v v v MATJAZ AMBROZIC DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917) Objava arhivskih virov. Objava arhivskih virov. Objava v v v MATJAZ AMBROZIC DNEVNISKI ZAPISKI DR. EVGENA LAMPETA (1898-1917) Ljubljana 2007 iT Z. 2 9 -01- l008 / b '3 CIP - Katalohli zapis 0 pUblikaciji Narodna in univerzitetna knjifnica, Ljubljana 821.163.6-94" I 898119 17" LAMPE, Evgen, 1874-1918 Dncvnilki zapiski dr. Evgena Lampela : (1898- I 9 I 7) I [zbral] Ambrotie Maljat. - Ljubljana: Arhivsko drullvo Slovenije, 2007. - (Viri I Arhivsko drustvo S!ovcnije; Sl. 26) ISBN 978-961-6143-26-4 I. Ambrotie, Malja!, 1967- 235804928 Dr. Evgenull1Ipe (1874-1918) (NSAL. FOlografska zbirka) KAZALO Dr. Evgen Lampe (1874-1918) (Matjaz Ambrozic) ............................................................................. 7 Dosedanja usoda Dnevniskih zapiskov ................................ ,. ........ .......... ....... ............ ................... 10 Glavne teme in vsebine Dnevniskih zapiskov ................................................................................ II Tehnicne opombe .......................................................................................................................... 13 Dnevniski zapiski dr. Evgena Lampeta l. del (15. september 1898-28. september 1914) ............................... .................................................. 17 II. del (4. oktober 1914-1. december 1917) ................................................ .. ...................................... 73 Kratice in krajsave ............................................................................................................................. 162 Imensko kazalo .......................................................................................................... ........................ 165 VIRI 26. 2007 Matjaz Ambrozic Dr. Evgeo Lampe (1874-1918) Eden najvidnejsih politikov SLS-a, gospodarst­ V literarnih nazorih je dr. Lampe sledil dr. venik, literami kritik, glasbenik, duhovnik in Antonll Mahnicu. Moderno leposlovje je imel za kanonik se je rodil 13. novembra 1874 v Metliki. protikrscansko in revolucionarno. Skusal je poda­ Gimnazijo je obiskoval v Kocevju (1885-1888) ti tudi razliko med realisti in dekadenti. Ziasti je in Ljubljani (1888-1893), kjer je studiral tudi bo­ obsodil slovenske »breznazornike«: Malovrha, goslovje in bil leta 1897 posvecen v duhovnika. Zupancica, Cankarja in Askerca. Nekatera njiho­ Najprej je leta dni kaplanoval na Bledu, nato je va dela naj ne bi bila v skladu s katoliskim nau­ postal prefekt v bogoslovnem semeniscu (1898). kom ter naj bi sluzila novim prevratnim idejam. Podiplomski studij je nadaljeval na graski uni­ Dr. Evgen Lampe je v Dam ill svelll objavil ste­ verzi in bil leta 1900 promoviran za doktorja teo­ vilne clanke s podrocja politicne, literarne in kul­ logije. Poleg klasicnih jezikov in materinscine je turne zgodovine. Napisal je tudi nekaj glasbenih znal tudi nemsko, francosko, anglesko, italijan­ razprav in skladb. Objavljal je tudi porocila 0 sko in rusko. V letih 1900-1909 je bil stolni kap­ dogajanju na tujih slovstvenih poljih. Kot urednik lan in vikar, vmes pa leta 1900 za kratek cas tudi Dam ill