obljubili vso pomoc, on pa tudi nam Reichspost poroca, da so sedaj zaprti drzavni vso kulanco.231 Z Rdecim krizem ni nihce za­ poslanci: Klofac, dr. Markov, dr. Cingrija, dr. dovoljen. Dezelna vlada je tudi tu postavila na Smodlaka, dr. Trui6=Pavsi6 in dr. Vukoti6. celo nesposobne Ijudi, vecinoma Nemee, ki jim Klofaca so zaprli po hisni preiskavi, ki je baje gre Ie za kaka odlikovanja. podala jako obtdilni material. Klofaca imajo [243) zaprtega v samotni celici praske policije. Dame, ki pridejo k sprejemu ranjeneev, so bolj Cestar Smrekar iz Buj je pravil zupanu Trsarju, na poti kot za pomoc. Vojaski poveljnik na da se je tam postopalo na grozen nacin. Prisel kolodvoru, nas umirovljeni232 ravnatelj prisilne je propal clovek, italijanski iredentist, in je delavnice Poljane, tudi ni na mestu. 0 prihodu podal listo »nevarnih Ijudi«, ki se naj zapro. Na ranjencev ni dez.elnega odbora obvestil, dasi je listi so bili duhovniki, ucitelji imel ukaz zato. Vsled tega so prisli Ie liberalci, [241) da so se njih imena sopirila v uradnem listu. in trgovci. Siovanske trgovine so iridentarji229 Dr. Geduldiger je obljubil, da bo skrbel odslej denuncirali kot drZavi nevarne elemente, da se za red. iznebe konkurence. Po tej listi so se vrsile Mestni dekliski lieej je poln ranjeneev. Strezejo potem aretacije. tam bogoslovei. V Ljubljani je cez 800 ranjencev iz Galicije. Iz Dr. Sustersic je na Dunaju konferiral233 s pripovedovanja ranjencev je jasno, da so do­ Stiirgkhom, z ministri Berchtold, Hussarek in zivele nase cete vzhodno od Lvova velik poraz. Heinold. Pravi, da so radi vojske cisto mirni. Pripovedovanje iz ust ranjencev je v velikem Izkusnja z ltalijani in Rusini jih uci , da je bila nasprotju z uradnimi porocili vojnega povelj­ velika napaka vlade, da se notranja politika nistva, ki jih morajo listi prinasati. Naravno je ravnala vedno po zeljah zunanjega ministrstva, to naredilo na Ijudstvo silno slab vtis. Ljudstvo po strahu, kaj bo sosed reke!. ne verjame vee uradnim porocilom. Toliko se [244) je porocalo 0 revolucijah na Ruskem. Sedaj ni ltalija s svojo sedanjo nevtralnostjo ni prekrsila slisati nic. Pisalo se je 0 majhni vrednosti ruske pogodbe z nami, pac ni njeno sedanje obnasa­ armade. Sedaj pa morajo priznati, da je rusk a nje v skladu s tajno pogodbo, ki jo ima z Nem­ armada izborno pripravljena in se dobro bije. cijo. Povest Gospodin Franjo, ki jo je izdala Sioven­ V Zagrebu je bosanski polk pri odhodu nago­ ska Matica, je sedaj zaplenjena radi voril pravas dr. Horvat in mu izrocil hrvasko

227 zbirka divjih f ivali 230 drobci topovske krogle 228 poluradna 231 ustrezljivost, usluznost 229 lridenti sti so se bojcvali za zdruzitev vseh Italijanov v 232 upokojeni eni drfavi - Italiji. 233 razpravljal, se posvetoval

57 III

ONEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

zastavo. Bosnjaki so imeli na puskah hr"vaske se je vrsilo na kolodvoru, koder SO bili poleg zastavice, castniki in mostvo so vpili: Zivela perona na vzhodni strani postavljene vel ike le­ stranka prava! Porocilo je pustila tiskati cen­ sene lope s klopmi in mizami. Zunaj na cesti zura. Na Hrvaskem ima vojska znacaj zmago­ pred kolodvorom pa se je trio radovednega vanja pravaske ideje med srbofilskimi koalicio­ Ijudstva. nastvom. [247] Dr. Brejc mi je pisal. Bil je Ie par ur priprt. Celo na drevesa so zlezli, da bi videli prihod Neki nemskonacionalni magacinski234 eastnik v ranjencev. Koliko bi se dobilo iz nase organi­ Celovcu je na lastno odgovornost povzrocil, da zacije pripravnih oseb, ki bi se rade posvetile ga je prisel policist med kosi 10m povabit na samaritanski237 sluzbi, a so izkljueene, ker ima­ magistral. Tam je izvedel, da se mu oeita, da je jo ta privileg238 Ie nekatere »boljse« rodbine, ki znan kot glavar panslavistisne agitacije na Ko­ so sposobne za visje redove! roskem, da je znano, da je ostal v stiku z du- Prva polovica septembra je potekala v hudi [245] napetosti. Vojska je bila v polnem tiru, vrsile hovniki, zaprtimi radi veleizdaj, da se govori, so se bitke, kakrsnih se ni videl svet. Nemci so da je v noei po razglasitvi mobilizacijskega po porazu Anglezev in Francozov v severni ukaza razne listine in pisma sezigal, in da se Franciji obdajali Pariz vedno strozje zjeklenim cela dezela eudi, da se ni zaprt. Na vprasanje je pasom in zasedli ze vso 8elgijo razne Antwer­ vojasko sodisce v Gradcu takoj ukazalo, da se pena. Tudi iz V zhodne Pruske so vrgli Ruse po dr. Brejc izpusti na svobodo. Dr. Brejc pise, da krvavih bojih. Na nas je pa legla vedno bolj bo s stotnikom ze obraeunal. mora vse ruske teze. Rusija se je bila ze vee llustrirani Glasnik je dobro zadel. Prva stevilka mesecev pripravljala na vojsko in je s stevil­ se je moral a ponatisniti. Uradni list Laibacher nimi poskusnimi mobilizacijami, ki so bile pa v Zeitung je bil zaplenjen (radi nekega vojnega resnici Ie veliki transporti vzhodnih eet, tudi poroCiJa?). Izsel je v drugi izdaji, ker niso ho­ azijskih in teli izdati lista s prazno kolono. [248] Reichsposta poroea, da je interniranih vsega kavkaskih postavila ogromno vojno silo na skupaj sedem drZavnih poslancev, med njimi naso mejo. In nasi vodilni krogi niso 0 tern nic Roskar, ki je zaprt v Gradcu. vedeli. Ruski spijoni so natancno izdali Rusom V soboto 12. septembra zjutraj sem sel na ko­ vse nase pozicije, a nasi niso pray nie vedeli, lodvor k sprejemu ranjencev. Prisel je drugi kje so ruske vel ike sile. veeji transport ranjencev. Bilo jih je 540, ve­ 14. septembra bil pri skofu radi ureditve verouka cinoma lahko ranjeni, po narodnosti Madjari na srednih solah, ker se krajsa solski pouk. Obe [246] gimnaziji imata Ie enD poslopje; vsaka bo torej in Siovaki, iz bitke pri Rovi Ruski. Dal sem za imela na razpolago Ie pol dne. prevoz na razpolago dezelni avtomobil. Pred­ Pri tej priliki mi skof pokazal pismo kneza sednika Rdecega kriza Del Cotta sem vprasal, nadskofa goriskega dr. Sedeja, ki bridko tozi ce so dovolj preskrbljeni s posteljami in peri- nad neznosnim polozajem, v katerem se nahaja 10m? Rekel je, da nieesa ne potrebuje, saj po njegova duhovscina vsled denunciacij nasprot­ bitki pri Lvovu itak ni vee pricakovati ranjen­ nikov in prosi pomoci. Zgodil se mu je tudi sle­ cev! Videl sem, da je moz prevee omejen in da deci slucaj. Prisel je k njemu vojaski poveljnik, mu je predsednistvo prevee zlezlo v glavo, da ki mu je rekel: Ljubljanski skof je izdal pla­ bi bil sposoben za pameten razgovor, in sem kate, v katerih se pozivljejo vojaki, da naj prej­ sklenil, da born delal Ie z vojaskim zdravnist­ mejo zakramente. Goriski skof naj nikar kaj Yom brez ozira na Rdeei kriz, ki ga je vzela v podobnega ne po sku sa. Ce bi to storil, bo svojo izkljucno rezijo borniranam klika. Nekaj [249] gospodicen, menda hofratske hcere,236 je ran­ on sam plakate potrgal. Nadskof je sicer svoje jencem dajalo cigarete in toeilo caj in kayo. To mnenje povedal vojakom, a plakatov ni bilo. V nemskem in drugem obcinstvu se je splosno

234 skladiscni 235 omejena, neumna 237 boInicarski 236 hcere dvornih svetnikov 238 prj vi legij

58 VIRI 26. 2007

razsirilo mnenje, da je slovenska duhovscina 18. septembra bil pogreb barona Schwegla. Peljal veleizdajska. Skof iz Waitza je V razgovoru sem se sam tje z vencem. Schwegel je urnrl ne­ slovenskemu jezuitu to ocital. Mi pa niti V previden, na grobu sta mu govorila dr. Eger in Ljubljani ne smemo z besedico na to reagirati. stari Suklje - dovolj nesreeen konec za starega DrZavni pravdnik dr. Pajnic pravi, da ima in­ odpadnika! Schwegel bi se bil morda dal pre­ strukcije, da ne sme nieesa pustiti V tisk, kar bi videt,240 ker je vcasih vendar v cerkev prisel, a moglo zbujati mnenje, da je V nasi drzavi kaj njegova zena, Italijanka Battisti, ni pustila ni­ »morsch«.239 Zato se sme cel narod in vsa du­ kogar k njemu. Tudi od sorodnikov ni smel hovseina V nemskem casopisju, ki se V sirokem nihee do umirajocega. Ko so videli, da je vsled svetu bere, dolziti veleizdajstva, V slovenskem tega baron nepreviden urnrl, je bil njegov brat, listu pa se niti skromno na to odgovoriti ne stari Balohov Martin, tako jezen, da je pleme­ sme. nita gospo Battisti pretepel. V Celju se je zgodilo sledeee, kar je povedal [252] dr. Benkovic dr. Peganu: Nekdo pove povelj­ Niti en clovek ne zaluje za pokojnikom, ki je niku, da kapucini pri izpovedi vojake nagovar­ urnrl star 78 let. Kot odpadnika in do skrajnosti jajo, naj ne streljajo na Srbe. Ta je ukazal umazanega skopuha ga je vse sovrazilo. Tudi [250] njegovi necaki, ki jih je odtujil domacinom, da nastopiti oddelku in zahteval, da stopijo naprej jih je vzgojil za nemske uradnike, ga ne morejo oni, ki so bili pri kapucinih pri izpovedi. Nihce videti. Lastnih otrok ni zapustil. ni izstopil. To je vzel poveljnik kot dokaz po­ Pripeljal sem se pred Grimsice raYno, ko se je sebne zakrknjenosti. jel izprevod pomikati. Sli smo v grajsko241 zup­ 15. septembra, torek, krasen jesenski dan, sem bil no cerkev, odtod na pokopalisee. Deputacija na Bledu, koder zacne podjetnik Kress zopet z gosposke zbornice, baron Schwarz, baron Lich­ nadaljevanjem vodovoda. Njegov inzenir Luka tenberg, Galle in dr. Eger za nemske dezelno­ je se vedno interniran. Na Bledu je obceval s zborske poslance. Pri FJegariji vstopijo v izpre­ Fiserjem, ruskim drzavnim svetnikom v po­ vod dr. Tavcar, oba Sukljeta, stari in Milan. k[oju], posestnikom vile Somovka, ki je tudi Zupnik Oblak je molil za pokojnega Zveglja in rojen Ceh in po rodovini se z doma znan s za vse rajne Balohove druzine. To je bilo Kressom. Kress dela dobro, z vodovodom je podomace. Potem se je pa oglasil dr. Eger, ki je vse zadovoljno. Ogledal sem si zajetje studen­ bil Ie po mladem Schweglu zupniku naznanil, ca. Na Bledu preskusil nove orglje in ogledal da bo govoril na grobu. Siavil je Schwegla kot elektricno instalacijo. Popoldne si ogledal elek­ sina kranjske dezele, ki je dokazal, tricno centrale na Zavrsnici. Skoro vse je do­ [253] vrseno, samo generator se ni odposlan. da se da tudi v tej dezeli javno delati in pri tem 16. septembra Umrl baron Jozef Schwegel. nemsko misliti in cutiti. Za njim se je oglasil 17. sept. V Ljubljano prisli pros it Bonae, Debe­ Suklje, ki je hvalil pokojnikovo darovitost. vec itd. iz Begunj pri Cirknici, da ne bi prisel 19. september grem opoldne iz dvorca. Pred hiso tja za zupnika Siovenske Matice vidim voz, na katerega na­ [251] kladajo knjige. Isti dan izvem, da je vlada Slo­ ker ne bi bil kos tezavnim razmeram. Tozili vensko Matico razpustila. Po aretaciji dr. I1esica naducitelja Kaboja, »Danovca«. in po konfiskaciji »Gospodina Franja« je bilo Zveeer se je pripeljal eetrti veliki transport kaj takega prieakovati. Nemci so gotovo svoje ranjencev v Ljubljano. Bilo je 1290 ranjencev storili, da velike napake, ki so jih liberalci izpred Lvova. Iz bitke so prisli v bolnisnico v naredili v Matici, izrabijo za skodo slovenske­ Przemysl, odtod v Ljubljano. Na kolodvoru je mu narodu. A ker baron Schwarz vsako stvar vse dobro funkcioniralo, tudi Rdeei kriz in rad Ie do polovice izpelje, je najbrze bilo treba Resevalno drustvo. V primeroma kratkem casu se pritiska od zgoraj. Saj se tudi Sokolskega je bilo vse ekspedirano. shoda avgusta meseca Schwarz ni upal prepove­ dati, ampak je deputaciji se tako odgovarjal, da

240 prejeti sv. maziljenje in popotnico 239 trh lo 241 blejsko .

59 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

so mu pozneje oeitali, da jih je zapeljal. Pritis­ je raznesla po Ljubljani vest, da so Rusi udarili nili SO pac z Dunaja nanj. Slovenska Matica je eez Karpate po »Magyarenewegu« in prisli v pO priporocilu dezelne vlade in po zaslugi nasih Marmanssziget. Ta vest pa se ni potrdila. Iz poslancev vzivala drzavne podpore. danes, v nedeljo 20./9. doslega porocila 0 (254) umaknitvi nasih pri Sieniawi je jasno, da so se 20. sept. Dr. Sustersie prisel iz Toblacha. Za dye ze umaknili na Przemysl. uri je bil prise! eez italijansko mejo v Misurino, Na Kranjsko je prislo z enim vlakom 1600 koder sem billani z njim (Dr. Pavlica Joze si je beguncev iz Galicije. V SL Vidu pri Ljubljani zadnje dni ob Misurinskem jezeru zdravil ma­ je nekaj rusinskih zupnikov z rodovinami, v larijo - zaman!). Tam je eital italijanske easni­ Siski, v Sencurju in po mnogih krajih so poraz­ ke . Pravi, da italijansko casopisje grozno dela deljeni. Na Vrhniki sem dal sobo Mlekarske proti Avstriji. Lazniva porocila tripelentantskih (257) korespondenc se natiskujejo kricece z debelimi sole za stanovanje bogoslovcem. crkami, poroCila nasega vojnega stana pa se Car je imenoval grofa Bobrinskega242 general­ skrivajo zadaj v drobnem tisku. nega gubematorja Galicije. Ta grof Bobrinski Obcinski svetniki Slovenske Ijudske stranke v je bil glavni organizator rusofilske agitacije in Ljubljani so sklenili sestaviti odbor za spome­ spijonaze v Avstriji. V Ljubljano je prisel na nik padlim slovenskim vojakom, ki bodo sku­ tre~i vseslovanski casnikarski shod. Tu so se paj pokopani na pokopaliseu pri Svetem Krizu. slisali ze zelo odloeno panslavistieni glasovi, 0 o armadi Danklovi in Auffenbergovi so se raz­ katerih pa se nismo slutili, kaj pravzaprav po­ sirjale vznemirljive vesti. Cudno: Ijudje verja­ menijo. Slovanstvo je bila pretveza, razdor mejo najrajsi vse najslabse, in to se siri od ust Avstrije je bil namen. Vodilno vlogo so imeli do ust. Objavljeno armadno svobodomisleni elementi. Mi smobili bolj za (255) stafazo.243 Prireditev je bila jako poucna zame. pove1je general a Dankla, v katerem hvali svoje Spoznal sem mnogo osebnosti, ki igrajo v lite­ vojake in popisuje, kako izborno so reiiili tezko raturi in politiki vaino vlogo. Zmesane so bile nalogo, od prodiranja proti Ljublinu doli nare­ vse barye. Saj je poleg vseruskih agitatorjev diti zopet zvezo z glavno naso moejo v Galiciji, Vergema in Markova bil na shodu sedanji sa­ je zopet pomirilo duhove. Zdi se, da imamo za rajevski skof dr. Saric, prof. dr. Zdiechowski in Lvovom sedaj res trdno pozicijo, sicer v de­ dr. Koneczny iz Krakova. Poljaki in Rusi so se fenzivi, ki je pa vendar boljsa kakor ofenziva sicer izogi bali na shodu drug drugega, a so brez trdnega nacrta. Prva doba nase vojske se vendar vsi sloino je koncala. Sila je doba negotovosti. Nasi mo­ (258) bilizacijski nacrti so bili Rusom izdani od del ali na to, da bi naredil shod vtis pobratim­ RedIa in one bande, ki se je vojna uprava ni stva vseslovanskega. upala posta viti na odgovor. Mi pa nismo zacet­ Temu sestanku je predsedoval Ivan Hribar. Bo­ kom vojske vedeli 0 nasprotnikih pray nic. Saj brinskega sem videl pri izletu k Bohinjskemu se je vrgla izpocetka velika sila na Srba, ki se jezeru. Mocna, debela postava, redece, zabuhlo je pa morala odpoklicati in vreci na Rusko, ko lice. Naredil je vtis vinskega bratca. Na kolo­ se je videlo, da je Rus pritisnil s tako ogromno dvoru na Bledu je pograbil od deklet v na­ premocjo v Galiciji. Tn se tu so sli prvi nasi rodnih nosah dye pod pazduho in jih je vodil udarci v zrak. Dankl je prodrl do Ljublina, a bi okoli. Ona je bila moja bivsa ucenka T. Jaz bil vkljub svojim in Auffenbergovim sem ji namignil, da to ne gre. Grof Bobrinski (256) me je strasno jezno pogledal, ko je videl, da zmagam odrezan in unicen, ako ne bi bil sel tako motim njegovo vseslovansko organizacijo. nazaj proti jugu. Podobno potezo je morala na­ To je bil edini moj sestanek s sedanjim gene­ rediti armada Kluckova pred Parizom ravno te ralnim gubematorjem Galicije. Klofac bi se bil dni, ker je prodrla predalec in se je umaknila tudi imel udeleZiti izleta v Bohinj. Pa je prejs- potem na Noyon, koder je potolkla dva fran­

coska armadna zbora. 242 Bobrzynski Michal Vecji del Galicije je od Rusov zaseden. 0 Bu­ 243 nebistveni del fotografije, slika za ozadnje, dopolnitev kovini ne izvemo nicesa. Pred enim tednom se glavnega motiva

60 VIR126.2oo7

nji vecer z Zupan cern in Blaznikom prevec morali zapustiti domove, ki jih je nase vojastvo krokal in je vlak zaspa!. So baje grozno pili. podrlo in vse na poljih pozgalo, da ne dobi [259] sovraznik kritja. Tam se pripravlja sedaj velika Intenzivno sta pa ostala v stiku Bobrinski in bitka. Hribar od tega casa dalje. Bobrinski je stanoval Begunci so dobro, pobozno Ijudstvo. Zagorski dalj casa v hotelu Triglav v Bohinjski Bistrici. zupnik Baloh, ki ima mnogo veselja z njimi, Predsednik delniske druzbe, ki je zgradila hotel pripoveduje, da je prisla taka revna poljska ze­ Triglav, je bil Hribar. Druzba pa je propadla in nica in mu prinesla za maso, ces, naj masuje, hotel je sedaj kupil neki nemski Dunajcan. Po­ da zmaga cesar Franc Jozef. tern je bil Bobrinski na Hribarjevem posestvu v [262] Cerkljah, koder sem jaz svoj cas kot abiturient 21. septembra. Ddelni poslanec Zabret mi tozi, obiskal Hribarjevega sedaj ze umrlega sina da ima na poti 20 vagonov oljnatega semena, ki Ivana in bil z obema na lovu. Zveza med Hri­ so ga zajeli. Ova dni prepozno je sla ladja proti barjem in Bobrinskim je morala biti intenzivna, Trstu. Je v velikih skrbeh. Delo je ustavi!. V ne Ie idealna, ampak tudi materialna. Kajti kranjski okraj so poslali Dalmatince. Ti so bili Bobrinski je delal tudi z velikirni denamimi nezadovoljni s hrano. Hoteli so jarcjega244 me­ sredstvi, kar se je videlo pri veliki pravdi proti sa, kakor so vajeni v Kotoru. Za dele niso. Bo­ ruskim spionom v Marmansszigetu, ki so bili do morali jesti SOk,24' kakor nasi. vsi od Bobrinskega najeti . Hribar pa v denamih Dr. Ude, c. kr. vseuciliski profesor v Gradcu, je stvareh ni bil nikoli nedostopen. priobcil v »Bonifaziusblattu«246 clanek, v kate­ 20. septembra, nedelja. Na Dunaju ta dan velika rem dolzi slovensko duhovscino veleizdajstva procesija otrok. Prejsnjo nedeljo je bila pro­ in jo najostrejoc obsoja. Ta clanek, ki bazira na cesija v laznih denunciacijah nemskonacionalnih Los [260] von Romovcev, je seveda zbudil veliko ogor­ Parizu, ki jo je vodil kardinal Arnette. 5e velja eenje. Obrambno drustvo je imelo danes sejo. prepoved za jayne procesije, ki jo je sklenil Mariborsko Obrambno drustvo nam naznanja, framasonski blok. A sedaj je francoska vlada da je vlozilo tozbo proti Udeju, proti izdajatelju zbezala iz Pariza, Ij udstvo pa, zapusceno od lisla grofu Augustin Galenu O.S.B. in proti onih, ki so ga zapeljevali skozi toliko let, isce uredniku »Bonifaziusblatta« , in nas prosi, naj pomoci od Boga. Kardinal Arnette, ki mu je tudi mi kaj ukrenemo. Sklenili smo, da tozimo framasonska republika vzela cerkev in stano va­ dr. Udeja nje, sedaj radi Ijudstva moli!. Vlada s svojimi [263] casnikarji pa se je skrila v Bordeaux, koder se pri duhovskem sodiseu, ne pri svetnem, in se upajo stanovati ministri Ie v mocno zastrazenih obmemo s spomenico do vseh avstroogrskih hisah v strahu pred mnozico. skofov in katoliskih listov. Meni so poverili Pred stirinajstimi dnevi je bila procesija z relik­ sestavo tozbe in spomenic. vijarni sv. Justa v Trstu, ki jo je vodil skof Kar­ Glede aprovizacije sva se domenila z dr. 5us­ lin. Trst in procesija! Udelezba je bila pa veli­ tersicem: Gospodarska zveza naj pri A vstro­ ka, ker vojskaje tudi Trzacane naucila moliti. ogrski banki prosi za kredit do 2,000.000 K. Danes se peljal v Zagorje pri Sv. Petru ogledat Dezela pristopi kot porok za predujem in pre­ vodnjak, ki je bil zgrajen z naso vzame hkrati garancijo za izgubo na obratih. Za [261] ta denar se nabavi moka, koruza, rZ itd. Od­ podporo, sedaj pa je zanemarjen. Zupan je ne­ dajalo se bo sarno proti gotovemu placilu. Da­ resnico porocal, da je vodnjak v redu. Zupan je nes bil dr. Krek tu in se je stvar dogovorila. liberalen magnat, podzupan socialni demokrat, 22. septembra. Zupnik Ludovik Bajec iz 51. Janza vse nasprotstvo od nekdaj. Prijel sem zupana pride naznanit, da je moral sentjanzki premo­ ostro in se na to z mozmi iz vasi dolgo raz­ govnik ustaviti delovanje, in prosi, naj ga de­ govarja!. Potem sel v Kndak, kjer sem ogledal zela prevzame. prostor za novo solo in situacijo za cesto Kne­ zak = Bac. 244 ovtjega V tern kraju je ze vee poljskih beguncev - zene 245 motnik in otroci iz okolice Przemysla. V treh urah so 246 pravilno »Bonifaziuskonferenz«

61 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Bil pri Kalteneggerju radi ureditve solskih raz­ v solo. Za drugi dan se je izdala parola: Ker so mer. Ueni minister Hussarek je zelji dezelnega ravantelji na cesti zagrozili strajkajocim dija­ odbora ustregel in dal dez. solskemu svetu kom, da bode kaznovani, se mora vse dijastvo [264] postaviti zanje. Prej ne sme nihce v solo, do­ pooblastilo, da zaeetek solskega pouka odgodi kler se ne zagotovi onim, ki so strajkali prvi do I. novembra in tudi sicer oprosti solske za­ dan, da ostanejo brez kazni. mude otrokom, ki so potrebni doma radi kmee­ "Slovenec« se je takoj postavil na pravilno kega dela. stalisce in je dijakom nujno priporocal, naj se Kaltenegger se bavi s preiskavami. Na profe­ ne dajo zapeljati. Ce hocejo sluziti domovini, sorja Kenda so sedaj - bil je prej protege - jako morajo to storiti na drug nacin, ne pa z dijas­ hudi. Imel je v Mestnem domu javno preda­ kim strajkom. Starisi so bili seveda Sioven­ vanje 0 vstolicenju slovenskih vojvod na Oos­ cevega mnenja in so gnali dijake v solo. Dr. posvetskem polju letosnjo spomlad. Drugi dan Majaron je svojega sina pripeljal sam v solsko je izbruhnil dijaski strajk. Siovenski dijaki vseh sobo. Sola se je lOpet nadaljevala. Sedaj so pa srednih sol so se domenili, da praznujejo ob­ prisle preiskave. Profesorjem je bila stvar silno letnico zadnjega ustolieenja na Gosposvetskem neljuba in bi bili radi vse potlacili. Pri konfe­ polju stem, da izostanejo iz sole. Iz dalma­ renci je tinskih srednjih sol izkljueeni dijak Endlicher [267] se je bil pojavil naenkrat v Ljubljani in je dr. llesic jako zmedeno govoril v prilog24B vpeljal skrivno jako intenzivno organizacijo. strajkajocim. Jaz sem svetoval nasim, naj de­ Radikalci in svobodomisleci so imeli vodstvo lajo razliko med voditelji agitacije in med za­ cele agitacije, ki se je vrsila z veliko spret­ peljanimi. Glavne krivce naj pray eksempla­ nostjo. Da so tudi dijastvo nasega misljenja ricno24' kaznujejo, z zapeljanimi se naj bolj dobili na svojo stran, so se posluzevali raznih milo postopa, a brez kazni ne sme biti nobeden, zvijac. Tako so n. pr. skrivne sestanke za svo­ ki je kaj zagresil. Izid je bil ta, da so na drugi bodomisleno drZavni gimnazij i, koder je vecina profesorjev [265] liberalna, postopali mnogo mileje, kakor na dijastvo prirejali v Mestnem domu, za nase di­ prvi. Vlada je pa zahtevala enakomerno posto­ jastvo pa v Ljudskem domu. Pridobili so v panje, vsled cesar so se na drugi gimnaziji kaz­ Ljudskem domu stanujocega dijaka, ki jim je ni poostrile. Vre, ki so bi Ie zamu jene, so se odpiral dvorano. Nekoc pride odbornik Ljud­ morale nadomestiti. Ova sta bila izkljucena, skega doma Stefe tja in zagleda dijaski shod, drugi so se pokorili s par urami solskega za­ na katerem je govoril ta Endlicher. Stefe pora. vprasa, kdo jim je dovolil prostore in Endlic­ Ostalo je se vprasanje, kaksni redovi250 naj se herja izgnal. Vse dijastvo je potegnilo za End­ dajo v zadrZanju.2.11 Jaz sem zastopal milejse licherjem. Na obletnico ustolicenja so narocili mnenje, ces: Dijaki so bili ze kaznovani; sedaj sv. maso pri franciskanih. Ti so sprejeli, ker bi se pa kaznovali starisi, ki so nedolzni, ako bi niso vedeli, kaj tici za to pretvezo. Cerkev je morali vsled slabih redov placevati solnino. bila polna dijastva. Prisli so najbolj zagrizeni Stvar ni svobodomisleci, da so Ie preslepili nase dijake. [268] Da se strajk izvede v celoti, se je delalo tudi s prisla pred dez. solski svet, ampak se je prepu­ terorizmom. Kdor ne bo solidaren, je izdajalec! stila uciteljskim zborom, ki so tudi v tern Sustersicev sin je dejal: Jaz strajkam Ie tedaj, smislu postopali. ce strajkate vsi; sam ne grem v solo. Tako tudi Prigodomm dijaskega strajka je izsla borosura: mnogi drugi. Na obletnico je prislo Ie malo »Klic od Gospe Svete«, v katerem je naslo slovenskih dijakov v solo. Tiste, ki so drZavno pravdnistvo proti avstrijsko tendenco [266] sli v solo, so na cesti inzultirale.247 Ucenke Mestnega dekliskega liceja so na ulici zmerjale 248 v prid. v korist 249 svarilno s srahopetnezi in izdajalci dijake, ki so se upali 250 ocene 251 vedenju 247 napadle, razzalile 252 ob priloZnosti

62 VIRI 26, 2007

in jo zaplenilo. Po umoru prestolonaslednika kovic. Prosi, da bi glede druge vel ike pravde sta bila Endlicher in Zalar prva aretirana. Zalar privolili, da se obravnava odgodi, kajti izid bi je bil urednik Svobodne Misli, ustanovitelj bil isti, kot danes, ker sodisce ne priznava drustva za osnovanje krematorija, sodelavec pri tozeni dezeli pasivne legitimacije. "Jutru«, sploh pri vsej svobodomiselni agitaciji [271] jako delaven. Ko je »Jutro« poginilo, ga je Dr. Benkovic mi je povedal se sledece: Na vzela Kolinska tovama za kavino primes za Stajerskem je bilo zaprtih duhovnikov okoli 20, uradnika. od teh je osem ze izpuscenih. Roskarja so za­ Ta dijaski strajk je bil nekaka uvertura za na­ prli, ker so nasli pri njem Jurciceve zbrane spi­ slednje dogodke. Ylada vidi v tern strajku ze se in Turgenjeva roman Stepni kralj Lear, tudi prva dejanja tiste srbofilne agitacije, ki je imela se je vmesaval v uradno poslovanje. Dr. Ben­ namen, dvigniti upor Jugoslovanov ob izbruhu kovic in Pisek sta intervenirala pri teritorijal­ vojske. Dijastvo so porinili v ospredje, da ga nem komandantu generalmajorju Mattanovichu porabijo kot avantgardo upora. v Gradcu. Ta ju niti pogledal ni , ampak ju je [269] nahrulil, da z njima niti ne govori ne, ce sta Ker je bilo predavanje profesorja Kende pravi prisla kot poslanca; ce sta prisla kot cloveka, pa signal, skoro bi rekli poziv, k dijaskemu straj­ jima naprej pove, da smatra vsakoga, ki se za ku, se je sedaj vlada zacela podrobneje baviti z aretirance poteguje, kot surnJjivega. Hkrati si je njim. njiju imeni zapisal na listek. Ker tu ni bilo nic Preiskava se pa vrsi tudi proti nasim v Kranju. opraviti - nobenega slovenskega odvetnika na Tomec, dr. Capuder in Komatar so zagresili v Slov. Stajerskem sploh niso pripustili kot zago­ tern, da niso naznanili dijakov, 0 katerih so iz­ vornika pred vojaskim sodiscem in je prevzel vedeli, da so odobravali umor prestolonasled­ zagovore dr. Pegan - sta sla dr. Benkovic in nika. Jaz sem jih zagovarjal, ces, naj se zami­ Pisek na Dunaj k domo- slijo pri vladi Ie v polozaj teh profesorjev, ki so [272] bili vedno zapostavljeni in pod terorizmom branskemu ministru Georgiju in najvisjemu dr­ njihovih liberalnih kolegov. Ce bi bili nazna­ zavnemu pravdniku Amschlu. Ta dva sta dob­ nili, bi jih bili njihovi liberalni kolegi v javnih rohotno sprejela zelje in uvidela, da se ne sme listih napadli kot denunciante in narodne iz­ tako dalje. Amschl je povedal, da je dal na vsa dajalce. Naj se ne preganjajo tako ti, ki so ne­ drZavna pravdnistva ukaz, da ne smejo pustiti kaj opustili, ko je dovolj takih, ki so se pre­ vec sramotenja nasih ljudi. lzraza »Hetz­ gresili z dejanji! pfaff«2S3 in »Windische«2S4 se morata kon­ 23. septembra prisel k meni c. kr. stavbni svetnik fiscirati.m Rudolf Czeczowiczka, podjetnik za osusevalna »Windische«! 0 tej besedi smo imeli v letos­ dela v njem zasedanju dezelnega zbora vroco debato. [270] Jaz sem stavil predlog za protest proti minis­ Ljubljanici in v Gruberjevem kanalu. Prisel se trski aprobaciji256 ucne knjige na Koroskem, v je izgovarjat, ker smo trdo prijeli za njegovo kateri se Slovenci imenujejo Windische, ces da neodkritosrcnost in umazanost. On se je nam­ je to za nas zaljivo. Takrat je bil knez Win­ rec proti dezeli skliceval na to, da zanj mora­ dischgrlitz ratialjen, ces, potem je tudi njegovo torij ne velja in da se mu morajo zasluzki iz­ ime zaljivo. Sedaj je pa tudi Amschl nasega placati, proti podpodjetnikom pa se je skliceval mnenJa. na moratorij in jim ni hotel nic placati. Ysled 24. septembra. Y Sremu obesajo in streljajo one, tega smo mi preko njega zaceli izplacevati ki so vdrlo srbsko armado veleizdajsko spreje­ manjse podjetnike. Slednjic me je prosil, naj mali in jo podpirali. Ko so bili Srbi vrZeni v mu pomagam, da ga odvezemo od dela. Hkrati Savo, mi je povedal, da je pri danasnji obravnavi iz­ gubil pravdo proti dezeli. To je majhna pravda,

za priblizno 50.000 K. Jaz sem mu voscil, da 253 hujskaski far naj ravno tako izgubi tudi veliko pravdo za pol­ 254 vindiSarski drugi milijon kron. 255 prepovedati njuno razsirjanje Zvecer je bil v isti zadevi pri meni dr. Ben- 256 uradni odobritivi, potrditvi

63 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-191 7)

[273] nika Cerkve sta obsodila postopanje Siovenske vjeti in pobiti, se je zacelo zapiranje sremskih Ijudske stranke. To je dr. Lesar spoznal in je Srbov, ki so se prehitro veselili, da je ze konec izjavil, da se zdrzi glasovanja, ker slvar ni avstrijskega gospostva. Popi, ucitelji, obcinski solska, ampak politicna. KerZic je potegnil z tajniki, zivinozdravniki, trgovci - te obesajo. njim. Nato je baron Hein surovo zavpil: To za­ Cez 5000 ujetih so pripeljali v Osek'" in jih de­ drZanje cerkvenih zastopnikov pride na zapis­ cimirali.258 Srbski popi morajo biti vecinoma ze nik ad perpetuam memoriam!261 justificirani,259 kajti ban je izdal posebno nared­ Ce je rekel baron Hein »ad perpetuam memo­ bo za vodstvo matic po onih zupnijah, ki so brez riam«, je imelo to svoj resen pomen. Kajti on je duhovnikov. Nasi listi 0 tem nic ne pisejo, pac preganjal do zadnjega, kdor mu je politicno pa zagrebska »Hrvatska« z debelimi naslovi. nasprotoval. Ko je prisel skof dr. Jegl ic k apo­ la popoldan sem sklical nase clane c. kr. dezel­ stolskemu nunciju na Dunaj, mu je ta takoj de­ nega solskega sveta na razgovor. Prisli so: dr. jal: Kaksne zastopnike pa imate v ces. kr. de­ Lesar, Kerzic, Jarc, Jaklic, Remec, Sadar. Vsi zelnem solskem svetu? Hein je celo 10 denun­ so proti absolutisticni praksi, ki jo sedaj vpelju­ ciral - liberalec pri apostol- je v dezelni solski svet referent Kaltenegger, [276] dasi je meni dezelni predsednik obljubil, da se skem nunciju!262 loper skofa Jeglica je vse na­ bodo redno vrsile seje. Sklenili smo: Dezelni redil, kar je mogel. Seveda je bil papezev nun­ odbor poslje dopis na c. kr. dezelni solski svet, cij takoj pomirjen, ko mu je skof pojasnil, za v katerem kaj se je slo. [274] K temu je pripomnil dr. Sustersic, ki se je ude­ se zahtevajo redne seje. Nastavljanje podruz­ lezil razgovora: Baron Hein je sestavil celo nicnih moci in suplentov, ki jih bo vseh skupaj proskripcijsk0263 lislo kranjske duhovscine, ki treba okoli 100, ker je mnogo uciteljev na je se sedaj pri cesarju. Ko je prisel nekoc vojski, se sme izvrsiti samo v gremialnih sejah knezoskof dr. Jeglic k cesarju, ga je ta takoj c. kr. okrajnih solskih svetov. V ta namen meni vprasal: Ali je sedaj vasa duhovscina mima? sestavi Sadar zapisnik vseh nasih prosivcev, ki Cesar je bil seveda od Heina 0 nasi duhovscini jih jaz posljem nasim zastopnikom v okrajnih kar najslabse inform iran. Cisto drugace nadvoj­ solskih svetih, da te prosivce spravijo pod voda Franc Ferdinand. Ta je pa knezoskofu dr. streho. Disciplinama260 preiskava se sme zaceti Jeglicu dejal: Cestitam yam k vasi vrli duhov­ samo po sklepu c. kr. dezelnega solskega sveta. scini! Vsa prizadevanja dr. Sustersica, da bi bil Kar sedaj Kaltenegger preiskuje, torej nima knezoskof dr. Jeglic imenovan za tajnega svet­ veljati za disciplinamo preiskavo in bomo za­ nika, so bila zastonj. htevali, da se spravi vse pred gremij. lvecer sem se razgovarjal z dr. Peganom 0 per­ V razgovoru je povedal kanonik dr. Lesar sle­ sekucijah.264 Dr. Pegan kot zagovomik ima na­ deci dogodek: Ker je dezelni solski svet po logo zbirati yes material. Pravil mi je sledece zahtevi dezelnega predsednika baron a Heina slucaje: preganjal poslanca Jaklica (preiskavo je vodil [277] sol. nadz. Levec), so nasi poslanci v dezelnem Stajerskega zupnika Ravseljna je aretiral oroz­ zboru Heina napadli. V prihodnji seji c. kr. sol­ nik in ga peljal po zeleznici. Dasi sta bila sam a skega sveta je potem v kupeju, je starega moza uklenil tako, da so se [275] mu cel teden pozna Ii pritiski verige. Oroznik se dr. Tavcar predlagal zaupnico Heinu s pristav­ je pri vsaki postaji postavil k oknu z bajone­ kom, da se je v Jaklicevem slucaju cisto pra­ tom, da je opozoril obcinstvo. Prihajali so v vilno postopalo. Stvar je bila dogovorjena. Na kupej in zasramovali zupnika ter pljuvali vanJ ta nacin so hoteli doseci soglasen sklep dez. pred ocmi oroznika. solsk. sveta, da bi bili potem rekli: Tudi zastop-

261 v vecen spomin 257 Osijek 262 ApostoI ski nuncij na Dun aju nadskof Raffaele Scapi ­ 258 za kazen usmrtili vsakega desetega, zdesetkali nelli di Leguigno (191 2-1916). 259 usmrceni 26) javno obsodbo 260 disciplinska 264 preganjanjih

64 VIRI 26 , 2007

Zupnika Medveda SO oddali V garnizijski za­ Pisal sem osebno ostro pismo P. Augustinu por. Tu SO strasno sirovo ravnali z njim. Ker je Galenu O.S.B. v Emausu v Pragi, v katerem dobil srene napade, je prosil za polo papirja, da mu oeitam strasno krivieo, ki jo je storil ne­ spise svojo oporoko. Profos265 se je pa zadrl dolznim duhovnikom z objavo Dr. Udejevega nad njim: Hast es zuhaus machen konnen, elanka v »Bonifazius=konferenzi«269 in ga po­ Schweinspfaff!266 zivljem, da naj vsak slueaj preisee in potem da Sicer tako mimi Pasek je bil razburjen, da se je popolno cast resniei. kar tresel, ko je pnpovedoval 0 teh perse­ [280] kucijah. On je bil na kolodvoru, ko so pripeljali 25. septembra. Dr. Sustersie mi pride res razbur­ osumljence. Na peronu je ze eakala mnoziea, ki jen povedat, daje dobil ravnokar iz Zagreba od je bila oeividno avizirana.267 Peljali so jih skozi sina brzojavko, da mora jutri k fronti. Doslej je drug novinee vadil v Zagrebu. NajbrZe pojde v Sr­ [278] bijo. Mati je vsa iz sebe, ima fiksno idejo, da izhod, pa tudi tam so nekateri eakali in zaeeli bo sin pade!. Takoj se odpeljeta v Zagreb za takoj zasramovati nesreene zrtve. Piseka zgrabi slovo. Za jutri napovedana seja dezelnega od­ jeza, prime en ega demonstranta za vrat in za­ bora vsled tega odpade. vpije: Proe od tod! Takoj je vse zbefalo. Oroz­ Med Poljaki, ki jih sem posljejo, je nekaj azi­ niki pa niso nikjer naredili reda. atske kolere sumljivih slueajev. Vlada jih hoee Aretiran je c. kr. vladni svetnik Parma, okrajni dati v dezelno bolnieo v karanteno. Proti temu glavar v Litiji, znani skladatelj. Bavil se je ved­ ugovarjamo, ker rabimo bolnico za nase bolni­ no vee z muziko, kakor z uradom; zupan Brie ke. V Ljubljani je ze griza, legar in skrlatinka. je imel velik kriz z njim, kajti 0 polieijski uri so Kam z bolniki, ee se bolezni razsirijo in ee ravno uradniki, na celu jim okrajni glavar, ho­ sluzi dezelna bolniea za karanteno? Sumljivi teli najmanj slisali. Ravno pred dvema dnema bolniki naj se spravijo v solo na Polju pri Sv. je bila se njegova gospa pri meni, da bi po­ Petru, ki je zdaj kot nalase na razpolago, ko je magal sinu do vojaske ustanove. v Mostah otvorjena nova velika sola. Da so Rusi zasedli velik del Galicije, se kaze Bitka na Franeoskem traja ze kmalu tri tedne. na pomanjkanju petroleja. Vojaska oblast je Nemei so se umaknili preeej dalee nazaj na celi prevzela yes benein. Tudi za dezelne avtomo­ erti. Prej so bili ze na erti Meaux = Vitry, bile se dobava bencina ustavi. [281] Moj tajnik dr. lozef Podobnik se pogresa. Nje­ sedaj so se umaknili na Noyon = severno od gOY tovaris, castnik na srbskem bojiseu, poro­ Reimsa = obleganje Verduna. Mi smo se ca, umaknili do Przemysla. Te vesti, emo ilustri­ [279] rane od pnpovedovanja ranjencev, deprimira­ da so ga zadnjic videli v colnu pri prehodu eez jo270 obeinstvo, ki je vedno bolj tiho in neza­ Drino. Legvartova gospa je dobila pismo v sla­ upno. Sirijo se tudi vedno vznemirljive vesti, ki novanju Podobnikove, ki je sla domov k star­ baje izvirajo iz milanskega "Corriere della sem. Ravno teden pred mobilizacijo je dobil sera«. Sicer je v Avstnji sedaj vedno zaplenjen, prvega sincka. pa se zdi, da vendar prihaja v Trst, in odtod se Tudi v Nemciji se je takoj ob izbruhu vojske sirijo slabe govoriee. Vee raj je bil pri meni zacelo obrekovanje katoliske duhovscine. Vesti zupan A. Ursie iz St. Vida pri Vipavi,271 prosee o franctireurstvu268 belgijske duhovscine, 0 za podporo pri mlekarni, ki ne dobiva vee grozovitostih menihov itd. pa so se kmalu dovolj mleka, da bi mogli izhajali. V Vipavi je izkazale kot popolnoma neutemeljene. Reichs­ eez 3000 vojakov. Vprasuje, ali naj kmetijsko post z dne 25. septembra pnnasa odgovor na te drustvo letos pokupi grozdje od svojih elanov. lazi. V obrambo nase duhovscine pa se ne sme Laliskega vina je se dovolj, letosnjega, ki bo se nieesa pisati. boljse, bo tudi mnogo. A boje se italijanskega

265 vojaski jecar 269 Prej Lampe pravi, da je bi! clanek objavljen v 80ni­ 266 To bi lahko naredil do rna, svinjski far! Ja ziusbiattu. 267 ocitno obve~cella 270 du sevllo potrejo, pobijejo 268 bojevnislVO proti okupaciji Frallcije 271 dalles Podnanos

65 VIRI 26, 2007

Ranjeni vojaki (NSAL, Fotografska zbirka)

napada, Kaj bo, ce Jtalijan vdere na Vipavsko? [283] Rekel sem mu, da naj tudi letos pokupujejo ker so v dvomu, ali se ti konji kupujejo, ali kakor vsako leto, k vecjemu, da ne izplacajo vzamejo Ie v najem, Caka odlocitve. cele kupnine takoj, ampak Ie polovico, drugo 28. septembra seja dezelnega odbora. V razgovo­ polovico po predani zalogi, ru aprovizacija, Pritozbe cez Rdeci kriz, Gospa [282] dr. Hoglerjeva je pri sprejemu na kolodvoru Strah pred vojsko z Italijo je vsem v kosteh, ranjencu, k:i se je zahvalil, odgovoril[a]: Win­ ker vidijo, da smo pripravljeni proti tej »zavez­ disch wird hier nicht verstehen, 273 Dr. Triller se nici«, kakor proti odkritemu sovrazniku, pritozeval, da so njegovo zeno sikanirali, ko je Vlada je pisala na deZelni odbor kot posredo­ v licej ceskim ranjencem za priboljsek prinesla valnico za delo, da naj posljemo uradnika po buhtelnov, V liste daje Rdeci kriz izjavo, da so vseh krajih, koder so nastanjeni begunci, da bi govorice, ki se sirijo, da dobivajo ranjenci od izmed njih izbrali delavcev za utrjevalna dela Rdecega kriza baje slabo hrano, neresnicne, na Nizjeavstrijskem (obramba Dunaja!) proti Cuje se pa, da so Ie preresniene. dobremu placilu, Ker nam ni vlada pray nic Vzmnemirjajo nas vesti, da Rusi silijo eez naznanila, katere begunce je po obcinah razde­ Karpate in da so ze prekoraCili ogrsko mejo, lila in kje, smo odpisali, da bi to mogla izvrsiti Vladni poroeevalec te vesti bagatelizira,274 ees pac Ie okrajna glavarstva, da so to Ie ruske »di verzije« brez pomena, Zo­ Nekaj posestnikov iz Ijubljanske okolice prosi, pet so ods Ii veliki vojaski transporti v Galicijo, da bi se jim izplacala kupnina za konje, ki so Zdi se, da se je z Italijo skrivaj dosegel kak jih dali za vojaske voznje, Vojaski konji so dogovor, ker se z italijanske meje vkljub huj­ placani, a kar je za tren,272 ne. Okrajno glavar­ skanju nacionalistov jemlje vojastvo in posilja stvo jih posilja k meni, naj jaz nagovorim na sever. Iz Srbije se poroca 0 prodiranju nasih, financnega ravnatelja Klimenta, da izplaca. Ta Najvecji vtis na mi pove, da je zmesnjava se zgodila na Dunaju, Ministrstvo je zahtevalo, da poslje vse nazaj,

272 pratef; pomozna voja~ka enota za oskrbovanje opera­ 273 VindiSarsko (slovensko) se tu nc bo razumelo. tivnih cnot 274 omalovazuje, podcenjuje

66 VIR I 26, 2007

[284] [286] vso javnost pa je naredilo, da je nemski pod­ vojakom manjka gorke obleke. Kozina je za morski coln275 U9 potopil pri Hoek van Hol­ usnje naredil nekaj dobrih sklepov278 za 9,20 K, landu tri angleske krizarice.276 Tudi francosko sedaj je cena ze eez II K. Rekel sem mu, naj vojno brodovje277 so nasi pregnali od Boke sedaj za usnje hitro sklene, ker pridejo cene Kotorske (izgubilo je baje eno oklopnico) in od kvisku, vsled izgube Galicije pa utegne sploh otoka Solta. Za mascevanje je obstreljevalo zmanjkati koz. Usnjarji sedaj ze jako hitro svetilnik na Palagruzu. strojijo, tako da je usnje trdo in neizdelano. Krasni jesenski dnevi! Veliki tovarnarji za cevlje so naredili tako ve­ 29. septembra praznuje lavantinski knezoskof like sklepe z vojnim erarjem279 zacetkom voj­ eksc. dr. Mihael Napotnik svojo skofovsko 25 ske, da jih sedaj ne morejo izvesti. Jemljejo letnico. Siovenec prinasa njegov zivljenjepis iz tudi drug drugemu delavce z obetanjem vecjih peresa Fr[ana] S[aleskega] Segula. Jaz mu ces­ plac. titam. Kmetijska sluzba je dala na vlado posojilo, da Na Gradu je med politicnimi interniranci tudi letosnja zetev ni tako ugodna, da ne bi bilo angleski ravnatelj Witeheadove tovarne za tor­ strahu pred pomanjkanjem. Krompirja je pone­ pede z Reke. kod malo. Maksimalna cena se ne sme znizati Za ranjence po bolnicah se rabijo knjige. Da­ pod 10 K. ruje se jih jako mnogo V vseh jezikih. I. oktobra seja glavnega odbora c. k. Kmetijske I. oktobra Govori se mnogo 0 izdajstvu. Zelezni­ druzbe. Bil sklenjen promemoria280 na vlado, carji pripovedujejo, da je bil zasacen pri iz­ naj se po vzoru vojne posojilnice tudi za polje­ dajstvu postajonacelnik v Lvovu v zvezi z delstvo poskrbi kredit v vojnih casih. mnogimi zeleznicarji. 28. septembra je bila petdesetletnica ustanovitve [285] internacionale. Irnel je v kleti telefon, po katerem je naznanjal [287] Rusom vojaske transporte. Baje je tako izdal Javnost se ni zanjo cisto nic zmenila. Kaksna 30 vlakov. rec bi bila ta dan v mirnih casih! Sedaj je pa Poljakov je mnogo v krskem okraju. V Zado­ socialnodemokraticna internacionala ubita. vineku je poljskih otrok za eno solo. Okrajni Njen predsednik Vandervelde je ob zacetku solski nadzornik Stiasny bil vceraj pri meni. vojske vstopil v belgijski Ubinet in kot kraljevi Prosil podpore za naducitelja iz Dielatyna in minister navdusuje svoje pristase za vojsko dye poljski ueiteljici, ki so cisto brez sredstev. proti Nemciji. Jaures je bil tik pred vojsko Za enkrat sem jim povedal naslov galiskega ustreljen od nacionalistov. Nasi socialni demo­ deielnega odbora v - Krynici. kratje so utihnili. Breiter je baje v Lvovu po­ Dr. Pegan mi povedal: Ko sta bila dr. Benkovic veljnik mescanske garde. Ne Ie socialdemo­ in Pisek pri generalmajorju Mattanovichu v kraska teorija je prisla popolnoma ad absur­ Gradcu radi aretacije, je dr. Benkovc omenil, dum,2SI tudi dohodki bodo stranki odpadli. da so poslanci nase stranke glasovali vsikdar za Stotina socialdemokraskih drzavnih poslancev vojne kredite. »To je bila vasa doznost,« od­ je brez dezel, in ti gotovo pritiskajo na stran­ vrne Mattanovich. Mi smo svobodni poslanci kino blagajno. Dohodkov pa ni, ker sedaj bodo in bi bili lahko glasovali tudi drugace, odvrne pac delavski grosi bolj redki postali. Tudi Benkovic. tiskarski strajk, ki ga je lani uprizorila socialna Heinold, minister za notranje zadve, je baje dr. demokracija in ki se je popolnoma ponesrecil, Rybafu rekel, da so Rusi zaplenili v Lvovu je moral precej izprazniti strankarske blagajne. 300.000 kozuhov, naravnost nenadomestljive 3. oktobra. Mnogo ranjencev je deloma ozdrav­ stvari v vrednosti ene miljarde! Za zimo nasim Ijenih odslo nazaj na bojisce, ali so v domaci oskrbi. Prihajajo pa

278 pogodb 275 podmomica 279 jur. drzava kat lastnik premoienja 276 krizarke 280 spomenica 277 Jadjevje 281 do absurda

67 I, I DNEVN ISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (189& -1917)

[288] Nekaterim vojaskim poveljnikom je velika novi transporti ranjencev iz Srbije. Sedaj bo v moe, ki so jo dobili nenadoma nad civilisti, pa­ Ljubljani lOpet okoli 3500 ranjencev. Predzad­ met zmesala. Sam stajerski namestnik grof nji transport je pripeljal ranjence iz bitke med Clary se pritozuje nad ekscesi teh novih vla­ Mitrovico in Sabcem na srbski zemlji. Ranje­ darjev. Mattanovich je dej al, da on sploh ne nec pripoveduje, da so tu prisli Srbi v jako prizna postave, Y njegovih rokah je zivljenje in kritieen poloZaj. Nasi so se na erti od srbske smrt prebivalstva treh kronoyin! Vojaski po­ Mitrovice dobro zakopali. Cez stiri dni dobe veljnik v Mariboru je pa naravnost znorel. povelje k naskoku. Srbsko topnistvo je izvrstno Prirozljal je s sabljo na okrajno glavarstvo in streljalo, a avstrijsko topnistvo ni izpolnilo svo­ glavarju naznanil, da so sedaj politiene oblasti je naloge. Namesto da bi streljali na srbske odstavljene in prevzemo vse njihove posle vo­ vrste, so streljali zadaj v neko vas, ki so jo po jaski poveljniki' Ko mu je okrajni glavar raz­ nepotrebnem razbili, ne da bi Srbom kaj sko­ lagal, da to ni pomen prekega soda,286 mu ni slo dovali ali nasi pehoti pomagali. Vsled tega se v glavo in je trdil svoje. Morali so ga odstaviti. je naskok nasih ponesreeil. Ce bi se bil posre­ Sieer pa ne bi bilo skode, ako bi bil odstavil eil, bi bila nastala za srbsko armado prava ka­ mariborskega okrajnega glavarja Weissa pI. tastrofa, ker bi bila potisnjena v moevirje in od Schleussensteina, ki je prijatelj protestantov­ vseh strani obkoljena. Sodba se glasi, da je skega srbsko topnistvo izbomo,282 pehota pa slaba. [291] Na kolodvoru se vrse sprejemi sedaj v redu in pastorja Mahnerta in dr. Mravlagga in sploh je tudi sotrudnistvo Rdeeega kriza naslo svojo podpira losvonromsko druzbo v njenih teznjah. vlogo. Le Joze Turk kot naeelnik resilne po­ Ta okrajni glavar je zakrivil toliko aretacij. Vse staje upije pray po Ijubljansko. se mu pa ni posreeilo. Zaprl je bil na primer [289] kaplana Bosina. Z vsem trudom mu niso mogli Dr. Korosee prisel v Ljubljano. V Mariboru se dokazati niti najmanse stvari. Pripeljejo pa ga k je moral skrivati, sedaj gonja ponehuje, ko mo­ okrajnemu glavarju in temu reko: Ti si ga ova­ rajo osumljene duhovnike drugega za drugim dil , sedaj pa povej, kaj imas lOper njega. izpuseati. Po veda I mi je, da je pater Avgustin Okrajni glavar pride v veliko zadrego. Ko pa Galen v Gradcu in se je v pismu na kanonika kaplan Bosina izve, kdo je vzrok njegove are­ Matka pritozil, da mu neki duhovski dezelni tacije, tudi on sili v okrajnega glavarja, naj odbornik oeita celo »mala fides«. 283 Prisel je v vendar pove, kaj ima proti njemu. Nato reee Gradee, da se inform ira 0 obtozbah in je baje se okrajni glavar, da Bosina politieno deluje. - Pa vedno prepriean, da ima opraviti tu z veleiz­ kako? V eem je kaj napaenega? - »Saj ste ven­ dajalci. Oeividno je moje pismo imelo doseglo dar eastni obean v treh obeinah,« se odreze nameravani uspeh. Galen je sel z njim k Mat­ okrajni glavar. tanoviehu. Seveda se bodo sedaj se bolj trudili, K mariborskemu zupanu dr. Sehmiedererju sta da dokazejo kako veleizdajo in se vsaj nekoliko sla dva kanonika s prosnjo, da naj vendar po­ potegnejo iz blamaze.284 Dr. Ude v »Kirchen­ skrbi za osebno varnost duhovnikov. Ta se je zeitung« nekaj retirira,285 a na nacin, ki ostane [292] se vedno skrajno zaljiv in krivieen. pa izgovarjal, da je vsega kriv dr. Korosec, ees Ker nemskutarjem gonja ne gre pray od rok, sta prej je bil mir v okrajnem zastopu in Rusah, a lila mariborski zupan Schmiederer in dr. Mrav­ sedaj so se tudi tu ze zaeele stranke. Torej ker lag k ministrskemu predsedniku StUrgkhu po­ se Slovenci v javnih zastopih zaeno zavedati jasnjevat mu politiene razmere na Spodnjem svojih pravie, zato se ne more zabraniti v Ma­ [290] riboru, da se duhovseina inzultira287 in njena Stajerskem. Stiirgkh je odgovoril, da se v pre­ stanovanja od poulienjakov oblegajo. In tak iskave ne bo mesal. elovek zupani v Mariboru.

282 zela dobro, izvrstno 283 slabo vero 284 osmesenja zaradi neuspeha 286 naglega sodi ~~a 285 jemlje nazaj, umika 287 zali. napada

68 VIRI 26, 2007

Poulicnjake hujska protestantovski pastor Mah­ ner!, Ko je poulicna drhal oblegala stanovanje dr. Korosca, se je opazilo, da je bil med njo tudi Mahnert in dajal navodila.

II. del

(4. oktober 1914-1. december 1917)288

288 NSAUSAL, ZaplIs6ne, fase. 102, Lampe Evgen.

VIRI 26. 2007

[293] razdelilo deloma po sobah, deloma na peronu. 4. oktobra. Cesarjev god. S his vihrajo zastave, A kdo bi zadrzal od govora starega Jutraza, skoro samo erno=rumene. V stolnici se je pela bivsega zupana metliskega, ki so ga toliko sla­ Premrlova masa, jako lepo, melodiozno delo, viii liberalei, dokler je bil njihov, ki ga pa sedaj dobro instrumentirana. Zapazil sem lep tenor, ne morejo vee videti, kakor tudi on ne njih! nenavaden na senklavskem koru. Dr. Kimovec Jutraz je se vedno govoril, kadar je bilo nekaj mi je povedal, da je to rusinski duhovnik, re­ glav pri kupiei 290 skupaj, in tudi ta dan mu ni gens chori"'9 iz Przemysla, ki je prisel z be­ dalo miru. Slednjie se ni mogel vee premagati gunci sem in sedaj poje na koru nase stolnice. in je sel zelezniskega ministra prosit, naj mu Oosli so vojaski novinci. Zopet so ulice polne dovoli, da eesarju nazdravi. Ker so vsi videli, vojastva. Preskrbeti je treba vojastvu tople da Jutraz mora govoriti, sieer se primeri kaka obleke za zimo. Na delu je nase zenstvo, ki nesreea, se je privolilo, da sme izpregovoriti pa plete in siva. Veeraj je bil tu poslanec Vehovec samo on in kratko. To je pa grozovito ujezilo iz Zuzemberka. Tudi tu so na poziv zenske novega zupana dr. Weibla, ki je takoj, ko je nanesle volne, dekleta iz Marij ine druzbe bi ra­ Jutraz vstal in zaeel govoriti »z dovoljenjem de delale zimsko obleko. Vehovec dobi vzorce, njega Ekseelenee«, zaeel sikati, da naj neha. A da j ih pokaze dekletom. Jutrazje svojo napitnieo Oezelni poslanee Zure pove, da je v Novem [296] mestu zaprt dr. Ivan Lah. Tega Laha smo prav­ navduseno koneal na slavo Njegovemu Veli­ zaprav mi vzgojili. Ze moj rajni stric ga je eanstvu. K tisti mizi, pri kateri je sedel tudi podpiral, pri "Vrtcu« , "Oom in Svetu« in pri stari metliski prost Oovgan, je pa prisedel tudi »Sloveneu« je sluzil, da je mogel kot dijak dr. Ivan Lah in vi eke I na usesa, da bi kaj dobil [294] za svoj list. Ko so trkali na cast cesarja, pa on ziveti. Praga ga je izpridila. Prisel je nazaj poln ni hotel treiti, ees: »Jaz sem Srb.« Pristavil je Masarykovih idej, ki so se pa v njem prekuhale baje se nekaj, kar ga je sedaj spravilo v zapor. na najslabso strano Postal je urednik »Oana« in Uradno se danes razglasa, da sta se na Kranj­ ko tak naganjal revolverzurnal istiko in porno­ skem pojavila dva slueaja azijske kolere, in grafijo. Ko je vlada »Oan« ustavila, ga je dr. sicer eden v Idriji in eden v Litiji, oba pri be­ Tavear vzel na magistrat za uradnika. Povod za guncih iz Galicije. aretaeijo je dalo dr. Lahovo obnasanje pri otvo­ Na dan 4. oktobra je po vsej Avstriji od skofov ritvi belokranjske zelezniee. zapovedan dan molitve za zmago. V sobota K otvoritvi je dala vlada vabila zastopnikom popoldan so imeli v Ijubljanski stolnid solarji oblasti, korporaeij in tudi easnikarjem. V svoji svojo poboznost, ki je jako lepo izpadla. Pri­ tedanji »objektivnosti« je dala vabilo tudi dr. digoval je kanonik Ign[acij] Nadrah. Lahu kakor tudi zastopniku obskurnega lista Za ravno isti dan - god nasega cesarja je od­ kranjskih nemskutarjev »Domaeina«, s katerim redil tudi Wilson, predsednik Zdruzenih drzav, upajo menda gospodje pri Kranjski hranilniei dan molitve. Pozivlje vse amerikanske drzav­ izpodriniti »Oomoljuba«. Opoldan je bil spre­ Ijane, naj gredo ta dan vsak v svoje svetisee in jem gostov na metliskem kolodvoru s kratkim naj molijo, naj bi Bog pokazal pot iz teh kosi 10m, ki ga je dala mestna obeina. Ker je bil zmesnjav, pri otvoritvi navzoe zelezniski minister dr. For­ [297] ster, se je izdelal nataneen program, ki se ga iz katerih eloveska pamet ne najde izhoda. imajo Velik razlocek je med obnasanjem pruskih in [295] avstrijskih oblasti nasproti veri. Zacetkom ok­ vsi udelezniki strogo drzati. Govoriti so imcli to bra letos so dobili Prusi na Poznanjskem, da poleg ministra in ddelnega glavarja samo se smejo duhovniki v solah poucevati verouk v posebej doloeeni govorniki na banketu v materinscini. Zaeeli so izdajati uradni vojni list Crnomlju, v Metliki pa ni bil doloeen noben v poljskem jeziku. Tako hoeejo narodni mo­ govor, ker se je tudi slavnostno obeinstvo ment porabiti tudi za vojno razpolozenje. Avs-

289 vodja stolnega kora 290 kozarcu

73 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

trijski oblastniki, ki so vojne izredne naredbe slednjic niso vec zadostovali za zivljenje dve­ porabili za gonjo proti katoliski duhovscini, bi ma kanonikoma, in so oba zdruzili v en se iz tega morali kaj nauciti, ako ne bi na Pru­ kanonikat. Pod skofom Vidmarjem je prislo do sih posnemali samo tega, kar na njih slabega konflikta med dezelnim zastopom,292 ki ima opazijo. pravico prezentacije po cesarskem pismu, ki je Na Nemskem so ob izbruhu vojske celi vojaski izslo pri zdruzitvi, in med skofom. Deielni od­ oddelki - vse mostvo s castniki vred - prejeli bor je prezentiral pI. Premersteina, skof je hotel svete zakramente. Pri nas pa so vojaski povelj­ pa pI. Paukerja. PI. Premerstein skofu ni bil niki prepovedovali vojakom izpoved29J pri slo­ vsec. V dopisu na dezelni odbor ga oznacuje venskih duhovnikih, kakor se je zgodilo na Sta­ kot nerodnega. Bil je ze pri nemskem viteskem jerskem in v Gorici. redu, a ta se ga je iznebil; tedaj, ko je prosil, je Na cesarjev god so nameravali slovenski dra­ bil kaplan v Trebnjem. PI. Pauker je bil spi­ maticni igralci, kolikor jih je se preostalo iz po­ ritual v duh[ovskem] semeniscu. Deielni odbor loma slovenske dramatike, slavnostno predsta­ pa se je trdovratno drzal stalisca, da imajo YO, da vsaj nekaj zasluzijo. Prisel je k meni prednost pri tem kanonikatu prosivci iz sta­ Danilo s prosnjo, da mu dovolim v ta namen novskega plemstva, kar se zahteva v ustanov­ dezelno nem pismu Flachenfeldovem v prvi vrsti, da je [298] prosivec »Nobilis Provincialis«.29J PI. Premer­ gledisce. Sicer si je pridrial referat 0 umetnosti stein je dokazal, da je kranjski dezelni glavar dr. Sustersic, a ker ga ni bilo [300] ravno v Ljubljani, sem jaz obljubil Danilu gle­ stanovski plemic, pI. Pauker je bil pa samo disce pod pogojem, da je to mozno radi po­ »driavni« plemic. Osem let kanonikat ni bil pravil, ki se ravno kar vrse in da bi bila res zaseden. PI. Premerstein se je trdovratno pote­ dostojna slavnostna predstava ravno za cesar­ goval za kanonikat in konspiriraj294 z nemsko­ jev god. liberalno gospodo pri deielnem odboru, kar je Tacas pride dezelni glavar. Ta mi pove, da se je knezoskofa dr. Vidmarja jako zalilo. Ker se oglasil pri njem profesor Kobal, ki pravi, da na dezelni odbor in skof nista mogla zediniti, se je cesarjev god predstava ni mogoca, in da se prezentacija prepustila dezelnemu zboru. V namerava sestaviti odbor vseh strank, ki bo dezelnem zboru je skof propadel in se vdal v preskrbel pozneje predstavo. Glavar je Kobalu imenovanje Premersteinovo. Ker ta kanonikat pojasnil, da sedaj ne poznamo nobenih strank. nima svoje hise, je Premerstein stanoval v stol­ On je sploh zoper to, da bi se v tem casu vrsile nem zupniscu, in sicer v prvem nadstropju na predstave. Tudi se morajo prej izvrsiti vsa po­ severozahodni strani, tam, koder je bilo popreje pravila na poslopju. Glavni vzrok pa je ta, ker urednistvo »Slovenca«, in sta stanovala se glavar Danilu in njegovi druzbi ne zaupa, da bi pozneje Smolnikar in Cadez. Premerstein je bil zmogla sploh kako dostojno predstavo. To je res steber, kakor ga je oznacil knezoskof Vid­ povedal tudi v seji in dr. Triller je tem nazorom mar, in je postal pozneje kanonik v Olomucu. pritrdil. Tedaj je dobil kanonikat Klun, in za njim Kaj­ Vsled tega letos za cesarjev god ni bilo slav­ diz. Kajdizev konkurent je bil Langer pI. Pod­ nostne predstave v deielnem gledaliscu. goro, najmlajsi sin grajscaka Langerja. Vstopil [299] je v Ijubljansko semenisce tedaj, ko sem jaz bil 5. oktobra dobil dostavljeno imenovanje za WOII­ ucni prefekt, seveda z edinim namenom, da bi wiz=Flachenfeldov kanonikat. Ta kanonikat je dobil ta kanonikat. bil prejsnje case zadrega za skofijstvo. Bila sta izpocetka dva, eden za plemenitase, drugi za duhovnike sploh. Ker so pa dohodki v izpre­ menjenih razmerah ostali vedno enako majhni,

292 zastop; skupina Ijudi, ki na podlagi samouprave vodi doloteno skupnost 293 dezelni plcmit 291 spoved 294 lajno deloval

74 VIRI 26 , 2007

~ /{~. ,7; K ...... A-....",~ k ~-:,~ c~ ~r ,,~~. ~ ~7~ .. ~~"~ r-~'~/~'r-- ~'~~. ~ ,-o/,-~'

V A.-, K-----.. ' ~. f trf" .r~u>-. t/.. ~ ~ '---- ~' P-~ • Jb ~ ...... F ~X-~ )~~I 1<....'".....:"" ~'.." fi~~'; ' .e P-<> d,~ ~'-'-" tt.'v .y~ ~'

~...... 'M.-' I~' ...... ;- ,,~. 0~' rr/l;yyp' ~ , ~ J ~ro-. ~ "'- I ./' -xv;; ~ r p-/. J'J...... > ~~. tf'I~ . .J"~~- ~~ ~'W v>~\ t/' ~_ >-< d; '..4....' ~ r ~ ~r.. ~. - •• -.,.A, ~ . ~; r' ;-.' ...... ,;~ ~...,.~ .-AI « ~

""p (,<-' . ~/'~ '/~ ~ ~~ w ~ f Trd '...... /1~ . .fJ~ ~' gU ~:l::;J.v ~ t ~ ~-...:- /):A.....' ~ ~ 1'<;" ~ ~'-o 7:"'"

.A- '" )... "\ '. _ /J _ ...-.7- \ ~ ./ . ol~<

AI ~ a...... ,;r-. , .I'Ir'Ju...-fI' " '~ • • {/'O< • V' ...... ~ ~ . ' r - / V"- P - • ,,,, U-.

Rokopis dnevniskih zapiskov, ki jih hrani NSAL, sIr. 299.