sveta je recenziral vecino slovenskih ravnatelj Marijanisca. Kot nadarjen glasbenik je publikacij. V delih Cankarja, Askerca, Streklja, tern casu bogoslovce pouceval koralno in figu­ Tavcarja, Kersnika, Trdine, Murna, Sorlija, Erne­ ralno petje. Bil je tudi odbomik Cecilijinega stine Jelovsek in Zupancica je obsodil tisto, kar drustva za Ijubljansko skofijo (1899-1908). oi odgovarjalo njegovi zahtevi po zdravju, moci Pomembno vlogo je dr. Lampe odigral kot tajnik in energiji v literaturi, kar po njegovem mnenju pripravljalnega odbora II. in III. katoliskega ni SlllZilo llmski in nravstveni izobrazbi naroda shoda v Ljubljani leta 1900 oziroma 1906.1 Na ter ni bilo v skladu z verskim naukom. Zato ni IV. shodu leta 1913 je nastopil kot govomik. Za­ cudno, da je z nenaklonjenostjo gledal na Can­ radi vsestranskega delovanja je leta 1913 postal karja in Askerca, Murna in Zupancica pa je imel papeski tajni komornik - monsignor in castni za nedovrsena in brez eticnih ter estetskih nazo­ kanonik, leta kasneje pa mu je bil na pobudo roy. Velja pa dodati, da je Cankarju priznaval knezoskofa Jeglica s strani dezele Kranjske po­ vel ike umetniske zmoznosti,3 in da ga je, po­ deljen F1achenfeld-Wollwizev kanonikat. dobno kot se nekatere umetnike, podpiral med 1. Ze leta 1902 se je v Ljubljani udelezil IV. shoda svetavno vojno.4 slovanskih casnikarjev. Tudi sicer je bila njegova Najbolj pomembna pa je Larnpetova politicna in casnikarska dejavnost tesno povezana z nekateri­ gospodarska dejavnost. V kranjskem dezelnem mi najpomembnejsimi slovenskimi casopisi in zboru je od leta 1908 zastopal kmecke obcine revijami tedanje dobe. Sodeloval je pri dijaskem Trebnje, Visnja Gora, Zuzemberk, Mokronog, Li­ listu 20ra (1896/97), njegove prispevke pa najde­ tija in Radece. Bil je dezelni odbornik, namestnik mo tudi v Cerkvellem giasbeniku in Kalaliskem abzarniku. Urejeval je Pamladne giase, ured­ 3 77. septembra 1916 je zapisal: "Pisatelj I van Cankar nistvo Dam ill svela pa je prevzel leta 1900 in ga me poiskal v kavarni Union in me prosil kat odpo­ obdrZal do leta 1913. Leta 1900 je na prigo­ slanec slovenskih stradajo~ih umetnikov, da hi jim varjanje knezoskofa Jeglica prevzel tudi ured­ delela pomagala v njihovih hudih stiskah. Izvolili so nistvo dnevnika Siavellec in tako postal osrednja ga, da mi to naznani. Zupan~i~ je hudo zadolzen, po­ casnikarska osebnost.2 stavljen na eksistencialni minimum, zarubljen ad TO­ doljubov, ki so mu posodili. pa ga dasi sami hogatasi. preganjajo radi poTOstev in posojil. Golar. itd. stra­ GI. III. slovel/ski kalol. shod v Ljubljal/i. dl/e 26.. 27. dajo. Brez kosila. Rekel mu, da born fe glavarju to ill 28. avg. 1906. Govori, posveti in sk/epi, ur. E. naznanil, a morajo se posamezniki oglasiti.« Lampe. Ljubljana 1907. 4 Ve~ 0 dejavnosti dr. Evgena Lampeta gl. M. Skerbec. 2 Erjavec piSe. da je Siovenca zatel urejevati »ostri in Pregled novodobnega slovellskega katoliskega giba­ bojevili dr. Evgen Lampe.« F. Erjavec, Zgodovil/a IIja. I- II. Cleveland 1956-1957. II. str. 77-85; A. katoliJkega giballja IIG Slovenskem, Ljubljana 1928, Pirjevec. Lampe Evgell. v: SBL, I, Ljubljana 1925- sir. 79. 