75 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

[301] [303] Bil je slabic na duhu in telesu. Dezelni odbor, v 6. oktobra citam zjutraj v Reichsposti govor kar­ katerem so takrat odlocevali dr. Scheffer, Mur­ dinala Piffla, ki ga je imel dne 4. oktobra v nik in dr. Tavcar, je bil za Langerja, a skof dr. cerkvi sv. Stefana. V tem govoru se obraca od­ Jeglic, ki je ravnokar prisel v Ljubljano iz Sa­ loeno proti obrekovavcem duhovscine in obso­ rajeva, je vide I, da to ne gre. Pisal je dezelnemu ja tudi one, ki trosijo vesti 0 veleizdajstvu slo­ odboru, da mu naj ne narede takoj izpocetka venske duhovseine. Na jugu je bilo 17 duhov­ tezave stem, da mu vsiljujejo Langerja. Ker je nikov aretiranih, od teh je 10 ze izpuscenih, ker pa ostal dezelni odbor pri svojem mnenju, je se je dokazalo, da so ovadbe popolnoma ne­ pritisnil knezoskof na Langerja, da je prosnjo utemeljene, ostalih 7 pa tudi se ni obsojenih. umaknil. Ta je potem sel tudi iz semenisca, in Kardinal Piffl v svojem govoru situacijo popol­ ne vern, kje sedaj zivi. noma pravilno umeva in daje svojemu ogorce­ Razpisuje se ta zdruzeni kanonikat sedaj tako, nju duska na odkritosrcen nacin. Castnike je da pride v razpis enkrat Flachenfeldovo usta­ spomnil celo na njihovega Radla. Kakor nalasc novno pismo, ki je Ie za plemice, in ce ostane za vojaske sodnike! Brzojavil sem tako Pifflu ta razpis brez uspeha, se razpise po Wollwizo­ zahvalo in sestavil tudi brzojavko za Obramb­ vern ustanovnem pismu, po katerem je upra­ no drustvo. Sel sem k skofu Jeglicu in ga opo­ vicen tudi neplemic. Tako se prakticira od Kaj­ zoril na ta znamenit govor. On je bil Reichs­ dizeve kompetence2• 5 sem. posto ze neprebrano zavrgel. Ko sva jo dobila To pot je oddaja beneficija2% sla z nenormalno iz kosa, je bil jako vesel in se tudi kardinalu naglico. Prvi razpis po Rachenfeldovem usta­ brzojavno zahvalil. »Slovenec« je pa vse cedno novnem pismu za plemice ni izzval nobenega in efektn0298 priobcil. [302] [304] prosivca. Ko se je kanonikat drugic splosno To je naredilo izvrsten vtis. Dunajski kardinal razpisal, sta mi dezelni glavar in skof dejala, je bil prvi, ki je smel in mogel izreci odkrito naj prosim. Jaz sem izrekel svoj pomislek s besedo proti tiraniji te gonje, ki se je z avto­ strankarskega stalisca, da bi dezelni odbornik riteto vojaske oblasti in s krinko patriotizma prosil za dezelni beneficij. Moj namestnik Lav­ vrgla na nedolzne brezbrambene Ijudi. rencic se je ponudil, da vstopi on v deZelno od­ Novinci ukajo po ulicah letos glasneje kot dru­ bor, da jaz lahko prosim. Slednjic me je skof ga leta. Delajo si pogum. Tako resnega nova­ pozval, naj prosim, kar sem tudi storil. cenja se nismo doziveli. Yzamejo pa tudi skoro Knezoskof Jeglie me je hotel ze po smrti vse, ponekod kar 80%. Seveda tiste armade Zitnikovi dobiti v kapitelj. Ker je Zitnikov ka­ nam manjka, ki je v Ameriki. Posebno glasni nonikat cesarski, je vprasal vlado, ce je zame. so nemski Kocevci, ki porabljajo to priloznost A dezelni predsednik mu je dejal, da z ozirom za provokacije. Oviti so s frankfurtskimi tra­ na moje tiskovne pravde ne more mene pred­ kovi, da so kar vsi pisani, pa se po hrbtu jim lagati cesarju. Imenovan je bi l Nadrah. Ker ni mahajo celi sopi crno rdece rumenih trakov. slo tako, potem res ni preostalo drugega, kakor Ravno vsled tako provokatoricnega postavlja­ dati mi kanonikat od dezelnega odbora, kajti nja narede ti slabotnezi pray komicen vtis. Da pri privatnih patronih297 moledovati ne bi bilo morajo nasi generali Rusu kazati tako revscino! zdruzljivo z mojim staliseem. Na tej oholi nacionalisticni Sicer si je pa dr. Sustersic dovolil neko samo­ [305] lastnost, radi katere sem ga grajal. Prezentiral razbrzdanosti se pozna pac slabi vpliv nemske­ me je brez sejnega sklepa prezidialno, ees, da ga uciteljstva na Kocevskem. ni nobenega drugega prosivca. Naknadno je 0 7. oktobra. Danes mi je faktor Cec povedal, da tem v seji Ie porocal. ima »llustrirani Glasnik« ze 16.000 narocni­ kov. Yzpodbudi I sem ga, naj drzi ceno insera­ tom2 •• visoko. List naj ima malo inseratov, pa

295 kandidature 296 za trajno ustanovljena cerkvena sluzba, povezana z do- hodki 298 Jepo in ucinkovito 297 imetnikj patronatskih pravic za zasebne kanonikate 299 oglasolll

76 VIRI26. 2om

tiste dobre. Opozoril sem ga na Zavrsnico, da ceg novi in Palagruz, ne da bi naredilo posebno preskrbi slike. skodo. A pot v Albanijo je bila zastavljena.102 Z llustriranim Glasnikom se je izpolnilo to, kar Sedaj, ko je Turska zacela vojsko, je odplulo sem jaz ze davno predlagal, pa ni slo. Na kato­ zdruzeno sovrazno brodovje proti Mali Aziji in liskem shodu sem priporocal. naj se iz Dom in Egiptu. Jtalija gre v Albanijo in Albanci poj­ Sveta naredita dva li sta - : eden za samo cisto dejo domov. Kot mohamedanci bodo nabrze umetnos!' drugi pa za aktualne dnevne stvari. pomagali Esad pasi. V Ljubljani so se dol­ Ze dr. Steletov clanek k petindvajsetletnici Dom gocasili. Videli smo jih, kako so hodili po me­ in Sveta, ki sem ga priobcil, sem na koncu v stu in kupovali sadje -; veliki mozje, ki se jim tem smislu prikrojil. Ko je prisel dr. Izidor je drznost brala z obraza. Cankar, smo imeli v Marijaniscu vecerjo, h ka­ V Ljubljani je se nekaj zamorcev, ki so bili teri je prelat Kalan povabil vse glavne sotrud­ kurjaci na ustavljenih angleskih trgovskih lad­ nike Dom in Sveta. Tudi tu sem govoril v istem jah. Na Gradu so Hindu, ki jed6 sam ri z. smislu . Jaz sem se ravnal po razmerah teh tri ­ Zvecer sem bil pri Travnu, ki mi je precital re­ najst let, kar sem imel ilustranjski in znanstveni vizijsko porocilo. del lista v rokah. Prvo polovico lista sem [307] [306] 8. oktobra. Dr. Sustersic se je odpeljal na Dunaj, hranil v prvi vrsti za umetnike, zadnji del pa za da konferira z ministri. Zlasti potrebna inter­ aktualne dogodke iz vsega sveta. Vcasih je vencija glede drZavnih preodkazov. Za zadnji prevladovala ena ali druga smer, kakor se mi je kvartaPOl smo dobili od davka na zganje od zdelo primerno. Za casa prve balkanske vojske drzave 142.000 K manj, kakor nam gre po klju­ na primer sem dal besedo skoro izkljucno cu, najbrze radi zasedanja Galicije in Bukovine dnevnim dogodkom, dokler so Ie ti stali v po Rusih. Kaj bo s preodkazi v bodoce? 00- ospredju zanimanja. A tako ne sme biti dalje. hodki iz direktnih davkov bodo prihodnje leta Sedaj, ko so mlajse moci na razpolago, naj se gotovo majhni, morda ena tretjina od letos­ delo razdeli in vsaka smer naj dobi svoj list in njega leta. Avstroogrska banka se brani dati svoje obcinstvo. kredit za aprovizacijsko akcijo. Sicer se bo pa Trajalo je pa dolgo, predno je od besed prislo stvar, kakor poroca Traven, z manjsimi sredstvi do dejanja, kajti gospodje v odboru Katolis­ izvedla. kega tiskovnega drustva so jako konservativni 9. oktobra. Glede regulacije cen sem danes od­ in vsaka spekulacija100 jim je tuja. Oni Ie ra­ poslal na dez.elno vlado nov dopis, v kateri cunajo, koliko nese to in ono in koliko let tre­ [sic!] se zlasti priporoca vzeti resno v pretres, ba, da bomo brez dolga. Se ko je izbruhnila ali ne bi kazalo, velike zaloge zita in moke z vojska in je vlada ustavila liberalni Ilustrirani velemlini vred vzeti v drzavno upravo. Posebni Tednik, so omahovali vkljub sijajnemu zgledu, dopisi v tej zvezi so sli na ministrskega pred­ ki je ga dal uspeh nasprotnega podjetja. Ko je sednika grofa Stiirgkha, na poljedeljskega mi­ Cac nekako izsilil izdajanje lista, je se izdihnil nistra Zenkerja, na trgovinskega min. pI. prelat Kalan: Pa boste videli, kako izgubo bo­ Schuster=Bonnota in na vojnega ministra Kro­ ste naredili! Sedaj se pa vse trga za list! batina. [340] Bencin izkusamo dobiti iz Rumunije, a za ru­ 7. oktobra. Ob 2. uri popoldne cujemo v obednici munsko blago ne dovoli tinancna uprava vpitje od Poljan sem. Mimo katoliske tiskarne [308] cez Jubilejski most so korakali Albanci z davcne oprostitve. Vacuiun Oil Company zbira razvito zeleno zastavo prerokov0301 proti kolo­ narocnike, ce bi se dobili v izdatni mnozini za dvoru. Ti Albanci so bili dalj casa v Ljubljani, ceno +13 K pri 100 K. ker ni so mogli domov v Albanijo. Jadransko Danes bila pri meni go spa Pehanijeva iz Zu­ morje je bilo zastrazeno po stevilnem francos­ zemberka. Hisa je prisla v stiske. Imajo poso­ kem in angleskem vojnem brodovju, ki je jilnico, pri kateri je vsa zlahta, a njen mol., ki je krizarilo ob avstrijski obali in obstreljevalo Er- predsednik, je na drazbah kupil zemlji sca v

300 razmi sljanj e 302 preprecena 301 Mohamedovo 303 cetrtletje

77 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (189&-1917) Dobmicu, sedaj pa vee obresti ne zmagujejo. Nasi potisnili Ruse iz trikota Visla = San in do Ta posojilnica je ena starejsih »Iiberalnih« po­ Lancuta. sojilnic. Proti njej se je ustanovila rajfajze­ V Srbiji boji jugovzhodno ad Krupanja, koder novka, ki ima sedez zgoraj pri cerkvi, a ni se bore slovenske cete. mogla uspevati proti konkurenci Pehanijeve Rusi zopet vdrli v Vzhodno Prusko ad Leruze posojilnice spodaj v trgu. Da bi se ta vzdriala do Lycke. tudi v novih razmerah, je pristopila k Zadruzni Brandts umrl (ustanovnik in predsednik Ljud­ zvezi. Vkljub ugovoru rajfajzenovke jo je Za­ skega drustva za katolisko Nemcijo). druzna zveza na pritisk dr. Krekov sprejela. Dr. Grof de Mun umr\. Krek je zastopal mnenje, da ne kaze gnati Pe­ Papez opominja k clovekoljubnosti. hanijeve posojilnice v propad, ker bi bili pri Zacasno odpravljena carina na zito. tem tepeni nedolzni kmetje. Taka sta bili abe Kardinal Ferrata, ki je bil med papabili zad­ konkurentinji pri Zadruzni zvezi. Kakor se ka­ njega konklava, in ki ga je novi pape:/: Benedikt ze, je sedaj Pehanijeva posojilnica v veliki za­ XV. imenoval za kanclarja305 mesto Merry del dregi. Gospa me je prosila, naj pomagam. Po­ Vala, je umrl po kratki bolezni (rak v spodnjem tolozil sem jo, da naj sedaj mimo eakajo konca zivotu). vojske. [311] [309] 10. oktobra. Cestital nadskofu dr. Sedeju v Gorici Danes zopet prihajajo oveneani vojaski novin­ k 60 letnici. V Gorici so bili pri njem zbrani ci. Poleg obicajnega ukanja se sli sijo tudi bolj skofje njegove metropolije. Pisal sem mu pri umetniski glasovi. Pred Presemovim spomeni­ tej priliki, naj doloci duhovnike, ki bi zbirali kom se je postavil pray dober zbor, ki je pre­ material a dogodkih zadnje dobe in mi ga po­ peval umetne pesmi. sIal za zaupno nalogo. Razpolozenje se dviga. Nasi pritiskajo Ruse v 11. Knezoskof dr. Napotnik se mi jako milost­ severovzhodni Galiciji nazaj in so jih vrgli iz Ijivo zahvalj uje za cestitko in mi posilja kat dar karpatskih prelazov. Srbe so odpodili z Roma­ svoj govor, ki ga je imel na sinodi \. 1911. nje planine pri Sarajevu. Napeto pa se prica­ Kakor izvem, navalu ob zacetku vojske ni bil kuje izid gigantskega boja na Francoskem. koso Tak patriot, pa v sumu veleizdaje - to ga Joffre je izbral za Francoze edina pravilno tak­ je zlomilo. Ko je iz zapora izpusceni dekan tiko, da ad morske strani izkusa obiti desno jareninski Cizek se mu prisel predstavit, ga je nemsko krilo. Upognil je res desno krilo Nem­ ozmerjal, ces, to ima ad svoje »Kranjske« po­ cem ze na erto Noyon = Lille. Antwerpi pa litike. »Kranjska« politika - to je bilo vedno morajo braniti ze notranje utrdbe, sedaj se naj­ strasilo za strahopetne »Leisetreterje«306 in bi­ brze ze mesto bombard ira. zantince na Stajerskem. Reichspost je priobeila zahvalni brzojavki kar­ Novi knez pa ze nastopa. Generalmajor Matta­ dinala Piffla, ki sta ji odposlala Ijubljanski novich ze pravi, da bo imenoval javno vsakega knezoskof in Obrambno drustvo. To je dobra »sufta«,307 ki koga nedolzno zatozi. Soproga parada za Udejev napad v Bonifazius konfe­ okrajnega glavarja mariborskega, ki je najvec renzl. zagresil, je prisla ze jokat k knezoskofu dr. [310] Napotniku. Civilni uradniki izkusajo krivdo ra­ 9. oktobra ekspediraP04 za C. kr. Kmetijsko druz­ di neutemeljenih aretacij zvmiti na vojaske, ti bo dopis na min. predsednika gasp. Stiirgkha in pa pravijo, da na poljedelskega ministra, naj se v naeelstvo [312] vojne posojilnice privzamejo tudi zastopnika so postopali po infonnacijah, ki so jih dobili pri poljedelcev. okrajnih glavarstvih. Orozniski poveljnik na Antwerpi padli. Stajerskem je ze dajal: »Jetzt sucht man den Rumunski kralj Karol umr\. Siindenbock, aber ich sag's, ich bin nicht.«30' Prvi napad Rusov na Przemysl odbit. Nemci prodrli do Ivangrada. 305 drz.avni tajnik 306 oprezne ritke 307 pod ld, baraba 304 odposlal 308 Sedaj se isl:e gresnega kozla, ampak povem, jaz nisem.

78 VIRI 26, 2007

Proti drZavnim poslancem stajerskim dr. Ko­ obcine, da bi se veroueitelju rabiju Moricu roscu, Roskarju, Piseku, dr. Benkovicu, in dr. Figdorju, ki prihaja iz Gradca, dovolil iz osno­ Verstovsku so bile podane ovadbe, da so ve­ valnosolskega zaklada prispevek 100 K k letni leizdajalci. Kot dokaz se navaja, da so delali za vozni karti. Dezelni odbor se je izrekel odklo­ trializem309 in zagovarjal i geslo »Proc od Grad­ nil no. Referent dvorni svetnik Kaltenegger je ca«. Zaceli so z aretacijo pri Roskarju. zastopal stalisce, da smo dolzni placevati pot Dr. Sustersie pravi, da so nehali z aretacijami tudi v tern slucaju, ker zakon pravi, da se mora vsled cesarjevega povelja. Min. predsednik veroueitelju dati vozilo (Transportmittel) ali grof Stiirgkh je sel cesarju in mu dopovedal, da primerna potna odskodnina (billige Wegent­ vojaske oblasti ne postopajo pray. Nato je cesar schiidinung). 0 distanci3! ! zakon ne govori. Jaz ukazal, da ne smejo nobenega aretirati, dokler sem mu dokazoval, da zakonodajalec pri tern ni mu ni krivda dokazana. mogel misliti na izredne razrnere, da bi hodil Suspendirana sta naducitelja Kaboj v Begunjah veroucitelj iz druge dezele. Tudi ni izkljuceno, pri Cerknici in Nagu v Orehovici pri St. Jer­ da imajo zidje v Ljubljani sposobnega cloveka, neju. Oba sta zagrizena »Danovca«. Kaboj je ki bi lahko pouceval njihov verouk, tako da na dan mobilizacije rekel: »Nasi fantje vendar sploh odpade potreba, da bi hodil rabi iz ne bodo streljali na Srbe, ki so nasi bratje.« Gradca za tistih 5 otrok, ki so na javnih solah Nagu je tudi rekel baje nekaj podobnega. (Vseh zidovskih solarjev z onimi, ki so na [313] zasebnih solah vred, je 25). Referent se ni dal V Ljubljani so razobesili nekateri Nemci avs­ prepricati, del.. predsednik mi je pa dejal, da je trijske in nemske drZavne zastave (crno bela rnojega mnenja. Zadeva se je odgodila,312 da se rdece). Frankfurtovci v Ljubljani ne pokazejo. poizve, kako postopajo v drugih dezelah. Sedaj so porabili prilike, da vsled uspeha nem­ [315] skega orozja pokazejo svoje misljenje z nem­ Dr. Pregelj, nas pesnik, irna postati definiti­ skimi barvami. Nemci so res na vrhu. Za nas je ven3!3 z naslovorn profesor. Ker je Hubad upo­ nekoliko ponizevalno, da je poveljnistvo nad kojen in Bezjak se ni nastopil, poroca Belar, da vsemi cetami, tudi avstrijskimi na vzhodu pre­ so vsi pogoji dani. Oglasi se pa Kaltenegger, vzel Hindenburg. V Krakovu komandira Hel­ ees da sta proti dr. Preglju dva pomisleka: I. Je ringen. In odkar poveljuje Hindenburg, gre eden tistih profesorjev, ki niso naznanili dija­ ofenziva ugodno naprej. Rusi so prijeti s k1e­ kov, ki so se izrekli priznalno 0 urnoru presto­ seami od dveh strani in vrzeni cez San in cez lonaslednika, 2. je bil obsojen na 14 dni zapora, Vislo, przemysl je oproscen. Pod avstrijskimi ker ga je tozil profesor Mencej radi razZaljenja generali pa ni slo naprej , ampak smo Ie pre­ casti. Dr. Pregelj je namrec ravnatelju Fajdigi trpeli poraz za porazom vsled brezglavega vod­ povedal, da se je baje Mencej srbofilsko izrazil. stva. To je nekoliko sramotno za Avstrijo, a Ravnatelj pove to Menceju. in ta tece takoj dr. podziga Nemcem samozavest. Bolje bi bilo, da Pregla tozit. Jaz sem se postavil za dr. Preglja, zmagamo iz svoje moei. ces, kaj mu pa hocejo: Enkrat je bil obsojen, Auffenberg je bil toliko slavIjen radi prodiranja ker je povedal, drugie je zatozen, ker ni po­ v Rusijo, ki se je izkazalo kot cisto napaeno. veda!. Predlog, da postane dr. Pregelj defini­ Sedaj je na Dunaju, nekoliko bolan za grizo. tiven, je bil nato sprejet. Pravi, da ne pojde nazaj, ker se je s Hinden­ [316] burgorn skregal. 14. oktobra bil na Visnji gori in sem pregledal [314] novo obcinsko cesto od cerkve na Vrh, ki se 13. okt. Seja c. kr. dez. solskega sveta. Sklicala podaljsa na Leskovec in odtod proti Litiji. Ta­ se je na naso zahtevo, da se ne udomaci navada ko se doseze zopet nova zveza teh hribovskih resevati zadeve ex praesidio.1 10 V tej seji je pri­ krajev. Domacini jako pridno delajo. Je res sla na dnevni red zahteva izraelitske verske veselje, kako sedaj hribovske obcine z deZelno

309 ideja 0 razde li tvi avstroogrske monarhije na tri drZavne 31 1 razdalji enole 312 prelozila, odlofila 310 iz predsedstva 313 reden , stalen

79 DNEVNISKI Z'PISKI DR EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

r~' ~-;L. __ . ;--- -- o~/

~,; ~ ~ u/~'~ ~~~~

~ ~ ~--;... .-:./ Pv, " , ~ "-? ""--? ~ ~ ""/ """" - " ~ ~ .f'~-~ ~-""7 ;' Y ~ 41'"'- ;c ...... :~ /~

4~· A 4 ..•: ~'.

f'~~' "-- M • ~, ...... :...:. ~ 2 2.~ .. /1''1;, ~ __ ~'-...... ~l,-

" J ->. ' Q_ ""'<- ( • .(.... ~G t. ~ c-". v e;rr-. ~

/&" ...... , ¢ /1t7??,) ~ ....-..... ~

...... Q'IL...<'4.. / v ~ ~.

_~..:. ~ ~..:..;. A'.-,.' ~ ~,

~. e -;..,.,. /<.d' .."N)', v ~ . ~, ...... :;-.:./~ kd ~ ...:... r~ ...... &d ~.~, ...... A. l- ~ ""-'- j ~ J". -4.. .

/'1 0 . .,...... ~ ~.~ <~ ~~~ '~~"

Lampetova prosnja za podelitev Wollwitz-FlachenJeldovega kanonikata (NSAL. SAL V)

80 vn<1 26. 2007

podporo grade lepe nove ceste. Nekaj easa so dr. Pegan prosnjo resevalnega drustva odklonil pomagali tudi Poljaki, ki so kmalu nehali. »Bo­ z motivacijo, da podpira dezelni odbor Rdeei Ii r~ka«,3J4 so dejali, ko je bilo treba streljati kriz, ki ima vodstvo vse akcije; do njega naj se skale in prekladati velike kamne. obmejo, da dobe potrebna sredstva iz centrale. Popoldan je prisla v zupnisee baronica Codelli. Turk ima se posebno jezo radi davka od pri­ Dobila je od Texterja nekaj denarja za zenske, rastka na vrednosti. Kupil je namree neko po­ ki izdelujejo vojakom zimsko toplo obleko. sestvo in se zmenil s prodajalcem, da sta na­ lako zgovoma in resolutnaJI5 stara gospaje pri­ redila za nepremienine nizko ceno, za prcmie­ povedovala, da 0 svojem sinu ne more nieesa nine pa visoko, da sta se tako odtegnila davku izvedeti. On je sel v Togo, koder je delal za od prirastka na vrednosti. Zdaj je pa nepremie­ nemsko drZavo radiotelegrafske stacije,l16 Od­ nine z dobiekom prodal, za kar mu je urad od­ kar so Anglezi vzeli Lome, se ne more 0 njem meril tLidi pri- nie izvedeti. Najbrze je v angleskem jetnistvu. [320] Baron Codelli je bil kot izboren elektrotehnik lieno pristojbino. Sedaj se je pa zacel sklicevati prvi v veleposestvu, ki je z navdusenjem odo­ na to, da je bila zadnja cenitev Ie fiktivna,J17 in braval moje elektrotehniske projekte. Peljal je hotel doseei odpis, ki smo ga seveda odklo­ sem ga tudi k Zavrsnici, da si je napravo ogle­ nili. dal. 20. oktobra sel v Soro k Finzgarju, ki vodi sedaj r317] stavbna dela pri regulaciji Sore. Bil je tam IS. oktobra. Bil instaliran v stolnici na Woll­ nastavljen dezelni inzenir Vaneek, ki pa je mo­ vitz=Flachenfeldov kanonikat. Opoldne pri ral na vojsko. Bili smo v zadregi, in tu nas je knezoskofu obed, h kateremu so prisli vsi stol­ resil Finzgar, ki je organiziral domaeine in pre­ ni kanoniki, tudi eastni kanoniki dr. Lesar, dr. vzel vodstvo dela. DomaCini so doslej zasluzili Svetina in KerZie. Govorilo se je veeinoma 0 80% vseh izdatkov, odslej bodo se vee. razmerah, nastalih po vojski, zlasti 0 preganja­ Dokonean je prvi del: prerez pod Soro. Stavbni nju stajerske duhovseine. svetnik Sterzaj je dopoldne delal obraeune, [318] opoldne sem prisel jaz in smo obhodili bre­ 18. oktobra. Pavsler je izgubil pravdo proti dezeli gove. Bil je krasen jesenski dan. Zveeer sem tudi pri najvisjem sodiseu. To je pravda, ki je ogledal goveji hlev na Gorieanah, ki ga imamo razburila celo deielo, in se vee. Pavsler je hotel od knezoskofa v najemu za gojitev juncev in iztisniti iz dezele ogromno kupnino za svoje telic. Med mladimi biki je neka bolezen, katero projekte na Savio Bil je nestevilnokrat pri meni bo treba prouciti. Tudi tLi ima Finzgar nepo­ in nadlegoval tudi poslance, zlasti dr. Suster­ sredno nadzorstvo. sica. Zahteval je 1,600.000 K in mesto komer­ Dezelni inzenir Karlicky je vjet v Nisu. To je cialnega ravnatelja z letno plaeo 24.000 K. pisal notarju Leneetu, bivsemu zupanu skofje­ [319] loskemu, koder se zeni: V srbskem jetnistvu je 19. oktobra prisel v Ljubljano nadvojvoda Franc tudi dezelnovladni koncipis(318 dr. Bieek, ki je Salvator kot vrhovni nadzornik Rdecega kriza. bil v dezelno kulturnem oddelku in je Ogledal si je vse vojaske bolnice, tudi Ijudski [321] dom. Proti veeeru je prisel v dezelni dvorec, vodil obravnave v nasih vodovodnih zadevah. koder je dezelnozborski oddelek prirejen za Cestital sem podmarsalu Kusmaneku, poveljni­ bolnico. Prostori so krasni. Dobili smo za za­ ku Przemysla, ki je v tritedenskem obleganju eetek 10 ranjencev,yrostoraje za 50. odbil napade Rusov na trdnjavo. On je trdnjav­ Zveeer mi pride Stefe povedat, da liberalci ski poveljnik, poveljnik tamosnje armade je zmagoslavno pripovedujejo, kako so nadvojvo­ Svetozar pI. Boroevi6. Tega Boroevica so za­ di dezelni odbor zatozili, da neee dati pod pore cetkom vojske tudi nekateri hoteli narediti za Ijubljanskemu resevalnemu drustvu, ki mu na­ veleizdajalca; sedaj se pa kaze, da je eden naj­ eeluje poslanec loze Turk. Resnica je ta, da je sposobnejsih nasih generalov. Operacije okoli

3 14 boli roka 315 odlocna, samQzaveslna 317 izmisljena, navidezna 3 16 postaje 318 odvetni ski pripravnik

81 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA ~AMPET A ( 1898-191 7)

Przemysla, ki so stale Ruse skoraj 70.000 moz »Hrvatska« prinasa clanek 0 »pohrvatenju sol«. so naravnost sijajne. Kusmanek je bil do letos Pravi, da je nonsens320 siliti hrvasko solsko poveJjnik v Ljubljani. Izhajali smo z njim iz­ mladez, da se mora poleg latinice nauciti tudi vrstno. Njemu je bilo do tega, da goji dobro za­ cirilice - posledica tega je analfabetizem321 in upanje do dezelnega odbora. Kadar je bila kaka nevolja do ucenja - in zahteva odpravo cirilice. slovesnost, je moral a godba igrati tudi pred de­ Izsla je cesarska naredba za Bosno in Hercego­ zelnim dvorcem. Nekaterekrati sva bila skupaj vino, ki izreka konfiskacijo322 premozenja ve­ pri obedu. Ozenil se je v Ljubljani. leizdajnikov. Auffenberg je prisel v Ljubljano v penzijon. N a Reki je od I. 1905 prepovedana hrvaska Njegov naslednik v poveljstvu je nadvojvoda trobojnica.32J Yojaski novinci so letos masi­ Jozef Ferdinand. rali324 s hrvaskimi trobojnicami skozi Reko. 21. okt. Dezelni glavar goriski Faidutti nam na Italijani so priredili vsled tega demonstracije, naso prosnjo poroca, kako je on zapocel apro­ in me sma policija je trgala hrvaske trobojnice. vizacno akcijo takoj zacetkom voj ske. Tam je Ker pa Hrvatje niso odnehali, je posegla vmes vojaska oblast izdala povelje, da se ne sme pse­ vojaska oblast, ki je dovolila hrvasko troboj­ mea In tursieaJ 19 v deZeli prodajati drugemu, nico in zacela preiskavo proti kakor [324] [322] reskim mestnim policajem, ki so trgali hrvaske Ie dezelnemu odboru, in ta je zahteval od vseh trobojnice s cesarjevo podobo. zupanstev porocila, koliko je zita v obcini na Monakovski m »Simplicissimus« - nekaterim prodaj, in koliko se ga potrebuje. Oezelni od­ slovenskim modernistom vzor v risanju - ki je bor je tudi kupil izven dezele, in sicer tursico bil nekaj casa zatrtl2• iz ozirov na v vojnem loco Bares po 20.50 K 100 kg, ki jo je prodajal casu potrebno snaznost, je prinesel v zadnji ste­ v Gorici za lastne stroske po 23 K, in psenieo vilki sliko, naslovljeno »Avstrijska armada« . loco Cakaturn po 32,40 K, ki jo je prodajal po Mostvo je naslikano z levjimi glavami, castniki 34,50 K. Na Reki je kupil 60 vagonov tursiee. imajo oslovske glave, komandirajo pa generali LiberaJci sirijo pri vsaki priliki vznemirljive brez glave. Stevilka je bila konfiscirana. vesti. Ker direktno ne smejo nicesa pisati po [325] svoji volji, izkusajo Ijudstvo vznemirjati stem, Napovedan je nov izbor crnovojnikov od leta da vse nase neuspehe povecujejo, pa si tudi 1878 do 1890. Tisti, ki so bili svoj cas kot izmisljujejo nove stvari, ki bi deprimirale Ijud­ preslabi oprosceni vojaske sluzbe, se morajo skega duha. »Narod«, s katerim so sedaj pri iznova podvreci preiskavi, ker so se v tem casu vladi jako zadovoljni, je povzrocil, da je bila morda toliko okrepili - kakor pravi razglas - predvcerajsnjim vsa Ljubljana polna vesti, da da so sedaj za vojno sluzbo sposobni. Ta na­ je przemysl padel. Yladni korespondencni urad redba je vzbudila veliko zadovoljnost med je namrec pod naslovom »Kako laze casopisje mostvom, ki je na vojski in ki je nevoljno trojnega sporazuma«, eitiral vest iz »Times«, gledalo toliko krepkih moz, ki so popolnoma po kateri so zunanje utrdbe Przemysla ze pad Ie. prosti. Oni pa, ki so po tej naredbi prizadeti, so »Narod« je priobcil to vest kot brzojavko ko­ hudo potrti. Ravno, ker so se cutili ze popol­ respondencnega urada na prvem me stu med noma varne, jih sedaj poziv hujse zadene. porocili z debeJimi crkami, pa Zima se bliza, in strah pred vojno sluzbo je [323] vedno hujsi. Navdusenje za vojsko je sicer brez onega pristavka, ki jo oznacuje kot lazni­ patrioticna dolznost, a v praksi hitro izgine, ko YO. LiberaJci so seveda triumfirali nad to vestjo stopi pred oci gola istina.327 Sicer so sedaj po in skrbeli, da se je povsod govorilo 0 padeu przemysla takrat, ko je bil Rus ze davno na 320 nesmisel begu. Pri driavni policiji je baje dr. Skubl pri­ 32 1 ncpi smenost krit pa zagrizen nas nasprotnik. 322 zaplcmbo 323 zastava 324 korakali 325 mlinchenski 326 ukinj en 31 9 koruza 327 resnica

82 VIRI 26. 2007

vseh kolodvorih nabiti napisi, da je prepove­ kakor je bilo od nekdaj obieajno, pustila voliti dana z ranjenei imeti pogovore vojaskega zna­ tudi obeinarje iz predmestja v mestni skupini. S caja, a najhujsi razsirja\ci pesimizma so ravno tern bo borba za volilno reformo za kranjski ranjenci, ki prihajajo z bojisca. Ti popisujejo dezelni zbor stopila v nov stadij. Ta razsodba vse v najhujsih barvah. Po Ljubljani se kolpor­ drz.avnega sodisca, ki je v tern vprasanju zavze­ tira328 sledeea anekdota. malo doslej neodloeno stalisee, je v korist libe­ Gospa dezelnega predsednika je hodila po bol­ ralni stranki, ne toliko radi tega okraja, kakor nieah in nagovarjala ranjence. Nekemu radi njene splosne pozieije, a bo pospesila se­ [326] daj prekinjene obravnave med strankami za vo­ Nemeu rece: »Vi gotovo tudi komaj cakate, da Iilno reformo. ozdravite, da pojdete nazaj na bojisee vojsko­ [329] vat se za domovino.« Ta ji pa odgovori: »A 25. oktobra. Nasi so zopet vzeli Cinovice. Rusi Schas! «329 so jih brez boja pustili. To se smatra kot po­ [327] sledica nase zmage pri Przemyslu. Rusi morajo 23. oktobra. V Sarajevu se vrsi obravnava proti vel ike moei poslati proti severu. morileem prestolonasledniku, Principu, Cabri­ Danes je nedelja. Maseval sem v sejni dvorani novicu in tovarisem, ki se eelo pred sodiscem dezelnega zbora, ki je dana na razpolago za obnasajo predrzno in izzivajoee. Med obravna­ ranjenee. Tam sede na poslanskih sedezih ob­ vo prihajajo na dan zanimive stvari. Priea vezani vojaki in se dobro poeutijo. Na gla­ Rudolf Heister Habedus je sWial na Susaku od varjevi mizi se je priredil oltar, za katerega sem Iva Endlicherja, predsednika tamosnjega jugo­ dobil vse potrebno iz stolniee. Med ranjenci sta slovanskega ferialnega3JO drustva, da je namen dva Zirovca; eden je dobil pet krogelj , stiri so narodne organizacije, da dijaki ideje jugoslo­ mu potegnili vun, ena je ostala v rami. Neki vanskega zdruzenja povsod razsirjajo in na ta Ceh je dobil trinajst ran, pa je pokoneu in eel naein pripravljajo tla za vojsko proti Avstro ~ dan tobak kadi iz pipe. Dva pravoslavna Srba Ogrski na korist Srbije. Imenovana organiza­ iz Bosne sedita v prvi klopi in sta jako ponosna cija ima v Belgradu visoke pospesevatelje in in vesela svojih sedezev. Eden ima nepreneho­ tudi v Ljubljani svoje sredisee. Isti Endlicher je rna na glavi kapo, ki je preluknjana od dveh rekel priei Alinovicu, da je jugoslovanska feri­ krogelj. alna organizacija sarno krinka, pod katero se v [330] jugoslovanskih dezelah dela revolucionarna 27. okt. Vpokojeni zupnik Svatoii, rojen Ceh, je propaganda proti monarhiji. Za te namene do­ bil obsojen na enG leto tezke jeee, veckrat s po­ biva drustvo denar iz Srbije. stom poostrene, po §65a kaz[enskega] zak[o­ Jugoslovansko poeitnisko drustvo je tudi na nika] (motenje javnega miru). To je edini ko­ Slovenskem nekaj easa razvijalo zivahno delo­ roski duhovnik, ki je se preostal od onih, ki so vanje. V liberalnih easnikih se je delala rekla­ jih zaprli. Tudi njemu se ni drugega dokazalo, rna za potovanja dijakov med poeitnicami, za kakor da je v pridigi na novi masi franciskana katere se naj potujoeim dijakom preskrbujejo P. Petrica molil za zmago nasega orozja nad brezplaena bival isea. Sedaj izvemo, kaj je tica- »brati SrbiK Zagovarjal se je, da se Slovani 10 zadaj za to nedolzno krinko. sploh imenujejo bratje, obsojen je pa bil, ker je [328] stem izrekal simpatije Srbom. Zagovarjal ga je DrZavno sodisce je v zadevi mestnih volitev za dr. Pegan, obravnava se je vrsila v Celovcu. deZelni zbor v skupini Kamnik~Trzic~ Radov­ Na liceju so se slisale hude pritozbe proti Ij iea 21. oktobra razsodilo, da se mora pri vpisu zdravniku dr. Slaviku, ki je bil jako sirov3l1 z v volilni imenik upostevati sarno mesto Kam­ bolniki in je tudi slabo ravnal z bogoslovei. Ti nik, ne pa tudi vasi, ki spadajo v mestno ob­ so se pritozevali cez slabo hrano in cez nedo­ cino. V tern okraju je bi l v dezelni zbor iz­ stojno ravnanje. Na naso pritozbo je dr. Slavik voljen dr. Gregorie, in sieer je dezelna vlada, prestavljen na fronto. Umrl je ceSki agrarni poslanec Vaclav Koblar.

328 raznasa Po poklicu je bil zivinozdravnik. Bil je v Ljub- 329 srallje 3)0 pocitniSkega 3)1 surov

83 r

ONEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Ijani kot zastopnik Cehov na velikem agrarnem Dr. Tavcar: Dal si bom sestaviti italijanski go­ shodu v Unionu z Radicem in zastopniki se­ vor in jim bom sel naproti. V tem govoru bo Ijacke stranke. Tedaj je bil povabljen tudi Sta­ stalo: Mi smo mimi Ijudje, prebivalstvo ne bo pinski, ki pa ni prisel. delalo sovraznosti, dajte tudi vi nam mir. Se­ [331] veda, ce me bode pusti Ii za zupana. 28. oktobra. Seja dezelnega odbora. Dezelni gla­ Dr. S.: Vas bode vzeli za talca. var je porocal 0 potrebnih izpremembah pri Dr. T.: Kaj? Da bi bil jaz ustreljen, ce bi kak zadnjic sklenjenih placah vpoklicanim uradni­ nemirnez kaj naredil? kom. Hocemo tem dezelnim usluzbencem Dr. S.: Vi boste najbolji talec. Ljubljana na zboljsati prejemke. Dr. Triller je predlagal pod­ nikogar tako ne drzi kot na vas. Vse bo mirno, poro Ijubljanskemu resevalnemu drustvu TUT­ ce boste vi za talca. kovemu, ki smo jo odklonili, zato pa dali Rde­ Dr. T.: Ne, ne, tega pa ne, da bi jaz s svojim cemu krizu iznova 1000 K. Tudi od dr. Triller­ trebuhom moral dober stati za vse stranke. Saj ja predlagano podporo za ognjegasno drustvo, se lahko primeri, da kdo nalasc strelja, da se Ie ki sedaj mnogo sodeluje pri varnostni sluzbi, mene iznebi. Jaz bom plediraj332 za to, da se smo odklonili, ker gasilski zaklad ni za te na­ breme pravicno razdeli na vse stranke. Ce me mene in ker se to druslvo tudi nece pridruziti bode Lah i vprasali, dezelni gasilski zvezi. [334] [332] ze vern, koga j im bom za talca priporocil. l. novembra. Na pokopaliscu je bila poboznost Dr. S.: Nemara mene. na grobu padJih vojakov. Priredil jo je odbor za Dr. T.: Da, za vaso stranko. Sicer je pa to cisto spomenik v Ljubljani pokopanim vojakom. barbarski obicaj: Kako pridem jaz do tega, da Doslej jih je trinajst pokopanih pri sv. Krizu. me ustrele za to, kar je nekdo drugi naredil? Na grobih je govoril momariski kurat msgr. Jaz: Kdo bi si mislil pred par meseci, da bomo Kokalj. Vkljub dezju se je udelezilo poboznosti delali tako krvave dovtipe333? mnogo Ijudstva. Ddelo sta zastopala dr. Sus­ Dr. T .: Jaz se se sedaj ne morem privaditi mi­ tersie in dr. Pegan. sli, da smo res v vojski. Vcasih se mi zdi, da 2. novembra. Bil na kolodvoru zveeer pri prihodu vse to Ie sanjam, a ko vidim te vojaske trans­ ranjencev. Prislo jih je stem vlakom 360. Z porte, se mi zazdi, da je vendarle res. - njimi se je pripeljal radeski zupnik Hiersche, ki Na kolodvoru ni vec gospe dr. Hoglerjeve. Ko spremlja transporte ranjencev od Zidanega mo­ je nekoc letala zopet okoli ranjencev 5 cigare­ stu do Ljubljane. Oglasil se je prostovoljno. tami in izprasevala, kje so Nemci, je naletela na Ravno tako so se prigJasili za pro go od Ljub­ nekega Ceha. Ko j i je rekel, da je Ceh, mu ni Ijane do Trsta kanonik Nadrah, do Trbiia kan. hotela dati. Nato je pristopil neki castnik, ji 5 dr. Gruden, na Dolenjsko kan. dr. Koren. Ta sabljo odrezal trak z rdecim krizem z rokava in veeer so prisli ranjenci iz bitk pri laroslavu, jo zapodil. Chyrowu in Przemyslu. Lezali so nekaj easa v [335] neki bolnici pod Karpati, koder se jima pa ni 5. novembra. V Ljubljani je polno Italijanov. Tu dobro godilo. Vecinoma so Ogri. se vezbajo novinci iz Trsta od 97. polka. Ti so Na kolodvoru sta bila tudi dez. glavar dr. Sus­ izmed vseh najslabsi. Ze zunanje se jim vidi tersie in zupan dr. Tavear. Oba imata sina na veliko zanikmost. Izvrsili so vee vlomov. Cuje­ vojski: Prvi v Srbiji, drugi v Galiciji. Pogovar­ jo se pritozbe 0 posilstvih. V gostilnah ostajajo jali smo se [0] aprovizaciji. Zupan je v skrbeh, dolzni in jemljejo se nujno opravo seboj. Po­ racuna z lakoto. navadi jih navali toliko skupaj, da ni mogoee [333] dognati krivca. Ravnokar so aretirani stirje, ki Rekel sem, da je dobro, da se je zapletla Italija so jih zalotili, ko so posilili neko zensko. Ker v Albanijo. Sedaj ima kost, ki jo naj grize, da pridejo v razne garnizije po dezel i, bodo nare­ nas pri miru pusti. Nato se je razvil sledeei raz­ dili precej skode. govor: Dr. Sustersie: Ce imamo vojsko z Italijo, je

Lah lahko v stirih dneh v Ljubljani. Kaj boste 332 prizadevati si, zavzemati se vi tedaj naredili, gospod zupan? 333 duhovito izrazene mi sli

84 VIRI 26, 2007

]] 3

~ ~ / A ~ ~/ ,A '-<- ; ~ ~'~ v ~~, ~.~ ~a;'~ 7'rY/A~ fov,' ...... '...... ~ ' , ...v..2; <-<;' ~~. ~ - " , - )" .t~<-<-;k'-" a. ~ ~ ~ ~ J ~> t>-t'

't'J: (f.#~ u ~ ~ v; h..-e h ; ~ ~ , J....-s'~' ~ .....: ;:..... ~ ,.;e ~4', t/ G.-..-.. ~ t:V ~: .A..'~~' ~"'S~ / ~~ ~ ~

to d.e~e:, ~ ~ > 17 t.. ;:Z....v( . Vl ' .... 4-, ~ ~,

~ / .;; ~ £/I, ~ , ~ ~ "'--'0. , , ).. , J', : tY_ ~ 0' f" ",4 a , )" T.:?L.;' '; A ~ \ ~ /~ ~~ ~ u.' ~'

~ ~/-~' ~ ";- A . <-(,' Fe- ' ~/'~'~. H&..· ,­ ""-"- "",' ~ ~ «-e.t;:' ~ "'« ~ , tkh. ~ , /7"--:/ ' ..Le ~ /;; /(.A/Y4.. tA r r-n...e-«-<"" •

J:: _'J, " vV~/ ...... / ~~ /~ ...... ,,/ A ~',/~;rf?>-v~ ~ h~~ ~ ./i:,hv- ~ 'I" ~ ,,4;-~. ~'''''' ~ ~'~' A ~ ...... / / > ~- _/%-/L.~' ,/). u ~ ~ ~', h ~ -~/ , ~J · rfti/ A:: ~ ~--....., "J ~l'~d?

p(..-( -

Rokopis dnevniskih zapiskov, ki jih hrani NSAL, sIr, 333,

85 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

[336] ciral sejo. Mene ni povabil, dasi sem clan od­ 29. oktobra. Sel v Skofjo Loko ogledat si novo bora. lzvedel sem pa za sejo od dr. Sustersiea ceSlno zgradbo z mostom, za katero je dovolilo in sem prisel. Kalan je zahteval objavo njegove ministrstvo za javna dela ravnokar 53.000 K notice. Jaz sem ga pobijal in mu ocital veliko driavnega prispevka (k proraeunu 200.000 K). krivico, ki jo je naredil z objavo takih trditev. Z menoj se je peljal tudi dr. Krek. Slednjic je Kalan svoj predlog umaknil. Ker tu [337] ni nic dosegel, se je znasal nad urednistvom 0 5. novembra je z vladno uredbo na Hrvaskem nacinu poroeanja 0 vojski. Stefe in Kerhne sta prenehal oficielni334 izraz »srbo=hrvaski« in se mu odgovarjala, da sedaj ni mogoce drugace uvedel samo naslov »hrvaski«. pisati. Sedaj tisci »Slovenca« drzavni pravdnik [338] dr. Pajnie. Ta ne pusti poroeati 0 pravdah zoper 6. november, petek. Seja knezoskofijskega konzi­ nase somisljenike, ki so se izkazali kot ne­ storija,335 pri kateri sem polozil prisego. dolzni. Ravno tako ne pusti pisati nicesa 0 Popoldne je bila seja nadzorovalnega odbora vlogah Sokolstva, dasi so stvari po obravnavah nad »Slovencem«. ProvociraP36 jo je Janez Ka­ jayne. Je pac liberalen Sokol - driavni pravd­ lan radi tega, ker mu je urednistvo odkloni 10 nik sam. notico. Janez Kalan je namrec izdal pod ime­ [341] nom »Sveta vojska« zopet oklic proti pitju Jarc mi je porocal 0 vojaski dobavi tvrdke alkoholnih pijac. Vmes je tudi poglavje »Tudi Kozina in tov(arisi]. Prvi vagon cevljev iz zenske ga cukajo«, v katerem se jezi, da neka­ Tr'lica je prevzela vojaska uprava. Uspeh je tere zenske, ki dobivajo driavno podporo v sijajen. [zvrzen je bil en sam cevelj radi mate­ casu, ko so mozje na vojski, pijancujejo. Krega rialne pomanjkljivosti, 150 parov so grajali, kar se, kako pridejo davkoplacevalci do tega, da se je pa za 60 K takoj popravilo na Dunaju. To bodo morali plaeevati za take izdatke. Ker je je jako ugodno za prvo posiljatev 5000 parov. Janez Kalan stem zadel ravno na tisto struno, Sedaj pojde vsak teden en vagon iz Trzica, da na katero brenkajo sedaj tudi liberalci, da bi bo prvo narocilo 20.600 parov izerpano. Ponu­ zbudili nezadovoljnost, je dal dr. Sustersic v dilo se je sto tisoe parov do junija meseca pri­ »Slovenca« dye notici. V prvi zavraca napad na hodnjega leta. Delavci v Kozinovi tovami dob­ nase posteno zenstvo, ki v svoji ogromni vecini ro sluzijo. Mally in Zocken nista mogla pre­ majhno podporo, ki jo sedaj dobiva, posteno vzeti vojaske dobave, ker svojih tovaren ne rabi; ce se je kod primeril slucaj, da se je kaka moreta urediti za to. Mally je intrigiral,339 da bi zenska upijanila, ne gre tega generalizirati.3J7 Kozini dobavo preprecil. Pri obrtno pospese­ Druga notica pa pribija, da izdatek za te pod­ valnem uradu na Dunaju je prepreCii pomoc pore ne bo zadel revnih slojev in malih po­ Kozini, kar je Jarc sedaj popravil. Nemcem sestnikov, ampak Ie bogate sloje. Notici sta bili seveda ni vsec, da slovensko podjetje tako dob­ krepko pisani z ozirom na to, ker bi utegnila ro prospeva.340 vlada vzeti Stavbeni podjetnik c. kr. stavbni visji svetnik [339] Kress je bi[ pri meni, da bi dobil za blejski take trditve za povod, da se druzinam vpo­ vodovod zopet odplaeila in prosi, da bi se mu klicanih reservnikov33S podpore ustavijo. Libe­ vsled nastalih razmer cene zboljsale. Prevzel ralni davcni uradniki so ze zaceli delati proti [342] zenam opazke: saj vse zapijete. je svoj cas deja za skoro 100.000 K pod pro­ Janez Kalan se je eutil prizadetega in je hotel racunom, ker si je hotel deja pri Ilas zagotoviti spraviti v »Slovenca« odgovor, ki mu ga je pa z ozirom na velike kraske vodovode, ki pridejo urednistvo odklonilo. To ga je tako razkacilo, do izvrsitve pozneje. Ima na Ceskem driavnih da je kot tajnik nadzorovalnega odbora provo- del sedaj za priblizno tri milijolle kroll. A de­ narja manjka. V listih sicer citamo, da hoee vlada pomagati brezdelnemu Ijudstvu do za- 334 uradni 335 skofov posvetovalni organ 336 izzval 337 posplosevati 339 spletkaril 338 rezervistov 340 uspeva, se razvija

86 VIRI 26, 2007 sluzka [z] zgradbami, a ce ne zagotovi drzava stopnik mmlstrstva. Predlog v veliko zalost rednih tedenskih odplacil podjetnikom, ne mo­ vlade ni bil spreje!. re nihce del a prevzeti. Najvecje tvrdke se ma­ V dezelnem odboru sem jaz porocal in predla­ jejo in se lahko v sedanjih razmerah ponesre­ gal , da se ponudbi ne pritrdi in ponudi druga cijo. odskodnina na podlagi cenitve dezelnega tehni­ Dezelni poslanec Ivan Zabret mi je danes ka. Navajal sem tudi nacelni razlog, da mora­ pravil, da bo dobil svojo posiljatev lanenega mo biti rigorozni pri odskodninah, kajti vsi po­ semen a iz Indije. Ladjo so ustavili v Sredo­ sestniki ob Ljubljanici preze na odskodnine. zemskem morju in je ostala dalj casa v Spaniji. Bil bi velikanski prejude,341 ce bi se mi takoj v Po posredovanju italijanske vlade je odplula tem slucaju vdali. Po zakonu imajo preko­ proti Benetkam. A v Adriji so jo ustavili Fran­ racljaje placati barjani. Sedaj je ze gotovo, da cozi in zavlekli v Afriko. Sedaj pa pride po po­ stavbeni zaklad 4 milijonov kron ne bo zado­ sredovanju Italije ladja v Benetke, in od tam bo stoval, ampak da se bo preracunana vsota pre­ Zabret dobillaneno seme iz laskih rok. koracila najmanj za dva milijona kron. Barjani [343] so pa ze svoj cas nagovarjali proti Dr. Dermastija, dr. Sustersicev koncipient, se [345] je prisel k meni informirat glede neke dr. Tril­ sedanjemu projektu, po katerem se ima poleg lerjeve trditve v pravdi gospe dr. Bretlove zo­ Grubarjevega prekopa tudi Ljubljanica ponizati per kranjsko dezelo. Vsled poglabljanja Ljub­ za poldrugi meter. Proti volji batjanov je dalo Ijanice se je moral a podreti Naglasova hisa na poljedelsko minislrstvo izdelati sedanji projekt, Turjaskem trgu, sedaj last gospe dr. Bretlove. ki je bil sprejet v zakon. Kako pridejo torej Bila je ena izmed starih mescanskih his Ijub­ barjani do tega, da bi morali [placati] poleg Ijanskih ob Ljubljanici. Procelje je gledalo gori ogromnega prekoracljaja pri zgradbi se neopra­ na Turjaski trg. Pri cenitvi so bile pa velike viceno visoke odskodnine mescanom? diference. Ona je zahtevala 194.000 K. Dr. Tudi poljedelsko ministrstvo se je postavilo na Triller, ki je sprejel zastopnistvo stranke se odklonilno stalisce. Prisel je k meni nadinzenir tedaj, ko je bil namesto njega v dezelnem od­ Kovarik in me je prosil, naj vztrajam odlocno boru dr. Novak, je vse poskusil, da bi svoji na odklonilnem staliscu. Rekel je, da se mu zdi stranki tudi izposloval tako visoko odskodnino. postopanje tehnikov in dezelne vlade v tern Hoteli so vjeti vlado in dezelni odbor stem, da slucaju jako nepravilno. Cenilca sta bila inz. so povabili k predposvetovanju tehnicne komi­ Stembov in prof. Foerster. Kovarik mi je rekel, sije mene in dvornega svetnika pI. Laschana. da ko so sli hiso ogledat s tehnikom stavbnega Seveda, ce bi bila midva privatno pritrdila iz­ odbora, se mu je takoj cudno zdelo, kako fa­ vajanjem tehnikov, potem bi bila vezana IUdi v miliamo in obzimo obcujejo ti gospodje z gos­ seji stavbnega odbora. Meni se je zdelo, da me po dr. Bretlovo. Rekel mi je, da inzenirjem hocejo vjeti in nisem sel. Laschan pa je sel in pray nic ne zaupa. Jaz sem se cudil, da je se je dal vjeti. Celo mene je Laschan prego­ Kovarik tako jasno spregledal polozaj. Seveda varjal, naj pritrdim zahtevi stranke, da ne bomo zobozdravnik dr. Bretl in njegova gospa, vdova imeli pravde z njo. V seji stavbnega odbora po pokojnem mizarju Naglasu, znana »narod­ pod predsedstvom Schwarzovim je potem refe­ na« dama, riral stavbeni svetnik [346] [344] sta v liberalnih krogih jako ugledna, dovolj Kli nar, ki je naracunal 170.000 K kot vsoto, ki vzroka, da se jima hoce iz stavbenega fonda se ima placati, in sicer je postavil nacelo, da se nakloniti nepravicen dobicek! mora stranki dati toliko, da si lahko postavi za Hiso je cenil nato stavbni svetnik Geilhofer na svojo mizarsko obrt novo modemo hiso. Temu okroglo 60.000 K. Cenitev Otahalova je bila se nacelu se je uprl zastopnik poljedelskega mini­ nizja. Sprejeli smo Geilhoferjevo cenitev in strstva inz. Kovarik. Tudi jaz sem se izjavil priracunali se vsoto, ki jo je go spa dr. Bretlova proti temu nacelu, in ker nisem mogel povedati sarna navedla kot svojo izgubo na obratu vsled nobene vsote, sem se zdrZal glasovanja, pridr­ zuje deZelnemu odboru, da v tern vprasanju za­ vzame svoje stalisce. Ravno tako je storil za- 34 1 v naprej dolotena zadeva

87 DNEVNISKI ZAPISKI DR EVGENA LAMPETA (1898--1917) selitve in najetja novega stanovanja. Tu nismo dva dezelna odbomika. Dr. Tavear je bil ne­ nieesa odtrgali. Nasa ponudbaje bila.J42 koliko v zadregi ; to sklepam iz tega, ker mi je Dr. Triller, ki je vstopil zopet v dezelni odbor, obljubil su1ca, ki mi ga pa ni nikoli posla!. V je vlozil tozbo na izplaeilo tiste vsote, ki so jo zadevi Predovie sem pa kmetom pripomogel tehniki priporoeali. Sodisee je priznalo njen do zmage. zahtevek. K obravnavi je prisla lepa gospa Dr. Sustersie je opomnil, da so liberalci prej, osebno sedet poleg svojega zastopnika. Vodil ko so bili v veeini, delali se hujse. Dr. Tavear je obravnavo nadsvetnik Toplak, med votanti341 je bil obeinski referent, pa je vodil pravde proti je bil nadsvetnik dr. Travnar. Sedaj se pa obcinam. ventilira344 vprasanje, kdo bo placal? Glavni [349] odbor za osusevanje mocvirja, ki je sestavljen Knezoskof dr. Jeglie me je vprasal, ali je res, iz zastopnikov barjanskih obein in mu predse­ da se nasa stranka poteguje za to, da bi postal duje dezelni stavbni svetnik Sbrizaj, nima nice­ naslednik barona Schwarza grof Attems, ki je sa in je Ie dolzan dezeli, ki je zalozila yes nje­ sedaj v Trstu? Skof pripomni, da je ta Attems gOY prispevek. hud liberalec. Jaz sem rekel skofu, da se mi Dr. Triller hoee sedaj prisiliti stavbni zaklad, ki [zdi] ta ideja jako cudna in da ni bilo nikoli v je v upravi dezele. Trdi, sklicuje nasi stranki - kar jaz vern - govora 0 tern. [347] Marij Attems, ki je namestnik v Zadru, je do­ se na svojo odvetnisko prisego, da se je v seji ber, a trZaski Attems je tudi nam znan kot dezelnega odbora konstatiralo,345 da ima ta liberalec. Skof pravi, da je od duhovnikov sli ­ zaklad lie 900.000 K. Pred meseci enkrat sem sal, da baje dr. Krek siri to mise!. Jaz sem jaz v seji ventiliral vprasanje, koliko easa mo­ skofu rekel, da dr. Krek prevee na glas misli in remo se delati v Ljubljanici. Konstatiral sem marsikaj pripoveduje kot dejstvo, in kar ne koneni primanjkljaj dveh milijonov kron; tisti misli nihee drugi kakor Ie on. dan je pa knjigovodsko izkazal zaklad 900.000 Vprasal sem pa vseeno dr. Sustersiea, kaj je na K aktiv,346 ki so pa seveda ze bili veeinoma tern. Tudi ta se je eudi!. Dosedaj se sodi, da je namenjeni za zgradbene stroske. Na to se torej za naslednika baronu Schwarzu predestiniranJ47 sedaj opira dr. Triller. grof Chorinsky. Dr. Krek Chorinskega ne Prisel je k razgovoru tudi deZelni glavar dr. mara; morda nalase siri sedaj misel na At­ Sustersic. Jaz sem omenil, da imajo liberalci temsa. pac malo euta za lunetnost. Liberalni dezelni Grof Marij Attems je prisel za namestnika v odbornik hodi v dezelni odbor, da si tu dobi Dalmacijo po nasi stranki. Bil je okrajni glavar informacije za pravde proti dezeli. Saj bomo v Mariboru in se je tam izka- morali skrivati akte pred njim! Tudi dr. Tavear [350] ni bil nie boljsi. Ta je zastopal Predoviea proti zal dobro v vsakem oziru. Ker je znal sloven­ dezeli. Ko je namree tedaj se mogoeni liberalni sko, mu ni bilo tako tezko, se privaditi tudi prvak presieji trgovec Predovic bregove pri­ hrvaseine. Najel si je hrvaskega ueitelja in se je dobljene ob regulaciji Save kopal za pridobi­ vsak dan po vee ur vadil v hrvalikem jeziku. vanje peska, je dezelni odbor na pritozbo Prejsnji cesarski namestnik v Zadru Nardelli je krneekih mejasev ob Savi zahteval, naj se Pre­ bil nasprotnik nase stranke. Podpiral je libe­ dovieu ta pravica vzame. Vlada je razpisala ralne elemente in tudi volitve vodil pray po azi­ obravnavo, h kateri sem pa jaz sam prise!. Bilo atsko. Dezelni glavar dr. lveevic na primer je je precejsnje preseneeenje, ko je s Predovieem pri drZavnozborskih volitvah ostal v manjsini. prisel dr. Tavcar Vkljub temu je Nardelli izid tako popravil, da [348] ga je proglasil za izvoljenega. Pravaske obeine kot njegov zastopnik in sva si stala nasproti sta zdruzeno preganjala cesarska vlada in de­ zelni odbor. Nardelli se je branil Attemsa za naslednika. Na Dunaju je trdil, da Attems ne 342 vsota ni zapisana zna hrvasko. Poklicali so oba na Dunaj in rekli 343 glasovalci 344 pretresa, obravnava Nardelliju, naj gre z Attemsom v stransko sobo 345 ugotovilo 346 premozenjske sestavine 347 vnaprej dolocen

88 VIR] 26. 2007

in tam naj govori nekaj easa z njim, da se Svatouu in proti Mursieu. Svatou je bil obsojen preprica, ali zna hrvasko. Grof Attems se je tej na eno leto tezke jeee. Dr. Pegan je naredil izkusnji rad podvrge1. Ko sta prisla iz sobe nienostno pritozbo, 0 kateri pravi dr. Sustersic, pred ministra, je Nardelli dejal: Nekaj ze zna. da je izborna in mora drzati, ako tudi na Tako je prisel Marij Attems V Dalmacijo, koder Dunaju ne stoje na stalisu, da mora vsaj eden izkusa zavozene razmere spraviti V boljsi tir. biti obsojen. [351] 11. novembra sem bil na Bledu, koder sem si To je goriska linija Attemsov, ki so pol Ita­ ogledal kopanje jarka za vodovod okoli jezera. lijani. Ko je dr. Sustersie omenil Attemsa pri 12. novembra v Gorjah pri Pibru. Tudi ogled vladi, se je neki ministerialni uradnik smejal: vodovoda. lzvedel, da seje prejsnji dan pri Es ist Uberhaupt ein Axiom, dass die sUdlichen zgradbi elektrame na Zavrsnici pripetila nesre­ Lander unter die Attemse aufgetheilt werden.34' ca. Rotor, ki bi se imel po skripcih spustiti po Pri tej priliki mi je dr. Sustersie pravil, kako je vzpenjaei doli k centra Ii , je use!. Sreea, da se je baron a Heina stnnoglavlja1. Da mora Hein iz trikrat zataknil na poti navzdol, sicer bi bil vse Kranjske, je bilo kmalu jasno, a kdo bodi nje­ razbi!. gOY naslednik? Vlada je hotel a Schaffgottscha, 15. novembra na Martinovo nedeljo sem imel ki je bil Heinov prvi dvorni svetnik. Tudi nas je pridigo in maso na Bledu. Schaffgottschevo ime izpocetka premotilo. Na 17. nov. je sklical skof sejo konzistorija. Prego­ drugi katoliski shod 1. 1900. je poslal Hein voril sem kapitelj, da smo podpisali vojnega grofa Schaffgottscha vlado zastopat. Tedaj so posojila za 60.000 K. Najveeje postavke v tej mu nasi Ijudje prirejali velikanske ovacije, ker vsoti je 27.000 K iz Kalanovega kanonikata, ki so ga imeli za nasega. Resil nas je iz te zmote so nalozene v Kranjski hranilnici. baron Dipauli, voditelj tirolskih konservativ­ V tej konzistorialni seji sem bil imenovan za cev, ki je bil nekaj easa trgovinski minister. Ko arhidiakona35 ! Gorenjske. mu je dr. Sustersie omenil ime grofa Schaff­ [354] gOllscha, je zmajal Dipauli z glavo in svaril Popoldne seja vzajemne zavarovalnice, v kateri pred njim. »Pa Schaffgottschi so vendar dobra se je razpravljalo 0 praznovanju in 0 izpre­ katoliska rodbina,« je omenil S. »Drugi da,« je membi pravi!. Podpisali smo vojnega posojila pripomnil Dipauli, »a ta ne. Jaz ga poznam iz za 20.000 K. mladega. Der hal ganz aus der Art ge­ Zanimanje za vojno posojilo je splosno. Ugod­ schlagen.«349 no vplivajo zmagovita porocila iz Srbije. Rav­ Dipauli je imel pray. Trebaje bilo torej no kar je Valjevo padlo, nasi so dospeli do [352] Kolubare in Potiorek razglasa, da bo v Srbiji pobijali350 Heina in Schaffgottscha. Ministrski kmalu str! sovrazni odpor. Sicer so Rusi cer­ predsednik baron Gautsch se je slednjie vda!. nirali 352 Przemysl in je Krakov evakuiran, a Hein je prisel na Dunaj kot sekcijski naeelnik v napad na Vzhodno Prusko je bil zopet odbit z notranje ministrstvo - dobil v veliko jezo me­ velikimi ruskimi izgubami. dicincev sanitetni referat - Schaffgottsch je pa Zveeer razgovor z dr. Sustersicem. Sestavila sel v Trst. V Ljubljano je prisel za predsednika sva poziv na obeine radi vojnega posojila in se Teodor Schwarz iz Trsta in grof Chorinsky iz domenila radi udelezbe dezele. zelezniskega minislrstva. Knez Hohenlohe kot [355] trZaski namestnik je Schwarza jako hvalil kot 12. novembra je sklical dezelni glavar enketo, ki dobrega uradnika. se naj bi posvetovala353 0 aprovizaciji dezele [353J glede na pretece pomanjkanje zivi!. Edini 9. novembra (ponedeljekJ. Seja Obrambnega uspeh te ankete je bil, da se je dognalo, da so drustva. Poroeal sem 0 tern, kaj sem ukren il v prekupci354 navozili v Ljubljano okoli 30 vago­ zadevi Udejevi. Pocaka se se izid pravde proti nov fizola, ki je v skladiseih pripravljen za iz-

348 SpJoh paje to aksiom. da se bode juzne defele razdeli le 351 ob icajno kanonik. ki je odgovoren za gorenjske dekanije !TIed Attemse. 352 onemogocili izhod, obkolili 349 Bilje drugacen od drugih (izstopa\je od drugih). 353 pomagala z nasvelorn 350 ovreci, prizadevati si zanikati 354 kupcevaJci, prekupcevalci

89 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898 (917)

voz. Vladni zastopnik dvomi svetnik Laschan vee raj se pa je odpeljal na Dunaj. Veeraj po­ je izjavil da more vlada v sporazumu z vojasko poldne pa pride finaneni ravnatelj Kliment k intendanco'" pleniti zivila Ie na zahtevo kake meni s pismom ministrovim do dezelnega obeine, katera pa mora takoj blago plaeati. glavarja. Minister je pi sal glavarju, naj poskrbi, Sklenili smo torej pozvati Ijubljanskega zu­ da pridejo v easnike prosnje iz obeinstva za pana, da da zapleniti vso zalogo fizola za podaljsanje podpisovalnega roka. Seveda bi bi- Ljubljano. Kolikor ne bi potrebovalo mesto 10 jako nevamo, ako bi minister rok podalj­ sarno, bi vzel dezelni odbor za druge obeine. seval iz lastne iniciative. Ker so pa raeunali, da To se je tudi izvrsilo. pride pismo za sobota prepozno v Ljubljano, se [356] je celo obsirno pismo telefoniralo finanenemu 18. novembra. Kapiteljska seja, pri kateri polozil ravnatelju, ki je prepis stenograma potem meni prisego in bil sprejel kot clan. Na dnevnem izroeil. Preskrbel sem takoj potrebno za finane­ redu Gornji grad. Pod uradnisko upravo uenega no ministrstvo in za tukajsnje liste. Danes je ministrstva bi bilo gospodarstvo slo eisto v nie. telefoniral v tern smislu baron Schwarz minis­ Po ugodni transakciji z drZavno rento se je tru in dal poroeilo na brzojavni urad. Gomji grad odkupil od vlade in naredil svoj Pregledovanje ernovojnikov se je izvrsilo ta lastni gospodarski naert. Sekalo se bo po dan. Marsikdo, ki se je tolazil, da je ze usel \9.000 m3 na leto, med tern, ko bi se po vlad­ davno vojni sluzbi, je zalostno slisal, da je nem gospodarskem naertu sekalo Ie 11.000 m3 »sposoben«. Zdravnike so izpremenili, tako da Siska je poroeal 0 ponudbi tvrdke Siemens = so prisli v vsak kraj trije Schuckert = werke za izdelavo projekta elek­ l359] trarne 150 HP. Tvrdki se brezobvezno naroei zdravniki. Efekt se je takoj pokazal. Zupanu dr. izdelava projekta. Tavearju so vzeli drugega sina, ki je bil ze prej [357] kot nesposoben odklonjen. Ko je prisel na 20. novembra, petek; Seja dezelnega odbora. vrsto, je magistratni uradnik Barle s poudar­ Sklenili smo vzeti 3 milijone kron vojnega kom rekel: Der Sohn des Bilrgermeisters. posojila, in sicer dva in pol milijona kron. Dr. Zdravnik je kratko odgovoril: Der Sohn des Triller je predlagal en milijon manj. Zahteval Bilrgermeisters? Hilbscher junger Mann. je, da pride to v zapisnik, ees da se ne bo reklo, Geeignet.J16 Dvomemu svetniku dr. Zupancu, da je bil proti vojnemu posojilu. Sklenili smo v sanitetnemu referentu deZelne vlade, so pa to tej seji nacelo za gospodarstvo v I. 1915. na­ pot vzeli oba sinova, enega, ki je bil odvetnik, mesto proraeuna, ki je nemogoe. Prieakujemo drugega, ki je magistratni inzenir. Potrjen je dr. namesto 8 milijonov dohodkov manj kot 6 Pegan in njegov koncipient dr. Adlesie. milijonov. Temu primemo se morajo izdatki [360] skreiti. 24. novembra zveeer seja v zadevi Kozinove to­ Za spomin na to sejo smo se dali skupno fo­ va me in vojaskih eevljev. Jarc se je jako tografirati - Zajc in Barbo v uniformi. vglobil in je podal natanene kalkulacije. Prva Popoldan mi je deputacija obcine Moste z dobava 20.000 parov je oznaeena od vojne zupanom Orazmom izroeila diplomo eastnega uprave kot »izvrstne kakovosti«. Jarc se pelje obeanstva. Pohvalil sem zlasti Orazma in mu jutri na Dunaj, da urgira izplaeilo zasluzka, ker dal stem nekaj zadoseenja za napade v libe­ Zadruzna zveza hoee denar videti. Lani so Ko­ ralnih Iistih. zinovo tvrdko ze razglasali za insolventnoJ57 in [358] nihee ji ni vee hotel kreditirati. Danes pa judje 22. novembra, nedelja. Bil pri dezelni vladi radi pisejo: »Mein lieber Herr Kozina« "8 in Bettel­ podaljsanja roka za podpisovanje vojnega po­ heim se najlaskaveje ponuja, da preskrbi de­ sojila. Obeine se namree zelo oglasajo, a teh narja, kolikor treba. par dni ne zadostuje za izpolnjenje vseh for­ malnosti, ki so potrebne za dviganje in novo nalaganje javnih kapitalij. Sustersic je v tern 356 Zupanov sin . Zupanov sin? Ceden mladenit. Primeren. smislu pisal finanenemu ministru Engelnu, 357 za nesposobno poravnati finan t ne obveznosti . kef dol­ govi presegajo vrednost premozcnja 355 intendantska sluzba 358 Moj Ijubi gospod Kazina.