1932. sir. 609 sl. 7 DNEVNISKI ZAPISKI DR . EVGENA LAMPETA (1898-1917) kranjskega dezelnega glavarja (od leta 1908 sprva napake, njihovo prvotno nasprotovanje zadrugam dr. Frana pI. Sukljeta, po letu 1912 pa dr. Ivana in raiffajznovkam, nedosledno postopanje glede Sustersica) in clan vrste organizacij in ustanov: volilne reforme, nedosledno politiko v dezelnem dezelnega solskega sveta, financnega odseka, ko­ in drZavnem zboru ... misije za odkup denamih in naturalnih dajatev za Siovenee je zelel gospodarsko osamosvojiti, pri cerkve, zupnije in njihove organe, komisije za tern pa je naletel na nasprotovanje domacih libe­ osusevanje Ijubljanskega Barja, kuratorija kmetij­ ralcev in avstrijske birokracije. Glede elektrame sko-kemijskega preizkusevalisca, odseka dezelne­ in klavnice se je moral spopadati celo z nas­ ga podjetja za reorganizacijo dezelnih uradov, ko­ protniki iz vrst SLS-a. Na vsak nacin je hotel misije za kmetijsko zadruznistvo, socialno-poli­ prepreciti izrabljanje kapitala in industrije na sko­ ticnega sveta, solskega in ustavnega odseka ... Kot do Siovencev, zato je podpiral razvoj sloven­ dezelni odbornikje od leta 1908 imel naslednje re­ skega kmetijstva in industrijskih obratov. Iz gos­ ferate: dezelne finance, vseuciliski zaklad (sklad) podarstva je skusal v najvecji mozni meri izlociti in vseuciliske ustanove, dezelna poslopja, ceste, tuji kapital, ker je bil mnenja, da bode Siovenci muzej, zadruznistvo, zdravstvo, melioracije in vo­ vzdrzali sarno, ce postanejo gospodarsko mocni. dovodi, umetnistvo, dezelna meja (Zumberak), od Njegova financna politika, dezelni proracun in leta 1910 pa se referat za dezelno banko in izko­ dezelna vnovcevalnica pa so bili delezni tudi riscanje vodnih sil za elektricne naprave. hudih kritik s strani Iiberalcev. Septembra 1909 je predlozil predlog, naj se de­ Po Sukljetovem odstopu 30. decembra 1917 naj zelni odbor pooblasti, da na Gorenjskem zgradi bi dr. Sustersic po Krekovem narocilu izposloval dezelno elektrarno in da nakupi vodne sile tudi pri StUrgkhu imenovanje dr. Evgena Lampeta ali drugod. Lampe je zasluzen tudi za preoblikovanje Franciska Povseta za dezelnega glavarja. Ker je zakonodaje, ki naj bi olajsala gradnjo elektram, Lampe ponudbo odklonil, je Sustersic na podlagi posebno prve na Zavrsnici pri Zirovnici, ki je bila priporocila dezelnega predsednika Schwarza ja­ dograjena leta 1914. nuarja 1912 postal dezelni glavar.5 Med stevilnimi njegovimi predlogi in pobudami Zakljucno poglavje Lampetove dejavnosti sovpa­ naj omenimo predlog glede zakonskega nacrta 0 da z obdobjem I. svetovne vojne. Bil je clan zastopstvu kmetov in 0 dezelnem kulturnem sve­ urada za prehrano na Dunaju. V tezkih vojnih tu, predlog 0 ustanovitvi gospodinjskih tecajev, casih je varoval koristi kmeta pred brezobzirnim razlicne predloge 0 visini cestnih doklad ter pred­ vojastvom. Preprecil je namero, da bi se armada log za gradnjo normalnotirne zeleznice Metlika­ na so ski fronti oskrbovala s Kranjske, tako da so Karlovec. Zasluzen je bil za ustanovitev dezelne­ se v preskrbo potem vkljucile tudi ostale dezele. ga umetniskega sveta, ki je dal predloge za ure­ Preprecil je tudi pretirano rekvizicijo zivine in ditev umetniske zbirke, nabavo umetnin za deze-