90 VIRI 26, 2007

Prof. larc, ki ima kot ddavni poslanec pristop Pri dezelnem glavarju smo se danes posve­ V ministrstva in druge urade, pojde osebno na tovali, kako bi dobili amerisko zito cez Genovo Dunaj radi dobave. Jako podpira tvrdko obrtno­ sem, Sklenili smo, da bi potrdili Ie tako po­ pospesevalni urad ministrstva za javna dela. nudbo, ki nam garantira dostavljanje blaga do Minister Tonka je namignil, da zeli, da se to avstrijske meje. slovensko podjetje uposteva. Na cesti me sreca stari dr. Papez, in rece: (361) »Danes je pa velika zalost v kavarni Belgrad, Potrjuje se vest, da je pri prehodu eez Drino ker se Srbom slabo godi in so Rusi zopet nazaj padel dr. Jos(ip) Podobnik. Sedaj je vseh mojih vdeni.« »Kavarna Belgrad« - to je kavarna pet juristov cesar vzel: Dr. Pogacnik, nacelnik Evropa, v kateri se shajajo liberalni uradniki. dezelno kulturnega urada, strazi zeleznico v 28, novembra, sobota. Dvorni svetnik Kalteneg­ llirski Bi strici, na prosnjo, naj ga nam vrnejo, ger pri meni radi prihodnje seje c. kr, dezelnega smo dobili odgovor, da je nemogoce vsled ve­ solskega sveta, likega pomanjkanja castnikov v annadi; Ivan (363) Skarja je v Pulju, dr. Fischer ne vern kje, dr. Uciteljska tiskarna mu je zdaj pokazala, kaj Podobnik je ze padel, in dr. Logarja in Lazarja znajo njeni proteziranci, Na uradno ugotovitev, - oba malo vojaske nravi359 - so potrdili pri da ni zdruzljivo z uciteljskim stanom odbor­ tern pregledovanju crnovojnikov. nistvo pri takem drustvu, kakor je Ucit. tisk, po Hrvaska vlada je odpravila srbske zastave. svojih publikacijah, so podali vsi odborniki Spincic je bil te dni v Ljubljani. Pravi, da bo v ucitelji izjave, da izstopijo, Na vprasanje pri Sremu in v Siavoniji prostih do 20,000 srbskih sodiscu, kdo je sedaj v nacelstvu Ucit. tiskarne, posestev, ker so posestniki kot veleizdajalci ali pa je prislo na dan, da ni nobeden odstopil. pobeseni ali rodbine premescene v druge kraje, Mesto da bi jih bil takoj discipliniran0363 prijel, Vlada hoce te kraje baje kolonizirati z Madjari. jih je Kaltenegger se enkrat opozoril, in na to 26. novembra. »Slovenec« je priobcil izjavo zup­ so izvolili druge, in sicer tri penzionirane364 nika Ivana Berceta,360 ki preklicuje, kar je pisal ucitelje in od aktivnih ReZka, Ursulo Zupancic zoper skofa v neki v Ameriki izisli brosuri , in Tomana v Moravcah. Sedaj bo dal Kalte­ dalje kar je pisal v protiverskih casopisih in negger opozoritev na nezdruzljivost na c. kr. govoril na liberalnih shodih. Izjava je pravi okrajne solske svete. unikum,361 kajti ddavni pravdnik dr. Pajnic je a svojem ranjenem sinu mi je pripovedoval konfisciral besede »protiverski« in »Iiberalni Kaitenegger, da je dobil dva strela od srapnela shodi« , tako da zijata v vrstah dye beli vrzeli, v Galiciji. On in grofa Barbota sin sta se ogla­ ki pricata 0 nevolji drzavnega sila za rekognosciranje365 v sovraznem ognju, (362) Ko Kaltenegger dvigne leva roko, da pogleda pravdnika, da se je zupnik Berce spravil s sko­ skozi daljnogled, prileti srapnel, se razpoci tik fom. Suspenzija362 nad njim je dvignjena, pred njim, tako da ga puh vde sest metrov 27. novembra, petek. Skof, vrnivsi se z Dunaja, nazaj, En drobec mu je vzel koscek z desnega pripoveduje, da je bilo aretiranih 300 rusinskih uhlja, drugi pa je prodrJ skozi roko in obtical v duhovnikov, Kardinal Pim in papezev nuncij zgornjem delu levih prs. Saniteta ga ni mogla sta ugovarjala, da je vendar nemogoce, da bi pobrati vsled sovraznega streljanja, tri kilomet­ vsi bili veleizdajalci; nato so jih zaceli izpu­ re dalec se je sam vlekel, scati. Prestolonaslednika nadvojvoda Karola (364) Franca lozefa hvalijo, da je jako dobro vzgojen dva dni je rabil, da je prisel v zdravnisko od matere, hodi tudi ob delovnikih k sv. ob­ oskrbo, V Leoniscu mu je dr. Schleimer po­ hajilu. Ko je sel na bojisce, je v Sch6nbrunnu tegnil krogljo iz hrbta, Rana se hitro celi brez pri sv, masi v unifonni asistiral. Tudi Cita daje mrzlice. Doma so premisljevali, kolika sreca je dobra in pametna. bila to: Ce bi Ie malo stal bolj na desno, bi bil dobil strel v sence, Ie malo bolj na levo, bi bil

359 narave, navad 360 verjetno Anton Berce 363 disciplinsko 361 nekaj po sebnega, nenavadn ega, izjemnega 364 upokojen e 362 zacasna odstavitev z delovnega mesta 365 pregledovanje sovraznikovega terena, polozaja

91 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

zadel v srce. Pa je pristopila dekJa in rekla: Jaz Bledu in sploh pri bolj »naprednem« delu pa vern, kako je to prislo: V kapo sem mu pri prebivalstva, ki je pa v zadnji krizi prise I cisto odhodu vtaknila svetinjico. na nic. Iskali so denarja. Krili so vloge, kolikor To sedaj pripoveduje dvomi svetnik Kalteneg­ so mogli, slednjic so se pa zatekli k Ljubljanski ger, ki je svoj cas tudi svetinjice preganjal kot kreditni banki, ki jim je posodila 268.000 K. solski referent. Sedaj pa hvali dobrega posla.J66 Zato so morali ciani nacelstva podpisati me­ Prisli so novi transporti ranjencev. V dvorcu367 njico. Reklo se jim je, da podpisujejo sarno kot jih imamo sedaj 33. nacelstvo posojilnice, ne pa za osebno jamstvo. [365] Jaz pa mislim, in tudi zupana Finzgarja to 30. nov. ponedeljek. Prisli k meni za radovljisko skrbi, da so podpisali kot posojilojemalci, ozi­ posojilnico: oba Finzgarja (zupnik in zupan) in roma poroki. Pri banki placujejo visoke obresti, Homan. Radovljiska posojilnica je v velikih za­ in sedaj zahteva banka tudi se, da ji cedirajoJ68 dregah. Homan pripoveduje, da so jo snovali vse boljse hipoteke. Slednjie pridejo k meni za nasi in liberalci skupaj. Rajni podobar Vurnik, pomoe, da se banke resijo. predsednik Katol. polit. drustva za radovljiski Jaz jim svetujem: Najprej se posluzite morato­ okraj, je delal za ustanovitev. Pred ustanovnim rija in banki pray nicesa ne koncedirati.l69 Po­ shodom je bilo domenjeno, da bosta v odboru tern obe stranki zastopani. Cez noc pa so Iiberalci [367] prevrgli dogovor. Na shod so prisli krieaci, ki se obrniti do ddelne banke, ko nastanejo redne so izvolili same liberalce. Predsednik je postal razmere, da dezelna banka prevzame nekaj dr. Vilfan, odvetnik, zupan in pozneje dezelni hipotek in stem se resiti Ljubljanske kreditne poslanec. Radovljiska posojilnica je delala banke. Slednjic pa pristopiti k Zadruzni zvezi konkurenco radovljiski mestni hranilnici. Ko se in iskati mirnega zdruzevanja s Kmeeko poso­ je v Lescah od gostilniearske zadruge zgradila jilnico. moderna pivovama, sta se obe trgali za to, V Ljubljani je dr. Brejc. Na njegovi grajscini je katera jo bo financirala. Slednjie vlada ni dala bila velika hisna preiskava. Iskali so pri njem dovoljenja mestni hranilnici, in pivovama je sla radiotelegrafiene postaje. Tudi so izprasevali, k radovljiski. Ravno ta pivovama pa je postala ce rise zemljevide. Ta komicni koroski inter­ za posojilnico usodna. Pivovamiska zadruga je mezzoJ70 se bo dobro podal v celotnem popisu prisla na kant, in sedaj je pivovama na prodaj. sedanjih namskonacionalnih mahinacij.J71 Stala je eez pol milijona, sedaj se ne bo dobilo Zvecer seja dezelnega odbora. Uradniske zade­ zanjo niti dvesto tisoe kron. Pivovamiski kartel ve. Ucitelj Smajdek, ki se je selil 10 krn dalee, jo kar ignorira. Bila je namree ustanovljena od je predlozil raeun za vee ko 1000 K. To se je ze gostilniearjev proti kartelu pivovaren v plan in­ dr. Trillerju zdelo prevee, ki je za selitev iz skih dezelah, ki je spravil gostilniski Tolmina v Ljubljano eez Gorico se po juzni [366] zeleznici placal 600 K. Smajdek je eden izmed stan popolnoma v svojo odvisnost. Namen je najbolj nesramnih hujskacev. Paje bil tako pre­ bil lorej dober, Ie zal da se je vsled nespo­ drzen, da je prisel se osebno k meni urgiratJ72 - sobnega vodstva ponesreeil. Ako bi se bilo bati podporo. Seveda sem ga moral z grda odpra­ konkurence, bi jo kartel kupil, tudi ee bi mu viti. potem stala. Tu torej bo velika izguba, dasi po [368] elektriki iz dezelne elektrame pivovarna 11a 2.- 5. decem bra bil z dr. Sustersicem na Ounaju vrednosti pridobi. Ko so se nasi v Radovljici radi dezelnih denarnih zadev. Na ulici srecal vzdramili, so ustanovili Kmeeko posojilnico in podpredsednika drZavne zbornice dr. Perners­ hranilnico za radovljiski okraj. Kapelan Orole torferja. Oasi socialen demokrat, ne sme biti jo je spretno vodil. Kmetje so dvigali svoj de­ prevec hud na vojsko, ker delavslvo v njego- nar pri liberalcih in ga nalagali v svojo poso­ jilnico. Tu je prisla radovljiska pos[ojilnica] v velike zadrege. Izposojene ima velike vsote na 368 odstopijo, pren esejo terjatve na drugo osebo 369 dovol iti , dopustiti 370 kraj sa vmestna doba 366 najeta oseba za pomoc pri delu 371 navadno nezakonito preracunljivo dejanje 367 dezelni dvorec 372 zahtevati od nekoga, da izpolni obveznOSl

92 VIRI 26, 2007

vern volilnem okraju (Dunajsko Novo mesto) Ii. Imela je obcutno izgubo in menda se danes se nikoli ni imelo takega zasluzka, Jezil se je drzi v portfeljum nase papirje. Dr. Sustersic je dan naso vojno upravo, ki postavi vsakoga sel ravno tje, koder ni za rabo, V nemski armadi [370] vprasajo vsakega reservista najprej, kaj si v k Lieghardu v Bodenkredit. Ta je stavil prvi eivilu, in mu dajo potem primerno delo, Zato pogoj, da je pripravljen stopiti v zvezo s Kranj­ ima vojna uprava pri nabavi potrebscin na raz­ sko dezelo, ako dezela ostane pri nji stalno, pol ago dovolj vescakov, ki ne dopuste, da bi Ko sem bil prisel na Dunaj, je bila prva noviea: dobavitelji goljufali drzavi, Pri nas se pa dela Padee Belgrada, General Frank je eesarju k 2, brez glave v veliko skodo, decembru kotjubilejni daryolozil Belgrad pred Opoldne kosi I z dr. Sustersicem pri Mersel&S noge. Takoj zastave vun. Zupan Weisskirehner ehardeu, Poleg nas bil bivsi bukovinski deZelni je izdal oklic na Dunajcane. Kako kratko je bi- glavar Wassilko, velikanski orjak (nasproti ma­ 10 to veselje! lemu Nikolaju Wassilku, ki je Rumun), Svoj Zvecer smo sli dr. Sustersic, Jare in jaz v cas sem ga obiskal v Cernovieah, ko sem si kavarno Glattaner na Kohlmarktu, Tam sta bila ogledal dezelno banko in dezelno blaznieo.m ministra Stiirgkh in Heinold, pri njih Wassilko. Sedaj je pribezal na Dun aj . Nasproti je kosil Seveda razgovor 0 vojski. Wassilko, ki ima ministrski predsednik grof Stiirgkh s soprogo. zveze z Rumunsko, je pravil, kako hocejo Rusi Stiirgkh dobro izgleda, a jako slabo vidi. Lani zaplesti Rumunijo v boj z nami, Ne stedi se z je skoro oslepel. Z njim je kosil stari Dreher, ki denarjem, Nekega dne prineso kar bukarestski je pred amnestijo fatiraP74 sest milijonov kron Iisti novieo, da je Rusija obljubila Rumuniji cistega dohodka, Letos se mu je sin ubil z avto­ kos Gal ieije in Sedmograsko, ako napade Avs­ mobilom na Koroskem, To trijo. Bratianu leti takoj nad zunanjega mini­ [369] stra, kaj je to, Prislo je na dan, da je - seveda zalost je staremu lajsala tolazba, da se je izne­ proti dobremu placilu - to vest v liste spravil bil groznega zapravljivea, 0 katerem so se pra­ ruski poslanik. Rumunski generalni stab je pro­ vile ze eele bajke. Nihce ne bi prisodil staremu ti vojski, Dreherju, da je pivovarnar; sloki moz je dobro [371] ohranjen, tudi mnogo da na urjenje telesa v Dr. Slistersic pripomni: Se nikoli se ni toliko pustem zraku. obljubljalo na racun drugega kakor sedaj: Grof Obiskal sem ravnatelja Uinderbanke Krausa. Stiirgkh nato: Nekoc je bil vojni minister, ki je Na moje vprasanje, kako je s komunalnimi dejal: Udarei, ki jih kdo drugi dobi, mene nic krediti, je dejal, da nima danes nihce denarja ne bole. kakor Ie avstroogrska banka, ki lahko izdaja V isti kavarni je bilo polno poljskih uradnikov bankovee, Drugi bankirji niso bili tako pesimi­ iz Galieije, Dezelni odbor je zbezal iz Galieije sticni, Zdi se mi, da je Uinderbanka imela na Dunaj, koder ima svojo pi sarno na Domini­ izgube v Srbiji, Vsaj ko sem bil zadnjic, I. kanerbastei, 1910. govoril s Krausom, rni je pravil, da so Dr. Sustersic je bil pri ucnem ministru Hussa­ angazirani najugu, rekll radi naslednika Leveu, ki je dezelni nad­ Ravnatelj Nizjeavstrijske eskontne375 banke je zornik za Ijudske sole, Mi kandidiramo e. kr. dejal, da so nekatere banke zalozene z denar­ okrajnega solskega nadzornika Maierja v Ljub­ jem, ker ga zadrZujejo, a kontokorent376 bi se Ijani. Hussarek je odlocno proti njemu in hoce dosegel Ie pod jako neugodnimi pogoji, Union akademicno izobrazenega. Hussarek je tudi banka se sploh ni zmenila za zvezo v sedanjih moti ravnatelju Stritofu, razmerah. Jo gotovo boli, da smo jo pri deset V vojnem rninistrstvu je bil Jare, ki je od tam milijonskem melioraeijskem posojilu tako vje- prinesel sledeco sodbo: Dobro se bijejo Hrvati, Siovenei in Mazari, Nemei povoljno, Cehi pod vsako kritiko, 373 psihiatricno bolnisnico 374 napovedati davcno napoved 375 eskol1t; obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele ter­ jatve, zlasti menicne 376 tekoci raeun 377 listnici

93 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

Na Dunaju so pripovedovali sledeee: Neka tega Engel dezelam preodkaze iz tega naslova rodbina je dobila za vojno posto dopisnico, na ze zmanjsa!. Glede Kranjske trdi Engel, da je kateri so bile z rdeco tinto precrtane besede: Tu dobila vee, nego ji gre in bo morala celo po­ je hudo, bolje bi bilo v ujetnistvu. Pripisano je vrniti. Dr. Sustersie pa ga opozarja, da ee je bilo: Se yam naznanja, da je bil vas sin danes padel dohodek od zganja, se mora zmanjsati po vojnem pravu ustreljen. tudi drZavni deleZ. Ko se je zakon del ai, ni [372] nihee mislil na eventuelno izgubo Galicije in Podobno pripoveduje dr. Tavcarjeva hci, omo­ Bukovine, ampak se je suponirala sarno ob sebi zena Arko, iz Zagreba. Sin neke ugledne zag­ integriteta drzave. rebske rodbine je pisal: Zame se nemojte bati, [374] imam bel faco!. Pripisano je bilo: Danes je bil Engel naju je sprejel v krasnih prostorih prine Vas sin ustreljen. Evgenove palace. Pravijo, da v svoje pisarne ne 4. decem bra sem sel v Wiener Bankverein. Ge­ pusti nikoga, ker je napolnjena do vrha z ne­ neralni ravnatelj Popper me je imel za beraca, resenimi akti; zato sprejema v slavnostnih dvo­ kakor so zastopniki drugih deZel, ki se niso za ranah. easa preskrbele, in je bil izpocetka kaj osaben. Bilo je ravno tam, koder smo pred kakimi pe­ Da, pravi, denarja ima njegova druzba dovolj: timi leti na poziv tedanjega financnega ministra A z nami vstopi v zvezo Ie pod sledecimi po­ Bilinskega zborovali zastopniki dezelii. Jaz goji: I. Ne smem iti nikamor drugam, 2. dezela sem prisel z glavarjem SukJjetom. Obravnavali mora stopiti z Bankvereinom v stalno zvezo, da smo 0 financnem nacrtu, ki ga pa vlada ni bo za vedno on nas bankir, 3. poravnati se mo­ mogla spraviti skozi driavno zbornico. Zviti ramo S papirnisko druzbo Leykam=Josefsthal, Bilinski je zato sklical dezelne glavarje in de­ ki je od Bankvereina financirana. To pojde po zelne odbornike, ki trpe direktno pod finaneni­ njegovih mislih tern lazje, ker je Leykam od­ mi tezavami dezela, da bi to zborovanje pri­ slovila ravnatelja Taursiga, ki je s svojim po­ tisnilo na par lament. Pa ni vse nie pomagalo. stopanjem v Vevcah in Medvodah prise I v Dr. Sustersic je bil tudi pri vojnem ministru oster konflikt z nami. Jaz nisem nic obljubil in Chrobatinu. Interveniral je v Terseglavovi za­ dejal, da born stvar premislil do jutri. devi. Terseglava je namrec poklical na dvoboj Drugi dan je bil Popper yes izpremenjen. Ker »Narodov« urednik Pustoslemsek, ker je vedel, je videl, da ne moledujem, je postal IZ popra da se Terseglav po svojih nacelih ne sme dvo­ sam sladkor. Rekel sem, da dezelne finanene bojevati. Ker je Terseglav naravno dvoboj od­ zadeve se morajo popolnoma loeiti klonil, je moral odloziti castnisko sarZo.l78 Se­ [373] daj je Terseglav vpoklican kot navaden ceto­ od diferenc, ki so med nami radi vodnih si!. V vodja, Pustoslemsek pa niti vojak ni, in postopa zadregi nismo, da bi morali pred kom kapitu­ po Ljubljani. Dr. Sustersic je prosil, da dobi lirati, ampak bomo svojo stvar samostojno iz­ Terseglav sarzo nazaj. vojevali. Ce se Leykam z nami pravda, je Ie [375] njena skoda. Popper mi je slednjic dejal, da bo Rezultat najinih obiskov pri bankah je bil ta: narocil enemu uradniku Leykama, ki naj raz­ Jaz sem zvedel od Popperja, da je Slezija do­ merje do nas prestudira in ki se bo oglasil pri bila pri Bankvereinu kontokorent po 1Y2% nad meni v Ljubljani. bancno ratoJ79 in 1%0 polletne provizije. Dr. Z deZelnim glavarjem sem bil pri financnem Sustersic je dal guverner Bodenkredita ta re­ ministru baronu Englu. Moz je silno zaposlen. cept: DeZeia naj v slucaju potrebe izda 5% na Sedaj lezi teza na njem. Dobro se mu zdi, ce se zadolznice, ki jih prevzame Bodenkredit in jih zato hvali. Je nas prijatelj. Za leta 1913. namje 10mbardira380 pri Avstroogrski banki. povrnil 150.00 K od zakupnine drzavne uzitni­ ne, kar nam je za novo leto jako pray prislo. Na vojno upravo je hud, ker ne znajo gospodariti z denarjem. Vojne stroske eeni na 600 milijonov 378 i::in ; stopnja na hierarhicni lestvici v vojski mesecno. Dogovorili smo tudi izplaeilo drzav­ 379 bancni tecaj

nih preodkazov. Radi zganja smo se nekoliko 380 vzeti bancno posojilo, ki je zavarovano z zastavo pre w kregali, ker je konsum silno padel in je vsled mien in, dragocenosti ali vrcdnostnih papirjev

94 VlR126. 2oo7

Bila sva oba edina, da nam potem dunajskih rod, iz cigar sredine se niti ena komoma glas­ velebank treba ni. Y slueaju sile lombardiramo bena druzba ni izcimila! To je tista visoka zadolznice potom nase deZelne banke. umetniska kultura, ki vlada med Siovenci po Bil sem tudi [pri] ravnatelju Kreditnega zavoda milosti Glasbene Matice in njenega odgovor­ za trgovino in obrt, SuitzmUllerju. Ta je dejal, nega voditelja. To je triumf pedagoskega de­ da imajo mnogo denarja, ki ga pa ne dajo lovanja, ki mu ga ni para! ... Rezultat inten­ vsem. V razgovoru mi je SuitzmUller dejal, da zivnega delovanja Matieine sole, ki doslej je pokojni prestolonaslednik cisto drugaene po­ sploh niti enega ucenca ni znala tako dalec litike zelel, nego se sedaj vodi. Nadvojvoda spraviti, da bi mogel resno konkurirati kot skla­ Franc Ferdinand je njemu osebno dejal: Z Ru­ datelj v javnosti ... « sijo se moramo pogoditi, nas sovraznik je lta­ Glasbena Matica je izvolila sedaj za predsed­ Iija. nika dvomega svetnika umirovljenega dezelne­ [376] ga solskega nadzomika Hubada. Ta je prisel 8. decem bra. Skerbinc mi je pravil, da je izvedel takoj k meni za dezelno podporo. Jaz sem ga po Caspariju, elanu socialdemokratienega vod­ poslal k referentu, ki je dezelni glavar. stva v Trstu, ki je v zvezi z vodstvom v Rimu, Pred vee leti, ko je bil se predsednik Glasb. sledeee, kar ilustrira zadnji nastop ministrskega Matice ravnatelj Stritof, sem jaz kot tedanji predsednika Salandra v zbomici. Italijanski ge­ referent naredil nacrt, da se ustanovi osredna neralni stab zahteva za Italijo Juzne Tirole do dezelna glasbena sola, ki bi jo podpirali drZava Brenerja, del Primorja in del Kranjske. Najprej in dezela. To bi bil nekak konservatorij, ki bi so zahtevali Ie Sosko doli no, sedaj so pa raz­ sluzil edino Ie glasbenemu pouku. Glasb. Mati­ tegnili svojo zahtevo na sledeeo erto: Od Cerk­ ca in pevsko drustvo Ljubljana bi lahko obstali na preko Idrije do Pivke in od tod yes zapadni poleg nje za svoje socialne svrhe, ravno tako del Istre. Trst bi izpustili Ie pod pogojem, da Cecilijino drustvo. Le pouk bi se za vse kon­ postane zopet svobodno mesto, kakor je bil centriral. Stritof je bil stem prej. Y luei te zahteve dobi sibilinski381 govor [378] Salandrov eisto poseben pomen. Salandra je zadovoljen, a pevski zbor Glasbene Matice, v proglasal sicer nevtralnost Italije, in tudi Gio­ katerem odloeujejo Ijubljanski liberalni ele­ litti je zatrjeval, da proti Avstriji v sedanji menti, je bil nasproten in je Stritofa vrge!. Jaz vojski ne velja casus foederis,382 a Salandra je se od tega easa nisem vee zmenil za to zadevo. odloeno povedal, da je politika Italije strogo Dr. Sustersie je sklical zastopnike Glasb. Ma­ egoistiena in da bo Jtalija iskala poveeanja, ako tice in pevsk[ega] drustva Ljubljane pred dve­ bi se po vojski kaka drZava tako povecala, da rna letoma na posvet injimje zopet prelozil tak bi to vplivalo razmemo na polozaj Italije. Y naert. Pri posvetu so se pac izrekli za to, in zbomici so socialisti zahtevali nevtralnost in prof. Gerbic je bil yes srecen, da na stara leta glasovali proti vladi. Salandra je pa dobil dobro dobi zagotovljeno eksistenco, a na odpor libe­ stiri petinsko veeino za svojo zaupnico. ralnega clanstva se je vse razbilo. Zadnjo noe jc prislo eez tisoe ranjencev in bol­ Izvolili so pac v odbor P. Hugolina Sattnerja, nikov v Ljubljano. Mnogo je zmrznjenih udov. dr. Mantuanija in Premrla, a Ie za to, da bi pod [377] to firmo dobili dezelno podporo, katere so bili 8. decembra. Izsel zvezek Novih akordov XIII. po defravdaciji383 blagajnika Pavia Lozarja, ki letnik zvezek 3-4. Y rubriki "Koncerti« dr. se je sam usmrtil - prerezal si je zile, ko ni Gojmir Krek ostro prijemlje »Glasbeno Mati­ mogel vee poneverjanja zakrivati - zelo potreb­ co«: »Imenitna in edina Glasb. Matica ... se do ni. Za sanacijo so tedaj zlagali Ijubljanski Iibe­ danes ni spravila skup niti encga svojega go­ ralni krogi. A primanjkljaj je easel. dalnega kvarteta, zmoznega igrati vsaj Hayd­ Letos je sklenila Glasb. Matica, da bo sodelo­ nove kvartete. Pa obstoji skoraj 40 let! Yes na- vala pri Vseslovanskem sokolskem zletu. Vkljub temu, da je bil sokolski zlet oblast­ ven0384 prepovedan, niso hoteli ski epa prekli- 381 nejasen, dvoumen 382 Najbolj kriticni cleni zavezniske pogodbe ali oko!iscine, pod katerimi je zaveznik obvezan nuditi pomal: soza­ 383 poneverbi vezniku. 384 s strani oblasli

95 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

cati, in vsled tega so nasi cIani iz odbora izsto­ Komatar drugic vprasal Pibra, se je ta izmikal, pili. da nic gotovega ne ve. Zato je Komatar 0 tem Dezelna podpora naj bi razbremenila liberalno pac govoril z drugimi profesorji, ni pa naznanil stranko, ki smatra Glasb. Matico za svojo ravnatelju. Keltenegger je sedaj nastopil z vso strankarsko organizaeijo. Na to mi seveda ne strogostjo. Izgovarjali so se profesorji jako ne­ gremo. rodno, kar nam oteZuje stalisce.386 Jaz sem proti [379] dezelnemu predsedniku, ki je poklical na II. decembra Ie bila seja c. kr. dezelnega sol­ posvet grofa Chorinskega in Kalteneggerja, iz­ skega sveta. Na dnevnem redu je bila zadeva javil, da ne smatram teh za krive, ampak one, onih profesorjev kranjske gimnazije, ki so baje ki so vse tajili. Ti so bili toliko posteni, da so vedeli, da nekateri dijaki odobravajo sarajevski povedali, kar so videli, oni, ki so mladino tako umor. pa tega niso naznanili ravnatelju. Kal­ vzgojili, se pa postavijo enostavno na stalisce, tenegger je sam delal zapisnik z njimi in je da nic ne vedo, in zato bodo sedaj zasmehovali upal, da stem nekaj posebnega doseze. Bili so te »nadpatriote«, ki so bili tako nerodno po­ sami nasi somisljeniki. Najmanj, kar bi jim dal, steni, da so se z odkrito izpovedjo dali pod noz. bi bil opomin. Jaz sem ugovarjal nacinu, kako Do ravnatelja nimajo se stvar obravnava, potem sem sel pa k de­ [381] zelnemu predsedniku in sem mu napovedal, da nasi profesorji zaupanja. Da je to nezaupanje bom storil drug predlog: I. Ukor ravnatelju, ker opraviceno, dokazuje slucaj dr. Pregelj = Men­ se ni brigal za razmere na svojem zavodu, eej, ko je dr. Pregelj ravnatelju naznanil, da se ampak je moral priti sele e. kr. okrajni glavar k je govorilo, da se je Meneej rusofilsko izrazil, njemu, ki ga je opozoril na te dogodke med je zahteval ta od njega pismeno ovadbo. Na tej dijaki. 2. Okroznica vsem ravnateljem srednjih podlagi je Mencej dr. Preglja tozil, in sodnik sol, v kateri se pozivljejo, da naj strogo pazijo Dere ga je obsodil na 14 dni zapora. Zdaj pa na ucence in ucitelje v tem pogledu, ker se je naj bo dr. Pregelj lOpet kriv, da nekaj ni na­ dognalo, da se nahajajo take struje med di­ pravil! Vecina uciteljskega zbora na kranjski jastvom in da del ucnega osebja bolj ali manj gimnaziji je pokazala svoje misljenje v slucaju odkrito z njimi simpatizira. Stem bi se dosegel Kerzisnik, ko je preglasovala v zadevi tega pravi namen, ce se pa Ie oni kaznujejo, ki so se izprijenega dijaka, radikalnega agitatorja, nase, izdali, da so nekaj izvedeli, oni pa, ki so pov­ ki so predlagali slab red v zadrzanju. Prof. zrocili slabo gibanje med dijastvom, sedaj taje, Mosten ga je vzel v zascito in predlagal dober da 0 njem kaj ved6, bi ostali brez kazni, tedaj red 0 nravnosti.387 Isti Mosten pa sedaj nic ne bi se 5 tern doseglo ravno nasprotno: slabi ele­ ve 0 kakem slabem gibanju med dijastvom. menti bi imeli eenen triumfJ" nad dobrimi. Zakaj torej postene profesorje kaznovati, one, Ravnatelj je namrec izjavil okrajnemu glavarju ki so vsega krivi, pa izpustiti? Schittniku, da njemu Baron Schwarz se ni vdal in je zahteval, da se [380] kaznujejo. Jaz sem rekel, da temu ne morem ni nic znanega, pac pa bo stvar preiskal. Vpra­ pritTditi. Zahteval sem, da se debata v seji sal je torej profesorje, ce jim je znano, da so dezelnega solskega sveta stenografira. Govoril neki dijaki odobravali sarajevski umor in da se bom odkrito in brelObzimo, naslikal yes mi­ siri med dijaki srbofilsko gibanje. Vsi liberalni lieu,388 v katerem zivimo, kajti Ie iz tega se da in radikalni profesorji, ki tvorijo vecino ucitelj­ razumeti postopanje profesorjev. Bodi ta deba­ skega zbora, so izjavili, da pray nic 0 tern ne ta kultumozgodovinski dokument, kako se je I. vedo. Nasi so pa povedali, da so nekaj slisali. 1914. na Sedaj se je pa zacela proti njim preiskava, [382] zakaj da niso tega naznanili ravnatelju. Prisli so Kranjskem vladalo. Tega so se ustrasili. Grof v preiskavo. Komatar, dr. Kotnik, dr. Pregelj, Chorinsky pravi, da njihov stenograf ne zna dr. Capuder, Tome in Mencej. Komatarju je slovensko stenografirati. Prosi I sem ga za do- povedal na izletu dijak Piber, da nekateri dijaki odobrujejo sarajevski umor. Ko je pa potem 386 polotaj 387 moralnosti 385 zmagoslavje 388 okoliSt:ine, stanje

96 VIRl 26 , 2007

voljenje, da pripeljem V sejo dezelnozborskega [384] stenografa, To je tako ucinkovalo, da je od­ ne dam nrc. So Ijudje, ki so patriotieni 0 go­ stavil Schwarz to tocko z dnevnega reda, Od­ tovih prilikah, n. pr. dne 18. avgusta,392 potem redi se v ta namen pozneje posebna seja, pa eelo leta ne vee. Tudi pri nas je razsirjena Na vrsto je pa prisla zadeva Ueiteljske tiskarne, tista srbska kultura, ki se pokazala proti nasim Vsi odborniki so na zahtevo, naj puste ucitelj­ vojakom. Najprej so jim poljubovali roke in sko sluzbo ali pa odbornistvo pri tem drustvu, klieali: :livio Franjo Josip, za hrbtom so pa izjavili pismeno dezelnemu solskemu svetu, da streljali nanje. V Valjevu so jim sli s cvetlieami to store, Na vprasanje pri trgovskem sodiscu pa nasproti, potem so pa metali bombe nanje. Ce je prislo na dan, da tega niso storilL Na to jih je je neki kranjski deZelni poslanee (dr. Novak) Kaltenegger opozoril, da naj to store, sicer se pred kratkim izjavil v Belgradu, da smatra Bel­ smatrajo za odpuscenL Izvolili so vsled tega grad za nase kulturno sredisce, je govoril res­ nov odbor, in sicer tri umirovljene ucitelje in tri nico za vso stranko, ki stoji za njim. Proti tej aktivne: Tomana v Moravcah, Rezeka v Ljub­ kulturi hinavscine se mi borimo. Ijani in Vido Zupancic na gluhonemnicL Kalte­ Gangl brani na to »Uciteljskega tovarisa«, da negger predlaga, da se izda na vse c, kr. okraj­ vsaj temu se ne more nie oeitati. Nato se pa ne solske svete ukaz, naj opozore vsa solska oglasi dezelni predsednik, da to ni res, kajti vodstva, da odbornistvo pri takem podjetju, ka­ Ueit. tOY. je 0 oblastih pisal na nacin, ki ni do­ kor je Ueiteljska tiskarna, ni zdruzljivo z dolz­ pusten za uciteljski list. (Ueiteljski tovaris je nostmi in ugledom ueiteljskega stanu. namree veckrat tudi bar. Sehwarza osebno siro­ [383] vo napadel.) Jaz sem izjavil, da glasujem za ta predlog. Predlog Kalteneggerjev je bil na to sprejet z Opomnim, da se ne morejo ucitelji pritozevati, vsemi proti enemu glasu. da se z njimi strogo ravna. Ravno nasprotno: V tej seji je prvic porocal novi dez. solski nad­ Vsled prizanesljivosti so postali tako predrzni, zornik dr. Bezjak, naslednik Hubadov. Porocal da se norcujejo iz dezelnega solskega sveta. je, da so izjavile komisije Koliko duhovnikov je bilo drugod po nedolz­ [385] nem zaprtih! V Uciteljski tiskarni pa je bilo pri zrelostnih izpitih, da se splosno po vseh za­ notorien0389 gnezdo najhujse korupcije, prava vodih razen v zavodu sv. Stanislava opazuje, ekspozitura390 belgrajske politike, pa se ni no­ da nazaduje pri dijakih znanje nemscine vsled benemu odborniku nic zgodilo. poslovenjenja pouka v visjih razredih. V obrambo Ueiteljske tiskarne se je oglasil Oalje je poroeal 0 izpremembi ucnega reda v Engelbert Gangl, ki je najprej obsodil »Dan« in slovenseini, in sieer se naj stevilo ur pomnozi izjavil, da je bil to res list, ki ga nihce ne more od dveh na tri, a odpravi se naj pouk 0 sta­ zagovarjati. Ker je pa sedaj »Dan« prenehal, ni roslovanseini in srbohrvascini. (Oa se naj od­ vee vzroka, da bi se nastopalo proti Uciteljski pravi pouk 0 srbohrvascini, mi je ze prej opom­ tiskarni. Odborniki Uciteljske tiskarne so vec­ nil Kaltenegger, da je potrebno radi sedanjih krat v svojih sejih sklenili nove direktive391 za razmer.) Mi se tem nazirom nismo pridruzili. list, pa urednistvo jih ni ubogalo. Kaj takega, Polemiziral je z Bezjakom prof. Jare, ki je bra­ kakor »Oan«, Ucit. tiskarna ne bo nikdar vee nil hrvascino. Slednjie smo sklepanje odlozili. tiskala. Bezjak je dobil elaborat, ki ga je po vladnih Jaz odgovorim na to, da ni zasluga Uciteljske zeljah sestavil se njegov prednik Hubad. Vide- tiskarne, da »Oan« vee ne izhaja, ampak ob­ 10 se je, da referira Bezjak contre coeUr.393 Nje­ lasti, ki ga je zatrla. Gangl sam priznava, da so gOY pristop je bil nekak sacrifizio d'intelletto.394 odborniki Uciteljske tiskarne imeli vpliv na Kaj se hoee! urednistvo lista. Njegova obsodba pa pride se­ daj prepozno. Na izjavo 0 bodocnosti

389 splosno znana zaradi slabih lastnosti 392 rojstni dan cesarja Franca lozefa 1. 390 manj~a enota zunaj sedcz.a organizacije 393 pro(i srcu 391 smernice, navodila za delo 394 frtvovanje intelekta

97 DNEVNISKIZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

Od seje je bil poklican dezelni predsednik, ees [388] da ga eaka dezelni glavar dr. Sustersie (ki se 6. decembra. Letos v Marijaniseu ni nosil Mi­ mu je veeraj napovedal). Pri nas je do konca klavz. Otroci so rekli: Sv. Miklavzaje Rus ujel. predsedoval Chorinsky. Miklavzev veeer so priredili v Narodnem do­ K Schwarzu je prisel dr. Sustersie, ki Ie pn­ mu. Ker je vlada ustavila delovanje »Sokola« - peljal s seboj dr. Tavearja. Dezelni seveda Ie na tihem, ker se javno niti besedica [386] ne sme reci proti »Sokolu« - se ni mogla pri­ glavar se je pritozil nad nemskim prebival­ reditev kakor druga leta uprizarjati pod javno stvom, ki niti v sedanjih resnih casih ne more firmo »Sokola«. Stvar se je pa vendar izvrsila s opustiti narodnih provokacij. Ne pritozujemo privoljenjem policije. Nacelnik »Sokola« dr. se nad tem , da se pri vsaki priloznosti poleg Orazem398 je namree predlozil policijskemu erno=zolte3' 5 zastave izobesa tudi crno=belo= ravnateljstvu Miklavzev govor, v katerem stoji: rdeca zastava nemske drZave, ki je sedaj nasa »Tezki, crni oblaki zbrali so se med letom nad zaveznica. A izobesanje erno=rdeee=rumene vami. Ljut3 •• boj divja vsepovsod na severu in zastave, takozvane frankfurtarice,3% ki ni nikjer jugu, na vzhodu in zapadu. V ta boj poslali ste oblastveno priznana, ampak pomeni Ie tudi Siovenci za vas mali narod castno stevilo nemsko=nacionalno izzivanje, se ne sme dopu­ moz in mladenicev. Otroci, katerih ocetje se stiti. Potem je nedopustno pisanje 0 sedanji nahajajo danes na bojnem polju, bodite nanje vojski, kakor bi bil njen namen Ie utrditev ponosni in vzemite si jih za vzgled. Po nevihti nemstva. Dezelni glavar je citiral brosuro: solnce sije ... pravi stari pregovor, ki se je se »Was soli uns der Krieg bringen?«3.? ki jo ima vedno uresnicil, in uresnicil se bode tudi sedaj Kleinmayr razstavljeno v izlozbenem oknu. V in minula bo vojna, blagostanje povrnilo se tej brosuri se Galicija kar podari Rusom, 0 bode v dezelo in solnce srece posijalo bode na nasih dezelah se pa trdi, da morajo pripasti vas Siovence, kar yam iz srca zelim. Prihodnje Nemeiji. Ob Adriji mora sirok pas ostati reser­ leto, ko se zopet povrnem med vas, pa upam, viran za Nemeijo, v nasih deZelah se ne smejo da vas born nasel srecno zdruzene zopet v stari nastavljati vee slovenski ali hrvaski, ampak sokol ski telovadnici ... Na zdos. samo nemski uradniki itd. Nase Ijudstvo je pri­ Te besede je Sokolu v mitri in s skofovsko pravljeno vse zrtvovati za cesarja in za Avs­ palico potrdil policijski ravnatelj grof Klinigl. trijo, nikakor pa ne za kako drugo drZavo ali za Od Avstrije nobene besede, zraven pa trdno nemsko nacionalno stranko. Mi itak krvavimo zaupanje, da bo vlada prihodnje leto zopet pad­ za Nemeijo. V Srbiji smo se oslabili, da smo la v stari slendrian400 - in to v govoru na otro­ dali topove na Francosko in vel ike sile v Ru­ ke. sijo. Auffenberg in Dank! sta se [389] [386] 9. dec. Vceraj umrl na Dunaju Viktor baron Hejn. zrtvovala s pohodom v Rusijo samo zato, da »Narod« mu je prinesel topel nekrolog, »Slove­ zadrZita ruski napad na Prusijo. Ce bi nas ne nec« je Ie h!adno brez opazke registriral srnrt. bilo, bi danes bil Rus ze v Berlinu. In v zahvalo Hein je bil oce slovensko=nemske liberalne zato se dela na unieenje nas na jugu. Tega ne zveze na Kranjskem, ki je toliko skodovala. moremo prenesti in zahtevamo od v!ade, ki ta­ Naravno, da si zele oboji nazaj teh casov. Hein ko pazi na vsak pojav med Siovenci, naj zabra­ je spravil skupaj dr. Tavearja, Hribarja in ba­ ni pri nas tudi nemsko izzivanje. rona Schwegla. Tedaj je Hribar podpisal zvezo Dr. Tavcar je izvajanjem dr. Sustersiea kimal z Nemci, pozneje pa podpis utajil. Bila sta dva in na vprasanje Schwarzevo imenova! nekaj izvoda pogodbe. Na enem, ki ga je imel Hribar, his, ki so izobesile frankfurtarice. tedanji oficielni 4D1 nacelnik narodnonaprednega Dezelni predsednik je priznal upravieenost te dezelnozborskega kluba, so bili nemski zahteve in obljubil, da se bo posvetoval s svo­ podpisi, na izvodu, ki so ga imeli Nemci, pa je jimi uradniki in ukrenil, kar je v njegovi moei.

398 Dr. Ivan Orazen 395 rumene 399 hud, besen, siiovit, divji 396 zastave, ki je znamenje nemstva 400 nemarnost, povrsnost 397 Kaj hi nam lahko prinesla vojna? 401 uradni

98 VrRl 26, 2007

bil tudi Hribarjev podpis, Tako je Hribar nam bi bil naslednik. Ko slisi ime Schaffgottsch, nasproti vedno trdil, da ni podpisal zveze z zacne dr. Sustersica svariti, ces da bo slabo Nemei, Bila je dolga casnikarska polemika, ko izpremembo dozive!. Ko rece dr. Sustersic, da smo mi razbili to zvezo, ali je Hribar podpisal so Schaffgottschi vendar znani kot jako dobra pakt, ali ne. Kajti ko je po nasi popolni zmagi rodbina, rece Dipauli: »Vsi, sarno ta ne. Jaz ga postal pakt v manjsini brez koristi in je vsaki poznam z mladega. Der hat ganz aus der Art opozieialni stranki bolj kazalo, da svoje stalisce geschlagen.405 Je popolnoma svobodomiseln in takticno samostojno urejuje, so se oboji te zve­ pray nic drugim podoben.« Baron Dipauli je ze sramovali. A Nemci so pakt priznavali, libe­ imel pray. ralci so pa tajili, da bi bili sploh kdaj sklenili Stem je pa naloga dr. Sustersica postala mno­ kako zvezo. Dr. Tavcar je priznaval Ie, da so go tezavnejsa. Ce se je ze ministrski predsed­ imeli z Nemei »rahel stik« , med tern ko je nik baron Gautsch vdal, da zrtvuje barye Hribar vse taji!. To je trajalo toliko casa, dokler Heina, je bilo teZavnejse pripraviti ga do tega, niso Nemci sklenili da zrtvuje tudi se njegovega presumptivnega406 [390) naslednika in spravi v Ljubljano cisto nove da Hribatja razkrinkajo. To se je zgodilo v Ijudi. A slednjie je slo, in baron Hein je prisel v trgovski in obrtni zbomici, kamor je prinesel notranje ministrstvo kot sekcijski naeelnik, dr. Ambroschitsch original pogodbe in je pred koder je v veliko zamero pri zdravnikih on kot strmeco zbornieo Hribarja posta vii na laz. jurist dobil sanitetni referat, Schaffgottscha pa To je bil, seveda sele mnogo let po Heinovem so porinili v Trst. Za dezelnega predsednika ja padeu, sramotni konee tiste politicne tvorbe, s pa prisel plebejec Schwarz iz Trsta in grof katero je vladal na Kranjskem ta moz,402 ki je Chorinsky z Dunaja, koder je bil dvomi svetnik bil gotovo najbolj sovrazen Sioveneem izmed v zelezniskem ministrstvu. vseh drzavnih oblastnikov na Kranjskem. [392) Vrgel ga je dr. Sustersic po mnogoletnem boju 12. decembra sem podpisal prosnjo, da nam od z obstrukcijo.403 Ko je bilo gotovo, da Hein vojaske sluzbe oproste 20 dezelnih usluzben­ pade, je bilo treba misliti na naslednika. Prica­ eev. Sedaj je v vojski od dezelnih usluzbencev: kovalo se je, da bo naslednik barona Heina 27 uradnikov, 10 inZenirjev, 7 zdravnikov, 4 njegov dvomi svetnik grof Schaffgottsch, Malo oficianti,407 12 uradnih slug, 8 bolniskih strez­ je manjkalo, da se to ni zgodilo, kajti Schaff­ nikov, 13 paznikov prisilne delavnice in I sofer gottsch je pri nasih Ijudeh, ki so bili hitro - skupaj 82 moz. Pri zadnjem pregledovanju zadovoljni z vsakim vladnim clovekom, da jih emovojnikov so nam potrdili se 6 usluzbeneev, Ie naravnost ni tepe!. Grof Schaffgottsch je pa tako da bi mi oddali 88 moz. Ucitelji, daearji,408 vsled svoje dobre konservativne zlahte prisel cestarji niso vsteti. Ravnokar je doslo povelje, celo na glas za nas jako pripravnega dezelnega da morajo v vojasko sluzbo tudi vsi zupani, ki sefa. Na drugem katoliskem shodu, v Alojzi­ so bili doslej odpuseeni. Prise I se je poslovit od jeviscu, na primer je zastopal vlado pri slav­ mene od Sv. Josta nad Vrhniko deZ. poslanec nostnem zborovanju. Ko ga je vprico kardinala Mihelcie, ki smo ga prej oprostili, mora na Missia predsednik Povse pozdravil, je nastalo vojsko, ravno tako ribniski zupan, drasieki, velikansko odobravanje in vee minut trajajoce sodrazki Lovreneie in mnogo drugih. ovaeije.404 Vse je mislilo, da bo ta prihodnji [393) moz, in seveda on tudi. 14. dec. Hribar je izpuseen iz zapora in preiskava [391] proti njemu ustavljena, ravno tako proti dr. K sreci je prislo drugace. Ko je na Dunaju pri llesieu. Par dni prej se je po celi Ljubljani centralni vladi dr. Sustersic majal Heina, ga je razsirila vest, da je obsojen na 8 mesecev jeee vprasal bivsi trgovinski minister Dipauli, kdo in na konfiskacijo premozenja. Nekateri so

402 baron Viktor Hei n 405 Bil je druga~en od drugih (izstopal je od drugih). 403 nasprotovanje opozicij skih slrank proti sprejemu kakih 406 domnevnega sklepov 407 nifji uradnik, oficial 404 z glasnim vzk likanjem izrazcno odobravanje, navduse· 408 usluzbenec, ki je pobiraJ dac - davscino na prodajo trz­ nje nega blaga, zlasti zivil

99 DNEVNISKI ZAPlSKI DR. EVGENA LAMPETA (1 898-1917)

trdovratno vzdrZevali to vest, ki si jo je bog­ gledaliskimi igralci. Kranjske tipe je on najbolj vekdo izmislil. pogodil in je drZal slovensko gledalisce na [394] veliki visini. Bil je postenjak. Zivel je zadnji 19. dec. Seja pri dezelnem predsedniku za dovo­ cas s svojo rodovino v revscini. Hitro je hiral. litev podpor iz nabranega fonda za podporo po Umrl je lepo. Z Bogom ga je spravil dr. Ki­ vojski prizadetim rodbinam. Dezelni odbor in movec, ki mi je pravil, da se ni videl tako po­ dezelna vlada imata skupaj v enakih delih bozno=vdanega bolnika, kakor je bil Verovsek. okroglo 45.000 K. Predseduje baron Schwarz, [397] o prosnjah, ki pridejo k dezelnemu odboru, 22. decem bra seja novega odbora Katol. tiskov­ porocam jaz, 0 prosnjah, ki so vlozene pri nega drustva. Kot starosta je vodil kanonik No­ vladi, baron Schonberger. Sklep je mogoe Ie, vak iz Radovljice konstituiranje odbora. Izvo­ ee soglasava jaz in vladni zastopnik. Ker je Ijen je zopet prelat Kalan za predsednika, za ministrstvo z ozirom na prieakovani prispevek tajnika pa Cadez. Caddje takoj zelel, da se mu iz centrale ze vprasalo, ali smo kaj izdali, se je doloci delokrog, kar se pa ni zgodilo. Jaz sem takoj odredila seja, da se resijo prve prosnje. mu rekel, da naj obstoji na tem, da se mu Pri vladi so bile samo prosnje Ljubljaneanov. dolocijo pravice sonadzorstva, zlasti nad poslo­ Dezelni predsednik je nevoljen, da je mestna vodji. obcina svoj nabrani denar takoj razdelila in Bozicni prazniki so pri nas mini Ii brez poseb­ sedaj nima nie vee. Jaz sem zastopal stalisee, nih dogodkov. da bodimo izpocetka vareni, ker velika sila Na bojiscu pa ni bil mir. Papez Benedikt jc pride sele pozneje. predlagal primirje412 med bozicnimi prazniki, [395] ki ga pa vse vojskujoce se drZave niso hotele 20. decem bra seja c. kr. Kmetijske druzbe, v sprejeti. Avstrija in Nemcija sta bili za to. Rusi kateri se je sklepalo 0 tem, kaj storiti vsled so se izgovarjali, da je pri njih Bozic sele eez izostalih dohodkov. Ker drzavne podpore niso dva tedna. Papez je predlagal, naj se primirje bile izplaeane ze tri leta, deZelne pa ne dye leti, raztegne se na pravoslavne praznike. Iz tega ni in ker je mnogo UdOV409 poklicanih v vojake in bilo nic. ne bodo obnovili udnine,410 grozi primanjkljaj Nasi fantje na bojiscu so stali na Sveti vecer v 70.000 K. Jaz sem obljubil, da uredim stvar bojnem ognju. radi dezelne podpore (referat ima grof Barbo, [398]413 ki pa ni dal izplaeati ddelne podpore, dasi jo je 10/8. IS. Ob 5. uri popoldne sel k dr. Kreku v dezelni zbor sklenil). Rataja prevzame dezela Gosp. zvezo. Govoril zoper dr. Sust., ees da je popolnoma in se druzbi izdatki zanj povrnejo. on kriv, da jaz ne sklieem klubove seje. Rekel, Drugi druzbeni ravnatelj Fr. Stupar se radi bo­ da bo on sklical poslance. lezni upokoji. Ucni tecaji se opuste med voj­ Krek: Dezelni odbor je sedaj napoti, bolje da bi sko, predlagal sem, da se Ie podkovski teeaj bil v dvorcu vojaski komisar. Samo vojastvo vodi naprej, kajti tudi sedaj se je pri vojaskem more izvesti zdruzenje Siovencev in Hrvatov. naboru pokazalo, da so kranjski konji slabse Je ze vse pripravljeno, StUrgkh v nekaj tednih podkovani od konj v drugih kronovinah.411 Ta pade, njegov naslednik bo vojak iz okolice pouk se mora nadaljevati v interesu Ijudstva. Franca Ferdinanda, J az imam zveze s temi Ker je voditelj podkovske sole Terpin vpokli­ vojaskimi krogi in imam ze zagotovila. can, vodi tecaj veterinarni nadzornik dezelne Jaz: V kaki obliki se pa namerava zdruzitev vlade Pavlin. Siovencev in Hrvatov? Ali mislijo iz nas nare­ [396] diti vojasko granic0414 pod komando oroznikov 21. decembra. Pogreb Antona Verovi'ika, igralca slovenskega gledalisca. Verovsek je bil brez dvoma najboljsi znacaj med vsemi slovenskimi 4 12 prcmirj e 4 13 Na str. 398 se zacne paginacija izpod druge TOke. Gre za li st tipkopisa, ki je datiran 10. 8. 1915 in je ed ini 409 tlanov ohranje ni zapis iz leta 1915 ter ima Lampetov zaznamek 4 10 tlanarine Razd- !!, kar pomeni razdor. Od Iu paginacija ne odgo­ 411 v sklopu drf3ve oblikovane pokrajinske enote (dezcJe) s varja vedno kronoloskemu poteku zapiskov. svojo upravo, zastopstvom in pravom 414 mejo

100 VIRI 26. 2007

i ~ -l ~ 1 I ~ A j-'tbf ( 398

10/8. 15. Ob 5. uri popldne iel dt . v Gosp. zvezo. Govoril-zoper dr. Sust.,~ ~rekuces da je on kriv, da jaz ne sklicem kubove seje. Rekel, da.bo on sklical poslance. Krek: Dezelni odbor je sedaj napoti, bolje da bi bil v dvorcu vojwiki komisar. Sarno vojastvo wore izvesti zdruzenje Slovencev in Hrvatov. Je ze vse prip~avljeno, Sturgkh v nekaj tednih pad njegov naslednik bo vojak iz okolice Franca Fer dinanda .• Jaz imam zveze z temi vojaikimi krogi f/I in imam ze zagotovila. . Jaz: V kaki obliki se pa namerava zdruzitev Slmvencev in Hrvatov? Ali mislijo iz nas nared' ti vojaiko granico pod komando oroznikov in fel vebljev, al~ nam bodo pustili avtonomijo? Meni se zdi, da ce se v sedanjih razmerah izvrii tak izprememba izgubimo z enim mahom vse, kar smn si pribori i iv dvajsetlh letih. • Krek: Glavna stvar je, da se zdruzimo s Hrv Jaz: Le eedaj bi bilo to dobro, ce oboji pr pridobimo. Sieer je pa to Ie fantazija, kajt dokler je T~~za ogrskl ministrski predsednlk vender Izkljuceno, da bi Hrvati mzpod ogrske oblasti. • . Krek: Tisza je mrtev moz, v kratkem pade, Jaz: Kaj pa bo po tej.teoriji z obmejnimi • \ Slovenei¥ Ali boao prisli stejerski in koroski \ Slovenc~ tudi v to ngvo hrvasko drzavo? \ Krek: Zrtve boto pac Qorale biti. \ Jaz: Pri tem jaz nedem biti zravem. I Krek nato govorilo rdkvizieijah, dez. glavar \ ae sm~ biti voditelj stranke. Krek me po~abll, naj grem z njim v ~agreb. Rekel mu! da ne grem tam v vsako druzbo, moral ( bi vedetl, s k m se snidem.

Tipkopis dnevniskih zapiskov, ki jih hrani NSAL, sIr. 398.

101 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

in feldvebljev,4JS ali nam bodo pustili avtollo­ [407] mijo? Melli se zdi, da ce se v sedanjih razme­ 8. marca. Tajnik obrtne in trgovske zbomice dr. rah izvrsi taka izprememba, izgubimo z enim Windischer prisel k meni, naj bi posredoval pri mahom vse, kar smo priborili v dvajsetih letih. vladi, da zniza splosno za drzavo dolocenega Krek: Glavna stvar je, da se zdruzimo s Hrvati. mesecnega kontingenta418 II;'; kg sladkorja, ki Jaz: Le tedaj bi bilo to dobro, ce oboji pri­ se bo dobival na nakaznice, za Kranjsko na 1 dobimo. Sicer je pa to Ie fantazija, kajti dokler kg mesecno. je Tisza ogrski ministrski predsednik je vendar [406] izkljuceno, da bi Hrvati izpod ogrske sli ob­ 10. marca izdal okroznice radi uvedbe galice, ga­ lasti. luna41 ' in zvepla na vinogradnike. Krek: Tisza je mrtev moz, v kratkem pade. [408] Jaz: Kaj pa bo po tej teoriji z obmejnimi Slo­ 16. marca. Seja c. kr. kmetijske druzbe, kateri venci? Ali bodo prisli stajerski in koroski Slo­ sem jaz prvic predsedoval. Govor v spomin venci tudi v to novo hrvasko drZavo? Povsetu, porocilo 0 zborovanju predsednikov Krek: Zrtve bodo pac morale biti. avstrijskih kmetijskih druzb in dezelnih kme­ Jaz: Pri tern jaz necem biti zraven. tovnih svetov. Bilanca za 1915. 70.000 cistega, Krek nato govoril 0 rekvizicijah,416 dez. glavar premozenje okoli I milijona K. ne sme biti voditelj stranke. [409] Krek me povabil, naj grem z njim v Zagreb. 21. marca. Seja pri dezelni vladi radi rekvizicije Rekel mu, da ne grem tam v vsako druzbo, sena. Zahtevanih lOpet 192.000 q420 sena in moral bi vedeti, s kom se snidem. slame za april in maj, dasi je se 98.000 q na [399] zastanku od prejsnjih mesecev. Chorinsky od 1916 glavarja postavljen pred altemativo, da se izja­ 7-14. jan. Sel na Dunaj in v Budimpesto v apro­ vi pro ali contra.421 Zadrega vlade! vizacijskih zadevah. [410] [400] Razgovor z vojastvom radi dobave klavne zi ­ 14. jan. Prvi italijanski aeropIan4 17 prisel okoli 1. vine za armado. ure popoldne nad Ljubljano in metal bombe na [411] kolodvor v Zalogu. Posebne skode ni povzro­ 23. mar~a. Blllnica v dezelnem dvorcu se prazni. cil. Komand0422 juznozapadne armade pride v de­ [402] zelnozborske prostore. 27. jan. Rojstni dan nemskega cesarja Vilijema. [412] Ljubljanski zupan dr. Tavcar je izdal poziv, da 22. marca. Seja dezelnega odbora. Zalna IZJava se naj izobesijo zastave. povodom423 smrti barona Winklerja. (Umrl v [403] Gradcu, star 91 let.) Govor dezelnega glavarja, 1. februarja. Konferenca predsednikov kmetijskih ki hvali Winklerja, je indirektno huda obtozba druzb. Schwarzovega zistema. [401] [413] 21. februarja zacetek nemske ofenzive pri Ver­ 29. marca. Konferenca v 51. Lovrencu. Navzoci: dunu. Dekan Plantaric, Oblak, Roznik, Perpar, Straj­ 13. marca zacetek pete italijanske ofenzive ob har, Bajec, Plesic, Hladnik. Jaz sem porocal. Soci. Sklep: I. Zaupnica dr. 5ustersicu in dez. od­ [404] boru. 2. Hladniku se naroci, da pove dr. Kreku, 3. marca. Komisija v c. kr. obrtni soli radi pre­ naj neha od svojega suvanja proti dezelnemu pustitve enega trakta od bolnice, da bi se lOpet

otvoril vsaj omejen solski pouk. 418 kolicina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v dolo­ cenem obdobju 419 brezbarvna sol za razkutevanje, zaustavljanje krvavitev, slrojenje 415 podoficirjev 420 stotov (10.752.000 kg = 10.752 l) 416 odvzem premicnin zaradi nujnih potreb vojske, drzave, 421 za ali proti zlasti v vojnem casu 422 poveljstvo 417 letalo 423 ob priloznosti

102 VlRl 26, 2007

Rokopis dnevniSkih zapiskov, ki jih hrani NSAL, sIr. 415.

103 DNEVNISKI Z.'PISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

odboru in S. [Sustersicu], sicer ga pusti du­ zanesljivi. Dalmatinci in Bosnjaki so izbomi hovscina pasti ne Ie politicno, ampak ga tudi Ijudje, dobro izhajajo z Ijudstvom in ne kra­ odstrani iz Zadruzne in Gospodarske zveze. 3. dejo. Ceh tudi dobro izhaja s prebivalstvom, Iz Gosp. zveze se odstranijo mladinski elemen­ krade sarno drZavi. Mazar pa krade in ropa ko­ ti, ki ne delajo po tradicijah nase stranke. 4. der more, nobena zenska ni varna pred njim. Izrece se zelja, da se Remec odstrani od rav­ Coroninijev grad, poln dragocenih zbirk, so nateljstva Slov. trg. sole. 5. Avtonomija naj se mazarski castniki okradli, in da ni prislo na z vso zilavostjo vzdrZuje proti vladnim absolu­ dan, so grad zazgali. tisticnim teznjam. 6. Ravnatelja Travna se ne [418] sme pustiti pasti v Zadruzni zvezi. Dr. Kreku 15. aprila. Dom in svet je zacel zopet izhajati, kar se sporoci zelja, da mora Travna upostevati in se je dr. Izidor Cankar, ki je bil vpoklican kot varovati njegov ugled. kurat, vrnil na prosnjo knezoskofovo. V veliki [414] stevilki, ki jo je izdal, je pa bilo nekaj od­ I. aprila. Dobil od c. kr. okrajnega glavarstva stavkov konfisciranih. Pri Cankarju je bila na Ijubljanske okolice dopis, da naj stopimo v po­ to hisna preiskava. Zaplenili so mu rokopise. gajanja s tvrdko Leykam=Josefsthal radi Sav­ »Gorenjec« je ustavljen kot »deutschfeind­ ske vodne moci, kakor je bilo pri obravnavi lich«.426 Sicer je bilo v njem mnogo konfis­ marca meseca sklenjeno. ciranega, a okrajni glavar Schittnig je dobil Isti dan pride dr. Valencak vprasat, pod kate­ nos, da je izpustil dye vrstici skozi cenzuro, ki rimi pogoji in po kaki ceni bi mogla dati dezela sta nekoliko nemske nacionalce vscipnili. Pre­ nekemu industrialeu 400-500 HP. Zahteval iskava se vrsi proti Koblarju dalje. Vsa njegova sem od njega natancnejsih podatkov. korespondenca, tudi uradna, se strogo nadzira. 5. aprila dobil od Pavslerja vprasanje, ali de­ Koblar je naprosil Korosca in Kreka, da sta sla zela kupi njegove projekte, ker je baje tvrdka v njegovi zadevi k grofu StUrgkhu. Priporocil Leykam=Josefsthal z njim v pogajanjih. Cena se je tudi men;' 1,600.000 K in 2000 K mesecne place do smrti. Elija Predovic je bil obsojen zaradi navijanja [415] cen pri prasicih, ki jih je na Dunaj prodajal. 2. aprila, nedelja. Napad italijanskih letalcev na Kasacijski dvor'27 je pritozbo zavrgel. Ovadili Postojno. Metali bombe na glavni stan'24 gene­ so ga Ijubljanski mesarji (nacelnik Kozak) in rala Boroevica, pa niso zadeli. Hoteli zadeti Ribnikar. Zagovarjal ga je dr. Tavcar. Zupnik zalogo bencina, pa so zadeli zraven stojeco ba­ Oblak me je naprosil, naj pridobim Sustersica, rako za godbo, koder so ubili dva vojaka igrav­ da posreduje za pomiloscenje. Elija Predovic je ca. prisel sam k meni , kakor tudi njegov sin. Ob 9. uri dopoldne je bila Ljubljana avizira­ Traven pri meni radi ustanovitve Ilirske banke. na,425 da se blizajo letalei. Zvonjenje po vseh Zadrzuje Sustersic, ki je glavni koncesionar,428 cerkvah se je prepovedalo. A nad Ljubljano jih pa nic ne stari. Zmenila sva se, da naj pritis­ ta dan ni bilo. [ ... ] neva, ker se gubi dragocen cas in se da pri­ [416] loznost za intrige.429 3. aprila dobil od Kalteneggerja akt Tertnik con­ [419] tra Stritof. Lotil se takoj studija. 18. aprila. Seja dez. odbara. Vzeli en milijon IV. [417] vojnega posojila na racun garancijskega zakla­ 16. april. Dr. Brecelj iz Gorice v Ljubljani. Sta­ da dol. zeleznic. Provizorij z bancnim ravna­ nuje v AjdovsCini z rodbino in se vozi v Go­ teljem Rasico. Odklonili smo poravnavo, ki jo rico. Pripoveduje, kako je slabo s hrano. Mno­ ponuja poljedelsko ministrstvo Postojni radi go Ijudi umrje na oslabelosti vsled pomanj­ lastninskih pravic in dohodkov Postojnske ja­ kanja hranc. Ne more dobiti gumija za svoj me. avto. Sem mu obljubil, da posredujem. Vojake karakterizira tako: Sodbo 0 mohame­ dancih treba izpremeniti. So trezni, posteni, 426 nemsko-sovrazen 427 kasacij sko sodisce 428 kdor ima koncesijo 424 stab 429 zvijacna, spletkarska dejanja, ki so uporjena proti neko­ 425 opozorjena mu

104 V IR I 26. 2007

Na Koroskem zopet zapirajo Siovence. Etapni posredovanja pri centralni vladi, prosim da se poveljnik Scotti, ki je bil nekaj casa v Ljubljani smem oglasiti in racunati na posredovanje. divizijski poveljnik, je zagrizen nemski nacio­ Podpirajmo se Kranjci! nalec. Istotako je sef generalnega staba nadvoj­ To mi je obljubil in sva se prijateljsko locila. vode Evgena Kraus velik sovraznik Siovencev. Ta dan napad italijanskih letalcev na Trst. Odleglo je, ko se je ta stab preselil iz MaJibora, Vrgli bombe na salezijanski konvikt. a na Koroskem se zopet zacenja preganjanje. [422) Boroevic je po preselitvi poveljstva juznoza­ 22. aprila. Velika sobota. padne armade postal neodvisen. Bil pri Kalteneggerju in zahteval se razne akte [420) za vpogled, ki mi jih se ni posla!. Se brani in 17. aprila. Bil pri Kalteneggerju z zahtevo, da mi izbira, kaj bi mi da!. izroci razne akte 0 disciplinamih preiskavah na »Slovenec« prinesel vest, da je Schwarz umi­ slov. srednjih solah, ki jih je prezidij dez. sol­ rovljen431 in grof Attems imenovan za dez. skega sveta - to se pravi Kaltenegger - vodil predsednika. proti slovenskim profesorjem in ravnateljem. [423) Obotavljal se je, a jaz sem rekel, da hocem 25. aprila. Seja koncesionarjev I1irske banke, pri ustvariti popolno jasnost in yes material pro­ kateri so se oddelile del nice in razgovarjalo 0 uciti, da naredim samostojno porocilo. ustanovitvi. Danes je dobil grof Chorinsky brzojavko, da je [424) prestavljen kot sekcijski nacelnik na Dunaj. 26. aprila. Se peljal iz Ljubljane na Dunaj. Te­ Velika senzacija v vladnih krogih in tudi dru­ zave priti cez mejo ozjega vojnega ozemlja. god. Tega ni nihce pricakova!. Libera1ci, Nem­ [425) ci, vlada in dr. Krekova strancica so se na vso 27. aprila. Razgovor z ucnim ministrom Hussa­ moe trudili, da bi vrgli Sustersica in mene in rekom. odpravili dezelni zbor, sedaj pa tak polom pri [426) dezelni vladi, ki se je smatrala za vsemogocno! 30. aprila. Sel v c. kr. umetnostno solo k ravna­ V Postojni hodijo sedaj za nami, da dezelni telju dvornemu svetniku Rollerju radi spomin­ odbor ne bi dal iz rok dobavo zivine za vo­ ske kolajne k 150 letnici Kranjske kmetijske jastvo. Slucaj veterinamega nadzornika Pavli­ druzbe. na, ki je pri oddaji zivine v Kranju in v Veliki [427) Loki hujskal kmete, naj zivine ne dajo vojastvu 5. maja. Seja dezelnega odbora. Porocal 0 raz­ po dez. odboru, jim je postal neprijeten, ko govoru 5 kom. SV.432 FUrthom, ravnateljem vidijo, da smo prisl i intrigam proti dezeli na Leykam=Josefsthal, glede poravnave v zadevi sled in zahtevamo energicno remeduro.43{) [ ... ) vodne sile na Savi pri Medvodah. [421) [428) 21. aprila. Veliki petek. Grof Chorinsky se prisel 13. maja. Vrnil grofu Attemsu obisk. Ta dan tudi poslovit. Rekel, da je sicer mesto zelo dobro, ki skof in dez. glavar. Dr. Triller je vprasal, ali ga je dobil - postane sekcijski nacelnik v no­ gre dezelni odbor korporativno se predstavit tranjem ministrstvu in sicer dobi sekcijo za novemu dei. predsedniku. S Sust. sva bila juridicno=administrativne stvari - a je pristavil, mnenja, da to ne bi bilo zdruzljivo z nasim da gre jako tezko in silno nerad iz Kranjske, ustavnim staliscem. Vsak odbornik naj gre ker se je tukaj tako ukorenini!. Hodil bo vsako sam. Icto nazaj z rodbino na Goricane, ki jih obdrii Aretiran je policijski uradnik Turner, ki je bil v od knezoskofa za poletje v najemu. Zahvalil se Ljubljani pri policijskem ravnateljstvu. Dajal je mi je za vso naklonjenost, katero smo mu iz­ iredentovskim spionom pome liste. Turner je kazali. nemski nacionalec. Jaz sem se mu istotako zahvalil in pristavil: Stroge uredbe, po katerih je mogoce potovanje Ker vasa kariera gotovo v tern se n i koncana, iz Kranjske, se se vedno vzdriujejo. priporocam Kranjsko dezelo Vasi blagohot­ nosti. Ce pridem na Dunaj in born rabil sveta in 43 1 upokojen 430 ureditev, izboljsanje razmer 432 kornorni (zb?rnicni) svetnik

105 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMI'ETA (189F-1917)

Dame, ki so obcevale z oficirji, in jih je bilo in dolocajo zase visjo kvoto4J8 hrane na glavo, vse polno nekaj casa po hotelih, so naenkrat nego mi. Krmila pa hocejo vsa pridrzati Ie sebi. izginile. Yoliti sem se dal v odsek za razdelitev zivil. Laski zrakoplov (Iadja), ki je prejsnji teden Ucn[emu] ministru Hussareku sem izrocil svo­ metal bombe pri Zalogu, so pri povratku nasi je porocilo 0 zadevi Stritof-Tertnik s popisom zazgali in sestrelili. razmer od solskega strajka marca meseca 1914 Zvoniti se ne sme. Zrakoplovec, ki so ga ujeli dalje. iz sestreljenega laskega aeroplana, bivsi ucenec Ministru za javna dela Trnki sem izrocil poro­ Mahrove sole, je dejal, da je v zrakoplovu cilo 0 razmerah v Idriji. razlocno spoznal glas sentjakobskih zvonov. Loncaric mi pravil, dako je dr. Krek huj skal [429]433 Kozino zoper njega, Pegana in mene. 15 . maja je bila pri dezelni vladi konferenca radi Pisek me prasal, kaj je z GospLodarsko zvezo] dobave zivine za vojastvo, prva, ki ji je pred­ in s Krekom. Je preprican, da se Kreku meSa. sedoval Attems. Pod Schwarcem je imelo bese­ Prosil intervencije radi nakupa grascine Arnoz do samo vojastvo in oroznistvo. Dezelni odbor (300000 K). se je odrival in preziral in so se mu del ale vse [430] mogoce ovire od vlade, proti nam so naravnost 16. maja se je zaeela splosna ofenziva proti lta­ nastopali orozniki in zivinozdravniki. Neumor­ liji, ki je bila ze dolgo pricakovana in pri­ ni vztrajnosti Sustersicevi se je posrecilo, da je pravljana. z neprestimimi pritozbami pri centralni vladi General Boroevic bi bil ze davno rad udaril. prevrgel434 ta zistem. Ysled tega je moral baron Prosl0439 jesen, ko je Soea udarila eez bregove Schwarz v penzijo in grof Chorinsky, ki se je in je bilo 150.000 ltalijanov pri Trticu odreza­ ze smatral za naslednika, iz Ljubljane. K tej nih in so bili mostovi za njimi podrti, bi jih bil konferenci je prisel sekcijski naco dr. Ertl z ze rad napadel, pa mu visje poveljstvo ni do­ referentom v zivinski kupciji Schwarzom. Od volilo. Letos je bil ze nekoe izjavil zaupno, da vojaske strani je bil Oberquartierrneisterm upa zacetkom aprila prenesti svoj sedez iz polk. Landwehr s chefintendantoma436 iz Po­ Postojne v Laski Yidem. Pa stvar se je vedno stojne in Beljaka itd. Ertl je izborno nastopil za zavlaeevala. Yzrok temu so bile nasprotne dis­ koristi dezele in je vrgel maksimalne cene, s pozicije440 vrhovnega poveljstva. Ymes je pri­ katerimi je Schwarzova vlada Kranjsko osko­ sla ruska ofenziva ob Strypi in nemska ofen­ dovala za milijone na korist erarju.437 Seja je ziva pri Yerdunu. trajala od 10 dop[oldne] do Y,IO pon[oCi]. lzda Mnogo neprilik pa je naredila tudi silno razvita se prov[izoriena] naredba dez. vlade za Kranj­ laska spijonaza, oziroma strah pred njo, vsled sko, dokler ne izide ces. naredba veljavna za katerega se je ustavil skoro yes promet na celo dri[avo]. Kranjskem. [625] Strogo se je prepovedalo vsako potovanje iz Y ces. naredbi, ki je izsla tri dni pred sejo, pa je ozjega vojnega ozemlja. Iz Kranjske na Stajer­ med zasezenimi kmet. pridelki tudi proso. To sko ni smel nihce. Prepoved je prisla nenadno. se je zgodilo na predlog Ijubljanske podruznice Soproga postajenacelnika v Hrastniku je prisla Yoj.-zit.-prom. zavoda. v Ljubljano. Nazaj vee ni smela in je cel teden V tej seji je bila na predlog dr. Tauscheja moledovala za dovoljenje. Noter se je smelo, sprejeta ostra resolucija proti ogrski vladi, ki vun pa ne. Bili smo kakor v misnici. pray nic ne uposteva, da je Ogrska z nami enD S tezkim trudom sem jaz se dobil osebno od prehranilno ozemlje in nece izvesti zaseZenja v Boroevica dovoljenje, da sem se peljal koncem stem obsegu, kakor ga moramo mi pretrpeti. aprila na Dunaj k seji Centrale za krrnila in k Koruze niti ne sprejmo med zasezene sadeze, seji zelezniske druzbe Kranj-Trzie. Y Ljubljani sem vstopil v brzovlak, ki je bil sicer nat lace no poln, jaz sam. Ko sem sel skozi druge vagone v 433 Od str. 429 je tipkopis do sir. 527. 434 nahitro spremenil, predrugacil 435 visji nastanitveni mojster 438 delez, kolicina 436 glavna intendanta 439 preteklo 437 drzavi , kot lastnici premozenja 440 nacrti , navodila

106 -

VIRI 26, 2007

jedilni voz, pa sem videl V kupeju stisnjenega [432] juda Tobella, ki se je vozil gotovo kot vojaski tehnicno stran je imel Obrtno-pospesevalni za­ dobavitelj, No, ee tega puseajo eez mejo, so vod, za katerega je denamo garancijo prevzela zastonj zaprli celo dezelo! V jedilnem vagonu drzava, sem bil sam s tremi eastniki, Sele na Stajer­ Po slovesnosti se je gerent443 Jdrije vis, rudarski skem so vstopali potniki. V Mariboru pogle­ svetnik Pimat silno pritozil eez Ganglna in dam skozi okno, in tam me pozdravi dr. Mirko prosil, da ga spravimo iz Idrije. Gerent je hotel, vit. Grasselli, ki ima vojasko nadzorstvo nad da kakor druge obcine tudi Idrija Boroevica potniki te proge, imenuje za castnega mescana. Tega pa ni hotel [431] izpeljati z gerentskim sklepom, ampak je pova­ Kmalu vstopi Grasselli jako resen v moj kupe bil po 20 pristasev od vsake politicne stranke in in me vprasa, kako za Boga pridem sem, ali ne jim je sestavil svoj predlog. Slovesnost je pa vern, da je potovanje eez kranjsko mejo naj­ pokvaril Gangl, ki je zacel svoj govor s pro­ stro:ije prepovedano. Reeem mu, da imam do­ testom, da njegova stranka ni zastopana v ge­ voljenje. To ni mogoee, odvme G., ker je pre­ rentstvu,444 nato je deklamiral 0 kraljevicu poved splosna in ne dopusti nobenih izjem, Marku, stopil na politicno polje in slavil Bo­ Pokazem mu svoj passierschein,441 na katerem roevica kot Hrvata, in se slednjic pridruzil je eitirano povelje, katero za ta slueaj nima predlogu gerenta, Pimat je dejal, da je pri tej veljave, Stevilka je prava, reee G[rasselli], priliki videl vso zaostalost in omejenost libe­ ampak kako je mogoee, da si dobil dovoljenje, ralne inteligenee, ki vidi povsod sarno sebe in ko je nam strogo ukazano, da vsakoga ustavi­ je nesposobna za kaj visjega, Poln hvale pa je mo, ker je sploh izkljueeno, da bi se komu pot on, kakor tudi rudniski ravnatelj dv. sv. Bilek 0 dovolila. To je naravnost eudez. nasi stranki, zlasti 0 Oswaldu. Ko bi se moral te dni peljati na Dunaj k seji [433] Vojnozitno-prometnega zavoda, pa nisem dobil 17, maja, Obcni zbor Hranilniee kmeckih obcin. vee dovoljenja, Poslal sem dr. Tomazica v Po­ Belee me je bil naprosil, da prevzamem pred­ stojno k Boroevicu, ker je bilo Ijubljanskemu sedstvo upravnega odbora za pokojnim Povse­ oddelku za potna dovoljenja prepovedano se tom. Volitev je bila soglasna, Porabil sem to telefonicno v teh zadevah obracati na Postojno. priloznost, da sem izpregovoril nekaj potrebnih Boroevic je priznal, da bi mi pravzaprav moral be sed na naslov zupanov in zadruznikov, Prve dati dovoljenje, ker je razlog upravicen, a sem pohvalil in se odlocno izrekel zopet nem­ prepoved je izsla od visjega poveljstva in je on skoliberalne tendenee, da se odpravi ali vsaj za vse osebno odgovoren. Zato vse odklanja. omeji avtonomija, drugim sem pa tudi jasno eez dvesto prosnja za potovanja v aproviza­ povedal, da mora zadruznistvo delati slozno z cijskih zadevah mu je predlozenih, in to naj on avtonomno upravo. Bilo je dovolj dr. Krekovih osebno resuje! V Opatiji je prosil minister, da zaupnikov na zborovanju, ki so mu gotovo to bi smel k ministrskemu svetu v Budimpesto, pa mojo izjavo takoj sli povedat. ni dobil dovoljenja, ravnotako neki poslanik. [434] Boroevic je pristavil, da Ie zeli, da bi se mi v 17. maj, Prisla sta k meni iz kranjskega dekanata tej zadevi obmili na visje poveljstvo, da tam zupnika Sare in Bresar in sta me prosila, naj uvidijo, kak Stiefel442 so naredili. vzamem v roke proti dr. Kreku, ker je du­ Jaz sem tisto nedeljo popoldan v Idriji, koder je hovscina na dezeli v velikih skrbeh zaradi Za­ bila sklepna slovesnost Obrtno-pospesevalnega druzne in Gospodarske zveze. Okoli Kreka se zavoda z zahvalo in pohvalo damam, uciteljst­ je zbrala druzba mladih inteligentov,445 ki bodo vu in drugim, ki so sodelovali pri izdelovanju kmalu dobili v roke vso organizacijo, da jo tople obleke za vojastvo, Organiziral je lokalno izkoristijo za svoje osebne namene, Po Zadruz- vse katehet,

443 od vlade zacasno imenovani predstojnik obcinske upra­ ve 441 dovolilnica 444 dejavnost gerenta 442 neumnos( 445 izobrazencev

107 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

ni in Gospodarski zvezi hocejo dobiti v roke Kranjsko. Ko je Krek to sWial, je bil divji in je tudi Zadruzno tiskarno in bi mogli potem iz­ se meni dejal, da je to zahrbtna intriga Pov­ dajali dnevnik proti Siovencu, ker ne morejo setova. Ta se je tako ustrasil, da se je odpo­ prili v Katolisko tiskovno drustvo. Tako bi se vedal zastopstvu in prepustil vso akcijo Gospo­ krneeki zadruzni denar porabil za razdor v darski zvezi. Sio je v prvi vrsti za otrobi. Na stranki in proti nasim kmeckim in strankarskim dezelni odbor so pa prihajale neprenehoma pri­ interesom. Prosila sta me, da bi izdal parol0446 tozbe Z dezele, da Ijudje ne dobe otrobov. Po­ in organiziral nastop na obcnem zboru, na manjkanje krmil je postajalo vedno obcunejse, katerem bi izvolili zanesljive nase Ijudi. Kreku eene za mocna krmila pa vedno neznosnejse. duhovscina ne zaupa, ker se je odtujil duhov­ Tedaj se obrnil dezelni odbor na ministerstvo s skemu447 zivljenju in se je bati, da bo na tej pritozbo, da Kranjska od centrale ne dobi nesrecni poti popolnoma zase!. Rekel sem otrobi, ki ji gredo. Hkrati je opozoril na to, da jima, da sem v stvari cisto njunega mnenja, a z se je takrat, ko se je krnetom vzelo zito po ozirom na sedanje razmere je treba dobro pre­ dolocenih cenah, reklo, da bo eena otrobom 17 mislili, kaj in kako se ukrene, da ne bo skoda K, sedaj se pa na Kranjskem niti za dvojno vecja od koristi. Ce me povabijo na kak du­ ceno ne dobe. hovski sestanek, sem pripravljen priti na za­ [436] upen razgovor. Sarc je deja!, da je sedaj zadl\ii To je Kreka se bolj razkacilo, ces da dezelni cas, eez nekaj casa bi bilo ze lahko prepozno. odbor nima pravice se v to zadevo vmesavati. Bresar je dejal, da se je pri dr. Kreku bati celo Pri tem pa je prislo se sledece na dan. Referent apostazije,448 ker ne moli. Mi pa molimo, je v poljedelskem ministrstvu, min. tajnik Dvo­ dejal pri odhodu, zato bomo gotovo zmagali. rak, je dejal, da se Kranjska nie ne pobriga. Na­ [435] val zaradi otrobov je tako velik, da pride na 18. maja. Jaklic mi je povedal, da so »mladi« tisoce nujnih brzojavk na eentralo, katera vsled mojega vcerajsnjega govora v Hranilnici seveda tam hitrejsem ustrete, koder je zahteva kmeckih obcin jako razburjeni in so imeli ze silnejsa. To sem tudi dr. Kreku povedal, ki je sinoci posvet. Danes je prise I k »mladim« na bil hud in je dajal, da je opetovano zahteval posvet tudi Skulj. Radovljiski dekanat449 je na otrobov, pa jih ni dobi!. Ko sem bil jaz na konferenci sklenil poslati Pibra k dr. Kreku, da Dunaju, sem zopet opozoril Dvoraka, ki je pa ga naj ·pogovori. Krek baje sedaj pravi, da ne zopet dejal: Krain rUhrt sich nicht.45I Ker je mece vee Sustersica, ampak je sedaj najbolj potreba krrnil postajala vedno akutnejsa,452 zla­ hud name. Posebno ga jezi, da je poljedelski sti ker je vojastvo pobralo ogromne mnozine minister Zenker povabil Kmetijsko druzbo na sen a in slame, je bilo treba misliti na nado­ posvet radi Centrale za krmila. Takrat sem sel mestila. V to naj bi sluzila melasam in sirovi 454 jaz na Dunaj, sem z dr. Sustersicem, ki je ime­ sladkor. Oboje je dobila Gospodarska zveza. novan za clana posvetovalnega sveta, zahteval Kaj je dosegla s sladkorjem, ne vem, melaso pa pojasnil radi razdelitve in cen, in sem dal tudi je izrocila, ker ni vedela sama z njo kaj poceti, porocilo v liste. judu Tobellu, dajo mesa s sotO. 455 Ljudje, ki so Krmila pri Gospodarski zvezi so cudna stvar. za silno drag denar kupovali to krmilo, so prisli Radi njih je imel ze pokojni Povse oster k Kmetijski dr. prasat, kaksno krmilo je to, ki konflikt s Krekom. Centrala za krmila, ki se je ga zivina nece Zreti. Bilaje skoro sam a sota. ustanovila pri poljedelskem ministerstvu, je To je bilo tem nepravilnejse od Gosp. zv., oz. namrec ponudila Kmetijski druzbi zastopstvo od dr. Kreka, ker je dobro vedel, da je dezelni na Kranjskem. V seji Kmetijske druzbe je bilo tudi sprejeto, da postane druzba filiala45• za

451 Kranjska se ne zgane. 452 pereta 446 kratko izrazeno programsko misel 453 gosta, temne rjava tekocina, ki ostane pri proizvodnji 447 duhovni skem u sJadkorja 448 odpadnistva (od vere) 454 surovi 449 dekanija 455 gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih 05tan­ 450 podrufnica koy, zlasti mahov

108 VIRI 26 , 2007

odbor storil od svoje strani pO svoj i dolznosti stopstvo za otrobe v Koeevskem okraju. Ta ze vse korake, da pride po moznosti v okom456 hoee stem izpodriniti svoja kolega Jakliea in velikemu pomanjkanju krmi!. Poljedelski mini­ Lovsina in zbira pri zupanstvih na tej podlagi ster je na prosnjo dr. Sustersiea odkazal457 de­ zaupnice l zelnemu odboru najprej 20, potem se vee va­ [438] gonov zelene melase, dezelni odbor pa je po 19. maja. Duh. svetnik Jan. Oblak, zupnik na celi dezeli kupoval seneni zdrob in pleve, da se Bledu, me je prisel prosit, naj radovlj[iskemu] z njim zmesa melasa in to po lastni ceni odda dekanu sporoeim, naj me kot arhidiakona za kmetovalcem kot moeno krmilo. V ta namen Gorenjsko povabi na prih[odnjo] past[oralno] smo najeli najprej konferenco. [437] Finzgar je bil pri meni, da sva naredila dogovor pivovamo v Lescah, ki je pa nismo dobili, ker za gospodarstvo na Robezu. so hoteli z njo drugaee razpolagati. Ta pivovar­ Vojni kurat Mat. Domac bil pri meni v zadevi na je bila zgrajena od Zveze gostilniearjev, ki Coni. so hoteli z njo prodreti v pivovarniski kartel, a Fajdiga iz Sodrazice prisel radi zupana Lovren­ niso vzdrzali konkurence, in so prisli v kon­ eiea, ki je v sodni preiskavi, ker je baje goljufal kurz. Jaz sem jim bil skusal pomagati iz zadre­ pri vojnih dobavah in pri obe. aprovizaciji. ge ze stem, da sem jo priporoeil vojastvu, da Pos!. Skulj radi slovenskih delavskih rodbin, ki se naredi v nji delavnico za popravo vojnih jim komisija pri glavarstvu v Koeevju odbija avtomobilov, pa se je ta naert izjalovi!. Ker so prosnje za zivljenjski prispevek. menda mislili, da narede boljso kupeijo, ako jo Pri dv. sv. Laschanu sem urgiral vladno na­ oddajo svojemu konkurentu, sem poiskal pivo­ redbo radi prometa z zivino. varno na Vrhniki, zaradi katere je bila ze skle­ Pri vladnem sv. bar. Schonbergerju sem zahte­ njena pogodba z Ljubljansko kreditno banko, val, naj dajo vun znake s kranjskim orlom, ki ko jo je zasedlo vojastvo, katerega se je ravno jih smo 5000 naroeili. Pravi, da od minist. se takrat nastanila velika mnozica na Vrhniki. niso priznana kot oficielna. Jaz sem si koj eno Potem smo najeli prostore propadle Siskove pripel, to se pravi, Schonberger sam mi ga je parketne tovame pri juznem kolodvoru v Ljub­ pritrdil na suknjo, in sem jih kupil 30 po 3 K. Ijani, ki nam je pa bila tudi odvzeta krnalu ko [439] smo v njej nekoliko uredili. Nato smo najeli 19/5. 16. D[omac] interveniral v zadevi C[oni]. Auerjevo pivovamo pri Dolenjskem kolodvoru, 20/5. C[oni] telef[oniral], da je zadeva kostne koder sedaj delamo. Pomanjkanje krmil je toli­ tovame contra "Colia« pri AOK.459 Razgovor z ko, da se je takoj pripeljal z Dunaja uradnik Dunajem nemogoc. Apfaltrem pri Laschanu. Nizjeavstrijske kmetijske druzbe Lichtenstern Prof. Dermastja mi pravil 0 zadrZanju klike. in nam je za vso produkcijo, ki jo na Kranj­ Travna hoeejo res vreei in vzamejo za povod skem prodajemo po 35 K, ponudi I 40 K. Se­ neke njegove zasebne vinske kupeije. veda smo postavili naeelo, da vsa produkcija Od gotove strani se omalovazuje patriotieno ostane doma, v prvi vrsti za molzne krave in deja dezele. Naroeil sem Zamidi, da sestavi kar ostane za vojastvo. vse, kar smo storili v Ie svrhe, da se izroei v Sedaj se bo konflikt z Gospodarsko najbrze se pristojne roke. poostril, ker zahteva Sustersie od Zenkerja, da Grazer Tagbl[att] je prinesel notico, da je se zaradi slabih izkusenj z dr. Krekom izroei kranjski dezelni glavar v sodni preiskavi radi tudi akcija z otrobi de:l:elnemu odboru. manipulacij pri nekem gospodarskem drustvu. Poslanec Skulj, kaplan v Dolenji vasi pri Rib­ Notica je bila zaplenjena. Oeividno zamenjava nici, ki ze odkar je izvoljen, dela z malkon­ s Krekom, ker je bila Gospod. zv. res v pre­ tenti,458 si je od dr. Kreka pridobil edina za- iskavi radi navijanja cen na ovadbo Ribni­ karjevo. Stvar je zaspala in sodisee je pre­ iskavo ustavilo. (Vis. sod. sv. Rogina).

456 ne priti do zivega, ne biti kos 457 dolocil 458 nezadovoljnezi, godrnjaci 459 Armeeoberkommando - visje armadno poveljstvo

lO9 DNEVNISKI ZAPI$KI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917) Dr. Gregorin je v Svici in se mu baje jako slabo oba podpiseta. To je novum,463 kajti do slej je v godi. Dobil je zasluzek v neki tiskarni. Pobeg­ imenu dezele govoril sarno dd. glavar, oziro­ nil je iz Trsta pred zaeetkom laske vojske, ker rna dez. odbor. Pa S. ni hotel zavrniti dobro na­ je izvedel, da so ga postavili Lahi na pro­ mero A[ttems]-ovo in je sopodpisal. Da varuje skripcijsko listO .460 Tudi vlada mu je svetovala, svoje stalisce, paje takoj sam cestital cesarju. naj odpotuje. Sedaj se pa slisi, da je bil clan Danes je cestitko nadv. Evgenu prinesel Slo­ jugoslovanskega odbora in da je kot tak do­ venec. Na magistratu je bila seja. Kregar je bival denar. Njegovo premozenje, ki pa ne mo­ takoj pokazal brzojavko, ces, glejte, ko sta dez. re biti veliko, ker je bil vedno v denarnih za­ glavar in predsednik edina, kaj takega se se pod dregah,je zasdeno. Njegova zenaje Mazarka. Schwarzem ni nikoli prigodilo. [440] Schwarz je predlagal, da se tudi kranjskemu 21/5.16. Ljubljana v zastavah. Nase eete pod po­ orlu odvzamejo rdeci kremplji. veljstvom prestolonaslednika prodrle na Tirol­ [441] skem lasko fronto vzele veliko stevilo topov in 22 ./5.0 K[reku] krozi sledece: K pastoralni kon­ vojnih jetnikov. Ta ofenziva je bila skrbno ferenci v Trnovem pri lIirski Bistrici je prisel pripravljena. Najprej previdnost pri prenosu ar­ tudi Krek. Takoj je zacel razlagati svoj pri­ madnega poveljstva. Vse je kazalo, da pride Ijubljeni tema, da mora Sustersic odstopiti. Ko poveljstvo v Ljubljano, koder so bila ze stano­ so mu duhovniki ugovarjali, pa je zaklical: vanja najeta, a poveljstvo se je skrivaj preneslo Kdor tega ne razume, sploh nic ne razume in je iz Maribora v Bolcan. Potem premikanje eet. osel. Seveda stem ni nikogar preprical, in tudi Otje vojno ozemlje se je hermeticno zaprlo za dekan dr. KrZisnik, ki od zadnjih volitev sem ni yes osebni promet. Cete so se tako premikale, posebno vnet za S, ga je obsojal. da se je morala laska poizvedovalna sluzba Dr. Sustersic prisel z Dunaja. Govoril tam z zmesati. Vozili so vojake semtertje. Ostentativ­ dezelnim odbornikom Mayerjem, ki je za to, da n0461 so se vozile vel ike mnozice na gorisko se ski ice sestanek vseh dezelnih odborov, ki bi fronto. Tam so morali vojaki markirati462 veliko nastopili proti tendencam za odpravo ali ome­ moe. Marsirali so v napornih pohodih od ene jitevavtonomije. tocke na drugo, tako da so laski opazovalci S pravil, da je bil dr. T.464 pri njem in mu rekel, konstatirali na raznih krajih velike sile. Skrivaj da zeli, da bi se v smislu sklepa narodnona­ pa so vozili iste vojake na Tirolsko, koder se je predne stranke stori I neki dogovor za nadaljno temeljito pripravljal glavni napad. Tja je sel politiko Siovencev. (S. je bil T. povabil k sebi, tudi nas 11 I. armadni zbor. Iz najboljsih eet so ker mu je Kolenc prinesel komunike465 nar[od­ sestavili elitni zbor, ki je pod neposrednim no] napr[edne] str[anke], v katerem ta pravi, da vodstvom prestolonaslednika izvrsil sijajni na­ mora iniciativa za skupno dele iziti od SLS kot pad na laske postojanke in s sijajnim uspehom najmocnejse stranke.) Dr. T. je pri tej priliki zlomillasko moe na obmejnem gorovju in vzel rekel, da tako kakor pred vojsko, ne sme vec Italijanom mnogo topnistva. Pricakujemo, da biti. Njega je sedaj sram, ce pomisli, kaj je prodre prestolonaslednikova sila proti Vicenci, vcasih pocel. Narod ima on v rokah in bo in da potem Boroevi6 udari od Soce v Fur­ gledal na to, da se kaj takega ne bo vec pisalo. lanijo. S. mu je dejal, da to misel z veseljem po­ Radi kranjskega orla, ki ga vlada ne da v zdravlja in da je pripravljen v tern smislu promet, sem pi sal Gutmannsthalu, ki je napra­ zapoceti iniciativo, ako pristane nar. napr. str. vo financiral naj pri minis!. urgira proglasitev na sledeca naeela: Spostovanje cerkvene obla­ znaka za oficielnega. sti in edinosti Siovencev. Dr. T. je dejal, da je [458] pripravljen gotove radikalne elemente odstra­ Radi zmage nad Italijani prisel Attems k S-u z niti od vpliva v svoji stranki. S. je dejal, da brzojavko na nadvojvoda Evgena, ces da jo naj more 0 tern dalje razpravljati Ie po sporazumu s

463 novosl 460 lista preganjanih Ijudi 464 Tu je prip isano: Tavcar afl;} Triller? Bolj verjetno gre 461 izzivalno, kljubovalno za dr. Tav~arja. 462 ponazarjati 465 uradno sporotilo drzavnega ali polititnega organa

110 VIRI 26. 2007 skofom in ko zaslisi zaupnike z dezele. Mene je naprosil, naj 0 tern premisljujem [443] in mu naznanim po 3 zaupnike iz vsakega de­ kanata, ki bi jih povabil na posvet. Potokar mi pravil, kako je Koblar, ki sedaj s Komljancem drzi s K[rekom], nastopal v zadevi ustavljenega »Gorenjca«. Ker je v listu napadal Nemce, ga je okr. glavar Schitnig opozoriL Koblar pa je izjavil, da sovrazi Nemce. Ko mu je okr. glavar rekel: Pa poglejte, kako pise Siovenec, je dejal: Zal. [442] 23/5. 16. Italijani so doziveli hud poraz. V prvem naskoku so nasi vzeli njihovo utrjeno bojno erto na vzhodnem Tirolskem. Kranjci so za­ vzeli Vezzeno in C. Manderiolo, ter okolico otrebili sovraznika. Nasproti soski fronti demo­ lirajo466 ze tezke topove. Iz onemogle jeze pa obstreljujejo se tisti del Gorice, ki je ostal doslej neposkodovan. Kaj bo z ubeglimi? Supilu se ze baje slabo godi. Gustineie, ki je bil svoj eas pri dezelnem odboru kultumi inzenir in se je etabliral v Trstu Dr. Andrej Kalan (1858- 1933) kot privatni tehnik, je pred vojsko dezertiral v (NSAL, Fotografska zbirka) Jtalijo. Ne slisi se od tega easa nie vee 0 njem. Bil je pri socialno-demokraski organizaciji. [444] Pred nekaj leti, ko je se bila v cvetu rusofilna ne deluje v dobrem smislu. Navedel je n. pr. agitacija, mi je prinesel sloven ski prevod ruske sodnika Pantza, nee aka nemskonacionalnega knjige zoper »Nemski Drang nach Osten«.46' posL Dr. Pantza, ki je bil popoln rusofil. Rekel Ta knjiga je izsla v raznih jezikih. Iskal je je, da je ta druzba tako slaba, da sploh ne ver­ zaloznika in hotel, da bi jo Kat. tiskama izdala. jame v njeno poboljsanje. Hvalil je pa nekatere Jaz sem ga poslal h prelatu Kalanu, ki je ueiteljske osebe, in kar me je veselilo, ravno rokopis prevzel, a knjige ni dal tiskati. Veekrat tiste, ki so iz nase organizacije. je potem gospa Ienkova pri meni urgirala, da se Dr. Brejc v Ljubljani na dopustu. Ie pri vojakih naj knjiga izda, a Kalan jo je bil tako temeljito v Gradcu in mora z navadnim mostvom ekser­ zalozi I, da ni prisla vee na dan. cirati.468 Danes pri dezelni vladi dobil idrijskega geren­ »Reichspost« prinesla moj govor 0 obeinski ta, Rud. nadsv. Pimata, ki je od Kalteneggerja avtonomiji v isti stevilki, v kateri je poroeilo 0 zahteval, da se odstrani Gangl iz Idrije, da se strankarskem shodu krse. soc. stranke, ki se je Bevk, ki je mobiliziran, vee ne vme v Idrijo, in izjavila v istem smislu. da ne pride tje na realko dr. Lokar, ki ga je V uradnem listu je izsla danes (slavnostna stev. ueno ministrstvo disciplinamim potom ~e po­ Laib. Zeit. radi obletnice italijanske vojne na­ stavilo proti predlogu deteL sol. sveta. Hvalilo povedi) naredba dez. vlade radi prov[izoriene] je prov[izorienega] ravnatelja realke Kuzelic­ ureditve zivinske kupcije v smislu odgovora kega, ki so ga nalase slabo kvalificirali, da bi zadnje konference. ga onemogoeili, ker ne drzi s kliko. Pimat se je tudi odkrito izjavil, da driavno uradnistvo ni­ kakor

466 nasilno poskodovati, odstraniti 467 nemski prod or proti vzhodu 468 uriti se v strumnem korakanju, dr.i.i in vajah v orofju

III DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1 898-191 7)

[445] bivsega min. preds. Becka, ki je v odboru in 24/5. mu naj to obrazlozi. Kolikor jaz poznam Bec­ C[ora] prisel in je pripravljen dati vse garan­ ka, bo ta gotovo zahteval popolno enakoprav­ cije. Oblak in Roznik radi nasilnosti pri rekvi­ nos!. ziciji zivine v Novomeskem okraju. Pri zadnje obi sku se je A[ttems] pritozil pri Traven radi razmer v Gospodarski zvezi. Revi­ meni proti Siovencu, ki je prinesel odloeen dirala sta dr. Neudorfer in Cebular. Dr. Krek poziv na Faiduttija radi enakopravnosti , ces da bolan na srcu. dela to slab vtis. Jaz sem mu rekel, da morda Kozina: Jarc dolzan pri Ljudski in sili, da se oblika ni bila prava, a v stvari ima Siovenec naredi bilanca. Ne more docakati, da dobi de­ popolnoma pray. nar. Jaz dejal, da absQlutno ne . Za slovenske begunce v taboriseu je dovolil [446] dez. odb. 300 K, ki se razdele med birmance. 26/5. 16. [448] Prva seja dez. solskega sveta pod predsedstvom 27/5 . 16. Radovljiski dekanat je na konferenci grofa Attemsa. Naredil je dober vtis. Ne pri­ sklenil, da naj gre pos!. Piber poravnavat prepir sega slepo na referenta, kakor Schwarz in Cho­ med dr. Sustersieem in dr. Krekom. Piber je sel rinski, ampak pove kar odkrito svoje mnenje h Kreku, a ko je zaeel, je ta jezno dejal, da se tudi preko vladnega poroeevalca. Zgodilo se je ne da od njega poueevati, in je vzel klobuk. prvie, da nismo glasovali mehanieno kot dye Piber reee, da ni prise I poueevat, ampak da ima strogo si nasprotni sovrazni falangi.469 Same Ie izvrsiti naroeilo. Nato je postal K.470 meh­ discipliname zadeve. Predlaga se opustitev pri­ kejsi in je dejal, da on ne »meee« S-a,47J ampak pravljalnega razreda na idrijski realki radi sla­ da mu Ie zameri, da nemskutari . Hud je pa bih uspehov. Lavtizar nadzomik za Ijubljanske name, ker se v vse mesam in hoeem vse slovenske sole. razumeti. Piber je sel nato k S-u in mu je to [447] poveda!. Ta ga vprasa, kdaj je z dr. K-om go­ 26/5. voril, ali dopoldne ali popoldne. Dopoldne, re­ Seja dez[elnega] odb[ora]. Draginjske doklade ce Piber. Ali popoldne ne? Ne. Ga moras se po­ uradnistvu. Ustanovitev DeZelne poslovalnice poldne vprasati, ker dvakrat ni istih misli. za promet z zivino. Jaz zastopnik dezele v De­ Baron Apfaltrem je pravil S, kako se je s SUk­ zelni komisiji za ureditev prometa z zivino v Ijetom peljal na Gorenjsko. Suklje je skozi ok­ vojvodini Kranjski. Bartol moj namestnik. no zamahnil z roko in dejal: Servus!472 Komu? Prof. Berbuc, bivsi dez. odbomik goriski, proti Gledal je proti Triglavu in dejal: Ta je moj meni ostro govoril 0 pristranosti dez. glavarja kolega, midva sva najvisja na Kranjskem. Jaz Faiduttija proti Siovencem. Pravi, da je po raz­ sem dejal: Skoda, da ni bilo zraven Jaka sodbi drZ. sodisea, ki je dognalo vel ike nepra­ Aljaza. Ta bi bil rekel: Visji od Triglava sem vilnosti v volitvi veleposestva, izkljuceno, da jaz, ker sem njegov fajmoster. bi bil se dez. glavar po novih volitvah, ker ne Pos!. Zurc se mi je prisel zahvalit v imenu zu­ dobi vee vecine. Po zadnjih volitvah je knez panov za moj govor na zboru Hranilnice kmec­ Hohenlohe prisel v Gorico posredovat za Fai­ kih obein. Vendar eden, ki uposteva se nase duttija, ker bi moral pravilno za Pajerjem priti zupane. Novomeski okrajni glavar baron Rech­ Siovence na vrsto. Faidutti je rojen v ltaliji in bach mu je ze dejal, da misli vlada oktorirati47l je studiral v videmskem semeniseu. Berbue zupanom od vlade imenovane tajllike. pravi, da je bil Pajer Siovencem mnogo pra­ Baron Schwarz bil pri meni, da se poslovi kot vicnejsi kakor F[ aiduttiJ. Ta od dunajske posre­ dezelni predsednik. Prosil pa, da mu dam sad­ dovalnice dopisuje Furlanom italijansko, nasi jarskega ucitelja Humeka, da prezene usi z posredovalnici za goriske begunce pa nemsko. edine jablane, ki jo ima pri svoji novi viii. Sem Tudi dobivajo Italijani vee podpor kot Sioven­ ci. V odboru dunajske posredovalnice niso po­ klicali nobenega Siovenca. Svetoval sem Ber­ 470 Krek bucu, naj se obrne v tej zadevi naravnost do 471 Sustersica 472 Zivijo! 469 skupini Jjudi z enakirni interesi, naziranji 473 vsiliti

112 VIRI 26, 2007

mu sevcda ugodil in dejal: Ekscelenca474 boste na dez. odbor. Pri seji Gospodarske zveze 26/5 sedaj lahko rekli, kakor cesar Dioklecian, ko so je predlagal lovan protest proti dez. odboru, s ga prisli Rimljani v njegovo vilo prosit, naj zo­ katerim pa ni prodrL Dr. Pegan je zahteval, da pet prevzame vlado: Rajsi sadim zelje v Splitu, se pred sklepanjem vendar dobe pojasnila na kakor bi yam vladaL pristojnem mestu, cemur je predsedujoci Belec 1449] ugodil in dejal, da bo sam stopil do dez. od­ 29/5. 16. bora. Jaz sem mu pojasnil, kolikor sam vem, Zopet rezervna bolnica v dvorcu. Poveljnik je sicer sem dejal, da naj govori z dez, glavarjem, Rozman iz Kranja, ki ima gospodarsko pisamo, ki je osebno vodil obravnave z vlado, Krek je Rekel mi, da bo kmalu oproscen, ces da pre­ pri Ertlnu, kakor mi pripoveduje S., tudi pro­ vzame vodstvo pisame drustva »Dobrodelnost« testiral, da ni bila Zadr. in Gosp. zveza povab­ v Kolodvorski ulici. To drustvo bo baje zgra­ ljena k posvetu radi preureditve zivinskega dilo dom za invalide za celo dezelo. Duh[ovni] prometa, sv[etnik] Kalan sc baje poteguje za Rozmano­ Dejal scm Bclcu, da se je Krek zal naredil vo oprosti tev. nemogocega zaradi svoje gonje proti dr. Sust. Vojvoda Mecklenburski povedal, da je Tisza v Ko je S, s tezkim trudom dosegel, da je mi­ Berolinu naredil kar moci najslabsi vtis. Gos­ nistrski predsednik odredil konferenco pri dez. podarske razmere postajajo vedno akutneje. vladi, h kateri so prvic morali priti tudi za­ Mazari stoje na staliscu, da so samostojna dr­ stopniki vojastva, da so slisali nase proteste zava v tem smislu, da jim od njihove obi lice ni proti brezobzimim rekvizicijam, je izposloval treba oddajati za skupne potrebe. tudi, da sta bili povabljeni Zadr. in Gosp, zve­ Sekc. nacelnik dr. Ertl je pri konferenci pri za. Dopoldne je prisel K., a je yes boj sarno dr. dezelni vladi dejal, da Mazari zahtevajo, da se S-u in se ni niti k besedi oglasil, popoldne k na Ogrskem ne vpeljejo maksimalne cene, da nadaljevanju pa niti prisel ni. Pac pa je povsod se za armado dobavlja samo potem svobodne zabavljal eez dez, odbor, kaj da se mesa v te kupcije, da torej oni svoj gospodarski polozaj z stvari. Ko se je moral dez, odbor boriti proti vsemi ugodnostmi proti nam izkoriscajo. Obdr­ nagajanju drz, uradnistva, vojastva in liberalne zali so krmila in ko se je pri nas zivina za vo­ stranke, ki so pri dobavah vsi delali najvecje jastvo rekvirirala, so se velike mnozine govedi tdave, da bi onemogocili ureditev vinskega in presicev izvozili iz Avstrije. prometa po dez, odboru, je tudi Gosp. zveza pri [450] tem pomagala. Dr. Krek je celo zmeljal urad­ Prosnja ravnatelja Slov, trg, sole B, Remca, da nike dez, odbora. To je vzrok, da sedaj ni bil bi se mu izposlovala oprostitev od crnovoj­ vec povabljen, niske sluzbe se odkloni, ker ga ni smatrati ne­ Tudi Belec je dejal, da on obsoja Krekovo po­ nadomestljivim. cetje, ki je cisto v rokah nekaterih mladih pro­ Razgovor 0 bolnicah za tuberkulozne vojake, fesorjev, ki izkoriscajo njegove slabosti. Nasa ponudba: Ena velika bolnica za celo de­ [452] zelo, priblizno za 200 postelj, K stroskom pri­ 31/5, Dez, glavar se vrnil z Dunaja. Pri seji spevaj drzava 75%, Gradi se naj tako, da bi Reichsverbanda fUr Kriegerheimsstlitten,477 kjer pozneje lahko sluzila za hiralnico475 ali blazni­ so bili razen Gor. Avstrije zastopane vse de­ CO.476 zele, se je povdarjalo, da je to vprasanje tako [451] komplicirano, da bo treba od vlade zahtevati 31/5. 16. Arsiero in Asiago padli. Veliko veselje, sporazuma z avtonomnimi faktorji. Predsednik ker upamo, da je sedaj soska fronta definitivno bivsi justicni478 minister Klein se je pritozil, da razbremenjena in Jtalijan ogrozen v hrbtu. vlada izdeluje zakonsko podlago cisto skrivaj BeIec me vprasal, kako je s krmili. Dr. Krek je in da [nil nobenega vpogleda. Dr. Kaan, za­ na Dunaju in se je pri Ertlnu pritozil, da se stopnik Stajerske, je izrazil nacelo, da se z in­ razdelitev krmil vzame Gosp, zvezi in prenese validnimi domovi sicer naj ne druzijo nacio­ nalno bojne tendence, vendar mesto podlih La-

474 naslov za najvgje drfavne in ce rkvenc predstavnike 475 dem on emoglih, ostareiih 477 Drzavno zd ruzenje za vojaske domove 416 bolnica za dusevne bolezni 478 pravosodlii

113 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

hoy se naj naselijo na Tirolskem Nemei, v Pri­ [453] morju pa Slovani. Navzoci Faidutti ni nasel 116. 16. Baron Apfaltrem sel vceraj v Gradec k zoper to besede in je Ie obfuloval, da se z eva­ vojnemu komandantu nasega ozemlja, da iz­ kuiranim prebivalstvom trdo postopa. posluje ugodnejse pogoje za uporabo vojakov Skof me povabil v Krekovi zadevi, ces da za poljska dela. Bar. Apf[altrem] nam sploh duhovniki, v skrbeh za Zadr. zvezo, zele, da bi dobro sluzi za nastope pri visjih krogih. Sel je se nastopilo na obcnem zboru in naredilo red. tudi v Tesehen k Najvisjemu annadnemu po­ Dejal sem, da je treba velike previdnosti, da v veljstvu, da bi se omejila na Kranjskem rekvi­ sedanj ih razmerah ne naredimo vee skode zieija sena, kar je pa bilo brezuspesno, ker so kakor koristi. Krek ima na svoji strani obmejne nam pobrali, kar so mogli. Je pa potreba res Siovenee, ki ne poznajo razmer tako natancno velika, ker je dobival vojaski konj, kakor je in so bolj dostopni splosnim radikalnim fra­ izjavil etapni poveljnik polk. Landwehr, sarno zam, s katerimi K. operira. Jaz ne bi rad, da bi se po 2 kg sen a na dan. dobil nastop na obcnem zboru znacaj razpora479 [454] med Kranjei in obmejnimi Slovenei. Sieer je pa 2/6. 16. ze razpisani obcni zbor Gosp. zveze ze Bil pri grofu Attemsu radi jutrisnje seje dez. preklican, znamenje, da je tu neki nered. solskega sveta s prosnjo, naj sam predseduje, Revizija dunajskega Centralverbanda pri Gosp. tudi ce bo stvar silno dolga, ker je Kaltenegger zv. ni dobro izpadla. Nered v poslovanju. Belec prizadet. Sem mu razlozil razmere. Pred menoj mi je tozil 0 nediseipliniranosti uradnistva. Po­ sta bila pri njem dr. Novak in dr. Ravnihar. vedal sem mu, da ko sem dobil od poljedel­ Proti koncu mi je dejal Attems: Saj ste vsi Slo­ skega ministra vabilo k posvetu 0 reorgani­ venei, ali ne morete priti skupaj? Ali se bo boj zaeiji Centrale za knnila, bi bil rad dobil po­ po vojski zopet iz nova zacel? Dejal sem: Ako datke 0 krrnilih, ki jih je Kranjska dobila. Na se dobi skupna platfonna,481 bi jaz bil za spo­ K.-a se nisem mogel obmiti, ker je izjavil, da razum, seveda radikalni elementi, ki ne nosijo sploh no bene kontrole ne prizna. Recem torej no bene odgovomosti, ampak zive samo od Palmeu, da na Dunaju pravijo, da zato Kranj ­ strankarstva, bi se morali odstraniti. ska ni dobila, kar oCitamo Centrali, ker se Povedal sem dr. S-u, da me je nagovarjal Gosp. ni brigala, naj mi torej da Korespon­ Attems, da naj se Siovenei zdruzimo. To me deneo, da born z njo veseli, pravi, znamenje, da je posten clovek. Ta [455] se vsaj ne misli dati v roke nemskemu Volks­ nastopil, ker pravi, da so opetovano zahtevali, ratu.482 Ena zadnjih stvari, ki jo je naredil bar. pa nic dobili. Mi je obljubil, pa nic dal, tako da Schwarz, je bila, da je predlagal ministrskemu sem brez infonnaeij z doma sel na Dunaj. Tam predsedniku, da se naj izpremeni kranjska dez. sem seveda jaz kakor S. reke!: Dobro, ce se zastava tako, da se rdeca barva odstrani in Gosp. ne briga, pa dajte dez. odboru. Saj se je ostane sarno bela in modra. To zahtevajo Nem­ dez. odb. opetovano pritozil. S. mi je rekel, da ei, ces da sedanja zastava daje povod k nespo­ mu je min. sv. Dvorak izjavil, da je Mendel, razumu, seveda samo kazinotskim483 krogom. ravnatelj Centrale, dejal, da je bil K. pri njem, Ta predlog ima sedaj v rokah seke. nacelnik dr. pa je dejal, da potreba ni tako velika, ker bo Zolger, v katerega rokah je dobro spravljen. kmalu dovolj zelene klaje,480 in zato niso po­ Taka izprememba bi seveda Ijudstvo silno raz­ slali na Kranjsko ze za nas dolocenih 50 va­ burila. Grofa Attemsa hocem postaviti na pre­ gonov otrobov, ker so jih druge dezele nujnejse izkusnjo, ali je res dober Siovenec in mu pred­ zahtevale. lagati, da razobesi na poslopju dez. vlade po leg Belee se mi je zahvalil za infonnaeije, kakor eesarske tudi kranjsko dez. zaslavo. Stem bi tudi, da sem se za zupane potegnil, in obljubil, bil takoj vsak nesporazum odpravljen. Jaz: da bo 0 tern z dez. glavarjem govoril. Dobro. Schwarz je nekoc na poslopju dei.

481 osnova, temelj 479 spor, nasprotje 482 Ijudski svet 480 zivinska krma 483 kazinskirn

114 &

VIRI 26, 2007

vlade razobesil samo nemsko drz, zastavo, ta­ [457] ko, da scm jaz vprasal, kateremu cesarju sluzi 7/6. 16. Dr. Kramar obsojen na vislice. Vest, ki jo sedaj kranjska dez. vlada? je Siovenec posnel iz hrvaskega lista, je bila Zadr. zveza nam je poslala v prepisu v infor­ zaplenjena. V pariamentu je bil svoj eas dr. macijo svoj protest na poljedelskega ministra, Kramar najhujsi nasprotnik dr. Sustersiea, ko je ker je izvedela, da hoee razdelitev krmil njej ta snoval Siovansko enoto. vzeti in ga dati dd, odboru. Podpisan ni no­ Posl. Grafenauer obsojen od vojnega sodisea beden od predsedstva, ampak samo Traven in na pet let tezke jeee. Obdolzen je bil: I. da je Kralj. Hkrati je pa prisel tudi ministerialni rekel, da je ruska tako velika, da utegne dopis, ki nam to izpremembo ze naznanja. Avstrijo premagati, 2. ko se je reklo, da se [456J zenske peeajo z ruskimi vjetniki, je dejal: Kaj­ 3/6, 16, Seja dez. solskega sveta, Dd, solski nad­ to! Nekaj jih bodo zaprli, pa jih morajo iz­ zomik dr. Bezjak referira 0 disciplinami pre­ pustiti, ker jih je prevee in jih rabimo za iskavi Stritof-Tertnik, poljska dela. 3. Ko je neka zena prinesla Ze med referatom smo dajali glasna znamenja zupniku denar za maso, je dejal: Ni treba ma­ nevolje, tako da je pres. veekrat posegel vmes sevati zanj, Ta je bil prepameten, da bi bil v brambo referenta, Med pavzo mi je rekel padel, je ze 0 pravem easu sel eez, Zagovomik Bezjak: Saj nisem jaz tega naredil. Jaz bi bil dr. Pegan je predlagal za prieo, ki bi to zavrgla, oba k sebi poklical in bi bil vso stvar ustno zupnika Razuna, ki ga je pa [sodisee] odklo­ opravil. Jaz sem dejaJ: To je sad zistema, po nilo, ees da izjava zenske zadostuje, katerem se ze skozi leta od vladne strani za­ Seja dezelnega solsk, sveta, radi afere Tertnik­ struplja nase solstvo. Stritof, ki je trajala tri cele dni, je koneana s Popoldne se je vrsil na tihem obeni zbor Gosp. tem, da dobi ravnatelj Stritof, katerega so hoteli zveze, Dr. Pegan izstopi iz nadzorstva in se naravnost unieiti, samo pismeno posvarilo, ob­ izvoli mesto njega Jarc, Pred zborom je prisel tozitelj dr. Tertnik, ki ga je denunciral pri dez, dr. Krek k Peganu in mu je rekel, da je in­ sol. svetu, pa disciplinamo kazen in bo z za­ kompatibel484 za dez. odb, biti v nadzorstvu voda prestavljen. Bil je popoln, dobro insceni­ Gosp, zv. Pegan je rekel: Saj vem, da me ne ran komplot,488 ki bi bil gotovo uspel, da nisem marate in rad odstopim, a koga boste izvolili iz neke slueajne opazke Kalteneggerjeve spo­ mesto mene? Krek: Ali KocmUlja ali Kralja, da znal, da se nekaj tajnega kuha, in potem stvari bo vedno blizu radi podpisa. Torej se je Krek zasledoval dokler nisem prisel zaroti na sled. sam zeniral'85 povedati, da ima Jarca in pet­ Po dijaskem strajku marca meseca I. 1914, ki je to,'86 bil nekaka srbofilna mobilizacija srednjesolske Dr. Pegan pravi, da pridejo najbrZe nadenj, naj mladine, in se je zacel z javnim predavanjem izstopi tudi iz Zadr. zveze; to pa bo odkJonil, prof. Kozine v mestnem domu, se je zaeela ker je v njej dez. denar. preiskava. Kaltenegger je hotel stvar v smislu Jarc ima Kreka popolnoma v roki. Misli, da bo nemskonacionalnega program a frukti- po njem visje splezal oziroma prisel do dohod­ [469] kov. Jaz Peganu: Krek je kakor Penelopa.487 ficirati'89 kar moci'90 Slovencem v skodo, Na­ Prej je organizacijo sival, sedaj jo para. roeil je ravnatelju II. drZ, gimn. Stritofu, da naj Apfaltrem prisel iz Gradca od vojaske koman­ zbira material zoper Iiberalne profesorje, ki mu de z vestjo, da dobimo kot pomoe pri poljskem jih je imenoma nastel. Bili so Lokar, Pipen­ delu 1100 moz, ali vojakov ali vojnih jetnikov, bacher, Tertnik, Takoj se je raznesel glas, da Rusi so se na Stajerskem in v Vipavski dolini Stritof denuncira dijake in profesorje pri vladi. jako dobro obnesli. Liberalci so pa zaeeli nabirati obtozbe zoper Stritofa, in Tertnik je prinesel Kalteneggerju 34 obtozb, ki naj bi dokazovale, da je Stritof

484 nekompatibilno, nezruzljivo, izkljutujoce 485 bil v zadregi 488 vnaprej pripravljena zarota 486 v prsih, pri STeu 489 fruktifikacija - nastajanje pJodov 487 Odiscjeva .lena 490 kaT mogoce, kar se da

115 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

pristas slovenske Ij. str. in da to tudi kaze proti stori, da se bo na lastna usesa preprical 0 ne­ profesorjem. Kalt[enegger] je vzel vse to na vzdrzljivih razmerah V prezidiju dez. sol. sveta. protokol,491 in zacel velikansko preiskavo proti Ymes sem pa sel k njemu in sem mu povedal, Stritofu. Ylogo Stritofovo pa je skril in je ni da jaz ukora od njega absolutno ne morem niti prilozil aktu. Celo leta 14 so kovali pro­ sprejeti in zahtevam, da ga umakne. Ako tega tokole proti ravnatelju, dokler nisem jaz prise! ne stori , moram narediti uradno poroeilo na na to in zahteval v seji deZ. solsk. sv., da se mi dei. odbor in on ima takoj konflikt z nami, in izroce vsi akti, da jih prestudiram. To sem sicer v stvari, v kateri je stalisee vlade tako mogel storiti sele v teku stirih mesecev, ker slabo. sem Ie z veliko tezavo dobival akte v roko. Pri tej priliki sva prvic bolj intimno govorila. Ysakega posebej sem moral zahtevati, preden Rekel je, da hoee biti popolnoma objektiven. ga je dal Kaltenegger iz rok. Potem sem pa tudi Da sem objektiven, reee, se vidi ze iz moje sestavil temeljit referat in razkril vso perfid­ zgodovine. Bil sem ie enkrat na tem, da po­ nost,492 s katero se je delalo. Pred sejo sem sel stanem kranjski dei. predsednik a takrat se je k gr[ ofu] Attemsu in mu povedal, za kaj se gre. reklo, da sem pre vee liberal en, ko bi imel po­ Rekel sem tudi, da imam namen celo zadevo stati predsednik na Koroskem se je pa reklo, da obdelati za porabo ucnemu ministru, s katerim sem preklerikalen. Iz tega se vidi, da sem ob­ sem ze govoril. Attems je poklical nato Kalte­ jektiven. Sem pa dober kristjan, in pisma, ki jih neggerja in (njegovega oprod049J) dr. Bezjaka, imam od primorskih skofov dovolj jasno govo­ ki sta se seveda silno ustrasila in vse storila, da re, da sem v tem oziru bil vedno pravieen. Jaz bi se moji zahtevi ne ugodilo. Imela sta slabo sem mu dejal, da sem z namenom tako ostro vest. Nahujskala sta Attemsa tako proti meni, napadel vlado, ki hujska obe slovenski stranki da me v seji res ni pripustil kot koreferenta,494 drugo proti drugi in podpira ravno najslabse ampak sem yes svoj referat prinesel Ie v debati. razdiralne elemente, ker ve, da na ta nacin Ocital sem vladi, da je dobre, patrioticne495 ele­ najuspesnejse dela v pogubo Siovencev. Ta zi­ mente zatirala in se zvezala s svobodomisel­ stem hocem zivo zadeti. Slednjic sva se dogo­ nimi srbofilnimi elementi, da zatre katolisko vorila za obliko, po kateri on popolnoma mislece avstrijske ucitelje, ki se denuncirajo umakne ukor, ki mi ga je dal, tako da stvar kot pristasi S. L. Str. in se preganjajo na pod­ sploh ne pride na zapisnik. Jaz sem pa pred lagi zlobnih in zlaganih obtozb. To je spravilo gremijem krepko poudaril svoje ustavno sta­ Attemsa tako pokonci, da je dejal, da sem iz­ lisce kot neodvisen zastopnik Ijudstva, ki Ie ustil tako necuven496 napad na vlado, da kaj izvrsuje svojo dolznost, ko tudi v dez. sol. takega svetu odkrito graja vse napake v solski upravi. [468] [470] sploh se ni bilo slisati nikdar in da mi mora dati Konec je bil, da je dobil od vecine dez. sol. vsled tega na zapisnik najstrozji ukor. Jaz sem sveta nezaupnico vit. Kaltenegger, 0 katerem se premagal in sem mimo nadaljeval in s citati sem konstatiral, da ga vsa dezela smatra kot iz protokola dokazoval resnicnost svoje obtoz­ nasprotnika slovenskega srednjega solstva, be. Precitati se je moral tudi od Kalteneggerja Bezjakove predloge smo pa skoro vse vrgli. eskamotirani497 elaborat Stritofov, ki je na At­ Bezjak je bil tako zdelan, da je na koncu temsa vplival tako da je kar naenkrat svoje razprave podal kar demisij0498 kot dez. solski mnenje izpremenil. Seja je trajala tri cele dni. nadzomik. Rekel je, da razvidi, da ga ima ve­ Attems je predsedoval yes cas sam, kakor mi je cina za pristranskega in krivicnega in je ape­ iz pocetka obljubil, ker sem mu bil rekel, naj to liral na predsednika, naj se on pove, ce je tudi tega mnenja, ker sicer mora izvajati konsek­

491 na zapisnik vence. Attems je kratko dejal , da misli 0 njem, 492 nesramnost, izprijenost da je storil vse po svoji vesti, na kar se je Bez­ 493 pomocnika, sodelavca jak zahvalil. 494 soporocevalca 495 domoljubne 496 zela velik, nezasliSan 497 z izredno spretnostio »rokohitersko« skrit in panovno odkIit predmet 498 odpoved, odstop

ll6 VIR126.2oo7

V razgovoru pred sejo sem bil Attemsu dejal. zastavo izobesijo! To je tudi najhujse desa­ naj mi bo hvalezen, da mu takoj izpocetka vuiranje'02 barona Schwarza in njegovih kum­ razkrijem vse napake dosedanjega zistema. Re­ panov.'03 kel sem: Dez. predsednik gleda dezelo skozi Ueiteljski Tovaris je prinesel poroeilo 0 spre­ ocala svoje okolice. Jaz sem za to tukaj, da mu jemu svobodomiselnega uciteljstva pri novem ocala brisem. Attems je protestiral, da bi gledal del.. predsedniku v jako tendenciozni , za nas skozi ocala, ces da je se vedno gledal na lastne razzaljivi obliki . Jelenec, katerega sin je use I v oei in da ni pustil od svetovalcev vplivati nase. Srbijo, in Dimnik sta bila v deputaciji.'04 [459] [461] 8/6. 12/6. 16. Seja dez. odbora. Prva seja del.. Komisije za ureditev prometa z Konferenci 0 inkameriranju naklade'O' na pivo l.ivino na Kranjskem. Predsednik dv[orni] je predsedoval knez Hohenlohe. Zastopnik sv[etnik] Laschan, jaz zastopnik dezele, dalje vsake deZele je dobil v kuverti stevilko, ki po­ Pirc od Kmet[ijske] dr[ ul.be] Legvart kot vo­ meni odskodnino od strani ddave. Celoten ditelj poslovalnice, zupan dr. Tavear in od vo­ pregled se ni podal, kakor je bilo pri zganju. jastva nadupravitelj Rubbia. Tavear izjavil, da Hohenlohe je naglasal ,S06 da se stem nikakor po novi ureditvi z dezelnim odborom sijajl10 neee krsiti avtonomija deze!. Ko je to izrekel, izhaja, tudi zastopnik vojastva z mojimi predlo­ je nastal med dezelnimi glavarji in marsali gi popolnoma zadovoljen. Sarno Laschanu spontano glasen aplavz, ki je pokazal jasno, stvar ne gre pra v od srca, ker ne more pre­ kako je v tej stvari razpolozenje. Vsi nasledni boleti, da dobi del.. odbor de facto'''' vecjo il1- govorniki, med njimi grof Aichelburg-Labbia gerenc()500 na aprovizacijo. Najbolj mu je slo za iz Celovca, grof Schonborn, predsednik uprav­ mesarje, ees da se jih ne more siliti, da bi ne komisije na Ceskem itd. so s pohvalo in jemali zivino od dez. poslovalnice. Dr. Tavear poudarkom reagirali na to izjavo, tako da se je je odloeno zastopal nase stalisee in je izjavil, vsestransko pribila. Hohenloheja smatrajo po da je kar kratko dejal mesarjem, da imajo od­ tej izjavi, ki je najbd niti nameraval ni , za ve­ slej tern potom dobivati klavno zivino. Tav­ zan ega v vprasanju avtonomije. earja je najbolj to prepricalo, ker je dezela dala Kranjska ima svoj prave'07 pri inkameriranju v mestu tudi drazjo zivino se po starih cenah in tern, daje ze leta 1895. sklenila naklado (samo­ pri tern na korist mestu v dveh tednih doplacala stojno) na pivo z zakonom, ki ni bil termi­ 20.000 K. niran.'08 Klavzula inkameriranja je bila na za­ Kitchener s svojim stabom potopljen na poti v htevo vlade pridejana sarno dezelnozborskemu Rusijo. Rusi na vrgli eez Strypo. Tam je moj sklepu zadnja leta, veljavna sarno za eno lelO, tajnik Skarja kot nadporoenik pri topnistvu. da se je doseglo zvisanje nakJade. Obeni zbor Zadr. zveze odgoden'O I najbde na Dez. odbor danes sklenil, da z ustavnega avto­ jesen. nomnega stalisea obstoji na svoji pravici. [460] [462] 9/6. 16. Na Tirolskem gre dobro, Rusi pa so s si­ Siovenska Ljudska Stranka. Graska »Tages­ lovito ofenzivo prodrii naso erto v Voliniji in post« poroea 0 dozadevnem »razporu« v S. L. ob Strypi. S. Kdor pozna S. L. S. na Kranjskem in njen Uradni list je prinesel oklic Sustersicev, da se zelezni ustroj, ve, da 0 »razporu« ni govora. naj izobesijo na obletnico bitke pri Kustoci po Kranjska S. L. S. je popolnoma edina in slozna. celi dezel i poleg cesarske tudi nase dezelne Kaka razlika v nacelnih vprasanjih je v stranki zastave. Nemci morajo biti besni, ker so prica­ brezpogojno izkljueena, ker so ta naeela tako kovali, da izide sedaj prepoved nase trobojnice z doloeitvijo nove zastave, ki Nemcem ne bi 502 utajevanje, zanikanje bila izpodtakljiva. Sedaj pa v uradnem listu 503 tovarisev, prijateljev poziv na vsa zupanstva vse dezele, da naj to 504 poslanstvo; skupina Ijudi , izbranih in poslanih kam 5 po- scbno nalogo 505 dodatni davek za zbomico 499 dejansko 506 poudarj aI . 500 vplivanje, poseganje 507 pravice 50 1 prelozcn , odlozcn 508 casovno omejen

117 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

trdno pribita, da je vsaka debata 0 tern nemo­ pusca sodelovanja pri aprovizaciji. Bil je pre­ goca. Docela neresnicno je seveda tudi, da bi prican, da bodo vel ike izgube. Zadruzna zveza obstajala v S. L. S. kaka razlika v naziranju stajerska, pri kateri je de:/:. glavar grof Attems glede razmer Slovencev do Hrvatov. Kar se pa predsednik nadzorstva, se je zacetkom vojske tice osebnih vprasanj, jih stranka resuje na zelo spustila v nekatere ponesrecene kupcije. Mora enostaven nacin. Ureditev takih vprasanj pre­ imeti jako nesolidne Ijudi med vodilnim urad­ pusca zaupljivo nacelniku stranke in se na mi­ nistvom, ker so spravili Zvezo v izgube vkljub sel ji ne pride, da bi se radi ene ali par oseb temu, da so, kakor trdi posl. Pisek, jako odirali. razklala. Stranka se zaveda, kakSnega pomena Na Cesko so posiljali ponarejeno vino, prisli v je njen nedotaknjen obstoj na jugu monarhije sod no preiskavo, in sedaj so vodilni uradniki vobce, zlasti pa se v sedanjih veleresnih casih. suspendirani, Zveza pa Ie vegetira in je blagov­ Zato je stranka danes bolj edina kot kdaj poprej ni pro met ustavila. Tudi stajerska Kmetijska in to bo vsakdo videl in obcutil, kakor hitro se druzba, ki ji naceljuje istotako grof Attems, ne zopet povrnejo nonnalne razmere in z njimi stori za aprovizacijo nic. normal no kretanje strank. - Neresnicno je tudi Torej je moral namestnik vzeti stvar sam v porocilo listov, da se je vrsil pred kratkim roke. Pridobil je za kult. nadzomika Petra, ki je »shod zaupnikov« S. L. S. Shod zaupnikov v bil prej na Ceskem ucitelj na kmetijski soli. Ta danasnjih razmerah ze zato ni mogoc, ker veci­ je vstopil v drz. sluzbo samo pod pogojem, da na zaupnikov S. L. S. stoji v fronti v junaskem je podrejen edino Ie namestniku direktno. Ta boju za cesarja in domovino. Dezelni glavar je izvrstno dela. Dobicek 931.000 K, ki ga je na­ smatral v zadnjem casu kot umestno, zgovarjati redil pri blagovnem prometu porabi namestnik se z nekaterimi gospodi z dezele v dezelnih za to, da oddaje v Gradcu uboznemu prebival­ zadevah. Ti razgovori, ki se nadaljujejo, ker se stvu cenejse zivila, kurivo in obuval (cevlje z nikakor niso zakljuceni, so dali povod za ozna­ lesenimi podplati). Tako pravzaprav kmet pla­ ceno pomotno novico. cuje v fond, s katerim drZi grof Clary socialne [463] demokrate pri dobri volji, da mu ne kravali­ 13/6. 16. Bink[ostni] torek. rajo.lIo Res v Gradcu se ni bilo nemirov, kakor Vceraj v Kamniku. Izprehod na Zaprice. Sli­ so jih soc. demo ze saID se je mocno gnnenje topov, zlasti deto­ [465] nacije te:l:kih kalibrov. uprizorili na Dunaju. Ogledal sem si razdelitev LavrenCicu pravil 0 bojih z vlado. Je popol­ krmil, ki jo je Peter izpeljal po istem nacinu, noma na nasi strani. Merkun na neki kon­ kakor jaz razdelitev modre galice na Kranj­ ferenci govoril 0 dr. S., da nikamor ne gre. skem. Ima v centrali 38 Ijudi, kot voditelje Mladini'09 pa ravno nasprotno trdijo, da prevec oddelkov strokovne moci. V mestu se vrsi hodi k vladi. porazdelitev po zenskem odboru, ki ga tvorijo Zelezniski promet zopet zaprt. Veliki voj. tri organ[izacije]: katoliska, nemsko-nac[ional­ transporti. na] in Roho. Ogledal sem si tovamo v Per­ [466] neggu, koder se mesajo knnila iz koruznih 18/6. 16. V Gradcu z ravn. Rohnnanom, da si storZev, krede, me lase itd. Delajo Rusi. Ure­ ogledam aprovizacijsko organizacijo za Stajer­ jena je v tovami za spirit Lustig in Braun, dveh sko, ki jo je namestnik grof Clary ustvaril s judov, ki so nas pogostili. Tam je postavljenih svojim deZelnim kulturnim inspektoratom pri 93 holandskih krav za preskrbo Gradca z mle­ namestnistvu. kom. Peter namerava kupiti 3000 presicev, da Na Stajerskem je avtonomna uprava ob tleh. V jih spita za jesen. Gradcu vlada komisar, dezelni odbor se ne Tam dobil okr. komisarja dr. V6r6s-Faltina iz briga, zadruznistvo se je ponesrecilo. Ko je ob Brucka, ki mi je pravil, kako on skrbi za zacetku vojske povabil Clary vse faktorje na aprovizacijo. Od dveh domacinov si je izposo­ sodelovanje, je dez. odbornik dr. pI. Kaan od­ dil 40.000 K, in hodi sedaj na Ogrsko, dobi tam povedal, ces da financni polozaj dezele ne pri- kakega juda, ki trguje z robo od drzave zase-

509 Mlajsa frakcija v SLS, ki jo je vodil prelat dr. Andrej Kalan. 510 ne zganjajo tru~ca, hrupa, vpitja

118 VIRI 26, 2007

zeno in jo vtihotaplja na Stajersko. Stuhl­ Soc, dem. so bili v odseku predlagali, da se za­ richter5ll in postajenaeelnik dobita pac po 200 seze tudi seno in slama, pa je njih predlog pre­ K od vagona, pa gre. padel. [467J [473J 19/6. Na Dunaj k seji Posvetovalnega odbora Hussareku! 20/6 16. Vojnozitno-prometnega zavoda. Sklepi 0 pri­ [ ... J! hodnji kampaniji, ReiHl sem male kmeeke mli­ [ ... J T. Str. [ ... J LSR. [ .. ,J T, [ ... J II. St. [ ... J L. ne, V zadnji seji, katere se nisem mogel ude­ [ .. ,JI. St. [ .. .J T. [ ... J Gym, [ ... J Laibach [ ... J. leziti radi ustavljenega osebnega prom eta, se je [ ... J Discipl. [ .. ,J Kalt. [ ... J sklenilo, da se morajo mali kmeeki mlini [ ... J L.S.R. [ ... J St. R. [ ... J Idria [ .. ,J Gangl [ ... J skleniti v zadruge pod nadzorstvom okr, glav., Idria [ ... J Was war [ .. ,J Gereutschaft [ .. .J Bo- sicer ne smejo mleti . Zanje se je bil zavzel roevic [ ... J Idria [ ... J Idria [ ... J radikal=rat [ ... J bivsi nemski minister-krajan Schreiner, ki je pa Gangl [ .. ,J radikalen Agitation [ .. ,J propadel. Soc. demokrati imajo najhujso piko [ ... J Direkt. Bevks [ ... J St. R, [ ... J Idria. na te male mline, ees da v njih kmetje najvee Prof. Kuzelicky [ .. ,J Berg direkt. [ ... J Kuz. [ ... J moke odtegnejo drzavi. Jaz sem napovedal Bevks [ ... J predsedniku Vojnoz[itnegaJ promet[negaJ za­ [471J v[odaJ sekc[ijskemuJ nae[elnikuJ Schonki, da 24/6. Seja dez. odb. Avancement515 uradnikov. hoeem predlagati reasumiranje512 tega ski epa, a Sklenjen protest na minist[rskegaJ predsed[ni­ ta je dejal, sklicujoe se na poslovnik, da takega ka J proti dez, vladi, ker ni nie ukrenila proti predloga ne more dopustiti, sicer pa je dejal, se zlorabi Stanovskih barv (rumeno-modro-rdeee) ta sklep v alpskih pokrajinah ne namerava iz­ od strani nemskih nacionalcev povodom danas­ peljati, Jaz sem radi vamosti vprasal sekc. nje pros lave obletnice bitke pri Kustoci. Sust. naeelnika Kellerja, kako je s stvarjo, Ta je bil je opozoril Attemsa, da se nekaj pripravlja, a ta pa drugega mnenja, Prejsnji komisar notranje­ je rekel, da so mu Nemci obljubili, da izobesijo ga ministerstva, baron Simonelli, je bil nenado­ samo cesarske zastave, Na dan slovesnosti pa ma odstavljen, in na njegovo mesto je prisel ta se prikazejo zjutraj rumeno-modro-rdeee zasta­ Keller, ki je bil doslej pri nizje-avstr, namest­ ve, in sicer na Kazini, na Tonhalle in na vee nistvu, znan kot energieen nasprotnik agrarcev, privatnih poslopjih. Keller mi reee, da ee bi bila ustanovitev teh Takoj je S, telefoniral Attemsu, da je bil mlinarskih organizacij res nemogoca, bi 0 tem mistificiran od Nemcev. Ker je lastnik rumeno­ poroeala dez. vlada. Ce ni mogoee sklepa iz­ modro-rdeee barye edina Ie dez, odbor, ki se pa peljati, se naj pa ti mlini zapro. Jaz sem mu sam te zastave ne posluzuje in tudi nikomur ni dejal, da naj nikar od kranjske dez. vlade ne dal pravice do rabe te zastave, zahteva, da prieakuje take izjave, ker ee dobi ta kaj od vlada takoj te zastave odstrani. Posebno teZak ministrstva, bo izkusala izvesti, bodi se tako slueaj se je primeril v Kazini, koder so na to nemogoee, Povedal sem to Schreinerju, ki me zastavo celo pritrdili kranjski dez. grb, Attems je prosil, naj vendar se jaz nastopim, sicer gre je bil v veliki zadregi, ees da ne more slav­ sklep vun l13 in se skoda ne da vee popraviti. nostnega razpolozenja motiti stem, da poslje Stavil sem torej koncem seje na predsednika policaje snemat zastave in da se mora 0 zadevi Schonko vprasanje, kako si misli izvrsitev tega se poueiti, S, mu kratko reee, da zahteva v sklepa, na kar je ta, dasi nerad, vendar je moral, imenu dez. zastopa od dez, vlade, da stori svojo ker mi je ze dal besedo, pred plenumom514 dolznost. izjavil, da se sklep pri nas ne bo izvedel. Zastave so visele dalje, in popoldne poroea v seji dez, odbora in se stori sklep, da se odposlje takoj obsima brzojavka na minist. predsednika z naznanilom, da je dez. vlada odpovedala svo­ je pravno varstvo dez. zastopu, 511 prisednik 512 povzemanje 513 ven 514 pomernbnejsi sestanek vseh tlanov politicne ali strokov­ 515 napredovanje; povisanje z nifjega sluzbenega mesta Ila oe organizacije visje

119 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA ( 1898-191 1)

[472] hrbtom predlozil centralni vladi zahtevo Nem­ 27/6. 16. cev. Seja zastopnikov vseh c. kr. kmetijskih glavnih Vrhovno armadno poveljstvo se je izreklo, da korporacij na Dunaju, sklicana od poljedel­ SO se Slovenci tako izbomo518 drzali V vojski in skega ministra Zenkerja na Dunaju. da vsled svojega naravnega sovrastva do Ita­ Kot zastopnik Kranjske kmet. druzbe sem sel lijanov tvorijo tako vazen element na jugoza­ jaz in pooblastil tudi dr. Sustersiea, ki je bival z padu monarhije, da jih je treba okrepiti in se ne menoj na Dunaju v dez. zadevah. smejo zaliti stem, da se jim vzame zastava. Glede prepovedi klanja telet je edino Ie Sta­ Razpolozenje na Dunaju bolj slabo radi poraza jerska to odloeno zahtevala, vse druge dezele na Ruskem v Voliniji. Tam je poveljeval nad­ so se izrekle zoper splosno prepoved. Za vojvoda Jozef Ferdinand, ki je s svojo trmo in Kranjsko ta stvar nima pomena, odkar je urejen neubogljivostjo ze prej dvakrat pokvaril vojne yes promet z zivino po DeZ. mestu za ta pro­ operacije. Dobil je od Conrada ukaz, da okrepi met. krili in gre srediseem nazaj ter zajame Ruse. Vlada pove svojo zeljo, da bi se cene za seno in On je pa nasprotno naredil in je bil zajet. Ko so slamo znizale. Smo se izrekli soglasno zoper Rusi udarili, je bil na lovu v Karpatih. Ko se je znizanje, pri slami, mlateni z roko, se naj cena vozil, odstavljen, v Solnograd, je bil v Lincu na celo dvigne za 2 K. Poljed. minister poroca, da postaji na strani, obmjeni od perona. Njegov se ceni letosnja kosnja na 138 milj. m3, od pribocnik, ki je na peronu pozdravil prijatelja, katerih zahteva armada zase 6 milj. m3. To ne reee: Za naju je vojske ze konec. V njegovi bi bilo veliko v primeri z letosnjo dajatvijo. armadi so bili Dunajcani. K prasanju516 cene klavne zivine sem jaz iz­ [475] vajal: Za tern naslovom stoji vee negom se zdi 317. na prvi hip. Gre za enakost med obema dr­ Sel k dez. predsedniku protestirat, da je v zavnima polovicama. Mazari ne dopuste ne imenu dei. solsk. sveta slo na vojasko upravo rekvizicije ne maksimalnih. Po se enkrat visjih neko mnenje glede invalidnih sol, ki ni bilo cenah nego pri nas kupuje vojaska uprava na nikoli sklenjeno. Predlozen je bil ucni nacrl in Ogrskem. Mauri zadrzujejo krmila in poku­ program s predlogom, da se invalidne sole pujejo naso zivino poceni, da jo potem drago ustanove v Koeevju, in na nemskih solah v vojastvu prodajajo. To pomeni, da se vlece Ljubljani. Nemski ueni jezik in znanje nem­ kapital na one strano Diference pri cenah vo­ seine kot predpogoj za sprejem. Grof Attems jaskih dobav se dajo izracunati in gredo gotovo reee, da to ni mogoee. Jaz: Zal, da je kaj takega v miliarde. Zahtevamo torej 1. enake cene v od strani dezelnovladnega uradnistva vsikdar Avstriji in Ogrski, 2. ena cena v vseh avstrij­ mogoee, se vee, res je, ker je to izrecno v skih dezelah. Alpske dezele so bile vse za moj dopisu, ki je prisel na kuratorija na dez. odbor. predlog. Tirolec Schraffl je rekel, da je proti Zahtevam, da se tako mnenje umakne in dez. ekstremnim cenam, naj se doloei neka srednja sol. svet stori pravilen sk lep, ki bo seveda v cena. Stem niso bili zadovoljni Sudetci, ki so nasprotju stem, kar je slo vun po neki misti­ ze doslej prodajali vole po 5 K in krave po 4.40 ftkaciji,5J9 ki jo naj dez. predsednik preisee. K, kakor sem videl iz fakture Stanekove. Opozoril sem ga na razburjinje in na vtis na [474] vojake v fronti, ko se izve za to grozno krivico, 28/6. Z min. SV. Dvorakom domenil, da prevza­ ki se namerava storiti slovenskim invalidom. mem s 118 . ftlialo centrale za krmila. Ali mislite, da sem jaz zmozen kaj takega Sust. pri knezu Hohenlohe radi kranjske za­ storiti? rece Attems. Jaz: Vi ne, a to je storil stave. H[ohenlohe] se je cudil, da ima vlada najbrze ze vas prednik, in vi morate za njim po­ sedaj eas za take stvari. On ne bo nieesar storil pravljati. Mi je obljubil. Nato grem h Kalte­ v tem vprasanjll zoper nas. S. mll je kot dez. neggerJu. glavar v imenu dez. zastopa izroeil nas protest proti temu, da je baron Schwarz tajno za nasim

516 vprasanju 518 izvrstllo 517 kakor 519 zavajanju

120 VIRI 26, 2007

Ta je dejal, da se ne ve nie spominjati. Ko mu Siovenca velik inserat 0 svoj i knjil'ici 0 dr. reeem, da imam erno na bel em, da se to zgo­ Kreku. Ker je Rakovec spoznal namen, je in­ dilo, reee, naj mu posljem stevilko akta, da po­ serat odklonil. isee, [478] Nato ga primem radi Idrije. Kako se more Bi­ 717.16. lek pri svoji germanizatorieni akciji sklicevati Bilanena seja del', banke, Cisti dobieek 86.677 na del', sol. svet. Tudi 0 tern ni Kaltenegger K. Vsa reserva v stirih letih obstanka 278.000 nekaj casa hotel nicesar vedeti, slednjie se je pa K . vdal, da je on privatnim520 nagovoril Bileka, da Razgovor s Pollakom in Rasico, da bi se kupila izda svoj odlok na rudnisko solo, Gutmannsthalova hisa v Franc Jol'efovi ulici. [476] Skofu dovolili hipoteko 200.000 K na Gorieane 417. 16, in Gornji grad za vojno posojilo. Sustersic sklical sestanek zaupnikov cele de­ 817. zele po dekanijah, da se izrece glede hujskarije Seja del', odbora. Dr. Dermastija nastavljen za mladinov. del'. svetnika. Del', odbor kranjski se konsti­ Sklep: tuira kot podrul'nica centrale za ustanovitev I, Brezpogojna zaupnica Sustersieu, Se mu na­ domov za invalide (preds. Klein), Naglasal roci, da po svoj i previdnosti naredi red v sem, naj se misli pri tern na razdelitev zemljise stranki. verskega zaklada med invalide, 2, Radi varstva narodnih interesov se pripo­ lnvalidne sole, Kaltenegger je prisel po naro­ roca, da se stopi [v] stik z narodno-napredno eilu del'. preds. k meni se opravieit. Prej mi je stranko. Sust. izjavi, da bo poskusil zvezo, a Ie rekel, da se ne sporninja, kdo je dal na V. AK. pod pogojem da se zavel'e nasprotna stranka, QAbt.524 izjavo glede nemskih invalidnih sol, da bo spostovala nase versko prepricanje. sploh 0 celi aferi ni nicesar vedel, sedaj pa se je V izvrsitvi sklepa od I. naznani Sust., da iz­ spomnil, da je to naredil Belar, on pa vidiral. 525 kljueuje dr. Kreka in prof. Jarca iz Slov[ enske] Priznava, da je stvar napaena, verhaut, da spada Ij[udske] str[anke], dokler se ne poboljsata, Bi- oni, ki jo je zagresil, na Studenec,526 njemu je 10 je okoli sto povabljenih, ki so veeinoma pri­ Ie v naglici usia, in prosi, naj se ne smatra to sli, kot izraz narodne tendence,527 Dr. Pegan je po­ [477] roeal kako si stvar misli prof. dr. Spitzy, ki bi 517. 16, rad izobrazil slovenseine in hrvaseine vescega Obiskal skofa Mahnica v Preski. Odobrava na­ zdravnika. stop proti Kreku ees da jem521 treba discipline Poroeilo 0 kranjski del'. zastavi, Filharmonicno in da je tudi opazil, da ideje, ki jih je K. drustvo je ob vogalu ravno dvorcu nasproti razlagal dijakom, niso bile vedno najboljse, razobesilo rumeno-modro-rdeeo zastavo. Gra­ Sestanka vseh del'. odborov, ki sta ga snovala zer Tagblatt je 0 slavnosti v kazini poroeal, da Mayer in Sust., ne bo, ker ga nil'jeavstr. del', so bile tam razobesene te »stare, kot je upati, marsal princ Alois Lichtenstein neee sklicati. kmalu zopet nove zastave«, S, je pi sal Filh. Princ je sel najbrze grofa StOrgkha vprasat. drustvu, ki je od nas subvencionirano,528 da naj Dr. Krek je na Ceskem v Toplicah, menda v to zastavo snamejo, a je odgovorilo, da jo Podebradu. M ladini so besni in zabavljajo. smatra za del'elno. Dijak Rogulja, ki je urejeval Novine, katere so [479] ustanovili reski kapucini, pa niso financielno'" 1017. zdrZali in se list ob zacetku vojske prenesel v Podpisal pogodbo s Kranjsko industr, drul'bo Zagreb, koder je tudi delalle dolgove, politieno za dobavo toka iz Zavrsnice novi to varni na pa se obnasal tako, da jih je superior Dostal imenoval pajdokracijo,523 je hotel spraviti v 524 5. Armeekommando Quartierabteilung - 5. armadno po- velj stvo oddelek nastanitve 520 zasebno 525 z znakom oznaciti, daje napisano vide no 521 jim 526 v bolnico za dusevn e bolezni 522 ftnancno 527 prizadevanje za uresnicitev necesa; tefnja 523 vladavina otrok 528 podprto z denarno pomocjo. navadno iz proracuna

12l DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA ( 1898- 191 1)

Dobravi, ki bo dogotovljena spomladi 1917. zivino in seno, domovi za invalide, kmetij stvo 400/500 KW (kakor na Jesenicah c. 10.000 v. po vojske.534 0 domovih za invalide je izdelal vrtlin. toka s 50 periodami) za zaeetek samo baron Ehrenfels referat, ki smo ga prejsnji dan podnevi, pozneje morda tudi ponoei . Pogodba popravili. V seji predsednikov pa ni bil sprejet, do 113. 1919 s svobodo druzbe, pogodbo za ampak odlozen, ker so se proti izrekli Nemci s enD leto podaljsati, katero opcijo pa ima izvrsiti Ceskega in Tirolci. Nacionalni moment igra pri 6-K mesecev pred 113. 1919. Cena za prvi tern vprasanju veliko vlogo. milion kilv.'29 ur 5Y, v, za vee 5 v.'JO Za Je­ Kmetijstvo po vojski. Za strokovne sole ni bilo sen ice velja pogodba s 25/2.1916. nobenega navdusenja. Zfka rekel, da ni so iz­ Intrige Leykama se nadaljujejo. Zopet se po­ polnile nad, Feichtinger, da ni strokovnjakov. prasuje, ee in koliko toka res oddajemo v vo­ Jaz sem rekel, da treba reformo zaeeti pri ko­ jaske svrhe.'" renini : z reformo Ijudske sole in ueiteljise. Ta Seja c. krl. kmetijske druzbe. Pozdravil vl[ad­ tema je povzel generalni tajnik ni z. avstr. kmet. nega] sv[svetnika] Detela, ki prvie prisel kot dr. vladni svet. dr. Hausler, ki je profesor na komisar vlade k seji. Se je zahvalil, poudar­ kat. ueiteljiseu in je zahteval temeljito reformo jajoe, da prizna kmeta kot najvaznejsi stan v ueiteljise. Povedal je, da se vrse v uenem dnavi, ki mora za svoje pridelke dobiti pra­ ministrstvu v tern smislu posveti. vieno plaeilo. Hergelt iz Prage in Hausler razvila cel program Poroeal sem 0 konferencah na Dunaju: Cene za bodoenost. Hergelt stavil v prvo vrsto pri rekvizicijah zivine, sena in slame - enakost nemske zglede. Hausler stoji na domaeih tl eh. zOgrsko.m Napovedalo se je, da se namerava ni z. avstr. [480] kmet. druzba ob svoji 108 letnici presnovati v 1117. Splosno avstr. kmet. dr. Seja kat. tisk. drustva. Naroeilo novih strojev Na poti se maz[ arski] eastnik pritozeval eez za 100000 K. kurate. Novo mesto. Hrovat pokliean, deloma prizna, Sramek vprasal, kaj je s Krekom. Nemski li sti Kalan omahuje. so stvar raznesli po Ceski korespondenci. Finzgarjevi zbrani spisi. Kenie proti visini [483J honorarja in odlozi nadzorstvo bukvarne. 1717. 16. Veliko razburjenja radi izkljueitve dr. Kreka. Seja posvet. zbora Vojnozitno-prometnega Forma, s katero je S. to izpeljal, se graja. zbora. Dr. Jez predlozi elanek s pozivom na zedinje­ Na dnevnem redu posvet radi prevzemnih cen nje strank. Pisan preeej sentimental no. Predla­ za poljske pridelke, ki padejo pod zaporo. Dva gal sem, da se predlozi S. dni prej je izsla min. naredba, v kateri so se Ker so, odborniki Kat. tisk. dr. slabo infor­ cene doloeile. To sem jaz grajal, in izjavil, da mirani, oz. dobe prve informacije vedno Ie od je brez pomembno govoriti eez ta fait ac­ mladinov, sem dal mnogo pojasnil. compli,'" pred katerega nas je vlada postavila, Kuzelicky iz Idrije tu radi afere Mencej-Snoj. a ker stoji stvar na dnevnem redu, in so do­ [481]'" loeene cene za bob (Bohnen) na 40 K kakor [482] lani, kranjski Mol se pa ne more steti v to 1517. 16. Na Dunaju seja predsednikov c. kr. kategorijo, predlagam za fi zol 60-70 K po kva­ kmetijskih druzb in dez. kult. svetov. Cene za liteti. Predlog bi bil sprejet s 16 glasovi (ceska, kor[oska] staj[erska]) proti 9 (soc. dem., Fink). Proti soc. demokratom, ki so napadli kmete kot 529 kilovatnih 530 vinarjev oderuhe, sem naglasal, da je v skupnem nasem 53 1 namene interesu, ako zahtevamo za nase pridelke iste 532 Tu so vstavljeni izrezki porocila seje glavnega odbora c. eene, kakor jih dobivajo Ogri, ker sicer pojde kr. Kmetijske dru i,be kranjske z dne 10. 7. 1916, potem narodno premozenje iz nase dn. polovice eez pa sledi vabilo k seji odbora Katol iS kega tiskovnega dru, tva za 11. 7. 1916. mejo, tam bode te ogromne vsote nalozene v 533 Tu sta izrezka jz gra ~ k e Tagespost z dne 12. 7. in 15.7. 1916, ki govorita 0 izkljucitvi Kreka in Jarca iz uprav­ 534 po vojni nega odbora SLS 6. 7. 1916. 535 izvrseno dejstvo

122 VIRI 26. 2007

industrij i, koder vee nesejo. Stem pa se bo Hal tung der Truppen dieses Korps macht jede ustvarila ogrska konkurenca nasi industriji na feindliche Anstrengung vergebens. Das ita­ kmeeke stroske. lienische Artileriefeuer steigerte sich bei den Dr. Viskovsky (Praga) se mi je zahvalil za go­ angriffen zu ungewohnlicher Kraft; aJles um­ vor, ees da je bil jako interesanten. sons!. Die feindlichen Verluste sind taglich [485] auBerordentl ich schwer.m 2117. Seja dez. komisije za ureditev prometa z zi­ [487] vi no. Vnoveevalniea Gospodarske zveze prosi­ 2717. la, da bi smela sama nakupovati. Se odklonilo. »Nas Vek« , v Brnu izhajajoci katolisko=na­ Lasehan se se ni privadil novega naeina. Sedaj rodni tednik, pise: Dezelni in drzavni poslanec zbira vlada pritozbe proti Dez. mestu promet z prof. ThDr.539 Janez Krek je kot profesor bo­ zivino, prej, ko so zandarji rekvirirali, je bilo goslovja sel v pokoj. Njegov naslednik je po­ pa vse dobro. stal dr. Grivec. Dr. Krek je skozi leta imel kot Vojaskemu zastopniku, ki je hotel vedeti, kako profesor v Ijubljanskem semeniseu v dr. Griveu se plaeuje, sem povedal, kaj je povedal vojni suplenta. Da bi dr. Grivec slednjic mogel na­ minister, ki plaeuje iste eene v Avstriji kakor predovati, se je dr. Krek prostovoljno odpo­ na Ogrskem, a pri nas vlada pridruzuje zase. vedal profesuri. To nima nobene zveze z nje­ Naredili bomo enkrat velik obracun. goyim sedanjim politicnim sporom z dezelnim S.: Evgenov gen. stabni sef Kraus je ostal glavarjem kranjskim dr. Sustersicem. Kar je 0 vodja politienega armadnega vodstva tudi po tern napisal nas liberalni tisk, namrec da je preselitvi iz Maribora v Bokan. Hoee vse ger­ Ijubljanski skof dr. Kreka odstavil za kazen itd. manizirati. To ze preseda. TrZaski namestnik za ta spor, je izmisljeno ali zlagano. bar. Fries-Skene je dejal: Kraus je najhujsi To dal Sramek v N[as] V[ek] na podlagi raz­ nemski nacionalec, kar sem jih kdaj videl. govora z menoj. XXXXXX Stiirgkhu tudi ze Kraus preseda. AGIH. ZadrZanje Sehwarzevo se da razlagati iz pri­ [486] ti ska Krausovega. 2817. 16. Krek hodi po Ceskem. Jare sel za njim ga in­ Dolenjci v dez. dvorcu in nekateri Notranjci. formira!. Oblak in Baloh in Cesenj jako odlocno proti [484] Kreku. Zagovarjal ga Ie DeZman. Baloh izjavil, Sustersie kliee duhovnike iz vseh delov dezele, da gre duhovseina s S., ker gre z mano. da se razgovore 0 frondi 53• Kreka in tovarisev. Stem je S. svoje poizvedovalne razgovore za 2517. Duhovniki iz Krekovega volilnega okraja. enkrat koneal. Stefan Rihar izjavil, da Krek kot kandidat v Po seji razgovor z Oblakom radi Gospodarske tem okraju nemogoe, in da on nikdar ne bi mo­ zveze. Treba nove Ijudi noter, da narede red. S. gel zanj delati. Ravno kamniska in moravska povabi Korosca na Dunaj na razgovor in mu dekanija sta najbolj proti Kreku. pove, da ako Stajerci nasprotujejo in se vme­ sajo v kranjske razmere, da vzdrZe Krekov sis­ 2617. Iz ribniske dekanije. Skulj, ki ni povabljen, tern, potem naredimo Kranjci svojo zvezo s se pripeljal s Pravharjem (Laski Potok), ki je Travnom, in prepustimo Gospodarsko seveda bil ocividno od Skulja prepariran. Po pojasnilih Krekovi Zvezi, ki naj pa potem tudi sanira tudi ta izrekel S-u polno zaupanje. LavrenCic sarna svoje stvari. (Vel. Poljane) navdusen za S-a, Jereb (Skoc­ jan) prosil za Skulja, 0 katerem rekel S., da ga steje med fronderje. 5J7 Tretji zbor na tirolski fronti pri Monte Zebio. Urad no porocilo 2517: Die schon in den ver­ gangenen Kampfen unvergleichlich tapfere 538 Kot xe v preteklih bojih brez primere pogumne drze tet tega korpusa naredi vsako sovrazno naprezanje zaman. Italijansko topnistvo je stopnjevalo svoj ogenj pri napa­ dih do nenavadne moti; vse zaman. Sovrazne izgube so 536 uporni sko politicno gibanje dnevno izredno tefke. 537 upomike 539 doktor teologije

123 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENP. LAMPETA (1 898- 1917)

[488] eden je bil, ki je na drevo ziezel in vse videl, pa 3017. 16. Izprehod po Golovcu. ludi sel za njimi, ker je ravnokar umrl.« Gredoeega na Golovec me doide solski svetnik Dva groba sta vedno izkopana in stojita odprta, moj bivsi profesor matematike Wester za svojo pokrita z vejami, da sta takoj na razpolago. hiso. Slreljajo jih bolj spodaj, koder pelje stranska »Grem gledat, ee mi kaj kradejo.« pot od spodaj navzgor, nekakD pri tretji lerasi. Pokai:e na i:ieno ograjo: Tukaj hodijo skozi Do tje mora obsojenec marsirati, pOlem ga tisle zenske iz mazarske bolnisnice, baje od mrtvega odneso navzgor. Rdeeega kriza, spremljajo jih veasih oficirji ali [490] mazarski bogoslovci, ki stre:i:ejo tam. To bi vse 3117. 16. spodil, a elovek ne sme nie reei, sicer oeitajo, Seja dei:. komisije za agrarne operacije. Prvie da je nepatriotieen. Pa mi skodo delajo Lea preds. Attems. Skopice. druzba. Krek v Drazdanih. Nato mi pove, da mu je pisal msgr. Tomo Zu­ Kat. nar. stranka furlanska ostro odgovarja na pan, naj mu kaj sporoei iz zivljenja Jureiee­ sklep slovenske duhovseine goriske, ki zahtc­ vega. va, da se odstavi Faidutti in uvede komi sari at. »Kaj pa vem 0 Jureieu? Bila sva sosolca, a Trditev Furlanov, da se je ta sklep naredil v Jureie je bil sam svoj, se ni za nikogar brigal in sporazumu s Siovensko stranko, oz. da je bil od ni s tovarisi sploh nie obeeval, tudi na univerzi. nje odobren, ni resniena, ker stranka 0 tem ni To vem: V gimnaziji je sedel pred menoj in ko nie vedela, jaz pa sem Stefetu kmalu po objavi ga je Nejedli vprasal, kaj je sin (a+b), ni vedel rekel, da tega ne odobravam. Ni v nasem in­ nie inje dejal: Prekleti hudie! Jaz mu pa reeem: teresu, izpodkopavali avtonomijo. Pusti hudiea pri miru, saj si sam kriv, ee nie ne Sustersie na Dunaju. znas.« Siovenec prinasa Listek z izjavo poveljujoeega »To morate vsekeko Zupanu povedati, ker on general a prigodom Andrejkove knjige s sloven­ pise spomine 0 nasih pisateljih. Ziasti, ee kaj skimi vojaskimi pesmimi. Poslal Jos. Abram. veste 0 Presemu, yam bo se posebno hvale­ Proli »voditeljem«, ki so narode razdvajali. zen.{( [491] »0 Presemu pa nie ne vem, ker sem bil takrat 1/8. 16. se premlad. Moj tast pa je pripovedoval, da je Merkun pri meni radi otrobi, invalidnih domov, imel vedno spredaj poscane hlaee, ker je bil skrbi za invalide in drustva »Dobrodelnost«, tako velik pijanec, in moj tast je moral to ve­ katerega oklica Siov. in Domoljub ne prineseta, deti, ker je bil krojae in je popravljal Prdemu dokler se snovatelji ne podpisejo. Sem mu dal hlaee.« pojasnila in mu svetoval, naj poeaka glede Nato sva sla eez greben Golovca na drugo stran invalidov z vsako riskantn0540 akcijo, dokler ni proti Dolenjski. Pokazal mi je, kje pokopujejo z vladno naredbo urejeno, kako se drZava po­ po vojnem pravu na smrt obsojene. Od vo­ stavi v leh vprasanjih. jaskega strelisea se dvigajo v raznih za strelce Potokar (Trzie) rekel Moskercu, da bodo vse odmerjenih razdaljah terase. Pokopalisce je na mladine odstranili iz Jugoslovanske strokovne najvisji zadnji terasi, 600 korakov od strelnice. zveze. Tamje sedaj pokopanih 21 obsojencev. Noben Dr. Dermastija pri meni radi osnovanja novega grob nima znamenja, ampak se takoj po po­ drustva Akademieno staresinstvo. grebu zasadi z grmovjem. Vse je planirano, ta­ Posavec, nadzomik poljedelskega ministrstva, ko da se mesto pokopa ne pozna. ki si je ogledal razne pasnike, mi po veda I svoje [489] vtiske. Se pritozil eez vojastvo, kako dela z »Sedaj hodimo po mrlieih.« En grob je bil se Ijudstvom (Bela pee, Sodrai:ica). sveze zasut. Zabret s pritozbo eez kranjskega okr. glavarja, »Ta je zadnji, je bil pred enim tednom ustre­ ki sili za okr. zitnega nadzornika nekega kon­ Ijen. Petrie Ie:i:i tam.« Pokaze na kraj pod juz­ cipienta Dr. Semrova. nim robom planote, ravno pod grieem, proti prednji strani. »Jaz ne gledam nikoli, kadar jih streljajo, a 540 tvcgano

124 VIRI 26, 2007

[4921 boru. Za Jarca ni nihce, Kreka se jim skoda zdi. 2/S, 16. Sesta bitka ob Soci. Mnogo ranjencev. V Ljub­ Hindenburg prevzame poveljstvo celotne Ijano pripeljali 3000 jetnikov, deloma naprej. vzhodne fronte, do Tarnopola, juzno presto­ [495] lonaslednik Karl Fr[anc] Joz[ef]. 9/8. 16, Ustanovni obcni zbor I1irske banke. 4/S. Oklic drustva Dobrodelnost v Siovencu. Predsedovati bi imel dr. Sus!., a je bil vceraj Seja konzistorija. Moj referat 0 Ovijacevi hisi brzojavno pozvan k financnemu ministrstvu k odlozen, Siska. posvetu radi odskodnine deZeli, ako drZava Nemski listi prinesli tendencno vest, da se § 19 inkamerira naklado na pivo. Pooblastil mene, osn. zak,'41 odpravi. Nato polemika po listih, da predsedujem. Vse slo gladko. Ustanovna Po praski Union sta prinesli marib[ orska] Stra­ glavnica 1,000,000 K, Dobre tri cetrtine imajo za in Edinost. Za Siovenca iz Union prelozil dr. zadruge. Zadruzna zveza, ki je zahtevala, da Jez clanek. Stefe ga nese drt, pravdniku dr. morajo biti vse zadruge samo od nje zastopane Pajnicu pokazat, ki objavo zabrani. Pritozba, pod pogojem, da ima ona stem absolutno zakaj Siovenec ne sme. Pajnic poslje vse na­ vecino, ni med delnicarj i, ker se zadruge za­ prej, posledica je bila, da sta dobila cenzorja v stopajo same, Izvolitev soglasna, samo Jez, ki Mariboru in v Trstu nos, a Pajnic s Siovencem je dobil pooblastilo od vipavske posojilnice, je pohvalo, »Besonders angenehm hat das patri­ oddal bel Iistek. otische Verhalten des Siovenec berUhrt, der Predsedstvo: Sustersic, Jean Pollak in jaz, Rav­ i td. «542 natelj Bugady od Jadranske, namestnik dr. 5/8. Baron Ehrenfels mi pise v imenu nizjeavstr. Kavcnik od Kreditne, Traven zaupnik uprav­ kmetijske druzbe radi 5 vagonov melasnih nega odbora. krmil, ki jih ni mogla nasa krmilna central a V odbor izvoljen tudi dv, sv, vitez Vukovic, ki izdelati, ker je poljedelsko ministrstvo ustavilo je po zelj i vlade sprejel tudi predsedstvo Jad­ melaso, a jih je Nizjeavstr. ze prodala Trautu v ranske banke, da jo spravi v red. Pri Jadranski Inomost, kateri sedaj grozi s tozbo, so bili Cingrija, dr. Gregorin in drugi, ki so Kanonik dr. Kimovec se sel i iz zupnisca v svo­ politicno hudo kompromitirani. jo hiso. Knezoskof mi da na razpolago stano­ Gorica padla. vanje v Alojzijeviscu. 7/S. so Ital[ijani] vzeli gorisko obmostje. Sustersic imenovan od poljed[elskega] ministra 9/8, so vkorakali v mesto. za clana odbora za krmila v dunajski centrali. [494) [493] 10/8. 16. S/S, 16, S. prisel z Dunaja. Padec Gorice naredil silen vtisek, Danes je pri­ Predlog za izpremembo kranjske dez. zastave jokala k meni sestra Ida, ki ima novo vilo v je stavil tudi sef generalnega staba jugozapadne Gorici, Begunci, ki so se peljali vsled evaku­ armade Krauss. Iz notranjega minis!. so ods to­ acije iz Gorice, se na pori v Lipnico v Ljubljani pili stvar min, predsedstvu kot vazno politicno niso smeli ustaviti in obcevati z domacini, zadevo. StUrgkh je premeten in se ne da za­ ampak so se po kratkem okrepcilu peljali takoj peljati v nemskonacionalne nepremisljenosti, napreJ. Nemci so hudi nanj , ker se ne posvetuje z Bil pri meni posl. Skulj, ki se je pritozeval, da njimi. Ce pridejo, jih pac poslusa, a nikdar ne ga dez, glavar po krivici obsoja. Dal mu po­ klice, Njegova misel je, da sta dye nemski jasnila. drtavi druga poleg druge nemogoci. Ena bodi Poklical inz. Kosmaca radi nadzornistva Voj­ nemska, druga pa poliglotna. no-zitnega zavoda v kranjskem in radovljiskem Ehrenfelsu pisal, da mu posljem dr, Dermastja okraju, v zadevi Traut-melasa, Govori se, da se je eel maZarski polk vdal. [tal. Zurc porocal, da pri razgovorih v Kandiji vse uradno poroci 10 res nasteva 3600 jetnikov, med izrekalo popolno zaupanje dez. glavarju in od- njimi polkovnega poveljnika, [496) 11 /8. 16, 541 verjetno osnovnega zakona - ustave Od Zadr[uzne] zv[eze) zahteval zapis­ 542 Posebno prijetno se je dotaknilo patriolsko vedenje Slo­ nik zadnje od Spl[osne) zv[eze) poljed[elskih) vellca. zadrug na Dunaju izvrsene revizije,

125 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

Sanitetni sef gamizijski zdravnik dr. Gedul­ ru omenjene diference V prvi vrsti Burianove diger mi pravil 0 ranjencih iz zadnje sedaj ze zunanje politike. Ta je baje Rumuniji za njeno sest dni trajajoee bitke ob Soei. Po nasih iz­ nevtralnost obljubil rumunski del Sedmograske gubah soditi, morajo Italijani imeti take izgube, in Bukovine. Voditelji opozicije grofa An­ da jim ne bo mogoee dolgo vzdrZavati napadov drassy in Apponyi in Rakkovszky so zahtevali v sedanji intenzivnosti. Danes doslo 1000 ra­ nato priti pred kralja kot posebni zaupniki, da njencev sarno v Ljubljano. Italijani imajo novo, dobe direktno brez posredovanja vlade potreb­ cudovito dobro artilerijo, mi pa stare, izrab­ ne informacije in morejo vladarju izraziti svoje Ijene kanone. mnenje. Bili so res pri kralju v avdienci, in Bil pri skofu radi dovoljenja, da prevzamem sieer vsak posebej. V tej avdienci so baje iz­ podpredsedstvo I1irske banke. Skof izrazil bo­ vedeli, da je dogovor z Rumunijo ze gotov in jazen, da ne bi dr. Sus!. disgustiran541 vsled agi­ se vee ne da izpremeniti. Nato so odlozili svoja tacije Krekove stranke, odlozil vodstva. Sem zaupniska mesta in stavili ona vprasanja v dejal, da se tega ni bati, dezertira!544 sedaj ne bo drZavni zborniei, ki sicer naravnost nieesa ne ne S. ne jaz. povedo, a so spravila Tiszo v oeividno zadrego. [497] Ziasti velik vtis v Avstriji je naredila zahteva 20/8. 16. Nad Dunaj. V jedilnem vagonu skupaj z po sklicanju delegaeij. dr. Wilfanom, preds. dr. Edinost v Trstu, ki mi Ko sem to govoril s Koroscem, se je Krek je izroeil sklepe nemskih Volksratov. skrival za njegovim hrbtom. [498] [501] 21/8. Seja vojnozit. prom. zavoda, ki je obravna­ Ker sem videl, da jim je moja navzoenost ne­ vala moje v zadnji seji stavljene predloge. prijetna in se Korosec, ki je pac dejal, da je bil [500] nekaj dni na Kranjskem, ni dotaknil z nobeno 26/8. l6. Se vozil z Dunaja. Pod Gradeem vidim besedo stvari, zaradi katere je oeividno tja sel, dr. Pazmana, ki se vraea preko Gradca iz Sla­ sem se poslovil. V Polieanah sta izstopila Krek tine. Povabim ga na erno kayo. Greva skozi in Korosec iz vlaka, Gostinear, ki je dejal, da voz, in na koncu hodnika zagledam dr. Kreka s se vozi iz Prage, se je peljal do Ljubljane. smotk0545 in zelenim k1obukom poleg Gostin­ Gruski naroeil, naj poizveduje za zveplom. earja. Pozdravim Kreka in mu podam roko. On 27/8. 16.ltalija napovedala vojsko Nemeiji. me komaj pogleda. Povabim tudi njega na [502] kayo. A ni sel za menoj. V jedilnem vagonu s 28/8. 16. Rumunija napovedala vojsko Avstriji, Pazmanom in dvema kuratoma. Pazman je z 29. Nemeija Rumuniji. razvojem glede na Hrvate zadovoljen. Hrvati S. dejal, da je bil Korosec tudi pri njem. Ko­ so si priborili ugled. Koliko bolje, kakor ee bi rosee hoee Kreka pregovoriti, da se umakne iz bili zmagali Srbi in Italijani. politienega zivljenja. Kor. vidi, da tu v za­ Nazaj grede v moj voz vidim Gostinearja in dr. druznistvu ne kaze, da bi se Stajerci vmesavali Korosca, zadaj Kreka. Ta izgine takoj v kupeju, v kranjski prepir. Na prih[odnjem] obenem Korosec se pa postavi tako pred vrata kupeja, zboru Zadr. zv. naj odloeijo Kranjci sami za da jaz ne bi videl notri sedeeega Kreka. Pustil svoje kandidate. sem Korosca v veri, da se mu je ta manever [499] posreeil in sem se pred vrati kupeja spustil z 29/8. Seja dez. odbora. Izjava glede vojne napo­ njim v daljsi razgovor. Govorila sva 0 do god­ vedi romunske. kih v ogrskem parlarnentu in 0 gospodarskih Nadvojvoda Evgen pise, da namerava ustvariti zadevah Spodnjega Stajerja. Korosec meni, da mejno zavarovano ozemlje proti italijanski les­ je bil nastop ogrske opozicije in vlade naperjen ni trgovini, ki bi obsegalo tudi Kranjsko, Ko­ proti StUrgkhu. Jaz sem mu povedal to, kar je rosko in Stajersko. Pisemo, da to odobravamo pravil ravnokar iz Budimpeste se vraeajoei in opozarjamo na sodelovanje avtonomnih fak­ Gruska, da se tikajo v ogrskem drZavnem zbo- torjev. Naklada na pivo se inkamerira. Dobimo kom­

543 razo<::aran penzacij0546 (izredno) pri uzitninskem zakupu. 544 pobegnil iz boja 545 cigaro 546 nadomestilo

126 VIR126.2007

V dez.. solski svet se odposljeta dr. Dennastija, Najbolj strastno je govoril dr. Grivec, iz ka­ dr. Pegan, Jarcu in Remcu se da zahvala. Cadez terega kar pUhti , kar mu je Jez natrobil. pride v mestni solski svet. Posameznih personalij551 niso vec mnogo ome­ Belokranjske kapnice. njali. Ponudba Leykam-Josefstalu na 600000 K. Prelat Kalan stavi predlog, da se Siovenec to­ Idrijska sluzbena pragmatika. liko casa voditelju stranke ne da na razpolago, Sklep za ustanovitev zavoda za slepce. dokler ta ne izpremeni svojega stalisca in vod­ Dr. Angela Piskemik nastavljena v muzeju kot stvu ne govori. praktikantinja z adjutom.547 Ko sem jaz govoril in izjavil, da ne dezertiram, Centralni vladi se izrece zahvala za njeno na­ ostanem do konca moje volilne dobe, po kateri redbo glede dezelnih barv, ki odgovarja sta­ (504) liscu dez. zastopa. bom dal temeljit javen racun in tudi zahteval, (503) da se pred vso javnostjo razpravljajo stvari, 0 29/8. Seja kat. tisk. dr. Bilanca in racuni. Po seji katerih z ozirom na sedanje razmere molcim, je razgovor. Kal an umakni I svoj predlog. Prelat Kalan vehementno'" proti dr. Sust., ka­ Nato so mene silno pregovarjali, da naj pre­ teremu oCita: stopim na mladinsko stran, dr. Pecjak mi je I. Ne ski ice izvrsilnega odbora. celo vodstvo stranke ponujal. Jaz sem rekel, da 2. Je v zmoti, da je 95% duhovscine na nje­ sem vedno posten in da sedaj se veliko bolj govi strani, kar ni res. trdno drzim s S. ko vidim vse te spletke. 3. Je skliceval duhovnike na zaupni pogovor, Slednjic sklenejo, da naj vse sporocim Sust. in ne pa drugih somisljenikov. se razgovor nadaljuje v ponedeljek. 4. Ni vabil podpredsednikov. (506) 5. Meni ocita Kalan, da nisem hotel povabljen 31 /8. Seja komisije za pomoc po vojski priza­ priti na sestanek, na katerem naj bi se vrsili detim hotelom: Mallner, Vintgar, Boh. Bistirca. dogovori z mladini. [505) 6. Obmejni Siovenci bodo odpadli. 119.16. 7. Gospodarska situacija bo razapadla. Nadzorstvena seja Vzajemne zavarovalnice. 8. Vsi akademiki brez izjeme so proti S. Razgovor 0 zvonovih. 9. Brutalno preganjanje in odstavljanje. Ker se sedaj veliko zvonov oddaja za vojne Tiskovno dr. je poklicano, da nastopi kot po­ svrhe, se zavarovanje opusti. Ta oddelek je bil sredovalec. Moc ima v tem, da drii liste v roki. itak pasiven. Ker se bo po vojski vlilo mnogo Dr. Zore kot zastopnik skofov izjavi, da je bil novih zvonov, ne kaze zasluzka pustiti nam od Presv.549 poklican in mu je naroceno, da ne sovrazni tvrdki Samassa, ampak naj bi se glasuje, ako se da ta zadeva na glasovanje, ker ustanovila lastna livama. on se ni bil na jasnem. 6/9. Govoril 0 tem z 2:anom Pollakom, ki je vnet V svojem imenu pa izjavi dr. Zore, da je bil na za to in hoce, da ustanovitev livame prevzame Koroskem pri dr. Ehrlichu, ki mu je tudi I1irska banka. potrdil, da so obmejni Siovenci za dr. Kreka (507) proti S. Kontinuiteta stranke bo ilia, ker ne bo 'lz/5. 2/9. 16. narascaja. Seja dez.elne komisije za vracajoce se vojake. Dr. Gruden: To gre vse predalec. Pojasni naj se Za zdravilisce jeticnim se kupi Golnik za Ie razmerje listov do stranke. 52000 K. Dr. Ales Usenicnik: Stojimo pred sfinho.550 Ali Prijel sem dezelnega predsednika pred vso so diference nace\ne al i samo osebne. Potem komisijo radi izjave dez. sol. sveta za nemske, moremo sele soditi, ali je vredno, da se z za­ ne pa tudi za slovenske invalidne sole. Dr. Tav­ devo toliko pecamo. car, ki se ni upal ziniti, se mi je po seji zahvalil, da sem dobro govori I.

547 plata za usluzhenca v za~ as nem delovnem razmerju 548 silovito. ognjevito 549 Presvetlega _ skofa 550 svingo 55 1 osebnih podatkov , zadev

127 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1 898-191 7)

Dei. so lski svet je dal dopis na armadno po­ koniti polotaj in dal predsedniku pravilen pouk veljstvo, v katerem predlaga invalidne tecaje in dobrohoten nasvet, jaz to odobravam in ga samo na nemskih solah z nemskim ucnim je­ prosim kot voditelja knezoskofijske pi same, zikom. Takoj ko sem to izvedel, sem sel k naj vzame tudi to na znanje, da se ne bodo Attemsu in protestiral. Obljubil mi je, da se obrekljive vesti sirile. Steska pravi, da ko je napaka popravi, da se z novim dopisom prejs­ zvedel, da je ob Krekovi petdesetletnici Sus!. nji predlog umakne in da bo spravi l v sejo, ce nastopil proti njemu, da bi Siovenec ta dogo­ se od dei. sol. sveta kaksna izjava zahteva. dek slavil s posebni clanki, je spoznal, da je Kalt[enegger] je tudi priznal da se je zgodi la razpor tako dalec dozorel, da ga je treba po­ velika napaka in da je celo neumnost zagresil ravnati in daje on nagovoril prel[ata) Kalana in Belar, ki se je hotel interesantnega delati. Ker radovlj[iskega) dekana Novaka, naj duhovscina je v seji komisije referent Subic omenil dei. nastopi. Radovlj[iski) dekanat je imel konfe­ solski svet, sem jaz reagiral, da kot clan te renco, ki je pooblastila Pibra, da gre v Ljub­ korporacije izjavljam da za tak predlog ne jaz Ijano. Krek se je baje izrekel pripravljenega, ne moji tovarisi ne bi bili glasovali. Ker spada Sus!. pa ne, ces da on je general in si ne pusti stvar pod uradno tajnost, naj govori dez. pred­ ukazovati. To da je bilo dne 17. maja. Jaz sem sednik 0 pravem staliscu dei[elnega) s[olske­ mu rekel, a kar se tice S-a, to ni res. Priznal je, ga) sveta. Attems je bil v veliki zadregi. Jaz da je Piber pri njem ni oglasil po razgovoru z sem opozarjal na vtis, ki ga mora narediti na dr. S-em da je on izvedel od neke druge osebe. vojaka v strelskem jarku, ce cuti, da se pol i­ [509) ticna tendenca zanasa celo v invalidne zadeve 2/9. 16. Sus!.: Dr. Tavcar je za sku pen nastop z in da Siovenec, ki je ddavi zdravje in kri , ne nami v narodnih vprasanjih in bi sprejel pogo­ dobi iste pravice, kakor pripadnik kake druge je: 1. Spostovanje verstva, 2: Vdanost dinastiji. narodnosti. To bi imelo lahko ne preracunljive V stranki pa ima tezave. Z njim gre dr. Triller, posledice. Attems je odvalil odgovomost na nasprotujeta dr. Novak in Ribnikar. Kalteneggerja, ki je priznal, da je bila stvar Po veda I sem S-u, kar mi je bilo naroceno pri dez. slsk. sveta zavoiena. Priporocal sem nato, zaupnem razgovoru v Kat. tiskami 29. avgusta. naj se sedaj to po moznosti popravi. Kot svoj odgovor mi je narocil sporociti samo Sicer je pa izjavil podpolk. Jeglic, da se ti tecaji to, da ga jako boli, da imajo gospodje 0 nje­ ponavadi slabo obnesejo vsled pomanjkanja za­ govih intencijahm tako slabe misli. nimanja od strani invalidov. Glede na to, da je rekel prelat Kalan: Ako so v Sprejet je bil predlog, da se naj vsaj dva do­ Siovencu izhajali srbofilni clanki, je kriv S. , macina izveibata za popravo protez tudi za ker jih ni preprecil pravi S. Bil sem v tisti dobi poznejsi cas. opetovano v Marijaniscu pri Kalanu in sem ga (508) prosil, naj naredi konec tej pisavi, a zaman. 2/9. 16. Dei. glavar bil pri skofu s prosnjo, naj Kalan mi je pi sal karto, v kateri pravi, da je v vzame on v roko spravno akcijo v stranki, da se stranki struja, ki trdi, da imam kot dez. glavar duhovscina prevec ne zbega. posebne dolznosti proti vladi in dinastiji. Nato Jaz pri Steski v skof[ijski) pisami. nisem odgovoril nic in sem za vec mesecev Pogajanja za skupni nastop z nar[odno)-na­ pretrgal zveze s Siovencem. pr[edno) stranko. (510) Steski sem izjavil, da ni resnicno, kar je on 4/9. 16. Seja kat. tisk. dr. zadnji dan odpovedana. rekel zup[ niku) Brencetu, da sem vsled nekega Govoril s Potokarjem. sestanka jaz odpadel od S. Naj pove to mojo Na obcnem zboru Jugosl[ovanske) strok[ovne) izjavo vsakemu duhovniku, ki bi se hotel glede zveze bilo kakih trideset Ijudi. Nasa moe iz­ tega informirati. Jaz obsojam vsako intrigo in rablja skofovo dobroto, ki jim je maseval, kot sem sedaj se odlocnejse na strani dei. glavarja. agitacijo za Moskercevo politiko. Potokar ob­ Steska priznal, da je rekel, da je S. pretil, da bo soja in pritrjuje, da bi se v Ljubljani enemu Kat. tisk. dr. razpusceno, ako se ne vda njego­ duhovniku poverila delavska organizacija, ki se vemu terorizmu ter iz tega izvajal, da namerava mora po pol noma preosnovati. S. drustvo denuncirati. Povedal sem mu , da ce je S. opozoril drustvo, ki ni politicno, na za- 552 n3mcnih

128 VIRI 26, 2007

r511] unklar, dass es kaum moglich ist, sich ein 5/9, 16. Posl. I-Iladnik priporoca, da bi dezela ku­ klares Bild von den tatsachlichen Vorgangen pila sentjanski premogovnik.5l3 zu machen,'" Tekster pravi, kako dobri delavci so Srbi. lz Sanierungsaktion Lasko-Mahrenberg 198.000 visnjegorskega okraja so jih prestavili drugam, K. ker so se prevec sprijaznili s prebivalstvom. Oelproduktivgenschf Povlje 135.531 K. Okr. komisar Mencinger v Litiji je izjavil nad­ Gospodarska zveza kredit 5,354.541.31, od ueitelju Poljaku v Sentvidu pri Zat[icini] ,554 da tega Kozina 1,067.497.89. ga ne mara za zitnega komisarja, ker je kle­ 20. maja kredit 5,813.542.59. (Mlekarska rikalec in 'b i samostan in zupnike pre vee va­ 164.617.72) Kozina 1,274.276.11, menice de­ royal. ldnikov 200.000 K. Izdal okroznico na zupanstva, da se naj priglase Mlekarska. Der Verband hat im J. 1915. die potom dez. odb. pri dunajski centrali za razde­ Ml[ekarska] zv[eza], welche ihm bisher als litev usnja, ker splosno tozijo Ijudje, da so brez Mitglied angehorte, mit den Aktiven und Pas­ cevljev, siven Ubernommen. Hierbei wurde ein Betrag [512] yon 35.000 K an Verlust frUherer Jahre ab­ 5/9. 16. Seja ogrskega dd. zbora, v kateri so An­ geschrieben. Trotz dieser Ubernahme, durch drassy, Apponyi, Karolyi in Rakkovszky na­ welche die M. z. zu einer Unterabteilung dieses padli Tiszo radi zunanje politike, zahtevali skli­ Verbandes geworden ist, fungiert die M, z. canje delegacij. Tisza priznal, da se je dala noch immer als Mitgliedsgenossenschaft des vlada preslepiti od Rumunov. Delegacije se ne Verbandes. Seit der Ubernahme hat die Gosp. sklicejo radi avstrijskih razmer. dieser weitere Kredite gewahn, so dass sich [513] mit Ende April 1916 der Stand des der M. z. 5/9. Superior Salezijancev Povse. Govoril z njim, gewahrt Kredites auf 566.074.77 K belief ... ce bi mogli sprejeti goriske dijake v konvikt. Je Sehr im Argen liegt bei der M. z. die Buch­ od vojakov zaseden in jim manjka Ijudi. hal tung ... in manchen BUchern fehlen die Ein­ Rummier iz Dunaja tu. Organizira Ijudske tragungen seit November (porocilo je iz junija) knjiznice. ... Es entzieht sich der Beurteilung, ob die 6/9. Seja za drz. kreditno pomoe hotelom. Izjavil groBen VOlTate an Kase sachmaB aufbewahrt sem, da, ce dobi podporo Louisenbad, morajo und behandelt werden. Der deITnaligen Zu­ prej dobiti podporo: Mallner, Posta v Boh[inj­ stande bei der Ml. zv .. bilden eine ernste Gefahr ski] Bistrici in restavracija v Vintgarju. Po­ fUr die Gosp, und daducch indirekt fUr die oblastil Pi bra, da podaje izjave glede drugih v Zadr. zy. ' mOJem Imenu. Die Viehverwertungsstelle hat den Verkauf des Deputacija obcine Gorje mi izroeila diplomo ausgeschrotteten Fleisches in der Regel mit eastnega obcanstva. Elektrika, vodovod. Verlust durchgefUhrt. Der gegenwurtige Stand Po Gruski kupili 2Y2 vagona svinjske masti v [515] Szegedinu po 12 K, maks[imalna] cena 8 K 52. des Kredites konnte mangels Eintragungen Vehovec: Po mlinih pri Zuzemberku je zaple­ (seit 1. Janner 1915 erscheint auf dem Konto njen yes oves, ki so ga pripeljali kmetje mlet. Viehverwertung in den BUchern der G. z. keine Razburjenje. Koeevarji so ze zmleli in od pe­ Aufzeichnung), nicht festgestellt werden. ljali. Zusammenfassend ist zu bemerken, dass die [514] Geschaftstatigkeit der G. z, einen Umfang 7/9. 16. Splosna zv[eza] avstr[ijskih] zadrug je angenommen hat, der weit Uber den Rahmen revidirala Zadr[uzno] zvezo. V porocilu se einer Genschft hinausgeht und driged nach graja: Bezigrad, kredit 347,609.75 K. Die einer andern - eine genUgende finanzielle Transaktion des Verbandes mit dem Gute Be­ Fundierung und eine strenge Kontrolle er- zigrad ist derart verwOlTen und yom buch­ hallerisc hen und juristischen Standpunkte aus 555 Transakcija zdruzenja s posestvom v Befigradu je z vi­ dika knjigovodstva ler s pravnega vidika tako zmedena 553 premogovnik v Knnelju in nejasna, da si ni mogoce narediti jasne slike 0 de­ 554 Sticni janskem dogajanju.

129 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

miiglichenden Untemehmungsfonn verlangt ... seine Geldgeberin werden kann. Solange der Es erscheint schon jetzt als unabweisliche Verband die Fonn einer registrierten Gen. hat, Pflicht der Leitung, schon jetzt an eine Re­ wird diesem Ubelstand nicht abzuhelfen sein, organisation des Verbandes in streng kauf­ wei I eine Erhiihung der Geschaftsanteile mit mannischem Stile zu schreiten. Gegenwartig Riicksicht auf die vielen Einzelmitglieder nicht lastet die iiberaus groSe, mit der Verwaltung durchfiihrbar und auch fUr die Starkung des der G. z. verbundene Arbeitslast und Verant­ eigenen Kapitales nicht ausreichend ware. Eine wortung ausschlieSlich auf dem Prasident Dr. Beseitigung dieses Mangels ware nur bei Krek leitet als Prasident mangels entsprechen­ Umwandlung des Untemehmens in eine andere der kaufmannischer Krafte die ganzen Ge­ Rechtfonn, die eine ausreichende finanzielle schafte aller Abteilungen selbst, was iiber die Fundierung enniiglichen wiirde, miiglich ... Es Krafte eines Einzelnen hinausgeht, so dass er erscheint eine unter event. Mitwirkung des schon im Interesse seiner Gesundheit, aber Landes, der Stadtgemeinde, der Zadr. z. und auch im Interesse der Sache dringend einer anderer Korporationen gegriindet Gesellschaft Entlastung und Unterstiitzung bedarf. Dazu mit beschr. Haftung als die beste Liisung dieses kommt ab noch, dass Dr. Krek gleichzeitig Problems. Prasident der Zadr. z. ist, was gleichfalls zu Jetzt Hauptaufgabe: 'Aine weitere Ausdehnung beanstanden ist. Es entspricht weder den kauf­ des Untemehmens zu venneiden, von der Fest­ mannischen und genossenschaftlichen Grund­ legung weiterer Gelder in Immob. abzusehen, satzen, noch den Grundsatzen einer geschaft­ bei der Mlek. z. und bei der Viehver­ lichen Kontrolle, dass der Leiter des geld­ wertungsstelle so schleunigst und energisch gebenden Institutes gleichzeitig der Leiter der Ordnung zu schaffen, eine fortlaufende und geldnehmenden Organisation ist. genaue Kontrolle der einzelnen Abteilungen Eine Liisung des VerhaJtnisse zur Schuhfabrik einzufiihren und durch Anstellung von Hilfs­ Kozina & K. ware notwendig. Die Buch­ kraften die Nachtragung in den Biichem zu hal tung des Untemehmens wird tadellos ge­ enniiglichen und in Hinkunft die Buchfiihrung fuhrt, die Fabrik ist mit den neusten Maschinen auf den Landfunken zu erhalten.556 und mit bedeutenden Ledervorraten versehen, gegenwiirtig mit Heereslieferungen versehen. Trotzdem muss die Liisung des Verhaltnisse 556 Zdruzenje je v letu 1915 aktivno in pasivno prevzelo Mlekarsko zvezo, ki mu je do sedaj pripadala kot cla­ der G. z. zu dieser Gesellschaft dringend emp­ niea. Pri tern se je odpisal dolg 35.000 K kat izguba iz fohlen werden. Ganz abgesehen davon, prejsnjih let. KJjuh temu prevzemu, s katerim je Mle­ [516] karska zveza postala pododdeJek tega zdruzenja. fungira dass es nicht Aufgabe einer landwirtschaftl. Mlekarska zveza se zmeraj kat clanica zdrufenja. Od Ein-u. Verkaufsgenschft sein kann, eine Schuh­ prevzema ji je Gospodarska zveza odobrila nadaljnje kredite taka, da se je stanje kredita, lei je bil odobren fabrik zu finanzieren, ware die Losung des Mlekarski zvezi, na koncu aprila 1916 nanasalo na Verhaltnisse auch aus finanziellen Grunden 566.074.77 K.... V zelo slabem stanju je pri Mlekarski notwendig. Die Finna Kozina & K. die ge­ zvezi knjigovodstvo .... V nekaterih knjigah manjkajo genwiirtig an Heereslieferung gut verdient, vpisi ad novembra (poroCilo je iz junija) ... Ni mogoce oceniti ali so velike zaloge sira primemo shranjene in kiinnte jederzeit Bankkredit finden, den sie zur pripravljene. Prejsnja stanja pri Mlekarski zvezi tvorijo Riickzahlung an die G. verwenden kiinnte. Da­ resno nevarnost za Gospodarsko zvezo in take posredno durch ware diese in der Lage, ihre hohe Schuld za Zadruzno zvezo. bei der Z. zu verringem. Sluzba (urad) za zivinski izkoristek je izpeIjala prodajo Dass die G. iiber ganz ungeniigendes eigenes neuporabnega mesa praviloma z izgubo. Zdajsnje stanje kredita se zaradi manjkajocih vpisov oi dalo ugotoviti Kapital verfugt, wurde schon im Bericht iiber (od 1. januarja 1915 na racunu zivinski izkoristek v die Revision im J. 1912 gesagt. Seither hat sich knjigah Gospodarske zyeze ni zabelezen). das Verhaltnis des eigenen zum fremden Be­ Ce povzamemo lahko opazimo, da je poslovanje Gos­ triebskapital noch bedeutend verschlechtert. podarske zveze privzelo obseg, ki je presegal okvir za­ Gegenwartig arbeitet der Verband fast aus­ druge in nujno po neki drugi - zahteva obliko pod­ jetnosti zadovoljive financne temelje in strogo kontrolo, schlieSlich mit dem Gelde der Z., was nicht nur ki je mogoca .... Ze sedaj se je pokazalo kot neizogibna den geschaftlichen Grundsatzen widerspricht, dolznost vodstva, da ze sedaj pristopa k reorganizacij i sondem auch gefahrlich fUr den Verband und zdruzenja v strogo trgovskem nacinu. Sedaj je nadvse

130 VIRI 26. 2007

[517] mum, zarubljen od rodoljubov, ki so mu po­ 7/9. 16. Pisatelj Ivan Cankar me poiskal v ka­ sodili, pa ga dasi sami bogatasi, preganjajo radi varni Union in me prosil kot odposlanec slo­ porostev in posojil. Golar, itd. stradajo. Brez venskih stradajocih umetnikov, da bi jim de­ kosila. Rekel mu, da born ze glavarju to na­ zela pomagala v njihovih hudih stiskah. lzvolili znanil, a morajo se posamezniki oglasiti. Can­ so ga, da mi to naznani. Zupancic je hudo kar dejal, da tega ne morejo, raje [od] lakote zadolzen, postavljen na eksistencialni mini- poginejo. Ko sem mu pojasnil, da drugace stvar ne gre, rekel, dajim to pove. [518] velik pritisk, povezan z delom in odgovornostjo up eave 8/9. 16. Begunci iz Sedmograske so se pripeljali Gospodarske zveze, izklju cno na predsedniku dr. Kreku, v Ljubljano. Begunski dekan prisel v stolno ki kot predsedllik vodi vse posle na vseh oddelkih . beez prirnemih trgovskih mat i, kar presega moei vsakega cerkev po sv. olje. Bila je velikanska panika, posameznika, taka da ze v interesu svojega zdravja in v ker se do zadnjega trenutka nihce ni nadejal interesu zadev potrebuj e razbremenitev in podporo. K vojske. V Budimpesti za toliko tisocev begun­ temu pride se zeaven, da je dr. Krek istocasno tudi cev ni bilo pray nic pripravljeno. Ne vedo ne pred sednik Zadruzne zveze, kar je potrebno ravna taka kod ne kam. Ostri napadi na vlado v Budim­ grajati. N iti ne ustreza trgovskim in zadru!nim nacelom , niti nacelom poslovne kontrole, da je vodja instituta, ki pesti. Andrassy napada vlado, zakaj se ni og­ financira, istocasno vodja organizacije, ki denar pre­ nila voj ske z Italijo in Rumunijo z odstopom jema. zemlje. Resitev cazmer cevljarske tovame Kazina & K . je nujno Poskus don Vercesija, da bi zvaril zvezo ita­ potrebna . Knji govodstvo podj etja se vodi brezhibno, to­ varna je opremljena z najnovejsimi stroji in s pomemb­ lijanskih in francoskih katolicanov, se je pone­ nimi zalogami usnja ter nav zo~a z oskrbo yojaSkih do­ srecil. Z Vercesijem sem bil skupaj v Milanu, bay. Kljub temu se mora nujno priparo~ati resitey raz­ ko sem iskal Medo, sedanjega financnega mi­ mer Gospadarske zyeze v tej druzbi. Ne gled e na ta, da nistra, tedaj glavnega urednika !ista Osserva­ to ne more biti naloga poljedelske nabavne in prodajne tore cattolico, glavnega glasila lombardskih druzbe, da financira toyamo ~eylj ev . bi bila resitev raz­ katolicanov. Vercesi mi je pravil, da je bil v mer nujna tudi iz finan~nih razlagoy. Tovama Kozina & K., ki trenutna dabra zasluzi na oskrbi vojske, bi lahko Parizu in v Londonu, in je dopise iz teh krajev kadarkoli dobila bancni kredil, ki bi ga lahko uporabila izdeloval sam. Tedaj sem si ogledal delavsko kot vraci lo Gospodarski zvezi. Stem bi bila Gospo­ organizacijo v Milanu, kateri je kardinal Ferrari darska zveza v stanju, da zmanj sa svoj visok dolg pri dal krasne prostore v svoji palaci na Piazza del ZadruZoi zYezi. Da Gospodarska zveza ne razpolaga z zadostnirn last­ Duomo. Voditelj posebni cappellano di lavo­ nim kapitalom, je bilo poyedano ze y poro61u reyizije v ro.5 S7 letu 1912. Od takrat se je stanje do tujega obratnega Dr. Krek se baje vrnil in sel na Brdo. kapitala Ie poslablalo. Sedaj dela zdruzenje skoraj iz­ Donavska konferenca v Budimpesti se je nena­ klju~no z denarjem Zadruzne zyeze, kar ne nasprotuje Ie doma koncala z dishannonijo.558 Nemski za­ posloynim nacelam, temve~ je lahko tudi neyamo za zdruzenje ter njegoyega financerja. Dokler ima zdru­ stopniki so se izrekli za Budimpesto kot stalni zenje obliko registrirane druzbe, te neprayilnosti ne mo­ sedez konference. Dunajski zupan dr. Weiss­ rerno odpraviti. ker povisanje deleZa pri trgovskern pod­ kirchner je pa pred glasovanjem stavil na­ jetju, z ozirom na veliko posameznih clanoy, ni izved­ sprotni predlog radi Dunaja. 0 tej tocki ni pri­ (ji vo in tudi za krepitev lastnega kapitala De bi zado­ slo do glasovanja. 0 tern nasi listi molce, pri­ stoyalo. Odstranitey te pornanjkljivosti bi bila moma sarno s spremembo podj etja v drugo pravno obliko, ki bi neslaje pa Vossische Zeitung. omogocala zadovolj iYe financne temelje, mogoce ... Kot [519] najboljsa resitev tega problema bi bilo morebitno so­ 11/9. 16. S. pri sel z Dunaja od seje knnilne cen­ delovanje dezele, mestne obcine, Zadruzne zveze in trale z navodili za podruznico. drugih korporac ij ustanovljenih druzb z omejeno od go­ vornostjo. Poklical Nebenfiihrerja radi 5- 8 vagonov speha Sedaj glayna naloga: prepre6ti tricetrtinsko rmiritev (9.50 K), ki jih Kordin ne more dobitl z podjetja, predvidevati dolocitev nadaljnjega denarja y Ogrskega, radi prekoracenja maksimalne cene. nepremicnine in kar najhitreje narediti red pri Mlekarski Vladni svetnik Detela radi prostorov agrarcev, zvezi in pri uradu za zivinski izkoristek, uvesti nepre­ ki jih potrebujem za krmilno centralo. Razgo- kinjeno in natancno kontrol o posameznih oddelkov in z zaposlitvijo novih moci omogociti naknadne vpise y knji gah in v bodoce ohraniti knjigovodstvo nad dezel­ 557 delavski kaplan nimi skladi. 558 neskladnost, neuliran os[, Il esoglasje

131 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

vor 0 vojnih dajatvah. Sena je bilo doloeenih tersieu] zaupa, ee bi njega izgubil, bi bili v 117000 q za Kranjsko, a AK559 zahteva mnogo politiki kakor ovee brez voditelja. Vsakomu bo vee. dal vedeti, da S-a visoko spostuje. Povedal Willst du ex offo pensioniert werden?56" L[avreneie] skofu, da muje Pegan izjavil, da se Silistra padla. namerava Remee predlagati za ravnatelja na L [520] drz. gimnaziji. Jaz dejal L-u, da se to nikakor 12/9. 16 ne sme smatrati za obljubo, ker se moramo dati St[efe]: Jaz sem dal v Siovenea notieo, da mi je voditi samo od stvarnih razlogov, 0 Remeu pa deputaeija obeine Gorje izroeila diplomo east­ ne marem reci, da se morda sam vsak hip ne nega obeanstva. Prel. Kalan silno hud, da jo je naredi nemogoeega. Revolta563 mladinov bi Siovenee prinesel, pokliee Stefeta, Moskerea in bila brez pomena, ako se ne bi bil dal prelat Jeia ter prime prieo vseh Stefeta, zakaj je dal to Kalan popolnoma zmesati. Sedi v Marijaniscu notieo v list, ees: Lampe je zvit in od strani pri cebelnjaku in vse verjame, kar mu mladi zbada. Kot dokaz navede zadnja dva stavka. Ijudje pripovedujejo. Mesto564 da bi on vzgajal Nato izjavi: Vsako koliekaj sumljivo notieo mlade Ijudi se da od njih voditi. ima Stefe predloziti Jezu in Moskereu In JO [523) sme dati Ie v list, ako so vsi trije edini.561 14/9.16. Seja dez. odbora. [521] Sentjanzki premogovnik. 12/9. 16. Zupnik iz Skoejana: V Vel. Laseah bili 9,291.000 ton, po 30 vag[onov) na dan 70 leI. skupaj dekan Skubie, Krumpestar itd. in skle­ 1,858.275 (1,753.147) K eenjen. nili spravo. 1,000.000 K potrebnih investieij, da bi nesel Oklie na zupanstva radi razdelitve krmil. 107.000 K. Ostro se zasega zito. V zuzemberskem okraju Dez. glavar predlaga, da se ponudi najnizji po­ oves. Tudi iz drugih okrajev poroeila, da Ijud­ nudek. stvo ne bo moglo zrediti presieev, ker jim Dr. Triller kontra, ces da rentabiliteta565 izklju­ jemJjejo yes oves. cena. Ovadba prisla zoper kmetijsko druzbo, da pro­ J az za to z ozirom na sedanje razmere, v ka­ daja od vojastva oddana zrebeta nad izklieno terih premog v eeni raste. eeno in da uganja pri tem »klerikalno politiko«. Dez. glavar izjavi, da bi sklep za nakup izvrsil Sedaj je oddajalo vojastvo samo. Pire sel k Ie, ee bi bil soglasen, ker ne [dobi] pooblastila drazbi in konstatiral, da so tudi vojaki prodajali dei. zbora. Apfaltrern odsoten. visoko nad izklieno eeno. Kam gre diferenea? Sklep: Dr. Dermastija se poslje k drazbi samo Nasprotstvo pri AK, da bi se tudi promet s informativno. presiei uredil tako, kakor z zivino. Vojastvo Da se za Ljubljano dobi vee mleka, se vzamejo hoee samo presiee dobavljati. v najem v Medvodah travniki od skofa, Jarea in [522] zupnika. 13/9. 16. Pisal prelatu Kalanu, da sem za nadalje­ Ucit[eljske] drag[injske) doklade se izplacajo vanje razgovora na razpolago do prihodnjega ze okl. mesto nov. ponedeljka 18. I. m., ker moram potem na Du­ Ustanovi se fond za vojne domove in dotira z naj. 50.000 K. Oklie za prispevke. Ogled prostorov pri agrareih, da dobim lokal za Ljudska pos[ojilniea] se hoee resiti dezel[nega] krmilno eentralo. jamstva. Posl. dekan Lavreneic bil pri skofu in mu [524) povedal, da je izvedel od dr. Pegana, da je 15/9. 16. Gruski nalog za se Y2 vag. masti, 6 vag. S[ ustersieu] vsled intrig proti njemu tako dis­ speha, Yz vag. oevirkov, 5 vag. eebulje na Ogr­ gustiran,562 da utegne vse pustiti. Skof dejal, da skem. Nebenfiihrer na Dunaj za uvozno do­ to ne sme biti, on izjavlja sledece: Sam S[ us- volj[enje].

559 Agrarna komisija 560 Ali zelis biti upokojen po uradni poti? 563 upor 561 Tu je prilepljen izrezek iz Slovenca. 564 names to 562 razocaran 565 rentabilnost, dobickanosnost

132 VIRI 26. 2007

ViI. Pogaenik: Stotnik Andrejka iz Cetinja pi­ [526] se: Vse prebivalstvo skrajno sovrazno, ziv lj e­ 17/9. 16. Bar. Schwarza sreeal pri barakah ob ko­ nje zalostno, on bolan, zeli kmalu proe. Kar lodvoru, koder je naroeil kosilo za begunce iz Rumunija napovedala vojsko, prebivalstvo se Nabrezine, ki se danes evakuira. sovraznejse in komaj eaka, da nas izzcne. Pripeljali italijanskih vjetnikov. Nova laska ofenziva. Italijani spravili tezke Dr. Brecelj pripeljal otroke iz Ajdovseine II1 morske topove na Doberdobsko planoto. Ko­ prosi hrane. Tam je velika beda. men v sovraznem ognju, mi izgubili vee jar­ o zavzetju Gorice pripoveduje: Na obeh krilih kov. pred Gorico so stali Mazari, ki so se na debelo Ze dva dni se slisi streljanje tezkih topov. Laski vdali. Vsled tega so bili vjeti tudi Hrvatje, ki so listi napovedujejo veliko ofenzivo vojv. Aosta, drzali sredo. Poveljnik general Zeidler, ki je bil zmagovalca Gorice. yes cas na mestu, je slueajno ravno takrat dobil [525] kratek dopusl. On je drZal Gorico trdovratno in 16/9. 16. Sobota. ni pustil proc civilnega prebivalstva, vsled ce­ S.: Sedaj se vidi, kako je bil napaeen naert, sar je mnogo Ijudstva brez potrebe pokonca­ prieeti z ofenzivo s Tirolskega. Tedaj je rekel nega. Zeidler se takoj vrne in bi bil slednjie Boroevic: Ce bi meni dali samo polovico teh tudi vrgel Italijane nazaj, a ni imel nobenih moei, ki so jih koncentrirali na Tirolskem, bi reserv. Da se je drZala Gorica toliko easa, je stal v nekaj tednih ob Tagliamentu in bi drZal bila kaprica.568 kratko fronto, ki mu je tudi velike moei ne bi K Italijanom je vsel neki castnik iredentar s mogle vzeti. S Tirolske je napad tezak, ker je slovenskim imenom, ki jim je nesel nacrte vseh treba vsak hrib posebej vzeti, tu pa je odprt nasih utrdb in kavern. Zato so Italijani sigurno svet za razvoj ofenzive. udarili. Svara: Se ponuja za kupeije na Ogrskem. Ko­ Kot verjetni bodoei naert razlaga dr. Brecelj, rupcija. Za dovolitev izvoza na Dunaj plaeal Boroevic zbira veliko silo na Trnovski planoti. pro566 vagon uradniku trg[ ovinskega] min[istr­ Pri Plavah se mocno upira Lahom. Tu se da stva] 2000 K. Zito se vzame na Ogrsk[em] po forsirati569 prehod eez Soeo na italijanska tla. Z 36 K. Cena semenu 6 K vee. Plaea kmetu 2 K zrtvami se dajo zasesti nasprotni bregovi in od nad maks[imalno] ceno in proda za seme. tam je mogoc sunek na Cedad in Videm. Ce Hulic iz Sibenika tu v aprovizaenih567 zadevah. nasi zasedejo Brda, obvladujejo zeleznico pri Zlo v Dalmaciji. Namestnik grof Attems posten Konninu. Ako se sedaj izstrele in izkrvave elovek, a uradnistvo staro. Vojne dobave dobi­ Lahi na Krasu, tedaj je nada, da se ta sunek vajo Srbi in iredentisti, k:i bogate, pravasi se posreCi in odreze Lahe na Krasu. Ce prodro odrivajo. Srb, ki je bil zaeetkom vojske inter­ proti Trstu in Vipavi,jih bo vee odrezanih. niran, dobil nakup volne in pridobil V, mil. K, Jean Pollak me pregovarjal, da pristopi Kozina kakor bi ne bilo Hrvata. Srbofili pri Jadranski k Jadranski banki. Povedal sem mu zvezo z banki. Nasi Ijudje izgubljajo veselje. Nasprot­ Gosp[odarsko]. Rekel, da namerava zidati veli­ niki se bode gospodarsko okrepili s pomoejo ko tovarno, ki [bi) si v sporazumu s Kozino vlade. Krstitelj-Drinkovic strankarske dolge razdelila produkcijo. Kupi za sedaj 24 strojev, s odvalili na Dulibica, ki je vsled tega zadolzen. katerimi zacne solsko delo, katerega izdelke bi Dalmatinci, ki ne morejo biti vedno na Dunaju, dal na razpolago uboznejsim stanovom na zanemarjeni od central. Prosil S-a pomoei. Kranjskem. Gosp. zveza sklenila poslati Jarca k poljedel­ [527] skemu ministru se pritozit, ker ji [je] odvzel 18/9. 16. Slovenec prinesel uvodni elanek Suster­ razdelitev knnil in zahtevat odskodnino. sieev 0 koncentraciji slovenskih strank na pod­ Remec pise dez. odboru, da se se smatra lagi naeel: zastopnikom v dei. solskem svetu. Ad acta. 1. Absolutna zvestoba do habsb[ursko)-Iota­ Zmaga v Dobrudzi. r[inske) dinastije in skupni odpor zoper vsako

.566 za 568 prelirana klj ubovainost, trma 567 aprovizacijskih 569 pretiravati v inten zivnosti

133 DNEVNISKI ZAPISKI DR EVGENA LAMPETA (1898-1917)

strujo, ki bi se pojavila v nasprotnem srnislu ali no zito. Siabo vreme slabo vpliva na krompir. bi bila v tej toeki sarno nejasna. 25 f9. bo vazen razgovor 0 nacrtu za preskrbo 2. Spostovanje naukov in naprav"o katoliske (Ta dan so povabljeni vsi dezelni predsedniki v Cerkve in popolne svobode njenega kretanja.571 notranje ministrstvo.). Pred nekaj dnevi so imeli liberalci svoje ses­ Glede ovsa se ni pregleda. Ko se dozene, se tanke. Dr. Tavear je skliceval pristase z dezele doloci, koliko se zmelje. Vojaska uprava ni na­ in z njimi obravnaval na podlagi S-evih pred­ eelno odklonila, da se ne bi oves mle!. Otrobi logov. se bodo mnogo ostrejse mleli. Sedma laska ofenziva na Krasu odbita. Danes Reif: Mlatje ovsa se je dobro obneslo, ker se zopet streljanje tezkih topov slisno v Ljubljano. zmleti oves bolje izkoristi. Mnogo ranjencev. [531] Sentjanski premogovnik na drazbi kupil Knoch 22.19. 16. dr. Sust., dr. Krisper. za najnizji ponudek 620000 K. Nihee ni drazi!. Bil pri Mendelnu radi tursiene574 moke. Ta mi Knoch ima na zadnjem mestu cez en milijon. rekel, da nima nie. Polofuj grozno fulosten. Upniki izgubili 2 milj. K. Veeraj bil dunajski zupan Weisskirchner, ki je [528]572 prosil, da bi dobil tursiene krmilne moke za 19f9. 16. Na Dunaj. V vagonu skupaj z dr. Sus!. hrano revnim slojem, pa je ni mogel dobiti. in Koroscem, ki sta sla v Gradec. Koncentra­ Nimajo krme za dunajske konje. Mendel mi cija slov. strank. Grof Wickenburg. rekel, da se vsi njegovi elanki zaplenjajo. Dr­ [529] fuvni pravdnik ima nalog, da njegove zaple­ 20f9. 16. Lonearie, Kozina. njene notice nosi ministrsk. predsedniku. Na [530] Dunaju mora vedno vee Ijudi odhajati praznih 21.19. 16. Seja Vojnozi!. prom. zavoda. Nacrt za rok izpred prodajaln z zivili, ker zmanjkuje. preskrbo v bodocem letu. Moj predlog radi Mendel pravi, da bo usel za nekaj easa z mlatve. Poljsko kolo. Kenda. Dunaja, ker je »zusammengebrochen«,575 ne Dopoldne seja oddelka III. (razdelitev). Pred­ radi del a, ampak ker ne more gledati bede. In sednik Schonka poklican k nadvojvodi Evgenu vsega tega ne bi bilo treba, ce bi Ie vojaske in v Bokan radi aprovizacije armade. Ker smo civilne oblasti pametno delale. Mendel pravi: bili brez prezidija, predsedovaJ najstarejsi ba­ Avstrija je vsled take uprave izgubila pravico ron StOrck. Tajnik Gartner dal pojasnila. Grof obstanka. Ce ne more tega primeroma majh­ Larisch: V Rumuniji financial no ne bomo iz­ nega kosa zemlje tako obvladati, da bi se zivila gubili. Placalo se je If3, 2f3 se je nalozilo v porazdelila, naj neha! Na Poljskem ponekod Berolinu, ker so Rumuni mislili, da bo Nemcija stane gos 2 K, goved 300 K, in krompir je kar proti njim enako postopala, kakor proti Jtaliji, zastonj, ker ga treba Ie z njive pobrati. Nekaj kateri ni vojske napovedala. Pri avstrijski banki sto kilometrov proe pa se glavno mesto ne niso hoteli ze izpoeetka Rumuni pustiti denarja more aprovizionirati. Rekel mi, naj tiho trpim, deponirati.573 Ker je Nemeija v vojski z Rumu­ on bo pomagal, a ne ve, kaj naj sicer dela nijo, ji denarja ni izplacala. Faustpfond v Be­ central a s filialami. rolinu pokrije izgube v Rumuniji. Velike mno­ Krisper radi kipa Boroevica, prestolonasled­ zine zivil so pa Rumuni zasegli na Sedmo­ nika in soproge. Hoee, da se izda knjiga 0 graskem. Zadnji trenutek se je se mnogo od­ Siovencih, ees da se sedaj vse jako interesira za peljalo. nas . Na Ogrsko se pritiska, da se zaseganje zita Nemski listi prinesli komunike 0 apelu Sioven­ izpelje kakor pri nas, da sploh vpeljejo isti red cern za koncentracijo slovenskih strank na tudi tam. Letosnja zetev ni tako dobra, kakor se podlagi dveh toek: dinastiene in katoliske. Dr. je pricakovalo. Krmila zadovolje, ne tako krus- Krisper jako odobrava, radoveden, kaj poeno liberalci.

570 ustanov 571 gibanja, delovanja 572 Od str. 528 je rokopis do str. 532 oziroma 533, ker sta omenjeni strani deloma tudi tipkopisni. 574 koruzne 573 izrociti v hrambo 575 zlomljen

134 &

VIRI 26, 2007

[628] tu sem jaz edini, ki se upa samostojno govoriti Dr. Renner: Stojimo pred katastrofo. Delavci in brez ozirov staviti predloge. Zenker: Taki so ne morejo ure in ure cakati pri prodajalnah. moji agrarci. Nic se ne upajo, potem pa pridejo Neposredna ~krb za prihodnje dni. Ljudje bodo k meni tozit, naj jim pomagam. drli v hise, koder je kaj moke. Visji sloji so Attems porocal na Dunaj, da ni nasa stranka dobro preskrbljeni, nizji stradajo. Premozni nic bolja od liberalne. stanovi nimajo socialne vesti. Manjkajo smisla Vse stranke so za sklicanje parlamenta. Vceraj za zakonitost. kosil v Astoriji. Tam bila kar v restavraciji par­ Jaz sem opozarjal na to, da moramo stati z lamentama komisija Poljskega Kola. Kosil z zvezanimi drZavami tudi glede zivil na staliscu: Dlugoszem, Kedziorom, Novakom. Gleiche BrUder, gleiche Koppen.576 Iz Bolgarije [533] so Nemci odpeljali zito, kar so ga mogli dobiti. 23/9. 16. Approvisionierungsberat.578 Moj nastop Karakteristicno je, kar mi je povedal Kenda, proti Rennetju za kmeta. Ertl v zadregi radi hotelir v Sofiji. Ko so vstopili Bolgari v fonda iz zivinske kupcije. Gemeinsames Er­ vojsko, je poslala avstrijska vlada v Srbijo nahrungsamt.579 eene za zivino odstavljene z dvomega svetnika, da studira, ali bi se dalo tam dnevnega reda. Sudetski agrarci proti enakosti kaj dobiti. Takrat je bil pa ze nemski podcast­ cen. Seydl. Tezave na Dunaju. Gostilnam pre­ nik organiziral yes nakup za Nemcijo in je imel povedano dajati kruh. Pisek proti odpravi do­ v Sofiji ze tovamo za klobase. Enakost z Ogr­ macih rocnih mlinov. Laginja interpelira radi sko, koder je vsega v izobilju, pa se narn pri­ zaseganja istrskega vina po prenizkih cenah. kriva! V Zagrebu je belega kruha brez nakaznic Dr. Renner je sarkasticno kritiziral vladno na­ dovolj, Loncaric mi je vceraj pravil: In Ungam znanilo, da ustanovi pri notranjem ministrstvu prasst man mit Brot,'" mi pa stradamo. Nobeni urad za prehrano. Pri tern je napadal kmeta in stevilki, ki pride iz Ogrske, nic ne verjamem. poljedelsko ministrstvo. Pantz je napadel da se krrnila stavijo v drugo vrsto, ni pray. Ertlna, kaj je z zakladom, ki ga nabira poljed. Manjkalo narn bo mleka in masti. Na Kranj­ minis!. iz prodaje zivine. Ertl izjavil, da takega skem, kakor mi je Rohrmann izracunal, bi po­ zaklada ni. Na to velik hrup. Pantz upije, da kaj trebovali sarno za mlekarice in za plemene takega si ne pustimo reci, saj je Kadich zadnjic svinje najmanj 2440 vagonov otrobi, dobili povedal, da se tak fond nabira. Sarno za Sta­ smo jih pa Ie 128. jersko da znasa diferenca za nov. 880000 K. Za semensko zito je treba zistematicno preskr­ Jaz: Glede na napade na kmecki stan: Sarno beti. Lani so na Kranjsko poslali nerabno zitno tisti more pravicno soditi, ki ne pozna Ie tdav seme. Za pomladansko setev je prisla pozi­ aprovizacije po mestih, ampak tudi tezave pra­ mina, ki je bila pa se tako slaba, da je po­ dukcije na kmetih. Kmet je nezaupen in v tern pol noma odpovedala. Torej skrb za dobra se­ ima pray. Skrb za bodocnost produkcije. Kme­ me! Slednjic predlagam, da se bolje preskrbi za ta ohraniti pri dobri volji, da bo sploh hotel prehranitev Kranjske, ki nosi breme vojastva in delati. Semena preskrbeti, da ne pridemo v tak primorskih beguncev. polozaj, kakor lani, ko so nam za letno poslali [532] zimsko psenico, ki ni obrodila. Branil sem po­ 22./9. Sustersicu je min. Zenker dejal, da je spra­ Ijedelsko min., ces ce rece njegov zastopnik, da viI na skrivaj na stran 40 vagonov koruze, ki jo se tam ne zbira noben fond, se mu mora pac hrani za skrajno silo in za seme. Weisskirchner verjeti. a tajiti se ne da, da obstoji velikanska je to zavohal in prosil koruze za Dunaj, pa gaje diferenca med cenami, ki se placujejo pri nas in Zenker odbil. na Ogrskem. Ce placuje vojni minister kakor je Radi krrnil dejal Zenker, da je taka mizerija, da izjavil deputaciji agrarcev, res enake cene v bi se clovek ustrelil. 0 meni mu je S. dejal, da obeh drzavnih polovicah, potem mora biti je pray, da me je imenoval v upravni svet diferenca nekje. Vzeta je iz zepa nasega kmeta. krmilne centrale. V vojnozitno prometnem sve- o prehranitvenem uradu v notr. min. sem iz­ javil, da je mrtvorojeno dete. Kakor imamo

576 isti bratje, isto vrescanje (krakanje. govorjenje - tuljenje v isti TOg) 578 aprovizacijski posvet 577 Na MadZarskem se ue kruh . 579 Skupni prehranjevalni (hranilni) urad

135 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

Oberkomand0580 za vojsko, bi ga morali imeti Urar Vilhar dr. Peganu: Kako dobiti denar od tudi za prehrano Jarca, ki je kupil za Slov. Strazo pri njem zlato [629] uro za uradnika V fin. min., ki je pomagal pri obeh drZ. polovic. Dr. Fon utemeljeval predlog loteriji, pa ni plaeal? Jarc pa iz Slov. Str[aze] delovnega odseka za Gemeinsames Enahrungs­ ze V resnici vzel 400 K. amt. Gosp[ odarska] plaea Gruski 1000 K penala,5S4 Prof. Winkler predlaga elaborat za ceno zivi­ ker je Krek razdrl kupcijo za 2 vag. masti po 13 .Iom na podlagi cene 9 K za surovo maslo. K. Gruska, ki je bil dvignil 80000 K, si je 1000 Potem bi bila 330 K primema cena za zivino. odtegnil. Sedaj ga tozijo. Jaz pozdravil ta elaborat, ki naglasa, da morajo Skrbec hoee zopet oziviti knjiznico SKSZ,'" ki biti cene po celi drzavi enake. Zastopniki je eisto derutna.586 Krek obljubil 500 K. Veeraj Sudetskih dezela contra, ker imajo visje cene in pa dejal, da ne da nie, ker bi utegnili »oni« pri nas ceno zivino kupujejo, da jo maste in dobiti vse v roke. drago na Dunaj prodajajo. Seydl prileti k meni: Dr. Pegan: Krek pri seji Z[adruzne] Z[veze] se Sie verderben sich die beste Kundschaft! Jaz: pritozeval, da ga obrekujejo in povdarjal nese­ Ich danke fUr die Kundschaft jetzt, nach dem bienost. Krieg werden wir ja sehen.581 [534]'82 26/9. 16. FUrth pri meni, da naj dezela zVlsa ponudbo za Medvode od 600000 K, kar smatra druzba za razZaljenje. Tudi ee bi ponudili se enkrat toliko, bi se ne mogli meniti. Jaz: Ne morem, ker sem vezan po sklepu dez. odb., ki ne da vee. FUrth vzame to na znanje, ees da sedaj pac teee zadeva pri oblasti dalje. Naroeil Rohrmanu, da kupi od Gruska 2000 vree. Tropine po 56 h, Gosp. prodaja po 76. Kat. lajc: Jan. Kalan, Jarc in Merkun so se peljali v Sent Peter583 na agitacijo. Tu so se loeili. Kalan in Merkun sta sla v Hrenovice. Ko sta Zupanu zaeela govoriti 0 politiki, ju je ozmerjal in spodil. Kaj je Jarc opravil, se ne ve. Govoril je, da je ustanovil tam vinarsko za­ drugo 0 kateri pa nihee nie ne ve. Merkunu so strgali v Gosp[ odarski] menico za 5000 K. [535] 27/9. 16. Prelatu Kalanu dejal da sem na razpo­ lago za nadaljevanje razgovora. On: Ne born sklical. - Zakaj ne? - Se vrSe drugi dogovori. - Pa je bilo sklenjeno, da se razgovor nadaljuje. - Tak razgovor se vedno lahko vrsi. Obme hrbet in gre. Gruski naroeil, da kupi svinjskega mesa na t Dr. Jan. Ev. Krek Ogrskem. roJen leta 1865., umrl 8.oktobra 1917. Kam[ila] Th[eimer] v Ljubljani. Bila pri EIs­ Oporoka: VI 1'51. kl ate serne hk,,!8Telega naroda. !'lisllle ..;;..:;=== Ie eno: keko boste zdruzeni .,se S'foje moel, vs e nericah. svoje zmoinostl. no noJo IJubezen in vse Sl'oJe Sfee posvecell 1'8s1 JugoslovaRskf driavl. za nJen procvlt. kulluro In blagostaoje I

580 vrhovno poveljstvo 581 Kvarite si najboljse slranke. Jaz: Za stranke sem hva­ 584 dogovorjena odskodnina za primer neizponit ve pogod­ lezen sedaj , po vojni pa bomo videli. bene obveznosti; pogodbena globa 582 Oct Sir. 534 je lipkopis do sIr. 549. 585 Slovenskc krscansko socialne zveze 583 Pivka 586 razpadla, zmedena

136 VIRI 26. 2007

[536] je radi hrane tam se vedno bolje kakor pa po 28/9. 16. mestih. Cevljev nimajo. Usnja zmanjkalo cev­ Gruski naroceno, da isce ovsa, zvepla, modre Ijarski zadrugi. galice. Gre na Ogrsko in v Svico. S. pravi, da Dr. Lenard s Siapa. Modrost Anbauoffizir­ se dr:1:i prelat Kalan reservirano in da bolj dr:1:i z jev.590 Begunci ostali brez hrane, morajo v ba­ nJlm. rake. Bil pri Attemsu radi zivil. Bar. Schwarz pri meni radi sirot Steier. S.: Oblak z Bieda s pritozbo radi voznikov za vo­ Pridejo k nam, Attems pa hoce vse spraviti pod jastvo, ker so od vojastva odpoklicani, ki mo­ vlado. Dati moramo vse mi. rajo voziti les, ustavili vojaske podpore, a ne Seja c. kr. kmetijske druzbe. Porocal 0 sejah dobe za voznjo toliko, da bi mogli izhajati. Vojnozit[no] pro[metnega] zavoda in apro­ Sem mu rekel, da se naj obrne na Pi bra, ki je v[izacijskega] sveta. Tezave kmetijskega za­ pritozbo dal radi Gorjancev na kmetijsko druz­ stopnika v teh razmerah. Vladni sv. Detela 0 bo, in ta izposlovala, da se jim je vojna dajatev zborovanju v Bolcanu in dez. predsednikov na olajsala in dobe sedaj po 10.50 K na dan. Se Dunaju. Vodja notr. min. bar. Handl, ki je pritozuje, da je Piber previsok in se tezko z sklical dez. predsednike ob bolezni kneza Ho­ njim obcuje: »Je Turkov!«591 Radi pomanjkanja henlohe, je opozarjal, da se ne smejo politicne krmil konji pesajo. oblasti dati voditi sarno z ozirov na konsu­ Sus!. nameraval iz Pollakove tovarne dobiti mente.587 To je slednjic nekaj milionov Ijudi, ki cevljev iz »spalta«592 v velikih mnozinah za jih imajo vedno pred ocmi, ne smejo pa v Ijudstvo. To je preprecila maksimalna cena za nemar pustiti mnogo milionov kmetovalcev, ki spalt, ki je ravnokar izsla, po kateri pravi Jean stejejo za naso bodocnost kot producenti'" Pollak, da ne more izdelovati. mnogo vec. Naglasalo se je, naj se ne bi vsa (538] zivila Ie v centralo rekvirirala, ampak naj bi se 1/10. 16. Zmaga pri Sibinju nad Rumuni. Videl prepustilo posameznim dezelam, da se iz svo­ begunce iz Solkana, ki s svojo robo na rocnem jega pre:i:ive, dokler gre, sele potem naj bi se vozicku pes gredo skozi Ljubljano na Bled. seglo na centraJno preskrbo. Tudi tu se je ho­ Z Legvartom govoril 0 ureditvi prometa s pre­ telo splosno magaciniranje,589 pa je on proti te­ sici. Dobicek iz zivinske kupcije za konjerejo, mu nastopil, ces da se stem nameravani uspeh Robez, pasnike, plemenjake in za klavnico. gotovo ne bi dosegel, ampak nasprotno. Potrebni prostori za krmila. Vojastvo je zahtevalo zase 12 mil. stotov zita, a Poskusno klanje: Lastna cena za mast 7.14 K. je reduciralo zahtevo na 8 mil. Od teh ima dati L. 1915 spomladije sel dez. glavar v Bukaresti, nasa drz. polovica 3 mil. st[otov]. Vsi so dejali, da bi dobil zivil iz Rumunije. Oglasil se je pri da to nemogoce. Naj vojaki pokrijejo svojo po­ poljedel. ministru Constantinescu, s katerim se trebo sarno iz Ogrske, nas naj pa puste potem je seznanil v Toblachu. Ta mu je dejal, da naj ziveti ob svojem. Vojaki so pa Ie zmajevali. nikar ne kupi nic tam ker se gode velikanske Sklenjeni dopisi na vlado. goljufije. Pri obedu je bil S. pri nasem po­ Vecje zastopstvo kmetov v dez. komisiji za slaniku grofu Czerninu. Ta mu je izposloval promet z zivino na podlagi ravnokar izisle min. vagon bencina, ki se je dal za poljedelske naredbe. stroje. S. je dejal Czerninu, da bo Rumunija go­ Zvisanje cen zivini na podlagi sorazmernosti z tovo stopila v vojsko z nami. Grof pa se je Ie drugimi dezelami. nasmejal, ces da on razmere pozna in da to ni (537] mogoce. 29/9. 16. Dekan Rejec danes tu. Se pritozuje, ka­ Luksus v Bukaresti je bil nepopisen. Vse je bilo ko slabo je z begunci. Sedaj je se v barakah nasiceno z denarjem od dobickanosnih slepar­ toliko bolje, ker dobe vsaj jesti. Se vraca do­ skih kupcij z NemCijo in Avstrijo. Od druge mov bo moral pes skozi obstreljevano crto, ima strani je dezevalo denarja entente. svojo rezidenco nad Dantejevo jamo. Pravi, da

590 naselitvenih oficirjev 587 potrosnike 591 Gorjanski zupnik in poslanec Janez Piber je bil doma iz 588 proizvajalci blejske zupnije - Turkov iz ReCice. 589 skladi~tenje .5 92 cepljenega usnja

137 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 1917)

[539] 4/10. Tirolski poslanec Niederst bil do sedaj kon­ 2/10. 16. Sekc. nac. Ertl in vI. SV. Schwarz, ravna­ finiran.593 telj Avstr. vnovcevalnice za zivino, bila tu in [542] ogledala nase def. mesto za promet z zivino. Ob 3/10. 16. Vit. Kaltenegger pri meni radi seje dez. II posvet pri dez. vladi, h kateremu bili poleg sol. sv. Jarc in Remec naznanila vladi, da se se dez. odb. in kmet. dr. povabljeni vojaki in me­ smatrata clanoma dez. sol. sv. in zahtevata va­ st~. bila k seji. Kalt. naredil resitev v smislu dez. Ko je prosil S. Zenkerja, da naj mene imenuje odb., dasi zagovarja nasprotno stalisce. v upravni svet centrale za ziv[insko J kupCijo, je Vceraj z Legvartom delal nacrte za porabo do­ dejal, da tega ne more, ker pridejo potem druge bicka iz zivinske kupcije. Za plemensko zivino, defele, Hiinlingerja ze ne bi mogel prezreti. pasnik, konjerejo (nakup zrebet), zgradba klav­ Nato je prosil S. , da naj Zenker sam prevzame nice. skrb za Kranjsko, ker se je od dezelne vlade [541] bati sarno nasprotstev. Zenker to obljubil, in ko 411 O. 16. Masa k cesarjevemu godu. Clanek za smo prosili, da naj se ski ice konferenca radi Siovenca spisal. kupcije s presici, je poslal takoj Ertla samega. Baron Liechtenberg umrl vsled zastrupljenja Enl se jako laskavo izrazil 0 nasi organizaciji. krvi. Bil podpredsednik konjerejskega odseka V nobeni dezeli ni nasel vsega tako v redu. po Povsetovi smrti. Sedaj ni prezidija in born Nam popolnoma zaupa in je za to, da se nasa prevzel konj. rej. odsek pod glavni odbor kme­ organizacija, ki je doslej imela sarno zivino, tijske druzbe. Minister Zenker k temu ze ustno raztegne tudi na presicjo kupcijo. Jaz se zahva­ privolil. Iii Ertlu za trud in mu rekel, ozirajoc se na nje­ Obracun s Grusko. Ko prisel ogrski speh na gove velike zasluge za organizaeijo avst. kme­ kolodvor, velika senzacija. Bil izlozen Z oboro­ tijstva, popolno zaupanje. Tudi vojaki pritrdili. zeno asistenco.594 Ova vagona, ki ju je narocila Ertl spomni nato cene za govejo zivino, ki so Gosp. zveza, je Krek stomiral"5 ces da je ta na Kranjskem neprimemo nizke. Predlaga vla­ kupcija temna. Posestnik speha in masti na di, da jih zvisa. Vojak in mesto (dr. Triller) Ogrskem bil vesel, ker takoj drazje prodal. proti. Pire naznani sklep kmetijske dr. za zvi­ Bil pri skofu, ki se jutri pelje k posvetovanju sanje. gosposke zbomiee. Mu pojasnil aprovizacijska Jaz: Je vazno spolosno gospodarsko vprasanje, vprasanja in priporocal, naj brani kmeta in ne Ie vprasanje med producentom in konsu­ podpira akeijo proti Ogrski. mentom. Ako se na Ogrskem placuje 4.50, a na Karol Pollak st., dal dez. odboru 200000 K za Kranjskem Ie 2.40, nastane ogromna diferenca, vojne vdove in sirote, 200000 K za penzijski ki jo bomo morali pokriti pri placevanju voj­ fond596 svojim delavcem, 5000 K skofu, 5000 nega posojila. Stotine milionov gredo na Ogr­ K k darilnemu dnevu. sko, a mi bomo morali placevati po visji kvoti. Kozini dejal, da naj kupi svet od bar. Boma. Schwarz in Ertl priporocevala zvisanje, na kar Ravn. Dolenee radi klanja v prisilni delavnici. se je Attems vdal. [543] Popoldan si Ertl ogledal naso pristavo na Go­ 5110. 16. Gruska-Pirc radi krompirja. 20 vag. iz ricanah, in poslovivsi se dejal def. glavarju, da Ogrske. Ital. financni minister izjavil proti na­ cestita k temu, kar se je v tako kratkem casu tu padom, da Italija ne daje zvepla Sviei preko izvrsilo vklub nasprotovanju (od vladne strani). obveze. Avg. IS. je bilo v Parizu dogovorjeno, [540] da da Italija Svici 60000 stotov, aje doslej dala 211 O. 16. Tiroler Soldatenzeitung prinesla clanek sele 37000. Od teh bi se dalo morda kaj spra­ proti kranjski trobojnici, ki jo imenuje pansla­ viti v Avstrijo. visticno in simbol politicnega stremljenja po Bogady radi zacetka poslovanja lIirske. 597 zdruzenju vseh Slovencev. Tagespost prinesla hkrati isti clanek kot citat iz Tir[olerJ Sold[atenJZ[eitungaJ. Stvar je ocevid­ 593 prisiliti nekoga, da prebiva v dolocenem kraju 594 spremstvom no iz ljubljanskih kazinotskin krogov zanesena, 595 preklcal, odpovedal ki ne morejo preboleti zadnje vladne naredbe. 596 pokojninski sklad 597 Ilirska banka

l38 VIRI 26 . 2007

Nemski radikalci kot edina stranka se izrekli zeno (s katero se je po 10Citvi od prve zene po proti sklicanju parlamenta. ogrsko-protestantovsko ozenil) in novorojenim Prva razdelitev tursienih otrobi. otrokom spravili v neko alzirsko trdnjavo. Tam Prof. Levienik nagovarja kolege, naj bode pa­ je bil tako strogo zaprt, da je smel sarno dYe uri metni in nehajo s sporom. na dan na zrak. Mnogostevilne dename posi­ Vloga na trg. ministrstvo, naj se da presati la­ Ijatve domacih ga niso dosegle. Letos spomladi neno seme oljarjem v Medvodah, ki sicer pro­ so ga z drugimi jetniki prepeljali na Francosko, pade. a se ni zvedelo doslej, karn. Hladnik od baterije598 pri Kronbergu (najbolj 8. italijanska ofenziva na Krasu se je razvila eksponirana599 tez.ka baterija). Polovica mostva doslej v velikanski topovski ogenj. Vozijo ra­ bolna radi slabe in nezadostne hrane. Mazarski njence. Stevilni vojaski vlaki gor in dol. oficirji nase zatirajo, jih eksponirajo. Od Lo­ [545] gatea do fronte se zbira mnogo vojastva. Sre­ 7110. 16. Zadr. zveza odklonila dati prepis zadnje disee Godovie. Cmi vrh poln. V Ajdovseini revizije Spl[osne] zv[eze] poljed[elskih] zadrug. nemski zbor. Se govori 0 evakuaciji Vipavske Kozina s sklepom raeuna in porazdelitvijo do­ doline. Ljudje naj bi vse odstranili, nie pustili, bicka. Njegove zahteve. ker Mazari vse pokradejo in pokoneajo. Skla­ Traven: Nac[elstvo] Zadr. zv. mu prepovedalo datelju Vodopivcu vdrli v zaklenjeno stanova­ sodelovanje pri nir. banki in Ljudski pos[o­ nje, raznesli in unieili lepo knjiznico, pianino jilnici]. Rekel mu, da naj varuje svojo neodvis­ zvlekli v jarek. nost in naglasam, da je Ie v interesu zadruz­ [544] nistva, ako je ravnatelj Zadr. kot vodilna oseba 6110. 16. Pogreb bar. Lichtenberga. Na grobu go­ pri I1ir. b., v kateri je nad J,i osnovne glavnice voril Galle. Rekel, da je bil pokojni vedno zadruzni denar. Krek sedaj odlasa z obenim deutseh in zentralistisch. 600 Dr. Eger se je zborom Zadr., ker ima vse v rokah in se boji prerival v ospredje, ko je Galle govoril. Mislil izpremembe. Naglasa Ie svoje zasluge. sem, da hoee E[ger] govoriti. Pri pogrebu Bogadyju in dr. Kavcniku dejal, da naj sklenejo Schweglovem je on govoril. Ocividno so hoteli na Reki kupcijo za vino. veleposestniki topot sami govoriti. Pircu vmil kalkulacijo60' za ceno mleku z na­ Dr. Pegan: Knezoskof dr. Jeglic rekel Lavren­ rocilom, da sestavi vladi Ie relativno kalkula­ cicu, da letos spomladi Stiirgkh ni hotel sprejeti CIJO ne da bi druzbo angaziral za absolutno njega in Mahnica, doslej je moleal. P. rekel L­ ceno. u, da je bilo napacno, da skof tega ni takoj po­ [546] vedal S-u, mora biti zopet kako skrivno obre­ 9/10. 16. Od kmet. dr. dal na vlado predlog, da so kovanje. primeme cene za sir.60' maslo 10 K, za mleko v o clanku v Tir[oler] Soldat[en] Zeitung proti Ljubljani 40, z dostavljanjem na dom 45, na nasi zastavi se sodi, da je od grofa Barbo, ki je dezeli 34, mlekamam + rezija. Pirc je bil na­ v Bolcanu. redil najprej predlog na 30 pri mleku, ki pa ne Dr. Opeka: Kaltenegger dejal V -i , da ga je drZi. Prof. Winkler od Bodenkulture je bil iz­ Hussarek prosil, naj ostane na svojem mestu racunal pri ceni za sir. maslo 7 K primemo vsaj se dye leti po vojski. Meni je dejal H[us­ eeno mleku na 42. sarek] sarno, da ga med vojsko ne more pen­ Legvarta poklical radi priprav za event[uelno] zionirati. Skabeme: Schwarz je ob svojem od­ evakuacijo Vipavske doline. Rekel mu, da brez stopu na Dunaju porocal, da na Kalt[eneggerju] vednosti Boroevica ne sme nicesar zapoceti. ostane, nikakor da ne sme na to mesto priti Narocil L-u radi presicjega nakupa v zuzem- Siovenec. berskem in idrijskem okraju. , . Bar. Apfaltrem: Bar. Codelliju, ki so ga po iz­ Oswald pri meni radi idrijskih razmer. BezJak bruhu vojske Anglezi v srednji Afriki vjeli, se vodi preiskavo proti Menceju na skodo Ku­ silno slabo godi. Na zanikami ladji so ga z zelickemu. O. kupil zelja za Idrijo.

598 osnovna vojaska enola v topnisrvu 599 izpostavljena 601 racunsko ugotavljanje stroskov 600 nern ~ ki in centrali sti~en 602 surovo .

139 DNEVNI$KI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Texter in zatiski603 ekonom 0 prepotenci604 ian­ kdor bo zabavljal, ne bo deleien dobrot te kup­ darjev. Se okoriscajo iz sedanjih razmer, jem­ cije, ki nas za najhujso stisko preskrbi z mastjo. Ijejo darila za ugodna porocila, preganjajo, Dv[omi] sv[etnik] Golf iz Zadra 0 razmerah v kdor se jim ne vda. Dalmaciji. Ravnatelj c. k. obrtne sole z polk. zdr. dr. [548] Hilbnerjem pri meni, ker je pripravljeno za iz­ 1111 O. 16. Seja Loncaric, jaz, Pegan, Kozina radi obrazbo slovenski invalidov, pa se ne dajo no­ bilance pot priprava na bilancno sejo. bena denama sredstva na razpolago. Dr. Hilb­ Dr. Pegan: Dr. Tavcar mu rekel, da je bil Jarc ner bi naucil domacine izdelave in poprave pri njem in ga nagovarjal, naj liberalna stranka protez, pa ne dobi niti odogovra. Rekel Subicu, nikar ne pritrdi pogojem koncentracije sloven­ naj naredi takoj vlogo na dei. odbor in prosi za skih strank, »da bo Sustersic blamiran606 «. predujem605 (Hilbner pravi 10000 K), da ima Dei. komisija za ureditev prometa z zivino. dei. odbor podlago za nadalj ne korake. Dal i Voj. zast. Rubbia in zupan Tavcar izjavita, da smo dez. vladi 5000 K, in so ocividno porabili sta sedaj popolnoma zadovoljna, ker nasa orga­ vse sarno za nemske invalide. nizacija popolnoma funkcionira. Legvart poro­ [547] cal 0 delovanju. Razstegnitev na presice. Knni­ 10/10. 16. Stefe: Bil pri pr[elatu] Kalanu in mu lao pokazal Naso moe, v kateri Moskerc grdo na­ Loncaric prisel razburjen k meni, ces da je rav­ pada dez. odbor. Vprasa Kalana, kako da to do­ nokar na cesti Jarca ozmerjal, ki je mene sra­ pusti, ko je vendar proti njemu izdal parol 0, ne motil. Jarc dejal, da delam jaz svinjarijo proti mesati se v prepir v stranki. Ali velja za Mos­ Zadr. zvezi. L. ga zavmil, da tako 0 meni ne kerca drugo nacelo? Kalan: To se pac mora pusti govoriti, jaz da nisem nikdar 0 nasprot­ dopustiti, dokler ustavno ne vladajo. Nato Ka­ nikih tako govoril, meni popolnoma zaupa, lan, da je bil on proti srbofilski pisavi in zato Jarcu pa ne. J. mu dejal, da naj pride k dr. ustavil dopise Sijackega iz Belgrada. Stefe: Kreku, ki zeli i njim govoriti. L.: Z dr. Krekom Dopisi Sijackega, ki je v Belgradu celo pisal za kot clovekom rad obcujem, v tej stvari pa 0 vasega cesarja, so bili informativnega znacaja kateri bi on sedaj rad govoril, pa ne. Ne pojde. in jih je se celo policija rada brala, a zakaj ni J. je nagovarjal Loa, da mora Kozina ostati pri ustavil Kalan clankov in notic, spisanih v Gosp[odarski] in ne sme k Ilir[ski]. Ljubljani, ki so delali naravnost srbofilno raz­ [549] polozenje? Kalan nervozen. Stefe: Mladi so se 12110. 16. Traven: Dr. Krek pri vcerajsnji seji sedaj taki, da vidijo v Avstriji nekaj drugega. Zadr. zv. dejal, da revizijsko porocilo Spl. zv. Kalan: Saj so mladi s svojo krvjo dokazali svoj ni pravilno, ker je sestavljeno na podlagi na­ patriotizem. Stefe: Pa tisti so nasi. Kalan: Zakaj pacnih informacij, ki sem jih jaz dal revizor­ mu Stefe ni pokazal clanka 0 koncentraciji jema, ko sta bila tu. Jaz da sem posebno s slovenskih strank. Stefe: Ker je vse kar je v Cebularjem mnogo obceval. Na Dunaju so ze njem sarno Db sebi umljivo in mi ni prislo na storjeni koraki, da se te napacne informacije misel, da bi se kdo nad tern spotikal. Jaz Ste­ popravijo. Jaz: To je vse neresnicno. Nisem z fetu: Opozori K-a, da tisti dye tocki, versko­ revizorjema sploh nic govoril. Nisem niti ve­ narodni in avstrijsko-patrioticni duh, sta v sta­ del, da sta tu in sem za revizijo izvedel sele tutih Kat. tisk. drustva. post festum. 607 Cebularja ne poznam. Dr. Neu­ Pri dez. glavarju razgovor 0 dei. klavnici z dorfer se mi je na Dunaju, ko sem ga slucajno raztegnitivijo aprovizacije na uradnistvo in rev­ srecal se opraviceval, da se ni nic pri meni nejse sloje. oglasil. Dr. Dermastija: Na celu zabavljacev je sedaj 13/10. Dv. sv. Golf pravil 0 dalmatinskih razme­ prof. Sarabon, ki pravi, da ze imajo orozje k rah. Bosna od Dalmacije odrezana kakor so­ strmoglavljenju dei. glavarja radi kupcije, ki jo vrazna dezela. Na semnje('(18 so v turskih casih je naredil z Grusko. Jaz: Naj se jim rece, da hodile cele karavane k dalmatinskim prista-

603 stiski 606 osramocen, osmesen 604 oblastnosti, mogocnosti 607 po dolocenem dejanju, dogodku 605 predplaCilo 608 sejme

140 VLRI26,2007

nom, sedaj je po prepovedih bosenske vlade [551] promet skoro eisto prenehal. Proti temu stoj i 21./10. 16. Atentat na grofa Stiirgkha, absolutna nesposobnost dalmatinskih poslan­ Bil je prvi dan s snezinkami, Zjutraj je bilo cev, ki govore Ie visoke in prazne tirade609 0 mrzlo in nnrko, silno neprijetno vreme. Zato drZavnopravnih stvareh, a nimajo pray nikake­ sem ostal eez poldne v svojem hotelu in nisem ga smisla za gospodarske stvari, Tako je napr. sel drugam kosit, kakor ponavadi, Sicer bi bil zaradi davka na zganje bila Dalmaeija edina, ki sel zopet kosit v hotel Mersol in Schaden, se ni storila sklepa in je bilo vse radovedno, kaj katerega sem se privadil ze nekaj let sem za bo ta storila. Seja je trajala do polnoci. Bian­ obed, kadar sme imel v blizini opravila. kini je govoril dye uri, in potem je prisel k Vsak dan je prihajal tja redno tudi ministrski vladni klopi ter dejal: Ali nisem lepo govoril? predsednik grof Stiirgkh. lmel je tam reser­ A 0 zganju ne vern nie, nisem niti predloge virano mizo za sest oseb na desno od vhoda ob prebral. Golf: Ce bi bil vsaj moleal, pa nam oknu, ki drzi na Karntnerico. Miza stoji ravno pride sam to povedat! Kaj moremo poeeti s pred lesenimi stebriei, ki dele ta glavni del takimi komedianti !610 obednice od manjsega oddela ob koncu. [464] Stiirgkh je sedel vedno na stolu ob vogalu pri 16110. 16. Seja dez. solsk. sv. Prvie Pegan in stebrieu in gledal po dvorani doli. Dermastja navzoea. Disciplin, preiskave, At­ Jaz sem se ponvadi vsedel k mali mizi ob na­ tems pravi, da se eudi, da je na Kranjskem to­ sprotni strani, Ie malo oddaljeno do Stiirgk­ liko disc. preiskav proti ueiteljstvu. To kaze, da hove, tako da sem lahko slisal pogovore, ki so mora biti med ueiteljstvom mnogo slabega. se vrsili tam, Od druzbe sem poznal Ie starega Smo mu pritrjevali, Naj Ie nas poslusa, da bo Dreherja, sicer sta pa bila ponavadi se dva bolje! Rojina prestavljen in mora k vojakom. starejsa gospoda in kaksna dama. Samega ga Likozar v disciplinamo preiskavo radi izda­ nisem videl nikoli. Veekrat sem si mislil, kako janja pornografienih knjig solski mladini od lahko deJa bi imel atentator, ker je Stiirgkh strani Naprednega gospodarskega drustva za tako prosto prihajaJ vsem poznan v hotel in po sentjakobski okraj, kateremu predseduje, obedu sel se ponavadi za nekaj easa v kavarno Za zavetisea za mladino so delali sarno nasi. Pueher na Kohlmarktu in odtam v urad nazaj, Dobe vsi pohvale. Liberalci so odpovedali. Do­ Popoldne pridem v Trattuerhof, da se udelezim be vsi grajo. Cernagoj, ki je izdal parolo contra seje upravnega sveta Centrale za krmila.615 in zahteval, da se jim mora delo plaeati, v dis­ [552] ciplinarno preiskavo. LavtiZarju se naroei, da 22.110. 16. Z Lonearieem veeerjal pri Mitzkotu. inspicira611 tiste, ki so odklonili, ees da so Ta mi pravil svoj danasnji razgovor s svojim izmueeni, zlasti Dimnika, Rezeka, Razingerja sorodnikom, bivsim hrvaskim banom Cuvajem, in Levea. ki zivi na Dunaju, [550]612 Lone,: Kak vtis je naredila na Ekseeleneo vest 17.110, 16, Bilanena seja druzbe P. Kozina. Cisti o atentatu, dobieek 268.000 K. Kozina stavil pretirane Cuvaj: Kakrsnega sem imel, ko se je v Zagrebu zahteve za lubenost,613 ki se jim je Lonearie izvrsil atentat name. Tedaj je bil tudi name­ uprl. L. zahteva, da ostanemo pri pogodbi, sa­ ravan atentat na dalmatinskega predsednika gr. rno prostovoljno se primakne K-i614 k 10% - se Attemsa, Svaril sem ga pismeno, pa se mi se do 10% od eistega dobieka. Tudi Jarc hoee po­ danes ni zahvalil. Ko sem bil potem pri seji godbo izpremeniti. skupnih ministrstev s Stiirgkhom skupaj, so me izprasevali, kako je bilo, me je grof Sttirgkh tolazil: Saj je bil Ie politicen motiv, ni bilo osebno, - Kaj mislite, da naj bi bilo se osebno, sem mu odvrnil: Pray nie niso umeli vsi skupaj 609 dolgi, vzneseni in vsebinsko prazni govori polozaja v Hrvatski in v Srbiji. Vsaj zdaj naj bi 610 igraiec, ki igra komicne vloge izprevideli, kako pray sem jaz imel. 611 sistematicno pregleduje, spremlja, nazoruje 61 2 Od str. 550 je rokopis do str. 558. 613 nejasno 615 Tu izrezek 0 koncentraciji strank iz Slovellca z dne 2l. 614 Kozini 10. 1916.

141 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA ( 1898-19 17)

Grof Khuen Hedervary, ki je te dni tudi na zelimo pritegnitev Svice k nasemu gospodar­ Dunaju, je poklical Cuvaja k telefonu in ga skemu ozemlju. Kar se tice nas vprasal, kaj je novega? Cuvaj: Novo je to, da se [554] sedaj vlada na Hrvaskem srbsko, v Srbiji pa Kranjcev, reflektiram0618 na uvoz dobrih ple­ mazarsko. menjakov iz Svice. Nadvojvoda Leopold Salvator je prisel v Za­ Slednjic je prislo do majhnega kravala, ker je greb, kjer so ga slovesno sprejeli. Izstopil je pti predsednik zborovanja Sedlak izjavil, da je on Nikolicu, vodji srbsko=hrv. koalicije, in tudi koncipiral619 sklep 0 napakah v Vojnozitno deputacija duhovscine in stranke prava je mo­ prometnem zavodu in v Centrali za knnila, ne rala priti v hi so srbskega voditelja. Nevolja v pa Viskovsky, v katerega imenu je bil predlog hrvaskih vrstah. stavljen. Temu nasproti se je konstatiralo, da je [553] predlog stavil res dr. Viskovsky, ki je pod­ 23/10. 16. Dopoldne seja stalnega odbora Centra­ predsednik Vojnozitno prometnega zavoda in le za varstvo poljedelskih interesov. Hohen­ je vsled tega prisel v teZak polozaj. Sedlak bi blum porocal 0 posvetih z ogrskimi in z nem­ svojega krajana620 rad razbremenil in zato pre­ skimi agrarci radi bodocih trgovinskih pogodb. vzame odgovornost nase. Hohenblum stoji na staliscu, da moremo avs­ Hohenblum yes razkacen protestira proti temu trijski agrarci samo v zvezi z ogrskimi kaj do­ in predlaga, da se na vse clane Centrale za seci; zato konferira616 mnogo z Ogri. Pri kon­ varstvo poljedelskih interesov, ki so hkrati cIa­ ferenci v Drazdanih so izjavili nemski agrarci ni imenovanih Central, ki imajo sedaj mono­ in nemski Centrum, da morajo v interesu nem­ pol no trgovino s poljskimi pridelki, izda poziv, skega poljedelstva vzdrzevati varstveno carino da se udeleze posvetov v Hohenblumovi Cen­ proti nasim ptidelkom. Hohenblau predlaga, da trali, ki hoce imeti kontrolo nad njih posto­ se morajo carinske postavke tako izpremeniti, panjem v onih Centralah. Kateti se ne odzo­ da dobe nasi agrarci prost uvoz, ali vsaj olajsan vejo, se njih imena objavijo, da bo Ijudstvo UVOZ617 v Nemcijo. Ogrske zahteve bode radi­ vedelo, kdo zastopa njegove kotisti in kako. kalnejse, tudi mi moramo staviti odlocne zahte­ Dosedaj smo se botili samo proti posameznim ve, da se pri novih pogodbah vsaj nekoliko judovskim izkoriscevalcem, sedaj je pa vsa ta nanje ozirajo. judovska oderuska druzba od vlade legitimi­ Jaz sem opozarjal na tarifno politiko Ogrske, ki rana. Ni ptislo do formalnega sklepa. hoce Adrijo in Balkan odvezati od Avstrije in Popoldne seja Vojnozitno prometnega zavoda. jo navezati same na Ogrsko. Reka je pred­ Predsednik Schonka ima Zalni govor za grofom mestje Budimpeste, tako bo z vso Avstrijo in z Stiirgkhom, potem se zborovanje prekine. Balkanom, ako ne bo Avstrija varovala svojih Schonka naznani med drugim, da je moj pred­ interesov. Predlagam, da se naroci Centrali, naj log glede fizola in prosa odkazan znanstveni posebno studira ogrske teotije in stavi v tern komisiji v notranjem ministrstvu, da ga preuci. oziru konkretne predloge. V principu se zdi, da bo sprejet, ali kdaj? Doiga debata je bila 0 Svici, ali se naj pritegne Mlinarji se pritozujejo, da premalo zasluzijo. v okrozje nemskega in avstroogrskega gospo­ [555] darskega ozemlja. 23/10. 16. Popoldne od Sylvestra sklican posvet Jaz sem opozarjal na tezko stalisce svicarske drzavnih poslancev. Ali se naj sklice drZavni zvezne vlade, ker se v Svici krizajo tri inte­ zbor? Gosposka zbornica se je izrekla za skli­ resne sfere: Nemska, francoska in italijanska. V canje delegacij. Gross in Schraffl sta bila ze za tem trenutku bi bilo jako skodljivo, ce bi prisle to prepricana, ker je vladi vse na tem, da se ne nase zahteve v javnost, ker bi se stem nasa snide drtavni zbor. Dr. Sustersic je v velikem stvar Ie poslabsala. Slednjic bode morali 0 tem govoru, ki je potegnil vse za seboj, zahteval Ie Svicarji sami odlocati, in ti se bode ravnali sklicanje drtavnega zbora, ker sedanje delega­ po izidu vojske. Interno izrazimo sedaj Ie, da cije niso ustavne in tudi, ko so bile izvoljene

618 .feleti si kaj dobiti 6J6 se posvetuje 619 sestavil osnutek 617 mi sljeno izvoz 620 rojaka

142 VIRI 26. 2007

leta 1913., nihce ni mislil, da bodo imele tako Keller napovedal, da bo odslej vladne naredbe vazno nalogo, kakor sedaj. Stalisce gosposke drakonicn0623 izvajaJ. zbornice je zastopal 84 letni grof Czedik z Popoldne pogreb StUrgkhov. veliko vervo.621 Dr. Korosec je precital stalisce Po pogrebu sedel v kavami Pucher s tirolskim Hrvatsko=slov. kluba. Dr. S. je naglasal, da se glavarjem Schrafflom, Schopferjem, in dr. ne sme cakati, da bo imenovan nov ministrski Sus!. Krsc. soc. so proti Hohenlohu, ker ga predsednik. ampak poslanci morajo ravno sedaj imajo za svobodomisleca. S Sus!. sva to misel povedati svoje mnenje, da bo nova vlada ze pobijala, ces da je Hohenlohe osebno dobro vedela, pri cem je. katoliski, v politiki pa hoce biti demokrat in Predlog za takojsnje sklicanje drz. zbora je bil zato rad pritegne socialnim demokratom. Kor­ soglasno spreje!. Wolf je molcal, oni, ki so bili ber je pa res svobodomislec, skoro framason.624 prej nasprotni, so se takoj vdali novemu sve­ [557] zemu toku. Cerna voda padla. S. meni rekel, da si tako razlaga: Ta sklep bo 25/tO. 16. Seja Approvisionierungsbeirata.625 naredil velik vtis. Prva vlada se ne bo sklicala 1. Moj predlog, da se nasa repa ne zaseze, pari amenta, ker stoji cesar se cisto pod vplivom sprejet. StUrgkhovih misli, a prihodnji ministrski pred­ 2. ------»------, da se najvecja [skrb] posveti sednik bo prisiljen sklicati drZavni zbor. ribarstvu v Adriji, ki so jo doslej izkoriscali [556] Jtalijani tako, da nismo mi slili mi nic od nje 24.110. 16., torek. Seja odseka za zivino, mast, sprejet. Pri tem sem udaril po dosedanji avs­ mleko. Ravnatelj hranilnega urada sekc. naco trijski upravi v teh krajih. Keller porocal 0 »strasnih« obravnavah z Ogr­ 3. ------»------, da se vpeljejo enake cene za sko, ki so sedaj v zadnjem stadiju. Hvalil zivino in da se onim dezelam, ki so v primeri z StUrgkha, da je energicno zastopal avstrijsko Ogrsko pri dobavi zivine za vojastvo bile pri­ stalisce. Sedaj ima poljedelski minister se zad­ krajsane, diferenca povrne, je sel v odsek kot nja pogajanja z Ogrsko. Hudoval se nad onimi dodatek predlogu prof. Winklerja, ki so ga avstrijskimi kupci, ki so kupovali na Ogrskem eskamstirali626 z dnevnega reda. skrivaj nad maksimalnimi cenami. Z ogrsko 4. ------»------, da se tudi trgovina s presici vlado je bil dogovorjen mesecni kontingent,622 uredi kakor trgovina z zivino, in da se iz te in ta je naenkrat naznanila, da je po teh kupcih centrale izvede preskrba z mastjo, gre v odsek kontingent prekoracen in da nam sme zdaj za prihodnjo sejo. izvoz zapreti. Ti kupci, pravi Keller, so krivi, Nastopil sem proti diktatorju sekc. naco Kel­ da so se nam naredbe izjalovile. Predlaga, naj lerju, ki je kot voditelj novega urada za pre­ se izvoli stalni malostevilni odsek, ki bi z vlado hrano napovedal, da bo vladne uredbe drako­ izdeloval naredbe. Hotowetz predlaga: Fink, nicno izvajal, in naglasal, da je naloga apro­ Tausche, StOckier, Zuleger, dr. Foft. Fink se vizocnega sveta posredovalno vplivati med odpove na korist Zosmayerju. Jaz opozorim produkcijo in konsumom in resiti teZavno vpra­ Zulegerja, da morajo agrarci biti bolje zasto­ sanje prehrane kolikor mogoce po dobrohot­ pani. Prof. Winkler predlaga tudi mene. Zame nem sporazumu. glasujejo stirje, ravnateljstvo proti. Ker jaz Ko sem povedal za zgled, kako skrbi dezelni nisem glasoval, je predlog padeJ. Fink se prisel odbor kranjski in po kakih cenah daje meso in izgovarjati, da me vkljub temu poklicejo. mast svojim usluzbencem, je vzkliknil vladni Zosmayer mi pravil, da je za Inomost kupil svetnik Georg Fritz, predsednik der Kriegs­ mast na Ogrskem po 18 K. Kunschak: Dunaj­ organisation der Konsumentenvereinigung­ ski zupan bi mogel kupiti na Ogrskem 80 va­ en627: 0 glUckliches Land!62' in dejal: Vi ste gonov po 17 K, pa se ne upa skleniti, ker bi pri vladnih cenah izgubila dunajska obcina 8Y, miljona kron. 623 brezobzimo 624 prostozidar 625 Sveta za aprovizacijo . 626 Z rokohitersko spretnostjo skriti in zopet pokazatI 621 ognjevitostjo. zivahnostjo 627 Voja~ke organizacije zdruzenj potrosnikov 622 koli ci na blaga za uvoz ali izvoz v dolocenem razdobju 628 0 srecna dcZela!

143 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1 898-191 7)

pravi moz, kar poveste je vse pametno. Tu je [559) 631 pa veliko narobe. 3011 O. 16. Zaupni sestanek pri dr. S. v njegovem Pri vecerji s Sustersieem, S stotnikom gen. sta­ stanovanju. ba pI. Andrejko in njegovim bratom dr. Ru­ Sklep: Seja izvrsilnega odobra dne 21. nov. Za d[olfom) Andrejko. Oba drzita krepko z nami sklepe redakcijski odbor: S. , jaz, Pegan, Rihar, in sta nam mnogo pomagala vsak na svojem Lavrencic, Belec, Kregar, Koblar. mestu. Oba sta se pritozila eez Ijubljansko in­ S. preeital pismo skofovo, v katerem skof pise, teligenco, da je Krek sporazum s S. , za katerega je prosil [558) ta skofa intervenirati, odklonil. Skof pravi, da ki ima cisto zmesane pojme in ni sposobna za nadaljne posredovanje opusti in bo Ie molil. To jasne politicne misli. Dr. Andrejka pravil, kake je naredilo velik vtis. ovadbe prihajajo zoper slovensko duhovscino lako odlocno govoril Bernik iz Domzal, ki na Koroskem. Svatou je bil od skofa poklican ostro obsojal Kreka. in mu je povedal, da vojastvo zahteva, da mora Jaz sem opozarjal na veliko vainost reda v nemudoma proc. Zdaj je konfiniran doma na stranki ne Ie s politicnega stalisca, ker vlada Ceskem. upa, da na ta nacin stranko izpodkoplje in Stotnik Andrejka pravil, da je crnogorska inte­ vpleje dezelni komisariat, ampak za vso orga­ Iigenca tudi za nie. Samo v kavarni sedi in nizacijo. SI. krsc. soc. zveza je imela 23. okt. politizira. Vojaski poveljnik v Cetinju je sedaj neveljaven obcni zbor, ker ga niso po pravilih izdal povelje, da se morajo neobdelana zem­ objavili, ampak je Moskerc kar pripeljal nekaj Ijisca obdelati in je zagrozil, da bo Ijudi , ki po zensk iz tobacne tovarne. Vclanjena drustva kavamah posedajo poslal na polja del at. niti zvedela niso. Izgredi v Gradcu so bili hudi. Mnozica na ulici Zadruzna zveza je odpovedala dez. odboru je bila izzvana, ker je zena nekega polkovnika vpogled v reviz[ijski) zapisnik, Gosp. zv. je zlila vodo z okna in so "dame« v kavarni Kai­ imela tudi tak zakoten obcni zbor. Istotako je serhof ostentativn0629 pri oknu jedle slascice. delavska organizacija postal a silno klavma. Nato so pobijali okna in vdrli v trgovine. Vse to bo treba iz nova oziviti. Razmere v Kat. Pobijali so tudi v namestnikovem dvorcu okna. tisk. drustvu so ialostne, ker je predsednik Ka­ Grofica Clary je prisla zenske mirit. Neka zena lan cisto zbegan. Zahrbtno se trosijo od fron­ stopi pred njo in odpre svojo prazno torbico derjev neprestano lazi, ki tudi dobromislece ces: Vi imate vec moke v obrazu, kakor me v zbegajo. torbah! Zato je potreben odlocen korak. Modrejse bi Sustersic pravil 0 breztaktnostih, ki so se go­ bilo sicer v sedanjih razmerah z vsako javno dile v Ljubljani v odboru Rdeeega kriza, koder strankarsko manifestacijo pocakati, a nasa sta si v laseh Del Cott in soproga Schwarzova. stranka tega tajnega rovanja vec ne prenese. Prepir zaradi odlikovanj. Zato predlagam, da se cim prej sklice seja Iz­ 2611 O. 16. Razgovor z dr. Honbanom. Zaluje za vrsilnega odbora pri kateri se moramo 0 vsem StUrgkhkom, ki ga judovsko casopisje zanieuje do konca zmeniti in popolno jasnost vstvariti. in dela propagando za svobodomisleca Korber­ Pri tej priliki sem povedal, kar mi je pravil dr. ja. Oficielno porocilo 0 posvetu v parlamentu Krisper. Pri drz. policiji mu je neki uradnik z je tendenciozno, ker na dolgo poroeajo, kaj so veseljem rekel: Klerikalna stranka se ze rusi! govorili svobodomisleci, dr. Sustersieev in Dr. Krek: To se ne sme zgoditi. Uradnik: To se Koroscev govor pa so kar izpustili. mora zgoditi. Bil v Landesverteilungsgesellschaftu,630 kjer mi [560) je ravnatelj Paintner naznanil, da je trgovska 4/11. 16. Sefredakterstvo632 Siovenca je prevzel zbornica v Ljubljani dobila ze vee, kakor ji je prelat Kalan sam in naroeil Stefetu, da mu mo­ bilo doloeeno. ra vsak dan posto prinesti, da jo pregleda. Nebenfiihrer in Gruschka pri sla z Ogrskega od nakupa masti in speha. NebenfIfuhrer) poroeal,

629 izzivalno 631 Od str. 559 je tipkopis do str. 564. 630 DeZelna di stribucijska druzba 632 glavno urednistvo

144 ------....

VIRI 26, 2007

da je pO natancnih poizvedovanjih in izprase­ mo za onega, ki se od fronderjev loci. vanju prodajalcev konstatiral, da so navedbe Skof me poklical, da bi prevzel predavanja 0 Gruschkove resnicne. Kupili smo veliko ugod­ sociologiiji v semeniscu. Sem obljubiL neje, nego so sedaj cene. [562) Deputacija dri. in bancnih uradnikov pri dei. 611 I. 16. Dr. Brecelj bil pri meni radi sluzbe okr. glavarju, da naj bi se kakor dezelnim, tudi dri. zdravnika. Glavar mu rekel, da zahtevamo, da uradnikom oddala mast. v prepiru, ki je nastal v stranki , nikakor ne sme Pri dd, solsk. sv., da sem pregledal akt Men­ potegniti s fronderji, ampak da je njegovo me­ cej-Kuzelicki iz Idrije. Kaltenegger mi pokazal sto, ce stopi v dez, suzbo na stran dez, odb, magistratske akte z opazkami dr. Zamika, Na Brecelj je govoril , da se ne mara nikakor s po­ akt 0 svetinji za stiridesetletno sluzbovanje je litiko pecati, je trdil, da se na Goriskem ni , napisal: Cemu ta komedija? Na odklonitev. ampak da so ga Ie drugi naprej potiskali, a (561) glede glavnega vprasanja ni hotel dati jasnega 511 L 16, Proklamacija poljskega kraljestva, Gali­ odgovora, Slednjic rece: Ne kompetiram,636 cija dobi samoupravo v okviru monarhije. S. sel na Dunaj. Vzel seboj urgenc0637 za do­ Stvar je prisla cisto nepricakovano. Samo iz vozno dovoljenje kmet. dr. za dva vagona de­ tega, da ni bil imenovan noben poljski minister, teljnega semen a pri poljed, minist. se je sklepalo, da se nekaj pripravlja, Ko se je Pri vladi seja presojevalne komisije za podporo imenoval Gorski kot kandidat za poljedelskega v tdave zaslim hotelskim podjetjem, Min . na­ min" je prisla vest, da stem ne soglasa Poljski znanja, da onim, pri katerih se izvede kon­ klub, in je prisel C1am-Martinic, verzija638 zaostalih obresti, ne bo639 Italijanska deveta ofenziva, Siloviti sunki proti Stem je skoro vsa stvar iluzoricna, ker poz­ Kostanjevici, Mnogo vojastva se vozi doli, nejsi upniki ne bodo trpeli, da se njihova var­ Kaltenegger: Boroevic pride za Conradovega nost zmanjsa stem, da se zveca kapital pred naslednika, v Postojno pa nemski general. To njimi vknizen za obresti, in bode ravno vsled se v Postojni kot gotovo zatrjuje. zahtevali eksekucijo.640 Ta pomislek na moj Vsi judovski Iisti slave Korberja kot pravega predlog na hotelu Mallner ilustrira in predoci moza. Krisper: Ko je postal svoj cas K[orber] ministrstvu za javna dela. pravosodni minister in je bilo splosno znano [563) njegovo razmerje do zene odvetnika dr. 711 L 16. Trdovratno se siri vest 0 pogajanjih za Schneeberga, so dejaJi judovski advokati: Jetzt separatni mir z Rusijo, wird's uns gut gehen, da der Justizminister mit Prvi del devete laske ofenzive koncan z veli­ uns verschwagert ist.633 Ko je K[orber) pred­ kimi izgubami. lagal tega Schneeberga za odlikovanje, je cesar 9111. 16, Tiroler Soldatenzeitung, Grazer Tag­ predlog zavrnil, ces: Seine Liaison soli sich blatt in Tagespost so prinesli strupen clanek jeder seiber zahlen,634 Siowenischer IlTedentismus,641 v katerem citi­ Dr. Brecelj pri meni zaradi zdravniskega mesta rajo srbofilne stavke iz Siovenca v dobi nepo­ v St. Vidu pri Zaticini, Mi pravil, da je 0 Sust. sredno pred svetovno vojsko. informiran, ces da ni dusevno normalen in me Siovenec danes prinesel kratko notico, v kateri obialoval, da tega ne izprevidim, Sem mu de­ napoveduje odgovor, ko izide nadaljevanje in jal, da po mojih opazovanjih ne najdem na se za sedaj sklicuje sarno na zvestobo in ju­ njem teh simptomov,635 ampak na cisto drugih nastvo slovenskih vojakov. Ijudeh, ki proti njemu rujejo. Sem ga svaril Mihelcic pri meni radi nepravilnosti pri nakupu pred frondo in mu dejal, da naj gre sam pred presicev in zivine, dez, glavarja in se mosko z njim zgovori. Jaz morem glasovati za sprejem v dez. sluzbo sa-

636 kandidirati 633 Sedaj, ko smo z ministrom za pravosodje v svastvu, se 637 opemin; ponovna zahteva flam bo dobra godi lo. 638 sprememba ene vrste terjatve ali dol ga v drugo 634 Njegovo afcro naj si vsak sam placa . 639 nedokon cani stavek 635 spremcmbe, ki kazejo na doloceno bolezen ; bolezcnski 640 prisiino izvr ~ itev sodnih ali upravnih odlocb; izvr~ bo znak 641 SlovCllski iredentizem

145 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-191 7)

Dr. POZar dobil ob upokojitvi naslov vladnega [565]644 svetnika. Hud, ker so mu . dali sarno to, kar je 14. Nov. 16. Listi prinesli ustanovitev novega dobi I Pucsko, ki je moral sramotno z nemske urada za prehranitev. Beck je odklonil, ker je gimnazije. Ko je vlozil prosnjo za vpokojitev, hotel imeti popolno samostojnost kot ravnatelj je prosil Attemsa, da naj njegove prosnje ne in ne bi bil podlozen niti ministrskemu pred­ dobi v roke Kaltenegger, ki bi mu kot so­ sedniku, ampak nekak diktator. Zato je Korber vraznik se tu izkusal skodovati. pridrzal stvar sebi in za ravnatelja naredil Kok­ Kuzelicki pri meni iz Idrije pozvan, da mi da steina. Ta je rojen Varazdinec in je sluzboval v pojasnila v njegovi disciplinami zadevi. Dalmaciji in Bukovini sedaj bil financni rav­ [564] natelj na Dunaju. 10/11. 16. Seja radi resolucij, ki se imajo pred­ Seja Centralnega mesta za varstvo poljedelskih loziti Izvrsilnemu odboru. Kregar, Pegan, Der­ interesov. Hohenblum ostro kritiziral vojne mastija odloceni, Rihar velike ozire na Kreka. Centrale, pa ni bil srecen. Jaz sem nastopil Mnogo nesporazumljenj pojasnjenih. proti njegovim prenapetim tiradam. Pred skle­ Kregar: Krek pravil, da je bil pri Attemsu in porn sem odsel. Hohenblumovo resolucijo, v zahteval proti sebi kot dri. poslancu preiskavo, kateri je napadal vojnogospodarske centrale ce da je bil krivicno denunciran kot srbofil. Na (med drugim je sprejel tudi nemsko zahtevo, da dvoriscu Gosp. zv. je Krek krice napadel Lo­ se konstatira stevilo in konfesija645 njihovih Zarja, ker je klub nasih obcinskih svetnikov uradnikov) so v moji odsotnosti odklonili, ka­ izrekel zaupnico S-u, in je upil, da morajo kor mi je pozneje Zuleger pravil. odstopiti S., Attems in skof. Lozar ga je prosil, Prvic je bil navzoc zastopnik ministrskega naj ne upije na dvoriscu in sta sla na hodnik, predsenika pri seji Centro za varstvo polje­ koder je upil dalje. delskih interesov, ki je pa 0 Hohenblumu in Pegan na Riharjeve besede, da se ocita, da je S. njegovi centrali odnesel Ie slab vtis. Soglasno denunciral Kreka kot Militfufeindlich:642 Ko se so izjavljaJi agrarci da jih stari Hohenblum Ie je izvedelo za Krekovo agitacijo proti prosto­ blarnira in da bi bilo treba izpremembe. voljnim streicem, je prisel do njega avditor64 3 Popoldan seja upravnega odbora Centrale za dr. Lovrecak, kateremu je K. dejal, da predno krmila. Mandel veliko govori, slabo predse­ se pri nas nabirajo streici, morajo odstopiti duje. Pripoveduje Ie, kako vsega manjka. Na Sttirgkh, Mattanovich, krski skof Hefter itd. To mizi so bile stekJenice z ekstrakti iz kostanja, je bil uradni povod, daje bil S. klican na Dunaj usnjenih odpadkov itd. Zacelo se je z izrabo od Stiirgkha, zakaj da je kranjska duhovscina kadavrov za krmila. Baron Ehrenfels je pred­ vojastvu sovrazna. lagal, da se ministrskemu predsedniku naznani Jaz dal pojasnila glede prel. Kalana. I,-avrencic: kot sklep Centrale za krmila, da se zeli v no­ Povedal Kalanu, da bo Izvrs. odbor sklican k voustanovljenem uradu za prehrano mocnejse seji. Kalan rekel, daje sedaj prepozno. zastopstvo poljedelskega ministrstva. Dunajski Lavr.: Najbolj jih boli, ker se namerava usta­ podzupan Hors in soc. demo Muchitsch contra. noviti novo drustvo za podporo dijakom. S.: Ehrenfels umakne predlog, ker ni dopusten po Seveda, ker se bo pokazalo, da so nalagaJi poslovniku, a izrece zeljo, Kalan in skofa, da je vsa inteligenca v taboru [566] fronderjev. naj zastopnik poljed. min. to kot zeljo agrarcev Volitve v Ameriki. Listi imajo uvodne clanke 0 pove novemu poljed. ministru Clam Martinicu. zmagi Hughesa nad Wilsonom, a zadnji tre­ Jaz se pridruzil Ehrenfelsu in sem dejal, naj nutek pride porocilo, da utegne W[ilson] zma­ vendar vladni krogi pri Zalostnem prizoru te gati. takozvane Futterrnittelzentrale,646 ki pa je prav­ Beck odklonil vodstvo novega prehranjevalne­ zaprav Futtermittelapotheke,647 vse store za ga urada. povzdigo produkcije krmil.

644 Od str. 565 je rokopis do sIr. 568 . 645 veroizpoved 642 vojski sovrafnega 646 centrale za krmila 643 voja~ki preiskovalni sodnik 647 lekama za krrnila

146 VIRI 26. 2007

16. Sestanek dez. poslancev v parlamentu. Ko­ nike v lovisca. Sarno Seidl jih je branil, sicer rosec, Krek, Jarc, bili skupaj s Cehi in Ukra­ soglasno sprejeto. jinci, da sklepajo 0 svojem staliscu glede od­ Predstavit se je prise I novi nacelnik urada za locitve Galicije, ki ima ocividni namen, stevilo prehrano. V uvodnem govoru se je imenoval slovanskih zastopnikov v Avstriji zmanjsati. »einen Fanatiker der Pflicht und Ordnung«6S1 Kaj so sklenili, ne vem. Pisek, ki sem ga vpra­ in zahteva ta fanatizem tudi od uradnikov in sal, rekel, da on ni bil povabljen, in mi ni vedel drzavljanov. nie povedati. Steinwender meni dejal, da je nasa dezelna 17.111. 16. Seja Kriegsgetreide.648 Jaz interpeliral uprava izvrstna (vodne sile, uzitninski zakup, radi razglasa kranjskega okrajnega glavarja, ki finance). Se sedaj obzaluje, da se je dal od dr. sili kmete, da morajo oddati tudi tisto zito, ki Sustersiea pregovoriti, da je priznal Kranjski ga potrebujejo za lastno gospodarstvo, ces, da prekupnino pri zganju. A Sustersic je tako ko bo treba, do be moko potom obcinske apro­ [568] vizacije. Ko so zupani to naznanili deleznemu silen, da vse iztisne. Jaz: Smo Yam hvalezni, odboru, je dd. glavar izdal pouk zupanstvom ker zganje nas je resilo. Steinwender: Pri raz­ in zupnim uradom, da je to proti cesarski na­ govoru 0 pralamentu so bili pa sarno Vasi di­ redbi. Vsled tega kmetje niso hoteli zita oddati. sidenti. Krek silno slabo izgleda. On ni stalen. Poizvedbe po oroznikih in vojastvu. Oez. pred­ Sustersie pa je »ein schlauer Politiker«.6>2 sednik pise na dezelni odbor, da je "hochst Laginja predlagal, da se pusti Istranom vino in bedanklich«,649 da se je deZelni odbor vtaknil jim dovoli za tretjino visja cena v primeri s vmes, da je vsled tega ugled politicne oblasti hrvaskimi vini. Muchitsch contra, jaz podpiral. trpel in da je vsa stvar prisla »ins Stocken«."o Sprejeto. Mojo zahtevo, da naj ministrstvo pouei dez. Storck se ni pritozil eez Oalmatince, ki so vlado kranjsko, da je to proti cesarski naredbi, ustanovili novo banko na Reki. Pri razdelitvi je prevzel vladni zastopnik. Tudi StOckier je zivil delajo pristransko in krivieno. podoben slucaj navedel iz Nizje Avstrije. Ova vagona deteljnega semena iz Ogrske. V [567] poljed. min. zaradi uvoza. 19.111. 16. Aprovizacijski svet. Moji predlogi, da [569]6>3 se izenacijo cene za zivino po celi drZavi, da se 21111.16. diferenca premalo od vojastva plaeane cene na Cesar Fr. Jozef umrl. Kranjskem (\2 milijonov K!) povrne dez. od­ Izvrsilni odbor SLS. boru, uredba prometa s presiei, so se izrocili s Nasi zopet vzeli Gorico, se razsirilo, pa ni res. predlogi prof. Winklerja v isti zadevi manjse­ Craiova vzeta. mu odboru, ki naj izdela v ministrstvu detajlne Izvrsilni odbor v seji, ki je trajala od 10 do­ predloge. Izvoljeni: jaz, Fink, Pantz, Winkler. p[oldne] do 6 zv[ eeer] storil vaZne sklepe. Nasprotujejo Sudetniki, ki hocejo za svojo zi­ Moe nacelnika v stranki se je okrepila in dobi vino visje cene, da morejo se dalje pri nas ozji strankin odbor 17 clanov Izvrs. odbora na kupovati zivino za mastenje. stran, ki se mesecno shajajo. Razmerje poslan­ Steinwender za znizanje cene sladkorju. Velika cev do stranke se ostreje doloei. debata. Sprejeto z enim glasom veCine. Razmerje do Kat. tisk. drustva se ima doloCiti. Kava, kakao, caj. Glasilo stranke. Drugi v Kat. tisk. izhajajoci Kmershek predlaga, da se posestniki velikih Iisti naj vsaj stranke ne napadajo. lovise, ki so nakupili zadnji cas mnogo kmec­ Koncentracija strank. Se ski ene, da se naj z kih posestev, prisilijo k obdelovanju. Na Sta­ Iiberalno str. stopi v stik. jerskem v zadnjih letih pokupljenih 3224 kme­ Zaupnica avtonomnim obi astern. tij. Rothschildu Ijudje pridejo na Dunaj po K seji je prisla organizirana fronda. Krek je hrano. Bogati judje so izpremenili njive in trav- zahteval, da S. odstopi in da se izvoli na nje­ govo mesto moz brez iniciative, ki bi samo

648 Vojnozitnega zavoda 651 fanatik dolznosti in reda 649 zelo zaskbljujoca 652 zvit politik 650 zatakniti se, zaustaviti se 653 Od str. 569 je tipkopis do str. 570.

147 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898- 191 7)

postimaval6l 4 in posredoval, ee se kaj skre­ [572] gamo. Ne bi smel nieesar ukrepati, ampak iz­ 31./ I. 17. Poklonilna deputacija na dvoru. vrsevati, kar mu naroee. Tak bi bil prelat Ka­ [573] lan, ki ga predlaga za nacelnika. Dr. Gregoric I. febr. 17. popoldan. Obisk pri princesinji Ale­ mora v dez. odbor. Ce se sklene kaj drugega, je xandrini Windischgratz. razpor v stranki. [574] Jaz nastopil proti Kreku. On zahteva, da se I. febr. 17. Gessmann me po Snlmeku povabil k vsaka avtoriteta v stranki odpravi in da veljajo sebi radi konference v Cirichu. Iniciativa je iz­ sarno argumenti, ce pa njegovi ne obveljajo, se sla od kardinala Piffla, ki je pisal na kabinetno ne uklone, ampak hoee z groznjo razkola tero­ pisarno. Nadvojvodina Marija Terezija je pova­ rizirati . To ni demokracija, ampak anarhija. Ce bila Gessmanna, naj stvar inscenira.6l6 V Cirich Krek z razkolom naredi novo stranko po teh gredo: Gessmann, Wittek, Fink, Mataja, nacelih, se ni nic bati, kajti taka stranka bi hitro Rhomberg. Gessmann me nagovarjal, naj gredo razpadla. tudi jugoslovanski katoliski zastopniki. Povabil Dekan Rihar je Kreka v imenu duhovsCine bo tudi Cehe, Poljake in Ukrajince. Udelde se ostro prijel. Ko je ta videl, da nima vecine in da poleg avstrijskih katoliski zastopniki Nemcije, bo podlegel, se je zacel umikati. Z njim so Belgije, Turcije, Nizozemske, Spanije in dru­ drzali: Jare, Remee, Gostinear, Skulj, oba Ka­ gih nevtralnih drzav. Namen je, da se mirovna lana, dr. Gregoric. Pri glasovanjih pa niso bili pogajanja po sporazumu spravijo v katolica­ vedno edi- nom prijazen tir. Zunanji minister grof Czernin [626] je izjavil, da mu je akcija simpatiena in bo ni in so glasovali veckrat navskriz. Proti Rem­ preskrbel olajsave za potovanje. eu je Marinko obsojal Akad[ emieno] stare­ [575] sinstvo, ki nima nobenega idealnega strem­ 3. februarija 17. Seja v poljedelskem ministrstvu Ijenja, ampak je med mlade Ijudi spravila Ie radi doloeitve cen za klavno zivino. Nesel sem napacno misel, da so oni potrebni brambe proti Ertlnu naso ponudbo za aprovizacijo civilnega stranke in da morajo nadzirati stranko, da do be prebivalstva, ee nam dovolijo koroske cene (do Ie oni vsa bolj sa mesta. 3,50 K). Remec je v svoji repliki proti od S-a eitiranega Bil pri uenem ministru Hussareku. Interveniral gesla: Vse za vero, dom, eesarja postavil geslo: za imenovanje Zajeeve na pripravnico, Dokler­ Vse za vero, dom, in .. . in ... (jecljaje): demo­ ja za ravnatelja I. drZ. gimnazije in za izkljuee­ kratizem. ne dijake nemske gimnazije Musica in Abrama. [570] Sustersie sel k Gessmannu. 25/ II. 16. S. bil pri Handlnu in ga vprasal, ali res namera­ Vloga od krnet. dr. in dez. odbora na pravos. va kaj ukreniti proti nasi dezelni avtonomiji. ministrstvo radi obtozenih vinogradnikov v no­ Grof Barbo je namree rekel, da je ze pridobil vomeskem okrozju, ki prodajajo vino po sedaj visoko osebo za razpust kranjskega dez. zbora opravicenih eenah. Na Staj. in Hrv. eena 3 K in in odbora. Hand! je rekel, da niti ne misli na to. eez, novomeski sodniki pa smatrajo proizva­ o Attemsuje rekel Handl, daje »schwach«.617 jalne stroske nizje, in sieer je naredil Skalieki [576]"8 racun, po katerem obsodijo vsakega vinograd­ 13/2. Seja ozjega odbora SLS. Predsedoval jaz in nika, ki zahteva cez I K 60. Obsodbe hude: Tri povedal, daje Sust. v Curihu. Opozicije ni bilo. tedne zapora In 400 K je dobil eden iz St. Sarno prel. Kalan. Jaz povedal, da zadeva s Petra. Kat. tisk. dr. se ni resena, a se mora zadovo­ [571 ]6ll Ijivo resiti, ker je sicer stranka primorana si 28 in 29,/11. Seja ozjega odbora v ministrstvu za ustvariti svoje glasilo. Kalan priznal, da mora notranje stvari radi ureditve prom eta S presici, z stranka imeti svoje glasilo. zivino, mlekom, mlecnimi izdelki in mas~o .

656 V naprej pripravi 654 urejaJ 657 slaboten, sibek 6ll Od sir. 571 j e rokopis do str. 575. 658 Od sir. 576 je lipkopis do str. 578.

148 VIRI 26. 2007

Kurat Streit radi vojaskih zavetisc. Jih upa na­ poljedelskih zadrug v referat poroCiia 0 sloven­ rediti 60 ob zapadnojuzni fronti. skem zadruzni stvu in je bil pri zadnjem poro­ [577] eilu radi Gospodarske zveze v zadregi. Resil se 15/2. 17. Seja Kozina. Sklenjeno, da se ne pre­ je stem, da je dejal, da se da opravieiti z voj­ vzamejo vee nove vojaske dobave. Izguba pri nimi razmerami, da je Krek predsednik pri paru 5 K. 15000 jih je se treba oddati. Razgo­ obeh. Dejal sem mu, da jaz zahtevam to, kar vor 0 prodaji delezev. Jaz in Loncarie izjavila, revizij sko poroeilo in sem radi tega s Krekom v da ne prodava, Pegan, da proda, ce je podjetje prepiru. Sedlak dejal, da sta on in dr. Mattus se odvisno sarno od Kozina, Koz. in Jare, ee se edina Staroeeha. Glede mladinov je istih misli jima nudi vi soka cena. Prih[odnja] seja 5/3. kakor jaz. V centrali za knnila vojastvo popisalo vse za­ [580] loge. 25. februarja. Se peljal na Dunaj. Razgovor s Po­ Inspektor Peter v Gradcu aretiran. Vlada de­ licem, ladjedelcem. mentira, da bi bil on organizator vojnogospo­ Vzrok, zakaj Nemci obsovrazeni pri drugih na­ darskih naprav na Stajerskem. Fakticno je bil rodih. Polic: Ko sem bil pred vojsko z Italijo v faktotum659 Claryjev, ki mu je vse izrocil. Milanu, sem vprasal italijanskega ladjedelca, Vmil obisk podmarsalu voditelju generalstab­ zakaj Italijani tako sovrazijo Nemee. Rekel je, nega kurza v del.. dvoreu. Je zadovoljen s sta­ da so razni nagibi, enega hoee z zgledom pove­ novanjem, nezadovoljen, da je komandiran sem dati: Ako naroeim stroje pri Nemeu, mi ta pise iz fronte. Pravi, daje megla za studij neugodna. dolgo pismo, Angleska tvrdka pa kar poslje [578] svoje zastopnike. 19/2. 17. Seja Kat. tisk. dr. [581] Razgovor 0 ponudbi vodstva stranke glede ca­ 26. febr. Na Dunaju pri konferenci predsednikov sopisja. S. predlaga, da se komunikeji od nacel­ kmetijskih druzb. nika stranke nespremenjeni prineso. Velika de­ [582] batao Dr. Ales Usenienik predlozi elaborat od­ 26. febr. 1917. Pri eentrali za ustanovitev Vojas­ govora, v katerem se doloea, kdaj naj se izpre­ kih domov Waragasse. Finaneni svetnik dr. meni besedilo. Jaz za neizpremenjeni sprejem. Veipotil. Naglasam, da je sieer stranka dolzna, ustvariti [583] si svoje glasilo. Kontra Peejak, Zore, Grivee. 26.12. 17. Ponedeljek Slednjie reeem, da je vse odvisno sarno od za­ Bil pri ministru za prehrano generaJrnajorju upanja, naj gre Kalan k S. in se z njim zmeni. Hoferju in sem se mu pritozil, da je V. ar­ Raeun tiskarne in listov. Velik uspeh. rnadno poveljstvo pri nas zaplenilo krrnila v [579]660 dcZelnem mestu in da se jemlje kmetom tudi 24.12. 17. Seja Centralnega mesta za varstvo po­ seme. PovedaJ rnu, da krompirja ne bomo Ijedelskih interesov. Jaz predsedoval. Hohen­ mogli saditi, ee se nam ne preskrbi seme. blum in Storck poroeala. Spisal poroeila v HOfer dejal: Ravno pray, popoldne pride k Kmetovalca. Resolucija glade veterinamih za­ meni general Landwehr, OQM. V. AK.,661 pa dey itd. mu born to povedal. Sestavite mi Vase zahteve Zveeer v ostuski kleti skupaj z Sedliikom. Ta do popoldne pismeno. Priznal, da se je pri re­ me vprasal, kaj je s prepirom Krek=Sustersic. kvizicijah delalo »sinnlos«662 in da hoee vpe­ Dejal je, da je on prepovedal eeskim agrarnim Ijati Ci sto drugaeen zistem. Mesta bodo glede li stom, ko so zaeeli 0 tern pisati, vsako vtikanje krompirja moral a sklepati s kmeekirni produ­ v slovenske razmere. Ceski agrarci hoeejo s centi pogodbe na podlagi visjih een za krornpir. Siovenei delati in se ne smejo z njimi prepirati. On stoj i na staliseu: Cene za poljske pridelke Krek je bil pri Sedhiku na domu, si je oglc­ zvisati, za zivino znizati. doval tamosnjo eesko vas z njenimi napravami Hofer naredi vtis jako pametnega eloveka, ki se in dejal, da bo to v slovenskih listih popisal. mu vojak pray nie ne pozna. Sedliik je dejal, da dobiva on v Splosni zveZI 661 Oberqu artiermeister des V. Armeekorps - visji nastanit­ 659 kdor j e pripravcn , poraben za vsako dela veni mojster 5. armadncga korpusa 660 Od sir. 579 je rokopis do str. 585. 662 nesnllselllo

149 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1 898-191 7)

Sklicani so vsi Oberquartiermeistri vseh armad Treterju slisal, dobro, da je versko dober moz. k posvetu. Civilni uradniki urada za prehrano Torej dobro: Novak in Treter! se k temu posvetu ne pritegujejo, ces da je to Priporocil mu Cera. Hussarek je z zanimanjem vojaska zadeva. poslusal, kaj je on pretrpel v Trstu od iridente Dr. Nackh mi dejal, da so se krmila zaplenila in dejal: Dobro! Pride za Trst v postev. od vojaske strani doslej Ie v Vzhodni Galiciji , 28/2. 17. Oddal v notranjem mini strstvu izjavo, Tirolski in Kranjski. da nisem nikdar izjavil, da odstopim kot propo­ V predsobi dobil dr. pI. Strakoscha, ki je nesel nent Zadruzne banke in da mora vsaka taka ministru svojo knjigo 0 avstrijskem kmetijstvu. trditev sloneti na mistifikaciji. Me je takoj spoznal, ces da me je videl pri neki [586]666 seji v poljedelskem ministrstvu in da sem mu 1/3. 17. S.: V Gosp. zvezi vojastvo zaplenilo vino »aufgefallen«. 66J Vprasal je, kdo je ta »z Napo­ 7- 8000 hI. Zgube baje blizu enega milijona. leonovo glavo« , na kar so mu dejali, da sem jaz Poleg tega tudi kazenska ovadba radi pokupo­ faktotum za vse gospodarske in politicne na vanja zalog in navijanja cen. Mestni aprov. svet Kranjskem. Jaz sem soglasno sklenil ovadbo zoper Gosp. zvezo radi [584] navijanja cen pri cikoriji.667 se mu smejal. Cestital sem mu k knjigi, a pri­ Dobil pismo od Kreka, polno zmerjanja, v ka­ stavil, da so kraske dezele bolj slabo obdelane. terem meni ocita, da sem ga »brezprimerno Tako zalostna vendar ni nasa bodocnost, saj se razZalil« in prepoveduje nadaljno koresponden­ da pri nas marsikaj narediti. Rekel je, juznih co. Odgovor od pisarne Zadr. zv. Ocividno me dezela ne pozna, drZal se je pac material a, ki ga bi bili pustili brez odgovora, ako ne bi bili iz­ je.dobil v poljedelskem ministrstvu. Pravil sem vedeli, da so vlozena pravila Zadruzne centrale. mu, kaj je pri nas treba storiti radi vodne pre­ Kreka se ni izmodrilo. Sel v Trst, Edinost pri­ skrbe, na kar me je poprosil, da mu naj posljem dobivat, ki je prinesla clanek v njegovem smi­ k drugi izdaji, katero pripravlja, dodatek 0 na­ slu za zadr[uge]. sih razmerah. Marib[orska] Straza slabo pise 0 sestanku v [585] Curihu. Tavcarjev listek 0 poklonitvi. 27/2. 17. V notranjem ministrstvu mi referent od­ Malov statut za novo dijasko podporno drustvo delka VI. A.R.O.664 HUbner dejal, da je dezelna oblezal pri Attemsu. vlada glede Zadruzne banke porocala, da sem [587] jaz izjavil, da odstopim kot proponent za Zadr. 3/3. 17. Ales Usenicnik bil pri Sus!. in mu izjavil, banko, ceil da je to inkompatibilno z mojim da je proti mladinom in da stoji na njegovi staliscem kot dezelni odbornik in odbornik strani. Povedal mu je, da se boji razpora v Tisk. llirske banke. Istotako Rasica. Rekel sem mu , drustvu in da bomjaz zacel izdajati svoj list. da to ni res. Jaz nisem nikdar podal take izjave. To je vpliv zadnje seje Tisk. dr., v kateri se HUbner: Das machen Sie mit Ihrer Landes­ nasproti Zoretu, Grivcu in Pecjaku jasno po­ regierung aus.66' vedalo svoje misli. Na dnevnem redu je bilo Bil pri Hussareku radi draginjske doklade Ijub­ razmerje stranke do Tisk. dr. Omenjeni trije so Ijanskim stolnim kanonikom. Obljubil. Nato z vso silo pobijali, da bi se listi dali stranki na zacne takoj 0 Ijubljanskih ravnateljih. Novak je razpolago. Postavili so v prvo vrsto skrb za sicer star, a Dokler premlad, da bi ga preskocil. moralo, ki jo morajo baje braniti. Povedal sem Rekel sem mu, naj Ie imenuje Novaka, Dokler jim, da [je] vera in moral a v vodstvu stranke pa bodi namenjen za pripravnico. To mu je bilo bolje varovana, kakor pa v odboru Tisk. dr. vilec. Kaj pa Treter? Ali je zanesljiv? Na Ijub­ Dokaz: Clanek 0 koncentraciji slovenskih Ijanski nemski gimnaziji se kazejo prevec nem­ strank. Tega je dr. Pecjak obsodil, ker zahteva sko radikalne tendence. Sicer je Hegemann kot podlago za koncentracijo: Prvic absolutno prec, a pride zopet nazaj . Skrbi ga, ali bo Treter zvestobo do dinastije (ces da kristjan ne more pravi moz. Pomiril sem ga, da je vse, kar sem 0 imeti absolutne, ampak Ie krscansko zvestobo do dinastije), in drugic spostovanje do kato-

663 padeJ v oti 664 neznano 666 Od str. 586 je tipkopis do SIr. 592. 665 To uredite z va~o defelno vlado. 667 kavni nadomestek iz cikorije

150 VIRI 26. 2007

li ske cerkve in njenih naprav (ces da se stem Krek sklical sestanek svojih zadruznikov. Pri­ od liberalcev zahteva hinavscina). Slednjic sem slo jih 28, od teh 19 iz Ljubljane in Ie 9 iz de­ dejal, da naj gre Kalan k Sus!. in se naj zme­ zele, od katerih se 4 nasprotni. Klaverno. nita, ker sodelovanje je samo stvar zaupanja. Dezelno sodisce registriralo pravila Zadruzne Ales je sel Kalanu k Sus!. pot pripravlja!. centrale. Dezelna vlada rima] pomislike, ces da [588] ima Zadr. zv. 6 milj. vojnega posojila. Lasehan 3/3. 17. Conrad pI. Hoetzendorf dobi novo po­ seveda vzel to za povod, da dela Zadr. eentrali veljstvo. Arz nacelnik generalnega staba. tezave. Pegan mu rekel, da to nic ne pomaga, Za vrhovnega poveljnika v vojski proti Italiji ker ima dez. odbor revizijsko pravieo. Crtal je za novo, sedaj z velikimi sredstvi pripravljeno iz pravil za sedaj sarno blagovni oddelek. ofenzivo je bil namenjen Maekensen, ki je v [590] Rumuniji koncal glavno nalogo. Temu se je 6/3. 17. Seja ozjega strankinega sveta. Sus!. poro­ uprl nas cesar, ki je sit nemske nadkomande. ca 0 sestanku v Curihu, jaz 0 posredovanju pri Sodi se, da prevzame Hoetz[ endorfj vrhovno ministru za prehrano Hiiferju. poveljstvo proti Jtaliji in da pojde tudi nadv. Konstituiranje odbora za vojaske domove. Evgen, kakor je moral iti nadv. Friderik, ki nas [591] je spravil strategicno pod Nemce in je sedaj 1113. 17. Siov. vceraj prinesel oklic za vojaske konfiniran na Dunaju. domove. Castniski krogi nasprotni. Superior Da Hoetz. pride kot svobodomislee od vrh. po­ Klobovs zahteval, da se njegov in kurata Ceg­ veljstva, je pray. Tu nam narodno ne bo na­ narja podpis ne prinese. sproten. Je v korespondenci z dr. Horvatom. Dr. Triller bi tudi raje videl, da bi bilo Ie pred­ Pod Evgenom so se razpasli nemski naeionalci. sedstvo podpisano, a je bilo sklenjeno, da vsi. Baron Zois, Theimer, Soldatenzeitung, Hege­ Bil pri KJeinsehrodtu, da bi dal prostor za vo­ mann. jaski dom v Ljubljani. Se izgovarjal, da nima. Dr. Dermastija bil pri Attemsu, ki zadrzuje po­ 16/3. Prisel Klobovs, ces da naj se da v odboru trditev pravil za dijasko podpomo drustvo. At­ vodilno mesto dei. predsedniku. terns je priznal, da je to namenoma storil in je [592] pristavil: Ce se politika dela, ni treba ustanoviti 1114. 17. Obcni zbor lIirske banke. Zvisanje kapi­ takoj novega drustva. Ocividno so bili pri njem tala na 4 milj. Dr. Sust. odlozil predsedstvo mladini in si je mislil, da more tu stranki na­ llirske banke. Po Kranzovem procesu se zdi, da gajati. postaje stalisce bankirjev tetavneje. Schram je Vino Gosp. zveze je bilo poslano v kemicno ze par mesecev na tern, da postane tirolski preskusevalisce, koder so dognali petiot668 in glavar, a se zahteva, da odstopi kot nacelnik umetno vino. agrarne banke. Kmetovalec prinesel moj prvi clanek 0 zadruz­ Isti dan sestanek v Zadr. zvezi, da bi privezali nistvu. zopet zadruge, ki jo zapuscajo. Mala udelezba. Zenske se zbrale v Zvezdi in sle k deielni vladi Bajec razZalil starejso duhovscino. Dekan Ri­ radi zivii. Sprejel jih Kresse. har. Boroevi6 napoveduje deseto bitko ob Soci. Ozji svet stranke. Noben mladin ni doseI.669 [589] Cesar na soski fronti . Vojni minister Krobatin 5/3. 17. Seja Kozina. Sklenjeno, novih narocil od odstopii. vojastva ne prevzemati, ker izguba pri paru 4-5 9/4. Vel[ikonocni] ponedeljek bil pri seji kmecke K. Jare in Koz[ina] zoper. Ker izdelava ci­ zveze v Trebnjem. Oblak prijemal Hladnika, ki vilnega blaga nemogoca zaradi zapora surovin, trdi, da ostane pri stari zvezi. Dopisi v Tages­ treba obrat ustaviti in tovamo zapreti. Jaz, posti. Na moje vprasanje, ali je tudi on med Loncaric in Pegan izjavili, da delezev ne pro­ tistimi dez. poslanci, ki zahtevajo razpust dez. damo, Jarc in Kozina prodasta, ce ugodni po­ odbora, odgovori Hladnik, da ni nicesar pod­ goji. Se sklene pristopiti k llirski banki. Jareu pisal in se mu tudi ni nic v podpis ponudilo. se placa ustavi. Grof Barbo je bil zacel akcijo za razpust dez. odbora.

668 vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode 669 pri sei

151 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

(593)670 nice sega do zadnje koee, to je meso od nasega 14.14. V Cenn'ali za krmila (Trettnerhof) posvet mesa. Temo: Dokler, Komatar, WatzL Dr. radi sena in slame. Ertl, jaz, Zahnbrecher. Ravnihar stavi temo: Kusar, Vadnjal, Dokler. (594) Attems hoee mene pregovoriti za Vadnjala, ees Dunaj 16/4. 17. da bi smatral temo s Komatarjem kot proti­ Dragi! postaven. Jaz protestiram proti groznji in ob­ Danes sem bi I pri referentu sekc. naco Leparu stojim pri svoji temi. Komatar je nedolzen, kar radi Zavrsnice. On je rekel, da ce se doloei, ka­ bi se bilo ze davno izkazalo, ako ne bi bil ze tri tere naprave so v vojaskem interesu in katere leta mobiliziran, vsled cesar se disciplinarna ne, stem se ni reeeno, da se morajo poslednje preiskava ni mogla izvrsiti. Glasujemo. Predlog odpraviti, ker bi se moralo prej dokazati, da so vlade pade s 4 glasovi proti ostalim 7 in Rav­ ali nedopustne v javnem interesu ali pa komu niharju. Da bi diferenco nekoliko znizal kon­ skodljive, kar v nasem slueaju ne velja. statira Attems, da se Ravnihar vzdrZi glaso­ Vendar mi ne moremo dopustiti radi nasega vanja. Protestiram, ker ima svoj predlog, torej ugleda, da bi stali tu brez vsake koncesije, am­ ni za vladnega. Attems pregovori Rav-a, da iz­ pak po mojih mislih je edina pot ta, da se nasa javi, da se vzdrZi glasovanja. Nato je moj pred­ prosnja za sedaj restringira671 na napravo brez log sprejet s 7 glasovi proti 5. Attems izjavi, da akumulacije in za bajer672 vlozi takoj nova sklep kot protipostaven sistira.675 Tedaj udari­ prosnja. Prva koncesija673 bo takoj dana, in s mo po mizi in zahtevamo od Attemsa, naj ime­ tern stojimo trdno. Bajer sedaj itak ni aktualen. nuje tisto postavo. Jaz dam na zapisnik protest (595) proti nezakonitemu postopanju dez. preds. in 16.14. Pri sekc. naco Leparu radi koncesije za Za­ napovem pritozbo na ministra. vrsnico. Wolf, Hennan. Zdravnik iz Male Attems bi rad sel hitro dalje v dnevnem redu, a Azije. jaz ga apostrofiram z vso vehemenco. (596) Krinka je padla z obraza! To skandalozno po­ 17.14. 17. Zopet pri Leparu. stopanje dez. pred. mi sedaj marsikaj pojas­ Pri Deutschu radi Fr. L., ki je imenovan prak­ njuje, kar se godi v tej hisi. Cas molka je pa tikantu in radi melioracij. Za nadaljevanje del v presel, tudi Vi, g. grof, pridete pred parlament. Ljubljanici hoee min. sv. Deutsch nov program Takega nasilja ne bomo vee trpeli. in naert, da se izdela zakon. Med razgovorom (627) vstopi dr. Zenker, bivsi poljedelski minister. Moje besede so imele mogoeen ueinek. Vsem (Proti uradu za prehrano. Clam Martiniceva ne­ je zapo zaprlo. Dezelni predsednik je najprej izpolnjena obljuba. Zivina. Organizacija pro­ odklonil, da tega ne sprejme v zapisnik. Jaz meta z zivino. Porn en poljedelskega ministr­ sem pa to odloeno zahteval. Po kratkem po­ stva.) svetu s Kalteneggerjem in po preeitanem zako­ [598) nu konstatira defelni predsednik, da na mojo 16/5. 17. Seja dez. solsk. sveta. Temopredlog674 zahtevo mora sprejeti zapisnik predlog in ute­ za pripravniskega ravnatelja po vpokojitvi meljevanje. Nato zaene pa glihati z menoj, da Crnivca. Vladni temo, sestavljen od nadz. bi kaj izpustil; zlasti pasus 0 dr. Tavcarju in 0 Bezjaka: Vadnjal, Dok1er, WatzL Jaz: Referent drustvu. »Morda pa dr. Tavear ni tega pisal v je pri nastevanju lastnosti, ki jih imej ravnatelj Narodu(c Pokazem mu elanek s sifro m2, ki je pripravnice izpustil glavno, namree da mora dr. Tavearjeva. Clanek je oficielna emanacija676 biti moz, ki po vsem svojem znacaju daje ga­ narodnonapredne stranke s podpisom rancijo, da bo vodil zavod v strogo patriotie­ predsednika. »Pa tega dr. Tavear ni pisal v nem in versko-nravnim duhu. Vpliv priprav- svoji lastnosti kot predsednik c. kr. mestnega solskega sveta.« >,Oprostite, ekscelenca,« odvmem jaz, »tega 670 Od str. 593 je rokopis do str. 596. naeela pa jaz ne priznavam, da bi se v eni osebi 671 omeji loeilo vee oseb, da bi kdo smel kot voditelj 672 akumulacijsko jezero 673 dovoljenje drfave ncki druzbi za opravljanje doloccne gospodarske dejavnosti na njenem ozemlju 675 zadrzi 674 predlog za tri kandidate; tema 676 uradni izraz

152 VlRI26.2007 stranke pocenjati stvari, ki niso zdruzljive z Belec mi rekel, da je nadz[ornik] Gabrscek v dolznostmi, ki j ih nalaga predsednistvo kakega St. Vidu zupniku in kaplanu dejal, da sem jaz c. kr. solskega zastopa. Ce je kdo predsednik in deZ. odbor za to, da pride uciteljica Boznar v kakega c. kr. okrajnega solskega oblastva, se St. Vid. Jaz dejal, da to ni res, ce bi mi kdo ima v vsem svojem zivljenju tako obnasati, ka­ vprasal, bi bil zoper iz tehtnih razlogov. kor se spodobi za mob na takem mestu.« Seno za novo armado v Kranju. Odgovoril, da Pri glasovanju je bil predlog Kalteneggerjev odvisnjega678 sena sploh ni in zaprosil dovoz. odklonjen, moj predlog pa sprejet s 7 glasovi Silovito rekviriranje po kocevskem in kamnis­ zoper 5. kem okr[aju]. [597]677 Velika vloga na cesarja, v kateri se pritozujemo 13/6. Od novega leta 1917 dalje. zoper silne rekvizicije sena in prosimo cesarja Seje Izvrsilnega odbora. DrZavni poslanci v od­ kot vrhovnega armadnega poveljnika, naj v poru proti dr. S. Volitev v odseke in delegacije. razbremenitev Kranjske takoj zaukaze izdaten Mirovna resolucija. Arko 0 Gostincarju. Dr. dovoz iz drugih dezel. Podpisali vsi del. odbor­ Gregoric - dopisnik Grazer Tagespost in Tag­ niki. blatt. Preiskovalna komisija. [601] Obcni zbor Kme!. druzbe. 1717. 17. Shod od skofa sklican v semeniscu. Po­ Izvoljen za predsednika. Mladini. Lud[ovik] vabljeni arhidiakoni, dekani, in iz vsake deka­ Bajee, Kalan in Demsar proti meni. Baron nije se eden ter se nekaj drugih po prosti izbiri Rechbach izvoljen, ker podpiral Kalan Apfal­ skofovi, ki je pa izbral same mladine. Reso­ trerna. Podpr[edsednik] Zurc. lucije se niso dale na glasovanje, so zadele na DrZavni zbor otvorjen. Poslovnik. Poljaki po­ velik odpor. Pa so se vendar kot sprejete obja­ tegnili z drugimi Siovani v vprasanju zapisnika vile. Jaz predlozil svojo. in dosegli protinemsko vecino. [618] Prestolni govor. Cesar ne priseze na ustavo, 2817 . V dez. dvorcu radovljiski dekanat. Jako ste­ ampak si pridrzi cas za izpremembe. vilen. Nekateri so bili ocividno od prelata Ka­ Zadruzna centrala napreduje, ima od 164 de­ lana obdelani, ki mu je cela stvar jako neljuba. narnih zadrug na Kranjskem ze 104, in sicer S. povedal zgodovino srbofilnih clankov v Slo­ najmocnejse. vencu I. 1912., ki jih je vlada vzela za dokaz Centralna komisija za presojo cen. Prisega po nepatrioticnega misljenja SLS, in ki so sluzili krscansko, mozaicno in brezversko. Izvoljen v kot dokazilo vojaskemu sodiscu proti obtoze­ odsek za zelezo. Se oglasil za zivino. nim duhovnikom na Stajerskem in Koroskem. Drz. poslanci od povedali Izvrs. odboru pokor­ Takrat je sel S. k Kalanu in ga je prosil in kot sci no. Vsi razen Jaklica. Bojkotiranje dr. S. voditelj stranke zahteval, da izpremeni to Kampanija proti S. v Hrvaski Rijeci in v Na­ pisavo, a Kalan je odrekel in srbofilna gonja je rodu. Minister rojak. Kandidat Rybar. Brzojav­ sla dalje. Takrat je S. pretrgal za vec mesecev ka Zichyju. vse zveze. Ko je pa spravil S. vendar v list [599] clanek s podpisom, v katerem se srbofilstvu 117. Nedelja. Skofpovabil na razgovor. Mu pove­ energicno ustavil, ga Krek 4 mesece ni pogle­ dal, kaj sodim 0 sporu. dal, v Siovencu pa je slo v starem tonu naprej. 517. Amnestija. Velika senzacija. Tudi oni, ki so bili za Kreka, so po dobljenih 617. Ceska brigada pri Zborowu prodrla nase po­ pojasnilih odobrili nase stalisce in Kreka obso­ stojanke. di li. Vidi se, da je v stvari vse edino in zeli [600] predvsem slogo, Ie osebni oziri vplivajo se na 1717. 17. Izvrsilni odbor. Priprava na Vodstvo. sodbo. Dr. Gregoric izkljucen iz Izvrs. odbora in po­ Visek splosne sovrazne ofenzive. Bitka ob zvan, da odlozi mandaI. Sprejeto s 28 glasovi Sommi, Rusi v Bukovini. zoper 5. (Prel. Kalan, Remec, Bore, Resman, [602] . Bric.) 17/8. 17. Cesarjev rojslni dan. Odlikovanp. Ob cestitki dez: predsedn. grof Attems pravll, da Je

677 Od str. 597 je tipkopis do konca. 678 odvecnega

153 DNEVNISKI ZAPISKI DR EVGENA LAMPETA (1898- 1917 )

bil pred dvema dnema pri cesaIju v avdienci, vse odklonil in dal na zapisnik, da se iz tega koder je poroeal, da defelna avtonomna uprava vidi, na kateri strani je resna volja za varstvo podpira vlado v vseh tezkih aprovizaenih679 javnih interesov. vprasanjih. Med celo komisijalno obravnavo se je moeno 18/8. Seja pri dez. vladi radi zivine. Pomanjkanje slisalo grmenje topov. Ljudstvo ze sedaj pre­ krmil. Treba vee klati. Doloeijo se kontingenti. plaseno od zadnjega zraenega napada. Videli Ie Posvet radi konserviranja mesa. dva nasa zrakoplova. Xl. italijanska ofenziva. Silovit artilerijski boj. Popoldne sel na Kor[osko] Belo. Nesel3000 K. Ob koncu X. ofenzive je Ie malo manjkalo, da Lahi vrgli do sto bomb, veeinoma vzigalnih, ki niso Lahi prodrli proti Trstu. Sedemnajsti polk so bile namenjene tovami, pa so padle na vas. s Tirolskega premeseen na Kras. Polkovnik Vse pol'gano. Prve tri bombe so veljale nasi Ventour, 0 katerem so raznesli glas, da je, ka­ elektrarni, pa so padle na grebenu na skale med kor Brandl, zahrbtno ustreljen, jih vodi. Za­ grmovJe. upanje vojakov do njega. Od 17. enajsta bitka na Soei. Anglel'i in Fran­ Pred par dnevi napadJi stevilni laski zrakoplovi c[ozi] pomagajo. Mi izgubili Selo, 21. Vrh. Korosko Belo, ki so jo pozgali. Knnila. Jetniki na Gradu. Boroevicev kip od Zeidlerja, naroeen od dez. Lonearie bil pred 14 dnevi pri skofu in mu odbora, gotov, ostane v Ljublj[ani] do dispo­ pravil 0 misljenju kat. Hrvatov 0 jugoslo­ zicije. v[anski] politiki, ki je Ie na korist Srbom in Stiska radi krmil. Nove rekvizicije od vojastva. svobodomislecem. Posveti mladinov pri A[n­ Komisionarje sem odslovil. Gre vse skozi l'u­ dreju] Kalanu. Agitacija za Narodni svet. Soc. panstva. dem. se noreujejo. Kreka ni blizu. Kat. tisk. Moja akcija: Posvet dez. mest za krmila na Du­ drustvo. Duhovniki odlikovani. naju, pri katerem so se vse dezele proglasile za [604] pasivne radi suse. Nato sem dosegel poseben 23/8. 17. Mala Loka. Kuplena z denarjem del'. posvet od strani najvis. arrnadnega poveljstva mesta za promet s l'ivino. Odredil, da gre Leg­ radi nas, koder sem zahteval, da se enako kot vart dol, da uredi za bodoeo sezono. Pri meni pri nas po zakonu za vojne dajatve rekvirira Oblak, hud. seno po celi drZavi, sicer polom na so ski fronti Deputacija zupanov iz Premske okolice pro­ neizogiben. Spor med ministerstvi in AOK radi testira proti strasni rekviziciji sena. Jim pojas­ kompetence. Nato jaz k gen. Landwehrju. Ta nil, kaj sem v zadevi storil, in jih poslal k def. pri cesarju v avdienci. Jaz na nasvet visj[ega] predsedniku. intendanta Urbauetja spisal Promemorijo na Brzojavil na vsa centraJna mesta radi pomanj­ cesarja, ki jo ta izroeil. Cez nekaj dni ze od­ kanja krmil. DrZ. Zrebci in postni konji. rejene rekvizicije na Ceskem. Jaz v Postojno, Kurz za aspirantinje681 za posto razpisan za koder preeital Quartiermeistru polk. Leidlu, Trst. Ugovor, da bodi v Ljubljani, ker deklet sefu intendance polk. HrZenjaku in podpolk. sedaj ne kaze poditi v Trst. Begicu svojo Promemorijo, ki jim je jako im­ Vojnozitni prometni zavod odklonil Krnet. ponirala,680 in jih prosil, naj tudi oni od svoje druzbi 50 vag. semenskega zita, ki bi imelo strani mene podpirajo, ker Ie tedaj je mogoca priti iz Nemeije, ees eemu Kranjska toliko resitev zanje in za nas. Obljubili. Dogovorjen potrebuje. Bi bil nasa edina resitev proti lakoti. nov naCin pobiranja sena. Krek zopet na Hrvaskem. Na Kranjskem mla­ [603] dini zborujejo. Jugoslovanska deklaracija. 2118. 17. Komisija ob Zavrsnici. Prisla z Dunaja Dr. Botteri. Ugovori Nemcev. Sesark od poljed[elskega] in Griinhut od de­ Stiska za premog. Nebenfiihrer na Dunaj. lav[skega] min[istrstva]. Ful'ine. Namere Leyk[am]Josefst[hal]. Jez. Leykam zahteva 2,400.000 K za Medvode, da Cemetov mlin. umakne ugovor proti Zavrsnici, Pavslar tudi Opeine razrusene. Vrh padel. Cesar na soski eez dva mil. in sluzbo ravnatelja. Seveda sem fronti.

679 aprovizacijskih 681 kandidatinje; aspirant - kdor se poteguje za kaj , navad­ 680 vzbujala spo~tovanje, ob~udovanje no za sluzbo

154 VIRI 26. 2007

Za Narodni svet agitaeija V Sloveneu. Vrhovee. Ljublj[ano) ali okolico. Ce to stori, bo pre­ Dekan Rejec pribezal iz Tolmina. Destkrat skrbel zavetisea s hrano. prenesel matrike na Bled in nazaj. Sedaj jih Bar. Ehrenfels in jugosl. vprasanje: Nekatere pustili tam. Ova dni v kavemah. Podmelee narode treba unieiti. obstreljevan. Rejee dober. Mi pripovedoval, da Hrv. Dnevnik v Sarajevu prinesel izjavo za ju­ mladini cezme gredo. Odobraval moj naert 0 goslov. dekJaraeijo. kmet. organizaeiji po vojski. Skof Premus mu Posvet kot priprava za vodstvo stranke pri S. obljubil, da bo s Slovenei koloniziral Slavo­ Koblar prijavil vse pritozbe mladinov proti dr. nijo. Gorieani - Krasovei dobe izvrstno zemljo. S-u. On dal pojasnila. Jugoslov. deklaraeija. Mu ljubo, ker bi moral no dobro uplivalo na Miks povedal svoje pomisleke, ali bi bila izvr­ tamosnje prebivalstvo. sitev Sloveneem v korist. Razdeljena mnenja. Med begunci jih vee umrlo: Wolf, Murovec, J az povedal svoj razgovor s Krekom z dne sv. Kragelj . Lenarta 1915,683 ko sem mu stavil vprasanja: [605] Ali Slovenci ohranijo obe. avtonomijo, ali po­ 12/9. 17. Prisel z Dunaja od dolgotrajnih konfe­ stanejo vojaska graniea, na kar dr. Krek: Glav­ rene 0 prehrani in 0 dajatvah sena. Seidletjeva na stvar je zdruzitev s Hrvati in: Ali pridejo v enketa 0 prehrani kot uvod za sklicanje par­ bodoee jugosl. kraljestvo tudi obmejni Sloven­ lamenta. Centrale. Zbor dez. mest za knnila ei? Kaj bo s Korosei in Stajerei? Na kar je rekel radi vojnih dajatev. Vse se skJicuje na suso. dr. Krek: Zrtve bodo morale biti. Jaz: Pri Nihee neee dati sena. Jaz ostro nastopil radi zrtvah neeem biti zraven. rekvizieij na Kranjskem. Zahteval enako po­ Yprasanje delegata. Zbor za dr. S-a. stopanje po vseh dezelah. Semeniscnik Semie se vsiljuje. Grozi s posledi­ SvalOfsko seme za kmet. dr. cam!. Izjava skofova 0 jugoslovanski deklaraeiji in 0 o shodu mladinov: Dr. Benkovie govoril, da papezevi mirovni noti. Jaz za stranko nisem dezelne meje vee ne obstoje. Bajec, Knol napa­ hotel podpisati, ker sem videl, da hoeejo Sust. dala dez. odbor. izpustiti. Zahteval, da se predlozi resolueija na­ [607) eelniku stranke. Skof prisel k Suo 16/9. 17. Nedelja. Shod ljubljanske duhovseine. 1119. Bil shod mladinov, na katerem so baje se­ Izjava k jugoslovanski deklaraeiji in papezevi stavili svoj program. noti. Yolitev za vodstvo SLS. [zvoljeni Peejak, V SkofIijskem] listu prepovedano agitirati za Petrie, Barle, Zaplotnik, Nadrah. Ales Usen[ie­ Zadr. zv. ali za Zadr. eentralo. nik] in Gruden ostala v manjsini. Mladini pri­ Yedno vee vojastva proti Italiji. Enajsta laska peljali vse. Peejak mene nahrulil, zakaj sem ofenziva pesa. Nasi se baje pripravljajo na sun. prisel, nakar sem mu mimo odgovoril. Prelat Strazna mizerija radi krme. Lesar mimo in lepo obsodil Yzajemnost. Mla­ Car in veliki knezi zaprti, Kerenski odstavil dini napadali Domoljuba. Komilova. Hrvatska ostro kritizira Krekov in Koroseev Tavear 0 Jan[ezu] Kalanu. nastop na Hrvaskem. Igrala sta dvojno vlogo. Prelat Kalan ne skliee seje Kat. tisk. dr., ker Najprej sta pravasem prisegala na hrvasko dr­ nima vee veeine. zavno pravo, potem pa sta s Srbi delala Korosee v Sarajevu, Krek na Hrvaskem. Hau­ jugoslovansko ddavo, 0 kateri pravijo Hrvati, ser 0 duhovnikih. Sust. skofu, naj prepusti za­ da je Ie srbska iznajdba, s katero naj se izpod­ devo politikom in naj ne angazira cerkve. rine hrvaska dd. pravna ideja. Dr. Kovaee­ »Hrv. Ddava

155 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPET A (1898- 1917)

15/9. prinesla Siov. in Narod Izjavo, podpisano skofovim imenom. Ko sem januarja meseca od skofa, Kalana, Grudna, Sustersica, Tavcarja, sklical zbor zadruznikov, mi pridejo s skofo­ Trilierja, Moskerca, Vidica in Zeleznikarja. vim pismom, da ne smemo nic skleniti. Pri Skof silno ponosen, da se mu je to posrecilo. tiskovnem drustvu se nam naznani, da se mora Soc. demo so odklonili podpis, ces da je izjava na skofovo zeljo obcni zbor odgoditi, in sedaj aneksionisticna,685 ker govori 0 Srbih. Skof je se zopet zahteva, da ne smemo nic sklepati, ker bil namrec v izvodu, poslanem socialistom, po­ so baje nekateri svoje predloge izrocili skofu, zabil dostaviti »v Habsburski monarhiji«. katerih nam necejo povedati, a mi naj eakamo skofove odlocitve. To se pravi skofovo su­ tan0686 vlaeiti v blato osebnih bojev. Tu naj vsakdo govori, kar ima v srcu, in stranka bo sodila. Velika debata, v kateri je slisal Kalan dosti gorkih. Od mladinov govoril Omahna neumnosti. Izvrstno: Skrbec, Fr. Bemik, Vov­ ko, Arko, Drobnic, Kregar, Miheleie. Sustersie mimo presedoval in k sklepu krasno govoril za slogo. Dal mesto naeelnika na razpolago. Bil z 69 glasovi pozvan, naj naeelstvo obdrZi , 12 se glasovanja zdrzalo. Za namestnike izvoljeni: Jaz, Andr. Kalan, Belec, Mejae. Vtis velikanski. Za zahtevo obcnega zbora Kat. tisk. dr. sem dobil 30 podpisov. Zahteva, da bodi Sustersie kranjski delegat, sprejeta z velikanskim odobravanjem. Dr. Lov­ ro Pogacnik se jako slabo obnasal. Andr. Kalan sel z Remcem potlacen, a ne iz­ preobmjen z zborovanja. [609] 19/9. 17. Resolucije Vodstva prinesel Siovenec, mladini dali svoje porocilo v Narod. Skulj pri meni. Sem ga ozmerjal, da je pri skrivni lozi. Dr. Ivan Suslersic (1863- 1925) Osebni promet na gorenjski progi ustavljen. Nesreca pri Podnartu. 30 mrtvih. Nisem mogel [608] v Kranj k intendanci armade radi ureditve 18/9.17. Vodstvo stranke zboruje. Okoli 100 na­ dobave sena. vzocih. Popolen uspeh S-ev in poraz mladinov. Jan. Kalan dejal Cadezu: Od danes dalje sem Resolucija 0 papezevi noti in Jugosl. dekla­ starin,6" ker so mladini taki drekaci. raclJ!. Nemsko vojastvo za sosko fronto. Potem se zacne razgovor 0 notranji politiki. Krek v Dalmaciji. Andr. Kalan zoper, ees da se naj sveeano raz­ 20/9. 17. Pogreb prosta Sajovica. polozenje stem ne moti. Dezela pa zahteva, ces Felonija688 Andr. Kalan. Dal v Siov. notico, v saj smo zato tako dalee prisli. Arko zahteva, da kateri laznivo hoce zopet s skofom pod irati se domenimo do konca. Remec izjavi v imenu SLS. Pri izvolitvi je sprejel podnacelstvo stran­ somisljenikov, da se ne bodo udelezili razpra­ ke, sedaj pa v listu naznanja, da ga odlaga, ker ve, ker so svoje zahteve izroCili skofu, ki ima mu oficielno porocilo 0 seji vodstva, ki ga je vpeljati spravne dogovore. Kalan iznova, da dokler skof ne govori, se ne sme nic sklepati. 686 talar - erno duhovniSko oblacilo Nato jaz razkrijem hinavscino, ki se uganja s 687 Starini so bili starejsa frakcija SLS, ki je ostajala zvesta dr. Ivanu SU5tersicu, mladini pa dr. Jan ezu Ev. Kreku oziroma prelatu dr. Andreju Kalanu. 685 ki tefi k aneksiji 688 nezvestoba v fevdnem razmerju

156 VIRI 26. 2007

vendar kot sefredakter Siov. sam prinesel, ne uradu za prehrano misljenje prebmilo in so za­ ugaja. Se vidi, da hoee stranko sarno kompro­ eeli govoriti, da so Kranjci vendar prehudo pri­ mitirati. zadeti. Eksc[elenca] Schleyer v Ljubljani. Predvee­ Schleyer je dejal, da je cesarju poroeal tudi 0 rajsnjim je dczelni odbor cesarju brzojavil za velikem delu kranjskega del.. odbora in mu se pomoe proti strasni rekviziciji krmil. Danes posebej mene omenil radi mojega dela za pov­ zjutraj je prisel general Schleyer kot osebni zdigo kmetijstva, kar je cesar z zadovoljstvom odposlanec cesarjev v Ljubljano k dezelnemu vzel na znanje. odboru. Zbrali so se tu navzoei: Oez. glavar, Pri konferenci bili: Sekc. nae. Hanausek, vis. jaz, dr. Triller, dr. Pegan. Schleyer sporoeil ce­ intendant Mallawerch, jaz, Schleyer, Dr. sarjev pozdrav in jako tople simpatije. Cesar Nackh, baron StOrck. Jaz zahteval, da rekvi­ priznava, da je pritozba dez. odbora popolnoma zicije na Kranjskem prenehajo, da se dobavi od upravieena in obljublja vso mogoeo pomoe. Jaz vojaske strani potreba nesamoporabnikov razlozil polozaj in povedal, kaj sem izkusil pri 65000 q in povrne samoporabnikom v dezeli sejah na Ounaju, ko je Ie ena oblast zvraeala vse, kar so dali eez kontingent. Schleyer toplo vse na drugo in ni bilo doslej mogoee doseei podpiral in popisoval iz lastnega opazovanja, remedure,689 da bi vse dezele enakomemo kako je pridno in delavno Ijudstvo kranjsko silo nosile vojna bremena. Schl[eyer] rekel, da ko prizadeto. Mallawerch priznal, da se Kranjski je cesar bral doticni pasus690 v brzojavki - rekli godi velika krivica. Do konca sept. bi bila imeti smo, da se vse razbije na veenih kompete[n­ dati polovico lanskega kontingenta, to je se ne cah]. 60000 q. [611] [612] 211 O. 17. Vsled brzojavke nacelnika generalnega Glede rekvizicije krompirja, ki ga ponekod za­ staba sel k najvis. armadn. poveljstvu radi ci­ htevajo vee kakor ga je zraslo. vilne preskrbe Kranjske s krmili. Glede Ievote Mola, pri cemur sem referiral 0 1/10. bil na predposvetu v c. kr. uradu za pre­ mojem predlogu v Vojnozit[nem] pr[ometnem] hrano. Povedal jim, da se je ta poziv zgodil zav[ odu], da se nam dovoli cena 70 K, cesar pa vsled nasega brzojava na cesarja, ki zahteva, da vlada se ni izvrsila. se Kranjska razbremeni. Voditelj oddelka za Protest proti krivicam pri nakupu zivine (od­ krmila min. tajnik Dvorak se je takoj izgovoril, teg). da zaradi posveta z MaZari ne more jutri v Sklenjen nakup hise v Sod. ulicah s 5 proti 4 Voslau, kar je bila Ie pretveza, ker se je zbal. glasovom. Bartol hotel, da se kupi Fajdigov Poslal je dr. Nackha in barona Storcka. gozd. Pooblastilo za nakup zvepla v Svici in V Voslau se peljal s feldmeistrom Schleyerjem, modre galice. Posvet 0 semenih. ki mi je rekel, da je bil prosli petek pozvan k Piber se zahvali, da je ostri dopis na arrnadno cesarju poroeat, kaj je na Kranjskem opazil. On visje poveljstvo radi vozenj, h katerim so silili je cesarju poroeal, kako pozrlvovalno nosi nase Gorjance protipostavno, imel popolen uspeh. prebivalstvo huda vojna bremen a, na kar je Sedaj sarno deset voznikov, placujejo 10.50 K cesar dejal: Ein herrlicher Volksstamrn! Nicht na dan. Bila velika preiskava. nur in der Arrnee, auch sonst si nd die Krainer Naredi se dopis na AOK radi vojaskega nakupa ein ungemein strebsames und braves Volk. sena, ki dalec presega vojno dajatev doloceno Denen muss geholfen werden. So ein Land darf od vojn. min. man nicht zugrunde richten.691 Dal je Schle­ [613] yerju ukaz, naj pri annadnem poveljstvu pove [ ... ]692 in s Sunaricem pri katerem je v Sarajevu njegovo odloeno voljo. Bar. Storck mi je rekel, stanoval. Prvi del. cez vee mesecev. Tempe­ da se je po nasi brzojavki na cesarja takoj v ratura padla. Poklical Koslerja radi Izanske grascine. V drz. zboru predlog radi oddaje premozenja. 689 izbolj sanje, ureditev razmer Po predlogu Kuranda sklenjena enketa. (Zavla­ 690 odlomek. del 691 Krasen narod! Ne sarno y vojski, tudi druga~e so cevanje) Kranjci neverjetno prizadeven in priden narod. Potrebno jim je pomagati. Tak ~ no de!clo se ne sme unititi. 692 Iu manjka vsaj ena stran besedila

157 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Na Nemskem velika politicna borba radi vse­ kromp[irja] in poslal tri vagone tropin. nemske vojne hujskarije. Krekov pogreb se hoce kot politicna manife­ V hrv. saboru debate radi nagovora predsestva stacija izrabiti. na cesarja, ki je cisto v mazaronskem smislu. l3110. 17. Pogreb dr. Kreka velikanski. Na grobu Porocilo 0 rekvizicijah na Kr[ anjskem] v Slo­ govorili dr. Korosec, Stanek od cesk[ega] Sva­ v[ encu] in Domolj [ubu]. za. 8/10. 17. Gimnazije se vzemo za bolnice. 8 ge­ Pokopal skof. neralov in 60 castnikov na novo v Ljubljani. Za Kmetovalca napisal nekrolog. Vel ike sile nemskega vojastva, krasno oprav­ Dr. Pegan: Marijaniscniki proti dr. S.-u. Ijene.693 Tudi Dolenjska od Mazarov zasedena. [615] Korosec dopisniku Budap[est] Hirlapa izjavi, 15110. 17. Urad za prehrano. Dobil referat 0 vo­ da stoji njegova stvar dobro in da bodo cez pol jaskih dobavah sena in slame. Sem dokazoval, leta Mazari ze videli. koliko je Kranjska bolj prizadeta od drugih Zofija Borstnikova v skrajni stiski prosi za dezela. »Vasi bratje in sinovi ginejo ob Soci, predujem za cevlje svoji hcerki pri ursul[inkah] vasi konji [od]lakote padajo ob Soci, Vi pa ne v Sk[ofji] Loki. Rekla, da je bila ze vajena v daste sena, da bi odvrnili katastrofo. Kranjska luksusu ziveti, a vojska jo je pripravila tako bo unicena, ce gre tako dalje, a tudi za vojaske dalec, da mora prositi. neuspehe ste Vi odgovorni« sem zaklical vsem Zupani se mi zahvaljujejo za moj nastop proti dezelam. So molcali, brez debate sprejeli refe­ rekvizicijam in prosijo za nadalje. rat, ki zahteva najstrozje rekvizicije v zaledju. Kordin pri meni kot zastopnik dez. mesta za Jugosl. klub brez vpliva, ker ima vlada vecino socivje in sadje, da bi se Ijublj. barje obdelalo s za provizorij brez njega. S-a ostentativno695 socivjem za Dunaj. Mu rekel, da ne naspro­ prezirajo. Vabilo na sestanek v Curihu. H klu­ tujem pod sledecimi pogoji: Jemati v najem Ie bovi seji ga Korosec ni vabil. po prostovoljnem dogovoru z barjani brez vsa­ Kunschak 0 Kreku. Od zborovanja v Lincu, pri ke sileo Obdelati morajo sarni na lastne slroske katerem je zastopal Krek stalisce, na katero mu in del pridelka odstopiti dezeli. lnformiral v razsodni krsc. soc. niso mogli slediti, na kar jih tern srnislu J. Koslerja. je ozmerjal s Feiglinge, Waschlappen,696 se ji je [614] odtegnil. Iskal aplavza pri soc. demokratih. 9/1 O. 17. V St. Janzu umrl dr. Krek. Nenadoma. Pri fmrslajt. 697 Mrhalu radi konjereje. Pocila mu aorta. Ko danes izvedel dr. Sust., se [616] je zjokal in sel k masi. Popoldne zalna seja del. 24/10. 17. Zacetek ofenzive proti Italiji. Uspeh odbora. pri Jamljah. Mocna kanonada se slisi. Cesar prisel nenapovedan v Ljubljano. Stanuje Kot uspeh nase intervencije izsla ostra naredba nocoj pri dez. predsed. Attemsu. K meni prisel na vsa dez. mesta za krmila radi dobave sena Hofreisedirektor,m Mares, da bi jutri pripravil 7 vojastvu. sob za gener[al] adjut[anta] Mattererja in vo­ 10/1 O. 17. Seja dez. odbora. Lastna rezija v del. jasko pisarno. bolnici. Zavetisca za mladino. Velika akcija za Hudo delevje. Nemci imajo vse pripravljeno za aprovizacijo revnih slojev po celi dezeli. naskok. Bombe z Blausiiure.699 Sturmtruppe700 12/10. 17. Dr. Krek na oder dejan v skofiji. Dr. na Gor[enjskem]. Brezobzirnost. Belec jih je Pogacnik bil pri skofu, da bi ga celo v stolnici ukrotil. So prisli od Rige in FJandrije, voli ved­ exponirali.694 Velikanska reklama mladinov. no v sovrazni deleli in mislijo, da je tudi pri Dr. Tavcar odredil, da erne zastave med pogre­ nas tako. Nas polkovnik hodi za njimi Ijudstvo born. izprasevat, kako se obnasajo. Jul. Just, zupan brezov[ski] Marinko umrla. Sust. na Dunaj. Hofer pisal jako pikirano pis­ mo, ker smo njegov prehranjevalni urad tako 695 izzivalno, kljubovalno pri cesarju zatozili. Nam zato odpustil 200 vag. 696 strahopetci, tutke 697 Feidmarschalileutnant 698 dvomi pOlovalni direktor 693 opremljene, oskrbJjene 699 cianovodikova kislina 694 postavili oa ogled 700 napadalna ceta

158 VIRI26,2007

Dobil pO Koslerju popis Izanske grajscine, [619] Mladinski shod v Ljubljani. 29/10. 17. Seja Kat. tisk. drustva. Gruden predla­ Kamniski okraj isce zastopnika. Dr. Benkovic ga, da se ugodi prosnji dr. Jeta, da se v nasi se v Narodu ponuja. Je poslal tudi Siovencu, tiskarni tiska novi tednik Jugoslovan in da ga Stefe in Pegan pa poskrbela, da je Lavrencic po drustvo tudi podpira. Jaz sem odlocno nastopil Kmecki zvezi naprosil dr. S-a kot nac[ elnika] proti in naglasal: Trditev, da je treba novega stranke, naj on po Krekovi smrti zastopa okraj. lista, ki bi pojasnjeval jugoslovansko deklara­ Mladini divji. Napad v Narodu na Lavrencica. cijo, je neresnicna, ker jo zagovarjajo brez Mladini po vseh listih delajo silovito reklamo s izjeme vsi slovenski listi. Mora biti zadaj drug Krekom. Ales US[enicnik] pametno pise v 00- vzrok, in ta je, razdirati naso stranko. moljubu. Moti! me vedno Zore. Rekel sem jim: Ali se se Dr. Korosec drZ. zboru apeliral na forum izvun sedaj zanasate na zmago entente? Pr[elatu] Ka­ monarhije, Hladnik pa odrekel proracun z mo­ lanu sem ocital krivdo nad zapeljevanjem mla­ tivacijo, da se ne dajo drZavi sredstva za na­ dine in duhovscine. Osebno odgovorne sem de­ daljevanje vojske. lal vse odbornike. Tisk. dr. Odklonjeno. Za so Siovenec radi Hladnikovega govora zaplenjen. glasovali Ie Gruden, Zore, Pecjak. [617] Sprejem ilOVih clanov. 25/10. 17. Cesarjev gen. pobocnik701 Matterer ni 4/ 11. Cestital cesarju in Boroevicu k zmagi. Nasi prisel s spremstvom, kakor napovedano, v dvo­ ob Tilmentu. Velikanski poraz Italijanov. Vsa rec, ker je cesar z vsemi ostal v dvornem vlaku. Gorenjska polna vojnihjetnikov. Hudo streljanje. Masa za cesarja. Ker skof ni naznanil, da bo ob Inz.702 prisel iz Cepovana. Tam Y, milj. voja­ Y210 pridigal (nedelja), bile med govorom kJopi kov. 15000 ranjencev so morali pustiti, da so prazne. poginili. Konji 6 dni brez hrane. Bombe z V skofiji so pobiti, ker je baje skof dobil mig­ Blausaure. Vodovod za Gorico dela!. Vodna Ijaj z Dunaja, da njegov nastop ni pravi. preskrba na hribih. Vodovode sovraznik raz­ Wekerle trdi v ogrskem drZ. zboru, da ima ga­ bije, zato se vlece voda v zeleznih kroglah iz rancije od avstrijske vlade, da se vsaka agita­ spodnjih kavern v zgornje. cija za odcep dezela krone sv. Stefana postavi Dr. Zajc pred dvema dnema na povelje vrh[ov­ pod kazensko sankcijo. nega] arm[adnega] poveljstva na posredovanje Mladini klaverni radi poraza Italije, ker je s dr. S. oproscen. tern padlo upanje, da bi ententa odlocevala 0 Ukaz, da mora Kranjska dati 7000 glav zivine nasi usodi. Strase z NemCijo. v enem mesecu. Apfaltrern 0 delavnosti gen. Belowa, ki je s 2911 O. Gorica nasa. svojim stabom pri njem stanova!. Nasi pred Vidmom. Ob poliO. dopld. je brzo­ Cesar v Reichenau. javil cesar Attemsu padec Gorice. [620] Jaz pri Attemsu radi ev[entuelne] avdience. Re­ 5111. 17. Komisija ob Zavrsnici, ki naj dozene kel, da yes deZ. odbor korporativno. kateri objekti sluzijo v vojaske namene. Ker se Seidler prisel zjutraj v Ljublja[no]. Cesar bil v je vojska pomaknila na Lasko, jih bo malo. vlaku ob 8. uri pri sv. masi, nato sprejel Seid­ Oster protest proti postopanju vlade, ki nima lerja. Tudi Czernin tu. Cesar se vceraj vrnil s niti v tern casu nobenega smisla za Ijudske po­ fronte. Ima sam vrh[ovno] poveljstvo. Iz dvor­ trebe. nega vlaka se niso sli, dasi so jim stanovanja Od kmet. dr. izvoljen v zelezniski svet. pripravljena. Pristava v Medvodah v skrajni zadregi. Zmanj­ Zvecer mirozov. kalo krme. Veselje med begunci. Faidutti v Ljubljani. Ar­ [621] tilerijo s Krasa vozijo okoli na Tirolsko. Pri­ 11111. 17. Izsla prva stev. Jugoslovana. Resolu­ cakuje se napad od tam. cije, dolgocasna vsebina. Skof na Dunaju pri sk[ ofovskih] konferencah~ Mladini imeli tajni sestanek, h kateremu pnsel

701 pribocnik dr. Korosec. 702 neimenovani

159 DNEVNISKI ZAI'ISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Radi volitev v delegacije je sklical Korosec [621] sejo, pri kateri predlagal, da se ne voli po de­ 13!!1. Nasi eez Piave. Yzeli Belluno. Cadorna zelah, ampak po narodnostih, da torej klub nameSeen704 z Diazom, Ljenin ponudil trime­ doloei delegate, ki jih imajo posamezne deZele sceno premirje, a ga pregnal zopet Kerenski. poslati v delegacije. Kontra dr. Gregoreie in dr. Gorenjska polna laskih jetnikov. Pri Zabnici Dulibic. Sus!. dal na zapisnik sklep SLS. Ko­ stoje brez strehe v strasnem dezju. Mrjo. rosec umakni!. Cesar v smrtni nevarnosti. Padel v vodo ob So­ 1111!. Obiskal Baumgartena, bivsega gen. kon­ ei. Te Deum. zula v Odesi. Pravil, kako je avstT. diplomacija [622] slabo delala. Njegova poroeila so posiljali v 14/1!. 17. Kan. Lavrencic: Predlog za Osrednjo Lvov, odkoder so jih podkupljeni uradniki na­ zvezo jugoslovanskih zadrug. mestnistva prodajali ruski vladi. Leta 1913. je Gregoricev »shod« v Kamniku je bilo poleg poroeal, da je vojska neizogibna, pa niso ver­ Jeza in Greg[oreica] 10 oseb, ki so jih skrivaj jeli. Ruska posta njegova pisma odpirala, pa nabrali, rned njimi Svetek in Mayer. Lavren­ mu niso dovolili kuriIja. Njegovo mnenje je, da eieevo pismo skofu, v katerem ga svari pred gredo Nemci do Turina in da preko Svice uda­ njegovo sedanjo smerjo. Sedej ponudil L-u ka­ rijo Francozom za hrbet. nonikat v Gorici. Nadskof Sedej nasproti mla­ Yprasal ga za ceno Fuzinam. Hoee 2 milj. dinski politiki. kron. Baje Pollaku ponujal za 1,4 rnilj. Yolitve v delegacije. Kranjski pos!. so volili Seja radi aprov[izacije] delavstva pri Dev[ici] Korosca in stem odpovedali pokorscino stran­ Mar[iji] v P[olju]. ki. Nemski listi (Reichspost) ze opozarjajo na [620] razdor in mogoee posledice. 13/11. 17. Sus!. prisel iz Svice. Pravil 0 sovrastvu IS!!!. Dr. Tahnbrecher tu. Govoril 0 Mendlnu, k:i proti Nemeiji. Gassner m!. v Curihu, vkjub se hoce obdrZati na vrhu in pomagati svoj im oeetu hud sovraznik Nemcev. judom s pomocjo Centrale za krmila tudi za Ze eez en teden nobenega odgovora od cesarja bodoee k popolnemu obvladanju trga. na mojo eestitko. Boroevic je se isti dan od­ Razgovor s Koz[ino], Peganom, dr. Kaveni­ govori!. Se kornentira, da je to vsled zadr­ kom 0 Lonc[arieu]. Zanja703 nase delegacije. Nernski cesar v Kranju. lsti veeer, ko je prise I cesar v Ljubljano in se je [623] prieela ofenziva proti Italiji, je prinesel Slo­ IS!!I. Seja radi zivine. Dr. Tavcar proti nenasit­ venec HladnikQv govor, ki odreka vojne kre­ nim rnesarjem. Jaz proti Yojni zvezi konsum­ dite z motivacijo, da hoee drZavo prisiliti skle­ nih organizacij, ki s silo soc. demokrate fabri ­ niti mir in pozivlje vlado, da naj ponudi mi­ cira.705 Trzie. rovne pogoje, ki jih bo mogel sovraznik spre­ [622] jeti. Dr. Korosec podal v imenu Jugos!. kluba 16/11. Petck. S. in Jaklie prisla vsa vesel a z Du­ in Cesk. Svaza izjavo, v kateri pravi, da se bo naja, ker sta izstpila iz Jugos!. kluba, v katerem polozaj tudi za nase vojake izpremenil, ko so razmere postale neznosne. Hrv. drzava, v bode prernislili, ali se ne bore za narodno smr!. katero v imenu in po naroeilu kluba dopisuje Ko je prisel cesar v Ljubljano, je bilo doloeeno, Spincic, je pisala, da ne sme biti S. izvoljen v da izstopi in da pride vojaska pi sarna njegova v delegacije, ker je avstrofi!. dez. dvorec. Ker glavarja ni bilo, sem jaz vse 17/ 11. Seja dez. solsk. sv. Sprejeli utrakvizacijo odredil, gospa dr. S-a je delala celo noe, da je realke z 8 proti 3 glas. Siov. ekshorte706 za slov. pripravila 7 sob. Drugo jutro dobim obvestilo, realce. Podrobnosti naj predlaga ordinaria!. da je cesar ukazal, da se ne izstopi. Potem je pa Kaltenegger je hotel stvar tako izviti, da bi se javno nastopal in sprejemal v Istri, Gorici, Ce­ ustanovila nova slovenska realka. Tako bi os­ lovcu, sarno ne v Ljubljani. tala nemska v poslopju Kranjske hran[ilnice], v Pri Kaltenegg. radi seje. Se krohota od veselja nad politiko Jugos!. kluba. 704 nadomescen 705 proizvaja 706 daljsi, poglobitvi duhovnega zivljcnja namenjeni govor, 703 vedenja, obna~anja zlasti za mladino

160 VIRI 26. 2007 Ljubljano bi pa, ko bi nasli prostore, prenesli Tarifua politika. Kot predlagatelj manjsine v id- odseku za blago sem utemeljeval, da se tarifuo [623] zivila ne smejo zvisati. Hohenblum provocira rijsko realko. Jaz podal protest proti imeno­ skandal. vanju prof. Westra, ki ni bil v terni vecme. Izvoljen za agrarnega porocevaica blagovnega Atlems ni hotel dati na glasovanje, jaz zahteval odseka na mesto pok[ojnega] Povseta. na zapisnik, ki se predlozi ministrstvu. Dar Izvoljen v stalni odsek za blagovne tarife. realcev na Deutscher Verein,707 za katerega je Afera Sustersic. Schraffl me vprasa, kaj je. Mu dobil ravnatelj Junowicz, ki je dar izrocil, pis­ povem boj med starini in mladini. Nato meno zahvalo. Predlog, da se opozori ravna­ Schraffl: Podobno se njemu primerilo. Dr. teljstvo, da je to nedopustno. Attems izgovarja, Schopfer si je tudi v glavo vbil, da bo vzgojil da ni bilo v politicne, ampak v dobrodelne katolisko politicno inteligenco. Pri prvih vol it­ namene. yah so li mladi inteligenti zahtevali od tirolske Siovenec prinesel pismo S-vo na drZavne po­ krsc. soc. stranke polovico mandatov, in sicer slance in na klub, v katerem se naznanja izstop. so si izbrali najbolj gotove kmecke mandate. Vabilo na zborovanje Izvrsilnega odbora. Pri­ Schraffl pokonci: Podpirali smo vas zato, da slo v list brez vednosti Kalanove. Stefe bil na pridobite mesta, kmete pustite kmetom! Ko so dopustu in kot tak prisel v tisk[arno], poslal videli, da v krsc. soc. stranki ne dosezejo svo­ Brencica od lomitve proc, in vlomil na prvo jega namena, so sli k nemSk. nacionalcem in stranoSenzacija. postali najbolj zagrizeni nasprotniki. Najostud­ S Peg[anom] pri K[ozini] . Razgovor radi L[on­ nej si boj pravi deZ. glavar Schraffl, je boj med carica]. Dr. Azman. L[oncaric] dobil nenadoma strankarji. pozi v k voj akom. Bil pri min. Zolgerju in mu povedal, kako se [624] postopa s kranjsko dezelo pri vodnih konce­ 24/11. do 1/12 na Dunaju. Seje zelezniskega sve­ sijah. Popisal sem mu ta upravni skandal in mu tao V odseku za eiektriziranje zeleznic in v ple­ priporocil, da varuje jayne interese pri inter­ nu govoril 0 problemih socialne izrabe vodnih ministerielnih708 konferencah. Odgovarjal je sil za elektricno energijo. jako netocno in omahljivo. Govorila sva tudi 0 realki . On se dela radikalnega Siovana med stirimi ocmi, pa sem videl, da mu ni zaupati.

707 Nemska zveza 708 medmillistrskih

161 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

KRATICE IN KRAJSAVE

KRATICE dir. direktor dirig. dirigent AK Agrama komisija disc., disciplin. disciplinski AK. Arrneekommando, Armeekorps Domolj. Domoljub AOK Armeeoberkommando Dsv., DSvet Dom in svet D.M. Devica Marija dr. doktor, drustvo, druzba h heller drz. drZavni hI. hektoliter duh. duhovnik, duhovni K krona dv., dvor. dvomi kg kilogram Ev. Evangelist M.B. Mati Bozja farm. farmacevt N.T. Nova zaveza febr. februar OQM. Oberquartiermeister fin. financni O.S.B. red sv. Benedikta - benediktinci g., gosp. gospod RK Rdeci kriz gen. general q stot glasb. glasbeni QAbt. Quartierabteilung glav. glavar, glavarstvo S.L.S. Slovenska ljudska stranka gospod. gospodarski S.K.S.z. Slovenska krscansko socialna gozd. gozdni, gozdarski zveza gr. grof t tona grad. gradbenik v vmar h Heller V.L.S. Vseslovenska Ijudska stranka hebr. hebrejski, hebrejsko hrv. hrvaski KRAJSAVE 19r. igralec, igral insp. inspektor arh. arhitekt intend. intendant adjut. adjutant inz. inzenir apr. april ital. italijanski aprov. aprovizacijski itd. in tako dalje avg. avgust itrdctio uvod avstr. avstrijski izvrs. izvrsilni ban. bancni J. Jarc bar. baron Jan. Januar bibl. biblicist, biblicen jay. javni Br. bral jugosl. jugoslovanski, jugoslovansko cerk. cerkveni jul. julij ces. cesar, cesarica, cesarski Jun. JUDlJ c. kr. cesarsko kraljevi JUr. juridicno, pravno compo komponiral K,Kr. krona corr. popravljal K. Krek correp. ponavljal kan. kanonik cast. castnik, castni kard. kardinal cesk. ceski kat., katol. katoliski dec. december kath. katholisch del. del avec kip. kipar demo demokrati kmet. kmetijski dez. dezelni kom. komisar

162 VIRI 26. 2007 kons. konzumen prel. prelat konz. konzistorijski prid. pridigar krsc. krscanski pnm. primarij Ksav. Ksaver pnpr. pripravnik kult. kulturni prof. profesor kur. kurat prom. prometni L. Loncaric rav., ravn. ravnatelj lib. liberalen red. redovnik Ijublj. Ijubljanski rev. revlzor milj. milijon rud. rudarski min., minist. minister, ministrski, ministrstvo sadj. sadjarski ml. mlajsi Sal. Saleski msgr. monsignor sekc. sekcijski naco nacelnik sept. september nadsvet. nadsvetnik ski ad. skladatelj naduc. naducitelj slik. slikar nadupr. nadupravitelj Siov. Slovenec nadvojv. nadvojvoda slov., sl. sloven ski nadz. nadzornik soc. socialni, socialci, socialisticen nam. namestnik sod. sodnik, sodni n.pr. na primer Sp., Spis. spisal Nar. Narod [Slovenski NarodJ spl. splosen, splosna nar. narodni st. starejsi nem., nemsk. nemski stavb. stavbni Nep. Nepomuk str. stranka not. notar stud. studiral notr. notranji sup. supenor nov. novinar, november sv. sveti obc. obcinski svet., sv. svetnik, svet odb. odbornik, odbor S., Sust. Sustersic odv. odvetnik, odvetniski sol., solsk. solski okt. oktober st., stev. stevilka okr. okrajni Sust. Sustersic okroz. okrozni, okroznica taj., tajn. tajnik oz. oziroma teal. teolog p. pater tisk. tiskar, tiskarski, tiskovni pap. papeski t. m. tega meseca pes. pesnik toz. tozilec piS. pisatelj trg. trgovec, trgovski, trgovinski pI. plemeniti uc. ucitelj, ucitelj ica podj. podjetnik ucit. uciteljski podpolk. podpolkovnik Ucit. tisk. Uciteljska tiskama podzup. podZupan upok. upokojeni pol. politik uprav. upravnik polic. policijski urad. uradnik poljed. poljedelski ur. urednik polk. polkovnik vag. vagon por. porocena vel. veliki posl. poslanec vet. veterinar, veterinarski pray. pravnik vis. visji pravos. pravosodno vit. vitez pred. predsednik vI. , vlad. vladni

163 .....

DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-191 7) voj. vojaski zast. zastopnik vojnozit. vojnozitni zbor. zbornica vojV. vojvoda zdr. zdravnik zad. zadrugar zobozdr. zobozdravnik zadr. zadruzen zv. zveza zaloz. zalozba, zaloznik zup. zupan

164 VIRI 26. 2007

IMENSKO KAZALO

(osebna imena, krajevna imena, revije, casopisi, organizacije, pomembnejsi pojmi)

A Aprovizacij ski svet, 137, 147 Abdias (Abdija), prerok, 17 Arh Luka, duh. , 22 Abel, red., 18 Arko go spa, 94 Adlesic dr. Juro, odv., 90 Arko Mihael, duh., 26, 153, 156 Abraham, oeak, 20 Arnoz,106 Abram, dijak, 148 Arsiero, 113 Abram Janez Ev., duh., 29 Arz Strau13enberg Arthur, vori , nae. gen. staba, Abram J osip, [24 151 Adrija, Jadransko morje, 42, 77 , 87 , 98, [42, 143 Asiago, 113 Aererni Parris, papes. okroz., 18 Askerc Anton, pesn., 7, 27 Afrika, 87, 139 Axmann Julius, polit., 23 Agostino da Montefeltro, red., 18 Attems Henrik, grof, dez. pred., 88, 105, 106, agrarci, 35, 83, 119, 131 , 132, 135, 142, 143, 110,112, 114, [16-120, 124, 128, 135, 137, 146, [49 138, 141 , 146, 148, 150- 153, 158, 159, 161 Agrarna banka, 15[ Attems Marius, grof, fin . pred., 88, 89, 133 Agro-Merkur, 32 Auffenberg Moritz, von, gen., 54, 60, 79, 82, 98 Aichelburg-Labbia Leopold, grof, 117 Augsburg, 35 Aichner Simon, skof, 21 Avstrija, 12, 18, 20, 21,23, 39, 40, 43,51-53, Ajdovscina, 104, 133, 139 56,60, 65 , 73,79,93, 95 , 98, 100, 113, 115, Akademieno drustvo, 23 120, 123, 126, 134, 137, 138,140,142, 147 Akademieno staresinstvo, [24, 148 Avstro-Ogrska, 12, 14 Albanci,77 Avstro-ogrska banka, 48, 61, 77, 93, 94, 134 Albanija, 77, 84 Alinovie, 83 B Aljaz Jakob, duh., 1 [2 Bae, 61 Alojzijevisee, 17, 25,43, 99, 125 Bajec Ludovik, duh. , 102, 151, 153, 155 A[zacija, 50, 51 Balkan, 34, 40, 142 Ambros (Ambroz), cerk. ue., 22 balkanske vojne, 13, 53, 77 Ambroschitsch dr. Edvin, 99 Baloh Janez, duh., 61, 123 Amerika, 44, 76, 91 , [46 Banja Luka, 33 Amette Leon-Adolphe, kardinal, 61 banke, 12, 31 , 45, 92,94, 95, 147 Amos, prerok, 17 Bayonne, 27 Amschl Alfred, drZ. toz., 63 Barbo-Waxenstein Jozef Anton, grof, dez. odb., Andrassy Julius Gyula, grof, 126, 129, 131 32-34, 51,54, 100, 139, 148,151 Andrejeie Anton, duh., 44 Barbo, sin, 90, 91 Andrejka Jernej, pI., stot., 124, 133, 144 Barcelona, 53 Andrejka Rudolf, 144 Bares, 82 Angerer, zaloz., 29, 31 Barjani, 13, 87, 158 Anglezi, 51, 58, 81,139,154 Barje, 8, 11,35 Antwerpen, 58, 78 Barle Franc, urad., polit., 31, 90, 155 Aosta Amadeo, vojv., gen ., [33 Barto[ Franc, 112, 157 Apfaltrer Apfaltrern Maria Otton, von , baron, 51 , Battisti (por. Schwegel), 59 109, 112, 114,115,132, 139,153, 159 Bauer dr. Anton, nadskof, 34 Apponyi Alexander, grof, 126, 129 Baumgarten, gen. konz ., 160 aprovizacija, 12,48, 61 , 66, 77,82, 84, 89,102, Beck dr. Max, min. pred., 23,112,146 107,109,1 [7,118, 133- 135, 138,140, [43, Beethoven Ludwig, van, sklad., 22- 24 147, 148, 154, 160 Begie, podpolk., 154

165 DNEVNISKI ZA PISKI DR. EVGENA LP.MPETA (1898-1917) begunci, 12,42,60, 61,66, 73,112,125,131, Bohinj,60 133, 135, 137, 155, 159 Bohinjska Bi strica, 29, 61, 129 Begunje na Gorenjskem, 31 Bohinjsko jezero, 37, 60 Begunje pri Cerknici, 59, 79 Boka Kotorska, 67 Bela krajina, 34 Bolcan (Bolzano), 110, 123, 134, 137, 139 Bela pee, 31, 124 Bolgari, 17, 33,37, 135 Belar Albin, dez. sol. nadz., 79,121,128 Bolgarija, 135 Belec Anton, 107, 113, 114, 144, 153, 156, 158 bolnice, 56, 57, 65 , 67, 81, 83 , 84,102,113,158 Belgija, 32,50,51,52,58, 148 Bonae Ivan, 59 Belgrad (Beograd), 13,34, 38,39,50, 83,91,93, Bonifaziusblatl, 61 , 65, 78 97, 140 Bonifazius-KDnferenza, 65, 78 Beljak, 56, 106 Borc Mavricij, 153 Below (BUlow) Karl , von, gen., 159 Bordeaux, 27, 54, 61 Benedikt XV. , papd, 53, 78, 100 Born dr. Karl, baron, 138 Benetke, 27, 36, 87 Boroevic Bojna Svetozar, pI. , gen ., 81 , 104-107, Benkovic dr. Ivan, odv., drZ. posl., 17, 59, 63, 67, 110, 119, 133, 134,139, 145,151,154, 159, 79, 155, 159 160 Berbuc Ivan, prof. pol., 112 Borstnik Zofija, 158 Berce Ivan, duh., 91 Borwinski, pol., 30 Berchtold Leopod, von, min., 57 Bosanska agrarna banka, 32 Bernatorie, trg. , 51 Bosina Janez, duh., 68 Bernik Franc, duh., 28, 30, 144, 156 Bosna in Hercegovina, 44, 50, 82, 83, 140 Berolin (Berlin), 113, 134 Bosnjaki, 58, 104 Bersljin, 29 Botteri dr. Albert, prim. zdr., 154 Bettelheim, trg., 90 Bovec, 31 Bevk (Beuk) dr. Stanislav, sol. rav., III, 119 Bozakovo, 34 Bezjak dr. Ivan (Janko), dez. sol. nadz., 79, 97, Boznar, uc., 153, 155 115, 116, 139, 152 Brandes, pis., 18, 19 Bezigrad, 129 Brandl, cast., 154 Bianitz, 27 Brandts, pol., 78 Biankini Juraj , drZ. posl., 141 Bratianu lonel, min. pred., 93 Bicek dr. Karl, odv. pripr., 81 Braun, tovarnar, 118 Biederlack, pol., 19,23 Brazilija, 28 Bilek, rud. rav., dvor. svet., 107, 121 Brda, 133 Bilinski Leon, von, min., 31 , 94 Brdo, 55, 57, 131 Bizovik, 20, 21 Brecelj dr. , zdr., 104, 133, 145 Bjelina,50 Breiter Ernst, ur., drz. posl., 67 Bjornson (Bj¢rnson) Martinius, pis., 30 Brejc dr. Janko, pol., 18, 19,25, 29, 30,34, 56, Blaznik, 61 58, 92, 111 Bled (Grad), 7, 23, 28, 29, 31 , 37, 53, 59, 60, 89, Brencic, ur. , 161 92, 109, 135, 137, 155 Brener (Brenner), 95 Blejska Dobrava, 122 Bresar Jozef, duh., 107, 108 Blinden, 17 Bret! dr., zobozdr., 87 Bobrinski (Bobrzynski) Michal, pol., 60, 61 Bret! gospa, 87 Bodenkredit (Central-Boden-Credit-Bank), 93 , Breznik dr. Anton, duh ., prof., 33 94 Brezovica, 34 Bodensee, 33 Brence Janez, duh., 128 Bodovlje, 48 Bric, zup., 65, 153 Bogady, 138, 139 Brixi, red. , 34 bogoslovci, 7,17,18, 21 , 22,56,57, 60, 83,124 Bmo, 123 bogoslovje, 7, 24, 123 BrUck, pis., 21 Bohinc (Bohinjec) Peter, 33 Budapest Hiriap, 158

166 VIRl 26. 2007 Budimpesta, 102, 107, 126, 131,142 Conrad Htitzendorf Franz, von, gen., 120, 145, buddhizem (budizem), 18, 22 151 Bugady, ban. rav., 125 Cora, 109, 112 Buje, 57 Coronini Franc, grof, pol., 104 Bukaresta, 137 Corriere della sera, 65 Bukovina, 54, 60, 77, 94, 126, 146, 153 Comely Karl Josef Rudolph, bibl., 19, 20 Bulovec Mihael, duh., 18, 20 Craiova, 147 Burian (Burian) Istvan, min., 32, 126 Cuvaj lvanska Edvard, pI., ban, 141, 142 Custoza (Kustoca), 117, 119 C Cvetje s polja modroslovskega, 21, 22 Cadoma Luigi, gen., 160 Czeczowiczka Rudolf, 63 Cankar Ivan, pis., 7, 21, 104, 131 Czedik Alois, grof, 143 Cankar Izidor, 32, 35, 77, 104 Czernin-Chudenitz Ottokar, grof min., 137, 148, Capuder dr. Karel, prof., 63 , 96 159 Cari grad, 31 Caspari, pol., 95 C Cawell, zaloz., 29 Cabrinovic Nedjelko, 83 Cegnar Janez, kur., 151 CadezAnton, duh., 74,100,127,156 Celje, 25, 27, 59 Cajkovski Peter Iljie, sklad., 31 Ce10vec, 21 , 25, 30, 58, 83 , 117,160 Cakaturn, 82 Central a za krmila, 13, 106, 108, 114, 120, 125, Catez ob Savi, 30, 31 131,132,135,141, 142, 146,149, 152, 160 Catez pri Zaplazu, 26, 29, 40 cenzura, 12,38,44, 50,53,58, 104 Cebasek dr. Andrej, kan., 21 Cera, pol., 150 Cebular, fin. rev., 112, 140 Cerklje ob Krki, 26 Cee Karel, tisk., 76, 155 Cerkno,95 Cedad, 133 Cerkveni glasbenik, 7 Cehi, 37,42,57, 59, 83,84 cesar, 12,36,40, 41 , 46, 47 , 49,56, 61 , 64,73, Cepovan, 159 74,76,79,82,91,93,98, 102, 110, 113, Cerna voda, 143 115, 118, 140, 143, 145, 147, 148, 151, 153, Cervar dr. Juraj, odv., 44 154,157-160 Cervar Sime, duh., 44 Cetinje, 133, 144 Cesenj Andrej, duh., 123 cezaropapizem, 22 Ceska, 122 Chateau d'If, 53 CeskiSvaz, 158, 160 Chyrow,84 Cinovice, 83 Chohn,54 Cingrija dr. Melko, drZ. posl., 57, 125 Chorinsky Rudolf, grof, dvor. svet., 88, 89, 96, Cizek Jozef, duh., 56, 78 98,99, 102, 105, 106,112 Cobal,26 Chrobatin (Krobatin), min., 94 Cop, 31 Cirknica (Cerknica), 24, 59 Crna Gora, 33 Cimperman Franc, 20 Crnivec (Cernivec) Anton, sol. rav., 152 Cirilsko drustvo, 18, 19, 24 Cmi vrh, 29, 139 Cita (Zita), ces., 91 Crnogorci,33 Ciuha Alojz, inz., 34 Crnomelj, 26, 30, 32, 73 Clary Manfred, grof, drz. glav., 68, 118 crnovojniki, 42, 82, 90, 91,99, 113 Clary, grofica, 144, 149 Clam-Martinic Heinrich, min., 145, 146, 152 D Codelli Anton, pI. , baron, 81 , 139 Dalmacija, 31, 37, 44, 88, 133, 140, 141, 146, Codelli, baronica, 81 156 Cola, 48 Dalmatinci, 33, 61 , 104, 133, 147 Compiegne, 54 Dan, 38 Constantinescu, min., 137 danicarji, 22, 24

167 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917) Danilo, igr., 74 dijaki, 23, 31 , 48, 62, 63, 73 , 79, 83, 96, 97, 115, Dankl Krasnik Viktor, von, grof, gen., 54, 60, 98 121,129,146,148 Danska, 14 Dimnik Jakob, naduc., 49,141 Dante Alighieri, 18, 137 Dimnik Mihael, dez. pos\., 117 Debevee dr. Josip, duh., prof., 18, 30, 33, 56, 59 Dinkovic dr., dez. pos\., 44 dekliski Iieej, 57, 62 Dioklecijan, ces., 113 Del Cott Gustav, okr. glav., 44, 58, 144 Dipauli (Di Pauli) Leo, baron, dez. glav., min., demonstracije, 28, 29, 38, 65 , 82 89,99 Demsar Franc, dez.. pos\., 32, 153 Divaca,42 Denzinger dr. Heinrich Joseph, duh., teo\., 20 Djakovo, 18 Dere, sod., 96 Dijaska kuhinja, 29 Dermastia dr. Josip, dez. svet., 87, 121 , 124, 125, dijaska miza, 31 127, 132, 140, 141 , 151 Dlugosz (Dlugosz) Ladislav, 135 Dermastija (Dermastia) Karel, dez. svet., 109, Dnjestr, 51 146 Doberdob, 133 Detela dr. Fran, so\. rav ., 33 Dobravcin, pis., 20 Detela Oto, pl.,vlad. svet., 24,122,131,137 Dobrla vas, 30 Deutsch Julius, min. svet., 152 Dobrnic, 34, 39, 40, 78 Deutscher Verein, 161 Dobrodelnost, 113, 124, 125 Devica Marija v Polju, 24, 160 Dobrova, 24 dezela (Kranjska), 7-9, 1\ , 12, 31, 33, 41 , 47, 53, Dobrudza, 133 59,60,73,87, 89, 93-96 Dobrunje, 30 Dezelna banka, 8, 31, 39, 45 , 48, 92, 93, 95,121 Dokler Anton, sol. rav. , 148, 150, 152 Dezelna delavska posredovalnica, 48 Dol, 47 Dezelna elektrama, 8, I I, 31, 35, 39, 92, 154 Dolenc (Dolenee) dr. 10zef, duh. , 20, 22, 33, 138 Dezelna gasilska zveza, 84 Dolenjci, 123 Ddelna klavnica, 8, 32, 137, 138, 140 Dolenjska, 39, 40, 84, 124, 158 Ddelna vlada, 12, 17,25,28- 30,34,37,38, 41 , Dolenjske Novice, 28 44,47,48, 51,53, 54,57, 62,63,65,83, Dol sak dr. Franc, zdr., dez. taj., 57 100,105,115, 119,123,144,150,151,153 Domae Mat., kur., 109 Dezelni odbor, 8, 9,12,31- 38,43-49,51 , 55,57, DomaCin,73 62,65-67,74,76,79,81,82,84,87,88,90, Dom in svet, 7,17- 19, 21 , 23 , 29,30, 32, 33,35, 92,93,100,102,104-106,108- 121 , 125, 77, 104 126, 132, 133, 138, 140, 143, 144, 147, 148, Domoljub, 10, 17,20-26,73, 124, 155, 158, 159 151, 153- 155, 157-159 Domava, 32 dez.elni predsednik, 8,12,41 , 46-49, 55 , 64, 76, Dostal, red. , 121 79,83,96-100,105,112,116,117, 120, Dovgan Franc, duh., 73 121,124,127,128,137,147,151-154,158 Dragatus, 26 Dezelni solski svet, 8, 33, 40, 49, 62, 64, 79, 91, Drazdani, 124, 142 96,97,105, Ill, 112, 114-116, 120, 121, Dreher, pivovar, 93 , 141 127, 128, 133, 138, 141, 145, 152, 160 Drelse, pecar, 23 Dezelni zbor, 7,19, 22,28,31- 33 , 35 , 45 , 46, 63 , Drina, 50, 65, 91 64,74, 83, 100, 105, 132, 148 Drinkovic Mate, po\., 133 dezelni odbomik, 7, 8, 31, 35, 44, 47, 68, 76, 88, Drobnic Franc, dez. pos\., 156 94, 110, 112, 118, 150, 153 Drofenik Anton, duh., 17 dezelno-kulturni urad, 33, 91 Drolc Martin, duh., 92 Dezelno mesto (za krmila, socivje ... ), 120, 123, Drustvo vinogradnikov, 24 138,154, 155,158 Drustvo za osnovanje krematorija, 63 Dezman Janez, duh., 123 Drustvo za varstvo zanemarjene mladine, 31 Diaz Armando, gen., 160 Drustvo za zgradbo uciteljskega konvikta, 49 Diearta CDi Centa) Franc, gozd. uprav., 29 Druzba sv. Cirila in Metoda, 29 Dielatyn, 67 Druzba sv. Mohorja, 20, 30

168 VIRI 26, 2007 drZava, 8, II, 12,33, 38,39,45,48,50, 57,59, F 77,81 , 87,93- 95, 98,100,102,104, 107, Fajdiga Ignac, sol. rav. , 79, 109 113,117-119, 122,124, 125,128,136,147, Faustpfond, 134 154,155,159,160 Feichtinger Franz, 122 DrZavni zbor, 21 , 25 , 26, 32, 35, 129, 142, 143, Faidutti dr. Alois, prost, dez. glav., 82, 112, 114, 153, 157, 159 124, 159 Dubrovnik, 27, 33, 44 Fekonja, teol., 17, 18, 19,20 duhovne vaje, 23, 26 Ferrari Andrea Carlo, kardinal, 53, 131 duhovniki, 10,12, 21 ,23-28, 30, 44,45,47,53, Ferrata Domenico, kardinal, 53, 78 56,57, 63- 65, 68,73,74,76, 78, 83 , 88,91, Ferjancic Andrej, pol., 28 97,110,114,123,127, 128,153- 155 Fettich-Frankheim dr. Oton, odv., 30 Dulibic dr. Ante, dez, posl., 133, 160 Filharrnonicno drustvo, 121 Dunaj (Wien), 8,10,12,13,17,19,22,24,27, finance, 8, 11 , 31,33,35,38',45,47,56,77,92, 29- 33,35- 37, 42, 45 , 46, 54, 56,57,60, 61 , 94, 110,118,130,131, 134, 147 63,64, 66, 77, 79,86,88- 94,98,99, 102, Fink, 122, 143, 147, 148 104-110, 113,114, 118- 120,122-126, 129, Finzgar Fran Sal., duh., pis., 33, 81 , 92,109,122, 131-137,139-143,145- 147, 149, 151,152, 155 154, 155, 157- 161 Finzgar Janez, zup., 92 Dunajcani, 35, 61 , 93 , 120 Fiser (Fischer) dr. Bronislav, upok. drz. svet., 59 Dvorak, min, taj " 114, 120, 157 Flandrija, 158 Flis Josip, kan. , 24, 28, 40 E Foerster Jaroslav, prof., 87 Edinost, 12, 56, 125, 150 Forster dr. Zdenko, baron, min., 73 Edinost, 126 Foi't dr. Heinrich, 136, 143 Edvard, red" 25 Franc Ferdinand, nadvojv., 12, 38, 39, 40, 64, 95, Eger dr. Ferdinand, odv" dez, posl., 59, 139 100 Egipt, 28, 77 Franc Jozef I. (Franjo Josip), ces., 49, 97 Ehrlich dr. Lambert, duh., prof., 127 Franc Salvator, nadvojv., 81 Ehrenfels Bernhard, baron, 122,125,146,155 francoska revolucija, 24 Einspie1er Andrej, 17 Francija, 42, 50, 54, 58 Elbert Sebastijan, prost, 28 Francozi, 50,51,53, 54, 58, 78,87,154,160 elektrarne, 8, 31-34, 89, 90 franciskani, 62, 83 Elias (Elij a), prerok, 17 Franjo losip (Franc lozef I.), ces., 49, 97 Eliseus (Elizej), prerok, 17 Frank, gen., 93 Elizabeta, ces., 57 Frei burg, 23 Ellissen u, Roder, papirnica, 30 Friderik, nadvojv., arrnadni poveljnik, 50, 51, Elsner Adolf, okr. sod" 56 151 Elsnerice, 136 Fries-Skene Alfred, baron, dez. glav., 123 Endlicher I YO, 83 Figdor Moric, rabin, 79 Endlicher, dijak, 62, 63 Fritz Georg, vlad. svet., 143 Engel, baron, min., 50, 90, 94 Furlani, 112, 124 Eppich Josef, duh., 25 Furlanija, 110 Erceg novi (Herceg novi), 77 Hirth, kom. svet., 105, 136 Ertl dr. Moriz, sekc. nac., 106, 11 3, 135, 138, Fuzine, 154, 160 148, 152, 155 Erzen Valentin, red. sup., 20, 26 G Esad, pasa, 77 Gabron Anton, duh., 30, 56 Evgen Ferdinand, nadvojv., 94, 105, 110, 123, Gabrscek (Gabrsek) Franc, sol. nadz., 44, 153 126,134,151 Galen Augustin, grof, red. , 44, 61, 65, 68 evharisticni kongres, 33, 34, 39 Galicija, 50, 51 , 54, 57, 60, 65- 67, 73 , 77, 78, 84, 91,93, 94,98,145,147,150

169 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1 898-1917)

Galle Franc, 59, 139 Gospa Sveta, 30 Gallus Petelin Jakob, 22 Gosposvetsko polje, 62 Gangl Engelbert, prof., dez. pos!., 97, 107, III, Gospodarska zveza, 13, 25, 28, 31, 32, 46, 48, 119 51,61,100,104, 106--109,112- 115, 123 , Gartner, taj., 134 129, 133, 136, 138, 140, 144, 146, 149- 151 gasilstvo, 33, 84 gospodarstvo, 8, 12,32,50,90, 109, 147 Gassner Andreas, 160 Gospodinjska sola, 18,31 Gautsch Frankenthurn Paul, von, min. pred., 32, gosposka zbornica, 59, 138, 142, 143 89,99 Gostincar Josip, dez. pos!., 28 , 30, 126, 148, 153 Geduldiger dr. Edmund, zdr., 57, 126 Govekar Franc, 31 Geilhofer Rajko, stavb. svet., 35, 87 Giirres Johann Joseph, von, 19 Genova, 27, 91 Grad (Bled), 7, 23 , 28, 29, 31 , 37, 53, 59, 60, 89, Georgi Friedrich, p!., baron, min., 63 92, 109, 135, 137, 155 Gerbic Fran, prof., 95 Gradec, 21,24,25, 27,31, 53,56, 58, 61,63,67, Germ Josip, slik., 17 68,79, 102, III, 114, lIS, 126, 134, 144, Gessmann Albert, po!., 23, 148 149 Gestrin Fran, pis., 21, 22, 23 Gradez, 42, 45 Giolitti Giovanni, min. preds., 95 Grafenauer Franc, pos!., 30, 115 Gladstone William, po!., 18, 19 Grancarov, farm., 25 Glaeseuer, 34 Grasselli dr. Mirko, vitez, okr. sod., 107 Glasbena Matica, 20, 21, 22, 95, 96 Grazer Tagblatt, 53, 109, 121 , 145, 153 Glaser Karol, prof., 22 Grazer Tagespos/, 153 glavar (okrajni, dezelni), 8- 10, 12, 21, 25 , 33, 38, Grazer Volksblatt, 27 39, 41-43, 45,48,49,51,57,65,68,73,74, Gregorcic dr. Anton, duh., po!., 160 76,78,82-84,88-91,93- 96,98, 102, 104, Gregoric dr. Vinko, zdr. prim., dez. pos!., 20, 35, 105,109-114, 117, 118, 120, 123- 125, 128, 51,83,148,153,160 131,132,137, 138, 140,143, 145,147,151, Gregorin dr. Alojzij, okr. kom., 110, 125 157,160, 161 Grieg Edvard, sklad., 18, 19, 20, 22 glavarstvo, 32, 40, 52, 66, 68, 78, 104, 109 Grimsice (Grimsce), 59 Glavna posojilnica, 33 Grivec dr. Franc, duh., prof., 123, 127, 149, 150 gluhonemnica, 97 Grohar Ivan, slik., 28 Gnidovec dr. Janez, so!. rav., skof, 52 Gross Josef, 142 Godec Janez, duh., 22 Grubarjev kanal, 51, 63 Godovic, 139 Gruden dr. Josip, kan., 33, 34, 84, 127, 155, 156, Gojnice,33 159 Golar Cvetko, pis., 131 Gruska (Gruscha) August, 126, 136, 138, 144, Golf Leopold, dvor. svet., 140, 141 145 Golnik, 127 Griinhut Karl, 154 Golovec, 124 Gutjahr (Guthjahr), teo!., 19,20,21 GomilSek Franc, duh., 21 Gutmannsthal-Benvenuti Nikolaus, vitez, 110, Gornji Grad, 27, 29, 90, 121 121 Gorenjec, 104, III Gorenjska, 8, 11,29,52, 89, 109, 112, 158- 160 H Gorica, 23, 24, 44, 54, 74, 78, 82, 92, 104, Ill, Habedus Heister Rudolf, 83 112, 125, 133, 147, 159, 160 Hafner Mate, not., 36 Goricane, 30, 81 , \05, 121, 138 Halter Rudolf, stavb. svet., prof., 39 Goricani, 31, 55, 155 Hamid Abdul (Hamid Abdiilhak), pis., 31 Goriska, 31, 110, 145 Hammerstein Hans, von, po!., pis., 19 Gorjanci, 137, 157 Hanausek dr. Gustav, sekc. nac. , 157 Gorje, 89, 129, 132 Handl (Handel) Erasmus, baron, nolr. min., 137, Gorski Anton, vitez, 145 148

170 VIRI 26, 2907 Haydn Joseph, sklad., 22, 95 Hrvasko-s1ovenska banka, 33 Hartmann, duh., 25 Hrvasko-slovenski klub, 30, 143 Hasnzin,28 Hrvasko-slovenski zbor, 33 Hauser, 155 Hr::tenjak, polk., 154 Hausler dr. Josef, vlad. svet., 122 Hubad Matej, dirig., 21, 22, 29, 49, 79, 95 , 97 Hedervary Khuen, grof, 142 HUbner dr., zdr., 140, 150 Hefter dr. Adam, skof, 146 Hughes Charles Evans, pol., 146 Hegemann, prof., ISO, 151 Hulic, 133 Hein Viktor, baron, dez. glav., 28, 64, 89, 98, 99 Humbert I (Umberto 1.), kralj, 25 Heinold Udynski Karl, von, baron, min., 37, 57, Humek Martin, sadj. ue. , 52, 112 67,93 Hussarek Heinlein Max, von, vitez, min. pred., Helringen, gen., 79 57, 62, 93, lOS, 106, 119, 139, 148, 150 Hencej, 19 husitstvo, 24 Hennan, 152 Husuik, zaloz., 29 Hensel Luise, 17 Herberstein Karl, skof, 29 I Herceg novi (Erceg novi), 77 Ibsen Henrik, pis., 18 Hergelt, 122 Idrija, 26, 73, 95, 106, 107, II 1,121, 122, 139, Hiersche Franeisek, duh., 24 145, 146 Hindenburg Paul, von, marsal, 79, 125 Ig,19, 20 hindujci, 77 lIesie dr. Fran, prof., 46, 59, 62 , 99 Hladnik Ivan (Janez), duh., dez. posl., 35, 102, Ilirska banka, 13, 104, 105, 125-127, 138-140, 129,139, 151,159, 160 150, 151 H1adnik Ignacij , sklad., 24 Ilirska Bistrica, 29, 91 , 110 Hoek van Holland, 67 llustrirani Glasnik, 17, 2 I, 23, 54, 58, 76, 77 Hohenblum, pol., 142, 146, 149, 161 flustTiTani tednik, 54 Hohenlohe-Schillingsfiirst Konrad, knez, ces. Indija, 87 nam., 45 , 89,112, 117, 120, 137,143 Inomost (Innsbruck), 24, 125, 143 Homan, 92 Interlaken, 33 Homec, 28 intemacionala, 67 Honban dr. , 144 invalidi, 13, 113, 120-122, 127, 128, 140 Honlinger Alois, 138 iredentisti, 57, 105, 133 Hofer, gen., 149, lSI, 158 Ischl, 35 Horjul, 21, 33 Istra, 43, 95, 160 Hors, podzup., 146 Istrani, 147 Horvat dr. Aleksander, pol., 34, 57, 151 Italija, 32, 36, 44, 48, 53, 54, 56, 57, 66, 77, 84, Hotowetz Rudolf, 143 87,95,106, Ill, 112, 126, 131, 134, 138, Hagler (zena zdrav. dr. I. Hoglerja), 66, 84 149, 151 , 155, 158, 160 Hahn, polk., 44 Italijani (Lahi), 42, 44, 52, 55, 57, 59, 66, 82, 84, Hranilnica kmeekih obein, 107, 108, 112 89, 106, 110-113, 120, 125, 126, 133, 143, Hribar Ivan ml., 61 149, 154, 159 Hribar Ivan st., pol., 21, 22, 24, 25, 27, 28, 30, Ivangrad, 78 46,60, 61 , 98,99 Iveevic dr. Vincenc, dez. glav., 88 Hrovat, 122 Izvrsilni odbor SLS, 35, 37, 127, 144, 146, 147, Hrovatin, zup., 22 153,161 Hrvaska, 26, 33,56,58,86, 141, 142, 155 Hrvaski katoliski shod, 25 J Hrvati, 12,25, 82, 93, 100, 102, 107, 118,126, Jadranska banka, 33, 46, 125, 133 133, 154, 155 Jaklie Franc, dez. posl., 19, 23,26,28,55, 64, Hrvatski Dnevnik, 155 108, 109, 153, 160 Hrvatska rijee, 64, 82, 153, 155 Jakopie Rihard, slik., 28, 32

171 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1 898-1 91 7)

Jama, 34 Kalan dr. Andrej, kan., pol., 9, 11 , 18, 19, 21,23, Jamlje, 158 24,27,28,30-33,35,37,43,77,86,89, Janezic dr. Anton, fin. svet., 19,24,33,35 100, Ill, 113, 122,127,128,132,136,137, Jarc Evgen, prof., dez. posl., 30, 32, 33, 55 , 64, 140, 144,146,148, 149,151,153-156,159, 86, 90, 91 , 93, 97,112, 115, 121,123,125, 161 127, 132, 133, 136, 138, 140, 141 , 147-149, Kalan Janez, duh., 28, 35, 37,43,86,136, 155, 151 156 J arenina, 21, 56 Klein Franz, min., 113, 121 Jaroslav, 84 Klobovs Janez, sup. kur., 151 Jaun~s Jean, pol., 67 Kaltenegger Riedhorst Oskar, pI., vitez, dvor. Jeglic, podpolk., 128 svet., 8, 21 , 25 , 40, 41, 49, 53, 55, 56, 62, . Jeglic dr. Anton Bonaventura (skof, knezoskof), 64, 79, 91,92, 96, 97, 104, 105, 111 , 114- 7, 9-11, 17, 18, 20-31, 33- 35,38,39, 43, 116, 119- 121 , 128,138, 139, 145, 146, 152, 47, 55,58, 64,76, 78, 81,88, 89, 91 , 104, 153, 160 105,111,114,121,123,125,126,128,132, Kamenarovi6 Anton, 46 138, 139, 144-146, 153, 154-156, 158, 159, Kamnik, 27, 28, 83 , 118, 160 160 Kandija, 47,125 Jelenec, 49, 117 kapucini, 56, 121 Jenko (zena prim. dr. Ivana Jenka), 27, 28, III Karol (Karel) 1. , nadvojv., ces., 91,125 Jereb Janez Nep., duh., 123 Karlicky Josip, deZ. inz., 81 Jeric Josip, 17 Karlin dr. Andrej, skof, 26, 28, 30, 34, 61 Jeruzalem, 20 Karol, romunski kralj, 78 Jesenice, 21, 122 Karoly, 129 jezuiti, 17,27, 34, 59 Karpati, 54, 60, 66, 78, 84, 120 Jezdr. Fran, 122, 125, 127, 132, 159, 160 Kastelic, 31 Joel, prerok, 17, 20 KatofieM fisty, 18, 20, 21 Joffre Joseph Jacques, marsal, 78 katoliska gimnazija (skofovi zavodi), 17, 20, 52 Jonas (J ona), prerok, 17 Katoliska Ijudska stranka, 26 Jovan Janko, 33, 113 Katoliska narodna stranka, 17,21,24,25,28-30, JozefFerdinand, nadvojv., 82,120 35 Judje (Zidje), 12, 13, 17, 18,51 79,90, 107, 118, Katoliska tiskama, 35, Ill, 128, 159 142, 145, 147, 160 Katoliski dom, 17-20, 22- 24, 28, 30 fugoslovan, 10, 155, 159 KatoliSki obzomik, 7, 18, 23 Jugoslovani, 63 katoliski shod, 7, 24-28 Jugoslovanska deklaracija, 154, 155, 159 Katolisko izobrazevalno drustvo, 30, 31 Jugoslovanska strokovna zveza, 124, 128 Katolisko politicno drustvo, 25, 28, 32, 92 Jugoslovanski kJub, 10 Katolisko tiskovno drustvo, 8, 25, 27, 29-35, 54, Jugoslovanski odbor, 110 77, 100, 108, Ill, 122, 127, 128, 140, 144, Jugoslovansko ferialno (pocitnisko) drustvo, 83 147- 150, 154, 155, 156, 159 Jungfrau, 33 Kamtner Zeitung, 21 Junowicz dr. Rudolf, sol. rav., 161 Kavcic Franc, slik., 31 Jurcic Josip, pis., 13, 63 , 124 Kavcnik dr. Janez, 125, 139, 160 Just Jul., 158 Kedzior (K~dzior) Andreas, drz. posl., 135 Justela, pol., 32 Keller (Koller) Hieronymus, sekc. nac., 119, 143 Jutraz, zup., 73 Kenda, hotelir, 135 Kenda, prof., 62, 63 , 134 K Kerensky Fyodorovic Aleksandr, pol., 155, 160 Kaan dr. Wilhelm, pI., dez. odb., 113, liS Kerhne, ur., 86 Kaboj, !ladue., 59, 79 Kerstelj dr. , zup., 44 Kac,21 Kerzic (Kriic) Anton, cast. kan., prof., 64, 81 , Kadich, 135 122 Kajdiz Tomaz, kan., 74, 76 Kerzisnik, dijak, 96

172 VIRI 26. 2007 Kielce, 51 Komatar Franc, prof., 63, 96, 152 Kimovec dr. Franc, kan., ski ad., 73, 100, 125 Komen, 133 Kirchenzeitung,68 Komenda, 34 Kirkiliak, 33 Komisija za ureditev prometa z zivino, 109, 112, Kitajska,32 113, 117,120,123,137,138,140,152 Kitchener, gen., 117 Komljanec, III Kleinmayr, tisk., 98 Koneczny dr., 60 Kleinschrodt Johann, 151 Kongresni trg, 37, 41 , 46, 55 Klemencic Franc, 31 Konsumna drustva, 21, 22, 24, 25 Klempner P., 35 Koper, 44, 56, 69 k1erika1ci, 24, 25 , 28, 129, 144 Kordesh dr., tisk., 28 Kliment Alojzij, fin. rav. , 66, 90 Kordin Ernst dr., vlad. taj., 131 , 158 Klimsch dr. Robert, duh., ur., 21 Koren dr. Janez Ev., kan., 84 Klinar Anton, stavb. nadsvet., 31, 32, 87 Kornilov Georgiyevic Lavr, ISS Klinger, prof., 21 Koritnik Anton, duh., prof., 22 Klobovs Janez, sup., 151 Kormin (Krmin, Cormons), 43, 133 Klodic Sotladoski M., pI., 29 Korosci, 25, 155 Klofac Vac1av, posl., 57, 60 Korosec dr. Anton, duh., pol., II, 31, 33, 52, 53, Klofutar dr. Lenart, prof., prost, 19,20 68,69,79,104, 123, 126, 134,143,144, Kluck Alexander, von, gen., 60 147, ISS , 158- 160 Klun Karl, kan., pol., 74 Koroska, 12,30,52,56,58,63,93, lOS, 116, Kmecka posoj il nica, 92 126, 127, 144, 153 Kmecka zveza, 33, 36, 51 Koroska Bela, 31, 154 Kmershek, 147 Kos dr. Franc, prof., 21 Kmetijska druzba, I 17 Kosier Jozef, 157- 159 Kmetijsko drustvo, 29 , 65 Kosmac, inz., 125 Kmetovalec, 149, lSI, 158 Kosovo Polje, 33 Knez I van, pred. trg. zbor., 48, 51 Kostanjevica na Krki, 25, 26, 30 Knezak,61 Kostanjevica pri Gorici, 145 Knezja vas, 34 Kotnik dr. Jakob, prof., 96 Knoch, 134 Kotor, 33, 61 Knol (Knoll) Alois, 155 Kovacevic dr. , 155 Kobal, prof., 74 Kovacic Alojzij, 28 Kobi Anton, dez. posl., 32, 35, 51 Kovafik, inz., 87 Koblar Anton, duh., 24, 26, 30, 104, Ill, 144, Kozak, nac., 104 ISS Kozina in tovarisi, cevljarstvo, 33, 46,67,86,90, Koblar Vac1av, vet., posl., 83 106, 112,129,130,133,134,140,149,151, Kocmur Ivan, pol., 115 160, 161 Kocevar Kondenheim dr. Franc, pI., sod. Kozina Peter, 112, 138, 139, 140, 141 nadsvet.,31 Kozina dr. Pavel, prof., liS Kocevci (Kocevarji), 76, 129 Kozelj Matija, sl ik. , 30 Kocevje, 7, 25 , 109, 120 Korber Ernst, von, min. pred., 143-146 Kocevska, 76, 109, 153 Kragelj, 155 Kokalj , msgr., kur., 84 Kragujevac, 50 Kokstein Oskar, rav., 146 Krajnjak, prof., 27, 30 Koledar Katoliskega tiskovnega drustva, 25 Krakov, 60, 79, 89 Koledar sv. F amilije, 30 Kralj Anton, zad., 22, 28 , 115 Kolenc Anton, 110 Kraljevica, 26, 27 kolera, 65, 73 Kramarsic (Kramar) Janez, duh., 23 Kolinska, 63 Kramar dr. Karel, 37, 115 Kolnische Zeitul1g, 57 Kranj, 28, 30, 32, 35, 48 , 55, 63 , 96, lOS, 106, Kolubara, 89 113, 154, 160

173 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVG6NA LAMPETA (1 898-191 7)

Kranjci, 57, 105, 111 , 114 Kusar dr. Valentin, prof., 152 Kranjska (dezela), 7- 9, II, 12,31,33,41 , 47,53, Kuzelicky (Kuzelicki) Jurij, so\. rav., Ill, 119, 59,60,73, 87,89, 93-96,108, 114, 117, 122, 139,145, 146 154, 157-159 K verber, min., 31 Kranjska Gora, 25 Kranjska hranilnica, 46, 73 , 89 L Kranjska industrijska druzba, 35, 121 Laginja dr. Mate, dez. pos\., 25, 45, 135, 147 Kranjska kmetijska druzba, 8, 13,23, 28, 34,36, Lah dr. Ivan, 28, 29, 49, 73 37,45,47, 48,52,55,67, 100, 102, 105, Lahi (Italijani), 42, 44, 52, 55, 57, 59, 66, 82, 84, 108,117, 120, 122, 132, 137- 139, 145, 148, 89, 106, 110-113, 120, 125, 126, 133, 143, 153-155, 159 149, 154, 159 Kranjska tiskama, 155 Lampe dr. Evgen, kan., po\., dez. odb., 7- 13 , 15, Kranz, 151 28, 32, 80, 132 Kras, 39, 49, 133 , 134, 139, 154, 159 Lampe dr. Francisek (stric), duh ., prof., 17- 20, Krasnik, 50, 51 23 , 24, 26, 29, 73 Krasovci, 155 Lampe Ida, 125 Kraus (Krauss), gen., 105, 123, 125 Lampe Rudolf, 29 Kraus, ban. rav., 93 Lampret dr. Anton, vet. , 32 Kregar Ivan, 33, 110, 144, 146, 156 Lancut,78 Krek Gojrnir, sklad., 95 Landerbank, 93 Krek Ignacij, 26 Landwehr Ottokar, gen., 106, 114, 149, 154 Krek dr. Janez Ev., duh., po\., 8, 9, II, 12, 17-24, Langer Podgoro Max, von, vitez, 74, 76 26-28,30- 35,37, 48,53,55,57,61, 78,86, Laibacher Zeitung, 28, 49, 58 88, 100, 102, 104-115, 121-128, 130, 131, Larisch-Moennich Heinrich, grof, 134 136, 138-140, 144, 146-151, 153-156, 158, lajiki (Iaiki), 25 , 26 159 Laschan Moorland Viljem, p\., vitez, dvor. svet., Kren, podj., 53 48,87,90, 109, 117, 123,151 Kress, vis. stavb. svet., podj., 59, 86 Lasko, 17, 129 Kresse Ivan, okr. glav., 151 Lausann,19 Krisper dr. Valentin, odv., 31, 134, 144, 145 Lavrencic Ivan, cast. kan., dez. pos\., 37, 76, 118, Kristan dr. Etbin, po\., 44 123, 132, 139, 144, 146, 159, 160 Krizanic dr., 25 Lavtizar Fran, so\. nadz., 112, 141 , 155 Krynica,67 Lazar, 91 Krk,26 Legvart Jakob, insp., 33, 52, 117, 137-140, 154 Kronberg, 139 Legvart gospa, 65 Krstitelj, 133 Leidl, polk., 154 Krscanska socialna zveza, 29, 43 Leipzig (Lipska), 42 Krscanskosocialna zenska zveza, 24 Lenard dr. , 137 krscanski socializem, 19, 22 Lenasi (Lenassi) Julij , 43 Krsko, 25, 26, 28 Lencek Niko, not. , 81 Krumpestar Francisek, duh., 132 Leon X III., papez, 22 Krupanj,78 Leonisce, 91 Krzisnik dr. Jozef, duh., 110 Leonova druzba, 21, 25 Kulavic dr. Janez Nep., kan., 29 Leopold Salvator, nadvojv., 142 Kumanovo, 33, 57 Leykam-Josefsthal, 94, 104, 105, 122, 127, 154 Kunschak Leopold, 143, 158 Lepar dr. Vladislav, sekc. nac ., 152 Kunz,36 Leruza, 78 KUnigl Karl, grof, 98 Lesar dr. Josip, cast. kan., prof., 64, 81 , 155 Kuranda Felix, drz. pos\., 157 Lesce, 3 I, 92, 109 Kusmanek Burgneustaten Hermann, von, Leskovec pri Krskem, 26 podmarsal, 81 , 82 Leskovec pri Visnji Gori, 79 Kustoca (Custoza), 117, 119 Lesnica, 50

174 VIRI 26. 2007 Levec Janez, sol. nadz., 41,64 Lovsin Anton, dez. posl., 109 Levicnik dr. Alfonz, duh., prof., 22, 139 Lozar Pavel, 95 liberalci (svobodomisleci), 8-10, 12,20-32,35, Loznica,50 37-39, 41 , 43 , 44, 46,53, 54,56,57,59,62, Lozar Jemej, 146 64,73, 81,82,86,88,92,99, 105, 115, 134, Lueger Karl, pol., 23 141,143,144,151, 154 Luka, inz., 59 liberalna stranka, 8, 22, 27, 37, 53, 83, 96, 113, Lustig, tovamar, 118 147 luteranstvo,24 liberalstvo (liberalizem), 20, 21,25,26,37,44, Uittich, 50 48,98 Luzern,33 Lichtenberg-Janeschitz Leopold, von, baron, 22, Lvov, 29, 54, 55, 57-60, 67, 160 59, 139 Lichtenstein Alois, von, knez, 23, 121 M Lichtenstern, 109 Macchiavelli Niccolo, 18 Lieghard, 93 Mackensen August, gen., 151 Lille, 22, 78 Madjarska, Ogrska (Madzarska), 83 , 106, 113, Linc (Linz), 24, 120, 158 118,120,122,123,131-137,138,142-144, Lipnica, 125 147 Lipska (Leipzig), 42 Madjari, Mazari, Ogri (Madzari), 58, 84, 91, 93, Liszt Ferenc, sldad., 20 104, 110, 113, 120, 122, 133, 139, 142, 157, Litija, 7, 23, 25 , 65, 73, 79,129 158 Lycka, 78 Mafti Pietro, kardinal, 53 Ljubljana, 7-12, 17,20-24,27,29,32- 35,37- Mahnert, pastor, 68, 69 45,48,51, 52,55-57,59,60,62,65,68,74, Mahnie dr. Anton, skof, 7,12,21,26,34,121, 76,77,79,81-84,89-95,97,99,102,104- 139 106,109-111,120, 125, 126, 128,131, 132, Maier Anton, sol. nadz., 93 134, 136, 137, 139, 140, 144, 151, 154, Majaron dr. Danilo, odv., 62 157-161 Majdie Vinko, veletrg., 48, 51, 52, 55 Ljubljancanje (Ljubljancani), 26, 41, 100 Mala Azija, 77, 152 Ljubljanica, 34, 35, 50, 63, 87, 88, 152 Mala Loka, 154 Ljubljanska kredima banka, 92, 109 Mallawerch Alfons, vis. intend., 157 LjubljanskiZvon, 22, 27,29 Mally Fran, 86 Ljublin (Lublin), 51, 54, 60 Mandelj Josip (Ivan), nadz., 31, 56, 146 Ljudska posojilnica, 21, 25, 46,132 Mandie Matko, duh., 34 Ljudski dom, 62, 81 Mantuani dr. Josip, prof., 22, 31, 95 Logar dr. Franc, de;/'. kom., 91 Mares Zdenko, dvor. dir., 158 Logatec, 26, 139 Maribor, 21 , 24, 25, 28, 33, 61, 68, 88, 105, 107, Lokar dr., prof., Ill, 115 110,123,125 Lokar Janko, 30 Marija Terezija, nadvojv., 148 Lokvica, 34 Marij ina druzba, 29, 47, 73 Lome (Lome), 81 Marijanisee, 7, 9, 18- 22, 24,26,27,77,98, 128, Loncaric Josip, grad., 32, 33,106,134, 135,140, 132 141,149, lSI, 154, 160, 161 marijaniscniki, 43 , 44, 158 London, 29, 131 Marijanska kongregacija za maze, 17 Longy,50 Marinko Jozef, zup., 148, 158 Louisenbad, 129 Markov (Mark6v) dr. Dmitrij, dri. pos!., 57, 60 Lourdes, 27, 39 Marmanssziget, 60, 61 los von Rom, 22, 23 , 53 , 61 Marolt Franc, sklad., 35 Loski Potok, 155 Marsilj (Marseille), 53 Louvain, Leuven, Lovan, 52 Masaryk Tomas, pol., 18, 73 Lovrecak dr., 146 May Karl, 17 Lovrencie, zup., 99, 109 Mayer, bankir, 44

175 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Mayer Karl, dez. odb., 110, 121, 160 Mitrovica (Sremska), 68 Mayrhofer Janez, duh., 56 Mizarska zadruga, 28 Mataja Viktor, pol., 148 Mlekarska zveza, 36, 52, 129, 130 Matek dr. Martin, kan., 25 mladini, 12, 31,115, 118,121, 122, 124, 127, Matica Siovenska (Slovenska Matica), 27, 46, 57, 141 , 149-151,153- 161 59,60 mladocehi, 24 Matjan , 25 mladoturki, 3 I Mattanovich, gen., 63, 67, 68, 78, 146 mobilizacija, 40, 42, 46-48, 57, 58, 60, 65, 79, Matterer, gen. adjut., 158, 159 115 Mattus dr. Karl, 149 mohamedanci (muslimani), 77, 104 Mauberg,51 Monakovo (Miinchen), 27 , 35 Mauring dr., 19 monarhija, 37, 39, 43, 45, 83, 118, 120, 145, 156, Mavrovic dr. , 26 159 Mazurska jezera, 54 Monfalcone (Trtic), 42, 106 Mazwec, 33 Montloug, 44 Meaux, 65 Monte Zebio, 123 Mecklenburg Paul Friedrich, von, vojv., 113 Mostar,33 Meda Filippo, min., 131 Moste, 65, 90 Medovic, slik., 29 Mosten, prof., 96 Medved dr., 25 Moszkowski Moritz, ski ad., 23 Medved Anton, duh., 18, 22, 25 Moskerc Miha, ur., 124, 132, 140, 144, 156 Medved Martin, duh., 65 Mosnje,31 Medvode, 30, 34, 35,94, 105, 132, 136, 139, Mozart Wolfgang Amadeus, sklad., 20, 22 154, 159 Mravlag dr. Adolf, not., 56, 68 Mejac Anton, sod. svet., 156 Mrhal, cast., 158 Mekine (Mekinje), 28, 56 Muchitsch Vinzenz, drt. posl., 146, 147 Mencej Jozef, prof., 79, 96, 122,139, 145 De Mun, grof, 78 Mencinger Anton, okr. kom., 129 Murko dr. Matija, prof., 27 Mendel (Mendl), rav., 114, 134, 160 Murnik dr. Viktor, taj. trg. zbor., 76 Merhar dr. Alojz, duh., prof., 33 Murovec, 155 Merkun, pol., 118, 124, 136 Mursic,89 Merry del Val y Zulueta Rafael, kardinal, 78 muslimani (mohamedanci), 77, 104 Mestni dom, 24, 62, 115 Music, 148 Mestni solski svet, 33,49, 127 Miihlheim, 50 Mesko Franc Ksav., duh., pis., 31 Miinchen (Monakovo), 27, 35 Metlika, 7, 8, 26, 29, 32, 73 Miedia Lazar, skof, 34 N Mihelcic Alojz, dd. posl. , 99, 145, 156 Nabrezina, 133 Miks, pol., 155 Nackh dr. Emil, 150, 157 Milano, 131, 149 Nada, 29 ministri, 12, 27,31,34, 35, 45,56,57, 61,63, 66, Nadrah dr. Ignacij, kan., II, 73, 76, 84, 155 73, 77, 78, 89, 90, 93, 94, 105, 106, 114- Nagl dr. Franz Ksav., kardinal, 33 116, 120, 131,133,137, 146, 148, 149- 152, Naglas, mizar, 87 155 Nagu, naduc., 79 ministrstva, 13, 26- 28,32- 34,36, 37,44,46, 50, Namur, 50 55, 57,86,87,89-91,93,99, 100, 104,108, Napotnik dr. Mihael, skof, 25, 52, 56, 67, 78 Ill, 119, 122, 124, 125, 132, 134, 135, 139, Napredno gospodarsko drustvo, 141 141,142,146- 148,150,152,161 Nardelli Anton, 88, 89 Mir, 21 Narod (Slovel1ski Narod), 18, 20- 25 , 29- 31,38, Mirna, 31 56,82, 94,98,110,152, 153, 156, 159 Missia dr. Jakob, kardinal, 99 Narodna tiskarna, 27, 35, 44,87 Misurino, 60 Narodni dom, 28, 98

176 VIRI26,2007 Narodni svet, 154, 155 obstrukcija, 24, 28, 29, 35, 99 N arodno napredna stranka, 8, 98, I 10, 121, 128, Odrin,33 152 Ognjegasno drustvo, 84 Nas Glas, 44 Ogrin, decek, 20 Nas Wk, 123 Ogrin Simon, slik., 30 Nasa Moc, 128 Olmet, pis., 31 Nasa Straia, 20 Omahna Jakob, duh" 156 Nasi Zapiski, 29 Opatija, 34, 44, 46, 107 Nebenfiihrer Gustav, nadupr., 131, 132, 144 Opcine,154 Nejedli, prof., 124 Opeka dr. Mihael, cast. kan., 27, 28, 30, 33, 139 Nemci, 28, 32, 33, 41,42,49- 51 , 53,54, 57-59, Orazem, zup" 90 65,78,79, 83, 84, 86, 93, 98, 99, 105, III, Orazem (Orazen) dr. Ivan, zdr., 98 114,117, 119,120,122,125, 135, 149, 151 , Orehovica, 79 154,158, 160 Orheim, zaloz., 29 Nemcija, 42, 50, 51 , 57,67, 78, 98, 100, 126, orli,38 134, 135, 137, 142, 148, 154, 159, 160 Osee (Ozej), prerok, 17 Neudiirfer dr. , 112, 140 Osek (Osijek), 64 Neumayer, inz" 20 Osrednja zvezajugoslovanskih zadrug, 160 Niederst, posl., 138 OsservalOre cat/olico, 131 Nikita, kralj, 46 Oswald Julius, 107, 139 Nikolic Vladimir, ban, 142 Otahal Josef, 87 Nis, 81 Ozmec Jozef, duh., dez. posl., 31 Nizozemska, 148 Nizza, 27 p Nizjeavstrijska eskontna banka, 93 Pacak Janez, inz., 32 Nizjeavstrijska krnetijska druzba, 109, 125 Padova,36 Nizjeavstrijsko, 35, 66,125,147 Paintner, rav. , 144 Nordaer Max, pis., 18 Pajer Marius, dez. glav" 112 Noyon, 60, 65, 78 Pajnic dr. Edvard,jav, (oz" 56, 59, 86, 91,125 Notranjci, 123 Palagruz, 67, 77 Notranjska, 26, 39 Palme Franz, dd. posl., 114 Novak Janez Nep" cast. kan., 100, 128 Panonija, 50 Novak Josip, rav. naduc., 150 panslavizem, 41 , 58, 60, 138 Novak dr. Franc, odv. posl., 38, 43,87,97, 114, Pantz dr. Anton, sod. posl., III, 135, 147 128, 135 papez, 19, 22,45-47,53,64,78, 91,100, ISS , Novi akordi, 95 156 Novi list, 21, 44, 56 Papez dr. Oton, sod, svet., 91 Novo mesto, 24, 26-28, 73 , 122 Pariz,43, 54,58, 60,61, 131, 138 Nucic,28 parlament, 24, 27, 94, 115, 126, 135, 139, 143, nuncij, 9,10, 11,64,91 144, 147, 152, 155 Niimberg, 35 Parma Viktor, okr, glav., sklad., 65 Passau, 35 o Pasek,65 Oblak Janez, duh., 29, 37, 59, 102, 104, 109, 112, Pauker Glanfeld Henrik, pI., kan" 74 123,137,151,154 Pavletic dr. Francisek, odv" 30 Oblak dr. Jozef, sod. , 34 Pavlica dr. Jozef, 60 Obrambno drustvo, 27, 61, 76, 78, 89 Pavlin (Paulin) Alojzij, vet. nadz" 35, 100, 105 Obrenovac, 50 Pavsler (Pavslar), podj" 31-35, 81 , 104, 154 Obrtna zbomica, 27, 48, 51, 52, 99, 102 Pazman dr. Josip, duh., prof., 126 Obr(no-kreditna zadruga, 33 Pecjak dr. Gregor, duh" prof" 127, 149, 150, Obrtno-pospesevalni zavod, 107 155, 159 DNEVNISKIZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1 398-191 7)

Pegan dr. Vladimir, odv., dez. odb., 34, 35, 38, Poljanska dolina, 32 43,56, 59,63, 64,67,81,83,84,89, 90, Poljeane (Polieane), 126 106,113,115,121, 127,132, 136,139- 141, Polje (Ljubljana), 65 , 160 144, 146, 149, 151 , 155,157- 161 Polj ska, 134, 145 Pehanigospa, 77, 78 Pollak Karol, 138 Pejaeevic (Pejacsevich von Veriicze) Theodor, Pollak Jean, tovamar, 12 1, 125, 127, 133, 137, grof, min., 42 160 Perko, ueit., 26 Pomladni glasi, 7, 21 , 22 Pemegg, 118 Ponikva,25 Perpar Franeisek, duh ., 102 Popper Bernhard, ban. rav. , 94 Peter, insp., 118, 149 Posavec Josef, nadz. kmet. min ., 124 Petrie, 124 Posilovic dr. Juraj, nadskof, 34 Petrie, nov., pol it., 44, 155 posojilnica, 18, 29, 31 , 46,77,78, 92, 125 Petrie Komelij, red., 83 Postojna, 26, 37, 104-107, 145, 153, 154 Petrovo Brdo, 34 Postojnska jama, 104 Pevsko drustvo Ljubljana, 31, 95 Potiorek Oskar, gen., 89 Pfeifer Heinrich, 29, 30 Potokar Alojzij, vis. post. urad., 31 , Ill, 124, Piave (Piava), 160 128 Piber, dijak, 96 Povlje, 129 Piber Ivan (Janez), duh., dez. pos!. , 35, 89, 96, Povse Francisek, duh., pos!., 8, 17, 23, 25 , 26, 28, 108, 112,128, 129, 137,157 31 , 47, 52, 99,102, 107, 108, 138, 161 Piff] Friedrich Gustav, kardinal, 76, 78, 91,148 Povse Franeisek, red ., 129 Pij X., papez, 45 Poznan, 73 Pipenbacher dr. Jozef, prof., 115 Pour dr. Lovrenc, vlad. svet., 146 Pirc Gustav, ces. svet., 117, 132, 138, 139 Pozarevac, 50 Pi mat Mohor, vis. rud. svet., 107, III Praga, 65, 73, 122, 126 Piskemik dr. Angela, 127 prasieereja, 32, 88, 104, 11 3, 118, 132, 137- 140, Pi sek Franc, drz. pos!., 63 , 106, 118, 135, 147 143, 145, 147, 148 Pivka, 39, 95 pravasi, 19, 34,56-58, 88, 133,155 pivovarstvo, 92, 93 , 109 Pravhar Jozef, duh., 123 Plantarie Jozef, duh., 102 Predovie Elija, trg., 88, 104 PI ave, 133 Pregelj dr. Anton, okr. vis. zdr., 33, 79, 96 Pleenik Jozef, arh., 28 Prelesnik Matija, duh., 22 Plesic Anton, duh., 102 Prelovsek Matko, inz., 34 Pljuska, 34, 39 Prem, 154 Ploj dr. Miroslav, pray. po!., 31, 32 Premerstein Friedrich, von, kan., 74 Podebrad, 121 Premrl Stanko, duh., sklad., 73, 95 Podgorc Valentin, duh., 21 , 22, 25, 30, 74 Premus dr. Dominik, skof, 155 Podmelec, 155 Preska, 24, 121 Podnart, 156 Pressburg, 27 Podobnik dr. Josip, 51 , 65, 91 Preseren dr. France, pes., 13, 78, 124 Podrest, 34 Primorci, 52, 55 Podsmreka, 34 Primorje, 44, 95, 114 Pogaenik Josip, vitez, del':. pos!., 25, 26, 41, 133 Primorska, 12 Pogaenik dr. Lovro, dez. taj., 33, 37, 40, 91, 156, Primostek, 32 158 Princip Gavrilo, 83 Polieane (Poljeane), 126 prisilna delavnica, 51 , 57, 99, 138 Polic, ladjedelec, 149 Pristina, 33 Poljak, nadue., 129 Prizren, 34 Poljaki, 37, 42, 60, 65, 67, 81 , 148, 153 Prosvjeta, 29 Poljane, 57, 77 protestantizem, 19,21,23, 68, 69,139 Poljane nad Skofjo Loko, 29 Prusi, 73, 74

178 VlRl 26. 2007 Pruska (Prusija), 51 , 54, 58, 78, 89, 98 Resman Vinko, pol., 153 Przemysl, 59-61, 65 , 73 , 78, 79, 81 - 84, 89 Resevalno drustvo, 59, 81 , 84 Ptuj,32 Rethel, 54 Puc dr. Dinko (Dominik), prav., pol., 44 Rev, trg., 55 Pucher, 141, 143 revolucija, 23, 24, 57, 83 Pucsko Alexander, rav., 146 RezekJurij, uc., 91, 97, 141 Pulj, 42, 91 Reznar, 25 Pustoslemsek Rasto, ur., 94 Rhomberg Adolf, pol., 148 Ribnica, 28, 31, 109 R Ribnikar Adolf, 32, 33, 38, 44, 104, 109, 128 Radece, 7,25,33 Ricreazione, 17 Radic Stjepan, pol., 84 Riga, 158 radikalci, 35, 62, 96, 119, 139, 161 Rihar Matej, duh., 144, 146, 148, 151 Radna,34 Rihar Stefan, duh., 56, 123 Radovica, 34 Rijecke novine, 56, 121 Radovljica, 31, 53, 83, 92, 100 RiOlepin (Rypin) Aleksander Nikolajevic, 29 Raic (Rajic) Bozidar, 17 Rim, 9, 22, 24, 30, 53, 95 Raiffeisnove posojilnice, 8, 18 Rimljani, 19,20, 113 Rakovec Engelbert, duh., 29, 121 Rybar dr., 37, 44, 67, 153 Rakkovszky Georg, pol., 126, 129 Robez, 109, 137 ranjenci, 12, 43, 55- 59, 65-68, 81 , 83, 84, 92, Rodoljub, 27 95, 125, 126, 134, 139 Rogaska Slatina, 126 Rasica Gjuro, ban. rav., 31, 33, 45, 51, 52, 104, Rogina, vis. sod. svet., 109 121 , 150 Rogulja Petar, ur., 121 Rataj Janez, insp., 100 Roh6, 118 Ratajec Anton, duh. prof., 22 Rohrmann Wilhelm, 118, 135, 136 Ravnihar dr. Vladimir, odv., dd. posl., 46, 114, Rojina Anton, 32, 141 152 Roller Julius, dVOT. svet., 105 Ravselj (Ravsl) Anton, duh., 64 Romanija, 78 Razinger Anton, 141 Romuni, 129, 134, 137 Razun Matevz, duh., 115 Romunija (Rumunija, Rumunska), 77, 93, 126, Rdeci kriz, 43 , 49, 57- 59, 66, 68, 76, 81 , 84, 124, 131,133, 134, 137,151 144 Roskar Janez (Ivan), dd. posl., 56, 58, 63 , 79 Rechbach Viljem, baron, okr. glav., 112, 153 Rosegger, 19 redemptoristi, 27 Rossum Wilhelm, van, kardinal, 33 Redl Al fred, gen., 60 Rothschild, 147 Regensburg, 35 Rova Ruska, 58 Reichenau, 159 Rovasic, duh., 21 ReichspoSI, 57, 58, 65, 76, 78, Ill, 160 Rovinj, 48 Reichsverband fUr Kriegerheimsstatten, 113 Rozman, cast., 113 Reif, 134 Rozman Jozef, duh., 21, 27, 30,113 Reims, 54, 65 Roznik Tomaz, duh., 39, 40, 102, 112 Reisner Josip, prof., 31, 33 Rubbia Konrad, nadupr., 117, 140 Rejec Jakob, duh., 137, 155 Rudnik,29 Reka (Rijeka), 56, 82, 139, 142, 147 RummIer, 29, 129 rekvizicija, 8, 12, 102, 112- 114, 120, 122, 149, Ruppe Mihael, slik., 28 153-155, 157, 158 Rusi, 19,28, 50, 54, 60, 65-67,77,79,83,89, Remec Bogumil, duh., rav., 30, 55, 64, 104, 113, 91,93,100, Jl5, 117, Jl8, 120,153 127, 132, 133, 138, 148, 153, 155, 156 Rusija, 22, 27, 30, 38, 50, 58, 79, 93, 95, 98,117, Renier Janez, duh., 22 145 Renner dr., 135 Rusini,57

179 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA ( 1898- 1917)

S Schweiger Karl, 28 Sbrizaj Ivan, stavb. svet., 88 Schweitzer dr. Viljem, odv., 17,29 Sachs, glasbenik, 20 Scotti, cast., 105 Sadar Adolf, prof., 64 Sedej dr. Francisek Borgia, nadskof, 58, 78, 160 Sajovic Janez, prost, 156 Sed\;ik Jan, 142, 149 Salandra Antonio, min. pred., 95 Sedmograska, 93, 126, 131 , 134 salezijanci, 28, 105, 129 Seidler Ernst, vitez, 155, 159 Salihbegovic (Samsibeg), 34 Seigerschmied, 34 Salzburg (Solnograd), 27, 31, 120 Selca,34 Samassa Max, 127 Selo, 154 San, 78, 79 Seydl (Seidl), 135, 136, 147 Sar~evo,23,37,49, 76, 78,83,155,157 Semen dr. Janez, duh., prof. , 18 Sattner Hugolin, red., skI ad., 95 semenisce, 7, 21, 25 , 31, 43 , 74, 76,112,123, Sava, 8,30,81, 88,105 145, 153 Savski Marof, 52 Semic Ivan, duh., 155 Raffaele Scapinelli di Leguigno, nuncij, 64 Senj , 26, 33 Scarpa Peter, 33 Sepulcro, 34 Schaffgottsch (Schalfgotsch) dr. Andreas, grof, Sibinj, 137 dvor. svet., 28, 89, 99 Siemens-Schuckert-Werke,90 Schantel, hci , 23 Sieniawa, 60 Scheffer dr., dez. odb., 76 Silistra, 132 Schell, teol., 22 Simonelli Anton, vitez, 119 Schenkl dr. Heinrich, prof., 31 Simplicissimus, 82 Scherer, prof., 21 sirote, 137, 138 Schescharg dr. Max, prav., 34 Sirovatka, pol., 29 Schittnik Franc, okr. glav., 96, 104 Sisak, 52 Schleimer dr. Edvard, zdr., 91 Sylvester dr. Julius, pred., 142 Schleyer, gen., 157 Skaberne dr. Pavel, okr. sod., 139 Schmiederer dr. Johann, zup., 68 Skader, 33 Schneeberg dr., 145 Skalicki, 148 Schonka dr. Franz, sekc. nac., 119, 134, 142 Skubic Anton, duh., 23 , 132 Schonberger Ernest, baron, vlad. svet., 100, 109 Skubl dr. Michael, polic. kom., 82 Schon born, grof, 117 Skusek (zena Ivana Skuska, ces. svet.), 32 Schonbrunn, 91 Slap, 137 Schopfer dr., 21 , 143, 161 Slavija, 24 Schram Josef, dez. glav., 120, 142, 143, 151 , 161 Slavik dr. Gottlieb, zdr., 83 Schreiner, min., 119 Siavonija, 91, 155 Schrey Jean, 51 Siomsek Anton Martin, skof, 25 Schubert Robert, 22 Siomskova zveza, 26 Schuler, 18 Siovaki, 27 , 58 Schuster Bonno, min., 34, 77 Slovan, 32 Schuth Ferdinand, red., prof., 23 Siovani, 21, 37, 38, 57, 83, 114, 153, 16 1 Schwarz, vlad. svel., 138, 138 Siovanska enota, 115 Schwarz gospa, 144 Siovanska zveza, 30 Schwarz Karsten Theodor, von, baron, dez. pred., Siovanski centrum, 30 8,33,37,41,49,55,59,87-90,96-99, 100, Siovenci, 8, 12, 18, 19,30,33,38, 53 , 63,68,93, 102, 105, 106, 110, 112, 114, 117, 120, 123, 95,98- 100, 102,105,110,112, 114-116, 133, 137, 139 118, 120, 127, 134, 138, 149, 155 Schwarzenberger dr., 53 Slovenec, 8- 10, 17-22,24,29, 37,40,52, 54,62, Schwegel (Zvegelj) Josip, baron, 13 , 59, 98, 139 67, 108, 110- 112, 115, 121, 124, 125, 127, Schwegel (Balohov) Martin, 59 128, 132, 138,144, 145, 151,153,155- 160

180

...... VlRI26,2007

Siovenska katoliska zveza, 9 Splosna zveza (avstrijskih) poljedelskih zadrug, Siovenska krscansko socialna zveza, 27, 29, 43, 125, 129, 139 55 Srbi,37-41,49, 50, 53, 56, 59, 60, 63,64, 68, 73 , Siovenska Ijudska stranka (SLS), II, 12, 35,37, 78,83,91, 126, 129, 133, 154-156 38,43, 51,53,60,64,88,104, 107, 108, Srbija, 37-41, 49-51, 65, 66, 68, 78, 79, 83, 84, 110, 116- 118, 121,127, 128,135, 140,144, 89,93,98, 117, 135, 141, 142 145, 147, 149- 151, 153, 155- 157, 159 srbofilstvo, 12, 44, 49,52,53,56--58,63,79,96, Siovenska Matica (Matica Siovenska), 46, 57, 59, 115, 116, 128, 133, 140, 145, 146, 153 60 Srce Jezusovo, 24 Slovenska Siraia, 125, 136, 150 Srednja vas v Bohinju, 29 Siovenski Dom, 44 Sredozemsko morje, 87 Siovenski Gospodar, 21 Srem, 91 Siovenski lisl, 30 Smec (Semec) dr. lanko ml. , prav., 20 Slovenski Narod (Narod), 20, 21 , 24, 25, 30, 38, SI. Denis, 27 152, 153, 156, 159 Stadler dr. losip, nadskof, 33, 34 Siovenski uCilelj, 26 Stanek Frantisek, 120, 158 Siovensko hrvatska zajednica, 29 Stanonik dr. Franc, duh., prof., 21 Siovensko katolisko delavsko drustvo, 24 Stapinski Jan, nov., drZ. posl., 84 Siovo duhovne mladeii, 18 starini, 12, 156, 161 Smodlaka dr. Josip, odv., drz. posl., 44, 57 Stari trg, 36 Smolej Janez, duh., 30 Staroslovenska liturgija, 17-20 Smolnikar Luka, duh., 17, 18,27,28,31-33,39, Steier, 137 74 Stein huber dr. Andreas, kardinal, 20 Smrekar Josip, cast. kan., 23 Steinwender dr. Otto, prof., drZ. posl., 147 Smrekar, cestar, 57 Stele dr. Franc, prof., 33, 77 Snoj, 122 Steska Yiktor, duh., 128 socialisti, 28, 95, 156 Sterk (Sterk) dr. Andrej Marija, skof, 25 Socialisticna stranka, 22 Sterzaj, stavb. svet., 81 socialni demokrati, 20, 24, 26, 29, 44, 49, 61 , 67, Stiasny Ludvik, sol. nadz., 67 92, Ill, 118, 119, 122, 143, 158, 160 Sticna (Zaticina), 24, 29,129,145 Socialni klub, 31 Stillfried, polk., 54 socialno vprasanje, 19,20 Slimmen aus Maria Laach, 19 Soca, 102, 106, 110, 125, 126, 133, 151 , 154, stolni kapitelj, 9, 13,76,89,90 158, 160 Stolypin, pol., 46 Soca,27 StOckier Wenzel, 143, 147 sodniki, 25, 56, 76, 96, III, 148 StOrck dr. Richard, baron, 134, 147, 149, 157 Sodrazica, 31,32, 109, 124 Strajhar Janez, duh., 102 Sofija, 135 Strakosch-Grassmann dr. Gustav, pI., prof., 150 sokoli , 37, 38, 41, 59, 86, 95 , 98 Strassburg, 27 Soldalenzeilung, 151 StraZisce, 30 Solin, 33 Streit, kur. , 149 Solkan, 137 Strokovno drustvo, 30 Solnograd (Salzburg), 27, 31,120 stric (Francisek dr. Lampe), duh ., prof., 17- 20, Somma, 153 23 , 24, 26, 29,73 Sonnlags Blall, 35 Stritar dr. Josip, pis., 20 Sora, 81 Strypa, 106, 117 Sora pri Medvodah, 81 Sttirgkh Karl, von, grof, min. pred., 8, 32, 39, 57, Soska dolina, 95 68, 77-79, 93,100,104,121, 123, 125,126, Spincic Yjekoslav, pol., 33, 91 , 160 139, 141-144, 146 Spitzy dr. Hans, zdr., prof., 121 SI. Peterburg, 29, 46 Split, 33, 113 Studenec, 121

181 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898- 191 7)

Sudennann Hennann, 31 Skarja Ivan, taj., 91, 117 Sudetci, Sudetniki, 120, 135, 136, 147 Skerbine, 95 Suhor,34 Skerlj Arnat, prof., 47 Sunaric dr. Josip, odv., 34, 157 skofijski konzistorij , 22, 86, 89, 125 SuitzrnUller, ban. rav., 95 Skofja Loka, 19, 32, 86 Supilo Franjo, pol., 44, 56, 111 Skotljiea, 33 Susak, 18, 19, 83 skofovi zavodi, 17, 22,30 Susnik Anton, prof., 53 Skorlinc, 31 Svatoii (Svaton) Josef, duh., 56, 83 , 89, 144 Skrbec (Skerbec) Matija, duh. , 136, 156 Sveta Gora, 30 Skulj Karel, duh., dez. posl., 28, 35, 108, 109, Svetek Rajrnund, okr. korn., 160 123,125, 148, 156 Svetina dr. [van, cast. kan., 8 I Slajpah Ignaeij, vet. , 31 Svetlicic Franc, pes., 30 Slebinger dr. Janez, prof., 49 Sv. Duh v Bohinju, 37 Slezija, 94 Sv. Gregor, 29 Slibar Gregor, duh., 29 Sv. Janez v Bohinju, 37 Srnajdek, uc., 92 Sv. Jost (Sentjost nad Horjulorn), 99 Srnarije (Srnarje-Sap), 31 , 38 Sv. Kriz (Podbocje), 26 Srnarjeta, 32 Sv. Kriz - ljubljanske Zale, 84 Srnarna Gora, 23, 24 Sv. Lovrenc (Jursinei), 32 Srnartno pod Srnarno Goro, 17, 20, 23 , 24, 28 , 30 Sv. Miklavz v Slov. Gorieah, 3 I Srnartno pri Litiji, 25 Sv. Peter - Ljubljana, 65 Srnid,31 Sv. Peter in Pavel, 37 solstvo, 12,45, 115, 116 Svobodna Misel, 63 Solta,67 svobodornisleei (1iberalci), 37, 62, 117, 143, 144, Spanija, 87 , 148 151, 154 Snirnek Jan, prof., 123, 148 Szeged, 129 Stritof Anton, rav., 93, 95,104,106, 115, 116 Stajerci, 25, 123, 126, 155 S St~erska , 12,45,52, 56, 63 , 68, 74, 78,106, 107, Sabac, 50, 68 113, 115, 118- 120, 126, 135, 147, 149, 153 Sajatovic dr. Daniel, duh., 25 SI. Gothard, 26 Sarabon dr. Vincene, prof., 33, 53, 140 SI. Janz (Sentjanz), 32, 38, 61,158 Sare (Saree) Alojzij, duh., 107, 108 St. Jemej (Sentjemej), 26, 79 Saric dr. Ivan, nadskof, 33, 60 St. Jurij pod Tabororn, 23 Scagovsce, 24 St. Lovrenc (Sentlovrene), 102 Sega Viktor, kur., 31 St. Peter na Krasu (Pivka), 39, 43 , 49 Segula Fran Sal., 67 SI. Peter (Otocee), 148 Sernnik,34 SI. Rupert, 32 Sernrov dr., odv. pripr., 124 SI. Vid (Sentvid nad Ljubljano), 28, 60, 153 Sencur,60 SI. Vid pri Vipavi (Podnanos), 65 Sentvid pri Sticni, 129, 145 StefeIvan, ur. , 26, 28, 29, 31,43, 62, 81 , 86, 124, Sentvid pri Vipavi (Podnanos), 65 125, 132, 140, 144, 159, 161 Sentvid nad Ljubljano, 28, 60, 153 Stefic Anton, kip., 32 Sere!, prof., 30 Sternberger, 30 Sesark, 154 Stembov Igo, inz., 87 Sibenik, 33, 44, 133 Strekelj Karel, 7, 27 Sijacki, nov., 140 Stupar Franc, 100 Sinkovee Avgustin, duh., 17,21 Stunn (Stunn) Henrik, okr. sod., 56 Siska, 24, 60 Subie Ivan, rav., 128, 140 Siska Josip, kan., 31, 90, 125 SUklje dr. Fran, dez. glav ., 8, 26, 27, 31 - 33, 38, Siskova parketna toyama, 109 47, 59,94, 112

182 VIR! 26, 2007 Suklje Milan, inz., prof., 59 Tomazic dr. Ferdinand, 107 Sustersic (Sustersic) dr. [van, pol., dez. glav., 8- Tome (Tomee) Ernest, prof., 63, 96 11,20,21,24-26, 28- 30,32,33,35,38-40, Tomiselj, 23 43,45,49-51,55-57,60-62,64,65,74,76, Tomsic dr. Josip, odv., 25 77, 79,81, 84,86-90, 92-95,98-100,102, Toncic Fran Ksav., podobar, 28 104-106, 108-110, 112, 113, 115,117, Tonka, min., 91 119-121, 123-128, 132-135, 137, 140, Toplak dr. Jakob, sod. nadsvet., 88 142- 145,147-151 , 155,156,158,160,161 Torabos,33 Svara, 133 Torino (Turino), 160 Sviea, 10,33, 110, 137, 138, 142, 157, 160 Trata,32 Traut, 125 T Traven Ivan (Janez), duh. rav., 23 Taeen,23 Traven Franc, 33, 46, 77,104, 109, 115, 123, Tadina, red., 27 125, 140 Tagespos/, 52, 56, 117, 138, 145, 151, 153 Travnar (Travner) dr. Martin, sod. nadsvet., 88 Tagliamento (Tilment), 133, 159 Trbovlje, 34 Tahnbreeher dr., 160 Trebnje, 7, 74,151 Tarnopol, 125 Tresic-Pavicic dr. Ante, drt. pos!., 44 Tarouea Sylva, 155 Treter (Tretter) dr. Lorenz, prof., 150 Taursig, rav., 94 Treuinfels Leo Maria, 26 Tausehe dr. Emil, 106, 143 Trgovinska zborniea, 48, 51, 51, 52, 99,102 Tavcar Franja, 43 Tri fare, 29 Tavcar dr. Ivan, odv., pis., zup., po!., 7, 13,24- Triglav, 112 27,29-32,34,38,41,43,49,59,64,73,76, Triller dr. Karol (Karel), odv., dez. odb., 30, 33, 84,88,90,94,98,99, 102, 104, 117, 127, 34,38,50,66,74,84,87,88,90,92,105, 128, 134, 140, 150, 152, 155, 156, 158, 160 128, 132, 138, 151, 156, 157 Tedenske slike, 54 Trinko dr. Ivan, duh., 27 Tekster (Texter), 81,129,140 Trnka dr. Ottokar, min., 35, 106 Teodorowiez Jozef, nadskof, 29 Trnovo - Ljubljana, 23 Terseglav dr. Franc, 33, 37, 57, 94 Trnovo pri llirski Bistriei, 110 Terpin, rav., 100 Trnovska planota, 133 Tersan Jakob, prof., 30 Trogir,33 Tertnik dr. Janez, prof., 104, 106, ll5 Trost Ivo, pis., 17 Tesehen, 114 Trsat,26 Thalhofer Valentin, teol., 17 Trst, 21, 28, 34, 42-44, 45, 61, 65, 69, 84, 88, 89, Theimer, 151 95 , 99,105, 110, Ill, 125, 126, 133, 150, Theimer Kamila, 34, 136 154 Theresienkesler Papierfabrik, 30 Trsar, zup., 57 Tilment (Tagliamento), 133, 159 Truic-Pavsic dr., pos!., 57 Times, 82 Trtacani, 52, 61 Tirolci, 120, 122 Trtic, 83, 86, 106, 124, 160 Tiroler Soldatenzeitung, 38, 138, 139, 145 Trtic (MonfaIcone), 42 , 106 Tirole (Tirolska), 95, 110, 111, 114, 117, 133, Turgenjev Ivan Sergejevic, pis., 63 150, 154, 159 Turino (Torino), 160 Tiskarna bratovscine sv. Jozefa, 30 Turk Jozef, dez. pos!., 33, 68, 81 Tisza Istvan, grof, min. pred., 102, 113, 126, 129 Turner, polie. urad., 105 Tobell, 31, 34, 37, 107, 108 Turnsek Viktor, inz., 32 Toblaeh, 41, 60, 137 Turska (Turcija), 32, 33 , 77, 148 Togo, 81 Tolmin,92, 155 U Toman, uC., 9 I, 97 Ude dr. Johann, duh., prof., 61, 65, 68, 78, 89

183 DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAM PETA (1 898-1917)

Udrzal Frantisek, dei., posl., 37 Vidic Oron, sod. svet., 156 ueitelji, 20- 24, 26, 30, 31,33,40,49, 50, 53, 56, Vidmar dr. Jernej, skof, 74 57,59,62,64, 67,76,79,88,91,92,96,97, Vierwaldstattersee, 33 99, 107, Ill, 112, 116, 118, 129, 132, 141, Vieseremo, 26 153, 155 Vilfan dr. Janez, odv., dei. posl., 31,92 Ueiteljska tiskarna, 12, 35, 40, 41 , 44, 49, 53, 54, Vilhar, urar, 136 91,97 Vilhar Fran, 23 UCite!jski tovaris, 97, 117 Vilijem, nem. ces., 102 Ukrajinci, 147, 148 Vincencijeva druzba, 22, 26 Union, 32, 38, 39, 84, 125, 131 Vinica, 26 Union, 125 Vintgar, 127, 129 Union banka, 93 Vipava, 23 , 32, 37, 39,65 Urbauer, vis. intend., 154 Vipavska, lI5, 133, 139 Ursie A., zup., 65 Visla, 51 , 54, 78, 79 ursulinke, 52, 158 Visoko nad Skofjo Loko, 43 Usenienik dr. Ales, duh. , prof., 25 , 35,127,149, Visegrad, 50 150,159 Viskovsky dr., 123, 142 Usenienik dr. Franc, duh., prof., 17, 35 Visnja Gora, 7, 47, 79 Vitry,65 V vlada (c. kr.), 10, 25 ,39,42,45, 48, 55,56,59, Vacuiun Oil Company, 77 66,73,77,86,88-90,92,94,98,106,110, Vaee,36 112, 113, 120, 122, 123, 129, 135, 143, 149, Vadnjal Franc, prof., 152 157, 158 Valencak dr. Oto, odv., 104 Vodice,24 Valfre di Bonzo Teodoro, nuncij, 9, 10 Vodopivec Vinko, duh., sklad., 139 Valjavec Matija, pes. , 20 vodovodi,8,11,34,35,36,53,59,81,86,89, Valjevo, 50, 89, 97 129, 159 Vancas Josip, arh., 22 Vogelsang Karl , von, duh., 24 Vandervelde Emile, min., 67 Vojaska organizacija zdruzenj potrosnikov, 143 Vas ie, 32 vojaski domovi za invalide, 113, 122 Vaterland,22 vojasko sodisee, 43-45, 58, 115, 153 Vehovec Ivan, dez. posl., 73, 129 vojastvo, 8, 39, 41-43, 50, 53 , 61, 66, 73 , 100, Veipotil dr., 149 102,105- 109,113,117,120,124, 132,135, veleizdaja, 12,38, 40,47, 49, 53, 58,59, 61,63, 137, 139, 143-147, 149, 150,151, 154-156, 68,76,78,79,82,91 158 Velika Loka, 105 vojna, 7-9,11-13,18, 19,23,29,38,40-42,44, Velike Poljane, 123 48,50,54,58,60, 67,74,82,93,94,98, Vencajz Edvard, 24-27 109- 111, 115, 123, 126, 138, 149, 154, 157, Ventour, polk., 154 159 Vercesi don, polit., 131 vojna posojila, 12,45, 67,89, 90, 104, 121, 138, Verdaguer Jacinto, pis., 17, 18 151 Verdun, 54, 65, 102, 106 Vojnozitni-prometni zavod, 13, 107, 119, 122, Vergem,60 126,134, 135,137, 142, 154,157 Verovsek Anton, igr., 100 vojska, 32, 33,37,40- 58,60,61,63-67, 74, 77, Versailles, 27 78,81-84,86, 92, 93 ,95, 98- 100, 110, Ill, verski zaklad (verski sklad), 22, 121 114,118, 120-122, 126, 127,131, 133- 137, Vestfalsko, 23 139, 142, 145, 149, 151, 155, 158-160 Verstovsek dr. Karel, prof., dei. posl., 79 Vo1ckmar (Volkmann) Friedrich, sklad., 18 Vevee, 34, 94 Volinija (Volhynia), 117, 120 Vezzena, III volitve, 23, 27, 30-33, 35, 88, 112, 146, 156, Vicenca (Vicenza), 110 160, 161 Videm (Udine), 27, 106, 133 Volje, pes., 21

184 V IRI 26, 2001 volosko,34 Z voslau, 157 Zabret Ivan, dez. posl., 61, 87, 124 voros-Faltin dr. Kamillo, okr. kom., 118 Zadar, 33 Vossische Zeitllng, 131 Zdiechowski dr. Marian, prof., 60 vovko Franc, duh" 156 zadruge (krnecke, obrtne ... ), zadruznistvo, 8, 9, vrba, 19 11 , 13,19,21-23,25, 28,32,33,46,48,92, vrh pri visnji Gori, 79 107,118,119,125, 126,129,136,137,139, vrhnika, 30, 31, 34, 35, 60, 99, 109 149, 151 , 153, 156, 160 vrhovec Ivan, duh., 155 Zadruzna banka, 150 Vrtec,22 Zadruzna centrala, 9 vucic Rok Franjo, skof, 33 Zadruina mise!, 23 vukotic dr. Bozidar, drz. posl., 57 Zadruzna sola, 31 vukovic-vucyidol Anton, vitez, dvor. svet., 125 Zadruzna tiskarna, 108 vumik Janez st., podobar, 92 Zadruzna zveza, 9, 12, 13,3 1,32,34,37,46,48, vzajemna zavarovalnica, 89, 127 55, 78, 90, 92, 104,114, 115,117, 118,125, Vzajemnost, 155 126,129,136, 139, 140, 144, 150, 151 , 155 vzajemno podkovno drustvo, 27, 29, 31 Zagorjan Janez, duh., 25 Zagorje pri Pivki, 61 W Zagreb, 25, 26, 29, 34, 56, 57,65, 94, 102, 121, Walhalle,35 135, 141, 142 Wamsdorfer Hausbldtter, 17 Zahnbrecher, 152 Wassertag, 31 Zajc (Zajec) dr. [van, zdr., dez. odb., 34, 38, 49, Wassilko, dez, glav" 93 51,90, 159 Wassilko Nikolaj , 93 Zajc, uc., 136 Watzl Franz, prof., 17,28, 152 Zalar Ivan, ur., 63 Weber, pis., 17- 20 Zamida Matija, ray. dez. urada, 32, 41 , 109 Weibl dr., zu p. , 73 Zamosc, 57 Wein dr., duh., prof., 21 , 30 Zaplaz, 34, 39, 40 Weinkircher, pol., 23 Zaplotnik, poL, 155 Weis, podjetje, 32 Zaprice, 118 Weiss, duh., 25 Zamik dr. Miljutin, 145 Weiss Schleussenstein, pI. , okr, glav., 68 Zarja,44 Weisskirchner dr., zup" 93, 13 I, 134, 135 Zaticina (Sticna), 24, 29,145 Wekerle dr. Alexander, 159 Zavadlav Pavel, duh., 44 Wester lozef, prof., 124, 161 zavarovalnice, 22, 31, 89, 127 Wickenburg, grof, 134 Zavrsnica, 8, 11,31,32,35, 36, 39,53,55, 59, Wiener Bankverein, 94 77,8[,89, 121 ,152,154, 159 Wilfan dr., 126 Zborow, 153 Wilson Woodrow, pred., 73, 146 Zdesar dr., red., 53 Windischer dr. Franc, taj. trg. zbor., 48, 102 Zeidler, gen., 133, 154 Windischgratz Hugo Weriand, von, knez, 63 Zelen Joze, pol., 24 Windischgratz Alexandrina, 148 Zenker dr. Franz, min., 35, 77, 108, 109, 120, Winkler, baron, 102 135, 138, 152 Winkler, prof., 136, 139, 143, 147 Zeschko,31 Witehead, 67 Zichy, grof., 153 Witkowitz, 36 Zidani most, 33 Wittek Heinrich, vitez, 148 Zigliara, teol., 25 INS1-1 Wolf, 143, 152, 155 Zocken, tovamar, 86 . fOfl'Lj"b Job; Wollwiz-Flachenfeld, kanonikal, 7, 47, 74, 76, Zois Edelstein Mihael Angelo, nh ~'[! aron, \iadlC . 151 Jf" ..~ '" 80 taJ. , ~ J i5 ~ Wiirzburg, 35 Zora, 7 ~ lllZ J s ~ <> 2... ~ ~ ~~ ~9J}J/O!ll\ ~1'

185 DNEYNISKI ZAPISKI DR. EYGENA LAMPETA (1898-1917)

Zorc, Zup., dez. pos\., 47 Z Zore dr. Janez Ey., duh., prof., 127, 149, 150, Zabnica, 160 159 ZadoYinek, 67 Ziismayer Bernhard, 143 zeleznice, 8, 28, 36, 37, 42, 52, 53, 64, 73, 91, Zschokke dr. Hermann, skof, 19 92, 104, 133, 161 Zuleger Theodor, 143, 146 Zeleznikar, po\., 156 Zupan Torno, duh., 10, 11, 124, 136 Zidje (Judje), 12, 13, 18,79,90,107,108,118, Zupanc dr. Franc, zdr., dyor. sYet., 61, 90 147, 160 Zupancic Anton, duh., prof., 24, 27- 29 Zilih, ur., 29 ZupanCic Ursula, 91 Zirovnica (Zerovnica), 8, 13,39 Zupancic Vida, uc., 97 Zitnik dr. Ignacij, kan., ur., 22, 24-26, 29, 30, 31, Zurc Jozef, deZ. pos\., 73, 112, 125, 153 35,37,39,76 Zurich (Cirich, Curih), 33, 148, 150, 151, 158, zivinoreja, 8, 32- 34 160 Zmitek Peter, 29, 30, 31 Zyeza uciteljskih drustey, 23 Zolger dr.lvan, min., 114, 161

186

ViIi Sl. 26. Ljubljana 2007

MATJAZ AMBROZJ(c

DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917)

Izdajalelj : Arhivsko drustvo Siovenijc Urednistvo: Zvezdarska I. p. p. 21. SI-1l27 Ljubljana Urcdni~ki odbor: prof. dr. France M. Dolinar (glavni in odgovomi ured nik), mag. Drago Trpin , mag. Aleksander Zizek, Mirjana Kontcstabile Rovi s (kot predscdnica ADS), Andrej Nared (kat tajnik ADS) Oprema ovitka: Savo Sovre Ratunalni ~ka priprava: Franc Cuden, Medit d.D.D. Tisk: Grafika·M s. p.

Izid publikacije je omogoCilo Ministrstvo za kulturo RS . ZBIRKA VIRI

, ri '., J In'-) Plr~erski. Politirno prcganjanje Slon;>ncc\ \' :\ntriji I J ~. 1917 Ljuhl ~lI1a 19XU 2.10 Ll'R

\ r i 1,.1 III!.." Plr·cnki. Pulilicno pfcganjanje Slonllcc\' \' ;\\:striji I"" 91 lr oge porocilom \-Iadne komi!lije (i,bor). Ljubljana 1982 2.10 n R

\'in .... t SllI\ I' .. iISl,rl'nc: (n~c ~ntorjc\). Ljubljana 1990 2.10 ElR

\ in... •. Frl.lm: Hu:tIl1:lIl. h.ofl'spondl'nca Alhina Pn..'pt'luha" Ahditllsa, Ljubljana 199J 3.111 ElR

\ir ... :;. JOI{' Pnntll "aru,a Zagradnik, 'Jarj:1n Zup:lncic, Viri I.a nacionaliz:lcijo indl''ilf "kih Ilodjl'tij "Slo\"t'niji po 2. s\'t'lO,"ol Hljni, Ljuhljana 1992 4.211 ElR

'If ", (I, ),Ifll I· I'. h.url'spundenca Ka/.imirja Z;'lkr.aj~ka. O.F.'1. 11907 (}2X .I.juhl a'1.311 El R

\ II' oi l" Jl'r 1\ [l(: I~d.. 'I If C, " Dosje" \llcko\,sck. Ljublj:1n3 1994 HAil ElR

Vir q /'i. 1),If FrI'. KUft'spondcnca Kalimirja Z.lkraj .. ka, o.L~ 92X- 1958). I ubljann 199:' 6AII ElR

'II' t 4, \Jall'.!:! ' •.• Jdka :\tl'lik. P

\ Ir I I, I H'J' rr~an !til/hit, l' OF in parlijt' '\' Ljuhljani. Ljuhljamt 1996 11.711 FUI(

'Ir I II 'larko l:In Ir ~ go, Prli 'an, \nenk:! Troha. t\.ore~ponden('a \ r~ il' ~il'k I I()I~· 9-'7.ljuhljan:l 1')97 12.511 El'1(

\ II t I) /tl ' Ilko ( l'pir. Zit nisli u gn"pu(hlrski un'dill--j flO drugi ,\l'tO\- Ii \'HI Ii \' nil 'I){lno()svuhmlilrll'OI gilmnju. Ljubljana 1998 12.50 LUR

\ I: 1':'1. 1 '. '" IJ Pl'r:)\~ek. p. o~r .. rTII Iloliticnih strank. oq~ani/a('ij in Ldruienj II ft,j (HCn kern \ su h.r ,I: \' nl' "'illS ( 191& 1929). Ljubljana 1998 12.511 Ell(

\ j;'J t. 1 I.) rI h.ur !lpond "I I SIOh'lskih l..'lttJlicano\- \- ZOA J ..... l'tI I ~S" 19'''. I juhljaua 1999 12.50 Ell(

\ I I, IOJrinka )ruCl\-., '. /.;1 )I'nik polithiroja CI\.. KPS/ZKS 19--15-195--1, Ljuhljana 2000 14.60 El I(

\ I t. Ih. \ u' III i-{'):IIi Bar c PokfJjinske konfcft'nct' Komunisticne partije '1m t'OIJt' 1:1 p. imorlikc'11 19,.2· 19.U, Ljubljana 20tH 12.501XI(

\ I t. I" BoLO U-1" (-' \ Ifl 0 • (-'moh.rlti/.aciji in oSlllno')\-ojih i SloHnije I, dl' OJ CJ1U. _ Ir Jblastl, I jubljana 2002 12.511 ElR

\ i ~t. IS, HI i.1) • 1(-' \ 11"1 0 r' emoh.r Iti/3l'iji in osamos\-ojihi SloHnije I il' I.\IIlH'1I1 III ·t'dt'l"at'l.la). I.jublj.lOa 20fB 14.60 Ell(

\ ri ~f 1') HI i.11 h I C \ 11"1 0 drlllokr:llitaciji in O'i:IIIIOSl-'ojihi Sionnije III. dt'!: 110.;:111'0<;\· Ijill'\' in nwdnarodno prinlanjt'). Ljubljl.llIa 200--1 211,90 LUR

, ri !'. ., ,211. \1 .. jai. It nClilic. S:lmo h:risten, h:lltalin 'lunda Ilirnok, \~ li( .. 1 rei "l' "tulfil, Janl'z Stl'rg:lr. \'iri () dCl11okratiL;.lciji II O'ian 'i \ oji, \ "tlmt'uije (1\. dd: SlnH'nei \' z;lnll'jshu in po SHlu - wdn; "utlno I'l iznanjl' SluH.'nijd, I.juhlj.1I13 2005 1().70 ELR

\ 1fI .... ., I I 1\ r) 1.\1Ufm LIUh:1 Oornik Subelj. P:l\ Ie {l'Iik ',I\udil;.· II £11 () \:Irnu.,tnih uq'::.UUl\ \' SR SluH'lliji. Ljuhljana 2003 12.50 ElR

, fI~. !". \1 till \11 II. rlil Cucl'k.Uulw\-'nil.i ", rl'~etkmi,l.jubljana 2006 12.50 n R

'In .... "'. \ I t'l1hOl '; ... )r·arl'l". O"iill1.'iki pngajalski prnt't''i (I. dd: L\-'udn:l sintcza pogajanj) 01 tI,' 1III'IIIIllai I.:H pog:tj:mj;l ItJ7J-197-$1, 1.juhljana 1006 16.70 ELR

'11"1 "il 1~, \ (,111~a·'" Ir IIlt'(', Osil11ski pngnj:t1'iki pron''i (III. ell'!: Od Slrmola til' Po.:. lla I'r'~. 9751, J.jllhljan:1 Z007 17.00 ELR

\ II" ... , ''1. \ l'lIl~il Skurjam·c. O ... im'iki IHlj.!nj'll .. ki (lff)(.'t'., OY. cld: .JlIgo.,lo\'ansko-italij:lI1ski II(IIIO~I JlO ()~illlu JlJ"'-19S0) (\ ddu)

\ II" .. t 16, 'Ial ' \I11')f 11 C, J)nc\/li,ki ta(lisiki tlr h ~ t'lla I.ampcta (1898-1917), Ljuhljana 200'7 14.011 ElR